Leto VI.
Szombathely, 1919, februar 23.
Štev. 8
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Autonomija (samovlada) Slovenske Krajine.
Načrt ali plan autonomije Slovenske Krajine od saladskih far sprejeti pozdravlamo i za njo se bojüjemo. Vu njoj je zavarvana naša mila slovenščina, dano je, da vu šolah i kancelarijah slovenske zemlje Slovenec lada, samo vekša dela, kak finančna, vojaška, zvünešnjih zadev i drüga bodo sküpna s magjarskov državov. Takša autonomija je dana Rusinom, je dana Nemcom prek Rabe. I takšo želemo i mi Slovenci za sebe.
Dobro ešče pomlite, da so meseca decembra grof Sápary i njegovi tivaviške z Sobote Slovencom Mürsko županijo (Muravármegye) s slovenskimi šolami i kancelarijami obečavali i prinesli. Ali ka pišem? Ne so prinesli, samo so nas norili, za nos vodili. Či so oni zaistino šteli nam Mürsko županijo spraviti, zdaj naj naprej stopijo i nam, povejo, kde se je zadrgnola Mürska županija ali jo je pa zaistino Müra ta odnesla. Či so nam oni zaistino šteli županijo spraviti i so je ne mogli, zdaj naj podpirajo našo autonomijo.
Na Dolenskom pozvačin ma dve bučki s sebom. Vu ednoj ma vino, vu drügoj pa proso. Komi proso ponüdi, či naglo nese k vüstam, se prosa napije. Nam se tak vidi, da so nam te gospodje bučko s prosom šteli spraviti. To nam pa nikak ne trbe.
Zdaj, kda misel autonomije vsikdar več pa več prijatelov vdablja, sobočko razumništvo (inteligencija) povdarja, da trbe lüdi opitati, ka ščejo. Dobro je. I mi povdarjamo: Hodmo i pitajmo naše lüdstvo, ka je njegova žela.
Nego vse zagriženost se naj odstrani. Či štoj brani Slovenščino, je zato ne hüdodelnik, ne odava domovine, kak ništerni krogi na nas ščejo potisnoti.
Mi želemo pravice, mi želemo garancije, da se dobro stoji. Ka vala, či nam kaj vržejo i sledi tisto lüdi nazaj potegnejo. Zato želemo močno autonomijo, štera de nas branila proti onim, ki vu šolah, ešče vu prvom razredi ne dovolijo Slovenščine.
Znovič povdarjam, vse čemere vkraj. Slobodno gučimo mi i slobodno gučijo ovi, poleg toga se nikomi nika ne  sme zgoditi. Či iščejo manternike, je bodo naišli, nego od manternikov naši sejadev bode vu bogato žetvo zrasla. Po mantranji pride sloboščina.
† Prelat Molnár.
    Molnár Janoš, predsednik bivše lüdstva stranke, je vmro. Pokojni je plemenitne düše človek, vreli dühovnik i neutrüden delavec bio. Za krščansko politiko se boril več kak 25 let. Od neprijatelov krščanstva, od liberalcov i krivih krščenikov je dosta preganjanja trpo. Ali vsi so mogli spoznati da je pravičen i nevtepenoga žitka človek bio. Spodobnoga značaja mož, kak naš blaženoga spomina Ivanóczy. Naj Bog da spodobne neprestrašene može našem slovenskom lüdstvi.
Mirovna konferencija.
Z Pariza od mirovne konferencije se skoro nika ne čüje. — Vogrska vlada vse povsedi proti revolucijo išče. — Razoroženi (leszerelt) vojacje so v Budapešti 12. febr. velko spravišče meli; za vsakoga vojaka želejo 5400 končno plačilo. Državni tajnik Martin Pete je njim pravo, da vlada vse včini poleg mogočnosti. — Grünt do delili  od 500 plügov više, vu prvom redi dobijo invalidi, potem vojacje, potem drügi, poleg toga, je li so oženjeni ali ne. — Srbi v Bački na znanje dajo lüdstvi, da zdrüženje Bačke k Jugoslaviji je dejstvo. Pozivajo lüdi,
da magjarske napiske odstranijo. — V Bukarešti je štatarijom, nagli sod. — Naišli so pismo Vilmoša, vu šterom Ferenca Jožefa hujska na bojno. — Mirna konferencija je nastavila drüžbo narodov. Wilson je s imenitnim pregovorom naznano konstuticijo drüžbe. Namen drüžbe je bojno v prišestnosti iztrebiti. V to drüžbo so gori vzeti: Zjedinjene države Amerike, Anglia, Japan, Belgium, Brazilia, Kina, Českoslovaško, Grčko, Polsko, Portugalija, Rumunsko i Srbsko.
Položaj v Radgoni.
5. februara so slovenske čete prodrle do kolodovra i zajele tri strojnice. Nemcov je kakših sto možov prek Müre prišlo, zasedli so Schirmdorf i Abače i pregnale Slovenske orožniške postaje. Kda so slovenci zvedli za nameravani napad v Cmureki, so vzeli 12 talcov (tusz) izmed najodličnejših možov i so je vzeli s sebom prek mosta v cmureški grad. Na slovenskoj strani je eden ranjen, nemške čete pri umiki so vse ranjence i mrtve s sebom vzele. — Na celoj črti med Cmurekom i Radgonov so nemci zgübili najmenje 40—50 mrtvih i več ranjenih, — V nedelo, 9. februara je sklenjeno premirje, da bode mogla francuška komišija, štero je vodo major Montegu, pregledati ozemlje med Radgonov i Cmurekom. — 10. febr. se je začnola razprava od mira na štajerskoj demarkacijskoj črti. Tak za Jugoslovane, kak za Nemce se odloči demarkacijska linija, štero ne smejo prek stopiti tak, da med njimi bode neutralni pas. — 13. februara so se pogodili v Maribori. Vu slovenskoj črti ležijo vse slovenske vesnice okoli Radgone i Radgonja tüdi. Nemška črta leži več kilometrov (7—8) severno od slovenske: Straden,
2.
NOVINE
1919. febr. 23.
Brunsce, Lipnica. Slovenci so bili popüstlivi, samo takšo linijo so želeli okoli Radgonje, štera bi je varüvala vpadov iz Vogrskoga. Neutralni pas je iz vekšega po nemškoj zemlji, to je posledica dejstva, da so Nemci 4. februarja nastopili, kak franktirerski napadalci.
Dom i svet. — Glási.
Cerkvene novice. Sombotelski püšpek so odredili, da, dokeč do mirovne konference trpele, po vsakoj farnoj meši se edna Zdrava Marija zmoli s molitvicov: Kralica mira, moli Boga za nas. — Za volo zvonov se je več far obrnolo k püšpeki. Na znanje se da, da primaš vogrske cerkvi je začno razpravo za volo zvonov. Ka dosegne, se oznani, te čas so pa prošnje ne potrebne.
    Karolyijova politična stranka se znovič razprestira. Program stranke je lepo napisan, ali vsebina nej za krščansko lüdstvo.
V Nemškoj Austriji so zvolitve do končane. Zvoljeno je 70 socialdemokratov, 65 krščanski socialistov i 25 drügih. Kda pa se ednok naša vogrska vlada dá naratati, da volitvi naznani?
Ešče 700 vagonov silja žele vlada od Železne županije. Vu časi revolucije so se ništerne vesnice spozabile, da bi silje prek dale. Či ne dajo, rekvizicija bode.
Vojna podpora se da i na dale drüžini vlovlenim. Za one ki, so do slednjega oktobra leta 1918. ne dobili podpore, se zdaj že več ne da podpora.
Proti pijanosti. Ki na javnom mesti se zapoji ali pijan pride, se pokaštiga na aretacijo 15 dnih i na plačo 1000 kron. Ki vu pijanosti drügim žitek, zdravje ali imetek vu nevarščino spravi, se da na dva meseca zapreti i na 2000 kr. pokaštigati. Ki dete ali ženo zapoji, se zapre na 6 mesecov.
Rum i petrol vküp zmešani. Kak drüge vesnice, i so Velki Dolenci dobile rum od podžupana. Nika je več bilo, kak vu drügih vesnicah, Narodni Svet je dao razdeliti. Za en čas je prišo petrol od drüge oblasti, od vladnoga komisara. Hodaški notarijuš je Velkim Dolencom 3 deci menje dao zmeriti petrola. Narodni Svet je tožo notarijuša.
V Čakovci so med oboroženimi Magjari i Zasedbov spopadi bili.
Ne plačajo zgübljeni obleč vojakom, ar so vojaki pri razorožbi tak dobili vojaški obleč i potemtoga iz odredjene rekvizicije lehko dobijo oblačilo.
Nove slovenske novine? Več ljüdih mi glasi, da sobočka gospoda nove slovenske novine šče vödati. Zakaj? Nas — dozdajšnje Novine — šče streti. To pa nikdar ne püstimo; či nas sterejo, konec je pravicam slovenščine.
Z Beltinec pišejo: Gospod Lejko, beltinski kaplan je za volo betega na dugši dopüst odposlan od g. püšpeka. Mislijo, ka de njemi vogrski zrák na zdrávje!
Dugoveški Slovenci, je to istina? Ka vam več slovenskoga čtenja ne trebe? No, ve pred svetom lehko tajite svoj materni jezik, ali pred Bogom, ki vas je za Slovence stvoro, te vsikdar Slovenci. Mi pitamo samo dugoveške Slovence, i ešče ne verjemo če je to istina, kaj od njih glasijo? Prosimo odgovor.
Smrt. V Vidonci je na svečnico muzlka bila. Pojbje so se sposvadili. Ficko Jožef z Kovačovec je v prsi smekno z bajonetom Bežan Andraša, ki je mro 6. februara.
Nemci na zahodnom Vogrskom k Nemškoj Austriji. Z Ženeva (Genf) se glasi: Mirovna konferenca bo odposlala na zahodno Vogrsko (tak i v Železno županijo) komisijo, da si preglednejo narodnostne razmere. Amerikanski i francoški delegati so se izjavili za takošnjo pridrüžitev nemške zahodne Vogrske zemlje k Nemškoj Ausztriji.
V Požuni so 12. febr. stavkajoči delavci zborovali s oblastvenim dovoljenjom. Po spravišči se je množica obnašala grozilno. Česko-slovaške čete so razorožile množico. Prišlo je do spopadov, pri šterom se je streljalo od obeh strani. Več oseb je osmrčenih.
Vu Rabo je spadno Kovač Imre iz Žarmata 3 febr. — Tomasko Sándor i Lugosi Jožef iz Solskoga so brezi dovoljenja živino küpüvali. Sodnija v Somboteli je prvoga na 1100 kr. drügoga pa na 300 kr. kaštigala. — Cör Janoš i Čisar Treza z Poznanovec sta obtoženiva bila, kak bi vlovlenim na pomoč bila vu pobegi, da sta njim strošek i delo dala. Spoznala sta, da sta šoštari delo dala, dokeč je deci popravo črevlje, potem sta ga odpüstila. Sodnija je za nekrivce spoznala. Pravdnik je apeliro. — Ništerni jugoslovani so pobegnoli iz kasarn Sombatelskih.
Črnko Treza v Markovci, hišna numera 40., ma belo repo k odaji, — za dvoje kola.
Na posestvo ali vlastelinstvo grofice Brandis sv. Peter niže Maribora potrebüje 5 do 6 delavcev (Saisonarbeiter), naimre za vinograde in polja. Plača ino hrana po dogovom nastop 15 februarja do 15 novembra. Naj se javi gazda.
Pošta. E. R. Ptuj. Vam penez ne vzemejo na Vogersko, počakamo s naročninov. F. Št. Strehovci. Dobo sam imena vaših njiv i travnikov. Dobro je. Hvala. Bočkaj. Vi i drügi želejo, naj Novine celo to je na »4 kéklé« davam. Za 6 kron mi je ne mogoče. Hvalo davam Bogi, ka nam ešče tak ide.
Na podporo M. Lista i Novin: z Hotize: Ftičár Štefan 4, Horvat Ivan 3, Radaha Kata, Zver Magda, Škrbenta Ivan, Raj Manka, Kotjek Ivan, Staman Kata, Sobočan Jožef, Kohek Manka, Krampač Matjaš, Magyar Janoš, vsaki 2 kroni, Bogdan Bara, Farkaš Franc, Raduha Ana, Gerič Matjaš, Farkaš Jožef, Balažic Janoša žena, Zenkovič Kata, Ftičar Janoš, Kramar Ivan, Zver Janoš, Špilak Ferenc, Nemec Peter, Kiréc Ivan, Krao Števan, Kotjek Janoš, Vožar Marka žena, Kreslin Manka, Kocet Marko, Ritlop Jožef, Nemec Jožef, Makoter Ignac, Horvat Jožef, Rengel Martin, vsak 1 kroni. N. z V. Polane, Tkalec Kata z G. Bistrice vsaki 6 kroni, z Trnja Horvat Janoš 10, Copot Matjaš 1, Doma Jožef 2, Kolenko Mihala dovica 1, Horvat Marko 20, Raj Štefan i žena z G. Bistrice 48, Horvat Štefan z Bakovec 10, z Odranec Jeneš Marija 1, Radoha Kata 1, N. 2, Koprivec Marija od sv. Martina 2, Novak Mirko z Vrhovljana 1, Petermanec Marija z Jurovec 0·30, Tkalec Matjaš z G. Bistrice 3 K. Delavke slovenske (Sukič Kristina, Krjič Ida, Trumen A., po 2 K, Németh Róza, Hüll Marija, Žilavec Ana, Sapač Marija, Sakovič Lujza, Črpnjak Fana, Žilavec Marija, Gomboc Jožefa,. Mercen Treza, Kuzmič Marija po 1 K.), Romarice celske iz Trnja 21, Raščan Martin, Brezovica 10, Farkas Treza, Bogojina 2, Cigan Jula, Törnišče 2, Horváth Matjaš, Adrijanci 1; Lonec Marija 2, Sčančar Lena 1 K, Virag Agota i Gabor Orša po 60 fil., Naročniki z D. Bistrice 25·10, Ciglar Magda, D. Bistrica 5, Kozlar Marija, i Gabor Katá, Črensovci po 5, Našvčniki z Gumilic 20, Šaruga Ivan telegrafist 4, Kohek Treza, Sr. Bistrica 1 K. — Bog lepo plati vsem! — Klekl Jožef vp. pl. Črensovcih.
Na misijone: Kočar Katarina 4, Vogrinčič Viktorija 4 kron.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen.