St. 74
Nttii inatom cm cuTuncnti mM
List izhaja vsak dan 3 mesece L 22.—, t. 0 50 več. — Pos v &irokosti l kol
csmrtnice, zahvale, M

platana
do
v Trstu, v
* 27« marca 192«.
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
jka. Naročnina: za I mes^ leto L 70.—, v inuf " ^ rt. — (Viasniaa za	j*<
*ke in obrtne oglase 75 stot, za . oglase denarnih zavodov L 2.— NCdo, najmanj L 3.
Uredništvo in upravniitvo: Trat (3), ulica S. Franceaco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost-Poduredništvo v Gorici: ulica Gioauč Carducci St. 7, I. n. — Telet 5L 827.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Senat in poslanska zbornica
Vrsti doslej izvedenih takozvanih fa-šistovskih reform se ima v kratkem pridružiti preosnova italijanskega se-'nata.
Naj p6damo nekoliko historijata o pripravah za to reformo. Takozvani < odbor osemnajsto rt ce», ki je bil imenovan svoječasno za proučevanje nameravani h ustavnih reform, je proučil tudi zakonski načrt za preosnovo senata. Prvo zabeleženja vredno dejstvo bi Lilo, da se «veliki fašistovski svet» ni pridružil predlogu večine rečenega odbor«. Ta je predlagal, naj bo senat sestavljen samo iz članov, ki jih imenuje krona. Pač pa naj se poslanska zbornica, — drugi del parlamenta — preosnuje v smislu, da bo korporativna zbornica, sestavljena iz sindakalnih zastopstev. Poslanska zbornica naj združuje kategorije in socijalne funkcije v razumno skupnost; naj vzgaja in organizuje k državnemu sodelovanju pod avtoriteto države; naj zastopa posebne stanovske interese, kolikor niso v navskrižju s splošnim interesom, ako je zasebna ali sindakalna bramba interesov različnih kategorij v skladu s splošnim ter ne prekorača tistih mej, v katerih more biti legitimna in koristna. Poročilo večine codbora osemnajstorice» meni, da se na ta način udejstvi listo razumevanje stanovskih interesov, ki jim svobodna in nedisciplinirana udruženja ne morejo služiti.
Temu nazoru večine odbora se ni — tvakor že rečeno — ori dražil svojedobno veliki fašistovski svet, marveč si je usvojil stališče manjšinskega predloga, ki ga ie zastopal ^lan O.orrado Gini in ki razlaga:
Proti načelu organiČnega predstavništva v zajamčen je ciljev državnega organizma stoji politično individualno predstavništvo, l:ak<y so to ka*^ vedno jasneje v vs :t < orviJ; >. « visokih® (gosposkih) zbori.:r* h, -»a n < i -o žsestavljene od predstavnikov političnih, ne v C I/^vOj^^ih v aol, aJi \a obstoječih javnih bitij v državi, kakor so občine in pokrajine, ali pa iz oseb, izbranih iz tistih kategorij državljanov, ki — bodi radi svoje intelektualne višine, bodi Tadi visokih služb, ki so jih vršili, bodi \<led visokega davka, ki ga plačujejo
nudijo večje jamstvo za pravo pre-.*■ janje potreb države na raznih poljih državnih funkcij. Zaključek manjšinskega odbora je: izvoljenim zbornicam Postaja oseb, primernih za zastopa-
je bila po svojem delovanju vedno ne-dorastla svoji nalogi! »Preživljamo — tako nadaljuje — strogo protidemokra-tične in protidemagoške čase. Med tem pa zadobiva nameravana reforma strogo demokratični značaj s tem, da se bo »volil tudi senat, s čimer se odjemlje kroni pravica imenovanja njega Članov)*. To svoje, rečeni reformi nasprotno staliSče, utemeljuje «Monarchia» povsem logično s svojega stališča, ker zastopa «monarhično in protidemokratič-no stvar, brani predpravice krone in — naj plemenitejše t radicije senata«. Zaključuje: «Ko smo spričo tega problema drugačnega mnenja, nego gosp. Musso-lini, nam mora ta vendar pripoznati namen, da služimo skupni stvari brez nikakih drugih prikritih namenov«.
Pomen tega zadnjega naglašanja v listu «Monarchia», da se bori za dobro stvar, zveni kot očitanje, povito sicer v pavolo, da ne bi bolelo, vendar pa je jasen in v skladu z gornjimi polemičnimi izvajanji: mi smo sicer tvoji, ali ravno 6b tem toli važnem vprašanju ne moremo biti na tvoji strani 1
To polemiko smo posneli v informacijo naše javnosti. O stvari se bo gotovo še mnogo razpravljalo v italijanskem tisku, a o tem bomo poročali od časa do časa.
111. M kroU In letalliču
Ogledal si Je zrakoplov, ki bo poletel na severni tečaj
RIM, 26. Danes predpoldne se je Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega prvega pobočnika generala Cittadinija, pobočnika polkovnika Grazianija in Nessija,
podal na letališče Ciampino, da si ogleda zrakoplov, ki je določen za ekspedicijo na severni tečaj. Na letališču so sprejeli kralja državni podtajnik za zrakoplovstvo general Bonzani, general JPiccio in Verducio in norveški poslanik. Zrakoplov bo dne "29. t. m. na svečan način predan osebam, ki se udeležijo poleta na severni tečaj.
VIoM se bo preselita v palačo Venezia
HIM, 26. «Bollettino della Sera» javlja, da bo sedež vlade ob priliki četrte obletnice fašistovskega pohoda na Rim prenesen v palačo Venezia. Zunanje ministrstvo bo še nadalje ostalo v palači Chigi. V palači Venezia bo Mussolini vršil posle prvega ministra. Tu bodo imele seje vlada in najvišje fašistovske hijerarhije.	•
Kiissolinl odpotuje v Tripolis 8. aprila
državnih interesov na polju gospo- j **arinacci se je povrnil iz Chietija v Rim
Člani vlade odpetajejo danes v razna središča Italije
HIM, 26. Prvi minister Mussolini bo odpotoval v Tripolis 8. aprila. Vkrcal se bo na vojno ladjo v enem izmed pristanišč, ki so najbližja Rimu. Na potovanju ga ne bo spremljal noben Član vlade.
Danes predpoldne se je povrnil iz Chietija on. Farinacci. Tekom jutrišnjega dne bodo odpotovali iz Rima v razna središča Italije člani vlade in voditelji fašistovske stranke, kjer bodo v nedeljo ob priliki sedme obletnice ustanovitve bojnih fašijev imeli spominske govore Mussolini bo ostal v Rimu in bo na nedeljski proslavi nastopil kot govornik v vili Glori.
carske politike. In ravno to vrzel naj bi spopolnilo nameravano organično zastopstvo stanovskih kategorij (sinda-katov)!
Ko pa je poročilo manjšine označilo to svoje naziranje — naj bi namreč v poslansko zbornico prišla zastopstva
■i«lakatov — prihaja do težko razum-
ivega nelogičnega in presenetljivega zaključka, naj bi taka zastopstva prišla v senat in ne v poslansko zbornico! Temu naziranju sta se pridružila tudi veliki fašistovski svet in načelnik fašistovske stranke Mussolini.
Proti temu predlogu manjšine v <;od-boru osemnajstorice» polemizira ostro sicer filofašistovski list «La Monar-chia» v svojem izdanju od 21. marca t. !. Trdi namreč, da bi se po predlogu manjšine odpravila možnost po kroni imenovane zbornice napram drugi zbornici, ki jo voli ljudstvo. S tem da bi bile kršene pravice krone.
Na to. vprašuje «La Monarchia*: kaj hočejo napraviti iz poslanske zbornice? Taka, kakršna je, da ne odgovarja potrebam. Zato bi morali dati — tako trdi — poslanski zbornici primerno sestavo! Ugotavlja, da so o tem problemu svojeČasno že razpravljali nacijonal. v Italiji, ko so predlagali, naj se parlament odpravi in nadomesti s •tehničnimi sveti«. Toda tedaj so bile to le sanje, ker časi niso še dozoreli, ker ni bilo organizacij, iz katerih bi mogli izhajati .sposobni tehnični sveti. Danes pa so take organizacije — sindakati. Preosnova Tje — meni rečeni list — dozorela ter dostavlja: «če poslanska zbornica, kakor je danes sestavljena, ne more živeti dostojanstveno, potem je logična potreba, da se preosnuje v smeri, da zadobi lice zbornice tehnikov, ki bodo zastopali razne sindakate». «Monarchia» prihaja <lo zaključka: «preosnuje naj se poslanska zbornica, ne pa senat!! Tu pa se narinja veliko vprašanje, ali bi bila tako sestavljena zbornica predstavništvo volje vsega naroda, vseh zahtev in potreb državne vkupnosti, posebno pa 6e vseh nje političnih stremljenj. Toda to vprašanje, ki je vredno vsega uva-Sevanja, prezira rečeni list.
Načrt zakona za preosnovo senata, pride vnovič pred veliki fašistovski svet. Če ga ta odobri in mu pritrdi — kar je skoraj gotovo — tudi senat sam, bo po mnenju «Monarchie» posledica ta, da se preosnuje naprava, ki je bila s svojim delovanjem vedno na višini časov in svoje naloge, neizpretnenjena pa ostane naprava (poslanska zbornica), ki
Pričetek razprave v ameriškem sesuti
glede dogovora za poravnavo italijanskih vojnih dolgov
RIM, 26. V ameriškem senatu se je pričela razprava o ameriško-italijan-skem dogovoru za poravnavo italijanskih vojnih dolgov Zedinjenim državam. Razpravo je otvoril z daljšim govorom predsednik finančne komisije senator Smooth. Izvajal je naslednje:
Z Italijo sklenjeni dogovor moramo motriti le z gospodarskega in s finančnega stališča. Nobena država ne more več plačati kakor ji dovoljujejo njene plačilne zmožnosti. Dogovor z Italijo nudi krasen zgled za izvajanje načela plačilne zmožnosti. Nihče ne more zanikati, da bodo nemške reparacije nudile Italiji potrebna sredstva za odplačevanje vojnih dolgov, kakor to predvideva ameriško-italijanski dogovor.
Izrecno in jasno moram naglasiti, da z Italijo sklenjeni dogovor ne sme imeti noben vpliv na pogajanja, ki se bodo pričela s Francijo v svrho ureditve francoskih dolgov napram Zedinjenim državam. Ako bomo odobrili dogovor z Italijo, ne bo nudila tozadevna ratifikacija Franciji nobenih precedentov za pogajanja. —
Senator Hovel je stavil vprašanje, ali odgovarja resnici, da je Italija deponirala zlato v Angliji. Senator Reed mu je odgovoril, da gre v tem slučaju za ono zlato, ki so ga Italijani deponirali v Angliji za časa vojne.
V ameriških finančnih krogih prevladuje prepričanje, da bo senat ratificiral ameriško-italijanski dogovor.
Prorrton zananjetf ministrstvo sprejet
na včerajšnji šefi jngoStovenske narodno sknpičlne
BEOGRAD, 26. (Izv.) Danes je narod-na skupščina nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi je dobil besedo radikalski poslanec iž Južne Srbije, Cirković, ki je govoril o Albaniji in za sklenitev prijateljske zveze z Bolgarijo. Zahteval je tudi od vlade, da zaščiti jugoslovanske narodne manjšine na Grškem. Davidbvičevec dr. Šumenkovic je kritiziral zunanjo politiko dr.ja Ninčića in rekel o njej, da je misterijozna. Tako sodbo je izrekel tudi dr. Trumbić, ki je zahteval, da se izvoli parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Za njim je govoril radikalec dr. Marković o važnosti Družbe narodov. Razpravljal je tudi o Mali antanti, o kateri je rekel, da postaja vedno čvrstejša.
Na popoldanski seji je črnogorski federalist Trljević kritiziral Ninčićevo politiko napram Italiji. O Družbi narodov je rekel, da brez Rusije ne bo mogla kronati svojega dela z uspehom. Za njim je imel predsednik radikalnega kluba, Živković, dolg in temperamenten govor; našteval je najprej svetovne dogodke v zadnjem stoletju ter se nato podrobno bavil s sarajevskim atentatom. Odvračal je odgovornost za te dogodke od takratne srbske vlade, ki ni nič vedela o pripravljanju atentata. Na-glašal je, da je najboljša garancija za to, da vodi kraljevina dobro zunanjo politiko, dejstvo, da sedi zunanji minister v vladi, kateri načeljuje mož, ki ima vse polno izkušenj in dobro ve, kako treba postopati. Radikali so tem besedam burno pritrjevali in priredili Pašiću živahne ovacije. To je imelo gotovo pomeniti tudi demonstracijo proti Ljubi Jovanoviću, ki je sedel v družbi svojih *žjih prijateljev ter se ironično smehljal. Živković je nadaljeval: «In vendar skušajo Pašiča nekateri vreči. (Opozicija: „Kdo?") Kdor hoče vreči Pašiča, je naglasa! Živković, izpodkopava sebi tla in škoduje državi.» — Proslavljal je nato Rusijo in rekel, da je globoko uverjen, da se bo ta velika slovanska drža va kmalu prerodila.
Davidovićevec Ljuba Mihajlović je nato stvarno kritiziral proračun zunanjega ministrstva; zamerjal je Ninčiču, ker da se premalo briga za zunanjo propagando.
Zunanji minister Ninčič je nato odgovarjal posameznim poslancem. Zavračal je očitek, da bi njegova politika bila partizanska. Naglašal je, da so smernice jugoslovenske zunanje politike stalne in se ne menjavajo. Rekel je, da bi bilo po njegovem mnenju neprimerno, če bi se sestavilo parlamentarni odbor za zunanjo politiko, ter bi se gotovo naletelo na razne potežkoče. Z zadovoljstvom je konstatiraj, da je največ poslancev govorilo za dobre odnošaje z Italijo. Mala antanta se je posebno oja-čila s pogodbami, ki so jih države Male antante sklenile radi zaščite mej; v Ženevi je nastopala kot celota. Minister je nato govoril o odnošajih z Vatikanom Rekel je, da ni utegnil iti v Vatikan; vzrok je bil popolnoma tehnične naravi in torej ne pomenja, da so se odnošaji mogoče poslabšali. Glede balkanskega pakta pa je izjavit, da se bo o njem lahko govorilo šele tedaj, ko bodo rešena vsa sporna vprašanja, ki še obstojajo med državami na Balkanu.
Točno ob 10. uri zvečer je bila debata zaključena ter je skupščina sprejela proračun.
Jutri se bo pričela razprava o proračunu finančnega ministra ter se ekspo-ze dr. Stojadinovića pričakuje z velikim zanimanjem.
.menil za akcijo proti generalu Pangalosu, drugi pa, da je v Rumi nenadoma izginil iz vlaka, in da ni za njim nobenega ^!edu.
Vsi pričakujejo z velikim zanimanjem nadaljnih vesti.
Amerika se bo udeležila Mzorožitoens Konference
Povabilo Rnsiji - Zagotovitve švicarske
•vlade sovjetskim delegatom
PARIZ, 26. Državni oddelek v VVa-šhingtonu nadaljuje svoje priprave za udeležbo delegacije Združenih držav na preliminarni konferenci za razorožitev. Nekateri člani za to delegacijo so bili že imenovani: tako Gibson, ki bo najbrže načelnik ameriške delegacije, generala Harrb Smith in Denis Nolas ter admirala Hilary Yones in Andrej Long. Imenovani bodo gotovo še nekateri drugi delegati in nekoliko strokovnjakov. Poslanika Houghtona se zaenkrat ne imenuje. Sicer si pa diplomatski krogi Zedinjenih držav ne obetajo mnogo od predstoječe razorožit vene konference, posebno se v Wa"Shingtonu ne -veruje, da bi Evropa in posebno Francija resno mislila na skrčenje svoje oborožitve. Tudi stališče, ki ga bodo Zedinjene države zavzele na konferenci, ni še znano.
ŽENEVA, 26. Glavni tajnik Družbe narodov je poslal Čičerinu pismo, v katerem se sovjetska vlada vabi, da pošlje svoje zastopnike na preliminarno konferenco za splošno razorožitev. V pismu sporoča še glavni tajnik sovjetski vladi, da je politični oddelek švicarske Zveze sporočil vodstvu Družbe narodov, da je Zvezni svet pripravljen obnoviti svoje zagotovitve, da bodo delegati, ki jih bi sovjetska vlada odposlala v pripravljalno komisijo za konferenco za razorožitev, uživali v Ženevi iste ugodnosti kakor delegati drugih držav, in da bodo deležni istih privilegijev in imunitete pri izvrševanju svoje misije. Švicarska oblastva da bodo ukrenila vse potrebno za zaščito sovjetskih delegatov.
Socijalisti proti Pžretovlm finančnim načrtom
brila ta kredit. Finančni zakoni izkazujejo za 36.451,937.815 frankov celokupnih izdatkov.
Socijalistična frakcija zbornice je včeraj dopoldne sklenila, da bo napram davčnim zakonom finančnega ministra Pereta za sedaj zavzela čakajoče stališče. Soglasno je bil sprejet dnevni red, ki pozivlje zastopnike socijalistične frakcije v finančnem odboru, naj iščejo ravnovesje v proračunu izven načrta, ki ga je postavil finančni minister Pe-ret ter naj na vsak način .odklonijo po>-slovni davek.
Incident mod pod. ftlvkovićem In urednikom «PoUtike»
BEOGRAD, 26. (Izv.) Kakor vsi drugi listi, tako se tudi današnja «Politika» peča s sporom med Pašičem in Ljubo Jovanovićem. Načelniku radikalnega kluba, Živković u, pa nekatera mesta v članku «Politike» niso ugajala. Povabil je radi tega k sebi urednika tega lista, Petkovića, in zahteval od njega nekatera pojasnila. Navzlic Petkovićevi vljudnosti pa ga je Živković baje oštel, ter ga nato po slugi in detektivu odstranil iz sobe. ~	^
Radi tega incidenta so se poročevalci in politični sotrudniki zbrali na sestanku ter poslali deputacijo k predsedniku narodne skupščine, ki je obljubil, da bo zadevo preiskal. Obenem so zahtevali, da se posl. Živković do 6. ure zvečer osebno opraviči. Ker se to ni zgodilo, so novinarji objavili izjavo, s katero obsojajo Živkovičev nastop ter izjavljajo, da prekinjajo vsako zvezo z njim.
Mašita oipMval iz iNfrrin
BEOGRAD, 26. (Izv.) Nocoj je general Plaetiras nenadoma odpotoval v Pariz. Dobil je v redu vae listine, vendar pa je njegov nenadni odhod povzročil veliko senzacijo. Po mestu se Širijo različne govorice. .. .. . . . „ . , , , Nekateri trdijo, da je odpotoval v Pariz,1 vojni minister Painleve, da je zahte-kjer se bo sestal z Ve nize losom, ter se do- vani kredit 100 milijonov frankov neob-menil za akcijo, da je v Rumi nenadoma hodno potreben. Zbornica je nato odo-
Malvy pred demisijo? - Grožnja uradniške stavke - Pod strašilom nove vladne krize
PARIZ, 26. Dogodki zadnjih dni kažejo, da se približuje za Briandov kabinet nova kriza. Notranji minister Mal-vy, ki je padel po dramatični razpravi v parlamentu o njegovem delovanju med vojno v nezavest in se še do danes ni popolnoma popravil, se je podal na daljši oddih na deželo. Njegov resor je za enkrat prevzel Briand sam, verjetno pa je, da ga izroči te dni v začasno upravo trgovinskemu ministru Daniclu Vincentu. V levičarskih krogih je napravil Malvyjev odhod na dopust slab utis, ker se boje, da bo Briand navzlic temu, da. se je v parlamentu prav toplo zavzemal za Malvyja, tega nazadnje le žrtvoval, da pomiri razburjenje na desnici. Malvy je sam stavil ministrskemu predsedniku pred svojim odhodom portfelj na razpolago. Če bi bil Malvv izločen iz vlade, bi prišlo do nove rekonstrukcije Briandovega kabineta, ki bi bil po tem orijentiran še bolj na desno.
Kriza preti tudi radi novih finančnih načrtov, ki pridejo danes pred zbornico. Radikali se upirajo poslovnemu davku. Ravnotako jim ni simpatičen predlog, da se zvišajo vsi davki za na-daljno desetino, ker se spominjajo, da je bil radi takega zvišanja Poincare 1. 1924. poražen pri volitvah. Briand napenja vse moči, da pregovori poslance k popuščanju in da zasigura večino za načrte finančnega ministra Pereta. Med tem je vrednost franka zopet padla in je funt šterling dosegel višino 139.43 frankov
Položaj se še bolj zapleta radi nezadovoljstva med uradništvom, ker je zbornica odklonila načrt za avtomatično zvišanje draginjskih doklad. Briand je dal zagotovila uradniški deputaciji, vendar še ni izključena stavka uradnikov, katerim bi se pridružili tudi poštarji in železničarji.
PARIZ, 26. Ministrski predsednik Briand in finančni minister Peret bosta danes v finančni komisiji zbornice obrazložila stališče vlade. Nekateri listi naznanjajo padec vlade že za pondeljek ali torek. Kot Briandova naslednika se imenujeta Herriot in De Monzie. Her-riot se je včeraj izjavil za staro politiko kartela in za udeležbo socijalistov v vladi. Govor Herriota se smatra kot znak, da je pripravljen prevzeti nasledstvo Brianda. vendar pa ne bi vzel v vlado Poincarćja.
Zbornica je sinoči končala finančno debato ter je sprejela finančne zakone s 415 proti 128 glasovom. Daljšo debato so povzročili le nekateri členi o uporabi obrokov iz Dawesovega načrta. Zbornica je sprejela kredite za vrhovni komi-sarijat v Por en ju, ki so po predlogu komisije zmanjšani za dva milijona. Pri kreditu za graditev novih letal je izja-
P6ret zagovarja svoje načrte pred finančno komisijo
PARIZ, 26. Zbornična finančna komisija je imela sejo, katere se je udeležil tudi finančni minister. Peret je zagovarjal svoje načrte za zvišanje pristojbin na poslovni promet. Dodal je, da bo ta ukrep le začasen. Minister je nastopil proti vključitvi Loucheurjevih davkov in tudi proti predlogom, naj bi se vsi davki zvišali za 10 od sto. Predsednik finančne komisije je izrazil mnenje, da se bo zbornica gotovo upirala uvedbi novih davkov na poslovni promet. Tekom seje sta poslanca Re-naudel in Bedouce izjavila, tla je socijalistična stranka pripravljena spraviti to vprašanje na politično polje ter da bo stopila v opozicijo, če bo vlada še nadalje vztrajala pri svoji nameri.
Minister Peret bo to izjavo sporočil jutri ministrskemu svetu.
Dogodki na Kitajskem _
PEKING, 26. Generala Lu-Kueng-Liu in Li-Ming-Cung sta prevzela poveljstvo nad nacijonalnimi četami, katere je pred par dnevi porazil pri Tientsinu general Li-Keng-Lin, pristaš mandžur-t»kega diktatorja.
- LONDON, 20. Predvčerajšnjim se j« na morju spet dogodila strašna nesreča, katere žrtev je postalo 11 mornarjev.
Parnik «Salmondby»>, ki je predvčerajšnjim zvečer zapustil Grimsby, se je par ur pozneje razletel. Zdi se, da so eksplodirali kotli na parniku.
Poveljniški most in rešilne čolne je odtrgalo in vrglo daleč vstran. 6 mornarjem, med katerimi je bilo tudi par ranjenih, se je bilo že skoro posrečilo sestaviti splav iz sodov in drogov. Ko se je pa ladja potapljala je uast;»lo močno valovenje, in splav, ki ni bil še dogotovljen, se je razsul. Rešila sta se samo dva mornarja, ki sta se še o pravem času oprijela odlomlienega jambora. 11 mornarjev pa je utonilo.
MM nesreči v rađniKii
12 mrtvih in 31. ranjenih
BERLIN, 26. V rudniku v Oberhause-nu pri Essenu se je lift. v katerem so je nahajalo 35 delavcev, odtrgal in padel v globino. Na pomoč so bile takoj poslane posebne čete dclavcev. 12 rudarjev je mrtvih 31 pa ranjenih.
Politične vesti
LJUBA JOVANOVIČ PROTI PAŠICU!
Iz Beograda prihajajo važne vesti, ki napovedujejo možnost velikih sprememb na vodstvu državne uprave. Ljuba Tovanović, ta najuglednejši in najvplivnejši politik poleg Pašiča v radikalni stranki, je stopil v odkrit boj proti sedanjemu šefu vlade.
V radikalni stranki vre. V seji glavnega odbora te stranke in radikalnega kluba za proslavo 80-letnice Nikole Pašiča, je podal Ljuba Jovanović izjavo, da po vsem tem, kar se je dogodilo te dni, ne more več sodelovati na pripravah za 80-letnico Pašiča! Ljuba Jovanović je vzel takoj klobuk ter odšel proti vratom. Vse je bilo osupljeno. Prvi, ki se je zavedel, je bil dr. Žarko Miladinović. Zaklical je Jovanoviću: «Počakajte, da vidimo, v čem je stvar!» Jovanović pa je odgovoril: «Ne morem, ker, ako bi ostal tu, bi moral govoriti. Ali govoriti o državnih tajnah, ali pa molčati. Odločil sem se za to posled-nje».
Na to je Ljuba Jovanović odšel v skupščino v radikalni klub, Živković pa k Pašiću, da ga obvesti. Po razgovoru s Pašićem je bil Živković vidno razburjen, ni pa hotel podati nikake izjave. Značilne pa so besede Ljuba Fo-vanovića, ki jih je izrekel po odhodu iz seje: «Jaz ne mislim braniti delo R. Pa-šića, toda njegovo delo ne more vreči madeža na slavo in veliCino PašićaU
Eden prijateljev Pašiča je izjavil, da je ta pripravljen sprejeti to borbo in da ne odda oblasti iz rok. Neki drugi zaupnik Pašića pa je izjavil, da hoče ta zahtevati izključitev Lljube Jovanovića iz stranke. Zuačilna je tudi izjava St. Radića: «Pri nas, v našem klubu, je situacija najboljša. Kako je pri radikalih, ne vem nič. Glavno je, da je pri nas dobro».
Tako posnemljemo iz zadnjih beograjskih vesti. Med tem pa se pripravljajo opozicijske stranke za ostro akcijo z interpelacijo radi afere Pašićevega sinu. Zanimivo pa je, da ni moglo priti s samostojnimi demokrati do sporazuma glede stilizacije interpelacije in jo
•EDINOST*
V Trstu, dne 27. marca 1926.
ti liiso podpisali. Neka posebna vest — ki pa jo podajamo le kot kronisti — pravi, da se dejstvo, da samostojni de-paokratje niso podpisali, v političnih Krogih tolmači v smislu, da so samostojni demokratje hoteli v prvi vrsti napasti Ljubo Jovanovića, da bi si tako *taogli pridobiti simpatije Pašiča. Nekateri opozicijski krogi pa da menijo, da samostojni demokrati zato niso ho-
teli podpisati interpelacije, ker so tudi t slaviji.
oni sami v svoji stranki imeli znano afero z dr .jem Lukinićem.
Seveda so vse to le ugibanja in kombinacije, katerih veljavnost se od daleč ne da kontrolirati. Eno. se pa zdi gotovo: začetek velike borbe med Pašičem in Ljubo Jovanovićem, ki ji posledice
—	pa naj se ta boj završi tako ali tako
—	morejo postati dalekosežne za bodoči razvoj političnih dogodkov v Jugo-
vozne listine. Ta čas * je pustil voziček s članic odbora in predsednice in 4. slučaj sirom brez nadzorstva na ulici pred ura-i nos ti. Prosi se mnogoštevilna in točna ude-dom. Ko se je vrnil, je našel voziček pra
DNEVNE VESTI
Naša priloga za deco
Hadi neprestanega povpraševanja naših čitateljev po čtivu za mladino smo se odloČili, da bomo izdajali posebno prilogo za mladino.
Ta priloga bo izhajala od Časa do Časa ter bo prinašala drobne sestavke in pesmi naših najboljših slovstveni-kov, pripovedke, pravljice in drugo, imela bo posebne domače vaje za najmlajše ter bo tudi primerno ilustrirana.
Na ta način stopimo v vrsto velikih listov, ki imajo često ne le mladinske, ampak tudi razne druge (literarne, znanstvene, športne itd.) priloge. Mislimo, da bomo našim čitateljem zelo ustregli s tem ukrepom, tem bolj, ker je danes malo mladinskih knjig na razpolago in so poleg tega tudi še izredno drage.
Prva priloga za deco izide jutri, ne da bi se cena lista količkaj zvišala. Sezite zato pridno po listu!
«NOVICE» ZAPLENJENE.
Ista usoda kot «lstarsko Riječ» je doletela tudi zadnjo številko «Novic». Organi javne varnosti so zaplenili v tiskarni vse iztise.
—	Jutri ob 10. uri naj bodo vsi nogometaši na igrišču Primorja! — Odbor.
—	M. D. «Vtt«va> na Konkonela bo imelo v nedeljo, 28. t. m. ob 2. uri in pol k redni občni zbor s sledečim dnevnim redoiu:
1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2) Odobritejupravil in poslovnika, 3) Volitve, 4) Slučajnosti.
—	M. D. « Višava* Koakonol. Prosim, da se jutri 28. t. m. snidejo v čakalnici open-skega tramvaja ob 10. uri sledeči igralci: Sosič, AugustinČiČ, Ferluga, Kastelic, Fa-roiič, B&tiČ, Benčič, Bizjak, Taučar, \lar-kočič, Hibarič, Turk, Kocjan.
Ako bo kaka izprememba, bo ta javljena v nedeljo 28. t. m.
—	Z. H. D. Seja širšega odbora, ki je bila sklicana za nedeljo, se prenese.
Odbor.
zen. Bilo je jasno, da se je kak zlikovec polakomnil sira in ga v dečkovi odsotnos'ti ukradel.. -
Policijski organi iz komisarijata v ulici Sanica, kjer je Righi javil dogodek, skuSa-jo sedaj dognati, kam je izginil sir.
— .Ko se je inženir Albert Pensa, stanujoč v ulici Amerigo Vespucci št. 41, predsi-nočnjim prerival skozi gnječo iz gledališča «>iazionale», mu je neznan žepar pretipal
ležba.
ROČINJ
Včeraj se je posftml od nas brigadir D'Auro Diamante, ker je iz službenih ozi-rov premeščen. Le preveč je verjel raznim ljudem. Bil je v svoji službi izredno marljiv in se je v avški zadevi izkazal.
VOL6JADRAGA Pred sinočnjim je začelo gorami v gospodarskem poslopju lastnika Antona Chia-ruttinija. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
VELIKE
ŠKODO
SLEPARIJE NA IZSELJENCEV.
Pred dnevi je policija ustavila v Bardo-necchiji na italijansko-francoski meji Ka-labreža Petra Rizzuta, ki se je vračal v Italijo iz Amerike, kjer so ga zavrnili, ker je imel ponarejen potni list. Rizzuto je izjavil, da mu je potni list za Ameriko priskrbel napoljski trgovec Nikolaj Brumini, kateremu je plačal za to 12.000 lir; nato se je j
Naše gledališče
Brandon Tkeaas «CMarlas-Java t«tka*
Dram. odsek M. D. P. - Trst ponovi v nedeljo 28. t. m. ob 15.30 to znano in veleza-bavno burko v 3 dejanjih.
Našim okoličanom se nudi izredna prilika, da si spričo zgodnje ure ogledajo to res humorja polno igro, ki je že pri prvi uprizoritvi dosegla lep uspeh.
Saj ni občinstvo moglo prenehati s smehom, tako hitro se vrstijo komični dogodki. — Igro režira g. Rado Fač.
Odbor M. D. P. - Trst je zato prireditev znižal znatno cene vstopnini in sedežem.
žepe m mu spretno izmaknillistnico z raz-|RdeCi zubelj nas je vzbudil iz spanja in mmi dokumenti, zneskom 200 lir ter stilo- j hiteli smo gasit in reševat, kar se je Se re-grafično pero. Pensa je javil tatvino na giti dalo. A požar se je bolj in bolj razvi-orožniški postaji v ulici Chiozza	j jaL Ni CudBi saj je imel davolj hrane v
—	Pe* Mihael Ilajban, lastnik pekarne v suhem senu in v slami, in vsako reševalno ulici bettefontane št. 1, je poslal predvče-, delo je bno brezuspešno. Prišli so tudi rajšnjim svojega 16-letnega vajenca Bruna; ognjegasci iz Gorice, a poslopja niso mogli Lucchini, stanujočega pri Sv. Mariji Mag- rešiti. Zgorelo je kakih 50 kvintalov sena, da leni zg. - Campanelle št. 544, inkasirat kakih 25 kvintalov slame, nekaj žita, polj-nekatere račune v skupnem znesku 238 lir. skega orodja, pohištva itd. v skupni vred-Lucchini je inkasira! denar, a se ni več pri-' nosti približno 80 tisoč lir. Lastnik Chia-kazal pred gospodarjem. Zato ga je Ilajban; ruttini je zavarovan.
ovadil orožnikom.	KOBARID
—	38-ietni Attilio Semeraro je včeraj 7 t	obiskali neznani tatovi Ni ovadil orožnikom 20-letnega Petra Guar-1 ',, ? ™\1J?*
gnol, ki si je neupravičeno pridržal znesek dol»? °d t6ga'	S	.dni kve^e-~
1000 lir	K	K	mu, ko sem poročal o tatovih m o posku-
idiftitara «awnii	šanem vlomu v banko. Sedaj so se zopet
- m , vi - * ^^^ ■ ^ . i pojavili, odvili tečaje, odstranili okno, sto-
Ko je 24-letni šofer Štefan Barich včeraj (PiJi v stanovanje Bernarda Giausu, pobra-zjutraj botel spraviti v tek motor svojega u dragocenosti in ker so imeli na svojih avtomobila, je v hipu, ko je zavrtel ročko udaril z obrazom ob oster rob na sprednjem delu avtomobila; pri tem se je precej hudo ranil na zgornji ustnici in si izbil dva zoba. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor se je zatekel.
rokah še mnogo prostora, so pobrali tudi obleko. Tudi g. Albertu Mašeri je izginilo precej obleke iz stanovanja. Karabinerji so že na delu.
MALI OGLASI
KLOBUKI, modeli, svileni, slamnati prenavljanja klobukov. Corso Garibaldi 15-1II.	426
DELAVEC za kopanje se išče. kavarni Negozianti.
Pojasnila v 427
SPORT
ŠPORTNO UDRUtENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poroMlo.
Seje dne 24. marca 1926. Odobrena tekme: Primorje-Zarja 2-1; Adria-Prosek 3-0. Razveljavi jen« tekme: Tekma Magdale-
s tem potnim listom vesel in srečen podalj na-Višava je razveljavljena radi tehničnih na pot, ne da bi pričakoval to, kar ga je napak, pripoznanih od sodnika. Vrne se doletelo pri njegovem prihodu v Ne\v ^ork.
Policija je radi tega slučaja začela poizvedovati ter prišla pri tem na sled družbi sleparjev, ki so izkoriščali nevednost izseljencev. V Bardonecchio prihajajo namreč dan za dnem nesrečneži, ki so padli v roke brezvestnim sleparjem ter v dobri veri kupili od njih za težke tisočake potne liste za Ameriko, kateri so se pozneje izkazali za ponarejene. Na podlagi izpovedbe teh žrtev je bilo aretiranih 8 sleparjev, ki so opeharili razne izseljence za nad 150.000 lir.
Te sleparije dajejo dovolj naukov izseljencem, ki naj bodo zelo previdni in naj zavrnejo vse take «agente», ker more izstavljati potne liste za izseljence edino-le pristojni komisarijat za izseljence.
Vesti Is Istre
IZ OPATIJE Za vjerovnika Banea Adrlatica
U nedelju dne 28. o. mj. u 3 sata po podne držat če se u prostorijama Hotela Ita-lia (Lokey)) u Opatiji sastanak vjerovnika Banče Adriatice u svrhu dogovora glede osnutka zadruge za likvidaciju banke.
Stvar je veoma važna te se s toga prepo-ruča svim interesiranima, da ^odju na taj sastanak.	x
Vesti z Goriškega
Pred goriškim tribunalom
se je vršila razprava proti tiskarnarju in knjigarnarju Henriku Saksu. V njegovi trgovini so izteknili pred časom karabirji knjigo: «Na krvavih poljanah», kakor tudi Jelenčevo knjigo «1914—1918». Ker se v obeh knjigah žali italijanska vojska, so se knjige seveda zaplenile, knjigarnar je pa prišel pod obtožbo, da je prodajal knji-
Borzna porotHt.
DEVIZE:
Trst, 26 marca Ara*t«n3am od	4« 1000.—
Belgija 9f.— do 101.50; Pari« 86 50 do 87.2» London od 120.«7 do 1:20.07 ; N«w Y«k od 24.78 do 2t.$*i Španija od 3(9.— do 362.— ; 3*ica od 474. do 479.60; Atene od 33.75 do 3i 26; Berlin od 590.— do 594.— ; Bukareit od 10.— do 10.76 Praga od 73.50 do ?3.9<n Ogrska od 0.0347 do 0.0350; Dnnaj od —.349 do —.3^3: Zagreb od 43.70 do 43.H0.
Renečijako obTeinloe 70.55.
VALUTE:
Trst; 26. marca Avstrijske krone od 0.0345» do 0.03Č3 : dinarji od	do 43.J0: dolarji od 21.T
do 24.05; novci po 20 frankov od 93.— do 95 — font šterling od 120.60 do 1J0.90.
Josipina Senica
je danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. sakramenti, mirno v Gospodu preminula.
Žalujoči sinovi Josip, Stanko, Anton, si-nahi Apolonija, Antonija, vnuki, bratje in svakinje naznanjajo to tužno vest vsem, ki so jo poznali.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v so-
IZKU&ENA babica sprejema noseče. Chiozza 50, pritličje.
Via -428
V NOČI od 23—24 t. m. so neznani tatovi odpeljali kouja -4 leta starega rdečkaste barve (fuks) belkaste grivo visok 150 do 100 cm. Nemške pasme. Kdor bi mogel izslediti dobi nagrado L 500. Kragelj Franc Kam no Št. 9 pošta Kobarid-Capo-retto	425
NEMŠKO, FRANCOSKO, LAŠKO, slovnica, konverzacija, trgovsko dopisovanje, hitra metoda, cene zmerne, poučuje učiteljica via Giorgio Vasari 20, vrata 10.	424
DANES ODPRETJE nove modeme pekarne v via deiristria Št. 4. Cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Jakob Mer-har.	428
POŠTENO dekle dobi takoj službo pri zini v Campo S. Giacomo 9.
ilru-429
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
OO"
ge, ki bi utegnile »iriti protiiugijansko : j^to, 27. t. m., ob 15. .uri, iz hiše žalosti na
pristojbina Višavi. Tekme se bodo vršile' propagando. Obtoženi Saks ni prišel k raz- i Katinari, na domače pokopališče na knnni turnih tok*™	I pravi. Na predlog drž. pravdnika je bil o-	^__________ m^-.
na koncu turnih tekem.	.
Kazni Igralcem: Zabranjeno je igrati eno!Pro^en' ^er je njegovo kazensko dejanje nedeljo efektivnih prvenstvenih tekem že "*>n»alo zadnje pomiloščenje. igralcem Novaku Vladimirju (Zarja) in
Vodopivcu Rudolfu (Višava).
Sprememba pravilnika prvenstvenih tekem: Forfait II. divizije se proglasi po preteku pol ure (prej tričetrt ure).
Reprezentanca S. U. Sledeči igralci se morajo predstaviti jntri, v nedeljo 28. t. m. točno ob 14. uri T. V. N. na igrišče Obzora: OLYMP: Tomažlč, Mamic, Drobnik in Jng. GORICA: Molar, Radinja. OBZOR: škilan, Skok, Zadnik, Palčič, Meršek in Tominc. do 24. aprila .v katerem bodo morali raz-
TRST, dne 2»J. marca 1920. Gdiik. Pojrebn® podj. Suova	C:r:a V. E. Iti, 47, Trst
Teden za slamnike
" Goriška trgovsko-obrtna zbornica nas obvešča: Radi ostrega -in hudega tekmovanja inozemstva osobito Zedinjenih dr-j žav je ogroženo italijansko slamnikarstvo, i S tužnim srcem naznanjamo vsem šoki daje dela in zaslužka tisočim delavcem, i rodnikom, prijatlejem in znancem, da i Da se pribori domačemu izdelku, ki slovi j jc naš blagi tast in stric po eleganci in higijeni, zopet ugled, se je
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju /.jf, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tepa izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje <> steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich.	372
IVAN KACIN, Gorica, P. Tommaseo 2? (Pinzzutta), tovarna glasovirjev, harmonijev, orgel. Uglaševanje in popravljanje po najnižjih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno.	3t;.r>
MOTORNO KOLO Indian-Scout s sider-a-rom, z električno napravo, skoraj nov, izboren, se ugodno proda. Garage Cernu-sciii, Fabio Se vero 73 — Trst.	37?
DRAŽBA 28. marca, ob 10. uri njiv in trtnic Krtinovica. Pojasnila daje notar v Sežani.	4(>C
SLUŽBO krčmarja ali kaj sličnega sprejnu-mladenič v tej stroki izvežban. Položi kavcijo. Ponudbe pod «Krčmar» na upravništvo.	UH

določil za vso Italijo poseben teden tako zvani «teden za slamnike» in sicer od 17.
GLASBENI VEČER NA OP6INAH PREPOVEDAN.
Kvestura ni izdala dovoljenja za danaS-njž glasbeni večer, ker bi se imel vršiti v dvorani združeni z gostilniškim obratom, kar je z odlokom kveslnre od 22. t. m. zabranjeno.	_
II. KONCERT «ILIRIJE».
Danes ponovi «Ilirija» svoj nedeljski koncert z istim programom in po znižanih cenah. Pričetek ob 21. uri. Spored:
1) Lajovic: Ples kralja Matjaža, 2) Adamič: Kresovale tri devojke, 3) Krek: Tam na vrtni gredi, 4) Liadow: Vozle rečki, vozle mostu, Odmor, 5) Ravnik: Poljska pesem, G) Lajovic: Medved z medom, 7) Adamič: Mlad junak po vasi jezdi, 8) Adamič: Lucipeter bon, 9) Adamič: Jurjeva, odmor, 10) Mokranjac: Biljana, 11) Adamič: Kaj pa delajo ptički, 12) AndeJj: Jer moj dragi.. 13) Andelj: Vanjkušac, 14) Zganec: Cin, can, curgudan, 15)2ganec: Dil, dil, duda, 16) Adamič: Svatba na poljani.
Sijajni uspeh, katerega je dosegel zbor s svojim nedeljskim nastopom bo gotovo privedel tudi danes mnogo občinstva v koncertno dvorano. Današnji koncert je zadnji v šentjakobski dvorani v tej sezoni. Blagajna se odpre ob 20. uri.
SVETOIVANSKI MLADINU
V nedeljo, 28. t. m., se bo vršil ob 11. uri (po maši) ustanovni občni zbor mladinskega društva «Sv. Ivan» s sledečim dnevnim redom:
1) Otvoritev; 2) Poročilo pripravljalnega odbora; 3) Odobritev pravil in poslovnika; 4) Volitev odbora; 5) Slučajnosti.
Svetoivanska mladina! Naša dolžnost je, da se vsi v obilnem številu udeležimo tega ustanovnega občnega zbora, za nadaljni razvoj našega mladinskega gibanja. — Pripravljalni odbor.
DruiftvM« vesti
—	Prip. odbor M. D. «Sr. Ivan*. Danes ob 18. uri seja pripravljalnega odbora.
—	Tržaško pogrebno društvo pri Sy. Jakoba v Trsla sklicuje za soboto dne 27. t. m. izvanredno sejo. Prosijo se vsi odborniki in nadzorniki, da se seje gotovo udeleže, ker se ima vršiti v nedeljo ob 4 popoldne občni zbor. Sprejemajo se tudi plačila me-sečnin.
—	šentjakobska podružnica «fioI. dra.»
naznanja, da se bo vršil v nedeljo dne 11. aprila t. 1. redni občni zbor. Redna mesečna seja se bo vršila dne 8. aprila t. L in se prosijo vsi gg. odborniki, da prinesejo k seji svoja poročila.
—	D. K. N. Tommaseo • Trst. Danes ob 19. uri sestanek s predavanjem. Ker je na dnevnem redu važna točka, ki se tiče prostorov, je potrebna polnoštevilnost.
—	Po sestanku vaje I. delanja istotam.
ZARJA: Golob. SPARTA: Brišček I. TOMMASEO: MUHA.
PRIHODNJE PRVENSTVENE TEKME:
Glej U. P. S. S. URADNO REDOVANJE n. DIVIZIJE
L T. I. T. L T. L T. H. G; D. G. T.
Tommaseo	9	8	—	1	22	8	IG
Jadran	9	5	2	2	24	14	12
Primorje	i	4	1	2	24	14	9
J^ocol	9	3	3	3	14	20	9
Adria	8	2	2	4	9	17	0
Magdalena	4	1	2	1	7	5	4
Višava	7	2	■—	5	11	17	4
Zarja	7	1	2	4	7	11	4
Prosek	8	1	2	5	7	19	4
					T.	^fm Ht	
SAVSZ SODNIKOV.
Uradno poročilo.
Seja dne 24. marca 192(5.
Sodniki za prihodnje prvenstvena tekme.
28. marca: Igrišče Adria ob 13: Rocol-Adria, sodi g. Bertoncelj, igrišče Obzor ob 11: Prosek-Jadran, sodi g. Plesničar, igrišče Primorje ob 13.: Zarja-Višava, sodi g. Kras, igrišče Primorje ob 15.: Primorje-Magdalena, sodi g. Kras.
4. aprila: Igrišče Obzor ob 13: Magdalena-Pr osek, sodi g. Bertoncelj.
9. aprila: Igrišče Obozor ob 13: Magda-lena-Zarja, sodi g. Bertoncelj.
Seja <lne 31. t. m. odpade. Prihodnja seja se bo vršila v sredo 7. aprila 1926 v navadnih prostorih.	S. S.
OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO.
Danas točno ali MlM aafa v navadnih
. prostorih. Prisotni marajo biti vsL — Predsednik.
REPREZENTANCA S. U. - C. I. BANCARI Nedelja 28, !«riUe Obzor.
Jutri bo Imela vsa športna pnhllha priliko gledati Javni trenin« nafte reprezentance prati močni četi CL S. Baneari, In to na igrišča Obzora (Ntehetto4*ontebello). Začetak točno oh 19. «L Tekma, U obeta biti nadvse zanimiva, bo gotovo privabila nafta občinstvo na Igriftča «Obzera.»
Iz triaftkoga življenja
Tatvina In draga nepoštena dajanja.
V odsotnosti 31-Ietnega elektrotehnika
Umberta di Cosimo, stanujočega v ulici S. Michele, so predsinočnjim neznani zlikovci obiskali njegovo stanovanje in ukradli za približno 1800 lir perila in oblek ter 500 lir v gotovini. Di Cosimo je javil tatvino orožnikom, ki so pričeli tozadevna poizvedovanja.
— Trgovec Josip Rigbi, lastnik prodajalne svinjine v ulici Settefontane št. 8, je predvčerajšnjim popoldne naročil 14-letne-mu vajencu Armandu Caola, naj vkrca na neki parnik, zasidran ob pomolu Pesche-ria, kolo sira «Emental», namenjeno neke-Dignanu
staviti klobučarji in slamnikarji v svojih izložbah edinole slamnike. Trgovska-obrt-na zbornica vabi trgovce, naj se ravnajo no navedenem in naj izložijo v navedenih dneh slamnike, priporoča pa tudi odjemalcem nabavo slamnika domačega pridelka, da se o tem podpre Že-stoletna italijanska nacionalna obrt.
Glnhonemnica v Gorici
Te dni se je zopet odprla gluhonemnica in sprejela precejšnje število gojencev. Poslopje je popolnoma prenovljeno. Zid ob semeniški ulici je izginil, namesto- njega je lepa ograja, ki dopušča pogled na hišo in na novi park pred njo. 6 popravo tega poslopja je pridobila ne samo ulica, marveč tudi mesto samo. Seveda se je praznovala zopetna otvoritev šolskega leta v prenovljenem poslopju nad vse veličastno. — Vršile so se tudi napitniceč Ali so se na-; vzorni spominjali tudi Valentina Staniča, ki je s pomočjo javnih in privatnih podpor ustanovil 1. 1838. gluhonemnico v Gorici in ki ji je bil do svoje smrti — ki mu jo je prav ta zavod povzročil - skrben oče? Dalje ravnatelja Rudeža, ki je na koncu prejšnjega stoletja uspešno deloval na tem zavodu in izdal — menda prvo v sloven* ekem jeziku — učno knjigo za gluhoneme?
Sptoftno slov. tonsko drafttvo v' Gorici
vabi vfce svoje" Članice k rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana 5t. 7. - I. Dnevni red: 1. nagovor predsednice, 2. poročilo odbora o delovanju in stanju društva 3. volitev petih
Andrej Perhavec
danes nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, ob 4. uri popoldne.
BREŽEC pri Divači, 25. marca 1026. (409)	ŽALUJOČI OSTALI.
KRONE
po L 2.10 komad
Siti, kriljatt, platin. 20-krocske zlite Imto
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urama
Trst« Via Massinl 4« 318-
Zobozdravnlk
Međ. 0, dr. 0. Sarfloč
specijalist za ustne in zobna balazni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbriani 15,1. (prej Via l Gievasoi)
Od 9-12 In od 3-7
n
a
321
iS:
iiuuniitijn „m lL
Parna žaga - Prestranek
sprejema	m
komisijska naročila na jeioue žagance, morale, frame i. dr.
V novi prodajalni
L' ECONOMICA
Trst
Trst — Via Rlborgo 23 (Piazza Kosario)
kupite vedno najboljše blago po najugodnejših cenah!!!! Obleke za moške in dečke ; obleke za delo, hlače, perilo, pletenine, nogavice,
ovratnice i. t. d. i. t. d. Blago 12 volne in bombaievine. — Lastna krojačnica. — Neverjetno nizke cene !
Obiščite nas, da se prepričate !	407
Prilika! ! . Prilika!!	Prilika! !	Prilika ! 1
PODLISTEK
JULES VERNE:
(35)
Skrivnostni otok
«Po£akajmo nekoliko, je rekel mladenič, kmalu pride na vrh, ker mu bo zmanjkalo sape.
—	Ali se ne bo utopil? je vpra&al Nab.
—	O ne, je odgovoril ^ Harbert, saj ima plavutaste noge in je skoraj dvoživec. Pazimo nanj! .
Top je še vedno plaval v vodi. Pencroff in njegova tovariša so zasedli primerna mesta ob bregu, da bi odrezali merjascu umik.
Harbert se ni varal. Crez nekaj minut je prišla žival na vodno površje. Top se je naglo zapodil proti njej in ji ni pustil potoniti se. Crez nekaj trenotkov jo je Nab s palico ubil.
«flura! je vzkliknil Pencroff, ki je imer rad zmagoslavne vzklike. Sedaj potrebujemo še kos žrjavice in glodavec bo kmalu sam do kosti obglodanI»
Pencroff si je naprtil mrjasca na hrbet,
mu trgovcu v Dignanu. Dečko je blago srečno pripeljal na nabrežje Na za rio Sau-lin ker je po stanju sol n ca poznal, da. je ro, kjer je stopil v urad paroplovne družbe okrog dveh popoldne, je svetoval, da bi se «Istria-Trieste», da mu tam izgotove pre-' vrnili.
Topov nagon je lovcem izvrstno služil. Pes jih je vodil in pokazal pravo pot. Crez pol ure so Že pri vodnem kolenu.
Kakor prvič, tako je Pencroff tudi zdaj pripravil tovor lesa. Vkljub pomanjkanju ognja se mu je zdelo umestno, pripeljati domov drva, in tako so prišli s splavom h kaminom.
Petdeset korakov pred kamini je mornar postal in s ponovnim zmagoslavnim vzklikom je pokazal v ogel, kjer je bilo njihovo stanovanje.
«Harbert! Nab! Poglejta vendar.» je vpil.
Iznad skal se je vil dim veselo proti nebu.
Deseto poglavje.
Nekaj minut za tem so stali trije lovci pred prasketajočim ognjem. Cir Smith in poročevalec sta bila prisotna. Z mrjascem v rokah je Pencroff začudeno pogledoval zdaj enega, zdaj drugega.
«No, da, prijatelj, je rekel končno poročevalec, to je ogenj, resnični, pravi ogenj, nad katerim se bo naša lepa divjačina krasno spekla v naše okrepfiilo.
—	Kdo za Boga pa ga je zanetil? je vprašal Pencroff.
—	Solnce!»
Odgovor Gedeona Spiletta je popolnoma odgovarjal resnici. Solnce je dalo toploto, zaradi katere se je Pencroff tako začudil. Mornar bi skoraj ne verjel svojim orem. Od samega začudenja ni prišel niti do tega, da bi vprašal inženirja, kako je to napravil.
cZaŽigalno steklo ste imeli, kaj ne, gospod' Smith? je vprašal Harbert.
—	Ne, sinko, je odgovoril inženir, pac pa sem si ga napravil.
Pokazal je pripravo, ki mu je služila za lečo.
Leča je bila zložena iz dveli steklenih po-krovcev. ki ju je goppod Smith snel s svoje in s poročevalčeve ure. Notranjost je napolnil z vodo, robova zadelal z iloviro in na ta način dobil popolno lečo, ki ie mogla osredotočiti solnČne žarke in zažgati suho mabovje.
Mornar si je najprej ogledal pripravo, nato je brez besede pogledal inženirja, a ta pogled je govoril mnogo. M smatral Čira Smitha za Boga, toda zdel se mu je nen kaj več kakor navaden človek. Končno se mu je jezik razvezal in je vzkliknil:
«Napišite to, gospod Spilett, napišite nf papir!
—	Je Že caplsano», je odvrnil poročevalec.
Danes ob 21. uri ponovitev koncerta .Ilirije*