SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo loto predplaian 16 r 14., za pol leta 8 »14., za žetrt leia i »14., za jedca meiec 1 »14.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 »14., za pol leta 6 »14., za četrt leta 3 »Id., ta jeden meiec 1 »14. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 »Id. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) «prejema apravnlltvo in ekspedlelja| v „Katol. TIskarni4', Vodnikove ullee 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraokovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo jo v ScmenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ^tev. irai. V Ljubljani, v soboto 1. avgusta 1896. Letnili XXIV. Vabilo na naročbo. S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca Domače razmere. Minoli teden nam je donesel dokaj dogodkov, ki osvetljujejo naših domačih razmer solnčno in senčno stran. Kvharistični shod, ki se je tako slovesno izvršil, priča, kako vzvišeno in vneto naša duhovščina umeva svoj poklic in kako se vedno tesneje kot častna straža zbira okoli Njega, proti katerega božanstvu se vzlasti v zadnjem času tako bogoskrunsko zlorablja tudi slovenska beseda. Z veselimi nadami mora navdajati ta najnovejša in najzanesljivejša organizacija naše duhovščine vsakega, ki pozna njene težavne dolžnosti posebe v naših dneh. — Značilno je, kako je „Narod" v istem tednu opisaval isto našo duhovščino. Ker po petji poznamo ptiča, se ne motimo trdeč, da je dr. Tavčar zopet dvignil bet nad svojimi nasprotniki pišoč v „Narodu": Tista družba čmosuknježev, katera uganja politične lopovščine, kader se naveliča pijančevanja in svojih kuharic, se zvija v onemogli jezi, ker se je sokolski izlet v Razdrtem sijajno obnesel. Jeza dr. Tavčarjeva je sicer umevna, ker mu je naš dopisnik očital, da je nekdo na onem shodu v Razdrtem klical: Pereat dr. Tavčar. Mi smo v tem oziru dobili pojasnila, da to ni res in jih lojalno brez opaske objavili. Gospod dopisnik pa je odgovoren, ako ni resnice sporočal. Vendar pa, če tudi nikdo ni tega klical, očitala je vest dr. Tavčarju, da je v politiki skrajno nedosleden in da so zato najbolj klasične priče zapisniki deželnozborskih sej iz onih let, ko je dr. Tavčar vstopil v deželni zbor kot absoluten narodnjak, in sedaj, ko tako bra-tovski deluje o koaliciji Schwegelnovi za prospeh nemštva v naši deželi. Vselej pa, kader je dr. Tavčar hudo zadet, izbruha „Narod" vse iz sdbe, s čemur bi mogel našo stranko osramotiti. V tem smislu piše „Narod" : „Vsi zavedni ljudje na Kranjskem so tega mnenja, da tam več ne rase trava, kamor stopi kranjski klerikalec, in da se mora ta „stranka" v interesu naroda, napredka in omike zatreti, veljaj karkoli". Torej zopet napovedan skrajni boj ! In to že kolikokrat! Nam ta napoved boja prav nič ne im-ponuje. Nasprotnik, ki je vrgel svojo zastavo od sebe, ki se je izneveril svojim načelom, ki si je po lastni izjavi zagotovil svoje životarjenje samo s tem, da berači milosti pri liberalnih Nemcih in pri mejnarodnih socijalnih demokratih, tak nasprotnik naj ne napoveduje boja, tak naj se pripravi za svoj konec, kateri mu je z razvijanjem socijalizma mej nami zagotovljen. Stranka brez načel ne more živeti. Napadi na duhovne, ki se v zadnjem času po- javljajo v „Narodu", so taki, da se jih „Narodovi" najožji somišljeniki sramujejo. Mi ne reagujemo na take osebne napade, ker stvar ne sodi v javnost in tudi ni merodajavna za nobeno stranko. Vsak stan ima v svoji sredi ude, ki so mu v nečast, toda zaradi tega ni še noben stan obsodbe vreden. Ako je mej duhovni tu in tam kak nevred-než, je to zelo obžalovati, in huda je odgovornost, ki ga čaka pred Bogom zaradi pohujšanja. Toda dotičnega izigravati proti naši stranki in duhovščino delati odgovorno za take napake in kričati: Glejte, taki so, to je neosnovano in mej poštenimi političnimi nasprotniki ni v navadi. Časopisju, ki se vda takemu tonu, mej poštenimi omikanci ne more biti mesta. Taki napadi nam torej ne morejo škodovati, marveč le karakterizujejo nasprotnike, ki jih zlorabljajo v svoje namene. Z „Narodom" v isti sapi pa kriči „Delavec" proti duhovnom, češ da druzega ne znajo, kakor žepe prazniti ubogemu, trpečemu ljudstvu. Tudi te vrste napadov se ne bojimo, kajti z malo izjemami lahko rečemo, da naša duhovščina povsod deli zadnji denar s svojim narodom in da ljudstvu v korist veliko več žrtvuje, kakor bi se moglo od nje zahtevati pri njenih zelo pičlih denarnih dohodkih. Ljudje, ki bero take napade, precej rečejo : To so same laži. Ravno nasprotno kar se piše, je resnično. Tudi li napadi nam torej le koristijo. Smešno ulogo don Kišota pa je zadnje dni igral glede socijalne demokracije goriški vsemožni Gabršček. Ta mož v zadnji „Soči" sam priznava, da bo odslej tudi on Delavca čital — da ga torej dosedaj še ne pozna. Toda v istem listu, v katerem priznava, da ne pozna glasila slovenske socijalne demokracije, pa že piše drugi članek, v katerem do- LISTEK. Ura. Spisal Alojzij Grad. V sobi Rekarjeve babice je bilo zmirom tako strahotno tiho, mrtvaško. Dasi sta bili obe okni precej visoki in čisto omiti, vendar ni bila nikdar nobena stena popolnoma svetla: zdelo se je, kakor da je vse zavito v nekako motno, sivo meglo. Pohištvo je pričalo o izredni starosti. Velika, žolto - rudeča skrinja s čudovitimi, temnimi oruamenti, — dva visoka, nerodna stola, — velika miza, ki je bila morda nekdaj bela, a je zdaj na Bog ve kakšen način popolnoma osivela, — visoka postelj, pogrnjeua s temno-zeleno odejo, — moj Bog, vse tako grozno resno, dolgočasno .. . V kotu na skrinji je sedela dan za dnem Re-karjeva babica. Prejšnja leta je navadno držala na kolenih knjigo o življenju svetnikov ter čitala polglasno in z ustni šepetaje; zdaj pa so ji oči tako oslabele, da kljub vsem naočnikom in najskrajnejšim naporom ne more več razločevati meglenih, plešočih črk pred seboj. In tako sedi tibo, s pre-križanima rokama; tresočo glavo in polodprtimi očmi ter premišljuje. Ali ona ne misli in ne govori nikdar o sebi. Kadar se spominja davnih časov, tedaj vidi najbolj jasno take ljudi, ki jih je srečala le parkrat v življenju. Tako jo pride oni dan posetit soseda in kar sredi pogovora prične babica iznenada plakati. „Kaj pa vam je, babica, da ste tako žalostni ?" „Ah, glej, soseda, — ali si jo poznala, Mirti-čevo Franico? Pa kako bi jo ti poznala, ki si mlada . . . Glej, utonila je revica, ko je šla na Potok po vodo . . . Ej, tako lepo, pridno dekle, pa umrje. Petdeset — dvainpetdeset — štiriinpetdeset let bo tega . . . Oh, oh, ubožica!" In babica je začela tako plakati, da se je sosedi že sitno in težko zdelo, ter je tiho odšla. Cez par dni pa je ravno tako naneslo, da je mimogrede opomnila Mirtičeve Franice. „Ej," pravi babica, „utonila je, utonila. Pa kaj hočemo; vsakega doleti, — tega tako, onega drugače." Soseda malo zakašlja, obrne se v stran ter se začudi: „Moj Bog, kakšna ženska! V nedeljo je pa tako plakala . . ." A kolikor tudi je babica slabela — leto je prešlo za letom in ona je še vedno kakor prej sedela v istem kotu na stari skrinji. Ze od davna je govorila vsakomur, ki je prišel k nji: „Umreti bo treba, umreti; smrt je na pragu ... A lahko umr-jem, — kaj pa me veže na ta svet?" In vselej se je ozrla po teh besedah na steno ter vzdihnila . .. Tam nad njo je visela stara ura, vsa očrnela in zaprašena. Številke so bile zamazane — šesta in sedma se skoro niti več poznali nista, — večji ka- zalec je bil znatno na levo zakrivljen; uteži, razni svinčeni kosi in železni obroči viseli so na trakovih, katere je svoje dni, ko se je verižica utrgala, naj-brže babica odstrigla od kakšnega starega predpasnika; — in pomislite, ura je kljub svoji častitljivi starosti vedno jednako šla, to se pravi, za dve uri prekasno; nihalo je tiktakalo naprej in naprej, in to v nenavadnem, zamolklem tonu. To je bila babičina ura. In babica jo je ljubila bolj kakor vse na svetu. Nihče se je ni smel dotakniti. Vsako jutro jo je navila sama s tresočimi rokami; a ravnala je na lahko, skrbno, kakor mati z bolnim detetom. Srečen smehljaj je razjasnil kakor solnčni žarek ves njen obraz, ko so kolesca zadr-drala: tik-tik-tik-tik — drrrrrr ... In babica se je še slajše namuzala: „Ej, kako ti to ropeče, ubožica !" . . . * * * Ali babica je naposled popolnoma onemogla. Le težko, prav težko se je spravila zjutraj na skrinjo; a oni torek so ji opešale roke, ravno ko je zajutrkovala, tako da se ji je polila kava na krilo, od koder je pritekla v tankem curku čez skrinjo na tla. Babica je pripisovala to nezgodo svoji nerodnosti; a soseda, mati Markova, ki ji je kuhala in nekoliko postregla, ta je babici odločno zapovedala, da naj je odslej pri mizi in ne na skrinji, kar se je babici sprva silno zamerilo. Mati Markova je bila že petnajst let sem dolJ.na Rekarjevi babici dvesto goldinarjev. Dala jih je kazuje, da so klerikalci krivi, da se tudi mej nami razširja socijalna demokracija. To je prava don Ki-šotova umetnost in le velika vročina, ki vlada sedaj v Gorici, v nekoliko izgovarja hladeče vode potrebnega g. Gabrščeka. To bo gotovo zanimiva serija člankov ! Značilno iz zadnjega tedna je, da se vedno bolj zbližuje v „Naiodovem" in „Delavčevem" taboru vse, kar je zavrglo pozitivna načela, ter da se od obeh stranij povdarja, da z vsakim drugim je zveza mogoča, le s klerikalci je nemogoča. Tako menimo tudi mi in to smo vedno trdili. Zato tudi mi s tem računamo in hodimo svojo pot. Bojimo se ne liberalcev, ne socijalnih demokratov, ker je borba naše življenje, o zmagi pa odločuje Oni, ki vlada nad nami in o katerem smo prepričani, da nam podeli zmago, ako se bodemo neustrašeno in stanovitno vojskovali. Okrožnica Leona XIII. o jedt-nosti cerkve. (Dalje.) 