:ome
Y-
:iary
neirf*
ered
me' id is j* of juta1 pur-the •ship h « ;n.tal
>ver'
rraaa
’ the rges rinž
■any
iple, and that t oi ?ard any due deal
is
iich
NO. 109
AMERICAN IN SPIRIT IN UMGUAQ® ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MGENING, JUNE 5, 1967
SLOV€NlAN
MORNING N€WSPAH&
ŠTEV. LXV — <VOL. LXV
Južni Vietnam pred n valom inflacije
V pretekiem mesecu so cene porastle za 25 odstotkov.
SAIGON, J. Viet. — Lani je saigonska vlada na ameriški pritisk skušala stabilizirati sai gonsko gospodarstvo in saigon sko valuto. Še preje jo je razvrednotila. Za dolar je treba sedaj plačati uraden tečaj 118 pia-strov, preje je bila cena dolarju 73 piastrov. Pozimi je še kazaloj da bo stabilizacija vsaj deloma Uspešna. Zato so vsi pričakovali, da bodo cene vsak mesec samo za par odstotkov višje. Letošnjo spomlad se je pa pokazalo, da je bila ta računica napačna. Cene so se dvigale zmeraj hitrejše, v maju so na primer poskočile kar za 25%.
Še pred novim letom so računali, da se bodo cene dvignile v 1. 1967 le za 30 L , sedaj pa vlada “uradno” upa, da bo letošnje povišanje cen znašalo SOC. Tisti pa, ki poznajo položaj, pa mislijo, da bodo v decembru cene Že še enkrat višje od lanskih de-
Danes zjutraj prišlo do splošnega oboroženega spopada med Izraelom in arabskimi sosedi
V	bojih v demilitarizirani coni in tik južno od nje pretekli ponedeljek je padel 19 let stari cpl. James J. Menart, sin Mr. in Mrs. Joseph (Baker) Menart z 19171 Pasnow Avenue. Bil je
" j pri marinih pri oddelku metal jcev min. V preteklem marcu je bil ranjen od drobca granate ali mine v obraz in je bil 5 dni v bolnici. V Vietnam je prišel 15. junija lani in letos sredi prihodnjega meseca bi bil na tem, da ze vrne domov. Pokoj nik je zapustil poleg staršev še sestri Loretto Hamiel in Eileen Penko ter brate Donalda, Dale in Joseph (sgt. pri marinih v Washington, D.C.). Pogreb bo objavljen, ko bo družina zvedela, kdaj bo truplo pokojnega pripeljano domov.
Louis Izanec
V	soboto je po dolgi bolezni preminul na svojem domu 799 E. 157 St. Louis Izanec, rojen v Sv. Vidu pri Stični, od koder je prišel v ZDA 3. 1911. Dolga leta je imel svojo trgovino, preje je bil zaposlen pri Zadrugi na E.
cembrskih. Najnevarnejši pojav	Zapustil je ženo Mary.
V zvišavanju cen je pa v tem, da cene najbolj rastejo za vietnamsko domače blago, na primer za sadje, sočivje in zelenjavo.
V ospredju zanimanja volitve
Seveda se pa saigonske vodjl-ne plasti — vojaške in civilne '— nič ne brigajo za ta nevaren gospodarski razvoj. Jim rojijo po glavi le septembrske predsedniške volitve. Vse ugiba, kdo bo hotel kandidirati. Ali samo general Ky? Ali morda tudi general Van Thieu? Med civilisti pa Vidijo kandidata v bivšem ministrskem predsedniku Van Huon-Su, ki se je združil z odličnim budističnim voditeljem Truye-hom. Oba skupaj imata kar dosti pristašev med volivci v delti reke Mekong in med budisti. Ali jim bo pa to kaj pomagalo, je težko reči. General Ky ima namreč na svoji strani državno blagajno, cenzorje in pacifikacijska moštva, ki bodo agitirala zanj.
Vsi kandidat je bodo pa v zadregi za volivna gesla. Ako bi se navduševali za vojno, bi zabeli ob antipatije podeželskega Prebivalstva, ki je vojne sito do grla. Ako bi pa gesla poveličevala idejo o miru, bi jih tekme-ci utegnili proglasiti za komuni-stične sopotnike.
Tako se danes meša v Saigo-»u vse skupaj: politična nesigur-^ost, volivne intrige, naraščajoča draginja, vedno večja revščina, pa tudi korupcija. Na resno Vojskovanje pa mora žal misliti samo ameriška armada. V tem Pa tiči tudi tragedija vojskovanja v Vietnamu.
rej. Lauricb, sina Louisa in dva vnuka v Clevelandu, v starem kraju pa sestro Marijo Zupančič. Pokojni je bil član Tretjega reda sv. Frančiška v Newburgu, Marijine legije pri Mariji Vne-bovzeti, pevskega zbora Ilirija, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ t,n Društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato pa na All Souls pokopališče pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek.
Zvonimir Hribar
Zvonimir Hribar, o katerega smrti smo poročali v petek, je bil rojen v Clevelandu, zaposlen pri Addressograph-Multi-graph Co., star 51 let, mož Sylvie, roj. Pierce, oče Allana, Janet in Marilyn, sin Vida Hribarja (SNPJ Home v Fontani, Calif.), brat Mrs. George (Josephine) Zerby, Eugena in Char-
Predstavniški dom se boji varčnosti
WASHINGTON, D.C. — Resnico je treba povedati, akoravno je žalostna in značilna. V časih, ko znaša primanjkljaj v federalnem proračunu okoli $18 bilijonov, nas mori draginja in skrbi še dražje življenje, pa naš predstavniški dom ne more omejiti svojih izdatkov niti za 5%!
Domov plenum je namreč obravnaval zakon, ki odmerja domove režijske stroške za bodoče proračunsko leto. Stroški so predvideni z $228 milijonov, torej več kot pol milijona na kongresnika. Pri takem stanju je bil stavljen predlog, da naj se stroški znižajo za 5%. Ni prišel niti na glasovanje, ker se je v domu dobilo samo 36 kongresnikov (od 435), ki so zahtevali poimensko glasovanje, treba jih je bilo 44, torej 10% vseh kongresnikov.
Kongresniki so se bali poimenskega glasovanja, kajti v tem slučaju bi se videlo, kdo je za varčevanje in kdo ni. Kot se vidi, predstavniški dom nima političnih junakov na pretek. Kar jih je, so pa povečini konservativci.	i f
Ameriška bogatija se kaže tudi v gotovini
WASHINGTON, D.C. — Da je Amerika bogata dežela, se vidi tudi po gotovini, ki kroži doma in na tujem in ki obstoji iz bankovcev in drobiža. Koncem aprila je bilo gotovine v prometu v znesku $220 po glavi. Samo v decembru ob božični sezoni je navadno tako visok znesek med ljudmi.
f!s Mie ze ohladitev napetosti izraei-irabci
PARIZ, Fr. — Predsednik republike Charles de Gaulle je posebni izjavi na seji vlade dejal, da Francija ne bo ne odobravala ne podpirala nobene od pri zadetih držav v sedanji krizi na Srednjem vzhodu, če bo posegla po orožju.
De Gaulle je v izjavi skrbno poudaril, da se Francija v sedanjem sporu ne mara v sedanjem trenutku postaviti na nobeno stran, ampak ostati strogo nevtralna. Priznal je v izjavi načelo, da ima vsaka država pravico do življenja, pa pozival pri tem k mirnemu zadržanju, dokler se kriza toliko ne poleže, da bodo mogoči mirni razgovori. Potem predlaga reševanje vseh vprašanj, ki so nastala v zvezi z ustanovitvijo Izraela leta 1948.
Vprašanja naj bi obravnavala posebna konferenca, na kateri naj bi bile zastopane poleg štirih velikih sil tudi Izrael in arabske države. Seveda bi morale velike sile, Amerika, Rusija Anglija in Francija doseči sporazum o vseh bistvenih vprašanjih še pred samo konferenco.
O-
Avenue 77 let stari Frank Lac-kovich, rojen na Hrvaškem, od I. 1954 vdovec po ženi Mary, roj. lesa. Pogreb bo danes ob 8.15 iziKolich, očim Milana Kolicha in Grdinovega pogreb, zavoda na j Vladimirja Kolicha, zaposlen do
Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na AH Souls pokopališče.
Frank Lackovich V soboto je nenadno umrl na
svoje upokojitve pri American Steel & Wire Co. Pokojnik je bil član SMZ št. 5. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo zjutraj na
Vedno manj konj
Washington, d.c. — Leta
1920 je bilo v Združenih drža-V*h naštetih 25.7 milijonov konj
svojem domu na 6723 St. Clair | Kalvarijo. Čas še ni določen.
Nova organizacija Narodne garde in armadne rezerve
WASHINGTON, D.C. — brambno tajništvo je predložilo novo organizacijo Narodne garde in armadne rezerve. Skupno bo opuščenih 1,275 enot obeh vrst tekom prihodnjega leta. Razpuščenih bo 15 armadnih divizij Narodne garde, med njimi tudi 37. iz Ohia.
To, kar bo od rezerve in narodne garde ostalo, bo imelo vedno polno število moštva in orožja ter vse opreme, da bodo enote sposobne za nagel nastop, oziroma aktiviranje. Zastopnik obrambnega tajništva je ob ob-
Napetost med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, ki jo je Varnostni svet zastonj skušal rešiti na štirih izrednih sejah pretekli teden, je danes zgodaj zjutraj butnila v splošen oborožen spopad. Kdo je prvi začel streljati, še ni znano; Izrael dolži Arabce, ti pa Izrael. — Izraelske letalske sile so napadle letališča in vojne naprave v Egiptu, zlasti na področju Sueškega prekopa in Sinaja. Uničile naj bi v zraku in na tleh okoli 150 egipčanskih letal. Hudi boji se vrše na področju Gaze in na Sinajskem polotoku, kjer so izralske oklopne enote baje prebile že prve obrambne črte. Sirija in Jordanija sta napadli Izraelsko ozemlje, — Danes ob devetih dopoldne se bo zbral Varnostni svet ZN na novo izredno sejo.
CLEVELAND, O. — Upanje, da bo mogoče rešiti krizo na Srednjem vzhodu po diplomatski poti, se je izkazalo za prazno, ko je danes zgodaj zjutraj butnila v svet vest, da je prišlo do splošnega vojnega spopada med Izraelom in arabskimi državami. Boj se je začel na egiptovsko-izrelski meji na področju Gaze. Izraelske letalske sile so nato udarile na vojaške cilje v Egiptu. V letalskih bojih in na samih letališčih so uničile, kot poroča Tel Aviv, 350 sovražnih letal. Kairo trdi, da je bilo pri teh napadih sestreljenih 44 izraelskih letal. Oklopne enote Izraela so, kot trdi izraelsko poročilo, očistile minska polja, ki so zapirala pot v notranjost Sinaja. Trdijo, da so že prebile egiptovske prve obrambne linije. Spopadu med Izraelom in Egiptom so se v smislu obrambnih zvez takoj pridružile ostale arabske države. Sirijske čete so v ostrem boju z izraelskimi severno od Galilejskega jezera, jordanijskt pa sc bovc v Jeruza lemu in južno od njega. Vojno Izraelu je napovedal celo daljni Sudan v Afriki. Za danes ob devetih zjutraj je bil pozvan na izredno, nujno sejo Varnostni svet, ki tekom 13 dni krize ni mogel najti za njo nobene rešitve.
Predsednika L. B. Johnsona
j Iz Clevelanda, in okolice j
Na obisk v Slovenijo—
Dne 14. junija odputujejo na obisk Slovenije, v rojstni kraj svojih staršev Zagradec na Dolenjskem Mrs. Annie Fischer, njena sestra Albina Percun in | mož Rudy. Vrnili se bodo 6. julija. Srečno potovanje!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Podružnica št. 32 S2Z ima svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v navadnih prostorih.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete k pogrebni sv. maši za pok. Louisa Ižanca.
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Louisa Ižanca.
Članstvo Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Louisa Ižanca.
Zadnje vesti
so zbudili danes zjutraj ob štirih, takoj ko je prišlo sporočilo vojnem spopadu. Pri njem so se zglasili na nujen posvet njegov posebni svetovalec Rostow, obrambni tajnik McNamara in državni tajnik Rusk. Izdani so bili nujni varnostni ukrepi, da se prepreči razširitev vojnega spopada. Prevladuje prepričanje, da bo vojna ostala omejena na Izrael in arabske države. Washington in London pripravljata
pot za ustavitev sovražnosti, če-javi nove organizacije zatrjeval, .
,	, ,	,	,	.	Itudi je malo verjetnosti, da bi
da vlada trenutno nima name-1
na klicati rezerve in Narodne garde v aktivno službo, ne enote in ne posameznike.
bilo vojno mogoče ustaviti, pred-no se pokažejo očitnejši uspehi na bojiščih.
Republikance ze skrbijo delegat je na predsedniški konvenciji
CLEVELAND, O. — Demo-kratje si zaenkrat ne delajo skrbi, kako bo sestavljena njihova predsedniška konvencija
k še
mul, leta 1954 pa je bilo konj
5 milijonov.
Sončno in toplo. Najvišja temperatura 83.
v 1. 1968. Vedo, da bo po vsej verjetnosti edini resni kandidat sedanji predsednik Johnson. Johnson pa ve, kako je treba člane delegacij na konvenciji ne samo nabirati, ampak tudi “obdelavati”, zato se mu v ta posel ne bodo vmešavali. Seveda bo par izjem, ki stojijo pod vplivom vojskovanja v Vietnamu, toda njihova opozicija ne bo veliko zalegla.
Pri republikancih je pa stanje čisto drugačno. Razlikuje se od demokratskega v dveh ozirih.
Republikanci vedo, da bodo imeli v Johnsonu nevarnega tekmeca in nasprotnika, ki ga samo s sklicevanjem na ponesrečeno vojskovanje v Vietnamu ne bodo mogli pobiti. Če pa to sklicevanje ne bo dosti zaleglo, kaj pa potem? Zato
republikanci s tako skrbjo o-pazujejo odstotno razmerje med našimi golobi in kragulji, ki se pa ne spreminja po njihovih željah. Čim večji je odstotek kraguljev, tem manj bo pri volivcih zaleglo kritiziranje vietnamske vojne. Morda se pa sploh ne bo splačalo, da bi vlačili ravno to vprašanje na konvencijo, saj ne bi mogli vedeti, kako bi se debata razvijala. Lahko ustvari nerazpo-loženje med delegacijami, kar bi moglo le kvarno vplivati na glasovanje o posameznih kandidatih.
Tu pa prihajamo na drugo točko: med republikanci nihče ne ve, kdo lahko že zdaj računa na zmago na konvenciji. Še več. Niti približno se ne da soditi, koliko kandidatov bo sploh na konvenciji nastopilo in kako se bodo pulili za zaupanje delegacij. Čim več bo kandidatov, tem bolj bodo prišle do veljave posamezne delegacije. To potrjuje skušnja na dosedanjih konvencijah.
Kakor hitro se namreč pokaže, da se je pri glasovanjih — pred odločilnim ■— nekaj močnih delegacij odločilo za tega ali onega kandidata, to takoj vpliva na druge delegacije, posebno tiste, ki si še niso na čistem, za koga naj v zadnjem glasovanju glasujejo. Lahko si premislijo čez noč in na vrh pride kandidat, ki ni z njim nihče resno računal.
Pa še to je treba vpošteva-ti: prihodnje leto ne bo verjetno kandidiral noben politik Goldwaterjevega kova. Naj sodimo o Goldwaterjevem programu, kar hočemo, priznati mu moramo, da je konvencijo temeljito “pripravil”. Svoje nasprotnike in tekmece je pognal v trenja in politične utvare, svoje pristaše je pa na konvenciji tako raznetil, da so pod vpliv njegovih agitatorjev padale delegacije kot pri domino igri. Če tega ne bo, postaja tem važnejše, kdo vse bo vedril in oblačil v posameznih delegacijah.
Važna je še sledeča okoliščina, ki nanjo mislijo le politiki. Konvencije se vršijo praviloma vsako četrto leto. Nanjo prihajajo delegacije, ki imajo v svojih vrstah le malo članov iz prejšnjih konvencij. Okoli tri četrtine članov delegacij sestavljajo novinci, ki se v konvencijskem vrvežu zelo hitro zgubijo in vdajajo slučajnim vtisom, kar močno o-hladi njihovo strankarsko gorečnost in omaja doslednost. Končno podležejo lahko skušnjavi, da se odločijo za tega ali onega kandidata le po malo pomembnih zunanjih znakih.
Razumemo torej poklicne republikanske politike, da ne morejo biti ravno veseli, kadar mislijo na prihodnjo konvencijo. Ker vedo, zakaj se je že sedaj ne morejo veseliti, skušajo naravnati vse priprave nanjo tako, da se bodo konvencije veselili vsaj sredi — prihodnjega poletja.
Varnostni svet danes ob devetih dopoldne
Varnostni svet je tekom enega tedna sklican že petič na izredno, nujno sejo. Pretekli teden se je ves teden ukvarjal s kritičnim položajem na Srednjem vzhodu. Na zadnji seji v soboto je izraelski zastopnik povedal jasno in odločno, da Izrael ne bo trpel blokade Akabskega zaliva, arabski zastopniki so prav tako odločno izjavljali, da jo ne j bodo opustili.
Velike sile, ki bi edine mogle pritisniti na obe strani in jih prepričati, da s silo ne smeta reševati svojih sporov, so v Varnostnem svetu in za kulisami druga drugo obtoževale in skušale čim boljše braniti svoje koristi. Izrael je postal nepotrpežljiv in ko je bil imenovan pretekli petek za obrambnega ministra Moshe Dayan, je bilo precej očito, da ne bo več dolgo čakal. Novi obrambni minister je na tiskovni konferenci v soboto izjavil, da bo Izrael branil svoje življenjske koristi in da bo to storil s svojimi lastnimi silami. Ne mara, da bi “se zanj borili ameriški in angleški fantje”.
Razmerje sil
Izrael ima 2 milijona prebi-
WASHINGTON, D.C. — Združene države so pozvale obe vujujoti se strani. Izrael in njegove arabske sosede, naj takoj ustavijo vojne sovražnosti, ki so jih začeli danes zjutraj.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški marini so v dveh dneh bojev z rdečimi južno od Da Nanga pekončali 540 rdečih borcev, sami pa jih izgubili 73. Do več spopadov je prišlo tudi na področju Mekongove dalle. STOCKPORT, Ang. — V teku komaj 12 ur sta se pripetili nesreči dvem angleškim letalom, v soboto je padlo na tla potniško letaio pri Perpignanu v Pirejih, pri čemer je bilo mrtvih 80 ljudi, včeraj pa je padlo na ila sredi tega mesta drugo potniško letalo, pri čemer je bilo mrtvih 72, ranjenih pa 12 ljudi. Obe letali sta bili starejše vrste na propelerje.
BOSTON, Mass. — Sinoči je prišlo že tretjo noč zapored do izgredov v tukajšnji črni četrti. Policija je blokirala predel, koder so bili nemiri, in vzpostavila red. Med izgredi je prišlo tudi do požiganja in plenjenja in je škoda precejšnja. Prijetih je bilo 55 ljudi, 60 pa je bilo ranjenih.
Ameriška dobrodelnost
še vedno raste
NEW YORK, N.Y. — V vsej Ameriki je registriranih nad 7,000 dobrodelnih ustanov, ki imajo skupaj $20.3 bilijonov pre-
valcev, njegove arabske sosede moženja. Lani so razdelile za do-
80 milijonov. Izrael ima pod orožjem okoli 270,000 ljudi, njegovi sosedje skupno nemara blizu 400,000. Koliko od teh je trenutno na majah Izraela, ni znano, toda verjetno vsaj okoli 300,000.
Izrael ima močne in izvrstno izvežbane letalske sile in sposobno ter odlično vodeno, disciplinirano armado, ki je opremljena z vsem modernim orožjem. Tudi arabskim državam ne manjka modernega orožja, toda njihove oborožene sile niso tako izvežbane in ne disciplinirane. Izrael ima prednost v tem, da
brodelne, kulturne, socijalne, znanstvene in verske namene nad $1.2 bilijona. Levji del odpade seveda na velike narodne ustanove, ki vsako leto razdelijo nekaj sto milijonov v najrazličnejše namene.
imajo njegove oboroženo sile kratko pot z bojišča na bojišče. Za sedaj izgleda, da je vrgel vse svoje sile v napad na Egipt, med tem ko se je na ostalih mejah omejil na obrambo. Ce se mu posreči naglo zdrobiti Naserjeve sile, potem ne bo imel posebno težkega opravka z ostalimi.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publish«! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za 9 mesec« fcs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State«;
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for $ months Isnoda and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 8 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 109 Monday, June 5, 1967
Hladna vojna v arabskem svetu
Ni še dobro potihnila vihra druge svetovne vojne, pa so arabski narodi začeli svoje domače hladno vojskovanje, ki se vleče že nad 20 let. Prenehalo ni nikoli popolnoma, le od časa do časa je zavladalo dogovorjeno ali pa tudi samo nedogovorjeno zatišje. Vzroki za vojskovanje sb trojne vrste: obmejni spori, boj za kraje, kjer so naftni vrelci ali pa jih bodo verjetno še našli, in pa Izrael.
Obmejnih sporov je nič koliko. Povod zanje dajejo navadno slabo začrtane državne meje, pa tudi premaknjeni mejniki. Med Alžirjem in Marokom traja tak spor še iz dobe, ko je v Alžirju vladala državljanska vojna. Maroko je hotel takrat izkoristiti alžirske težave in si prilastiti nekaj krajev, kjer je baje dosti prirodnih bogastev. Obmejni spor še danes ni rešen, obe sosedi samo prenašata sedanje obmejno stanje in čakata, kdaj se bosta zopet sprli. Na las podobni so tudi odnosi med Marokom in Mavretanijo ter Alžirjem in Mavretanijo.
Manj važni so obmejni spori med Alžirjem in Tunizijo. Obe državi bi radi segali čim bolj daleč proti jugu v puščavo Saharo, za obe pa tudi v Sahari ni dosti prostora. Ker je tam dosti nafte, je na tem področju zainteresirana tudi Francija; je v njeno korist, da vlada mir na spornih ozemljih. Zato stalno posreduje v Alžirju in Tuniziji, da ne izbruhnejo resnejši spopadi.
Malo znana je tudi Naserjeva želja, da bi si prilastil vzhodne dele Libije. Tudi tam je nafta, ki je pa v rokah velikih ameriških in evropskih podjetij. Zato Naser še ne upa ugrizniti v to jabolko.
Urejena ni tudi meja med Sudanom in Egiptom. Naser pa tega problema ne obeša na veliki zvon, ker upa, da bo enkrat pripojen Egiptu ves severni arabski Sudan. A-rabski nacijonalisti v Sudanu prav nič ne nasprotujejo tej ideji.
Na arabskem polotoku ni večjih obmejnih sporov. Kjer so, pa igra nafta glavno vlogo, kot na primer med Irakom in Kuwaitom. Zato pa tam divjata kar dve državljanski vojni, jemenska in recimo — adenska.
Državljanska vojna v Jemenu traja že leta. Sedanji republikanski režim ne more ugnati kraljevskih nasprotnikov. Bi verjetno zgubil bitko, ako ga ne bi podpiral Naser. Naserjeve čete pa tudi niso dosti močne, da bi premagale kraljeve pristaše, ki imajo celo vrsto varuhov, na prvem mestu med njimi je savdski kralj Fejsal. Fejsal je postal trn v peti Naserjevi politiki, zato je Naser dodal hladni vojni še novo varianto, ki je v hladni vojni še nismo poznali. Nahujskal je bivšega savdskega kralja Ibn Savda, da je začel javno rovariti proti sednjemu kralju in bratu Fejsalu. Hladna vojna je torej začela divjati tudi v Savdski dinastiji.
Svojevrstne hladne vojne ima Sirija. Je tista arabska država, ki doživlja revolucije na tekočem traku. Vsaka vlada hoče odvrniti pozornost domačega prebivalstva od slabega gospodarskega stanja na zunanjo politiko, zato išče spore, sedaj z jordanskim kraljem Huseinom sedaj z Izraelom. Politična in diplomatska hladna vojna vlada velikokrat tudi med Sirijo in Irakom ter med Sirijo in Libanonom. Svet pa ve o njej le malo.
Največ povoda za hladno vojskovanje daje seveda obstoj izraelske republike. Že ob njenem rojstvu so se Arabci zakleli, da ne bodo mirovali, dokler jo ne uničijo. Ta cilj trdovratno zasledujejo, čeprav se jim ob vsaki priliki izmakne. To je zaenkrat tudi edina arabska hladna vojna, ki je vanjo zamešana mednarodna politika. Izraelska republika je namreč že ob svojem rojstvu dobila jamstvo od Amerike, Anglije in Francije, da ne bo pregažena v nobeni vojni, ki bi jo hotela uničiti. Že to jamstvo je prisililo Moskvo, da je začela zagovarjati arabske interese, česar pa ne dela samo z diplomatskimi manevri, ampak tudi s podporami, posojili in dobavami orožja, municije, letal in celo raket. Razen tega podpira tudi vojno industrijo v arabskem svetu, kar jo sploh je.
V tej arabski hladni vojni je svobodni svet na slabšem od Moskve. Moskva ni dala nikomur nobenega jamstva, ne kontrolira pa tudi arabske nafte. Svobodni svet ima pa dvojno breme: na eni strani ga veže jamstvo Izraelski republiki, na drugi strani je pa mednarodni kapital izredno močno zainteresiran na arabskih naftnih vrelcih. Svobodni svet mora torej držati besedo napram Izraelu, obenem pa tudi varovati interese svojega kapitala v arabskih deželah. Zato mu je vsaka hladna vojna v arabskem svetu tako zo-crna, zato se tako trudi, da bi vsak poskus v tej smeri zatrl že v kali.
Vse kaže, da bo podobno stanje kmalu nastopilo tudi ob južni obali arabskega polotoka. Tam je dosti nafte in nanjo škili Naser, savdski Fejsal pa hoče to na vsak način preprečiti, z njim držijo veliki mednarodni naftni koncerni. Dokler je Anglija v Adenu, hladna vojna ob južni obali
arabskega polotoka ne bo dobila nevarnega značaja. Po angleškem odhodu iz Adena se pa lahko zgodi vse.
Sedanja kriza med Izraelom in arabskimi sosedi, posebno Naserjem, je torej le odlomek iz stalne in splošne a-rabske hladne vojne. Je pa najnevarnejši, posebno zato, ker se je zgostil okoli spora o svobodi pomorske plovbe skozi Tiransko ožino. Če bo ta na videz lokalni spor zadovoljivo rešen, bodo vsi ostali prepiri kmalu našli svoje začasne rešitve. Paziti je torej treba, kaj se godi v Tiranski ožini.
I.
BESEDA IZ NARODA
Banket Slovenske ženske zveze v Washington!!
WASHINGTON, D.C. — Ves slovenski katoliški svet v naši novi domovini se bo gotovo zanimal, kako je poteklo pet dni v Washingtonu d e 1 e g atinjam in vsem, ki so prišli te dni v naše mesto. Vsem tem bodo ti dnevi vsekakor ostali nepozabni. Mesto, katero je samo milijonsko, je postalo v teh dneh skoro slovensko. Kamor koli se je človek obrnil, je slišal slovensko govorico. Posebno pri tukajšnjih zanimivostih in spomenikih te je obdal poseben občutek, saj tukaj nas je Slovencev tako malo, da se sami zgubimo kot kapljica v morju.
Za začetno slovensko sv. mašo v kripti naj večje cerkve v Ameriki je bila ta nabito polna. Sami Slovenci, sami katoličani! Kaj takega naše mesto še ni doživelo. Ko so slovenske Mariji-
kmalu prištevali med najboljše slovenske pevske zbore v Ameriki.
Za skupno petje pa je najlepše poskrbela Olga Saye iz She-boygana, Wis., ki nas je posebno na koncu mojstrsko zabavala s klavirsko harmoniko.
Pri nagovorih mi je posebno ostala v spominu Mrs. Antonia Turek, naša glavna predsednica, s slovensko in angleško besedo, prav tako Mrs. Albina Novak, naša glavna tajnica v zadnjih petnajstih letih. Kako lepo čuti za slovenstvo in je ponosna, da zna tudi njena hčerka Mrs. Co-rinne Leskovar, urednica Zarje že dolgo vrsto let, prav tako dobro slovensko, kot da bi ravno prišla iz Slovenije!
Mrs. Marie Prisland nas je v svojem govoru popeljala nazaj v čase, ko je ona pričela s samo organizacijo pred štiridesetimi leti. Gospa mi je bila znana doslej samo po svoji redni koloni v mesečniku Zarji. Ni samo u-stanoviteljica in “First Lady
no spoznati in malo pokramljati odvisno od drugih. Skupno, cen-:mansko vero. V provinci Bosna-z njo. Na banketu mi je bila celo tralno državno upravo čutijo j Hercegovina, ki leži v osrčju Ju-
dana možnost, da sem Mrs. Pris- (kot breme, nepotrebno in ko-land izročila šopek krasnih rde-; ristno breme. Zato naj bi po čih nageljnov in jo pozdravila s istem narodnostnem načelu na-slovensko besedo v imenu celot- stale iz Jugoslavije neodvisne ne zveze.	(države teh narodov.
Posebno so nas navdušili na-
govori kong. Annuzia, ki je govoril o pomenu Slovencev za A-meriko, in Hon. Blatnika, ki se je najlepše spominjal Slovenk iz Minnesote. Naš Frank pa je na koncu tudi “stegnil svoja stegna”, kot je sam v svojem za-1
Zakaj so notranje borbe med narodi Jugoslavije izraz tolikšne nezadovoljnosti s skupnostjo?
Enotne jugoslovanske narodnosti v etničnem smislu ni in je v znani zgodovini ni bilo. Prav tako ni ne enotne jugoslovan-
bavnem začetku izjavil. V na-, govoru nam je citiral ZonMB0.|*»,1»*cW » jugoslovanske-
ve in Gregorčičeve slovenske ga Je2lka- ne en0‘ne l!ulture -
pesmi in ponovno dokazal, kako živo ljubezen čuti do slovenske besede, katero ga je naučila njegova mati.
Banket se je pričel z večerjo ob sedmih zvečer. Preden se je končal ves spored, je bilo že zgodnje nedeljsko jutro.
o eni, enotni literaturi ni govora —, ne skupne, enotne vere. Nekaj najbolj splošnih potez o teh narodih pokaže resničnost te trditve.
SRBI IN BOLGARI, dva slovanska naroda Balkana. Od začetka sta živela pod neposrednim vplivom Bizanca in Moskve.
ne pesmi donele po veliki cerkvi, ni bilo mogoče zakriti preneka-. SžZ, kot "smo jo imenovale, je
tudi v resnici plemenita gospa
terih solza, katere so spolzele po licih zavednih Slovenk.
Podrobnosti o konvenciji sami bodo itak poročale delegati-nje same in tudi širšo javnost to ne bo toliko zanimalo. Zdi pa se mi pametno, da vsi Slovenci širom Amerike zvedo o zunanjih slovesnostih v zvezi s konven-
cij°-	,	.. .
Višek in uradni zaključek je bil vsekakor veliki banket v soboto, 27. maja, v najlepšem in najmodernejšem Wash ington Hilton hotelu, katerega se je u-deležilo približno 900 Slovenk in Slovencev. Za častno mizo gostov smo poleg glavnega odbora Slovenske ženske zveze imeli priliko posebno videti in osebno spoznati Mrs. Marie Prisland iz Sheboygana, Wis., našo častno predsednico in ustanoviteljico Slovenske ženske zveze, rev. Klavdija Okorna, duhovnega voditelja SŽZ, zavednega ameriškega senatorja Franka J. Lau-scheta, kongresnika iz Minnesote Johna A. Blatnika z gospo soprogo, Civil Service Commissioner j a Ludwiga J. Andolška in kongresnika iz države Illinois Franka Annunzia.
Po pozdravih in nagovoru predsednice washingtonske podružnice SŽZ Miss Irene M. Planinšek je sledil zanimiv in pester program. Najprisrčnejša točka na programu so bile vsekakor slovenske deklice iz Wa-shingtona v slovenskih narodnih r ošah (s katerimi smo imele mamice iz Washingtona wjmaa2 v mice dosti dela, da smo jih se-šile in napravile čimbolj slovenske). Niti rdečega nageljna z rožmarinom in roženkravtom v slovenskem cekarju in na prsih deklic se ni manjkalo. Mrs. Marija Kranjc-Fischinger se je v slovenski narodni noši nadvse lepo predstavila s svojim čudovito lepim glasom.
Junior Cadets iz Clevelanda in Euclida so spretno nastopile kar z dvema točkama “Baton Twirling Skills”. Vidimo, da si SŽZ pridno pridobiva tudi naše najmlajše pod vodstvom Mrs. Ann Cooke.
Ne morem preko, da ne bi o-menila še na novo organiziranega pevskega zbora, katerega Sestavlja devet washingtonskih Slovencev. Zapeli so cel venček zbranih slovenskih narodnih pesmi. Če bodo tako pridno nadaljevali pod vodstvom gospoda Mirčeta Preglja, imajo veliko
in velika po duhu. V veliko čast si štejem, da sem jo mogla oseb-
Konvencija se je zaključila s	.	,.	,	.	. .
,	,	v . i. , . | Oboji so imeli vsak svoje države,
slovensko sv. maso v isti cerkvi, ^__________________________
kjer je bila tudi začeta. Ko smo
tako zopet sledile slovenski sv. maši, je marsikatera dobila občutek zbližanja domače prisrčne povezanosti.
Ob odhodu iz cerkve se mi kar ni dalo ven, kot da bom zgubila nekaj, kar sem ravno našla. Bile smo tesno povezane v istih željah, molitvah in pesmih. V tem kratkem premišljevanju sem o-p?izila tam spredaj pred oltarjem gospo, “ki je tako velika po duhu”, ko je ravno polagala svoj šopek rdečih nageljnov na oltar. Mogoče so bile moje misli v tistem trenutku najbližje gospej Prislandovi v vseh teh petih dneh, odkar sem jo spoznala.
Nika B. Kovačič
Pa! sfolelja po Majniški deklaraciji
“Svobodna Slovenija” je v svoji številki od 25. maja 1967 prinesla pod tem naslovom vprašanja, ki jih je njeno uredništvo stavilo dr. Mihu Kreku, predsedniku Slov. narodnega odbora, in odgovore nanjo. Sestavek je zanimiv in poučen za vsakega rojaka in rojakinjo, ki se zanima za slov'enska narodna vprašanja, zato ga tu v celoti ponatiskujemo.
Kaj je bila in kaj je zahtevala Majniška deklaracija?
Slovenski narodni zastopniki so v avstrijskem parlamentu na Dunaju dne 30. maja 1917 z izjavo izpovedali voljo slovenskega naroda, da se hoče oprostiti narodnostno tuje, avstrijske o-blasti in v bodoče živeti v narodnostno domači državi, ki naj bi bila skupna vsem južnim Slovanom, t. j. Slovencem, Hrvatom in Srbom.
Majniška deklaracija je zahtevala skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov predvsem na osnovi narodnostnega načela. Predpostavljala je, da so ti trije južnoslovanski narodi toliko sorodni med seboj, in da imajo toliko skupnih lastnosti in interesov, da bodo mogli v složni vzajemnosti sestavljati državni narod Jugoslavije in uspešno u-pravljati skupno državo. Ideja Majniške deklaracije o skupni jugoslovanski državi je tedaj zmagala in se kasneje postopoma uresničila tako, da današnja Jugoslavija obsega veliko večino ozemlja, ki na njem strnjeno naseljeni žive Slovenci, Hrvati, Srbi in Makedonci.
Ali je Majniška deklaracija povsem dosegla želeni cilj?
Med slovenske narode, ki žive na jugu Evrope, štejemo poleg omenjenih štirih narodov še Bolgare. Po etničnem narodnostnem načelu bi torej popolna Jugoslavija, skupna država vseh južnoslovanskih narodov, morala obsegati poleg sedanjega svojega ozemlja še Bolgarijo in o-zemlja macedonskih narodnih manjšin v severni Grčiji, srbskih manjšin v Romuniji in Madžarski ter slovenske manjšine v obmejnih krajih Avstrije in Italije. To bi bila državna tvorba vseh južnoslovanskih narodov.
Tega cilja, ki je lebdel pred očmi javnim delavcem in politi-
rodnostni princip postajal vse bolj odločilen za oblikovanje držav, nismo še dosegli. Komaj je'	,	,	^	j
minilo 50 let, odkar smo dobili ^ bolgarske trdijo, da Macedon
prve izraze zahteve po taki dr-
kneževine, kraljevine, cesarstva. Kasneje so pet stoletij in več bili v podložnosti Turčije in se od njene krute nadoblasti osvobodili le po strašnih bojih, žrtvah in trpljenju s pomočjo Rusije. Do osvoboditve je prišlo ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja. Po osvo-bojenju so dobili vsak svojo državo: Srbijo in Bolgarijo. Srbija je leta 1918 vstopila v Jugoslavijo. Težke razmere so poskrbele, da so se razlike med Srbi in Bolgari večale v teku zgodovine. Igra tujih velesil na Balkanu je poskrbela, da do iskrenega sodelovanja med Srbi in Bolgari ni moglo priti, dasi so se idealisti na obeh straneh za to ponovno prizadevali. Vsak narod govori in piše svoj jezik, oboji s cirilsko pismenko, oboji so pravoslavne vere, oboji imajo pisano vrsto enakih in sličnih kulturnih potez, pa vsak svojo narodno in državno tradicijo in ambicijo.
MACEDONCI so Benjamin — naj mlajši — med slovanskimi narodi na Balkanu. Do zadnjega so jim vsi odrekali kvalifikacijo kulturno in politično formiranega naroda. Še danes močne o-sebnosti in ustanove, tudi srbske
žavi, se že pojavljajo in ponavljajo razburljive vesti o narodnostnih sporih in sovražnostih med raznimi južnoslovanskimi narodi, zlasti med Srbi in Hrvati, v tako ostri obliki, da se zdi več ali manj opravičena zahteva, naj se Jugoslavija razdeli na
ci niso poseben narod, dasi je Macedonija bila v davnini največja država na Balkanu. Njihov jezik je slovanski in ima svoje posebnosti, ki jih Mace-donci skrbno ohranjajo in branijo, Srbi in Bolgari pa večinoma osporavajo in jim dajejo kvalifikacije dialektičnih vari-
štiri, pet ali več držav, tako^ da -iant Macedonci so Pravoslavne
vere in uporabljajo cirilske pismenke.
bo vsaka etnična narodnostna e-nota imela svojo državo: Slovenci Slovenijo, Hrvati Hrvaško, Srbi Srbijo, Macedonci Macedo-nijo itd.
možnost, da se bodo lahko pravi kom teh narodov, odkar je na-
HRVATI IN SLOVENCI so bili stoletja — do leta 1918 — podložniki avstro-ogrske monarhije pod vlado nemške babsbur-Ali vodi narodnostno načelo ško-lotrinške dinastije, zato pod narode Jugoslavije V skup- stalnim vplivom germanske in nost ali v razbitje Jugosla- deloma romanske kulture in ci-Vlje?	!vilizacije. Dočim so Hrvatje, ki
Narodnostni princip je pred so pred vključenjem v monarhi-50 leti deloval kot osnova za jo imeli svojo kraljevino, v združitev južnoslovanskih naro- Avstro-0grški ohranili avtono-dov v skupno državo, po 50 le- mijo v javni upravi in šolstvu, tih pa naj bi bil osnova za deli- so Slovenci tako temeljito izgu-tev Jugoslavije na narodnostne bili vsako sled svoje nekdanje države v direktnem ožjem srni- avtohtone kneževine Karantani-slu tega pojma.	je, da niso imeli razen v občinah
Predvsem moramo vedeti, da podeželja prav nobenih narod-to ni obrat nazaj v razvoju teh nostnih in jezikovnih pravic, narodov, kakor izgleda, ampak Hrvati in Slovenci so katoliške naraven razvoj v isto smer. Maj- vere, le manjši del Hrvatov je niška deklaracija je poudarila pod turško oblastjo sprejel Mo-narodnostni princip kot skupno hameda. Oboji pišejo z latinico, krvno, sorodstveno vez slovan- oba jezika sta slovanska, zato skega rodu: To so Slovani, ki no- sorodna, pa so razlike med nji-čejo, da bi jim vladali po krvi in ma znatne in poizkusi raznih kulturi zelo tuji avstrijski Nem- “zediniteljev”, ki so hoteli na-ci in njihova Habsburško-lotrin- praviti enoten hrvatsko-sloven-ška dinastija germanskega rodu. ski jezik, so ostali brezuspešni. Majniška deklaracija je bila naš FIrvatje imajo v svoji državni začetni izraz zahteve po samo- tradiciji močno oporo za svojo vladi, po uveljavljanju načela o narodno individualnost, samoodločbi narodov, po državi Težavnost j u g o s lovanskega iz naroda, z narodom, za narod, vprašanja pa z omembo in ka-Sedaj po 50 letih, ko ti narodi rakteristiko teh štirih narodnih žive osvobojeni tujega gospod- kolektivov daleč ni izčrpno opi-stva v skupni državi, čutijo, da sana.
ima vsak teh narodov možnost j Pod turško okupacijo balkan-in zmožnosti upravljati svoje za- skega polotoka in Podonavja, ki deve sam, sam voditi svojo dr- je trajala nad 500 let, je del žavo, kar moč suvereno in ne- Srbov in Hrvatov sprejel musli-
goslavije, se nekaj milijonov močna skupina teh ljudi prav tako fanatično oklepa Mohamedove vere kakor svoje ožje domovine Bosne-Hercegovine in zahteva čim popolnejšo avtonomijo za oboje. Tradicija podpira take zahteve, ker je Bosna bila v nekaterih obdobjih pomembna oržava južnih Slovanov. Črna gora je poleg Srbije etnično najčistejša srbska dežela. Bila je v preteklosti samostojna država vse do nastanka Jugoslavije v letu 1918. Vse do današnjega dne so Črnogorci razdeljeni v 'tiste, ki pri odločanju o svoji državni pripadnosti postavljajo na prvo mesto svoje srbsko narodno poreklo, in tiste, ki jim je črnogorska država najdragocenejša.
Srbi in Hrvati in Srbi ter Macedonci žive v obširnih področjih mešano naseljeni,, tako, da jim narodnostnega ozemlja ni mogoče razdeliti z mednarodnimi mejami. Kakor je trajen spor med Srbi in Hrvati največja težava in slabost skupne državne tvorbe, tako je naravna zraščenost obeh narodnih ozemelj njena najmočnejša povezava. Ni se rodil operater, ki bi mogel srbsko in hrvatsko narodno ozemlje razdeliti tako, da bi oba dvojčka ostala nepohablje-na. Nasilna delitev pa bi bila škodljiva njima in vsem sosedom.
Ali je rešitev v razbitju Jugoslavije?
Delitev Jugoslavije bi odprla vrsto bolečih vprašanj, novih mednarodnih sporov na Balkanu, v Podonavju in ob Jadranskem morju. Kalila bi mir in motila napredek v tem delu Evrope.
Te in še vrsto drugih močnih razlogov navajajo zagovorniki jugoslovanske državne skupnosti. Omenimo še nekatere.
Zgodovina značilno dokazuje, da so proti državni skupnosti južnih Slovanov dosledno nastopali dedni nasprotniki vseh teh narodov in pa nasprotniki enega med njimi. V polpretekli dobi sta nacizem in fašizem vsak s svojimi sredstvi skušala izkopa* ti, zlasti med Hrvati in Srbi, nepremostljiva brezna nasprotovanj in sovrašva — ne morda v korist hrvatski ali srbski državnosti, ampak, da bi na tem ozemlju izvedla svoje osvajalne načrte.
Delitev bi vodila v tveganje, da bi verjetno, da, skoro neizogibno, vsak teh narodov ali vsa) nekateri pri operaciji izgubil del svojega narodnostnega ozemlj3’ ki ga vključuje Jugoslavija v svojih mejah, v korist močnejših sosedov. Za Slovence in cedonce je ta nevarnost najbolj izrazita.
Delitev po strogo etnične111 principu je nemogoča, pa kolikor bi se izvedla, bi nikogar m3 zadovoljila, zlasti ne Srbov i11 Hrvatov.
Vsaka narodnostnih držav, U bi z delitvijo nanovo nastale. U takoj po svojem rojstvu kljuil vsem formalnim naslovom 111 pridevkom o državnosti in suverenosti, bila bolj odvisna od ne' ke državne centrale neke zunanje sile, ki bi se nanjo morala nasloniti ali vezati, kot je kdajkoli bila odvisna od državnega središča v Jugoslaviji. Moderno človeštvo živi v vedno tesnejs1 medsebojni odvisnosti.
Kje je potem iskati pravično rešitev za narode Jugo-slavij c ?
V čim popolnejši svobodi- Ju goslavija je tipična mnogou3^ rodna država, ki zahteva svojstveno, do skrajnosti demokra tično rešitev, da bo os^a^a'.^^r, narod ima pravico do svoje žavne neodvisnosti in suvereno sti. Vsi južnoslovanski narodi zahtevajo. Čemu bi naj jin1 ^ kdo odrekal?
Jasno je, da stanje na ..r-nu in v Podonavju zahteva si še, ozemeljske, pokrajms* (Dalje na 3. strani)
SMERIŠKA DDMDTOS
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L ERMITE
Vsake stvari se je doteknila, vse je ogledala in obrnila na vse strani. Evo, zdaj stoji pred najfinejšimi čipkami. Ogleduje Posebno dragocen izdelek, ki bi Se izvrstno podal za ovratnik . .. tako delo ...
Vzame ga v roko, da bi ga Pokazala Rolandi, ki je odšla vsa izmučena proti izhodu.
“Rolanda!...”
Rolanda je že predaleč, da bi slišala. Zatorej steče tetka proti Nečakinji.
Toda nevsiljiva, a čvrsta roka s? dotakne tetine rame.
“Gospa, pojdite za menoj!”
“Gospod?”
“Pojdite za menoj!”
“Za Vami? ... Grozno!”
“Ponavljam Vam: pojdite za Pienoj!”
“Saj Vas sploh ne poznam!”
“Pa jaz Vas poznam. Ne delate mi škandala ... sicer!!! . ..”
Preden se je mogla teta dobro tvesti, je bila že na ločenem hodniku in kmalu v sobi, ki slu-ši za rezervo.
Zdaj je zaprta!
Nadzornik, ki jo je aretiral in °dvedel, je postal mahoma sodnik. Vstopila je še neka nadzor-Pica, ki so mu je postavila ob
stran...
“Videl sem, kako ste skrili ^ipke v dežnik in odhajali še z ^ugimi v roki.
“Jaz?”
“Da, Vi.. . Najprej odprite sVoj dežnik, prosim!”
“Mislite, da sem tatica! Jaz tatica!?”
“Ničesar ne mislim ... Odprite dežnik!”
Govoril je ostro. Dežnik tete Cecilije je sila staromoden. Jas-Po je, da je zbudil nadzornikovo Pozornost. Teta Cecilija je bila Vsa iz sebe in ni mogla odpreti dežnika. Nadzornik ga je vzel *0 sam odprl.
“Nič!..
“O ... to je strašno!...” vz-kUkne teta Cecilija in se sesede 119 stol.
vedati ga, je znamenje, da imate povod skrivati se. Vaš slučaj je torej povsem drugačen... Vi ste recidivna!”
“Jaz ... recidivna!”
“Da, Vi! Zadnjikrat Vas vprašam: Vaš priimek?”
“Kličem se ... Cecilija du Pe~ lave.”
Nadzornik in nadzornica se spogledata.
“Kako: du ...?”'
“Du Pelave... Toda ponavljam Vam ... nihče me ne kliče drugače kot ‘teta Cecilija’.” “Koliko ste stari?”
“Kaj vas to briga!”
“Ta hip me briga prav vsaka stvar; in vsak vaš odgovor je važen.”
“Recimo torej . .. pet in štirideset let... oh, pa še ne popolnoma!”
“Stanujete?”
“V Noirmoutieru ..
“Ali ste tam znani?”
“In cenjena! ... To je več kot preveč! ... in sramotno, kar tu počenjate z menoj! ...”
Tik nadzornika stoji nadzornica, čvrsta, močna ženska, stara kakih štirideset let, in brkata; strogo gleda, ne da bi kaj rekla.
“Grem telefonirat... medtem naj se sleče ... tudi nogavice. Tista, ki smo jo prijeli včeraj, je imela šest svilenih robcev v čevljih . ..”
“Kaj ... jaz naj se slečem?” “Da, gospa... tu zraven v kabinetu!”
“Oh, to je nesramno!” Nadzornik odide.
“Dalje! ...” reče nadzornica s strogim glasom, kakršnega imajo ženske, kadar zapovedujejo. Požurite se!”
“Ne bom se slačila!...”
“Ah, torej nočete? ..
“Ne, pa ne... pa ne! Rajši me ubijte! ...”
“Ubila vas ne bom. Ampak poslala vas bom na stražnico, v preiskovališče. Tam bo drugače ... Ne jaz . .. stražniki vas bodo slekli... Tu noter!. ”
“Nikar ne vpijte ... navajeni StTo že na take komedije! Že cGo uro hodite po trgovini z **eko osebo, ki je Vaša sokrivka. ^ovsodi vtikate svoje prste ... £°vsodi delate nered... nikjer ^česar ne kupite. V hipu, ko Sena Vas aretiral, ste hoteli skriti čipke, ki jih še zdaj držite v *°ki... in odnesli ste jih brez Podajalke iz odmerjenega pro-j^ora, da bi jih izročili sokrivki, ^atero ta hip prav tako preiščejo kakor Vas.”
“Tudi moja nečakinja je are-
tirana?”
“To je grozno! ... To je straš-Č’ je hripala teta Cecilij a... | ^e nikdar se ni dogodilo kaj takega!...”
v.“Kaj takega? Da ste ukradli ciPke... ali da ste bili areti-NVii?”
“Klicala sem svojo nečakinjo, ^ttipak le zato, da bi ji pokazala C*I)ke... ne pa zaradi česa dru-§ega..
je pa bosa... Če nimate ga izgovora!..
Torej me boste zaprli?”
Prav lahko mogoče ... celo verjetno ...”
Toda, gospod, jaz sem vendar aJbolj poštena ženska na sve-• • • Jaz sem iz Noirmoutiera ’1' Lahko pišete tja...”
‘‘Vaš priimek?” i ^eta Cecilija.”
^^o ni priimek!... To je le
( Tako me od nekdaj kličejo.” Svoje družinsko ime mi pobite!”
Nihče me ne kliče po priim-
j^adzornika mine potrpljenje: , Čeprav ne .. . zato pa še niste ez njega! In če se branite po-
Nadzornica jo potisne v kabinet. Teti Ceciliji se hoče skoro blesti... Slede tri izredno mučne minute.
Nekdo potrka na vrata. Dva nadzornika vodita Rolando ... Rolanda je bleda kakor mrlič ... postala je mahoma divja, praskala bi in grizla ... Njene modre oči se svetijo kot jeklo.
“Stvar je v redu...,” reče eden nadzornikov ženski. — “Pomota ... Pustite!”
Nato se obrne k teti Ceciliji: “Lahko greste. Toda kar se vam je tu dogodilo, se vam lahko zgodi v vsaki trgovini, če boste drugod tako brskali, kakor tu.” “Gospod... v Noirmoutieru.” “Tukaj smo v Parizu, ne v Noirmoutieru... Pa brez zamere, gospa...”
Oba moža sta odšla; nadzornica je ostala... Njen obraz je postal spet brezbrižen; človek bi mislil, da je nastavljenka pri kaki carinarnici.
“Želite morda kozarček žganja, da se okrepčate?”
“Ne... oničesar nočem ... le odtod!... in nikdar več sem!” Teta Cecilija dvigne roke proti stropu:
“Da je kaj takega mogoče!” “Gospa, tu je vse mogoče. .. celo to, da stoji človek pred pošteno žensko, o kateri je bil u ver j en, da je tatica. Za svojo osebo — ne tajim vam — obžalujem, da je nadzornik ustavil preiskavo tako hitro ... Naposled — ničesar nisem še ugotovila ... Mogoče ste tako prefrigani! . .. Vsekakor pazite, da nam ne pridete še enkrat pod roke!”
Ko sta stali Rolanda in njena teta zopet na ulici, sta se objeli.
POL STOLETJA PO
MAJNIŠKI DEKLARACIJI (Nadaljevanje z 2. strani)
skupnosti držav za izkoriščanje skupnih sredstev v skupno korist, vzdrževanje miru in napredka. Prav tako je jasno, da imajo južnoslovanski narodi največ skupnih lastnosti in interesov, ki so vsaj zelo slični, če ne enaki. Tozadevna osnova Majniške deklaracije še danes velja v enaki meri kot pred petdesetimi leti. Treba je upoštevati petdesetletne izkušnje skupnega državnega življenja in sedanje mednarodno stanje, solidno in v dobrem namenu analizirati individualne narodne in skupne interese in za vsakega poiskati najboljšo rešitev. Mislim, da bi iz takih razgovorov nastala kot srečna solucija neke vrste moderna konfederacija držav, ki bi v najboljši meri zadovoljevala. O vseh posebnih interesih vsakega naroda naj odloča le njegova posebna narodna državna uprava. Skupna vprašanja so tista, ki jih države izroče v skupno upravljanje. Gibka, prožna sporazumna skupnost more število teh skupnih interesov spreminjati in dopolnjevati po zahtevah razmer.
Za tako rešitev je treba mirne razsodnosti, dobre volje, predvsem pa mnogo, mnogo svobode. Vsaka država in skupnost morajo imeti izključno le demokratično voljene organe.
Sedanja notranjepolitična kriza je posledica 22-letne komunistične diktature, 22 let zatiranja vseh svoboščin. Kriza je začela v gospodarstvu in se razširila v oster narodno političen spor. V zadnjih mesecih se izraža v vsak dan glasnejši zahtevi po delitvi. Ta klic je treba predvsem razumeti kot klic po svobodi, po pri-
znanju nedotakljivosti osebnosti tem protestu iznenadene, ker
in narodne enakopravnosti. Sedanja notranje-politična kriza Jugoslavije je izbruh iskanja poti v svobodo. 22 let diktature in totalitarnega sistema je vsem narodom in vsem državljanom priskutilo državno vlado in centralo. Znebiti se diktature, priti pod svobodno sonce, doseči svojo demokratično javno upravo, to je cilj in namen vseh sedanjih previranj in težav Jugoslavije.
Nadomestitev komu nistične diktature z demokratičnim sistemom in praktična izvedba e-nakopravnosti narodov v upravljanju skupnih ?adev bi bila pravilen vstop v rešitev.
Washington je zanikal napad na rusko ladjo
Pretekli petek je bila v pri-atanišču Severnega Vietnama zadeta ruska trgovska ladja. En mornar je bil pri tem baje mrtev, nekaj pa ranjenih. ZDA so zavrnile rusko obtožbo, da so napad izvedla ameriška letala.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski zunanji minister A. Gromi-ko je pretekli petek pozval k sebi odpravnika poslov ameriškega poslanika Johna C. Guthria, poslanik L. Thompson je namreč odsoten, ter ostro protestiral proti “banditskemu” napadu na rusko trgovinsko ladjo Turkestan v pristanišču Cam Pha, 40 milj severovzhodno od Hajfonga v Severnem Vietnamu. Zunanji minister ZSSR je svaril pred resnimi posledicami, če se kaj takega ponovi.
Združene države so bile ob
FOOTBALL
CLEVELAND STADIUM
WED. — JUNE 7 — 8:00 P.M. CLEVELAND-Stoke City (England) vs. LOS ANGELES (Wolverhampton-England)
Ticket Prices:
Box & Reserved $5-$4-$3 Bleachers $2 (Game Day Only)
imajo ameriške vojaške sile v Vietnamu strogo nalogo, naj pazijo, da ne bi prišlo do kakega takega incidenta. Washington je ob objavi ruske protestne note izjavil, da mu ni o napadu na rusko ladjo nič znanega, da pa je naročil preiskavo, da ugotovi, koliko je resnice na ruskem protestu.
Državno tajništvo je v soboto pozvalo odpravnika poslov ruskega poslaništva, poslanik Do-brinin sam je v Moskvi, in uradno zanikalo rusko noto od prejšnjega dne, po kateri naj bi bila ameriške letala napadla sovjetsko trgovsko ladjo Turkestan v severnovietnamskem pristanišču Cam Pha. V svojem odgovoru na sovjetsko noto pravijo Združene države, da je bila sovjetska ladja “po vsej verjetnosti” zadeta od ognja protiletalske obrambe namenjenega ameriškim letalom.
Federalni primanjkljaj -stave vreden predmet?
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj mislijo senatorji in kongresniki na Kapitolu. Zaenkrat vedo, da je lani znašal primanjkljaj v federalnem proračunu le $2.251 milijonov. Za tekoče finančno leto ga pa cenijo na okoli $18 bilijonov, za prihodnje finančno leto ga pa kar napovedujejo s približno $25 milijoni!
Da ugibanje ne bo šlo politikom preveč na živce, je federalni proračunski urad dobil nalogo, da v prvih tednih po 1. juliju na novo oceni, koliko utegne znašati primanjkljaj, in da svojo oceno tudi utemelji.
Ocena bo gotovo vzbudila dosti debat in delala hudo kri, kajti če bo res gledala tako črno kot naši sedanji pesimisti, potem se novim davkom ne bomo mogli dolgo časa izogibati.
On Sale At: Richman’s 736 Euclid or
Stadium - Gate A
Helikopterji se spuščajo v tekmo z letali!
PARIZ, Fr. — Helikopterji so zelo simpatična tehnična pridobitev, slabo je le to, da so zelo počasni in da torej letalom ne bodo mogli nikoli odjedati kruha. Pa morda ne bo to držalo.
V čast pariški letalski razstavi , sta se namreč dva ameriška he-jlikopterja s posadkama po pet (mož spustila z njujorškega leta-
lišča na 4,270 milj dolgo pot in srečno priletela na letališče Le Bourget pri Parizu. Za polet sta rabila dobrih trideset ur, torej niti 10% več časa, kot ga je pred 40 leti rabilo za isto pot Lind-bergovo letalo. Obe posadki pravita, da bi bili prišli v Francijo tudi v 27 urah kot Lindberg, ako jima ne bi med potjo nagajali hudi vetrovi. Radi vetrov sta helikopterja morala preleteti 660 milj več kot bi bilo treba. Seveda sta pa helikopterja morala med potjo dobiti devetkrat sveže gorivo iz transportnih letal.
Vsekakor sedanji rekord ne bo ;v letalskem svetu kar hitro pozabljen.
Vprašanje višjih pokojnin Social Security ni zamrlo
WASHINGTON, D.C. — Godrnjanje upokojencev je doseglo vsaj delen uspeh. Millsov odbor predstavniškega doma, ki zaslišuje interesente že cela dva meseca, je rekel, da bo zasliševanje kmalu končal, odredil od-borovo debato, potem pa poslal zakonski predlog v plenum predstavniškega doma. Morda se bo vse to zgodilo že sredi junija. Če bi bilo vse to res, bi zakon bil verjetno izglasovan kmalu po Dnevu dela.
Millsov odbor bo menda predlagal 15% povišanje pokojnin, dodal bo pa še celo vrsto raznih socijalnih koristi za tiste, ki so jih potrebni, na primer za invalide. Upokojenci bodo dalje lahko tudi več zaslužili brez odtegljajev od pokojnin.
Iz predstavniškega doma bo predlog šel na senatni finančni odbor, potem pa na senatni plenum. Iz previdnosti moremo pričakovati, da se senatorjem z obravnavanjem ne bo preveč mudilo.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
*784 E. 78 St. 341-170»
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
REVNA PAŠA — V Kirgiški republiki Sovjetske zveze so obsežni pašniki, kjer rede na tisoče in-tisoče ovc. Paša je največkrat zelo pičla, poleti zaradi suše, spomladi, jeseni in seveda pozimi pa zaradi mraza. Slano imajo večkrat tudi poleti. Kirgiška stepa je namreč proti toplemu jugu zaprta, odprta pa je proti severu.
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRCTEL
Contouring acd profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MiLLINS~MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERIGAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno nd 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite S41-170# za čas sestanka
An Kauai Opportunity Knap)over
(112)
_________________________^5
Ohajska legislaiura nam pripravlja ncve davke
COLUMBUS, O. — Da ne bi razburil naših ohajskih davkoplačevalcev, je spodnji dom naše legislature kar na tihem pripravil obsežno reformo naše ohajske davčne zakonodaje z očitnim namenom, da dobijo država in okraji več dohodkov. Reforma nas bo osrečila z višjimi direktnimi in indirektnimi davki, ki se bodo stekali v državno in okrajne blagajne.
Okrajne blagajne ne bodo po izvršeni reformi tako odvisne Od državnega proračuna kot so sedaj; mogle pa bodo tudi bolj sistematično voditi svojo socijal-no politiko. Reforma nam bo povišala prometni davek od 3% na 4%, vpeljala okrajne doklade na dohodnino in pridobnino in povišala razne pristojbine. Domov davčni odbor bo kmalu dovršil svoje delo, kaj bosta pa na načrt rekla senatni in domov plenum, pa še ni jasno. Volivci se namreč še niso prebudili in povedali svojega mnenja. To bo močno vplivalo na usodo nameravane reforme.
------o-----
Univerze niso več demokratske trdnjave
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je spraševal študente, ali pripadajo strankam in kakšnim. Odgovori so značilni. Za demokratsko stranko jih je ravno toliko kot za republikansko, namreč 29%., zato pa 42% noče pripadati nobeni stranki. Če bi bilo treba iti volit, so pa demo-kratje na boljšem. Za republikance bi glasovalo le 29%, za demokrate pa 43%, to se pravi 14% neopredeljenih bi glasovalo za demokratske kandidate. Pri tem pa imajo študentje svojo sodbo o Johnsonovi politiki, ki ni povezana ne s strankami ne z volitvami. Le 38% študentov odobrava predsednikovo politiko, proti njej se je pa izjavilo 53%.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Lahko hišno delo v enodružinski hišici blizu Lake Shore Blvd., v Collinwoodski okolici. Servirala bi eno kosilo starejši dvojici. Nič pranja; Ure od 10. zj. do 3. pop. od ponedeljeka do petka; nič koncem tedna ali ob praznikih. Kličite KE 1-2641 med 4, pop. do 8. zv.	(H2)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, v dobrem stanju, je naprodaj na 916-918 E. 144 St., v bližini cerkve sv. Jožefa. Kličite 851-0712.	—(HI)
V najem
Oddamo 5 sob na Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Najemnina $50 mesečno. Kličite po 5. uri AN 1-1070.
(112)
V najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
TONY KRISTAYNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Naprodaj
Dve hiši na enem lotu, ena 4-družinska, druga 2-družinska, med E. 55 St. in E. 72 St. Za pojasnila kličite 881-9658.
-(HO)
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St rn«ir \vr fr (58rh Si.: EN 1 -4215 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS

s
FR. JAKI.IC:
§
Peklend swdbsck

Ko so se razgovorili o svobodi in drugih rečeh, ki so takrat razburjale svet, je pozve-doval oče po dogodkih v Skriljah in po vaseh, ki spadajo pod zvon sv. Marijete, ali je bilo kaj posebnega po seliščih okrog Kureščka in po samotah v dolini? In ker je sedanjost tako ozko zvezana s preteklostjo, da nam je istočasno vse pred očmi in vse na jeziku, so oživili tudi dogodke, v katerih sredi so bili Glavanovi in so tako usodno vplivali na Glavanovo družino.
Ob priliki, ko so imeli v misli Manco, se je pa obrnila svakinja k Janezu, rekoč:
“Janez, tako ti pa povem: Manca te ima še vedno rada. Hudo rada! In čedno dekle je! Nobeden ji ne more nič reči. Takrat se je bila res zmotila. Pa kako ji je bilo žal zato. O, jaz vem! Noč in dan je jokala. In vsega ga je uklela! Čudno je, da ga rogatec še ni odnesel. Pa če je še kaj pravice na svetu, ne bo mu je unesel. O, saj je še tiščal za njo in stikal, kako bi jo preslepil, pa se mu ni dala. Poštena je in trdna. Veš, še zmerom te čaka, čeprav ne omeni. O, saj bi se bila lahko omožila, saj so se ji ponujali fantje, pa je vse odklonila. Tebe čaka, vsi vemo.”
Takrat je drknila po Janezovem licu solza in skočila na cvrtje, ki ga je imel v rokah.
“Nič se ne jezi,” mu je rekla ona, ko je opazila. “Če ti je kaj zanjo, kar k Cecmanovim pojdi, pa boš videl, da bo vse prav. Tako se boš še postavil z njo, kot le kaj!”
“Pa pastirja boš imel precej,” je dostavil brat in založil dobršen kos cvrtja.
“Nikar ne sanjaj!” je posvarila žena moža, ki je mislil pri vsaki stvari na dobiček.
“Kaj ni res?”
“Zijalo!”
Janezu se je pa bilo cvrtje uprlo, da je vstal in rekel: “Jaz grem na vas h Kocjanovim pogledat!”
“Ti nisem rekla, da preskrbi pijačo?” se je togotila žena na moža. “Ti ni nič mar, da bi ju pogostil? Uh, kakšen je ta dedec! Vse moram sama!”
“Nič ni treba nositi, greva sama h Kocjanu,” je dejal oče snahi, ki se je pripravljala po pijačo. “Pa še ti, Jože, pojdi z nama, ga bomo pa tam polič zvrnili!”
“Prej boš slame nanesel, potlej poj deš,” ga je ustavila ona, še vedno huda. “Ti bi samo takrat dal za pijačo, kadar bi te nič ne stalo. Kako si grd!”
Pri Kocjanovih je bilo vse drugačno šundranje. Tu je . šlo vse vprek: “Vse dol! Udri! Desetina in tlaka je preč, ne bo nas drla graščina več! Pij, saj ne boš več desetine dajal! Frajost! Nobenega gospoda ni več! Kmet je gospod! Udri, Cecman, udri! Do zdaj si tlako tolkel, zdaj boš pa gospodo. Udri, kanaljo!”
Kocjan se je smukah med gosti in kadar je le prišel do sape, je povzel: “P-p-p-pijte, pi-pi-jte! N-n-nobenega kokoštruna ne bo več graščina o-pohamala! P-pijte!”
Kjerkoli je zagledal prazen bokal, ga je pograbil in hitro napolnil: zakaj ni se bal, da bi mu kdo unesel ceho, ker je poznal, da so ljudje danes take volje, da vsak rad plačuje in preden gre, vprašuje: “Krčmar, ali smo še kaj dolžni? Ali je vse plačano?”	!
Ob taki uri sta stopila v Kocjanovo gostilno Glavana, oče in sin.	* -i;
Za trenutek je nastal premolk,
toda potem je završelo: “Kje sta se pa vidva vzela? O, hudir, Lju-bljanci! Na, pij! Les pojdi!”
Stembav je objel starega Glavana:
“Pa se še vidimo v Skriljah! Ali ste videli, kaj smo dočakali?”
“Ko bi bilo le prej prišlo!”
Pa tudi drugi so mu polagali roke na rame in ni manjkalo prisrčnih besedi, ki so šle Glavanu v srce in dušo, da je še bolj občutil bridkost ločitve od krajev, kjer je fantoval in kjer je gospodaril in kjer še žive znanci in prijatelji iz tedanjih časov.
V očeh so mu igrale solze.
Tudi Janezu je bilo inako, ko je gledal svoje vrstnike, od katerih so bili eni že vpreženi gospodarji, a drugi so še vedno rogovilili in se lovili za svoje pravice pod okni.
“Lej, tako bi bilo, ko bi njega
JUNIJ
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski, pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18.	— Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv, Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25.	— Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
— Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi
S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9.	— Društvo slov. pritikomuni-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23. — Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
26.	— Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2. — Klub slov. upokojencev na
J Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6.	— Spominski sklad H. Lobeta
priredi piknik na Slov. pristavi. _
13.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski dvorani.
13. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20.	— Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
ne bilo! Tudi ti bi bil vesel, tudi ti bi tako šaril po Škrailjah in gospodaril na Cecmanovini.”
Bolj živo ko le kdaj se je spomnil vsega gorja, ki ga je prestal zaradi njega.
“In vsega tega je on kriv!”
Tako je vpila njegova duša užaljena in ranjena.
“Manca te ima še vedno rada!”
Tako mu je povedala svakinja in sam je opazil, da ga še ni bila pozabila, da ga morda vendarle še ljubi.
Dušilo ga je, da ni mogla prav beseda iz njega, da je težko odgovarjal na vprašanja in klice. Ko so obrazi okrog njega žareli od veselja in zadovoljnosti, je bil Janez otožen, vglobljen v svoje misli in načrte.
“Pij! Janez, pij! Na, še en kozarec!”
In Janez je pil in je sam poklical vina na mizo, da bi bil deležen, cehe.
“Hudir, kaj se pa tako kislo držiš? Kaj si bolan? Kaj ni vse dol, da mora biti človek vesel? Kar na glavo bi se postavljal!”
Tako so ga ogovarjali prijatelji, ki so opazili, da mu nekaj ni prav, in so iskali strune, ki bi prav zapela in razigrala njegovo srce.
“Ali še veš, Janez, kako smo se postavljali? Ali ni bilo vse naše? Vsakega smo nadrevili,
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
10.	— Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi;
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7,	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14.	— “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11.	-— Klub slov. upokojencev v Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob
6.	zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30,
J i&isr? rr r	UNIJ innrfiii
Mi 18SlŠj2 125® 1?	Č!21]22§i24 nimdr
KOLEDAR
društvenih
prireditev
|ki je kaj vohal okrog naših hiš. Veš, kako si bil otrnil gozdarja? Nikoli te ni pozabil! Pa kako smo peli, peli in se smejali! On je pa klel. Hahaha!”
Tedaj so se pa Janezu zaiskrile oči polne srda in je hripavo bruhnilo iz njega:
“Kje imate pa sedaj tistega?” Zaškrtal je z zobmi in stisnil pesti, oči so mu pa nemirno begale, kakor bi koga iskale.
“Ali bi ga? Hahaha!” “Ubijem ga! Strem ga kakor gada. Kje je?”
Stresal se je od razburjenja, dvigal pesti, grozil in iz njegovih prsi so prihajali divji, nerazločni glasovi. Razumelo se je le: “Kje je? Kje? Dajte mi ga!” Vsi so videli, da Janezovo razburjenje ni narejeno, da gre za res, da plamti v prijatelju srd, da gori strast, ki hoče po-končevati.
Od vseh strani so govorili vanj in mu prigovarjali.
“Bodi pameten! Ni vredno! Janez, saj nisi ob pamet!”
On jih je pa gledal.
Ali ga res ne razumejo? Ne čutijo njegovih bolečin?
In utrgalo se je v njem: “Manca!... On ...”
Tedaj so ga premagali občutki, ni mogel več zadrževati solz, objel je najbližjega, naslonil glavo na njegovo ramo in zaihtel, da se je stresal njegov život.
Vse je umolknilo ob bolesti, ki je podrla prijatelja, a nato so se čule besede tolažbe, ki so skušale lajšati bolečine, ki bi bile rade strtemu vlile moč in pogum.
Dokazi prijateljstva in sočutja so odprle Janezu srce, da se je razlilo, in - česar ni še nikdar storil, izpovedal je sedaj vso prisrčno ljubezen, ki jo je gojil do nje, ki je pa padla v ostudne roke gozdarjeve.
“Prekleti... Kje je, pes?”
Želja po maščevanju je zatrla czčutke žalosti in genotja in stiskal je zopet pesti in srd se mu je bliskal v očeh.
Tedaj so ga pa obstopili prijatelji. Prijateljske roke so začele tipati po njegovih ramah, prisrčne besede tolažbe in sočutja so podirale naklepe maščevanja, so pomirjevale valove srda in razburjenja.
Povedali so mu, da se je Lah umeknil v svoj brlog na Preseki takoj, ko je dih svobode zavel v pokrajini, da je spustil volku
podobne pasje mrcine z verig, ki ne puste nikogar blizu, in da se ne prikaže brez nabite risanke.
“Janez! Ti bo že prišel na muho! Tedaj bo zgoda!”
In ko so bili tako vsi enega duha, so se zbližala tudi srca
vseh in iz vseh src je kipel0 ogorčenje, ki so ga prikrivali doslej. Vsak Skrilj an je imel logarja zapisanega v srcu, nje' gove zlobnosti niso bile pozabljene in komaj so čakali trej nutka, ko mu bodo mogli vrnil’ z oderuškimi obrestmi.
r——-—---------—-------------—
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Oieiowski dan
dne 18. junija 1967 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $
♦ ♦ ♦ MIRKO ANTL0GA 6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500 ♦ ♦♦	M. A. TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration •
	
- - - — - - - —.......................................................................... — -■ • - —- -
Moje ime in naslov:
KIT SE JE POGNAL ZA HRANO — Kit “Bubbles” v Marinelandu v Los Angelesu, Calif., se je naučil pognati visoko iz vode, kadar mu tam ponuja oskrbnik “prigrizek”.
PTICE SE ODPRAVLJAJO NA JUG? — Takole so se včasih v Sloveniji zbirali lastavke in škorci, predno so odleteli jeseni na jug. Tole tu so golobi v Jaipurju v Indiji, ki čakajo na hrano. Njihovi prijatelji jo raztresajo od časa do časa po tleh. Ko jo golobje pospravijo, odlete na bližnji telegrafski vod in čakajo na novi obrok.
JAPONSKO GLAVNO MESTO RASTE — Tokio je po številu prebivalstva največje mesto sveta, prehitelo je London, prehitelo New York, pa še vedno raste. Slika kaže del mesta, kjer grade najvišje poslopje, 36 nadstropij visoki IČasumigaseki. ,	, i^. | ,^