LETO I
UUBUANA, 11. FEBRUARJA 1923.
ŠTEV. 8.
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din,; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna SESev. stane 1 Bin.
LASTNIK* OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI. IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi sc nc sprejemajo. 0ST POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
DR. IVO MOOOROVIČ, Beograd.
diktatur® Nadje.
Nič ni tako odvratno, kot če svobodo vzdržujejo suž-nji ali če imajo glasovalno j pravico oni, ki jim ni nik- j dar na misel prišlo, da bi j mislili ali delali.
E m e r s o n.
Če pogledamo na ta divji lov za poslandškimi mandati in če poslušamo demagoške krilatice teh odvratnih lovcev, dobimo zelo žalostno sliko o naši politični zrelosti, o smislu za čast, o iskrenosti, značaju in moralnem nivoju svojega naroda.
Ti odvratni lovci na mandate se spuščajo v najnižje moralne nižine in tu, iz laži, spletk in demagogije prosijo oni od naroda milost, da jim da svoje zaupanje. Zaupanje narodovo iščejo oni, pa ne zato, ker mislijo, da bodo mogli kot narodni poslanci provesti v delo kake svoje globoke in posebne ideje; ne zato, ker so overjeni o moči svojega duha iti sili svojega značaja; ne zato, ker mislijo, da bodo našli izhod iz težke situacije Domovine; ne zato, ker so prepričani, da bodo v prihod-dnji narodiu skupščini rešili velike probleme gospodarske, agrarne, tr-govsko-promefcne, socijalne, kulturno, državne, mednarodne, oni iščejo zaupanje svojega naroda samo zato, da ugodijo svojim ambicijam, da se morejo nazvati narodni poslanci, da morejo udobno in brezskrbno s poslanskimi plačami živeta in lenariti, brezdelno pohajkovati, včasih intervenirati in sploh poceni trgovati na svoj osebni račun.
Pri takem položaju ne moremo od bodoče narodne skupščine pričakovati nič dobrega. Kajti razen rr kih izjem ' bodo prišli v njo samo Puhle figure in piškave glave, t. j. ljudje, ki so s svojo nesramnostjo, Predrznostjo in radodarnostjo uspeli prevariti narod;	ljudje, katerih
osebne ambicije daleč prekašajo njih sposobnosti in vrline; ljudje, majhni in malenkostm, k; so absolutno nesposobni, da izvedejo večje stvari.
Taka narodna skupščina, sestavljena od heterogenih in po veliki večini koruptivnih, pokvarjenih, sebičnih in nesposobnih ljudi, bo životarila eden, dva, tri ali več mesecev, t. j. tako dolgo, dokler ne pride narod do prepričanja, da so njegovi Predstavniki obsolutno nesposobni za delo v korist obče stvari.
Vsled take heterogenosti in nesposobnosti narodne skupščine bo avtoriteta oblasti in države padala vedno globlje, obča anarhija in nemoralnost se bosta razmahnili, dinar bo padal in padal, draginja, beda in nezadovoljstvo naroda bo pa rastlo bolj in bolj.
Da konča ta neznosni in skrajno težki položaj, bo treba razpustiti skupščino in ponovno apelirati na narod ali izvesti diktaturo, ki mora po vsaki anarhiji neizogibno priti.
Osebna, strankarska ali razredna diktatura bi težko mogla pomoči Domovini. Taka diktatura bi težko mogla dvigniti ugled naše države v očeh inozemstva in ozdraviti narodovo nezadovoljnost. Nasprotno, uverjen sem, da bi taka diktatura še bolj razplamtila plemenske strasti in dovedla najprej do poedinih slučaj' krvi, pozneje pa do jaČjih pretresov •n večjih krvoprelitij, o katerih se ne more vedeti, kdaj in kako bodo končali.
. Zato je potrebno že danes ukreniti vse, kar je treba, da se prehiti osebna ali strankarska diktatura in
?.e nmsto nje utare pot diktaturi 'Zato je dolžnost vseh pravih hatrijotov in poštenih ljudi, da se
danes začno pripravljati in grupirati za volitve po bodoči narodni skupščini.
Organizacija Jugoslovensklh Nacionalistov mora že danes najintenzivneje delati na širjenju in krepitvi svojih organizacij skrbno pazeč, da se v njo ne vtihotapijo ljudje umazane prošlosti, moralno diskvalificirani. Istočasno mora naša organizacija začeti z železno metlo čistiti svoje vrste in izvreči iz svoje srede vse smeti, ki so se tu in tam vrinile v naše vrste. Poleg tega morajo vse naše organizacije že danes delati na to, da se čim čvrsteje in tesneje zvežejo z organizacijo četnikov, dobrovoljcev in sokolov. Te štiri organizacije — stopiv-ši pozneje v ožjo zvezo z ostalimi patrijotslcimi organizacijami — bi si izbrale predvsem skupno vrhovno upravo, katere dolžnost bi bila, da zbere okoli sebe — potom posebnih odborov po vsej državi — vse, kar je poštenega in zdravega v našem narodu, brez ozira na strankarsko, imensko, razredno ali versko obeležje.
Taka organizacija bi morala biti izvedena do časa, ko bo ugotovljena absolutna nesposobnost obstoječih strank in narodne skupščine za delo v korist Domovine. Takrat bi naša organizacija preprečila uvedbo osebne ali strankarske diktature in bi se stavila kompaktno na razpolago Domovini. Ker bi bila narodna skupščina razpuščena in razpisane volitve, bi se osnovala velika naci-jonalistična stranka iz članov naših organizacij, stranka, ki bi mogla nositi ime stranka poštenja ali stranka poštenih ljudi. Ko bi ta stranka popolnoma gotovo pri volitvah dobila absolutno večino, bi mogla stvoriti močno in homogeno vlado. Vlada, podpirana od parlamenta, ki bi v njega prišla od strani naših organizacij aristokracija po duhu in morali, bi uvedla diktaturo Nacije. Njeno dejstvo bi se hitro občutilo, ugled oblasti in države bi hitro porastel v Gčeh državljanov in inozemstva, v deželi bi bil kmalu uveden red in odstranjena korupcija, vsled česar bi razmere v naši Domovini krenile gigantsko k popolni konsolidaciji. Ta dejstva bi brezpogojno povzročila popravo naše valute, padanje cen in porast narodnega zadovoljstva. Da bi to imelo za posledice rešpekt naših sosedov pred nami, o tem ni treba govoriti, ko vendar vemo, da je naša vojska skupno s četniki že danes v stanu, da korenito obračuna z vsakim od naših neprijateljskih sosedov, pa tudi z vsemi naenkrat.
Da bi se mogel ta nacionalistični načrt lažje in tem hitreje provesti v vseh svojih konsekvencah, je potrebno, da nacionalistične organizacije že danes začno točno beležiti vse one inozemce, posebno pa Jude. ki danes tajno ali javno trujejo naše nacfjonalno, socijalno, gospodarsko, moralno in državno življenje. Ta popis je potreben zato, ker bo treba te elemente čimpreje izgnati za vedno iz Domovine, ker bo od njih zakrivljeno škodo trpel naš narod. Istota-ko je treba zabeležiti vse naše državljane, ki se bavijo z tihotap, stvorn, brezvestnimi spekulacijami, navijanjem cen in podrobnimi nepa-trijotskimi posli, da bodo mogli biti najstrožje kaznovani poleg odvzetja koncesije in konfiskacije njih imo-vine v korist države.
Moje globoko prepričanje je, da ne bo samo najhitrejša in najboljša pot k ozdravljenju razmer v naši Domovini, temveč tudi edina pot k provedenju našega duhovnega edin-stva. V tej poti niso svetovani samo pogoji našega moralnega, soci-jalnega in gospodarskega ozdravljenja, temveč tudi našega kulturnega napredka in državnega prestiža.
Nagijonalisti, rešujte Domovino!
ALEŠ POTOČNIK:
Slovenski separatizem.
Odpor nekaterih samo - Slovencev proti jugoslovanskemu narodnemu edinstvu, nezadovoljstvo s sedanjim upravnim stanjem in ozkosrčno shvačanje življenske naloge slovenskega dela našega naroda imenujemo slovenski separatizem. To gibanje Je Pri nas Slovencih breznačelno. megleno in zmešano; vse nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami in z upravnimi težkočami se vedno pripisuje jugoslovanskemu narodnemu edinstvu. Iz tega izhaja po nmenm naših separatistov vse zlo, vse upravne pogreške posameznih oblasti in celo vsa slaba dejanja poedinih uradnikov, politikov in celo zasebnikov. V svojem glasilu separatisti dan na dan dokazuje o. da ne znajo ločiti med idejo jugoslovanskega narodnega edinstva pa med centralizmom, ki ga oni tako ljuto napadalo in pobijajo.
Nositelji tega odpora so mala četica ozkosrčnih 1 udi, zaverovanih v neko idealizirano »samoniklost slovenskega naroda«. Ta samoniklost sestoji po njih mnenju iz Jako dragocenih kulturnih vrednot, da bi bila oškodovana kultura celega sveta. ako bi se te vrednote udejstvovale v novi. številčno krepkejši, gospodarsko in politično iačji narodni edinici. Ne bomo preiskovali, v koliko so naše scvenske plemenske posebnosti tako sijajne, da bi jih bilo ; treba gojiti in skrbeti, da se bohot-| iio razpaselo, dovolimo pa si biti mnenja, da naše pleme v veliko korist lahko izgubi baš tiste svoje posebnosti. ki tvorijo najizrazitejše znake naše »samoniklosti«.
Zato se omejimo samo na to, da posvetimo malo v separatistično-avtonomistični idejni labirint, da si ogledamo miselnost nositdjev tega Ribanja, da pregledamo arsenal njih orožja v tej borbi in proučimo taktiko teh samo-Slovencev. ki so v strahu, da izgube to. česar jim nihče ne jemlje.
Glede borcev za separatizem, decentralizem in avtonomizem, — vse troje moramo navajati v eni sapi, ker vrli borci sami ne ločijo teh stvari in jih vedno istovetijo. — ki so nam znani po vsem njihovem dejanju in nehanju moramo ugotoviti, da se njih obzorje od leta 1914- ni razširilo; podjem jugoslovanske narodne misli med vojno, deklaracijo, prevrat in Politično ujedinjenje jugoslovanskih plemen so prespali, dreml.ieio še vedno in v zaspanosti svoji nejevoljno otepa vajo okoli sebe, ker se jim ruši ozka stavba, ki so si to mukoma postavili in se ji vrinili kot besedniki in edino merodajni pooblaščenci.
Bilo je zelo komodno voditi politiko kampanilizma. Od Drave do Adriie se ie celo ozemlje še dalo pregledati, posebno.^ ker je bila južna Štaerska proglašena za »fremdes Gebiet« in ker so po Nabergojevein padcu prepustili 1 rst in ostalo Primorje njih tisodi. Preko Sotle in Kolpe so mislili samo platonično, Drina na jim je vzbuiala nezaveden strah. Preko Drine so šle njih misli samo ob čitanto dovtipov »Muškete«, ki so se jim sladko smehljali, kajti njih kri je bila preveč samoniklo slovenska, da bi se vzbudila in prekipela ob tako krutih, krvnih žalitvah istopieme-njakov. Zanie so bili Srbi in Hrvatje samo predmet filoloških raziskavami realnih vrednot jim niso priznavali.
Ker pa so se te vrednote uveljavile, in sicer mogočno uveljavile, so se gospodje zbali za svoje hierarhično prvenstvo, vedeli so. da med 13 milijoni ne bodo mogli več sedeti na naivišjih mestih, kakor ie to bilo v
prejšnjih časih, ko so s svojo ideologijo vladali nekaj stotisočem. Med 13 milijoni je pač izbira večja in kriterij voljivosti širji, zato in samo zato so gospodje postali separatisti, avtonomisti, federalisti, decentrali-sti in samo-SIovenci.
Famozna izjava kulturnih delavcev ni v našem ljudstvu ostavila niti najmanjšega dojma, zato jo pre-grnemo s plaščem krščanske prizanesljivosti. Kakor bi bilo pikantno preiskati »kulturno« delovanje nekateri!) deklarantov, vendar opuščamo to preiskavo, ker se s polpreteklo generacijo ne pečamo. Naša je sedanjost in prihodnjost.
Naši separatisti imajo težko stališče v borbi zoper idejo jugoslovanskega narodnega ujedinjenja. Vse kar je v zgodovini naših treh plemen znamenitejšega, je temeljilo na ideji edinstva in ta ideja ie rdeča nit, ki se vleče skozi vso zgodovino do najnovejših časov. Od Ljudevita Posavskega pa do kmečkih uporov in turških vojen, od reformaejie In ilirizma pa do balkanske in svetovne vone. v vseh teh pokretih tvori temelj narodno edinstvo in zavest krvne in jezikovne skupnosti. Ker naša zgodovina pozna pri vseh slavnih pokretih samo idejo edinstva in vsa naša nesreča v preteklosti pohaja iz separatizma, morajo naši separatisti hoditi po dokaze za svoje trditve k drugim narodom. Ej. tu pa tc bera bogata!
Fiamci. Katalonci hi Provansal-ci, Škoti, Irci in Nizozemci, Ukrajinci in Belorusi morajo dokazovati upravičenost senilne ideje naših avtonomistov. Da, g. Radošček je v svojem novomeškem glasilcu izkopal celo egipčanske mumije iz dobe Se-leveidov in jih poslal v bazo za slovensko avtonomijo. Vsa zatirana in
majorizirana plemena in narode navajajo in dokazujejo, da se mora Slovenec v tej državi čutiti tujca, ker to zahteva avtonomistična logika in usoda naštetih narodov. Med temi zgledi pa zaman iščeš Baskov, Lužiških Srbov in severozapudnih Slovanov, ki so klasičen vzgled, kaj nas čaka izven jugoslovanstva.
Baski so zavidanja vreden narod: filologi vesoljnjega sveta si belijo glave zaradi njih, Lužičani so sila zanimivi kot edini ostanek nekdaj mogočnih slovanskih plemen, samonikli so in filološka rariteta. Toda. gospodje separatisti, nas taka usoda ne vabi. nam se hoče živeti, mi hočemo biti subjekt v živem življenju. ne pa objekt učenjaških razprav in razglablanj! Naša država nai bo velika in močna, da nas bo ščitila in da se bomo v nji uvel.av-ljali in živeli življenje, ki nam dosc-dai ni bilo dano: življenje državnega naroda!
Temelj našega naroda je naša ideja, ki nas je vodila dolga in mučna stoletja. Ideja Ljudevita Posavskega, Zrinjskega, Frankopana, ideja pradedov, ki so jih pod Brcž čarni nabadali na kole. ideja tistega, ki je bil naš prvi kralj na razbeljenem železnem prestolu in z žarečo železno krono, Matije Gubca, ideja naših junakov z dobruške in solunske fronte in — last not least — ideja Petra Mrkonjiča. Nam ni treba hoditi na tuje na posodo za 'dejo. Mi imamo korenine doma, v domači s krvjo in solzami posvečeni zernji. Idejo stare pravde so nam zapustili pradedje, ki so zanjo umirali In umrli v solzah in mukah! Sveta le njihova oporoka in mi io hočemo izvesti. Jo hočemo, jo moramo, jo bomo!
JADRANEC:
Fašizem na Notranjskem.
Postojna, nekdaj na svoje narodnjaštvo tako ponosna Postojna, je danes ognjišče fašizma na Notranjskem. in tisti, ki najbolj kuri, najbolj podžiga, je oni »profesor« Urbanaz-Urbani. ki ga je »Orjuna« v svoji predzadnji številki odpravila s krepkim — »pfujem«. Mož se je predlanskim ob prilita vzorčnega sejma smukal okoli raznih jugoslo-venskih politikov in literatov v Ljubljani In vohal povsod, kamor je le dobil pristop, da je potem v faši-stovskem »Popoln di Trieste« ome-taval z naiogabne.šim blatom vse, kar je jugoslovenskega. Prvi dopis le bil seveda tak, da so ga v Ljubljani z veseljem eitali: Urbanz je lisjak in si ie s ton dopisom hotel zagotoviti naklonjenost tistih ljubljanskih krogov, ki so mu ob njegovem bivanju v Ljubljani šli na limanice. Zato pa je potem v drugih dopisih tem nesramneje udrihal po Jugoslaviji in jugoslovenskem narodu. Ta Urbanaz, hrvatski renegat. ki tudi še danes na na podlejši način blati vse, kar je jugoslovenskega. po tržaškem fašistovskem »Popoln« in v svojem židovskem dobičkolovstvu še ogab-nejšeni »Piccolu«, je obenem, kakor že rečeno, duša vsega fašistovskega delovanja na Notranjskem, zlasti že zato. ker dobro nožna naš jezik-Postojnski »fašijo«, ki se je doslej omejeval Ie na »politično« polje, to se nravi, na vsakovrstna nasil-stva proti vsem pojavom našega narodnega življenja pri, celoti in po-edincih, se je sedaj vrgel tudi že na »strokovno« polje ali kakor pravijo Lahi. »sindikalno« polic. Fašisti so začeli ustanavljati med našim ljudstvom svoje »strokovne organizacije« in prvi naš slovenski kraj. ki so ea osrečili s tako organizacijo, so — Senožeče, trg, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini fašizma.
ker se more ponašati s tisto Zeleno hišo, ki je enemu prvih fašistovskih kričačev, ravnatelju tržaškega »Po-pola«, Ginu d’ Angelo, dala ženo, ki danes pljuva na svoj slovenski rod in jezik. V Senožečah sc je ustanovila prva fašistovska strokovna organizacija. a kako se ie ustanavljala, pripoveduje njen ustanavljalec Urbanaz sam v današnjem »Piccolo della Sera«, v svojem dopisu iz Postojne takole:
»Te dni se je v bližnjem velikem trgu Senožečah, kjer je kmetski živeli pomešan z delavskim, zaposlenim v tamošnji pivovarni »Adria«, ustanovil prvi fašistovski sindikat med Slovani na skrajni meji Italije.
Sindikat se ie ustanovil po resnem pretresu položaja s strani vodstva postojnskega fašija, ki so ga zainteresirali za to gospodje Franc Perčič, uradnik pivovarne »Adri-ja«. Josip Meden, senožeški župan iti Josip T o r o š . vodja slovenske šole.
Tudi senožeški župnik V i I h a r je podpiral organizatorje i" Jim daJ na razpolago gledališčece Katoliškega dmštva, k er se ie v nedeljo ob 13.30 imel ustanoviti sindikat.
Nekoliko pred določeno uro se je pred vrati gledaiiščeca, vsega okrašenega s trobojnicami (seveda laškimi!), ustavil avtomobil, s katerega so stopili člani vodstva postojnskega fašija: Ettorc Cavallaro. Vit-torio Stagni. dr. Carmineich, Remo Pistoi in oficijclni govornik prof. Urbanaz-Urbani, vsi v črnih srajcah- (Torej tudi Urbanaz. ki je v Ljubljani tajil, da bi bil fašist!)
Govornik, katerega je župan predstavil poslušalcem, to govori! slovenski ob velikem odobravanju. Primerjal je rusko revolucijo s fe.šl-j stovsko in poiasnieval razvoj, mo-! tre Mn posledice obeh. .Nato je govo-
rti o gospodarski revoluciji, ki se sedaj razvija v Italiii ob strani politi6-oe, ki je že izvršena, in tvori program sindikatov. Končno je govoril
o	fašizmu in Slovencih, ovrgavajoč ugovore nespravljivih Jugoslove-nov, češ, da se veliko fašistovsko gibanje, ki obsega vso Itali o. omejuje le na nizkoten lov na Slovane. Govornik je naznanil poslušalstvu, da je sindikat že začel poslovati in je ustanovil zdravniški ambulatorij
v	Senožečah (Senosecchia), Hruši-cali (Cruscize) in Vremah (Aure-ruio). določivši za zdravnika dr. Carnina. Zaključil je z vzklikom: -Mussoliniju, fašizmu. Italiji eja, eja, alirfa!«
Nato se je v Mlakarjevem hotelu vršila pogostitev, katere so se udeležile wve senožeške slovanske ličnosti.«
Mislim, da temu poročilu ni treba dodajati prav nič, ko si itak vsak s»«ai lahko misli svoje!
Nacionalizem in delavski razredi.
Fizična energija vesoljnega sveta je konstantna. Ne da se ustvarjati niti uničiti. Ona se samo pretvarja iz ene vrste energije v drugo. Solnčna toplota se pretvarja v kemijsko energijo oglja, kinetično energijo ogenj in reke itd. Z ozdom n« to ima vsako telo gotov kvantu«! energije. Telo postane dobro, kadar stopi v odnošaje s človekom r. njegovimi fizičnimi in duševnimi potrebami. Dobra so torei telesa, v katerih se njihova potencijaina energija pretvori v koristno ekonomsko energijo. Kmetski in delavski razred je oni, kateri s svoim fizičnim delom sodeluje pri tem pretvarjanju potencijalne energije prirodne-ara telesa v koristno energijo ekonomskega dobra. Zato so to aktivni razredi vsakega naroda- Oni ustvarjajo ekonomsko moč države. Zato oui morda izpolnjujejo najbolje oni del nacionalističnega programa, kateri propagira aktivnost posameznih energij. Že radi tega sta ta dva razreda na simpatičnejša nacijonali-stom v kolikor dasta vse svoje energije za produkcijo ekonomskih dobrin.
Ta dva izpolnjujeta etični in so-cijalni nrincin nacionalistične ideologije. Zato je treba, da jima nacijo-naiisti pomagajo v borbi za njihove socijalne pravice, za zaščito njunih materijalnih interesov.
Ali človek ne živi samo ob kruhu in vodi in od materialnih dobrin. Obstoii še drugo cesarstvo, cesarstvo kulture in duha.
Kultura človeštva ie sinteza kultur posameznih narodov. Nacionalno rasno kulturo more razviti samo svoboden narod, ki živi društveno živTenie v nacijonalni državi. Kaj je naciionalna država druzega. nego zaiednica Tudi iste rase in jezika, katera živi pokoravajoč se višj-m idealnim principom ter da bi narod mogel »izvršiti etično misijo v zajed-nici človeštva«.
Delavski razred v Jugoslaviji je začel po ruski revoluciji negirati državno zaiednico, a potem tudi nacionalno kulturo kot vobče vsako višie duševno življenje. Naš narod,
o	katerem moremo reči da se 'e v Evropi zadnji osvobodil in ujedmil, moral bi takorekoČ umreti prele nego ie začel živeti. Delavski vodje.
kot vešči demagogi, so vzbudili v delavcu nanižje instinkte, predoču-joč mu sitost trebuha kot največjo
srečo sveta. Borba za socijalne pravice delavca, za njihovo poboljšanje materialnega in kulturnega življenja so spremenili v borbo proti državi in s tem tudi proti nacijonalni kulturi, ker brez svobodne nacijo-nalne države, brez zavednega naci-ionalnega organizma je nemogoč razvoj specefično nacijonalne kulture. V tem času je reagiral naš narod, reagirala je naša nacionalna psi-Ira in spregovorila potom našega nacijonalističnega pokreta. Dokler bodo delavski vodje propagirali tuj. naši rasi neznan anacitonalen materialističen antikulturen nauk čifut-skega komunizma, bodo našli v nas vedno najhujše protivnike-
Tudi delavec mora biti deležen višjega življenja, kulture duha. Tudi on mora občutiti del nečesa kar živi večno, del duhovnega bitja svojega naroda.-In da bi to postal, mora tudi on živeti za ta cili in ne ga rušiti. V tem slučaju se bodo nacijonalistl najnavdušenejše borili za njegove socijalne pravice, ker to zahteva etika nacionalistične ideologije o aktivni energiji vsakega poedinega meščana. katero daje delavski in kmetski stan v polni meri, kot tudi načelo o socijalni pravičnosti. To zahteva tudi nacionalistično načelo
o	prosveti našega naroda.
To bo prodrlo v delavske in kmetske hiše samo tedaj, ko bodo živeli v materialnem blagostanju.
Delavci se morajo torei vrniti v borbo, ampak samo v borbo za svoje materijalne interese, za svoje socialne in kulturne pravice. Mi jih bodemo tedaj pozdravili kot naj-boljše vršilce našega programa, noseč Hm kot nagrado našo nacijonal-tio kulturo katera jim bode utopila živalske nagone in oolemenila njihovo dušo.	(»Pobeda«),
Nečaveno postopanje z brezzašiitnimi delavci.
Znani posestnik rudokopa v Stranicah, g. Lovro Hassenbichl, je odpustil iz službe 15 svojih de« j htvcev in jih pometal na cesto z ’■ njihovimi rodbinami vred. To km« tost si je posestnik rudnika dovo* lil napram delavcem samo zato, ' ker so zahtevali opravičeno zviša* nje mezde.
Sedaj se nesrečniki v zimi in mrazu z otroki in ženami nahajajo brez strehe pod milim nebom, brez kruha in zaslužka. Nad tem ne čl o« veškim postopanjem se zgraža vsak pošten človek. Zahtevamo, da ime« novani gospod sprejme na delo od« j puščene delavce in jim izplača opravičeno zvišanje na mezdo, kajti mi ne bomo trpeli, da bi ka« pitalistični izsesovalci izkoriščali žulje naših delavcev in bogateli od njih, nje same pa bi izročali mra« zu in gladu. Če ostane ta naš apel brez uspeha, bomo prisiljeni na« stopiti z drugimi sredstvi, da zaščit tirno naše delavce.
Naši delavci so kri naše krvi, njih bedo občutimo tudi mi. Nat cijonalisti, ščitite naše domače de« lavcel
Naš organ nosi ime »ORJUNA«, kar pomeni v staroslovenskem jet ziku: vihar; ta vihar naj visoko dvigne prapor našega nacionalizma!
»DRI U N A«
■B——»BMBf waaww v nirm—
Blokaško razbojništvo v Zagrebu.
Povodom blokaških ekscesov, ob priliki katerih je bil smrtno ranjen voditelj zagrebških »Orjunašev«, g. Angjelinovič, je direktorij odposlal centralni vladi v Beograd sledeči brzojavki:
Ministrski savet — Beograd.
Pod vodstvom Kruheka, kaznovanega v Šuflajevem špijonskem procesu, so frankovci težko ranili člana zagrebškega oblastnega in centralnega odbora Berislava An-gjelinoviča. Policija je pretepala ranjenega Angjelinoviča in sedem aretiranih nacijonalstov, ki jih je prej uklenila. Rušitelje države je opogumila popustljivost oblastva, da organizirano vrše svoj načrt za propad države. »Orjuna« se je odločila brezpogojno onemogočiti delo razbojnikov. Ker smatramo, da je vlada narodna, zahtevamo, da se izpuste na svobodo branitelji države in da se pozove na odgovornost zagrebška policija.
Direktorij »Orjune«.
Milorad Vujičič, minister notranjih del — Beograd.
Povodom nezakonitega in nečloveškega postopanja zagrebške policije proti nacijonalistom, braniteljem države in dinastije proti frankovcem najenergičneje protestiramo in zahtevamo, da postopate proti sovražnikom države na način, ki ga zahteva interes države.
Direktorij »Orjune«.
f«*XLCX£SXKX-XZMM;X*XM*3:M^' I ! ■ rinil—
Prvi Trumblčev neuspeh v Splitu.
O.	dr. Ante Trumbič je s svojim paktiranjem zapravil zadnje simpatije Splitčanov, ki so mu bili zavoljo njegovih zaslug tekom vojne iskreno vdani. Kaj je motilo tega zaslužnega moža, da je stavil simpatije tega mesta na kocko in mislil, da bo z enim samim migljajem priklenil blo-kaše zavednemu Splitu na srce?
Dne 31. jan. se je moral na svojo žalost uveriti, da jugoslovanski Split trdno stoji za narodno edin-stvo in da ga niti sam Trumbič ne spravi s tega pota. Sklical je v Splitu sestanek, ki so se ga udeležili poleg nekaj dobromislečih meščanov tudi vsi prikriti blokaši iz Splita. Na sestanku Trumbič ni operiral s frazami o hrvatski orijenta-eiji Dalmatincev in z obtožbami proti državi, kar je njegove poslušalce v Banovini vedno podžgalo do besnosti.
Vendar so naši zaslutili tudi pot! to navidezno nedolžnostjo Truinbi-čev namen, ker se je obdal s samimi emisarji Radičevimi in z blokaši, ki jih vse meščanstvo dobro pozna kot take.
V	znak protesta so naoijonalisti nagrnili pred »Ljudsko čitalnico«, kjer se je vršil sestanek, in na trg pred poslopjem ter so med navdušenimi vzkliki kralju in Jugoslaviji onemogočili zborovanje blokašev. Skrušen je Trumbič zapustil dvorano in osramočen odšel domov. Vso pot so ga spremljali klici nedeljivi in veliki Jugoslaviji.
Ta večer se je mogel Trumbič uveriti, da v borbi za jugoslovansko edinstvo on stoji in pade, blokaštvo pa da v Splitu nima tal. pa naj se zanj trudi Radič ali Trumbič.
Stev. 8.
Demonstracije proti blokaškemn ^agentu g. Kerubinu Šegvicu,
Blokaštvo v Dalmaciji nima sreče: kršna so naša tla dalmatinska, prime se jih samo kleno, dobro seme. To je izkusil poleg Trumbiča tudi hrvatski klerikalec in blokaš Šegvič, ki je prišel te dni snubit Dalmacijo za blok. Toda Dalmacija ni nevesta zg blok, ona sanja o drugem junaku nego je blok s svojimi frankovskimi svati... Iz Bakra se je pripeljal v Split agent Šegvič, da trosi svojo blokaško ljuliko. V pristanišču se je zbrala velikanska množica ljudstva in priredila Šegvi-ču veličasten sprejem z gnilimi jajci. Grozeč z ogromnim revolverjem in pod zaščito 20 redarjev je izstopil s parnika, moral pa se je — zelo neblagodišeč umakniti pred bombardiranjem s klopotci na parnik, ki vozi v Šolto, kjer so se ga sopolntki branili in protestirali proti njegovemu ukrcanju. Med klici: Radičev plačenec, frankovačka hulja i dr. je končno odplul parnik s smrdečim frankovskim potnikom. Tudi
v	Šolti so se dogajali slični prizori in Kerubin šegvič je moral iti dalje in trpeti muke za sveto blokaško stvar. V Radičevi republiki pa bodo praznovali državni praznik svetega Kerubina, mučenika za sveto frankovsko stvar.
Francoski Usti o celjskih do« godkih. »Matin« poroča iz Beo* grada: »Iz Zagreba poročajo beo« grajskim listom, da so včeraj (3. febr.) pri shodu neke pangerman* ske zveze v Celju (Slovenija) Nem« ci sovražno manifestirali proti Ju« goslaviji in Franciji, kar je izzva*
lo	protidemonstracijo s strani ju« goslovanskih nacionalistov. Zvečer je prišlo do spopadov med Nemci in Jugoslovani. V urade panger« manskega^ lista »Cillier«Zeitung« je bila vržena bomba, sedež nem* škega kluba kakor tudi skladišča Nemcev so bila od množice razbi« ta. Javljajo, da je bilo več ranjenih in je policija več oseb zaprla.« — Sumimo, da je gorenjo vest poslal g. Hribar.
HRIBAR *
»Nacijonalni ihlok“ u Subotici nije uspeo.
U zadnjem broju naše »Orju* ne« doneli smo vest našeg subo« tičkog organa »Principa«, da se je u Subotici osnovao »Nacionalni blok«, koji bi za izbore okupio sve naše nacionalne elemente u borbi protiv neprijatelja naše države. Ta akcija, na žalost, nije uspela. U ovoj stvari »Princip« kaže: »Ako rezultat izbora bude na delu po« kazao, da je državni i nacijonalni interes zahtevno ovu koncentraci« iu, onda če jugoslovenski naciona* listi smeti i morati narodu kazati: da na njima ne leži odgovornost i da su oni učinili svoju dužnost. Mi čekamo rezultat izbora.«
■cr. vaMnooHcuifi
Še celjski dogodki44.
Gospod Hribar ie še ob 10. zv. na dan »Jagaballa«, ko mu je g. Senekovič telefoniral, da ne bode mogel vzdržati reda, zapovedal: »če ni drugače pa streljajte.« Isti Hribar kol 1908. leta.
Nepotreben nasvet. G. Hribar nas po policiji opominja na posledice, katere bi lahko imeli naši neosvobo-jeni bratje na Koroškem v slučaju, če bodemo še nadalje preganjali nemškutarje. Vprašamo g. Hribarja ali je sploh kdaj protestiral prolfi preganjanju naših koroških bratov, katero se vrši dnevno. Ali ve g. Hribar, da se trpljenje naših bratov sploh več stopnjevati ne more?
Vodstvo Ciril Metodove družbe vprašamo ali je res, da se je poslal pred celjskimi dogodki v očigled »Jagaballa« na celjsko podružnico brzojav, v katerem se članom odsvetuje vsak nastop proti Nemcem? Če je to resnica, potem je to škandal prve vrste in vodstvo spada tja kamor Hribar! — Hočemo točen odgovor, slepomišiti ne damo v naših nacijonalnih organizacijah, pomesti treba z vsemi priveski nacijo-nalulh izdajic.
ORJUNA OST A JE -j	PUTUJE.
Razgovori u Ministarstvu unutraš* njih dela.
Ministar: Sto se je gospodi* ne Namesniče dogodilo u Celju?
Hribar: Gospodine ministre, strašne stvari; sve pliva u krvi — sve je u plamenul j Ministar :Koliko imade mrt* vih, koliko ranjenih?
Hribar: Nema mrtvih, a ra* ra«rapnjenih ne«ne«ma.
Ministar: Sto je izgorelo; koga ste uapsili?
Hribar: NUnUništa nije iz* gorelo — u«u«uapšenih ne«ne«ma!
M i ni st ar: Šta se je dakle dogodilo?
Hribar: Ni«ni«ništa.
Ministar; Zašto ste Izdali manifest na narod?
Hribar: Pretpremaglio sam
se.
Ministar: Šta hočete, gos* podine namesniče?
Hribar: Hoču da raspustite Orjunu, oni me ne vole, oni rade protiv mene, a ja sam država, ergo
—	oni rade protiv državel
Ministar: Kako bi bilo da
vi	podete na Reku za našeg posla* nika; razume se kad se urede (t. j. nikad!) prilike na Reci.
Hribar: (češka se po glavi) Oh, ja! Dobro, dobro — tamo ne* ma orjunaša, tamo ču da radim za dobro naroda, država { gospodine
Windischgratza ...
Eto; tako je Hribar isposlovao, da se Orjuna u Sloveniji raspusti, a da on pode na Rijeku.
MISLI IN ŽELJE.
1.	Nikdar več nočem drezati v sršenovo gnezdo »Orjuna«! O ne!
H.	Zelo bi mi bilo drago, biti minister do smrti!
lil. Kako lepo je voziti se v av* tomobilu z državnimi zastavami!
IV. Oh, če bi mogel zavarovati vsa ministrska poslopja v Beogra* du! Bil bi zavarovalni agent nad vsemi agenti, a pri svojem narodu bi si stekel nesmrtno slavo! V se za narod in domovino — želodec!
V. Kako drago bi mi bilo, če bi se uvedla v naši državi poligami« ja! Kakšna enakopravnost je to!? Turki imajo v naši državi to pr a* vico, a mi pošteni kristjani pa ne!
VI. Če bi ne bilo te vražje »Or* june«, bi mislili vsi, da sem človek brez madeža, vzoren patrijot in značajen mož!
Vil. Ostalo mi je še dovolj trd* ne volje in energije — da grem na Reko za našega delegata.
Ivan Hribar.
LJUBO D. JURKOVIČ:
(3).
Obojica su prošli nemlrnu noč; niti oka nisu zatvorilj. Pod dojrnom jučerašnjeg proma-tranja, izmedu sna i jave, tupo su gledali u mrak ... Jedan je mislio na drugoga i svaki je svoju haljinu čvrsto pritiskivao svojim grudima i usnaina. Obojica su nekako osečali kako če se sutra priljubiti njihove ervene usne žedne mladosti i života...
Veselin se probudi ranije nego obično.
Zora je svanula i baca na belo cveče baja-inovih stabala blagu ružičastu boju, što celom kraju daje osobit čar i lepotu. Slavulji i druge ptice pevale su pesme prolječa...
.— Večeras ču ju zagrliti jako, jako — go-vorio je tiho Veselin, koji se je tog jutra ose-čao nekako višini i drukčijirn, a pri tom bi za-klopio oči i stiskao zube — pa če danas, sutra moja da bude, i to sva — sva moja ...
—	Večeras, oj Zoro i Lado mila, kad se Veselin bude divio zalazu sunca, Svantevde dobri, priredi igru lepšu i veču od jučera, i tad nek se opet nasloni na moje rame, a ja ču ga tada polako, polako, i da ne opazi, vruče zagrliti ko što majka grli rodeno svoje, pa ču ga ljubiti i ljubiti dugo i dugo...
Od prilike tako je govorila sama sobom mlada Andelija, koja se je tog jutra ranije usta-la i koja je nekako nehajno šetala po dvorištu. Sad jednom, a sad drugom nogom bacala bi piljke i kamenčke, koji su joj dolazili ispod nogu. Kad bi pomislila na Veselina tresla bi se celim telom ko da ju je uhvatila neka ledenica.
Obojica nestrpljivo dočekaše predvečerje.
Kad je bilo vreme obojica su se mučke pri-bližili i ovog se puta nisu ni pozdravili onako toplo kao obično.
Vladao je opšti mir i tišina. — Samo po-kadkad čulo bi se zvono Veselinova vilaša Vra-nočila ili Plavočila...
I ovog su se puta hteli pozdraviti jasno i glasno kao do tada; hteli su se ponašati kao da se u njihovim dušama nije pojavilo nikakovo osečanje, kao da se u opšte nije ništa dogodilo, ali, naprotiv, obojica učutaše kao nikad do tog dana.	tj	*	t«	14
Andelija je vrlo dobro osetila to čutanje pa da razbije tišinu, uh vati na jednom svoje najmi-lije j^nješce i s njime se je igrala kao juče.
Veselin je dalje čutao i čutao. Kad je Andelija pustila iz svog naručja svoje milo janje-šce, Veselin ga uhvati i poljubi ga u šarene obraze pa reče Andeliji:
-- Znaš Andelijo, nazvati čemo ga Vrba-nom.
-- Oh, lepo — dobro, dobro — odobri mu Andelija — daj mi ga, da ga zagrlim, Vrbane moj beli!
Veselin davajuči joj janješce iz ruku pri-bliži se Andeliji. Od nnilošte počeo je plesti svojim prstima rudastu Vrbanovu vunu. i tako se je dotakao njene vruče ruke... Malo zatim ! ulivati iz krila Andelijina Vrb.ana i čvrsto ga je pritiskivao svojim junačkim grudima. Činilo mu j se je kao da u nartičje drži nešto sveta — nešto i Andelijina...
Sve te osečaje, koji su se u njemu radali, on nije znao i nije mogao da kaže Andeliji. Premda je tog jutra bio tvrdo odlučio, da če joj tanko i potanko kazati sve što je i kako je, on joj tog trenutka nije kazao ništa; pridržavalo ga je nešto nepojmljiva i potajna.
Pri zalazu sunca nebo se je zašarenilo još lepše od jučera, 1 oblači su bili lepši od juče-rašnjih...
U tom trenutku i Veselinom i Andelijom zavladao je neki strah od nečega, što ni sami, u svojim prostim 1 naivnim dušama, nisu znali protumačiti.
... ali ipak, nekako nehotice, sedoše i na-mestiše se jedan do drugoga — i na kraju kra>-jeva zbilo se je sve onako kako su obojica na-
slučivali.----------
Kad je pala noč, zadovoljni sami sobom, sakupili su blago i podoše svojim kučama, upo-redo kao obično.
Veselin je koracao čvrstim korakom, a kako koracaše, na mahove, poput malih obla-čiča, dizala se je ispod njegovih nogu ervena zemljana prašina.,.
Obojica su bili veseli i razdragani. Glavu su držali visoko i ponosito kao dobitnici velike slave.
Na raskršču pozdraviše se kratkim, slat-kim i milim:
— Zbogom!
Iza nekoliko dana, drhčučim glasom, go-vorio je Veselin Andeliji:
— Znaš Andelijo milo moje, ti češ da budeš moja žena — spremaj se za uda ju!
Izgovorivši ove poslednje reči, Veselin ju je gledao otvorenim očima iz kojih je izlijala živa vatra i momačka snaga, a pri torne je neopaženo ukočio ruke.
— Hoču! — Kratko odgovori Andelija.
I nju obuze neobična draž i strah zapla-šene ovce, pa nekako bez svesti pude u zagr-ljaj Veselina. a on ju čvrsto pritisnu svojim ju-načkim prsima...
Bilo je to kraj izvora vede, ispod onog brežuijka na kome je mirno pdsla njihova bela vunjač...
Podne proljetoog dana.
Beli i šareni poljski cvetiči, koje obleču ša-rcni leptiri, vesele se pomladenom suncu...
Voda blistajuči i srebrcneči se, i milo žu-boreči, vijugala se je kroz zelenu travu...
Male i lagane ševe, pevajuči pesmu mladosti i života, podigle su se i vinule nebu pod oblake, zanosnim i odlučnim trzajima. • • (Nastavlja se.)
MATIJA GUBEC.
Ob »riliki 350-Ietnice kmetskega punta.
Mnogo stoletij so izrabljali naš kmetski narod njegovi krvni sovražniki. Z velikim trudom in s krvavim notam na obrazu je obdeloval naš kmet svojo rodno zeml© edino zato, da je užival sad n,egovega truda gospoda, grofje in baroni, kateri niso nič delali, a so bili postavljeni od švabskih in madžarskih oblastnikov. Naš kmet je živel v suženjstvu In nevednosti. Z n im se ie postopalo slabše nego z živino!
V	XVI. stoletju, za časa kralja Maksimiljana je prestopil fevdalizem, posebno v hrvatski banovini, vse meie. Kmeta so izrabljali in zapostavljali na neverjeten način. V tem zapostavljanju se je posebno odlikoval susjegradski vlastelin Franc Tahi. Ta »je bil nasilen, ohol in krut. S svojimi kmet. podložniki ie ravnal slabše nego z živino.
Užaljeni kmetje niso več mogli prenašati takega poniževanja in žaljenja. gnani od bede in nevolje so se vzdignili in priželi prvič za orožje leta 1573. v okolici Susjedgrada in Stubice. S tem uporom je hotel naš kmetski narod zadovoljni več svoj užal.eni ponos nego svoi prazen želodec in utrujeno telo.
Kmetski upor ni uspel tako hitro. Kmetje so se pritoževali in iskali pomoči. ali vse za stom. Hrvatski sabor ie obsojal proti Tahovim nasilstvom uporne kmete in jih je imenoval »Izdajalce domovine!«
Kmetje so bili sedai še boli užaljeni nego preje, prijeli so za orožje *n se hoteli s tem osvoboditi, rešiti se gospodarske sile in nepravice. Pod geslom »Za staro pravdo« so se borili, kot so izjavili po neuspelem uporu na sodnij, »za občno svobodo m stanovsko enakost«, kar ie oome-ml° za odpravo fevdalizma, potem !Za splošno plačevanje davkov, ob-‘-no vojaško dolžnost za obrambo domovine ter podreditev carine in mitnine v korist trgovine in prometa.«
Kmetje so se zavedali onega, kar so zahtevali. Vedeli so, da brez splošne svobode ni za nje nikakili pravic m dobrin. Ta kmetski upor ni bil samo upor ekonomske narave, nego je bil prava revolucija, katera ie zadevala popolno politično osvobojene. s pomočjo katerega bi se kmet-
tudi ekonomsko osvobodili. Ivan Vrač iz Pušče, eden izmed vodji UDornih kmetov ie izjavil pri prebavi sledeče: »Če bi premagali gospodo. bi osnovali posebno carsko vlado v Zagrebu. Tu bi sami pobi-rah davke, pa bi se tudi sami brigali Za varstvo mej (pred turškimi na-nadi).«
Središče tega kmetskega upora
1,1 »vlade« je bila Stubica. Upor je v°dil Stubičan Matija Gubec,
»Za staro pravdo«.
a četam je poveljeval Brdovčan Ilija Gregorič. Uporniki so sami ubili revolucijo podložnih kmetov v velikem stilu. Morali so pobuniti in pridružiti svojim četam kmete grofa Erdodyja v Jastrebarskem in Car-gradu (na Sotli), potem žumberške uskoke ter kranjske in štajerske kmete. Kmetske čete rekrutirane iz vseh krajev, morale bi udariti na Zagreb in tam gspodi diktirati mir.
V	začetku februarja leta 1573. so krenile čete pod vodstvom Gregoriča na južno Štajersko. Tem so se pridružili tudi štajerski kmetje. Ta prvi poskus upora ni uspel. Dne 8. februarja 1573 so plemiški vojaki potolkli in razgnali kmetske čete. Gregoriča so vjeli na begu, ga odvedli na Dunaj, k.er je bil obsojen. Pozneje so ga usmrtili v Zagrebu.
Medtem so, 9- februarja istega leta potolkle plemiške čete bana škofa Jur ja Draškoviča pod vodstvom Gašparja Alapiča, drugi del kmetske vojske pod vodstvom Matija Gubca blizu stubških toplic- V teh uporih je poginilo innogo kmetov. nekaj v bitkah, a še več jih je bilo pomorjenih v vjetništvu.
Tirani in pijavke kmetskega naroda so- se na nečloveški način maščevali nad vodjem kmetskih uporov Mati.em Gubcem. Osumili so ga, da se je proglasil za »kmetskega cesarja« in ga zato mučili na strašen način. Obsodili so ga na smrt, ampak kakšno: na Markovem trgu v Zagrebu so ga najprej mučili z raz-belenimi kleščami, nato pa so ga kronali z razbeljeno železno »krono«.
Ta zločin nad našim kmetskim narodom, nad njegovo pravico in svobodo je maščeval čas. Moralo je preteči skoro 350 let. da se je kmet rešil fevdalnega gospostva: treba je bilo 350 let. da se ie uresničil sen Matije Gubca in njegovih tovarišev, treba je bilo 350 let trpljen a in muk, da se je vrnila stara pravda.
Danes ie naš kmet osvobojen, ži-
vi	v svoji državi, ima svojo ustavo, ima svo o narodno skupščino, v katero mora poslati svoje najboljše in naipostavnejše sinove, kateri bodo tako uredili našo narodno državo, da dobi naš kmet svojo »staro pravdo«.
Razbeljena železna krona, s katero so kronali naši sovražniki Matijo Gubca in z njim ves naš narod, se je spremenila v zlato krono svobode. S to krono bodemo kronali našega narodnega kralja Aleksandra KaradordeviČa. čigar pradedje so bili navadni kmetje.
Slava narodnemu mučeniku Matiji Gubcu!
Živel narodni junak kmetski kralj Aleksander!
JOVIČA M. SILOBRCIC:
Naše vrste v Sloveniji se širijo . . .
Zelo dobro in kaj rad se spominjam onih dni, kateri so bili na nas ' JPlitlu tako veseli, onih dni ko so acele prihajati vesti, da se širi na-• 1 organizacija tudi izven Dalmacije. ko je nacijonalistični pokret pre-opil njene meje in se začel širiti po ;'ej Jugoslaviji. Reči morem, da je on izmed vseh najlepši oni dan, ko rno zvedeli, da se deluje na osnutku naše organizacije tudi v Sloveniji in to v beli Ljubljani in da je ^nimanje za Orjuno vedno večje. Želeli smo in čakali, da tudi Slo-
vph1Ju si°pi v naš P°kret, ker smo eaeii. da čaka našo organizacijo v
dn.n11? v,elika nal°ga, katero bo-SL | sinovi tudi izvršiti. Zato smo z velikim veseljem prijeii Prve vesti, katere so nam javljale, da snuje par mladih in navdušenih Jugoslovenov našo organizacijo v LJubljanl In v vsej Sloveniji. Verovali smo, da se bode pokazala tudi tokrat, kot večkrat prej, jugoslovanska Slovenija v nacijonalistič-nern Pokretu, in da bode mnogo ntipomoglo pri razvidu našga po-. ,reta in pri vstvarjanju njegovih vS. Smo prepričani, da bode iz-iih :na^ nokret v teh ogroženih kravjo veliko nalogo, in da bode onn ^l°veniia jugoslavenska in za
ka*BS^av?',kot je t0 že Preie P°-m dokazala.
se '	. se Prevarili! Naš pokret
kra*! ^a?širil iz Ljubljane po celi po-tnahniTln ***** čedalje večji ra*z-
•	Jugoslaveni Slovenije so že v
naših vrstah katere so vsaki dan večje in kompaktnejše in širijo idejo jugoslovenskega nacijonalizma to in onostran državne meje.
Slovenija je spoznala, da odvode svoje brate, kateri trpijo v 20. stoletju pod Italijani in Nemci edino tedaj v okrilje Jugoslavije, če se bode sama oprijela jugoslavenske ideologije, če se bodo njeni sinovi vidno udejstvovali v našem nacijo-nalističnem pokretu in se tako postavili v službo te države in nacije, Veseli nas in ponosni smo radi tako hitrega širjenja našega pokreta v teh krajih in radi tako trdne volje JugosSavenov Slovenije, da so ojačili naše vrste, in da bomo mogli skupno z nacionalisti ostalih krajev naše domovine, raztrgati verige onih bratov, ki so še vedno v suženjstvu, in delati na ojačenju in Tazvolu naše države in edinstvene nacije.
Slovenija mora nadaljevati to pot, pot jugoslavenstva in zidanja države. Ona mora zavrniti vse separatistične pojave in zaklicati I vsem, kateri ji hočejo dati rdečo ali črno ali pa črno-rdečo barvo, da naj i30^j°’ ker jih bode ona sama odbila od sebe kakor svoje ostale izrodke. Reči jim mora najodločnej-
i	se, da je njena bodočnost edino v j edinstveni Jugoslaviji in ne v kate-
l	emkoli mtemacijonalizmu.
. Trdno smo prepričani, da pojde Slovenija svojo pot in da bode v najkrajšem času prav do mozga nacionalistična. Nacijonalisti ostalih krajev naše domovine, gledajo z budnim očesom na razvoj našega pokreta in so pripravljeni vedno, ob danem znamenju, priskočiti na po-
moč. da izvedejo vse do konca in tako izvršijo željo vseh Jugoslave-nov Slovenije, željo, da bode ona popolnoma jugoslavenska in nacije nalistična ter da tako doprinese svoj veliki del kateri ji pripada, k izgraditvi skupnega hrama.
Slovenija vzdigni visoko prapSF Jugoslavenstva, katerega si prijela v roke In drži ga v dostojni višini Izvrši svojo veliko misijo, ki ti pripada. Krepi in vlivaj vero v neosvobo-jene brate, ker ako bodo oni videli, da siti enodušno jugoslovenska, bodo vedeli, da ni daleč dan njihovega osvobojenja. Naj po tvojih krajih in v tvojih sinovih zašumi vihar našega mladega in svežega nacijonalizma, kateri ti da znak močne rase, ki bode vrgla od tebe vse one ki noče d da bi bila jugoslavenska in, ki nočejo, da bi bila naša. Slovenija bodi pozdravljena v znaku prebujenega nacijonalizma in v tem imenu: sPomozi Bog Slovenija!«
Stines v Bosni?
Od zanesljive strani smo obveščeni, da bo Stines v kratkem neofi-cijelno posetil Bosno. Kaj bo storila vlada v zaščito svojih interesov nam ni znano. Na vsak način pa je potrebno, da javnost pravočasno spozna pomembnost! domače industrije, da jo zamore tudi zaščititi pred pohlepno špekulacijo tujega kapitala.
Bosna bogata premoga in železa, je dežela z bodočnostjo težke industrije. Vsi obrati so danes skoraj še v državnih rokah, vendar je evidentno, da državna uprava ne bode mogla v doglednem času iz primitivnega sistema ustvarili celih industrijskih blokov, četudi obsega po načrtu strokovnjakov, investlicija precejšen del reparacijskega materi-jala. Akcijska družba bo sigurno dosegla lepše uspehe, (seveda pod državno kontrolo), ker bo skušala s povišanjem produkcije doseči krepko bazo konkurenčnih cen. Ni dvoma toraj, da stojimo v Bosni pred zanimivo borbo za intencije najrazličnejših velekapitalističnih interesentov.
Po nacijonalno - ekonomski metodi, bi se moral v Bosni udejstvovati jugoslovanski kapital. Po točnih podatkih, pa je efektivna potenca le tega nezadostna, posebno ker naša nesigurna gospodarska orijen-tacija ne dovoljuje močne koncentracije. Tuj kapital — ante portas — Stines, je dolgo časa oprezal in mešetaril! Ali smatra morda baš se-daijni finančni položai najugodnejšim v dosego svojih špekulacij? V tem važnem momentu bi bilo kritiziranje naših razmer brezplodno! Skušajmo rajši na podlagi danih razmer doseči položaj, ki bi bil kolikor mogoče ugoden za nas.
Priznavamo, da bi Stinesov organiziran kapital ustvaril v kratkem času v Bosni veleindustrijo, — Ei-fel v drugi izdaji, — da bi se opomogle izdatno tudi naše finance, ako bi participirala država na dobičku. Odprto pa bi ostalo vprašanje koncesij, ki naj bi tvorile ekvivalent tem ugodnostim.
Se ena rešitev tega problema bi prišla v poštev: združitev vsega razpoložljivega domačega kapitala z dosedanjo državno upravo. Gospodarski strokovnjaki bi imeli tu jako interesantno nalogo.
Mi, nacijonalisti, smo v principu proti vsaki 'intervenciji tujega kapitala, koncediramo pa možnost njegovega udejstvovanja pod strogo nacijonalno kontrolo le v toliko, da nikdar ne bi mogel doseči dominantne veličine)
Še o g. Hribarju,
ZRNA.
Halo! — H al o! Tu »Jugo* slovenska tiskarna« Kulovec. — Halo! Tu Policijsko ravnateljstvo.
— Iz po.vsem verodostojnega in zanesljivega vira smo zvedeli, da namerava tukajšnja Orjuna napa* sti našo tiskarno. Prosimo vas najt udanejše hitre in izdatne pomoči.
— Je že dobro; bomo poslali stražo, pa vsak kdor gre noter se bode moral legitimirati (seveda ne z orjunaško legitimacijo).
| Tako nekako se je vršil te dni
I	telefonski pogovor, katerega nam | je izdal naš zaupni škrat »Jugoslo* j vanski«, kateri je zapisan na tU ! skarni z velikimi črkami, sicer pa j se pri njej nahaja v smeteh.
— Hlače prosimo pošljite pet rici . .
Neki ljubljanski Ust trdi, da neki gospod lansko leto ni zavaroval državnih poslopij. Mi bi izjavam gotovih ljudi verovali, če bi ne bllj u-verjeni, da ti ljudje — Ijtžejo.
Hribar - Windischgr atz.
V ilustracijo, kako se pri nas dandanes »vlada«, podaemo širši javnosti dva interesantna dokumenta, iz katerih se jasno razvidi me-šetarija g. Hribarja na račun državnih interesov.
I.
Pokr. upr. za Slovenijo oddelek za notranje zadeve.
Pov. št. 1840/IV.
Zaupno.
Gospodu
agrarnemu direktorju
v Ljubljani.
na znanje s pripombo, da je v državnem interesu, da se sekvester nad dr. Hugo Windischgratzovim posestvom v Planini pod nobenim pogojem ne ukine. Blagovolite o tem mojem stališču eventuelno izve-stiti tudi ministrstvo za agrarno reformo, ker je smatrati Hugona Win-dischgratza za najizrazitejšega nasprotnika naše države.
V Ljubljani, dn* 6. dec. 1921.
Pokrajinski namestnik:
Ivan Hribar.
II.
Pov. št. 197.
Ministarstvo za notranje zadeve — oddelek za Slovenijo
Beograd.
Čast mi je predložiti poročilo vi. svetnika dr. Vodopivca o preiskavi, uvedeni na ustne pritožbe Hugona Windischgratza, veleposestnika v Planini, proti postopanju državnih oblasti, zlasti proti postopanju državnega upravitelja njegovega veleposestva Atanazija Rističa.
Iz osebnih opazovanj in iz razgovorov z Oton. Windischgratzom, stricem Hugona Windischgratza in posestnika znane vile na Bledu, sem se prepričal, da rodbina Windisch-grStzov ni naklonjena bivšemu avstrijskemu kralju in da Habsburžane direktno mrzi to na iz razlogov, ker se le soproga Otona Windisch-gr&tza, ki je hči pokojnega cesarjeviča Rudolfa oziroma vnukinja cesarja Franca Josipa, obnašala slabše, kakor najslabša pocestna vlačuga. Radi tega so vsa poročila o sestankih Karlistov na WindischgrS-tzovem gradu Haasberg netočna in so policijske odredbe, M so bile izdane proti Hugonu Windischgrfitzu iz suma, da je Karlov pristaš in da podpira Karlistovsko propagando, po mojem mnenju nepotrebna. Zadobil sem tudi (prepričanje, da ie Hugonu Windischgratzu danes žal, da je v prenagljenosti in razburjenosti radi postopanja naših oblasti optiral za italijansko državljanstvo.
Iz sklepnega odstavka priloženega poročila je razvidno, da Hugona Windischgratza ni smatrati za protivnika naše države. Znano mi je, da so izvestni italijanski krogi nagovarjali Windischgratza, da naj se pritoži kot italijanski državljan proti sekaturam naših oblasti v Rimu ter diplomatičnim potem zahteva odpravo teh sekatur. Da se Windischgratz temu nagovarjanju ni udal in da skuša doseči odpravo omenjenih odredb potom naših oblasti mu je vsekakor šteti v dobro.
Windischgratz je slednjič pripravljen izmeniti svoje, naši državi nasprotne uslužbence z drugimi z našega stališča zanesi ivimi liudmi.
Zame ni dvoma, da so Italijani o namerah in ciljih Rističa in njegovih tovarišev poučeni in da so fašisti nasilstev ne bodo ustrašili, da Rističa odstranijo.
Iz vseh teh razlogov in želji, da se izognem diplomatskim incidentom z Italijo, ki so po mojem mnenju neizogibni, ako ostane sedanji državni upravitelj Windisch-gratzovega veleposestva na svojem mestu, si dovoljujem naslovno ministrstvo nujno prositi, da ukrene pri pristojnih ministrstvih čim prej vse potrebno, da se državna uprava Windischgratzovega veleposestva sploh ukine, ker bi za varovanje interesov agr. ref. zadostovalo nadzorstvo, ali da se, ako bi to vendar ne bilo mogoče, vsaj Ristič zameni z drugim državnim upraviteljem, ki bo glede upravičenih zahtev na-pram posestniku koncilijantnejši, in ki ne bo nudil sosednim itažijanskim | fašistom tako vidnega cilja za stre-' ljanje.
Pripomniti imam, da bi v slučaju diplomatskih reklamacij s strani Italije, po mojem mnenju na splošni položaj, naše stališče bilo slabotnejše od italijanskega in da zato ne kaže izpostavljati se četudi le neznatnemu porazu.
Ljubljana, 9. marca 1922.
Ivan Hribar L r.
Tako torej ta visoki funkcionar in vzvišeni diplomat menja od 6. decembra 1921 do 9. marca 1922 svoje mnenje. Menja ga samo radi zanimivih razgovorov z g. Otonom Windischgratzom, posestnikom znane vile na Bledu. Pri tem so njemu ti razgovori več vredni, kakor vsa poročila in odredbe državnih oblasti, katere on, državni funkcijonar in čuvar teh odredb imenuje seka-ture.
Iz celega je jasno razvidno, da gre tu le za grdo agentsko mešetarijo, katere žrtev je bil gospod Atanazije Ristič. Ta Ristič je kot državni upravitelj napravil zelo pasivno veleposestvo tekom kratkih mesecev visoko aktivno. Toda ta Ristič je obenem skrbno motril delovanje Wind!ischgratzovo, kar bodemo prihodnjič dokazali, in to vse
v	korist države. Da Windischgr&-tzom to opazovanje ni bilo ugodno je jasno, zatorej gonja proti njemu, dasi jim je prislužil lepe stotisočake. In ti ljudje, kateri se na pristojni oblasti niti enkrat niso pritožili, se obrnejo na najvišjega zaščitnika države za posredovanje in ta, v na-sprofcstvu z vsemi predpisi uradnega postopanja, jih sprejme kot klijente, jih vzame v zaščito, se vmeša v poslovanje njemu nepodrejenega urada in s svojim krivim subjektivnim in tendencioznim poročanjem doseže, da se poštenega, državi koristnega uradnika kratko malo brez navedbe vzroka vrže na cesto. To je korupcija, tu leži tragika naše države. od tu izvira vse zip. V prihodnji številki bodemo dokazali, da vsa mogoča zakonita sredstva, vsa mogoča zakonita pota niso bila v stanju preprečiti tega dejanja, ksi Je očividno v škodo naciji in državi.
Javnost pa naj sodi, v kakšne roke je položena dobrobit naše države.
* ♦ ♦
G. Ivan Hribar.
Maribor, 8. febr.
Nedavno je g. G. N. v »Slov. Narodu« pel slavo pokrajinskemu namestniku Ivanu Hrbarju ter opi* soval njegova zaslužna dela za slo* venski narod ter za naše osvobo* jenje. Gospod je star in živi oči* vidno še vedno v oni dobi, ki je bik z izidom svetovne vojne za vedno zaključena. Ker stojimo slejkoprej na stališču objektivne pravičnosti, ne bomo zanikali go* tovih dejstev, ampak priznamo odkrito, da si je mož, ki stoji da* nes na čelu Slovenije kot kraljev namestnik v dobi pokojne Avstri* je res pridobil nekaj zaslug za na* šo stvar, oziroma si je vsaj pribo* ri nekak nimbus narodnega muče* nika. Kakšni motivi so ga pri tem vodili, o tem ne bomo razpravljali; zlobni jeziki trdijo namreč, da je bilo vse njegovo delo le osebna ambicija in — koristolovstvo. To* da to je vprašanje, katero naj rpz* reši bodoči zgodovinar naše zad« nje dobe pred svetovno vojno; mi kot kronisti današnjega dne k n* statiramo samo eno, da je gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar zagrešil po osvobojenju naše do< movine toliko grehov, da ti grehi daleč odvagajo eventuelne zasiu* ge v predvojni in v vojni dobi. Mi ne odrekamo nikomur zaslug, ni* kakor pa tudi ne dopuščamo, da bi kdo, pa bodisi kdorkoli, na ra* čun teh nekdanjih zaslug počenjal danes stvari, ki zaslužijo vso ob* sodbo naroda. Dan se presoja po večeru, tako bo tudi zgodovina z nami vred presojala Ivana Hri* barja po njegovih sedanjih in ne nekdanjih delih in ta zgodovina ga bo obsodila, ta zgodovina mu bo nadela črno ime slovenskega iiiijalta.
Pri nas v ses črnem ozemlju Slovenije je . naš narod pTed in med svetovno vojno bil suženj nemških nacijonalnih imperijali* stov in eksponentov zloglasnih Habsburžanov. Odveč bi bilo zno* va naštevati vse krivice, katere so zagrešili Nemci in njihovi pomoč* niki nemčuTji nad našim ubogim slovenskim ljudstvom. Zato ni čudno, če je ono ljudstvo, ki je
Stran 4.
►ORJUNA«
Stev. 9,
kljub vsemu terorju ohranilo vsaj še nekaj narodne zavednosti, po# zdravilo osvobojenje kot zoro no« vega dne ter pričakovalo, da se mu bo vsaj v narodni jugosioven« ski državi godilo bolje kakor po* prej v tuji Avstriji. Pred vsem pa je to ljudstvo pričakovalo, da bo
v	novi narodni državi rešeno nemških krempljev ter bo vživalo, ako ne morda očitih predpravic, vsaj enake pravice kakor nekda« nji zatiralci. Spočetka je tudi res izgledalo, da je z vstajenjem Jugo* slavije napočila naša doba; toda ko je prišel na najvišje mesto v Ljub« Ijano nekdanji »narodni mučenik« Ivan Hribar, je bilo tudi tega kma« lu konec. Pričela je doba protezi« ranja naših nekdanjih tlačiteljev ter današnjih naj hujših sovražni« kov naše države, Nemcev. Vsi re« kurzi Nemcev na škodo sloven« skih strank so bili ugodno rešeni. Po zakonu bi se morali oni Nemci, ki so optirali za Avstrijo v goto« vem roku izseliti. Tudi to se ni zgodilo, Vsi so še tu in — dobi« vajo celo ponovno koncesije za razna podjetja in obrate. Naselju« jejo se pri nas razna tuja podjetja, ki ustanavljajo s svojim importi« ranim delavstvom prava gnezda nam in naši državi nasprotnih ele« mentov. Da, prišli smo tako daleč, da so stotine naših zavednih do« mačinov in Primorcev brez posla, dočim sede po večini naših »naci« jonaliziranih« podjetij od prvega do zadnjega sami tujci.
Nemci so gosp. Ivanu Hribarju »Staatstreu«, čeprav so dokazali s svojini impertinentnam nastopom o priliki proslave krsne slave 45 pešadijskega puka v Mariboru na najeklatantnejši način, kaj so in kaj hočejo. Dokazali so to nedav« no tudi z zahtevo, naj bi se jim dovolilo proslaviti nemško ust a jo dne 27. januarja leta 1919. proti Jugoslaviji v Mariboru. Dokazali so svoje iredentistično razpolože« nje na neštetih prireditvah in v neštetih družbah cesto tudi v javt nih lokalih. Kaj briga Iv. Hribarja vse to! Njegova ljubezen do teh naših krvosesov gre dalje in da« nes prodaja za njihove glasove celo naše najdragocenejše sveti« nje. Ali to še ni vse. Ravno te dni je odposlal raznim podrejenim oblastem ferman, v katerem zah« teva, da se z Nemci postopa pov« sod čim lepše in da se jim gre v vsem na roko. Uradniki, ki bi sč proti temu pregicšili bodo preme« ščeni ali odpuščeni! S tem je torej »narodni mučenik« Ivan Hribar sankcijoniral nemško iredentistič« no delo ter napovedal persekucije vsem onim slovenskim in jugoslo« venskim uradnikom, ki bi se po* stopili braniti svoje in naše na« rodne in državne interese pred na« Šimi najhujšimi sovražniki! Pod ero Ivana Hribarja, nekdanjega »borca« za našo svobodo se vra« čajo k nam torej zopet časi stare Avstrije. Mi imamo za tako pošto« panje samo en izraz: fuj! Toda naj si zapomni tudi ta izdajalec naše narodne stvari, da osebe niso več« ne, pač pa je večen narod in ta narod bo sodil in obsodil tudi njega.
Iziava.
G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar je blagovolil komentirati najin nastop pri njem. Da ne bode ni-kakega nesporazumljenja, izjavljam sledeče: G. pokr. namestnik naju je zelo prijazno sprejel v navzočnosti g. Svetka. Očividno je bilo, da ga je najin prihod razveselil, ker je mislil, da smo prišli, težko pričakovani, pogajati se. Ponudil nama je sedeže in napravil je proti meni kretnjo, kakor da mi hoče podati roko, katere pa jaz nisem sprejel. Ko sem mu začel s poudarkom čitati opomin, se mu je nakremžil obraz. Da bi se bal, nisem opazil, pač pa sem opazil, da ga je bilo sram in ustnice so se mu tresle v obnemogli jezi. Dokler nisem končal ni spregovoril niti besedice, potem pa je rekel: »To mi bodete dali pismeno«. V odgovor je dobil molčeč poklon. Tedaj je izbruhnil proti g. Svetku, da sva ga odhajajoča še slišala:	»Vi ste to
čulS; toliko korajže bi pa lahko imeli. da bi mi dalti pismo.« Pismo pa mu nisva mogla izročiti, ker je bilo edini koncept in sva ga rabila za časopise. Dobil ga je v. tisočih izvodih.
—	Zvedeli pa smo, da je g. pokr. namestnik takoj po najinem odhodu telefoniral v direkcijo agr. ref., če »e g. Stanko Žnideršič v drž. službi Inž.Ferdo Kranjec, predsednik O. O.
Naš pokret.
Naš tisk.
Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti smo zdravi in naša dr* žava mora postati zdrava1
Delovanje naše organizacije v Mariboru. Te dni so se vršili v Mariboru sestanki posameznih sek« cij tamkajšnje Orjune. Konstitu« irala se je najprej akcijska sekci« ja, nato politična, finančna in tis« kovna. Sestanek kulturne sekcije se vrši ta teden. Zanimanje za or« ganizacijo postaja vedno večje; dnevno se priglasi večje število novih članov. Tajništvo Upravne« ga odbora se preseli ta teden v pritličje Narodnega doma, desno poleg vhoda pred hišnikom ter bo uradovalo vsak dan razen ob ne« deljah in praznikih od 17. do 19. ure.
Orjuna v Ormožu. V pri jaz« nem Ormožu ob Dravi se vrše že priprave za ustanovitev mestne organizacije Orjune in se bo v kratkem vršil prvi tozadevni se« stanek. Naprej! Krepko na delo!
Sestanek članstva mariborske Orjune. V torek, 13. t. m. ob pol 18. uri je imela mariborska Orjuna plenarni sestanek v prostorih restavra-ci e »Narodnega doma«, na katerem ie obsodila napade »Straže« na Or-iuno. katero je obdolžila napada na Cirilovo tiskarno. Predsednik je poročal dalje o nameravanem razpustu Orjune. kar pa je na na.višjem mestu bilo odbito- Nato so navzoči priredili burne ovacije Nj. Vel. kralju, zapeli »Bože pravde« ter se nato razšli.
V	Kraniu se je vršil v četrtek 15. t. m. ustanovni občni zbor Or-iu-ne. Napolnjena dvorana Narodne č:talnice ie pričala o splošnem zanimanju za ta zbor. katero se je pojavilo že teden dni oreie med vsem meščanstvom. Navzoče ie pozdravil predsednik zbora, nakar sta jim delegata oblastnega odbora, inž. Kranjec in Ljubo D. Jurkovič, poročala
o	namenu naše organizacije in njeni borbi za narodne ideale. Videlo se ie. da seme ni Dadlo na skalnata tla in prepričani smo, da naša organizacija ne bo zaostajala za drugimi.
Ustanovni občni zbor Or. ju. na.
V	Celju se vrši ustanovni občni zbor dne 18. februarja- — V Ptu.u 24. februarja. — V Novem mestu in Škofji Loki 25. februarja.
Mestna organizacija Šiška. Redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 18. t. m- ob pol enajstih dopoldne. Lokal: Restavraci.a Štern. Za člane šišenske organizacije je udeležba obvezna. Mestno organizacijo Ljubljana poživljamo, da se zbora udeleži v čim večjem številu. — Oblastni odbor.
Člani Mestne Orjune Ljubi jat na in Šiška. Naznanja se vsem čla« nom Orjune Ljubljana, ki stanuje« jo v Šiški, da so z današnjim dne« vom oddani mestni Orjuni Šiška, obratno pa so člani Orjune Šiška, ki stanujejo v Ljubljani, oddani Mestni Orjuni Ljubljana. Odbor.
Snovanje novih organizacij. Kakor doznavamo, se osnujejo v kratkem mestne Orjune tudi v Maren-berku ter pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Na delo! Vsaka vas mora dobiti našo organizacijo.
Nove Or-ju-ne. Vsled agilnega delovanja naših poverjenikov se bodo v najkrajšem času ustanovile nove Or-ju-ne v Kočevju, Starem trgu, Krškem, Brežicah in Mostah pri Ljubljani. Čestitamo našim poverjenikom in jim kličemo: Sve za Or-ju-ne.
Orjuna v Sarajevu bo imela svojo vsakoletno oblasuno skupščino 25. t. m. Bratski organizaciji želimo vsak uspeh v delu za končno zmago jedinstvene, velike 'in nerazdeljive in jake Jugoslavije!
Zbor Orjune v Skoplju. Kon« cem decembra se je vršil zbor Or« june v Skoplju. Govorilo je par odličnih govornikov iz južne Sr« bije. Izvoljen je tudi nov odbor, ki sestoji iz najodličnejših skopelj« skih meščanov in ki so v njem za« stopani vsi sloji naroda. Sklenilo se je, v najkrajšem času osnovati mestne odbore v Djevdjeliji, Ku* manovu in Prizrenu. Pozdravlja« mo iskreno novi odbor staroslav* ne prestolice cara Dušana in mu zagotavljamo, da smo neomajne vere, da se južni del naše države more preroditi samo v jugoslovan* stvu in iziti iz današnjega žalost* nega položaja.
3E
Rabljene pisalne stroje
11 [o., lili
3 E:
3E7
»Pobeda« (Split) piše v svojem uvodnem članku med drugim: Izzi-
I	vanja celjskih Nemcev, zagrebških , frankovcev. Radičevih poslancev v Primorju — da ne naštevamo drugih 'Tfodobnih dogodkov, ki ,ih je tisk te dni registriral — so take narave, da Orjuna ne more opustiti, da ne bi proti njim nastopila in jih kaznovala. Posamezne naše organizacije opazu-ieio vsaka v svo em področju priprave in delo za državni udar. ki ga protivniki države pripravljajo v legalni vodilni borbi za mesec marec in so se odločile ter nastopile tako, kakor jim je to zapovedal zdrav razum in s tem vršile samo svojo dolžnost. Mi smo izven strank in nad njmi, zato se naše delo sploh ne more podvreči interesom kake stranke. Kar se tiče nas, nam ne gre za volilno borbo, v kateri bi zmagala ta ali ona oseba, temveč samo za akcijo. da pobijamo vsako pripravo za državni udar tistih ljudi, ki te države nočejo. Ti prvi februvarski dnevi še niso nikaka definitivna borba, ker ta šele pride. Najbližji dnevi pa bodo 'Pokazali, da Orjuna ni nikoli lagala- Nočemo krvi. ker nam e na tem. da živi ljudstvo v miru in dela za napredek. Če pa bo domovina potrebovala v času nevarnosti, v času, ki odločuje o obstanku državne celote, naše življenie —. naj ve, da jih bomo zastavili do zadnjega. Ce e potrebno, da tudi ostanek, one generacije, ki je dovedla Jugoslavijo z vrhov Kajmakčalana, leže v zemljo za temelje bodočnosti, se mi podvr-žemo tudi temu, v zavesti, da smo storili samo svoio prvo dolžnost. Zgodovini pa prepuščamo, da nas sodi.
»Vidov dan« (Novi Sad) smatra za celske dogodke odgovornim — kakor beogradska »Politika« — samo namestnika Hribarja, »ki koketira preveč z Nemci in jim je zbudil predrznost, da mislijo, da spet lahko odkrito delajo isto kot pred in med vojno«. V posebnem članku piše, da ie Ludendorf na mgoslovanski meji in da ž njim operirajo agitatorji nemške stranke. Naša vlada »s kretenskim gospodom Hribarjem na čelu« uoš'lja vojsko proti nacionalistom, mesto da bi zadušila oaneermatisko agtiac:'io. Zaradi nekoliko gumi.astih kroglic, ki zanje mhče ne iamči. kam bodo padle, si vlada redi na prsih gada. ki čaka samo ugodne prilike, da zasadi svoje strupene zobe v meso našega naroda. Toda vedo nai te kače: predno se samo zganejo, j;h bomo oogazili in j:m strli glave. Z našo krvjo ie zgrajena ta država, njene temel.e se more porušiti samo z morjem nove krvi. Vladna gospoda pa. ki eksperimentira s potrpljenjem naroda pa nai tudi pazi. Če je še treba krvi. da se učvrstijo temelj države, je ne bomo štedili. niti tuje niti svoje, za slavo domovine in kralja. vrednega sinu jugoslovanskega naroda.« — Ista številka »Vidovda-na« prinaša slike naših ustavobrani-teljev: Nj- Vel. kral a. Nikole Pašiča in Svetozara Pribičeviča.
Članki »Orjune« vzbujajo pozornost vsega jugoslovanskega tiska. Posebno velja to za Svetosavsko in Strossmaverjevo prilogo. (Te izdaje se lahko še dobe v upravi, lista za Din 1.— obe.) »Vidovdan« je ponatisnil članek g. Silobrčiča »Pi vi ju-eoslavenski nacionalista«.
Politični pregled.
Notranji.
Pred volitvami. Strank, Ici nastopajo v volitvah, ie to»!iko da se že iz tega vidi kako malo politične resnosti je še pri nas. Osebnosti so povsod glavno, načela postranska stvar, kar se vidi iz nenavadno velike raz-cepanosti v posameznih strankah, ki pri najboljši volji ne morejo zadovoljiti kandidatskih ambicij svojih pristašev. Kdo si danes vse ne domišlja, da je on edini sposoben za poslanca in ako ga ne kandidira stranka, se kandidira sam. Od večjih strank je demokratska edina, ki ni razcepljena in ki bo samo v enem okrož u imela dve Tsti mesto ene. ker se ni mogel doseči sporazum. Radikalci so tako razcepljeni, da postavljajo v nekaterih volilnih okrožjih kar po tri kandidatne liste! Velik interes vzbujajo poročila o neuspelih Radičevih shodih in ako bo n egova stranka pri teh volitvah nazadovala, bo to menda edini resnični akti-vuin volitev.
Radi luke Baroš bomo imeli naj-brže še dosti sitnosti, ker Italijani so dovolj nesramni, da izjavljajo, da
luke Baroš za enkrat še ne bodo evakuirali, temveč bodo čakali na končno določitev mej reške države. Seveda. ,pri tem končnem določanju reške meje se bodo pa Italijani po-stalili na stališče, da je luka Baroš sestavni del reškega pristanišča in ker rapallska pogodba ne vsebuje Sforzinega pisma, s katerim Se priznava luka Baroš Jugoslaviji, bodo imeli naši zastopniki v reški komisiji težko stališče in zelo verjetno je, da se bo moral predložiti spor radi Baroša predsedniku švicarske republike, da ga on presodi, ker to predvideva rapallska pogodba in pri tej priliki se bo lahko predložilo Sforzino pismo. Vsekakor moramo računati s tem, da ratifikacija san-margeritskih konvencij nikakor še ne pomeni konca našega spora z Italijo. Ta spor bo samo odgoden, na tem stališču stojijo Italijani — mi pa tudi!
Zunanji.
Nova vlada na Bolgarskem. Bolgarska vladna stranka zemljoradni-kov ni bila zadovoljna z nekaterimi svojimi ministri in odstopiti so morali ministri Turlakov, Tomov in Manolov, ki so jih obenem izključili iz zemljoradniške stranke radi umazanih afer. To je popolnoma pravilno: ministre, ki imajo umazane afere, je treba tudi izključiti iz vsake poštene stranke, ne samo odstaviti. Bolgarski ministrski preds. Stambo-lijski je, kakor se vidi, zelo energičen mož in ta bo Bolgarsko gotovo uredil in izvlekel iz nesreče, v katero jo je odpeljal Ferdinand Kobur-ški.
Poljska in Litva. Pristanišče Me-mel je poslaniška konferenca v Pa-rzu prisodila Litvi pod gotovimi pogoji, n. pr. da dobi Poljska majhen košček litvinskega ozemlja v bližini Vilne. Litvinci se upirajo tej odredbi in njihove čete so že zasedle dotično ozemlje in tako je nastal nov konflikt: med Poljsko in Litvo, kakor bi v Evropi ne bilo že dosti konfliktov.
Turki se pripravljajo na novo
vojno! Turki niso sprejeli predlogov ki so jim bili stavljeni od velikih sil na konferenci v Lausanni in konferenca se je razšla brez pozitivnega rezultata. Sedaj se pa Turki že pripravljajo na novo vojno, da ž orožjem dosežejo izpolnitev svojih zahtev. V Traciji se Turki prav živahno pripravljajo, ali dosegli ne bodo nič, tudi če začnejo novo vojna, ker sedaj ne bodo imeli (proti sebi samo slabe Grčije, temveč tudi koga drugega
Med Anglijo in Francijo vladajo radi vprašanja Poruhrja močna nesoglasja, o katerih se je govorilo te dni tudi v angleškem parlamentu. Anglija tudi priznava, da ima Nemčija dolžnosti, ki jih mora izvršiti, ali to se ne sme zgoditi na tak način, da se Nemčija gospodarsko uniči. Nemčija je tudi za časa vojne naravnost vandalsko uničevala zase-dno francosko ozemlje in mi razumemo stališče Francije, ki zahteva brezpogojno poravnavo vse škode.
Kulturni pregled.
»Jadranska Straža«. Ob času, ko se bori naša mlada država proti sovražnemu svetu, ki jo obdaja, seje ustanovilo v Splitu društvo »Jadranska straža«. Naše morje nas kliče, da stopimo ob njegovi obali na branik domovine. Tam ob sinji Acl-riji ,e bodočnost naše države in našega naroda zato ie treba, da gradimo to svoio bodočnost proti vsem, ki iiočejo za vselej obvladati naše mor e- To oa ie mogoče le z resnim in smotrenim delom in z organiza-cio vseh naših sil. Odveč bi bilo povdarjati pomen morja za naše dežele sai ie malo pesmi, ki jih pojemo s tako zavestjo kakor »Mor.e adrijansko« Toda s pesmijo ne borno rešili tega, kar nam je vzel »tu-
ii	meč«. To moremo doseči le s trdnim delom in bojem. Adrija nas kliče, da bomo vredni potomci onih dedov, ki so se prvi naselili na n e nih bregovih. Daleč po svetu je bil znan dubrovniški jugoslovanski mornar. Toda le prepogosto je moral iadrati na tujih ladjah in voziti zlato v Benetke. Prišla ie ura. ko bo zopet vozil »slovanski brod« iz naših pristanov v trni svet. Zato ie treba okrepiti našo pomorsko silo-Društvo »Jadranska straža« v Splitu si ie nadela nalogo, da pospešuje naše mornarstvo, vojno in trgovino. ■ Po vseh mestih nai bi hc ustanovil ! odbori in podružnice tega društva. | Zato se ie tudi v Ljubljani osnoval t nripravl.ailni odbor, da položi temelj
tej organizaciji v Sloveniji. Ni dvoma, da se bo slovenski narod odzval klicu našega morja in dokazal, da se zaveda svoje dolžnosti do naše skupne velike domovine. — Redni člani plačaio mesečno po 1 Din. podporni enkrat za vselei 100 Din, ustanovni 250 Din, dobrotniki 1000 Din V bližnjih dneh se bodo nabiuli člani z nabiralnimi polami in upamo, da sc bo naša javnost odzvala temu pozivu. Začasni naslov: »Jadranska straža«, Ljubljana, Bleiweisova cesta 10, II. nadstropje. Knjižnica-Drugi broj »Jadranske Straže«--Izlazi 11. broj službenog ilustrova* nog glasila »Jadranske Straže« s ovim sadržajem: B. B.: Naša po* morska obrana. — Božo Martinec: Izgradnja naše ratne mornarice (feljton). — Mar: Ratna i trgovač* ka mornarica. — Iz stranih zema* lja. « Pomorac: Potreba nacionalne jahte.« Nikola Stankovič: Potopljen nje nemačke flote. — Društvene vesti. — Ratno brodovlje male Gr* čke. — Iz života naših ogranaka.
Obavesti i poruke. — Naše sli* ke. — Razne vesti. — Dr. F. Maru* šič: Na moru. — Knjige na ogled.
Imenik članova. — Doprinosi od početka delovanja društva.
O vaj broj ima 32 stranice i 14 sli* ka. Izlazi 1. svakog meseca. Pret* plata (u dinarima): pojedini broj 8, na godinu 80, na po godine 40, na črtvrt godine 20; za inozemstvo za godinu: 90 čsl. K, 3 dol., 36 fr-franaka, 60 ital. lira. — Najtoplije preporučamo ovaj dlustrovani ča* sopis koji som po svome zadržaju bogatim slikama najbolje kazuje, koji mu je cilj i koju zadaču hoče da vrši u vojno«pomorskom jača* nju naše države i njezinog pomor* sko«trgovačkog razvoja.
»Primorska Omladina«. V Tr* stu je izšla v zadnjih dneh »Omla* dina«, mesečnik, glasilo jugoslo* venske omladine v Primorju. Po prvi številki sodeč, obeta biti to eden izmed najboljših političnih omladinskih listov, bodisi z oziropa na smernice, bodisi na obliko io vsebino. Za danes, seveda, še ne moremo izreči končne sodbe, ven* dar pa je to vesel pojav, da se na Primorskem mladina giblje, čuteč potrebo, da poseže tudi ona v teh težkih časih v javno življenje. Prva številka vsebuje poleg pro*
grflmfltioncga uvodnika »lodočc/
brike: Omladinska načela, Glasovi iz Primorja, Slovanski svet, Pro* sveta, Politični pregled in Razno-List izhaja kot mesečnik ter se na« roča: Trst, Casetta postale 316. Ce* loletna naročnina 12 L. Naslovno sliko je izdelal slikar Avgust Čer* nigoj. Želimo obilo uspehal
»Ženski svet«. Naše sestre v Trstu so začele izdajati mesečnik »Zenski svet«, glasilo ženskih dru* štev Julijske krajine. 2e prvi zve* zek priča, da so si izdajateljice vzele resne, vpoštevanja vredne smernice za svoje delo. List prina* ša poleg leposlovne vsebine, po* učne članke o vsem, kar more na* še ženstvo zanimati. Prinaša izveš* tja o delovanju našega ženstva med našim narodom tam preko meje, in prinaša nasvete za gospo* dinje in matere, poročila o modi in rečnih delih. Ze 1. štev. prinaša o tem šest risb. — Vsak ve, kolike važnosti je kulturno delo v Pri* morju za naš narodni živelj, zato priporočamo vsemu našemu žen* stvu, da se pridno naroča na ta edini ženski list, ter tako gmotno še več pa moralno podpre neumor* ne delavke ob Adriji. — Naroči se: M. Prunkova, Ljubljana, Gru* berjevo nabr. 14, II. nadstr. — Stane za leto 48 Din, pol leta 24 Din, četrt leta 12 Din.
Ivan Matičič: Na krvavih po* Ijanah. Trpljenje in strahote z boj* nih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 272 in 25 slik. Založila Učiteljska tiskar* na v Ljubljani. Cena vezani knji* gi 32 Din. — Izšla je knjiga, kjer so opisani skoro vsi bojni pohodi bivšega slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dn® svetovne vojne. Pisatelj, ki je iv vel skoro ves čas pri polku in fron* ti kot navaden trpin, opisuje ob* jektivno in živo vse strahote, ki so jih trpeli naši ljudje, opisuje zlo* čine, ki so jih uganjali nad našim moštvom avstrijski oficirji in krv* niki. Pretresljivi so prizori z Do* berdobske planote, kjer so se obupno borile slabotne čete na* pram dvajsetkratni italijanski Pre' moči. Potem pa v gorovju borba s
?lazovi, z zameti. Pohod v južne irole, dalje beg po Galiciji- Stras^ ni so prizori od Hudega loga> kje so umirali naši možje in pretresljivi so kriki UTnir?J0p\;' Dalje Fajtji hrib. Špacapani. / tem pa strahote s Sv. Gabrijela,
»NAPREJ« NAPREDUJE!
Odločno se je postavil za gosp. Hribarja, človeka najizrazitejšega predstavnika buržujev, ki bi mo* rali baš delavci poznati dobro njet goue reakcijonarne nazore in sredi siva, ki se jih poslužuje, kadar nas stopa proti delavcem, kakor kadar je proti nacijonalistom. Proletarci! Kaj ne? »Naprej« res napreduje! Star pregovor pravi: Gliha vkup širihal
wec- ---------———       |--rr m,-
Uti pokret«
[sključen. Na podlagi raznih pritožb je Obl. odbor na seji dne 5. fe-iMuarja g. Matko Marješiča izključil iz organizacije. — Obl. odbor. i
Ustanovni občni zbor Or-ju-ne j v Mokronogu se je vršil 4. t. m. Otvoril je občni zbor sklicatelj g. Vunič ter pozdravil navzočna delegata centralnega in oblastnega odbora. Govoril je o momentih, ki so pripomogli k ustanovitvi Orjune v Mokronogu. Nato je bil enoglasno izvoljen za predsednika sklicatelj, kateri je dal besedo čianu centralnega odbora g. Joviči M. Silobrči-čts. Ta je pozdravil vse prisotne v Imenu C. O. v Splitu, razvijal je v svojem daljšem govoru nacijonalno ideologijo ter postanek in razvitek naše organizacije. Med svojim govorom se je dotaknil tudi stališča naše organizacije proti raznim stanovom, a posebno proti delavskega in je pri tem ugotovil, da bode delavcem osigurano duševno in »aterijelno dobro edino le v naši organizaciji. Končal je svoj govor s pozivom prisotnih na delo in priporočajoč jim železno disciplino*
Nato je povzel besedo član Oblastnega odbora v Ljubljani, kateri je pozdravil vse prisotne v imenu O. O. ter prikazal v svojem jedrnatem govoru razvoj nacionalistične ideje in Or-ju-ne v Sloveniji. Govoril je dalje o nalogi našega podreta v Sloveniji in o značaju Slovenije ko bode vsa nacionalistična. Pozval je prisotne, naj bodo močni v borbi za našo idejo, ter nato zaključil svoj govor. Govorili so še nekateri delegati iz okolice, kateri so prinesli lepe vesti o zanimanju kmetov za naš pokret.
Izvoljen je bil mestni odbor za Mrensko dolino s sedežem v Mokronogu.
Poslani so bili navdušeni pozdravi C. O. v Splitu in O. O. v Ljubljani.
Uspeli zbor Or-ju-ne na Bledu. Dne 5. t. m. se je vršil zelo uspeli obč. zbor Or-ju-ne na Bledu, na katerem je bil soglasno izvoljen definitiven odbor, ki je takoj prevzel svoje funkcije.
Laško. Dne 8. t. m. je bil ustanovni sestanek, na katerem se je konstituiral pripravljalni odbor, ki bode imel nalogo, čim preje pripraviti ustanovni občni zbor naše organizacije.
Iz redakcije. Dopise blagovolite pošiljati najkasneje do četrtka, sicer je njih objavljenje nemogoče, Icer se redakcija zaključuje v četrtek ob 17.
Nacionalisti širite i podupirajs te svoju štampu! Naši su listo vi: »Pobe-da«, glavni organ Or.Ju.Na.
— Split; »Orjuna« — Ljubljana; »Vidovdan« — Novisad; »Princip«
— Subotica; »Budučnost« — Osi* jek; »Predstraža« — Vršac; »So* 5a« — Šibenik. Nama naklonjeni su listovi: »Pokret« — Zagreb; »Preporod« — Beograd i »Jug« — Osijek.
pisalni stroji
Politični preglad.
Notranji.
Volilna borba se razmahuje vedno bolj, ker polagoma se že vlagajo kandidatne liste in čez do« bej- mesec dni bodo volitve. Boj se vrši v prvi vrsti med radikalci in demokrati, ki sta najmočnejši stranki in se strinjata v eni točki: v vprašanju ustave, ki je deto obeh imenovanih strank. Drugače so politični nazori obeh strank zelo različni in ako izpadejo volitve ta* ko, da bo — radi čuvanja ustave — zopet potrebna koalicija med tema dvema strankama, potem se bo zopet vladalo s kompromisi — do novih volitev! Homogene vlade najbrže še dolgo ne bomo imeli.
Zunanji.
Sanmargaretske konvencije so prišle v razpravo v italijanskem parlamentu. One bodo gotovo tudi sprejete, ampak preko volje, samo zato, ker se Italija dobro zaveda, da mora izvršiti določbe pogodbe, sklenjene med našo državo in njo. V razpravi je sam ministrski pred* sedmk Mussolini naglašal, da ni treba, da bi veljale pogodbe večno. S tem je Mussolini hotel potolažiti svoje fašiste, češ, bo že prišel čas, ko se bomo še bolj razširili proti vzhodu. V tem, da pogodbe niso večne, se strinjamo z Mussolini* jem, ker smo trdno prepričani, da pride čas, ko bodo naše zastave vi* hrale ob Soči in v Brdih, ko bo Adrija jugoslovanska. Mlad, zdrav, krepak narod smo Jugoslovani in dosegli bomo naš cilj: ujedinjenje vsega jugoslovanskega naroda!
Lausannska konferenca se je razšla, ne da bi se sklenil mir med Grčijo in antanto z ene in Turčijo z druge strani. Popuščalo se je Tur* čiji dolgo in dosti, ali njena intran* sigentnost je bila tako velika, da se je moralo prekiniti nadaljnje pogajanje. S tem vprašanje bliž* njega vzhoda ni rešeno, ampak
ljubo d. jurkoviC:
Jos p Juraj Strossmayer.
Veliki vladika Josip Juraj Strossmayer se je rodil dne 4. feb* ruarja 1815 v Osjeku. Doma je študiral katoliško semenišče, na* tar je odšel v centralno bogoslov* je v Pešti. Tu se je spoznal z ide* jami češkega pesnika Jana Kol* lara, ki je oznanjal slovansko vza* jemnost in ki je želel ustvariti »tiri močne slovanske kulturne skupine: rusko, poljsko, češko in Jugoslovensko. Te skupine naj bi Sl prisvojile skupni knjiiževni je* zik; dijalekti naj se odpravijo.
Čeprav so bili pradedje Stross* *naye; ja Nemci, je vendar on sam «U od zgodnje mladosti Slovan, ker je slovanski duh pil vase že z materinim mlekom; tudi babica j*J£gova je bila slovanskega porek* tako da se je v njegovih žilah prelikala pretežno slovanska kri.
*	blovanstvo so ga navdušile na* šc narodne pesmi, veliko pa je k te* mu pripomogla vzgoja matere. Narodne pesmi so bile v Stross* mayerjevi hiši v veliki časti. Ce. nile so se posebno Vukove zbirke *n Reljkovičev »Satir«.
V	Pešti je dosegel Strossmayer doktorat filozofije in na Dunaju doktorat teologije, nakar je pre» daval v Djakovu matematiko in fi* ?jko. že tedaj je pokazal svoj ve* *jki talent. Dogodki leta 1848. so j*viSnili tudi našega vladiko, da se J® Postavil v službo svojega naro* in za njegovo kulturo. Takoj acetkom svojega javnega politič* ?8a delovanja, oborožen z zna* ie oznanjal, da je glavna na* j 8a Jugoslovenov, da se združijo uJedinij°. ker v slogi in edin* vidi boljšo bodočnost naroda.
Na dunajski univerzi je preda* val nekoliko časa kanonsko pra* vo. Že tedaj se je v njem vzbudila > misel jugoslovenske univerze, pri kateri bi sodelovali Čehi, Slovaki \ in Slovenci.
S svojo močno osebnostjo je j vladika Strosmayer obrnil nase pažnjo vseh sinov našega naroda. Sani se je smatral za prvega na* rodnega škofa. In v resnici je to bil! V njem se jasno kristalizirajo vse ideje. On pravilno in točno za* popada misel narodnega edinstva celega naroda, pa ne samo to, daje ji tudi življenje.
Strossmayer je človek visoke kulture in velikopotezen. Takoj od početka svojega dela je v pra* vem in modernem smislu besede
—	kozmopolit
Srbijo je vzljubil kot svojo do* movino. Tja je večkrat zahajal in užival je njeno svobodo in napre* dele. Leta 1851. je bil imenovan za vikarja. V Srbiji je prišel v stik z mnogimi odličnimi Srbi, med dru* gimi z Aleksandrom Karadjordje* vičem, Mihajlom Obrenovičem in kraljem Milanom.
Strossmayer je kmalu uvidel, da mora igrati Srbija glavno in vidno vlogo v življenju vsega našega na* roda. Radi tega je Avstrija pre* vidno pazila na vsak njegov korak.
Leta 1859. je šel v Rim in opo* zoril papeško stolico na važnost Jugoslovenov. Odločno je zagovar* jal glagolico in narodni jezik v cerkvi.
Čeravno je Avstrija uvidela v Strossmayerju svojega sovražnika, ga vendar vsled njegovega ugleda ni mogla javno prezreti. Leta 1860. je prišel na Dunaj v centralni zbor za Avstro*Ogrsko. Tu je zastopal svojo teorijo o federativni uredit*
vi	države.
pričakovati je, da se bodo pogaja* nja obnovila, ker niti zapadna Ev* ropa, niti Grčija in Turčija danes nimajo volje voditi novo vojno. Zato je pričakovati, da se bo zade* va prej ali slej mirno likvidirala.
Razmerje med Francijo in Nem* čijo je slej kot prej silno napeto radi okupacije Poruhrja po fran* coskili četah. Problem je, seveda, zelo globok, ker Nemčija bo po* skušala z vsemi sredstvi osvoboditi se plačanja reparacij, Francija pa za nobeno ceno ne bo odnehala od svojih opravičenih zahtev. To raz* mer j e daje vsekakor misliti in Ev* ropa bo najbrže še dolgo nosila po* sledice svetovne vojne.
Liubliartfka
kronika.
h Redakcije. Ker se je bila prva posebna izdaja »Orjune« od četrtka hipno razprodala bili smo primorani izdati drugo, da ustre* žemo javnosti po povpraševanju iste.
Bivši tiamesnik za Sloveniju i sadašnji vršioc dužnosti velikog župana za Ljubljansku i Maribor* sku oblast, gosp. Ivan Hribar, od* mah iza celjskih »dogadaja«, od* putovao je u Beograd, da izvesti gosp. ministra unutrašnjih dela o protivdržavnom delovanju panger* mana i da zatraži izvanrednu finan* cijsku pomoč za širenje »Orjune«, te posebni orden za naše divgove Rističa, ing. Kranjca i Žnideršiča. To je učinio radi toga, da se reši Ljubljane — i da pode na Reku za osiguravajučeg i trgovačkog agen* ta, jer da mu to bolje rentira.
Kissa sesti.
h Koroške. Naš zaupnik nam javlja, da se na Koroškem priprav* Ija vse, kar nacijonalno misli, na razpad Jugoslavije. Orožje je de* ponirano na gotovih mestih, drži* jo se kurzi za vpad v našo državo, prevaža se municija. posebno iz Italije itd. Celo srednješolska mla* dina se uri v streljanju in formira v čete. Eno misel in eno prepriča* nje vlada na Koroškem in to je, da v petih mesecih Jugoslavije ne bode več.
Tako naš zaupnik, o čegar ve* rodostojnosti smo popolnoma pre* pričani. In v tem resnem času na* ši »narodni mučeniki« razmišlja j e* jo, kako bodo uničili Orjuno.
Obletnica. U današnji dan godi-ne 1918. austrijski vojni sud u Koto-ru izvršio je smrtnu osudu nad četiri naša odlična revoiucionara, izmedu kojih je bio i jedan Slovenac iz Istre, drug Grabar, te dva Dalmatinca. Da-nas, kada su ostvareni ideali za koje su i ti drugovi-mučenici žrtvovali svoje živote, mi se njih sečamo naj-večim pietetom i kličemo im: Večna vam pamjat!
Radičevci protiv Nj. V. Kralja.
Za prekjučer su se usudili radičevci da na jugoslovenskom primorju, u Crikvenici, zakažu svoju antidržav-nu skupštinu. Na skupštinu su došli Jugosloveni koji su, da opipaju puis radičevskih elemenata, viknuli: »Živio Kralj!« Radičevci su odgovorili: *Doije«. Kao jedan jurnuli su jugosloveni na te antidržavne tipo-ve i razjurili im skupštinu. Ima nekoliko ranjenih.
Jugoslovensko Kumanovo. U našem slavnom Kumanovu počeo je izlaziti list »Kumanovska Zastava«. Ureduje se u duhu jedinstva i jugo-slovenstva.
Kako se plačujejo zaščitniki države. Pišejo nam z Bleda: Mnogi orožniki se pritožujejo, da so dobili za tekoči mesec samo po 500 Din na račun plače, nekateri pa niti vinarja. Zanimali smo se za stvar in ugotovili, da v celem radovljiškem okraju orožniki, razun njihovih častnikov, niso dobili izplačanih službe-
nih prejemkov, tako da so po večini ostali brez pare. Kako bodo zaščitniki države in javnega reda taki orožniki, kako naj se navdušujejo za državo ako jim ista že tako tore plače ne izplača v redu in o pravem času!
Ali ste že naročnik »ORJUNE«?
»'«S: . v	'Vsttsejtomnjm—• '»-T-i*—Yff*iV*-*T*
Mko kailjata je e<i?no sredstvo proti prehlajenju
MIO
kateri sigurno pomaga
!JJT
drogerija ša foto-manufaktura
B. Cvančara, Ljubljana.
Ui
V virovitski županiji je postal leta 1861. veliki župan. V tej služ*
bi si je pridobil naklonjenost pra* voslavnib brbov v bremu, ki so ga celo rajši imeli, kot kat. Hrvati.
Leta 1866. je pričel z zidavo djakovske katedrale, ki jo je iz* vršil z velikimi materijalnimi žrt* vami 1. 1870.
S svojim odločnim nastopom
v politiki je izzval reakcijo dunaj* skega dvora. Meseca aprila L 1867. ga je pozval k sebi sam cesar in mu zaukazal braniti Madžarsko, drugače ne sme v sabor in mora odpotovati v Pariz. Strossmayer je oil dosleden, in je odšel v Pariz!
Od tedaj se je malo udejstvo* val v aktivnem političnem delu. Svoje sposobnosti je posvetil na* rodni prosveti. Gledal je, da spra*
vi svoje politične ideje v sklad s kulturnimi idejami.
V Rimu je skrbel za ohranitev znamenitega zavoda sv. Jeronima, ki mora reprezentirati naš narod na zunaj. — Medtem je dajal de* nar za osnutek jugoslovenske »Akademije Znanosti in Umet* nosti« v Zagrebu. Pripravljal je te* ren za jugoslovensko univerzo. Jugoslovenska akademija je bila svečano otvorjena 1. 1867. Akade* miji pomaga pri vsaki priliki in sam pravi o sebi: »Kar sem učinil za Akademijo, sem napravil ob* enem za svoj narod in če je narod duševno svoboden, ne bo večno ostal v fizičnem robstvu, ako mu tudi zapade.«
Strossmayer je pravi Jugoslo* ven, ki je enako čuti! za Hrvate, Srbe in Slovence ter želel, da bi se vsi enako povzdignili. Bil }e že prej Jugoslovan, predno se je tako nazval. Ni bil Jugslovan po imenu in frazi, ampak po vsebini. Tudi Bolgare ie smatral za slovanske
9 nalil zsMsUo sa raieSar iiiia nasitila i a:
BaumbaclvFuntek, ZLATOROG. Planinska pravljica. Druga,
predelana izdaja ................................. Vez,
Rodenbach Gg. > Gradnik, MRTVO MESTO. Roman. . Broš.
Vez.
Korun dr. V., SPAKE. Satire, humoreske in drugo. Drugi
natis	,	............................Vez.
Doyle A. Conan,	ZGODBE NAPOLEONOVEGA	HUZAR.
JA. Prevel	V.	Mihajlovič, Detektivske povesti	.	Vez.
Meško Fr. Ks.,	OB	TIHIH VEČERIH. 11 povesti in	črtic	. Vez.
Peigl D., POL LITRA VIPAVCA. Ta knjiga obsega 19 dalj. Sih in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, prw
* c.
sten humor
/ ez.
Din 22.-» 18.— »	24.—
»	40	—
» 75 — > 45,—
30 —
Bo srede meseca aprila slede še nastopna dela;
Dostojevski F. M., ZLOČIN IN KAZEN. Roman y Šestih delih z epilogom. Preložil Vlad. Levstik. Dva dela.
Bonsels, PRIGODE ČEBELICE MAJE. Poslovenil Vlad. Levstik. Navadna izdaja brez ilustracij. — Izdaja z ilustracijami.
Leblanc Mourice, ARSENE LUPlN. Gentleman — vlomilec. Poslovenil Vlad. Levstik, — Iz vsebine: Aretacija Arsena Lupina. — Arsen Lupin v zaporu. — Arsen Lupin pobegne. — Skrivnostni potnik. — Kraljičino ogrlje. — Sherlok Holmes pride prepozno. Itd.
Marguerite Burnal Provins* A. Gradnik, KNJIGA ZA TEBE. Zbirka ljubavnih pesmi v prostem ritmu.
Levstik Vlad., GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Drugi
Marryat Kapitan, MORSKI RAZBOJNIK. Roman. Poslovenil Vlad. l/OYsiiilc
Kunaver Pavel, PO GORAH IN DOLINAH. L del s 40 slikami, II. del s 36 slikami.
Rozman Ivan, NOVA EROTIKA. Disonance in akordi.
Tolstoj. Levstik. HADŽI MURAT. Novele.
Kraigher dr. Alojzij, ŠKOLJKA. Drama v treh dejanjih. Drugi natisk.
— MATILDA PERNUS.
— MLADA LJUBEZEN.
Rostand E., CYRANO DE BERGERAC. Veseloigra. Poslovenil O. Žti* pančič.
Scot Walter, IVANHOE. Za mladino in odrasle. Poslovenil Vlad. Levstik.
Suchy Iv., STAROINDIJSKE BASNI, BAJKE IN PRAVLJICE. Z mno. gimi slikami.
Brezovnik Ant., ŠALJIVI SLOVENEC. Zbirka najboljših krafckočasnic iz vseh stanov. Nova, predelana izdaja.
Herrman Ign., KAKO SE JE KULIHOVA NANINKA MOŽILA. Po* slovenil dr. Bradač. V dveh delih.
Baudelaire, POEZIJE V PROZI, Poslovenil Karlin.
Dsnte.
Izdal in uredil dr. Alojzij Res. Oprema razkošna, okrog 300 strani veliko četrt!nke in 11 umetniških prilog.
Knjigo, na katero smemo biti Slovenci ponosni, je okrasil Tone Kralj.
Naročila sprejemajo vse kaj»garne kakor tudi založil« knjigarna
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16.
BETI
Oi3n
□EGO
□mjT
[5B
3D
ampil
mm
{{□PfPTl
□ion
□fflon
Sil
iiiiiii
niiiin
fliil
DS3
□ETI
cudTI
na
brate, ki jih je treba pritegniti k skupnemu delu.
Strossmayer je podpiral srbska društva in literate, gojil intimne zveze z mnogimi uglednimi Srbi.
Zelo ga je razžalostilo, ko je srbska vlada zaprosila v Rimu, da mu odvzame vikarijat nad Srbijo in da imenuje na njegovo mesto kakega Madžara. Pri tej priliki je pisal Matiji Banu: »Dragi prijatelji Tu ne gre ne za to ne za ono ose* bo, ampak gre za slabo in pokvar* jeno politiko, ki poraja take goro* stasnosti in ki bi je niti s krvavi* mi solzami zadosti ne objokoval.«
Tudi Slovenijo je skozi 35 let redno obiskoval in 1. 1888. ga je Ljubljana imenovala častnim meš* čanom. Za Slovence pravi sam vladika: »Po Bogu in po naravi smo eden narod in čaka nas ista bodočnost.«
Leta 1874. se je otvorila zagreb* ška univerza; za fond Univerze je daroval 150 tisoč fl. Univerza ni dobila jugoslovanskega imena, da* si je želel to sam vladika. Čudno se je zdelo, da ni ob tej slovesni priliki govoril, vendar pa je pozne* je poslal pismen pozdrav.
Vladika si je zamislil zagrebško univerzo kot popolno, z vsemi fa* kultetami; tudi z medicinsko, ker je zanjo daroval še posebej 20 tisoč fl.
Bil je nacijonalist v pravem, dobrem smislu te besede. »Načelo narodnostno mora biti plemenito in vzvišeno, pravično, v duhu apo* | stolske besede: česar ne želiš, da drug tebi učini, tega ne stori niti ti drugemu; kar pa bi rad, da tebi kdo stori, to napravi tudi ti dru* gcmu. Sicer, pravi dalje, se načelo narodnosti rado pokvari in popa* či ter postane izvor oholosti, ne* strpnosti in sebičnosti ter vsakrš*
ne nepravičnosti. Vendar stoj krepko za svoje pravice in brani svoj rod, kadarkoli je napaden.«
Strossmayer je bil tudi izreden cerkveni teoretik, kar je pokazal pri cerkvenem zboru 1. 1869. v Ri* mu, kjer je s svojim govorom o papeževi nezmotljivosti izzval splošno začudenje ne samo kot najboljši govornik, ki obvlada kla* sične jezike, ampak tudi kot velik liberalen duhovnik, ki se osvobo* juje srednjeveških predsodkov. Ob tej priliki ga je občudoval tisk vsega sveta. Dobil je prijatelje v Ameriki in Evropi, se spoznal z znamenitim Angležem Gladsto* nom, Lord Aetonom in drugimi.
Vladika Strossmaycr je poznan tudi kot veliki panslavist, kar je pokazal o priliki 9001ctne proslavo pokristjanjenja kneza Vladimira v Kijevu, ko je poslal brzojavko ja* ko lepe narodne vsebine. Ta brzo* javka je vzbudila na Dunaju in v Budimpešti veliko razburjenje in sam cesar Franc Jožef ga je o pri* liki vojaških manevrov okaral in mu očital protidržavnost.
Veliki vladika je bil po zuna* njosti vrlo zanimiva pojava: viso* kega stasa, slok in vitek, ostrih obrisov v obrazu, pogleda živega, razumnega in prodirnega; kretnjo njegove so kazale aristokrata, glas je imel melodičen in prikunen, ho* dil je hitro in odločno do same na j višje starosti. Njegova oseba je imponirala vsem, ki so imeli sre* čo, da ga vidijo, in to enako naj* višji gospodi, kakor priprostemu seljaku.
Umrl je leta 1905.
Vladika Strossmayer naj služi za vzor vsem iskrenim rodolju* bom. pa ne samo njim, ampak vk* dikam vsega sveta in vseh ver. Slava mu in veSnaja pamjat!
- M
TEaTILIA
m»iKi Kftprr«
Z REZE&VAHS
Din 4,©®§c©8@
DSLKSSK1 KAPITAL Z RE2ERVAMI
Uto 4,030.0(10
TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA D. D
mmm wm n
llssp©sitMre:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski uiici).
Brzojavi:	(PREJ	SLOVENSKA E$ft©WP¥&(litl S&I&KA) Telefoni: 139,
TRGOVSKA. *_	.. , .	_ .	__	14«,	458,
tfapgtal Sn rezerve P>ž^. 17,566.000 -.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in naikulantneje.
s gMi iuissH ‘vmnann 3IA01VN»3@ O VNfltObtU, VMSrmNOM
mnaaream
Stegu in drugi
kom. družba za Strojno in električno industrijo.
Pisarna LJUBLJANA Beethovnova ulica 9/iIi. Postavlja:
kompletne naprave modernih žag ter naprave ra suScnjo lesa.
Dobavlja in montira;
vse stroje za lesno obdelavo.
oblastveno paverien statvi W\m la nutni tlailuik
lili« lirie Sl. 11.
Uje in projektira mkemtit visoke igiaie, vodne zgradbe. žMetonske Me iti.
kolesa, moterie9 pnevmatik© vs@h vrst, olfe, bencin m druge petr^bšline
ima vedno v z&logi
F.
uubljana
L i L Ull
ll
Ra debelo in drobos.
Inserirajte v „ORJUNI“!
NAJBOLJŠA
ZOBNA KREMA idivadent: SE DOBI POVSOD
ManofaMata - Moda - Konfekcija
DRAGO
SCHWAB
UHUIH. hni trg iv. 3
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimnlki, raglani etc.
| Izdelava oblek v last- ■ ■ nem modernem salonu. ■
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. S0SS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE! I
Kupuje in prodala . š . vse vrste lesa
ŽELEZNHT0 V1HO
lekarnarja PICCOLl-ja v Ljubljani, Dunajska cesta,
krepča osla ele malokrvne ljudi.
CovBJe feupujie od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ca s znamko „Pebo“, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podruž. Aleksandrova e. 1.
IVAN ZAKOTNIK UUBLJANA
mesena tesarski mojster
Dunajska c. št. 46. Telefon štev. 370.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
IMPEX
družba z o. z.
LJUBLJANA
Lastna £&&a v Bohinjski Bistrici
»ss
19:3
BSJ*B
tSeiaBHM
BBBBBB
iCISHS
SiS
■«S3Bd
H9S9SBSB
HBaBBBSBBBSBKSBBBBB B BBBBBBBBBS BS
BB9BSBHH8SBBB
B
®EOS3ffl
HSS3UB
Baaaaa
«s- Eciras
BPJKSHH HHHHan 83 3EBSIS b»S8--h EiHB Bi 98-BBH
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Ota oprema llntrM katalogov. mM in reklammti tisto;. Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski ivezfai za osnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beleJ.niee.
ljujbuana i
a
a
B
«
B
a
a
s
H
lil
ammaasasB^sasaaaBisasmmBe aaa aamasaBBmmasaaBassaKB
m
K”
«ltg
> *.• i
7%Mk
V-'-'
Semena
na debeio ia drobno za polje in vrt priporoča
Sever & Komp.
Ljubljana, i— Pišite po ceaovnik!
zložljive lesene stolico za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: »TRIBUNA*1, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4.
Modna in športna trgovina
za dame in gospode
P. MAGDIČ
LfU&SJcSRa, nasproti glavne pošte.
Nnjvečja izbira damskih oblek, bluz, plušSev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega. =sr^rrrr^s:___________________
m v
Zobna pasta
Ustna voda
Carinsko - Posrednici . Bureauz	Podru/.u iee i
UVOZ GHOM IZVOZ Zagreb, Maribor,
B s« = 4u.s*	Jeaeniee,	Boh.	Bistrica,
CentraBa LJUllljana KoSodv. ulica 41. Čakovec. Rakek.
SCr. monopolna veleprodaja soli
JADRAM^01
Lludliana, Dunaiska cesta it. 19.
Prodala Špecerijskega in koionijalnega blaga na debelo.
HMHmuBH Telefon Inferurb. 113.
. >, i	iwwbi«w!wwb?i»hhw
Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
■UM: HlET
on n
ma v Pragi od 11. do 18. marca
in^od 2. do 9. septembra 1923.
mus idkii
ADRES
po določenih strokah in krajih naše kraljevine.
Proračuni brezplačno.
Oficijeino zastopstvo Praškega vzorčnega velesej-
\mm\i, puKATimuE ir m
M EEKUHfi
oskrbuje v tu- in inozemstvu po origiuahiih tarifnih cenah
MrMTnum iiiwiTn~niBM<—rw i me i iminit
družba z o. z.
LJiLJfii I BE66IAD
lapisii Irg i!. 3 j SsemsSa sfti Ir. 9.