5. Da pa zamore cerkveno učiteljstvo ohraniti jedinstvo veri, je Bog obljubil svojo stalno pomoč: On je porok za jedinost v veri: „Iz dozdaj navedenega sledi, da je tedaj Jezus Kristus cerkvi ustanovil živo, avtentično in vedno trajajoče učiteljstvo, in to je iz svoje moči ustanovil, z duhom resnice oborožil, s čudeži potrdil in je ostro zapovedal, da morajo tega učiteljstva zapovedi ravno tako sprejemati kakor svoje. — Kadarkoli tedaj to učiteljstvo izreče, da je to ali ono v nauku, ki je od Boga izročen, mora vsakdo za trdno vrjeti, da je to res: če bi ne bilo temu tako, bi sledilo, da je Bog vzrok zmote, kar je pa nesmisel: „Gospod, če je zmota, potem si nas ti goljufal" (Richardus de S. Victore, de Trin. I. 1, c. 2.). Ni toraj nobenega vzroka, da bi kdo dvomil, in kako more le jedno izmed teh resnic kdo tajiti, da ne bi se s tem sam podal v dejanjsko krivoverstvo ? da ne bi, ločen od cerkve, ves krščanski nauk z jednim stavkom tajil ? To je namreč bistvo vere, da si nasprotuje jedno verjeti, a drugo zavreči. Cerkev namreč pripoznava, da je vera „nadnaravna čednost, vsled katere z božjo pomočjo in milostjo verjamemo, da je res, kar je Bog razodel, ne zaradi notranje resničnosti stvarij, katero zamo-remo z lučjo uma spoznati, ampak zaradi veljave Boga samega, ki se razodeva, ki ne more niti goljufati niti goljufan biti" (Cone. Vat. sess. 3, c. 3.). Ce tedaj vemo o kaki stvari, da jo je Bog razodel, in vendar ne verujemo, sploh ničesar z božjo vero ne verujemo. Kar pravi apostel Jakob o grehu glede nravnosti, isto moramo reči o zmoti v verskih stvareh : „Kdor koli se pregreši v jednem, je vsega kriv" (2, 10 ). Reči moremo pa le v prenešenem pomenu, da kdo prestopi celo postavo, ako se le v jedni točki pregreši, ako res nima trdne volje, po-stavodajalca Boga in njegovo veličanstvo zaničevati. bratu, da je mogel v Ameriko, odtlej pa ni bilo od njega nobenega glasu več, tako da sta obupali obe, babica in Markova. „Hranila sem jih za stare dni, ko ne bom mogla več gibati, — na, pa je tako ... Je že Bog hotel . .." „Dejal je, da pošlje najpozneje čez jedno leto vse, kar sem mu posodila in še veliko več, — glej, zdaj pa niti ne piše ne. Kdo bi si bil mislil. Da bi se mu le nič hudega ne pripetilo . . ." Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar bi si babica niti v najmirnejših sanjah ne bila mogla misliti. Dva dni potem, ko je kavo polila, vstane babica kakor navadno ob šestih zjutraj, postelje posteljo, na to pa sede godrnjaje za mizo, gleda nekaj časa na skrinjo, zavzdihne in vzame molek v roko. Zmolila je vse tri dele rožnega venca, potem pa pristavi k skrinji stolček, da bi lažje prišla nanjo . . . Navijala je uro toliko časa, da je naposled že odbila pri sv. Lenartu pol devetih, — a matere Markove ni od nikoder. Babica pa čaka, — do jednajstih, dvanajstih. „Morda je zbolela, Markova, da je ni . . Vendar, vsekakor je čudno to ... bi vsaj kakšnega Človeka poslala sem ... pa nič ne .. Kar prihiti v sobo soseda Murnovka, vsa nemirna in zasopljena." „Ali nič ne veste, babica, ali prav nič ne veste . . .?" Nasproti pa oni, ki od Boga razodetim resnicam le v jedni točki nasprotuje, prav gotovo vso vero od sebe vrže, ker se brani pripoznati Boga, v kolikor je največja resnica in nagib k veri: „V mnogih stvareh so z menoj, v nekaterih niso: toda ker niso v teh nekaterih stvareh z menoj, jim ne pomaga mnogo, v čemer so zmenoj" (S. Avguštin, In P8. 64, n. 19.) In to po pravici, kdor si namreč iz krščanskega nauka vzame, ker mu bolj godi, ta Be opira na svojo sodbo, ne pa na vero. Taki prav malo „silijo vsak razum k pokorščini proti Kristusu" (1. Kor. 10, 5.), in v resnici sebe same bolj ubogajo, ko Boga: „Vi, kateri v evangelju to verujete, kar hočete, a ne verujete, česar nočete, vi bolj sebi verujete ko evangelju" (S. Avguštin, Contra Fau-stum Manichaeum. 1. 17, c. 3.). Zato niso očetje na Vatikanskem cerkvenem zboru nič novega postavili, ampak so le božjo napravo, stari in trajni nauk cerkve in naravo vere same pred očmi imeli, ko so to sklenili: „Z božjo in katoliško vero treba je vse to verovati, kar je v sv. pismu ali ustnem izročilu zapopadenega in kar je cerkev velela verovati kot od Boga razodeto, bodi si po slovesnem odloku, bodi si po rednem in splošnem učiteljstvu kot tako razglašeno" (Sess. 3, c. 3.). Jasno je tedaj, da je Bog na vsak način hotel v svoji cerkvi jedinost v veri in tudi je očito, kakšna mora biti po njegovem povelju ta jedinost in s kakimi sredstvi se mora čuvati. Zato bodi nam dovoljeno, vse, ki nočejo zapreti ušes resnici, ogovoriti z onimi besedami sv. Avguština : „Ker tedaj vidimo, da je tolika pomoč Božja in tako velik uspeh in sad, mar bodemo dvojili podati se v naročje cerkve, ki je tudi po pričevanju človeškega rodu vsled apostolskega sedeža in vsled nasledovanja škofov zado-bila vrhunec veljave vkljub besuosti krivovercev, katere je deloma ljudsko mnenje, deloma ugled cerkvenih zborov, deloma tudi izrednost čudežev obsodila ? Ce kdo tej cerkvi noče dati prvo mesto, je gotovo znamenje ali največje brezbožnosti ali pa brezmejne in pogubne nadutosti ... In če vsaka znanost, naj si bo še tako neznatna in lahka, tirja učenika ali mojstra, da se je moremo priučiti, kaj je potem bolj nespametno in neumno, kakor knjig svetih skrivnostij od razlagavcev ne spoznati in nepoznane obsoditi hoteti ?" (De utilitate credendi Cap. 17. n. 35.). (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 1. avgusta. Grof Badeni in avstrijski industrijot. Pred nekaj dnevi je vsprejel ministerski predsednik grof Badeni večje število avstrijskih tovarnarjev, kateri so se pritoževali nad vedno večjim socialističnim gibanjem in ga prosili v tem oziru pomoči. Ministerski predsednik je baje hladnokrvno poslušal pritožbe po večini židovskih tovarnarjev ter na to obljubil, „da bo to zadevo natančneje proučaval in „Pa vendar ni Markova . ..?" „Prav ona. . .?" „Bog se naš usmili... pa tako nagloma? Saj ji ni bilo nič; še včeraj je bila tukaj." „A kaj mislite, babica! Ni umrla ne, ta ženska ničvredna . . . Dolžna vam je, pa tako napravi . . V Ameriko je šla; sinoči se je odpeljala v Ljubljano." Babica odpre usta in sklene roke. „Da, ravno tako je, babica ... Se oni teden je dobila denar od brata, veliko denarja, pravijo . . Pa vam ni prav nič dala?" „Čudno je res to napravila, grdo ... Pa je že božja volja taka." Babico je začelo skrbeti. Dobivala je vsako leto dvainštirideset goldinarjev „penzijona", ker je bila prejšnje čase babica v Malinovem. Dokler je bila tu mati Markova, — o, to se je že še živelo. Pa kako bo zdaj? Stanovanje osem goldinarjev na leto, mleko in kava, to bo kakšnih petnajst, — no, to bi se naposled shajalo, samo vprašanje je, kdo bo kuhal. Postrežuice nikakor ne more najeti, vzela bi ji gotovo vsaj polovico penzije, — in kaj bi potem, — kakšna hrana? Ne, to bi ne moglo biti! Uboga babica! In vrh vsega tega pride popoludne njena hči, žena črevljarja Maka. „Lepo vas prosim, mati, posodite mi dva goldinarja, — samo za malo časa . . . Danes se selimo, storil korake, kateri se mu bodo zdeli primerni v tem oziru". S tem odgovorom židovski tovarnarji gotovo niso zadovoljni, kajti pričakovali so najbrže, da bo takoj drugi dan objavljen zakon proti socialističnemu gibanju. — Bes je sicer, da je vlada sama že uvidela, kako pogubno za družabni red je socijalistično gibanje in da mu je treba zapreti pot ter omejiti nadaljno delovanje rušiteljev javnega reda — seveda tega ne dela iz jedino pravih nazorov — vendar je pa pri ti priliki grof Badeni pokazal židovskim oderuhom jednako ruskemu fin. ministru Witte-ju, da se ti ne ozirajo na opravičene delavske zahteve. Imenovani ruski minister je jed-nakim povodom odgovoril, da vlada mir mej delavci in delodajalci le tedaj, ako imajo prvi srce za svoje podložnike. Jednak odgovor, akoravno ne z istimi besedami, so dobili avstrijski kapitalistični podjetniki, ki so ob jednem tudi uvideli, da ni vse tako socijalistično, kakor se slika, kakor tudi ni vse tako pansiavistično, kakor se bobna v svet. V Galiciji se v poslednjem času skoro redoma razpuščajo občinski mestni zastopi. Pred nedavnim Časom smo poročali o razpuščenju občinskega sveta nekega gališkega mesta radi nepravilnosti, katerim so prišli na sled ondotni Nemci, danes nam je pa zopet poročati o razpustitvi mestnega zbora v Novem Trgu. Vlada je storila ta korak baje zato, ker so se pokazale nepravilnosti pri upravi občinske blagajne. Začasno vodstvo občinske uprave se je izročilo okrajnemu komisarju Scbleglu iz Biale. Najbrže zakrivi jednake nerodnosti odborniki izraelitskega rodu, katerim gališko prebivalstvo še vedno preveč zaupa. Škofovsko posvetovanje v Budimpešti, se vrši, kakoi poročajo listi 18. ali 19. avgusta. — Knez-primas Vaszary razpošlje dotična vabila vsem ogerskim škofom. Na dnevnem redu bode razprava o vprašanju glede kongrue in avtonomije katoličanov. — Z vprašanjem glede preosnove kongrue za rimsko-katoliške in grško-katoliške duhovnike se peča poslanska zbornica najbrže v prihodnjem zasedanju, ker je dotični odsek že v zadnjem zasedanju rešil nekatere važneje določbe, in je torej povsem umestno, da se o tem vprašanju poprej posvetujejo ogerski škofje. Velika loža ogerskiJi framasonov je izgubila s smrtjo člana magnatske zbornice, Ivanke, velikega mojstra ogerskih framasonov. Na njegovo mesto namerava pri bodočem izvanrednem občnem zboru, ki se skliče v ta namen, izvoliti vpokojenega državnega tajnika Ivannoviča. Kakor se vidi, so skoro vsi ogerski magnati člani te brezbožne družbe, ki nastopa vedno bolj v javnost. Nemiri v Curihu. Mej brzojavi smo minule dni ob kratkem poročali, da se pojavljajo nekaj dnij sem v Curihu veliki nemiri in poboji mej italijanskimi delavci, katerih, kakor povsodi, tudi tukaj vse polno mrgoli in ki izpodrivajo domačine pri vsakem boljšem delu, poleg tega so pa postali s pa nobenega krajcarja ni. Saj veste, kako je zdaj pri nas. Oh, kakšna beračija. On že ves teden ni ničesar zaslužil, — pa naj živimo! In taka družina! Zmirom vpijejo: ,Kruha, kruha!' Jaz pa, — kam naj grem ponj ? . . . Saj vem, mati, da vam je težko dajati, — ali povem vam, jaz vam povrnem vse do krajcarja . . ." Babica je začela še močneje tresti z glavo, kakor navadno. „Kako ti bom dajala, ali si čudna! Saj še sama ne bom mogla živeti. Kaj ne veš ? Markova, ta potuhnjena ženska, je šla v Ameriko. No, kaj hočem zdaj?" Makovki je šinila v glavo misel, ki jo je ovla-dala tako, da ni odgovorila v prvem hipu ničesar na čudovito novico. Naposled, po kratkem preudarku, iznenadi babico z imenitnim predlogom. „Veste kaj, mati! Gori pri Andrejašu je soba zelo velika, da bo prostora za vse dovolj .. Vi morate tako imeti koga, da vam kaj postreže in skuha. Kaj bodete na stare dni še tukaj samotarili in stradali, pa Še za vsak krompir drago plačevali. Pridite k nam. Jutri vzamemo te vaše stvari in tako bo vse v redu." Babica je bila silno iznenajena, in dasi ji predlog ni bil neljub, vendar se je nekaj časa odločno branila, da ne bi drugi mislili, da se jim vsiljuje. Drugi dan se je babica selila. (Konec sledi.) še tako oblastni, d» se nočejo pokoriti postavnim določbam. Da se prebivalstvo mesta Curih ni uprle zoper nasilnike brez najmanjega povoda, je najboljši dokaz to, da je Švica sploh znana kot prebivališče izgnancev in begunov, iz česar sledi, da je prebivalstvo Švice zelo potrpežljivo in da mora nasprotnik uporabiti že skrajna sredstva, da provzroči razburjenost mej prebivalstvom. V vrstah italijanskih nasprotnikov se pa ne nahajajo samo oškodovani delavci in obrtniki, ampak, kakor je razvidno iz oklica, katerega so izdali te dni meščani, tudi od-ličneji meščani, posebno hišni posestniki. Splošen upor je že pokazal nekoliko vspeha, kajti minule dni so zapustile Švico večje množice Italijanov. Res je sicer, da se najdejo izjeme tudi mej italijanskimi izseljenci, toda razdraženo ljudstvo hoče pregnati iz kraja vse Italijane in zahteva odločno za italijanski rod izjemnih zakonov. Pariški framasoni in liberalci nameravajo prirediti na jutrišni dan, kakor sami pravijo, „antiklerikalno demonstracijo". Vodja teh rogovi-ležev je znani Rochefort, ki v zvezi z Dacosto razpošilja posebne oklice na vse „svobodomiselne" prebivalce mesta Pariza, v katerih se ti poživljajo, naj se zbero ob določenem času pred spomenikom največjega brezbožneža Etienne Dolet-a, katerega so 3. avgusta 1546 zažgali na gromadi na trgu blizu Gollege de France radi njegovega brezbožnega življenja. Temu ateistu je postavil framasonski mestni svet spomenik na imenovanem trgu in tukaj hočejo sedanji framasoni pokazati svojo mržnjo do „klerikalne" vlade in njenih privržencev. Iz zgoraj navedenega vzroka so kolovodje povabile na to „slavnost" tudi sedanji mestni svet, ki pa ne kaže toliko poguma, da bi določno izrazil svoje mneuje. Kakor se čuti, imajo framasoni še vendar nekoliko strahu pred nejevoljo katoliških prebivalcev, kateri so še, kakor so pokazale nedavno slavnosti pri spomeniku Ivane d' Are, mnogoštevilno zastopani v glavnem mestu Francije. Položaj na Kreti. Z včerajšnim dnem je potekel rok za odgovor turškega sultana na zahteve Krečanov, toda dosedaj še nihče ne ve o kakem odgovoru in toraj tudi ne, kaj namerava sultan s peticijo članov narodne skupščine. Da sploh ni došel še nikak odgovor, so najbrž krivi mohamedanski zastopniki, ki so skoro istodobno vložili protipeticijo, v kateri protestujejo proti temu, da bi se dovoljevale kristijanom večje (?) ugodnosti, kakor jih uživajo Mohamedovci. Tem se pa sultan noče zameriti, ker dobro ve, da le jedino zvesti sinovi Islama nekoliko podpirajo njegov stol. Sultan se nahaja toraj v zelo težavnem položaju, na jedni strani ga pritiskajo po pravici razjarjeni kristijani, na drugi strani mu pa prete Muhamedovci sami. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Zbornica se je ob sporočilu zgornjega minister-skega ukaza in naredbenega načrta obrnila na udeležene zadruge za poročila. Doslej došla so štiri poročila, in sicer ono gremija trgovcev v Ljubljani in zadrug trgovcev v Metliki, Kostanjevici in Kamniku. Napominani načrt naredbe se glasi: „§ 1. Na podlagi zakona z dne........ se odrejuje, da je nastopno blago, v kolikor se njegova količina kupovalcu ne navaga, nameri ali na-šteje, le pod izrecnim oznamenilom množine (teže, mere, števila) smeti prodajati, v prodaji imeti ali isto sicer v promet spraviti: gumbe, zaponke, žreblje, iglarsko blago, iglice, zakovice, vijake, črevljarske cveke, šila, zapončne samice, jeklena peresa. § 2. V § 1. propisano oznamenilo mora biti trgovski navadi primerno, lahko vidno in popolnoma razločno ; isto se more, kakor je že trgovska navada, ali na blagu samem ali pa na tega ovoju napraviti, če se oznamenuje po teži, je pod to razumeti čisto težo. § 3. Ta naredba stopi v veljavo po preteku šestih mesecev od dneva, ko se objavi." Iz poročil zadrug je posneti, da so za to na-redbo. Gremij trgovcev v Ljubljani pripominja, da je natančna določitev seznama blaga vsled njegove mnogovrstnosti nemogoča. Odsek je iz prejšnjih sklepov zborničnih povzel, da se je ta že v svojih prejšnjih poročilih za to izrekla, da se sme blago, katerega količina se kupovalcu ne navaga, nameri ali našteje, le pod izrecnim oznamenilom množine (teže, mere ali števila) prodajati, na prodaj imeti in sicer v promet spraviti, ker le na ta način je mogoče, kupovalca varovati oškodovanja. Vreditev trgovine v napominanem smislu je pa tudi v interesu reelnih trgovcev, ker so tudi ti s tako naredbo varovani ne-reelne konkurence. Odsek je mnenja, da naj zbornica pritrdi naredbi. Ce bo skušnja učila, da je v seznam sprejeti še drugo blago, bo to itak visoko trgovinsko ministerstvo storilo. Odsek torej predlaga: Čestita zbornica naj ob predložitvi izraženih mnenj zadrug predloži svojo poročilo visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu. — Predlog se sprejme. (Dalje sledi.) Tedenski koledar. Nedelja, 2. avg.: 10. po Bink., evang.: O farizeju in cestninarju, Luk. 18. Porcijunkula. Ponedeljek, 3. avg.: Najdba sv. Štefana. Torek, 4. avg.: Dominik spoz. Sreda, 5. avg.: Marija Dev. Snežnica. Četrtek, 6. avg.: Sprem. Gospodovo na gori. Petek, 7. avg.: Kajetan spoz. Sobota, 8. avg.: Oirijak m. Afra d. m. — S o 1 n c e izide 5. avg. ob 4. uri 53 minut; zaide ob 7. uri 19 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. avgusta. (Potrjeni zakoni.) „Wiener Ztg." objavlja zakon z dne 2. julija t. I., s katerim se odpravijo prijem-nine (Ergreiferantheile) pri prestopkih glede doho-darine; zakon z dne 8. t. m. glede dodatnih kreditov k letošnjemu državnemu proračunu ter zakon z dne 8. t. m. glede državnega posojila deželi kranj-ski povodom lanskega potresa. (Iz Idrije) 24. julija in naslednje dni so bivali pri nas prevzvišeni gospod knezoškof ter podelili v Sp. Idriji 265, v Idriji pa nad 1000 otrokom zakrament sv. birme. V nedeljo popoludne so si Prevzvišeni ogledali prostore, kjer