Iliiiiiiiiiiiiiiiu m
AMEMCAN tN SPIRIT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 8, 1943
LETO XLV. — VOL. XLV.
Uusche i
• • „.______i .,„• ; „JL „„ Clevelandski demokrati se
je imenoval vojni odbor v«i„o boij zanimaj« za
i Mweeneya za governer ja
Clevelandsld župan Frank J. Lausche je včeraj naznanil, da, ^ se John Mcgw biv, ! umiral poseben vojni odbor, ki sestoji iz 195 članov. Dalje L. * naznanil, da bo postavil v severozahodni vogal public square ™*°pje, ki bo veljalo okrog $15,000 in ki se bo imenovalo "voj-
110 središče." '	'-------
amen tega vojnega odbora in taJnega središča bo, da propagi-aktf ne demonstracije in %nosti za časa vojne, je rekel Jan Lausche. "a J!dini tega poslopja bodo Clevi m mestu imena vseh ^elandčanov, ki se bore za do-jetiein°- Tukaj bodo tudi izobe-119» ,Zastave vseh zavezniških
Dali p : v
talovt zupan reke1' da bi m0-dein v Clevelandu več vojnih
Slavn,
ri# I ie
^stracij in to ne samo na
fai"em	ampak po vseh
; »lesta.
a °dbo:
r Je župan izbral razne

važne osebe iz družabnih organizacij, iz delavskih voditeljev, vzgojnikov, mestnih odbornikov, sodnikov in drugih javnih uradnikov.
Izmed Slovencev so bili imenovani v ta vtfjni odbor: James De-i be ve Anton šabec, John Ro-gcl, Albina Novak, Anton Grdi-na Sr., John Gornik Sr., Anna Mihelich, Josephine Terbižan.
Od Hrvatov: Matthew M. Braidech, Joseph Erdelac, Marian Mihaljevich.
Od Srbov: Michael Marinko-vich, Michael Djakovich in Bogdan Dragisich.
P
vojno produkcijo bo ustavil z 31. majem izdelavo gradbenih potrebščin za civiliste

■ Mn elson, ravnatelj urada ° 13rodukcijo naznanja,
^!avUStavlj'ena z 31- majem raznih "trajnih" po-
Vj! 2f civilno prebivalstvo.
Wind Je Nelson okrnil ci~
®ko strijo in J0 sPremeniI "zNoviProdukcij'0' -ie iziavil: ■KLna bo pokazala, ali smo pren premaknili prezgodaj, S 10-" V nekaj dneh bo odredbo, ki bo pre-
'Val •
I - teiez "a 12delavo in rabo vse-
ISfii; ln Jekla v gradbeni in-$ '
Nit,
Jemliemo od" ljudi stvari,
zijajo
standard živije-
Don- nja," je izjavil Nelson, "toda to je vojna in cena za skorajšno zmago."
Nelson je tudi izjavil, da se je izkazala industrija, ki dela na vojni produkciji, nad vse pričakovanje, pa da bo v prihodnjih par mesecih to pomnožila še za najmanj 25 odstotkov.
Pod besedo "trajne" potrebščine se razume one hišne predmete ali Stvari za splošno uporabo, katere so uporabljive za daljšo dobo časa, kot so pralniki, ledenice, avtomobili, bicikfji, stroji za rezanje trave; glasbeni inštrumenti in podobno.
-O
p
A
i ]«1

IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Minn. — Jos. .A 1	(Približno toliko
gp0rščak) v mornarici \Vaaitla- je bil pred dnevi mornaričnim križ-
1 « ^ Sr?tni ^kojepo-
iw" »it! dva letalca, ki sta ob južni Calif or-
rjslužb: je bil dolgo ča-^ Ha pna ^avaju' med na-tia h rl Harbor je pa bil
Nt>0 Pustu> naka-r je bil
'k v i 1)02van na hiter po-
V;lužko.
Jfork

j««"
l! tft
ši kongresnik in kandidat za zveznega senatorja proti Burtonu še ni uradno izjavil, da bo kandidiral za ohijskega governerja na demokratski listi, se že sliši od vseh krajev med demokrati glas, da bodo šli zanj.
Okrajni komisar Reynolds je izjavil, da bi bil McSweeney najboljši kandidat in da bo njegovo kandidaturo javno podprl, čim se bo McSweeney izjavil, da bo kandidat. Ta izjava komisarja Reynoldsa tudi znači, da se je pričelo z gibanjem, da se pridobi okraj ne uradnike za McSwee-neya.
McSweeney je pokazal nenavadno politično moč, ko je leta 1940 kandidiral za zveznega senatorja proti Harold Burtonu, katerega je premagal v Clevelandu za 58,000 glasov, a v okraju za nekaj sto glasov.
Dozdaj sta samo dva demokrata izjavila .uradno kandidaturo za governerja in sicer državni avditor Ferguson in bivši državni blagajnik Knisely. Toda noben teh ni dobil med clevelandskimi demokrati kakega gorkega prostorčka v srcu.
Ameriška Domovina je bila prva, ki je v uredniškem članku pozvala John McSweeneya naj kandidira za governerja. Vse kaže da smo imeli dober nos.
City. _ Dne 30. v Glendalu na Long ju peter Rovtar( star I^ovi0-Jen v Kamni gorici 13 l6t J.lci- V Ameriki je ži-!n opušča ženo, pet
h*. 'C^pp ir»	r\vin

ere in brata. — Dne
et°

A
^ Pa umrla Mary Go j. ^ let in doma iz .^Gorenjskem. V New
k; ,lla 37 let in zapušča vojakih.
Clarksburg, W. Va. — Pred dnevi je tu umrl Matt Turkovič, star 65 let in rojen v Slapjanah pri Jelšani na Primorskem.
Colorado Springs, Colo. — Pred kratkim -je tukaj umr Frank Trinajstič, star 62 let in doma iz Sv. Mateja na Primor skem. Zapušča ženo, šest odraslih otrok in brata. — V Pueblu je pred dnevi umrl mladenič E. J. Arko, ki zapušča starše. Njegov oče John Arko je doma iz Malih Lašč na Dolenjskem.
Chicago. — Dne 4. aprila je umrla Frances Robnik. Rojena je bila v Komendi pri Kamniku in tukaj zapušča moža Petra in dve hčeri, v stari domovini pa pet bratov in sestro.
-o-
PRIPRAVILA VSE ZA POGREB IN UMRLA
Springfield, Mo. — Mrs. Mol-lie Reddick, stara 72 let je več tednov pripravljala vse potrebno za svoj pogreb. Izbrala si je krsto in potem pozvala pogrebnika, naj pride na njen dom, da se bosta pogovorila glede pogreba. Ko je pogrebnik odšel, se je žena vlegla in umrla.
-o-
Šunke so jih razburile
Bern, Švica. —- Nek italijanski trgovec Ue obesil v svojem izložbenem oknu dve krasni šunki. Kmalu se je zbrala pred oknom tolika množica naroda, da je bil ustavljen ves ulični promet. Ljudje so zijali V šimke in cedili hude sline. Priti je morala policija,}ki je ukazala 'trgovcu, da je šunke vzel z okna in jih nesel drugam, kjer niso vzbujale po-željenje lačnemu narodu. Šunki nista bili naprodaj, ampak jih je trgovec obesil v okno samo radi baharije. Da ni prišla policija hitro na lice mesta, bi trgovec ne bil "hamal" prešita. --o-
Pivovarska industrija je plačala nad 3 bilijone davka v 9 letih
New York. — Te dni smo obhajali 9. obletnico, kar se sme v Ameriki zopet točiti postavno pivo. V teh devetih letih je plačala pivovarska industrija v federalnih in državnih davkih nič manj kot $3,250,000,000.
Dalje kaže statistika, da se je v tem času prodalo za $15,250,-000,000 piva, da je dobilo zaposlitev v tej industriji več kot en milijon oseb. da je industrija kupila 33,000,000 funtov far-marskih produktov za vsoto $815,000,000 in da si je privoščilo legalno pivo vse od 40 do 50 milijonov oseb.
Zveza pivovarnarjev je do danes že kupila za $9,000,000 vojnih bondov in pravi, da jih bo kupovala vse, dokler bo trajala vojna.
Roosevelt pozivlje na 7 dni delavtednu
Slovenski molitveniki
Mrs. Margaret Kogovshek, 15606 Holmes Ave. ima v zalogi slovenske molitvenike.

%lhj^ravilnih tehtnic so
■v gospodinje $1,000,000
>.24
^	lastnine,
jlj-^.^^ezze naznanja, f !\j legalno postopa-S0 gr°ceristi in mesarji, rA p ,ličnih ali pravilnih A n;'ebrezze je izjavil, da
a*
do
I)"
fiki^
način lansko leto \ v ^evelandske gospo-
tM>
'tita* en milijon do-
V2al
da bodo pre-
malci osleparjeni. Toda v nobeni trgovini niso nadzorniki na šli tehtnice, ki bi odtehtala v korist odjemalcu, to je, da bi potegnila več, kot pa bi morala.
Nadzorniki so našli celo ta zanimiv slučaj. V neki verižnici so videli, da je bil poleg tehtnice kup vinaric. Ko je uslužbenec tehtal za odjemalko nakupljeno blago, je vrgel na tehtnico tudi
it

i 13e nadzornikom za
vmvhmpph
,!V'C nice'vmestu in vse | dve" vinarici. Toda ko je blago

)o
Jj
^očali policijskemu
5 ^2°rniki so 15. mar-lla obiskali 450 gro-

in teh
pronašli, da jih je imelo nepravilne s° bili torej odje-
zavijal, je dve vinarici spretno
vrgel nazaj na kup.
Direktor Celebrezze je rekel, da je največ gospodinj oslepar-jenih takrat, ko uslužbenec tehta, a same se ogledujejo po trgovini za kako drugo blago.
SLEPEC JE REŠIL OTROKA IZ VODE
Anacortes, Wash. — Paul Mc-Dougal, ki je popolnoma slep, je zaslišal pljusk v vodo in klice na pomagaje. Skočil je v vodo in plaval proti oni strani, kjer je klicala petletna Colleen Lane na pomoč/ Pograbil jo je in priplaval ž njo nazaj na breg, ne da bi mu kdo pomagal.
DVA LASTNIKA ISTEGA AVTA SAMOMORILCA
Lima O. — Russell Houser je storil samomor s tem, da je napeljal vrtno cev od motorja v avto in se zadušil s plini. Ta avto je potem kupil William Roof, ki je storil v istem aVtu samomor na isti način, kot prejšnji lastnik.
---o-
Star znanec umrl
Včeraj je umrl Charles A. Lauster, star 74 let, ki je poznan starim slovenskim pionirjem, ker je bil dolgo let usluž-ben pri Schuster Wine Co. in U S. Distributing Co. na St. Clair Ave. in 64. cesta. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz pogreb nega zavoda Melbourne, 12777 Euclid Ave.
Preložena veselica
Lake Shore Post od Ameri ške legije naznanja, da se je iz tehtnega vzroka preložila veselica in oddaja vojnega bonda kar bi se moralo vršiti 11. aprila v Knausovi dvorani. Kdaj se bo veselica vršila, bo pravočasno naznanjeno.
Rusi so uničili Nemcem 415 letal v 8 dneh
Kujbišev, Rusija. — V zadnjih osmih dneh so ruski letalci in protizračne baterije uničile 415 nemških letal in bombnikov Samo v soboto in nedeljo so uničili Nemcem 221 letal. V tem boju so Rusi izgubili 84 svojih letal.
Z BOJNE FRONTE:
WASHINGTON: Mornariški oddelek naznanja, da je neka ameriška podmornica potopila v kitajskem morju dve japonski tovorni ladji. MOSKVA: Ruske armade prodirajo proti sektorju Staraja Rusija, dočim je vrgel Hitler nove jate letal na fronto. MELBORNE: Ameriški in avstralski letalci so napadli japonske postojanke na novi Gvineji in poškodovali Japoncem več letal. LONDON: Angleški avijatičarji . nadaljujejo z bombardiranjem nemške vojne industrije v Po-renju.
NEW DELHI, INDIJA: Anglija je pristala na to, da bo imenovan za obrambnega ministra domačin, a po vojni bo dobila Indija samostojnost. FILIPINI: Japonci naprej na-skakujejo ameriško linijo na polotoku Bataan. Poroča se o velikih izgubah na obeh straneh. Japonci so obstreljevali . trdnjavo Corregidor, toda niso napravili nobene škode. -o-
NAJ PRIDEJO šE PO ČETRTO KOLO
Meriden, Conn. — Ko so neznanci ukradli Charlesu Moli-torj.u tri kolesa od njegovega avta, je dal v časopis objavo, v kateri je prosil tatove, naj mu ne zamerijo, ker je v garaži zapeljal avto tako nerodno, da niso mogli sneti tudi četrtega kolesa. Ako pridejo ponj, ga jim bo dal, ker zanj eno kolo nima nobene veljave.
--o-
Tovarne, kjer se izdeluje potrebščine za vojno, morajo delati sedem dni v tednu, ako hočemo doseči in nadkriliti produkcijo osišča, naroča • predsednik Roosevelt delavstvu.
DVOJNI ČAS IN DRUGE PREMIJE ZA NEDELJE IN PRAZNIKE SO OVIRA PRODUKCIJI
Washington, 7. aprila. — Predsednik Roosevelt je pisal na skupščino avtne unije (CIO) pismo, v katerem pravi, da mora delati industrija sedem dni na teden, ako hoče doseči in nadkriliti produkcijo, ki jo proizvaja osišče. V pismu je predsednik posvaril delavstvo, da je plača za dvojni čas v nedeljo in ob praznikih velika ovira za vojno produkcijo.
"Premije in dvojni čas so v
Poroka
Mr. in Mrs. Mike Drenšek iz 709 E. 160. St. naznanjata, da se bo jutri ob devetih poročila
v cerkvi Marije Vnebovzete nji-j
Prali bomo, prali
V	Clevelandu nameravajo v teku enega tedna napraviti poskus, da bodo z dimom zakrili vse mestne strategične točke. Iz tovarniških dimnikov bodo navalili toliko dima, da visoko v zraku ne bo popolnoma nič videti. Ta poskus bo za vajo v slu čaju zračnega napada. Kako bo mesto izgledalo, ko se bo ta dim polegel, pa še ne vemo,
Slavnost v Chardon, O.
V	četrtek se bo pričela v bližnjem Chardonu običajna sla vnost produktov sirupa, kateri pridelek iz tega kraja slovi po vsej deželi. Ob tem času meščani in okoličani razstavijo razne starinske predmete, ki so jih rabili še prvi naseljenci, ali ki so jih prinesli pred davnimi leti iz Evrope.
Glasbena matica vabi
V nedeljo 12. aprila, ob 3:30 popoldne, bo v SND na St. Clair Ave. koncert Glasbene matice. Dirigent Ivan Zor-man je pripravil zelo lep program, narodne pesmi in sklad be naši priznanih mojstrov. Vstopnice se že sedaj dobe pri Mrs. Makovec v SND in pri člani zbora. -Sezite po vstopnicah in napolnite v nedeljo popoldne avditorij SND!
u hčerka Ana z Emerick Pau-sec iz Wheeling, W. Va. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni, da se udeleže poročnih obredov. Vso srečo želimo mlademu paru v novem stanu.
Elektrarna v Avon večja
Cleveland Electric Illuminating Co. naznanja, da bo začela i;a teden povečevati svojo elek-rarno v Avon, O. Nova zgradba bo veljala nad $3,000,000 in sicer bo veljalo poslopje $500,-000, oprema pa $2,500,000. De-o bo izgotovljeno do julija. V zadnje slovo Članstvo društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ se prosi, da se zbere jutri večer ob osmih v Svetkovem pogrebnem zavodu ob krsti pokojnega brata Frank Bricelnika; v petek ob osmih pa naj se udeleže po možnosti pogreba.
Važna seja
Nocoj ob osmih ima važno sejo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ. Seja bo v navadnih prostorih na Recher Ave.
Slike v Newburgu
V cerkvenem avditoriju cerkve sv. Lovrenca bodo v petek večer ob 7:30 kazali zelo zanimivo premikajočo sliko "Song of a City." Občinstvo je prav prijazno vabljeno.
Brecelnikov pogreb Pogreb za pokojnim Frank Brecelnikom bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo.
delavskih pogodbah razumljive v mirnem času," je pisal Roosevelt, "toda v vojnem času pomagajo sovražniku, ker povzročajo, da se tovarne zapirajo ob nedeljah in praznikih."
Predsednik je dalje zagotovil unijo, da če se odpravi iz delavskih pogodb plače za dvojni čas in razne premije, da bo vlada gledala na to, da od tega ne bodo imele dobička industrije, ampak narod. Vlada tega ne vpraša za korist kake posamezne skupine ljudi, ampak za naš skupni blagor, je izjavil predsednik.
Konference avtne unije v Washingtonu se je udeležilo 1,-000 delegatov od 600 raznih podrejenih unij. Izvrševalni odbor unije je delegatom predlagal, da sprejmejo točko, v kateri se obvezujejo, d& se za časa vojne odpovedo plačam za dvojni čas ob nedeljah in praznikih. Toda unija zahteva, da se plača čas in pol za vse delo nad 8 ur na dan, ali nad 40 ur dela na teden.
Dalje je unija sprejela, da se priporoči za sprejem podružnicam sledeče točke vojnega programa: da se napravi postava, glasom katere ne bi smel dobiti noben posameznik na leto več kot $25,000 v plačah, dividendah ali drugih dogodkih, pa če dela ali ne; določi naj se maksimalne cene vsem živilom, obleki in drugim potrebščinam; daje naj se na porcije živila, obleko in druge lišne potrebščine; zviša naj se mezde na 1941 mero; napove naj se moratorij za dolgove vsem osebam, ki so ob delo za časa, ko njih tovarne spreminjajo opremo za vojno industrijo, ali ki so v armadi; ustvari naj se poseben odbor vladnih, delavskih in industrijskih zastopnikov, ki bodo delali na načrtih za položaj po vojni.
Ta priporočila bodo poslana na 600 podrejenih unij za sprejem.
-o-
Predsednik misli, da je 48 ur dela na teden za vsakega dovolj
Washington. — Predsednik Roosevelt je izjavil, da je po njegovem mnenju 48 urni teden za povprečnega delavca najboljši. Provprečni človek izvrši v industriji več dela, ako dela 48 ur, kot pa če bi delal, na primer 60 ur na teden, pravi predsednik.
Predsednik je tudi omenil, da vlada študira za vzpostavitev maksimalnih plač v industriji. V tem problemu imamo dva faktorja, je rekel Roosevelt, 1) povprečen Amerikanec veliko razmišlja o tem, koliko bo stalo njega in njegovo družino življenje tekom vojne, in 2) povprečen moški, ženska in otrok v tej deželi so patriotični dovolj, da se trudijo napraviti vse v svoji moči v tem vojnem naporu.
V zvezi s tema dvema faktorjema je vprašanje najbolj produktivnega delovnega časa za povprečnega človeka-, je rekel predsednik.
-o--
Rušilec Kearny je zopet v službi
Washington. — Ameriški rušilec Kearny, ki je bil torpediran 17. oktobra, je bil popravljen v bostonski ladjedelnici in se je zopet pridružil mornarici. Kot znano, je takrat izgubilo življenje na tem rušilcu enajst mornarjev, med temi Slovenec Louis Dobnikar.
Thompson Co. bo zidala
Thompson Aircraft Products Co. v Euclidu namerava povečati svoje podjetje v ozadju sedanjih prostorov. Dozidala bo novo poslopje za $10,000,000. Kadar bo novo poslopje dograjeno, bo tovarna potrebovala nadaljne tisoče delavcev.
Igranje žoge
Clevelandski žogometni team Indians naznanja, da se bodo pričele igre ob delovnikih ob štirih popoldne, ob sobotah ob dveh popoldne, ob nedeljah ob treh popoldne. Dvojne igre se bodo pričele ob 1:30 popoldne, večerne pa ob 9:15. Ob delovnikih bodo igrane vse igre v League parku, ob nedeljah, praznikih in nočne igre bodo igrane pa v mestnem stadionu.
K vojakom
Včeraj je odšel k vojakom Anthony Avseci sin Mrs. Josephine Avsec iz 1446 E. 57. St. Želimo mu vso srečo.
vsa družina je kaznovana, ker ni dala člana za vojake
Little Rock, Ark. —Pet članov neke družine v tukajšnjih hribih je bilo obsojenih v ječo, ker so se zoperstavljali vladnim agentom, ki so hoteli aretirati enega člana te družine, ki se ni odzval klicu v armado.
Vseh pet—oče, dva brata in dve sestri—so se priznali krivim, da so napadli vladne agente. Sin, oziroma brat, 27-letni
Hurbie Jesse Rains, se je pa priznal krivim, da se je hotel izogniti vojaški službi.
Hurbie Jesse je bil obsojen na tri leta ječe; njegov oče, 64-letni Harmon Rains in njegov brat, 18-letni Dallas, sta dobila po 12 mesecev zapora; njegovi sestri, 30-letna Bessie in 33-let-na Eunice, sta dobili pa vsaka po šest mesecev zapora.
i r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 . Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months • European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 82 Wed., April 8, 1942
Naše podporne organizacije in, njih člani-vojaki
Glavni odbori naših bratskih podpornih organizacij danes mnogo razmotrivajo, kaj storiti s člani, ki so poklicani v armado, ali če se prostovolno vpišejo. Vojna pomeni streljanje in streljanje pomeni smrt, zato je razumljivo, da je za nase glavne odbore vprašanje članov-vojakov zares kočljivo.
Naloga glavnih odborov je predvsem gledati na to, da čuvajo premoženje svojih organizacij in sicer tako, da ostane premoženje vedno solvetno in to kolikor mogoče nad 100%. Vsaka organizacija s ponosom kaže na višino svoje solventnosti, to se pravi na zmožnost svojih obligacij do članstva.
Višina solventnosti organizacije kaže, da so odborniki skrbni in varčni in da res skrbijo, da bo vsak član ali njegovi dediči dobili res to, kar mu organizacija pri njegovem vstopu obljubi, seve, če bo član izpolnoval vse svoje obligacije do organizacije.
V mirnih časih so pota organizacij gladka in lepa, tako za članstvo kot za glavne odbore. Saj ni nobene posebne izrednosti. V mirnih časih so največji dogodek za organizacije konvencije, kjer se delegatje med seboj spoznajo, malo popričkajo, napravijo kaj malega sprememb v pravilih in stvar teče lepo naprej.
Danes pa niso mirni časi, danes smo v vojni! Kaj pa zdaj? Toliko naših sobratov je in še bo v armadi, kamor so morali iti, ali pa so odšli prostovoljno, da branijo domovino, da branijo nas, ki smo ostali doma. Koliko teh jih bo prišlo nazaj? Kdo ve!
Glavno vprašanje zavarovalnih organizacij je, kako bomo plačevali posmrtnino za one, ki bodo padli na bojnem polju, za čast in slavo domovine, pri obrambi nas in naših?
Nekatere organizacije imajo v svojih pravilih točko, glasom katere je član avtomatično suspendiran, ko vstopi v vojaško službo. Torej v takih slučajih se organizacija enostavno ravna po pravilih in člana, ki gre v nevarno službo, na vojsko, se reši.
Druge imajo v pravilih, da se člana-vojaka obdrži z doplačanim certifikatom, kjer mu njegova rezerva plačuje ascsment. Ako bi vojna trajala nekaj let, bo ta rezerva porabljena in vojak bo brez organizacije.
Mi mislimo, da so v nevarnosti samo vojaki. Toda kot se danes vodijo vojne, so vojaki na fronti skoro bolj varni kot pa je civilno prebivalstvo doma. Kar poglejmo v Anglijo in videli bomo, koliko ljudi so že tam ubile nemške bombe. Pred nekaj dnevi je bil v Clevelandu Mr. Landis, ki je ravnatelj urada za civilno obrambo. Izjavil je, da je prav možno, da bo bombardiran Cleveland, Detroit in druga važna industrijska mesta. Torej so v vojnem času civilisti prav tako v nevarnem položaju kot vojaki, če ne še bolj. Vojak ima vsaj orožje, da se brani, civilist pa nima nič v svojo obrambo.
Torej če bratske organizacije skrbi, kaj bodo napravile s člani-vojaki, koliko bolj bi jih morali skrbeti člani-civilisti.
Po našem skromnem mnenju je popolnoma napačno od bratskih organizacij, da se skušajo rešiti članov-vojakov, ali jim prikrajšati zavarovalnino. Pri tem ne mislimo bolniškega oddelka, pač pa smrtninski sklad. Nam se zdi, da je zelo nepatriotično, če že ne govorimo o bratstvu, da bi se skušalo člana, ki se mora odzvati klicu domovine in iti na vojno, vreči iz organizacije.
Po kaj pa grelna vojsko? Ali ne gre branit nas, svoje domovine? Ali gre vojak branit samega sebe? Ne! On gre branit naše meje, naša mesta, našo svobodo, našo neodvisnost. On gre s puško v roki preprečevat, da ne bo sovražnik zasedel naše lepe dežele, da nas, ne bo sovražnik zasužnjil.
In če so bili ti naši fantje, ki so bili člani naših organizacij, naši bratje, ker so bili pri naših organizacijah zavarovani, koliko bolj so še naši bratje zdaj, ko nesejo svoje življenje zastavit za obrambo domovine. Zato bi ne bilo nič več kot prav, da bratske organizacije tudi še nadalje obdrže člane-vojake v svojih vrstah in sicer prav za isto vsoto smr'nine, kot so se ti člani zapisali pri vstopu.
Kaj ni grdo, če gre naš fant v vojsko, odkoder ne ve, če bo prjšel nazaj še živ, pa mu njegova "bratska" organizacija za slovo pove, da ne bo več član, vsaj polnomočen član ne in sicer prav za to, ker gre-na vojsko prelivat kri za domovino? To je pač slaba tolažba za člana-vojaka! Kaj si bo mislil ta vojak o tej svoji organizaciji? Gotovo ne posebno dobro.
Torej bi ne bilo več kot prav, da bi naše organizacije obdržale vse svoje člane, ki gredo k vojakom, še naprej v smrtnlnskem skladu zavarovane za isto vsoto, za katero so pristopili. Ako sami ne plačajo asesmenta, naj se jim da posojilo, ki se ga potem odšteje, če se pripeti nesreča, od smrtni-ne. Ali pa, če bi hoteli biti res pravi bratje, bi jih celo vsega asesmenta oprostili za časa vojaške službe. Če bi bilo treba, bi ostali člani, ki nam ni treba na vojsko, plačali ta asesment z izredno naklado. Koliko bi pa prišlo na vsakega? Par centov! Kaj ne bi radi to dali, ko smo lepo doma ostali, a naši sobratje-vojaki so morali pa za nas na vojsko, pustivši doma svoje drage, katerih ne bodo morda nikdar več videli..
Ko bi prišel tak vojak domov, ne bi nikdar pozabil svo-
je organizacije, ki ga ni zapustila tudi v najbolj kritičnih časih.
V mirnem času je stvar drugačna kot je sedaj v vojski-nem, ko nam grozi sovražnik od vseh strani, da bo padel po nas. Bodimo torej, če že ne res bratje in sestre pri organizacijah, pa vsaj patrioti, domoljubi, ki znamo ceniti žrtve, ki jih morajo doprinašati naši vojaki. Pokažimo jim, da vemo ceniti njih zasluge za domovino, za nas vse, pa jih obdržimo še naprej v smrtninskem skladu zavarovane s polno vsoto. Bodimo res prave bratske organizacije, kjer nam je za brate in sestre več kot pa za dolarje.
Pomislimo samo to: koliko bo pa vredno premoženje naših organizacij, ako bi sovražnik zasedel našo deželo? Niti piškavega oreha! In če bodo naši fantje obvarovali naše meje in štrli sovražnika, potem so pač vsaj toliko zaslužili, da jih ne bomo vrgli iz naših organizacij.
BESEDA IZ NARODA
Zdrami se narod
Lanski velikonočni prazniki, dan spomina vstajenje Krista nam bo s krvjo zapisan dan v slovenski oziroma jugoslovanski zgodovini. Leto je te dni poteklo, ko so menške kohorde brez napovedi in vsakega opozorila pridrvele v naša mirna naselja in pričele masakuirati naš narod samo radi tega, ker si je želel mir in mirno sožitje. Vpadli so v prestolico Jugoslavije Beograd ter iz zraka sejali ogenj in smrt. Med prvimi žrtvami je bil vodja slovenskega naroda, minister Dr. Kulovec. Vsakemu tukajšnjemu rojaku je še v živem spominu prvo sporočilo o nepričakovanem vpadu v našo zemljo lanske velikonočne praznike. Odstavimo žalostne spomine narodne tragedije do časa, da zgradimo novo in močnejšo in bodočnosti lepšo Jugoslavijo, v kateri naj bodo vključeni vsi bratje Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari v eni federalni državi. Sedaj je čas, da to gradimo — čas nas ne sme prehiteti. Dr. Boris Furlan nam je dne 8. marca naročil: "Delati in delati brez pre-stanka, če hočemo uspeti v jugoslovanski misli" je bil njegov poziv na Primorce!"
Organizacija Ameriško jugoslovanskega ujedinjenja je živo na delu, da stori vse v danih razmerah, kar bi bilo koristno .za bodočnost Jugoslavije toda prva in nje vitalna točka je, da se v starih mejah Jugoslavije poleg tudi vključi vse primorske, koroške in ogrske Slovence v avtonomno edinico federativne Jugoslavije.
Mi Primorci, Korošci in ogr-iki Slovenci nimamo do danes ni cake garancije od merodajnih faktorjev, da bodo naši bratje in sestre v stari domovini po vojni pripadali v svobodno državo Jugoslavije. Mi hočemo, da jugoslovanska vlada v Londonu, takoj poda oziroma vloži zahtevo pri angleški, ameriški in ruski vladi, da se v novo jugoslovansko državo vključujejo vsi Slovenci, ki neposredno žive ob stari jugoslovanski meji. Če se gotovim diplomatom ne zdi primerno sedaj staviti te zahteve pred merodajne činitelje, kako jih bodo stayili pozneje, ko bo že kravja kupčija gotova. Mi se bojimo "skrivnih paktov" za našo kožo, kakor se je to storilo zadnjo svetovno vojno.
če se ne upa naša jugoslovanska diplomacija prinesti te zahteve pred merodajne činitelje in merodajne vlade, bomo storili mi ameriški Slovenci v kolikor se nam bo posrečilo, če uspemo bomo znali, da smo svobodo priborili mi in ne jugoslovanska diplomacija, ,če pa ne uspemo pa bomo živeli v mirni in čisti vesti, da smo storili yse, kar nam je bilo mogoče storiti, da rojstni domovini priborimo svobodo in neodvisnost. Mi se zavedamo dejstva, da diplomati iz pozorišč izginjajo, toda narod na svoji zemlji pa ostane, a ni nam pa vse eno ali je isti svoboden ali v sušenjstvo priklenjen. Svoboda na lastni zemlji je in ostane naše nekompromis-no geslo.
čudimo se gotovim diploma-
tom v ngši ameriški prestolici, čemu brezpotrebno oklevanje in čemu izbegavanje našega perečega vprašanja, čie misli Jugoslovansko poslaništvo v Wash-ingtonu, da naj se naša Primorsko vprašanje odstavi do pokončani vojni je to velika pogreška. čemu zamira grofu C. Sforzotu, ki je bil vendar največji tiran našega naroda. Načelo pristnega Jugoslovana je staviti pravične zahteve ter se za nje boriti tudi če je to potreba z mečem v roki. Ne posnemati italijansko diplomacijo, ki je vedno in bo slonela na podli prevari, laži in le njej lastni zahrbtno-sti. Ali ni bilo že enkrat dovolj "Londonski pakt" ali hočemo še enega, ki bo za naš narod krutejši in usodepolnejši. Ničesar nima naša diplomacija pridobiti, če je v prisrčnih odnošajih z grofom Sforzo toda nič zgubiti, če ga pouči o pravičnih zahtevah naše zemlje.
Kako bi bilo potrebno in velike važnosti, če bi tukajšnja emigracija in jugoslovanska vlada s pomočjo zavezniških sil skupaj nastopali in se enotno borili za -kupen cilj in narodno vstajenje. Prepričan sem, da bi se mnogo več, mogoče vse, doseglo karkoli bi se zahtevalo za močno in zdravo Jugoslavijo. Opaziti je, da se je zadnje čase organiziralo veliko narodnih organizacij, .ti posamezno delujejo brez cilja ;n smisla za upostavitev nove države. Ta razcepljenost ni nikomur koristna najmanj pa graditvi Jugoslavije. Veliko organizacij znači'razcepljenost naroda in ravno to želi grof C. Sfor-aa, da bo imel po končani vojni lažje delo. Da pa je narod v politični akciji razcepljen, ni krivda naroda samega, ampak nezmožnost ali nezaželjenost osebe v centralnem poslaništvu naše prestolice. Jugoslovanska vlada bi se morala držati gesla, če je veja suha, odsekaj j0 od debla, da ostaiie drevo zdravo in rodovitno. Akcija je potrebna.
Joško Penko.
Faranom pri fari sv. Vida
Naš pomladanski bazar se kaj hitro približuje, zato pa ne bo prav nič odveč, če napišem o tem par vrstic. Vsak naš faran je dobil zadnji mesec pet dolarjev vredno knjižico in priloženo pismo, v katerem vam -je bilo pojasnjeno kaj in kako napravite s tistimi listki.
Ker je naša nova domovina v vojnem stanju in ker fe naša dolžnost, d,a ji vsak po svojih močeh pomagamo, zato smo se tudi člani društva Najsvetejšega Imena odločili, da bomo na našem letošnjem pomladanskem bazarju dajali kot nagrade obrambne bonde mesto denarja v gotovini ali drugih daril. Na ta način bomo napravili dvojno dobro delo, pomagali bomo naši domovini, ki potrebuje denar za vojne potrebščine in na druge strani pa bomo pomagali svoji fari, ki tudi potrebuje denarne pomoči.
Vsi far an i vemo, da je naša cerkev še precej zadolžena in zato pa ji moramo tudi pomagat, kajti če ne bomo mi farani sami skrbeli za svojo cerkev, drugi
tudi ne bodo. Društveniki Najsvetejšega Imena se po svoje trudijo, da nam pripravijo razne zabave ter nas vabijo, da se odzovemo njihovemu vabilu. Precej je dela s takimi pripravami, zato pa si delo tako razdele, da ne pride vse na enega člana in tudi ne vse na en dan. Iz tega razloga pa tudi v pismu, ki ste ga prejeli s poslanimi listki za bazar, prosijo, da bi vrnili odrezke in denar vsaj do nedelje, 12. aprila. To lahko storite gredoč, ko greste v nedeljo k maši. Pri glavnem vhodu v cerkev je nalašč zato postavljena posoda, da je bolj pripravno in da vam ni treba hoditi v župni urad.
Torej ne prezrite tega dneva in prinesite vsi denar za prodane listke in odrezke najkasneje v nedeljo, 12. aprila, in jih oddajte kot prej omenjeno. Farani, zavedajmo se svoje dolžnosti do naše cerkve in skušajmo vsak po svojih najboljših močeh sodelovati z društvi in skupinami, ki delajo v korist cerkve, saj končna korist bo nas vseh in koliko veselja bo med farani, kadar bo napočil tisti dan, ko bomo lahko rekli, da je cerkev resnično naša. To se bo tudi gotovo zgodilo v doglednem času, če bomo vsi sodelovali in zato ste že sedaj vljudno vabljeni, da si rezervirate nedeljo, 19. aprila, in pridete na bazar, ki se bo vršil v cerkveni dvorani. Več o tem pa boste še čitali v prihodnjih dneh, za danes si samo zapomnite, da morajo biti odrezki in de nar vrnjeni do prihodnje nedelje, 12. aprila. Za pripravljalni odbor:
Michael Kolar, preds.
Charles Vintar, blag.
-o-
Domača fronta
Iz urada War Production Beard, Washington, D. C.
Zmagali bomo v tej vojni zato, ker delujemo vsi skupaj, ker smo pozabili na razilike in razmere mirnega časa, ker nas pre-šinja duh, ki prešinja vojake na frontah demokratičnega sveta— duh požrtvovalnosti.
Zadnji teden so možje in uprava tvrdke Dochler Die Casting Co. tam gori v Batavia, N. Y., dali dejanski izraz temu duhu in se postavili s prvimi produkcijskimi junaki velikega vojnega produkcijskega pogona v Ameriki.
Mcžje in uprava so neumorno delali v vodi segajoči do kolen, k a je Tono wan potok vsled pomladanskih nalivov prestopil bregove in poplavil delavnice in ?ko ogrožal material in stroje. Možje in uprava so zmagali in lebili zato priznanje od strani načelnika War Production
Boarda, Donald M. Nelson-a. * * *
Produkcijski pogon kaj urno napreduje, že več kot sto tova-ren je naznanilo, da so organizirali odbore, potom katerih se gospodarji in delavci skupaj posvetujejo o osnovah za povečanje produkcije. Druga podjetja, ki so bila samostojna pričela svoje lastne pogone, jih spravljajo v sklad z velikim vsenarod-nim programom, da se tako izdela vsaj za 25 odstotkov več
topov, ladij in letal v letu 1942. * i> *
Amerika bo potrebovala več in več vojakov za produkcijsko vojsko, ki daje podporo svoji vojski na bojnem polju in mnogi izmed teh vojakov v produkciji bodo ravno ženske. Urad v oddelku WPB ceni, da bo koncem leta 1942, zaposlenih najmanj 4,000,000 žensk v vojni produkciji. Torej šestkrat toliko kot sedaj.
# # #
Predsednikov odbor za pošteno ravnanje in zaposlovanje delavcev (President's Committee on Fair Employment Practices), ki pazi na to, da je vsak lojalni prebivalec pravično upoštevan brez ozira na svoj rojstni kraj ali na barvo svoje polti, ali na
versko prepričanje poroča, da Mornariški department sedaj zaposluje dvakrat toliko črncev kot jih je minulega oktobra. Odbor tudi vedno pazi, da se pošteno postopa tudi z ameriškimi državljani tujega rojstva.
Vsakdo sedaj razumeva zakaj imamo primankljaj stvari, ki jih ljudje kupujejo in rabijo v privatnem življenju. Vsakdo razumeva, da je temu tako, ker se isti material, ki se ga potrebuje za izdelavo potrebščin za civiliste, sedaj nujno potrebuje za vojne potrebščine, ker so nam sovražniki odrezali pota do nekaterih virov teh potrebščin. * * *
Vsakdo pa ima pravico pričakovati, da ta primankljaj ne bo povrzočal previsokih cen raznim potrebščinam. To je tudi razlog, da je urad za določanje cen zadnji teden odredil maksimalne cene na drobno za sedem predmetov, ki se jih potrebuje na domu. OPA je ustanovila najvišje cene, po katerih smejo trgovine na drobno prodajati sledeče predmete: mehanične refrigera-torje, električne čistilce z vsemi pritiklinami, kurilne in kuhinjske peči, radio in fonografske aparate. Predno je OPA to storila, je bilar edino določena cena za avtomobile, avtomobilske obroče v 19 državah in v D. C. in pa cena gazolinu. OPA je tudi določila maksimalne cene za pisalne stroje in ker so isti ra cionirani, to pomeni veliko za povprečnega človeka.
V mesecu aprilu bo na razpolago nekaj kavčuga za prenov-ijenje (recaping) obročev za tiste, ki spadajo v razred B (to so tudi, ki se vozijo s svojimi avti na delo v vojni produkciji) OPA pa svari, da bo ta akvčug ves samo predelan iz starega. Zato pa se opozarja vse tiste, ki imajo take obroče s predelanim kavčugom, da pri vožnji pazite, da ne boste vozili hitreje kot 35 milj na uro, ker tudi pri počasni vožnji taki obroči skoro goto^ vo ne bodo vzdržali več kot 5000 milj vožnje, ali pa še celo manj. To boste dosegli le v slučaju, če beste ztlo previdni. Poleg tega, kc že govorimo o avtomobilih, pazite vedno na to, da bo imela baterija vedno dovolj distilira no vode, ker se veliko snovi, ki se jih rabi za izdelovanje baterij vporablja za vojne namene.
Urad za narodno obrambo izdeluje načrt, po katerem bi farmarji rabili skupne tovorne avtomobile za dostavljanje svojih pridelko na trg, ker na ta način upajo prihraniti na gumijastih obročih.
WPB je izdal toliko novih odredb, ki pomenjajo manj stvari za na civiliste in več za stvari za vojno. OPA pa je znižala tudi količino čaja, ki se ga sme prodati eni osebi, da se tako zagotovi dovolj čaja za vsakega in ne samo za nekatere.
WPB je prevzel tudi nadzorstvo nad vso dobavo glicerina, ki presega več kot 50 funtov na mesec, ker se glicerin potrebuje v vojne svrhe in naši britanski zavezniki izdelujejo iz njega s vb je najvažnejše razstrelivo, cordite. . . . Izdelovalo se bo tu manj tratnih travorezov, da se bo tako prihranilo krog 45,000 ton železa in jekla in WPB je tudi omejila količino železa in jekla, ki se ga sme vporabljati za mrtvaške krste in grobnice, da se na ta način prihrani krog "50,000 ton tc kovine. Raba drugih kovin raz ven zlata in srebra je prepovedana. To je zopet nov dokaz, da v vojnem času ni nobena reč premalenkostna, da ne bi štela. WPB je tudi omejila uporabo železa in jekla, ki se ga rabi pri izdelavi pisarniških potrebščin kot so, na primer, "paper clips" in "thumb tacks" . . . WPB je tudi odredila vsenarodni inventory vseh "surovih diamantov" in diamantov, ki se jih rabi pri industrijskem orodju. S tem, da so radiatorji napravljeni bolj enostavno, se je prihranilo nad 1,000,000 funtov kositra, 12,000 ton železa in 500 ton medi.
em
0
Konsumentni oddelek Odsvetuje gospodinjam naj štediJ0 s plinom in elektriko s tem, znižajo plamen, ko enkrat v loncu zavre. V- odejah manj volne in to pa zato, da več iste za naše vojake in®"'' narje. Tudi za razne svet® ki jih imamo v naših sobah , manj kovine na razpolago- P10-dukcija jeklenih klin, ki se rabi za britje, bo znižana za P lovico in bo določena le P0' klina na teden za enega W1 ga, kar se računa, da je P0^ čna potreba.
-o---
Bojna ladja ali podm°r' niča
Po zadnji svetovni vojni" se na Angleškem in tudi dn>&
dolgo časa prerekali, kajs
da na prvo mesto, bojna ali podmornica. Po dolgeI^. mišljanju so prišli do za „ ka, da imata oba tipa M
ladij svojo upravičenost.
V vseh časih je odloča'*
prostem morju bojna ladJa> j,
močnejša ladja v brodovJUi J ladje P
Tip
ni!" Sklic Meda
jJ ^nili
Pfeseka
11110 pri ieod di k Jez. 'da vi '"Dete
:t) Pa k
a bi

Potep
»Um. lePre
i
so zmagale šibkejše iauj močnejšimi, kakor se Je J zgodilo pri Akkonu in v sko-japonski vojni, tedaj s ^ ^ ločale tu po eni strani m napake, na drugi strani P sebna drznost. ' V vodovij obalah pa je stvar po z J torpeda, mine in drugačna. Letalo pa Je 8 ni pas se i-azširilo. _
V zgodovini razvoja P^ skih pripomočkov se J® sila poedinih bojnih lad!JuS[*' Ije bolj razvijala. Pn'rji s samogibnim torpedo«1-mer se je potopila neka
°"iin

ka, se je primeril v frj^j ^ kitajski vojni 1822. ^0%
japonski vojni se Je
'ea
'ribaj
"e pr %
"Uietc Ded Poleg
,\i0i S
■S
!e1lS0
er Pa
%
Hv
tost torpeda in mine P ^
V prvi
N.'
se v večji men. v v ^ ni vojni pa sta ti dve	m:
H še posebno ulogo. * vo;K ' da uspehi v rusko-jaP°nS J | 0 bo
so imeli za posledico P0^, ij-jj la bojne sile bojnih ladl.''doj Yienadno je prišlo teC' toj ^ hoda od ladij po l3'',„,,jtev'" ^
z
A/0
a d je po 20,000 ton sl°v dnote, '
Velikosti ladij pa ^Vi!
daj še PO^a^Jili^S
.vale
ladjam ob bok so j _ letal, ki niso nič drUg!^JVJ(U plavajoča letališča za ^'fC* Uila. Ta tip ladij Je želje, da bi v pom°l; V. uvedli letala v vel**V Ae Po drugi strani	N
k prvotni misli br«* * V e>t; ustvaril brzečolne, ^/T'U eJ
sebno dqbro izkaza"
iS
Sa
'"i i: Po
vojni.
V •
S
--• ■ ie1
Holandska IridU*■/U
pripetila nezgoda
potniški avto i'1 bile prizadete, so '-
co, češ, da ni bilo ^ f« ti svarilnega znani
vaja. Odvetnik
pripeljal za priC°
^OCJ« it -Jr, .
>tl lot
trdi1' da je tist? Sipribližal vlak, videl, ^ ^ Ve
žal križišču tudi fA^i
signalno laterno, * M ti. j
sredo križišča in n^v^ ^iH:
vihtel svetilko.	A}
SS
ta se za to ni
zil naprej: Ko 3«.*-" je nesreči nci^*,/ IfcSt
str-
'ir
t „ več
s
( časno odokočil in P; razvojem dogodk°v'^je A
j Porota je odločaj
I če kriv voznik avt»- jjo.1A \,
j nil začuvajevc ^ ^^o
upravičen do no ' >
Old
'S n
L tu
ne,
d0 r
Ko je šel čuva.) ^ i'1
, doniov, je momU^
I "Ampak ne vem, , če bi me bili | moja laterna P1'1
i,

lik

)PA
root-tilte I* pro-
e
a P5, j en» loške* lVpic
IJOf
ni S-1
SATAN IN I $ K A RIO T
Po nemškem izvirnik« K. Maya
Ti Pa boš
H J"
ostal v moji bliži-
ladi»
m«* »mi«1;
boj«11
Sklical je svoje ljudi in jim
moja naročila. Posta-
h!S0 se okoli jezera in kmalu
v goščavi.
severa je prihajala
k Črni vodi, po njej
Pričakovali Mogollone, ker
"J®. dr"god vobče ni dalo pri-
.,Jezerui Da bi bila oba do-
r v'arno zasedena, sta šla inetou
Dunker
'so pa k
in Emery k južni
jaz in Bistro severni. Ni se bilo ba-11 nas izdali naši sledovi. 6 ,oni so vso trato temelji-fPkli in pomandrali.
kit(f igo'
i te*
Je (Povedal Winnetou,
■tav
^Sttio prišli ne prezgodaj ' PrePozno. Komaj da smo • ^ili gotovi s priprava-ijj6,^ pojavila na severni ntf m . ?eta jezdecev. Bliže so % .Indijanci so bili, več
JU. .. liku — juut! OU UU1| VCV,
ljeIW?tSem jih naštel. Moje "
> Yume
^klical
"pri> 8ew črez jezero: J£ljo! Da se mi nobe-
k ^ Prikaže, dokler ne dam
C?! in Emery sta izgi-^N ^ levjem. Dunker je mor^kpv S mene in prežal po
4-0 OH
Sebližajo! Cisto raz-Je videti! Židinja in na čelu —. ;e bodo pqslali —! > bodo i"
niso
Tako previdni
a"cr p6 Za tednike že V rttS ,	eblizu so že. Reči
ačin^^d da bi jih bil sovraž-°Pazil, če bi bil
■o^m
'iti
"va;
do^;va! Skriti
Mar menite, da sovražn: In še kaki!"
nismo sovražniki?
ck'i v«i 'list'oda smo!
><U> Pi-av kmalu ob-koži!
se morava, nied smreke in Bi-
ovite1>So zTa-
^topotali, prihajali^ i2a je bila ozka> v i b0lJ ?Jll°fti drug za dru£im> lili^V^u 'n Yunie pomešani. i)( )i]jal.Pobočja so razjahali
T" &em 0nje napajat, prav etvje ,naPovedal. Glasno
ielj' ln vPitje je donelo » «
toi'P
/ Nita]e sta pdšla Melton i«1 T k 0, čelu čete sta jez-• "-.VNti, a in pustila rdeč-
[Mj^^tonj. razja-JnCfSai juditi iz sedla.
s ^na?» jo je skrbeče
"" ^ l Vaj
i A 'V sem jezdenja.
1 f v 4u >a bila s poglavar-
je bil še 'tvoj Pozneje pač
K'a^* b°m peljal ko-, In 'napojiti ju IV "e K senčnatega stu-J\V«S vode." ia ' g0 Počivali?"
Cp'
laično
1
■J-
,Z11'C P ■
>cl' J ikos
,°Jimo konje." njema po pobo-if»8 Č 0stala na bregu
s
X
V Je Prišel.
v2lezel iz gozda, vzel levico in stopil za
/t"' J%S
okoli
ie senora!"

;nitt gledala, je misli-«Ž;. ' P:
l^hst
MS
^Hki*^ glas J' Je za
v\ m» očmi je strme
nie
K1
)» A '
odf
^ doi
kot da me ne Upam, da se e spominjate — g0- kar sva ae vi-
\

Old
Shatterhand
n«
^0
i o^A iVaiSka
je ime
ijV"
Ji/f
jc ime. Veseli 6 Pozabili na me-
l,
J
vaš,
kuj bi radi?" eSa ljubega Jo-

Je .
ste
blazno —!
Ali veste, da naju spremlja petdeset Mogollonov —?"
Hlastno in grozeče je govorila, s pridušenim glasom. Še vedno jo je držal strah za vrat.
"Seveda vem!"
"Izgubljeni ste! Glejte!"
Zgrabila me je za roko, menda da bi ji ne ušel, se obrnila k bregu in mislila krikniti.
Pa nastavil sem ji pušino cev na čelo in zagrozil, še preden je utegnila ziniti:
"Ne črhnite, • senora! Sicer dobite takoj kroglo v glavo!"
Okrenil sem se v gozd.
"Mr. Dueker —!"
Scout je zlezel iz goščave.
"Yes sir—! Kaj bi?"
"Pazite na tole damo, da ne pojde kje na sprehod f In lepo ravnajte z njo, master!"
"Well —! Me bo veselilo!"
Stopil je k Židinji in vzel nož.
"Ali vidite tale nož, mylady —? Le samo genite se pa vam porežem ušesa! Moje ime je Will Dunker, Dolgi Will mi tudi pravijo, in kar rečem, to tudi storim!"
Pomolil ji je nož pod nos.
Stopil sem na rob in dvignil roko.
Ni j ore so se prikazali iz goščave, legli na rob globeli in pomerili puške.
Melton jih je zagledal.
"Vsi vragi —!" je vzkliknil. "Kaj pa to pomeni —? Puške vsepovsod! Kdo je tam gori?" Stopil sem bliže k robu, da me je videl.
Sto nabitih pušk, sir! Jutranji pozdrav, ki vam ga pošiljamo!" Planil je po pobočju. "Old Shatterhand — Old!" Ni skončal.
Zgrabil je za puško, jo dvignil in ustrelil.
Pripravljen sem bil na napad.
Vrgel sem se na tla, krogla je zletela črez mene in naredila luknjo v zraku. In spet sem šinil pokonci. Puška mi je šinila k obrazu, zavpil sem mu:
"Proč s puško, pobalin! Sicer bom streljal!"
Strmel je v mene.
"Proč s puško, pravim! Ena _ dve —."
Izpustil jo je.
Njegov strel je opozoril Mogollone in Yume na nevarnost. Pogledali so kvišku. Videli so puške Nijor, videli tudi mene. Mogolloni me niso poznali, Yume pa so prestrašeni vzklikali:
"Old Shatterhand —!"
"Da, Old Shatterhand sem!" sem povedal glasno, da so me vsi čuli. "In tamle stoji Winnetou, poglavar Apačev!"
Tudi Winnetou je stopil iz goščave.
"In krog vas," sem nadaljeval, "stojijo bojevniki Nijor.
Vstanite!" sem zaklical Ni-joram.
Sto Nijor se je dvignilo iz traye, železen obroč pušk je obdajal Mogollone.
Tedaj pa je nekdo zaklical za Winnetouovim hrbtom:
"Ali naj sam ležim v travi? Tule stoji Emery Bothwell, Anglež po rodu. Pokazal vam bom, kako je treba narediti!"
Počasi in udobno je stopil po pobočju, viiel najbližnjemu Mogollonu puško, jo pomolil kvišku Nijori, ki mu je bil pri roki, in zapovedal:
"Mogolloni naj oddajo puške Nijoram, nože pa naj po-mečejo v stran! Kdor ne bo ubogal, bo nemudoma ustre-ljen!"
In obrnil se Je pa nahruhl Mogollona, ki je stal -poleg in strmel v njega ko v prikazen:
"No —! Ali bo brž —! V stran s puško, sicer —!"
Pomeril mu je samokres na prsi. Jadrno je rdečkar oddal puško kvišku.
Buy U. S. Defense Stamps and Bonds.
V Karlobagu
že dolgo popoldne se mučiva v vroči samoti na cesti. Zgubi) sem vsako misel in hrepenenje. Vdajam se podobam, ki jih vrste okrog mene kilometri, vdajam se soncu, trudnosti, mehaničnim gibom svojega telesa in ubijajo-čemu molku. Tudi moj tovariš je tih. Zdi se, da sva pozabila drug na drugega,
Ko se cesta prevesi proti morju v zaliv, se spomniva, da imava cilj pred seboj. Počasi zaži-viva v veselih besedah. Govoriva o zelenju, o drevesih in rožah, o senci in vodi. Mesta so oaze življenja v tem kamenju.
Šele za nekaj dolgimi ovinki sva v Karlobagu. V pristanišču je nekaj čolnov, ki jih huda burja meče sem in tja. čez veličastni kamnitni breg udarja morje. Nekajkrat pljuskne še v naju na cesto, ki jo mogočne hiše potiskajo čisto k obali.
Od samega veselja voziva kar naprej, dokler nama kmalu mesta ne zmanjka. Vračava se proti pristanišču. Treba si bo poiskati dom, čeden kotiček, da se spočijeva in zbereva.
Ko voziva nazaj po isti poti, imam občutek, da naju že vse mesto pozna. Zapomnili so si najina obraza, obleko, številki najinih koles ... In ko spregovoriva z nekaj ljudmi, so nama že prvi trenutek domači, precej razumejo najin položaj in načrt. Z veseljem doživljaš, da tukaj nisi samo enota tujskega prometa, marveč naravnost gost in tovariš. Morebiti si boš sam pri sebi očital, da si zaprt in posloven in da se moraš šele pri teh ljudeh učiti prave sproščenosti. Videz nedeljenega življenja je pri njih popoln.
S pomočjo radovednega fanta, ki nama kar na poti začne
ogledovati kolesi, preskušati gume in na glas brati številke (njegovo strokovnjaško je bilo razumljive, ko je povedal, da se uči za šoferja tovornega avtomobila), najdeva sobo pri neki gospe.
V	lepi hiši že malo za mestom živi sama s siroto Marijo, ki jo je vzela za svojo. Otroci so se ji razšli na vse kraje sveta.
Sprejeta sva kot gosta. Kmalu sediva v temni sobi zapletena v domač pogovor o Karlobagu in tujskem prometu, o najinih doživetjih in načrtih. Razgovorih smo se na dolgo in na široko. Trudnost naju je že zdaj minila!
V	poznem popoldnevu, ko sonce že izgubi vso moč, je tako lepo postopanje po senčnatih mestnih ulicah.
Mimo novega kopališča, iz katerega je veter pregnal že vse kopalce, greva proti župni cerkvi. ki je prava zidana trdnjava. Nikjer blestecih oken ali zavitih zidnih okraskov, samo trdna siva stena. Tudi znotraj je cerkev za naše oči, ki so vajene polnega baroka, prazna.
Glavni oltar je posvečen svetemu Karlu, po katerem se tudi mesto sedaj imenuje. Prej se je namreč imenovalo samo Bag. Meščani so še sedaj Karlobažani ali Bažani. Vse to nama razlaga učeni fantič, bodoči šofer, ki se še sedaj ne more ločiti od naju.
V cerkvi in okrog nje se vrste kamni s starih plemiških grobnic, tako da je prostor pred cerkvijo kar tlakovan z njimi. Ti stari napisi so priče življenja, ki je tu kipelo pred stoletji. Kar-lobag je blestel s svojimi liški-mi in krbavskimi gospodi, s svojimi turškimi vojskami in morskimi roparji. S težkimi besedami pripovedujejo napisi o slavnih gospodih, ki so tu pokopavali svoje družine. Hoc monu-mentum proli dilectae . . . fieri
j fecit ... Ta spomenik je ljublje-' ni hčerki dal postaviti . . . Kar | ostal bi pri teh pričah razgibane-! ga življenja, ki se je izkipelo v ] teh nekaj besedah in okrasilo ! ubijajoče .kamenje s svojo kra-! soto.
Težko se poslavljam od preteklosti. Iz pristanišča greva naravnost v ozke ulice. Mesto se vzpenja v breg. Nekaj ulic drži strmo navzgor po kamnitnih stopnicah. Precej za glavno vrsto hiš ob obali se začne pisani nered sredozemskih obmorskih mest. V teh krivih in samovoljno oblikovanih ulicah je nastala najbrž tudi tista atmosfera domačnosti. Za vsakega človeka, za vsak značaj je dovolj prostora, da se izrazi in uveljavi, da se izkriči. Edini red in pravilo je tvoj temperament, tvoja dobra ali slaba volja. Vsak pričakuje od tebe, da se mu daš, kakršen si. Težko bi živel v takem kričečem ozračju: navajen si večkrat na brezosebnost in zunanjo pravilnost.
Med hišami je skrit kapucinski samostan. Cerkev je navzkriž poslikana in okrašena dvoranica, veliko toplejša ko župna. Zvezana je z majhnim samostanom, ki hrani imenitne slike in lepo knjižnico. Vsi domačini ti vedo to povedati in ti cenijo vrednost slik na milijone in milijone.
Pozvoniva na samostanskih vratih. Bledi vratar nama s čudnim naglasom pove skozi lino: "Gospod gvardijan so bolni."
Kolikor dalj sva od morskega brega, toliko manj ljudi srečujeva. Nazadnje zajdeva v pravo puščobo. Gori y bregu so hiše prazne, nekatere že razdrte. Kamenje se razsipa z visokih zidov, vztrajno zelenje zaseda pragove in okna. Bršljan prerašča cele stene in zakriva revščino.
Iz Karlobaga so ljudje bežali in še beže. Mesto je bilo ogoljufano za vso bodočnost, ko je bilo odrezano od celinskih notranjih žil. Smeri so se zmedle. Karlo-bag ne bo nikdar več važno trgovsko pristanišče, kakor je nekdaj bilo. Razviti se hoče v letoviški kraj.
žalostna je pot med zapuščenimi hišami na Kalvarijo, k cerkvici na griču. Okrog nje je razmetano in s kamni posuto pokopališče. Noben beraški grob ni
deklice peti obrabljene napeve z navdušenim, divjim glasom.
( J. R.)
-o-
Kako so se borili Rimljani?
Znano je, da možje v starem Rimu niso nosili brad. Iz vseh tedanjih upodobitev in dokumentov je razvidno, da so bili dobro obriti, čeprav takrat še niso poznali brivskega mila.
Neki danski zgodovinar in zdravnik misli, da je našel odpri nas tako samoten, kakor so govor na Vprašanje, kako so se
ti kamni.	stari Rimljani brili. Po njego-
Ko sedeva pred cerkev, v ka- Vem mnenju so postopali tako-tero sva skozi gosto zamrežena ie: Zajemali so z rokami vodo okna mogla komaj malo videti, ^ so si z nj0 krepko in vztrajna kamnitno klopco, se nama od- no masirali obraz in vrat. Po pre pogled na sivi Pag, ob kate-; kakšnih petih minutah so se rega butajo valovi. Silen veter kocine napile vlage, a lojnice
piha skozi zapuščene zidove. Mestece je sedaj pred nama.
so med tem izločile toliko tol-šče, da je koža postala voljna
Boren košček življenja, ki ldju- jn j0 je bilo mogoče z nožem
Manhattan v temi. — Gornja slika nayi predstavlja spodnji del Manha;ttan-a- med vcibanjem zatemnitve. Slika je bila vzeta z Woolworth poslopja na H. cesti v Neiv Yor-ku. Zatemnitev je dosegla površino petih k vadratnih milj in ta del mesta je bil popolno-na v temi. Župan LaGuardia se je izjavil, da je bila zatemnitev sto procentno uspešna.
buje zmagoslavnemu kamenju. Ta kraj je res kakor en sam samostan, od vseh strani zaprt, obdarjen s samoto, zbranostjo, samostanskim vonjem in barvo. Čar umirjenja je razprostrt nad temi neurejenimi hišami.
Tesno je tu gori. Kmalu se vrneva k bregu v tako imenovano Plantažo, karlobaški park. To je proga zelenja ob morski obali, z nekaj stezami preprežena in malo urejena. Barve borovcev, brinja, kamariš in fig so raj za oči. Tukaj si varno zaprt pred težko sivino kamenja.
Ko se "vračava, srečava dva, tri ljudi, kf nestrpno hite skozi park. Nama se nikamor ne mudi. Ogledava vsak kamen in z naslado šolarja, ki se je pravkar naučil brati, prebirava napise, ki jih je tu vse polno. Na vsakem vodnjaku, na vsakem križu in spominku bereš, kdo ga je postavil.
V pristanišču malo posediva na molu, ki je zavarovan proti vetru in valovom, in skušava urejevati zbegane vtise. Kmalu se nama pridruži urejevati zbegane vtise. Kmalu se nama pridruži prijazni fartt. Nagovori naju kot stara znanca, katerih misli in načrte pozna. Toda skoraj nič ni razočaran, ko zve, da nisva brezposelna delavca, kakor si je mislil. Takoj se wivi in začne razkladati zanimivosti od blizu in daleč.
Razigrana nad tem novim doživetjem se vračava v svojo domačijo k dobri gospe. V mraku sva tam.
Po večerji sedimo za mizo v zmedeni starinski sobi. Sredi vestnih fotografij v okrašenifi okvirjih, med aristokratskimi stoli, kitajskimi čašicami in starimi časopisi poslušava gospeji-no pripoved.
Imela je sina, ki je bil kapitan na velikih ladji. Pred leti pa je izginil z "ladjo na poti v Ameriko. Nikjer ni mogla dobiti vesti o njem. Vsi so verjeli, da se je ladja potopila. Deset in še več let po tem pa jo je pred cerkvijo nagovoril mlad gospod. Povedal je samo, da je kapitan na največji ruski ladji. "Prišel sem v Karlobag, da vidim Vas." Nato se je poslovil. Gospa je bila tako zmedena, da ni niti spregovorila. Pozneje ni mogla nič več zvedeti o čudnem tujcu. Ali je bil njen sin? Njegov tovariš? Popotnik na zgubljeni ladji?
Tako se pleto skrivnostne zgodbe, ki so že na pol sanje. Ta osamela gospa je simbol zapuščenega mesta, ki mu je bodočnost utonila nekje v daljnem sivem morju in živi samo še v veseli tolažbi legend. Saj je v njih resnično upanje.
Ko leževa spat, slišiva mlade
ostrgati, kakor bi bila namazana s kremo.
Raziskovalec je sam na sebi napravil takšen poskus in je z zadovoljstvom ugotovil, da gre britje tudi brez mila ali kreme, kar so ugotovili v ostalem tudi drugi pred njim. V tem času, ki nalaga človeku omejitve na vseh koncih in krajih, morda ni odveč zvedeti, kako so se stari Rimljani brili brez mila.
MALI OGLASI
Brivec dobi delo
Išče se slovenskega ali hrvatskega brivca, ki bi vzel brivnico v najem, ali pa delal zame. Oglasite se pri
Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O.
(x)
Delo dobi ženska
Sprejme se ženska, ki bi delala y beer parlorju. Nobenega pranja ali kuhanja. Ne sme biti prestara. Oglasite se pri Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O.
(x)
Manhattan razsvetljen. — To je pogled na otok Manhattan v New Yorku minuto po-P', cj ko je Mwyorike mesto imi lo prvo vežbo r. zatemnitvi. Svetla črta v sredini slike je slavni Broadway in v ozadju je videti Empire State stolp. Slika je vzeta z Woolworth poslopja. .	1
V službo se sprejme
Vzame se moškega ali žensko v čistilno podjetje, ki bi sprejemala in oddajala obleko odjemalcem. Oglasite se pri
Poje Dry Cleaning _631 E. 185. St. (82) .
ženitbena ponudba
Slovenec, v najlepših letih, ki ima stalno delo in trgovsko podjetje, se želi seznaniti v svr-ho ženitve s pridno Slovenko srednjih let, ki bi bila pripravljena^ pomagati pri podjetju. Mora biti ameriška državljanka. Lahko je tudi vdova z enim otrokom. Tajnost strogo zajamčena. Ce katero veseli, naj piše pod naslovom "Srečna bodočnost," na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(82)
šivilja dobi delo
Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave.	(x)
Vaša varnost — vaš dom!
Bungalow na E. 210. St. blizu bulevarda, velik lot, cena samo $6,900.
Na E. 124. cesti 6 sob, cena $4,750.
Napol bungalow na E. 108. cesti, v izvrstnem stanju.
Na E. 93. St. velike zračne sobe, cena $5,200.
Hiša za 2 družini na E. 149. St. blizu bulevarda, najboljša vrednost, cena $7,500.
V bližini Graphite Bronze, zelo poceni, $5,000.
Galewood, 6 in 6 sob, garaža za 2 avta, cena $7,200.
Na E. 107. cesti, 5 in 5 sob, v debrem stanju, cena $7,500.
Na E. 78. St. in St. Clair Ave., i velike sobe, cena $3,000.
Na E. 79. St., 5 in 5 sob, v iz, vrstnem stanju, cena $5,700. E. G. Gilbert Co.
1376 Hayden
LI-2000	(82)
* *■
t
t *
»
t *
RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
"Da, gospod," je odvrnil markiz. "Pariz gospodaril po svoji glavi."
"Bog pomagaj!" je potrto vzkliknil predsednik. "Pariz je bil vendar toliko časa miren."
Na te besede, ki so bile vsakomur na jeziku, se ni nihče oglasil. Saint Alais je sedel nazaj in skupščina je ostala še nekaj časa pod morečim doj-mom nezaslišanih dogodkov. Boljše pripombe k razpravi, ki se je vršila pred nekaj minutami, si res ni bilo moči misliti. Zborovalci so besedičili o pravicah, svoboščinah in predpra-vicah; in zdaj jih je kakor iz sanj zbudila vest, da je Pariz v ognju, vojska pobunjena ter red in zakonitost v skrajni nevarnosti.
Toda Saint-Alais ni bil tisti, ki bi se bil umel za dolgo odreči svoji vlogi in vplivu, ki sta mu ga dajala njegova odločnost in njegov drzni pogum. Iznova se je vzravnal ter jel zaklinjati skupščino, naj se spomni časov državljanske vojne.
"Današnji Pariz je enak tedanjemu," je vzkliknil. "Vetrnja-ški je in uporen, nedovzeten za dobrote, a vselej pripravljen, da se ustraši pomanjkanja. Bodite uverjeni, da trebušati meščani ne bodo dolgo strpeli brez belega kruha in dobrega vina, ki ga dobivajo z dežele! Treba jim je ustaviti dovoz živil, pa bodo norci izpametovani in izdajalci iz-preobrnjeni v zveste podanike. Njihove narodne garde, njihovih posebnih zastav, njihovega župana in njihovega generala se ni vredno plašiti. Vse to se ne bo dolgo ustavljalo silam zakonitega reda; ne bo se moglo upirati kralju, plemstvu, svečeni-štvu in vsej Franciji! Ne, gospoda," je nadaljeval, trdno gledaje okoli sebe, "Pariz je v zgo-
ČE STE BOLNI
Ako trpite, na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. Blat St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
dovini že nekaterikrat odstavljal kralje in pošiljal ministre v izgnanstvo, potlej pa se v prahu valjal pred njimi. Tako bo tudi zdaj, če ostanemo složni in neomajni. čujmo in pazimo, da se neredi ne razširijo k nam. Kraljev posel je, da vlada, posel ljudstva pa, da posluša. Tako je od vekov in tako ostane na vekomaj."
Njegov kratki, toda krepki in učinkoviti govor je res pomiril skupščino. Za tisto ogromno večino, ki jo najdemo v vsakem zboru ljudi in ki ima baš toliko domišljije, da si more predstavljati bodočnost v barvah prošlo-sti, so bili njegovi razlogi povsem prepričevalni; niti manjšina, ki je gledala bistreje in slutila, da je sedanji, položaj Francije brez primera v zgodovini, se ni mogla povsem odtegniti vplivu njegove brezskrbnosti. Eno-dušno ploskanje je pritrdilo njegovim besedam; med hrupom vzklikov so se usuli zborovalci proti izhodu, želja, da bi videli in slišali, kaj se godi, jih je gnala na ulico; nihče ni pomislil, da ne morejo več dosti zvedeti — po tem, kar že vedo.
Tudi mene je obšla ta želja; v vročici trenutka sem prestal misliti na svoj posebni položaj in sem krenil proti vratom. Ba-stilja pala? Guverner ubit? Pariz v oblasti ljudstva? Od takih novic se je pač lahko zvrtilo človeku, da je pozabil tudi najbolj neposredne skrbi. Toda na pragu sem po neopreznosti zadel ob enega izmed obeh Harincourtov. Ozrl se je, spoznal me je in se poizkusil ustaviti. Toda pritisk množice je bil premočan in ga je zanesel daleč od mene, čeprav se je otepal čn godrnjal besede, ki jih nisem razumel. Slutil pa sem njih pomen, ker sem videl, da so se tisti, ki so bili med nama, s porogljivim izrazom ozirali name. že sem se jel pripravljati, kako bi se najboljše držal v spopadu, ki se mi je zdel neizogiben ; a tisti trenutek smo prišli iz tesnega prehoda na velik trg, ki je ležal za dve' stopnici niže — in prizor, ki se je ponudil mojim očem, je bil tak, da sem mahoma pozabil na svoje nasprotnike.
ČETRTO POGLAVJE Prijatelj ljudstva '
Jaz nisem edini ostrmel nad tem prizorom, ki so mu dajale pravkaršnje zlovešče novice čisto poseben pomen. V Franciji takrat še nismo poznali množic, stoletja in stoletja je zadoščaj že pojavljenje po-edinca, karkoli je bil, kralj, kardinal, škof ali velikaš, in že pogled njegovih oči, da se je množica skrila pred njim pod zemljo in se nizko klanjaje raz-bežala na vse« strani. Toda zdaj je vstajala pred našimi očmi mrzla in turobna zarja novega dne. Da nismo vedeli tega, kar smo vedeli, to je, današnjih novic, ali če jih ljudstvo ne bi bilo vedelo, bi bil učinek nemara na obe strani drugačen. Bo di kakorkoli, ogromna množica, ki je polnila vso širino in globino trga, se v svojem preže-čem in pretečem molčanju nikakor ni zdela oplašena. Narobe, mi smo osupnili in odrevene-li na mestu in vsak izmed nas je pogledoval soseda, kakor bi hotel uganiti njegovo misel.
Stopili smo bili iz sence veličastne katedrale, ki se je dvigala nad nami. Večina naših ljudi je bila vajena, da je sto se-ljakov vztrepetalo, če so le trenili z obrvmi. A vsa ta starodavna pokorščina se je bila mahoma zamajala, prav kakor da so pariške vesti izpodkopale te-
melje družbe. Množici na ca-horškem trgu je bilo daleč do trepetanja. Z molkom, ki je bil bolj zlovešč od prejšnjega krika, nam je vračala pogled. In to še ni bilo vse: ko smo krenili naprej, se nam ni nihče umaknil in tisti izmed nas, ki so bili že ob znožju stopnic, so se morali ogniti najgostejše gneče, da so mogli v gostilno. Mi, ki smo bili za njimi, smo to opazili in ni mi treba omeniti, da narjj je šlo do živega. Bili smo plemiči svoje pokrajine; toda s številom nas je bilo samo dve sto in med nami in "Tremi kralji," med nami in našimi konji in služabniki se je širilo tisOčglavo jezero mrkih obrazov in molčečih ljudi.
Ni čuda, da je ta nevidni prezir za nekaj časa odvrnil moje misli od gospoda d'Harincour-ta in njegovih namenov. Posamič smo se morali spuščati s stopnic ;naša tanka procesija se je brez glorije pomikala ob množici, ki je z zaničevanjem odgovarjala nememu izzivanju gospodskih pogledov. To prvo zmagoslavje ljudstva, ki je bilo privilegirancem prvi korak v propast, je ohranil Cahors v živem spominu. Štiri besede so ga bile povzročile. Besede: 'Bastilja je pala!" so bile strnile razki'opljena krdela v celoto in napravile iz njih to, kar smo zdaj videli pred seboj: ljudstvo.
V tafkih okolnostih zadošča že najmanjša iskrica, da nastane eksplozija. In iskrice ni bilo treba dolga čakati. Gospod de Gontaut, visok in mršav starec, sodobnik pokojnega kralja, je bil nekaj korakov pred menoj. Ker je šepal, se je opiral na palico in po navadi tudi na komolec svojega sluge. Tisto dopoldne pa lakeja ni bilo in gospodu de Gontautu je bilo zelo nevšečno, da je moral zaviti okoli trga, namesto da bi bil krenil naravnost. Vendar pa ni bil tako nespameten, da bi se bil poizkusil preriti skozi gnečo; in vse bi bilo šlo posreči,, da mu ne neki razcapanec —' morda nehote — z brco iz-podnesel palice. Gospod baron se je ves besen in z naježenimi obrvmi okrenil in ga je udaril
Peter Franz Erich Do-nay, star 32 let, vojak iz Fort Jay, Jci je priznal v Neto Yorku, da je izdajal Nemčiji o stanju naših bojnih ladij in letal. Ker je vojno stanje, bo skoro gotovo obsojen na smrt kot vohun.
s palico po glavi.
"S poti, surovina!" je krik-nil, tresoč se od jeze in pripravljen, da ponovi udarec. "Če bi te le mogel ujeti, bi te kmalu naučil ..."
A v tem je razcapanec pljunil nanj.
Gospod de Gontaut je zaklel in besni togoti prismolil neote-sancuv več udarcev zaporedoma; koliko jih je bilo, nisem mogel prešteti, čeprav nisem stal daleč od njiju. Prostak ni niti pomislil na to, da bi bil vrnil udarce, ampak se je umaknil, oplašen po gnevu starega plemiča. Toda tovariši, ki so stali za njim, so ga s kriki: "Nesramnost! Doli plemstvo!" pahnili naprej, tako da se je zaletel v gospoda de Gontauta. Od sunka je baron izgubili ravnotežje in telebnil po tleh.
Prizor se je odigral tako naglo, da smo samo neposredni sosedje, Saint-Alais, oba arin-courta in jaz, opajzili njegov padec. Množica mu najbrže ni hotela bogvekaj zlega, ker še ni bila izgubila vse pameti. Toda jaz sem bil še pod do j mom žalostnega konca gospoda de La-unaya in sem v razdraženosti svoje domišljije menil, da strežejo gospodu de Gontautu po življenju. Videč, da je starec pal na tla, sem skočil k njemu, da bi mu pomagal.
A Saint-Alais je bil urnejši od mene. Z gnevom, ki ni bil nič manjši od Gontautovega, je planil na napadalca, pograbil ga, treščil ga med izzivače in pomagal gospodu de Gontautu na noge; nato je izdrl svoj meč in z umetnostjo dovršenega bo-rilca blisnil z iskrečo se ostrino sem in tja, tako da se je prostor okoli njega mahoma izpraznil in so se najbližji ogor-čenci s presunljivimi kriki in kletvinami razpršili na vse strani.
Po nesreči je zadel enega iz-i med njih. Tisti človek ni bil opa-; sno ranjen, a vendar se je ve-j kaje sesedel na tla, in ko je • truma začula njegovo vpitje, se je njeno razpoloženje zdajci izpremenilo. Kriki, ki so dotlej izpražali bolj porog nego kaj drugega, so se izprevrgli v besno rjovenje. Težko poleno je priletelo markizu v prsi, tako da mu je za trenutek zmanjkalo sape. Čez dve sekundi je sicer planil za storilcem, a ta se je spustil v beg in množica se je z zmagoslavnim krikom strnila za njim. Saint-Alaisu ni ostalo drugega, kakor umakniti se ali pa pobijati ljudi, ki mu niso bili ničesar storili.
Z jedko besedo se je obrnil in spravil meči v nožnico. Toda komaj jim je pokazal hrbet, ga je zadel v glavo kamen in ga vrgel na obraz. Ko je množica videla njegov padec, je zatulila in pol tucata ljudi se je zagnalo proti njemu, da bi ga poteptali z nogami.
Ljudje so izgubljali pamet; to pot se nisem več motil, zakaj resnično jim je plapolal v očeh zločin. Blejanje tistega, ki ga je bil markiz oprasnil z mečem, jih je spravljalo ob vso razsodnost, čeprav je izviralo bolj iz strahu nego iz bolečine.
Eden izmed arincourtov je podrl najsprednjega, a s tem jih je pripravil v še hujšo besnost, nikar pa da bi se ga bili ustrašili. Kakor bi trenil, je bil pretepen do polmrtvega in vržen nazaj, in truma je planila na svojo žrtev. .
Tedaj sem priskočil jaz. Baš toliko da sem še utegnil zaslo-niti Saint-Alais s svojim telesom in vzkrikniti: "To je nezaslišano! Sram vas bodi!" ter odriniti enega ali dva. Obroč pretečih) obrazov in vzdignjenih rok se je' strnil okoli naju in vse je kazalo, da bo edini uspeh mojega nastopa ta, da bom tudi jaz deležen mavkizove usode; a tedajci so me spoznali. Buton, sauški kovač, ki je stal v prvih vrstah, je zaklical moje ime, obrnil se in z razprostrtimi rokami odrinil svoje sosede. Čeprav je bil močan kakor hrast, je vendar le s težavo zadrževal človeški hudournik; toda njegovo obupno kričanje je naposled zaleglo. Spoznalo me je še nekaj drugih in množica se je razstopila. "Živel Saux! Živel prijatelj ljudstva!" jeza-vpil nekdo in kmalu se je raz-nesel ta klic po vsem trgu.
Takrat še nisem poznal omahljivosti množic in nisem vedel, kako naglo se prelije njihov glas iz "Doli!" v "Živel!". Čeprav sem si očital to radost, sem vendar čutil, kako se mi nehote šft"i srce ob grmenju vzklikov: "Živel Saux, živel prijatelj ljudstva!" Moji ljudje so me bili zavrgli in obsu-li s sramoto, toda ljudstvo, ki je bilo ob sami novici, da je Bastilja pala zaživelo novo življenje — to ljudstvo me je pozdravljalo. In v tem, ko sem kričal nanje ter mahal, naj molče, sem mahoma, spoznal, kaj pomeni zame ta priljubljenost; začutil sem, da mi prinaša oblast in vodstvo, ako le hočem iztegniti roko! "Živel Saux živel prijatelj ljudstva!" Zrak se je tresel od t$ga krika; kupole katedraie so'ga odbijale k meni nazaj. Silen val me je dvigal na svojem grebenu; v tisti minuti sem se resnično čutil drugega, višjega človeka!
A tedaj sem srečal Saint-Alaisev pogled; bilo mi je, kakor da me je potegnil iz višav
Gornja slika nam, predstavlja general-major j a Jonathan M. Waimvright-a, ki je nasledil kot povoljnik na Filipinih generala Mac-Arthur-ja. Jonathan je poznan kot dober vojaški strateg.
sanjarije na trda tla. Markiz se je bil pobral, bled od gneva, in je z rutico otepal prah s svoje suknje. Kri mu je curljala iz rane na glavi, toda ni se menil zanjo, ampak nepremično me
in
f*
je opazoval, kakor da či« -; g je misli. Ko se je hrup » s ko polegel, je izprevogo^ (Dalje prihodnjič.)
Kupujte obrambne
Gornja slika nam kaže prizor na ladji, ki bo m ameriške vojake v konvoju v Avstralijo. Mnogo kov spi kar na krovu, ker jim to zelo ugaja.
Delavska vdditelja, M se borita za nadvhdo ^ J ski uniji. Levi je sedanji predsednik CIO, P^fP^j/f in desni pa je bivši predsednic John L. Lewis, C ^ izgubil tudi v tem■ boju, bo skoro gotovo odte9 garsko unijo od CIO organizacije.
C

Žrtev podmornice. — Nacijska podmornica je izstrelila torpedo v ta neimenovani tanker nekje ob obali Atlantika. Toda tanker se ni potopil, ampak se je težko poškodovan in delno napolnjen z vodo zavlekel s pomočjo naše bojne ladje v pristanišče.


ŽENINI IN NEVESTE1
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina ^
6117 St. Clair Ave.
; --- --
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BEK^
'ENULIS1I-SLOVENE READER'
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDlNAj
6113 St. Clair Ave. ^ a
i.S
iN
Si