Stev. 22.
POLITIČEN LIST ZB SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. I	(vhod čez dvorišče nad tiskarno),
j	Z urednikom je mogoče govoriti le od
I 10, —12. ure dopoldne,
j	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma i se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona Stev. 74.
A.
V lijubljatli, v četrtek. 28. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 Iv 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
"V"
.A.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije —
1 n s e r a 11 se računn|o enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat lih, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 li. — Pri večkratnem objavljcnju primeren popust.
Upravnlškega telefona štev. 188.
Narodi in armada.
V nemškem taboru je živahno gibanje. Poveljniki stikajo glave, povelja švigajo od čete do čste. Kaj Be je zgodilo ? No pozabimo, da živimo v Avstriji, koder je mnogo krika in vika, ako si nehote stopil nem škemu Židu na kurje oko. Vojni minister je, kakor smo že obširneje poročali, izdal posebno povelje, da sa morajo častniki naučiti jezika onega polka, v katerem služijo. In to je spravilo po konci vse nemške stranke, da odmeva po vsem časopisju, do zadnje nemške vasi v krkonoških gorah. To, kar je jasno, kakor beli dan, ne gre v trde buče in ne gre. In kako tudi! Avstrija je nemška država, to zgodovinsko neresnico čujejo nemški abe cedarji. Do najnovejšega časa je bil vse povsod le nemški jezik edino veljaven in uradniki slovanskega rodu so morali zlesti v nemško kožo, da niso zastajali na zadnjih klinih uradniške lestve.
In sedaj? CjIo v ministrstvih sa višji uradniki, ki ne preminjajo svojih slovanskih imen. Čehi z*hte?ajo že drugo vseučilišče, in celo Slovenci so toliko samozavestni, da se oglašajo za slovensko vseučilišče. Pa te zahteve niso več nove, na te glasove so se že privadila nemška ušesa. Sedaj pa je vojni minister iznenadil svet, da more kdo postati celo korporal pri vojakih, četudi se ni učil nemškega slovstva. Ali ni to nova jezikovna naredba, ki nemškemu narodu jemlje stare pravice, drage privilegije? Da še več! Tudi častniki, in celo nemški se morajo učiti polkovnega jezika. To je koncesija Slovanom in slovanskim častnikom na škodo nemškega rodu in nemških častnikov. To je nav udarec za Nemce, ki jih Kinberjeva vlada pritiska ob steno. Vojni minister sam je zanesel politiko v armado, ki se bode razdelila po na rodnostih.
Tako in enako zdihujejo celo oni nemški listi, katerim vobče narodna ravnopravr.ost ni prazna fraza. S cer pa nas ti vzdihi ne iznenadijo, ker dobro poznamo v tem oziru razne predsodke. Le čudili bi se, ko bi
molčali večni kverulanti, ki vsakp stvar presojajo edinole z tiarodne g^atal&dff*-^"
Priznamo in zahtevamo, da v armadi ni mesta za politiko, najmanj pa v naši mnogo-jezični državi. Maj moštvom in častništvom naj vlada strogo vojaški duh, ki ne pozna strankarstva, ne narodnostnega prepira. Kdor pa to načelo prizna, mora tudi pritrditi, da je častnikom znanje polkovnega jezika nujno potrebno, sicer so nesposobni za izvežbanje vojakov.
Avstro-cgrBka armada je danes ljudska
v najširšem pomenu besede, torej ne nemška, nc slovanska, pa tudi ne madjarska. V ttj ljudski armadi se morajo enako ceniti vse posamezne narodnosti. To načelo je veljalo žo precej let, a bilo je večinoma le načelo, ki se ni povsed izvrševalo. Vojni minister torej ni vpeljal nič novega, r arveč je !e zabičal staro povelje. In zato toliko hrupa v nemškem taboru, češ, da je v bodeče nemogoč nemški centralizem. To dokazuje, da getovi krogi še vedno niso pozabili polnih loncev v — Egiptu.
Novo je pač, da se bodo že v vojaških šolah resneje gojili nenemški jeziki. In ta naredba bode le častnikom na korist. Vseli, ko je spomin ostrejši in občevanje živahnejše, ie učenje tujih jezikov mnogo laglje, nego pozneje v službi pri polku. Častnik pa si mere la v čast šteti, ako s priprostim vojakom točno govori v njegovem jeziku. Pa tudi v socialnem oziru more znanje rte-nemških jezikov častniku v nenemških mestih olajšati življenje. Zato le želimo, da po velje vojnega ministra ne ostane le na papirju, marveč se strogo izvršuje povsod. To bode v korist armadi in posredno tudi državi. Protivniki pa se bodo morali s časom sprijazniti tudi a to naredbo, ako imajo količkaj dobre volje in tudi pravega avstrij s k eg a duha.
Čehi in Poljaki.
Češki časnikarji na Moravskem in v S:ezi)i skličejo 31. t. mes. Bhod v Moravsko Oitrave, na katerem se bo razpravljalo o
{.( isKO-češki vzajemnosti. Udeleže se ga Češki in poljski žurnalisti; češko poročilo o češkn-poljski vzajemnosti bo obsegalo le fakjično gradivo o poljsko čeških odnošajih v Sleziji in Mor. Oatravi. O njem se ne bo vrmla nikaka diskusija, tudi ne bodo spre jete nikake resolucije.
Kasneje bodo sklicali Poljaki v Krakovo pn k 1 češki shod, na katerem se bo preda-vmo o polisko-čeških odnošajih s poljskega stališča. Oba poročila bosta predložena prihodnjemu kongresu slovanskih časnikarjev, da se ustanovi, če temu oba dela pritrdita, nekako spravno razsodišče za češko-poljsfce sporne točke. Pri tem se gre za sporazum-Ijenjfl Č-hov in Poljakov; iz njihove nesloge in razporov imajo samo Nemci dobiček.
Avstrijska delegacija.
V včerajšnji seji je proračunski odsek avstrijske delegacije vzel na znanje poročilo dr. Š usteršiča o kreditu za zasedeni deželi. Drž. fin. minister Burian je odgovarjal na razna vprašanja in predlege glede okupacijskega kredita. — Sledila je razprava o proračunu za mornarico. K r se tiče železniške proge D o b o j - S a-m j e v o , je Burian izjavil, da pač dolgo še re bo izpeljana. Pojasnil je vprašanje glede pripravljalnih del za progo Bugojnc-Arzano. Del. Pergeltje utemeljeval zahtevo, da so izplača prvi rok 2,200.000 K za zgradbo nove oklopne ladije. Na vprašanje Baernreitherjevo je poročevalec odgovoril glede naročevanja mornariških potrebščin, da se ne naročajo le iz inozemstva, in da se celo veliki topovi, ki smo jih dozdaj dobivali iz Kruppove livarne, izdelujejo pri tvrdki Skoda v Plznu. Za vojne ladije se naroča angleški premog, in od drugod se uvažajo razni stroji in orodja, ki se doma ne izdelujejo. Baron Spaun pove, da se vino za mornarje naroča iz Dalmacije, sir pa iz Iloladske, ker je samo ta dovolj trpežen. Vojaška mornarica nadaljuje poskuse z» uvedenje brezžičnega brzojava in s« je že zdaj mornarici posrečilo na daljo 60 pomorskih milj doseči lepe uspehe. Glede podmorskih čolnov so je težko izjaviti, ker glede tega vlada pri vseh državah največja tajnost. Naprava takih čolnov je zvezana z velikimi stroški, razen tega se vrše glede tega šele prvi poskusi. Proračun za mornarico je bil vsprejet v popolnem obsegu; dovoljen je bil, n a k 1 a d ni kredit.
— Prihodnja plenarna delegacijska seja se vrši 3. febr.
Čehi in Nemci.
Zastopniki nemškega naroda na Češkem se čutijo vselej silno razžaljene, ako kdo samo zine o njihovi posebni ljubezni za sosednjo nemško državo. Tedaj se vzbudi v njih avstrijski patrijotizem in od vseh strani kriče: Denuncijacija, češko obrekovanje itd. In po končanem ogorčenju sledi prisega zvestobe in navadna deklamacija, da so Nemci ustanovili avstrijsko državo in da le ž njo čutijo. Kdo je ustanovil to državo, o tem je sodba že sklenjena; češki Nemci ja gotovo niso. In njihova zvestoba tudi ni zvarjena iz najplomenitejše kovine. Danes gravitira na sev. Češkem vse nemško industrijsko ozemlje na Saksonsko. Severni češki Nemci hodijo preko državne mejo v Draž-dane, da tam nakupujejo svoje potrebščine, so redni obiskovalci tamošnjega gledališča, čitajo samo saksonske časnike, pošiljajo svoje otroke, če le mogoče, v saksonske šole in računajo večji del po nemških markah. Če bi padla carinska meja, bi so čutili baksonci na sev. Češkem kakor doma. In ravno zato je nastala vsa nemška agitacija, da se sklene nemško-avstrijska, ali osrednje-evropska carinska zveza. Ni čudno, da se češki krogi, ki dobro vedo, za kaj se tu gre, tako ustavljajo vsem nemškim naporom po narodnostni razdelitvi okrajev. Tudi vlada mora sprevideti, kaj hočejo Nemci s tem doseči. In kaj bi bilo s češkimi manjšinami na Moravskem, ako bi dobil nemški del dežele posebno upravo? Češki narod ne sme pustiti, da bi Nemci njegove ljudi v delu, odtrganem od celote, narodnostno ubili. Čehi zahtevajo jamstvo, da dobe njihovi rojaki popolno pravico, in če Nemci tega ne dajo, potem je vsaka nada, da bi se sper poravnal, zaman, in normalni razvoj ustavnih razmer nemogoč.
Ogrsko.
V državni zbornici je včeraj poslanec Ugron govoril zoper r e k r u t n o predlogo in izjavil, da mora habsburška dinastija z Msdjari lepše postopati, a zdaj se zdi, da je Ogrska njena zakonska polovica, s katero sme grdo ravnati. Glede jezikovnega vprašanja v armadi se je izjavil, da je strategično dokazano, da vojska ne sme skupno v enem oddelku operirati, temveč v štirih ločenih delih. Torej skupnost armade ne
LISTEK.
Pisma s pota.
Poljski napisal H. Sienkiewicz.
Posl. P o d r »v s k i.
(Dalje.)
Slap Niagara.
Končno nam je po nekoliko stopnjicah udarila v oči svetloba, prihajajoča od spodaj. Prišli smo v malo vežo, iz katero so držala vrata naravnost pod slap, teda vodnik je »klical »Btoj!« ter jel privezovati na naše devlje podplate, »kovane z ostrimi železnimi žeblji. Angleška »miss« je smatrala to za razialjenje; toda končno se je le dala pregovoriti in pobesila oči, nemara tudi naočnike, in podala skromno zamorcu nogo, ki je imela nekoliko palcev lirjave, zato pa skoro za laket dolgosti. Nato smo odšli ped slap. Ne vem, zakaj se nam je hrušč dozdeval od znotraj manjši, kakor od zunaj; dnevna svetloba prodira skozi vodo in napolnjuje vso votlino z nekim polumrakom. Skala, tvoreča zadnjo steno, je črna in raz-
I pokana ; tla 80 sestavljena iz velikih ledenih plošč: vse je nekako divje in mrliško. Ozki trakovi vode, odtrgani od glavnega slapa, padajo s šumom na led; ozračje je nasičeno z meglo in vlago; veter, o katerem ne vem, odkod pride semkaj, piha kakor v kaki zlodjevi kovačnici; mraz prešinja naše plašče in cgrtače. Navzlic manjšemu hrupu vendar ni mogoče ničesar slišati niti razumeti. Po velikanskih in kakor steklo polzkih grudah ledu SHO se približali tesno k slapu, kajti ostri žeblji v mojih škornjih so odvračali vsako nevarnost Vodnik je začel nekaj klicati, toda videl sem samo njegovo mahanje in premikanje ustnic, njegov glas pa se je izgubil sredi hrupa.
Ni lepšega, nego pogled na slap od spodaj. Ko sem pogledal kvišku, se mi je zavesa vode videla nepremična, kakor velikanska ledena šipa, in ako bi ne bilo onega vršenja spodaj, bi si bil mislil, da je zares zmrznila. Toda klobčiči pen, ki so vsak hip dospeli tje noter, so razpršili vsako prevaro. Nato sem pc gledal navzdol, kakšno neizmerno brezdno je morala narediti v zemlji
voda, padajoča že toliko stoletij in s takšno silo! Vse vre tam spodaj, ki[ 1, razbija in razgraja, z eno besedo: pravcato vodno peklo. Umaknivši se proč od ledenega roba, sem se globoko oddahnil kakor po težkem delu. Notranjost votline se mi je zdela mirna. Mali trakovi tekoče vode so se razbijali ob led v bnlantnih kapljicah, nežno in mično, kar je delalo pravo nasprotje rjovenju, razlegajočemu se za nekoliko korakov naokrog. Moje oči so Be že toliko privadile na ta polumrak, da sem videl razločne vsako špranjo črne skale, kakor tudi kepe mahu, ki se je lesketal od vlago v špranjah.
Čas je bil, da bi se vrnil, kajti mraz in vlaga sta postala čimdalje bolj nadležna; toda naša angleška tovariša sta nas pri tem ovirala, ker sta si polnila svoje žepe z odlomki od skale. Ako bi bilo mogoče, bi bila bržkone spravila v žep vso Niagaro, da jo po-neseta v »British Museum«, kakor so učinili z grško Akropolo. Končno smo odšli. Pri-šedši skozi jamo na zemeljsko površje, nismo videli več slapa, kajti zakrivala ga ie bel-
kasta megla, s katero je lilo nasičeno vse ozračje. Nato smo obiskali še hišice, ki stoje pri obrežju. V eni izmed njih je muzej, obsegajoč nič kaj posebne redkosti Niagare: školjke, okamenine, kosti živali, katere je prinesla voda, fotografije prizorov iz okolice in več podobnega. V istinitosti so te hišice le lovske pasti za popotnike, katerim se prodajajo za drag denar različne drobnosti kot spominek. Vrhutega jih predaja mlada in tako zala »miss«, da se je skoro nemogoče upreti izkušnjavi; zato kupi skoro vsak desetkrat več, nego je bil namonjen. Nato popeljejo popotnika še na vrh muzeja, na majhen stolpič, raz katerega je moM videti kakor na dlani vso okolico. Steno in ograja na stolpu so pokrite s tisočerimi napisi v raznih jezikih: v angleškem, francoskem, italijanskem itd. Videl som tudi poljske in ruske napiBe; kajti vsakdo smatra za stojo dolžnost, pustiti tukaj za spomin svoje ime. kakor tudi dan in leto, ko je obiskal to mesto.
Kar se mene tiče, sem izkazal kot dobri tovariš stoletja trajajoči neumrljivcsti svojo
mere biti ovira madjarskemu armadnemu jeziku — Razprava ie bila prekinjena.
Včeraj j« bil Tisza na Dunaju pri cesarju in nnu pojasnil sedanji parlamentarni poloiaj. Določila sta menda, da se snide rgr-ska delegacija 3 februarja. Cede parlamenta sta se domenila, da zdaj de ni čas seči po skrajnih sredstvih zoper obstrukcijo.
Na vsak način se bede torej še nekaj časa nadaljevala sedanja igra.
Nemčlju.
V državnem zboru se mlati Se vedno poljska politika. Posl. P o r s c h (centrum) ie govoril o Poljakih v G)r. aeziji. Pove, da so zmešnjave 3e le nastale, ko je vlada vpeljala nemški jezik v veronauk. Posl. Star-zynski, Poljak, je odgovarjal. Napadel je notranjega minstra radi besed, da imajo Poljaki le ubogat1. O-tro obsoja prusko politiko, ki hoče Poljake kamenjati. Ves poljski narod je cgo.čen, kot vzrok za to po-čenjanje ima vlad* le 1'rivolne fraze.
Predsidnik poznanjskega nadsodišia je poklical k sebi vse poljsfce uradnike in jim objavil ministrski razglas v katerem se jim prepoveduje vlagati denar v poljske banke. Če imajo že vloženega, ga imajo nemudoma vzeti ven.
Balkan.
Vuljub obljubam turške porte, da hoče reformirati, in vkljub izjavam, da pomilosti vse begune, te je mohamedansko prebivalstvo polastilo posestva in zemlje ubaglih Makedoncev. Po verjetnih poročilih so si mchamedanci v deset'h vaseh prilastili vso zemljo, ker so pravi lastniki pobegnili na , Bolgarsko. Poneki« so zasedli Turki cele hiše begunov. — Ruski in avstrijski civilni agent potujeta po treh vilajetih, ki so jima v delokrog odmenjeni, da se orijentirata in preučita obstoječe razmere.
„Kolnische Zeitung" priobčuje razgovor z nekim ruskim diplomatom, ki je izjavil, da r.i izključeno, da v slučaju vojne v vzhodni Aziji Turčija Bolgariji napove vojsko. Z ozirom na to sta Rusija in Avstrija preskrbeli. da se vsako motenje ravnotežja na Balkanu prepreči.
Neki belgijski list poroča, da je notranja makedonska organizacija sklenila, da letos ne uprizori nikake \staje (?).
Poljaki v Prusiji.
Nemški listi priznavajo sami, da se je poljski živelj zadnja leta za dobe preganjanja okrepil v pruski zemlji, da je mnogo poljskih poljedelcev obogatelo in so danes premožni gospodje na svojih tleh. V deželi so spoštovani in tvorijo trden rod starega plemenitsfctva, ki je v velikih časteh pri poljskih kmetih, medtem ko nemške naseljence vse prezira in sovraži. Po mestih se je plemenitaStvo združilo s poljskim meščanstvom in tvori ž njim skupen, visoko omikan meščanski s!an. — V Gor. Sleziji so se Poljaki uprav vsled nemškega zatiranja dvignili in se združili s Poljaki na Poznanjskem. Prej so se komaj zavedali poljskega pokoljenja, a vsled pruske železne politike so se oklenili svojih rojakov in tekom zadnjih dvajset let je gornie š ezijsko polja-štvo razvito in zavedno. Vpliv Poljakov v Poznanju in Vzhodni Prusiji je naraste! ter postal tako mogočen, da morajo Nemci ž njimi računati, ne pa jih surovo s lo zatirati in tako Se bolj ogorčiti. Poljski narod, ki ima slavno zgodovino, se ne da zasužnjiti, ne da bi se branil in skupni boj jači in druži. Pobiti Neirci ne morejo treh milijonov Poljakov, torej sa bodo morali ž njimi sporazumeti.
Tudi v Perziji je vstaja.
It Londona prihaja poročilo: Mej Turkmer.i v Perziji so vedno večji nemiri. Turkmeni se na vsak način hočejo odtrgati
uslugo h tem, da sem napisal na steno ne Bamo svoje ime, marveč tudi imena svojih znancev, katerih sem se v naglici mogel spomniti, v»th sestričin in bratrancev ter celo njih potomstva. Mladi Anglež je poleg svojega imena Henry napisal šo ime Mary, na kar je obdal oboje z zelo zavito črto, se oddaljil za par korakov ter ves zadovoljen ogledoval to svoje delo. Nato smo odšli doli, kjer so nsB zgrabili, posadili na deblo ter fotografirali v teku petih minut, za kar so zahtevali lepo plačilo. Medtem se je s'emnilo. Slap se je zavijal iimdalje bolj v nepregledno meglo ; končno je jelo pršeti. Sedli smo v kočijo in se odpeljali nazaj v Suspensions • Bridge. Na koncu mosta bo nas napadli američanski mitničarji zahtevajoč eolnine od vseh ondi kupljenih drobnosti. Toda dolar, ki smo ga spustili v roke načelniku mitnice, je pomiril njih republikansko skrb za dohodke Zedinjenih držav, in tako smo mirno odrinili dalje. V Suspensions-Bridge smo se ozrli zadnjikrat po slapu, katerega je ie bilo ložie slišati nego videti.
od perzijske nadob'asti in izjavljajo, da raje postanejo ruski podaniki. 01 Rusije so dobili turkmenski vstaši veliko število pu&k. Vstaško gibanje ima tak obseg, da je perzijski guverner vstaškemu vodji že ponujal spravne pogoje, katere na Turkmeni vse odklanjajo. Vstaški vodja Htdži Mihmud ima na razpolago več tisoč dobro oboroženih jezdt cev.
Iz brzojavk.
D r a i d a n e. R »di zdravstvenega Bta-nja je kralj opustil nameravana potovanja. Kralj se je vrnil včeraj iz Berolina.
Zofija. Vlada se pritožuje, da turški komisarijat noče že nekaj dni vidirati pot« nih listov po Turčiji potujočih Bolgarov.
Zofija. Sobranje je vsprejelo dne 27. t. m. po vihtrni popoldanski in večerni seji, katero so radi nasprotovanja opozicije prekinili, tiskovni zakon v prvem branju.
D u n a i. Bivši ministrski predsednik Khuen • H e d e r v a r y |e odpotoval včeraj popoldne v T r s t. 01 tam odpotuje na Krk.
Dunaj. K prihodnjim občinskim volitvam v St. Hipolitu je izjavil dr Schei-cher, ds, ako bi bil tudi izvoljen znani nemški nacionalec Volkl županom, deželni odbor po dosedanjih dogodkih ž njim ne bo občeval.
Carigrad. Za vstop v makedonsko orožništvo ,.e je doslej oglasilo 50 ruskih častnikov.
Dunaj. Grof Khuen je odstopil od predsedstva delegaciiskega odbora za zunanje zadeve.
Brno. »L;dove Noviny« pravijo z ozirom na pogovor Začekov s cesarjem, da Za-ček ni imel nobene pravice, dajati kake koncesije na korist Nemcev, in pogrešajo odgo vor Z»čekov na cesarjeve besede, da Čehi več zahtevajo, nego Nemci.
Praga. »Politik« poroča z Dunaja: Z ozirom na to, da mora letošnji rekrutni kontingent dovoliti še državni zbor, bo državni zbor sklican najkasnejše v prvi polovici meseca marca. Dasi je vojni minister s svojimi najnovejšimi odloki jako simpatično vplival, vendar je dvomljivo, »ko bodo Mladočehi kuko vladno predlogo izločili iz obstrukcije, ker so sklenili, obBtruk-cijo nadaljevati na celi črti.
Budimpešta. Grof Z'ooray je po zval poslanca Polonyja na dvoboj radi prepira v zbornični seji od 27. t. m.
Berolin. Brzojavno sa poroča iz | Afrike : Windhock je v varnosti.
Berolin. Na dvoru so sa povodom 45tega rojstnega dno cesarja Viljema vršile velike slavnosti. Navzcčen je bil tudi belgijski kralj.
Petrograd. županom mesta Petrograd je izvoljen general Peter D u m o v o, ! ki je bil nekaj Časa tudi predsednik »Slovanskega biagotvoriteljnega društva«.
Zofija. Meseca avgusta bo tu odkrit spomenik carju osvoboditelju Aleksandru. Pri slavnoBti bo vsled določila carja Nikolaja navzočih okoli eto ruskih generalov.
Koroške novice.
k Celovška škofija. Pred kratkim ie
izšlo poročilo krške škcfije. Škofi|a šteje .24 dekanij, ki so imele 268 zasedenih in 77 nezasedenih župnij, 1 zasedeno in 4 nezasedene ekspoziture, 54 zasedenih in 108 nezasedenih kaplani j, 13 zasedenih in 17 nezasedenih bencficijev. Krška škofija ima 300 svetnih in 26 regularnih dušnih pastirjev, 39 upokojenih dtficijentov in kviescentov, skupaj 499 duhovnikov; število cerkev in kapelic pa znaša 1064. Katoliških društev je 27, med njimi 10 delavskih. V škofiji so 3 duho\ski zavodi in,10 moških ter ^ženskih samostanov.
k Umrl je v Š*. Vidu na Glini starosta štajersko-ilirsko provincije kapucinskega reda P. Teodozij HelUveger v 78 letu svojo starosti
k Slovenščina pri koroških sodiščih. Nemški listi pišejo: Dne 21. t. m. se je vršila pri okrajnem sodišču v Velikovcu obravnava, pri kateri je tožnika zastopal dr. Mravlag iz Maribora. Dr. Brejc je bil zagovornik. Pri tej obravnavi sta govorila zagovornik in tudi priča župnik Mažir, ne da bi ju sodnik oviral, slovenski. Ker se je pred istim sodnikom, pred par meseci, pod grožnjo kontumacijske razsodbe vršila obravnava nemški, sklepa se iz tega, d i je od tedaj izšla naredba, ki rabo slovenščine pri sodiščih na Koroškem dopušča. — Skoro gotovo se nemški listi motijo, ako pišejo o taki naredbi. Raba slovenščine pri sodiščih bi morala že po zakonu biti dopuščena; kdor tega ne stori, dela proti zakonu.
k Občinske hiše. Koroški deželni odbor je občinam, ki nimajo lastne občinske hiše, priporočal, naj skuša vsaka občina kupiti občinsko hišo, da se tako izogne ved-nemu menjavanju stanovanj občinskih uradov, oziroma tajništev in občinskih arhivov.
Štajerske novice.
S Is Rajhenburga: Die 19. ty m. v
Gradcu umrli novcmaBuik g. Janko Š'*rbec je bil 22. t m. pripeljan v svojo rojstno hiš) na Poklek in naslednji dan v Pod»redi Dokopan. Pokojnika so na kolodvoru v Raj-lnnburgu slovesno sprejeli domači duhovniki in preč. g. opat trapstov s svojim tajnikom. Spremljali so duhovniki in ljudstvo pokojnika skozi trg med slovesnim zvone njem pri vseh cerkvah, bivši tovariš gosp. kaplan ZimuJa pi 3 ure daleč na njegov dom. Koder so vozili pokoinika, zbiralo se je ljudstvo trumoma ob cestah in s solz nimi očmi omilovalo pokoinika in sorod nike. — V Koprivnici je g. župnik Prešeren nepozab. rajnega zopet slovesno sprejel ia blagoslovil. Drugi dan je vodil rojak pokojnika, g. župnik C«r|ak, sprevod iz rojstne hiše v Podsredo. Vič. g. duh. svet. I. Tom bab mu je govoril zadnjo besedo. Prav bla žilno je vplival s svojo pridigo o previd nosti božji na mater pokojnika in njega sorodnike, ki so bili hudo prizadeti po Uko bridkem udarca. Po sv. maši, katero je daroval za rajnika g župnik Tomažič, so položili truplo pokojnika ob navzočnosti mnogih duhovnikov in obilnega ljudstva na strani očeti megovega in dedeka k večnemu počitku. Zilujočim sorodnikom zlf s i potrti materi, pa bodi v tolažbo to, da je umrl g. Jinko kot duhovnik, a brez težkih odgovor noBti duhovskega stanu.
š Celjsko pevsko društvo priredi na Svetnico, dne 2 svečana v veliki dvo rani »Narodnega doma« v Celju burko s ] petiem : »N|en korporal«. Pri predstavi so- j deluje pomnožen orkester celiske narodne ] godbe. Bl8gajn:ci se odpre rib pol 7. uri. | Začetek točno ob pol 8. uri. Vstopnin«: Sa« ! deži v pritičju 1. in 2. vrsto : K 2 40, od j 3. do 7. vrste K 1 60, od 7. vrste naprej i K 1-20. — Sedeži na balkonu K 1 20, sto- i jišča v pritliS u 80 vin., stojišča na bulkonu i 60 vin., dijaške in vojaške vstopnico 40 vin. j Vstopnice imi v predprodaji trgovina Dra- i gotin Hribar ja.
š Zopet nova nemška šola v Mariboru. V Miriboru so Netrci 2to. t. m. v j Kazini imeli stsianek, na katerem so siiie- j pali o ustanovitvi om-atie dekliške srednje j šole v Mariboru Nedavno ustanovljeno deželno nemško žensko u5itsl)iSče jim ne zadošča več. Z» germanizacijo hočejo še bolj obširnega nolja.
š V Celju ie v zadnjih treh tednih 7 i oseb, mej njimi 4 ženske, prestopilo iz ka-t iliške ver« k protestantom.	. j
š Nedeljski počitek v Gradcu. Ob j činski svet v G-adcu se ie izjavil, naj bo ! ondi od 15. junija do 15 septembra »dopoldne« nedeljski počitek — izvzemši tr^o- ■ vine z delikatesami, katere bedo smeie imeti odprto dve uri dopoludae in dve uri zve- j čer. Trgovine, ki sploh trgujejo z živili, i bodo smele imeti odprto od 6. do 8 ure zjutraj, za delo pri prodajanju	smejo .
uporabljati le dru&iuske člane. Prediog za popoln nedeljski počitek je bil c dtsionjen. Maj trgovskimi pomočniki, ki so tudi ondi večinoma slepo šli za msgistratno stranko, je radi tega veliko razburjenje.
š Odlikovanje. C sar je v pokoi sto- j pivšamu predsednmu dež. sodišča «? Gradcu , g. Evger.u F r o 1 i c h u vitezu F« o chs-thalu podelil naslov senatnega predsedsuKa. j š Delniška pivovarna v Laškem trgu j se pregrodi.
š 236 odstotkov občinskih naklad imajo v Altenmarktu na Gorenjem Stajer- ! skem.
Primorske novice.
p Žrtvam tržaških februarskih dogodkov bo na skupnem grobu tržaško delavstvo položilo vsako leto 13. febr. bronasto palmo, ki je ža izdelana in je S3claj razstavljena n« borznem trgu v Trstu.
p Tat samomorilec Eden izmed najdrznejših tatov po vilah, po imenu Adolf Ilerberger, se je nedavno ustrelil v Gradcu, ko so ga zasačili „na delu" pri zidu neke vile. Ker je videl, da ne more uiti, je potegnil revolver ter so ustrelil, da je obležal takoj mrtev. Pri njem so našli mnogo ključev. Enega so poslali v Gorico policiji, ki sa je prepričala, da se ž njim odpre blagajna v neki gorških prvih vil.
p Občinske volitve v Trstu. Cesarsko namestoištvo v Trstu je pozvalo tržaški mestni magistrat pričeti s predpripravami za nove obč. volitve.
p Samomor. Obesil se je v Trstu za vratmi v svoji spalnici 631etni vdovec Ivan Minca. Minca je bil hišni posestnik in je Btanoval v ulici Remota št. 1
p Na pokopališču v Pasinu so italijanske barabe razbile križe in napise s hrvatskimi napisi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. januarja. Sprava na Kranjskem? Pod tem
naslovom je dunajska „Kons. Kor." objavila dopis is Ljubljane, v katerem pravi dopisnik:
Ker dopolnilna volitev na mesto g. dr. Brejca ni Še razpisana, mnogi sklepajo iz toga, da utegne biti kranjski deželni zbor razpušfien. Zato se ie oba slovenski stranki pripravljati na volitve. Ali bi ne bilo umestneje, pravi dopisnik, ko bi slovenski stranki sklenili kompromis, zagotovili si sedanje posestno stanje ter združeni šli v boj proti Nemcem v veleposestvu, kjer ni izključena zmaga ? — Neznanemu dopisniku nočemo odrekati dobre volje, toda on dela račun brez kramarja. Ako mu ni znano, mu mi povemo, da je dr. Tavčar v imenu svoje »zvesto mu pokorne« stranke z baronom Schweglom sklenil pismeno pogodbo, v kateri si mej drugim zopet za šest let zagotavljata .posestno stanje". Torej imata dr. Tatčir in liberalna stranka vezane roke, da se niti ganiti ne smeta v veleposestvu proti Nemcem. To je prva ovira proti takemu kompromisu. Ni drugi strani pa bi mogla katol. narodna stranka le tedaj govoriti o kompromisu z narodno napredno stranko, ko se ta obveže za razširjeno volilno pravico. Brez taga pogoja ni govora o kompromisu, ša manj pa o spravi.
O Kantovi stoletnici je predaval
sinoči dr. Ejg. Limpe v »Leonovi družbi«. Kantovo modroslovje hoče s svojim krit ciz-mom izpodkopati metafiziko. Kant je tajil človeški pameti zmožnost, spoznavati stvari same ob sebi in je odrekel veljavnost splošno veljavnim metafizičnim načelom. Moralo je pa postavil na popolnoma subjektivistično stališče. Del predavanja izide v prihodnji številki »Dom in S»eta". Pri debati je dr. Jan. Ev. Krek omenjal nedoslednost Kantovo, a katero meša empirizem s subjekiivizmom. Kant je gotovo ravno vsled tega, ker sa je težko boriti s to nedoslednostjo, najbolj nevaren nasprotnik. Zli se, da je ves svoj sestav priredil le z namenom, da izpodkoplje dokaze za bivanje božje. Dr. Aleš U š e -n i č n i k naglaši, da je Kant vendar pretežno subjektivist vkljub empiričnim elementom svojega sostava. — Prihodnjo predavanje v sredo. Govori vodja dr. J. Gruden »o zgodovinskem poklicu Avstrije na Balkanu«.
Na delo ca družbo Bliža se čas, ko se treba sati v našo dično Mohorja. Važen čas je Mohorjeve bukve nam morajo v mnogem oziru nadomestovati šole, katerih nam kruti nasprotnik še vedno noča dati. Iz knjig Mohorjeve družbe zajema naš narod zdravega poduka in zabavnega razvedrila. Skrbimo torej, da bodo knjige družbe sv. Mohorja v čim največjem številu romale tuii letos med slovenski narod. Na delo tedaj, rojaki ! Vsak glej ne samo, da se sam pravočasno vpiše v d r u i b o , marveč naj pridobi še novih udov I Obilno bo plačilo za tak trud! Gg. poverjenike prosimo, da začno čimpreje nabirati ude, da imenik potem pravočasno morejo doposlati v Celovcc. Bogat književni dar se let09 pripravlja Mohorjanom, kakor jo naznanjen v zadnjem Koledarju. Sazite po njem, ne bo Vam žal malega prispevka! Povsod glejmo, da število udov družbe sv. Mohorja ne bo nazadovalo, marveč krepko napredovalo. Lahko bo to mogoče, če bo vsakdo storil svojo dolžnost. N a delo tedaj z združenimi močmi za razširjanje družbe sv. Mohorja!
»Zapisnik udov sv. Družine« se v
; kratkem natisne in se bo iabko naročal pri upravništvu »Katol. Tiskarne«.
Promocija. Jutri, dne 29. jan. ob 12. ; uri, bode v avli c. kr. Karol - Francove uni-; verze v Gradcu promoviran g. kand. prof.
Janez Arnejo, rodom Korošec iz Zv. \ Gorič pri Roitku, doktorjem filozofije.
— Katol. slov. izobraževalno društvo na Viču je imelo dne 24. t. mes. II. občni zbor, pri katerem se je izvolil sle-; deči odbor: predsednik 6. g. Silezij Vodo-šek; podpredsednik Anton Malavašič, mizar-Bki mojster; tajnik Ivan Sluga, poslovod. sin; njegov namestnik Anton Svetlič, posest, sin; blagajnik Joško Vrtačnik, possst. sin; njegov namestnik Franc Sojer, posest, sin; knjižničar Janko I.ivrič, veletrž. sin. Novih udov je pristopilo 13,— Dolgo ni šlo, a sedaj so so vendar začeli gibati in upati je, da se bo mlado društvo začelo razvijati in plodovito delovati, zlasti ker so se m!sj5i mladeniči
sv. Mohorja !
zopet v p i -družbo sv. to za Slovence.
začeli zanj bolj zanimati in navduševati kot do sedaj. Tako je prav. Mladeniči, pogum! Ostanite društvu zvesti, pridno obiskujte predavanja in pridobivajte med vrstniki vedno več novih članov. Prihodnje predavanje bo dne 7 februarja ob 5 uri popoldne v začasni društveni sobi on Martinu na Viču. — Društvu želimo obilo uspeha.
Upokojen je c. kr. okr. iivinozdravnik g. Rud>lf Salloker v Ljubliani.
—	Zagorski vinski semenj bo 3. febr. t. 1. v trgu K r a p i n a. Viam prihajajo v Krapino iz Zagreba, Zidanega mosta in Va raždina
—	Mrtveca so našli blizu Studenega. Našli so baje samo okostje. Pričela se je preiskava
—	Zmrznil je Podgoremi pri Idriji na nekih k I1ri|ci vodečih stopnjicah rudar Franc Ouk. Zašel je in zmrznil.
—	Umrla je daneB v Moravčah, kakor se nam brzojavno poroča, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, sestra gospoda dekana Bizjana. Pogreb bo v soboto ob osmi uri zjutraj. Priporoča se znancem in prijateljem v molitev! — U m r 1 a je v Železnikih po-aestnikova žena Jerica Smid. Zanimive pdoatke o tej ženi priobčimo jutri.
—	Zlato poroko bosta slavila začet kom meseca februarja v Trstu bivajoči umi-rovljeni višji stroievodj i c in kr. vojne mornarice JakobFuchs in njegova soproga J o s i p i n a, Jubilar je slutil v vojni mornarici 48 let, se je udeležil bitke pri Visu leta 1866. in je bil na vojni ladiji, ki je pri-vela iz Meksike truplo nesrečnega cesarja Maksimilijan®.
—	Po Bosni je zapadel velik sneg. Promet na železnicah jo silno oviran.
—	Visoki gostje v Opatiji Švedski konzul na Rom je dobil uradno obvestilo, da dojde švedska kraljica Zofija dne 12 februarja, kralj Oskar pa proti koncu istega meseca v Opatijo.
—	Občudovanja vredna poirtvo valnost. V Zadru, ki ima s3tno 20 000 prebivalcev z vsemi tamkajšnjimi Hrvati vred, so nabrali lani za »Lego Nazionale« 31000 kron. blovenci, učimo se požrtvovalnosti za svoj narod od Lahov I
—	Is Smlednika. Dne 26. januarja smo imeli občinske volitve za III. razred. V odbor so izvoljeni, gg.: Anton Burger, sedanji župan; Simon Knific, iz Dragočajna; Ivan Karlin, župnik smleški, Janez Kalan, župnik zapoški; Andrej Doli-nar iz Smlednika in Franc Bohinc iz T r b o j. Nasprotniki, ki so že pred leti enkrat zmagali v III. razredu, so tudi zdaj napeli svoje zadaje moči, pa pro-pali so. Da bo svet vedel tudi njih kandidate, priobčimo jih tudi na tem mestu. So pa sledeči: Narobe Matija, mlinar; Žarovnik Franc, gostilničar ; Rapc Andrej, nadučitelj ; Osel Jožef, gostilničar; Jaraj Janez in Anton Burger, katerega so pa le zaradi uspešnejše agitacije vmes utaknili.
—	Is radovljiškega okraja. Volitev župana v Radovljici node gotovo zanimiva, ker se utegne pojaviti obstrukcija v občinskem zastopu To menda je pomenil napis na svetilnici: »V pomoč obstrukcijski kazni nabiralnik za 400 kron«. Pa glej ga pajka! Š j tisto noč je zginil ta oklic čez dva dni pa smo na istem mestu čitali: »Kjer se osel valja, tam dlako pusti." Pa naj še kdo reče, da ni to originalno. Kdo ve, kaj še vse pride na dan
—	Ispod Stola. Ponesrečil se j e vv nedeljo ponoči mizarski pomočnik Fe liks Štrukelj iz Z rovnice, ko sa je vračal iz Most. Na nekem klančku zdrsne ter pade tako močno na glavo, da si je ranil lobanjo in pretrgal kožo, da mu jo je moral zdravnik zašiti. — Dvesto let star zvonček je v cerkvi na Breznici. Zvonček ima vtisnjeno številko 1704; prinesli so ga gotovo še iz Rodin — Orla, ki ga je ujel Fr. Kozjek v Žirovnici, imajo živega. Pravijo, da hoče samo takrat jesti, ko ie sam. — Umrla je v Smokuču 74!etna Jera Andrle, mati trgovca gosp. Jerneja A n d r 1 a iz Reke.
—	Umrla Je v Gorici v starosti 77 let gospa Euza Ritter Zabony, vdova po Vil. Ritterju, solastniku tovarn v Stračicah. Doživela je starost 77 let. Bila je poznata člo-vekoljubkinj*
—	Is Verda na Vrhniki se nam piše: Vrhniški liberalci so kar nervozni postali, ko so zvedeli o naši pravični zahtevi, da hočemo samostojno županstvo. Nekdo, katerega ime danes šo zamolčimo, je v železniški ča-kainici v pričo občinstva brez vsaoega povoda in prav surovo napadel g. Ivana Tomšiča, češ, da ja ta sprožil to misel. La potolažite se, gospodje, ker jeza škodi.
—	Za nemški »Schulvereln" je darovala občina Trava na Kočevskem 40 kron.
—	Is selške doline. Brzojavke naših liberalnih pijonirjev k učiteljskemu protestnemu shodu so primerne pustnemu času. Oj ti zlati predpustni čas! Brzojavke se glase: Selca: Z resolucijami na shodu se tudi mi-
dva strinjava S 'aka sila do vremena! Primožič (učitelj v S .rici), Stupioa (uUilj v Dražgošib). — Nepričakovan o zadržana kličeva: Naprej za našo pravica Po- : gin klerikalizmu ! Grmek učitelj (na Buko- j vici); Rakovec, učiteljica (Sv. L-mart); Po- ' dobnik, predsedni« krajneg« šolskega sveta na Buko»'c>. »Gliha vkup fitriha!«
— Mož, ki si mnogo domiiljuje.
V Starem trgu na Belokranjskem si g. nad-	■
učitelj Gross celo dcmišljuje, da zna jako	j
dobro nemški; zato hoče biti »deutsch ge-	;
Binnt«. Spravil sa je na mirnega g. poštaria	|
in ga v »Narodu« ovaja poštnemu ravna-	j
teljstvu, češ, da se »Narod« naročnikom	;
pravočasno ne donaša. Pozabil pa je pove-	j
dati, da samo njegov »N«rod« prihaja na	■
starotešlio pošto. Kje pa ji „njegov časnik"	j
parkrat zaostal, o tam bodo pričali sosedni	: poštarj'. Tudi mu ni prav, da je g. poštar opetovano poslal svojega sina k njemu, ker ga poštni raznašalee ni dobil doma. Spravil j
se ja tudi na g. kapelana. ker norte pripo-	| ročati »Naroda« in »Rodoljuba«. Svetu emo ' Vam, gosp. nadučitelj, da se bolj brigate za j šolo in disciplino, du ne bode treba kmetov j klicati na pomoč. Mnogo potrpimo z Vami,
a sidaj narn je dovolj ; ako ne daste miru.	I ste eami krivi posledic.
Ljubljanske novice.
Prihod hrvatskih akademikov. Poroča se nam, d« ae je določil za sprejem hrvatskih visokošolcev in Kcstiv zasedaj sledeči ^spo red: Dne 3. februarja bodo ob pol 1. uri popoludne pričakovala narodna društva prihod vlaka na juinem kolodvoru. Oo prihodu vlaka zapojo združena pevska društva. — Nato Be izvrše v kratkih besrdah običajni pozdravi. Petem se popeljejo Hrvatje z vozovi v pripravljena stanovanja. Oo 2 uri popoludne je stupen obed sodelujočih pri večernem koucertu v restavraciji »Narodnega doma*. Zvečer se vrši pod pokroviteljstvom »Glasbene matici« koncatt s ple pnm v veliki dvorani »Nirodnega doma«. Ča bo hrvatskim gostom možno c stati še drugi dan, o čemer se suni niao 8e mogli določno izraziti, prired s« niicn v čast na slovenskem odru predstava opere »Peter Svačič«. Med dnevom pa si bodo v družbi slovenskih akademikov ogledali zanimivosti našega mesta Vsi slovenski krogi ljubljanski se iskreno prosijo, dablagovolepo možnosti odstopiti kako sobo zjedno ali več posteljami v svrho prenočevanja dragih nam gostov za dan 3, oziroma tudi 4. februarja. Naznanila sprejema na mnogostransko željo gosp. dr. M i I j u -tin Zamik, magistratni tajnik. Oglasila izvo'ijo naj sa pošiljati pismeno na naslov tega gospod« na mestni magistrat, ali naj se mu oa ustno naznanjajo med uradnimi urami ( hI 8. — 2 popoldne).
V zadevi razširjenja državn. kolodvora v Ljubljani se ju voeraj vršil komisijonelni ogled.
Umrla je soproga inkasista plinarne, g. Antena Svetlina, gospa Frančiška Svetlin roj. M u r n , v 30. letu Bvoje starosti.
Predpust. Pri plesnem venčku uslužbencev elekrične cestne železnice, kateri se vrši dne 1. febr uarja v prostorih starega strelišča, preskrbi točno gostilniško postrežbo znani restavrator Avguštin Zajec. Kuhalo in peklo se bode vse po nizkih cenah ; vino sa boda točilo tudi po 40 kr. liter.
Književnost in umetnost
* Ropertoir slovenskega gledališča. Jutr, v potek se poio zadnjič v sezoni Smetanova opera »Prodana nevesta«.
Vojna ali mir?
Govorilo se je, da je odvisna končna j odločitev, ali bo vojska ali ne, od ruskega . odgovora, ki ga v Tokiu pričakujejo z \e ; liko nestrpnostjo. Zadnji dan pa so prodrlo ; v javnost govorice, ki to mnenje označujejo kot nepravilno in trdijo, da ruski odgovor, naj bo povol|en »li ne, še nikakor ne bo zadnja diplomatična točka v pogajanjih med Potrogradom in Tokiom.
Tako poročaio tudi iz Pariza; v dopisu se veli, da bodo Rusi s svojimi koncesijami glede Koreje Japoncem onemogočili pričeti takoj s sovražnostmi. Pogajanja baje počasi napredujejo. Runja hoče pustiti Japanu po polno svobodo na sev. Koreji, a južno obale ne sme utrditi.
Japan spletkari še naprej, in menda ne bo prej jenjal, da bo Rusija prisiljena, naučiti ga pameti in ponižnosti. Zdaj menda zahteva, da mora Rusija priznati popolno nedotakljivost Kitajske in da mora odriniti iz Mandžurije. Te točko Rusija seveda no more in noče dovoliti.
Zadnje brzojavke :
Pariz. V cficielnih krog h so prepri čani, da bodo v ruskem odgovoru obsežene dalekosežne koncesije, ki jih znova dajo Jv porcem. Ako Japan boče mir, ga lahko sklene pod častnimi pogoji. Bojevita stranka pa Ra noče zadovoljiti samo z večjo oblastjo na Kireji, temveč zahteva tudi privilegije na Mandžuriji. Vendar prevladuje mirovno razpoloženje tudi na Japonskem.
London. Japonsko ruski razpor ima zopet resnejše lice. Diplomat čna pogajan a nimajo nobenega uspeha. Težko se ohrani mir. Sedaj se vrše zadnja diplomatična pogajanja.
C o 1 o m b o. Japonski vojni ladiji »Ni-šin« in »Kafugs« sta dešli sem.
London. Kitajski princ Č i n g , ki se bon, da bi v slučaju vojne med Rusi in j Japonci bila tudi Kina im s zapletena zo- ! per svojo voljo, je poslal zunanjega ministra ! k francoskemu poslaniku z vprašanjom, ali ne bi hotela Francija skupno z Anglijo in Ameriko prevzeti posredovalne vloge med Japonsko in Rusko. Francoski pcs'anik je odgovoril, da je njegova vlada pripravljena za to, ali Janonci so enkrat že odbili posredovanje. Princ Čng je poslal angleškemu poslaniku enako naročilo.
London. »Times« poroča: Na naznanilo Rusije, da še odleži odgovor Japonski, je mnogo vplivalo, ker sn je pero-("ilo pred ožilo carju in je ta konštstiral, da je oboroževanje v Vzhodni Aziji zelo pomanjkljivo.
London. ,Daily Mnyl« poroča iz Tokio: Petrograjski japonski poslanik je brzojavno naznanil, da namerava Rusija svoj odgovor še odložiti za nekoliko dni. Nato je minister zu nanjih zadev Komura, takoj sklical uradnike zunanjega urada ter se dolgo ž njimi posvetoval.
Tokio. 26. t. m. sa je vršila važna seja ministrskega sveta, kateri je sledilo triurno posvetovanje starih državnikov.
Tokio. Japonska vlada je naznanila ruskemu poslaniku baronu Rosen, da pričakuje na svojo noto hitrega odgovora in je obenem povdarjala, da je po njenem mnenju ta nota došla 16 t m. v ruske roke in je torej že čas, da du Rusija odgovor.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
S t a v ka. V Budimpešti je pričelo stavkati 350 mizarjev Zahtevajo namreč zvišanje plač in znižanje delavnega časa. — Požar v turinski knjižnici. Tu-rinski listi poročajo, da je napravil ogenj v vseučiliščni knjižnici zelo veliko škodo. V knjižnici je bilo 350.000 knjig. Oi teh jih je zgorelo do 100.000 v vrednosti pol milijona lir. Tudi mnogo važnih listin je vni-čenih. — Policijski komisar aretiral svojega sina. Policijski komisar Bacot v Parizu, ki je imel nalog, najti tatu nekemu samostanu ukradenih 50 tisoč frankov, je dognal, da je to storil njegov lastni sin. Nato ga je aretiral, mu odvzel večji del ukradenega denarja, dodal nedo-statek iz svojega in izročil sina sodišču, da-siravno je samostan že odstopil od tožbe. — Požar čikaškega gledališča. Preiskava je dognala, da pogorelo gledališče še ni bilo dozidano in da so bili vsi stranski izhodi zaprti. — M a t i in hči. V neki pariški prodajalni se je ee5la pred kratkim v pariških krogih dobro znana lahkoživka Alice Delcy s svojo materjo, katere že 10 let ni v dela. Ko jo je mati, od v<$e!ja, da jo vidi še živo, hotela objeti, sunila jo je hči od sebe ter je ni hotela poznati. Mater je žalosti zadela kap in je bila na mestu mrtva. Pred sodiščem še je zastrupil s ciankalijem na 7 let ječe radi sleparskih bilanc obsojeni angleški finančnik Wo i g h t. — Shod mlekarjev na Dunaju je sklenil pozvati poljedelsko ministrstvo, naj skrbi za to, da bo zadružna pustava skoro zoptt prenovljena in da predno so predloži drž. zboru, se pokaže strokovnjakom v zadružništvu. Priporočala so je ustanovitev skupne glavne zveze avstrijskih poljedelskih zadrug v Avstriji, kar je priporočal tudi zastopnik poljedelskega ministrstva sekcijski svetnik doktor E r 11. — Kuga v Petrograd u. V Petrogradu sta v ondotnem laboratoriju še dva pomoč nika profesorjev obolela na kugi. — Dvoboj. V Jassy na Rjoiunskoioa sta sa dvo-bojevala dva časnikarja radi neke časnikarsko polemike. Dvobojevalec časnikar Prassin je mrtev. — Gimnazijalec — samomorilec. Na hodniku neke praško gimnazijo se je vstrolil 25. t. mes. osem-najstletni gimnazijalec Anton Adam. Glavni vzrok tega čina je baje velika beda. — Napad na ženina in nevesto. V Kecskemetu na Ogrskem se je hotel poročiti trgovec Julij Stefanovic Na poti k za roki je bivši liubimeo neveste ženinu in nevesti vrgel vitrijol v obraz in ju nevarno ranil. Poroka se ni megla vršiti. Napadaleo je pobegnil. — Dijaške demonstracije v V i 1 n i. V Vilni bo demonstrirali realci preti postopanju šolskih oblastij. Mla-
deniči so sneli carjeve slike raz stene H jih raztrgali Spiske cblesti so izročile raz grajajoče dijake orožnikom.
j Veliko poneverjenje v Beigrad u.
Beigrad. Poleg bivšega miniatr« jTodorovida je aretiran radi velik* : defravdaci|e v neki zapuščinski zadevi tudi I bivši kabinetni tajnik kralja Aleksandra dr i Petronijevic Zadeva ie naslednja: Nezakonski sin kneza M'hapla Obrenovic* je j zapustil srbski državi 2 iu pol milijonov | frankov. Kralj Aleksander je ue"ivnr|»l opo | roki in je zahteval delež 300 000 frankov ! Imenoval je svoi*ga tajnika za drž. proku j ratoria, Todorov č i pa za svojega odvetnik*.
ki sta zavlekla pravdo in zmešnjavo pr . umoru kralja Aleksandra porabila v to, d* sta polovic) zapuščine poneverila.
Telefonska In brzojavna poročila.
Slovenska zmaga na Koroškem.
Šent Jakob v Kožni dolini.
28. januarja. Pri današnji občinski volitvi v III. razredu 205 slovenskih glasov, nasprotnih samo 48. Drugi in prvi razred šele volita. Zmaga v obeh razredih zagotovljena.
Dunaj, 28. januarja. Z ozirom na spravna pogajanja mej Cehi in Neme: nočejo Nemci priznati, da je treba vse učiliško vprašanje postaviti v središče pogajanj, in zahtevajo, da je prvo vpra šanje narodna delitev Češke, šele potem morejo priti na vrsto druga vprašanja.
—v— Zagreb, 28. jan. Po informacijah iz jako zanesljivega vira so v belovarskem okraju še vedno nemiri. Nadžupan pl. Kukuljevič je k sebi po klical nekaj uglednih meščanov ter jih prosil, naj pomirijo narod. Nadžupan jim je obenem zagotovil, da se hoče ozirati na opravičene pritožbe. Na uradnem mestu je Vaš poročevalec včeraj zvedel, da premogokop v Mišulinovcu ni razrušen. Na ugovor, da je vlada dobila uradno brzojavko o razrusenju premogokopa, so odgovorili, da je to le „zmota", ker ni razrušen premogokop. ampak železnična postaja: drage nasilnosti pa se v Mišulinovcu niso zgodile. Izgredi na kolodvoru so bili posledica, ker so orožniki hoteli dva navidezna voditelja demonstracij prijeti. V Kapeli je še vedno stotnija vojakov v varstvo občinskih uradnikov. Z ozirom na poročilo „N. Fr. Pr." moremo odločno zagotoviti, da nemiri v belovarskem okraju niso v nobeui zvezi z ljudskimi shodi.
—v— Zagreb, «28. jan. V akade-mičnem podpornem društvu se je izvršil ulom. 4000 kron je ukradenih. Kot sumljivega so aretirali iurista J a -r i č a.
—v— Zagreb, 28. januarja. Na zvit način je vladna stranka preložila razpravo o interpelacijah glede belo varskih nemirov na drugi teden, da tako oslabi učinek. Pri vladi se posvetujejo o razsodbi v pravdi proti Potočnjaku.
— v — Zagreb, 28. jan. V saboru danes nadaljujejo proračunsko razpravo. Poslanec kanonik P u betic je v svojem govoru izjavil, da je na-godba pomnožila le oholost Madjarov. Zunanja politika se ne briga za združenje Hrvatske. Madjar Simon je izdal pravno zgodovino, v kateri imenuje Hrvatsko podjarmljeno deželo. Vlada jo to knjigo dala šolam. Govornik označuje železniško politiko vlade za nepravično. Ne vlada, ampak ljudstvo se je vzdignilo, da brani zakon. Govornik poziva narodno stranko, da prepreči kršenje zakona. Soja traja še.
MeteorologlČno porodilo.
ViSina nad morjem 3l6 2 m, srednji jračni tlak 736 O mm
Stanj. ' h Cas npa- j baro-Q aovanja j melra. T mu.	T.rnp." ratnra j>0 Ctlaljs	Vetrovi.	Nebo	11 g (4 S •SS*
27[~9. treč. | <45 M	-28	brezvetr.	obl.	
„J 7. »jutr. I 745 9 j — 3 4 i al. jiah. 1 2.Dopol.l 745-4 1 —2*5 i si. svzh. Srednja vC-erajSnja temperatura —2,lJ*,			-* normale —	00 -2 0*
.... Mafijcs . ________igffigtasnž
aliSiiislMMM
f^&fs^as^SksgHssgfs sjfeijt tasta ffitssts®« sjffista
llrieiitaln. antika hribov rreme.
Že rastlinski sok, ki teče iz breze, če vbodemo njeno deblo, je od pamti-veka sem znan kot izborno lepotičje; ako se pa isti po navodilih iznajditelja kemičnim potom z izvlečkom arnike priredi v crOme, pridobi isti še prav posebno na učinku.
Ako se zvečer namaže obraz ali koža na kakem drugem mestu, izginejo že naslednje jutro popolno vsi komaj opažni prhljaji, in koža postane svitlo-bela in nežna.
Ta crčme odpravlja na obrazu vse izrastke in znake in mu daje mladeniško barvo; koža postane bela, nežna in sveža, odstranja v najkrajšem času vse ogrce, znake, rdečico in vse drugo, kar kazi obraz in kožo.
Cena lončku z navodilom o porabi 3 K, dvojnati lonček 5 K, trojni lonček 7 K. Pošilja se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej iz glavne zaloge
M. FEITHA, Dunaj, VI.
133 i-i Mariahilferstrasse 45.
?Kdo proda?
Bleiweisovo in Slomškovo = sliko v barvah. =
Ponudbe n* uredništvo »S^vproa*.
Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA TEA
MelanJa iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja. Pristen le v iz -virmh zavojih. — Glavna iab ga pri: Josip Ančlk lekarnar v Ribnici. 1252 ^6-19
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilusti ovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
. o™ gi 2 50 tovarna za ure Id Izvozna trgovina
z*	Moflt st 620 Cešk0
pisni. jam.

Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 22

Bar
Ljubljana
1728 13	priporoča
pristni rženi l^rtib, me^an in črn.
Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko :
častni križ z zlato svetinjo in diplomo
na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux u.
Prodajajo se hlebci in štrnee | Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin.	|	najtočnejše.
Največja izbera najfinejšega luksus-peciva, biškotov in prepečenca.
<§>
Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri zvečer.
Dvanajst filijalk in
prodajaln.
Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo.

Ernest Haminerschmidt=a nasledniki
MadiIe,Wutscher&C£
trgovina železnin in kovin, Ljubljeoa, Ualuascrjeu trg 6. p • -.....■
Velika izbira
kuhinjske posode, nožev, vilic in sploh v gospodinjstvo spada-jočih predmetov.
1538 12-9

.1(J, „ s katerimi more vsakdo barvati razno v"j blago: sukno, platno, volneno blas;o, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 12 11 — 6
line
- • /ti jm

Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik _
„Proge Radeče Zvezde"
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41,
od južnega kolodvora druga ===== hiša na desno.	■■■
Najkrajša, najceneja ^^^ in najboljša vožnja v
Ameriko
je na brzoparnikih te linije
Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani, -ggg
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolo-	Rpfipt
dvnrskft nlW it a v 11	354 IVCll U1 Ilvl/vll«
Ako ste bolni na želodcu
pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača
Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim.
Pošiljanje po pošti proti povzetju
RUDOLF KOBE, Jegcnicc (Gorenjsko).
Liter stane K 3*60.

Liter stane K 3 60.
bdtjmteij ia •dg«v«rii iraMik: Sr. iguoij Zitaik.
Tisk .Sstolisto T is karaš" 7 Ljubljani.