STE E S E C N A PRILOGA »NOVICE V V LJUBLJANI, DNE 31. J U L I J A SLIKAH« 9 2 9 E T O 42 ■ ' ~ J .. j 11 17 6? Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica nli nje prostor 10 Din Izhaia vsako sredo. SP,s. .n dop.s, nnj se pos.ljgjo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu"Domoljuba' v Ljubljanf. Vlad. Pttšenjak: Posnemaimo Dance! Danska se ob vsaki priliki postavlja kot vzgled vsem kmetijskim državam. Danci se smatrajo kot najbolj napreden in najbolj izobražen narod, na Danskem vlada blagostanje, življenske razmere na Danskem so mnogo ugodnejše ko življenske razmere v Nemčiji, katera je sicer — mnogo pred nami . Kako so prišli Danci do tega položaja, tlo teh izvanrednih razmer? K temu je pripomoglo delo in organizacija dela. Na Danskem ne smatra posameznik delo samo kot dolžnost, temveč kot potrebo, da dela in živi le od dela svojih rok in da vidi sadove svojega požrtvovalnega dela. Delo tvori temelj splošnega napredka na Danskem, temelj medsebojnega spoštovanja. Potom dola izginjajo stanovske razlike, delo ustvarja plemenitost, delo predstavlja stva-ranje, najvišji človeški čin. Da doseže delo zaželjen uspeh, je potrebno še več. Delo mora biti organizirano, dobro zamišljeno, v naprej pripravljeno. Organizacija dela se zrcali na Danskem v zadružništvu, katero jo doseglo izvanredno visok položaj. Skupno delo na Danskem je imelo svoj skupen cilj, tako se je razvilo dansko zadružništvo, 1'Eteremu ni para na svetu. Danske prodajne zadruge, ki prevzemajo kmetijske pridelke od vsakega, tudi najrevnejšega kmeta, so znatno povzdignile kakovost kmetijskih pridelkov in dosegle mnogo ugodnejše cene. Vprašanja, ki v zadnjem času zanimajo meiodajne činitelje v vseh državah, kakor zboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov, ustvarjanje enotnosti kmet. Pridelkov, zboljšanje prodajnih razmer, povzdiga izvoza kmet. pridelkov, so Danci — že davno rešili. Da so Danci dosegli tako velike uspehe v zadružništvu, je zasluga njihove izobrazbe. Za povzdigo izobrazbe ni smela biti nobena žrtev prevelika, noben trud dovolj velik. Znana so danska ljudska vseučilišča, katera so povzdignila izobrazbo ljudstva "a Danskem na tako stopinjo, da vzbuja izobraženo dansko ljudstvo občudovanje celega sveta. Razen kmetijskega zadružništva stoji na visoki stopinji dansko kmetijsko šolstvo in danske kmetijske družbe, Danska se pa ponaša tudi z zavodom, na katerega ustanovitev se še le danes v mnogih državah — misli, za katerega ustanovitev se šele delajo priprave, to je danski kmetijski kontrolni urad. Kaj je namen tega zavoda, ki je počel delovati leta 1916, — pred 13 leti? Prvi cilj zavoda je, da se na podlagi podatkov enotnega knjigovodstva, katere zbirajo lokalni uradi, izdelujejo v centralnem uradu letna poročila o gospodarskem stanju kmetijstva z ozirom na skupno kmetijstvo kakor tudi z ozirom na posamezne kmetijske panoge, njihovo rentabilnost (donosnost) kakor tudi vpliv na kmečko gospodarstvo. Kontrolni urad je imel 1. 1928 na Danskem 77 lokalnih uradov z okroglo 4000 člani, samimi praktičnimi kmetovalci, od katerih dobiva centralni urad ves materijal za največji del svojih preiskovanj. Druga naloga zavoda je, da stalno obvešča svoje člane o gibanju cen in dnin v kmetijstvu ter v zvezi s tem preiskuje donosnost kmetijstva. Razen tega izdeluje zavod mnogo poročil, oziroma zaključkov kmetijskega računovodstva za posestva .v raznih delih države, katera so v neposredni zvezi z zavodom in se njihovo računovodstvo vodi pod stalno kontrolo zavoda. Letna poročila zavoda vsebujejo rezultate okrog 700 kmečkih posestev v vseh delih države razne velikosti in načina obdelovanja; najprej se poroča o pridelovalnih razmerah in gibanju cen v dotičnem letu, nato se ugotavlja končni celotni prometni rezultat. Razen tega se navajajo razni činitelji, ki so vplivali na rezultat ter končno ugotavlja donosnost posameznih kmetijskih panog. Delo kontrolnega urada je dalo danskim kmetom mnogo navodil, kake korake^ treba storiti in kako delati, ako žele doseči* zboljšanje gospodarske krize, ki je tudi zavladala po vojski na Danskem. Zanimivo je poročilo tega zavoda za dobo 10 let in sicer od leta 1918/19 do 1926/27; v poročilu se dele kmečka posestva v 6 razredov z ozirom na velikost posestva. V prvem razredu so posestva pod 10 ha, v drugem od 10 do 20 ha, v tretjem od 20 do 30 ha, v četrtem od 30 do 50 ha, v petem 50 do 100 ha, v šestem nad 100 ha. Č.'isti dobiček v posameznih razredih je znašal 6%, 1% 6.9%, 6.8%, 6.4%, 6.3% kmetijskega kapitala, ki znaša za ha 3244, 2633, 2656, 2507, 2313, 2230 danskih kron. Kakor pričajo te številke, ni velikih razlik glede donosnosti. Zanimiva je ugotovitev, da so stroški obdelovanja v posameznih razredih znašali 1191, 787, 756, 673, 599, 558 kron za 1 ha, pri malih posestvih več ko dvakrat toliko ko pri posestvih nad 100 ha. Z veliko sigurnostjo izvršuje kontrolni urad svojo glavno nalogo, ki obstoji v tem, da točno ugotavlja glavne vzroke, zakaj je bilo katero leto za kmetijstvo boljše ali slabše. S svojim delom si je danski kontrolni urad pridobil posebno velik ugled ne samo doma, temveč tudi v mnogih drugih državah, Delo Danske za povzdigo kmetijstva je vsekakor posnemanja vredno, ker pokazuje sijajne uspehe. Janko Sever: Uradnem listu< ljubljanske in mariborske oblasti letnik IL št 5 z dce 13. junija 1929 je natisnjena nova uredba o lovu. Do konca 1 1930. je streljanje srn samic popolnoma prepovedano. Uredbi j« dodan pristavek, po katerem veliki župan v posebnih primerih lahko dovoli kak odstrel divjačine, ako bi je bilo kje res preveč. Od leta 1930. 41 j dalje bo odstrel srn dovoljen od 1. okto-; bra do 15. novembra. Skrajšan je lovo-pustni čas tudi za gamzove koze. Zajce se saie streljati šele s I. oktobrom do vštetega rasuarta. Itd. Lovci so z novo uredbo zelo zadovoljni. d Ljabljamslri občinski svet je imel 23. julija, it pet redno sejo. Po raznih poročilih župana dr. Puca ie sledilo poročilo finanč-odseka. Zajamčen je prostor gasilnemu društvu na Barju za zgradbo doma. Poroštvo za gradnjo v znesku 50.000 Din prevzame mestna občina proti vknjižbi na prvo mesto. Mora pa gasilski dom služiti samo gasilskim namenom. — Pritožba g. Freliha proti kopališču v Mednem je bila zavrnjena. — Uredile so se končno najemnine v mestnih hišah in sprejet je bil pravilnik mestne delavske zavarovalnice, pri kateri je bilo zavarovanih 389 mestnih delavcev za slučaj bolezni, kakor tudi za starost. d Po 14 letih je prišel te dni iz ruskega ujetništva čačič Mirko, doma iz Brekovca v Dalmaciji. Pripovedoval je, da se nahaja v Rusiji, osobito v Tatarski in v Sibiriji še mnogo Slovencev in Hrvatov. d V Slovenski krajini je že huda suša. Več tednov je že preteklo, odkar Slovenska krajina (zlasti dolnjelendavski okraj) ni videla dežja. Radi tega je zavladala po vsej krajini huda suša. Na cestah je prahu do gležnja. Potoki so skoraj popolnoma prazni in se je tudi Mura skrčila kakor malokdaj. To pa seveda še ni najhujše. Zelo trpijo radi suše travniki in polja. Ako ne bo kmalu dežja, otave ne bodo nikjer kosili, ker se je začela trava sušiti. Nedo-j gledna bo škoda tudi na polju. Krompir j postaja v zemlji grbav, ker nima vlage! j Koruza že ima zasukano listje. Proso in ' ajda sta vzklila, toda rasti radi pomanjkanja mokrote ne moreta. Vse si žeii dežja. Ako ga še dolgo ne bo, čakajo Slovensko krajino hudi časi. d Na zadnjem živinskem sejma v Veliki Loki na Dolenjskem so plačevali najlepše pitane vole po 9 Din žive teže. Največ pitane živine so pokupili ljubljanski mesarji. d Za ustanovitev samostojne župnije se potegujejo na Rakeku, ki šteje kot občina nad 1000 prebivalcev. d Razprava proti komunističnim organizatorjem je bila 24. julija pred mariborskim sodiščem končana. Obsojeni so bili: Breznik Albin na osem mesecev za-pKjra. Spolenak Ivan na osem mesecev, a Breznikova žena Marija na tri mesece zapora. Marija Breznik je s posmehom sprejela obsodbo na znanje, dočim sta Breznik in Spolenak bila vidno potrta. Mladoletni Kropič Aleksander je bil oproščen. Obsojenci so takoj nastopili kazen. d V Kamnika je umrl v starosti 68 let ia motnji zdravnik in bivši župan g. dr. Julij Dereani. Stai je tudi ob najtežavnejših časih na strani slovenskega katoliškega ljudstva. Bodi mu blag spomin, preostalim pa naše sožalje. d 65.000 Din je uradno precenjene škede radi mišje nadloge na polju v vasi Javoriea pod Gorjanci. d Upniški odber Slavenste banke je sprejel 22 odstotno poravnavo. d Zadnji dnevi Mesije. V nedeljo, dne 4. avgusta se ponovi in t® zadnjič Pasijon v Mladinskem donra na Kodeljevem v Ljubljani in sicer ob 7 pučer. Cene so znižane. Kdor še ni videl te isredne prireditve, naj ne zamudi zadnje prilike! d Katastrska dela v celi Srbiji in črni gori so končana. V vseh občinah, 5345 po številu so vsa zemljišča zmerjena. d Na deset let težke ječe je bil obsojen komunist Mirko Bukovec iz Zagreba, ker je pomnoževal komunistične letake, brošure in časopise. d 26. julija je minulo petnajst let, odkar je bila Avstrija mobilizirana, kar jc pomenilo začetek svetovne vojne. Dolični dan je bila nedelja, ki je gotovo še marsikomu v spominu. d Svetozar Pribičevič, ki trpi na vnetju trebušne mrene, je došel iz Brusa v belgrajsko bolnišnico, kjer bo operiran d Vse cigane je izgnala ljubljanska policija iz svojega okoliša. Cigani so tudi na deželi velika pokora. Naj bi se tudi tam napravil red. d »Da se bodo občinski svetniki mogli malo odpočiti«, je g. ljubljanski župan zadnjič javil, da v avgustu ne bo občinske se,e. d Izredno ngodno leto za čebele je po mnogih krajih tudi letos. Neredki čebelarji bodo pridelali še večje množine dobrega medu kot lansko leto. d Še dve naši novi trgovski ladji. Jugoslovanski Llovd na Sušaku je dal na Angleškem izdelati dva nova velika par-nika, ki se bosta imenovala »Triglav* in ^Argentina«. Vsak bo imel po 10.500 ton nosilnosti. Parnika bosta kmalu gotova d 20.000 kg tobačnega ekstrakta za zatiranje mrčesa na češpljah je kupilo kmetijsko ministrstvo. Tobačni ekstrakt bodo razdelili med gojitelje češpljevega drevja brezplačno. d Veliko ladjedelnico nameravajo zgraditi Škodove tovarne in sicer v našem Splitu, ki je v vsakem oziru zelo prikladen za tako tovarno. d Jugoslovanska kriiarka »Dalmacija« je odpotovala v" francoski Marseilles, da pripelje v domovino ostanke srbskih vojakov, ki so padli med svetovno vojno v Frat. iti - d Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo iste v čas letošnje velesejmske prireditve .-Ljubljana v jeseni*, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra. Svoje sklepe naj društva izvolijo sporočiti naravnost upravi velesejma v Ljubljani, ki jim bo šla v vsakem oziru rada na roko. d Strela je udarila v hiši Martina To-mažiča v Mostah pri Ljubljani. Hiša št. 7a je pegerela vsa. pri drugi pa je uničil požar samo streho. d Ogenj je izbruhnil ▼ školovskeffl mlinu v Djakovem. Mlinsko poslopje ni pogorelo, pač pa strojni oddelek. Škode ie cn milijon dinarjev. Leta 1920 je bilo na- Med. Univ. Dr. rraace Logar špec ijalist ia zoboidravništvo !n ustne bolezni L ubljana, Sv. Petra cesta 14.1 od I. nnJBSlfl lope! orJimra fSflk <«■ od 10-12 inoi >/,3-5 "re robe: tedaj je požar uničil mlin, strojni od delek pa ni bil poškodovan. d Požar je upepelil trodelni kozolec ves napolnjen z letošnjimi poljskimi pridelki posestniku Klajnšku v Bobnu nad Hrastnikom. d Po nesreči se jo smrtno zastrelil 2G letni orožniški kaplar Janez Jug v Ljub- lj d Hiša je pogorela do tal posestnici Mariji Selanovi v Črni vasi na ljubljanskem Barju. d Žita je zgorelo za približno 253.000 dinnjfcv pretekli teden na polju veleposestnika Štefana Manojloviča v Srbobranu. d V mlaki je utonila poldrugo leto slara Štefka Podgorelčeva na Humu pri Ormožu. d Pri kopanju v Ljubljanici je utonil Bevčič Albin, uslužbenec pri Aloma-Com-pany v Ljubljani. d V Savi pri Krškem je utonil vojak Janez Eržen iz Žabnice pri Škofji Loki. Pri skoku v vodo je zadel z glavo ob skalo tako nesrečno, da je bila vsaka rešitev izkljčena. Eržena so pokopali na svečan način na pokopališču v Krškem. d V Dravi je utonila 12 letna Olga Stegmayer iz Osjeka. d Motorno kolo je treščilo v kmetski voz, — Te dni je treščilo motorno kolo trgovca Jovana Anusa iz Subotice na cesti Subolica—Čekerija v kmečki voz. Pri tej priliki sta bila omenjeni trgovec in njegova služkinja Ivanka Kiraly smrtno ranjena ter sta umrla eno uro po nesreči. Motorno kolo je upravljal Jurij Filipovič iz Čekerije. d Električni vod se jc nenadoma utrgal na Krugah v okolici Zagreba in padel na glavo 20 letnemu delavcu Ivanu Kirinu. Električni tok je nesrečnega delavca oplazi! tako hudo, da ga je vrglo pet metrov daleč ter je ostal pri priči mrtev. d Našli so, kar so iskali. Zagrebška policija je zvedela preko svojih agentov, da se v neki hiši v Samoboru (mestecu blizu Z: reba) nahajajo tri osebe iz skupine komunistov, ki nameravajo izvršiti neke nasilniške napade. V Samobor so bili takoj odposlani uradniki zagrebške policije, da te osebe zapro. 27. t. m. ob dveh zjutraj so uradniki in stražniki obkolili označeae hiše in v imenu zakona pozvali stanovalce, da odpro vrata. Mesto da odgovore na poziv oblasti, so komunisti začeli rtreljati na policijo, ki je tudi s svoje strani na isti način odgovorila z ognjem. Po krajšem streljanju je bil ogenj ustavljen. Policija je vstopila v hišo in ugotovila, da se nahajajo v njej tri osebe, ki so v borbi podlegle. Dosedaj je ugotovljeno, da so ti ljudje do pred kratkim živeli skriti pred našimi oblastmi. Preiskava se vodi, d Strela je udarila v hlev posestnika Pavleta v Vrhu pri Višnji gori. Hlev je bil v hipu v plamenih in le z veliko težavo so požrtvovalni ljudje izvlekli napol mrtvo živino. Ogenj se je hitro razširil na bližnji kozolec, poln pšenice in ječmena, na skedenj in kaščo istega posestnika ter na hlev, kozolec z žitom in mrvo, kaščo posestnika Bebca. Zgorelo je vse, prav vse. Zgorelo je staro žito v kaščah in novo v kozolcih; zgorela je tudi vsa krma za živino. Ker vas Vrh nima prave vode, ampak le vodnjake 8 kaonico, ie bilo gašenje zelo otežkočeno, Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, gorečih poslopij pa niso mogli rešiti. Dva po-gorelca sta popolnoma ob vse. Vse žito, krmo in poljsko orod»e so požrli zublji. Skoda je ogromna, zavarovalnina pa malenkostna. Predlanskim je nesrečnežem ravno ob tem času uničila poljske pridelke toča, lansko leto suša; letos so si nekoliko opomogli, a sedaj ta nesreča! Ker si nesrečneži sami ne morejo pomagati in so navezani le na tujo pomoč, prosimo oblast, naj prizadetim pomaga. d Ce se konj splaši. Dne 24. julija zvečer ob pol 9 je kučiral Bukovnik, po domače Ter bo v iz Begunj na Gorenjskem Janče-vega konja s praznim lestvenim vozom. Sredi Begunj se je konj splašil in v divjem diru vlekel voz mimo cerkve do Pintarja, kjer se ie voz zaletel v graščinski zid. Med tem ko se konju ni nič pripetilo, je Terbov priletel v zid in dobil globoko rano vrh glave. Zdelo se je, da umira. Duhovnik je prišel takoj namesto in poiskali so zdravnika, ki je ponesrečenca obvezal, Mogoče, da bo okreval. d Ko so vino »pod vejo« točili. Posestnik Ivan Suša v Okljukovi gori pri Brežicah je dobil dovoljenje za točenje vina »pod vejo.;. V nedeljo 21. julija je bilo v tem vi-notoču precej živahno. Proti večeru se gostje niso mogli niti zvrstiti in je M. K. zasedel mesto A. P. iz Trnovih sel, ki je za trenutek zapustil svoj prostor. Ko se je vrnil, se mu K., ki je že popreje izzival, ni hotel umakniti, marveč je odprl žepni nož ter nepričakovano zabodel P. v trebuh, da so mu takoj izstopila čreva, nato ga pa še oklal po obeh rokah, tako da se je zgrudil nezavesten na tla. Drugi gosti so poživinje-nega napadalca izrinili iz sobe, smrtnone-varno poškodovanega P. pa spravili v bolnišnico v Brežicah. d Komunist ustrelil dva orožnika. Te dni je došel v Gruž v Dalmaciji komunistični agitator Josip Čelan. Ko so ga s kolodvora pripeljali na policijo in hoteli za-slišati, je Čelan potegnil revolver in ustrelil orožnika Botiniča. Ko je hotel nato orožnik Gjurič bežečega morilca zadržati, je Čelan streljal tudi na Gjuriča in ga smrtno zadel. Čelan je ušel. Notranji minister je razpisal nagrado 30 tisoč dinarjev; dobi jo oni, ki ulovi pobeglega Čelana. Oba orožnika so pokopali kar najslovesneje. d Roparji udrli v stanovanje vaškega mazača. V Babušnici v Bosni so roparji udrli v stanovanje vaškega mazača in vrača Grozdana Rančiča, ga ubili in oropali. Njegova žena trdi, da so razbojniki odnesli 5 kg zlata in srebra ter 20.000 Din v bankovcih. Ta denar je Grozdan prislužil z J rovi jen jem« kmetov, d S prerezanim vratom so našli na cesti mrtvega bivšega trgovca, sedaj trgovskega potnika Ivana Gabrona iz Trbovelj. Zločin Se' je zgodil na vrhu hriba med Bevškim in Zagorjem. Kot osumljeno so zaprli soprogo in nekega Premelca. Trboveljska občina je poslala v Gabronovo stanovanje staro ženico, da oskrbuje nesrečne štiri otroke, ki so sedaj brez očeta m brez matere. d Zvestoba do groba. Gosp. Arzenšek, podjetnik avtobusne vožnje v Trbovljah, ki je umrl 'meseca aprila, je nekoč dobil mla- dega psa volčje pasme, ki ga je spremljal kot varuh in tovariš po vseh njegovih potih. Gospodar je psa imel zelo rad, pes pa se je svojemu gospodarju na njegovo naklonjenost oddolžil z zvestobo. Ko je gospodar umrl, je pes ostal sam in žalosten, kakor bi čutil, da ni več gospodarja. Ljudje v Trbovljah so poznali psa, ki je tekal okrog, toda nič posebnega niso našli na njem. Nekega dne pa je neledo povedal, da že več dni opazuje psa, da vsak večer odhaja ob gotovi uri na pokopališče, kjer ostaja dalj časa. Začeli so se za psa zanimati tudi drugi in ugotovili, da pes res vsak večer obišče na pokopališču grob svojega umrlega gospodarja ter ostaja tam kake pol ure. Potem pa so vrača po poti za hišami čez travnik zopet domov. Nekateri so poskušali psa zvabiti k sebi, ko je odhajal na pokopališče. Nobeno vabilo ga ni odvrnilo od njegove poti. Metali so mu že meso in kosti, da bi ga odvrnili. Vse brezuspešno! Ko pes koraka na pokopališče, so ne dotakne ne mesa ne kosti. — Ta ganljivi zgled pasje zvestobe svojemu gospodarju je marsikoga ganil, obenem potrdil žalostno resnico, ki jo vidimo vsak dan okrog sebe: Mnogo, mnogo ljudi je med nami, ki svojim živim bližnjim in najbližnjim niso tako zvesti, kakor je zvest ta pes svojemu umrlemu gospodarju. d Veliko gasilsko slavje bo v Kranju v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. popoldne ob priliki proslave 50 letnice obstoja, združeno s pokrajinskim izletom Jugoslovanske gasilske zveze in s slovesno blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. d Gornjesavinjska orlovska srenja priredi v nedeljo dne 11. avgusta celodnevno javno prireditev v Šmartnem ob Dreti. Prijatelji orlovstva, poeetite ,v častnem številu to prvo orlovsko prireditev v Za-drežki dolini. Bog živi! d Gospa pomnite, da pravo milo nikoli ne škoduje perilu. Zato perite vedno z »Gazela«. d »Zaplana nad Vrhniko« naj se oglasi osebno v naši upravi. d Kdor še ni plačal srečk »Županove jame«, naj to takoj stori, ker je žrebanje pred durmi. d Nastop notranjskega orlovskega okrožja in blagoslovitev novega doma se bo vršila 4. avgusta v Begunjah pri Cerknici. Vabi okrožni odbor. d Listnica uredništva. G. župnik J. P.: Oglas smo prejeli, ko je šel »Domoljub« že v tisek, torej prepozno. — G. I. O. v P.: Glede zaželjenega treba potrpeti, da se g. direktor vrne z dopusta. — V. B., dijak v R.: Iz Vašega pisma vidimo, da članka »Nekaj misli ob žetvi« niste prav umeli. Katoliško časopisje, ne izvzemši »Domoljuba«, stalno raste in je doseglo visoko naklado, kakor še nikoli. Če vzlic temu pozivamo vse katoličane, da se zavedajo glede časopisja svoje dolžnosti, delamo to zato, da bi se naše časopisje še bolj pomnožilo in tako tudi še bolj izpopolnilo. V ostalem pa ostanite zdravi in ne nasedajte besedam hladnih katoličanov, ki neredko hvalijo kar hvale vredno ni. Bog živi! — Velika Slevnica: Dopisov brez podpisa ne priobčujemo. PO DOMOVINI nimam mm—murnu ■iiiimiii»iiiiiiimiiiiiiimiiiii»mw—i—'m'—1—i Nadevan Hraslov: Na Gorenjskem je flet^o ... h. Pa o Gorjah še nisem vsega povedal. In vsega niti povedal ne bom, zakaj so sivari, no, saj veste! Gorjanci so pošteni, mirni ljudje, niso zamerljivi, ampak... So mimo lepili, koristnih in zglednih reči na tem svetu tudi še takšne, o katerih se med ljudmi rajši molči. Ne rečeni, da to velja tudi za Gorjance. Ne! Ampak porabljam to priliko,'da sploh opozorim na to lepo čednost. Molčati, ne opravljati — kako lepo, pa tudi koristno je to! In kako temeljito se ta čednost ugouablj a med ljudmi. Mnogokdaj v njih dušno in telesno škodo. Koliko pravd, prepirov, sovraštva nastane ravno vsled hudih opravljivih jezikov! In ta reč stane, pa koliko stane, ko bi se ljudje tega zavedli, pol manj bi opravkov in stroškov na sodniji imeli. Tamkaj potrošeni čas in zlasti denar bi se mnogo bolj plodonosno naložil drugod. Koliko pa bi tudi država prihranila?! Saj vsakdo vidi, koliko sitnega in odvišnjega pisanja je po takšnih uradih, ki imajo kakorkoli z jezikavostjo in splošno priznano slovensko sitnostjo opraviti. Nekaj drugega je, če je človek natančen in hoče red, morda svojo pravico. Takšnim ljudem gre priznanje, ker je red in natančnost tudi svoje vrste lepa lastnost m bi imela biti vzor. Tudi pravice nc gre odrekati ljudem in je celo vsakdo dolžan, da se potegne zanjo, če mu jo kdo krade ali drugače ugonablja. Vse to je utemeljeno v božjih in človeških postavah — ampak čez mero ta reč ne sme iti. To ravno pa je hudo in ta bridka lastnost, ta f)retirana natančnost in sitnost premnogih naših judi je že popolnoma uničila, ugonobila mnogi in mnogi slovenski kmetiški dom. Saj vendar beseda • ni konj in tudi ubila še nikogar ni. Ce je bila v hudi jezi in v prepiru zrečena, to še ni tako strašno in ni ravno potrebno, da bi se morala taka beseda ali podobno kar koj nesti doktorju in sodniji. In pest zemlje postavim? Nihče jo v grob nosil ne bo, tudi obogatil od nje še prav nobeden ni — vest pa je pek'a že marsikoga, kdor si jo je po krivici cd soseda prisvojil. In še dosti je takšnih majhnih, tako silno majhnih stvari, zaradi katerih se ljudje sovražijo, pričkajo, tožarijo in dostikrat res po nepotrebnem čas in denar zapravljajo. Na Gorenjskem je fletno, od sile iletr.o zares! Toda še bolj bi bilo, ko bi teh omenjenih in drugih slabih ljudskih lastnosti ne bilo. Za ljudi same bi 1ek!o življenje bolj prijejno, bolj resnično veselo. Pa še enkrat povem in povdariti želim: ne za Gorje, za vse slovenske vasi povedano velja! Zakaj ravno v Gorjah je tistikrat o tem govoril učen gospod ljubljanski: da je pravdarstvo slovenskega ljudstva veliko breme in strašna rana. To resnico bi vsi morali spoznati, zato jo jc pa tudi vsem povedati treba! Pojdimo vase in pri sebi začnimo! Potrkajmo se na prsa in vprašajmo: mar to zame velja? Sem prepričali, da ga skoraj ni, ki bi z vso gotovostjo mogel reči: ne, zame pa ne! ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM. (Žrebanje efektne loterije.) Pred enim mesecm je toča uničila naša lepa žilna polja. A sedaj je nastopila neznosna vročina. Dežja zelo primanjkuje. — Dne 15. avgusta bo žrebanje efektne loterije »Županove jame«. Ker je pa število razprodanih srečk zelo malenkostno, vabimo vse_ prijatelje prirode, da si čim prej nabavijo nekaj srečk. Isti dan bo tudi veselica v Ponovi vasi na vrtu gosp. Permeta. Sodeluje godba iz St. Jurija. vie. (Tombola v korist Kat. prosvetnega društva.) V nedeljo dne 18. avgusta se vrši »a javnem trgu na CUincah tombola Kat. prosvetnega društva. Glavni dobitek, krasna spalnica, bo od 1 avgusta dalje razstavljena v trgovini »Pri Načelu« na Glin-cah. Tablica stane letos samo 2 dinarja. Poleg glavnega je še do 100 krasnih in praktičnih dobitkov, kakor sladkor, drva itd. Vrednost amb, kvatern in fil činkvinov je dva- do trikrat večja od lanskih. Ob tej priliki se zanašamo radi leroe na znane darež-liivost prijateljev in podpornikov našega društva, da po svojih močeh prispevajo, tako da se bo število dobitkov podvojilo. Po tomboli, ki je ob pol štirih popoldne, se vrši v društvenih prostorih in na vrtu gostilne Oblak velika veselica s pestrim sporedom. Pri veselici sodeluje tudi »Pevski krožek« Vič. Vstopnina na veseličm prostor je samo 3 dinarje. V slučaju slabega vremena se vrši cela prireditev dne 25. avgusta. Natančen spored bomo še objavili. BEGUNJE PRI CERKNICI. (Nov prosvetni dom bodo blagoslovili.) Dne 4. avgusta bo pri nas blagoslovitev novega prosvetnega doma. Obenem se vrši telovadna prireditev Notranjskega orlovskega okrožja. Slovesnost se prične dopoldne ob devetih s sprejemom Orlov, Orlic, prosvetnih organizacij ter drugih gostov. Sledi sv. maša na prostem »pod kostanji«. Kot slavnostni govorniki nastopijo gg. Jos. Košiček, dr. M. Natlačen in Fr. Terseglav. Popoldne bodo ob pol treh pete litanije, govor, telovadba in ljudska veselica. Ves čas bo sodelovala godba Gasilnega društva iz Cerknice. Prijatelji, pridite pogledat nov, mogočen dom krščanske prosvete, udeležite se veličastnega praznika notranjske orlovske mladine, pohitite v prijazne Begunje! Jutranji vlak prihaja ob 7.44 na Rakek. Od tu do Begunj je pet četrt ure pešpota, po bližnjici, brez vsakega prahu. Prošnja za polovično vožnjo na železnici je vložena. SELA PRI HINJAH. (Novi zvonovi bodo zapeli.) Uspeh krasi delo. To življengtfo resnico občutijo naši Selani, ki so po tolikem modrovanju ter skoroda nadležnem nabiranju inilodarov obesili nedavno v zvonik svoje cerkve nove jeklene zvonove. Deset let so upali, da jim kdorkoli vrne njihove prejšnje bronaste zvonove. Naveličali so te sedaj tega čakanja, ker so prepričani, da se bodo tudi z jeklenimi zvonovi postavili. Zvonovi bodo slovesno blagoslovljeni na Lovrencevo nedeljo. Cerkvenega opravila se bodo — tako obetajo — udeležili tudi mnogoštevilni bližnji in daljnji darovalci, kajti vsak rad na lastne oči vidi stvar, ki je zanjo ka) prispeval. AMBRUS. (Drobilec za pesek in še marsikaj.} Na praznik sv. Trojice smo blagoslovili novo šolsko zastavo sv. Alojzija. Popoldne je bila šolska prireditev. Učenci so predvajali »Trgovko« in zapeli nekaj ljubkih pesmic, tamburaški zbor pa je sviral vesele valčke, koračnice, mazurke itd. Bil je res pravi mladinski praznik. V nedeljo po sv. Pelru in Pavlu smo imeli gasilsko veselico, ki jc tudi dobro uspela. — tukajšnje šole so napravile sledeče izlete: Učenci in učenke osnovne šole so šli na velesejem v Ljubljano, učenci kmetsko-nadalje-valne šole so si ogledali Grm in Pleterje, učenke gcspodinjsko-iiadaljevalne šole so pa pohitele v Ljubljano, na Brezje in na Bled. — Drobilec za pe-iek je že tu. Tudi mlin na električni pogon bo kmalu gotov. O, ko bi dobili še en drobilec ali mlin, da bi mleli ž njim neodločnost, prevzetnost in prepire. potem bi pa res mislili, da smo v nebesih in ne v Suhi Krajini. LESKOVEC PRI KRŠKEM. (Ko je bil gospod dekan srebrnomašnik.) Imel sem opravek v Leskovcu na Dolenjskem. Pripeljem se na postajo Videm-Krško v-soboto dne 20. t. m. z devetim vlakom zvečer. Nato jo maham peš proti Leskovcu. Kmalu me doide voz in me vzame gor. Pri kapelici pred Leskovcem zapazim čudno lep odsev luči pred župniščem in po vsem trgu. »Kaj to pomeni?« hitro vprašam voznika. — »Srebrno mašo bodo jutri obhajali naš g. dekan,« mi odvrne voznik in hitro požene konja. Že sva tam. Na trgu vse polno ljudi. Vse hiti pred cerkev in župnišče. Tudi jaz se požurim. Najprej si ogledam napis pred cerkvijo: »Iskren pozdrav župnije Vaše — na dan srebrne svete maše!« — Potem pa s to nam med postim špalirjem mlajev in vencev in svetlih barvastih lampijončkov pred župnišče. Tam se blesti drugi napis: »Živel srebrnomašnik naš predragi!« Komaj to prečitam, že pridejo pevci in tamburaši, nato zapojejo in zagodejo, da je bilo veselje. Gospod srebrnomašnik se jim ljubeznjivo zahvali. Nato vidim, da so gospodu čestitali. Kaj so rekli, nisem slišal, ker sem bil preveč proč. Lepa pcdoknica je končana. Poiščem si prenočišče blizu cerkve. Spal sem malo. Zjutraj zaslišim močno ro-rotanje. Ja, kaj pa je to? Urno skočim k oknu in ze ugledam, da se bliža proti Leskovcu godba. A, že vem: budnica bo! Hitro sc odpravim in pri oknu poslušam veselo sviranje gasilske godbe. Ob po! šestih pa so se že začele trume zbirati po trgu in pred župniščem. Potrudim sc, da pridem v bližino vrat župuišča. Organizacije so se ob tri četrt na šest uvrstile v špalir, gospodje v salonskih oblekah in nekaj drugih je stalo tik ob vratih. Tam je stala tudi neka deklica s križem v roki. Ob šestih pride iz župnišča duhovščina. Deklica s križem stopi pred srebrnomašnika in deklamira ganljivo pesmico ter izroči križ. Sprevod se pomika v cerkev. Stečem naprej, da si poiščem prostor. Na prižnico stopi častitljiv mož; povedali so mi, da je lo g. svetnik iz Cerkelj." Lepo je govoril. Naio sc je vršila služba božja. Na korit je bilo slišati tudi vijolino. Prav vesel sem bil, da sem prišel ravno ta dan v Lesko-vec. Dopoldne sem svojo zadevo odpravil in že sem hotel oditi nazaj, a kar zapazim plakat, ki je vabil vse na slavnostno akademijo v dvorano »Pod lipo«. Še to moram videti. To vam je bil naval ljudstva! Komaj sem dobil majhen prostorček. Radoveden sem bil, le kakšen fco program. Po kratki pavzi se dvigne zastor, na oder stopi g. kaplan z očali in otvori akademijo. Pozdravi vse navzoče, posebno pa še veleodličnega gospoda generala. Stopam na vrste, sprašujem, kje je g. general. Čudim se, odkod je prišel ta visoki gospod. Zopet mi povedo domačini, da je sedaj v Krškem do 40 samih častnikov in njih komandant da je ta g. general. Nato zastor pade. Nastopijo pevci — tem sledijo govori, zanimive vsakovrstne deklamacije in častitke i. t. d. Gospod jubilant se ginjen zahvaljuje za darovane šopke, srebrno čašo in diplomo častnega občanstva. Hitro so se vrstile točke druga za drugo. Čeprav mi je bilo vreče, sem vendar pozabil tudi na to radi zanimivega programa prireditve. Ob pol petih je bilo končano. Poslovil sem se poln novih, lepih vtisov o Leskovcu in sem odšel na postajo. Kadar bom zvedel, da je v Leskovcu spet kaj na programu, vedite dragi Leskovčani, da bom zof*"t vaš gost! — Popotnik. STUDENEC PRI KRŠKEM. (Še en srebrnomašniški jubilej/, Vsem častilcem studenške Matere Božje naznanjamo, da se vrši v nedeljo 4. avgusta ob 10 dopoldne v tukajšnji romarski cerkvi lepa slovesnost. Srebrno "sv. mašo bo daroval ljubljeni naš g. župnik Ivan Štrubclj. Navzoč bo tudi g. dekan Alojzij Kurent iz Leskovca in še več drugih gospodov duhovnikov. — Bog živi gospoda jubilanta še mnoga leta! — Domačini. KRŠKO OB SAVI. (Afriški misijonar bo pridigal.) V nedeljo 4. avgusta govori v tukajšnji (iiestni župni cerkvi pri obeh službah božjih, to jc ob b 111 9 dopoldne afriški misijonar g. Stanko Dobovšek o afriških misijonih. Govorov naj bi se z ozirom na važnost misijonske ideje udeležili vsi domači in po možnosti v obilnem številu tudi okoliški župljani KOČEVJE. (Ribniško orlovsko okrožje nastopi.) Ribniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo 11. avgusta telovadni nastop v Kočevju. To bo obenem prvi pohod Orlovstva na kočevska tla, zato toliko več navdušenja in priprave. Pripeljale se bodo naše orlovske vrste z dopoldanskim vlakom, nakar se bo razvil sprevod po mestu. Popoldne ob dveh so v župni cerkvi večernice, nalo pa telovadni nastop z bogatim sporedom na »Hauffovem dvorišču«. Po končanem nastopu prosta zabava v prijaznem drevoredu. Za odhod vozi po9cben vlak, ki odhaja iz postaje Kočevje ob 8 zvečer v smeri proti Ljubljani. Ker je vožnja z vlakom tako ugodna, vabimo naše somišljenike in prijatelje od blizu in daleč. Bog živi! V vsako hišo ..Domoljuba" i PO SVETU Katoliška cerkev. s Sv. oče prvič zapustil Vatikan. Dne 25, julija 1929 je v resnici papež prvič po letu 1870. zapustil vatikansko zidovje. Zvečer točno ob 19.30 je papež Pij XI. stopil iz Vatikana, da je v veliki procesiji na trgu sv. Petra nosil najsvetejši zakrament. Procesija je potekla popolnoma po programu. Trg sv. Petra je bil nabito poln vernikov, duhovščine in povabljenih gostov. Ko jo papež zapustil Vatikan, je bilo že tako pozno, da je nastajal mrak. Polagoma je postajala slika trga sv. Petra vedno bolj pravljična. Uveljavila se je slika lepih svetlobnih odsevov vsled neštevilnih lučic, ko so verniki v procesiji nosili prižgane sveče. Takoj nato se je pojavila lepa razsvetljava na pročelju cerkve sv. Petra". Odhod sv. očeta je trajal približno pol ure, nakar je papež z altarja dvignil Najsvetejše in podelil blagoslov mestu in vsemu svetu. Pri tem je verna množica padla na kolena. Fotografe, ki so na skrivaj z avtomatičnimi aparati hoteli filmati prizore, so še pravočasno prijeli in njihove slike zaplenili. s Za katolike so merr.dajne papeževe smernice. Kakor je Mussolini objavil svoje govore o priliki sprave z Vatikanom tako-rekoo kot politične smernice za fašiste, v katerih je izrekel tudi besede, katere katoliška cerkev odločno odklanja, je sedaj tudi Vatikan v takozvani beli knjigi objavil one papeževe govore, ki veljajo deloma kot odgovor Mussoliniju. Ko je 5000 bogoslov-cev častitalo papežu k njegovemu jubileju, je papež vsakemu dal po eno knjigo v dar m pri tem naglasil, da imajo biti za katolike merodajne samo smernice, navedene v tej beli knjigi. I!ali|a. s Razno. V Bači pri Podbrdu so pogorela poslopja Mihaela Bizjaka, Štefana Mavriča, bratov Kemperle in Marije Bizja-kove, — Na Razdrtem pri Postojni je umrl bivši dolgoletni hrenoviški župan g. Filip Kavčič, star 71 let. — Nevarno je obolel g. Janko Kmet, župnik v Vojskem. — Huda nevihta je razsajala v okolici Košane na Krasu. — Strela je ubila v Kotili gospodarja Milana Cvethiča. — Cestni čuvaji na državni cesti Gorica—Ajdoivščana so prejeli cd svojih predstojnikov »vabilo«, naj v teku enega tedna izjavijo, ali ne nameravajo dati svojemu priimku »originalno italijansko obliko«. Frasiei:a. s Poiucarejeva vlada je podala ostavko. Ni čudno, saj je imela te dni v zbornici težke ure. Amerika je namreč zahtevala, da ji Francija plača vojne dolgove in sicer po načrtu, kakor ga je Amerika predložila. Po dolgih in burnih razpravah je francoska poslanska zbornica s 65 glasovi večine ameriškemu predlogu pritrdila. Ministrski predsednik Poincare je posebno poudarjal, da mera Francija Ameriki plačati kar je dolžna, ker bi se sicer tudi Nemčija lepega dne lahko odrekla plačevanju vojne odškodnine. — Vzlic zmagi Poincareja v zbornici, pa je vlada podala ostavko. Poincare pravi, da se bo umaknil, ker je bolan, drugi pa sodijo drugače. Pravijo, da mera biti tudi v Franciji vlada, ki bo sedanji angleški delavski vladi bližja, kot je bila Poin-carejeva. Novo francosko vlado bo najbrže sestavil sedanji minister za zunanje zadeve Briand. Amerika. s Razno. Za doktorja zdravilstva je bil na vseučilišču države Ohio proglašen Sto-venec Herman Turk. — V Clevelandu so umrli: John Zupančič iz Sadinje vasi pri Žužemberku in Ivan Avguštin iz Meniške vasi pri Toplicah na Dolenjskem, Ivan Ludvik iz Gaberka na Notranjskem, Anton Slovenec iz Dolenje Pohance pošta Ratica in Marija Zakrajšek iz Trga pri Gorici. Drobne novice. 210.000 ha sveta ima Rusija zasajenega s trto. Polovico vseh ladij na svetu izgotovi Anglija. 83.400 kinematografov je sedaj na vsem svetu. Strašen potres je porušil te dni mesto Moyruge v Equadorju. Največji nemški parnik »Bremen« je dospel iz Nemčije v Njujork v 4 dneh in 18 urah. 500.000 delavcev in delavk so izprli v tekstilni industriji v Angleškem Lancashi-reju. 25 urno Nasprotnik žensk. V Besarabiji (Romunija) so v začetku julija imeti maturo na srednjih šolah. Kot zastopnik vlade je bil v izpraševalni komisiji navzoč prof. Popescu, ki je povzročil, da so vse dijakinje, 84 po Številu, padle. Rekel je, da je njihovo mesto v kuhinji in ne v Soli. Radi takega postopanja je nastalo veliko razburjenje med pri-zadetimi. Zadevo je vzeto v pretres naučilo ministrstvo. Na pri/,niči umrl. V irančiškanski cerkvi v Wurzburgu se je odigral P1'! šmarnicah tragičen slučaj. Na prižnico je prišel frančiškan, da bi pri-(«gnl. Komaj je bolel napravili križ in izrekel besedi »V imenu...«, mu ie nenadoma postalo slano m zgrudil se je mrtev. Jozneje se je izvedelo, J?.le umrli frančiškan, f.1 Je bil izredno priljub-"en "i znan kot dober govornik, isti daiTopol-ne dejal svojim redovnim »obratom: »Vse se P1 /di, da bom danes ""el svojo zadnjo pridi- »O ti moj Bog,« je mislil Dahno\v, ko je bil slednjič Degenthal odšel, »če bi on vedel!« Zlovoljno je pozvonil svojemu slugi in treščil glavo v nekaj umivalnikov mrzle vode, da bi zopet zadobil ravnovesje in da bi se potem, ograjen z neko turško spalno suknjo in z nenavadno rdečo čepico na glavi, kar najudobneje spravil k zajtrku. Rjava pijača je ravno zavonjala v čaši, prvi oblaček havanke se je za-vrtinčil v zrak, ko se je pri vratih pojavil neki gost in se prav tako ni dal zavrniti kot prvi. Skrajno ne-voljen in nekoliko v zadregi je pograbil Dahnow svoje rdeče muslimansko pokrivalo, ko je stal novi vsiljenec že pred njim. Strme ga je motril: bil je to vitek mož, srednjih let, čigar dolga, črna suknja je izdajala njegov duliovski stan. »Kaplan Lučke, bivši vzgojitelj grofa Degenthal a,- jc rekel tujec. »Za moje ime najbrž veste po grofu Kurtu, kakor jaz vas poznam kot barona Dah-nova, njegovega najboljšega prijatelja.« Dahnowu se je zjasnil obraz; preveč dobrega mu je bil povedal Kurt o tem častitljivem možu, da ga ne bi sprejel z veseljem. »Takoj vam povem, čemu prihajam, gospod baron,« je rekel duhovnik in takoj prišel na zadevo, četudi se je pri teh besedah pooblačil Dahnovvov obraz. »Najprej in predvsem se vam moram zahvaliti v imenu gospe grofice,« je nadaljeval, »za prvo prijateljsko uslugo, katero steg naperili ;.«jej in njenemu sinu s svojim..pisrtionM ;! r • : s- ■■ u: .... "■" ■ t' -J . »On bi se mi pač lepo zahvalil zanj, če bi vedel o tem,« je otožno rekel Dahnow. »Kdo ve, če človek prav dela, ako se vtika v tuje zadeve. ' Ljudi laže onesrečiš ko pa osrečiš,« je nevoljno pristavil. »Kako je s to stvarjo?« je vprašal duhovnik dalje, ne da bi se brigal za očitek. »Dobro in slabo, kakor vzamete — s svoje ali njegove strani,« je rekel Dahnovv ter mu povedal dogodek zadnjih ur. »Seveda še ne misli na to, da bi odnehal. Če gospa grofica morda misli, da bo gospoda sina s praznimi besedami zvabila domov, se zelo moti; potem ji prav gotovo uide.« »Ali smatrate to za spletke njene družine... da mislijo mladega grofa... no, uloviti, kakor pravi običajni izraz? ... Kaj menite vi o mladi dami?« je dalje vprašal duhovnik, kakor da si skuša napraviti o stvari jasno sliko. »S takimi očmi, kakršne ima ona, ji ni treba spletkariti in poskušati, če bo mogla koga uloviti,« je z istim nevoljnim glasom zopet odgovoril Dahnow. »Toliko vam povem, gospod kaplan, če bi jo jaz imel, kdove, če bi jo pustil in če bi bil ves svet proti temu! To vam je deklica, kakršno moškemu komaj sen ljubezni pričara pred oči. Sicer pa to poglavje ne spada v vašo stroko,« je hipoma s prijaznim smehljajem pristavil Dahnovv, spomnivši se, da ima tujca pred seboj. Če pa se je Dahnovv smehljal, je imel na sebi nekaj zelo pribupljivega, kar je zabrisalo vsak neugoden vtis. »Mlada dama je bila že kot otrok lepa in izredno nadarjena,« je nadaljeval duhovnik. »Že radi umrle matere se zelo zanimam za tega otroka in bilo bi mi neizrečeno hudo, če bi jo bila vzgoja, katero smo ji dali z najboljšim namenom, le še bolj usposobila za spletkarjenje, kakor meni gospa grofica.« 6« Zemlja se je zopet tresla v Čirpanu {n še drugih bolgarskih mestih. Municijsko skladišče je zletelo v zrak v Stari Zagori na Bolgarskem. Angleški parlament je odšel na poletne počitnice. Pri železniški nesreči blizu francoskega Nantesa je bilo ranjenih 17 oseb. Tovarna plinov je zletela v zrak v Berlinu. Razsulo je 2000 acetilenskih posod. 12 ranjenih. Nemškemu kanclerju dr. Miillerju se je zdravje izboljšalo. 'Stroj za pisanje not je izumi! nek italijanski kapelnik 3000 učiteljev skoro iz vseh držav zboruje te dni v švicarski Ženevi. Močan potres je bil zopet na Japonskem. Zakon zoper utajo davkov so sprejeli v Romuniji. ar. lavne Janko dosedaj kandid.it pri g. dr. Cesaiku v Novem mestu, naznanja, da je otvoril svojo pisarno ¥ Kofcf m v novi riaclfovl hiši vštric sodišča proti hotelu Trstu. Radovan Hrastov: Listki iz Prage. n. Tiste dni je Praga vriskala in pela brez glasu. Tisoče in tisoče mladih fantov, orlovskih naraščajnikov, se je gnetlo po ulicah. Vsi radostnih obrazov, veselo navdušeni, zavestno ponosni, zdravih lic in krepkih potez. Kri, mladost, zdravje je igralo v teh mladih. Valovili so po ulicah in skupinah in posamič; njih modre srajce so se čudovito lepo odražale v ulici med množico vseh ostalih ljudi. Koj drugi dan, ko sem bil prišel v Prago, je bil po glavnih ulicah Prage sprevod orlovskega naraščaja. Raz obsežne palače na Vaclavskem trgu sem ga bil motril. Krasna, nepozabna slika. Uro in pol so se vrstile pred množico občinstva, ki je ob strani špalir držalo, urejene vrste naraščajnikov, mladcev, mladenk in gojenk. Vaclavski trg, položno razgrnjen pred muzejem, je nudil v tistem času lepo podobo: za čas je nizdol po trgu valovilo modro, potem rdeče in spet modro in potem belo in rdeče. Zgoščeno so se pomikale mimo množic orlovske čete, vse mlade, vse navdušene. Množica ob strani pa je vzklikala ves čas, se navdušila vsak čas in pozdravljala znova in znova; mladci pa so iz sprevoda odzdravljali in speli dalje v ulico in špalir. V Pragi so vajeni sprevodov. Različnih, velikih, pestrih. In so vsi časopisi pisali, da je bil ta orlovski naraščajski spre- vod vreden svojega imena, dostojen Prage, glavnega mesta države. Popoldne se je to modro morje naraščaja preselilo na Stadion. Tudi tam z eno besedo: krasne, nepozabne slike! Kakor reka se je valila ogromna množica tisoče modrih krojev izpod mogočnega godbe-nega paviljona. V areni je mladež nastopila in zaigrala, prekrasno in enotno, ko en sam mož zaigrala ... Naraščajniki, potem gojenke. Ne prostih vaj, preproste igre, igrice so bile to, po taktih godbe igrane, v tisočih ko eden. To sijajno prelivanje barv, to pregibanje v solncu; brez moči je pero za za takšne stvari: treba jih je videti na lastne oči! Videlo se je, bilo je dognano: orlov-slvo je moč, je sila, ki v množicah nastopa, je utemeljeno v plasteh naroda, raste iz njega ven, gre ž njim vred, se dviga, razrašča, krepi. V mladini, v najmlajših je že ponos in zavest te moči in sile, v mladih je krepost orlovskega duha, je cilj vseh potov, je bodočnost. . . Najmlajši izmed mladih so šli v strnjenih vrstah skozi Prago; ko eden so nastopili pred tisoči gledavcev v Stadionu — obakrat pa so spregovorili silne besede, ki jih nihče slišal ni, pa jih je vsakdo nemo doumel: Mi smo tul Z našo smetno m@M@m esenco jfloslin" »i lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domač-o pijač-o. Cona 1 steklo--niči 7.n 150 litrov Din 30'—. po poŠti Din 50'~. Dobi se saino v drojreriji A. Kane sinov« LJubljana in drogeriji Woll'ram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 33. »Kdo govori o spletkarjenju?!" je vzkliknil Dahnovv. »Ali si ne morejo ženske nikoli česa enostavneje razlagati? Vedno mislijo, to mora biti skrbno nastavljeno in izpredeno. Kaj je enostavnejšega, kakor da se mlad mož zaljubi v izredno lepo, ljubeznivo deklico in ona v njega? Če bi ne bilo tega nesrečnega očetovega poklica, bi mu človek res lahko voščil srečo. Zato mislim, da je to grofici trn v peti... ioda jaz ne storim ničesar več v tej stvari, prav ničesar, to vam povem.« Kaplan je pazljivo motril mladega moža. Zdelo se mu je, da je menil isto kot on; kajti ko se je Dahnow zdaj obrnil od njega in, vtaknivši obe roki v globoke žepe svoje turške spalne suknje, zamišljen stal ob oknu, je zaigral kaplanu nežen smehljaj okrog ustnic. »Jaz mislim, da nam o stvari, kakršna je zdaj, ludi ničesar ni treba storiti. Saj je 6če zaenkrat sam vse prekinil. Tu bo najbolje, da pustimo zadevo v miru. Gospa grofica upa, da je grof Kurt ne bo .spremljal samo v Bruselj, temveč tudi domov in ga hoče pripraviti do tega. Drugi krogi, druga opravila ... tedaj se bo bol ozdravila.« ' »Tako mislite vi o tem?« je rekel Dahnovv in se skoro jezno krenil. »Imeti morate strašansko malo pojma o ljubezni, da se vam zdi to tako enostavno.« »Saj ste vendar pravkar sami rekli, da to poglavje ne spada v mojo stroko,« je rekel kaplan in pe mirno smehljal. »Nekaj zgledov pa imam vendarle W svojo trditev. Bilo bi slabo, če bi se noben mladostni vtis ne dal izbrisati... in tudi vi sami, gospod baron, ste se vendar prav podobno izjavili v svojem pismu.« Dahnow si je v zadregi gladil brado; ujel se je IIM Rij go.r Pokojnemu frančiškanu so namreč v par dneh umrli starši, brat in sestra; to ga je zelo potrlo in tožil je o srčnih bolečinah. Preden je šel na prižnico, je dejal cerkveniku: »Pozdravite paira gvardijana in naj mi bratje odpuste, ako sem jih razžalil.c Učitelji«« otrokom, ki gredo na počitnice: >ln sedaj vam želim, da bi počitnice dobro preživeli in jeseni malo bolj pametni nazaj prišli. — Otroci: »Hvala, enako, gospodična učiteljica k Kmetska odlika. Birič. ki je prinesel rubežen v neko kmetsko hišo, vpraša domačo hčer: Kje pa so oče?« — »Pri nas nimamo nobenega očeta,« odgovori prevzetno dekle. — >1 110, kje pa je gospodar?« — »Pri nas nimamo nr>benega gospodar ja,c za reži dekle še bolj surovo. — »No, no, kje pa so gospod?« — »Gori na deskah pod streho delajo iz starih žakljev sebi novo srajco.« Angleški poslanci. V novi angleški zbornici je 91 odvetnikov, 52 laj-nikov delavskih zvez, 40 častnikov, 40 rudarjev, 23 časnikarjev, 10 župnikov itd. Zastopani so pa še drugi uairaziičneiši Doklici. Radio. Radio-program od 1. do 8. avgusta 1929. Četrtek, 1. avgusta. 12.30 Reproducirana glasba _ 13 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov --18 Reproducirana glaska — 19.30 Zgodovina Slovencev — 20 Pfcno* koncerta iz restavracijskega vria — 22 Časovna napoved in poročila. — Petek, 2. avgusta. 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba _ 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio orkestra — 20 Gos|X)dinjstia u« — 20.30 Veseli večer: Na diaronično harm Stanko, ki je pri tekmi harmonikarjev ... nagrado: vmesne kuplete poje g. Preuilč Stanko, ki je pri tekmi harmonikarjev odaesel prvo rado: vmesne kuplete poje j ceft Radio-orkestra — 22 Časovna napoved in poročila. — Sobota, 3. avgusta. 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba — 13.30 lz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Delavska ura — 20.30 Prenos iz Žigreba — 22.30 Časovna napoved in poročila. _ Nedelja, 4. avgusta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe _ 10.30" Poljedelska ura — 11 Koncert Radio-or-keslra (vmesne solospeve poje gdč. Vedral) — 15 Prenos iz Domžal ob priliki otvoritve Gradbenega doma (prenos iz veseličnega prostora) — 20 Prenos iz restavracijskega vria ijnion — 22 Časovna napoved in poročila. — Ponedeljek, 5. avgusta. 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borz. poročila, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 O družinskem miru, ki je podlaga vsake vzgoje — 20.30 Koncert Radio-kvartela — 22 Časovna napoved in poročila. — Torek, 6. avgusta. 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borzna poročila, rcproducirana glasba — 18 Koncert Radio-orkestra — 20 Slovenska literarna zgodovina — 20.30 Pevski koncert kvarlela Glasbene Matice — 21.30 Koncert Radio-orkestra — 22 Časovna napoved in poročna. — Sreda, 7. avgusta. Opoldanski pre gram odpade — 18 Pravljice — 18.30 Reproducirana glasba — 20 Antologija slovenske lirike — 20.30 Pevski koncert ge. Staller-Stotterjeve, konc. pevke — 21.30 Koncert Radio-orkeslra — 22 Časovna napoved in poročila. imm počivale, kajti pranje, ki je za marsikatero gospodinjo tako naporno in dolgotrajno, je za Vas polovico krajše. Zakaj? Zato, ker perete samo s pravim ierpenlinovim milom »GAZELA" GAZELA tlllO 26 Shod pastirjev. Tudi pastirji na italij. Sardiniji so združeni v svojem sindikatu (zvezi). Nedav; no so se zbrali na zborovanje v glavnem mestu Sassari. Zastopanih je bilo 32.001) pastirjev. Strugi boljSeviški zakoni. V Rusiji v mestu »arbinsk sta bila te dni obsojena na ustrelitev dva delavca, ki sta štraj-kala in iz jeze pognala v pogon šest zakurjenih lokomotiv, od katerih se ena prevrnila in poškodovala tri tovorne vagone. Dober želodec. V Pa-'IZil si je te dni hotela jiončali svoje življenje Mile. Montpoli, stara 22 ■et, in sicer vsled nesreč-ne ljubezni. Najprvo je »Pila steklenico tinte, potem steklenico kisline, steklenico zdravila proti kurji močesom, steklenico lesnega špirita in ua-"idnje še s-.ekbv.iico čistila za čevljč. Zdravniki Ji izprali želodec, in bo »e živela. 100.000 Škodljivih žlva-"c »niči vsak dan samo cn° gnezdo mravelj. 4a odkritja Amerike so We steklenice iam tako da so jih v opo-,okah omenjali kakor "agocenosti. »Izročil sem ga zopet v materine roke ... več pa ne napravim,« je pristavil kot navadno tudi sedaj. Grofica, ki je bila zgodaj vdovela, se je s čudovito odločnostjo posvetila tako vodstvu svojih poslov, kakor vzgoji svojih sinov. Kolikor je bilo na njej nežnosti, je pripadalo njenemu starejšemu sinu, v čigar nežnejšem duševnem življenju je našla nekako dopolnilo. S tem si ga je popolnoma prisvojila in ni mislila na to, kar često pozabljajo matere pri svojih sinovih, da bo prav to vdano čuvstvo, v katerem tiči njena moč, istotako prešlo nekoč v roke druge, za katero govori potem močnejše čuvstvo. Svojega sina je bila vzgojila po svojih načelih. Da pa so se mogla ta načela, kakor je menila, razbiti ob prvem koraku v življenje, to ga je globoko ponižalo v njenih očeh. V materinski gorečnosti pa ni hotela iskati vzroka v njem, temveč v nenavadnih zunanjih vplivih. Zato je zvračala vso nesrečo na samopašno dijaško življenje in na nizkotna spletkarjenja. Šele, ko bi bil zopet v njenih rokah, bi menila, da je rešen. Zato je smatrala že za polovico pridobljenega, da je sedel zdaj njej nasproti. Dahnow se je bil zmotil; še v trenutku odhoda je bila prejela sinovo pismo, čigar prošnjo je seveda smatrala za višek njegove zaslepljenosti, za katero se sploh nt treba dalje brigati. Vedno in takoj v vsako stvar marljivo poseči pa je bilo eno njenih načel. Zato se je bila takoj odločila, da bo poslušala Dahnowov nasvet, poklicala sina domov in ga obdržala doma. Da hoče odpeljati svojo nečakinjo iz samostana, naj bi bila le pretveza za potovanje. Na tihem je tudi upala, da mu bo deklica s svojo navzo&fcOst jo* zopet Oživila dom m pozneje se iz tega lahko primeri povod, da bo zimski čas preživela z mladima v mestu, da se bo mogel sin raztresti. Bila je ena onih g!a' ki takoj vse do zadnjega premislijo in si napravijo podroben načrt. Pa tudi v tem je bila pametna ženska, da je znala molčati. Vso dolgo vožnjo, med katero je sedela svojemu sinu nasproti, ni izrekla niti ene besede, ki bi količkaj merila na to zadevo. Veselje, da jo bo spremljal, je bilo njen sprejem bolj ogrelo nego bi ji bilo sicer mogoče in tako ni Kurt prav nič slutil, ali ve ali ne. Natanko mu je razložila posle, v katere ga je skušala zaplesti in v čemer naj bi tičal razlog njegove kar najhitrejše vrnitve domov. S tem, da mu je vzbudila zanimanje, ga je nekoliko predramila iz trenutnega motnega premišljevanja. V ravnateljevem odgovoru, ki ga je bil prinesel kaplan, je videla prav za prav le drug korak spletkarjenja, vendar pa je upala, da ga bo izkoristila. Za zdaj je bilo njeno edino stremljenje, sina čim manj mogoče izpustiti izpred oči; imela je nejasen občutek, da ji lahko vsak trenutek ubeži. Zato je bila drugo jutro prva njena prošnja, naj jo spremi v samostan, kjer hoče rešiti malo Lili njenega neprestanega domotožja. Kurta je kaj malo veselila ta pot; a če človeka tlači velika bridkost, se prav nič ne upira malim neprijetnostim. Bavil se je samo z eno mislijo, kako bi našel Noro, ko so se bili izjalovili vsi prvi hitri poskusi in kako bi dokazal njej in očetu, da se mu nobena ovira .ne zdi nepremagljiva, če si je treba priboriti lastno srečo. Glede načrta, kako bo ravnal, si ni bil §e na jasnem. Že njemu samemu se je bila zasvitala misel, da bi se vrnil domov, ker mu je vse-učiliško mesto za ta trenutek ogrenelo in ker bo povsod lahko nadaljeval svoja poizvedovanja. Vsaj to, kje se nahaja oče, mu ne bo moglo dolgo ostati prikrito. v Miener fflesse 1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.} Posebne prireditve: MEDNARODNI RADIO-SEMENJ. Razstava hranil iu nasladi!. Razstava potrebščin ,a hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. - Posebna italijanska razstava. Razstava južnoafriške Unije. — Tehniške no vosti in iznajdbe. Gradbeni in cesino- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo. — Razstava francoskih umetnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuhovino. Razstava pisarniških potrebščin. — Reklamni semeni — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnatska razstava — Mlekarstvo — Razstava malih živalij. Poskušnja avstrijskega vina. II. AVS1R. ŽIVINSKI SEJEM (5. do 8. septembra 1929) Plemenska živina • K'avna živina • Koniskn razstavil, lirez potnega vizuma! Prost prehod avstrijske meje s scjnisKO izkaznico in potnim lislom. Ogrskii potni vizum se dobi na meji proti sejniski izkaznici, Znatno znižanje voznih eeu na ingoslovniiskih. oirskili in avstrijskih ž.-I.-zuieali, na Donavi, Jadranskem morju iu pri zračnem prometu. - Vsakovrstna pojasnila kakor tu.li sejmske izkaznice (po Dinarjev a.>—) pri WIENER PIESSE A. O. WIEN ¥11. ler zji časa lipskega jesenskega sejma pri Auskunftsteile v Lipskem, Oesterr. Messehaus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Antriiski konzulat, Dunajska «.31 Zveia za tujski promet v Sloreniji, Dunajska 1.1 Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Vedno svežo in lepo pšenično moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedrSicL HUMANIK MOŠKI PLATNENI OLČEvtJi. ŽENSKI PLATNENI tČEVLji S SPONAMI UGODNA PRILIKA ZA NAKUP ČEVLJEV RAZLIČNE I ZDELAVE Llubllana: Duuajska c. I a ..Petovia", FlarlbOr: 0osp03ka u! 17. Cel|e: Aleksandrova cesta I Dtu|: Slovenski trg „Petovia". Prodajalce za prvovrstne švedske posne-malnike v vsaki, še lako oddaljeni vasi iščemo Prodajamo na 12 me sečne obroke švedska tovarna da 10 let garancije in sprejme stroj nazaj, če ne odgovarja Tehna družba Jubijana, Mestni trg 25/1 5 Ali boš res vzel Maričko? — Zakaj pa ne? Kljub temu, da je v mestu odrasla, so njene čednosti čiste kot sneg. — Ali si si že kdaj ogledal sneg v mestu?-. Oče, danes smo se v šoli učili, da ži-veli vsako zimo dobe nov kožuh. •Pst, molči, da mati ne sliši. NAZNANILA. n Žrebanje loterije »Zupanove jame< bo dne 15. avgusta. Ne odlašajte z nakupom srečk! Čisti dobiček je namenjen za elektrifikacijo jame. Mali oglasnik Vsaka diobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, uko kupujejo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočuikov ali vajencev in narobe. Vajenca za moško in damsko kro-jaštvo ler pomočnico za datnske plašče z večletno prakso sprejmem. Fr. Merjasec, Tržaška cesta 12. Ljubljana M" potnem.! nik. bom jaz od meja kupoval \se njegove mlečne izdelke po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na upravo Domoljuba pod posnemalnik". zarstva. sprejmem. — Ivan Novak, Vižmarje 65. St- Vid Mala hišica skora> ————— nova poleg farne cerkve v trgu Sevnica se proda. Več se izve pri Ivan Mlinaric, Sevnica. Drsa butana ?"ha ca JO vago- nov ki pi za sukcesivno dobavo franko vagon Nabavljalua zadruga držav, železnic Ljubljana VII. tfrtnarshi vajenec se sprejme lakoj. Naslov v upravi pod št. 7841. Ceiljarshi vajenec se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Jernej Bertoncelj Zg. Dobrava p. Po tnarl. Kraj, šivalni stroj izvrstno ohranjen — predvojni izdelek — znamke Singer. se proda. Ponudbe ua Poso-ji'nieo v Smledniku. PljnCitc bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza - Sulica - Kaštli - Suhi kašelj - Zfs!uzenje - Nočno potenje - Bronhialni katar - Katar v grlu - lluzni kašel! - Izmeček krvi - Vzči3avan,£ ki vi - lesnoba - Aitmalitno hropenje - Zbadanje i. t. tiso ozdravljivi! Tisofe ozdravljenih I Zahtevane takoi knllgo o moji novi umetnosti hranjenja KI je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu živHenJa, u vol|o z. ■dravjetz knjige Izkušenega zdravnika. Vsobnle okrepitev In žlvlfensko uteho ter lemlje oztr na vse bolne, ki se zanimalo aa sedanle stanje zianstvenaga zrtravljcnia pl|u« MoJ naslov je: Cieorcj Fulgner, Berlin-Neukolln Ruigb.ihnstrasse 21, abt. 617 (Deutschland) Kupujte pri trvrdhah, hi inserirajo v DOMOLJUBU! Peris persil "om in ravnaj pravilno! }esKCPze\o enostavno, k»da volno: Raztopi Persil u mrzli vodi. Napravljeno raztopino viij v kol:, napolnjen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre, "t ure kuhati zadostuje. Potem dobro izperi najprej v topli in za-tem v mrzli vodi. Persi/i* Edino najboljši šivalni stroji (n pletiini švfc. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. Pefelinca Grlfzner, AHler Najnižje cene! Tudi na obroke) llubifana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija. Prvovrstni Čevlji vseh vrst najceneje pri R. »ftvpotlf. Bled-Orod 40 (S >č;0, na dvorišču. Za vsak par garancija. Popravila hitro Zdravnik: »Vi ste najbrže na jetrih bolni. Kje ste pa najpreje čutili bolečine?« Dobernik: »Med Naklom in Tržičem.« »Ampak, Ana, vi vendar z žepnim robcem brišete posodo.« — Ana: »Nič zato, gospa, saj je že itak umazan.« Policijski uradnik: Očividno je, da ste prilivali mleku vodo, mleko je bilo polno vode. Kakšno opravičilo imate proti temu?« Mlekarica: »Nič drugega ne morem reči, kot da so krave ušle iz hleva in da so se v dežju najbrže premočile. Hranilnica mestne občine Brežice v lastni hiši št. 27. Rač. pošt. hr, 10.704. Tel. št, -13, nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilnicnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19. Številke efektne loterije Prostovolj. gasilskega iruštva . Šmartno ob Savi, ki so bile izžrebane «»e 21. julija 1929. Zaporedne Številke so dobitki. 1. št. 9985 5. št. 2447 9, št. 0448 13. št. 3039 '7. št. 2538 21. št. 4293 25. št. 0829 29. št.7896 33. št. 2405 37. št. 3533 <1- št. 6467 45. št. 2303 št. 6277 53. št. 4021 57- št. 9802 M- št. 0723 št. 8828 št. 9778 73. št. 4590 št. 6955 81- št. 4280 št. 7728 št. 9689 93. št. 8693 ,V- žt- 4820 2. št. 6284 6. št. 3991 10. št. 9068 14. št. 8871 18. št. 9422 22. št. 4375 26. št. 8526 30. št. 0675 34. št. 9922 38. št. 3614 42. št. 5645 46. št. 9206 50. št. 2036 54. št. 9299 58. št. 6753 62. št. 0473 66. št. 0136 70. št. 9096 74. št. 3482 78. št. 4887 82. št. 2285 86. št. 0482 90. št, 3631 94. št. 7376 98. št. 4701 3. št. 1357 7. št. 9716 11. št. 0777 15, št. 0836 19. št. 0775 23. št. 0563 27. št. 3804 31. št. 9634 35. št. 3710 39. št. 2690 43. št, 4758 47. št. 3285 51. št. 1821 55. št. 6020 59. št. 3925 63. št. 4173 67. št, 2524 71. št. 2891 75. št, 7393 79. št. 7388 83. št. 7067 87. št, 5328 91. št. 6121 95. št. 8344 99, št. 3835 4. št. 4703 8. št. 3121 12. št. 7915 16, št. 0395 20, št. 3766 24. št. 6246 28. št. 4322 32, št, 0552 36. št. 9018 40. št. 8231 44. št. 3407 48. št. 1597 52. Št. 1023 56. št. 8555 60. št. 5446 64. št. 9497 68. št. 1882 72. št. 3405 76. št. 5637 80. št. 1999 84. št. 2104 88. št. 4210 92. št. 0703 96. št. 100. št, 7 101». «, VB- št. 4701 99. št. 3835 100. št, 78JO t05. gj; J** 102- št. 1595 103. št. 2683 104. žt.^J., ju telesa! Napake, katere dajo človeku nepovoljno zunanjost, treta odstraniti ne surao radi lepote, nego i iz zdravstvenih in duševnih razlogov. — Čutiti se lepim ter dobro negovanim, povečuje veselje do življenja. Proti vsem napakam kože: Fellerjeva kavkaška »Elsa« pomada za obraz in kožo. Njeno delovanje iznenadi! Ona čuva, obnavlja ter pomlajuje uvelo, lišajasto, hrapavo kožo obrazu, vrata in rok. Preizkušena pri solnčnih pegah, sojedcih, mozoljih itd. — Lonček Din 12'—. Za nego las, za kožo glave, za bujno rast las, za sprečavanje prhljnja, izpadanja las in prerane osivelosti: Fellerjeva jaka »Elsa« pomada za rast las (Ta-nohina pomada). — Lonček Din 12'—. Po po3ti 2 lončka ene ali po 1 lonček obeh Elsa-pomad z zavojnino in poštnino Din 40 —. Prava mila lepote In zdravja: Fellerjeva »Elsa« mila so izvrstno parfimirana ter štedljiva v uporabi, oplemenjujejo kožo in vsebujejo dobro delujočo sestavine, potrebne za zdravje in lepotoI Ima 6 vrst Elsa-mila: Elsa-Illljlno milo; Elsa-rumenjakovo milo; Elsa-glicerlnovo milo; EIsa-boraksovo milo; EIsa-katranovo milo; Elsa-milo za britje. Zahtevajte povsod samo Fellerjeva mila z značko »Elsa«. Po poŠti za preizkus 5 komadov Elsa-mila po izberi skupno z zavojnino in poštnino Din 62'—. Priporoča se denar poslati vnaprej, ker po povzeti« stane poštnina Din 19'— več. fflUEfl V. FELLER, Naročila naslovite jasno na leltarnap, Stubica Donja, Elsatrg št. 16, Hrvatska ^ Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji ca Šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite •troj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Ljubljana Selenburg. al. 6 Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo. Josip Zagorc, kamnosek Cisti obraz tlustrovani- E N I K dobite lastonj.TB® Zahtevajte ga od skladišča MEINEt IN HEROLD tovarna el.isbll. gramofonov In hurmOnik H. Lorger MARIBOR Slcv. 107-B Violine od l)ln 95 -, KoCne harmonike od Din 85 -. Tnnthnrlce od Din !)S —. Uramofoni od Oin 345"- (Inlic Generalni zastopnik: Lfudevif Klein Zagreb, Račkoga ulica 5/a. Telef. 63-05 kreme „Kro9" služi v dosego in ohra- nitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišjo starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. - Dolenjem Vn-n veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olep.šanje obraza v 24 urah piše gospa dr. M. — Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din IG"—. y lončki Din 34*—, ti lončkov Din 55'—. Dr.Hikol Kemčny, Kosita, poštni predal 12/L52 t. S. R. Večletno jamstvo. Ugo Ini plačilni pogoji. Iščejo se zastopniki V vsako hišo Domoljuba! reg. zadruga z neomejeno zavezo Teleion štev. 8 Brzojav: Ljudska Novomesto ie na trgu Kraljeviča Petra. — Ugodni trgovski krediti! Wa/alelj: Dr, Franc Kulovee. Urednik: Viktor Cenčič. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Celi. Vrt zlatnino in sreftrnino hnpite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUITNER. LJUBLJANA Prešernova ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Največja in najsolidnejša razpošlljalnica - Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstvu Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! iMnftnerljubljanal Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Prešernova ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve)