Tudi včeraj poskus bega iz CPT-ja, 42 gostov vprašalo politični azil Deželni zakon za slovensko manjšino v deželnem svetu Trst bo osrednje prizorišče praznovanja Evropskega dne židovske kulture /a Primorski SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 2007 Št. 206 (18.989) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Brez mladih bo vse težje SANDORTENCE Optimistično razpoloženje, ki je prevevalo začetek včerajšnje Drage, je še kar upravičeno. Italija je začela izvajati zaščitni zakon, Benečija je dobila sred njo šo lo, od no si med Ri -mom in Ljubljano so še kar dobri. V našem prostoru se počasi ustvarja vzdušje, ki je naklonjeno sožitju in sodelovanju, kar smo si vedno želeli. V manjšinski skupnosti je slišati vse manj tarnanja in joka-vosti, ob tem pa se postavljajo veliki razvojni problemi, ki jim nismo še kos. Ideološke razlike na srečo postajajo počasi stvar preteklosti, še vedno pa glede marsičesa ne vemo, kaj hočemo in kam gremo. Kot da bi v slovenski manjšini manjkal velik skupni razvojni projekt, za katerega so dozoreli časi. Na zanimivi otvoritveni okrogli mizi je bilo dosti govora o jeziku, šoli in mladih, ki se mi zdijo, poleg gospodarstva, temeljna vprašanja naše skupnosti. Podoba manjšine, ki so jo predstavili Darka Zvonar, Anton Rupnik in Peter Brumen, je še kar spodbudna, njihovo izvajanje pa odpira vrsto dilem in odprtih vprašanj. Zvonar jeva je govorila o svojih izkušnjah na tržaški slovenski šoli, Rupnik predvsem o po li ti ki, Bru men pa zlas ti o mladih. Ti so nosilni steber v športu in v kulturnem življenju, niso pa še prisotni tam, kjer se odloča, kot je pravilno ugotovil predsednik SKGZ Rudi Pavšič. In prav večja vloga in »oblast« mladim je morda največji izziv, pred katerim stoji slovenska manjšina. OPČINE - Včeraj začetek 42. Drage Slovenska manjšina v očeh opazovalcev Odprtje študijskih dnevov v optimističnem razpoloženju 42. Draga se je začela v znamenju optimizma in dobre podobe slovenske manjšine v Italiji KROMA PEKING - Kitajska spreminja podobo pred olimpijskimi igrami Nova imena kitajskih jedi OPČINE - Pod velikim štorom Fin-žgarjevega doma se je včeraj popoldne v znamenju optimizma začela 42. Draga v priredbi Društva slovenskih izobražencev. Za uvodno predavanje so poskrbeli Darka Zvonar Predan, Anton Rupnik in Peter Bru-men, ki so iz zornega kota zunanjih opazovalcev ocenili stanje med Slovenci v Italiji. Študijske dneve je uradno odprl Sergij Pahor, na otvoritvi pa so govorili predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič, slovenski vladni sekretar Zorko Pelikan, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar in slovenski generalni konzul Jože Šušmelj. Na 3. strani Delovni srečanji na slovenskem konzulatu v Trstu vodje Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana Na 7. strani Tržaški Pen club o vlogi pesnikov in pisateljev v »Evropi brez meja« Na 8. strani Krvodajalci Sovodenj praznujejo 30-letnico Na 15. strani Vzdolž goriške meje utihnilo pokanje Na 15. strani 42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007 Zamenjala bodo pogosto smešne in nerazumljiuve prevode na jedilnih listih PEKING - Pekinški turistični urad je po več kot letu dni dela objavil seznam z 2753 predlaganimi imeni za jedi in pijače, ki jih je skupina prevajalcev pripravila z namenom, da bi nadomestili nerazumljive in včasih smešne prevode na jedilnih listih. Lačni obiskovalci poletnih olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto tako ne bodo imeli prevelikih težav pri dešifriranju bizarnih angleških prevodov na jedilnikih,. Tuji obiskovalci so velikokrat zmedeni ob imenih jedi kot na primer "deviški piščanec" (jed z mladim piščancem) ali "pečena levja glava" (svinjske mesne kroglice na kitajski način). "Ti prevodi pre- strašijo ali spravijo v zadrego tuje stranke ter lahko povzročijo nerazumevanje kitajskih prehrambenih navad". Predloge novih imen so oblikovali na podlagi štirih kategorij, in sicer sestavin, metod kuhanja, okusa ali imena osebe ali lokala. Jed z gobami in račjimi kremplji bo npr. imenovana preprosto "gobova račja jed". Omenjeni ukrep je najnovejši v vrsti ukrepov organizatorjev olimpijskih iger, ki želijo očistiti mesto in zagotoviti njegovo najboljšo podobo, ko ga bo prihodnje poletje obiskalo na sto tisoče obiskovalcev OI. V teku so številne kampanje za izkoreninjenje slabih navad kot npr. pljuvanje in predrzna vožnja. (STA) Park Finžgarjevega doma Opčine Dunajska cesta 35 --✓ Danes. 1. septembra 2007 ob 16.30: Tamara Griesser Pečar, France Kralj, Egon Pelikan in Renato Podberšič PRIMORSKA LETA „ 1947 OB SESTDESETLETNICI PRIKLJUČITVE (okrogla miza) 2 Sobota, 1. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Janez Janša se je odločil za protinapad Boštjan Lajovic Napovedi, ki sem jih na teh straneh zapisal prejšnji teden, so se uresničile do podrobnosti. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je odstavil tri ministre: zdravstvenega Andreja Bru-čana, prometnega Janeza Božiča in Jureta Zupana, za visoko šolstvo in znanost. Uradno so sicer ministri odstopili sami, premier je le sprejel njihove osebne odločitve. Zanimivo pa je, da so se vsi trije odločili na isti dan, njihove odstopne izjave nosijo datum 30. avgust, in da so se pred tem vsi pogovorili s predsednikom Janšo. Da odločitve niso bile povsem prostovoljne, dokazujejo izjave odstavljenih: Andrej Bručan se je še pred nekaj dnevi veselil napovedane interpelacije, češ da bo to priložnost, da dokaže, kako do bro de la, tudi Janez Božič je vztrajno ponavljal, da ne vidi nobenega razloga za odstop, enako Jure Zupan, ki se je samozavestno spopadal s celotno univerzitetno srenjo v Sloveniji. V koalicijskih vrstah so stežka prikrivali presenečenje in nejevoljo. Celo nekateri pomembni koalicijski prvaki so za odstope svojih ministrov izvedeli iz medijev. A to ni edina pomembna kadrovska odločitev tega tedna: premier je zamenjal tudi Matjaža Šinkovca, direktorja tajne službe Sove, vlada pa je že imenovala novega direktorja, v javnosti malo znanega kariernega policijskega strokovnjaka Andreja Rupni-ka. Vsekakor je ob teh menjavah Janši treba priznati veliko politično spretnost. Tekmeci so presenečeni in lahko zgolj čakajo na njegovo naslednjo potezo. Ravno v takšnih razmerah je Janša najboljši: ko sam narekuje tempo, ko napada, v obrambi je bistveno slabši. Zadnje mesece se mu je dogajalo, da je ždel v obrambi in odgovarjal na napade opozicije in celo strank iz koalicije. Nova Slovenija se mu je uprla glede števila pokrajin in igralniškega megazaba-višča, ljudska stranka ne podpira do- govora s hrvaškim premierom Sana-derjem o določitvi meje, Desus grozi z izstopom zaradi vojnih zakonov. Tudi dogajanje v Sovi je ušlo z vajeti, tajna služba se je javno razkrajala. Janševa avtoriteta se je manjšala sorazmerno s padcem javnomnenjske podpore. Zdaj se je odločil za protinapad: vložil je civilno tožbo proti Antonu Ropu, zamenjal direktorja tajne službe in tri ministre. Menjave so enakomerno porazdeljene, iz vseh treh večjih vladnih strank, premier je žrtvoval tudi direktorja Sove, svojega tesnega strankarskega sodelavca. Ključno vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo v vseh strankarskih štabih je, ali bo to dovolj, da si Janša utrdi položaj in znova trdno prevzame vajeti. Odgovor je v marsičem odvisen od dogodkov v naslednjih dneh, ko si bodo ključni akterji opomogli od šoka. Janša se te- Vsekakor je ob teh menjavah Janši treba priznati veliko politično spretnost. Tekmeci so presenečeni in lahko zgolj čakajo na njegovo naslednjo potezo. Ravno v takšnih razmerah je Janša najboljši: ko sam narekuje tempo, ko napada, v obrambi je bistveno slabši. ga zelo dobro zaveda, zato je določil zelo kratek rok za rekonstrukcijo vlade, vse ga de set dni. V tem času naj bi se parlament seznanil z odstopi ministrov, stranke določile imena kandidatov, sledijo zaslišanja pred parlamentarnimi telesi in imenovanje na skupni seji državnega zbora. Poznavalci že opozarjajo, da bo tak tempo težko uveljaviti, saj je prva redna jesenska seja parlamenta napovedana za konec septembra. Potrebne bodo torej izredne seje in znova se bodo pojavili očitki, da je parlament zgolj podaljšana roka vlade. Videti je, da je premier zelo natančno premislil svoje početje: za naglico ima pri roki zelo prepričljiv argument, bližnje predsedovanje Slovenije Evropski uniji, največji nacionalni projekt od osamosvojitve, prav tako z lahkoto utemelji menjave. Vsekakor je opozicija izgubila precej orožja, saj je premier izkazal državniško modrost in zamenjal tiste ministre, ki so bili na udaru opozicijske in javne kritike. Napovedane interpelacije zoper ministra Bručana ne bo, prav tako odpadejo možnosti za javno seci-ranje ministrov Zupana in Božiča. Tudi menjava v Sovi je blagodejna, neodločnega in izmikajočega direktorja je zamenjal strokovnjak, vsaj po zdaj zna nih podat kih brez poli tič nih oznak, ki bo dosti lažje umiril dogajanje v tajni službi, kot strankarsko močno izpostavljeni Šinkovec. Vse to bi se mo ra lo poznati tudi pri javno mnenj ski podpori in posledično obnoviti de lo ma izgub -ljeno avtoriteto predsednika vlade. Seve da se lahko obrne tudi dru gače, a kdor -koli bi sprejel to nevarno igro in skušal za vsako ceno spodnesti Janšo, bo moral nase prevzeti tudi velikansko odgovornost. Morebitne predčasne volitve pred predsedovanjem EU so nevarna loterija, ki bi jo javno mnenje in volivci gotovo kaznovali, tega se zavedajo tako Janša kot tekmeci, v vladi in opoziciji, zato bodo varčevali z močmi in se pripravljali na redne parlamentarne volitve 2008. Politična jesen, ki je pred nami, bo tako prinesla novega predsednika republike in nekaj novih ministrskih obrazov, kaj več pa ne. FESTIVAL LJUBLJANA - Na 72 prireditvah nad 83 tisoč obiskovalcev Za konec sezone nocoj še koncert Izraelske filharmonije LJUBLJANA - Festival Ljubljana 2007 bo letošnjo sezono sklenil danes ob 20.30 s koncertom Izraelske filharmonije pod taktirko šefa dirigenta orkestra Slovenske filharmonije Georgeja Pehlivani-ana. Od 2. julija se je v Križankah, Cankarjevem domu in na Ljubljanskem gradu zvrstilo 72 prireditev različnih zvrsti, ki so privabile več kot 83.000 obiskovalcev. Šlo je za največji festival v zadnjih 15 letih, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor Darko Brlek. Brlek je z letošnjo izvedbo izjemno zadovoljen, še posebej je omenil zadnji teden, ko je na njem kar trikrat nastopil ruski Bolšoj teater, dva koncerta pa bo odigrala Izraelska filharmonija. Po njegovih besedah so prvič izvedli tako število dogodkov, ki so bili logistično tako zahtevni. Samo za Bolšoj teater sta bili potrebna dve polni letali umetnikov, je dejal. Festival Ljubljana 2007 je prinesel 72 od 75 napovednih dogodkov, na katerih je nastopilo več kot 3000 umetnikov iz 23 držav. Začel se je 2. julija z Bo-rodinovo opero Knez Igor v koproduk-ciji ljubljanske in mariborske operne hiše. Sledile so opere Aida, Valkira in Šaloma v izvedbi Litovske državne opere in baleta ter opera Faust v izvedbi mariborske opere. Več kot dva meseca trajajoč festival so med drugim zaznamovali še londonski West End International z glasbeno-plesnim spektaklom Glasba iz Umazanega plesa, gledališka predstava Tesla Electric Company režiserja Tomaža Pandur-ja, orkester Sinfonietta Cracovia pod taktirko Krzysztofa Pendereckega in violinist Vadim Repin. Na sporedu so bili tudi koncerti v produkciji Braneta Rončela, 10. Eden od viškov sezone je bila tudi predstava Tesla Electric Company režiserja Tomaža Pandurja mednarodna likovna kolonija Križanke, številni komorni koncerti in drugi dogodki. Festival je letos presegel število obiskovalcev iz lanskega leta, vedno več je po Brlekovih besedah gostov iz tujine - Trsta, Vidma, Celovca. Vzrok gre iskati v tem, da je bilo letos "kar nekaj prireditev na svetovnem nivoju", vstopnice pa vsaj dvakrat nižje od festivalov v tujini, denimo v Salzburgu, je poudaril Brlek. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da bo prestolnica končno dobila še eno večjo koncertno dvorano. Ta bo, kot je dejal, javnosti predstavljena konec oktobra. Program festivala bo stal več kot dva milijona evrov. Razrez po Brlekovih besedah kaže, da so sponzorji prispevali skoraj 900.000 evrov, Mestna občina Ljubljana 600.000 evrov, ministrstvo za kul- turo 40.000 evrov, skoraj 600.000 evrov pa znaša prihodek od prodanih vstopnic. "S sodelavci smo dokazali, da zmoremo delati velik festival," je dejal Brlek in za prihodnje leto napovedal še večjega. Začel se bo 19. junija 2008 s koncertom Royal Philharmonie Orchestra in dirigentom Colinom Davisom, končal pa 28. avgusta 2008. Svoje gostovanje je spet potrdil Bolšoj teater, dogovarjajo se tudi z milansko Scalo in nekaterimi velikimi or ke stri. V septembru bo Festival Ljubljana ponudil še nekaj dogodkov: gledališko predstavo Tito - izbrani diagrami v ko-produkciji s festivalom Ex Ponto, koncert Jana Plestenjaka s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, koncert Boruta Bučarja z Big Bandom RTV Slovenija ter razstavi Anje Jerčič in Toneta Lapajne. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Gledanje televizije Po poletnih počitnicah in z začetkom šolskega leta se bomo zaradi čedalje hladnejšega vremena in drugačnega vsakdanjega ritma čedalje več časa zadrževali v notranjosti naših domov in bili hkrati vse bolj pod udarom televizijskih programov. Podobno se bo dogajalo z našimi otroki in pojavilo se bo - upajmo v čim več družinah - staro vprašanje: Koliko gledanja televizije je primerno za našega otroka? Statistike nas poučijo, da sedijo pred malim zaslonom čedalje mlajši gledalci, sami pa vemo, da je vse več televizijskih programov vseh vrst: v našem okolju največkrat plehkih in zavajajočih. Vse več pa je tudi oddaj, ki so namenjene prav najmlajšim otrokom. S tem pa še rečeno, da so zanje tudi primerne. Porast števila najmlajših televizijskih gledalcev tudi spodbuja televizijske producente, da proizvajajo vse več njim namenjenih programov. Mali otroci so postali tako prava televizijska ciljna skupina. Mnenja o tem, ali je televizija za predšolske otroke ustrezna ali ne, so deljena. Mnogi mislijo, da je zelo poučna, drugi pa, da poneumlja in redi otroke. Nekaterim se celo zdi, da je mali zaslon nekakšen moderni taborniški ogenj, ki ob sebi združuje, drugim je nekakšen domači vzgojitelj in uporabljiv kot otroška varuška. Strokovnjaki svarijo pred takim posploševanjem in zlasti pred stranskimi negativnimi učinki, ki jih lahko ima otrokovo pretirano gledanja televizije. Predvsem so si izvedenci edini, da se otrok veliko več in prej nauči iz vsakdanje interakcije s starši in brati ter sestrami kot pa z malega zaslona, četudi gleda poučne oddaje. Oziroma, da se otroci lahko veliko naučijo tudi iz televizijske poučne oddaje, če z njimi pred malim zaslonom sedijo starši ali drugi odrasli, s katerimi se malčki lahko pogovarjajo o oddaji. Sicer njihovo gledanje ni učinkovito in je celo lahko škodljivo. Pomisliti moramo tudi, da je za otroka bistveno gibanje. Dovolj gibanja pomaga pri zdravi rasti in k uravnovešenosti človeka. Čim bolj redno in čim daljša obdobja otroci preživijo pred televizijskim zaslonom, vse manj se udejstvuje-jo v gibanju in se med drugim pri njih poveča nevarnost, da bodo za svojo starost predebeli. Zelo negativen učinek ima gledanje televizije na kasnejše sposobnosti za branje in računanje, predvsem če je otrokom še pred všolanjem, ko še obiskujejo vrtec, na razpolago lastni televizorček. Zakaj je tako, ni še popolnoma jasno. Nekateri raziskovalci so mnenja, da imajo tisti otroci, ki presedijo veliko časa pred zaslonom, premalo časa za ostale, prave osebne izkušnje. Na tak način pravzaprav ne spoznajo dovolj »pravega« sveta in živijo le v lažnem svetu, nimajo časa za igro, ki bi jih postopoma uvajala v življenjske situacije in še najmanj časa posvetijo kakšni knjigo. Mnogi raziskovalci pa so tudi ugotovili, da ima veliko otrok iz kategorije malih televizijskih gledalcev motnje pri spanju. Zdi se, da je predvsem moteno spanje otrok iz družin, kjer je televizija prižgana nad dve uri dnevni in brenči ves ta čas iz ozadja. Raziskave so tudi pokazale povezavo med televizijo in šolskim uspehom. Čim dlje je otroku dovoljeno, da gleda televizijo in čim bolj zgodaj jo začne gledati, tem slabše opravlja kasneje svoje naloge v šoli, ne glede na njegov inteligenčni kvocient in na stopnjo izobrazbe njegovih staršev. V preteklosti, ko še ni vsako gospodinjstvo premoglo svojega lastnega televizijskega sprejemnika, smo se mogoče zbrali pri teti, ki je televizijo že imela, in nas je večja skupina gledala Lascia o raddoppia?, Musichiere in podobno... Takrat je dejansko televizijski sprejemnik učinkoval kot sredstvo za zbiranje množice, ali kot nekakšen ogenj, okrog katerega smo se utaborili. Danes se v manjšem obsegu ponekod morebiti še to dogaja, kadar cela družina spremlja televizijske stave, bitko za milijone in podobne oddaje, kjer lahko sodeluješ in preverjaš ter po-komentiraš svoje znanje z drugimi. Kakor da bi druženje ob televiziji dajalo družini tisti občutek skupnosti in topline, ki ga sicer pogreša. To pa pomeni, da je ob primernem gledanju lahko tudi televizija pozitiven trenutek v družinskem življenju, seveda tudi z ozirom na vsebino oddaje, ki jo gledamo. Otrok se iz televizije lahko hitro uči, ni pa rečeno, da je vse, kar prikazuje televizija, zanj pozitivno. Če se bo npr. otrok naučil takoj vračati milo za drago tistemu, ki ga je po nesreči dregnil, bomo vedeli, da gleda preveč risank, katerih avtorji si ne delajo skrbi s prenašanjem nasilja iz njih na najmlajše rodove. Prav zaradi tega je tako pomembna izbira programov in navzočnost staršev, da se lahko tudi najmlajši člani naše družbe nav-zamejo tolerance, mirnega načina reševanja konfliktov, solidarnostnega čuta in podobnega. Starši si ne smejo dovoliti ne vedeti, katere programe gledajo njihovi otroci. To velja tudi takrat, ko nam je televizija lahko v pomoč - denimo kot nekakšna varuška. Življenje z majhnimi otroki je nedvomno utrudljivo ob vseh nalogah, ki čakajo mamo doma. Kako se pri-leže, da ima mir, ko lika, ko ku-ha...Vedno je najbolj primerno pravilo, naj otrok ne gleda televizije sam, brez komentarja in prisotnosti odraslega. Če pa je to, medtem ko počenjamo kaj drugega, že potrebno, potem naj takrat malček gleda posnetke, za katere vemo, da so primerni zanj, ker jih že poznamo. Mnogi izvedenci so prepričani, da zelo majhni otroci sploh ne potrebujejo televizije. V prvih treh letih starosti naj bi otroci izkušali okolje in svet na svojo koži, ne pa preko podob. Potrebni so tipanja, okušanja, vohanja ne pa gledanja nekega elektronskega sveta, ki je le odsev pravega. Tako tudi ni primerno, da televizija kraljuje v otroški sobi. Tudi kasneje, ko otrok obiskuje že nižjo srednjo šolo, je v otroški sobi televizija neprimerna. Zakaj to? Iz enostavnega razloga: starši si zapravijo na ta način še najmanjšo možnost, da bi nadzorovali, kaj njihov otrok gleda. Po televiziji pa lahko gledaš marsikaj. Televizija je lahko tudi pozitivno sredstvo, če ga znamo pravilno dozirati. Predvsem, če ga znamo pravilno dozirati za naše otroke in če se naučimo to dozo »použiti« skupaj, tudi ko gre za otroško oddajo. Morebiti se bomo tudi odrasli s svojimi malčki zopet naučili čuditi in bili od česa očarani. V Nemčiji so npr. objavili statistiko, po kateri redno gleda televizijo 13% otrok, ki še niso stari eno leto, pri dve leti starih otrocih naraste ta odstotek na 60, pri šti-riletnikih pa celo na 96 odstotkov. Zdi se, da skoraj vsak deseti otrok, star štiri do pet let ima svoj lastni TV sprejemnik. Tudi če nimamo pred seboj statistike za naše okolje, sami vemo, da je nenadzorovanega TV gledanja vse preveč tudi pri nas. (jec) / STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007 Sobota, 1. septembra 2007 3 OPČINE - Prvo srečanje pod šotorom v Finžgarjevem domu Podoba slovenske manjšine je na splošno še kar pozitivna Stališča in različni poudarki Darke Zvonar Predan, Antona Rupnika in Petra Brumna OPČINE - Kakšna je zunanja podoba (ali imidž, kot se temu pravi po novem) slovenske manjšine v očeh opazovalcev iz Slovenije? Na splošno dobra, če verjamemo Darki Zvonar Predan, Antonu Rupniku in Petru Brumnu (vsi so po rodu iz Štajerske), ki so na osnovi svojih izkušenj ob odprtju včerajšnje Drage posredovali »sliko« o naši skupnosti, njenih hibah in tudi odlikah. Zvonarjeva in Rupnik sta v Trstu preživela štiri leta, Brumen pa kot košarkarski trener prihaja k nam že pri bliž no tri de set let, bolj kot Trst pa po zna nje go vo oko li co in nje -no mladino. Vsi trije so bili do nas morda nekoliko preveč prizanesljivi, zdeli pa so se odkritosrčni. Zvonarjeva, ki je novinarka, pred prihodom v Trst sploh ni poznala njegove stvarnosti, mesto v zalivu je bilo zanjo, kot za mnoge Slovence in Jugoslovane, predvsem velika trgovina s kavbojkami. Z manjšinsko stvarnostjo j e prišl a najprej v stik preko sina, ki je obiskoval tržaško osnovno šolo. V za čet ku je pri šlo v šo li do ne ka te -rih je zi kov nih ne spo ra zu mov, na sploš no pa se ji je zde lo, da je priš la v neke vrste arhaično-folkloristični svet. To mne nje pa je mo ra la kma lu spre -me ni ti. Slovenska šola v Italiji se ji zdi dobra, tudi zato, ker uvaja učence in dijake k solidarnosti in k skupnemu de lu, kar v se da njem ča su ni ka kor ni postranska zadeva. Pričakovala bi sicer drugačne pedagoške prijeme, da bi bil pouk slovenščine privlačnejši. Zvonarjeva vsekakor zelo ceni navezanost pri pad ni kov slo ven ske manj ši ne na slo ven ski je zik. Pred pri ho dom v Trst so jo nekateri znanci iz Slovenije spraševali, če bo sina vpisala na italijansko ali angleško šolo, kar pomeni, da sploh ni so ve de li, da ima mo pri nas slo ven -ske šole. V naši skupnosti vsekakor novinar ka ma ri bor ske ga Ve če ra po gre ša več samozavesti, podjetnosti in spro-ščenos ti. Do do lo če ne me re, da so zlas ti sta rej ši pri nas še na ve za ni na nekdanjo Jugoslavijo, ne razume pa do lo če ne mlač nos ti (tu di med mla di -mi) do samostojne Slovenije, kije nav-zo ča še da nes. Rupnik, ki je tudi novinar, je v Trstu služboval kot visoki funkcionar Srednjeevropske pobude. K nam je pri šel, ne da bi sko raj nič ve del o manjšini in o tukajšnji večjezični stvarnosti. Odnosi med matico in manjšino se mu na politični ravni zdijo zelo dobro, slabi pa na področju civil ne druž be in me dij ske ga ob ve šča -nja. Mediji v matici v glavnem poročajo o zamejski politiki in politikih, malo ali nič pa o vsakdanjem življenju pripadnikov manjšine, je prepričan Rup nik. Slovenci v Italiji se mu na poli- tičnem področju zdijo vzor modre potrpežljivosti, kar se manjšini dolgoročno obrestuje, čeprav morda ne vedno. »Zamejci ste ob zavlačevanjih z zaščitnim za ko nom omi ka no in kul tur no pro tes ti ra li na Tr gu sv. An to na v Trstu, jaz pa bi na va šem mes tu pro -testno zaprl obalno cesto«, je dejal Rupnik. V Sloveniji pogreša klube in združenja Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine ali njihovih potomcev. Rupniku se zdi, da Slovenci v Italiji in Italijani v Istri niso na noben način vključeni v priprave na spravno dejanje, ki ga snujejo Italija, Slovenija in Hrvaška. Predstavniki narodnih manj šin so tis ti, ki bi mo ra li po ve da -ti, če so raz me re do zo re le za takš no po bu do. Dob ri od no si med Slo ven ci v Italiji in Italijani v Sloveniji se mu zdijo zelo pomembna zadeva, zato morata manjšini vztrajati na tej poti, državi pa ju morata poslušati, kar se žal ne vedno dogaja. Bru men je pri znal, da bolj še po -zna raz me re na Kra su, kot tis te v Trstu, ne vidi pa velikih razlik med mladimi v Sloveniji in v zamejstvu. Poudarjanje navezanosti na slovenski jezik se mu zdi pozitivna vrednota in tu di ne vi di nič sla be ga, da se v na ših vaseh goji narečje, to pa ne sme biti na ško do slo ven šči ne. »Zamejsko« narečje je Brumnu kdaj pa kdaj us tva ri lo ne kaj te žav. Na Peter Brumen, Darka Zvonar Predan in Anton Rupnik so odprli letošnjo 42. Drago v Finžgarjevem domu na Opčinah KROMA treningih so mu košarkarji pravili, da »stojijo slabo« in da »se slišijo slabo«, on pa jih ni razumel, saj je videl, da ti mladi zelo dobro stojijo na nogah in da tudi slišijo dobro. Skrb za znanje ma te rin šči ne se mu tu di v špor tu to -rej zdi ze lo po memb no. Kot trener Brumen dobro pozna tudi našo šolsko realnost. Na naših višjih srednjih šolah se mu zdi, da se dijaki včasih preveč ukvarjajo z zasedbami in z zborovanji. Kritike so padle tudi na starše. Ko se dijak sooča s slabimi šolskimi ocenami, mu starši kot kazen naložijo prepoved zahaja-nja na treninge, kar se Brumnu ne zdi ravno vzgojno, prej nasprotno. »Krivice so se dogajale in se bodo dogajale tudi v prihodnosti, mladim v slovenski narodni skupnosti se vsekakor obetajo dobri časi«, je prepričan Brumen. Potrebni sta le iznajdljivost in, zakaj ne, tudi nekoliko pre-dr znos ti, ki v »pra vih od mer kih« ni -kakor ni škodljiva, temveč je za uspeh celo potrebna. Mlade pripadnike slovenske manjšine je Brumen pozval, naj razloge za morebitne neuspehe ali poraze ne iščejo v »zamejskosti«, ker bi to pomenilo, da lažejo sami sebi. In laži niso nikoli nekaj dobrega. »Vrtenje sve ta se vse ka kor ne da upo čas ni -ti, tu di v za mej stvu ne«, je pre pri čan Bru men. Sandor Tence OPČINE - Študijski dnevi Začetek predavanj optimistično obarvan OPČINE - 42. študijski dnevi nalnega zavezništva Roberto Me-Draga 2007 so se pod velikim šotorom v Finžgarjevem domu pričeli v znamenju optimizma. Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki je prireditelj Drage, je kot svetle točke v življenju slovenske manjšine naštel novi paritetni odbor, seznam občin za zaščitni zakon, srednjo šolo v Benečiji, deželni zakon za Slovence in dobre odnose med Italijo in Slovenijo. Skrbijo ga volilni izidi v Gorici in v Nabrežini, veliko preizkušnjo tudi za Slovence pa predstavljajo bližajoče se deželne volitve. Pahorje omenil nastajanje Demokratske stranke, ki bo po njegovem pri ne sla ve li ke po li tič ne no -vos ti tu di med Slo ven ci ter no ve naloge stranki Slovenska skupnost. Generalni konzul Slovenije Jože Šušmelj deli Pahorjev optimizem, skrbijo pa ga stališča, ki so ga do zaščitnega zakona zavzeli župani Trsta, Gorice in Čedada. Slednji so se, kljub po mis le kom, po mne -nju predsednika paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojana Brezigarja vendarle opredelili za izvajanje zaščite. Ne smemo namreč pozabiti, da jih je poslanec Nacio- nia večkrat pozval k civilni neposlušnosti in k apelu predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, naj ne podpise dekreta o seznamu občin. Vzdušje v paritetnem odboru je Brezigar ocenil kot zelo dobro. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je začel z metaforo, da obdobju suše sledi vedno blagodejno deževje. To se dogaja tudi z izvajanjem zaščitnega zakona. Štoka je pohvalno ocenil so de lo va nje med SSO in Slo -vensko kulturno-gospodarsko zvezo. Njen predsednik Rudi Pavšič deli optimizem drugih govornikov, me ni pa, da bi se mo ra la slo ven ska manj ši na dos ti bolj po tru di ti in postati protagonist v tem prostoru, ki doživlja hitre spremembe. Izpostavil je potrebo po večji skrbi za slo ven ski je zik, manj šin ska skup -nost pa še vedno premalo zaupa mla dim, kar res ni do bro. Vodja Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu pri slovenski vladi Zorko Pelikan je izpostavil skrb Slovenije za manjšino v Italiji. Odprtje dvojezične srednje šole v Beneški Sloveniji se mu zdi izredno pomemben dogodek. OPČINE - Dopoldne na sporedu zaključna okrogla miza »Fast food duhovnosti« Na okrogli mizi sodelujejo strokovnjaki z raznih področij - Zvečer odprtje razstave, gledališka in plesna predstava OPČINE - Ali danes mladi (in manj mladi) segajo po ponudbi tega ali onega duhovnega gibanja ali kake vzhodne religije, kot bi v supermar-ketu izbirali različne znamke nekega proizvoda? Ali bodo izbirali po privlačnem imenu? Po trenutni modi? Po pisani embalaži? Verjetno se bodo odločili za tisto duhovno »ponudbo«, ki jim bo obljubilo najhitrejše »ozdravljenje« duše z najmanj truda. »Fast food duhovnost« - naslov letošnje Drage mladih, ki bo danes ob 10h dosegla svoj višek z okroglo mizo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, je nalašč izzivalen, saj hoče opozoriti na to, kako zelo se spreminja odnos sodobnega človeka do duhovnosti. Na današnji okrogli mizi bodo sodelovali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zelo zanimivimi področji in bo do za to go to vo ob li ko va li ze -lo privlačno debato: dr. Lenart Škof, profesor na Univerzi na Primorskem, je primerjalni religiolog. Kot fi- lozof-religiolog in antropolog religije bo govoril o genezi sekularizacije ter o posledicah, tako pozitivnih kot negativnih, ki jih je ta imela ali jih ima za religije - tako na krščanstvo in azijske religije oz. našo percepcijo le-teh. Du hov nik dr. Jo že Mar ketz, do ma s Koroške, vodja Slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada v Celovcu, je razgledan teolog, ki bo razmišljal o novih izzivih, ki katoliški, oz. vsem tradicionalnim religijam prinašajo novodobna duhovna gibanja in površ nost so dob ne ga člo ve ka, ki ni -ma časa in volje, da bi se poglobil in se po tru dil za ka te ri ko li rez ul tat. Psihološki aspekt posledic, ki jih novodobna gibanja lahko imajo na človeka, ki išče »hitrega ozdravljenja duše«, bo poglobila psihoterapevtka, dr. Sanja Rozman. Rozmanova je širši slovenski javnosti znana kot publicist-ka in strokovnjakinja s področja od-vis nos ti od od no sov in vseh dru gih oblik ne kemičnih odvisnosti (npr. odvisnosti od igralništva, video-igric, seksa, pornografije, dela...). Današnja okrogla miza se bo torej dotaknila izredno aktualne in globoke problematike in bo obenem kro na le toš nje ga in te lek tu al ne ga fo -ruma mladih, kije doživel zelo uspešen prvi del julija na Ptuju in se danes zaključuje v kraju, kjer se je Draga mladih rodila pred 17. leti. Okrogla miza bo ob 10h pod belim šotorom v parku Finžgarjevega doma na Op či nah. Zve čer, po okro gli mi zi ŠD Dra -ga, pa se bo zaključil tudi Festival mladinske ustvarjalnosti Drage mladih. Mladi, ki so ves teden obiskovali delavnice (gledališko, plesno, likovno, make-up, kolesarsko in časnikarsko), vabijo široko publiko na kulturni večer, na katerem bodo predstavili svoje delo. Občinstvo si bo tako lahko ogledalo razstavo udeležencev likovne delavnice, ki jo je vodil Matej Susič, uživali pa bodo tudi ob plesni točki udeleženk delavnice, ki jo je vodila koreografinja Raffaella Petroni-o. Kar številna skupina mladih ljubiteljev gledališča pa bo uprizorila igro »Kdor išče, najde«. Gre za satirično delo Fabrizia Polojaza in Paola Tanze ta, ki ju je za mej ska pu bli ka vzlju -bila zaradi pikrih gledaliških kabaretov, ki sta jih postavila ob priliki minulih izdaj festivala amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah. Delo »Kdor išče, naj de« pa je na sta lo in zmagalo 2. nagrado na natečaju Radijskega odra za izvirne radijske igre. Igro, ki go vo ri o tem, ka ko se za ra di domnevnih koristi, ki jih bo Slovencem prinesel zaščitni zakon, naenkrat za slovenski priimek potegujejo ljudje, za ka te re prej nih če ni slu til, da so slovenske narodnosti, je priredila in re ži ra la Lu čka Pe ter lin. V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah se torej obeta zabaven in umetniških užitkov poln večer, na katerega je vabljeno »mlado in staro«. 4 Sobota, 1. septembra 2007 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Podatki o gibanju prebivalstva za lansko leto Po več kot desetih letih spet več rojstev kot smrti Lani se je v Sloveniji rodilo skoraj 19 tisoč otrok, pred tridesetimi leti pa več kot 30 tisoč LJUBLJANA - Prebivalstvo Slovenije se je v letu 2006 samo na račun naravnega prirasta povečalo za 752 oseb oz. 0,4 prebivalca na 1000 prebivalcev; rodilo se je 18.932 oseb, umrlo pa jih je 18.180. Tako j e bil naravni prirast prebivalstva prvič po letu 1996 pozitiven, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja oddelka za demografske statistike pri državnem statističnem uradu Apolonija Oblak Flander. Pred tridesetimi leti se je v Sloveniji rodilo še več kot 30.000 otrok, to število pa se je nato okoli leta 2000 skoraj prepolovilo. Minimum je bil leta 2003, ko se je v Sloveniji rodilo 17.321 živorojenih otrok. V obdobju od leta 1976 je bil naravni prirast prvič negativen leta 1993, od leta 1997 pa do 2006 pa je bil vseskozi negativen. Celotna stopnja rodnosti, povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (od 15. do 49. leta starosti) v kole dar skem le tu, je v lan skem le tu zna -šala 1,31. Da bi se prebivalstvo obnav- Naravni porast v Sloveniji je bil prvič po letu 1996 spet pozitiven ljalo po naravni poti, bi morala celotna stopnja rodnosti doseči 2,1. Leta 1956 je bila ta še 2,51, pod mejo za naravno reprodukcijo pa je od leta 1981. Glede na podatke za leto 2005 za EU je bila celotna stopnja rodnosti najnižja v državah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, in sicer se giba med 1,25 jn 1,35, medtem ko j e ta v starih članicah unije med 1,7 in 1,9. Stopnja je bila leta 2005 najvišja v Franciji (1,94), najnižja pa na Poljskem (1,24). Nižja rodnost se v Sloveniji kompenzira s priseljevanjem iz tujine; od leta 1993, z izj emo leta 1998, se j e v Slovenijo priselilo več prebivalcev, kot se jih je odselilo, tako da beleži konstantno rast prebivalstva. Selitve in tokovi v in iz Slovenije so še vedno intenzivni, njihov obseg se celo povečuje, zlasti j e bilo to opazno po vstopu Slovenije v EU. V zadnjem letu se je v Slovenijo priselilo dobrih 20.000 prebivalcev oz. za tretjino več kot leto prej, odselilo pa se jih je 13.700 ali za 16 odstotkov več. Najbolj intenzivni selitveni tokovi državljanov Slovenije so bili z Nemčijo ter Avstrijo in Hrvaško. Iz tujine se je največ ljudi priselilo v občini Divača in Sežana, najmanj pa v občine na območju Slovenskih goric. Večina, 85,3 odstotka priseljenih (med ka te ri mi je 80 od stot kov moš kih) prihaja iz držav bivše Jugoslavije, od teh jih je bilo lani 43,1 odstotka iz BiH. Skupni prirast prebivalstva (naravni prirast in priseljevanje) je v znašala lani 3,5 na 1000 prebivalcev, kar je največ od leta 1991. Skupni prirast j e bil najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji, brez Ljubljane. (STA) ZDA - Sunita Williams je slovenskega rodu Astronavtka med ameriškimi Slovenci CLEVELAND - Ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je v četrtek obiskala slovenske rojake v svojem rojstnem mestu Euclidu pri Clevelan-du, kjer je v Dvorani slavnih polke in muzeju opisovala svoja doživetja v vesolju. Že v sredo pa je v dvorani slovenske cerkve St. Mary v Collinwoodu na podobni prireditvi od slovenskega generalnega konzula v Clevelandu Zvoneta Žigona dobila spominska darila in zahvalo za promocijo Slove-nijeWilliamsovo je med drugimi pozdravil župan Euclida William Cervenik (rojen Cerkvenik), ki je predstavil tudi njeno mamo Bonnie Zalokar Pandya. Generalni konzul Žigon je med drugim povedal, da so njeni dosežki pomembni tako za Slovenijo kot tudi za rojake zunaj domovine ter dodal, da je za njeno "turnejo" pri Slovencih v veliki meri zaslužen tudi profesor Edi Go bec. Astronavtka je v sredo in četrtek opisovala svoja doživetja v vesolju in odgovarjala na vprašanja otrok in odraslih, ki so nanjo zelo ponosni. Slovenijo je obiskala še pred poletom v vesolje v času priprav, ko je obiskovala tudi Rusijo, kjer se je med drugim učila ruščine in se seznanjala z rusko tehnologijo. Sunita Williams se je vrnila na zemljo 22. junija, potem ko je v vesolju oziroma na Mednarodni vesoljski postaji preživela 195 dni in s tem podrla ženski rekord po bivanju v vesolju kot tudi rekord po času, prebitem na vesoljskem sprehodu. Williamsova je tretja ameriška astronavtka slovenskega rodu, ki je že bila v vesolju, po Ronaldu Segi in Jerryju Linengerju. Rodila se je 19. septembra leta 1965 Bonnie in Deepaku Pandyji v Euclidu, kjer živi veliko ameriških Slovencev, ki so na- Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je v četrtek obiskala ameriške Slovence njo zelo ponosni. V Sloveniji je še posebej odmevala novica, da ji je mama Bonnie v paket presenečenja za božič v vesolju zapakirala tudi slovensko klobaso mesarije Azman. (STA) SLOVENIJA - Predsedniške volitve Elena Pečarič ima podporo treh poslancev Zmago Jelinčič tudi uradno vložil kandidaturo LJUBLJANA - Podporo uradni kandidaturi predsednice YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa Ele-ni Pečarič za predsednico Slovenije sta včeraj oddala nepovezana poslanka Majda Širca in samostojni poslanec Slavko Gaber, je v izjavi za javnost zapisala Pečaričeva. Podporo pa ji je že napovedal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, ki naj bi ji overjen podpis podpore vročil v sredo ali četrtek, ko se vrne v Ljubljano. Pečaričeva bo tako izpolnila pogoje za uradno vložitev kandidature. Pečaričeva kandidira s podporo zunajparlamentarne stranke Akacija, kar pomeni, da je morala svojo kandidaturo podpreti s tremi podpisi poslancev ali pa 3000 podpisi volivcev. "Zaradi te dobre novice sem se skupaj s prijatelji in znanci, ki mi prostovoljno pomagajo, odločila, da bomo v soboto, še zadnjič zbirali podpise pred upravnimi enotami," je zapisala Pečaričeva in dodala, da pričakuje, da bo vključno s so- boto imela več kot 1.600 podpisov. Iz poslanske skupine nepovezanih poslancev so sporočili, da je poslanka Majda Širca v pismu podpore, ki ga je poslala Pečaričevi, zapisala, da ji je s podpisom želela olajšati "organizacijsko naporno zbiranje podpisov pred upravnimi enotami". Širca je v pismu poudarila, da utegne kandidatura Pečaričeve tudi druge kandidate in javnost spodbuditi h "korektni izmenjavi mnenj o vprašanjih, ki se jim v naši družbi prepogosto izogibamo". Kandidaturo za jesenske predsedniške volitve pa je včeraj tudi uradno vložil predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki kandidira s podpisi petih poslanskih kolegov, Barbare Zgajner Tavš, Saša Pečeta, Bogdana Baroviča, Srečka Prijatelja in Boštjana Zagorca. Jelinčič je ob tem povedal, da ga bodo kot bodočega predsednika Slovenije zanimala zgolj dobrobit lastne domovine, na volitvah pa pričakuje "čim večji" uspeh. (STA) Anketa: SDP trdno pred HDZ ZAGREB - Če bi bile parlamentarne volitve na Hrvaškem zdaj bi največja opozicijska stranka Socialdemokratska stranka (SDP) dobila 29 odstotkov, vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa 24 odstotkov glasov. Redna mesečna raziskava agencije Puls, ki jo je v četrtek zvečer objavila hrvaška televizija HTV kaže, da ima SDP že štiri mesece trdno petodstotno prednost pred HDZ. S takšnim izidom bi imela SDP 56 ali več kot tretjino poslanskih mest v saboru, medtem ko bi jih HDZ pripadlo 42. Sicer sta obe vodilni stranki izgubili po en odstotek glede na podobno julijsko raziskavo, avgustovska anketa pa je pokazala, da SDP zmaguje v osmih, HDZ pa le v dveh volilnih enotah. SDP je vodilna stranka tudi v volilni enoti v južni Dalmaciji, v kateri je nosilec liste HDZ hrvaški premier Ivo Sanader. (STA) V torek v Pliskovici pevski in pesniški večer PLISKOVICA - S pevsko pesniškim večerom, kjer bodo 4.septembra skupaj s peto pesmijo in branjem spoznavali slovenske pesnike, se v Plisko-vici pričenja bogat niz jesenskih prireditev, ki jih organizirajo Razvojno društvo in Mladinski hotel Pliskovica. Ze prvi torek v septembru bo ob 20. uri na dvorišču mladinskega hotela srečanje, kjer bodo zapeli Oktet Škofije, ženska pevska skupina KD Resa Ilirska Bistrica in MePZ Devin-Rdeča zvezda iz Saleža. Svoje pesmi pa bodo na večeru, ki ga bo povezovala Ana Godnik, brali primorski pesniki: Ines Cergol, Edelman Jurinčič, Boris Pan-gerc, Maja Razboršek, Stojan Ržek in Magdalena Svetina Terčon. (O.K.) Jutri jubilejna Šuštarska nedelja v Tržiču TRZIČ - Turistično društvo Tržič na Gorenjskem v sodelovanju z občino, območno obrtno zbornico in Pekom jutri pripravlja tradicionalno, že 40. Šuštarsko nedeljo. 300 stojnic s pestro ponudbo bo od nedeljskega jutra na tržiških ulicah in trgih pričakovalo 50.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi od drugod. Ti si bodo letos prvič lahko bolj sistematično ogledali bogato ponudbo Šuštarske nedelje, saj bodo stojnice po mestu porazdeljene tematsko, od čevljarske, rokodelske, zdrave in tekstilne četrti do četrti za dom in suho robo. Za letošnjo prireditev vlada precejšnje zanimanje čevljarjev. Tako bo kar 35 čevljarjev prodajalo obutev na 70 stojnicah. Med prodajalci obutve bo znova največji tržiški Peko, ki bo kar na treh lokacijah v Tržiču ponujal obutev za vso družino, poleg tega bo Peko odprl svoja vrata in vse zainteresirane povabil na ogled proizvodnje. HRVAŠKA - Po smrti šestih gasilcev v četrtkovem požaru na otoku Kornat Vlada proglasila dan žalovanja Še nekaj jih je zaradi hudih opeklin v smrtni nevarnosti - Na otoku zagorelo, ker so na prostem pekli ribe na žaru ZAGREB - Hrvaška vlada je na včerajšnji izredni seji razglasila ponedeljek, 3. septembra, za nacionalni dan žalovanja zaradi smrti šestih gasilcev, ki so umrli v četrtek pri gašenju požara na otoku Kornat. Vsi umrli so iz Šibensko-kninske županije, kje že od včeraj velja sedemdnevno žalovanje. Sanader je izpostavil, da gre za največjo nesrečo hrvaških gasilcev, v kateri je bilo huje ranjenih še sedem gasilcev. Pet gasilcev, starih večinoma med 18 in 24 let, so s hudimi opeklinami v četrtek zvečer prepeljali iz Zadra v zagrebško travmatološko kliniko in bolnišnico Dubrava, kjer so jih operirali, dva pa so prepeljali v splitsko bolnišnico. Življenja petih gasilcev so še vedno v nevarnosti, saj imajo opekline od druge do tretje stopnje na 60 do 80 odstotkih telesa. Gasilci naj bi ostali ujeti v ognjenem obroču v Nacionalnem parku Kornati, kjer so se zadušili in umrli, preden so zgoreli. Do tragedije je prišlo zaradi nepričakovane spremembe smeri močnega južnega vetra, zaradi katerega je ogenj nesrečne gasilce ujel na hribu nad zalivom Špinat na otoku Kornat. Vodstvo hrvaške policije je sporočilo, da so privedli osem ljudi, ki jih sumijo, da so izzvali požar. Gre za sezonske gradbene in turistične delavce, ki so na prostem hoteli speči ribe na žaru. Eden izmed nemških turistov je s kamero tudi posnel izbruh požara v zalivu Vruljin. Premier Sanader in hrvaški predsednik Stipe Mesic, ki sta obiskala ranjene gasilce v Zadru oziroma Zagrebu, sta zahtevala temeljito preiskavo. Med umrlimi, ki so bili stari med 18 in 52 let, so bili trije profesionalni gasilci in trije prostovoljci. (STA) Pri gašenju požara na otoku Kornat je umrlo šest gasilcev / ALPE-JADRAN Sobota, 1. septembra 2007 5 DEŽELNI SVET - Poročevalca zakona za zaščito Slovencev Za Blažinovo je zakon dober, Molinaro pa ga kritizira Predlog na dnevnem redu skupščine po poletnem premoru TRST - Deželni svet ima po poletnem premoru na dnevnem redu zakon za zaščito slovenske manjšine, katerega uradni naziv je »Deželne norme za zaščito slovenske jezikovne manjšine«. V pristojni komisiji je zakonski predlog doživel odobravanje Demokratične zaveze, belo glasovnico Severne lige in nasprotovanje Sredinske zveze-UDC. Razprave in glasovanja v komisiji se niso udeležili deželni svetniki Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, ki so do zakona sicer zelo kritični. Za večino (levo sredino) bo poročevalka zakona Tamara Bla-žina (LD), manjšinski (opozicijski) poročevalec bo predstavnik UDC Roberto Molinaro. Oba sta že pripravila poročili za deželno skupščino. Blažinova v uvodu svojega poročila izpostavlja postopek tega zakona (predložila ga je deželna vlada lanskega septembra) in izpostavlja vlogo ter pristojnosti Dežele na področju zaščite manjšine in specifično slovenske. Predlog se sklicuje na državni zaščitni zakon, za cilj pa ima pravno ureditev odnosov med Deželo in slovensko manjšino. Blažinova poudarja, da sodi zakon med volilne obveze Demokratične zaveze. Pred obravnavo v komisiji so bile izvedene avdicije, odobreni pa so bili tudi nekateri popravki tako večine, kot opozicije. Tamara Blažina je prepričana, da so bile v komisiji premoščene nekatere kritične točke, za katere se bo v deželnem parlamentu našlo primerne rešitve. Te problematične točke zadevajo priznanje lokalnih slovenskih narečij v videmski Pristojna deželna komisija je zaščitni zakon za slovensko manjšino odobrila v začetku julija KROMA pokrajini, vlogo posvetovalne komisije za Slovence ter priznanje s posledičnim financiranjem priznanih krovnih manjšinskih organizacij. Glede prvega vprašanja (slovenska narečja) je komisija odobrila popravek vlade (predložil ga je odbornik Roberto Antonaz), ki ščiti lokalna narečja, a v sklopu slovenskega jezika. S tem v zvezi se je pojavilo vprašanje Rezije oziroma rezijanščine, za katerega je Blažinova prepričana, da se bo našla primerna rešitev v skupščini. Zakon uvaja novosti pri delovanju in pristojnostih posvetovalne komisije, obenem pa priznava Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij. Vsebuje pa tudi norme za morebitno priznanje drugih manjšinskih zvez, tako da zakon po mnenju zastopnice LD ne privilegira nikogar, kot menijo nekateri v desni sredini. Zakon se glede ozemeljske veljave sklicuje na zaščitni zakon številka 38 in na zakon 482 (zaščita jezikovnih manjšin). Novost predstavlja seznam slovenskih organizacij, ki bo obvezen za vse, ki hočejo dobiti deželne finančne podpore. Ustanavlja se Deželna konferenca za zaščito slovenske manjšine, Blažini pa se zdi ze lo po memb no, da se De že la s tem zakonom obvezuje za financiranje dvojezične šole v Špetru. Molinaro se v svojem poročilu okvirno strinja, da je deželni zakon za Edi Snaidero bo sodeloval pri odboru Doma svoboščin TRST - Trije ustanovni člani združenja Liberidea Isidoro Gottardo (FI), Roberto Menia (NZ) in Angelo Compagnon (UDC) so se včeraj v Vidmu sestali s podjetnikom Edijem Snaiderom, da bi se pogovorili o predlogu, da bi Snaidero prevzel predsedstvo Znanstvenega odbora omenjenega združenja. Videmski podjetnik in eden od možnih predsedniških kandidatov Doma svoboščin na pri- Edi Snaidero hodnjih deželnih volitvah je pristal na sodelovanje v odboru. O sestavi tega odbora pa naj bi se trojica ustanovnih članov in Edi Snaidero pogovorili na srečanju, ki bo čez približno deset dni. Kot kaže, pa na srečanju niso govorili o morebitni kandidaturi Snaidera za predsednika FJK prihodnje leto. Slovence potreben, izpostavlja pa nekatere nedorečenosti in kritike. Na prvo mesto postavlja narečja, ki jih govorijo v Nadiških in Terskih dolinah, še posebno pa v Reziji. Za dolino pod Kaninom bi moral deželni svet po mnenju zastopnika UDC izpostaviti značilnosti rezijanščine, ki jo je treba obravnavati kot slovansko in ne kot slovensko narečje. Predstavnik opozicije Molinaro ne soglaša s postopkom, ki ga bo Dežela uvedla za priznanje dveh manjšinskih krovnih organizacij. Procedura je preveč toga in po njegovem privilegira SSO in SKGZ. Poročevalcu desne sredine pravzaprav ni všeč ves sistem deželnega financiranja slovenske manjšine, ki ne upošteva razvejanosti in tudi ne političnega pluralizma med Slovenci. Nedorečenosti in pomanjkljivosti v zakonskem predlogu po Molinarovem prepričanju zadevajo tudi volilne norme in člen, ki govori o vlogi pokrajinskih in občinskih uprav. Zakonodajalec bi se moral za slovenski zakon zgledovati po zakonskem predlogu za Furlane in za furlanski jezik. Deželna uprava bi morala pravzaprav obe manjšini obravnavati po enakih merilih. Končno bi se moral ta zakon poenotiti z drugimi zakoni s tega področja, kar pristojna komisija ni naredila. Molinaro zaradi vsega navedenega računa, da bo deželna skupščina vsebinsko še kar spremenila predlog pristojne komisije. KOROŠKA - slovenski mediji Cerkveni tednik Nedelja v novi obliki TISKOVNO SPOROČILO Zadovoljstvo SSk li srednje šole v Benečiji TRST - Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji, z izrednim zadovoljstvom pozdravlja ustanovitev srednje šole v Špetru Slovenov. To je prav gotovo zgodovinski dan za celotno našo narodno skupnost v deželi FJK, še posebno pa za naše rojake in njihove družine v Benečiji, piše v tiskovnem sporočilu SSk. »Za tako hiter razplet dogodkov, je treba najprej dati vse priznanje in se zahvaliti skupini staršev, ki so si vztrajno in v ne lahkih okoliščinah prizadevali, da imajo lahko njihovi otroci zagotovljen pouk v materinščini, kar je ena osnovnih pravic vsake narodne skupnosti. Za tak dosežek so seveda tudi pohvale vredni tudi deželni in šolski funkcionarji, ki so zahtevi po odprtju srednje šole ugodili in ji čimbolj olajšali birokratski postopek,«piše v nadaljevanju sporočila. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v zaključku tiskovnega še enkrat poudarja, da je to zgodovinski dogodek, saj če pomislimo, da je Benečija prišla pod Italijo že leta 1866 in od takrat naprej se je začel težek boj za uveljavljanje pravic do ohranjanja lastnega jezika in kulture, nam samo to nakaže v kakšnih okoliščinah živijo naši rojaki v videmski pokrajini. Je pa le ta korak, ki Benečiji odpira nova obzorja, saj bo tako skrb za materinščino bogata za to pomembno in bistveno šolsko strukturo, zaključuje tiskovno sporočilo SSk. MANJŠINA - Srednja šola v Benečiji Slovenska komponenta LD pozdravlja dosežek TRST - »V imenu slovenske komponente Levih demokratov želim izraziti veliko zadovoljstvo ob ustanovitvi dvojezične nižje srednje šole v Špetru, s čimer se je hitro in uspešno zaključil iter, ki je stekel v mesecu juliju«, piše v tiskovni izjavi deželna svetnica Tamara Blažina. Kronano je bilo tako večletno prizadevanje vodstva špetrske šole ter želja staršev in njihovih otrok, da lahko opravijo celotno obvezno šolanje v dvojezični obliki, kar je z vzgojnega vidika absolutna priorite ta. »Ravno zato, ker je bila zahteva utemeljena in realistična, brez vsakršne demagogije in ideološkimi predznaki, so se vsi tisti dejavniki, ki so na različne načine pristojni za to vprašanje, pozitivno izrekli in posledično tudi ukrepali. Tako je bilo možno dobiti tisto potrebno sinergijo, ki nam je omogočila, da pobudo izpeljemo do uspešnega zaključka. Zadevi sem sledila od samega začetka, saj se s prob- lemi šolstva ukvarjam tudi na deželni ravni in lahko trdim, da ima kar precej ljudi zasluge za ta dosežek. Vendar to v tem trenutku ni pomembno; veliko bolj pomembno je, da bodo lahko otroci iz Nadiških dolin 12. septembra imeli tudi 1. razred nižje srednje šole«. »Lahko pa rečem, da smo na Ministrstvu za šolstvo dobili občutljive sogovornike, ki nam bodo prav gotovo prisluhnili tudi pri reševanju ostalih odprtih vprašanj slovenskega šolstva. V mislih imam predvsem ločitev orga-nikov ter uradno imenovanje Ravnatelja deželnega šolskega urada za slovenske šole. S tem bi tudi premaknili z mrtve točke volitve za deželno komisijo, ki bo morala nato v prvi osebi spremljati in reševati različne problematike našega šolstva. Ne morem pa mimo ugotovitve, da smo v enem letu Prodijeve vlade dosegli nekatere pozitivne premike v korist slovenske manjšine v Italiji,« meni Blažinova. CELOVEC - Nedelja, slovenski cerkveni list krške škofije, ki je lani praznoval 80-letnico obstoja, je z najnovejšo številko uvedel tako oblikovne kot vsebinske spremembe (na posnetku z leve glavni urednik Hanzi Tomažič, urednica/lektorica Jerneja Je-zernik in urednik Vincenc Gotthardt), na spletu pa se bo nova Nedelja predstavila tudi s povzetki najpomembnejših prispevkov oz. aktulanimi informacijami v nemškem jeziku. Ob novemu formatu, novem logotipu, novi pisavi, novem papirju in novimi barvami bo tudi vsebina podana na nov način, pravi glavni urednik Nedelje Hanzi Tomažič. Novost je tudi nova priloga, ki bo v bodočnosti nastala deloma v sodelovanju z Družino, osrednjim verskim listom katoličanov v Sloveniji. Glavna skrb koroško-slovenskega tednika z največjo naklado pa bo po besedah Tomažiča, da bo Nedelja še pridobila na profilu in zajela še več bralcev na Koroškem kot tudi v ostalem slovensko govorečem prostoru. Od začetka leta 2007 je Nedelja tudi prvi časopis v Zvezi avstrijskih časopisov (VOZ), ki ne piše v nemščini. »Članstvo pri tem ni formalnost, temveč znamenje Vaše samozavesti,« je v prvo številko novo oblikovanega slovenskega verskega tednika zapisal generalni sekretar avstrijske konference cerkvenega tiska Walter Achleitner. (I.L.) Celovški sejem na 3. mestu v Avstriji CELOVEC - Pozitivne številke za poslovno leto 2006 so spremljali skupščino družbe Koroški sejmi, katere glavni nositelji so mesto Celovec, dežela Koroška in Gospodarska zbornica za Koroško. Tako je promet presegel osem milijonov evrov, kar je največ v zgodovini celovške sejemske družbe. Na skupno desetih sejmih pa je bilo 2.927 razstavljalcev in 336.000 obiskovalcev. »S poslovnimi uspehi je sejmska družba na tretjem mestu med sejmi v Avstriji, naš cilj pa je utrditev vodilne vloge na jugu Avstrije in v prostoru Alpe- Jadran,« sta težnje za prihodnost začrtala poslovodja družbe inž. Erich Hallegger in dolgoletni predsednik družbe Walter Dermuth. (I.L.) 6 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / INFLACIJA - Uradni podatki kažejo, da je stabilna, vendar o tem niso vsi prepričani Vlada in trgovci mirijo, potrošniki pa opozarjajo Porast cen živil in zlasti kruha, energetika in goriva pa so cenejša - Zahteva po srečanju s Prodijem RIM - Za vlado in združenja trgovcev je inflacija pod nadzorom, združenja potrošnikov pa se s tem ne strinjajo in opozarjajo na močan porast cen živil, zahtevajo pa tudi srečanje s premierom Romanom Prodijem. Po uradnih podatkih je inflacija v mesecu avgustu ostala na višini 1,6 odstotka, cene pa so se dvignile le za 0,2 odstotka. Vendar percepcija potrošnika očitno ne odgovarja tem pomirjujočim številkam, saj so državljani morali kar krepko seči v žep zlasti pri nakupovanju živil, ki so se podražila za 2,4 odstotka. Tu je treba omeniti zlasti močan porast cene kruha, ki se je v zadnjem letu podražil za kar štiri odstotke, porast pa gre beležiti tudi v gostinskih obratih, zlasti v hotelih in restavracijah. Bolj pozitivne vesti prihajajo s področja energetike, kjer so se cene napram juliju znižale za 0,5, v primerjavi z lanskim letom pa za dobra dva odstotka. Še posebej so se pocenila bencinska goriva, in sicer za dobre štiri odstotke v zadnjem letu, v primerjavi z letošnjim julijem pa za kar dva odstotka, kar je verjetno predvsem posledica odločitve nekaterih naftnih družb na čelu z Agipom, da znižajo cene tudi zaradi pritiskov s strani ministrstva za gospodarski razvoj. Cene dizelskega goriva so se v primerjavi z lanskim letom sicer pocenile za skoraj tri odstotke, napram letošnjemu juliju pa so zabeležile skoraj enodstotni porast. Pocenila so se tudi zdravila, in sicer za 0,2 odstotka napram juliju in za kar 4,6 odstotke v primerjavi z lanskim letom. Cene na področju komunikacij pa so se znižale za dobrih osem odstotkov. Zaradi tega združenji trgovcev Conf-commercio in Confesercenti trdita, da ni razlogov za preplah, saj jih demantirajo statistični podatki, ki dokazujejo, daje inflacija pod nadzorom. S tem pa se ne strinjajo združenja potrošnikov kot Adoc, Ad-usbef, Codacons in Federconsumatori, ki opozarjajo, kako so ravno združenja za veliko distribucijo svojčas izjavila porast cen živil od pet do trideset odstotkov, še posebej kar zadeva testenine, moko in kruh. Zato potrošniki zahtevajo tudi srečanje s premierom Romanom Prodijem. Z Romanom Prodijem se želijo sestati predstavniki potrošnikov, ki opozarjajo na porast cen živil KROMA POKOL V DUISBURGU - Preiskava nemške policije Iščejo domnevnega morilca Gre za 28-letnega Giovannija Strangia, sorodnika leta 2006 umorjene Marie Strangio BERLIN - Nemška policija išče 28-letnega Giovannija Strangia, ki ga policija in sodstvo sumita odgovor-nos ti za ve li koš ma ren ski ma fij ski pokol v Duisburgu, kjer je v obračunu izgubilo življenje šest italijanskih državljanov po rodu iz Kalabrije. Strangia so nemške oblasti zasumile na podlagi do seda njih izsledkov pre is kave iz zadnjih tednov, ko so policisti pregleda li tudi Stran gio vo sta no vanje v Kaar stu v de že li Sever no Porenje-Vestfalija, je včeraj sporočil glasnik policije v Duisburgu. Giovanni Strangio, rojen pred 28 leti v Sidernu (Kalabrija) in stanujoč v Kaarstu (Severno Porenje-Vestfali-ja) je sorodnik Marie Strangio, se pravi žen ske, ki je bi la na božič ni dan la -ni umorjena v kraju San Luca v Kala- briji, njen petletni sin pa je bil ranjen. Ob njenem pogrebu je italijanska policija že bila aretirala Giovannija Stran gia, saj so pri njem naš li strelno orožje. Zara di tega je Stran gio ostal v zaporu do polovice letošnjega leta, do seda nji izsledki pre is kave pa pri nemški policiji krepijo sum, da je on or gani zator aten tata, ki se je pri petil v Duisburgu. Po ugotovitvah policije se je namreč Giovanni Strangio nahajal v Nemčiji že od 8. avgusta letos. 10. avgusta je najel avtomobil znamke renault clio črne barve z nemško registracijo, ki ga prav tako iščejo. Ko so preiskovalci 24. avgusta prišli v Stran-gio vo sta no vanje v Kaar stu, se jim je zdelo, kot da ga je nekdo na hitro zapustil. Na podlagi razpoložljivih informaciji je tako sodstvo v Duisburgu vče raj izda lo zapor ni na log za Stran -gia. Sodniki so se odločili tudi za drugo potezo: razpisali so namreč nagrado v višini 10.000 evrov za tiste, ki bodo nudili informacije, ki bodo prispevale k obelodanjenju dogodkov in prijetju odgovornih za duisburški pokol. ITALIJANSKO DOGAJANJE V TUJIH MEDIJIH O cerkvenem premoženju, čistilcih vetrobranov in rdečelasi desnosredinski zvezdnici Brambillovi Sergij Premru Cerkveni privilegiji pod bruseljskim drobnogledom, je naslov francoskega Le Figaro, ki podnaslavlja »Evropska komisija preiskuje o zakonitosti davčnih prednosti, ki so jih dodelili španski in italijanski Cerkvi«. »Bruseljska dogma o konkurenci« ne prenaša niti pobožnih izjem, ugotavlja francoski konservativni dnevnik. »Fantastično nepremičninsko premoženje italijanske Cerkve« uživa privilegije, ki bi lahko izkri-vili pravila konkurence in s tem predstavljali primer državne pomoči, ki je po evropskih pravilih prepovedana. Po pisanju pariškega časopisa premore Cerkev skoraj četrtino rimskih nepremičnin, za katere pa ne plača občinskega davka, pri drugih davkih pa uživa 50 odstotni popust: to predstavlja 20 milijonov evrov izgube za rimsko občino. Za druge podjetniške dejavnosti predstavlja Cerkev privilegiranega konkurenta, saj so nepremičnine s komercialno dejavnostjo neobdavčene kot kraji bogoslužja. Podoben primer velja tudi za Španijo, kjer paje vlada že napovedala pojasnilo Bruslju do polovice septembra, Na drugi strani Oceana pa argentinski Clarín poroča o aferi uličnih čistilcev avtomobilskih vetrobranov, ki jim je levičarska uprava v Firencah napovedala vojno. Primer je izzval različne reakcije po Italiji, piše južnoameriški dnevnik, saj zadeva po eni strani predstavlja ganljivi problem »novih revežev«, predvsem nelegalnih tujih priseljencev, po drugi pa je tudi agresivnost čistilcev vetrobranov predvsem nas račun žensk in ostarelih voznikov povsem nesprejemljiva. Pristojni občinski odbornik, sicer bivši komunist, je prejel ironične čestitke ksenofobne in rasistične Severne lige, piše Clarín, ki piše tudi o nasprotovanju predstavnikov skrajne levice ter o pozitivni oceni velikega dela javnega mnenja. Nemški Der Spiegel v svoji angleški spletni izdaji poroča s poudarkom o aretaciji 40 domnevnih mafijcev v Kalabriji, ki naj bi bili vpleteni v pokol šestih Italijanov v Duisburgu. Gre za pripadnike zločinske združbe 'ndrangeta, ki vodijo večdesetlet-no klanovsko obračunavanje, piše nemški tednik. Italijanski preiskovalci se pritožujejo, da so doslej v Nemčiji neučinkovito nastopili proti mafiji, ki je prisotna tudi v tej državi, kjer se je razvila in zakorenini-la. Aretiranci so v glavnem iz kraja, od koder so bili doma umorjeni, za zapahi pa sta tudi brata ene od žrtev: obtoženi so umorov, prekupčevanja orožja in pripadnosti mafijski organizaciji. Preiskava bo verjetno privedla do nadaljnjih aretacij, piše tednik iz Hamburga. Na odziv po vseh mednarodnih medijih je naletel nastanek nove Berlusco- nijeve Stranke svobode, komentarji pa so bolj ironične kot pa politične narave. Tako npr. The Economist naslavlja »Je to ptica? Je letalo? Ne, poletna Berlusconijeva domislica je nova stranka, ki jo vodi agresivna in pozornost vzbujajoča rdečelasa Brambilla.« Gre verjetno za poskus lider-ja opozicije, da se reši preveč sivih kadrov Forze Italia in obenem, da razpolaga z novo stranko, ki je bolj usmerjena proti mladim volivcem: v marketinški tehniki se takemu pristopu pravi »dopolnitev prodajne ponudbe«, ugotavlja The Economist. Nedvomno je tudi pokazatelj Berlusconi-jeve reakcije na naraščajoče nezaupanje italijanskih volivcev v privilegirani politični razred. Za The Times pa je »rdečelasa finalistka natečaja Miss Italia novo Berlusco-nijevo upanje za prenovitev desnosredin-skega zavezništva«. Ustanovila je že »televizijo svoboščin« in istoimenski list, ki ga širijo kot dodatek k Berlusconijevemu Il Gi-ornale. Agresivna Brambilla pa ni všeč vsem v zavezništvu in niti v sami stranki Forza Italia: tako je glasnik Bondi ocenil, da »ne zna dosti o politiki, kjer so potrebni skromnost, kultura in spoštovanje nasprotnikov.« Španski El Pais piše, da se je v Ber-lusconijevi galaksiji prižgala nova zvezda - bivša manekenka za nov politični načrt. Gre za zelo vidno osebo, pa ne samo zaradi postave, rdečih las, visokih pet in zelo kratkih kril, pač pa tudi zaradi agresivne zgovornosti, ki je uperjena predvsem proti premieru Prodiju. Vsekakor je bolj aktivna od vseh voditeljev dosedanje Berlus-conijeve stranke Forza Italia, ugotavlja madridski dnevnik. The Washington Times pa piše, da je »sex appeal našel svoj prostor v italijanski politiki«. Po laskavi oceni videza lepe Brambille, ameriški dnevnik omenja tudi spolni škandal, v katerega je bil vpletel poslanec desnosredinske post demokrščan-ske stranke, kot tudi nedavno javno dopisovanje med Berlusconijem in ženo Vero-nico, ko se ji je lider desnice moral javno opravičiti zaradi petelinjenja z mladimi lepo tičkami. Končno še londonski The Daily Telegraph: 39-letna rdečelasa lepotica s skromnim poznavanjem politike je prepričala Berlusconija, da bo lahko vlila nov elan v desnosredinsko zavezništvo z novo stranko pod okriljem milanskega 70-letne-ga mogotca. Koalicijski partnerji Nacionalnega zavezništva in Severne lige niso pokazali interesa za novo stranko, s katero bri-ljantna podjetnica namerava prevetriti italijansko politično sceno. Evropska centralna banka 31. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 31.08 30.08 ameriški dolar 1,3705 1,3610 japonski jen 159,25 157,33 kitajski juan 10,3404 10,2633 ruski rubel 35,0670 35,9280 danska krona 7,4491 7,4472 britanski funt 0,67795 0,67800 švedska krona 9,3662 9,3832 norveška krona 7,9440 7,9590 češka krona 27,726 27,594 švicarski frank 1,6451 1,6402 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,91 255,44 poljski zlot 3,8162 3,8271 kanadski dolar 1,4446 1,4454 avstralski dolar 1,6692 1,6677 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2666 3,2616 slovaška krona 33,689 33,740 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6980 0,6974 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,16 86,71 turška lira 1,7817 1,7943 hrvaška kuna 7,3207 7,3212 Zadružna Kraška banka 31. avgusta 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3857 1,3573 britanski funt 0,6864 0,6706 švicarski frank 1,6700 1,6293 japonski jen 162,9750 155,0250 švedska krona 9,6130 9,1533 avstralski dolar 1,7049 1,6330 kanadski dolar 1,4731 1,4170 danska krona 7,5901 7,3042 norveška krona 8,1487 7,7512 madžarski florint 261,8260 249,0540 češka krona 28,28385 26,90415 slovaška krona 34,5835 32,8965 hrvaška kuna 7,50423 7,13817 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 31. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja ,3881 0,6881 7,559 ,4682 161,45 ,6711 8,065 9,523 ,6871 7,57 1,3539 0,6711 7,373 1,4320 157,47 1,6299 7,867 9,289 1,6456 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 31. avgusta 2007 Indeks MIB 30: +0,86 delnica cena € var. % Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 7 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik GENERALNI KONZULAT RS - Obisk državnega sekretarja Zorka Pelikana Od izzivov slovenske Cerkve do proslavljanja uspešnih premikov Z msgr. Vončino in Simčičem o bogoslužju, s člani Sveta za Slovence po svetu pa pregled ubrane poti Včerajšnje jutro je bilo na slovenskem konzulatu v Trstu precej pestro. Na obisku je bil namreč državni sekretar, vodja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki se je z vodjo sektorja za sodelovanje med Uradom in Slovenci izven matice Juretom Žmaucem in slovenskim generalnim konzulom v Trstu Jožetom Šušmeljem tekom dopoldneva najprej srečal s škofovima vikarjema za slovenske vernike iz goriške oziroma tržaške škofije Oskarjem Simčičem in Francem Vončino, nato pa se še nekoliko dlje zaustavil v pogovoru s člani Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu iz Italije Jole Namor, Petrom Močnikom (ki je nadomestil Damjana Terpina) in predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Pogovor s slovenskima monsinjorje-ma (prisoten je bil tudi duhovnik Marijan Markežič iz Gorice) se je dotaknil predvsem pomena slovenske Cerkve in slovenskega bogoslužja v zamejstvu. Sogovorniki so se zaustavili pri vlogi slovenskih duhovnikov, problemu zaščite dokumentacije v župniš-čih, problemu obiskovanja maš in pa verouka, ki predstavlja nek povezovalni oziroma združevalni element za otroke v sklopu duhovnega nauka in pa istočasno tudi dragoceno dodatno priložnost za izražanje v slovenskem jeziku. Kot nam je ob zaključku srečanja povedal msgr. Franc Vončina, so sogovorniki poglobljeno osvetlili pereči položaj pomanjkanja duhovnikov. Posrečeno je bilo po njegovem mnenju tudi dejstvo, da sta se srečanju pridružila tudi predsednika krovnih organizacij Štoka in Pavšič. Njuno prisotnost je Vončina pozitivno ocenil in izpostavil, daje iz pogovorov izstopala potreba po krovni povezanosti glede verske problematike in dejstvo, da je treba gledati naprej in pozabiti na pregrade ter delitve iz preteklosti. »Namen tovrstnih srečanj je namreč izmenjava mnenj in načrtovanje ukrepov v korist našega človeka. Zgledujemo se lahko pa Koroški, kjer so taka srečanja že skorajda stalnica in pri njih sodeluje tudi slovenski del koroške cerkve,« je ob koncu še povedal. Pred naslednjim srečanjem se bo septembra sekretar Pelikan srečal še s škofovim vikarjem za slovenske vernike iz videmske škofije Marinom Qualiz-zo, ki se včerajšnjega srečanja ni udeležil. Srečanje, ki je sledilo, je predstavljalo pomembno priložnost za oceno zdajšnje situacije v zamejstvu in pa odnosov med matico in Slovenci izven njenih meja. Sekretar Pelikan, njegov kolega Žmavc in konzul Šuš-melj so s svojimi sogovorniki Jole Namor, Petrom Močnikom, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko v prvi vrsti pozdravili izredno dobre novice preteklih tednov oziroma dni, se pravi odobritev seznama dvaintride-setih občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon in pa ustanovitev prvega razreda dvojezične nižje srednje šole v Špetru. »Končno smo priča nekemu pozitivnemu trendu in občutek imam, da se nekaj le premika v pravo smer,« je povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Neizogibno je dejstvo, da bo ubrana pot precej strma in tu pa tam se bodo pojavljale težave, katerim bo treba kljubovati na vse možne načine. »Budni bo treba biti na vprašanje jezika, šolstva in dvojezičnosti, dodatno pa bomo okrepili tudi dialog s Slovenijo,« je izpostavil Štoka. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik Slovensko kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je poleg zadovoljstva ob svežih premikih v Špetru in izvajanju zakona izrazil željo, da bi v bodoče zabeležili še veliko podobnih uspehov. Opozoril je, da je na srečanju prišel na dan tudi problem financiranja manjšine oziroma njenih kulturnih in drugih ustanov ter posledično pričakovanje prispevka s strani slovenske vlade. Priložnost je sedmerica pozornih sogovornikov izrabila tudi za pregled programa dela do konca koledarskega leta in okvirno začrtala program za naslednje leto. (sas) Utrinka z včerajšnjih srečanj na slovenskem konzulatu KROMA PROMETNA NESREČA - Še ena žrtev Karin Starc ni preživela Huje se je poškodovala v sredo zjutraj v Ul. Carducci, med trčenjem vespe in mestnega avtobusa * W % Prometna nesreča, ki se je v sredo proti jutru pripetila v Ul. Carducci, je terjala še eno mlado življenje, včeraj je v kati-narski bolnišnici izdihnila 32-let stara Karin Starc z Opčin. Njeno zdravstveno stanje je bilo hudo od vsega začetka, sprejeli so jo na oddelek za oživljanje, kjer so jo operirali, a žal se iz nezavesti ni več prebudila. Napovedali so, da bodo njene organe darovali. Karin Starc se je peljala na vespi, na kateri sta bila še 30-letni Massimiliano Matcovich in 43-letni Sergio Petronio. Mat-covich je bil za volanom in je zapeljal naravnost v zadnji del mestnega avtobusa ter bil na mestu mrtev, medtem ko je Karin nezavestna obležala na asfaltu. Z razmeroma lažjimi poškodbami se je rešil Petronio. Karin Starc je bila zlasti v naših športnih krogih svojčas poznano ime, saj je več sezon igrala pri Slogi (na sliki), v vseh mladinskih odbojkarskih kategorijah in tudi v članski ekipi. Kot mladinka je bila perspektivna in je bila nekaj let tudi v deželni reprezentanci. Vpisala se je na univerzo in diplomirala na fakulteti za komunikacijske vede, usposabljala se je tudi v Ameriki, poučevala pa je aerobiko,. Nekaj mesecev je v sezoni 2005/06 z očetom bila kondicijski trener pri članski nogometni ekipi tre-benskega Primorca. Svojčas je tudi nastopila na krajevnih lepotnih tekmovanjih, okitila se je z naslovom »miss poletja« in »lady Trst«. Oče Edi Starc je doma s Kontovela, a se je že pred leti preselil na Opčine. Pred enim letom je njegovo družino prizadela smrt soproge in matere, sedaj jih je doletela še nova tragedija. OBČINA - Urad za cene ■ I • IV«! Najvišji porast cene pitne vode Po začasnih podatkih tržaške občinske uprave so cene v mesecu avgustu v Trstu narasle za 0,2 odstotka napram juliju, medtem ko so se v primerjavi z lanskim avgustom povišale za 1,7 odstotka. Podatke za mesec avgust, ki so kot že rečeno še začasni, je včeraj predstavil Urad za cene Občine Trst. Napram letošnjemu juliju so cene v iztekajočem se avgustu najbolj narasle na področjih zdravstvenih storitev (za 1,3 odstotka), kulture in rekreacije (prav tako za 1,3 odstotka) ter gostinskih storitev (za 1,1 odstotka). Dalje so se cene v zadnjem mesecu zvišale na področjih tekstila in obutve (za 0,1 odstotka), stanovanjskih stroškov (vode, energetike in ogrevanja - za 0,5 odstotka) ter pohištva in opreme (za 0,5 odstotka). Cene pa so se rahlo znižale na področju živil in brezalkoholnih pijač (za 0,3 odstotka), prevozov (za 0,9 odstotka), komunikacij (za 0,3 odstotka) ter pri drugih storitvah, kot sta npr. estetika in frizerstvo (za 0,5 odstotka). Nespremenjene so ostale cene na področju alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in izobraževanja. Kar se tiče situacije v zadnjem letu pa je treba povedati, da so na vseh področjih, razen v komunikacijah, zabeležili porast cen: na področju živil za 1,2 odstotka, pri alkoholu in tobaku za 2,5 odstotka, pri tekstilu in obutvi za 0,7 odstotka, pri stanovanjskih stroških za 3,5 odstotke, pri pohištvu in opremi za dva odstotka, pri zdravstvenih storitvah za 0,4 odstotka, pri prevozih za 2,9 odstotka, pri kulturi za 1,5 odstotka, pri izobraževanju za 1,3 odstotka, pri gostinskih storitvah za 4,3 odstotke, pri drugih storitvah pa za 0,5 odstotka. Pri komunikacijah pa so cene v zadnjem letu nazadovale za kar 8,6 odstotkov. Če gremo nekoliko bolj v podrobnosti, naletimo na zanimive, mestoma tudi zaskrbljujoče podatke. Tako so se cene stanovanjskih stroškov sicer res dvignile le za 0,5 odstotka, vendar je cena pitne vode poskočila kar za dobrih sedem odstotkov. Znižanju cen na področju živil so prispevale zlasti sveže morske ribe, sveže sadj e ter prav tako sveža zelenjava in zlasti krompir, pri katerem je cena padla za skoraj devet odstotkov. Povišale pa so se cene svežega govejega in piščančjega mesa, rakov in mehkužcev, jogurta in svežih sirov. V zdravstvu so zlasti narasle cene pri zobozdravnikih (za 3,4 odstotke) in fizioterapevtih (za skoraj sedem odstotkov). Na področju rekreacije in kulture so bili dražji zlasti barvni televizorji (za kar pet odstotkov) ter vstop v kinodvo-rane, gledališča in muzeje (za 2,2 odstotka). Nazadovanju cen na področju komunikacij so prispevali zlasti cenejši mobilni telefoni (za skoraj tri odstotke). Pri prevozih je bilo treba v zadnjem mesecu več odšteti npr. za kolo in dizelsko gorivo, manj pa za druga goriva in olja (za kar 3,4 odstotke) ter za letalski in pomorski prevoz. V gostinstvu so cene zelo narasle v menzah (za kar 11,5 odstotkov), kampih (za 9,9 odstotkov) in na turističnih kmetijah (za 4,3 odstotke). Kar se tiče ostalih poglavij, je treba zabeležiti kar sedemodstotni porast cen pri estetistih, zvišale so se tudi stanarine v domovih za ostarele, medtem ko je bilo treba znatno manj odšteti za barvanje las in frizuro, za zobno pasto in utekočinjeno milo. 8 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / PRIREDITVE - Jutri Evropski dan judovske kulture Osvetlitev številnih osebnosti, ki so se zapisale v zgodovino Trst bo osrednje prizorišče v Italiji - Prišel je novi glavni rabin Itzak David Margalit Jutri, 2. septembra 2007 ali po judovskem štetju 19. elula 5767, se bo v 30 državah stare celine odvijal Evropski dan judovske kulture. V Italiji bo združenje italijanskih judovskih skupnosti (UCEI) s številnimi prireditvami obeležilo dan v 55 mestih, letošnji osrednji praznik pa se bo odvijal v Trstu. Mesto je odigralo posebno vlogo v zgodovini italijanskih judovskih skupnosti in se med drugim ponaša z največjo evropsko sinagogo, skupaj z ono v Budimpešti. Tržaška judovska skupnost je medtem dobila novega glavnega rabina. Umberta Piperna, ki se je lani zaradi študijskih obveznosti preselil v New York, je nasledil 57-letni Itzak David Margalit. V Izraelu rojeni rabin, ki je ob rabinski diplomi študiral tudi sociologijo na univerzi Ben Gurion v Be'er Ševi, dobro pozna italijansko stvarnost, saj je zadnjih osem let služboval kot namestnik glavnega rabina v Turinu. Bogat kulturni program jutrišnjega dne se bo vil okrog znamenitih likov judovskega porekla, ki so zaznamovali tržaško, italijansko in evropsko preteklost. Otvoritvena slovesnost bo ob 10. uri v sinagogi, kjer bo ob predstavnikih judovskih skupnosti navzoč tudi predsednik Dežele FJK Riccar-do Illy. Ob 10.30 bo potekala predstavitev projekta o promociji judovskih krajev z novimi tehnologijami. V svetišču bo sledilo odprtje razstave o nekdanjem newyorškem županu Fiorellu La Guardii, čigar mati, Irene Luzzato Coen, je bila Tržačanka. La Guardia, ki je govoril sedem jezikov (vključno z jidišem), je pred županovanjem delal v ameriških diplomatskih predstavništvih v Trstu, Budimpešti in na Reki. Dogajanje se bo ob 11.45 preselilo v kavarno San Marco, zgodovinsko zbirališče judovskih (in drugih) intelektualcev in torej idealno mesto za kramljanje o liku pisatelja Giorgia Voghere. O znanem avtorju bo spregovoril profesor italijanske književnosti na tržaški univerzi Elvio Guagni-ni. Po kosilu se bo spored nadaljeval v muzej u Carja jn Vere Wagner. Ob 15.30 bo Anna Jenceck opisala svojega prijatelja Herberta Paganija, večstranskega umetnika, ki se je ukvarjal z glasbo, pisanjem, risanjem in gledališčem. Mestni muzej Sartorio bo nato gostil odprtje razstave o tržaškem slikarju Ginu Parinu (ob 17. uri), ki bo na ogled do 21. oktobra. Parin je bil zelo dejaven zlasti v Nemčiji, leta 1944 pa je umrl na vlaku, ki ga je vozil v taborišče Bergen Belsen. V istem muzeju bo ob 17.45 govor o pomembnem liku Edoarda Weissa, Freudovega učenca in prijatelja, ki je leta 1932 ustanovil italijansko psihoanalitično združenje. Tržaško sinagogo, eno največjih v Evropi, sta uresničila arhitekta Ruggero in Arduino Berlam v letih 1908-1912 Večerni zaključek bo obarvala glasba, saj bo v gledališču Rossetti koncert-poklon Her-bertu Paganiju. Glasbo bo izvajal Marco Ferradini. Ob vsem tem gre omeniti še brošuro oz. vodiča po manj poznanih krajih, ki pričajo o judovski prisotnosti v trstu skozi stoletja. Publikacija je na voljo v turističnih info-točkah deželne agencije za turizem in je namenjen vsem, ki imajo radi sprehode z zanimivo kulturno vsebino. Jutri pa bo tudi priložnost za ogled sinagoge in judovskega pokopališča, vodeni obiski bodo na voljo ob 15., 16. in 17. uri. Program so predstavili včeraj v prostorih mogočnega svetišča v Ul. Sv. Frančiška. Na predstavitvi so med drugimi posegli predsednik UCE-I Renzo Gattegna, predsednik tržaške judovske skupnosti Andrea Mariani in novi rabin Margalit. Gattegna seje zahvalil pod- pori tržaške občinske in pokrajinske uprave ter deželne uprave FJK, ki so se pridružile pobudi. Napovedal je tudi, da so v teku pogovori o tem, da bi v prihodnje prenesli dan judovske kulture na drug datum, z namenom, da bi praznovanje nekoliko oddaljili od počitniškega obdobja. Predsednik UCE- I je povedal, da so lanskoletne prireditve skupno privabile kar 40 tisoč obiskovalcev po vsej Italiji, kar je ponosa vreden podatek. Po njegovem se ob podobnih priložnostih poznajo nove težnje, ki delujejo blagodejno na odnose med judovsko skupnostjo in ostalim prebivalstvom. Judje se počasi odpirajo svetu, ki jih obkroža, saj zaradi dolgega obdobja miru na zahodu Evrope zapuščajo svojo tradicionalno zasebnost. V zadnjih letih vse bolj pogosto vabijo someščane v svoje prostore, naj bodo to svetišča, muzeji ali pokopališča. Po drugi strani se med ljudmi širi zanimanje za judovsko kulturo in vero, z medsebojnim spoznavanjem pa je lažje premostiti predsodke. Novi rabin Margalit je v svojem prvem nastopu razmišljal z določeno mero grenkobe. Evropski dan judovske kulture je za njega, ki je v nemških taboriščih izgubil dober del svoje družine, »nekaj več kot gola folklora. Ta dan je tudi maščevanje do nacistov, ki so svojčas hoteli izbrisati znake judovske prisotnosti in Jude same. Ob teh priložnostih pokažemo, da smo še tukaj«, je bil njegov komentar. Nato je spomnil na pomembno vlogo Trsta, ki so ga Judje imenovali tudi »Šaar Zion« (Sionska vrata): v temnih časih so se namreč mnogi vkrcali na ladje v tržaškem pristanišču in odpluli iz Evrope v Palestino. (af) SEJEM-RAZSTAVA Solidarnost in sožitje pod istim nebom Na Ponterošu bodo danes dopoldne uradno odprli 6. izvedbo mednarodnega sejma-razstave Solidarnost in sožitje pod istim nebom, ki ga prireja združenje Aciesse - Confeser-centi v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in občinsko upravo. Bogat program, ki se bo odvijal do nedelje, 9. septembra, predvideva odprtje stojnic s pridelki in proizvodi iz številnih držav, predvajanje filmov in v večernih urah razne koncerte tržaških in tujih skupin, prireditev pa bodo obogatile različne kulinarične tradicije. Cilj pobu de, ki jo je predstavil včeraj predsednik Aciesse Giuseppe Giovarruscio, je promocija večetničnosti oz. različnih produktivnih in trgovinskih dejavnosti ter različnih kultur in navad. Sejma se bo tako udeležilo 51 obrtnikov iz afriških, azijskih in južnoameriških držav, z Bližnjega vzhoda in seveda iz Evrope, medtem ko bo na voljo indijska, argentinska, španska, madžarska in bavarska kuhinja. Poleg tega bodo vsak dan od 18.30 dalje glasba in razne predstave. Novost bodo letos nemi filmi režiserja Jeana Vigoja, ki jih bodo predvajali v ponedeljek in v sredo z začetkom ob 21. uri. Tržačani so v zadnjih letih pokazali veliko zanimanje in navdušenje nad prireditvijo, je poudaril Giovarruscio. Isto velja za razstavljalce, saj beležijo ved no več pro šenj po ude lež bi. Na sejmu, ki ima izrazit socialen pečat, bodo vsak večer brezplačni koncerti z začetkom ob 21. uri. Nastopile bodo mlade skupine, ki prepletajo glasbo raz lič nih kul tur, od stre et glas -be do reggae in indijske glasbe. Na odru se bodo zvrs ti le sku pi -ne Zakkaman and The Revolutionary Tribe Of Lion, M-Cake, Banda Baratto groove, Maxma-ber Orkestar, Mescla, India E-Mo ti on, Soli da mor in ple sal ka Maya Gaorry. Združenje Kalli-polis bo pos krbelo tudi za umet -nostni kotiček Underground Pon teros so, med tem ko bodo prireditev krile radijske postaje Radio Fragola in La Jazera. Svojo stoj ni co bo odprl tudi Emer -gency, kjer bodo udeležencem prireditve orisali delovanje humanitarne organizacije in nudili gradivo ter druge informacije. (ag) TRGOVINSKA ZBORNICA - Včeraj prvi del tridnevne deželne konference Tržaški meja in Pen club za odpravljanje v Trstu zakoreninjenih predsodkov Pisatelji in pesniki so tisti, ki še najbolj rušijo meje in zidove in lahko zato uspešno prispevajo k gradnji nove Evrope, ki ne sme sloneti le na gospodarski podlagi, prav tako pa lahko v Trstu spodbujajo odpravljanje nekaterih žal še vedno zakoreninjenih predsodkov. To je želja, ki so jo izrekli prireditelji druge de žel ne kon feren ce tr žaš ke ga Pen clu ba, ki se je začela včeraj v glavni dvorani Trgovinske zbornice in ki se bo po raznih predavanjih in pobu dah zaklju či la jut ri v ko pali šču Ausonia (f. KROMA). Program je namreč nadvse bogat in predvideva več simpozijev, konferenc, branj in videoposnetkov, udeležujejo pa se ga pisatelji iz srednjeevropskih in balkanskih držav, od Nemčije, Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške do Romunije, Bolgarije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Črne gore, Makedonije in seveda Italije. Mednarodno konferenco sta uvedla predsednik in podpredsednik tržaškega Pen cluba Juan Ottavio Prenz oz. Claudio H. Mar-telli ob navzočnosti prof. Fulvia Senardija z madžarske univerze v Peču, ki je kasneje oblikoval dopoldanski del s predavanjem na te- mo Giotti in Saba - vzporedni življenji. Na ta način je Pen club želel počastiti domača pesnika ob 50. obletnici njihove smrti. Pozdrav sta v imenu javnih upraviteljev prinesla pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat ter predsednik občinskega sveta Sergio Pacor. Konferenca se je popoldne nadaljevala s simpozijem na temo Evropa v viziji pisateljev. Martelli je poudaril, da so tržaški Pen club ustanovili leta 2003 in da jim je uspelo prirediti že dve konferenci. To je v zgodovini mednarodnega Pen cluba zasuk, ker Trst »krije« široko območje. Pisatelji in pesniki lahko imajo v tem smislu novo vlogo in prispevajo k gradnji nove Evrope, Trst pa naj bo kraj za izmenjavanje idej v duhu premoščan-ja predsodkov. Večetničnost, ki zaznamuje naše mesto, je v imenu Trgovinske zbornice poudaril tudi Franco Rota. Konferenca je pomembna, ker je odlična priložnost za širjenje kulture v mestu, je dalje naglasila Poropa-tova in dejala, da pričakuje v tem smislu razsvetljeno prihodnost. Gospodarstvo je pomembno, toda kultura je močan pospeševalec integracije in rušilec meja. Kdor se ukvarja s kulturo, pravi Poropatova, naj torej dela v duhu nove, močne Evrope, ki priznava identiteto vseh. Kdo gleda naprej, kdo gleda nazaj. Pacor je pač pozdravil delovanje Pen cluba, ker »mednarodni Pen club se je v preteklosti postavljal po robu strašnim in strahotnim diktaturam v vzhodnoevropskih državah, še zlasti v tistih pod jarmom Sovjetske zveze. V Jugoslaviji ni bilo tako hudo,« je dodal, »ker so pisatelje le spravljali v ječo«. Kakorkoli že, konferenca se bo nadaljevala danes v Državni knjižnici, kjer bodo ob 11. uri predvajali film Pennillesse, posvečen Joycejevemu bivanju v Trstu. Dogajanje se bo popoldne pomaknilo v kavarno San Marco v Ul. Battisti, kjer bo ob 17. uri srečanje z vnukinjo maršala Tita in pisateljico Svetlano Broz, medtem ko bo v kavarni miljskega gledališča Verdi ob 20.30 javno branje poezij. Konferenca se bo jutri sklenila z okroglo mizo v kopališču Au-sonia, na kateri bo govor o tržaških pisateljicah Aurelii Gruber Benco, Letizii Fonda Sa-vio in Lauri Weiss. Sledil bo »maraton poezije«, pri katerem bo sodelovalo več pesnikov. (A.G.) / KULTURA Sobota, 1. septembra 2007 9 ZAHODNI KRAS - Pokrajinski odbornik Tommasini na obisku na Proseku Pri obrtni coni Zgonik kmalu dvojno krožišče Pločnik na cesti za proseško pokopališče in opozorilni semaforji ob vhodu v vas Območje pri Proseku, kjer namerava pokrajinska uprava urediti dvojno krožišče KROMA Tržaška pokrajinska uprava bo pri Proseku uredila dvojno krožišče: prvo na območju nekdanje Trbiške ceste, ob vho du v zgo niš ko obrt no co no, dru -go pa prav zraven, na območju pokrajinske ceste Opčine-Sesljan, v bližini križišča za Vejno. Pokrajinski tehniki so načrt za obe krožišče skoraj dokončali, je zagotovil odbornik za javna dela Mauro Tommasini predsedniku zahodno-kraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu med torkovim obiskom na Proseku. Rupel je zaprosil za srečanje s pokrajinskim odbornikom, da bi skupno preverila, kaj gre postoriti na Proseku za boljšo prometno ureditev in varnost na cesti. Zahodnokraški rajonski svet je že pred leti zahteval ureditev križišča na Rouni, ki je postalo z odprtjem centra Lanza in zgoniško obrtno cono zelo prometno. Prejšnja, desnosredinska pokrajinska uprava Fabia Scoccimarra, je le mnogo obljubila, razen skice dvojnega krožišča pa ni storila nič. Kaže, da se je z novo, levosredinsko upravo, zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Po zagotovilih odbornika Tommasinija naj bi se dela začela prihodnje leto. Na tem območju sta si Tommasini in Rupel ogledala tudi asfaltno prevleko. Cestišče je bilo tlakovano pred nekaj meseci, asfalt pa se je že začel luščiti in krhati, pojavile pa so se že nove luknje. Odbornik je ugotovil, daje bilo tlakovanje površno izvedeno, to pa zato, ker del ni nihče nadzoroval. Po vsej verjetnosti bo treba cestišče znova asfaltirati. Nadalje je bila nakazana možnost postavitve opozorilnih semaforjev ob vhodu v vas, v smeri iz Opčin. Pokrajina naj bi namestila semaforje podobne tistim, ki so že nameščeni v nekaterih drugih vaseh na zahodnem in vzhodnem Krasu. Tommasini in Rupel sta si ogledala tudi območje ceste, ki pelje iz središča vasi proti pokopališču. Pred 15 leti so domačini predložili peticijo z zahtevo po ureditvi pločnika na desni strani ceste, saj je pot do po ko pa li šča se daj, brez pločnika, ob povečanem prometu in vse večjem številu parkiranih avtomobilov, vse bolj nevarna. Odbornik Tommasini se je strinjal z Ruplom, da je pločnik potreben. O tej zahtevi so ga pred časom že opozorili pokrajinski svetniki leve sredine s Krasa. V prihodnjih tednih si bodo območje ogledali pokrajinski tehniki. Ti bodo pripravili ustrezni načrt, nakar se bodo začela dela. RICMANJE - Na pokrajinski cesti ZAHODNI KRAS - Po pogovoru z občinskim svetnikom Ukmarjem Dipiazza na Kontovelu Razočaran nad potekom del na kontovelskem pokopališču Pretekli torek je tržaški občinski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar telefonsko povprašal tržaškega župana Roberta Dipiazzo, zakaj se dela na kontovelskem pokopališču še niso končala. Dipiazza je na vrat na nos prispel na Kontovel in si ogledal pokopališče. Na lastne oči se je prepričal, da dela niso bila opravljena tako, kot bi morala biti. Razočaranje bil tudi nad vhodnimi vrati, ki so še vedno brez kamnite preklade, odkar je bager butnil vanjo in jo podrl s stebrov (na sliki). Po posegu predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla je preklado prevzelo v svoje varstvo vodstvo mestnih muzejev, ni pa še znano, kdaj jo bodo spet postavili na svoje mesto. Na pokopališču bi morali po načrtu zgraditi mrliške niše, kot so to že pred nekaj leti storili na kriškem in proseškem pokopališču. Po napovedih bi se morala gradnja niš začeti v kratkem. Vsaj tako je zagotovil župan Dipiazza. V ponedeljek predvajanje filma Arizona Dream V ljudskem domu G. Canciani v Ul. Masaccio 24 v Podlonjerju bodo v ponedeljek, 3. septembra ob 21. uri predvajali film Emira Kusturice »Arizona Dream« (1993). V filmu nastopa nekaj znanih ameriških igralcev, od Johnnyja Deppa do Faye Dunaway in Jerryja Lewisa. Predvajanje organizira kinematografski krožek Charlie Chaplin. Zimski urnik v znanstvenem imaginariju v Grljanu V Science Centre Znanstveni imagi-narij na Nabrežju Massimiliano e Car-lotta 15a v Grljanu bo z jutrišnjim dnem stopil v veljavo zimski urnik muzeja, ki bo odprt vsako nedeljo od 10. do 20. ure. Posebno pozornost posvečajo mladim obiskovalcem, za katere vsako nedeljo organizirajo posebne delavnice. Glede na starost (od 4 do 7 let oz. od 8 do 11 let) so otroci razdeljeni v dve skupini in se pomočjo animatorja posvečajo izdelavi znanstvene igrače, ki jo na koncu lahko odnesejo domov. Otrokom se posvečajo od 15.30 do 16.30. Za informacije in rezervacije lahko pokličemo na tel. 040-224424, spletna stran www.immaginarioscientifico.it. Pri Itisu film »I soliti ignoti« Na pobudo Edoarda Canziana skupaj z združenjem Il pane e le rose ter v sodelovanju z deželnim centrom FICC bodo v torek, 4. septembra pri Itisu v Ul. Pascoli 31 predvajali film Maria Monicellija »I soliti ignoti«. Predvajanje bo ob 16.30. Posegli bodo Alessandro Radovini (odgovorni pri deželnem centru FICC), Gianni Ursini (časnikar, kritik) ter Adriano Piani (dnevni center Itis). Vstop je prost. Svetilnik še pokvarjen V svetilnik na Greti je med predvčerajšnjo nevihto udarila tako močna strela, da vse njene sile strelovod ni preusmeril v zemljo in je prišlo do kratkega stika ter do okvare. Svetilnik je ostal v temi in tako bo verjetno vse do ponedeljka ali torka, ko naj bi okvaro odpravili. Zamenjati morajo namreč nekatere dele, ki naj bi jih pripeljali iz Benetk ali celo La Spezie. Pristaniško poveljstvo je poskrbelo, da so o okvari seznanjeni vsi, ki plujejo po Jadranskem morju. Odkrušil se je omet V domu za ostarele v Ul. Machiavel-li se je v enem od prostorov s stropa odkrušil omet, ki je na srečo le lažje poškodoval dva od gostov. Posegli so tudi gasilci, ki so odstranili še tiste dele ometa, ki bi lahko zgrmeli na tla. Opozorilo tovornjakom Utripalne luči naj bi šoferje opozorile, da tovornjakov ne gre voziti skozi Ricmanje Tržaška pokrajinska uprava je dopolnila signalizacijo na cesti, ki pelje s Ključa proti Boljuncu, da bi tovornjakom preprečila zavijanje v desno navzdol, skozi Ricmanje. Nad cestnim znakom, ki ukazuje prepoved vožnje tovornjakom težjim od 7 ton, tovornjakom s prikolico in avtobusom (razen tistim z izrecnim dovoljenjem) ter opozarja na omejeno širino ceste (2 metra), je namestila utripalne luči, ki naj bi še dodatno opozorile voznike težkih vozil na nevarnost vožnje proti Ricmanjem. Pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini je ob namestitvi teh dodatnih opozorilnih tabel poudaril, da je pokrajinska uprava s tem prisluhnila potrebam, ki jih je bila pred časom iznesla dolinska občinska uprava. Pokrajina bo sedaj sledila dogajanju na tem območju. V primeru ko se tudi novi opozorilni prijemi ne bi obnesli, bo - v soglasju z občinsko upravo in domačim prebivalstvom - poiskala še druge rešitve. ZGONIK - Pobuda Urada za ozemlje Čiščenje poti Dela potekajo na območju od Repniča do Koludrovice Zgoniška občina je zadnja leta posvetila veliko pozornost ohranjanju in vzdrževanju kraškega okolja. To je storila prvenstveno z aktivnim sodelovanjem pri številnih čezmejnih projektih, ki so med drugim omogočili številne posege na kraškem ozemlju. Ob tem je ustanovila urad za ozemlje, ki se pobliže ukvarja z vzdrževanjem in nadzorom nad kraškim teritorijem. Urad je dal povod za čiščenje in urejanje poti v sklopu »nujnih posegov civilne zaščite in zagotavljanja javne var-nos ti, ki jo ogro ža vi so ko tve ga nje gozdnih požarov na Krasu v tržaški in goriški pokrajini.« Dela so se že začela in potekajo na številnih po teh zgo niš ke ob či ne med za sel -ki Re pnič in Ko lud ro vi ca, pre tež -no severno od teh vasi, to je na območjih v bližini meje. Glede na stanje zaraščenosti posameznih gozdnih poti so pred- videne tri različne vrste posegov. Prvič: odstranitev robidovja, grmičevja in dreves ob robovih gozdnih cest in (ali) poti ter čiščenje robov poti. Drugič: frezanje, izravnava in čiščenje obstoječih cest in (ali) poti. In tretjič: izravnava in čiščenje obstoječih gozdnih cest in (ali) poti. Pri izvajanju posegov bodo delavci skušali - kolikor bo to mogoče - ohraniti obstoječe objekte, to je suhozide. Po sekanju pridobljeni les bodo pustili ob robovih posestev. Zato zgoniška občina vabi lastnike zemljišč, da les odstranijo. Lastniki zemljišč, ki nameravajo les odstopiti tretji osebi, bo do mo ra li za to iz da ti pis no po -oblastilo. Urad za ozemlje zgoniš-ke občine, ki ga vodi Aljoša Gabro-vec, vsekakor opozarja, da nista dovoljena pobiranje in odvoz lesa s strani oseb, ki do tega niso upravičene. FOTOGRAFIJA - Festival Začenja se Triestefotografia Od 1. do 16. septembra se bo v Trstu zvrstila serija fotografskih dogodkov, vključenih v tretjo izvedbo festivala Triestefotografia. Današnji uvodni dan bodo zaznamovale tri razstave, med katerimi bosta dve slovensko obarvani. Ob 12. uri bodo v dvorani Giuseppe Negrisin v Miljah odprli razstavo Dialog, ki jo prirejata Študijski center Nediža in združenje Photo Imago, uredil pa jo je Adriano Perini. Na ogled bodo portreti, ki sta jih v v Nadiških dolinah v dveh različnih časovnih obdobjih posnela Tin Piernu (Valentino Trinco) in Luca La-ureati; prvi v petdesetih letih prejšnjega stoletja, drugi pa petdeset let kasneje, točneje leta 2005. Od tu naslov Dialog, saj se je med obema serijama fotografij ustvaril neke vrste dialog »na daljavo«, skozi katerega je mogoče ugotoviti spremembe, ki so jih skozi čas doživeli ljudje pod Matajurjem. Osrednji dogodek dneva bo razstava Nova slovenska fotografija, ki jo bodo v tržaškem Kulturnem domu odprli ob 19. uri. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in pod pokroviteljstvom Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu, izbor fotografij pa so pripravili predstavniki najpomembnejših slovenskih galerij. Za Galerijo Insula bodo svoje posnetke predstavili Jaka Jeraša, Vida Klenov-šek in Tilen Žbona, Galerijo Fotografija bodo predstavljali Stojan Kerbler, Boris Gaberščik, Aleksandra Vajd & Hynek Alt, Hišo fotografije Mojca Marija Pungerčar, Bojan Radovič in Trie, Likovno društvo Šempeter-Vrtojba Goran Bertok, Jernej Humar in Andrej Perko, Fotogalerijo Stolp pa Maja Šivec, Branko Zorovic in Brani-mir Ritonja. V sklopu uvodnega festivalskega dne bodo v Faltwerksalonu Salone Gemma (Ulica sv. Frančiška 52/a) odprli fotografsko razstavo študentov, ki na tržaški fakulteti za arhitekturo sledijo predavanjem iz zgodovine in tehnike fotografiranja, medtem ko se bo jutri festival selil v Slovenijo in na Hrvaško. Odprtje samostojne razstave Wiljama Lavrenčiča, ki je bilo prvotno napovedano za danes, pa bo v Narodni in študijski knjižnici v petek, 14. septembra. (pd) / DELAVNICA V TRSTU IŠČE VARILCA TIG IN CEVARJA (tubista da banco). Tel. 3471566910. Sobota, l. septembra 2007 Včeraj danes Danes, SOBOTA, 1. septembra 2007 TILEN Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44 -Dolžina dneva 13.19. Luna vzide ob 21.20 in zatone ob 11.28. Jutri, NEDELJA, 2. septembra 2007 ŠTE FAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 1016 mb raste, veter 58 km na uro severovzhodnik, burja, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje C. di Lekarne Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia (040 631661), Oširek S. Var-dabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nuj nim recep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino ALCIONE- Dvoranabo vpoletnemča-su zaprta. AM BAS CI ATO RI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - (poletna arena) 18.00 »La Vie en Rose«; 21.00 »I fantastici 4«. CINECITY-17.15, 22.00 »Sicko«; 15.20, 20.00 »Licenza di matrimonio«; 15.30, 20.00, 22.05 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; 17.35 »Disturbia«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Captivity«; 14.30, 15.00, 15.30, 16.25, 17.30, 18.20, 19.30, 20.00, 20.15, 21.30,21.50, 22.10 »Shrek Terzo«. EXCELSIOR -19.00,21.15 »Gli amori di Astrea e Céladon«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«. FELLINI - 16.00, 18.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 20.20, 22.30 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Il bacio che aspettavo«. KOPER - KOLOSEJ -13.30,16.00,18.30 »Ratatouille«; 14.20, 16.30, 18.40, 20.50, 23.00 »Vsemogočni Evan«; 15.50, 17.40, 19.30, 21.20, 23.10 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00, 23.50 »Transformerji«. NA ZI O NA LE - Dvorana 1: 16.00,17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Captivity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfin-der: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 3: 16.00 »The Reef: Amici per le pinne«; 18.45, 22.15 »Disturbia«; 17.15, 20.30 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; 19.00 »Il matrimonio di Tuya«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TR ŽIČ - KI NE MAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Sicko«. 9 Šolske vesti RAV NATELJ STVO DPZI O J. ŠTE FAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, dabo šolazaprta v soboto 1. in 8. septembra. Redni pouk se začne v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu obvešča učno osebje, da bo 1. plenarna seja učnega zbora v ponede- TRST ljek, 3. septembra, ob 9. uri na sedežu v ulici Caravaggio 4. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo začel tečaj slovenskega jezika za učence, ki so se predhodno nanj priglasili v torek, 4. septembra, 2007 in sicer po sledečem razporedu: torek, sreda, četrtek, petek od 8.30 do 10.30 za 1. razrede obeh sedežev in 2. razred Sv. Ivana; torek, sreda, četrtek, petek od 10.30 do 12.30 za 2. razred sedeža na Katinari in za vse tretje razrede obeh sedežev. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, dabo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah. RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. NA SREDNJI ŠOLI S. KOSOVELA (Op-čine in Prosek) se pouk prične 10. septembra, ob 8. uri. V prvem tednu pouka bodo učenci na šoli od 8. ure do 13.30. OBČINADEVIN-NABREŽINA sporoča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Ses-ljanu z italijanskim učnim jezikom ter v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom, pričel v sredo, 12. septembra, s sledečim urnikom: od srede, 12. do petka, 14. septembra 2007, od 8. do 13. ure (brez kosila); od ponedeljka, 17. septembra do 27. junija 2008, od 8. do 16. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO iz Nabrežine sporoča, da bo sestanek zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 11. uri. M Izleti KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za društveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v nedeljo, 2. septembra 2007, iz Trsta, trg Oberdan - deželna palača, ob 6.30 in iz Bazovice, nasproti starega poštnega urada, ob 6.45. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUNCA prireja v soboto, 15. septembra, vsakoletno romanje na Brezje in izlet na Bled. Ob tej priliki bomo obiskali tudi župnijsko cerkev v Mošnjah (pri Radovljici). Vpisovanje in info: Just Vodopivec 040-227031 (338-7910633); šolske sestre v Borštu 040-228255. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Livio ali 040-2176855 Vojka. KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072. 0 Prireditve OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO vabi na koncert komornega orkestra in solistov I Cameristi tri-estini »Sulle ali dell'operetta«, sopran Gisella Sanvitale tenor Andrea Binetti dir. Fabio Nossal, v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren, v Boljuncu. Vstop prost. Koncert je omogočila Tržaška Pokrajina. KONCERT ZA MIR 2007 5. IN 6.SEP-TEMBRA NA RAZSTAVIŠČNEM PROSTORU V ZGONIKU, od 19. ure dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, avdiovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in enogastronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Repentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica in Hrpelje-Kozina. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki se bo letos pričel že na petek 7. oktobra in nadaljeval v soboto 8. oktobra ter nedeljo 9. oktobra 2007 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Primorski fantje, Happy day, ACDC Cover in Mitiche pirie, dobro založeni kioski, v nedeljo popoldne kulturni program z nastopom domačih otrok, folklorno skupino Kres iz Novega mesta ter komičnim duom Zmago in Vit-toria. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pin-ka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CO-RI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperitiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vitu al Tagliamen-to, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dellAnnunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040-635626 ali na »www.uscipordenone.it«. S Mali oglasi 4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807. DRUŽI NA iz središča Trsta išče resno varuško od septembra dalje. Tel. na št.: 340-4048417. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvozlanke). Tel. na št.: 338-6036203. IŠČE MO dekle z dobrim znanjem slovenščine za varstvo in pomoč pri domačih nalogah sedemletni deklici. Poklicati v večernih urah na 040-381420. IŠČE MO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844. MIZARSKA DELAVNICA vobrtniškico-ni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo 26. avgusta, sem izgubila izposojen modri svileni pas, del ženske noše. Poštenega najditelja prosim najpokliče ne tel. št.: 347-1223432 Tanja. NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490. NUJNO iščemovestnogospoza oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734. PO UGODNI CENI PRODAMO otroško PRIVATNIK KUPI enostanovanj-sko hišo na Opčinah ali bližnjih vaseh. Tel. 3407846681. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE z učiteljsko ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na področju vzgoje za vzgojne službe. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum: faks 040232444 posteljo z ležalno blazino in še razne druge stvari. Tel. na št.: 040-22950. PRODAJAM ročni mlin za grozdje, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-7083405. PRODAM kad (bdnj) za približno 8 hektolitrov. Tel. št. 040-814212. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729. PRO DAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194. PRODAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 0481-78066. PRO DAM grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701. PRO DAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040-228447. PRO DAM skoraj nov stroj za izkopavanje krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 333-2331049. RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372. RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA. SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 0402529063. TERMOTEHNIČNO PODJETJE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«. V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. V MAVHINJAH prodajam grozdje, Mal-vazijo in Vitovsko. Tel. 040-299506. Prispevki V spomin na marjanovo mamo Marijo Knific daruje Edi Ferluga z družino 30,00 evrov KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na pokojno Eleno Terčon Gr-gič, daruje Anamarija Rudež 20,00 evrov za šempolajsko cerkev; v isti namen daruje Silva Pegan 20,00 evrov. Ob 47-obletnici smrti in rojstnem dnevu brata Danilota daruje sestra Marija 25,00 evrov za šentjakobsko KD. Namesto cvetja na grob Gigija Zlobca daruje družina Stoper 25,00 evrov za šentjakobsko kulturno društvo. V 99. letu starosti je umrla v Kanadi teta Ivanka Rupelj, Štečeva. V njen spomin da rujeta Din či in Dorica 50,00 evrov za spomenik padlim na Prose-ku. Namesto cvetja na grob Vilka Rebule daruje Olga Guštin iz Reona 25,00 evrov za KD Vigred. Ob 1. obletnici smrti preminulega Iga Grudna, daruje žena Marta 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Dorico Starc vd. Danjeli darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega sina in brata Aleksandra Bogatca darujeta družini Boga-tec 200,00 evrov za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 200,00 evrov za sklad Luca Onlus. V spomin na Sveta Čufar darujeta Silva in Stojan 100,00 evrov za Otroški pevski zbor Slomšek. V spomin na brata Vilka Rebulo daruje Silvano z ženo Marico 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Sveta Čufar, daruje Nives Guštin 30,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. / KULTURA Sobota, 1. septembra 2007 1 DRAGA MLADIH vabi danes, 1. septembra, ob 10.uri v parku Finžgarjevega doma na Opčinah na ZAKLJUČNO OKROGLO MIZO Z NASLOVOM "Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka" (gostje: psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teoloa dr. Jože Marketz, primerjalni religiolog dr. Lenart Škof) ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah NASTOP UDELEŽENCEV DELAVNIC FESTIVALA MLADINSKE KREATIVNOSTI (plesna točka, gledališka predstava Kdor išče, najde Fabrizia Polojaza in Paola Tanzeta) IN RAZSTAVA UDELEŽENCEV LIKOVNE DELAVNICE. Toplo vabljeni! □ Obvestila SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižni- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst ca Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 1118. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. 42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: danes, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Pet-kovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ra-vignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakcija@mladika.com«. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. Danes, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 prireja nocoj, ob 21. uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah, zaključno produkcijo UDELEŽENCEV DELAVNIC. Na sporedu bo odprtje likovne razstave, plesna točka in gledališka predstava satirične igre »Kdor išče, najde«. Vabljeni vsi. ODBORZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi na tiskovno konferenco danes, 1. septembra 2007, ob 11. uri, v Narodnem domu v Trstu: program spominskih prireditev BAZOVICA 2007. ZAKLJUČEK POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD NAVOJSKEM bo danes, 1. septembra 2007, ob 11.30, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (Vojsko 21, Idrija, SLO). Vabljeni starši in prijatelji. ŠEMPOLAJSKAŽUPNIJA vabinapraz-novanje svojega zavetnika sv. Pelagija, v nedeljo, 2. septembra, ob 10.30, v župnijsko cerkev. ŠPORTNA ŠOLA POLET - KONTOVEL obvešča drage deklice in dečke, da se bodo treningi začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknad- no. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju. AŠDCHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št.: 040-635627. Info na tel. št.: 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št.: 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! GLASBENA MATICA - Trst sporoča, da prične Poletna glasbena delavnica v ponedeljek, 3. septembra 2007. Prosimo, da pripeljete otroke malo pred 9. uro v Dijaški dom. Informacije - tajništvo tel.: 040-418605, med 9. in 12. uro. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas! SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Proseški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega. SKD VIGRED začenja po enomesečnem premoru novo sezono. V torek, 4. septembra, ob 20.30, bo na šolskem dvorišču v Šempolaju, nastopila dramska skupina kulturno prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika. Igralci dramske skupine iz Branika bodo prvič uprizorili delo Vojmila Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«. To je francoska farsa, v treh dejanjih, iz 16. stoletja. V slučaju slabega vremena predstava odpade. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR meni, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo, 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 6. septembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159), za obravnavo sledečih točk: sporočila; vprašanja in interpelacije; sprejetje delne variante k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu za naselitev samostana S. Cipriano v bivši sedež Erse na Proseku; načrt-zgradba reziden-čne stavbe (7 stanovanj) na k.p. 223 K.O. Kontovel-prosilec Sullini Angelo; sprejetje splošnega regulacijskega načrta na pobudo zasebnika na k.p. 1061/1, 1061/2, 1063, 1064/1 in 1064/2 K.O. Križ-prosilec Claudio Giampaolo; na-črt-varianta zgradbe na k.p. 540 K.O. Križ-prosilca Gustin Mauro in Unissi Silvia; javna dela na ozemlju rajonskega sveta-vključitev v proračun 2008-pisni predlogi. TABORNIKI RMV vabijo vse člane, prijatelje in simpatizerje na »Odprta vrata v naravo«, tokrat v Bazovici. Začetek v četrtek, 6. septembra, ob 14. uri na bazoviški gmajni. Zaključek v soboto, 8. septembra, ob tradicionalnem tabornem ognju. Za info: 340-1635884 (Majna). CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na informativni večer ob priliki 25.letnice delovanja društva, ki se bo odvijal v petek, 7. septembra, s pričetkom ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Med informativnim večerom bo predstavitev programa za novo akademsko leto 2007/2008 in potek lekcij yoge za začetnike, ki se običajno vršijo med letnim progra-mom.Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: »www.satyanandayogatries-te.it«. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Massac-cio 24) na tradicionalni praznik grozdja, v soboto 8. in v nedeljo 9. septembra. Ob 17. uri odprtje kioskov. V nedeljo, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«. Oba večera ob 20. uri ples. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Pescatori vabi v ljudski dom v naselje Sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) v soboto, 8. septembra in v nedeljo, 9. septembra, na praznik komunističnega tiska. Oba večera ples z duom Melody. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P.TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Op-činah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega venca z branjem odlomkov iz po-sinodalne apostolske spodbude EVHA-RISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ra-vignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavti-nje, šolske sestre in narodne noše. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽI-VLJE NJU PO PETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fiziotera-pije) ob 20. uri vsak ponedeljek (priče-tek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Pa-ramhans Swami aheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. KOŠARKARSKA SEKCIJA PRI ŠD POLET IN ŠD KONTOVEL obvešča deklice in dečke letnikov od 1996 do 1999, da se bodo treningi minibasketa začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica IN-WA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJEobve-šča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v drugi polovici septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (tel. 040-200824). KMEČKA ZVEZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Poga-čarjevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v pokušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna. PILATES: SKD Igo Gruden obvešča, da se bo s 25-9 pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. H1 Osmice OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DRU ŽI NA ŠUC je odprla osmico. Briš-čiki 18. NA KONTOVELU pri Deanu je osmica ponovno odprla svoja vrata in vse goste nestrpno čaka. OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Ma-vhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299450. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. 12 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH TRST - Muzej Revoltella Marcipa^ ESSESMilan Rakovac_ __^ ® Feliceja Casoratija PRUNUS AMAGYDALUS AMARA, žuka miendula, gorki badem, grenki mandelj u kojem ima ci-janida nacionalizma, sve se snažnije osjeca u slasnome marcipanu (mar-zapane) našeg pograničja: Ne znam da li još postoji ona strančica u Trstu koja se zauzima za obnavljanje državice TLT-STT (1947-1954)? Ako da, predlažem da se proširi na Koper i Pulu. I predlažem da se u Rijeci osnuje stranka koja ce se boriti za obnavljanje Riječke države (1919-1924); pa da se onda te dvije države udruže u Mini-Euro-Federaciju. Jer uz sindrom „Istria italianissima »& Zona A, Zona B, bit ce naše obadvje«, sad imamo i slovensku Istru do Rijeke i hr-vatsku savudrijsku valu, a sutra cemo osloboditi »alpske Hrvate«... »Život damo - Trst ne damo!« vikali smo 1953. kad je bila Tršcan-ska kriza; sad jieni viču da život damo ma ne da Hrvati viežu barke pod hotel »Emona« u Portorožu, drugi da je bolje zemlju prodavati Srbima nego Kranjcima, a trieti pak - ritorno alle terre perdute... Naravno da se šalim; ali šala je gorka, kao gorki badem, jer nedavno u Puli skupina mladih (!) talijanskih nacionalista iz Trsta, a ne nekih tamo metuzalemskih crnokošuljaša »Re-pubblichina«, posve neprimjereno, na odavanju počasti desecima žrtava prilikom eksplozije morskih mina u Puli 1945. nosilo je veliki transparent u bojama talijanske zastave sa ispisa-nim natpisima »Pola«, »Istria«, »Dal-mazia«. I ča cemo mi sad; a lipo u Trst z našin slavinskin bandiran crven-bi-jeli-plavi-to-je barjak-pravi (koluori se kambijaju - slovienski, hrvatski, srbi-janski) na kojima ce pisati »Živila 7. Federalna jedinica«, plus »Život damo - Trst ne damo!« Altroke EU e Euro-region de qua e de la; noi volemo el nostro Sta-to, magari la Serenissima; o magari femo la Iliria che iera qua prima de la Prima Conquista Romana?! Saria gi-usto, no, se propio qualchedun vol far conti storici, alora femo li come dio comanda. Digo, se volemo regolar i confini, alora via tutti i Diktat; Osi-mo 1975. e Londra 1954. e Parigi 1947. - ma anche el Diktat Rapallo 1920! NO LIMITS! GNENTE FRONTIERE! KEINE GRAENZEN! Ossia; »ne, za nas ni pregrad in ne mej«! Još jedan gorki badem. Sjecam se, kao djeca nadmetali tko ce pojesti više gorkih badema, opasna igra, jer gorki badem sadrži cijanid. Fulvio To-mizza imao je stablo gorkog badema u dvorištu svoje istarske kuce, u smi-jehu smo pojeli po jedan, i zalili ga slatkom malvazijom. Cussi xe anche nella vita, rekao mi je. Purtropo! Ovo zlosretno trograničje u po-tonjih petnaestak godina, regenerira-lo je nove otrove, i generiralo stare, i degeneriralo uzajamne odnose, koji sve više podsjecaju na vrijeme poče-taka iredentističko-narodnjačkog su-ko ba, ne go na do ba početaka ko nač -nog tobožnjeg europskog ujedinjen-ja. Tobožnjeg? Da, jer germansko-ro-mansko-slavenski odnosi nisu ništa bolji unutar članica EU, nego izvan njih. Kao što ništa bolji nisu ni hrvat-sko-slovenski odnosi; najnovije histo-rijsko »dostignuce«! Mladi kriptoiredentisti iz Italije posve su legitimno demonstrirali u Hrvatskoj; okupljeni domaci ljudi na komemoraciji poginulima u Puli, Hrvati, domaci Talijani plus esuli, napro-sto su ignorirali demonstrante. Slučaj nevjerojatan, zapravo! Jer još jučer oni bi bili napadnuti i privedeni od stra-ne policije. Samo zbog toga i pišem danas 0 tom objektivno marginalnom slučaju; jer, a što bi bilo da su ih napali? 1 što li tek da ih je policija pokupila? Diplomatske note, prosvjedi, mogu-ce i novi istupi Mesica i Napolitana? I što bi bilo da se, za uzvrat, recimo 12. novembra (1920, Rapallo) u Trstu okupe demonstranti s sloven-skom i hrvatskom zastavom preko koje bi napisali »Trst je naš!«? Ne bi se uspjeli okupiti! A kamo li demonstrirati! Hocu reci, za kraj, da se poče-tak novog stoljeca odvija jako loše, za nas, gradane sa ovih granica. Jako loše. Prijetnje i mržnje, prunus amara, sakrivene u politički korektnome marcipanu, krokantu, Esterhazyjevim ploškama, venecijanskim ravijolima (do daj te slo bodno još ne ki ko lač sa bademom) dobrih bilateralnih i svih ostalih odno sa. Eto, sad smo Hrvati i Slovenci, plus nacionalni mediji, odahnuli, odobravajuci prijazne susrete Janše i Sanadera i njihovu očevidnu sprem-nost da konačno riješe sve cro-slo sporove, naročito granicu na moru. I ja bih se veselio, ali u ustima mi okus na gorki badem sumnje... »Felice Casorati. Slikati tišino« -razstava, ki so jo včeraj otvorili v tržaškem muzeju Revoltella, nadaljuje z nizom prireditev tržaškega odborništva za kulturo izrecno namenjih italijanskemu novecentu. Po razstavah Piera Ma-russiga, hommagu Gillu Dorflesu in razstavi Mascherinija, ki je še v teku, je tokrat na vrs ti eden vidnej ših predstavnikov italijanskega slikarstva. Poleti je bila razstava na ogled v muzeju v Ra-venni in prinaša k nam pregled osemdesetih slik, ki prihajajo tako iz muzejskih kot iz zasebnih zbirk. Kot je naglasila direktorica muzeja Maria Masau Dan, je prav Casoratijeva slika Merig-gio, s katero se lahko tržaška zbirka ponaša, med slikami, ki sijih najpogosteje izposojajo za najrazličnejše razstave. Ni naključje, da so prav podobo te posebno raprezentativne slike, ki jo je muzej Revoltella odkupil na mojstrovi osebni razstavi v sklopu beneškega Bi-enala leta 1924, izbrali za naslovnico iz-čr pne ga barvne ga katalo ga (Elec ta Mondadori, 35 €). Felice Casorati (1883-1963) je bil po rodu iz Novare, živel je in ustvarjal v Turinu, kjer je bil posebej cenjen profesor slikarstva na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost, katere je postal najprej ravnatelj, kasneje tudi predsednik. Kuratorji Michela Scolaro, Claudio Spadoni in Claudia Gianferrari so z izborom eksponatov zaobjeli celotno Casoratijevo likovno pot, ki zajema začetno secesijsko obdobje in poetiko magičnega realizma, dalje še značilen metafizični pridih, ki je z vse bolj poglobljeno prostorko strukturo motiva in harmoničnim vsklajevanjem posameznih likovnih prvin privedel do prepoznavnih klasicističnih prijemov italijanskega slikarstva prejšnjega stoletja. Med najbolj priljubljenimi motivi so ženski portreti in akti, ki posebej ovrednotijo eleganco figure, pri katerih prav ozadje prispeva k pričaranju dimenzije izven časa in prostora. Zelo pogos-toma prikazuje Casorati tihožitja: izvirne kompozicije povsem običajnih, vsakodnevnih predmetov. Povsem preproste predmete čustveno podoživlja ter jih zna posredovati obenem z objektivnim pogledom in lirično interpretacijo. Manj pogostoma naletimo na pejsaže in terekote, katerih zasledimo le nekaj primerkov. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi umetnikov sin, likovni ustvarjalec, kije posebej naglasil, kako je nje- Casoratijeva dela bodo na ogled v Trstu do 4. novembra KROMA gov oče posebej gle dal na beneš ko sli -karstvo in dunajsko secesijo, kar ga navezuje na tržaško tradicijo. Med eks pona ti gre posebej ome -niti sliko na olje iz leta 1907, znani Portret gospe, ali kot piše na sliki: »Sestra Elvira Guglielma«. Gre namreč za prvo pomemb nej šo sli ko, s kate ro je Ca-sorati dejansko zaslovel na 7. Beneškem bienalu in mu je utrla pot v svet slikarstva. Portret gospe je ob priložnosti te razstave spet na ogled v javnosti, sliko so bili namreč ukradli leta 1964, po dolgem iskanju je orožnikom le uspelo pred kratkim najti dragoceno sliko. Ku-ratorjem razstave pa se je vendar posrečilo pospešiti običajni iter in so dosegli, da je slika končno spet razstavljena za to priložnost. Razstava bo na ogled do 4. novem bra. Jasna Merku PULJ - Koncert v Areni Oliver Dragojevic in Gibonni pripravila več tisočglavi množici nepozaben glasbeni dogodek Malo Oliverja, še ščepec Gibonnija, kanček nabito polne puljske Arene in rezultat je skoraj tri ure trajajoč eksploziven koncert dveh najboljših hrvaških glasbenih izvajalcev. Po pričakovanjih je bil sobotni koncert dvojice Oliver Dragojevic in Zlatan Štipišic - Gibonni v Areni neverjeten in nepozaben dogodek za več kot 7000 srečnežev (na sliki). Koncert v Areni je bil namreč že zdavnaj razprodan, »črnoborzjanska« prodaja vstopnic pred samim koncertom pa je kar cvetela (cene so se tudi podvojile), čeprav je bila množica oseb, ki se je morala nazadnje zadovoljiti s poslušanjem koncerta onkraj obokov Arene, kar precejšnja. Običajni naval zadnjega trenutka je organizatorje prisilil k temu, da so koncert začeli s skoraj dvajset minutno zamudo, kot prvi pa je na oder stopil Oliver Dragojevic. Oder je bil v obliki nekakšnega polovičnega izreza eskimskega iglooja, pokrivalo pa ga je belo platno, ki je nato spreminjalo barvo glede na barvo soja žarometov. Tudi Areno so izvrstno osvetlili zlasti z vijoličastimi, rumenimi in zelenimi barvnimi niansami, ki so koncertu dodali tisti čar, ki ga lahko dobimo le v Areni. Že sam pogled nanjo spravi poslušalca v dobro razpoloženje. Po uvodni pesmi legendarnega Dragojevi- ca je na oder stopil še Gibonni s svojo tradicionalno čepico, kije že skorajda postala zaščitni znak dalmatinskega virtuoza glasbe. Oba glasbenika sta nato skupaj zapela, ob spremljavi vrhunske zagrebške filharmonije, eno izmed uspešnic, pri kateri imata oba roke vmes. Ozvočenje je bilo v Areni na zadovoljivi ravni, morda je bila za rahlo hripav Dragojevicev glas razporeditev nekoliko neustrezna, saj so inštrumenti hrvaškega »pevca tisočletja« na trenutke preglasili. Vsekakor je bila kombinacija romantičnih, zelo umirjenih Dragojevicevih pesmi, in nekoliko bolj moderno pop-rockovsko usmerjenih Gi-bonnijevih uspešnic, povsem posrečena. Vsak od dveh je pel približno trideset minut, prehodne trenutke pa sta pevca zapolnila z dueti. Alije Gibonni prepeval skupaj z »maestrom« Dragojeviceve pesmi, ali pa obratno. Viškov večera je bilo kar nekaj, čeprav so bili navsezadnje najbolj zanimivi skupni nastopi, trenutki, ko so lahko poslušalci istočasno občudovali vokalne sposobnosti obeh interpretov. Če pa se je Gibotu in Oliverju pridružila še temnopolta Maya iz New Yorka, s soul glasom, ki je samo njim domač oziroma prirojen, potem je postala pesem skoraj nepozabn glasbeni dogodek in tre- nutek. Zadnje pol ure koncerta sta Oliver Dragojevic in Zlatan Štipišic skupaj preživela na odru, s prvim, ki je občasno na klavirju spremljal nastop drugega. Nekaj minut čez polnočjo, ko je simbolično padel zastor na oder, so si prisotni še dalj časa v mislih prepevali oziroma žvižgali številne uspešnice. Od Dragojevice povsem svojevrstne izvedbe Malafemmine, mimo klasičnega Ljipi moj Andele in Nedostaješ mi ti, vse do raznih Gibon-nijevih uspešnic kot Libar, Vrime, da se pomirim sa svitom in drugih. Na koncu pa še to. Na koncertu si lahko tudi odkril, kako v prestolnici istrskega polotoka gledajo na sedanji politični položaj v državi. Napovedovalec je prisotne obvestil, da se na tribunah med številnim občinstvom skrivajo tudi hrvaški premier Ivo Sanader (vsul se je plaz žvižgov), predsednik istrske regije Ivan Jakovčic (delno žvižgi in delno ploskanje) ter župan mesta Pulj Boris Mi-letic (skoraj izključno ploskanje). Skratka hrvaški premier, če presodimo po puljskem političnem barometru, ki sicer nima nikakršne znanstvene podlage, lahko v tem delu države računa na dokaj nizko podporo... Iztok Fulanič / KULTURA Sobota, 1. septembra 2007 13 BENETKE - Filmski festival Prepričljiv George Clooney Brian De Palma z originalnim delom Ameriškemu igralcu za nekoliko temačno vlogo napovedujejo celo nagrado Reflektorji in televizijske kamere so bile včeraj uprte predvsem vanj: v sex symbol in zvezdo ameriškega filma, Georga Clooneya (na sliki, ANSA). Niti vloga, ki mu jo je tokrat prikrojil Tony Gilroy in ki ga navsezadnje prikazuje v nekoliko temnejši luči, saj je Clooney neprizanesljiv odvetnik, ki ga nič ne gane, ni odvrnila fan-sov, kritikov ter filmskih izvedencev od enega najznamenitejših predstavnikov ameriškega kot tudi čezoceanskega avtorskega filma. Na Lidu se že ogovori o nagradi za najboljšo moško vlogo, revija Variety pa napoveduje celo oskarjev kipec. Kakorkoli že Michael Clayton, prvenec ne-wyorškega scenarista in režiserja Tonyja Gilroya, sina nekoliko slavnejšega, Pulit-zerjevega nagrajenca Franka D. Gilroya, je prepričljiv celovečerec, primerljiv tistim Cassavetsa in drugih ameriških avtorjev, ki so sedmo umetnost uporabili za snemanje angažiranih filmov. Dve leti po predstavitvi svojega Good Night and Good Luck se je Clooney vrnil na Lido z nekoliko bolj temačno vlogo odvetnika - deloholika, ki predstavlja multinacionalko, zaradi katere je umrlo nekaj sto ljudi. Kot če bi ne bilo dovolj, ima za sabo tudi dokaj temačno preteklost neozdravljivega igralca na srečo in pustolovca, ki si je vse svoje premoženje zapravil z neprimernimi investicijami. Kljub vsemu pa se tudi na lepem zdrzne ... »Michael Clayton je predvsem vabilo k miru«, je dejal George Clooney med včerajšnjim srečanjem. »Film, v katerem sem nastopil zastonj, tudi zato, ker verjamem v sporočilnost tovrstnih zgodb. Pripovedi, ki v slogu ameriških filmov začetka sedemdesetih let, delujejo resnicoljubno in vabijo gledalce, da se tudi sami angažirajo za določen namen.« In o pozivu k odporu je včeraj spregovoril tudi drug ameriški film. Veliki Brian De Palma je včeraj predstavil Redacted, nadvse originalno delo, ki bi se ga dalo uvrstiti nekam vmes med fikcijo in realnost. Svojevrstni celovečerec, prepleten z video dnevniki pripoveduje o vsakdanu ameriške vojske in začetno obvestilo opozarja, da gre za resnične dialoge, ki pa jih je režiser nekoliko predelal. To je le deloma res, saj se prizor, ki pripoveduje o spolnem nasilju ameriških vojakov nad petnajstletno iraško deklico, stoodstotno navezuje na realnost. Naslov, Redacted, pa na cenzuro. Predvsem medijsko, saj kot je De Palma povedal, »so novice popolnoma spremenjene in prilagojene: se pravi cenzurirane«. »Pri tem gre za politično in gospodarsko cenzuro, ki jo v ZDA neustavljivo aplicirajo na vseh področjih. Začetni sta- vek smo dodali ravno zato, da bi se izognili katerimkoli prijavam sodstvu«. Sicer pa je najnovejši De Palmov celovečerec tudi spletni film. Večino informacij, ki jih je nato vključil v scenarij, je namreč pobral na spletu: »Na blogih vojakov in njihovih družinskih članov, ki so opremljeni tudi s številnimi fotografijami in video posnetki.« Tudi zato se je De Palma odločil, da bo posnel tak film. »Ko bi ljudje videli posnetke bolečine, žalosti in smrti, bi se nedvomno angažirali in posredovali pri ameriškem kongresu. Zahtevali, da bi to morijo čimprej ustavil in da bi bilo vojne konec. Prepričan sem, da je danes to edina možna rešitev za prekinitev vojne, ki se je že po prvem mesecu izkazala za nesmiselno«. Film, ki mu prav gotovo ni lahko slediti, saj je prenasičen z bolečino, žalostjo in potrtostjo, ni, kot je še zaključil De Palma »zabavna pripoved, s katero bi si popestrili sobotni večer: vseeno pa upam, da bo publika razumela moje delo in si ga ogledala. Zanj sem se odločil predvsem zato, da bi informiral Američane. Trpki stil, s katerim sem ga posnel, pa je samo posledica vseh grozot, ki sem jih našel na spletu«. (Iga) BENETKE - Promocija Dežele FJK AJDOVŠČINA Na ogled Nemčeva rdeče-črna dela Od sredine aprila se na Goriškem vrstijo različni dogodki, ki obeležujejo letošnjo 20-letnico smrti Negovana Nemca, prvega akademsko izobraženega kiparja povojne generacije v tem delu zahodne Slovenije. Med dogodki so tudi študijske razstave Nemčevih kipov, ena izmed teh pa je postavljena v ajdovski Pi-lonovi galeriji. Odprli so jo včeraj, nastala pa je v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica in Galerijo Velenje. Nemec se v Pilonovo galerijo vrača s skupino dramatičnih, pretresljivih del v rdečem in črnem. Pregledna razstava z naslovom Negovan Nemec, 20 let pozneje, ki bo na ogled do 28. septembra, prinaša predstavitev posameznih segmentov umetnikovega ustvarjanja na bolj študijski in intimen način, saj »nam je celosten pregled opusa na dlani«, je ob razstavi zapisala vodja ajdovske galerije Irene Mislej. Razstava v Ajdovščini je sicer del širšega projekta, ki naj bi Nemca 20 let po prezgodnji smrti ponovno priklical v skupen, javen spomin. Predstavil se je Kinoatelje O Gorici, mestu filma, se pravi realizaciji velike vizije Darka Bratine je spregovoril predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič Na Lidu se je včeraj izkrcal tudi Kinoatelje. Kljub dejstvu, da ne bo letos na platnih beneškega festivala zaživel niti en film, ki so ga posneli na območju naše dežele in da ni v nobenem od sklopov prisotna niti ena slovenska produkcija, so včeraj na Lidu govorili tudi o slovenskem filmu in obenem prikazali nekaj utrinkov del, ki so jih posneli v deželi. Pod šotorom, ki ga je odborništvo za kulturo, v sodelovanju s tistim za turizem Dežele FJK že drugo leto zapored postavilo v parku ob osrednji filmski palači beneške Mostre, je včeraj potekal dan goriških filmskih dogodkov. Med temi je bilo seveda predstavljeno tudi delovanje Kinoateljeja. Soška kovačnica filmske produkcije se je občinstvu najstarejšega svetovnega Festivala predstavila s kolažem osmih filmov, ki so jih v palači na Travniku realizirali v zadnjih petih letih. V nekaj minutni predstavitvi so se tako eden za drugim zavrteli utrinki iz del Moja meja, Mesto na travniku, Sešivalnica spomina, Človek iz srednjega, Et(h)nos, Prešli bodo tudi to noč, Mala apokalipsa, in Proti toku, ki so še najbolj nazorno predstavili delovanje goriških in drugih režiserjev. O Gorici, mestu filma, se pravi realizaciji velike vizije Darka Bratine je spregovoril predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Predstavil je delovanje pred nedavnim odprte filmske palače in naglasil pomen filmskih inštitucij na mejnem območju, kjer je pretok misli, vizij in projektov še kako bogat. Da gre pri tem za pravi vir umetniškega ustvarjanja, nedvomno dokazujejo tam realizirani filmi, ki se pogostokrat navezujejo na življenje ob meji. O tem pa priča tudi najnovejša knjižna izdaja Kinoateljeja, delo Confini di cel-luloide - Meje na celuloidu Morena Zaga, uvod za katero je napisal ravno Doktorič. »Knjiga o meji med filmom in družbo, med fikcijo in realnostjo, med filmsko naracijo in sociološkim jezikom, razlaga kompleksnost življenja vzdolž meje, ki je prostor strasti in napetosti, pa tudi prostor potencialnih priložnosti«. Izrabljanje teh priložnost dokazujejo tudi številne pobude, ki kot gobe po dežju rastejo na Goriškem. Prav gotovo tudi zaradi pritoka novih idej in svežine, ki jo zagotavljajo študentje nove univerzitetne smeri Damsa, v celoti posvečene filmu. Med temi gre omeniti zelo uspelo pobudo Makin'Go, ki je s šestdese- turnim maratonom zaposlila dvajset skupin nadebudnih filmmakerjev, ki so v Gorici realizirali šestminut-ni film. O njej so spregovorili tudi včeraj na Lidu in pri tem seveda omenili še poletni filmski festival za najboljši scenarij, posvečen spominu Sergia Amide-ia, o katerem je ravno tako tekla beseda na popoldanskem sre čanju. A ob goriški bo danes na Lidu nekaj pozornosti posvečene tudi tržaški filmski stvarnosti. V sklopu sedemdesetletnice nastanka rimskega centra Cinecit-ta bo italijanski minister za kulturo Francesco Rutel-li nagradil skupino najboljših filmskih operaterjev. Se pravi vseh tistih ljudi, ki skrbijo za uresničitev potrebnih pogojev za realizacijo filma. Med temi bo eno od nagrad prejela tudi Sabrina Censki, Tržačanka, ki je že več kot sedemnajst let location manager vseh filmskih produkcij, ki gredo mimo Trsta. Censkijeva skrbi za izbiro lokacij a tudi vseh potrebnih dovoljenj pri snemanju posameznih filmov. Današnjo nagrado bo prejela za požrtvovalnost in sodelovanje pri nastanku celovečerca La sconosciuta oscarjevega nagrajenca Giuseppeja Tornatoreja. (Iga) TRST - Luči in zvoki v parku letne vile Revoltella Zasebno življenje barona Revoltelle Prosta priredba teksta »Skrivnosti vile Revoltella« Ignazia Universa je bila osnova za predstavo luči in zvokov, ki je bila na sporedu v prejšnjih dneh Nekoč se je skrivnostna vila prikazala baronu Revoltella, ki ji je obljubil, da bo zgradil svojo rezidenco zraven starega hrasta, simbola njune ljubezni, v mestu, kamor so v daljnih časih prispeli bajeslovni Argonavti. Take so zgodbe in le gen de, po katerih je nastala predstava z zvoki, lučmi, beseda mi in ple som, ki so jo v teh dneh predstavili v lepem okviru tržaškega parka Revoltella (KROMA). Prosta priredba teksta »Skrivnosti vile Revoltella« Ignazia Universa je postala namreč snov nove predstave luči in zvokov, ki je doživela premiero v sredo. Občina Trst in društvo AIRSAC sta prvič ovrednotila s tovrstno pobudo kraj, ki spada v zgodovinski in arhitekturni zaklad mesta. Kot Miramar in Devinski grad ima tudi poletna rezidenca tržaškega podjetnika svoje skrivnosti, skupaj z nedvomnim estetskim čarom. Domišljija in zgodovina sta v enaki meri prisotni v pripovedi, ki naj bi izhajala iz spominov zdravnika in prijatelja baro- na Revoltelle, iz knjige, ki jo je avtor po naključju odkril v starinarski knjigarni v mestnem središču. Biografija protagonista se razvija vzporedno z zgo-do vino in le gen do mes ta Trst, saj zgodbi povezuje kot rdeča nit tema ljubezni barona do idealne ljubice Mije, prikazni iz daljne, antično-grške preteklosti. Portret Pasqualeja Revoltelle zaživi bolj v intelektualni kot v sentimentalni ali zgolj pripovedni razsežnosti: baronova odmaknjenost v odnosu do bojev Risorgimenta, njegova bivanjska vprašanja in filozofska prepričanja tvorijo podobo osebe, ki je ob predanosti trgovskemu poslu raje posvečala pozornost opazovanju in razmišljanju o univerzalnih temah kot viharjem sodobne zgodovine in človeške družbe. Roj stvo v skrom ni dru žini je izo -strilo njegovo človekoljubno občutljivost do potrebnih, globoka ljubezen do Trsta pa je imela svoje zadnje poglavje z oporočnim poklonom vsem Trža-čanom, katerim je podaril svoj mali raj, park in vilo na griču. Igre luči, s katerimi si publika lahko predstavlja navzočnost nevidnih, resničnih in namišljenih oseb, je ustvaril Serafino Marchio. Prižiganje in ugašanje, bliski, barvne razsvetljave, migetanje med listjem stoletnega hrasta ob vili, ki se arhitekturno zgleduje po švicarskem chalet-u, je posrečeno komentirala pisana glasbena kulisa, ki jo je dirigent Severino Zannerini sestavil z ljudskimi, ponarodelimi, vojaškimi, koncertnimi in salonskimi odsevi 19. stoletja. Sugestije posnetih glasov in efektov je dopolnil nastop »v živo« igralca Francesca Gusmitte z uvodno pripovedjo in plesalke Alessie Boemo iz goriške plesne šole Tersicore, s katero se materializira spomin na eksotični ples, ki je leta 1858 obogatil slovesno praznovanje v komaj zgrajeni vili. V av-dio posnetkih so nastopili še Adriano Giraldi, Franko Korošec, Elke Burul, Fabi o Mus co, San dro Piz zo li to in režiser ka Ma riella Ter ra gni. ( ROP) 1 4 Sobota, 1. septembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GRADIŠČE - Napetost v centru CPT se je polegla šele včeraj popoldne Po novem poskusu bega 42 priseljencev zahtevalo azil Iz strukture skušalo zbežatl 80 »gostov«, 24 jih je preskočilo obzidje, le šest pa jih ostaja na prostosti TO™™*\\mV\l\\\\lllii\inu^vv>H füll i llllllll iymi Iz centra CPT pri Gradišču je poskusilo zbežati 80 nezakonitih priseljencev, večinoma Egipčanov. Štiriindvajsetim je sprva beg uspel. Šest so jih polovili, komaj so preskočili obzidje, od preostalih osemnajstih pa jih ostaja na prostosti le še šest. To je obračun dvodnevnega dogajanja v CPT-ju, kjer je bila napetost tudi včeraj dopoldne na višku, ko se je skupina kakih tridesetih gostov ponovno pognala proti obzidju. Napetost se je polegla šele popoldne, potem ko sta se z zaprtimi v centru srečala kvestor Claudio Gatti in šef prefek-tovega kabineta Pier Giulio Scarabino. Zaprtim sta pojasnila postopek za zahtevo statusa političnega azilanta, ki ga je nazadnje vprašalo 42 priseljencev, in sicer 35 Egipčanov, pet Palestincev in dva Iračana; njihovo prošnjo bo preverila pristojna komisija za prebežnike. Položaj dvanajstih pobeglih priseljencev, ki so jih privedli nazaj v center, pa se je po kazenski plati poslabšal, saj jih bremeni tudi ovadba zaradi poškodovanja javne lastnine. Po zagotovilih prefekture pa jim ne bodo sodili, a jih bodo čim prej izgnali iz države. Slika četrtovega pobega je nekoliko jasnejša. Šlo je za načrtovano akcijo, saj je okrog dvajset v centru zaprtih priseljencev naskočilo obzidje ob koncu tekme malega nogometa na igrišču na dnu notranjega dvorišča. Okoliščine spominjajo na film Pobeg v zmago Johna Hus-tona. Pridružilo se jim je še drugih trideset priseljencev. Visoke železne ograje so naskočili hrupno, pri čemer so iznenadi-li tako osebje kot tudi varnostne sile, ki varujejo obzidje. CPT pri Gradišču je namreč z betonom in železjem ograjeni kraj, ki ga stražijo z izvidnimi stolpi in patruljami, razporejenimi vsakih par deset metrov pred zunanjim obzidjem; varnostne sile ne smejo noter. Štiriindvajsetim je beg uspel; pet Egipčanov in enega Iračana so takoj prijeli. Dva sta se po padcu s pet ali šest metrov visokega obzidja poškodovala; enega, ki je zadobil hude poškodbe gležnjev, so zadržali v bolnišnici, drugega pa so včeraj okrog 14.30 ponovno pripeljali v CPT. Dvanajst so jih izsledili med nočnim lovom na ubežnike (sicer za italijanski zakon priseljenci v CPT-ju niso zaprti, a le zadržani gostje, zato niso ubežniki, temveč le osebe, ki so se nedovoljeno oddaljile). Na prostosti jih ostaja le še šest. Načrt bega je dozorel v številčni skupini Egipčanov, ki so jih v sredo zvečer pripeljali v Gradišče iz sorodnega centra v Lampedusi. Novih prišlekov je bilo skupno 80, upor pa je zanetila govorica, da jih bodo nemudoma izgnali iz Italije. Glas se je v trenutku razširil, kri je zavrela, napetost je poskočila navzgor, ob 20.50 pa so uresničili naklepe. Napetost v strukturi je trajala vso noč in se je ponovno zaostrila včeraj dopoldne. Približno trideset Egipčanov se je po 8.30 spet pognalo proti ograji in obzidju, med njimi je eden dosegel streho. Pozivali so tudi ostale, naj se jim pridružijo. Nikomur pa beg ni uspel, saj je bila zasedba agentov za zunanjim obzidjem močno okrepljena. Že v četrtek, takoj po prvem pobegu, je rimsko notranje ministrstvo na zahtevo goriške prefekture preusmerilo v Gradišče policiste letečega oddelka iz Padova. Vso noč in ves včerajšnji dan so zunanje zidove varovali poleg policije še karabinjerji in finančni stražniki. Včerajšnji ponovni poskus bega je bil ravno tako posledica prepričanja, da jih bodo takoj izgnali iz države; ukrepu o izgonu oporekajo in - kot so povedali v napornem pogajanju s kvestorjem Gattijem - zahtevajo posredovanje odvetnika. Po popoldanskem srečanju s kvestorjem in šefom prefektovega kabineta Scarabinom sta se protest in napetost pole gla. Nihče včeraj ni uradno povedal, da je bilo dogajanje zadnjih dveh dni vnaprej napovedano, saj od odprtja strukture so sindikati policije zatrjevali, daje osebja odločno premalo in da so varnostni ukrepi nezadostni. K obvladovanju napetosti je veliko prispevalo osebje zadruge Minerva, ki upravlja CPT, ni oborožno, a je v marsikaterem primeru človekoljubno motivirano. »Center je smodnišnica. Spopadamo se z neprestanim pretokom problematičnih oseb, ki ga skušamo najbolje upravljati in obvladovati. Kaj pa pomaga, če jih odpeljejo 80, še isti dan pa jih pripeljejo sto? Tu jih zadržimo največ 60 dni, medtem ko jih ponekod po Evropi v podobnih strukturah zadržujejo za nedoločen čas. Prostega časa imajo veliko. Včasih se poženejo po ograji navzgor in na streho samo zato, da se kraktočasijo in da se s podvigom pobahajo,« je povedal predsednik Minerve Adriano Ruchini. (ide) Obzidje in rešetke niso preprečile množičnega pobega iz CPT-ja pri Gradišču BUMBACA CPT - Antonaz »Ukiniti center!« Iz političnih krogov se je včeraj oglasil deželni odbornik za priseljence Roberto Antonaz, ki je izjavil, da je CPT pri Gradišču prenatrpan in le vir napetosti, kar ga potrjuje v prepričanju, da je treba tovrstne strukture ukiniti, saj se z vprašanjem priseljenstva soočajo na napačen način. Odzvala sta se tudi policijska sindikata. »Osebje CPT-ja je doseglo najnižjo raven,« so povedali pri sindikatu SAP, saj so dodatnih deset agentov pred kratkim preusmerili zaradi potreb na nogometnih igriščih državnega prvenstva. Takojšnje zaprtje CPT-jev zahteva deželno tajništvo koordinacije za sindikalno samostojnost policijskih sil COISP: »Tovrstni centri so neobvladljivi in izredno nevarni. Ker pa v Rimu ne opažamo pravih premikov in rešitev, zahtevamo njihovo zaprtje, preden se bo kdo izmed agentov pošteno poškodoval.« Naj še navedemo, daje bilo pred četrtkovim pobegom v centru pri Gradišču zaprtih skupno 220 nezakonitih priseljencev. Mreža proti vandalom Odbornik Cosma: »Poškodovali so svetila na vodometu v ljudskem vrtu« GORICA - Hrup nočnih lokalov GORICA - Športno središče pri Kornu nared oktobra Brez sodelovanja zaprtje ob enih »Glede problema nočnega hrupa, zaradi katerega je čez poletje protestiralo veliko občanov, računamo na sodelovanje in zdravo pamet lastnikov goriških javnih lokalov. Če do tega ne bo prišlo, bomo morali sprejeti odredbo, ki smo jo pripravili na začetku avgusta in v kateri je predvideno zaprtje lokalov ob enih ponoči.« Tako je na četrtkovem zasedanju občinskega sveta povedal goriški župan Ettore Romo-li, ki ga je o namenih uprave v zvezi z možnostjo omejitve delovnega urnika nočnih lokalov v mestnem središču vprašal svetnik Oljke Daniele Orzan. Romoli je pojasnil, da se bo v prihodnjih dneh srečal s predstavniki gostinskega sektorja zveze trgovcev ASCOM. Z njimi si prizadeva najti rešitev, »ki ne bo povzročila padca mesta v mrtvilo,« je komentiral župan. »Če želi Gorica postati pravo univerzitetno mesto, mora študentom nuditi dodatne storitve. Družabnost in zabava so pomembni dejavniki za univerzitetne študente in mladino nasploh. Živahnost mestnega središča ne pomeni le razgrajanja, temveč tudi kulturno živahnost,« meni Orzan in dodaja: »Opozoriti želim tudi na težave, s katerimi se spopadajo tisti, ki želijo v Gorici prirediti glasbeni ali družabni dogodek. Ni mogoče, da sta upravitelj lokala ali društvo, ki razpolagata z dovoljenjem za organizacijo koncerta in ne presegata zakonsko predvidene glasnosti zvoka, primorana predčasno prekiniti pobudo zaradi protestov.« (Ale) »Do odprtja športnega središča v dolini Korna vzdolž ulice Brass v Gorici, v katerega je goriška občinska uprava vložila kakih 300.000 evrov, bo predvidoma prišlo oktobra. Do takrat bi morale namreč biti nared slačilnice. Za upravljanje športnega središča bodo odgovorna društva, ki tam delujejo, od ekipe hokeja do skupine kotalkarjev. Ob tem si bom tudi prizadeval, da bomo športni park ogradili z mrežo. Tako bomo preprečili vandalske akcije.« Le-teh je bilo na pretek tudi v zadnjem času, pravi občinski odbornik za šport Sergio Cosma, ki pazljivo spremlja načrt preureditve športnega središča v dolini Korna. Do pogostih vandalskih izgredov pa prihaja tudi v drugih mestnih predelih, opozarja odbornik. »V parku ob Kornu so tolpe vandalov poškodovale razsvetljavo, ki jo bo potrebno obnoviti, do vandalskih akcij pa je avgusta prišlo tudi drugod. Primer je vodomet v ljudskem vrtu. Neznanci so pred nedavnim razbili žarnice, ki osvetljujejo curek vode. Občinski delavci so morali vodomet izprazniti in obnoviti razsvetljavo,« je povedal odbornik za šport. (Ale) Poškodovani vodomet v ljudskem vrtu BUMBACA GORICA - Občina IRIS pripravlja sanacijo Armando Querin BUMBACA Upravni svet družbe IRIS bo danes predstavil svoje gospodarsko stanje in smernice za njegovo saniranje. Srečanje med novim predsednikom družbe Ar-mandom Querinom in ožjim odborom županov goriške pokrajine je napovedal goriški župan Ettore Romoli na četrtkovem zasedanju občinskega sveta. Vprašanje družbe IRIS je bilo namreč med glavnimi temami prvega zasedanja po poletnem premoru. »Primanjkljaj je težak, storitve ne zadovoljujejo, računi naraščajo. Novi upravni svet ima samo eno nalogo: sanirati družbo in preveriti možnost povezav z novimi partnerji, kar bi zvečalo število uporabnikov storitev,« je povedal Romoli, kateremu sta vprašanja v zvezi z družbo IRIS postavila svetnika opozicije Federico Portelli (Oljka) in Bernardo De San-tis (Progetto Gorizia). »Kot delničar sem zaskrbljen. Lani je imela družba 2,6 milijonov primanjkljaja, današnji položaj pa ni znan, saj nismo še videli šestmesečnega obračuna,« je podčrtal goriški župan in pristavil, da namerava po današnji seji predstaviti načrt uprave družbe IRIS tudi širši konferenci županov, svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch pa je opozoril, naj pride do tega tudi v občinskem svetu. Med pomembnejšimi točkami na dnevnem redu četrtkovega zasedanja je bilo glasovanje o dodelitvi 47.093 evrov za poravnavo finančnega primanjkljaja - približno 1.300.000 evrov - in ponovno izgradnjo kapitala Konzorcija ronškega letališča, med delničarji katerega je z 2,6-od-stotno delniško kvoto tudi goriška občina. Odredbo je občinski svet odobril po dolgi razpravi s 27 glasovi za in z nobenim proti. Vzdržal se je načelnik Oljke Božidar Tabaj, za katerega je »zadeva nejasna«, nekaj drugih predstavnikov opozicije pa je zapustilo dvorano. Opozicija namreč ocenjuje kot nedopustno, da niso še bile sestavljene občinske komisije in da pomembna vprašanja finančne narave niso bila predmet natančnejše preučitve pred glasovanjem v občinskem svetu. Podobne kritike je opozicija izrazila tudi na račun odobritve lanskega obračuna goriške občine. Le-ta je bil sprejet z 32 glasovi, odbornik Sergio Cosma pa se je vzdržal. »Pri tem gre podčrtati, daje do odobritve pomembnega dokumenta prišlo pozno ponoči, ko število predstavnikov desne sredine v dvorani ni več zagotavljalo sklepčnosti. Samo konstruktivni odnos leve sredine je omogočil odobritev dokumenta,« je v tiskovnem sporočilu podčrtala celotna opozicija. »Med zasedanjem smo tudi poudarili, da je "zakladek" ki ga je za sabo pustila Brancatijeva uprava, večji od 73.520 evrov, kot trdi večina. Presežek znaša milijon in pol evrov, večji del te vsote pa je bil v proračunu le porazdeljen po sektorjih. To pomeni, da denar nima še točno določene namembnosti, kar omogoča desni sredini, da znotraj sektorjev prosto razpolaga z zneski in jih z varianto proračuna celo preusmeri. "Zakladek" leve sredine torej znaša približno milijon 350.000 evrov,« je podčrtal svetnik Foruma Aleš Waltritsch. Mestna skupščina je na četrtkovi seji odobrila tudi lanski obračun občinskega podjetja za upravljanje lekarn; 32 glasov je bilo za, odbornik Cosma pa se je vzdržal. Občinsko podjetje je lansko leto sklenilo z dobičkom 106.229 evrov, kar je dober poslovni rezultat. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. septembra 2007 15 SOVODNJE - Branko Černic in Štefan Tomsič ob 30-letnici odseka krvodajalcev Generaciji sta različni, človekoljubni naboj je isti Zastavili so si cilj povečanja števila članov društva in števila darovanj krvi Pred jutrišnjo osrednjo slovesnostjo ob 30-letnici sovodenjskega odseka prostovoljnih krvodajalcev objavljamo pogovora z dolgoletnim predsednikom Brankom Černicem in Štefanom Tomsičem, kije letos prevzel njegovo mesto. Dve sta generaciji, isti je človekoljubni naboj. Branko Černic, kako se spominjate ustanovitve društva? Nekaj prijateljev, ki smo bili včlanjeni v drugih krvodajalskih društvih - jaz v Zagra-ju, Ladi Tomsič in Ivo Tomažič v Gorici, Boris Černic v Tržiču - smo se srečali v gostilni in prišla je na dan zamisel, da bi ustanovili svojo sekcijo. Pri Tomažu je bil nato marca leta 1977 ustanovljen pripravljalni odbor, nato pa je bilo v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje, na katerem so spregovorili takratni direktor transfuzijskega centra in predstavniki raznih krvodajalskih sekcij. Zbralo se je kakih 60 krvodajalcev, ki so se nato včlanili v društvo. Občni zbor je potekal oktobra istega leta. Predsedniško funkcijo ste opravljali skoraj 30 let. Ali je bilo težko? Ni bilo težko, saj so bili vsi odborniki, ki so se zvrstili od ustanovitve do današnjih dni, navdušeni nad društvenim delovanjem in so vedno dajali vse od sebe, da so stvari lepo stekle. V prvih letih smo morali člane spodbujati k darovanju krvi, po začetnem navdušenju in približno po desetih letih delovanja pa je društvo doživelo krajšo krizo. Vendar smo vztrajali, iskali nove člane in vključevali mlade. Navezovali ste stike... Zelo veliko mi je pomenilo sodelovanje s Škofjo Loko, saj smo navezali odlične stike s tamkajšnjim rdečim križem. Škofjeločani so našemu društvu dali neverjetno podporo in nam vlivali elana. Dobro smo sodelovali tudi z Ajdovščino in Vipavo oz. s tamkajšnjim zavodom Vojka Premrla ter s skladom Mitja Čuk. Na zadnjem občnem zboru aprila letos ste prepustili predsedniško mesto mlademu krvodajalcu, sploh pa je v vašem društvu veliko mladih obrazov. V zadnjih desetih letih smo skušali vključiti v odbor čim več mladih in jim predati štafetno palico vodenja društva. Ponosen sem, da mladi nadaljujejo naše poslanstvo in da se navdušujejo nad društvenim delovanjem. Ko sem sem se odpovedal predsedniški funkciji, sem vedel, da jo predajam v zanesljive roke in zagnanemu navdušenju mladine. Zato sem trdno prepričan, da bo krvodajalstvo na Sovodenjskem še naprej uspevalo. (dr) Štefan Tomsič, zakaj si se odločil za krvodajalstvo? Krvodajalec sem postal leta 1995, ko sem dopolnil osemnajsto leto starosti, in sicer iz dveh razlogov. Doma so bili vsi krvodajalci, mama pa je bila dolgoletna tajnica sovodenjskega društva, tako da sem se od mladih nog zaužil krvodajalskega duha. Lik krvodajalca pa me je od vedno navduševal, ker je večplasten. Kdor daruje kri, namreč brezplačno pomaga sočloveku, ki ga sploh ne pozna, obenem je krvodajalec vedno pod zdravniško kontrolo. Pri sovodenjskem društvu si v družbi številnih mladih krvodajalcev... Tako je. Sploh pa je tudi v društvenem odboru veliko mladih obrazov. To nikakor ni slučajno, temveč je rezultat dela in zastavljenih ciljev. Leta 1999 smo v odbor vstopili štirje mladi ravno z namenom, da bi približali društvu svoje sovrstnike. Vsakič, ko smo se odpravili darovat kri, smo s seboj peljali kakega prijatelja, ki je tako tudi sam postal krvodajalec. Aprila si postal predsednik in na tem mestu nasledil Branka Černica. Je to bil zahteven korak? Predsedniško funkcijo sem rade volje sprejel, ker sem imel ob sebi zelo dobrega podpredsednika, Paola Brainija. Poleg tega me je odločno podprl in mi zaupal ves društveni odbor, s katerim je sodelovati zelo lepo. Sovodenjsko krvodajalsko društvo ima poleg humanitarne tudi družabno Štefan Tomsič in socialno vlogo... Na šolah in po društvih prirejamo predavanja o zdravstvenih tematikah in zdravem življenju. Kot primer bi omenil, da smo priredili srečanja o odvisnostih, kajenju, mamilih, rakastih obolenjih in klopih. Ob tem skrbi društvo tudi za družabne pobude, kot so izleti in praznični večeri. Pri društvu je pomembno to, da se v njegovo delovanje vsak član vključi, kolikor pač želi. Lahko samo daruje kri. Če želi, se lahko udeležuje naših družabnih srečanj. Če hoče biti še bolj aktiven, pa se vključi v društveni odbor. Kateri so načrti za prihodnost? Za prihodnja štiri leta smo si zadali tri cilje. Najprej želimo povečati število članov in zvišati število darovanj krvi. Ob tem želimo nadaljevati s pobudami s socialno vsebino, ne nazadnje pa želimo okrepiti sodelovanje z drugimi krvodajalskimi društvi, v prvi vrsti s krvodajalci iz Doberdoba in s prijatelji iz Škofje loke in Ajdovščine. (dr) NOVA GORICA - Štirje župani pri državnem sekretarju na temo megazabavišča Občine zastopane v novi družbi Podpirajo koncept zabavišča, v katerem bi bilo le deset ali največ dvajset odstotkov igralniške dejavnosti Župani občin Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica so včeraj državnemu sekretarju na finančnem ministrstvu Andreju Širclju v Ljubljani predstavili svoje zahteve glede zakonodaje v zvezi z igrami na srečo in predvsem megazabavišča, ki ga na Goriškem načrtujeta HIT in Harrah's Entertainment. »Na sestanku je bilo moč razbrati veliko pripravljenost vlade, da v zakonodajo vključijo to, kar smo župani zahtevali,« je ob koncu povedal novogo-riški župan Mirko Brulc, ki nad pogovori v Ljubljani izraža zadovoljstvo, »še posebej, če bo vse, kar je bilo obljubljeno, tudi uresničeno«. Širclju so svoje zahteve predstavili v štirih točkah: lokalne skupnosti zahtevajo nadzor nad poslovanjem, želijo se aktivno vključiti v potek investicije, glede vprašanja zasvojenosti z igrami na srečo zahtevajo, da se tveganja omejijo preventivno, župani pa želijo še čimprejšnji odgovor glede količine dajatev od iger na srečo, tako imenovanih koncesijskih dajatev, ki bodo pripadale lokalni skupnosti in lokacije megazabavišča. Zavzeli so še stališče, da podpirajo koncept zabavišča, v katerem bi bilo le deset ali dvajset odstotkov igralniške dejavnosti. »Na ministrstvu so obljubili, da bodo lokalne skupnosti imele predstavnika v nadzornem svetu bodoče družbe skupnega projekta HIT-a in Harrah'sa, in sicer predstavnika, ki ne bo voljen, temveč, ga bodo lokalne skupnosti imenovale same, saj mnenje lokalne skupnosti šteje, pravijo na ministrstvu,« je povzel Brulc. Druga pomembna obljuba se nanaša na ustanovitev urada za nadzor nad igrami na srečo s sedežem v Novi Gorici; ta bi v sodelovanju s tamkajšnjo Fakulteto za uporabne družbene študije bdel nad tem vprašanjem. Sogovorniki so razpravljali tudi o pomembnem vprašanju koncesijskih dajatev. »Trenutni izračuni ministrstva kažejo, da bo tega denarja vsaj toliko kot doslej, kaže pa celo na to, da bi v prihodnje višina koncesijskih sredstev celo narasla,« je zadovoljen Brulc, ki dodaja, da so zahtevo županov po lastništvu na ministrstvu sicer zavrnili. »So pa na ministrstvu v razmislek vzeli naše zahteve po tem, da bi lokalne skupnosti v me-gazabavišču imele četrtino glasovalnih pravic plus en glas. Z glasovalnimi pravicami bi namreč lahko reševali morebitne probleme lokalnih skupnosti, ki se bi pojavljali kasneje, zato so za nas pomembne,« meni Brulc in dodaja, da o investiciji ali lokaciji megazabavišča niso spregovorili; o tem se bodo pogovarjali s HITom in Harrah'som 24. septembra. Katja Munih ZSKD solidarna z Muccijem Zveza slovenskih kulturnih društev izreka predsedniku članice KD Jadro v Ron-kah Karlu Mucciju osebno in javno solidarnost ob žaljivem napadu, ki očitno črpa podporo iz nekaterih potez, dogajanj in izjav v Laškem izvoljenih predstavnikov nekaterih političnih strank. Svojo solidarnost bo ZSKD opredmetila s še večjim sodelovanjem in organizacijsko ter strokovno pomočjo krajevnemu društvu in splošneje slovenski kulturno jezikovni stvarnosti v tržiški in ronški občini. Napadel ga je roj os Prenašal je bale sena, ko ga je napadel roj os. Zaradi pikov so 65-letnega RV. iz Ronk včeraj popoldne sprejeli v oddelku za intenzivno nego tržiške bolnišnice. Njegovo stanje je izredno hudo, zato so pridržali prognozo. Do osjega napada je prišlo okrog 16.15 v ulici Mitra-glieri 35 v Romjanu, kjer je slabovidni domačin zajel iz malega senika seno, da bi ga odvrgel med zajce. Tržnica šolskih knjig V goriškem ljudskem vrtu na korzu Verdi bo danes in jutri med 10. in 18. uro tržnica šolskih knjig in učbenikov; prireja jo Unija študentov v sodelovanju s centrom Punto Giovani. Lutke se poslavljajo Zaključuje se lutkovni festival Puppet festival, ki je tudi letos naletel na množičen odziv še predvsem otroških predstav. Festival sovpada s tristoto obletnico rojstva Carla Goldonija, zato so se beneškemu očetu komedije poklonili z enim izmed njegovih najbolj znanih del - Lažnivcem. Na odru goriškega Kulturnega doma sta se v torek predstavila lutkarja Gigio Bru-nello in Paolo Papparotto, ki sta zgodbo odigrala z marionetami; ob otrocih je v dvorani sedelo kar nekaj odraslih. V ironični igri in s pristnim beneškim narečjem sta uprizorila lažnivca Lelia, ki s pripovedovanjem izmišljotin skuša popestriti svoj vsakdan. Ob današnjem zaključku festivala bodo predstavili publikacijo Beckett & Puppet in start novega projekta Puppet & Music. (VaS) Turnir v ultimate frizbiju Na pomožnem igrišču športnega parka v Novi Gorici bo danes potekal turnir v ultimate frizbiju, ki se ga bodo udeležili športniki iz Slovenije, Italije, Kanade, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in ZDA. Čeprav je ultimate frizbi v svetu razširjena igra že iz zgodnjih 70 let, se v Sloveniji igra šele tri leta. Gre za ekipno igro, cilj pa je spodbujanje fair-playa, prijateljstva in športnega obnašanja. Zanimivo pri igri je, da sodnikov ni, ampak vsak skrbi za pravila igranja in obnašanja. Organizator turnirja - športno društvo Migetal-kar - pričakuje okrog sto tekmovalcev; tekme bodo potekale danes od 12. do 22. ure, jutri pa od 9. do 14. ure. ŠEMPETER - Kmet odstranil napravo Pokanja ni več Še sanjalo se mu ni, da se je kdo vznemirjal zaradi hrupa »Če bi vedel, da ljudi moja naprava moti, bi jo takoj odstranil,« je povedal lastnik vinograda v Šempetru, kjer je delovala zvočna naprava za odganjanje ptičev in divjadi. Takoj ko je pred tednom dni moški prvič izvedel, da se ljudje nad hrupom pritožujejo, je pokanje ukinil, po četrtkovem obisku inšpektorice iz inšpektorata za okolje in prostor pa je napravo tudi odstranil. Hrup je dober mesec dni vznemirjal prebivalce sosednje Gorice in okolice, ki so se pritožili na občinske službe in okoljsko agencijo, nekaj pritožb so na tamkajšnjo občino naslovili tudi prebivalci občine Šempeter-Vrtojba, o primeru pa so se na široko razpisali italijanski mediji. Da bi obvaroval svoj pridelek, je šempetrski vinogradnik, ki pa ne želi biti imenovan, že lansko leto kupil zvočno napravo in jo tudi uporabljal. Ne lani ne letos se ni nihče pritoževal nad njenim hrupom, lastniki sosednjih zemljišč, ki tudi gojijo sadje in trte, so bili tega celo veseli, saj je zvočni plašilec varoval tu- di njihov pridelek, pripoveduje sogovornik in dodaja, da je zadeva deklarirana kot naprava za kmetijsko dejavnost in je tako njena uporaba dovoljena. »Ko sem jo kupil, sem celo telefoniral na policijo in se tam pozanimal, ali jo lahko uporabljam, kar so tudi potrdili,« pripoveduje Šempetrc, ki se je na naše poizvedovanje o napravi prijazno odzval in je večkrat zatrdil, da z njo ni imel namena nikogar vznemirjati. Njegov vinograd se nahaja na šempetrskem polju tik ob slovensko-italijanski meji, zato je bilo moteče pokanje slišati daleč naokoli tudi na italijansko stran, če je iz ustrezne smeri vlekel veter, pa še toliko bolj. Lastnik naprave, ki sicer ne živi v neposredni bližini svojega vinograda, je grozdje pred nakupom zvočne naprave že skušal obvarovati z mrežo in raznimi plašili, vendar se ti ukrepi niso izkazali za učinkovite. Kot pripoveduje, mu škodo v vinogradu povzročajo prevsem fazani in zajci. Kot je zatrdil, zvočne naprave ne namerava več uporabljati. (km) GORICA - Avtobus Overnight Nesrečam reklo »ne« dvanajst tisoč mladih Hvalevredno pobudo bodo ponovili in razširili Nadpovprečni uspeh, ki je zadovoljil dvanajst tisoč mladih, njihove družine in organizatorje. Drevi bo v okviru pobude Overnight, ki so jo izpeljali pokrajina, goriško zdravstveno podjetje in pokrajinsko prevozno podjetje APT, zadnjič startal nočni avtobus, ki je od 16. junija dalje brezplačno vozil množico mladih iz Gorice, Tržiča in Trsta v Sesljan in nazaj. Čeprav je v Gorici pobuda potekala prvič, se je nanjo odzvalo kar 972 fantov in deklet, zato so se pokrajinska odbornica Licia Mor-solin, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, predsednik podjetja APT Paolo Polli in direktorica zdravstvenega podjetja Manuela Bac-carin odločili, da jo bodo v prihodnjih letih ponovili in razširili. Pobuda je ob varnosti mladih, ki se niso izpostavljali prometnim nesrečam, in mirnem spancu njihovih staršev omogočila tudi vzpostavitev stika z generacijo najstnikov. Spoznavanje njihovih navad je potekalo preko vprašalnikov, ki jih je vsako soboto delilo goriško zdravstveno podjetje. Iz odgovorov izhaja, da predstavljajo mladi med 14. in 18. letom kar 72 odstotkov uporabnikov avtobusa Overnight. Čeprav je le 30 odstotkov uporabnikov imelo vozniško dovoljenje, bi se v odsotnosti avtobusa kar 70 odstotkov mladih odpravljalo na sobotno zabavo v Sesljan z motornim kolesom ali prijateljevim avtomobilom. 75 odstotkov mladih je letos prvič izkoristilo avtobus Overnight, v 76 odstotkih primerov pa so bili starši zadovoljni z izbiro. Hvalevrednost tovrstne pobude pa razodeva presunljiv podatek. »Kar 41 odstotkov mladih je odgovorilo, da je v preteklosti že tvegalo nesrečo, ker je bil voznik pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc,« je povedal predstavnik zdravstvenega podjetja. (Ale) TRŽIČ - Prijavili 36-letno Brazilko Okradla starejši par in prijateljico Naprtila si je kar dve prijavi: najprej je okradla starejši par z bivališčem v ulici Romana v Tržiču, nato pa je isto »uslugo« naredila tudi svoji prijateljici s stanovanjem v ulici Carducci. L.D.C., 36-letna Brazilka, je 23. in 24. avgusta iz obeh stanovanj odnesla oblačila, denar, bančne kartice in nakit. Del plena je nato vrnila, ne da bi priznala kraje. 79-letni V.M. in 80-letna B.T. iz Tržiča sta žensko spoznala na uradu za zaposlovanje v Tržiču. Potrebovala sta družinsko negovalko, L.D.C. pa se jima je ponudila. Po velikem šmarnu je obiskala njuno stanovanje, kmalu pa je V.M. opazil, da sta iz predala izginila gotovina - 1.600 evrov - in nakit. Karabinjerji so Tržičanoma svetovali, naj počakata za prijavo, dan kasneje pa so ugotovili, da je Brazilka izročila njun nakit zlatarni, da bi ga očistili. Agenti so v njenem stanovanju v Pierisu, kjer je živela s 34-letnikom iz Škocjana, našli tudi oblačila, ki jih je ukradla v ulici Romana; nato sta jo V.M. in žena prijavila. L.D.C. je večkrat poskusila vstopiti v njuno stanovanje. Nekega dne se jima je približala in trdila, da je v avtomobilu našla rinko in broško. V istih dneh je 36-letnica še dodatno poslabšala svoj položaj: vprašala je za prenočišče 34-letno prijateljico iz Brazilije E.R.B., ki jo je sprejela na svoj dom v ulici Carducci. Po treh dneh je med ženskama prišlo do prepira, med katerim je L.D.C. ranila prijateljico. Le-ta je nato opazila, da je iz stanovanja in torbice izginilo več gotovine, dokumentov in kartic. Prijateljico je zato 28. avgusta prijavila karabinjerjem. L.D.C. je dva dni kasneje v spremstvu 34-letnika prinesla 109 oblek na postajo karabinjerjev v Škoc-janu; žensko so zaradi živčnih motenj sprejeli v goriško bolnišnico. 1 6 Sobota, 1. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR GORICA-LJUBLJANA - Tabor mladih v priredbi Dijaškega doma Skupne poti petnajstih zamejcev Sprejela jih je očarljiva in z znamenitostmi darežljiva prestolnica GORICA - Dan judovske kulture Ogled muzeja in posvet o Bolaffiu Jutri bodo tudi v Gorici obeležili osmi Evropski dan judovske kulture, ki bo potekal sočasno v 55 italijanskih mestih in 30 državah. Goriški program je pripravilo Združenje prijateljev Izraela, ki je privabilo k sodelovanju občinsko upravo. Župan Ettore Romoli je s tem v zvezi dejal, da so Judje vtisnili mestu pomemben zgodovinski in kulturni pečat, in spomnil, da sta »Graziadio Isaia Ascoli in Carlo Michelstaedter veliko prispevala k uveljavljanju italijanske iredentistične kulture, zato mora tako laična kot tudi verska plat judovske kulture ostati sestavni element mesta«. Jutrišnji spored dogodkov bo potekal pod naslovom Poti in besede. Obiskovalcem bodo na voljo vodeni obiski sinagoge, ki bo za to priložnost odprta od 10. do 20. ure; z začetkom ob 18. uri bo v sinagogi posvet o goriškem slikarju Vitto-riu Bolaffiu. Priredili bodo tudi degustacijo judovskih jedi in vin »kasher«. Goriški prijatelji Izraela napovedujejo, da bodo dodatno ovrednotili judovski muzej v sinagogi in ga opremili s predstavitvami v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Kot je poudaril odbornik za kulturo Antonio Devetag, je judovski muzej »zelo konkreten primer turistične ponudbe mesta, ki si ne more več privoščiti le promocije čezmejnosti in meje, ki bo z uveljavitvijo schengenskega območja k sreči kmalu izginila«. Devetag je tudi napovedal, da so v Novi Gorici dobili zagotovilo, da bo v roku dvanajstih mesecev igralnica zapustila stavbo ob judovskem pokopališču v Rožni dolini. (VaS) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), kor-zo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.50 -20.10 - 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il ba-cio che aspettavo«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Shrek Terzo«, risani film. / Modra dvorana: 17.00 -18.45 - 20.50 »Shrek Terzo«, risani film; 22.30 »Prova a volare«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Hot Fuzz«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.00 - 22.00 »Shrek Terzo«. / Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. / Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 5: 17.50 -20.00 - 22.15 »Sicko«. NOVA GORICA: 18.00 - 21.00 »Harry Potter in Feniksov red«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL UL. BROLO v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 10. septembra, po urniku 8.00 - 13.00. Za otroke otroških vrtcev bo potek didaktičnih dejavnosti naslednji: od 10. do 14. septembra od 7.30 do 12. ure brez kosila (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 17. do 28. septembra od 7.30 do 13. ure s kosilom (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 1. oktobra dalje po normalnem urniku vrtca. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN-KO obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN- KO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov danes, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. M Izleti Udeleženci Tabora mladih 2007 na stopnišču Plečnikove cerkve FOTO ANF Tabor mladih je srečanje pripadnikov vseh slovenskih zamejskih skupnosti od 14. do 17. leta starosti in ga organizira goriški Dijaški dom. Letos je potekal v Ljubljani, udeležencev iz Gorice, Trsta in Celovca pa je bilo skupno petnajst in so bili nastanjeni v dijaškem domu v Bežigradu. Cilji projekta so medsebojno spoznavanje, utrjevanje jezika in spoznavanje slovenske prestolnice. V očeh udeležencev letošnjega Tabora mladih je bila Ljubljana očarljiva in privlačna tako iz zgodovinskega, kulturnega in tudi rekreacijskega vidika. Tabor je trajal štiri dni, od 27. do 30. avgusta. Že prvega dne so se udeleženci v spremstvu vzgojiteljev Iztoka Pečarja in Andreja Fajta povzpeli peš na Ljubljanski grad. Vodič jim je s stolpa razkazal ljubljanske znamenitosti, spregovoril o grajski kapeli in drugih zanimivostih. Naslednjega dne so se s kolesi odpeljali na Ljubljansko barje in v Inški vintgar; mimogrede so si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev. V naravnem rezervatu Iškega morosta so s pomočjo bodočega ornitologa Domna spoznavali ptice, priložnost pa so tudi izkoristili za osvežitev in kopanje v tolmunih Iške. Tretji dan so se odpravili po Plečnikovih poteh od Trnovega do zmajskega mostu in si ogledali Plečnikov dom, cerkev na Trnovem, Čevljarski most, Križanke, Narodno in univerzitetno knjižnico, Tromostovje, stolno cerkev in še marsikaj. Večere so preživljali ob Ljubljanici, na ogledu gledališke predstave na gradu in filma s slovenskimi podnapisi v Koloseju. Posebno pozornost so namenjali medsebojnim odnosom, pri čemer so segali tudi po interaktivnih igrah za medsebojno spoznavanje, pripravili so gledališko delavnico in priredili vrsto družabnih trenutkov. Udeleženci so se v glavnem dobro odzivali na predlagane pobude, so pa tudi sami sooblikovali program. Zanimiv je bil obisk Urada za Slovence v zemejstvu in po svetu, kjer so od državnega sekretarja Zorka Pelikana izvedeli, kdo je finančno podprl njihovo udeležbo na taboru in kako se lahko poslužujejo storitev urada. Prejeli so tudi vabilo, da naj se po višješolskem študiju vpišejo na slovenske univerze. Zastavljeni cilji tabora so bili tako doseženi, saj so bili nad izkušnjo zadovoljni tako vzgojitelji kot mladi udeleženci. (AnF) Ü3 Obvestila seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna v So-vodnjah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; So-vodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila. RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Tru-bar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar. LETNIKI 1947 iz občin Doberdob, So-vodnje in Števerjan sporočajo, da bo za današnji enodnevni izlet na Gar-dsko jezero odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v So-vodnjah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost. SPDG vabi v nedeljo, 2. septembra, na izlet z gorskimi kolesi na Kobariški Stol. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred goriškim sejmiščem. Informacije na tel. št. 328-8292397 (Robert). SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481-882079). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev -ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). ŽENSKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško začenja novo pevsko sezono. Vabi zato vse svoje pevke na vaje, ki se bodo začele v ponedeljek, 3. septembra, ob 20. uri. BALINARSKI KLUB MAK obvešča, da bo 9. redni občni zbor v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 v balina-srskem centru za telovadnico v Štan-drežu. Dnevni red: 1) otvoritev in poročila; 2) pozdrav gostov, 3) razno. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. septembra, ob 12.30. GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da bodo s ponedeljkom, 3. septembra, okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.45-12.30 KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 2. septembra, ob 5.30 iz Majnic - Puja s postanki v Podgori - tekstilna tovarna, Gorici - državna knjižnica, Štandrežu - trg, in Sovodnjah - lekarna in ceerkev. KRUT obvešča, da je urad v Gorici še začasno zaprt. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta zaradi dopusta od 3. do 14. septembra. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.apt-gorizia.it« ali na tel. 800-955957. PRVI PRAZNIK PRITRKOVALCEV GORIŠKE bo danes, 1. septembra, na Sveti Gori; ob 15. uri nastop skupin pritrkovalcev iz vse Goriške, ob 17. uri slovesna maša, ob 18. uri predstavitev projekta za koordinacijo goriških pritrkovalcev. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10.00 do 13.00 in od 3. septembra dalje tudi v popoldanskih urah od 14.00 do 18.00 Telefon in fax št. 0481-532163 0481-547569, E-mail scgvkomel@tin.it. V URADIH MLADINSKEGA DOMA se bo dejavnost pričela v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 s pripravo pe-tošolcev na vstop v srednjo šolo. 0 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: še danes, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bisiache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce oppo-nibile; do 4. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour »Il volo per la solidarieta«. PUPPET FESTIVAL: danes, 1. septembra, ob 17.00 v parku vile Co-rononi-Cronberg Walter Broggini »Paolino e il Po« (vstop prost); ob 18.00 v Gorici Teatropersona »Co-mo«; ob 19.00 V Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici AperiPuppet »Da Beckett&Puppet a Puppet&Music«; ob 21.00 v Kulturnem centru L. Bratuž TAM Teatro-musica «East Rodeo«, »Tutto e vivo«, »San Sebastiano«; ob 22.30 v Kulturnem domu v Gorici Antonio Panzuto »Haiku«. V PARKU CORONINI v Gorici bo danes, 1. septembra, ob 21. uri koncert jazz, ljudske in klasične glasbe s skupino »Zagreb jazz kuartet«; informacije na tel. 0481-533485. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Silvio Zei iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Sv. Pija X. in na glavno pokopališče; 10.55, Luigia Sellan vd. Bisiach iz mrtvašnice bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.25, Tullio Boschin iz mrtvašnice glavnega pokopališča v stolnico Sv. Ambroža in na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A / PRIREDITVE Sobota, 1. septembra 2007 17 PIRAN - Tartini festival Drevi dobrodelni koncert za ustvarjalnost piranskih otrok Vrhunski glasbeniki nas bodo drevi na Gala dobrodelnem koncertu popeljali v čarobni svet baročne glasbe. Letos organizatorji namenjajo del sredstev od prodanih vstopnic mladinskemu Epicentru Piran za nakup ra ču nal nikov. Stefano Bet je poskrbel, da so drugi koncertni večer Tartini festivala preživeli ob mehkih zvokih baročnih glasbil. Strokovnjak za baročno glasbo iz Benečije je v torek, 28. avgusta, v galeriji Gasspar postregel z deli G. P. Telemanna, J. J. Quantza, J. M. Hotteter-ra, M. Blaveta, J. S. Bacha, J. van Eycka in tremi arijami iz Čarobne piščali W. A. Mozarta. Ob soju sveč je zaigral na klasično flavto, renesančni in baročni traverso, baročni piccolo in bas traverso, za konec pa je do dal kar šti ri bi se. Pozornost pa je že usmerjena h Gala dobrodelnemu koncertu. Na njem bodo drevi v cerkvi sv. Jurija zaigrali odlični solisti: flavtistka Maria Tecla, fago-tistka Ai Ikeda, fagotist Sergio Azzolini in violonče-list Christophe Coin. Sergio Azzolini je že reden gost Tartini festivala, saj se ga bo letos udeležil že četrtič. Snema za založniško hišo EMI in je član pihalnega ansambla Sabine Meyer in tria Maurice Bourge ter nekaj skupin, ki igrajo na originalne baročne inštrumente. Kot baročni fagotist je član skupine L'Ensemble Baroque de Limoges, ki jo vodi druga velika zvezda sobotnega koncerta, Christophe Coin. Ta odlični violon-če list je kot di ri gent ali so list re den gost pres tiž nih or -kestrov Berlinske filharmonije, l'Orchestre des Champs-Elysées, Concentus Musicus Wien, Sydney Symphony Orchestra in Amsterdam Bach Solisten. Z Azzolinijem igrata že 15 let, tokrat pa bosta nastopila skupaj s flavtistko Mario Tecla in fagotistko Ai Ikeda. Le-ta je Azzolinijeva učenka in je sodelovala s številnimi pomembnimi orkestri, je tudi dobitnica prvih nagrad na nekaterih japonskih glasbenih tekmovanjih. Maria Tecla je študirala na Conservatoire Royal de La Haye v razredu Bartholda Kuijkena. Sodeluje z mnogimi zasedbami, med drugim tudi z Ensemble Baro-qu e de Li mo ges, s ka te rim je pos ne la mno go plošč. Solistom se bo pridružil tudi spremljevalni ansambel Il terzo suono, v katerem bodo ob tej priložnosti zaigrali Lavard Skou-Larsen, Werner Neugebauer (violina), Claudia Hofert (viola), Milan Vrsajkov (violončelo), Jasna Nadles (flavta), Vilmos Buza (kontrabas), Sergio Azzolini (fagot) in Nicola Reniero (čem- balo). Pod umetniškim vodstvom Sergia Azzolinija bodo na izvirnih glasbilih iz Tartinijevega časa predstavili Geminianijev Concerto grosso op. 3 št. 6 za godala, koncert za violončelo in godala v g-molu op. 34 G. M. Monna, Tartinijev koncert za traverso in godala v g-duru, Vivaldijev koncert v a-molu za violončelo RV 422 in Müthlov koncert za dva fagota in godala v es-du ru. Poudariti velja, da gre tudi v tem primeru, tako kot tudi pri vseh ostalih koncertih Tartini festivala, za lastno festivalsko produkcijo, sinergično nadgradnjo del, ki nastane po nekajdnevnem skupnem muzicira-nju glasbenikov. Vsa glasbila, na katera bodo igrali, so iz časa baroka, kar bo vsekakor pripomoglo k žlahtnej-šim tonom in večjemu glasbenemu užitku. Koncert bo v živo prenašal Radio Slovenija in se bo zato pričel natanko ob 20. uri. Letos bodo obiskovalci z nakupom vstopnic ne le izkazali podporo vrhunski glasbi, temveč tudi ponudili pomoč piranskim otrokom. Sredstva od prodanih vstopnic so namenjena mladinskemu Epicentru Piran za nakup računalnikov. S krajšim imenom Epicenter označujemo Mladinski evropski projektni in informacijski center Piran, ki ga je leta 2001 ustanovila občina Piran za izvajanje programov in dejavnosti s področja dela z mladimi, mladinske kulture, informiranja in svetovanja, izobraževanja in ostalih interesnih dejavnosti za mlade. Dejavnosti, ki jih izvajajo so svetovalnica za mlade, gledališka in likovna delavnica, otrokom pa je na voljo tudi računalnica, igralnica in dnevna soba. V bližnji prihodnosti bodo mladim ponudili tudi foto delavnico in delavnico za mlade kuharje. Vstopnice za Gala dobrodelni koncert lahko obiskovalci kupijo eno uro pred koncertom na prizorišču dogodka ali v predprodaji v turistični agenciji MAONA Portorož in Piran ter v Ljubljani v turistični agenciji Nikaia (Ledina center, Kotnikova 5). Na prodaj so po 21 EUR, s popustom za dijake, študente in upokojence po 17 EUR. Za konec pa naj vas še opomnimo na koncert v Izoli. Ansambel Kontrapunkte v sestavi: Veronica Kröner (violina) Erwin Sükar (horn) ter gosta Diana Ket-ler (klavir) in Razvan Popovici (viola) se bo predstavil v nedeljo, 2. septembra, v Manziolijevi palači. Program bo posvečen 50. obletnici smrti avstrijskega skladatelja E. W. Korngolda. GLEDALIŠČE SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialteater, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 8. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V soboto, 8. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 3. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Diego Cal in Roberto Santagati - trobente, Erik Žerjal - trombon, Tomislav Hmeljak - tolkala in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 4. septembra ob 20.30, cerkev sv. Katerine (TS) / Diego Cal in Roberto Santagati - trobente, Erik Žerjal -trombon, Tomislav Hmeljak - tolkala in Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 10. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Michael Harris - orgle. V nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 17. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro. V petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah. V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina SLOVENIJA LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija. Danes, 1. septembra ob 20.30, Lju- bljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija. Jutri, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija. V petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. V soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival Danes, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo. Jutri, 2. septembra ob 20.00, Manzio-lijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kröner - violina, Erwin Sükar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici - viola. V sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir. V petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Környei 1. violina, Laszlo More - viola. V torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost. V soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot. RAZ STAV E Katedrala sv. Justa kjer se bodo odvijali nekateri koncerti v okviru 30. orgelskega festivala Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. Palača Gopčevic: do 6. septembra od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Občinska umetnostna dvorana: do 9. septembra razstavlja Chiara Vecchi Gori pod naslovom »Il linguaggio co-lorito«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): od torka, 4. septembra (otvoritev ob 19.00), do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: od ponedeljka, 3. do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 18 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / EVROPSKA UNIJA - Zaradi ponovnega neuspešnega poskusa reforme policije Rehn: BiH na poti v EU zaostaja za vsemi sosedami Evropski komisar za širitev opozoril, da brez reforme ne bo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Mamhac poveljmk Kforja Protest proti Hamasu GAZA - Na območju Gaze se je zgodil največji protest, odkar je gibanje Hamas sredi junija po večdnevnem divjanju nasilja prevzelo nadzor na območju. Zbralo se je več kot 10.000 Palestincev, ki so se iz kljubovanja Hamasu udeležili molitev na prostem. Posredovali so pripadniki posebnih Hamasovih enot, ki so z lesenimi palicami pretepli več protestnikov. BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je včeraj izrazil obžalovanje zaradi vnovičnega neuspešnega poskusa reforme policije v Bosni in Hercegovini. Z nasprotovanjem osnutku policijske reforme visokega predstavništva mednarodne skupnosti v BiH so nekateri politični voditelji v BiH zavrli pot države v Evropsko unijo, je poudaril Rehn. "BiH tako tvega, da bo na tej poti zaostala za sosedami in končala na zadnjem mestu na poti v Evropo," je opozoril. Vodji Stranke za BiH Haris Silajdžic in Stranke demokratske akcije Sulejman Tihic sta predlog, ki ga je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak dal v sredo, zavrnila v četrtek. Po njunem mnenju namreč predlog reforme policije "legalizira obstoječe stanje in odstopanje od treh načel EU", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. "Politična voditelja Haris Silajdžic in Sulejman Tihic sta z zavrnitvijo Lajčako-vega osnutka policijske reforme v BiH brez razprave spodkopala prizadevanja za dosego dogovora o policijski reformi," je poudaril Rehn v izjavi za javnost. "To je ustavilo možnosti BiH za sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju," je opozoril. Laj čakov predlog je vče raj zavrnil tudi premier Republike srbske Milorad Dodik. "Predloga ne moremo podpreti, saj ne upošteva našega mnenja in ker ne gre niti za poskus kompromisa," je sporočil Dodik, pri tem pa ni navedel podrobnosti o tem, kaj je nesprejemljivo za bosanske Srbe. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je še napovedal, da bodo stranke bosanskih Srbov v parlament BiH vložile nov predlog reforme policije. Rehn Lajčakov predlog ocenjuje kot dober sporazum, ki "bi BiH omogočil premik naprej k EU". "Lajčaka popolnoma podpiram. Njegov osnutek predloga policijske reforme je v skladu s tremi načeli EU, ki jih je opredelila Evropska komisija," je menil in pozval vse politične stranke v BiH, naj "konstruktivno sodelujejo z Lajčakom" in "brez zamud" dosežejo dogovor. Brez dogovora o policijski reformi v skladu s tremi načeli EU, BiH z unijo ne bo mogla skleniti sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, je poudaril komisar. Po teh načelih mora biti policija v BiH profesionalna, torej ne pod vplivom političnih tokov, financirana mora biti iz enega proračuna, hkrati pa mora imeti takšne pristojnosti, da bo lahko prehajala meje med obema entitetama, Republiko srbsko in Federacijo BiH. (STA) Olli Rehn je zaskrbljen zaradi ponovnega neuspešnega poskusa reforme policijskih sil v Bosni in Hercegovini ANSA SEUL - Po izpustitvi južnokorejskih talcev Kritike na račun Južne Koreje zaradi dogovora s talibani SE UL - Juž no ko rej ski do go vor s talibani za izpustitev 19 talcev, ki so ga v Južni Koreji povečini sprejeli z odobravanjem, je v mednarodni skupnosti naletel na kritičen odziv. V do go vo ru s tali bani so juž no -korejske oblasti obljubile umik svojih 210 vojakov iz Afganistana do kon ca le ta, prav tako pa bodo pre -povedale odhod misijonarjev v to islamsko državo. V uradu južnokorej-skega predsednika Roh Moo Hyuna so sicer odločno zanikali, da bi za talce plačali kakršnokoli odkupnino, kot je poročal nek ja pon ski časopis, in pouda rili, da v pogaja njih s tali -bani niso razpravljali o ničemer drugem, razen o umiku vojakov in misijonarjev. Vseeno pa je dogovor naletel na številne kritike v mednarodni skupnosti. Afganistanski zunanji minister Dadfar Spanta je tako dejal, da je v javnosti videti, da so Korejci popustili zahtevam talibanov, čeprav je bil umik načrtovan že v preteklosti. "Če bi se sedaj ustvaril vtis, da se med na rod na skup nost in afganistanska vlada pustita izsiljevati, bi s tem posla li ze lo ne var no spo -roči lo," je me nil. Kanadski zunanji minister Maxime Bernier je medtem Seul obtožil, da se pogaja s "teroristi". "Kanadsko sta liš če v pos topanju s teroris ti je dobro znano vsem, ki se vsaj malo spoznajo na to vprašanje," je dejal in zatrdil, da se "mi nikoli in pod nobenimi pogoji ne pogajamo s teroristi", saj takšna pogajanja vodijo samo v nadaljnja teroristična dejanja. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da dogovor in usoda južnokorejskih talcev ne bosta vplivala na to, "kako mi izvajamo svojo politiko". ZDA po drugi strani niso hotele komentirati, ali bo dogovor slabo vplival na prihodnje podobne situacije, so pa dejale, da dogovor talibanom ne daje večje legitimnosti. Kot je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Tom Casey, "nihče ne verjame, da ima lahko gibanje, katerega stal na prak sa so ugrabitve, mučenja, bombni napadi in zlorabe nedolžnih civilistov, kakršnokoli legitimnost". (STA) PRIŠTINA - Francoski general Xavier de Marnhac je prevzel položaj poveljnika sil zveze Nato na Kosovu (Kfor), svoje delo pa bo opravljal eno leto. Pred tem je de Marnhac leta 2005 že služboval na Kosovu kot pooblaščeni zastopnik poveljnika Kfor. De Mar-nhac je tretji Francoz, ki bo vodil Kfor od pričetka njegovega delovanja po koncu konflikta na Kosovu leta 1999. EU želi zmanjšati porabo vode BRUSELJ - V EU bi porabo vode lahko zmanjšali kar za 40 odstotkov. To bi dosegli s tehnološkimi izboljšavami, pa tudi s spremembo odnosa prebivalcev povezave, je razvidno iz poročila, ki ga je pred neformalnim zasedanjem ministrov EU za okolje objavila Evropska komisija. Če bi z vodo še naprej ravnali kot sedaj, bi se poraba vode po ocenah Evropske komisije do leta 2030 povečala za 16 odstotkov, ocenjuje poročilo. Z uporabo določenih tehnologij in varčnejšo rabo vode v industriji in kmetijstvu pa bi lahko porabo vode zmanjšali do 43 odstotkov. Ta podatek za skoraj dvakrat presega dosedanje ocene. Protest delavcev v Gdansku BRUSELJ - Približno sto delavcev iz ladjedelnice v Gdansku je z gesli svetovno znanega sindikata Solidarnost v Bruslju protestiralo proti ukrepom za rekonstrukcijo poljskih ladjedelnic, ki jih zahteva Evropska komisija. "Bo Bruselj dosegel to, česar ni uspelo Moskvi?" piše na transparentu, s katerim so pred stavbo komisije Berlaymont protestirali delavci, oblečeni v modre jopiče z oznako Solidarnost. Grčiji 600 milijonov evrov ATENE - Evropska unija bi lahko do konca leta sprostila okoli 600 milijonov evrov za pomoč Grčiji pri odpravljanju posledic požarov, ki so pred tednom dni začeli pustošiti po Grčiji, je po pogovorih z grškim premierom Kostasom Karamanlisom poudarila komisarka za regionalno politiko Danuta Hubner. EU naj bi tako Grčiji namenila 200 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada unije, obenem pa naj bi pospešila izplačilo kohezijskih sredstev državi. (STA) TURČIJA - Premier je v parlamentu predstavil program nove vlade Erdogan obljubil več demokracije Napovedal je tudi novo ustavo za pospešitev približevanja Evropski uniji - Vlado je v sredo potrdil novi prtedsednik Gul ANKARA - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj v parlamentu predstavil program nove vlade, v katerem se je zavezala, da bo okrepila demokracijo in gospodarsko stabilnost, da bo pospešila približevanje Evropski uniji ter pripravila bolj liberalno ustavo. "Turčija ima pravico do civilne in demokratične ustave, ki bo plod širokega kompromisa," je povedal Erdogan. Ob tem je poudaril, da bo novo besedilo razširilo polje osebnih svoboščin v Turčiji, ki je leta 2005 začela težavna pogajanja z EU. Poudaril je tudi, da bo njegova vlada delala za polno spoštovanje koebenhavnskih kriterijev, kijih mora izpolniti vsaka kandidatka za članstvo v uniji. Ob tem je obljubil "ničelno toleranco" do mučenja. Gre za vprašanje, zaradi katerega Turčijo evropske institucije še vedno kritizirajo, čeprav je Ankara na področju boja proti mučenju, kije prepovedano, a v praksi še vedno obstaja, že naredila pomembne korake naprej. Turški premier je spregovoril tudi o gospodarskih temah. "V Turčiji smo imeli prvič 21 zapovrstnih četrtletij gospodarske rasti... inflacija je upadla... nadaljevali bomo delo (na tem področju)," je povedal Erdogan. "Naš cilj je Turčijo privesti med 10 gospodarskih velesil do leta 2023," je še povedal in dodal, daje Turčija trenutno 17. najmočnejše gospodarstvo na svetu. Erdogan je še povedal, da bo vlada poskušala na novo spisati obširne dele ustave, ki so jo oblikovali po vojaškem udaru leta 1980. Cilj prenove je ustavo uskladiti z Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah in normami Evropske unije. Trenutna ustava daje znatno avtonomijo vojski, ki se ima za branik sekularizma, zato je prenova ustave po mnenju poznavalcev najbolj sporen del reformnih načrtov vlade. Nova vlada pa se je v programu izognila spornim verskim vprašanjem. V vladnem programu namreč ni nobenih znakov, da bi vlada želela spremeniti zakon, ki prepoveduje nošenje naglavnih rut v javnih ustanovahTurški premier je napovedal tudi, da vlada ne bo obrnila hrbta tradicionalnim vezem z Zahodom. "Odnosi, razviti s pomembnimi dejavniki Evrazije, kot so Rusija, Kitajska, Indija in Japonska, niso alternativa že vzpostavljenim odnosom, ki jih ima Turčija z ZDA in EU," je poudaril Erdogan. Novo turško vlado je v sredo potrdil v torek v parlamentu izvoljeni novi predsednik Abdullah Gul. Vlado je potrdil pet tednov po prepričljivi zmagi Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) na predčasnih parlamentarnih volitvah. AKP je na volitvah 22. julija dobila 341 sedežev v 550-članskem parlamentu. (STA) Turški premier Recep Tayyip Erdogan (levo) z novim predsednikom Abdulahom Gulom ANSA w Sobota, 1. septembra 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Pet medalj v razmaku 15 minut Trojno slavje na 400 m, na 110 pa boljši le Kitajec Liu Xiang Jeremy Wariner (levo) iz ZDA je na 400 m zmagal s tretjim izidom vseh časov, prvič v tej disciplini pa so vse stopničke zmagovalnega odra zasedli atleti iz iste države ANSA OSAKA - Američan Jeremy Wariner je prepričljivo ubranil naslov na 400 m in s 43,45 sekunde sedmi dan 11. svetovnega prvenstva v atletiki v Osaki na Japonskem z najboljšim časom sezone postavil tretji izid vseh časov. Njegova rojakinja Allyson Felix je v teku na 200 metrov z 21,81 sekunde postavila izid sezone na svetu, v troskoku je prav tako z izidom sezone zmagala Kubanka Yargelis Savigne (15,28 metra); Rusinja Tatjana Lebedeva je v najboljšem poskusu pristala na 15,07 metra in po zlatu v skoku v daljino osvojila srebro, bron pa je pripadel Grkinji Hrysopiy-i Devetzi. PRAVILNA IZBIRA - Felixova, ki ni nastopila na 100 m, ker se je osredotočila na dvakrat daljšo razdaljo, je gladko ubranila naslov. Jamajčanka je najbolje star-tala in vodila do polovice proge, nato pa je v osmem nastopu na tem SP enostavno 'pregorela' in na koncu za dobre tri desetinke premagala Susanthiko Ja-yasinghe iz Šrilanke (22,63). »Zelo dobro sem se odločila, ker nisem tekla na 100 m in sem to disciplino 'žrtvovala' za uspeh na daljši razdalji. Šele po koncu letošnje sezone se bom odločila, ali bom poleg teka na 200 m bolj vadila nastop na 100 ali 400 m, za katerega imam tudi zelo dobre možnosti,« je pojasnila Fe-lixova. WARINER - Branilec naslova in olimpijski zmagovalec iz Aten Wariner, ki je poleg uspešnih nastopov v zadnjih sezonah tri tedne pred SP v Stockholmu s 43,50 izenačil tretji izid vseh časov, je po Osaki sedaj sam na tretjem mestu. Pred njim sta le rojaka, rekorder s prvenstva leta 1999 v Sevilli (43,18) Michael Johnson in Harry Reynolds (43,29). Na tem SP pa so ZDA v teku na stadionski krog dokazale svojo premoč, saj sta se na naslednjih dveh mestih zvrstila LaShawn Merritt in Angelo Taylor. Doslej se na 400 m še ni zgodilo, da bi ena država osvojila vsa tri odličja. Liu Xiang je naslovu olimpijskega zmagovalca in svetovnega rekorderja končno dodal tudi prvo mesto na SP. Z odličnim finišem je premagal Američana Terrencea Trammella, ki je na podoben način že nekajkrat izgubil zlato medaljo, dvakrat samo na OI. Tretji je bil še drugi Američan David Payne. ZDA so s tem v razmaku 15 minut, kolikor je bila razlika med startoma na 400 m in 110 m ovire, osvojile pet medalj. Kitajska, gostiteljica OI prihodnje leto, je v sedmih dnevih osvojila šele drugo medaljo, prvo zlato. TROSKOK - Marija Šestak je v troskoku z drugim najboljšim izidom v karieri, 14,72 metra, osvojila peto mesto. S petim mestom je izenačila tudi drugo najboljšo slovensko uvrstitev na letošnjem SP, saj je bila pred njo peta tudi Brigita Langerholc v teku na 800 metrov. Skupaj so slovenski atleti doslej na SP nastopili že v petih finalih. »Imela sem najboljšo serijo v karieri (14,72, 14,63, 14,45, 14,71, 14,34 in 14,27 m) in premagala številne vrhunske tekmovalke. Želela sem si, da bi že v prvi seriji skočila daleč, kar mi je s 14,72 metra tudi uspelo,« je bila zadovoljna Šestakova, ki je izenačila četrti slovenski izid na SP vseh časov, četudi ji ni uspelo preskočiti magične meje 15 metrov, kolikor je bilo tokrat potrebnih za odličje. Po doseženi daljavi je zaostala le za svojim slovenskim rekordom (14,92 metra), ki ga je dosegla 3. julija letos v Ljubljani. Tik za Šestakovo se je uvrstila kubanska Italijanka Magdelin Martinez, ki je z izidom 14,71 izboljšala svojo letošnjo najboljško znamko. »Dobro sem skakala in bila zbrana, zdaj ciljam na Peking,« je dejala. ČEHINJA USTAVILA NEMKI - Spo-takova je v metu kopja slavila s češkim rekordom in preprečila morebitno dvojno zmago Nemčije. Iz te države sta bili namreč naslednji dobitnici medalj, evropska rekorderka Christina Ober-gfoell in evropska prvakinja Steffi Nerius. BOLEČINE - Rusija je v hitri hoji zabeležila prepričljivo dvojno zmago, čeprav je že zgodaj odstopila branilka naslova Olimpiada Ivanova, ki je merila na tretji zaporedni naslov. Sedemintridese-tletna atletinja zaradi nesreče, ki jo je staknila med smučanjem, še vedno čuti posledice. Bolečine so bile tokrat prehude, da bi lahko nadaljevala boj za odličja. Priložnost za osvojitev zlata sta dobili njeni mlajši reprezentančni kolegici. »Šele dve leti in pol treniram hitro hojo, zato je tak začetek športne poti izvrsten,« je po zmagi povedala 22-letna Kaniškina. Italijanka Elisa Rigaudo je odstopila na polovici proge. ANTONIETTA - »Azzurra« Di Martinova se je prepričljivo uvrstila v današnji finale skoka v višino, saj je v drugem poskusu preskočila kvalifikacijsko mejo 1,94 cm. Sonja Roman je v teku na 1500 metrov izpadla v polfinalu, čeprav je dosegla 11. čas (4:08,60), ki je le tri de-setinke počasneje od njenega osebnega rekorda. Italijanska moška štafeta 4x100 m je bila prepočasna (38,81) za uvrstitev v finale. Spored Danes Finalne odločitve (6): 0.00 hoja na 50 km, moški;12.30 palica moški; 13.30 5.000 m ženske; 14.30 1.500 m deseteroboj, moški; 15.05 štafeta 4x100 m, ženske; 15.20 štafeta 4x100 m, moški - predtekmo-vanja: 2.00 110 m ovire desetero-boj, moški; 2.45 štafeta 4x100 m, ženske, prvi krog; 3.00 disk dese-teroboj, moški; 4.00 palica desete-roboj, moški; 13.05 štafeta 4x400 m ženske, prvi krog; 13.20 kopje deseteroboj, moški; 14.00 štafeta 4x400 m moški, prvi krog Jutri Finali (8): 0.00 maraton ženske; 12.00 višina ženske; 12.30 5.000 m moški; 12.30 kopje moški; 12.55 800 m moški; 13.10 1.500 m ženske; 13.30 štafeta 4x400 m ženske; 13.50 štafeta 4x400 m moški Finalne odločitve Moški 400 m: 1. Jeremy Wariner (ZDA) 43,45; 2. LaShawn Merritt (ZDA) 43,96; 3. Angelo Taylor (ZDA) 44,32; 4. Christopher Brown (Bah) 44,45; 5. Leslie Djhone (Fra) 44,59; 6. Tyler Christopher (Kan) 44,71;0 7. Jo-han Wissman (Šve) 44,72; 8. Avard Moncur (Bah) 45,40 110 m ovire (v: +1,7 m/s): 1. Liu Xiang (Kit) 12,95; 2. Terrence Trammell (ZDA) 12,99;3. David Payne (ZDA) 13,02; 4. Dayron Robles (Kub) 13,15; 5. Shi Dongpeng (Kit) 13,19; 6. Sergej Demidjuk (Ukr) 13,22; 7. Jackson Quinonez (Špa) 13,33; 8. Maurice Wignall (Jam) 13,39 Ženske 200 m (v: +1,7m/s): 1. Allyson Felix (ZDA) 21,81; 2. Veronica Campbell (Jam) 22,34; 3. Susanthika Ya-yasinghe (Šri) 22,63; 4. Torri Edwards (ZDA) 22,65; 5. Sanya Richards (ZDA) 22,70; 6. Aleen Bailey (Jam) 22,72; 7. LaShauntea Moore (ZDA) 22,97; 8. Cydonie Mothersill (Kaj) 23,08 Troskok: 1. Yargelis Savigne (Kub) 15,28; 2. Tatjana Lebedeva (Rus) 15,07; 3. Hrysopiyi Devetzi (Grč) 15,04; 4. Anna Pjatik (Rus) 14,88; 5. Marija Šestak (Slo) 14,72;6. Magdelin Martinez (Ita) 14,71; 7. Olga Saladuha (Ukr) 14,60; 8. Xie Limei (Kit) 14,50 Kopje: 1. Barbora Spotakova (Češ) 67,07;2. Christina Obergfoell (Nem) 66,46; 3. Steffi Nerius (Nem) 64,42; 4. Nikola Brejchova (Češ) 63,73; 5. Savva Lika (Grč) 63,13; 6. Sonia Bisset (Kub) 61,74; 7. Marija Aba-kumova (Rus) 61,43; 8. Linda Stahl (Nem) 61,03. Hoja na 20 km: 1. Olga Ka-niškina (Rus) 1:30,09; 2. Tatjana Šemjakina (Rus) 1:30,42; 3. Maria Vasco (Špa) 1:30,47; 4. Kjersti Plaetzer (Nor) 1:31,24; 5. Susana Feitor (Por) 1:32,01; 6. Claudia Stef(Rom) 1:32,47; 7. Ines Henriques (Por) 1:33,06; 8. Sabine Zimmer (Nem) 1:33,23. £Primorski ~ dnevnik KOMENTAR Važen tudi »look«, Nemki za domovino Veliko zadoščenje! Primorski berejo tudi na Japonskem in po opazkah na račun njihove super proge so nekaj ukrenili. Odličen čas na 110 m ovire, odličen na 400 m in odličen na 200 m deklet. Cowboy Wariner je popravil osebni čas do 43,45 in vtis sem imel, da bi že sedaj lahko tekel nov rekord. Seveda brez predteka in polfinala. Čas za zmago je prišel brez navideznega naprezanja, kar pa je odvisno tudi od velike sproščenosti, ki zaznamuje njegov tek. Rojakinja Felix je 200 m pretekla v 21,81 in imamo ga lahko za svetovni rekord. Ta je sicer pri uradnih 21,34, katerih pa se s pregrešnimi misli ne sme omenjati. Naslednje čase najdemo pri 21,71. Po teh pa kar, saj prihajajo iz vzhodne Nemčije, ki je ni več in nihče ne more protestirati. Mlado in za videz simpatično Američanko pa moramo opomniti, da mora zmanjšati težo. Maščob-nih tkiv sicer ni, predolgi lasje, spleteni v »afro« kitke pa so ovira tudi pri aerodinamiki in po logiki formule ene kopičijo stotinke sekunde. Sploh je zunanji videz za mnoge zelo pomemben. V trosko-ku je šlo pri srebru in bronu za štiri centimetre. Nekoliko daljša je bila Tatjana Lebedjeva, Grkinja Devetzi pa za spoznanje prekratka. Česa vsega ni imela na sebi Grkinja! Štiri ogrlice, menda na vsakem prstu slikovit prstan in sveda piercing na popku. Poleg tega še za nekaj centimetrov dolgi nohti v modri barvi narodnega dresa. Če bi vodja ekipe hipotetični gospod Papado-pulos vse to pobral in skakalki ukazal naj si skrajša nohte, bi ta verjetno odskočila za tistih pet centimetrov dlje. Resnost in obuditev starih načel pa sta pokazali nemški metalki kopja. Ob poplavi tetoviranih motivov in pri moških celih sistin-skih kapel, si je evropska rekorderka Obergfoell obe rami poslikala z nemško zastavico, kolegica Nerius pa je z schwarz-rot-gold okrasila zaščitni pas na desni roki. Pomagalo ni prav veliko, Angela Merkel pa je bila zadovoljna, da nista podložni-ci enostavno klecnili pred modnimi muhami. Bruno Križman NAŠ POGOVOR - Nekdanji Borov atlet Gorazd Pučnik Skakalke v daljino so tekmovale zelo slabo Nekdanji Borov atlet Gorazd Pučnik (letnik 1964), sicer ravnatelj tržaškega Dijaškega doma Srečko Kosovel, če le mo re, sko raj vsak dan pogle -da posnetke s svetovnega atletskega prvenstva v Osaki na Japonskem. At-le ti ko ima tako rekoč v krvi: mla di naj -brž ne vedo, da je bil Pučnik na začetku osemdesetih let državni mladinski prvak v deseteroboju (100 m, skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino, 400 m, 110 m z ovirami, met diska, skok s palico, met kopja, 1500 m) in še prej državni prvak v kadetskem osme-roboju. Na mladinskem evropskem prvenstvu pa je dosegel 9. mesto. »Tista sezona ni bila najbolj srečna. Po državnem prvenstvu sem se poškodoval in v bistvu nisem več tekmoval na visoki ravni, saj sem moral mirovati kar dve leti,« nam je pojasnil 43-letni Pučnik. Katera disciplina vam je bila najbolj pisana na kožo? »Najboljši sem bil v skoku v višino in tekih na daljših progah. V Gorazd Pučnik višino sem skočil 2 metra in deset centimetrov, kar je bil zelo dober rezultat glede na to, da sem visok 180 centimetrov. Moja idealna teža pa je bila 84 kg. Potencialno bi se lahko še veliko izboljšal pri metih kopja in diska ter suvanju krogle. Pri skoku v višino sem tudi nastopil na državnem prvenstvu.« Katero disciplino pa bi zbral, če bi še aktivno tekmoval? »Absolutno znova deseteroboj. V tej disciplini moraš obvladati vse atletske prvine in si ne smeš dovoliti napak. Tu zmaga res najboljši, ni špekulacij.« Kateri rezultat SP vas je doslej najbolj presenetil? »Zelo mi je všeč Američan Wa-riner, ki teče na 400 m. Če pomislimo, da je belec in tekmuje v disciplini, ki je pretežno domena temnopoltih tekmovalcev, je njegov čas odličen. Zelo dobro so doslej nastopali tudi slovenski tekmovalci, še posebno metalec kladiva Kozmus in Langerholčeva (800 m). Kozmus je za to disciplino še precej mlad in lahko še veliko napreduje. Langerholčeva pa je bila zelo pogumna, saj je diktirala svoj tempo in ni prav nič taktizirala. Negativno pa so me presenetile ženske tekmovalke v skoku v daljino. Če jih primerjamo z rezultati v ženskem sedmeroboju, vidimo, da so bile mnogobojke v tej disciplini boljše kot 'specialistke'.« Bili ste tudi kondicijski trener košarkarjev Bora). Kdo je bil najboljši atlet med neatleti? »Zelo težko vprašanje. Dobrih in fizično sposobnih je bilo kar nekaj. Res ne bi vedel koga omeniti.« (jng) 20 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / NOGOMET - V Monte Carlu Milan proti Sevilli osvojil tudi superpokal Španci prvi povedli, Milan trikrat zadel v drugem polčasu - V spomin na Puerto Milan - Sevilla 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Renato (14.), 1:1 Inzaghi (56.), 2:1 Jankulovski (62.), 3:1 Kaka (83.). MILAN: Dida, Kaladze, Gattuso (od 73. Emerson), Inzaghi (od 88. Gilardino), Seedorf (od 89. Broc-chi), Nesta, Jankulovski, Pirlo, Kaka, Ambrosini, Od-do. SEVILLA: Palop, Dragutinovič, Dani Alves, Duda (od 73. Maresca), Jesus Navas, Poulsen, Renato, Ka-noute, Escoude (od 83. Luis Fabiano), Marti (od 65. Keržakov), Keita. MONTE CARLO - Letošnjsuperpokal na Stari celini je imel žalosten pridih. Žalovanje za mladim, šele 22-letnim Antoniom Puerto, ki je umrl za posledicami srčnega napada, se je preneslo tudi na superpokal. Njegovi soigralci iz Seville so se odločili, da bodo branili lanski naslov, tudi v njegov spomin, nogometaši obeh ekip pa so se mu poklonili z minuto molka in žalnimi trakovi. Ko so se izrazi spoštovanja in žalovanja iztekli, so na igrišču prvi zapretil evropski prvaki iz Milana. Zelo blizu zadetka je bil že v peti minuti Kaka, a je iz neposredne bližine zadel le vratnico Palopovega gola. Zadetka pa so se nato veselili navijači Seville. Renato je bil po podaji s kota uspešnejši od vratarja Dide in je z glavo dosegel vodilni gol. Slabih deset minut pozneje je španska ekipa zamudila izredno priložnost za povišanje vodstva. Ka-noute je izigral vratarja Milana in ga potegnil daleč od gola, nato pa podal v sredino, kjer pa Renato žoge ni znal spraviti v prazno mrežo, ko pa je vendarle streljal, jo je z golove črte izbil Nesta. Milančani bi lahko izenačili po pol ure igre, toda težak strel Seedorfa s sedmih metrov, ko je Nizozemec že padal, je končal prek španskih vrat. Že v sodnikovem podaljšku je rdeče-črnim vendarle uspelo premagati Palopa, vendar je bil Inzaghijev zadetek razveljavljen zaradi ofsajda. Na začetku drugega dela so nekoliko bolj pritisnili Italijani, kar se jim je obrestovalo z izenačujočim golom Inzaghija. Po desni strani je lep predložek v kazenski prostor poslal Nesta, branilci Seville pa so povsem pozabili na napadalca tekmecev. Veselje Mi-lančanov se še ni niti dobro poleglo, ko je Jankulovski poskrbel za vodstvo z 2:1. Z dolgo podajo ga je odlično zaposlil Pirlo, češkemu nogometašu pa je uspelo žogo »iz prve« s silovitim strelom spraviti v daljši kot vrat Seville. V nadaljevanju se je Sevilla zaman trudila. Mi-lančani so zmago potrdili v 83. minuti, ko je Dragutinovič v kazenskem prostoru zrušil Kakaja. Brazilec je sicer najprej z bele točke meril točno v vratarja, toda odbito žogo nato z glavo le spravil za hrbet Palopa in postavil končni izid 3:1. Inzaghi tudi tokrat uspešen pred vrati KROMA NOGOMET - V drugem krogu B lige proti Chievu Po Messini čaka Triestina novo gostovanje proti lanskemu A ligašu Skorajda običajno gostovanje v Vero-ni bo letos za Triestino nekoliko različno. Prvič v zgodovini kluba bo namreč tokratni nasprotnik Chievo (pričetek tekme na stadionu Bentegodi ob 16.uri) ne pa Verona, ki je lani izpadla v C1 ligo. Chievo, ekipa ene izmed četrti mesta arene in Romea in Julije, je lani ravno tako kot mestni tekmec izpadla, vendar iz A v B ligo. Chievo je bil v teh letih prava in edina novost v italijanskem nogometu. Z razliko od drugih nogometnih društev je namreč Chievo skoraj družinski klub, brez pravih skrajnih navijaških skupin, kar je privedlo do tega, da so rumenomodri iz Verone vsako leto zmagovali razne nagrade za fair-play, ki jih je federacija dodeljevala najbolj športnim, olikanim in umirjenim navijačem, društvom oziroma ekipam. Vsekakor so po izpadu v B lio pri Chievu ohranili ogrodje lanske ekipe, kar naj bi bilo več kot dovolj za ponoven in takojšen povratek v elitno prvenstvo. Vendar nikoli se ne ve, kako igralci reagirajo na izpad, če so na nižjem nivoju dovolj motivirani. Za Chievo igra tudi nekdanji brani- Riccardo Allegretti KROMA lec Triestine Mantovani, medtem ko je v vrstah Triestine kar pet »bivših« (Gorgone, Pesaresi, Mezzano, Antonelli in Allegretti). Zlasti v napadu je Chievo izredno kvaliteten, saj razpolaga s petimi kakovostnimi napadalci (Obinna, Greco, Bogdani, Pelissie- r in Cossato), ki so za B ligo pravi luksuz. Že v prvem krogu je Chievo nasprotnika nadigral, Cesena pa je na domačem terenu iztržila točko le po zaslugi sodnika, ki je Chievu razveljavil tri gole, od teh pa sta bila dva povsem regularna. V taboru Triestine so največji dvomi vezani na to, ali bo uspelo igralcem preboleti več kot 130 minut trajajočo sredino tekmo proti Catanii. Nedvomno bo kateri od Maranovih varovancev še občutil utrujenost, zlasti če bo danes znova poletno vreme. Tržačanom se je torej izmuznila kvalifikacija v osmino finala italijanskega pokala, sedaj pa se lahko Allegretti in ostali v celoti posvetijo prvenstvu. Prav ka-petan je še v dvomu za današnji nastop, čeprav je bolj verjetno, da bo Allegretti stisnil zobe. Gotovo bodo v tržaških vrstah še odsotni Kalambay, Della Rocca, Antonelli in Šedivec. Maran se bo znova opredelil za postavitev s tremi napadalci. Po dobrih nastopih naj bi mesto srednjega napadalca pripadlo Granocheju, za ostali dve mesti pa je v igri trojica Graffiedi-Testini-Sgrigna. Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Mezzano, Kyriazis, Pesaresi; Gorgone, Allegretti (Rossetti), Piangerelli; Sgrigna (Testini), Granoche, Graffiedi. (I.- F.) Včerajšnji izid: Grosseto - Brescia 0:1 NAMIZNI TENIS Kraški pokal: Zagreb boljši od Krasa ZKB Prvi krog »XXIV. Kraškega pokala« se je iztekel po predvidevanjih, zmagale so vse favorizirane ekipe. Za gotovo bi se bile lahko bolje odrezale le Krasovke proti hrvaškemu prvoligašu TIS iz Zagreba. Čeprav so v tej tekmi nastopile brez nove igralke Slovenke Helene Halas, bi lahko celo zmagale. V vseh tekmah sta si bili ekipi enakovredni, naše tekmovalke pa so pokazale premalo samozavesti v ključnih trenutkih Izidi, skupina A: Duga Resa - Oskra Vrtojba 6:0, Vel. Britanija - Topolčany (Slk) -6:0. Skupina B: Szekszard (Mad) -Arrigoni Izola (Slo) 6:0 TIS Zagreb - Kras ZKB 4:2 (Magličič - Crismancich 3:0 (3,5,8); Poljak - Milič M. 3:0 (9,10,9); Sesar - Milič K. 2:3 (-8,5,5,5,9); Poljak - Crismancich 3:0 (12,13,6); Magličič - Milič K. 3:2 (-8,9,9,-10,5); Basič - Milič M. 1:3 (11,4,7,7). Vitezova ne gre v Ankaro RIM - Zaradi zdravstvenih težav naša odbojkarica Sandra Vitez ne bo mogla odpotovati v Ankaro na kvalifikacije za grand prix 2008. Nastop je odpovedala tudi Lucia Crisanti. Namesto njiju je trenerjev pomočnik Marco Bracci, ki bo vodil ekipo v Turčiji poklical Ma-nuelo Secolo in Federico Stufi. Žreb pokala UEFA RIM - V Monte Carlu so izžrebali tudi pare 3. korga pokala UEFA. Nasprotnik Fiorentine bo nizozemski Groningen, Empoli se bo pomeril s švicarskim Zurichom, Palermo s češkim Mlada Borselav, Sampdoria pa z danskim Aalborgom. Recoba k Torinu MILAN - Urugvajski nogometaš Alvaro Recoba bo kot posojen igralec (za 500.ooo evrov) v nadaljevanju letošnje sezone oblekel majico Torina. Strokovno vodstvo italijanskega prvaka se je tako bržkone odločilo, da obdrži brazilskega zvezdnika Adriana, ki že eno leto ne najde prave forme, s čimer je Urugvajec v izobilju kakovostnih napadalcev postal »višek«. Srebotnikova out NEW YORK - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je posamične nastope na turnirju za veliki slam v New Yorku končala v drugem krogu. Srebotnikova je izgubila s 4:6 in 3:6 proti Rusinji Mariji Ki-rilenko. Srebotnikova se je s Kirilen-kovo doslej srečala dvakrat, lani v Zu-richu jo je gladko premagala, prejšnji mesec pa je bila v Stanfordu boljša s 6:0 in 7:6. Thorpe oproščen suma SYDNEY - Nekdanji avstralski plavalni zvezdnik Ian Thorpe si pri doseganju izjemnih izidov v karieri ni pomagal s prepovedanimi sredstvi, je sporočila avstralska protidopinška agencija (ASADA). »Najpomembnejše je, da so mi vrnili ugled poštenega plavalca, kar sem si najbolj želel,« pa je pokomentiral Thorpe. Za zaplet je med marčevskim SP v Mel-bournu poskrbel francoski športni časnik L'Equipe, ki je takrat zapisal, da naj bi imel najuspešnejši avstralski športnik doslej na kontroli maja lani »nenormalne« vrednosti testosterona in rastnih hormonov. Tržačanki na SP STUTTGART - Na 40. svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki, ki se pričenja danes v Stuttgartu, bosta italijanske barve branili tudi Tržačan-ki Francesca Benolli in Federica Ma-cri, članici kluba Artistica '81. REPORTAŽA - Ob repenskem igrišču se je na začetku priprav zbralo kar nekaj ljudi Radovedneži, Alejnikov in »podoknica« A. Sosič »Binče«: »Zanimalo me je, kako profesionalec vodi treninge amaterjev« - Igralci so zadovoljni - Krasov trener je oznava naše običaje Odborniki nogometnega kluba Kras iz Repna so bili na začetku letošnjih priprav (6. avgusta) najbrž nekoliko presenečeni (ali mogoče tudi ne), ko se je na treningih ob repenski zelenici zbralo kar nekaj radovednežev. Bili so to razni tržaški trenerji, navijači in ljubitelji nogometa nasploh. »Ponavadi se to dogaja pri profesionalcih. V prvi vrsti so prišli zaradi novega beloruskega trenerja Sergeja Alejniko-va, ki bo najbrž med celo sezono deležen posebne pozornosti,« menijo v Krasovem taboru. Prav zaradi tega smo tudi sami obiskali trening ekipe repenskega moštva. Bil j e to petek in v Repnu so se takrat vsi mrzlično pripravljali na »podoknico« poročnega para letošnje Kraške ohceti Jane in Toma. Z repenskega trga je bilo zaznati note skoraj ponarodele V dolini tihi je vasica mala, nekdanji nogometaš Juventu-sa in reprezentant bivše Sovjetske zveze pa je Kneževiču ter tovarišem medtem razlagal, kako se izvaja »out« pred nasprotnikovim kazenskim prostorom. »Z eno 'finto' lahko neposredno streljaš v vrata,« je v odlični italijanščini raz- lagal Alejnikov. Le kak meter za mrežo je treningu pozorno sledil Openc Albin Sosič, za prijatelje Binče, ki že vrsto pomaga Nardotu Kralju na igrišču Primorca v Trebčah. »Tu v Repnu sem že petič, odkar je Kras začel priprave na novo sezono. Zanima me, kako profesionalec vodi treninge amaterjev. Alejnikov je zelo pametna oseba. Opazil sem, da je pozoren do vsakega posameznika. Lepo razlaga in skuša posredovati svoje izkušnje. Fantje ga poslušajo in so zelo pozorni,« je uvodoma povedal Sosič, ki je po 2. svetovni vojni igral za Sežano v takratni jugoslovanski A in B ligi ter zatem svojo kariero končal pri trebenskem Primorcu. »Videl sem tudi, da na igrišču veliko uporablja magnetno tablo in sproti razlaga napake. Do svojega sina Arturja, ki je zelo perspektiven nogometaš, pa se obnaša kot do ostalih nogometašev. To je zelo dobro.« Kakšen vtis pa je Alejnikov doslej zapustil Krasovim nogometašem? Domačinu Dimitriju Battiju so treningi nadvse kakovostni: »Treniramo dobro in stalno moraš biti koncentriran. Alejnikov je zelo zah- Alejnikov se dosti poslužuje magnetne tablice LAKO teven, gotov pa sem, da se bomo od njega veliko naučili.« Podobno meni tudi Ja-copo Nonis: »Zame bo to izredno pomembna nogometna izkušnja.« Tudi trener Sergej Alejnikov je doslej zadovoljen s svojimi varovanci. »Fantje se trudijo in so precej pozorni. Dobro vem, da za njih ni lahko. Zahtevam pač do- ločen pristop in resnost. Vsi pa so doslej dokazali, da so zreli in delavni. Smo šele na začetku in moram šele spoznati lastnosti vseh igralcev. Prve rezultate in ocene bomo lahko dali po dveh ali treh uradnih tekmah,« je zelo diplomatsko povedal Krasov trener, ki je po treningu tudi sam obiskal najbolj množično kulturno-folklorno pri- reditev zamejskih Slovencev Kraško ohcet. (jng) Jutri Primorje - Primorec Z današnjim dnem se bo tudi uradno začela nova sezona amaterskega nogometa. Nocoj ob 20. uri bo Mladost v okviru deželnega pokala za 3. AL gostovala v Fiumicellu (danes še San Giovanni - San Sergio ob 17.00). V okviru 1. kroga državnega pokala bo jutri v Gorici mestni derbi med Pro Go-rizio in štandreško Juventino (ob 16. uri na igrišču na Rojcah). Kriška Vesna bo gostovala pri Sv. Alojziju v Trstu (proti San Luigiju, igrišče ul. Felluga). Kras Koimpex pa bo doma v Repnu gostil Muggio. V okviru deželnega pokala za 1. AL bo na briškem »Ervattiju« prvi derbi med ekipama slovenskih društev, Primorje - Primorec. Sovodenjci se bodo v Gorici (igrišče na Stražicah) pomerili z Azzurro. V 2. Al bo Zarja Gaja igrala v Miljah (proti Muglii), Breg pa bo v 1. krogu prost. / KULTURA Sobota, 1. septembra 2007 21 OROSLAVJE - David in Mateja Bogatec sta tudi na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem dokazala, da sta v skirollu med najhitrejšimi na svetu in se bosta domov vrnila z medaljo okoli vratu. Tokrat pa je bil v šprintu brat prvič bolj uspešen od sestre. David se namreč lahko ponaša s srebrno medaljo, Mateja pa je pristala na 3. mestu, ven dar se ji jut ri - za raz li ko od bra -ta, ki je z nastopi že končal - ponuja priložnost, da svojo bero še poveča, saj bo v štafeti nastopila v favorizira-nem italijanskem moštvu. David se je včeraj v Oroslavju men da po ču til kot slo ven ski me ta lec kladiva Primož Kozmus pred dnevi v Osaki. Ni vedel, ali naj bi se veselil srebra ali pa ob ža lo val, da ni zma gal. V finalnem dvoboju proti Italijanu Alessi u Ber lan di je bil na mreč ob na slov svetovnega prvaka samo za eno tiso-činko sekunde, kar na 180 metrov dolgi progi in ob ciljni hitrosti 52 kilometrov na uro zna ša pol dru gi cen ti me -ter razlike! »Oba sva vrgla nogi vnaprej in se celo pogledala, vendar nihče ni upal dvigniti rok v znak slavja. Na izid fo- SKIROLL - Svetovno prvenstvo v Oroslavju na Hrvaškem David Bogatec »srebrn« za tisočinko sekunde! Njegova sestra Mateja je v ženski konkurenci osvojila bron KOLESARSTVO Jutri 19. Maraton prijateljstva Po delno spremenjeni zaključni trasi bodo v nedeljo prispeli v Lo-njer udeleženci 19. Maratona prijateljstva Ljubljana - Trst, ki ga kolesarski klub Adria organizira v sodelovanju s KD Radenska Powerbar iz Ljubljane ter pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in ob pomoči Zadružne kraške banke, Agrarie Mo-čilnik ter Coop - Delavskih zadrug. Karavana, računa se na okrog 400 rekreativnih kolesarjev iz Slovenije in Italije, bo startala ob 9. uri z Viču v Ljubljani, nato pa vozila preko Vrhnike, Logatca, Kalc, Planine, Postojne (kjer bo krajši postanek, da se bo kolona po kačjih ridah spet kompaktirala), Razdrtega do Senožeč, kjer je predvidena okrepčeval-na postaja. Po približno polurnem postanku pa bo kolona nadaljevala svojo pot po novi trasi do Divače, preko Lokve do mejnega prehoda v Lipici, nato pa preko Bazovice, Ključa, Katinare do Lonjerja, kamor bi morali maratonci prispeti okrog 13. ure. Tu bo vse udeležence pričakalo kosilo, nakar se bodo nekateri kar s kolesom spet podali v slovensko prestolnico. (Jpč) Lokostrelska tekma Zarje v Bazovici V novem športnem centru Zarje v Bazovici bo jutri že tradicionalno tekmovanje v lokostrelski disciplini »70 m olympic round« (kadeti bodo streljali z raudalje 60 m), ki ga organizirajo člani domačega društva s pomočjo tržaškega društva Ascat. Lokostrelci bodo od 9. ure dalje imeli na razpolago 72 puščic. Zatem se bo najboljših osem pomerilo v dvobojih na izpad. Od Zarje bo nastopila le Katja Ražem (Damijan Gregori je šele okreval po poškodbi), ki bo prihodnjo nedeljo nastopila na državnem prvenstvu v Castenasu pri Bologni. (jng) to fi ni ša sva ča ka la do bro mi nu to, sam pa sem bil čr no gled, saj s fo to fi -nišem nikoli nimam sreče,« je povedal David po tekmi, vendar se je kmalu zbral in realistično ocenil, da je dosegel velik uspeh, svojega prvega na tekmah svetovnega prvenstva. »Glede na to, da mi je poškodba pred nastopom vzela nekaj moči in samozavesti, sem lahko zadovoljen. Kot vedno sem startal nekoliko počasneje, nato pa zaostanek stalno manjšal, že takoj po cilju sem Berlando prehitel. Škoda, da ni bila proga še za meter dalj ša,« je po ve dal Bo ga tec, ki je na kvalifikacijah kot drugi najboljši za Ber lan do za os tal za tri de se tin ke se -kunde. Mladinin državni reprezentant je na to v os mi ni fi na la pre ma gal Hr -vata Kufrerja, v četrtfinalu je odpravil Šveda Westmana, v polfinalu pa Italijana Sbaba. Bron je pripadel Rusu Gluš ko vu. O tem, ka ko po memb -ne je Davidov uspeh, pove tudi to, da se je šprin ta v moš ki kon ku ren ci udeležilo kar 50 rolkarjev. Med članicami Mateji ni uspelo ubraniti naslova šprinterske prvakinje iz leta 2005, vendar zaradi tega sploh David Bogatec (letnik 1978) je številnim zmagam v šprintu na tekmah svetovnega pokala dodal z včerajšnjim drugim mestom na Hrvaškem še prvo medaljo s svetovnih prvenstev. Pred dvema letoma je bil v Franciji peti. KROMA ni bila slabe volje. Bogatčeva je na kvalifikacijah dosegla tretji čas za favori-zi ra no Šve di njo Ma gnus sen in Ru si -njo Firsovo, takšen je bil nato tudi končni vrstni red. V osmini finala je kriška športnica najprej odpravila Hrvatico Veljkovicevo, v četrtfinalu je pre ma ga la re pre zen tan čno ko le gi co Anno Rosa, iz boja za zlato medaljo pa jo je za me ter iz lo či la Fir so va, ki je nato v finalu gladko podlegla pred Magnussonovo, medtem ko je Mateja v šprintu za bron prepričljivo odpravila Hrvatico Stipančič. »Zavedala sem se, da je Švedinja premočna, upa la pa sem, da bom pre ma ga la Fi -rosvo, za katero sem v kvalifikacijah zaostala za desetinko sekunde. Žal pa kljub te mu, da res ni sem brez iz ku -šenj, me je v polfinalu verjetno izdala na pe tost, saj ni sem ro l ka la do vo lj sproščeno, sem pa zato v tekmi za 3. mes to ro l ka la, kot da bi me iz strel i li iz piš to le. Vse ka kor med sre brom in bro nom ne de lam raz li ke,« je po ve da -la Mateja, ki je pred jutrišnjo ekipno štafeto zelo motivirana. »Azzurre ju-rišamo na zlato medaljo,« je odločna Mateja. (ak) □ Obvestila KOŠARKARSKA SEKCIJA pri ŠD POLET in ŠD KONTOVEL obvešča deklice in dečke letnikov od 1996 do 1999, da se bodo treningi minibasketa začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. BALINARSKI KLUB MAK vabi na 9. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 6. septembra 2007, na balinarskem centru za telovadnico v Štandrežu. Prvi sklic bo ob 11. uri, drugi pa ob 17.30. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 (Nastja). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. ŠD VESNA obvešča, da se bodo v torek, 4. septemba ob 18. uri na nogometnem igrišču v Križu začeli treningi za malčke letnikov od 1999 do 2002. Pristopite! Informacije 338-9344927 (Nadja). ŠPORTNA ŠOLA POLET - KONTOVEL obvešča drage deklice in dečke, da se bodo treningi začeli dne 10. oktobra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da je še nakaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo v soboto 01. septembra. Za rezervacije pokličite ali pošljite sporočilo na telit. 349-7597763 (Nastja). KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta sestanek in prvi trening letnikov 1993, 94, 95 in 96 v torek, 4. septembra, ob 16.30 na Stadionu 1. maja. Košarkarji letnikov 1991 in 92 pa se bodo zbrali v torek, 4. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. maja. AŠD POLET- Kotalkarska sekcija prireja začetniški tečaj od 3. do 14. septembra. Prijave in informacije na kotalka-liscu od 18. do 20.ure ali na tel. 339 122 41 61 (g. Mara). AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Informacije bomo nudili na začetnem srečanju. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja od 3. do 7. septembra intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). BALINANJE - Presenetljiv razplet finala zamejskega prvenstva Mak postavil na glavo napovedi Štandrci premagali favorizirano Gajo z 8:2 - Pot do zmage je v enojkah odprl Devetak Če smo v četrtkovi napovedi finalnega obračuna zamejskega balinarskega prvenstva pravilno ugibali kako se bo srečanje odvijalo, pa smo se pošteno ušteli (a nedvomno nismo bili edini) kar se tiče končnega zmagovalca. V uspeh Makovih balinarjev je verjel le malokdo. Nekateri njihovi privrženci s predsednikom Ronerjem na čelu, pa so verjeli ali bolje rečeno so bili prepričani v uspeh svojih varovancev, saj so celo prinesli s seboj dve društveni zastavi, ki so jih Štandrežci s pomočjo močne burje ponosno zavihteli ob odločilni točki. S šampanjcem pa so ob koncu srečanja vsi skupaj nazdravili zgodovinskemu uspehu balinarjev Maka. Ključ uspeha goriških balinarjev se je skrival v srečanju enojk. Tu sta si stala nasproti Balos in vedno bolj zanesljivi Marjan Devetak. Dobro vsi poznamo Gajevega zastavonošo, zato je imel njegov nasprotnik le skorajda teoretične možnosti za uspeh, še posebno po njegovem vodstvu z 8:0 in 9:2. Ko je Balos že mislil, da mu zmaga ne more več uiti, se je nekoliko sprostil, to je Marjan takoj izkoristil, njegova igra je postala vedno bolj učinkovita, nasprotnik se je moral kar dvakrat rešiti z balinčkom, kar Odločilen za zmago Maka proti Gaji (oboji desno) je bil Marjan Devetak (zgoraj) KROMA pa mu ni pomagalo, da bi se slika na igrišču bistveno spremenila. Velika nihanja je imel predvsem v bli-žanju, tako da je Makovec z enajstimi zaporednimi točkami (trikrat je dosegel po tri točke) že izgubljeno srečanje zaslužno spravil pod streho. Potem ko je bil v bližanju in obveznem zbijanju uspešen tudi njegov soigralec Crapiz, ki je z lahkoto (22:19) premagal Bonina, je bilo jasno, da Maku vsaj remi več ne more uiti. Po vodstvo 4:0 pa bi bilo škoda zapraviti edinstvene priložnosti, ki so Maku na stežaj odpirala vrata do prvega naslova zamejskega prvaka. In res, v naslednjih dveh srečanjih so izbrali pravo strategijo, ki se jim je kasneje tudi primerno obrestovala. Nekoliko so zanemarili dvojko, vendar so vse njihove najboljše predstavnike usmerili v trojico. Uspelo jim je doseči to, kar so si srčno želeli, dvojica v postavi Terpin - Moruccio, je po vodstvu 6:0 prepustila Gaji (Natural -Balos) edini par točk (končni rezultat je bil 13:6). Pelizon, Devetak in Crapiz pa se niso dali presenetiti, saj so bili v vseh elementih igre boljši (13:5) od povprečnega nasprotnika (Milcovich - Bonin in Calzi). Po končanem srečanju je bilo vzdušje v taboru Maka upravičeno veselo, balinarjem Gaje pa ni preostalo drugega kot, da športno priznajo po- Končni vrstni red: 1. Mak; 2. Gaja; 3. Kras; 4. Sokol; 5. Zarja (0,875 točk na tekmo); 6. Polet (0,833 točk); 7. Kraški dom (0, 666); 8. Primorj e (0,625); 9. Nabrežina (0,250) (-ZS) V Nabrežini danes za Memorial Širca in Ušaj Balinarski odsek AŠD SOKOL organizira danes mednarodni turnir v trojkah 3 + 1 v spomin na prerano umrla člana Jožko-ta Širce in Marija Ušaja. Oba sta bila za društvo nepogrešljiva in neutrudna člana in sta s svojo vztrajnostjo, navdušenjem in resnostjo večkrat pripomogla k neštetim uspehom društva. Nastopile bodo ekipe iz Slovenije, glavnina zamejskih ter ekipe s Tržaškega. Igralo se bo na igriščih v Nabrežini - Postaja, v Devinu, v Samatorci in na igrišču Sokola, kjer bodo tudi v popoldanskih urah zaključne tekme V primeru slabega vermena bodo tekme na pokritih igriščih Kraškega Doma, Gaje in centra Ervatti. (pd) 22 Sobota, 1. septembra 2007 KULTURA / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Shod novoustanovljene Narodne delavske organizacije, ki se je 1. septembra odvijal na vrtu Narodnega doma pri Svetem Ivanu, je bil izredno uspešen. »Impozanten je bil razgled raz govorniške tribune na čez 3000 broječo množico. Tik vstopa pa - previdnost je lepa lastnost - se je bilo zbralo krdelo kakih 200 ljudi, ki so se že v začetku vedli jako samozavestno, a čim bolj so naraščale naše vrste, so postajali vedno bolj malodušni. To krdelo je prišlo razbijat shod.« Po pisanju Edinost so skupino sestavljali tržaški in furlanski socialisti, med katerimi je bilo tudi okrog petdeset slovenskih somišljenikov. Med njimi in udeleženci shoda je kmalu prišlo do spopada. »Dr. Mandič je namreč takoj izjavil, da je na shodu ljudij, ki imajo neke skrite namene. Za besedo da se sme vsak oglasiti, toda strahovanje si slovenski delavci pre- povedujejo. Slovenci so začeli burno aklamira-ti, Furlančki pa so na komando njih gostiteljev vsklikali: Viva il socialismo! Abbasso i naziona-listi sloveni, in m....!« Po nekajminutnem spopadu so se socialisti razšli, člani Narodne delavske organizacije pa so nadaljevali s shodom: spregovorili so predsednik Mandič, tovariš Jaklič, poslanec Rybar in drugi. Sledil je shod po tržaških ulicah vse do osrednjega Narodnega doma, kjer je »mogočno in pretresljivo zadone-la naša himna Hej Slovani! Na to se je masa naše ga ljud stva mir no raz šla. Ve li ki del is te ga je odšlo v smeri proti volti di Chiozza. Toliko narodni kolikor mednarodni Italijani so se pred Slovenci kar skrivali. Včeraj je tržaški Slovenec dokazal, da sme on demonstrirati tudi pod gla-sovitimi oboki - ultra iredentske kavarne Chi- TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI »Ne odrekajmo se pravicam, ki nam gredo po državnih in človečanskih zakonih: slovenskega otroka vpišimo v slovensko šolo.« S temi besedami apelira Primorski dnevnik na tiste slovenske starše, »ki kolebajo in končno vpišejo svojega otroka v italijansko šolo. Ali izvira ta malodušnost iz nepo-učenosti, iz pomanjkanja človeškega in narodnega ponosa, iz občutka manjvrednosti? Naj bodo razlogi kakršni koli, eno je gotovo: da nimajo nobene osnove v objektivnem položaju slovenske šole in pade zato vsa teža odgovornosti na starše same ...« V Gorici je 25. avgusta umrl tržaški pesnik Umberto Saba, prejemnik številnih priznanj, med drugim tudi častnega naziva »honoris causa«, ki mu ga je dodelila rimska univerza. »Njegovo življenje je bilo neprestana borba za obstanek, saj ni živel v izobilju. Komaj komaj da je imel toliko, kolikor je potrebno za življenje. Dolgo je bil bolan. Vsa zadnja leta je nosil posledice trpljenja med vojno. Ni bil sicer v borbah na bojišču, toda tisto, kar je preživljal Saba, je bilo morda hujše. Skrival se je, ker bi ga sicer odgnali v taborišče smrti, kjer bi ga uničili, kakor so uničili toliko njegovih sotrpinov. Iz rasističnih razlogov so ga preganjali.« Bil je namreč sin židovske matere, zato se je najprej umaknil v Francijo, nato pa se skrival po raznih italijanskih mestih. »Saba je bil antifašist. Po prepričanju, po krvi in po svojem čustvovanju. Vse njegovo bistvo, vse njegovo delo, vse njegove pesmi izražajo to.« Prav zato mu v Trstu niso znali priskočiti na pomoč, ko jo je potreboval. »V njegovem rojstnem mestu niso pristojne osebe na občini hotele pomagati Trža-čanu, ki je s svojim literarnim delom zaslužil vse priznanje. Bil je antifašist in zato nevreden vsake pozornosti, vsake javne pomoči. Ni bil iredentist. Zato je moral iskati pomoči v Gorici, kjer jo je tudi našel. V Gorici so mogli najti zanj prostor na kliniki, v Trstu pa ne.« FILMI PO TV Nedelja, 2. septembra, canale 5, ob 23. uri 28 giorni Režija: Betty Thomas Igrajo: Sandra Bullock, Viggo Mortensen in Elizabeth Perkins Gwen Cummings je uspešna newyorška pisateljica, ki življenje zajema z veliko žlico in si ne pusti za sabo nobene priložnosti. Vrtoglavo in neutrudno pohaja od enega plesnega kluba do drugega in življenje je zanjo ena sama zabava. Ko pa se po sestrini poroki pelje v smeri doma, trešči z limuzino v verando stanovanjske hiše in si po odloku sodišča prisluži 28-dnevno bivanje v centru za odvajanje odvisnosti. Tam se Gwen sooči tudi z drugačno življenjsko platjo, ki je do takrat ni poznala, kar ji seveda docela spremeni pogled na svet. Nedelja, 2. septembra, Rai 2, ob 2. uri In fondo al cuore Režija: Ulu Grosbard Igrajo: Michelle Pfeiffer, Treat Williams, Whoo-pi Goldberg Beth Cappadora se je po opravljeni maturi srečno poročila in si ustvarila čudovito družino. Od takrat je seveda minilo že kar nekaj let in sošolci so se odločili, da bodo obletnico mature tudi primerno praznovali. Srečanje bo potekalo v Chicagu. Nadvse navdušena Beth se je tja podala z otroki, ker pa presenečenj nikoli ne manjka, jo v trenutku prihoda v mestni hotel, čaka neljubo odkritje... Ponedeljek, 3. septembra, La 7, ob 21 .uri Il giorno della civetta Režija: Damiano Damiani Igrajo: Franco Nero, Claudia Cardinale, Lee J. Cobb, Serge Reggiani Roman Leonarda Sciascie je navdahnil tudi Da-miana Damianija, da se je leta 1967 preizkusil s filmsko postavitvijo pisateljevega dela. Ob nekoliko prosti predelavi je režiser ovekovečil tudi s svojim tretjim očesom zgodbo Bellodija, odgovornega pri krajevnem policijskem uradu, ki se je kljub najrazličnejšim težavam posebno zavzel za rešitev mafijskega umora. Sprva mu je priskočila na pomoč tudi pogumna vaščanka, ki pa se je ob prvih izsiljevanjih premislila in odločila, da ne bo več sodelovala. Ponedeljek, 3. septembra, rete 4, ob 21.10 Hultimo appello Režija: James Foley Igrajo: Gene Hackman, Faye Dunaway, Chris ODonnell Družinske vezi in nekatere neizrečene skrivnosti, ki privrejo na dan šele v sodni dvorani, so glavne sestavine Grishamovega romana, po katerem je Fol-ley napisal scenarij za dokaj prepričljivo filmsko pripoved. Junak zgodbe je Sam, stari, na smrt obsojeni rasist. Njegova hčerka Lee ima precej hude težave z alkoholom, Samov vnuk in Leejin sin Adam, ki je po poklicu odvetnik, pa si prizadeva, da bi pomagal dedku in ga seveda rešil zagate. Celovečercu se posebej pozna izkušena režiserjeva roka, ki iznajdljivo vodi igralsko interpretacijo, posebej takrat, ko se pred kamero pokaže Hackmanov dolgoletni igralski talent. Četrtek, 6. septembra, Rai 1, ob 23.35 Amarcord Režija: Federico Fellini Ponosna ženska v rdeči obleki je tarča zlobnih pogledov in zavidanja. Prodajalka bujnih prsi in sanj vzbuja domišljijo mladih fantov. Psihično bolni stric, ki se povzpne na drevo pa zahteva žensko. To so le nekateri fragmenti in dogodki, ki ostanejo gledalcu neizbrisno zapisani v spominu. Amarcord, kar pomeni »spominjam se«, je Fellini-jev vesel, smešen pogled na otroštvo, odraščanje in rodno mesto, Rimini, ki je neizbrisno zaznamovalo režiserjevo življenje. Družina, cerkev in prijateljstvo so dokaz temelja ljubezni in predanosti. Fašizem je v vzponu in takratni vsakdan je predstavljen skozi lečo filmskega platna lokalnega kina, kamor zahajajo vsi. Spomini, veliki in mali, ostajajo, tako kot ta film, ki je dobil oskarja za najboljši tuji celovečerec leta 1974. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ZASMEHLJIVA PODOBA ČESA JE LAHKO SKUPNI ... OTOK V IRSKEM MORJU ČESKO MOŠKO IME POMANJKANJE APETTA PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK VSOTA DENARJA, KI GA KDO REDNO DOBIVA JAPONSKO VRHNJE OBLAČILO NEKDANJI NOJI SKRBNIK GRAŠČINE NEPOKLICNI ŠPORTNIK KEM. SIMBOL ZA TITAN ZNAMKA FR. AVTOMOBILA UMRLA ITALIJANSKA OPERNA PEVKA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK ONEMOGOČA PRETOK PREBIVALEC AFR. DRŽAVE SLOVENSKI PISATELJ (JUS) RICHARD OWEN REKA V FRANCIJI EDMOND ROSTAND TRŽAŠKA ČETRT "VEČNO MESTO" TOVARNA V MARIBORU JUDOVSKA MESINA ČETRT KMEČKA ORODJA NEKDANJI SL. SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ) PRIPAD. GER. LJUDSTVA URAD GOSPODAR. OBRATA IZDELOVALEC PRIPRAV ZA ČIŠČENJE ZRNA ZNAMKA NEM. MOTORJEV SORTA JABOLK FOTO KROMA GORSKE REŠEVALNE SANI OZEK USNJEN TRAK NASE BABICE BOHUSLAV TABLIC ITAL. UMETN. ZGODOVINAR VULKAN NA FILIPINIH ALI APOTEKA NA ZAČETKU TANJA ROMANO NEKD. ITALIJANSKI ATLET SKOPLJENEC, EVNUH RIMSKI NARAVOSLOVEC POSTA, TELEGRAF, TELEFON PREBIVALEC SLOVENSKEGA POLOTOKA INDIJANSKO PLEME NA SEVERU JUŽNE AMERIKE ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA GRANDI TAZIO NUVOLARI IN TAKO DALJE NAŠ NEDK. NOGOMETNI REPREZEN-TANT (ALDO) JUNAK ROMANA M. LEBLANCA LUPINA NAGNJEN SVET, STRMINA LAURENCE OLIVIER ROPARSKI DELFIN VZDEVEK EI-SENHOWERJA SOSEDA IZRAELA NAS PATRONAT ČRTALO, RAVNILO KDOR IGRA NA TROBILO MESTO PRI TERAMU REKA V RUSIJI, LEVI PRITOK REKE DON SVILOPREJ-KIN ZAPREDEK NAS TEDNIK MELODIČNI OKRASEK DELOVA ŽENSKA PRILOGA EVROPSKI VELETOK RIMSKI CESAR ANGLESKA KRALJEVSKA RODOVINA PROFESOR DOSLUŽENEC ANTON AŠKERC KRAJSE POTOVANJE OTIS REDDING DEZIDERIJ ERAZEM LAMBERT EHRLICH NOVA VRSTA, NOV ODSTAVEK GRSKA BOGINJA NESREČE SUKALISČE DVEH PLOSKEV SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL NIKOLA TESLA TURSKI VELIKAS KITAJSKA UTEŽNA MERA REKA NA PELEPONEZU PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GRSKA PRESTOLNICA OBER KARBIDOVKA PREPIR SLOVARČEK - APO = vulkan na Filipinih • ATRI = mesto pri Teramu • IRI = reka na Peleponezu, Evrotas • SAL = reka v Rusiji • SALMI = italijanski umetnostni zgodovinar (Mario) • TAN = kitajska in japonska ute2na mera / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. septembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ Ladjica - Devin 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 7.00 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Nan.: Zorro 10.25 Gremo v kino, 10.30 Vremenska napoved 10.35 Film: Quill (dram., Jap., '04, r. Yoi- chi Sai, i. K. Kobayashi) 11.45 Nanizanka: Lady Cop 12.35 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Kraljestvo Neptuna (vodi Donatella Bian-chi) 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.20 Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcello Mariucci) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine -Srečanje papeža Benedikta XVI. z mladimi (prenos iz Loreta) 20.00 Dnevnik 20.30 Rai šport 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Glasb. odd.: Koncert za papeža (prenos iz Loreta) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Literarna nagrada "Cam-piello" (vodi Bruno Vespa) 0.35 Kinematograf - Filmski festival v Benetkah 2007 0.55 Nočni dnevnik, vreme, 1.10Izžre-banje lota V^ Rai Due 6.00 7.00 10.30 10.35 11.15 12.00 13.00 13.30 15.50 17.15 18.00 18.10 20.00 20.20 20.30 21.00 23.15 23.25 23.55 SP v atletiki Variete za najmlajše: Random, vmes Dnevnik Dnevnik Tg2 Nan.: Ed (i. T. Cavanagh) Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell) SP v atletiki Dnevnik SP v atletiki TV film: Grinta sui pattini - Go Figure (kom., ZDA, '06) Dok.: Abissi - V globinah Dnevnik, vreme Nan.: Sošolci (i. Massimo Lopez, Valeria Valeri) Nan.: Piloti (i. Enrico Bertolino, Max Tortora, J. Polsky) Loto ob osmih Dnevnik Film: Hartbreakers (kom., ZDA, '01, i. Gene Hackman, Sigourney Weaver, J. Love Hewitt) Dnevnik Tg2 Šport: Sobotni sprint SP v atletiki ^ Rai Tre 7.10 Prepovedano mladoletnikom 8.00 Mi smo zgodovina 9.00 Film: Avanti c'e' posto (kom., It., '42, i. Aldo Fabrizi, A. Benetti) 10.30 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.15 Filmski festival v Benetkah 12.25 Film: Toto' le Moko' (kom., It., '49, i. Toto', G. M. Canale) 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Tednik - Izbor, 15.20 Tg3 Zdravje 15.50 Šport: SP v veslanju, kolesarstvo, beach volley 18.10 Šport: 90. minuta 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob v Benetkah 20.10 Dok.: Superstoria 2007 Bananas Revision - Slaba mineštra 14.15 Oddaja o turizmu 21.00 Nan.: Primer za dva (i. Paul Frie- 17.00 Risanke linghaus, Claus Theo Gartner) 19.00 Automobilissima 23.05 Dnevnik, deželne vesti 19.55 Športne novice 23.25 Film: L' udienza e' aperta (dok., It., 20.05 Oddaja o kmetijstvu '26, r. Vincenzo Marra) 20.50 Koncert: Moja najlepša ljubezenska 0.40 Tg3 nočni dnevnik, vreme zgodba 1.00 Fuori orario 22.15 Poletne osebnosti 23.30 Aktualna rubrika 1.30 Nočni dnevnik 9.15 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 17.50 18.55 19.35 21.10 ; Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Življenje čarovnice, 8.20 Pacific blue Nad.: Il principe del deserto (i. Ka-bir Bedi, Carol Alt) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot Včeraj in danes na TV Aktualno: Donnavventura Dnevnik, vreme Nan.: Colombo - Skrivnost Nore Chandler (i. Peter Falk) TV film: Maigret et l' homme du banc (krim., Fr., '93, i. Bruno Cremer) Nan.: Boston Legal (i. William Shatner, Rhona Mitra) TV film: Enemy (thriller, Luks.-VB-ZDA, '01, i. Luke Perry) Pregled tiska Canale 5 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.20 17.25 18.10 20.00 20.30 21.20 0.00 1.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Benetke Film: Incompreso (dram., ZDA, '83, i. Gene Hackman) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) Film: Dillo con parole mie (kom., It., '02, r. Daniele Luchetti, i. Stefa-nia Montorsi, Giampaolo Morelli) Nan.: Pepper Dennis (i. Rebecca Romijn, Lindsay Price) Film: Timeline (fant., ZDA, '03, r. Richard Donner, i. Paul Walker, Frances O'Connor) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in N. Estrada) Film: Ricchi, ricchissimi... pratica-mente in mutande (kom., It., '82, i. Renato Pozzetto) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 6.40 8.00 10.45 11.20 12.25 13.00 13.25 13.50 15.00 16.00 17.00 17.55 18.30 19.00 21.00 22.00 22.50 23.45 1.10 2.00 Šport/Odprti studio Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark Variete za najmlajše Variete: Ziggie Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti Odprti studio, vreme Nan.: Mr. Bean Šport: Grand Prix Moto SP v motociklizmu: VN San Marina Tg com TV film: Cenerentola per sempre (kom., VB, '00, i. M. Plunkett) Tgcom/Nasveti za jadralce Nan.: Čarovnica Sabrina Odprti studio, vreme TV film: Un maresciallo in gondola (kom., It., '00, i. E. Greggio) Film: Piccola peste torna a far dan-ni - Problem Child 2 (kom., ZDA, '91, i. John Ritter, Michael Olivier) Tg com/Meteo Nan.: Surface (i. Carter Jenkins, Austin Nichols, Jay R. Ferguson) Vodič nogometnega prvenstva Šport studio Film: Whipped ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Družinski talk show 9.40 Nad.: Cuore (i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 3 LA 6.00 9.30 10.10 11.55 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 0.55 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Intervju Film: Che cosa hai fatto quando sia- mo rimasti al buio? (kom., ZDA, '68, i. Doris Day) Dok.: Animal treasure Šport 7 Nan.: Matlock Film: Scusi, dov'e' il West? (kom., ZDA, '79, r. Robert Aldrich, i. Gene Wilder, Harrison Ford) Nan.: Hustle Film: Fracchia contro Dracula (kom., It., '85) Barbarski intervjuji Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jane Wymark) Dok.: Umori - Primer Montesi Film: Tre colori - Film rosso (dram., Fr.-Poljska-Švica, '94) (t Slovenija 1 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.35 Kviz: Male sive celice 8.15 Nad.: Novi jutri 8.45 Kino Kekec - Film: Ostržkove dogodivščine 10.30 Stoletnica kronanja Marije na Brezjah (prenos) 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Najboljša zabava za umne glave: Umko 14.10 Dok. feljton: Enigma Foerster 14.40 Film: Dekleti iz Belorusije (VB, '04, r. Philip Martin, i. Alun Armstrong) 15.55 Vrtiljak 15.55 Kraji in ljudje 16.20 O živalih in ljudeh 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.30 Absolutno 17.35 Na vrtu 17.55 Izbor iz političnih dialogov 18.05 Očitno užitno 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 21.00 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Hri-bar 22.35 Nad.: Deadwood 0.25 Film: Zgodba o Marie in Julienu (Fr.) 2.50 Dnevnik (t Slovenija 2 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas Polnočni klub SP v veslanju (prenos) SP v atletiki TV prodaja Priredba predstave amaterske gledališke skupine Poljane: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar - Miran Herzog) Slovenski izseljenci v Clevelandu Koncert v spomin Majdi Sepe Alpe-Donava-Jadran: Veit Heinichen - Moj Trst Film: Sirska nevesta ('04, r. Eran Ri-klis, i. Hiam Abbas, Makram J. Khoury) Prvi in drugi Nad.: Huff (ZDA) SP v atletiki: ženski maraton (prenos) Dnevnik zamejske TV Infokanal 6.30 7.40 8.10 8.20 10.05 12.20 15.45 16.15 18.00 18.30 20.30 21.00 21.35 22.55 23.55 3.00 3.20 Koper 15.15 Nan.: Napoleonove ženske (i. Ian Holm, Billie Whitelaw) 16.15 Avtomobilizem 16.30 SP v atletiki 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 Dok. oddaja 21.05 Glasb. oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Košarka: Grčija - Španija (finale 2006) 23.45 Alpe Jadran 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 17.00 Kako spoštujemo kadilski zakon 18.00 Mala potepanja 18.40 Polka in majolka 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Hitova poletna plaža 20.40 Tedenski pregled 20.55 Ne prezrite 21.05 Rally za SP - Nemčija 22.05 Mednarodni festival tamburaških orkestrov 23.05 Kultura: Tito brez maske 23.30 Videostrani 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivvski posnetki RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj - radijska priredba pisem Zorka Jelinčiča iz ječe; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Pianistka Ilaria Locatelli; 11.25 Glasbeni listi; 12.00 Ta rozajanski glas; Napoved-nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Aleksander Zorn: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal, 54. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol: rally Kras-Brkini; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet: Otlica; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20-19.00 SMS - Lestvica RK, oglašanje z nogometnih tekem ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Dre-vosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Sobotni koncert; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Odlomki: Kairska karavana (A. M. Gretry); 18.00 V podvečer; 20.00 Festival Tartini (prenos); 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 1. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 13.19. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 21.20 in zatone ob 11.28. bioprognoza Vreme večini ljudi ne bo povzrčalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo popoldne prehodno imeli težave, ki bodo nekoliko pogostejše na severu države. plimovanje Danes: ob 6.35 najnižje -38 cm, ob ob 13.11 najvišje 47 cm, 19.32 najnižje -32 cm, ob 24.08 najvišje 35 cm. Jutri: ob 1.16 najvišje 13 cm, ob 6.58 najnižje -25 cm, 13.46 najvišje 40 cm, ob 20.30 najnižje 25 cm. temperature v gorah oc 500 m............19 2000 m............7 1000 m...........15 2500 m............4 1500 m...........10 2864 m............1 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 6 in v gorah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > 1 '. 1 '->j ' Delno jasno bo. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja, ki Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V ponedeljek bo bo čez dan oslabela. dopoldne tudi še deloma jasno, popoldne pa se bo od za- hoda pooblačilo. Proti večeru so v zahodni in severni Sloveniji možne krajevne padavine. LONDON - Ob desetletnici tragične smrti v enem od pariških predorov Spominska slovesnost za princeso Diano Pripravila sta jo sinova Harry in William - Prisoten tudi britanski politični vrh - Skupaj z Diano je 31. avgusta 1987 umrl Dodi al Fayed LONDON - Družina in prijatelji tragično preminule britanske princese Diane, so se včeraj zbrali v eni izmed londonskih kapelic in slovesno počastili deseto obletnico njene tragične smrti. "Nama, samo dvema ljubečima otrokoma, je bila preprosto najboljša mama na svetu," je v nagovoru pred množico nekaj sto ljudi povedal njen mlajši sin, princ Harry, in dodal, da jo z bratom Williamom pogrešata. "Ko je še živela, sva njeno ljubezen do življenja, ki je bila brez primere, njen nasmeh, šale in norosti jemala za samoumevne," je povedal Harry in nadaljeval, da je bila Diana njuna "varuhinja, prijateljica in zaščitnica". Njena smrt je bila "nepopisno strašna in žalostna", je dodal 23-letni Harry. "Njena smrt je bil dogodek, kije naša življenja spremenil za vedno, kot je moral spremeniti življenja vsem, ki so tisto noč nekoga izgubili. Ampak kar je nama sedaj in v prihodnosti bolj pomembno, je to, da na najino mamo ohranimo takšen spomin, kot bi želela sama, spomin na takšno, kot je bila: ljubiteljica zabave, radodarna, preprosta in naravna," je povedal Harry. Spominsko slovesnost sta pripravila oba Dianina sinova, William in Harry. Sedanja soproga njunega očeta Charlesa, Camilla, se povabilu ni odzvala. Kot je pred dnevi pojasnila svojo odločitev, bi njena prisotnost "odvrnila pozornost od pravega namena dogodka", čeprav stajo nanj povabila William in Harry, ki sta 1. julija že organizirala koncert v spomin na rojstni dan svoje matere. Slovesnosti so se med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II, princ Philip, Charlesova brat Edward in sestra Anne, britanski premier Gordon Brown, nekdanja premiera John Major in Tony Blair, ter predstavniki 110 dobrodelnih organizacij, ki jih je Diana podpirala. Slovesnosti so se udeležili tudi Dianini dve sestri in brat ter pevec Elton John. Oče Do-dija al Fayeda, ki je življenje izgubil skupaj z Diano v prometni nesreči 31. avgusta 1997, Mohamed al Fayed, se slovesnosti ni udeležil. Spomin na preminula je počastil sam v veleblagovnici Harrods. Pred kapelico se je zbralo tudi veliko tujih privržencev preminule princese. "Globoko se je dotaknila naših src, celo v Ameriki. V palačo je prinesla življenje in toplino, ravno to, kar monarhija potrebuje," je povedala 54-letna Arlene Fitch iz Londona. Po razpadu zakona s Charlesom leta 1996 je Diana skušala polno zaživeti. Svojo prepoznavnost je skušala izkoristiti z opozarjanjem na svetovne probleme, kot sta aids in nevarnost protipehotnih min. Za mnoge je bila "kraljica ljudskih src" s čutom za sočloveka, kritiki pa so menili, da je znala medije in zvezdništvo spretno izkoristiti sebi v prid. Negativna stran medijske pozornosti se je pokazala v zgodnjih jutranjih urah 31. avgusta leta 1997, ko se je Diana s spremljevalcem Dodijem al Fay-edom vračala v njegovo stanovanje v Parizu. Paparaci so jima tesno sledili med vožnjo, ki se je tragično končala v predoru Alma. Po nesreči so se bliskovito razširile različne teorije o okoliščinah smrti. Zlasti Mohamed al Fayed je bil prepričan, da je šlo za zaroto, v katero naj bi bila vpletena britanska tajna služba. Doslej ta teorija ni bila potrjena. (STA) Spominsko slovesnost sta pripravila Dianina sinova Harry (levo) in William, udeležilo pa se je je tudi precej »navadnih« ljudi, pri katerih je bila umrla princesa zelo priljubljena ANSA