biva katoliška delavska družba. Zbralo se je bilo veliko število dru-štvenikov, katere so vnemali Prevzvišeni z iskrenimi besedami, naj vstrajno delujejo z besedo in vzgledom za katoliško stvar. Iz družbe so šli v šolo in tudi tu vnemali učiteljstvo, da dobro odgaja izročene otroke. (Z Bleda,) 31. julija. Ker se ne bode moči vsakemu udeležiti nedeljskega večernega koncerta, je na občno željo, vzlasti na izrecno prošnjo odda-daljenih, sklenil naš umetnik, prvi junaški tenor brnskega mestnega gledališča, gospod Trtnik, da napravi nedeljo pozneje, t. j. 9. avgusta, matinee, samostojni koncert dopoludne po 11. uri v jako akustični koncertni dvorani letoviškega poslopja. Izbral si je dopoludne, ker bode s tem omogočil obiskanje oddaljenih, da jim ne dela vlak preglavice. Ljubljančanov se je že veliko oglasilo. Proizvajal pa bode s svojim krasnim glasom v prvi vrsti najboljše slovenske skladbe in radi tega opozarjamo slavno občinstvo na ta izredni zanimivi koncert. (Osebna vest.) Danes se je pripeljal uradnim polom v Ljubljano državni nadpravnik g. dr. P i 1 ü g 1 iz Gradca. (Vožnjo z omuibusi) je z današnjim dnem v Ljubljani pričel neki podjetnik z Reke. Njegovi vozovi bodo redno vozili iz „Zvezde" po dunajski cesti na južni kolodvor in po istem potu nazaj v mesto. Ena vožnja stane 5 kr. (Strela.) Danes zjutraj pred 6. uro je med hudo vihro in nalivom strela udarila v stanovanje mestnega požarnega čuvaja v stolpu na Gradu. Prodrla je zid nad oknom v sobo, v kateri ni zapustila dru-zega sledu, ko razpoklino in žveplen duh. Družini se ni nič hudega zgodilo. (Iz Podbrezij) 29. julija: Tričetrt ure od železniške postaje Podnart prideš po novi lansko leto meseca julija odprti, nekoliko napeti cesti na površje podbreške ravani, kjer se ti ob jednem predstavita dva mogočna, visoko v zrak štrlsča stolpa. Prvi župne cerkve podbreške, drugi iilijale žalostne M. B. na Tabru. Oba nosita nova pokrivala, prvi v doriškem slogu 18*70 m, drugi v gotiškem slogu 20 3 m visočine. Prav lični obris obeh naredil je Aut. Belec, kleparski mojster iz St. Vida pri Ljubljani, a piramide postavil tesarski mojster Janez Vr-hovnik iz Tujnic. Delo je prav solidno izpeljano in hvali mojstra. Krasoto že itak lepih Podbrezij povzdigujeta tudi mogočna stolpa. — V teku 3 let so se pokazali podbreški župljani res prave, za božjo čast vnete bogoljube: Novo pokopališče, prenovljeno gospodarsko poslopje župnijsko, novi 1235 kg težek zvon na Tabru in zdaj novi strehi iz kositarja na obeh, v tej župniji se nabajajočih cerkvah to sve-dočijo. Čast, komur čast I — Letoviščarjev je tu polno, škoda da stanovanj manjka. Letina jako dobro obeta; dal Bog, da bi srečno pod streho spravili. (Jesenice v nevarnosti!) Pod tem naslovom priobčuje, kakor smo že včeraj omenili, graška „Ta-gespost" sledeči dopis: „Ostdeutsche Rundschau" prinaša v št. 202 z dne 24. julija dopis ii Gorenjskega, ki popisuje narodni položaj Nemcev na Jesenicah. Dopisnik opozarja narodni branilni (?) društvi „Schulverein" in „Siidmarko", naj svojo blagodejno delavnost tudi v tem kraju pokažeta. — „Tagespost" je klic jeseniških Nemcev ponatisnila, in glej, šolsko vodstvo tamošnje čveterorazredne slovenske šole nam je poslalo popravek, ki resnično žalostni položaj jeseniških Nemcev v pravi luči označuje. Stvar je taka: Jesenice imajo izmej 1200 del. 400 Nemcev, ki so večinoma iz Koroškega, Štajerskega, Nemško-Ceškega, Bavarskega in Saškega. Izmej 26 uradnikov je 24 Nemcev, mej temi jih je 12 ože-njenih z več otroki. Ti nemški rojaki pa nimajo niti nemškega duhovnika, niti nemškega učitelja, niti nemške šole. Prisiljeni so torej, da poslušajo besedo božjo v slovenskem jeziku in da pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, kjer se bodo prej ali slej izgubili svojemu rodu. Taka je torej toliko znana germanizacija slovenske mladine I Slovenci silijo na vsej črti dalje. Pošiljajo svoje agitatorje čez Karavanke in Savo (kakor da bi tam ne bilo Slovencev I) Drznejo si n. pr. že od nekdaj (!) nam-ško Celje kar celo in tudi pol Gradca (?) šteti v svojo posest. Tu je treba pomoči. Začetek je že storjen, le še zmirom dalje s klicem : „Po zakonu zahtevajo jeseniški Nemci za svoje otroke čisto nemško šolo z nemškim učnim jezikom." Nemški otrok naj obiskuje čisto nemško šolo, le v tej ga more ljubezen nemškega učitelja negovati in voditi, da vzraste v korist bodočnosti. Slovenski učitelj nima srca za nemško deco. Otrok ne more brati na njegovem obrazu dobrohotnosti in ne zbirati z zaupanjem in udanostjo onih čutov, ki mu vzbude veselje do učenja in šole. Zato — boljša jednoraz-redna čisto nemška Sola, kakor dvojezičaa čvetero-razrednica. Jeseniški Nemci I Na delo po besedah našega kranjskega pesnika Golča: „Nismo izgubili še dežele — Kjer samo sto nemških bije src! — Vspeh vašemu prizadevanju!" — Tako torej govori graška teta, oziroma njeni dopisnik. — Slovenci še nikoli nismo hoteli niti nočemo sedaj, da bi se nemška mladina vzgojevala po slovenskih šolah. Da bi pa par nemških delavcev, ki pride doli z rajha v slovenski trg „s trebuhom za kruhom," da bi kar zahtevalo nemško šolo, nemških učiteljev in celo nemškega duhovnika, no, to je pa vender malo predebelo ! — Kako se bore Cehi na Dunaju, ko jih je vender nad 100.000, za par ljudskih šol, — tukaj ti pa hoče par tujcev kar celo vrsto ugodnostij. Da, gospoda, prinesemo vam je v rokovicah na krožniku, če hočete I In kako vrlo zna naš dopisnik vspodbujati: „Začetek je že storjen, le še zmiraj dalje ..." Torej začetek je storjen ! No, če misli graška tetka, da je ona s svojima dvema dopisoma v merodajnih krogih toliko zanimanja vzbudila za stvar in da je s tem napravila začetek „nemškemu gibanju" v Jesenicah, bi rekli, da se jako moti. (Iz Cola) 31. jul. V četrtek smo prenesli zvonove iz starega v novi zvonik. Slo je, hvala Bogu, vse prav po sreči. Veselo potrkavanje — tu pravimo kantkanje — je do pozne noči oznanjevalo to veselo vest po župniji. Delo je vodil naš zidarski mojster in podjetnik g. Josip Rusjan iz Renč pri Gorici, kateremu se sme brez skrbi izročiti vsako tudi večje stavbinsko delo. Cerkev še ni popolno izdelana, pa zvonove smo prenesli, ker so nam bile pri rokah vse potrebne priprave. Naša v romanskem slogu zidana cerkev je znotraj izdelana, a v kratkem bo tudi zunaj no lice ometano in izdelano. Sedaj pridno delajo mizarji, a težko pričakujemo g. Belca, da nam obije streho zvonika, kateremu smo iz strahu pred burjo in stroški klobuk menda malo preveč potlačili, a upamo, da to pozneje popravimo. — Drugi teden prenesemo iz stare cerkve altar; klopi nam dela mizarski mojster g. Molk v Logatcu, a tlak nam beli glavo. Denarjev ni, velika utrujenost po tolikem naporu nam pa jemlje pogum, obrniti se do raznih dobrotnikov. Toda obupati ne, vsaj dobri Bog, ki nam je dosedaj tako čudovito pomagal, nas tudi v prihodnje zapustil ne bo. — V dokaz naše hvaležnosti javim, da smo tudi pri nas imeli sv. mašo po pok. kanoniku Klunu. Bil je naš dobrotnik, kajti iz-posloval nam je pri poljedelskem ministerstvu 70 m* stavbinskega lesa. (Za vinorejce) Krško c. kr. okr. glavarstvo razpošilja razglas glede brezobrestnega posojila iz državnega in deželnega zaklada onim posestnikom, katerih vinogradi so uničeni po trtni uši. Kakor znano, je v ta namen dež. zbor dovolil 20.000 gld. in ravno toliko dovoljuje država. Prošnje treba vlagati pri okr. glavarstvu najkasneje do 1. septembra 1896, priložiti pa: 1. posestni list, 2. zemljeknjižni izpisek, 3. načrt, kako se bo vršilo delo, in preudarek stroškov. — Obrazci za prošnje in načrt se dobe brezplačno pri c. kr. okrajnem glavarstvu. (Popotno ustanovo) je dovolilo poljedelsko mi-nisterstvo meščanskemu učitelju g. dr. Romihu v Krškem v svrho proučevanja gojenja ameriških trt in vinoreje v nekaterih po trtui uši oškodovanih vinogradih na Štajerskem in Nižje-Avstrijskem. »c * * (Deželnozborske volitve na Štajerskem.) Vsi štajerski listi pišejo o prihodnjih volitvah v deželni zbor. Slovenski v prvi vrsti naglašajo, da treba med volivci vzdržati narodno disciplino ter izbrati kandidate, ki imajo poleg potrebnih lastnostij tudi dovolj narodne odločnosti za prihodnje boje. „Grazer Volksblatt", glasilo konservativnih Nemcev, je po-lemizujoč z nemškimi nacijonalci pisal mej drugim : „Ljudska stranka se imenuje novi polupruski pri-hodnik ter z mirnim srcem pobija zastopstvo 400.000 štajerskih Slovencev. Nemška hoče biti ter tako ne-plemenito govori o drugojezičnih sodržavljanih ! Vladati hoče, sicer le vara svoje pristaše — toda ob jednem si napravlja smrtne sovražnike, katerih ne more umiriti. Slovencev je okoli l1/» milijona, a imajo književno družbo z nad 75.000 člani. In to požrtovalno četo hočeta uničiti jeden advokat (Der-schatta) in jeden profesor realke (Hcffmann-Wellen-hof). Le nikari se tako ne šopirite, gospodje". V včerajšnji številki piše: „Vsled narodnostnega vprašanja ni bilo miru v zbornici. Slovencem niso absolutno ničesa dovolili, še tega ne, da bi sprevodniki klicali železniške postaje tudi v slovenskem jeziku, kjer prebivalstvo ne razume drugače. Jako bi se zbližale stranke, ko bi 400.000 Slovencem, oziroma osmim njihovim zastopnikom dovolili poseben mandat v deželnem odboru. Nikdar ne bomo pozabili, da so nemški liberalci in nacijonalci zaradi celjske gimnazije kričali o poslovenjenji Celja, do-čim sedaj njihova glasila priznavajo, da navzlic temu Celje ne bode slovensko. Slovenci so nemške konservativce podpirali v vseh verskih in kulturnih vprašanjih in brez Slovencev bi bil položaj katoliške manjšine jako kočljiv. Konservativci zagovarjajo jezikovno ravnopravnost v uradu in šoli, to je pravilo, katero so celo liberalci 1. 1848 priznali in katero določa ustava". (Duhovniške spremembe v lavant. škofiji) C. g. Mih. Korošec, župnik v Loki, gre v stalni pokoj; č. g. kaplan Jakob Cinglak pa postane ondi pro-vizor. — Premeščeni so tile čč. gg. kaplani: Jož. Kržišnik z Dobrne v Teharje, Ant. Raušl s Sladke gore v Stari trg, Matija Stoklas od Sv. Petra pod Sv. gorami v Smartin pri Slov. Gradcu, Ant. Kolar iz Marenberga k Sv. Petru pod Sv. gorami, Jožef Trafenik iz Smartna pri Slov. Gradcu k Sv. Križu na Slatini, Martin Roškar od tod v Hoče, Alojzij CizerI iz Hoč k Sv. Jakobu v Slov. gor., Anton Postružnik od tod v Griže pri Celju, Franc Muršič iz Brežic v Kozje, Alojz Kokelj iz Kozjega k Sv. Juriju pod Taborom in Alojzij Cižek od tod v Brežice. — Na novo nameščeni so pa naslednji čč. gg. : Ignac Hauptmann pride za kaplana v Maren-berg, Anton Korošec na Sladko goro, Janez Rož-man v Loko, Ant. Drofenik v Smartin pri Slov. Gradcu in Janez Kurnik za pomočnika k Sv. Marjeti na Polzeli. (Iz Celja.) Novi odbor okrajnega zastopa volili smo Slovenci dne 27. julija natančno tako, kakor je bilo dogovorjeno. Prečastiti gospod opat Ogradi je kot starosta izbranih zastopnikov vodil volitve. Navzočih je bilo 22 slovenskih zastopnikov, torej iz-vzemši jednega vsi, po sili Nemcev ni bilo nobenega ; le dva sta pristopickala vohat in hitro odšla, svojim pravit tužno vest, da so Slovenci vsi na kupu in složni. Zatem so jo po sili Nemci popihali na vse vetre, priznavajoč svoj popolni poraz. Slovenski zastopniki so izvolili najprvo načelnika, in sicer dosedanjega, velezaslužaega gosp. dr. Srneca, njegovim namestnikom marljivega g. dr. Dečka; v odbor pa iz skupine veleposestnikov gosp. vit. pl. Berksa, iz skupine mest in trgov gosp. Robleka, iz skupine trgovcev in industrijalcev g. Jeiovnika, iz skupine kmetske g. Zarnijera in iz vsega zastopstva g. dr. Baia in g. dr. Dečka. Tako je celjskega okrajnega zastopstva odbor zopet in sicer v tretjič v slovenskih rokah na veliko veselje in zadoščenje ogromnej večini prebivalstva, pa na veliko žalost in trepet nekdaj toliko nadutih nemškutarjev. Te zadnji čas same nesreče tepejo : desna jim roka okrajni glavar Wagner mora v Gradec, leva roka pragermanski dr. Wokaun je naglo umrl v Dobrni, poslanec dr. Starkel po nekaj umazani pravdi v Gradcu politično potolčen. Kaj čuda, ako pri takšnih razmerah celjski nemčurčki potno palico v roke jemljejo in potujejo daleč v „nemški Reich" v švabsko mesto Stuttgart, da se tam okrepčajo s pitjem in petjem. Srečno pot! Najbolje, če tam ostanejo — za vselej, mi jih radi pogrešamo. (Iz »Šoštanja.) [Shod zaupnih mož.] Dne 26. julija je bil v Veleuju pri gosp. županu Ježovniku shod zaupuib mož glede prihodnje deželnozborske volitve za okraje Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg. Jednoglaano je bil proglašen za kandidata gosp. Ivan Vošnjak, posestnik iz Šoštanja in nečak g. državnega poslanca Mih. Vošnjaka. Naš kandidat je vsestransko razumen mož in poštenjak skoz in skoz. Drugi postranski kandidati, osobito nekda iz Celja, se niso kar nič v poštev jemali. Dosedanjemu zastopniku tega okraja, č. gosp. dr. Lipoldu, ki zaradi bolehnosti ne kandiduje več, se je izrekla za njegovo delovanje zahvala in priznanje. (Spremembe pri čč. oo. frančiškanih.) P. Man-svet Bernardič je postal gvardijan v Lankovicah ; P. Nikolaj Meznarič voditelj 3. reda sv. Frančiška v Mariboru ; P. Roman Arnuš pride iz Bolzana na Tirolskem k Sv. Trojici v SI. gor. in P. Leander Ferk iz Bolzana v Lankovice. * * * (Goriške novice.) V St. Andražu so dobili novega kurata v osobi preč. g. Kosovela. — Državni pravdnik v Gorici g. Franc Canevari je imenovan svetovalcem višjega deželnega sodišča v Trstu. — V Kanalu je umrl pristav g. Karol Franovich, Slovencem pravičen Lah. — V Gorici je umrl g. A. Diak, profesor v p. — Pri Tolminu je ubila strela nekega kosea in omotila druzega kmeta, ki je v bližini delal. — Tudi po Goriškem je toSa mnogo škodila. Zadnji čas je klestila po vipavskej dolini in tržiškej okolici. — Vročino imamo veliko. (Novice iz Istre.) Rumunski kralj, ki je letos bival v Opatiji, je podelil načelniku občine Voloska-Opatija vitežki križec častniškega reda. — Glavna skupščina političnega društva „Edinost", napovedana na 2. avgusta, je preložena na poznejši čas, ker so zadržani državni poslanci priti na zborovanje. — V Moščenicah so dobili Slovani večino pri občinskih volitvah. * * * (Radost sv. Očeta) nad novomašnikom saksonskim vojvodom Maksom se razvidi iz pisma, katero je prejel eichstuttski škof povodom nove maše vojvode Maksa in katero se takole glasi : „S kako velikim veseljem nas je napolnila vest o posvečenju vojvode Maksa v mašnika, lahko sklepaš iz ljubezni, katero gojimo do princa, kakor tudi iz našega neumornega prizadevanja za čast in ugled katoliške cerkve. Kajti to mašnikovo posvečevanje je ravno tako odlikovanje za novomašnika, kakor je sreča in dika za katoliško cerkev. Zapovedujemo ti toraj, da izročiš naše očetovsko voščilo novoposvečencu in, da si ohrani spomin na našo dobrohotnost, priloženi mali spomenik, katerega ti ob jednem pošiljam. Njemu pa in saksonskemu kralju in kraljici, kakor tudi kraljevemu princu Juriju s celo rodbino, ki bodo navzoči pri prvi sv. daritvi, in tebi častiti brat, podeljujemo iz ljubezni polnega srca apostolski blagoslov v Gospodu". Temu pismu je bila priložena dragocena zlata svetinja za novomašnika s podobo Leona XIII. in opisom : „Fiat unum ovile et uuus pastor!" (Iz Samobora) Dne 29. julija uničila je toča v Samoboru in po nekaterih mestih v okolici vse jesenske pridelke. Padati je začela o pol osmih zvečer, debela ko srednja jabolka, tako da najstarejši ljudje take ne pomnijo, in klestila blizu pol ure. Največ so poškodovane trte, že novi amerikanski nasad, ki so kaj lepo kazale in obetale obilni pridelek. Kar ni grozdja na tla zbila, je pa tako poškodovano, da bo težko dozorelo. Zelo je poškodovano tudi sadno drevje in turšica, najpoglavitneji pridelek. V malo trenutkih splaval je ves naš up po vodi in r&na, ki nam je vsekana, se ne bo tako hitro zacelila. (Semnji po Slovenskem od 3.-8. avgusta.) Na Kranjskem: 3. v Dolu, Ribnici; 5. na Gori pri Ribnici, v Krašnji, v Dolih, na Vidmu in v Vr-hovcu. — Na Slov. S t a j er s k e m : 3. pri sv. Lenartu; 5. v Trbovljah, Ptnji, Loki, Lembergu. — Na Koroškem: 5. v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 3. v Pazinu. Društva. (Občni zbor šentpeterske moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) bo dne 3. avgusta t. 1., ob 8. uri zvečer v vrtnih prostorih g. Ferlinca. — Dnevni red: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odposlanca na veliko skupščino. 4. Raznoterosti. (Družbi s v e t. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali že zadnjič naznanjenih 187 gld. 50 kr. in sicer so poklonili gg. bogoslovci celovški mesto venca na gomilo Andreju Einspie-ierju 100 gld., slavno posojilno iu hranilno društvo v Celovcu je dalo 50 gld. in podružnica celovška je zložila 37 gld. 50 kr. — Slavna Notranjska posojilnica v Postojini 10 gld. — Na novi maši g. Ivana Baloha v Ljubljani je nabrala gdč. Lojzika Medičeva 1511 gl. in 10 cts. z geslom : „Ljubezen dvojno vsak naj tesno druži: Bogu in domovini zvesto služi; To bodi vsakemu vzor največji! — Po g. J. Zirovniku v Gorjah udnioe od bledske podružnice 32 gld., iz nabiralnikov: pri gg. J. Peternelu 29 gld. 27 kr., F. Sekovaniču 1 gld. 14 kr., Petranu 87 kr., A. Vrhuncu 2 gld. 26 kr., v Vintgarju 1 gld. 05 kr., g. prof. Rutar 50 kr., skupaj 40 gld. 09 kr. — Podružnica na Greti 32 gld. 20 kr. — Iz nabiralnika pivške podružnice 2 gid. 84 kr. — Podružnica v Žužemberku po g. blagajniku H. Povšetu 55 gld. 23 '/j kr. — Najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki se prijazno spominjajo naše družbe 1 Blagajništvo družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija 1. 1896 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 605 strank 224.681 gld. 60 kr., 570 strank pa uzdignilo 183.240 gld. 36 kr. (Slovensko društvo za Štajersko) skliče kmalu zaradi bližajočih se deželnih volitev svoj odbor in zatem velik shod zaupnih mož iz vseh slovenskih okrajev štajerskih in sicer v Maribor. (Zveza hrvatskih pevskih društev.) Iz Zagreba, 4. julija. Nesloga je nam Slovanom upropastila že mnogo lepo osnovo, pa tako je bila zapretila tudi zvezi hrvatskih pevskih društev, ki je do nedavna le životarila. Ko se je letos osnovala zveza jugoslavenskih pevskih društev v Scfiji na Bolgarskem, sprevideli so hrvatski rodoljubi, da je potrebno pristopiti k tej zvezi, ali da se mora poprej preporoditi hrvatska zveza, da bode mogla potem pristopiti kot čim krepkeji član k jugoslavenski zvezi. In to se je zgodilo na radost vseh domoljubnih Hrvatov prigodom proslave desetletoice „Jadranske Vile" na Sušaku kraj Reke, ko se je ob enem posvetil krasni barjak tega pevskega društva dne 28. in 29. junija. Kakor mo^a biti žalostno za vsakega Hrvata, da se je Reka tudi pri tej priložnosti pokazala kot naša najhuja sovražnica, tako je zopet radostuo, da so primorski Hrvati brez razlike političnih nazorov se vsi pridružili z oduševljenjem omenjeni svečanosti, ki je po enoglasnin poročilih bila v vsakem pogledu veličanstvena in za naše protiv-nike na Reki neki memento, da se tudi oni dolgo ne vzdrže proti hrvatski ideji, do zdaj na razne načine tlačeni od mažarske državne pa tudi reške občinske oblasti. Co tudi je zdaj na Reki še jedini javni tabor Hrvatstva narodna čitalnica, vendar le j^ mesto še vedno hrvatsko, saj veČina prebivalstva govori tem jezikom. V političnem pogledu je seveda to prebivalstvo protivno Hrvatstvu, ali je zato okolica probujena v narodnem pogledu, in le ta mora slednjič zmagati. A da se to zgodi, ne bode naj-manja zasluga pevskega društva na Šušaku, katero je privabilo in gostoljubivo sprejelo pri zadnji svoji svečanosti goste iz vseh hrvatskih in celo iz slovenskih krajev. Krasna sloga, ki se je pokazala med Hrvati in Slovenci pri tej priložnosti, zalog je bolji bodočnosti Slovanstva na jugu, a posebno pomenljivo pa je, da se je zveza hrvatskih pevskih društev utrdila ter okrepila za novo plodonosno delovanje. Dosedanji predsednik Fran Folnegovič je v svojem govoru razjasnil razloge, zakaj zveza do zdaj ni mogla napredovati. Največ je škodila nesloga med društvi, in ta se mora odstraniti, kajti zvezo čaka obilno delo. Narodni skladatelji so nagomilali toliko gradiva, da je neobhodno potrebno izdajati zato poseben strokovni časopis, ki se bode mogel vzdržati pa le potem, če ga zveza zdatno podpre. Dokler se ta zveza popolnoma uredi, naj se prepusti vodstvo vseh zvezinih zadev najodličnejemu pevskemu društvu zagrebškemu „Kolo", kar se je tudi soglasno odobrilo, a kasneje pri razpravi o zve-zinem poročilu, ki ga je sestavil tajnik Dorotka, tudi vodstvo zveze prepustilo temu društvu. Važno je vprašanje v vsakem društvu dohodek za vzdrževanje. Dozd»j se je v tem pogledu mnogo zanemarilo, p» se zategadel poživljajo članovi vseh 20 pevskih društev, ki so do zdaj pristopili k zvezi, da se vsi dosedanji nepoplatki točno uphčajo, pa da se T bodoče pobirajo prinosi po številu podpirajočih in ne izvršujočih članov. Vsi ti sklepi naj se priobčijo vsem pevskim društvom, kakor tudi vsi oni predlogi, ki se imajo na glavnem sestanku razpravljati, vsaj mesec dni poprej. Sklenilo se je tudi, da se bodočega leta vrši glavna skupščina v Oseku, kamor je zvezo pozvalo tamcšnje glasbeno društvo. To je hvalevreden sklep, saj se imamo tudi v tem mestu boriti proti tujcem, ki silijo z vso silo k nam s svojo jako dvojbeno kulturo. Potrebno je tedaj, da se hrvatski duh oživi in okrepi 8 tako svečanostjo ter se obodri za dalnjo borbo proti tujinstvu. V novi odbor so izvoljeni za predsednika Fran Ar-nold od zagrebškega .Kolo" ; za podpredsednika dr. J. Brlic od brodskega „Davora", za tajnika J. Ga-brič od zagrebškega .Kolo", za blagajnika J. Kor-nicer od zagrebške „Slobode". Za zastopnike zunanjih društev so izvoljeni dr. Linid („Primorski Hr-v«t", Trsat) in dr. Ziborski („Slavulj", Petrinja); za prvega pevovodjo: N. Faller („Kolo", Zagreb), za druzcga: Fr. S. Vilhar („Sloga", Zagreb). Za Jugoslavjane je posebno važen sklep, da naj pristopijo k zvezi vsa pevska društva hrvatska, ker to zt-hteva že utemeljenje jugoslovanske pevske zveze v Sofi|i, h katerej je že zagrebško „Kolo" pristopilo, pa je nade, da to store tudi ostala hrvatska dru štva. Ni brez pomena za nas. da se pokažemo v čim večjem številu pri jugoslovanskej pevskej zvezi, kar nam ¡h tudi mogoče pri tolikih naših pevskih društvih. Pokazati nam je treba pri tej priložnosti, da je hrvatskemu narodu na jugu namenjena važna kulturna naloga, ki se ima prej ali slej oživotvoriti. Nadjamo se, da sklepi hrvatskih pevskih društev na obali hrvatskega morja prineso obilen plod hrvatskem narodu. Harodno gospodarstvo. Razstava grozdja na Bizeljskem (od 20. do 28. septembra) iz novih vinogradov za okraj brežiški. Od 1. 1882 do 1886 propala je naša vinoreja zbog trtne uši in sicer tako, da nismo imeli skoz leta uikakšnega vinskega pridelka. In da so naši sodi prazni v kletih trohneli, vendar so brezvestni trgovci točili slavnega Bizeljanca, Pišečana, Sromljana, Sre-mičarja i. t. d., kakor nekdaj po onih krajih, koder je prej naše vino slovelo. Velika nevarnost pretila je našim slovečim krajem, kajti v nevarnosti smo bili, da zgubimo dobro ime in one kraje, v katere smo prej vino prodajali. Dokler smo bili brez vin, bili smo mirni. Danes pa nas silijo gospodarske sile, da se postavimo na noge in da oživimo dobro ime naših pokrajin. Pet let je sem, kar so naše gorice na ameriški podlagi ozelenele, uspehi so taki, da ni nikdo od takih niti sanjal. Vsa sredstva smo uporabili in mi nismo samo naše vinograde na novo zasadili, ampak mi smo viuorejo obče na najvišjo stopinjo spravili. Mi pridelujemo vina, ki so tako dobra in še bolja kakor ona starih trt, in upamo, da se nam bode dokaz popolnoma posrečil. Dne 28. junija t. 1. zbrali so odborniki najbolj znanih viuorejskih občin brežiškega okraja in sklenilo se je, da se napravi izložba grozdja na Bizeljskem v prostorih tamošnje šole. Na tej razstavi udeleži se v prvi vrsti prosti kmet (vinorejec) brežiškega okraja. Tu se bode nudila viuskim kupcem prilika, da si na licu mesta pogledajo vinske pridelke, in uverjeni smo, da bode vsak z uspehi zadovoljen. Za razstavo se je nalašč Bizeljsko izvolilo, in sicer »ato, ker so tam najstarejši in največji nasadi. Izleti v bližnje gorice, ki se bodejo od komiteja razstave priredili, dokazali bodejo naš napredek na polju vinoreje. Vinski trgovci imajo tu najlepšo priliko stare zveze ponoviti in nove skleniti. Druai in najvažnejši povod te razstave je pa dolžnost hvaležuosti do onih krogov, ki so nas v tej silni borbi vsa leta vstraino podpirali. Država, dežela in štajerska posojilnica žrtvovali so več sto tisoč za prospeh nove vinoreje na Štajerskem. Hvaležno moramo priznati, da je skoraj cela svota brež-kemu okraju do sedaj v veliko pomoč prišla. Naša dolžnost je, da damo račun o tem, kako smo te velike podpore porabili. In mislimo, da se to najložje o priliki nameravane izložbe dokaže. Upamo, da bodo naši uspehi merodajne kroge spodbudili, da bodo dali tudi drugim okrajem tisto pomoč, katero je naš okraj do sedaj užival. Pomen današnjih vrst je merodajne kroge, in vse one, ki se za novo kulturo ameriških trt zanimajo, na našo razstavo opozoriti. Natančneje določbe bedo se pa še pravočasno razglasile. Odbor razstave grozdja na Bizeljskem dne 25. julija 1896. Telegrami. Dunaj, 1. avgusta. Brzojavno se poroča, da je odplula avstrijska hdija „Cesarica in kraljica Marija Terezija" iz Pireja proti Kreti. Levov, 1. avgusta. Dne 29. m. m. je navstal v Uscie, okraj Buczacs, požar, ki je vpepelil 69 poslopij, mej temi streho rimskokatoliške in zvonik grško-katoliške cerkve, oba župnišča, občinsko hišo in orožniško vojašnico. Zagreb, 1. avgusta. Razsodba sodišča nad Stenjevaškimi zločinci slove nastopno: Osem zatožencev je oproščenih, sedemnajst, mej njimi dve ženski, je obsojenih v smrt na vislicah, ostali so pa kaznovani s težko ječo od treh mesecev do 20 let. Satoralja Ujhely, 1. avgusta. V Ki-ralyi Helneez je v minuli noči vpepelil požar trideset hiš. Zažgal je baje zločinec iz maščevanja. Frankobrod, 1. avgusta. Oklopnici „Navarin" in „Aleksander" sta dobili iz Petrograda povelje, da morata takoj odpluti proti Kreti. Pariz, 1. avgusta. Razni listi poročajo, da je obisk ruskega carja v Franciji določen na 15. septembra. Car se ustavi na svojem potovanju najbrže v Brestu ali Cherbourgu ter bode prisostvoval vojaškim manevrom v Angouleme. Carigrad, 1. avgusta. Grški poslanik je izjavil pri turški vladi, da grška vlada ne pospešuje prestopa roparskih tolp v Makedonijo, marveč da jih pri tem še ovira. Atene, 1. avgusta. Grško časopisje ostro prijema turško vlado radi dopisa na evropske velevlasti, v katerem se trdi. da je grška vlada odgovorna za nemire na Kreti. Grška vlada bode v posebnem odgovoru odvrnila od sebe vso odgovornost ter pojasnila korake. katere je že storila v svrho pomirjenja. Novi Jork, 1. avgusta. Štiri milje od Atlantic City je trčil zabavni vlak ob brzo-vlak. Dva vozova prvega vlaka sta razbita, petdeset popotnikov ubitih in mnogo ranjenih. New York, 1. avgusta. Iz Havane se brzojavno poroča, da se je vnel na otoku Pinos velik nemir. Mej ondotniini vjetniki je navstala vstaja, kateri se je pridružilo še 300 drugih oseb. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučilisčni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in prebavljene pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničiea velja 10 kr. 121 (50-24) 1 Umrli ho: 29. julija. Antonija Jeršek, delavka, 2i let, Poljanski trg 1, tuberkuloza v črevih. 30. julija. Ana Križnar, natakarjeva hči, 1 mesec, Gru-barjeve ulice 4, akutni črevesni in želodčni katir. — Ludovik Stepic, klepar, 31 let, Kravja dolina 22, jetika. V otroški bolnišnici: 28. julija. Antonija Potočnik, delavčeva hči, 1 mesee, Phlegmone. V deželni bolnišnioi vVodmatu; 20. julija. Marija Jonke, dninarica-vdova, 67 let, etarostna oslabelost, dementia. 21. julija. Marija Lesar, hči gruntarja, 3 leta, škrlatioa. 22. julija. Anton Pavlič, sin kurjača, 1 leto, morbilli. 24. julija. Janez Henda, sin bajtarja, 5 let, škrlatiea. 28. julija. Marija Čebašek, vdova, gostija, 68 let, starostna oslabelost. — Anton Lustrek, sin bajtarja, 10 let, eonquassatio oerebri. C > Í--2 s ti i S« d • s r>L »O C <»!S Z ^^ o. ^ o S £JJ « O!« S OJ-o « •rt N 5. u« 'ž a LAV IN O 3KLADISTE S W L5---úTR- ajčiatje luiaa & V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (Vili.) 10 32 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Tržne cene v Ljubljani dué 1. avgusta. a 2 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v min. 31-9. zvečer 7325 188 si. jzab. jakoro jasno 1 7. zjutraj 2. popol. 732-3 7320 15o 17-3 sr. szali. sr. jvzh. nevihta dež 1(5-9 Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, r . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza. „ . Krompir, ,. Leča, hkil. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ gl-|kr. gl- kri 7 70 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 66 6 — — 90 5 — Jajce, jedno . . . — 25i ! 6 _ Mleko, liter . . . — io: 7 50 Goveje meso. kgr. — 64 6 — Telečje „ „ . — <»0 5 50 Svinjsko „ „ . — 64 9 80 Koštrunovo „ „ . — 38 11 _ Piščanec .... — 451 ! '9 _ Golob..... — 17 10 _ Seno. 100 kg.'. . . 2 14 — 90 Slama, 100 „. . 2 14! _ 70 Drva trda, 4 kub. m. (5 2; — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 60 1 Meteorologično poročilo. roalom Srednja včerajšnja temperatura 19 4°, za 0'3° pod nor- Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoja obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Femolendtovo črnilo za čevlje c.kr. Pr'y-jf^žfat tovarne, ustanov- ^ig&sf Ijene leta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—30 •• Objava,. Na dan 3. avgusta 1890 v letoviškem poslopja na Bledu določeni slavnostni banket odpade začasno. Na Bledu, dne 30. julija 1896. Odbor letoviškega društva. 531 1-1 T) ' -v. rt^-'lrt domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenl. priporočilna naznanila naM naročniki inčitatelji „S 1 o veno a" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah I z diplomo in svetinjo $ v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1. Kčsr izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje e» «P _ ___ v Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav orj ill vsakovi'Mtulh poprav. Priporočilna pisma najboljših veSčakov so na razpolago. Matija Horvat f čevljarski mojster v Ljubljeni, s». Petre oeste 32 £ pripuroi» se prefast. duhovščini in slur, občinstvo • v naročanja raznovrstnega obuvala H ¿ i katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga f od najpriprustejšo do najfinejše oblike. K IVAN JAS v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarcnjs. in franko. HENRIK ZADNIKAR IzdelovatelJ oerkvene posode v Ljubljeni Sv. Petra ccsta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, avetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pro-navlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 'r Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevlšča ,.r______ se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnistvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje f monštrano, ciborijev, ke-£ liho v, tabernakeljev, / svečnikov , lestencev , ( križev itd. ^ iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. f+WVW\A BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne inc. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita In usnje. < Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 I priporoča vsakovrstno moko po različni I ceni. otrobe, koruzo in koruzno moko. I Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo. Josip Rebek preje Ahčin 1 ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n.občinstvu v vsakovrstna stavbinska kltučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. Delo trpežno in natančno, ceno nizke. K************************** t Franjo Toman t | podobar in pozlatar, Krlževniški trg i, LJubljana £ 2 se priporoča preč. duhovščini za izdeio- j* S vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ei ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- ie J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), J 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ij» V *** *************** ** ** ***'<* ¿r. JbSL o 1> iS t«, svečar v Oorlol, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne čebelno-voščene sveče klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■SOMI 1000 kron. BraMIMB Pušiljateo franko za naročila v Acstro-Oijerski monarhiji. Pečar J VAN UHAN PečAr Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo ve-jiko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -= nizkih ceniih. ==- S JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. | GABRIJEL OZELJ $ ♦ tapetar y Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 J ffi sc priporoča preč. duhovščini in si. ob- !lj $ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko V A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, 4 \ divanov, žimnatih in modrocev na peresih | itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po ^ Vt najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-f ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- I jg tere tudi špalira. Osobito se priporoča za $ *t delo na deželi. ^ « 44* 44* 44* 44* 44*44* * 44* 44* W4«#«M««* 44*# Zajamčeno pristne čehelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom ln voskom v Ljubljani, Gledallšine ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j in prodaja izvrstnega brinja in brlnjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Ku-| pnje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. ¡¡Drag. Matkoviči brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in ]| vsestranski pozorna. Brata Appe o izdelovatelja lončenih pečij v Kandiji pri Novem mestu ¿ (ua Dolenjskem) Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O 0 ► a rt o 1 « a ÍH a tí a 3 3 rt - ¡5- O tj) «44*44*44*44*44*44**44*44*44* 44* 44*44*» f LUKA VILHAR J priporočata lepo svojo zalogo „C • in vseh v njih stroko ¡ spadajočih Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo trpežno v ognji iz-! " tlelanih predmetov po prav nizki ceni. — Zaloga v Ljubljani je v Židovskiulici, I ^'zastopnik g. Kališ na Prešer- | novem trgu. _ __ J.'.''.'.'.'t1.'.1. | Zaloga rezilnega orodja ■■ • ■■ • 0 ■■ ln klrurglonih Inštrumentov j I Alojzij Vanino ¡ffl^T \ | priporoča prečastiti duhovščini in slav-j j nemu občinstvu nože, ikarje, britve j itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — s | Brušenje in poprave izvršuje ločno. zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I I I I j f Poprave izvršuje natančno in točno, f; | Praao Sosadas? | i | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 J se priporoča preč. duhovščini in si. ob- Š J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ^ I novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo -f incenó.Prenavljatudiobrabljenepredmete. f g Franc Pavgner Sz^^v^T L nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in oi-nj vllno obleko po poljubnem kroju, zago-U1 tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno }{] postrežbo in kar možno nizko ceno. Q-E5HSHSHSH5HS#HSHH3SHS2SHSČb' I Fr. Slska ded.