CELOVITE REŠITVE KIDRIČEVA 14 62380 SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-626 ____ POSLOVNA ENOTA KOPA, ■£»- računalniški inženking-hiSa bistrih rešitev_ KOPA Jutranje 9 770350 752003 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo INFORMACIJSKI IN TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI Njegoševa 14, Ljubljana, tel.:132 2281 SODOBNE KOMUNIKACIJE • PREDNOST USPEŠNIH SMART COM LJUBLJANA, SREDA, 29. MARCA 1995 • LETO XXXVII « ŠT. 73 « GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT POBERŠEK * 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 60 TOLARJEV TEMA DNEVA Novi zagon za uspešne Slovenski parlament se je včeraj za spremembo posvetil podjetjem, ki poslujejo z dobičkom. Zdaj bodo lahko že za lansko poslovno leto obračunala davek od dobička po nižji, 25-odstotni obdavčitveni stopnji. Tako bodo dobila nov zagon, Slovenija pa se bo uvrstila med države z najnižnjo obdavčitvijo dobička v Evropi. Toda za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij in spodbujanje gospodarstva bo treba storiti marsikaj, denimo znižati stroške delovne sile. Našemu gospodarstvu znižujejo konkurenčno sposobnost tudi tovrstni prispevki. Vlada sicer že za čez nekaj mesecev napoveduje spremembe pri obdavčitvi delovne sile. za radikalen rez pri pokojninskem sistemu pa ji nekako zmanjkuje poguma. Tri leta bodo neobdavčeni tudi dobički tistih investicijskih družb, ki se bodo ukvarjale s privatizacijskimi posli in bodo zbirale certifikate. Podobno velja za podjetja, ki bodo izpeljala notranji odkup z odkupom certifikatov. O tem, ali bo vlada po končani privatizaciji znala in hotela usmeriti tovrstne dobičke v državni proračun, je za zdaj prezgodaj govoriti. Čas pa bi bil, da preneha podpirati tiste, ki naj bi bih tudi spodbujevalci gospodarskega razvoja, a se še vedno ukvarjajo predvsem sami s seboj. Včerajšnji dan v parlamentu je namreč vnovič pokazal, da ni jasne predstave, kakšno gospodarstvo sploh ustvarjamo: oazo za finančne posle ali tako. ki bo imelo tudi uspešne velike sisteme. Parlament se. vsaj tako lahko sklepamo, stihijsko nagiba zdaj na eno zdaj na drugo stran. Na eni manjša prihodke države, na drugi pa polni javni dolg že za nekaj let vnaprej. GORDANA PIPAN RAZBREMENITEV yvA/\ Karikatura: Marko Kočevar Podjetja bodo plačevala manj davka od dobička Poslanci so obdavčitve znižali s 30 na 25 odstotkov-Ena najnižjih stopenj v Evropi - Vproračunu 3milijarde manj - Znova vroča razprava o Tamu LJUBLJANA, 28. marca - Državni zbor je danes po dolgotrajnih in polemičnih razpravah najprej končal splošno razpravo o predlogu zakona o sanaciji Tama, nato pa v sklopu druge obravnave odločil še o številnih dopolnilih. Obravnavo je kasneje prekinil in jo bo po prejemu čistopisa zakona nadaljeval jutri. V dopoldanskem delu so poslanci državnega zbora sprejeli pomembna finančna zakona - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb in zakon o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih vlog. Prvi prinaša nižjo davčno osnovo za obdavčitev dobička, stopnja bo z dosedanjih 30 znižana na 25 odstotkov. Kot je povedal finančni minister Mitja Gaspari, je odgovor na vprašanje, koliko bo zaradi manjše obdavčitve dobička pravnih oseb manj denarja v državnem proračunu, treba pogledati iz dveh zornih kotov, torej tudi z vidika pod- Svetovni vrh o ozračju V Berlinu bo do 7. aprila več kot 3000 predstavnikov približno 160 držav -azpravljalo o globalni zaščiti ozračja in nevarnih podnebnih spremembah OD NAŠEGA DOPISNIKA BONN, 28. marca - Nemška ministrica za okolje Angela Merkel je danes v Berlinu odprla tako imenovani svetovni vrh OZN o ozračju, prvo tako veliko mednarodno zasedanje po svetovni konferenci o okolju v Riu 1992. Več kot tri tisoč predstavnikov iz približno 160 držav bo v Berlinu do 7. aprila razpravljalo predvsem o globalni zaščiti ozračja, sprejeli pa naj bi tudi predlog protokola skupine otoških držav o zmanjšanju emisije C02 za najmanj 20 odstotkov. Berlinska konferenca bo prvi teden potekala na ravni strokovnjakov. 5. aprila pa naj bi kancler Kohl odprl zaključno tridnevno zasedanje ministrov, ki naj bi se ga po napovedih udeležili predstavniki 60 držav, med njimi tudi slovenski minister dr. Pavle Gantar. Berlinska konferenca o ozračju je najvišji organ, ki sprejema sklepe, v okviru konvencije o ozračju, ki jo je pred tremi leti v Riu podpisalo 160 držav. Njen cilj je zmanjšati škodljive vplive industrijskega razvoja na ozračje in predvsem preprečiti strahovito naraščajočo emisijo C02, ki po splošnem prepričanju povzroča učinek tople grede, segrevanje ozračja in nevarne podnebne spremembe. Tudi zato naj bi med berlinskim vrhom namenili največ pozornosti predlogu protokola skupine tako imenovanih majhnih otoških držav, da bi visoko razvite industrijske države do leta 2005 za najmanj petino zmanjšale emisijo C02. Po mnenju večine opazovalcev bo velik uspeh že to, če bo konferenci uspelo potrditi ta predlog in se dogovoriti, da naj bi ga začeli s konkretnimi ukrepi uveljavljati po naslednjem ekološkem vrhu leta 1997. Skepsa ob začetku berlinskega vrha je namreč kar precejšnja, če- Italijanska zunanja ministrica v Argentini BUENOS AIRES. 28. marca (STA) - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli se je med obiskom v Južni Ameriki sestala z argentinskim predsednikom Carlosom Me-nemom. Zavzela sta se za poglobitev sodelovanja med državama, posebej na gospodarskem področju. Agnellijeva je v Buenos Airesu povedala, da si bo Italija prizadevala za tesnejše sodelovanje z vsemi latinskoameriškimi državami, ki je v zadnjem času zastalo. daa išče in zagotovo NAJDE NAJNIŽJO CENO za izdelek, ki ga kupujete! Prihranite na tel.:061 271 770 prav je na primer ameriški podpredsednik Gore (Američani so bili v Riu med najbolj zadržanimi) pred tokratnim zasedanjem pozval mednarodno skupnost, naj čim prej ukrepa. Razmere se namreč po njegovih besedah tako hitro slabšajo, da bi svetovna skupnost že zdaj morala sprejemati konkretne obveznosti za prihodnje tisočletje, ne pa da šele razmišlja o predlogih, ki bi jih bilo do takrat pametno sprejeti. Podobnega mnenja je tudi večina ekoloških organizacij (v Berlinu se jih je zbralo kar 160) in tak je bil tudi sklep županov iz 180. mest sveta, ki so se včeraj, pred uradnim za- četkom berlinske konference, dogovorili o ukrepih, ki naj bi jih za zaščito ozračja sprejela vsa najve-čja mesta. Toda kljub temu je ob začetku berlinske konference na vseh koncih in krajih slišati zelo skeptična mnenja. Članice Opeca se na primer boje, da bi nujno in ekološko edino smiselno varčevanje z energijo ogrozilo njihov gospodarski položaj, države v razvoju je strah, da bi ukrepi za zaščito ozračja zavrli njihov hiter industrijski razvoj, razvite države pa je strah, da bi zaradi ekoloških predpisov njihovi izdelki postali predragi in torej nekonkurenčni. Tudi zato je večina prepričana, da se bo v Berlinu ponovil Rio in da približno tri tisoč predstavnikom iz vsega sveta na drugem tako velikem ekološkem vrhu OZN ne bo uspelo podpisati kaj več kot kakšno novo neobvezujočo konvencijo. DAMIJAN SLABE Vlada ne bo odobrila prevelikih podražitev Telefonski impulzi naj bi bili dražji za dobro polovico, obvezno avtomobilsko zavarovanje pa kar za 100 odstotkov LJUBLJANA, 28. marca - Čeprav je Telekom poslal vladi zahtevek za 52-odstotno podražitev telefonskega impulza in 13-odstotno zvišanje cene telefonske naročnine in čeprav zavarovalnice pričakujejo 100-odstotno podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja, Eles pa 19-odstotno podražitev elektrike, s 1. aprilom razen pri elektriki očitno ne moremo pričakovati višjih cen. Kot je znano, prične 1. aprila veljati tako imenovana poletna tarifa obračunavanja elektrike, to pa pomeni, da bi se morale cene znižati za približno 30 odstotkov; a ker je Eles vložil zahtevek za podražitev, lahko pričakujemo, da se bo električna energija po dosedanjem medresorskem usklajevanju podražila za okoli 13 odstotkov. Kljub temu bodo računi na položnicah v prihodnjih mesecih nižji kot zdaj. S takim povišanjem naj bi v Sloveniji pri cenah elektrike dosegli 65 odstotkov cene v Evropski uniji, kar pomeni, da se tudi v naši državi dokaj hitro približujemo cilju, in sicer 80-odstotni ravni cen kot v EU. S to podražitvijo, ki je še vedno v skladu z memorandumskimi usmeritvami, bomo začeli namensko zbirati poseben prispevek od kilovatne ure za dekomisijski sklad za zapiranje jedrske elektrarne Krško. Letos naj bi se v njem nabralo okoli 1,3 milijarde tolarjev. Vlada bo v prihodnje delno ugodila tudi zahtevkom Telekoma in zavarovalnic. Očitno pa tokrat s 1. aprilom še ne bo podražila njihovih storitev, ampak jih bo obravnavala na prihodnjih sejah, vendar zvišanje cen še zdaleč ne bo tako visoko, kot predlagajo, saj zdajšnji ukrepi vlade kažejo, da bo tako kot lani tudi letos skrbno pazila, da s prevelikim popuščanjem ne bi preveč spodbujali nezaželenih inflacijskih učinkov. FRANCI DOVČ GLOBALNA OTOPLITEV OGROŽA POLARNI LED Mnogi znanstveniki menijo, da se Zemlja segreva zaradi učinka tople grede, kar bo v nekaj desetletjih povzročilo toplotne spremembe, do kakšnih bi sicer prišlo v tisoč letih. UČINEK TOPLE GREDE 1. Oglikov dioksid iz tovarn, letal, vozil in izgorevanje goriva 2. Sončni žarki, ki vsrka zemlja 3. Segreta zemlja oddaja toploto v ozračje 4. Toploto zadr j uje ogljikov dioksid S segrevanjem Zemlje se gladina morja viša, ker se topi led na obeh zemeljskih polih .... 'i - " " " Source: Greenpeace, The State ofthe Environment Atlas, The International Visual Survey jetij, ki jim bo manjša obdavčitev dobička prinesla ugodnost. Z danes sprejetimi spremembami bo imela Slovenija po njegovih besedah eno najnižjih stopenj davka na dobiček, pri tem pa je treba upoštevati tudi način obračunavanja amortizacije, ki daje podjetjem še dodatne spodbude za doseganje večje konkurenčnosti. V evropskih državah je povprečna davčna stopnja dobička od 35 do 40 odstotkov, vendar imajo te države gospodarstvo že restruktun-rano. Pomemben element je po Gasparijevih besedah obdavčitev delovne sile in tu bo vlada v naslednjih mesecih tudi predlagala določene olajšave. Zaradi znižane stopnje obdavčitve dobička bo v državni proračun priteklo tri milijarde tolarjev manj denarja. Gaspari je še povedal, da triletna oprostitev plačila davka od dobička velja le za tiste pooblaščene investicijske družbe, ki zbirajo certifikate in se ukvarjajo izključno s privatizacijskimi procesi. Zaradi tega imajo zgolj papirnati dobiček, plačilo davka naj pa bi zajedalo njihove druge dohodke. Nižja obdavčitev dobička, ki jo prinašajo danes sprejete spremembe, bo veljala tudi za lansko poslovno leto, medtem ko bodo druge bonitete, na primer večje priznavanje donacij v zmanjšanje davčne osnove, veljale šele za letos. Obračun davka od dobička za lani morajo zavezanci predložiti do 15. aprila letos. Z uskladitvenim amandmajem pa so črtali v tretji obravnavi sprejeto določilo, po katerem bi lahko hranilno kreditne službe iz davčne osnove izločile oblikovane rezerve iz dobička. Zakon o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih vlog pa je narejen zaradi solventnosti bank, ki so za te slabe terjatve potrebovale stoodstotne rezervacije, zato da so lahko pokrivale morebitno izgubo. Z danes sprejetimi spremembami o obračunavanju omenjenih obresti bo ta zakon stal državo približno 502 milijona nemških mark. Letna obrestna mera bo od 1.1. 1991 do 31.12.1994 za vse banke triodstotna, za tiste, ki imajo nižji koeficient ustreznosti, kot je osem odstotkov, pa petodstotna. Takšni banki naj bi bili dve. Več na 2. strani. GORDANA PIPAN MARKO JAKOPEC MULTICOM hitri jezikovni tečaji Dunajska 20, Ljubljana, tel.: 061/13 27 203 ^ ZNANJE, KI SI GA BOSTE ZAVIDALI CELO SAMI J vKOMPAS HOLIDAYS NAJBOLJŠI MIRI SO IZVIRI! TEČAJI TUJIH JEZIKOV V VELIKI BRITANIJI, NA IRSKEM, MALTI, V ZDA, AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI, FRANCIJI. ŠPANIJI, ITALIJI, NA JAPONSKEM. 80 RAZLIČIC V 68-STRANSKEM KATALOGU! Telefon: 061 222 412. DANES V DELU • Nespoštovanje pogodb ni moralno početje Sindikat Pergam o kolektivnih pogodbah stran 2 • Vojaška stanovanja in deložacije Včeraj so prisilno izselili štiričlansko družino v Šiški stran 3 • Delavci Mure na spomladanskem kolektivnem dopustu Začetek konca zlatih časov za »mura-listev? • Gradnja materinskega doma kasni Obnova vrtca v Straži Se čaka na županov podpis stran 4 ZNANOST- - Proračunska bitka in njene žrtve - Znanost in tehnologija (in Slovenija) jutri - Slovenske znanstvene revije: da ali ne? strani 9—12 ŠPORT • Drevi brez hokeja Olimpija Hertz in Inntai Celje suspendirana! stran X3 Turki trdijo, da so z akcijo proti Kurdom dosegli cilj ZDA so zaskrbljene, ker je med žrtvami veliko civilistov - Na evakuacijo čaka še tri tisoč Kurdov ANKARA, 28. marca (AFP) - Turške enote pregledujejo v akciji proti kurdskim upornikom na severu Iraka vsak košček ozemlja. Kot je zatrdil poveljnik Hasan Kundakci, so dosegli svoj cilj. Dodal je, da je območje Hakurka pod njihovim nadzorom in da so ubili včeraj v bojih jugovzhodno od Djarbakiija še 27 pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK), tako daje število žrtev na kurdski strani 199. »To območje bo ostalo nenaseljeno. Ttidi če se bodo uporniki vrnili, ne bodo mogli ostati, saj jim turške enote tega ne bodo dopustile,« je opozoril. General ni pojasnil, ali se njegova vojska na omenjeno območje namerava vrniti. Ttirške enote, v katerih je 35.000 pehotnih vojakov, ki jih spremljajo letala in tanki, so danes ujele 12 kurdskih gverilcev in zasegle 625 kalašni-kov in 58 topov. Politično bo Tiirčijo operacija stala veliko, saj Zahod meni, da se lahko sprevrže v dolgotrajno zasedbo severnega Iraka, ki je pod nadzorom iraških Kurdov. ZDA, ki do zdaj niso nasprotovale turški odločitvi, so včeraj prvič izrazile zaskrbljenost, saj je veliko civilnih žrtev. Ameriški veleposlanik v Ttir-čiji seje sestal z ministrsko predsednico Tansu Killerjevo in ji po- jasnil, da je njegova stran dobila namige, češ da bodo turške enote ostale v Iraku dlje, kot so sprva napovedovale. Tiirčijo naj bi jutri obiskal generalni sekretar zveze Nato Willy Claes, vendar je obisk iz zdravstvenih razlogov odpovedal. Nemški kancler Helmuth Kohl pa je danes sporočil, da Nemčija ne bo poslala Tlirčiji 107 milijonov dolarjev vojaške pomoči, ker ne spoštujejo človekovih pravic. Visoki komisariat ZN za begunce namerava nadaljevati evakuacijo Kurdov. V nedeljo je namreč UNHCR z dovoljenjem turške vojske z obmejnega območja Zako evakuiral približno 1400 Kurdov, ostalo naj bi jih še približno 3000. V mestu Arbil so se znova spopadli rivalske skupine iraških Kurdov. Samo včeraj jih je izgubilo življenje 150. Karadžic naj sprejme načrt, Miloševič pa prizna BiH Ko bosta ta dva pogoja izpolnjena, se bodo mirovna pogajanja nadaljevala, pravi Alija Izetbegovič SARAJEVO, 28. marca (AFP, STA) - Predsednik bosanskega predsedstva Alija Izetbegovič je postavil dva pogoja za nadaljevanje pogajanj o rešitvi bosanske krize. Izetbegovič je na včerajšnjem zasedanju SDA dejal, da morajo bosanski Srbi sprejeti mirovni načrt skupine za stike, srbski predsednik Miloševič pa priznati BiH. zveze Nato bombardirala njihove »To sta dva majhna pogoja za nadaljevanje mirovnih pogajanj.« Če Zahod ne bo mogel zagotoviti izpolnitve omenjenih dveh pogojev, bo BiH zahtevala od prijateljev v svetu pomoč za uresničitev pravice do samoobrambe, je še poudaril Izetbegovič. Britanski, francoski, nemški, ruski in ameriški predstavniki so se v Londonu na šestumem sestanku le dogovorili, da bodo skušali sprte strani prepričati, naj sedejo za okroglo mizo. • Hrvaški sabor pa je sprejel resolucijo, s katero je postavil nove pogoje varnostnemu svetu glede mandata mirovnih sil na Hrva-škem. Več na 7. strani._________ Srbske sile so kljub opozorilom ZN ponoči spet obstreljevale Ui-zlo. Bosanski radio danes zjutraj ni poročal o žrtvah, sporočil pa je, da so bili težko ranjeni štirje ljudje v okolici Goražda. Združeni narodi so namreč bosanske Srbe včeraj opozorili, da bodo letala cilje, če bodo še naprej napadali območja, ki so pod zaščito ZN. Modre čelade so iz muslimanske enklave Žepa sinoči evakuirale 17 bolnikov in jih prepeljale v osrednjo sarajevsko bolnišnico. Zaradi močnega sneženja boji niso tako siloviti, na Majevici pa je bilo slišati 17 topniških eksplozij, so sporočili predstavniki Unproforja. Iz Sarajeva poročajo le o sneženju in slabi vidljivosti, ki je ostrostrelcem preprečila delo. Jutri bo minilo 1000 dni, odkar so odprli zračni most za dovoz človekoljubne pomoči v Sarajevo. Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata je danes v Ženevi dejala, da je to žalosten dogodek, saj si Sarajevčani in tudi UNHCR želijo predvsem miru. Na Dunaju je Bill Clinton na srečanju svetovnih cerkvenih voditeljev udeležence pozval, naj se zavzamejo za mir na tleh nekdanje Jugoslavije. Zmagoviti Forrest Gump in drugi kipec za Toma Hanksa LOS ANGELES, 28. marca - V Los Angelesu so ponoči že 67. po vrsti podelili nagrado ameriške filmske akademije oskar. Najboljši film je Forrest Gump, najboljši režiser Robert Zemeckis (Forrest Gump) in stransko žensko vlogo pa Dianne Wiest (Krogle nad Broadwayem). Najboljši tuji film je^ Ožgan od sonca priredbo scenarija pa Erič Roth (Forrest Gump). Najboljšo filmsko glasbo je napisal Hans Zimmer (Levji kralj). Posebne nagrade so med drugim prejeli italijanski režiser Michelangelo Antonioni (za življenjsko delo), ameriški igralec in režiser Ciint Eastvvood in glasbenik Quincy Jones Na fotografiji so z leve proti desni dobitniki Oskarjev za najboljše glavne in stranske vloge: Martin Landau, Dianne Wiest, Jessica Lange in Tom Hanks. (Foto: EPA) Pri nakupu strešne kritine pazite na ta zaščitni znak a C ta ©LA ip CANADESE JjSPATEI tel: 061/265 295, 123 22 57 Italijanski proizvajalec vam nudi vso tehnično pomoč. El ING Teleinformacijski sistemi in storitve _ _ / „ Vse naše modi 1 NAŠ NOVI NASLOV V i o Ljubljanska cesta 24a n, ^ 64 OOO KRANJ Telefon: O<6-4 27 32 Telefaks: 064 27 32 SO na enem mestu Novi barvni ink-jet tiskalnik ra HP DeskJet 540 HEVVLETT® PACKARD ESZ9 HOUSING ComputerS 061/15 97 260 51.250 SIT^B Računalniška oprema ZADNJEM HIPCrW GRADOVI BAVARSKE IN BERCHTESGADEN 31. 3., 3 dni, avtobus, polpenzion. PROSTO JE 1 MESTO 1 70 DEM TENERIFE 7.-8. 4., letalo. PROSTI STA 2 MESTI 490 DEM GRAN CANARIA 1.-8. 4., letalo^ PROSTI STA 2 MESTI ^JŽOCT&EM 490 DEM Prijavite se lahko v vseh poslovnih enotah KOMPASA HOLIDAVS ali pri pooblaščenih turističnih agencijah. Ob prijavi vplačate celotni aranžma. Telefonskih rezervacij ne sprejemamo. % KOMPAS HOLIDATS Vitez ostaja minister ZAGREB, 28. marca - Z relativno večino glasov je poslanski dom sabora zavrnil interpelacijo skupine 16 opozicijskih poslancev o odgovornosti ministra kulture Zlatka Viteza, zaradi njegove izjave na svetu HRTV, da je sabor kumik, v katerem govorijo neumnosti in da je odločitev sveta HRTV o umiku neposrednih prenosov s saborskih zasedanj pomembno dejanje z vidika kulture in ekologije. Minister Vitez se je pred glasovanjem opravičil, ker je na omenjeni seji nastopil kot dramski igralec, ki je za predstavitev sabora uporabil metaforo Antuna Gustava Matoša. P. P. PA N N A PRODAJA In SERVIS 061/225 426 Delo&Vk©m COIRIEK^ COREX d. o.o. Ljubljana Vabi k sodelovanju za prodajo in distribucijo računalniške opreme r PARTNERJE ZA PODROČJE I SLOVENIJE Prijave pošljite na C0REX d.o.o. 61000 Ljubljana. Dunajska 106 Telefon: 061/16-83-173, Fax:061/16-83 106 37.541* RAZLOGOV ZA NAKUP AVTOMOBILA LADA * število registriranih avtomobilov LADA v Sloveniji IZ TOVARNIŠKEGA TEKOČEGA TRAKU ZAPELJE LETNO PREKO 700.000 AVTOMOBILOV POOBLAŠČENI PRODAJALCI: CELJE: Avlo Celje. 34-271, Avtomotor. 24-211. JESENICE. Avtopnzmi. 861-204, KOČEVJE: Rozalkomerc. 851-113. KOPER: Avtoplus. 34-621. KRANJ: Avtotrade. 242-300. LJUBLJANA: Avtoline. 12-31-141, Avtomarkel. 161-35-25, Avtomerkur. 13-26-121. Imerclass. 127-46-87, MARIBOR. Avtomolor. 101-676. Avlo Šerbinek. 411-148. Prolada. 38-461. Jagodič Avtotrtovina. 640-540. METLIKA. Novolehna. 581-97. MURSKA SOBOTA. Agroservis. 21-630. NOVO MESTO: Novotehna. 341-487, PTUJ. Petovia avto: 776-311. RAVNE: Avtomotor. 321-151. ROG. SLATINA:. Avtolukj. 816-776. SL. BISTRICA: Planika. 811-257. NOVA GORICA. Iskra. 32423. TRBOVLJE: Avtomotor. 21463. INFORMACIJE: LADA AVTO: 061/444420 DELNICA 1.025 SIT! ARKADI DVA. Realna cena delnic! ... Ste se že odločili? * ♦__ *_ * X * lTmnutno poteka javna predaja delnic podjetij: ’Helios Domžale in Integral Jesenico. inf, tel.: 131 MIT « I i i Sreda, 29. marca 1995 2. stran ★ DELO DRŽAVNI ZBOR O REŠEVANJU MARIBORSKEGA TAMA Veliko pogretih sumničenj o možnem uspehu sanacije O uspešnosti so dvomili predvsem predstavniki krščanske demokracije -Brez očitkov in replik spet ni šlo - Zbor glasoval o vloženih amandmanjih LJUBLJANA, 28. marca - Poslanci državnega zbora so danes nadaljevali razpravo o reševanje mariborskega Tama in ljubljanske Avtomontaže. Tudi danes so se ponovile že večkrat slišane besede in mnenja, ali vendarle ne bi bil primernejši vodeni stečaj. O uspešnosti sanacije so dvomiU predvsem predstavniki krščanske demokracije, ki so pogrešali oprijemljiv program. Opozarjali so tudi na odnos oblasti do podjetij, ki so v težavah. Po njihovem mnenju Tam ni samo problem gospodarskega ministra, ampak tudi celotne vlade, zato so pogrešali ministrico za delo Rino Klinar in predsednika vlade, da bi povedala, kako poteka reševanje Tamu podobnih podjetij, brezposelnih in presežnih delavcev. Benjamin Hemigman (SKD) je na primer vprašal, zakaj so sprejeli zakon o stečaju. Po njegovem je Tam prevelik finančni zalogaj, boljša rešitev bi bila, če bi z legalnim by passom izločili perspektivne programe in nato reševali le-te. Kot je dejal, zakon pomeni sanacijo bank upnic, ki so menile, da je to zanje najboljša rešitev. Nada Skuk (SKD) je menila, da so poleg Tama v težavah tudi druga podjetja,naprimer cerkniški Brest, pri katerem neuspešno vodeni stečaj vodi v propad tudi tiste Brestove družbe, ki imajo trge in perspektivo. Breda Pečan (ZLSD) je podprla predlagano reševanje, saj se lahko kritična masa znanja v nekem gospodarstvu akumulira le v velikih sistemih. Tam po njenih besedah ni nastal zato, ker smo bili socialistična družba, ampak ker je združevanje ljudi v velikih sistemih tudi potrebno, samo drobno gospodarstvo ne bo rešilo slovenske ekonomije. Brez medsebojnih očitkov in replik tudi danes ni šlo. Rudi Moge je podvomil, ali morda ni vzrok nasprotovanja SKD tudi v tem, ker na Štajerskem ni bilo belogardizma, ali morda zato, ker nihče od poslancev SKD ne prihaja iz Maribora in je zato treba udariti po njem. čeprav brez argumentov. Po njegovem bi morali vprašanje razčistiti v koaliciji, ne pa da poteka med strankama dvoboj v parlamentu. Stane Frim (SKD) je dejal, da SKD ni za popolno zrušitev Tama. ampak skuša poiskati rešitev drugače, kot ga ponuja zakon. Feri Horvat (ZLSD) je menil. da bi morali poslanci dobiti v roke tudi industrijsko politiko, ki bi postavila pravila, kako ravnati v drugih,Tamu podobnih primerih. Maks Lavrinc (LDS) je povedal, da njegova stranka zakon podpira, čeprav morda zaradi nasprotovanja nekaterih poslancev ni vidno. Kot je dejal, zdaj ni čas za diskusije, temveč za ukrepanje. Velike izbire namreč ni — sprejeti zakon ali Tam pustiti stihiji. Opozoril je, da so z danes sprejetima finančnima zakonoma razmetali 60 milijonov mark, zdaj pa nenadoma tako silna skrb za proračun. To se mu zdi hinavščina in težko se bo zjutraj pogledati v ogledalo, je še dejal. Ivo Verzolak (SND) je poudaril, da zakon pravzaprav sploh ne rešuje Tama, ampak zavožene banke, in hkrati pokriva kriminal v podjetju. Po njegovih besedah je dokaz za trditev več podjetij širom po Evropi, v katerih se je pral Tamov denar. Dejal je še, da utemeljeno sumi, da je šlo marsikdaj za povsem zasebne zadeve vodilnih. Kot je povedal, v Tamovem proizvodnem programu ne vidi izdelka, ki bi ga bilo mogoče uspešno prodajati: »Včasih so prodajali avtobuse v Afriko, zdaj pa imajo mogoče pogodbo s kakšnim plemenom Zu-lufi, kaj več pa že ne,» in dodal, »tudi slovenska vojska ne mara Tamovih tovornjakov, le zakaj ne.« Žaro Pregelj (SLS) je v dvorani pogrešal finančnega ministra in dejal. da o predsedniku vlade sploh ne misli izgubljati besed. »Očitno teče razprava o premalo pomembnih stvareh za tako pomembnega moža, kot je premier,« je dejal. V Hidromontaži so zagotovili denar za plače MARIBOR, 28. marca - Vodstvu mariborske Hidromontaže je danes uspelo zagotoviti del denarja za plače. Delavci so prejeli po dvajset tisoč tolarjev akontacije na račun februarskih osebnih dohodkov, poravnali pa so tudi februarske zaostanke terenskih dodatkov za zaposlene na slovenskih gradbiščih. Ida Sivka Rudolf, predsednica stavkovnega odbora, nam je povedala, da so izplačali tudi lanski avgustovski dolg delavcem na gradbiščih v Libiji in Združenih arabskih emiratih. Finančna služba družbe je tokrat poravnala tudi vse obveznosti delavcev iz neto osebnih dohodkov za januar. Po dogovoru stavkovnega odbora in vodstva, naj bi delavci dobili poračun februarskih plač 10. aprila. (D. U.) Učne ure o sklepanju finančnih poslov NOVA GORICA, 28. marca - Novogoriška glavna podružnica Nove Kreditne banke Maribor je pripravila prvo strokovno srečanje z obrtniki in samostojnimi podjetniki iz severnoprimorske regije, komitenti te bančne ustanove. Osrednji del strokovnega srečanja, ki je bilo danes v novogoriškem Obrtnem domu, je bilo predavanje mag. Jožeta Andreja Čibeja z ljubljanske ekonomske fakultete. Predavanje z naslovom Na kaj pazimo, ko sklepamo finančne posle - hudič je skrit v podrobnostih je bilo seveda učna ura za marsikaterega obrtnika in novega podjetnika. (S. C.) Debeli rtič v rokah vojske KOPER, 28. marca - Občini Koper niti s pritožbo na višje sodišče ni uspelo doseči, da bi ji vrnili objekte počitniškega doma nekdanje JLA na Debelem rtiču. Večkrat smo že poročali, da so v občini, skladno s pogodbenimi določili, trdili, da so po odhodu JLA ti objekti spet občinska last in da si jih TO oziroma današnja slovenska vojska nima pravice lastiti. In ker vojska ni privolila v take razlage oziroma zahteve, so v Kopru sprožili sodni spor in na dveh ravneh »izgubili«. Tako so presodili na dveh sodnih ravneh, Koprčani pa zdaj napovedujejo še eno, in sicer obravnavo na vrhovnem sodišču. (D. G.) Javna zahvala Kacinove žene LJUBLJANA, 28. marca - Ob hudi prometni nesreči, ki jo je doživel obrambni minister Jelko Kacin, se njegova žena Andreja Pisovec javno zahvaljuje vsem. ki mu izražajo podporo. Na naslov Univerzitenega kliničnega centra, domači naslov in naslov ministrstva za obrambo prihajajo številne brzojavke, telefonski klici in pisma z željami za čimprejšnje okrevanje Jelka Kacina. Ker mu zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi se osebno zahvalil, se v njegovem imenu zahvaljuje za dobre želje njegova žena. (C. R.) Liga proti epilepsiji LJUBLJANA. 28. marca - Občni zbor Lige proti epilepsiji Slovenije bo 31. marca ob 16. uri v dvorani Krke na Dunajski cesti 55 v Ljubljani, sporoča javnosti izvršni odbor lige. BS Primer Majhen z vidika pravne države Vselej se najdejo ljudje, ki vedo o drugem, s katerim niso imeli nikoli osebnega stika, veliko povedati. Celo napisati. Nepomembno je, če pri tem kršijo pravila svoje stroke in se spuščajo na področje druge stroke, kije očitno ne obvladajo. Tistega dne (22.12. 1994), ko je bilo v časnikih objavljeno, daje ministrica umaknila predlog za imenovanje mene za notaija, sem govoril z vladnim svetovalcem (ker ministrica ni bila dosegljiva in tudi državni sekretar ne) in mi je v telefonskem pogovoru dejal, da je bilo z mojo kandidaturo za notarja enako kot z drugimi, približno enako število »opozoril« in anonimnih klicev kot pri vseh drugih. Razlika je bila samo - in to naj bi sodu izbilo dno, povzročilo umik moje kandidature - pismo poslancev. H so navedli konkretno številko kazenskega spisa, ki naj bi ga ministrica vpogledala. Naslednjega dne, ko sem se zglasil na Ministrstvu za pravosodje in želel videti dokumentacijo, ki je bila podlaga za umik predloga za imenovanje za notarja, spisa ni bilo. Vladni svetovalec mi je pojasnil, da takšnega pisma poslancev sploh ni, ampak so dobili na hodniku Državnega zbora med nekim drugim zasedanjem listek, na katerem je bila napisana številka kazenskega spisa. Obljubil je, da mi bodo vso dokumentacijo iz mojega razpisnega spisa (razen mnenja tričlanske strokovne komisije) poslali. Do danes je še nisem prejel. Iz pisanja g. Voduška sem 25. 3. 1995 izvedel, da so torej pridno zbirali (po umiku predloga za imenovanje) dokumentacijo, da bi utemeljili nov razlog za umik kandidature. V pravu velja pravilo, da mora vsaka stranka utemeljiti samo tisti razlog, ki ga je navedla v svoji odločbi. Ni dopustno spreminjanje razlogov po že izvedenem postopku. Ministrica za pravosodje bi morala dokazati samo to, kar je trdila v umiku predloga za imenovanje notarja, to je, da je dejstvo, da je S. V. Majhen že bil v kazenskem postopku, razlog, ki ga navaja zakon o notariatu za nevrednost javnega zaupanja za opravljanje notariata. Vrhovno sodišče je razsodilo, da takšnega razloga zakon o notariatu ne pozna, umik predloga je nezakonit. Vrhovno sodišče je ugotovilo tri kršitve: 1. člena 8, odstavek 5 zakona o notariatu, 2.17. člena mednarodnega pakta o človekovih in političnih pravicah, 3. 3. odstavka 49. člena, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Vse drugo, tudi vse navedbe v članku gospoda Voduška, je le obramba ministrice za pravosodje »očitno nima časa, da bi tukaj poslušal brbljanje takih in drugačnih poslancev.« Po besedah gospodarskega ministra dr. Maksa Tajnikarja sprejetje zakona še ne pomeni sanacije Tama in njegovih družb. Samo z zakoni ni mogoče pozdraviti nobenega podjetja, ampak se z njimi lahko postavijo le finančne možnosti za to, da ga bodo lahko zaposleni in menedžment uspešno gradili naprej. To še ne pomeni, je dejal Tajnikar, da bodo to tudi sposobni. Vlada in parlament ne moreta prevzeti funkcije menedžmenta, lahko igrata le vlogo lastnika. Povedal je še, da je bilo lani 150 takšnih podjetij, ki jih je njegovo ministrstvo podpiralo z različnimi ukrepi, vendar je denarja premalo za reševanje vseh, ki pomoč potrebujejo. Za primerjavo je navedel, da letos dajemo za sanacijo Slovenskih železnic 20 milijard tolarjev, najbolj črna različica za Tam pa pravi, da bi državo stal 13 milijard tolarjev. Zbor je nato splošno razpravo zaključil in v drugi obravnavi v sklopu hitrega postopka prešel h glasovanju o vloženih dopolnilih. Tako bo država dala popolno garancijo za restrukturiranje polovice Tamovih in Avtomontažinih terjatev do bank, ki znaša 2,8 milijarde tolarjev. Drugi polovico bodo banke reševale same, in sicer tako, da jih bodo odpustile, kapitalizirale ali pobotale z odkupom premoženja. Pobot z odkupom premoženja bo mogoč le, če bo takšnemu dezi-nvestiranju sledilo novo investiranje. Podprli so tudi amandma odbora za gospodarstvo, ki je predlagal. da bo obrestna mera za nova posojila, za katera bo tudi jamčila država, takšna, kot bo veljala po izračunih banke Slovenije tudi za vse druge dolgoročne prvovrstne posojilojemalce. Vlada je namreč menila, da obrestna mera ne bi smela presegati R plus 9 odstotkov. Drugi pogoji za reprogram starih in najetje novih posojil ostajajo takšni, kot jih je z dopolnili predlagala vlada, torej triletni moratorij na odplačilo in petletna doba vračanja. Vlada bo lahko takoj odobrila do višine 30 odstotkov 8 milijard težke garancije in do 60 odstotkov, če bodo potrdili predhodni sanacijski program, celoten znesek garancij pa bo sproščen šele ob potrditvi končnega sanacijskega programa. Sprejeli so tudi dopolnilo, ki daje vladnemu predstavniku v nadzornih svetih Avtomontaže in Tama pravico veta na vse odločitve, ki bi bile v nasprotju s sanacijskim programom. GORDANA PIPAN MARKO JAKOPEC PRED IZVOLITVIJO PREDSEDNIKA PARLAMENTARNEGA ODBORA Pomanjkanje glasov je resna grožnja Peterletu Poslanci LDS so sklenili, da ga bodo podprli, ZLSD pa bo proti -Kakšen izračun bo naredila opozicija, če bodo danes res glasovali? LJUBLJANA, 28. marca - Na eni od zadnjih tiskovnih konferenc Slovenske Hudske stranke je njen poslanec Janez Podobnik dejal, da bo položaj silno »moreč«, če bo koalicija morala izvoliti Lojzeta Peterleta za predsednika parlamentarnega odbora tako, kot kaže, da ga bo morala. In kako je to? LITERATURA VPARLAMENTU Samec) Poslanec Jelinčič se je zatopil v gradivo-pa ne o Tamu. (Foto: Blaž Znano je, da se za ta položaj potegujejo trije: Lojze Peterle (SKD), Borut Pahor (ZLSD) in Marijan Šetinc (LDS). Dejstvo, da je vsaka od treh koalicijskih partnerk ponudila svojega kandidata za ta položaj, je za Podobnika »blamaža«, ker se partnerke ne morejo dogovoriti in ker se »nategujejo pred javnostjo«, vendar je zaplet s Peterletom pripisal izključno koalicijskim razmerjem in ga imel za posledico odnosov v vladi. Vendar tako kot je imela vsaka od koalicijskih partnerk posebne razloge in načrte, ko je ponudila svojega kandidata za prevzem odbora za mednarodne odnose, tako ima tudi opozicijska stranka, kot je SLS, v nastalih zapletih dobro podlago za kritiko koalicije in vlade Nespoštovanje kolektivnih pogodb ni moralno početje V Pergamu niso za zmanjševanje mase sredstev za delavske plače - O najvišjih dohodkih šele maja? LJUBLJANA, 28. marca - V konfederaciji sindikatov Pergam se je vodstvo odločilo, da ne bo podpisalo dogovora o politiki plač za leto 1995. Tarifni del splošne kolektivne pogodbe za letos so pripravljeni podpisati pod dvema pogojema. V vodstvu menijo, je na današnji tiskovni konferenci dejal predsednik Dušan Rebolj, da predlog dogovora, ki ga je sprejel ekonomsko-socialni svet, pomeni suspendiranje vseh kolektivnih pogodb, splošne in tudi panožnih, glede plač in glede regresa. Vodja Pergamove pravne službe Tatjana Labernik je poudarila, da se tako kršijo določila zakona o delovnih razmerjih in evropski standardi. S kolektivnimi pogodbami bi morali varovati izhodiščne plače kot minimum, ki pripada delavcem. Zato je tako ravnanje tudi nemoralno. V sindikatu nasprotujejo predlogom v dogovoru o politiki plač, po katerih bi se te v podjetjih znižale kljub uspešnemu poslovanju, pa tudi predlogom, da si podjetja, ki so imela lani izgubo, ne bi mogla povečati plač. V kolektivnih pogodbah so določeni kriteriji (navaja se tudi izguba), Sprejet zakon o poravnavi obveznosti do deviznih vlog LJUBLJANA, 28. marca - Državni zbor je danes sprejel zakon o poravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih vlog, s katerim država ureja način pokrivanja obveznosti deviznih vlog, ki so bile vložene v Sloveniji in so jih banke deponirale pri NBJ, vlagateljem pa so jih izplačale do konca leta 1992. Zakon velja le za tiste banke, ki niso v sanaciji. Za izplačane obveznosti bo izdala država obveznice z 20-letnim rokom zapadlosti in 3-odstotno obrestno mero. Ta bo višja, in sicer 5-odstotna, le za banke, ki so imele konec leta 1993 koeficient ustreznosti po zakonu o bankah in hranilnicah manjši od 8 odstotkov oziroma njihov izračunani jamstveni 31.12.1993 ni dosegal višine, ki je potrebna za ohranitev dovoljenja za poslovanje. Zvišanje obrestne mere za te banke so danes sprejeli poslanci z dopolnilom in tako povečali znesek, ki ga mora država odšteti, s 495 milijonov mark na približno 502 milijona. Sprejeto sporno dopolnilo je sprožilo predvsem vprašanje, ali naj država rešuje izplačane devizne vloge za vse banke enako ali selektivno. Vlada je danes z dopolnilom, ki so ga poslanci zavrnili, predlagala, da bi se obveznost bank iz naslova izplačanih deviznih vlog povečala za obresti od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1994 za pet odstotkov le tistim bankam, katerih kapitalska ustreznost iz revidi- ranih letnih poročil po stanju ob koncu leta 1993 ni presegla 8 odstotkov aktive oziroma njihov izračunani jamstveni kapital ni dosegel predpisane višine za ohranitev dovoljenja za poslovanje. Drugim bankam obresti ne bi obračunali. Sprejeli so vladni amandma k 6. členu, ki določa, da morajo banke, ki so sprejele obveznice Slovenskih železarn, pred prejemom obveznic za te izplačane devizne vloge oziroma najkasneje pol leta po sprejetju zakona predložiti poročilo pooblaščenega revizorja o višini terjatev, ki so bile poravnane z železarskimi obveznicami. Če bo ugotovljeno, da je sprejela več železarskih obveznic, kot so znašale njene terjatve, bo morala presežek vrniti. Prav tako se morajo banke, ki želijo dobiti državne obveznosti za omenjene izplačane devizne vloge, odpovedati vsem terjatvam do države, ki jih imajo po protokolu o kritju stroškov financiranja obveznosti banke iz naslova deviznega varčevanja. GORDANA PIPAN pravijo v Pergamu, na osnovi katerih lahko podjetje zniža izhodiščno plačo do določenega odstotka. Nesprejemljiva se jim zdi predlagana osnova za izračun plač v januarju, po kateri bi bila podjetja sankcionirana za nazaj, zlasti tista, ki so zaradi uspešnosti poslovanja lani poviševala plače in za izplačila nad dogovorom plačala penale. Po dogovoru naj bi najnižja plača znašala 45.000 to- • Zoran Alijevič, predsednik Pergamovega sindikata cestnega prometa, je protestiral, ker je ministrstvo za notranje zadeve - kljub drugačnemu mnenju gospodarske in obrtne zbornice in ministrstva za promet in zveze -izdalo odredbo o prepovedi vožnje težkih vozil med turistično sezono, ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih, od 6. do 22. ure. V sindikatu menijo, da naj bi prepoved veljala le med najvišjo turistično sezono, v petek pred velikonočno nedeljo (od 14. do 22. ure) in ob sobotah le od 9. do 13. ure. Ne soglašajo tudi z razlago 32. člena zakona o tujcih, po katerem obmejni organi ministrstva za notranje zadeve ukrepajo tako, da mora prevoznik potnika, ki ga pripelje na mejni prehod in nima urejenih osebnih dokumentov za vstop v Slovenijo, odpeljati na svoje stroške nazaj v državo, iz katere prihaja. Navedli so primer, kjer se je to zgodilo: prevoz potnikov na progi Kranjska Gora-Kranj-Lju-bljana-Zagreb. larjev bruto, kar znaša več kot po splošni in panožnih kolektivnih pogodbah. Toda, opozarjajo v Pergamu, delodajalci si hkrati prizadevajo, da bi omejili maso plač (plače bi se razporejenim v peti in šesti plačilni razred znižale), nadalje, da bi uveljavili uravnilovko, plače najvišje plačanih, poslancev, direktorjev in občinskih funkcionarjev pa naj bi posebej določali šele maja. Glede tarifne priloge predlagajo v sindikatu, da naj bi izhodiščna plača znašala 42.053 tolarjev bruto, standardi, določeni s tarifno prilogo, pa naj bi pomenili le minimum. Edino omejitev bi lahko pomenil dogovor o politiki plač, vendar nikakor tak, kot je bil predlagan, pravijo v Pergamu. ---------- tgE§A JELENA GAC Računalniški tečaji 061 13-26-202 IVIilcaro Ada ORU SLS je za sanacijo Tama, nasprotuje pa mimohodu Več milijonov mark za parado naj bi namenili domu paraplegikov v Pineti - Tamu še ena priložnost LJUBLJANA, 28. marca - V Slovenski ljudski stranki podpirajo zakon o sanaciji Tama, ne podpirajo pa predloga o paradi kot delu proslav ob 50-letnici zmage nad fašizmom. Zakaj ne, je na današnji tiskovni konferenci stranke pojasnil Janez Podobnik. V SLS namreč menijo, da proslavljanje ne sme razpihovati novih sovraštev med Slovenci. Po njihovem prepričanju bi morale proslava in spremljajoče dejavnosti poudarjati vrednote, ki Slovence povezujejo. Po Podobnikovem mnenju je ena od njih resnica, ki ima sicer zmeraj zgodovinski kontekst, vendar se »v nekem obdobju izkristalizira v narodu«. Ena od resnic, ki po njegovih besedah ne bo značilnost proslave, je, da je treba ločiti pozitivno stran partizanstva kot odpora proti okupatorju od komunistične revolucije. Podobno velja tudi za povojne poboje domobrancev, ki so bili zločinsko dejanje, ali za kolaboracijo, ki jo v SLS obsojajo, ne obsojajo pa tistih, ki so iz poštenih nagibov branili svoja ognjišča in domovino. Odbor za pripravo proslave, ki se po njihovem mnenju preveč redko sestaja, bi moral zagotoviti, da bi bile te resnice »s primerno občutljivostjo« navzoče na proslavah. V SLS nasprotujejo predlogu o paradi oziroma slavnostnem mimohodu, saj po njihovem prepričanju takšna manifestacija ni potrebna. Namesto tega predlagajo uresničitev pobude, dane na shodu v Litiji, naj bi denar za parado (po Podobnikovih besedah gre za več milijonov mark) namenili domu paraplegikov v Pineti. Zakon o sanaciji Tama se jim zdi sicer premalo dodelan, vendar ga podpirajo v prepričanju, da bodo zaposleni in vlada znali zajeziti val divjih privatizacij, ki poteka od leta 1990, organi pregona pa opravili svojo dolžnost. Po mnenju Metke Karner Lukač je treba poslovodnemu sistemu in zaposlenim ponuditi še eno možnost, da izpeljejo sanacijo v novih pogojih, čeprav tudi sindikati v Tamu niso odigrali svoje vloge, ker niso uresničili možnosti delavcev za participacijo pri vodenju. DEJAN PUŠENJAK pa tudi dobro priložnost, da dodatno razrahlja koalicijske vezi med tremi strankami in poseže tudi v odnose v Liberalni demokraciji Slovenije. Njen poslanski klub je namreč ponudil Šetinca kot tretjega kandidata za predsednika odbora za mednarodne odnose potem, ko je postalo jasno, da se bodo med Peterletom in Pahorjem tudi mnogi poslanci LDS raje odločili za slednjega. Tega vodilni funkcionarji LDS niso skrivali in so takšno težavo javno večkrat priznali. Težavo zato, ker so krščanski demokrati vztrajali, da jim to mesto pripada, poudarjali, da je bilo tako dogovorjeno na medstrankarskih pogajanjih, in zagotavljali, da je od podpore poslancev LDS za njihovega kandidata Peterleta odvisna trdnost koalicije, na preizkušnji pa je tudi kredibilnost dogovorov oziroma koalicijskih partnerjev. O tem so prepričani še danes. Kot je na zadnji tiskovni konferenci SKD povedal njen predsednik Lojze Peterle, imenovanje predsednika odbora ni stvar usklajevanja ali pogajanja, ampak se preprosto »mora zgoditi«, ker tako piše tudi v koalicijski pogodbi med LDS in SKD (odbor in ministrstvo naj bi vodila predstavnika različnih strank). V nasprotnem primeru se bo namreč po Peterletovih besedah »vprašanje kredibilnosti pokazalo nekje drugje«. Če torej Peterle ne bi bil izvoljen za predsednika odbora za mednarodne odnose, bi SKD izrabila kršitev dogovorov za podaljševanje »mučnega položaja« in najbrž bi postali vprašljivi tudi vsi drugi dogovori, morda celo proračunski. Za zagotovitev potrebne trdnosti koalicije s posebnim ozirom na »zgodovinsko os« med LDS in SKD je tako dr. Janez Drnovšek na svojevrsten način res »ukazal«, kot pravi Zmago Jelinčič, naj poslanci Socialna varnost invalidov Informacijo o položaju na tem področju je vlada sprejela januarja - Društvo ŠENT edino v Sloveniji skrbi za več kot 1000 popolnoma nezavarovanih ljudi LJUBLJANA, 28. marca - Državni zbor je sredi lanskega leta na- ložil vladi, naj pripravi poročUo, kako država zagotavlja socialno varnost invalidom s posebnim poudarkom na očitno neenakopravnem položaju skupin, ki nimajo urejenega statusa invalida in zato niso upravičene do nekaterih storitev in denarnih nadomestil. Mednje sodijo invalidi brez pravic iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja in zavarovanja v primeru brezposelnosti, starejši invalidi, ki so utrpeli telesno okvaro pred letom 1945, in duševni bolniki, ki so zaradi narave bolezni nesposobni za delo. Informacijo o položaju na tem področju je vlada sprejela na januarski seji in jo poslala državnemu zboru. Da bi poslanci bolje razumeli problematiko, so informacijo razširili s pregledom socialnih in drugih pravic vseh ka- tegorij invalidnih oseb, s povzetkom strateških usmeritev invalid- skega varstva, ki ga je sprejela že prejšnja skupščina, in na koncu opozorili na nekatera aktualna vprašanja invalidskega varstva, ki še niso ustrezno rešena. Mednje sodi vsako leto večje število mladih, ki se kljub zdravljenju in rehabilitaciji zaradi pridobljenih poškodb ne morejo zaposliti. Ker ob nesreči še niso bili zaposleni, status dijaka ali študenta pa so izgubili, niso pridobili pravic, ki jih zagotavlja sedanji sistem zavarovanja, in nimajo statusa invalidne osebe. Ta skupina invalidov je zaradi hudih poškodb (gre za poškodbe glave, tetraple-gijo in podobno) za svojce izredno težko breme. Zanje bi bilo treba urediti status in socialne pravice v novem zakonu o invalidnini duševno in telesno prizadetih oseb, ki bo nadomestil sedanjega o družbenem varstvu odraslih duševno in telesno prizadetih. Društvo za duševno zdravje ŠENT je edino v Sloveniji, ki skrbi za nekaj več kot 1000 invalidsko in socialno popolnoma nezavarovanih ljudi, ki nimajo nobenih pravic do usposabljanja in zaposlitve pod splošnimi in posebnimi pogoji, ker so brez statusa invalida in živijo samo od podpore staršev oziroma svojcev. ŠENT je pripravil program za njihovo usposabljanje, zaposlovanje in zagotavljanje socialne varnosti, in blatenje mene, ki temelji na zlorabi osebnih podatkov, ko se mi očitajo oprostilne sodbe in podatki iz njih za obremenilne. Novinar Vladimir Vodušek ne pozna ustavnega določila o domnevi nedolžnosti (čl. 27) niti določila zakona o kazenskem postopku o tej domnevi (čl. 3. zakona o kazenskem postopku) niti določila Deklaracije o človekovih pravicah (14. člen odst. 2): »Vsakdo, kdor je obtožen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni zakonito ugotovljena njegova krivda.« In kaj stori prava nevešči novinar? Meni očita kazniva dejanja, in to brez pravnomočnih kazenskih sodb, še kazenski postopki niso bili uvedeni. Nadaljnja po-gruntacija novinarja je, da za ministrico za pravosodje ponavlja podatke iz kazenskega spisa, do katerega je prišla z zlorabo svojega položaja, da je lahko vpogledala izpisek iz kazenske evidence. To seveda ni izvirno. Je samo ponavljanje kršitve človekovih pravic iz čl. 14 tč. 7 Deklaracije o človekovih pravicah: »Nihče ne sme biti preganjan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil že oproščen krivde.« Vse tisto, kar mi je bilo očitano v kazenskem postopku v letu 1981 in česar sem bil oproščen, mi sedaj novinar očita za obremenilno. Šteje, da sem vseh dejanj, ki sem jih bil oproščen, kriv. To je njegova moralna sodba! Ne ve, kdo je pristojen za sojenje in v kakšnem postopku! Ne ve, ne prebere ali noče vedeti, kar sta zapisala zbor odvetnikov v Mariboru in Odvetniška zbornica Slovenije: »Upravni odbor Odvetniške zbornice Slove- nije tudi nasprotuje vsakršnemu javnemu diskvalificiranju svojih članov. Zato zavrača tudi ocene o odvetniku Majhnu v javnih glasilih in na tiskovni konferenci ministrice za pravosodje dne 21. 3. 1995. V skladu z veljavno zakonodajo so le organi Odvetniške zbornice Slovenije pristojni razsojati o delu svojih članov, saj je v skladu z izrecno ustavno odločbo odvetništvo samostojen in neodvisen poklic, pri čemer odvetniška zbornica pojasnjuje, da nikomur ni dajala podatkov o odvetniku Majhnu.« Ti podatki so pridobljeni nezakonito in novinar jih uporabi! Novinar tudi ni prebral protesta območnega zbora odvetnikov v Večeru 24.3.1995, ali mu je malo mar za resnico, sicer bi spoštoval načelo: »Audiatur et altera pars,!« staro že preko 2000 let, ki je kultumo-civUizacijski standard. V protestu bi lahko prebral: »Prav tako predstavlja kršitev deklaracije o človekovih in političnih pravicah očitek ministrice o nepravilnem obračunu iz leta 1978, za kar je bil zoper odvetnika S. V. Majhna ustavljen kazenski postopek. V tej stvari je bilo sporno le vprašanje dokazne ocene o tem, ali je bil odvetnik glede na težavnost zadeve upravičen obračunati stroške s 100-odsto-tnim povišanjem ali ne.« In še bi lahko prebral: »Nesprejemljiv je in v nasprotju z ustavo in pozitivno zakonodajo očitek ministrice odvetniku, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata.« Novinarju seveda ni nič znano o načinu poslovanja o odškodninskih zadevah, o nakazilih denarja, o odvetniški tarifi, o potnih stroških in je vso njegovo pisanje povzeto iz oprostilne sodbe, ki jo prava nevešči novinar spremeni iz pravno oprostilne v moralno obsodilno. In to, da si novinar jemlje pravico spreminjati pravnomočno oprostilno sodbo v moralno obsodbo odvetnika 14 let po končanem kazenskem postopku, to naj bi bila pravna država? Zanimiv je primer Napast, s katerim je bila pred 26 leti seznanjena Odvetniška zbornica in ni uvedla proti odvetniku S. V. Majhnu nobenega postopka, tudi ne zaradi kršitve odvetniške etike. Ampak po 26 letih, brez postopka, postane ministrici in novinarju zadeva »sporna« in moralno oporečna. Ni dovolj, da se novinar spravi na S. V. Majhna, poseči mora še malo v preteklost, treba bo umazati še koga, ki že več kot 20 let počiva v grobu, da bo le podoba sedaj živečega potomca čimbolj črna!. Oče je bil rdeč, sin pa naj bo črn, če že ne po prepričanju, pa vsaj od blata, ki ga veselo mečemo vanj. Saj je le Majhen in sam, nestrankarski. Vsi, ki mečete v Majhna, vedite, ne boste zaradi tega postali Veliki, le pritlehni. Veliki se z Majhni ne ubadajo. In samo tam, kjer vsakega majhna ščiti ustava, zakon, človekove pravice, tam, kjer mora zaradi kršitve človekovih pravic vsakemu majhnemu človeku odstopiti minister, šele tam in takrat se začenja pravna država. O tem, kateri postopki so imeli politično konotacijo, bi novinar lahko prebral v časopisih iz leta 1981,1982, Novi reviji, Teleksu, če bi mu bilo kaj do resnice. Verjetno je bila zahteva po pravni državi v času histerije po sklepih CK ZKJ o bogatenju popolnoma nepolitično dejanje. Novinar ima vsekakor pravico do svojih ocen, ki temeljijo na enostranskih in nepopolnih podatkih, koliko pa ser stvarne in v kontekstu takratnih dogodkov (1970,1972 in 1981) realne, je seveda sporno. Novinar se ni potrudil iskati informacij pri prizadetem in je tako jasno, v čigavem interesu in komu bodo njegovi komentarji z iste strani (ne druge): nepravne države, teptanja zakonov in kodeksov stroke, všeč. Podnaslov članka gospoda Vladimirja Voduška bi se, ob upoštevanju njegovega pisanja, moral glasiti: Majhen je žrtev nepravne države, neznanja in pritlehne politike. Sergij Vladislav Majhen Slovenija še ni pravna država Gospod Brejc v članku Slovenija še ni pravna država sicer res napada predvsem preiskovalno komisijo državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v Hitu, Elanu, itd., vendar hote ali nehote spet razpihuje »afero Hit«, ki je že nekaj časa ni več. Da je ni več, gospodu Brejcu in »njegovemu ozadju« seveda ne more biti všeč, zato na vse mogoče in za lase privlečene načine išče, kako bi še lahko upravičil gonjo, ki jo je sprožil pred leti. Nikakor jim namreč ne more biti v čast zmota in škoda, ki so jo s tem napravili. Dejstvo je, da ne sodišču ne nekdanji SDK in ne drugim instancam pravne dražave navkljub intenzivnemu dveletnemu ukvarjanju z zadevo ni uspelo dokazati nobene od začete ali kasneje sproducirane obtožbe. Ni pa nam jasno, kako da se gospod Brejc čudi poti, ki jo ubira preiskovalna komisija državnega zbora, saj ta ni bila ustanovljena, da bi ugotavljala nepravilnosti v Hitu, Elanu..., marveč morebitne zlorabe javnih pooblastil. Upamo, da je namreč vsaj to jasno, da Hit ni imel in nima javnih pooblastil - takih pooblastil, kakršna je svoj čas imel gospod Brejc. Prav z njimi je njegova služba neupravičeno prisluškovala telefonskim razgovorom. In ne nazadnje: zakaj dr. Brejc nikoli ne pojasni razlogov za uničenje mikrofišev v tej zadevi? Mogoče se bo tega spomnil njegov sodelavec H. L., če bo prišel pričat pred komisijo? Ali pa bo tudi on napadal uspešno podjetje in ščitil svoje napake, tako kot jih skriva Brejc? Ib so vprašanja, ki zahtevajo odgovore. Ne pa večno širjenje ne- resnic o podjetju, preko katerega bi se politiki, med katerimi naj- demo tudi dr. Brejca, radi bojevali za oblast. V ta boj, g. Brejc, podjetja Hit ne porivajte več! Nelida Nemec, direktorica sektoija za komunikacije in trženje Hit, d. o. o., Nova Gorica ki ga bo treba vključiti v novi zakon o invalidnini duševno in telesno prizadetih, hkrati pa tudi proučiti druge oblike zagotavljanja materialne in socialne varnosti duševnim bolnikom, ki niso sposobni za delo, ugotavlja vladno poročilo. Tretja skupina so starejše osebe s telesno okvaro, ki niso zavarovane po predpisih o po-kojninsko-invalidskem zavarovanju. To je skupina okrog 5000 starejših državljanov, ugotavlja vladno poročilo, ki niso mogle pridobiti statusa invalida po nobenem od obstoječih zakonov. Sem sodijo nekateri upokojenci, gospodinje, kmetje, obrtniki in posamezne marginalne skupine prebivalstva. Tem veliko pomagajo poleg svojcev tudi humanitarne in invalidske organizacije, ki jih vključujejo v svoje socialne programe. »Ni razloga, da bi to skupino državljanov s telesnimi in drugimi okvarami obravnavali drugače kot druge občane, ki imajo možnosti uveljavljati pravice do storitev in materialnih pomoči na podlagi zakonov s področja socialnega varstva, zdravstva in davčne politike,« je zapisano v vladnem poročilu. Žrtve vojnega nasilja, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa vojnega veterana in civilnega invalida vojne, bodo dobile pravico do varstva po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Po tem zakonu, ki bo urejal pravice do zdravstvenega varstva, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, do pokojnine in uveljavljanje pokojninske dobe, bodo imeli pravice tisti vojaški invalidi, ki so dopolnili 50 let starosti ali so trajno nezmožni za delo. Vladno poročilo ugotavlja, da se sprejeta politika invalidskega varstva postopoma uresničuje, razveseljivo pa je, da se socialne pravice najtežjih invalidov niso zmanjšale v minulih treh letih, na področju zdravstvenega varstva in davčne politike so se celo povečale. Po številu invalidov na število prebivalstva v državi je Slovenija s 140.000 invalidi primerljiva z drugimi evropskimi državami, za 28.000 najtežjih invalidov (slepi, gluhi, ljudje s hudimi gibalnimi in telesnimi okvarami ter zmerno, težje in težko duševno prizadeti) pa bo morala država tudi v prihodnje posebej skrbeti. Od kakovostnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, rehabilitacije, delovnega usposabljanja, zaposlovanja, socialnega varstva, reševanja stanovanjskih problemov in hitrejšega odpravljanja arhitekturnih ovir je namreč odvisno njihovo enakovredno vključevanje v življenje in delo, kar je ključni cilj vsake aktivne politike invalidskega varstva. LADA ZEI LDS volijo Peterleta. Na včerajšnjem sestanku poslanskega kluba te stranke naj bi takšno rešitev tudi sprejeli, kar pa ob šibkih razlogih za tako odločitev morda ni zadostno jamstvo, da jo bodo pri glasovanju tudi spoštovali. Če bodo o Peterletu v državnem zboru sploh glasovali. Prav mogoče je namreč, da se bo predlog za njegovo imenovanje moral vrniti pred člane komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in tam dobiti več glasov kot zadnjič. Pa tudi če bi v državnem zboru glasovali, je možno pomanjkanje glasov za Peterleta resna grožnja, če bi se dovolj pomembno število poslancev LDS odločilo pridružiti poslancem Združene liste socialnih demokratov in glasovati proti njemu in če bi v opoziciji presodili, da neizvolitev Peterleta lahko povzroči nove zaplete, probleme in razhajanje v vladni koaliciji. DEJAN PUŠENJAK Predlagani proračunski znesek je sprejemljiv ZL nasprotuje predčasnim volitvam - Stališča do interpelacije še niso sprejeli LJUBLJANA, 28. marca - Svet združene liste podpira stališča, ki so jih stranka in ministri zavzemali v proračunski razpravi. Meja 510,4 milijarde tolarjev je sprejemljiva. vendar bodo v parlamentarni razpravi poskušali doseči nekatere prerazporeditve, predvsem v kulturi in znanosti. Ministra za znanost in tehnologijo in za kulturo. Rado Bohinc in Sergij Pelhan, sta sicer na vladi glasovala proti sedanjemu obsegu proračunskih sredstev, namenjenih njihovima resorjema. Glavni tajnik stranke meni. da bo že v kratkem prišlo do nekaterih prerazporeditev v prid kulture in znanosti. Kar zadeva pobude za predčasne volitve. Združena lista meni. da razmere niso ugodne, saj bi negativno vplivale na stabilnost socialnih in gospodarskih projektov. Stranka še naprej podpira ohranitev trojne koalicije, ki naj bi zdržala do prihodnjih volitev. Pismo, ki ga je Janez Kocijančič v imenu politične direkcije stranke poslal ministrskemu predsedniku, je ugodno vplivalo na koalicijska razmerja. V zadnjih mesecih je delovanje bolj usklajeno, poleg tega pa optimistično menijo, da bi se pogajanja lahko končala z enotno koalicijsko pogodbo. Združena lista še vedno podpira Boruta Pahorja za predsednika odbora za mednarodne odnose in ni spremenila stališč do Peterletove politike vodenja zunanjih zadev. Kadrovskih rešitev v parlamentu ne povezujejo s koalicijskimi obveznostmi. Sicer pa ni jasno, ali bo jutri parlament potrdil Lojzeta Peterleta ali pa bo o njegovi kandidaturi v četrtek še enkrat razpravljal Kviaz. Glede interpelacije, vložene proti ministrici za pravosodje, se stranka ni opredeljevala in bo odločitev sprejela prihodnji teden. Dušan Kumer je dejal, da ima največjo odgovornost za kompetentnost kadrovskih rešitev ministrski predsednik, ki mora paziti, »da v zobozdravstveno ordinacijo ne bo pripeljal ministrov, ki jim opozicija lahko vsak mesec izruje zob in morajo oditi«. Svet stranke se je danes seznanil tudi s socialdemokratskim gospodarskim programom, ki je bil na volitvah leta 1992 morda preveč ambiciozno sestavljen, zato ga nameravajo osvežiti. Stranka je sicer menja, da v obdobju tranzicije in relativne gospodarske rasti ne bi smeli zmanjševati nivoja socialnih pravic iz zakonskih obvezno- VLADIMIR VODUŠEK DELO Direktor ČZP Delo, d.o.o., glavni in odgovorni urednik Dela TIT DOBERŠEK Namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela: DANILO SLIVNIK Poslovni direktor: EMIL ŠUŠTAR Direktor trienja: JURE APIH Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija). MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR (gospodarstvo), VESO STOJANOV (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), BRANE MASELJ (Vikend magazin), MATIJA DERMASTIA (Delo in dom, izložbeno okno), ZDENKO MATOZ (Živjo), JANEZ KOVAČIČ (avtomobilizem). ALEŠ STERGAR (Poslovno Delo, finance). k A Sreda, 29. marca 1995 VOJAŠKA STANOVANJA IN DELOŽACIJE Včeraj so prisilno izselili štiričlansko družino v Šiški Poslanci zbirajo podpise za sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko - Zavzel naj bi se za odlog napovedanih izselitev LJUBLJANA, 28. marca - Po večmesečnem zatišju so spet zbudila pozornost javnosti vojaška stanovanja. Grožnje s prisilnimi izselitvami so se namreč začele udejanjati, stiska posameznikov pa je narekovala organizirano zoperstavljanje odločitvam sodne oblasti. Drugi sklop že leta nerešenih vprašanj pa končno dobiva svoj (za stanovalce ugodnejši) epilog: imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih nekdanje JLA, ki niso državljani Slovenije, bodo to pravico lahko prenesli na ožje družinske člane, ki imajo slovensko državljanstvo, torej bodo lahko stanovanja odkupili po določilih stanovanjskega zakona. Po razpadu Jugoslavije je ministrstvo za obrambo prevzelo od jugoslovanske armade v upra vljanje nekaj več kot 8 tisoč stanovanj. Kot prelomnico šteje 25. junij 1991. po tem datumu odločb o dodelitvi ali menjavi stanovanj. • Pred poslopjem državnega zbora je danes protestirala skupina državljanov, in sicer zaradi prisilne izselitve iz vojaških stanovanj. Danes so deložiraii štiričlansko družino iz Šiške (njihova 15-letna hči je srčna bolnica). Žena oziroma mati je pridobila pravico do vojaškega stanovanja kot snažilka v JLA. Poslanec Ciril Ribičič (ZLSD) je protestnike obvestil, da poslanci že zbirajo podpise za sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki naj bi se zavzel za odlog napovedanih izselitev. Za ta teden naj bi bile namreč napovedane še štiri deložacije. izdanih od jugoslovanskih oblasti. slovensko obrambno ministrstvo ne priznava. V začetku leta 1992 je začela veljati uredba o privatizaciji teh stanovanj in po podatkih ministrstva za obrambo je bilo v zakonskem roku po pogojih stanovanjskega zakona prodanih okoli 4600 vojaških stanovanj. Okoli 400 pravnomočnih sodb Kaj pa se dogaja z ostalimi? Že ob prevzemu in popisu stanovanj je bil govor o približno 1200 spornih vselitvah. V glavnem gre za stanovanja, dodeljena po 25. juniju, in za primere, ko so zaposleni v vojski zamenjevali stanovanja, ker so si žeieli izboljšati stanovanjski standard ali so se selili iz kraja v kraj, iz ene nekdanje republike v drugo. Po pojasnilih ministrstva so se v tem času vrstile tudi razne špekulacije, ko so na lahek način prišli do stanovanja iz vojaškega fonda tudi tisti, ki do njega sploh niso bili upravičeni. Ministrstvo je zato doslej vložilo 1060 tožb. od tega jih je bojda že okoli 400 pravnomočnih. Kot poudarjajo predstavniki MORS. deložacij ministrstvo ne izvaja (ker za to pač ni pristojno), vendar pa »dosledno spoštuje pravnomočne sodbe«. (Kar je s stališča potencialnih novih brezdomcev - roko na srce - eno in isto.) Prizadeti, ki tako že tri leta živijo v stalnem strahu pred izselitvijo. niso držali križem rok. Obrnili so se na Helsinški monitor Slovenije v osebi Neve Miklavčič Predan, se pritožili na vse možne naslove in instance in o svojih zadregah ter z njimi povezanim kršenjem človekovih pravic v Sloveniji obvestili tudi pristojne mednarodne ustanove. Medsebojna pomoč nesrečnikov in prisotnost monitorja ter javnosti sta pred časom nekaj deložacij že ustavili ali bolje, začasno preložili. Prav danes pa so na silo izselili eno od družin iz stanovanja v Šiški. Njihova zgodba je, tako kot tudi večina drugih, tragična in kaže. kako nehumane in trde so lahko uradniške in iz njih izhajajoče sodne odločitve. Kaj pravi varuh človekovih pravic Ogroženi stanovalci so se obrnili tudi na varuha človekovih pravic, vendar z njegovimi odgovori ne morejo biti zadovoljni. Ivan Bizjak sicer razume stisko ljudi, vendar ne more razvrednotiti odločitev sodišča. Po njegovem bi lahko spremenilo sedanji tok dogodkov samo ustavno sodišče, če bo po obravnavi pritožb stanovalcev odločilo v njihov prid. Do tedaj pa je varuh človekovih pravic predlagal ministrstvu za obrambo, naj obravnava vsak primer zase in skuša upoštevati okoliščine, v katerih živijo ljudje. Druga skupina najemnikov v vojaških stanovanjih pa se je prav tako več kot tri leta mučila s tem. da bi uveljavila pravico do odkupa stanovanja, v katerem so živeli na podlagi veljavnih stanovanjskih odločb kot imetniki sta- novanjske pravice, vendar niso imeli slovenskega državljanstva. Takih »državljanov drugega razreda«, kot so se sami imenovali, je po podatkih ministrstva okoli 300. »Stanje se je bistveno spremenilo ob revizijski sodbi vrhovnega sodišča Slovenije ob koncu leta 1994,« pojasnjuje MORS. Takrat je prvič v tovrstnem sporu razsojalo vrhovno sodišče in potrdilo razsodbo višjega sodišča ter tako dosodilo, da stranka lahko odkupi vojaško stanovanje s prenosom pravice na družinskega člana, ki ima slovensko državljanstvo. To odpira vrata vsem ostalim: MORS bo odstopil od tožb in samodejno reševal vloge za odkup. Postopke bo zaključil predvidoma do konca letošnjega potetja. BQŽENA KRIŽNIK DELO ★ stran 3 Deh ranči pred parlamentom - Pred stavbo parlamenta se je tudi danes zbralo nekaj ljudi, ki sojih nasilno c-.*- z/rJai/n/ z/mr 3ri»A/7i“ ukvarjati r. niihnvimi težavami. Z njimi LJUBLJANA, 28. marca se je pogovoril dr. Ciril Ribičič m jim obljubil, da bo skušal zbrati aovoij poapisov posiancc odbora državnega zbora za zdravstvo, družino in socialne zadeve. (J. M., foto: Igor Zaplatil) Z dodelanimi izdelki na tuje Delež dodelanih izdelkov v slovenskem izvozu seje v zadnjih letih povečal na 83 odstotkov - Lani za 72 milijonov dolaijev neposrednih tujih naložb LJUBLJANA, 28. marca - Sestava blagovne menjave Slovenije ima __ «4 maninlnzina imcniulnrctva. Vendar ie HflŠa fll*Ž21V21 1 „1 DLJr\l »O« iiiai va usaimn M p «1 ^ w a w značilnosti razvitega menjalnega gospodarstva, vendar je naša država lani še vedno za slabo petino manj prodajala in kupovala v drugih kot v letu 1987, ko je šlo največ blaga prek njenih meja (če upoštevamo tudi republike bivše Jugoslavije). Bruto domači proizvod pa je bil lani za 16 odstotkov manjši kot rekordnega leta 1986, ob predvideni 5-odstotni stopnji rasti naj bi ga presegli leta 1997. Glede na to, da se v prihodnjih letih predvideva hitrejša rast menjave storitev in blaga kot bruto domačega proizvoda, je torej pričakovati, da se bo odprtost slovenskega gospodarstva do leta 2000 večala. Te ocene so med drugim navedene v analizi menjave Slovenije s svetom v času njene preobrazbe, ki jo je objavil ekonomski inšitut ljubljanske pravne fakultete (avtor: dr. Franjo Štiblar). Delež visoko dodelanih proizvodov v slovenskem izvozu raste, njihov izvo-zno-uvozni saldo pa je pozitiven. Po teoriji komparativnih prednosti trgujejo razvite države predvsem med seboj in to z blagom višje stopnje dodelanosti, v menjavi z manj razvitimi pa dosegajo pozitivni saldo menjave. Pred petimi leti so imeli visoko dodelani proizvodi 75-odstoten delež v slovenskem izvozu in 68-odstoten v uvozu, medtem ko je bil lani delež visoko dodelanih proizvodov v izvozu Slovenije 83-odstoten in v uvozu 70-odstoten. Geografska usmeritev menjave Slovenije na razvite države je postala v zadnjih letih bolj izrazita in zdaj že presega 75 odstotkov. Takšno gibanje se bo najbrž nadaljevalo tudi v prihodnje. Največji delež (60-odstoten) v naši zunanji trgovini ima Evropska unija in s pridružitvijo treh novih članic se bo še povečal (najbrž na dve tretjini). Hkrati pa bo razširitev EU veijetno povzročila primanjkljaj v naši menjavi z njo, medtem ko je bila do zdaj ta uravnovešena. Delež dežel v razvoju se je v zadnjih šestih letih v izvozu zmanjšal, v uvozu pa je skoraj ostal nespremenjen. Med njimi imajo največji delež (polovičen) države na območju nekdanje Jugoslavije, na drugem mestu so srednje- in vzhodnoevropske države, delež »klasičnih« držav v razvoju pa je v Informacijska avtocesta O/kopasovni ISDN je sicer šele prvi korak k prihodnji informacijski avtocesti - Delavnica z naslovom Podatkovna omrežja in storitve v Sloveniji na Brdu BRDO PRI KRANJU, 28. marca - Govorna komunikacija med ljudmi vse bolj prerašča v multimedijsko komunikacijo med ljudmi in računalnikom. Po sodobnih digitalnih omrežjih je mogoče prenašati podatke, slike, zvok in seveda govor, ne glede na to, od kod ti prihajajo.^Slovenija tej usmeritvi sicer sledi, vendar v primerjavi z zahodnimi državami že zaostajamo. Zato so še toliko bolj dobrodošla različna srečanja, na katerih lahko možni uporabniki izvedo vse, kar je novega na tem področju. Od osamosvojitve naprej Elek trotehniška zveza organizira v času sejma Informatika delavnice o telekomunikacijah. Širina obravnavanih tem. predvsem pa vse večje zanimanje zanje, privablja vsako leto veliko poslušalcev in govornikov iz vseh gospodarskih panog. Letošnja tretja delavnica z naslovom »Podatkovna omrežja in storitve v Sloveniji« je tako prerasla v pravo konferenco. V dveh dneh je blizu petdesetim predavateljem prisluhnilo 120 predstavnikov slovenskih bank, obeh fakultet, ministrstev za notranje zadeve in obrambo ter ostalih uporabnikov, ki se povezujejo, oziroma so že povezani tudi navzven. Seznanili so se z možnostjo telekomunikacijskih storitev, ki jih v Sloveniji trenutno ponuja samo Telekom, za pestrejšo ponudbo in predvsem ustrezno kakovost pa bodo kmalu poskrbeli tudi z ustrezno konkurenco. Najbolj razširjena oblika povezovanja med različnimi deli podjetij in ustanov trenutno poteka po navadnih telefonskih zvezah, seveda z modemom na obeh straneh. Vse več uporabnikov se odloča tudi za najeto zvezo, na voljo pa je še javno paketno omrežje Sipak. Omrežje ISDN, ki se je že uveljavilo v večini razvitih držav, zaradi finančnih težav ne bo zaživelo pred koncem prihodnjega leta. trenutno pa edina centrala, ki omogoča sodobno povezovanje, stoji v Kranju. Na delavnici so jo izkoristili za demonstracijo omrežja ISDN, ki sta jo izvedli podjetji IskraTel in Teling. Z vzpostavitvijo omrežja ISDN po vsej Sloveniji se bo hitrost prenosa podatkov povečala na 64 ki-lobitov na sekundo po enem kanalu. kar je posebej pomembno za prenos video slike, oziroma s tem povezanih video konferenc. Že letos naj bi usposobili še osem central in mednarodno centralo, s čemer bo omogočena sodobna povezava iz večjih slovenskih središč do zahodne Evrope. Ozkopasovni ISDN je sicer šele prvi korak k bodoči informacijski avtocesti, telesa v Evropski uniji pa ga postavljajo na prvo mesto med telekomunikacijami. Ostale oblike bodo namreč na takšen način prenosa lahko samo dograjevali in s tem izboljševali kakovost in hitrost prenosa vse do 2,4 oziroma 10 gigabitov na sekundo. Sčasoma naj bi zgradili tudi omrežje za prenos podatkov sa tehnologijo ATM, ki pa zahteva kable iz optičnih vlaken in zato večja finančna sredstva. Vsekakor pa je ATM že na voljo pri preklapljanju med posameznimi vozlišči. Sredstva naj bi Telekom in konkurenčne organizacije zbrali na osnovi telefonskih impulzov, ki so sedaj izredno poceni, saj bi morala biti cena lokalnega telefonskega pogovora enaka ceni časopisa oziroma vozovnice v mestnem pro metu. Svoje pa bo morala pri ra zvoju omrežja storiti tudi država z ustrezno zakonodajo, ki bo omogočila ponudbo storitev ostalim ponudnikom, ne samo Telekomu. BOŠTJAN OKORN Concordia bo prodajala pokojninska zavarovanja Premijo za dodatno pokojnino zavarovalnice Concordia bo treba vplačevati najmanj pet let LJLTBLJ AN A, 28. marca - Delničarji zavarovalne družbe Concordia so imeli danes prvo redno sejo skupščine. Ta zavarovalnica je, kot trdi njen generalni direktor Bojan Korsika, prva v Sloveniji, ki je registrirana za dodatna pokojninska zavarovanja. Vsakdo si bo lahko sam izbral zavarovalni razred, tako si lahko vnaprej izračuna dodatno pokojnino, premijo pa mora vplačevati najmanj pet let. Najmanjša zavarovalna osnova je 250, naj večja pa 2000 mark. najnižji znesek mesečnega vplačila je od 37,5, najvišji pa 300 mark. Zavarovancem, ki bodo denimo 40 let vplačevali po 150 mark (za zavarovalno osnovo 1000 mark), pri zavarovalnici Concordia obljubljajo dodatno mesečno pokojnino 1000 mark, tistim, ki bodo vplačevali 10 let, obljubljajo pokojnino 250 mark na mesec, in tistim, ki bodo vplačevali pet let, 125 mark dodatne pokojnine na mesec. Vsa vplačila ostanejo last delodajalca, dokler delavec ne odide v pokoj, višina vplačevanja je v tesni povezavi z delavčevim prispevkom h gospodarski uspešnosti podjetja ali ustanove, z manjšimi prispevki je mogoče doseči enak ali celo boljši učinek kot pri »državni pokojnini«, obljubljajo pri zavarovalnici Concordia. Vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje gredo neposredno iz prihodka podjetja, zato niso davčno obremenjena kot druge oblike zavarovanja in varčevanja, pravijo pri zavarovalnici Concordia. Minimalno obdobje vplačevanja dodatne pokojnine (pet let) zagotavlja upravičencu izplačilo sorazmerne pokojnine do smrti, pri rentnem zavarovanju pa je izplačilo večinoma omejeno na 10 do 15 let, še pravijo. Ustanovitelji zavarovalnice Concordia so podjetja Kovinotehna, Pivovarna Laško, Cetis. Krka, SCT in Helios. Ustanovni kapital je milijon mark. ki pa se bo sproti povečeval in ustanovitelji obljubljajo, da bo predvidoma že konec letošnjega leta znašal 1,5 milijona mark. DARJA KOCBEK slovenski menjavi s svetom slabih osem odstotkov. Slovenija je lani uvozila za 6 milijard 952 milijonov dolarjev blaga in izvozila za 6 milijard in 806 milijonov. Storitev pa je lani izvozila za milijardo in 675 milijonov ter uvozila za milijardo in 63 milijonov. Gre torej za precej nizke številke, ki so jih deloma izzvale spremembe v metodologiji, saj je pred letom 1991 oplemenitenje spadalo v okvir storitev, zdaj pa je všteto v blagovno menjavo. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih letih v naši menjavi s svetom najbolj povečal prav obseg storitev. V zadnjih petih letih je naša menjava s svetom potekala pod ugodnimi pogoji; izvozne cene so namreč naraščale hitreje kot cene uvoza (goriva, repromateri-ali). Zato so bili v fizičnem obsegu potrebni manjši napori za doseganje rasti menjave in ugodnejše bilance. Iz plačilne bilance za lani je razviden podatek o neposrednih tujih naložbah v Sloveniji in slovenskih v tujini. Prvih je bilo lani za 72 milijonov dolarjev, drugih pa za 16 milijonov. LJILJANA DERIC Širše meni, da se odnos vlade do turizma slabša V Nacionalnem turističnem združenju spet predla* gajo ministrstvo za turizem in svet za turizem pri vladi LJUBLJANA, 28. marca - Nacionalno turistično združenje, ustanovljeno decembra 1993, je danes na tretji skupščini obravnavalo poročilo o dosedanjem delu in sprejelo program dela za letos. O njem je na tiskovni konferenci govoril tudi predsednik združenja Janez Širše. ženja predstavil globalni rezervacijski sistem Amadeus, bodo zdaj »na ogled« še globalni komunikacijski sistem Internet, prikazano bo povezovanje delovanja informacijskih sistemov v pisarni turističnega podjetja, svoje računal niško znanje in njegovo uporab nost v turizmu bodo predstavili še Turistični poslovni informacijski sistemi Kompas IngPOS, Lotus Smartsuite itd. »Odnos vlade do turizma je iz meseca v mesec slabši,« je misel iz seje upravnega odbora združenja na tiskovni konferenci ponovil Janez Širše; turizem se iz ene politične stranke seli v drugo, pa tudi v Ljubljani nameravajo turistični sekretariat organizirati kot pododbor za gospodarstvo. Upravni odbor predlaga, da bi ponovno dobili ministrstvo za turizem in svet za turizem pri vladi, ki bi usklajeval in koordiniral institucije, ki pospešujejo razvoj turizma. DARJA VERBIČ Kot je znano, je združenje oktobra lani pripravilo prvo mednarodno konferenco in srečanje evropskih mest Turizem za mesta, letos pa bo podobno druženje domačih in mednarodnih tu- • Nacionalno turistično združenje je sprejelo ponudbo združenja Tourism Brain Hrust - Au-stria iz Dunaja in turističnim podjetjem ponudilo niz izobraževalnih in izpopolnjevalnih programov v hotelirstvu, turističnem marketingu, marketingu turističnih destinacij itd. rističnih strokovnjakov potekalo pod naslovom Mestni turizem -generator hitrejšega razvoja (od 11. do 14. oktobra v Ljubljani). Sredi prihodnjega meseca bo nacionalno turistično združenje pripravilo predstavitev informacijske tehnologije prihodnosti za turistično gospodarstvo. Potem ko se je kmalu po ustanovitvi zdru- V Ljutomerčanovi kleti stavijo na laški rizling LJUTOMER, 28. marca - Poročali smo že, da je Ljutomerčanova klet za laški rizling, izbor letnik 1993, pred nedavnim na ocenjevanju okrog 880 vzorcev vin iz 25 držav vsega sveta v Parizu dobila prix d’excellence ali zlato medaljo, s čimer je ekipa njihovih strokovnjakov dosegla enega naj večjih uspehov te kleti. Prva reakcija slovenskih ljubiteljev dobrega vina je bila, da so v Ljutomerčanovi prodajalni v Ljutomeru in tudi po drugih trgovinah takoj izpraznili police, na katerih je bil njihov nagrajeni laški rizling. TUdi veliko telefonskih klicev poznavalcev in trgovcev so medtem že dobili, vendar bodo go besedah direktorja kleti Slavka Zalarja in enologinje Cvetke Sa-kelšek preostalo zalogo buteljk zadržali v skladišču, dokler ne dobijo iz Francije dodatnih nalepk, na katerih bo zapisano, da je bilo Panasonic TELEFAM - TELEFONI - CENTRALE-ISON. Itd. MOMTAŽA - SERVIS - ATESTI - SVETOVANJE -10% sejemski popust I /wtonzrani zastopnik Mcrtsuihlte Electric Japan HJtelefon trade UjimKBAHJ. SMiižm Dl IH. 064/222 «6«. toc0$4/222-8€7 RE. TELEFON. Ljubljana Briljeva 12, tel.:061/1590-232 RE. TELEFON. Kranj, Ljubljanska 1, lel.:064/222-150 to vino nagrajeno. In seveda, dokler se ne bodo odločili, po kakšni ceni bodo prodajali to dragoceno kapljico. Od pet tisoč buteljk, kolikor so jih napolnili, so tisoč buteljk že tako ali tako prodali, tisoč jih bo romalo v vlago in hlad njihove arhivske kleti v Nunski grabi, in le tri tisoč jih bo na voljo na trgu, zato cena gotovo ne bo povsem običajna. Sicer pa od pariškega uspeha v Ljutomerčanu pričakujejo, da bo še bolj prepričal kupce o kakovosti njihovih vin nasploh, in da bo prispeval k njihovi večji uspešnosti na slovenskem trgu, na katerem je veliko vrhunskih proizvajalcev, pravi direktor Ljutomerčana Jože Špindler. O prodiranju na tuje trge pa so v Ljutomerčanu raje previdni pri izjavah, saj pravijo, da so slovenska vina, ker Slovenija v tujini še ni znana kot vinogradniška dežela, predraga. Država bi morala izvoz kakovostnih vin spodbujati z višjimi stimulacijami, saj 22 tolarjev po litru vina ne pokrije niti stroškov etiket. JOŽE POJBIČ Delovna sodišča -preveč primerov, premalo sodnikov V Sloveniji je 23 tisoč delovnih sporov, v posameznih pa je tudi do 2000 udeležencev MARIBOR, 28. marca - V Sloveniji so od 13. maja 1994 prvostopna delovna sodišča v Kopru, Celju in Mariboru, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče kot pritožbeno sodišče. Omenjena sodišča so tako prevzela dediščino bivših sodišč združenega dela, zaostrene gospodarske razmere v največjih industrijskih centrih pa so zadeve s tega področja prava tako pomnožile, da je danes v državi 23 tisoč delovnih sporov in, ker je v posameznih od njih tudi več udeležencev (največ do 2000), čaka na razsodbe delovnih sodišč kar nekaj deset tisoč delavcev; za mnoge izmed njih so odločitve sodišča tudi življenjskega pomena. »Ze samo dejstvo, da trajajo sodni spori več let, velikokrat spodbujajo delodajalce, da prevzemajo tveganje nezakonitih odločitev. To še zlasti velja pri zmanjševanju števila delavcev kot presežnih delavcev,« je na današnji tiskovni konferencu poudaril Stanko Omerzu, predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in dodal, da skušajo zlasti tiste spore, ki so življenjskega pomena za tožnike, reševati prednostno. Na mariborsko delovno sodišče, ki zajema območje od Slovenj Gradca do Murske Sobote, so lani prejeli 2211 novih pravdnih zadev, rešili pa so jih 1603; še vedno jim jih je ostalo nerešenih 4101, največ - 3423 - na območju Maribora, 678 pravdnih zadev pa v Murski Soboti. Največ, pa tudi najtežji so spori v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, zlasti v primerih, ko gre za sporno uporabo kriterija delovne uspešnosti pri določanju trajnih presežkov. Vse več pa je tudi kolektivnih delovnih sporov. Mariborsko sodišče je letos obravnavalo 8 takšnih sporov, 5 (v njih je bilo udeleženih 700 delavcev) pa jih je tudi rešilo. Ob vse večji zatrpanosti s pravdnimi zadevami in njihovi zapletenosti pa sodiščem primanjkuje še sodnikov. Na mariborskem sodišču bi po zakonu o delovnih in socialnih sodi ščih lahko zaposlili 13 sodni kov, pa jih imajo le 7, saj ena od sodnic dela le polovični delovni čas. Imeli so že razpise, a so bili žal neuspešni - morebiti tudi zaradi prezahtevnih pogojev, ki jih izpolnjujejo le tisti, ki imajo po opravljenem pravosodnem izpitu najmanj 10 let delovnih izkušenj. MAJDA ŠTRUC Proračun v »izrednih razmerah« MIHA JENKO roračunska razprava bo danes do-m M končno prenesena v parlament, kjer naj bi, če le ne bo prevelikih zaplest tov, letošnjo državno blagajno potr-dili čez slabe tri mesece. Po nekaterih interpretacijah naj bi bil letošnji proračun še razmeroma »uskladljiv«, veliko več težav naj bi bilo s sprejetjem tistega za prihodnje leto, ko naj bi se na proračun zgrnile nove fiksne obveznosti, zdajšnja koalicija pa naj bi se dokončno interesno in »organizacijsko« razletela. Po nekaterih strateških političnih napovedih bi se kaj lahko zgodilo, da bi bil zdajšnji proračun tako tudi zadnji te vlade, saj naj bi prihodnjega sprejela že nova po spomladanskih parlamentarnih volitvah... V tem kontekstu gre iskati tudi kak globlji, dodaten pomen v dejstvu, da naj bi vsaj po obljubah finančnega ministra dostavili proračun za leto 1996 vladi in parlamentu že čez po! leta, v septembru, »s čimer naj bi ujeli ritem, potreben za delovanje države v normalnih razmerah«. Iz tega bi lahko sklepali, da država zdaj deluje v nekakšnih »izrednih« razmerah; navsezadnje je tudi znano, daje letošnji proračun v vladni in parlamentarni proceduri tako pozno predvsem zaradi lokalnih volitev. O proračunu pa naj bi letos parlament zadnjič razpravljal dvakrat, prvič ob memorandumu, drugič pa nato še ob samem proračunu. Dejstvo je, da so za zdaj s proračunskim razrezom najbolj nezadovoljni v štirih ministrstvih, po dveh iz združene liste in krščanske demokracije, medtem ko so v liberalni demokraciji za zdaj »usklajeni«, vsekakor pa to še ni dokončno stanje, saj si bodo stranke prek »svojih« ministrov želele izpeljati svoje »predvolilne« projekte. Znano pa je, da imata v svetu borznih financ odločilno vlogo dve stanji duha:pohlep in strah; med sabo se namreč dopolnjujeta, nadzorujeta, korigirata drug drugega. Ali je mogoče pričakovati, da ju imajo pri pripravi proračuna vgrajene v strategijo tudi koalicijske stranke: če bodo namreč preveč pohlepne pri svoji porabi, obstaja strah, bojazen, da se gospodarstvo prehitro zruši, s takim bremenom pa se tudi ne gre kazati pred volivci. Do sprejetja proračuna čaka izvršno in zakonodajno oblast še veliko pripravljalnega dela. Če je bilo za proračunski memorandum slišati kritike, da je »bolj slabo napisan papir, ki meša med sabo cilje in ukrepe«, kot se je o njem izrazil eden uglednih ekonomistov, bi za predlog proračuna, ki so ga pripravili v finančnem ministrstvu, lahko zapisali, da gre za strokovno kar dobro pripravljen dokument, ki pa bo uporaben in uresničljiv le ob številnih, za zdaj še neizpolnjenih predpostavkah. Kot kaže, so v nekaterih ministrstvih privolili v predlog finančnega ministrstva šele potem, ko jim je bil obljubljen ustrezen delež od 13 milijard tolarjev privatizacijske kupnine, o kateri pa bo treba sprejeti še ustrezen zakon. Vse kaže. da je kleščenje letošnjih obveznosti iz finančno zahtevnih zakonov in nacionalnih programov še vedno predmet razprave znotraj vlade, slednja pa se bo morala tudi odločiti, kako bo s še znosnimi pretresi uskladila za sto milijard tolarjev pravic in zahtevkov in za 55 milijard tolarjev možnosti. Za politiko kot način strankarskega vladanja tej državi je nasploh značilno, da pri oblikovanju proračuna misli predvsem na odhodke, zanemarja pa »prihodkovno« stran, torej gospodarstvo, ki v največji meri polni proračun. Pri tem ne gre le za podcenjevalen odnos do gospodarstva, ki zaradi javnofinančnih neznank in svojevrstnega spleta tečajnih inflacijskih, obrestnih in drugih gibanj že kar nekaj časa deluje v »izrednih razmerah«; dejstvo je namreč, daje proračun hkrati tudi temeljni dokument ekonomske politike za vsako leto, in če je sprejemanje takega dokumenta v negotovosti pol tekočega leta, se lahko vprašamo o vrednosti in dometu take ekonomske politike ali pa tudi same politike... Biti ali ne biti sejemsko mesto? TOMAŽ ŠVAGELJ a Ljubljano, glavno mesto neodvi-' sne države, bi bilo gotovo dobro, če bi bila hkrati tudi sejemsko me-sto. Škoda je, ker ni. V zvezi s tem “ “ se nam zastavlja vrsta vprašanj, pa ne samo posplošenih, denimo, koliko ji še manjka do tega, temveč tudi povsem konkretnih. povezanih s posameznimi prireditvami, zlasti z najnovejšo, to je z Informatiko ’95, ki jo po besedah direktorja Ljubljanskega sejma Boruta Jeršeta bojkotirajo »nekatera slovenska računalniška podjetja«. Poglejmo, katera. Udeležbi se je odreklo 50 naj večjih računalniških podjetij. Za ilustracijo: od 14 največjih slovenskih podjetij tega sektorja -vsako od njih je predlani ustvarilo za več kot pol milijarde tolarjev prometa - na sejmu sodelujeta samo Avtotehna in IBM Slovenija, ali drugače, od omenjenih 50 največjih se jih je odzvalo komaj šest. Vodstvo Ljubljanskega sejma trdi, da vzrokov »v tako kratkem času od njihove odpovedi nis(m)o mogli skupaj premostiti«. Toda vzroki žal niso od včeraj. Nekatere bolj ali manj enake zahteve razstavljavcev se pona vljajo že tri leta, to je od prve samostojne Informatike. To pa še ni vse, saj so se čudne stvari dogajale že v zakulisju jesenskega sejma mode, ki ga ni bilo, in februarske Mode ’95 ali »sejma, ki nikakor ni upravičil svojega imena«, saj na njem ni bilo ne konfekcije ne pletenin, ker so ga tisti, ki imajo na tem področju kaj pokazati, pač bojkotirali. Menda zato, ker se niso mogli odločiti, kakšen sejem hočejo. Vendar je bila tudi takrat, tako kot zdaj, sprejeta »pravilna odločitev« sejemskega vodstva, da prireditev kljub bojkotu bo. Bati se je. da bo podobnih odločitev v prihodnje vse več, sejmi pa čedalje slabši in manjši. Februarja letos je izbruhnil tudi spor z organizacijskim odborom Slovenskega avtomobilskega salona. Na predzadnjem sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja je daleč preveč prevladovala (pre)hrana. In tako naprej. Morda je res, da nihče ni povsem nedolžen, toda organizator, v tem primeru Ljubljanski sejem, je stvari že po definiciji dolžan organizirati, kot je treba, in čim bolj upoštevati tudi želje (potencialnih) razstavljalcev, ki so njegove stranke. Ne more torej nastopati predvsem kot monopolni ponudnik razstavnega prostora in zelo se motijo tisti, ki na primer mislijo, da lahko danes k »obsejemskim dejavnostim in delavnicam« prištevajo že prostor za predstavitve »softverskih in R & R dejavnosti« in/ali da je prostor, v katerem so AV-računalniki z igricami in enciklopedijami, že »posebna multimedijska delavnica«. TUdi na Infosu sta bila vsaj dva računalnika priključena na Internet, pa ju, kolikor vemo. nihče ni imenoval »delavnica« ali celo »obsejemska dejavnost«... Priznati je treba, da je večina zahtev nezadovoljnih računalniških podjetij upravičena. Datum sejma presta viti na poznejši čas in tudi to, da bi v sejemski termin vključili vsaj en dela prost dan, en delovni dan pa namenili samo novinarjem, poslovnežem in povabljencem, je najbrž še najlaže storiti. Nekoliko teže bo z nekaterimi drugimi stvarmi, toda prav kmalu bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Veliko več bi moralo biti spremljajočih prireditev, izboljšati bo treba sejmiščno infrastrukturo, bolje urediti parkirišča, okrepiti medijsko navzočnost v Sloveniji in najbližjih pokrajinah sosednjih držav. TUdi pri najemnini za razstavni prostor bodo morali prej ali slej najti skupni jezik, sicer bo začel delovati trg. Pravzaprav se je to že zgodilo. Resda so še nekatere druge zahteve, vendar bi za odpravo sedanje ljubljanske sejemske krize že samo uresničitev doslej omenjenih ustvarila zelo dobro podlago za zagotovitev razmer, da bi lahko o slovenski prestolnici brez ironije govorili kot o regionalnem sejemskem mestu. Tri videokasete o tem, kako bolj zdravo živeti Namesto dolgočasenja v čakalnicah brezplačni nasveti za ravnanje med boleznijo in za zdravo življenje LJUBLJANA, 28. marca - Na komisiji za informacije pri Slovenskem zdravniškem društvu so danes predstavili tri vzgojno-informativne video kasete pod naslovom »Zdravje - naše največje bogastvo«, ki so jih skupaj pripravili Slovensko zdraviliško društvo in sodelavci slovenske televizije. Kot so pojasnili soustvarjalci tega projekta, so želeli zadostiti potrebam širše javnosti po tehnološko posodobljenih napotkih za zdravo življenje. Kasete naj bi torej koristno uporabili za pridobivanje pomembnih informacij o zdravju v družini, v vzgojno-varstvenih organizacijah, v šolah ter tistih zdravstvenih organizacijah, ki bodo svojim obiskovalcem želele krajšati čakanje v čakalnicah s koristnimi nasveti. Na eni od videokaset z zgovornim naslovom »Zobje - ogledalo zdravja«, ki otrokom in odraslim svetuje, kako ohraniti zdrav in lep nasmeh od prvega mlečnega zoba in vse življenje, sodelujejo prim. dr. Danica Homan, dr. Mihaela Šket, prim. dr. Marta Škapin, ter prof. dr. Matjaž Rode. Druga video kaseta je nastala v sodelovanju s pooblaša-čenimi zdravniki mednarodnega programa CINDI in strokov- nimi sodelavci Društva pljučnih bolnikov Slovenije. Z navodili, ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija, svetuje gledalcu, kako naj prepreči ali odloži razvoj kroničnih degenerativnih obolenj; dr. Mateja Bulc o krvnem tlaku, dr. Vida Tršan o krvnem sladkorju, mag. Anton Gradišek, dr. med o telesni dejavnosti in športu, dr. Jasna Čuk o preprečevanju kajenja pri šolarjih, dr. Martina Jež o zdravi prehrani, dr. Milena Ko-vič-Blaž pa govori o nevarnostih prekomerne telesne teže. Na tretji video kaseti so prispevki o prehladnih obolenjih in črevesnih okužbah. Avtorica obeh je prof. dr. Rasta Rakar, o glivičnih boleznih kože govori prof. dr. M^jda Lunder, o klopih in boleznih, ki jih prenašajo na ljudi (meningoencefalitis in lajmska borelija) pa govori prof. dr. Franc Strle. DRAGICA BOŠNJAK Sreda, 29. marca 1995 DELAVCI MURE NA SPOMLADANSKEM KOLEKTIVNEM DOPUSTU Začetek konca zlatih časov za »muraliste«? Porušena razmeija na evropskem tekstilnem trgu - Vodilni pravijo, da je dela dovolj -»Muraliste« svarijo, da so njihovi izdelki predragi - Strah pred poceni kitajskimi izdelki MURSKA SOBOTA, 28. marca - Več kot tri tisoč zaposlenih v Murini tovarni moške konfekcije je od včeraj naprej, tudi za delavce nekoliko presenetljivo, na predčasnem tritedenskem plačanem kolektivnem dopustu. Pred tem so bili na kolektivnem dopustu tudi zaposleni v Tovarni ženskih plaščev, od 1. do 18. aprila pa bodo velik del letnega dopusta kolektivno porabili delavci v Tovarni ženskih oblačil. Ali so spomladanski kolektivni dopusti za 6500-članski kolektiv, ki je »zgodovinsko« najboljši izvoznik med slovenskimi konfekcionarji (letno izvaža od 95 do 99 odstotkov proizvodnje) napoved začetka slabih časov za »muraliste«, ali pa gre za Murino hitro prilagajanje razmeram na evropskem in svetovnih trgih, kjer je kokurenca azijskih proizvajalcev konfekcije in perila zaradi nizkih cen vedno večja in tudi vedno bolj neusmiljena? Delavcem Mure. ki predstavljajo dobro petino vseh zaposlenih v regiji, in vsem tistim, katerih eksistenca je odvisna od Muri-nega poslovanja (gre za približno 30 tisoč prebivalcev obmurske regije). se ježijo lasje že ob misli, da je z največjim pomurskim kolektivom kaj narobe. Tisti, ki so po naravi bolj pesimistični in črnogledi. te dopuste razumejo kot začetek težjih časov. K takšnemu razmišljanju jih podžigajo tisti delavci. ki se pač ne morejo sprijazniti. da ne bodo na dopustu sredi vročega poletja, ko morajo s polj pospraviti pšenico, pa oditi na morje itd. Ko bo poletna pripeka največja, se bodo znojili za stroji pri šivanju tople konfekcije za jesen in zimo. Trgovci zamujajo z naročili Glavni direktor Mure Božo Kuharič odločno zavrača povezavo predčasnih in tudi daljših kolektivnih dopustov (v Tovarni moške konfekcije naj bi ga imeli med velikonočnimi prazniki, trajal naj bi le en in ne tri tedne) z morebitnim slabim gospodarjenjem ali celo pomanjkanjem dela. Lani je Mura ustvarila 1.2 milijona mark celotnega dobička, dela pa ima več kot dovolj, saj je pogodbe za letošnje izvozne posle s partnerji podpisala konec lanskega in v začetku tega leta. In zakaj potem predčasni in kar dolgo trajajoči kolektivni dopusti? Odgovorni v Muri zagotavljajo. da samo zato, ker so se porušila nekatera razmerja na evropskem tekstilnem in konfekcijskem trgu. Zdaj je postala že praksa, da evropski trgovci do zadnjega trenutka čakajo z naročili konfekcije za novo sezono. Dokler konfekcionarji od trgovcev ne dobijo konkretnih naročil, tudi ti v tekstilnih tovarnah ne naročajo tkanin. Prav to se je letos zgodilo v cikličnem krogu. Murini partnerji so pri italijanskih proizvajalcih najboljših tkanin pod- pisali naročilnice v zadnjem trenutku. Ker pa se italijanske tovarne kakovostnih tkanin dušijo v preobilici dela. je prišlo do zamude pri dobavi tkanin tudi za nemške trgovce, ki so Murini partnerji. Po drugi strani pa je prišlo v Muri do praznega teka, ker so praktično do minute morali spoštovati dogovorjene izvozne dobavne roke za spomladansko in v vseh drugih slovenskih konfekcijskih tovarnah, ki veliko izvažajo, se bodo morali navaditi, da bodo šli na dopuste takrat, ko je za njih mrtva sezona. To pa je v času prehodov iz ene v drugo letno sezono. Julija in avgusta, ko so bili običajno na kolektivnih dopustih, bodo na veliko šivali konfekcijo. V Murini Tovarni moške konfecije bodo delali, če bodo želeli izpolniti vse obveznosti do kupcev, tudi vse sobote v juniju in juliju. Oddahnili si bodo spet konec septembra in v začetku oktobra, ko bo pred začetkom šivanja spomladanske in letne konfekcije spet nekaj praznega teka. V Muri imajo dela čez glavo. Problem je le v tem. da ga morajo na zahtevo kupcev in zaradi vedno večje svetovne konkurence opraviti v krajšem času kot v preteklih letih. »Muralisti« imajo celo toliko dela. da bi lahko v lendavskem obratu takoj uvedli tudi drugo izmeno, vendar ne dobijo delavcev. To pa seveda ne pomeni, da lahko mimo spijo. Nenehno in sproti morajo skrbeti za vrhunsko tehologijo (lani so za njen nakup in racionalizacijo proizvodnje porabili blizu 13 milijonov mark), saj jim le vrhunska kakovost zagotavlja dovolj dela. Prav zaradi tega. ker je Murina konfekcija v rangu svetovne kakovosti. tuji kupci ne odhajajo drugam. Točneje, pri Muri šivajo najdražjo konfekcijo, drugod po Srednji Evropi, kjer so storitve kon-fecionarjev cenejše od Murinih, letno konfekcijo itd. Vsi v Muri in tudi pa šivajo konfekcijo za množične potrebe kupcev. Murini izdelki so predragi Toda tudi najboljši tuji partnerji Muro zelo resno opozarjajo, da so njeni izdelki postali že predragi, in da za njenimi posli še kako vneto pogleduje svetovna konkurenca. Mura je pravzaprav ena redkih konfekcijskih tovarn pri nas, če ne celo edina, ki je uspela ohraniti cene šivanja konfekcije za tuje kupce. Božo Kuharič odkrito priznava, da je za njih velik uspeh, če vsaj ohranijo cene, ki so jih s kakovostnim delom dosegli na tujih trgih. Konkurenca je med konfekcionarji vse hujša, dovolj jasno pa jo ilustrira zgodba dveh nemških lastnikov tovarne konfekcije. Njuni tovarni sta se težko kosali s svetovno konkurenco, zato sta ju zaprla in odletela v Peking. Tam sta odprla tovarno, kjer zaposleni šivajo po dvanajst ur dnevno in na teden zaslužijo toliko, kot delavci v evropski tovarni en dan. Konfekcijo z jumbo jetom vozita v Evropo in jo prodajata po zelo konkurenčnih cenah. In to samo na račun nizkih plač kitajskih delavcev. Mura zaenkrat še ohranja obseg izvoznih poslov in izvozne cene zaradi kakovostnega dela in pravočasnega izpolnjevanja pogodb. Toda pripombe tujih kupcev, da so njene storitve predrage, so vse pogostejše. Ves čas iščejo rešitve za pocenitev proizvodnje. Lani so zaradi nekonkurenčnosti na svetovnem trgu celo dokončno razformirali Tovarno lahkih oblačil. ki je večinoma šivala srajce. Njihova proizvodnja pa je bila za evropski trg predraga. Bojijo se, da bodo vse notranje rezerve za pocenitev proizvodnje kaj kmalu pošle, zato državo opozarjajo, naj s skromnejšim obnašanjem tudi sama kaj prispeva v dobrobit gospodarstva, še posebej takšne panoge, kot je konfekcija. »Muralisti« bi zadihali s polnimi pljuči, če bi se požrešnost države zmanjšala vsaj za dvajset odstotkov. Lani je Mura morala zaradi davkov in prispevkov na plače dati državi kar 41 milijonov mark, 2,8 milijona mark za carine, še dodatnih dvanajst milijonov mark pa je izgubila zaradi razlike med domačo inflacijo in deviznimi tečaji. In končno, v Muri sami priznavajo. da imajo previsoke plače (trenutno v povprečju 54 tisoč tolarjev). IVAN GERENČER MURA JE KLJUB HUDI KONKURENCI ŠE V SVETOVNEM VRHU. (Fotodokumentacija Dela) GRADNJA MATERINSKEGA DOMA KASNI Obnova vrtca v Straži se čaka na županov podpis Z začetkom del zamujajo že dva meseca, ker župan noče podpisati pogodbe z izbranim izvajalcem - Je bil denar, ker ni ležal na računu, res zapravljen? NOVO MESTO, 28. marca - Zaradi vse številnejših primerov pretepenih žensk z otroki in (mladih) mater, ki po rojstvu otroka potrebujejo začasno stanovanje, si v Novem mestu že od leta 1991 prizadevajo za ureditev materinskega doma. Ta bi moral biti zdaj tik pred odprtjem, vendar se obnova stavbe nekdanjega vrtca v Straži, v kateri bo dom, še ni začela, saj novomeški župan Franci Koncilija noče podpisati pogodbe z izbranim izvajalcem. Center za socialno delo Novo mesto je leta 1991 predlagal, naj bi občina zagotovila vsaj eno (družbeno) stanovanje za začasno zatočišče pretepenih žena in mater z otroki ter za matere, ki ob rojstvu otroka nimajo kam. Pobuda, za katero so se socialni delavci odločili ob izkušnjah v vsakdanjem delu, ni bila uresničena, vendar pa ni bila povsem zavržena. Oživljena je bila, ko se je vrtec v Straži preselil v preurejene prostore stare osnovne šole. V stavbi bi z manjšo adaptacijo lahko uredili prostore za osem mater z otroki in družinsko stanovanje za oskrbnika doma,med- tem ko je bilo predvideno, naj bi za strokovno delo z materami in otroci ter za pomoč pri urejanju življenja izven doma skrbeli delavci Centra za socialno delo. O preureditvi stavbe, ki je bila v občinski lasti, v materinski dom je bilo v občini brez težav doseženo soglasje, izvršni svet pa je v začetku junija 1993 imenoval posebno skupino za izpeljavo projekta. Sčasoma je uspelo v potrebnost projekta prepričati tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je lani v ta namen zagotovilo 15 milijonov tolarjev. Kljub temu se obnova stavbe še ni začela, zadeve pa po podatkih prizadetih, ki se ne čutijo za nič Vabilo znanim Slovenkam na mednarodni tek miru Ta bo 9. maja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici - Pri kršitvah pravic so najpogostejše žrtve ženske LJUBLJANA, 28. marca - trnu International je na mednarodni dan žena začela svetovno kampanjo, s katero opozarjajo na ženske, »nevidne žrtve devetdesetih«, zaradi zakoreninjene diskriminacije, represije, krvavih vojn in spopadov. najhujšim oblikam nadlegovanja in okrutnega ravnanja, ker predstavljajo politično grožnjo vladam posameznih držav. Izvor kršitev človekovih pravic nad ženskami je v družbeni diskriminaciji in obravnavi žensk tudi v njihovi šibkosti, zato so najpogostejše žrtve vojne prav one in otroci. V zadnjih 20 letih je naraslo število organizacij, ki se borijo za njihove pravice, ugotavlja Amnesty International v svojem 135 strani dolgem poročilu, polnem primerov iz posameznih držav. Slovenije v tem poročilu ni. Slovenska Amnestv International se je na povabilo Športne unije Slovenije odločila sodelovati na letošnjem četrtem rekreativnem teku miru, ki se bo pod imenom Vivicitta odvijal 9. maja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. K sodelovanju vabijo Slovenke, ki jih domača javnost pozna zaradi uspešnega poklicnega udejstvovanja v športu, kulturi, znanosti in drugje. LADA ZEI Kampanja ima namen opozoriti javnost in vlade na kršitve človekovih pravic žensk, njen vrhunec pa bo letos septembra z mednarodno konferenco Združenih narodov v Pekingu, kjer bodo formalno priznali odgovornost vlad posameznih držav za kršitve ženskih pravic, zahtevali, da mednarodna merila o človekovih pravicah upoštevajo tudi ženske, v posameznih državah kršiteljicah pa naj bi napravili konec izginotjem, usmrtitvam in preganjanju žensk. Amnesty International ugotavlja, da so ženkse v času vojne in državljanskih konfliktov najpogostejša tarča maščevalnih pobojev in spolnega nadlegovanja, več kot 80 odstotkov vseh beguncev so ženske, cena, ki jo morajo plačati za prehod v varnejše območje pa so spolne usluge tihotapcem, mejnim organom in varnostnim silam. Odvetnice, politične in sindikalne aktivistke zapirajo, mučijo in ubijajo, podvržene so Draga ekološka naložba V Gorenju Notranji opremi že postavljajo nove stroje za kakovostno lakiranje front z vodnimi in UV-laki - Materiali, prijaznejši do okolja VELENJE, 28. marca - V Gorenju Notranja oprema, kjer so se lani odločili za ekološko sanacijo v proizvodnji pohištva, so že začeli dobavljati in postavljati nove stroje, naložbo v skupni vrednosti 3,5 milijona mark pa bodo zaključili do konca prihodnjega leta. Pri tem projektu gre, kot je pojasnil direktor Gregor Verbič, za namestitev čistilne naprave in za prehod na vodne lake, v Gorenju Notranja oprema pa bodo zaradi drage tehnologije vodnih lakov, ki jih v svetu uporabljajo le izjemoma, le-te uvajali postopoma. Verbič je še pojasnil, da je tehnologija vodnih lakov trikrat dražja od navadnih tehnologij, tako da svetovni proizvajalci v 95 odstotkih še vedno upora- bljajo klasične tehnologije. Zato je Gorenje Notranja oprema pri več evropskih proizvajalcih naletelo na podobne ekološke probleme, tako da celo v Avstriji, ki spada med ekološko najnaprednejše države, ker podobne projekte država podpira tudi s precejšnjimi finančnimi sredstvi, le tovarna ANREI v Pabneu-kirchnu uporablja pri površinski obdelavi lesa ekološko čistejše vodne lake. Če pa bi se uporaba vodnih lakov v svetu, denimo, povečala s sedanjih 5 na 50 odstotkov, pa bi se ti materiali bistveno pocenili, in bi to lahko bila dokončna ekološka rešitev tudi za Gorenje Notranjo opremo. Z uporabo vodnih lakov je namreč mogoče ta ekološki problem odpraviti 90-odsto-tno, kar pa zadostuje vsem predpisanim zakonskim normativom, tako da čistilna naprava v tem primeru ne bi bila več potrebna. Zaradi velikih stroškov bodo v Gorenju Notranji opremi ekološko sanacijo celotnega procesa lakiranja front na novi najsodobnejši tehnološki liniji za brušenje, lakiranje in sušenje z uporabo vodnih in UV utrjujočih lakov uresničili v treh fazah, pri čemer še ni jasno, ali bodo v tretji fazi najstarejšo in tehnološko zastarelo lakirnico opustili ali sanirali. Največji zalogaj bo prva faza, ki bo podjetje stala 3 milijone mark, priprave za ta projekt pa so se v Gorenju No- tranja oprema začele že pred štirimi leti. Spremljali so tehnološki razvoj v Evropi in v svetu, ki po Verbičevem mnenju še ni ponudil končne rešitve tega ekološkega problema, tako da so glede na dosežke v tej proizvodnji na Danskem, Švedskem, v Italiji in Nemčiji izbrali najsodobnejšo tehnološko opremo, ki upošteva tako zahteve evropskih standardov in kupcev kakor tudi slovenske zakonske predpise. Cilj tega zahtevnega projekta, je še poudaril Verbič, pa je proizvodnja kakovostnega lakiranja front z uporabo vodnih in UV lakov in zmanjšanje emisij organskih topil in odpadkov kot posledica racionalizacije postopka nanašanja in uporabe okolju prijaznejših materialov. Kot rečeno, bo ta draga in hkrati potrebna ekološka naložba končana konec prihodnjega leta, kar je tudi v skladu z zakonsko regulativo in dogovorom Gorenja Notranja oprema s pristojnimi inšpekcijskimi službami. VILI EINSPIELER krive, poleg ministrstva za delo. družino in socialne zadeve preiskujejo tudi kriminalisti. »Skupščina občine Novo mesto oziroma njen predsednik Franci Koncilija je 15. novembra lani končno podpisal pogodbo u ureditvi materinskega doma v Straži z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Denar naj bi prišel v Novo mesto do konca novembra. Ker ga ni bilo, si nismo upali objaviti javnega razpisa za oddajo del. Denar je prišel 16. decembra in takoj zatem smo razpis objavili. Iztekel se je 9. januarja letos, tri dni kasneje pa je posebna komisija izbrala najboljšega ponudnika, podjetje Malkom. ki naj bi opravil osnovno adaptacijo za 5,8 milijona tolarjev. Pripravljena je bila pogodba, po kateri naj bi bila dela opravljena do sredine letošnjega aprila, ki pa je župan občine Novo mesto noče podpisati. češ da smo denar zapravili. To ni res. stvari so povsem čiste. Denarja zaradi opisanih razmer res nismo mogli strogo namensko uporabiti. Zaradi tega smo se v občini odločili - Koncilija je pri vseh teh usklajevanjih sedel zraven - da ga likvidnostno porabimo za plačilo drugih proračunskih obveznosti, ki se zaradi tega pač niso pojavile v januarju 1995. V skladu z vsem tem in glede na to, da so tudi prilivi še za leto 1994 prihajali v januarju, bi morala občina ob izteku razpisnega roka in določitvi izvajalca za obnovo stavbe za materinski dom pač zagotoviti denar. Takrat je Koncilija začel trditi svoje. »Mislim, da so problemi, ker denarja nismo nakazali Centru za socialno delo. Zaman dopovedujemo, da bi bilo to nezakonito, saj je investitor materinskega doma občina,« ogorčeno razlaga Danijel Brezovar, zadnji sekretar za družbene dejavnosti v nekdanji občini Novo mesto. »Zapravljeni« denar materinskega doma je eden glavnih razlogov, da svet mestne občine Novo mesto še ni potrdil zaključnega računa proračuna občine Novo mesto za lani. ki je bil skupaj vreden 2,65 milijarde tolarjev, in ob koncu leta pozitiven. O tem so se žolčno in dolgo pogovarjali tudi v svetu občine Šentjernej, kjer pa so zaključni račun na koncu potrdili. Ureditev materinskega doma se medtem odmika, ker nekateri očitno ne morejo razumeti, da se 1. januarja 1995 življenje ni začelo z ničle. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ V resnici je še boljši! AJDOVŠČINA' Avtocenter Bajc (065/61-235), CELJE: Avto Ahtlk '(063/461-193). CELIE: Avto Celje (063/31-919), ČRNOMELJ: PSC Stepan (068/52-407), IDRUA: Avto Dom GVS (0*5/71-058), KOBARID asaffiBEtas DRAVLJE* Servis Bizilj (061/50-903) LJUBLJANA-ŠIŠKA: JMK Avto (061/1312-028). LJUTOMER: Avto Rajh (069/81-560), MARIBOR: F-Center (062/303-400), MENGEŠ: Servis Trzin (061/721-720). MURSKA SOBOTA: SOS Companv (069/23-507) NOVA GORICA: CMM Trada (065/21-185), PODPLAT. Avto Edo (063/824-298), PTUJ: Los (062/771-161), SEVNICA: AT&R (0608/41-350) SEŽANA: Automobll Sežana (067/32-110) SLOVENSKA BISTRICA: Avto Šport Shop (062/811-394), SLOVENSKE KONJICE: KavCIC Andrej (063/754-091), ŠENTJUR: Avto Celje (063/741-292). ŠKOFLJICA: Avtousluoa (061'667 846), ŠMARTNO OB PAKI: Servis Krbavac (063/885-218), TREBNJE: Servis Groznik (068/44-701), TRŽIČ: Avto M (064/53-334). VELENJE: Avto Celje (063/851-060), ZAGORJE: Servis Hribar (0601/64-033), ZGORNJA KUNGOTA: Avto Šerbinek (062/656-120), ŽALEC: Avto Colje (063/712-116) □b nakupu laserskega tiskalnika EPSON EPL 3000 Vam podarjamo še licenčni Microsoftov Simulator letenja z originalnim priročnikom. Omejena količina laserskih tiskalnikov je na voljo za manj kot 100.000 tolarjev! NOVI ESCORT Privlačnejši, tišji, udobnejši. Avtomobil z enkratno dinamiko, s popolnoma novo notranjostjo in posodobljeno zunanjostjo. ■ Znižanje hrupnosti, izboljšano vzmetenje in krmilni sistem, nov izpušni sistem. ■ Nova armatura, posodobljeni instrumenti, novo oblikovani sedeži in stranske obloge. ■ Novi odbijači in vzvratna ogledala, bočne okrasne letve in kljuke, novi žarometi in kolesni pokrovi. ■ Za vse, ki bi radi imeli novo, udobno in razkošno vozilo! Airbag serijsko! V vseh modelih. LASERSKI TISKALNIKI EPSON DELO ★ stran 5 Sreda, 29. marca 1995 Obeti : r:' m ! Sestavljeni a Slovenija češka Slovaška Madžarska Litva-Latvija Estonija Poljska Hrvaška Bolgarija Makedonija Srbija Romunija Albanija Belorusija Rusija Moldavija Kirgizija Ukrajina Armenija Azerbejdžan Tadžikistan Uzbekistan Gruzija Turkmenija Kazahstan < * M r:r . r "A; kr A ' A . -t' . . .. v. . . ■ ■; ■■ mmzmmm ' ■— . • čdi - * W7d: ■ rV.% vAiu AAA-a i'"'. ' f .1" '''t '. ■ ■:$::! S TO " <................... POHVALA - »Slovenija ima med gospodarstvi vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze srednjeročno najbolj svetle obete«. To je uvodni stavek v razlagi tabele novega sestavljenega indeksa - pokazatelja obetov gospodarske rasti evropskih ekonomij na prehodu - ki ga je pripravila Economist Inteligence Unit (EIU), sestrska družba britanskega tednika The Economist, v katerem je tudi bila objavljena pričujoča tabela. Pri pripravljanju sestavljenega indeksa je EIU države razvrščala po desetih različnih kazalcih, ki po mnenju ocenjevalcev prispevajo k sposobnosti držav za rast. Mednje sodijo dejavniki, kot so politična stabilnost države, začetna stopnja gospodarske razvitosti, njena infrastruktura, raven izobrazbe, stopnja odprtosti gospodarstva in njena zadolženost. Seveda velja, da višji kot je sestavljeni indeks, bolj svetli so obeti neke države. Verjetno ni prav nepričakovano, da je na lestvici večina srednjevropskih držav pred tistimi iz nekdanje Sovjetske zveze: med najboljšimi za Slovenijo le malo zaostajajo Češka, Slovaška in Madžarska. Presenetljivo nizko je za vsemi tremi baltskimi državami le na osmem mestu uvrščena Poljska in to kljub temu, da so predvsem njeni podatki o stopnji gospodarski rasti precej impresivni — OECD ji za naslednji dve leti predvideva 5-odstotno rast BDP. Kar pa naj po mnenju EIU ne bi povsem odtehtalo njenega velikega bremena zunanjega dolga, revne infrastrukture, nizke izobrazbe in relativno visoke inflacije. (G. B.) ABASČNA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA SLOVENSKA C. 50,61000 LJUBLJANA Telefon: 061 133-31-21. faks: 061/310-985 VZAJEMNI SKLADI VREDNOSTNI PAPIRJI POSEBNO BORZNO TRGOVANJE IB L J A N Tečajnica PORTUGALSKA Država v senci, ki ji je uspel velik korak naprej Letos iztekajoče se desetletje vladavine socialdemokratov je za Portugalsko pomenilo obdobje dokajšnje politične in gospodarske stabilnosti. Čeprav bi se glede na sedanje javno mnenje po jesenskih parlamentarnih volitvah oblast celo utegnila zamenjati, pa so opazovalci po večini mnenja, da do kakšnega velikega preobrata v ekonomski politiki, ki je to državo v zadnjih letih kljub vsemu pripeljala precej naprej, tudi v tem primeru ne bi prišlo. recesija, njena sredstva namenjena Portugalski za ohranitev tako hitre rasti niso bila več dovolj (od tedaj je do lani na leto dosegala le 1 odstotek), vendar pa ji je povečana borznega trga IIBLHM STOCfc EXCHA>GE INC. Datum: 28. 03.1995 SLOVENSKI BORZNI INDEKS -SBI . 28. rarec 1S95 prejšnji spremerba v točkah sprememba v odst. 1.180.54 185.11 -5.57 -0,47 iV^edrost. i ofcr.j ex Kupon isapj' | št. dal (3) enotnil % tečaj sprer pov-l podati; m I praš.| nudba Max. Min. P'omet v 1000 SiT BORZNA KOTACUA A - REDNE DELNICE ’ iL5k | 796i (4.5.93; 11.500 - 24. 03.I 12.090 - - - ;P'0car*a | lG00i (6.6.94) 13.133 1.17-j 28.03-1 13.300 13.300 13.000 394 Saus:7 500! (29.8.94) 20.400 .44* 28.03.I 19.400 20.800 20.400 20.400 204 >50 'are i 458: (16.5.94) 33157 28. 03.| 32.500 35.000 33.200 33.100 2.321 8DRZNA KOTACUA A - OBVEZNICE |R SL 1 | aoi 4.131.12.94) 97.2 27.03.) 97.0 97.7 - - - IR SL 2 j 9.5| 8.(1.10.94) 102,7 28.03. 101.5 103.5 - - - R SL 8 S 5.0 3.(30.11.34; 8C.0 23. 03. 91.5 - - jR SL 11 ! 7.o! 4.(15.1.95) 90.0 22. 03. f -1 - Jo *'«< * a £- *'2*f?g4’ —53 27. 03. - - - :RSi.2!Q‘ | 9.518.(1.10.94) 100,0 - 2«. 03.1 -1 -1 - ISKB 1 j 10.0i 4.(1.11.94; 95.0 - 23.03.! -1 95.0 - - BORZNA KOTACUA B - REDNE DELNICE 37C 11.259 27. 03 -| 13 000 - _ - [Dadas | lOOOCi (i.6.94> 115.522 3.16- 28. 03.1115.0C0| 116.000 116.000 115.000 5.666 iFnreia -| 15.491 - 26. 03 14.500! '5.500 - - “ IGP G'cs. 19.800 - 27.03 - 19.790 - -I [Hrezac z. • 16.500 - 27.03.1 -1 -1 MKZacž . 2*S; /30 3.33} 9.150 .18 28. 03.1 S.53Ci 9 B00| 8150 9.150 183 ,\xa 1 4CX* (8)(10.6.94! 3.353 1.49* 28. 03 3.800! 3.950 3.870 3.820 886 Ter CatežjS;! i (5) 781.9 .78- 28.03 8OC.0| 785.0 780.0 586 BORZNA KOTACUA B - PREDNOSTNE DELNICE <3 7-^av ! 40GC .'23.5.34' 34.380 - 28. 03.1 34.000 35.000 -I - rT"c5n 34.767 - 27 03. -I 37.000 - - - RGSi6' I (6) 1.716 28. 03. _ - 1.850 q - - UBK U.642 - 27.03.1 -| - - h/iPP 41000 24.03.1 -1 - - - 80RZNA KOTACUA B - OBVEZNICE • -e<2 j 12.0; 4.(1.11.94’ 97.5 24. 03. i - - - Oz Zaz | 11.0) 4.(1.1.55) 98.0 - 23.03. - 92,o| - e—Ce e ’ 12.0; 6.(01.12) 97.6 “ 22 03. 97.8 - - - - PTT. 12.0j 7.(1.195: 97.9 23.03. 97.3 - - PTT Go. ; TO.Oj * -01.05* 54.0 23. 03. 96.0 - - zzzašnč 1 10.01 4.(16.34 89.5 - 27. 03 89.0| - - - Tečajnica izvenborznega trga št.: 58 Datum: 28.03.1995 [V-ecrcs?. ! cč'.( ex*i.zcr ipap' | r.4v\ št. i3t. /3) enotni} ^9 tečaji sp'er datum pov- praš. po- nudba Max. Min. promet v 1000 SIT ODPRTI TRG C (OTC) - REDNE DELNICE ISeaCatoe; -j 4.400 - 24 03. 2.80C 4.400 - - - S-ao e.ooc 23. 03. 580,0 10.000 - - - j -j 2.305 27. 03. 2.325 3.400 - - - |in?a'a j -1 3.550 1.43 28.03 3.415 3.600 3.550 3.550 533 Pazvora &■. j -| 17.40C - 2C. 03. 10.100 - - - - '3cgaš*a -j 424.5 -| 27.03. 355.0 460,0 - - - ODPRTI TRG C (OTC) - PREDNOSTNE DELNICE rBB-eža : -j 2.991 - 22. 03. 3.C11I 3.400 - -I - KB Triglav 2 -1 - - 2.500 - - - - jK3 7-igav4 -| «8.200 10. 03. 30 000 36.000 - - - il9* 3 er. ' -| 5.500 230 28. 03. 4.000 5.500 5.500 5^0 6 ODPRTI TRG C£OTC) OBVEZNICE ■ .v.v.v/.v 3cTr.fi 10,0: 9.(151.95) 9e.2 - 24. 03. 98.0 105,0 - - - jscSooka tOU! 5 ■ 838 .07 28. 03. 34.0 549 84,0 83.5 682 Veste -jut). 10.0 5.(14.94; 93.0 .11- 28. 03. 92.5 97.0 93.0 93.0 407 !C S^a- J. 'O.c. 3 ’ 55* 33.’ - 24. 03. 78,0 - - - - ■ Ocč -aš« 10.C: i ' 10.9«' 96.2A 45 28. 03. 76.0 86.C 86.3 85,9 484 !C. V rfiSIC 11.C1 4 (19.945 9S.3 _ 20 03. 85.0 89.0 - - - 0. Postojna 10.C 6.P2 95 845 _ 27. 03. 82.0 92.8 - - - UBKtoive- -! 115.10.9«: SCO _ 15 03. 25.0 - - - - Banka/ca 10.C: 2.{1.10.94) 98.5 - 30.01. 52,0 99.5 - - - j i i i i . BLAG. ZAP BANKE SLOVENIJE V DEM 5C-dnevm (v SiTi 9G*3nevr -v ST’ •20-0nevm (v SIT) TOLARSK; BLAGAJNIŠKI ZAPISI BANKE SLOVENIJE Z NAKUPNIM BONOM 33 32 :-!2 -5- K-a " 5 53 97,1 .09 28. 03. 97.1 97,9 97.1 97,0 33.014 le 'a*uc ocna iv SIT- NBS1 52 58« . 17, 03. 42.000 - - - - ae -a.-: xra . ST: NBS2 2‘049 7.06 28. 03. 20.970 21.040 21.480 20.300 308.731 DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BS |150.000 Sit Skopaj maj ttaraki 3e 108,6 - 02 03. devizm se ^aj 108,2 - 21.03. 11.500.000 SH »upajta, toa-s«' 1e mci devizni se ma* VSE PRAVICE PRIDRŽANE Opcmoe: Oovezn.ce vez p' p san-n oo^estij. komeroain zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je na - ž a nominacija, oe ^ ce Kotirajo v toiarjm; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične s^edrne (O) - z*C' šiena davčna oiajšava. A - apiiKacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papB.H 1.885,89 1.914,18 0,61 4,32 9,27 * - VEP + (0,6%-2,0%) Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje. B Bi AOC )VNAB( >RZA Uradno poročilo o cenah na Terminskem trgu 10. borznega sestanka, 28. marca. 1995 blago termin poravnalna cena najnižja cena naj višja cena obseg odp. int. DEM APR5 82,15 81,00 82.00 i DEM MAJS 82.60 DEM JUN5 83,99 82,00 82,85 5 DEM SEP5 83,50 DEM DEC5 84,43 84,05 84,80 65 DEM MAR6 85,86 85,86 85,86 10 40 USD APR5 114,60 115.60 . USD MAJS 115,57 115,57 115,77 20 25 j USD JUN5 115,90 116,65 j USD SEP5 116,94 117.60 USD DEC5 119,59 118,00 119.20 12 USD MAR6 121,58 120,00 121,60 10 j Blago: Oznaka blaja za terminsko pogodbo. Termin: Oznaka meseca in rad:: številka leta na katerega se nanaša terminska pogodba. Poravnalna cena \ Cena po kateri se obračunavajo odprte postavke m trgovanje. Naj nitja cen Naj nižja cena po kateri je bil sklenjen posel med sestankom ali pa je bila i ponujena mea sestankom. Najvišja cena .Najvišja cena po kateri Je bil sklenjen J posel med sestankom ali pa je bila ponujena med sestankom. Obseg: Stevu, | pogodb s katerimi se je trgovalo med sestankom. Odprti interes (odp. int.): j Odprti interes predstavlja samo nakupne ali samo prodajne odprte por idr ; (obeh je enako število) za posamezno terminsko pogodbo. Monfalnlikl Mali 29. 3. 1995 Nemška marka (tečaj zal DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lire (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka, Ljubljana -2 80.90 81.70 105 11.60 6.50 740 Aval, Bled • Ljubljana 80.80 81.20 11.40 105 6.50 7.00 Ažur, Grosuplje, Trebnje 80.90 81.20 11.40 1165 6.65 6.90 Bank Austria, Ljubljana 80.80 8U9 106 1146 6.45 6.76 Banka Celje 80.60 81.90 lUO 1160 6.45 6.90 Banka Domžale 80.90 81.65 11.38 11.63 6.50 7.05 Banka Noricum, Ljubljana 80.60 81.70 105 105 6.50 6.90 Banka Vipa N. Gorica 80.81 81.70 11.29 11.62 6.31 6.75 Banka Zasavje,Trbovlje 80.70 81.80 11-15 1162 6.50 7.05 Bund, Ljubljana 81.00 81-50 11.20 105 640 6.90 Capital marketing 81.00 81.30 11.40 1150 6.70 6.90 Creditanstalt d. dl, Ljubljana 80.90 81.70 100 1170 6.60 7.20 Dolenjska banka, Novo mesto 80.70 82.00 llJfl 1170 6.40 7.20 Dom kaffe, Domžale * 80.50 81.30 11.43 11.60 6.40 7.00 Emens. Hrastnik * 80.60 80.90 1L42 1150 6.62 640 Eros, Ljubljena 81.00 8L10 11.45 11.48 6.72 6.75 Gorenjska banka, Kranj * 79.80 82.25 11.12 1169 6.20 7.20 Hida. pokrita tržnica, Lj. 81.26 81.30 1L48 1150 6.77 640 Hipotekama banka Brežice 80.88 81.58 102 1160 640 6.88 Hks Vigred, Medvode 81.10 81.60 1U0 1160 640 6.90 Hmezad banka d«L Žalec 80.60 81.90 1U0 1160 Hram Rožice, Mengeš 80.95 81.20 11.46 1160 6.70 6.79 Hranilnica Lon, Kranj 80.99 81.69 1L55 11.65 6.70 7.10 Uirika, Breg 22-Ljubljana 81.05 81.15 11.44 1146 6.78 644 Klub Slovenijales, Lj. 81.00 81.50 1L40 1150 640 7.00 Komercialna banka Triglav, Lj. 80.95 81.70 107 1161 6.60 6.98 Kompas Holidavs, Ljubljana 80.70 81.35 105 1150 640 6.75 Koroška banka. Slovenj Gradec 81.00 81.80 1142 1161 640 7.05 Lj. zastavijalnka-Lombardna lu,Lj. 80.70 81.40 11.45 105 640 6.90 Ljudska banka, Celje • 2 80.60 82.10 1130 105 640 7.00 Madai. Nova Gorica * 80.85 81.60 104 1150 6.43 6.75 M banka, Ljubljana 81.00 8L90 1L41 1175 6.70 7.05 Media, PL lagua. Lj. * 81.20 81.25 1150 102 645 647 Nova KBM. Maribor* 80.25 82.00 1140 11.70 6.40 7.05 Nova KBM GL podr„ N. Gorica 80.70 81.70 11.15 1173 6J0 6.75 Nova Ljubljanska banka d A, Lj. 80.95 81-60 109 1L71 642 6.97 Pomenka banka, Murska Sobota * 80.25 81-45 1120 105 640 6.72 Potavska banka. Krško* 80.80 81-40 1130 11-59 647 640 Poštna banka Slovenije * 79.50 81.40 1044 1148 6.15 645 Probanka, Maribor 80.40 81.70 1140 1165 6J0 7.00 Publikum. Ljubljana 81.15 81.18 1148 1150 6.74 6.77 SKB banka, Ljubijana -2 * 80.40 81.90 10.90 1165 6.40 7.20 Slovenijaturiri, žeL p. Ljubljana * 81.00 8L30 1148 1150 640 640 SL investicijska banka, Lj.* 80.75 1-45 1140 108 640 6.90 SLzadnžna kmetijska banka, Lj. 81.00 8147 109 109 645 6.99 Sonet, Ljnbijmu 81.05 8L30 1142 102 640 6.99 Sploiaa banka. Koper * 79.76 81.87 1119 1149 647 7.06 Splošna banka,Velenje 80.80 81-80 105 1160 6.70 7.20 Šum, Kranj 80.80 8L10 1143 1140 7.70 7.90 TAP, mejni pttkod Vrtojba* 80.90 81.70 105 1160 645 640 Talon. Škofja Loka, ŽeL postaja 80.90 81-30 1146 105 6.70 645 Teatoan, Domžale 81.00 1-15 1145 105 640 7.00 UBK Banka, Ijririjmn 80.80 8145 105 1143 640 6.95 ll io, Ljubljana 8L10 8L16 1L47 1149 6.78 642 W0ha, Kranj 1.00 800 1145 1140 6.79 640 Wlhn, Kino Šiška- Ljabjjiaa 8L10 800 1147 1149 6.79 640 Zi b Ljnbjja ’ 8L20 8L50 115« 1145 640 640 Povprečni tečaj 80.79 8134 1136 1138 637 6.94 •tac. l-wlj«antagta»MMc 2- ležaji po počim i lenta takt Menjalniški tečaji so spremenljivi, objavljene podatke nam posredujejo banke in menjalnice same. m m FRANCIJA Smetano je pobralo pet strank, drugim drobtinice Od skupaj 526,5 milijona frankov državne pomoči bo pet največjih dobilo 470 milijonov - Na vrhu je vladna naveza neogolistov (RPR) in liberalcev (UDF) OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 28. marca - Prvič po letu 1988, ko so v Franciji sprejeli zakon o financiranju politične dejavnosti, bodo stranke iz državne blagajne dobile enako vsoto denarja kot pred letom dni. Po odloku, kije s podpisom ministrskega predsednika Edouarda Balladurja izšel v francoskem uradnem listu, bodo strankam letos razdelili 526,5 milijona frankov. Za polovico tega denarja se načeloma lahko potegujejo vsa politična gibanja, in sicer glede na število glasov, ki so jih dobila na skupščinskih volitvah marca 1993, drugo polovico pa bodo dobile samo tiste stranke, ki se jim je ob tej priložnosti uspelo prebiti v Bourbonsko palačo. V letih 1989-93. ko so Franciji vladali socialisti, so se državne doklade političnim strankam povečale za petkrat ali v absolutnih številkah s 105 na 580 milijonov frankov. Edouard Balla-dur pa je kmalu po vseiitvi v Ma-tignonsko palačo (aprila 1993) sklenil, da bodo subvencije strankam, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, zmanjšali za deset odstotkov, zunajparlamentarnim pa za pet odstotkov. Poleg tega je za 30 odstotkov znižal dovoljene izdatke za predvolilne kampanje, tudi za elizejsko tekmo, katere prvi krog bo 23. aprila letos. Za prvo tranšo državne finančne pomoči, ki je namenjena vsem političnim strankam, skupno bodo dobile 263.25 milijona frankov, se lahko potegujejo tiste. ki so na zadnjih skupščinskih volitvah imele kandidate vsaj v 50 volilnih okrožjih. Izjema so čezmorski departmaji, kjer za javno subvencijo zadostuje že en poslanski pretendent. Med 23 političnimi strankami bo po pričakovanju največ denarja dobila neogolistična stranka (RPR), v njeno blagajno bo kanilo nekaj več kot 58 milijonov frankov, sledijo ji liberalci (UDF) s 54.5 milijona in volilna naveza socialistov (PS) ter - tedanjih — levih radikalcev (MRG). ki jim je vladni odlok namenil 52,7 milijona frankov. V' spodnjem delu razpredelnice so skrajnodesni-čarska Nacionalna fronta s 35.8 milijona frankov in komunisti s DELO vedno v središču d o g a j o n 25,4 milijona, še manj pa bodo dobili Zeleni (11,6 milijona) in konkurenčna Generacija ekologija (10.3 milijona). Načeloma bi vse stranke letos morale dobiti enake subvencije kot lani, saj po letu 1993 v Franciji ni bilo skupščinskih volitev. Toda vlada je sklenila upoštevati pravdorek ustavnega sveta (ta skrbi za legalnost volitev), s katerim so razveljavljene izvolitve kandidatov, ki so se pregrešili zoper zakon o financiranju volilnih kampanj. Glasov, ki so jih zbrali ti kandidati, letos ne bodo upoštevali pri razdeljevanju državnega denarja. Ta odlok je še posebej prizadel tri majhne grupacije, in sicer Zbor za naravo in živali, ki je izgubil 170.400 od zbranih 330.774 glasov, nato Nacionalno ekološko zvezo, ki ji je ostalo samo 42.223 od oddanih 131.954 glasov, in Stranko za varstvo živali.ki je od 188.900 glasov ohranila samo 40.642. Vse tri stranke je posebej za skupščinske volitve marca 1993 ustanovil marsejski odvetnik Bernard Mano-velli, ki bo namesto pričakovanih 7.5 milijona, kolikor bi jih dobil za glasove, ki so jih zbrale njegove ad hoc politične grupacije, pobasal samo 2,75 milijona frankov. Manj problemov je bilo z razdelitvijo druge tranše državne finančne pomoči, ki so je deležne zgolj parlamentarne stranke. Teh je dvanajst, največji del pogače pa bo znova dobila neogolistična stranka (RPR), ki so ji za 345 izvoljenih poslancev in senatorjev namenili 103,4 milijona frankov, pred UDF, ki bo za 337 predstavnikov v obeh domovih parlamenta prejela 101 milijon, vse druge politične sile pa bodo zaradi ogromne prevlade obeh zmemodesničarskih grupacij, ki se ponašata s tremi četrtinami parlamentarcev, dobile zgolj drobtinice. Socialisti, ki skupaj z radikalci ne premo- rejo več kot 129 poslancev in senatorjev, bodo dobili le 38,6 milijona frankov, komunisti za 39 izvoljenih komaj 10,8 milijona, Gibanje državljanov pa za 12 predstavnikov 3,6 milijona frankov. Za vsakega poslanca ali senatorja bo v blagajno stranke kanilo natanko 299.829,16 franka. Dobro polovico javne pomoči sta pobrali neogolistična in liberalna stranka, prva je dobila 162,031, druga pa 155,5 milijona frankov, pet največjih političnih sil - poleg obeh vladnih strank so v tej skupini še socialisti, komunisti in Nacionalna fronta — pa bo letos od 525,5 milijona frankov državnih subvencij po-basalo kar 470 milijonov frankov. BOŽO MAŠANOVIČ f ) z ekipo Tampa Bay, še ONTARIO - Na lestvicah MednaroAie plavalne zveze FINA so ob koncu zimske sezone v 25-m bazenih tudi trije Slovenci Najvišje uvrščena je Radovjjičanka Alenka Kejžae, ld je z 23888 deseta na 200 m prsno in najbolj pa je zavrelo trenerju Johnu Mucklerju, je tudi najmlajša Banica najboljše deseterice, na čelu ki je za nameček pretepel enega izmed navijačev, katere je letos Belgijka BrigHte Becue z 2:26,25. Kar n r a a » a. —______I _ Z mm »mSJU IroimA- aiiiinli «» im in nnnliflsi MmlhniTI—lIfll TVT«»4ll 1» ‘jmillllllll Vodstvo tekmovanja je jeznoriteža pri priči kaznovalo, in sicer s prepovedjo vodenja moštva na treh tekmah ter 10:000 $ globe. Precej pozornosti sta vzbudili tudi vodilni ekipi severovzhodne divizije -Pittsburgh in Quebec. Slednji so Ottawi nasuli kar 11 golov in zmagali z 11:4, kar se v zelo izenačenem tekmovanju za Stanleyev pokal dogaja sila redko. Priljubljeni »pingvini« iz Pittsburgha so morali položiti orožje na Floridi, kjer jih je tamkajšnje moštvo premagalo z H V atlantski diviziji |e na vrhu še naprej Philadelphia, v pacifiški prepričljivo vodi Calgary, ob severovzhodni skupini pa je najbolj izenačeno v centralni skupini, kjer najbolje kaže Detroitu in Chicagu. visoko seje prebfiahnB Mariborčanka Metka Sparavec. Z novim dkžavnim rekordom 25JI0 si s slovito Nemko Simone Osygus deh 18. mesto na 50 m prosto, na 100 m prosto pa je s 56,19 na 23. mestu. Izmed plavalcev je med 25 na svetu samo Nace Majcen, in sicer 22. na 880 m prosto z 8d»5^9 in 25. na 1500m prosto s 15433*98. Nekdanji atlet v zapor Popravil rekord v sunku AARHUS - Grški dvigalec uteži Kikhi Kakia-svilis je v kategoriji do 99 kg popravil svetovni rekord v sunku. Na Danskem je z 227,5 kg za dva kilograma izboljšal dosežek Rusa Sergeja Sircova s SP v Istanbulu. ŠANGHAJ - Nekdanji kitajski zvezdnik v atletski areni Ni Zhiging bo zaradi sprejemanja podkupnin naslednjih osem let prebil v ječi. Ni je na državnem prvenstvu leta 1971 preskočil 229 cm, vendar Mednarodna amaterska atletska zveza IAAF ni priznala svetovnega rekorda, ker tam ni bilo njenih opazovalcev. Nekdanji atlet, sednj podpredsednik športnega komiteja v provinci Fnjian, je menda sprejel dve »denarni darili« v skupni vrednosti 6.700 $. Toni je dobil »košarico« Rokoborec umri na cesti HAVANA - Najboljši kubanski rokoborec osemdesetih let Rani Cascaret je v ponedeljek umrl v prometni nesreči, potem ko je z državnimi reprezentanti proslavil uspešen nastop na vseame-riških igrah. Triintridesetletni športnik je v letih 1985 in 86 osvojil dva naslova svetovnega prvaka v prostem slogu, nikdar pa ni uresničil svojih sanj -zlate kolajne na OL BORDEAUX - Francoski nogometni prvoligaš Bordeauz je prekinil pogodbo s portugalskim trenerjem Antoniom OHveiro Tonijem, ki je pred tem vodil večkratnega portugalskega prvaka Benfica. Razlog za njegovo zamenjavo so slabi rezaRati, saj Bordeam za prvonvrščenim Nantesom zaostaja kar 25 točk, prav tako pa so zapravili vse možnosti za nastop na evropskfflt mednarodnih prizoriščih. Na Tonijevo mesto so postavili 30-letnega Eriča Ganita, nekdanjega igralca Nice, Monaca, Cannesa, ki je kariero sklenil prav pri Bordeaazn. marca, torej pred tednom dni), bi morali vsi klubi do včeraj poravnati (vsaj) polovico dolgov do HZS, drugo polovico pa do 4. aprila. Vsote so različne. Jeseničani so HZS nemudoma nakazali svojo polovico obveznosti, in sicer 5.250 DEM v tolarski protivrednosti, kar so storili tudi Blejci in HZS nakazali 4.500 DEM. • Hokejska reprezentanca Slovenije se je v ponedeljek zvečer po zelo neprijetnem letu iz Sofije prek Dunaja vrnila domov. Na brniškem letališču pa so reprezentanti Olimpije Hertza Andrej Brodnik, Tom Jug, Elvis Bešlagič, Tomaž Vnuk, Ivo Jan in Nik Zupančič zaman čakali na opremo. Za zdaj še ne vedo, ali je ostala v Bolgariji ali v Avstriji. Olimpija Hertz v celoti dolguje HZS 12.000 DEM za redno tekmovanje in 1.100 švicarskih frankov za transfer karte svojih hokejistov, Celjani pa 14.036 DEM. Ljubljančani bi morali HZS do včeraj tako nakazati 6.000 DEM in 550 švicarskih frankov, Celjani pa 7.018 DEM. česar pa nobeni niso storili. »Ne glede na negodovanja ne morem spremeniti odločitve IO HZS in je tudi ne bom. Olimpija Hertz in Inntal Celje sta suspendirana, zato drevišnjih tekem ne bo!« je potrdil odločitev predsednik HZS Janko Popovič. »Celjani nenehno obljubljajo, da bodo porav- Prvi poraz naših mladincev KIJEV - Slovenska mladinska hokejska reprezentanca (do 18 let) je na EP skupine C v 4. kolu doživela prvi poraz. Premagala jo je Latvija s 6:1 (3:0,1:1,2:0). Tako so naši upi pravzaprav že izgubili možnosti za napredovanje v skupino B. Edini gol za naše je dal Lepša. Slovenija igra jutri še z Veliko Britanijo. V 3. kolu so Slovenci premagali gostitelje Ukrajince s 4:3 (2:1, 2:2, 0:0). Strelci za Slovenijo so bili: Hafner, Obersnel, Kalan in Rebolj po 1. Druga izida 3. kola: Latvija : Estonija 9:1, VB: Španijo 16:0. Vrstni red: Latvija 8, Slovenna 6, Ukrajina 4, VB 2, Estonija in Španija po 0. nali dolgove, pri Olimpiji Hertzu pa zatrjujejo, da jim HZS dolguje denar za obrabnino športne opreme za reprezentante in da zato zahtevane vsote ne bodo poravnali.« »Z reprezentanti imamo ogromne stroške. Samo za njihove palice smo letos namenili 350.000 tolarjev oziroma 4.300 DEM, da o drugih stroških niti ne govorimo,« pojasnjuje odločitev Olimpije Hertza njen tehnični direktor Matjaž Sekelj, ki je za danes že napovedal tiskovno konferenco, na kateri bo skušal obelodaniti drugo plat kolajne. Ttidi pri HZS napovedujejo novinarsko konferenco. Žal bo, kot kaže, v našem hokejskem zakulisju spet bolj zanimivo kot na ledu... BOJAN KAVČIČ • Kranjc naprej, smola Novaka BENETKE - Armand Krajnc. 22-letni član BK Ptuj in BK Land-skrone na Švedskem, je na boksarskem tekmovanju, ki ga organizira Mednarodna amaterska boksarska zvezan (AIBA). včeraj slavil zmago proti Gruzijcu Dorli-anu. Nasprotnika je Krajnc takoj po gongu otipal z dolgimi direkti, nadaljeval še v hitrejšem lempu in robustni Dortian je bil razorožen. V začetku 2. runde je Krajnc z mirnimi dvojnimi vertikalnimi blokadami nasprotnika še bolj zmedel, nato pa v kratki ofenzivi direktov in uppercutov prisilil sodnika k štetju za »oddih« tekmecu. Sodnik je pri priči ocenil položaj in Gruzijca poslal v kot. Tako sta v igri za kolajno »malega SP« kar dva naša borca - po srečnem žrebu Zavec, po učinkovitih udarcih pa Krajnc. Sebastjan Novak je nesrečno izgubil z Alžircem Baulahijcm Abdelazizom. V tem dvoboju se je namreč zgodilo nemogoče: boljši, tehnično popolnejši in hitrejši Novak je boj objektivno izgubil. V 2. rundi mu je sodnik štel, medtem ko je trikrat »drogirani« Alžirec s spretno, rutinirano živahnostjo neprijetno stanje prikril. Vseh teh priložnosti Novak ni izkoristil in akcij žal tako ni končal z odločilnimi udarci. Kljub porazu je z dobro predstavo osvojil občinstvo -skandirali so mu celo črnci. (M. S.) ŠPORT EKSPRES EP snowboarderjev se začenja danes s treningom TAHKOVUORI - Na Finskem se bo danes z uradnim treningom v half pipeu začelo EP v snowboardanju. Med 300 tekmovalkami in tekmovalci iz 25 držav bodo Slovenijo zastopali Polona Zupan (Kranj/Killer Loop), Dejan Košir (Kranj/Oxygen, Sun-shine), Matej Voros (Fun Sport-s/Unicom, Killer Loop) in Miha Rant (Ultrasport/Comprint), vsi v alpskih disciplinah. Skupni nagradni sklad za tri discipline - veleslalom, paralelni slalom in half pipe - je 50.000 dolaijev. To bo že 7. EP, prvo pa je bilo leta 1985 v Val Senalesu na Južnem Tirolskem. Lansko EP je bilo v Schlierseeju na Bavarskem, naslove prvakov pa bodo branili Avstrijka Maria Pichler v veleslalomu, Nemka Anja Hagenbuc-her v paralelnem slalomu, letošnji svetovni prvak Avstrijec Martin Freinadametz v obeh alpskih disciplinah ter Švicarka Nicole An-gelrath in Norvežan Terje Haa-konsen v half pipeu. Naši računajo na izboljšanje uvrstitev iz Schlierseeja, kjer so imeli kar precej smole - še najboljša je bila Zupanova z 22. mestom v veleslalomu in 30. v paralelnem slalomu. (A. D.) V znamenju slovenskih lokostrelcev BRASLOVČE - Lokostrelski klub Polzela je v okolici Brslovškega jezera mednarodno tekmovanje za alpski pokal, ki je veljal tudi za Camo pokal. Nastopilo je kar 141 lokostrelcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Največ uspeha so imeli naši tekmovalci, ki tudi premočno vodijo v Alpskem pokalu. Zmagovalci - 3-D, Bani: Žabkar 342; Banice: Žoher 222; mladinci: Franilovič 172; veterani: Bavčer (vsi Slo) 305; goli lok - Bani: Horvat (Hrv) 257; članice: Šantelj 125; mladinci: Virant 112; mladinke: Uar 103 (vsi Slo); compound - člani: 1. Ri-belli (Ita) 358,2. Ravnjak 348 (Slo); Banice: Horngacher (Avs) 278; mladinci: Emeršič (Slo) 273; veterani: ViUi (Hrv) 226; lovski - Bani: Leitin-ger (Slo) 314. (T.T.) Kraljič zmagal v Lipici LIPICA - Slovenski golfisti so polnoštevilno sodelovali na otvoritvenem turnirju v golfu na 9 luknjah v Lipici pod pokroviteljstvom Tehnoimpexa/Wilsona iz Ljubljane. Med 85 udeleženci je v igri po sistemu stableford pri moških v skupni konkurenci slavil domačin Andrej Kraljič s 33 udarci, v ženski konkurenci pa njegova sestra Katarina Kraljič s 16 udarci. Pri seniorjih je zmagal Dane Anžič z 18, pri mladincih pa Matija Mahne (oba Ljubljana) z 19 udarci. Luknji na igrišču 3, kjer je bila prva nagrada avtomobil hyundai, je bil najbližje, z oddaljenostjo 40 cm od luknje (pri odbijališču s 135 m dolžine) Matjaž Janša iz Ljubljane. Najdaljši udarec (230 m) za posebno nagrado pa je imel Mašimo Tarocco (GK Lipica). V Lipici bo naslednji turnir 8. aprila. (F. D.) Najbolje Oražmova LJUBLJANA - Junakinja strel- skega memoriala Alojza Vrtarja je bila Renata Oražem iz Portoroža. Tekmovanja, ki so ga priredili člani SD Ljubo Šercer iz Ljubljane, so se udeležili - z izjemo Rajmonda Debevca - prav vsi najboljši slovenski strelci. Med posamezniki se je tako po ogorčenem boju najbolje odrezala Oražmova pred Postojnčanom Izidorjem Hreščakom in Natalijo Prednik iz Ruš. Vsi trije so zadeli po 586 krogov, odločali pa so boljši dosežki v zadnjih serijah. Ekipno zmago so slavil strelci družine Alojz Hohkraut iz Trbovelj pred Cerkničani in Portorožani. (S. U.) DP kegljačev v Litiji LITIJA - V soboto in nedeljo. 1. in 2. aprila bo na kegljišču Litija državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Nastopili bodo vsi najboljši, ki so se skozi kvalifikacije v območnih kegljaških skupnostih uvrstili v letošnji zaključni del.Tekmovalo bo 52 kegljačev. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 10. uri in končalo ob 20. uri. (S. K.) Poudarek na delu z mladimi LJUBLJANA - V Rugby zvezi Slovenije so se očitno odločili, da bodo v prihodnosti začeli resneje delati z naraščajem. Dolgoletnega igralca Ljubljane Jureta Mahkoto so določili za selektorja in trenerja državne mladinske reprezentance, poleg tega pa je izvršni odbor RZS opravil tudi zamenjave v vodstvu različnih komisij. Na čelu strokovne komisije je tako Damjan Brajnik, Boris Kukovec vodi sodniško komisijo, Marko Ilič pa tekmovalno komisijo. Mladinska reprezentanca naj bi letos odigrala šest tekem z izbranimi vrstami sosednjih držav, dogovorjena pa so že tri srečanja s Hrvaško. Uvodna od teh treh in s tem tudi prva uradna reprezentančna tekma slovenskih mladincev bo 15. aprila v Ljubljani. Jeseni naj bi bil v Ribnici rugbyjski tabor, mladi igralci pa naj bi s pridobljenim znanjem tvorili okostje reprezentance na Sredozemskih igrah v Bariju. (M. U.) ŠAH-ŠAH-ŠAH Trojica dohitela Psahisa BLED - V 4. kolu blejskega šahovskega festivala je na turnirju A vodilni Psahis remiziral z zagrebških velemojstrom Cebalom, zato so ga Howell,Wells in Kožul z zmagami dohiteli. Pomembnejši rezultati 4 kola: Psahis : Cebalo remi, Kožul : Po-lajžer 1:0, Mihaljčišin : Soffer remi, Wells : Gostiša 1:0, Čičak : Howell 0:1, Mencinger : Ibragimov remi, TVatar: Mazi 1:0, Mikac : Šulava 1:0, Ivačič : Arbakov remi, Orel : Pavasovič 0:1, Iz. Jelen : Kovačevič 1:0. Vrstni red: Psahis, Kožul, Howell in Wells po 3,5,TUkmakov, Mihaljčišin, Cebalo, TVatar, Soffer, Mencinger, Ibragimov in Mikac po 3, Mazi, Burmakin, Pavasovič, Ptolajžer, Gostiša, Ig. Jelen, Iz. Jelen, Furlan, Justin. Osterman, A. Praznik in Vospernik po 2,5 itd. Na turnirju B Rusjan in Kastelic še naprej zmagujeta. Vrstni red: Rusjan in Kastelic po 4, Daels, Deželak, in Senoner po 3, T. Mikac, Krstič, Kobal, Muhtarov, Bajo, Drobne, Kosec. Klavčič, Šebenik in Piber po 3 itd. Pri veteranih vodita Vavpetič in Barcyczyn po 3,5, pred Platzom, Uršičem in Stoecklom po 3 itd. 14, stran — IV., V. ★ DELO - - - - - - - - - - - • Pokličite nas! Številka ljubljanske rubrike Dela je: 318-296 Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. MESTNI SVET NI USLIŠAL PROŠNJE DRUŽBE ZA AVTOCESTE Ureditvene načrte bodo še pretehtali, čeprav se mudi O ureditvi ožjega mestnega središča spet na eni prihodnjih sej, prav tako o univerzitetni knjižnici - Svetniki so se strinjali z ustanovitvijo časopisa Sreda, 29. marca 1995 LJUBLJANA, 28. marca - Mestni svetniki na današnjem nadaljevanju seje, ki so jo prekinili prejšnji teden, niso izglasovali osnutkov odlokov o prostorsko-ureditvenih pogojih za območja Stožice - Fužine, Javna skladišča in Nove Fužine niti predloga odloka o ureditvi C2 - ožje mestno središče. StrinjaU pa so se z ustanovitvijo mestnega t.., ki naj bi izhajal enkrat na mesec v 100 tisoč izvodih. Brezplačno naj bi ga prejemala vsa ljubljanska gospodinjstva, kar naj bi mesto stalo približno 25 mUijonov tolarjev na leto. Časnik, ki naj bi prvič izšel poleti, še nima imena, v ožjem izboru pa so: Ljubljančan, Ljubljanske novice in Ljubljanski zvon. reda, drugo pa od Družbe za avto- V zvezi z omenjenimi prostor-sko-ureditvenimi pogoji, ki jih svetniki niso potrdili — večinoma zato, ker so v njih zastareli podatki in jih bodo morali pripravljalci do ene prihodnjih sej dopolniti - je bilo najbolj živahno pri obravnavi ureditvenih pogojev za območje Javnih skladišč. Pred sejo so namreč svetniki na klopi prejeli pismi, eno od župana (ta se današnje seje ni udeležil, ker je na službeni poti v Jeruzalemu), ki jih je prosil, da zaradi strokovne neusklajenosti to točko umaknejo z dnevnega Za celovito oceno je treba počakati na poslovni izid Pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar precej oklestili čisti dobiček podjetij LJUBLJANA, 28. marca - Kljub spodbudnemu oživljanju proizvodnje v letu 1994 si po pregledu vseh razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih ne upamo preveč glasno oznanjati, da je bilo lansko leto izredno uspešno. Počakati je treba predvsem na podatke o poslovnem izidu gospodarskih družb, zlasti velikih in srednjih, ki so pretežni izvozniki in imajo v strukturi gospodarstva regije najpomembnejši delež. Povečani obseg poslovanja še zdaleč ne pomeni tudi povečanja dobička, saj so po mnenju vodilnih v podjetjih pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar dodobra oklestili čisti dobiček, ugotavljajo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. glavni delež tiste v gospodarsko infrastrukturo. Med negativnimi spremem- Gospodarska gibanja v osrednji regiji v letu 1994 so razdelili na pozitivna in negativna. Med pozitivnimi spremembami omenjajo povečanje industrijske proizvodnje za 7,6 odstotka (v vsej državi se je povečala za 6,4 odstotka). Najbolj je porasla pri izdelovalcih opreme in reprodukcijskega materiala. V industrijski proizvodnji je bil indeks pozitiven prvič po sedmih letih. Zaloge industrijskih izdelkov se v osrednji slovenski regiji zmanjšujejo že četrto leto zapored. lani so se za 9,2 odstotka, • V gospodarstvu ljubljanske regije se je lani število zaposlenih v povprečju zmanjšalo za 245 na mesec, v negospodarstvu pa povečalo za 183. To nesorazmerje se kaže tudi v neprestanem povečevanju javne porabe, saj so bili bruto prihodki javnega sektorja za 26 odstotkov večji kot leta 1993. Masa bruto plač v gospodarstvu se je v letu dni povečala za 22,5 odstotka, v negospodarstvu pa za 25,8 odstotka. Podjetja imajo zaradi previsokih obresti težave tako pri kratkoročnem kot dolgoročnem zadolževanju, zaradi previsokih obveznih dajatev pa s konkurenčnostjo v tujini. kar je za 0,2 odstotka več kot v vsej državi. Med pozitivne gospodarske spremembe na območni gospodarski zbornici Ljubljana uvrščajo tudi zboljšanje preskrbljenosti podjetij s surovinami in reprodukcijskim materialom, povečanje naročil in oživljanje poslovnih vezi s Hrvaško in Makedonijo. Povečal se je obseg storitev v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, turizmu ter finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Med izvozniki je čedalje več majhnih, novonastalih podjetij, z zunanjetrgovinsko dejavnostjo se ukvarja že tretjina registriranih podjetij na Ljubljanskem. Stopnja brezposelnosti se je v letu dni zmanjšala s 14 na 11,7 odstotka. Število zaposlenih v gospodarstvu se ne zmanjšuje več tako drastično kot v prejšnjih treh letih. Naložbe se počasi oživljajo, čeprav imajo bami v gospodarstvu tega območja v letu 1994 na gospodarski zbornici Ljubljana navajajo povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja z 878 milijonov na nekaj manj kot 1,2 milijarde dolarjev. Izvoz je bil tak kot leta 1993 (1.46 milijarde dolarjev), uvoz pa se je povečal za 14 odstotkov na 2,6 milijarde dolarjev. Likvidnostne težave podjetij še vedno rastejo. Štiri petine podjetij ni zadovoljnih s plačili, vedno več jih ima blokiran žiro račun. Težave z likvidnostjo ima vse več srednjih in majhnih podjetij. DARJA KOCBEK ceste (DARS). Ta jih naproša, da ureditvene pogoje sprejmejo, saj nanje čaka že skoraj leto dni. Brez tega dokumenta se namreč, kot so med drugim zapisali, bistveno zapleta začetek gradnje severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste. S sprejemom akta pa bi dobili podlago za izdajo pozitivnega urbanističnega mnenja. Svetniki ureditvenih pogojev niso sprejeli. Tildi zaradi obrazložitve Marjana Be-žana, županovega pooblaščenca za urbanizem, ki je med drugim dejal, da bo treba znova preveriti programske zasnove trgovskih centrov, vezanih ba obroč mestnih hitrih cest. Sicer pa so svetniki sprejeli dopolnjene osnutke odlokov o prostorsko-ureditvenih pogojih za območja Črnuče - Nadgorica, • Na seji so svetniki sprejeli pobudo, naslovljeno na ministrstvo za pravosodje, da naj v nekdanjem domu JLA ne bi reševalo prostorske stiske ljubljanskih rednih sodišč. Podgorica - Šentjakob, Nove Fužine - zahodni del, Štepanjsko naselje, Stepanja vas. Zgornja Hrušica in za območje Zgornjega Kašlja. Osnutke odlokov so tudi prekvalificirali v predloge. Precej burno je bilo ob razpravi o pobudi Petra Sušnika (SKD), da naj bi upravljanje s poslovnimi prostori, ki so bili v lasti nekdanjih ljubljanskih občin (te so jih ob koncu mandata prenesle na stanovanjski sklad), prenesli s Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin na mesto. V besedni vojni, predvsem med svetniki LDS in Združene liste, je najprej Marko Golob (LDS) očital članom izvršnega sveta nekdanje občine Center, da so si s prenosom upravljanja na stanovanjski sklad »privoščili zakulisno strankarsko igro«, kar pa sta Tomaž Tomažin (direktor sklada) in kasneje Janko Štajnbaher (ZLSD) odločno zanikala. Zatrdila sta, da v tem prenosu tudi ni šlo za spremembo lastninsko-pravnega statusa poslovnih objektov, kar bi ne- kateri očitno radi prikazali. Ob koncu so svetniki sprejeli osnutek sklepa, v katerem so zahtevali, da se vsem upravljalcem poslovnih prostorov, ki jim je bila prenesena pravica upravljanja, ta pravica odvzame in se prenese na mestno občino oziroma na službo za mestno lastnino. O tej temi se bodo svetniki na eni prihodnjih sej še pogovarjali, do takrat pa bo pravna služba morala preučiti vse pravne in finančne posledice takšne odločitve mestnega sveta. V nadaljevanju seje se svetniki niso strinjali s pogodbo o pridobivanju, urejanju in oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Podpis so zaradi nedorečenosti v pogodbi preložili do sprejema mestnega proračuna. Do aprilske seje pa naj bi jim investitor predložil tudi natančen finančni načrt za to naložbo. DEJAN VODOVNIK Razpis za stanovanjska posojila je spet vse bliže V četrtek bo mestni svet obravnaval stanovanjski pravilnik in besedilo za ponovitev razpisa LJUBLJANA, 28. marca - Pričakovalci ugodnih mestnih stanovanjskih posojil, ki že skoraj štiri mesece čakajo na odgovor, kdaj bodo tudi zares dobili dodeljena posojila, so »svojemu« denarju vse bliže. Na četrtkovi seji mestnega sveta naj bi namreč sprejeli pravilnik o porabi sredstev MOL, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, in mestni stanovanjski program za letošnje leto - to sta najpomembnejša pogoja za zakonito razdelitev že pod Vidmarjevo vlado dodeljenih posojil. S ponovljenim razpisom naj bi razdelili med Ljubljančane 1,7 milijarde tolarjev ugodnih stanovanjskih posojil, upravičenci pa bi lahko z njim pridobili največ 40 odstotkov pogodbene vrednosti primernega stanovanja. Kot so v gradivu za sejo sveta zapisali pripravljavci predloga stanovanjskega pravilnika in razpisa za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, bi utegnila biti sporna le 7. in 10. člen, v katerih so na pobudo svetnikov zapisali, da mestni svet za vsak razpis lahko določi še druga merila, ki se upoštevajo pri presoji prispelih vlog za posojilo. S stališča enakosti pred zakonom je takšno določilo, s katerim so svetniki 450 prosilcem zagoto-viti prednost pri dodeljevanju posojil, lahko tudi sporno. Vsem prosilcem namreč ne omogoča enakih možnosti za pridobitev posojila. Prav zato pripravljavci gradiva predlagajo, da mestni svet razveljavi vse sklepe, ki govore o dajanju prednosti prosilcem, ki jim je dodelila posojila vlada Marjana Vidmarja. Da pa bi tem »opehaijencem« vendarle dali določeno prednost pred drugimi, predlagajo, da bi bil rok za oddajo vlog le 15 dni. »Starim« prosilcem bi poleg tega omogočili, da s posebno izjavo samo obnovijo svoje vloge (če se stanje med tem ni spremenilo). JANEZ PETKOVŠEK V Litiji se boje blokade občinskega žiro računa Župan je imenoval komisijo za sanacijo - Sestanek ravnateljev - Izjava strank slovenske pomladi LITIJA, 28. marca - Litijski župan Mirko Kaplja je imenoval petčlansko komisijo za sanacijo financ v občini, ki ji zaradi dolgov novomeškemu Cestnemu podjetju v višini 354 milijonov tolarjev grozi blokada žiro računa. Predsednik komisije je tajnik litijske občine Martin Hostnik, člani pa so Milan Palatinus, Marko Juvančič, Franci Lesjak in Marko Godec. Ko bodo izdelali sanacijski program (potrditi ga mora tudi občinski svet), bodo zaprosili za pomoč republiško vlado in posamezna ministrstva. V Kamniku so zasnovali podjetne kulturne načrte Za javnost bodo zanimivi zlasti 1. mednarodni bienale akvarela in stenske poslikave na Zapricah KAMNIK, 28. marca - Minister za kulturo Sergij Pelhan je skupaj z državnim sekretarjem za kulturo Jožetom Ostermanom na povabilo kamniškega župana Toneta Smolnikarja sinoči prišel na krajši obisk v Kamnik. Zanj se je odločil kljub temu, daje Slovenija zdaj razdeljena na 148 občin in je v teku enega ministrskega mandata nemogoče obiskati vsako izmed njih. Kot je dejal minister, je Kamnik po svoji kulturni dediščini tako bogat, da mimo njega vendarle ni mogel. Ministra Pelhana so v razstavišče Veronika povabili še zato, da bi mu predstavili nekaj največjih projektov, ki presegajo občinske okvire. Tako je med prvimi videl nedavno odkupljeno sliko Maksima Gasparija Kamniška Veronika, za katero je prispevalo denar več kot dvajset podjetij iz občine in bo visela v eni od občinskih sob. Ravnateljica Kulturnega centra Kamnik Mirina Zupančič je oba gosta seznanila z raziskavami na gradu Zaprice. Tam prav zdaj odkrivajo stenske poslikave iz začetka 18. stoletja, ki so po njenih besedah ene redkih in najbolje ohranjenih v vsej Sloveniji. V poslikanih sobah naj bi uredili salonske prostore, primerne za razstave, promocije in koncerte. Pri tem je opozorila, da center skupaj z občino pripravlja prvi mednarodni bienale akvarela, ki bo v Kamniku od 11. maja do 15. avgusta. Na njem se bo predstavilo 25 tujih in 12 domačih avtorjev. Zupančičeva je kot večji projekt označila še ureditev Preskarjeve bajte na Veliki planini, ki jo bodo opremili v starinskem slogu. Kopijo bajte v naravni velikosti bodo postavili ob gradu Zaprice. Za konec je študent arhitekture iz Kamnika Tomaž Schlegl predstavil projekt obnove kina Dom. Minister je zagotovil, da bo država finančno pomagala pri načrtih Kulturnega centra, pri obnovi kulturnega doma pa morebiti s sofinanciranjem nakupa notranje opreme. JANEZ PETKOVŠEK Zaradi strahu, kaj vse utegne povzročiti morebitna blokada občinskega proračuna, so se danes sestali ravnatelji iz vseh štirih litijskih osnovnih šol (Gabrovka, Litija, Gradec in Šmartno pri Litiji). Govorili so, kako kljub vsemu zagotoviti normalno delovanje šol. Ministrstvo za šolstvo in šport bodo obvestili, da želijo sredstva za osebne dohodke prejemati na šolske žiro račune. Načelniku za družbene dejavnosti v občini Marku Povšeju bodo predlagali, naj dobijo pri sprejemanju novega občinskega proračuna prednost materialni stroški, amortizacija in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. Če pa bo proračunskega denarja vendarle več, naj bi se lotili že načrtovanih naložb. Zaradi izjemno težkega položaja litijske občine so se z iz- javo za javnost oglasile tudi litijske stranke slovenske pomladi (SLS, SKD in SDSS). Med drugim so zapisale: »Od leta 1992 so predstavniki prejšnje oblasti prekomerno trošili sredstva in s tem zadolževali občino s kratkoročnimi krediti z visokimi obrestnimi merami. S tem so pripeljali občino v stanje pred blokado. Trenutno na agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje čakajo akceptni nalogi za izplačilo v višini 354 milijonov SIT. Naj večji delež bremeni žiro račun proračuna občine Litija, iz katerega se financirajo šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, komunala in krajevne skupnosti.« Omenjene stranke podpirajo župana Mirka Kapljo pri urejanju razmer, hkrati pa zahtevajo odgovornost vseh, ki so nestrokovno in neodgovorno gospodarili v imenu občanov. BOJAN RAJŠEK ZA NOVO s !_ offtoaJ0 potrebuje^0' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. ODKRITJE V GRADU ZAPRICE - Strokovnjaki v prvem in drugem nadstropju gradu Zaprice odstranjujejo beiež, pod katerim so izredno dragocene poslika ve secco. Do začetka mednarodnega bienala akvarelov naj bi v okviru Kulturnega centra Kamnik izšla posebna zloženka, s katero bodo obiskovalce seznanili, za kakšno odkritje gre in zakaj bo strop takrat še »v delu«. Iz Narodnega muzeja naj bi do začetka razstave dobili vsaj dva izmed osmih imitacij gobelinov (slikane tapete), ki so jih leta 1946 odnesli z gradu in so bile del okrasja v poslikanih sobah. Za zdaj bi si tapete le sposodili, kasneje pa naj bi jih kamniški muzej znova dobil v last - morda tudi preostalih osem tapet, za katere še ne vedo, kje so. (Foto: Tina Deu) PRED NOVIM VALOM SPREMEMB ULIČNIH IMEN Slovo Kardeljevi ploščadi in tudi Parku neuvrščenih V mestu se pripravlja vrsta sprememb pri uličnih imenih, precej jih bo tudi v zvezi s potekom ulic - Allendejevo ulico naj bi preimenovali v Baragovo LJUBLJANA, 28. marca - Kardeljeve ploščadi v Ljubljani najbrž ne bo več, geodeti pa bodo stavbe na osrednjem delu oštevilčili tako, da bodo spadale bodisi na Gosarjevo ali Dimičevo bodisi na Dunajsko ali Vojkovo. Prav tako naj bi kmalu odpravili ime za Allendejevo ulico in jo preimenovali v Baragovo. To je le del sprememb, ki jih zajema osnutek odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen oziroma potekov cest in ulic ter ene ploščadi, ki ga bodo na četrtkovi seji obravnavali mestni svetniki. Osnutek odloka med drugim predvideva tudi ukinitev Kocbekove ulice, ulice med Dunajsko cesto in Štembalovo ulico, ukinitev Kozakove ulice, ulice med Podutiško in Zapuško cesto. Prav tako naj bi ukinili ime za Park neuvrščenih in Ulico 9. brigade med Jurčkovo cesto in Velikim Galjev-cem. Poleg Allendejeve ulice, ki naj bi postala Baragova ulica, bo preimenovanje doletelo še osem drugih mestnih ulic in cest. Mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic predlaga, da bi Bilečan-sko imenovali odslej Čermeljeva ulica, Mekinčevo ulico Ulica Sve- Borovnica dobila statut občine Osnutek proračuna - V občinski blagajni bo predvidoma 135 mUijonov tolarjev BOROVNICA, 28. marca - Borovniški svetniki so na nedavni 4. seji občinskega sveta brez večjih pripomb sprejeli občinski statut. V končno besedilo so vnesli le nekaj manjših dopolnil, saj spremembe lokalne zakonodaje niso bistveno vplivale na predlog, ki so ga sprejeli na prejšnji seji. Čeprav zakon po novem omogoča tudi poklicno opravljanje svetniške funkcije, so se odločili, da bodo borovniški svetniki nepoklicni. Župan lahko izbira med obema možnostma. Razprava ob predlogu odloka o zaključnem računu vrhniškega proračuna za lani je pokazala, da Borovničani na posebno velik delež od proračunskega presežka (iz časov, ko je bila Borovnica še del vrhniške občine, je ostalo 556 tisoč tolarjev) ne morejo računati, saj je med prihodki precej spornih terjatev. Strokovne službe so tokriškega, Skojevsko pa Zele-nova ulica. Spremembe naj bi bile tudi s Šaranovičevo ulico, ki naj bi postala Zemljemerska, Ulico majke Jugovičev bi radi preimenovali v Knoblehaijevo ulico, Ulico sester Malavašičevih pa v Dvojno ulico. Novost bosta tudi Zadvorska in Molniška ulica. V Zadvorsko naj bi preimenovali del Ceste 13. julija med Potjo heroja Trtnika in Cesto II. grupe odredov, v Molniško pa del Ceste 13. julija med Cesto II. grupe odredov in naseljem Podmolnik. V mestu naj bi poimenovali še nekaj delov ulic, ki so zdaj brez posebnih imen. Tako naj bi se na primer imenoval Gosarjeva ulica odsek, ki poteka od Dunajske ceste, južno od poslovne stavbe ICPE in nato vzhodno do Vojkove ceste. Juvanova ulica naj bi se imenoval del od Ceste dveh cesarjev in vzhodno v Zeleni log s slepim koncem, v Lovrenčičevo ulico pa naj bi preimenovali ulico od Dunajske ceste oziroma od končnega obračališča LPP v Črnučah proti jugu, prav tako se konča slepo. Modra ulica naj bi poimenovali del od sedanje Raičeve ulice in nato vzhodno od Štajerske proti severu s slepim koncem. V mestu naj bi dobili tudi Rdečo ulico. To ime je predlagano za del, ki poteka od Ra- ičeve. vzhodno od novo poimenovane Zelene ulice proti severu in se prav tako izteče slepo. Ulico, ki gre od Podutiške ceste proti severu in severovzhodu, po zahodnem delu dosedanje Kozakove ulice in se slepo konča, naj bi poimenovali v Ulico Ferda Kozaka. Ime Juša Kozaka pa naj bi dobila ulica od ceste Pod Kamno gorico proti vzhodu, po vzhodnem delu dosedanje Kozakove ulice do Za-puške ulice. Osnutek odloka predvideva tudi osem sprememb potekov posameznih ulic. Tako naj bi Brejčeva ulica po novem potekala od Roške ceste proti zahodu in jugu do novo poimenovane Zemljemerske ulice. Hudovernikova ulica naj bi tekla od novo poimenovane Zemljemerske ulice proti jugu in bi se slepo končala. Spremeniti nameravajo tudi potek Jesihovega štradona, in sicer naj bi bil odslej od Jurčkove ceste proti severovzhodu in se slepo končal. Klemenčičeva ulica naj bi po novem potekala od ceste Pod Kamno gorico proti jugozahodu in jugu do ulice Krivec. Spremembe naj bi doletele tudi ulico Pod gozdom in Vodnikova cesta. Prvo bi podaljšali tako. da bi potekala od križišča Tržne ulice in Vodnikove ceste proti jugovzhodu. po delu dosedanje Vodnikove ceste in v nadaljevanju po ulici Pod gozdom. Prav zaradi tega naj bi ustrezno skrajšali potek Vodnikove ceste. Spremeniti nameravajo tudi potek Roške ceste, in sicer naj bi bilo to ime za odsek od Karlovške ceste proti severovzhodu do Poljanske ceste. DEJAN VODOVNIK • Ker borovniška občina nima lastne finančne službe, so naložili pripravo predloga proračuna nedavno imenovanemu odboru za proračun. V njem so poleg župana Andreja Ocepka, začasne sekretarke sveta Slavke Gerdina in predsednika sveta Antona Kr-žiča še svetniki Frančišek Drašler, Anton Palčič in Maja Makovec Brenčič. predlagale delitveno razmerje 84 odstotkov Vrhniki in 17 odstotkov Borovnici. Borovniški svetniki so na nedavni seji govorili tudi o osnutku letošnjega proračuna. Po izhodiščnih izračunih bo v blagajni nove občine predvidoma 134 milijonov tolarjev. Kako jih bodo razdelili, bodo odločali na aprilskem zasedanju, po pogovorih z večjimi proračunskimi porabniki in po javni obravnavi, ki bo predvidoma konec prihodnjega tedna. V tem času se bodo zvrstili tudi napovedani obiski župana oziroma posameznih svetnikov po vaških skupnostih. Odločili so se tudi, da bodo lokalne interese še nekaj časa zastopali nekdanji člani sveta krajevne skupnosti. Tudi po tej seji še ni jasno, kje bodo delali novi občinski uradniki. Poleg različnih predlogov za obnovo prostorov se je pojavil tudi Mercatorjev projekt, ki načrtuje na občinskem zemljišču ob Liku blizu železniške postaje gradnjo poslovno-upravnega objekta. V pritličju bi uredili veleblagovnico in več manjših lokalov, v nadstropju pa občinske upravne prostore. Svetniki temu niso nasprotovali, vendar želijo pred dokončno odločitvijo videti oceno stroškov projekta in finančnega bremena občine. NEVENKA ŽOLNIR KOSOVO POLJE BO ČUČKOVA ULICA - Zamenjava uličnega imena Kosovo polje (na desni strani Tržaške ceste za Dolgim mostom) bo le ena od triintridesetih sprememb, ki se obetajo Ljubljani v zvezi z imeni cest, ulic in ploščadi. Kot predlaga mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic, naj bi sedanje Koso vo polje premično vali v Čučkovo ulico. Vprihodnje naj ne bi imeli Trga mladinskih delovnih brigad, stavbe ob tem trgu pa naj bi preštevilčili po ulicah. Jri-mmh. na ta trg (po Aškerčevi, Groharjevi in Prešernovi). Sla novo naj bi poimenovali Argentinsko ulico, in sicer v stanovanjski soseski Nove Poljane, med Povšetovo in Koblarjevo. Pobudo za njeno ime je dalo društvo Zedinjena Slovenija (Eslovenia unida) iz Buenos Airesa. Mestna komisija je predlagala, naj bi vse ulice v novi soseski poimenovali po tistih državah, ki so med prvimi priznale suverenost Slovenije. Na pobudo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta pa naj bi Bogošičevo ulico preimenovali v Jezovo (po Francu Jezu. časnikarju, publicistu in pisatelju). Predlagana je tudi sprememba imena Ceste 27. aprila, ki naj bi se v prihodnje imenovala Večna pot. (D. V., foto: Tina Deu) V četrtek otroška modna revija Mini cluba LJUBLJANA, 28. marca - V četrtek, 30. marca 1995, bo ob 15.30 na Trubarjevi ulici uradna otvoritev specializirane trgovine za otroška oblačila blagovne znamke Mini club. Trgovina ponuja konfekcijo za otroke do 14 let. »V Mini clubu kreiramo sodobna modna otroška oblačila,« je povedala lastnica trgovine Tadeja Glavina. »Izdelujemo in prodajamo jih že dve leti. Doslej smo jih prodajali v skrbno izbranih butikih po Sloveniji, trgovina, ki smo jo odprli te dni, pa je pr\a, ki bo ponujala le naše izdelke.« Glavinova je še dejala, da so cene njihovih oblačil povsem konkurenčne. »Otroci oblačila hitro obrabijo in ponosijo, zato skušamo imeti čim nižje cene.« Na uradni otvoritvi bo imela nagovor slovenska manekenka Nina Gazibara, nato pa bo modna revija, na kateri bodo plesalci plesne šole Bolero predstavili oblačila Mini cluba. (M. G.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v sredo. 29. marca, pokopali 90-letno upokojenko Jožico Kimeswenger (ob 9. uri), 77-letno upokojenko Rozalijo Čepeljnik (ob 10. uri), 81-letno upokojenko Ivano Kranjc (ob 11. uri),74-letno upokojenko Ljudmilo Pirnat (ob 12. uri). 80-letnega upokojenca Stanislava Gorjanca (ob 13. uri). 68-letnega upokojenca Cirila Bučarja (ob 15. uri) in 85-letnega upokojenca Simona Korena (ob 16. uri). RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 14. uri pospremili na zadnjo pot 79-letno upokojenko Antonijo Vrečar. (S. M.) Odgovor na javno vprašanje »osamosvojitelj ema« Gospod Branko Grims. glavni tajnik SDSS, je zelo nadležna oseba. Če se že ne zaletava v ZLSD in člane njenega vodstva, pri čemer meni in dr. Cirilu Ribičiču namenja posebno pozornost, pa zastavlja javna vprašanja, kot da bi imel pred seboj šolarčke, ki bi jih lahko vprašal vse, kar mu pade na pamet. Pri tem zelo rad žali. Tako si npr. to pot ob najinih imenih izmisli označbo osamosvo-jitelja in jo da v narekovaje. Če so mu že tako všeč. naj jih raje posta vi ob svoje ime ali pa ob svojo etiko javne besede! Kljub temu mu odgovarjam, da ne bo videti, kot da sem ob njegovih vprašanjih ostal brez ustreznega stališča. Odgovarjam mu le jaz. saj si je možnost kakršnegakoli dialoga z dr. Cirilom Ribičičem zapravil sam, ker ga je v polemiki grobo žalil in necivilizirano ščuval na lastnega očeta. V Združeni listi se zavzemamo za pravno državo, v kateri bodo o pravicah ljudi, njihovi odgovornosti in morebitni krivdi odločali za to pristojni organi. To seveda pomeni, da nasprotujemo ja vnemu linču ljudi v časopisih, ne da bi jim bile zagotovljene njihove pravice, npr. pravica do obrambe. To velja tudi za bivšega poslanca sloven- ske skupščine in generala JLA g. Aksentijeviča, ki je bil v prejšnji sestavi slovenske skupščine delegat zaposlenih v JLA. Ko se je ta umaknila iz Slovenije, mu je skupščina mandat vzela. Takrat in kasneje sije izbral pot, ki gaje skupaj z vrhom JLA vodila iz poraza v poraz, osebno pa prek hrvaškega zapora v srbsko osamo in pozabo. Njegove politične odločitve v celoti odklanjam in so vsebinsko povsem nasprotne mojim. Če bo moral kdaj kje zanje od go varja ti, je to povsem njegov problem. Če kdo smatra, da je g. Aksen-tijevič storil kako kaznivo dejanje po slovenskem pravu, naj ga ovadi pristojnemu javnemu tožilcu. Nihče, razen sodišča, nima pravice brez korektnega pravnega postopka presojati o njegovi krivdi. Tudi generali so ljudje in imajo svojo zasebnost, svoje družine, bolne svojce in navsezadnje tudi človekove pravice, če so ali pa če niso slovenski državljani. Zato o odgovornosti g. Aksentijeviča za agresijo na Slovenijo in o tem, ali je bilo primemo, da je dobil vstopni vizum v Slovenijo, ne bom presojal. O tem naj odločajo pristojni organi. Jaz to zagotovo nisem. Če je o tem odločalo veleposlaništvo RS v Makedoniji (mimogrede veleposlanica Puharjeva zastopa tam interese države Slovenije in ne ZLSD), potem verjamem, da je to storilo na podlagi zakonskih predpisov in po posvetu s pristojnimi organi v Sloveniji. Enako kot za g. Aksentijeviča velja tudi za vse druge. Ni možno kar tako napisati, da naj se v Slovenijo ne bi vračali tisti, ki so aktivno sodelovali v agresiji nanjo, in prepustiti presojanje o tem) kdo to so, posameznikom. Vse prehitro bi se zgodilo, da bi o tem presojali tisti, ki so politično preveč zagreti in zato premalo objektivni. Tildi tu mora veljati, kar sem že zapisal: o vsakem vračanju, na obisk ali za stalno, je treba presojati na osnovi zakonitih predpisov in v zakonskem postopku. In še sklepna pripomba: lepo bi bilo, da bi se g. Grims odvadil govoriti in pisati vimenu javnosti. Za to pač nima nobenih pooblastil. JANEZ KOCIJANČIČ, Levstikova IS, Ljubljana Oblast krši človekove pravice malih ljudi V Sloveniji je nemudoma treba napraviti red, notranje in zunanje očiščenje. Vedno večje trgovin,gostiln, lokalov, po drugi strani pa vse več ljudi životari in nima kaj jesti. Vrstijo se afere v igralništvu, v politiki, v gospodarstvu, po občinah. Kriminal visokega ranga, nemoralnost brez primere. Vedno več je divjega lastninjenja, goljufij, korupcije, prevar. Zabredli smo v balkansko blato samopašnosti in oblasti, lopovščine in denarja. Sodišče pa spi. Če mali lopov na primer ukrade sosedu kuro, ga takoj zapro, velike ribe,kiso tisočkrat nevarnejše, pa še naprej uživajo na svobodi. Oblast pa ne ukrene nič. Zame je pomemben sleherni posameznik, ne pa ekonomski interes uspeh in denar. Naj da oblast zastonj dobre knjige ubogim ljudem, da se bodo izobrazili, naj nasiti lačne po demokratičnih načelih in vesti, ne pa, da zaničuje malega človeka in še naprej kupuje v tujini orožje za domnevne sovražnike. Današnja slovenska oblast (je) grobo in nesramno krši(la) človekove pravice in dostojanstvo malega človeka. JANEZ KRIŽAN, Selovec 58, Šentjanž pri Dravogradu Kaj je z nami? Ne glede na razmere in priliko, ob kateri jih je g. Peterle izgovoril, so njegove besede cinična resnica političnega vsakdanjika, češ »ni važno, kdo je sposoben, važno je, kdo ima večino glasov«! Koliko nas je stala »negativna selekcija«, vemo, koliko nas bo še, bomo videli... S cinizmom in aroganco obdani politiki se norčujete iz naroda. Zmagoslavno in brezobzirno, s pravili po vaši meri, hitite razgrabiti, kar se. le da, preden bi drugim prepustili žezlo. Pri tem vam prenovljeni sindikat stoji ob strani. Zavirate sprejetje in izvajanje tistih zakonov, ki jih vaša računica ne predvideva, saj bi se komu zamerili in bi zavezal mošnjo. S »strogo zaupno« žigosate dokumentacijo, ki vas obremenjuje, in obstojate tiste, ki vas pred naro- dom razkrinka vajo! To ni liberalna demokracija, to ni »niti levo niti desno, naprej« niti ni »zgodba o uspehu«! Kar se v Sloveniji dogaja, je mafijska džungla! Res ni važno, kdo je sposoben, samo da je naš! Ob vseh navedenih dejstvih zamerim predsedniku Kučanu, da kot »pater patriae«, predvsem pa kot pravnik ne dvigne svojega prsta in glasu, ko večkrat javnost opominja, da ima 63 % slovenskih glasovna svoji strani. Med temi volivci je večina tistih, ki jih je treba za varovati pred malverzanti in političnimi samovšečneži! Čeprav nismo predsedniška drža va,je to njegova prerogativa, razen... Za zgled naj mu bo pokojni italijanski predsednik Pertini, prepričan in pošten socialist, ki je odločno odklanjal vsak sporen kompromis. V izgnanstvu se je loteval najskromnejših del, le da je ostal zvest svojim načelom in morali! Pa še nekaj. Praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Ob tej priložnosti se ponižno in spoštljivo priklonim vsem tistim, ki so padli ali trpeli v tem boju, ideal prisoten tudi v družini, v kateri sem takrat odraščala in marsikaj doživela. Štejemo se k državam zmagovalkam. Po Evropi so se partizani in ilegalci pridružili temu boju, da ob zaveznikih premagajo totalitarizem nacifašistič-nega okupatorja, za vzpostavitev demokracije. Kaj je pri nas pomenila zmaga ? Demokracije resda ne, kominter-novsko realnost pa! Čakali smo pol stoletja! Primerjamo sebe, zmagovalce, s takratnimi pora- ženci in ugotovimo, da so zmagovalci oni, takratni zmagovalci pa nas z diplomatskim nasmeškom obravnavajo kot nadležni problem, ko vztrajno trkamo na njihova vrata! Ne bi nas tako obravnavali, ko bi bili gospodarsko trdni in bogati, kar bi ob svojem intelektualnem potencialu in drugačni politiki v preteklosti danes lahko bili! Pol stoletja smo v zamudi. Mnogi sposobni Slovenci so se, nezadovoljni ali celo preganjani, raztepli po svetu, tam uspeli in pognali korenine. In še jih bo odšlo... Slavnostne parade narodu ne dvigajo samozavesti. K temu pripomoreta moralno zdrava politika in bogato gospodarstvo. Oboje pa pri nas peša! Oficirji, zvesti krvoločni JLA, se vračajo... Kdo bo tokrat zmagovalec? Bodo nekega dne oni zmagoslavno paradno korakali? TATJANA MARUŠIČ, Pot na Drage 2, Solkan Okrnjena »Ruska misija« Drži prav vse kar je v zvezi s slabšo vidljivostjo dogajanja v globini odra na sceni gledališke predstave »Ruska misija« iz zadnjih treh vrst drugega balkona napisal gospod Borut Bratanič. Toda tu ni pomoči! Tako ni le v Cankarjevem domu, ampak povsod po svetu, v vseh velikih gledaliških dvoranah. Pravzaprav je še mnogo huje, saj imajo številne velike dvorane tudi tretji in četrti balkon (uper cercle), od koder se v globino odra vidi še bistveno slabše, kot je opisal prizadeti obiskovalec predstave Ruska misija. V tej predstavi so bili obiskovalci zadnjih vrst drugega balkona nekoliko prikrajšani samo pri tistih prizorih, kiso vključevali vstopanje na oder iz »stropa«, torej s pomočjo vlakov, kot pravimo v odrskem žargonu (tisto, česar gospod Borut Bratanič s svojega sedeža ni videl dobro, pa ni bila prikazen, temveč smučarski skakalec, ki je »letel« tik pod »stropom« odra). Vse uprave dvoran, kjer je z višjih balkonov vidljivost v globini odra nekoliko slabša, rešujejo to težavo -glede na sedeže z odlično vidljivostjo - z nižjimi cenami vstopnic. Takšno, v svetu odrskih oz. scenskih umetnosti sprejeto načelo spoštujemo dosledno tudi v Gallusovi dvorani. Ko so na programu gledališke predstave z režijo, ki uporablja tudi skrajno globino odra, rešitev ni v zapiranju drugega balkona, kot predlaga gospod Borut Bratanič. Zakaj bi štiristotim obiskovalcem onemogočili obisk predstave, če jo za nižjo ceno želijo videti, čeprav rahlo okrnjeno? Čedalje več je celo obiskovalcev, ki želijo sedeže v levem kotu balkona, odkoder se vidi komajda 30 odstotkov odra. Če je dvorana razprodana, jih na bistveno slabšo vidljivost posebej opozorimo, pa mnogi vseeno kupijo te izjemno poceni sedeže. Gospodu Borutu Brataniču se za njegovo opozorilo, čepra v z našim odgovorom ne bo zadovoljen, prav lepo zahvaljujemo. To je bila še ena priložnost, da smo v javnosti izmenjali poglede o nekem problemu, ki ga ne le naši, temveč obiskovalci velikih gledaliških dvoran po vsem svetu doživljajo kot neprijetnost. BREDA PEČOVNIK, vodja blagajne CD, Prešernova 10, Ljubljana Zakaj Jožef Školč molči? V imenu neformalnega odbora proti razprodaji Slovenije in v imenu NSZS sem predsednika DZ 23. 3. obvestil, da je bilo zbranih 1100 podpisov državljanov za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembi 68. člena ustave RS. Zaprosil sem za pojasnilo, kako, kdaj in kam lahko dostavimo te podpise, da bo v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi naložil Ministrstvu za notranje zadeve RS zbiranje 30.000 podpisov - overjenih -v 60. dneh pri upravnih organih. Kot je znano, je potrebnih le 200 podpisov pod utemeljeno pobudo, ki smo jo jasno utemeljili tako: »Bojimo se, da bo vladajoča koalicija spremenila ustavo v državnem zboru z dvetretjinsko koalicijsko večino, ne da bi povprašala ljudi, in zato menimo, da bi bilo treba razpisati referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da se spremeni 68. člen ustave tako, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine?« Ali bo sedaj DZ molčal, kot je v primeru referenduma o državljanstvu, pa čeprav se politiki iz LDS radi sklicujejo na javno mnenje, ki pa je v tem primeru, tako kot podpisniki, proti razprodaji ’ Pozivam avtoriteto, kot je partizanski poveljnik Lado Ambroži-č-Novljan. naj povzdigne svoj glas proti temu. kot ga je v podporo našim zahtevam proti spremembi ustave. MATJAŽ GERLANC. Tomšičeva 17, Velenje Dogodki enega dneva Dne 24. 3. 1995je bilo v Delu v Pismih bralcev napisanih kup obtožb in obrnjenih besed na račun ministra Kacina v zvezi z proslavo osvoboditve Slovenije izpod okupatorja. Tistega dne se je minister Kacin hudo ponesrečil. Ni naključje, da je bil poleg tudi piskerček z obtožbami. Istega dne zvečer ob 19.30 je televizijska napovedovalka pri poročilih povedala vladni scenarij za proslavo - nič vznemirljivega, samo spoštljiv spomin obletnice osvoboditve. Do dna duše se sramujmo, da smo proslavo spolitizirali v kost za glodanje, hrustanje in obiranje. To, dragi Slovenci, nam ni v ponos Zlasti smo prizadeti mi. ki smo bili osvobojeni v izgnanstvu, izseljeniških in koncentracijskih taboriščih. Tega srečnega dne ni moč nikoli pozabiti, pa če proslava bo ali ne. ROZKA LAVRINC Pot na Poljane 4a, Kamnik m 1 * .* Sreda, 29. marca 1995 DELO * stran 15 Pobeglega »Radečana« so policisti le s težavo prijeli ^ • M* m /T_V • Vrt na ar#/illiifini VMC/jlll mzhilSMO Osemnajstletni Mersad iz Zagorja je za začetek na avtobusni postaji razbil šipo - SimuliraI epileptnični napad - Več kot 20 »zaščitnikov« je oviralo policiste ZAGORJE. 28. marca - Kolikšne težave lahko povzroči policiji en ■ 1 m, sam pobegU gojenec radeškega zavoda, zgovorno priča sinočnji zasavski zaplet, ki se je začel okrog devetih na avtobusni postaji v Zagorju. Tja so policijsko patruljo pokUcali zaradi razbite šipe. Policista, ki sta prišla pogledat, kaj se dogaja, sta potem v toaletnih prostorih prijela 18-letnega Mersada S., ki je pred kratkim pobegnil iz Radeč in se zatekel v domači kraj. Toda Mersad se je naredil, kot da ga je »zgrabil« epileptični napad, hitro se je našlo tudi nekaj njegovih prijateljev, ki so priskočili na pomoč, blokirali policista in »ubogega« lanta odnesli v bližnji zdravstveni dom. A tam so takoj ugotovili, da je Mersad simulant in da ni z njegovim zdravjem čisto nič narobe. Policista seveda nista odnehala in sta hotela Mersada iz zdravstvenega doma odpeljati na policijsko postajo, toda v čakalnici jima je pot zaprlo kakih 20 mladoletnikov in še kak odrasel je bil zraven. Obstopili so ju in Mersad je spet pobegnil. Ko sta hotela za njim. so jima v ozkem hodniku zaprli pot in jima grozili z vsem mogočim, če Mersada ne pustita pri miru. kar pa je bilo že preveč in s policije so jima poslali okrepitev. Patrulje so začele pregledovati teren in v okolici zdravstvenega doma so nekaj pozneje prijeli 54-letnega Henrika J.. 17-letnega Branka V. 18-letnega Uroša K.. 17-letnega Matjaža C.. Mersada in še njegovo 47-letno mater Kado. Vsi so iz Zagorja. Nihče ni šel prostovoljno s policisti. Upirali so se in še preden so policisti prijeli Mersada. je ta zlezel po požarnih stopnicah stanovanjskega bloka, od koder je vpil in zmerjal poli- V gostilno po - denar LJUBLJANA, 28. marca - V noči z nedelje na ponedeljek je neznanec, če jih ni bilo več, vlomil v lokal Horse Pub v Gorici pri Igu. Kot so ugotovili naslednje jutro, so iz lokala izginili glasbeni stolp, nekaj cigaret, steklenici vvhiskjja in trije tisočaki. Vsega plena je bilo za kakih 80 tisočakov. Ob koncu tedna so na podoben način nepridipravi hoteU okrasti tudi lastnika gostilne Črni baron na Dunajski v Ljubljani. Ni se jim posrečilo. Policisti so jih takoj po vlomu — iz gostilne so odnesli nekaj malega denarja - prijeli. Vse štiri tatinske Ljubljančane, osemnajstletnika in tri mladoletnike, bodo ovadili tožilstvu. (K. D.) ciste. Mati Kada ga je nato sicer pregovorila, da je zlezel dol, toda takoj, ko se je spustil na tla, sta oba sedla v golfa in se odpeljala. Njun avto so ustavili v naselju Na polju in ker sta se zaklenila vanj. so morali policisti uporabiti solzivni razpršilnik. Kada je potem odprla vrata, toda mati in sin sta se policistom uprla. Mersad je bil celo tako nasilen, da so morali uporabiti gumijevko. Preden pa so oba lahko odpeljali, so ju morali še vkleniti. Mersada so pridržali, dokler iz Radeč niso prišli ponj. Mater in sina bodo ovadili, o vseh ostalih, ki so jima kakorkoli pomagali. pa še zbirajo podatke in bodo proti njim ukrepali, ko bodo ugotovili, kolikšen in kakšen je bil njihov delež pri tem. Na slabo »razpoloženega« voznika pa sta sinoči okrog devetih naletela logaška policista, ki sta kontrolirala promet na cesti med Logatcem in Vrhniko. Na križišču pri tovarni Valkarton sta ustavila renault 19, ki ga je vozil 21-letni Peter, zraven pa se je peljal njegov 19-letni brat Boštjan K. Brata sta izstopila in med kontrolo dokumentov je bil Peter le malo preveč nesramen in policist je zanj odredil »pihanje«. Zraven je takrat pristopil še drugi policist, Peter je izgubil živce, ga začel zmerjati, potem pa se je zakadil vanj. Policist je vzel v roke gumijevko, da bi se ubranil, Peter pa je izpulil količek za označevanje roba vozišča in hotel policista po glavi. Mož v uniformi se je odmikal in nasilneža večkrat opozoril, naj neha, če ne, bo uporabil orožje. Ker se Peter za to ni zmenil, je res potegnil pištolo in dvakrat ustrelil v zrak. Sele to je zaleglo. Peter se je obrnil, stekel do svojega avta in mimo njega, potem pa čez njivo in se izgubil v temi. Policista ga nista mogla dohiteti. Ko to poročamo, Petra še iščejo. K. D. Dragutin bo še dve leti lahko ostati Kdor komu dobro Stori, v Sloveniji, pa čeprav bo v zaporu lahko tudi »gor plača« »ir to _TU^iandn GAnai alrrAvnpoa sa. takem razmišlianiu ea ie do nove neumnosti ločil CELJE, 28. marca-THčlansld senat okrožnega so- takem razmišljanju ga je do nove neumnosti ločil dišča v Celju, predsedoval mu je sodnik Miran Pri- le še korak Po njegovi zaslugi je 29. januarja okoli tekeli, ie 30-letnega Dragutina Juričkega zaradi 20. ure v Celju zagorel kozolec Cirila Debeljaka, požiga gospodarskega poslopja obsodil na dve leti Jurički se je kmalu po tem, ko je podtaknil po ar, pnpor. sodniku se je njegova želja uresničila. Vrnil se je To je še ena od sodb, ki pravzaprav ne vzbuja v zapor Tokrat preiskovalni pripor. Na obravnavi posebne pozornosti. Vendar je v ozadju te obsodbe jurj£ki svojega dejanja ni tajil. Ob obžalovanju, da zgodba, ki opozarja na eno novih »poti«,ki jo ubirajo je pOVZročil gorje njemu neznanemu kmetu, so ga tisti, ki so po razpadu Jugoslavije izgubili svojo do- najt,0ij _ to smo slišali od obsojenega, ko smo med movino. Ali še drugače — brez uradnih papirjev so čakanjem na razglasitev sodbe klepetali na hodniku si za domovino izbrali Slovenijo in ker je v njihovi _ zanimali odgovori na vprašanja, če bo obsojen, pravi domovini vojna, se raje odločajo za kriva pota, »koliko bo dobil« (mimogrede njegova napoved je ki jim zagotovijo podaljšano bivanje v varni Slove- j,jja točna) in če mu po prestani kazni ne grozi izgon niji. Pri odločitvi za požig, ki ga je zagrešil Jurički, je jz Slovenije. Za ta ukrep se senat ni odločil, saj je bila v ospredju prav ta namera in to je na sojenju tudi upošteval Dragutinovo zgodbo, mnenje psihologa, sam priznal. ki je ocenil obsojenčevo osebnost, pa njegovo težko Jurički je prišel iz sosednje Hrvaške v Slovenijo že otroštvo in dejstvo, da je od svojega 17 leta v Slove-leta 1981. V Celju si je našel zaposlitev in si kasneje niji. ustvaril tudi družino. S svojo domovino in starši je, Tudi na ta način mu je sodišče omogočilo, da kot je sam dejal, pretrgal vse stike že leta 1988. v miru razmisli o svojem dosedanjem in bodočem Njegove težave so se začele po letu 1990. Očitno ni življenju. Skratka, da si ga urediti. Vendar Dragutin pravočasno dojel, kako pomembno je imeti urejeno ne bi smel pozabiti, da bo z vsako novo »zadevo« v stalno bivališče in državljanstvo. Tako si teh stvari njegovem kazenskem spisu deležen vse manj razu-ni uredil in pravno formalno je danes brez stalnega mevanja državnih organov svoje »nove« domovine, bivališča in brez državljanstva (menda si ni preskr- In ne le to. Svoje življenje si bo uspel urediti le, če bo bel niti hrvaške »domovnice«), Kaj oboje pomeni, dovolj samokritičen in iskren. Kajti neuradno smo je spoznal, ko je zašel na kriva pota oziroma letos slišali, da kozolec ni zagorel le zaradi v tej zgodbi januarja , ko je je prišel iz zapora. opisanega hotenja. Dragutin je prav ta kozolec, med Znašel v hudi stiski. Brez zaposlitve, brez biva- že omenjenim klepetom gaje imenoval »javna hiša«, lišča, z ženo sta se razšla, in brez urejenega drža- podkuril morda tudi zaradi dogodka v preteklosti, ki vljanstva ni vedel, kaj in kako. Vedel je le to, da je načel, če ne že uničil njegovo osebno srečo. To pa se na Hrvaško ne misli vrniti. Zato se je odločil, je že druga zgodba. kot je sam dejal, da se raje vme nazaj v zapor. Ob MIHO KORUN Anton L. je za več kot 2 milijona šilingov prekoračil sredstva na svojem žiro računu, za kar je banki jamčil Jurij K., a tega »posojila« še do danes ni vrnil LJUBLJANA, 28. marca - Če kdo za koga jamči, se mora prej na vseh koncih in krajih prepričati, kako kaj tisti možakar ali njegova firma stojita. Sicer se človek lahko grdo opeče. Nekaj podobnega se je že pred leti zgodilo podjetnika Juriju K., sicer lastniku avstrijskega podjetja Mava export in ort. posledice pa je grdo občutil lani in nič drugega mu ni ostalo, kot pot na policijo. Kriminalisti, ki se ukvarjajo predvsem s kriminalom belih ovratnikov, so potem njegovo ovadbo dopolnili še s svojim poročilom. Zgodba se je začela že 5. marca 1991, ko je 42-letni Anton L., stalno je prijavljen v Ljubljani, sicer pa je direktor prav tako avstrijskega podjetja Loda - Trading iz Vrbe (Veldna), spravil v zmoto, kot se temu uradno reče, Jurija K. Lastnik firme Maya, je namreč v imenu svojega podjetja pri celovški Ava Bank jamčil za firmo Loda - Trading tako, da je ta lahko prekoračila sredstva na svojem žiro računu za 2 milijona 116 tisoč šilingov. Po domače rečeno, podjetje Loda je lahko za toliko šlo v minus, limit pa je veljal do 7. aprila lani. Anton L. je potem v imenu svoje firme izstavil nalog in 2,048.000 šilingov iz celovške banke prenesel na račun, odprt pri Bank fiir Karnten und Steyrmark za firmo Autohaus Kaposi, kjer je podjetje Loda nato kupilo kombije ford tranzit. Avtomobile je Antonova firma prodala izolskemu podjetju Galeb inženiring, ki je kupnino za vse forde poplačalo v letu dni, do 24. aprila 1992. Morda je pri tem poslu zanimivo to, da so bila vsa nakazila izolske firme po nalogu Antonove Lode usmerjena na račun pri Zentral-sparkasse und komerzial bank AG z Dunaja in ne na račun, ki ga je imelo njegovo podjetje odprto pri Ava Bank v Celovcu, ki je Lodi s pomočjo garancije firme Maya omogočila prekoračitev računa. Ko so s pomočjo ugledne mednarodne firme preiskovalci pre- PREJELI SMO| Nobenih skrivalnic ob ministrovi nesreči Obveščanje javnosti o hudih prometnih nesrečah je v policiji standardizirano in ni odvisno od ministrove dobre volje. Notranji minister ni prepovedal dajati podatkov o nesreči ministra Jelka Kacina kranjskemu opera-tivno-komunikacijskemu centru, kot to pravi novinar Žarko Hojnik (Delo, 28. 3.1995). saj je bila javnost nemudoma obveščena o dogodku. Po obvestilu o nesreči ob 19.05 je kranjski OKC takoj poslal na kraj nesreče reševalno vozilo, gasilce. policijske patrulje in obvestil državnega tožilca. Ob 17.30 je o zapori ceste in o obvozu bil obveščen Radio Kranj. Ukrepi so bili torej namenjeni najprej poškodovanim, zatem urejanju prometa in preiskavi dogodka in vzporedno s tem tudi javnosti. Informacijo o zapori ceste in obvoz je OKC posredoval tudi AMZS. ki je središče zbiranja prometnih informacij. Policija pa novinarjev ni obvestila, da je v nesreči udeležen minister, za kar ni bilo nobenih razlogov. Vsi udeleženci v prometnih nesrečah imajo pravico do osebne integritete. Ministrstvo za notranje zadeve ne bo odstopalo od teh načel, čeprav nekateri to skušajo izsiliti z različnimi konstrukti. Božo Truden, tiskovni predstavnik MNZ RS Kdo je zažgal mercedesa, yuga in stoenko LJUBLJANA, RIBNICA, 28. marca - Policisti so včeraj ob pol šestih zjutraj pohiteli na Studenec, od koder so dobili prijavo, da je požar zajel dva osebna avta. Z Vojkove so se proti Polju odpeljali tudi ljubljanski poklicni gasilci in pogasili goreča avtomobila. Eden je bil mercedes, drugi yugo. Kljub hitremu posredovanju je škode za milijon 600 tisoč tolarjev. Kasnejša preiskava je pokazala, da je za zdaj še neznan požigalec kakih deset minut prej avta polil z vnetljivo tekočino in ju potem zažgal. Na požarišču so našli tudi ožgano in v vnetljivo tekočino namočeno krpo. Danes okrog pol dveh zjutraj pa je zagorela stoenka, ki jo je lastnik parkiral na občinski zemlji, nasproti stanovanjske hiše na Cesti VIII/I v Ribnici. Avtomobil. vreden približno 80 tisoč tolarjev, je ogenj popolnoma uničil. Kot v prejšnjem primeru gre po vsej veijetnosti tudi v tem za požig in policisti s preiskavo nadaljujejo. K. D. m m m Kolesarka umrla v bolnišnici CELJE, MOZIRJE, 28. marca — Včeraj je v celjski bolnišnici umrla 71-letna Terezija Natek iz Mozirja, ki se je hudo ranila v prometni nesreči 19. marca zjutraj. Njeno ime so v seznam letošnjih smrtnih žrtev prometnih nesreč na cestah celjskega območja zapisali pod številko 9. Nesreča seje zgodila ob 7.50 na regionalni cesti v Mozirju. Tam je Natkova s kolesom, z neprednostne lokalne ceste proti Lokam zapeljala v križišče v trenutku, ko se je iz smeri Nazarja s tovornim avtomobilom pripeljal 27-le-tni Davorin Trpin iz Letuša. Tovorni avto je silovito zadel kolesarko, ki je najprej treščila v vetrobransko steklo, nato pa padla po vozišču, kjer je hudo ranjena obležala. (Mi. K.) Boleča neizkušenost BOHINJ, 28. marca-V nedeljo popoldne so odpeljali v jeseniško bolnišnico ranjenega 22-letnega Tomaža Koširja iz Radovljice. Pri tretjem poletu s šolskim jadralnim padalom je pred pristankom nad traso smučišča na Ravnah naredil začetniško napako. Na višini petih metrov je pre- S prestreljeno golenjo in taksijem k policistom Šestindvajsetletni Ljubljančan je zdaj' v Kliničnem centru, za tremi nasilneži pa še poizvedujejo LJUBLJANA, 28. marca - Do moščanske policijske postaje se je sinoči ob četrt na polnoč kar s taksijem pripeljal 26-letni Ljubljančan Dejan K. Peš ni mogel, ker mu je krogla prestrelila desno golen. Policistom je povedal, daje bil z dekletom, ki ga je spoznal včeraj, okrog pol desetih ob Ljubljanici, nasproti lokala Zlata ladjica. K njima so takrat pristopili trije neznanci, eden pa je prijel njegovo prijateljico. To Dejanu seveda ni bilo všeč, skočil je zraven, da bi jo ubranil, nasilnež ga je udaril, on pa je udarec vrnil. Neznancu pa očitno ni bilo do tega, da jih dobiva in med pretepom je izpod jakne izvlekel pištolo in jo nameril Dejanu v glavo, ta pa ga je zgrabil za roko in mu jo pritisnil proti tlom. Takrat se je orožje sprožilo in krogla je zadela Dejana v nogo. Nasilnež s pištolo in njegova prijatelja so takoj, ko je počilo, zbežali. Policisti, ki so poskrbeli, da so ranjenega Dejana reševalci odpeljali v Klinični center, še poizvedujejo za očitno nevarno trojico. Pri viških policistih pa se je včeraj, malo po deveti zvečer oglasil 25-letni Robert F., tudi iz Ljubljane, in prijavil je, da je bil v lokalu Rdeči baron, kjeT je na njega streljal znanec. Skupaj z bratom in njunim znancem Rifatom J. so sedeli pri Črnem baronu, ko sta se Robert in Rifat sprla. Med prerekanjem je Rifat izza pasu potegnil pištolo in začel mahati z njo proti Robertu, nato pa je meni nič tebi nič ustrelil skozi vhodna vrata na prosto. Robertov brat je Rifatu pištolo izvil iz roke in potem odšel iz lokala, Rifata pa so policisti dobili kar pri Črnem baronu. Odpeljali so ga na krvno preiskavo, na koncu pa ga čaka tudi ovadba. Pi pregledu lokala so našli prazen tulec kalibra 6,35 mm, na točilni mizi pa škatlico z naboji istega kalibra. K. D. mm hitro potegnil komandne vrvice padala. To je povzročilo, da je strmoglavil na tla, si zvinil oba komolca in se udaril v hrbet. Na srečo je bila tam dežurna zdravnica dr. Eva Pogačar, ki mu je takoj pomagala in poskrbela za prevoz do bolnišnice. Mladi ljubitelj jadralnega padalstva ima »v nogah« le nekaj več kot 10 skokov. (M. K.) Tat je imel dober nos BLED, 28. marca - Ponoči je neznanec iz parkiranega osebnega avtomobila ukradel usnjeni kovček v njem pa 300 tisoč tolarjev. Kraj si je ogledal kriminalist radovljiške policijske enote. Neznanec je razbil šipo segel v avto in izginil s tolarji. (M. K.) Z bikcem je šel tudi »štrik« RIMSKE TOPLICE, 28. marca - Včeraj zvečer se je po Rimskih Toplicah očitno sprehajal neznanec, ki ob pogledu na sladke dobrote izgubi čut za poštenost, ali pa mu je slednja španska vas. Kakorkoli ie, dejstvo je, da je nekdo na prodajnem kiosku zasebnice Štefanije P. razbil steklo in ukradel nekaj čokolad in škatlic s keksi. Če ukradenih priboljškov ne bo prodal, se bo z njimi lahko sladkal kar nekaj dni. Čisto poseben tat pa se je med 20. in 21. uro mudil v Panečah blizu Rimskih Toplic. Brez težav je prišel v hlev gospodarja Ivana, saj so bila hlevska vrata odprta, in ukradel 7 dni starega telička. Tat je bil tako natančen, da je upošteval rek »če gre bik, naj gre še štrik« in je telička odpeljal na vrvi, s katero je bil privezan k jaslim. ( Mi.K.) Umor si je izmislila RADLJE OB DRAVI, 28. marca - Štiriinpetdesetletna Ana P. iz Radelj ob Dravi je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja krive ovadbe. Radeljčanka je namreč 15. marca poklicala policiste v Slovenj Gradec in jim povedala, da je njen sin Franc do smrti pretepel svojo zunaj zakonsko družico. Policisti, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da si je ženska vse preprosto izmislila, saj se »ta mlada« nista niti kregala, kaj šele tepla. (J. S.) Res dober RAČUNALNIK. SIEGOM computers SEŽANA, tel.: 067/32 031; _ LJUBLJANA, 061/262 570; KOPER, i 066/22 523; ŠEMPETER, 065/32 8111 že za: 124.900 SIT Odnese! je le medvedke RAVNE NA KOROŠKEM, 28. marca - V noči na ponedeljek je neznani storilec skozi okno vlomil v zasebno prodajalno Vera na Ravnah, last 31-letne Vere B. z Raven. Odnesel je le štiri plišaste medvedke, vredne osem tisoč tolarjev. (J. S.) Nevarne najdbe NOVA GORICA, 28. marca -Včeraj je Franc H. iz Šempasa pri izkopu zemlje našel granato, kalibra 150 milimetrov, ki izvira iz prve svetovne vojne. Miran K. pa je v Rožni Dolini našel ročni bombi in topovsko granato iz prve svetovne vojne. Nevarne najdbe je prevzel pirotehnik. (J. S.) Razbil nagrobni spomenik TOLMIN, 28. marca - Med 18. in 19. marcem je neznani storilec na pokopališču v Dolenji Trebuši na več mestih poškodoval nagrobni spomenik in lastnikom naredil za približno 33 tisoč tolarjev škode. (J. S.) Odnesel za 110 tisočakov cigaret GORIŠKA BRDA, 28. marca - V noči na ponedeljek je neznani storilec vlomil v brezcarin- V tuj vikend po hrano in pijačo NOVO MESTO, 28. marca -Zadnji vikend so neznani sto rilci na Dolenjskem vlomili v vikend in vrtec. Večjega plena se je veselil neznanec, ki je vlomil v vrtec Najdihojca v Malem Sla-tniku. Ukradel je barvni televizor, sobno TV anteno in videorekorder, vse skupaj vredno 140 tisoč tolarjev. Policisti storilca še iščejo. Za precej manj je nepridiprav olajšal lastnika vikenda v Brezovici, Zagrebčana A. Š. Vlomilec si je nabral za petnajst tisoč tolarjev hrane in pijače, drugo pa ga ni zanimalo. Enkrat marca je neznanec dr-varil v gozdu nad Stransko vasjo. Posekal je dva hrasta in smreko ter lastnika, M. H. iz Vavpče vasi, oškodoval za 85 tisoč tolarjev. V noči na petek je neznani storilec iz kumika na Selih pri Otovcu ukradel sedem kokoši. Lastnico, A. J., je oškodoval za 15 tisoč tolarjev. Mladoletnik iz Čuril se je 18 marca s kamnom spravil nad obcestno ogledalo, ki stoji pri naselju Staneta Rozmana v Metliki. Bil je temeljit in je Komunali Metlika naredil za slabih 43 tisoč tolarjev škode. J. S. sko prodajalno na maloobmejnem prehodu Plešivo v Goriških Brdih. Odnesel je 36 zavojev različnih cigaret in tako podjetje Pi-gal oškodoval za dobrih 110 tisoč tolarjev. (J. S.) Oborožen čez mejo ILIRSKA BISTRICA, 28. marca - Policisti na mejnem prehodu Starod so včeraj v osebnem avtomobilu italijanskega državljana našli bokser. Orožje so zasegli in kršilca predlagali sodniku za prekrške. (J. S.) Telefoniral bo ILIRSKA BISTRICA, 28. marca - Sinoči je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, last A. P. iz Ilirske Bistrice. Ukradel je več nakita in brezžični prenosni telefon Panasonic. Lastnika je oškodoval za približno 120 tisoč tolarjev. (J. S.) Ukradli zastavo skala KRŠKO, 28. marca - Včeraj okrog 15.20 je 39-letna Zdenka Z. iz Krškega parkirala svoj osebni avto zastava skala 55 na Šolski ulici v Krškem. Lastnica je avtomobil pustila brez nadzora le za »trenutek«, vendar pa je bilo tudi to dovolj, da se je z njim, v avtu so bili kontaktni ključi in dokumenti, neznanec odpeljal. Avtomobil je temno rdeče barve, krške registracije KK R1 - 619. (J. S.) Na Galjerici potniški vlak povozil šolarja LJUBLJANA, 28. marca -Kako nevarno je prečkati železniško progo, medtem ko so zapornice spuščene, priča tragedija, ki se je zgodila danes zjutraj na Galjevici. Potniški vlak je namreč tam povozil 12-le-tnega šolarja. Kot so ugotovili preiskovalci, se je pred spuščenimi zapornicami, tako kot vsako jutro, ustavilo nekaj otrok, ki hodijo k pouku v bližnjo osnovno šolo Oskarja Kovačiča. Potniški vlak, ki iz Novega mesta vozi v Ljubljano, je jreljal skozi Rudnik dvajset minut pred osmo. Med šolarji, ki so pred zapornicami čakali, da bo vlak odpeljal še prek Galjevice, je bil tudi Miha Okorn, ki je stekel čez progo kljub temu, da so ga drugi učenci opozarjali in svarili. Kot so povedali, je Miha rekel, da ne bo več čakal in je stekel čez tire, toda sreča mu je obrnila hrbet. Podrlo ga je, vlak ga je še nekaj časa potiskal pred seboj, potem pa ga je potegnilo pod kompozicijo. To je prva takšna nesreča, ki se je zgodila na tem železniškem prehodu. K. D. Nož in naboje so mu zasegli BREŽICE, 28. marca - Včeraj dopoldne so brežiški policisti na podlagi odredbe okrožnega sodišča Krško opravili hišno preiskavo pri 29-letnem Ivanu B. iz Križ. V njegovi sobi so našli in zasegli nož na vzmet ter pet različnih nabojev. (J. S.) Vrnili ilegalca JESENICE NA DOLENJSKEM, 28. marca - Včeraj ob pol enih popoldne so policisti v Jesenicah na Dolenjskem legitimirali državljana Romunije, stara 23 in 20 let. Ugotovili so, da so tujca v nedeljo zvečer zavrnili na mejnem prehodu Obrežje, zato sta se odločila, da v Slovenijo prideta ilegalno. Po končanem postopku so ju vrnili hrvaškim policistom. (J. S.) Padla je s traktorja NOVO MESTO, 28. marca - V soboto ob 15.15 je 41-letni Ivan Rajk iz Gabrja vozil traktor po Gorjanski ulici v Gabrju. Na nosilcu hidravlike sta se stoje peljala Tone Tramte in 65-letna Marija Rajk, oba iz Gabrja, ki sta se držala za voznikov sedež. Ko je traktorist pripeljal do križišča, je Rajkova izgubila ravnotežje in padla po vozišču. Hudo ranjena se zdravi v novomeški bolnišnici. (J. S.) Izruvani topol padel na hišo in avtomobil CELJE, 28. marca - Veter, ki je včeraj pozno v noč zavijal in »čistil« tudi po celjski kotlini, je poskrbel, da je imela gospa Justina iz Košnice precej nemirno noč. Okoli 23. ure so namreč pod sunki vetra popustile korenine ob hiši stoječega večjega topola, ki ga je izruvalo. Drevo je padlo na hišo, poškodovalo ostrešje in malce zmečkalo tudi na dvorišču parkiran osebni avto. Veter jo je zagodel tudi Jožefu iz Dramelj. Čeprav je veter bil še najmanj kriv in je vzrok Jože fovih težav pripisati njegovi lahkomiselnosti, je bilo vendarle nevarno. Jožef je namreč na svojem travniku kljub vetrovnemu vre menu požigal suho travo. Drobni ognjeni jezički so se ob pomoči vetra začeli hitro širiti proti bližnjim vikendom in gozdu. Še sreča, da sta bila v bližini policista, ki sta hitro ocenila nevarnost in poklicala gasilce. Ti so ogenj pogasili še pravi čas. Čeprav večja škoda ni nastala, pa se lahko dogodi, da bo Jožef dobil pismeni »opomin«, ki ga bo spominjal na njegovo neprevidnost in ga seveda tudi nekaj stal. Mi. K. Stometrskega padca oskrbnik ni preživel BOHINJ, 28. marca - Včeraj popoldne so bohinjski gorski reševalci prinesli v dolino mrtvega 37-letnega Janeza Cvetka iz Srednje vasi, sicer oskrbnika doma na Komni. V nedeljo, nekaj po 20. uri, se je, ko se je vrača s smučanja, oglasil pri prijatelju na spodnji postaji tovorne žičnice za Komno. Enainštiride-setletni Martin P. mu je potem pomagal v nosilno košaro, kamor je Janez Cvetko poklical tudi psa, in skupaj sta se odpeljala na Komno. Dvanajst minut pozneje je žičničar na zgornji postaji na Komni videl le psa, ki je skočil iz prekrite košare žičnice. Zanj to ni bilo nič nenavadnega, saj mu je oskrbnik že tako že nekajkrat poslal psa na Komno. V ponedeljek so oskrbnika pogrešili in ga kmalu našli mrtvega pod traso tovorne žičnice. Na kraju, kjer je prišlo do nesreče, je od jeklenice do tal več kot 100 metrov. M. K. verili bonitete Antonove firma Loda - Trading, se je izkazalo, da ima to podjetje samo ustanovitveni kapital in da je vsako poslovanje z njim zelo tvegano. Na svoji koži je to občutil Jurij K. in njegovo podjetje, ki je za Antona jamčilo. Jamstvo je jamstvo in ko se je rok plačila iztekel, je celovška banka hotela »videti« svoj denar, firma Loda pa na račun še do danes ni položila niti enega samega šilinga. Torej Anton L. sploh ni imel namena izravnati negativnega salda pri Ava Bank oziroma vrniti tovrstnega posojila. Vse kaže. da bosta zato »gor plačala« Jurij K. in njegovo podjetje Maya. Da so Antona L. zaradi goljufije ovadili, menda ni treba posebej poudarjati. K. D. S ponarejenimi potnimi listi ie do meje DOBOVA, OBREŽJE, 28. marca - Včeraj ob pol sedmih zvečer so policisti pri mejni kontroli na vlaku, ki je pripeljal v Dobovo, kontrolirali 36-letnega Draga Š. iz BiH, ki jim je pokazal ponarejen potni list. Sledil je običajen postopek. Že petek se je na Obrežje z osebnim avtom pripeljal 28-letni Zagrebčan. Njegov 30-letni sopotnik, ki je albanski državljan, je policistom pokazal potni list. za katerega so ugotovili, da je ponarejen, saj je bil vanj vstavljen nov list. Prav tako v petek popoldne je na Obrežje pripeljal 41-letni Igor M., državljan Nemčije. Policistom je pokazal svoj potni list in še hrvaški potni list na ime Tatjana Jelačič, v katerem je bil vpisan tudi otrok Aleksander. Policisti so ugotovili, da slednjega uporablja državljanka BiH,22-letna Asmira Š. iz Cazina. Asmira je policistom »zaupala«, da je potni list za sedemsto mark kupila na železniški postaji v Zagrebu. V nedeljo so policisti na mejnem prehodu Jelšane ugotovili, da je potni list, ki jim ga je pokazal hrvaški državljan, ponarejen. Hrvata so predlagali sodniku za prekrške, nato pa so ga izročili hrvaškim kolegom. V potnem listu Hrvata, ki se je v nedeljo tudi pripeljal na Jelšane, pa so policisti odkrili ponarejene žige. Tega potnika so ovadili sodišču. J. S. Slivnik ni dobil vabila, Dolanc je prišel zaman Namestnika glavnega in odgovornega urednika Dela tožijo zaradi komentarja »Prijatelji po diktatu« LJUBLJANA, 28. marca - Slane Dolanc je danes že drugič prišel zaman na tukajšnje sodišče, saj v zasebni tožbi švicarskega poslovneža Boža Dimnika proti namestniku glavnega in odgovornega urednika Dela Danilu Slivniku spet ni mogel. pričati. Glavne obravnave tokrat ni bilo, ker Danilo Slivnik ni prišel na okrožno sodišče. Njegov zagovornik, odvetnik Drago Demšar, predsednici tričlanskega kazenskega senata Veri Derenda-Vatovec ni vedel razložiti vzroka obtoženčeve odsotnosti. Je pa nasprotoval sodničinemu predlogu, da bi Staneta Dolanca danes zaslišali kar izven glavne obravnave, ker na sodišče prihaja iz Gozd Martuljka. »Vem, da bo tudi obtoženec imel zanj določena vprašanja,« je dejal mag. Demšar. Zaradi tega so sojenje preložili na 11. maj. Kot smo zvedeli, Danila Slivnika ni bilo na današnji narok, ker ni prejel vabila. To se je zgodilo že drugič. Prvič, 15. novembra lani. je na obravnavo kljub temu prišel, ker je zanjo zvedel od zagovornika, toda izkoristil je svojo zakonsko pravico do tridnevnega roka za pripravo obrambe, ki teče od prejema vabila, tako da takrat Staneta Dolanca niso zaslišali. Kot smo že pisali, Božo Dimnik očita Slivniku, da ga je obrekoval v komentarju »Prijatelji po diktatu«, objavljenem v Delu 26. junija 1993. Tema komentarja so bili politični lobiji pri nas. Avtor je Dimnika omenjal kot značilnega zakulisnega človeka, ki deluje po nasvetu predsednika Kučana, pa tudi človeka, ki mu Stane Dolanc »očitno daje naloge«. V tožbi je Dimnik poudarjal, da Kučana sploh ne pozna, Dolanca pa le iz lovskih krogov in da ga je nazadnje videl leta 1983. Danilo Slivnik pa je v svojem zagovoru 24. maja lani povedal, da je vse o Dimniku napisal izključno po pripovedovanju Staneta Dolanca, ko je bil pred objavo pri njem na razgovoru. BARBARA GUČEK S stališči se strinjamo V zvezi s pisanjem L. E. Miiller. ki v Pismih bralcev 17. 3. 1995 napada predsednika našega društva g. Matjaža Urleba, sporočamo, da so stališča, ki jih je zastopal v tv oddaji Omizje 8. 3. 1995 stališča društva, s katerimi se popolnoma strinjamo. Vsako mnenje, ki ga predstavniki društva predstavljajo v javnosti. prej dobro pretehtamo in imamo za takšno ali drugačno mnenje tudi argumente. Njegove izjave so v skladu z načelnimi stališči našega društva do poskusov in smo jih zapisali tudi v naslednji izjavi za Večer: »Menimo. da hi morah prepovedati boleče poskuse na živih živalih. ki niso nujni v medicinske namene. in da je treba razvijati alternativne metode. Preskušanje kozmetike. bojnih strupov, tobačnih in alkoholnih izdelkov ipd. mora biti prepovedano. Poskusnim živalim je treba zagotavljati optimalne bivalne razmere. Ustanove, v katerih izvajajo poskuse, morajo biti pod stalnim nadzorom. Poskuse je treba izvajati pod omamo, po poskusu pa je treba žival usmrtiti ali zdraviti, če bi drugače trpela. Poskus je treba izvesti z najnižjimi možnimi živalskimi vrstami in z najmanjšim možnim številom živali.« V primeru Krke živali po našem mnenju dejansko trpijo, čeprav ni kršen noben predpis. Zal brez poskusov, vsaj če je verjeti strokovnjakom, za zdaj še ne gre. S tem se moramo, če hočemo imeti in uporabljati zdravila, sprijazniti (dokler ne bodo dovolj razvite alternativne metode). Da pa se izboljšati bivalne razmere živali, ki dejansko niso najboljše. Kazenske ovadbe ne podpiramo, ker je s tem društvo, ki jo je vložilo, »udarilo mimo«: kazenski zakon velja namreč le za fizične osebe, kar pa Krka ni. L. E. Miiller. ki je nesramno zapisala, da je g. Urleb ostal osamljen kot suha veja. pa sporočamo, da očitno pozablja, da ima g. Urleb za seboj številno članstvo in da morda ona sama sedi na suhi veji z nekaj svojimi zvestimi somišljeniki. Hvali se tudi s pooblastilom, ki so ji ga dala društva. Takrat je najbrž še niso prav dobro poznali, saj je najbolj delovno in uspešno društvo (mariborsko) to pooblastilo že preklicalo. Le zakaj? Čakamo tudi odgovor Svetovne zveze za zaščito živali, koga zastopa oz. čigava predstavnica sploh je. Res je ustanovila prvo DPMŽ v Jugoslaviji in tega ji nihče ne oporeka. A društvo je tudi zapustila in zato so naši člani leta 1981 ustanovili sedanje, ki z njo nima in ne želi imeti nobene zveze. Nam ne gre za zveneče naslove in tudi z nadčloveškimi napori se, tako kot ona, ne hvalimo. Glede namigovanj na neke vrste podkupovanja, kot biga rada prikazala, pa le to: ne vemo, od kod ji takšne informacije in za- kaj v vsaki dobri stvari, ki jo nekdo naredi brez nje, vidi ie grde igre. Morda iz lastnih izkušenj? S tem končujemo. Ne mislimo se več oglašati na njena podtikanja, ker imamo dovolj dela in menimo, da bi bilo mnogo bolje, če bi tudi ona čas, ki ga porabi za pisarjenje in pljuvanje po drugih, porabila za dejansko pomoč živalim. Vabimo vse. ki bi radi prebrali eno od njenih opozorilnih okrožnic, ki jo je pošiljala po društvih in v kateri bodo tudi lahko videli, kakšen je njen pravi stil pisanja, da pridejo na Trubarjevo 16. URŠA MARKELJ, Društvo proti mučenju živali Ljubljana, Trubarjeva 16 Lagodnih časov je konec Žalostno je dejstvo, da imamo v Sloveniji več kot 120.000 brezposelnih in mnogo ljudi, ki živijo na robu revščine, na drugi strani pa potratno vlado in DZ, ki sta si zagotovila razkošno življenje z visokimi plačami ter kupom raznih nadomestil in privilegijev. Žalostno je nadalje, da so v Mariboru propadli nekdanji industrijski giganti Metalna, TAM, Elek-trokovina in še mnogi drugi. Zato se tudi ne moremo čuditi, če ljudje vzdihujejo za starimi časi, ko so v komunizmu imeli zagotovljeno službo. Večina delavcev je res pridno delala, čeprav je bilo dosti tudi takšnih, ki so samo redno prihajali v službo in dvigali plače, pri delu pa se niso pretegnili. Danes nam je jasno, da je bilo upravnih in deloma tudi obra- tnih režistov občutno preveč, tja do 50%. Imeli pa smo v podjetjih in tovarnah tudi veliko število »prisklednikov«, ki so ob dobrih plačah in podpori partijske organizacije, ki je bila izvršilna oblast v vsaki delovni organizaciji, udobno živeli. V delovni organizaciji, kjer sem delal, smo imeli na plačilnem seznamu vojnega referenta, tajnika samoupravnih organov, predsednika sindikata, dobro plačanega (zaradi nezadostne šolske izobrazbe) predčasno upokojenega majorja JLA, ki je bil pooblaščen za nadzor čistilk in je tako poleg lepe pokojnine užival ugodnosti realsociaiizma. In če kak vpliven član partije ni bil zadosti sposoben za svoje delo, so ga kart-komalo imenovali za svetnika in je tako ob dobri plači užival v brezdelju. Prejemki vseh navedenih »prisklednikov« so bili čisti režijski stroški, kot takšni tudi vkalku-lirani v prodajno ceno proizvodnih artiklov podjetja in tako o kaki konkurenčnosti takratnega administrativno-planskega gospodarstva sploh ni moglo biti govora, še posebno, ko smo izgubili manj zahtevno južno tržišče. Samo zamislimo si lahko, kam bi prišel kak podjetnik v zahodnem gospodarstvu s takim številom brezdelnežev in če bi se mu še vmešavala politika. Takoj bi propadel in napovedal konkurs. Sedaj je tudi pri nas v Sloveniji konec takšnega lagodnega življenja in mnogi upravičeno žalujejo za samoupravljanjem, ki je bilo idealna potuha za slabe delavce in so ga nekateri imenovali tudi samozapravijanje. Žalostno pa je, da so tisti, ki so sokrivi za propad gospodarstva in posredno tudi za množično brezposelnost, še danes na vodilnih položajih - seveda ob izdatni podpori rdeče vladne elite ZLSD in LDS. Medtem, ko nastopajo navidezno kot zaščitniki brezpravne množice obubožanih, so si nekateri med njimi ob razprodaji podjetij »legalno« nagrabili ogromno premoženje. Na koncu moram pripomniti, da nikakor nisem zagovornik brutalnega kapitalizma, zato tudi ne morem biti zadovoljen s potratnostjo v našem vrhu in z revščino nič krivega prebivalstva na dnu. ROMAN KRALJ, Ljubljanska 7 a, Maribor Kajenje ubija Pred dnevi sem dobil v roke prazno škatlico cigaret rothmans king size lights in na njej prebral dve z velikimi črkami natisnjeni opozorili: Tobacco seriousiy dama-ges health (tobak nevarno škoduje zdravju) in na drugi strani celo Smoking kills (kajenje ubija). Tega seveda proizvajalec cigaret ni napisal po lastni želji, ampak je to moral storiti po direktivi Evropskega sveta št. 89/622/EEC. Slovenija, ki se po eni strani krčevito trudi, da bi postala vsaj pridružena članica EU, pa po drugi strani z nedojemljivo dvoličnostjo dovoljuje čedalje bolj neomejeno oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov - celo po nacionalni televiziji, čeprav je tako oglaševanje nezakonito. O svarilnih napisih na cigaretnih škatlicah očitno niti ne razmišlja. Edino, kar je vlada spravila skupaj, je plakat z dogorelo vžigalico in prežgano luknjo, ki pa je pravzaprav lahko le v posmeh vladni hipokriziji. ANTON KRIŽMAN, Skrilje 53, Ljubljana Lovcema v slavo, Atolu v slovo Čeprav sta od dogodka minila že dva meseca, sem se odločil, da seznanim bralce s hladnokrvnim streljanjem psov. Zgodilo se je v nedeljo, 22. januarja. Bil je lep popoldan in odločiI sem se, da popeljem Atola (dobra tri leta starega belgijskega ovčarja) na sprehod. Pot skozi Brstnik je dobro poznal, saj sva jo že velikokrat prehodila. Spotoma sva se za kratek čas ustavila na kmetiji pri Švepu, kjer se je Ato1 igral z domačim psom. Med kratko igro pa je nenadoma izginil, prvič in žal zadnjič. Po iskanju in zbiranju informacij, ki je trajalo več dni (tudi prek Radia Celje in pri lovcih), smo ugotovili, kaj se je tisto popoldne zgodilo. Atol je nadaljeval pot proti sosedu, ki je lastnik labradorcev. Očitno je našel sled psičke in ker je poznal pot, saj sva se tudi tam večkrat sprehajala, se je odpravil k njej. Vendar, kot sem že omenil, prvič in zadnjič, saj sta mu okrog 16.30 pot prekrižala laška lovca s terenskim vozilom suzuki temnejše barve. Kot že veliko psov pred njim, sta, vajena tega dela, ustrelila Atola sredi krajevne ceste. Po pripovedi priče zelo hladnokrvno. Kraj poboja sem fotografiral, sledi o veliki količini krvi pa govorijo o »humanem« dejanju. Za marsikatero takšno pasjo smrt niti ne vemo, za prenekatere pa je jasno, da so bile popolnoma nepotrebne in da so jih zakrivili lovci. Pobojev verjetno nihče ne raziskuje, niti lovska družina, na katero meče dejanje posameznikov slabo luč. Na lovski zvezi bi o takšnem početju morali ukrepati. Priporočilo ki ga je izdala leta 1990 in ki se nanaša na znani 17. člen zakona o lovu (tam piše, kdaj se lahko v lovišču pokonča psa), očitno ni zadosti. To priporočilo pravi, da je neetično in nelovsko streljanje psov, ki jih enkrat brez nadzorstva opazijo v lovišču. Preden sme lovec takega psa ustreliti, mora lovska družina z zbranimi dokazi pisno obvestiti lastnika. Za vsak prenagljen ali celo neupravičen odstrel naj strelec odgovarja pred disciplinsko komisijo lovske družine. Naj spomnim, da je bil omenjeni uboj izvršen v času lovopusta, pa tudi dovoljenja za streljanje zaradi stekline ni bilo. Na policiji so mi povedali, da ustrelitev psa ni kaznivo dejanje, da gre lahko le za kršenje javnega reda in miru (uboj sredi krajevne ceste pa to vsekakor je; op. pisca). Omenjena lovca imata verjetno veliko lovske korajže, le korajže povedati resnico lastniku psa ne. Priporočam jima, da si poleg revije Lovec prebereta tudi revijo Kino- log. Lovski družini Laško in Lovski zvezipa predlagam, naj se nad omenjenim dogodkom vsaj zamislita, če že ne bosta ukrepali. MARTIN KOKOTEC, Jagoče 13/d, Laško Zavajajoče obveščanje Dne 22. 3. 1995 je Radio Koper v poročilih ob 17.30 poročal med drugim tudi o težkem položaju slovenske lesarske industrije. Poročal je. da 22.000 delavcem v tej panogi grozi propad, ker se že dve, tri leta stroški proizvodnje povečujejo znatno bolj, kot se poveča vrednost DEM. Poročevalec je med drugim rekel, da vodilni v tej panogi o tem problemu obveščajo vlado, »vlada pa nič«. Tako poročanje je milo rečeno, zavajajoče. Kje je krivda za tako stanje v lesarski industriji, pa ne samo v tej, ampak v vseh izvoznih deja vnos tih, je lepo pojasnil dr. Peter Gl a vič v članku z našlo vom Pojedli smo semenski krompir in zdaj smo brez novega pridelka, kije bil objavljen v Delu 15. 2. tega leta. V njem dobro pojasnjuje, zakaj je vlada nemočna in stanja pri izvoznikih ne more spremeniti. Proti koncu članka dr. Peter Glavič pravi: Dr. Drnovšek skupaj z dr. Arharjem v našem levnjaku rešuje, kar se rešiti da. Bojujeta se, da nas ne bi potegnilo nazaj v (hiper)inflacijo. ALOJZ MATIČIČ, II. prekom. brigade 16, Koper Ali se zdravnik res nikoli ne zmoti? Ker se v časopisih še vedno nadaljuje polemika med zdravniki in starši, ki obtožujejo za smrt svojih sinov nepravilno in nestrokovno ravnanje zdravnikov, bom opisala še svojo izkušnjo. Pred operacijo v mariborski bolnišnici. na oddelku za plastično kirurgijo, so mi pregledali kri in ugotovili, da imam krvno skupino A. Nekaj let pozneje so v isti bolnišnici, na oddelku za transfuzijo, ugotovili, da imam krvno skupino 0. Fotokopiji obeh izvidov sta v uredništvu. Ne bom razmišljala o tem. kaj bi se zgodilo, če bi takrat transfuzijo res potrebovala, gre pa za skrajno malomarnost zdravstvenega osebja. Naj bo moj zapis opozorilo, da tudi zdravstvo ni izvzeto pred hudimi in najhujšimi napakami. SONJA BATIČ. Koseskega 44, Maribor Popravek V prispevku Cirila A. Marinčka, ki je bil v tej rubriki objavljen 25. 3. 1995 pod naslovom »'Obletnica z grenkim priokusom«, je prišlo do napake, ki je spremenila bistvo 4. odstavka. Ta se pravilno glasi: Naše zaplenjeno premo ten je so nemški okupatorji namenili za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem. Nemško premoženje, ki j* bilo po vojni podržavljeno pa je dovolj velik vir, če sredstev, ki jih je bivša država dobila na račun vojne škode, sploh ne omenjamo. Avtorju se opravičujemo. č r A 16. stran ★ DELO VARSTVO NARAVE Krastača je škodljiva in gnusna le za nevedneže Edinstvena akcija ob Slivniškem jezeru pri Šentjurju - Varovanje ogroženih dvoživk - Prizadevni mladi entuziasti - Žabe izmerijo m popišejo Varovanje ogroženih živalskih vrst je ena temeljnih nalog človeštva in temu spoznanju se gotovo nihče ne upira. Toda razumljivo je, da ljudje težko enako vrednotijo vse živali - pticam, denimo, je morda se najlaže pridobiti splošno naklonjenost. Pri žabah, posebno krastačah, pa bi že težko računali, da si jih bo večina ljudi iskreno želela obvarovati pred nevarnostjo, ki tudi tej, sicer pri nas še vedno kar številni dvoživki preti s postopnim iztrebljenjem. Po eni strani zato, ker so ljudje z melioracijami in regulacijami voda in drugimi posegi v okolje močno zožili močvirja in vlažne travnike, kjer lahko preživijo - med njima Bufo bufo (navadna krastača) in Bufo viridis (zelena krastača). Po drugi strani pa zato, ker jih med parjenjem, ko se ob koncu zime množično odpravijo k stoječim vodam, čaka nešteto nevarnih pasti, še zlasti na cestah, ki jih morajo prečkati. Na prisojnih legah so v letošnjih toplih januarskih dneh vozniki že posejali te žabje poti s trupelci zaljubljenih živalic, kasnejša ohladitev je število žabjih popotnikov precej skrčila, v teh dneh pa doživlja selitev svoj letošnji vrhunec. To pa pomeni tudi množico povoženih žab. zlasti krastač, saj so veliko počasnejše od sorodnic - krastača zmore komaj decimeter razdalje v minuti, rjave žabe pa na primer skačejo neprimerno hitreje. V tujini so to žabjo stisko zaznali že pred leti in ji tudi učinkovito priskočili na pomoč. Gotovo zato. ker varstvo narave jemljejo bolj zares, in zato zanje tako imenovana Bernska konvencija, ki strogo ščiti nekatere ogrožene dvoživke (zeleno krastačo, velikega pupka, rosnico, gorskega urha in zeleno rego) ni samo papirnati dogovor. Sicer pa so vse omenjene dvoživke zavarovane tudi po slovenskih zakonih. Prav zaradi značilnega naravovarstvenega sprenevedavega odnosa je izredno prijetno presenečenje. da se je skupina mladih entuziastov, večinoma študentov Pedagoške fakultete v Mariboru, odločila za prvo žabjo reševalno akcijo na naših tleh, in sicer ob Slivniškem jezeru pri Šentjurju v bližini Celja, kjer je eno največjih žabjih mrestišč v Sloveniji. Edinstveni naravovarstveni projekt sta mi predstavila njegova pobudnica in voditeljica Nuša Kropivšek. študentka 2. letnika programa biologije Pedagoške fakultete v Mariboru, in Milan Vogrin, ki strokovno pomaga z izkušnjami - je zasebni raziskovalec slovenskega živega sveta, zlasti pa naših ptic (gre tudi za slovenskega koordinatorja v projektih svetov- nega združenja opazovalcev ptic). Vogrin je razložil pomen dela skupine prostovoljcev: »V tujini se je že uveljavil v slovenščino težko prevedljivi izraz 'toad patrol’ (kra-stačja patrola); označuje skupine, ki med parjenjem pri prehodih čez prometnice rešujejo žabe, zlasti krastače. V Sloveniji smo pri tem šele na začetku, zato je treba ljudem najprej pojasniti razloge in odpraviti predsodke, zaradi katerih se uničevanje žab. posebno krastač, mnogim ne zdi obsojanja vredno.« Nuša je dopolnila kolega s pojasnilom. da je odpor do krastač odveč, saj je mogoče dobiti od njih izpuščaje samo v stiku s sluznico (brez nevarnosti jih lahko primete z golo roko!), so pa tudi koristne, saj so ene redkih, ki se hranijo z res škodljivim polžem, rdečim lazarjem. Okrog 10 centimetrov dolge samičke in nekaj centimetrov manjši samčki si tako zaslužijo človeško razumevanje in pomoč. »Lani sem se udeležila dunajske konference o populacijski biologiji dvoživk in se seznanila tudi s praktičnimi metodami reševanja žab med parjenjem. To me je spodbudilo. da sem se lotila akcije ob Slivniškem jezeru; neposredno nas sodeluje osem. nič pa ne bi zmogli brez podpore naravovarstvenega društva Radoživ iz Žalca, podjetja Ribištvo, turizem, gostinstvo, ki upravlja Slivniško jezero, Alposa iz Šentjurja, šentjurske občine, Pi-nusa iz Rač. Pedagoške fakultete iz Maribora in drugih razumevajočih pokroviteljev,« je povedala simpatična Nuša. In kako poteka žabja misija? Najbolj ogroženi del žabje poti do jezera so reševalci pred cesto pregradili s polivinilom; sega decimeter v zemljo in štiri decimetre nad njo, na vsaka dva metra pa je oprt na količke. Žabam preprečuje pot, hkrati pa jih usmerja v zakopana vedra. Ujete jih reševalci pred spustom v jezero izmerijo in popišejo (v dveh nočeh jih je bilo okrog 1000), njihovo delo pa traja od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Zato so se začasno naselili kar v kočo ob jezeru. Seveda si na dolgi rok reševanja žab ni mogoče zamisliti zgolj s tovrstnimi sezonskimi akcijami. Po izkušnjah s sveta je prava rešitev bodisi nadomestna voda za mrestišče ali pa posebni podhod pod cesto, ki razen žab rešuje še druge drobnejše živali. Vogrin: »V Sloveniji imamo še nekaj tovrstnih velikih žabjih območij - ob Cerkniškem jezeru, v Zelencih ob izviru Save Dolinke, v istrski Fiesi, v Komarniku pri Lenartu in seveda še veliko manjših in manj znanih. Vsaj za omenjene bi morali urediti varne žabje poti. Morda bo Slivniško jezero prvi zgled za to, saj naj bi v kratkem popravili cesto, kar bi bila dobra priložnost tudi za gradnjo podhoda in trajne varovalne ograje.« Reševanje žab bo trajalo vsaj še kakšen teden in v tem času — zlasti v toplejših in vlažnih nočeh - bodo lahko mimoidoči na lokalni, precej prometni cesti, ki z ene strani obdaja omenjeno jezero, lahko opazovali nevsakdanje prizore fantov in deklet, ki z vedri, polnimi krastač, hitijo čez cesto do jezerskega brega, tam pa živi tovor varno odložijo. Večina voznikov se je doslej odzvala na akcijo s simpatijo in previdno vožnjo.Tako so gotovo rešili še več žab, žal pa so se, kot je povedala Nuša, nekateri odzvali tudi tako, da so »z vso močjo pritisnili na plin« in poleg žab ogrožali še njihove rešitelje. JASNA KONTLER HUMORESKA Spomladanska kihanja Pomladni vetrovi prinašajo v deželo razcvetelo najrazličnejše alergene, prahove in škodljive klice, ki so se vso dolgo zimo kopičile - tudi v parlamentu. Zato ni čudno, da z odjugo in soncem izbruhne epidemija nekakšne gripe. Bogseusmili, kako lahko bronhitično zavre tudi v neutrjenem političnem prsnem košu, da je potlej naenkrat pred zdravnikovimi vrati polna čakalnica! Pred ordinacijo se ljudje drenjajo nabito kot kanoni in čakajo. Med čakajočimi se v kotu gneteta Gorenjec in Prlek. Opazujeta prehladno ošvrknjene sotrpine. Nekateri se držijo za glave, kot da modrujejo; nekateri se držijo za prsi, kot da kdo ve kaj obžalujejo; nekateri pa se lovijo za grlo, kot da se bojijo, da bodo kaj izdali. Vsi pa enotno rinejo mimo njiju. Kar nekoliko zgrožena iz kota opazujeta naš javni red in kulturnost naših bratov in sestra. Nekateri rinejo prek vrste v ordinacijo in se pred vrati pričkajo, kdo je bil prej v čakalnici, kdo ima doma prižgano pečko na močnejšo stopnjo in komu se bolj mudi v službo. Naša junaka sploh ne prideta do besede in v pravo vrsto. Ljudje se komolčkajo in drenjajo drug prek drugega kot koze pri jaslih. V čakalnico privihra dama: »Joj, ne morem čakati! Pogrnila bom!« Vede se kot ministrica, ko se prebije na vrat na nos v ordinacijo. V resnici pa je navadna administratorka v nekem skrahiranem podjetju, kjer so se sicer vsi nekam silili; ona pa najbolj napadalno. Za njo podjetno vstopi trebušasti možakar. Preudarno, lepo počasi, si utre pot do vrat, dvigne roko in z mesnatimi prsti pobobna po vratih, nato vstopi. Zdravnik spočetka misli, da je kakšen inšpektor. Vljudno ga pogleda: »Izvolite?« Ampak v tem je možakar že slečen do pasu: »Kuha me, hudo me tišči okoli pasu in grlo me žge, da je joj!« Zdravnik ga pregleda, mu napiše recepte in reče: » To je zoper vročino; to je zoper bolečine v grlu. Zoper tiščanje okoli pasu pa se morate znebiti vsaj tridesetih kilogramov. Ampak kdo ste?« Možakar se medtem obleče, vzame recepte in v odhodu zamrmra: »Se ne spomnite? Lani sem kot zasebnik vašemu bratu montiral vodovod!« Zdravnik se našobi, češ, da nima brata; on pa zamahne, češ, potem pa je bil morda bratranec, in gre. V čakalnico plane mladenič. Nasilno vdre v ordinacijo, rekoč: »Hočem zdravila zoper to prekleto gripo, da ne krepnem!« Mimo vrste pridrobenclja dama v krznu: »A je prosto?« Prlek: »Ampak gospa, mi tukaj čakamo že...« Damica zažgoli: »Samo eno vprašanjce imam. Bom pred« In je ni ven pol ure. Za njo se zrine v ordinacijo nekakšen serviser s telefonom. In ko mu zdravnik napiše recepte, ga vpraša, ali popravlja telefon v sosednji sobi. Pa odvrne, naj nese telefon na servis - in čao... Potem se osujejo v čakalnico dijaki in učenci. Ti so se namerno stiskali in dotikali, nekateri celo poljubljali, samo da bi se okužili in ne bi bili vprašani za redovalno konferenco. Naša prijatelja kuha vročina. Ostaneta sama v ambulanti, ko zdravnik že odide. Hrupno vstopi čistilka z metlami in zarobanti: »Alo, ven! Danes ne bo več nobenega zdravnika!« Gorenjec (se trese in kašlja): »Toda slabo mi je; pobralo me bo!« Čistilka dvigne metlo: »Tiho! Danes ne moreta umreti, ker ni tukaj nobenega zdravnika, da podpiše mrliški list. Pridita jutri!« Lepo potolažena se vrneta domov. Zdaj imata vsaj zagotovilo, da do jutri ne bosta umrla. Boljši polovici ju spravita v posteljo. Piti morata bezeg proti vročini in lizati limone. Zjutraj se tako lepo počutita, da jima sploh ni več do zdravniške pomoči. Skleneta, da bosta za gripo zbolela raje, ko bodo vsi drugi zdravi. MIROSLAV SLANA-MIROS . » • ' I SELITEV KRASTAČ (Foto: J. K.) Nevsakdanji prizori ob Slivniškem jezeru. Ženski turistični reli na Ptuju V petek, 31. marca, bo prvi letošnji ženski turistični reli Gradovi na Slovenskem, ki ga pripravlja podjetje Beba&JV iz Ljubljane. Lani so tovrstne prireditve privabile veliko Slovenk. Tokratne udeleženke si bodo ogledale štajerske gradove. Na pot se bodo podale na Ptuju, kjer bo tudi cilj, vozile pa bodo mimo gradov Vurberk, Hrastovec, Dornava, Velika Nedelja, Muretinci, Bori in Turnišče. Voznice morajo doseči časovne kontrole v določenem času, vendar pa voziti v skladu s prometnimi predpisi. Na tekmovanju sta namreč pomembni preventiva in vzgoja v cestnem prometu, tekmovalke pa imajo dovolj časa tudi za ogled gradov. Del tekmovalnih preskusov so spretnostne vožnje in druge zanimive preskušnje, na primer streljanje z lokom, zvečer čaka tekmovalke še zabava s plesom. Dekleta in žene, ki bi se rade pomerile v vožnji z avtomobilom in se potegovale za katero od nagrad. se lahko prijavijo pri Elizabeti Škofca po telefonu številka 061/442-297. (S. M.) POČITNIŠKO DELO NA OTOKU Nove možnosti za delo pri angleških družinah »Au pair« postaja med mladimi Evropejkami čedalje bolj priljubljen - Ni nujno, da znaš angleško Varstvo otrok in učenje angleškega jezika v Veliki Britaniji jje že vrsto let tudi za slovenska dekleta priljubljeno preživljanje počitnic. Spoznavanje tujine, ki naj bi še dolgo ostalo v spominu, pa se včasih konča z razočaranjem, saj se zgodi, da se dekle ne ujema z družino gostiteljico. V Zadružni turistični agenciji Vas pa zagotavljajo, da se njihovim »varovankam« to ne dogaja, saj imajo v Angliji svojega predstavnika, ki skrbi za nastanitev slovenskih deklet. Palestinec Mufed Šeik iz Sanirije je ponosni lastnik kozla, ki daje mleko. Kozarec čudežnega napitka prodaja po 50 dolarjev, ker menda zdravi neplodnost. Hitler kot Casanova »Srček moj, volčič moj,« se začne pismo, ki gaje 22. junija leta 1940 napisala gospodična Eva K. Sledijo še strastne besede: »Dragi, kdaj te lahko obiščem? Menda ne dvomiš o moji iskrenosti? Lahko si miren, gre za resnično ljubezen.« In kdo je bil prejemnik tega ognjevitega pisma? Nihče drug kot Adolf Hitler. Omenjeno besedilo je namreč del zbirke ljubezenskih pisem, ki so mu jih pisale občudovalke. Firer je bil, vsaj po vsebini in številu ljubezenskih pošiljk sodeč, eden največjih ljubimcev v nemški in avstrijski zgodovini. Majhna založba iz Frankfurta, Verlag fiir akademische schriften, je pred nedavnim izdala knjigo pod naslovom Ljubezenska pisma Adolfu Hitlerju. V njej je med drugim objavljena tudi voščilnica za rojstni dan, ki mu jo je poslala neka Čehinja iz Prage, naslavlja pa ga z »vaša visokost«. Anne Marie R. mu je na primer v avgustu 1940 poslala v podpis celo poročno pogodbo. Dve leti prej ga je Martha strastno prepričevala, naj ne bo sramežljiv, ko pa je vesoljnemu svetu tako in tako jasno, da si želi žensko. Friedel iz saškega Hortmannsdorfa se je podpisala kot »ženska, ki bi rada imela njegovega otroka«. Berlinčanka Ritschilie mu je posvetila šopek bebastih verzov in mu jih poslala skupaj s fotografijo in posvetilom. Maria iz Konigs-berga mu je poslala kar ključ svojega doma in pernato blazino. Berlinčanka Anna, ki je pisala najbolj erotična sporočila od vseh Hitlerjevih občudovalk, pa je končala kot žrtev njegovega evtanazijskega načrta za mentalno bolne. Objavljena ljubezenska pisma so le delček od osem tisočih, najdenih leta 1946. Ohranil jih je ameriški oficir Willy Euker. Berlinsko gledališče Berliner Ensemble, v katerem sta delovala Bertolt Brecht in Helene Waigel, pripravlja zdaj odrsko uprizoritev bizarne korespondence. Evropska dekleta, ki v britanskih družinah pomagajo pri hišnih opravilih ali vzgoji otrok, se največkrat odločajo za daljše bivanje, ki je razmeroma poceni. Obdobje nekaj mesecev ali celo dveh let izkoristijo za potovanja, sklenitev novih prijateljstev in poglabljanje znanja jezikov, saj je poleg dela vedno dovolj prostega časa. Au pair je med mladimi Evropejkami zelo iskana oblika dela, najbrž zato, ker družine sprejemajo tudi dekleta (in redkeje fante), ki ne znajo angleško. Odločitev za delo v tujini je za mladega človeka tvegana, zla- (PA SE TO) PISMO BRALCA Gospod predsednik vlade, skrajni čas je. da nepreklicno odstopite s svojega položaja, kajti škandal, ki ste si ga privoščili sredi belega dne, je svojevrstni škandal, ki nima primere v sodobni zgodovini svetovnega predsedovanja ministrskih predsednikov. Ko ste to nedeljo obiskali gradbišče naše bodoče velike avtoceste v spremstvu svojih ministrov, vam je burja odpihnila klobuk z glave. Nezaslišano! Po tleh je zletel klobuk, ki ste si ga kupili z denarjem davkoplačevalcev, čeprav ste pred volitvami obljubljali, da ga boste ob vetrovnem vremenu trdo držali z roko. Javno vas sprašujem: kje je bila takrat vaša roka? Ali vam je zaspala, ali pa ste ji po tihem ukazali, naj ostane v vašem Žepu? Predlagam, da neodgovorno ravnanje vaše roke, ki bi morala skrbeti za klobuk, razišče posebna skupščinska komisija. Padec vašega klobuka na sveže asfaltirano cesto je povzročil krizo koalicijske vlade, kajti za njim sta se zapodila ministra iz različnih strank. Zatorej vas sprašujem, zakaj sta za klobukom stekla ministra in ne vi, ki ste neposredno odgovorni zanj? Ko pa vam je prinesel klobuk minister iz vaše stranke, KUBA, KUBA (2) ste se mu prijazno nasmehnili in zahvalili. Bi isto storili, če bi bil spretnejši minister iz koalicijske stranke? Trdim, da ne bi. Morda bi se mu zahvalili, toda nasmehnili prav gotovo ne. Zato dam prav tistim, ki trdijo, da ste ministru, strankarskemu kolegi, takoj ko ste začutili, da vam leze klobuk z glave, namignili, naj se pripravi, da bi uspešno opravil nalogo pobiranja vašega klobuka. Če bi sami pobrali klobuk, bi se izognili dodatnemu škandalu. Klobuk ste spet nataknili na glavo, samo zato, ker vam ga je pobral in prinesel strankarski kolega. Če bi vam ga koalicijski, bi ga držali v rokah. Sicer pa vaš klobuk žali čustva tistih davkoplačevalcev, ki ne nosijo klobukov. Žalijo pa tudi čustva klobukov, ki ne stojijo na nobenih glavah. Tako, menim, da sem navedel dovolj tehtnih razlogov, ki vas bodo prisilili, da boste odstopili. Če pa ne boste, se zavedajte, da mi davkoplačevalci ne nameravamo več plačevati davkov za vaš klobuk, kajti k sreči so minili časi, ko so na čelu naših vlad stali ljudje, ki so jim klobuki nekontrolirano leteli z glav. GORAN GLUVIČ OBRAZI MODE Železna pravila poklica Svet manekenk naj bi bil svet mamil, stradanja in hude konkurence med dekleti - Riccardo Gay se s temi trditvami nikakor ne strinja Milano. »V ulico Revere 8, prosim.« Taksist spelje. »Ste namenjeni k manekenkam? Ne veste, koliko ljudi sem že peljal tja.« Tja pomeni agencijo Riccardo Gay Model Management, eno najstarejših svetovnih agencij za manekenke in eno izmed treh najpomembnejših italijanskih modnih agencij. Agencije Riccardo Gay Model Management, Elite Johna Casablancasa in Fashion Model Lorenza Pedrina so podjetja, ki usmerjajo posel z lepoticami za naslovne strani •Lepe? Meni se vse zdijo preveč suhe,« pripomni taksist. Gospod Gay ne meni, da so manekenke tako suhe zato, ker so anoreksične. »Se vam Cindy Crawford zdi anoreksična? Ali morda Clau-dia Schiffer? Vrhunske manekenke morajo biti stoodstotno zdrave. Pojedo ogromno hrane, še posebno med modnimi revijami in fotografiranjem. Veliko prehodijo, tudi več kilometrov na dan. Njihovo delo je zelo naporno in tako porabijo veliko energije.« Riccardo Gay, gospod pri štiriinpetdesetih letih, se z lepoto in lepoticami, ukvarja že trideset let. Svetu je predstavil manekenke, kot so Carla Bruni, Monica Bellucci in Greta Cavazzoni, in tudi nekaj slovenskih lepotic. V Italijo je pripeljal Carol Alt, Naomi Campbell, Elle Mac Pherson in najbolj mršavo od vseh Prašiča imaš na vrvici Piše: TOMO KRIŽNAR Kraj je bil videti zlovešč. Zbala sva se, da je Frank, ki nama je prej že obljubljal prenočišče, šel po pomoč, da naju bodo lahko oropali. Paranoja se je zdela čisto upravičena. V tuji deželi sva, težke in mrakobne zgodovine; najprej so v to zemljo spustili kri Indijanci, potem črni sužnji, veliko revolucionarjev, nazadnje konservativci, bogati in drugačni... Potegnil sem mačeto, prijel svojo drago za roko in tako sva se po stezi skozi grmovje vrnila nazaj do prvih hiš. »Kar naprej,« so klicali, ko sva s ceste dajala znamenje, da bi rada k ognju. Celo domovanje iz lesnih ostankov in doma narejenim pohištvom in veliko črno svinjo vred pri prodaji verjetno ne bi vrglo več kot petdeset dolarjev. Pa vendar so poleg skrbne, tople mame in ponosnega očeta pozdravljali tam tudi trije kot marjetice ljubki otroci in dve teti in stric. Elektrika je bila napeljana smrtno nevarno, stranišče je bilo za ograjo svinjaka, ampak pri priči pogrnjeni prt ni bil popacan kot oni v hotelu Daig-hiri in male ribice so bile izvrstne. Kavo je gospodinja posmukala kar z grma ob oknu, jo spražila in oluščila in zatem sem jo lahko zmlel v starodavnem mlinčku, privitem na drevo pri bližnjem sosedu. Stregel je gospodar mojih let, sam, in to najprej meni, Barbara je bila kar naprej na drugem mestu. Kubanska družba je kljub enakopravnosti. ki jo narekuje socializem, pač mačo družba. Začuda se je zdelo. da to razen mene nikogar ne moti. Še Barbara je rekla, da je to red, ki deluje tako kot pač vsak drug. Vsak ve, kje mu je mesto, in zato imajo možje in žene brez patetike vsak svoje odgovornosti in omejitve, obenem pa tudi zajamčeno mesto pod soncem in tako svoj mir. Za konec so nama nalili celo sladkega vina. Barbara jih je naučila nekaj jogijskih asan za pomoč pri astmi, ki očitno muči neverjetno veliko Kubancev, potem pa so nama odstopili svojo zakonsko posteljo in svet je zasmrčal sanje skromnih in zadovoljnih. Ko se je skozi špranje nasmehnila rožnata svetloba in so zunaj zagodli picki, sem široko odprl okno in naravnost v posteljo sprejel sonce in dišečo kavo. Srkala sva, poslušala radostne ptice in opazovala ribiča, ki je po celonočnem ribolovu prišel družini ponujat sveže ribe. Na cesti pa so se proti pomolu že zbirali prvi potniki. Družini sva pustila nekaj evropske hrane, naj- manjšemu sva stisnila dvajset pesov, na prošnjo preslikala edino fotografijo umrlega moža ene od tet in obljubila, da jim pošljeva kopije, potem pa so šli vsi skupaj z nama do čolna. * * * Tod blizu Gibare se je Krištof Kolumb oktobra 1492 na Kubi prvič izkrcal in poslal svoje odposlance v notranjost otoka, prepričan, da bodo v plodnih krajih okoli Hulguina našli dvor japonskega cesarja. Kolumb je bil sanjač, ki je znal uresničiti svoje sanje. Oni za njim so bili bolj praktični. Potem ko so, kot povsod drugod po otoku, pobili Indijance in zaradi pomanjkanja delovne sile pripeljali iz Afrike črne sužnje, je Gibara postala pomembno pristanišče za izvoz sladkorja. Tobačni baroni so si zgradili bogate meščanske hiše, prišla je železnica, postavili so mogočno katedralo, v mestnem muzeju je še mogoče videti prvi avtomobil, mestu je šlo, če sklepamo po finem, iz Španije uvažanem pohištvu in bidermajerskem porcelanu, očitno kar dobro, ampak razvoj je šel predivje, špekulantje so brezmejno bogateli, revni so bili še revnejši, vnela so se trenja med socialnimi razredi in že so se začeli rojevati prvi revolucionarji... Navsezgodaj so naju povabili v svetovnih lepotic - Kate Moss. »Prave profesionalke redno jedo, veliko spijo, ukvarj aj o se s športom, predvsem pa morajo imeti nekaj soli v glavi. Če niso take, nimajo v tem poklicu kaj iskati!« Veliko modelov, predvsem iz tujine, se v Italiji hitro zredi. Testenine, sladkarije, mamljivo dišeči kruh... Nekatera dekleta so izjavila, da zato včasih sežejo tudi po kokainu, za katerega je znano, da zmanjšuje tek. Gospod Gay je ogorčen nad temi izjavami. »Anoreksičnost, mamila, prostitucija, vse naj bi bilo povezano s svetom mode in modelov. Teh zgodbic imam že vrh glave, morda katera od njih res pokadi cigareto marihuane ali kdaj 'snifne’ kokain. Ampak to se dogaja tudi v svetu drugih poklicev. Med študenti, igralci, podjetniki... Manekenka mora imeti videz kot iz škatlice. Ne sme imeti nobenih podočnjakov, njena koža mora biti lepa, njen pogled svetel. Zahteve tega poklica se ne radijsko zgradbo in nama razkazali v petdesetih letih opremljeni studio. Želeli so posneti intervju, vendar sva se izgovorila, da ne znava dovolj špansko. Po glavnih ulicah sva na vsakem koraku lahko opazila zarjavele zvočnike. »Socializem o muerte« je pisalo na steni -»Socializem ali smrt«, »Kubanci se ne bojimo biti drugačni«, »Partija je večna«. Iz trgovin so zijale prazne police. Razen plastičnih zamaškov, kartonskega človek, ne jezi se, gumijastih kozarcev za rum ni bilo tam za pesose kaj kupiti. Piškoti, čokolada, cigarete, moderna obleka in obutev, hrana, ki se po vsem svetu prodaja v običajnih supermarketih, televizorji in bela tehnika se na Kubi kupuje v posebnih štacunah, ki jih je mogoče spoznati na zunaj po več deset metrov dolgih vrstah, po policajih, ki skrbe za red in da so okna počrnjena tako, da se ne vidi v notranjost, podobno kot se pri nas ne vidi v bar, v katerem nastopajo striptizete. Seveda vse (najbolj kupovano je mehiško milo, soda iz Venezuele, španske plastične plenice, italijanski piškoti...) samo za dolarje. Prvotno so bile te trgovine namenjene samo tujcem, z legalizacijo dolarja lani pa so postale obljubljene meke tistih srečnežev, ki imajo prste pri koritu z devizami. Kako, da je teh toliko, meje zanimalo. Vendar tujcu sploh ni teba stati v vrsti. Dovolj je, da šepneš: »Es tranghero.« TUjec. In že vse osebje hiti na pomoč. Podobno je na redkih vlakih in letalih. Kdor plača v dolarjih, ima prednost. Drugih imena čakajo na skladajo z življenjem v družbi viskija, kokaina in nočnih lokalov. Kdor se prepusti skušnjavi, ne naredi kariere.« Deški videz Angležinje Kate Moss, najpomembnejšega obraza reklamne kampanje Calvina Kleina, je že prestrašil nekatere matere, pa tudi psihologe. A Kate je le majhno, drobno in nežno bitje. Je nižje rasti, kot so njene kolegice. Njena lepota je nekoliko dvospolna, vsekakor pa ni anoreksična. Na vrh manekenskega Olimpa se je povzpela zaradi svoje močne osebnosti in železne volje. Boj v svetu mode je neusmiljen; poleg lepote in poguma šteje tudi značaj. Kot meni gospod Gay, so se manekenke pred leti laže spoprijateljile. Sam še vedno prijateljuje z Mariso Barend-son, Benedetto Barzini, Alberto Tiburzi in Iso Stoppi. Do mlajših deklet pa skuša biti predvsem očetovski. Svetuje jim, naj končajo šolanje, preden se odločijo za tako zahteven poklic. Pomaga jim premagati strah pred osamljenostjo, ki se je navzamejo v velikih in oddaljenih mestih. Nauči jih spoštovati železna pravila tega poklica. In predvsem jim pove, kdaj morajo izstopiti iz tega sveta. V najprimernejšem trenutku. Ko so na vrhuncu slave. (S. M.) listah po mesec in več. Kdor ima dolarje, ima na Kubi lahko vse. Tisti, ki so odvisni samo od kart, čakajo v podobno dolgih vrstah, samo da na koncu dobe na mesec skupaj dva kilograma in pol riža na osebo, manj kot kilogram fižola, nič več krompirja, dva kilograma na osebo sladkorja, sto gramov kave, vsakega toliko časa kilo svinjske masti, štiri škatlice cigaret, malo paste za juho, matere z otroki liter mleka na vsakih dva dni, sto dekagramov soli in eno žemljico na dan kruha. Decembra ni bilo nobenega mesa, olja ali masti, sadja, obleke, čevljev, mila (prej jim je šlo na leto po en par čevljev, dvoje hlač ali kril in dve srajci ali bluzi). Omenjeno plačajo poceni, recimo riž 43 centavov, mleko 25 centavov, sladkor po 17 centavov, ampak zaradi težav z oskrbo do več, kot je zajamčeno na karte, ni mogoče priti. Na črnem trgu stane kilogram riža 30 pesov, kilogram rdečega mesa petdeset do sto pesov. Ob povprečni plači 150 pesov ali na črno zamenjana 2,5 dolarja, si lahko kupi človek eno kokoš na mesec. »Kako preživite?« sem vprašal starejšega učitelja angleščine, ki naju je opoldne povabil domov na pogovor. »Ne vem, resnično povem, da ne vem.« Vsa družina, tudi otroci njegove hčerke, so znali odlično angleško z značilnim floridskim naglasom. V obrazih jim je bilo brati patino stare olike, ki je ni več zaslediti v nobeni od Združenih držav. io lo- Oboževali so vse, kar tujini, in vsevprek kritizirali je dišalo pi izirali dc sti če gre za delo pri družini, saj po nekaj tednih postaneš njen član ali pa obupaš. Zato so se v Zadružni turistični agenciji Vas odločili, da slovenskim dekletom, ki si poiščejo družino z njihovo pomočjo, zagotovijo čim boljše bivalne in delovne razmere v Veliki Britaniji, je povedal Gregor Bogataj iz tega urada. Navezali so stike z verificirano inštitucijo za zaposlovanje, z Nice Nannies Now, ki je pooblaščena za posredovanje del. Njihov predstavnik za Slovenijo skrbi za Slovenke od informativne prošnje za au pair pa vse do bivanja v tujini oziroma vrnitve domov. Dekleta, ki si želijo delati kot au pair, lahko prek Vasi navežejo stike z družinami v vzhodni Angliji, v predelu, ki je oddaljen od Londona le uro vožnje. Interesentke morajo izpolnjevati določene pogoje: stare morajo biti med sedemnajst in sedemindvajset let in neporočene, poleg tega se zavežejo, da bodo zapustile Veliko Britanijo, ko jim poteče dovoljenje za au pair oziroma najkasneje v dveh letih. Štiri strani dolgi obrazec, ki mu je treba priložiti zahtevana priporočila oziroma zdravniško potrdilo, je mogoče dvigniti in izpolniti v agenciji Vas. Ta ga pošlje v Veliko Britanijo, od koder posredujejo odločitev o sprejetju oziroma zavrnitvi kandidatke. Dekleta, ki imajo ugodno rešeno prošnjo, nato prek britanskega posrednika za Slovenijo navežejo stik z družino. Prej ko jo spoznajo, manj je možnosti za razočaranja. Če pa se kljub temu zgodi, da njihovo bivanje na Otoku ne ustreza pričakovanjem, lahko družino takoj zamenjajo, seveda s posredovanjem Nice Nannies Now. Ta tudi poskrbi za brezplačno nastanitev med tem, ko iščejo ustreznejšo družino. Delo pri družini, lahko tudi enostarševski, je plačano s 35 funti na teden. Dekleta, ki imajo v Angliji svojo sobo, krijejo le izdatke za prevoz in 10.000 tolarjev, kolikor zaračuna Vas za posredovanje, ureditev vizuma in zagotovila za brezplačno bivanje med iskanjem nadomestne družine. KAROLINA GRUDNIK mače razmere. Vsi bi pobegnili kot balserosi (splavarji) teh sto petdeset kilometrov do Miamija, vendar jih emigracijski oddelek tam ne sprejema več tako privilegirano. Enega njih sorodnikov so vrnili in zdaj je že več mesecev zaprt spodaj v ameriški bazi Guantanamo. Njegov prijatelj zdravnik je prodal vse, šel na gotovo in plačal petsto dolarjev profesionalnim kojotom, ki so ga z motorno barko varno spravili čez. Takoj je dobil ilegalno delo in si že po dveh tednih kupil motor, ampak potem so ga dobili in vrnili. Ker je imel denar, je lahko plačal podkupnino; po nekaj tednih pripora v Havani se je vrnil brez vsega. Spet je na začetku. Ampak petdesetletniku se mu ne da več, zdaj govori samo še o samomoru. Vedno več Kubancev tako zbeži. Ne vidijo luči, na koncu predora ni več svetlobe. Cerkev ni v nobeno pomoč. Pravzaprav so verujoči še bolj zatirani. Verni nikakor ne more dobiti dobre službe. Jehovci so pa sploh prepovedani. Matere, Marije z otroki v naročju, kot v nekem transu brodijo po plažah, potem gredo v vodo, dokler jih ne zagrne... Na koncu me je prosil, ali bi mu lahko zamenjal deset kanadskih dolarjev, ki jih je dobil od simpatičnega turista prejšnji teden, potem ko mu je razložil svoj položaj. Obljubil sem tudi elektronski načrt za v Združenih državah izdelani barvni televizor, ki ga pod blokado na Kubi nikakor ne more dobiti in je zato aparat pokvarjen. Čutil sem, da pričakuje od naju tudi denar, pač nekaj iz solidarnosti, ne dosti več kot en dolar ali dva. Čudežno kozlovo mleko Nage in drage Vrtoglavi honorarji v Hol!ywoodu niso več moška posebnost. Tildi igralke zaslužijo vse več, zlasti če se pred kamero slečejo. Tako je na primer razvpita Demi Moore zahtevala in dobila 12,5 milijona dolarjev za vlogo revne matere, ki postane slačipunca v filmu Striptease, novem delu režiserja Andrewa Bergmana v produkciji družbe Ca-stle Rock Pictures. Njen primer je spodbudil tudi druge slavne igralke, da za masten denar pokažejo občinstvu svojo integralno goloto. Juliji Roberts ponujajo 13 milijonov dolarjev za nadaljevanje Čednega dekleta. Jodie Foster, sijajna igralka, ki se je popolnoma slekla v filmu Neli. baje iz strogo umetniških vzgibov, dobiva zdaj do 8 milijonov dolarjev za vlogo, z njo pa je na isti ravni kraljica melodram Meg Ryan. En milijonček manj stane Sharon Stone, še enega manj pa Michelle Pffeifer. Med ameriškimi filmarji se je razvnela polemika, ali je zares treba plačati take vsote povprečni igralki, kot je Moorova. Toda finančni kazalci so neizprosni: njen film Razkritje je prinesel 180 milijonov dolarjev, Nespodobno povabilo pa 258. V Hollywoodu ženski čari nimajo cene. Če je igralka zares seksi, trdi producentka Dawn Steel, lahko zahteva sanjske vsote. Da ne bo pomote, moški igralci še vedno zaslužijo precej več. Stallone bo za naslednji film dobil 20 milijonov dolarjev, čeprav se mu sploh ne bo treba slikati brez spodnjic. Anekdota za danes Na današnji dan leta 1912 je (verjetno) ob vrnitvi Z južnega tečaja umrl angleški polarni raziskava lec Robert Falcon Scott, ki je dosegel južni tečaj dober mesec za Amundsenom (rojen 1868). Raziskovalec Robert Scott se je zatekel po denarno podporo za svoja znanstvena potovanja k vplivnemu liberalnemu politiku Davidu Lloydu Georgeu. Ta ga je poslal k bogatemu konservativnemu tovarnarju, češ naj mu on pomaga, ker se zelo zanima za taka raziskovanja. Scott je moža res obiskal in se naslednjega dne vrnil k državniku. »No,« ga je vprašal stari lisjak, »ali vam je bila sreča mila?« »Tisoč funtov mi je že dal,« se je namuznil polarni mož, »a petdeset tisoč jih še dobim, če vas pregovorim, da greste z menoj na južni tečaj C e pa uredim stvari tako, da ostanete tam doli za zmeraj, mi bo z veseljem izplačal cel milijon.« 29. marec Dne 29. marca 1951 se je začel v Združenih državah Amerike eden najspomejših procesov v Zgodovini tamkajšnjega sodstva, in sicer proti zakoncema Ethel in Juliusu Rosenbergu. Obtožena sta bila, da sta Sovjetski zvezi izdala skrivnost atomske bombe. Hkrati pa je bil to edini primer , v katerem je ameriško vrhovno sodišče izreklo smrtno kazen zaradi vohunstva. Tritedensko sojenje je potekalo v veliki mednarodni napetosti, danes znani kot »kritično obdobje hladne vojne«. Dve leti prej jim je v Sovjetski zvezi uspelo izdelati atomsko bombo, za katero po mnenju ameriških strokovnjakov še niso bili zreli, na Kitajskem je zmagala socialistična revolucija in kmalu potem se je začela vojna na Koreji. V ZDA je bil v polnem zagonu makartizem, velika gonja proti komunistom, poleg tega pa si je vlada pod Eisenhowerjevim vodstvom močno prizadevala, da bi uničila vpliv komunizma in z njim pošteno prestrašila prebivalstvo. Že obtožnica proti zakoncema Rosenberg je bila v tistem času smrtna obsodba. Ameriško sodišče je po izreku kazni zavrnilo sedem prizivov, Eisenhower pa dve prošnji za pomilostitev. Zakonca Rosenberg sta ves čas sojenja zatrjevala, da sta nedolžna, in tik pred izvršitvijo smrtne kazni sta zavrnila podpis priznanja krivde, ki bi jima smrtno kazen zamenjal Z dosmrtno ječo. Danes bi bila verjetno že dolgo na prostosti. ____ Primer zakoncev Rosenberg je med sojenjem in po njem razburjal javnost in še danes se vedno znova pojavljajo članki, ki dokazujejo ali zavračajo njuno krivdo. Rosenbergova sinova si že več kot trideset let prizadevata, da bi obnovili proces, na katerem bi lahko dokazala nedolžnost svojih staršev, ameriški novinar David Martin pa je leta 1980 izdal knjigo Wilderness ofMirror, v kateri trdi, da je imela ameriška vlada v rokah trdne dokaze o njuni krivdi, vendar jih ni uporabila zaradi varnosti oziroma ker bi z njimi preveč razkrila svojo vohunsko organizacijo. Tako kot v procesu proti Saccu in Vanzettiju, ki sta bila obdolžena, da sta ugrabila in ubila Lindberghovega sina, bo verjetno tudi resnica o zakoncih Rosenberg ostala skrivnost. Dogodki na današnji dan 1561 V Kopru se je rodil Santorio Santorio (umrl leta 1636), eden najbolj znanih zdravnikov svoje dobe. Iznašel je termometer, higrometer in vrsto naprav in jih uporabljal pri diagnozi in terapiji. 1773 Rodil se je slovenski botanik Franc Hladnik (umrl leta 1844), ki je leta 1809 ustanovil ljubljanski botanični vrt. 1942 Na Kremenjaku je bila ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada. 1947 Na Madagaskarju je izbruhni! upor proti francoski kolonialni upravi. 1967 Francija je naredila prvo jedrsko podmornico. 1 2 | 3 It 5 6 12 Ifc 16 ■■17 18 1 1 19 | 23 2L 26 27 29“ 3i 7 8 9 _ . . _ j 10 11 13 15 J c ■ 20 21 22 25 28 30 32 VODORAVNO: 1. tenka, navadno vzorčasta tkanina za ženske bluze, 7. indijski fizik (Chan-drasekhara Venkata 1888-1970), 12. institucionalizirana legitimna moč, ki vlada, 13. del jedilnega pribora, 14. reka v srednji Angliji, ki se izliva v Severno morje, 15. rudninsko gnojilo, ki vsebuje kalij in magnezij, 16. višinska točka na zemljevidih, 17. drugo ime za atomsko skupino tiocian, 18. bodi zdrav, pozdravljen (latinsko), 19. ime slovenske gledališke igralke Kačič, 20. tovarna posode iz Celja, Vedel sem, da je dovolj veseljaka in da bi mi dal, če bi manjkalo meni. Zakaj torej midva ne bi dala njemu. V podobnih okoliščinah sva se najdevala kar naprej. Ljudem sva obljubljala, da bova po vrnitvi domov poslala komplet strun za kitaro, tehnične revije, porno kasete, kar nekaj rezervnih delov, vso omaro svojih starih oblek, sosedov smetnjak, za katerega sem prepričan, da bi ga znali uporabiti do zadnje smeti... * * * Na Silvestrovo sva po mnogih prijaznih srečanjih popoldne pristopala v La Boco, majhno ribiško vas onkraj lagun, polnih flamingov, tik pred otokom Cayo Sabinah koder naj bi Hemingwayev junak nekoč preganjal nemške podmornice. Pred skoraj vsako hišo v laguni so pripravljali žerjavico in klali prašiča. Po običaju zahteva skok v novo leto žrtev družinskega prijatelja. Da, smrt prav tistega Kubancem najzvestejšega prijatelja, ki ga ob večerih vidiš vsega blaženega jesti odpadke na sprehodu z lastnikom. Prašič na Kubi pogosto pomeni več kot žena. Srečal sem veliko ljudi, ki jim ni bilo več do njihove življenjske družice, nisem pa srečal nikogar, ki še ne bi raznežil, ko je pogovor nanesel na njegovega prašiča. Na Kubi propade večino zakonskih zvez, baje zaradi tradicije še iz sužnjelastni-ških časov, ko otroci niso pripadali očetu, ampak z mateijo vred lastniku. Svoje je slejkoprej prispeval tudi socializem. Ampak odnos do prašiča... 23. angleški romanopisec in dramatik (Charles 1814-1884), 25. desni pritok Donave v Avstriji, 26. slovaški pesnik, po poklicu arhitekt (Jan), 28. zdraviliški in športni center v Švici, 29. vrtinčast vihar, ki besni z veliko hitrostjo, 30. grški bog morja, pol človek, pol riba, 31. velik gorski vrh, 32. mimoidoči, pešec v cestnem prometu. NAVPIČNO: 1. majhna pot, steza, 2. jez, strmina, visok breg, 3. sodobni slovenski zgodovinar (Janko. r. 1923), 4. ime že umrle ameriške filmske igralke Turner, 5. otok v Jadranskem morju severozahodno od Zadra. 6. začetnici elektrotehnika Tesle. 7. sor-žica, zmes pšenice in rži, 8. priimek bivšega albanskega politika Ramiza, 9. zvezna država v ZDA z glavnim mestom St. Paul, 10. ime slovenskega pianista Bertonclja. 11. perje pri repi, 15. ime sodobnega makedonskega dramatika in esejista (Čašule, 17. cestni ovinek. 19. desni pritok Senc, izliva se nad Parizom, 21. že umrli angle-ško-aineriški filmski igralec (James), 22. v starokrščanski umetnosti moška ali ženska figura v molitveni drži, 24. plinast ogljikovodik. sestavina zemeljskega plina, 25. krilata grška boginja, poosebitev mavrice, 26. prostor v cerkvi za orgle in pevce. 27. enotni vektor, vektor za dolžino. 28. dolgorepa južnoameriška papiga, 30. začetnici slovenskega pesnika in prevajalca Pavčka. (M. N.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. paobla, 7. El Paso. 13. Andreja Grašič, 15. stoa, 16. ato, 17. Gana, 18. indo-sant, 21. ral, 22. KP. 23. as, 24. R(ado) M(urnik). 26. Na, 27. lak. 29. tarokist, 34. lseo, 36. RAM, 37. lira. 39. Marta Pestator, 42. Atropa. 43. kanape. NAVPIČNO: 8. I.(ojze) R(oz-man), 40. A(ngela) P(iskernik). KUBA DANES - Prašič in človek na sprehodu. (Foto: T. K.) m M 4 t t DELO * stran 17 MALI OGLASI 133 62 66 Pri okencu: Šubičeva 1, Dunajska 5 Male oglase sprejemamo: ponedeljek, sreda od 8.-18. ure torek, petek od 7.-16.30 četrtek od 7.—19. ure Male oglase za naslednji dan sprejemamo do 11.30 prodam V KOPRU, žusterna 3. prodam dvosobno stanovanje. CK. telefon, za 85.000 DEM « 066 281-395. t-202827-10 DVOSOBNO stanovanje na Viču - Tbilisijska, prodam za 111 000 DEM. « 061 263-751. od 9. - 13. ure. t-202845-10 DV OSOBNO •»tanovanje. 52 m-, na Viču. prodam za 83.500 DEM in dvosobno stanovanje. 58 m*, za Bežigradom. za 92.000 DEM. « 061 15-90-499. t-202883-10 KOMFORTNO trosobno stanovanje. 74 m", za Bežigradom, takoj prodam « 061 15-90-499. 1-202885-10 KcDOVArv rft! PS0MHTU Z NEPREMIČNINAMI DVE STANOVANJI cca 90 m2 in 100 m2, v centru Ljubljane, prodam. «061 12-50-308 in 12-50-334od 8 do 14. ure ob delovnikih. t-502041-10 LEPO MEŠČANSKO stanova nje 220 m2, telefon, centralna, pri Križankah. primemo tudi za poslovno dejavnosti ali ordinacije, prodam najboljšemu ponudniku. « 061 12-50-308 in 12-50-334 od 8 do 14. ure ob delovnikih. t-502042-10 ENOINPOLSOBNO stanovanje. 52 m2. 5. nadstropje, staro 13 let. dvigalo, centralna, toplovod, plin. SAT TV. zastekljen balkon, telefon, v Novih Jaršah, prodam za 81.000 DEM. Prepis in vselitev takoj. « 061 40-601. 1-502057-10 TEL 061/443 242. ZALOŠKA 99, LJUBLJANA, od 9 00 do 18.00_; DVOSOBNO stanovanje z opremljeno kuhinjo na Smrtnikovi ul. v Dravljah, prodam. « 061 223- 1-202902-10 TROSOBNO opremljeno stanovanje pn Vodovodnem stolpu v Kranju. prodam «' 061 223-421. t-202903-10 TROSOBNO stan »vanje v Šiški, prodam za 125.000 DEM «“061 15-98-405. po 17. uri. t-202911-10 DVOINPOLSOBNO Stanovanje na Kajuhovi ulici. 60 m'. centralna, telefon. SAT. IV nadstropje, prodam za 90 000 DEM Vseljivo in prepis takoj. « 061 448-043 pt-308968-10 RADOMIJE - trisobno, garaža, vrt. telefon, centralna. prodam. «‘061 727-682 pt-308978-10 STANOVANJE, 2*2. 70 m-. 5 35 m2 atrija, prodam za 110.000 DEM Ponudbe pod »Fužine«. t-309000-10 ENOINPOLSOBNO stanovanje. na Brilejevi. 46 m2. VI. nadstorp-*, prodam za 81.500 DEM. 08 06l 312-254. t-309025-10 TRISOBNO stanovanje, v Šte- aseiju. nizki bloki. IV. nad-■»* -S' 061 312- t-309027-10 V PIRANU prodam dve podstreš- ni sobici z možnostjo terase, za 25.000 DEM « (»66 7p-666. «066 76-289. do 15 ure pt-309043-10 V LUCIJI pn Portorožu prodam izjemno lepo stanovanjc, v izmen 52 m* s pogledom na portoroški zaliv in nadkntim parkirnim prostorom. « 066 61-439. od 8-15. ure. t-401907-10 panjskem r storpju. 84 m*. 254. ATRIJSKA IN ETAŽNA STANOVANJA v individualnih hišah pri Dolgem mostu v Ljubljani gradi in prodaja po 1885 DEM/m2. SIJAN d.o.o., «061 125-30-22. t-600795-10 000 SKB - nepremičnine & leasing d.o.o. PRODAJA 39 LUKSUZNIH APARTMAJEV V centru zdraviliškega središča Rogaška Slatina, v neposredni bližini bodočega termalnega kopališča, prodajamo 39 opremljenih apartmajev - Vila GolfApartmaji so v velikosti 24 do 83 m*. V kletnih prostorih je savna in trim kabinet. mpmrtmmjl VI I L 4 GOLI1 ROGAŠKA »LATINA Pogoji plačilu: Apartmaje Je mogoče kupiti * gotovino ali na kredit, možnost organiziranega oddajanja apartmajev v najem. Vselitev bo predvidoma 31‘7.1995- Informacije in prodaja: SKB -Nepremičnine & Leasing dajo, Ljubljana, Slovens ha 54, tel. 061 13 22 150, 313 468 . PE Maribor, tel. 062 35 564 KOMFORTNO, opremljeno, dvosobno Stanovanje v Mariboru zamenjam za enoinpolsobno v Ljubljani po dogovoru. « 062 718*081. ^ 137-15 STANOVANJSKA OPREMA prodam TERMOAKUMULACU- SKO peč. 3.5 KW. prodam za 120 DEM. «061 557-032. 1-202847-20 NOVO kuhinjo z vgradnim hladilnikom. sive barve, visok sijaj, prodam. « 061 345-634, t-202910-20 NOVO KUHINJO Gorenje, po zelo ugodni ceni. prodam. « 064 876-158. f-401950-20 SEDEŽNO garnituro, raztegljivo, prodam. « 061 791-859.1*502026-20 2 DOBRO ohranjena fotelja, prodam. « 061 343-561. t-802902-20 VODOMET za dnevno sobo ali lokal, ročna izdelava, prodam. « 061 349-995 (-802926-20 STEKLENO omaro, črn hrast. 1.72 m. atraktivno, prodam. Poljanska 79. 1. nadstropje. (-802930-20 POHIŠTVO v Prekmurju: jedilnico. spalnico in predsobo zaradi selitve prodam. «061 552-391.1-950870-20 STARA LJUBLJANA — Breg: prodam stanovanje. 30 m', primemo tudi za atelje ali biro. « 061 123-12-11 int. 211. 1-600825-10 ENQSOBNI stanovanji v Jaršah 37 m* za 59.000 DEM in v Štepanj-skem naselju 38 m* za 62.000 DEM, orodamo. 061 12-52-100 od 8. —18. ure. t-700765-10 V ^TEPANJSKEM naselju je naprodaj trisobno stanovanje. 80 nr. za 110.000 DEM. « 061 125-22-82. t-700792-10 V ROŽNI dolini je naprodaj stano- vanje. 150 m2, oz. dve etaži hiše s pripadajočim zamljiščem za 260.000 DEM. «061 125-22-82.1-700793-10 GARSONJERO na Vevčah, staro 7 let. 30 m2. v odličnem stanju, prodamo za 52.000 DEM in enosobno v Polju. 38 m2, za 59.000 DEM. « 061 13-29-130 od 9.-12 in od 16.-18. ure. t-700799-10 TRISOBNO stan., v centru Ljubljane. 80 m2, meščansko, komfortno, prodamo za 105.000 DEM in v Šiški. 63 m2, za 82.000 DEM. « 061 13-14-002 od 9.-12. ure in od 16.-18. ure. 1-700801-10 GRBA —VIČ Petsobno nadstandardno stanovanje. 130 m', velika terasa. izredna lega (J.Z.S) prodam. « 061 272-544 pl-802738-10 STANOVANJE, 72 m2 v Šiški prodamo ali najamemo, kredit. « 061 553-118 pl-802934-10 UMETNOST POSREDNIŠTVA / NEPREMIČNINE ♦ IMOBILIA^ Nazorjeva 12, Ljubljana, Tel./Faks: 061 125 1090 Delovni čas od 9.-17. ure, sobota od 9.-13. ure. HIŠE IN PARCELE Novo mesto: Prodamo vilo na atraktivni lok. v Centru z 6.000 m2 zemljišča. Ljubicam-Centen Na Čopovi ul. prodamo pisarniške prostore površine 409 m2. Crosup^e: Prodamo trgovski in gostinski lokal. Maribor- obrtna cona: Prodamo proizvodno poslovni objekt površine 506 mZ. na parceli 1800 m2. Na Brerovtei prodamo samostojno atrijsko hišo na parceli 800 m2. La Bežigradom prodamo vmesmo vrstno hišo. Na Viču prodamo vrstno hišo z manjšim vrtom. CK. tel., SATV in garažo. Na Viču ob Tržaški cesti prodamo vilo. Najbolj primerno za poslovno dejavnost. Vlžma/fe - novejšo dvostanovanjsko vrstno hišo. 200 m2. podkleteno, z vrtom, prodam. Ježica, manjšo hišo, 120 m2, 300 m2 vrta, na mirni lokaciji, prodam. V Štepanjskem naselju ugodno prodam opremljeno ali neopremljeno komfortno stanovanje. 39 m2. v I. nad..vseljivo julija 95. 061/12-51-090 Na Poianškovt ul. prodam komfortno stanovanje. 61 m2,1. nad. Ugodni plačilni pogoji. 061/12-51-090 V Polju prodam komfortno vzdrževano stanovanje. 38 m2, lil. nad., jV lega. 061/12-51-090 V Šiški - Ul. 28. maja. prodam komfortno, lepo vzdrževaro stanovanje. 77 m2, IV. nad.. 061/12-51-090 ENOINPOL do dvosobno stanovanje najraje v centru (ni pogoj), na dobri lokaciji, kupimo do 95.000 DEM. « 061 12-64-150 od 8.-18. ure. 1-700763-12 2 — 3 SOBNO stanovanje v mirnem delu centra Ljubljane ali neposredni bližini, kupim za gotovino. Ponudbe pod » brez agencij «. t-700784-12 GOSPODINJSKA OPREMA prodam ŠTEDILNIK 4+2 in hladilnik, prodam. «061 445-917 t-308966-25 KAMP hladilnik - elektrika plin akumulator - skoraj nov. ugodno prodam. «061 554-659. I-50201S-25 LIKALNI stroj AEG. valj 75 cm. na podstavku, prodam. « 061 12-71-192 t-502023-25 PEČ KAMIN, hitro sestavljen, vratca arakotesna, ugodno prodam. « 061 556-503. 1-802938-25 V mirnem, zelenem, urejenem okolju prodamo HIŠO TA BEŽIGRADOM. Je novejša, moderno grajena, odlično vzdrževana 430m2, na parceli 680m2. CENA: 470.000 DEM BIRO 90, Miklošičeva 2, tel.: 12-64-152, od 8. do 18. ure POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA V TRŽIČU UCODNE CENE! CRADBfNEC KRANJ TEL: 064 216*161 V MIRNEM predelu Rudnika prodam lepo. urejeno trisobno, komfortno stanovanje, za 92.000 DEM. «061 132-6022 1-401929-10 TRISOBNO stanovanje v Polju. 72 m*, s telefonom, kabelsko TV. centralno. domofonom, vseljivo takoj, prodam za 1.300 DEM/m' « 061 483-435 in 12-31-617 1-401938-10 NA RUD NIK U prodamo trisobno stanovanjc. 58 m'. v drugem nadstropju « 061 443-242 1-401945-10 NOV A GORICA novejše dvosobno stanovanje, (vrstna hiša zgoraj), prodam za 100.000 DEM. « 065 21-833 t-401951-10 DVOSOBNO stanovanje. 60 m*, komfortno, opremljeno ali neopremljeno. na Gotski v Šiški, prodam. «061318-492 t-502029-10 Štirisobno stanovanje. 92 m2. komfortno, na Brilejevi, prodam «061 318 492. t-502030-10 DVOSOBNO komfortno stanovanje. CK. SAT. telefon. 3 nadstropje, mima soseska v^Polju. takoj prodam za 1.500 DEM/m' « 061 484-051 popoldan. pt-502034-10 NOVI STANOVANJI 88 m3 in 65 m2, v Škofji Loki - Frankovo naselje, prodam za 135.000 DEM in 105 000DEM «061 12-50-308in 12-50-334 od 8 do 14. ure ob delovnikih. t-502040-10 PIRAN - enosobno stanovanje v 2. nadstropju prodafn. « 066 747-131 in 0609 625-753 t-502060-10 ENOINPOLSOBNI komfortni stanovanji na Rakovniku 41 m2 za 70.000 DEM in za Bežigradom-BS3 44 m2, za 74.000 DEM. prodamo. « 061 12-54-159 od 8.-18. ure. t-700766-10 NA BRATOVŠEVI ploščadi oz za Bežigradom kupimo dvoinpol do trisobno stanovanje. flP 061 214-213. od 8 do 18. ure. t-700767-10 MEŠČANSKO atraktivno trisobno stanovanje. 97 m', na Starem trgu. 1. nadstropje, s CK. prodamo za 198.000 DEM « 061 12-54-159 od 8.-18. ure. t-700769-10 NA TRUBARJEVI na odlični lokaciji prodamo štirisobno stanovanje (zelo primemo za pisarne). 106 m' v I. nadstropju « 061 12-64-152 od 8.-18. ure. t-700770-10 DVOSOBNI stanovanji na Viču 56 m2 za 96 000 DEM in v Fužinah 68 m2.za90 000DEM.«061 12-52-100. od 8 —18. ure t-700771-10 TRISOBNO stanovanje na Livadi v hiši. 76 m2 z garažo za 79.000 DEM. prodamo. « 061 12-52-100 od 8. —18. ure. 1-700772-10 V TRNOVSKIH blokih prodamo trisobno stanovanje. 75 m2 za 139.000 DEM. « 061 12-54-159 od 8.-18 ure. t-700773-10 V DRAVLJAH na Kunaverjevi prodajno lepo komfortno stanovanje. 60 m*, z zaprtim garažnim boksom za 95 000 DEM « 061 125-22-82. t-700791-10 '((PREMIČNINE PONUDBA TEDNA Hill - PRODAMO Na KODELJEVEM prodamo vrstno hišo. H-770 PRI BLAGOVICI - visokopritttčno hišo, 16 x 9 m. H-734 V BAŠUU PRI KRANJU hišo v IB. GF. parcela 560m1. H-727 V GAMELJNAH prodamo samostojno hišo. H-762 V centru SEVNICE hišo z manjšim posl. prostorom. H-759 t POSLOVNI PROSTORI Ob vpadnici v Ljubljano prodamo 1303 m‘ pisarniških prostorov in pritličja 1370 m* ter klet 1462m* primemo za trgovino in skladišče. Možno deliti natri enote. V trgovsko posl. centru ob hrvaški meji oddamo 1183 m' poslovnega prostora primernega za trgovino, skladišče, pisarne. Pritličje je opremljeno za trgovino. L-1092 ZA ZNANE KUPCE KUPIMO V LJUBLJANI SKLADIŠČNE PROSTORE. STANOVANJA Domžale, Ljubjanska. prodamo 3ss, 61 m*z garažo. S-1181 Kranj. Planina 3, prodamo novejše 2,5ss, 75 mJ. S-1041 Bežigrad. Dunajska, prodamo novejše 2.598,69n^.S-nao Šiška, Ronkova, prodamo adaptirano 3ss, 70 mJ. S-1150 Center, Trubarjeva, prodamo meščansko388,88m*. S-1184 Delovni čas od B. do 18.. sobota od 9. do 13. ure. Dalmatinova 10, Ljubljana, Tei.: 061 133 31 38, Faks: 133 62 15 ENOSOBNO pritlično stanovanje na Grosupljem. 47 m2, prodam. «061 754-141. 1-802935-10 V TRNOVEM prodamo trisobno stanovanje v hiši. 65 m2, telefon, terasa, za 110.000 DEM. «061 1262-314. od 9. do 18. ure. t-802944-10 PRODAMO dvosobni opremljeni stanovanji: za Bežigradom 62 m' za 105.000 DEM in v Štepanjskem naselju. 64 m2 za 92.000 DEM. « 061 126-23-29. od 9. do 18. ure. 1-802945-10 NA FUŽINAH prodamo enosobno stanovanje. 44 m', komfortno za 66.000 DEM « 061 126-23-29. od 9 do 18. ure. 1-802947-10 ZA BEŽIGRADOM pri Ru skem Carju prodamo dvoinpolsobni stanovanji: 65 m2 za 110.000 DEM in 74 m2, opremljeno za 130.000 DEM. « 061 126-23-14. od 9. do 18. ure. 1-802951-10 KUPIMO enoinpol ali dvosobno stanovanje z balkonom, najraje na Viču. v Šiški ali na Prulah do 85.000 DEM (tudi v hiši). « 061 125-22-82. Erjavvec. t-700794-12 DVOSOBNO do trisobno stanovanje v Ljubljani. Vič. Bežigrad. Šiška. kupimo. Gotovina. « 061 126-13-94. t-700795-12 DVOINPOL do trisobno in štirisobno ali večje stanovanje v Ljubljani kupimo. 061 13-13-112. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. f-700796-12 GARSONJERO ali enosobno in enoinpol ali dvosobno stanovanje v Ljubljani in okolici, kupimo. « 061 13-13-112. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. 1-700798-12 V LJUBLJANI ali okolici, kupi- mo garsonjero, enosobno ali enoinpolsobno stanovanje. «“ 061 126-20-13 od 9. do 18. ure. t-802748-12 V LJUBLJANI ali okolici, kupimo dvo in tri ali večsobno stanovanje. « 061 126-20-13 od 9. do 18. ure. t-802750-12 najamem ŠTUDENKA - absolventka, nujno išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani, na dosegu mestnega avtobusa, vseljivo s 1.4. Cena od 300-350 DEM. Nudim 3-6 mesečno predplačilo. 08 061 125-1250. do 13. ure. « 0609 615-878. f-308959-13 UREJEN samski moški najame enoinpol ali dvosobno stanovanjc, lahko delno opremljeno, pogoj telefon, možno predplačilo. «061 371-734 do 14. in 326-805 po 16. uri aii ponudbe pod»Predplačilo«. f-802916-13 ŠTUDENTSKI par najame stanovanje v Ljubljani. «061 126-24-09. od 9. do 17. ure. « 061 159-52-88. zvečer. t-802949*13 GARSONJERO ali enosobno stanovanjc v Ljubljani najamem. « 061 301-898. od 9. do 12. in 16. do 18. ure. 1-802960-13 TUJI poslovnež najame v strogem centru opremljeno dvo ali trisobno stanovanje. 08 061 137-20-61. 08 061 345-443. 1-950873*13 CENTER - Stari trg prodamo komfortno trisobno stanovanje 100 m“. balkon, velika klet. primerno za poslovni prostor, za 210.000 DEM « 061 1262-314. od 9. do 18 ure. t-802952-10 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Viču. 66 m2, v odličnem stanju, prodamo za 109.000 DEM in v Šentvidu. 62 m2, novejše, za 109.000 DEM. « 061 13-29-130. od 9. do 12. in 16. do 18. ure. t-802959-10 LJUBLJANA —MOSTE, prodamo garsonjero 29 m2. « 061-322-591. « 13-31-036. t-901821-10 LJUBLJANA—BEŽIGRAD: Prodamo dve dvosobni stanovanji. « 061 322-591. « 061 13-31-036. 1-950*78-10 LJUBLJ ANA - VIČ!, Prodamo enosobno stanovanje. 38 m2. « 061 322-591. « 061 13-31-036. t-950879-10 UUBLJANA-BEŽI- ’ GRAD! Prodamo trisobno stanovanje v drugem nadstropju. « 061 322-591. « 061 13-31-036. f-950881-10 kupim ŠIŠKA, Bežigrad. Vič - enoinpolsobno stanovanje za cca 70.000 DEM, kupim « 061 576-907 ali « 061 15-98-300. 1-202843-12 TRI do triinpolsobno stanovanje 80 - 90 m2, na območju Prul. Trnovega ali drugega mestnega območja, kupim. «061 318-492. 1-502033-12 KUPUJEMO enoinpol ali dvosobno komfortno stanovanje v centru Ljubljane ali neposredni bližini. POIL d.o.o., Smoletova 12, Ljubljana, «061 133 21 06. t-600749-12 oddam VEČSOBNO stanovanje (najmanj trisobno) v Ljubljani, kupimo na takojšnje plačilo. « 061 12-64-150 od 8.-18. ure. 1-700761-12 ZA gotovinsko plačilo kupimo manjše stanovanje (25-40 m2) v Ljubljani. « 061 12-64-150 od 8.-18. ure. 1-700762-12 VEČJO opremljeno hišo v Šentvidu, oddam v najem. « 061 223-437. 1-202904-14 STANOVANJE, 35 m2, v centru Ljubljane. SAT. TV. oddam za 400 DEM mesečno. Enoletno predplačilo. «061 343-164. 1-309014-14 MANJŠE enoinpolsobno, opremljeno stanovanje, na Fužinah, telefon, centralna, takoj oddam eni osebi za 500 DEM + stroški. Enoletno predplačilo. «061 1407-105. v četrtek popoldne. 1-309022-14 APARTMA v slovenskem Primorju. blizu morja, ugodno prodam. « 061 133-62-52. med 10. in 15. uro. 1-309036-14 ZA BEŽIGRADOM oddamo opremljeno štirisobno stanovanje. «061 443-242. 1-401946-14 NASPROTI hale Tivoli oddamo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje. 70 m2, s telefonom, paru brez otrok za 700 DEM/mes. « 061 214-213 od 8.-18. ure. 1-700775-14 V NAJSTROŽJEM centru oddamo luksuzno popolnoma novo, kompletno opremljeno garsonjero za 500 DEM/mes s predplačilom. « 061 214-213 od 8. -18. ure. 1-700776-14 CENTER - Cigaletova, oddam 3 sobno stanovanje, delno opremljeno, 90 m2. « 137-20-61 ali « 345-443. 1-901818-14 ŠIŠKA, Paušičeva. oddam 4 sobno stanovanje, opremljeno. 1.300 DEM. « 061-137-20-61 ali « 345-443. 1-901819-14 CENTER, Poljanski nasip, oddam 1 sobno stanovanje, opremljeno. 600 DEM. « 061-137-20-61 ali « 345-443. 1-901820-14 CENTER -MIRJE! Trisobno stanovanje, opremljeno. 120 m2, oddam. 2.000 DEM. « 061 137-20-61, «061 345-443. 1-950874-14 CENTER-VRTAČA! Petsob- no stanovanje, opremljeno, oddam. 2.000 DEM. «061 137-20-61. «061 345-443. 1-950876-14 zamenjam ENOSOBNO stanovanje. 41 m2, II. nadstropje, zamenjam za večje, lahko starejše, z mojim doplačilom. « 061 265-829. 1-202888-15 Na prometno odlično dostopni lokaciji bo junija letos zgrajen ŠPORTNO POSLOVNI CENTER Po konkurenčnih cenah prodajamo: - trgovske lokale (III. gr. faza) - pisarne (V. gr. faza) - bistro, restavracija (III. gr. faza) 30-450 m2 (2.340 DEM/m2) 60-450 m2 (2.470 DEM/m2) 165-290 m2 (2.490 DEM/m2) Informacije: Zil INŽENIRING d.d., Ljubljana, Kersnikova 10, tel.: 133-50-40 ZMRZOVALNO omaro 260 1. Bauknecht s 5. predali, dobro ohranjeno. prodam. « 061 314-981. 1-700785*25 OTROŠKA OPREMA prodam prodam prodam VILIČARJE INDOS diesel In elektro, ter Primat, prodam. « 061 482-195. pt-401872-40 cm. prodam za 4.uuu ut 15-98-557. zjutraj, zvečer. kmetijski stroji prodam NEPREMIČNINE Slamnikarska 1, Domžale • POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: - v I0C Trzin poslovni prostor v lil. gr. fazi, velik 210 m2; - v središfiu Domžal, v SPB, v I. nadst., 150m m2 pisarniških prostorov v III. podaljšani fazi: • POSLOVNI PROSTOR ODDAMO: - v I0C Trzin poslovne prostore v pritličju, velike 220 m2 in v nadstropju s samostojnim vhodom 280 m2: • POSLOVNE PROSTORE KUPIMO: - v središču vseh večjih mest kupimo ali nejamemo trgovske lokale, velike od 50 do 400 m2; - • h PR00AM0: * - v Podutiku dva dvojčka, velika 110 m2 in 170 m2 (novogradnja • izdelava na ključ): - na Podrečju pri Domžalah prodamo stanovanjsko hišo z delavnico, veliko 200 m2 na zemljišču 1000 m2: - v Smarci novo poslovno-stanovanjsko hišo, poslovnih površin 400 m2, stanovanjskih 250 m2, na zemljišču 1500 m2; ■ v Hudem pri Radomljah stanovanjsko hišo v V, gr. fazi, veliko 400 m2, na parceli 700 m2: • HIŠE (»DAMO: - v Rožni dolini hišo, veliko 200 m2: - več hiš v okolici Domžal: • HIŠE KUPIMO: ■ atrijsko hišo v Ljubljani, Domžalah ali okolici; • stare hiše do 40 km iz Ljubljane; • ZEMLHKA KUPIMO: - več zazidljivih zemljišč v Ljubljani in Domžalah; • STANOVANJE PRODAMO: - v Domžalah trisobno stanovanje, veliko 74 m2; ■ v Domžalih dvosobno stanovanje, veliko 68 m2; - v Dravljah nadstandardna večsobna stanovanja, velika 145,170 in 1B5 m2 Tet.: 081/712 895, 713 008 Delovni čas: od 10.-14. ure in od 16. do 18. ure. KIOSK na dobri lokaciji v centru Kamnika, v obratovanju za prodajo to-bačnih izdelkov, časopisov in galanterije. prodam. Cena po dogovoru. Inf. vsak dan po 15. uri « 061 831-817. 1-308993-50 NOV FRIZERSKI salon v obratovanju z vso opremo, prodam. « 066 76-417. od 8. do 12. in od 16, do 19, ure. 1-309031-50 V BOHINJU na super lokaciji, prodamo novo poslovno stavbo, površine 550 m2, v stavbi je gostinski lokal, trgovina in apartmaji. « 064 76-076. t-401936-50 VEČJI gostinski lokal v bližini centra prodam ali oddam. Informacije, od 8-14 ure. « 061 1250-334. 1250-308. t-401939-50 PROSTOR za pisarne v poslovni stavbi, primeren za pisarne ali prej-stavništvo. v bližini Centra, prodam ali oddam .<*• 061 12-50-308 ali 12-50-334 od 8 do 14. ure ob delovnikih. t-502049-50 KOMBINIRAN otroški voziček, prodam za 25.000 SIT. « 061 324-446. 1.202824-30 VOZIČEK lngicsina Classic. temno moder, z velikimi kolesi, kot nov. prodam 50% ceneje. « 061 225-063. 1-401911-30 GRADBENI MATERIALI DVE novi trojno zastekljeni okni: Lesna. Izolir, Solar. 180 x 120 cm. s polkni. ugodno prodam. « 061 813-337 med 9. in 12. uro. 1-308989-35 APARATI IN STROJI AVTOMATSKO avtopralnico CECATO. italijansko, staro 1 leto, do višine 2.70 m. ugodno prodam. «0609 612-286, 1-202676-40 POLAVTOMATSKO pralnico za tovorna vozila in avtobuse, nemško, ugodno prodam, 0609 612-286, t-202678-40 STROJ za izdelavo testenin, z 10-sušilnimi koriti. 15 kg na uro. prodam. «061 50-221. t-309038-40 AGREGAT 1000 W. ugodno prodam. « 061 554-659. t-502016-40 AVTOKLEPARSKO ravnalno mizo univerzal bench. dobro ohranjeno. ugodno produm, « 066 55-756. t-502037-40 STROJ za izdelavo 12 vrst testenin, prodam za 1.500 DEM. « 061 142-92-42. 1*802913-40 KROŽNE škarje za karton. 110 .dam za 4.000 DEM. « 061 pf*901785*40 MOTOKULTIVATOR Muta maestral z rotacijsko kosilnico, malo rabljen, prodam. « 061 125-7394. f-802922-43 LOKALI LAVRICI, je naprodaj dc-‘ 50 m' in kava NA lavnica s parkiriščem. 150 bar v obratovanju, 60 m2. « 061 12-57-314. od ponedeljka do petka, od 8. — 16. ure. pi-202897-50 V POSLOVNEM centru ob Tbilisijski prodamo poslovni prostor, 180 m2 (pritličje + nadstropje), z manjšo izložbo in direktnim vhodom iz parkirnega prostora, primerno tudi za gostinstvo. I.S.O. d.o.o. Ljubljana, Dunajska 158 (WTC) « 061 16-82-474. 1-600811-50 ntoDSJALCc -suro- mama Kajuhova 55, Ljubljana, i tet: 061/1405-150, 1405-156 V SODRAŽICI ugodno prodam prostore, primerne za proizvodnjo, možno tudi z odloženim plačilom. «061 16-82-474. 1-600813*50 V POSLOVNEM centru Črnuče. ob Brnčičevi, prodam poslovna prostora. «061 16-82-474. (-600816-50 ETAŽO hiše na Vrhniki z dvema lokaloma, na dobri lokaciji, prodamo za 210.000 DEM ter v centru Ljubljane. 40 m2 za 165.000 DEM. « 061 301-898 od 9.-12. ure in od 16.-18. ure. (-700803-50 LJUBLJANA CENTER Prodam-oddam pisarniške prostore različnih velikosti. «061 324-997 pt-802678-50 - AIFI - ABS zavoro - con tratno zaklepanje - o/, pomik stoko/ - sond n a s troha - motali c barva - avtoradio PHILIPS - naslon za roko spredaj - sorvo volan deljiva klop. ' 1.818.000,00 ort - KLIMA NAPRAVA aut. - centralno zaklepanje - el. pomik stoke/ - avtoradio - sorvo volan - prtljažno letve - naslon za roko spredaj - prtljažni rolo - odbijači v barvi vozila - e! pomik ogledal 90 KM - 1581 ccm - centralno zaklepanje - električni pomik stekel - električni pomik oglodal - servo volan - odbijači v barvi vozila - obratomer - naslon za roko spredaj 187 KM - 1995 ccm - KLIMA NAPRAVA aut. AIR BAG - ABS zavore - usnjeni sedeži A/cantara ■ Recaro sedeži - a/u platišča ■ el. ogledala - avtoradio PHILIPS - meglenke el. uravnavanje podvozja 1iM0.5% POPUSTA ZA GOTOVINO V MARCU IN APRILU NIŽJE CENE ZA POSAMEZNE MODELE SUZUKI SVVIFT (najbogatejša oprema vozil vtem cenovnem razredu) -V j. ajP /i ZA MANJ DENARJA VEČ AVTA CENE S POPUSTI: SVVIFT 10 CL 30 ze za 16.871 D£M SVVIFT 10 CLSE 30 ze za 18 480 DEM SVVIFT 1 3 GSE 3D ze za 20 499 DEM. tmiiala ilmlalna u(>rnina eleklncnn nastavl|lva 'ilekla m ogledala ',»;ryo volan :|io|ler :<:! vgia|eni zvočniki pokrovi koles v polni izvedbi SVVIFT 1.0 GC SD ze za 18.999 DEM SVVIFT 1.3 GX 5D ze za 20 499 OEM. tiuijata dodatna oprema, centralno zaklepanje, električno nastavljiva ogledala odbijači v barvi vozila okrasna vratna letev Posebna pomladanska ponudba: SVVIFT CABRI0 v marcu in aprilu cenejši za 1.500 DEM 4 'i NAŠE PREDNOSTI: KAKOVOST VOZILA - KONKURENČNE IN STABILNE CENE - KONKURENČNI IN STABILNI KREDITNI POGOJI ZAGOTOVLJEN ODKUP RABLJENIH VOZIL - UREJENA IN KAKOVOSTNA SERVISNA MREŽA POOBLAŠČENI TRGOVCI AVT0TECH, d.o.o., Škofljica, tel 061/ 66-63-59. fax 061/66-63-48: ANDI AVTO, d.o.o.. Šentjur pri Celju, tel 063/74-33-89. fax 063/74-30-87: AVTO KRAJNC SUZUKI. Maribor, tel. 062/22-56-69. fax 062/22-66-75: ULA , d.o.o., Trebnje, tel. 068/44-231, tax 068/44-231: PANADRIA, d.o.o., Ljubljana tel 061/140-13-72. fax 061/140-21-53; AVTOHlSA RAJBAR, d.o.o.. Murska Sobota tel. 069/21-444. 32-209. fax 069/32-317: PRO RING, d.o.o., Maribor, tel. 062/41-39-72, fax 062/41-39-72 OLOV MARKETING, d.o.o Polzela tel 063/72-05-92, fax ‘ 063/72-05-92; DIGITAL ELEKTRONIK, d.o.o., Nova Gorica, tel. 065/23-080. fax 065/23-080 Avtohiia PANADRIA, d.o.o., Koper, tel 066/31-111. fax 066/25-974: AS TRADE, d.o.o., Tolmin tel. 065/82-261. fax 065/81-408; KALCIT, d.o.o. Kranj, tel 064/33-10-13. Iax 064/33-10-13; GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO $ SUZUKI SUZUKI VV0LF m ODAR il o o Jnna Hiis.i 1 n L|ubl|ana rti 061/140-11-73. 061/140-13-65 Faz 061 140 23-02 POOBLAŠČENI TRGOVCI MR0MA, Ljutomer, tel 069/81-862. fax 069/81-863. AVT0MMKET, d.o.o.. Ljubljana - Črnuče, tel 061/161-35-25, tax 061/37-18-51; AVTOSERVIS BOGATAJ, d.o.o., Tržič, tel. 064/58-850, fax 064/57-208; BALMIC0, d.o.o., Sloveni . Gradec, tel. 0602/45-192. fax 0602/45-193: NOVAK, Ribnica, tel. 061/86-33-30: AVTOMEHANIKA Franci 1» Škoda Loka. tel 064/63-22-86: PMAMI0A. d.o.o.. Zagorje tel 0601/71-331, fax 0601/64-966, AVTOMBIANIKA Vacal. Moravče, tel. 061/73-10-32; GRM-K. d.o.o.. kočevje. tel. 061/85-14-47. tax 061/85-45-96, AVTOMEHANIKA Hidra«. Črnomelj, tel. 068/51-168; GAM llMttt, d.o.c. Krško, tel 0608/21 -407, tax 0608/31-410 PONUDBA MOTORNIH KOLES SUZUKI ŠPORT. ŠPORT T0URING. CH0PPER. ENDUR0 18. stran ★ DELO OPEL C O R S A IN ASTRA /l\ POMLADNA PRESENEČENJA & CORSA že za 17.900 DEM serijski airbag. ojačitve v vratih, samozatezni varnosti pasovi, po želji centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan avtoteftna J§1) d.o.o. Celovška 228. Ljubljana tel.: 061/574-874. 1592-193 faks: 061/576-228 & ASTRA že za 23.800 DEM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnosti pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, po želji ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE TROBEC Albin. Ljubljana, Dolgi most 18. tel.: 061/123-25-35. TAVČAR Viktor, Sežana, Partizanska bb. tel : 067/31-620. JAKOPEC Jože. Velenje. Kosovelova 16, tel.: 063/855-975 PRIMA I.E.. Nova Gorica. IX. korpusa 96. tel. 065/23-745. ORAŽEM Ludvik. Dolenja vas. Prigorica 25. te!.: 061/864-043. Avtotehna VIS - ARTUS. Portorož. Obala 1 14, tel.: 066/71-982. GRIM-X. Kočevje. Ljubljanska 67. tel.: 061/855-387 HIŠO z vrtom v Ljubljani, najraje Bežigrad. Rožna dolina (ni pogoj), lahko tudi starejSo. kupimo. « 061 12-64-150 od 8.-18. ure. 1-700764-62 HIŠO ali zazidljivo parcelo v Ljubljani in okolici kupimo. « 061 13-13-112. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. t-700797-62 V LJUBLJANI - Škofji loki m Kranju kupimo eno ali dvodružinsko hišo in zazidljivo parcelo. « 061 126- 23-29 t-802746-62 vikendi POČITNIŠKO hiSo. komfortno opremljeno za 4-7 oseb. na Rogli, oddam . « 062 656-123. t-308616-64 V DOMU na Krvavcu prodamo le- po opremljen apartma. 28 m*, terasa, cena ugodna, v račun vzamemo Tudi avto. Informacije od 8-14 ure. « 061 1250-334. 1250-308 1-401942-64 V NAJLEPŠEIVS DELU PORTOROŽA, v lepo urejenem parku, prodajamo apartmaje v velikosti od 40 — 60 m2 z možnostjo kredita do 70%. Inf. fa. BUNGALOV! LUCIJA d.d. - IN-TER.CO d.o.o., Portorož. Pon — pet. od 8. do 16. ure, « 066 746-275, 746-276. t-600586-64 em (AUT4lj imami far* 4 4 4 4 4 4 75 K\1. 170 km/h, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, temna stekla, klima naprava, pobarvani odbijači, servo vola bočne ojačitve v z>ratih, desno ogleda lo Tipo 1,6 SXMAQ ~~! \ i 4 ULYSSE enoprostorski avto. bogata oprema, ugodna cena. 061 553-357. 555-619. 1-309009-73 FIAT DUCATO 2,5 TD, furgon, bele barve, predelna stena, prodamo na leasing na 36 mesecev in s 25 % pologom. Polog: 7.125,00 DEM, obrok: 730,00 DEM, os. stroški 3.100,00 DEM, cena: 28.500,00 DEM. ORION l.t.d., Ljubljana, « 061 50-780, tel/fax 51-064. t-600809-73 a kreUit, leasing. staro za novo Dunajska 122, Ljubljana, tel. 168 40 O n 0 ' pon pet. od 8 12, 1? 17 sob. 9-13 •I,.«:,r«.>a»;ž;«pol1;gaiftCT:;»--«lj|arml^aD£1'6nte««t-rtjbii-'»gk»»r]V j LANCIA DEDKA integrale 4x4. 170 KM. ABS. 1. 2/94, prodam za 33.000 DEM. « 061 448-494. t-802924-73 FORD SIERA 2.0 i CLX. letnik 90/91. 42.000 km. redeče barve, ugodno prodam. 4P 061 551-152. t-401927-88 FORD SIERO Caravan. letnik 92. z veliko dodatne opreme, ohranjen. prodam. 0608 77-501. 1-502009-88 FORD fiesta 1.3 i nevvport, 6/93, metalne barve, temnozelen, prodam. «061-772-712. pl-901817-88 FORD siera 2.0 GLX\ karavan, metalno siva, 9/88. 95.000 km. katalizator. ugodno prodam. « 061 559-464. t-950869-88 golf GOLF III 1,8 GL, letnik 92. 5 V. vsa oprema, prodam. « 061 722-725. 1-308972-74 GOLF 1,4 GL, vsa dodatna oprema, letnik 3/93. prodam. « 066 281-557. 1-308994-74 VW PASSAT Turbo diesel. Inter-culer. letnik 89. prodam. « 065 62-919. t-309021-74 GOLF 1.3, kovinsko siv, garaži-ran. prodam. ^P 061 52-453. t-502010-74 WV DERBY, letnik 80. reg., prodam. 061 12-74-767 1-502017*74 WV HROŠČ, letnik 74. prvič registriran 76. vozen, prodam za 1.200 DEM. « 061 15-98-352.1-700789-74 GOLF letnik 89, prodam za 11.000 DEM - snemljiva vlečna kljuka. «061 575-644. t-700790-74 lada SAMARA 1300. 9/87, 90.000 km, 3V. prodam. « 061 318-023. t-308991-86 LADO KARAVAN, letnik 88, prodam za 3.200 DEM. « 061 1234-211. « 061 1234-219. 1-309002-86 LADO SAMARO 1300 s. 3 vrata, letnik 90. garažirano. ugodno prodam. «061 575-910.1-502014-86 SAMARO 1.300/5V )ux. 5/93,kovinske barve, italijanska oprema, prodam. « 061 214-695. od 16. do 21. ure. t-802903-86 mercedes MERCEDES 200 TE karavan, letnik 92. kovinske barve. ABS. prodam. « 064 632-355. t-308975-76 COUPE 300 CE, letnik 90. predelan na 94. izreden, prodam. « 0609 617-000. t-401922-76 S 280, star štiri mesece, črn, ugodno prodam. « 0609 617-000. t-401924-76 MERCEDES 190 E 2.0. avto matik. 1. 90. 36.000 km. bele barve, pomična streha, ugodno prodam. «■061 724-205. 1-901788-76 opel CORSA 1.2 i. letnik 1992/12. črn. prodam za 13.800 DEM. « 068 323- 312 (-202819-77 žlNAJVEČJA IZBIRA VOZIL V SLOVENIJI^ Jcinquecento900i.e. od 11.490 y M Unol.Oi.e.S(FiRE) 'fA Punto Cabrio 60 S (oprema) .4i.e.S(3V,airbag) Ta TipO 1.6i.e.SX(klima) ^ Tempra 1.6 i.e. S (oprema) f Tempra2.04x4car(max.opr.) ^LanciaY10 1.1 i.e.JUNioR Lancia Dedra2.0 i.e (oprema) LanciaThema16v Alfa 33 1.3 i.e. L (oprema) Alfa 331.3 i.e. car. (klima) od 12.990 od 24.990 19.990 od 19.990 od 19.9901 29.990 14.990 25.990 26.990 18.990 5 f Alf a 155 V6 (oprema) g Garancija • Brezplačen tehnični pregled • Servisi po vsej Sloveniji ^ Staro za novo »Leasingi • Krediti 1PLAČAJ - ODPELJI! Delovni čas 8-12,13-17, sobota 9-13, tel. 061 168 40 50 o v DENI do icgjuaacije 1 18.990f od 27.990f NA BLOKAH pri Cerknici prodam obnovljeno hišo (možni dve enoti). primemo za vikend « 061 16-82-474. t-600818-64 BIVALNO zidanico na Primsko-vem nad Temenico na sončnem miru. dostopno z avtom, z elektriko in obnovljeno kopalnico ter opuščenim vinogradom vrednim obnove ali preureditve v sadovnjak, ugodno prodam. «061-558-043. pl-950849-64 MOTORNA .VOZILAV ■ ... V. BMW 316 i. bele barve, letnik 1992. dodatna oprema, prodam. «061 129-10-14. t-202892-71 BMW 318 letnik 1986. prev. 80.000 km. ugodno prodam. 061 614-716. 1-309008-71 BMW 520 i. 1. 90. bordo rdeče barve. z veliko opreme, ueodno prodam. «061 621-603 " 1-309042-71 BMW 850 CI, model 93. vsa oprema, prodam. 0609 617-000. 1-401921-71 BMW 520 i. I. 84. 166.000 km. daljinsko zaklepanje, prodam za 10.000 DEM. « 061 226-072. •-401949-71 BMW 520 i. letnik 6/88. z nekaj dodatne opreme, prodam. « 061 59- 541. t-502027-71 _________alfa romeo_____________ ALFO GTV 2.0. letnik 1983. od- lično ohranjeno, dodatna oprema, prodam « 064 53-351. 1-202854-70 bmw BMVV 520 i. letnik 1991. z vso dodatno opremo. ugodno prodam. « 0609 626-234. t-202835-71 BMVV 850, letnik 1991. prodam za 75 000 DEM « 061 812-002. t-202849-71 BMVV 520 i T. karavan. I. 1994. reg. 1995. 6.500 km. ugodno prodam. « 061 555-467. t-202859-71 BMVV 318 i. letnik 1992. z dodatno opremo, rdeče barve, prodam. « 061 129-10-14 1-202891-71 BMVV 325 TURBO DIESEL, letnik 1993, rdeče barve. vsa možna oprema, prodamo na leasing na 36 mesecev in s 25 % pologom. Polog: 10.500.00 DEM, obrok 1.080.00 DEM, os. stroški 4.600,00 DEM, cena: 42.000 DEM. ORION l.t.d., Ljubljana, « 061 50-780, tel/fax 51-064. t-600810-71 BMVV M5 3.8. letnik 9/92. 340 PS, prodam <3? 0609 628-800. citroen CITROEN AX Alure. 1.1 i. iet-nik 1993. z vso obcijo. prodam. « 061 373-494. t-202863-72 AX CABAN, letnik 6/92. 29.000 km. prodam. « 066 68-237. t-308999-72 AvtomarkeT PESTRA IZBIRA AVTOMOBILOV! LADA HONDA ACC0RD 2 .0 i ES 4614« DEM SAMARA 1300 3V 997.000 SIT CIV1C13EXHB 27528 DEM SAMARA 1300 5V 1.063000 SIT SAMARA 1500 5 V 1.099 000 SIT TOYOTA SUZUKI HI-ACE2.4DKOMBI 31.068 DEM SW!FT 1.3 GS HB MET 18.400 DEM CARINA 1.6 XLLLM 34.752 DEM SWIFT1 3GSEMET. 21.499 DEM VSA NAŠTETA VOZILA SO NA ZALOGI NTDLMO NAKIT TUDI DRUGIH MODELOV NAŠTETIH ZNAMK IN POSREDUJEMO NAKUP VSEH MODELOV ZNAMK ROVER-RENAULT-SUZUKI LEASING TUDI ZA AVTOMOBILE -VW-AUDI- IZ POSREDNIŠKE PRODAJE VAM NUDIMO ASTRA i 6i0LKAR 30572 DEM FIEST LIC JV 21.700DEM R-CLI01.4 RT JV 1.801.320 SIT ESCORTUiCLJV 22.950DEM R-LAGUNAURTMET. 2 820 839 SIT MONDEO 14i 16V CLX 5Y MET 35.750 DEM ZA VSE AVTOMOBILE KREDIT DO PETIH LET BREZ POLOGA IN LEASING DO TREH LET 25% POLOGA RABLJENA VOZILA NA LASTEN LEASING 8 28% POLOGOM IN 0080 NAJEMA DO TREM LET: ALEA 33 i 3 KUMA KAR. 94 19.900 MM T-C0R0LLA lliSi 93 22506DEM FORD TRANSUEUHG0N 92 27.800 DEM H-CRXi.6VTi 93 I 18.900 DEM H-CRJC 1.6 VTi KLM 93 2A.900 DEM 29 900 DEM 25 900 DEM 93 51000 DEM T-CELICA2.0TUR.4WD 92 29.500 DEM 93 45.000 DEM R-5FIVE 94 1 050000 SU 94 69 000 DEM H-PRELUDE 20i 94 34.000 DEM 91 21.900 DEM VW VENT019CLTD 93 23.500 DEM ALFA 33 !.3 KUM F-ESC0RTI ! 16 V ELEG »2 19500 DEM OMEGA 20 G. KAR MB 220 £ BMW 318 IS KOPE MB 220C ELEGANCE OMKA20CR.KAR. YUG0 45 87 2 300 DEM M-C0LT 90 1 000000 SIT AVTOBUS TAM 161 A 85 T 33 SEDEŽEV YUG0 55 GVL 89 320 000 SIT 94 70000DEM TIP0I7D 90 820000 SIT FORMANI35LS 91 620.000 SIT R-EXPRESS i .4 KOMBI 93 1 200000 SU MB 190 E 2.0 88 19000 DEM ZA VSE NAiTETE AVTOMOBILE KREDIT DO TREH LET BREZ POLOGA. AVTOMARKET D 0.0 UUBUANAČRNUČE.DUNAJSKAC 421.TEL061/161 3525. 161 36 49. FAX 371851 DELOVNI ČAS: VSAK DELOVNIK OD 8 DO 16 URE. t OB SOBOTAH INFORMACIJE OD 8. DO 13. URE. , r , • TEL.: 0609/617-444 ^Atlantida 061/302.015 EKSKLUZIVNI AVTOMOBILI od 9h do ? 7fl NAJbolj opremljalo vozilo NAJatraktivnješa oblika pri NAJvečjem dobavitelju ■ z NAJvečjo zalogo za garantirano NAJnižjo ceno P0NTIAC TRANS ŠPORT 2.3 16V NOVOST ! od sedaj ogled tudi v NAJvečjem avto HiFi salonu z NAJvečjo izbiro Celovška 280, Ljubljana, tel.: 061/15-97-200, 15-90-449 BX 15 TGE, letnik 90. registriran do 4/95. rdeče barve, prodam za 10.800 DEM. « 061 823-628. t-308985-72 AX ALLURE, letnik 92/8, 33.000 km. črn. prodam. « 066 55-756. 1-502038-72 AX 11, letnik 89. 70000 km. bež barve, prodam. 061 373-092 ali 0609 624-225 t-502051-72 CITROEN BX 1.9 RD. Diesel, Caravan. kovinske barve, letnik 87, prodam. « 061 741-188.1-502054-72 AX DIESEL, letnik 1993. prvi lastnik, registriran celo leto, prodam. «061 271-207. t-802931-72 VISO 11 RE, letnik 85. rdeče barve. reg. 3/9, prodam. « 061-486-637. 1-901798-72 CITROEN BX, letnik 1988. 88200 km. dodatno opremljen, prodam za 7900 DEM. « 061-654-393. 1-950866-72 fiat FIAT TIPO 1,4 SX, letnik 1993. 40.000 km. dodatno opremljen, prodam. « 061 371-861. « 061 13-73-581. 1-202840-73 LANCIA DEDRA 2.000 turbo. letnik 1991. rdeče barve, prodam. «061 371-733. (-202873-73 FIAT TIPO i .4. srebrno kovinske barve, letnik 90. prodam za 12.200 DEM. « 061 823-628. f-308986-73 UNO 45 S, letnik 91. temnozelen, tri vrata, ugodno prodam. « 061 1684-050. 1-309003-73 TIPO 1,4, I. 90. kovinsko siv, ugodno prodam. 061 1684-112. t-309007-73 FIAT TIPO 1,6, letnik 93, prodam. « 061 373-406. t-309023-73 OPEL CALIBRA turbo 4x4. model 1994. 18.000 km. dodatno opre-mlen. prodam. « 0608 78-218. t-202899-77 NAJNOVEJŠA astra GL. GLS. freebay, šport, letnik 95. najugodnejše prodam. « 067 25-444. 1-202917-77 OPEL OMEGA 2.3 TD. inter- cooler. karavan, letnik 92. 67.000 km. prodam ali menjam. « 061 50-749. t-202921-77 CALIBRA 20 16 V. letnik 92, vsa oprema, klima, prodam. « 061 373-982. t-308971-77 OPEL ASTRA karavan club 1.8 i, 90 KM, letnik september 92. bel, temna stekla. ABS, el. stekla, servo volan, centralno zaklepanje, prodam za 20.000 DEM. « 061 793-363. f-308981-77 OPEL ASTRA 1,4, 82 km, pet vrat. modre barve, prodam za 21.000 DEM. « 061 823-628. t-308987-77 ASTRO 1,4 IGL, I. 1992. belo, 5 V. prodam za 18.900 DEM. « 061 1684-112. 1-309005-77 CORSO 1,2 SWING, 3 v, i 1994. črno, novo. prodam za 16.900 DEM. «061 1684-112. t-309006-77 NAJNOVEJŠA corsa city swing. joy. šport, letnik 95. najugodnejše prodam. « 067 25-444. f-401955-77 FIAT croma TD. klima, usnje, za 23.100 DEM. « 061 621-836 ali «061 711-354. 1-901792-73 UNO 1.0 i.e. 3V tire 12.690 DEM, UNO 1.0 i.e. 3V start 12.990 DEM, UNO 1.0 i.e. 5V start 13.490 DEM, TIPO 1.6 SX z klimo 17.990 DEM, LANCIA Y 10 1.1. kat 13.990 DEM. MONTANA d.o.o., Celovška 135, Ljubljana, « 061 159-30-30, «0609 615-648. t-950882-73 ford FIESTO 1,4, i. 5/91. 3 v. 5 p. rdeč. 37.000 km. garažiran. dodatno opremljeno, prodam za 14.500 DEM. «061 140-77-44. 1-202887-88 FORD escort 1,8. letnik 92. prodam za 20.000 DEM. « 065 71-202. i-308965-88 FIESTA 1.1 boston, letnik 12/92, modra, garažirana, prvi lastnik, prodam. «061 882-998. t-308988-88 FORD ORION GHIA 1.8 di esel. 1. 91, 50.000 km. prvi lastnik, ugodno prodam. « 061 647-690. 1-309013-88 ESCORD 1.8 ghia. karavan, ?. dodatno opremo, prodam. « 061 263-814. 1-309018-88 FORD MONDEO 2.0 16V ghia. letnik 93. veliko dodatne opreme. prodam. « 061 552-941. t-401918-88 PAV KA I ramo m mmm Fiesta 1,31 Windsor 3 vr. 21.270 2x airbag, temna stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel deljivi zadnji sedeži, obratomer, sredinska konzola Escort l,6i 16V Explorer 5 vr. 29.530 2x airbag, temna stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel servo volan, deljivi zadnji sedeži, obratomer, sredinska konzola meglenke, spoiler na zadku, športni sedeži, usnjen volan Escort l,8i 16V Ghia 5 vr. 31.600 2x airbag, temna stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel servo volan, deljivi zadnji sedeži, obratomer, sredinska konzola višinsko nastavljiv sedež, vzglavniki zadaj, sredinsko naslonjalo za roko zadaj, nastavljiv volan, armaturna plošča z imitacijo lesa Mondeo l,8i 16V GLX 5 vr. 37.460 2x airbag, klima, temna stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel spredaj, servo volan, deljivi zadnji sedeži, el. nastavljiva zunanja ogledala, višinsko nastavljiv sedež, sredinsko naslonjalo za roko spredaj in zadaj, vzglavniki zadaj Mondeo 2,0i 16V Ghia 5 vr. 48.470 2x airbag, klima, temna stekla, centralno zaklepanje, el. pomik stekel spredaj, servo volan, deljivi zadnji sedeži, el. nastavljiva zunanja ogledala, višinsko nastavljiv sedež, sredinsko naslonjalo za roko spredaj in zadaj, vzglavniki zadaj, ABS/TCS, varnostni grafični monitor, meglenke, kovinska barva Do konca meseca marca ugodni popusti NAJCENEJE! Qaiaox-i /MBEff? CINOUECENTO1 i.e. cat, Oprema: zatemnjena stekla, desno ogledalo, ura, zadnji brisalec, varnostni - ' pasovi zadaj, pet prestav, deljiva klop,/ja “\ elektronski vbrizg goriva, katalizator V-. PUNTO 55 S i.e.cat. Oprema: zatemnjena stekla, desno ogietteto, ura, zadnji brisalec, varnosti« pasovi zadaj, pet prestav, elektronski vbrizg goriva, katalizator THEMfi 2.0 16V IS i.e. col. 37.999 filffl 33 1.7 16V i.e. cot. 23.990 VSA VOZILA V ZALOGI!!iSERVIS, GARANCIJA 1 LETO ZAGOTOVLJENA! V CENO SO VRAČUNANI VSI DODATKI, PRAV TAKO TUDI DAVEK. Delovni čas: od 9.00 do 17.00. soboto od 9.00 do 13.00 j MIROX d.o.o.. Tržaška 1 32, 61000 Ljubljana Tel.: 061/267-688,061/267-746 DEM po prodajnem podjetniškem tečaju nove LB d.d. _ GOLF cabriolet 1.8.. star tri mesece. prodam ali zamenjam. « 061 1272-494. t-802921-74 japonski avtomobili MAZDO 323 1.3 i sedan. 1. 8/ 1990, 76 000 km. kovinsko modre barve. prodam. 069 81-444. t-202833-75 HONDA acord, letnik 91. dodatna oprema, ugodno prodam. « 061 738-523. f-202861-75 NISSAN SUNNY 1.4 SLX. limuzina. letnik 1991, nova oblika, prodam. « 061 16-84-050. t-202872-75 MITSUBISHI galant 2000 GTI 16 v. 4 WD. 4 WS. letnik 90, lepo ohranjen. prodam. « 061 579-331. t-308980-75 MAZDO 626 Manuel. 1. 1983. brez papirjev, prodam. flP 066 68-251. t-308984-75 SUBARU JUSTY 1.2 4 wd. avtomatik. lepo ohranjen. 42.000 km, letnik 89. prodam. « 061 129-10-14, zvečer. t-309019-75 SUZUKI SAMURAY 1.3 LXE. letnik 93, — mehka streha - dodatno opremljen, prodam. « 065 71-836. t-502053-75 DAIHATSU charade, 1. 8/92, rdeč, ohranjen, garažiran. 18.000 km. prodam za 11.500 DEM. «061 331-040 1-802892-75 kombi RENAULT trefic T 11000 D. furgon, letnik 1990. prvi lastnik. 100.000 km. cena 18.700 DEM. prodam. « 061 611 -022. pt-401914-89 ODSTOPIM leasing za kombi MB 208 D. letnik 1991. 8 + 1. polog 11.000 DEM in vsak mesec 609 DEM. Kompletna cena 25.000 DEM. «061 455-342. (-802912-89 NOVA ASTRA (karavan limuzina hatchback) zelo ugodno naprodaj. « 061 553-357. « 061 555-619. t-309012-77 CALIBRO 4x4 turbo, prvi lastnik. nepoškodovano, prodam. « 061 129-16-12 ali « 0609 613-955. 1-309020-77 OPEL CORSO 1.2 GL, letnik 90. reg. do okt. 95. prodam za 10.700 DEM. « 061 851-107 t-401926-77 OPEL VECTRA 1,8 IGLS di- amond, I. 93, ABS, z vso opremo. 23.000 km, naprodaj. « 061 313-444. 1-401935-77 OPEL OMEGA 2.0 i. karavan, letnik 89. ABS. prodam za 14.900 DEM. « 061 445-584. « 061 159K 106 t-802927-77 renault BEL R 4 GTL. 1. 86. reg. do 5/95 prodam za 1.800 DEM. « 064 81-065 Vida. « 064 861-441 int. 23-60. t-202814-78 BEL R 4 GTL. I. 86, reg. do 5/95 prodam za 1.800 DEM. 064 81 -065 Vida. « 064 861-441 int. 23-60. t-202841-78 RENAULT 5 campus. letnik 1993. prodam za 11.000 DEM. «061 812-002. t-202848-78 RENAULT 21, 5 vrat. letnik 1991. prodam. « 061 751-427. t-202855-78 RENAULT 19 1.4 RT. 5 vrat. star 15 mesecev, lepo opremljen, prodam .« 064 631 -018. t-202864-78 R 19 RT 1.8 i. 115 KM. letnik 6/94. prodam. « 065 72-958. t-202869-78 R 4 (katrca) 1. 91. dobro ohranjen, prev. 61.000 km. prodam. Kosanec Bojan Za vasjo 28. Ljubljana. t-308949-78 R 5 CAMPUS letnik 9/92. bele barve, 5V. 23.000 km. prodam. « 067 24-745. t-308958-78 RENAULT 4 GTL, letnik 87, sinje modre barve, lepo ohranjen, prodam. « 061 612-158. t-308976-78 R 5 CAMPUS, letnik 90. 5 V. rdeč. reg. do marca 1996. z dodatno opremo, prodam. «* 061 712-152. t-308998-78 R 5 CAMPUS 3V. rdeč. 1.91. prodam. 061 1684-112. t-309004-78 R 25 TX 2000 i. letnik 90. kovinske barve, prodam. Cena po dogovoru. « 065 85-352. t-309046-78 R 5, letnik 91, prodam ali zamenjam z doplačilom za Škodo Forman. « 066 35-323 zvečer. t-401908-78 RENAULT 5 campus 3V, 19.000 km. letnik 93. registriran do 3/96. prodam za 11.200 DEM. « 061 723-011 t-401916-78 RENAULT 11 GTL. rdeče barve. 61.000 km. 1. 6/1988. prodam za 8.500 DEM. « 061 753-310. t-502052-78 R 5 C, 5 V, letnik 11/92, prevoženih 29.000 km. 1. lastnik, garažiran. pro- dam. « 061 378-706, služba. « 061 441-725. doma t-802890-78 CLIO 1,4 RT, star 9 mesecev, 21.000 km. kot nov. maksimalna oprema. prodam. « 0609 627-310. t-802906-78 R 5 TOP FUN, I. 93. 5 v., toni-rana stekla, bel. odlično ohranjen, prodam. « 069 81-186. « 061 1685-148. t-802919-78 škoda ŠKODO favorit 136L.I.90. 12.000 km. zelo ohranjeno, prodam za 7.500 DEM. 064 50-549. 1-202*60-87 ŠKODO FAVORIT GLX. prva reg. 93/7. 28.000 km. prvi lastnik, prodam. «7 064 325-411. t-401915-87 ŠKODO FAVORIT, 91/3. do datno opremljeno, prvi lastnik, dobro ohranjeno, prodam. « 061 15-95-442. t-502018-87 ŠKODO FAVORIT LX. letnik 93. prvi lastnik, garažirano. 35000 km. reg. do 2/96, prodam. « 061 874-149 1-502056-87 ŠKODO favorit 135 L. I. 92/11. 42.000 km, prvi lastnik, garažirano, rdečo, prodam. « 064 328-129. t-802928-87 ŠKODO favorit GLX. letnik 1993. prevoženih 9.000 km. prodam. « 065 48-452. t-901811-87 zastava YUGO 45, letnik 1989. ugodno prodam. «“ 061 577-915. Mojca. t-202834-79 126 P, letnik 78. reg. 3/96. odlično ohranjen, vedno garažiran. prodam. «061 262-676. t-502025-79 P 126.1. 1982, prvi lastnik, registriran do 3/1996, prodam. « 061 1599-811. v soboto « 0&6 67-464. 1-802936-79 126 P, letnik 85, registriran do 10/ 95. 48000 km. prodam za 1.100 DEM. «061-226-627. f-901810-79 ostala motorna vozila LANDROVER discovery V8i. letnik 94, črne barve, klima in druga dodatna oprema, prodam ali zamenjam. « 061 59-973 ali «0609 621- 056. pt-202780-80 PORSCHE 911 carrera 2. letnik 10/1991, ugodno prodam. « 0609 614-750. t-202828-80 PEUGEOT 505 TD. motor v okvari — odmična gred. prodam za 2.000 DEM. « 066 68-251. 1-202842-80 VOLVO 460, letnik 5/1991, 90.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. « 066 746-220.1-202862-80 AUDI 80 2,0 iE. 115 KM. klima. ABS. 46.000 km. dodatno opremljen. 1. 1993. prodam. « 061 315-027. t-202882-80 PEUGEOT GR TD. letnik 93, prodam ali menjam za cenejše vozilo. «061 129-10-14. 1-202890-80 PEUGEOT 205 GR 1,6 letnik 88, 85.000 km. prodam. « 067 78-299. t-308970-80 PEUGEOT 605 SRI. 1. 92. 80.000 km. dodatna oprema, prodam. « 065 24-008 po 18. uri. t-308990-80 AUDI 90 2.0, letnik 90, z opremo. prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. «061 1374-110 in «061 442-809. t-309017-80 VOLVO 940 GL karavan, letnik 91. prodam. « 062 29-521. t-309024-80 AUDI 100 2.3 E, letnik 91. registriran do novembra, srebrn, ugodno prodam. «061 552-941 t-401917-80 SAAB 9000 2,3 16V, letnik 91, odlično ohranjen, prodam. flC 061 552-941. 1-401919-80 AUDI 100, letnik 91. bel. prodam za 24.500 DEM. « 0609 617-000. (-401923-80 AUDI 80 2.0, črn. 1. 1993.41.000 km. vsa oprema rezen ABS in klime. «061 319-681. (-401925-80 AUDI 80 2.0 115 KM. letnik 93, ABS, klima, oprema, cena 32.000 DEM. « 061 315-027. (-401943-80 PEUGEOT 405 GL. magnum, letnik 1993, 53.000 km, prodam. « 061 777-850. t-502011-80 AUDI 80, letnik 91, ugodno prodam. « 061 574-843. (-502039-80 PEUGEOT 205 grecn/SX. 1. 91. 35.000 km. z vso dodatno opremo, ohranjen, prodam. « 061 486-533. (-700783-80 CtASSIC MARKETING- I jiihlj:iil:i. (06 I ) .5-*5 661, f;tx: 5-41 K8S UGODNO PONT1AC TRANS ŠPORT 23 16V, 3-8 V6 AKCIJSKA prodaja FIAT CINQUECENTO 900 i. e. cat FIAT TIPO 1.7 DS (I. 92> 14.990 DEM RABIJENA VOZILA MOŽNA MELTSJAVA RABIJENO ZA RABLJENO - KREDIT LEASING OPBLOMBOA 2J3 TP (I. 91) 22.000 DEM AUDI 10Q 2.3 E d- 91) 26.900 DEM PONTIAC TRANS ŠPORT 3800 SB (1. 94) 44.000 DEM PASSAT OT 060 SYNCRO O. 92> far. 30.000 DEM 18.9 JO DEM OPBLOMBOA 2.0 i <1, 91) LANCIA PBPRA <1. 89) 19.500 DEM od 15.900 DEM Avtomobili na zalogi. PLAČAŠ - ODPELJEŠ. Unulnc ur«- vsak dan od 9 - 13 in 14 - 17, sobota 9 - GOODfYEAU Pooblaščeni zastopnik in distributer: d.o.o. Jana Husa la. Ljubljana, Telefon: (061) 140 30 61. 140 32 30. Telefa.x: lOftl ) 140 21 5 3 L V/; /:7 • AVTO RAJH, Ljutomer, (069)81 -560 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d.o.o., (069) 21 -444 • AVTOMATERIAL ILIRIJA, Ilirska bistrica, (067) 81 -565 • AVTOOPREMA BOLTEZ Kranj, (064) 331 -639 • AVTOSPORT d.o.o., Prvačina, (065) 21 -370 • AVTOSTIL RAKEK, (061) ... .........A (0608; or, (062) 32-314 SITAR PNEUMATIC CENTER Kamnik, (061) 814-743 • ŠPAN d.o.o. Brezovica pri Ljubljani, (061) 654-503 • TKAVC FRANC Nazarje, (063) 831-237 • irje, (063) t VULKANIZERSTVO HRVATIC Pivka. (067) 52-026 • -------------------------- hnika • TKAVC FR VULKANIZ_____________ , VULKANIZERSTVO JERŠINOVIC Vrhnika • >701-151 • B&M UNETIČ Krško, (0608) 21-407 * CIZERL d.o.o. Maribor, (062) 32-314 • ČOP d.o.o. Jesenice, (064) 84-366 • ILBI d.o.o. Brežice, (0608) 64-704 (068) 324-361 • MALI ANTON Črnomelj, (068) 51 -297 VULKANIZERSTVO ZORMAN • (061) 753-111 VULKANIZERSTVO VIDIC Novo mesto • eij, (068) • MIGREM d.o.o.Mengeš, (061) 737-289 • OVEN d.o.o. Ljubljana, (061) 185-16-18 Gornja Radgona (069) 61 -820 ŽIVČEC JOŽE Maribor, (062) 100-384 • PO ZELO UGODNO CENI vam nudimo vozila volksvvagen, golf 2.0 GTI, nudimo vam tudi fiat punto 55 S, 75 SX, maruti, alfa romeo 1451.6, škoda, mercedes. Možen leasing in kredit. KENTAX, Tržaška c. 393, «061 12-32-563. 1-600802*80 CORDOBO 1.8 GLX. staro 8 me-secev. 19.000 km. ugodno prodam. « 0609 627-310 (-802907-80 PEUGEOT205XR.l 89. 120.000 km. reg. do julij 95. prodam za 9.200 DEM. « 061 316-646. « 061 264-734 (-802914-80 PEUGEOT 106 XN, letnik av gust 92. prodam. 061 453-459 ali 068 83-502. (-802920-80 VVARTBURG karavan, 1. 90. prevoženih 100.000 km. prodam za 280.000'SIT. « 0609 624-792. (-802925-80 VOLVO 144 S, Oldtimer. brezhiben, široke gume. prodam najboljšemu ponudniku. « 061 225-187 (-802937-80 AUDI 80 coupe 2.3 E. letnik 89. mnogo dodatne opreme, odlično ohranjen. prodam. «“ 061-15-99-772. t-901718-80 VW PASSAT TD intercooler. letnik 5/90. prevoženih 80.000 km. prodam. « 061 772-090. (-901804-80 PEUGEOT 106 XR, letnik 26.3.93, temno moder, ohranjen, prvi lastnik, prodam. « 061-1429-343 (-901809-80 CHEVROLET beretta 2.3 GTZ coupe. bele barve, star 10 mesecev z vso opremo, prodam. « 061-621-603. (-950877-80 garaže GARAŽO, v garažni hiši na Ambroževem trgu. prodam. « 061 317-285. (-309029-83 KLETNO garažo v Ljubljani. Pot na Fužine, prodam. «* 061 318-492. (-502032-83 tov. vozila in prikolice MERCEDES 13 - 17. letnik 1985. obnovljen, redno vzdrževan, carinsko opremljen, keson 6,20 m, prodam. « 061 212-465. pt-202908-85 GLASBILA prodam HARMONIKO diatonično. Franc PodgorSck. MengeS prodam <*■ 061-773-374 1-901799-10» dobi HONORARNO ali redno zaposlimo monterja centralne kurjave. « 061 346-725 ali 340-769. • pt-202267-00 IŠČEM kvalificirano, urejeno prodajalko za prodajo spodnjega perila v centru Ljubljane (honorarna ali redna zaposlitev). Informacije po « 061 651-238. po 19. uri. pt-202688-130 REDNO ZAPOSLIMO 5 KV mizarjev z delovno prakso ali priučenih mizarjev z najmanj petletno delovno prakso. OD po dogovoru. Prijave po « 064 47-117, Od 8. - 19. ure, vsak dan razen nedelje. pt-2027#4-i30 DELO DOBI redno ali honorar-no prodajalec z znanjem napenjanja teniških loparjev. « 064 241-770. pt'202817-130 DEKLE z izkušnjami v strežbi dobi redno ali honorarno delo v pizzeriji. « 061 482-638, od 18. ure dalje. (-202818-130 IŠČEM dekle za delo v lokalu, honorarno. « 061 262-958 ali 129-17-13. (-202820-130 REDNO ZAPOSLIM pohištvenega mizarja. Dober OD. Poskusno delo 30 dni. ., LJUBLJANA, Parmova 37, 61000 Ljubljana objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega dobavitelja za nabavo informacijske tehnologije 1. Predmet razpisa je nabava informacijske tehnologije: 1.1. osebni računalnik (PC) osnovna plošča 486 VLB CPU 486 DX2-66 Mhz Intel 8 MB RAM 72 pin trdi disk Ouantum 300 MB mehki disk 1.44 MB VGA VLB 32p 1 MB upg. kontroler kombi VLB monitor Philips 14Color 4 CM4279/20T (14A) tipkovnica Chery SLO ohišje Mini Tovver 200 W silent miška, podloga ethernet 3Com (kombinirana) zaslonski filter DOS 6.2 Windows 3.11 Količina: 54 kosov 1.2. mrežni strežnik osnovna plošča 486 VLB CPU 486DX2-66Mhz Intel 16 MB'RAM 72pin kontroler SCSI Adaptec trdi disk SCSI 1GB mehki disk 1.44Mb l/O kartica 16550 VGA grafična kartica 512KB CD ROM monitor Philips VGA Mono ohišje Tovver 200W tipkovnica Chery SLO Ethernet 3Com (kombinirana) neprekinjeno napajanje 1200W DOS 6.2 Količina: 13 kosov 1.3. Novell NetVVare 4.01 a) 5 uporabnikov 6 kosov b) 10 uporabnikov 7 kosov c) 25 uporabnikov 6 kosov 2. Terminski plan dobave 2.1. dobava: 10 dni po sklenitvi pogodbe 24 kosov iz točke 1 (PC) 4 kosov iz točke 2 (Šerver) 6 kosov iz točke 3 (Novell) 3xa; 2xb; 1xc 2.2. dobava: po dogovoru 10 kosov iz točke 1 (PC) 3 kosov iz točke 2 (Šerver) 5 kosov iz točke 3 (Novell) 1xa; 2xb; 2xc 2.3. dobava: po dogovoru 10 kosov iz točke 1 (PC) 3 kosov iz točke 2 (Server) 4 kosov iz točke 3 (Novell) 1xa; txb; 2xc 2.4. dobava: po dogovoru 10 kosov iz točke 1 (PC) 3 kosov iz točke 2 (Šerver) 4 kosov iz točke 3 (Novell) 1xa; 2xb; 1xc 3. Ponudba mora vključevati podatke o garanciji in servisu opreme ter znesek in plačilne pogoje. 4. Servisiranje in druge posege na kupljeni opremi lahko opravijo pooblaščeni delavci Ferspeda tudi med garancijo. 5. Rok za sprejem ponudb je 10 dni po objavi v dnevniku DELO priporočeno na naslov: SZ FERSPED, p.o., LJUBLJANA, Parmova 37, 61000 LJUBLJANA. 6. Ponudbe naj bodo v zaprti ovojnici, opremljene z oznako: »ne odpirati — ponudba za javni razpis«. ‘7. O dnevu javnega odpiranja ponudb bodo vsi ponudniki obveščeni s priporočenim pismom. 8. Merila za izbiro dobaviteljev so: cena, plačilni pogoji, kakovost, servis, poslovne reference. 9. Vsa dodatna pojasnila dobite po tel.: 067/42-066 (g. Lakota). 10. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v tednu dni po odpiranju ponudb. 11. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nikogar izmed ponudnikov. 13339 PAPIRNICA VEVČE, d. o. o. VEVŠKA CESTA 52 61260 LJUBLJANA-POLJE Prodamo ali oddamo upravno zgradbo Papirnice Vevče. Prostori so primerni za pisarne ali učilnice. Mogoč je nakup oziroma najem celotne zgradbe ali posameznih delov. Neto površina je okoli 2.200 m2. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 061/485 535, int. 335 (Ana Selan). 13337 mmcmmmm K sodelovanju vabimo ustvarjalne, ambiciozne in komunikativne sodelavce 1. vodja trženja v Ljubljani za organiziranje in izvajanje prodaje 2. samostojnega prodajnega inženirja za prodajo celovitih rešitev informacijskih sistemov 3. prodajnega inženirja, za pomoč pri prodaji PC opreme 4. tajnice oddelka Pričakujemo: za sodelavce pod 12., in 3., da imate višjo izobrazbo, aktivno obvladate enega od svetovnih jezikov, da poznate informacijske tehnologije in prodajne tehnike in da imate vozniški izpit; za sodelavko pod 4., da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali administrativne smeri in da zna uporabljati računalniška orodja za obvladovanje pisarniškega poslovanja. Pisne ponudbe z dokazili o usposobljenosti in življenjepisom pošljite v 8 dneh na naš naslov: MDS Informacijski inženiring, p.o., Parmova 14, 61116 Ljubljana, p.p. 6, telefon: 061/131 83 44 h.c., faks: 061/132 01 59 INTERDOM, Podjetje za posredovanje in tržne komunikacije d.o.o. Kolodvorska 7, Ljubljana po pooblastilu imetnika pravice uporabe MERCATOR MEDNARODNA TRGOVINA D.D., Dunajska cesta 107, Ljubljana objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin: DVEH OPREMLJENIH POČITNIŠKIH APARTMAJEV št. 81 in 82 v objektu Dom na Krvavcu, stoječem na pare. št. 1038/26, 1038/2 in 1038/3, k.o. Senturška gora, vsak površine 28.10 m2. Nepremičnini sta naprodaj ločeno. Izklicna cena za vsako nepremičnino skupaj z opremo znaša 1.100 DEM/m2 , p( v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo varščino v višini 10% oa izklicne cene na žiro račun prodajalca MERCATOR MEDNARODNA TRGOVINA D.D., Dunajska cesta 107, Ljubljana, št. 50105-601 -37581, s pripisom »za javno dražbo«, najkasneje dva dni pred dnevom razpisane dražbe. Dražitelj mora pred začetkom javne dražbe dražbeni komisiji predložiti dokazilo o plačilu varščine. Predstavniki in pooblaščenci pravnih oseb se morajo pred dražbo izkazati z izpiskom iz sodnega registra in pooblastilom, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. Uspešni dražitelj mora skleniti s prodajalcem kupoprodajno pogodbo v 8 dneh od dneva uspešno izdražene nepremičnine in poravnati celotno kupnino v 8 dneh po prejemu soglasja Agencije za privatizacijo Republike Slovenije za sklenitev kupoprodajne pogodbe, sicer prodajalec zadrži varščino in odstopi od sklenjene Kupoprodajne pogodbe. Kupcem se vplačana varščina všteje v kupnino, neuspešnim dražiteljem pa vrne brez obresti najkasneje v 3 aneh po dražbi. Prometni davek in stroške prenosa lastništva plača kupec. Dražba bo potekala po načelu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak prodajalec ne bo upošteval. Dražba bo 14. aprila 1995, ob 10. uri v prostorih pooblaščenca INTERDOM, Podjetje za posredovanje in tržne komunikacije d.o.o., Kolodvorska 7, Ljubljana. Za druge informacije in dogovore glede ogleda se obrnite na INTERDOM d.o.o., Tavčarjeva 6, Ljubljana, tel. 061/312-254 ali 317-285. Simotisk, d.o.o., Koprska 106 d, 61000 Ljubljana zaposli OFFSET TISKARJA za kakovostno delo na stroju ROLAND B-2. Nudimo ustrezno plačo. Vaše cenjene prijave pričakujemo v 8 dneh na gornji naslov. 13328 m m-E-Blagovnica Bežigrad, d.o.o., Ljubljana, Dunajska 49, razpisuje prosto delovno mesto pomočnika vodje O. E. Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - V. stopnja strokovne izobrazbe trgovske, ekonomske ali komercialne usmeritve - delovne izkušnje v trgovini - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejeti odločitvi. 13366 IMP DVIGALO Industrija dvigalnih naprav, p.o., Pot k sejmišču 32, 61231 Ljubljana Črnuče po sklepu delavskega sveta razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - najmanj tri leta delovnih izkušenj - da je pri dosedanjem delu pokazal uspeh pri vodenju - da ni vodil podjetja ali organizacije združenega dela, proti kateri je bil začet stečajni postopek - da predloži program dela za naslednji mandat Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 13340 IŠČEMO ponudnike za opravljanje storitev UPRAVLJANJA POSLOVNIH PROSTOROV V LJUBLJANI Prijave pošljite na naslov: ZOP MANAGEMENT CONSULTING d.o.o. 61000 Ljubljana, Dunajska 106, Slovenija, telefon:/06]/l 6-81 169 telefaks 061/16 83-106 ••rtV c|ill ZBIRAMO PONUDBE za sistem PC-blagajn (scanner) za vse naše poslovalnice po Sloveniji. Prosimo vas, da ponudbe s priloženimi katalogi pošljete na naš naslov: dm drogerie markt d.o.o., Šmartinska 152 g, 61000 LJUBLJANA, telefon: 061/1405-015 m essies "ODPRTA VRATA" MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 - Cekinov grad, Ljubljana, 29.-30. marec 1995 od 9.°" - I7.00 ure V dnevih odprtih vrat sl boste ogledali prikaz praktičnih rešitev za boljše poslovno odločanje s sledečo vsebino: • kdaj m kako vključiti Unix strežnik v okolje Novell Netu/are • kako m zakaj dodati strežnik Netivare ali Windows NT v okolje Unix • kako dosegati podatke na različnih sistemih • kako omogočiti uporabo tiskalnikov iz različnih operacijskih sistemov Prikazali vam bomo nadzor in upravljanje kompleksnega informacijskega sistema, ki ga sestavljajo različni proizvajalci (HP, IBM, Digitalj, na katerih tečejo različni operacijski sistemi (HP-UX, MVS, VMS, Net\Vare). Zelo zanimiv je modul, ki omogoča nadzorovano distribucijo programske opreme z enega mesta (tudi v PC okolje). Razvojna orodja, ki delujejo v okolju Umx. Rešitve CAD (Computer Aided Design) na delovni postaji in emulacijo okolij MS-DOS m MS Windou>s na sistemu HP-UX. Novosti Heivlett-Packarda s področja poslovnih sistemov, osebnih računalnikov, tiskalnikov m druge zunanje opreme. VLJUDNO VABLJENI! $$0 HKRMSS PLUS Viitltoriml i Ditlriliiitoi i •f« • Ilirija Razvoj, proizvodnja in trženje kozmetičnih izdelkov, d.o.o. Tržaška c. 40, LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA V DOMAČI PRODAJI Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - poznavanje dela na računalniku • - 2 leti delovnih izkušenj 2. ANALITIKA POSLOVANJA Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri - poznavanje dela na računalniku - znanje tujega jezika - lahko pripravnik „ 3. SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA ANALITIKA Pogoji: - višja ali srednja izobrazba družboslovne smeri - poznavanje dela na računalniku - 2 leti delovnih izkušenj 4. TAJNICE Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri - poznavanje dela na računalniku - znanje tujega jezika - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Župančičeva 3, LJUBLJANA Ali.iščete delo v zanimivem in dinamičnem okolju, ki omogoča osebni razvoj in dodatno strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini? K sodelovanju vabimo predvsem diplomirane pravnike ali diplomirane ekonomiste z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, znanjem svetovnega jezika in poznavanjem dela z osebnim računalnikom, ki bodo SODELOVALI IN SVETOVALI NA PODROČJU: 1. VODENJA PRORAČUNSKE INŠPEKCIJE 2. DAVČNEGA SISTEMA 3. DEVIZNE KONTROLE - INŠPEKTORJI 4. PRORAČUNSKE KONTROLE - INŠPEKTORJI 5. STROKOVNIH DEL NA MREŽNIH SISTEMIH NOVELL, BAZ PODATKOV SQL, OPERACIJSKIH SISTEMIH WINDOWS IN UNIX (visoka izobrazba družboslovne ali tehnične smeri) Z izbranimi kandidati bomo sklenili razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje po Zakonu o delavcih v državnih organih. Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. 13321 DELO W\ SIEMENS NIXDORF IV.. U. Sl Informacijski inženiring d.o.o Stegne 21 SLO-61000 Ljubljana vabi k sodelovanju ORGANIZATORJE PROGRAMERJE za delo na področju razvoja trgovinskih aplikacij na računalnikih SIEMENS-NlXDORF v programskih jezikih: COBOL in C v okolju UNIX, DOS Od kandidatov pričakujemo: • najmanj 2 leti programerskih izkušeiij • domiselno ustvarjalnost • ustrezno visoko ali višjo izobrazbo • aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Pričakujemo vas v dinamičnem teamu. ki vam zagotavlja dobre delovne pogoje, nadaljne strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj z ustreznimi dokazili pošljite v X dneh na naslovr: MAiS d.o.o Informacijski inženiring Stegne 21 61000 LJUBLJANA Podrobnejše informacije dobite v tajništvu podjetja, tel.: 1599-370 ČISTILEC ZRAKA "SANY0" Hp takojšnja POMOČ ZA ASTMATIKE IN ALERGIKE Aktivni čistilec zraka "SANTO" zanesljivo odstrani prah, cigaretni vonj, pelod ter neprijetne vonjave. Je majhen, ekonomičen, elektronsko krmiljen, z zelo učinkovitimi aktivnimi filtri. Priporočljiv je predvsem za bolnike s kroničnimi vnetji dihalnih poti ter okolja z onesnaženim zrakom. Je idealen za stanovanjske prostore, pisarne, sejne sobe in zdravniške ordinacije. «030333 © EXPORT1MPOHT D.D. Ekskluzivni uvoznik za Slovenijo: JADRAN EXPORTIMPORT D.D. SEŽANA Tel.: 067/31-841 Faks: 067/31-695 vedno v središču dogajanj OPREMA Proizv. in trg. podjetje KOČEVJE, Tomšičeva 13 »v stečaju« Stečajni upravitelj stečajnega dolžnika OPREMA Kočevje »v stečaju« na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Ljubljana, opr. štev. St 8/94 z dne 13. 3. in 15. 3. 1995 objavlja POZIV ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB, in sicer: 1/A GOSTINSKI OBJEKT MOTEL JEZERO neto površine 644,02 m2, ki leži na pare. štev. 656/2 - poslovna stavba 512,00 m2, vpisano pri vi. štev. 1772, k. o. Kočevje, Rudnik štev. 18, z gostinsko - hotelsko opremo, s pare. štev. 664/3 - dvorišče površine 723 m2, z nadstreškom pred objektom površine 215,36 m2 ter pomožnimi prostori površine 59 m2, pare. štev. 656/10 - parkirišče površine 951 m2 ter plinska postaja površine 15 m2, pare. štev. 658/2 - zelenica površine 210 m2, vse vpisano pri vi. štev. 1170, k. o. Kočevje, za izklicno ceno 550.000,00 DEM. 1/B. Parcelna številka 664/1 parkirišče površine 776 m2, pare. št. 664/2 - gospodarsko poslopje 16 m2 in parkirišče površine 1693 m2, za izklicno ceno 99.229,00 DEM. 2. Poslovni objekt Kinodvorana Šalka vas 4, Kočevje, ki je na pare. št. 586/1 - poslovna stavba površine 419 m2 (neto površina 431,36 m2) in dvorišče pare. št. 586/2 površine 1.009 m2, oboje vpisano pri vi. št. 1170, k.o. Kočevje, za izklicno ceno 160.000,00 DEM. Iz prodaje je izvzeto stanovanje v 1. nadstropju, ki meri 61,78 m2. 3. Garsonjera št. 23/tl, površine 37 m2, v Kočevju, Prešernova 9, brez opreme, za izklicno ceno 30.678,00 DEM. 4. Garsonjera št. 27/III, površine 34,53 m2, v Kočevju, Prešernova 9, brez opreme, za izklicno ceno 28.629,00 5. Poslovna hiša neto površine 194,97 m2, stoječe na pare. štev. 1335/1 - poslovna stavba, površine 271 m2 v Kočevju, Tomšičeva 15, z delom dvorišča pare. štev. 1342/1 delno, površine 400 m2, oboje vpisano pri vi. štev. 1169, k. o. Kočevje, brez opreme, za izklicno ceno 80.000,00 DEM. Pogoji: Kupnina v DEM je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Varščino v višini 10% od izklicne cene posamezne nepremičnine v tolarski protivrednosti DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila morajo vplačati ponudniki nepremičnin najkasneje doH. 4. 1995 na žiro račun štev. 51300-690-10558, v korist OPREMA Kočevje, »v stečaju«, z namenom »Varščina za javno dražbo«, z oznako zaporedne številke oz. črke. Varščino bomo uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov prodaje vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 5 dneh. Ponujena cena za nakup nepremičnin mora biti najmanj enaka izklicni ceni. Pisne ponudbe pošljite na naslov prodajalca OPREMA Kočevje, »v stečaju«, Kočevje, Tomšičeva 13, najkasneje do 11. 4. 1995, z oznako »PONUDBA - NE ODPIRAJ!«. Ponudniki oz. njihovi pooblaščenci morajo pred odpiranjem ponudb predložiti dokazilo o vplačilu varščine, fizične osebe pa tudi potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega registra, da imajo sedež v Republiki Sloveniji. ODPIRANJE PISNIH PONUDB bo 12.4.1995 ob 13. uri na sedežu stečajnega dolžnika, v Kočevju, Tomšičeva 13. Pri nakupu nepremičnin po poziciji 1/A in 1/B ima prednost ponudnik, ki je ponudil odkup obeh nepremičnin skupaj in višjo ceno. Pri enaki ponujeni ceni za odkup obeh nepremičnin skupaj ima prednost ponudnik, ki je ponudil boljše plačilne pogoje. Ce ne bo ponudnikov za odkup obeh nepremičnin pod pozicijo 1/A in pod pozicijo 1/B skupaj, ima prednost pri prodaji posamezne nepremičnine pod pozicijo 1/A ali 1/B tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Pri enaki ponujeni ceni za nepremičnino pod pozicijo 1/A ali 1/B ima prednost ponudnik, ki je ponudil boljše plačilne pogoje. Prednost pri nakupu nepremičnin pod pozicijo 2., 3., 4. in 5. ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno. Pri enaki ponujeni ceni ima prednost ponudnik, ki je ponudil boljše plačilne pogoje. Najboljši ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh po odpiranju pisnih ponudb in kupnino plačati najkasneje v 30 dneh po odpiranju pisnih ponudb - če gre za prodajo nepremičnine pod pozicijo 1/A posamično ali skupaj z 1/B oz. v 15 dneh po odpiranju pisnih ponudb, če gre za nepremičnine pod pozicijo 2., 3., 4. in 5., sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa kot skesni-no obdržali. Izročitev in lastništvo posamezne nepremičnine se na kupca prenese po poprejšnjem plačilu celotne kupnine. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, ki so predmet prodaje, uredi kupec na svoje stroške. Kupec objekta pod 5. (objekt Tomšičeva 15 Kočevje) je na lastne stroške dolžan izvesti geodetske izmere dela parcele štev. 1342/1 po skici, ki je sestavni del cenitve. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodni najavi po telefonu 061/851-064, vsak delovni dan od 8.-14. ure, in sicer do dneva, ki velja za zbiranje ponudb. Navedene nepremičnine so naprodaj po načelu »ogledano — kupljeno«. 13369 Javni raziskovalni zavod ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO - ZRMK, LJUBLJANA, Dimičeva 12 razpisuje 1. prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili POMOČNIKA DIREKTORJA ZA POSLOVNE ZADEVE Kandidat mora poiega splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba ekonomske smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom skleniti za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. 2. prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili VODJE SPLOŠNIH SLUŽB Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba pravne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. 3. prosto delovno mesto VODJE RAČUNALNIŠKO INFORMACIJSKEGA CENTRA Pogoji: - najmanj visoka izobrazba tehniške ali naravoslovne smeri - 5 iet ustreznih delovnih izkušenj - aktivno znanje angleškega jezika Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. 4. več prostih delovnih mest DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV GRADBENIŠTVA za sodelovanje pri raziskovanju in preskušanju na področju betonske tehnologije, konstrukcij in geotehnike. Pogoji: - najmanj diploma druge stopnje, lahko tudi pripravnik - veselje do dela v laboratoriju in na terenu - znanje vsaj enega svetovnega jezika Delo bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom 5. prosto delovno mesto DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA KEMIJSKE SMERI za delo v laboratoriju za asfalte in hidroizolacije Pogoji: - najmanj diploma druge stopnje kemijske tehnologije ali kemije - veselje do dela v laboratoriju in na terenu - znanje angleščine ali nemščine. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. 6. prosti delovni mesti GRADBENIH TEHNIKOV za delo v oddelku za geotehniko in prometnice Pogoji: - gradbeni tehnik - veselje do dela na terenu - zaželeno znanje uporabe računalnika. Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. 7. prosto delovno mesto KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v laboratoriju za polimere Pogoji: - kemijski tehnik - pasivno znanje enega svetovnega jezika - zaželeno znanje uporabe računalnika. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO-ZRMK, LJUBLJANA, Dimičeva 12. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 13327 Zdravstveni zavod ZDRAVJE, Smoletova 18, Ljubljana objavlja prosto delovno mesto strokovnega referenta-računovodje Pogoji: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje dela na področju finančno računovodskih zadev — poznavanje dela z računalnikom - 4-mesečno poskusno delo - državljanstvo RS in znanje slovenskega jezika Pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. 13324 LIFT INŽENIRING, d.o.o., Podjetje za inženiring v dvigalogradnji, d.o.o., Šlandrova 2, 61231 Ljubljana Črnuče Zaradi povečanega obsega del vabimo k sodelovanju 1. več PROJEKTANTOV 2. več MONTERJEV 3. SKLADIŠČNIKA Pogoji: pod 1. — VII. stopnja strojne ali elektro smeri — 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit — znanje tujega jezika pod 2. — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri — 1 leto delovnih izkušenj pod 3. — V. ali IV. stopnja kovinske ali elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — izpit za viličarista — znanje za delo z računalniki Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. 13341 1.547.415,00 SIT izklicna cena 45.000. 00 SIT 22.400.00 SIT 14.400.00 SIT 58.500.00 SIT 424.500.00 SIT 36.000. 00 SIT 100.000. 00 SIT 224.000. 00 SIT 25.000. 00 SIT 14.700.00 SIT 4.800,00 SIT 4.800,00 SIT 24.000. 00 SIT 363.200.00 SIT 25.200.00 SIT 100.000. 00 SIT 6.000,00 SIT OKROŽNO SODIŠČE V NOVI GORICI Na podlagi sklepa stečajnega senata v stečajni zadevi zoper stečajnega dolžnika V.S.E., vzdrževanje, strojegradnja in gradbeništvo, d.o.o., Šempeter pri Gorici v stečaju, opr. št. St 4/94 z dne 23. 3. 1995 objavila JAVNO DRAŽBO za prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika po posameznih delih, kot sledi: a) centralno kotlarno z instalacijo na parceli št. 532, k.o. Šempeter, skupne površine 4285 m2 (črpališče mazuta, 4x rezervoar, toplotna postaja z omrežjem, 17x klimatska naprava, toplotna postaja z instalacijo centralne kurjave); gradbeni del — izklicna cena 24.892.427,00 SIT instalacijski del — izklicna cena 13.279.700,00 SIT b) transformatorska in kompresorska postaja na parceli 827/9, k.o. Šempeter, skupne površine 132,50 m2 (oprema TP, naprava za znižanje konice, 4x transformatorji in omrežje komprimiranega zraka, 2x vijačna kompresorja, rezervoar za komprimiran zrak, hladilni stolp); gradbeni del — izklicna cena 6.998.507,60 SIT oprema TP — izklicna cena 5.723.200,00 SIT oprema za komprimiran zrak — izklicna cena 2.816.100,00 SIT Premoženje, navedeno pod a in b, je naprodaj skupaj kot celota. c) drobni inventar (ključi, vrtalni stroji, ročne brusilke, mizarsko orodje, ključavničarsko orodje, mehanično orodje); lzklic,na cena je d) osnovna sredstva: - obratovodska kabina - varilni agregat SA 500 C - varilni aparat - žaga za kovino DAC-300 - električne škarje MM5/2500 - rezalni stroj COMET Zreče - naprava za znižanje el. konice - mostno dvigalo - konzolno hidravlično dvigalo - hidravlično dvigalo GHM 1,25 - peč TEA, 3 kW - peč TEA, 3,5 kW - motokultivator s priključki - proga za mostno dvigalo, 7,5 m, nosilnost 1,51 - jeklenke za tehnične pline - proga za mostno dvigalo, 8 m, nosilnost 11 - hidrofor, 601 Javna dražba bo 26. 4. 1995 ob 8. uri na sedežu sodišča v sobi št. 110/1. Predmeti, navedeni pod točko I. c in d, bodo naprodaj kot celota, torej celotna skupina drobni inventar in celotna skupina osnovna sredstva; če pa ne bo ponudnikov za nakup vseh predmetov skupaj iz posamezne skupine, bo prodaja posameznih predmetov. Natančnejši seznam drobnega inventarja lahko dobijo zainteresirani pri stečajnem upravitelju. Pravico do udeležbe na dražbi imajo fizične in pravne osebe, ki bodo na dražbenem naroku predložile potrdilo, da je bila položena varščina v znesku 10% izklicne cene premoženja, ki ga nameravajo kupiti. Varščino je treba položiti na žiro račun št. 52000-690-90483 pri Agenciji za plačilni promet Nova Gorica, s pripisom »varščina za javno dražbo dne 26. 4. 1995«. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa sklep o vpisu pravne osebe v sodni register. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje in izpisek iz sodnega registra o zastopnikih. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa vrne v 3 dneh brez obresti. Uspeli ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 10 dneh po dražbi in plačati celotno kupnino v 60 dneh po sklenitvi pogodbe (točka I. a in b) oz. v 10 dneh (I. c in d). Kupec prevzame kupljene predmete oz. sredstva v last in posest po plačilu celotne kupnine. Ponudniku, ki ne izpolni katerega od zgoraj navedenih pogojev, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdrži stečajni dolžnik. Predmeti bodo naprodaj po načelu »videno - kupljeno«, prometni davek in stroške demontaže predmetov plača kupec. Ogled predmetov je mogoč po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB premoženja stečajnega dolžnika, in sicer: II. a) proizvodna hala s sanitarnim objektom - proizvodna hala na parceli št. 827/8, k.o. Šempeter, skupne površine 1029 m izklicna cena 26.081.138,00 SIT; - sanitarni objekt na parceli št. 827/5, k.o. Šempeter, v obsegu 35% od celote 309 m2 izklicna cena 3.610.603,50 SIT; b) - skladiščni prostori na parceli št. 827/9, k.o. Šempeter, skupne površine 346,70 m2 izklicna cena 5.436.521,30 SIT; c) nadomestni deli (elektromaterial, vodovodni material, klinasti jermeni, deli za viličarje in tovornjake, ležaji) izklicna cena 9.240.241,00 SIT Informacije o posameznih predmetih, cenilnih zapisnikih in možnostih ogleda daje stečajni upravitelj. Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in predmet ponudbe, plačilne pogoje, overjeni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. potrdilo o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi, ponudbe morajo biti poslane na Okrožno sodišče v Novi Gorici z oznako »prodaja z zbiranjem ponudb, opr. št. St 4/94«. Najugodnejši ponudnik bo izbran v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Vsi predmeti so naprodaj po sistemu »videno - kupljeno«. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 10 dneh po prejemu obvestila o izbiri in v celoti plačati kupnino v dogovorjenem roku. Stečajni upravitelj na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji z nobenim od ponudnikov. OZ ELEKTROVOD INSTALACIJE, Z.O.O., Ljubljana, Devova 5 vabi k sodelovanju 1. RAČUNOVODJO 2. ELEKTRO INŽENIRJA Pogoji: pod 1. - višja ali srednja izobrazba - nad 5 let delov, izkušenj - poznavanje dela s PC računalnikom pod 2: - visoka ali višja izobr. - 3 do 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - znanje nemškega jezika Delovno razmerje bomo sklepali za nedoločen oz. določen čas, s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. 13224 Anonimni alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje? Pokičile nas: 061 451-022 061 13 20 139 061 714 238 ali nam pišite AA-61116 - p. p. 12. PARKS & JET Commerce, d. o. o. 61000 Ljubljane, Gasilska 22 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA Pogoji: - izobrazba ekonom-sko-komercialne smeri, V„ VI. ali VII. stopnja izobrazbe - najmanj 5 let delovnih izkušenj v komer-ciali-prodaja tehnično področje (oprema, stroji, ročna orodja ipd.) - aktivno znanje enega svetovnega jezika - vozniški izpit Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Ponujamo Vam dinamično delo s stimulativno plačo in možnostjo napredovanja. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi. 132430 DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicin- ska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice); za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; - ponoči od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - dispanzer za otroke Center. Ulica Starc pravde 2, tel. 1310-232. 2. Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu« v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18/ leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 110-232. 3. Prebivalci občine Grosuplje - Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 777-039, 0609-624-071. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana. telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - enota Center, Metelkova 9. pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. - Sestrska oskrba in nega bolnika na domu. Inf. na tel.: 0609/613-139 DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Miklošič, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. ZA NOVO OTROCI JO POTREBUJE PRISPEVAJTE PO SVOJIH M0ČEHI Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala Objave o prispevkih preberile v reviji Otrok in družina. NAS KLUB JE MARKETING KLUB! 1. slovenski medijski sejem Vsi časniki in časopisi, vse radijske in televizijske postaje v s i slovenski kabelski sistemi vsi zunanji oglaševalci (plakatarji) vsi organizatorji športnih in drugih javnih prireditev vsi ponudniki sponzorskih aranžmajev vsi sejmarji in sejemski postavljalci vsi neposredni tržniki (direktni marketing) vsi piarovci in piarovke (public relations) vsi balonarji, zmajarji in ekshibicionisti se dobimo 16. mnja na sedmem Marketing klubu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, da povemo, kdo smo, kje smo, kaj znamo in kako daleč nam nese, da slovenski marketinški javnosti predstavimo svoje ponudbe, da se preštejemo, seznanimo in pomenimo. KDOR BO MANJKAL TEGA NI! Za informacije in prijavo je še čas: Marko Stopar, Ljubljanski sejem, Železna cesta 14, Ljubljana, telefon: 1735 394, faks: 17 35 232. d d r Slovenija 1 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR OTROŠKI PROGRAM: ZIMSKA TEKMOVANJA. FRANCOSKA RISANA SERIJA, 24/26 10.45 ČAROVNIKI. MEDIJI, JASNOVIDCI..., ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: PRISLUHNIMO TIŠINI 12.05 NA ŠTIRIH KOLESIH. AMERIŠKA DOKUMENTARNA NADALJEVANKA. 10/12 1230 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 1430 OPUS. PONOVITEV 1530 INFORMATIKA 1535 DOKTOR FINLAY. PONOVITEV 6.. ZADNJEGA DELA ŠKOTSKE NADALJEVANKE 16.45 PODARIM-DOBIM. PONOVITEV 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: MALE SIVE CELICE. KVIZ ZA ŠESTOŠOLCE 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 PARI.TV IGRICA 19.10 TV NOCOJ 19.13 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2. VREME 1936 ŠPORT 20.05 FORUM (VPS 20.05) 20.25 FILM TEDNA: PROPAD AMERIŠKEGA CESARSTVA, KANADSKI FILM (VPS 20.25) 22.10 TV DNEVNIK 3.VREME (VPS 22.10) 22.26 ŠPORT 2230 ŽARIŠČE 2230 TV JUTRI 2235 SOVA ENO LETO V PROVANSI. ANGLEŠKA NANIZANKA. 11/12 (VPS 22.55) 23.30 WYCLIFFE. ANGLEŠKA NANIZANKA. 2/6 (VPS 23.30) 0.20 VIDEOSTRANI teletekst STRAN 139-UTRINEK Država nikjer več ni od državljanov tako odtujena moč. da ji z izdatno pomočjo opozicijske politike in javnoih občil ne bi mogli gledati pod prste. Nesposobni, leni. pokvarjeni, arogantni in kakor koli drugače deformirani državni delavci niso več nujno zlo. čeprav seveda ne trdimo, da je kakšna javna uprava na svetu brez tovrstnih primerkov. (Jasna Kontler - Uradniki, pomembnejši od ministrov, DELO. 22.3.1994) Slovenija 2 1230 VIDEOSTRANI 13.00 EURONEVVS 1435 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 15.25 TEDENSKI IZBOR VINCENT IN THEO. KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA. 2/4 16.20 VTDEOŠPON 17.05 SOVA. PONOVITEV NARAVNOST FANTASTIČNO. ANG. NANIZANKA. 4/12 17.40 VVTCLIFFE. ANGLEŠKA NANIZANKA. 1/6 18.35 ARHIV ZEMLJE, AMERIŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA. 8/14 (VPS 18.35) 19.05 TV NOCOJ 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 V VRTINCU 20.00 SEJEM INFORMATIKA 20.05 ŠPORTNA SREDA 22.00 OMIZJE: »ALI SMO STRPN«(VPS 22.00) 0.00 TV JUTRI 0.05 VIDEOSTRANI koper 16.00 EURONEVVS 16.15 VSE DANES-AKTUALNOSTI 16.45 RHTTHM & NEWS- vodi ANDREAF. 17.45 SLIKE IZ SEČUANA: 18.00 OSNOVNA ŠOLA SLOVENSKI PROGRAM BLIŽNJA SREČANJA -mladinska oddaja 18.45 PRIMORSKA KRONIKA 19.00 VSE DANES-TV DNEVNIK 19.25 SUPERJEZIK - poljudnoznanstvena oddaja 1935 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP '96 - Maribor: Slovenija: Estonija, neposredni prenos 2130 ŠKRATOVA PEČINA-norveški dokumentarni film 22.20 VSE DANES - TV DNEVNIK 2230 ASPHYX - angleški znanstvenofantastični film. 1972 kanal A 7.00 VIDEOSTRANI 10.00 SPOT TEDNA 10.05 A - SHOP. televizijska prodaja 10.15 LUČ SVETLOBE, ponovitev 11.05 FRESNO, ponovitev 12.05 A-SHOP.televizijska prodaja 12.15 SPOT TEDNA 12.20 CMT 16.00 SPOT TEDNA 16.05 A - SHOP, televizijska prodaja 16.15 MALE ŽIVALI, ponovitev 1635 UPRAVLJANJE, ponovitev 17.05 KARMA, ponovitev 18.00 ALBUM SHOW. glasbena oddaja 18.45 A - SHOP. televizijska prodaja 19.00 POROČILA 19.05 RISANKA 19.10 LUČ SVETLOBE, 393. delam, nadaljevanke 20.00 BEVERLY HILLS 90210III -GRADOVI V PESKU, 6. del ameriške nanizanka 2030 POROČILA 2035 ZADETO, oddaja o aktualnih dogodkih 22.00 DANCE SESSION, oddaja o plesu 2230 EPIKUREJSKE ZGODBE, ponovitev 22.40 ALBUM SHOW, ponovitev 2330 SPOTTEDNA 2335 A - SHOP. televizijska prodaja 23.45 CMT 1.00 VIDEOSTRANI 7.00 Videostrani - panorama 830 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9 J0 Videostrani - panorama 12.00 MMTV7 SHOP, televizijska prodaja 1330 Videostrani - panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 MED PRIJATELJI, oddaja o narodnozabavni glasbi 21.00 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV. L del: Pisar Nakht, dok. film 21.40 BLACK FIST, ameriška kriminalka 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche Welle hrvaška 1 10.05 IZ LEKTIRE: Begovič 10.30 AMERIŠKI PISCI: Whitman 11.00 LIKOVNI USTVARJALCI: Kirin 11.30 MINICE, otr. ser. 12.00 PORO-ČILA 12.05 CESARICA. ser. film 12.50 NEPTUNOVA HČI.am. film 14.25 ŠOLSKI PROGRAM 15.25 OTROŠKI PROGRAM 16.30 POROČILA 16.40 SPOZNAVAJMO HRVAŠKO 17.10 PAZI. STEKLO 17.45 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 IZ STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA 20.55 WINDSORSKI. dok. ser. 21.45 ZNANSTVENI FORUM 22.30 S sliko na sliko 23.10 TRILER, resna glasba hrvaška 2 16.25 OSUMLJENI III.. ser 17.15 PLIŠASTA ŠAPA, dok. ser. 17.45 KOŠARKA NBA 19.30 DNEVNIK 20.10 NA ZDRAVJE, humor. ser. 20.40 OSUMLJENI III., ser. 21.30 OVADUH, franc, film 3.00 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 5.10 JASON KING 6.05 NAŠ GLASNI DOM 6.30 HEIDI 6.55 VIKING VIKI 7.20 SMRKCI 7.45 AM DAM DES 8.05 TOM IN JERRY 8.30 CONFETTI 8.55 UMOR. JE NAPISALA 9.40 KNIGHT RIDER 10.30 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE 11.15 UGRABLJENA, tv E 13.00 HEIDI 13.25 VIKING VIKI 13.50 SMRKCI 14.15 AM DAM DES 14.35 TOM IN JERRY 15.00 ARTEFIX 15.25 MINI ZIB 15.35 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE 16.25 KNIGHT RIDER 17.10 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 17.40 NAŠ GLASNI DOM 18.05 ŠPORT 20.15 OTROK PREVEČ, am. f. 21.50 KRAJ ZLOČINA, nan. 23.25 ČAS V SLIKI 23.30 POLETJE, KO JE MOJ OČE ODRASEL, am. f. 1.00 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 1.25 SCHIE-JOK VSAK DAN 2.25 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 SCHIEJOK VSAK DAN 10.05 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 12.05 SEM IN TJA PO DEŽELI 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 UNI-VERZUM, Skrivnostno življenje rastlin 14.00 SLIKA AVSTRIJE 14.25 MOČ STRASTI 15.10 UMOR. JE NAPISALA 16.00 SCHIEJOK VSAK DAN 17.00 ČAS V SLIKI 17.05 DOBRODOŠLA. AVSTRIJA! 19.00 AVSTRIJA DANES 19.30 ČAS V SLIKI 20.00 POGLEDI VSTRAN 20.15 IZGUBLJENA LETA. V ruskem ujetništvu 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 GUNTER L. - ŽIVLJENJE TROJNEGA MORILCA 23.00 INDUSTRIJSKO VOHUNSTVO, dok. f 23.45 EURO-TRASH 0.10 REŠITE VINILNE PLOŠČE! 0.30 LETEČI CIRKUS MONT-HYJA PYTHONA 0.55 VIDEONOČ madžarska 1 5.30 VAŠKA TV' 6.00 SONČNI VZHOD 9.00 POROČILA 9.05 MEJNO MESTO, serija 9.30 DOPOLDNE 12.00 ZVON, POROČILA 12.05 POSEL 12.20 WEL-COMETO HUNGARY 15.20 ZGODOVINA 16.00 POROČILA 16.05 LAHKO BI BIL ZAŠČITEN 16.25 GOSPO-DIČNA, serija 17.00 VKLOPI 17.45 SVOBODNA KRŠČANSKA SKUPNOST 18.15 POSEL 18.30 MAČEK V ŽAKLJU 19.00 PRAVLJICA 19.10 MUZA 19.30 DNEVNIK 20.10 MADŽARSKA -ŠVICA, kvalifikacijska nogometna tekma za prvenstvo Evrope, prenos iz Nepstadi-ona 22.05 TELEŠPORT 22.20 IGRE JE KONEC 23.00 EPIDEMIJE, dok. serija 23.50 DNEVNIK BBC madžarska 2 14.50 VIDEOSTRANI, napoved programa, vreme 15.00 VAŠKI TURIZEM 15.30 ŽENSKI MAGAZIN 16.00 ZELENA ŽABA. za otroke 16.20 MOŠKI ZA' VSE, Emil Sivo 17.05 ZANIMIVO 18.00 REGIONALNI PROGRAM 18.50 SHERLOCK HOLMES IN PRIMADONA, 2. del kriminalke 20.25 MEDIA-MIX 21.00 VIDEOSPOTI 21.25 VSE ALI NIČ. kviz 22.00 OBJEKTIV, pregled vesti in dogodkov 22.40 BRATSKA LJUBEZEN. ameriški film canale 5 6.30 PRVA STRAN 9.00 SHOW MA-URIZIA COSTANZA 11.45 FORUM, vodi Rita Dalla Chiesa 13.00 POROČILA 13.25 DNEVNE NERODNOSTI 13.40 BEAUTIFUL 14.05 DRUŽINSKA ZAROTA 15.20 ŽENITNA POSREDOVALNICA, vodi Maria Flavi 16.00 OTROŠKA ODDAJA Z RISANKAMI 18.02 CENA JE PRAVA, vodi Iva Za-nicchi 19.00 KOLO SREČE, vodi Mike Bongiomo 20.00 POROČILA 20.25 TO JE NOVICA 20.40 NOVO ŽIVLJENJE, amer. film 22.50 POROČILA 23.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 0.00 POROČILA 0.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 1.30 DNEVNE NERODNOSTI 1.45 TO JE NOVICA 2.00 POROČILA 2.30 NA VES GLAS 3.00 POROČILA 3.30 TARGET 4.00 POROČILA 4.30 ANGEL 5.00 POROČILA rai uno 6.45-7.30-8.30-9.30 FLASH 7.35 EKONOMIJA 7.00-8.00-9.00-10.00 POROČILA 9.35 DRUGI SVET, tv film 10.00 POROČILA 10.05 FILM 11.00 POROČILA 11.40 KORISTNO IN NEPOMEMBNO 12.25 VREME, FLASH 12.35 GOSPA V RUMENEM 13.30TV DNEVNIK 14.00 PRIMISSIMA 14.20 IGRALNICA. DOBIMO SE V KINU 15.00 CATWALK, tv film 15.55 RISANKE 17.30 ZORRO, tv film 17.55 DANES V PARLAMENTU 18.00 POROČILA 18.10 ITALIJA ZVEČER 18.50 LUNAPARK 19.35 TV DNEVNIK, VREME 20.25 NOGOMET: UKRAJINA-ITA-LIJA 21.15 DEJSTVO 22.45 POROČILA 22.35 NOČNE ZGODBE, variete 0.05 POROČILA, VREME 0.15 DANES V PARLAMENTU 0.25 VEDETI 0.55 POTIHOMA 1.00 DEJSTVO 1.05 DEMONI 2.15 CANZONISSIMA 1968 rai due 6.35 V KRALJESTVU NARAVE 7.00 RISANKE 7.50 DINOZAVRI, tv film 8.15 BLACK STALLION, tv film 8.40 KADAR SE LJUBI, soap 10.30 ITALIJANSKI REBUS 11.30 POROČILA 12.00 VAŠE ZADEVE 13.00 TV DNEVNIK, VREME 14.00 RISANKE 14.30 PA-RADISE BEACH, soap 14.55 SANTA BARBARA, soap 15.40 AKTUALNA KRONIKA 15.45 FLASH, VREME 16.55 NOGOMET (KIJEV): UKRAJINA-I-TALIJA 18.45 MIAMI VICE, tv film 19.45 TV DNEVNIK, ŠPORT 20.20 VENTI E VENTI 20.40 FILM 22.30 MIXER GIOVANI 23.30 POROČILA 0.00 KULTURA V ČASOPISIH 0.10 VREME 0.15 VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN, KINO 0.20 EVROPA 0.50 DOBIMO SE V KINU 0.55 KOMISAR KRESS, tv film 2.00 NOČNI SPORED italia 1 6.30 JUTRANJI CIAO, CIAO. risanke 9.20 CHIPS 10.25 T. J. HOOKER 11.25 VILLAGE 11.30 MAC GYVER 12.25 ODPRTI STUDIO 12.30 DELA IN HUDODELSTVA 12.40 ŠPORTNI STUDIO 12.50 V GORAH Z ANNETTE 13.30 POWER RANGERS 14.00 ODPRTI STUDIO 14.35 TO NI RAI 16.30 HIGHLANDER 17.45 PRVI POLJUBI 18.20 TEOUILA IN BONETTI 19.30 ODPRTI STUDIO 19.50 ŠPORTNI STUDIO 20.00 KARAOKE 20.45 SESTANEK Z ANGELOM, amer. film 22.40 DELA IN HUDODELSTVA 22.45 TISTI IZ POSEBNEGA ODDELKA 0.45 ITALIA 1 ŠPORT 1.45 DNEVNE NERODNOSTI 2.00 PONOVITEV DNEVNIH ODDAJ sky news 7.00 DOBRO JUTRO S SKY NEWS 10.30 ZABAVA KONEC TEDNA 11.30 ABC NOČNA LINIJA 12.00 NOVICE IZ SVETA 13.00 OPOLDANSKE NOVICE 14.30 CBS NOVICE 15.30 V ŽIVO IZ PARLAMENTA 17.00 NOVICE IZ SVETA 18.00 V ŽIVO OB PETIH 19.00 RICHARD LITTLEJOHN 20.00 POSLOVNE NOVICE IZ SVETA 22.30 SKY NEWS EKSTRA 23.00 VEČERNE NOVICE 0.30 CBS VEČERNE NOVICE 1.00 POLNOČNE NOVICE 1.30 ABC NOVICE IZ SVETA 2.10 RICHARD LITTLEJOHN 3.30 IZ PARLAMENTA 5.30 CBS VEČERNE NOVICE 6.30 ABC NOVICE IZ SVETA sky one 8.00 Neverjetni Hulk 8.30 Samuraj 9.00 Močni rangeiji 9.30 Blockbusterji 10.00 Oprah Winfrey Show 11.00 Zabavne igre 12.00 Sally Jesse Raphael 13.00 Urbani kmet, kuharski nasveti 13.30 Vse razen ljubezni, nad. 14.00 Sveti Kjerkoli, nad.15.00 Pasatni vetrovi, nad.16.00 Oprah Winfrey Show 16.50 DJ Kat 16.55 Samuraj, v živo 17.30 Močni rangeiji 18.00 Vesoljske steze, nad. 19.00 Murphy Brown 19.30 Družinske vezi, nad. 20.00 Rešitev, nad. 20.30 Mash, kom. 21.00 Robocop, nad. 22.00 Picketovo mečevanje 23.00 Vesoljske steze, nad. 0.00 Pozni šou z Davidom Lettermanom 0.50 Mali John 1.40 Priložnosti, nad. sky movies 7.00 Showcase 11.00 Love Potion No. 9 13.00 How to Steal a Million 15.05 Stra-ight Talk 17.00 City Boy 19.00 Love Potion No. 9 21.00 Bob Roberts 23.00 Midweek Premiere: Dragon: the Bruce Lee Story 1.00 After Dark: Bare Exposure 2.45 Da-ybreak the movie channel 7.00 Detective Story 9.00 Children’s Cho-ice: Les Miserables 9.50 Children’s Cho-ice: Oliver Twist 10.45 Cobra VVoman 12.00 Tarzan and the Leopard Woman 13.15 Branded 15.00 Day of the Ou-tlaw 17.00 Children’s Choice: Les Miserables 17.50 Chi!dren's Choice: Oliver Twist 18.50 Breathing Lessons 20.30 Special Fe-ature 21.00 Jack the Bear 23.00 In the Line of Fire 1.10 Death in Small Doses 2.45 Monday, Tuesdav, Wednesday 4.25 Can- 8.35 DOMINION, reklamna oddaja 8.55 TRGOVINSKE POLICE, reklamna oddaja 9.25 SKRIVNOSTI, nem.-ital.-fran. naniz. 9.55 DR. WHO, Napad, angl. naniz. 10.30 LOU GRANT, Črna dediščina, am. naniz. 11.25 PRIMERI ROSIE 0’NEILL, Ugrabitev, am. krim. naniz. 12.25 GOSPODAR IN MOJSTER, angl. humor, naniz. 13.30 VIA MALA, nem. igrani film 15.15 POLICIJSKI REVIR NA HILL STRE-ETU, Meso v ponudbi, am. krim. naniz. 16.10 CANNON, Beg brez konca, am. naniz. 17.05 PRIMERI ROSIE 0’NEILL, Ugrabitev, am. krim. naniz. 18.00 POROČILA 18.20 POLICIJSKI REVIR HILL STEET, Oborožitev, am.krim. naniz. 19.15 CANNON, Žrtev za zanko, am. naniz; POROČILA 20.10 POPOLNOMA NORMALNA AMERIŠKA NOROST, am. igrani film 21.55 SPIEGEL TV TEMA 22.45 MORILSKI VSAKDAN, Midva, sovražnika, am. krim. naniz. 23.40 GLASBENI MAGAZIN 0.15 LJUBEZEN, ŽIVLJENJE IN VSE DRUGO, am.-angl. igrani film pro 7 5.00 ARABELLA KIESBAUER, pon. 5.45 ALF, pon. 6.10 ZAJČEK DOLGOU-ŠČEK, pon. 6.35 TOM IN JERRY, pon. 6.50 TOM IN JERRY, pon. 7.05 DRUŽINA KREMENČKOVIH, pon. 7.35 NAŠA HIŠA 8.35 PETROCELLI 9.35 ROSEANNE, pon. 10.05 VSE JE LE TEATER, angl. kom. 12.00 TRD, A PRISRČEN 13.00 CHARLIEJEVI ANGELČKI 14.00 ARABELLA KIESBAUER 15.00 BLAGOSLOVLJENI TEAM 15.55 ZAKON V L. A. 17.00 ZAJČEK DOLGOUŠČEK 17.25 TOM IN JERRY 17.40 TOM IN JERRY 17.55 DRUŽINA KREMENČKOVIH 18.25 OČKA ROCK ’N’ ROLL 18.50 ROSEANNE 19.25 ALF 19.55 POROČILA 20.10 VREME 20.15 OBISKOVALCI, švedski fant. film, 22.15 LJUBEZEN IN GREH 23.05 SCIROCCO, ital. igrani film 0.45 POROČILA 0.55 ZAKON V L. A., pon. 1.50 POROČILA 2.00 KUNG FU: V ZMAJEVEM ZNAMENJU, pon. 2.50 TRD, A PRISRČEN, pon. 3.35 POROČILA 3.45 "2 PROTI 2", pon. 5.30 NEMČIJA DANES ZJUTRAJ; ŠPORT 7.30 DOPOLDNE NA SAT.l 9.15 SOSEDI 10.15 ŽE PRIPRAVLJENI 10.45 ŽENSKE! 11.45 NEMČIJA DANES OPOLDNE 12.00 POTI LJUBEZNI 12.25 POD KALIFORNIJSKIM SONCEM 13.25 FALCON CREST; POROČILA 14.25 VSE RAZEN LJUBEZNI 14.55 TIME TRAX 15.55 MACGY-VER; POROČILA 17.00 TVEGAJ! 17.30 REGIONALNA POROČILA; POROČILA 18.00 POJDI NA VSE! 19.00 POROČILA 19.15 ŠPORT 19.30 KOLO SREČE; POROČILA 20.15 GORSKI ZDRAVNIK 21.15 HUNTER, Ricko-vemu sinu je ime Ben, am. krim. naniz. 22.15 AKTE 95/13; POROČILA 23.00 ZELENI HUDIČKI IZ MEKONGA, avstral.-hongkon. vojni film, 1981 - igrajo: Mel Gibson, Sam Neill, John Waters, John Phillip Law 0.40 MACGYVER 1.35 HUNTER 2.25 TIME TRAX; PREGLED PROGRAMA 3.25 FALCON CREST 4.15 POD KALIFORNIJSKIM SONCEM 5.05 ŽE PRIPRAVLJENI 5.30 POROČILA 5.35 PRINC NAMOR, JUNAK ATLANTIDE 6.00 POROČILA 6.05 DEŽELA ČUDOVITIH ZMAJEV 6.30 POROČILA 6.35 SREČNI LUKA 7.00 TOČKA 7 7.30 POROČILA 7.35 MED NAMI 8.00 POROČILA 8.05 KLIC V SILI, KALIFORNIJA! 8.30 POROČILA 9.00 POROČILA 9.05 KOJAK 10.00 BOGAT IN LEP 10.30 ČAS HREPENENJA 11.00 CENA JE VROČA 11.30 DRUŽINSKI DVOBOJ 12.00 TOČKA 1212.30 SPRINGFIELD STORY 13.15 KALIFORNIJSKI KLAN 14.05 UMOR. JE NAPISALA 15.00 ILONA CHRISTEN, Prekletstvo plahosti 16.00 HANS MEISER, Družinske skrivnosti 17.00 JEOPARDY 17.30 MED NAMI 18.00 BOGAT IN LEP 18.30 EKSPLOZIVNO 18.45 POROČILA 19.10 EKSPLOZIVNO 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 PET UR STRAHU - TALCI V VRTCU, nem. f. 22.15 ŠTERN TV 23.15 GOTTSC-HALKOV NOČNI SHOW 0.00 NOČNI DNEVNIK 0.30 NOČNI SHOW 1.30 KOJAK 2.20 UMOR, JE NAPISALA 3.10 ILONA CHRISTEN 4.00 HANS MEISER 4.55 EKSPLOZIVNO 5.15 EKSPLOZIVNO premiere 7.00 ORSON IN OLIVIJA; PRAGOZDNA VROČICA: Oh, brat 7.50 MLADA PUSTOLOVCA, kanad. pust. film 9.25 GIBLJIVE PODOBE, STO LET KINA, angl.-nem. spec. oddaja 10.20 POLICAJ IN POL, am. akc. kom. 12.00 PUSTOLOVŠČINE HUCKA FINNA. am. pust. film 13.45 PREGLED PROGRAMA 14.00 ORSON IN OLIVIJA; PRAGOZDNA VROČICA: Kazensko delo 14.50 V ZANKI, am. akc. film 16.35 POMORSKA BITKA PRED VIRGINIJO, am. vojni ljubez. film 18.05 PREGLED PROGRAMA 18.35 POZDRAVLJENI, am. risanka 19.40 KINO ’95 19.57 ZAPPING 20.00 PREGLED PROGRAMA 20.15 PESJAN IN GLORIJA, am. ljub. srh.; ZAPPING 22.00 OGENJ NA NEBU, am. znan.-fant. film 23.45 SOPOTNICA NOČI, am. erot. srh. 1.15 LESTVICA USPEŠNIC V AMERIŠKIH KINEMATOGRAFIH 1.40 POZNI SHOW Z DAVIDOM LETTERMANOM 2.25 TEMNA POLOVICA, am. groz. 4.25 ROSENKRANZ IN GU-ILDENSTERN STA MRTVA, angl.-am. kom. 6.40 RISANKE 9.45 RUKCUK 10.15 SMEHLJAJTE SE, PROSIM! 10.45 BENSON 11.15 NE BREZ MOJE MAME 11.40 MOŠKI ZA ŠEST MILIJONOV DOLARJEV 12.40 RISANKE 16.35 ROCK ’N’ COP 17.00 MOŠKI ZA ŠEST MILIJONOV DOLARJEV 17.55 RUKCUK 18.25 SMEHLJAJTE SE, PROSIM! 18.55 POROČILA 19.00 STRELNO OROŽJE, VROČE OBLINE 20.00 POROČILA 20.15 VESOLJSKI PIRATI, am. znanstv.-fant. f. 21.55 WRE-STLING 22.50 JEKLENO REZILO, am. grozlj. 0.30 SKYCRANE 1.05 DOMINION TELEBAZAR 1.25 WRE-STLING 2.20 JEKLENO REZILO 3.35 S TRELNO OROŽJE, VROČE OBLINE super channel 7.00 DANES 9.00 SUPER- TRGOVINA 10.00 EVROPSKO DENARNO KOLO 14.00 POSLOVNO ZAKULISJE 14.30 ZAKULISJE 15.00 AMERIŠKO DENARNO KOLO 17.30 FINANCIAL TIMES BUSSINES 18.00 NCAA KOŠARKA 19.00 ITN POROČILA 19.30 ŠPORT NA NBC: golf 20.30 DATE-LINE, izbor 21.30 ZAKULISJE 22.00 ITN POROČILA 22.30 NOCOJŠNJI SHOW 23.30 ZARES OSEBNO 0.00 FT POSLOVNA POROČILA 0.20 POROČILO Z AMERIŠKEGA TRGA 0.30 ITN POROČILA 1.00 ENAK ČAS 1.30 NBC NOČNA POROČILA 2.00 GOVORIMO O JAZZU 2.30 VIDEOMODA filmnet + 6.00 OTROŠKI PROGRAM 8.00 A STREETCAR NAMED DESIRE -drama 10.00 MR. SATURDAY NIGHT - komedija 12.00 THE GUN IN BETTY LOU’S HANBAG - komedija 13.00 A ČASE FOR MURDER - triler 16.00 RISANKE 18.00 COLINOT-THE PETTI-COAT LIFTER - francoska drama 20.00 BRANDBILEN SOM FORSVANN -švedski triler 21.30 INTERVJU Z JODIE FOSTER 22.00 PRENOS BOKSA 24.00 PENTHOUSEOVA KLASIKA-erotika 1.00 MEDNARODNI KVAS 1 - erotični film 2.00 TRADING PLACES - komedija 4.00 HIS GIRL FRIDAY - komedija filmnet 14.00 DOMAČINOVA VRNITEV, drama 16.00 SINGAPORE SLING.akcija 18.00 JACK REED: SIMBOL ČASTI, drama 20.00 CADILLAC DEKLETA, drama; r.: Nicholas Kendall, gl. v.: Jennifer Dale, Mia Kirshner.Adam Beach-Matije prisiljena, da pelje svojo ubežno hčerko na potovanje v mesto njenega otroštva. Za-čuda ji je tam celo všeč. Ko se mati odloči, da bo prodala zemljo, jo hčerka prisili, da se sooči s svojimi preteklimi napakami. 22.00 NEOMAJNI SPECIALCI, akcija 0.00 BOGINJA LJUBEZNI, komedija; r.: James R. Drake, gl. v.; Vanna VVhite, David Naughton, Little Richard - Na fantovščini bodoči mož natakne poročni prstan na prst kipu Venere. Le-ta se zbudi in se odloči, da gresta skupaj na Olimp. Toda dva tatova, ki sta prav pred tem ukradla kip, sta ravno tako odločena, da ga dobita nazaj. Sprejem je mogoč le z Multichoice kartico - slovenski podnapisi 6.00 ZBUDI SE... 7.30 MLETJE 8.00 ZBUDI SE... 9.00 VJINGO 12.00 SOUL NA MTV 13.00 NAJVEČJE USPEŠNICE 14.00 POPOLDANSKI MIKS 16.00 PULZ, vodi Marijne 16.30 COCA COLA POROČILO, vodi Kristiane Bac-ker 16.45 GREMO V KINO 17.00 MTV POROČILA 17.15 3 OD 1 17.30 POKLIČI MTV 18.00 GLASBA NON STOP 20.00 NAJVEČJE USPEŠNICE 21.00 NAJBOLJ ISKANO 22.30 BEAVIS IN BUTTHEAD 23.00 COCA COLA POROČILO 23.15 GREMO V KINO vodi Ingo 23.30 MTV NOČNA POROČILA 23.45 3 OD 1 0.00 KONEC? 2.00 SOUL NA MTV 3.00 MLETJE, vodi Erič Nies 3.30 NOČNI VIDEO 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 JUTRANJI MAGAZIN 10.00 DIZAJN 10.15 EINSTEIN MAGAZIN 11.00 NA SALZACHU IN INNU 11.45 OGLED NA KRAJU SAMEM 12.10 POROČILO 13.00 OPOLDANSKI MAGAZIN 13.45 KULTURA PLUS 14.15 MLADINSKI PROGRAM 15.50 CLIP, Zgodba o Freddieju Mer-curyju in Queenih 16.05 LUTKE 16.30 REGRAT 17.00 MINI ZIB 17.10 ČAS V SLIKI 17.15 EVROPSKI MAGAZIN 17.40 DOMOVINA, KATERA DOMOVINA? 17.55 ZAPISKI IZ TUJINE 18.00 ŠVICA V MARCU 18.53 NAŠ SPAN-ČEK ZASPANČEK 19.10 ZAPISKI IZ TUJINE 19.15 POGOVOR DNEVA 19.30 K STVARI! 20.00 DNEVNIK 20.15 EKOLOŠKI MAGAZIN 21.00 24 UR V POLICIJSKI PATRULJI 21.45 OB 800-LETNICI ROJSTVA FRIDERIKA II. 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 NEXT 23.00 SMEHLJAJ SE, JENNY, MRTVA SI, am. f. 0.25 DESET PRED DESETO eurosport 8.30 AEROBIKA, SP, posnetek 9.30 UMETNOSTNO DRSANJE 11.00 PLES 12.00 BODYBUILDING, posnetki s SP 13.00 AVTOMOBILIZEM, rally Gra-nada-Dakar, posnetek 14.00 BILJARD 16.00 BILJARD 16.30 KONJENIŠTVO, SP v preskakovanju ovir 17.30 ROKOBORBA WWF 18.30 MOTO MAGAZIN 19.00 FORMULA ENA, VN Brazilije, posnetek 19.30 ŠPORTNA POROČILA 20.00 BOKS 22.00 MOTORJI, magazin 23.00 NOGOMET 1.00 ŠPORTNA POROČILA 6.00 VRHUNCI VODNIH ŠPORTOV 6.30 TENIS 8.30 MERJENJE MOČI, pon. 9.00 ŠPORT PO SVETU 10.00 ŠPORT, pon. 11.00 SPEEDWAY NA LEDU.pon. 12.00 ACTION 5,Pošastni tovornjaki 13.00 KARAMALZ MAGIČNI ŠPORTI, pon. 15.00 OFENZIVNO, pon. 16.00 HATTRICK ESPANOL 16.45 KLASIKI ŠPORTA 17.00 ACTION 5: AMERICAN GLADIATORS. pon. 18.00 KARAMALZ MAGIČNI ŠPORTI 19.55 ŠPORTNA POROČILA 20.00 KLASIKI ŠPORTA 20.15 GOLF, pon. 21.00 MERJENJE MOČI, pon.; VELTINS KOŠARKARSKA ZVEZNA LIGA 21.30 NOGOMETNI MUNDIAL 22.00 BOKS, mednarodni profesionalni boji 22.55 ŠPORTNA POROČILA 23.00 MOTO ŠPORT, Klasični avtomobili 0.00 KLASIKI BOKSA, pon. 1.00 NEPOSREDNO, reklamna oddaja 1.15 MOTO ŠPORT, Klasični avtomobili 2.15 ODMOR 6.00 JUTRANJI PROGRAM 13.30 MOZARTOVA ČERTRT, film 15.00 ODKRITJE 15.30 HIŠA DESCHENES 16.00 DNEVNIK TV 5 16.10 MUŠKE-TIRSKA KUHINJA 16.30 BIBI IN PRIJATELJI 17.00 ŠANSONI 17.45 VPRAŠANJA ZA ŠAMPIONA 18.15 AMERIŠKE VIZIJE 18.30 DNEVNIK TV 519.00 PARIŠKE LUČI 19.30 DNEVNIK 20.00 SANJE NISO POTREBNE 21.00 SEDANJI ČAS 22.00 VREME 22.05 FRANCOSKI DNEVNIK 22.40 ČAROVNIK 23.40 IMAM PROBLEM... 0.45 DNEVNIK 1.15 AMERIŠKE VIZIJE 1.30 NOČNI PROGRAM discovery 17.00 VODNE POTI 17.30 SMRTONOSNI AVSTRALCI 18.00 LOVCI NA ZAKLADE, dok. o iskanju zlate Madone 18.30 TERRA X, dok. o Atlantidi 19.05 PO LETU 2000 20.00 PLENILCI, film o tigrih 21.00 DINOZAVRI, mrtvi ali živi?, dok. o netopirjih 22.00 MAGIJA ALI MEDICINA?, dok. o konvencionalni in alternativni medicini 23.00 IZOBČENCI, dok. o kriminalu v Los Angelesu 0.00 GORE ZLATA Naši najljubši filmi 20.00 The Amayziing Dr. Clitterhouse 22.00 Catlow 0.00 Affectionately Yours 1.40 You For Me 3.00 Vacation From Ma-rriage 4.45 You For Me bbc prime 7.15 Wind In The Willows, otroš. lutkovna serija 7.40 Spatz 8.10 Porridge, humor, serija 8.40 Never The Twain, humor, serija 9.10 Pustolovec, serija 10.00 Vreme 10.05 Kilroy, talk show 11.00 BBC novice, vreme 11.05 Dobro jutro z Anne in Nickom 13.00 BBC novice, vreme 13.05 Pe-bble Mili, zabav. odd. 13.55 Vreme 14.00 Eastenders, serija 14.30 Vsa bitja, velika in mala, serija 15.20 Hot Chefs, kuh. specialitete 15.30 BBC novice, vreme 16.00 Divjina, poljudnoznan. odd. 16.30 Creepy Crawlies, otroš. odd. 16.45 Wind In The Willows, otroš. odd. 17.05 Spatz, serija 17.40 Ljubica, serija 18.10 Keeping Up Appearances, humor, serija 18.40 Coving-ton Cross, nad. 19.30 Zlata srca, serija 20.00 Mulberry, serija 20.30 Račun, serija 21.00 Bleak House, nad. 21.55 Vreme 22.00 Bread, humor. nad. 22.30 Casualty, serija 23.30 BBC novice, vreme 0.00 Fresh Fields, nad. 0.30 Zdravnik, serija 1.00 Moški kotiček, nad. 1.50 Heretik, poljudnoznan. odd. 2.20 Poslikati svet. dok. odd. 2.50 KYTV 3.20 Popotovanja v divjino, poljudnoznan. odd. 3.50 Varuška, serija OPROSTITE, PREKINITEV... prvi program (Na frekvencah: 88,5; 90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1 in na 96,4 MHz) 00.00 - 5.0 Nočni program: gost oddaje -vmes: gost oddje: Jože Horvat - Jaki, slikar, grafik, avtor oddaje: Jure Kranjc; 5.00-8.00 Jutranji program - vmes:; 5.00 Poročila; 5.20 Obvestila; 5.30 Prva jutranja kronika; 5.50 Jutranja Gimnastika; 6.00 Poročila, promet; 6.15 Iz naših sporedov; 6.30 Poročila, promet; 6.45 Slovenec; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila, promet; 7.50 Biovreme; 8.00 Poročila; 8.05-10.00 »Za vas in mesto« - vmes:; 9.00 Poročila; 10.00-19.00 Program A - 1 - (glasba do 20.00) - vmes 10.00 Poročila; 10.30 Pregled slovenskega tiska; 11.00 Poročila; 11.30 Pregled slovenskega tiska; 12.00 Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti: Pomladanska oskrba jagodovih nasadov: 13.00 Danes do 13.; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.00 Poročila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Poročila; 17.05 Studio ob 17.00:; 18.00 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama (ponovitev); 21.00 Poročila; 21.05 Koncert za besede ljubezni; 21.30 Operna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 ; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno - Rado Bordon: Sipine; 23.15 Za prijeten konec dneva; 24.00 Poročila drugi program (Na frekvencah: 87,8; 92,4; 93,5; 95,3; 96,9; 97,9; 98,9 in 99,9 MHz) 5.00-8.30 Jutro - vmes: Pregled sporeda RA in TV programov, pregled dnevnega časopisja, podatki o temperaturah zraka, podatki o onesnaženosti zraka, prometne informacije, kontakt s poslušalci, opozarjamo na:; 5.00 Poročila; 6.00 Poročila; 6.40 Nočna kronika; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 7.30 Poročila, promet in biovremenska opozorilo; 8.30-13.00 Dopoldne na valu 202 - vmes:; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Novice; 8.40 Radio most: studio Koper - Ljubljana - Maribor; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Malčki o...; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 10.30 Novice; 11.00 Moped show; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Avtomobilske prometne minute; 12.30 Novice; 13.00-19.00 Val 202 popoldan - vmes:; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 16.30 Novice; 17.00 Računalniški val; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport na valu 202; 18.00 Vroči stol; 19.00-23.00 Večer na II. programu - vmes: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite... (studo Maribor); 22.00 Zrcalo dneva; 22.20-23.00 Jazz na II. programu tretji program (Na frekvencah: 96,5; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 8.00-19.30 in 88,6; 93,1; 96,5; 100,6; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 19.30-24.00) 6.00 Avizo in začetek programa; 6.05 Dobro jutro - vmes:; 6.30 Jutranja misel; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.05 Glasbena matineja - vmes:; 9.00 Poročila; 10.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja: Kajetan Kovič; 11.00 Poročila; 11.05 Danes smo izbrali...; 12.00 Poročila; 12.05 Pojemo in igramo... Gershvvina, Barberja, Ivesa, Bernsteina in Coplanda; 13.00 Poročila; 13.05 Za knjižne molje: Mojca Osojnik (ilustratorka in pisateljka); 14.00 Poročila; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Napoved popoldanskega in večernega sporeda; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Življenje kot izziv: Altruizem in prostovoljstvo v sociali; 17.05 Z evropskih glasbenih festivalov; 20.00 Pota naše glasbe.. Glasbeno šolstvo na Slovenskem; 21.30 Koncerti Heinricha Schiitza -Ars antiqua; 22.00 Poročila; 22.05 Okrogla miza tretjega programa; 23.00 Glasbena tradicija XX. stoletja: Oliver Messiaen: Harvval, pesmi ljubezni in smrti, Bohuslav Martinu: Trije ricercari, Bohuslav Martinu: Toccata in dve pesmi (za komorni orkester); 23.50 Predstavitev sporeda za četrtek; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec III. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija radio glas ljubljane (KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99-5 MHz-LJUB LIANA: 105,1 MHz-BOC: 1043 MHz) 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon; 5.15 Novice; 6.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.00 Dopoldan z Majdo Juvan; 8.15 Napoved dogodkov; 8.30 Jutro je tudi takšno; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.00 3 x 1 -glasbena oddaja; 13.15 Novice; 14.05 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Glasbena oddaja; 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj-Trček; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Naj-naj pesem tedna; 17.15 Novice; 18.00 Glasovanje za pesem tedna; 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL Hit iz Nove Gorice; 19.15 Novice; 19.25 vreme; 20.00 Pole position; 22.00 Radosti življenja, 24.00 New age glasba - Uroš Novak; 02.00 Satelit radio študent (89,3 in 104,3 MMHz) 11.00109 avtodrom; 14.00 Of (24 ur-info); 15.00 Recenzije & napovedi; 17.00 Rock Indok; 19.00 TB:The Cramps - Flame Job (creation) (1); 20.00 Kozmiki /Night Time/ Blues / Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (ponedeljkov in torkov večer) radio koper (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 93,8 -100,3 -100,6-1043-107,6 MHz) 6.00 Otvoritev programa glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 II jutranja kronika - prenos RŠ; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Predstavitev programa: 8.15 Na rešetu : poslušalci modrega vala vprašujejo; 8.30 Poročila; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.30 Poročila; 9.45 Na 'rešetu - odgovori; 10.30 Poročila; 11.15 Hladno...toplo...vroče; 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis modrega vala; 17.00 Tolar ni vse -pomembne so tudi informacije; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a - o - a - glasbena oddaja; 19.00 Večerni radijski dnevnik -prenos RS; 19.30 Športni program Modrega vala radia Koper radio maribor (UKV 934 in 90,4 MHz, SV 558 KHz) 5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes; 6.00 Poročila; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9.5 Štajerske miniature; 10.00 Poročila; 10.05 Tema dneva; 11.00 Poročila; 11.45 Info servis; 12.00 Poročila; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Poročila; 13.05 Popoldne pod Pekrsko gorco; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.00 Dnevnik Radia Maribor; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi - mladim; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni program Radio Maribor radio ognjišče (1043; 105,9; 1073; 1073; 913 Mhz) 6.00 Jutranji program; 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva; 7.00 Poročila; 7.20 Koledar prireditev danes; 7.30 Spominjamo se...; 7.35 Jutranja tema; 8.00 Poročila; 8.30 Dopoldanski program; 9.00 Redovi na Slovenskem; 10.00 Poročila; 10.10 Mali oglasi; 11.00 Svetovanje; 12.00 Zvonenje; 12.15 Opold. inform. odd.; 14.00 Popoldanski program; 15.00 Popold. inf. odd.; 16.00 Čestitke in pozdravi; 17.00 Poročila; 17.10 Pogovor o...; 18.30 Večerna inform. oddaja; 19.00 Radio glas Amerike; 19.40 Pravljica; 20.00 Poročila; 20.10 Radijski roman; 20.30 Sloven. oddaja Radia Vatikan; 21.00 Nočni glasbeni program tvs 1 - 20.25 Propad ameriškega imperija kanadski barvi film, 1986 Režija: Denys Arcand Igrajo: Dominique Michel, Dorotbee Berryman, Louise Portal, Genevieve Riux, Perre Curzi, Remy Girard, YvesJacques Lansko leto, pred 100. obletnico Rima, so se Kamničani odločili za mednarodno anketo o najboljših kanadskih Rimih vseh časov. Nekaj teh Rimov, o katerih so glasovali najbolj znani Rimski kritiki iz vsega sveta, bomo prikazali tudi na malih zaslonih slovenske televizije. Med kamniškimi ustvarjalci se z dvema filmoma v izbora ponaša sloviti Denys Arcand, tudi s Rimom Propad ameriškega imperija, ki je na uglednem četrtem mestu lestvice najboljših. Sicer je bi! ta Mm odkritje kanskega Quinza-ina, ponaša se z nagrado medna- rodne Rimske kritike FIPRESCi in z nominacijo za oskarja za najboljši tuji Rim. Zgodba pripoveduje o skupini montrealskih visokošolskih učiteljev in njihovih partnerjih. Gre torej za intelektualce, za kanadski srednji, dobro stoječi sloj, ki je seveda daleč od tega, da bi se moral ukvarjati z eksistencialnimi banalnostmi. Njihov status je ugleden, materialna osnova domala bleščeča, pred njimi, generacijo srednjih let, skorajda ni več cilja, ki bi ga hoteli doseči. Preostanejo jim seveda užitki, del teh užitkov je nepopisno gur-manstvo in povsem blizu temu gurmanstvu so tudi erotične naslade, promiskuiteta torej, nad katero pa že lebdi nevarnost AIDS in drugih bolezni. Razen enega, ta je homoseksualec, so ostali radoživi heterose-ksualci. Predvsem moški skušajo svojo nezvestobo skrivati pred partnerkami, ki vsaj površinsko pristaja jo na patriarhalen vzorec. Pripoved se odvije med vikendom, ko se druščina zbere v eni izmed počitniških hišic. Moški pripravljajo razkošno pojedino, »njihove« ženske pa se ob koncu tedna ukvarjajo s Rtnessom in se jim bodo kasneje pridružile. Njihovi razgovori so zelo podobni, ob obrobnih stranpoteh inte lek-tualiziranja so v dialogih osredotočeni eni in drugi na uživa-štvo. Ko pa so naposled skupaj in se inicira igra resnice, ne bo šlo brez prizadetosti. V ospredju bo zakonski par, njegovi ženi bo dokočno razpade! svet iluzij o zakonu ko varnem zatočišču, on pa se bo zavedel, da je igračkanj konec. Poraženci so pravzaprav vsi, soočeni s svojimi zrcalnimi podobami v svoji druščini, se zavedo, da so se znašli v slepi ulici. Poti naprej, drugam, ne vidijo, to pa, vsaj zanje, pomeni propad njihovega, ameriškega imperija. tvs 2 —18.45 Arhiv Zemlje ameriška poljudnoznanstvena serija 8. oddaja V Italiji ubijejo vsako leto na milijone ptic v imenu športa. Skupine prostovoljcev iz Svetovnega sklada za varstvo narave in italijanske Zveze za zaščito ptic upajo, da bodo lahko preprečile vsaj najhujše kršitve lovskih zakonov, a že samo na podeželju v okolici Bergama v severni Italiji je 22.000 lovcev in le 6 prostovoljcev. V Nepalu se v nedrjih gora skriva marmor - razkošje, ki ga imajo Zahodnjaki še posebej radi. Izkopavajo ga v kamnolomu na gori Pulčavki, kjer so v IS letih uničiti ogromne gozdne površine, povzročiti pomanjkanje vode in pahniti številne domačine v revščino. Ko je Mihati Gorbačov izgubil položajpredsednika države, seje posveti! skrbi za okolje. Sprejel je mesto predsednika novoustanovljene organizacije Mednarodni zeleni križ, ki upa, da bo z zavzemanjem za razvoj mednarodne zakonodaje spodbudila nastanek nove civilizacije. Britanci so znani po ljubezni, ki jo čutijo do svoje zelene dežele, pa tudi do avtomobilov. Posledica tega je, da polja izginjajo pod asfaltom. Konzervativna vlada načrtuje, da bo v nas lednjem desetletju porabila 25 milijard dolarjev za 450 novih cest v državi in ni težko ugotoviti, kakšno onesnaženje bi prinesla uresničitev tega načrta. ffOods H vasica na jugozahodnem delu rta Cod, je svetovno središče raziskav morja. Eden najnovejših projektov ustanove je Medejo-Ja-zon, sistem dvojnega plovila na daljinsko upravi janje za znanstveno raziskovanje morskega dna v velikih globinah. mmtv - 20.00 Med prijatelji MED PRIJATELJI je oddaja o narodnozabavni glasbi. Namen oddaje je dobra volja in domače viže, vodi pa jo že znana voditeljica tovrstnih oddaj, Betka ŠuheL V tokratni oddaji bodo v studiu gostiti Fante izpod Rogle, tržaškega harmonikarja No-vatta Renisa, tekstopisca besedil narodnozaba vne glasbe i vana Sivca, ogledati pa si boste tudi vrsto narodnozabavnih ansamblov s svojimi napevi. V oddaji teče tudi akcija za najstarejšo slovensko harmoniko, ki ima že zavidanja vreden odziv. Na koncu leta bodo s pomočjo proizvajalca harmonik Valentina Zupana in dr. Janeza Bogataja najbolj zaslužnemu gledalcu podariti Zupanovo harmoniko, ki bo za spremembo od najstarejše nova. Ponovitev oddaje ho še v soboto ob 17.30. sat 1 - 23.00 Zeleni hudički iz Mekonga avstral.-hongkon. vojni Rim "Zeleni hudički so člani avstralske specialne enote, ki naj hi konec druge svet. vojne izpolniti posebno nalogo na južnopaci-Rškem otoku. Padli ameriški pilot in prebegli japonski pilot se morata skrita plaziti skozi sovražne Unije. Pomaga jima kitajski kmet, vodja tamkajšnje skupine upornikov. sky movies - 21.00 Bob Roberts ameriška satirična drama Režija: Tim Robbins Igrata: Tim Robbins, Susan Sarandon Susan Sarandon Tin Robbins, ki je Rim režiral in v njem tudi igra, predstavlja tik mladega milijonarja, ki seje usmeri! v politiko, ker je prepričan, da lahko s svojim mišljenjem in delom pomaga mnogim Američanom... the movie channel -23.00 Na strelni črti ameriški psihološki triler Igrata: Ctint Easttvood, John Malkovich Clint Eastwood Ctint Easttvood igra tajnega agenta, ki se približuje upokojitvi. Obdolžuje se smrti predsednika Kennedyja, ker po njegovem mnenju ni profesionalno ukrepaljio so na predsednika leta 1963 izvedli atentat. Zato se odloči, da bo prevzel primer sedanjega psihopatskega morilca, ki se je namenil ubiti predsednika Amerike. pro 7 — 23.00 Obiskovalci Šved. fant. Rim Vabljiva naloga vodi ameriškega reklamnega strokovnjaka Frimka, da z ženo Saro in obema otrokoma odrine na Švedsko. Da bi lahko tu v miru razvjjal nove ideje, poišče hišico na deželi - in najde lepo, odročno vilo. Toda že kmalu po vselitvi gre med čudovitimi zidovi vse narobe... DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM DANES ob 9.30 in 11.30: MATINEJA SLOVENSKE FILHARMONIJE ZA GLASBENO MLADINO SLOVENUE. Dirigent: Simon Robinson. Program: G. Holst — Planeti (GD. vstopnice so tudi na voljo pri blagajni) ob 19.30: MLADI MLA-DIM. Igor Vkentič, klavir; Trobilni trio. V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko in ŠOU. (KD. 500, 300 SIT) ma SOBOTA in (KONTO). MALA DRAMA IZVEN Četrtek, 30. mar., ob 20. uri - G. Tabori: WEISMAN IN RDEČE LICE. IZVEN (KONTO). Režiser Samo STRELEC, igrajo Brane GRUBAR, Igor SAMOBOR, Maša ŽIDANIK k. g. in Gregor GEC k- g- PROKIČ: RUSKA MISIJA. ZA ABONENTE IN IZVEN. VELIKA DVORANA. OperaBalet SLOVENSKO NAH00H0 GLEDALIŠČE MARIBOR Obvestilo obiskovalcem odpovedane predstave Ob letu osorej (13. 3.). Vstopnice veljajo za nadomestno predstavo v nedeljo, 2. aprila, ob 19 uri! Četrtek, 30. 3., ob 10.30: TRADICIONALNO SREČANJE ZLATIH ZNAČKARJEV MESTA LJUBLJANE. Na prireditvi za osmošolce, ki so zvesti lepi in dobri knjigi vseh osem let osnovne šole. bodo sodelovali: Boris A. Novak. Slavko Avsenik mlajši in Antun Poljanic z orkestrom Policije. (GD. vstop prost!) Petek, 31. mar., ob 20. uri - V. Modemdorfer: HAMLET IN OFELUA. IZVEN (KONTO). Sobota, 1. apr., ob 20. uri — A. Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN (KONTO). Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 18. ure do začetka večerne predstave. Rezervacije ob istih urah. telefon 221-511. SREDA, 29. 3., ob 15. URI - J. STRAUSS: PLES KADETOV--BALET. ODKUPLJENA PREDSTAVA. VELIKA DVO-RANA. PETEK. 31. 3., ob 19.30: KONCERT MARIBORSKE FILHARMONIJE. ZA ABONENTE IN IZVEN. V UNIONSKI DVORANI. Slovensko Ljudsko Gledolilte Celje — Četrtek, 30. marca, ob 17. uri - J. Kranjc: DETEKTIV MEGLA. 2. abonma Gimnazije Celje. Napovedujemo: Wllliam Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC. Režiser Ivica Kun-! čevic. CELJE UNION: amer. erotični thriller RAZKRITJE, ob 16., 18.30 in 21. uri. MALI UNION: amer. melodrama APRIL PRIHAJA, ob 20. uri. METROPOL: amer. komedija Z ODLIKO, ob 16.30, 18.30 in 20.30. DOM: animirano-igrani film, RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE, ob 18. uri. Zadnjič! Amer. western TOMBSTO-NE, ob 20! uri. Zadnjič! Četrtek. 30. 3„ ob 19. nri: OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE. Z nahrbtnikom in slovenskim potnim listom. Potopisno predavanje Dareta Bencika — ob glasbi in diapozitivih. (KD, 500 SIT) 29. in 30. marca PRVA NACIONALNA KONFERENCA O PROMOCIJI ZDRAVJA V SLOVENIJI Organizator: Inštitut za varovanje zdravja v Sloveniji Linhartova dvorana AROSIM VEČERI V KLUBU CD Četrtek. 30. 3.. ob 21. uri: TOLOVAJ MATAJ - LJUDSKE VIŽE SLOVENSKIH OBROBIJ - 800 SIT INFORMACIJE Center za informacije in prodajo vstopnic je odprt vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16.30 do 20. ure. ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev! Telefon 061 222-815, faks 215-015. MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Sreda, 29. marca, ob 9. uri — S. Makarovič: SHOW STRAHOV. Zaključena. Ob 19.30 - F. G. Lorca: YER-MA. Za abonma RED O. Četrtek, 30. marca, ob 19.30 -T. Bernhard: PRED UPOKOJI- TVIJO. Za abonma ŠTUDENTSKI A. Petek. 31. marca, ob 19.30 — M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO. Za IZVEN m KONTO. Sobota, 1. aprila, ob 20. un - J. Godber: NA SMUČIŠČU. Za IZVEN in KONTO. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Kav Coonev: ZBEŽI OD ŽENE Sreda. 29. marca, ob 19.30 za IZVEN in konto. 149. ponovitev - RAZPRODANO. Naslednja ponovitev za IZVEN in konto bo na sporedu 5. aprila. Nekaj vstopnic je še na voljo vsak delavnik od 10. do 12. ure v upravi PG. MARIBOR GLEDALIŠČE: ob 16.. 18.30 in 21. uri, epska ljubezenska drama JESENSKA PRIPOVED. UNION: ob 17. uri, psihološka kriminalka BARVA NOČI. Zadnjič! OB PODELITVI OSKARJEV Ob 20. uri, drama FORREST GUMP. Cikel LANSKI OSKARJEVCI nadaljujemo v soboto z melodramo OSTANKI DNEVA (Rema-ins of the Day)! PARTIZAN: ob 16.. 18.30in21. uri. erotični triler RAZKRITJE. UDARNIK: ART PROGRAM Ob 18 uri, novozelandska drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI. Zadnjič!; ob 20. uri. franc, zgodovinska drama KRALJICA MAR-GOT. Dolžina 165 min! ART abonmaji! BILA JE TININA IN BIL JE ZVOK. ILA MELOOUA... JtfcJ STRAftOV 1 STARŠI, POZOR! Pripeljite svoje malčke v soboto, 1. APRILA, OB 16. uri na eno zadnjih ponovitev strahosmešne-ga kabareta za otroke v tej sezoni. (Vstopnice 400 SIT) Vstopnice so v prodaji vask dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Telefon 210-852. 4 9) Ob 18. uri: ZELENA KOBRA (Cobra Verde), ZRN, 1988. Režija: Werner Herzog. I.: Klaus Kinski. King Ampaw. Josč Lew-goy. Salvatore Basile (retrospektiva filmov Wemeija Herzoga) Ob 20. uri: FITZCARRALDO, ZRN. 1982. Režija: Wernet Herzog. I: Klaus Kinski, Claudia Cardinale, Jose Lewgoy. Miguel Angel Fuentes (retrospektiva filmov Wemerja Herzoga) ŠKOFJA LOKA: avstral. IZGNANEC, ob 18. in 20. uri. CENTER - KRANJ: amer. akcij. thriller HITRE TARČE, ob 16., 18. in 20. uri. STORŽIČ — KRANJ: amer. akcij. thriller ŠUND, ob 17. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. humoristična satira KRATKE ZGODBE, ob 20. uri. Amer. drama FRANKENSTE-IN, ob 17.45. BOHINJSKA BISTRICA: amer. ROJENA MORILCA, ob 20. uri. ZAGORJE: amer. NEVARNA ŽENSKA, ob 19. uri. TRBOVLJE: amer. VARUH ČASA, ob 17. uri. HRASTNIK: indij. KRALJICA BANDITOV, ob 19. uri. NOVO MESTO: amer. HITRE TARČE, ob 18. in 20,,uri. SLOVENJ GRADEC: amer. ROJENA fvlORILCA, ob 18. in 20. uri. .: MURSKA SOBOTA: amer. SAMO TI, ob 17. in 19. uri. 'NOMINACIJA ZA OSKARJA ZA TUJI FILM '95, BSlI I- FRANC E PREŠEREN • | VESELA ZNANOST Danes ob 20. uri: TRIJE KRIZNI TELEFONI Mojca Dobnikar: SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Barbara Brecelj: Zaupni telefon »ZA-TE«, Marjan Čonč: Otroški telefon »Po oceni, narejeni na osnovi kli-cev na SOS telefon, se z nasiljem sooča vsaka peta družina v Sloveniji; v večini primerov so žrtve nasilja ženske in/ali otroci. To po-meni, da je nasilje nad ženskami tako rekoč povsod okrog nas, le da ga zaradi takšnih in drugačnih razlogov običajno ne želimo videti. Akademija za glasbo prireja v sredo, 29. marca, ob 19.30 v Mali dvorani Slovenske filharmonije Podiplomski recital flavtistke Mojce ROZMAN (iz razr. red. prof. Fedje Rupla). Klavirska spremljava: Vlasta DO-LEŽAL-RUS, viš. um. sod. Program: Damase, Jolivet, Prokofjev. Vstop prost, vljudno vabljeni. GALERIJA ILIRIJA vas od 30. 3. do 20. 4. 1995 VABI NA OGLED RAZSTAVE SLIK Alenke Gerlovič, katere otvoritev bo v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v prostorih galerije na Tržaški 40. Razstava sodi v cikel razstav DRUGAČNOST PODOBE. »Razstava je moj dialog s samo seboj ob že nastalih slikah,« je v uvodu teksta za tokratno vabilo napisala avtorica. OBVESTILA kulturni DOM ŠPANSKI BORCI Kulturni dom Španski borci vabi vse. ki so željni smeha, da si 31. marca ob 20. uri ogledajo komedijo Vinka Modemdorferja: TRANSVESTITSKA SVATBA. Gostuje SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST. Prodaja in informacije za vstopnice vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Tel. 1404-183. GLEDALIŠČA c i n v E N S K _0 MIAMNSMO GLED-ALIŠCE Kfaaai režija: Eduard IVIILER Waechter Dekleva: KLOVNI. Režija: Eduard Miler. Nedelja, 2. aprila, ob 11. uri za IZVEN. Rezervacija in prevzem vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ter od 15.30 do 17.30, v soboto samo dopoldne, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. 0**A»OGNOO4.ED*LiSCE IJUBljAN* Nocoj ob 19. uri: BALETNI VE-ČER - PIROV1 PLESI II. HIMERA, ORFEJ - RED SOBOTA, izven, konto. Plešejo: E. Ne-krasova. R. Križaj. O. Andrejeva, V. Isaičev. A. Stevens. I. Er-malai. V. Vidmar. Čet.. 30. 3., ob 19. uri - G. Do-nizetti: LJUBEZENSKI NA- POJ, red Četrtek L, izven, konto. Dirigent Milivoj Šurbek, gostuje Ludmila Zelenka, pojejo še: R. Radovan. F. Radovan, A. Debevec, Z. Perger. Pet . 31. 3 . ob 16.30 - J. Strauss m) : NETOPIR - v prodaji samo še nekaj vstopnic! Dirigent M. Gašperšič, pojejo: O. Gracelj, N. Radovan, Z. Gorenc, K. Jerič, J. Jeraša. F. Radovan, J. Hočevar, J. Reja, J. Kores, M. Trček, M. Wabra. V soboto, 1. 4., ob 19. un - TRAVIATA z gosti: GORDANO TOMIČ, MATHIASOM SCHUL-ZEM IN NIKOLO MITIČ! Blagajna: danes med 11. in 13. ter 17. in 19. uro. Rez. po tel.: 331-950 med 9. in 10. uro. DRAMA SNG V LJUBLJANI Sreda, 29. mar., ob 16.30 — W. Shakespeare: HAMLET. Zaključena za Gimnazijo iz Kranja. LJLBlJ/iNIM tlNtiHATCCLAf I KOMPAS: ob 16., 18. in 20. uri, PRED DEŽJEM (BEFORE THE RAIN). drama.. R: Milče Mančevski. I: Rade Šerbedžija. Katrin Cartlidge, Labina Mi-tevska. Ob 22. uri, PREDPREMIER-NO PRIKAZOVANJE: FARI-NELLI, belgijska kultna drama. R: Gerrard Čorbiau. -I: Stefano Dionisi. Enrico Lo Vprso, ZLATI GLOBUS '95. KOMUNA: ob 10. uri, MATINEJA V IMENU Bruca Willisa: ZADNJI SKAVT (THE LAST BOYSCOUT), akcijski. R: Tony Scott. Igra še Damon Wayans. ZADNJIČ! Ob 16.30, 19. in 21.30, JESENSKA PRIPOVED (LEGENDS OF THE FALL), ljubezenska epska drama. R: Edvvard Zwick. I: Brad Pitt. Anthony Hopkins, Aidan Quinn. Julia Ormond. OSKAR ’95 ZA FOTOGRAFIJO! UNION: ob 16., 18.30 in 21. uri. RAZKRITJE (D1SCLOSU-RE). erotični thriller. R: Barry Levinson. I.: Michael Douglas, Demi Moore. Jutri: ZyEZDNA VRATA! MINI: ob 16.30, 19. in 21.30, KVIZ (OUIZ SHOW), drama. R: Robert Redford. I: Ralph Fi-ennes, John Turturro. ZADNJIČ! Jutri: NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI! VIČ: ob 17., 19.15 in 21.30, BARVA NOČI (THE COLOR OF NIGHT), erotična kriminalka. R: Richard Rush. I: Bruce Wil!is. Jane March. ZADNJIČ! Jutri: HULAHOP in Paul Newman! BEŽIGRAD: ob 16.30, 18.30 in 20.30, NOČNI ČUVAJ (NATTE-VAGTEN). danski kultni thriller. R: Ole Bornedal. I: Nikolaj Waldau, Sofie Graaboel. FILM SE IZTEKA! ŠIŠKA: ob 16.30, 18.30 in 20.30, HITRE TARČE (DROP ZONE), akcijska kriminalka. R: John Badham. I: Wesley Snipes, Gary Busey, Yancy Butler. ZADNJIČ! Jutri: ZVEZDNA VRATA in BARVA NOČI! TRIGLAV: ob 18.15 in 20.30, BARVA NOČI (THE COLOR OF NIGHT), erotična kriminalka. R: Richard Rush. I: Bruce Willis, Jane March. MOJCA: . 16.30, LEVU KRALJ, celovečerni risan) film. KAR SE TIČE GLASBE, JE ZOPET PRVI - 2 OSKARJA ’95' Ob 18.15 MASKA (THE MASK), »nora« komedija. R: Chuck Russell. I: Jim Carrey, Ca-meron Diaz, Peter Riegert. DVOR: ob 16.30, 18.30 in 20.30, NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI (ONCE WERE WAR-RIORS), novozelandska drama. R: Lee Tamahori. I: Rena Owen, Tamurea Morrison. ZMAGOVALEC MONTREALSKEGA FESTIVALA! ZMAGOVALEC LETOŠNJIH OSKARJEV FORREST GUMP OD ČETRTKA - ZNOVA NA SPOREDU! MENGEŠ: ob 20. nri, KLAVIR (THE PIANO), ljubezenska drama. R: Jane Campion. (oskar '94 za izvirni scenarij). I: Holly Hun-ter, Harvey Keitel, Ana Paquin (oskar '94 za gl. in str. žensko vlogo)! DOMŽALE: NE PREZRITE: ob 19.15 in 21.30 JESENSKA PRIPOVED (LEGENDS OF THE FALL), ljubezenska epska drama. R: Edtvard Zwick. I: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Aidan Quinn, Julia Ormond. OSKAR ’95 ZA FOTOGRAFIJO! Jutri: ZVEZDNA VRATA! Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo! • 320 1M^6 13 19-055. 13-15-315. FAX 13-12-163. REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 061/318-880, LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 5, OBALO TEL. 06»38-603, '■—tj c ko TEL 063/441-144, int. 226, ZA GORIŠKO TEL. 065/25-323, ZA ZASAVJE TEL. 061/884-527, ; > DOLENJSI«) TCL 06^3-298. ZA GORENJSKO TEL. 064/216-824, ZA MARIBORSKO TEL (G2/',6-245 ZA PREKMURJE 069/32-566 n POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE V PONEDELJEK, TOREK IN C RF nO60 00 TOLARJE V V ČETRTEK. PETEK IN SOBOTO PA 70.00 TOLARJEV • NAROČNINA ZA MAREC ms JE 1 760.00 TOLARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 1.584.00 TOLARJEV • 7 A PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGI) ŠE 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA * ZA- PLAUNlKt ru Ba t , ~im_iaono - , ftna NAROČNINA ZA TUJINO JE 858 HMMnnnH Vabimo k vpisu v ŠOLO RETORIKE za vsakogar, ki bo od 3. velikega travna (maja) do 23. rožnika (junija) 1995 (100 ur v 50 dneh). Vsakdo prej ali slej pride v položaj, ko mora javno govorno nastopiti, VEŠČINA JAVNEGA GOVORJENJA IN NASTOPANJA pa je edina umetnost, ki se jo je moč naučiti. Podrobnejše gradivo vam pošlje-mo po pošti (vsakršne informacije so na voljo v uradu PRAVLJIČNEGA GLEDALIŠČA, Murni-kova 10 v Ljubljani, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ali po telefonu 061 225 187. kjer lahko naročite tudi knjigo MALI VEDEŽ RETORIKE Zdravka Zupančiča). Hkrati vabimo prodajne zastopnike za izredno iskane knjige iz zbirke ŠOLA RETORIKE za prodajo po Sloveniji. )TTFM _ S S ? J L fiovortcaiefesi ('več kot, plesna sola) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU OD 9. DO 20. URE-TEL.: 1310211 Četrtek, 30., ob 22. uri Transformer Ouartet Ob ponedeljkih, torkih in sredah je od 20. do 23. ure v Cafe teatru kavarne Grand hotela Union piano bar s pianistom Blažem Jurjevčičem Rezervacije od ponedellka de petka od 12. do 14. ure po tel.: 061/216 390. Društvo proti spolni zlorabi otrok, s sedežem v Ljubljani, Draveljska 44, ima redne sestanke vsako sredo ob 18. uri, v prostorih Društva. AKADEMIJA ZA GRASBO prireja v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v Mali dvorani Slovenske filharmonije KOMORNI KONCERT, na katerem bodo nastopili Tanja PETREJ, oboa (iz razr. doc. B. Rogelje) ob klavirski • spremljavi um. sod. Bojane Karu-za. Boštjan LIPOVŠEK, rog (iz razr. red. prof. J. Falouta) in Klemen GOLNER, klavir (iz razr. red. prof. A. Bertonclja). Program: Britten, Švara, Po- ulenc, Vinter, Dupuis, Reinecke. Vstop prost, vkljudno vabljeni. Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko objavlja zagovor doktorske disertacije z naslovom »Izbira optimalnih podstruktur digitalnega sita s porazdeljeno aritmetiko«. Disertacijo bo zagovarjal mag. Mitja SOLAR, dipl. inž. el., v torek, 4. aprila 1995, ob 11. uri v sejni sobi fakultete B—304/11. Disertacija je na vpogled na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Smetanova ul. 17, soba B—410. Četrtek. 30. mar., ob 19. uri - W. Shakespeare: HAMLET. IZVEN (KONTO). Režiser Janez PIPAN, v glavnih vlogah J®ni*j ŠUGMAN, Boris CAVAZZA, Milena ZUPANČIČ, Ivo BAN, Saša PAVČEK, Zvone HRIBAR, ALEŠ VALIČ, Bojan EMERŠIČ, Gregor BAKOVIČ, Polde BIBIČ in mnogi drugi. Veliki oder ČETRTEK, 30. 3„ ob 17. uri — S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA. IZVEN. SOBOTA. 1. 4., ob 11. in 17. uri — S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA. IZVEN. Gledališka blagajna: danes, četrtek in petek od 11. do 12. ure in uro pred vsako izven predstavo. Inf. ob istem času po tel.: 314-962 in po mobitelu: 0609-627-900. L ' S J B LE L1 is) iS E LJUBLJANA, Krekov trg 2 Petek, 31. marca, ob 19.30 - A. Hieng: ZAKLADI GOSPE BERTE. IZVEN. Sobota. 1. aprila, ob 16. uri - D. Totheroh - A. Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA. PREDSTAVA ZA OTROKE - IZVEN. Enotna cena vstopnic je 500,00 SIT. Prodaja vstopnic dan pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860. SLOVENSKO NARODNO 2fT GLEDALIŠČE MARIBOR orama. KABINET PROF. SEDMAKA - vsak četrtek ob 17. uri na Ma- lem odru SNG Maribor. Gostja 30. 3. MAGDALENA TO- VORNIK. ČETRTEK, 30. 3., ob 20. URI - R. SERLING-D. LUKIČ: OBMOČJE SOMRAKA. ZA ABONENTE IN IZVEN V MINORITSKI CERKVI. PETEK. 31. 3.. ob 18. URI - N. ALTRA — Odbor za novosti v duševnem zdravju, Društvena 35, Ljubljana, tel. 453» ZAGOVORNIŠTVO nudi brezplačno pravno in psihosocialno pomoč uporabnikom psihiatričnih uslug vsako sredo med 17. in 19. uro v Svetovalnici Fužine, Pregljev trg 15, tudi po telefonu: 061/ 1406 706 in vsak četrtek med 17. in 19. uro na Altri, Društvena 35, tudi po telefonu 061/ 453-711 Podrobnejše informacije o drugih dejavnostih društva Altra lahko dobite na sedežu društva ali po telefonu 061/ 453 711, vsak delavnik med 12. in 14. uro. * PLESNA ŠOLA KAZINA KONGRESNI TRG 1 TEL: 061/12 62 047 Vabljeni v naJted tečaje: DRUŽABNI PLES L 9. 4. in 15. 4. II. 25. 4. III. 29. 3. IV. 5. 4. AEROBIKA Danes, v sredo, 29. 3.: BIG STAR KARAOKE SH0W ZA NAGRADO AVTO FIAT PUNTO. ZADNJE PREDTEKMOVANJE. SPONZOR AVTODELTA. Jutri v četrtek, 30. 3.: HAPPY PHONE PARTY Z BOGATIMI NAGRADAMI. V soboto 01.4: GOST VEČERA: EROS RAMAZZOTI. 7 Restavracija odprta vsak delovnik od 11. do 22. ure. Vljudno vabljeni ILDGMDO Tudi računalnikov Power Plus ne bo na sejmu- 'v zato pa vas vabimo, da nas obiščete v pravih računalniških trgovinah Povver Plus, ^ v Ljubljani na Dunajski 113 (061/16 85 574), ^ v Mariboru na Mlinski 22 (062/226 397), h- v Sevnici v hotelu Ajdovec (0608/82 556) in h v Kranju, Huje 23ap|g||b (064/331 022). kjer lahko preizkusite NiHr najbolje opremljene računalnike v Sloveniji: za delo i pripravljena MS Windows 3.1 EE in MS DOS 6.22, C*" interaktivna navodila v slovenščini v Windows okolju in centralni program za upravljanje računalnika^ INTCRI IX TftftDC - OSRAM CENTER Trgovina in storitve, d.o.o., Masarykova 17, Ljubljana Uvoziuk in distributer ELEKTRIČNIH VIROV SVETLOBE in svetil firme osrrm novička PODJETJE AVTOPROMET GORICA TOVORNI PROMET, p.o. NOVA GORICA Na podlagi sklepa delavskega svela podjetja razpisujemo delovno msto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta: VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo višješolsko izobrazbo - 4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih ali strokovnih delih - znanje enega svetovnega jezika ter ZT izpit - poznavanje dela v prometni branži Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov; Avtopromet Gorica, Tovorni promet, Cesta 25. junija 1 A, 65000 Nova Gorica v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa. HUJŠANJE po t Zdravniški nadzor, stimulacija proti apetitu, zdravljenje celulita, vodena m p r. tir Sentočnik LJ 1/1234570. B 062/24867 LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • DELO STIK - OGLASNO TRŽENJE TEL_ 318^5/U, OGLASNA KOMERCIALA, TEL. 13-33-317. FAX. 302-414, DUNAJSKA 5. VI. NADSTR. PRIZIDKA • MALI OGLASI: SPREJEM PO TEL. 13-36-266 ALI OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5. ŠUBIČEVA 1 • OSMRTNICE OD PONEDELJKA DO PETKA DO 16. URE OSEBNO NA OKENCU DEJNAJSKA_5 IN ŠUBIČEVA 1 TELEFAKS 13-10-169. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE NEPO-SREDNO CENTRALNA REDAKCIJA. DUNAJSKA 5, ALI PO TELEFONU 13-18-255, 13-19-055, 13-15-315 NA PODLAGI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU (UR. LIST RS, ŠT. 4/92) IN MNENJA ^^^ISTRSTVA ZA INFORMIRANJE (ŠT. 23/92), Z DNE 30.1.1992 SODI ČASOPIS MED PROIZVODE INFORMATIVNE NARAVE PO 13. TOČKI TARIFNE ŠTEVILKE 3, ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV. SONČNI STUDIO SAUNA KLUB BREZA finska sauna, ročna masaža, sončenje z najsodobnejšimi solariji 1 E GO E (aircondition, super power). Rez. in inf.: 061/319-713 ERLING d.o.o., lj. Računalniški tečaji v majhnih skupinah. Ugodne cene. Tel. 159-33-13. 1 TEČAJI tujih jezikov in priprave za certifikatne izpite VSE, ki imate MALO ČASA, vabimo v INTENZIVNE VIKEND, OSVEŽI- 1 TVENE tečaje ali tečaje 1 x tedensko: AN, NE, FR, IT.J. Pričetek v začetku aprila. INF.: 061/1252-249 in 1252-075. VOZILA CITROEN AX TRE, XANTIA 2.0i VSX, dodatno opremljeni, C 25 furgon GV, vse 1 letnik 1994 s popustom in dobavo takoj. Ugoden leasing, kredit R + 12 1 do 4 let brez udeležbe. INFORMACIJE: tel. 061/1688-354, TC PROAUTO 1 RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA, ISA - Teh. park Instituta J. Stefan: 123-12-99. KREDITI!!! Posredujemo pri pridobitvi kreditov. Garancija: vred.papirji, zlato, avto, 1 moped, čoln, hipoteka, BON-3 pri podjetjih itd. SOLEČO d.o.o., Kopr- 1 ska 94 Lj., tel. 061/263-369, 1231-321 int. 408 in 324, od 9.-16. ure CANON 6 OBROKOV! Prodaja FOTOKOPIRNIH STROJEV in TELEFAXOV in TISKALNIKOV 1 CANON z odloženim plačilom na 6 obrokov! BIROX d.o.o., 061/551-798 | MESEC TOPLIH PODOV % • ' NAJVEČJA PONUDBA TOPUH PODOV 1 Za kuhinje, predsobe, kleti, delovne prostore, itd. NAJNIŽJE CENE: 5% POPUST plačilo 5 čekov, 10% POPUST plačilo 1 z gotovino. _ SALON CREATIVE - doživetje urejenega doma. BTC, dvorana 2, za 1 bencinsko črpalko, 200 m od Interspara, tel. 061/18-52-742. PO RENAULT V KONCESIJO r KALAN TRADE Velika izbira Renaultovih vozil na zalogi. Kredit brez pologa in depozita 1 z 12% obrestno mero, ugoden leasing in staro za novo. Medvode, Šetinova 4, tel. 061/611-022, od 8.-16.30 ure. Sony Technics iwa— Panasonic—Bose—Blaupunkt—Jamo. A.C.S., 061/1429-491, 484-660 KRONA PLUS TUJI JEZIKI Zanimivi intenzivni jezikovni tečaji NEM., ANG. v leP(h Pr°?t°r'hQ'n I manjših skupinah s prijetnimi profesoricami. Tel. 1261-266, 1262-383 RENAULT—RUFAC AKCIJA v marcu Posebna ugodnost za vse kupce vozil Renault. Kredit do 4 let, leasing, 1 staro za novo. Rufac d.o.o. Kočevje, 061/854-042, 854-666. AVTO FOTO MARKET NOVA ŠTEVILKA ŽE PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV. ACORD-92 D.O.O. TEL. 061/1597-153 NOTEBOOKI CHICONY MULTIMEDIA Z VGRAJENIM BUSSINbS I SOUND SISTEMOM, 486DX2/66,4,250, MONO 256.500 SIT, COLOR 347.400 SIT + P.D. OPEL NAJCENEJE Dosreduiemo pri osebnem uvozu avtomobilov; Hittrade, 061/125-84-13 S PLEŠAVOSTJO opravite za vselej! LIPOHAIR, svetovni hit! Stonediver, 061/571-875 DIABETIKI POZOR! DIABETIKI POZOR! MEDISENSE obvešča vse diabetike z merilci sladkorja, naj se zglasijo novemu zastopniku po tel. 061/133-13-72! HUJŠANJE CELULIT BOLEČINE Novi specialni program hujšanja, odpravljanja celulita in bolečin z aKu-punkturo, tibetansko masažo in prehrano ayurvedo. BELLADONA, Center za tradicionalno medicino, Beethovnova 14, Lj., tel. 225-901. NOVI RENAULT ALPETOUR REMONT Super krediti na 4 leta, obresti od R + 8% do R + 9,5%, brez poloqa, staro za novo, testne vožnje. Tel. 064/211-225 VROČE VOSKANJE PARKETA, PLUTE IN IZDELKOV IZ LESA INVESTITORJI IN PROJEKTANTI! Načrtujete površinsko obdelavo lesa z ekološko neoporečnim materialom' Dela izvajamo po tehnologiji, ki je zaščitena s patentom. SLIKO-PLESK-TERMOPLAST, 61000 LJUBLJANA, Tbilisijska 57, tel. 061/268-181, fax 061/261-898. SK SNEŽINKA Gortanova 21, Lj. Vabimo vas na prvomajsko smučanje v Cervinio. Informacije in prijave tel. 446-420. Računalniški tečaji za začetnike in poznavalce. B2 Lj., Tržaška 2, tel. 210-755, 1256-284 GOSTINSTVO IN NASTANITEV d.o.o. Litostrojska 40 Praznujte obletnico mature, valete v prijazni restavraciji s konkurenčnimi cenami in veliko parkirnega prostora sredi Šiške. Tel. 1595-381 int. 1058 LOKAL 17,50 m2 ZA BEŽIGRADOM NAPRODAJ PRI MERCATORJEVI POSLOVNI STAVBI OB DUNAJSKI NUDIMO LOKAL PRIMEREN TUDI ZA PISARNO! PREVZEM TAKOJ! INF.: IMOS d.d., LINHARTOVA 11 a, tel. 301-746, od 7.-14.30 ure Vpis: Specialistični izobraževalni pro-| gram za računovodje v EURO ŠOLI LJUBLJANA pričetek aprila '95. Vključite se lahko po zaključeni srednji šoli. INF.: 061/1252-249 in 1252-075 | MERLIN, tel.0904200 Za posel zdravje, ljubezen v prihodnosti kličite 0904200 —156sit/min VELIKA IZBIRA PREPROG IZ UVOZA Veletekstilov diskontni center na Masarykovi 17 nudi najvecjo izDiro preprog iz volne, sintetike, viskoze in kvalitetnih mešanic. Na izbiro so tudi preproge trganke (»krpare«). Cene so konkurenčne in sicer od 5.616 SIT za preprogo 140x200 cm, pa do 66.402 SIT za preprogo iz 100% volne 200x290 cm. PRIPRAVA NA MATURO 1 CTJ, Vilharjeva Zagotovite si uspeh in se udeležite priprave na maturo iz NEMŠKEGA ali ANGLEŠKEGA jezika z izkušenimi profesorji. Začetek v soboto, 1. aprila 1995! TELEFON: 317-584, 317-865 AVTOŠOLA 3 D ki Tel. 061/125-42-04 NOVO PARKET PARKET Tečaj CPP bomo organizirali 3.4. in 18.4. ob 16.30 uri. Možnost piacna s karticami LB in EU. 5% popust imajo dijaki, študentje. Uradne ure: vsak dan od 10.-16., v ponedeljek in sredo od 10.-18. ure Cenjene kupce obveščamo, da imamo ponovno v prodaji zelo iskan lamelni parket HRAST EXTRA, položen v ladijski pod, dim. 16 cnr ULTIMA d.o.o., vaš partner pri nakupu parketa. Inf. 061/1599-415. I Skrivnostna ARABIJA 1 M&S Turizem, Lj. Okusite čare in lepote dežel 1001 noči. Prvomajski prazniki od 27\4. do 4 5 v ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRIH, Kotnikova 5, tel. 13-13-339. | PREŠ TELEKOM Nudimo računovodske storitve in svetovanja. Tel. 061/66/-345. 1 POSEBNA PONUDBA 1 ZA UPOKOJENCE Pomlad je tu in vaše stanovanje kar kliče po vzdrževanju... Kaj lanKo storite? Stopite v LB Splošno banko Velenje d.d., ki vam nudi ugodne kratkoročne in dolgoročne gotovinske kredite z odplačilom na 24 mesecev. Telefonske informacije: 063/854-251, int. 303, 249 in 289. | INTERNA PRESOJA Seminar za interne presojevalce po ISO 9000. BIRO O, 061/1592-707 1 Biti ali megabiti 1 INFORMATIKA 1 od 27. do 30. marca I od 9.30 do 18. ure — Danes bomo med vstopnicami za sejem izžrebali osem nagrad, ki jih obiskovalcem podarja podjetje Microsoft: MS Musical Instruments, MS Scenes Sierra Club Collection, MS Scenes Undersea Collection MS Complete Baseball, MS Isaac Asimov s The Ultimate Robot MS Creative VVriter, MS Fine Artist, MS Arcade, v skupni vrednosti 150.000 I na Gospodarskem I razstavišču v Ljubljan ^ |T - Ogled sejma izkoristite tudi za obisk multimedijske delavnice in ogled informacijske mreže INTERNET. I PHILCO - ITALIJA I PRALNI IN 1 POMIVALNI STROJI ISKRA SERVIS vam ob spremembi imena v ISKRA PRINS nudi promocijske cene gospodinjskih aparatov PHILCO: pralni stroj 81.996 SIT, pralno-sušilni stroj 99.000 SIT, pomivalni stroj 72.777 SIT. Popust na gotovinsko plačilo oziroma možnost obročnega odplača- ISKRA PRINS, Rožna dolina, c. IX/6, Ljubljana, tel. 061/123-25-41. I OPEL SERVIS 1 061/12-32-535 1 061/271-711 V OPEL SERVISU A. Trobec, Dolgi most 18, Ljubljana, vam nudimo naslednje usluge na vozilih OPEL: servis, kleparstvo, ličarstvo, prodaja novih in rabljenih vozil, prodaja originalnih rezervnih delov, trgovci in serviserji imajo dodatne popuste. 1 KRIŽARJENJE—14 I DNI od Krka do Visa od 15.-29.07., 850 DEM. B.K., 061/13-11-069 zvečer. 1 STROJNIKI! Vse veljavne zakonske predpise pomembne za strojno stroko vam nudi vaša strokovna organizacija. ^ . .. Strokovni seminar »PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT« bo od 10. do 14. aprila v Ljubljani. . , , _ 5 SREČANJE STROJNIKOV bo 13. aprila ob 18. uri v hotelu LEV. Tema srečanja bo »PREDNOSTI LOGISTIKE«. _ Informacije dobite pri Zvezi strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije (2SITS), Ljubljana, Erjavčeva 15, vsak dan od 8. do 13. ure. Telefon 212-330, fax 126-10-42. 1 AX 1 zx I C15 D I EVASION POMLADNO PRESENEČENJE! Ob nakupu CITROENA AX vam podarimo avtoradio, zvočnika in prtljažnik. Za takojšnjo dobavo imamo tudi ZX PRESTIGE in ZX AVANTAGE, C15 D in EVASION. Možnost ugodnega kredita in leasingal Odkupimo vaše staro vozilo neglede na znamko vozila. Oglasite se v našem prodajnem salonu AUTOCOMMERCE--AVTOOBNOVA d.o.o., Ljubljana, Kersnikova 10 - tel. 061/310-361! r I Hilli Mali oglas plačate le prvič (1000 SIT do 10 besed), nato vam ga bomo brezplačno ponavljali, dokler m boste prodali. Ar-« 7 MATI OGLASI DELO Telefon: 133 62 66 ali na okencu Dela, Šubičeva 1 in Dunajska 5 delniška družba Ljubljana, Šmartinska 152 Skupščina delniške družbe BTC bo 7. aprila ob 14. uri v pivnici BTC Kratoch-will. Sprejem osmrtnic: od ponedeljka do petka 7. do 16. ure. S telegramom ali po telefonu 13-36-266 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Dunajska c. 5, osebno ali po telefonu 13-18-255 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Umrl je Vse delničarje, ki morda niso prejeli vabila na sejo, prosimo, naj pokličejo št. 185-13-43, da jim bomo pravočasno poslali vabila in gradivo, saj se seje lahko udeležijo le delničarji, ki svojo prisotnost na Skupščini najavijo s priporočenim pismom, ki mora prispeti na sedež družbe najkasneje 3 dni pred sejo. 13363 LEOPOLD PA VELKA naš dolgoletni sodelavec Ohranili ga bomo v lepem spominu Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Nazorjeva 3 Ljubljana, 29. marca 1995 Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil naš ata LUDVIK PERŠ Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 16. uri na pokopališču Dravlje Na dan pogreba bo žara v vežici sv. Jakoba na Plečnikovih Žalah Žalujoči: žena Ana, sin Marjan z družino, sestre in brat ter drugo sorodstvo Ljubljana, Murska Sobota, Gančani, Bizeljsko, Ingolstadt, 26. marca 1995 Sporočamo žalostno vest, da je v 71, letu starosti umrl naš dolgoletni sodelavec JANEZ AVBAR upokojeni delavec občinske uprave mestne občine Novo mesto K poslednjemu počitku ga bomo pospremili v sredo, 29. marca 1995, ob 16. uri na pokopališču na Dol. Kamencah Ostal nam bo v lepem spominu Občinska uprava mestne občine Novo mesto Novo mesto, 28. marca 1995 Sporočamo žalostno vest, da je končal svojo življenjsko pot naš dolgoletni sodelavec JANEZ CVETEK oskrbnik Doma na Komni S sorodniki in prijatelji žalujemo sodelavci PD Ljubljana—Matica Umrla je naša upokojena medicinska sestra—babica IVANKA SEČNIK i Pogreb bo v četrtek, 30. marca 1995, ob 12. uri na viškem pokopališču Ginekološka klinika Ljubljana __________________202916 Življenje se meri po delih, ne po dnevih. (P. T. Metastasio) Tiho, kot je živel, je odšel od nas naš ljubi mož, sin, očka in dedi STANE ADAMIČ dipl. ing. strojništva Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 29. marca 1995, ob 15.30 na pokopališču v Kočevju Vsi njegovi __________309066 V 64. letu življenja je umrla KRISTINA FARIČ Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v deseti mrliški vežici Žalujoči: mož Rudi, sinova Dušan in Drago z družinama in drugo sorodstvo _________________________________________________________________________________901836 Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama in babica ŠTEFKA KAVČIČ rojena ESAPOVIČ Od nje smo se poslovili v torek, 28. marca 1995, na ljubljanskih Žalah Žalujoči: Dušan, Dunja z Janezom, Boris z Alenko, Jani, Jaka, Luka in Boško ter drugo sorodstvo Ljubljana, Osijek, 28. marca 1995 502062 Po hudi bolezni nas je v 67. letu zapustil naš dragi BRANE ZALAR Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v vežici sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah Žalujoči: žena Štefka in sin Branko z družino Ljubljana, 25. marca 1995 ____ _________________________________________ 302061 Zapustila nas je naša draga babi IVICA PELICON AVŽLAHAR rojena GLUŠIČ borka NOB Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v osemnajsti mrliški vežici Žalujoči: sin Pavle, snaha Narcisa, vnuka Alenka in Miha ter drugo sorodstvo Ljubljana, Ajdovščina, Mokronog, 26. marca 1995 Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni sin. bratec, vnuk, bratranec in nečak MIHA OKORN učenec 5. razreda OŠ Oskar Kovačič Od njega se bomo poslovili v četrtek, 30. marca 1995, ob 17. uri na pokopališču Rudnik Na dan pogreba bo ležal v vežici sv. Jožefa na Plečnikovih Žalah Žalujoči: mami, oči, bratci in sestrica, stari mami, tete in strici ter drugo sorodstvo _____________________________Lavrica, Orle, 28. marca 1995___________________202937 Z ŽALOSTJO SPOROČAM VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE UMRL MOJ MOŽ ZVONIMIR STEKLASA DIPL. IUR. NJEGOVA ŽENA HELENA LJUBLJANA, 25. MARCA 1995 ________________________________________________802891 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica MARIJA ZUPANČIČ rojena SIMONČIČ Od nje se bomo poslovili v družinskem krogu Žalujoči: sinova Matjaž in Svato z družinama ter sorodniki Zagorje ob Savi, 28. marca 1995 ______________________________________________________309048 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste GRETI-MARGARETO KUHELJ spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Vsi lojeni _________________________________________________________803929 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše hčerke, sestre, tete in svakinje MARIJE DOLINAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, šopke cvetja in sveče ter z nami delili žalost. Zahvaljujemo se njenim sodelavkam in sodelavcem tovarne Lek, zdravnikom in sestram, posebno sestri Tatjani in vsem, ki ste ji lajšali njene bolečine. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem Leka za lepo petje in gospe Bezek za ganljive besede slovesa. Vsi ■ticai Brezovica, 28. marca 1995 401965 DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Misionarji v ljubljanski hali Tivoli LJUBLJANA. 28. marca - Drevi je v ljubljanski hali Tivoli nastopila skupina The Mission, kije bila ena izmed začetnic gotskega oziroma temačnega rocka. To je bil že njen tretji nastop v Ljubljani, ki pa ni bil tako obiskan kot prejšnji. Velikani gotskega rocka The Mission so imeli že na samem začetku svoje kariere številne uspešnice v vrhovih svetovnih glasbenih lestvic, in sicer Like A Tlurricane. Stay With Me, Wasteland, Severina. Tovver OfStrength in druge. Nekatere od teh je bilo slišati tudi na drevišnjem koncertu, na katerem so poleg starih uspešnic zaigrali nekaj pesmi s svoje nove plošče Neverland. Predskupinaje bila simpatična kočevsko-ljubljanska rockabillv skupina Luckv Cupids. (Z. M., foto: Blaž Samec) SKLEPNE VOJAŠKE OPERACIJE V ČEČENIJI Gudermes že blokiran, padec mesta neizogiben Ruska vojska namerava v naslednjih dneh zasesti drugo največje čečensko mesto - Le rahlo nezadovoljstvo delegacije OVSE po obisku v Groznem OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 28. marca — Potem ko so prejšnji četrtek zavzeli eno najpomembnejših strateških točk v Čečeniji - mesto Argun, je ruska vojska danes dokončala blokado drugega največjega čečenskega mesta Gudermesa, in sicer s severne in južne strani. V nekaj naslednjih dneh, kot poroča poveljstvo vojske, bo mesto v popolnem obroču: po argunskem scenariju bodo od popolne blokade mesta do njegovega padca minili največ trije dnevi. Medtem se je iz Groznega vrnila v Moskvo delegacija OVSE pod vodstvom madžarskega diplomata Istrana Gvarmatija, Id je izrazil le rahlo nezadovoljstvo z zaključnimi operacijami ruske vojske v Čečeniji. Mesto Gudermes, kamor se je zdaj strnila ruska vojska, je torej obkoljeno z vrha (od kavka-ške avtoceste) in od spodaj (s čečenskega gorovja); branilci mesta so vse svoje moči usmerili v obrambo pred blokado z zahoda, od koder prodira največ vojakov (iz smeri Groznega in Ar-guna). Če bo Gudermes padel, bo edina omembe vredna točka, ki bo ostala v čečenskih rokah, vas Šali, za katero se bodo bojevali v zadnji ofenzivi. Poveljniki ruske vojske so zagotavljali, da bodo vse čečenske vasi osvobodili izpod nadzora bojevnikov Duda-jeva najkasneje do konca aprila, takšen ukaz pa je prišel tudi iz Kremlja. Delegacija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pod vodstvom Istvana Gyarmatija se je včeraj vrnila z nove poti po Čečeniji in njenem glavnem mestu.Tokrat je bil madžarski diplomat bolj strog kot prejšnjič, vendar še vedno zelo Thaler sprejel vodjo misije UNHCR v Ljubljani LJUBLJANA. 28. marca - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je danes sprejel vodjo misije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Ljubljani Cengiza Aktarja. Pogovarjala sta se o skrbi za begunce in o urejanju odnosov med misijo UNHCR in našo državo. (C. R.) Konferenca Interparlamentarne unije v Madridu MADRID, 28. marca (STA) - V Madridu poteka 93. konferenca Interparlamentarne unije, ki se je udeležuje tudi delegacija državnega zbora RS pod vodstvom podpredsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Boruta Pahorja, spremljata pa ga Marjan Šetinc in Polonca Dobrajc. Konference IPU v Madridu se udeležuje vrsta uglednih parlamentarcev iz vsega sveta, zato bo slovenska delegacija konferenco izkoristila tudi za vrsto dvostranskih srečanj. Tako se bo slovenska delegacija v španskem parlamentu jutri uradno sestala z delegacijo zunanjepolitičnega odbora španskega predstavniškega doma. Letalo po pomoti izstrelilo rakete MOSKVA. 28. marca (Reuter) - Rusko bojno letalo Su 25 je včeraj v vojaškem oporišču v Krasnodaru na jugu Rusije po nesreči izstrelilo šest raket. Predstavnik ruskih enot je danes pojasnil, da so v samem oporišču eksplodirale štiri rakete, dve pa v počitniškem naselju v bližini oporišča. Do nesreče naj bi po njegovi izjavi prišlo med pripravo letal za polet, vendar se še ne ve. ali naj bi bila to vaja za napad na Čečenijo. Žrtev ni bilo, nastala pa je manjša gmotna škoda. Španija uvedla vizume za kanadske državljane MADRID. 28. marca (STA) - Sl. aprilom bodo kanadski državljani za potovanje v Španijo potrebovali vizum. Oblasti so se je za uvedbo vizumov odločile zaradi nedavnega zajetja španske ribiške ladje v mednarodnih vodah vzdolž kanadske obale. Aretirali nekdanja ministra RIM. 28. marca (Reuter) - Danes so v protikorupcijski preiskavi na jugu Italije med 35 osumljenci aretirali tudi dva nekdanja ministra -Vita Lattanzia. finančnega ministra od leta 1981 do 1982. in Rina Formica. ki je vodil različne resorje, med drugimi tudi obrambno ministrstvo v 70. in 80. letih. Socialist Formica in krščanski demokrat Lattanzio naj bi sprejemala podkupnine za svoji stranki, v zameno pa sta Francescu Cavallariju, direktorju verige desetih zasebnih klinik v pokrajini Puglia. priskrbela državno subvencijo. Cavallarija so preiskovalci že prej osumili sodelovanja z lokalno mafijo in ga prepričali, daje sodeloval z njimi. Predstavniki Ameriško-židovskega odbora pri Drnovšku LJUBLJANA. 28. marca (STA) - Premier dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predstavnike Ameriško-židovskega odbora in sklada Friedricha Neumanna, ki sta jih vodila direktor evropskega oddelka odbora, rabin Andrevv Baker, in direktor regionalne pisarne za Srednjo. Južno in Vzhodno Evropo sklada Jiirgen Wickert. Med drugim sta mu pojasnila bistvo prizadevanja za uveljavitev pluralizma in strpnosti v Evropi. Dr. Drnovšek je dejal, da v Sloveniji namenjamo veliko pozornosti varstvu človekovih pravic, pluralizmu in pravni državi in da si želimo izmenjave izkušenj na tem področju. Sobesednike je seznanil tudi z gospodarskimi in političnimi razmerami pri nas, z našim približevanjem Evropski uniji in s slovensko-italijanskimi odnosi. Proti ukinitvi slovenskih programov na ORF GLOBASNICA. 28. marca (STA) - Slovensko kulturno društvo (SKD) Globasnica z avstrijskega Koroškega je v današnjem sporočilu za javnost ostro zavrnilo načrte avstrijske radio-televizije ORF na Dunaju, da bi ukinili delovanje slovenskega sporeda avstrijskega radia in televizije. SKD je poudarilo, da se morajo odgovorni na ORF zavedati dolžnosti državnega radia in televizije do manjšin, ki vključujejo tudi skrb za programe za slovensko narodno manjšino. SKI) izraža svojo ogorčenost, ker slovenski člani sosveta niso javno protestirali, ko je generalni sekretar Bergmann člane sveta seznanil z načrtovanimi sklepi ORF. Poročilo Hidrometeorološkega zavoda o onesnaženosti zraka v Sloveniji Izmeijene koncentracije S02 v gg/m3 (v mikrogramih na kub. meter zraka) včeraj, 28.3. povprečna 6.00-7.00 27.3. 24-uraa 27.3. raaksim. orna Lj. Figovec 22 n 20 . Lj. Bežigrad 11 10 16 Maribor 31 28 69 Celje 8 42 132 Trbovlje 13 40 65 Zagorje 11 16 32 Hrastnik 4 39 83 Šoštanj 5 103 481 Topolšica 9 13 28 Veliki Vrh 4 7 14 Zavodnje 0 7 52 Velenje 1 2 5 Graška Gora - 63 338 Kovk 1 48 247 Dobovec 'o 3 • 12 Kom 2 0 6 Ravenska vas - - - Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov na kubični meter Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov na kubični meter Snežne razmere na slovenskih smučiščih Snežne razmere na slovenskih smučiščih 28. marca, ob 8.30: Mariborsko Pohorje: do 20 cm novega snega do 70 cm podlage. Rogla: 20 cm novega snega na 150 do 190 cm podlage. Kope: 20 cm novega snega na 100 cm podlage. GoMe:10 cm novega snega na 100 cm podlage. Krvavec: 10 cm novega snega na 180 cm podlage. Vogel: 30 cm novega snega na 325 cm podlage. Kranjska Gora: 15 cm novega snega na do 80 cm podlage. Velika pianina: 20 cm novega snega na 50 do 100 cm podlage. Soriška planina: 150 cm snega. Kanin: 15 cm novega snega na 340 cm podlage. Cerkno: 20 cm novega snega na 120 cm podlage. Rakitna: 30 cm snega. Zaradi močnega vetra naprave na Veliki planini, Krvavcu in Kaninu danes ne obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rogli in Soriški planini. Na Mariborskem Pohorju tekaške proge še urejajo. Ceste do smučišč Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope so prevozne samo z zimsko opremo. Smučarski avtobusi vozijo na Mariborsko Pohorje, Roglo in do pod Vogla. Mini hiperinflacija v Srbiji Velik skok marke na črnem trgu - Naval na trgovine iz strahu pred devalvacijo — Policija lovi prekupčevalce — Uvajanje tržnega gospodarstva? OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. marca - Državljani, hranite denar, je sinoči pred kamerami državne televizije izjavil srbski finančni minister, kije hotel zmanjšati paniko zaradi naglega zvišanja vrednosti nemške marke na črnem trgu. Včerajšnji dan je spominjal na zadnje dni leta 1993, ko je njena vrednost naraščala iz ure v uro. Pozno zvečer so sporočili, da še popoldne 2,5 dinarja vredna marka stane 5 dinarjev. Številni vznemirjeni lastniki so dr. Avramovič imenoval »albani- zaprli trgovine, kar po zakonu lahko storijo. Vsi, ki so imeli malo več denarja ali čekov, so pohiteli v trgovine s pohištvom, kjer so pokupili preproge, omare in vse dražje blago. Paniko so še povečale govorice, da je dr. Drago-slav Avramovič, tvorec srbskega »gospodarskega čudeža«, odstopil s položaja guvernerja centralne banke in odpotoval iz države. V sinočnjem TV-dnevniku pa je »su-perdedek« zatrdil ljudem, naj se ne vznemirjajo, da je živ in zdrav, da narodna banka ne tiska novega denarja in da bo sam preprečil vsako goljufijo. Kot trdi srbska • Najhujši Avramovičev nasprotnik, magister ekonomije Mladan Dinkič, avtor knjige Ekonomija destrukcije, je pozval predstavnike oblasti, naj dokažejo ljudem, da si je gospodarstvo res opomoglo. Predlaga jim, naj svoje devizne prihranke vložijo v banke in jih dolgoročno vežejo. Po njegovem je oblast doslej lagala in še vedno laže, ko pravi, da je vse v redu. vlada, devalvacije ne bo. čeprav zadnje dni veliko govorijo o njej. Mladan Dinkič, veliki Avramo-vičev nasprotnik, pa je v današnji Naši borbi zatrdil, da je hitro rast cen zrežirala oblast, saj bi tako opravičila devalvacijo. Meni,da so državljani zdaj žrtve »mini hiperinflacije«. Gre za načrt, po katerem bo tečaj marke skokovito naraščal, država pa bo dobila dinarje od tistih, ki jih še imajo. Nato bodo oblasti devalvirale domačo valuto na razmeroma nizki stopnji. Nato se bodo v bankah pojavili tisti dinarji, ki so trenutno na črnem trgu, državljani pa bodo morali svoje marke prodati po tečaju, ki je višji od sedanjega uradnega. Vse to se dogaja že nekaj dni pred 1. aprilom. Za takrat so namreč oblasti napovedale novo gospodarsko politiko, ki bo bolj liberalna od sedanje. Govori se na primer o odmrznitvi plač, znižanju visokih davkov na uvoz blaga in uvajanju tržnega gospodarstva, kar je v teh razmerah zaradi blokade popolna iluzija. Oblast vztrajno skriva pred javnostjo skrb zbujajoče podatke o padcu proizvodnje in dramatičnem pomanjkanju deviz v državni blagajni, kljub temu pa ta dejstva vedno bolj bodejo v oči. V zalogi imajo tudi drugo pot za odpravljanje katastrofalnega gospodarskega položaja, ki ga je zacija«, kar pomeni popoln nadzor države nad gospodarstvom. Oblasti si zatiskajo oči pred dejstvom, da je na črnem denarnem trgu nenadoma izredno veliko dinarjev. Celo Avramovič je pred kratkim zatrdil, da obstajajo močni denarni krogi, ki imajo tudi politično moč, ta pa jim omogoča upravljanje črnega deviznega trga. Po Beogradu krožijo govorice, da so iz Karadžičeve Bosne te dni pripeljali dinarje na tovornjakih, vendar so se ustavili v Črni gori. V tamkajšnjih turističnih krajih pa so natisnili cenike v devizah. Policija je sinoči in danes zjutraj pripravila racije na glavnih prekup-čevalskih točkah in menda se je znašlo v zaporu kar 400 večjih preprodajalcev, ki so jim zaplenili na milijone mark in dinarjev. Vsi današnji državni časopisi pišejo, da je marka »podivjala le psihološko«, kljub temu pa bankirji zahtevajo preiskavo, kdo je spustil denar v obtok, saj gre za zelo nevaren udarec programu obnove narodnega gospodarstva. Kot vse kaže, so si prevaranti samo sposodili obrazec od očeta gospodarske obnove, sedanjega guvernerja centralne banke, ki že dalj časa prepričuje javnost, da je srbsko gospodarstvo trdno, pri • V Srbiji danes praznujejo dan državnosti kot spomin na 28. marec 1989, ko so sprejeli dopolnilo k republiški ustavi, s katerim so odpravili »avtonomna območja«. Kot pišejo današnji časopisi, so tako popravili krivično ustavo iz leta 1974, s katero je bila Srbija razdeljena na tri države - ožjo Srbijo, Vojvodino in Kosovo. tem pa uporablja psihološke metode. Tildi če bo ta norost, ki jo je povzročil veliki skok nemške valute minila brez hujših posledic, prebivalstvo vendarle čakajo nove preizkušnje, nemara celo prave katastrofe. Zato spet kopičijo zaloge najbolj potrebnih ži- SLOBODAN DUKIČ blag. Po njegovem se »proces političnega reševanja krize še ni začel in se najbrž v bližnji prihodnosti tudi ne bo«. To samo še potrjuje trditve (predvidoma vnaprej sporočene vsem mednarodnim pogajalcem), da bo vojska osvobodila Čečenijo do konca aprila. Po drugi strani pa madžarski diplomat napoveduje, da tudi popolna vojaška zmaga (če odštejemo južne gorate predele republike) ne more zagotoviti normalizacije položaja brez političnih pogajanj z opozicijo Dudajeva. Vodja delegacije OVSE potrjuje, daje ruska vlada že vzpostavila svojo marionetno oblast povsod, kjer je osvobodila območja, vendar o njenem delovanju menijo, da ni posebej zadovoljivo, saj celo človekoljubna pomoč ne prihaja do beguncev in drugih ogroženih ljudi. Glede mirovnega načrta ruskega premiera Čemomir-dina za politično rešitev krize pa menijo, da je »ustrezen korak naprej«, le da Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi očitno ne razume specifične razlike v nekaterih ruskih pojmih, kajti tudi načrt Černomirdina predvideva predhodno popolno razorožitev čečenske vojske (kar je danes potrdil poveljnik ruske vojske v Čečeniji general Kulikov), torej pogajanja po doseženi vojaški zmagi, ne pa pred njo. Istvan Gy-armati je še povedal, da namerava OVSE v Groznem odpreti stalno misijo že v sredini aprila, pri čemer je treba še uskladiti njene pristojnosti (»prag dovoljenega«) z rusko vlado. DARIJAN KOŠIR Že 36 žrtev eksplozije ANKARA, 28. marca (Reuter) - Število žrtev eksplozije v turškem rudniku se je danes povzpelo na 36, enega rudarja pa še pogrešajo. Po nedeljski eksploziji plina metana so do danes našli že 21 trupel. Bo Romunija vrnila cerkveno lastnino? VATIKAN, 28. marca (AFP) — Papež Janez Pavel II. se je danes sestal z romunskim predsednikom Ionom Iliescujem. Pogovarjala sta se o vrnitvi lastnine katoliške cerkve, ki so jo po drugi svetovni vojni zasegle romunske komunistične oblasti. To je že tretji Iliescujev uradni obisk v Vatikanu, papeža pa je povabil tudi v Romunijo, vendar datum obiska še ni dogovorjen. Italijanska »dimna vojna« Sodišče meni, da je javen vsak zaprt prostor, v katerem se zadržuje javnost, torej se tam ne bo smelo kaditi -r Poziv kadilcem k državljanski nepokorščini OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 28. marca - Italija se bo šla kadilsko vojno, kajti upravno sodišče za deželo Lacij je razsodilo, kaj je javni prostor, kjer je po zakonu iz leta 1975 prepovedano kaditi. Po novem je vsak zaprt prostor javen, če se v njem zadržuje javnost, kar se morda bedasto sUši, vendar pomeni, da se odslej ne bo smelo kaditi niti v gostilnah, bifejih in podobnih prostorih, ki morda sploh niso bili zgrajeni za javne namene. Odločitev sodišča velja za vso državo, ministrstvo za zdravstvo ima na vo^o 30 dni, da izda praktična navodila, »dimna vojna« pa se je že začela. Doslej se je zakon iz leta 1975 izvajal v t. i. klasičnih javnih prostorih, na primer kinih, gledališčih, šolah, bolnišnicah, ambulantah. Zdaj bo prepovedano kaditi v gostinskih lokalih, v čakalnicah, na letališčih. Tako se je sodišče odočilo, potem ko sta se dve naravovarstveni organizaciji oziroma gibanji obrnili nanj s prizivom, češ da pojem javnega prostora ni dobro opredeljen. Kazni niso predvidene in pravzaprav bo edinole lastnik ali upravnik javnega prostora lahko kolikor toliko učinkovito ukrepal zoper kadilce oziroma ljudi, ki bodo kadili. V težave se utegne zaplesti lastnik lokala, ki ne bi hotel opozoriti kadilca, naj ne kadi, če bi to zahteval nekadilec. Odločitev sta takoj napadla Združenje trafikantov Italije (v državi je 240.000 prodajaln cigaret in drugih tobačnih izdelkov) in Zveza kadilcev. Vprašanje je, koliko kadilcev se je pripravljeno aktivno bojevati za svoje pravice, znano je le, da jih je v Italiji nekaj nad 13 milijonov. Napadalcem na sodišče so se pridružili nekateri politiki, predvsem povsod pričujoči Marco Pannella. Ta je sicer hud kadilec, vendar mu gre tokrat za princip, kar je znan izgovor iz vseh prepirov in sporov. Pannella se upira politiki prohibicionizma, po njegovem je kajenje kratko in malo bolezen, oblast ne sme tako kruto ravnati v pojavih, ki so zelo razširjeni itd. Zato poziva kadilce in nekadilce)?) k državljanski ne- Zatrli upor v skopskem zaporu Makedonska poUcija je v peturni akciji ukrotila približno petsto »stavkajočih« zapornikov, ki so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni OD NAŠEGA DOPISNIKA SKOPJE, 28. marca - Močne enote makedonskega notranjega ministrstva so s silovito akcijo in z uporabo »vseh dovoljenih sredstev« zatrle upor v skopskem zaporu Idrizovo. Trajal je nekaj dni, v njem pa je sodelovalo približno 500 zapornikov. Ti so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni oziroma popolno oprostitev za tiste, ki so jim jo izrekli v nekdanji Jugoslaviji. Ker je zapor dobro varovan, zaporniki niso mogli pobegniti, zato so svoj gnev kazali precej nenavadno in originalno. Uspelo jim je najti izhod na streho zaporniške zgradbe, kjer so razobesili transparente z zahtevami in poudarjali, da »ne gre za upor, ampak stavko«, vendar oblast trdi, da gre za pravi upor. Identificirali so deset pobudnikov, za katere trdijo, da so »zelo agresivni in vplivajo na druge zapornike«. Pobudniki stavke so obsojenci na 20-letno zaporno kazen, med drugimi plačani morilec direktorja ohridske pošte in njegove žene, naročniki tega umora, morilec nekdanjega jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Delibašiča (umorili so ga v baru pred šestimi leti) in drugi kriminalci, ki so se odločili, da bodo prestali kazen v matični republiki. Makedonska javnost je dogodek spremljala predvsem zaradi načina, kako se je vse začelo in končalo. Nekatere politične stranke so namreč podprle upornike, saj so menile, da so zelo sumljivo izpustili nekega zapornika, ki je bil obsojen na zelo visoko kazen. Oblast je pojasnila, češ da je prišlo med sojenjem do nepravilnosti, zato so se odločili, da se lahko med obnovo postopka brani na svobodi. Nekateri menijo, da gre za »odločitev na visokih položajih«. Drugi zaporniki so zahtevali enake pogoje (obnovo postopka in obrambo na svobodi), kar je privedlo do začetka neredov. Policija je zatrla upor precej nenavadno. Po koncu ultimata, ki ga je dal zapornikom pravosodni minister Vlade Popovski, so k zaporu napotili helikopter, pet vozil (tri oborožena in dve gasilski) in močan odred specialistov. »Napad« je trajal približno pet ur, vodili pa so ga najvišji policijski uradniki z novim poveljnikom policije Stanojem Dogevom. Uporniki so se zaprli v nekaj prostorov, nekateri pa so ostali na strehi. Na pozive prek megafona, naj končajo upor, so se odzvali z množičnimi vzkliki Ne slišimo, Hočemo resnico, Hočemo enake pogoje in s pesmijo Tildi mi smo otroci matere zemlje. Nato je policija začela uresničevati svoj načrt: helikopter se je spustil malo nad streho, uporabili so curke vode, specialisti pa so začeli loviti upornike. Veliko je bilo ranjenih, čeprav jih je po uradnem poročilu samo pet zahtevalo medicinsko pomoč. Zanimivo je še, da so spremljale akcijo ne le televizijske kamere, ampak tudi člani diplomatskih predstavništev, ker prestaja kazen v tem zaporu 82 tujcev, med njimi 19 bolgarskih in 17 albanskih državljanov. Večina jih je sodelovala v uporu, nekateri so bili celo glavni pobudniki. BRANKO JOKIČ pokorščini. Oblasti v Italiji morajo kazensko ukrepati, kadar se krši zakon - policaj bo torej moral aretirati kadilca, četudi ga ne bo nihče prijavil. Minister za zdravstvo Elio Guzzanti v zadregi molči, češ da mora uradno dobiti razsodbo, predvsem pa se že vnaprej ve, da bo zelo težko ukrepati, ker se časi hitro spreminjajo. Nasprotniki zakona porogljivo sprašujejo, ali bo prepoved kajenja veljala tudi za tiste javne prostore, ki so jih s svojim denarjem odprli kadilci samo zase, ali bo zakon veljal v lokalih z dobrimi prezračevalnimi napravami ipd. Zmaga nekadilcev in nasprotnikov aktivnega in pasivnega kajenja je zelo negotova, saj niti upravno sodišče za Lacij ni moglo najti pravne razlage, s katero bi delovno mesto razglasilo za javni prostor. O tem, ali se v službi sme kaditi ali ne, še naprej odloča samo delodajalec. Zakoni so včasih čudni in potemtakem ni nič nenavadnega, če se zdaj spotikajo celo ob ustavo. Po 3. členu italijanske ustave so vsi državljani enaki in enakopravni, torej so kadilci in nekadilci tako rekoč eno in isto. Po 32. členu je državi naloženo, da mora skrbeti za zdravje državljanov, in od 12. februarja velja zakon, po katerem mora delodajalec zagotoviti zaposlenim »zdrav zrak«. Čar prava in zakonov je res v interpretaciji. Na srečo Rim ni New York: tam bo od 10. aprila letos prepovedano kaditi na vseh javnih mestih, celo na športnih prireditvah na prostem... STANE IVANC Voda v Alžiriji je večkrat okužena TUNIS, 28. marca (Reuter) -Oblasti so danes zaprle glavni vodni rezervoar v alžirski prestolnici, saj je voda okužena. Ministrstvo za zdravstvo je pojasnilo le, da je v vodi, s katero oskrbujejo Alžir in okolico, ogljikovodik, ne ve pa se, ali gre za nafto ali plin. Policija je že začela obsežno preiskavo, vendar menijo, da gre le za nesrečo. Ker pa je v zadnjem času pitna voda velikokrat okužena, oblasti ne izključujejo možnosti, da se za vsem skriva dobro načrtovana akcija. Na začetku meseca se je okužilo vsaj 123 prebivalcev Tipaze,ki so uporabljali s pesticidi okuženo vodo. Tamkajšnje oblasti trdijo, da je so bile strupene snovi v vodi namenoma. r ISKRICE----------- Bolj ko postajam star, manj verjamem, da starost prinaša modrost. HENRYLOUIS MENCKEN Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 29. marec 1995 zmerno oblačno BUDIMPEŠTA zmerno oblačno GRADEC zmerno oblačno MUNCHEN snežna ploha ZLIRICH zmerno oblačno BERLIN snežna ploha oblačno LONDON dežuje rahlo sneži oblačno 4 4 5 -0 2 -1 5 3 -2 3 cOD m jasno delno jasno poloblačno oblačno megla c£P dež <=%P nevihta sneg A rosi sner vetra topla fronta hladna fronta okluzija C središče ciklona A središče anticiklona NAPOVED ZA SLOVENIJO Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo še rahle padavine. V nižinah bo ponekod sneg za krajši čas prešel v rahel dež. Zvečer bo na Primorskem ponovno zapihala burja. Naj nižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju 2, najvišje dnevne bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE Padavine bodo zajele večino sosednjih pokrajin. Ob Jadranu bo deževalo, drugod pa bo večinoma snežilo. VREMENSKA SLIKA Nad severno Italijo je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo čez dan umaknilo proti vzhodu. K nam bo s severovzhod- nimi vetrovi Še pritekal hladen in vlažen zrak. KAKO KAŽE V četrtek in petek bo suho in zelo hladno vreme. Na Primorskem bo pihala burja, drugod pa severovzhodni veter. BIOVREMENSKA NAPOVED Vremensko občutljivi ljudje bodo utrujeni, nerazpoloženi in težje se bodo koncentrirali. Ponoči bo obremenilni vpliv vremena popustil in spanec bo globok. Noč oskaijev je mimo______________________ Samo ena prireditev pritegne še več ljudi kot podelitev Oskarjev v Los Angelesu — svetovno prvenstvo v nogometu, ampak to je vsaka štiri leta, zlate kipce pa delijo filmskim ustvarjalcem vsako, tokrat 67. po vrsti. Napeto pri-JESSICA LANGE čakovanje, preden objavijo imena nagrajencev, in izjemna paša za oči privabita pred zaslone kako milijardo gledalcev, zaradi česar zaračuna ameriška televizijska mreža ABC za 30-sekundno reklamo v tem dragocenem času - reci in piši 700.000 dolarjev. Pred holly-woodskim Shrine Auditorium se čez noč utabori na tisoče ljudi, ki navdušeno pozdravljajo zvezde v najrazkošnejših oblačilih, kar si jih je mogoče izmisliti. Sledi razglasitev imen nagrajencev. Oskarja za najboljši film lani je dobil Forrest Gump, všečna zgodba o preprostem in dobrosrčnem alabamskem mladeniču, ki si je pridobil slavo in bogastvo, ne da bi izgubil nedolžnosti in optimizma. Bil je nominiran v 13 kategorijah, kar je največ od leta 1966 (toliko nominacij je dobila klasična drama Kdo se boji Virginie Woolf?) in le malo manj od rekorda, ki ga je s 14 nominacijami dosegel leta 1950 film Vse o Evi. Forrest Gump je prejel šest kipcev in njegov režiser ROBERT ZEMECKIS, ki je dobil oskarja za najboljšega režiserja, se je zahvalil filmskemu občinstvu vsega sveta, ker je »tako toplo in množično sprejelo film s pozitivno, upanja polno človeško zgodbo«. Film je navdušil zlasti s posebnimi učinki in sladkobno zgodbo o prijazni optimistični dušici, ki po težkem otroštvu pride do bogastva, ne da bi se pri tem pokvarila. Doslej je s prodajo vstopnic prinesel 600 milijonov dolarjev in navrgel nagrajenemu režiserju in glavnemu igralcu TOMU HANKSU vsakemu po 35 milijonov dolarjev. Slednji je tako že dve leti zapored dobitnik nagrade za najboljšo moško vlogo: lani jo je prejel za portret žrtve aidsa v filmu Philadelphia. Podoben uspeh je doživel edinole še Spencer H‘acy, ki je odigral najboljšo glavno vlogo v Captains Courageous (1937) in Boys Town (1938). Vendar ni manjkalo veliko, da ne bi Hanksa premagala veliki povratnik John Travolta (Šund) ali Paul Newman (Nikogaršnji norec). Svojega drugega oskatja za najboljšo igralko je dobila JESSICA LANGE, ki je z vlogo divje in čutite žene vojaškega jedrskega inženirja v Modrem nebu očitno bolj ganila ocenjevalce kot TOMHANKS njena najnevarnejša tekmica Jodie Foster v filmu Neli. Prvega kipca v svoji 40-letni karieri je dobil 66-letni MARTIN LANDAU za stransko vlogo v filmu Bele Lugosija Ed Wood, zbadljivi biografiji čudaškega, že pozabljenega transvestita in režiserja iz 50. let. Najboljšo žensko stransko vlogo pa je odigrala 46-letna DIANNE WIEST kot temperamentna, ne več mlada, egocentrična diva iz 20. let v uspešnici Krogle nad Broadwayem Woodyja Allena. Ta vloga je čisto drugačna od krhkih, nevrotičnih junakinj, ki jih je sicer igrala v več Allenovih filmih. Za eno od njih - v filmu Hannah in njene sestre - je že dobila oskarja za stransko vlogo (1986). Oskarja za izvirni scenarij sta dobila QU-ENTIN TARANTINO in ROGER AVARY za Šund, za priredbo scenarija pa ERIČ ROTH (Forrest Gump). Za najboljši tuji film so zbrali stvaritev ruskega režisetja NIKITE MIHALKOVA z naslovom Oigan od sonca o poletnem dnevu v dači sovjetskega generala leta 1936. Animirani Disneyjev Levji kralj je dobil oskarja za najboljšo pesem in najboljšo izvirno glasbeno spremljavo izpod peresa nemškega skladatelja HANSA ZIMMERJA. ELTON JOHN, ki je napisal nagrajeno pesem Can You Feel The Love Tonight skupaj s TIMOM RICEOM.je svoj kipec ganljivo posvetil pred kratkim preminuli babici, ki ga je pripravila do igranja klavirja. Jiinger na svoj stoti rojstni dan V četrtek, 29. marca, praznuje stoti rojstni dan nemški pisatelj ERNST JLINGER, čigar delo (V jekleni nevihti, Delavec, Na marmornih stenah, Heliopolis) zrcali številna protislovja in ideološke spopade tega stoletja. Ob jubileju, kakršnega dočaka le red-kokateri umetnik še za življenja, se mu je evropski tisk oddolžil za pozabo, ki je je bil deležen zaradi domnevnega nahilizma in odklonilnega odnosa do demokracije ali pa zgolj zaradi golega nepoznavanja, v intervjuju pa je spregovoril o tem in onem: • O starosti: Proti koncu življenja ima človek vtis, da je kot krogla, ki je že dosegla najvišjo točko in se zdaj s pešajočo hitrostjo približuje zemlji. In se čudi, da je že tako dolgo na svetu in se je v tem času tolikokrat zmotil. •O vojni: Pred dvema letoma ali tremi so me povabili na odkritje spomenika v Pčronne, nato pa so me novinarji vprašali, katero je bilo moje najhujše doživetje v prvi svetovni vojni. Odgovoril sem jim: »To, da smo izgubili vojno.« Osupnili so. Pa je za vojaka vendarle to edini samoumevni odgovor. • O pisanju dnevnika: - Živimo v času, kot je pravilno opazil že Holder-lin, ki ima značaj brez posluha. Pesnik spi. Seveda so izjeme. Zato človek potrebuje dnevnik. Za vsakogar je pomemben. Med tem, ali piše dnevnik kuharska pomočnica ali Leonardo, je seveda kakovostna razlika. Čez sto let pa bo pomemben vsak dnevnik. HUMANOST, KAJ JE TO? - Ministrstvo za zdravstvo je poslalo direktorje i zdravstvenih domov po vsej državi Strategijo navoja zdravstvenega varstva v Republiki SktvemjjL V poglavju Finančna sredstva pod točko Zniževanje sobdamostne ravni (?) piše, dajo bo mogoče znižati z izločanjem nekaterih pravic iz obveznega zdnvstvenega zavarovanja. Met je po novi strategiji sodi tudi »zdravljenje bolezni v tenninabaem stadiju z brezupnim izhodom«. Zato iskreno: na zdravje in še na mnoga leta, Slovenci! M. -•A JU r 14.stran-IV.,V.* DELO Sreda, 29. marca 1995 Pokličite nas! Številka . rubrike Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni blitnji okolici, o katerih bi bito treba po vašem mnenju pisati, Jih komentiran, razložiti. Ob prebiranju lokalne strmi v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, aa novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. in 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. MESTNI SVET NI USLIŠAL PROŠNJE DRUŽBE ZA AVTOCESTE Ureditvene načrte bodo še pretehtali, čeprav se mudi O ureditvi ožjega mestnega središča spet na eni prihodnjih sej, prav tako o univerzitetni knjižnici - Svetniki so se strinjali z ustanovitvijo časopisa LJUBLJANA, 28. marca - Mestni svetniki na današnjem nadaljevanju seje, ki so jo prekinili prejšnji teden, niso izglasovali osnutkov odlokov o p pogojili za območja Stožice - Fu- žine, Javna skladišča in Nove Fužine niti predloga odloka o ureditvi C2 - ožje mestno središče. Strinjali pa so se z ustanovitvijo mestnega časnika, ki naj bi izhajal enkrat na mesec v 100 tisoč izvodih. Brezplačno naj bi ga prejemala vsa ljubljanska gospodinjstva, kar naj bi mesto stalo približno 25 milijonov tolarjev na leto. Časnik, ki naj bi prvič izšel poleti, še nima imena, v ožjem izboru pa so: Ljubljančan, Ljubljanske novice in Ljubljanski zvon. reda, drugo pa od Družbe za avtoceste (DARS). Ta jih naproša, da ureditvene pogoje sprejmejo, saj V zvezi z omenjenimi prostor-sko-ureditvenimi pogoji, ki jih svetniki niso potrdili - večinoma zato, ker so v njih zastareli podatki in jih bodo morali pripravljalci do ene prihodnjih sej dopolniti — je bilo najbolj živahno pri obravnavi ureditvenih pogojev za območje Javnih skladišč. Pred sejo so namreč svetniki na klopi prejeli pismi, eno od župana (ta se današnje seje ni udeležil, ker je na službeni poti v Jeruzalemu), ki jih je prosil, da zaradi strokovne neusklajenosti to točko umaknejo z dnevnega I _________________________________________________ Za celovito oceno je treba počakati na poslovni izid Pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar precej oklestili čisti dobiček podjetij LJUBLJANA, 28. marca - Kljub spodbudnemu oživljanju proizvodnje v letu 1994 si po pregledu vseh razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih ne upamo preveč glasno oznanjati, da je bilo lansko leto izredno uspešno. Počakati je treba predvsem na podatke o poslovnem izidu gospodarskih družb, zlasti velikih in srednjih, ki So pretežni izvozniki in imajo v strukturi gospodarstva regije najpomembnejši delež. Povečani obseg poslovanja še zdaleč ne pomeni tudi povečanja dobička, saj so po mnenju vodilnih v podjetjih pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar dodobra oklestili čisti dobiček, ugotavljajo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. glavni delež tiste v gospodarsko infrastrukturo. Med negativnimi spremembami v gospodarstvu tega območja v letu 1994 na gospodarski zbornici Ljubljana navajajo povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja z 878 milijonov na Gospodarska gibanja v osrednji regiji v letu 1994 so razdelili na pozitivna in negativna. Med pozitivnimi spremembami omenjajo povečanje industrijske proizvodnje za 7,6 odstotka (v vsej državi se je povečala za 6,4 odstotka). Najbolj je porasla pri izdelovalcih opreme in reprodukcijskega materiala. V industrijski proizvodnji je bil indeks pozitiven prvič po sedmih letih. Zaloge industrijskih izdelkov se v osrednji slovenski regiji zmanjšujejo že četrto leto zapored, lani so se za 9,2 odstotka, • V gospodarstvu ljubljanske regije se je lani število zaposlenih v povprečju zmanjšalo za 245 na mesec, v negospodarstvu pa povečalo za 183. To nesorazmeije se kaže tudi v neprestanem povečevanju javne porabe, saj so bili bruto prihodki javnega sektorja za 26 odstotkov večji kot leta 1993. Masa bruto plač v gospodarstvu se je v letu dni povečala za 22,5 odstotka, v negospodarstvu pa za 25,8 odstotka. Podjetja imajo zaradi previsokih obresti težave tako pri kratkoročnem kot dolgoročnem zadolževanju, zaradi previsokih obveznih dajatev pa s konkurenčnostjo v tujini. kar je za 0,2 odstotka več kot v vsej državi. Med pozitivne gospodarske spremembe na območni gospodarski zbornici Ljubljana uvrščajo tudi zboljšanje preskrbljenosti podjetij s surovinami in reprodukcijskim materialom, povečanje naročil in oživljanje poslovnih vezi s Hrvaško in Makedonijo. Povečal se je obseg storitev v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, turizmu ter finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Med izvozniki je čedalje več majhnih, novonastalih podjetij, z zunanjetrgovinsko dejavnostjo se ukvarja že tretjina registriranih podjetij na Ljubljanskem. Stopnja brezposelnosti se je v letu dni zmanjšala s 14 na 11,7 odstotka. Število zaposlenih v gospodarstvu se ne zmanjšuje več tako drastično kot v prejšnjih treh letih. Naložbe se počasi oživljajo, čeprav imajo nanje čaka že skoraj leto dni. Brez tega dokumenta se namreč, kot so med drugim zapisali, bistveno zapleta začetek gradnje severne obvozne ceste in vzhodne avtoceste. S sprejemom akta pa bi dobili podlago za izdajo pozitivnega urbanističnega mnenja. Svetniki uredi tvenih pogojev niso sprejeli. Tildi zaradi obrazložitve Matjana Be-žana, županovega pooblaščenca za urbanizem, ki je med drugim dejal, da bo treba znova preveriti programske zasnove trgovskih centrov, vezanih na obroč mestnih hitrih cest. Sicer pa so svetniki sprejeli dopolnjene osnutke odlokov o pro-storsko-ureditvenih pogojih območja Črnuče - Nadgorica, • Na seji so svetniki sprejeli pobudo, naslovljeno na ministrstvo za pravosodje, da naj v nekdanjem domu JLA ne bi reševalo prostorske stiske ljubljanskih rednih sodišč. nekaj manj kot 1,2 milijarde dolarjev. Izvoz je bil tak kot leta 1993 (1,46 milijarde dolarjev), uvoz pa se je povečal za 14 odstotkov na 2,6 milijarde dolarjev. Likvidnostne težave podjetij še vedno rastejo. Štiri petine podjetij ni zadovoljnih s plačili, vedno več jih ima blokiran žiro račun. Težave z likvidnostjo ima vse več srednjih in majhnih podjetij. DARJA KOCBEK Podgorica - Šentjakob, Nove Fužine - zahodni del, Štepanjsko naselje, Stepanja vas, Zgornja Hrušica in za območje Zgornjega Kašlja. Osnutke odlokov so tudi prekvalificirali v predloge. Precej burno je bilo ob razpravi o pobudi Petra Sušnika (SKD), da naj bi upravljanje s poslovnimi prostori, ki so bili v lasti nekdanjih ljubljanskih občin (te so jih ob koncu mandata prenesle na stanovanjski sklad), prenesli s Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin na mesto. V besedni vojni, predvsem med svetniki LDS in Združene liste, je najprej Marko Golob (LDS) očital članom izvršnega sveta nekdanje občine Center, da so si s prenosom upravljanja na stanovanjski sklad »privoščili zakulisno strankarsko igro«, kar pa sta Tomaž Tomažin (direktor sklada) in kasneje Janko Štajnbaher (ZLSD) odločno zanikala. Zatrdila sta, da v tem prenosu tudi ni šlo za spremembo lastninsko-pravnega statusa poslovnih objektov, kar bi ne- V Kamniku so zasnovali podjetne kulturne načrte Za javnost bodo zanimivi zlasti 1. mednarodni bienale akvarela in stenske poslikave na Zapricah KAMNIK, 28. marca - Minister za kulturo Sergij Pelhan je skupaj z državnim sekretarjem za kulturo Jožetom Ostermanom na povabilo kamniškega župana Toneta Smolnikarja sinoči prišel na krajši obisk v Kamnik. Zanj se je odločil kljub temu, daje Slovenija zdaj razdeljena na 148 občin in je v teku enega ministrskega mandata nemogoče obiskati vsako izmed njih. Kot je dejal minister, je Kamnik po svoji kulturni dediščini tako bogat, da mimo njega vendarle ni mogel. Ministra Pelhana so v razstavišče Veronika povabili še zato, da bi mu predstavili nekaj največjih projektov, ki presegajo občinske okvire. Tako je med prvimi videl nedavno odkupljeno sliko Maksima Gasparija Kamniška Veronika, za katero je prispevalo denar več kot dvajset podjetij iz občine in bo visela v eni od občinskih sob. Ravnateljica Kulturnega centra Kamnik Mirina Zupančič je oba gosta seznanila z raziskavami na gradu Zaprice. Tam prav zdaj odkrivajo stenske poslikave iz začetka 18. stoletja, ki so po njenih besedah ene redkih in najbolje ohranjenih v vsej Sloveniji. V poslikanih sobah naj bi uredili salonske prostore, primerne za razstave, promocije in koncerte. Pri tem je opozorila, da center skupaj z občino pripravlja prvi mednarodni bienale akvarela, ki bo v Kamniku od 11. maja do 15. avgusta. Na njem se bo predstavilo 25 tujih in 12 domačih avtorjev. Zupančičeva je kot večji projekt označila še ureditev Preskarjeve bajte na Veliki planini, ki jo bodo opremili v starinskem slogu. Kopijo bajte v naravni velikosti bodo postavili ob gradu Zaprice. Za konec je študent arhitekture iz Kamnika Tomaž Schlegl predstavil projekt obnove kina Dom. Minister je zagotovil, da bo država finančno pomagala pri načrtih Kulturnega centra, pri obnovi kulturnega doma pa morebiti s sofinanciranjem nakupa notranje opreme. JANEZ PETKOVŠEK kateri očitno radi prikazali. Ob koncu so svetniki sprejeli osnutek sklepa, v katerem so zahtevali, da se vsem upravljalcem poslovnih prostorov, ki jim je bila prenesena pravica upravljanja, ta pravica odvzame in se prenese na mestno občino oziroma na službo za mestno- lastnino. O tej temi se bodo svetniki na eni prihodnjih sej še pogovarjali, do takrat pa bo pravna služba morala preučiti vse pravne in finančne posledice takšne odločitve mestnega sveta. V nadaljevanju seje se svetniki niso strinjali s pogodbo o pridobivanju, urejanju in oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Podpis so zaradi nedorečenosti v pogodbi preložili do sprejema mestnega proračuna. Do aprilske seje pa naj bi jim investitor predložil tudi natančen finančni načrt za to naložbo. DEJAN VODOVNIK Razpis za stanovanjska posojila je spet vse bliže V četrtek bo mestni svet obravnaval stanovanjski pravilnik in besedilo za ponovitev razpisa LJUBLJANA, 28. marca - Pričakovale! ugodnih mestnih stanovanjskih posojil, ki že skoraj štiri mesece čakajo na odgovor, kdaj bodo tudi zares dobili dodeljena posojila, so »svojemu« denarju vse bliže. Na četrtkovi seji mestnega sveta naj bi namreč sprejeli pravilnik o porabi sredstev MOL, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, in mestni stanovanjski program za letošnje leto - to sta najpomembnejša pogoja za zakonito razdelitev že pod Vidmarjevo vlado dodeljenih posojil. S ponovljenim razpisom naj bi razdelili med Ljubljančane 1,7 milijarde tolarjev ugodnih stanovanjskih posojil, upravičenci pa bi lahko z njim pridobili največ 40 odstotkov pogodbene vrednosti primernega stanovanja. Kot so v gradivu za sejo sveta zapisali pripravljavci predloga stanovanjskega pravilnika in razpisa za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, bi utegnila biti sporna le 7. in 10. člen, v katerih so na pobudo svetnikov zapisali, da mestni svet za vsak razpis lahko določi še druga merila, ki se upoštevajo pri presoji prispelih vlog za posojilo. S stališča enakosti pred zakonom je takšno določilo, s katerim so svetniki 450 prosilcem zagotoviti prednost pri dodeljevanju posojil, lahko tudi sporno. Vsem prosilcem namreč ne omogoča enakih možnosti za pridobitev posojila. Prav zato pripravljavci gradiva predlagajo, da mestni svet razveljavi vse sklepe, ki govore o dajanju prednosti prosilcem, ki jim je dodelila posojila vlada Marjana Vidmaija. Da pa bi tem »opeharjencem« vendarle dali določeno prednost pred drugimi, predlagajo, da bi bil rok za oddajo vlog le 15 dni. »Starim« prosilcem bi poleg tega omogočili, da s posebno izjavo samo obnovijo svoje vloge (če se stanje med tem ni spremenilo). JANEZ PETKOVŠEK V Litiji se boje blokade občinskega žiro računa Župan je imenoval komisijo za sanacijo - Sestanek ravnateljev - Izjava strank slovenske pomladi LITIJA, 28. marca - Litijski župan Mirko Kaplja je imenoval petčlansko komisijo za sanacijo financ v občini, ki ji zaradi dolgov novomeškemu Cestnemu podjetju v višini 354 milijonov tolarjev grozi blokada žiro računa. Predsednik komisije je tajnik litijske občine Martin Hostnik, člani pa so Milan Palatinus, Marko Juvančič, Franci Lesjak in Marko Godec. Ko bodo izdelali sanacijski program (potrditi ga mora tudi občinski svet), bodo zaprosili za pomoč republiško vlado in posamezna ministrstva. Zaradi strahu, kaj vse utegne povzročiti morebitna blokada občinskega proračuna, so se danes sestali ravnatelji iz vseh štirih litijskih osnovnih šol (Gabrovka, Litija, Gradec in Šmartno pri Litiji). Govorili so, kako kljub vsemu zagotoviti normalno delovanje šol. Ministrstvo za šolstvo in šport bodo obvestili, da želijo sredstva za osebne dohodke prejemati na šolske žiro račune. Načelniku za družbene dejavnosti v občini Marku Povšetu bodo predlagali, naj dobijo pri sprejemanju novega občinskega proračuna prednost materialni stroški, amortizacija in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. Če pa bo proračunskega denarja vendarle več, naj bi se lotili že načrtovanih naložb. Zaradi izjemno težkega položaja litijske občine so se z iz- javo za javnost oglasile tudi litijske stranke slovenske pomladi (ŠLS, SKD in SDSS). Med drugim so zapisale: »Od leta 1992 so predstavniki prejšnje oblasti prekomerno trošili sredstva in s tem zadolževali občino s kratkoročnimi krediti z visokimi obrestnimi merami. S tem so pripeljali občino v stanje pred blokado. Trenutno na agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje čakajo akceptni nalogi za izplačilo v višini 354 milijonov SIT. Naj večji delež bremeni žiro račun proračuna občine Litija, iz katerega se financirajo šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, komunala in krajevne skupnosti.« Omenjene stranke podpirajo župana Mirka Kapljo pri urejanju razmer, hkrati pa zahtevajo odgovornost vseh, ki so nestrokovno in neodgovorno gospodarili v imenu občanov. BOJAN RAJŠEK ZA NOVO SL I OfftOCl JO AofftEBUlEtfO' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. ODKRITJE V GRADU ZAPRICE - Strokovnjaki v prvem in drugem nadstropju gradu Zaprice odstranjujejo belež, pod katerim so izredno dragocene poslika ve secco. Do začetka mednarodnega bienala akvarelov naj bi v okviru Kulturnega centra Kamnik izšla posebna zloženka, s katero bodo obiskovalce seznanili, za kakšno odkritje gre in zakaj bo strop takrat še » v delu«. Iz Narodnega muzeja naj bi do začetka razstave dobili vsaj dva izmed osmih imitacij gobelinov (slikane tapete), ki so jih leta 1946 odnesli z gradu in so bile del okrasja v poslikanih sobah. Za zdaj bi si tapete le sposodili, kasneje pa naj bi jih kamniški muzej znova dobil v last - morda tudi preostalih osem tapet, za katere še ne vedo, kje so. (Foto: Tina Deu) PRED NOVIM VALOM SPREMEMB ULIČNIH IMEN Slovo Kardeljevi ploščadi in tudi Parku neuvrščenih V mestu se pripravlja vrsta sprememb pri uličnih imenih, precej jih bo tudi v zvezi s potekom ulic - AUendejevo ulico naj bi preimenovali v Baragovo LJUBLJANA, 28. marca - Kardeljeve ploščadi v Ljubljani najbrž ne bo več, geodeti pa bodo stavbe na osrednjem delu oštevUčili tako, da bodo spadale bodisi na Gosarjevo ali Dimičevo bodisi na Dunajsko ali bodo spadale bodisi na Gosarjevo ali Dimičevo bodisi na Dunajsko ali Vojkovo. Prav tako naj bi kmalu odpravili ime za Allendejevo ulico in jo pieimenovaU v Baragovo. To je le del sprememb, ki jih zajema osnutek odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen oziroma potekov cest in ulic ter ene ploščadi, ki ga bodo na četrtkovi seji obravnavali mestni svetniki. Osnutek odloka med drugim predvideva tudi ukinitev Kocbekove ulice, ulice med Dunajsko cesto in Štembalovo ulico, ukini tev Kozakove ulice, ulice med Po dutiško in Zapuško cesto. Prav tako naj bi ukinili ime za Park neuvrščenih in Ulico 9. brigade med Jurčkovo cesto in Velikim Galjev-cem. Poleg Allendejeve ulice, ki naj bi postala Baragova ulica, bo preimenovanje doletelo še osem drugih mestnih ulic in cest. Mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic predlaga, da bi Bilečan-sko imenovali odslej Čermeljeva ulica, Mekinčevo ulico Ulica Sve- Borovnica dobila statut občine Osnutek proračuna - V občinski blagajni bo predvidoma 135 milijonov tolarjev BOROVNICA, 28. marca - Borovniški svetniki so na nedavni 4. seji občinskega sveta brez večjih pripomb sprejeli občinski statut. V končno besedilo so vnesli le nekaj manjših dopolnil, saj spremembe lokalne zakonodaje niso bistveno vplivale na predlog, ki so ga sprejeli na prejšnji seji. Čeprav zakon po novem omogoča tudi poklicno opravljanje svetniške funkcije, so se odločili, da bodo borovniški svetniki nepoklicni. Župan lahko izbira med obema možnostma. Razprava ob predlogu odloka zaključnem računu vrhniškega proračuna za lani je pokazala, da Borovničani na posebno velik delež od proračunskega presežka (iz časov, ko je bila Borovnica še del vrhniške občine, je ostalo 556 tisoč tolarjev) ne morejo računati, saj je med prihodki precej spornih terjatev. Strokovne službe so • Ker borovniška občina nima lastne finančne službe, so naložili pripravo predloga proračuna nedavno imenovanemu odboru za proračun. V njem so poleg župana Andreja Ocepka, začasne sekretarke sveta Slavke Gerdina in predsednika sveta Antona Kr-žiča še svetniki Frančišek Drašler, Anton Palčič in Maja Makovec Brenčič. predlagale delitveno razmerje 84 odstotkov Vrhniki in 17 odstotkov Borovnici. Borovniški svetniki so na nedavni seji govorili tudi o osnutku letošnjega proračuna. Po izhodiščnih izračunih bo v blagajni nove občine predvidoma 134 milijonov tolarjev. Kako jih bodo razdelili, bodo odločali na aprilskem zasedanju, po pogovorih z večjimi proračunskimi porabniki in po javni obravnavi, ki bo predvidoma konec prihodnjega tedna. V tem času se bodo zvrstili tudi napovedani obiski župana oziroma posameznih svetnikov po vaških skupnostih. Odločili so se tudi, da bodo lokalne interese še nekaj časa zastopali nekdanji člani sveta krajevne skupnosti. Tildi po tej seji še ni jasno, kje bodo delali novi občinski uradniki. Poleg različnih predlogov za obnovo prostorov se je pojavil tudi Mercatorjev projekt, ki načrtuje na občinskem zemljišču ob Liku blizu železniške postaje gradnjo poslovno-upravnega objekta. V pritličju bi uredili veleblagovnico in več manjših lokalov, v nadstropju pa občinske upravne prostore. Svetniki temu niso nasprotovali, vendar želijo pred dokončno odločitvijo videti oceno stroškov projekta in finančnega bremena občine. NEVENKA ŽOLNIR tokriškega, Skojevsko pa Zele-nova ulica. Spremembe naj bi bile tudi s Šaranovičevo ulico, ki naj bi postala Zemljemerska, Ulico majke Jugovičev bi radi preimenovali v Knoblehaijevo ulico, Ulico sester Malavašičevih pa v Dvojno ulico. Novost bosta tudi Zadvorska in Molniška ulica. V Zadvorsko naj bi preimenovali del Ceste 13. julija med Potjo heroja Trtnika in Cesto II. grupe odredov, v Molniško pa del Ceste 13. julija med Cesto II. grupe odredov in naseljem Podmolnik. V mestu naj bi poimenovali še nekaj delov ulic, ki so zdaj brez posebnih imen. Tako naj bi se na primer imenoval Gosarjeva ulica odsek, ki poteka od Dunajske ceste, južno od poslovne stavbe ICPE in nato vzhodno do Vojkove ceste. Juvanova ulica naj bi se imenoval del od Ceste dveh cesarjev in vzhodno v Zeleni log s slepim koncem, v Lovrenčičevo ulico pa naj bi preimenovali ulico od Dunajske ceste oziroma od končnega obračališča LPP v Črnučah proti jugu, prav tako se konča slepo. Modra ulica naj bi poimenovali del od sedanje Raičeve ulice in nato vzhodno od Štajerske proti severu s slepim koncem. V mestu naj bi dobili tudi Rdečo ulico. To ime je predlagano za del, ki poteka od Ra- ičeve, vzhodno od novo poimenovane Zelene ulice proti severu in se prav tako izteče slepo. Ulico, ki gre od Podutiške ceste proti severu in severovzhodu, po zahodnem delu dosedanje Kozakove ulice in se slepo konča, naj bi poimenovali v Ulico Ferda Kozaka. Ime Juša Kozaka pa naj bi dobila ulica od ceste Pod Kamno gorico proti vzhodu, po vzhodnem delu dosedanje Kozakove ulice do Za-puške ulice. Osnutek odloka predvideva tudi osem sprememb potekov posameznih ulic. Tako naj bi Brejčeva ulica po novem potekala od Roške ceste proti zahodu in jugu do novo poimenovane Zemljemerske ulice. Hudovernikova ulica naj bi tekla od novo poimenovane Zemljemerske ulice proti jugu in bi se slepo končala. Spremeniti nameravajo tudi potek Jesihovega štradona, in sicer naj bi bil odslej od Jurčkove ceste proti severovzhodu in se slepo končal. Klemenčičeva ulica naj bi po novem potekala od ceste Pod Kamno gorico proti jugozahodu in jugu do ulice Krivec. Spremembe naj bi doletele tudi ulico Pod gozdom in Vodnikova cesta. Prvo bi podaljšali tako, da bi potekala od križišča Tržne ulice in Vodnikove ceste proti jugovzhodu, po delu dosedanje Vodnikove ceste in v nadaljevanju po ulici Pod gozdom. Prav zaradi tega naj bi ustrezno skrajšali potek Vodnikove ceste. Spremeniti nameravajo tudi potek Roške ceste. in sicer naj bi bilo to ime za odsek od Karlovške ceste proti severovzhodu do Poljanske ceste. DEJAN VODOVNIK KOSOVO POUE BO ČUČKOVA ULICA - Zamenjava uličnega imena Kosovo polje (na desni strani Tržaške ceste za Dolgim mostom) bo le ena od triintridesetih sprememb, ki se obetajo Ljubljani i zvezi z imeni cest, ulic in ploščadi. Kot predlaga mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic, naj bi sedanje Kosovo polje preimenovali vČučkovo ulico. Vprihodnje naj ne bi imeli Trga mladinskih delovnih brigad, stavbe ob tem trgu pa naj bipreštevilčilipo ulicah, ki mejijo na ta trg (po Aškerčevi, Groharjevi in Prešernovi). Na novo naj bi poimenovali Argentinsko ulico, in sicer v stanovanjski soseski \ove Poljane, med Povšetovo in Koblarjevo. Pobudo za njeno ime je dalo društvo Zedinjena Slovenija (Eslovenia unida) iz Buenos Airesa Mestna komisija je predlagala, naj bi vse ulice v novi soseski poimenovali po tistih drža vah, ki so med prvimi priznale suverenost Slovenije. Na pobudo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta pa naj bi Bogi tšice vo ulico preimenovali vJezovo (po Francu Jezu. časnikarju, publicistu in pisatelju). Predlagana je tudi sprememba imena Ceste 27. aprila, ki naj bi se v prihodnje imenovala Večna pot. (D. V, foto: Tina Deu) m V četrtek otroška modna revija Mini cluba LJUBLJANA, 28. marca - V četrtek, 30. marca 1995, bo ob 15.30 naTrubatjevi ulici uradna otvoritev specializirane trgovine /a otroška oblačila blagovne znamke Mini club. Trgovina ponuja konfekcijo za otroke do 14 let. »V Mini clubu kreiramo sodobna modna otroška oblačila,« je povedala lastnica trgovine Tadeja Glavina. »Izdelujemo in prodajamo jih že dve leti. Doslej smo jih prodajali v skrbno izbranih butikih po Sloveniji, trgovina, ki smo jo odprli te dni, pa je prva. ki bo ponujala le naše izdelke.« Glavinova je še dejala, da so cene njihovih oblačil povsem konkurenčne. »Otroci oblačila hitro obrabijo in ponosijo, zato skušamo imeti čim nižje cene.« Na uradni otvoritvi bo imela nagovor slovenska manekenka Nina Gazibara, nato pa bo modna revija, na kateri bodo plesalci plesne šole Bolero predstavili oblačila Mini cluba. (M. G.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v sredo. 29. marca, pokopali 90-letno upokojenko Jožico Kimestvenger (ob 9. uri), 77-letno upokojenko Rozalijo Čepeljnik (ob 10. uri), 81-letno upokojenko Ivano Kranjc (ob 11. uri), 74-letno upokojenko Ljudmilo Pirnat (ob 12. uri), 80-letnega upokojenca Stanislava Gorjanca (ob 13. uri), 68-letnega upokojenca Cirila Bučarja (ob 15. uri) in 85-letnega upokojenca Simona Korena (ob 16. uri). RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 14. uri pospremili na zadnjo pot 79-letno upokojenko Antonijo Vrečar. (Š. M.) Odgovor na javno vprašanje »osamosvojiteljema« Gospod Branko Grims, glavni tajnik SDSS je zelo nadležna oseba. Če se že ne zaletava v ZLSD in člane njenega vodstva, pri čemer meni in dr. Cirilu Ribičiču namenja posebno pozornost, pa zastavlja javna vprašanja, kot da bi imej pred seboj šolarčke, ki bi jih lahko vprašal vse, kar mu pade na pamet. Pri tem zelo rad žali. Tako si npr. to pot ob najinih imenih izmisli označbo osamosvo-jitelja in jo da v narekovaje. Če so mu že tako všeč, najjih raje postavi ob svoje ime ali pa ob svojo etiko javne besede! Kljub temu mu odgovarjam, da ne bo videti, kot da sem ob njegovih vprašanjih ostal brez ustreznega stališča. Odgovarjam mu le jaz, saj si je možnost kakršnegakoli dialoga z dr. Cirilom Ribičičem zapravil sam, ker ga je v polemiki grobo žalil in necivilizirano ščuval na lastnega očeta. V Združeni listi se zavzemamo za pravno državo, v kateri bodo o pravicah ljudi, njihovi odgovornosti in morebitni krivdi odločali za to pristojni organi. To seveda pomeni, da nasprotujemo ja vnem u linču ljudi v časopisih, ne da bi jim bile zagotovljene njihove pravice, npr. pravica do obrambe. To velja tudi za bivšega poslanca sloven- ske skupščine in generala JLA g. Aksentijeviča, ki je bil v prejšnji sestavi slovenske skupščine delegat zaposlenih v JLA. Ko se je ta umaknila iz Slovenije, mu je skupščina mandat vzela. Takrat in kasneje sije izbral pot, ki ga je skupaj z vrhom JLA vodila iz poraza v poraz, osebno pa prek hrvaškega zapora v srbsko osamo in pozabo. Njegove politične odločitve v celoti odklanjam in so vsebinsko povsem nasprotne mojim. Če bo moral kdaj kje zanje odgovarjati, je to povsem njegov problem. Če kdo smatra, da je g. Aksen-tijevič storil kako kaznivo dejanje po slovenskem pravu, naj ga ovadi pristojnemu javnemu tožilcu. Nihče, razen sodišča, nima pravice brez korektnega pravnega postopka presojati o njegovi krivdi. Tildi generali so ljudje in imajo svojo zasebnost, svoje družine, bolne svojce in navsezadnje tudi človekove pravice, če so ah pa če niso slovenski državljani. Zato o odgovornosti g. Aksentijeviča za agresijo na Slovenijo in o tem, ali je bilo primemo, da je dobil vstopni vizum v Slovenijo, ne bom presojal. O tem naj odločajo pristojni organi. Jaz to zagotovo nisem. Če je o tem odločalo veleposlaništvo RS v Makedoniji (mimogrede veleposlanica Puharjeva zastopa tam interese države Slovenije in ne ZLSD), potem verjamem, da je to storilo na podlagi zakonskih predpisov in po posvetu s pristojnimi organi v Sloveniji. Enako kot za g. Aksentijeviča velja tudi za vse druge. Ni možno kar tako napisati, da naj se v Slovenijo ne bi vračali tisti, ki so akti vno sodelovali v agresiji nanjo, in prepustiti presojanje o tem, kdo to so, posameznikom. Vse prehitro bi se zgodilo, da bi o tem presojali tisti, ki so politično preveč zagreti in zato premalo objektivni. Tildi tu mora veljati, kar sem že zapisal: o vsakem vračanju, na obisk ali za stalno, je treba presojati na osnovi zakonitih predpisov in v zakonskem postopku. In še sklepna pripomba: lepo bi bilo, da bi se g. Grims odvadil govoriti in pisati vimenu javnosti. Za to pač nima nobenih pooblastil. JANEZ KOCIJANČIČ, Levstikova 15, Ljubljana Oblast krši človekove pravice malih ljudi V Sloveniji je nemudoma treba napraviti red, notranje in zunanje očiščenje. Vedno večje trgovin,gostiln, lokalov, po drugi strani pa vse več ljudi životari in nima kaj jesti. Vrstijo se afere v igralništvu, v politiki, v gospodarstvu, po občinah. Kriminal visokega ranga, nemoralnost brez primere. Vedno več je divjega lastninjenja, goljufij, korupcije, prevar. Zabredli smo v balkansko blato samopašnosti in oblasti, lopovščine in denarja. Sodišče pa spi. Če mali lopov na primer ukrade sosedu kuro, ga takoj zapro, velike ribe, ki so tisočkrat nevarnejše, pa še naprej uživajo na svobodi. Oblast pa ne ukrene nič. Zame je pomemben sleherni posameznik, ne pa ekonomski interes, uspeh in denar. Naj da oblast zastonj dobre knjige ubogim ljudem, da se bodo izobrazili, naj nasiti lačne po demokratičnih načelih in vesti, ne pa, da zaničuje malega človeka in še naprej kupuje v tujini orožje za domnevne sovražnike. Današnja slovenska oblast (je) grobo in nesramno krši(la) človekove pravice in dostojanstvo malega človeka. JANEZ KRIŽAN, Selovec 58, Šentjanž pri Dra vogradu Kaj je z nami? Ne glede na razmere in priliko, ob kateri jih je g. Peterle izgovoril, so njegove besede cinična resnica političnega vsakdanjika, češ »ni važno, kdo je sposoben, važno je, kdo ima večino glasov«! Koliko nas je stala »negativna selekcija«, vemo, koliko nas bo še, bomo videli... S cinizmom in aroganco obdani politiki se norčujete iz naroda. Zmagoslavno in brezobzirno, s pravili po vaši meri, hitite razgrabiti, kar se le da, preden bi drugim prepustili žezlo. Pri tem vam prenovljeni sindikat stoji ob strani. Zavirate sprejetje in izvajanje tistih zakonov, ki jih vaša računica ne predvideva, saj bi se komu zamerili in bi zavezal mošnja S »strogo zaupno« žigosate dokumentacijo, ki vas obremenjuje, in obstojate tiste, ki vas pred naro- dom razkrinka vajo! To ni liberalna demokracija, to ni »niti levo niti desno, naprej« niti ni »zgodba o uspehu«! Kar se v Sloveniji dogaja, je mafijska džungla! Res ni važno, kdo je sposoben, samo da je naš! Ob vseh navedenih dejstvih zamerim predsedniku Kučanu, da kot »pater patriae«, predvsem pa kot pravnik ne dvigne svojega prsta in glasu, ko večkrat javnost opominja, da ima 63% slovenskih glasovna svoji strani. Med temi volivci je večina tistih, ki jih je treba zavarovati pred malverzanti in političnimi samovšečneži! Čeprav nismo predsedniška drža va,je to njegova prerogativa, razen... Za zgled naj mu bo pokojni italijanski predsednik Pertini, prepričan in pošten socialist, ki je odločno odklanjal vsak sporen kompromis. V izgnanstvu se je loteval najskromnejših del, le da je ostal zvest svojim načelom in morali! Pa še nekaj. Praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Ob tej priložnosti se ponižno in spoštljivo priklonim vsem tistim, ki so padli ali trpeli v tem boju, ideal prisoten tudi v družini, v kateri sem takrat odraščala in marsikaj doživela. Štejemo se k državam zmagovalkam. Po Evropi so se partizani in ilegalci pridružili temu boju, da ob zaveznikih premagajo totalitarizem nacifašistič-nega okupatorja, za vzpostavitev demokracije. Kaj je pri nas pomenila zmaga ? Demokracije resda ne, kominter-novsko realnost pa! Čakali smo pol stoletja! Primerjamo sebe, zmagovalce, s takratnimi pora- ženci in ugotovimo, da so zmagovalci oni, takratni zmagovalci pa nas z diplomatskim nasmeškom obravnavajo kot nadležni problem, ko vztrajno trkamo na njihova vrata! Ne bi nas tako obravnavali, ko bi bili gospodarsko trdni in bogati, kar bi ob svojem intelektualnem potencialu in drugačni politiki v preteklosti danes lahko bili! Pol stoletja smo v zamudi. Mnogi sposobni Slovenci so se, nezadovoljni ali celo preganjani, raztepli po svetu, tam uspeli in pognali korenine. In še jih bo odšlo... Slavnostne parade narodu ne dvigajo samozavesti. K temu pripomoreta moralno zdrava politika in bogato gospodarstvo. Oboje pa pri nas peša! Oficirji, zvesti krvoločni JLA, se vračajo... Kdo bo tokrat zmagovalec? Bodo nekega dne oni zmagoslavno paradno korakali? TATJANA MARUŠIČ, Pot na Drage 2, Solkan Okrnjena »Ruska misija« Drži prav vse kar je v zvezi s slabšo vidljivostjo dogajanja v globini odra na sceni gledališke predstave »Ruska misija« iz zadnjih treh vrst drugega balkona napisal gospod Borut Bratanič. Tbda tuni pomočit Tilko ni le v Cankarjevem domu, ampak povsod po svetu, v vseh velikih gledaliških dvoranah. Pravzaprav je še mnogo huje, saj imajo številne velike dvorane tudi tretji in četrti balkon (uper cercle), od koder se v globino odra vidi še bistveno slabše, kotje opisal prizadeti obiskovalec predstave Ruska misija. V tej predstavi so bili obiskovalci zadnjih vrst drugega balkona nekoliko prikrajšani samo pri tistih prizorih, ki so vključevali vstopanje na oder iz »stropa«, torej s pomočjo vlakov, kot pravimo v odrskem žargonu (tisto, česar gospod Borut Bratanič s svojega sedeža ni videl dobro, pa ni bila prikazen, temveč smučarski skakalec, ki je »letel« tik pod »stropom« odra). Vse uprave dvoran, kjer je z višjih balkonov vidljivost v globini odra nekoliko slabša, rešujejo to težavo -glede na sedeže z odlično vidljivostjo-znižjimi cenami vstopnic. Takšno, v svetu odrskih oz. scenskih umetnosti sprejeto načelo spoštujemo dosledno tudi v Gallusovi dvorani. Ko so na programu gledališke predstave z režijo, ki uporablja tudi skrajno globino odra, rešitev ni v zapiranju drugega balkona, kot predlaga gospod Borut Bratanič. Zakaj bi štiristotim obiskovalcem onemogočili obisk predstave, če jo za nižjo ceno želijo videti, čeprav rahlo okrnjeno? Čedalje več je celo obiskovalcev, ki želijo sedeže v levem kotu balkona, od koder se vidi komajda 30 odstotkov odra. Če je dvorana razprodana, jih na bistveno slabšo vidljivost posebej opozorimo, pa mnogi vseeno kupijo te izjemno poceni sedeže. Gospodu Borutu Brataniču se za njegovo opozorilo, čepra v z našim odgovorom ne bo zadovoljen. prav lepo zahvaljujemo. To je bila še ena priložnost, da smo v javnosti izmenjali poglede o nekem problemu, ki ga ne le naši, temveč obiskovalci velikih gledaliških dvoran po vsem svetu doživljajo kot neprijetnost. BREDA PEČOVNIK, vodja blagajne CD, Prešernova 10, Ljubljana Zakaj Jožef Školč molči? V imenu neformalnega odbora proti razprodaji Slovenije in v imenu NSZS sem predsednika DZ 23. 3. obvestil, da je bilo zbranih 1100 podpisov državljanov za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembi 68. člena ustave RS Zaprosil sem za pojasnilo, kako, kdaj in kam lahko dostavimo te podpise, da bo v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi naložil Ministrstvu za notranje zadeve RS zbiranje 30.000podpisov - overjenih -v 60. dneh pri upravnih organih. Kot je znano, je potrebnih le 200 podpisov pod utemeljeno pobudo, ki smo jo jasno utemeljili tako: »Bojimo se, da bo vladajoča koalicija spremenila ustavo v državnem zboru z dvet tj insko koalicijsko večino, ne da bi povprašala ljudi, in zato menimo, da bi bilo treba razpisati referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da se spremeni 68. člen ustave tako, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine?« Ali bo sedaj DZ molčal, kot je v primeru referenduma o drža vljan-stvu, pa čeprav se politiki iz LDS radi sklicujejo na javno mnenje, ki pa je v tem primeru, tako kot podpisniki, proti razprodaji? Pozivam avtoriteto, kot je partizanski poveljnik Lado Ambroži-č-Novljan, naj povzdigne svoj glas proti temu, kot ga je v podporo našim zahtevam proti spremembi ustave. MATJAŽ GERLANC Tomšičeva 17. Velenje Dogodki enega dneva Dne 24. 3. 1995ja bilo i Delu v Pismih bralcev napisanih kup obtožb in obrnjenih besed na račun ministra Kacina v zvezi z proslavo osvoboditve Slovenije izpod okupatorja. Tistega dne se je minister Kacin hudo ponesrečil. Ni naključje, da je bil poleg tudi piskerček z obtožbami. Istega dne zvečer ob 19.30 je televizijska napovedovalka pri poročilih povedala vladni scenarij za proslavo - nič vznemirljivega, samo spoštljiv spomin obletnice osvoboditve. Do dna duše se sramujmo, da smo proslavo spolitizirali v kost za glodanje, hrustanje in obiranje. To, dragi Slovenci, nam ni v ponos. Zlasti smo prizadeti mi, ki smo bili osvobojeni v izgnanstvu, izseljeniških in koncentracijskih taboriščih. Tega srečnega dne m' moč nikoli pozabiti, pa če proslava bo ali ne. ROZKA LAVRINC, Bot na Poljane 4a, Kamnik 14. stran ★ Dl. —DELO Precej neznank v zvezi s skladi stavbnih zemljišč Sreda, 29. marca 1995 Nihče jih ni ukinjal, poslej pa naj bi se njihov denar stekal kar v občinski proračun - V Krškem, kjer so v preteklosti z zbranim denarjem precej naredili, je največ prispevala JE KRŠKO, 28. marca - Krški občinski sklad stavbnih zemljišč spada med največje v državi, saj je imel lani na voljo skupaj 923 milijonov prihodkov, pretežni del denarja pa je ob obubožanem občinskem gospodarstvu vanj prispevala JE kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Sklad, katerega predsednik upravnega odbora je bO Jože Cunk, je lani opravil veliko dela, poslej pa ostaja mnogo vprašanj odprtih. Z uvedbo lokalne samouprave in novih občin namreč sklada, ki je po zakonu samostojna pravna oseba, ni nihče ukinjal, niti ni razreševal predsednika in upravni odbor. Niti zahvalil se jim ni nihče za opravljeno delo. zato pa naj bi se poslej po drugem zakonu ves denar od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč stekal v občinski proračun, od koder bi denar kot dotacijo spet delili »navzdol«. Skratka, o usodi skladov stavbnih zemljišč in dveh zakonih, ki sta si v nasprotju, ostaja precej nedorečenega. Gre dejansko za zelo nenavaden položaj sklada, kar v prihodnje prav gotovo ne bo spodbujalo boljšega dela. morda pa takšno stanje včasih komu celo ustreza! Z zbranim denaijem so v občini Krški mnogo postorili. Res so se včasih lotevali preveč razkošnih in dragih posegov, namesto da bi vlagali v gospodarstvo in občinski razvoj. Morda se prav to zdaj, ko občina Krško preživlja svoja najtežja leta, tudi maščuje. Vendar pa so vsaj v zadnjih letih, s skladovim denarjem pomagali pri rešitvi prenekate-rega problema v večini KS. Predsednik Jože Cunk omenja med lanskimi največjimi skladovimi deleži sofinanciranje doma upokojencev. odkup Bonove hiše v Krškem in Pečnikove v Dolenji vasi, kjer bo nastalo novo vaško središče, v tem kraju pa dokončujejo še pločnike. V Krškem so uredili tudi Strmo pot, predvsem pa financirali Zaradi prepoceni vode ima metliška Komunala izgubo Za ureditev vodovodov in kanalizacije ji bo letos zmanjkalo najmanj devetnajst milijonov tolarjev METLIKA, 28. marca - Preskrba prebivalcev z vodo povzroča metliški Komunali izgubo. Vlada je zamrznila cene komunalnih storitev in se zato tudi v Metliki niso povišale od oktobra 1993. Zadnja vladna odredba o dovoljenem povišanju cen komunale v letošnjem aprilu za 2,4 odstotka metliški Komunali ne bo izboljšala razmer, saj bo po oceni Komunale ta podražitev le lovila inflacijska gibanja. »Na našo rentabilnost vplivajo poleg inflacije še čedalje večji stroški. Čedalje manj denarja je za razširjeno reprodukcijo. Zadnja dovoljena podražitev ne bo stanja veliko izboljšala,« je ugotovil direktor metliške Komunale Jože Mihelčič. Do vladnega posega v komunalne cene leta 1993 je šel precejšen del. skoraj polovica, vodarine za naložbe, potem pa je naložbeni del postajal čedalje manjši. Vodovod zato čedalje težje vzdržujejo in širijo. Iz proračuna občine bi morali plačati letos še nekatere vodovodne dolgove Komunale od lani. Na ta način se prek proračuna in davkoplačevalcev ponovno socializirajo izgube oziroma ceno poceni vode plačujejo vsi ne glede na porabo. Prek proračuna plačujejo poceni vodo tako celo tisti. ki so brez nje, tistim, ki jo po skoraj zamrznjeni ceni veselo točijo. V Metliki niso tvegali in povišali cene vodi. kot so to storili v Ljubljani, ker niso želeli spora z vlado in so jo ubogali, zaradi česar imajo hude težave. Najbolj nujno naložbeno vzdrževanje metliških vodovodnih naprav (puhalo Veselica za pranje filtrov, predelava obstoječega usedalnika in zamenjava filtrskega materiala) bo stalo letos malo manj lcot štiri milijone tolarjev. Za to vzdrževanje bo dober milijon tolarjev precej premalo. V čistilni napravi Rosal-nice bo treba zamenjati dve puhali in polžaste črpalke, kar bo stalo 4,8 milijona tolarjev. Tu bo zmanjkalo približno 1,2 milijona tolaijev. Z 2,4-odstotno podražitvijo tega seveda ne bo mogoče plačati. Metličani so lani in še prej začeli urejati vodovode in tudi kupili nekatere naprave. Marsikaj je sredi dela in stvari kratko in malo ni mogoče ustaviti, saj bi to pomenilo propad narejenega. Prenizka cena vode in kanalščine zaradi vladnega zamrzni-tvenega odloka je probleme od leta 1993 samo večala. V najbolj optimistični različici bo letos za naložbe v vodovodno omrežje in čistilne naprave (ter še za nekaj manjših komunalnih del) zmanjkalo okoli devetnajst milijonov tolarjev. Ta optimistična različica temelji na podmeni, da bo Komunala dobila dvajset milijonov tolarjev bančnega posojila, deset milijonov od države, enajst milijonov od občine, 2,6 milijona od krajevnih skupnosti in da bo sama zmogla dati iz razširjene reprodukcije 26 milijonov tolarjev. Če bodo torej vsi našteti dali vse (skupaj okoli sedemdeset milijonov tolaijev), bo zmanjkalo le omenjenih devetnajst milijonov tolarjev, sicer pa seveda še več. Najhujše bo z drugo fazo vodovoda med Slamno vasjo in Bo-janjim Hribom, kjer bi bilo treba letos odšteti dobrih petnajst milijonov tolaijev, vendar ni denarja niti za polovico tega. Uidi kanalizacija v Rosalnicah je kritična, saj bo treba dati letos zanjo tri milijone in pol, denarja pa je okoli sedemsto tisočakov. MILOVAN DIMITRIČ pridobivanje stavbnih zemljišč, denimo za obrtne cone v Leskovcu, Kostanjevici in na Senovem, naročili so izdelavo dokumentacije oziroma ureditvenih načrtov za mnoga krajevna središča ter zazidalnih načrtov, opremljali so stavbna zemljišča in sovlagali v komunalno infrastrukturo. Mnogo programov iz minulih let je kljub temu še ostalo nerealiziranih in so jih sklenili prenesti v to leto. Ni pa znano, kakšna bo usoda tega sklepa doslej neukinje-nega upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. Neopravljenih nalog je seveda še precej. Med njimi niso zgolj neurejene čistilne naprave, pokopališča in različni komunalni objekti, ampak tudi mnogi dolgovi, pri čemer sklad še največ, skoraj 87 milijonov tolaijev, dolguje glavnemu izvajalcu del, podjetju Ko-stak Krško. Sledijo Cestno podjetje Novo mesto, Obrtna zadruga Resa Krško in drugi. VLADO PODGORŠEK V Kranju odstopila dva funkcionarja Janez Osojnik ne bo več podžupan, Matevž Kleč pa ne sekretar mestnega sveta KRANJ, 28. marca - Mestni svet v Kranju je ostal brez dveh funkcionarjev. Janez Osojnik je namreč odstopil s funkcije podžupana, Matevž Kleč pa s funkcije sekretarja mestnega sveta. Osojnik v pojasnilu k svojemu odstopu navaja zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi in nezdružljivost funkcij člana občinskega sveta in podžupana in pravi, da v prihodnje želi ostati član sveta in omogočiti imenovanje novega podžupana. Na isti zakon, ki med drugim določa nezdružljivost zaposlenih v občinski upravi z mestom svetnika, se sklicuje Matevž Kleč. Mesto profesionalnega sekretarja mestnega sveta bo namreč sistemizirano v občinski upravi. Ob tem pa v pismu, ki ga je pred dnevi poslal predsedniku mestnega sveta, opozarja tudi na neurejen odnos administrativnih opravil za mestni svet in na še slabši odnos župana do mestnega sveta. O obeh odstopnih izjavah naj bi govorili na jutrišnji seji mestnega sveta. L. S. V Kranju naj bi čim prej odprli še eno gimnazijo Jeseni bodo na že tako polni gimnaziji odprli še športni oddelek - Bogata športna infrastruktura v Kranju ponuja dobre možnosti za delo športne gimnazije KRANJ, 28. marca - V edini gimnaziji v Kranju je že zdaj preveč dijakov, saj jih je v 33 oddelkih kar tisoč. Jeseni pa naj bi jih bilo še več, ker naj bi na zahtevo ministrstva za šolstvo in šport poleg splošnih odprli še en športni oddelek. Na gimnaziji menijo, da bi bilo zato potrebno v banju čim prej odpreti še eno gimnazijo. O ustanovitvi druge gimnazije so v Kranju razmišljali že pred leti, vendar za uresničitev take zamisli niso imeli dovolj prepričljivih argumentov pa tudi možnosti ne. Omenjeni športni oddelek pa je tolikšna novost, da odpira povsem nove perspektive. V prihodnjih letih naj bi namreč prerastel v samostojno športno gimnazijo, kakršnih naj bi bilo v Sloveniji pet ali šest. Za tako šolo Kranj ni izbran po naključju, ampak zaradi ugodnih možnosti za njeno delovanje, ki jih že ima ali jih bo še pridobil v prihodnjih letih. To je predvsem bogata športna infrastruktura od olimpijskega bazena in športne dvorane do stadiona, ciklodroma, smučarskih skakalnic in drugih športnih objektov. Na gimnaziji menijo, da je ustanovitev take gimnazije povsem utemeljena, saj je treba perspektivnim športnikom žago- Politika naj ostane pred durmi Tako so menili na javni razpravi občinskega odbora LDS v Bohinju - Sto dni premalo za rezultate? - Večina za to, da krajevne skupnosti ostanejo STARA FUŽINA, 28. marca - Občinski odbor LDS Bohinj je sklical javno razpravo, da bi preveril, če so stališča, kijih zastopa v občinskem svetu, res tisto, kar hočejo občani. Kot je menila Evegenija Korošec, je že na prvi seji sveta prišlo do razhajanja na desni in levi blok v razmerju devet proti sedem, to pa se pozna pri delu; v stotih dneh, v katerih naj bi vsaka vlada pokazala svoje sposobnosti, so dosegli le malo. Javna razprava, na katero je prišlo tudi več svetnikov iz različnih strank (seveda tudi Jaka Pe-kovec, ki so ga podili s sej občinskega sveta) je bila namenjena predvsem problemom pri bodoči organiziranosti bohinjske občine, govorili pa so predvsem o tem, ali naj krajevne skupnosti delujejo še naprej, kar zagovarja levi blok, ali ne. Jože Derganc, zunanji sodelavec vladne službe za lokalno samoupravo, je v zvezi s tem dejal, da zakon dopušča možnost za členitev občin na krajevne, vaške in četrtne skupnosti. To naj bi bilo odvisno od upravno-gospo-darskih, kulturnih, zgodovinskih in prostorskih razlogov, predvsem pa od interesa ljudi. Ko je predsednik komisije za pripravo statuta v svetu občine Bohinj Andrej Ogrin dejal, da v tako kratkem času ni bilo možno otipati interesa ljudi, zato naj bi v njihovem statutu dopustili tudi možnost za organiziranje glede na potrebe in interes, je Jože Derganc odgovoril, da zakon v statutih občin ne dopušča nedorečenih stvari. Po njegovih besedah je v statutu treba posamezne skupnosti opredeliti, Milana Tomažin, poznavalka tega področja, pa je opozorila, da bodo sedanje KS, ki v statutu ne bodo opredeljene, po njegovem sprejetju ukinjene. Če je bilo za Andreja Ogrina sto dni premalo časa, da bi otipali, kakšno je mnenje ljudi, bi lahko to pomenilo, da se svet za to tudi ni trudil. Vsekakor pa so tisti, ki so se oglašali na sinočnji razpravi, jasno povedali, da hočejo krajevne skupnosti obdržati. Po njihovih besedah so v dosedanjih krajevnih skupnostih veliko naredili, ne da bi koga spraševali, kakšne vere ali stranke je. Zato naj ostanejo še naprej ter delujejo kot pomoč občinskemu svetu. Državni svetnik in zadnji predsednik izvršnega sveta radovljiške občine Jože Resman je v zvezi s tem tudi Kočevski naravni park da in ne Domačini se bojijo ponovnih omejitev, zaprtosti in tega, da bodo hirali kot domorodci v rezervatu, gledat pa jih bodo hodili bogati Slovenci in Evropejci KOČEVJE, 28. marca - Otvoritev razstave in predstavitev Kočevskega naravnega parka (ta bo v petek 31. marca ob 18. uri v prostorih Ljubljanske banke v Vasi), ki jo pripravlja turistično-športno društvo Kostel, bo znova priložnost za razmisleke o kočevskem naravnem parku. Med domačini Kočevske je več nasprotnikov parka kot zagovornikov, v Sloveniji pa ravno nasprotno. V Vasi bodo razstavili fotografije Janeza Konečnika iz kluba za fotolov Diana, ki že več kot deset let v kočevskih gozdovih snema prečudovite fotografije živali in motive iz tamkajšnje narave. Mag. Janez Černač bo pokazal diapozitive z območja Kočevskega naravnega parka, predstavil pa bo tudi park od ideje do zakona o njem. O kočevskem naravnem parku v tej ali oni obliki (narodni, regionalni, krajinski so možne stopnje) govorijo vse več, odkar so odprli nekdaj zaprta območja Kočevske. Za zagovornike parka je neoskrunjenost narave argument, da je takšno treba ohraniti, nasprotniki pa trdijo, da so siti polstoletnega zapiranja in da kaj takšnega ne bodo več dovolili. Znana so stališča kočevske občinske skupščine zadnjega sklica, ki nasprotujejo narodnemu parku, sploh pa odlo- čanju o parku zunaj Kočevja. Znano je tudi ostro pismo, ki ga je kočevska občinska skupščina sprejela na svoji seji in ga poslala Zelenim-ESS, ker so ti želeli park. V samem Kočevju so sklicali že več posvetov o parku in le redki domačini so bili zanj. Med povprečnimi prebivalci Kočevske pa zagovornikov parka skorajda ni. Na eni najbolj široko zasnovanih razprav o kočevskem parku (v začetku devetdesetih let v sejni dvorani Ljubljanske banke v Kočevju) so domačini tvorcem zamisli o parku obetali marsikaj slabega in hudega. Na razpravi v Livoldu, Šalki vasi so prebivalci svetovali zagovornikom parka, naj si ga uredijo kar v domačem kraju. Eden razpravljavcev je omenjal tudi vile, pa ne pravljične, temveč gnojne... Kočevski naravni park bi segel prek občinskih meja v novomeško, semiško in črnomaljsko občino. Zato o parku ne bodo mogli odločati le v Kočevju. V naštetih belokranjskih in dolenjski občini pa ni nič več razumevanja za park kot v Kočevju. V novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine se strokovno sicer ukvarjajo z zamislijo o parku, vendar gre tu za strokovna merila, kaj menijo ljudje, pa bo treba še raziskati. Ustanavljanju parkov pri nas so v Evropi naklonjeni in na to se sklicujejo zagovorniki Kočevskega parka. Precej manj naklonjenosti pa je med prebivalci, ki naj bi se znašli v samem parku. Petkov razgovor o parku bo ponovna priložnost za pretres različnih stališč. »Srečanje in razprava bosta v imenitni Kolpski dolini, ki pa ji do odličnosti in spoštovanja še veliko manjka. Narava v Kolpski dolini je med najbogatejšimi in najlepšimi v Evropi in tudi v svetu. Kje pa so njeni ljudje? Kočevska s Kolpsko dolino lahko postane prostor za izobraževanje, raziskovanje ter kulturo nove dobe, za nas, našo državo in za Evropo,« opozarja mag. Janez Černač, upokojeni direktor GG Kočevje. MILOVAN DIMITRIČ dejal, da je v vodstvih krajevnih skupnosti nekdanje občine delalo okoli 215 ljudi, prav toliko pa tudi v raznih odborih. V tem času so si pridobili veliko znanja, ki bi ga bilo škoda zavreči. Rečeno je bilo tudi, da bi morale krajevne skupnosti delovati kot pravne osebe z lastnim žiro računom, slišati pa pa je bilo tudi nezadovoljstvo zaradi preteklih volitev, saj je bil na ta način neposredno izvoljen samo župan. Med 16 svetniki pa jih je kar 13 iz Spodnje doline, od tega enajst iz Bohinjske Bistrice, le trije pa so iz Zgornje doline. Nekateri so najbrž razočarani nad tistimi, ki so jih volili, saj je bilo slišati tudi vprašanja, kako se da kakšnega svetnika zamenjati. Kot je bilo rečeno, nekateri člani sveta ne delajo v interesu občine, temveč v strankarskem interesu: »Pustite politiko pred durmi, notri pa se menite o Bohinju in ne o neumnostih,« je bilo slišati. Zanimala pa jih je tudi javnost dela, »saj so smo samo v Bohinju tako pametni, da zapiramo seje«. Jože Derganc je glede tega dejal, da je javnost dela zagotovljena z zakonom. Seje sveta so odprte za vsakogar, drugače pa je s pravico do besede. VLASTA FELC Brežiški ribiči skrbe tudi za okolje Lotili so se temeljitega čiščenja ribnika na Prilipah -'Izvolili novega predsednika BREŽICE, 28. marca - Ribiška družina Brežice sodi s svojimi 550 člani med večja društva v občini, njegovo vodstvo pa je na nedavni letni skupščini dobilo pohvalo za prizadevno, uspešno in gospodarno delo. Za novega predsednika RB Brežice so izvolili Petra Dimitrovskega ter si zastavili delovni program. Člani se bodo tudi letos lotevali številnih akcij in sodelovali na seminarjih in tekmovanjih, podprli bodo deklaracijo o športnem ribolovu na mejnih rekah s Hrvaško, skrbeli za ribji zarod in čiste vode, predvsem pa se spet posvetili čiščenju ribnika na Prilipah. Ob njegovem praznjenju in reševanju rib so minulo jesen naleteli na izjemne primerke, letos pa bodo nadaljevali z delom. Predvsem morajo odstraniti mulj, ki se je usedel na dno, razkužiti ribnik in ga urediti za normalno rabo. Utrdili bodo njegove nasipe ter po potrebi tudi zapornice. V. P. toviti možnosti tako za aktivno športno udejstvovanje kot tudi za šolanje. Prav zato je gimnazija kranjskemu županu in mestnemu svetu dala pobudo, da ministrstvu za šolstvo in šport predlagata začetek postopka za ustanovitev druge gimnazije. Ta bi lahko imela do 12 oddelkov, namenjenih športnikom, poleg teh pa še deset do 12 oddelkov splošne gimnazije. S tem bi dobili šolo optimalne velikosti, na njen račun pa bi tudi lahko zmanjšali sedanjo preobsežno gimnazijo. Po oceni strokovnjakov bodo v Kranju s širokim zaledjem • Zamisli o drugi gimnaziji so se pred leti vedno ustavljale ob vprašanju, kako priti do novega šolskega objekta. Zdaj iščejo rešitev v drugi smeri. Prostore za novo gimnazijo naj bi dobili s prerazporeditvijo in reorganizacijo v osnovnih ali srednjih šolah, zato bi potrebovali denar le za adapta-cijo. osnovnih šol brez težav lahko zbrali dovolj kandidatov za dve gimnaziji. Sicer pa že imajo po dve taki šoli v nekaterih slovenskih mestih, ki so manjša od Kranja. Upoštevati je treba tudi razmeroma veliko gospodarsko moč in kadrovske potrebe na Gorenjskem. LADO STRUŽNIK V Šentjerneju še ne vedo, ali bo župan profesionalec Ker del občinskega sveta o tem noče odločati, je drugi del odklonil podporo sicer usklajenemu statutu ŠENTJERNEJ, 28. marca - Sinočnja četrta seja sveta nove občine Šentjernej se je spet zavlekla pozno v noč. Največ časa je svetnikom vzel zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1994, ki so ga na koncu sprejeli, ter občinski statut, ki pa, kljub temu da je bil v razpravi videti usklajen, ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Podporo so mu v glavnem odrekli svetniki, ki si (zaman) prizadevajo, da bi se svet vendarle odločil, ali bo župan opravljal svojo funkcijo poklicno ali ne. V razpravi o zaključnem računu so bila načeta praktično ista vprašanja in po istem vrstnem redu kot pred tem na sejah sveta mestne občine Novo mesto in občine Škocjan. Svetnike je zanimalo, kaj bo s 77 milijoni tolarjev, kijih je bivša občina Novo mesto dobila preveč na račun finančne izravnave; kam je šlo 15 milijonov tolarjev, namenjenih za materinski dom v Straži; zakaj so bili šentjernejski kmetje oškodovani pri razdeljevanju kmetijskega denarja itd. Jože Preskar, ki je bil zadnji predsednik izvršnega sveta bivše novomeške občine, je v zvezi s 77 milijoni poudaril, da je ta denar prihajal med letom in je bil porabljen za financiranje potreb takratne občine Novo mesto. »Dokončen izračun finančne izravnave je ministrstvo za finance naredilo, ko je bilo že vse razporejeno. Zanimivo je, da sprašujete isto kot v Novem mestu in Škocjanu, nihče pa nič ne vpraša o tristo milijonih tolarjev, ki smo jih s podpisano pogodbo z ministrstvom za šolstvo in šport, ki jo ima na mizi župan Franci Koncilija, pripeljali v Novo mesto. Nihče ni toliko pošten, da bi povedal, da so bile vse investicije vodene v skladu z zakonodajo in tako, da jih ob normalnem gospodarjenju v občinah lahko normalno nadaljujete in 'zapirate’. 77 milijonov tolarjev je kaplja v morje premoženja, ki se je v občini Novo mesto ustvarjalo 30 let, ki bo ostalo in bo razdeljeno med nove občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Zakaj nihče ne vpraša, kaj bo z okrog 150 milijoni tolarjev dohodnine, ki se je natekla za december v januarju?« je rekel Preskar. Nekdanji občinski kmetijski minister je pojasnil, da očitki na račun porabe kmetijskega denarja niso upravičene. Razlike v povračilih prihajajo šele sedaj, enako pa se je dogajalo tudi v preteklih letih. Na vprašanja o materinskem domu je zadnji sekretar za družbene dejavnosti v občini Novo mesto Danijel Brezovar večkrat razložil - če skrajšamo - da denar, ki ga ni bilo mogoče namensko porabiti, ni bil zapravljen, ampak le likvidnostno uporabljen za plačilo računov, ki se mu tako in tako ne bi bilo mogoče izogniti. Zdaj novomeški župan Koncilija, ki je bil pri vsem zraven, o stvari noče nič vedeti, ampak pomaga v javnosti širiti dezinformacije o zapravljenem denarju. Ko je eden od svetnikov menda hotel vse skupaj pomiriti s »pustimo to, saj vemo, kako se z denarjem dela«, sta izbruhnila tako Brezovar kot Preskar, pridružil pa se jima je še finančni minister bivše novomeške občine. »Delali smo zakonito in v najboljši veri v dobro občanov. Finance so javne, vse se da preveriti, če pa kaj sumite, ne namigujte, ampak naredite ovadbo!« so Zahtevali. Vsemu navkljub so svetniki sprejeli zaključni račun, k čemur je verjetno precej prispevala informacija, da brez tega ne morejo sprejeti proračuna občine za leto 1995. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Dva koncerta v radovljiški graščini RADOVLJICA, 28. marca - Glasbena šola Radovljica bo v tem tednu pripravila kar dva koncerta, oba pa bosta v radovljiški graščini. V sredo ob 18. uri se bo pod vodstvom prof. Zdenke Kristl-Marinič začel nastop čelistov iz Glasbene šole Kranj, v soboto ob 19. uri pa bo koncert slušateljev Dunajske visoke šole. (V. F.) Že dve knjigi v zbirki Belokranjska dediščina ČRNOMELJ, 28. marca - Belokranjsko muzejsko društvo bo v sredo, 29. marca, ob 19. uri v prostorih črnomaljske gimnazije predstavilo zbirko Belokranjska dediščina. V tej zbirki, ki jo izdaja Belokranjski muzej iz Metlike, sta doslej izšli dve deli. Belokranjske pisanice je spisala Andreja Brancelj-Bednaršek, Svetila v Beli krajini pa prof. Jože Dular. Svetilom je Belokranjski muzej pred kratkim posvetil tudi posebno razglednico iz serije razglednic, ki jih o dragocenih predmetih iz muzejske zbirke izdaja ta muzej. Zbirko Belokranjska dediščina bo predstavil prof. dr. Janez Bogataj iz Ljubljane. (M. D.) Fosil iz Dovžanove soteske na znamkah TRŽIČ, 28. marca - V paviljonu NOB so danes zvečer predstavili novo poštno znamko. To je za tržiško občino velik dogodek. Fosil iz Dovžanove soteske »Karavankina schellvvieni« bo tako upodobljen za vse večne čase tudi na znamkah. Grafična zasnova in oblikovanje so deloTržičana Mirka Majerja, ki je razstavo poimenoval Od risbe do poštne znamke z motivi iz Dovžanove soteske (fotografiral je Anton Čebron). O fosilu in paleontološkem bogastvu Dovžanove soteske bo govoril profesor dr. Anton Ramovš. Organizatorja srečanja sta Geoprof, d. o. o., in tržiški Zavod za kulturo in izobraževanje. (M. K.) Nova prodajalna športne opreme v Kranju KRANJ, 28. marca - Konec tedna so na Gregorčičevi 8 v Kranju odprli novo prodajalno športne opreme M šport, ki bo imela najbolj celovito ponudbo na Gorenjskem. Kupcem bodo ponudili kolesa in opremo za kolesa, športno obutev in oblačila, opremo za alpiniste, planince in taborjenje, teniško opremo, alpske in tekaške smuči, smučarske deske in opremo. Trgovina bo urejena kot samopostrežba. (E. N.) Izšla pesniška zbirka upokojencev Večerna rosa TRBOVLJE, 28. marca - Te dni je izšla težko pričakovana nova pesniška zbirka z naslovom Večerna rosa. Pripravila in izdala so jo društva upokojencev iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. V zbirki je objavljenih 177 pesmi petindvajsetih avtorjev. O vsakem izmed njih je natisnjen kratek življenjepis. Knjiga ima 222 strani, v nakladi 800 izvodov pa so jo natisnili v grafiki Tori v Trbovljah. Pesmi so napisali upokojenci iz vseh treh zasavskih občin. Večerno roso bodo v kratkem predstavili v vseh treh krajih. (T. L.) Koncert ansambla Slovenija v Delavskem domu Trbovlje TRBOVLJE, 28. marca - Zveza kulturnih organizacij Trbovlje je po programu kulturnih prireditev za marec pripravila koncert narodnozabavnega ansambla Slovenija. Koncert bo v petek, 31. marca, ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Na koncertu bodo sodelovali poleg ansambla še nekateri njihovi znani sodelavci. Strašna Jožeta in še kdo. (T. L.) V prvi polovici aprila bo čistilna akcija TRBOVLJE, 28. marca - Pred dnevi so imenovali na občini Trbovlje poseben odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za izvedbo letošn je čistilne akcije na vsem območju občine. Akcija bo od L do 14. aprila. V delovni skupini, ki pripravlja operativni plan akcije, so poleg župana še ravnatelji vseh šol. vodstveni organi Komunale, oba komunalna redarja, Tiiristično in Hortikulturno društvo. Radio Trbovlje. RTV Trbovlje Kanal 10, občinski ekolog in še kdo. (T. L.) Otroško varstvo v Škofji Loki ŠKOFJA LOKA, 28. marca - Vzgojno varstveni zavod Škofja Loka ima v tem kraju šest enot in tri VVŽ pri OŠ Žiri, Železniki in Gorenja vas. V preteklem letu so imeli v posameznih VVZ Škofja Loka 730 malčkov oziroma 38 skupin, v Gorenji vasi 76 otrok oziroma štiri skupine, v Železnikih 223 oziroma šest in v Žireh 154 oziroma sedem skupin. Skupaj je bilo tako 1083 otrok v varstvu oziroma 55 skupin -oddelkov. Izvedli so 300-urni program male šole in 100-urni program potujočega vrtca za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. (J. P.) Petrol posodablja tudi bencinski servis v Lescah LESCE, 28. marca - Petrol TOE Kranj bo posodobil tudi bencinski servis v Lescah, ki je sicer do leta 1985sodil k Istrabenzu. Delo bo končano sredi maja. V začetku aprila bodo začeli obnavljati tudi servis i Podkorenu, za jesen pa načrtujejo gradnjo novega servisa v Ratečah, na prostoru, kjer je nekoč če bila. \ zvezi s tem, kaj bodo storili s starim, že nekaj časa zaprtim servisom na Ja vorniku. še ni < id 1 očem >. Iščejo pa tudi možnosti za nadomestni bencinski servis ob bodoči blejski obvoznici proti Bohinju, namesto sedanje starejše blejske črpalke. (Besedilo in slika: Vlasta Felc) Odgovor na javno vprašanje »osamosvojiteljema« Gospod Branko Grims glavni tajnik SDSS, je zelo nadležna oseba. Če se že ne zaletava v ZLSD in člane njenega vodstva, pri čemer meni in dr. Cirilu Ribičiču namenja posebno pozornost, pa zastavlja javna vprašanja, kot da bi imel pred seboj šolarčke, ki bi jih lahko vprašal vse, kar mu pade na pamet. Pri tem zelo rad žali. Tako si npr. to pot ob najinih imenih izmisli označbo osamosvo-jitelja in jo da v narekovaje. Če so mu že tako všeč, naj jih raje posta vi ob svoje ime ali pa ob svojo etiko javne besede! Kljub temu mu odgovarjam, da ne bo videti, kot da sem ob njegovih vprašanjih ostal brez ustreznega stališča. Odgovarjam mu le jaz. saj si je možnost kakršnegakoli dialoga z dr. Cirilom Ribičičem zapravil sam, ker ga je v polemiki grobo žalil in necivilizirano ščuval na lastnega očeta. V Združeni listi se zavzemamo za pravno državo, v kateri bodo o pravicah ljudi, njihovi odgovornosti in morebitni krivdi odločali za to pristojni organi. To seveda pomeni, da nasprotujemo ja vnemu linču ljudi v časopisih, ne da bi jim bile zagotovljene njihove pravice, npr. pravica do obrambe. To velja tudi za bivšega poslanca sloven- ske skupščine in generala JLA g. Aksentijeviča, ki je bil v prejšnji sestavi slovenske skupščine delegat zaposlenih v JLA. Ko se je ta umaknila iz Slovenije, mu je skupščina mandat vzela. Takrat in kasneje sije izbral pot, ki ga je skupaj z vrhom JLA vodila iz poraza v poraz, osebno pa prek hrvaškega zapora v srbsko osamo in pozabo. Njegove politične odločitve v celoti odklanjam in so vsebinsko povsem nasprotne mojim. Če bo moral kdaj kje zanje odgovarjati, je to povsem njegov problem. Če kdo smatra, da je g. Aksen-tijevič storil kako kaznivo dejanje po slovenskem pravu, naj ga ovadi pristojnemu javnemu tožilcu. Nihče, razen sodišča, nima pravice brez korektnega pravnega postopka presojati o njegovi krivdi. Tlidi generali so ljudje in imajo svojo zasebnost, svoje družine, bolne svojce in navsezadnje tudi človekove pravice, če so ali pa če niso slovenski državljani. Zato o odgovornosti g. Aksentijeviča za agresijo na Slovenijo in o tem, ali je bilo primemo, da je dobil vstopni vizum v Slovenijo, ne bom presojal. O tem naj odločajo pristojni organi. Jaz to zagotovo nisem. Če je o tem odločalo veleposlaništvo RS v Makedoniji (mimogrede veleposlanica Puharjeva zastopa tam interese države Slovenije in ne ZLSD),potem verjamem, da je to storilo na podlagi zakonskih predpisov in po posvetu s pristojnimi organi v Sloveniji. Enako kot za g. Aksentijeviča velja tudi za vse druge. Ni možno kar tako napisati, da naj se v Slovenijo ne bi vračali tisti, ki so aktivno sodelovali v agresiji nanjo, in prepustiti presojanje o tem, kdo to so, posameznikom. Vse prehitro bi se zgodilo, da bi o tem presojah tisti, ki so politično preveč zagreti in zato premalo objektivni. Tudi tu mora veljati, kar sem že zapisal: o vsakem vračanju, na obisk ali za stalno, je treba presojati na osnovi zakonitih predpisov in v zakonskem postopku. In še sklepna pripomba: lepo bi bilo, da bi se g. Grims odvadil govoriti in pisati vimenu javnosti. Za to pač nima nobenih pooblastil. JANEZ KOCIJANČIČ, Levstikova 15, Ljubljana Oblast krši človekove pravice malih ljudi V Sloveniji je nemudoma treba napraviti red, notranje in zunanje očiščenje. Vedno večje trgovin,gostiln, lokalov, po drugi strani pa vse več ljudi životari in nima kaj jesti. Vrstijo se afere v igralništvu, v politiki, v gospodarstvu, po občinah. Kriminal visokega ranga, nemoralnost brez primere. Vedno več je divjega lastninjenja, goljufij, korupcije, prevar. Zabredli smo v balkansko blato samopašnosti in oblasti, lopovščine in denarja. Sodišče pa spi. Če mah lopov na primer ukrade sosedu kuro, ga takoj zapro, velike ribe, ki so tisočkrat nevarnejše, pa še naprej uživajo na svobodi. Oblast pa ne ukrene nič. Zame je pomemben sleherni posameznik, ne pa ekonomski interes, uspeh in denar. Naj da oblast zastonj dobre knjige ubogim ljudem, da se bodo izobrazili, naj nasiti lačne po de-mokra tičnih načelih in vesti, ne pa, da zaničuje malega človeka in še naprej kupuje v tujini orožje za domnevne sovražnike. Današnja slovenska oblast (je) grobo in nesramno krši(la) človekove pravice in dostojanstvo malega človeka. JANEZ KRIŽAN, Selovec 58, Šentjanž pri Dra vogradu Kaj je z nami? Ne glede na razmere in prihko, ob kateri jih je g. Peterle izgovoril, so njegove besede cinična resnica političnega vsakdanjika, češ »ni važno, kdo je sposoben, važno je, kdo ima večino glasov«! Koliko nas je stala »negativna selekcija«, vemo, kohko nas bo še, bomo videli... S cinizmom in aroganco obdani politiki se norčujete iz naroda. Zmagoslavno in brezobzirno, s pravih po vaši meri, hitite razgrabiti, kar se le da, preden bi drugim prepustih žezlo. Pri tem vam prenovljeni sindikat stoji ob strani. Zavirate sprejetje in izvajanje tistih zakonov, ki jih vaša računica ne predvideva, saj bi se komu zametih in bi zavezal mošnjo. S »strogo zaupno« žigosate dokumentacijo, ki vas obremenjuje, in obstojate tiste, ki vas pred naro- dom razkrinka vajo! To ni liberalna demokracija, to ni »niti levo niti desno, naprej« niti ni »zgodba o uspehu«! Kar se v Sloveniji dogaja, je mafijska džungla! Res ni važno, kdo je sposoben, samo da je naš! Obtvseh navedenih dejstvih zamerim predsedniku Kučanu, da kot »pater patriae«, predvsem pa kot pravnik ne dvigne svojega prsta in glasu, ko večkrat javnost opominja, da ima 63% slovenskih glasovna svoji strani. Med temi volivci je večina tistih, ki jih je treba za varovati pred malverzanti in po-htičnimi samovšečneži! Čeprav nismo predsedniška država, j e to njegova prerogativa, razen... Za zgled naj mu bo pokojni italijanski predsednik Pertini, prepričan in pošten socialist, ki je odločno odklanjal vsak sporen kompromis V izgnanstvu se je loteval najskromnejših del, le da je ostal zvest svojim načelom in morah! Pa še nekaj. Praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Ob tej priložnosti se ponižno in spoštljivo priklonim vsem tistim, ki so padh ah trpeli v tem boju, ideal prisoten tudi v družini, v kateri sem takrat odraščala in marsikaj doživela. Štejemo se k državam zmagovalkam. Po Evropi so se partizani in ilegalci pridružili temu boju, da ob zaveznikih premagajo totalitarizem nacifašistič-nega okupatorja, za vzpostavitev demokracije. Kaj je pri nas pomenila zmaga? Demokracije resda ne, kominter-novsko realnost pa! Čakali smo pol stoletja! Primerjamo sebe, zmagovalce, s takratnimi pora- ženci in ugotovimo, da so zmagovalci oni, takratni zmagovalci pa nas z diplomatskim nasmeškom obravnavajo kot nadležni problem, ko vztrajno trkamo na njihova vrata! Ne bi nas tako obravnavah, ko bi bili gospodarsko trdni in bogati, kar bi ob svojem intelektualnem potencialu in drugačni politiki v preteklosti danes lahko bili! Pol stoletja smo v zamudi. Mnogi sposobni Slovenci so se, nezadovoljni ah celo preganjani, raztepli po svetu, tam uspeh in pognali korenine. In še jih bo odšlo... Slavnostne parade narodu ne dvigajo samozavesti. K temu pripomoreta moralno zdra va politika in bogato gospodarstvo. Oboje pa pri nas peša! Oficirji, zvesti krvoločni JLA, se vračajo... Kdo bo tokrat zmagovalec? Bodo nekega dne oni zmagoslavno paradno korakali? TATJANA MARUŠIČ, Pot na Drage 2, Solkan Okrnjena »Ruska misija« Drži prav vse kar je v zvezi s slabšo vidljivostjo dogajanja v globini odra na sceni gledališke predstave »Ruska misija« iz zadnjih treh vrst drugega balkona napisal gospod Borut Bratanič. Toda tuni pomoči! Tako ni le v Cankarjevem domu, ampak povsod po svetu, v vseh velikih gledahških dvoranah. Pravzaprav je še mnogo huje, saj imajo številne vehke dvorane tudi tretjim četrti balkon (uper cercle), od koder se v globino odra vidi še bistveno slabše, kot je opisal prizadeti obiskovalec predstave Ruska misija. V tej predstavi so bili obiskovalci zadnjih vrst drugega balkona nekoliko prikrajšani samo pri tistih prizorih, ki so vključevali vstopanje na oder iz »stropa«, torej s pomočjo vlakov, kot pravimo v odrskem žargonu (tisto, česar gospod Borut Bratanič s svojega sedeža ni videl dobro, pa ni bila prikazen, temveč snjučarski skakalec, ki je »letel« tik pod »stropom« odra). Vse uprave dvoran, kjer je z višjih balkonov vidljivost v globini odra nekohko slabša, rešujejo to težavo —glede na sedeže z odlično vidljivostjo - z nižjimi cenami vstopnic. Takšno, v svetu odrskih oz. scenskih umetnosti sprejeto načelo spoštujemo dosledno tudi v Gallusovi dvorani. Ko so na programu gledališke predstave z režijo, ki uporablja tudi skrajno globino odra, rešitev ni v zapiranju drugega balkona, kot predlaga gospod Borut Bratanič. Zakaj bi štiristotim obiskovalcem onemogočili obisk predstave, če jo za nižjo ceno želijo videti, čeprav rahlo okrnjeno? Čedalje več je celo obiskovalcev, ki želijo sedeže v levem kotu balkona, odkoder se vidi komajda 30 odstotkov odra. Če je dvorana razprodana, jih na bistveno slabšo vidljivost posebej opozorimo, pa mnogi vseeno kupijo te izjemno poceni sedeže. Gospodu Borutu Brataniču se za njegovo opozorilo, Čeprav z našim odgovorom ne bo zadovoljen, prav lepo zahvaljujemo. To je bila še ena priložnost, da smo v javnosti izmenjali poglede o nekem problem u, ki ga ne le naši, tem več obiskovalci velikih gledahških dvoran po vsem svetu doživljajo kot neprijetnost. BREDA PEČOVNIK, vodja blagajne CD. Prešernova 10. Ljubljana Zakaj Jožef Školč molči? V imenu neformalnega odbora proti razprodaji Slovenije in v imenu NSZS sem predsednika DZ 23. 3. obvestil, da je bilo zbranih 1100 podpisov državljanov za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembi 68. člena ustave RS. Zaprosil sem za pojasnilo, kako, kdaj in kam lahko dostavimo te podpise, da bo v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi naložil Ministrstvu za notranje zadeve RS zbiranje 30.000 podpisov - overjenih -v 60. dneh pri upravnih organih. Kot je znano, je potrebnih le 200 podpisov pod utemeljeno pobudo, ki smo jo jasno utemeljili tako: »Bojimo se, da bo vladajoča koalicija spremenila ustavo v državnem zboru z dvetretjinsko koalicijsko večino, ne da bi povprašala ljudi, in zato menimo, da bi bilo treba razpisati referendum z vprašanjem: Ah ste za to, da se spremeni 68. člen ustave tako, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine?« Ah bo sedaj DZ molčal, kot je v primeru referenduma o državljanstvu. pa čeprav se politiki iz LDS radi sklicujejo na javno mnenje, ki pa je v tem primeru, tako kot podpisniki. proti razprodaji? Pozivam avtoriteto, kot je partizanski poveljnik Lado Ambroži-č-Novljan, naj povzdigne svoj glas proti temu. kot ga je v podporo našim zahtevam proti spremembi ustave. MATJAŽ GERLANC. Tomšičeva 17, Velenje Dogodki enega dneva Dne 24. 3. 1995je bilo v Delu v Pismih bralcev napisanih kup obtožb in obrnjenih besed na račun ministra Kacina v zvezi z proslavo osvoboditve Slovenije izpod okupatorja. Tistega dne se je minister Kacin hudo ponesrečil. Ni naključje, da je bil poleg tudi piskerček z obtožbami. Istega dne zvečer ob 19.30 je televizijska napovedovalka pri poročilih povedala vladni scenarij za proslavo - nič vznemirljivega, samo spoštljiv spomin obletnice osvoboditve. Do dna duše se sramujmo, da smo proslavo spolitizirali v kost za glodanje, hrustanje in obiranje. To, dragi Slovenci, nam ni v ponos Zlasti smo prizadeti mi. ki smo bili osvobojeni v izgnanstvu, izseljeniških in koncentracijskih taboriščih. Tega srečnega dne ni moč nikoli pozabiti, pa če proslava bo ati ne. ROZKA LAVRINC. Pot na Poljane 4a. Kamnik 14. stran ★ D. —DELO Sreda, 29. marca 1995 Proučili bodo možnost za ustanovitev srednje sole Dirskobistriška občina zdaj nima srednje šole niti srednješolskega programa - Iščejo najustreznejši program in se dogovarjajo z ministrstvom za šolstvo ILIRSKA BISTRICA, 28. marca - II .kobistrišk: občina je edina na Primorskem in ena redkih v Sloveniji, ki nima nobene srednje šole niti srednješolskega programa v obliki dislociranih oddelkov. Zato so bistriški svetniki sprejeli sklep o imenovanju 5-članske komisije, ki bo proučila možnosti in pripravUa predlog najustreznejšega programa srednje šole ter se dogovorila za usklajevalni sestanek s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport. Do sredine šestdesetih let so v Ilirski Bistrici delovale poklicne šole lesne, kovinarske in šiviljske usmeritve, krajši čas pa tudi dislocirani oddelek postojnske gimnazije. Med leti 1973 in 1983 so na pobudo nekaterih večjih podjetij organizirali dislocirane oddelke lesne, ekonomske in administrativne srednje šole ter program za manj zahtevne poklice v lesarstvu. V tem času so v Ilirski Bistrici izvajali še dveletni program za kemijske procesničarje. ki pa se je zaradi neustreznih prostorov preselil v Koper. S prenehanjem teh oblik izobraževanja pa so v občini nekaj let povsem zamrli poskusi Adriatic znižuje stroške KOPER, 28. marca - Preboj med tri največje slovenske zavarovalnice je koprsko zavarovalno družbo veliko stal. zato je zdaj napočil čas za zniževanje stroškov. To je na letni skupščini zavarovalne družbe Adriatic poudaril njen direktor Mirko Miklavčič. Adriatic je v prv ih štirih letih dosegel vse razvojne cilje, utrdil je poslovno in prodajno mrežo, zaposlil več kot tisoč ljudi po Sloveniji, nakupil veliko poslovnih prostorov in opreme, razvoj pa je terjal veliko investicij. Lani so v Adriaticu skupaj dosegli 505 tisoč zavarovanj, kar je za dobrih 22 odstotkov več kot leto prej. Kar 90 odstotkov dobička zavarovalne vsote za življenjsko zavarovanje (ki je znašala nekaj čez 50 milijonov tolarjev) so namenili povečanju zavarovalnih vsot življenjskih zavarovancev. Slabše rezultate pa so dosegli pri zavarovanju avtomobilov. Škode na avtomobilih za sto odstotkov presegajo zavarovalne premije s tega naslova. Po mnenju odgovornih iz Adriatica je kriva država, ki zadržuje cene zavarovalnih premij. V zadnjih letih se je povečalo število škodnih primerov in poskusov goljufij. Zaradi tega je bil Adriatic prisiljen omejiti pridobivanje avtomobilskih zavarovanj. I_!. S - organiziranja srednjih šol. Pred tremi leti je na ‘pobudo SKD občinski izvršni svet imenoval komisijo za ponovno uvedbo srednje gospodinjske šole v bistriškem samostanu, v katerem je skoraj 50 let, do prisilne ukinitve leta 1947, delovala srednja šola za dekleta. Ustanovili so tudi sklad Karla Kamnika, v katerem naj bi se zbiral denar. Vendar pa se prizadevanja za ponovno ustanovitev gospodinjske šole v trnovskem samostanu niso uresničile zaradi pomanjkanja prostorov, pa tudi zaradi denatja,ki naj bi ga prispevalo ministrstvo za šolstvo. Tudi v zadnjem letu mandatnega obdobja prejšnje občinske skupščine so odborniki nekajkrat dali pobude za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici, največkrat so se omenjale gimnazija, gospodinjska šola in poklicna šola kovinarske smeri. Konec lanskega leta je republiški minister za šolstvo in šport Slavko Gaber na pogovorih v Ilirski Bistrici poudaril, da je predvsem od občine odvisno, kako se bo v svojih prizadevanjih za ustanovitev srednje šole znala in sposobna organizirati. Povedal je tudi, da je ministrstvo pripravljeno vključiti v republiški program za izobraževanje eno od poklicnih šol. Kot že omenjeno, bo 5-članska komisija pripravila predlog programa srednje šole, ki ga bo uskladila z ministrstvom za šolstvo in šport. MARJANA TRILER Delovna mesta pomenijo več kot terjatve upnikov V nekdanjem Cicibanovem obratu v Kalu prostori in oprema, vredni več kot 300.000 mark, čakajo na kupca KAL NAD KANALOM, 28. marca - V tem kraju, ki spada med demografsko ogrožena območja, je bilo v obratu propadle tovarne obutve in otroških potrebščin Ciciban zaposlenih okrog 60 delavcev. Šivalnica zgornjih delov obutve v Kalu je zaprla vrata lanskega novembra, takrat namreč, ko je s proizvodnjo prenehala družba Ciciban International. Zdaj proizvodni prostori in oprema čakajo kupca ali pa morebitnega investitorja, ki bi se odločil za nadaljevanje podobne dejavnosti. Cicibanovega premoženja v obratu v Kalu nad Kanalom namreč na javni dražbi, kije bila pred tednom na novogoriškem okrožnem sodišču, ni kupil nihče. Kot je znano, se je stečajni senat na predlog upniškega odbora Cicibana, ki je v stečaju, odločil za prodajo njegovega premoženja po delih. Na prvi javni dražbi so sicer uspeli prodati glavni del proizvodnih prostorov in opreme na sedežu nekdanje tovarne v Mirnu pri Gorici. Ciciban pa je imel manjše obrate tudi v Cerovem v Goriških Brdih, v Jelšanah pri Ilirski Bistrici in Kalu. Nekaj strojev in naprav v obratu v Jelšanah je kupilo podjetje Bramac, obrata v Cerovem in Kalu pa bosta morala, kot kaže, počakati še mesec dni na drugo javno dražbo. V novi občini Kanal so predstavniki njenega vodstva opozo- Občani še ne vedo dobro, kam je treba iti na občini Vipavski svetniki se bodo odločali med dvema predlogoma za organizacijo občinske uprave - Manjka zaposlenih VIPAVA, 28. marca - Vipavska občina spada med manjše nove slovenske občine in kot taka ima seveda več težav pri oblikovanju občinske uprave. Občani pač zahtevajo sprotno reševanje problemov; vrste nalog ni mogoče uresničiti brez redno zaposlenih upravnih delavcev. Ne prav velika proračunska vreča pa ne omogoča pretiranega zaposlovanja strokovnih delavcev. S tako dilemo se bodo morali soočiti svetniki vipavske občine, ko bodo razpravljali o odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Občinska uprava oziroma sistematizacija delovnih mest v njej je sicer že bila tema razprave na seji vipavskega sveta. Na njej so posamezni svetniki menili, da je delovanje občine oziroma uprave pravzaprav- v resni krizi, ker občani ne vedo, kje naj rešujejo svoje probleme. Predlagali so čim prejšnjo zaposlitev vsaj nekaj delavcev. Župan Ivan Princes je napovedal, da naj bi v začetku, ko jim lahko še pomaga ajdovska občinska uprava, imela vipavska uprava tri, kasneje pa pet zaposlenih. Zdaj so v Vipavi pripravili kar dva predloga odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Ne glede na to, za katerega se bodo odločili svetniki na prihodnji seji. pa bo tudi v skladu z določili v njem sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi sprejel župan. Natančnega odgovora na vpra- šanje, koliko zaposlenih bo imela vipavska občinska uprava, sicer še ni. Kaže pa, da bo uprava brez posameznih notranjih organizacijskih enot. To pa hkrati pomeni, da bodo zaposleni v njej morali opravljati vrsto nalog. Prav univerzalni bodo morali biti, čeprav bodo seveda delovna mesta oblikovana za posamezna področja, ki so v pristojnosti občine. V pripravah na oblikovanje občinske uprave pa so v Vipavi med drugim opozorili, da bi posamezne ustanove, ki so razvile dejavnost za območje prejšnje ajdovske občine (ki se je s preoblikovanjem lokalne samouprave razcepila na dve novi), tudi odslej lahko opravljale strokovne naloge za obe občini. Takšna ustanova naj bi bil na primer ajdovski zavod za prostorsko planiranje in razvoj (prej zavod za družbeno planiranje). SLAVICA CRNICA rili, da bi veljalo poiskati takšno rešitev, ki bi omogočila ohranitev vsaj večine delovnih mest na tem manj razvitem območju na robu srednje Soške doline. Delovna mesta bi morala biti pomembnejša, kot je poplačilo Cicibanovih upnikov (največjije.kot je znano,agencija za sanacijo bank in hranilnic), so prepričani v Kanalu. Sodni cenilec je premoženje Cicibanovega obrata v Kalu ocenil na nekaj več kot 313.000 mark. Zakon o stečaju pa seveda omogoča tudi prodajo z zbiranjem ponudb in z neposredno prodajno pogodbo. Primerna cena bi morda privabila investitorja, ki bi v Kal nad Kanalom »pripeljal« podoben proizvodni program, kot gaje imel Ciciban, in z njim delovna mesta. SLAVICA CRNICA Bo izolska bolnišnica le nared v določenem roku? Danes se bodo o tem pogovaijali predstavniki ministrstva za zdravstvo, izolske bolnišnice in Stavbenika KOPER, 28. marca - Odbor za program gradnje bolnišnice, ki deluje po pooblastilu županov izolske, piranske in koprske občine, je na današnji seji sklenil, da mora biti skrajni rok za nadaljevanje gradnje izolske bolnišnice 1. junija. To pa se bo težko zgodilo, kajti glavni izvajalec GIP Stavbenik iz Kopra je odgovornim že dal vedeti, da bo zaustavitev del najmanj za tri mesece podaljšala rok dograditve izolske bolnišnice. O tem se bodo jutri skušali dogovoriti predstavniki ministrstva za zdravstvo, izolske bolnišnice in Stavbenika v Ljubljani. Projektanti zdaj sicer pospešeno pripravljajo nove načrte, in če bo vse po sreči, bodo nared do konca maja. To pa seveda pomeni trimesečno zamudo, prav toliko naj bi je bilo tudi za dokončanje gradnje. Predstavniki investitorja - ministrstva za zdravstvo — pa ne verjamejo, da bi do zamude moralo priti in so prepričani, da bi izvajalci dela lahko pospešili ter jih za isti denar dokončali do avgusta 1996. Medtem je izolska občina že predlagala ministrstvoma za šolstvo in zdravstvo, da se dogovorita o možnosti ureditve praznih prostorov v napol dograjenem bolnišničnem objektu nad Izolo za srednjo zdravstveno šolo. Člani odbora za program gradnje bolnišnice so tudi razpravljali o možnosti, da bi občine, ki so v preteklosti prispevale za gradnjo izolske bolnišnice, postale njene solastnice. To pomeni, da bi pridobile solastništvo v vrednosti okoli 150 milijonov mark. Toliko naj bi bila vredna vsa dosedanja vlaganja v izolsko bolnišnico. Največ, skoraj 69 odstotkov, je prispevala koprska občina, preostalo pa piranska, izolska in nekatere druge južnoprimorske občine (in celo bujska). Nikakor pa s prevzemom solastništva ne bi želeli, da bi jim država dodelila tudi kakršnekoli stroške do bolnišnice. Pozvali so tudi piransko občino, da denar od prodaje nekdanje piranske bolnišnice nameni izolski bolnišnici, ne glede na razplet postopka na sodišču. BORIS ŠULIGOJ Čebelica bo se čakala na panj Kaže, da v Kopru letos še ne bodo dobili nadomestnega vrtca za izseljene otroke iz vrtca Čebelica KOPER, 28. marca - V zvezi z nadomestno gradnjo za izpraznjeni vrtec Čebelica v Kidričevi ulici se sestanki kar vrstijo, vse pa kaže, da v tem letu v Kopru še ne bodo dobili nadomestnega vrtca, kamor bi preselili razseljene otroke iz Čebelice. Vrtec naj bi zrasel na lokaciji, ki ne bo vezana na poslovno-stanovanjski objekt, ki ga bo gradilo SGP Koper. Vse pa se lahko zgodi šele potem, ko bodo izpeljani vsi ustrezni postopki, povezani z gradnjo vrtca. Sicer pa omenjeni vrtec ni edini, ki je zadnje Čase tudi v koprski občini deležen posebne pozornosti. Na ministrstvo Za šolstvo in šport so do nedavnega deževale vloge, v katerih so se občine prijavljale na natečaj za sofinanciranje gradnje vrtcev. Tildi iz Kopra so na ministrstvo dobili nekaj vlog in na prvem mestu vlogo za omenjeni vrtec. Ta naj bi imel šest oddelkov za 110 otrok. Približno toliko jih je zdaj razseljenih po neustreznih lokacijah v Kopru in zato je gradnja nujna. Po prvotnem predlogu bi zanjo v Kopru potrebovali nekaj nad 200 milijonov tolarjev, ko pa so projekt podredili državnim MIR NA GRADBIŠČU-Med Vojkovim nabrežjem in Ferrarsko cesto je že lep čas ograjeno gradbišče. Gradbinci so na njem nekaj tudi naredili, toda za ograjo je več miru kot živahnosti, ki soje navajeni na gradbiščih v Kopru. Živahno je zlasti na nasprotni strani, kjer gradijo Toncity center, kjer poslovni center gradi SKB Banka, živahno je na Bonifiki, kjer gradijo večnamensko dvorano. Marsikdo se sprašuje, kdaj bodo tu vendarle že začeli graditi vsaj nadomestni vrtec. (Slika: D. G.) Županje proti taborniški hišici Zaradi pomanjkljive dokumentacije je piranski župan zahteval ustavitev del - Lokacija, kjer gradijo hišico, je predvidena za zidavo italijanske osnovne šole PIRAN, 28. marca - Piranski župan Franko Fičur je od Projektive inženiring Piran zahteval, da nemudoma ustavi dela pri načrtovani postavitvi taborniške hišice v Zelenem gaju. Ugotovil je namreč, da so se del lotili brez gradbenega dovoljenja. Bolj kot papirji pa je sporna lokacija. Nedaleč od taborniške hišice je namreč del piranskih urbanistov predvidel zidavo osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, vendar o tej lokaciji v občini še ni dokončno odločeno. Papirji in dovoljenja so v tem primeru samo sestavni del bitke za lokacijo, na kateri bi predstavniki italijanske osnovne šole in italijanske skupnosti radi zgradili novo šolo z italijanskim učnim jezikom. Tej lokaciji pa mnogi v Piranu nasprotujejo. Iz preprostega razloga: ker bi kakršnakoli zidava še dodatno uničevala zelenice, ki jih v Piranu in ob njem ni ravno na pretek. Piranski taborniki so imeli že desetletja v Zelenem gaju hišico, kjer so spravljali svojo taborniško opremo, ob baraki pa so se piranski taborniki srečevali in živeli svoje življenje. Pred kakim letom so dograjevali piransko osnovno šolo Cirila Kosmača. Prostor je bil omejen, zato so bili izvajalci prisiljeni hišico odstraniti, z obljubo seveda, da jo bodo po dograditvi šole znova postavili. Zdaj so nekje kot kaže vendarle izbrskali potreben denar in začeli graditi taborniško hišico velikosti sedem krat pet metrov. Po zagotovilih, ki smo jih dobili v Projektivi inženiringu Piran, ki skrbi za nadzor in inženiring gradnje šole, je bila v lokacijski dokumentaciji predvidena nadomestna postavitev taborniške hišice, pridobitev gradbenega dovoljenja pa je bila v postopku. Že lani je osnovna šola Cirila Kosmača na pobočju nad šolo naročila ureditev parka, nekakšnega botaničnega vrta, ki bi prišel šolarjem prav tudi za praktični del pouka pri botaniki (oziroma biologiji). Se bolj pa bi se jim prilegel za rekreacijo, ki je utesnjene ulice ne omogočajo kaj prida. V osnovni šoli in njeni okolici (Zelenem gaju) zdaj opažajo, da je prostor okoli obstoječe šole, kljub temu da je na robu mesta, še zmeraj pretesen za vse dejavnosti in šolski utrip. V dveh telovadnicah se na primer ves čas kaj dogaja. Mladi športniki prihajajo in odhajajo, starši jih pripeljejo tudi z avti, gneča pa je taka, kot se za Piran »spodobi«. V veliki Šoli ne skrbijo samo za reden pouk, ampak v njenih prostorih popoldne in zvečer poteka tudi veliko drugih dejavnosti. Zato je lažje razumeti, zakaj vodstvo piranske šole tako skrbi za prostor okoli šole in zakaj nasprotuje kakršnikoli pozidavi, ki bi pičle rekreacijske površine še dodatno zožila. Zidanje novih objektov (še ene šole) na nepozidanih površinah na robu mesta bi pomenilo le preseljevanje utesnjenosti mestnega jedra še na njegov rob in oblikovanje novih pretesnih ulic. Če bodo dovolili italijanski šoli zidavo na eni zadnjih zelenic, bodo morali to dovoliti še komu. Seveda bodo temu vprašanju morali nekaj časa posvetiti piranski svetniki in odločiti tisto, kar prej ni odločil občinski izvršni svet - dati prostor novim stavbam ali učencem in tabornikom... BORIS ŠULIGOJ standardom, se je zgodilo, da je bila gradnja ocenjena na 111,5 milijona tolarjev in od tega naj bi država prispevala 48 milijonov. Razlika med projektom, ki je »potoval« na natečaj, in željami je dokajšnja, in če bodo v Kopru hoteli imeti vrtec, ki ne bo samo standarden, bodo pač morali iz proračuna primakniti nekaj več. Razlika v osnovni ceni je tolikšna, da zahteva dodatno presojo. Uidi vrtec na Markovcu je potreben sanacije, še zlasti ureditve razmer v kuhinji. Tudi ta dela naj bi opravili v tem letu. 'Dela so ocenjena na 33 milijonov. Osem milijonov manj bi v občini potrebovali za zgraditev vrtca pri OŠ Gračišče. Otroci v Gračišču namreč gostujejo v dveh učilnicah osnovne šole in nimajo možnosti za normalno delo. Če bo šlo vse po sreči, naj bi že prihodnje leto dogradili prizidek k šoli z dvema igralnicama ter spremljajočimi prostori. Predvideni stroški za rešitev tega problema se ujemajo z državnimi normativi, drugače pa je spet v primeru obnove kuhinje Pionirskega doma v Kopru. Po normativih naj bi obnova te kuhinje stala 10,3 milijoni tolarjev, prvotni projekt pa je bil ocenjen kar na dobrih 28 milijonov. Pri tem bodo v kuhinji, ki jo je lani zajel tudi požar, letos rešili najbolj kritične zadeve, že prihodnje leto pa tudi kaj več. Na natečaj za pridobitev državnih sredstev so v Kopru prijavili tudi drugo fazo gradnje vrtca v Hrvatinih, kar naj bi stalo okroglih 38 milijonov tolarjev, začeli pa naj bi 1997. leta. Drugi največji zalogaj v občinskih planih pa je zgraditev vrtca v Ankaranu. Sedanji deluje v neprimernih prostorih. Za vrtec imajo že rezervirano igrišče. Po današnjih normativnih cenah naj bi zanj potrebovali okroglih 155 milijonov tolarjev (po prvotnem projektu 232 milijonov), nova gradnja pa je predvidena v letih 1998 in 1999. Do leta 2000 naj bi v občini Koper rešili kar nekaj problemov v otroškem varstvu tudi s pomočjo države. Če bo ta lahko pomagala vsem, je pa veliko vprašanje. DUŠAN GRČA 1 1 H Bo vodnjak vrnil življenje na tolminski trg? TOLMIN, 28. marca - Po tolminskih domovih že trkajo pobiralci samoprispevkov za nov vodnjak z uro, ki bo že to pomlad krasil Ttg 1. maja. Od leta 1862 dalje je enak vodnjak, okoli katerega so se Tolminci radi zbirali, stal na tem trgu dobrih 70 let. Fašisti pa so kljub upiranju domačinov fontano odstranili, s tem pa je zamrlo tudi družabno življenje na tem starem trgu. Krajevna skupnost upa, da bo vrnjeni vodnjak obudil tudi družabno življenje na trgu, kjer je zdaj parkirišče. Vodnjak bo stal 70 tisoč mark in krajevna skupnost računa, da bo s pomočjo Tolmincev potrebni denar zbrala še to pomlad. (M. R.) Fosil iz Dovžanove soteske na znamkah TRŽIČ, 28. marca - V paviljonu NOB so danes zvečer predstavili novo poštno znamko. To je za tržiško občino velik dogodek. Fosil iz Dovžanove soteske »Karavankina schellwieni« bo tako upodobljen za vse večne čase tudi na znamkah. Grafična zasnova in oblikovanje so delo Tržičana Mirka Majerja, ki je razstavo poimenoval Od risbe do poštne znamke z motivi iz Dovžanove soteske (fotografiral je Anton Čebron). O fosilu in paleontološkem bogastvu Dovžanove soteske bo govoril profesor dr. Anton Ramovš. Organizatorja srečanja sta Geoprof, d. o. o., in tržiški Zavod za kulturo in izobraževanje. (M. K.) Nova prodajalna športne opreme v Kranju KRANJ, 28. marca - Konec tedna so na Gregorčičevi 8 v Kranju odprli novo prodajalno športne opreme M šport, ki bo imela najbolj celovito ponudbo na Gorenjskem. Kupcem bodo ponudili kolesa in opremo za kolesa, športno obutev in oblačila, opremo za alpiniste, planince in taborjenje, teniško opremo, alpske in tekaške smuči, smučarske deske in opremo. Trgovina bo urejena kot samopostrežba. (E. N.) Volga sinfonietta v Celju CELJE, 28. marca - Na četrtem abonmajskem koncertu bo ta četrtek ob 19.30 v Narodnem domu nastopil komorni orkester Volga sinfonietta iz Rusije. Orkester, ki ga sestavljajo vodilni glasbeniki enega najboljših ruskih orkestrov - Akademskega državnega simfoničnega orkestra in Uljanovska, bo vodil Nikolaj Aleksejev, ki ga uvrščajo med najboljše dirigente mlajše generacije, solistka pa bo violinistka Natalija Moro-zova, sicer članica radijskega orkestra in profesorica na konservatoriju v Rotterdamu. Komorni orkester bo izvedel dela Mozarta. Tartinija, Schonnberga, Goloba in Šostakoviča. (D. H.) Več kot pol metra novega snega pri Treh kraljih TRIJE KRALJI, 28. marca - Danes ponoči in zjutraj je največ snega zapadlo na bistriškem Pohorju. Na smučišču pri Treh kraljih so namerili kar 60 centimetrov novega snega. Snežna odeja Je tako spet debela dober meter. Kljub temu dela danes le vlečnica Črno jezero, vlečnico Veliki vrh pa popravljajo. Obljubili so, da bodo okvaro do jutri zagotovo odstranili. Do jutri bodo temeljito očistili ceste prek Tinja in Šmartnega na Pohorju, da bosta prevozni za vozila z zimsko opremo. (V. S.) Prof. Nada Gaborovič - gostja zimskega večera SLOVENSKA BISTRICA, 28. marca - Nada Gaborovič, pisateljica in profesorica slavistike, ki je na drugi mariborski gimnaziji skušala zbuditi ljubezen do maternega jezika številnim bistriškim dijakom, bo gostja četrtega zimskega večera, ki ga v petek. 31. marca, ob 20. uri v svoji restavraciji prirejajo delavci Gostinstva in turizma Murko iz Slovenske Bistrice. Upokojena profesorica Gaborovičeva, katere rod izhaja iz bistriške občine, je pustila v kulturnem dogajanju bistriške občine globoke sledove. Večer z njo bo predzadnji zimski večer, gost zadnjega pa je za zdaj še neznan. V gostinstvu in turizmu Murko bodo s podobnimi srečanji nadaljevali tudi poleti. Srečanja z znanimi Slovenci naj bi se konec junija začela z obiskom predsednika Milana Kučana. Bistričani ga bodo seveda držali za že dano obljubo. (V. S.) Dva koncerta v radovljiški graščini RADOVLJICA, 28. marca - Glasbena šola Radovljica bo v tem tednu pripravila kar dva koncerta, oba pa bosta v radovljiški graščini. V sredo ob 18. uri se bo pod vodstvom prof. Zdenke Kristl-Marinič začel nastop čelistov iz Glasbene šole Kranj, v soboto ob 19. uri pa bo koncert slušateljev Dunajske visoke šole. (V. F.) Že dve knjigi v zbirki Belokranjska dediščina ČRNOMELJ,28. marca - Belokranjsko muzejsko društvo bo v sredo, 29. marca, ob 19. uri v prostorih črnomaljske gimnazije predstavilo zbirko Belokranjska dediščina. V tej zbirki, ki jo izdaja Belokranjski muzej iz Metlike, sta doslej izšli dve deli. Belokranjske pisanice je spisala Andreja Brancelj-Bednaršek, Svetila v Beli krajini pa prof. Jože Dular. Svetilom je Belokranjski muzej pred kratkim posvetil tudi jiosebno razglednico iz serije razglednic, kijih o dragocenih predmetih iz muzejske zbirke izdaja ta muzej. Zbirko Belokranjska dediščina bo predstavil prof. dr. Janez Bogataj iz Ljubljane. (M. D.) Gospodarska zbornica na razpotju Notranjski gospodarstveniki in podjetniki menijo, daje njen vpliv na oblikovanje gospodarske politike premajhen - Nov statut in stočlanska skupščina POSTOJNA, 28. marca - Na seji odbora območne gospodarske zbornice Postojna so največ pozornosti namenili predlogu statuta Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga je predstavil njen podpredsednik Jožko Čuk. V razpravi notranjskih gospodarstvenikov je bilo zaznati, da gospodarska zbornica nima ustrezne vloge pri uveljavljanju interesov in predlogov gospodarstva, v novem zakonu o gospodarski zbornici pa bi le-ta morala dobiti zakonsko pobudo pri sprejemanju zakonov s področja gospodarstva. Jožko Čuk je najprej pojasnil vzroke za pripravo novega statuta zbornice. Zbornica posluje v skladu z zakonom gospodarske zbornice, ki je bil sprejet v letu 1990. Vse več pa je pobud in predlogov o pripravi novega zakona, saj sedanji ni usklajen s spremenjeno vlogo in organiziranostjo zbornice. Vendar je republiška vlada uvrstila v svoj program dela predlog novega zakona šele konec letošnjega leta, zaradi česar bodo pobude o vlogi in organiziranosti zbornice vključili v novi statut gospodarske zbornice. Osnovni cilj statuta je decentralizacija organizacijske strukture zbornice, ki je zdaj preveč hierarhično organizirana. Novost v statutu je 100-članska skupščina, saj ima zdaj zbornica le 52-članski upravni odbor. Ta naj bi imel po novem samo 11 članov, med njimi tri zunanje strokovnjake. Direktor območne gospodarske zbornice Postojna Marjan Tiselj je menil, da je bil sedanji upravni odbor, ki je pogosto zasedal, kot nekakšen gospodarski parlament in je imel tudi velik odziv v javnih medijih. Izrazil je bojazen, da se bo s predlagano skupščino, ki se bo bolj poredko sestajala, ta odziv razblinil. Povedal je tudi, da se je združenje podjetnikov Notranjske, ki je organizirano v območni zbornici, že tudi zavzelo za večji vpliv podjetnikov na odločitve Gospodarske zbornice Slovenije in njen siceršnji večji vpliv v družbi pri obravnavi gospodarskih tem. Na premajhen vpliv gospodarske zbornice pri oblikovanju in uresničevanju gospodarske politike je opozoril tudi Mirko Kaluža (LIV Postojna). Menil je, da iz predlagane organizacijske sheme gospodarske zbornice ni razvidna kakšna večja decentralizacija zbornice in pomembnejša vloga skupščine. Če skupščina že mora biti. je število njenih predlaganih 100 članov preveliko, medtem ko je predlagani upravni odbor z 11 člani, med njimi celo s tremi zunanjimi strokovnjaki, odločno premajhen. Imeti bi moral vsaj 15 članov, tako da bi imela v upravnem odboru svojega predstavnika vsaka od 13 območnih gospodarskih zbornic. Predlagani skupščini ni bil nič kaj naklonjen tudi Franc Glažar (Perutninski kombinat Pivka), ki je menil, da bo skupščina zgolj fasada za slabo delo gospodarske zbornice. Stane Markovčič (Transavto Postojna), ki se je zavzel za večjo vlogo gospodarske zbornice na zakonodajnem področju, pa je navzoče seznanil z zahtevo sekcije za cestni prevoz. Da se namreč cestni prevozniki organizirajo v samostojno cestno združenje, saj v sedanjem združenju za promet in zveze nimajo veliko skupnega s poštnim in železniškim prometom. MARJANA TRILER Odgovor na javno vprašanje »osamosvojlteljema« Gospod Branko Grims glavni tajnik SDSS, je zelo nadležna oseba. Če se že ne zaletava v ZLSD in člane njenega vodstva, pri čemer meni in dr. Cirilu Ribičiču namenja posebno pozornost, pa zastavlja javna vprašanja, kot da bi imel pred seboj šolarčke, ki bi jih lahko vpraša! vse, kar mu pade na pamet. Pri tem zelo rad žali. Tako si npr. to pot ob najinih imenih izmisli označbo osamosvo-jitelja in jo da v narekovaje. Če so mu že tako všeč. naj jih raje posta vi ob svoje ime ali pa ob svojo etiko javne besede! Kljub temu mu odgovarjam, da ne bo videti, kot da sem ob njegovih vprašanjih ostal brez ustreznega stališča. Odgovarjam mu le jaz, saj si je možnost kakršnegakoli dialoga z dr. Cirilom Ribičičem zapravil sam, ker ga je v polemiki grobo žali! in necivilizirano ščuvaI na lastnega očeta. V Združeni Usti se zavzemamo za pravno državo, v kateri bodo o pravicah ljudi, njihovi odgovornosti in morebitni krivdi odločali za to pristojni organi. To seveda pomeni, da nasprotujemo ja vnemu linču ljudi v časopisih, ne da bi jim bile zagotovljene njihove pravice, npr. pravica do obrambe. To velja tudi za bivšega poslanca sloven- ske skupščine in generala JLA g. Aksentijeviča, ki je bil v prejšnji sestavi slovenske skupščine delegat zaposlenih v JLA. Ko se je ta umaknila iz Slovenije, mu je skupščina mandat vzela. Takrat in kasneje sije izbral pot, ki ga je skupaj z vrhom JLA vodila iz poraza v poraz, osebno pa prek hrvaškega zapora v srbsko osamo in pozabo. Njegove politične odločitve v celoti odklanjam in so vsebinsko povsem nasprotne mojim. Če bo mora! kdaj kje zanje odgovarjati, je to povsem njegov problem. Če kdo smatra, da je g. Aksen-tijevič storil kako kaznivo dejanje po slovenskem pravu, naj ga ovadi pristojnemu javnemu tožilcu. Nihče, razen sodišča, nima pravice brez korektnega pravnega postopka presojati o njegovi krivdi. Uidi generali so ljudje in imajo svojo zasebnost, svoje družine, bolne svojce in navsezadnje tudi človekove pravice, če so ali pa če niso slovenski državljani. Zato o odgovornosti g. Aksentijeviča za agresijo na Slovenijo in o tem, ali je bilo primemo, da je dobil vstopni vizum v Slovenijo, ne bom presojal. O tem naj odločajo pristojni organi. Jaz to zagotovo nisem. Če je o tem odločalo veleposlaništvo RS v Makedoniji (mimogrede veleposlanica Puharjeva zastopa tam interese države Slovenije in ne ZLSD), potem verjamem, da je to storilo na podlagi zakonskih predpisov in po posvetu s pristojnimi organi v Sloveniji. Enako kot za g. Aksentijeviča velja tudi za vse druge. Ni možno kar tako napisati, da naj se v Slovenijo ne bi vračali tisti, ki so aktivno sodelovali v agresiji nanjo, in prepustiti presojanje o tem, kdo to so, posameznikom. Vse prehitro bi se zgodilo, da bi o tem presojali tisti, ki so politično preveč zagreti in zato premalo objektivni. 1bdi tu mora veljati, kar sem že zapisal: o vsakem vračanju, na obisk ali za stalno, je treba presojati na osnovi zakonitih predpisov in v zakonskem postopku. In še sklepna pripomba: lepo bi bilo, da bi se g. Grims odvadil govoriti in pisati vimenu javnosti. Za to pač nima nobenih pooblastil. JANEZ KOCIJANČIČ, Levstikova 15, Ljubljana Oblast krši človekove pravice malih ljudi V Sloveniji je nemudoma treba napraviti red, notranje in zunanje očiščenje. Vedno večje trgovin, gostiln, lokalov, po drugi strani pa vse več ljudi životari in nima kaj jesti. Vrstijo se afere v igralništvu, v politiki, v gospodarstvu, po občinah. Kriminal visokega ranga, nemoralnost brez primere. Vedno več je divjega lastninjenja, goljufij, korupcije, prevar. Zabredli smo v balkansko blato samopašnosti in oblasti, lopovščine in denarja. Sodišče pa spi. Če mali lopov na primer ukrade sosedu kuro, ga takoj zapro, velike ribe, ki so tisočkrat nevarnejše, pa še naprej uživajo na svobodi. Oblast pa ne ukrene nič. Zame je pomemben sleherni posameznik, ne pa ekonomski interes, uspeh in denar. Naj da oblast zastonj dobre knjige ubogim ljudem, da se bodo izobrazili, naj nasiti lačne po demokratičnih načelih in vesti, ne pa, da zaničuje malega človeka in še naprej kupuje v tujini orožje za domnevne sovražnike. Današnja slovenska oblast (je) grobo in nesramno krši(la) človekove pravice in dostojanstvo malega človeka. JANEZ KRIŽAN, Selovec 58, Šentjanž pri Dravogradu Kaj je z nami? Ne glede na razmere in priliko, ob kateri jih je g. Peterle izgovoril, so njegove besede cinična resnica političnega vsakdanjika, češ »ni važno, kdo je sposoben, važno je, kdo ima večino glasov«! Koliko nas je stala »negativna selekcija«, vemo, koliko nas bo še, bomo videli... S cinizmom in aroganco obdani politiki se norčujete iz naroda. Zmagoslavno in brezobzirno, s pravili po vaši meri, hitite razgrabiti, kar se le da, preden bi drugim prepustili žezlo. Pri tem vam prenovljeni sindikat stoji ob strani. Zavirate sprejetje in izvajanje tistih zakonov, ki jih vaša računica ne predvideva, saj bi se komu zamerili in bi zavezal mošnjo. S »strogo zaupno« žigosate dokumentacijo, ki vas obremenjuje, in obstojate tiste, ki vas pred naro- dom razkrinka vajo! To ni liberalna demokracija, to ni »niti levo niti desno, naprej« niti ni »zgodba o uspeh u «! Kar se v Sloveniji dogaja, je mafijska džungla! Res ni važno, kdo je sposoben, samo da je naš! Ob vseh navedenih dejstvih zamerim predsedniku Kučanu, da kot »pater patriae«, predvsem pa kot pravnik ne dvigne svojega prsta in glasu, ko večkrat javnost opominja, da ima 63% slovenskih glasovna svoji strani. Med temi volivci je večina tistih, ki jih je treba za varovati pred malverzanti in političnimi samovšečneži! Čepra v nismo predsedniška država, je to njegova prerogativa, razen... Za zgled naj mu bo pokojni italijanski predsednik Pertini, prepričan in pošten socialist, ki je odločno odklanjal vsak sporen kompromis. V izgnanstvu se je loteval najskromnejših del, le da je ostal zvest svojim načelom in morali! Pa še nekaj. Praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Ob tej priložnosti se ponižno in spoštljivo priklonim vsem tistim, ki so padli ali trpek v tem boju, ideal prisoten tudi v družini, v kateri sem takrat odraščala in marsikaj doživela. Štejemo se k državam zmagovalkam. Po Evropi so se partizani in ilegalci pridružili temu boju, da ob zaveznikih premagajo totalitarizem nacifašistič-nega okupatorja, za vzpostavitev demokracije. Kaj je pri nas pomenila zmaga? Demokracije resda ne, kominter-novsko realnost pa! Čakali smo pol stoletja! Primerjamo sebe, zmagovalce, s takratnimi pora- ženci in ugotovimo, da so zmagovalci oni, takratni zmagovalci pa nas z diplomatskim nasmeškom obravnavajo kot nadležni problem, ko vztrajno trkamo na njihova vrata! Ne bi nas tako obravnavali, ko bi bili gospodarsko trdni in bogati, kar bi ob svojem intelektualnem potencialu in drugačni politiki v preteklosti danes lahko bili! Pol stoletja smo v zamudi. Mnogi sposobni Slovenci so se, nezadovoljni ali celo preganjani, raztepli po svetu, tam uspeli in pognali korenine. In še jih bo odšlo... Slavnostne parade narodu ne dvigajo samozavesti. K temu pripomoreta moralno zdrava politika in bogato gospodarstvo. Oboje pa pri nas peša! Oficirji, zvesti krvoločni JLA, se vračajo... Kdo bo tokrat zmagovalec? Bodo nekega dne oni zmagoslavno paradno korakali? TATJANA MARUŠIČ, Potna Drage 2, Solkan Okrnjena »Ruska misija« Drži prav vse kar je v zvezi s slabšo vidljivostjo dogajanja v globini odra na sceni gledališke predstave »Ruska misija« iz zadnjih treh vrst drugega balkona napisal gospod Borut Bratanič. Toda tuni pomoči! Tako ni le v Cankatjevem domu, ampak povsod po svetu, v vseh velikih gledaliških dvoranah. Pravzaprav je še mnogo huje, saj imajo številne velike dvorane tudi tretji in četrti balkon (uper cercle), od koder se v globino odra vidi še bistveno slabše, kotje opisal prizadeti obiskovalec predstave Ruska misija. V tej predstavi so bili obiskovalci zadnjih vrst drugega balkona nekoliko prikrajšani samo pri tistih prizorih, ki so vključevali vstopanje na oder iz »stropa«, torej s pomočjo vlakov, kot pravimo v odrskem žargonu (tisto, česat gospod Borut Bratanič s svojega sedeža ni videl dobro, pa ni bila prikazen, temveč smučarski skakalec, ki je »letel« tik pod »stropom« odra). Vse uprave dvoran, kjer je z višjih balkonov vidljivost v globini odra nekoliko slabša, rešujejo to težavo -glede na sedeže z odlično vidljivostjo-znižjimi cenami vstopnic. Takšno, v svetu odrskih oz. scenskih umetnosti sprejeto načelo spoštujemo dosledno tudi v Gallusovi dvorani. Ko so na programu gledališke predstave z režijo, ki uporablja tudi skrajno globino odra, rešitev ni v zapiranju drugega balkona, kot predlaga gospod Borut Bratanič. Zakaj bi štiristotim obiskovalcem onemogočili obisk predstave, če jo za nižjo ceno želijo videti, čeprav rahlo okrnjeno? Čedalje več je celo obiskovalcev, ki želijo sedeže v levem kotu balkona, odkoder se vidi komajda 30 odstotkov odra. Če je dvorana razprodana, jih na bistveno slabšo vidljivost posebej opozorimo, pa mnogi vseeno kupijo te izjemno poceni sedeže. Gospodu Borutu Brataniču se za njegovo opozorilo, čeprav z našim odgovorom ne bo zadovoljen, prav lepo zahvaljujemo. To je bila še ena priložnost, da smo v javnosti izmenjali poglede o nekem problemu,ki ga ne le naši, temveč obiskovalci velikih gledaliških dvoran po vsem svetu doživljajo kot neprijetnost. BREDA PEČOVNIK, vodja blagajne CD, Prešernova 10, Ljubljana Zakaj Jožef Školč molči? V imenu neformalnega odbora proti razprodaji Slovenije in v imenu NSZS sem predsednika DZ 23. 3. obvestil, da je bilo zbranih 1100 podpisov državljanov za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembi 68. člena ustave RS. Zaprosil sem za pojasnilo, kako, kdaj in kam lahko dostavimo te podpise, da bo v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi naložil Ministrstvu za notranje zadeve RS zbiranje 30.000 podpisov - overjenih -v 60. dneh pri upravnih organih. Kot je znano, je potrebnih le 200podpisov pod utemeljeno pobudo, ki smo jo jasno utemeljili tako: »Bojimo se. da bo vladajoča koalicija spremenila ustavo v državnem zboru z dvetretjinsko koalicijsko večino, ne da bi povprašala ljudi, in zato menimo, da bi bilo treba razpisati referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da se spremeni 68. člen ustave tako, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine?« Ali bo sedaj DZ molčal, kot je v primeru referenduma o državljanstvu, pa čeprav se politiki iz LDS radi sklicujejo na javno mnenje, ki pa je v tem primeru, tako kot podpisniki, proti razprodaji? Pozivam avtoriteto, kot je partizanski poveljnik Lado Ambroži-č-Novljan, naj povzdigne svoj glas proti temu, kot ga je v podporo našim zahtevam proti spremembi ustave. MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Dogodki enega dneva Dne 24. 3. 1995je bilo v Delu v Pismih bralcev napisanih kup obtožb in obrnjenih besed na račun ministra Kacina v zvezi z proslavo osvoboditve Slovenije izpod oku-patorja. Tistega dne se je minister Kacin hudo ponesrečil. Ni naključje, da je bi! poleg tudi piskerček z obtožbami. Istega dne zvečer ob 19.30 je televizijska napovedovalka pri poročilih povedala vladni scenarij za proslavo - nič vznemirljivega, samo spoštljiv spomin obletnice osvoboditve. Do dna duše se sramujmo, da smo proslavo spolitizirali v kost za glodanje, hrustanje in obiranje. To, dragi Slovenci, nam ni v ponos Zlasti smo prizadeti mi, ki smo bili osvobojeni v izgnanstvu, izseljeniških in koncentracijskih taboriščih, liga srečnega dne ni moč nikoli pozabiti, pa če proslava bo ali ne ROZKA LAVRINC, Pot na Poljane 4a, Kamnik A 4 I k d • Sreda, 29. marca 1995 14. stran ★ I. - DELO V celjsko bolnišnico skozi nov glavni vhod CELJE. 28. marca - Celjska bolnišnica ima od ponedeljka urejen nov glavni vhod. Bolniki in zaposleni v bolnišnici po novem prihajajo v ustanovo s parkirišča na Glaziji ter vstopajo v bolnišnico na glavnem vhodu v novi bolnišnični zgradbi. V veliki a vli bodo v kratkem uredili vpisna mesta za bolnike in telefonske govorilnice, poseben prostor pa bo imela tudi triažna sestra. Za reševalna vozila in avtomobile, ki bodo v bolnišnico pripeljali težje bolnike, bo vhod iz Kersnikove ulice. (D. S., slika: Sherpa) Za dvajset tovornjakov nesnage Bistriški ribiči in drugi so očistili kar 19 kilometrov bregov rek in potokov SLOVENSKA BISTRICA, 28. marca - V vseslovensko akcijo čiščenja bregov rek in potokov so se nadvse uspešno vključili tudi člani ribiške družine Slovenska Bistrica, ki gospodarijo z vodami v občini Slovenska Bistrica in v vseh treh novih občinah nekdanje občine Slovenske Konjice. Približno dvema tretjinama članov te ribiške družine, ki združuje nekaj več kot 300 ribičev, se je pridružilo še 88 občanov. Z devetnajst kilometrov brežin rek in potokov so odstranili 172 kubičnih metrov nesnage. Prizadevni ribiči, med katerimi je bil tudi zreški župan Jože Košir, so odstranili največ plastike in železja, naleteli pa so tudi na stare avtomobile. Dan po uspešni čistilni akciji so se ribiči sešli na rednem letnem občnem zboru ter se na njem dogovorili, da bodo ostali predvsem naravovarstveniki. Kot športniki pa se bodo že 1. aprila na ribniku Videž pomerili na odprtem prvenstvu Videža, sekcije ribiške družine Slovenska Bistrica, na katero vabijo vse slovenske ribiče. V. S. V Mariborski bolnišnici dobiček boren, je pa le Že tretje leto bolnišnica ni med izgubarji - Opravili 462.745 bolniških dni in za 7,8 odstotka skrajšali ležalne dobe - Težave s socialnimi primeri MARIBOR, 28. marca - »Dobiček 32 milijonov tolarjev za ustanovo ambulantah za transfuziologijo kot je mariborska bolnišnica res ni kdove kolikšna vsota (pomeni le z nunohematolo Samoplač-kakšnih pet odstotkov mesečnega priliva od zavarovalnice) dokazuje niške ambulante so lani opravile pa, da smo v bolnišnici izjemno skrbno poslovaU in tako smo že tretje ieto med poslovno najuspešnejšimi splošnimi bolnišnicami v državi,« je na današnji tiskovni konferenci poudaril direktor dr. Rudi Turk in dodal, da jim največje težave povzroča izpolnjevanje kolektivne pogodbe, saj jim financer ne zagotavlja denarja za vse obveznosti. Težave s poravnanjem stroškov pa imajo tudi pri tako imenovanih socialnih primerih - v bolnišnici je namreč od 40 do 50 ljudi, ki jih po odpustu nimajo kam napotiti, stroškov za njihovo bivanje v bolnišnici pa noče nihče poravnati. V tukajšnji bolnišnici so imeli letos več kot 8,3 milijarde tolarjev prihodkov; za investicije v opremo in zgradbe so namenih blizu 673 milijone tolarjev, za investicijskovzdrževalna dela pa okoli 114 milijonov tolaijev. »Kljub varčevanju v naši bolnišnici nismo zmanjševali standarda, ponovno pa bomo morali slediti zahtevi financerja, da za Z EZL EKA Če bi župan imel denar, bi zaposlil Vasleta in Slivnika Danes mineva natanko 100 dni, kar je bil prof. dr. Alojz Križman izvoljen za povsem novega mariborskega župana. Ker je svojo župansko dolžnost začel opravljati nekoliko kasneje, danes še ne bomo preštevali izpolnjenih in neizpolnjenih obljub, saj se v naslednjih 14 dneh lahko zgodi še marsikaj. Morebiti tudi to, da bo država po 1. aprilu le prenesla nekaj svojih pristojnosti ponovno na lokalno raven - kot je tožapisala v zakon, če pa bi šlo samo za dolgoročno načrtovano prvo aprilsko šalo, tudi ne bi bili presenečeni. Naš župan je v' teh prizadevanjih za vrnitev pristojnosti še posebej vztrajen, sajje prvi v Sloveniji tako rekoč za »rokav pocukal« kmetijskega ministra, da bi mu na tem področju vrnil nekaj pristojnosti in nemara ponovno možnost za zaposlitev občinskega kmetijskega ministra - kmetje, udeleženci spora okoli najema zemljišč, nekdanjega vojaškega vežbali-šča. bi si tega prav gotovo želeli. Župan še vedno (menda resno) razmišlja o svojem časopisu Če se še spomnite, je bila ena od županovih čisto zaresnih obljub tudi nov časopis. Na eni od svojih prvih tiskovnih konferenc je povedal: »Priprave so že stekle. Razmišljamo o tem. da bi bil to dnevnik, ki bi izhajal tudi v nedeljo, ker je Maribor v nedeljo tako pust...« Nedavno tega smo izvedeli, da se župan zelo resno zanima za usodo Mariborskega tiska - mi verjamemo, da zato. ker ga skrbi usoda zaposlenih, nekateri drugi pa seveda to zanimanje povezujejo tudi z županovimi časopisnimi načrti. Pred kratkim pa nam je izjava župana. da bi »če bi imel dovolj denarja, zaposlil Vasleta in Slivnika,« ponovno potrdila resnost namenov dr. Alojza^ Križmana v njegovem uresničevanju časopisnega načrta. Žal župana nismo utegnili vprašati, če ga je pri Vasletu tako močno navdušila njegova izjava v tv oddaji Presodite, ko je dejal, da če novinar začne lagati, mora zaradi ohranitve svojega ugleda lagati do konca. Župan pa nam je že tako povedal, da potrebuje vestne novinarje. Mariborčani s spoštljivo starko osvajajo Slovenijo Obljuba, ki pa prav gotovo bo izpolnjena, je bila dana Metličanom, in sicer na Vinsko vigred (prireditev bo med 19. in 21. majem) jim bodo Mariborčani podarili trs častitljive starke, več kot 400 let stare modre kavčine ali žametne črnine z Lenta. Metliške črnine, v kateri je sicer največ žametne črnine, zaradi tega prav gotovo ne bo več, prepričani pa smo, da se bo trti med Belokrajnci lepše godilo kot med Krajnci. Sicer pa je prav ta trta ena najbolj prisrčnih vezi Maribora z mesti v Sloveniji. Njene cepiče ali trse so podarili že Ptuju, Kopru. Novemu mestu, pa tudi Ljubljani. Pa še recite, da trta nima duše: v Ljubljani se je namreč ta štajerska kraljica prvič posušila, zato je moral Maribor tudi tokrat darovanje državni prestolnici podvojiti. Ker je direktor obljubil, da bo poskrbel za jajca, savnaiji ne bodo gladovno stavkali Obljubo bo menda držal tudi direktor Športnega centra Pristan Bogdan Čepič: sobotna sama bo še naprej mešana in savnarji, ki so napovedali gladovno stavko, se bodo tudi odrekli svojemu protestu. Direktorje javno izjavil, da zamisel o izgonu žensk s sobotnega savnanja ni bila njegova in da so si jo izmislili tisti, ki bi jim gladovanje prav prišlo. V savni se sicer ne ogledujemo ali ocenjujemo, komu bi kakšna lepotilna kura prav prišla, ne moremo pa žal spregledati mnogih malomarnosti, za katere je tako ali drugače odgovoren direktor. Sam pravi, da jim ta dejavnost sicer ne prinaša zlatih jajc, jajca pa vendarle: čudno, da ga tako malo skrbijo tista jajca, kijim grozi nevarnost na razdrapam klopi v savni. MAJDA ŠTRUC Zdravstvena postaja naj bi bila obnovljena do maja VIDEM OB ŠČAVNICI, 28. marca - Hiša. v kateri je zdravstvena postaja v Vidmu ob Ščavnici, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Gornja Radgona, je bila potrebna temeljite prenove, saj je bila zgrajena okoli 1939. leta. Hišo je zgradil tedanji zdravnik dr. Peter Sokolov, ki so ga imeli krajani zelo radi, saj je bil nekakšen ljudski zdravnik. Zdaj so v tej zgradbi ambulanta splošnega zdravnika in zobozdravnika ter stanovanje hišnika. Za obnovo so morali zbrati okrog 13 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali bivša občina Gornja Radgona, občina Sveti Jurij, kjer stoji in deluje zdravstvena postaja, in Zdravstveni dom Gornja Radgona. Dela, ki naj bi bila končana okrog prvega maja, izvaja podjetje Lemko iz Gornje Radgone. V občini Sveti Jurij pa si prizadevajo, da bi pridobili potrebnih šest milijonov tolarjev za nakup nove opreme obeh ambulant. (Besedilo in slika: L. K.) en odstotek zmanjšamo število bolniških dni,« je dejal dr. Rudi Utrk in navedel, da so lani opravili 462.745 bolniških oskrbnih dni, kar je bilo 5,2 odstotka manj kot leto poprej, za 7,8 odstotka pa so skrajšali tudi povprečno ležalno dobo v bolnišnici. Povečal pa se je obseg dela v specialističnih ambulantah in skupnih medicinskih službah, in sicer za 5,1 odstotka; največji je bil porast £!LO 3>EL«> DELO DELO DELO DELO DELO DELO Predstavniki Ameriško-židovskega odbora pri Drnovšku LJUBLJANA. 28. marca (STA) - Premier dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predsta vnike Ameriško-ži-dovskesa odbora in sklada Friedricha Neumanna, ki sta jih vodila direktor evropskega oddelka odbora, rabin Andren Baker, in direktor regionalne pisarne za Srednjo, Južno in Vzhodno Evropo sklada Jurgen Wickert. Med drugim sta mu pojasnila bistvo prizadevanja za uveljavitev pluralizma in strpnosti v Evropi. skimi in političnimi razmerami pri nas. z našim približevanjem Evropski uniji in s slovensko-italijanskimi odnosi. (Foto: Blaž Samec) SKLEPNE VOJAŠKE OPERACIJE V ČEČENIJI Gudermes že blokiran, padec mesta neizogiben Ruska vojska namerava v naslednjih dneh zasesti drugo največje čečensko mesto — Le rahlo nezadovoljstvo delegacije OVSE po obisku v Groznem OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 28. marca - Potem ko so_ prejšnji četrtek zavzeli eno najpomembnejšili strateških točk v Čečeniji — mesto Argun, je ruska vojska danes dokončala blokado drugega največjega čečenskega mesta Gudermesa, in sicer s severne in južne strani. V nekaj naslednjih dneh, kot poroča poveljstvo vojske, bo mesto v popolnem obroču: po argunskem scenariju bodo od popolne blokade mesta do njegovega padca minili največ trije dnevi. Medtem se je iz Groznega vrnila v Moskvo delegacija OVSE pod vodstvom madžarskega diplomata Istvana Gyarmatija, Id je izrazil le rahlo nezadovoljstvo z zaključnimi operacijami ruske vojske v Čečeniji. ruske vojske so zagotavljali, da bodo vse čečenske vasi osvobodili izpod nadzora bojevnikov Duda- Mesto Gudermes, kamor se je zdaj strnila ruska vojska, je torej obkoljeno z vrha (od kavka-ške avtoceste) in od spodaj (s čečenskega gorovja); branilci mesta so vse svoje moči usmerili v obrambo pred blokado z zahoda, od koder prodira največ vojakov (iz smeri Groznega in Ar-guna). Če bo Gudermes padel, bo edina omembe vredna točka, ki bo ostala v čečenskih rokah, vas Šali, za katero se bodo bojevali v zadnji ofenzivi. Poveljniki jeva najkasneje do konca aprila, takšen ukaz pa je prišel tudi iz Kremlja. Delegacija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pod vodstvom Istvana Gyarmatija se je včeraj vrnila z nove poti po Čečeniji in njenem glavnem mestu. Tokrat je bil madžarski diplomat bolj strog kot prejšnjič, vendar še vedno zelo Thaler sprejel vodjo misije UNHCR v Ljubljani LJUBLJANA. 28. marca - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je danes sprejel vodjo misije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Ljubljani Cengiza Aktarja. Pogovarjala sta se o skrbi za begunce in o urejanju odnosov med misijo UNHCR in našo državo. (C. R.) Konferenca Interparlamentarne unije v Madridu MADRID, 28. marca (STA) - V Madridu poteka 93. konferenca Interparlamentarne unije, ki se je udeležuje tudi delegacija državnega zbora RS pod vodstvom podpredsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Boruta Pahorja, spremljata pa ga Marjan Šetinc in Polonca Dobrajc. Konference IPU v Madridu se udeležuje vrsta uglednih parlamentarcev iz vsega sveta, zato bo slovenska delegacija konferenco izkoristila tudi za vrsto dvostranskih srečanj. Tako se bo slovenska delegacija v španskem parlamentu jutri uradno sestala z delegacijo zunanjepolitičnega odbora španskega predstavniškega doma. Tujci bežijo iz Budžumbure BUDŽUMBURA. 28. marca (AFP) -Burundsko prestolnico je zapustilo približno 200 tujcev, saj se etnični spopadi med Hutuji in Tutsiji zaostrujejo, samo danes pa naj bi bilo ubitih že 500 ljudi. V Budžumburi je po nekaterih poročilih danes popoldne dokaj mimo. Francoski minister za sodelovanje Bernard Debre se je danes sestal s predsednikom Silvestrom Ntibantunganjo, Hutujem, in ministrskim predsednikom Antoinom Nduvajo. Tutsijem. Po pogovorih je novinarjem pojasnil, da se predsednik zavzema za tuje posredovanje, saj burundska vlada ne more več sama nadzirati položaja, premier pa se s tem ne strinja. Vojska je namreč v rokah Tiitsijev. Finski parlament ima novega predsednika HELSINKI, 28. marca (AFP) - Vodja finske social-demokratske stranke Paavo Lipponen je danes postal predsednik novoizvoljenega finskega parlamenta. Za Lipponena se je odločilo kar 186 od 196 prisotnih poslancev, ki so jih izvolili na volitvah 19. marca letos. Social-demokratska stranka, ki je bila v opoziciji od leta 1991, je dobila 63 sedežev in tako zmagala na volitvah, zato pričakujejo, da bo predsednik Martti Ahtisaari predsednika social-demokratov zadolžil, naj začne pogajanja o sestavi vladne koalicije. Letalo po pomoti izstrelilo rakete MOSKVA. 28. marca (Reuter) - Rusko bojno letalo Su 25 je včeraj v vojaškem oporišču v Krasnodaru na jugu Rusije po nesreči izstrelilo šest raket. Predstavnik ruskih enot je danes pojasnil, da so v samem oporišču eksplodirale štiri rakete, dve pa v počitniškem naselju v bližini oporišča. Do nesreče naj bi po njegovi izjavi prišlo med pripravo letal za polet, vendar se še ne ve, ali naj bi bila to vaja za napad na Čečenijo. Žrtev ni bilo, nastala pa je manjša gmotna škoda. Španija uvedla vizume za kanadske državljane MADRID, 28. marca (STA) - S 1. aprilom bodo kanadski državljani za potovanje v Španijo potrebovali vizum. Oblasti so se je za uvedbo vizumov odločile zaradi nedavnega zajetja španske ribiške ladje v mednarodnih vodah vzdolž kanadske obale. Aretirali nekdanja ministra RIM. 28. marca (Reuter) - Danes so v protikorupcijski preiskavi na jugu Italije med 35 osumljenci aretirali tudi dva nekdanja ministra — Vita Lattanzia, finančnega ministra od leta 1981 do 1982, in Rina Formica. ki je vodil različne resorje, med drugimi tudi obrambno ministrstvo v 70. in 80. letih. Socialist Formica in krščanski demokrat Lattanzio naj bi sprejemala podkupnine za svoji stranki, v zameno pa sta Francescu Cavallariju, direktorju verige desetih zasebnih klinik v pokrajini Puglia. priskrbela državno subvencijo. Cavallarija so preiskovalci že prej osumili sodelovanja z lokalno mafijo in ga prepričali, da je sodeloval z njimi. Poročilo Hidrometeorološkega zavoda o onesnaženosti zraka v Sloveniji Izmerjene koncentracije SO, v gg/m3 (v mikrogramih na knb. meter zraka) včeraj, 28» 3. povprečna 6.00-7.00 27.3. 24-uraa 27.3. maksim. orna Lj. Figovec 22 n 20 Lj. Bežigrad 11 10 16 Maribor 31 28 69 Celje 8 42 132 Trbovlje 13 40 65 Zagorje 11 16 32 Hrastnik 4 39 83 Šoštanj 5 103 481 Topolšica 9 13 28 Veliki Vrb 4 7 14 Zavodnje 0 7 52 Velenje 1 2 5 Graška Gora - 63 338 Kovk 1 48 247 Dobovec 0 3 12 Kum 2 0 6 Ravenska vas - - - Mejna hnisijska vrednost: 350 mikrogramov na kubični meter Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov na kubični meter Snežne razmere na slovenskih smučiščih Snežne razmere na slovenskih smučiščih 28. marca, ob 8.30; Mariborska Pohoije: do 20 cm novega snega do 70 cm podlage. Rogla: 20 cm novega snega na 150 do 190 cm podlage. Kope: 20 cm novega snega na 100 cm podlage. Golte: 10 cm novega snega na 100 cm podlage. Krvavec: 10 cm novega snega na 180 cm podlage. Vogel: 30 cm novega snega na 325 cm podlage. Kranjska Gora: 15 cm novega snega na do 80 cm podlage. Velika planina: 20 cm novega snega na 50 do 100 cm podlage. Soriška planina: 150 cm snega. Kanin: 15 cm novega snega na 340 cm podlage. Cerkno: 20 cm novega snega na 120 cm podlage. Rakitna: 30 cm snega. Zaradi močnega vetra naprave na Veliki planini, Krvavcu in Kaninu danes ne obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rogli in Soriški planini. Na Mariborskem Pohorju tekaške proge še urejajo. Ceste do smučišč Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope so prevozne samo z zimsko opremo. Smučarski avtobusi vozijo na Mariborsko Pohorje, Roglo in do pod Vogla. Mini hiperinflacija v Srbiji Velik skok marke na črnem trgu - Naval na trgovine iz strahu pred devalvacijo - Policija lovi prekupčevalce - Uvajanje tržnega gospodarstva? OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. marca - Državljani, hranite denar, je sinoči pred kamerami državne televizije izjavil srbski finančni minister, ki je hotel zmanjšati paniko zaradi naglega zvišanja vrednosti nemške marke na črnem trgu. Včerajšnji dan je spominjal na zadnje dni leta 1993, ko je njena vrednost naraščala iz ure v uro. Pozno zvečer so sporočili, da še popoldne 2,5 dinarja vredna marka stane 5 dinarjev. Številni vznemiijeni lastniki so dr. Avramovič imenoval »albani zaprli trgovine, kar po zakonu lahko storijo. Vsi, ki so imeli malo več denarja ali čekov, so pohiteli v trgovine s pohištvom, kjer so pokupili preproge, omare in vse dražje blago. Paniko so še povečale govorice, da je dr. Drago-slav Avramovič, tvorec srbskega »gospodarskega čudeža«, odstopil s položaja guvernerja centralne banke in odpotoval iz države. V sinočnjem TV-dnevniku pa je »su-perdedek« zatrdil ljudem, naj se ne vznemirjajo, da je živ in zdrav, da narodna banka ne tiska novega denarja in da bo sam preprečil vsako goljufijo. Kot trdi srbska • Najhujši Avramovičev nasprotnik, magister ekonomije Mladan Dinkič, avtor knjige Ekonomija destrukcije, je pozval predstavnike oblasti, naj dokažejo ljudem, da si je gospodarstvo res opomoglo. Predlaga jim, naj svoje devizne prihranke vložijo v banke in jih dolgoročno vežejo. Po njegovem je oblast doslej lagala in še vedno laže, ko pravi, da je vse v redu. vlada, devalvacije ne bo, čeprav zadnje dni veliko govorijo o njej. Mladan Dinkič, veliki Avramovičev nasprotnik, pa je v današnji Naši borbi zatrdil, da je hitro rast cen zrežirala oblast, saj bi tako opravičila devalvacijo. Meni, da so državljani zdaj žrtve »mini hiperinflacije«. Gre za načrt, po katerem bo tečaj marke skokovito naraščal, država pa bo dobila dinarje od tistih, ki jih še imajo. Nato bodo oblasti devalvirale domačo valuto na razmeroma nizki stopnji. Nato se bodo v bankah pojavili tisti dinarji, ki so trenutno na črnem trgu, državljani pa bodo morali svoje marke prodati po tečaju, ki je višji od sedanjega uradnega. Vse to se dogaja že nekaj dni pred 1. aprilom. Za takrat so namreč oblasti napovedale novo gospodarsko politiko, ki bo bolj liberalna od sedanje. Govori se na primer o odmrznitvi plač, znižanju visokih davkov na uvoz blaga in uvajanju tržnega gospodarstva, kar je v teh razmerah zaradi blokade popolna iluzija. Oblast vztrajno skriva pred javnostjo skrb zbujajoče podatke o padcu proizvodnje in dramatičnem pomanjkanju deviz v državni blagajni, kljub temu pa ta dejstva vedno bolj bodejo v oči. V zalogi imajo tudi drugo pot za odpravljanje katastrofalnega gospodarskega položaja, ki ga je zacija«, kar pomeni popoln nadzor države nad gospodarstvom. Oblasti si zatiskajo oči pred dejstvom, da je na črnem denarnem trgu nenadoma izredno veliko dinarjev. Celo Avramovič je pred kratkim zatrdil, da obstajajo močni denarni krogi, ki imajo tudi politično moč, ta pa jim omogoča upravljanje črnega deviznega trga. Po Beogradu krožijo govorice, da so iz Karadžičeve Bosne te dni pripeljali dinarje na tovornjakih, vendar so se ustavili v Črni gori. V tamkajšnjih turističnih krajih pa so natisnili cenike v devizah. Policija je sinoči in danes zjutraj pripravila racije na glavnih prekup-čevalskih točkah in menda se je znašlo v zaporu kar 400 večjih preprodajalcev, ki so jim zaplenili na milijone mark in dinarjev. Vsi današnji državni časopisi pišejo, da je marka »podivjala le psihološko«, kljub temu pa bankirji zahtevajo preiskavo, kdo je spustil denar v obtok, saj gre za zelo nevaren udarec programu obnove narodnega gospodarstva. Kot vse kaže, so si prevaranti samo sposodili obrazec od očeta gospodarske obnove, sedanjega guvernerja centralne banke, ki že dalj časa prepričuje javnost, da je srbsko gospodarstvo trdno, pri • V Srbiji danes praznujejo dan državnosti kot spomin na 28. marec 1989, ko so sprejeli dopolnilo k republiški ustavi, s katerim so odpravili »avtonomna območja«. Kot pišejo današnji časopisi, so tako popravili krivično ustavo iz leta 1974, s katero je bila Srbija razdeljena na tri države - ožjo Srbijo, Vojvodino in Kosovo. tem pa uporablja psihološke metode. Tudi če bo ta norost, ki jo je povzročil veliki skok nemške valute minila brez hujših posledic, prebivalstvo vendarle čakajo nove preizkušnje, nemara celo prave katastrofe. Zato spet kopičijo zaloge najbolj potrebnih ži- SLOBODAN DUKIČ blag. Po njegovem se »proces političnega reševanja krize še ni začel in se najbrž v bližnji prihodnosti tudi ne bo«. To samo še potrjuje trditve (predvidoma vnaprej sporočene vsem mednarodnim pogajalcem), da bo vojska osvobodila Čečenijo do konca aprila. Po drugi strani pa madžarski diplomat napoveduje, da tudi popolna vojaška zmaga (če odštejemo južne gorate predele republike) ne more zagotoviti normalizacije položaja brez političnih pogajanj z opozicijo Dudajeva. Vodja delegacije OVSE potrjuje, da je ruska vlada že vzpostavila svojo marionetno oblast povsod, kjer je osvobodila območja, vendar o njenem delovanju menijo, da ni posebej zadovoljivo, saj celo človekoljubna pomoč ne prihaja do beguncev in drugih ogroženih ljudi. Glede mirovnega načrta ruskega premiera Čemomir-dina za politično rešitev krize pa menijo, da je »ustrezen korak naprej«, le da Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi očitno ne razume specifične razlike v nekaterih ruskih pojmih, kajti tudi načrt Čemomirdina predvideva predhodno popolno razorožitev čečenske vojske (kar je danes potrdil poveljnik ruske vojske v Čečeniji general Kulikov), torej pogajanja po doseženi vojaški zmagi, ne pa pred njo. Istvan Gy-armati je še povedal, da namerava OVSE v Groznem odpreti stalno misijo že v sredini aprila, pri čemer je treba še uskladiti njene pristojnosti (»prag dovoljenega«) z rusko vlado. DARIJAN KOŠIR Že 36 žrtev eksplozije ANKARA, 28. marca (Reuter) - Število žrtev eksplozije v turškem rudniku se je danes povzpelo na 36, enega rudarja pa še pogrešajo. Po nedeljski eksploziji plina metana so do danes našli že 21 trupel. Bo Romunija vrnila cerkveno lastnino? VATIKAN, 28. marca (AFP) - Papež Janez Pavel II. se je danes sestal z romunskim predsednikom Ionom Iliescujem. Pogovarjala sta se o vrnitvi lastnine katoliške cerkve, ki so jo po drugi svetovni vojni zasegle romunske komunistične oblasti. To je že tretji Iliescujev uradni obisk v Vatikanu, papeža pa je povabil tudi v Romunijo, vendar datum obiska še ni dogovorjen. Italijanska »dimna vojna« Sodišče meni, da je javen vsak zaprt prostor, v katerem se zadržuje javnost, torej se tam ne bo smelo kaditi - Poziv kadilcem k državljanski nepokorščini OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 28. marca - Dalij se bo šla kadilsko vojno, kajti upravno sodišče za deželo Lacij je razsodilo, kaj je javni prostor, kjer je po zakonu iz leta 1975 prepovedano kaditi. Po novem je vsak zaprt prostor javen, če se v njem zadržuje javnost, kar se morda bedasto sliši, vendar pomeni, da se odslej ne bo smelo kaditi niti v gostilnah, bifejih in podobnih prostorih, ki morda sploh niso bili zgrajeni za javne namene. Odločitev sodišča velja za vso državo, ministrstvo za zdravstvo ima na voljo 30 dni, da izda praktična navodila, »dimna vojna« pa se je že začela. Doslej se je zakon iz leta 1975 izvajal v t. i. klasičnih javnih prostorih, na primer kinih, gledališčih, šolah, bolnišnicah, ambulantah. Zdaj bo prepovedano kaditi v gostinskih lokalih, v čakalnicah, na letališčih. Tako se je sodišče odočilo, potem ko sta se dve naravovarstveni organizaciji oziroma gibanji obrnili nanj s prizivom, češ da pojem javnega prostora ni dobro opredeljen. Kazni niso predvidene in pravzaprav bo edinole lastnik ali upravnik javnega prostora lahko kolikor toliko učinkovito ukrepal zoper kadilce oziroma ljudi, ki bodo kadili. V težave se utegne zaplesti lastnik lokala, ki ne bi hotel opozoriti kadilca, naj ne k’adi, če bi to zahteval nekadilec. Odločitev sta takoj napadla Združenje trafikantov Italije (v državi je 240.000 prodajaln cigaret in drugih tobačnih izdelkov) in Zveza kadilcev. Vprašanje je, koliko kadilcev se je pripravljeno aktivno bojevati za svoje pravice, znano je le, da jih je v Italiji nekaj nad 13 milijonov. Napadalcem na sodišče so se pridružili nekateri politiki, predvsem povsod pričujoči Marco Pannella. Ta je sicer hud kadilec, vendar mu gre tokrat za princip, kar je znan izgovor iz vseh prepirov in sporov. Pannella se upira politiki prohibicionizma, po njegovem je kajenje kratko in malo bolezen, oblast ne sme tako kruto ravnati v pojavih, ki so zelo razširjeni itd. Zato poziva kadilce in nekadilce(?) k državljanski ne- Zatrli upor v skopskem zaporu Makedonska poUcija je v peturni akciji ukrotila približno petsto »stavkajočih« zapornikov, ki so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni OD NAŠEGA DOPISNIKA SKOPJE, 28. marca - Močne enote makedonskega notranjega ministrstva so s silovito akcijo in z uporabo »vseh dovoljenih sredstev« zatrle upor v skopskem zaporu Idrizovo.Ttajal je nekaj dni, v njem pa je sodelovalo približno 500 zapornikov. Ti so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni oziroma popolno oprostitev za tiste, ki so jim jo izrekli v nekdanji Jugoslaviji. Ker je zapor dobro varovan, zaporniki niso mogli pobegniti, zato so svoj gnev kazali precej nenavadno in originalno. Uspelo jim je najti izhod na streho zaporniške zgradbe, kjer so razobesili transparente z zahtevami in poudarjali, da »ne gre za upor, ampak stavko«, vendar oblast trdi, da gre za pravi upor. Identificirali so deset pobudnikov, za katere trdijo, da so »zelo agresivni in vplivajo na druge zapornike«. Pobudniki stavke so obsojenci na 20-letno zaporno kazen, med drugimi plačani morilec direktorja ohridske pošte in njegove žene, naročniki tega umora, morilec nekdanjega jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Delibašiča (umorili so ga v baru pred šestimi leti) in drugi kriminalci, ki so se odločili, da bodo prestali kazen v matični republiki. Makedonska javnost je dogodek spremljala predvsem zaradi načina, kako se je vse začelo in končalo. Nekatere politične stranke so namreč podprle upornike, saj so menile, da so zelo sumljivo izpustili nekega zapornika, ki je bil obsojen na zelo visoko kazen. Oblast je pojasnila, češ da je prišlo med sojenjem do nepravilnosti, zato so se odločili, da se lahko med obnovo postopka brani na svobodi. Nekateri menijo, da gre za »odločitev na visokih položajih«. Drugi zaporniki so zahtevali enake pogoje (obnovo postopka in obrambo na svobodi), kar je privedlo do začetka neredov. Policija je zatrla upor precej nenavadno. Po koncu ultimata, ki ga je dal zapornikom pravosodni minister Vlade Popovski, so k zaporu napotili helikopter, pet vozil (tri oborožena in dve gasilski) in močan odred specialistov. »Napad« je trajal približno pet ur, vodili pa so ga najvišji policijski uradniki z novim poveljnikom policije Stanojem Dogevom. Uporniki so se zaprli v nekaj prostorov, nekateri pa so ostali na strehi. Na pozive prek megafona, naj končajo upor, so se odzvali z množičnimi vzkliki Ne slišimo, Hočemo resnico, Hočemo enake pogoje in s pesmijo Uidi mi smo otroci matere zemlje. Nato je policija začela uresničevati svoj načrt: helikopter se je spustil malo nad streho, uporabili so curke vode, specialisti pa so začeli loviti upornike. Veliko je bilo ranjenih, čeprav jih je po uradnem poročilu samo pet zahtevalo medicinsko pomoč. Zanimivo je še, da so spremljale akcijo ne le televizijske kamere, ampak tudi člani diplomatskih predstavništev, ker prestaja kazen v tem zaporu 82 tujcev, med njimi 19 bolgarskih in 17 albanskih državljanov. Večina jih je sodelovala v uporu, nekateri so bili celo glavni pobudniki. BRANKO JOKIČ pokorščini. Oblasti v Italiji morajo kazensko ukrepati, kadar se krši zakon - policaj bo torej moral aretirati kadilca, četudi ga ne bo nihče prijavil. Minister za zdravstvo Elio Guzzanti v zadregi molči, češ da mora uradno dobiti razsodbo, predvsem pa se že vnaprej ve, da bo zelo težko ukrepati, ker se časi hitro spreminjajo. Nasprotniki zakona porogljivo sprašujejo, ali bo prepoved kajenja veljala tudi za tiste javne prostore, ki so jih s svojim denarjem odprli kadilci samo zase, ali bo zakon veljal v lokalih z dobrimi prezračevalnimi napravami ipd. Zmaga nekadilcev in nasprotnikov aktivnega in pasivnega kajenja je zelo negotova, saj niti upravno sodišče za Lacij ni moglo najti pravne razlage, s katero bi delovno mesto razglasilo za javni prostor. O tem, ali se v službi sme kaditi ali ne, še naprej odloča samo delodajalec. Zakoni so včasih čudni in potemtakem ni nič nenavadnega, če se zdaj spotikajo celo ob ustavo. Po 3. členu italijanske ustave so vsi državljani enaki in enakopravni, torej so kadilci in nekadilci tako rekoč eno in isto. Po 32. členu je državi naloženo, da mora skrbeti za zdravje državljanov, in od 12. februarja velja zakon, po katerem mora delodajalec zagotoviti zaposlenim »zdrav zrak«. Čar prava in zakonov je res v interpretaciji. Na srečo Rim ni New York: tam bo od 10. aprila letos prepovedano kaditi na vseh javnih mestih, celo na športnih prireditvah na prostem... STANE IVANC Voda v Alžiriji je večkrat okužena TUNIS, 28. marca (Reuter) -Oblasti so danes zaprle glavni vodni rezervoar v alžirski prestolnici, saj je voda okužena. Ministrstvo za zdravstvo je pojasnilo le, da je v vodi, s katero oskrbujejo Alžir in okolico, ogljikovodik, ne ve pa se, ali gre za nafto ali plin. Policija je že začela obsežno preiskavo, vendar menijo, da gre le za nesrečo. Ker pa je v zadnjem času pitna voda velikokrat okužena, oblasti ne izključujejo možnosti, da se za vsem skriva dobro načrtovana akcija. Na začetku meseca se je okužilo vsaj 123 prebivalcev Upaze, ki so uporabljali s pesticidi okuženo vodo. Tamkajšnje oblasti trdijo, da je so bile strupene snovi v vodi namenoma. r ISKRICE----------- Bolj ko postajam star, manj verjamem, da starost prinaša modrost. HENRY LOUIS MENCKEN Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 29. maret 1995 DUNAJ zmerno oblačno 4 Alf. BUDIMPEŠTA zmerno oblačno 4 '9' rD cCO GRADEC zmerno oblačno 5 jasno delno jasno poloblačno oblačno megla MUNCHEN snežna ploha -0 dež lE? sneg zOrich zmerno oblačno 2 cTO A BERLIN snežna ploha -1 rosi smer vetra PARIZ 5 LONDON dežuje 3 p m— ■ p c A HELSINKI rahlo sneži -2 topla fronta srediSče ciklona JSSSS. MOSKVA 3 hladna fronta okluzija NAPOVED ZA SLOVENIJO Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo še rahle padavine. V nižinah bo ponekod sneg za krajši čas prešel v rahel dež. Zvečer bo na Primorskem ponovno zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju 2, najvišje dnevne bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE Padavine bodo zajele večino sosednjih pokrajin. Ob Jadranu bo deževalo, drugod pa bo večinoma snežilo. VREMENSKA SLIKA Nad severno Italijo je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo čez dan umaknilo proti vzhodu. K nam bo s severovzhod- nimi vetrovi še pritekal hladen in vlažen zrak. KAKO KAŽE V četrtek in petek bo suho in zelo hladno vreme. Na Primorskem bo pihala burja, drugod pa severovzhodni veter. BIOVREMENSKA NAPOVED Vremensko občutljivi ljudje bodo utrujeni, nerazpoloženi in težje se bodo koncentrirali. Ponoči bo obremenilni vpliv vremena popustil in spanec bo globok. ■■H Noč Oskarjev je mimo_____________________ Samo ena prireditev pritegne še več ljudi kot podelitev Oskarjev v Los Angelesu - svetovno prvenstvo v nogometu, ampak to je vsaka štiri leta, zlate kipce pa delijo filmskim ustvarjalcem vsako, tokrat 67. po vrsti. Napeto pri-JESSICA LANGE čakovanje, preden objavijo imena nagrajencev, in izjemna paša za oči privabita pred zaslone kako milijardo gledalcev, zaradi česar zaračuna ameriška televizijska mreža ABC za 30-sekundno reklamo v tem dragocenem času - reci in piši 700.000 dolarjev. Pred holly-vvoodskim Shrine Auditorium se čez noč utabori na tisoče ljudi, ki navdušeno pozdravljajo zvezde v najrazkošnejših oblačilih, kar si jih je mogoče izmisliti. Sledi razglasitev imen nagrajencev. Oskarja za najboljši film lani je dobil Forrest Gump, všečna zgodba o preprostem in dobrosrčnem alabamskem mladeniču, ki si je pridobil slavo in bogastvo, ne da bi izgubil nedolžnosti in optimizma. Bil je nominiran v 13 kategorijah, kar je največ od leta 1966 (toliko nominacij je dobila klasična drama Kdo se boji Virginie Woolf?) in le malo manj od rekorda, ki ga je s 14 nominacijami dosegel leta 1950 film Vse o Evi. Forrest Gump je prejel šest kipcev in njegov režiser ROBERT ZEMECKIS, ki je dobil oskarja za najboljšega režiserja, se je zahvalil filmskemu občinstvu vsega sveta, ker je »tako toplo in množično sprejelo film s pozitivno, upanja polno človeško zgodbo«. Film je navdušil zlasti s posebnimi učinki in sladkobno zgodbo o prijazni optimistični dušici, ki po težkem otroštvu pride do bogastva, ne da bi se pri tem pokvarila. Doslej je s prodajo vstopnic prinesel 600 milijonov dolarjev in navrgel nagrajenemu režiserju in glavnemu igralcu TOMU HANKSU vsakemu po 35 milijonov dolarjev. Slednji je tako že dve leti zapored dobitnik nagrade za najboljšo moško vlogo: lani jo je prejel za portret žrtve aidsa v filmu Philadelphia. Podoben uspeh je doživel edinole še Spencer Tracy, ki je odigral najboljšo glavno vlogo v Captains Courageous (1937) in Boys Town (1938). Vendar ni manjkalo veliko, da ne bi Hanksa premagala veliki povratnik John Travolta (Šund) ali Paul Newman (Nikogaršnji norec). Svojega drugega oskarja za najboljšo igralko je dobila JESSICA LANGE, ki je z vlogo divje in čutne žene vojaškega jedrskega inženirja v Modrem nebu očitno bolj ganila ocenjevalce kot TOM FLANKS njena najnevarnejša tekmica Jodie Foster v filmu Neli. Prvega kipca v svoji 40-letni karieri je dobil 66-letni MARTIN LANDAU za stransko vlogo v filmu Bele Lugosija Ed Wood, zbadljivi biografiji čudaškega, že pozabljenega transvestita in režiserja iz 50. let. Najboljšo žensko stransko vlogo pa je odigrala 46-letna DIANNE WIEST kot temperamentna, ne več mlada, egocentrična diva iz 20. let v uspešnici Krogle nad Broadwayem Woodyja Allena. Ta vloga je čisto drugačna od krhkih, nevrotičnih junakinj, ki jih je sicer igrala v več Allenovih filmih. Za eno od njih — v filmu Hannah in njene sestre - je že dobila oskarja za stransko vlogo (1986). Oskarja za izvirni scenarij sta dobila QU-ENTIN TARANTINO in ROGER AVARY za Šund, za priredbo scenarija pa ERIČ ROTH (Forrest Gump). Za najboljši tuji film so zbrali stvaritev ruskega režiserja NIKITE MIHALKOVA z naslovom Ožgan od sonca o poletnem dnevu v dači sovjetskega generala leta 1936. Animirani Disneyjev Levji kralj je dobil oskarja za najboljšo pesem in najboljšo izvirno glasbeno spremljavo izpod peresa nemškega skladatelja HANSA ZIMMERJA. ELTON JOHN, ki je napisal nagrajeno pesem Can You Feel The Love Tonight skupaj s TIMOM RICEOM.je svoj kipec ganljivo posvetil pred kratkim preminuli babici, ki ga je pripravila do igranja klavirja. Jiinger na svoj stoti rojstni dan V četrtek, 29. marca, praznuje stoti rojstni dan nemški pisatelj ERNST JUNGER, čigar delo (F jekleni nevihti, Delavec, Na marmornih stenah, Heliopolis) zrcali številna protislovja in ideološke spopade tega stoletja. Ob jubileju, kakršnega dočaka le red-kokateri umetnik še za življenja, se mu je evropski tisk oddolžil za pozabo, ki je je bil deležen zaradi domnevnega nahilizma in odklonilnega odnosa do demokracije ali pa zgolj zaradi golega nepoznavanja, v intervjuju pa je spregovoril o tem in onem: • O starosti: Proti koncu življenja ima človek vtis, da je kot krogla, ki je že dosegla naj višjo točko in se zdaj s pešajočo hitrostjo približuje zemlji. In se čudi, da je že tako dolgo na svetu in se je v tem času tolikokrat zmotil. •O vojni: Pred dvema letoma ali tremi so me povabili na odkritje spomenika v Pčronne, nato pa so me novinarji vprašali, katero je bilo moje najhujše doživetje v prvi svetovni vojni. Odgovoril sem jim: »To, da smo izgubili vojno.« Osupnili so. Pa je za vojaka vendarle to edini samoumevni odgovor. • O pisanju dnevnika: Živimo v času, kot je pravilno opazil že HOlder-lin, ki ima značaj brez posluha. Pesnik spi. Seveda so izjeme. Zato človek potrebuje dnevnik. Za vsakogar je pomemben. Med tem, ali piše dnevnik kuharska pomočnica ali Leonardo, je seveda kakovostna razlika. Čez sto let pa bo pomemben vsak dnevnik. WW7\ HUMANOST, KAJ JE TO? - Ministrstvo za zdra\ tvoje poslalo direktorjem zdravstvenih domov po vsej državi Strategijo navoja zdravstvenega varstva v tp oveajjL V poglavju Finančna sredstvapod točko Zniževanje soSdaraostne ravni (?) piše, dajo bo mogoče znižati z izločanjem nekaterih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medpjepo novi strategiji sodi tudi »zdravljenje bolezni v terminalnem stadija z brezupnim izhodoma. Zato iskreno: na zdravje in še na mnoga leta, Slovaacil 14. stran - Ve., IV., V. ★ DELO Sreda, 29. marca 1995 j,- .... .... . . ........ - Pokličite nas! Številka ljubljanske rubrike Delaje : 318-296 Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, do novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. : Kaj ko bi nas poklica-: /i in nam sporočili ; svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako t dopoldne med 10. in 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. PRED NOVIM VALOM SPREMEMB ULIČNIH IMEN Slovo Kardeljevi ploščadi in tudi Parku neuvrščenih V mestu se pripravlja vrsta sprememb pri uličnih imenih, precej jih bo tudi v zvezi s potekom ulic - Allendejevo ulico naj bi preimenovali v Baragovo LJUBLJANA, 28. marca - Kardeljeve ploščadi v Ljubljani najbrž ne bo več, geodeti pa bodo stavbe na osrednjem delu oštevilčili tako, da bodo spadale bodisi na Gosarjevo ali Dimičevo bodisi na Dunajsko ali Vojkovo. Prav tako naj bi kmalu odpravili ime za AUendejevo ulico in jo preimenovaU v Baragovo. To je le del sprememb, ki jih zajema osnutek odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen oziroma potekov cest in ulic ter ene ploščadi, ki ga bodo na četrtkovi seji obravnavali mestni svetniki. Osnutek odloka med drugim predvideva tudi ukinitev Kocbekove ulice, ulice med Dunajsko cesto in Štembalovo ulico, ukinitev Kozakove ulice, ulice med Podutiško in Zapuško cesto. Prav tako naj bi ukinili ime za Park neuvrščenih in Ulico 9. brigade med Jurčkovo cesto in Velikim Galjevcem. Poleg Allendejeve ulice, ki naj bi postala Baragova ulica, bo preimenovanje doletelo še osem drugih mestnih ulic in cest. Mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic predlaga, da bi Bi-lečansko imenovali odslej Čer- Za celovito oceno je treba počakati na poslovni izid Pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar precej oklestili čisti dobiček podjetij LJUBLJANA, 28. marca - Kljub spodbudnemu oživljanju proizvodnje v letu 1994 si po pregledu vseh razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih ne upamo preveč glasno oznanjati, da je bilo lansko leto izredno uspešno. Počakati je treba predvsem na podatke o poslovnem izidu gospodarskih družb, zlasti velikih in srednjih, ki so pretežni izvozniki in imajo v strukturi gospodarstva regije najpomembnejši delež. Povečani obseg poslovanja še zdaleč ne pomeni tudi povečanja dobička, saj so po mnenju vodilnih v podjetjih pretirane obremenitve gospodarstva in precenjeni tolar dodobra oklestili čisti dobiček, ugotavljajo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. glavni delež tiste v gospodarsko infrastrukturo. Med negativnimi spremembami v gospodarstvu tega območja v letu 1994 na gospodar- Gospodarska gibanja v osrednji regiji v letu 1994 so razdelili na pozitivna in negativna. Med pozitivnimi spremembami omenjajo povečanje industrijske proizvodnje za 7,6 odstotka (v vsej državi se je povečala za 6,4 odstotka). Najbolj je porasla pri izdelovalcih opreme in reprodukcijskega materiala. V industrijski proizvodnji je bil indeks pozitiven prvič po sedmih letih. Zaloge industrijskih izdelkov se v osrednji slovenski regiji zmanjšujejo že četrto leto zapored. lani so se za 9,2 odstotka, • V gospodarstvu ljubljanske regije se je lani število zaposlenih v povprečju zmanjšalo za 245 na mesec, v negospodarstvu pa povečalo za 183. To nesorazmerje se kaže tudi v neprestanem povečevanju javne porabe, saj so bili bruto prihodki javnega sektorja za 26 odstotkov večji kot leta 1993. Masa bruto plač v gospodarstvu se je v letu dni povečala za 22,5 odstotka, v negospodarstvu pa za 25,8 odstotka. Podjetja imajo zaradi previsokih obresti težave tako pri kratkoročnem kot dolgoročnem zadolževanju, zaradi previsokih obveznih dajatev pa s konkurenčnostjo v tujini. kar je za 0,2 odstotka več kot v vsej državi. Med pozitivne gospodarske spremembe na območni gospodarski zbornici Ljubljana uvrščajo tudi zboljšanja preskrbljenosti podjetij s surovinami in reprodukcijskim materialom, povečanje naročil in oživljanje poslovnih vezi s Hrvaško in Makedonijo. Povečal se je obseg storitev v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, turizmu ter finančnih. tehničnih in poslovnih storitev. Med izvozniki je čedalje več majhnih, novonastalih podjetij, z zunanjetrgovinsko dejavnostjo se ukvarja že tretjina registriranih podjetij na Ljubljanskem. Stopnja brezposelnosti se je v letu dni zmanjšala s 14 na 11,7 odstotka. Število zaposlenih v gospodarstvu se ne zmanjšuje več tako drastično kot v prejšnjih treh letih. Naložbe se počasi oživljajo, čeprav imajo ski zbornici Ljubljana navajajo povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja z 878 milijonov na nekaj manj kot 1,2 milijarde do-laijev. Izvoz je bil tak kot leta 1993 (1,46 milijarde dolarjev), uvoz pa se je povečal za 14 odstotkov na 2,6 milijarde dolarjev. Likvidnostne težave podjetij še vedno rastejo. Štiri petine podjetij ni zadovoljnih s plačili, vedno več jih ima blokiran žiro račun. Težave z likvidnostjo ima vse več srednjih in majhnih podjetij. DARJA KOCBEK meljeva ulica, Mekinčevo ulico Ulica Svetokriškega, Skojevsko pa Zelenova ulica. Spremembe naj bi bile tudi s Šaranovičevo ulico, ki naj bi postala Zemljemerska, Ulico majke Jugovičev bi radi preimenovaU v Knoble-harjevo ulico, UUco sester Ma-lavašičevih pa v Dvojno ulico. Novost bosta tudi Zadvorska in Molniška ulica. V Zadvorsko naj bi preimenovali del Ceste 13. ju-Uja med Potjo heroja Trtnika in Cesto II. grupe odredov, v Mol-niško pa del Ceste 13. julija med Cesto II. grupe odredov in naseljem Podmolnik. V mestu naj bi poimenovali še nekaj delov ulic, ki so zdaj brez posebnih imen. Tako naj bi se na primer imenoval Gosarjeva ulica odsek, ki poteka od Dunajske ceste, južno od poslovne stavbe ICPE in nato vzhodno do Vojkove ceste. Juvanova ulica naj bi se imenoval del od Ceste dveh cesarjev in vzhodno v Zeleni log s slepim koncem, v Lovrenčičevo ulico pa naj bi preimenovali ulico od Dunajske ceste oziroma od končnega obračališča LPP v Črnučah proti'jugu, prav tako se konča slepo. Modra ulica naj bi poimenovali del od sedanje Raičeve ulice in nato vzhodno od Štajerske proti severu s slepim koncem. V mestu naj bi dobili tudi Rdečo ulico. To ime je predlagano za del, ki poteka od Raičeve, vzhodno od novo poimenovane Zelene ulice proti severu in se prav tako izteče slepo. Ulico, ki gre od Podutiške ceste proti severu in severovzhodu, po zahodnem delu dosedanje Kozakove ulice in se slepo konča, naj bi poimenovali v UUco Ferda Kozaka. Ime Juša Kozaka pa naj bi dobila ulica od ceste Pod Kamno gorico proti vzhodu, po vzhodnem delu dosedanje Kozakove ulice do Zapuške uhce. Osnutek odloka predvideva tudi osem sprememb potekov posameznih uUc. Tako naj bi Brejčeva ulica po novem potekala od Roške ceste proti zahodu in jugu do novo poimenovane Zemljemerske ulice. Hudo-vernikova ulica naj bi tekla od novo poimenovane Zemljemer- V Kamniku so zasnovali podjetne kulturne načrte Za javnost bodo zanimivi zlasti 1. mednarodni bienale akvarela in stenske poslikave na Zapricah KAMNIK, 28. marca - Minister za kulturo Sergij Pelhan je skupaj z državnim sekretarjem za kulturo Jožetom Ostermanom na povabilo kamniškega župana Toneta Smolnikarja sinoči prišel na krajši obisk v Kamnik. Zanj se je odločil kljub temu, daje Slovenija zdaj razdeljena na 148 občin in je v teku enega ministrskega mandata nemogoče obiskati vsako izmed njih. Kot je dejal minister, je Kamnik po svoji kulturni dediščini tako bogat, da mimo njega vendarle ni mogel. Ministra Pelhana so v razstavišče Veronika povabili še zato, da bi mu predstavili nekaj največjih projektov, ki presegajo občinske okvire. Tako je med prvimi videl nedavno odkupljeno sliko Maksima Gasparija Kamniška Veronika, za katero je prispevalo denar več kot dvajset podjetij iz občine in bo visela v eni od občinskih sob. Ravnateljica Kulturnega centra Kamnik Mirina Zupančič je oba gosta seznanila z raziskavami na gradu Zaprice.Tam prav zdaj odkrivajo stenske poslikave iz začetka 18. stoletja, ki so po njenih besedah ene redkih in najbolje ohranjenih v vsej Sloveniji. V poslikanih sobah naj bi uredili salonske prostore, primerne za razstave, promocije in koncerte. Pri tem je opozorila, da center skupaj z občino pripravlja prvi mednarodni bienale akvarela, ki bo v Kamniku od 11. maja do 15. avgusta. Na njem se bo predstavilo 25 tujih in 12 domačih avtorjev. Zupančičeva je kot večji projekt označila še ureditev Preskarjeve bajte na Veliki planini, ki jo bodo opremili v starinskem slogu. Kopijo bajte v naravni velikosti bodo postavili ob gradu Zaprice. Za konec je študent arhitekture iz Kamnika Tomaž Schlegl predstavil projekt obnove kina Dom. Minister je zagotovil, da bo država finančno pomagala pri načrtih Kulturnega centra, pri obnovi kulturnega doma pa morebiti s sofinanciranjem nakupa notranje opreme. JANEZ PETKOVŠEK ske ulice oroti jugu in bi se slepo končala. Spremeniti nameravajo tudi potek Jesihovega štradona, in sicer naj bi bil odslej od Jurčkove ceste proti severovzhodu in se slepo končal. Klemenčičeva ulica naj bi po novem potekala od ceste Pod Kamno gorico proti jugozahodu in jugu do ulice Krivec. Spremembe naj bi doletele tudi ulico Pod gozdom in Vodnikova cesta. Prvo bi podaljšali tako, da bi potekala od križišča Tržne ulice in Vodnikove ceste proti jugovzhodu, po delu dosedanje Vodnikove ceste in v nadaljevanju po ulici Pod gozdom. Prav zaradi tega naj bi ustrezno skrajšali potek Vodnikove ceste. Spremeniti nameravajo tudi potek Roške ceste, in sicer naj bi bilo to ime za odsek od Karlovške ceste proti severovzhodu do Poljanske ceste. DEJAN VODOVNIK KOSOVO POLJE BO ČUČKOVA ULICA - Zamenjava uličnega imena Kosovo polje (na desni strani Tržaške ceste za Dolgim mostom) bo le ena od triintridesetih sprememb, ki se obetajo Ljubljani v zvezi z imeni cest, ulic in ploščadi. Kot predlaga mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic, naj bi sedanje Kosovo polje preimenovali v Čučkovo ulico. Vprihodnje naj ne bi imeli liga mladinskih delovnih brigad, stavbe ob tem trgu pa naj bi preštevilčili po ulicah, ki mejijo na ta trg (po Aškerčevi, Groharjevi in Prešernovi). Na novo naj bi poimenovali Argentinsko ulico, in sicer v stanovanjski soseski Nove Poljane, med Povšetovo in Koblarjevo. Pobudo za njeno ime je dalo društvo Zedinjena Slovenija (Eslovenia unida) iz Buenos Airesa. Mestna komisija je predlagala, naj bi vse ulice v novi soseski poimenovali po tistih državah, ki so med prvimi priznale suverenost Slovenije. Na pobudo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta pa naj biBogošičevo ulico preimenovali vJezovo (po Francu Jezu, časnikarju, publicistu in pisatelju). Predlagana je tudi sprememba imena Ceste 27. aprila, ki naj bi se v prihodnje imenovala Večna pot. (D. V, foto: Tina Deu) V Litiji se boje blokade občinskega žiro računa Župan je imenoval komisijo za sanacijo - Sestanek ravnateljev - Izjava strank slovenske pomladi LITIJA, 28. marca - Litijski župan Mirko Kaplja je imenoval petčlansko komisijo za sanacijo financ v občini, ki ji zaradi dolgov novomeškemu Cestnemu podjetju v višini 354 milijonov tolarjev grozi blokada žiro računa. Predsednik komisije je tajnik litijske občine Martin Hostnik, člani pa so Milan Palatinus, Marko Juvančič, Franci Lesjak in Marko Godec. Ko bodo izdelali sanacijski program (potrditi ga mora tudi občinski svet), bodo zaprosili za pomoč republiško vlado in posamezna ministrstva. Zaradi strahu, kaj vse utegne povzročiti morebitna blokada občinskega proračuna, so se danes sestali ravnatelji iz vseh štirih litijskih osnovnih šol (Gabrovka, Litija, Gradec in Šmartno pri Litiji). Govorili so, kako kljub vsemu zagotoviti normalno delovanje šol. Ministrstvo za šolstvo in šport bodo obvestili, da želijo sredstva za osebne dohodke prejemati na šolske žiro račune. Načelniku za družbene dejavnosti v občini Marku Povšetu bodo predlagali, naj dobijo pri sprejemanju novega občinskega proračuna prednost materialni stroški, amortizacija in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. Če pa bo proračunskega denarja vendarle več, naj bi se lotili že načrtovanih naložb. Zaradi izjemno težkega položaja litijske občine so se z iz- javo za javnost oglasile tudi litijske stranke slovenske pomladi (ŠLS, SKD in SDSS). Med drugim so zapisale: »Od leta 1992 so predstavniki prejšnje oblasti prekomerno trošili sredstva in s tem zadolževali občino s kratkoročnimi krediti z visokimi obrestnimi merami. S tem so pripeljali občino v stanje pred blokado. Trenutno na agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje čakajo akceptni nalogi za izplačilo v višini 354 milijonov SIT. Največji delež bremeni žiro račun proračuna občine Litija, iz katerega se financirajo šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, komunala in krajevne skupnosti.« Omenjene stranke podpirajo župana Mirka Kapljo pri urejanju razmer, hkrati pa zahtevajo odgovornost vseh, ki so nestrokovno in neodgovorno gospodarili v imenu občanov. BOJAN RAJŠEK ZA NOVO OfftOa JO POTftEBlMEfO* PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. ODKRITJE V GRADU ZAPRICE - Strokovnjaki v prvem in drugem nadstropju gradu Zaprice odstranjujejo belež, pod katerim so izredno dragocene poslika ve secco. Do začetka mednarodnega bienala akvarelov naj bi v okviru Kulturnega centra Kamnik izšla posebna zloženka, s katero bodo obiskovalce seznanili, za kakšno odkritje gre in zakaj bo strop takra t še »v delu«. Iz Narodnega muzeja naj bi do začetka razstave dobili vsaj dva izmed osmih imitacij gobelinov (slikane tapete), ki so jih leta 1946 odnesli z gradu in so bile del okrasja v poslikanih sobah. Za zdaj bi si tapete le sposodili, kasneje pa naj bi jih kamniški muzej znova dobil v last - morda tudi preostalih osem tapet, za katere še ne vedo, kje so. (Foto: Tina Deu) Borovnica dobila statut občine Osnutek proračuna - V občinski blagajni bo predvidoma 135 milijonov tolarjev BOROVNICA, 28. marca - Borovniški svetniki so na nedavni 4. seji občinskega sveta brez večjih pripomb sprejeli občinski statut. V končno besedilo so vnesli le nekaj manjših dopolnil, saj spremembe lokalne zakonodaje niso bistveno vplivale na predlog, ki so ga sprejeli na prejšnji seji. Čeprav zakon po novem omogoča tudi poklicno opravljanje svetniške funkcije, so se odločili, da bodo borovniški svetniki nepoklicni. Župan lahko izbira med obema možnostma. Razprava ob predlogu odloka o zaključnem računu vrhniškega proračuna za lani je pokazala, da Borovničani na posebno velik delež od proračunskega presežka (iz časov, ko je bila Borovnica še del vrhniške občine, je ostalo 556 tisoč tolarjev) ne morejo računati, saj je med prihodki precej spornih terjatev. Strokovne službe so • Ker borovniška občina nima lastne finančne službe, so naložili pripravo predloga proračuna nedavno imenovanemu odboru za proračun. V njem so poleg župana Andreja Ocepka, začasne sekretarke sveta Slavke Gerdina in predsednika sveta Antona Kr-žiča še svetniki Frančišek Drašler, Anton Palčič in Maja Makovec Brenčič. predlagale delitveno razmerje 84 odstotkov Vrhniki in 17 odstotkov Borovnici. Borovniški svetniki so na nedavni seji govorili tudi o osnutku letošnjega proračuna. Po izhodiščnih izračunih bo v blagajni nove občine predvidoma 134 milijonov tolarjev. Kako jih bodo razdelili, bodo odločali na aprilskem zasedanju, po pogovorih z večjimi proračunskimi porabniki in po javni obravnavi, ki bo predvidoma konec prihodnjega tedna. V tem času se bodo zvrstili tudi napovedani obiski župana oziroma posameznih svetnikov po vaških skupnostih. Odločili so se tudi, da bodo lokalne interese še nekaj časa zastopali nekdanji člani sveta krajevne skupnosti. Tildi po tej seji še ni jasno, kje bodo delali novi občinski uradniki. Poleg različnih predlogov za obnovo prostorov se je pojavil tudi Mercatorjev projekt, ki načrtuje na občinskem zemljišču ob Liku blizu železniške postaje gradnjo poslovno-upravnega objekta. V pritličju bi uredili veleblagovnico in več manjših lokalov, v nadstropju pa občinske upravne prostore. Svetniki temu niso nasprotovali, vendar želijo pred dokončno odločitvijo videti oceno stroškov projekta in finančnega bremena občine. NEVENKA ŽOLNIR Razpis za stanovanjska posojila je spet vse bliže V četrtek bo mestni svet obravnaval stanovanjski pravilnik in besedilo za ponovitev razpisa LJUBLJANA, 28. marca - Pričakovala ugodnih mestnih stanovanjskih posojil, ki že skoraj štiri mesece čakajo na odgovor, kdaj bodo tudi zares dobili dodeljena posojila, so »svojemu« denarju vse bliže. Na četrtkovi seji mestnega sveta naj bi namreč sprejeli pravilnik o porabi sredstev MOL, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, in mestni stanovanjski program za letošnje leto — to sta najpomembnejša pogoja za zakonito razdelitev že pod Vidmarjevo vlado dodeljenih posojil. S ponovljenim razpisom naj bi razdelili med Ljubljančane 1,7 milijarde tolarjev ugodnih stanovanjskih posojil, upravičenci pa bi lahko z njim pridobili največ 40 odstotkov pogodbene vrednosti primernega stanovanja. Kot so v gradivu za sejo sveta zapisali pripravljavci predloga stanovanjskega pravilnika in razpisa za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, bi utegnila biti sporna le 7. in 10. člen, v katerih so na pobudo svetnikov zapisali, da mestni svet za vsak razpis lahko določi še druga merila, ki se upoštevajo pri presoji prispelih vlog za posojilo. S stališča enakosti pred zakonom je takšno določilo, s katerim so svetniki 450 prosilcem zagotoviti prednost pri dodeljevanju posojil, lahko tudi sporno. Vsem prosilcem namreč ne omogoča enakih možnosti za pridobitev posojila. Prav zato pripravljavci gradiva predlagajo, da mestni svet razveljavi vse sklepe, ki govore o dajanju prednosti prosilcem, ki jim je dodelila posojila vlada Marjana Vidmarja. Da pa bi tem »opeharjencem« vendarle dali določeno prednost pred drugimi, predlagajo, da bi bil rok za oddajo vlog le 15 dni. »Starim« prosilcem bi poleg tega omogočili, da s posebno izjavo samo obnovijo svoje vloge (če se stanje med tem ni spremenilo). JANEZ PETKOVŠEK Bregova Save bosta morda lepša LJUBLJANA, 28. marca - Obrežje Sa ve v Črnučah je pred mostom in za njim priljubljeno sprehajališče Ljubljančanov in tudi prizorišče za številne piknike, bodisi v družinskem krogu bodisi za večje skupine ob proslavi pomembnega dogodka. Za onesnaževanje reke so največkrat krive tovarne z odpadnimi vodami vzdolž struge, krivdo za nasmetena bregova pa bi jim le stežka pripisali, saj gre za odvrženo embalažo, papir in ostanke hrane, kijih izletniki brezskrbno puščajo za seboj po končanih zabavah. Steklenicam, plastiki in pločevinkam narava ni kos. Tako so vsako leto dežurnipospravljavci ribiči in pravi ljubitelji reke. ki so zanesljivo najmanj krivi za onesnaženje njenih bregov. Tildi letos so bili. Ob koncu prejšnjega tedna so prečesali savsko obrežje in kmalu so se nagrmadile številne polne vreče smeti na vsakem kilometru. Skrbno so jih pripra vili za odvoz, a ker jih ni nihče odpeljal, marsikje že od nedelje zbujajo skomine in radovednost psom. ki so tukaj pogosti sprehajalci. Da le ne bi bila tudi letošnja očiščevalna akcija v prazno. (Besedilo in foto: M. U.) Krizni telefon v veseli znanosti LJUBLJANA, 28. marca - V KUD Franceta Prešerna v Karunovi 14 v Trnovem bo v sredo, 29. marca, ob 20. uri sedmi od 14 večerov tematskega sklopa Ženski blok. Spada k projektu Vesela znanost, ki skuša biti stičišče strokovne in laične znanosti, želi dajati informacije in prostor za razprave. Tokratno predavanje Ženskega bloka, ki želi predstaviti žensko sceno v Sloveniji, je namenjeno našim kriznim telefonom, ki jih je čedalje več. SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja bo predstavila Mojca Dobnikar, zaupni telefon Barbara Brecelj in otroški telefon Marjan Čonč. Po predstavitvi bo razprava. (B. B.) V četrtek otroška modna revija Mini cluba LJUBLJANA, 28. marca - V četrtek, 30. marca 1995. bo ob 15.30 na Trubarjevi ulici uradna otvoritev specializirane trgovine za otroška oblačila blagovne znamke Mini club. Trgovina ponuja konfekcijo za otroke do 14 let. »V Mini clubu kreiramo sodobna modna otroška oblačila,« je povedala lastnica trgovine Tadeja Glavina. »Izdelujemo in prodajamo jih že dve leti. Doslej smo jih prodajali v skrbno izbranih butikih po Sloveniji, trgovina, ki smo jo odprli te dni, pa je prva, ki bo ponujala le naše izdelke.« Glavinova je še dejala, da so cene njihovih oblačil povsem konkurenčne. »Otroci oblačila hitro obrabijo in ponosijo, zato skušamo imeti čim nižje cene.« Na uradni otvoritvi bo imela nagovor slovenska manekenka Nina Gazibara, nato pa bo modna revija, na kateri bodo plesalci plesne šole Bolero predstavili oblačila Mini cluba. (M. G.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v sredo, 29. marca, pokopali 90-letno upokojenko Jožico Kimestvenger (ob 9. uri), 77-letno upokojenko Rozalijo Čepeljnik (ob 10. uri), 81-letno upokojenko Ivano Kranjc (ob 11. uri), 74-letno upokojenko Ljudmilo Pirnat (ob 12. uri). 80-letnega upokojenca Stanislava Gorjanca (ob 13. uri), 68-letnega upokojenca Cirila Bučarja (ob 15. uri) in 85-letnega upokojenca Simona Korena (ob 16. uri). RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 14. uri pospremili na zadnjo pot 79-letno upokojenko Antonijo Vrečar. (Š. M.) Odgovor na javno vprašanje »osamosvojiteljema« Gospod Branko Grims glavni tajnik SDSS. je zelo nadležna oseba. Če se že ne zaletava v ZLSD in člane njenega vodstva, pri čemer meni in dr. Cirilu Ribičiču namenja posebno pozornost, pa zastavlja javna vprašanja, kot da bi imel pred seboj šolarčke, ki bi jih lahko vprašal vse, kar mu pade na pamet. Pri tem zelo rad žali. Tako si npr. to pot ob najinih imenih izmisli označbo osamosvo-jitelja in jo da v narekovaje. Če so mu že tako všeč, najjih raje postavi ob svoje ime ali pa ob svojo etiko javne besede! Kljub temu mu odgovarjam, da ne bo videti, kot da sem ob njegovih vprašanjih ostal brez ustreznega stališča. Odgovarjam mu le jaz. saj si je možnost kakršnegakoli dialoga z dr. Cirilom Ribičičem zapravil sam, ker ga je v polemiki grobo žalil in necivilizirano ščuval na lastnega očeta. V Združeni listi se zavzemamo za pravno državo, v kateri bodo o pravicah ljudi, njihovi odgovornosti in morebitni krivdi odločali za to pristojni organi. To seveda pomeni, da nasprotujemo ja vnemu linču ljudi v časopisih, ne da bi jim bile zagotovljene njihove pravice, npr. pravica do obrambe. To velja tudi za bivšega poslanca sloven- ske skupščine in generala JLA g. Aksentijeviča, ki je bil v prejšnji sestavi slovenske skupščine delegat zaposlenih v JLA. Ko se je ta umaknila iz Slovenije, mu je skupščina mandat vzela. Takrat in kasneje sije izbral pot, ki ga je skupaj z vrhom JLA vodila iz poraza v poraz, osebno pa prek hrvaškega zapora v srbsko osamo in pozabo. Njegove politične odločitve v celoti odklanjam in so vsebinsko povsem nasprotne mojim. Če bo moral kdaj kje zanje odgovarjati, je to povsem njegov problem. Če kdo smatra, da je g. Aksen-tijevič storil kako kaznivo dejanje po slovenskem pravu, naj ga ovadi pristojnemu javnemu tožilcu. Nihče, razen sodišča, nima pravice brez korektnega pravnega postopka presojati o njegovi krivdi. Tudi generali so ljudje in imajo svojo zasebnost, svoje družine, bolne svojce in navsezadnje tudi človekove pračice, če so ali pa če niso slovenski državljani. Zato o odgovornosti g. Aksentijeviča za agresijo na Slovenijo in o tem, ali je bilo primerno, da je dobil vstopni vizum v Slovenijo, ne bom presojal. O tem naj odločajo pristojni organi. Jaz to zagotovo nisem. Če je o tem odločalo veleposlaništvo RS v Makedoniji (mimogrede veleposlanica Puharjeva zastopa tam interese države Slovenije in ne ZLSD), potem verjamem, da je to storilo na podlagi zakonskih predpisov in po posvetu s pristojnimi organi v Sloveniji. Enako kot za g. Aksentijeviča velja tudi za vse druge. Ni možno kar tako napisati, da naj se v Slovenijo ne bi vračali tisti, ki so aktivno sodelovah v agresiji nanjo, in prepustiti presojanje o tem, kdo to so, posameznikom. Vse prehitro bi se zgodilo, da bi o tem presojali tisti, ki so politično preveč zagreti in zato premalo objektivni. Tudi tu mora veljati, kar sem že zapisal: o vsakem vračanju, na obisk ali za stalno, je treba presojati na osnovi zakonitih predpisov in v zakonskem postopku. In še sklepna pripomba: lepo bi bilo, da bi se g. Grims odvadil govoriti in pisati vimenu javnosti. Za to pač nima nobenih pooblastil. JANEZ KOCIJANČIČ, Levstikova 15, Ljubljana Oblast krši človekove pravice malih ljudi V Sloveniji je nemudoma treba napraviti red, notranje in zunanje očiščenje. Vedno večje trgovin, gostiln, lokalov, po drugi strani pa vse več ljudi životari in nima kaj jesti. Vrstijo se afere v igralništvu, v politiki, v gospodarstvu, po občinah. Kriminal visokega ranga, nemoralnost brez primere. Vedno več je divjega lastninjenja, goljufij, korupcije, prevar. Zabredli smo v balkansko blato samopašnosti in oblasti, lopovščine in denarja. Sodišče pa spi. Če mah- lopov na primer ukrade sosedu kuro, ga takoj zapro, velike ribe, ki so tisočkrat nevarnejše, pa še naprej uživajo na svobodi. Oblast pa ne ukrene nič. Zame je pomemben sleherni posameznik, ne pa ekonomski interes, uspeh in denar. Naj da oblast zastonj dobre knjige ubogim ljudem, da se bodo izobrazili, naj nasiti lačne po demokratičnih načelih in vesti, ne pa, da zaničuje malega človeka in še naprej kupuje v tujini orožje za domnevne sovražnike. Današnja slovenska oblast (je) grobo in nesramno krši(la) človekove pravice in dostojanstvo malega človeka. JANEZKRIŽAN, Selovec 58, Šentjanž pri Dravogradu Kaj je z nami? Ne glede na razmere in priliko, ob kateri jih je g. Peterle izgovoril, so njegove besede cinična resnica političnega vsakdanjika, češ »ni važno, kdo je sposoben, važno je, kdo ima večino glasov«! Koliko nas je stala »negativna selekcija«, vemo, koliko nas bo še, bomo videli... S cinizmom in aroganco obdani politiki se norčujete iz naroda. Zmagoslavno in brezobzirno, s pravili po vaši meri, hitite razgrabiti, kar se le da, preden bi drugim prepustili žezlo. Pri tem vam prenovljeni sindikat stoji ob strani. Zavirate sprejetje in izvajanje tistih zakonov, ki jih vaša račumca ne predvideva, saj bi se komu zamerili in bi zavezal mošnjo. S »strogo zaupno« žigosate dokumentacijo, ki vas obremenjuje, in obstojate tiste, ki vas pred naro- dom razkrinkavajo! To ni liberalna demokracija, to ni »niti levo niti desno, naprej« niti ni »zgodba o uspehu«! Kar se v Sloveniji dogaja, je mafijska džungla! Res ni važno, kdo je sposoben, samo da je naš! Ob vseh navedenih dejstvih zamerim predsedniku Kučanu, da kot »pater patriae«, predvsem pa kot pravnik ne dvigne svojega prsta in glasu, ko večkrat javnost opominja, da ima 63% slovenskih glasovna svoji strani. Med temi volivci je večina tistih, ki jih je treba zavarovati pred malverzanti in političnimi samovšečneži! Čeprav nismo predsedniška drža va,je to njegova prerogativa, razen... Za zgled naj mu bo pokojni italijanski predsednik Pertini, prepričan in pošten socialist, ki je odločno odklanjal vsak sporen kompromis V izgnanstvu se je loteval najskromnejših del, le da je ostal zvest svojim načelom in morali! Pa še nekaj. Praznujemo 50. obletnico zmage nad nacifašiz-mom. Ob tej priložnosti se ponižno in spoštljivo priklonim vsem tistim, ki so padli ali trpeli v tem boju, ideal prisoten tudi v družini, v kateri sem takrat odraščala in marsikaj doživela. Štejemo se k državam zmagovalkam. Po Evropi so se partizani in ilegalci pridružili temu boju, da ob zaveznikih premagajo totalitarizem nacifašistič-nega okupatorja, za vzpostavitev demokracije. Kaj je pri nas pomenila zmaga ? Demokracije resda ne, kominter-novsko realnost pa! Čakali smo pol stoletja! Primerjamo sebe, zmagovalce, s takratnimi pora- ženci in ugotovimo, da so zmagovalci oni, takratni zmagovalci pa nas z diplomatskim nasmeškom obravnavajo kot nadležni problem, ko vztrajno trkamo na njihova vrata! Ne bi nas tako obravnavali, ko bi bili gospodarsko trdni in bogati, kar bi ob svojem intelektualnem potencialu in drugačni politiki v preteklosti danes lahko bili! Pol stoletja smo v zamudi. Mnogi sposobni Slovenci so se, nezadovoljni ali celo preganjani, raztepli po svetu, tam uspeli in pognali korenine. In še jih bo odšlo... Slavnostne parade narodu ne dvigajo samozavesti. K temu pripomoreta moralno zdra va politika in bogato gospodarstvo. Oboje pa pri nas peša! Oficirji, zvesti krvoločni JLA, se vračajo... Kdo bo tokrat zmagovalec? Bodo nekega dne oni zmagoslavno paradno korakali? TATJANA MARUŠIČ, Potna Drage 2, Solkan Okrnjena »Ruska misija« Drži prav vse kar je v zvezi s slabšo vidljivostjo dogajanja v globini odra na sceni gledališke predstave »Ruska misija« iz zadnjih treh vrst drugega balkona napisal gospod Borut Bratanič. Toda tu ni pomoči! Tako ni le v Cankarjevem domu, ampak povsod po svetu, v vseh velikih gledaliških dvoranah. Pravzaprav je še mnogo huje, saj imajo številne velike dvorane tudi tretjim četrti balkon (uper cercle), od koder se v globino odra vidi še bistveno slabše, kot je opisal priza -deti obiskovalec predstave Ruska misija. V tej predstavi so bili obiskovalci zadnjih vrst drugega balkona nekoliko prikrajšani samo pri tistih prizorih, ki so vključevali vstopanje na oder iz »stropa«, torej s pomočjo vlakov, kot pravimo v odrskem žargonu (tisto, česar gospod Borut Bratanič s svojega sedeža m' videl dobro, pa ni bila prikazen, temveč smučarski skakalec, ki je »letel« tik pod »stropom« odra). Vse uprave dvoran, kjer je z višjih balkonov vidljivost v globini odra nekoliko slabša, rešujejo to težavo -glede na sedeže z odlično vidljivostjo-znižjimi cenami vstopnic. Takšno, v svetu odrskih oz. scenskih umetnosti sprejeto načelo spoštujemo dosledno tudi v Gallusovi dvorani. Ko so na programu gledališke predstave z režijo, ki uporablja tudi skrajno globino odra, rešitev tli v zapiranju drugega balkona, kot predlaga gospod Borut Bratanič. Zakaj bi štiristotim obiskovalcem onemogočili obisk predstave, če jo za nižjo ceno želijo videti, čeprav rahlo okrnjeno? Čedalje več je celo obiskovalcev, ki želijo sedeže v levem kotu balkona, od koder se vidi komajda 30 odstotkov odra. Če je dvorana razprodana, jih na bistveno slabšo vidljivost posebej opozorimo, pa mnogi vseeno kupijo te izjemno poceni sedeže. Gospodu Borutu Brataniču se za njegovo opozorilo, čeprav z našim odgovorom ne bo zadovoljen, prav lepo zahvaljujemo. To je bila še ena priložnost, da smo v javnosti izmenjali poglede o nekem problemu, ki ga ne le naši, tem več obiskovalci velikih gledaliških dvoran po vsem svetu doživljajo kot neprijetnost. BREDA PEČOVNIK, vodja blagajne CD, Prešernova 10, Ljubljana Zakaj Jožef Školč molči? V imenu neformalnega odbora proti razprodaji Slovenije in v imenu NSZS sem predsednika DZ 23. 3. obvestil, da je bilo zbranih 1100 podpisov državljanov za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembi 68. člena ustave RS. Zaprosil sem za pojasnilo, kako, kdaj in kam lahko dostavimo te podpise, da bo v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi naložil Ministrstvu za notranje zadeve RS zbiranje 30.000 podpisov - overjenih -v 60. dneh pri upravnih organih. Kot je znano, je potrebnih le 200 podpisov pod utemeljeno pobudo, ki smo jo jasno utemeljili tako: »Bojimo se, da bo vladajoča koalicija spremenila ustavo v državnem zboru z dvetretjinsko koalicijsko večino, ne da bi povprašala ljudi, in zato menimo, da bi bilo treba razpisati referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da se spremeni 68. člen ustave tako, da bodo tujci lahko kupovali nepremičnine?« Ali bo sedaj DZ molčal, kot je v primeru referenduma o državljanstvu, pa čeprav se politiki iz LDS radi sklicujejo na javno mnenje, ki pa je v tem primeru, tako kot podpisniki, proti razprodaji? Pozivam avtoriteto, kot je partizanski poveljnik Lado Ambroži-č-Novljan, naj povzdigne svoj glas proti temu. kot ga je v podporo našim zahtevam proti spremembi ustave. MATJAŽ GERLANC. Tomšičeva 17. Velenje Dogodki enega dneva Dne 24.3.1995je bilo v Delu v Pismih bralcev napisanih kup obtožb in obrnjenih besed na račun ministra Kacina v zvezi z proslavo osvoboditve Slovenije izpod okupatorja. Tistega dne se je minister Kacin hudo ponesrečil. Ni naključje, da je bil poleg tudi piskerček z obtožbami. Istega dne zvečer ob 19.30 je televizijska napovedovalka pri poročilih povedala vladni scenarij za proslavo - nič vznemirljivega, samo spoštljiv spomin obletnice osvoboditve. Do dna duše se sramujmo, da smo proslavo spolitizirali v kost za glodanje, hrustanje in obiranje. To, dragi Slovenci, nam ni v ponos Zlasti smo prizadeti mi, ki smo bili osvobojeni v izgnanstvu, izseljeniških in koncentracijskih taboriščih. Tega srečnega dne ni moč nikoli pozabiti, pa če proslava bo ali ne. ROZKA LAVRINC, Pot na Poljane 4a, Kamnik DELO DELO PELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Predstavniki Ameriško-židovskega odbora pri Drnovšku Ul TBUANA. 28. marca (STA) - Premier dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predsta vnike Ameriško-židovskega odbora in sklada Friedricha Neumanna, ki sta jih vodila direktor evropskega oddelka odbora, rabin Andrevv Baker, in direktor regionalne pisarne za Srednjo, Južno in Vzhodno Evropo sklada Jiirgen Wickert. Med drugim sta mu pojasnila bistvo prizadevanja za uveljavitev pluralizma in strpnosti v Evropi. Dr. Drnovšek je dejal, da v Sloveniji namenjamo veliko pozornosti varstvu človekovih pravic, pluralizmu in pra vni drža vi in da si želimo izmenja ve izkušenj na tem področju. Sobesednike je seznanil tudi z gospodarskimi in političnimi razmerami pri nas. z našim približevanjem Evropski uniji in s slovensko-italijanskimi odnosi. (Foto: Blaž Samec) ZAKT TUČNE VOJAŠKE OPERACIJE V ČEČENIJI Gudermes že blokiran, padec mesta neizbežen Ruska vojska namerava v naslednjih dneh osvojiti drugo največje čečensko mesto - Le rahlo nezadovoljstvo delegacije OVSE po obisku v Groznem četrtek zavzeli OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 28. marca - Potem ko so prejšnji najpomembnejših strateških točk v Čečeniji — mesto Argun, je ruska vojska danes dokončala blokado drugega največjega čečenskega mesta Gudermesa, in sicer s severne in južne strani. V nekaj naslednjih dneh, kot poroča poveljstvo vojske, bo mesto v popolnem obroču: po argunskem scenarija bodo od popolne blokade mesta do njegovega padca minili največ trije dnevi. Medtem se je iz Groznega vrnila v Moskvo delegacija OVSE pod vodstvom madžarskega diplomata Istvana Gyarmatija, Id je izrazil le rahlo nezadovoljstvo z zaključnimi operacijami ruske vojske v Čečeniji. Mesto Gudermes, kamor se je zdaj strnila ruska vojska, je torej obkoljeno z vrha (od kavka-ške avtoceste) in od spodaj (s čečenskega gorovja); branilci mesta so vse svoje moči usmerili v obrambo pred blokado z zahoda, od koder prodira največ vojakov (iz smeri Groznega in Ar-guna). Če bo Gudermes padel, bo edina omembe vredna točka, ki bo ostala v čečenskih rokah, vas Šali, za katero se bodo bojevali v zadnji ofenzivi. Poveljniki ruske vojske so zagotavljali, da bodo vse čečenske vasi osvobodili izpod nadzora bojevnikov Duda-jeva najkasneje do konca aprila, takšen ukaz pa je prišel tudi iz Kremlja. Delegacija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pod vodstvom Istvana Gyarmatija se je včeraj vrnila z nove poti po Čečeniji in njenem glavnem mestu.Tokrat je bil madžarski diplomat bolj strog kot prejšnjič, vendar še vedno zelo Thaler sprejel vodjo misije UNHCR v Ljubljani LJUBLJANA, 28. marca - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je danes sprejel vodjo misije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Ljubljani Cengiza Aktarja. Pogovarjala sta se o skrbi za begunce in o urejanju odnosov med misijo UNHCR in našo državo. (C. R.) Konferenca Interparlamentame unije v Madridu MADRID. 28. marca (STA) - V Madridu poteka 93. konferenca Interparlamentame unije, ki seje udeležuje tudi delegacija državnega zbora RS pod vodstvom podpredsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Boruta Pahorja, spremljata pa ga Matjan Šetinc in Polonca Dobrajc. Konference IPU v Madridu se udeležuje vrsta uglednih parlamentarcev iz vsega sveta, zato bo slovenska delegacija konferenco izkoristila tudi za vrsto dvostranskih srečanj. Tako se bo slovenska delegacija v španskem parlamentu jutri uradno sestala z delegacijo zunanjepolitičnega odbora španskega predstavniškega doma. Tujci bežijo iz Budžumbure BUDŽUMBURA. 28. marca (AFP) - Burundsko prestolnico je zapustilo približno 200 tujcev, saj se etnični spopadi med Hutuji in Tutsiji zaostrujejo, samo danes pa naj bi bilo ubitih že 500 ljudi. V Budžumburi je po nekaterih poročilih danes popoldne dokaj mimo. Francoski minister za sodelovanje Bernard Debre se je danes sestal s predsednikom Silvestrom Ntibantunganjo, Hutujem, in ministrskim predsednikom Antoinom Nduvajo, Tutsijem. Po pogovorih je novinarjem pojasnil, da se predsednik zavzema za tuje posredovanje, saj burundska vlada ne more več sama nadzirati položaja, premier pa se s tem ne strinja. Vojska je namreč v rokah Tutsijev. Finski parlament ima novega predsednika HELSINKI. 28. marca (AFP) - Vodja finske social-demokratske stranke Paavo Lipponen je danes postal predsednik novoizvoljenega finskega parlamenta. Za Lipponena se je odločilo kar 186 od 196 prisotnih poslancev, ki so jih izvolili na volitvah 19. marca letos. Social-demokratska stranka, ki je bila v opoziciji od leta 1991, je dobila 63 sedežev in tako zmagala na volitvah, zato pričakujejo, da bo predsednik Martti Ahtisaari predsednika social-demokratov zadolžil, naj začne pogajanja o sestavi vladne koalicije. Letalo po pomoti izstrelilo rakete MOSKVA, 28. marca (Reuter) - Rusko bojno letalo Su 25 je včeraj v vojaškem oporišču v Krasnodaru na jugu Rusije po nesreči izstrelilo šest raket. Predstavnik ruskih enot je danes pojasnil, da so v samem oporišču eksplodirale štiri rakete, dve pa v počitniškem naselju v bližini oporišča. Do nesreče naj bi po njegovi izjavi prišlo med pripravo letal za polet, vendar se še ne ve, ali naj bi bila to vaja za napad na Čečenijo. Žrtev ni bilo. nastala pa je manjša gmotna škoda. Španija uvedla vizume za kanadske državljane MADRID.28. marca (STA) - S1. aprilom bodo kanadski državljani za potovanje v Španijo potrebovali vizum. Oblasti so se je za uvedbo vizumov odločile zaradi nedavnega zajetja španske ribiške ladje v mednarodnih vodah vzdolž kanadske obale. Kulturni minister Pelhan bo odpotoval v Makedonijo LJUBLJANA. 28. marca (STA) - Slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan se bo od četrtka do nedelje mudil na uradnem obisku v Makedoniji, kjer se bo udeležil otvoritve Dnevov slovenske kulture v Bitoli, z makedonskim ministrom za kulturo Ešrefom Aliujem pa bo podpisal program o kulturnem sodelovanju med državama. V Makedoniji bosta direktorja nacionalnih arhivov podpisala sporazum o sodelovanju med Arhivom Republike Makedonije in Arhivom Republike Slovenije. V okviru Dnevov sovenske kulture v Bitoli bodo pripravili razstavo del slikarja Klavdija Tutte in koncert ansambla Trio Lorenz. Organizator prireditve je Goriški muzej iz Nove Gorice, so danes sporočili z ministrstva za kulturo. Poročilo Hidrometeorološkega zavoda o onesnaženosti zraka v Sloveniji Izmerjene koncentracije S02 v gg/m3 (v mikrogramih na kub. meter zraka) včeraj, 28.3. povprečna 6.00-7.00 27.3. 24-urna 27.3. mak sim. urna Lj. Figovec 22 n 20 Lj. Bežigrad 11 10 16 Maribor 31 28 69 Celje 8 42 132 Trbovlje 13 40 65 Zagorje 11 16 32 Hrastnik 4 39 83 Šoštanj 5 103 481 Topolšica 9 13 28 Veliki Vrb 4 7 14 Zavodnje 0 7 52 Velenje 1 2 5 Graška Gora - 63 338 Kovk 1 48 247 Dobovec 0 3 12 Kum 2 0 6 Ravenska vas - - - Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov na kubični meter Kritična imisijska vrednost: 700 mikrogramov na kubični meter Snežne razmere na slovenskih smučiščih Snežne razmere na slovenskih smučiščih 28. marca, ob 8.30: Mariborsko Pohorje: do 20 cm novega snega do 70 cm podlage. Rogla: 20 cm novega snega na 150 do 190 cm podlage. Kope: 20 cm novega snega na 100 cm podlage. Golte:10 cm novega snega na 100 cm podlage. Krvavec: 10 cm novega snega na 180 cm podlage. Vogel: 30 cm novega snega na 325 cm podlage. Kranjska Gora: 15 cm novega snega na do 80 cm podlage. Velika planina: 20 cm novega snega na 50 do 100 cm podlage. Soriška planina: 150 cm snega. Kanin: 15 cm novega snega na 340 cm podlage. Cerkno: 20 cm novega snega na 120 cm podlage. Rakitna: 30 cm snega. Zaradi močnega vetra naprave na Veliki planini, Krvavcu in Kaninu danes ne obratujejo. Tekaške proge so urejene na Rogli in Soriški planini. Na Mariborskem Pohorju tekaške proge še urejajo. Ceste do smučišč Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope so prevozne samo z zimsko opremo. Smučarski avtobusi vozijo na Mariborsko Pohorje, Roglo in do pod Vogla. Mini hiperinflacija v Srbiji Velik skok marke na črnem trgu - Naval na trgovine iz strahu pred devalvacijo - Policija lovi prekupčevalce - Uvajanje tržnega gospodarstva? OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. marca - Državljani, hranite denar, je sinoči pred kamerami državne televizije izjavil srbski finančni minister, ki je hotel zmanjšati paniko zaradi naglega zvišanja vrednosti nemške marke na črnem trgu. Včerajšnji dan je spominjal na zadnje dni leta 1993, ko je njena vrednost naraščala iz ure v uro. Pozno zvečer so sporočili, da še popoldne 2,5 dinarja vredna marka stane 5 dinaijev. Številni vznemirjeni lastniki Š6 dr. Avramovič imenoval »albani zaprli trgovine, kar po zakonu lahko storijo. Vsi, ki so imeli malo več denaija ali čekov, so pohiteli v trgovine s pohištvom, kjer so pokupili preproge, omare in vse dražje blago. Paniko so še povečale govorice, da je dr. Drago-slav Avramovič, tvorec srbskega »gospodarskega čudeža«, odstopil s položaja guvernerja centralne banke in odpotoval iz države. V sinočnjem TV-dnevniku pa je »su-perdedek« zatrdil ljudem, naj se ne vznemirjajo, da je živ in zdrav, da narodna banka ne tiska novega denarja in da bo sam preprečil vsako goljufijo. Kot trdi srbska • Najhujši Avramovičev nasprotnik, magister ekonomije Mladan Dinkič, avtor knjige Ekonomija destrukcije, je pozval predstavnike oblasti, naj dokažejo ljudem, da si je gospodarstvo res opomoglo. Predlaga jim, naj svoje devizne prihranke vložijo v banke in jih dolgoročno vežejo. Po njegovem je oblast doslej lagala in še vedno laže, ko pravi, da je vse v redu. vlada, devalvacije ne bo, čeprav zadnje dni veliko govorijo o njej. Mladan Dinkič, veliki Avramovičev nasprotnik, pa je v današnji Naši borbi zatrdil, da je hitro rast cen zrežirala oblast, saj bi tako opravičila devalvacijo. Meni, da so državljani zdaj žrtve »mini hiperinflacije«. Gre za načrt, po katerem bo tečaj marke skokovito naraščal, država pa bo dobila dinarje od tistih, kijih še imajo. Nato bodo oblasti devalvirale domačo valuto na razmeroma nizki stopnji. Nato se bodo v bankah pojavili tisti dinarji, ki so trenutno na črnem trgu, državljani pa bodo morali svoje marke prodati po tečaju, ki je višji od sedanjega uradnega. Vse to se dogaja že nekaj dni pred 1. aprilom. Za takrat so namreč oblasti napovedale novo gospodarsko politiko, ki bo bolj liberalna od sedanje. Govori se na primer o odmrznitvi plač, znižanju visokih davkov na uvoz blaga in uvajanju tržnega gospodarstva, kar je v teh razmerah zaradi blokade popolna iluzija. Oblast vztrajno skriva pred javnostjo skrb zbujajoče podatke o padcu proizvodnje in dramatičnem pomanjkanju deviz v državni blagajni, kljub temu pa ta dejstva vedno bolj bodejo v oči. V zalogi imajo tudi drugo pot za odpravljanje katastrofalnega gospodarskega položaja, ki ga je zacija«, kar pomeni popoln nadzor države nad gospodarstvom. Oblasti si zatiskajo oči pred dejstvom, da je na črnem denarnem trgu nenadoma izredno veliko dinarjev. Celo Avramovič je pred kratkim zatrdil, da obstajajo močni denarni krogi, ki imajo tudi politično moč, ta pa jim omogoča upravljanje črnega deviznega trga. Po Beogradu krožijo govorice, da so iz Karadžičeve Bosne te dni pripeljali dinarje na tovornjakih, vendar so se ustavili v Črni gori. V tamkajšnjih turističnih krajih pa so natisnili cenike v devizah. Policija je sinoči in danes zjutraj pripravila racije na glavnih prekup-čevalskih točkah in menda se je znašlo v zaporu kar 400 večjih preprodajalcev, ki so jim zaplenili na milijone mark in dinarjev. Vsi današnji državni časopisi pišejo, da je marka »podivjala le psihološko«, kljub temu pa bankirji zahtevajo preiskavo, kdo je spustil denar v obtok, saj gre za zelo nevaren udarec programu obnove narodnega gospodarstva. Kot vse kaže, so si prevaranti samo sposodili obrazec od očeta gospodarske obnove, sedanjega guvernerja centralne banke, ki že dalj časa prepričuje javnost, da je srbsko gospodarstvo trdno, pri • V Srbiji danes praznujejo dan državnosti kot spomin na 28. marec 1989, ko so sprejeli dopolnilo k republiški ustavi, s katerim so odpravili »avtonomna območja«. Kot pišejo današnji časopisi, so tako popravili krivično ustavo iz leta 1974, s katero je bila Srbija razdeljena na tri države - ožjo Srbijo, Vojvodino in Kosovo. tem pa uporablja psihološke metode. TUdi če bo ta norost, ki jo je povzročil veliki skok nemške valute minila brez hujših posledic, prebivalstvo vendarle čakajo nove preizkušnje, nemara celo prave katastrofe. Zato spet kopičijo zaloge najbolj potrebnih živil. SLOBODAN DUKIČ blag. Po njegovem se »proces političnega reševanja krize še ni začel in se najbrž v bližnji prihodnosti tudi ne bo«. To samo še potrjuje trditve (predvidoma vnaprej sporočene vsem mednarodnim pogajalcem), da bo vojska osvobodila Čečenijo do konca aprila. Po drugi strani pa madžarski diplomat napoveduje, da tudi popolna vojaška zmaga (če odštejemo južne gorate predele republike) ne more zagotoviti normalizacije položaja brez političnih pogajanj z opozicijo Dudajeva. Vodja delegacije OVSE potrjuje, da je ruska vlada že vzpostavila svojo marionetno oblast po vsod, kjer je osvobodila območja, vendar o njenem delovanju menijo, da ni posebej zadovoljivo, saj celo človekoljubna pomoč ne prihaja do beguncev in drugih ogroženih ljudi. Glede mirovnega načrta ruskega premiera Čemomir-dina za politično rešitev krize pa menijo, daje »ustrezen korak naprej«, le da Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi očitno ne razume specifične razlike v nekaterih ruskih pojmih, kajti tudi načrt Čemomirdina predvideva predhodno popolno razorožitev čečenske vojske (kar je danes potrdil poveljnik ruske vojske v Čečeniji general Kulikov), torej pogajanja po doseženi vojaški zmagi, ne pa pred njo. Istvan Gy-armati je še povedal, d a namerava OVSE v Groznem odpreti stalno misijo že v sredini aprila, pri čemer je treba še uskladiti njene pristojnosti (»prag dovoljenega«) z rusko vlado. DARIJAN KOŠIR V Ze 36 žrtev eksplozije ANKARA, 28. marca (Reuter) -Število žrtev eksplozije v turškem rudniku se je danes povzpelo na 36, enega rudaija pa še pogrešajo. Po nedeljski eksploziji plina metana so do danes našli že 21 trupel. Bo Romunija vrnila cerkveno lastnino? VATIKAN, 28. marca (AFP) - Papež Janez Pavel II. se je danes sestal z romunskim predsednikom Ionom Iliescujem. Pogovarjala sta se o vrnitvi lastnine katoliške cerkve, ki so jo po drugi svetovni vojni zasegle romunske komunistične oblasti. To je že tretji Iliescujev uradni obisk v Vatikanu, papeža pa je povabil tudi v Romunijo, vendar datum obiska še ni dogovorjen. Italijanska »dimna vojna« Sodišče meni, da je javen vsak zaprt prostor, v katerem se zadržuje javnost, torej se tam ne bo smelo kaditi - Poziv kadilcem k državljanski nepokorščini OD NAŠEGA DOPISNIKA bo šla kadilsko vojno, kajti upravno RIM, 28. marca - Italija se sodišče za deželo Lacij je razsodilo, kaj je javni prostor, kjer je po zakonu iz leta 1975 prepovedano kaditi. Po novem je vsak zaprt prostor javen, če se v njem zadržuje javnost, kar se morda bedasto sliši, vendar pomeni, da se odslej ne bo smelo kaditi niti v gostilnah, bifejih in podobnih prostorih, ki morda sploh niso bili zgrajeni za javne namene. Odločitev sodišča velja za vso državo, ministrstvo za zdravstvo ima na voljo 30 dni, da izda praktična navodila, »dimna vojna« pa se je že začela. Doslej se je zakon iz leta 1975 izvajal v t. i. klasičnih javnih prostorih, na primer kinih, gledališčih, šolah, bolnišnicah, ambulantah. Zdaj bo prepovedano kaditi v gostinskih lokalih, v čakalnicah, na letališčih. Tako se je sodišče odočilo, potem ko sta se dve naravovarstveni organizaciji oziroma gibanji obrnili nanj s prizivom, češ da pojem javnega prostora ni dobro opredeljen. Kazni niso predvidene in pravzaprav bo edinole lastnik ali upravnik javnega prostora lahko kolikor toliko učinkovito ukrepal zoper kadilce oziroma ljudi, ki bodo kadili. V težave se utegne zaplesti lastnik lokala, ki ne bi hotel opozoriti kadilca, naj ne kadi, če bi to zahteval nekadilec. Odločitev sta takoj napadla Združenje trafikantov Italije (v državi je 240.000 prodajaln cigaret in drugih tobačnih izdelkov) in Zveza kadilcev. Vprašanje je, koliko kadilcev se je pripravljeno aktivno bojevati za svoje pravice, znano je le, da jih je v Italiji nekaj nad 13 milijonov. Napadalcem na sodišče so se pridružili nekateri politiki, predvsem povsod pričujoči Marco Pannella. Ta je sicer hud kadilec, vendar mu gre tokrat za princip, kar je znan izgovor iz vseh prepirov in sporov. Pannella se upira politiki prohibicionizma, po njegovem je kajenje kratko in malo bolezen, oblast ne sme tako kruto ravnati v pojavih, ki so zelo razširjeni itd. Zato poziva kadilce in nekadilce(?) k državljanski ne- Zatrti upor v skopskem zaporu Makedonska policija je v peturni akciji ukrotila približno petsto »stavkajočih« zapornikov, ki so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni OD NAŠEGA DOPISNIKA SKOPJE, 28. marca - Močne enote makedonskega notranjega ministrstva so s silovito akcijo in z uporabo »vseh dovoljenih sredstev« zatrle upor v skopskem zaporu Idrizovo.TWijal je nekaj dni, v njem pa je sodelovalo približno 500 zapornikov. Ti so zahtevali zmanjšanje zaporne kazni oziroma popolno oprostitev za tiste, ki so jim jo izrekli v nekdanji Jugoslaviji. Ker je zapor dobro varovan, zaporniki niso mogli pobegniti, zato so svoj gnev kazali precej nenavadno in originalno. Uspelo jim je najti izhod na streho zaporniške zgradbe, kjer so razobesili transparente z zahtevami in poudaijali, da »ne gre za upor, ampak stavko«, vendar oblast trdi, da gre za pravi upor. Identificirali so deset pobudnikov, za katere trdijo, da so »zelo agresivni in vplivajo na druge zapornike«. Pobudniki stavke so obsojenci na 20-letno zaporno kazen, med drugimi plačani morilec direktorja ohridske pošte in njegove žene, naročniki tega umora, morilec nekdanjega jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Delibašiča (umorili so ga v baru pred šestimi leti) in drugi kriminalci, ki so se odločili, da bodo prestali kazen v matični republiki. Makedonska javnost je dogodek spremljala predvsem zaradi načina, kako se je vse začelo in končalo. Nekatere politične stranke so namreč podprle upornike, saj so menile, da so zelo sumljivo izpustili nekega zapornika, ki je bil obsojen na zelo visoko kazen. Oblast je pojasnila, češ da je prišlo med sojenjem do nepravilnosti, zato so se odločili, da se lahko med obnovo postopka brani na svobodi. Nekateri menijo, da gre za »odločitev na visokih položajih«. Drugi zaporniki so zahtevali enake pogoje (obnovo postopka in obrambo na svobodi), kar je privedlo do začetka neredov. Policija je zatrla upor precej nenavadno. Po koncu ultimata, ki ga je dal zapornikom pravosodni minister Vlade Popovski, so k zaporu napotili helikopter, pet vozil (tri oborožena in dve gasilski) in močan odred specialistov. »Napad« je trajal približno pet ur, vodili pa so ga najvišji policijski uradniki z novim poveljnikom policije Stanojem Dogevom. Uporniki so se zaprli v nekaj prostorov, nekateri pa so ostali na strehi. Na pozive prek megafona, naj končajo upor, so se odzvali z množičnimi vzkliki Ne slišimo, Hočemo resnico, Hočemo enake pogoje in s pesmijo Uidi mi smo otroci matere zemlje. Nato je policija začela uresničevati svoj načrt: helikopter se je spustil malo nad streho, uporabili so curke vode, specialisti pa so začeli loviti upornike. Veliko je bilo ranjenih, čeprav jih je po uradnem poročilu samo pet zahtevalo medicinsko pomoč. Zanimivo je še, da so spremljale akcijo ne le televizijske kamere, ampak tudi člani diplomatskih predstavništev, ker prestaja kazen v tem zaporu 82 tujcev, med njimi 19 bolgarskih in 17 albanskih državljanov. Večina jih je sodelovala v uporu, nekateri so bili celo glavni pobudniki. BRANKO JOKIČ pokorščini. Oblasti v Italiji morajo kazensko ukrepati, kadar se krši zakon - policaj bo torej moral aretirati kadilca, četudi ga ne bo nihče prijavil. Minister za zdravstvo Elio Guzzanti v zadregi molči, češ da mora uradno dobiti razsodbo, predvsem pa se že vnaprej ve, da bo zelo težko ukrepati, ker se časi hitro spreminjajo. Nasprotniki zakona porogljivo sprašujejo, ali bo prepoved kajenja veljala tudi za tiste javne prostore, ki so jih s svojim denarjem odprli kadilci samo zase, ali bo zakon veljal v lokalih z dobrimi prezračevalnimi napravami ipd. Zmaga nekadilcev in nasprotnikov aktivnega in pasivnega kajenja je zelo negotova, saj niti upravno sodišče za Lacij ni moglo najti pravne razlage, s katero bi delovno mesto razglasilo za javni prostor. O tem, ali se v službi sme kaditi ali ne, še naprej odloča samo delodajalec. Zakoni so včasih čudni in potemtakem ni nič nenavadnega, če se zdaj spotikajo celo ob ustavo. Po 3. členu italijanske ustave so vsi državljani enaki in enakopravni, torej so kadilci in nekadilci tako rekoč eno in isto. Po 32. členu je državi naloženo, da mora skrbeti za zdravje državljanov, in od 12. februarja velja zakon, po katerem mora delodajalec zagotoviti zaposlenim »zdrav zrak«. Čar prava in zakonov je res v interpretaciji. Na srečo Rim ni New York: tam bo od 10. aprila letos prepovedano kaditi na vseh javnih mestih, celo na športnih prireditvah na prostem... STANE IVANC Voda v Alžiriji je večkrat okužena TUNIS, 28. marca (Reuter) -Oblasti so danes zaprle glavni vodni rezervoar v alžirski prestolnici, saj je voda okužena. Ministrstvo za zdravstvo je pojasnilo le, da je v vodi, s katero oskrbujejo Alžir in okolico, ogljikovodik, ne ve pa se, ah gre za nafto ali plin. Policija je že začela obsežno preiskavo, vendar menijo, da gre le za nesrečo. Ker pa je v zadnjem času pitna voda velikokrat okužena, oblasti ne izključujejo možnosti, da se za vsem skriva dobro načrtovana akcija. Na začetku meseca se je okužilo vsaj 123 prebivalcev Tipaze,ki so uporabljali s pesticidi okuženo vodo. Tamkajšnje oblasti trdijo, da je so bile strupene snovi v vodi namenoma. r ISKRICE----------- Bolj ko postajam star, manj verjamem, da starost prinaša modrost. HENRY LOUIS MENCKEN Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 29. marec 1995 DUNAJ zmerno oblačno 4 # jasno cSŠ delno jasno poloblaCno cOD oblačno liji I BUDIMPEŠTA zmerno oblačno 4 GRADEC zmerno oblačno 5 MUNCHEN snežna ploha -0