Št. 148 (16.493) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do "7 rtr>te ' ' 944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob u. -- ' , letih znižal za odstotek, in sicer od 30, 5 /°> . likor je znašal leta 1998, na 29, 5% leta 2001. ^ tem je treba upoštevati, da v znižanje niso druge olajšave, kot npr. za prvo stanovanje. RIM / OCENE IN ODMEVI PO ZAČETKU RAZPRAVE O ZAŠČITNEM ZAKONU NZ tudi tokrat s taktiko, ki jo je uporabilo pri okvirnem zakonu o jezikovnih skupnostih Zaščito manjšin je kot vodnjak sredi vasi, h kateremu lahko vsakdo svobodno pristopi RIM - ZaCetek obravnave zakonskega predloga za zaščito Slovencev so v poslanski komisiji za ustavna vprašanja v bistvu monopolizirali poslanci Nacionalnega zavezništva. Roberto Menia in somišljeniki vsekakor niso dosegli zastavljenega cilja: ohromiti parlamentarni postopek in s tem »de facto« pokopati Masellijev predlog. Koliko je bilo pri tem politične propagande in koliko drugih raCunic, bomo videli v naslednjih dneh. Poslanci Nacionalnega zavezništva "o podobno taktiko uporabljali pri obravnavi okvirne zaščite jezikovnih manjšin. V ospredje so tudi takrat poslali Menio z običajnimi motilnimi popravki, nato se je njihovo nasprotovanje med parlamentarnim postopkom umirilo, tudi zato, ker so nekateri poslanci Finijeve stranke iz Juga sami zelo blizu tamkajšnjim manjšinam. Tržaški poslanec je bil tokrat videti precej osamljen, zadeva Pa nas ne sme kdove kako razveseliti. Trst ima, podobno kot Bočen, za NZ velik pohticni, Čustveni in simbolni pomen, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati. Maratonski govor Menie je bil tipično propagandistični poseg, UglaSen na stare in nam dobro znane strune. Edina »koncesija«, o kateri je NZ pripravljeno razpravljati, je priznanje že ustaljenih pravic Slovencev Zellen sramota, da Slovenci čakajo zaščito že od 1.1948 RIM - Ljudska stranka Južne Tirolske (SVP) zahteva zaščito slovenske manjšine tudi v videmski pokrajini. Razprava in še zlasti stališča NZ so zelo razburili poslanza Zellerja, ki je vCeraj izdal poročilo za tisk, ki sta ga povzrli tudi avstrijske in slovenska tiskovna agencija. V njem Zeller, ki trenutno predseduje komisiji, poudarja, da je skrajni C as za pomoC slovenski manjšini v Italiji, ki na to Čaka že od leta 1948. Po njegovih besedah je sramotno, da predvidenih ukrepov za zaščito manjšin vse do danes niso uresničili. v štirih tržaških in v treh goriških občinah, kjer veljajo zaščitni predpisi iz Londonskega memoranduma. Toliko Menia, manj ostri so bili njegovi somišljeniki iz Furlanije in iz ostalih italijanskih dežel, kar pa ne predstavlja novosti. Daniele Franz, poslanec NZ iz Furlanije, je ugovarjal pravnomočni prisotnosti Slovencev na Videmskem, priznal pa je obstoj neke lokalne kulture, ki ni italijanska in tudi ne furlanska ah nemška. Citiral je senatorja in novega evroposlanca Mitjo Volčiča, ki je nekoč izjavil, da si pravice narodnih manjšin zamišlja kot vodnjak sre- di vasi, ki se ga lahko vsakdo prosto in svobodno poslužuje, in ne kot vodovod, ki se ga moraš hoCeš nočeš obvezno posluževati. To je v resnici smisel MaseUijevega predloga, mu je odvrnil poslanec Levih demokratov Antonio Di Bisceglie, saj tako zastavljena zaščita noče niko-mur ničesar vsiljevati. Predstavnik vladne stranke je tudi zavrnil stalno trditev poslancev NZ, da v komisiji in v parlamentu ni mirnega razpoloženja za trezno in resno soočanje o slovenskem vprašanju. Di Bisceglie je tudi zavrnil Franzo-ve trditve o Slovencih na Videmskem, ki so in ki danes kot danes ne uživajo nobenih narodnostnih pravic. V razpravi se je oglasil tudi tržaški poslanec Forza Italia Gualberto Nic-colini, ki je že dalj Časa v ostrem spora s tržaško stranko in posebno z njenim zelo vplivnim melonarskim krilom, ki ga vodi senator Giulio Cam-ber. Niccolini je povedal, da ne soglaša z vsebino in z naCeh Maselhje-vega zaščitnega predloga, a tudi, da ne nasprotuje »pravični zaščiti« Slovencev. Na Tržaškem so se spori iz preteklosti v marsičem umirili, nekatere boleCe rane pa še obstajajo in zato je treba biti po njegovem mnenju, pri obravnavi teh vprašanj zelo občutljivi in tudi skrajno previdni. Niccolini je prepričan, da je prav slovenska manjšina tista, ki stremi po oblikovanju ločenih dražb in pri tem navedel kot primer šole, »v kateri se italijanski in slovenski otroci ne smejo srečevati niti na hodnikih, kaj šele na družabnih prireditvah ali pa na božičnicah«. Govoril je tudi o položaju italijanske šole v Bazovici, »kjer mora edini uCenec kositi sam, kar zelo negativno vpliva na njegovo Čustveno počutje«. Takšna je bila torej razprava na sredini seji poslanske komisije za ustavne zadeve, ki je po imenovanju Antonia Maccanica za Ministra za reforme, še vedno brez predsednika. Za to mesto se je sam odkrito kandidiral Rocco Buttiglione, ki pa ga zlasti Levi demokrati ne marajo, ker se bojijo, da bo prej ali slej skočil na voz Silvia Berlusconija. Sandor Tence VALDOSTANSKI POSLANEC LUCIANO CAVERI Koalicija bi morala odločneje pritisniti RIM - Levosredinska koalicija bi morala odločneje pritisniti za pospešitev parlamentarnega postopka zakona za zaščito Slovencev. Tako razmišlja poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri, podpisnik enega od zaščitnih predlogov in zelo dober poznavalec problematike narodnih ter jezikovnih manjšin. Caveri se ni udeležil sredine seje komisije za ustavna vprašanja, ker je bil direktno soudeležen v istočasni debati o hudih težavah, ki jih dolini Aosti povzroča zaprtje tunela pod Mont Blancom. Caveri, ki pripada poslanski skupini jezikovnih manjšin (v njej so še zastopniki južnotirolske Ljudske stranke in Ladi-nec iz Tridentinske pokrajine), pravi, da je italijanski parlament na-splošno zelo malo ali nic občutljiv za narodne manjšine. Za to je kriva stara centralistična miselnost, zaradi katere še ni bila uzakonjena zaščita jezikovnih skupnosti, s katero se trenutno ukvarja senat. Glede našega zaščitnega zakona je poslanec Union Valdotaine precej pesimistično razpo- ložen, prihodnji dnevi bodo vsekakor odločilni, saj se o usodi Ma-sellijevega osnutka od-loCa v komisiji za ustavna vprašanja in »ne v političnih in mednarodnih forumih, kjer je slišati dosti lepih obljub in obvez«. Da bo usoda Masel-lijeva osnutka odvisna od nejasne situacije v komisiji in nasplošno v parlamentu je prepričan tudi južni Tirolec Karl Zeller, ki je vodil sredino sejo poslanske komisije. Zeller, ki je doma iz Merana, meni, da bi moral predsednik Luciano Violante Cimprej vključiti na dnevni red zbornice zaščito Slovencev, kar bi tudi formalno obvezovalo komisijo, da v 'predvidenem Časovnem roku odobri zakonski predlog. Poslanec Severne lige Pietro Fontanini nam je povedal, da ne nasprotuje tako zastavljenemu zaščitnemu zakonu, Čeprav pričakuje, da bo vladna večina sprejela nekaj njegovih popravkov. Slednji, kot nam je potrdil furlanski poslanec, ne spreminjajo bistva in tudi ne vsebine MaseUijevega zaščitnega predloga. S.T. MANJŠINE / ČLANEK V MILANSKEM GOSPODARSKEM DNEVNIKU NOVICE II Sole-24 Ore nekoliko izkrivljeno o finančni podpori Slovencem v FJK Članek med drugim dokaj površno primerja slovensko s furlanko manjšino , Milan -1 <» «» d l»;il< »>»»» am* 9» «**»» 1» ««» « te .-»»ji*; 5 sssssi v tfažano s^eelaže ! kmpsvsa podnaslov v manjših Črkah pojasnjuje, da toliko znašajo prispevki, ki jih je italijanska država namenila »ukrepom v podporo kulturnim in umetnostnim dejavnostim slovenske manjšine« v zadnjih 8 letih, kar seveda ni zanemarljiv podatek. Poleg tega pa je sporno tudi dejstvo, da članek vz- poreja to podporo s finančnimi prispevki, ki jih je deležna furlanska manjšina, pri Čemer izpostavlja nesorazmerje, ki naj bi obveljalo v škodo slednji. Maccaferrijeva namreč pojasnjuje, da medtem ko so Slovenci prejeli že omenjenih 63 milijard lir v zadnjih 8 letih na osnovi državnega zakona št. 19 iz leta 1991 in deželnega zakona št. 46 iz istega leta, dobivajo Furlani za svoje kulturne dejavnosti približno po 3 milijarde letno na osnovi deželnega zakona št. 15 iz leta 1996. In to kljub temu, da medtem ko Furlani predstavljajo večino prebivalstva v deželi, nihče ne ve, koliko je Slo- vencev, v kolikor ni popisov, ki bi to ugotavljali. Omenjeno nesorazmerje v javnih podporah po pisanju milanskega dnevnika neti spore. Maccaferrijeva pri tem navaja stališči podpredsednika deželnega sveta Mattea Bortuzza in senatorja Pie-tra Fontaninija (oba sta iz vrst SL), po mnenju katerih bi bilo treba to neenakopravno obravnavo odpraviti. Prinaša pa tudi izjavi podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, po katerem naj ne bi bilo bitvenega pomena, koliko je natanko pripadnikov slovenske manjšine, in deželnega odbornika Franca Franzuttija, po katerem naj bi bilo vprašljivo, do kakšne mere so pravzaprav Furlani narodnostna manjšina. Hrvaški posojilo za gradnjo avtoceste Bregana-Zagreb-Dubrovnik ZAGREB - Predstavniki hrvaške vlade in osmih bank iz sedmih držav so včeraj podpisali pogodbo o posojilu za izgradnjo avtocestne povezave med mejnim prehodom Bregano, Zagrebom in Dubrovnikom. Avtocesto bosta gradili ameriška družba Bechtel in Hrvaška uprava za ceste, skupna vrednost posojila pa znaša 303 milijone ameriških dolarjev. Posojilo je sestavljeno iz dveh delov, prvega v višini 75 milijonov dolarjev - zapadel bo v štirih letih - in drugega v vrednosti 228 milijonov dolarjev. Slednjega bo Hrvaška vraCala 14 let. Za posojilo je garancijo izdala ameriška finančna ustanova EXIM Bank. Hrvaški finančni minister Borislav Skegro je ob podpisu pogodbe povedal, da je celoten projekt izgradnje avtoceste vreden skoraj milijardo dolarjev, posojilo mednarodnih bank pa dokazuje zaupanje v svetlejšo prihodnost Hrvaške. (STA/Hina) FJK bo promovirala izvoz TRST - Včeraj sta deželni odbornik za industrijo Sergio Dressi in namestnik generalnega direktorja ministrstva za trgovino s tujino Cesare gar-zia podpisala dogovor o promociji izvoza iz dežele Firlanije - Julijske krajine. Kot je poudaril Dressi, bo dogovor omogočil skupne dejavnosti s pomočjo zavoda za zuannjo trgovino ICE, ki v svetu razpolaga s 108 uradi. Tako bodo jeseni v New Yorku predstavili enogastronomski sektor, v decembra pa bo v Tel Avivu razstava opreme in dizajna. O nadaljnih skupnih promocijskih posegih pa se bodo sproti dogovarjali. NOVICE LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA PRVAKOV DVEH OPOZICIJSKIH STRANK Kučan z Izetbegovičem o vlogi Slovenije LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je v telefonskem pogovoru člana predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegoviča seznanil z rezultati nedavnega obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika republike. Se posebej sta predsednika govorila o slovensko-ameriških pogledih na nadaljnje urejanje razmer na Kosovu in v ZRJ ter o slovenski vlogi pri usklajevanju dejavnosti mednarodne skupnosti v reševanju balkanske krize. (STA) Janša in Peterle koncentrično proti koaliciji in vladi No tapeti volilna zakonodaja, Clintonov obisk, dan državnosti in še kaj Kontrolorji poletov napovedujejo stavko LJUBLJANA - Ce gre verjeti besedam predsednika sindikata kontrolorjev leta Šimu Petroviču, bo danes ob petih zjutraj zamrl letalski promet v Sloveniji. Na današnjih pogajanjih namreč vladna pogajalska skupina in kontrolorji leta niso uspeh uskladiti stališč, kar pomeni, da bodo, kot vse kaže, kontrolorji leta jutri stavkali. Po Petrovičevih besedah so bila pogajanja na zahtevo vladne pogajalske skupine prekinjena. Slednja se namreč - tako Petrovič - ni bila pripravljena pogovarjati s sindikatom o ničemer, temeljne zahteve o kolektivni pogodbi pa so se dotaknili zgolj teoretično. "Kolektivna pogodba je temeljni problem, na katerega opozarjamo že vrsto let, " pravi Petrovič in opozarja na vladne trditve, da stavkovne zahteve niso predmet sindikalnih pogajanj. Petrovič poudarja, da bodo vrata sindikata odprta do petih zjutraj, če pa vlada pogovorov ne bo nadaljevala, bodo kontrolorji leta zjutraj začeli s stavko. "Vlada nas prisilno lahko do dela pripravi z delovno obveznostjo, vendar se bo ob prenehanju delovne obveznosti stavka kljub temu začela," je še poudaril Petrovič. (STA) Končan posvet županov o vključevanju v EU RADENCI - Vladni službi za evropske zadeve in lokalno samoupravo sta v Radencih pripravili dvodnevni posvet Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, na katerem se je približno četrtina slovenskih županj in županov seznanjala s potekom priprav na članstvo ter načinom vstopanja v unijo, pa tudi strategijo regionalnega razvoja. Včeraj se je posvet končal z obravnavo nalog lokalnih skupnosti pri uveljavljanju pravnega reda EU. Svetovalec vladne službe za lokalno samoupravo Stane Vlaj je županom med drugim povedal, da bodo naloge lokalnih skupnosti po vstopu v EU zelo zahtevne, saj so te naslovnik izjemno Številnih pravnih predpisov EU, ki so neposredno uporabljivi, nanašajo pa se zlasti na okolje. Da bi bile občine in tudi bodoče pokrajine - Slovenija naj bi jih uvedla najkasneje do polnopravnega članstva - pripravljene na EU, Vlaj predlaga oblikovanje kataloga nalog, ki bodo s članstvom naložene lokalnim in regionalnim oblastem, nadaljevanje organizacije vrste delavnic in seminarjev s temo priprav ter izboljšanje pretoka informacij na relaciji Bruselj - Slovenija - občine in nazaj. Vlaj pa je tudi poudaril nujnost povezovanja občin v eno ali morda tudi več združenj, saj bodo le tako občine pripravljene na članstvo v EU in se bodo lahko borile tudi za svoje interese. (STA) LJUBLJANA - Skupina 23 poslancev socialdemokratov in krščanskih demokratov (SDS in SKD) je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi Se pred 1. julijem obravnavali predlog zakona o volitvah poslank in poslancev. Z zakonom, ki predvideva uzakonitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema v skladu z referendumsko voljo volilcev, naj bi nadoknadili zamudo, ki je jia področju nove volilne zakonodaje nastala zaradi načrtnega in protiustavnega zavlačevanja nekaterih poslancev, sta na novinarski konferenci pojasnila predsednika obeh strank Janez Janša in Lojze Peterle. Janša in Peterle spregovorila tudi o "izsiljenem" srečanju opozicije z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, o sestanku vodstev teh dveh strank in o (ne) vrednotenju dneva državnosti. Ob komentiranju nekaterih aktualnih političnih dogodkov pa sta opozorila tudi na to, da so izpolnjeni vsi pogoji za interpelacijo zoper notranjega ministra. Ob dnevu državnosti je po njunih besedah očitno, da v delu oblasti vlada prepričanje, da osamosvojitev ni vrednota. Po Janševih besedah se dan državnosti skuša premakniti za 50 let nazaj, kar naj bi dokazovala tudi za petek napovedana slovesnost v Velenju, saj naj bi bil pod vabilo podpisan samo predsednik ZZB NOB, organizacije, ki je leta 1991 nasprotovala osamosvojitvi. Letos očitno prvič ne bo proslave veteranskih organizacij ob dnevu državnosti, v glavnem mestu pa ne bo proslave za ljudi. Ta bo le v Cankarjevem domu za elito, kjer bo sedelo več tistih, ki so nasprotovali osamosvojitvi, program pa je naravnan tako, kot da bi Slovenska državnost nastala pred 50 leti, je poudaril Janša in ocenil, da gre za potvarjanje zgodovine. Ker gredo zadeve "nazaj in navzdol", je Peterle, kot je dejal, vesel tesnega sodelovanja SDS in SKD. Vodstvi teh dveh strank sta na sinočnjem sestanku razpravljati o stanju nacije, ki je zaskrbljujoče. SKD želi končati tudi projekt združevanja s Slovensko ljudsko stranko (SLS), obenem pa zaradi enakih političnih ciljev sodelovati s SDS in krepiti morebitne koalicijske povezave za nove volitve. Ker prihaja do premikov na politični sceni, na kar nakazuje tudi odstop šolskega ministra Slavka Gabra, se lahko zgodijo predčasne volitve, zato je treba okrepiti sodelovanje strank, ki so podprle ljudsko voljo na volilnem referendumu, je poudaril Peterle. JanSa pa je pri tem pozdravil združevanje SLS in SKD, ki bo združeni stranki dodala močnejšo pomladno barvo - ta naj bi v ljudski stranki "malo obledela". Na vprašanje, zakaj na sestanku ni bilo tudi vodstva SLS, sta odgovorila, da je bil to sestanek dveh opozicijskih strank. Glede nadaljnjega sodelovanja oziroma koalicijskega povezovanja pomladnih strank pa naj bi po Janševih besedah tudi predsednik SLS ne videl druge možnosti kot skupni nastop združene stranke s SDS. Janša in Peterle sta med drugim spregovorila tudi o obisku ameriškega predsednika Billa Clintona ter zapletih v zvezi z njegovim srečanjem z opozicijo. Poudarila sta, da predsednik države Milan Kučan ni govoril resnice, ko je trdil, da ameriška stran ni izrazila želje po Clintonovem sestanku z opozicijo. Pri tem pa ne oporekata zgodovinskemu pomenu Clintonovega obiska v Sloveniji. Prvaka obeh strank sta povedala, da naj bi se predstavniki SDS, SKD in ZLSD že aprila z ameriško ve-leposlanico dogovorili o Clintonovem srečanju z opozicijo med njegovim obiskom v Sloveniji. Pri obisku ameriškega predsednika naj bi slo samo za promocijo slovenskih oblastnikov, kar naj bi dokazoval tudi obisk črnogorskega predsednika Mila -ukano-viča, ki je dobil višji status kot Clintonovo srečanje z opozicijo. Peterleta je motilo tudi to, da je ob slavnostni večerji pri mizi sedelo obilo državnih uradnikov, ni pa bilo prostora za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, predstavnika koroških Slovencev, predstavnika madžarske in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in predstavnika katoliške ter protestantske cerkve. "Če ne bi mi postaviti slovenske države, se danes nekateri sploh ne bi imeti prilike pogovarjati s Clintonom" je Se dodal predsednik SKD. (STA) LJUBLJANA / SLOVESNOST PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI Spomenik generalu Maistru LJUBLJANA- Na osrednji ljubljanski slovesnosti ob Dnevu državnosti so nocoj v parku nasproti železniške postaje odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru, konjenika - delo kiparja Jakova Brdarja. Zbrane na slovesnosti, med njimi predsedenika države Milana Kučana s soprogo Štefko, je nagovorila ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je prepričana, da bo Maistrov spomenik v prihodnje osrednje zbirališče ob dnevu slovenske državnosti, saj je "simbol, ki opominja, da nad mirnim utripom mesta bdi skrita moč, moč skupnosti, ki se je skozi plasti časa znala povezati in ubraniti svoj prostor in duha, in moč posameznikov v tej skupnosti, njihova zvestoba ideji in resnici". Zgodba generala Maistra je ostajala dolga desetletja spravljena v učbenike o slovenski poeziji, njegov človeški pogum in vojaška odločnost pa potisnjena v ozadje in zabrisana. "Čas je, da združimo obe njegovi podobi in razberemo sporočilo njegove življenske zgodbe in veličine", ki je "sporočilo vsakega osamosvajanja: ni le orožje tisto, ki dobiva vojne. Dobivata jih srčnost in pravična želja," je menila Potočnikova. Županja se je spomnila dogodkov v nadaljevanju tega stoletja in poudarila, da je bilo potrebno Se dvakrat ponoviti dejanje Maistra in njegovih borcev, preden so njihove sanje postale resničnost. "Moral je biti spontan upor, ne več osamljeno dejanje posameznika, temveč vsenarodno gibanje. In ne samo slovenska vstaja, pač pa izpričan civilizacijski odpor v družbi evropskih narodov proti največjemu zlu 20. stoletja." Petdeset let kasneje pa "je morala biti premišljena zavest o tem, da smo zreli za svobodo in breme lastne državnosti". Slovesnost v zgodnjepoletnem večeru se je v navzočnosti dveh lipicancev z napisom Lipica 1580 končala z Zdravljico, ki jo je odpel mešani zbor Veter in Komorni pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Urše Lah, in dvigom slovenske zastave, ki je povsem prekrila obnovljeno pročelje sosednje petnadstropnice. (STA) PORTOROŽ / TRETJI TRADICIONALNI RELI ADRIA CLASSIC ZA OLDTAJMERJE 90 kilomelrov po slikovitem slovenskem Primorju PORTOROŽ - Letošnjega že 3. tradicionalnega relija Aldria Classic, ki je potekal ob slovenski obali in slikovitih predelih notranjosti slovenskega Primorja, se je udeležilo blizu 90 vozil častitljive starosti. Prireditev, ki jo je organiziralo društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil Adria Classic iz Kopra, je potekala pod pokroviteljstvom glavnega sponzorja Zavarovalnice Adriatic, je kljub deževnemu vremenu, ki je privabilo manj udeležencev, kot so jih organizatorji načrtovali, dobro uspela in požela obilen aplavz številnih obiskovalcev, ki so se mudili v Portorožu in okoliških krajih. Najboljšim so podelili pokale in praktične nagrade, vsak udeleženec pa je prejel spominsko priznmanje. Na 87-kilometrov dolgo pot so se izpred gostišča Taverna v Porto- rožu podali stari avtomobili in motorji iz vseh slovenskih old timer klubov, kot gostje pa so sodelovali še Italijani, Hrvati in Švicarji. S svojo prisotnostjo in spretnostno vožnjo v Portorožu in v Hrvatinih so pritegnili Številne gledalce, ki so se zadrževali na slovenski obali in v notranjosti slovenskega Primorja. Zanimiv je bil tudi preizkus spretnosti tekmovalcev pred gostilno Zorko v Vanganelu, kjer so morali udeleženci zamenjati kolo. Najhi-trejši so za to opravilo potrebovali manj kot eno minuto. Pot jih je vodila tudi do Vinako-per, kjer so si ogledali največji leseni vinski sod v Evropi, ki meri 41, 427 litrov. Vodja prodaje Mirko Čačič je dejal, da je bil sod narejen pred 50. leti v Tacnu iz 7 m3 slavnoskega hrasta. Če bi ga dober pivec spil po 2 litra na dan, bi se izpraznil v 56 letih. Na točnostni vožnji iz parkirišča gostilne Sosič v Strunjanu so morali tekmovalci 4, 2 km prevoziti s povprečno hitr-tostjo 25 km/h. Skozi Tartinijev trg v Piranu pa je potekala promenadna vseh udeleženih vozil. Prireditev so zaključili v Portorožu s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim tekmovalcem ter spominskih plaket vseh udeležencem. Kljub deževnemu vremenu na začetku relija se je turistično športne prireditve udeležilo precejšnje število tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v enajst kategorij. Pozdravila jih je tudi izolska županja Breda Pečan in jim zaželela Se mnogo uspehov. Po besedah direktorja dirke Valterja Surine in predsednika kluba Darka Furlana so bili obiskovalci zadovoljni s prireditvijo, ki se je končala drugi dan, ko so se podali na izlet z ladjo in si ogledali znamenitosti slovenskega morja. Med avtomobili je bil najstarejši Fiat 500 3 Torpedo iz leta 1926, last Avguština Zvera iz Bertokov, medtem ko je bil motor FN iz leta 1927, last Jožefa Straj-narja iz Domžal najstarejši motor. S kolesom iz leta 1900 znamke Durkopp na kardanski pogon (brez verig) pa se je peljala Ana Žorž iz Škofje Loke. Kolo je dobila na Krasu, poročno obleko iz leta 1937 pa v Ajdovščini. Prireditev je popestril tudi Mario Marchi iz Trsta z Balillo - fiat 508 3M iz leta 1933. Veliko občudovalcev se je zbralo pred rol-Is roycem SSL iz leta 1968, ki ga je vozil Jože Slabe iz Švice in ki se lahko ponaša z vso moderno tehnologijo, med drugim tudi z avtomatom na tri predstave in s tempomatom za nastavljanje hitrosti, ki bi z uvedbo novega nega zakona Se prav prišel tudi ne^a , rim voznikom, ki prev pritiskajo na plin. . Med motorji, izdelani mi do leta 1930, je zia j gal Jože Strajnar, ni 3 avtomobili do 193 P Brane Dobrin. V 2. a goriji vozil do leta . -n sta slavila motorist Uar Devitorio in avtom0 1 st Mario Marchi (oba i g lijanska državljana). kategoriji (vozila 1960) sta 1. mesto j la Romeo Fontano motoristi in Silvan, ,i;„ dermac med avtom0 Tudi Kralj je bil prv motorjem s priko ,, med terenskimi sp nimi vozili je zmaga do Kramar, med SP*?1 ji mi vozili pa je s Mihael Novak. „iika Bresedilo in Olga Knez KOROŠKA / SKUPEN NASTOP PROTI HAIDERJEVEMU NAPADU NA DVOJEZIČNO ŠOLSTVO Po dolgem času sta predsednika obeh osrednjih organizacij nastopila na skupni tiskovni konferenci - Odslej v ospredju vprašanja, o katerih sta organizaciji že dosegli soglasje CELOVEC - Med obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), je Prišlo do očitnega zbližanja. Zunanji znak za to je bila včerajšnja skupna tiskovna konferenca predsednikov obeh organizaciji na sedežu NSKS, na kateri sta predsednik ZSO Marjan Sturm in poslevodeci predsednik NSKS Rudi Vouk povedala, da sta zbliževanju botrovala dve spoznanji: neusklajeno nastopanje obeh organizacij v preteklosti ter Haiderjev najno-’'ejši napad na dvojezično šolstvo na Koroškem. Kot znano, je novi deželni glavar ustavil razpis za zasedbo ravnateljskih mest na petih dvojezičnih šolah v veljav-nostnem območju manjšinskega šolstva, kjer se je od kandidatov zahtevala kvalifikacija tudi v slovenščini. Haider je svoj ukrep, ki nasprotuje manjšinskošolskim zakonom, utemeljil s tem, da gre za diskriminacijo enojezičnih, se pravi nemško-govorečih kandidatov. Predsednika obeh osrednjih manjšinskih