mS£OVEJWECM Lrein^VU7, I" ^ fig mj ^ Uprava: Kopita, Kopitarjevi oL 6/III ^ 6. telefon 29« Telefoni uredništva: dnevna služba 805» — motam 2994, 2994 i« MH --Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po prazaik« KRIŽ - JVAŠE EDINO UPANJE V vseh časih človeštva je vstajalo mnogo ljudi, ki so hoteli biti, so veljali In morebiti tudi bili rešitelji iz raznih nevarnosti, nesreč, zablod. Za poedine skupine ljndi, za stanove, za narode, morebiti za države. Toda le eden je Odrešenik človeštva in človeškega roda, Odrešenik sveta. Eden edini — Jezus Kristus — je Odrešenik tudi »rešiteljev« malih in velikih, ker fe Odrešenik človeka. Namen in pomen njegovega prihoda na svet, med človeštvo, zmisel njegovega trpljenja in smrti na Kalvariji, je Odrešenje človeštva. Kdor se z vernim, u resnico in ljubezen pripravljenim srcem vglobi v to resnico katekizma ali išče in zasleduje v knjigah sv. pisma, bo vsaj zaslutil in občutil namen Kristusovega življenja na zemlji in mu bo evangelij o Kristusu Križanem ne v pohujšanje ali v posmeh, ampak bo občutil, da je »božja moč v njem, v rešenje vsakemu, ki veruje.« (Rimlj 1, 17). Odrešenje človeštva, ki ga je Kristus izvršil na križu, je v bistvu vposta-vitev nadnaravnega reda, ki ga je Bog zamislil od vekov za stvarstvo in še posebej za človeštvo, ki ga je ustvaril. Najvišji cilj tega nadnaravnega reda je bilo usovršenje človeka v popolnem spoznanju in najtesnejši ljubezenski skupnosti z Bogom, po gledanju in združitvi z Bogom. Iz tega najvišjega končnega cilja človeštva je izhajalo potem vse osvteljevanje samočloveškega spoznanja po razodetju, vse ožarjanje in usmerjanje človeških naporov po božji milosti, in trajno božjepodobno oplemenitenje duše po skrivnostni realnosti milosti otroštva, sinovstva božjega. Prvi človek je bil od Boga določen kot nositelj tega nadnaravnega reda, kot počelo tega nadnaravnega življenja in usmerjanja za vse človeštvo. Zakon solidarnosti človeštva tudi v nadnaravnem redu je bil določen. Dejstvo izvirnega greha je pomenil pa obrat človeka, človeštva od Boga, je razrušilo od Boga zamišljeno harmonijo in zvezo človeštva z Bogom, pomenilo odpad človeštva od svojega najvišjega življenjskega poklica. S svobodno kretnjo je človek zavrnil vzor, ki ga je Bog zamislil, razrušil vzor, ld ga je vanj utisnil, kot najvišje življenjsko počelo. Izvirni greh je bil obrat človeštva od Boga, prostovoljni umik v svojo onemoglost, zanikanje najvišjega usovršenja, ki je v priznanju in ljubezni Boga, beg na svoja samočloveška pota, padec v lagodnost in onemoglost gonskega in samo naravno razumskega življenja. Tako je greh za človeštvo postal začetek nesreče, slabosti, novih zablod in sužnjosti lastnim strastem kakor je bil sam v sebi tudi zanikanje tiste podrejenosti časti nasproti božji ljubezni, ki jo je človek dolžan Bogu. — Povodenj gorja se je izlila na človeštvo iz vira, ki ga je Adam odprl, iz greha. Povodenj gorja moralnega in fizičnega, ki se je kot greh in kazen vrstila in množila. To je Odrešenje po Jezusu Kristusu: Rešitev iz tega zla, vpostavitev v začetni od Boga zamišljeni načrt in red. Kdor greha ne prizna kot odpada od Boga, ne prizna tudi Odrešenja, ne more spoznati ne doživeti dela Kristusovega, ne zaživeti v njegovem blagoslovu. Kristus, Odrešenik je postal novo božje-človeško središče človeštva, nova glava nadnaravnega življenja za človeštvo. Odrešenje je zato bistveno uničenje greha, če je.greh padec, je Odrešenje dvig; če je greh slabost, je Odrešenje ozdravljenje; če je greh dolg, ki nastaja iz pomanjkanja življenja in dejanj, ki Bogu čast dajejo, je Odrešenje plačilo; če je greh suženjstvo duha nižjim gonom, je Odrešenje osvobojenje; če je greh raz-žaljenje, je Odrešenje zadoščenje; če greh pretrga zvezo med človekom in Bogom, je Odrešenje sprava in zopetna življenska zveza. Greh je vse to, in Odrešenje tudi vse nasprotno. Greh je nered in zato zasluži kazen. Odrešenje je odprava nereda in nova zatrditev in postavitev reda, zato se je Odrešenje izvršilo po ponižnem, prostovoljnem trpljenju in smrti Boga-človeka. Greh je upor proti božjemu redu, zato se je Odrešenje izvršilo po naporu in trpljenju. Greh je egoizem in lagodnost, zato je Odrešenje zadoščenje in žrtev. Izvirni greh je porušil harmonijo vesoljstva. Kristus, Odrešenik jo je zopet in za vedno upostavil in s svojim neskončno tadostilnim, spravnim, svetim, zaslužnim dejanjem za vse človeštvo in za vse čase dal možnost, da človek zvezo z Bogom dobi, ohrani, usovršuje. Človek more ponovno v sebi zrušiti ta nadnaravni red, uničiti v sebi podobo božjega otroka, naravnati vse svoje življenje in težnje stran od Boga, celo s sovraštvom do Njega, a Odrešenje je ustvarilo možnost, da se zopet povrne v veri in kesanju in prerojenju iz žive vode zakramentov. Človek more porušiti nadnaravni red v sočloveku z zgledom, s kvarnim vplivom, z zanikarnostjo, s sovraštvom, z nevero; more ga porušiti tudi v delih človeškega občestva. A Kristus Odrešenik, Bog, in človek jamči, da noben človek ne more več porušiti za trajno in splošno tega Življenja, ki je iz daritve na križu nastal«, tega organizma, ki je bil upostavljen zopet po Njegovem dejanju. Stat crux, dum volvitur orbis! Zakaj ni več človek glava, ampak Bog-človek, Kristus. Odrešenje jamči, da nobena sila ne more več zavesti vsega človeštva stran od Boga izven božjega, nadnaravnega reda (dogma o predestinaciji). To je zmagoslavna pesem Odrešenja, pesem vseh odrešenih. V tem je tudi vse zmagujoče in neporušno zaupanje trpeče in bojujoče se Cerkve. A še druga življenjska resnica se razkriva iz resnice o Odrešenju človeštva po Kristusu Križanem, in dandanes živo prodira v zavesti vseh, ki so Kristusovi; resnica in zapoved, da sodelujemo pri širjenju sadov Odrešenja. Če so v prejšnjih dobah verniki ob razmišljanju Kristusovega trpljenja predvsem sočutno jokali, če so v drugih svoje trpljenje in trude in napore ob Njegovem zgledu posvečevali, če so želeli posnemati ga, je danes poleg tega potrebna zavest in volja za sodelovanje in posredovanje Odrešenja in njegovih sadov. Verska resnica o skrivnostnem telesu Kristusovem, o občestvu avetnikov daje v socialnem veku kristjanom žive smernice za njihovo nalogo, delati, da ne bo Odrešenje Kristusovo za mnoge osebno ostalo aH postalo brez koristi. Dajejo pa tudi zagotovilo, da sleherno delo, napor in trpljenje in žrtev, more biti zadoščenje za greh drugih, plačilo dolga nasproti Bogu, ki ga gromadijo drugi, zasluženje nadnaravnih milosti za druge, delo za srečo človeštva. Če je Odrešenje bilo izvršeno s trpljenjem in ne moremo vzroka prav doumeti, vemo vsaj to, da je zadobilo neizmerno vrednost. S trpljenjem je Odrešenik premagal vir trpljenja — greh. In tako tudi vsaka žrtev, vsako trpljenje posvečeno po trpljenju Kristusa, more biti v blagoslov neštetim, da jih privede h Kristusu in Bogu, da jih obrani virov trpljenja, da jih utrdi z močjo in pogumom. — Trpljenje ni bilo Kristusu samonamen, ni kristjanu. Ljubezen mu da moč in blagoslov in silo, da premaguje in odpravlja trpljenje drugih ali ga jim lajša. Iz teh misli razumemo želje in težnje svetih Kristusovih učencev, ki v trpljenjn niso samo hoteli za Kristusovim zgledom aH brezčutno mimo trpljenja drugih, ampak živeli s Kristusom Odrešenikom in darovali, žrtvovali, zadoščevali za druge, da predvsem odpravijo vir trpljenja — greh, in upostavljajo vir sreče — zvezo z Bogom. Razumemo pomen »katoliške zveze bolnikov«, misel zadostilnega, spravnega sv. obhajila. Veseli smo pogostnega skupnega svetega obhajila, liturgičnega gibanja. Skupnost s Kristusom Odrešenikom, zveza s Križem na Kalvariji more in mora biti temelj katoliške aktivnosti. Na Stadionu v Ljubljani se dviga deset metrov visok križ. Tisočeri pogledi slovenskih katoličanov so uprti vanj. To naj bo misel vsehs Žrtev Kristusova na križu je rodila življenje za vse človeštvo, žrtve naše, posvečene iz dneva v dan po Kristusu, naj ga nam in našemu narodu ohranjajo in naj ga posredujejo vsem našim bratom I Pozdravljen Križ, znamenje naiatfa Odrai—tal O, še je vera v nas in še smo močni, brez nje bi tujcu davno ie peto Užali, in Bog še vedno je središče našega življenja. Zato vsi skupno danes Njega proslavimo, naj ose to slavje naše izzveni v zahvalo! Potreba in dobrota Odrešenja pred 1900 leti Pozdravljeni! Pozdravljeni Slovenci v ljubljeni LjubljaniI Pozdravljeni Dolenjci, Belokranici, Noiranjci, Gorenjci in Štajerci iti vi iz Prlekije in Prekmurja in vi trpeči bratje iz Primorja in Koroške, pozdravljeni še oi, ki od drugod prišli ste sem o srcc Slovenije! Odrešeaj« j* potrebno vsakemu človeku ie v tak i dobi. Ne odrešenje od bitja, od mšiljenja in hotenja, čutenja in poželjenja, od fizičnega zla, kakor ga uči budizem, temveč odrešenje od moralnega zla, od greha, od krivde, od notranjega nemira in negotovosti glede posmrtnega iivljenia. Ako se je sploh kdaj živo čutila potreba takšnega odkrito«!«, se > čutila najbolj bridko tedaj, ko je nastopila polnost časa, ko j« bila mera grehov polna, »popolnjen pa tudi čas mesijanskih prerokb. Moti se, kdor misli, da izpačenost človeške podobe ob času Kristusovega nastopa ni bila največja. Bog jo je po tvoji previdnosti dopustil, ker j« hotel, da bi človek iz lastne izkušnje spoznal, kam mora nujno zabresti brez luči večnih resnic, brez kažipoti božjih zapovedi in brez nadnaravne opore božje milosti Če se zamislimo v versko-moralni položaj poganstva pred 1900 leti, si ne moremo kaj, da ne bi proslavljali božjega Odrešenja z žarom tiste hvaležnosti, s kakršnim so se ga oklenili ljudje tiste dobe, ki so preživljali največjo versko-moralno krizo. Duše »o razjedali globoki dvomi o prastarih in najvažnejših življenjskih vprašanjih. Človeka rta začeli strašiti, tlačiti k tlom in potapljati v popolno resignacijo — tyche in ananke — slepa usoda in naravna nujnost. Človek se je zdel sam sebi kot igrača v neusmiljenih rokah teh skrivnostnih sil, ki jima po svojem prepričanju ni mogel ubežati. Na ukaz teh sil naj bi taval sem in tja, se zapletal v protislovja, se obremenil z zmotami in krivdami in končno od hudobnih duhov prejel za plačilo kazen in trpljenje. Kako naj mu svetna modrost nudi tolažbe in pomoči? Saj mu ne ve svetovati nič drugega, kakor da naj se brezpogojno podvrže vsavladajoči usodi. Toda ne 1« usoda tostranskega življenja, tudi usoda življenja po smrti mu je kot težak kamen ležala na duši. Kako naj človek ubeži mračnemu življenju nesrečnih smrtnih senc? Ahilova smrtna senca (duša) bi raje opravljala pod »olucetn službo naj-siromašnejšega dninarja, kot pa pod zemljo kraljevala mrtvim. In končno še zavest lastne zadolženosti napram neizprosnim moralnim zakonoml Dejstvo je, da je helenistični človek z jasno zavestjo hrepenel po odrešenju iz tega mučnega položaja svojega duševnega življenja. Ni iskal več rešitve v naravi, v moči in lepoti, temveč pri bogovih, toda ne pri onih starih, ki so jih skeptiki zavrgli med staro šaro in ki njegovega hrepenenja po odrešenju niso mogli utešiti, ampak v skrivnostnem čaščenju novih vzhodnih božanstev. Vzhodna verstva so mu obetala razodetje, spoznanje resnic, v katero svoje. častilce po dolgi »sk etični pripravi po skrivnem stiku z božanstvom, v ekstazi, v čutni omamljenosti uvede božanstvo samo, jih po opravljeni daritvi sprejme v svoje varstvo, oprosti vseh tesnobnih občutkov zadolženosti in negotovosti, jih tako očisti, odreši in posveti. Razodetje in odrešenje — to je bil smoter hrepenenja helenističnega človeka spriča težkih misli o naravni nujnosti in usodi, o smrti in lastni krivdi Misteriozno občevanje z božanstvom ni bilo vsakomur dostopno. Pred profana-cijo ga je varoval strogo obvezni molk o mističnem doživetju; le »pokorna priprava na razodetje velike skrivnosti in na odrešenje, ki je hrepenenje po velikem srečnem doživetju le ie stopnjevala, je bila očem javnosti neprikrita. Verski glad je po propadu državne poganske religije z bolestnim krikom gonil duše k poganskim verskim misteri-jem, ki so dušo pač za hip čutno omamili, niso je pa mogli utešiti. Tej duši se predstavi nova vera razodetja in odrešenja v obliki krščanstva. Vera razodetja, ki presega vsa namišljena razodetja, razodetja Boga Očeta po Sinu, po katerem je ustvaril svet iz nič, razodetja o Bogu, ki sliši klice človeštva duše, o Bogu, ki je vsem blizu in s svojo previdnostjo vse vodi tako, da se brez njegove volj« ne skrivi človeku las na glavi in vrabec s strehe ne pade. Vera odrešenja in sprav« z Bogom, ki j« poslal svojega Sina, da se je učlovečil in s svojo sv«to nedolžno krvjo opral vse dušne madeže grešnih ljudi, Sina, ki je premagal smrt in zmagoslavno vstal od mrtvih in nam šel pripravit večno kraljestvo v nebesih. Vera združenja z Bogom v tem življenju po veri, upanju in ljubezni, v onem pa po gledanju in večni ljubezni. In U vera t« predstavi kot čista in resnična zgodovina, ne kot bajka ali lantazija, temveč kot Zgodovinska stvarnost, ki jo more vsakdo sprejeti in izpričati. Kot n|ene žive priče nastopajo v Stari Zavezi preroki, v Novi Zavezi pa apostoli s svojimi zakonitimi nasledniki. Zato ni čudno, če je oni evangelist, ki je pisal za helenistični svet, natančno označil čas Odrešenikovega javnega nastopa po uri svetovne zgodovin«! »V petnajstem letu cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pi. lat upravitelj v Judeji in Herod četrtnl oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji ter deželi Trahonitidi in Lizanija četrtni oblastnik v Abileni in ko sta bila velika duhovnika Ana in Kaila. ..« (3, 1—2). Že v pogledu na zgodovinsko resničnost je moral vsakdo priznati prednost krščanski veri odrešenja la n ji tudi okleniti, če j« imel v sebi zadosti plemenitega poguma spričo potvorjenega javnega mnenja o krščanstvu, spričo križa, tistega odrešilnega znamenja, ki re je poganom zdelo nekaj sramotnega, in spričo nravnih zahtev krščanstva, ki ni priznalo poganski moralni lastnosti nlkakinih koncesij. Posebno značilen je bil za tedanjega helenističnega človeka strah pred demoni, proti katerim s« je skulaJ zavarovati z najrazličnejšimi sredstvi. Kdor mu je tu mogel pomagati, je veljal z« rešitelja. Vsakomur pa je iz evangelijev znano, kako pogosto je Kristus pokazal svojo oblast nad hudobnimi duhovi in kako je to oblast izganjati hudobne duhove podelil tudi svojim apostolom. To ni nikaJcien slučaj, kakor ni slučaj, da apologeti v svojih spisih za pogane tako radi nagla-šajo moč krščanstva nad hudobnimi duhovi, tako n. pr. Justin, Tertulijan in drugi. Zarotovanj« (eksorcizem) hudobnih duhov je bilo važno propagandno sredstvo. In ni šlo le za izganjanje hudobnih duhov iz poedinih obsedenih oseb temveč za čiščenj« vseg« tedanjega ozračja, ki je bilo pod oblastjo teme. Za najuspešnejše sredstvo tt-rotovanja hudobnih duhov je veljalo znamenje sv. Križa. Zato se je tako kmalu ukoreni|dla navada, oboroževati se z znamenjem sv. križ« pri vseh opravkih, kakor poroča TeTtuUjan: »Pri vsakem koraku in opravku, kadar gremo z doma aH se vrnemo domov, kadar se oblačimo, obuvamo io umivamo, kadar jemo, prižgemo luč, gremo spat, kadar se vsedemo ali pa naj delamo karkoli, vselej napravimo na svoj« čelo malo znamenje.« Veri v moč sv. kriia je pripisovati tudj spreobrnenje rimskega cesarja Konstantina Velikega. Tako se je pr«d 1900 leti pokazal« • potreba in dobrota božjega odrešenja v verskem in ma- • T. ■ g Cerkev - mm Katoliška cerkev zre nazaj na lastno zgodovino 19 stoletij. Eden najjačjih dokazov m njen božjj izvor je njen obstoj kljub tolikim oviram. Za njeno božanstvo priča kri neštetih mučencev, izpolnit«! prerokbe, ogromno Število čudežev, svetost njenega nauka, vzvišenost njenih verskih dogem, čistost moralnega nauk* in njena čudovita harmonija z vsem kar je lepega, velikega in vzvišenega na zemlji. Njeno božanstvo »pričujejo neitevUna dobra dela, ki jih je izvriila nad človeškim rodom, dokazuje jo kultura, ki se je razcvela povsod, kamor je Cerkev položila svojo nogo. Ne smemo se čuditi, ako papež Lecin XIII. katoliško cerkev naravnost imenuje »mater c ti v i li z ac H j e*. Veliko njegovih okrožnic je prepojenih s to mislijo. Tako n, pr. piše v okrožnici o človeški svobodi: »Vpliv Cerkve na civilizacijo je tako silen in obče poznan, da, na katerokoli o-bal bo položila svojo nogo, bodo še tako divji prebivalci spremenili svoje nravi in bo v kratkem času mesto grozovitosti zavladalo usmiljenje, tema barbarstva se bo morala umakniti luči resnice. Pa tudi civiliziranim narodom je Cerkev neprestano izkazovala velike usluge, bodisi da se je upirala vsaki samovolji in krivici, bodisi da je reveže in slabotne jemala v zaščito in jih varovala krivice, pa tudi s tem, da je državam vdifinila tak&o ustavo, da so jih lastni državljani radi pravjčnosti vzljubili, sovražniki pa se jih radi njih moči bali.« Seveda ni vseeno, v kakem ku'turnem stanju je kak narod v času, ko pride do njega veselo oznanilo. Ko je Kristus prišel na zemljo, je bilo kulturno stanje paganskih narodov pa tiitf}' judovstva kar najslabše. Slika, ki nam jo očrta apostol narodov, sv. Pavel, je nad vse pretresljir va. (Rim. 1, 29). O paganih pravi, da se udajajo nenaravnim strastem, da so polni »vsakršne kri-vičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti .ubijanja, prepira, zvijače, malopridnosti, podpihovalci, klevetnlki, Bogu sovražni, nasilnimi, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudobij, staršem nepokorni; brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja.« S tem je drastično podana dekadenca tedanjih poganskih narodov. Je to jako temna slika, ki pa se vjema s t»m, kar so o svojih sodobnikih pisali tedanji paganski pisatelji (n. pr. Seneca, Svcton, Tacitus I. dr.) alj pa tudi drugI krščanski pisci, kskor Minucius Fe-lix in pozneje Origenes, Tertulijan, sv. Avguštin, sv. Hieronim in nešteti drugi. Pa tudi kulturno stanje samih Judov odseva iz PsvloVih pisem v jako temnih barvah. Apostol jim očita, da se udajajo istim pregreham kakor pagani, da »o celo brezskrbnejši, ker se tolažijo z nvslijo, da so Abrahamovi otroci in zato varni pred boijo kaznijo. »Vsi so pod grehom, kakor je pisano: Ni pravičnega, niti enega; ni razumnega, ni ga, kateri bi Boga iskal. Vsi so zašli, vsi skupaj so se spridili; ni ga, kateri bi delal dobro, ni ga kar nobenega. Odprt grob je njih grlo, s svojimi jeziki govore zvijačno; kačji strup je pod njih ustnicami, in njih usta so polna kletve in grenkobe; hitre so niih noge, da prelijejo kri, žs- Zodnja večerja, pri kateri je jzus Kristus ralnem oziru. Versko in moralno prerojenje, prerojenje duha, je bil neposredni predmet in smoter Kristusovega Odrešenja; šele temu verskemu in pravtako moralnemu prerojenju je sledilo tudi prerojenje državnih, kulturnih in socialnih razmer, kar se pa< na najbolj očiten način razodeva na suženjstvu. Če naj bi bilo krščanstvo pomenilo neposredno prerojenje socialnih razmer, ni dvoma, da bi se bilo moralo z vsem zanimanjem lotiti vprašanja suženjstva. Započeti bi bilo moralo veliko socialno gibanje za odpravo suženjstva. Toda nikjer ni nastopilo s proklamacijami za emancipacijo sužnjev, nikjer ni delalo za suženjske revolte. Nasprotno. Sužnje celo opominja, naj zvesto in pokorno služijo svojim gospodarjem. In vendar je krščanstvo tudi sužnjem prineslo odrešenje, in sicer, kar je treba dobro poudarjati, ver-sko-moralno odrešenje, za katero so mu bili sužnji še prav posebno hvaležni; saj se je, kakor znano, krščanstvo vprav med njimi uspešno širilo. Krščanstvo jih je versko-moralno osrečilo s prepričanjem, da so pred Bogom glede stanu vsi ljudje enaki in da se dostojanstvo človeške osebnosti meri po veri in morali. Prepričanje, da so člani božjega kraljestva, jim je bila odškodnina za to, da niso bili člani zemeljskega kraljestva. V zavesti, da so otroci božji, so lahko pozabili na pomanjkanje državljanske svobode in v upanju na onostransko blaženost so potrpežljivo prena-šali vso bedo svojega zemeljskega življenja. Vpliv, ki ga je imelo krščanstvo na sužnje, je eden izmed najsijajnejših vidnih dokazov za čudovito versko-moralno odrešilno moč krščanstva. Dr. J. T. ti civilizacije lost in beda je na njih potih in pota miru ,ie poznajo. Ni strahu božjega pred njih očmi«. (Rim, 3, 10—18.) Apostol našteva te zablode, da pokaže, kako so vsi narodi brez izjeme potrebni odrešenja. Je to dokaz za potrebo in blagoslov Cerkve za narode zemlje, toda tudi za to, da za uspeh evangelija ni vseeno, v kakšnem kulturnem stanju se kak narod ob Sprejemu v Cerkev nahaja. Rimljani in Grki kakor tudi velik del Judov so ob Kristusovem prihodu bili v dekadentnem stanju. Za sabo so imeli že dolgo zgodovino, k> ni bila brez slavnih vzpon. Toda tedaj so že propadali in njih kultura je bila v zatonu. Mar je bilo mogoče, da bi ti narodi mogli doživeti po veri popolno prerojenje in obnovo? Njihovo nacionalno deblo je bilo pretrhlo, da bi moglo sprejeti cepitev življenjsko tako silne mladike kakor je bilo krščanstvo. Rimski imperij je z brutalno silo navalil na mlado krščanstvo, dokler ni po stoletni borbi duh triumfiral nad tedanjo državno »mnipotenco. Krščanstvo se je le mukoma širilo med Rimljani, po zlomu imperija pa je nastopilo takšno stanje, da so tedanji latinski cerkveni pisatelji bili prepričani, da prihaja konec sveta in da bo z zginjajočim imperijem propadlo tudi človeštvo. To pa se ni Zgodilo. Na pozornico so stopili sveži neizrabljeni narodi, polni naravne moči in zdravja. To so bili Germani in Slovani. Med ,nji?»i smo bili tudi mi Slovenci, v mladosti in polnosti svojega ljudskega zdravja, ko se nam je približalo krščanstvo. Zato je bilo naše ljudstvo vzgoj-nim silam krščanstva neprimerno dostopnejše in že po svoji idealni usmeritvi ljudske duše toliko bolj dovzetno, tako da ga je krščanstvo s svojo kulturo in civilizacijo primeroma lahko in do temeljev prepojilo. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila katoliška Cerkev tudi za slovenski narod m«il civilizacije. Vsak znanstvenik in stvaren zgodovinar pa mora potrditi, da bi brez tega odločilnega dejstva z ozirom na zemljepisni položaj slovenske zemlje, ki leži na križišču velikih narodov. in vpoštevajoč viharne dobe prvega srednjega veka, brez Oslone na katolicizem Slovenci bili izbrisani z geografske karte Evrope. Katoliška cerkev je skozi 1000 let bila edina granitna skala, ob kateri so se lomili peneči valovi barbarskih narodov. Kajti, kakor pravi Montaltm-bert, »spoštovanje narodov srednjega veka pred papeškim Rimom je bilo brezmejno. V njem so zrli zakladnico stare in krščanske izomike in središče božjega gospodstva nad človeštvom. Najvišja duhovna in svetna oblast je v Rimu dobila svoje posvečenje. Kakor v starem veku cesarski Rim, pa je v srednjem veku papeški Rim rnal braniti svoje narode.« Razven tega smo Slovenci s sprejemom katolicizma stopili v krog zapadnih kulturnih narodov in postali tako sestavni del in sotvorci najvišje kulture, ki jo jc ustvarila krščanska Evropa, če tie človeštvo soloh. Latinski Rim ip rarvar, od d ni solunskih bratov sv. Cirila in Meloda postavil zakrament presv. ReSn)cga Teles«, Kristus v Cerkvi Veliki mislec Robert H. Benson zaključuje v znamenitem svojem delu; »Kristus t cerkvi« takole svoje besede: V njenih (cerkvinih) očeh vidim blesteti boffo oči, na njenih ustnih dojemam božje besede. Na obeh njenih rokah, ki se dvigajo v blagoslov, vidim rane, ki to na Golgoti krvavele; tn njene io-e na stopnišču oltarja so zaznamovane i istimi znamenji, kakršne je Magdalena poljubljala. Ka- darkoli me v spovednlci ljubeznivo tolaži, z atrijem glas, ki je bil govorjen grešnikom: Pojdi in ne greši več! In če me opominja ali mi z grajo prehode srce, se splazim ves tresoč se na stran onih, ki so drug za drugim odhajali, dokler nista končno Jezus in greinica ostala sama. Kadar odjeka »kozi svet vabeč klic, tedaj začufem isti glas, ki zsove: Pridite k meni in našli boste mir svojim dušam. In ako izganja Iz svoje službe one, ki se farizejsko bahajo, da bodo le njej služili, tedaj zazrem prav Isti plamen jeze, ki je izbičal znane prekupčevalce ln mešetarje iz tempelskejfa dvorišča. In kadar jo motrim sredi ljudstva, ki jo r sreči veselo pozdravlja, zapazim nad njeno glavo palmovo vejo j mesto ln božja država sta koma) za lučaj oddaljena In vendar leži med njima dolina Kedron in vrt GetzemanL Če fo gledam t blatom ometano, zasmehovano, zaničevano In one-čaščeno, berem v njenih očeh opomin, naj ne jokamo nad njo, marveč nad seboj in svojimi otroki, zakaj ona je nesmrtna, mi pa smo smrtni. In če motrim njeno bledo telo, mrtvo in brez krvi, in vonjam vonj mazil m pohojene trave z vrta, kjer je bil on križan, zaslišim korake vojakov, ki prihajajo, da bi zapečatili kamen in postavili stražo. In če fo vidim končno, da se v zarji slehernega novega dne ali v razodetju večera znova spreminja, če vzhaja ali zahaja sonce te aH one dinastije, tedaj doumem, da je oni, ki je bil mrtev, vstal, da bi sprejel pod svoje okrilje vse, tolažil žalostne in zdravU v srcu bolne. Tudi doumem, zakaj se njegov prihod nI zgodil pred očmi vseh, marveč v tihoti noči, ko so njegovi neprijatelji spali, a prijatelji v velikih skrbeh jokalL Če vse to pregledam, tedaj uvidevam, da je velika noč le novi Betlchem, da se časovni tok vrača k svojemu začetku in da se borba zmerom od kraj« začenja; zakaj ljudje nočejo verovati, tudi ne, če bi kdo sleherni dan od mrtvih vstajal... pa do najnovejše uzakonitve slovenskega obred-nika ob mnogih prilikah pokazal polno razumevanje za posebnost tvornega, živega našega narodnega jezika. Sicer so pa imeli vsi slovanski narodi, tudi oni, ki jih je razkol odtrgal od Rima, v katoliški Cerkvi vedno iskrenega prijatelja. Morda samo podzavestno in posredno, dejansko pa tu«, oni čipajo od zakladov, ki so prvotna iast in stvaritev matere naše civilizacijo. NadSkof Jeglič je vtelešen lik slovenskega človeka. Postava, obraz, kretnje razodevajo našega gorenjca, ki se mu je mehka nrav utrdila v ostrih sapah planin in trdem delu. Zato tako goreče ljubimo tega mogočnega starca, ker vidimo v njem sebe v tisti dovršenosti, ki jo ie malokdo od nas dosega. Največ nam govorijo njegove oči, ki znajo biti tako mile v svoji razumevajoči dobroti do nasveta in pomoči potrebnih, pa ko meč presuniti graje in obsodbe vrednega v pravičnem srdu in gnjusu nad vsako krivico in grdobijo. Ta veliki mož ne sklepa kompromisov z zlobo, lažjo in grehom in lastne strasti kroti z neizprosno strogostjo do sebe in čuječn ostjo v delu od zore do mraka. Življenje nadškofa Jegliča šteje le malo ur oddiha: trenutke, ko je bil svoboden poklicnega dela, je napolnil z molitvijo in premišljevanjem, namenjenim svoji osebni iz-popolnitvi in blaginji svojega naroda. Pisalna miza. sprejemna soba, knjižnica, kapelica in klečalnik ▼ škofijskem dvoren — prižnica, izpoved-nica, bolniška postelj na pastirskih potovanjih po deželi — govorniški oder, s katerega je z ognjevito besedo navduševal množice za krščansko nravstveno življenje na velikih shodih — to je tisto prostrano polje, ki ga je obdeloval naš škof slehern dan s tisto marljivostjo, zvestobo in neumornostjo, s katero so njegovi očetje in praočetje obdelovali dedno njivo. To je glavna oznaka Jegličevega življenja, da ne pozna nobenega počitka, da je posvečeno samo dragim, da lajša njihove težave, jih bodri in jim kaže pot naprej; sebi pa le v toliko, da ohranja svojo ogromno duhovno energijo v samopremagovanju in duhovni vaji za slovensko ljudstvo, kateremu je Bog škofa Jegliča postavil v eni najvažnejših zgodovinskih dob za duhovnega voditelja in vzornika. Gospodar slovenske hiše — vedno čuječ, neutruden in skrben gospodar, ki je ostal vedno neustrašen na svojem mestu — to nam je bil škof Jeglič. Bili so usode polni časi, ko nam je bil vladika. Začen jala se je nova doba, ko je bilo treba naš narod utrditi v očetni veri, ga varovati zmot, Id so ga odvračale od njegovih krščanskih kulturnih tradicij in od slovenskega krščanskega nrava in ga osvestiti, da se je zopet oklenil svojinc na vseh poljih svojega duhovnega življenja. Dostopen za vsako veliko misel, je dr. Jeglič zastavil ves svoj vpliv kot naš vrhovni dušni pastir in ponudil vso svojo pomoč, da se je inoglo začeti delo gospodarske osamosvojitve našega ljudstva, ker je spoznal, da je to nujen predpogoj splošnega duhovnega preporoda, zdravega družinskega življenja in kulturnega dviga ter krepke narodne, skrajnega odpora zmožne zavesti — in v tem oziru slovenski narod nikoli ne bo pozabil, da mu je prvo samo-slovensko gimnazijo iz lastnih sredstev ustanovil škof Jeglič. On sam pa je vse svoje sile osredotočil okoli verske obnove našegn ljudstva, da bi vera postala osrednje gibalo vsega njegovega življenja da bi ne bila goln navada in površna zunanja oznaka, ki odpade ob resnejši preizkušnji, ali pa samo praznična uniforma, ampak da bi se kazala v vsakdanjem delu vsakega našega katoliškega človeka za socialni blagor. Pri tem pa je škof Jeglič opazoval vse drugo življenje okoli sebe. je vse dobro bodril in se odločno postavil po robu vsakemu zlu, da bi mogel njegov narod srečno in mirno živeti — pravi gospodar slovenskega narodnega doma. Tako je postal naš nadškof vsemu narodu zgled prave možatosti; tak kakor on. bi moral biti vsak naš človek: neupogljiv kakor hrast v najhujših viharjih. Globoko vko-rcninjen v svoje slovensko ljudstvo, v njegovo zemljo, zgodovino in nrav, je škof Jeglič kljuboval vsemu, kar je grozilo našemu narodu, njegovi veri in duši; je skrbno pazil, da je nihče in ničesar ne izkvari, da se ne izneveri sebi in svojemu kulturnemu poslanstvu. In tako je naše ljudstvo zagledalo dan davno zaželjene svobode v neodvisni državi skupaj s svojimi brati pod duhovnim vodstvom škofa Jegliča, ki je na potu v Jugoslavijo mogočno zaklical: »Vsi za menoj!« V tej državi, v kateri je nadaljeval svoje delo, da ohrani Slovence verne, poštene in značujne, je doživel 60 letnico svoje prve maše, ob kateri mu kliče ves naš narod: Bodi pozdravljen, biseromašnik 1 Dr. Jeglič zlatomašnik (1D2B) l,evn: Dr. Jeglič novotnašnik (t«7!l) z bratom Jožetoni Desno: Dr. Jeglič ob imenovanju za ljubljanskega škofa (1S9S) Sv. oče nadškofu Jegliču SECRBTAR1A Dl 3TAT0 D1 SUA SANTITA Vo 124.537. Dal Vaticono, die 21 JuHi 1933. IJxc.me ar Rev.me Domine, Cum flere cum Jlentibus et gaudere cum (jaudenlibus propria caritatis sit ratio, verum et congruum est, ut cum opportuna obiciatur oceasio, dignis Ecclesiae Praesulibus Augusli Puntificis benigna patefiat voluntas Id autem in praesens exposcit sexagesima saeerdotii tui tinniversaria memoria, quae in praeeonium munificae miserationts Dei una simul cum clero populo isto mox fiet, ut cum gaudio celebretur. Sanctitas Sm igitur, cum nobilitatem in-genii, excelsi animi finnilatem, in, Dei vinea frugiferam sollertemque industriam, iti Petri Sedem eximiam rcverentiam tuam probe cog-noverit, aus Acatissimum diem patemis voliš proscguitur et Apostolica Benedictione. Haec tibi et Supremi Ecclesiae Antistitis atnorem testatur et divinarum gratiarum the-saurum aperiat, ut bonis auctibus vires tuae augeantur et dextris secvndisque utens rebus ie re catholica egregie pergas mereri. Mea quoque faustitatis vota adiicio ac quo par est obsequio me profiteor ExcellenHae Tuae addictissimum JS. Gard. Pacelli Exc.mo ac Rev.mo Domino D.no ANT0N10 BONA VENTURAE JEGLIČ Archiepiscopo tit. Garelensi LABACUM. DRŽAVNO TAJNIŠTVO NJBOOVE SVETOSTI. 81 124.537. Vatikan, 31. julija 1933. Prevzvišeni in prečastiti gospodi Ker je žalovati z žalujočimi in veseliti te z veselimi pravi smisel ljubezni, je prav in primerno, da se, ko se nudi pripravna priložnost, izrazi častivrednim cerkvenim knezom dobrohotna volja svetega Očeta. In to sedaj zahteva spomin iestdesete obletnice Tvojega duhovništva, ki se bo v poveličanje dobrotnega božjega usmiljenja skupno s duhovniki in ljudstvom kmalu vršila in z veseljem obhajala. Njegova Svetost, ki dobro potna plemenitost Tvojega značaja, vzvišeno moč Tvojega duha, v vinogradu božjem Tvojo plodonosno in spretno delavnost, do stolice sv. Petra Tvojo izredno spoitljivost, spremlja zato la posvečeni dan z očetovskimi voščili in apostolskim blagoslovom. To naj Ti na eni strani izpričuje ljubezen vrhovnega poglavarja Cerkve, na drugi strani pa naj Ti odpre zaklad božjih milosti, da se bodo s pomnoženimi dobrinami Tvoje moči pomnožile, da boš spretno in srečno zamogel do konca odlično delati ta katoliško stvar. Dodajem tudi jaz svoja voščila z vsem spoštovanjem Tvoji prevzvišenosti prevdani F.. Kard. Pacelli Prevzv. in preč. gospodu gosp. DR. ANTONI' HONAVENTURI JEGLIČU naslovnemu nadškofu garelskemu LJUBLJANA. Kaj pravi jubilant o sebi Slava božje Previdnosti Ze demantno sv. mašo želim, naj bi se prosla. vila neskončno ljubezniva in mogočna božja Prevodnost Zato Vam pošljem nekaj podatkov iz mojega dolgega življenja, v katerih se mogočno delo božje Previdnosti kar vidi in se prezreti ali celo tajiti nikakor ne more. 1. Ko sem 1. 1859 dokončal Šolanje v Begunjnh, so ljudje mislili, naj bi me oče poslali v Ljubljano študirat. Toda siromašni oče se niso nič kaj upali. Kar pride v jeseni moja krstna botra iz Ljubljane rekoč, da je zame dobila stanovanje in naj me kar pošljejo. In zgodilo se je. 2. Kot študent sem vedno hrepenel, da bd postal duhovnik. Ko pa pridem v šesto latinsko šolo, me tovariši, posebno tedanji visokošolci oblegajo, češ: >Kako izvrsten študent si, pa te bo »farštvo« požrlo.« Zbegali so me. Leto dni sem trpel velike dušne boje. Na počitnicah po dovršeni redni šoli v stanem nekega dne prav zgodaj in grem na Brezje k Mariji. Materi božji. Ko v cerkvi mislim, se mi srce kar hipoma umiri, solnce božje milosti posije na priprošnjo Marijino name in kakor bi odrezal, so me minule vse skušnjave, je prenehal ves nemir. 3. Ko sem dovršil bogoslovne študije, mi škof Vidmar sporoči, da me bo poslal na Dunaj v Av-guštinej. Čudno! 2e deset let ni nobenega poslal in sedaj se odloči za mladega Jegliča, akoravno sem imel izvrstnih sošolcev. 4. po srečno dovršenih višjih naukih me škof Pogačar imenuje za podvodjo v semenišču. Na jesen 1. 1881 dobim nenadoma iz Zagreba pismo od meni popolnoma nepoznanega prof. dr. Stadlerja, M je bil v tistem času imenovan za nadškofa vrh-bosenskega. Ponudi mi kanonikat v Sarajevu, rekoč, da si med kanoniki želi enega Slovenca. Iz-nenaden grem k škofu prosit, naj bi mi dovolil to ponudbo sprejeti. Skof rad privoli trdeč, da je to poziv v zares idealen poklic. — Kmalu potem se neko popoldne odpro moja sobna vrata. Vstopi nepoznan, suh gospod in se predstavi: jaz sem nadškof Stadler. Ko se je presenečenje poleglo, me nadškof vpraša, sem li za danes že rožni venec izmolil, ko mu odgovorim, da še ne, me povabi, da naj ga koj sedaj skupaj moliva. 5. Prve dni februarja 1. 1882 sem se odpeljal v Sarajevo. Nadškof me je imel jako rad, bolj kakor ostale kanonike Hrvate. Kmalu me je imenoval za generalnega vikarja in tudi za apostolskega pro-tonotarja. Ko je nadškof 1. 1897 nevarno obolel, je kar na tihem izposloval, da me je papež Leon XIII. imenoval njegovim pomožnim škofom. Na jesen tega leta me nekega dne nadškof povabi, naj bi prišel k njemu. Ko pridem, mi reče: »pokleknite in izmolite >Oče naše. Ko to opravim, mi nadškof pove to-le: >V Gorici je nadškof umrl; naslednika mu kar ne morejo dobiti; zato 9em pisal kardinalu Rampolli, naj za Gorico imenujejo ljubljanskega škofa Missijo, Vas pa za njegovega naslednika v Ljubljani.« Jar, se prestrašim in čakam, kako se bo zadeva razvila. Prav kmalu so časniki prinesla novico, da bo škof Missia postal nadškof v Gorici. Zavoljo teh vesti pišem ljubljanskemu škofu, naj me nikar ne poziva na ljubljansko škofijsko stolico. Škof Missia mi odgovori, da je že prepozno in je ceaar zame; naj se ne branim, ker kot škof bom mogel prav veliko dobrega storiti za Boga, za Cerkev in za ljudstvo. 6. V Ljubljani sem bil Skof od 22. majnika 1. 1898 do 3i. julija 1930. Spominjam se premnogih dogodkov, ki dokazujejo posebno vodstvo božje Previdnosti. Omenim naj samo dva bolj zasebna. Nekoč sem obiskal škofa Nagla v Trstu. Ta pravi: »Prav, da ste prišli, povedal Vam bom nekaj zanimivega. Pred nekoliko dnevi sem dobil iz Rima vprašanje, naj povem, če Vi res Nemce preganjate, kakor Vas Vaši Slovenci v Rimu tožijo. Odgovoril sem, da morem iz najbolj zanesljivega vira sporočati, da to ni res, dn imajo Nemci ob nedeljah in praznikih v nemškem jeziku glavno pridigo v stolni cerkvi, da jim vsako leto zn poftne priditze. za Šmarnioe in včasih še v adventu pre- skrbdte dobrih govornikov z Dunaja.« Pa kako je tržaški Škof to vedel? Pred nekoliko tedni sem bil pri njem in sem mu pripovedoval o dušnopastirski skrbi za Nemce. Kako lepo je božja Previdnost tudi to malo zadevo uredila! Ko je bil nadškof Belmonte na Dunaju kot apostolski nuncij, mi nekega dne piše, da vlada namerava prihodnjo soboto »sekvester« nad tnenoj izreči iri izvršiti, ker sem menda 20.000 kron škofijskega premoženja poneveril; naj mu sporočim o tem, da me bo mogel braniti. Kaj jo pa bilo? Da bi odpravil smrdeči konjski hlev iz škofije, sem zidal na pristavi nov hlev in sem pred hlev postavil hišo, da se hlev ne bi na ulico videl. Se preden se je hiša s hlevom dozidala, je deželni predsednik Hein zahteval račune. Jaz tem mu jih poslal. Čez nekaj časa dobim od vlade popravljene račune, trdeč, da računi znosijo 20.000 kron več, kakor sem jih dokazal: Kje je ta denar? Nič nisem odgovoril, meneč, da bo zidava kmalu dovršena in bom mogel z natančnejšimi končnimi računi dokazati, da nisem nič poneveril. V tem stadiju pa" dobim zgoraj omenjeno vprašanje od nuncija. Zabolelo me je in začnem pre-gledavati račune, kakor mi jih je vlada vrnila in izkazujejo 20.000 kron neizkazanih. Kmalu se mi lioe razsvetli, ker opazim, da se je vladni poročevalec pri seštevanju ravno za 20.000 kron zmotil. Brzojavim nunciju, da bom prišel osehno na Dunaj in dokazal, da obdolžitev ni resnična. Nuncij je bil izredno vesel in mi je povedal, da me je ljubljanska vlada tožila in da je vsled tega Rim z zunanjim ministrstvom sklenil, dati me pod »sekvester«. Šel sem v ministrstvo. Ali so zijali, ko so se prepričali o krivični obtožbi! Bil sem zelo hud in sem zahteval popolno zadoščenje. Ker so se tudi poslanci za to stvar zavzeli, je bil predsednik Hein kmalu premeščen. 7. Posebno pomoč mi je Bog izkazal pri zidanju zavoda sv. Stanislava. Preden sem začel, sem šel v Lurd, kjer sem vse delo priporočil Materi božji in v Rim, kjer sem si izprosil blagoslov papeža Leona XIII. Zavod sem nameraval zidnti na škofijski pristavi pri Sv. Petru. V tedanjem liberalnem taboru je zelo zaSumelo. Hoteli so moj namen preprečiti. Poslali so tri slovenske prvake k meni, naj bi me pregovorili, da zidanje opustim. Ker ta deputacija ni ničesar dosegla, se je začela agitacija, naj mestna občina ne dovoli, da bi jaz tak zavod zidal. Vložil sem predpisano prošnjo na mestni zastop. Liberalna stran, na čelu »Slovenski Narod« je huj-skala, naj se prošnja odbije. Meni se je to gnusilo. In mislil sem, čakajte, bom Vam ono zagodel, kakor zaslužite. Par dni pred odločilno sejo sem se peljal v Št. Vid in sem s pomočjo g. župnika dobil in si zagotovil lepi prostor, na katerem sedaj mogočni zavod stoji. Ali so .mestni očetje gledali, ko so či-tali moje nepričakovano pismo, naj se o dovolitvi za zidanje zavoda nič ne posvetujejo, kar bi bilo brezpredmetno, ker bom zidal zavod izven območja mesta Ljubljane. — Tako je božja Previdnost porabila ljubljanske liberalce, da je zavod na lepem mestu zunaj Ljubljane, kar je -v vsakem pogledu, tudi v zdravstvenem in moralnem, za zavod prava sreča. Ko sem začel zidati, sem imel precej denarja že v rokah, zn drugo vsoto sem pa približno vedel, kje jo bom dobil. Posebno pa sem /aupal na pomoč Marije in na Previdnost božjo. Prišel sem takrat v silne zadrege, pa iz vseh me je rešil Rog. Prvi? sem prosil gg .duhovnike, naj bi zraven navadnih prispevkov naklonili še en poseben dar. In res: v treh mesecih so mi žrtvovali 112.000 kron. Nekateri so se zadolžili, da so mogli pomagati. Drugič sem dobil pomoč tako, da je Bog v istem letu poklical v večnost tri bolj petične umi-rovljene gospode, ki so vse premoženje darovali za zavod. Dobil sem 80.000 kron in sem mogel delo nadaljevati. Tretjič mi je pomagal generalni vikar Fli?, ki je podedoval dom, ga prodal in mi 60.000 kron za zavode izročil. Te tri dogodke sem smatral za prav izredno pomoč božje Previdnosti, h liko motfl. 8. Ko sem pred petimi leti Imel birmovanje v radovljiški dekani ji, mi je dekan svetoval, naj posnemam lavanttnskega Škofa, ki ai je Izposloval pomočnika in naj al Izberem profesorja dr. Rožmarin. Jas nisem o tem nič hotel sliftati. Ko pridem po birmovanju v Ljubljano, pa dobim tllčne prodaje I »odpisano od prav dobrih duhovnikov. Zato so prosili lajOci-inteligentL Jaz pa nisem maral pomočnika. Veselilo me pa je, ker sem ie sam v srcu mislil, da bi mi bdi profesor dr, Rožman izvrsten naslednik; toda teh misli nisem upal nobenemu povedati. Sedaj pa vsi njega imenujejo in žele. Zadevo povem svojemu generalnemu vikarju, proštu Kalanu in pristavim, da dokler morem delati, nobenega pomočnika ne maram. Toda g. prošt me opozori na to, da ne gre za pomočnika, ampak za dobrega naslednika, katerega naj Škofiji pre-akrbim; sedaj so okolnosti ugodne, ker je na čelu viade v Belgradu dr. Korošec. Ta razlog sem uva-ževal in takoj v Rim poprosil za pomočnika s pravi oo nasledstva. Zaprosil sem za prof. dr. Rožmana. Prav naglo se je zadeva ugodno rešila. Od vladne strani se imenovanju niso ustavljali; bil je veliki župan Vodopiveo In minister dr. Korošec. Par mesecev pozneje bi zadeva težko uspela. Nato sem začel bolehati. V letih 1928 in 1829 sem bdrmovanje komaj opravil. Zato sem začel misliti na vpokojitev. V Rimu sem tozadevno dovoljenje hitro izposloval. Bal sem se pa, da mi vlada ne bo nakazala mirovine. K sreči je bdi v tistem času inženjer Dušan Sernec minister in je imel velik' vpliv. On je Izposloval naglo in ugodno rešitev umlrovljenja. Bil je zadnji čas, ker kmalu po tem je ministrstvo padlo. — V vsem opisanem poteku vidim dobrotlfivo roko božje Previdnosti. ft. Kaas pa miJ gre mrirorljni Skof? Prepričan smb bd, da bo moj naslednik Škofijo najbolj samostojno tn nemoteno upravljal, ako za sebe dobim stanovanje zunaj Škofije, se tam naselim in vse sveže s škofijo hitro z enim mahom pretrgam. Zato sem al Izbral Gornji grad v lavanttaska škofiji, kjer je krasna graščina last lavantinske škofije. Kar je bil naslednik s tam »dovoljen, sem se prve dni avgusta 1. 1980 ti* preaeHL V tej grafi&lni živim sam zase in z ljubljansko škofijo občujem le toliko, kolikor ravno moram že iz uljudnostl. Kako hvaležen sem Bogu, ki mi je za zadnja življenjska leta tako krasno, primerno in ugodno stanovanje pripravo. 10. H koncu še en dogodek, ki se bo dozdeval smešen in vendar ni smešen. Ko sem bil v viSjt gimnaziji, sem tudi jaz s svojimi prijatelji sanjaril, kako bomo navdušeno delali za Boga in za narod ln nas bo zaradi uspehov ves svet poveličeval. V osmi Soli ml da neki prijatelj knjigo »FUloteja« od sv. FrančlSka Šaleškega. Seveda visokih razprav osmošolec nisem razumel, le ena trditev mi js segla globoko v srce. Namreč trditev, da smo dolžni vse življenje in delovanje posvetiti edino Bogu, najvišjemu Gospodu ln da zase n« smemo iskati nobene časti in nobene slave. Ta misel se mi Js globoko v srce zapičila. Toda, kako bi mogel za-treti misel na lastno čast in slavo I V mojem srcu je huda borba. In konec? Bogu odkritosrčno zatrdim, da bom živel in delal vse za njegovo čast, toda upam, da Bog name ne bo pooabil in mi v zameno tudi kaj časti pred svetom nakloniL — Ta pogodba mi prihaja na misel sedaj, ko kot nad. škof živim v krasni graščini, sedaj ko mi za demantno sv. mašo Slovenci tako sijajne slovesnosti prirejajo. škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. Štiri knjige nadškofa Jegliča Zvedeli smo zanimive podatke o štirih lmjigah nadškofa Jegliča. Priobčimo jih, da našim Slovencem s tem ugodimo. 1. Ženinom in nevestam. Videč, kako slabo in pomanjkljivo so naši zakonski poučeni o zakonskem življenju, je škof hotel dati primeren in obzirno spisan pouk in je imeuovano knjižico spisal. Toda, kaj se zgodi? Liberalni Slovenci so ves narod zoper škofa nshujskali; v zelenih brošurah so ga silno grdili; zasramovalno so poročali v časopise: nemške, francoske, laške in celo v ameriške. Po vsem svetu je šel samo en glas: »Kako razbrzdan je ljubljanski škof«. Razburjenost zoper njega je bila tolika, da si škof ni upal na ulico. Pride pa k njemu liberalni Nemec, dr. Malir, in mu reče: »Ker Vas Vaši Slovenci tako gnjusijo, sem iz radovednosti knjižico prečital in moram reči: obzirno je pisana, kot zdravnik vsako besedo podpišem, varovali ste čast žene.« Tudi dr. Blei-weis je škofa javno branil. Katoliški možje so priredili po vsej škofiji več shodov, da bi dobro ime škofovo rešili. Vendar pa je bil škof tako potlačen, da je odpotoval v Rim. Hotel se je papežu Piju X. obtožiti, odreči 6e škofiji in prositi papeža, naj to odpoved potrdi. Toda papež mu je koj v besedo posegel in mu rekel: »Miren bodi, vsaj vem, da škofijo dobro upravljaš, le modro ni bilo, da si tako brošurico izdal.« Te besede so škofa potolažile. Pa odkod je papež za vse to vedel? Kmalu po potovanju v Rim, se sestane s škofom Nagelom, ld mu reče: »Nekaj zanimivega Vam moram povedati. Iz Rima so me povprašali o Vaši brošuri, kaj v njej napačnega pišete; odgovoril sem, da ločno tako, kakor uče katoliški moralisti.« 2. Mesija. Škofu je bilo žal, da Gospodovo življenje ni nikjer tako razvito, kakor se je od rojstva do smrti v luči mesijanske ideje razvijalo. Mislil je: Gospod je prišel na s>vet kot odrešenik; zato je naravno moral za to nalogo živeti, v vseh dogodkih njo zasledovati, njegov razvoj vsega življenja ne more biti slučajen, ampak biti mora vse premišljeno in dosledno izpeljano. Študiral je sv. evangelije in spoznal, da ideja »mesijanska« je osrednja ideja, okoli nje se vse Gospodovo življenje razpleta in zapleta in katastrofalno dokonča. Kar mu dr. Krek sporoči, naj bi on spisal življenje Gospodovo, kakor se je namerno razvijalo. Skof je ta mig vzel za pobudo od Boga, pa je v jeseni 1. 1911 in pozimi 1. 1912 skušal nekega izvr- Tudi Vi morete fotografirati Din 10"— Vas stane tak j^oizkus. Zahtevajte pojasnila v drogerijš Ore^osrie d.zo.z. Llubljana, Prešernova ulica 5 Siti. Mohorjeva družba je knjigo »Mesija« L 1914 dotiskala. Enake ali podobne knjige ni v nobenem jeziku. Je pa &e pokazala razvojni potek življenja Gospodovega razviden. Škof je pazil, kaj bo o tej knjigi javno mnenje reklo. Ni bilo nobenega glasu; le iz Maribora je prišel začetek nepovoljne kritike, ki se pa ni nadaljeval. Slučajno se sestane s celjskim opatom Ogradijem. Ta opat mu reče: »Za Vašo knjigo »Mesija« se nisem dosti zmenil, češ, je pač izšel navaden življenjepis Gospoda, kakor jih imamo že več. Kar sem jo pa nekam slučajno odprl in Stal odprto stran. Spoznal sem, da je ta življenjepis nekaj novega, nekaj nenavadnega. Začel sem knjigo Citati od kraja in sem z velikim užitkom vso prečital. Sedaj jo pa duhovnikom priporočam, naj to knjigo prebirajo, pa bodo življenje Gospodovo bolj spoznali.« 3. 1'salmi et Cantica. Razlaga psalmov v sedmih zvezkih, kakor 9o v brevirju v sedmih dneh tedna ponatisnjeni. Škof je mislil, da bo duhovnikom močno ustregel, ako jim pripravi lahko razlago psalmov, ki jih vsaki dan molijo. Sam po sebi je izkusil, da brez točne razlage psalmov ni mogoče točno razumeti in mora molitev biti bolj težka in dolgočasna. V letih 1915 in 1916 je razlaga uatis-njena. Mnogi duhovniki, ki so razlago prečitali, so se mu zahvalili, češ, sedaj šele spoznamo lepoto in globino psalmov, pa nam je molitev bolj koristna in priljubljena. 4. Na noge v sveti boji Sd"trije zvezki: a) v boj za temelje krščanske vere (nekaka poljudna apologetika); b) v boj za krščanske resnice (nekaka dogmatika in moralka); c) v boj za krščansko življenje. — Natisnila je delo Mohorjeva družba v 1. 1919—1921. Mislim, da je bil glavni namen pisatelja zvezek tretji. V tem poučuje fante in dekleta o pripravi za sveti zakon, in dosti točno o pravilnem in nepravilnem razvoju spolnega nagona. Spoznal je, da v vprašanjih o spolnem življenju ni nobenega razumevanja, nobenega pouka in le preveč raz-brzdanosti, ki škoduje duši in telesu. Smilili so se mu fantje in dekleta. Iz škofij lavantinske in krške so se mu lajiki zahvaljevali; doma je pa žel le bolj posmeh dn grajo. In ko je bil 1. 1926 v Ameriki, mu je neka žena rekla: »Gospod, prav mnogim ste vero rešili.« Je pa še eno knjigo napisal: »Staršem«, v kateri poučuje matere, kako naj se obnašajo pred porodom otroka, kako po porodu, kako naj otroke vzgajajo v strahu božjem in kako naj jih utrdijo za tiste čase, ko jim bo spolni nagon dozorel. Poda pa tudi materam navodila, kako naj poučujejo fantiče in kako dekleta, ko spolno dozore, da jih sovanu jejo preškodljive samooskrumbe. Je li ta knjiga kaj koristila, o tem škof nič ni zvedel, pač pa mu je neki veljaven gospod rekel: »Ali ste Vi babica?« Usodo teh knjig malo opisujemo, da spoznate, kako je škof skrbel za prekočljivi pouk v predloženih zadevah vsega življenja kljub zasrainovanju od mnogih strani. Škof je rekel: »Kadar kaj storim, da bi zajezil nečisto razbrzdanost, zašumj, kakor da bi bili vsi peklenščki prišli na svet. in bi boleli uspeh pouka onemogočiti.« V molitvi in branju teče njegovo življenje Vtisi z obiska pri nadškofu dr. A. B. Jegliču Nidftoi dr. Jeglič pri pisalni mizi v svoji sobi ▼ Gornjem grad«. Apostolstvo mož in fantov v Tržiču na Dolenjskem Prevtviienemu g. nadikofu dr. Antonu Bo-uaventuri Jegliču k njegovi demantni maii. Sprejmi, Prevzviieni, lastitke naie Za jubilejni dan demantne mahe! Ljubezen v Kristu vedno si učil, Ljubezen glasil in ljubav delil. Z besedo vneto, z vnetim si peresom Nezmotno kazal pravo pot, k nebesom, Gorel, trpel za zmago si resnice, Nevstraien stal za naroda pravice. Saj desetletja bil si mu vodnik, V najtežjih dneh bil svobode glasnik, Srce, duha in svoje vse vrline Si vsikdar dal za blagor domovine. Za vero, narod kot granit si stal. Ne sebi — Bogu, narodu si čast iskal Tu ob oltarju demantne daritve Se s Tvojo naie družijo molitve: Naj Tebi, možu dela in trpljenja Nebo o sla j ta vsaj večer življenja, Da On, ki vodi narodov usodo, še naiemu resnično da svobodi)! In to, kar si sejal v trudu, znoju, Kar si priboril nam v trdem boju, Naj p nas bi obrodilo sad stoteri: Da narod zvest ostane — sebi — veri! In za ljubezen Tvojo neizmerno Ljubav Ti vrača Tvoje ljudstvo verno: Očetu naroda sinovi zbrani, Smo bili, bomo zvesti in udani. A. B. * v • rm v • v Jožef Zupančič (Osebni sluga nadškofa Jegliča.) Kdo ga ne pozna? Dolgo vrsto let — spomladi Jih Je bilo 33 — že služi svojemu gospodarju nad-ikohi dr. Jegličn zvesto, skrbno in z vdanim srcem kot njegov osebni sluga. On je tisti, ki pozna življe- nje svojega gospoda najbolje in najbolj od blizu. Od zore do mraka mu služi. Streže mu zjutraj pri maši, streže mu pri mizi zjutraj, opoldne in zvečer, streže mu ob zdravih dneh im ob dneh bolezni, dan na dan, uro za uro mu je na uslugo. Kot osebni sluga ljubljanskega škofa je spremljal 30 let svojega gospodarja po vseh birmovanjih, raznih slovesnostih, daljnih potovanjih in romanjih. Kdo pre-šteje in našteje vse župnije in kraje, po kateriih je bil kdo ve kolikokrat z njim? Ob deževnih in soln-čnih dneh, po hribih, gorah in dolinah, vedno poln brige in skrbi, da bo vse v redu, vse v najtočnejšem redu, v cerkvi, v župnišču, pri mizi, povsod, kajti tak je on. Živi samo in čisto samo za svojega gospoda. Pa kako spreten je! Za vse ve, vse nosi v glavi, ničesar ne pozabit Skrbno opominja na to in ono, prosi in svari, kakor je pač treba in kakor pač delajo ljudje, ki niso samo najemniki, ampak delajo s srcem in ljubeznijo. Res, da je včasih malo nervozen, a je vse to iz skrbi za gospoda, za katerega čuti odgovornost. Ta čut odgovornosti pa poznavalcu človeka ne odkriva sitneža, ampak človeka, ki pravilno o njem, da je natančen. Ker je Gornji grad, 29. julija. Po strmih klancih prelaza Črnivca, čez katerega vodi cesta iz Kamnika v Gornji grad, se zapodi naše vozilo mimo znane romarske cerkve Nove Štifte, ki jo pustimo ob strani in pred nami se pojavi zopet visoka, velika cerkev — Gornji grad. še nekaj minut in že smo na dvorišču lepega. ol>sežnega gradu, gornje-grajske grajščine, kjer živi sivolasi biserni jubilant prevzv. nadškof dr. Anton B. Jeglič. Vse okolje diha mir, vsaj popoldne je tako, pa tudi dopoldne ne more biti drugače. V obsežni graščini so prostori menda prav V6eh uradov, kar jih premore Gornji grad, del drugega nadstropja, tam, kjer je najbolj mirno, pa je pridržan za nadškofa Jegliča. Povprašamo, kako bi najlažje dospeli do nadškofa in govorili z njim. Pa je tudi sedaj, ko živi nadškof v Gornjem gradu, prav tako preprosto, kakor svoj-čas v Ljubljani. »Kur pozvonite v drugem nadstropju, pa povejte kdo ste, najbrž boste sprejeti.« Pri vratih se pojavi Jože, dolgoletni strežaj nadškofa, Jože Zupančič, ki ga pozna vsa dežela kot zvestega spremljevalca nadškofa na vseh njegovih poteh, saj je prj birmovanju šestkrat obiskal s Prevzvišenim vsako župnijo v ljubljanski škofiji. Jože je že pripravljen sporočiti nadškofu, da hočeva govoriti z njim, toda »tež-ko, če bo kaj, prav sedaj najbrž nadškof ne bo nikogar sprejel!« Jože se kmalu vrne in pravi naj potrpiva, morda »bova pa le sprejeta!« Medtem skušava izvleči iz Jožeta kakšne podrobnosti o dnevnem življenju in dnevnem redu Prevzvišenega. Pa Jože je molčeč in nerad govori, češ, da mu je nadškof ukazal, naj o vsem molči. I^e toliko pove še Jože, da je pri nadškofu 33 let, od leta 1901, sam pa je rojen leta 1868 in doma iz Smartnega pri Litiji. Ko tako nekaj časa govorimo z J o že toni, se na hodniku odpro vrata in tiho stopi iz sobe Prevzviieni. Prijazno, s prisrčnim nasmehom odgovori na naš pozdrav. Tri leta je tega, kar sva ga zadnjič videla in vendar se nama zdi, da se ni od tedaj prav nič spremenil. Vedno je isti, z istim značilnim resnobnim nasmeškom, njegova visoka postava je prav tako ravna in korak šc vedno tako prožen. Sledov kakšne bolezni — čeprav veva, da je bil nekaj časa bo-lan, na njem ni videti. Že 6va v njegovi delovni sobi. Skoraj uro dolgo sva v razgovoru z njim in se čudiva njegovemu bistremu uinevanju vseh sodobnih vprašanj in dogodkov. Zatrjuje nama, da je o tekočih dogodkih poučen samo iz »Slovenca«, toda kar čutiva, da mu ni ušla zadnja leta prav nobena količkaj važna stvar javnega življenja. Le o sebi in o svojem življenju Prevzvišeni skoraj noče govoriti ter kratko odpravi najina radovedna vprašanja: »Vstanem ob 4 zjutraj, ob pol 10 zvečer grem spat. Mašujem vsako jutro ob 6 v grajski kapelici, pridigam nič več, na sprehod ne hodim, razen ene ure popoldne na vrtu. Sicer tukaj v Gornjem gradu ni takih prilik za sprehode, zato pa imam lep vrt, ki mi zadostuje. Ostali čas porabim za branje in pa za molitev.« »Prevzvišeni, kateri pisatelji »o vam zadnje čase najljubši?« »Berem najraje dogmatiko, aseezo, rad berem tudi kaj o kulturnem življenju.« Z bežnim pogledom pogledava od daleč na knjižnico v sobi in opaziva nekatere knjige z značilnimi vezavami novejših slovenskih knjig: »Berete tudi kakšne slovenske pisatelje?« »Leposlovja, romanov in povesti prav za prav nikoli nisem rad bral. zasledujem pa ga, toliko kot moram.« »Kdaj pa berete »Slovenca«?« j »»Slovenec« pride v Gornji grad s pošto ob 11 dopoldne. Jaz ga berem navadno po kosilu. Preberem ga vsega! Katoliško časopisje, listi, revije, pa seveda tudi nabožno slovstvo, vse to nam je nujno potrebno, kakor kruh, brez njega ne bi mogli živeti!« »Veseli naju, da Vas vidiva, kako ste čvrsti in zdravi!« »Nisem več zdrav, ne, pešam. Slaboten sem bolj!« pripomni Prevzvišeni. »Ohranjeni boste prav gotovo svojemu narodu še dolgo vrsto let!« Prevzvišeni nama nato razkaže svoje stanovanje. Spalnica je priprosta, mala, a svetla sobica. Edini bolj razkošen predmet v spalnici je starinska, krasna lxaročna in bela peč. ki se ku ri s hodnika. Prevzvišeni nam pojasni okraske peči, ki predstavljajo stilizirane plamene. Podobna peč, toda druge oblike, je tudi v glavni dvorani, velikem prostoru, primernem za sprejem večjega števila ljudi. V dvorani je lepo pohištvo: »Pred leti sem ga dal napraviti pri šentviških mizarjih.« Na steni v dvorani je večja stara slika, ki nama jo Prevzvišeni razloži: »Papež Pij TT. intronira 1. 1462. prvega ljubljanskega škofa Lambergerja. Papež Pij II. je v zgodovini znani Enej Piccolomini.« V dvorani je več fotografij, na posebnem, častnem mestu slika prelata Toma Zupana. Druge so po večini fotografije iz prejšnjih let dr. Jegliča. Niti ene slike ni samo s portretom Prevzvišenega. le skupinske slike, kot spomini na nekdanje delovanje in dogodke. Na hodniku naju Prevzvišeni opozori na lep I.eyerjev križev pot, ki ga je rešil pozabljenju. skrben za svojega gospodarja, je natančen za vse, kar se godi okoli njega. Skrben in postrežljiiv je do gostov, ker ve, da je to ljubo njegovemu gospodu, ki jih je povabil, da mu razvedre samotne ure. Sam se ves razživi pri tem. Lice se mu razneži in je kakor spremenjen. Tako, da človek ne more verjeti, da prikriva to sveže lice svojih 65 let. Tak je naš Jože! Tak je bil vedno in tak bo ostal, dokler bo služil svojemu gospodu. Naj bi mu težke, samotne dni v tihem Gornjem gradu sladila zavest, da se žrtvuje za enegn največjih sinov slovensko zemlje. In pa zavest, da vsaka nesebična žrtev kliče po obilnem plačilu pri Bogu. Pri tem nama pripoveduje burno življenje tega slikarja iz začetka 19. stoletja, ki je med drugim po zaobljubi napravil tudi Marijino sliko na Brezjah. Odvede naju še v kapelico, kjer kratko pomoli. Pri tem naju opozori na oltarno sliko sv. Tomaža, delo Valentina Metzingerja. V obednici, kjer sva postrežena, naju zopet opozori na dve umetnini neznanih italijanskih avtorjev, ki predstavljata obglavljenje Janeza Krstuika in dogodek, ko Kristus vprašuje farizeje: »Kdo naj vrže prvi kamen nanjo?« Povsod diha tu mir, stanovanje Prevzvišenega je svetlo, povsod pa občutiš, da biva v njem nekdo, ki mu do zunanjosti ni mnogo, saj povsod občutiš tu veličastje skoraj popolne samote, v kateri živi Prevzvišeni sedaj. Streže mu edino le Jože, ki mu tudi pri maši ministri-ra, le za kuhinjo skrbita dve ženski. Edini stik Prevzvišenega z zunanjim dnevnim življenjem so »Slovenec«, knjige in pa slučajni obiski, ki pa jih v Gornjem gradu, odrezanem od glavnih prometnih žil, ni mnogo. Prav prisrčno se poslovi Prevzvišeni od naju, ko prosiva oproščeuja za nadlegovanje in že odbrziva iz Gornjega grada, s seboj pa nosiva svetlo zavest, da sva prebila lepo urico v družbi velikega, nenavadnega človeka. Življenjske stopnje nadškofa Jegliča Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je zagledal luč sveta 29. maja 1850. leta v Begunjah na Gorenjskem. Bil je sin kmetskih staršev, kar je pokazal zlasti v svojem ljubeznivem obnašanju do vseh najnižjih stanov in zlasti ljudstva. Jeseni leta 1861. je vstopil v prvi gimnazijski razred v Ljubljani, kjer je leda 1869 z odliko maturiral. nakar je vstopil v ljubljansko bogoslovnico in bil 1873 (27. julija) posvečen v uiašnika. Od tu se je odpravil na Dunaj, kjer je po treh letih kot gojenec Avguštineja položil doktorat iz bogoslovja. Prva njegova služba je bila med begunjskimi kaznjenci nato pa je nastopil znanstveno potovanje po Nemčiji in Italiji, nakar je 1878. leta zavzel mesto podvodje v ljubljanski bogoslovnici, kjer je obenem predaval cerkveno zgodovino, pravo in dogmatiko. Štiri leta za tem je posta! kanonik v Sarajevu, kjer psi je bil dne 12. septembra 1897 |k>-svečen za škofa siuntskega. V pomladi naslednjega leta (5. maja 1898) pa je že nastopil visoko službo kot škof ljubljanski. Tu je ostal polnih 3'.: let, dokler ee ni 1. avgusta 1930. leta kot nadško garelenški umaknil v gornjegrajski dvorec, kje biva še danes. — Kaj je storil že kot kaznilni&ki kurat, bogo-slovni profesor in kanonik vrlibosanaki in kaj zlasti kot ljubljanski vladika, ne bi mogle povedati debele knjige. Jegličevo življenje je bilo dolgo, a hkrati plodovito, da je zapustilo za seboj stoletne sadove. Ne bomo tu naštevali njegovih del, i le to bomo poudarili: Dober je Bog narodu, ki mu I daje take cerkvene kneoel Slovenski očetovskemu dobrotniku Največjemu prijatelju vestfalskih Slovencev Mati Slovenija! Lepa, pomenljiva beseda za vestfalski Slovence. Kakor otrok ljubi svojo drago raster, tako ljubi vestialski Slovenec svojo milo in lepo domovino. Četudi živimo v najboljšem prijateljstvu z Nemci in četudi smo hvaležni nemški državi za zaščito in za marsikatero podporo, vendar slovensko srce bol; bije, bolj »e raduje in bolj ;.« srečno, ako ostaja Njegova ljubezen združena i materjo Sloven jo, ako čuti, da mati Slovenija ne pozabi svojih oi rok v tujini. Veliko lepih besed smo ie shSali in Stali o ljubezni in zvestobi a njegov tajnik dr. Stepinar. Poleg ljubljanskih kanonikov se bosta udeležilo slovesnosti rudi dva mariborska kanonika, ki sta že prišla v Ljubljano, namreč Franc časi in dr. Franc Cukala. Pričakujejo pa še več drugih odličnih gostov. Iz celovške škofije (Celovec) se proslave ude. leži prosvetni voditelj koroških Slovencev Polja-nec, obenem pa je prišel tudi znani pevski zbor iz Brnee, močan 40 pevcev, ki je pod vodstvom svojega kapelnika Koprivnika nastopil zvečer pri skupnem petju pri večerni proslavi. Dalje »ta v Ljubljano prišla prof. Tomaž Ulaga iz Belgrada, organizator tamkajšnjih Slovencev in belgrajski župnik dr. Petlič, Iz Holandije je prišla posebna deputacija dveh duhovnikov, katoliških organizatorjev in dveh katoliških učiteljic. Odličnim zastopnikom jugoslovanske katoliške hierarhije želimo v Ljubljani najbolj prijetno gibanje in se trdno nadejemo, da bodo imeli dovolj prilike prepričati se o globoki veri, ki ie ukoreninjena v srcih našega katoliškega slovenskega narodn, pa tudi o vdanosti, ki jo goji do svojih nadpastirjev, zlasti pa še do bisernega masnika nadškofa dr. Anton B. Jegliča. so izborne kakovosti. Vsak, kdor jih je enkrat kupil, jih bo še nadalje naročevai in uporabljal. — Vsak trgovec Vam bode z istimi postregel, samo zahtevajte jih. Zelo slovesen je bfl nato sprejem v Kamnika, - kjer je nadškof pred mestno cerkvijo izstopil ter ga je tam pozdravil tamošnji dekan Matej R i -h a r. Pred cerkvijo je bila zbrana vsa duhovščina iz okoliških fara, tako mekinjski župnik Ča-d e ž , župnik P a v 1 i č iz Sel, iz Radomelj g. župnik D o k t o r i č , celokupna kamniška frančiškanska družina z gvardijanom Hadrijanom K o k o 1 j e m na čelu, dalje vpokojeni župnik Molj, kaplan Jenko Miha, izmed domačinov pa med" drugimi tudi vseuč. profesor dr P o 1 • • z očetom, g. dvor. svetnikom dr. Pole«m, dalj« dr. Dominik Ž v o k e 1 j, bivši državni poslance Š t r c i n , bivši oblastni poslanec Ferdinand Novak ter mnogi drugi odlični kamniški meščani. Zastopana je bila seveda tudi Marijina družba ter številna šolska mladina. Ves Kamnik je bil v zastavah, skoraj je ni bilo hiše, kjer bi ns bila visela zastava. Razen dekana Riharja je nadškofa nagovorila tudi mala deklica, ki mu je tudi izročila lop šopek rož. Ginjen se je visoki dostojanstvenik v kratkih besedah zahvalil dekanu za nagovor ter množici za tako prisrčen sprejem, nato pa je zbra^ ni množici podelil nadpastirski blagoslov. Številne množice ljudi je pričakovalo nad* škofa tudi v Mostah pri Komendi, kjer so s« zbrali farani iz Komende z župnikom Zabukovcem ter kaplanom Platišo, Marijina družba ter številna šolska mladina. Sredi mengeškega polja so pričakovali nadškofa ob visokih mlajih vaščani iz Suhadol ter nekoliko nižje v polju vaščani iz Topol. Nadvse dostojen sprejem so nadškofu priredili v Mengšu, kjer so se tržani z župnikom gosp. Sulnikom zbrali na glavnem trgu. Prav tako lep sprejem je doživel nadškof v Grobljah, v Domžalah, v Trzinu, na Črnučah, na JežicL Po prvotnem načrtu bi se bil imel peljati nad« škof z avtomobilom iz Kamnika skozi vasi počasi naravnost v Ljubljano, ne da bi te kje ustavil. Toda ljudje, ki so ponekod s špalirjem naravnost zajezili vso široko državno cesto, nadškofa niso pustili drugače mimo, da se je moral med njimi vsaj za hip ustavili, večinoma povsod pa je tudi izstopil iz avtomobila ter ljubeznivo stopil med ljudi, zlasti med priljubljeno mu šolsko mladino, ki ga je vsega zasula s cvetjem. Prav tako to ljudje vsepovsod zasipali nadškofov avtomobil e cvetjem. Razen cvetja in mlajev so vso slovesnost povečale še številne cerkvene zastave in bandera. Posebno topel sprejem so pripravili ljudje nadškofu na JeZici, kjer so ga sprejeli med pokanjem topičev ter med navdušenimi živioklici. Vsa obširna cesta pred ■ Alešovo gostilno je bila polna ljudi, ki so nadškofov avtomobil naravnost ustavili. Nadškof Jeglič je izstopil ter med navdušenjem ljudstva stopil nekoliko korakov po cesti, obsipan ves čat s cvetjem, nato pa je zopet stopil v avtomobil ter se odpeljal dalje proti Ljubljani. Vso pot od Gozda mimo Kamnika in Domžal do Ljubljane je pričakovalo in pozdravljalo visokega biseromašnika najmanj 10.000 ljudi. Liubljana pozdravlja očeta Slovencev Na lis oče l|ubf|ančanot> sprejema biseromašniha nadškofa Jegliča Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem bo ob vhodu na Stadion nabiral prispevke za gludujoče otroke iz rudarskih revirjev in se obrača na vse posetnike s prošnjo, da ne odklonijo prosečih rudarjev in prispevajo z darovi po svojih močeh. Odhodi posebnih in izrednih vlakov iz L ubljane V nedeljo, 30 .julija vozijo poleg rednih vlakov iz Ljubljane še sledeči: Na OtoČe ob 1436 (odhaja z gorenjskega kolodvora!) Na Otoče ob 16.10 (odhaja z gorenjskega kolodvora!) Na Otoče ob 16.54 (odhaja z gorenjskega kolodvora!) Na Lesce-Bled ob 17.10. V Maribor ob 18.00. V Hnteče-Planico ob 18.18. V Metliko ob 18.40 (po potrebi). V Ribnico ob 18.50 (stoji na tiru pri poŠti!) V Brežice ob 19.18 (po potrebi). V ponedeljek, 81. Julija: Na Sv. Višarje ob 7.40. Na Rakek ob 16.00. Izletniški vlak, ki vozi danes zvejer z glav- Beditelji z Gorenjske! Opozorite svoje skupine, da posebni vlak proti Jesenicam in Ratečam odhaja ob 18.36 z gorenjskega kolodvora! Romarski vlaki iz Maribora in Celja odhajajo na Otoče ob 14.36, 16.10 in 16.54 z gorenjskega kolodvora. Romarski vlak cerkniške dekanlje odhaja ob 17.10 z glavnega kolodvora. Zadnia navodila Zastopniki vlade na jubilejni slavnosti v LJubljani bodo minister dr. Srkulj, minister Matica, minister dr. Kramer in minister Pucelj. Za nje je postavljen poseben paviljon na Stadionu. Izkaznice držite v rokah, ker se bo kontrola vršila samo po izkaznicah. Izkaznice se dobe pri vseh vhodih na Stadion. Narodne noše morajo biti točno ob devetih na 1 Primorju; tam se zberejo tudi belo oblečeni otroci, ki odkorakajo skupno v Stadion. Duhovščina, ki pride s talarji in koretli naj vzame s seboj tudi birete. Zberejo se do pol 10 na Primorju, odkoder skupno odidejo na Stadion. Akademiki in abiturijenti se zbero ob 9 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5, odkoder =kupno odidejo na Stadion. Rnmnnja. Posebni vlak na Vifarje odhaja iz Ljubljani- jutri, t. j. 31. julija ob 7.40 z 800 potniki in se vrača v LJubljano 1. avgusta ob 16.31. Višarski romarji imajo v ponedeljek zvečer ob 8 skupno slovesnost na Sv, Višarjih z rimsko pro-nega kolodvora ob 22.36 se ustavi na vseh posta- j ceeijo. V torek zjutraj se začno maše ob treh, ob j ali do Trbovelj,. " »5 skupno obhajilo. Ljubljana, 29. julija. Nestrpno Je pričakovalo ljubljansko prebivalstvo nocoj med 6 in 7, ko je bil napovedan prihod nadškofa dr. A. B. Jegliča. Prebivalstvo se je zbiralo na Dunajski cesti, na Masarykovi cesti, izredno velika množica pa je bila zbrana pred škofijo. Avtomobil z nadškofom in s spremstvom je prišel v Ljubljano ob tričetrt na 7. Prvi sprejem mu je priredilo prebivalstvo SV. KRIŠTOFA Pred cerkvico se je zbrala pod vodstvom p. Za-krajška velika skupina prebivalstva in mladine v oblekcah križarjev in mašniških strežnikov. Sv. Krištof je bil prav lepo okrašen. Postavljeni so bili mlaji z zastavami, na glavnem mlaju pa je čez cesto postavljen napis: »Pozdravljen prisrčno, bisero-mašnik, naš oče, naš narodni knezi«, na drugi strani mlaja pa je napis: »Slovenska srca, ki v plamenu enem gorite — prisrčno nam pozdravljeni bodite!«. Moška in ženska Marijina družba sta bili s svojimi prapori. Ko je privozil nadškofov avto, je prebivalstvo pričelo nadškofa burno pozdravljati: »Pozdravljeni! Živeli!«, mladina pa ga je obsula s cvetjem. Po Dunajski cesti in dalje skozi mesto Je spremljala nadškofov avto skupina kinetskih fantov v pristnih narodnih nošah in na konjih. Nadškofov avto je bil ves okrašen s cvetjem. Na Masarykovi cesti, na Miklošičevi cesti in pred škofijo je skoraj ves čas avto vozil skozi gost špalir prebivalotva, ki je burno pozdravljalo nadškofa. Sprejem pred stolnico Pred stolnico in pred škofijo je bila že zbrana velika množica ljudi, najmanj 3000 oseb. Ko je privozil nadškofov avto, je množica pričela prirejati burne ovacije, za katere se je sivolasi jubilant prisrčno zahvaljeval. Pred stolnico samo so bili zbrani škofje in infulati ter vsa ljubljanska duhovščina, med to tudi rektor dr. Slavič in profesorji teologije. Ko je nadškof stopil iz avtomobila, ga je pozdravil škof dr. Rozman s kratko dobrodošlico: »Dobrodošli Prevzvišeni, ki se vračate v vašo škofijo, da nas osrečite s svojo prisotnostjo. Pred tremi leti, ko ste odhajali iz Ljubljane, stno prosili Boga, da bi nam dodelil, da se zopet povrnete med svoje vernike, in to se je danes izpolnilo. Ob 1900-letnici Odrešenikove smrti praznujemo tudi vašo demantno mašo. Bodite prisrčno dobrodošli.« __ Ganjen se je nadškof dr. Jeglič zahvalil dr. Božmanu in mu stisnil roko. V stolnici Nato je nadškof dr. Jeglič odšel v spremstvu drugih škofov, infulatov in ljubljanske duhovščine ter vernega prebivalstva v stolnico, ki se je namah napolnila. Okrog oltarja so zavzeli prostore škofje in infulati ter kanoniki, duhovščina pa prednji del cerkve. Pred glavnim oltarjem je nato molil ob vsej asistenci generalni vikar Ignacij N a d r a h lavretanske litanije Matere božje. Nadškof dr. Jeglič je pri litanijab med kanonikoma Strojem in Volceni. Ko je po litanijah nadškof dr. Jeglič z drugimi škofi in infulati odhajal iz stolnice v škofijo, mu je zbrana množica vnovič priredila navdušene ovacije. Ljubljana se je za sprejem slavnostno pripravila. Vse mesto, skoraj vsako poslopje je okrašeno z zastavami. Slavnostno razpoloženje povečava še Grad, ki je razsvetljen. Marsikako okno v mestu je še posebej okrašena s cvetjem in zastavicami'. Novo letališče otvorjeno Ljubljana, 29. julja. Danes ob 18 se je na starem letališču v Šiški vzdignilo staro letalo »Pelikan« ter se poslovilo od dosedanjega letališča. Po nekaj krogih nad Ljubljano je poletelo na novo letališče, kjer je pristalo ob 18.20. Pilotiral je predsednik ljubljanskega Aero kluba g. Rado Hribar, ki ga je tam zbrana množica prav prisrčno pozdravila in želela mnogo uspeha novemu letališču. Med gratulanti je bil tudi podban dr. Pirkmajer, ki si je ogledal naprave ter se izrazil zelo pohvalno o njih. Jutri bosta pristala na novem letališču »Lojze« in zagrebško letalo tipa »Brandenburg«. Franc Gorjanc, Kranj lesna industrija deželni pridelki Žepni tatovi so na delu oodite opreznil Slovenska Julijska krajina nadškofu dr. Jegliču Belgrad, 29. julija. 1. Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine je poslalo prevzvi-šenemu knczoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za njegov jubilej sledečo brzojavko: »Ob priliki bisernega jubileja izvolite Pre-viviseni sprejeti udanostne čestitke v imenu one- Važna izjava de Jouvenela ga dela našega naroda Julijske Krajine, kateremu ste bili skrben oče in dober pastir. Nas zasužnjeni narod Vam je in ostane globoko hvaležen za neomajno zvestobo in neupogljiv nastop proti tujemu nasilju.« Kako je zamišljen podonavski mir Dunaj, 29. jul. tg. V »Neues Wiener Tagblatt« je izšel intervju bivšega francoskega poslanika v Rimu de Jouvenela, ki izjavlja: »Prvi praktični rezultat rimskih razgovorov je italijansko-francosko sodelovanje v srednji in jugovzhodni Evropi, ki ima namen, pomiriti srednjo Evropo in odstraniti gospodarska in finančna nasprotja. Posebno je treba upoštevati italijanske gospodarske odnošaje z Jugoslavijo in Romunijo in izkoristiti jadranski pristanišči Trst iu Reko. Tehnični razgovori se bodo začeli kmalu. V te popolnoma jasne gospodarske interese se popolnoma lahko vpletejo francoski interesi. Potem ko bo ugotovljen teritorijalni desinteresement Francije in Italije v srednji Evropi, tudi ne ho več nobenih političnih težkoč. Politična neodvisnost podonavskih držav mora biti zagotovljena. Francosko-italijanski sporazum kaže tri gledišča: Važne konference v Rimu ^i^mmm^mmmm^m^mmamm 00 • 1. Ustanoviti je dvostranske gospodarske pogodbe med podonavskimi državami, 2. izvesti je treba žitno politiko v podonavskih državah, 3. urediti je zlato gospodarstvo v smislu skupne zlate valute, morda po vzorcu belgijske belge. Francija prizna tudi potrebo, da se okrepi italijanska gospodarska politika. Položaj bi se bistveno razčistil, če bi Nemčija kakor tudi Francija, Italija iu Anglija izrekle svoj politični in teritorijalni des-interesenient v Avstriji iu jasno zajamčile politično neodvisnost v Podonavju. Dokler ne pride ta izjava, bo manjkal predpogoj za skupno obnovitveno delo v srednji Evropi. Računamo na tako izjavo Nemčije. Kar se tiče revizije, vlada med Francijo in Italijo soglasje. Potem ko se bodo podonavske države gospodarsko in finančno ozdraviie, in ho iz tega nastalo politično pomirjenje, se lahko sproži revizijski problem. 80 mogoče razne rešitve, na primer ustvaritev svobodnih con,- ni popolnoma zadovoljen? Velika Kaniža, 29. julija, ž. Nekoliko pred 1 popoldne je prispel /. rednim vlakom i/. Rima madjarski ministrski predsednik Gombos. N« kolodvoru ga ie pričakovala ogromna množica ljudi. Pozdravil ga je župan prvega madjar-skega mesta, skozi katerega Gombos potuje, nadalje načelnik tiskovnega urada pri ministrskem predsedništvu dr. Antal, kakor tudi zastopniki budimpeštanskih listov. Pričakujejo, da bo dal Gombos na potovanju proti Budimpešti časnikarjem izjavo o konferencah v Rimu. Današnji madjarski listi so precej rezervirani, ker se je snoči pričakovalo, da bo Gombos pred odhodom i/ Rima dal izjavo o svojih razgovorih z Mussolnijem, kar je pa izostalo. Rekel je samo. da jc zadovoljen /. doseženim rezultatom. Prijeten nedeljski oddih Pilni -L ' P* krc ČCr ZoPet 2VC- *enska, ki Vahn« T013 **veda P;P°'- 'v Postov 1 ohrani L - ' na »'»"o S?** tak<> »veio 'inPoit e«*o rn m FLIDA reme de chcique heure Seja senata Beneš in Titulescu pojdeta v Rim Pariz, 29. julija, tg. »Petit Journal« poroča iz Rima, da se bodo po konferencah z Gombosom začele tudi konierence z zastopniki Male zveze. Dr. Beneš je že povabljen v Rim, Titulescu pa lahko vsak čas pride v Rim s svojega dopusta v Benetkah. Gombos sam je izjavil »Matinu«, da so bili njegovi razgovori v glavnem gospodarske narave in da jih bo madjarski trgovinski minister nadaljeval prihodnji teden. V zvezi z njegovim zadnjim potovanjem v Berlin in na Dunai je ugotovil popolno soglasje z italijansko vlado glede | evropskih problemov. Madjarska zahteva popolno enakopravnost z vsemi sosedi. Komunizem še ni iztrebljen Hitlerjeva ne spoštujejo konkordata Berlin, 29. julija. AA. VVolff poroča: V Dorst-nu nn Westfalskem je policija aretirala 30 članov pref>ovedanega komunističnega društvu Bojevniki rdeče fronte«, ki je organiziralo vojaške vaje za svoje člane. Policija j'' pri tem zaplenila 4 vojaške puške, tri pištole in 1900 nabojev, skritih v avtomobilskih obročih. Hamburg, 29. julija. AA. VVolff poroča, da so oblasti aretirale 93 funkcijonarjev bivše komuni, stične stranke, češ da so pripravljali reorganizacijo stranke. Hamburg, 29. julija. AA. Izjemno sodišče v Hamburgu je obsodilo na smrt komunistčnega delavca, ki je hotel lani ubiti več članov jeklenih čelad. Berlin. 29. jul. AA. Vrhovni šef hitlerjevske mladine Schirach je prepovedal članohi hitlerjevske mladine udeležbo v verskih društvih, češ da je istočasno članstvo v hitlerjevski mladini in verskih društvih združeno z neprestanimi nepri-likami, ker razvijajo verske organizacije svoje delovanje čez verski okvir. Schirach pravi, da bo ta svoj ukrep preklical šele tedaj, ko bodo verske organizacije dokazale, da delujejo samo v okviru svoje pristojnosti. Hitler ne da mira A vstriti Dunaj, 29. jul. tg. Iz Salzburga poročajo, da so danes zopet štiri nemška letala dvakrat prišla nad Salzburg in metala letake. Avstrijska ietala jih niso preganjala. Neki salzburiki krščansko-socialni občinski svetnik je s strehe svoje hiše z revolverjem streljal na letala, ne da bi jih zadel. — V Celovcu je opolnoči eksplodirala bomba med gimnazijo in katoliško tiskarno. Škode ni bilo nobene. — Na Dunaju pa so danes ob 1 popoldne z zvonika cerkve sv. Šteiana metali kljukaste križe iz papirja. Policija je takoj splezala v zvonik, da aretira izzivače. Nazai v srednji vek Benin. 29. jul. AA. Notranji minister je izdal pravilnik o preklicu naturalizacije in izgube nemškega državljanstva. Zakon, ki se nanj naslanja ta pravilnik, določa, da sme vlada preklicati vse naturalizacije, priznane med 9. nov. 1918 in 30. jan 1933. Pravilnik navaja, da bodo za preklic naturalizacij merodajni plemenski, politični in kulturni vidiki, pri čemer se bo vpoštevalo življenje naturalizirane osebe pred naturalizacijo iu po njej. IPravilnik izrecno pristavlja, da se bo pri tem gledalo na vzhodne Žide. Oblasti bodo vzele naturalizacijo zločincem in sploh vsaki osebi, ki je škodljiva narodu. Če so naturalizirane osebe med tem žc umrle, bo vlada lahko vzela nemško državljanstvo tudi članom njihovih rodbin. Razlogov vlada ne bo navedla. Osebe, ki so po rojstvu nemški državljani, bodo izgubile lo državljanstvo tedaj, če vrše protiiiPin;ko propagando in če bi skušale škodovati uctledu in dostojanstvu članov naci.ionalne vlade. Njihova imetja bodo pa zaple. njena. j S;r en*e germar?s'ega poganstva Berlin, 29. jul. ž. V Kisenachu bo zborovanje germansko-nemškega verskega pokreta. Ta pokret namerava širiti in gojiti starogermansko pogansko vero v Nemčiji in med inozemskimi Nemci. Roosevelt diktira Washington. 29. jul. ž. Roosevelta so zadovoljivi odgovori na njegovo kampanjo za poživitev dela tako ohrahrili, da se je odločil, da ho skušal dobiti nova polnomočja od senata, da bo lahko dotične, ki sknšajo ovirati njegove načrte in jih odklanjajo. prisilil, da bodo delovno ustavo (code) sprejeli. Predsednik izjavlja, da bo po 8. avgustu po zaslišanju vseh zainteresiranih delov, to je delojemalcev in delodajalcev, sam določil mezde in delovni čas v v-eh industrijah, ki n- bodo predložile lastnega kodeksa. Trgovski sporazum z Neme^o Belgrad, 29. julija. AA. Dne 5. marca t. I. je Nemčija odpovedala naši državi trgovinsko pogodbo. Med tem so se vršili razgovori, ki so obrodili ta uspeh, da je prišlo do provizornega sporazuma, ki je koristen za obe strani. Danes ob 18 je zunanji minister gosp. Bogoljub Jevtič uredil z izmenjavo not z nemškim poslanikom baronom Dufourom naše trgovinske odnošaje z Nemčijo. Temelj te ureditve je načelo najvišjih ugodnosti. Sporazum je sklenjen za štiri mesece, odpovedati se pa sme za mesec dni pred potekom, to je tri mesece po uveljavitvi. Če ga stranki ne bi odpovedali v predpisanem roku, bi se sporazum avtomatski podaljšal. Sporazum stopi v veljavo 14 dni po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov v Berlinu. Glede na obojestransko potrebo se bo pa provizorno izvajal že od 1. avgusta t. I. dalje. Belgrad, 29. julija. 1. Danes dopoldne je senat nadaljeval zasedanje, pred katerim je bila še tajna seja senatskega kluba. Na senatski seji je prosil senator Miloje Jovanovič ponovno za prisotnost ministrskega predsednika, kateremu je hotel razložiti 6vojo interpelacijo o zavlačevanju zakonov o zaščiti kmetov. Na pojasnilo predsednika senata, zakaj se ministrski predsednik ne more udeležiti seje. je senator Jovanovič umaknil nujnost za svojo interpelacijo. Zelo živahna in mestoma celo burna je bila razprava o Meštroviču, o katerem je budimpe-ski dnevnik Az Eestv pisal, da je »separatist«. Nekateri senatorji so izključili možnost take Me-štrovičeve izjave temu listu, drugi so ga napadali. Nato je javil finančni odbor, da je ministrski svet obvestil senat, da je ukinjena prepoved avstrijskega uvoza v Jugoslavijo ter tla so se uredile tozadevne carinske larie. Pri razpravi o Irgovskih konvencijah s Francijo, Madjarsko, Belgijo, Lu- Balbo golov za povratek Sholl Hurhour. 29. jul. i. Zaradi slabili meteoroloških prilik je Balbo odložil svoj polet v Evropo za nedoločen čas. Ce bo mogel leteti do 10. avgusta, bo krenil proti severu do Irske, odtod v Mar-seilk\»,odkoder bo krenil direktno v Kini. V slučaju, da bi moral leteli šele po 10. avgustu, pa bo letel čez Azore. Balbo je opustil svoj nameravan obisk evropskih prestolnic, ker je njegovo moštvo že trudno številnih svečanosti v Ameriki. Najbolj vroč dan v Evropi Varšava. 29. jul. ž. Danes je bil tukaj najbolj vroč ilan v Evropi. Toplomer je kazal v senci 33 stopinj Celzija. Najbogate'ši mož svria London, 29. julija, ž. Po vesteh i/ Amerike, je najbogatejši Američan bivši državni tajnik Mellon, katerega premoženje cenijo nad 2-192 milijonov dolarjev. Njegovi letni dohodki znašajo 60 milijonov dolarjev. Srečno končana afera London, 29. julija. AA. Državni podtajnik za zunanje zadeve Eden je izdavil v spodnji zbornici, da je avstrijska vlada poslala nazaj v Italijo vse orožje, ki ga je bila zaplenila v Hirtenbergu. S tem je ta incident, ki je svojčas dvignil toliko prahu po vsej Evropi, srečno zaključen. Po fiashu londonske konference Pariz, 29. julija, ž. Francoski ministrski predsednik Bonnet, ki se je snoči vrnil z vso francosko delegacijo s svetovne gospodarske konference v Londonu, je izjavil časnikarjem na vprašanje o možnosti ponovnega sestanka londonske konference, da je to sicer mogoče, vendar se danes še ne da reči, kdaj bo prišlo do tega sestanka. Drobne vesti London. 29. julija. AA. Bivši predsednik londonskega občinskega sveta I o rti Bretton je umrl. star 64 let. Winnipeg, 29. julija. AA. Letalec jinunio Mettern je davi ob 6.30 newyorškega časa' od-letel v Toronto, kjer ga pričakujejo popoldne. Dunajska vremenska napoved: Vreme se bo spreobrnilo. Ta sprememba se bo izvršila najbrže v dveh etapah s presledki po 20 ur. Prva etapa se žc lahko začne nocoj na zapadu Avstrije. Verjetno je. da bo prišlo do hudih širokih neviht s padcem temperature. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno. Porast oblačnosti. Zelo toplo. Stalno. xenrburško in Italijo ter nadalje o konvencijah za ureditev mednarodnega blagovnega prometa, se ,je priglasil k besedi samo senator Emil Gavrilo, ki je poudaril potrebo tesnili gospodarskih zve?, z ostalimi državami. V nadaljnjem govoru se je zavzel za Madjarsko in madjarski narod. Konvencije so bile pri glasovanju načelno sprejete z vzklikom. — Imunitetni odbor je javil predsedstvu senata, da prosi senat, da bi ta ne izročil sodišču prosvetnega ministra dr. Kadenka Stankoviča. Senat je to enoglasno sprejel. Odbor za prošnje in pritožbe je med drugim javil prošnjo g. Andreja tlabrška. pisatelja iz Ljubljane, v kateri prosi za dosmrtno pokojnino za svoje nacionalno delovanje. Odbor za proučevanje predloga o pobijanju koru ptij je javil, da ne more sprejeti nujnosti za ta zakonski načrt ter ga odloži za poznejše zasedanje. Po poročilu administrativnega odbora je> bila seja senata zaključena ler so bile napovedane senatne počitnice. Poziv banske uprave na pomoč rudarjem Da se prepreči vsaka morebitna zloraOa, opozarja kr. banska uprava dravske banovine, naj sc vsi prispevki za brezposelne radarje in njih družine tukajšnjih rudarskih okolr.ev pošiljajo z navedbo namena izključno le osrednjemu pomožnemu odboru dravske . anovinc (Hranilnici dravske banovine za Sklad osrednjega pomožnega odbora) v Ljubljani ali pa oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki jih bosta odvaiala svojemu namenu v prizadete kraje, Lc " primeru, da so sredstva namenjena izrecno le za prebivalstvo izvestne občine ali oKeiiš.i, naj se znesek odpošlje neposredno na naslov pristojnega lokalnega ponižnega odb' odncino na naslov pristojnega župana. Pri tej priliki opozarja banska uprava na predpise naredbe o nabiranju prostovoljnih prispevkov, darov, milodarov itd. Z dne 26. maja 1933. S pomočjo nabranih prispevkov se bo zasi-guvala prehrana najpotrebnejšega prebivalstva v teh okoliših, zlasti prehrana dece in za delo nesposobnih oseb. Ker je beda izredno velika in hitra pomoč nujna, apelira kralj, banska uprava na vse, zlasti na imovitejše sloje, da se čim ite-vilneje odzovejo temu pozivu in pošljejo svoje prispevke na označeni naslov. (AA.) Se a vlade Belgrad, 29 jul. (a) Danes dopoldne od 9.30 do 12.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom Milana Srskiča, predsednika ministrskega sveta. Osebne vesti Belgrad. 29. julija. 1. Za poveljnika dravske avtomobilske čete je imenovan Dragojnovič Dra-gutin, kapetan prvega razreda; pri glavnem avtomobilskem skladišču v Belgradu je postavljen pehotni kapetan prvega razreda Ifren Vinko. Napredovala sta iz 7. v 0. položajno skupino dr. Guzel.j Vladimir, asistent državne bolnišnice v Ljubljani in dr. Pompe Janko, asistent iste bolnišnice. Napredoval je na Univerzi kr. Aleksandra I. v Ljubljani na filozofski fakulteti za izrednega profesorja 4. položajne skupine 1. stopnje dr. Št urni Franc. Na juridični fakulteti iste univerze je napredoval za izrednega profesorja v 4, polo-žajni skupini 1. stopnje dr. Jurkovič Josip. Premeščen je Čeh Josip, administrativni uradni k 8. položajne skupine na lastno prošnjo iz su-botiškega železniškega ravnateljstva v kurilnico v Maribor. Iz Maribora pa je premeščen v Subotico administrativni uradnik 8. položajne skupine Jur-jevčič Marijan. Belgrad, 29. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra je postavljen za sodnika apelacijskega sodišča v Zagrebu v 3. skupini 2. stopnje gosp. Stevan Jovanovič, načelnik pravosodnega ministrstva v isti skupini in stopnji. V., SAMO ENO EDINO JE zdravilno planinsko zelišče, ki rasle na solnčnih planin-— skih vrhovih Slovenije. Hribovita zemlja, na kateri raste, je polna zdravilnih mineralnih soli, ultra-violetni žarki planinskega solnca pa pojačujejo delovanje vitaminov, ki se nahajajo v rastlinstvu. 1" Tk mj W mj Wgr ^ f iT^ "A. 1 Vfc A. W sest°ii v glavnem 'z te8a zdravilnega zelišča in zaradi pjB^ * ~ J V ▼ M-A V^ syoje vsefojne čisti kri, čisti blagodejno, n« ustvarja oa- v lekarnah in drogerijah. vade, žene na vodo in s tem obnavlja ves organizem. Originalni zavoj Din 20 b««. m. is« % dne«. vii. ms Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Lj"b!;ar! KT mm ^ — m m m — » nt >vn 19 • a« -m. u — — 2 O letno dekle na cesti umorjeno Krvava drama na Hrušici pri Jesenicah Jeseni ne, 29. jul. 1933. Samotna je pot od jeseniškega Plavža pa do Hrušice. Marsikaj se je v teku let zgodilo na klancu Kopavnaku. Tudi umor Kristoviča pred par leti so je izvršil na tem kraju. Snoči pa je bil ta sicer tako idiličen kraj zopet oškropljou z mlado človeško krvjo. Dvajsetletna Angela Kobentar, p. d. Rogar-jeva, hči ondotnega posestnika iz ugledne in spo-štoviine rodovine je pridno hodila vsak večer k pevskim vajam na Jesenice, da bi tako mogla sodelovati pri pevskem nastopu na ljubljanskih slavnostih. Ker je pot iz Hrušice do Jesenic dolga, se jo Angela vozila s kolesom. Za vse to je vedel 24-letni brezposelni Črno-logar, sin uglednega železniškega uslužbenca na Jesenicah, kateri je Angelo na vseh njenih potih zasledoval. Tako tudi v petek zvečer. (Počakal jo je na navedenem ldancu, kjer nii daleč okrog nobenega človeškega bivališča. Ko je Angelo prisilil, da je stopila s kolesa, jo je pričel daviti in metati po cesti, tako, da je še sedaj, ko to pišemo, cesta na onem mestu vsa rnzpraskana. Najbrže, da bi jo bil že na tem mestu zadavil ali pa ustrelil, ko bi ta hip ne prišel po cesti navzgor tovarniški uslužbenec g. Fležar. Ko je Fležar opazil, da se na cesti nekaj premetuje, je skočil na kolo, katero jo imel s seboj ter se ]>ognal po klancu navzgor. Zločinec pa jo zbežal in se skril v gozdu. Fležar in ga. Janova, ki je tudi prišla zraven, sta ubogi Angel; pomagala na noge in ji izmila obraz, Za mlado in staro je preskrbljeno z znanim prvovrstnim USD - SLADOLEDOM Posebna sprcijaliteta zdravilna črnina, kuč-vino. icruzalemčan, čriček, rizling. Na razpolago mrzli in topli prigrizek AUTOMATlCNI BUFFET — LJUBLJANA Šelcnburgova ulica 4 - Telefon 2863 Misijonar Kerec odšel V petek, 28. julija je z večernim brzovla-kom odšel nazaj v misijone misijonar g. Jožef Kerec. Šel je naprej v Turin, 12. avgusta pa se bo v Trstu vkrcal na ladjo iConte Verde« za Hong-Kong. Težko je ob slovesu nam, ki smo imeli priliko 14 mesecev spoznavati in spoznati njegovo veliko srce, ki gori za zveličanje poganskih duš, ki pa ima prostora tudi za svojo domovino; težko je ob slovesu njemu, ko zapušča vdrugič rodno grudo, ki mu sicer ni mogla dati za na pot bogatih darov, pač pa mu je dala svojo ljubezen, priznanje in zanimanje za njegovo delo, gostoljuben sprejem na obisku. Še bolj je gospod Kerec postal sedaj naš, sin našega naroda, slovenski misijonar pri največjem narodu sveta. Ponosni smo, da nas v orjaškem boju sv. Cerkve za kitajski narod zastopa tak sin slovenskega naroda. Ponosen pa sme biti na svoj narod tudi gospod misijonar, saj se je prepričal, da umemo častiti svoje velike sinove, da s srcem spremljamo 00 m visoko. Pretežna večina ostalih ptic se ni-Kdo je?« je vprašal sveti Peter. »Siromašen oče prosi kos kruha za dvanajst svojih otrok !« Sveti Peter je vprašal Boga, kaj naj stori. Gospod Bog je odvrnil: »V shrambi je še nekaj hlebcev kruha, ki so nani ostali. Daj mu jihl« In sveti Peter mu jih je dal Oče je bil ves srečen. Zlezel je z drevesa ter dal otrokom dva hlebca. Otroci so se silno razveselili, da se zopet enkrat najedo kruha do sitega. Drugi dan je delavec pomislil: Včeraj sem dobil kruh. Če se mi posreči, dobim danes zemlje! Znova je splezal po drevesu do samih nebes In potrkal na vrata. »Kdo je zunaj? je vprašal sveti Peler. »Reven mož, oče dvanajstih otrok!« In dobri Bog je velel Petru: »V shrambi je še nekaj žemelj. Daj mu jih!« Poslej je delavec splezal vsak dan na drevo in je prejel vse. kar je prosil: žemelj, mesa, da, celo zlata, srebra in dragih kamnov. Iz revnega delavca je postal bogatin, iz bogatina lakomnez, ki ni dal beračem niti dinarja. Ko je prejel iz nebes toliko zakladov, je za-hrepenel še po večjih. Nekega dne je spet splezal na vrh drevesa ter ootrkal na nebeška vrata. »Kdo je?« je pobaral sveti Peter. »Bogat mož, oče dvanajstih otrok!« »Ali si zopet tu? Kaj bi pa še rad?< je vprašal sveti Peter. »Imel bi rad nebeško žezlo, s katerim vlada Bog ves svet « Mislil je, da je to žezlo iz suhega zlata in da je posejano s smaragdi, rubini in biseri. Sveti Peter je vprašal Boga, kaj naj stori. »Daj mu žezlo!« je odgovoril Bog. In sveti Peter mu je podaril žezlo. Pa ni bilo iz čistega zlata. Bila je le bela lilija. Bogatin se je razjezil. Mislil je, da ga je Bog ukanil. Od jeze se je tako tresel, da je izgubil ravnovesje, spodrsnil z drevesa in padel v pekel. In tam je še dandanes. Bog je nato poklical svetega Jožefa, ki je bil — kakor veste — na zemlji tesar in mizar, ter mu velel, naj poseka tisti hrast, ker ni hotel, da bi ljudje tako izlabka prihajali v nebesa. A namesto onega hrasta še današnji dan drži v nebesa lestev, katere klini so pobožne misli in dobra dela. Preveiani kmet Je nekoč živel nekje kralj, ki je bil zelo trdega srca in se je iz svojih revnih podanikov na vso moč rad norčeval. Ko je ta kralj obhajal svoj štiridesetletni rojstni dan, je priredil v svoji palači veliko gostijo in povabil nanajo same imemitnlke in bogataše. Sredi najveselejše zabave je stopil v dvorano kraljev sluga in javil, da stoji pred vrati kmet, ki hoče na vsak način govoriti s kraljem, češ, da mu ima nekaj silno važnega povedati. »Ali je zblaznel?« se je razsrdil kralj. »Saj ve, da zdaj nimam časa, ko imam goste. Ampak počakaj ... če ima res kaj važnega povedati, naj vstopil« Rekši je kralj lokavo pomežiknil svojim gostom in jim dejal: »Zdaj boste videli, prijatelji, kako strašno zabiti so kmetje. Gotovo me bo prosil za kakšno milost. No, le počakaj, baš v pravem Času mi prihajaš, bedak!« V tem hipu je kmet stopil v dvorano. Globoko se je priklonil in ponižno obstal pri vratih. »Kaj hočeš?« je kralj namršil obrvi in ga neprijazno premeril z očmi. »Slišal sem,« je odgovoril kmet. »da je vaša milost izgubila prstan, ki vam je bil zelo drag.« »No — in? Ali ti je mar znano, kdo ga je jašel?« Namesto odgovora je kmet privlekel iz žepa prstan in ga spoštljivo pomolil kralju: »Naj si ga vaša milost ogleda, ce je pravi.« Kralj je takoj spoznal Izgubljeni prstan Planil je pokoncu in vzkliknil: »Je že pravi! Kje si ga dobil? »Našel sem ga.« »Kje pa. kje?« >Ve daleč od vaše palače.« Na te besede se je kmet priklonil in hotel Kralj pa je velel: »Počakaj! Ali ne veš, da sem obliubil veliko nagrado onemu, ki mi prstan prinese nazaj?- , ___ ___,---v: —« -!.!-* - J i. J . »Ne, tega ms*nii veoci. i\t-i uiVam uaitv truiuu,-. je odkritosrčno priznal kmet Janez Neroda pri fotografu »Le noter, boter, le noter!« je s sladkim glasom vabil mojster fotograf mimoidočega Janeza Nerodo. »Za nekaj kovačev vas naslikam tako krasno, da bo veselje.« Janez Neroda se je nekaj časa obotavljal, potem pa ga je obšla skušnjava in krenil je za mojstrom fotografom ... »Ne govori tako nespametno,« ga Je zavrnil kralj,« kakor da ti »ploh ni nič do denarja. Ostanem mož beseda in ti izplačam nagrado.« »Kraljevska milost, storil sem samo svojo dolžnost,« je skromno dejal kmet. »Ne brbljaj tako neumno! Povej, kaj želiš: denar ali kaj drugega?« »Če vam je vseeno, bi prosil nekaj drugega.« je dejal kmet in napravil tako smešen obraz, da so se gostje na ves glas zasmejali. »Torej kaj želiš?« »Petindvajset gorkih po grbi!« je odgovoril na splošno presenečenje. Kralj se je od smeha kar zavrtel na peti. Po menljivo je pogledal svoje goste, kakor bi jim hotel reči: — Ali zdaj vidite, ka.ko neumni so ti-le ljudje! — Ko s« je dovolj nagrohotal, je dobrohotno dejal: »Izberi si kakšno drugo nagrado, sioer si ne bom moč«! drugega misliti, kakor da nimaš vseh koleščkov v redu.« Saj prav zaradi tega, ker sem pri zdravi pameti, vas prosim, da mi namesto denarja prisodite pet in dvajset udarcev po grbi, kajti ne bo od teh niti eden padel name.« »Kako to?« se je začudil kralj. »Stvar je takšna,« je začel kmet s hudomušnim obrazom pojasnjevali. >Ko sem našel prstan in se napotil proti vaši palači, me vratar ni hotel pustiti v notranjščino toliko časa, dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade za najdeni prstan. Ko je to slišal drugi sluga, me prav tako ni hotel pustiti dalje, dokler nisem obljubil tudi njemu četrtino nagrade. Na hodniku pred dvorano me je ustavil hišnik in ta je zahteval kar polovico nagrade, preden mi je dovolil vstopiti. Kakor torej vaša milost vidi, meni na ta način ne ostane od nagrade prav nič.« Vesel smeh je sledil kmetovim besedam. »To si pa imenitno napravil, dragi moj!« ga je pohvalil kralj. »Kar so si kajoni želeli, naj dobijo. V resnici zaslužijo vsak svoj delež...« In je zapovedal, naj se »nagrada« pošteno razdeli med vratarja, slugo in hišnika, prevejanemu kmetu pa je podaril mošnjo cekinov, navrh pa ga je še posadil med zbrane odlične goste in ga kraljevsko pogostil. ZABjjrTREGLAVE Rešitev zmešn ave Solnček zlati, skrbni očka, od strahu pojema: sinka dva mu — žarka živa — hladna Smrt objema ... Kradoma sta skoz razpoko v kamrico pokukala in za nosek punčko Majdko v zibelki pocukala. Majdica jih je srdito brž po prstih krenila in potem ju muci v gobček brezobzirno brcnila. Muca se je zarežala in pokazala zobe, potepuščka vrišč zagnala: .lojme, očka, kje si, kje!?« Pravilnih rešitev je bilo 50. Za nagrado je bila izžrebana Silva K u tn e r . učenka Lc razreda realne gimn. v Kranju. Dobi knjigo »Za židano voljo«. Kače kot domače živali V nekaterih krajih Brazilije, kjer je vse polno podgan, se je povsem udomačila okoli štiri metre dolga nestrupena kača giboea. Podgane, ki se splazijo v hiše in tam ohlezejo in pretaknejo vse ter nadlegujejo domačine, ta koristna kuču spretno lovi in požre. Človeku gilioea nič žnlega ne stori. Čez dan leno dremlje v veži, zvita v klopčič, v mraku pa postane budna. Gibko spleza na steno in se odondod bliskovito in nepričakovano vrže na podgano ter jo požre. Zadavi pa nadležnih škodljivk iz same krvlželjnostj mnogo več, kot jih more pojesti. Prebivalcem hiše ni treba nič drugega storiti, kakor zadavljene podgane .spraviti v kraj in kači vsak dan postreči s posodo mleka. Tudi na to skrbno pazijo, da je iz neprevidnosti kdo nc pohodi, kadar v kakšnem kotu mirno dremlje in počiva. Giboea spada v vrslo kač, ki se imenujejo boe, torej v ono vrsto kač, ki so vse zelo velike in nestrupene. S časom postane giboea tako krotka, da se že na sam klic onega, ki ji prinese mleko, ubogljivo priplazi k njemu. Hiše, katere se privadi, nikoli več ne zapusti; ostane ji zvesta do zadnjega. Giboe prodajajo na vseh večjih trgih Brazilije in najdejo prodajalci zmerom dovolj kupcev zanje. Prodajajo jih po 30 do 70 Din. Ljudje kupujejo najrajši mlade giboo, ker se tc mnogo lažje udomačijo k«kof star& »Ali hočete, da vas fotografiram kot mornarja v čolnu?« je vprašal mojster fotograf. »Pa me dajte!« se je moško odrezal Janez Neroda in mojster fotograf ga je ročno posadil na stol za karton, ki je bil v resnici močno podoben čolnu. Mojster foto^af je skrbno nastavil aparat in začel kukati skozi njega. In bi bila slika najbrž v resnici krasna, da ni v hipu, ko je imel mojster fotograf že vse pripravljeno, da pritisne na gumb in reče: »Konec. Hvala!«, pribrenčal od nekod — — — Halo, otroci! Uganite, kdo je takrat pribrenčal in kakšen je konec te zgodbe. Najbolj posreden sestavek bo nagrajen z lepo knjigo, druge zabavne rešitve m bomo obenem s te trto sliko objavili prihodnjo nedeljo. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 3. avgusta t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo ^Slovenca« v Ljubljani. Odkritosrčnost V neki majhni vasi ima šola samo enega učitelja. Nekega dne vpraša učitelj: Tonček, če rečem: bolan sem. kateri čas je to?« Tonček: »Najlepši čas.« Učitelj: iKnko Io?« Tonček: »Ker potem nimamo šole k Najstarejši hleb kruha brani!o v čikažkem muzeju (mesto Chicsga. izgovori: Čikaga. je v Ameriki). Ta hleb je bil spečen v Egiptu pred približno 3500 leti I 528. Dragi Kotičkov striček! — Zelo slaven Ši postal, striček, a še slavneiši so Požgančev oča, kajti tako dolgo na luni biti — to ni vsakdanja reč! Veš, delali smo že aeroplan, iz papirja seveda, da bi jih obiskali, a vse nade nam je pokvaril dež, ker je ves aeroplan razpadel. Rada bi prišla z njimi skupaj, da bi Te malo zatozila, ker včasih tako neslavno pišeš o njih. Potrudili se bomo, da še drugega aeroplana ne doleti ista Usoda, kot je doletela prvega. Potem odjadramo z njim ha luno — in potem gorje Ti, Kotičkov striček! Če me ne vržeš v koš, Ti vdrugič povem nekaj lepega o Trebnjem in njegovi okolici. Lepo Te pozdravlja Zvonka Virt, učenka V. razr. v Trebnjem. Draga Zvonka! — Deset dolgih mesecev je preteklo, kar si mi poslala to pismo Medtem se vam je gotovo posrečilo napraviti nov, trpežneiši aeroplan iz papirja in odfrčati z njim na luno. Ves vesoljni svet zdaj z napetostjo pričakuje Tvojega poročila, kakšne čudovite reči ste na luni videli in doživeli. Mene predvsem zanima, če ste našli Požgančevega očeta in če so vas oni kaj prida gostoljubno sprejeli. Požgančev oča so bili vedno radodarnih rok, zato ne dvomim niti za las, da so vam — če že z drugim ne — postregli vsaj s piikavimi orehi in jabolčnimi olupki. Piškavi orehi in jabolčni olupki so od sile zdrava jed, so Požgančev oča sveto zatrjevali že na tem svetu in se z vso vnemo mastali — z ocvrtimi piškami in drugimi takimi dobrotami.... O, Požgančev oča sc razumejo na take reči! Nasiti torej čimprej radovednost vesoljnega sveta in mi pošlji opis čudovitega poleta na lunol — Lep pozdravi _ Kotičkov striček. 529. Dragi striček! — Našla sem Tvoj odgovor v kotičku. Moje veselje je bilo seveda gromozansko. Zdaj, ko jc tako toplo, gotovo hodiš iz mesta na izprehod v okolico Ali kaj trgaš rožice? Kadar jih trgam jaz, se zmerom spominjam Tebe. Poslala bi Ti jih po pošti, pa nimamo denarja. 27. aprila je očka zadnjič dobil bolniško podporo, ko jc prišel iz bolnišnice. Zdaj nuna ne dela ne zaslužka. Zato Ti tudi ugank nc pušiljam, ker so znamke drage. Kadar bom spet trgala rožicc, bom mislila nate in Ti želela vse najboljše. Ali mi boš kaj odgovoril? Moja pisemca bodo poslej prihajala bolj poredko, a pozabila Te ne bom nikoli. Srčne pozdrave Ti pošilja Olgica Kurč, učenka V. razreda v Zagorju. Draga Olgical — Ob čitanju Tvojega pisma so mi v iilnem presenečenju zagorele oči, da se je celo muha, ki je mimo letela, ustrašila in začela v smrtni grozi klicati: »Na pomoči Na pomoč! V očeh Kotičkovega strička goril« In je v ljuti zmedenosti sedla na telefonsko slušalko in hotela najbrž nemudoma poklicati vrle gasile« naj pridejo ogenj gasit. Pa sem pravočasno opazil njeno nakano in preprečil prihod vrle požarne brambe z lestvami in brizgalkami in maskami proti strupenim plinom in pretresljivim trobenta-njem — trira, trara! Zmajala boš z glavo: »Kotičkovega strička je poletna vročina najbrž tako prevzela, da sploh ne ve več, kaj govori. Ali sem kaj takega napisala, da je bilo vredno tolikega presenečenja?« — Seveda, draga moja. Napisala si, da se vam še zmerom hudo godi. Vidiš, to je tisto, na čemer sem se tako strašno zazvzel, da so mi zažarele oči, kakor da je nastal v njih silen požar. Sem namreč vse te dni živel v trdni veri, da so medtem nastopili za vas zlati časi in da zdaj kar tonete v denarju, ki so vam ga blagi dobrotniki obljubljali od vseh stkani... Do solz sem bil ginjen spričo takšne radodarnosti. Tvoje pismo pa je kakor oster kamen padlo v mojo vero in zdaj vem, da je bila moja radost — močno preuranjena. Beda in glad sta še vedno vaša gosta in kakor vidim, vam zaenkrat res ne preostane drugega, kakor da še nadalje prepevate svojo žalostno pesem po svetu: »Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja ...« Ampak prišel bo Čas, ko bodo tudi vam zasijali lepši dnevi in se vam bo solnce božje prijazno nasmehnilo z neba. Ta čas pride, ker mora priti. Trdno verujem vanj in Ti zato kličem: Na veselo "svidenje! — Kotičkov striček. 530. Dragi stričekl — Danes Ti pišem prvič, če moje pisemce objaviš, Ti pišem še večkrat. V šoli vsak ponedeljek čitamo »Mladega Slovenca«. Najrajši pa beremo Tvoj kotiček. Upam, da se nazadnje tudi Vodičani zbudimo in Ti začnemo pisati in da boš tudi nam tako lepo odgovoril, kakor drugim. Pred nekaj tedni si nekemu dečku obljubil med. Ko Ti je zopet pisal in Te vprašal, kam si dal med, si mu odgovoril, da ga je muha pojedla. Zelo sem se čudil, da more navadna muha pojesti zvrhan lonec medu ... Najrajši pa bi izvedel, kje stoji Tvoja hišica, da bi Te prišel v poČitnica obiskat. Te pozdravlja Rudoli Jeraj, učcnec IV. razr. v Vodicah. Dragi Rudoli! — Kolikor sem mogel razbrati iz Tvojega pisma, ste Vodičani pogreznjeni v globoko spanje. Zdaj premišljujem noč in dan, kako bi Vas iz tega spanja zbudil. Sem že nameraval naprositi nekega hrabrega vojščaka, da bi jo s kanonom mahnd tja in začel na vso moč — btim! buml — streljati mimo vaših ušes. Pa sem se spomnil, da bi Vas urnobesno bobnenje utegnilo spraviti v ljuto zmoto ,da je sovražnik privihral želo in bi planili na ubogega kanonirja in ga pošteno premlatili. Zato sem to namero opustil in sklenil poslati tja samega sebe. Z drobno slamico bom slehernega od vas požgečkal pod očmi, pod nosek pa mu pomolil sladkorček — in prepričan sem, da boste v hipu vsi na nogah in da boste potem tako dolgo budni ostali, dokler ne boste zadnjega sladkorčka iz moje torbe pozobali. .. Čudiš se, da je mogla navadna muha pojesti zvrhan lonec medu. Ali sem napisal, da ga je pojedla navadna muha? Muh je na svetu več vrst. So takšne, ki po zraku letajo in takšne, ki po dveh nogah hodijo. Le-tem poslednjim pravimo »sitne muhe« ali »požrešne muhe«. Zvrhanega lonci medu ni polizala ne navadna muha ne sitna muha, nego ga je polizala — požrešna muha. Kako se ta požrešna muha še drugače imenuje, ne smem povedati, kajti bi me sicer ta požrešna muha maščevalno pičila v jezik in bi ga moral potlej najmanj mesec dni za pokoro držati za zobmi. Kdo bi pa potem po kotičku migal in regljal, ko imam samo en jeziček na razpolago? Kje stoji moja hišica, Ti pa zaenkrat pri najboljši volji še ne morem povedati. Sem jo zadnjič z daljnogledom iskal na oblakih, pa je niti gori nisem mogel izslediti. Močno verjetno se mi zdi, da jo kakšen neznan dobrotnik naskrivaj zida zame in me bo ob mojem petdesetem rojstnem dnevu veselo presenetil z njo. Če pa drugačne ne — vsaj kakšno polžjo hišico si bom na stara leta lahko kupil z denarjem, ki ga z urejevanjem tega kotička zaslužim . . . Takrat me pridi obiskati Prav lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. 531. Dragi Kotičkov stričekl — Na razglednici so Begunie, da boš vedel, da sem Ti iz Begun) pisal. Saj sem Ti že nekoč pisal, pa menda ne znaš brati, ker nU nič odpisal. Ali imaš dosti dela? če Te prideva kdaj z Anico obiskat, Ti pri-neseva nekaj lepega in nekaj dobrega. Dobro se začne s črko č, konča pa s črko a. Zdaj pa ugani kaj je tol Jaz Te imam zelo rad, ker se tudi Ti taka rad smeješ kakor jaz. Ali me imaš tudi Ti kaj rad? Tvoj mali S I a v č e k Drobnič, učenec (?) razr. v Begunjah pri Cerknici Dragi Slavček! — Brati že znam za silo, brati — ampak saj veš, kako je s starimi ljudmi! Brez očal ne vidijo nič, očal pa navadno ravno takrat nikoli nimajo pri roki, kadar jih najbolj potrebujejo. Tudi z menoj je tako. Ko sem Tvoje pismo dobil, Sem si hotel očala natakniti na nos in ga prebrati (pismo namreč, ne nos). Pa sem očala ves dan zastonj iskal vsepovsod. Ni jib bilo v žepu, ni jih bilo na mizi, ni jih bilo na polici — nikjer. Ves obupan sem nazadnje potožil gorje svojega srca gospodinji. Ta pa ni imela nobenega sočutja z menoj, nego je začela tolči i rokami In sc mi nesramno režati v obraz. Že sem jo hotel pošteno ozmerjati in ji užaljeno pokazati hrbet, pa me ie prehitela s presenetljivim odkritjem: 'Saj jih imai vendar na nosu, striček pozabljivi!« Ostrmel sem, se potipal za nos in spoznal, da je govorila bridko resnico... Močno me je bilo sram. zato sem jo urnih korakov mahnil spat in preložil čltanje Tvojega pisma na prihodnji dan. Naslednji dan pa sem znova iskal očala — in šele danes, ko sem si kupil še druga očala, s katerimi kar koj lahko najdem prva, sem mogel prebrati Tvoje pismo in razglednico in Ti odgovarjam. Oprosti torej zakes-nitvi, saj vidiš, da jaz nisem prav nič kriv, nego so vsega kriva očala! Tisto dobro, ki se začne s črko č in konča s črko a, pa nič drugega biti ne more kakor čokolada. Poleg tega dobrega pa mi obljubljaš tudi nekaj lepega. S katero črko' se pa začne in neha i to? Bog tc živil — Kotičkov striček. DELAVSKI VESTNIH Uspehi in prava pol racionalizacije Racionalizacija, ki je bila izvedena v industriji v preteklem stoletju, ima poleg sončnih tudi temne strani. Navajamo nekaj primerov, ki nai pokažejo, kako se je z racionalizacijo produkcija ogromno povečala. V premogovnikih se je vse delo še nedavno Vršilo samo na ročni pogon. Z uvedbo strojev in najnovejših tehničnih priprav pa se je storitev enega rudarja dnevno povečala od 1161 kg na 2000 kg in še več. N. pr. Trboveljska premogo-kopna družba, ki danes zaposluje 5000 delavcev manj, producira več premoga, kakor ga je pred 10 leti z 10,000 delavci. V livarski industriji je narasla letna storitev posameznega delavca od racionalizacije dalje od 457 na 650 ton. Predno je še Henry Ford izdeloval avtomobile na sedanji način, je bilo potrebno za izvršitev enega avtomobila 4500 delovnih ur, danes pa zadostuje samo 400 delovni hur, ali za 11 krat manj. Posamezni delavec je preje napravil največ 450 komadov opek na dan. Moderni stroj jih napravi danes že 40.000 komadov dnevno. Pred letom 1919 je izdela! delavec 75 električnih žarnic na dan; danes jih posebni stroji izgotove 75.000 na dan. Pri izdelovanju britev za britje znaša storitev ene delovne moči prav toliko, kakor storitev 500 delavcev pred dvema letoma. V težki kovinski industriji je bilo potrebno v letu 1914 za izvršitev enega valja v premeru 90 mm še 7 delovnih ur, v letu 1932 samo 2 uri, Tudi poljedelstvo se danes poslužuje v polni meri modernih tehničnih pripomočkov. V poljedelstvu se danes rabi več ko še enkrat toliko Kriza popušča? Po najnovejših podatkih Mednarodnega urada za delo se sedaj prvič, odkar pritiska svetovna gospodarska stiska, kažejo znaki izboljšanja. Število brezposelnih pada namreč skoraj v vseh državah. V Angliji )e znaršalo število brezposelnih meseca junija leta 1932 skupno 2,821,800, letos v istem mesecu 2,636,300; v Nemčiji lani 5,820.o00, letos 5,309.500; v Franciji lani 322.320, letos 314 tisoč 242. V Nemčiji je letos 27.5% brezposelnih, v Avstriji 25.7%, v Angliji 20.5%, v Zedinjenih državah pa 33%, lani 31%. Navajamo še številke iz Avstrije in Nemčije z dne 1. aprila 1933. V Avstriji so našteli tega dne 380.000 podpiranih brezposelnih, v Nemčiji 5,600.000. Do 15. junija je padlo število podpiranih brezposelnih v Avstriji za 66.000, to je za 17.4%, v Nemčiji za 623.000, to je za 11.1%. Številke kažejo, da Dollfuss uspešneje preganja stisko kot Hitler, ki je obljubil, da v teku enega le^a v Nemčiji ne bo več človeka brez dela. Za našo državo pa naj navedemo sledeče šte-IrtjKp: V letu 1933 je iskalo dela pri borzah dela 42.606 oseb v januarju, 46.092 oseb v februarju, 50.647 v marcu in 49.810 v aprilu. Prav posebnega popuščanja krize pri nas ni opaziti. Vprašanje je seveda, ali smemo iz navedenih številk že sklepati na zboljšanje svetovnega gospodarstva in s tem tudi socialnega položaja. Če misli svet dalje voziti po starih tirih in delati po itarih metodah, potem pač krize še ne bo kmalu konca. Odpravnina Š. F. iz Lj. vprašuje: Kdo ima pravico do odpravnine in katere pogoje mora delojemalec izpolniti, da dobi pravico do odpravnine. Odpravnina pritiče po besedilu n, ki jim je poverjeno Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno usnje, marmor, papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah A. Janežič Liubliana, Florfanska nI. 14 TELEFON 3220 TELEFON 3220 Odgovor: obrtnega zalkona osebam, opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil. Takim nameščencem gre odpravnina po nepretrganem desetletnem trajanju službenega razmerja. Pred potekom te dobe nima nameščenec nobenili pravic do odpravnine. Višina odpravnine znaša po desetih letih najmanj štirikratno, po petnajstih letih šestkratno, po dvajsetih letih devetkratno in po petindvajsetih letih, dvamaijstkratno zadnjo mesečno plačo. V dvojnem znesku pritiče odpravnina prokuristom in pooblaščencem. Alko je službeno razmerje prenehalo zaradi smrti nameščenca, se zniža odpravnina za polovico omenjene vsote in pritiče samo njegovim zakonskim naslednikom, ki jih je moral vzdrževati. V primera likvidacije podjetja prestane dolžnost izplačanja odpravnine ali povsem ali pa le deloma, kakodsen je pač položaj podjetja. Zneski odpravnine se zmanjšajo na polovico tudi. če je podjeitje radi gospodarske krize zmanjšalo gospodarsko delavnost in izvršilo redukcijo svojega osebja. Važno je še to, kedaj nameščencu kljub izpolnjenim gornjimi pogojem n e pritiče odpravnina. To so sledeči primeri: če ima nameščenec pravico na pokojnino po zakonu o pokojninskem zavarovanju, če je službo sam odpovedal, jo zapustil brez razloga ali bil iz važnega razloga odpuščen in če ob priliki prenosa podjetja na tretjo osebo odkloni nadaljevati službeno razmerje. dušika in 58% več kalija nego pred vojno, zato se je svetovna produkcija pšenice dvignila od 83 milijonov na 109 milijonov ton. Produkcija se olajšuje in povečuje. Posledica tega je, da je pri današn em načinu gospodarstva, mesto večjega blagostanja delovnega ljudstva in človeštva obče, vedno večja brezposelnost, ker je pač za isto količino produktov potrebno mnogo manj delovnih sil in moči nego kdaj prej. Vprašanje je torej, če služi stroj in vse kar je v zvezi z njim in racionalizacijo, v korist in blagor človeštva, zlasti delavstva. Ce premotrimo te pojave objektivno, ne moremo trditi, da naj bi bili nujno v škodo človeštva. Kajti stroj pomeni zmago duha nad materijo, oprostitev človeka od težkega dela. Torej ne moremo biti proti stroju kot takemu, moramo pa nasprotovati, da bi se stroj uporabljal zato, da se ustvarja največje zlo — nadprodukcija. Danes ne služi racionalizacija cilju, da bi dvignila človeka in človeštvo, ampak da bi kopičila in množila premoženje podjetnikov; zato tudi ne ustvarja novih delovnih prilik. Delovne sile, ki so v posameznih obratih odvišne morajo na cesto — racionalizacija pospešuje brezposelnost. Stroj bo dobro izvrševal svojo nalogo le takrat, ko bo gospodarski red takšen, da bo mogel nadzirati tehnične sile Če bo tako. potem šele bosta stroj in racionalizacija v blarfor človeštvu. Vse gospodarsko življenje se mora razvijati pod vidikom, da mora čuvati večne človeške pravice: Pravice do življenja, pravice do dela! Velika naloga našega delavstva in vseh delovnih slojev je prav v tem, da napravi stroj za orodje človeka, za branilca človeških pravic, zlasti pa da pripomore, da zavlada v človeški družbi miselnost, ki temelji na Kristusu, ne pa na materiji. Družinska o?ača Zahteva po družinski plači je ena temeljnih delavskih zahtev. Treba pa je takoj \ začetku firiznati, da ni vprašanje družinske plače tako ahko in enostavno, kot bi se to komu zdelo na prvi pogled: seveda pa tudi ni tako težko, da bi ga organizirana človeška družba ne mogla primerno in zadovoljivo rešiti. Vprašanje družinske plače je dobilo svoj poseben povdarek z okrožnico papeža Leona XIII. »Rerum novo rum* in okrožnico Pija XI. »Quadragesimo aiino«. Oba velika delavska pa-| peža sta mnenja, da je ureditev družinske plače največjega pomena za zboljšanje življenja pro-letarcev. Vsega ujKištevanja vreden predlog o ureditvi družinskih plač je bil priobčen v junijski številki »Vestnika prvega delavskega konzum-nega društva v Ljubljani«. V članku »Družinske plače« stoji m«! drugimi to-le: Imamo zakonito bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje. Zakaj bi se len u ne pridružilo še splošno družinsko zavarovanje. Uprava ne . bi zahtevala nobene posebne nove režije, ker bi vodil pobiranje in razdeljevanje Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki ima vse potrebne podatke itak že v rokah. Določil naj bi se ključ, po katerem bi moral prispevati v ta fond vsak sezonski delavec ali delavka in vsak oženjeni delavec in omožena delavka brez otrok, na drugi strani j>a vsak služboda jalec od vsakega pri njem zaposlenega delavca. V ta fond bi se stekale tudi doklado, ki naj bi se naložile v ta namen na alkohol in na zapuščitio samcev. Iz tega fonda bi dobivale mesečne družinske prispevke družine s številnimi nepreskrbljenimi otroci, če njihovi mesečni dohodki ne dosežejo gotove višine in jim ne dosta.ja drugega zadostnega premoženja. Da bi posamezni delodajalci sam.i izvršili tako izenačenje plač in vpeljali zadostne družinske doklade. to sc ne bo zgodilo in tudi tega ni mogoče zahtevati iz raznih razlogov. Tu pridejo v poštev predvsem sledeči pomisleki. Delodajalci bi se očetov mnogih otrok branili, radi česar bi ostale najpotrebnejše družine brez zaslužka. Podjetnik, ki bi bil i družinskimi do-kladami preobremenjen, bj ne mogel konkurirati s podjetnikom, ki bi zaposloval le 6amee, ker bi imel neprimerno večjo režijo. Samci bi zahtevali iste plače kot tovariši z družinami, češ, da se olača le delo in oni napravijo, ker so tnladi in krepki, mogoče več kot tovariši, ki imajo družine. Ta način reševanja tega vprašanja ni dosedaj imel še nikoli uspeha in ga tudi ne bo imel. Res praktičen in uspešen način je le, ako se uvede družinsko zavarovanje. Res je. da bi bili delodajalci in samski delavci nekoliko obremenjeni. toda to ni nič v primeri s koristjo, ki bi jo imeli z družinskim zavarovanjem poročeni delavci, narod in država. Tako zavarovanje je eden prvih nogojev socialne blaginje, narodovega napfvlka in ljudskega zadovoljstva. Zato je prav. da si misel obveznega družinskega zavarovanja osvoji naše delovno ljudstvo in da se to zavarovanje čimpre.je uzakoni. Naloga delavskih in nameščenskih organizacij pa je. da to misel propagirajo, da na ta način pripravijo tla temu zavarovanju. Ko bo namreč postala zahteva po družinski plači splošna, tedaj bo njeno uresničenje prav blizu. Orobne vet Na teden dni zapora in 20.000 zlotov globe je obsodilo sodišče v Ribniku v škziji ravnatelja tamkajšnjega rudnika, ker je brez dovoljenja ustavil obrat in s tem odpustil 1500 delavcev. Norveški parlament je sprejel zakon o prepovedi stavk. Vsi spori med delavci in podjetniki se morajo reševali pred posebnim razsodiščem. Da ohranijo dobre cene kavi. sežigajo brazilj-ski sadilci kave na milijone vreč kave To pa še ni dovolj! Sedaj so prišli že na blazno misel, da bi uničili tudi 1300 kavnih dreves Po mnenju sa-dilcev bi namesto za uničeno kavo plačala bnzilj-ska vlada v bodeče odškodnino le za uničena drevesa. — Blaznost uničevanja postaja v resnici že zločinska I Posojilo v višini 2 milijona funtov bo najela vlada Palestine, da izvede več javnih del. Brezposelnost ic v mesecu junpu v Italiji nazadovala za 110.000 na 883.021 oseb Pri državnih melioracijskih delih je zaposlenih sedaj 07.000, pri gradbi cest pa 40.00(1 delavcev, Romuniia je izgnala 6300 inozemskih delavcev z družinami vred. Radi vedno večje uporabe I gorilnih tekočin na romunskih >e!eznicah, je bilo i,cfeniV, Gebrudiu !n33 500 rudariev. Posledice racionalizacije so pač povsod iste. 'jg E iV A liV P OlM Ali je katera služba pomembnejša od te? Odkar hodi tudi ženstvo s trebuhom za kruhom izven doma in so ženskam dostopne tudii takoimenovane boljše službe, se čutijo mnoge žene, ki se [Kivsem posvečajo družini in gospodinjstvu, nekako ponižane in prikrajšane. Z zavistjo ali vsaj z žalostjo opazujejo »samostojne« ženske, kako hodijo dan za dnem v urad, v trgovino ali kak drug obrat, kjer jih Čaka mirno in »snažno« delo; ob določeni uri delo zaključijo in potem so svobodne. Za svoje delo prejemajo redno plačo, bodisi že večjo ali manjšo, ki jo smejo porabiti po lastni volji. Te pač vedo, zakaj se trudijo, njihovo delo je kdaj končano, ne poganja jih vedno sto novih, pa vedno starih stvari, ki bi jih še bilo treba storiti, in to dan na dan, leto za letom. O kaki plači še govoriti ni, še pri nujnih jiotrebščinali — obleki, obutvi itd. — je ona vedno zadnja na vrsti. Njenega dela nihče ne prizna, na slabšem je. kakor vsaka dekla. Žena. ki tako govori, ne ve, kaj govori. V pridobitnem poklicu služi človek največkrat zgolj tujemu dobičku, redkeje nejiosredno človeku, splošnosti. Družinska mati pa s svojim delom in trudom ustvarja svoji družin dom, naklanja največjo zemsko srečo tistim, ki so ji na svetu najbližji in najdražji, jim omogočttje, da zbirajo duševne in telesne sile in odidejo kdaj močni in dobro pripravljeni v življenje. S svojim zgledom izpričujejo, da je družina največji blagoslov za posameznika in družbo — saj le dobra družina vzgaja dobre ljudi. S tem pa neposredno služi božjim namenom in božjim zakonom, po katerih je družina jedro človeškega občestva. Zares, katera služba naj bi bila častnejša in pomembnejša od te, katera uradnica, profesorica ali zdravnica bi bila po svojem dostojanstvu višja od kmetske ali delavske matere, ki je rodila in lepo vzgaja morda šest in več otrok, ki nosi na svojih ramah temelje doma? Kako uborna je običajno usoda takoimenovane samostojne ženske, če nima lastne družine. V službi zavistno in prežimo prerivanje in odrivanje; v družbi hladnost, plehkost, lice-menstvo, dostikrat jiodlost: v vsakdanjih potrebah izkoriščanje in plačana strežba, v bolezni zapuščenost in osamljenost. A kaj šele na starost! Kako drugače žena-mati, če ima le malo dobrega moža. vrle otroke! Koliko ljubezni. spoštovanja in nežne pozornosti uživa, kako se vsi tresejo za njeno zdravje, ali celo za njeno življenje! Res je, da na starost, če umrje mož in se otroci poroče. dostikrat ostane sama; a njena osamljenost je tako bogata sjio-minov ljubezni, njena zavest o užiti sreči, do-prinešenih žrtvah in izpolnjenih nalogah tako polna pokojne utehe, da se niti zdaleč ne more primerjati z osamljenostjo neporočene ali ločene žene. Na lo naj pomislijo žene-matere, ki se pritožujejo, da so na slabšem kakor vsaka dekla, da so sužnje. Najbrž bi se vsaka izmed njih zgro/ila, če bi se ji odkril križ, ki ga često nosijo samostojne žene in bi se |>otem z večjo ljubeznijo in potrjvežljivostjo oklenile svojega Nikdar dokončano gospodinjsko delo je zares mučno, a ne nehvaležno. Če skuhaš družini zdravo, tečno kosilo in jo nasitiš — v kolikor ti f»ač dopuščajo sredstva — to vendar ni nehvaležno delo. čeprav, veš, da boš morala skuhati še večerjo in drugi dan zopet kosilo itd. Nasprotno je to izredno važno in hvaležno lo, ker s tem neposredno skrbiš za zdravje in moči družine, da more delati, ta z rokami, oni z glavo. Isto velja /a vzdrževanje reda in snage in za vsako drugo delo v gospodinstvu. Vsa ta dela v gospodinjstvu so pač neprimerno važnejša in hvaležnejša, kakor n. pr. tipkanje na stroj ali strežba kupcev v trgovini in f>odobno. Vsekakor utegne biti vsako delo nehvaležno, če ga ne razumemo ali pa ga premalo razumemo. Tako je tudi v gospod i nst vu. Tudi gospodinjsko delo trelwi povsem znati, ga obvladati, potem nam gre gladko in uspešno izj>od rok in nam ob sebi prinaša zadoščenje in vedroet, je torej tudi s te strani hvaležno. Vendar ni pravično ne modro, če samo od žena zahtevamo boljšega sfioznanja, celo svetniškega junaštva in pripravljenosti, da služijo družini. Tudi družina in skupnost imata dolžnosti, velike dolžnosti nasproti ženain-«nateran i, da jim omogočita in olajšata njihovo službo. Vsi člani družine morajo spoštovali gosjio-dinjsko delo, paziti na red in snago in če treba pomagati pri delu, ne j>a si dati streči od utrujene matere ali služkinje. Postavno bi se moralo preprečiti, da bi mož svoj zaslužek zapil ali kako drugače zapravil, v tem ko bi žena z otroci ostala brez sredstev. Socialno zavarovanje mora zajeti vse gospodinje, gospodinjstvo mora veljati kot pravi poklic. Tudi dedno pravo mora vrednost in veljavo materinskih nalog in gospodinjskega dela v [volni meri priznati in ne zapostavljati žene na korist staršev in drugih sorodnikov. Sploh naj dru/.ba formalno, zakonito prizna materinskemu in gosp«dinjskemu poklicu tisto važnost, ki jo drugače teoretično naglasa. A vse to, najsi tudi je važno, ni bistveno. Bistveno je. da se žena v globini duše zaveda, da je njen naravni poklic, da služi družini, bo-godan in njegovega jarma pod nobenim |x»go-jem ne more in ne sme »tresti s sebe. Tudi mož nosi svoj jarem. Ampak od tega, kako žena nosi svojega, je predvsem odvisna usoda družine. Sadie ohranja mladost Sladkor, razne redilne soli in druge snovi, zlasti pa vitamini, ki jih vsebuje na soncu do-! zorjeno, neodmrlo sadje, so najboljše sredstvo, I da ohranimo telo čvrsto in zdravo, mladostno. ' Sladkor je glavni vir za obnovo mišičnih sil. i Sadje —: in zelenjava — prepreči zgoščevanje krvi in ohranja vse sokove v telesu čiste in lahko tekoče, kar je glavni pogoj proti prehi-; tremu staranju. Tudi otroškemu organizmu je j sadje nujno potrebno, ker pospešil je njegovo rast in moč. Prav zato je dala mati narava sadju tako žlahten okus in vabljivo zunanjost, ker je pripravila v njem človeku najnujnejše snovi, da jili uživa v narav nem stanju. Najboljše in najzdravejše je sadje, ki popolnoma dozori na drevesu in ga uživamo še »živega«, to je neposredno /. drevesa. Dlje ko sadje leži, bolj izgublja vitamine, in sadje, ki se še nezrelo obere, nima toliko sladkorja in redilnih snovi. Zato jc domače sadje, ki prihaja neposredno, zrelo na trg, veliko več vredno. kakor pa uvoženo sadje, ki ga potrgajo še nezrelega, da se na zunaj bolje ohrani. Rdeče jagode vsebujejo |xxsobno veliko redilnih snovi, ki tvorijo kri, tako natrij, apno, i železo in kremenčevo kislino, zato čisti in krepi. Pospešuje izločevanje in nevtralizira presnovne ostanke. Osemdnevno zdravljene t. jagodami zadostuje, da odpravimo tudi zastarelo črevesno lenivost. š* češnja temeljito čisti kri in daje okrevajo-čim'noVih moči: jvodobno učinkuje njen sok. Kiselkasti, sočni ribezen zelo pospešuje prebavo, njegov sok je posebno osvežujoč tudi za bolnike. Malinov sok je davno znan kot bolniška pijača, ki pa enako prija tudi zdravim. Malinov kis teši bolečine žolenih bolezni. Robidnice so izvrsten lok proti črevesnim boleznim. Ča j iz izsušenega- listja in cvetja je izvrstno sredstvo za grgranje. Črne jagode — borovnice, v svežem stanju užite. učinkujejo kakor odvajalno sredstvo, sii-i he pa v obratnem smislu. Brusnice so izvrstno zdravilo za želodčne in revmatične bolezni. Svež (neprekuhan) sok učinkuje proti vročici. Grozdje je najzdravejša in najugodnejša hrana /a človeka. Grozdje čisti kri in učinkuje olajševalno na pljuča, jetra in čreva. Slive, breskve in marelice so po svoji sestavi in učinku podobne grozdju. Hruška vsebu je veliko apna, ki je potreben /.a tvorenje kosti. Njene ohile kalijeve soli pospešil jejo razvoj krepkega mišičja in drugega tkiva. V orehih nam je pripravila narava dober vir zdrave in redilne beljakovine. Vrlin tega vsebujejo obilo magnezija in fosfatov, katere snovi so skraino važne za tvorbo nio/.gan. živ-' cev in kosti Jabolka vsebujejo železo in so zato krvo-tvoma. Za bledične so najboljše krepilo. Dalje vsebujejo jabolka veliko kisika in pospešujejo delovanje pljuč, tešijo naduho. Zaradi fosforne vsebine so jabolka priporočljiva duševnim delavcem in živčno bolnim. Kdor je nespečen, naj pred jjočitkom poje eno jaliolko. Otroci naj jedo veliko jabolk, ker jih obvarujejo vseh mogočih bolezni. Jalx>lčna kislina čisti tudi ustno otlino in zobovje. Modne novosti Modem komplet /. bclo-modro-kr.ižastim zgornjim delom v obliki bluze. Priložen stol. nu kateregu pripnemo blazino z gumbi „SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik V. S. — Lj. Prrobčutna kola i obratnim odlivom (paradoksno reakcijo) je znak izravnote-ženja čutno-rastnega živčevja. Najrahlejši dotik kože da vam je mučen, zebe vas, dasi je koža vroča, a vam se dela kurja polt in trepeta ves život, kar se končuje z glavobolom. Ne morem tako na daljo uganiti, kje tiči vzrok tej motnji, morda ■o tvarne premembe v prebavi, presnovi, zunanjem ah notranjem izločanju, morda je motnja duševnega izvora, nastala po kakšnem posebnem doživetju? To bi trebalo dognati in >trn izdretk. Potem vam priporočam priprosto hrano, obilo gibanja na prostem v kakršnikoli pametni obliki in meri in utrjevanje po načrtu z zrakom, solncem in vodo, kakor je bilo na tem mestu že večkrat opisano. Isrti: Trema (trepetec) z močnim bitjem srra dokazuje preobčutnost ali kolebavost živčnega sestava. Zdravljenje z zdravili katerekoli vrste je v obče odveč, če nima zdravilo pretežno duševnega vpliva. Neki dunajski profesor Je v predavanju o pobudilih (hormonih) izločkih krvnih žlez omenil svoje opazovanje iz vojne na Daljnem Vzhodu. Kitajski častniki da nosijo na vojnih pohodih s seboj izvleček ali prašek iz levjega srca in ga pridno rabijo, ko začne dišati po smodniku; tako se obvarujejo strahopetnosti in ohranjajo hrabre. Ce že hočete zdravila, poskusite s tem kitajskim sredstvom, če ne dobite tega, preskrbite si kakšen organski izvleček katere druge, lažje dosegljive živali, ki ima že po naravi svojstvo, da ji z nevar-nostjo raste pogum, kakor trde o biku in petelinu. Ne vem, kateri organ teh pogumnih živali bi služil vašim potrebam. Vidite, kako daleč smo še za Kitajem I J. V. — Š. Solnčenje da vam je zdravnik odsvetoval radi slabih živcev, češ, da je za vas strup, a vi »strastno« ljubite solnčenje. ki vam izvrstno prija. Očitno nasprotje, kaj ne, in jaz naj razsodim med zdravnikovim mnenjem in vašim občutjem? Nasprotje je dozdevno. Mnoga in najboljša zdravila so hudi strupovi, snovi so, ki močno učinkujejo in sicer v majhnih količinah koristno, v večjih pa kvarno ali celo pogubno. To pravilo velja tudi za solnčenje in že letos je bilo v tem predelu večkrat poudarjeno, da naj bo solnčenje v zdravilne namene izprva prav kratko umerjeno in polagoma, oprezno, stopnjevalno podaljševano, kakor pač kdo prenaša in potrebuje, a preko ene ure splošnega solnčenja na dan menda ni treba nikomur. Tako umerjeno Solnčenje ne more škoditi tudi živčno občutnim ljudem! Strastno9t in zmernost pa sta in ostaneta v prekem nasprotju! Strast je vir boleznim, zmernost podlaga zdravju. K. H. — Lj. Slabokrvnost po hudi pljuiiniei se najbolje popravlja v višini, v gorskem ali gozdnatem kraju, zlasti poleti. Obmorsko ozračje je v tem letnem času za tako bolehnost manj pri-poročiljivo, ugodno bi bilo ali bolj zgodaj, spomladi. ali kasneje na jesen. Sicer pa, če vas že tako mika k morju in če vtegnete samo zdaj, pojdite, 14-dnevno bivanje ob morju vam ne prinese posebne zdravstvene škode, a morda kot novost zabave in razvedrila, kar je tudi kaj vredno, saj ni treba življenja nategovati samo na zdravstvena kopita! J. M. — T. Baatedova (Basedow) bolezen je splošna bolezen, ki jo navadno povzroča preobilno (notranje) izločanje žleze ščitnice in se kaže ne- kako v prenagljenem potekanju vsega življenjskega vršenja, kakor da je vse telo pod vplivom stalnega gonila. — Domačih zdravil zoper to bolezen ne poznamo, priporočamo priprosto, kar se da brezmesno in brezsolno hrano, mirno življenje brez telesnega ali duševnega napora, večmesečno bivanje v srednji višini (500-^1000 m nad morjem), utrjevanje i vodo. Lekarniških zdravil zoper to bolezen je nešteto, zoper različne tegobe pri tej bolezni in zoper bolezen samo. Ne zadošča v vsa. kem primeru zdravljenje z zdravili, prehrano in podnebjem, zato so izdelani načini operativnega zdravljenja ali obsevanja z Rontgenom. A. S. — P. Vnetje grla, gnojni izmeček, za-tnašen nos in krvavo-gnojni izcedek iz njega daje misliti, da vam je hudo vnetje pred tremi leti ostalo trajno in še tli kje v nosu, bržkone v tisti drgalki zadaj v nosu. Z domačimi sredstvi ne odpravite več teh nevšečuosti, ko vam niti zdravniški predpisi niso povoljno pomagali, zato se napotite, če le mogoče, z zdravniškim priporočilom v splošno bolnico na oddelek za bolezni nosa, grla in ušes. Po bolnišničnem zdravljenju bo treba še kaj časa domačega zdravljenja. Isti. Beli tok, časih s strjenim gnojem pomešan, je mnogokdaj samo posledica nezadostne snage. Če vam z rednim umivanjem (kamllični ali slezov čaj) ne odpravi nadlege v enem mesecu, treba zdravniškega pregleda. J. K. — T. Šibka pljuča in kameuotiskarska obrt se ne ujemata prav dobro. Ne toliko zavoljo škodljivih kemikalij, kolikor zaradi zaposlitve v zaprtih prostorih. Če hočete zdravstveno uspevati, loUte se poklica, ki se vrši vsaj deloma na prostem, kakor 90 razne panoge kmetijstva ali stavbene obrti, če se pa lotite kamenotiskarstva, bodite v prostem času čim več v prirodi. 11. V. — T. Tresenje roke in — zdravniški poklic? če va9 poklic veseli, dajte se zdravniško temeljito pregledati, ker časih je tresenje neznatna motnja, časih pa znati prvi pojav kakšne splošne ali živčne bolezni. Od te razpoznave (diagnoze) je odvisen vesten nasvet glede poklica, ki vam ga jaz ne morem dati na daljo. S. O. — Lj. Koprivast izpah — žara »sipa mu pravijo — se kaj rad druži s prebavnimi motnjami, tudi z želodčnimi krči. Ni tako redka ta pretirana odzivnost rastnega živčevja na kemične aii fizikalne dražljaje; uvažujte današnji prvi odgovor. Izpuščaji pri kopalcih na prostem so zavoljo ondotnih rastlinskih in živalskih dražil prav pogostni, redki v umetnih kopališčih. Sporočite: v kakšnem kopališču se vam pojavljajo teke nevšečnosti? M. S. — P. »Visoka« starost 34 let Se ni ni-kakšna napota srečnemu zakonu, zlasti če ni ta starost v obratnem razmerju s starostjo bodočega druga; če pa je ta »mlečnozob« ali >prvi mah* si strgajoči mladenič, opustite ali namerno zamudite to »vlakovno zvezo«. Na drugo vaše vprašanje je odgovor brez zdravniškega pregleda nemogoč; saj •imate v obližju zdravnikov na izbirol Bržkone je tista motnja zadeva, ki se da lahko urediti. Drugim — drugič, vse pride na vrsto! Uredništvo vnovič prosi in poziva p. n. dopisnike oz. vpraševavce v zdravstvenih zadevah, da naslavljajo svoje dopise samo na uredništvo, osebni naslovi motijo poslovanje in zavlačujejo odgovore. Kmetijski nasveti Kmelovalčeva opravila v prihodnjih 14 dneh Poljedelstvo. Stmišče podorjlmo takoj po od-žetem žitu, da se zemlja brezpotrebno ne izsuši in ohrani svojo godnost. Kdor še ni posejal ajde in strniščne repe, naj se s setvijo požari, da ne bo prepasno. Sejemo lahko koruzo za zeleno krmo. Zaitirajmo pridno po vseh njivah plevel in ne pustimo, da preide v seime. Ce opazimo med krompirjem bolna stebla, jih izrujmo in uničimo. Po peronospori napadeni krompir je treba nemudoma škropiti z modro galico. Zgodnji krompir, ki smo ga namenili za seme, moramo pustiti, da popolnoma dozori. Kjer se pojavi turščična snet, jo je treba zatirati. Po sneti napadena turšična stebla izrujmo in sežgimo. Obirajmo in uničujmo gosenice na zelju. Po rji napadene fižolove liste odstranimo. Zaskorjano njivsko zemljo rahljajmo, da se ne bo brezpotrebno zgubljala zemeljska vlaga. Začnimo že sedaj misliti na jesensko obdelovanje. Travništvo in deteljišča. Kdor še ni končal s košnjo tudi najslabših in najbolj zaostalih travnikov, ne bo imel dobrega sena, ker so trave že dozorele. Na zgodaj košenih dobrih travnikih je zdaj tu prva košnja otave. Pokosi luzerno o pravem času, da jo bodeš lahko še tretjič kosil. Na dete-ljiščih, pa tudi travnikih se v tem času rada pojavi predenica. Zatiraj predenico, kakor hitro jo opaziš, da se ne razširi. Živinoreja. Krmi govejo živino in prašiče še nadalje z zeleno nepokvarjeno krmo ali pa jih pasi. Letošnjega še svežega sena ne smeš krmiti živini. Posebno za konje je presveže seno naravnost nevarno (kolika). Seno mora najprej pok i pot i, kar traja otkrog osem tednov in šele nato ga lahko začneš krmiti polagoma živini brez škode in nevarnosti. — Tudi če si pridelal dovolj sena, nabiraj drevesno listje (napravi vejevnik za zimsko krmljenje živine. V to je zdaj najbolj primeren čas. — Varuj živino pred hudo vročino in nadležnim mrčesom. Pasi jo le, ko je hlad. Tudi delaj, zlasti z voli, ko ni prevroče — zjutraj in zvečer. Radi dela vročo in vznojeno živino napajaj šele potem, ko se je shladila. — Kokoši vedno manj nesejo. Začenja že misanje. Najstarejše kokoši izloči in odstrani. Mlado perutnino, v kolikor jo ne rabiš, in perutnino za zakolj odprodaj. Za vlaganje jajec je čas še primeren Pri čebelah ponavljamo že zadnjič napoveda nI nujni opravek: odbero družin za prežimo vanjo. To se naj na vsak način izvrši Se pred ajdo, ker je združevanje sedaj mnogo umestneje in uspešneje kakor Sel« po paši. Iz skušnje vedo čebelarji, da pozno v jetsen združene družine ne prezimujejo dobro, gotovo pa slabše, kakor poprej združene. Družino »i uarfueč že 56dsj, zlasti v ajdi, priprav* Ijajo gnezdo za zimo, ki jim ga poznejše združeva- nje podere ali vsaj zmeša. Slabo satje je vsled tega že sedaj odstraniti iz plodišča in vsaj srednjih pet satov urediti, da jih pozneje ne bo treba več prestavljati ozir. izmenjavati. Odbrane družine, močne in glede matice v redu, bomo poslali v ajdovo pašo, ako doma ajda ni dobra. Za prevoz je treba panje dobro in varno zapreti (zabiti), skrbeli za dovolj zraka in prevažati po možnosti v hladu, zlasti z železnico, če je med prevozom vroče in se žival vsled prevelike topline prične razburjati, vhrizgneino od časa do časa pri zadnjem okeucu hladne vode v panj. Čebele naj bodo na pasišču nekaj dni pred pričetkom paše, da se ulele. Čebelarji, ne tiščite vsi na eno mesto v pašo! če bo ajda lepa, bo medu za vse dovolj, ako bo tudi vreme čebelam milo. Samo pasišča je treba enakomerno izkoristiti. Boljše je nekaj delj pel;ati; bo za večje stroške pa več pridelka. Sadjarstvo. V drevesnici: štrclje divjaka, ki so služili za privezovanje žlahtnih mladik, odrečemo z ostrim nožem. Žlahtne mladike so na spodnjem delu že tako močne, da jih veier ne more odlomiti, zato je posta! štrcelj nepotreben; odrezati ga moramo torej čimprej, da nastala rana do zime zaceli, štrcelj divjaka moramo odrezati [ tik žlahtne mladike, malo poševno navzdol. Na-slalo rano pa je po možnosti zamazati s cepilnim voskom, da lepše zaraste. Ojačevalne poganjke na deblih je pridno pincirati, debelejše pa gladko odrezati lik debla. Zemljo v drevesnici je pridno okopa vat i. ker plevel jemlje vlago in hrano sadnemu drevju. V sadovnjaku: Veje. ki se šib i jo pod težo sadja, moramo čimpreje podpreti, da se vsled teže in viharja ne polomijo. Gnilo in odpadlo sadje je pobirati Ako ga ni mogoče uporabiti za živino, je najboljše, da ga zakopljemo globoko v zemljo. Gnilega sadja ni metati na gnoj ali kom. post, ker se na ta način bolezenske kali najlažje ohranijo in okužijo zdravo drevje in sadje. Vinarstvo: Vinograde ie v tretjič škropiti z 1 Vi% razslopino modre galice. Pri škropljenju je paziti, da se poškropi vsak grozd, list in vrh mladike. V lesnlcah je škropiti mlade in žlahtne trte vsak teden vsaj enkrat vsaj z 2% raztopino modre galice. Za razvoi peronospore je Ia mesec najbolj nevaren. Vrtnarstvo. Zdaj sejemo še zadnjo endivijo. Sredi meseca pa šplnnčo in motovileč. Presajamo endivijo. ki smo io sejali že pred tremi tedni, in druge solate ter kolerabe. Spravljamo seme semenskih rastlin. Obrezujemo paradižnike. Obiraj-11 o n"*enice. Zavirajmo šuštarje in druge vrtne škodljivce. Kako naj ravnam s cvetlicami, ki imajo zelene cveti £ce uši? Pojavila se je pri cvetlicah neka vrsia pie«ni, zlasti na nageijčkih. Lističi m debelce postanejo belkasta. Kako bi odstranila bolezen? M. V. N. Listne uši zatiramo najlažje na ta način, da pripravimo v eni posodi 1% raztopino tobakovega izvlečka, v drugi posodi pa 1% razstopino mazavega mila (to je na 1 liter vode 1 dkg tobačnegga izvlečka in na 1 liter vode 1 akg mazavega mila). To zlijemo skupaj in škropimo s tem rastline. Ponavljati pa moramo to delo vsak teden. Za uničevanje teh uši uporabljamo tudi Nikol. Tobačni izvleček, mazavo milo in nikol ima v zalogi Kmetijska družba in Ckemo techna v Ljubljani. To kar omenjate, bo najbrže plesen. Na listih in poganjkih se pokaže bela prevleka, kakor da bi bili listi posuti z moko. Rast preneha, listi zakrknejo. Tudi cvetje je uničeno. Najboljše sredstvo zoper to je žveplena moka, ki se naj trosi po listih z žveplalnikom. Žveplalni prah dobite v raznih trgovinah. Kaj naj naredim, da preženem mravlje? V tvojem stanovanju v j. nadstropju v stari hiši sem vse luknje zamazal s cementom, pa vseeno je povsod ie vse polno mravelj, po mizi, po omarah itd. A. U. P. Mravlje so se v vašem stanovanju že udomačile in stikajo povsod po živilih, zlasti za slaščicami. Za uspešno zatiranje in odpravo mravelj iz stanovanja morate najti najprej njih skrivališče. To pa je težko dognati zlasti tedaj, če prihajajo na svetlo skoči kakšno prav neznatno luknjico. Najprej pridete na sled njih skrivaliiču, če jih opazujete pri hoji po njih stezicah. Mravlja s težkim bremenom leze vedno proti ekritemu mravljišču, če jo nikdo ne moti na njeni poti. Ako kanemo na že znano in dobro uglajeno mravljinčjo stezico par kapljic medu ali raztopljenega sladkorja, potem še lažje doženemo smer, kjer je mravljišče, odkoder vedno prihajajo nove lačne mravlje in kamor odhajajo nasičene. Najdeno mravljišče polijte na to dobro s kropom in tako uničite mravlje. Vse težje je pregnati mravlje, če ne najdemo skritega mravljišča ali ga ni mogoče politi s kropom. Tu ti pomagamo s sladkorjem, ki ga raztopimo v vodi. V tej raztopini namočimo veliko gobo, ki jo najprej nekoliko iztisnemo in na to položimo na mravljinčjo stezo. V kratkem napolnijo sladkosnede mravlje gobo. Ko je goba polna mravelj, jo previdno dvignemo in vržemo v krop. Nato izperemo iz gobe mrtve mravlje, pomočimo izpraznjeno gobo zopet v sladko raztopino in jo položimo na stezo. To ponavljamo, dokler niso vse mravlje pokončane. Če prihajajo mravlie od zunaj v hišo, morate dognati mesto, kjer prihajajo v hišo. Če je najdeno mesto v zidu, ga zadelamo s cementom ali apnom, če je v lesu, ga zataknemo s kitom, ki ga napravimo iz krede, Priporočamo Vam najboljše šivalne strole ln kolesa Adler - G1UTZNER Švicarski pletllnl stroji DUBTED ^ f KrMj>: edino le pri tvrdki Trgovina LefHnik Jos. Peteline, Ljubljana ■a vede. Teler. K Ml s Brezplačen ponk v vezenju. Teler. M- IMS Večletne luutv*. lanenega olja in petroleja, če tega ne storiti, poskusimo odvrniti mravlje s snovmi, ki jim neprijetno dišijo. Tako lahko polijemo pivnik z ribjim oljem, terpentinom ali petrolejem in ga denemo na mesto, koder prihajajo mravlje. Mravljinčje stezice lahko tudi poškropimo s petrolejem itd. ali potrosimo po njih žvepleni cvet (prah) naftalin ali tudi kuhinjsko sol. — Mravlje lahko pre-ženemo tudi iz hiše z gozdnimi mravljami, ki jih prinesemo v večji množini iz gozdnih mravljite v stanovanje, in jih denemo povsod tja, kjer te pojavljajo hišne mravlje. Gozdne mravlje preganiajo druge mravlje in zapuste stanovanje (hišo), ko si več tamkaj nobenih drugih mravelj. —. Če stanuje še kdo v isti hiši in so tudi v njegovem stanovanju mravlje, naprosite ga, da bo preganjal tudi on mravlje iz svojega stanovanja, da bo uspeh popoln. C. V. K. Vrtnice na prostem cepiti je baš v juliju priporočljivo. Brez skrbi lahko še cepite na živo oko in v ta namen podlagi odstrižete vrh in vse stranske poganjke, kakor tudi poganjke, ki bi še kasneje iz podlage pognali. Za prevezovanje očes pa je najprimernejša rafija. Če bi letos kako oko ne pognalo, ni nič hudega, ker se to lahko zgodi spomladi. Seveda boste morali na zimo mladje in debla zavarovati pred mrazom, kajti nikoli se ne morete zlasti pri mladju zaneeti, da bi ne pozeblo prav do podlage. Na speče oko pa cepite šele proti koncu avgusta, kajti le«, ki bi tudi morda še pognal, ne bi v tem času več dovolj dozorel. S. Pravni nasveti Obračanje živine pri oranfV. J. P. P. — Sosed vam je z leseno ograjo zagradil na koncu njive tako, da se ne more več živina pri oranju vaše njive obrniti po njegovem svetu, čeprav se je obračala že nad 40 let. Vprašate, kaj vam je sedaj storiti. — Tekom prvih trideset dni, odkar ste zapazili ograjo, ste imeli pravico, da tožite soseda radi motenja posesti. Vi ste si namreč bili pridobili v mirni posesti 30ih let pravico, da obračate pri oranju živino po sosedovem svetu. Ker je sedaj od postavitve ograje poteklo tri mesece, ne morete več vložiti tožbe radi služnostne pravice obračanja živine po njegovem svetu. S to tožbo boste imeli gotovo uspeh, če boste dokazali, da ste vi z vašimi posestnimi predniki vred skozi trideset let nemoteno, brez prošnje in javno obračali pri oranju svojo živino po sosedovem svetu. Svaitvo. I. Z. T. — Vprašate, kdo je v sva-štvu v prvem in kdo v drugem kolenu? — Zveza, ki nastane med enim zakoncem in med sorodniki drugega zakonca, se imenuje svaštvo, V tisti vrsti in v tistem kolenu kot je kdo enemu zakoncu v sorodstvu, prav v tisti vrsti in prav v tistem kolenu je z drugim zakoncem v svaštvu. Kolena sorodstva med dvema osebama se določijo po številu rojstev, po katerih zavisi v ravni vrsti ena izmed njih od druge, in v stranski vrsti obe od svojega najbližjega skupnega rodu. N. pr.: sin je z očetom in materjo v sorodstvu v prvem kolenu. Sinova žena je z njegovimi starši v svaštvu v prvem kolenu. Brat in sestra sta v sorodstvu v drugem kolenu. Brat in mož njegove sestre sta v svaštvu v drugem kolenu. — Napravite vlogo na nadzorno oblastvo, t. j. sresko načelstvo, ki bo po novem zakonu moralo postopati in radi svaštva v drugem kolenu odbornika razrešilo svojega položaja. Naplavi jen gramoz. R. F. O. Imate parc,elo ob reki in ste doslej vozili sami gramoz, ki ga je naplavila voda v strugi ob podaljšku Vaše parcele. Sedaj pa je Vaš parcelni sosed napravil most čez reko in izvaža vsakovrstni materijal tudi iz Vašega proda, češ da je v vodnem toku vsakemu svobodno, da pridobiva gramoz. Vprašate če je to res. — Zemlja (gramoz, pesek, sipa), ki jo vodovje neopazno naplavi k bregu, pripada lastniku brega. Ako nastane v sredi vodovja otok, so lastniki zemljišč, ležečih ob dolžini otoka na obeh bregovih, izključno upravičeni, prisvojiti si nastali otok po dveh enakih delih in ga razreliti med seboj po razmerju dolžine svojih zemljišč. Ako nastane otok na eni polovici vodovja, ima do njega pravico samo lastnik bližnjega brega. — Iz tega toraj vidite, da je breg v podaljšku Vaše parcele do vode Vaš in da lahko vsakomur zabranite pridobivanje materjala, v kolikor niso drugi to pravico na pr. s 30 letnim uživanjem pripose-stvovali. Dolžni delež. R. F. O. Imate pet fantov in tri hčere. Najmlajši sin Vas ne uboga, če mu pa kaj rečete, pa Vas natepe. Ena hči pa je že zgodaj šla od doma in ni na domu skoraj nič delala. Sedaj nameravate izročiti posestvo sinu in vprašate, koliko morate najmanj zapustiti svoji motrokom, da ne bi mogli sodnijsko terjati. — Ker imate osem otrok, ste dolžni vsakemu otroku zapisati najmanj eno šestnajstinko čiste vrednosti Vašega premoženja. Izročilno pogodbo morate itak napraviti pri notarju. Glavno je, da pri notarju poveste resnično vrednost premoženja ter Vam bodo dolžne deleže, ki jib morate zapisati, že lam točno izračunali. Ureditev hudournika. G. K. Vprašujete, če je predlog občinske komisije, ki je vam in sosedu svetovala, kako bi odneljala vodo preko svojih njiv, pravilen in kako bi soseda prisilili, da sprejme ta predlog. — lz vašega dopisa izhaja, da je županstvo posredovalo v sporu med vami in sosedom radi odpeljave vode. Predlagalo je sporazumno poravnavo, ki je pa sosed ni hotel sprejeti. Ker torej ni prišlo do poravnave, zato predlog občine nikogar ne veže. Ker po našem mnenju spor ni zgolj zasebno pravne narave, prosite pri okrajnem načelstvu za intervencijo. Če pa bo to smatralo, da je stvar zasebno pravne narave, Imate pot na sodišče. Kakšen bo uspeh, se pa v naprej ne da reči. Težave maloletne neveste. J. U, Vaša mati je izročila svoje posestvo možu Vaše sestre, ki se je med drugim tudi zavezal, da izplača Vara Vaš dolžni delež, čim postanete polnoletna ali pa čim spremenite svoj stan. Sedaj ste se poročili, vendar Vaš svak noče Vam izplačati deleža pred polnoletnostjo. Nadalje vprašate, če lahko zahtevate od sodišča izročitev hranilne knjižce, ki jo imate na sodišču po pokojnem očetu. — Ker ste se. poročili, toraj premenili svoj stan, Vam je dčtzian Vaš svak Vaš delež izplačati. Ce noče zlepa, ga lahko s tožbo na to prisilite. Kljub Vaši poroki ste še vedno maloletna. Glede Vaše imovine ima še* vedno odločati sodišče na predlog Vašega skrbnika. Tudi tožbo proti svaku morate vložiti po svojem skrbniku. Ce se Vam Vaš skrbnik protivi, Vam svetujemo, da zaprosite pri sodišču za pre-membo skrbnika, ker je pač najumestnejše, da bo Vaš skrbnik Vaš mož. Na predlog Vašega novega skrbnika bo sodišče tudi brez nadaljnega dovolilo izročitev očetove dediščine, ki jo nujno potrebujete za kritje svojih računov za balo. Zavarovanj epri reg. pomožni blagajni. A. C. Ne moremo na tem mestu pisati o raznih »pomo-čih«. To ne spada med pravne nasvete. O takih blagajnah se je že dovolj pisalo v dnevnem časopisju. Če ste pozabili, se raje obrnite direktno na bansko upravo za informacije, ki jih želite od nas. Kokoši na travniku. A. K. V. Od doma imate 10 minut oddaljeno njivo in travnik. Dan za dnem se pasejo kokoši ondotnih posestnikov na vašem polju in travniku ter vam delajo občutno škodo, ker je trava vsa pomandrana in s perjem pomešana. Vprašate, kako temu odpomoči. — Če imate uvidevne mejaše, boste tudi za nazaj sporazumno določili primerno odškodnino. Če pa tega nočejo, vam ne preostane drugega, kot da vaše polje ia travnik dobro zagradite. Če tudi to ni mogoče, nadzorujte skozi par dni sami ali pa po drugi osebi svoje polje. Točno si zabeležite, čigave kokoši in koliko časa ee pasejo po travniku in dajte to škodo preceniti po sodnem cenilcu. Za to ugotovljeno škodo s stroški vred ste upravičeni tožiti in morate tudi tožbo dobiti, ker lastnik živali odgovarja za V60 škodo, ki jo povzroča njegova živina. — Opravičeni ste tudi, da tuje kokoši, ki se patejo po Vašem, ujamete in jih toliko zarubite, kolikor znajša vaša škoda. SAL- A-KONTE STRACE-JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OOODN^B CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA d IL NADSTROPJE CITATELJEM ZA NE Volkmann-Leander: v Carodejne orgle Pred dolgimi, dolgimi leti je živel zelo mlad, spreten izdelovatelj orgel, ki je zgradil že mnogo orgel in vedno 90 bile zadnje boljše kakor prejšnje. Slednjič je izdelal orgle, ki so bile tako umetne, da so same od sebe začele igrati, če sla vstopila v cerkev ženin in nevesta, nad katerima je Bog imel svoje dopadajenje. Ko je tudi te orgle dokončal, si je ogledal dekleta v deželi, si izbral najskromnejšo in najlepšo ln dal vse pripraviti 'a svojo poroko. — Ko pa je stopil s svojo nevesto ]>od cerkvene ob^ke — prijatelji in sorodniki so mu sledili v dolgi vrsti, vsak s šopkom v roki ali v gumbnici — se je napolnilo njegovo srce s ponosom in častihlepjem. Ni mislil ne na svojo nevesto ne na Boga, ampak samo na to, kakšen spreten mojster je, ki mu nihče ne more biti kos; kako bodo vsi ljudje strmeli in ga občudovali, ko začno orgle same od sebe igrati! In tako je vstopil s svojo lepo nevesto v cerkev — a orgle'so molčale. To si > mojster gnal k srcu. Menil je namreč v svojih ošabnih mislih, da more biti krivda samo na nevesti in da mu hi ni zvesta. Ves dan ni spregovoril niti besedice z njo, zvečer pa je skrivoma povezal culo iu zapustil nevesto. Ko je prehodil že mnogo milj, se je slednjič ustavil v tuji deželi, kjer ga nihče ni poznal in ni nihče po njem vprašal. Tam je živel deset let tibo in samotno življenje; tedaj pa ga je prevzel neznan strah za domovino in zapuščeno nevesto. Vedno in vedno je moral na to misliti, kako blaga is lepa je bila in kako grdo jo je zapustil. Ko je zaman skušal zatreti svoje hrepenenje, je sklenil, da se vrne in jo prosi odpuščanja. Potoval je noč in dan, da so mu noge otekle in čimbolj se je bližal domačiji, tem večje je bilo njegovo hrepenenje in tem večji je bil njegov strah, če bo ona pač še tako dobra in prijazna z njim, kakor takrat, ko je bila še njegova nevesta. Slednjič je zagledal stolpe rodnega mesta, ki so se v daljavi bleščali v solncu, ln začel je teči, kolikor je mogel, da so ljudje zn njim zmajevali z glavami in govorili: »Ali je ponorel ali pa je kaj ukradel.- Ko pa je prekoračil mestna vrata, ga sreča dolg mrtvaški sprevod; za krsto je šlo mnogo ljudi, ki so jokali. >Koga pokopavate tu, dobri ljudje, da tako plakate?« »To je lepa gospa orgelsl.ega mojstra, ki jo je hudobni mož zapustil. Nam vsem je toliko dobrega in jvbega storila, da jo hočemo pokopati v cerkvi.< Na te b.sede ni odgovoril niti besedice; z globoko sklonjeno glavo je korakal ob krsti in jo pomagal nositi. Nihče ga ni spoznal. Ker so ga pa slišati neprestano vzdihovati in jokati, ga ni nihče motil, misleč, da je eden Izmed mnogih revežev, katerim je rajuica v življenju Izkazala dobroto. Sprevod je prišel do cerkve. In ko so nosilci prekoračili cerkveni prag, .50 začel? orgle same od sebe igrati tako nebeško, kakor še nihče ni slišal. Položili so krsto pred oltar. Izdelovalec orgel se je skrušen naslonil na steber poleg krste in prisluškoval zvokom, ki so vedno močneje naraščali, da se je vsa cerkev Iresla v svojih temeljih. Oči so se mu zaprle, kajti bil je truden od dolgega pota; toda njegovo srce je bilo veselo, ker je vedel, da mu je Bog odpustil. In ko je zsdnji orgelski zvok izzvenel, se je zgrudil mrtev na kamniti tlak. Tedaj so ljudje dvignili mrtvo trup i, odprli krsto in ga položili L nevesti, ker niso vedeli, kdo je. In ko so krsto zopet zaprli, so začele orgle še enkrat popolnoma tiho igrati. Nato pa so utihnile in odslej n**o nikdar več same od sebe igrale. Poslovenil: J. S. Maria Rubio: Srečanje v brazitjskem pragozdu Peti dan, odkar smo bili zapustili laguno, je slišal Indijanec Hyacinto, ki je imel živalske čute, nekaj... nagnil je glavo naprej in odprl usta 'ukor zvočnieo. Trdil je, da so v bližini ljudje. Pasluhnili smo, na dolgo. Daljno, tiho grmenje. Biti bi bil mogel star drevesni orjak, ki se iznenada podre, lomeč in rušeč v vsej svoji dolžini, karkoli doseže. Toda stara drevesa ne umirajo v solncu, marveč samo ponoči, ko pada nanje rosa in se ob njih dviga megla. Biti so morali torej drvarji. Ali trebi tu kako indijansko pleme? Prvi ljudje v štirinajstih Zdajci je stopil iz gošče pred nas belo in skoraj elegantno oblečen gospod španskega tipa in nas sprejel tako dovršeno olikano, da 61110 za trenotek pozabili pragozd okrog nas. V deviškem gozdu, v katerem moj vodnik sen-hor Rafael pred dobrim letom skoroda še ni našel niti sledi indijanske noge, je v tem nastala industrijska naselbina. Suhotno, po žolti mrzlici zaznamovano obličje gospoda pl. Fonseca le s težavo prikriva krčeviti drget, ki ga povzroča veselje nad neverjetnostjo tega obiska, pa mu iz dostojnosti noče dati duška. Vede nas v svojo »naselbino;, kj leži v bližini na vzpenjajočem se skalnatem bregu in nosi ponosno ime, a je uborna in >nedovršena«, kakor se opravičuje njen lastnik. A videti je, kakor da nikoli ne bo dovršena. Par površno skupaj zbitih barak, katerih stene so ometane z ilovico. V prista-jališču leži lovski »kanu«. Od tu se vidi daleč po deželi. Pravzaprav pa to ni kopno, marveč zelo veliko, zeleno kocasto morje, ki poteka veenaokrog do samega obzorja, a to se zdi kakor .elika blesteča se krogla iz temno-modrega stekla. Tudi giblje se pragozdno morje, tako, kakor da bi lahno dihalo. Prizor, enoličen in neznane veli či rje, ob katerem postaneš žalosten. Nikogar ni pri hišah. Pač, stara mestica lninia-culata — edina ženska v naselbini. Fonsecu ne bi bilo treba, da bi nam pravil svojo zgodbo, brati jo je bilo na njem samem. Fonseca so stara konkvistadorska plemiška rodovina in so še pred petimi, šestimi leti prodajali žlahten les v Evropo. Zdaj se je odpravil eden njihovih sinov v pragozd, da bi nasekal nekoliko l«6a za j druge. »Kaj pa naj človek drugega stori v tej gospodarski krizi? Tu so delavci poceni...« brodolom življenja, ki se je bilo odigravalo med Parizom, Cote d'Azurjem in Rio de Janeirom, tem najdražjim in najrazkošnejšim mestom na svetu. * V veliki, skrajno siromašni sobi — stanuje skoroda po indijansko, nima postelje, marveč samo visečo mrežnico — stoji par surovo stesanih stolov, toda namesto pisane indijanske posode' in lepo spletenih košar vidimo aluminijasto posodo in pločevinaste zaboje. V koči spijemo skupaj steklenico starega, žlahtnega vina. ★ Zdaj gremo na sekalifče, s katerega vedno glasneje bobni in grmi. Rjavkasti in lisasti možaki ostrine ob pogledu na belo ženo in v topem začudenju jim sekire in žage za trenotek omahnejo. Indijanci so, krepki, širokousti, precej grdi, goli do široke opasice iz lubja krog trebuha; vmes BUL!....................J, .■ 1 l 1"UJ mešanci iu Indijanci, ki nosijo znamenje svoje kulture, razcapane hlače. ■Med njimi so domačini iz gozda, da,« jo pritrdil gazila. In drugi. Saj se potikajo, iščoč dela, po v s'j j Braziliji. Sevr, semkaj, v to podnebje, jih pride L' muh}... drlial živi bul jc od pučev in strankarskih bojev. ★ Iu potem gre gospod pl. Fonseca z nami na posekano fra.to. Nikdar preje nisem tako silno doživela razsipnosti te narave kakor tukaj. Razsipnosti bog;, si v u iu lepote. Razuepkuni parobki še stoje... rdeči, ogujeuu rdeči s širokimi zlatožol-timi žilami. Črni. Modri. Temnoniodri, čez in čez črno luskasti kakor brušena želvovina. Potem slonokoščen les, blesteč ko svila. Siv železni les. Cedre. Iz ležečih debel se dviga dišeč čad. Iz bjih in rožnatih vonj po rožah, beli les omamno diši po Jiagelrtih, iu mnogoštevilni parobki stoje kakor kadilnice in kakor parne kadi. Puščobno prizorišče, povsod i leže kupi gni-jočegu listja in korenin; nešteti mali črni grobarji, mravlje mrgole in opravljajo svoje delo: nekaj Indijancev kričč teka med velikimi ležečimi drevesnimi trupli in udi. Marsikakega debla se redovi mravelj v velikem loku izoa b;yo, ne morejo mu do živega, dež ga ne riizinoči, in gniloba se ga ne loti, skoroda večen les. . Tu »i> drevesa, katerih listje, sadeži, les in korenine .-o zdravilni; drevesa in grmovje, ki dajejo nešteto esenc, smol, olj, barv, gutaperčo, balzame. Gospod pl. Fonseca pravi, d.i uničijo v pragozdu mravlje in gniloba vsako leto za milijone vrednosti. Ti milijoni se ne bodo stekali v žep gtvpcda pl. Fonseca, pa najsi tudi jih obrHni pred mravljami. Narava je bogata... toda zakoni konjunktur ln krize in spečavanja niso njeni. ★ Zdaj gledamo, kako ima pasti pragozdni orjak; vsa druga manjša drevesa v njegovi bližini so nasekam, orjak bo ob svojem padcu vse podrl. 2ngn se zajeda z jasnim, pojočim, živim, zloveščim glasom vedno globlje v deblo, črnikasta drevesna kri tiho kaplja, enakomerno šumeč. Vsi molče. Delovodja udari s sekiro. Svarilen krik... v velikih skokih se umaknejo delavci. Drevo za trenotek še stoji, iu se trese, polem vse zagrne peklenski hrum. Oblak prahu še dolgo zagrinja pozorišče razdejanja in gozd še podrhtava. Moj vodnik senhor Rafael mi pravi skoraj Se-petaje, da je mogoče z nekaj udarci sekire smer padca še v zadnjem trenotku fzpremenitl. Med gozdnimi Indijanci, ki skupaj trebijo, to ni ravno redek način umora. Cez dva meseca se bo po vseh teh posekah plazil ogenj. V pragozdu naj nastanejo nasadi. Pogovarjamo se o nadi. na pridelek. Tu rode pšenica, fcafcao in oranže vse iPto cvet in sad; iz koščka sladkornega trsa, ki ga vnemarno vtaknemo v zemljo, požene dvanajst trsov; pet let ne potrebuje zemlja nobenega gnoja; eno zrno rodi stoter in dvestoter pridelek. Ampak plevel je še bolj rašč in poti vsakim korakom mrgoli škodljivega mrčesa. Proti večeru sedimo v Fonsecovi »hiši«. Immaculata nam je skuhala hudo opoprano večerjo iz konzerv. Da, trgovski čolni prihajajo po reki semkaj in prinašajo tudi časnike in knjige. V sosednji baraki »pojejo« delavci. Ce ne bi jim dal alkohola, ne bi hoteli pri meni delati, pravi njihov »gospod*. Bolj nego bi bilo treba, se postavljajo pred hišo, so pa docela 9|>oštljivi. Belo ženo bi v bra-ziljski divjini branil in ščitil vsak potepuh in poiudivjak. Odsvit Madonne leži na njej. A samo na beli ženi. Včasih napadejo niešanci in civilizirani Indijanci vas divjakov in gospodarijo v njej kakor maroderji tridesetletne vojne. * Fonseca govori 2 vročično blestečimi očmi o un.etnosti. Ljubi impresioniste, Whistlerja, Re-noir-ja, Moneta, Maneta, Cezanne-a; imel je kopije s seboj, pa so mu jih požrle mravlje . Ubogi Fonseca. To ni nikak pionir, to morejo biti samo preprosto, nezapleteno ustrojeni kmetje, ki jim poslane boj s pragozdom vsebina življenja Vendarle je pa še nekoliko junaka. * Zbrani smo okrog majhne, blede petrolejke. Cadasti ogenj na ognjišču trpoli, na surovo slesani mizi se nekaj zasveti. Kosi srebrnega prsnega oklepa so; zraven okorna srebrna svetinja, križ na njej zarjavel, ime božje poti zabrisano, razbrati je mogoče samo številko 1638. »To sem kupil za par milreisov od nekega Indijanca. Izkopal je bil tu.« — — Ko so bili preil petsto leti zopet enkrat od« krili Novi Svet, je ležala Amerika kakor orjaški obljubljeni otok v sinji morski daljavi. Veliko pustolovskih častnikov se je odpravilo tja; pustolovci so vedno prvi. Bili so srečolovci. brez vsake vesti, ki so iskali samo zlata, a so mislili, da so vojščaki in kristjani... S križem in mečem so si utirali pot po deželah, marsikateri se je napotil sam med tisoče sovražnih domnčinov. Malo jih je obogatelo. Mnogi se niso vrnili. Srebrn oklep in zarjavel križ na svetinji.. In danes prodajajo tukaj les in v svetovni go. spodarski krizi prodajajo slabo. Specijelnt entel oblek, aiurtrsat*. predtUk naihitreiJ« postrežba — oaitmeiie delo prt Mateh& Mikes, Ljubljana polet hotela dtrokell Verenie rainovrttmb tnonogramo* perila, tavet, pregrinial entlaaie. izdelovame gumhnic Velik« izbira predtitkanib te o ročntb del. Vsled oaimnderneiSe uredit** oodistis — oareiži* cen«. Čevljar: »Tu so čevlji, katere sle naročili za novo |>olarno ekspedicijo. Z zadnjimi na severnem tečaju ste' bili zadovoljni, kaj ne?« Raziskovalec severnega tečaja: >Da, lo so bili najboljši Čevlji, kar sem jih kdaj pojedel na eUs pedicijah.< Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o z. Prodaja deželne pridelke, žito, mtevike izdelke, seno. slamo, kolonialno in soeceriisko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnoiila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Dssfder Forgacs Batka Topola zopet stalno na zalogi. Ščedrin: Izgubljena vest (Konec.) Zelo prav ji je prišlo, da je bil tržni dan. Iz sosednjih vasi so v dolgih vrstah prihajali tovorni -vozovi kmetov. In policijski častnik Lovec se je danes tako ponižal, da je sam prišel na trg nadzorovat. Komaj je Prohoričevka zagledala Lovca, ki je bil danes tako zgodaj že na nogah, se ji je porodila misel — zlata misel! Na vso moč je hitela za stražnikom. In ko je prišla prav blizu njega, tedaj mu je oprezno in z neko čudovito spretnostjo vtaknila vest v tep njegove suknje. Lovec je bil navihan prekanjenec — ni bil ravno nesramen, vendar pa je prav rad globoko posegel, kadar so mu pohudili polno mošnjo. Na videz ni bil brutalen, vendar pa je bil zelo strog v službi. Mož ravno ni pretrdo prijel, vendar pa je rad s seboj vzel vse, kar jc mogel spotoma ujeti. Z eno besedo, Lovec je bil do gotove mere podkupljiv, sicer pa vsega spoštovanja vreden mož. Hipoma jc dobil ta gospod nekak notranji krč... Ko je prišel na trg, se mu je zdelo, da vse, kar je naprodaj, živila na tovornih vozeh, kakor tudi vsa drobnarija v raznih branjarijah ln prodajalnicah — ni zanj, ampak je vse to tuje blago. Še nikdar v svoji dolgoletni praksi ni imel podobnega občutka. Skoraj do krvi si je zmencal oči, ki niso več vajene sramu, in si je mislil: »Ali sem dobil kugo ali pa še napol spim — in imam hude sanje.« Hitro je stopil k enemu izmed voz in kakor navadno posegel s svojo dolgo loko v vrečo, toda oh! — ta bedasta roka niti je odpovedala. Približal se je drugemu Vozu ter hotel kme-tiča pocukati za brado — o groza! — roke ne more iztegniti kot bi jo rad. Velik strah se 11111 je pojavil na obrazu. »Kai ie neki t'anes z menoj?« je ves obupan razmišljeval Lovec: »na ta način si bom za vedno vse pokvaril! Ali bi ne bilo bolje, da se vrnem domov ter skušam pozdraviti svojo pamet?« Toda ne — upal je, da mu takoj preide ta nesrečni napad. I11 pričel je hoditi po trgu. S svojimi starimi očmi vidi razna živila, krasno blago. I11 vše to se 11111 nekako roga in posmehuje: Sicer tako blizu njega vse to zapeljivo blago, toda niti en kos njemu namenjen! Kmetiči so postajali drznejši, ker so kmalu spoznali, da je stražnik postal nekako slep in je le popolnoma mirno gledal reči, ki so bile takorekoč njegove. Pričeli so zbijati neslane šale in nekateri preglasni bratci so pričeli gospoda Lovca nazivati »Popanca Popanceviča«. »Ne, to mora biti bolezen, kar me je prijelo,« je rekel Lovec. Iu brez vrečic raznega blaga, zaplenjenega na trgu, praznili rok sc je vračal domov. Počasi gre proti domu. In Lovčica, njegova vrla žena, ga čaka na pragu ter se vprašuje: »Kaj neki bo prinesel moj ljubi gospod iu soprog domov?« I11 zdaj tako nepričakovano ta trdi udarec — niti 111 rvj.ee 1 Tedaj je zavrelo v njenem razočaranem srcu in srdita je napadla Lovca. »Kje si pustil vrečice?« jc /vihrala. »Pri moji vesti prisežem...« jc zelo slovesno pričel l/ovec. Kje imaš vrečice? Odgovori na moje vprašanje!« » »Pri moji vesti prisežem. .< je ponovil trpinčeni Lovec. »Dobro, pa še obeduj s svojo vestjo do prihodnjega tr/nega dne. Jaz itak 11 i 11111111 obeda za te!« je odločila energična Lovčevka. Gospod Lovec je povesil glavo, ker je dobro vedel, da je njegova žena vedno dosledna. Ves obupan je odložil svojo suknjo. — Toda glej! — Čutil se je kot prerojen .. Ker je imel vest v žepu svoje suknje, ki je zdaj visela na steni, so jo čutil mož temeljito olajšanega. | t-MIltil je s\,MMHNMi 111 iti 111, 111 /,»jn-» ^t: lllli i j zdelo, da ni na vsem cvetu nobene tuje reči, do , katere ne bi imel 011, Lovec, pravice. Kmalu se je čutil tako močnega, da je zopet mogel neovirano izmakniti in požreti. »Tako, zdaj mi ne uidete, dragi bratci!« je rekel ter si pomencal roke. Oblekel je suknjo, dn zopet z vso paro pohiti na trg. Toda — o groza! Komaj je oblekel suknjo, ga je zopet prijel oni čudni krč — neka neznanska tesnoba, neka temna neznanska bojazen. Zdi se mu, kakor da gospodarita dve duši v njegovi notranjščini, kakor da bi bil dvojnat človek: eden brez suknje .-r- nesramen, pohlepen, dolgoprsten, drug pa v suknji — plašljiv, zdržen, poln bojazljivih pomislekov. Toda čeprav čuti, da je postal, komaj da je stopil skozi vrata, zopet mehak in krotak. vendar hoče na vsak način iti še enkrat nS trg. »Hočem vendar videti,« si misli, »ali se ne bom iznebil te nesrečne reči...« Toda čim bolj se je bližal trgu. tem močnejše mu je bilo v prsih, tem silne.jše sc mu je vzbujala želja, da bi se pomiril z vsemi majhnimi. siromašnimi bratci, ki so se morali za par ubogih kopejk ve.s božji dan mučiti na dežju in v nevihti. Ni gledal več s poželjivimi očmi na . tuje vrečice, celo njegova denarnic«, ki jo je imel v žepu, mu je bila v breme, kakor da je bil izvedel iz zanesljivega vira, da v tej mošnji ni njegov, ampak tuj denar. »Pojdi sem. ubogi bratec, tu imaš petnajst kopejk!« je rekel ves gin jen in se približal kmetico, kateremu jc pomolil nekaj denarja iz svojega mošnjička. »Čemu pa to. Popanc Popancevič?« »Za krivico, ki sem ti jo bil storil, dragi prijatelj! Za božjo voljo, odpusti 1111'.« »Dobro — Bog naj li vse odpusti...« Tako razpoložen je hodil Lovce po trgu in razdal ves denar, ki ga je imel pri sebi. Ko se je bil pn na ta način olajšal, je čutil neko zadoščenje v svoji notranjosti, vendar pa je bil še vedno žalosten. »Brez dvoma — n« neki gr
  • čn in vesel, ne pa tist, ke U6e črn vidja. Če kojnska figa vidja na cest, pa misija, de sa vidi ta nar leuš pumaranča. Če je en tak člouk lačen, de se mu pajčune u želodce delaja, s iz tega še glihe na stri. On s holt misi: u že bulš. Pa lepu putrpi in še dobr se mu zdi, de je še pr žeulejn in de ni že ud lakote uineru. Viš. tak Ide sa srečn in sa zmeri vesel. En uradnk je enkat guvoru na enmu shode, de maja uradnki čist zadost plače, še raj mal preveč in de b bli u ta nar veči zadreg, kam iz gnar-jem, če b na bli hišn pusestnki tku pužrešn, dc čja mt kvartirje plačane. Pa trgouci glih tku in ubrtniki. Če b dubl uradnki use zastojn, kar nucaja za žeulejne in druge putrebe. b lohka tku ževel iz sojem plačam, kokr u paradiž. že pršparal b s lohka kej. Ja glih tku je guvoru na tistmu shode. Viš, tak Ide sa meu ušeč. Tak uradnk b žiher saj usake tri mesce mal avau-ziru. Sa pa tud tak Ide na svet, ke zmeri gudr-naja. Nubena reč jm ni prou. Kamr pugledaja, na vidja druzga, ket sama gespudarska griža. Lej, tist gespudi pa, ke maja zavle gespudar-ske griže večne kumference zdej tuki, zdej tam. Ke tku rečen sam ud gespudarske griže ževeja, in še dobr ževeja. Tist gespudi pa nč na jamraja in se nkol na prtužujeja čez griža, čeprou maja sam iz griža za upraut. Če ker ud teh gespudu na kašn kumferenc glih kej tac-ga zine, kuku b se dala ta gespudarska griža panat — veš, sa tud tak gespudi zraun, ke a* veja. za kua je prouzaprou taka griža dobra pa ga ud ush plati tku nahrulja, de mu je k«r za pubegnt. »Kua se ti zaslopš na griža,< n|u pranja, »če mi gespudarska griža udprauntn. ke ja maja zdej pu celmu svete, se u pa nas prjela, pa uma mogl duma dotihčas predajat. A b na blu tr. neumen? Zdej se mama pa tKu dobr na letuviščeh, letaš tle. druh let pa spet ke drge. Kjer se nam u holt dupadl. In use tu na stroške gespudarske griže. A ni tu fajn? Buh žiu gespudarska griža! Žitijal« in glaži za-žvenketaja, de nkol tacga. Ke maja enkat use-ga zadost, pa še tista zažingaja: »Mi se mama radi. radi, radi, radi---«. Viš, žane, tu sa ta prau optimisti. Kua b člouk zmeri nergou, ke treba ni.« F. G. OTO AMATER)!! .■obhodno Vam je potrebna pravkar izšla Fotokriflga (Din 40-) Dobi se pri večjih knjigarnah ali pri FOTO-REVIJE. Zagreb. Dalmatinska 6 V Zemunu se ie vršil ta mesec turnir, katerega je priredil Zemunski šahovski klub v spomin leta 1929 umrlega ruskega mojstra Aleksandra Levina, ki je živel svoja zadnja leta v Zemunu in ustanovil tam šahovski klub. To je bil že drugi Le-vinov spominski turnir, in baje bodo te turnirje prireiali vsako leto Upajo celo, da se bodo iz teh turnirjev polagoma razvili vsakoletni mojstrski turnirji. Letos se je turnirja udeležilo štirinajst jugoslovanskih amaterjev, med njimi tudi eden najmočnejših ljubljanskih igralcev, Ludvik Gabrov-šek. Prvo mesto je dosegel Boris Tot iz Belgrada. pol točke pred Gab-ovškom. ki ie bil v izborni formi in so mu tudi priznali moralno zmago, ker je premagal vse najmočnejše, med njimi tudi — zelo elegantno — taktičnega zmagovalca Borisa Tota. Gabrovšku se ie že ponovno zgodilo, da mu je na takih turnirjih ušlo zasluženo prvo mesto, ker je skoraj vedno naletel na kakega slabejšega igralca, proti kateremu je nepričakovano izgubil. Upamo pa, da bo na letošnjem nacionalnem turnirju v Somboru igral tudi proti slabejšim previdno m dosegel končno mojstrski naslov, kateremu je bil že večkrat blizu. Iz turnirja v Moravski Ostravi prinašamo danes naslednjo partijo, katero je dobil po duhoviti igri novi češki mojster Foltys proti RejfiFu. Damski gambit. Rejfif : Foltys 1 d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl —c3, d7—d5; 4. Let—g5, Sb&—d7; 5 e2— e3, c7 —c6; 6. a2—a3 (Ta poteza izvira od Capablance in ima namen, preprečiti črnemu Cambridge — Springs varijanto. Isti namen bi beli dosegel tudi z menjavo cXd5); 6.....; LI8—7e; 7. Sgl—f3. 0—0; 8. Ddl—c2, Tf8—«8; 9. Tal—dl. a7—a6; 10. Lfl—d3, b7—b5 (To potezo more črni igrati brez nevarnosti); 11. c4—c5 (Po cXb5 ali cXd5 ima črni lepo igro); 11, .., h7—h6; 12. Lg5—f4, Le7Xc5! (Duhovit odgovor na potezo belega); 13. d4Xc5, e6—e5; 14. Lf4—g3, eS—e4; 15.....Sf6 Xe4; 16. Sc3Xe4, Te8Xe4; 17. Sf3—d4, Dd8— f6; 18. Dc2—c3 (Beli pripravlja prodor v sredi, iz česar pa ima le črni korist); 18..... Sd7—f8! 19. f2—f3, Te4—e8; 20. 0—0, Sf8—e6 (S to iz-vrstno potezo se črni znebi nadležnega skakača na d4. Po SXc6, DXc3, bXc, SXc5, Txd5, Sa4 bi stal črni bolje); 21. «3—e4, Se6Xd4; 22. Dc3 Xd4, Df6Xd4; 23. Td!Xd4, Sc8—e6; 24. Tfl— • 1, f7—f5; 25. Lg3—d6 (Ta poteza nima nobene moči. BeXd5 bi dosegej beli » '-''koto remii); 25.....dXe4; 26. f3X4, Lef ' „ • e4—e5, Kg8 —f7; 28. g2—g3, K17—e6; * ..gl—12, g7—g5; 30. Kf2—e3, Ta8—a7; 31. Tel—ll, a6-a5; 32. Tfl -el. Te8-g8; 33. Ke3—f2, Ta7—g7; 34. Tel—gl, g5—g4; 35. KI2—e3, h6—h5; 36. Ke3—f4, Tg8— h8; 37. Tgl—fl, h5—h4; 38. Tfl—12. aS-.4; 39. Td4—d2, h4Xg3; 40. h2Xg3, Tg7—h7 (črni je Nainovejši modeli dvokoles, otroških i; igračnih vozičkov i nevoznih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika i/.bera, — Vajnižjr cene — Ceniki franko Tribuna' F.8.L.. lovarnu ilvokoles in otroških vozičkov Uiubliaua Karlovsk« cesta št. 4. 191 aosegel zasedbo edino odprte linije); 41. Td2— dl, Th7- h2; 42. Tdl-d2, Th2—h5; 43. Ld6—c7, Th5—hI; 44. Lc7—a5, Thl—gl; 45. La5—c3, Th8 —h3; 46. Td2—d3, Tgl—hI; 47. Td3—d4, Thl— ct; 48. Td4—d2, b5— b4l 49 Lc3—d4, Tel—gl; 50. Td2—d3, Ld5— c4! 51. Td3—d2 (Te3?, Tdll), b4Xa3; 52. b2Xa3, TglXg3; 53. Ld4—b2, Tgi— f3+; 54. Tf2Xf3, Th3Xf3-f; 55. Kf4—g5, Lc4— d5; 56. Td2—h2. Tf3_h3; 57. Th2—f2, g4—g3! 58. Tf2Xf5, g3—g2; 59. Tf5—f6+, Ke6—e7; 60. Lb2—d4, g2—gl D+ in beli se je udal. ★ Problem št. 27. Dr. Ricciardi (Berlin) Črni: Kc4, Dal, La2, P:f3 (4 fig.) a c d e t i h 8 ii 8 7 fgj H S 7 0 6 5 n 11 S 4 ž SS 4 3 KI i G S 2 1 ■ s 11 "vf m S 1 fl mmm a in 1 a b C d e f. 1* h Bell: Kf5, Tg5, h4, La4, f6, Sb4, P: a3, d2, d4 (9 Kg.) — Beli matira v dveh potezah. * Rešitev problema št. 26. 1. a6—a7, DXa7; 2. Sc5—b7 + , Dc5+; 3. Sd6 mat. Ona: »Spričevalo moram napisati odhajajoči služkinji. Le kaj naj napišem dobrega?< On: »Napiši, da ima dober apetit in pa da rada spi.« OPOZORILO INDUSTRIJALCEM. IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM I Redka prilika za turiste I — 21. septembra 1933 se bo vrSil IV. vzhodni vzorčni velesejem »F1ERA DEL LEVANTE« v BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije Poljedelstvo / livljenske potrebščine ' mehanika l elektrotehnika / kemija I elektro-kemija I oprema I gradbena industrija / konfekcija / dekorativna industrija / prevozna industrija / specijalne razstave I trgovska razstava POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH 50% NA ITALIJANSKIH 70»/o PRI POVRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSK1 LEGITIMACIJI - A 50% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Izvozniki, industrijalci in trgovci. V Vašem interesu je. da obiščete vzhodni sejem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na Času in denarju. Od zaključenih k unči/ dobite 1% popust* kot povračilo potnih itrofiloi' Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalcev. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto leto Vse informacije dobite brezplačno pri : JUGOSLOVENSKO RUDOLF MOSSt a d. Beograd, Prestolo-naslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5. ler PRI VSEH BILJETARNAH DRUŠTVA PUTNIK a. d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP LUJI J. MOHHU. Beograd, poštni predal 23 — Telefon 25—447 ZAHTE V A / TE PROSPEK TE 1 minilo četrt ure, je prav tiho stopila v predsobo ter si mislila: »Na vsak način hočem pogledati, kaj ima v suknji. Morda najdem v žepu še par kopejk .. ?« Preiskala je en žep — našla je prazen mošnji-ček; iskala v drugem žepu — našla umazan, masten papirnat škarnicelj. In ko je odprla škarnicelj, se ji je izvil tih vzklik. »Tu jo imamo! To je torej bilo — ta nesrečna reč je povzročila vse te neumnosti, ki mi jih je danes zagodel! Prava vest se mu je naselila v žepu!« je mrmrala in se tresla. Žena se je pričela sama s seboj posvetovati, koga naj osreči z vestjo — tako da ga ne bo prevef obremenjevala, ampak samo nekoliko vznemirila. In prišla je na idejo, da bi bilo pripravno bivališče za vest pri Židu Šmulu Davi-doviču Bršockiju — bivšemu zakupniku davka na žganje, sedanjemu finančniku in velikemu železniškemu izumitelju. »Ta mož,« je premislila in prišla do zaključka, »ima za vsak slučaj vendarle debelo kožo. Res je, tudi njemu bi reč zelo občutno škodovala, toda zdržati mora!« Ko si je bila na čistem, je dala ubogo vest V frankirano kuverto in napisala nanjo naslov gospoda Bršockija. Usodepolno pošiljatev je vrgla v bližnji poštni nabiralnik. »Hvala Bogu!« je rekla, ko je bila zopet doma, svojemu soprogu, »zdaj, stari moj I j u liček, greš lahko mirno na trg.« ★ Samuel Davidovič Bršocki jc udobno sedel pri obedu v krogu svojih dragih. Ob strani mu je sedel desetletni sin Ruben Samuelovič. Ta na-vihanec je že v svojem mladostnem duhu izvrševal razne bančne posle. »Kaj sc zgodi, papasa. če izposodim zlatnik, ki si mi ga daroval, proti obrestim — dvajset odstotkov mesečno — kakšno svoto bom potem zaslužil koncem leta?« je poizvedoval mladi finančnik. »Vprašanje jc, kakšne naj bodo obresti, navadne ali obrestne obresti?« je poučil Samuel Davidovič svojega sinka s protivprašanjem »Obrestne obresti, papasa, seveda, obrestne obresti!« »Če so torej obrestne obresti — Ln če zaokrožimo ulomke — boš imel petinštirideset rubljev in 6edem in sedemdeset kopejk.« »Dobro, papasa. tedaj bom posodil denar.« »Prav dobro, dragi moj, zahtevati pa moraš zanesljiv zastavni predmet.« Na drugi strani rodbinskega poglavarja je sedel Josel Samuelovič, deček sedmih let. Ta je že tudi v svoji glavici reševal zavito nalogo! Nadalje sta sedela pri mizi Salomon Samuelči-"" vič in David Samuelovič. Ta dva sta računala, koliko dolguje eden drugemu na obrestih za posojen košček kandisovega sladkorja. Na drugem koncu mize je mogočno sedela soproga gtt-spoda Samuela Davidoviča, Lia Salamonova, in je imela v naročju svojo ljubko Rebekco. Instinktivno je nedolžna stvariea stegnila ročice po zlatih zapestnicah, ki so krasile mater. Z eno besedo, Samuel Davidovič je bil na višku svoje sreče. Pravkar je hotel povžiti posebno dragoceno in okusim omako, ki so mu jo prinesli na krožniku, okrašenem z nojevimi peresi in bru- j seljskinvi či|>kami. ko stopi stre/.aj in prinese '| gospodu na srebrnem krožniku pismo. Koma j je imel finančnik pismo v rokah, ni j mogel več mirno sedeti na stolu. Sedel je kot na iglah. »Kaj je to v pismu? Kaj naj počnem s to neznosno rečjo?« je tožil, ln mrzlica ga je tresla. Čeprav nihče izmed navzočih ni mogel ra zumeti, kaj ponienja to stokanje, so vendar vsi vedeli, da na ta način ne bo mogoče nadaljevati opulentnega obeda. Nočem še nadalje slikati groznih muk, ki jih je moral Samuel Davidovič tega nepozabnega dne pretrpeti. lino moram še pri [nun niti: ta človek, slaboten, mršav možiček. je kot junak prenašal najgrozovitejše muke — branil pa se jc 6 čudovito trdovratnostjo, da bi izdal le pet kopejk. »Ne. kakšna neumnost — kaj mi je?! Ne, nič mi ni! Le trdno me drži, tako trdno, kol Ic moreš, draga Lia!« je opozarjal soprogo pri teh napadih mrzlice, »in če sežem v blagajnico — roke proč! Nič od tega, rajši umrem!« Toda iz vsakega težavnega položaja se najde izhod. Tudi v tem primeru se je našla rešitev. Samuel Davidovič se je spomnil, da je že zdavnaj obljubil, da bo daroval prostovoljen donesek v korist domačega javnega dobrodelnega zavoda, ki mu je predsedoval nek znan general. Zadevo je. bogve zakaj, odlašal od dne do dne ter slednjič pozabil na njo. Zdaj je slučajno dobil migljaj, kako naj izpolni 6vojo obljubo. Mislil je — pa tudi že izvršil: Samuel Davidovič je oprezno odprl kuverto, ki jo je dobil po pošti, vzel iz nje s kleščami fatalno reč, ka-iero so poslali njemu, visokemu finančniku, jo vtaknil v drugo kuverto, priložil še bankovec za sto rubljev, zapečatil kuverto ter hitro odšel k znanemu generalu. »Vaša ekscelenca, rad bi vam izročil darilo!« je izjavil ter položil svojo pogubonosno breme pred veselo iznenadenega generala. »Nimam nič proti temu. To je vse hvale vreden čin,« je odgovoril general. »Nikdar nisem dvomil, da boste vi... kot Izraelit... in po zakonih Davida ... skakali in plesali ob zvokih harfe... ali ni tako pisano?« Visoki general je prišel v zadrego, ker ni natančno vedel, ali je v resnici dal zakone David ali kdo drugi. »Da, vaša ekscelenca, to je resnično,« je rekel Samuel Davidovič očividno pomirjen. »Toda kakšni Izraeliti .. . ka j smo še za Izrael, vaša ekscelenca! Samo navidezno, samo navidezno, toda srce in duša sta dobra Rusa!« »Torej najlepša hvala!« je rekel general. »Samo eno obžalujem .. to se pravi s krščanskega stališča ... Povejte mi vendar, kaj vas je dovedlo do tega. če smem vprašati? Kako?« »Oh. vašo ekscelenca! Samo navidezno smo ! mi . .. pri moji časti, samo navidezno!« »Toda prosim vas gospod . .« »Vaša ekscelenca!« »No. radi mene... Gospod z vami!« l-alino in brzo kot na krilih se je Samuel 1 Davidovič vrnil domov. Zvečer istega dne je žc pozabil na preetano muko. V svoji finančni glavi pa je stuhtal veliko finančno operacijo v škodo sveta, vsled katere je naslednjega dne vsa družba izbruhnila v jok in stok. ★ In še dolgo se je morala uboga, izgnana vest tako žalostno potepati po širnem svetu in iskati negostoljubnega zavetišča pri tisočih in tisočih ljudi. Nihče je ni hotel pri 6ebi prenočevati in negovati. Vsakdo je z bridkostjo skrbel za to, kako bi se zopet iznebil te nadležne reči. čeprav z zvijačo in goljufijo, samo daleč od njega. Slednjič je bilo tudi vesti že neznosno, da ni našla mesta za svojo trudno glavo. Vedno med tujci. Vedno brez prijaznega doma. Vsled tega se je ojunačila in je nežno prosila svojega zadnjega gospodarja, nekega bojazljivega me-ščančka, ki je imel v nekem prevozu branja-rijo, ki sc pa s svojo neznatno kupčijo ni mogel o pomoči. »Zakaj moram pretrpeti ta nasilstva?« je loži 1 a uboga vest. »Kaj pa naj počnemo s teboj, moj ubogi srček, moja uboga vest? Ti pač nisi za nobeno rabo!« je tožil meščanček. »Nekaj naj ti povem,« je odgovorila vest. »Poišči mi na ruski zemlji nežno dete, odpri mi njegovo čisto srce in me shrani v njem. Morda mi bo nudilo nedolžno dete stalno zavetišče, me negovalo in mi streglo. Ko bo doraslo, me bo morda vedno bolj podpiralo in slednjič, ko bo veliko in spoštovano med ljudmi — se me morda ne bo sramovalo.« Meščanček je skrbel za to, da je izpolnil vesti to prošnjo. Prav kmalu je našel nežnega nebogljenčka, odprl njegovo čisto srce ter shranil v njem vest. Zdaj dorašča dete in v njem dozoreva vest. Dete bo zrastlo v velikega človeka in velika vest bo bivala v njem. Izgine naj potem vsaka krivica, umakneta naj se zvijača in nasilje, kajti vest ne bo več nespametna in bojazljiva, ampak bo svobodno gospodovala in vladala nad vsemi. Priporočamo sledeče mariborske tvrdke: JAKOB MULAVEC Zaloga ur. zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in poceni Maribor, Kralja Petra trg 1 Ženski In moški svet rad kupuje v Trpinovem bazarju MARIBOR Vetrinjska ulica št. 15 PETELN E. diplomiran optik, absolvent visoke Šole za optiko v Jeni MARIBOR, GRAJSKI TRG 7 Franc Kocjan elektrotehnično podjetje Izvršuje vsakovrstne elektr. inštalacije, popravila raznih elektrotehu strojev in aparatov. MARIBOR - KOROŠKA CESTA 8 teleanlna Želesnlna Ivart Koražija Maribor Aleksandrova cesta 42 Meljska cesta 1 Prodala in popravlja vse vrste ur, gramofonov, prstai ov. verižic itd. Kupuje staro zlato ia -rebro. Nezlomljive šipe nadomesti takoj. IGNAC JAN, urar in draguljar Maribor, novi Glavni trg___ Ektport Ivan Koražiia - Maribor VeleeUsport sadja in deželnih pridelkov Ob priliki Mariborskega tedna obiščite Restavracijo ..UNION" Vedno sveže unionsko pivo, prvovrstna vina, dobra meščanska kuhinja, najlepši, največji senčnati vrt. — Za dobro postrežbo jamči LiOfze Lisjak. restavraler Ivan KovaClC trgovina s steklom in porce'anom Maribor, Koroška cesta št 10 in Slovenska ulica št. 10. KELBIC FRANC mehanična delavnica /a pisarniške, šivalne stroje, registrirne blagajne in druga, v to stroko spadajoča dela. MARIBOR, Vetrlnjska ulica 7 Telefon 27-75 Vrtnarstvo IVAN JEMEC MARIBOR, Prešernova 16. Iz letovanje venrev in šopkov nudi vsak čas po naročilu — Nizke in visoke vrtnice 1.1. d 1LIC VLAD IS I.AV elektrotehnično podjetje Maribor, Aleksandrova 21 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Prleftl vkup na Majdinske krapce in gibance in pravo pr-Irško kaplico. ki skoz dobimo le pri šafarički v Mariboru, Splavarska ulica 5. Najbolje nabavte ogledala, brušena stekla in vse druge v to stroko spadajoče proizvode pri tvrdki KRISTAL d i tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor, Koroška cesta 32, telefon 21-32 Podružnici: Ljubljana, Medvedova »lica 38, telefon ;tl) 7i in Split, Zrinjska ulica 6. telefon Plnter A. Lenard 2eleznina Maribor (FRANČIŠKA ROTTER) ŠLAGER! Izporiojevalirr« gramofonskih plošč Maribor. Slovenska ul. 18, Celje. Dečkov trg 1 Se priporoča I I. PREAC, MARIBOR Glavni trg 13 manutaktura in konfekcija Velika izbira! Solidne cene! Se priporoča. Rosina Drago galanterija Maribor, Vetrlnjslca 26 Naslednje mnenje so izdali strokovnjaki o naših CERKVENIH ZVONOVIH: ».. da s svojim zvoneniem presedajo tudi po svoji no ranji kakovosti kakor tudi po svoji skup'n»sti ubranosti vse dosedanie tovrstue t rolzvode ...« Vsaka garancija, nainižjp cene! Ing. 1.1 K. B Oh l - Maribor, Aleksandrova ¥3 JOSIP TICHY IIM DRUG konc. elektrotehnično |Mxijetje. Slovenska Ift sl' orl|| »ro<-H za v»h v ln stroko spailujo^n tlel«. .lBim'i '« soliiliin strokovno 1n 2900'— " Kuhinje.......od Din 11K)0— Otomane.......od Din 390 — Madrace.......od Din 180'— 2iČne vložke......od Din 90"— Solidno in najceneje samo pri F. Novak, Maribor LS7 Slabo poletje nas sili, da oddamo poceni naše blago. Ker pa gotovine povsod primanjkuje, sprejemamo tudi hranilne knjižice kol plačilo, Trgovski dom, fflaribor II. DERDAJS semena, špecerijsko iu koloni.jaluo blago MARIBOR, TR(i SVOBODE Eksportna hiša »Luna«-Maribor Aleksandrova cesta 1!) Lastna pietarna. zaoga oalanterlje, kratite robi In Igrat Linoleum PREPROGE tapetniško, železno in medeninasto pohištvo, posteljnina, modrare, vložke, zavese, blago za inodrace. zavese, pohištvo, volna, flanela, odeje, naini/ne garniture, kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izbiri po reduciranih cenah — Ceniki gratis! KAREL PREIS Marloor, Gosposka 20 Kruh »TURIST u Glava zaloga: FEIERTAG Betnavska 43. Telefon 2824. Podružnica: NOVA VAS in v trgovini Skaza, prej Sirk Glavni trg Črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8- 10 dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav. S K ■ PAS ANTON modna trgovina MARIBOR, Slovenska u/. 4 \ VELIKA 'ZALOGA klavirjev, glasovirlev ln pianinov svetovnoznanih znamk Ehrbar, Stingi, Forster itd. Th. Bauerle Maribor - Gosposka ul. 56 Izvršuje vsakovrstna strokovna popravila. uglašuie in posoiuie kiavirje Se priporoča' Jos. Utaga nasl. I. Szlnicz Maribor, Aleksandrova 21 priporočam svojo veliko zalogo modne in manufakturne robe ter izdelovanje moškega perila po meri. ■ « : IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova cesta 13 Elegantni kroji! Solidno delo! Krolasivo MESARIČ MATIJA MARIBOR-KRČEVINA, Tomšičeva cesta štev. 6. Jciš A Les ok speciia n i trgovina zn ledila MARIBOR, Ulica X. oktobra V mariborskem tednu nai se potrudi vsakdo v Tatten-bachovo ulico, ker tam se dobijo prav dobre stvari, izvrstna vina in okusne jedi, cene rek.amne, da se vsak zadovolji. Kegl jišče, balini In biliard, s to igro zabava vsakdo se rad. Vse to vam nudi in se priporoča RESTAVRACIJA A. SEMICA. RADIO MARIBOR Največja zaloga radioaparatov in vseh potrebščin : ojačevalci in zvočniki /.a dvorane in odprte i ro-store, akumulatorji in baterije, inštalacijski materi lal za luč in silo. Cene /e\o zmerne; plačilne olajšave, brez pribitka MARIBOR. Glavni trg 1. Telefon 26-48 Pripor o ramo trgovino anisen Maribor. Glavni trg 21 —i Tam dobite po najnižji ceni blago za moške in ženske obleke, kakor tudi usnje in podplate. oEsa Zla o, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata, Orožnova ul. 8 Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 rf Ustanovljeno I. 1927 Ustanovljeno 1. 1927 SMUK! IZDELUJEJO SE ORIGINALNI SMUČARSKI ČEVLJI ŠPECIJALITETA! A. ROBINŠAK MARIBOR KLOM$ROV TRG ® PRODUKCIJA ČEVLJEV 4? ZAKAJ? Kdor lepih čevljev si želi, tja U stolni cerkvi pohiti. Za planine in doiine, pa celo za ples, to vse Vam nudi Hobinšak zares. Maks Ussar Maribor, Gregorčičeva 17 Gosposka 39, telef. 22-59 Instalacijsko podjetje za napeljavo vode, cenlralnih kurjav sanitarnih naprav in plina ter izvrševanje popravil. Naprava vseh črnopokrivaških del, strehe iz lesocementa in slrešne lepenke. Stavbno in galanterijsko kleporstvo. Izdelovanje in zaloga vseh vrst kovinaslih rakev. I. Jugosl. društvo wPOROKA" reg pomožna blagajna, centrala v Mariboru želi ustanoviti na o/.emi u b vše Kranjske svojo podružnico s sedežem v LjuMjmii. Za podružnico išiemo 8 do 10 dobrih mi-/arsk h i pleskarska in 2 tapetniška moistra s tvopmi delavnicam1 potrebnimi za produktivno članstvo. Vse Inlormaciie, kakor tuil' sprejemali e rednega članstva v zavarovanje /.a pohištvo za slučai zetiilve dobile pri društvu »POROKA«. Maribor, Sto,na 5. — Agiini potu ki se iščejo! sprejme vse zdrave osebe od 1 do 80 leta do največ 10.000 Din podpore za slučaj smrti Starih članov nad 38.000 — Izplačane podpore nad 9,000.000 Din Zahtevajte brezplačne pristopne izjave! FRANC CVERLIN ■ MARIBOR - GOSPOSKA UL. 32 konfekcijska trgovina Uro j a št vo, velika zaloga izgotovljenih oblek, za promenado, šport, modnih, dečjih, po različnih cenah na i/biro Za potovanje kovčejie, torbice, denarnice, nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Mariboi, Aleksandrova ul. 13. Priporočamo sledeče celjske tvrdke INFORMIRAJTE SE o ugodnih cenah našega izborno izbranega modno-manufakturnega blaga Ugodni položaj našega trgovskega lokala na eni najprometnejših celjskih ulic nam omogoča živahno kupčijo, hitro in stalno menjavanje blaga, ter Vam zato lahko vsak čas zaupno postrežemo s svežim in modernim manufakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Da izkoristite to ugodno priliko, Vas vabi VALENTIN HLADIN-CEUE Manufakturna in konfekcijska trgovina priporoča cenjenim 0(|iema'cem svo.io veliko zalogo manufakturuega blaga, kakor tudi ogromno zbiro ugotovljenih mošuih in deških oblek po zelo nizkih cenah. IVAN P1ASINAK Celje, Kralja Petra cesta št. 15. Konrad Gologranc mestni stavbenik v Celju Mariborska cesta štev. 30 prevzema in izvišuje vsakovrstne privatne,-javne in iiMustriiske z-jra dbe solidno in i oceni Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Vzorci in cenik zastonj! Celic si. lft Velik® veselje bode celo leto v rodbin , ako si nabavite inanulaklurno blago v Trg. domu stermeeki, ker tu so cen«- /.elo nizke, ubira pa ogromna in blago izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna gradla . efirja, sukna. kaingarna, vo:ne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine, sploh vse manu-fnkturne robe TDGOVSKI • 00« immuliL Franc Strupi, Celje priporoča svoio bogato zalogo porcelana, steklenine, najraznovrstnejših sip in okvirov. — Prevzema vsa stavbna in umetna steklarska dela. Tovarna pohištva Vetiovar franio Celi«. Hfisiiihoia uzo-lirnih cevi, likalnlkov, kuhinjskih aparatov, izolatorjev, žic. ermalui, sveliljk, zvoncev, telefonov, vsakovrstnega elektromelerijala, radioaparatov in raclio-malerlialo l Rafael Salmic urar in zlatar CELJE Karodivdom Priporoča se ,v gostilna pri Vedno s svežini blagom in solidno ste postre-ženi pri tvrdki Hotel „Iliifterfu$" Celte (iosoosHo ulica 7 priporoča svojo restavracijo pristna in domača vina. dobra kuhinja, primerne cene la*tnn prekajevalnica. Lastnik Drago Bernardi Dnevno sveže žgano kavo, WECKOVE kozarce za vkubavanje sadja in softivja kupite pri )OS. JAGODIC, Celje Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2 Špecerija — železu na. CELJE priporoča svojo za- pre§ernr,va ulica 20 logo ur, zlatnine in optičnih predmetov. angela Knaflič CELJE, (ijublianshii c.¥ oodružnica: esta Dna grad Špecijalna trgovina premoga in drv Frani© halan - Celic se oriporoča — Ima vedno v zalogi vseh vrst premoga ino/.emski koks za industrijo in rentralno kurjavo. kovnSki in plinski nre-moii ter trd« in mehka drv«. Postrežba točna iti solidna. Avgust Taček frizerski salon za gospode in dame Celtf. Gosposvelsna »I 13 m 16 Uprava Slovenca Celje Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi uprav n. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog unravništva lista Ljubljanske vesli: Pogreb Marjana Grebenca LJubljana, 29. julija. Novo žrtev naših večno lepih, a v svoji mrki neizprosnosti tudi večno grozotnih planin so položili danes pod hladno rušo — mladega, nesrečnega Marjana Grebenca. Tja so ga položili, kjer spi ne-vzdramno spanje že toliko njemu enakih: na božjo njivo pri Sv. Križu. Z vsemi nedoseženimi cilji, z vsemi neizpolnjenimi željami, komaj na začetku poti so jih naše planine, naše gore zvabile k sebi, jih prižele nase, se napile vonja njihovih mladih, bogatih duš ter jiib nato hladno pahnile od sebe — neme, strte. Pogreb mladega Marjana je bil takšen, kakršen je pač pogreb vseh mladih, širokemu svetu še čisto nepoznanih ljudi, ki so komaj dobro pogledali skozi okno življenja in so še daleč od vsakega bogastva Un časti: na zunaj skromen, brez oticijelnega pompa in sijaja, na znotraj prav zaradi tega tem bolj iskren in poglobljen. Nobenega fraka in cilindra ni bilo, nobenih govornikov in dramatsko na efekt preračunanih gest; celo običajnih radovednežev je bilo malo. Bili so tam po večini oni, ki so v resnici žalovali za pokojnim Marjanom in so-čuvstvovali z njegovimi nesrečnimi starši. Veselite se! V kratkem Vas bo osrečil Pokojnikovo krsto so pripeljali ob pol 1 popoldne z Gorenjskega v Ljubljano na glavni kolodvor. Številni pokojnikovi znanci in prijatelji so jo hodili vse popoldne kropit. Ko je ob 5 železni-čarski pevski zbor odpel pretresljivo nagrobnico »Človek, glej«, so pogrebci dvignili krsto, obloženo s številnimi venci in jo položili na mrtvaški voz. Od glavnega kolodvora je kreni! pogreb po Masa-rykovi cesti proti Sv. Križu. Pred mrtvaškim vozom je korakala zelezničarska godba »Sloga«, ki je ves čas svirala turobne nagrobne koračnice, takoj za krsto pa je stopal pokojnikov prijatelj Rudolf Zupane, ki ue more pozabiti tragedije v gorah, pri kateri je bil sam navzočen; ves skrušen in potrt je krčevito poihteval predse. Za njini so se uvrstili užaloščeni starši mladega Marjana, njegovi ožji sorodniki iz Ljubljane, Trbovelj iu Belgrada ter še mnogi drugi, ki so poznali idealnega, simpatičnega mladeniča. Na grobu je železničarski pevski zbor zapel še eno žalostinko, potem pa so votlo zabobnele težke grude prsti — in bela krsta, s truplom edinega sina, je plakajočim staršem za vedno izginila izpred oči. Ka? bo danes? Kino Kodeljevo: Ob petih in pol devetih: vMaraduv. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob pol devetih: »Maradu«. O Včeraj priobčeni noziv jugoslovanskim dobrovoljcem, naj se udeleže proslavitve nadškofa dr. Jegliča, je podpisal g. Fr. Radešček, a je njegov podpis v listu pomotno izostal. 0 Izletnike opozarjamo na dnevno izlete z odprtimi avtobusi, ki jih prireja Zveza za tujski promet: vsak ponedeljek: na Vršič, Ljubelj ali pa k izviru Krke; vsak torek: v Maribor, Celje in Dobrno; vsako sredo: na Jezersko, v Rogaško Slatino in na Bizeljsko; vsak četrtek: v Logarsko dolino; vsak petek: v Belo Krajino ,v Horjul; vsako soboto: v Zupanovo jamo, na Cerkniško jezero in Jezersko, ali Bakar na Jadranu; vsako nedeljo: v Logarsko dolino in na Dolenjsko. 5. in Jfi., avgusta na Koroško; 13. do 15. avgusta na Veliki Klek (Grossglockner); 6. aivgusta izlet na Ljubelj. Zahtevajte prospekte pri Putniku. Poživljamo interesente, ker je za Koroško samo še malo prostorov na razpolago, da si takoj rezervirajo sedeže. Kdor teli se po proslavi v tihem miru oddahniti, k S/amiču se naj odpravi, tam shJadi se in nasitil 0 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani javlja sklep občnega zbora z dne 18. t. m., da bo Združenje ugovarjalo vsaki ustanovitvi novega buffeja ali točilnice, ker za to ni podana prav ni-kaka krajevna potreba in ker je resno ogroženo redno gostilničarstvo, ki preživlja najtežje čase. Dolični, ki bi nameravali ustanoviti vinotoč ali buffet, se na to opozarjajo, da se potem ne bodo mogli izgovarjati, da niso bili o tem obveščeni jn so imeli vsled tega katerekoli investicijske stroške. Združenje gostilničarskih podjetij v Ljubljani: načelnik F. Kavčič, tajnik Bežek. I G N A C I J N A R O B E 7T APETNIK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU). © V Ljubljani unirli od 21. do 27. julija 1933. Vatovac Marjeta, roj. Kreč, 89 let, vdova bivšega vrtnarja, Vidovdanska c. 9; Mirlič Frančiška, roj. Knez, 55 let, žena sluge tiskarne »Merkur« Rimska cesta 5 (dvorišče); Verbajs Ivan, 72 let, bivši trgovec, Poljanska c. 17/1; Likozar Anton, 7(3 let, hadučitelj v p., občinski svetnik in častni meščan, Prečna ul. 2/II; Karbl Anton, 76 let, bivši kroš-njar, Japljeva ul. 2; Oven Franc, 74 let, posestnik, Cesta v mestni log 4; Arbi Janez, 6 tednov, sin zidarja, Grajska pl. 1; Slabe Anton, 90 let, zasebnik, Tyrševa c. 66/pr.; Aplenc Marija, roj. Gregorič, •68 let, žena mestn. podur. Rudolfa, Mestni trs 8/II; Palouc Ana, roj. Adamle. 74 let, vdova poštnega poduradnika, Moste, Zaloška c. 3; Zadnikar Ana, roj. Lešnjak, 59 let, posestnica, Črna vas 205; Skala Marija, roj. Jerše, 95 let, vdova trgovca, Gorupova ulica 3; — V bolnišnici umrli: Kranjc Ivan, 66 let, ?oštni nadkontrolor, Maribor, Gajeva ul. 7; Urbas van, 35 let, dninar, Planina 125 pri Logatcu; Pla-tinovšek Metka, 7 tednov, hči podporočnika, Šmar-tinska c. 24; Klančar Veronika, 13 let, Volščake Vsakovrstne ure zlatnina, srebrnina in npfičn predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 P r fotelji dobre kapljice •sid^o miran kotiček za prijeten pomenek v buSSelu u 99 Aleksandrova cesta 5 (dvorilče), kjer bodo vsak čas postreženi tudi z okusno pripravljenimi mrzlimi in toplimi jedili. r. omn nrveatm c n ivemnen« (van Senica pri Kočevju; Slaperuik Karolina, 28 let, žena preglednika fin. kontrole, Banja Luka; Subic Ivana, 70 let, obč. uboga, St. Jošt, okraj Ljubljana; Ko-zlevčar Alojzij, 5 let, sin posestnika, Bleči vrh 9; Kastelic Franc, 2 leti, sin posestnika, Predolje 1, obč. Račna; Rožane Ivan 84 let, posestnik, Cerknica 46; Krušič Matevž, mesar in gostilničar, 59 let, Moste, Prešernova ul. 8; Benčina Rudolf, 1 leto, sin delavca, Masafykova c. (barake); Krt Anton, 34 let, posestnik, Šenčur 95 pri Kranju; Čaplak Rok, 2 leti, sin posestnika, Ceplje 42 pri Gornjem gradu. 0 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4; jutri: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cestu 20. 0' Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 0 Dunajsko pranje svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. O Zobni atelje Ivap Radovan, Ljubljana, Šc-lenburgova ul. 4 do 6. avgusta ne sprejema. POSetSfC slaštifarno-Kavarno PETRKČEK na Aleksandrovi cesti Dr. Igor TatCar Dr. 18. It on vami h«Tavčar od 1. — 16. augusta ue ordinirata e Dr. SlrvniR do 20. avgusta 1933 ne ordinira Zobni atelje Jože Kavčič, dentist tehn. se je preselil v Gn-jevo ulico 6. Sprejema od 8—12 in od 2—6. Doj - Dam na Aleksandrovi cesti vabi vse udeležence jubilejnih svečanosti, da se v njega bifeju okrepčajo Celje & »Soča« ustanovila pevski odsek. Pri celjski »Soči« se začne 2. avgusta teoretični pevski tečaj, ki ga vodi g. Savelli. JS Uradne ure na predstojništvu mestne policije. Predstojništvo mestne policije v Celju naznanja, da trajajo uradne ure od ponedeljka dne 31. julija do 1. oktobra od 7.30 do 13.30. ■0 Pisateljica Ana "VVumbrechtsammer resno obolela. Zadnja ^Deutsche Zeitung« poroča, da je dobila iz Gradca obvestilo, da je celjska rojakinja in znana pisateljica Ana Wambrechtsammer, katere zadnje delo »Heul Grafen von Cilli und nim-mermehr« je pred kratkim izšlo in smo ga naznanili tudi mi, hudo obolela. & Nesreče. Veber Dobrivoj, 9 letni sin trgovskega pomočnika z Ostrožnega pri Celju je padel s kozolca in dobil težje poškodbe po glavi in ostalem telesu. -- Petrovič Ana, 3 letna hči rudarja iz Zabukovce, se ie igrala poleg strica, ki je cepil drva. Stric ji je po nesreči odsekal prst na levi roki. — Lubej Franc, 9 letni sin čevljarja iz Šmar-jete pri Škofji vasi je stopil na črepinjo in si pre-rezal stopalo na desni nogi. Vsi trije otroci se zdravijo v celjski javni bolnišnici. Celjski trg. Celjski trg je bil včeraj založen z različnim blagom, kakor po navadi. Sadje, posebno marelice in breskve so še precej drage. Tako dobimo marelice pri kmetu 3 do 4 kom. za 1 Din, medtem ko stane pri branjevki kg marelic 8 Din, breskev se dobi pri kmetu 4 do 5 za 1 Din, pri branjevki stane kg 5 Din. Zgodna jabolka stanejo 2 do 3 za 1 Din. Češenj je dobiti lo še bolj malo. Piščanci so bili 10 do 12 Din, stročji fižol stane merica 1.50 do 2 Din, stročji grah liter 0.75—IDin. Krompir merica po 1 Dim, jajca po 50 para ozir. par 1.25 Din. Veliko blagu gre v sosednje letoviške kraje. j& Obisk letoviščarjev v bližnjih kopališčih. V bližnjih celjskih kopaiiščih Laškem, Rimskih toplicah, Dobrni, Rogaški Slatini je vedno dosti leto-viščarjev. Posebno veliko je letoviščarjev v Rogaški Slatini, pa tudi Dobrna in Laško sla dobro zasedeni. ■& Izbirna tekma za celjsko mestno reprezentanco. V petek zvečer se je vršila na igrišču pri Skalni kleti izbirna nogometna tekma za celjsko reprezentanco. Pri prvi skupini so tvorili večino člani SK Celja, pri skupini B pa članstvo SK Atletika in SK Olimpa. Vsaka skupina je nastopila le z 10 igralci. Zmagata jo skupina A z rezultatom 5:2 (0:0). Igra je bila živahna in zanimiva, udeležba pa bolj slaba. Vsak polčas je trajal le po 30 minut. Sodil ie dobro g. Svelek- Kdaj bo boljše? S skrbjo si dan na dan zastavljamo to teiko vprašanje. Breme gospodarske krize tlači danes vse gospodarstvo. Ni čuda, da postajamo malo-dušni in da včasih nad boljšo bodočnostjo kar obtrpavamo. Pa če kje, potem se ravno na gospodarskem polju mak>dušno«t grdo maščuje. Le tisti, ki bo tvorno posegel v tok gospodarskih dogajanj ter znal pravilno ocenjevati vrednost ali brez-pomembnost narodovih gospodarskih ustanov, sme upravičeno upati na boljše čase. Slovensko ljudstvo si je pred 33 leti pod vodstvom rodoljubnih gospodarskih tvorcev zgradilo zavod, ki ravno v teh bridkih časih s svojo gospodarsko močjo in s svojim solidnim umevamjem ljudskih potreb predstavlja mogočno oporo našega slovenskega gospodarstva. Dočim pred dobrimi 30 leti naši ljudje skoroda niso poznali drugega zavarovaja kot proti požaru, vodi danes naša domača Vzajemna zavarovalnica poleg desettisočev zvarovanj proti požaru, že tisoče in tisoče zavarovanj proti vlomu, proti razbitju stekla, proti razbitju zvonov, proti nezgodam, za slučaje smrti in doživetja, za otroške dote, zavarovanja avtomobilov, zavarovanja zakonitega jamstva, posmrt-ninska zavarovanja »Karitas« itd. Milijoni teko letno iz tega zavoda med naše ljudstvo in baš tja, kjer je pomoč najnujnejša. Potrebno pa je, da razumevanje zavarovalstva prodre v sleherno našo hišo, v vsako družino, v sleherno gospodarstvo. Le tako bo naše gospodarstvo varno pred pre-tresljaji, ki jih doživlja ob požarih, nezgodah, ob smrti in neštetih drugih težkih dogodkih. Obrnite se na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, ali pa na zastopnike, ki jih ima v vsaki župniji, ter ne odlašajte s stvarjo, ki je lahko že jutri za Vas življenjskega in eksistenčnega pomena. Nevedost je ravno v tej stvari le prevečkrat mati bede in gospodarske propasti. Henkel-Jeva soda za pranj« In čiščenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko odloči vso umazanino ter Vam prihrani trudapolno predpranje.. Pazite vedno na ovitek x znakom leva. Mariborske vesli: Penezev ogromno Koncem maja smo poročali, da je plačal Maribor z okolico od avgusta lanskega leta pa do konca letošnjega aprila na samih sodnih taksah okoli 900.000 Din. Lep kupček jurjev se je v obeli sledečih mesečin maju in juniju še občutno povečal ter dosegel sedaj čedno svoto 1,138.159.70 Din. V maju in juniju sta obe mariborski sodišči — okrožno in okrajno — pobrali na taksah 238.170.70 in sicer okrajno 186.393, okrožno pa 51.776,70 Din. Razdeli se pa v podrobnih postavkah svota pri okrajnem sodišču naslednje: v maju sporni oddelki 31.416.35, izvršilni oddelek 25.766, zemljiška knjiga 21 tisoč 884, ostali manjši zneski pa odpadejo na nesporni, kazenski in XI. oddelek. V juniju pa Naši bodoči gospodarji Z lepo slovesnostjo oc jc zaključilo včeraj letošnje šolsko leto nu tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Dopoldne ob pol 8 se je vršila sklepna \ maša v stolnici, ki so se je udeležili profesorji in učenci zavoda. Ob 9 so se zbrali \ šolski dvorani številni gostje, številni starši gojencev, profesorski in uradniški zbor ter vsi zavodovi gojcnci. Izbran športni je otvoril violinski komad, ki ga je podal bravurozno zavodov gojenec. Sledil je nastop pevskega zbora pod vodstvom prof. Druzoviča, nato pa jc pozdravil ravnatelj Priol s prisrčnimi besedami goste ter podal v zgoščenih besedah pregled zavodovega dela in življenja v preteklem letu. Po govoru jc sledilo izpraševanje gojencev, ki so odlično odgovarjali iz vseh predmetov. Po nagovoru zastopnika banske uprave svetnika inž. Zidanška, ki je polagal gojencem na srce ljubezen do domače grude in do naprednega kmetovanja, se je izvršila razdelitev spričeval in premi), sledila je zahvala gojencev in prisrčen poslovilni govor ravnatelja Priola. Po zaključnem nastopu pevskega 2hora so si gostje ogledali zavod. Letošnji absolventi so: Filipič Franc, Gobec Martin, Golob Ladislav, Horvat Anton (odličnjak), Horvat Ivan, Krajnc Ivan, Maier Henrik, Marzidovšek Franc, Napotnik Mihael, Naver.šnik Franc, Novak Dragotin (odličnjak), Pajtler Martin, Plateis Vladimir. Podgoršek Avguštin, Raj.šp Janez, Raner Jakob, Sande Adolf. Tkavc Rudolf, Urck Franc, Vrač-ko Alojzij, Zevniik Franc, Žcleznik Anton (odličnjak), Lešnik Ludvik, Rottner Anton. so kasirali na spornih oddelkih 29.592, na izvršilnem 31.902, na zemljiški knjigi 16.538 Din. Zanimivo je, da prinaša okrajno sodišče državi vsaj, kar se tiče taks, mnogo več dohodkov, kakor višje instance. Na okrožnem sodišču-je risje edino civilni senat v pogledu taks precej »drag«, saj je zahteval v maju 20.320.90 Din. dočim je bilo na izvenspomeni oddelku samo 4293, pri kazenskem senatu 653 in pri preiskovalnem sodniku borih 30 Din. V juniju se je plačalo na taksah na civilnem in prizjvne.ni senatu 21 tisoč 82.55, na izvenspornem oddelku 4510.50 in i pri kazenskem senatu 567 Din. — Ogromno pe-I nezov, zlasti če bi se priračunali še stroski I pravdanja, komisije itd. kovi ulici 8, oz. Gosposki 50, v katerih stanuje s svojimi družinami devet staroupokojcncev. Do 30 let že stanujejo nekateri v teh stanovanjih. Ali je prav, metati na cesto ljudi, ki so iz svojega investirali v stanovanja čedne vsote in katerih usoda je spričo pičle pokojnine itnk težka in bridka? Malo srca in duše... Dobor uspeli pri bolečinah v členkih, protinu, išijasu se doseže s Togal tabletami; deluje, hitro in učinkovito brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdrav nika. Dobe se v vseh lekarnah. Odobr. MSP S. br. 1437 od 5. II. 1932. □ Prva vaja nn prostem za ^Celjske grofe« bo jutri, v ponedeljek, ob pol 20 na Rotov-Skem trgu. Vsi, ki 60 se prijavili, naj se ob določenem času zglasijo na trgu. Tam se lahko priglasijo še novi prijavljenci. □ Prešernova ulica je zaprta. Radi velikih ripravljalnih del za razstavne komplekse ob rešernovi in Ru/.lagovci ulici, ki so v polnem teku, se Prešernova ulica za čas do vključno 18. avgusta za ves promet zapre. $ Uprava »Slovenca« koridor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. □ Petdesetletnica strokovnega delovanja. Dne 1, avgusta slavi odlični mariborski meščan mr, pharra. Alojzij Sirak, lastnik lekarne »Pri Angelju varim« redko slovesnost svojega petdesetletnega strokovnega delovanja. Rojen 1. februarja 1866 v Sv. Jurju pri Celju, je po končani mariborski gimnaziji stopil kot praktikant v staro ^deželno« lekarno v Slov. Bistrici, nato je služboval v Mariboru ter na graški univerzi dosegel leta 1892 diplomo magistra farmacije. Po končanih študijah je služboval kot asistent in pozneje kot pro-vizor v lekarni »Pri Mariji Pomagaj« v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Leta 1912 je otvoril novo lastno lekarno na Aleksandrovi cesti 33, ki jo vodi še danes z izredno strokovno sposobnostjo in vestnostjo, zavedajoč se svojih dolžnosti in odgovornosti. Znano je v Mariboru njegovo dobro srce in odprta roka za vsaktero dobro delo. K redkemu jubileju mu iskreno čestitamo želeč mu še mnogo let usipešnega udejstvovanja v njegovem podjetju. □ Kolonija brez vode. Velika nevolja vlada v železniški koloniji ob Frankopanski cesti. Že tri dni je ostal dravski vodovod brez vode. Kolonija ima namreč dvoje vodovodov. Za pijačo in kuho i jim daje vodo mestni vodovod, v vsaki drugi ulici I pa se nahajajo iztoki vodovoda delavnic državnih železnic, ki črpa vodo iz dravske struge s parno ■ črpalko poleg dravske brvi. To dravsko vodo upo-| rahljajo stanovalci kolonije za pranje in zalivanje vrtov. Ker pa je tudi v mestnem vodovodu malo vode, so prebivalci kolonije izpostavljeni velikim neugodnostim, Na merodajnem mestu so izvedeli, da se je pokvarila črpalna naprava pri Dravi, da pa ni kredita za popravilo, □ Sfaroupokojcnce mečejo na cesto. Kdo bi si to misli I ? V smislu zadevnega razglasa, nabitega na oblastvenih ruzg.asnth deskah, bo danes ob pod 9 dojioldne pri katastrski upravi licitacija devetih stanovanj v poslopju v Kre- ffllirim kraljica čokolad Ant. Desnica-tovarna Mirim čokolade Maribor. Koša ki 71. □ Prijavite stanovanja. Odbor »Mariborskega tedna« se ponovno obrača na zasebnike, da prijavijo prazne sobe ali postelje za obiskovalce Maribora v prihodnjih dnevih. Prijave se sprejemajo v pisarni v Gosposki ulici v palači Banovinske hranilnice. □ Vinska poknšnja, ki se vrši v okviru »Mariborskega tedna« od 5. do 15 avgusta, prekaša po dosedanjih prijavah vse dosedanje slične prireditve v Mariboru. Na razstavi bodo zastopana najboljša vina Štajerske. Interesenti se opozarjajo, da pošljejo prijave in vino, namenjeno za razstavo m vinsko pokušnjo čim-preje najkasneje pa do 3. avgusta na naslov » Mariborski teden«, Maribor, Gosposka 36 v palači Banovinske hranilnice. — Pri boleznih srca in poapnenju žili nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josei«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. □ Smrt kosu V Delavski ulici 59 je umrla soproga upravitelja pomožne pošte pri Sv. Martinu na Pohorju gospa Vilma Vorža. Truplo blage žene ie bilo včeraj prepeljano v Slovensko Bistrico, kjer bo danes popoldne ob 4 pogreb na tamošnjem mestnem farnem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočemu soprogu in svojcem naše iskreno sožalje, □ Na državno prvenstvo. Prihodnjo nedc-| I jo bo kolesarska tekma za prvenstvo države j nn pro^i Zaprešič pri Zagrcbu-Kostanjcvica-Št. i Jernej-Zaprošič in sicer za seniorje v daljavo , 100 km, za juuiorje na 50 km. Tekmovanja se ' udeleži ekijia mariborskih Maratoncev: Roz-| man, Faninger, Žunko-Kogler, ki ima mnogo izgledov za zmago. □ Danes plavalne tekme. Na Mariborskem otoku bo danes popoldne zopet živahno. Pri plavalnih tekmah sc srečajo vsi najboljši mariborski plavači. Prvokrat bo pomeril to pot na tekmi svoje moči z Maratonci novo osnovani plavalni klub MASK. □ Kupujmo in prodnjajmo v Grajski starinarni Trg Svobode, kajti tam je najboljše) lUtatil so šli Vital Voduiek: Nedeljske misli Z<1 osmo pobinkoitno: Prilika o krivičnem oskrbniku. (Luka 16, 1—9.) j Ko sem pregledoval nekdanje nedeljske odstavke in jih vzporejal v posameznih številkah z najnovejšimi dnevnimi vestmi (ki tako hitro osta-ns!), mi je postalo kar teiko in nerodno. Kako naj , bi tile koščki evangelija spadali v to pisano vr-vcnje? Kuko naj bi govoril o njih sredi ceste? Sleoraj sem hotel poprositi odpuščanja, da sem kako nedeljsko misel napisal... Nekateri pa so bolj goreči. Ne poznajo in ne ! priznajo nobenega ugovora in pomisleka. Kmalu | bi zahtevali, naj katoliški časopis dan za dnem z nuj večjimi črkami prinaša misli in spomine na Je- J zusa. A zdi se mi, da slednji ljudi ne razumejo in s pretiravanjem neštete samo odbijajo. Ne gre za pi co mesto in velike črke. Globlje seže, če zapoje ' kje sredi tivljenja in vrvenja majhna božja misel ! — kakor bije sredi telesa majhno srce. Taka skrita j misel v resnici izvabi srcu premnogo utripov in i brez nje bi se življenje marsikomu ustavilo. Posebno otroci sveta ljubijo, da se jim tako nevsiljivo in sredi drugega bliža kraljestvo luči.. To je pa res: evangelij, najmanjši košček evangelija je treba živo zgrabili. Današnji odlomek je iz evangelista Luka. Luka je kakor nalašč za življenje! Zgovoren. Plastičen. Za vsak pogo- , vor. Samo prelistajte njegov evangelij, na primer od desetega do dvajsetega poglavja. Kako živo ; nam je ohranil Jezusove prilike: od lakomnega i bogatina in težkega oblaka in biriia in krivičnega | sodnika in mimo nešteto drugega do današnje zgodbe o krivičnem oskrbniku. Grem po cesti. Sreča me prijatelj, ki se je pravkar vrnil s potovanja po južnih krajih. »Ti, tam pa znajo!* Pripoveduje mi na dolgo in široko. »Na primer naš upravnik: nagrabil si je milijone j — in da nima težav in ne izgubi ugleda, je bogato \ preskrbel ie celo svojo ilahto in vse okrog sebe, I ki bi m« bili lahko nevarni. In se sijajno drži!* | In tako dalje. Glejte, saj fe to Lukeževa zgodba! Samo nekaj \ besed je spremenjenih in okolje je malo drugačno. I (Morda je vzel Jezus samo kako korupcijsko afero, | o kateri se je v judovskih krogih takrat mnogo \ govorilo.) Pa zanima. Jaz sem jo mnogim povedal, i Evangelijska prilika se ponavlja. A nekaj ima Luka več: Jezusa. Dvoje dobrih oči, ki te mimo zgodbe zazro vate... Dvoje dobrih rok, ki te hočejo okleniti... On govori in ničesar ne pripoveduje zaman. Zadnji odmev je vedno Bog. Zasukajte malo drugače: sredi mesta, na eni najprometnejših ulic te sreča Jezus. (Ljudje, ki nočejo o Njem nič slišati, bi ga gotovo pozdravili.) Poslušaš zgodbo o otrokih sveta. O velikih poneverbah. To je še vsakdanjost. Potem pa se upre vale svetel, svetel pogled. Božja dobrota sama. Božja luč. »Pozdravljen, prijatelj! (0 Jezus, kdo bi le zavrnil, če pozdravljaš in vabiš ti sam?) Moj brat! Otrok luči! (Kar čutim, da moram odvreči temo sveta. Otresti se težkega bremena krivde in vsakdanjosti.) Pa tako malo storiš za to svojo luč, za bogastvo luči, ki le čaka. Pritruditi si ga moraš, J kakor si svoje bogastvo nagrabijo otroci sveta, j Vendar ne misliš, da ti bo vsakdanja novica in praznota dneva svetila za smrt in za večnost? Daj — vzemi luč!* In sredi hrupa ne moreš pretliiati boije besede. Blagor jim, ki so sredi teme kakor svetli > jttnmeni. Svetli ljudje. Možje luči. Ožarjene ma- ] t (ke. Sijoči otroci. Še drugim svetijo. In izgubljenega otroka sveta prevzame včasih | po njih čudovito hrepenenje, da bi si nagrabili, i nagrabili božjo ljubezen, odpuščanje in kraljestvo. PM Vlom. Pred dnevi so neznani zlikovci vlomili v viničarsko poslopje v Gruškovju, last posestnika Janeza Kranjca iz Sv. Vida. Odnesli so vso postelj- | nino, kuhinjsko opremo in razne druge stvari, i Škoda znaša skupaj 1600 Din. O vlomilcih ni duha j ne sluha. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici sta umrli j Marija Vuk, stara 52 let, viničarka iz Ločiča, in i Ana Mere, stara 42 let, žena posestnika iz Velike i Varnice. Blag jima spomini Iz davčne službe. Davčni kontrolor Jlakob Mal-niger, ki je imenovan za davčnega inšpektorja in šefa davčne uprave v Novem mestu, je odpotoval na svoje novo službeno mesto. Nezgoda. 12 letna Angela Purk, hčerka posestnika, iz Majšperga, je padla z drevesa in si zlomila levo golen. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 30. t. m. do 6. avgusta 1.1. vrši druga desetina drugega voda, hi sicer četovodja Frane Breznik in desetnik Ignacij Vauda. — Reševalno službo: Šofer Ervin Da-miseh in desetnik Fric Mahač, od moštva pa Ferdo Vlenlh im Norbert Murko. Konjice Dnevnega »Slovenca« lahko dobite v Valen-Čakovi trgovini Izvod samo 1 Din. Segajte po »Slovencu«! Trbovlje Sprememba posesti. Ferenčeve hiše — bile tri — je na držbi kupila za 150.000 Din tuk. Posojilnica, ki si bo menda v eni uredila poslovne prostore, ostali dve pa prodaja. Delovanje Rdečega križa. Tukajšnji krajevni didbor vodi akcijo za mlečno prehrano otrok, za tiste, ki pri otroški kuhinji, katero upravlja občina s pomočjo banovine, ne pridejo v poštev. Slavni odbor R. K. je v ta namen daroval 20.000 t>in in sedaj dobijo od 24. t. m. dalje v Trbovljah 102,, v Zagorju 50 in v Hrastniku 50 otrok dnevno fnleko. V Trbovljah ga oddajajo v meščanski šoli in posvetovalnici z« matere. Da zasigura obstoj te človekoljubne naprave se je tudi obrnil na vse krajevne odbore v banovini s prošnjo za nabiranje prispevkov v pri drudarskim otrokom. Enako se je priporočal za potrošeno obleko, perilo in obutev Tačas vzdržuje trboveljski odbor tudi 30 bo-lehnih delavskih otrok v počitniški koloniji v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu in se tako trudi pomagati v sedanfih razmerah. Poizvedovanja Izgubita sem črno ročno torbico s hranilno knjižico. Prosim naj jo najditelj vrne: Vodnikova ulica 10, Moste. Našla se je dne 16. t m. v Slomškovi ulici zlata broša. Dobi se v upravi »Slovenca«. Zlata verižica s srebrnim obeskom (trinog) je bila dne 27. t. m. izgubljena. Ker je verižica drag spomin, se pošten najditelj naproša, da isto odda proti dobri nagradi na blagajni zavarovalne druž.be »Feuiks« na Alektvaudrovi cesti 12. Uprav kakor industrijski kapitalist, ki svoje delavce izže in izpre, naj jih potem kot brezposelne preživljajo in podpirajo drugi, in to navadno sloji, katerim ti nikdar niso bili v nikakšno korist. Prav tako se godi našim viničarskim očetom po vseh haloških in ormoško-ljutoinerskih goricah, ki morajo vsako leto po svojem dovršenem poklicnem delu v vinogradih, s cepcem in z rešetom na rami, za kruhom daleč dol v Medjimurje, na Hrvatsko in v druge kraje. Vsak poklic nudi onemu, ki ga izvršuje, potrebno eksistenco. Le viničar tega nima. On mora, ako hoče vsaj nekaj mesecev dati svoji družini vsakdanjega kruha, iti mlatit za zrnje, to je, eksistenco mora iskati drugod, ne pa tu, kjer dela. — Taka praksa nesocijalne ureditve našega vinogradništva za svoje delavce obstoja že od davnih časov sem, tudi od takrat, ko se še o kakšni krizi nikomur od vinogradnikov niti sanjalo ni, ko je naša gorica radi dobre vinske cene rodila grozdje tako rekoč z zlatimi jagodami. V tem času najdemo po naših viničarijah moškega le malokje doma. Vsi so na mlatvi ter se bodo povrnili komaj kdaj po šestih tednih nazaj. Delo, ki ga še sedaj zahtevajo vinogradi, morajo opravljati žene viničarke s pomočjo večjih otrok. Toliko, kakor gara ravno sedaj v tem času vsak viničarski človek, ne trpi prav nihče. Pa to vse skupaj bo zaleglo Je toliko, da jih ne bo konec od lakote in bede, ko bo spet treba prebijati dolgi zimski čas. Nekdaj je za naše inlatiče bilo veliko boljše, ker takrat so dali kmetje še vse mlatiti s cepci. Stroj pa je tudi viničarju odjedel ta edini grižljaj kruha. Danes so že jako redki, ki se za mlačev ne bi poslužili parne mlatilnice, ker ta opravi to delo mnogo hitreje in točneje. Zaradi preobilnega povpraševanja po mlačvi od strani vi-ničarjev, se gode ponekod jako velike zlorabe na račun te strašne stiske za kruhom. Po nekod, n. pr. na Murskem polju, se mora inlatič zavezati, da bo pomagal opravljati vsa kmetijska dela skozi celo leto (mora cepiti drva, kidati gnoj, kositi, suSiti, žeti, voziti in spravljati snopje, pomagati pri setvi itd.). Večji kmetje obdelujejo svoja posestva izključno le z mlatiči in z živino, Nekatera dela jim morajo mlatiči, kot nekakšno uslugo, storiti čisto brezplačno, druga pa za tako zvano »mlačovsko plačo«, ki znaša za ves dan trdega dela, to je od Viadihi - biseromašnihu Slovenija vsa vstaja za veliki dan, ves narod kot šc nikdar od ljubezni vdane gnan, da. od ljubezni sinovske do Vas, vladika, na dan, ko dianuintnomašnih let krasi Vas dika. Krase Pas demantni sadovi dela, od lepih trgov, mest do zadnjega Vam sela na polju vere in omike naše, na njivi dela — vsepovsod ime je diamantno Vaše. Vse, s čemur hočemo Fcrs danes počastiti, kar hoče narod še od I'ns za blagoslov prositi, ste dali že iz duše nam velike, vsejali že iz duše plemenite. Zori in raste setev Vaša v veri v našega Boga, v zavesti in kreposti pričajo svetišča naša vsa, zori in raste setev Vaša v naši nam prosveti, značajev, umov narod mali ves se *ieti. 9. Kol vitez stali ste na čelu narodu I um čete, branili, ohranili mu svetinje drage, svete. Kot Kri sta nadpastir ste dobro čredo pasli, da lahko z Vami vsi bi do neba dorasli. Vodili, pasli ste in se borili za božjo čast in iz ljubezni vse storili od rosnih, novomašnih davnih let do danes, ko je šestdeset minilo diamantnih let. Po zgledu Kristusa, ki hotel je za nas trpeli, odrešil nas pred tisoč in devet slo leti, pogumno križ njegov ste mlad že naložili, po zgledu Njega drugim, nam, služili. Pač mnogokrat je trnje krilo pota, kjer Vaša zgolj hodila je dobrota, pač mnogokrat so kaplje grenke lile, ki so življenje bridko Vam grenile. Zato večer življenja Vam ožarjaj dobri Bog, v počitku sladkem brez težav in brez nadlog, in enkrat Vam plačilo daj bogato, v nebesih krono diamantno-zlato. Marija Ferjan. Z njegovo pomočjo sem študiral Bilo je leta 1916. Par gimnazijskih razredov sem dovršil v Ljubljani. Nisem vesel odhajal na počitnice, kakor drugi študentje, kajti doma je ležal oče na smrtni postelji. »Ne boš mogel več v Ljubljano; ne zmoremo.« Slutil sem, da bo prišlo do tega. V sili je človek iznajdljiv in drzen. Danes j se čudim, kje sem vzel toliko poguma. Julija meseca istega leta je bila v moji fari (Košani na Krasu) birma. Prevzvišeni je spovedo-j val do pozne ure zvečer. Kot ministrant sem čakal, da bom zaprl cerkvena vrata. Kar mi šine v glavo: »Tema je. Kaj ko bi posvetil gospodu škofu do župnišča in mu med potjo potožil svoje gorje?« Mišljeno, storjeno. Stekel sem k sosedovim po »fa-rav« (luč za v hlev) in kmalu sva jo mahala s Prevzvišenim proti župnišču. »No, kdo pa si, ti, ki i si tako priden, da si me počakal in mi svetiš pot?« ' Jeziček se mi je razvozi jal: Kovačev sem, pišem se ; pa Jankovič. Študent sem bil, a odslej ne vem, kako bo. Malo premoženja, oče na smrtni postelji; treba bo ostati doma ... Mogoče bi mi vi pomagali, prevzvišeni?« — Ustavila sva se. Ura je bila pol enajstih. Gospod škof me je skušal ogledati ob slabem svitu svetiljke. »Fantek. Korajžen si, korajžen si. Bom z g. župnikom govoril. Pa lahko noč.« »Hvala in lahko noč, prevzvišeni,« sem rekel, doma pa nfč povedal. Naslednji dan pride k nam pokojni župnik g. Abram: »Vaš fant je pa .eno našpilal' včeraj,« pravi. »Za božjo voljo, kaj pa?« vpraša boječa mama. »Škofa je napadel.« — »S kamnom, po nesreči?« vpraša mama že napol i« sebe. G. župnik se zasmeje in opiše nenavadni nočni dogodek. — Napravil sem prošnjo in tri leta skoraj brezplačno študiral v šentvidskih zavodih. Prevzvišeni, Bog Vam plačaj! t .... t- —:x T,,..r,- U« nn„ , R uuunu, J <—-' > , j. . >>••,. I uvltvij .UV^M^glll^UA, Fraaeua. rane zore tja do poznega mraka ponekod komaj dva do tri dinarje. Letos kaže letina nekoliko boljše od lanske, j Tako bodo naši mlatiči najbrž tudi nekoliko boljše I poplačani za svoje napore. Njih »mertik« bo štel morda nekaj vreč zrnja več. Doma jih z nestrpnim veseljem že čakajo mladi zobje — otroci — da dobe vendar enkrat košček kruha in da tako brž zopet vidijo svojega dragega ateka, za katerega vsak večer z mamico prosijo ljubega Bogeca, da bi se mu tam na mlačvi kaj zlega ne pripetilo, pa obilno bi naj namlatil in se zdrav povrnil. Skoftli mu bodo na kolena in hiteli pripovedovati vsak svoje. On pa, čeprav ves zdelan in potrt ter shujšan od vročine in žitnega prahu, jih bo z mišiča-stimi rokami ljubko privil k sebi, pobožal in po-gladil bo vsakega posebej; ne bo pa pozabil s s skrbjo naročevati vsem skupaj, naj jedo kruhek zelo počasi, če hočejo, da bo ta delj časa ostal pri hiši. Ko to pojedo, kar je na mlačvi zaslužil, potem ni ničesar več, potem se začno znani pasji dnevi zopet od kraja ... Najvažnejši problem v viničarskem vprašanju je, kako se naj tu pride s poklicnim delom do sigurnosti vsakdanjega kruha. Živeti od vinograda, ima enako pravico tudi viničar. To pa se ne rešuje po mnenju tistega »vinogradnika«, ki vidi zlo vsega le v pušenju tobaka in če si kakšno viničarsko dekle enkrat nadene malo lepše krilce. Tu nastopa vedno bolj pereče vprašanje, kje najti tisto zemljo, na kateri naj tudi viničarju zraste njegov vsakdanji kruh, ako mu denarnega zaslužka res ni mogoče dati toliko, da bi si tega vedno sam kupoval tam, kjer je ta naprodaj. In če se itak vinogradi danes več ne izplačajo! Ah je potem potrebno, da še v naprej obstoje v svoji nezmanjšani površini, kakor so? Naj toliko tisočev viničarskih družin prekrižanih rok mirno zre, kako mrtva in neobdelana leži pred njimi zemlja, za katero najbolje vedo, da bi jim rodila vsega dovolj za preživljanje, samo če bi jo smeli svojim življenjskim potrebam primerno obdelovati in preurediti. — Manj vina, pa več kruha, v tem obstoji bistro vsakega realnega napredka in narodnega adravja v teh naših tako »spnfanih« vinorodnih krajih. To je tudi eden naših in največjih sorijalno-gospodar-skih problemov, kateri zahteva energične ureditve čimprej. Krani Uradnikom, delavcem, dijakom in nameščencem ter vsem posetnikom Kranja priporoča dobro In poceni, celodnevno ali opoldansko hrano »ljudska kuhinja«, lastnica Ana Uranjak, Kranj, Roženven ska ulica (pod Velbom). Sprejema aibonente. — Dostavlja v tovarne. Eostilna »Prešernova Met" v Roossovi hiši nasproti hotela »Stara pošta« toči tudi nadalje pO najnižjih cenah raznovrstna dalmatinska vina iz svojih vinogradov, kakor tudi viško rdeče, črno in belo vino, prošek in domače vinsko žganje, na drobno in debelo. Priporoča se ANTON KRALJIC, gostilničar. Iz Vranskega kota Rdeči petelin je po dolgem času v našem okraju zopet enkrat razpel svoja nesrečna krila V noči od četrtka na petek je nastal požar pri posestvu Kukovnika Franceta in Cecilije v Šmartnem pri Stopniku, ki je uničil celotno gospodarsko poslopje, v katerem se je nahajal tudi hlev. Pričelo je goreti nekako ob pol 11 zvečer. Ogenj sta k sreči opazila dva krošnjarja, ki sta prenočevala v hiši. Goreče poslopje je bilo oddaljeno le kake tri metre od stanovanjske hiše. Vsled hitre pomoči od strani gasilcev iz Prekope in pozneje došlih gasilcev iz Braslovč, so ogenj omejili na goreče poslopje. V hlevu je bilo 8 goved in en konj. Razun enega teleta, ki je v hlevu zgorelo, je bila rešena vsa živina. Reševalna dela so bila toliko bolj otežkočena, ker tedaj ni bilo doma gospodarja, ki je šel v zidanioo po pijačo, da bi lahko drugi dan z njo postregel ženjicam. Ko se je vrnil, je bilo že vse v plamenu. Škoda je prav občutna. Poleg teleta so uničene tudi vse gosi in kokoši. Tudi kakih 50 do 60 škafov ječmena je zgorelo, vsi gospodarski stroji in poleg stoječa sušilnica so pa popolnoma uničeni. Tudi več kub | metrov rezanega lesa je postalo žrtev požara. Škoda se oeni na najmanj 50.000 Din ki pa v celoti ni krita z zavarovalnino in bodo morali po-gorelci trpeti škode več kot polovico. Ce bi domača gospodinja, ki je bila tedaj sama doma z malimi otročiči, ne rešila iz hleva živine, bi bila škoda še veliko večja, ker bi zgorela vsa živina. Čudovito pa je, da se je domači pes, ki je bil ob hlevu privezan, rešil sam. Med požarom se je skril pod opeko, ki je bila naložena ob steni gorečega poslopja in se je vsled požara zrušila. Ko so ognjegasci razkopavali ruševine, so našli psa pod kupom opeke popolnoma nepoškodovanega, čeravno je nad tem kupom opeke celo noč gorelo Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Šmarje pri Jelšah Pretekli teden je bil za šmarsko dekani jo en sam veliki praznik. V nedeljo, t6. julija je daroval novomašnik č. g. Ivan Cokl iz Zibike prvo sv. mašo v starodavni romarski cerkvi Matere božje na Tinskem. Novomašniku je pridigal konjiški č. g. arhidiakon Tovornik, župnija Zibika je dala že lepo število duhovnikov, redovnih in svetnih, med njimi tudi sloviti pridigar in misijonar p. Odilo Hajnšek, ki deluje v Ameriki. — V ponedeljek. 17. julija je naša šolska mladina poromala na Slomškov dom ter se navduševala za Slomškove ideale. — V četrtek, 20. julija se je obhajala pri št. Jurju ob j. žel. zlata maša tamošnjega vel. č. g. župnika in kanonika VI. Mikuša, oetočasno pa je obhajal isti jubilej pri Materi božji na Brezjah vnoko-ieni vojni kura t, ponkovski rojak č. g. Jakob Marzidovšek. ki sedaj stalno živi pri st. Jurju ob j. ž. — Dne 23. julija pa je daroval prvo sv. mašo č. g. novomašnik Štefan Čakš v Šmarju pri Jelšah. Pridigal mu je č. g. ms^r. Vrcže, rojak šmarski, ki je navajal v svoji pridigi, da ni bilo v Šmarju že 45 let nove maše. Novomašniku pa sta pri sv. maši asistirala oba šent-| jurska zlatrnnašnika. kanonik Mikuž in kurat j MafžidovščK, Ki sta uuiidjals svoj zlati jubilej ■ prejšnji četrtek np v« v Trn c Trboveljskih otrok ae je spomnil tod! Tržič. V ponedeljek zvečer se je vršila nogometna za. bavna tekma med šoferji in brivskimi pomočniki ki je vrgla 2700 Din čistega, kar je prejela trboveljska občina v pomoč revnim otrokom. V nedeljo, 13. avgusta pa nas bodo obiskali trboveljski slavčki in zapeli ob 10 pri sv. maši ter nato v »Našem domu«. Sestal se je že pripravljalni odbor, ki bo za ta obisk pripravil vse potrebno. Iz Prlekije Sv. Jurij ob Ščavnici. Minulo nedeljo m nas obiskali fantje in dekleta od sosednjega Sv. lomaža. Priredili so nam veselo presenečenje. V nabito zasedeni dvorani so nastopili z bogatim in lepim sporedom. Igrali so tri eoo-deianke in eno trodejanko, vmes pa ao nastopali pevci v zboru in solisti, govorniki; vse točke obširnega sporeda so izpadle kar najlepše in zlasti pevske točke so morali na splošno zahtevo poslušalcev ponavljati. Spored ie za počel govor »amerikanskega možiclja«, sledilo je petje in sicer je bila na sporedu Jerebova »Jutranja« in Vodopivčeva »Med cvetlicami po logu«. Naslednja točka je bil komičem prizor s petjem »Snubači«, potem pa Dobovišekova veseloigra v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«, dalje »Jurček«, komičen prizor s petjem in so-lospevi, enodejanska spevoigra »Srce in denar« in za zaključek zopet nastop pevcev, ki so podali Vodopivčevo »Tičice vprašam vas«, Kunta-rovo »Angel miru« in končno še ponovili »Jutranjo«. Marljivi igralci in pevci so želi zasluženo odobravanje. Vsem nastopajočim, oeo-bito še g. kaplanu od Sv. Tomaža in tamošnje-inu učitelju, ki je igralce maskiral, gre vse priznanje za uspelo prireditev. Spori GRADJANSKI s PRIMORJE Danes na igrišču Primorja. Važna borba. Gradjanski je dospel v Ljubljano v svoji naj-jačji postavi. Vrata bo čuval naš rojak faraozni Mihelčič, branilca sta kandidata za drž. reprezentanco, odnosno drž. reprezentanta Rajkovič in Bivec, krilska vrsta je tudi ojačena, za naipad si je .pa Gradjanski preskrbel nekaj novih moči. V napadu je znan zlasti drž. reprezentant in vodja napada Živkovič ter prodorni in brzi mali Lipoš na desnem krilu. Domači nastopijo v novi znani postavi. Upajmo, da bodo znali ceniti značaj današnje borbe, v kateri ne bo šlo samo za lokalni prestiž, temveč za ves naš slovenski nogomet. Vsakdo mora storiti svojo dolžnost ter se fair in pošteno boriti in to tembolj, ker bodo imeli veliko oporo v občinstvu. Dvoboj se vrši na igrišču Primorja ob 18. Cenj. občinstvo se naproša, da pride preje po vstopnice, da ne bo zadnji trenotek gnječe pred blagajno. * Danes ob 15 popoldne se nadaljujejo skoki t vodo za drž. prvenstvo v kopališču Ilirije. Nastopijo najboljši skakači iz cele države, predvsem 'a Ljubljane, dalje iz Zagreba, Belgrada, Karlovca in. iz primorskih plavalnih centrov. Gledalci se bodo lahko obenem kopali in zasledovali naše mojstre v zraku. Nadaljevanje table-tenis turnirja bo danes ob 10 dopoldne na kopališču g. štirna na Ježici. Da našnje tekme bodo zelo zanimive, ker se bodo vršile finalne borbe za prva mesta. Medklubske kolesarske dirke ASK Primorja se vrše danes ob 14 na progi Ljubljana—Trojane in nazaj. Start in cilj pri km 2 na Tyrševi cesti. Mednarodni table-tenis turnir na letovišču Bled priredi 5. in 6. avgusta v kazini Park hotela SK Ilirija. O razpisu bomo še poročali. Medklubske kolesarske dirke »Ljubljanice« t Dobrunjah se vrše v nedeljo 6. avgusta. Podrobneje o teh dirkah bomo še poročali. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi 13. avgusta ob 15 popoldne kolesarske dirkališčne dirke na športnem prostoru ZSK Hermesa v Šiški. Spored priobčimo prihodnjič. M. K. Ilirija proslavi svoj 20 letni obstoj s .III. mednarodno gorsko dirko na Ljubelj v nedeljo 6. avgusta ob 10 dopoldne. Podrobneje o tej proslavi prihodnjič. Kolesarska zveza Jugoslavije, podzveza Maribor, priredi 6. avg. t. 1. na progi Zaprešič—Kostanjevica—Št. Jernej in nazaj dirke za državno prvenstvo kraljevine Jugoslavije. Propozicije priobčimo kasneje. SSK Maraton v Mariboru priredi v nedeljo, dne 6. avgusta ob 15 lahkoatletsko tekmovanje na Mariborskem otoku v svrho otvoritve lahko-atletskih športnih naprav. Točke tekmovanja: 1. Hoja na 5 km. 2. Tek na 3 km. 3. Tek na 100 m. 4. Štafeta 4X800. 5. Skok v višino. 6. Skok v daljavo, 7. Skok ob palici. 8. Met krogle oboje-ročno. 9. Met kopja obojeročno. — Pri tekih imajo pravico tekmovanja verificirani člani mariborskih klubov, včlanjenih v JLAS, pri ostalih panogah pa tudi člani ostalih klubov JLAS. Pri teku na 100 m sme postaviti vsak kluib samo po 2 tekača, Tekališče je dolgo 476 m ter ima 2 ne-dvignjena zavoja. Prijave je poslati do 2. avgusta na naslov: 1 "K Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. SSK Maraton, Maribor, priredi 5. in 6. avgusta tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v grško-rimski rokoborbi za 1. 1933, Podrobnejše propozicije priobčimo prihodnjič. Schmeling in Baer se bosta najbrž še enkrat spoprijela. Kakor poročajo iz Newyorka, se bosta Schmeling in Baer še enkrat spoprijela v revanžnem boju v mesecu februarju prihodnjega leta. Borila se bosta v San Francisco ali pa v Miami. Kot predpogoj pa baje stavijo, da mora Schmeling najprej premagati Italijana Carnero. Glede na ta predpogoj se zdi pa ta vest precej neverjetna, kajti ne moremo si misliti, da bi Schmelin^a pripustili, da bi se boril j s Carnero. Za ta boj je brez dvoma upravičen 1 Baer. FOTOAPARATI soetoonih tordk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo i. t. d. i. t. d. ima vedno p zalogi FOTOTRGOVINA Iimoci rw A MCITP FMIIP A DMr I JIjvjvuijv/I nnuntj ivnjujmiiili o Ljubljani, Miklošičeva cesta f Denarni trg Kakor smo preteklo nedeljo pisali, »e ras-mere na denarnem trgu navzlic mnogim oviram zadnji čas vsaj kolikor toliko umirjajo. Tudi število nasilnih vlagateljev se po vseh znakih izdatno manjša. Toliko grajana dviganja vlog brez stvarne potrebe so skoro docela prenehala. Danes se položaj vsestransko dosti bolj hladnokrvno presoja. Dobra žetev oživlja tudi podeželje in daje nade, da 6e bo zboljšal tudi trgovski promet. Naši denarni zavodi si prizadevajo z viso odločnostjo, da krenejo na pot preosnove in preureditve svojega sestava v stremljenju, da se čimprej in čimbolje prila-gode novim prilikam in kreditnim odnosa jem. Zaman pa čakamo ukrepe, ki so bili celo obljubljeni in bi imeli cilj, da olajšajo razmere na denarnem trgu in posredno tudi pri vseh drugih panogah gospodarstva. Dobro je, da' so te dni zastopniki denar-stva in člani društva vlagateljev v Zagrebu izrazili želje, da se predlogi gospodarskega odbora, ki so bili že pred meseci izročeni ministrstvu trgovine, znova vzamejo v razmotriva-nje ter da se vsaj oni ukrepi, ki so tako rekoč soglasno od vseli gospodarskih činiteljev priporočeni, izvedejo in oživotvorijo. Ustvaritev Likvidacija Zveze obrtnih zadrug V zvezi z novim obrtnimi zakonom, ki je določil prisilne okrožne odbore obrtniških združenj, je bilio treba likvidirati bivšo Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Ta likvidacija je sedaj zaključena s sledečo Odredbo kr. banske uprave: S pravomočno odredibo mestnega načelstva v Ljubljani, izdano po tuk. nalogu z dne 11. decembra 1931, VIII., No. 7149/1, se je na pod stavi paragrafa 130, odst. 3., obrtnega reda iz leta 1907.-postavil bivši Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani komisar g. Pristou Filip in mu dodelil preglednik g. Koče Jurij, oba v Ljubljani, obenem e funkcijo likvidatorjev zveze glede na novo ureditev obrtniških organizacij v obrtnem zakonu z dne 5. novembra 1931- ki v §§ 363 in 442 zvezam obrtnih zadrug na tuk. pravnem področju (nasprotno od onih, ki so bile ustanovljene po zakonu o obrtih in zatk. čl. XVII-1864) ne dovoljuje preosnove v prisilno organizacijo, namenja pa dosedanjim zvezam enak in celo širši delokrog s prisilnim značajem okrožnim odborom rokodelskih združb in je bila torej v oskrbi za pravilno zaščito javnih interesov, pravilno izvedbo obrtnega zakona in končno v smislu § 130 m obrtnega reda ter čl. 27 zve-zinih pravil potrebna namemba vseh poslov dosedanje zveze, ki je 9. marca 1932 po moči zakon* samega prenehala obstojati, na okrožni odbor obrtniških združb v Ljubljani kot edinega pravnega naslednika v smislu prej omenjenih intencij, najsi bi se osnovala kakšna društvena zveza ali ©nako_ društvo z nameni bivše zveze ali ne; takšna organizacija se doslej niti ni osnovala, pa bi z ozirom na uvodoma omenjeno pravomočno odredbo formalno pravno ne mogla več zahtevati poslov bivše zveze zase, ne glede na to, da bi tudi v ma-terijalno pravnem pogledu ne mogla doseči istega delokroga kot bivša zveza ali sedanji okrožni odbor in se torej ne bi mogla sildicevati na močnejšo pravico od poslednjega na prevzem zvezinih poslov. ob V smislu te odredbe postavljeni likvidator je predložil končni obračun imovinskega stanja in poročilo o zaključku poslov bivše zveze v odobritev. Na podstavi § 4i8 obrt. zak. s § 130 m obrt-»ega reda iz leta 1907 in čl. 27 pravil bivše Zveze »brinih zadrug v Ljubljani odred i m: 1. Da se likvidacijsko poročilo in obračun likvidatorja bivše Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani vzamete na znanje in odobrita kot sestavni del te odredbe. 2. Da se likvidacija omenjene zveze zaključi ter likvidator in dodeljeni preglednik razrešita dolžnosti pri vseh zvezinih ustanovah. 3. Da se inventar omenjene zveze in eventu-elni bodoči dohodki, izvirajoči iz naslova bivše zveze, preneso na okrožni odbor rokodelskih združenj v Ljubljani. — Namestnik bana pomočnik: Dr. Pirtanajer s. r. * Dr. Andrej Gosar: Reforma družbe. Sociološke in ekonomske osnove. Belgrad 1933. V založbi Geze Kona je izšel — izpopolnjen — niz javnih predavanj g. dr. Andreja Gosarja, V9euč. prof. v Ljubljani, pod naslovom »Sociološke in ekonomske osnove reforme moderne družbe« 1. 1900—1932. Delo obravnava vsa aktualna gospodarska vprašanja današnje dobe, ki nujno kliče reformo družbe, za kar podaja svoje nazore dr. A. Gosar. Rontabiliteta kmetijstva. Zagrebški »Jutarmji list« objavlja podatke o produkcijskih stroških vojvodinskega kmeta. Po najnižjih računih stane obdelava 1 kataet raln ega orala dobre zemlje 1545 Din. Za pšenico in slamo se pa dobi (povprečno 10 stotov na oral) po ceni 12o za stot in slame 10 Din za stot, skupno 1300 Din. Pri lanski slabi letini je znašal primanjkljaj 691 Din, leta 1931. (zaradi pšeničnega režima) pa je bil dosežen presežek 826 Din na oral. Znižanje glavnice. Jugometal, prva jugoslov. tvornica kovinskih predmetov in orodja v Slav. Brodu predlaga občnemu zboru 18. avg. znižanje gla/vnice; sedanja glavnica znaša 4 milij. Din. Podjetje je ustanovitelj tvomice vagonov. Ispromemba posesti. Vsa aktiva stare reno-tiirane tvrdke C. Pickel v Mariboru, tovarne cementnih izdelkov, umetnega kainena itd., podjetja za kanalizacijo, edinega mariborskega podjetja za asfaltiranje in vodilne trgovine s stavbenim materijalom je prevzela novoustanovljena družba C. Pickel, tovarna cementnih izdelkov d. z o. z., Maribor. Vplačana glavnica 150.000 Din — Poslovodji: Franc Hrastelj, ravnatelj Tiskarne' sv. Cirila v Mariboru in Franc Balanč. Razveseljivo dejstvo je, da je tovarna, ki je znana širom štajerske po svojih prvovrstnih izdelkih, prešla v domače roke. M. Ceseni - Kroni priporoča zložljive vrtne mize novega patenta, vsakovrstne ležalne in druge stole ter vse druge lesene košarske in žimnate Izdelke Mesarjil Navodilo za kuhanje ter-pentinovega mila za perilo, poseben milni eks-trakt, terpentin in vse potrebščine, ki spadajo zraven, se dobi le v Dro-tferiii Hafner, Spodnja Šiška, Celovška cesta 44 (hiša g. Mahkota). (r) iti, da vsaj po malem začne zopet funk-ti kreditni trg, je danes morda mnogo iot kot pa se je pred nedavnim mislilo. možnosti, cionirati _ J/j lažja pot kot pa se je pred Zboljšanje trgovinskih odnošajev z nekaterimi sosednimi državami in čeprav zaenkrat še neznaten aktivni saldo naše trgovinske bilance, daje nade, da v dobi jesenske izvozne kampanje lahko pričakujemo še izdatnejše olajšanje v mednarodnem plačilnem prometu. To seveda ne bi oistnlo brez vpliva na prav sedaj toliko pereče vprašanje, da se upostavi spet normalen kreditni trg in doseže ozdravljenje denarnih razmer. V zvezi pa je važna ureditev obrestne mere. Prenehati bo treba, da se računa z nedosegljivimi številkami, ki se vpisujejo v knjige, a so mrtve, ker jih ni mogoče plačati. Na drugi strani jih pa enako upnik ne more in ne sme pričakovati ali terjati. Tu bo treba daleko-sežnih ukrepov, da se doseže znižanje. Prizadevanja, da krenemo na pot pravega ozdravljenja, bodo morala dobiti trdno podlago in dana bo možnost, da se zopet 6inotreno začne graditi na novi osnovi, vpoštevajoč drago plačane izkušnje v trdni zavesti, da čim manj se bomo zanašali na tujo pomoč, toliko bolj pride naša lastna moč do veljave. F. Is konference se norčujejo. Pretekli teden so vse delegacije na londonski svetovni denarni in gospodarski konferenci med običajnimi predlogi tajništva konference dobile sijajno ponarejen dokument s predlogi izmišljene države Ruritanija. Ta država je predlagala, da se naj konferenca za sklepanje o povečanju konzuma vina, razširjenje kalkaoboleani slkliče za 1. april 1934. Borzo Dae :3. julija 1923. Denar Ta teden je znašal promet ljubljanske borze 2.85 milij. Din v primeri s 2.91, 1.4, 2.4 in 2.7 milij. v prejšnjih tednh. Največ pvooveia je bilo v dinarjih, katerih je bilo v torek zaključenih 1.35 milij. ter r avstr. šilingih. Pari*. Ob 11.45. Newyork 18.92, London S5.20. London. Ob otvoritvi. Newyorlk 4.48, ktcaeje 4Al, Pariz 85»/u. — Zlato 123/8. Curih. Pariz 20.24, London 17.246, Kowyork 882.50, Bruselj 72.125, Milan 27.275, Madrid 43.20, Amsterdam 208.60, Berlin 123.40, Dunaj 72.82 (57.25), Stockholm 89, Oslo 86.85, Kopenhagen 77.85, Praga 15.32, VarSava 57.80, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, srbaS. 122.50—127-50, bač. okol. Sombor 120-125- gorbč. in bač. potiska 125—130, gorban., srem. in slav 120—125. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet: 32 vagonov. Živina Mariborski sejem 28. julija 1933. Na svinjski sejem so bile pripeljane 204 sviinje; cene so bile sledečo: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 150— 180, 7—9 tednov 200—250, 3—4 mesece 800—350, 5—7 mesecev 400—550, 8—10 mesecev 650—680, 1 leto 690—750, 1 kg žive teže 7—8, mrtve 10-10.50 Din. Prodanih je bilo 79 svinj. Hmelj 2atec, CSR. 27. julija. Cene so 1700—2000 Kč. Nekaj več povpraševanja je za boljše blago. Rastlina se doslej ni popravila. Zele dežja, ker bo drugače letina slaba. Apače Hitlerizem tudi v tukajšnje obmejne avstrijske kraje vedno bolj prodira in se skuša na razne načine uveljaviti. Pred kratkim je bila v Radgoni neka spominska vojna slovesnost, ln to priliko 60 izrabili narodni socialisti in ponoči vse mestne ulice preplavili z letaki, na katerih je naslikan kljukasti križ in »e napada kancler Dollfuss. Kakor smo zvedeli, je bilo vsled tega več narodnih socialistov aretiranih in zaprtih. — Nedavno pa je poročal celo monakovski radio, da so v obmejnem Murecku hitlerjevci kljub prepovedi neko ulico preimenovali v »Hitlerstrasse«. V Murecku so tudi pločniki, razne ogTaje in hiie zaznamovane s kljukastimi križi. Oblasti seveda povsod nastopajo proti temu in imajo veliko dela. Kako avstrijske oblasti pri takih rečeh ne poznajo nobene šale, kaže tragikomičen prizor, ki se je odigral v Radgoni. Nek obmejni Jugoslovan, ki je ga imel že malo pod kapo, je šel čez most v avstrijsko Radgono. Po cesti je pa za šalo začel med drugim tudi klicati: »Heil Hitler! Dol Fus!« Ni dolgo trajalo, ko ga prime avstrijska policija in hajd na stražnico! Tu so ga legitimirali in videli, da je jugoslovanski državljan. Toda nič ni pomagalo. Odišteti je moral 20 šilingov za kazen, nakar so ga pa izpustili. Torej Dollfuss ne pozna šale. Mrtvega otroka je namesto ribe potegnil iz vode neki ribič na Meleh pri Gornji Radgoni. Otroka je očividno nečloveška mati vrgla v Muro. Žetev je pri na« v polnem razmahu. Proti pričakovanju je v enem tednu vse dozorelo. Bili so pa res tudi v zadnjem času tako lepi vroči dnevi, da je pšenica kar vidno rumenela. Zdaj so začele že tudi brneti parne mlatilnice. Ali ste že poravnati naročnino? Kamnih Preureditev in prenovitev sednlje. Vse prostore okrajnega sodišča v Kamniku so preelikaP in izvršili nekatera potrebna popravila ter ratvr" stili razpravne dvorane v novem redu. Dvorana za kazenske razprave je zdaj v sobi št. 2, za civilne in izvršilne zadeve na št. 4, za izvensporne pa na štev. 1, kamor je vhod s hodnika. To prepo-trebno preureditev vsi toplo pozdravljamo, zlasti pa še zato, ker je zdaj dobil kazenski sodnik svojo posebno razpravno dvorano. Dozdaj so ee kazenske razprave vršile v prehodni dvorani, skozi katero so vsak čas defilirnle dolge vrste prič, strank in izvedehcev v dvorano civilnega sodnika na št. 5 in 6. Po novi ureditvi bo omogočeno vsem sodnikom nemoteno razpravljanje. Jesenice LetoviSčarjev je to poletje precej pri nas. Dosedaj jih še nobeno leto ni bilo toliko. Skoraj vsaka druga oseba, ki jo srečaš, je tujec; bodisi naši državljani iz južnih krajev, kakor tudi ino-zemci., ki se nahajajo tukaj na oddihu. Oba hotela sta prenapolnjena tujcev, mnogo pa jih jc ni stanovanju pri zasebnih strankah. Letoviščarjem ugajajo nizke cene bodisi v prehrani kakor v stanovanju ter zdrava in lepa okolica. Tujski promet bi se pa brez dvoma znatno še poviša', če bi imeli škropilni voz, za škropljenje ulic, in moderno kopališče. Glede kopališča se je zadnja leta že znatno izboljšalo. Imamo namreč lep prostor za kopališče pri jezu Potočnikove tovarne ob Mislinji. Voda je tam prav čista in topla, pa tudi lega prav sončna. Tu je Tujsko-prometno in olepševalno društvo lansko in deloma letošnje leto dalo napraviti zasilno kopališče iz lesa. Tudi lesena lopa je zraven za preoblačenje. Otvoritev kopališča bi morala biti 23. t. m., kar pa je preprečil dež. Otvoritev je preložena na prihodnjo nedeljo. Sevnica Prireditev na Radni v salezijanskem mladinskem domu, o kateri je poročal nedeljski »Slovenec«, je prav lepo uspela. Po uvodni besedi g. dr. Gržinčiča, ki je razjasnil pomen tekme iz katekizma, so pod vodstvom istega nastopili mladi junaki — 20 po številu. V začetku nekoliko boječi, so se kmalu razvneli in odgovarjali tako, da se je zdelo, da bodo vti najboljši. Toda meganje in zvijanje vprašanj ter živahen tempo je končno le spravil nekatere iz ravnotežja: morali so odstopiti iz vrste. Po trojni bitki sta ostala dva junaka, katerima pa ni bilo mogoče priti do živega. Vsakemu vprašanju je kot odmev sledil odgovor. Razvnela sta ee tekmovalca, razvnelo se je pa tudi številno občinstvo. Po četrturnem brezuspešnem boju, je mogel le žreb odločiti prvo nagrado; vendar je pa neka gospa svetovala, da se prva ua&rada podeli onemu, ki je revnejši. Med tekmo so domači dijaki odigrali Vodopivčevo opereto tridejanko »Kovačev študent«, ki je dala prireditvi izredno vesel značaj. Spremljal je dovršeno domači orkester. Prireditvi so prisostvovali tudi naši mali trboveljski kolonisti. — Gospodom iz Radne smo z srca hvaležni za lepo prireditev. r^———————— Radio Prof rami Radio-Lfubllana t Nedelja, 80. jul.: 9.15 Poročila 9.30 Gimna stika (M. Dobovšek) 10.00 Prenos jubilejnih slovesnosti nadškofa dr. A. B. Jegliča iz Stadiona: a) sv. maša, b) pridiga škofa dr. Rožmana 11.30 Mon-stre koncert iz Stadiona 12.30 Cas, poročila 15.00 Prenos oerkvenega koncerta Pevske zveze (2500 pevcev) iz Stadiona 16.00 Plošče 17.00 Magistrov šramel trio 20.00 Pevski koncert g. M Rusa 20.45 Oktet »Ljublj. Zvona« 21.30 Cas, poročila 21.45 Plošče. Ponedeljek, 81. jul.: 12.16 Plošče 12.46 Poročila 18.00 Cas, plošče, borza 18.30 Radio orkester 19.30 »Dolina gradov« v esperantu g. Kozlevčar 20.00 Lužica in Lužičani (Vera Dostal) 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Cas, poročila, plošče. Torek, 1. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Por* čila 13.00 Cas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Najnovejša veroslovna šola: Vera kot osnovni pojav človeške biti (Fr. Terseglav) 20.30 Pev. skl koncert gdč. Vande Sicherl 21.00 Radio ork» ster 21.30 Cas, poročila 21.45 Radio-jazz. 4 DrugI programi $ Nedelja, 80. inlija: Belgrad: 21.10 Koncert orkestra kraljeve garde — Zagreb: 20.20 Koncertni večer — Dunaj: 20.00 »Bajka iz Florence«, opereta — Budimpešta: 20.30 Leharjeve skladbe — Leipzig: 20.00 Lehar-jeva opereta »Ciganska ljuba v« — London: 21.50 »Acis in Galatea« serenada — Milan: 20.35 Operni večer — Mlinchen: 21.05 Puccinijeve melodije i Praga: 21.00 Češke serenade iz štirih stoletij — Rim: 20.45 Leharjeva opereta »Clo-clo«. Ponedeljek, 81. julija: Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.30 Koncert radio-orkestra s sodelovanjem so-pranistke Irme Pater — Dunaj: 20.45 Simfonični koncert — Budimpešta: 21.15 Ciganska kapela — Leipzig: 20.00 Koncert — I^ondon: 21.00 Orkestralni koncert — Milan: 21.15 »Hči gospe Angot« opereta — Mlinchen: »Figarova svatba«, prenos iz gledališča — Praga: 20.25 Praški mandolinski kvartet — Riin: 20.45 Lahka glasba — Varšava: 20.00 Popularni koncert. Torek, 1. avgusta: Belgrad: 21.00 »Cavaleria Rusticana«, opera — Zagreb: 21.30 Radio orkester — Dunaj: Iz nemških oper — Budimpešta: 22.15 Ciganska kapela — Leipzig: 21.30 Godalni kvartet — London: 20.45 Orkestralni koncert — Milan: 20.30 Komedija — MUnchen: 21.35 Komorna muzika — Pra-ga: 21.00 Orkestralni koncert — Rim: 20.45 Koncert — Varšava: 21.10 Koncert (violina in klavir.) NarofeHe ,Slovenca*! Pozor! še samo 10 m Pozor! prodajamo radi preselitve manufafcturno blago po izredno nizkih cenah pri tvrdhi mm Ramovš, Tavčarjeva ul. (prej Sodna ulica) št. Z, I. nadstropje Navajamo cene Šifon 80 cm.......Din 6- -•-• Šifon boljše kvalitete ... „ 8-75 Najf. šifon brez apreture . . ,, 10-— Molinos 75 cm , - - „ 4-75 Platno za rjuhe 150 cm . . „ 19*— Najfinejše dom. platno . . „ 21-— Kuhinjske brisače komad . „ 5-SO Platno za brisače...... 7-— Frotirke komad......„ 8-75 Gradi za žimnice.....„22- — Popelin za damsko perilo . „ 11-— Najfinejši svileni popelin . . „ 17-50 raznega blaga: Poldeleni boljše kvalitete Din 7-— Švicarski etamin .... B 12-— Bemberg svila v vseh barvah „ 27-— Platno za damske obleke . „ 26-— Crep de Chine čista svila . . „ 50-— Angl. poplin za moške srajce „ 18-— Moške športne srajce meter „ 17— Pralna svila za ženske obleke 14*— Blago za trenehkot . • „ 70-— Ia češko blago za moške obleke Din 70-— Najfinejši angl.kamgarn od 140 Din dalje Moške športne hlače po . Din 110' — Izkoristile ugodno priliko! Zahvala Vsem onim, ki so našega dragega, nepozabnega ing9 Jožeta Mihevca spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nas v naši neizmerni boli tolažili, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Rodbini Mihevc-Antloga „VAHD\r delniška zavarovalna družba v Ljubljani na/nanja cenj. javnosti, da se je preselila iz Aleksandrove ceste št. 12 v svoje nove razšir.enn poslovne prostore na Miklošičevo cesto St. 14 TKS Holel-Reslavracija-Kavarna »METROPOL" (MikliC) Prvovrstna dolenjska in bizeljska vina — Priznano dobra kuhinja — Moderno urejena kavarna —1 Prvorazreden hotel — Lep senčnat vrt — Cene nizke — Dnevno radio-godba no vrtu in v notranjih prostorih ! Nudi prvovrstne zidake ter vsakovrstne strešnike Prva gorenjska parna opekarna ZABRET IIV SINOVA dL z o. z. B o b o v e R pri Kranju ro iiH.|nizjin nnevnin cenan Nakup in prodaja m e h k e n o - o rezanega lesa V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za maH ogla« Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S' mm visoka petltna vrstica po Din 2*50, Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« D amsKe laliKe oblete Velika ln krasna izbira v vseh velikostih od 75-— Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost največja izbira pri r. I. OorlCar, Liubliana S*. Petro cestfl 29. Oglejte si izložbe I lil Mesto sluge ali skladiščnika iščem. -Položim tudi kavcijo. Ponudbe pod zn. »Kavcija« št. 8665 na upravo »Slovenca«. (a) Organist-cerkvenik išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8506. (a) Organist star 18 let, letos končal orglarsko šolo v Celju — išče primerno mesto. — Dopise pod »Organist«, poštno ležeče, Laško, (a) Trgovski pomočnik starejši, samostojen že-lezninar in mešan, blaga, želi primerno službo za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. »15.000« 8601. (a) Hlapec Išče službo v mestu ali na deželi. Jože Marušič, Gabrijele, Krmelj na Dolenjskem. (a) Gospodična mlada, inteligentna, želi kakršnokoli službo samo čez dan. Kdor izve zanjo, dobi takoj 500 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (a) Služkinja za vsa hišna dela, vajena tudi kuhe, išče službo. -Ponudbe pod »Zanesljiva« it. 8710 na upravo »Slovenca«. (a) Ttfatakar, Slovenec mlad in pošten, izučen v zagrebški restavraciji Va-roški pivnici, išče name-ičenje v mestu ali izven; Po potrebi položi kavcijo. Cenj. ponudbe prosi na naslov; Slavko Srbrnar, pri Varjačič, Zagreb Zaj-čeva 15. (a) I! Službodobe Izurjene pletilje »prejme takoj stalno. Plača dobro. Ponudbe v upr. »Slov,« pod it. 8367. (b) Šteparico kmečko dekle, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem. Nastop takoj. - Miha Šter, Sp. Duplje 3, Križe, (b) Uradnico samo prvovrstno pisarniško moč, perfektno v knjigovodstvu, zmožno slovenskega, srbohrvat-skega in nemškega jezika, sprejme takoj v trajno nameščenje veletrgovina z deželnimi pridelki. Le zmožne s večletno prakso naj vložijo prošnje z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja na »poštni predal« štev. 6, Kranj. (b) Hlapec vajen kmetiških del, se sprejme. M. Tome, Drav-lje 15._(b) Krojaški pomočnik soliden, za veliko delo, se sprejme za stalno. — 250 Din z vso oskrbo. -Franc Ternik - Valjevo, Karagičeva 12. (b) Starejši viničar z 2—3 delavskimi močmi se sprejme. Vprašati pri Schmidinger, Orožnova 7, Maribor. (b) Sprejmem takoj več veščih sodarskih pomočnikov. - Fric Vezjak, sodar, Ormož. (b) Stalno mesto na kmetiji dobi moški ali ženska, vajena kmečkih del. Nastop tekom avgusta. Ponudbe, opis in zahtevo plače na Anton Zupan — poštno ležeče, Kranj._(b) Uradnica prvovrst. pisarniška moč, popolnoma samostojna korespondentinja z znanjem slovenske in nemške stenografije, z daljšo prakso, se takoj sprejme v trajno nameščenje. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo vseh dosedanjih služb pod »Tovarna v Ljubljani« 8679 na upr. »S'ovenca«. (b) Dekle pridno ki pošteno, najraje siroto se sprejme takoi kot pomoč v trgovino. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8628. (b) I Vajenci ii v teh trikih ča»ih k more še najlažje dobiti z ustanovitvijo domaČe pletarne. Mi damo vsakomur tekoč« delo, ker smo odjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnic. V slučaju, da hočete delati in zasluziti, se obrnite po gratis-prospekte na tvrdko Domača Plctarska Industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ul.16/11. Agilne akviziterje spreimemo za razpečava-nje vsem pridobitnikom potrebne knjige v vseh mestih. Dober zaslužek v gotovini. — Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod br. 34.807. (b) Pošteno dekle iiče službo k mali krič. družini. Izučeno v trgovini, vajeno šivanja, ku-han|a ter vseh hišnih del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »M. C.« 8505. (b) Učenko z znanjem nemščine, dobro računarico, ki ima veselje do konfekcijske trgovine, iščem za takoj. Lastnoročne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čedna« 8649. (v) Deček 15 let star, poštenih staršev, s 3 razr. mešč. šole, prosi mesto kot vajenec v trgovino mešan, blaga, kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje pod »Vajenec« 8480. v Mladenič kršč. kmetske hiše z meščansko šolo, 18 let star, se želi izučiti v trgovini ali vrtnarstva. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod »Pošten«. (v) Kavarn, vajenca ki je dopolnil 14 leto, zdravega z dovršenimi 2 razr. srednje šole, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pripraven pikolo« 8752. (v) Vajenec poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo dobri računar-ji, z veseljem do trgovine. - Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na naslov Franjo Črne, Radeče pri Zidanem mostu. (v) Učenca 15—24 letnega sprejmem za cerkveno in splošno slikarstvo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8615. (v) Vajenca za usnjarsko obrt z oskrbo sprejmem. Čebular, Ig pri Ljubljani. (v) Trisobno stanovanje zelo komfortno, kopalnica, lep vrt. oddam avgusta ali pozneje. Bleivvei-sova cesta 9/II., levo. (č) Trisobno stanovanje s predsobo, kopalnico in pritiklinami v bliž. glavne pošte, oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Mirna stranka« št. 8751. (č) i Stanovanje soba in kuhinja, se odda. Poizve se v gostilni Gunc-Ije štev. 24, Št. Vid nad Ljubljano. (č) Kot vajenec v trgovino želi vstopiti 15 letni deček, zdrav in krepak. Dovršil je 2 razr. mešč. šole. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 8700. (v) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c) Stanovanje klinami v bližini sv. Pe-klinami v biližini sv. Petra iščem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zna. »2 osebi« 8675. (c) 4 članska družina žel. uradnika išče stano vanje 2 sob ali 1 s kabinetom in pritiklinami za september ali oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8721. (c) ODDAJO: Dvoje stanovanj dvosobnih s kopalnicama in ostalimi pritiklinami, se odda za 1. september. Poizve se med 13. in 14. uro, Rimska cesta 18/1. č Enosobno stanovanje veliko, in pritikline — se takoj odda. Rožna dolina c. VI št. 22. (č) Enosobno stanovanje kletno, se odda s 1. av g ustom. Poizve se Vodo vodna 26. (č) Enosobno stanovanje pritlično, se takoj odda. Postajališče Zg. Šiška Kosovo polje 148. (5) Sobo in kuhinjo oddam takoj ali pozneje. Zgor. Šiška, Kosovo pojje H. 159. (č) Dvosobno stanovanje se odda v bližini gostilne Jelačin v novo zgrajeni hiši št. 85, Rudnik. Istotam se odda v najem klet, pripravna tudi za skladišče. Vprašati je v Rudniku it. 18, pri Ljubljani. (č) Več stanovanj poceni odda Realitetna pisarna Grašek, Masary-kova 12. (č) Stanovanje podpritlično, soba, kuhinja in pritikline, oddam s 1. septembrom. - Pod-limbarskega 41. (č| Trisobno stanovanje drugo nadstropje Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno se takoj odda, več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Opremljena soba lepa, se odda. Friškovec št. 6, Ljubljana. (s) Prazna soba velika, se odda. Friškovec it. 6, Ljubljana. (s) Soba prazna, s posebnim vhodom, se takoj odda. Poizve se; Kralj Franc, fotograf, Florjanska 22 (s) Opremljeno sobo s hrano in uporabo gla-sovirja išče gospodična. -Ponudbe pod »Ljubljana« na upravo »Slovenca«, (s Strogo separir. sobo iščem v sredini mesta j^i v bližini ženske bolnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn »Doktor« št. 8697. (s) Opremljeno sobo s hrano ali uporabo štedilnika, išče gospa v bližini gozda ali reke. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Kjerkoli« 8722. (s) Sobe dnevno ali mesečno oddajo zelo poceni. »Hotel Tivoli«. (s) 'CHSFffl' V palači Grafika se odda dva trgovska lokala, štirisobno stanovanje, in pisarniški prostori. Poizve se: Uprava palače Grafika, Masarykova cesta 14/IV. ERMAN & ARHAR Št. Vid n. L). Velika stalna razstava Ogled tudi ob nedeljah Zadnja tramvaj postaja Lokal b prazno sobo skupno ali posamezno — odda Prelesnik, Janševa. In) Velika delavnica se odda. Glince, Tržaška cesta 12. (n) Pekarijo v Ljubljani z vsem zraven spadajo-čim inventarjem, oddam takoj v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8702. (n) Prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje Re-alitetni pisarni Grašek Jože, Masarykova 12. (č) Stanovanje štirisobno, komfortno, se ceno odda od avgusta do konca oktobra mirni in solidni stranki. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 8527. (č) Trgovski lokal z opremo, stanovanjem, elektriko in pritiklinami, v trgu na promet, kraju ob banovinski cesti blizu postaje, se odda v najem. Posebno pripravno za začetnika (-co). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« 8651. n Pekarno in slaščičarno v mestu oddam takoj v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8627. (n) Dobro idočo trgovino s stanovanjem, v prometnem kraju oddam ugodno v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoi« 8622. (n) Gostilna na najbolj prometni točki Maribora se da s 1. okt. v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (n) Lokal za pisarno event. za trgovino ali obrt na Tyr-ševi cesti št. 38 se odda s 1. avgustom. Natančneje poizveste pri Zadružni zvezi v I. nadstropju iste hiie. (n) IŠČEJO: Pekarno dobro vpeljano v prometnem kraju, da se peče za 400 Din dnevno stalno -ali po možnosti z malim posestvom ali z gostilno, iščem s 1. jan. do 1. febr. v najem. Le resnične ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Dober plačnik« 8583. (m) Posestva Naprodaj hiša (stanovanje, obrt), stavbne parcele, njive, gozd, skupaj ali posamezno. Poizve se: Štefan Vesel, Novo mesto. (p) Hiše, vile, posestva od 28.000 Din dalje pri Mariboru prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) V Dravljah~16 se proda stavbna parcela ob tramvaju. Marija Peč-nik. (p) Gostilna z vrtom ca. % orala zemlje kakor tudi gospodarsko poslopje, pripravno za večjega vinogradniike-ga posestnika, poceni naprodaj. Ponudbe pod zn. »Pripravni izlet« na upr. »Slovenca« Maribor, (p) Polovico hiše 8 prostorov, elektrika in vodovod, pritikline, oddam pod ugodnimi pogoji. Pripravno za vsako obrt. Istotam se odda tudi stanovanje 2 sob. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8507. (p) 9-stanovanjsko hišo proda za polovico gotovine, polovico na knjižico, prevzem hipoteke Šušteriič, Predovičeva 24 v Mostah pri Ljubljani, p Enodružinsko hišico blizu Ljubljane za 20.000 Din in nad dvesto drugih hiš proda tudi na knjižice Realitetna pisarna Jože Grašek, Ljubljana — Masarykova 12. (p) Gostilna vpeljana na prometnem mestu poleg tržnice, se vsled bolezni proda. Potrebno 35.000 D. Zagreb, Pejačevičev trg 3, poleg Ilice. (p) Posestvo z žago proda Janko Demšar — Železniki. (p) __ pripravna za upokojenca ali letoviiče v Domžalah ugodno naprodaj. Pojasnila daje Majer, Domžale, Industrijska 26. (p) Lep prostor za hišo pri glavni cesti na Krki pri Stični, Dolenjsko, naprodaj za 3000 Din. - Informacije; Novo mesto, Vrhovčeva 8. (p) Iščem prostor za vpostavitev mei. trgovine; kupim v to svrho hiio ali stavbišče kjerkoli na prometnem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Sigurna eksistenca« 8584. (p) Stavbna parcela poceni naprodaj. Wester, Hradeckega cesta 8. (p) Novo hišo aH vilo enonadstropno, takoj prodam. Podrožnik, cesta IX št. 28. (p) Prodam ali dam v najem hišo, tri sobe, kuhinja, velik vrt. Zelena jama, Zvezna ulica 3. (p) Parcela ob cesti v Karlovskem predmestju naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Parcela« 8701. (p) Hiša z vrtom naprodaj v sredini mesta. Ponudbe pod »Izplačljivo 325.000 Din« 8703 na upr. »Slovenca«. (p) Gostilne, posestva, parcele prodaja in kupuje Realitet. pisarna Adamič, Gosposvetska 12. (p) SPALNICE JEDILNICE KUHINJE GOSP. SODE MODROCI OTOMANE I. T. D. Stavbna parcela 1400 m2 v bližini Bohinjskega jezera se ugodno proda. — Kmetijsko društvo. Stara Fužina, Bohinj. (p) Tri parcele s iupo za les, hlevi, stanovanje in pisarne za lesno trgovino ali stavbno podjetje naprodaj. Streli-ška ulica 33. (p) Kupim stanovanjsko hiio ali večjo vilo do enega miljona Din. Plačam polovico v gotovini ostanek prevzamem hipoteko. Ponudbe vpo-slati pod »Gotovino« na upravo »Slov.« pod številko 8431. (p) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN ■ Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno zlato kopale po aaivfifib cenah ČERNE, luvelir Liubliana, Wolfova ulica IL X Lepa vila tristanovanjska, parket in elektrika, v najbližji okolici Ljubljane, dve minuti od kolodvora - naprodaj. Ponudbe pod »Vredno« 8729 na upravo. (p) Večja hiša trgovsko-obrtna, v Ljubljani ob glavni cesti, pripravna za vsako večje podjetje, naprodaj. - Prevzem nekaj hipoteke — ostalo hranilne knjižice dobrih zavodov in nekaj gotovine. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 8742. (p) Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčio volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št 15 Slamoreznico že rabljeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 8494. (k) Električni motor 5—8 HP, v dobrem stanju kupi Ivan Božič, Vikrče št. 5, Medvode. (k) Krilo za narodno nošo kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8704._(k) Bukova drva večjo množino, kupim. — Ponudbe pod »Cena« it. 8706 na upravo. (k) Parni kotel za 1 atmosfero, ca 6 m3 ogrevne ploskve, kupimo. Ponudbe na »Unitas«, Ljubljana, Šelenburgova ulica it 7. (k) EEEEBffll Perje 8 Din kg, gosje, puh, ter volno in žimo za modroce, prodaja najceneje Šega. Wolfova 12 (dvoriiče). Mariborski (eden« od 5. do 15. avgusta 1933. RAZSTAVE: Tujsko-prometna, lovska, narodne noše, vrtnarska, vinarska, kuncerejska, sokolska i. t. d. — Gledališke-dramske predstave na Rotovškem trgu. — Razne športne in telesno-vzgojne prireditve. — Koncerti in ljudske veselice. — Izleti v bližnjo in dalnjo okolico Maribora. — Velika reprezentančna efektna loterija v zvezi z legitimacijami za obisk »Mariborskega ledna«. Otroške vozičke šivalne stroj* in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Reboll & drug, Vošnjakova ulica 4. il) Šivalni stroj skoro nov, z okroglim čolničkom, pogrezljiv se radi nujnosti poceni proda. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 8446. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Marelice 6 Din, breskve 5 Din, hruške 4 Din kilogram, raz-poiilja povzetno Poslržin, Krško. (1) 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v kolobarje a 6 Din, sekana mehka drva zvezanae v kolobarje a 5 Din, nu
  • Montelera< z Maserati, 3 lit. 8 clL, motorjem dne 9. marca letos dosegel na Gardskem jezeru 2 rekorda in sicer pri vožnji na 1 miljo in na 24 milj Jeiinnin, Perrin in Andreino so vozili 23. marca letos na 350 ccm Ji nghi S. V. menjaje skozi 24 ur v Montlhery, Francija, in so prevozili 2.802:83 km s povprečno brzino Na preizkušnji vožnji, prirejeni na Broocklandskem dirkališču, je vozil M. G. Mngna motor neprenehoma 10.000 milj s povprečno brzino Poglavitno pa je to: po tem ogromnem naporu so pregledali ta motor pod nadzorstvom It. A. C. ter ga našli v dovršeni mehanični formi s popolno čistimi batnimi obroči z Mobiloil 151:86 milj/uro z Mobiloil „D«* 65 milj/uro 48:42 milj/uro z Mobiloil „D" 116:785 km/uro z Mobiloil „D* 58:6 milj/uro To fe prav Isti Dijake (-inje) sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Sv. Petra nasip 71, Bajd. (D) Trajno ondulira Gospodična POROČNE PRSTANE are, verižice, uhane, kakor tudi očala kupite telo ugodno pri JOSIPU JANKO, urarju v Kamniku, na Šutni — poleg Farne cerkve. (1) Avtotaksno koncesijo ta Ljubljano prodam po ugodnih pogojih. - N? ! >v v upravi »Slovenca« j. jd U. 8691. (1) Prodam stroj ts izdelavo cementnih strešnikov, v dobrem stanju. s 450 podlagami. — fCralj. Predovičeva ul. 23, Moste, Ljubljana. (1) Prikolica, leva ugodno naprodaj. Florjan- «ič, Nunska 3. (1) 7 vel. izložbenih oken »ompletnih z roleti, ugod-to naprodaj. Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka 3. (1) Tricikel do 150 kg nosilnosti, se proda za 2600 Din. - P. »Anker« registrir-blagajno, popolnoma novo, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 8186. 1) 51 Dva dijaka (-inji) sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo. Pozve se Florijanska 9/1., Sever. D I RADIO popravila 'nu
  • %ioulj** „ c,nek Lfudshi samopomoči v Hariboru se podpisani najlepše zahvaljujem za izplačano podporo po smrti moje matere gospe Neže Vnuk. Istočasno vsakomur priporočam to prekoristno ustanovo. Ročica, dne 19. julija 1933. VINKO VNUK. Ljudski samopomoči v Mariboru se podpisani iskreno zahvaljujem za izplačano podporo po smrti g. Jožefa Petek. To našo domačo zavarovalnico vsakomur toplo priporočam. Drstelja, dne 25. julija 1933. J02EF HERIC. Pozor! Pozor! VELE TRGOVINA F.M.SCHMlTT Pred škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva ul. 4 priporoča svojim odjemalcem: Galanterijo, usnjene izdelke, čevlje, pletenino, igrače, športne predmete itd. po najnižjih Točna postrežba! cenah. Oglejte si izložbe! gospodarji prav dobro vedo, kako važnega pomena so pri živinoreji: RIBJA MOKA, vsebujoča 60°/o beljakovin KRVNA MOKA, „ 80°/o MESNA MOKA. „ 65°/0 LANENE TROPINE, vsebujoče 36°/u beljakovin in maščobe n 50°/„ 39°/„ 48°/0 23 «/0 29°/„ BUČNE RKPICNE S0JATR0PINE, KOKOSOVE TROPINE. . TROPINE IZ SONČNIC. , RIBJE OLJE ZA ŽIVINO IN DttUGA MOČNA HRANILA. ki Vam jih vedno v svežem stanju najcenejše nudi tvrdka A.VOLK v Ljubljani RESMEVA CESTA 24 PERUTNINARJI prejmejo tamkaj tudi . zme§no krmo za kokoSMafčarice Zavojček za 5 kg po Din 2"70 za kilogram za lostuje da se prepričate, kako vidne us e.ie dosežete s to krmo Samotna tovarna Štore pri Celju (Dravska banovina) Izdeluje prvovrsten ognjesialen materijal z bazično in kislo reakcijo. kot samotno opeko vseh kakovosti in oblik, šamotno moko in malto vseh kakovosti, dinas- opeko za vporabo v metalurgični in keramični industriji, plošče za pekovske peči in šahiotne vložke za peči. — Dobavlja tudi prvovrsten pesek za livnice (Formsand). Izdeluje dimniška vratica. Informacije in prosiekti se na željo pošljejo zastonj. Manufakturo po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tyrševa 29 |v hiSi Gospodar, zveze). Prodaja tudi na hranilne kniižice članic Zadružne zveze Ljubljana. »TIVAR« obleke, klobuke, perilo, čevlje itd. kupite najugodneje pri Jakobu Lah Maribor, Glavni trg 2 a •o «n C o a > m B ^ » ffl 2 «5-3 g. . •■ " > .a?3 z « o jjS« o » 2 §S a »»J ..'C BO. f g o , £ S B 3 1 S S-o rj ... "T? O j; gCl.00 B .D| is ■M o S c " .Š .9 o .9 t S ? cs u-> o o » y -o- .n B.a a p- - w s«,00 e a "ofiš >N i. ro > O M n ,«i'Š I w o P corl- , "jO-0 O J2 > . A. J-fla, jO a - » ■2 J > 1*111 ,S o O I sls« ^ iz? v M a © o J B-a > C t O. o S, -o 79 Samuel Lover: RORY 0'M0RE Irski ljudski roman. XXVII. poglavje. DE LACY ODHAJA NA FRANCOSKO. De Wclskeinova tolpa njame Scrubbsa in Rorija. Tisti dan, ko so se tihotapci sestali v kleti razvaline, je De Lacy zapustil 0'Moreovo kočo, da bi odpotoval. Bal se je ali bo Rory še varen, ako ostane doma. Saj mu je dal polkovnikovo izkaznico, da bi ga rešil. Bal se je, da bi vse to ne prišlo na dan. Kaj bo potem? Ta misel ga je silno težila. Zato je povedal Roriju, da se boji zanj in da ga vzame s seboj na Francosko, kjer bo na varnem. Rory pa je njegovo prijazno ponudbo odklonil in se mu presrčno zahvalil, da toliko misli nanj Rekel mu je, da ne more zapustiti doma. »Kaj bi počeli mati in Mary brez mene?« je vzkliknil. >Spremil vas pa bom in ostal pri vas, dokler se ne boste vkrcali.« >Ne, Rory, to bi ne bilo pametno. Ako ne greste za vedno, je bolje, da sploh ne greste. Ce boste samo za en ali dva dni zdoma, vas bodo sumili.« Sklenila sta, da bosta najela v Knockbracknu par konj; v Roryjevi soseščini namreč ni bilo konj, in Co-nolly naj spremlja goste do obale. De Lacijeva ločitev je bila genljiva. Ženi sla jokali, De Lacy je molčal. Brez besed je toplo stisnil roko materi in hčerki, kar je bil zadnji izraz njegovega prijateljstva. Ko je odhajal po tihi ozki ulici, sta mu vdova in Mary neprestano mahali. Rory je spremljal De Lacija in Conollija do tja. kjer naj bi najela konja. Skoraj vso pot so molčali, zakaj bližala se je ura razstanka. Oospeii so do gostiine »Pri črnem biku«, kjer jim je gostilničar Larry Finnegan posodil konje. Medtem, ko je Conolly šel v hlev konje pripravljat za pot, je De Lacy izpregovoril z Roryjem še nekaj zadnjih besed. »Rory,« je začel, »nikdar ne bom pozabil gostoljubnosti pod streho vaše matere; za vaš pogum in vaše obnašanje pa ne najdem besedi.« »Ne omenjajte tega, prosim vas, mr. De Lacy.« »Nehvaležen bi bil, ako ne bi,« je odvrnil De Lacy. »Vaša mati, Rory, mi ni dovolila, da bi ji pokazal, kako hvaležen sem ...« »Nikar mi srca ...« »Poslušajte me, Rory,« je segel vmes De Lacy, »če je že vaša mati odklonila vsako odškodnino, upam, da boste vi...« »Jaz?« je osupel Rory. »Poslušajte me,« je zopet začel De Lacy, »malega daru, spomina na svojega prijatelja, ki se sedaj raz-staja z vami, vendar ne boste zavračali.« >0, spomin, to je kaj drugega,« je rekel Rory. »Ti dobri fant,« si je mislil De Lacy, ko je gledal Rorija. Nato je potegnil iz žepa zlato uro in dejal: »Vzemite to in imejte za spomin od mene.« Rory je pogledal zdaj na uro, zdaj na De Lacija in nazadnje vprašal: »Kaj. uro?« »Da. uro.« »In zlato uro?« »Da, ali je to kaj čudnega?« »Jaz pa z zlato uro? Pri moji veri, to bi se mi podalo kakor kravi sedlo.« se je branil Rory. »Za spomin, Rory,- je prosil De Lacy. »Oh, dajte mi kaj, kar ni tako dragoceno, če že mora biti,« je nadaljeval Rory. »To je vredno celo pest zlatih gvinej. Cemu naj mi bo zlata ura? Božje solnce. ki vzhaja in zahaja, je moja ura. Ce hočem vedeti za čas. se ozrem kar na solnce in natanko vem, koliko je ura.< »Toda Rory, saj ne gre za to, da bi jo rabili, ampak za spomin.« »Za spomin bo pa dobra vsaka reč Dajte mi konjski bič, ki ga imate v roki in cenil ga bom prav tako kakor vse zlate ure na svetu.« »Oh, to ni nič, to je preneznatno! Izmislite si kaj drugega,« je dejal De Lacy. »Prav. gospod, če že hočete, si izberem, vaše gumbe v rokavih bi rad imel. Ce mi jih daste, bom ponosen, da bom sinel nositi tisto, kar ste nosili vi,« je odgovoril Rory. »Vaši so,« je rekel De I^ey in začel jemati gumbe iz zapestja, »samo žal mi je, da so tako malo vredni.« »Oh, sir, saj mi je vendar za tistega, ki daje, ne pa za dar,« je pripomnil Rory. Tedaj je Conolly pripeljal osedlana konja. Njuna oprema je bila sicer videti sirova in neudobna, a gostilničar je De Lacija zagotavljal, da bosta s Conollijem dobro jezdila. Ko se je De Ucy zavihtel v sedlo, je Roriju še enkrat stisnil roko in ga prisrčno pozdravil v nadi na drugačno vrnitev, na kar je izpodbodel konja in s Conollijem izginil za vasjo. Rory je nato šel v cerkev, da bi pomolil za srečno pot svojega prijatelja, od katerega se je pravkar ločil. Misli na vojsko in upi na osvobojen je'domovine so se vrivali v njegovo molitev. Po maši se je vrnil k »Črnemu biku«, kjer je gostilničar, Larry Finnegan, stregel svojim gostom s tobakom in pijačo. »Prišel sem, da bi vas nekaj vprašal, Larry,« ga je ogovoril Rory. »Iz srca rad li postrežem z vsem, kar hočeš, fant,« je odvrnil Larry. »Kaj bi pa rad? Imam pravkar nastavljeno pivo.« »Nič takega danes, Larry; prišel sem samo pogledat, ali morda ne potrebujete več tistega železnega dro-ka, ki sem vam ga zadnjič posodil; potreboval ga bom iutri za obdelovanje kamnov.« MOGOČE samo la malenkost DRAŽJI ali lato v uporabi TRAJNEJŠI ■ SIGURNEJS! J anouiSki Lepota in zdravie Problem zobov se ne sme motriti lamo a stališča lepot«. Treba je vzeti v ozir tudi to, da «o usta vrata, skozi katera uhajajo razne bolezni in okuženja, in zato je treba skrbeti, da se preprečijo obolenja. Z dnevno uporabo zobne paste Gibbs dosežete, da boste imeli obenem lepe in zdrave zobe. Bonovinsha tkalnico PREPROG SAKAJtfOr CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO: ZAGREB, IL IC A 28 X«leg«i BEOGRAD, S. R. Amič. Dečanska 33. - SPLIT i A. Uraj & C«. - MARIBOR S »Jugu«, d. o. s. a. — SARAJEVO t >Komereiuin< Krekova S _ OSIJEK: A. Eger i sin. - PUBROVNIKl »DAD<. - CEUE: A. Bremec! -ČAPUINA: »lakota Sotra i Gjurovii«. KAVARNA ^ZVEZDA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG t Lep kavarnilki vrt — Dnevno koncert od 5 ure popoldne naprej — Na razpolago so vsi tu- in inozemski časopisi in revije — Prvovrstna postrežba ! Se toplo priporočata KHAPES FRAN In ROZI €€ * Zaloga: Zagreb. Gondnllteva ni. 1 K *>• Naše preproge so najboljše, stalne v barvi in impregnirane proti moljem. Državni, samoupravni uradniki, častniki in župni uradi imajo pravico do plačila v 12 do 24 mesecih. Brez povišanja cene in brez obresti Prodaja posestev, parnih žag, vil, stanovanjskih hiš in vinograda V kotiktirraih zadevah Germutha Franca in Marije opr. H. S 22 32 in St. 1/33 okrožnega sodišča v Mariboru ie prodajo pod roko razna gozdna posestva in sicer Viltožnikovo posestvo na Rudečera bregu * hiio tt. 38. Zumrovo posestvo na Rudečem bregu s hišo it. 33, parna žaga v Podvelki s hišo it. 37, 4 km ozkotirno železnico, lokomobilo in polnoiarmenikom. vila v Podvelki it. 84, posestvo v Vurtnatu, Mrinikovo posestvo v Sv. Vidu chiio it. 13, posestvo na Breznem vrhu s hiio it 26, posestvo na Zg. in Sp. Kapli s hiio it. 60, parno žago, lokomobilo in polnoiarmenikom ter vinograd v Vuzmetincih z vilo, viničarijo, priliklinami in premičninami Podroben opis posestev, hii, gospodarskih poslopij pritiklin in premičnin ie razviden iz cenilnih zapisnikov. Gozdovi in poslopja so v dobrem, deloma v vzornem stanju. Prodajalo se ne bo pod cenilno vrednostjo. Kupnin« se morajo plaCati v gotovini. Obstoja pa možnost, da se kupnine poravnajo na podlagi posebnih dogovorov z vknjiženimi upniki deloma potom prs vzema vknjiženih terjatev, deloma s hranilnimi vlogami in deloma v gotovini Interesenti nai do 1. sept. 1933 pošljejo podpisanemu konkurznemu upravitelju obvezne pismene ponudbe. Po preteku tega termina bodo ponudniki povabljeni na ustno olertalno dražbo. Podrobni pogoji in informacije se dobe pri konkurznem upravitelju. Priporoča se modna in manutakturna trgovina V v 1ANKO CESNJK Lmgarjeva ulica LJUBLJANA Stritar/eva ulica Zaloga za m&iAe: Modne in športne obleke, površniki, roglani, lovski loden za obleke in pelerine, smučarski loden. izvor blaga Jugoslavije, Češke in Angleške Opreme za neveste in ženine Zaloga za ženske t Modno blago za obleke, kostume, plašče, bluze, svileno In volneno. Modna oralna svila, delen. Žlvotno perilo, kakor tudi rjuhe, kapne renomiranlh domačih in znane češkoslovaške tovarne B. S C H R O L I. Zaloga preprog, tekačev, llnoleja, jute, pliša; dalje lapeslrl, Madras-zavese, etaminasle posteljne preproge. Garniture, odeje lastni izdelek. Največja izbira rut in šerp. „Poštenost pod,et/a je znana!" A Maribor, dne 26. julija 1933. Dr. Bergoč Josip, odvetnik v Mariboru, kot konkurzni upravitelj. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo PllhloStCeva cesta Stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obreslni meri ler brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. No¥€ vloge, vsah fas Izplacifive, obrislnlc po 5% Konfekcijska, monufaK-turna in modna trgovina Josip Oiup, Ljubljana Velika izbern moških in deških oblek. Obleke in perdo se izdeluje o v lastni tovarni TRIGLAV, izvršuje so tudi po naročilu in meri vedno po najnovejši fazoni. Postrežba točna, cene solidne. Trgovski lokali: Stari trg štev. 2 — Pod tran?o štev. 1 Kolodvorska ulica 8 (naspr. Hotela Štrukelj) JngotlovansKa Knjigarna r. z. z o. z.. Lfubliana Podružnico Novo mesto prel a. Krajec nosi. Jngoslovansha tishorna r. l z o. z. Ltubiiana Ni lepšega dekleta, kot ie Slovenka v narodni noši Sviia za krila, kakor tudi svileni roba z resami so pravkar doš/i. V t orel »o povnelt po tlarlh narodnih aolak aveme UijjitMjanci Silaroznnna tvrdka IG N. ŽARGI Ljubljana, Sv 1'otra ccsU št 13. priporoča *o poletf«* najflneite parilo, kakor moške »raje*, ovratnike, rokavic«*, molke in dam*k« nogavice, robčke, kravate Ud, lld.I Vse potrebščine u Hvlljel — N«ibolj»« kvalitet« i — Priznano nitke cene I — Ogled neobvezen! SSffik hoPtt^ DOMAČ izdelek! /teklo IN zrcAlA! Lj BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYKTTK PARIŠ Telef.: Trlnlt« 81-74 — Telef.: TrlnitA 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobnruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA : No. 3064 64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Par .s, IIOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5067 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno našo čekovne nakaznice. td M a ■ Naznanilo! m m ■ ■ ■ H ■ ■ Vljudno naznanjam cenj. damam in gospodom, da odprem s 1. avgustom v Ljubljani v Oajevi ulici jpalača Zalaznik) koniiortno in higijensko urejeni damski in moški frizerski salon, v katerem bom izvrševala vsa pod to stroko spadajoča J| dela, moderno ondolacijo, barvanje las, manicura in lepotno masažo. a Da ustrežem cenj. posetnikom vsestransko, bom zaposlila samo prvovrstno « osobje. Skrbela bom za splošno higijeno in hitro postrežbo. 2 Se priporoča in prosi za obilni poset g SALON „ELLY" - ElIS Marincic l Zahvala Ob težki izgubi našega zlatega, nepozabnega soproga in očeta gospoda Antona Likozarja nadnčitclja t pokoju, občinskega svetnika itd. nam ie bilo od vseh strani izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, pokojniku pa poklonjenega toliko prelepega cvetja, da nas veže dolžnost izreči vsem tem potom naSo najiskrenejšo zahvalo. Predvsem in posebej nam bo dovoljeno zahvaliti se najtopleje p. n. zastopnikom kr. banske uprave, raznih oblasti in uradov, celokupnemu občinskemu svetu ljubljanskemu z gosp. županom na čelu, zastopnikom raznih kulturnih, prosvetnih, političnih, humanitarnih, gospodarskih, socijalnih organizacij in društev, pevskemu zboru za prelepe žalostinke. gg. govornikoma za ganljive poslovilne govore, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili našega blagega pokojnika v nadvse častnem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoča rodbina Likozarjeva Radio za vsakega PHILIPS 2 cevni baterijski spre/emnik »Sava« »JADRAN« z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 00.—. PH/LIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik I/1 /~lt"/7 ti 7j vdelanim zvodnikom. Plačljivo v 12 »/liu/ U/l« mesečnih obrokih po Din 170—. Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASIOPSIVU II. SUTINER. LJUBLJANA 9 Tyrševa (Dunajska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). - ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIKI * Najstarejše, najsolidnejše podjetje: j C. PICKEt ^ l v nn eemeiiliph izdelkov, d. z o. z. ■ ■ ■ nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kamen naste cevi, ploščice za oblaganje streh, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. — Le prvovrstno in najboljše blago! Tovarna: MARIBOR, Koroščeva ulica št.39 — Vrhanova ulica št. (»0 S ■ ■ B^isaRiiBnaflBHi M. DRISMSK» LJubljana, Kongresno trg štev. 7 - Ogromna izb r« ročnih del vseh vrst in najrazličnejši materijah — Pred-tiskarija, entlanje in vezanje — Montiranje blazin, torbic i. dr. Solidno lilagn 1 Točna po-treiha! It HOTEL »ZAMOREC Maribor, Gosposka 30 Vam nudi udobne sobo, izborilo kuhinjo, pristna vina po zmernih cenah. Zahvala. Za takojšnje izplačilo cele 'zavarovane vsote ob smrti mojega moža se /.avarovanju KARITAS iskreno zahvaljujem. Maribor, 22. julija 11)33. Otrokar Cecilija, s. r. Vrvarske lastne izdelke kup te najcenejše in najboljše samo v novi in |.ovečani irtiovini Prve kranjske vrvarne in trgovine s konopnlno Ivan N. Adamič Ljubljana. Sv. Petra cesta 31 Tel. štr» 24-41 Podruinld: MIRIROR, Vetrinjska ul. 30 Tel. štev. 24-54 CHLJB, Kralja Petra e. 33 iutč» (Hess an) neprtmodjive konjske plahte kofiopnene In gum ias:e cevi rioje in gusalne mreže vseh vrst i. t. d, Zahvala. Vzajemna zavnrovalnica. odd. KARITAS. ur ie t U"j izplačala celo zavarovano vsoto po umrlem I rohentar Lovrencu, ki je bil preje zavarovan pri bivši Zadružni samopomoči v Mariboru, dasi je bil pri KARITAS zavarovan samo en dan. Izjdačala mi je dvakrat toliko kot bi dobila jiri bivši Zadružni samopomoči. Vsem. /.lasti pa lanom bivše Zadružne sam ipomoči, zavarovanje pri KARITAS toplo priporočam. V Bresternici, 22. julija 1933. Kamot Ema, s. r. Dr. Mihael Opekovi Cerkveni govori katere je imel ob nedeljah iii praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni. ((lovori so ledrnati in temeljiti, primerni za vsako prižnico. Jezik izglajen. slog prožen, tvarina aktualna, izražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.) Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. lovcem in ribičem se priporoča puškarska tvrdka ŠIFRER ALBIN Ljubljana, Gosposvetska c. 12 Orožje, streljivo, lovski tn ribarski pribor. — Cene uajni/.je. Posetniki Liubliane — turisti! V bližini kolodvora, Miklošičeva cesta, druga hiša levo je Deiikatesa špeceriia F. R Kovač c Mučno je jirenašati po mestu zavitke in iskati estvine, vse to dobile pri nas, ker kupujete, jeste in pijete počasi, brez. skrbi, da zamudite vlak, zaloga in izbira e velika, cene solidne, reklamne. — Ce želite svežo d' bro šunko, salame, sir, Kakuršnokoli p jačo, konserve, sadie, čokolado, bonbone, kekse, dišečo žgano kavo, špecerijo, praktično darilce za godove poroke, revange. - Obiščite nas. Obrnete se na nas lahko ludi pismeno. — Za naklonjenost se vam priporočamo VA2NOI GOSPODINJE, GOSPODARJI VA2NOI za popravila .peciia'na delavnica r vsakovrstnih ur, delo solidno in proti garanciii. Zaloga na boljših vrst stenskih, žepnih, zapestnih in budilnih ur, kakor tudi zlati in srebrni izdelki po nizkih cenah Kajfež* mr, Ljubljana Miklošičeva 14 Zakaj denar skozi dimnik Ker Vaš štedilnik nikakor ne zasluži svojega imena. Štedilne plošče najnovejšega izuma, katere porazijo vse dosedanje izume v vsakem oziru, Vam nudijo sledečih deset prednosti. 1. Kuha 6e lahko samo na površini plošče. 2. Posoda ni več črna, sajasta, kod pri običajnih ploščah. 3. Posode ne okrušite, ne obtolčete, ker je plošča popolnoma ravna in gladka. 4. Nemore se upogniti ali napraviti razpoke, ker preprečijo ta stari nedostatek običajnih plošč, izkustveno konštrurirani plinovodni kanali katerih rebra vežejo celotno površino plošče. 5. Iz goriva se izčrpa skrajna možnost toplote, ker izgorevajo v plinovodnih kanalih vsi neizgoreli plini, kateri pri običajnih ploščah neizkoriščeni uhajajo v dimnik. 6. Naše plošče Vam nudijo dokazanega 60% prihranjenega kuriva. 7. Ostanejo Vam vroče po več ur koncem vsega kurjenja. 8. Iztočasno si z malenkostno napravo ogrevate lahko tudi Vaše sobe potom tople vode ali vročega zraka. 9. Izdelujemo jih v vseh dimenzijah, lako da se morejo stare potrošne plošče nadomestiti v vseh že obstoječih štedilnikih z modernimi prvovrstno izdelanimi ploščami lastnega izuma in najnovejše konstrukcije. 10. Prihranek na kurivu, času in denarju Vam v enem letu sigurno amortizira malenkostne nabavne stroške. Zatorej kupite takoj našo štedilno ploščo, se Vam zato izdani denar 100% obrestuje. Za naročilo zadostuje samo dopisnica, na katero napišete dolžino in širino Vaših starih plošč in že v kratkem času dobite to novo čudotvorno ploščo »EKONOM«. — Naslov: IVAN KOGOVŠEK, DRAVLJE 109, ŠT. VID NAD LJUBLJANO t Naznanjamo tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče in tast, gospod Janko Krajnc p.oštni nadkontrolor v pok. v starosti 66 let na dan 21. julija 1933 ob 14.15 uri po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v Ljubljanski bolnišnici mirno v Gospodu zaspal. Spominjajte se rajnega v molitvah! Ljubljana—Mariboru, 27. julija 1933, Josip Krajnc, sin; Mira Krajnc, sinaha in ostalo sorodstvo. Staj Vam nudi od 5. do 15. avgusta Lahho si ogledate: Batiho sle deležni lldeiezue se lahho Tujsko-promrtno razstavo, veliko lovsko razstavo, razstavo narodnih noš in vezenin, vrtnarsko razstavo. vinarsko razstavo (pokušnja vin), kuncerejsko ra/.slavo, sokolsko razstavo in paviljone: mariborskih umetnikov, mariborskih športnih društev in Jadranske straže. lo|>ega dobitka velike reprezentančne efektne loterije, za katero prispeva mariborska industrija, trgovina in obrt. (i edaliških predstav na Rolovškem Irgu n raznih nogometnih, težko- in lahkoatletskih, teniških, motociklistiniih. ko.esarskih in veslaških prireditev in tekmovanj. Raznih zabav in koncertov, ter napravite izlet v bližnjo in dalnio mariborsko okolico i/.