^žJM^ f S Marije Terezije cesta tt. 6 $ "> Vk se priporoča v podkavanje konj in razno- « vrstnih voz, ima tudi v zalogi raznovrstne voze in sani ? J ter jih izdeluje po najnižji coni. 5 ežitike solnenlke ___ Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstno obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. ,r"i Naročila /.a izdelovanje oblek pometi izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago so jamči. največji izberi priporoča * iMt. T^MEC pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 i se priporoča preč. duhovščini in si. ob- * činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, g. križevlh potov, podob svetnikov itd. za- ^ gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. fe Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. C Tapetniška kupčija % { U It II K Tj 1 j $ v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 $ 5 dobroznana preč. duhovščini, priporoča ^ % svoje izvrstne % modroce na peresih 6 (Federniatratzen) po 10 gl., nadalje iim-jfc nloe, divaue in vsa v tapetniško ^ obrt spadajoča dela. O C i Sí -s ^ . 3 S t ^ •2 .2 V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri S2£»r Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice za (Cena Jednl steklenlilol 10 kr.) želodec. ¡55S Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-pisujejo boleliavim jj Piccolijevo želodčno tinkturo. katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju Q. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. [U ^^^á iXt jXI JU jXa >Xl T 'A' + W T T 'lf V V »i' 'J>' 'i' T 'A' T T Ferdinand Stuflesser, podobni- 1» lzdelovntelj oltarjev v Št. TJlrlhu, Oroden, Tirolsko, priporoča se prečast. duhovščini v izdelovanje oltarjev in svetih podob iz lesa v vsaki velikosti. Ilustrovani cenilnik zastonj in franko. Odlikovan po sv. Očetu Leonu XIII. Spričevalo. Občina Zwolfmalgreien je dala popraviti svojo cerkev Loretto pod mestom Bolzan. Ker se je morala prenoviti tudi notranja oprava, tedaj se je naročilo slovito znanemu izdelovatelju oltarjev in podob v sosednji Griidenski dolini, g. Ferd. Stuflesserju, naj izdela nov altar. katerega je v določenem času dostavil. — Go8p. Stuflesser si je postavil s tem nov spomenik svojega umetnostnega duha in pridnosti. Oltar je liki cerkvi izdelan v romanskem slogu s tabernakeljem, s 4 podobami angeljev. Ves gorenji del je umetnostno harmoničen, podobe so idejalne, harmonija barv in po-zlačenje se prav dobro prilega očesu, sploh je ves oltar tako dovršen, da ga more i lajik i umetnik pripoznati za mojstersko delo. Solidarnost in umetniška zmožnost g. Stullesserja sta tu predobro znani in on za tukaišno okolico ne potrebuje posebnega priporočila. To spričevalo se mu izdaje toraj s tem namenom, da njegov glas prodre tudi v oddaljene kraje in se oni, ki potrebujejo jednaka dela, obrnejo nanj. 400 3—3 Občinsko predstojništvo Zwollmalgreien pri Bolzanu na Tirolskem, dne 21. oktobra 1895. Predstojnik in dež.poslanec Anton Z e 1 g e r. — Alojzij A n t h o 1 z e r , kanonik. 0. Stanislaj 0. G., župni propovednik in član stavbinskega odbora. — Mihael Hutter, načelnik stavbinskesa odbora. Štajersko deželno kopelišče Postaja Južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižica razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in Stvria vrelec, vedno sveže napolnjena 3Ž7 10-10 priznana glavberjevo solnata kislika, proti obolenju prebavnih organov priporočena od nalprvlh slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča ln namizna pijača, kateru razpošilja kope Uško oskrbnlitvo T> », , liogaako-Slatinsko. If guit mat čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna W obuvala zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno nizki ceni. 406 10—10 Konjski cvet (pomnoženi reslilucljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepiien, laJSa otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. za za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-bom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošiljt na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 13 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Razglas. Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril v Ljubljani vožnjo z omnibusi. Moji vozovi bodo redno vozili od južnega kolodvora po Dunajski cesti do „zvezde" in nazaj po istem potu. Jedna vožnja stane za osebo 5 kr. Za mnogobrojno udeležitev prosi 532 1-1 Alojzij 3Iissoni. Oklic. Dne IO. avgusta 1896. leta ol» IO. uri dopolnilne prodajala bodeta Matija Hočevar in Fran Ilren v Trebanjski graščini 534 2-1 različno blago kakor: 46 glav lepe goveje živine, 1 debelega bika mu-ricidolskega plemena, nad 30 angleških plemenskih prašičev in več konj. Od dne 11. avgusta 1896.1. dalje prodajala bodeta : različne gospodarske stroje, kmetijsko orodje, vozove, nad 150 veder dobrega dolenjskega vina, razna žita in sploh vso premičnino. Pleskarski in lakirarski obrt t V 1* <1 lc o •Jo*i |i Makovcc v Ljubljani -na Bregu štev. 20- se priporoča prečast. duhovščini in- slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52—11 I. M cJiarBolinej, stav6eni in alaBastrov gips SC pomtja po najnižjih cenah "•O dldolf Liniment. Capsici comp. 18—17 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-69 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Jakob Accetto zidarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani. Kravja dolina št. 19, poleg znamenja tik Martinove ceste se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev cerkvenih stavb, župnišč. zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni eeni. 353 15 — 13 I J 0) Najboljše sredstvo proti stenloam, > bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih žlvallj. •'/¿¿a ,,2Kaclic i*l i ii" učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 22515-12 sredstvo — vsakovrstno golazen in je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2. Ime .Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek, sumno društvo, J. Klauer, Jernej Reitz, Ivan Fabian. Josip Kordin, A. Seharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. Schiffer, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Staeul, Jeglič & Leskorie, nasl. F. Grošel, Fran Stupica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner, Ivan Perdan, Frane Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr.Kovač, Idriji. Kranju. Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirknici. VŠkofjiLoki: M. Zigon in E. Burdych. an St. 22.685. Razglas. 523 3-2 Zaradi oddaje gradnje avgmentacijskega hranišča za c. in kr. pespolk št. 17 v Ljubljani, za katero so troški proračunjeni na 41.662 gld. 39 kr., vršila se bode pri podpisanem magistratu (v pisarni mestnega stav-bmskega urada) ponudbeua obravnava dne 10. avgusta letos ob 11. uri dopoldne, sprejemale pa se bodo do tega časa tudi pismene ponudbe. To se naznanja z dnstavkom, da so te stavbe se tikajoči načrti in proračuni, kakor tudi stavbinski pogoji pri mestnem stavbinskem uradu razgrnjeni na upogled. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. julija 1896. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja j in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po naj nižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Išajodličnejšim spostovanjam se priporoča Ana Hoibnuer, i«> «-23 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v LJubljani, Gledališke ulioe 4. (Semeni, gpt vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro- železniške šine, 264 " ^ traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah dlndrej fi)rUŠliOViČ, trgovec z iclcznino Glavni trg 9/10. Ljllbljana. Glavni trg 910 -fš&B Dunajska borza. 753 Dn6 31. julija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta i%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini.......... • 101 gld. 50 101 65 123 65 101 20 122 55 99 50 976 — 360 SO 119 70 58 70 11 73 9 51 44 40 5 n 64 Dnč 31. julija. kr. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bankel 4 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ , dolenjskih železnic 4 % 144 gld. — kr. 190 1 _ n M 99 . 50 „ 139 . — « 126 . 75 n 110 „ — n 112 . — it 99 „ 45 rt 225 . — t* 170 . 65 128 . 50 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 137 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 22 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Genois srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 155 Akcije Ferdinandovesev. železn.. 1000gl. st.v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 419 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 Montanska družba avstr. plan..........79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........126 kr. 80 V 5 50 50 25 90 62 gSJT Nakup ln prodaja TMS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka Kalantna izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M E K C (I Woliz8ilB it. 10 Dunaj, Ririahilferstrassi 74 B. 66 JSJT Pojasnila iXL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, { potem o kursnih vrednostih vseh spekulaoijskih vrednostni j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg» ¡' . nm nnnnlni vurnnati oorestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic.