Leto II.
Poltnina -	'#$" -pavialirana.
Ljubljana, torek 24. februarja 1920.
SDSS
0/,
f
Žtev. 44.
Cene po poftte
K C8fo leto . R 50'— n psi lita . H 25'— za čctPt Isti. R 13-BI ibbssc .. R 1*50
Unatiništvo Ir RspttmlBa nfl» tt. f Bptdn. tM itn. *
Posamezna številka 30 vin, _ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka S- vin.
Ministrstvo prehrane bo preiskano.
Delovanje socialista Bukšega se bo pregledalo.
obnovo zemlje, da bi mogla začeti z njih revizijo.
, LDU. Belgrad. 23. februarja. Glavna »ontrola je pred nekaj dnevi zapečatila skladišča ministrstva za prebrano in.
Za žensko volilno pravico.
* Beljrad, 23. februarja. Vlada se že pe-j z volilnim redom za občine in za par-Volilni načrt, ki ga je hotela vsi-bivša liberalno-socialistična vlada je za •ralske poslance nesprejemljiv. Ni nobene-»dvotna, da bodo zahteve ljudskih za-^Paikov po večini sprejete. Posebno od-zastopa Jugoslovanski klub načelo
liberalno-socialistična vlada s svojim načrtom hotela namenoma prikrajšati. Novi načrt bo kmalu gotov in bo parlament 1. marca že razpravljal o njem. Močno zaslombo imajo zastopniki ljudstva pri svojih zahtevah v številnih in odločnih resolucijah, ki jih sklepajo shodi po Sloveniji v prilog pravične volilne pravice tudi I ženske.
‘6 volilne pravice za ženske, ki jih je
Nov ultimat entente Jugoslaviji.
za
.. LDU. Belgrad, 23. februarja. Franco-in angleški poslanik sta včeraj ponovila imat zaveznikov, vendar to pot brez
roka, zahtevajoč od naše vlade, da se odloči, ali sprejme kompromisni predlog Lloyd Georgea ali londonski dogovor.
Židje med nami.
Pisali smo že večkrat o nevarnosti, Bam^ preti od židovstva. Kamnik je za velik opomin, kam smo prišli pod biv-vlado liberalcev in socialistov,
Danes imamo drug slučaj, ki kaže,
0 krčevito se Židje drže naše grude, ko 7° c»krat tu. Na Selu pod Ljubljano stoji
*®ijska tovarna. Vodi jo žid. O tem smo ^®)eli naslednji dopis od strani, ki je za S P?P°Lioma verodostojna.
a Selu je kemična tovarna, katero nemško-poljski žid dr. Frucht, ki je tal pod paševanjem dr. Žer.
*“°gočen, oblasten. — Kot nenadomestlji-• strokovna moč je prijadral že tako da-
1 da stoji tovarna že nad tri mesece, ne » bi skrbel za surovine, kajti premoga
na kupih nad 200 vagonov, a ga je 'T^k dan manj. Toda kdo bi se brigal za “varn0( saj itak vleče mastno plačo, ko-na razpolago, da sc Ir.
Tj *ni kočiji posmehuje nam občanom, _?? ima močno zaslombo za seboj in •jpbno skrbi za razširjanje židovske kolo-J?,1 kajti po prevratu je sprejel v tovarno svojega svaka Žida Hitschmana s 0 družino. Tu imajo sedaj prosto sta-jpar)je, kurjavo, svečavo, mleko. Ni hu-da bi se jim na tak način v Jugosla-‘ Bne dopadlo. Kot zvestega slugo si je Pridoljii prej zagrizenega Nemca, ki ni ~®tel znatj niti besedice slovensko, sedaj P* pravi, da je največji Jugoslovan, lo je Rospod Nesmann. — Ta židovska trojica ia sedaj lepe kupčije na debelo. Izvo-tor je
gonov fe U
*ili so kaEor je" znano — pod slavno ^*tdo dr. Gregorja Žerjava okoli 400 va-~ov svinca z- izvoznicami za Švico. To-bUgo je šlo v Nemško Avstrijo in je trojica pri tem zaslužila malenkost 7 jmbjonov kron. V tovarni se še vedno šo-^®^®dino zveličavna nemščina. Sedaj trde ^Pcidje, da so Poljaki, čeprav so bili ***'» vedno Nemci.	,
Dr, Žerjav je te židc stalno podpiral, bub temu, da je v naši domovini dobiti ®Posobnih kemikov, Sicer pa gosp. Frucht "^k ne vodi sam tovarne, čeprav si ie da,ti videz, da je nenadomestlji v. Vla-7* uaj počisti razmere; kajti skrajni čas gredo ti židje od nas, revni ne bo-?v Sli, ker so si pridobili lepe vsote, ka-smo videli. Saj tam, kjer imamo moč, T^rbitno, da ne bo žid izpodrival naših Iju-*uj. Menda vendar še nismo v Judoslaviji!
Parlament 1. marca.
LDU. Belgrad, 23. februarja. Presbiro mislrstva za zunanje posle doznava, da ° sklicana prva seja začasnega Narodne-^PTedstavništva za ponedeljek 1, marca
Proti vojnim krivcem.
h.LpLl. Amsterdam, 23. febr. (DunKU.) la Poročevalec lista »Times« poroča, so zastopniki zaveznikov v Parizu v ^asanju vojnih krivcev sklenili, da bodo n«iia, Francija in Belgija od Nemčije
najprej zahtevali obsodbo 15 nedvomljivih vojnih krivcev. Vse dokazilno gradivo se bo predložilo nemškim sodiščem, pred katerim se bo zaslišalo tudi veliko število prič iz zavezniških držav. Ako se Nemčija pri tej preizkušnji svoje dobre volje ne bi izkazala, bi se zavezniki poslužili prisilnih odredb.
Razsodišča za vojno škodo.
LDU. Belgrad, 23. februarja. Oddelek za vojno odškodnino v ministrstvu za pravosodje je dovršil svoje priprave za razsodišča, ki bodo ocenjevale vojno škodo.
V	nekaj dneh bodo razposlane prijave za oceno škode, povzročene v vojni, vsem, ki so med vojno bili materialno oškodovani.
Delavska organizacija v Ameriki.
LDU Wasbington, 23. februarja. (Dun. KU.) Voditelj delavske stranke v Minnea-polisu Mitchel je izjavil, da mora narodna delavska stranka postati politična. Pred-sednik delavske skupine Gompers pa je odsvetoval ustanovitev politične stranke, ker bi mogla škodovati. Pomagalo bi se s tem samo onim, ki streme po zatiranju delavskih slojev. — Ta največja delavska organizacija v Ameriki ni socialistična.
Londonska ikonlcrcnca.
LDU London, 23. februarja. (DunKU
—	Brezžično.) »Morning Post« poroča o londonski konferenci, da se pred povratkom Millerandovim ne bodo storili nobeni temeljni sklepi. Dosedanji sklepi se t°rei ne smejo smatrati za končnoveljavne, Mogoče je, da se ugodi Vcnizelosovi želji po polotoku Gallipoliju, da pa zato ozemlje južno od Smirne ne pripade Grški. Lon donska konferenca bo po mnenju strokovnjakov trajala še najmanj 14 dni.
Poljske manllestacMc v Tešl-
nfi
’0ja-
Spopad med Poljaki in ententrum štvom.
LDU Tešin, 22. februarja. (ČTU) En-tentna komisija za ljudsko glasovanje na tešinskem ozemlju je prepovedala vsako manifestacijo in demonstracijo ter zborovanja, zlasti pa sprevode z zastavami, znaki in godbo. Kljub tej prepoveda so Poljaki danes popoldne priredili manifestacijskj sprevod po glavnih ulicah mesta. Nosili so tudi zastave in različne znake. Ententno vojaštvo je obkolilo manifest ant e in fran co&kš major De Fromont, član ententne komisije, je nagovoril množico. Med govorom so demonstranti poizkušali prodreti vojaški kordon, pri čemer je bil ranjen francoski častnik. Vsled pritiska množice se je vojaštvo moralo končno umakniti. Okrog 16. ure se je množica polagoma raz kropila.
Širite »Večerni list"!
Socialno zavarovanje.
Italija je dobila svoje socialno zavarovanje. Dne 1. januarja letos je stopil v Italiji v veljavo zakon, ki uveljavlja obvezno zavarovanje za starost in onemoglost. Zavarovanju niso podvrženi le obrtni in industrijski delavci, marveč tudi kmetsko delavstvo, koloni (najemniki) ter zasebni uslužbenci, ki imajo manj kot 350 lir mesečne plače, posli, ribiči in zasebni učitelji, Vsega skupaj je podvrženih zavarovanju okrog 10 milijonov ljudi, med temi tri milijone žensk. Prispevke za zavarovalnino bodo plačevali v enaki meri delavci in delodajalci Mesečni prispevek je enak eni celi enodnevni plači delavca. Zavarovanci so razdeljeni v šest plačilnih razredov. Pravico do pokojnine imajo vsi delavci, ki so dovršili 65 let in vsi pohabljeni in obnemogli. V nekaterih težjih strokah je ta doba znižana na 60. leto.
S tem je Italija v socialni zakonodaji stopila velik korak naprej. Doslej so v Italiji imeli vpeljano le zavarovanje za slučaj nezgod ter zavarovanje porodnic. Toda med vojsko se je zavarovanje zoper nezgode raztegnilo tudi na kmetske delavce.
To pa še ni vse! Dne 1. januarja je stopilo v veljavo tudi zavarovanje zoper brezposelnost. S tem činom je v Italiji dosežen nov socialni napredek, nova postava, ki je za delavstvo nepopisne važnosti.
Zavarovanje zoper brezposelnost, zavarovanje za slučaj bolezni, zavarovanje za starost in onemoglost — to je želja in zahteva tudi našega delavstva že dolgo časa. In v svojo veliko sramoto moramo priznati, da je Jugoslavija danes ena najbolj nazadnjaških držav v tem oziru. O socialnih postavah je komaj malo sledu med nami. Še tiste, iz Avstrije prevzete postave, se zanemarjajo in pozabljajo.
Veliko krivdo na teh razmerah nosi naša socialna demokracija. Pitala je delavstvo s kulturnim bojem, pasla ga s sovraštvom do krščanskih delavskih organizacij, za pravo socialno delo pa se ni brigala. Ko je došla v Belgradu in v Ljubljani na vlado, ni od njenih zastopnikov v viadi izšlo nič, kar bi odgovarjalo najnujnejšim zahtevam delavstva.
V	Nemčiji imajo postavo o obratnih svetih, v Avstriji delavsko zbornico, nov poselski red, v skrahirani Italiji starostno in brezposelno zavarovanje. Pri nas pa hujskanje, preganjanje krščanskega delavstva, verižništvo, splošno nezadovoljnost in vlado bank.
Tako se je socialna demokracija pri vsem delavstvu izkazala nezmožno, da kaj koristnega ukrene za delavstvo. Že pred pol letom bi se v Belgradu moralo vršiti delavsko posvetovanje za zavarovanje delavstva. Skliceval je to posvetovanje naš tovariš Gostinčar, ki je bil do avgusta minister za socialno politiko. Prišel pa je socialist Korač, posvetovanja ni bilo in zavarovanja še manj. Pod njegovo vlado je zaspalo vse delo za socialno zakonodajo. Če se socialistično časopisje sklicuje na socialno zakonodajo, ki jo vrše socialisti v drugih državah, bi jim svetovali, naj bi se po zgledih drugih tudi sami ravnali. Povsod so pri socialni zakonodaji sodelovale tudi krščanske organizacije. Pri nas pa so hoteli krščanske organizacije od dela odriniti in ubiti, sami pa mso zn ah ničesar ustvariti,	,
Zato delavstvo pričakuje od novega ministra za socialno politiko, ki sicer m naš mož, da bo imel več smisla za delavske potrebe kot pa ga je imel socialist Korac.
Prodiranle bolfševikov.
LDU Moskva, 23. febr. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 22. februarja: Dne 21. t. m ob eni je 154. pešpolk rdečih čet dospel v mesto Arhangelsk v oklopnem vlaku, poslanem mu naproti po delavstvu i t Arhangelska. Plen je nepregleden. Poveljnik general Miller je poizkusil pobegniti na ledolomu. Za njim so poslali drug ledolom v svrho zasledovanja. Na levem bregu Dnjestra pri 1 arispolu so ujeli 2600 mož, med njimi 300 častnikov, ki so bili že na desnem bregu, pa so jih Rumuni s streli iz tooov Dognali nazaj.
Politične novice.
-1- Ustavljen izvoz 1000 vagonov koruze. Trgovinski minister dr. Kramer je še 18. t. m. dal dovoljenje, da se izvozi 1000 vagonov koruze v tuje države. Nova vlada je na svoji seji dne 21. t. m. preklicala. ,
+ Beg koruptnih uradnikov. Med vlado liberalcev in socialistov se je vrinilo v državno službo polno liberalno in socialistično mislečih ljudi, ki niso delali drugega ko korupcijo ter s tem spravljali vse uradništvo ob dobro ime. Ko je prišla sedaj nova vlada, ki bo pometla s korupcijo, beže ti ljudje iz svojih uradov, ko miši, če spustiš na nje dobro mačko. To bo za državo le dobro, če se reši teh »državo ohra njujočih« elementov.
+ Demokrati izstopajo iz državne službe. Poverjenik za Banat, Bačko m Bara njo v ministrstvu za notranja dela in načelnik oddelka za Vojvodino v istem ministrstvu dr. Jakšič je skupno z vsemi vojvodinskimi velikimi župani in občinskimi predstojniki z županskimi pravicami izsto pil iz državne službe. — So si gospodje pač že dovolj denarja pridobili, da bode sedaj lahko brez služb imenitno živeli.
-f Za hrvatskega bana je imenovan dr. Matko L a gin j a. Včeraj je že prevzel svoje posle.
+ Terorizem čeških svobodomislecev proti katoličanom. Češki framazoni so bUi vzgled našim demokratom. Hoteli so izvajati tudi volitve po vzorcu čeških liberalcev, kapitalistov in socialistov, da bi stisnili katoličane. Posebno kruto postopajo na Slovaškem. V češki narodni zbornici j« podala slovaška ljudska stranka interpelacijo radi preganjanja politične svobode na Slovaškem. Cela vrsta shodov v zemplinski župi je bila prepovedana, drugod so vojaki razbili shode ljudske stranke. Minister za Slovaško, dr. Šrobar se je na shodu svoje stranke izrazil: »Slovaško ljudsko stranko bomo z vsemi silami in z vso vehemenco preganjali. Na Slovaškem bodo krvave volitve.« Pri debati o tej zadevi je prišlo v zbornici do burnih prizorov. Zanimivo je, da celo židovsko-svobodomiselna »Tribuna« priznava: »V resnici ne moremo trditi, da je današnja Slovaška vzor politične svobode in res nočemo zanikati, da ima ljudska stranka v marsičem prav. Politika, ki jo vodijo na Slovaškem, gotovo ni najlepša. Ljudska stranka trdi, da so Šrobarovi privrženci v neznatni manjšini; če je temu tako, potem je gotovo vladna politika, ki vede nujno h konfliktom s katoliškimi Slovaki, najbolj mizema, ki jo je mogoče delati na Slovaškem. Tu je treba več čuta in takta, — tega ni. Moramo videti pred seboj celo Slovaško in ne samo eno stranko (najmanjšo!) in vsakdo, ki vodi politiko proti katoliškemu ljudstvu na Slovaškem, se pregreši na republiki.« — Tako na Češkem! Lahko si mislimo, kako bi bili delali gg. Žerjav in Pribičevič pri nas, ko bi ne bili odleteli ko suh list.
4- Nemško ženstvo proti preotituc^L Vse ženske poslanice v nemškem parlamentu brez razlike strank so vložile skupen predlog za odpravo reglemeotirsne prostitucije. Razen v tem vprašanju nastopajo ženske poslanice solidarno tudi v mladinskem skrbstvu. Tu imamo najlepši zgled o velikem pomenu ženske volilne pravice: z ženskami pride v zakonodajne zbore navdušena, enotna armada, katere cilji niso politični uspehi, moč in oblast, ampak hramba slabejših, človekoljubne naprave, socialne reforme. Kdor je prob ženski volilni pravici, je sovražnik socialnega in kulturnega napredka.
-f Zasledovani mažarski komunisti. Z Dunaja poročajo, da je pred nekaterimi tedni zaradi ropa na komunistu Schoenu na Dunaju aretirani mažarski poročnik Kis izpovedal pri zaslišanju v obsežni prizna-vi, da so odpeljavo in umor izvršili na Dunaj komandiram mažarski častniki na povelje vrhovnega armadnega poveljstva Horthvja in s pripomočjo dunajskega ma-žarskega poslaništva. Nadalje je ^P°v*da' Kis, da so bile z ogrskega k?ma^‘t^h na Dunaj cele častniške stotnije,	^
glavna naloga jc bila, nadzor o
Stran 2
»Večera! list«, dne 24. februarja 192CL
Štev.
najti živeče ogrske begunce, jih aretirati na
mažarsko povelje ter jih odvesti na Mažar-kko; za to delovanje da sta vedela Horthy kakor tudi legacijski svetnik Matyasow-szky.
Mirovne pogajanja med Rosi in Angleži. Ljudski komisar za »nanje posle Čičerin je angleškemu zunanjemo ministru lordu Curzonu poslal brezžično poročilo, v katerem mu naznanja pogoje sovjetske vlade za ustavitev sovražnosti v severnem delu Rusije; doda! je, da je enaka brzojavka poslana Litvinovemu. Po te{ brzojavki se morajo ta ozemlja nemudoma predati sovjetski vladi s karel.skim in tnurmanskim ozemljem vred, kakor tudi obrežne pokrajine do meje, ki je leta 1914 obstajala med Rusijo na eni strani in Norveško in Finsko na drugi strani. Čete morajo oddati vse orožje in strelivo. Častnikom in moštvu prej takoimenovane ruske vlade se zagotovi življenje in prost odhod iz sovjetske Racije.
Dnevne novice.
— Pogreb dr. Petra Rogulje. V nedeljo se je v Sarajevu vršil na zelo lep način pogreb dr, Petra Rogulje.
— Umrl je v Somboru v Bački uradnik Žitnega zavoda za Slovenijo, g, Hugo Casagrande. V službi se je prehladil in podlegel zahrbtni influenci in pljučnici. Truplo pokojnika, ki zapušča žalujočo soprogo s številno deco, so prepeljali v Ljubljano. Pogreb se bo vršit danes popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Vsej cenjeni obitelji naše iskreno sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč!
— Pri zamenjavi bankovcev bosta že poleg objavljenih zavodov sodelovali tudi Češka banka Union, podružnica v Colju in Zadružna zveza v Celju. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 23. februarja 1920.
— Resna beseda staršem! Dan za dnem lahko gledamo na lastne oči, kaj dela žganje. Najhuje pa je, Če se žganje daje otrokom. Znani so kraji, kjer je žga-ntepitje silno razširjeno. Ondotnlm otrokom se na licu in očeh pozna, da so rojeni od očeta ali matere, ki jim je smrdljivi šnops vsakdanja pijača. Slabotni so, bledi, suhi, malo nadarjeni, leni, razposajeni, brez sramu, malomarni za vse dobro in plemenito, radi kljubujejo in se pretepajo. Ko izstopijo iz Sole, postanejo sa-
šnopsarp, sodnije in orožniki imajo ž njimi vedno opraviti. Poznamo več šol, kjer so učitelji dognali, da je izmed 100 otrok 90 že pilo žganje in bilo pijanih. In Se vprašaš otroke, kdo vam je dal žganje, se odgovor navadno glasi; oče ali mati! Torej ste vi starši, najhujši zapeljivci lastnih otrok, grobokopi njihove sreče I Zgodilo se je celo, da so v šoli otrokom dopovedali, kako škodljivo je žganje in otroci so se doma potem branili piti žganje, pa so zato bili tepenif Neverjetno, pa žalibože, resnično. Dobijo se celo matere, ki že dojenčkom dajejo žganje, »da so bolj tiho in rajše spijo.« Pomislite vendar, kaj delate! če je žganje Škodljivo odraslemu človeku, je 3e tembolj otroku. Če dajete otrokom žganje, jim škodujete na trojni način: 1. S tem že otroka navadite na alkohol, na pitje, in to je prava pot, da iz otroka postane pijanec.. Nikar se potem ne čudite, če bo pozneje kot mladenič vse zapil in lastne starše pretepal. Sami ste ga spravili na pot pijančevanja. 2. Žganje škoduje otroku telesno, zaostaja v rasti, postane slabokrven, primejo se
C hitro različne bolezni, svoje žive dni vlačil seboj slabotno telo, zastrupljeno po šnopsu, 3. Ker žganje najhuje zdela možgane, postane otrok slaboumen, zabit in nagnjen k raznim hudodelstvom in frdim pregreham. Otrokom tedaj n*M«r in afcoH M dajati žganja!
— Organi verižniškega urada so za-pteoib v Metliki 3 konje.
— Vtirati in tatvine v Kočevju so postale jalm pogostno Pred par tedni so zločinci odnesli nekomu trgovcu na Glavnem trgu manulakturnega blaga v vrednosti do 30.000 K, minuli teden pa so vlomili v prodajalno usnja in čevljev ter pri dveh hišah — ena je sredi mesta — pokradli perutnino. Niso jih niti zasačili, niti jim
prišli na sled te m roparjem Vrtu sester
usmiljenk poleg premogovnika so pobili s kamenjem veliko šip pri cvetličnjaku, izruvali in pokradli mnogo sadnih drevesc ter polomili in svili močno železno vrtno ograjo. Surovost nad surovost, a ni ga, ki bi jo zadrževal. Radovedni smo, kdaj ae bo posrečilo oblastem dobiti to tatinsko so-irgo v roke ter upostaviti javno varnost, ki je sedaj na prav nizki stopinji.
— Kurzi vojnega posojila v AvstrijL Dne 16. t. ra. je uradni list dunajske borze prvič objavil kurze vojnih posojil, ki so bili naslednji: 1. vojno posojilo 87% K, 2. vojno posojilo 68 K, 3. vojno posojilo 62% K,
4	sedemletno vojno posojilo 67% K,~ 4. amortizacijsko vojno posojilo 65% K, 5. petinpolletno vojno pos, 69% K, 5. amortizacijsko vojno posojilo 65% K, 6. deset-
letno vojno posojilo 66% K, 6. amortizacijsko vojno pokojilo 65% K, 7. 8% letno vojno poeojilo 66% K, 7. amortizacijsko vojno posojilo 65% K, 8. odpovedliivo vojno posojilo 68% K, 8. amortizacijsko vojno posojilo 68 K. Na borzi je bilo nekaj zanimanja za te papirje, posebno za 1. vojno posojilo, ter so jih pokupili za več milijonov kron.
— Zvišana poštnina. V ministrstvu za pošto in brzofav se pripravlja načrt o povišanju notranje poStarine za 100 %. To odredbo so do sedaj izdale skoro vse države v Evropi. — Dalje se poroča: Ker s« mednarodni obračun za brzojavno službo vrši v francoskih frankih, je ministrstvo za pošto in brzoav z ozirom na neurejene valutne razmere v Evropi sklenilo, da se od 1 .marca dalje pristojbine za brzojavke, namenjene v inozemstvo, računajo v fran kih, in sicer po tečaju dva dinarja za en frank.
— Gospodarsko delo krščanskih žen skih orgao!»?cH na Štajerskem. Na Štajer skem snujejo krščanske ženske organizacije po trdih in mestih skupne prodaal-nice, v katere oddaja svoie pridelke orga nizirano kmetsko ženstvo. Tako se ustvarja neposredna trgovska zveza med mestnimi in kmetskimi ženskim: organizacijam in izkbučvje vmesna kupčija.
Dubilanske novice*
lj Seja Nove založbe bo danes ob 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Pridite vsi!
lj Dramatična šola na Ljudskem odru. bo danes ob 8. uri zvečer.
lj »Kri voprfsežnik«, narodno igro uprizori Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljudskem domu v nedel o. dne 29. februarja. Vstopnice se dobe v trgov ni g. češ-novar, Stari trg št. 16. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Ij Mila zima in ljubljanska kopališča. Delavec nam piše: Čudno se zdi človeku, da nima prilike, kopati se. Enkrat so ko-pelji zaprte radi pomankanja premoga, drugič pa radi popravila. Med vojno je manjkalo mila, sedaj pa premoga m menda tudi vode. Voda c vedno mrzla, odpiraj pipico za toplo vodo 5e tako odločno. Sicer je ztma mila, a milejša bi še morala biti, da bi se hoditi lahko kopat v Mestni log. To bi bilo bolje, ker bi se lahko kopali brezplačno, magari cel dan Ali pa naj se razglasi kak vladni razglas, da je vpeljana nova moda za telesno umazanost. Hodili bomo moderno-umazani. Vendar bi bilo najbolje, enkrat poskrbeti, da se bomo lahko kopali vsai ob nedeljah, ko smo prosti službe. — S. A.
Ij Avtomobil ukradla, šoferja pri letalski stotniji v Sp. Šiški Bartoniček z Dunaja in Filip Rakovec iz Železne kaplje sta koncem lanskega leta prodala vojaški avtomobil vreden do 200.000 K in pobegnila na Koroško, kjer so ju pa prijeli. Ljubljansko porotno sodišče jima je za to delo prisodilo: Bartoničku 6, Rakovcu pa 3 leta težke ječe.
lj Amerikanca okradel. Pred ljubljansko poroto se je moral danes zagovarjati 24 letni Ivan Hlebe iz vodnjanske občine v Istri, da je na ljubljanskem kolodvoru ukrade! iz Amerike vrnivšemu se Lavriču 2 kovčega z vrednostmi do 18.000 K. Hlebe je ves čas tajil in o celi stvari ni hotel ničesar slišati, dasi so ga Lavrič in priče natančno prepoznale in so našli na njem in pri njem ukradene stvari. Priča Tušar je izpovedal, da je bil Hlebe že pri vojakih na glasu, da je tatinskih prstov. Sodišče je obsodilo Hlebeta na 2 in pol leta težke ječe.
1} Tatvina pri Gričarju in Mejaču. Nedavno so prišli v Ljubljani na sled večji tatinski družbi mladih fantov. Eden teh — 17 letni Ignacij Pirnat iz Zg. Šiške, je bil vajenec pri tvrdki Gričar in Mejač, Imel je 100 K mesečne plače. Za »priboljšek« je začel krasti obleko in prodajati. Vsega je ukradel, kakor je priznal, za 14.030 K obleke, za katero je dobil 4000—5000 K.
S	dni je stal radi tega pred porotnim so-Čem, ki mu je prisodilo 1 leto težke ječe.
1} Sadi proetitucije so na policiji obsodili Angelo štrukelj v 14 dnevni zapor, pred sodiščem se ho pa morala zagovarjati, ker s« je v hotelu »Tivoli« vpisala za
»Marah.
lj Mali grešniki Državni varnostni organi ao aretirali Franca Cerarja, ker je pijan beračij v Vegovi tdid; dalje so zaprli Josipa Pustodeuška, ker veriži in kupčuje z blagom sumljivega izvora.
lj Na račun verižniškega urada se je hranila Ljubljana cel teden, ker je vnov-čevalnica za živino poklala zaplenjeno živino, meso pa razprodala. Zanimivo je, kako zvito da delajo tihotapci, ki iztiho-tapljajo živino preko demarkacijske črte. Zaplenjena živina se prodaja na javni dražbi in pokupijo jo navadno zopet tihotapci. In zgodilo se je zadnje tedne v resnici, da je bil neki konj tam pri Cirknici petkrat zaplenjen in zdaj se ne ve, kje da kateri imajo tihotapce čez, »ker' je pri teh zvitih ptičkih vse mogoče.«
lj Zopet vlom. Dne 22. februarja oko-lu 6. ure zjutraj je bilo vlomljeno v trafiko Jožefa Križnarja v Jeranovi uiicL Vlomilci so odnesli blaga v vrednosti 351 K; vlomili so z močnim železnim orodjem.
lj Tatvine. Siv oltarni prt je bil ukraden v cerkvi sv, Antona na Viču; v prtu so vtkane cvetice. — Obleka, vredna 1500 kron je bila ukradena Mariji Sitarjevi na Trnovskem pristavu. — Suknja, vredna 1500 kron, v kateri je bilo 400 do 500 K denarja, je bila ukradena Vinku Magistru.
—	Znani tat Jernej Črtanec, ki sedi v zaporu, je izvabil Alojziju Vehovcu iz Trzina 188 klobas. — črn suknjič je bil ukraden Vodnikovemu delovodji Mihu Puhu
lj Kaj sa zgodi, če godec ne posluša ukaza varnostne straže. Nekemu godcu, kateri ni hotel prenehati igrati s harmoniko, kakor mu je zapovedal organ državne varnostne straže, so na policiji naložili 200 kron globe.
lj Posestniki vrtov se opozarjajo na razglas mestnega magistrata glede pokon-čavanja gosenic, rjavih hroščev itd., ki je nabit na mestni deski.
lj Glasbena Matica, V petek, dne 5. marca t. 1. bo v Ljubljani v narodnostnem in glasbenem oziru velezanimiv in pomemben koncert medimurskih narodnih pesmi. Pevski zbor iz Macinec priredi pod vodstvom svojega župnika Ignatija Lipnjak v veliki dvorani hotela Union »Medimurski večer«, na katerem se bodo pele jzključno jugoslovanske narodne pesmi iz Medimurja. katere je nabral in harmoniziral župnik Vinko Žganec. Isti zbor, broječ 48 kmetskih fantov in deklic, je lani z velikim uspehom iste pesmi pel v dvorani hrvat-skega konservatorija v Zagrebu. — Predprodaja vstopnic se že te dni prične v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Izgubljen klobuk. Kdor je izgubil včeraj na sestanku v Jugoslovanski tiskarni v III. nadstrooju klobuk, naj pride ponj na uredništvo »Slovenca«.
Razne novice.
r Dansko sirova maslo v Ameriko. Nedavno je prinesel neki angleški list poročilo iz Novega Yorka, da ljudje kar strme nad dovozom 150.000 funtov danskega sirovega masla in nad obvestilom, da so nadaljne lad e z živežem iz Evrope že na potu. Amerikanska skladišča so neki do samih streh polna živil. V novoyorški državi je baje po skladiščih 20 milijonov funtov sirovega masla, dočim ga je bilo lansko leto v ondotnih skladiščih samo 12 milijonov funtov Omenjeno sirovo maslo je določeno za evropski trg in ga samo zato ne pošiljajo naravnost tja, ker Evropa ne more plačati amerikanskih cen z ondotno visoko denarno vel avo.
r Po 24 Ie ih Pred 24 leti je bilo italijanski obitelji Mariani, bivajoči v neki vasi blizu Tulona, ukradeno 4 letno dete. Odnesla je bila dete neka ciganka, za katero se je izgubila vsaka sled. Pred nedavnim je eden Marionijevih sinov potoval z železnico v okolici Tulona. V vlaku je pripovedoval ta slučaj večji družbi, pri kateri se je nahajal tudi neki 30 letni mladenič, ki mu jc bil zelo podoben. Ta mladenič je povedal, da je tudi njegova mladost zelo skrivnostna. Imel je roditelje, izgubil jih, ima še samo en spomin na nje, pa je pokazal družbi nekak medaljon. Ma-rioni je pogledal medaljon, vstrepetal in začel objemati in poljubljati neznanca. Po 24 letih je spoznal svojega brata, od katerega je bil za 6 let starejši, po medaljonu, katerega^ je mlajši brat nosil krog vratu.
r Tri milijone kron za eno knjigo. Iz Londona poročajo listom: Na neki tukajšnji dražbi knjig je bilo prodano Shakes-peareovo delo »Venus in Adonis« iz L 1500 za 15.000 funtov šterlingov, (t. j. približno 3 milijone kron).
r,*1?*, 1920. Listi prinašajo poročila o modi, ki so jo za lato 1920 določili elegantnemu in neelegantnemu svetu pariški modni umetniki in špekulanti. V nasprotju z dosedanjo ohlapnostjo bluz se bo v bodoče obleka tesno oprijemala zgornjega dela života, v bokih pa se jasno kaže po-četek oblike »zvona«. Najnovejša moda je torej zelo podobna modi iz 1. 1880. Nevarnost, ki preti od te nanovo vpeljane mode, je v tem, da bi se utegnil z njo vdomačiti zopet trdi steznik zlokobnega spomina. Proti temu naj bi se pravočasno oglasili zdravniki in umetniki ter telovadne orga-nizaci.c.
.f, Slikar v aeropjanu. Prvi slikar, ki je slikal v zraku, je angleški kapitan A. Cooper. Vzel je vse slikarske potrebščine s seboj v aeroplan ter je slikal med poletom kraje iz ptičje perspektive. Njegova največja slika je pogled na Edinburg, narejena v višini nekaj sto metrov. Angleški muzej je kupil nekatere njegove slike zaradi njih historične vrednosti. O njih umetniški vrednosti pa niso zapisali niti jesedice.
r Brezžična telefonska zveza med Angleško in Ameriko. »Achtuhr-Alend-jlatt« poroča iz Londona: Ravnateljstvo Marconijevega društva javlja, da bo brez-
žična telefonska zveza med Ar	J
Ameriko v najkrajšem času pt« m čustvu. Vsi tehnični zadržki so gani. Telefonska taksa bo jako irajtEŽ^ do iznašala menda samo en šiling za !i nuto.
r Mednarodna letalna	\r-	V
hingtona poročajo:	Aeroklub
držav jc razpisal tekmo za ielaia. Udel®^'1 se je bodo letalci 18 držav. Darila sc zagotovljena v skupni vrednosti več 100.C00 dolarjev. Proga je naslednja'. NeJ-york — Pemambuko — Angleška—Skandinavija, Irska—Novi Fundhnd—Portland— Boston.
r Nova deraanfova polja sc ftdfcnu * južnozapadni Afriki. Glas o neir^ertl«® bogastvu se jc raznesel po svetu in v ujenc kraje hite ljudje od vseh štirih tef trov, hoteč obogateti čez noč. Brez misieka zapuščajo svoja posestva in drv« za bleščečo se nadeto v daljne n o znan® kraje.
r Proti postopanju in lenobi priprjtJ'
Ijajo na Laškem novo sredstvo. Poslanci» Lombardije so poda li v italijanskem P8*"* mentu predlog, da bi bilo v Italijanih p®" stopanje podvrženo jako velikemu dav*® Kdor ne bode delal v trgovini, obrti, polju, v oskrbovanju itd., ampak bo samo od svojih dohodkov, bo moral odst® piti polovico svojega premoženja državi-Vlagati denar v kupčijska podjetja se bo imelo za delo. Ljudje brez opravila rajo biti prideljeni kakšnemu koristn®®” delu. Kdor se bo branil vsakršnega dej* bo iztiran iz dežele. Osebe, katere boa® zdravniki spoznali za nesposobne za de*° in invalidi bodo nastanjeni v zavetiščih.
r Skrivnostna soha. V indijskem o® delku londonskega Viktoria and Alb®*1 Museum je sedem čevljev visoka it izrezljana Buddhova soha, ki jx> trm* bivše lastnice prinaša nesrečo. Od on®* časa. ko je prišla ta soha v posest gospe, hčere kapitanove, ki je dobil sjj® v I. 1835, v Birmi, je postala nje hiša vsakršnih strahov in da bi že enb-at irr** mir, jo je morala spraviti iz hiše. Ko i« pitan peljal soho v Evropo, je nastal Liverpoolom na ladji požar. Babjev®*®j posadka je vrgla Buddho v morj«-so pogasili in srečno pristali. Čez tri t®“** so na waleškera obrežju dobili Buddho« * je prišel spet v kapitanove roke, ki !* po smrti zapustil svoji hčeri. In odslejj bila nje hiša pod vplivom skrivnostnih f*" kazni, da je bilo vseh domačih strah * groza. Po besedah domačih poslov, je pil Buddha vsako noč s svojega, •ood-sta’’' in šel iz hiše. Prijatelji tc družine 80 dili, da jih soha preganja s srepim P°P?* dom in da se včasih giblje. Lastnic* Jr bila že vsa izmučena zaradi svojega k*Jr jega strahu, pa je sklenila, prodati s0*,7 muzeju Tam pa se soha ba:e prav vzo**® obnaša. — Ob podobnih okolščinah j stal kcnningtonski muzej lastnik neke gc krasne sohe iz slonovine. Bila lade DorothyIleviIove, ki je trdila, da ,r preganja nezgoda za nezgodo, kar *°J*. ho v hiši. — Kakor je videti, je babjcv®T nost prav dobra za muzejske zbirke.
Narodno gledlite.
Opera,	-j
24. februarja, torek, Netopir. Aboik*?
25. februarja, sreda, Mignon. Ah0® B/2.	„
26. februarja, četrtek, Rigoletto, del* • pred. Abon. izven.	^
27. februarja, petek, Rusalka. Ab°°* E/2.	x
28. februarja, sobota. Netopir.
29. februarja, nedelja, Prodana n«1^ sta. Abon. izven.
Drama.	..
24. februarja, torek, zaprto. ^
25. februarja, sreda, Beneški trgov (v prid Udruženja igralcev). Izven ah« .
26- februarja, četrtelc. Brezdno (ura niška predstava). Abon. izven.	j
27. februraja, petek. Na dna Ab°**; izven.	«
28. februarja, sobota, Kristalni ŠfS Abon, E.	pe_
29. februarja, nedelja popoldne, * • pelka. Abn. izven.	-jj
29. februarja, nedelja zvečer, B®bc trgovec, Abon. izven.___________________ ^
&provfamc?fa.
a »Samopomoč« v Ljubljani. moka na rumeno izkaznico, ki se d0*51 mestnem aprovizačnem uradu (Gaucto hiša, pritlično na levo) vsak dan dopo ” l se bo nakazovala v »Samopomoči« z j mudnikom še dne 27. in 28. t. n>- .j 8. do pol 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Obenem dobe z^li j pri tej priliki tudi usnie, ako ga S® 0 ■ prejeli.
Odgovorni urednik Jože Rutar Izdajatelj kontorcij iVefernrjfa lis,a* Ttika »Judoslovaatka tiskarna« v