279. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Danasnia številka velja K 4'-* V Ljubljani, pondejlek 14, novembra 1921 wq»BM»www>pwMwwgw»M«ag»gac•ju • r» «m 4” nmfrnK"**'**1— '*rr*-- Naročnina za kraljevino SHS Atesečno 40 K. Letno 480 K, Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolp*»a mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. 1 f LVsdntttvo: We!r*v« ulic* 1/1. TWafo* 200 Uprava: Marijin tri? S. Te!»fon 44 Kokopiai se no vračalo V praženjem ji* priložiti znamk« za odgovor. Vladna kriza. - Stališče radikalcev. Beograd, 13. nov. (Izv.) V političnih krogih st. smatra, da bo v najkrajšem času prišlo do ministrske krize, to pa vsled zadržanja radikalnega kluba, v katerem se nahajajo po Večini elementi, ki zahtevajo izmenjavo današnje vlade, kar se tiče Oseb. Minister za konstituanto Trif-kovič je izjavil, da ostane še minister najdaUe do pondeljka. RADIKALCI NADALJUJEJO POGAJANJA Z DEMOKRATI. Beograd, 13. nov. Radikalni klub je na koncu svojih sej, na katerem so razpravljali o naši politični situaciji, danes končno sklenil nastopno resolucijo: Radikalci v načelu pristajajo na to, da se tudi za naprej nadaljuje skupno delo z demokrati, da pa se imajo takoj obnoviti pregovori z demokrati radi sporazuma. Avstrija zasede Buriko. Dunaj, 13. nov. (Izv.) Kakor se je iVaSemu dopisniku od uradne strani iagotovllo, je zasedba Burške že za-prlčela. Ta zasedba se bo izvršila na ta način, da zasede najprvo državna tramba v vojni opremi vse v poštev Prihajajoče kraje In, ko se je ta prepričala, da so vsi tl kraji očiščeni od »olp in ko se bo izvršilo zasiguranje dotičnih krajev, bo šele sledila žan-flarmerlja, ki bo vzdrževala javni red m mir. Ti ukrepi se bodo izvršili z Ozirom na okolščino, da Avstrija ne tazpotaga z zadostnim številom redile vojske, da bi zasedla Burško. Žvezne čete In orožnlštvo je bilo v Vseh krajih, kamor je dospelo, sprejeto z nepopisnim navdušenjerti. Do danes zvečer so že zasedeni kraji ftsenstadt, Neusiedl, Karendor! in Neudorf z vsemi pripadajočimi okoliškimi vasmi. Začasno se bo vposta- vila v zasedenem ozemlju vojaška uprava; civilna uprava se bo vposta-vila šele, ko bo dovršeno glasovanje v šopronskem ozemlju. Od avstrijske vlade se polaga posebno važnost na to, da se izvrši zasedba novih krajev po možnosti v popolnem miru in brez spopadov z madžarskimi tolpami. Značilno pri tem pa je,* da je vsled naloga madžarske vlade v imenovanem ozemlju takoj nastopilo normalno mirno stanje, kar bi se bilo nedvomno že preje zgodilo, ako bi bile madžarske tolpe, oziroma njih skupno vodstvo prejelo tozadeven nalog. V merodajnih krogih na Dunaju pričakujejo, da bodo pogajanja med Avstrijo in Ogrsko sporno vprašanje v toliko razčistila, da se bo zamoglo vzpostaviti zopet normalne odnošaje med nemškimi mesti. Razoroiitvena konferenca. noma izločijo; 3. bi bilo vzeti v ozir sedanjo pomorsko silo posameznih držav, t. j. posamezne države smejo graditi vojno brodovje le v razmerju njihovi sedanji moči na morju in 4. določitev tonaže prvega razreda z vračunano tonažo pomožnih vojnih ladij. Izvajanja državnega tajnika Hughesa so bila posebno od na galerijah se nahajajočih članov parlamenta sprejeta z velikim navdušenjem. Nato se je sklenilo, da se sestavi posebna razorožitvena komisija, ki bi proučila od Hardlnga predlagane točke ter o tem podala Izčrpno poročilo konferenci. Nato je povzel besedo Briand, ki je posebno povdarjal okol-nost, da je prišla Amerika Franciji na pomoč, da varuje njeno neodvisnost. Sedaj, ko se le s skupnimi silami posrečilo doseči zmago, imamo pa nalogo, da sl zasiguramo tudi popolni mir In varnost. Govornik je končal z besedami: »Ce bi bil prepričan, da je jutri varnost in nedotakljivost Francije zasigurana, bi jaz prvi zaklical: »Orožje dol«. Briandovemu govoru je sledilo burno pritrjevanje, posebno potem, ko je bil njegov govor preveden, oziftma njega vsebina udeležencem raztolmačena. Mnogi udeleženci so Brlandu čestitali. StAZOROZlTVENA KONFERENCA. Washlngton, 13. nov. (Izv.) Raz-t>rofltvena konferenca je pričela s tvojim zasedanjem danes ob 10. uri dopoldne. Točno ob določeni uri je vstopil v zborovalno dvorano predsednik Harding, ki Je bil od vseh navzočih z viharnimi, navdušenimi Vzkliki pozdravljen. Za predsednika konference je bil soglasno Izvoljen flržavnl tajnik Hughes. Nato je Har-Vting v daljšem govoru obrazložil svoj program, katerega so vsi navzoči z velikim navdušenjem odobravali, s-načllno je, da so tudi vsi zastopniki t|ijih držav ta govor zasledovali z ve-%o napetostjo in odobravanjem. Na-tio je Izjavil Hughes, da bosta francoski In angleSki jezik kot oficijelni je-3fk predmetne razprave. Nato se je določilo, da se bo vršila prihodnja razorožltvene konference v Petek. Washlngton, 13. nov. (IzV.) K seji O.zorožltvene konference se še poroča, da je razvijal državni tajnik Pjughes program razorožltvene konference glede omejitve oboroževanja morju v štirih glavnih točkah in Sicer: 1. Graditev prvega razreda (najtežjih vojnih ladij) se naj opusti; *. Ladje starejšega tipa naj se popol- frAUJA DOVOLILA ZOPET UVOZ NASE ŽIVINE Beograd, 13. nov. (Izv.) Naša vla-d*i je prejela obvestilo Italijanske vlade, s kojim ista zopet dovoljuje uvoz flJiiSe živine. Italija dovoljuje uvoz %mo na ta način, da se živino pusti v živem stanju le do Trsta in Ankone, kjer se bo potem v tamošnjih klavnicah zaklala In mrzlo meso uvažalo v notranjost države. V druga mesta kot Trst in Ankono je uvoz popolnoma zabranjen. MINISTRSKI SVET. — VOLILNI RED. Beograd, 13. novembra. Jutri dopoldne bo ministrski svet Imel sejo, na kateri bodo razpravljali o volilnem redu. Jutri dopoldne ob 9. se bo tudi v ministrstvu za trgovino in industrijo otvorila anketa za trgovske šole. V to svrho je prišlo v Beograd okoli 40 strokovnjakov iz raznih krajev naše države. ALBANSKA ZMEŠNJAVA. Beograd, 13. nov. Iz Podgorice se poroča: Miriditi so včeraj zavzeli selo Kalmedi na potu med Skadrom In Lješem. S tem je pretrgana zveza med Skadrom In Tirano. V Skadru je zavladala silna panika. Misli se, da bodo miriditske čete v dveh, treh dneh prišle v Skader. Zastopnik vlade dr. Ašiku je dobil od Marka Gjo-nija, predsednika miriditske republike, brzojavko, v kateri se kot absolutno neresnična dementira vest italijanskih listov, da so naše čete podpirale Miridite. Beograd, 13. nov. »Politika« poroča iz Prizrena: Miriditi so zmagovite končali svoje poslednje uspehe proti četam tiranske vlade. Po zadnjih poročilih beguncev na našem ozemlju so tiranske čete popolnoma pctrtlčene ter se je izvedla tudi razorožitev njehovlh ostankov na vsem ozemlju, kjer bivajo Miriditi. Desor-ganizacija tiranskih čet je zagotovila popolni uspeh Mlriditov. STAVKA V RIMU POJENJUJE. Rim, 13. nov. (Izv.) Stavka traja neprestano dalje. Železniški promet sc vrši samo s pomočjo vojaštva in osobja onih železnic, ki se niso stavki priključile. Ker ni bilo včeraj in danes nJkakih posebnih dogodljajev, se je začelo polagoma zopet razvijati normalno življenje. Upati je, da tudi v prihodnjih dneh ne bo več prišlo do spopadov med fašisti in komunisti, REPARACIJSKA KOMISIJA IN GOSPODARSKO STANJE NEMČIJE. Berlin, 13. nov. (Izv.) Med repa-racijsko komisijo in zastopniki vlade so se včeraj vršila pogajanja, ki so podala članom garancijske komisije obširni vpogled v sedanje gospodarsko stanje Nemčije. Dosedanji podatki nemških zastopnikov se bodo v prihodnjih dneh še izpopolnili. Poroča se, da je predlagal zastopnik angleške vlade, da se dovoli Nemčiji triletni moratorij za izpolnitev njenih obveznosti, ker bi se le na ta način povrnilo evropsko gospodarsko življenje zopet v normalni tir. Temu predlogu sta pritrdila tudi zastopnika italijanske in belgijske vlade. Slednji je naglašal, da bi bilo le na predlagani način mogoče dosedanje neredne va-lutarne razmere spraviti v normalni tir. Zastopnik Francije je predlagal, da naj se preje prouči vprašanje ev. bankerota Nemčije ter se ev. izvoli likvidacijska komisija. Tozadevno se bodo zavezniki še medsebojno posvetovali in je upati, da se bodo vsa vprašanja skupno z zastopniki nemške vlade mirnim#potom rešila. KOMUNISTIČNA ZAROTA V BUDIMPEŠTI. Budapešta, 13. nov. Policila je odkrila komunističen komplot, ki ga je Rekonštrukcilb ^ /bineta. Radikalskodemokratska vlada se nahaja v pravilni demisiji. Večina ra-dlkalskega kluba j s sklenila v soboto, da podasta ministra Trifkovič in GjU' ričič ostavke. Pašič se le temu stališču prilagodil in bo danes v pondeljek pričel pogajanja za rekonstrukcijo kabineta. Radikalci zahtevajo brezpogojno ministrstvo notranjih del in pa izpremembo osebi finančnega ministra. Kandidatura Ljube Jovanoviča, ki se je pretekli teden pogosto imenovala, je stopila v ozadje. V ospredju se nahaja poslanec Laza Markovič. Ta je pred var dnevi povedal javno ministru P ribiče viču, da ]s njegova notranja politika doživela na Hrvatskem in drugod popo'n neuspeh. Posledica demokratske politike je ta, da imamo danes v državi plemensko razdvojenost, kakor* „.0 ;..r ■ r ji ojidu .c a 1918. niti zcsanjatU Dosedanja koalicija je bila izvedla uzakonitev Vidovdanske ustava. Način, ki se je pri tem uporabljal in ki nasprotuje demokratičnim načelom parlamentarizma, ker je bila sedanja ustava, ta najvažnejši držz"nt>pravni dogodek v razvoju ugoslovanskega naroda, izglašsra z neznatno v?Cino in na politični režim di mokratske stranke sta poostrila notranji položaj v toJd meri, da hinramo v bodočnost gledati samo z veliko skrbjo. M^orno ja plenu rt$ki separatizem d Motnja rukrana jugoslovanskega nanda. Danes, ko je rekonštrukclja kabineta na redu, se moramo vpratoti, alt se bo ona izvedla samo z izpremembami oseb in samo oseb, tli pa se bo pri tem upoštevalo razdiralno stran dosedanje in pomirjevalno, združevalni pravec bodoče notranje politike. Vladne krize se opirajo lahko m osebe in osebna nasprotja. Taka so žal pri nas na dnevnem redu. Ali pa konečno is-previdimo, da je za našo državo bitna potreba, da uveljavimo pri sestavah novih vlad ozir na dejanske krize, katere preživlja narod in katere mora nova vlada s programom in delom reševati. Novi kandidat za notranje ministrstvo, g. Laza Markovič, je bil v četrtkovi »Samoupravi« napisal, da bi bil po Vidovdanski ustavi po naši državi moral zavladati drugi duh. duh svobode, zaščite reda in zakonitosti. Izgle.la torej, da se bo v notranji politiki izvedlo temeljito izpremembo, ter da se bo skušalo popraviti nezakonitosti in upravno korupcijo, ki se je doslej v neznosni meri osobito na Hrvatskem izvrševala. Toda razven tega ne moremo verovati, da bi novi notranji minister mogel obstati samo pri izpremembi dosedanjega notranjepolitičnega režima. Kajti današnja kriza ni kriza režima. Preko tega stopa v ospredje ustavne vnrašanje in vprašanje upravne razdelbe jugoslovanske države. Sicer se br bratski razdor poglobil in bo brezdvomno dosegel nepomirljive oblike. Pie rnensko čustvovanje, o katerem leta 1918. niti govora ni bilo, se je danes razcvetelo po številnih pokrajinah jugoslovanske države. To je bistven problem notranje ih iavne politike. Njrva vlada pa mora stremeti *u tem, da se držaja konečno konsrflaira v prav^u državne in narodne enotnvui. lato bi vuleli radi, dd bi sedanja rekonštrukclja v1, rte pobila globlje in se sestavila tako, da bo mogla pristopiti h končni rešitvi našega glavnega vprašanja. Brez tega bomo životarili iz krize do krize, parlament ne bo mogel delovati, velike pokrajine se bodo čedalje hujše zoperstavljale enotnosti države in naroda, ekonomske prilike pa se ne bodo mogle reševati, ker bo ino-stranstvo predvsem upoštevalo nesolldnost notranjega položaja. Če Se radikalni stranki do tega, da se izboljša naš gmotni, gospodarski, narodni in politični položaj, tedaj bo pač morala opustiti dosedanje zadržanje naprani hrvatskemu bloku in ostali opoziciji in potisniti definitivno ob steno stranko, ki je z njeno nesrečno politiko zapeljala državo v nevarnost desetletja trajajoče ustavne borbe. Ona bo morala sestaviti tako vladno deklaracijo, Ul se bo ozirala na dejanjske hibe v ustavi, v upravni razdelitvi, v upravi, v gospodarstvu, in v denarstvu. Predvsem bo morala poklicati hr vatski blok na razgovor iz oficijelnega, vladnega stolca. Ta pogum in h uvidevnost ne bo zmogla demokratska stranka. Ilrvatski blok in celokupna opozicija sama kaže na radikalno stranko, da prične taka pogajanja sama in razpiše nove volitve, ki bodo pokazale dejanjslio razpoloženje naroda in podale nove sile z načeli državnega in narodnega edinstva, demokratizma in socijalnega duha. Ali ostane pri starem in se izpremenijo samo osebe in,kvečjemu pravec notranje politike v duhu zakonitosti in demokratizma, ali pa se izcimi prvi poizkus rešitve sedanjega notranjega državnega problema! vodil komunist Demeny Iz Ječe. Denar mu je pošiljal komunistični komisar Lfindler, ki se nahaja na Dunaju. Aretiranih je več oseb. V spisih te organizacije je našla policija seznam političnih, vojaških In drugih osebnosti, katere so komunisti namera* vali odstraniti v svrho, da se izpre-meni režim. Razen tega je policija našla mnogo denarja In orožja. Mjchčl Zevaco: NOSTRADAMUS." In kakor pristoji povišanim Iju-H&m, se je tudi v njih oglasil čut a01žnostl. Bouracan, ki je imel izmed J^eh najbolj mehko srce, je zdajci *.afco srdito udaril s pestjo po mizi, je razklal ploščo in prevrnil šest ?teklenic. Iž njegovih ust je bruhnilo ‘lltenje, podobno mukanju vola, ki ga ‘Snejo na poboj. _,.»Gal te krapi?« se je prestrašila r<*ečka. »Sngrament!« je zahropel Boura-jj^n. »Šeme smo, nefretne tako gras-* tam! Sanemarili smo strašo! Bo-Splli £mo na Peattreversa! . . .« . Klateži so sklonili glave, v znak, q£l se čutijo krive. »Obesiti b! nas trebalo!« je zankal Trinnuemaille. . Boječe so. sc ozrli na steno, kjer ° viseli rapirji, kakor bi jih bilo vr3m pred njimi. Nato so poizkusili Drm'’ z vs0 težav0> J° povzročata ^°Hien trebuh in težka vc:A Zamr.nl t+Iir°iuno breme jih je priklepalo na •tolče. »Čast smo zapili,« je izjavil Stra-pafar. Ostali trije so žalostno pokimali in v pritrdilo izpraznili kozarce; strežajke so jih napolnile še tisti hip-Tedaj pa se je vranka naslonila s komolci na mizo in dejala s smehljajem, ki bi jih bil pogubil, če bi še ne bili prodali svojih duš: »Ne, golobčki, vaša čast je ne-omadeževana. Royala de Beau-reversa ni več v dvorcu z dvižnim mostom, kjer stanuje čarodej Nostradamus. Roya! ne potrebuje vaših junaških rapirjev in vaših zvestih rok. Baš zato smo tu, da vam to povemo.« Splošna osuplost. Začul se je vzkrik. kakršnega slišiš le tam, kjer se zvali četvero mlinskih kamnov s četvorico potrtih src. Takoj nato so vsi ponoreli od veselja. Bouracan, ki se ni upal več objeti rdečke, je stiskal Trinquemailla na svojo široko grud, a Strapafar in Corpodibal^ sta ši ožemala roke. Vriskali so in rjuli po novi pijači v proslavo te srečne novice. Spet so se jeli nalivati. »Recite kar hočete,« se je oglasil Strapafar, »rahločuten pa je, naš golobček, da nas obvešča po takole zalih poslankah 1« »Ma on Je zmerom tak, corpo di Christo!« »Peaurevers se sniirom oslra na nas. Teligaten člofek je, pasta 1« »Royal je, kaj bi govorili!« Toda radost je prlkipela do vrhunca, ko je prinesla plavolaska štiri polne mošnje: »Evo vsakemu dvesto tolarjev!« »To nam pošilja Mirta, kakor smo bili zgovorjeni!« »Cast in blagor ji!« »Čast In slava Beaurcversu!« Le Iztežka so verjeli, da se jim ne sanja. Tisti hip — ura je baš udarila polnoči — se je zaslišal z ulice zamolkli hrup korakajočih čet in rožljanje z orožjem. Toda naši klateži so bili gluhi od same sreče . . . Na znamenje svojih tovarišic, ki je pomenilo: »Evo pravega trenutka!« je povzela rdečelaska: »Royal de Beaurevers je ecoj ste dobili vsak po dvesto tolarjev.^A vi s svojimi go-spodskiml navadami ne preživite ob njih niti tedna dni . . . Nu kaj: bili hoteli imeti odsihdob vsak dan toliko denarja, kolikor ga morete zapraviti?« Klateži so pozorno nastavili ušesa. »Hill radi nosili 1. vo obleko In popivali večer za vbčerom. kakor popivate nocoj?« je pritegnila vranka- »In se mastili dan zn dnem, ne da bi vam bilo treba skrbeti, kaj bo Jutri?« Požrešen smeh jim je raztegnil usta do ušes. »Ali bi sl radi osvojili naša srca?« Je zaključila plavolaska. Neodoljiv trepet je Izprcletel vso četvorico. »Kaj moramo storiti? . , je kriknila kakor en mož, »Jutri zveste . . .« To rekši so vstale, smejoč se pijancem s srebrnim smehom, ki je le še bolj razpalil njihovo strast. Ljubezen je močnejša od vina: pomoglu je našim klatežem na noge« Opiraje se drug na drugega so so opotekali v neverjetnih krivuljah za lehkono-gimi gazellcami, ki so bežale preti njimi po stopnicah, na vrh . . . Četvorica jim je sledila baš še dovolj urno, da je videla, kako se }<$ zaprlo četvero vrat pred njenimi šti-ilmi nosovi . .... Brez mnogega preudarjanja sl je izbral sleherni svoja vrata In se je vle.gel prednje na prag. Vse to seveda ni šlo brez grenkega vzdihovanja. Strapafarjeve oči so se bliskale v temi. Bouracan je bridko jokal. Corpodlbale je zmerjal vse svetnike. Trinquemaille je priporočal svojo dušo angelom ln hinavsko hvalil svetega Pankracija, ker je rešil njegovo krepost . . . Kmalu pa se je zlilo vse to godrnjanje, vekanje ln zdlhovanje v mogočen »smrčeči zbor« . . . (Dalje prih.) Mor atal Pod tem naslovom priobčuje najres-ifejši beograjski list »Trgovinski Glasnik« svoje mnenje o poljedelskih atašejih, ki jih je nameraval ustanoviti minister Pucelj. Članek je pa še bolj zanimiv radi tega, ker ostro kritizira nepremišljeno gospodarstvo z državnim denar-lem v splošnem. Pred nekoliko 'dnevi je bila objavljena v katerih listih vest, da namerava dotično ministrstvo uvesti v teh dneh »poljoprivredne atašeje« pri vseh naših poslanikih v svrho, da vse naše poljedelce obveščajo o vseh vprašanjih itd. Ta vest ni prišla neopaženo celo v našo široko publiko, navajeno, da vsak dan člta, kako se stvarja to ali ono novo državno nadlego, novo kpmisljo ali kaj takega. Kakor da bi naših 18 ministrstev tekmovalo, kdo hoče Iti dalje v tem razmnoževanju birokracije in kakor da so Izgubili vsako presojanje mere in resnosti naše financijelne situacije. AH nekateri slučaji, kakor je sedaj tudi to stvarjenje nove serije dragih državnih uradnikov, brez kake stvarne potrebe, vzbudijo iz ravnodušnosti že našo navajeno publiko in potem se čujejo po ulicah vprašanja, ki delajo samo skrajno ogorčenje in nezadovoljstvo. Sumirajo se še mnoga druga vprašanja in pred oči pride strašna slika. Brez dvoma je, da smo v teh treh letih od osvobojenja In ujedinjenja trosili brez štednje, brez razloga, brez obzira na ekonomsko in financljelno moč našega naroda. Morda smo v prvih tre-notkih preveč optimistično gledali v našo daljno lepo bodočnost, ne da bi vodila dovolj računa o težkočah sedanjosti. Ali bilo je tudi neusmiljeno grabljenje državnega denarja in nakuplče-vanje na državni račun takih izdatkov, ki bi bili pretirani in preuranjeni za mnogo bolj urejene države. In ko n. pr. Angleška, koje ozemlje je ostalo med vojno nedotaknjeno, a je vsled tega njeno narodno gospodarstvo v relativno najboljšem stanju v Evropi, vodi naj-večje varčevanje v državnih financah ln z neizprosno strogostjo odbija ali odlaša vse Izdatke, ki niso sedaj takoj neobhodno potrebni, — se mi med tem, še vedno izmrcvarjeni od vojne, zapleteni v politične in financijelne neprilike, Razmetavamo kakor da smo najbogatej-Ša država in hočemo, da prehitimo tudi najkulturneje države v stvarjanju mnogih dragih ustanov. Zato se naš državni bidže tako naglo povečava: 1919-20 je znašal 1.5 milijard dinarjev, 11920-21 že 4 milijarde, a se-daj za 1922 je na tem, da skoči na 8 milijard. Predvidevajo se izdatki od 8-9 !nilijard, a ugotovljeno je, da državni dohodki v nobenem slučaju ne morejo alti večji od 6 milijard: ostane deficit od najmanj dveh milijard dinarjev, ki se bodo koncem konca verojetno dopolnili s tiskanjem novih papirnatih dinarjev. A ko minister financ zaklinja svoje kolege, da mu pomagajo v zmanjševanju državnih 'izdatkov, je naša javnost zasuta z noticami, ki oznanjajo skajno razsipavanje v vseh panogah državne uprave, Eno ministrstvo namerava, da uvede poljoprivredne atašeje, drugof da odpre konzulate v vseh večjih državah Evrope in Amerike, tretje stvarja dvajset brodarskih poveljstev ob Dunavu, bel-grajski listi so prinesli odprto pismo ne-. kega sodnika iz notranjosti, s katerim zaklinja svojega ministra, da mu ne pošilja več praktikantov In pisarjev, ker jih nima kje namestiti, a vsi skupaj nimajo kaj delati; novosadska »Zastava« je prinesla pred nekaj dnevi notico, da ie v tamošnjem gledališču toliko osebja, da sta dve igralki v prošlem mesecu le dvakrat igrali in sicer male vloge z nekoliko besedami, — a imajo vrlo veliko državno plačo; in takih slučajev prenatrpanega osobja imamo v vseh onih brezštevilnih pozoriščih, ki so »podržavljena«. In ko se ta vsakodnevna ponavljanja dobro predočimo, potem lahko uvidimo, koliko je resnice v tej gorki konstataciji, ki jo je napisal neki inšpektor finančnega ministrstva (M. P. Gjorgje-vič, v »Novom Životu«, zv. od 26. februarja 1921): »Vsak, ki se mu nudi prilika, da pregleda detajle bidžeja izdatkov poedinih ministrstev in vidi za kaj se vse troši, ne bo samo premislil, da se v naši državni blagajni razsiplje, nego se bo začudil spretnosti, ki Je umela najti vse one kanale, skozi katere Je mogoče izpeljati državno imovino.« Ko pišem te vrste, dobil sem pismo dunajskega profesorja politične ekonomije, dr. Schwidlanda, v katere med drugim pravi: »Naša dežela (Avstrija) gre vedno hitreje skokoma v propast... Fabrlciranje papirnatega denarja, to je danes glavna Industrija pri nas v Avstriji, kojo formalno požirajo uradniki.« Bil sem v veliki skušnjavi, da mu odgovorim: »Dragi kolega, tudi pri nas Je ravno tako!« Ker mi se zares žurimo tekočim korakom, da dohitimo Avstrijo: naša jugoslovanska krona (devtza Zagreb) se kotira v Clrihu ravno toliko (1.55), kolikor je kotirala avstrijska krona janu-nuarja tega leta. A pot, po kateri gremo, najbolje kaže Poljska: ona je — po eks-pozeju njenega finančnega ministra pred desetimi dnevi -—uspela da na prebivalstvo 30 milijonov duš natovori 400 tisoč uradnikov in da Izdela za njihovo vzdrževanje tiskarski stroj vsak mesec 18 milijard novčanlc, pri letnem deficitu na 100 milijard. Zato se more dobiti danes v Cirihu za 10 centimov 100 poljskih mark. A Poljska je od narave tako bogata dežela. Naš parlament se je razstal. Ena prvih njegovih dolžnosti bi bila, da energično prepreči tako nespametno razsipavanje državne imovine in financiranje s pomočjo stroja. V kolikor pa parlamef ne bi imel moči, ne volje, da izvrši to zadačo, mora to storiti samo naše javno mišljenje In naše trgovske zbornice na prvem mestu. — Ta članek Je tudi zato zelo poučen, ker kaže v bengalični luči robotsko politiko naših demokratov, ki Iz osebnega korlstolovstva vsakega proglašajo za državi nevarnega človeka, ki si upa kritizirati državno upravo. Mpiiija oiiva. Dan za dnem se čita v časopisju o reorganizaciji orožništva. Najnovejše vesti iz Beograda vedo povedati, da bo orožnlštvo spadalo po novih izpremem-bah glede osebnih odnošajev, discipline, sodstva in preskrbo še nadalje pod vojno ministrstvo. V stari Avstrij je bila navada, da je pošiljal poveljnik celokupnega orožništva razne spremembe In nove načrte, predno je stopil z njimi v javnost, posameznim deželnim orožniškim poveljstvom, ta pa zopet podrejenim oddelkom In postajam v Izjavo. Pri nas tega ni menda več v navadi; pri nas.se sestavljajo vsi novi orožniški načrti, vse številne naredbe komande celokupne žandarmerije brez zaslišanja podrejenih brigad, čet, vodov in postaj. In to ni dobro, ni praktično. Več glav več misli! Čim več glasov se o eni stvari sliši, tem- lagje se zadene pravo. Isti-na je to, da Je marsikaj tega, o čemur sl gospodje pri komandi celokupnega orožništva belijo glave, že tu in da bi bilo treba samo poiskati. Bivši avstrijski orožniki želijo, da bi se pri nas začelo zopet tako postopati, kakor se je — ne vstrašite se preveč — v bivši Avstriji. Čudno se nam vidi, da se sedanji komandant celokupnega orožništva, ki je imel svojčas kot tukajšnji komandant priliko videti tukajšnje razmere in se je vedno — če ne morda proti svojemu prepričanju — laskavo izrazil napram delovanju tukajšnjih oficirjev in zbora moštva, povodom reorganizacije niti malo ne ozira na bivše avstrijske orož. zakone in sicer osobito one, tičoče se preskrbe orožništva. Naj navedemo le en slučaj, tičoč se preskrbe sedanjega in bivšega avstrijskega orožništva. V bivšem avstrijskem orožništvu je dobil orožnik povodom vstopa v orožništvo namesto obleke v naturi vsoto denarja, za kojega se je potem pri v to svrho določenem civilnem krojaču, oziroma čevljarju po svoji meri pustilo napraviti potrebno obleko in obuvalo. Pred odhodom iz pripravljale šole na postajo Je bil vsak mož preskrbljen z dvema kompletnima oblekama za službo in eno takozvano paradno obleko. Za popravila in krpanje obleke in obuvala je moral orožnik sam skrbeti. Ker Je imel orožnik določen letni pavšal za obleko in obuvalo, Je vsak pazil na te predmete ln gledal na to, da si je na leto čimveč prihranil na denarju, kojl se mu je kot prihranek vpisal v to določeno knjižico. Na podlagi zadnje reorganizacije orožništva pa spada preskrba — med katero spada tudi obleka In obuvalo — pod vojno ministrstvo. S tem bo skoro gotovo orožništvo v naturi preskrbljeno z obleko in obuvalom, če bi se bili gospodje v Beogradu v tej zadevi informirali za mišljenje pri posameznih brigadah, osobito pri komandi V. žanderme-rijske brigade, — kjer so v tej zadevi strokovnjaki na razpolago — bi se bili leti gotovo Izrekli proti dobavi obleke in obuvala za orožnštvo v naturi. C prevrata do danes je obleka In obuvalo orožništva stalo državo ogromno vsoto denarja. Toda navzlic temu hodi danes orožništvo zelo skromno oblečeno. Ustanovile so se sicer pri četah neke radionice. Koliko se Je Izdalo samo zo šivalne stroje in druge potreb-r."lr;c? T'aI:o m ..1 gospodje predstavljajo krpanje obleke pri orož. četah, ne vemo. Če pomislimo, da ležijo nekatere orožniške postaje 100 in več km od svoje čete, nastane vprašanje, kako in na kakšen način naj sl pusti orožnik, ki poseduje le eno obleko, isto zakrpati? Nimamo nič proti enotnemu orožništvu! Toda danšnja uprava istega je taka, da jo ne more nobeden orožnik, ki je navajen reda, odobravati. Vprašamo gospode, kateri orožnik bode obleko in obuvalo, ki je last države varoval in šte-dil z isto vnemo, kot če bi bila njegova last? Mislimo, da ga ni orožnika pa tudi ne oficirja, ki bi iz prepričanja trdil, da se Je dosedanja reorganizacija orožništva obnesla. Saj smo do sedaj doživeli neuspeh za neuspehom! Komu naj pripisujemo krivdo, ne vemo? Ne trdimo, da se dosedanja reorganizacija orožništva ni obnesla na teritoriju bivše Srbije, kjer se je začelo orožništvo šele razvijati. Nikakor pa ne zadostuje dosedanja reorganizacija tukajšnim razmeram, Vse do sedaj vsled reorganizacije tukajšnjim orožnikom storjene krivice pa ljudstvo dobro vidi. Radi tega izgublja orožništvo pri nas vedno bolj in bolj na ugledu. Čudno se nam vidi, da se dobijo ljudje, ki predlagajo ukinitev ministrstva za socijalno skrb; zglasi se pa nikdo za zmanjšanje števila orožnikov. Cilj vlade in naših predpostavljenih naj bi bil: Manj orožništva, isto dobro opremiti in primerno plačati ln videli boste uspeh za uspehom. Le malo dobre volje bi bilo treba in pri reorganizaciji naj bi se vpo-števali tudi nekdanji orožniški predpisi, ki so — če ravno švabskl — sedanjim časom še vedno primerni. H©sp©€larst¥®» Na seji nemškega narodnega sveta je predložil finančni minister dr. Gilrt-ler državni proračun za leto 1922. Proračunsko leto se iz upravno-tehničnih ozirov zopet prične z začetko/n koledarskega leta. Izdatki in dohodki so se v splošnem sestavili na podlagi onih zakonskih naredb in razmerij cen, ki so bile merodajne pri določevanju proračuna meseca junija 1921. Na padanje vrednosti denarja in na dejstvo, da so izdatki 2a osobje in materijal stalno rastli, kar se je pokazalo od tistega časa dalje, se ni moglo popolnoma ozirati. Tozadevni ukrepi, katere je nameraval uveljaviti finančni minister v to svrho, v proračunu še niso zapo-padeni. Od teh nameravanih ukrepov so važni nastopni: Reforma direktnih davkov, upeljava večkratnega davka na premoženje, povišanje davka na pijače, tobak in sol, reforma carinskih tarifov in dodatki na carino, zvišanje kolkovin, upeljava prometnega davka, upeljava pristojbin na trgovske transakcije, zvišanje dohodkov vseh zveznih obratov, kakor železniških, poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, udeležba države pri dobičku eksportne industrije, zboljšanje vrednosti denarja potom stabilizacije krone itd. V izdatkih so zapopadene kurzne izgube, ki so preračunjene do 20. oktobra s 165 milijardami kron in znašajo torej 65 % vseh izdatkov leta 1922, proti 45.6 % proračuna za leto 1920/1921. V tej vsoti je vračunjena že tudi vsota 83.5 milijard kron, ki Jo plača država za cenejša živila in ki leta 1923 odpadejo. Izdatki za osobje in za pokojnino znašajo 40 milijard. Izdatki za potrebščine znašajo 23 milijard. Celokupno zvišanje izdatkov napram letu 1920/1921 je proračunjeno na 265.7 %, celokupno zvišanje dohodkov na 216.5 %. Če bi odpadle kurzne izgube in državne subvencije za živila, bi ne bilo deficita v državnem gospodarstvu. Celokupni izdatki za narodno prehrano zahtevajo 83.4 milijard na podlagi povprečnih tečajev v mesecu oktobru. Državni obrati izkazujejo deficit 13 milijard napram 5 milijardam v proračunskem letu 1920 in 1921. Celokupni troski za vojsko znašajo več kot pet milijard in troški v socijalne namene 3.25 milijard proti eni milijardi v proračunu za leto 1920-1921. Ker se učinkovanje finančnega programa v prvih treh mesecih prihodnjega leta še ne more pokazati, zahteva finančni minister pooblastilo za kreditne operacije v skupnem znesku do 40 milijard, kar odgovarja približno Čfr trtini istega zneska, ki je bil nakazan v isto svrho v proračunu za leto 1921. 4* Naš proračun. Finančno ministrstvo objavlja nastopni komunike: Proračunska predloga naše kraljevine za l. 1922 je definitivno določena po ministrskem svetu ter bo 20. t. m. v zmislu ustave predložena narodni skupščini. To je prvi proračun po Vojni, v katerem je uspelo vzpostaviti popolno proračunsko ravnotežje. Izdatki so predvideni v višini 6290 milijonov dinarjev. Prvotni predlog je zmanjšan za skupno vsoto 620 milijonov dinarjev. Z ozirom na proračun za I. 1920/21 so dbhodki povečani za približno 30 %, kar se bo doseglo davčnim potem. .Del večjih dohodkov je prišteti na račun avtomatskega zvišanja dohodkov, čegar vpliv je Čimdalje ugodnejši In večji, v kolikor se zboljšujejo gospodarske razmere v državi. V glavnem leži povečanje dohodkov v uvedbi novih davkov, ka- kor tudi v zvišanju že obstoječih. Pri državnem monopolu se pričakuje po* večanje dohodkov nad 300 milijonov dinarjev. Ostanek vsote, ki je potreben, da se dovede proračun v ravnotežje, se bo dobil potem rednih daV-kov, ki bodo sedaj dali dvakrat večji iznos, kakor preteklo leto. Ostanek primanjkljaja, ki ni velik, se bo pokril z enkratnim progresivnim davkom na imovino in kapital. + Za odpravo valutne krize. Beograjski trgovci so imeli v dvorani beograjske borze konferenco, na kateri so se posvetovali glede zboljšanja tečaja dinarja. Konferenca je imela namen najti sredstva za odvrnitev valutne krize in okrepitev vrednosti našega dinarja. Po daljši razpravi je sprejela konferenca soglasno sklep, da se zaprosi vlada, naj takoj podvzame nastopne korake: 1. Državni, proračun se mora za vsako ccno spraviti v ravnotežje. Vsi izdatki, ki niso neobhodno in neodložljivo potrebni, naj se zmanjšajo ter povečajo državni dohodki, pri čemer se mora paziti na to, da bodo Vsi sloji države sorazmerno in pravir čno obtežni. 2. Prenehati se mora lz-posojevanje pri Narodni banki za pokritje državnih izdatkov. 3. Olajšati se morajo najhitrejša sredstva za čimvečjl izvoz pridelkov iz naše države in 2la* sti onega blaga, ki je pripravljen za 1*» voz. 4. Uvesti se mora red v promet in prometna sredstva, vpoštevajoč ek lje našega narodnega gospodarstva. 5. Pospešiti se mora sklepanje potrebnih sporazumov, da se nam izplača vojna odškodnina od Nemčije v naravi, akp ni mogoče v gotovini. 6. S primernimi ukrepi, naj se čimprej omogočijo plačila v inozemstvu našemu trgovskemu svetu, ki je radi pritiska Izrednih va* lutnih razmer prišel v položaj, da ni® more v celoti odgovarjati svojim obveznostim. — Konferenca Je izrazil* upanje, da bo kraljeva vlada razumel^ težkoče posledic, ki bi nastopile ne samo za trgovski stan, temveč tudi 2a vse druge sloje našega naroda, kakof tudi za državo samo, ako bi se zgoraj navedeni ukrepi ne sprejeli in neodlož* ljivo izvršili. ' + Izpopolnitev našega železniške*® materljala. Štirideset velikih lokomotiv iri 30 tender-lokomotiv, ki so naročen« v Nemčiji potom reparacijske komisij« se bo pričelo dobavljati tekom štiriM mesecev. Prve lokomotive bi se nart imele izročiti početkom meseca marca, zadnje pa v Juniju. Kar se tiče tovor* nih vagonov, je sklenjena pogodba zin dobavo 2200 zaprtih in 1700 odprtij vagonov. Tl vagoni se bodo pričeli i%•'; delavati, kakor hitro odgovori min strstvo za promet, da se strinja s nami. Celokupna vrednost teh nar znaša okoli 1700 milijonov mark. vsota se ima odpisati od fonda naš& zahtev v Nemčiji, tako, da bi naša dr^ žava ne plačala ničesar v gotovini ** ves dobavljeni vozni park. Mike in trgovine! Naročite najnovejše žalne koieke D, C. H. ter jih priporočajte v nakupI Hiša v senci. (Konec.) Detektiv je prijel svojega varovanec za komolec in ga je potegnil y sen-1 co nasprotnih hišnih vrat. Lastnik Je nepremično strmel preko ulice; videl kako se je preselila luč iz drugega nadstropja v prvo in odondod v pritličje. Nato je zdajci ugasnila. Nekaj Je prasnilo za meščanovim hrbtom. Ozrl se Je in jc videl, da drži Joe jenkins pištolo napeto v desnici. da .vidiva.« Detektiv ie pri- tisnil na gumb svoje žepne svetilke, posvetil možu v obraz in mu hipoma odtrgal brado. »Morda ga spoznate zdaj?« Hišni gospodar je obstal kakor vkopan. Pogledal Je tujcu v lice in dejal nato s tresočim glasom: »Da, poznam ga. Gospod Granard je, moj najemnik.« »Dober večer, gospod MihajlovsklJ,« se je začul tisti hip detektivov glas. »Zelo mi je žal, da vas moram nadlegovati v tako nevšečnih okolnostih. A saj veste, poklic je poklic. Ta vrli gospod, ki ste ga prav elegantno obrali za 38.000 frankov, mi Je poveril varstvo svojih pravic. In tako seveda ne morem drugega nego ravnati po njegovih naročilih.« Jedva je tujec pogledal detektivu v obraz, je zarjul od gneva in segel v žep. »Roke kvišku!« je kriknil Mr. Jenkins. Istočasno je vzdignil desnico z brovvningom ter pomeril na gospoda Granarda, ki Je nemudoma ustregel povelju. »Razodeti vam moram namreč,« Je povzel Mr. Jenkins, »da sva z' gospodom Mihajlovskim stara znanca,. Trikrat sva se srečala: prvič pred šestimi leti v Marselju, drugič pred dvema letoma na velikem procesu v Pondicher-ryju in tretjič nocoj v Parizu. Takoj s«m .vedel, da imam opraviti z gospo-. dom Mihajlovskim. Ni ga v Evropi človeka, da bi mu bil kos v njegovi stroki. Gospod Mlhailovski ponareja denar; tisočaki so njegova specijaliteta. Bodite tako prijazni, gospod Mihajlov-skij, in vrnite mojemu klijentu, ki ste ga tako spretno osleparili, njegovo last. Izplačali ste mu sicer 96.000 frankov, dočim ste jih prejeli samo 38.500. Vse bi bilo potemtakem v najlepšem redu, da ni vaših 96 tisočakov ponarejenih. »Da,« je povzel, obrnivši se k hišnemu posestniku, ki je stal trepetaje poleg njega, »žalibog: denarje, ki vam jih je dal ta gospod, je napravil sam. Enako tudi onih 38.000 frankov v najdeni listnici — kakor nalašč baš toliko, kolikor ste plačali gospodu Granardu za svojo hišo. Ponarejenih Je bilo tudi 25.000 frankov, ki jih je dal gospod Mihajlov-sklj alias Granard tvrdki Montholon Freres za preproge.« Lastnik hiše je gledal zdaj detektiva, zdaj najemnika. »A čemu vse to?« je vprašal nazadnje. »Čemu?« Je Odgovoril Mr. Jenkins. »Stvar je vendar tako preprosta. Gospod je meril od vsega početka le ha to, kako bi dobil od vas 38.500 frankov v dobrem denarju. Odtod tudi sleparija z nakupom hiše. V široko javnost se ni upal s svojimi tisočaki, zakaj vedel je, so mu za petami* Kupil ie vašo hišo. da bi vam jo prodal nazaj. In preproge? Gospod Mihajlovskij jih jc kupil In plačal s petindvajsetimi ponarejenimi tisočaki, očividno z namenom, da bi jih čez nekaj časa takisto ponudil tvrdki nazaj. Medtem pa je zvedel, da so spoznali ponarejeni denar. Kaj ne, gospod Mihajlovskij?« »Da,« Je dejal tujec malodušno. »Nu, Vidite. Tak — ponaredba Je bila odkrita in gospod MihajloVskij si je moral misliti, da ga zasledujejo. Zato vam je pustil preproge za bore par sto frankov. Nemara je imel še druge razloge, da mu je postalo dolgčas V Parizu. Zato je sklenil vzdigniti jutri zjutraj z Vašim čekom 38.500 frankov in jo pobrisati ‘ ž njimi v široki svet. Tvrdka Montholon Freres bi bila haj-brže čez nekaj dni izsledila sVoje preproge in Vi bi jih morali vrniti, pa najsi bi vam bile še tako povšeči.« »Neverjetno!« je zamrmral meščan. »Žal mi je, gospod Mihajlovskij, da, moram prečrtati vaš račun,« je povzel Mr. Jenkins. »Izvolite nemudoma vrniti ček za 38.500 frankov, ki ste ga dobili od tega gospoda; če ne, vas dam pri tej priči aretirati.« Ponarejalec denarja je zamrmral nekaj nerazumljivega; ilato je segel v prsni žep ter izvlekel zložen papir, ki ga ie srdito pomolil detektivu. »AH je to vaš ček?« je vprašal Jfeii- kihs hišnega gospodarja. »Da!« Je odgovoru meščan. »Evo, vzemite si ga nazaj,« je po**' vzel Mr. Jenkins. »A da se zmeniva tudi midva, gospod Mihajlovskij. Mi* slim, da vas ne miče počakati Jutrišnjega dne v Parizu. Na vogalu stoji avtomobil. Moja pomočnika vas pospremita z veseljem na Severno postajo. Tam si izvolite kupiti listek, s katerim s# vrnete ravnim potem na Rusko, odkoder ste prišli. Kar se tiče vaših preprog, jih jutri vrnemo tvrdki Montholon Freres. In zdaj lahko noč, gospod Mihajlovskij. Pol šestih je. Ob četrt 1 njen delokrog. Kljub temu pa so člani ladruge nabirali dobrovoljne prispevke ln ibrali na ta način 8000 čsl. kron. Ker centralna vlada še ni rešila prošenj za štipendije. je vse naše dijaštvo v Brnu na račun omenjenih podpor zadolženo In prišlo s tem v najobupneišl položaj. To krizo Je pa še povečal rapldnl pad naše valute in s tem povzročil, da bo vse naše dijaštvo v najkrajšem času moralo zapustiti Brno, ako ne pride takojšnja pomoč. S tem bi pa bili v prvi vrsti prizadeti dijaki, ki so po večini kot bol-cl za narodno svobodo že izgubili poleg cele vrste študijskih let deloma tudi svoje zdravje In ki ne morejo dovršiti svojih študij v domovini. Slovenska dijaška zadruga v Brnu se obrača z obupnim klicem na vso slovensko javnost in prosi vse, ki ne žele pogina našega inteligenčnega naraščaja, da prispevajo v najobilnejši meri in kolikor mogoče hitro. Vse naklonjene vsote naj se blagovolijo poslati »Slovenski uijask! zadrugi v Brnu« na poštno čekovni rai.un 20.140 v Ljubljani. Slovensko dlja-v Brnu Je v obupnem položaju, edina «U .mu )e hitra pomoči Prosimo vse venske liste, da ponatisnejo ta oklic na fevnost. — Odbor. . ~ Nove poit ne porto znamke po 10, 30 F P®r ter Po 1 In 2 dinarja so ravno-sar prišle r promet. Portoznamke ljubljanske emisije se vzamejo Iz prometa. Nove poštne porto-znamke so Izdelane v beo-gradski državni tiskarni. — Ola.iave delavcem pri vožnji na železnicah. Železniški minister Je podpisal sklep, s kuterim se dovoljujejo olajšave de-ta\cnn zi< vožnjo po državnih železnicah to s:ctr 50 % za vožnje preko 100 km in ta skupine najmanj 10 delavcev. Delavci se toorajo pri vožnji izkazati s potrdilom županstva , da potujejo v svrho, da si poiščejo Jelo. — Gospodu Petru Mlklaučiča, pod-aradniku na premogokopu v Kočevju, se Je očitalo v časopisih »Pondeljek« in »Demosa——————_______________ vina« protinarodno dejanje te denuncijant-stvo v prilog avstrijski ideji, katera dejanja Je po tnobili2aclJj leta 1914. baje zagrešil. Ker izjavlja g. Miklaučič, da so očitki ne-osnovanl ln da Izvirajo Iz političnega in osebnega sovraštva, se je na njegovo prošnjo sestavilo xazsodišče, ki bode te očitke preiskalo. Do pravoreka razsodišča se g. Miklaučič umakne iz Javnega življenja. Poživljamo vsakogar, komur bi bilo v teh zadevah g. Miklaučiča kaj znanega, bodisi »proti« ali »za« imenovanega, naj to spo-ioči Predsedniku razsodišča pod naslovom: Viktor Medved, župan v Kočevju. — Državna posredovalnica za delo. j Pri vseh podružnfcah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski'Soboti je iskalo v preteklem tednu od 30. oktobra do 5. novembra 1921 dela 194 moških in 93 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 220 moških In 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je pa izvršilo 172. Promet od 1. Januarja do 5. novembra 1921 izkazuje 29.168 strank In sicer 14.436 delodajalcev In 14.732 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 8)71. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, trgov, sotrudnikl, prodajalke', strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, sluge, natakarji, natakarice, knjigovezi, služkinje, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: mizarji, elektromonterji, čevljarji, krojači, zidarji, tesaril, kolarji, usnjarji, šteparice za čevlje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Nudi Sršeni. France Sršen lz Loke pri Mengšu Je zvedel, da mu Je poslal neki sorodnik iz Amerike v pismu dva dolarja. To pismo pa Je dvignil na pošti njegov stričnik Miha Sršen, invalid z mesečno invalidnino 30 kron. Stari Sršen, ki se je radi tega silno razhudil, se Je v jezi napil In nato nahrulil stričnika, da Je goljuf. Miha Sršen, ki Je dohitel strica s kolesom na mostu, pa ga ie zavrnil, da naj ne zmerja na cesti In naj gre domov, češ, da Je tako pijan, da ni za nikamor. Stari Sršen ni odnehal od prepira In končno sta se oba Sršena sprijela. Med ruvanjem Je potegnil mlajši Sršen zračno sesalko od kolesa in udaril strica z njo tako po glavi, da Je ta omahnil in se končno zgrudil nezavesten v travo ob cesti. •— Mlajši Sršen se zagovarja s silobranom: težko poškodbo, ki jo Je dobil stric na glavi, pa pripisuje padcu. Obravnava je Jasno pokazala, da Je Miha res poškodoval strica ln da o silobranu ni govora. Državni pravdnik je predlagal obsodbo radi težke telesne poškodbe — Franc Sršen Je imet med drugimi ' poškodbami na glavi tudi zlomljeno čeljust —' in prosil, da izroči sodišče po obsodbi spise državnemu pravd-ništvu, ki bo tožilo obtoženčevega očeta Miho Sršena starejšega zaradi krivega pričevanja. Oče je namreč izpovedal, da je odrinil strica od sebe In ta le padel v kanal ob cesti. To je izpovedano, kot so dognale druge priče, bržkotne namenoma, da bi služilo zagovoru, da si je zlomil stric čeljust pri padcu. Miha Sršen ml. Je bil or>-sejen radi liudodclstva težke poškodbe na tri mesece težke ječe in mora plačati stroške obravnave, stricu Sršenu za bolečine 3000 kron in preko 3<’00 kron za ra/ne druge stroške. Tako Je končal boj hudih Sršenov za ameriške dolarje. Liubllana. = Gregorčičev večer. Izobraževalno društvo »firatstvo* priredi v proslavo petnajstletnice smrti našega »soriškega slavca« Simona Gregorčiča v veliki dvorani Mestnega doma »Gregorčičev večer*. Dnevni red: »Predavanje o življenju pesnika in pomenu njegovega delovanja za naš narod. Pričetek ob S. uri zvečer. Vstop prosi. V očigled dejstvu, da se po vsem našem bratskem Primorju pripravljajo velike slavnosti ob tej priliki, Ljubljana nikakor ne sme zaostati. Vsi na Gregorčičev večer. *= Kako se rešuje stanovanjska beda v Ljubljani. K temu poročilu smo dobili naslednje poročilo, ki ga objavljamo, da se pokaže zadeva tudi v nasprotni luči In v svrho lažje presoje. Stanovanje ge. Lev-čeve Je dobil neki zasebni uradnik, ki je stanoval z družino že 2 leti v neki mali sobici brez vseh pritiklin. Pred njim so prosili za Mo la M Doitojeii (1821-1920* Letos slavi ruski narod stoletnico rojstva svojega največjega romanopisca Dostojevskega. On in Tolstoj sta dve osebnosti, ki sta razburili s svojimi idejami vso evropsko javnost. Onadva sta PrVa opozorila rusko inteligenco na njeno moralno nemoč in izrazila trdno vero v Siroto maso, v ruskega mužika. Toda tudi med njima je velika razlika, lolstoj je bil pravzaprav popoln koz-rodpilt; njemu masa ni bil samo ruski narod ampak narodi vsega sveta. Dosto-ievikij pa Je bil bolj nacijonalist; le Rusija ln pravoslavje bo rešilo svet. Tolstoj je bil Individualist, ni mu bilo za družbo in življenje v njej, Dostojevski! pa Je bil odločen zagovornik socijalne ^lanizacije. Posameznik naj se žrt-^Je v dobrobit celote. Vzrok pa, da se razlikuje po svojem umetniškem delovanju od drugih pripovednikov svoje ‘‘Obe, nam Je iskati v tem, da je bil on inteligentno proletarsko dete, ki je do-0 marsikaj česar drugi niso. Ta raz-Uk? se po^aže najbolj jasno v zunanji oliki njegovih romanov; Oni niso kla-Ično dovršeni, kakor dela Turgenjeva Gončarova. Njegovo slabo gmotno tanje ga je sililo, da je pisal zelo hitro p ni imel časa, da bi svoja dela opilil, .a tudi njegov značaj je vplival na zu-«njo obliko njegovih del. Načelno je i, ?ra^a! dolgovezne opise prirode ali javnih prizorov in se ni poglabljal v arobnosti, temveč jc v bistvenih pote-tre. Podal vse, kar se mu je zdelo po-Sai«"0, Sv03e J’l,nake je takorekoč vse t>lsa+ŽiVe1, °ni govore’ k°t bi govoril ^ at~J sam. Ravno v tem zartemal-janju anjpsti se kaže Dostojevskij nervoz-t^eSčansko dete. Se veliko večja pa je razlika po vsebini. Pri drugih pisateljih so bila dela vsebinsko zelo enostavna. Pri njem pa tega ni. On namreč nariše vkratkih potezah vso družbo in vse njene dele; pokaže nam življenje premožnejših slojev in življenje proletarcev po nezdravih hišah in beznicah. Ne opisuje nam lepot narave; pač pa nariše mnogokrat drugovrstne slike: ulico v dežju in burji, po kateri tavajo pozno v noči nesrečniki, ki »nimajo lastne strehe in ognjišča, kjer bi ogreli svoje otrple in prezeble ude. V tem oziru bi njegove romane mogli primerjati z deli Dickensa, ki je prav gotovo vplival na Dostojevskega že v mladosti. Najvažnejše svojstvo njegovih romanov pa je pslhljatrična analiza, ki dela Dostojevskega tako velikega. Z obširno natančnostjo, kot kak učenjak riše svoje duševno bolne Junake. Večina osebnosti, ki nastopajo v romanih je umobolnlh. V »Bratih Karamazovih« jih je šest; v,»Zločinu In kazni« In v »Besih« po štiri v »Iidiotu« tri in v »Ponižanih in razžaljenih« dve. Njegove romane bi lahko uporabljali kot učne knjige v psi-hljatrljl. Vse mogoče slučaje duševne bolezni nahajamo v njegovih spisih: ha-luncinatorje, histerike, epileptike, spolno perverzne ljudi itd. Da je Izvršil Dostojevskij v svojih spisih tako natančno psl-liijattrlčno analizo ima pač svoj vzrok v duševnem razpoloženju pisateljevem In nagnjenosti do duševnih bolezni. Poleg tega pa je vplivalo nanj tudi življenje v mestu in vtisi iz okrajev, kjer vlada siromaštvo in beda, ki so mu nudili sliko ; duševno različno disponiranih ljudi. Ker primanjkuje Dostojevskemu pri-roclnih vtisov, je pri spisovanjti v svoji psihiatrični analizi, pri opisovanju naj-bednejšega stanja svojega junaka nekako krut in muči s tem čitatelja. Tudi ta poiav nam more razložiti skraina nap«-. 1 stanovanje ge. Levčeve Že 4 gospodje z družinami in ga niso dobil), dasl je ga. Lev-čeva sama in ima samo kužka. Končno se Je posrečilo Samici preskrbeti v isti hiši sobico, ki je čedna, ima peč ‘m poleg malo kuhinjo sicer res samo z navadfiim ognjiščem, kar bi se pa dalo prav laliko Urediti, oso-bito za eno samo osebo. V tej Sobici je stanovala do sedaj dve leti neka gospa s sinom. Torei bi se z ozirom na težko, stališče družine lanko zadovoljila tudi ga. Levčeva In se primerno uredila. Kar se tiče siromaštva ge. Levčeve je malo dvomljivo, ker Je znano, da se ona peča s posredovanjem nakupa in prodaje hiš, kar ni ravno najslabši posel. Toliko občinstvu v pojasnilo. = Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 17. novembra t. 1. ob 20. url v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. Maribor. Nesramen napad na našo policijo je priobčila četrtkova »Volksstimme« povodom aretacije neke stare ženice, ki Je bila osumljena iahine. Zgraža se nad surovostjo dotičnega redaija in ta slučaj uporablja, češ ,da se vsi naši policijski organi odlikujejo po svovostl. Pa to še ni najhujše in bi se kom no še preneslo. Saj Je ravno pri opravljanji te težke službe razumljivo, da se mora često nastopati ostreje, kakor Je ljubo stranki, redarju In občinstvu, dasi je naša policija v obče zelo na mestu in taktna. Da pa ni gospodom, ki se zbirajo okrog tega lističa, posebno prirastla k srcu, ampak, da Jim Je pošteno obležala v želodcu, to je pa že davno splošno znano. Zakaj, ako bi ne bili imeli Svoj čas na mestu te vrle policije, bilo bi sedaj v Mariboru najbrže precej drugače. To vedo gospodje tudi okrog »Stimc«. Ampak, da se uporabi morebiten posamezen slučaj, ki morda res ni "bil povsem korekten in se loptie z loparjem po celem stanu, to Je, kar se moru odločno obsojati. Najhujši in naravnost žaljiv pa Je konec dotične notice. Trdi namreč in namiguje, da se policijski organi najrajše zadržujejo okrog klavnice, kjer čakajo na ostanke In na — podkupovanje. To pa presega vse meje dostojnosti. Gospodje pri »Volksstimme* dobro vedo, da ima vsak redar predpisano, kjer mora vršiti službo. In sedaj Jih napada in Javnosti slika, kakor da se nalašč zadržujejo pri klavnici radi odpadkov in — podkupovanja. Ce veste za posamezne slučaje nekorektnosti, tudi veste, kam se je vam pritožiti. Ako pa že tega nočete, pa pridite v Javnosti z imeni-na dan. To bi bilo vredno poštene stranke in poštenega lista, ne pa tako nesramno blatiti cel stan, ki vrši svojo službo v dobrobit občinstva in je bil na mestu v najtežjih slučajih. Gospodje si pač želijo starih »cajtov« in tudi starih policajev. O občinskih sodiščih za pobijanje draginje Je priobčil svetnik g. dr. Vidovič v »Taboru« jako informativno razpravo. Dokazal ie, kako nensnovano In neumestno je bilo beganje občinstva po raznih govoricah In listih, kar ni bilo ne občinstvu, ne razsodišču v prid. Vse kaže, da se tudi ne bodo izpolnile želje predsednika trgovskega gremija g. Weixla. češ, da bodo občlnsk| razsodišča po zatrdilu ministra Kukovca v kratkem ukinjena, Stvarna razprava predsednika občinskega razsodišča, upamo, da Je mnogo pripomogla za treznejše presojanje te važne naprave bodisi pri konsu-mentih, kakor tudi pri trgovcih. Kako si zna pomagati trgovec pri sedanji valuti na škodo občinstva nam jasno kaže sledeči slučaj. Pri Hans Andraschitzu na Vodnikovem trgu — znana zagrizeno nemška firma — je kupila neka stranka pred mesecem lonec za 80 K. Sedaj je hotela kupiti Istotam enak loiiec, a Andra-schitz Je zahteval 160 K. torei še enkrut toliko, dasl Je lonec od Iste zaloge. Izgovarjal sc je na našo valuto. Upamo, da mu bo občinsko razsodišče povedalo In dokazalo koliko sme zahtevati kljub naši valuti. Ta slučaj najbolje dokazuje, da bodo v tej valutni mlzerlJI udarjeni zopet samo konsu-mentl, medtem ko sl bodo taki nepošteni in brezobzirni trgovci ala Hans Andraschitz še bolj napolnili žepe. Ričetvaroš In »Straža*. V sredo je prinesla »Straža« dopis pod imenom »Ričet- tost in razdraženost njegove duševnosti. Njegove junake lahko razdelimo v par tipov, ki se v vsakem romanu znova ponavljajo. Predvsem moramo ločiti poleg stranskih tipov dva glavna in sicer: 1. krotki tip človeka, ki vse pretrpi in odpušča vse, skratka Idealna postava. Take osebnosti so Vanja v »Ponižanih in razžaljenih«, knez Miškin v »Idijotu«. 2. tip grabežljivega sebičneža, ki poln strasti ne more premagovati svoje pohotnosti In ne priznava človeških in božjih postav. Taki so Stavrogin v »Besih« ali Dimitrij Karamazov. Tudi njegove ženske moramo ločiti v dve vrsti. Krotke ženske nežnega srca, ki v svoji neskončni ljubezni pozabijo nase In se žrtvujejo za ljubljeno bitje: Nelka ali Nataša v »Ponižanih In razžaljenih«, Razkolnikova mati in Sonja v »Zločinu In kazni«, Hromenjkaja v »Besih«. Druga vrsta Dostojevskijevih ženskih junakinj so krute, grabežljive in oblastne postave, kakor n. pr.: Polina v »Igralcu«, Nastasja Filipova, Varvara Petrovna v »Besih«. Mnogokrat nastopa v romanih Torijevskega tip cinika, ki gre preko zakonov le da zadovolji svojo strast. Taki značaji so knez v »Ponižanih In razžaljenih« In Svldrlgajlov v »Zločinu In kazni«. Ravnotako srečujemo večkrat uradniške postave, kl so se ponižale do sTcrajnostl, v srcu pa so ohranile vero v Boga in se zavedajo svojega človeškega ('ostojanr,tva, Marmeladov v »Zločinu in kazni« je tak. I.lojno lahko ločimo Dostojevski jeva dela v dve vrsti. V ona, kl so nastala pred pregnanstvom v Sibirijo. Med te prištevamo povesti Mali junak, Bele noči in Bedni ljudje. Razentega pa imamo še dela Iz dobe reakcije po letu 1860. Že v prvi dobi je Dostojevskij pod vplivom Gogolja začel pisati humoristične romane. Toda ta humor ie bil ori- varoš« v taki obliki proti nekima »jezični- j ma dohtarjema«, da smo se kar čudili, kako more priti toliko anojnice v dostojen list, četudi na zadnje mesto. Nam ni -znano, kje je tisti »RičetvaroŠ«, kakor tudi ne do-tična »jezična dohtarja«. Ampak malo več dostojnosti bi nikakor ne škodilo ne občinstvu, ne »Straži«, oziroma njenemu dopisniku. Zakaj, priporočati svojega političnega nasprotnika za državno 2r o v svrho izboljšanja pasme. Je pa le malo predebela za katoliški list. 4000 K bakšiša Je moral plačati te dni neki živinski trgovec, da je dobil v Mariboru dva vagona. Ce bi ne bil mazal, ne bi bil dobil vagonov. Tako poroča petkov »Slovenec* v štajerskih novicah. Prosimo »Slovenca« In njegovega dopisnika, da imenovano dejstvo naznani na pristojno mesto ali pa v javnosti z imenL To Je v interesu Jasnosti in železničarjev samih. Torej z imeni na dan! Plesno šolo za otroke In tudi odrasle otvori gospa Hribarjeva v Gambrlnovi dvorani. Pravijo, da bo ta plesna šola popolnoma nova in najmodernejša. — No. če bomo v vseli strokah v Mariboiu tako dobro preskrbljeni, kakor s plesnimi šolami, potem ne bo slabo. Vse pa kaže, da se nam ne bo ljubilo letos toliko plesati, kakor želijo razne plesne šole, ker se nas že itak dovoli suče na druge načine. Naši otroci pa lahko plešejo, če nimajo važnejšega posla, Sicer pa naj bodo otroci — otroci In jih ne mučite še s plesno estetiko, ki Jim Itak pride še prehitro. Za pljučnico le obolel g. profesor Be-ran, učitelj glasbe na tukajšnjem učiteljišču. Na praznik Vseh svetnikov se Je prehladil na pokopališču. Upamo, da kljub visoki starosti, vendarle okreva. Ugnan iz Maribora Je oil trgovski potnik Ignac Koritflft doma iz Rajhenburga. Kot dosleden nasprotnik naše države ie zabavljal po gostilnah. Policija ga je aretirala, Izgnala ter prepovedaia povratek. Jmamo lastnih zabavljačev dovolj. Cemu nam še treba drugih. Zagoneten smrtni slučaj. Dotlčno moško truplo, katero se je našlo ob progi, in kateremu je vlak odrezal roko in nogo Je komisija preiskala. Dognalo se Je, da Je ponesrečenec 30 letni Stanko Nikolič od Sv. Trojice pri Prokločeviču v Slavoniji. Mogoče se Je dogodila nesreča, da Je padel med vožnjo iz vlaka. Se bolj verjetno pa Je, da se Je sam usmrtil na ta način. Nikolič je bil že več mesecev brez službe in bi se bil moral ravno na dan nesreče zagovarjati pri sodniji radi dolgov. — Kam privede človeka beda in dolgovi? Kdo Je kriv žrtve mladega življenja? Nasedla ie. Na kolodvoru v Mariboru se je pomicKi neki Antoniji Škerjanc, ki je potovala v Gradec neki mlad dečko kot postrešček. Obljubil JI Je, da JI preskrbi taicoj potni list. V to svrho mu je Skrjančeva izročila 400 kron, s katerimi se je postrež-ljivi mladenič za vedno poslovil. Ceiie. Ljudsko vseučilišče v Celja, Danes v pondeljek zvečer ob pol 20. url nadaliuje svoje zanimivo predavanje »o duševni in telesni vzgoji mladine« mestni fizik g. dt. Mano Dereani. Pričakovati Je, da se udeleže tega predavanja v obilnem številu poleg drugih tudi opl krogi, katere bi moralo to predavanje posebno zanimati, kakor učiteljstvo, starlšl I. dr. Seja veseličnega odseka »Bratstva« le iutrl v torek 15. nov. ob 8. url zv. v društvenih prostorih. Stavka v zlatarski tovarni »Zlatar ka* v Cellu. Delavstvo zlatarskih tovarn »Zla-tarka« ln podjetja brata Knez Je vložilo spomenice za poboljšanle plač. Podj?lje Knez, kl obstoja šele kratek čas, Je prošnji delavstva ugodilo, velekapltalistlčno podjetje »Zlatarka« pa ne. Vsled tega Je delavstvo te tvrdke stopilo v stavko. Se parno kopališče v Celju. Občinstvo se pritožuje, da je parno kopališče '.e vedno zaprto. Zima Je tu. kopališče ceiisko prebivalstvo nujno rabi. Mesina uprava na) zadevo z vso resnostjo vzame v roko In Jo uredi. Mislimo, da obstoja neka določba v smislu katere se lahko takšni obrati Iz lavnih interesov razlaste. Na| se ukrene to ali ono, parno kopališče v Celju moramo Imeti in prebivalstvo ne bo trpelo, da bi zoradl trme lastnika obrata trpela hlgliena mesta Celja. siljen in se nikakor ni mogel meriti z Gogoljevim. Po svojem povratku iz Sl. birije pa se je znova obrnil nazaj k svojemu glavnemu svojstvu, k psihijatričnl analizi in se razvil do one veličine, ki ga uvršča med hajvečje duhove XIX. stoletja. V tej dobi po letu 1860. so nastali Zapiski iz mrtvega doma. V tem delu ni zavite vsebine, ampak to so krasne slike iz sibirskih kaznilnic in prisilnih delavnic, pisane iz lastnega doživetja. Globoko se je zamislil v-narodno dušo in njene temelje. V tem delu nj doktrin, ki jih je pozneje zastopal, temveč samo neskončno človekoljubje preveva cel roman. Dostojevskij opravičuje zločince, med katerimi je živel, in pravi, da kazen ne bo poboljšala zločinca, temveč, da se bo vsled tega razvila le še večja mrž-nja do dela in še večja strast in želja po uživanju. Med drugimi deli, ki so še spisana v tej dobi je omeniti Beše, Bratje Karama-zovi, Iidijota in njegovo najboljše delo Zločin in kazen. S tem romanom je zelo razočaral bralce. V njem opravičuje tragično krivdo Razkolnikova in slika njegov preporod v ječi. Dostojevskemu samemu se je zdelo najboljše delo roman Bratje Karamazovi. Tu Je podal izpoved svojega življenja in Iznesel svojo mistično filozofijo. Bolj renkcijonarni pa so Besi, v katerih je orisal par radikalcev s čudaško naturo. Navzlic temu pa ne moremo trditi, da je reakcijonarstvo popolnoma prevzelo Dostojevskega. Vse pregloboko so v njem koreninile kleje človečnosti in tako je ostal n. pr. do svoje smrti odločen zagovornik 'ženske emancipacije. Globoko je prodrl v bistvo demokratizma in pokazal vzvišenost pravoslavne Rusije nad ostalo Evropo; kajti v srednji Evropi se je ustalil demokratizem najprej pri proletarcih, v Rusiji pa najprej Državni nameS/enci v Celja, kl »o tl pred kratkim ustanovili svojo organi/acilo. so že pri ustanovitvi S posebno resduclio zahtevali, da se Celje uvrsti v vlšll dra-ginjski razred, ker Je Celje v Življenjskih potrebščinah dražje mesto kot Maribor lin Ljubljana. Vodstvo organlzaclle Je te dni svojo zahtevo na merodajnem mestu v Beogradu ponovilo. Beračev še vedno mrgoli po našem mostu. Bi bilo dobro napraviti včasih pogon, ter iztrebiti razno postopaško nadlogo, re* potrebne pa oddati v kakšne primem« U* vode. Primorje. Nemški konji na Primorskem. Italija le dobiia za vojno odškodnino iz Nemčije mnogo konj ter jih prodala primorskim kmetovalcem, toda vsled Izpremembe podnebja konji po vrsti crkavajo. Slovensko slrotlSče' se snuje v GorlcL Ženska volilna pravica. Za občinske volitve na Primorskem imaio volilno pravico tudi vdove In ločene žene, ki plačujejo direktni davek. Voliti pa ne morejo same, am» pako po najbližnjem moškem sorodniku. Ponesrečen zrakoplov. V Volčah pri Tolminu je padel na tla zrakoplov, ki je bil namenjen iz Turina na Dunaj. V zrakoplovu sta bila dva Italijanska rezervna častnika, kl so Ju izvlekli mrtva izpod zrakoplova. Književnost in 111H. »Zbornik za umetnostno zgodovino.« 1. in 2. števiika tega lista, ki ga Izdaja »Umetnostno zgodovinsko dnštvo« v Ljubljani, }• izšla. Urejuje ga dr. Izidor Cankar. »Zbornik« stane na leto 100 K, za inozemstvo IS frankov. Vsebina: dr. Fran Stele: Slikar Johannes concivis de Laybaco. — Viktor Steska: O nekaterih ljubljanskih spomenikih. — Dr. Jos. Mal: Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. — Izidor Cankar: Umetnost v krščanskem slovstva. 2. stoletja. — Karel Ozvald: Donesek k estetskemu šolanju očesa. — Narodna galerija. — Varstvo spomenikov. — Umetnostno-zgodo* vinsko društvo. — Bibliografija. — Rattta* ve. — Personalia. — Razno. »Mladika.« Vsebina devetnajste In dvajsete številke: Leposlovni članki: Vampir (dr. Pr. Detela), V Sinrlinlu (Nart Velikonja), Domače živali (Lovro Koder), Stari rokopl« (Venceslav Bele), Cudnl priimek (Anton Ce» hov-Toroš). Poučni članki: Kopriva In vijolica (Po Dannertu Fr. Pengav), Krlzanten a t gumbnici (književnost, slikarstvo, glasba). — Pesmi: Akordi srca (Henrik Hebat), Zimska (Albert Slrok), Zidanje Skadra (Srb. nar. po-sem. Al Gradnik). Blazne noči, I. II. III. IV. V. (Janko Samec), Rudnik (Stano Kosovel), Starček na skali (Fr. Ločnlškar), Kaplja (Fr. Tratnik), Puštalska dolina (Peter ButkovlČ), V deveto deželo (Rasto Nemec). —- Za naSe malčke: Maček gre k mišku v »vate (Cika Jova — Gradnik), Joža pase goske (Cika Jova-Gradnik), Po počitnicah (Cika Jov Gradnik). — Iz naše književnosti: Zadi novosti. — Zenski svet: Ne govori preve . (G. B.). — To in ono: Književnost ln umet* nost: Knjige v Julijski Benečiji. Naše časopisje, Naše 'ilustracije, Dantejeva Jama. Narodno blago: Od srebrne zibke. — Slike: Matissč: Tihožitje, t Kralj Peter I. Veno Pl* Ion: Mo) oče. A. P. Cehov. Lukič: Portret L Lukič: Portret II. Lukič: Kip. Fran Kralj: Molitev. Dantejeva jama pri Tolminu. —< Umetniška priloga: Veno Pilon: Lakota. A. Bucik: Lastni protret. A. Bucik: Portret. Veno Pilon: Obraz starca. Fran Kralj: Le« genda »Fantje po polj’ dredo«. — Mladika izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja !'■' Katoliško Tiskovno Društvo v Gorici. — Tiska Narodna Tiskarna v Ooricl. — Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L. Denar se pošlje naprej. — Posamezne števil* ke po 1 L. Za Inozemstvo, tudi za Jugoslavijo, stane 20 L letno. Uredništvo ln uprava je v ulici Carducc! 4. Urejuje: France Bevk. Pridobivafte nove narooike; pri Inteligenci ln zato Je prorokoval svd-jemu narodu lepo bodočnost. S proroko-vanjem je nasprotoval svoji lastni trditvi, ki pravi, da le nesreča, beda in blato očišCuje človeka in da bo tem gotovejt iešen oni, kl trpi in strada. Končno še par podatkov Iz Dostojevski jevega življenja. Rodil se je 11. nov. 1821. v Moskvi. Do 13. leta ga je vzgajala mati. L. 1834 pa ga je oče poslal V penzijonat, kjer je ostal do materine smrti. Nato je odšel v Petrograd, v inženirsko šolo. Po dokončanih študijah je ^ stopil v službo, v kateri pa je ostal le eno leto. Nato se je začel intenzivneje "‘eraturo in spisal svoj prvi roman Bedni ljudje. Polagoma se je navzel r.ovili socijalističnih idej in vstopil v neko tajno organizacijo. To je postalo zan' usodno. Policija je zvedela za ‘o družbo, čhne je aretirala in večina njih je bila obsojena na smrt. V zadnjem trenutku pa jih je car pomilostil in odpeljani so bili, med njimi tudi Dostojevskij v Sibirijo. V Sibiriji je preživel Dostojevskij do leta 1859, torej 10 lej in se je tam tudi poročil z vdovo po nekem sotrpinu. Leta 1859. se je vrnil v Petrograd. Tu je začel izdajati s svojim bratom Mihajlonl list Vremja in pozneje Enoho, s katero pa ni imel sreče. Medtem je potoval dvakrat čez mejo in zaisrral vse svoje pre-roženje. Njegova žena mu je kmalu umrla in leta 1866. se je poročil v drugo z Ano Snitkino, s katero je imel 4 otroke. Po poroki sta odpotovala v tujino, kjer sta ostala 4 leta do 1871. Tedaj pa se je začel njegov gmotni položaj, kl Je bil zapustil v duši Dostojevskega težke spomine, boljšati. Toda ni mu bilo namenjeno vživati popolno srečo. Sredi na j večje slave ga je zalotila smrt. Umrl je 28. januarja 188L Alekseitv. n3affl»«*««C2393&2 Prof. S. Sanfel j Božične razglednice j 1 so ravnokar izšle, terjtee dobijo po vseh trgovinah | • z papirjem in knjigarnah. • Nojcencjie in najhvaležnaiš« darilo našim malim je'. 11 lUulll ji prvovrsten 1 E UlliUjj kosovec in orehovec po zelo nizki ceni dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista Dobava samo v vagonih. z papirjem in knjigarnah. Božične razglednice so umetno izdelane v raznih barvah in tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2 50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARNI m KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. ®©obbbhe3«» ©fleaHaea9®®®»«Ba«aB» »materne®®1 knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas K 20— Moli ljubčki živalske slike za na5e malčke na trdem motno vezanem kartonu K 32— 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvnlki K 12— r.Crnipeter", staroznano, vesela družabna igra za zimske vetere. 1 igre K 8— Vsc se dob! v Zvezni knjigarni v Ljubljani Mari jin trsi 8 1 lokomobilo 30 do 50 konjskih moči, Ponudbe le pošiljati direktno na občino, Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Gosposka ulica — Hotel Balkan pesisfrovana zadf&ga z omejeno zavezo TOarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. Podružnica v murski Soboti in Dolenji Lendavi Sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4'tl. dneva vloge do dneva vzdiga. Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. Daje posojila v vseh oblikah Eskomptuje različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji, Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. Uraduje vsak dan dopoldne. jel Žepna koledarja v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro iimanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni In tiskarni v Ljubljani, Wolfoya ulica štev. 1. čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, e.skompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim ==■---------r_—: -........... nadzorstvom. ========== , ■ - V V. _ '1 Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Celefon št. 54. Čekovni račun št. 11.323. Razširjajte Jyg©iSawij©‘! Stran 4. .JUGOSLAVIJA4 14. novembra 1921. 279. štev. iT-MT-rr-nn — - . — / "7.. f i,—.-■ i. nrmr t..r" nv ■“ i T' rT.--T-w.m-rr ' “ ..“it-i— T ■ . i »p ■ n, ■»■>•..wip.mi.nsi« h ' >' "Iri - ■ Drobiž. * Nov Berlinski mestni drobiž. Kakor. po drugih mestih v raznih državah, tako je imel tudi Berlin za časa vojne papirnati drobiž po 50 vinarjev. Ker je bil ta denar umetniško zelo slabo, izvršen, bodo sedaj izdali nove vrste drobiž po 50 vinarjev, ki bo zelo . interesanten. Tiskan bo v 20. različnih obrazcih, po okrajih mesta Berlina. Na eni strani bodo vsi obrazci enaki, a Aa drugi strani bodo predstavljali po ano historično sliko starega Berlina. -.Vseh teh 20 vrst pa bo veljavnih za «elo mesto in ne samo za posamezne okraje. * Proti ženski debelosti. V Newyor-ku in po drugih ameriških mestih so nastali celi pokreti proti predebelim ženskam. Posebni odbori bodo dajali veliko nagrado ženski, ki v določenem času primerno shujša. V samem Newyorku se zdravi proti debelini nad 60 žensk, ki so tehtale 120 do 200 funtov. V enem tednu shujšajo za 4 funte. Shujšanje se doseže z gimnastičnimi vežbami in dijetaini. * Čuden ^ovod ločitve zakona. Dostikrat se pripeti, da kake malenkosti povzroče velike posledice. Neka Angležinja pripoveduje o svoji prijateljici sledeče: Moja prijateljica se je poročila s človekom, katerega je irkre-no ljubila. Ta človek pa je imel to slabo navado, da je na vsako vpra- šanje odgovarjal z »kako« ali »hm«. To je mojo prijateljico napravilo tako nervozno, da ni mogla več prestajati. Radi tega je prišlo do prepira v hiši in končno je žena tožila ua ločitev zakona, Ta žena je bila morda upravičeno nervozna, toda kako nervozni bi morali biti še le možki, če bi pazili na vse ženske muhe. * Smrt angleškega čudaka. Nedavno je na Angleškem umrl človek, ki je pobiral na ulici ležeče odpadke usnja ter jih pritrjal na podplate svojih čevljev. On je bolehal na ideji, češ, da mora menjati odtiske svojih čevljev (podplatov). Vzrok te bolezni pa je tičal v tem, da je bil nekoč obdolžen uboja ter bil glavni dokaz odti- j sek njegovega čevlja. Toda čeravno je bil potem oproščen, vendar je to tako vplivalo nanj, da se je vedno bal iti po ulici, češ, da ga kdo opazuje in gleda na odtiske njegovih stopinj. Zato je pritrjeval na podplate kose usnja samo, da bi premenil odtiske svojih čevljev. Proda se: 300 FINO USTROJENIH POLHOVIH KOŽIC. se proda. Naslov v upravi. ' •> 2281 j MOBIL1JA j dobro ohranjena se ceno uroda. Ogleda se j od pondeljka do sobote ^■posvetska cesta i Kolizej II vrata 112. w 2280 I ZLATA VERIŽICA, ZLATA URA IN SALONSKA SUKNJA se proda- Naslov v upravuiitvu. 3T4T NOV PISALNI STROJ »ADLER« model št 7 se proda po zelc nizki »eni. Poizve se v uprav, tega Usta. PISALNA MIZA Iz trdeča Usa, jako dobro ohranjena, pripravna za vsako pisarno, se csjao proda. ! Naslov ▼ upravi. Kupi se: ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica L 878 Službe: PRODAJALKO ki bi bil:', pripravljena opravljati tudi gostilniška dela, sprejmem. Ponudbe na upravnl-štvo »Jugoslavije« v Celju. 2274 VESTEN POMOŽEN KORESPON-DENT IN KNJIGOVODJA. se sprejme takoj. Ponudbe pod »Vztrajen« na Aloma CompanY, anončna družba z o, z, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3 STOLARSKE POMOČNIKE za pokučtvo traže se. Stan u naravi. Ponudbe na Javor d. d. prije Stolarska udruga, Zagreb. 2269. SLUŽKINJA starejša, katera se tudi pri kuhanju razume, se takoj sprejme v Zidanimost proti mesečni plači 500 K, Služba je stalna in ker • so samo dve osebe, tudi lahka. Pismene ponudb«; pod »ZIDANIMOST« na upravništvo »Jugoslavije« Ljubljana. 2268. KROJAŠKEGA POMOČNIKA mladega, sprejmem takoj za veliko in malo delo. Franc Strnita, Fužino 18 pri Ljubljani. GATTERIST izurjen in zanesljiv se iiče k 24 - polnom jarmarju. Ponudbe se sprejmejo pod navedbo dosedanje zaposlenosti, in zahteve plačila na! so na parne žago Rimske toplice v pošljejo. 2m Razno: 30.000 K posodim proti vknjižbi na prvo mesto ne-zadolžene nepremičnine v Ljubljani ali v bližnji okolic!. Pismene ponudbe pod St. 2277 »Vknjižba« na upravo lista 2741 NA HRANO IN STANOVANJE se sprejme dva gospoda. Naslov v upravi. MIKLAVŽ JE TUJI POPRAVLJANJE PUNČK IN IGRAČI! Postrežba točna. Cene zmerne. Jos. Kušlan, Ljubljana. Nunska ulica 19, II nadstr. 2276 MESEČNO SOBO lahko (udi brez pohištva išče proti dobremu plačilu državni uradnik. Dopisi pod »Mesečna soba« na Aloma Companv, anončna družba 2 o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI prevzema po svojih članih prevažanle pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovlrjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227 SESEČNO SOBO "sako ceno. Cenjeno ponudbe proslrn pod »SOBA« na upravo lista. 2265. VDOVA IŠČE DRUŽABN1CO pošteno Slovenko ed SO do 35 let staro, kot pomoč v trgovini e mešanim blagom. Da tudi v najem proti prevzetju še notri naha-jočega blaga. Naslov pove podružnica »Jugoslavije« v Celju. 2252. Zelje v slavah 10-15 vagonov imam za takojšnjo nabavo po dnevni ceni. JOSIP JEGLIČ Pragersko. Mnogo časa In denarja si prihranite ako takoj naročite „Expres“ kotno računarico. »Ekspres** je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ,.Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnik« »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.