organizaciji sta Haiderjeva tolmačenja soglasno in odločno zavrnila ter novinarje seznanila z vsebino skupnega pisma, v katerem manjšinski organizaciji pozivata tako koroško deželno vlado, deželni šolski svet za Koroško, zvezno vlado ter pristojno ministrico na Dunaju k takojšnjim pogovorom z manjšino. Manjšinsko šolstvo na Koroškem da spada med najbolj občutljiva področja, zato je treba vprašanje zasedbe ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah izločiti iz dnevne politike in ga obravnavah izključno iz vidika sodobnega izobraževanja, ki nedvomo gre v smer dvo- in večjezičnosh, sta poudarila predsednik ZSO in NSKS. Po odstopu Nantija Olipa za poslovo-dečega predsednika NSKS imenovani Rudi Vouk je ob tem še posebej opozoril, da je deželni glavar Haider v šolskem vprašanju presenetljivo hitro prevzel pozicije nemškonacionalnih organizacij na Koroškem, ki zahtevajo poleg zasedbe ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah z enojezičnimi (nemško govorečimi) kandidah kot naslednji korak celo prostorsko ločevanje otrok po jezikovnih oz. etničnih kriterijih. Predsednik ZSO Marjan Sturm je dejal, da pomeni Haiderjev ukrep "signal v napačno smer, kateremu se morata zoperstaviti tako manjšina kot tudi napredna koroška družba". Opozoril je tudi, da dvojezično šolstvo oz. obisk (in tudi posredovanje) dvojezičnega pouka na osnovnih šolah na Koroškem ni vezano na narodno pripadnost, saj se le-ta po av- strijski ustavi ne sme preveriti. Koroški Slovenci zato odločno odklanjajo vsako etnično kategorizacijo, zagovarjajo pa uveljavitev principa kvalifikacije v šolstvu, je dostavil Sturm, ki je ob tem opozoril tudi na Okvirno konvencijo o zaščiti nacionalnih manjšin Sveta Evrope, ki iz- recno prepove vsakršno relativacijo že doseženih izobraževalnih standardov. Predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev sta na dobro obiskani skupni tiskovni konferenci nato napovedala konec javne razprave o notranjih nesoglasjih in sporov. Obe osrednji organizaciji bosta v naslednjih tednih obravnavali vsa tista vprašanja, v katerih se med NSKS in ZSO obeta vsebinski konsenz, sta poudarila Vouk in Sturm. Katalog usklajenih konsenzualnih točk naj bi bil izdelan do sredi, najkasneje do konec julija letos. Previdno optimistično sta se predsednika izrazila Uidi glede poživitve leta 1991 ukinjenega koordinacijskega odbora med obema osrednjima organizacijama. Ustanovitev nekega širšega razsodišča oz. korektiva za slučaj, da se obe organizaciji ne moreta zedinti v nekem pomembnem vprašanju, bo prav tako stvar pogajanj med NSKS in ZSO, sta na skupni tiskovni konferenci potrdila Vouk in Sturm. Slednji je ob tem namignil, da ZSO v tem vprašanju še nima dokončnega stališča. Ivan Lukan KOBARID / PREDSTAVITEV PROJEKTA KOLOVRAT NOVICE Celovit pristop k razvoju območja na meji med Slovenijo in našo deželo Skupna prizadevanja upraviteljev Posočja in Benečije rojevajo sadove Kobarid - Projekt "Ko- iovrat" je zadeva, o kateri b°iiio še mnogo pisali in govorili. Vsaj želeti je tako, Sai predstavlja nek skupni ^enovalec upov, želja in Predlogov cele vrste občin Pa obeh straneh meje, Be-hečije na eni in Posočja na '■‘rirgi strani. Se bolj kot medijska °dmevnost pa je za ta ši-rokopotezni načrt potreb-zanimanje pristojnih dejavnikov z obeh strani nieje, obeh držav in v JJašem primeru tudi deželne uprave. Kajti, če s° bila obmejna območja Italijo in Slovenijo /d so povrh vsega še go-i3), še do nedavna ekakšen sinonim za od-eknjenost, nerazvitost 11 celo nekakšen politič-2° " strateški tabu, danes i 1° ni nikakršnega raz-i°8a več. Nasprotno, Ti /aji. ki so bili dolgo let j do penalizirani, imajo j^des nove priložnosti, ki de gre zapraviti, k v tem duhu se je v Ko-o^du predvčerajšnjim t Vl)ala javna predstavi-SqV Projekta "Kolovrat", ki te,.®e je udeležili upravi-P Posočja in Benečije, Vg s°ten pa je bil tudi slo-j^j. aki državni sekretar ofid^trstva za ekonomske m n°Se in razvoj Rado vrat 3r' 0 Pr°iektu Kolo-Pod Sla s sl()venske strani oa_. °bno spregovorila or-de lZ,achski sekretar pobu-SjVe1do Jerončič in Pavel oj ^ ki je glede načrta baj izv je g' ‘uejr nase uezere, skun 0 odbornik Gorske lij ..['dosti Nadiških dolin p V1Cc°ne. da n°>kt Kolovrat, ki ga tiase jdtdjdem obrhočju Ožele finansira evro- DarjjV°len za občino Ko-izv .' tl delu načrta, ki se la na meji naše dežele, pski program Interreg 2, na slovenski strani pa evropski program Phare, predstavlja, kot so podčrtali predstavljalci, celovit pristop k organiziranemu razvoju in revitalizaciji obmejnega prostora med Slovenijo in Italijo. V načrt je zajetih kakih 60 kilometrov kopnega (in hribovitega) obmejnega pasu, ki zajema prostor med Sočo in vzhodnimi obronki Benečije. S severa gre to območje nekako od Matajurja po dveh grebenih do Solkana. Čeprav se to območje nahaja (vsaj še nekaj let) v dveh obmejnih pasovih sosednjih držav, ima v dobrem in slabem skupne značilnosti in smisel načrta Kolovrat je izkoristiti naravne, zgodovinske in kulturne danosti za razvojni impulz, ki ga v preteklosti ni bilo. Priložnost, ki se je ne sme zamuditi, so programi, ki jih v ta namen finansira Evropska skupnost, da bi v procesu progresivnega črtanja meja pospešila integracijo obmejnih prostorov. Kobariška predstavitev je bila zanimiva tudi zato, ker so prisotni upravitelji in predstavniki krajevnih skupnosti Posočja in Benečije imeli priložnost podčrtati nekatere pomeb-ne pogoje, ki so potrebni za uresničitev bodisi projekta Kolovrat, kot tudi drugih zamisli iz evropskih programov. Jasni namigi in pozivi so bili naslovljeni centralnim oblastem obeh držav, naj se zavedajo možnosti, da se to obmejno območje kulturno, gospodarsko in v vsakem pogledu integrira. Na srečanju je bila nadalje podčrtana potreba, da se načrt Kolovrat izvaja v tesnem sodelovanju dejavnikov z obeh strani meje, ki mora ob tem postajati vse bolj propustna. Za izvajanje načrta obstaja že skupen operativni odbor, obmejni upravitelji pa že- lijo biti pripravljeni tudi na program Interreg 3, ki bo štartal prihodnje leto. Dušan Udovič LJUBLJANA / OD 1, DO 4, JULIJA Prvenstvo reševalnih psov Udeležilo se ga bo 118 tekmovalcev iz 30 držav LJUBLJANA - Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije bo od 1. do 4. julija organiziralo 5. svetovno prvenstvo reševalnih psov, ki se ga bo udeležilo 118 tekmovalcev iz 30 držav. Iz Slovenije bo nastopilo 21 tekmovalcev, ki prihajajo z različnih slovenskih društev vodnikov reševalnih psov in Kinološke zveze Slovenije. Prireditev bo potekala pod okriljem mednarodne organizacije reševalnih psov (IRO), katere član je tudi Društvo vodnikov reševalnih psov. Društvo sicer združuje 50 vodnikov, v njem pa se slovenski reševalci šolajo in usposabljajo za vse oblike reševanja. Pri organizaciji prvenstva sta pomagala oddelka za zaščito in reševanje pri Mestni občini Ljubljana in ministrstvu za notranje zadeve, sode- lujejo pa tudi gasilci in taborniki. Udeleženci se bodo preizkusili v petih tekmovalnih disciplinah. Dve obvezni disciplini poslušnost in premagovanje ovir bosta potekali na atletskem stadionu v Šiški in si jih bo mogoče ogledati. Tri izbirne discipline - iskanje ljudi v ruševinah, sledenje in iskanje pogrešanih oseb v naravi - pa bodo potekale na obočju Iga, kjer bo možen tudi ogled, Pšate ter ob Savi. Slovesni začetek svetovnega prvenstva bo pred ljubljansko Mestno hišo 1. julija popoldne, ko bosta goste nagovorila županja Vika Potočnik in predsednik države Milan Kučan. Na zaključni prireditvi v nedeljo, 4 .julija, na stadionu Šiška, pa se bodo predstavile tudi specialne enote slovenske policije in teritorialne obrambe. (STA) Mihaela Logar v Kanado in ZDA LJUBLJANA - Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar bo danes odpotovala v Kanado in ZDA, kjer se bo srečala s predstavniki tamkajšnjih slovenskih skupnosti, so sporočili z zunanjega ministrstva. V Kanadi se bo Logarjeva udeležila proslave v počastitev dneva državnosti in odprtja novih prostorov častnega konzulata. V ZDA pa bo s svojo udeležbo podprla akcijo pridobivanja sredstev za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani. Srečala se bo s predstavniki Slovencev oziroma njihovih organizacij v Clevelandu, Chicagu in Julietu. (STA) Slovenska društva iz tujine na seminarju o varovanju arhivskega gradiva LJUBLJANA - Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Arhiv RS prirejata od 28. junija do 4. julija seminar o varovanju arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu. Potekal bo v Ljubljani, Kopru in na Ptuju, udeležilo pa se ga bo 18 predstavnikov slovenskih društev iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Pri strokovnem izobraževanju v sklopu seminarja bodo sodelovali Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Ptuj, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo. Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenska kinoteka ter državni zbor. Udeleženci seminarja se bodo po ogledu arhivov seznanili s pravili hranjenja gradiv in ravnanjem s pomembnimi dokumenti in zapisi. (STA) Corerat in poročanje o olimpijskih igrah 2006 TRST - Deželni odbor za radiotelevizijsko službo (Corerat) je soglasno pohvalil javne in zasebne radijske ter televizijske postaje iz Fur-lanije-Julijske krajine v zvezi s poročanjem o pričakovanjih, komentarjih, reakcijah ob podelitvi organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2006, za katere se je potegovala tudi naša dežela skupaj s Koroško in Slovenijo. Kot znano, se je olimpijski odbor odločil, da organizacijo poveri Turinu. Odbor je obenem ostro obsodil državne radijske in in televizijske postaje, tako javne kot zasebne, ki so povsem prezrle »kandidaturo brez meja«, katere pomen je presegal zgolj športni pomen, kot so večkrat naglasili deželni upravitelji. »Hudo je, da v raznih prispevkih Rai in zasebnih televizijskih postaj sploh niso omenili kandidaturo brez meja 2006, tako ravnanje terja razmislek,« so poudarili pri Coreratu. Ob tem najprej opozarjajo, da je 21. maja letos državna Rai podpisala dogovor s slovensko Rtv o novi čezmejni televiziji, za kar ima zaslugo Dežela Furlanija-Julijska krajina, vendar to očitno ni prineslo večjega zanimanja za pobudo na visoki ravni, pri kateri je bila niti mesec dni po podpisu sporazuma naša dežela angažirana skupaj s Slovenijo in Avstrijo. Poleg tega je slednja morebitni bodoči partner za čezmejno televizijo. NOVICE POLITIKA / SESTANEK Danes v Skednju slovesnost ob zlati maši Dušana Jakomina V Skednju bo danes velika slovesnost ob 50. obletnici, odkar je bil Dušan Jakomin posvečen za duhovnika. Zbiranje udeležencev bo ob 18.15 pred domom Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112, od koder bodo v procesiji krenili proti cerkvi. Slovesno somaševanje v cerkvi sv. Lovrenca se bo pričelo ob 19. uri. limona spet v Trstu Drevi bo na gradu sv. Justa nastopila italijanska skupina Timoria. Pred Štirimi leti je skupina izvedla odličen koncert in s tem dokazala, da je druga najboljša italijanska rock skupina, seveda po rockerjih Litfiba. Od takrat pa se je skupina v marsičem spremenila. Odšel je npr. odlični pevec Francesco Reuga, prispela pa sta dva nova člana; skupina je izdala dve ploSči, ki pa nista doživeli pričakovanega uspeha. Pri tem velja pripomniti, da se kakovost v izvedbi novih pesmi ni zmanjšala, neuspeh pri prodajah je bil posledica splošnega mnenja, da bo po odhodu pevca skupina propadla. Zadnji izdelek, ki je izšel februarja pri založbi Poli-dor, nosi naslov 1999, vsebuje pa dvanajst skladb. Od teh izstopa predvsem zadnja z naslovom »L’amore e un drago dormiente«, za katero je napisal besedilo pisatelj Aldo Busi. Člani skupine se poleg glasbi posvečajo tudi grafični in fotografski umetnosti. V bistvu vključujejo v glasbo vse vplive, ki jih črpajo iz zunanjega okolja. Prejšnje zgoščenke so obravnavale vprašanja sodobne multimedijske družbe in vloge, ki jo imajo posamezniki v njej. Skupina se je na koncertih posluževala multimedijske opreme, preko katere so prikazovali najbolj znane televizijske osebnosti, katerim pripisuje vlogo sodobnih medijskih gurujev. Po drugi strani je skupina vedno posvečala veliko pozornosti kulturi z začetka našega stoletja, saj so nekatere pesmi iz prejšnjih plošč posvečene nekaterim takrat živečim avtorjem. Podrobnejše informacije o skupini so na voljo na internetu na naslovu: www.Timoria.it. M.S. Zgorelo dostavno vozilo Mimoidoči so opozarjali šoferja manjšega tovornjaka iz Padove, ki je po Obalni cesti peljal proti Tržiču, naj se ustavi: opazili so namereč, da se za šofersko kabino dviga dim. Ustavil se je, z manjšina gasilnima aparatoma je plamene skušal pogasiti, vendar zaman. Posegli so tudi gasilci iz starega pristanišča, ki jih je vodil Schiavini, vendar škode niso mogli preprečiti, ogenj je že opravil svoje. Do požara na vozilu je prišlo razmeroma daleč, pred restavracijo Tenda Rossa, a promet na tamkajšnji cesti ob popoldanskih urah in še zlasti ob lepem vremenu predstavlja veliko oviro za hitrejše posege. Kaže, da je zagorelo na ploščadi za tovor, vendar vzroka niso mogli ugotoviti. Na vozilu so bili svetlobni napisi neke tržaške banke. DSL za splošen načrt o gradnjah za univeizo SKR razpravljala o volitvah Na Tržaškem je treba začrtati tak splošen gradbeni načrt za šolske gradnje, da bodo pri njem sodelovali univerza, tržaška občina in dežela. Ta zahteva je bila izrečena na skupnem srečanju načelnikov svetovalske skupine Levih demokratov v občinskem oziroma pokrajinskem svetu Giorgia De Rose in Dina Fonde, deželnih svetovalcev Miloša Budina in Bruna Zvecha ter pokrajinskega tajnika LD Stelia Spadara. Najvišji tržaški predstavniki Levih demokratov so se sestali na sedežu stranke v Ul. Geppa 9, da bi analizirali najbolj pereča gradbena vprašanja tržaške univerze. Problem primernih poslopij in prostorov za univerzitetne dejavnosti se je zastavil pred kratkim, potem ko je bilo treba zaradi nestabilnosti zapustiti sedež tržaške filozofske fakultete. Preselitev fakultete je povzročila veliko preglavic in nevšečnosti tako profesorjem kot študentom. Predstavniki Levih demokratov so poudarili, da predstavlja tržaška univerza bogastvo za vso deželno skupnost. Zato bi ne smeh dovoliti, da bi začasna preselitev postala »stalna«. Potreben je tako splošni načrt o univerzitetnih šolskih poslopjih, ki naj bi omogočil - med drugim - bolj gospodarno razpolaganje s šolskimi prostori. SKP o volitvah Vodstvo Stranke komunistične prenove je na svoji zadnji seji razpravljalo o nedavnih evropskih in upravnih volitvah. Ugotovilo je, da gre padec konsenza v veliki meri pripisati manjši volilni udeležbi. Zato se bo morala stranka Se bolj povezati s svojo volilno bazo, v mestnih četrtih in na delovnih mestih. Seja vodstva SKP se bo nadaljevala 7. julija, dan kasneje pa bo sklican pokrajinski politični odbor stranke, seje se bo udeležil tudi Milziade Caprili. Pastor pred sodniki Novembra se bo pred sodniki znašel Claudio Martel-li, pastor evangeličansko-metodistične cerkve in bivši direktor na »Radio Trieste Evangelica«, dolžijo ga, da je prevaral nesposobno osebo. Kot pravi obtožnica, naj bi prepričal neko Tržačanko, ki je obiskovala cerkev, da mu je v raznih obrokih in v obdobju nekaj let izročila čedno vsoto, okrog 100 milijonov lir. Denar pa naj ne bi šel v dobrodelne namene, temveč naj bi ga Martelli po-rošil zase in za radio, ki ga je vodil. Zenska, ki je tedaj preživljala hudo duševno stisko in je bila prihološko dobesedno odvisna od Martellija, se bo predstavila kot civilna stranka. POSVET / VČERAJ DOPOLDNE V ZNANSTVENEM PARKU PRI PADRICAH Elektromagnekko onesnaženje Kakšne učinke imajo na zdravje ljudi in na okolje eletromagnetska polja, ki jih proizvajajo viri, kot so celični telefoni, računalniki ali radijski in televizijski oddajniki? Jih je mogoče meriti?-Obstajajo sistemi za zmanjšanje elektroma-gnetskega onesnaženja? In kako je z zakonodajo na tem področju? Okrog teh in podobnih vprašanj se je sukal posvet, ki se je odvijal včeraj dopoldne v konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Padričah z naslovom: »Elektrosmog. So elektromagnetska polja nova oblika onesnaženja?«. Znanstveno srečanje sta priredili podjetji Clampco iz Gorice in Cal-zavara iz Vidma, ki se ukvarjata prav z merjenjem elektromagnetskih polj in s proizvodnjo zadevnih merilcev in ki med drugim razpolagata v pa-driskem Znanstvenem parku z laboratorijem Nirlab. Na posvetu pa so sodelovali tudi predstavniki ustanov, organizacij in podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo s to problematiko, od predstavnika Telecoma Italia Pietra Porzia Giusta do Ferdinanda Gobbata iz tržaškega zavoda za medicino dela. . Ni dvoma, da se je s pojavom radia, televizije, celičnih telefonov, računalnikov in drugih podobnih naprav močno povečala prisotnost električnih in magnetskih polj, tako da upravičeno lahko govorimo o onesnaženosti okolja oziroma o »elektrosmogu«, kot se glasi skovanka, ki so jo sestavili strokovnjaki na tem področju. Kakšni so natančni učinki te onesnaženosti na zdravje ljudi in sploh na okolje, pa ni še ugotovljeno. Znano je, da celični telefoni, radio in televizija delujejo na osnovi t.i. »neionizi-rajočih radiacij«, ki segre- vajo tkiva in sprožijo električne tokove v organizmih, toda vse kaže, da to ne škoduje izpostavljenim organizmom, dokler ti pojavi ne presežejo določene stopnje intenzitete. Raziskovalci so vzeli v pretres tudi druge možne učinke, vendar se doslej niso Se dokopali do zanesljivejših dognanj. Kako pa vse to ureja italijanska zakonodaja? Ministrstvo za okolje je lansko leto izdalo zakonski odlok, ki določa gornje meje izpostavljenosti elektromagnetskim poljem. Te meje praktično nikoli ne presežejo oddajniki za celične telefone, in sicer zato, ker so tako gosto posejani po teritoriju, da ne smejo oddajati polj preko določene intenzitete, sicer bi se med seboj motili. Drugače pa je z radijskimi in televizijskimi oddajniki. Le-ti oddajajo tako močna elektromagnetska polja, da prav gotovo škodijo ljudem, ki živijo ali delajo v njihovi bližnini. Ta problem bi paradoksalno lahko rešili tako, da bi povečali Število oddajnikov, toda ta možnost je problematična iz drugih lahko predstavljivih razlogov. r SEN. FULVIO CAMERINI / V PARLAMENTU n Z resnostjo in veseljem do dela Mnenja in pogledi doslednega »oljkarja« Senator Fulvio Came-rini je, kot sam pravi, dosledni ”oljkar“, ki precej odmaknjeno, a ne brezbrižno, spremlja včasih tudi razburljiva dogajanja v levosredinski koaliciji, ki so se prevečkrat izrodila tudi v popolnoma neplodne prepire oziroma zdrahe. Prav zaradi tega je Ca-merini verodostojen opazovalec političnih dogajanj v večinskem zavezništvu, katerega stranke in komponente Se naprej ocenjujejo rezultate nedavnih evropskih volitev. Vprašali smo ga, kako sam ocenjuje volilne izide. Evropske volitve niso povzročile pretresov in tudi ne velikih sprememb, nekaj pa se je vendarle zgodilo. Medtem ko je desnosredinska opozicija dejansko ohranila svojo identiteto, ki temelji na dveh velikih strankah (FI in nekoliko ošibljenem NZ), se je levosredinska koalicija znašla v težjem položaju, ki ga označuje velika razcepljenost. In to je nedvomno precej negativno. Kaj bi bilo treba po Vašem narediti za premostitev te razdrobljenosti, ki je očitno zelo škodljiva? Vse komponente leve sredine bi se morale nekoliko odpovedati svoji avtonomiji in predvsem nekaterim dosedanjim strankarskim egoizmom. Leva sredina mora čimprej postati resnična politična koalicija, medtem ko je danes v glavnem le seštevek strank in gibanj, ki imajo pred seboj predvsem volilno računico. Programi in politična dejanja so prevečkrat postranskega pomena, kar volilci ne samo da ne odobravajo, a tudi odklanjajo. Kaj pa "zdravstveno stanje" tržaške Oljke? Vsedržavna situacija se v glavnem odraža tudi v krajevnem merilu. Osebno se že dalj časa trudim, da bi Oljka tudi na Tržaškem premostila "volilni sindrom" in se razvila v pravi politični in programski subjekt, kar se žal še ni zgodilo. Smo sicer na pravi poti, dela pa je še in se. Kako ocenjujete svojo več kot triletno izkušnjo v rimskem parlamentu? Človeško gledano je bila to doslej res izjemna in edinstvena izkušnja. Ce hočeš biti dober in vesten senator imaš dela na pretek in s tega vidika si nimam kaj očitati, čeprav oceno svojega dela prepuščam drugim. V senatu skušam biti v prvi vrsti aktivno soudeležen pri vsakdanjih "opravilih", na plenarnem zasedanju skupščine in v komisiji, kjer se v bistvu oblikujejo vsi zakoni. Delo v komisiji je za parlamentarca bistvenega pomena. Potem pride seveda Trst s svojimi številnimi in pisanimi problemi. V parlamentarnem žargonu se temu pravi "skrb za lastno volilno okrožje". Kako se znajdete v tej funkciji? Tudi na tem področju je dela na pretek. Po eni strani moraS vzdrževati redne stike z javno upravo in z državno birokracijo, po drugi pa reševati tudi majhne zadeve, ki navidez zgle-dajo nepomembne, za državljana, skupino ali organizacijo pa so še kako dragocene. S kakšnimi krajevnimi problemi se trenutno ukvarjate? Bralce Primorskega dnevnika bo najbrž zanimalo, da se v teh dneh ubadam z raznimi normativi in odloki, ki zadevajo vlogo slovenske šole v državnem šolskem sistemu. Nadalje spremljam usodo manjšinskega dnevnika; z zadovoljstvom ugotavljam, da se nekateri finančni problemi PD postopno rešujejo, drugi pa so na poti reševanja. Na koncu upam, da bodo kolegi v zbornici čimprej odobrili zaščitni zakon za Slovence in da ga bo senat dokončno uzakonil. Kaj pa odnosi z ostalimi parlamentarci iz Trsta in iz FJK? S kolegom Mitjo Volčičem sva v zelo dobrih odnosih, si redno izmenjujeva informacije in sodelujeva, posebno ko gre za probleme Slovencev in deželne skupnosti. S senatorjem Giuliom Camberjem pa v bistvu nikoli ne sodelujem, saj se redkokdaj prikaže v senatu. Camerini primarij m parlamentarec. Kakšna izkušnja Vam bolj leži- V resnici obe. zdravniški poklic sem vložil veliko energij-marsikatera izkušnja s tega področja pa mi je prišla Se kako prav tu i v parlamentu. Vse, kar sem doslej delal, sem delal resno in z velikim veseljem. ^ V Zgoniku od danes tidnevni festival Novega Dela dneh 25., 26. in 27. junija se bo Program tridnevnega praznovanj^ ireditvenem prostoru v Zgoniku danes, 25. junija, ob 19. uri otvoLOI^ al tradicionalni Festival Novega od 20. do 24. ure ples z urj in 1’Unita, ki ga tudi letos pri- Califomia. Jutri, 26. junija, ob 1 ■ ekcija Levih demokratov iz zgo- odprtje kioskov; od 20. do 2 • y b občine. Po naporni volilni ples z ansamblom Kraški kyin • >aniji za Evropski parlament in nedeljo, 27. junija ob 17. uri o P na inovo občinskega sveta čaka se- kioskov; ob 18.30 nastop g° , gV goniške strankine člane in sim- pihala iz Nabrežine; ob 19.30 poz ^ er j e še ena zahtevna naloga. Ne Podpredsednika deželnega sve . ozabiti, da so Festivali, tako na Miloša Budina; od 20. do 24. ur^P^ d kot na vsedržavni ravni, še z ansamblom Royal Live pomemben vir finansiranja Delovali bodo kioski z b in njenega tiska. l™"" ™ amnnn mušic gr^P, raznovrst ŠOLSTVO / NOVA MATURA OBJAVA SPOREDA ŠTUDIJSKIH DNEVOV Dižavni izpit: včeraj pisali tehnične naloge V ponedeljek na vrsti multidisciplinarna naloga Na Dragi ’99 tudi o Južnem Sokolu Med temami tudi usoda manjšine in Slomšek ter vprašanja slovenske kulture Na višjih srednjih šolah so kandidati včeraj pisali drugo nalogo državnega izpita. Naloga je bila specifična za vsako vrsto šol in tudi za vsako smer. Tako so na primer na znanstvenem liceju pisali kar štiri različne naloge: nalogo iz matematike v okviru vsedržavnega načrta za informatiko, na jezikovni eksperimentalni smeri pa so pisali naloge iz angleščine, nemščine in ruščine. Dijaki informatiCne smeri so imeli opravka s Projekcijami, funkcijami, trikotniki. Ministrstvo je izbralo tri naloge, ki so bile po mnenju dijakov zahtevne. Dijaki jezikovne eksperimentalne smeri so morali napisati v tujem jeziku, ki so si ga izbrali, sestavek na eno od treh predlaganih tem (o književnih delih, ki so pogosto Črpala navdih iz sveta živali; o ekologiji; o telekomunikacijah in infor-maticnih strukturah v Ita-lili) ali pa sestavek o razumevanju in sestavi besedila na osnovi enega od Predloženih tem za posamezni jezik (ministrstvo je Za vsakega od jezikov - angleškega, nemškega in ruskega - izbralo veC besedil: literarni tekst, tekst iz sodobne tematike, tekst iz družbene in ekonomske tematike). . Na klasičnem liceju so ‘meli pri nalogi iz grščine stiri ure Časa za prevod v slovenščino Lukijanovega besedila z naslovom Zevs se pritožuje nad svojim de-mm. V njem Zevs napada tdornerja in filozofe, ki tr-mjo, da so bogovi srečni, Pozabljajo pa na ves napor pCeta bogov, ki mora biti istočasno prisoten na veC krajih. Na pedagoškem liceju (na sliki - f. KROMA) so pisali nalogo iz pedagogike. Kandidati so morali izbrati dve od štirih predlaganih tem. Prva se je nanašala na razne oblike komunikacije, druga na vlogo televizije (izhajajoč iz trditve Hansa-Georga Ga-damerja, za katerega je nastop televizije pomenil konec dialoga, kar pa modernega Človeka silno utesnjuje). Tretja naloga je jemala v poštev različne oblike strahu tako pri otrocih kot pri odraslih, četrta naloga pa je temeljila na Katzovem razmišljanju o delu rok, ki je »omogočilo človekovemu umu, da se izrazi, in civilizaciji, da se razvija. Brez dela rok bi se izničile prava vrednost in funkcije umnega človeštva. Roka je organ izražanja in tudi v svetu domišljije ima lahko prvo mesto.« Na trgovskem tehničnem zavodu so pisali nalogo iz knjigovodstva. Po mnenju kandidatov je bila dokaj zapletena. Nanašala se je na znižanje obrestnih mer in napredek v uresničevanju Evropske unije ter uvedbo denarne zdužit-ve, zaradi katerih so se spremenile okoliščine, v katerih delujejo podjetja. Kandidati so morali na kratko prikazati, katere so današnje težnje na področju oblikovanja nove finančne in tržne politike podjetij, nato so morali v sintetični obliki sestaviti premoženjsko stanje in ekonomski raCun danega podjetja. Zatem so morali obravnavati še eno od treh predlaganih točk (sestavo knjigovodskih vknjižb; določitev ekonomsko najbolj ugodnega proizvodnega izhodišča za lansi-ranje novega modela ploščic na tržišče; izdelavo budgeta naložb ter finančnega budgeta). Kandidati oddelka za geometre so de ukvarjali z gradnjami, in sicer z vrstno hišo. Morali so nastaviti planovolumetrijski pro-storki izračun za eno od dveh stanovanjskih enot in izdelati še vrsto drugih zahtevanih nalog. Na poklicnem zavodu so na oddelku tehnikov mehanskih industrij pisali nalogo iz tehnike proizvodnje in laboratorija. Opravka so imeli s tempe-riranimi in brušenimi osmi. Njihovi kolegi z oddelka tehnikov elektronskih industrij so pisali nalogo iz elektronike, telekomunikacij in aplikacij, ki pa je bila po mnenju dijakov zastavljena povsem drugače kot naloge, ki so jih reševali med šolskim letom. Na oddelku kemij-sko-bioloških laboratorijskih tehnikov so morali kandidati pri nalogi iz kemijskih industrijskih postopkov in tehnologij prikazati v obliki poročila enega od industrijskih procesov, ki so ga obravnavali med šolskim letom. Državni izpiti se bodo nadaljevali v ponedeljek, ko bo na dnevnem redu ena najveCjih novosti nove mature, tako imenovana multidisciplinarna naloga. Društvo slovenskih izobražencev nam je vCeraj poslalo spored letošnjih 34. študijskih dnevov Draga ’99, ki bodo potekali od 3. do 5. septembra v parku Finžgar je vega doma na Opčine, Narodna ulica 89. Podroben spored je naslednji: Petek, 3. septembra 1999: ob 17. uri okrogla miza »Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?« (sodelujejo Milan Bufon, Peter Černič, Marko Stavar, Breda Susic). Podoba manjšine in vloga mladega človeka v razmišljanju predstavnikov mlajše, postindustrijske in antiideo-loške generacije, ki ima velike težave pri vključevanju v družbeno stvarnost. Sobota, 4. septembra 1999: ob 16,30 Bojan Pavletič »Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu«. Pomen sokolskega gibanja na Tržaškem v okviru prebujanja narodne zavesti ob 130-letnici ustanovitve domovinske in športne organizacije sredi prejšnjega stoletja v Trstu, ko so Slovenci iskali enakopravnost v razvijajočem se mestu. Nedelja, 5. septembra 1999: ob 10.30 mag. Matija Ogrin »Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture«. Kakšno je danes razmerje med krščanstvom in slovenst- vom? Koliko je Slomškov pogled na vero in kulturo relevanten za sodobno stanje slovenstva? Kaj nam to pove o dejanskem in kaj o željenem razmerju med občo in visoko kulturo, razmerju, ki je pravzaprav notranja vez naroda. Ob 16. uri dr. Vaško Simoniti »Med zgodovino in sedanjostjo«. Sodoben esej hoCe obračunati z deviacijami temne preteklosti: če si bomo upali pogledati v zgodovino, bomo lahko ustvarjali tudi sedanjost in prispevali k lepši prihodnosti. V nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za vse udeležence daroval mašo msgr. Oskar Simčič, vikar za slovenske vernike go-riške nadškofije. NA RUSEM MOSTU / POBUDA CVETLIČARK S šopki ovenčale »Ivančka« Kipcu so nadeli tako ime, ker je tam tekla voda od Sv. Ivana NIŽJA SREDNJA SOLA »ROLI« / SOLSKE PRIREDITVE V duhu miru in spoštovanja različnosti Sklepni nastop dijakov sekcije pri Domju je bil v gledališču »Prešeren« v Boljuncu LU SO , <-,<1 1111] > duh Vki ital, ednje sole Pdreditv e n j m so v gjAhura P^amsk ,, ^koliko A°van, od k v®ekakor Stlovai Pri Domj dscu sliki). Zvezd0 dan prireditve, tudi dan miru na Kosovu. Dijaške prireditve v Prešernovem gledališču sta se udeležila tudi tedanji (in sedanji) dolinski župan Boris Pangerc in tedanji odbornik za kulturo Aldo Stefančič. Najprej so udeleženci popoldnaskega pouka ki- tare izvedli slovito Dyla-novo pesem »Blovving in the wind«, nato so izvedli gledališki odlomek o antisemitizmu, nakar so v slovenskem originalu in v italijanskem prevodu brali izbor pesmi Borisa Pangerca. Najbolj občuten pa je bil sklepni del priredit- ve, v katerem so dijaki predstavili gledališko delo »Venti di guerra«, v kateri je sodeloval tudi gluhi dijak. Ob pozivu k miru je iz prikaza izšlo tudi spoštovanje »različnih«, saj so celotno dogajanje prevajali tudi v govorico znamenj. Vse leto nagi debe-lušasti »Giovanin« ali »IvanCek« sameva na baročnem vodnjaku na trgu pri Rusem mostu ali Ponterošu, vCeraj pa je bil njegov praznik, nanj so se spomnile prodajalke cvetja in ga ovenčale z dišečimi in raznobarvnimi šopki. »Rožarce« imajo svoje stojnice tam zraven, kjer so tudi stojnice za zelenjavo. Ime »Giovanin« ali »IvanCek« ni prav vsakdanje za kakšen kip, nadeli pa so mu ga zato, ker so svojcas tam zajemali vodo, ki je pritekala od Sv. Ivana, iz vodovoda, ki so ga sredi 18. stoletja speljali od Vrde-le do središča mesta. Mesto so najprej oskrbovali s fontano štirih celin (pete, Avstralije, tedaj niso še odkrili), ki je bila na Velikem trgu, zatem iz vodnjaka pri Rusem mostu in naposled iz fontane, ki pa je že stoletje opuščena, približno za openskim tramvajem, torej tam, kjer je današnja Ul. La-vatoio. VČERAJ NA OPČINAH Veliko ljudi se je poslovilo od Lucije Kalc-Hrovotin VCeraj je bil na Opčinah pogreb Lucije Kalc-Hrovotin, zavedne Slovenke, dolgoletne sodelavke openskega društva Tabor in nasploh ženske, ki je niso imeli radi samo njeni najožji sorodniki, temveč vsi, ki so jo srečevali na raznih naših prireditvah. Pogrebna svečanost se je začela v tržaški mrtvašnici, kjer so se zbrali najožji sorodniki in prijatelji in kjer je duhovnik krsto blagoslovil. Krsto so nato odpeljali na OpCine, in sicer najprej v domačo cerkev, kjer je imel topel spominski nagovor in pozdrav župnik g. Strubelj. Od tu je krenil sprevod številnih Opencev, pa tudi prebivalcev drugih sosednjih vasi na pokopališče, kjer se je s kratkim govorom od pokojnice poslovila Nori Jeric, ki je govorila v imenu društva Tabor, v katerem je Lucija Hrovatin delala vse dokler ji je zdravje to dopuščalo. Domači moški zbor je pod vodstvom Armanda Skerlavaja občuteno zapel dve žalostinki. Draga Lucija. Naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako ljubila. N. L. Javno srečanje o reformi zdravstva Barkovljanski krožek ARCI in krožek Che Guevara prirejata danes ob 21. uri na terasi Rumene hiše v Barkovljah javno srečanje na temo »Novi zakon o zdravstvu: kaj se spremeni za občana«. Uvodno besedo bo imel sen. Fulvio Camerini, posegli pa bodo deželni svetovalci Cristiano Degano, Bruna Zorzini Spetič in Bruno Zvech. V OKVIRU PRAZNIKA NA 1. MAJU DOLINA / NA K'LU2I Nadvse uspel kresni večer pri Sv. Ivanu Večer sta priredila ŠD Bor in KD Škamperle Zborovsko petje bo drevi sklenilo Junijske večere Nastopila bosta oktet Odmevi in MePZ Primorsko iz Močkolj Kresna noC pri Sv. Ivanu je bila tokrat res Čarobna. Pa ne samo zaradi veličastnih zubljev, ki so se dvigali v jasno, z luno in kresničkami obsijano noC, da bi pozdravili prihod poletja in hkrati pregnali zle duhove, temveč tudi in predvsem zaradi velikega zanimanja, ki ga je začetek Sagre na Stadionu 1. maja vzbudil med ljudmi, da so se res v nenadejano velikem številu zbrali najprej v dvorani za kratek a jeder in sočen kulturni program, nato pa v še večjem okrog velikega kresa. Prireditelji so z izidom prve etape svetoivanske-ga praznika lahko zadovoljni. Športno združenje Bor in Kulturno društvo Škamperle sta skupaj z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maja dokazala, da sodelovanje lahko obrodi bogate sadove. To velja še zlasti za mestna društva, ki delujejo v ne ravno naklonjenih pogojih in v okolju, ki se za razliko od vaškega z večjo težavo odziva na družbe-no-kultume pobude. Večer je torej zadel v Cmo. Najprej sta za poživitev vzdušja v dvorani poskrbela mlada igralca SSG Danijel Malalan in Vojko Belšak z nizom hudomušnih prizorov, ki jih je v pisan venCek povezala živahna pesem ženske vokalne skupine S tu ledi. Ko je mrak napolnil vse kotičke, pa so se ljudje preselili na piano. Sredi nogometnega igrišča je Čakal mogočen kres, ki je tricetrt na deseto zagorel. Prasketanju suhljadi je s svojim diatoničnim mehom sugestivno pritegnil mladi godec Iztok Tudi letos so se številni obiskovalci na tradicionalnih kresovanjih po naših vaseh zadržali dolgo v noč v prijetnem razpoloženju in veseli družbi. Tako je bilo pri Sv. Ivanu, na PadriCah (o čemer poročamo posebej), v Bazovici, kjer so prižgali celo dva ognja, enega pri kalu, drugega pri nogometnem igrišCu, Boljuncu, pri Ferlugih, na Opčinah. Pri Ferlugih, kjer se je podobno kot lani zbralo veliko domačinov, a tudi gostov z Opčin, Banov, iz mesta in drugod, je domači mešani pevski zbor »Višava«, ki ga vodi Bojana Kralj, poskrbel tudi za kulturni program. Poleg zbora je nastopil tudi godalni kvartet flavt Glasbene matice, nakar je na dvorišču gospe Anice sledila družabnost, na kateri je za veselo vzdušje poskrbel tudi Rado An-dolšek s harmoniko. Spetič, da je bilo vzdušje kot v prijetnih sanjah. Takšnemu začetku ša-gre naj primaknemo upanje, da bo tudi na- Vreme je bilo kot naročeno, nebo je bilo jasno, sijala je luna, tako da je pogled segal čez morje vse do obzorja. daljevanje, od danes do nedelje, na podobni ravni. Zraven pa še željo, da bi znala mestna športna, kulturna in druga društva Veselo je bilo tudi na Pikelcu na Opčinah (na sliki/KROMA) , kjer je, podobno kot se dogaja že veC let, za kres po- v prihodnje najti veliko skupnih interesov in skupno proizvesti veliko podobnih zanimivih in koristnih pobud. skrbel Sklad Mitja Cuk s sodelovanjem Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Cuk, pri programu pa je znova Z nocojšnjim koncertom na KTuže, na dolinskem glavnem trgu, se zaključuje letošnji niz Junijskih večerov: na pobudo Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik sta se v tem mesecu zvrstili že dve glasbeni pobudi, prva posvečena posvetni judovski glasbi s skupino The Original Klezmer Ensemble, druga pa pristni ljudski glasbi sosednje Istre s Triom Kras. Zal je zaradi organizacijskih neprilik odpadel koncert pihalnega orkestra, ki je bil predviden prejšnji petek. Nocoj pa bo vsa pozornost posvečena zborovskemu petju: gostje dolinskega društva bodo elani dveh manjših pevskih sestavov, ki delujeta v našem prostoru. Levji delež koncertnega sporeda bo oblikoval oktet Odmevi, prišlo do izraza plodno sodelovanje med Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo ter Taborniško družino Sokolov selivcev. S plesom in petjem so prikazali to, kar se dogaja ob tabornih ognjih, pripovedovali pa so tudi običaje o sv. Ivanu, kresovih in pač vsem, kar je povezano s kresno nočjo. Veliko obiskovalcev, med katerimi so razumljivo prevladovali mladi, se je zatem dalj Časa zadržalo v sproščenem razpoloženju in ob prigrizku. Veselo je bilo tudi na hribu Kokoš nad Bazovico, na drugi strani meje, kjer so se verjetno zgledovali po pobudi »100 žensk na Triglav« in na vrh povabili »100 Ivanov«. Zamisli se niso odzvali samo onkraj meje, na Kokoš se je povzpelo tudi nekaj tukajšnjih Ivanov. ki se nam uspešno predstavlja pod umetniškim vodstvom Rada Miliča. Skupina se pravkar pripravlja na važen in zahteven korak, kot je lahko snemanje prve CD plošče. V ta namen pa svojo poustvarjalnost tudi predstavlja našemu občinstvu. Sredi večera bo na KTuži, ob dolinskem studencu, zapel tudi moški sestav Mešanega pevskega zbora Primorsko, ki priložnostno nastopa v tej zasedbi, deluje pa pod umetniškim okriljem zborovodje maCkoljanskega zbora Antona Baloha. Kot običajno ob prireditvah, ki so posvečene zborovski glasbi, bo nocojšnjemu srečanju s Pesmijo ob Studencu podal pozdrav dolinski Moški pevski zbor Valentin Vodnik. Začetek Junijskega veCera je napovedan ob 21. uri, v primeru slabega vremena pa se bo prireditev s KTuže preselila v društveno dvorano. (dam) VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 25. junija 1999 HINKO Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 17.42 in zatone ob 3.17 Jutri, SOBOTA, 26. junija 1999 STOJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1022.5 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 18.5 km na uro, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. junija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 040 635254), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije -UL Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 040 638454). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Zaplet na Padričah: nekaterim morda niso posebno všeč naši stari običaji Padričarji so tudi letos priredili tradicionalno kresovanje, a žal tokrat kresa niso mogli prižgati, saj so jim tokrat zagodli nekateri novi vaški »priseljenci«, katerim verjetno ne prijajo pristni slovenski običaji. Obvestili so sile javnega reda, češ da je kres preblizu hiš, tako da so na »zad za kalu« prišli karabinjerji in mestni redarji: očitno so se bali, da bi Padričarji vseeno prižgali ogenj. Ostali del programa pa so redno izpeljali. Najprej je nastopil domači pevski zbor Slovan pod vodstvom Sveta GrgiCa, sledilo je nagrajevanje najlepšega venčka. Žirija tokrat res ni imela lahkega dela, saj so venčki iz leta v leto lepši in številnješi. Zmago si je prislužila mlada Petra Križ-manCič, ki je res mojstrsko spletla venček. Številni udeleženci, ki so bili sprva nekoliko presenečeni in jezni zaradi zapleta s kresom, so se le pomirili in na koncu posladkali na vaškem trgu. (jn. g.) ____PO NAŠIH VASEH / VREME JE BILO TOKRAT KOT NAROČENO_ Kresovanja privabila veliko ljudi Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Plunkett & Macleane«. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.10 »Orphans«, r. P. Mullan. AMBASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek - Llnsurrezio-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Attac-co alla Terra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Crystal. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 20.00, 22.15 »LTiltima stazione«, r.-i. Sergio Rubini. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Pal-trow, David Schvvimmer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne senza limiti«. Prepovedan mladini pod Izletom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Shakespeare in love«, i. Gwyneth Paltrovv. ALCIONE - 20.00, 22.00 »In principio erano le mu-tande«, r. Anna Negri, i-Stefania Rocca, Bebo Storti, Teresa Saponangelo. Ob 21.45 se bosta režiserka in glavna igralka srečali z občinstvom. a PRIREDITVI GLASBENA MATICA TRST vabi na klavirski recital absolventa šole GM v Spetru, Davida Clodiga (raz. prof. Paola Chiabudi-ni), danes, 25.6.1999, ob 11. uri na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. Na sporedu: Beethoven, Liszt, Chopin, Brahms, Debussy, B31 tok. Vabljeni! * SKD VESNA KROG ZSKD, RAJONSKI SVM ZAHODNI KRAS - KRISM TEDEN 1999, jutri, v soboto, 26. junija ob 21. UIJ Domu A. Sirk nastop skupine Klapa Volosko iz Op ti j e s Pesmijo valov; v rek, 29. junija ob 21. nn Domu A. Sirk nastop ro skupin Zuf de žur in Krasil arji. Toplo vabljeni- IZLET) za i v iz- 40- SZ BOR, KD S. ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prirejajo od 23.6. do 27.6.1999 PRAZNIK NA 1. MAJU Danes, 25.6.: v popoldanskih urah nadaljevanje turnirjev; ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples/koncert z ansamblom Juke Box. Jutri, 26.6.: popoldanskih urah nadaljevanje turnirjev; ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 27.6.: v popoldanskih urah zaključek turnirjev in nagrajevanje; ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Status Symbol. Vsak večer od 20.30 do 21.30 HAPPY Hour. V primeru slabega vremena bo zabava potekala v pokritih prostorih Stadiona 7. Maj. FESTIVAL NOVEGA DEU IN UNIJA’ v dneh 25., 26. in 27. junija v ZGONIKU Danes, 25.6., ob 20.00 Jutri, 26.6., ob 20.00 Nedelja, 27.6., ob 18.30 ob 19.30 ob 20.00 Ples z ansamblom CALIFORNIA Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET Nastop godbe na pihala iz NABREŽINE Pozdrav podpredsednika deželnega sveta FJK Miloša Budina Ples z ansamblom ROVAL Live Musič Group Kioski z raznovrstno hrano in domačim vinom VABLJENI! SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA Junijski večeri Pesem ob Studencu z oktetom Odmevi in nonetom SKD Primorsko Danes 25. t. m. ob 21. uri na dolinski K’ luži, u primeru slabega vremena pa v društveni dvorani Športno združenje GAJA organizira od 25. junija do 4. julija na športnem objektu na Padričah ŠPORT IN ZABAVO s turnirjem v nogometu Danes in jutri ples z ansamblom STRTUS SVMBOL, v nedeljo z ansamblom KRBŠKI KVINTET in BRRCO KOREN Vabljeni! J] OBVESTILA KRUT obveSCa udeležence 10-dnevnega bivanja v Materadi (Poreč), da je odhod avtobusa v nedeljo, 27. t.m., ob 9. uri iz Trsta, Trg Oberdan -Deželna palača. ZSKD obvešča cenjene Člane in sodelavce, da bo °d ponedeljka, 28. t.m. dalje tržaški urad kot običajno na razpolago ysem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. narodna in studijska KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od Ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 26. julija do avgusta t.l. bo zaprta znradi letnega dopusta. SKLAD MITJA CUK nabira les za kres. Tel. St. 040-212289 od 10. do 12. Ure. SKD JOŽE RAPOTEC -“tobeneg, v okviru 20-let-Uice društva, organizira fotografski natečaj PODO-V PREBENEGU. Za pojasnila lahko kličete na tel. St. 040-231871 (Peter) ali 040-231873 (Petra) od 19. do 20. ure. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 27. t.m. 99 svoje člane in prijatelje na vzpon na Ratitovec pri Škofji loki. Zbirališče in odhod z Opčin ob 7. uri zjutraj. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča stare in nove pevce, da tradicionalni piknik ob zaključku sezone, ki bi moral biti v nedeljo, 27. junija na Opčinah, iz tehničnih razlogov ODPADE! Morebitni nov datum bomo sporočili naknadno. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7, od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na Redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. junija 1999, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Trubarjevi čitalnici knjižnice v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/1. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljek, 28. junija končalo svojo letošnjo sezono z večerom posvečenim vprašanju pojava izseljenistva. Alek-sijh Kalc, Aleš Brecelj, Irena Mislej in Piero Purini bodo govorili o selitvenem gibanju z zahodnega območja slovenskega etničnega prostora v 19. in 20. stoletju. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Do-nizetti 3, z začetkom ob 20.30. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ZA V - Kje? V MarijanišCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA!!! Začelo se je vpisovanje v poletni center Pikapolonica v organizaciji Slovenske prosvete in MOSPa, ki bo v Bazovici od 19. do 30. julija za otroke od 4 do 10 let, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 8. do 17. ure. Za prijave in dodatne informacije se lahko obrnete na urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9. do 17. ure (od ponedeljka do petka), tel. St. 040-370846, do 6. julija. V četrtek, 8. julija pa bo ob 20. uri na sedežu Slovenske prosvete informativni sestanek, na katerem bodo starši poravnali prvi obrok. ŠD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure na tel. St. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni živinozdravnik P.Z.S. St. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ce si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marija-nišču na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. Purič na telefonski Številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno četrtka, 15. julija. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade DNEVI ŠPORTA POD ŠOTORI (organizira Mavrični most mladih). Od 12. do 18. julija v Luciji pri Portorožu. Program: Športne in vodne aktivnosti. Spanje pod milim nebom ali v Šotorih na vrtu župnišča v Luciji. Informacije in prijave: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst. tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade IZOLA ’99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1. avgusta v Izoli. Program: športni del (plavanje, športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet) izobraževalni del (predavanja in pogovori v skupinah o odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KD LONJER-KATINA-RA vabi otroke iz vrtca in osnovne sole na OTROŠKI TEDEN od 26. do 31. julija v lonjerskih društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. St. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara). ŠE NEKAJ PROSTIH MEST za poletno kolonijo ob morju v Fiesi pri Piranu od 27. julija do 5. avgusta za osnovnošolce in srednješolce! Sončenje, kopanje, izlet z ladjo po slovenski obali, športne dejavnosti, tečaj jadranja, potapljanje, lokostrelstvo, orientacije... Za vse informacije pokličite v Slovenski dijaški dom S. Kosovel tel. St. 040-573141 ali 040-573142. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK PESCATORI prireja jutri, 26. in v nedeljo, 27. junija v Ljudskem domu v Naseliju Sv. Sergija PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Program: jutri, ob 18.30 poseg Sandra Curzija, urednika dnevnika Liberazione. Sledi koncert s skupino BALKAN BABAU CIRKUS ORKESTAR. Nedelja, 27.6., ob 18. koncert GODBE ARCOBALENO, ob 19. uri projekcija videa časnikarja Fulvija Grimal-dija JUGOSLAVIJA, NEVIDEN NAROD. Od 20. ure dalje glasba z ALEXOM. SKLAD MITJA CUK 'vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno srediSče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno srediSče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). POLETNI VSEGAMA-LO 1999 - vabimo vse dijake slovenskih nižjih Sol k skupnemu preživljanju poletnih dni... na tečaj informatike, na kopanje in na vrsto drugih kratkočasnih dejavnosti, od 2. do 27. avgusta, od 8. do 17. ure. Poskrbljeno bo za kosilo in malico. Informacije: Sklad Mtija Cuk, Opčine, Narodna ul. 77, v dopoldanskih urah. Tel. 040-212289. OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! E3 ČESTITKE Danes praznuje 50 let maševanja DUŠAN JAKOMIN. Iskreno mu čestitajo družine Starc, Škabar in Slavec. Ob praznovanju zlatega jubileja svojega duSnopastirskega poslanstva Dušanu Jakominu zglednemu in neutrudnemu kulturnemu delavcu iskreno Čestitamo in voSCimo Se obilo uspešnega dela vsi na ZSKD Ob 50-letnici posvetitve g. DUŠANA JAKOMINA se mu zahvaljujemo za vse kar nam je iz srca dal in mu želimo, da bi ostal Se mnogo let med nami, Halo Sabadin z družino ter Sabina Sker-gat z družino. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je tržaško šolsko skrbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško šolsko skrbništvo, Ul. Cumano 2, do vključno 28. junija 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje v sta-ležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM knjige za 1. letnik Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in kupim knjige za 3. letnik. Tel. 040-911198. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, kličite v večernih urah na tel. St. 0038667-25202. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH išče prodajalca za delikatese in zelenjavo. Tel. 040-213274, po 17. uri. ISCEM hišno pomočnico 5 ur tedensko v dopoldanskem času. Tel. tajnica 040-200495. PRODAM Fiat Pando 750, letnik 87, cena 1.000.000 lir. Tel. St. 0481-21193. PRODAM Opel Tigra 1400, letnik 96, srebrne barve, full-optional. Tel. št. 040-212163 ob večernih urah. V NAJEM v Ulici della Ferrovia 45 na Opčinah dajem 70 kv. m. veliko neopremljeno stanovanje v pritličju s teraso in pokritim parkiriščem za 700.000 lir mesečno. Tel. St. 040-215264 ali 0329-2136581. PRODAM dve klavirski harmoniki 60 basov: eno z dvemi registri, drugo s tremi registri. Tel.: 040-228168, od 19. ure dalje. PRODAM leseno hišico z oknom in vrati primerno za vrt ali kamp. Mere: 2,5 x 2 m. Cena po dogovoru. Tel. 040-567876. V NAJEM v Ul. Mat-teotti dajem skladišče ali delavnico z dostopom, 70 kv.m., visoko 4m40. Tel.: 0337/312003. OSMICO je odprl v Nabrežini St. 8, Ušaj. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. OSMICO imata v Bazovici St. 63 Boris in Nada. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO je odprl Lojze Furlan v Zgoniku 64. OSMICO sta odprla Stanko Gruden in Sonja iz Samatorce. Vabljeni! OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO ima družina Škabar v Repnu St. 91. OSMICA je v Mavhinjah pri Normi Angelini Gabrovec. OSMICO imata Olga in Ladi Rebula, Repnič 2. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. PRISPEVKI V spomin na Lucijo Hrovatin darujeta Anica in Justa Daneu 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Karla Žerjala darujejo sestra Angela in sorodniki iz Turina 200.000 lir za Tambu-raski ansambel SKD France Prešeren. V spomin na Rajka Pipana, Magdinega svaka, darujejo kolegice iz vrtca v Devinu 80.000 lir za Občinsko knjižnico v Sa-ležu - Oddelek Car Srednjega vzhoda. V spomin na dragega očeta od Ines, Josipa Furlana, daruje prijateljica Magda 40.000 lir za Občinsko knjižnico v Sa-ležu - Oddelek Car Srednjega vzhoda. Namesto cvetja na grob Rudija Križmančiča daruje Svetko Čufar z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Rudija Križmančiča darujeta Leo in Renata Kralj 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Borisa Doljaka darujeta Slavka Kante in Franko Milič z družino 100.000 za SKD Vigred. V spomin na Mirota Blazino in na Alenko Purič por. Ferluga daruje Boris Pertot 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Marijo Majowski por. Luksa daruje Neda C. 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Karla Žerjala darujeta Meri in Rado Žerjal 50.000 lir za TamburaSki ansambel SKD France Prešeren. V spomin na Karla Žerjala daruje Gabrijela Žerjal 50.000 lir za TamburaSki ansambel SKD France Prešeren. V spomin Marija Com-pare darujeta družini Kompare in Olenik 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Marijo Majovvski por. Lukša daruje Marjan Starc 50.000 lir za Kulturni dom' Pro-sek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage gospe Lucije Hrovatin daruje Bogomila Doljak 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Marijo Luksa daruje Ivan Sardoč z družino 50.000 lir za prosesko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Majowski por. Luksa darujeta Riko in Karla Majowski 50.000 lir za SDD Jaka Stoka. V spomin na gospo Lucijo Kalc Hrovatin daruje Marko Filipčič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago Štefanijo Škabar vd. Kante darujeta Sonja in Jolanda Kosmina 50.000 lir za SKD Vigred. Albert Derganc daruje 100.000 lir za Stranko komunistične prenove -Krožek občine Dolina. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. —tudi v Križu. k - BANCA ....... .., U ANTONIANA POPOLARE VENETA bctkb | nova tržaška kreditna banka \ j Križ?36 tel.0402209036 ZGODOVINOPISJE / J. PEROVŽEK - SLOVENSKA SAMOSTOJNOST V LETU '18 STALNO GLEDALIŠČE FJK / FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE Uresničitev slovenske državotvorne volje Kratkotrajna slovenska samostojna državna skupnost V četrto z dokaj Za začetek ženska drama in klovni Obstoj samostojne slovenske države terja poznavanje vseh državotvornih dejanj in prizadevanj, v katerih se je udejanjala državotvorna volja Slovencev in v katerih je zgodovinsko utemeljena vzpostavitev suverene Republike Slovenije. Iz te predpostavke izhaja slovenski zgodovinar Jure Perovšek, avtor knjige Slovenska osamosvojitev v letu 1918 (Modrijan, Ljubljana, 1998, 191 str.), ki ugotavlja, da so Slovenci ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije pokazali svojo državotvorno voljo in jo uresničili v samostojni državni skupnosti. V Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov so si Slovenci od 29. oktobra do 1. decembra 1918, to je od državne odcepitve od Avstro-Ogrske monarhije do združitve s Kraljevino Srbijo, prvič sami vladali. V mesecu dni so oblikovali prvo slovensko narodno vlado in načrtovali svoje politično, družbeno in gospodarsko življenje. Čeprav Časovno zamejen je fenomen slovenske državnosti v Državi SHS za avtorja zadostno potrdilo o dozorelosti Slovencev za samostojno organizirano državno življenje ob koncu prve svetovne vojne in kot tako vredno celovite zgodovinske predstavitve. V prvem poglavju nas avtor seznani z dvovladjem, z nastajanjem države SHS in s politično osamosvojitvijo Slovencev, ki je bila vzporedna razpadanju avstrijske oblasti. Kot je poudaril Anton Korošec, eden od takrat vodilnih slovenskih politikov, je 21. septembra 1918 slovenski narod izbral Narodni svet v Ljubljani za najvišjo politično telo, ki naj bi vodilo njegov boj za svobodno in samostojno državo Jugoslavijo (str. 20). V drugem poglavju avtor osvetljuje, kako je bila država SHS mednarodnopravni okvir slovenske osamosvojitve leta 1918. Slednja je izpolnjevala vse pogoje, ki jih zahteva mednarodno pravo za nastanek in obstoj države, to je prebivalstvo, ozemlje, lastno in neodvisno oblast. Vzpostavila je odnose z drugimi državami, kar potrjuje dejstvo, da so jo priznale Kraljevina Srbija, Madžarska in Nemška Avstrija. Sledi osvetlitev' državno-pravne samostojnosti Slovenije v državi SHS, o tem kako je Narodna vlada izvajala demobilizacijo vojaških oseb, kako je reševala socialni položaj slovenskih vojaških vojnih invalidov, kako je SHS organizirala nacionalno družbeno skupnost kot državo. Po Perovšku se je takrat državnopravno postopanje kazalo še posebej v gospodarskem življenju. Narodna vlada je zaCela ustvarjati pogoje za slovenski gospodarski razvoj, iskala je finančne vire za delovanje slovenske državne oblasti in priskrbela surovine za nemote- no obratovanje industrije. Narodnopolitična osamosvojitev Slovencev je bila, poudarja avtor, kratkotrajna izkušnja, ki se je končala z oblikovanjem Kraljevine SHS. Združitev države SHS s Kraljevino Srbijo se je dogodila kljub nasprotovanju dela slovenske družbe. V novem državnem okviru pa Slovenija ni ohranila državnoprav-ne samostojnosti. 2e v začetku dvajsetih let sta ustavno uzakonjena jugoslovanski državni centralizem in narodni unitarizem veliko večino Slovencev privedla »k odločnim zahtevam po ohranitvi narodne individualnosti in avtonomistiCno-federali-sticni preureditvi jugoslovanske države.« (str. 173). Ko Perovšek razgrinja svoje argumentacije, s katerimi poskuša dokazati obstoj slovenske državnosti v letu 1918, se poskuša ograditi od kaotičnosti takratnega Časa. Spretno obide doprinos takratnih slovenskih politikov pri oblikovanju Kraljevine SHS in pa takrat v slovenski politiki razširjeno pre-priCaje, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov etnično enoten narod. Podrobnejše ukvarjanje s to drugo platjo prelomnega Časa ne bi dopustilo koherentne predstavitve boja za slovensko državnost in postavitev takih temeljev, na katerih je možno opreti linearno zgodbo o slovenski osamosvojitvi. Marta Verginella V sredo zveCer se je v Trstu zaCel Četrti festival sodobne italijanske dramatike v priredbi Stalnega gledališča FJK. Prireditev, ki se je pred štirimi leti začela z velikim pom-pom in s številnimi izrednimi predstavami in spremnimi pobudami, je že do lani občutno zmanjšala svoj obseg, vendar je z izborom močno inovativnih in alternativnih predstav vsekakor opravičila svoj obstoj. Letošnji niz že ob prvem pogledu na spored vzbuja občutek prevehke skromnosti, ki naj bi jo po izjavah umetniškega vodje gledališke hiše Antonia Calende narekovala skromna razpoložljiva sredstva, saj je na voljo je prispevek Fundacije Tržaške hranilnice v višini 50 milijonov lir. Sicer o pobudi ni bilo veliko govora v medijih, celo predstavitveno tiskovno srečanje je bilo le dan pred začetkom, zato ni Čudno, da je bil tudi odziv občinstva za otvoritveno predstavo enako skromen: le pešCica zagnanih ljubiteljev Talijine umetnosti si je od 20.30 prišla ogledat La fuga di Emma (Emmin beg) v gledališče Miela, veliko več gledalcev je privabila predstava Barella il magni-fico (Čudoviti Barella), ki se je začela ob 22.30 v dvoranici v Ul. dei Fabbri. V monologu La fuga di Emma je avtor Nicola Fano predstavil žensko, ki se pred ogledalom pripravlja na srečanje z nekdanjim ljubimcem; v njenem pripovedovanju takoj spoznamo madame Bovary, za katero si je avtor zamislil beg v Pariz po hlinjeni smrti in lažnem pogrebu. Fanova Emma je po pravici povedano veliko manj privlačna od Flaubertove junakinje, tako da po uri stalnega govorjenja ostane gledalcem v očeh le učinkovito osvetljena podoba prizadevne igralke Alvie Reale v belem spodnjem krilu s tesnim životkom in golimi rameni, na katerega oblati razkošni obleki dveh različnih rdečih barv. Predstavo je režiral Renato Carpintieri. Povsem drugačna je predstava Barella il magnifico s podnaslovom Guarda che luna skupine Filarmonica Clown v režiji Renata Sartija, ki je poleg nastopajočih igralcev Carla Rossija, Valeria Bongiorna in Piera Lenardona sodeloval tudi v zasnovi dela; poleg treh moških nastopa še Rossana Carretto. Absurdna zabavna zgodba, ki je povod za številne klovnske in varietejske gage, pripoveduje o bratih klovnih, ki jima je obema ime Giovanni Barella, o direktorju precej klavrnega cirskusa, ki bi se rad uveljavil na televiziji, in o njegovi hčerki, ki je zanosila z enim od dveh bratov, toda katerim... V veseli in zabavni predstavi se komičnost preliva v različnih niansah, od hudomušnosti do porogljive ironičnosti, (bov) Nagrada kresnik Dragu Jančarju Nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je sinoči prejel Drago JanCar. Nagrado, ki jo od leta 1991 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, pred dvema letoma pa je postala Delova, mu je žirija pod predsedstvom Vena Tauferja dodelila za roman Zvenenje v glavi. V ožjem izboru za nagrado so bili še romani Potovanje predaleč E val da Flisarja, Mi-lovanje Nine Kokelj, Cesta s cipreso in zvezdo Alojza Rebule ter Con brio Brine Švigelj Merat. Razglasitev nagrajenca so prireditelji letos uokvirili v celovečerno glasbeno in plesno praznovanje kresa na ljubljanskem Rožniku. Začela se je z glasbo skupine Posodi mi jurja - zasedbe Vlada Kreslina, ki je Častilce najkrajše in po izročilu Čarobne noti v letu zabavala vse do zgodnjega jutra. Dogajanje sta sicer najprej ogreli interpre-tinji ljudskih pesmi Bogdana Herman in Ljoba JenCe v družbi igralke Judite Zidar, nato pa je "štafeto" prevzel APZ Tone Tomšič. Do razglasitve nagrajenca so se na odru zvrstili še Studio za tolkala pod vodstvom Borisa Surbka, baletke in baletniki iz ansambla SNG Ljubljana s plesom, ki ga je oblikoval Vojko Vidmar, in znova APZ-jevci. Nagrajencu, ki je prejel milijon tolarjev, je pripadla tudi Čast, da je na Rožniku prižgal velik kres, ob katerem se je praznovanje nadaljevalo. (STA) NOVICE Sodobna umetnost v Sarajevu V sarajevski Skenderiji bodo danes slavnostno odprli mednarodno zbirko Muzeja sodobne umetnosti Ars Aevi, katere del je prispevala tudi Modema galerija Ljubljana. Jeseni leta 1996 je bil v Ljubljani namreč predstavljen projekt z naslovom Modema galerija Ljubljana za Muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000. Zbirka 1996 - Modema galerija Ljubljana. Sodelujoči umetniki so s posredovanjem Modeme galerije svoja dela podarili bodoči stalni zbirki Muzeja sodobne umetnosti v Sarajevu. Za zbirko Muzeja Ars Aevi so umetniška dela zbrale tudi druge institucije po svetu. Danes dopoldne bo še njena posebna predstavitev, na kateri bodo sodelovali direktorji muzejev, soustanoviteljev zbirke. (STA) Pregledna razstava del Vladimirja Makuca V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so sinoči odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 5. septembra. Vladimir Makuc se je rodil 8. maja v Solkanu pri Gorici. Leta 1960 se je izpopolnjeval v ateljeju Friedlaenderja v Parizu. Umetnik na simboličen, stiliziran naCin upodablja predvsem kraško-primorski svet in njegove avtohtone oblike. Spočetka realistične prvine so se v njegovi grafiki globokega in reliefnega tiska postopoma preoblikovale v znake in simbole. Vtis materialnosti v novejšem obdobju svojega ustvarjanja poudarja z nanašanjem različnih gradiv, kot so pesek, delci stekla in podobno. Vladimir Makuc je za svoje plodno delo na področju likovne umetnosti leta 1979 dobil Prešernovo nagrado. (STA) Popravek V predzadnjem odstavku poročila o nastopu Tržaškega okteta v Ljubljani je pomotoma izpadlo ime prof. Janka Bana, ki se je v imenu GM iz Trsta, kateri je bil koncert posvečen ob njeni 90-letnici, zahvalil organizatorjem, nastopajočim in vsem prisotnim za udeležbo, B V 1 ¥ svetu FOKUS Krystian Zimerman - Pierre Boulez: vrhunsko srečanje ob Ravelovih mojstrovinah Kljub temu, da je Maurice Ravel (1875-1937) eden izmed najbolj izvajanih klasičnih skladateljev tako na koncertnih odrih kot na plošCah, le redkokdaj naletimo na neoporečne interpretacije njegovih del. Ravel je avtor, ki ga je težko interpretirati, ker so njegove mojstrovine zelo poznane in priljubljene tudi med širšo publiko. Ravelova klavirska koncerta - to sta v G-duru in v D-duru za levo roko - smo doslej poslušali v že zgodovinskih edicijah, pred katere se danes postavlja nova izvrstna izvedba Srečanje ob Ravelovih mojstrovinah na etiketi Deutsche Gram-mophon (točen naslov zgoščenke je: »Maurice Ravel: The Piano Concertos, Valses Nobles et Sentimentales«). Pianist Kry-stian Zimerman in dirigent Pierre Boulez sta za svoje prvo diskografsko sodelovanje pripravila posnetke omenjenih skladb, ki jih lahko takoj postavimo v sam vrh interpretacij Ravela. Zimerman in Boulez sta Ravelov! partituri tako temeljito prerešetala, da so vse fraze in vsi arabeski popolnoma dodelani. Klavir in orkester se zdaj harmonično dopolnjujeta zdaj dialektično izmenjujeta vlogi. Ob originalni interpretaciji pa moramo zabeležiti tehnično odličen posnetek, kot si lahko pričakujemo od slavnega nemškega založništva. Tale plošča, ki je vsestransko navdušila glasbene kritike, ni ponovna zbirka Ravelovih del, temveč lahko že postane temelj v obširni diskografski ponudbi, ki je namenjena francoskemu skladatelju. NOVE PLOŠČE Klasična glasba - Dir. C. Abbado, »G. Mahler - Des Knaben VVunderhorn«, Deutsche Grammophon - Dir. D. Barenboim, »W.A. Mozart - Symphonies No. 40 & 41«, EMI - Dir. P. Boulez, »A. Skrjabin - Le Poeme de l’Extase, Promethee«, Deutsche Gram- mophon - Dir. R. Chailly, »D. Soiš-takovic - The Film Album«, Decca - The Florestan Trio, »R. Schumann - Piano Trios«, Hy-perion - Dir. R. Muti, »W.A. Mozart - Symphonien Nr. 35 & 38«, Philips - Dir. C. Rousset, »W.A. Mozart - Mitridate«, Decca - Andreas Scholl (tenor), »Heroes - Handel, Gluck, Mozart«, Decca - Dir. G. Sinopoli, »A. Schonberg - Pierrot Lunaire«, Teldec KONCERTI Novi pop zvezdniki Timoria in Gianluca Grignani v Trstu, na Goriškem in Videmskem pa jazz revije - Danes Timoria, Trst, grad sv. Justa - Danes Nero di Seppia, Tržič, Trg Falcone in Borselli-no, ob 21. uri - Danes Gianluca Pinto (kitara), Gorica, grad, avditorij Pokrajinskih muzejev, ob 21. uri - Danes Enzo Gragnaniello, Nova Gorica, Hit Hotel Casino Park - Danes Solisti Veneti, Oglej, Bazilika, ob 20.30 - Danes Max Gazze, Porde-non, Cortile Gabelli, ob 21. uri - Danes Modena City Ram-blers, Vascon di Carbonera (Treviso) - Danes Ike Turner revue, Rovigo, Stadion na Drevoredu Tre Martini, »Deltablues ’99«. - Jutri Joachim Kuhn/Daniel Humair Quartet, Gorica, Deželni avditorij, ob 21. uri, »Gorica Jazz ’99« - Jutri Robben Ford, Rovigo, Stadion na Drevoredu Tre Martini, »Deltablues ’99« - 27.6. Opera giocosa FVG, Zbor Monteverdi iz Rude, dr. Severino Zannerini, Oglej, Bazilika, ob 20.30 . - 28.6. Alberto Nose (klavir), Trst, Avditorij Muzeja Revoltel-la, ob 20.30 - 29.6. Rose Marie (Frinu Stothart), Trst, Gledališče V er di, krstna uprizoritev, Pestiva operete - 29.6. Gianluca Grignani, a . ro, Portorož, :ija, ob 21-urt ie Ensembte, •gea Gershwi-vrtnic, ob 21- ni zbor Z^O . Ambrož Co-:a, Dvorana ;amostana, 0 i z vrtov sv. Bearzai"’ Flavio Bol- Friuli, Trg an. »Videm ____III. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN_ Movhinje so zaživele v teatrskem vzdušju Po slovesni otvoritvi nastopilo domača skupina z Linhartovim Matičkom S krajšo slovesnostjo se je sinod zaCel III. Zamejski festival amaterskih dramskih skipin, ki ga že tretjič prireja športno-kulturno društvo Ce-rovlje-Mavhinje v sodelovanju z devinsko-na-brežinsko občinsko upravo, Slovensko prosveto v Trstu, Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Primorskim dnevnikom. V imenu občinske Uprave je številno občinstvo prvi pozdravil žu-Pan Marino Vocci, ki je °b pohvali organizatorjem mavhinjski trg označil za enega najlepših na Tržaškem. "Namen in cilj gledališča je ta, da na različne načine raziskuje in upodablja človekovo duhovno življenje, razkriva določena spoznanja 0 posamezniku in družbi tar zastavlja določena moralna vprašanja", je v svjem pozdravnem posegu dejala podžupanja in odbornica za šolstvo in kulturo Mariza Skerk Ko-smina. Pozdrav kolektiva Primorskega dnevnika je podedovala kulturna urednica Breda Pahor. V dvojem posegu je "ahorjeva poudarila pomen tovrstne prireditve, m spodbuja spoznavanje m izpopolnjevanje jetika, saj je jezik v gleda-lgCu "glavno orodje". V mm smislu je novinarka mJ naglasila potrebo po Urjenju jezika vse od mladih nog, obenem pa J6 pohvalno ocenila tudi nastopanje v narečnem )eziku, v kolikor gre za mednotenje krajevnega ludskega izročila. Primorski dnevnik bo III. festivalu amaterskih odrov posvečal vsak dan poseb-n° rubriko v sklopu kul-mrne strani. Predsednik Slovenske Prosvete iz Trsta Marij jdaver je poudaril, da je avhinjski festival ne le P°memben kulturni do-godek, temveč tudi in j'mdvsem potreben. V mpnu deželnega pred-, edstva Zveze slovenskih turnih društev je Florenin festivalu Vjl2nala nenadomestljivo s °go pri povezovanju in /Qdbujanju amaterske ujnske dejavnosti v t(jlsirsem deželnem okvi-a ’ °b tem pa številnim Vajaterskim odrom festi-Ponuja osnovno mož-Pr^’ spl°h nastopajo p Številno publiko. 2ac!iStlval se ie torei g v, 1- VVilliam Shake- sv m® je trdil, da "ves ta )e oder". Gotovo je, da se bo v naslednjih spremenil v slovensko dneh vsaj celotna zamej- zamejsko ”agora“, to je v ska kulturna pozornost postor srečevanja in lokalizirala na Mavhinje, spoznavanja, katerih trg se je sinoči (igb) Sinoči že prva dva nastopa Po uradnem odprtju festivala je na oder stopila dramska skupina domačega društva z Linhartovo veseloigro o služabniku Matičku, nakar je bila na sporedu Molierova komedija ”Jur, zaniCan mož" v narečni izvedbi Beneškega gledališča. Sicer pa bomo v teh desetih dneh v glavnem sledili komedijam, ki so za amaterske ansamble v bistvu najprimernejša in najbolj priljubljena zvrst. Komedije, seveda, ki nas vsaj za večer odtržejo od monotone vsakdanjosti ter nas tako ponesejo v svet burkaštva, satire in torej smeha. Komedija, pojem, ki ga izvajata grški besedi ”komos“ (pijanski obhod, vesela krdela Dionizo-vih spremljevalcev) in ”aoide“ (pesem, petje), kar pomeni, da je prvotna grška komedija nastala iz posmehljivih pesmi in dialogov, verjetno v zvezi z razbrzdanim Dionizovim kultom. V pravo gledališko igro se je komedija spremenila šele v Atenah na začetku 5. stoletja pred našim štetjem, ko so to tradicijo združili s tehniko tragedije, postavili ob zbor igralce in razvili dramsko dogajanje. Leta 486 so uradno vključili v dionizije tudi posebno tekmovanje komedij, ki je bilo v bistvu predhodnik... tudi današnjega mavhinjskega festivala. To kot dokaz, da lahko popolnoma vsaki stvari oplemenitimo izvor. Glavna značilnost komedije je predvsem v tem, da vsebuje moCne satirične, polemične in parodiCne odzive na sodobno stvarnost. Snov si komedija jemlje iz vsakdanjega življenja, postavlja na oder vsakdanjega Človeka, preko katerega šiba politične, gospodarske, socialne in kulturne razmere. Zaznamuje jo torej satirična ost, komičen zaplet, več ali manj srečen razplet, njen cilj pa je, da zabava in hkrati nekako vzgaja. Tipičen primer komedije "Karlo ne zmore ena... dve...tri...“ bo drevi uprizorila tudi dramska skupina SKD "Slavec" iz Ricmanj. Delo je spisala in obenem tudi režirala Tatjana Turko, ki jo bomo na letošnjem festivalu zasledili še kar trikrat v tej dvojni vlogi avtorice in režiserke prav tolikih amaterskih odrov. Karlo je v tem primeru nenasiten trgovski potnik, ki si v svojem življenju privošči kar štiri ženske. Istočasno, seveda. Prva je njegova žena, druga je njegova tolaživka z izrazitim materinskim čutom, tretja je bistvu ninfomanka, medtem ko je četrta rosna mladenka, kakršne možje srednjih let navadno najbolj sanjajo. Stvar se seveda silno zaplete, ko se vse štiri ljubice srečajo in podjetnga Karla tudi razkrinkajo... Karlovo zgodbo so Ricmanjci prvič uprizorili marca letos, na dan proslave vaškega zavetnika sv.Jožefa, v sklopu Ricmanjskega tedna. DrugaCe pa je društevna dramska skupina dejavna že od prvih osemdesetih let in se vsako leto predstavlja občinstvu z novo uprizoritvijo. Kot nam je povedala tajnica društva "Slavec" Sonja Komar, je dramsko skupino dolgo let vodil Drago Gorup, nakar je vajeti igralske zasedbe prevzela Tatjana Turko. Ricmanj ska prosvetna dejavnost zaobjema tudi mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo skupaj s pevci in pevkami sorodnega društva "Slovenec" iz Boršta. Glavna tradicionalna pobuda je seveda Ricmansjki teden, prvi vikend julija pa bodo društveni elani še najbolj zasedeni z vaško šagro. Tretji dan festivala se bo jutri zaCel že popoldne, in sicer ob 18.30 s prvo otroško uprizoritvijo "Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna". Sledil bo, ob 20.30, nastop Standrežcev s komedijo "Zares čuden par“, sobotni veCer pa bo zaključila skupina Metronom z igro ”Beauty clinique“. Vse to pa že spada v ju-trijšnjo napoved. ih Današnji spored Ob 20.30 KARLO NE ZMORE ENA ... DVA ... TRI Dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj PRIMORSKI DNEVNIK do 30. junija, bo plačal samo 200*000 lir naročnine do konca leta POLEG UGODNE CENE. BO IMEL TUDI POPUST V VIŠINI 50.000LIR ZA NAKUP DARIL ALI KNJIG V NASLEDNJIH KNJIGARNAH: - TRŽAŠKA KNJIGARNA V TRSTU - KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI Vse potrebne informacije lahko dobite na sledečih telefonskih številkah: 0407786300 TRST ali na 0481533382 GORICA Člani Zadruge Primorski dnevnik imajo še 10% popusta pri ostalih storitvah DAVKI / SAMO ZAMUDA? Obrazcev Uniko v slovenščini še ni na razpolago V rabi so bili le predlanskim Lani in tudi že predlanskim so davkoplačevalci na Goriškem in Tržaškem imeli na razpolago slovenske obrazce za prijavo dohodkov Uniko. Res je, da so brezplačne obrazce občinam dostavili razmeroma pozno, ko je kar precej zavezancev že uredilo obveznosti do davčne uprave. Obrazce so na Goriškem, dostavili občinam Doberdob, So-vodnje in Steverjan ter tudi Gorici. Le da so v tej občini prejeli prvo pravzaprav malenkostno pošiljko, ki je v nekaj dneh pošla. Rok za vložitev prijave dohodkov je bil letos odgoden. Zadnji termin za predstavitev prijave zapade 2. avgusta letos. Bo davčna uprava pravočasno poskrbela tudi za slovenske obrazce ? Včeraj smo se pozanimali na vseh zgoraj omenjenih občinah in prejeli enak odgovor: slovenskih obrazcev še nimajo. Prav tako nimajo informacij Ce in kdaj jih bodo dostavili. Sicer pa je, kot se zdi, marsikaj narobe tudi glede dostave obrazcev Unico v italijanščini. V pristojnem uradu v Gorici so nam povedali, da jim je prva pošiljka že pošla in da pričakujejo novo. V Steverjanu so prejeli samo osnovne obrazce, so nam sporočili. Seveda gre za osnovne obrazce v italijanščini. Je za vse res kriva samo birokracija ? GABRJE / OB OBČINSKEM PRAZNIKU Rostova in pokušnja vin Turnir v malem nogometu Jutri zvečer osrednja slovesnost V Gabrjah se danes pričenjajo prireditve ob občinskem prazniku. Pravzaprav bi bilo treba zapisati, da se zaključujejo, kajti v Gabrjah se že nekaj tednov odvija živahna športna in kulturna dejavnost. Tako so pripeljali v finalni del turnir v malem nogometu, drugo soboto junija so v Gabrjah priredili vsakoletni Koncert na borjaCu. Z odprtjem razstave in pokušnje domačih vin, nagrajevanjem zmagovalcev turnirja v malem nogometu in veliko tekmo v briskoli pa se danes začenja niz prireditev ob občinskem prazniku. Razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri na sedežu KD Skala. Na prireditvi sodeluje deset vinogradnikov iz sovo-denjske občine: Salomon TomsiC, Sonja Tomšič, Branko Černič, Rado Buzin, Slavko Gu-lin, Dominik Kovic, Boris TomsiC, Marko Kovic, Herman Marušič in Ivan Batistič. Jutri zveCer bodo na sedežu društva Skala pripravili tudi razstavo in pokušnjo domačega kruha, na ogled bo razstava fotografij posnetih ob letošnji pustni povorki, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali zanimivo gradivo, ki ga je Marko VValtritsch uporabil za pisanje knjige o občini Sovodnje. Jutri zvečer bo tudi slovesnost ob občinskem prazniku. V nedeljo pa bodo priredili tekmovanje v košnji. ŠTANDREŽ / "SOCCER BEACH Odmevni prireditvi \Zjuliju glasbena srečanja Rock nights v Sovodnjah Kljub muhastemu vremenu sta koncerta v kulturnem domu ”A. Budala” prejšnji petek in soboto, lepo uspela. Tolikšen odziv pretežno mlade in mlajše publike je prijetno presenetil celo prireditelje. Povedati velja, da sta bila oba dogodka v sklopu turnirja "Soccer beach”, v priredbi KD "O. Zupančič" in odbojkarskega kluba ”Val”. Vpetek zveCer je bil na sporedu žur "Balkan fe-st”, ali eno od poglavij festivala "Across the bor-der/Preko meja”. Na ploščadi in v dvorani (zaradi muhastega vremena namreč) se je zbralo veliko ljubiteljev to zvrsti glasbe in ob "dirigiranju” Dj Hod-gesa se je kaj kmalu ustvarilo pravo vzdušje. Seveda ni manjkalo niti balkanskih specialitet, ki so jih pripravljali odlični kuharji na dvorišču. Končno se je ustalilo tudi vreme in "fešta” se je nadaljevala in zaključila na najboljši način. Sobotni glasbeni spored v domu Andreja Budala pa so izvajali elani skupine Last Chance iz Gorice, ki so se ob tej priložnosti spet nadvse dobro odrezali. Po dveh glasbenih večerih v Standrežu se v juliju obeta še nekaj podobnih prireditev. V Sovodnjah že pripravljajo "Night rock” in sicer 2. in 3. julija ter 16. in 17. julija. Sodelovale bodo glasbene skupine iz zamejstva in drugih krajev Goriške. NOVICE Danes in jutri baletni predstavi v KC "Lojze Bratuž” Plesna in baletna šola "Tersicore” iz Gorice vabi danes in jutri na dve plesni predstavi. Obe bosta v kulturnem centru "Lojze Bratuž” s pričetkom ob 20. uri. Drevi bo zaključni nastop gojencev. Prikazali bodo pester spored plesov, od klasičnih do temperamentnih, do tipa-tap danca ter plesov za odrasle. Jutri pa bo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” 13. srečanje baletnih in glasbenih šol iz območja Alpe-Jadran. Na prireditvi bodo sodelovali gojenci Srednje glasbene šole iz Maribora, Ljubljane ter gojenci Baletne šole iz Zagreba, plesne šole "Citta di Pordenone”, gojenci baletnih šol iz Gradca in Celovca. Oratorij in koncert srednjeveške glasbe Ob zaključku razstave o življenju na goriškem gradu v srednjem veku, bosta na gradu v prihodnjih dneh še dve glasbeni prireditvi. Danes ob 21. uri bodo na notranjem dvorišču na gradu uprizorili oratorij ”11 sogno dbltremare”. (Hrepenenje po prekomorskih deželah). Predstava, ki je nekakšno prepletanje recitacij in glasbenih vložkov, opeva križarske vojne. Drugi pomemben glasbeni dogodek bo na spredu v torek, 29. junija. To bo koncert skupine Ensemble Wole Noyse iz San Francisca v ZDA, ki izvaja srednjeveško glasbo na starinskih instrumentih. Obiskovalci razstave na gradu si bodo v nedeljo lahko ogledali video film o sabljanju. Tržič - pester spored prireditev V okviru poletnih prireditev v TržiCu, bo tudi ob tem koncu tedna niz glasbenih, športnih in drugih prireditev. Drevi ob 21. uri bo na trgu Falcone in Borselli-no koncert rock glasbe skupine ”Nero di seppia”, tri prireditve pa so napovedane za jutri. Na pobudo društva Pro Logo bo ob 16. uri bo v starem središču mesta gledališka predstava; ob 21. uri bo na trgu Roc-ca koncert mestne godbe; od 8. do 22. ure pa bo na trgu Republike prireditev 7 Drive in and dragon fly int. contest. Okrogla miza odbora proti vojni Odbor proti vojni prireja danes ob 20.30 v župnijski dvorani v Vilešu okroglo mizo na temo "Religija kot vir nasilja ali osvoboditve”. Ob tej priložnosti bodo predstavili zbrano gardivo lanskega seminarja na isto temo, ki je bil v Zuglianu in Pozzuolu. Gradivo bosta predstavila Gabriella Burba in Pierluigi di Piazza. Z avtobusom nagrad Občinska uprava obvešCa, da bo od jutri, 26. t.m. na grad vozil poseben avtobus. Odpeljal bo s Travnika, ustavljal pa bo tudi v Crispijevi ulici in na Cavourje-vem trgu. Avtobus bo vozil neprekinjeno med 20.15 in 21.15. Za brezplačni avtobusni prevoz bodo poskrbeli tudi ob koncu gledaliških predstav. Zadnji koncert iz niza ”Squarci” V dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu bo drevi, ob 21. uri zadnji koncert iz n iza prireditev sodobne glasbe ”Squarci” v organizaciji Pokrajinje in centra CSCI. Izvajalec nocojšnjega koncerta bo goriški glasbenik Gianluca Pinto. Pesniško srečanje na Pokrajini Štiri besedne ustvarjalke iz nekdanje Jugoslavije bodo danes spregovorile na srečanju, ob 17.30, v pokrajinski sejni dvorani, na pobudo združenja ”1 saperi delle donne” ter v sodelovanju s Pokrajino. Dragico Torid Dre-novac, Duško Jekid, Emino Kamber in Marelo Jakovljevič bo predstavil pisatelj in novinar Giacomo Scotti. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Michele Bregant in Maurizio Veraldi. DOBERDOB /SREČANJE S PREDSTAVNIKOM DE2ELE Novo individualna oprema in orodje za člane skupine za civilno zaščito Pred kratkim smo pisali o dveh članih doberdobske občinske skupine civilne zaščite, ki sta odpotovala v Albanijo, kjer sta skupaj z drugimi pripadniki prostovoljskih enot iz Furlanije -Julijske krajine sodelovala pri upravljanju taborišča in pomoči beguncem s Kosova. Doberdobska ekipa civilne zaščite pa je mimo te izjemne naloge dokaj aktivna tudi v domači stvarnosti. Pred kratkim so imeli srečanje elanov z Antoniom Capovillo, odgovornim za protipožarno varnost pri deželni gozdarski službi. Srečanje je bilo namenjeno pregledu opravljenega dela, ki ga je Capo-villa pozitivno ocenil, in pripravi na ukrepanje v primeru požarov na Krasu, pri Čemer je prav doberdobska civilna zaščita nekako na prvi frontni Črti zaradi izpostavljenosti kraške planote ne- varnosti požarov zlasti v poletnem času. Prostovoljci skupine so ob tej priložnosti prevzeli novo induvidualno opremo za protipožarno delovanje, ki jim jo je posredovala deželna civilna zaščita, ter nekaj dodatnega orodja in opreme. V kratkem bodo dobili tudi specifične protipožarne kombinezone. Načelnik ekipe Damjan Načini je povedal, da je v skupini aktivnih že skoraj trideset elanov, ki se redno srečujejo dvakrat mesečno. Seje imajo trenutno še na občini v pričakovanju ureditve sedeža. S tem v zvezi se vsa ekipa zahvaljuje doberdobski Zadružni kreditni banki za prispevek za popravila na poslopju. Poleg skrbi za urejanje sedeža imajo v kratkoročnem programu tudi čiščenje stranskih cest, kar je med drugim potrebno tudi za hitrejši dostop do območij požarov. ŠTEVERJAN / LITERARNI VEČER V DOMAČEM KROGU Po prehojeni poti z Dragom Štoko Prijetno srečanje prejšnji četrtek pod iipo pri Terpinovih Pri Terpinovih pod lipo v Steverjanu so v Četrtek, 17. junija, Krožek za družbeno-po-litična vprašanja Anton Gregorčič in skupina goriških prijateljev predstavili zbirko spominskih črtic z naslovom Po prehojeni poti izpod peresa dr. Draga Stoke. Na prisrčnem in domačem veCeru se je zbralo veliko goriških prijateljev, ob njih tudi novogoriški podžupan ter drugi predstavniki iz Slovenije, ki so pozorno sledili pestremu programu. Srečanje je povezoval predsednik krožka David Grinovero, uvedel pa ga je števerjanski otroški pevski zbor pod vodstvom Valentine Humar. Nadalje je novinar Saša Martelanc prodorno in podrobno objel objavljene črtice, spregovoril je o vsebinskih sklopih, ki sestavljajo celoto, o avtorju in poznanih spominih, ki jih je sam doživel, o pisani besedi in vrednosti omenjenega dela. Pri tem je dopolnjevala njegove stavke Matejka Peterlin Maver z branjem pomembnejših odlomkov iz knjige. O avtorjevem značaju, njunem prijateljstvu in skupnih izkušnjah na političnem področju je spregovoril dr. Rafko Dolhar, ki je avtorju iztrgal obljubo, da bo v krajšem Času izšla tudi zbirka Črtic oz. spominov, ki zajemajo njegovo dvajsetletno delovanje v deželni palači oz. širše politično življenje slovenske manjšine v Italiji. Nazadnje sta Martina Valentinčič in Elijana Humar prebrali dve črtici, ki sta vezani na Goriško in opisujeta dogodivščine iz Alojzije-višCa ter spomine na priljubljeno goriško pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Foto Bumbaca. (E.J.) S PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in pobrateno Društvo solkanskih upokojencev prirejata v soboto, 10. julija, s pričetkom ob 18. uri srečanje na sedežu solkanskega društva (bivša obmejna karavla po solkanskem mejnem prehodu). Na sporedu: kulturni program, tombola z bogatimi dobitki in prosta zabava z glasbo. □ OBVESTILA POLETNO SREDISCE V ROMJANU bo odprto od ponedeljka 28. junija do 16. julija. Odprto bo od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.30. Informacije nudita ga. Rozina Ferfoglia tel. 0481-78209 in ga. Anita Marušič tel. 0481-482634 ah 0338-4414655. m izLEii SPDG priredi v soboto, 26. in nedeljo, 27. t.m. vzpon na Špik. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vodi Miran Cotar. Tura ni posebno težavna, vendar pa zahteva veC ur hoje. Informacije Miran, tel. 0481/30995 po 19. uri. KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljen je prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave samo še danes. Informacije in prijave pri: Dolores 0339 /7484533, Vesna 0339 /5696957. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Mihi-chen, Nurnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave sprejemajo do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do H-ure) ali telefonsko pri p°' verjenikih in odbornikih. KINO GORICA VITTORIA 1 18.00' 20.00-22.20»Star trek IV ' 1’insurrezione«. VITTORIA 3 18.45-20.30-22.15»Buona vista-social club«. CORSO Rdeča dvorana: 20.00-22.15»Central do Brasi!«-Modra dvorana: 20.00 22.15»Tre amid, un matn-monio e un funerale«-Gwyneth Paltrovv. Rumena dvorana-20.10-22.00»Cube (il cuboj «. TRŽIČ EXCELSIOR 20.00-22.15»Piovuta dal delo«. LEKARNE RNA LEKARNA ARDINO (Baldi' :o Verdi 57, tel- RNA LEKARNA J SALUTE (Fa' Cosulich U7. tel- “pogreb! 3: 8.30, Eg.1* fiosne bolni n*. m pokopa^ J- oCumarzg Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. plllllliij " iiji nz O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SODELOVANJE / V PONEDELJEK V TRSTU Z UDELEŽBO MINISTRA TREUA Posvet o sodelovanju vzdolž petega evropskega prometnega koridorja Poleg Italije in FJK bo zastopano pet držav in regije članice Alpe-Jadrana TRST - Transportni minister Tiziano Treu se bo prihodnji pondeljek, 28. junija, udeležil zaključne faze delovnega srečanja o regijskem meddržavnem sodelovanju vzdolž petega evropskega prometnega koridorja. Na to temo se bodo v Trstu na celodnevnem delovnem srečanju zbrali predstavniki državnih in regijskih institucij iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Poljske in Ukrajine ter dežel članic skupnosti Alpe - Jadran. Posvet, ki ga prireja predsedstvo deželnega odbora FJK, ima namen, da ob upoštevanju problemov, ki so nastali z Agendo 2000, izlušči ciljne projekte sodelovanja vzdolž petega koridorja v okviru splošnih usmeritev EU. Projekti bodo težili k integriranemu gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju območja, ki gre od severne Italije prek srednjega Podonavja do Črnega morja. Pomen petega koridorja - poudarja predsednik deželne uprave FJK Roberto Antonione - je temeljnega pomena v tem velikem projektu cestnega in železniškega povezovanja, vendar je prav toliko pomembno, da se vzdolž te osi vzpostavijo odnosi institucionalnega in podjetniškega sodelovanja, ki bodo omogočili nove in uravnovešene gospodarske odnose med državami članicami EU, med državami, ki se vanjo vključujejo in tistimi, za katere se ta proces še ni začel. V tej optiki se bodo zasedanja udeležili tudi predstavniki Srednjeevropske pobude, Evropske investicijske banke, generalnih direkcij EU in italijanskih ministrstev za zunanje zadeve in transport. Antonione dodaja, da bo srečanje naravnano na zelo konkretne teme in da bodo udeleženci sklepali o predlogu za ustanovitev skupne tehnične strukture za izvajanje sprejetih usmeritev. Ena od konkretnih tem na dnevnem redu bo tudi obnova na Balkanu. Minister Treu se bo ob obisku v Trstu v ponedeljek skupaj z Antonionejem in županom II-lyjem udeležil tudi skupščine pokrajinskega združenja obrtnikov in malih podjetij organizacije Confartigianato. SLOVENIJA / OBNOVA VODSTVENIH ORGANOV GOSPODARSKE ZBORNICE Na čelu gospodarstvenikov še naprej Jožko Čuk Izvoljen tudi nov 30-članski upravnio odbor zbornice - Kritično o razmerah v slovenskem gospodarstvu LJUBLJANA - Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) bo tudi v naslednjem štiriletnem obdobju vodil dosedanji predsednik Jožko Cuk. Člani skupščine zbornice so izvolili tudi nov 30-članski upravni odbor zbornice. Za predsednika skupščine so imenovali Janeza Bohoriča iz kranjske Save, potrdili pa so tudi sedemčlanski nadzorni odbor, ki ga bo vodila Marija Vrtačnik iz mozirskega Elkroja. Za Cuka, ki je bil edini kandidat za prvega človeka GZS, je od 71 prisotnih članov skupščine (vseh je 101) glasovalo 65 elanov, proti jih je bilo pet, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Po besedah Cuka bo njegov temeljni programski cilj tudi v prihodnje razvijati močno in moderno zbornico vsega slovenskega gospodarstva kot avtonomno in strokovno organizacijo za zaščito gospodarskih interesov. Jožko Cuk bo tudi na čelu 30-Clanskega upravnega odbora GZS. Zbornična združenja in območne zbornice so predlagale kandidate za 21 elanov tega odbora, preostale pa so v skladu z zborničnim volilnim pravilnikom imenovali na predlog predsednika GZS. Za svoje najožje sodelavce, ki bodo prav tako člani upravnega odbora, je no-vi-stari predsednik GZS predlagal podaljšanje mandata (vsaj do jesenske skupščine, ko bodo nekateri izpolnili pogoje za upokojitev) dosedanjima podpredsednikoma, Cvetu Stantiču in Valterju Drozgu, ter dosedanji generalni sekretarki Francki Gabron, kar je skupščina potrdila. Člana upravnega odbora pa bosta tudi predsednica Združenja podjetnikov Slovenije Marta Turk ter predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Stantič, za tri predstavnike v upravnem odboru iz vrst strokovne javnosti pa so člani skupščine izvolili predsednika uprave Leka Metoda Dragonjo, direktorja Slovenskega zavarovalniškega združenja Mirka Kalužo ter predsednika Telekomove uprave Petra Tevža. Predsednik GZS je še pred glasovanjem med drugim povedal: »Po mojem trdnem prepričanju sta temeljna razloga za počasno rast gospodarstva prevelika poraba in premajhno vlaganje v razvoj. Gospodarstvo ne more vzdrževati tako velike porabe, ne da bi hkrati načenjalo lastno substanco. Tri- do štirikrat nižja dodana vrednost po zaposlenem glede na države EU je predv- sem rezultat premajhnega vlaganja v razvoj in izboraževanje v samih podjetjih, prav tako pa tudi neure-sničevanja strategije gospodarskega razvoja, strategije povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije in strategije malega gospodarstva. Davčni sistem še vedno čaka na korenite spremembe. Stroški dela so nekajkrat večji kot v državah centralne in vzhodne Evrope. Priča smo tudi hitri rasti zunanjega dolga. Od leta 1993 do leta 1998 se je skupni zunanji dolgoročni dolg z 1, 7 milijarde dolarjev povečal na prek 5,1 milijarde. Samo v zadnjem letu smo zunanji dolg povečali za več kot 700 milijonov dolarjev. Po naših podatkih koristi slovensko gospodarstvo manj kot petino slovenskega potenciala na področju raziskav in razvoja«. (STA) LETALSKI PREVOZI / POTNIŠKI PROMET V štirih letih se je promet povečal za 35 odstotkov RIM - V štirih letih, c 1994 do 1997, se je v Ital Prevoz oseb z letali poveč kar za 35 odstotkov. To Največ v primerjavi z druj; javnimi prevoznin sredstvi: avtobusi so zab ježili 5-odstotni porast, ž Eniški prevozi pa 3, 2-oi stotno rast. To seveda i Pomeni, da imajo letala t . 1 največ potnikov me Javnimi prevoznimi srede Z vlakom se prevaža 2 odstotkov potnikov, z 1 Pa 8, 9 odstotkov. Ne Vec ljudi, in sicer 51, 3 oi . tkov, se prevaža z ose ^rmi avtomobili. To Oacilnost za vso Evrop Pa čeprav so ponekod vs ^pkoliko višji odstotki Iji ’ ki se prevažajo z javn 011 sredstvi. i ^ letu 1994 je vožnjo nalom izbralo 7.284.0C ^Riikov. Leta 1997 Phovo število naraslo r ,' 46.000. Čeprav pi a. v nii je zei0 jasno, c )e lani to število še bc f6°Vecalo. Predvsem zarai 8a, ker so se pojavila : nekatera podjetja, ki vzdržujejo letala, in ki zaradi konkurence ponujajo cenene vozne karte. Tudi v Italiji so v zadnjih nekaj letih pričeli ponujati poceni karte za prevoz v posebnih primerih: v opoldanskem času, ob koncu tedna, v času, ko ni veliko turistov. Na tak način imajo letalske družbe več potnikov. Brez dvoma bodo podatki o povečanju prometa za lansko in letošnje leto v odstotkih višji od predlanskih. Tudi tuje letalske družbe so, po odpravi monopolov v vsej Evropski uniji, povečale število svojih letalskih povezav z Italijo. Lahko se zgodi, da bodo prav te družbe ovrednotile italijanski jug in s tem tudi turizem v teh krajih. S tem v zvezi so v zadnjem času na skoraj vseh letališčih v Italiji posodobili naprave. Prizadevajo si tudi, da bi bila letališča bolje povezana z avtocestami in tudi z vlaki. Marko VValtritsch LUKA KOPER / PROMET Z MADŽARSKO Z novo progo večje možnosti Lani za Madžarsko pretovorili približno milijon ton blaga KOPER - Luka Koper je lani za potrebe madžarskega gospodarstva pretovorila približno milijon ton blaga, kar je okrog 12 odstotkov celotnega lanskega pretovora slovenskega pristanišča. Z neposredno železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, ki bo predvidoma zgrajena do konca leta 2000, se bo cena transportne poti v povprečju znižala za približno dva dolarja na kilometer, pretovor pa naj bi se zvišal na poldrugi milijon ton, v kratkoročnem obdobju pa morda celo na dva milijona ton. Lanski pretovor za Madžarsko sicer ni bil rekorden - leta 1996 so zabeležili kar 1, 2 milijona ton -, vendar pa je ta država, ki je za Avstrijo na drugem mestu največjih parternic Luke, edina, ki nudi več tovora v izvozu kot v uvozu; njuno razmerje znaša 60 proti 40. Na izvozni strani so najmočneje zastopane žitarice, na uvozni pa krmila, predvsem soja, in gnojila, visok delež ima tudi kontejnerski pretovor. Luka Koper, ki ima svoje predstavništvo v Budimpešti od leta 1976, je najpomembnejše pristanišče za madžarsko gospodarstvo. Njena največja konkurenca je romunsko mor-sko-rečno pristanišče Costanta, tri severnomorska pristanišča - Bremen, Hamburg in Rotterdam - in Reka. Deloma tudi Trst, vendar le pri določenih kategorijah prevozov, predvsem pri kontejnerjih. Koprčani si veliko obetajo tudi od izgradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Predsednika vlad obeh držav sta temeljni kamen položila 30. aprila, gradnja pa naj bi bila predvidoma zaključena do konca leta 2000. Prevoz po novi progi bo cenejši, enostavnejši in hitrejši. Prek Hrvaške trenutno poteka 42 km transportne poti, cena transporta, preračunana na kilometer, pa je na Hrvaškem znatno višja kot na Madžarskem in v Sloveniji. Ko bo zgrajena železniška povezava, naj bi se skupna cena transporta v povprečju znižala za dva dolarja, kar je precej, saj so pri' transportnih poteh pogosto pomembni centi. Sicer pa se v zvezi s prečkanjem tovora čez Hrvaško pojavlja še ena težava, ki Luki odžira zaslužek. Dogaja se, da tovor z Madžarske, predvsem kontejnerski, usmerijo v reško, namesto v koprsko pristanišče. Ladje, ki skozi vzhodna jadranska pristanišča plujejo od juga proti severu, tako naložijo s pravim tovorom, a ne v Kopru, ampak v Reki, ki tako tudi pobere plačilo. (STA) EOAJNICE I EVRO= 1.936,27 LIRE 24. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 23.06. 24.06. ameriški dolar 1,0280 1,0321 japonski jen 125,55 126,05 grška drahma 324,45 324,35 danska krona 7,4319 7,4320 švedska krona 8,7165 8,7315 britanski funt 0,65110 0,65330 norveška krona 8,1060 8,1100 češka krona 36,845 36,960 ciprska lira 0,57763 0,57777 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 248,57 249,48 poljski zlot 4,0343 4,0458 slovenski tolar 195,8314 195,8343 švicarski frank 1,5970 1,5977 kanadski dolar 1,5104. 1,5165 avstralski dolar 1,5689 1,5672 novozelandski dolar 1,9328 1,9246 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 24. JUNIJ 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLC VMLUIC NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0414 1,0252 britanski funt 0,6614 0,6484 švicarski frank 1,6109 1,5779 danska krona 7,5706 7,2850 norveška krona 8,2849 7,8853 švedska krona 8,9088 8,9135 kanadski dolar 1,5487 1,4917 grška drahma 340,69 296,55 japonski jen 130,34 122,46 avstralski dolar 1,6461 1,5377 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZO.Z. TRST 24. JUNIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup | prodaja | nakup prodaja ameriški dolar 1,0409 1,0204 1860 1898 britanski funt 0,6640 0,6493 2916 2982 kanadski dolar 1,5341 1,4983 1262 1292 japonski jen švicarski frank 127,9895 1,6151 124,9722 1,5854 15,13 1199 15,49 1221 norveška krona 8,2387 8,00412 235 241 švedska krona 8,8525 8,6328 219 224 grška drahma danska krona 324,4500 7,5557 317,4099 7,3754 5,97 256 6,10 263 avstralski dolar 1,5916 1,5582 1217 1243 slovenski tolar 198,2047 193,2405 9,72 10,02 hrvaška kuna 8,0677 L_ 7,4471 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira 1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27 989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555 24. JUNIJ 1999 INDEKS MIB 30: -0,12% delnica cena € var, % delnica cena € var.% AEM 1,855 -0,74 INA 2,308 -1,19 ALITALIA 2,643 -0,03 ITALGAS 4,249 +0,83 ALLEANZA 11,143 -0,09 MEDIASET 8,558 +0,69 AUTOSTRADE 7,128 +0,08 MEDIOBANCA 10,383 -0,28 BNL 2,844 +0,31 MEDIOLANUM 7,617 +0,82 COMIT 6,974 -0,96 MONTEDISON 1,583 -1,55 BCA Dl ROMA 1,392 +0,07 OLIVETTI 2,500 -0,35 FIDEURAM 5,866 -0,15 PIRELLI SPA 2,745 -1,64 INTESA 4,698 +0,49 RAS 9,574 +0,23 BCA POP BS - - ROLO BCA 1473 22,220 -1,85 EDISON 8,470 -1,71 SAN PAOLO IMI 13,417 +0,71 ENI 5,954 -0,26 TIM 5,920 +0,11 FIAT 3,048 -0,45 TELECOM ITA 10,189 +1,66 FINMECCANICA 0,933 +0,43 UNICREDIT 4,281 +0,14 GENERALI 33,900 -1,07 UNIM 0,437 +0,02 C ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 30. MAJA 1999 DO 25. SEPTEMBRA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.46 (R) Tržič (5.10), Portogruaro (5.52), Mestre (6.54), 2.18 (IR) Benetke (0.05), Mestre (0.16), Portogruaro (1.12), Tržič Benetke (7.05). (1.55). 5.33 (IR) Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), 6.25 (R) Portogmaro (5.04), Tržič (6.02) -", Z Benetke (7.41) 6.57 (D) Portogruaro (5.36), Tržič (6.30)-". 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.59), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano 7.30 (E) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogruaro (6.20), Tržič (7.07). Portogruaro (6.43), Tržič (7.26)-". Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) -". 6.18 (ES) Tržič (6.40), Portogruaro (7.15), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim. 7.51 864 (R) (R) 6.58 (R) Tržič (7.23), Portogruaro (8.19)-'‘"‘f 8.50 (E) iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogmaro (7.48), Tržič (8.27). 7.18 (E) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), 920 (R) Portogruaro (7.56), Tržič (8.54) - "<,|(41. 7.50 8.58 (IC) (IR) Benetke (9.18). 9.31 (E) iz Lecceja v Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), Benetke (10.59). Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-1*™. 10.49 (IR) (8.23), Tržič (9.07). Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič (10.27) A 10.22 (IR) 11.12 11.58 (IR) (E) Benete (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.44), Tržič (10.27)-"«». Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.38), Tržič 10.58 (IR) Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59) -12>. 13.49 (IR) (11.35). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogruaro (13.02), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 14.49 (IR) Tržič (13.27). Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogruaro (13.36), Mestre (14.17), Benete (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in Li- 16.20 (D) Tržič (14.27). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), vorno. Tržič (15.58). 12.58 (R) Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Benetke (14.59. 1629 (IC) Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogmaro (15.26), Tržič (16.06). 13.58 (IR) Tržič (14.22), Portogruaro (15.02), Mestre (15.49), Benete (15.59). 17.07 (IC) Iz Milana v Benete (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.44). 1424 (R) Tržič (14.54), Portogruaro (15.54) -n. 17.49 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), 14.58 (IR) Tržič (15.22), Portogruaro (16.02), Mestre (16.49), Benete (16.59). 18.49 (IR) Tržič (17.27). Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), 15.58 (IR) Tržič (16.29, Portogruaro (17.02), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 19.49 (IR) Tržič (18.27). Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogruaro (17.20), Mestre (17.59), Tržič (19.27). nadaljuje do Rima. 20.49 (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogruaro (18.02), Mestre (18.49), Benete (18.59). 21.54 (IC) Tržič (20.27). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič 17.28 (R) Tržič (17.57), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vid- 2223 (IC) (21.31). ma, Pontebbe - ,*l|,). Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič 17.58 (E) Tržič (18.22), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 2320 (E) (22.00). Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogruaro (20.13), Mestre (21.14), Benete (21.26). 23.34 (ES) Tržič (22.56). Iz Rima v Benetke (21.45), Mestre (21.57), Portogruaro 19.34 (E) Tržič (19.59), Portogruaro (20.42), Mestre (21.26), Benete (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, 0.38 (R) (22.36), Tržič (23.11). Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Riminija - ni na poti v Bologno. Tržič (0.16). 19.45 (R) Tržič (20.15), Portogruaro (21.14) -nm. 2022 (E) Tržič (20.46), Portogruaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogruaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli. 22.30 (R) Tržič (22.56), Portogruaro (23.47). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) - '‘"'l 6.41 (BUS) Gorica (5.15), Tržič (5:52)-"|5>. 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11) - '*> nadaljuje za Sacile. 6.41 (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.15) - "|41. 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28)-1,1 nadaljuje za Benete. 7.24 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) -". 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) -" iz Sacila. 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21). 8.28 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) -". 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) -l**1 nadaljuje za 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -iz Pontebbe preko Cervinjana. Benete. 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - l“l. 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) - "«41 iz Sacila. 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) -". 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) -l**1. 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benete. 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14) -" iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08) - l*l|4>. Trst pelje samo ob sobotah. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) - '“l 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - '**'. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) - "nadaljujeza Be- 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk. nete. 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - l“l. 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) -™4> 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) -". 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.23 (R) Videm (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) - l*l,',|4|. 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) - "l 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk. 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) - 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) - ",4). 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) -l‘>. 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - '“L 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06)-1*1141. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.20) - ",4>. 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 15.46 (R) Videm (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) -m. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) -1**1. 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk. 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28) -™,1|4). 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14)-" iz Benetk. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15)-'l 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - '**>. 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 18.21 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -". 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -1,1 preko Ceivinjana do Pontebbe. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk. 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica(18.33), Videm (19.09)-"nadaljujezaBe- 19.21 (R) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.54) -", 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) - '**’nadaljuje za Co-negliano. 19.42 20.28 (D) (R) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) - «61. Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - "nadaljujezaCo- 20.24 (R) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) - «*1131 iz Benetk. negliano. 20.34 (IR) Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11) - """‘l 21.45 (D) Videm (20.27), Gorica (20.58), Tržič (21.21)- '**) iz Benetk. 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benete. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk. 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.09 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane -" (ne vozi 25.6.) 16.52 (E) Ljubljana -1,1 (ne vozi 25.6.) 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje do Benetk 23.39 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC-lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus m ■ ne vozi ob nedeljah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. '**1 - vozi samo ob nedeljah in praznikih. 1,1 - vozi do 3.7. in od 6.9. I‘”1 - vozi samo ob predprazničnih dneh. 151 - vozi od 5.7. do 4.9. - ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih samo do 3.7. in od 6.9., ne vozi ob sobotah. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. ČEŠKA / SREDNJEEVROPSKA POBUDA Ministri potrdili vlogo organizacije Slovenski zunanju minister Frlec med drugim tudi o petem evropskem koridorju KARLOVY VARY - Zunanji minister Boris Frlec, ki se v Čeških Karlovyh Varyh udeležuje rednega letnega zasedanja zunanjih ministrov Članic Srednjeevropske pobude .(SEP), je v včerajšnjem govoru na zasedanju osrednjo pozornost namenil aktivnemu sodelovanju v srednjeevropskem prostoru, kjer je Slovenija po svoji geografski legi pomemben vezni Člen. Poudaril je, da želi Slovenija v tem okviru aktivno prispevati k utrjevanju in poglabljanju sodelovanja SEP na političnem področju, pa tudi v posameznih delovnih skupinah. Kot je STA izvedela iz virov pri slovenski delegaciji, je minister Frlec dejal, da vidi Slovenija v SEP podporni mehanizem v pripravi na Članstvo v Evropski uniji, za- tev nekaterih obstoječih in oblikovanje novih nalog v okviru SEP, ki jih nakazujejo tudi usmeritve pakta stabilo-sti za JV Evropo. Minister Frlec se je zavzel za sodelovanje SEP v paktu stabilnosti, predvsem v okviru projektov na področju malega gospodarstva, manjšin ter delovanja civilne družbe v smislu razvoja multikulturnosti, multietiCnosti, strpnosti in zaščite človekovih pravic. Slovenija se je na zasedanju zavzela tudi za vključevanje Cme gore v posamezne projekte delovnih skupin SEP, saj bi to okrepilo pomen te jugoslovanske republike, hkrati pa bi bilo tudi priznanje njeni kooperativnosti z mednarodno skupnostjo v smislu vzpodbujanja procesa demokrati- ČEŠKA / ITALIJANSKI PODTAJNIK Ranieri je poudaril vlogo SEP za stabilnost Balkana KARLOVA VARY -Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu je poudaril vlogo Srednjeevropske pobude (SEP) v procesu stabilizacije balkanske regije, ker je to edina regionalna organizacija, ki ima med svojimi 16 Članicami vse v balkansko krizo neposredno vpletene države. Ranieri je tudi podčrtal, da je SEP v desetih letih delovanja pridobil pravi kapital izkušenj glede treh področij, ki jih predvideva Pakt stabilnosti, in sicer: demokratizacija, obnova in varnost. Podtajnik je tudi navedel, da mora mednarodna skupnost nadaljevati s pritiski, tako da bo omogočila začetek demokratizacije v ZR Jugoslaviji, ki ji je vsekakor zagotovil humanitarno pomoč. Iz istih razlogov je treba nadaljevati s pomočjo Črni gori, ki mora odigrati stabilizacijsko vlogo, kot to predvideva Pakt stabilnosti. Sklicujoč se na resolucijo VS OZN št. 1244 je poudaril, da je treba uresničiti vse postavke, vključno z demilitarizacijo Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Ranieri se je sestal tudi s Češkim zunanjim ministrom Janom Kava-nom. Oba sta pozitivno ocenila povečano gospodarsko sodelovanje med državama. to skupaj z drugimi članicami meni, da bi moral SEP postati dejavnik pospeševanja tranzicije v svojih Članicah pri doseganju standardov EU in osredotočanju na krepitev, pomoči Članicam. V tem smislu je po mnenju ministra interes Slovenije in SEP komplementaren. Slovenija namreč želi nastopiti kot dejavnik, ki bo odpiral nadaljnjo širitev EU proti Vzhodu, zato je pripravljena svoje izkušnje, znanje in pomoč na tem področju deliti s tistimi Članicami SEP, ki so v manj ugodnem položaju. Minister Frlec se je zavzel tudi za vlogo SEP pri širitvi sodelovanja z drugimi ustanovami in mednarodnimi organizacijami, tudi subre-gionalnimi, kot sta skupina Črnomorskega gopodarskega sodelovanja in SEČI. SEP za Slovenijo pomeni tudi okvir, ki nudi dodatne možnosti za dvostransko sodelovanja med Članicami, predvsem sosedami. Zato Slovenija meni, da je subregionalno sodelovanje tudi eno od naCel SEP, kot tudi vse oblike trojnega povezovanja med državami, ki ga razvija tudi Slovenija. V tej smeri Slovenija podpira dogradi- zacije in odpiranja Cme gore, s tem pa tudi demokratizacije širše ZRJ. Sicer so bile v središču splošne razprave zunanjih ministrov 16 Članic SEP prav razmere na Kosovu in pakt stabilnosti za JV Evropo. Ministri so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi razmer na Kosovu in v posebni izjavi o Kosovu obsodili nasilje jugoslovanskega režima nad kosovskimi Albanci, ki je pripeljalo do ene najhujših človekoljubnih kriz v Evropi po 2. svetovni vojni. V zvezi s težkimi razmerami, s katerimi se sooCa Albanija zaradi begunske krize, pa so ministri SEP, odobrili projekt izobraževanja za razvoj tistih dejavnosti, s katerimi bi kosovski begunci CimveC dela v begunskih centrih opravih sami, in projekt zagotovitve posojilnih programov za podporo teh dejavnosti. Minister Frlec je v govom veliko pozornosti posvetil tudi izpeljavi transportnih povezav evropskega koridorja št. 5 na relaciji Trst-Ko-per-Ljubljana-Budimpešta-Kijev, ter aktivnostim delovne skupine za majhna in srednja podjetja, ki ji Slove- nija uspešno predseduje. Ministri so sicer pozdravili dejavnost te delovne skupine, pa tudi organizacijo delavnice o transportu in okolju, ki je bila maja v Ljubljani. Ob tem je Frlec kot pomembno dejstvo izpostavil, da bo letošnje medna-rodnno srečanje pisateljev v Vilenici potekalo pod pokroviteljstvom SEP. Pomemben del pri oceni dela SEP in njene vpetosti v širša dogajanja je imela tudi razprava o sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami. Ministri so podprli pripravo skupnih projektov z O VSE in Svetom Evrope, predvsem na področju Človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Dogovorili pa so se tudi za vzpodbudo sodelovanju z OECD prek rednih stikov in priprave skupnega srečanja na temo malega gospodarstva in žensk kot podjetnic. Ministri so tudi potrdili prizadevanja za izvajanje strategije SEP preko akcijskega naCrta za leto 1998/99 in novega načrta aktivnosti delovnih skupin za obdobje 2000/2001, ki bi po mnenju številnih ministrov moral vsebovati seznam povsem konkretnih dejavnosti, programov in projektov, ki bodo upoštevali nove usmeritve, tudi stabilizacijski plan pakta stabilnosti za JV Evropo. Ministri so pozvali k uresničevanju sklepa lanskega ministrskega zasedanja OV-SE v Oslu o razrešitvi konflikta v Moldaviji in se odločili, da bo trojka SEP v državo poslala delegacijo, ki bo preučila razmere. Ob 50. obletnici sprejetja Senevske konvencije pa so izrazih globoko zaskrbljenost nad pogostimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v tamkajšnjem oboroženem spopadu. Zunanji ministri članic SEP so tudi potrdili razvoj usmeritve, ki jo je organizacija sprejela na vrhu leta 1997 v Sarajevski deklaraciji in solidarnost s tistimi Članicami, ki posebno potrebujejo pomoč. Minister Frlec je menil, da je učinkovito izvajanje te strategije pomembno za doseganje evropskm političnih, gospodarskih m socialnih standardov, od katerih je odvisna tudi zaveza teh držav za nadaljevanje de mokratiCnih in gospodarskm reform. Ministri so poudarili pomen in pozitiven vpn^ EU ter širitve zveze NAiu na sodelovanje med država mi v Evropi na področju var^ nosti, stabilnosti in gosp0 darskega razvoja. ■ Minister Frlec se je včeraj popoldne ob robu konferen^ ce sreCal tudi na dvostran skih pogovorih s hrvaš in makedonskim zunanji ministrom, Matejem ničem in Aleksandrom u mitrovim. r. Ministri pa so v P j i; nem delu zasedanja SP1®) Hnlaiment, sKUp KOSOVO / MED VČERAJŠNJIM OBISKOM V PRIŠTINI Solana je Srbe pozval, naj ne bežijo, Albance pa, naj se uprejo sovraštvu Maščevanje kosovskih Albancev nad srbskimi prebivalci se stopnjuje z umori, posilstvi in ropi PRIŠTINA - Generalnega sekretarja zveze Nato Javierja Solano in vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, generala Wesleya Clarka, so na ulicah Prištine včeraj navdušeno sprejele množice kosovskih Albancev. Vodilna Natova predstavnika sta se na predstavništvu OZN sestala s političnimi predstavniki kosovskih Albancev in Srbov; to je bilo prvo neposredno srečanje obeh strani po prihodu enot Kfor na Kosovo. Solana je srečanje označil za »znak upanja v prihodnost«. »Pred nami je velikanska naloga,« je opomnil in dodal, da bo obnova uničene pokrajine dolotrajna in draga. Prebivalce Kosova je še pozval, naj aktivno sodelujejo pri obnovi in »pokažejo pripravljenost, da postanejo del združene Evrope jutrišnjega dne«. Solana je kosovske Srbe pozval, naj ostanejo na domovih, in jim obljubil zaščito. »Nikomur ni potrebno zapuščati Kosova. Kfor bo poskrbel za vas,« je povedal. Po mnenju Solane pa imajo prebivalci Srbije sedaj dve možnosti: ah se ozrejo v prihodnost in »vključijo svojo deželo v tok evropskega povezovanja« ati pa ostanejo zaprti v preteklosti. »Miloševič je preteklost,« je še zatrdil. Kosovske Albance pa je Solana pozval, naj »se uprejo sovraštvu«. Solana in Clark sta se sestala tudi s poveljnikom sil Kfor generalom Jacksonom. Zaustavitev maščevanja pa bo zelo težko uresničljivo, saj se še stopnjuje. Po bditvah pravoslavnega popa Save iz samostana v Dečanih je bilo na Kosovu v zadnjih 12 dneh ubitih 50 Srbov, 140 pa naj bi jih ugrabiti. Pop Sava pa je navedel, da je tudi za te grozote kriv Miloševič. Kot kaže, v nekaterih sektorjih mirovnim silam Kfor ne uspe zaustaviti maščevanja kosovskih Albancev, ki se znašajo tudi nad nedolžnimi. Po ubojih in ugrabitvah je tudi vse več primerov posilstev. Včeraj je neka Srbkinja skočila skozi okno, ker jo je hotela skupina oboroženih Albancev posiliti, in se je težko poškodovala. Samo v Prištini so oropali 700 srbskih stanovanj in iz njih izgnati Srbe. V kleti prištinske univerze so našli trupla treh ubitih Srbov. O ubojih poročajo tudi iz drugih krajev. Zaustavitev teh maščevanj bo zelo težka naloga, saj so včeraj preiskovalci OZN izjavili, da so »osupljeni nad grozotami«, ki so jih zagrešile srbske sile na Kosovu. Podobno nasilje se je že dogajalo na Hrvaškem in v BiH, a ne s tako uspešno krutostjo, tako da bi lahko že govoriti o pravem genocidu. Na Kosovo so prispeti tudi izvedenci ameriške zvezne policije FBI, ki bodo pomagati pri odkrivanju zločinov, ki so jih zagrešile srbske sile. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin pa je včeraj sporočil, da so ZDA razpisale pet milijonov dolarjev (približno 9, 5 milijard tir) nagrade tistemu, ki bo omogočil aretacijo Slobodana Miloševiča in drugih v Haagu obtoženih jugoslovanskih voditeljev. Medtem še vedno ni jasno, kdo bo predstavnik OZN za Kosovo, po kandidaturah Francoza Kouchnerja, Italijanke Boninove in Britanca Achdow-na se je včeraj ponudil tudi finski predsednik Ahtisaari. Michael Jacson, Javier Solana in Weslley Clark med sprehodom po Prištini (AP) TURČIJA / PROCES PROTI VODJI KURDSKE PKK V torek naj bi bila znana razsodba proti Ocalanu Po razsodbi priziv pri vrhovnem sodišču, ob zahtevi za smrtno kazen ima zadnjo besedo parlament M U D A N Y A (TURČIJA) - Proces proti voditelju Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulahu Ocalanu na otoku hnrali se je včeraj v bistvu končal s posegi njegovih odvetnikov, ki so pozvali posebno turško sodišče (DGM), naj dobro premisli o razsodbi, ki naj bi jo izreklo v torek, ker »milijoni ljudi« po vsem svetu gledajo proti Turčiji, da bi ocenili njeno spoštovanje pravne države in njeno demokracijo. Ocalanovi odvetniki so postavili v dvom zakonitost posebnega sodišča. To njihovih trditvah je to »pristransko politično sodišče«. Prav tako so zahtevali, naj Ocalanu sodijo kot voditelju prepovedane organizacije in ne za-radi veleizdaje. V prvem primeru bi Ocalana lahko obsodili na največ 22 let zapora, v drugem prime-rn pa mu grozi smrt na Vešalih. Odvetniki so tudi Poudarili, da v Turčiji že t5 let niso usmrtili niko-§ar zaradi veleizdaje. Vsekakor so predlagali olajševalne okoliščine, tako da bi v najslabšem Ptirneru Ocalana obsodili na dosmrtno ječo. Trdili s°' da so njegovi mirovni Predlogi za dialog o kurd-kern vprašanju iskreni. Sodniki se bodo po-novno sestali v torek in Vsi so prepričani, da bodo ,a Prvi razsodbi Ocalana obsodili na smrt. Obramba je prikazala Položaj v jugovzhodnem Orškern Kurdistanu, kjer 0 kršenja človekovih P avic in represije turške ojske povzročile kurdski P°r. Po trditvah Ocala-°vih odvetnikov na ju- govzhodu »vladajo posebni zakoni«, ki so dovolili v zadnjih dvajsetih letih umore, mučenja, izginotja oseb, spolno nasilje, prisilno izselitev ljudi iz tisočih vasi. Ob koncu posega je predsednik sodnega zbora Ocalana vprašal, če hoče še kaj izjaviti. Oca-lan pa je le dejal, da potrjuje vse, kar je predvčerajšnjim povedal v svojem zagovoru, ko je poudaril nujo po demokratični rešitvi kurdskega spopada v okviru turške države. Včeraj je prišlo tudi do incidentov med odvetniki zasebnih strank, svojci od Kurdov ubitih turških vojakov in Oca-lanovimi odvetniki. Po razsodbi bo avtomatično prišlo do priziva pred vrhovnim sodiščem. Kot je včeraj izjavil minister za energijo Cumhur Er-sumer, bo usoda Abdulaha Ocalana znana konec leta ali pa v začetku leta 2000. Decembra pa bo v Helsinkih evropski vrh o širitvi unije. Kljub demantijem si Turčija želi v Evropo. To bo prisililo turški parlament, ki ima zadnjo besedo pri smrtnih obsodbah, da se izreče pred helsinškim vrhom, ker je malo verjetno, da bi Evropa pristala na neznanko bodočega sklepa turškega parlamenta. Na sliki (telefoto AP): v pristanišču Mudanya mati s sliko od pripadnikov PKK ubitega sina. Bulatovič daje pogoje Natu za normalizacijo BEOGRAD - Jugoslavija si želi normalizacije odnosov z državami »agresorkami« iz zveze Nato, je med včerajšnjim nastopom v zveznem parlamentu dejal zvezni premier Momir Bulatovič. Dodal je, da bo ta proces sicer težaven, vendar pa je zvezna vlada že sprejela ukrepe za normalizacijo odnosov z ZDA in EU. Bulatovič je od Zahoda zahteval, da odgovarja za kršenje ustavne listine OZN in mednarodnih konvencij. Po njegovih besedah mora mednarodna skupnost odgovarjati še za napad na suvereno državo, zločine proti človeštvu, žrtve med civilisti, trpljenje državljanov in številne kršitve človekovih pravic. Zahteval je tudi, da morajo zahodne države ZRJ plačati vojne reparacije, kot tretjo zahtevo pa je postavil vnovično vključitev ZRJ v mednarodne organizacije in finančne ustanove. Opozoril je tudi, da je ZRJ izpolnila svoj del obveznosti, zdaj pa naj to stori še mednarodna skupnost. Jugoslovanski parlament je namreč včeraj ratificiral predlog zvezne vlade o odpravi vojnih razmer. Ta naj bi začela veljati v soboto. Nekdanji jugoslovanski premier Milan Panič (od julija do decembra 1992) in srbsko-ameriški milijarder pa je napovedal, da bo predsednik Miloševič v naslednjih treh mesecih zapustil politično prizorišče. Po njegovem mnenju je zelo verjetno, da ga bodo prijeli in nato ubili pripadniki vojske ali policije. Po Paničevih besedah obstaja 15% možnosti, da bodo Miloševiča od- stranili njegovi dosedanji »prijatelji«, 15% možnosti, da bo Miloševič naredil samomor, in 25% možnosti, da bo pobegnil v tujino. Kot je Panič povedal v pogovoru za madžarski dnevnik Magyar Hirlap, je Miloševič doslej največja tragedija, ki se je zgodila srbskemu narodu. Po njegovem mnenju je najpomembnejša jugoslovanska napredna politična sila koalicijska Zveza za spremembe, ki združuje 24 malih strank in ki jo vodi črnogorski predsednik Djukanovič. Pa-ničeve besede je v bistvu včeraj potrdil Dobriča Cosič, prvi od podpisnikov zloglasnega memoranmdu-ma Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je Miloševiču svetoval, naj odstopi, da s tem omogoči obnovo Srbije. (STA/CR) FRANCIJA / PO SKLEPU BELGIJE NOVICE Pariz je dovolil ponovno prodajo vseh Cocacolinih pijač v pločevinkah PARIZ - Preplah zaradi zastrupitev s kokakolo počasi pojenjuje. Francoska služba za sanitarni nadzor nad prehrambenimi izdelki (AESSA) je včeraj sporočila, da je nevarnost zastrupitve z izdelki Coca-Cole minimalna, zato potrošnikom ne odsvetuje več uživanja teh pijač. Skupina strokovnjakov medtem svetuje, da sanitarne službe nadaljujejo z zbiranjem vzorcev, da bo mogoče nadaljevati epidemiološke analize in ugotoviti povezavo med težavami in uživanjem omenjenih pijač, piše v sporočilu sanitarne službe. Predvčerajšnjim pa so podoben sklep sprejele belgijske oblasti, kjer je prišlo do prvih zastrupitev s pločevinkami Coca Cole. Napoved o francoskem umiku prepovedi izdelkov Coca-Cole je dal finančni minister Dominique Strauss-Kahn. »Kaže, da niso ne pijača in ne pločevinke okužene,« je pojasnil Strauss-Kahn. Francoska vlada je 15 junija umaknila iz prometa 50 milijonov pločevink kokakole, kokakole light, spritea in fante. V teku pa ostaja sodni postopek proti tovarni Coca-Colinih proizvodov v Dunquer-queu, nedaleč od belgijske meje, ki še ni obnovila proizvodnje. Kakih 200 oseb v Belgiji in v Franciji je obšla slabost, potem ko so pile kokakolo iz tega obrata. Vsaj v enem primeru naj bi našli sledi strupa proti podganam, v drugih primerih pa sredstvo proti plesnobi lesenih podstavkov. Svetovna banka o gospodarstvu v bivših komunističnih državah BRUSELJ - Položaj v skoraj vseh nekdanjih komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope je sedaj hujši, kot pred prehodom iz planskega na tržno gospodarstvo. To je izjavil šef ekonomskega oddelka Svetovne banke Joseph Stiglitz. »Dejstva so presenetljiva,« je navedel Stiglitz. »Skoraj brez izjem je v vseh vzhodnih državah in v državah nekdanje SZ bruto domači proizvod zdrknil na raven leta 1989. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je padec družbenih pokazateljev. Revščina je fenomen, ki je prizadel 45% prebivalstva, medtem ko je prej bilo revnih le 4% prebivalcev,« je dejal Stiglitz. Po njegovem se je treba zamisliti glede časov in načinov, kako poteka liberalizacija. Dal je primer Češke, ki je vse hitro liberalizirala in se sedaj nahaja v stagnaciji. Medtem ko sta Uzbekistan in Slovenija, ki so ju kritizirali zaradi počasne liberalizacije, zabeležiti precejšnje uspehe. Pakistan je zaprosil Egipt, naj posreduje v sporu z Indijo KAIRO - Pakistan je zaprosil egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, da bi bil posrednik v pakistansko-indijskemu konfliktu glede Kašmirja, je sporočil pakistanski minister za verske zadeve Zafar-ul Hak. Mubarak, ki je predlog pakistanske strani sprejel, je obljubil, da se bo zavzemal za ustavitev bojev v Kašmirju. Minister Zafar-ul Hak je še dodal, da ima Egipt dobre odnose tako z Indijo kot s Pakistanom. Izgledi za uspeh pa so minimalni, saj je Indija do sedaj zavračala vsako tuje posredovanje glede Kašmirja. Nekaj misli ob obenem zboru Zadruge PD Da bo prihodnja nedelja 20. meseca rožnika kar dvojni občni zbor - običajni in izredni - zadruge Primorski dnevnik, to mi razburka Ze iz drugih vzrokov burno nedeljo 13. junija. Da li me tako mika udeležba? Seveda me. Prva moja pripomba je obžalovanje, da obvestilo prihaja zadnji hip. Ne dopušča dovolj časa, da bi se kdo ali marsikdo mogel pripraviti na kak poseg in se zanj s kom kaj pravočasno pogovoriti in dogovoriti. Ob nedeljah snujem program opravil in opravkov za ves naslednji teden ali še čez. Prav danes bi bil rad bolj zbran. Po smrti staršev mi je bilo namreč povedano, da sem se resnično rodil dne 13. junija in ne štirinajstega, kot so botri v praznovernem strahu pred številko trinajst lažno narekovali duhovniku krstitelju in matičarju za vpis v uradne bukve, zlorabljajoč okolno-st, da je bila navzoča babica, ki me je nesla h krstu, prazniško opita in torej trenutno nesposobna za svojo uradno funkcijo narekovanja podatkov. (Trinajstica pa se mi nemalokrat v življenju opleta okrog pomembnejših doživljajev, celo klasično maturo sem opravil na rojstni dan 13. junija in prejel ocene boljše kot sem jih zaslužil). Prav danes pa bi bil rad kaj bolj zbran, ker je moj rojstni dan. Z upokojenčevsko udobnostjo neuklenjen v urnike opravim večji del obveznih in neobveznih dnevnih molitev in maševanje, prav tako izven urnika po privilegiju t. i. privatnega oratorija, moram odložiti zaradi enournega evharističnega posta, pa za vsak slučaj grem pogledat na glavni hišni vhod in glej čudo: okrog osme ure smo in res med steklom in železno rešetko nad vrati že tiči Primorski dnevnik. Po navadi ga prinesejo okrog pol devetih, ob nedeljah pa redoma še pozneje, včasih z avtom, včasih in celo v deževnih dneh na dvokolesju na strojni pogon, čemur pravijo motorino. Sprašujem se, kako so kaj honorirani ti raznašalci, vprašujem se, odkod blagajna PD izmozga denar za ta luksuz, ki nam ga razvajencem nudi, potem ko je, menim, povsod že zdavnaj skopnel in meni na primer ostaja le še na dnu duše spomin iz Ljubljane, ko smo študentje na poti v šole pravzaprav sočutno gledali hiteče korake žena ali moških s šopom Slovenca ali Jutra od portona do portona med sneženjem ali dežjem. Danes je Primorski nenavadno zgodaj vstal. Iz vsebine trešči vame obvestilo o dvojnem občnem zboru... Tristo zelenih! Kakšen sovpad ali koincidenca! Mar me ne grebe prav te dni in še posebej danes misel, da bi stanovske vrstnike zdramil k večji zavzetosti za tisto, kar jaz z neologizmom imenujem objavljalništvo, objavljalniki namesto okornih imen "sredstva javnega obveščanja, javna občila, mass media" ali namesto dvoumne ali celo neumne besede "mediji"!? In zlasti k večji pozornosti do Primorskega dnevnika?! K globlji in globalni razpravi o tisku, o vsebini, usmeritvi, širjenju, k razpravi o dialogu z drugače mislečimi?! Prav te dni, prav danes me grebe ta zgolj moja pobuda. Zakaj? Zato, ker bomo imeli prihodnji četrtek običajno vsakoletno srečanje slovenski duhovniki obeh škofij, srečanje predvsem z duhovno in molitveno vsebino, vendar tudi prijateljski sestanek s prostim razgovorom o pastoralnih problemih. Ob tej priliki bi mogel nabrati kaj gradiva tudi za veliki zbor tiskovne zadruge. Zal ostaja smola omejenega časa. Danes so tudi volitve in nisem se še mogel odločiti, za koga naj glasujem, ali za Volčiča ali za Pirjevca. Pač pa sem se odločil, da napišem nekaj o trenutno ponujenem problemu Primorskega dnevnika ter zavzeto ponudim v objavo in v branje pred občnim zborom. Na ta način si z mirnejšo vestjo prihranim potovanje v Sempolaj v četrtek in v Zgonik v nedeljo. Na papir morem postaviti več kot bi mogel ustno govoriti. 1. ) Občni zbori naj se oznanijo več tednov pred rokom (kot je že povedano) 2. ) Določitev urnika naj upošteva načelo pluralizma, da ne privilegira tiste, ki ob nedeljah ne gredo k maši, in da ne zapostavlja tistih, ki bi predpoldne radi šli k maši in so na voljo za sestanke popoldne ob nedeljah ali pa zvečer ob delavnikih. V popoldanskih urah so udeleženci tudi bolj voljni podaljševati debatiranje in poslušanje, ker jih lakota ne sili h kosilu. 3. ) Denarne, finančne bolesti... Ko je bila lansko leto diskusija o tem na tržaško-slovenski televiziji, šem se po telefonu vpletel s predlogom, naj bi s kapilarno propagando od hiše do hiše pridobili deset tisoč slovenskih ljudi za pristop k zadrugi z najmanj dvema deležema, torej 2 x 50.000 Lit., pa imate milijardo v rokah. 4. ) Sprememba imena dnevniku. Mar ni bilo ob ustanovitvi zadruge javno povedano, da se načeloma ne izključuje ta možnost takoj po izteku treh let, ki jih kot kontinuiteto zahteva zakon o podpori? Tri leta so menda že potekla ali pa v kratkem bodo potekla. Ali pripravljamo novo ime? Zakaj pa bi bilo to potrebno? Zaradi poštenja, zaradi pričakovanja mnogih, ki še stojijo ob strani. Problem imena je vsebovan v širšem kontekstu pričakovane in neizbežne preobrazbe sedanjega edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Nujnost preobrazbe ali recimo bolj pikolovsko nadaljevanje že srečno začete preobrazbe je srčika mojega na-daljnega besedovanja, ki ga vljudno nudim v razmišljanje in demokratično ter pluralistično odločanje. Skušal bom numerirati kakor sem začel, to pa zaradi praktičnosti bralcu in morebitnemu polemičarju. Torej malce kronološko in malce analitično. 5. ) Današnji Primorski dnevnik sploh ni vsebinsko naslednik nekdanjega Partizanskega dnevnika niti ne Primorskega dnevnika prvih treh desetletij. V prvih časih svojega življenja je rovtarsko in ravbarsko zmerjal na desno in levo vse, kar ni pihalo v takratni Titov rog. Danes in že več let piše spodobno in spoštljivo o vseh slovenskih ljudeh iz kateregakoli tabora. Kaj in koliko in kako je tak-. rat pisal o nadnaravnem ve- . rovanju, o katoliški Cerkvi, o katoliški vzgoji, slovenskih političnih emigrantih, o domobrancih itd, itd, naj si pač ogleda, kdor se za to zanima. Kako se je strahotno razdivjal nad dvema daljšima spisoma o "temni strani meseca" v Katoliškem glasu pod naslovi "Kajn, kje je tvoj brat Abel" in "Nekdo je odgovoril", leta 1951, smo pravtako takrat brali in rajni dr. Engel-bert Besednjak mi je zaupal, kako zagrizeno pri uredništvu raziskujejo, kdo bi bil avtor obeh dolgih člankov. Zame je bila le uganka, kje in kako je Besednjak mogel zvedeti, da sem bil avtor obeh člankov jaz. Po mnogih letih sem si dal napraviti fotokopijo obeh člankov, da bi ju na novo kje dal objaviti. Ni mi treba spremeniti niti črke. Današnji Primorski tudi ne piše več kakor je pisal nekoč o boju slovenskih partizanov proti okupatorju in domačim izdajalcem, ampak piše samo o boju proti okupatorju. Tisto puhlico o boju proti okupatorju in domačim izdajalcem smo morali poslušati tudi po tržaškem radiu vse do leta 1989 in 45 let sem se čudil, da ni nihče protestiral proti tako noremu blatenju slovenskega naroda. 6. ) Če se je Primorski tako daleč preobrazil kakor se resnično je, postaja nelogično ponovno ponatisko-vanje nekaterih člankov iz-red petdeset let. Za današnji Primorski je to anahronizem. Ce je dnevnik pretrgal s preteklostjo v treh četrtinah, zakaj ni pretrgal še v četrti četrtini? 7. ) Kako bi bilo mogoče kvalificirati današnji dnevnik? Vprašanje je po mojem mnenju aktualno. Ko sem bil - menda prvič - nekaj malega objavil v Primorskem pred par leti, me je ugledni tržaški sobrat z monsignorskim in doktorskim naslovom prijateljsko krenil: "Kaj pišeš v komunistični časopis! " Nasmehnil sem se in ni bilo prilike za daljšo debato. Spoštovani sobrat ni več med živimi. Nič mu ne zamerim, ker že kar dovolj let spoznavam, da je med primorskimi duhovniki kljub nesporni moralni ter intelektualni višini prav glede tiste obrti, ki se časnikarstvo imenuje, poznanje manjše kot je bilo med kranjskimi in štajerskimi duhovniki med dvema vojnama. Takrat so duhovniki več brali dnevno časopisje. Bili so prisiljeni zaradi informiranosti. Če danes duhovniki - vsaj tu na Primorskem, pa tudi italijanski duhovniki manj berejo dnevno časopisje, pa ostajajo bolj zbrani v duhovnosti in molitvi. In to je duhovniku v čast in to od njega ljudstvo pričakuje in mu mora oprostiti, če glede časnikarstva kdaj zaide v naivnost, morda kdaj tudi glede politike. Toda tudi laični izobraženci, zlasti tisti od stroke - politike ali časnikarstva - bi se mogli kaj bolj približevati duhovnikom in jim nuditi potrebne podatke. Torej kako kvalificirati nekdanji in kako današnji "Primorski dnevnik? Dejal bi takole: Primorski ni bil nikdar jasno opredeljeni komunistični časopis. Bil je najprej očitno kriptokomunističen, prav tako: s kontrastnimi besedami povedano: "očitno skrivaj komunističen" (grška beseda kripto pomeni "skrivno" ali "na skrivaj"). Pozneje je Primorski ostal nekaj časa le filoko-munističen, to je komunizmu naklonjen. Danes pa bi ga jaz krstil za pristno tržaško "edinjaški" časopis. Kaj je bilo tržaško "edinjašt- vo" okrog dnevnika Edinosti, naj si radovedneži ali vedoželjni poiščejo v takratni publicistiki. Res je, da je Mahničev boj za ločitev duhov imel na Tržaškem najmanj uspeha. Kadarkoli sam pri sebi iščem diagnozo za bolezni tržaškega slovenstva, se mi vrača v spomin mnenje mojega gimnazijskega kateheta - profesorja veronauka, smo rekli v Ljubljani - dr.-ja Vrečarja, ki se je po vojni naselil v Trstu in poučeval filozofijo. Takole je govoril: "Po vsem, kar sem spoznal Tržačane, vidim, da saj to niso niti komunisti niti ne liberalci ljubljanskega kova, marveč le dobrodušni in goreči narodnjaki v večnem boju pred italijanskim šovinizmom in se le zato naslanjajo zdaj na titovstvo." Podobno mnenje si je ustvaril in povedal goreči in preudarni duhovnik Ludvik Savelj iz misijonske družbe lazaristov, ki je živel v Trstu še iz predvojnega časa in bil pol Stajerc in pol Kranjec. Velikokrat je vzdihoval in v svojem dialektu povedal takole: "Kol‘k anga greha se dela v tem mestu iz sovraštva proti Slovencem! Ne čudim se, da se slovenski ljudje oddaljujejo od Cerkve..." Ni prikrival, da pri tem misli zelo tudi na grešnike iz italijanskih cerkvenih krogov. 8. ) Če pa nas mnoge brez-načelno "edinjaštvo" niti nekdanjega avstrogrskega niti sedanjega titovskega tipa ne zadovoljuje, bo mogoče ustreči vsem okusom v neologizmu in neoideolo-gizmu z imenom pluralizem. Tu pa pohitim s svarilom: Pozor na vlak! Kakor smo rekli po starem. Tudi v plašču pluralizma se kaj rada vtihotapi demagogija, breznačelnost, tekmovalnost in nastajajo spori. Pluralističen časopis bo zasilna, vedno le zasilna rešitev zaradi naše primorske majhnosti, ki ne zmore več kot en dnevni časopis. Za zadovoljivo pluralističnost časopisa bo potrebna daljša, globlja razprava in demokratično odločevanje brez fige v žepu. Titoizem je zapustil tudi na zamejskih gmajnah toliko okužbe, da bo treba precej truda za izkidanje gnoja. Krščansko-humanistično usmerjeni ljudje se na primer ne moremo odpovedati načelu: Arniča charitas, sed magis amica veritas (Ljuba je ljubezen a še ljubša je resnica). 9. ) Posebno poglavje v zadovoljivo pluralističnem dnevniku bo korektno ocenjevanje bližnje preteklosti, konkretno stvarno opisovanje tako imenovanega narodno osvobodilnega boja, odkrivanje doslej zatemnjene strani meseca. Sedanji Primorski dnevnik je v tem poglavju še strašansko starokopiten, še vedno piše o nekih vrednotah narodnoosvobodilnega boja pod zaščitno znamko OF. 10. ) Kar posrečen pluralizem vidim v slovitem (in ne v slavnem) dnevniku Delo, kadar v sobotni prilogi objavlja pod rubriko Poštni predal izlive ali pa izbruhe rdečegardistov, belogardistov, črnogardistov, plavogardistov, le izpod peresa fašistov in nacistov ni najti nobenega glasu kakor na primer v zadnjih letih upadajo prispevki rdečegardistov in naraščajo posegi tako imenovanih, pravim takoimenovanih belogardistov. Občudovati je treba vztrajnost nekaterih monopolistov narodnoosvobodilnih vrednot na Tržaškem in Coriškem, da še in še nočejo odpreti oči, kadar govorijo o bižnji preteklosti slovenske zgodovine. Rubrika poštnega predala bi bila v PD dobrodošla marsikomu med nami v Italiji, da bi si mogel vsaj obraniti dobro ime pred krivičnimi in dobro plačanimi obrekljivci. Med temi in takimi žrtvami sem tudi jaz. Odkar se zvedel za neko pisunjenje o meni izpod peres dveh tako imenovanih univerzitetnih profesorjev pravoverne titovske veroizpovedi po imenu nek Mlakar in neki Biber ali Bihar, ki si služita kruh z zgodovinskimi raziskavami na ljubljanski univerzi, se oziram naokrog, iščoč kak objavljalnik - časopisni dnevnik ali tednik - da bi ga zaprosil za objavo mojega odgovora in pojasnila, kako sem s koristnim znanstvom z antihitlerjevskimi osebami t.i. VVehrmachtar-chiv-a reševal jetnike - tudi prave komuniste iz goriških zaporov in še marsikaj podobnega, Slovencem koristnega pomagal izposlovati ali samostojno ali družno z uglednejšimi in starejšimi narodnjaki kot npr. duhovnik dr. Brumat Mirko ali odvetnik dr. Vogrič ali duhovnik Peter Šorli. Itd. itn. itd. itn. Oj koliko in koliko bi bilo še mogoče in koristno in potrebno razgrniti iz zatemnjene strani meseca tudi o dogajanjih in tragedijah in lažeh na Coriškem in Tržaškem med zadnjo vojno in po njej. Pa nas smrti prehitevajo. Treba bo počakati na sodni dan, ko bo razkrinkano vse, kar je bilo zakrito, potvorjeno, zlagano. 11.) O Primorskem dnevniku torej čutim potrebo po novi diskusiji za njegovo zadostno preobrazbo in tudi za preimenovanje. Sedanjemu glavnemu uredniku gospodu Brezigarju velja priznanje za njegovo odprtost, pluralističnost, poštenost in sprejemanje preobraževanja, tudi za strokovno usposobljenost, vendar ena sama oseba še ne zadostuje za dograditev perestrojke in glasnosti. Potrebno bo zainteresirati tudi "široke ljudske množice", morda tudi njih pastirje. Kaj menite o tem? Ali so bili ob ustanavljanju zadruge in začetku preobraževanja interpelirajii kaki probi viri? Kulturni delavci? Morda, morda tudi duhovniki dušni pastirji? Le dva sva se vključila v zadrugo, gospod Jakomin in moja malenkost, le trije kdaj nudimo v objavo: g. Jakomin, g. Kodelja in zopet moja malenkost. Toda jaz sem na robu groba. Smilijo se mi mlajši rodovi, ki so jim brezvestni preroki komunistične utopije petdeset let po šolah in organizacijah in v tisku izpirali možgane s kužnimi deterzivi. Stanko Žerjal Pripis. ■ Ker gre za prispevek k diskusiji o Primorskem dnevniku, naj nam bodo dovoljene Štiri kratke pripombe. 1. G. Žerjal nam je zapis dostcfvil tik pred občnim zborom Zadruge s pripombo, da ga pač lahko objavimo kasneje, če pred občnim zborom ne bo prostora. 2. Uredniška politika je sad razprave v uredništvu in skupnega odločanja, kar seveda ne zmanjšuje odgovornosti odgovornega urednika, vendar postavlja v ospredje dogajanj uredniški kolektiv. 3. Partizanski dnevnik je edinstven primer v svetovni zgodovini novinarstva; kdor ga lista, vidi, da je bil mnogo manj ideološki, kot mu to sedaj ljudje pripisujejo in je bil pomemben dejavnik skupnega boja primorskih Slovencev proti nacifasizmu. Biti naslednik tega dnevnika je lahko samo v ponos. 4. Tudi zaradi zgoraj navedenega ne vidimo nobene potrebe po razmišljanju o spremembi imena Primorskega dnevnika. Sicer pa se g. Žerjalu zahvaljujemo za pozornost, ki jo namenja Primorskemu dnevniku. B.Br. O sekanju korenin »dotrajanega drevesa« S precejšnjo zamudo sem bil opozorjen na pismo gospoda Ivana Verča direktorju Primorskega dnevnika, objavljeno 6. maja 1999 pod naslovom Neplodnega drevesa se je treba lotiti kar pri koreninah. ■ V njem so me presenetile nekatere trditve o dogajanju v razmerju med Republiko Slovenijo in slovenskimi organizacijami v Italiji po letu 1990 ter povezovanje tega dogajanja z današnjo krizo Clasbene matice. O nadrobnostih današnjih težav v zvezi z Glasbeno matico nisem dosti poučen, zato moram načelno dopuščati tudi možnost, da odgovorni ljudje njene krize ne rešujejo čisto tako, kakor bi bilo prav, nikakor pa ne morem sprejeti namigovanja o zgodovinskih koreninah in širšem ozadju domnevnih nepravilnosti. Kot »navadni bralec« bi lahko rekel, da je v tem namigovanju precej nelogičnosti, kot človek, ki je bil takrat minister v vladi RS in neposreden sooblikovalec omenjenih razmerij, pa vidim v njem tudi nekaj neresnice. Kaj naj pomeni trditev gospoda Verča, da se je SKGZ po letu 1990 »čez noč znašla v podrejenem položaju« oziroma da »sta si krovni organizaciji samo zamenjali vlogi«. Ali je SKGZ izgubila »dovolj dobre povezave z ustreznimi političnimi kanali v Sloveniji« in so ti kanali po letu 1990 morda rezervirani samo za SSO, SKGZ pa se mora danes »opirati predvsem na Italijo? Katera polh tika je Slovence v Italiji »na začetku 90. let usodno osiromašila? Ali tista, ki se je iz Slovenije odprla vsej zamejski skupnosti - tudi desnici, ne da bi se hkrati zaprla levici (čeprav so nekateri po svoji lastni stari logiki nekako pričakovali tako ravnanje in celo na obeh straneh meje plašili ljudi z možnostjo revanšiz-ma)? Človek bi si samo želen da bi bilo sporazumevanje in sodelovanje med SKGZ in SSO čim učinkovitejše in čim bolj v prid celotni slovenski zamejski skupnosti. Verčevo namig0' vanje o nekakšnem »ja^' skem« sporazumu med nji' ma (celo s Peterletovim in Biasuttijevim političnim botrstvom) pa je podprto s toliko »naj bi«, »pravijo«« »občutek imam« in podobnimi preganjavičnimi ute meljitvami, da ga ni m0 goče jemati resno. Tolik manj resen je njegov P°, ziv, naj bi se »po zdravi kmečki pameti« kar s sekiro lotili korenin tega »do. trajanega drevesa«. Da bilo potem več sonca z robidovje' TENIS / V VVIMBLEDONU KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠVICI NOVICE Španija ostala brez nosilcev Od Italijank ostala še Laura Golarsa F. Casagrande zasluženo slavil pred Jalabertom De Pasqualeju zadnja etapa VVIMBLEDON - Včerajšnji dan ni navrgel velikih presenečenj na teniškem turnirju v VVaimbledonu. V moškem delu je od nosilcev izpadel le Nemec Nicolas Kiefer, ki ga je izločil njegov rojak Boris Becker izredno zaensljivo, v samih treh setih. Španija, ki je že izgubila Moyo in Man-tillo je včeraj ostala tudi brez edine nosilke med ženskami. Aranbca SAnchez Vicario je namreč izgubila v manj kot uri proti Lisi Raymond. Od Itlaijank je ostala v konkurenci še Laura Golarsa, medtem ko sta bili Rita Grande in Silvia Farina izločeni. MOŠKI, 2. kolo: Boris Becker (Nem) -Nicolas Kiefer (Nem) 6:4, 6:2, 6:4; Thomas Haas (Nem) - Richard Fromberg (Avs) 6:7 (4), 4:6, 6:4, 6:3, 6:2; Nenad Zimonjec (ZRJ) - Jeff Tarango (ZDA) 7:6 (5), 1:6, 6:3, 7:6 (6); Todd Martin (ZDA) - Jiri Novak (Ceš) 7:5 (7:5), 6:4, 6:4; Goran Ivaniševič (Hrv/10) -Sandon Stolle (Avs) 7:6 (10:8), 6:4, 4:6, 6:4; Andre Agassi (ZDA/4) - Guillermo Canas (Arg) 6:3, 6:4, 6:3; Alberto Martin (Spa) -Younes El Aynaoui (Mar) 6:2, 3:6, 7:5, 6:3; Wayne Arthurs (Avs) - Nicolas Lapentti (Ekv) 7:5, 7:6 (9:7), 7:5; Thomas Enqvist (Sve) - Rainer Schuttler (Nem) 6:2, 6:4, 7:5; Jens Knippschild (Nem) Marc Rosset (Svi) 6:3, 6:4, 6:4; Richard Krajicek (Niz/5) -Todd VVoodbridge (Avs) 7:5, 6:4, 6:4; Paul Haarhuis (Niz) - Fernando Vicente (Spa) 6:2, 6:2, 6:2; Gustavo Kuerten (Bra/11) - David Prinosil (Nem) 6:3, 6:3, 6:2; Lorenzo Manta (Svi) - Jan-Michael Gambill (ZDA) 6:4, 6:4, 3:6, 6:7 (4), 6:3; Tim Henman (VBr/6) - Chris VVoodmff (ZDA) 6:4, 6:3, 7:6 (4) ZENSKE, 2. kolo: Jana Novotna (Ceš/5) -Sylvia Plischke (Avt) 6:3, 6:1; Conchita Martinez (Spa) - Tara Snyder (ZDA) 6:4, 6:1; Maria Sanchez Lorenzo (Spa) - NadeZ-da Petrova (Rus) 7:5, 6:1; Lindsay Davenport (ZDA/3) - Karina Habsudova (Sik) 6:2, 6:2; Julie Halard-Decugis (Fra/11) - Silvia Farina (Ita) 6:2, 3:6, 8:6; Mary Pierce (Fra/9) -Rita Grande (Ita) 6:1, 6:3; Elena VVagner (Nem) - Meghann Shaughnessy (ZDA) 7:6 (3), 6:3; Jelena Dokic (Avs) - Katarina Stu-denikova (Sik) 6:0, 4:6, 8:6; Laura Golarsa (Ita) - Amlie Cocheteux (Fra) 6:4, 6:2; Lisa Raymond (ZDA) - Aranbca Sanchez (Spa/7) 7:6 (4), 6:1. VVINTHERTHUR -Skupni zmagovalec 63. kolesarske dirke po Švici je Italijan Francesco Casagrande. Drugo mesto si je privozil Francoz Lanrent Jalabert, tretji pa je bil Italijan Gilberto Simoni. Sicer pa je zadnjo, 222, 8 kilometrov dolgo, etapo od Chura do VVintherthurja dobil še en Italijan, Maurizio De Pasquale. VRSTNI RED 10. ETAPE: 1. Maurizio De Pa-squale (Ita) 5:10:01 (povp. hitrost: 43, 584 km/h); 2. Patrick Vetsch (Svi); 3. Gianpaolo Mon-dini (Ita); 4. Fabio Ro-scioli (Ita) +1:42; 5. Sergej Lelekin (Rus); 6. Mario Traversoni (Ita) 1:44; 7. Silvio Martinello (Ita); 8. Salvatore Commesso (Ita); 9. Nicola Loda (Ita); KOŠARKA / PO PRVEM DELU EVROPKSEGA PRVENSTVA V znamenju neverjetne izenačenosti Grčija največje neugodno presenečenje - Italijani in Slovenci doslej izpolnili načrt PARIZ - Prvi del evropskega prvenstva ni postregel s kvalitetno igro, zato pa s presenečenji. Nekatere reprezentance, kot denimo Litva in ZRJ, že po tradiciji formo in igro stopnjujejo v zaključnih odločilnih bojih. Najvecje Presenečenje v negativnem smislu je bila Grčija, ki je ze po prvem delu v družbi Makedonije, Madžarske ter Bosne in Hercegovine odpotovala domov, kar je za bogato grško košarkarsko velesilo hud neuspeh. Prvi del je pokazal precejšnjo izenačenost ekip. Temu primerni pa so rezultati, ki v naslednjih dneh v obeh skupinah drugega dela (v Pauju in Le Mansu) obetajo še zelo zanimiv boj za Uvrstitev med najboljših osem v Parizu. V A skupini le ZR Jugoslavija po Pričakovanju dosegla tri zmage, čeprav ne gladke, pa tudi igra Divca, TarlaCa in Lončarja je daleč od vrhun-ske, nekoliko veC sta pokala le Bodiroga in Danilo-vic. To pa ne pomeni, da ^Rj še vedno ne ostaja prvi tavorit, saj nobena reprezentanca nima tako enakovred-Uih igralcev. Francija je na henutke po zaslugi Abdul utahada, ki je gonilna sila rancoske ekipe, odigrala Vrhunsko, brez poškodova-^oga Rigadeaua pa se hitro 2Uajde v težavah. Dokaj ®Uakovredni ekipi sta si bili tZrael in Makedonija, ki je uui brez Naumovskega sPravila v težave Francoze. . Skupina B je bila precej ^enačena. Slaba Rusija je Kticn0 slabo postavljeno °venij° do tal potolkla, v .^Unjih sekundah zmagala že , Subljeno tekmo proti ndžarski in izgubila s Spa-Vrh' ^ tudi tokrat ne sodi v ■ Slovenija je izpolnila hi h *n dosegla dve zmagi, pt) t101^2 Proti Rusiji pa ji Urnem scenariju sešte-eki13 k°Sev enako uvrščenih P lahko zapre vrata v Pa-dic °raz z itusi je bil posle-a napake selektorja Borisa Zrinskega, ki je s Tovornikom in Dragšičem v prvi postavi skušal igrati na presenečenje, Rusi pa so ponujeno darilo izrabili in rutinirano zmagali. Slovenija je za tem blestela proti Španiji in se mučila z Madžarsko, ki je ostala brez zmage, a z zavestjo, da bo v prihodnje zlezla še višje, saj ima nekaj izjemnih košarkarjev, kot Davida (Chicago Bulls), hitrega playa Kalmana in težkega centra Gulyasa, ki je kljub 142 kilogramom okreten in brez težav zadene tudi trojko. V slovenski vrsti se forma stopnjuje NesteroviCu, Miliču, Jurkoviču, svoj talent pa dokazuje 18-letni Sani Bečirovič, ki z mladostno zagnanostjo izvrstno dopolnjuje igro Daneua in Jureta Zdovca. Slovenija ima težave z iskanjem učinkovite peterke na igrišču, ker v pripravljalnem obdobju Zrinski ni sestavil nosilne peterke, temveč rotiral vse igralce na pripravah. V skupini C se je Italija pod vodstvom Boše Tanje-vica pošteno namučila. BlešCeCa na prijateljskih srečanjih in ne prepoznavna na prvenstvu bi brez Carlto-na Myersa (na sliki) Italija najbrž odšla domov, saj sta razpoložena igralca le še Fucka in Meneghin. Izgubljena tekma s Hrvaško po 19 točkah naskoka po prvem polčasu, je pokazala psihološko nestabilnost ekipe. Tu bi še kako prav prišel nekonvencionalni in prodorni Poz-zecco, ki je bil iz ekipe izključen zaradi spora s Tanjevicem, prišel pa je kljub temu v Antibes in navijal za Hrvaško. Pred Tanjevicem je težka naloga, kako »azzurrom« spet vcepiti zmagovalni ritem in igro, ki so jo prikazali v pripravljalnem obdobju. Turki imajo iz leta v leto močnejšo reprezentanco, ki se ji pozna nekaj manj mednarodnih izkušenj. S Turkcanom, Turkogluyem, Endenom in ostalimi bodo vidno vlogo zanesljivo igrali že Cez dve leti. Ob koncu še nekaj o presenečenjih. Nemčija, ki je bila v kvalifikacijah negledlji-va, je zahvaljujoč Dirku Nowitzkemu tu pustila boljši vtis, Češka pa je po osmih letih prišla na prvenstvo in se celo uvrstila v drugi krog. V prvi tekmi je visoko premagala Litvo in v Lubošu Barto-nu, 19-letnemu igralcu iz ameriške univerzitetne lige NCAA našla asa v rokavu. Dva metra visoki branilec je tu dobesedno eksplodiral in po njegovi zaslugi sta padli velesili Grčija in Litva. Drugo presenečenje prvenstva, ki so ga v L’Equipu predstavili z naslovom »SreCni Smodiš« je 19-letni krilni center Krke Matjaž Smodiš, ki ga ne Rusi, še manj pa Spanci preprosto niso znali ustaviti. Proti Madžarski ga je zaustavila utrujenost in boleče mišičevje v križu, pustil pa je globok vtis in ponudbe klubov že dežujejo, čeprav je »Kralj Matjaž« kot mu v šali pravimo zarai njegove orjaške postave, še za dve leti vezan na novomeški klub. Rok Maver 10. Stefano Casagrande (Ita). KONČNI VRSTNI RED: 1. Francesco Casagrande (Ita) 35:22:40; 2. Lanrent Jalabert (Fra) +1:04; 3. Gilberto Simoni (Ita) 1:11; 4. Lanrent Dufaux (Svi) 1:16; 5. Oscar Camenzind (Svi) 1:45; 6. Sven Montgo-mery (Svi) 3:57; 7. Roberto Sgambelluri (Ita) 4:21; 8. Giuseppe Gueri-ni (Ita); 9. Mikel Zarra-beitia (Spa) 4:29; 10. Pavel Tonkov (Rus) 4:32. Verbruggen rešuje ONCE PARIZ - Predsednik mednarodne kolesarske zveze (UCI) Hein Verbruggen bo posredoval v sporu med organizatorji dirke Po Franciji in moštvom ONCE. Vodstvo dirke je športnega direktorja in zdravnika španskega moštva razglasila za nezaželena na dirki. Verbruggen si bo prizadeval za kompromis med sprtima stranema, Čeprav je bil nedavni prvi sestanek v Senevi neuspešen. Glede izključitve francoskega kolesarja Richarda Virenqua pa je Verbruggen opozoril na pritožbo njegovega moštva Polti in dodal, da bo disciplinska komisija UCI izkljucitvev obravnavala zelo hitro. Dirka po Kataloniji: zmagal Spanec Manuel Beltran BARCELONA - Spanec Manuel Bertan je včeraj osvojil prvo mesto na zadnji etapi na kronometer in tako tudi zmagal na mednarodni dirki po Kataloniji. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Roberto Heras, tretji pa je bil Jose Maria Jimenez. KOŠARKA / NBA LIGA San Antonio tik pred ciljem V finalu je še tretjič premagal Nev/ York - Le še ena zmaga NEW YORK Košarkarji San Antonia so v sredinem Četrtem srečanju finala severnoameriške košarkarske lige NBA položili "temeljni kamen" k osvojitvi naslova letošnjega prvaka najmočnejše lige na svetu. Na drugem gostovanju v New Yorku so s 96:89 premagali tamkajšnje Kratkohlačnike in skupno vodstvo v zmagah povišali na 3:1. "Naredili smo veliko napak, vendar se nam na koncu to na srečo ni poznalo, " je bil po tekmi zadovoljen zvezdnik Ostrog, David Robinson, ki je k zmagi tokrat prispeval 14 točk in 17 skokov. Se bolje se je odrezal njihov letos najboljši igralec Tim Dun-can (na sliki), ki je dosegel kar 28 točk, k temu pa do- skušali danes iztržiti ugoden izid in si zagotoviti še eno domaCo tekmo za izenačenje, vendar je dejstvo, da doslej niti eno moštvo v zgodovini lige NBA, ki je zaostajalo z 1:3, ni uspelo spreobrniti izida v svojo korist. dal še 18 skokov. Od domačih košarkarjev je pred skoraj 20.000 glavo množico v Madison Squa-re Gardnu najbolje odigral kontraverzni Latrell Sprevvell s 26 točkami, Al-lan Houston in Marcus Camby pa sta zadela vsak po dvajset točk. Kratkohlačniki bodo Tomo Mahovič današnji gost na Opčinah V okviru Poletovega košarkarskega kampa na Opčinah bo današnji gost Tomo MahoviC, Sagadinov pomožni trener Union Olimpije. MahoviC bo danes v Prosvetnem domu predaval našim trenerjem od 10. do 12. ure. Valjeni vsi ljubitelji košarke. Coni zahteva razveljavitev Pantanijeve kazni RIM - Tožilci Italijanskega olimpijskega komiteja (Coni) so zahtevali ustavitev primera Panta-ni zaradi domnevnega kršenja pravil protido-pinške kontrole. Tožilci Conija pa zahtevajo nadaljnje preiskave o domnevno nepravilnem ravnanju zdravnika Pantanijevega moštva Mercatone Uno Roberta Rempija, saj menijo, da je Rempi prekršil pravila o ohranjanju kolesarjevega zdravja. Marca Pantanija so izključili na predzadnji etapi dirke po Italiji, potem ko so ob krvni kontroli v njegovi krvi odkrili veC kot 50% rdečih krvnih telesc. Povečana stopnja teh telesc je možna posledica uporabe poživila EPO. Pantani je zanikal jemanje kakršnihkoli poživil. Del Piero ostaja pri "Stari dami" TURIN - Italijanski nogometni superzvezdnik Alessandro del Piero bo do leta 2004 ostal zvest torinskemu Juventusu. Letno bo za svoje usluge dobil deset milijard lir. Podpis pogodbe je medtem za prihodnji torek potrdil tudi generalni direktor kluba Luciano Moggi, ki je še dodal, da bo del Piero poleg omenjene vsote imel tudi pravico do "reklamnega zaslužka". Pri "Juveju" so se z Italijanom pogajali kar nekaj tednov, glavna točka spora pa so bile prav reklamne pravice. Zvezdnik je namreč zahteval, da svoj obraz Petkovšek peti, Pegan sedmi PUSANMPusan, 24. junija (STA) - Slovenska telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta uspešno nastopila na prvi tekmi novega ciklusa svetovnega pokala v južnokorejskem Pusanu. Oba sta nastopila v finalu na drogu, kjer je zmagal Ukrajinec Bereš (9, 525) pred Fincem Taska-nenom (9, 525) in Korejcem Kirnom (9, 500). Petkovšek je osvojil peto mesto z oceno 9, 450, Pegan pa sedmo (8, 85). Cankar zmagal v Kasslu KASSEL - Na sredinem atletskem mitingu v nemškem Kasslu je uspešno nastopil tudi Gregor Cankar, ki je s skokom dolgim 8, 07 metra zmagal pred domačinom Konstantinom Krau-sejem. Miting je sicer minil predvsem v znamenju domačih atletov, nastopilo pa je tudi nekaj gostov iz tujine. Na 100 metrov je zmago slavil Ganec Erič Nkansah s časom 10, 15, pred Švedom Patrickom Loevgrenom (10, 31), na 800 metrov pa je slavil domači predstavnik Nico Motchebon s Časom 1:45, 05. Pri ženskah je na najkrajši progi zmagala Jamajčanka Merlene Ot-tey s Časom 11, 07, na 200 metrov pa je bila najboljša Nemka Grit Breuer (23, 02). Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 27. t.m. 99 svoje dane in prijatelje na vzpon na Ratitovec pri Škofji loki. Zbirališče in odhod z Opčin ob 7. uri zjutraj. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in Četrtkih, od 20. do 21. ure na tel. St. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. st. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999. MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let - nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI TI, zelo se bomo zabavali! TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo v ponedeljek, 28. junija začel celodnevni (dvotedenski) tečaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ali po telefonu 422696 in 414006. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokro-viteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine '99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo od ponedeljka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ri-creatorio 1, tel. in fax 040-213403, v sredo in soboto od 10. do 12. ure. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v dveh izmenah: od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. St. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: II. od 5. 7. do 16. 7. in IH. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike '87 do '93, in sicer od 28. 6. do 9. 7., od 12. 7. do 23. 7. in od 26. 7. do 6. 8. Za informacije tel. St. 040-299858. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIS .*ryiiDiLv3 ^ ^ ^ simi FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Dvorana Tripcovich V soboto, 3. julija ob 20.30 veliki variete z Gen-narom Cannavacciuolom. Gledališče Mlela 4. Festival sodobne dramatike Danes, 25. junija ob 20.30 predstavlja Stalno gledališče FJK delo »Aut-aut autore«. Danes, 25. junija ob 22.30 predstavlja Stalno gledališče FJK »Tra le righe di una lettera«. V ponedeljek, 28. junija ob 20.30 in v torek, 29. junija ob 18.30 predstavlja Stalno gledališče FJK delo »Splatter«. Gledališče »del Fabbri« 4. Festival sodobne dramatike Danes, 25. junija ob 18.30 in 21.30 predstavlja Teatro Vittoria/Compagnia Bertoli-Lizzani »Le parole come fine la lavanda dei piedi«. Jutri, 26. junija ob 18.30 in v nedeljo, 27. junija ob 20.30 predstavlja Stalno gledališče FJK delo »Con la voce negli occhi«. V torek, 29. junija ob 20.30 predstavlja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Arteffetto balet »Uxores«. Vila Bazzoni 4. Festival sodobne dramatike Jutri, 26. junija ob 22.30 ter 27. in 28. junija predstavlja Stalno gledališče FJK »Stanotte vor-rei parlare«. Trg Hortis V petek, 9. in v soboto, 10. julija, ob 21.00 prirejata Gledališče La contrada in Mestna knjižni- ca gledališko predstavo »Časa Joyce: Piazza Hortis n°4«. V petek, 16. in soboto, 17. julija bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poetica e irlan-dese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knjižnice. MAVHINJE Vaški trg Do nedelje, 4. julija se bo v večernih urah na trgu v Mavhinjah odvijal »3. zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. TRŽIČ Trg Falcone in Borsellino V ponedeljek, 28. junija ob 21.00 bo v okviru tržiskih poletnih predstav ’99 nastopil David Riondino. SLOVENIJA NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dosedanje abonente: Se jutri, 26. junija, za nove abonente: od 28. junija do 3. julija. Pri blagajni gledališča so na voljo brezplačne programske knjižice. KANAL OB SOČI Danes, 25., 26. in 28. junija vedno ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko V torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da so v ‘predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta s sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999. bo v torek 29. junija ob 20.30 krstna uprizoritev operete »Rose Marie«. Ponovitve bodo 4. julija ob 18.00, 9. julija ob 20.30, 11. julija ob 18.00 ter 13. in 17. julija ob 20.30. Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) V ponedeljek, 28. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Alberto Nose. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 5. julija ob 20.30 nastopa »Kad-mos ensemble«. Grad sv. Justa V organizaciji Azalea Promotion in Promoservi-ce bo danes, 25. junija ob 21.30 koncert lahke glasbe, ki ga bo imela skupina iz Brescie Timo-ria. V torek, 29. junija pa bo nastopil Gianluca Gri-gnani. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 25. in jutri, 26. junija ob 20.00 zaključni nastop Sole klasičnega baleta »Tersicore Citta di Gorizia«. DOLINA Na KMuži Danes, 25. junija, ob 21.00 prireja SKD Valentin Vodnik, v okviru Junijskih večerov, Pesem ob studencu z oktetom »Odmevi« in nonetom »Primorski«. V primeru slabega vremena bo prireditev v društveni dvorani. CERVIGNANO DEL FRIULI Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo v Četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. OGLEJ Oglejska bazilika V okviru »Glasbeni trenutki ’99« bo v nedeljo, 27. junija ob 20.30 nastop orkestra, zborov in solistov z delom Ludwiga van Beethovna Simfi-nija St. 9 v d molu. V nedeljo, 4. julija ob 20.30 nastop zbora Athe-stis Chorus, ki ga vodi Filippo Maria Bressan. V Četrtek, 8. julija ob 20.30 koncert baročne glasbe. Violina solo, Fulvio Furlanut, orkester »Opera giocosa« pa bo vodil Severine Zannerini. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 13. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Yossou N’Dour & the Super Etoile de Dakar«. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonicni orkester iz Vidma«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V torek, 13. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert PrimoZa Parovela (harmonika) in Chen Hsin-Ying (sopran). V torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mauri (reci-tatorka). PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Do sobote, 26. junija in od 1. do 3. julija se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije »Svetovno mladinsko prvenstvo v show plesih«. Sodeluje približno 4000 plesalcev iz 20 držav. V torek, 29. junija, ob 21.00 bo nasporedu kon- cert zabavne glasbe. Nastopil bo italijanski izvajalec R&B »Zucchero«. V sredo, 7. julija ob 21.00, koncert zabavne glasbe, nastopa »Art Garfunkel«. PIRAN Minoritski samostan Piranski glasbeni večeri V petek, 2. julija ob 21.00 bo nastopal Obalni komorni orkester. 9. julija ob 21.00 recital slovenskih in južnoameriških samospevov in pesmi, Juan Vasle - ba-sbariton, Leon Engelman - klavir. 0 IZOLA Festival Mediteran Na Manziolijevem trgu bo danes, 25. junija zvečer koncert skupine »Super Cayor De Dakar« iz Senegala. Jutri, 26. junija bo na sporedu koncert skupine »Hoven Droven« iz Švedske. 2. julija bo nastopal ansambel »Kangaroo Moon« iz Avstralije. 3. julija pa bo nastopala skupina Nar-rio Chibo iz Francije. 9. julija bodo nastopile »Fanfare Ciocarlia« iz Romunije, 10. julija pa bo nastop skupine »Hypnotix« (Senegal -CeSka). LJUBLJANA Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Jošefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Art e Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki Šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Razstavna dvorana letoviščarske ustanove - Ul. San Nicold 20: do 6 julija bo razstavljala Anna Donati - Iskra. Ogled je možen ob delavnikih od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. Gledališče Miela: nadaljuje se do 30 junija razstava umetnika Andrea Petrone z naslovom »Toutcourtoto’ 2000«. Razstava je posvečena neapeljskemu komiku Totoju in obsega slike in instalacije. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. Razstavna dvorana letoviscarske ustanove v Miljah: Se jutri, 26. junija je odprta razstava »Rože iz keramike« Rite Gsaller Sodnic. Ogled je možen od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. SESUAN Razstavna dvorana letoviscarske ustanove v Sesljanu: do 27. junija se nadaljuje razstava avstrijskega umetnika »Ruperta Reberniga« . Ogled je možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). PALMANOVA Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: razstava aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogoč do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. _______________VENETO________________ BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Boži- darja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 19. julija bo razstavljal svoje grafike in risbe Mark Kobal. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naSe mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenassija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja KosiCa. Odprta bo Se danes, 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik-ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafiO1® zbirke tega umetnika na ogled Se razstava-»Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekon strukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polhar ski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsa dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije* Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M0 derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je staln ^ razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odp od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavske*^ narodnem parku in etnološka zbirka, st razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Risanka: Tepkove smešne sanje TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 15.50 17.50 18.00 18.10 19.50 20.00 20.35 20.50 23.05 0.00 0.30 1.00 1.25 I 1.45 Euronevvs Pregled tiska - Vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Ernesto e una spa-ventosa eredita (kom., ZDA ’91, i. Jim Varney) Dnevnik Izbor razvedrilne odd. «La vecchia fattoria» Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II cappotto (kom., It. ’52, r. Alberto Lattua-da, i. Renato Rascel) Variete za najmljaše: Počitniški Solletico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke GargoyIes, nan. Pustolovščine Shirley Holmes in Časa Solletico Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gosap v rumenem, 19.00 Gospa iz VVesta - Halloween Vremenski napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: Dove osano le aquile (vojni, VB ’68, i. R. Burton, Clint Ea- stvvood, Mary Ure) Dnevnik Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Media/mente, Aforizmi Potihoma Coincidenze meraviglio-se Nan.: Seduzione fatale RAI 2 8.00 10.15 11.10 11.25 11.45 12.05 13.00 14.00 18.10 18.40 19,05 20.00 20.30 20.50 23.35 23.00 1.30 2.15 Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L' arca del Dr. Bayer Aktualno: Un mondo a colori Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Un caso per due, 15.10 Hunter, 16.00 Law & Order (i. jerry Orbach), 17.00 Ai confini deli' Arizona, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Loto ob osmih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe (vodi Amadeus) Dnevnik, v parlamentu, vreme Opera: Aida (G. Verdi, pojeta C. Striuli in Sylvie Valaire, dir. D. Oren) Vremenska napoved Sanremo Compilation Jk RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: 11 gril-lo, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.40 Aforizmi Dok.: Geo magazine Nan.: Charlie Grace Schvvarzvaldska klinika m Dnevnik, šport H Aktualno: Telesogni n Deželne vesti, dnevnik B Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno poplodne Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden (i. D. Farentino, A. Sabato) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Tutti a časa di Ron Nad.: Un pošto al sole Film: 2013 la fortezza -Fortress (fant., ZDA- Av-stral. ’92, i. C. Lambert) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Potovanje v dežele svetišč (vodita P. Leroy, R. Pavone) Dnevnik,pregled tiska, Fuori orario © RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 IT Slovenija 2 Nad.: Vendetta d’ amore Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik njrffl Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Marechiaro (dram., It. ’49, i. Š. Pampanini) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik Nan.: Un giustiziere a New York Nan.: La forza deli’ amore (dram., It. ’97, i. G. Morandi, 2. del) Film: Giovannino (kom., It. ’76, r. P. Nuzzi, i. C. De Sica, Tina Aumont) Pregled tiska Film: Quelli belli... sia-mo noi (glas., It. ’70) Q CANALE5 6.00 8.00 8.30 12.30 13.00 13.35 14.35 16.35 17.35 18.30 20.00 20.30 21.00 23.15 0.30 1.00 1.30 2.15 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Happy Days (i. Ron Hotvard), 9.30 Nick Fre-no, 10.00 Nove Flipperje-ve pustolovščine, 11.00, Sedma nebesa, 12.00 Vsi ljubijo Raymonda - Puran ali riba Nan.: Cosby Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.05 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Chicago Hope - Virus (i. Hector Elizondo) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima sprint Variete: Beato tra le donne (vodi Enrico Papi) Variete: II mattatore -Corso accelerato di pic-cole verita (vodi Vottorio Gassman) Dnevnik Variete: Paperissima sprint Nan.: N.V.P.D. Nočni dnevnik 6.10 9.20 10.15 12.20 13.00 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 18.55 19.00 20.00 20.45 23.05 1.00 1.50 3.50 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Dali’ oggi al doma-ni (kom., ZDA '91, i. David Stratharin) Šport, 12.25 Odprti studio Nan.: Agli ordini papa Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore - Bazooka na vodo (i. Helene Rolles) Variete za najmlajše, vmes risanke' Nan.: Baywatch Odprti studio Šport Nan.: V osmih pod eno streho, 19.30 Pappa e cic-cia Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Point Break (pust., ZDA, r. K. Bigelovv, i. Patrick Swayze, Keanu ree-ves, Lori Petty) Film: Articolo 99 (dram., ZDA ’92, i. Ray Lititta, Kiefer Sutherland) Odprti studio, 1.25 šport Glasba: Super Film # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Marco Polo Express Deželna politika Športni avtomobilizem tm Mix cultura Film: Anna Nan.: Get Smart Film: Miss Mary (#) MONTECARLO 16.15 20.35 23.05 23.40 19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Quincy, 13.05 II Santo Film: II seme deli’ odio (dram., ’74, i. S. Poitier) Film: La moglie scono-sciuta (glas., i. S. Mineo) Film: L’ uomo che capiva le donne (kom., ZDA ’59) Šport: TMC motori Film: Squilli di sangue (krim.,Kan. ’80) Vremenska panorama Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Video- Tedenski izbor: ring s Tanjo Ročne ustvarjalnosti: Iz- Nanizanka: Doktor Fin- delki iz valovite lepenke, lay (Škotska, 5. ep.) 9.45 tedi, oddaja za mu- SNG DRama Maribor: larijo, 10.20 Oddaja za Vojaki zgodovine (Boris otroke A. Novak) Dok.: Mesto na lignitu TV prodaja Severovzhodna Slovenija Tedenski izbor: Prazno- v boju za osvobodo (pre- vanje 35. obletnice an- nos iz Velenja) sambla Lojzeta Slaka Tedenski izbor: Znanje je Film: Enoroki boksar ključ, 12.25 Zenit (Hong Kong) Poročila, vreme, šport Dokumentarna serija: Vremenska panorama Vzhajajočemu soncu na- Po domače proti (2. del) Hovvazd Goodall pred- Oddaja TV Maribor: Po stavlja zborovsko petje - Sloveniji Nashville Nad.: Popolna tujca Gibljive slike (ZDA, i. Bronson Pin- SR Mostovi chot, Mark Linn-Baker, Lahkih nog naokrog Ernie Sabella, 1. del) Oddaja za otroke Nan.: Simpsonovi Obzornik, vreme, šport TV igrica: Kolo sreče Sn Dok. serija: National Geo- Videoring graphic - Raziskovalec Petka Risanka Film tedna: Gospa Parker TV Dnevnik, vreme, šport in njeno omizje (ZDA Slovesnost ob dnevu 1994, r. Alan Rudolph, i. državnosti Jennifer Jason Leigh, Zrcalo tedna Matthevu Broderick) Nanizanka: Seinfeld Nan.: Red in zakonitost - (ZDA, 22. ep.) Law and Order (ZDA, i. Poročila, vreme, šport Paul Sorvino, Chri- Polnočni klub stopher North, 3. ep.) Simfoniki RTV Slovenija Nan.: Gode 10-07 (Kana- predstavljajo: Fantastična da, 2.) prodajalna (O. Respighi), Baletna suita na glasbo G. Rossinija, Bolero (M. Ravel) Nan.: Sharman (VB, 3.) TV PRIMORKA 8.00 16.05 17.05 17.30 18.00 19.15 20.00 20.45 21.05 16.00 Videostrani Dober večer, g. predsednik: Bogdan Topič Zavarovalnica Maribor Tako biti zdrav? In zmagovati (R. Klarič) V znamenju raka Program za otroke Ob dnevu državnosti Miss Smrklja Zavarovalnica Maribor 21.30 22.15 22.45 23.30 Pogovor o... Lokalne TV: Impulz Glasb, odd.: Naj spot Dnevnik TV Primorka Koper Euronevvs NBA - Play Off (finale, 4. tekma) Risanke: Shogun Program v slovenskem jeziku: Magazin Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes Dok. odd.: Formula 1 Mediteran festival: Lou Dalfin Vsedanes - TV dnevnik Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi) Pogovorimo se o... Musiche - Banda osiris Vsedanes - TV dnevnik /" 'N Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devin; 12.40 Zborovska glasba: Koroške pesmi; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: DPZ Ellerhein, MePZ Ars Nova Vocal Ensamble; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 10.30, 17.30 Poročila; 7.15 Otvoritev; 8.00 OKO obveščajo; 8.15 Kronika; 8.30 Ju-franjik; 9.00 Primorska poje; 9.30 Praznična rePortaža; 10.00 Poletje Mediterana; 11.00 pogovor z M. Strgarjem; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Pred proslavo 130-letnice tabora na Kalcu; 16.30 Pogovor z I. Vidmar; 18.00 Siavnsotni koncert; 19.00 Dnevnik; 20.00 iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 London calling; 18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.05 Sto pesmi zanjo; 11.05 Praznična oddaja; 12.05 Na današnji dan; 13,10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Praznična oddaja; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Novice; 8,40 Kulturne prireditve, rekreacija, gorniške novice;9,35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.30 Obvestila; 18.45 Orna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov, vmes (23.00) Poročila. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov; 19.30 Inter-mezzo; 20.00 Koncert Mariborske filharmonije; 22.05 Igra: Zgodba o Šimnu Sirotniku; 22.55 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r , . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTi- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA _____J 6 66 6^6 mmm X \ c —J VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo in Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje nekoliko toplejši in razmeroma suh zrak. 1020 '<9 1020 * °SL? STOCKHOLM - 6/16 ° 9/12 O ' V KOBENHAVl) , 7/17 ° ^LONDONo^18™^” 12,19 BERL|N ,2'19 VARSAVit 11/12 °KIJEV 11/22 « o XX. oBRUSEU A PARIZ 10/23 ŽENEVA »/22 „ 0 MILANO _ 4^4’ -S LIZBONA -/24 p Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 uh. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. DUNAJ 6/20 o UUBUANA 9'20 o. jv. BEOGRAD 13/14 / O DANES GRADEC 9/24 TRBIŽ CELOVEC O 6/23 5/22 ČEDAD— 11/27 O OVIDEM 11/27 O KRANJSKA GORA ^ S o KRANJ O S. GRADEC 6/23 MARIBOR ° 8/24 O »TUJ »N. GORICA 10/27 GORICA o 10/27 ° N. MESTO 9/25 O M. SOBOTA O 8/24 IS "■ m Večinoma sončno bo z občasno zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme, popoldne bodo na območju Alp posamezne plohe. \.ATENEo20/29 v s.N,s 6LUNINE MENE Luna vzide ob 17.42 in zatone ob 3.17. PLIMOVANJE Danes: ob 2.56 najnižje -44 cm, ob 9.20 najvišje 15 cm, ob 14.08 najnižje -11 cm, ob 20.17 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.23 najnižje -51 cm, ob 9.54 najvišje 20 cm, ob 14.46 najnižje -11 cm, ob 20.46 najvišje 46 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............23 1000 m............18 2000 m............8 2500 m ...........4 JUTRI GRADEC 10/24 C0 TRBIŽ CELOVEC O 7/23 M. SOBOTA O 9/24 „ 6/22 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 6/24 O KRANJ 9 GRADEC 7/23 MARIBOR O 9/24 CEUE O 9/25 ČEDAD— 12/26 O OVIDEM 12/26 »^N. GORICA 11/26 GORICA q ,, v N. MESTO 11/26 O /XX > POSTOJNA o O 8/23 KOČEVJE O -Vs ZX? ° ^RNOMEU REKA 14/26 <5. ruj ^ &