LETO XIV., ŠTEV. 22Ö -
SLOVENSKI
Izdaja ćasopisnO'ZaložfUsku p^dietje b¿ÜL »Naà lisk« / Direktori Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« f Uredništvo: Ljnbljana, Tomšičeva nlica ^5, telefon 23-522 do 23-^26 / Uprava: Ljubljana, Čopova nlioa 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 2-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodu« banke 601-»Tc-l<3 / Mesečna naročnina 200 diu
Prva izdafs
Cena 1C dia
Ob razpustu
Ljudske skupščine FLRJ
2	visokih drogov pred palačo Ljudske skupščine v Beogradu so sneli zastane: predstavnik delov-ncga ljudstva, suveren naše države, ne zaseda. Tokrat je to še bolj pomembno; skupščina se je namreč pol leta pred potekom mandatne dobe sama razpustila in prepustila suverenu, da si z volitvami izbere novo skupščino.
Ko je bila v marcu 1950 skupščina izvoljena, je prevzela vrhovno oblast v zelo pomembnem in odločilnem obdobju socialističnega razvoja Jugoslavije. Po revoluciji se je ljudska oblast utrdila, odpor reakcije je bil strt, proizvajalna sredstva so prešla v roke delovnega ljudstva, državna in gospodarska administracija se je centralizirala in okrepila, skratka, bili so doseženi poglavitni revolucionarni smotri; hkrati pa so se pojavile resne nevarnosti za socialistični napredek, ki so se izražale predvsem v nekakšni družbeni stagnaciji, v bir okradenih tendencah, nezadostni produktivnosti, pretesni povezanosti političnih organizacij z vsakdanjim operativnim delom, v premajhni politični aktivnosti delavskega razreda, v zastoju kmetijskega zadružništva itd.
Prelom s Sovjetsko zvezo je še bolj razkril, kakšna nevarnost obstopi tudi po uresničenju osnovnih revolucionarnih ciljev za državo, če se organi ljudske oblasti sprevržejo v orodje zbirokratizirane državne vsemogočnosti. Tudi Partija lahko okosteni v birokratskem aparatu, čc temu uspe sesti na tilnik delavskemu razredu, zasužnjiti delovne množice ter samovoljno razviti svojo diktaturo; birokratizem zanika temeljne človeške prašiče, podjarmlja posameznega človeka in male narode, se v družbi narodov izolira, prehaja v imperializem in ogroža svetovni mir. Prelom s Sovjetsko zvezo nam je prinesel mnogo dragocenih spoznanj, morali pa smo tudi popolnoma preusmeriti napore v našem gospodarstvu, ki je bilo poprej orientirano na Sovjetsko zvezo in njene satelite. Pred grožnjami, surovimi izpadi in premiki divizij na naših mejah smo morali zavarovati svobodo in neodvisnost naših narodov m naše države.
Ljudska skupščina FLRJ in njeno vodstvo nista imela v takih okoliščinah lahke naloge. Vendar pa je po zaslugi državnikov, kakršne imamo, m zaradi opore, ki so jo ti našli v svojih sodelavcih, predvsem pa v delovnem ljudstvu Jugoslavije, Ljudska skupščina izpeljala vse svoje politične naloge ter dosegla, da je Jugoslavija prebrodila vse težave, zmagala Had kominjormističnimi zarotniki, okrepila svoj ugled v svetu ter zagotovila nadaljnji uspešen socialistični razvoj države.
Ljudska skupščina FLRJ je s svojim zakonodajnim delom ne samo odpravila centralizem ter regionalni in lokalni birokratizem v državni administraciji, marveč je velikanski del sicer tako značilnih državnih funkcij prenesla na družbene organe. Država je prs splošnem ljudskem premoženju opustila lastninske funkcije in jih prenesla na delovne kolektive (Zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih). I¿oblikoval se je sistem politične samoupasve, v katerem naj ljudski odbori dejansko postanejo najvišji organi oblasti v svojem območju (Splošni zakon o ljudskih odborih). Zavarovane so bile temeljne človeške pravice in dana poroštva za njihovo uveljavljanje (Kazenski zakonik, Zakonik o kazenskem postopku, Zakon o izvršitvi kazni, Zakon o verskih skupnostih id.). Ustavni zakon, ki je revidiral in dopolnil ustavo iz leta 1946, uveljavlja na področju državnega in družbenega življenja sistem samouprave v gospodarstvu, političnih organizmih, socialnem zavarovanju in zdravstvu, raznih zavodih itd.
To pa so samo nekatera temeljna zakonska določila, ki so sad obsežnega zakonodajnega dela skupščine drugega sklica. Delo Ljudske skupščine FLRJ v tem obdobju je dalo pravna zamstva za najšiirši razvoj socialistične demokracije, ki ima svoj politično-organizacjjski izraz v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. Resolucija ZKJ na V. kongresu, ki je poudarila, da je osnovna vloga Z K f predvsem v njeni politični in idejni aktivnosti, v prepričevanju ter politični in ideološki vzgoji množic, je omogočila še večjo sprostitev demokratičnih sil v naši državi in preprečila, dà hi socialistični razvoj naše dežele šel po zgledu usodnega procesa boliševi-ske partije in državno kapitalističnega razvoja v Sovjetski zvezi.
Oblast nad proizvajalnimi sredstvi je v tem obdobju dejansko prešla na same proizvajalce, ki v svojih lokalnih in osrednjih zborih neposredno sodelujejo pri izvajataiu Hektičnih in gospodarskih na-
log. Oblast v občinah, okrajih in mestih je dejansko v rokah izvoljenih organov. Zveza opravlja samo posle, ki so po svojem značaju nujno enotni za vso državo. Republike so postale svojevrstne skupine enotne družbe v državi s svojimi značilnimi zgodovinskimi obeležji. Državna administracija je omejena na pomožne strokovne posle. Fronta, ki je prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, se je s svojim jedrom, Zvezo komunistov okrepila v naših ljudskih množicah ter postala vseljudska politična organizacija, ki jamči za vsebinsko in formalno uveljavljanje ter nenehno poglabljanje socialistične demokracije.
Uspehom našega političnega dela so sledili splošna sproščenost ljudskih množic, pospešen tempo naše proizvodnje, obilje najraznovrst-nejših potrošnih predmetov na trgu, novi napori v našem kmetijstvu in nadaljnje izpopolnjevanje našega novega gospodarskega sistema. Vse to je sad dela, ki ga je z ustvarjanjem novih zakonskih določil opravila Ljudska skupščina FLRJ. Ne hude naravne nezgode, ki so zadele našo državo, ne grožnje in pritisk kominformistič-nih sil, ne zaostalost v mišljenju m navadah nekaterih naših ljudi niso mogle zavreti razvoja naše socialistične demokracije, ki si je priborila tudi mednarodno priznanje in ki se je v naši zunanji politiki uspešno manifestirala v ratifikaciji Balkanskega pakta med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo po Ljudski skupščini FLRJ. Šele iz primerne časovne razdalje bo mogoče oceniti vso pomembnost našega drža-vnega in družbenega razvoja v mandatni dobi drugega sklica Ljudske skupščine FLRJ.
Treba je iti dalje, po tej poti. Nove naloge v našem družbenem življenju, ki nam jih vsak dan znova zastavlja razvoj naše socialistične demokracije, pa tudi mednarodni položaj zahtevajo novih ustreznih oblik in metod v vodstvu naše državne politike. Nova zvezna Ljudska skupščina se mora ne le z volitvami, marveč tudi stvarno še tesneje povezati z ljudskimi množicami. Stik med ljudskimi odbori in vrhovnimi organi oblasti v naši državi mora hiti nenehno živ in čedalje krepkejši. Zvezna ljudska skupščina mora dejansko izvrševati vso oblast, bedeti nad vsem demokratičnim razvojem v naši deželi ter v skladu z njim iniciativno in ustvarjalno izdajati zakonska določila, ki naj usmerjajo in pospešujejo ta razvoj. Z Zakonom o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih odposlancev je bivša Ljudska skupščina tudi v tem pogledu postavila temeljna pravila in nakazala smer nadaljnjega razvoja. Temelje naše socialistične demokracije in v delovanju Ljudske skupščine FLRJ drugega sklica nakazano razvojno pot je treba vgraditi v naše materialno življenje ter vnesti v zavest ljudi, v njihovo delo in vsakdanje prizadevanje. Brez tega ni ne demokracije ne socializma. T o bo ena izmed važnih nalog nove Zvezne ljudske skupščine.
Ko bedo рк> volitvah od 22. do 29. novembra letos, torej v decembru tega leta spet dvignili zastave na drogove pred palačo Zvezne ljudske skupščine, bo to znamenje, da krepko stopamo dalje po 'poti socialističnega razvoja Federativne. ljudske republike Jugoslavije.
dr. Makso Šnuderl
io. obletnica ZAVNOBiH Sarajevo, 16. septembra. Pripravljalni odbor za proslavo desete obletnice I. zasedanja ZAVNOBiH je na svoji sinočnji seji sklenil, da bo svečana proslava te zgodovinske obletnice 26. novembra v Mrkonjič gradu. Pred tem bodo svečane akademije, na katere bodo povabili vse žive člane ZAVNOBiH, na dan pvoslave pa bo slovesna seja okrajnega ljudskega odbora in odkrita spominska plošča na poslopju, v katerem se je prvič sestal ZAVNOBiH.
Prihod burmanske trgovinske delegacije Beograd, 16. sept Jugopress je zvedel, da bo prišla 10. oktobra v Beograd burmanska trgovinska delegacija, ki potuje po Evropi z namenom najti tržišča za burmanske kmetijske proizvode.
V	delegaciji sta u- HPU, §lavui referent korporacije za razvoj kmetijstva in g. E. U. Myirnt, referent državne direkcije za promet s kmetijskimi pridelki.
V	času tridnevnega bivanja v Beogradu bo burmanska delegacija z jugoslovanskimi uradnimi gospodarskimi krogi obravnavala možnosti prodaje Jugoslaviji burmanskega riža, sočivja, lešnikov, oljnatih pogač in •bombaža,
Feldmaršal Montgomery v Ljubljani
MaršaJ Montgomery pregleduje častno četo ob prihodu na ljubljansko letališč«
Ljubljana, 16. sept. Davi ob 10.20 je z letalom prispel iz Zagreba v Ljubljano feldmaršal Montgomery v spremstvu generalnega majorja Wansbrougha in generalnega majorja JLA Miloša Šu-monje. Na ljubljanskem letališču je feldmaršala Montgomeryja sprejel in pozdravil namestnik komandanta korpusa polkovnik Ciril Hočevar. Pri sprejemu so bili prisotni tudi podpolkovnika Ivo Novak in Ilija Goršič ter major Milivoj Moravič.
Po pozdravu je maršal Montgomery obšel častno četo in pohvalil vojake z željo, da jim prisotni oficirji to tudi povedo.
V spremstvu visokih oficirjev JLA si je nato ogledal Ljubljano. Ustavil se je tudi na trgu, kjer se je razgovarjal s kmečkimi ženami ter jih spraševal po cenah blaga, ki ga prodajo. Z Gradu si je ogledal mesto In okolico, nakar je obiskal Litostroj.
Po obisku Litostroja je feldmaršal Montgomery s spremstvom odšel na Bled, kjer mu je v hotelu »Toplice« namestnik komandanta korpusa polkovnik Ciril Hočevar priredil intimno kosilo. Kosilo je potekalo v prijateljskem vzdušju in feldmaršal Montgomery je v pogovoru pokazal veliko zanimanja za gospodarstvo in način življenja Gorenjcev ter se podrobno zanimal za življenjske pogoje pre-
bivalstva, kar mu je pojasnj’eval predsednik ’radovljiškega okraja Kristan, ki je bil tudi navzoč pri kosilu. Med drugim je feldmaršal Montgomery poudaril, da je naša dežela lahko srečna, da ima tat.š-nega voditelja, kot je maršal Tiro. »Narodu, ki ima takšnega voditelja, se ni treba ničesar bati,« je dejal feldmaršal Montgomery.
Feldmaršal Montgomery se je popoldne ob 16.30 z letalom vrnil v Zagreb, ker si želi ogledati še tovarno »Rade Končar« in zagrebški velesejem, preden bo v petek prisostvoval manevrom JLA.
Brzojavke predsednika republike maršala Tita Beograd, 16. septembra. Ob narodnem prazniku Costarice in Hondurasa je predsednik republike maršal Tito poslal brzojavne össtitke predsednikoma obeh republik. Prav tako je predsednik republike poslal brzojavno čestitko predsedniku republike Mehike ob obletnici neodvisnosti Mehike.
Agremán
za jugoslovanskega poslanika v Jordaniji
Beograd, 16. sept. Jordanski kralj Husein je dal agreman za izrednega jx>sknika in poblaščenega ministra FLRJ v Jordanu. Na to mesto je imenovan Mihajlo Javorški, sedaj jugoslovanski poslanik v Siriji in Libanonu.
Ljudska skupščina LR Slovenije je končala svoje delo in sklenila svoj razpust
Ljubljana, 16. septembra. —; Dopoldne se je sestala Ljudska skupščina LRS drugega sklica k svojemu VI. rednemu in hkrati zadnjemu zasedanju. Po pre-čitanju odloka izvršnega sveta o sklicanju skupščine je poročevalec mandatno imunitetnega odbora tov Bogomil Vižintin, poročal o vlogi okrajnega sodišča v Novi Gorici, naj skupščina na podlagi zasebne tožbe Huberta Jenčiča proti ljudskemu poslancu Francu Cešnovar-ju, češ da ga je le-ta obrekoval, ker mu je dejal nemčur, dovoli protj slednjemu kazenski postopek s tem, da mu odvzame imuniteto. Po podrobni proučitvi je mandatno-imunitetni odbor prišel do prepričanja, da je toži-telj vložil zasebno tožbo proti Francu Cešnovarju z namenom, da bi zabrisal sledove svoje ne čiste politične preteklosti. Zato odbor predlaga, naj se kazenski postopek ne dovoLi. Skupščina je soglasno odobrila stališče mandatno-imunitetnega odbora, prav tako pa tudi zasebno mnenje poročevalca, naj pristojni organi uvedejo preiskavo o politični preteklosti Huberta Jenčiča.
Naslednji poročevalec Alojz Diacci je v imenu odbora za prošnje in pritožbe poročal, da je odbor med V. in VI. zasedanjem skupščine sprejel 22 prošenj in pritožb ter od tega zavrnil eno samo. V imenu administrativnega odbora je poročal poročevalec Ive Krevs, kar je predsednik skupščine drč Ferdo Kozak sporočil skupščini, da je bilo poročilo o gospodarskem stanju okrajev Postojna in Kočevje, kj sta ga okrajna odbora teh dveh okrajev predložila skupščini na prejšnjem zasedanju, izročeno v proučitev državnemu sekretariatu za gospodarstvo LRS, ki proučuje položaj vseh pasivnih okrajev.
Zatem pa je skupščina prešla na obravnavo predlogov zakona o spremembi ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti ljudske republike Slovenije; za.kona o volitvah in odpo-nostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS: zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu
Obisk prometnih delavcev iz Londona
Beograd, 16. sept. Skupina osem prometnih delavcev in uslužbencev londonskih prometnih jjodietii se mudi že vež dni v Beogradu. Delegacijo vodi direktor londonskih prometnih podjetij Ernest Limlev. Med svojim bivaniem v Beogradu so obiskali mestno prometno podietie, upravo rečne plovbe, ladjedelnico »Tito«, beograjski železniški voze! ter prisostvovali sprejemu, k! ga je priredil n"m na čast centralni odbor sindikata prometnih delavcev Jugoslavie.
odbornikov ljudskih odborov, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o okrajnih ljudskih odborih in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
O predlogu zakona o spremembi ustavnega zakona je poročal tajnik zakonodajnega odbora dr. Teodor Tominšek, podpredsednik izvršnega sveta Ljudski skupščine LRS dr,- Marijan Brecelj pa je zatem podal po-
Po sprejetju zakonov v «vezi z novim volilnim sistemom, ki ga je obrazložil podpredsednik izvršnega sveta dr. M. Brecelj, je skupščina v posebni resoluciji obsodila italijanske spletke okrog Trsta — Zaključna bilanca predsednika skupščine dr. Ferda Kozaka
drobno obrazložitev vseh petih predlogov novih zakonov, ki so med seboj tesno povezani. O predlogih petih novih zakonov, ki so bili predloženi skupščini v razpravo in sklepanje, so nato poročali še poročevalci dr. Franc Hočevar, dr.
RESOLUCIJA
Ljudske skupščine LR Slovenije
o tržaškem vprašan ju
Ljudska skupščina LRS kot predstavnik politične volje slovenskega naroda odobrava stališče jugoslovanskega državnega vodstva glede tržaškega vp rašanja, ki ga je izrazil predsednik republike maršal Tito 6. se ptembra tega leta na Okroglici in 13. septembra'tega leta v Splitu. Ljudska skupščina LRS najodločneje zavrača italijanske vojaške provokacije na naši meji, politične mahinacije v zvezi s svobodnim tržaškim ozemljem, kakor tudi predlog predsednika italijanske vlade gospoda Pelle, po katerem naj hi o usodi Trsta in vsega tržaškega ozemlja s plebiscitom odločili italijanski netržaški priseljeni elementi. V odporu zoper vs ako imperialistično izigravanje samoodločbe poudarja Ljudska skupščina LRS, da v tem trenutku vidi edino rešitev tržaškega vprašanja v uresničenju predloga predsednika republike maršala Tita o internacionalizaciji T rsta in o priključitv i vsega ostalega ozemlja Federativni ljudski republiki Jugo tlaviji.
Miha Potočnik, Leo Kovačič in Slavica Božič. Ker se k razpravi, ki naj bi sledila, ni priglasil noben poslanec, je skupščina takoj za tem prešla k glasovanju in soglasno sprejela vseh pet zakonov; ker pa so vsi poslanci glasovali tudi za zakon o spremembi ustavnega zakona LRS, je bil tudi ta zakon v smislu 30. člena istega zakona sprejet.
Popoldanska
seja
Na popoldanske zasedanju je poročevalec zakonodajnega odbora Janez 2unič podaj najprej predlog zakona o spremembi zakona o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine, ki zadeva samo priključitev občin Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Store k mestu Celju, ki pridobi s tem pravico do samostojnega kandidata, v zvezni zbor poslancev in zbor proizvajalcev v zvezni skupščini. Predlagano spremembo je skupščina soglasno odobrila.
Predsednik »kupeč'ne dr. Ferdo Kozak je za tem predlagal
skupščini še dve točki dnevnega reda, in sicer sklepanje o razpisu splošnih volitev odbornikov v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov n.a ozemlju LRS, in sklepanje o razpustu Ljudske skupščine LRS in določitvi tajnika do izvolitve nove ljudske skupščine po 2. čl. zakona o izvedbi ustavnega zakona. Skupščina je soglasno izglasovala sklep, da izvršni svet razpiše volitve ter sprejela odlok o razpustitvi skupščine, za tajnika do izvolitve nove skupščine pa je izvolila inž. Pavleta Zavcerja.
Govor
Ivana Regenta
Se pred glasovanjem o teh dveh točkah se je povzpel na govorniški oder tov. Ivan Regent ter utemeljil in predlagal posebno resolucijo o tržaškem vprašanju ter je med drugim dejal:
Ko končujemo delo naš® Ljudske skupščine, delo, ki je nedvomno bilo vseskozi zelo plodovito, ne morem, da ne bi spregovoril tudi nekaj besed o vprašanju, ki je nam vsem pri srcu in s katerim se je zlasti temeljito ukvarjal predsednik republike tovariš maršal Tito ca Okroglici in na zborovanju v Splitu. Gre namreč, kakor vam je vsem znano, za tržaško vprašanje (ploskanje). Mnenja san, da nam svet ne more zameriti, če se temeljito pečamo s tržaškim vprašanjem, in če nam je to mesto in če S"> ra-1 ti ^—"i, (Nadaljevanje na 2. stani),
Novi volilni zakon - nadaljnja poglobitev demokratičnih pravic državljanov
Iz govora dr. Marijana Breclja na včerajšnji seji Ljudske skupščine LRS
Kakor poročamo na drugem mestu, je podal na včerajšnji seji Ljudske skupèine LI podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj obširno obrazložitev zakonov, ki jih je sprejela skupščina na tej seji. V svojem referatu je poudaril, da so bili v smislu zakona o izvedbi ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih ljudske oblasti potrebni tudi novi volilni predpisi. Predlagani volilni sistem temelji na načelih, ki so uzakonjena v novih ustavnih predpisih. Sprememba ustavnega zakona se nanaša le na proizvajalske skupine. Vsi ti predpisi so potrebni prav zato, da bodo mogli odločati volivci o sestavi bodoče skupščine na osnovi jasnih in popolnih predpisov.
Nato je razčlenil posamezne zakonske predpise in poudaril, da prav prvo poglavje, ki govori o pravicah in dolžnostih poslancev, označuje bistvene spremembe, ki so se izvršile v našem družbenem in političnem življenju. Ti predpisi kažejo pot, kako naj dobijo ta načela izraz v or-
ganizaciji in funkcioniranju predstavniških organov oblasti. Gre za tisti pomembni preokret, ki ga moramo izvršiti, če hočemo, da bodo dobili predstavniški organi delovnega ljudstva v političnem in družbenem življenju tisto odločujočo vlogo, ki jim jo dodeljujejo načela socialistične demokracije. Osnovni smoter ustavnih sprememb je ta, da se mora tudi v praksi prenesti teža in odgovornost nalog ljudske oblasti v njene predstavniške organe, tako da ostanejo izvršnim organom in državni upravi le tiste naloge in v takšnem obsegu, kakor jih določajo ustavni predpisi. Zato se mora ljudskemu poslancu zagotoviti polno izvrševanje njegovega mandata. Načelno so ostale pravice in dolžnosti ljudskega poslanca v republiški skupščini enake sedanjim, praktično pa bodo znatno večje, ker se bistveno povečava vloga skupščine in njenih odborov. Smisel teh določil je zagotoviti ljudskemu, poslancu v njegovi volilni enoti tak položaj, da bo mogel brez vsakih ovir izvrševati svoj mandat. Po drugi stra-
ni pa sme ljudski odbor zahtevati od poslanca, da mu poroča o svojem delu in da prenese predloge in mnerfja v ljudsko skupščino. Podoben odnos se ustanavlja tudi med ljudskim poslancem in njegovimi volivci.
Z novimi volitvami bosta izvoljena dva doma: republiški zibor in zbor proizvajalcev. Prvič bo sedaj prišel v sestav republiške skupščine predstavniški organ proizvajalcev in njihovih gospodarskih organizacij. Zato se je moral tudi bistveno izpopolniti sedanji volilni zakon. Dopolnitve in spremembe se nanašajo predvsem na volitve v zbor proizvajalcev. Važna je zlasti razširitev demokratičnih pravic volivcev pri predlaganju kandidatur. Prvi naši volilni predpisi so dajali pravico predlagati kandidature političnim organizacijam in skupinam državljanov. Pri prejšnjih volitvah je ta pravica pripadala samo skupini državljanov. Ze ob priliki lanskoletnih volitev v občinske, okrajne in mestne odbore pa smo osvojili način vlaganja kandidatur po zborih volivcev, kot osnovnih demokratičnih institucijah delovnega ljudstva. Ce smatramo odločitev, kdo naj
pride na kandidatno listo, kot eno izmed najbolj pomembnih dejanj v volilnem postopku, potem je prav, da iščemo možnost izročiti to pravico volivcem samim brez ozira na to, ali so člani določenih političnih in družbenih organizacij. Ker imajo volilno pravico vsi državljani, ki so vpisani v volilni imenik, je prav, da imajo vsi ti državljani tudi pravico sodelovati in odločati o kandidaturah. Tako zvezni zakon kakor predlog našega republiškega zakona uvaja pravico kandidiranja po zborih volivcev in določa razmeroma enostaven in razumljiv način, kako naj volivci to pravico uveljavijo. Enak način je predlagan za volitve v zbore proizvajalcev. Taka rešitev ustreza naši novj politični in družbeni stvarnosti.
Nato je dr. Brecelj podrobno tolmačil določbe, ki se nanašajo na volitve v zbore proizvajalcev. Prejšnje štiri, oziroma tri skupine proizvajalcev, so z novim zakonom združene v dve skupini. Prva je skupina industrije, trgovine in obrti, ki vključuje dslavce in nameščence v industriji, rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, pošti, (Nadaljevanje na 2. sićani)
Ljudska skupščina LR Slovenije je končala svoje delo
'(Nadaljevanj« i »trani)
ki leže navsezadnje na našem ote/nlju, tako zelo prirasli k sren in će si sploh težko mislimo, 0д bi naši narodi in da bi tržaško zaledje sploh mogio za dolgo fasa živeti brez svojega mesta. Zdi se mi celo, da bi bilo zelo dobro, če bi v tem trenutku morda nekoliko obširneje govorili o zl.činu, ki je bil narejen v tree patini, ko so Gorico odtrgali od njenega zaledja, in o zločinu, ki fci se nedvomno naredil s tem, če bi za vedno odtrgali Trst od njegovega zaledja. To so stvari, o katerih še vse premalo govorimo in o katerih se vsepovsod premalo razpravlja. Toda to vprašanje je danes zopet na dnevnem redu. Italijanski politični voditelji imajo Trst za tisto vprašanje, katerega bi morali pravzaprav sami iznajti v primeru, če bi ga ne bilo, kajti s tem vprašanjem skušajo nene-h raa reševati svoja notranja vprašanja in svoje notranje težave. V imenu Trsta se je v Italiji začel porajati 1313. In 1919.
leta fašizem, se je v Trstu in na Primorskem fašizem predvsem razmahnil in so v Trstu in na Primorskem predvsem med Slovenci padle njegove prve žrtve. In v Imenu Trsta je razpihoval fašizem In njegov iredentizem vojno proti Jugoslaviji in to delo danes nadaljuje. V imenu Trsta se v Italiji zopet pripravljajo tla za fašizem in ni naključje, če sm0 imeli pred dnevi zopet v Trstu kongres neofašistične stranke, in tudi ni naključje, če v Italiji nenehoma v imenu Trsta in tržaškega vprašanja podpihujejo svoje ljudstvo proti narodom Jugoslavije. Mimo tega ne .moremo, zato predlagam, da bi naša skupščina sprejela predlagamo resolucijo.
Z dolgotrajnim pritrjevanjem je skupščina predlagano resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu, soglasno sprejela.
Predsednik skupščine dr. Ferdo Kozak je nato zaključi] zadnjo sejo skupščine z daljšim govorom, v katerem je med drugem poudaril:	-
^aklfnćni g;©v«p «ir. Ferda MozaSta
Tovariši ljudski poslancil
Velike spremembe v našem pol.tiinem, ekonomskem in cružbenem življenju, ki so spioti dobivale tudi ustrezajoče zakonske osnove, so logično privedle do tega, da Ljudska skupščine. LRS drugega sklica c .nes zaključuje svoje delo in ss razpušča. Ob tem razpustu nam mora biti jasno pred očmi predvsem io, kaj je povzročilo omenjene spremembe in iz l.ak.C:h razlogov bodo razpisane le.ošnje valitve.
Kot je znano, ni bil prelom s Sovjetsko zvezo samo dogo-d_k zunanje političnega značaja. S tsm prelomom je postalo obenem očitno, kako globoke so bile v pojmovpnju socializira razlike med nami in Sovjetsko zvezo. Pokazalo se je, č) kolike mere so se tam izmaliči!.! nauki marksizma, do k'.like m tre je v sistemu sovjetske družbene ureditve hire vrr.tizem pritisnil ob tla ustvarjalno moč sovjetskih ljudskih množic. Prav tako se je pokazalo, kako so se ravno tam, kjer bi naj bila najbolj
živa ideja o bratskem sodelovanju svobodnih ljudi za dobro človeštva, kako so se ravno tam nt.mesto tega pojavile brezobzirne imperialistične težnje. Zato je bil za nas edini izhod iz nastale situacije naša odločna volja, da ostanemo svobodni in neodvisni, s tem smo odvrnili sleherno nevarnost za našo revolucijo in za vse naše. s tolikimi žrtvami priborjene pridobitve. Ta edini izhod pa je bil nujno potreben tudi zaradi tega, ker smo vedeli, da se da velikim idejam socializma in naši zemlji ustrezajočemu razvijanju revolucionarne ustvarjalnosti ljudskih množic služiti samo v vzdušju in v duhu zdrave, iskrene socialistične demokracije.
S tem se je pričel edinstveni proces demokratizacije vsega našega življenja, ki ne pomeni samo velikih prednosti in korist- za nas in za naš rr-zvoj, pač pa Je dragocena pridobitev za socialistično misel sploh. V let'h zasedanja danes razpuščene skupščine je bilo v tem smislu opravljeno znamenito
dela Uspeli smo, da se Je pri naši izgradnji socializma mogočno uveljavila moralna sila idej socializma, da se ta izgradnja vse bolj plemeniti s pomočjo ustvarjalnosti ljudskih množic in da ima naš delovni človek danes že razčiščene, široko odprte perspektive pred seboj. Zdaj smo na novih, na naših, z našo mislijo in voljo utrtih poteh. Zato ni dvoma, da bo nova skupščina s svojim delom na znotraj okrepila in znatno razmaknila pozicije socializma v našem družbenem življenju, na ven pa še povečala ugled socialistične Jugoslavije v svetu.
Ob razpustu sedanje skupščine bi rad omenil tole: Včasih se je v naši javnosti čulo mnenje, da je delo v skupščini nekam mrtvo, brez pravega ognja in borbenosti. Meni se zdi. da so imeli ljudje, ki so bili tega mnenja, napačen vtis o skupščinskem delu. To pa zaradi mnogih razlogov, ki lih tu ne kaže podrobneje navajati. Le eno naj poudarim. V letošnjem letu smo na pomladanskem in poznejšem izrednem zasedanju tu v tej blši poslušali diskusije tolikšne razgledanosti, tolikšnega nivoja in tolikšne zainteresiranosti, da se je čutilo, kako se po svojih poslancih ljudske množice živo povezujejo z delom Ljudske skupščine. Zaradi tega se zahvaljujem tovarišem ljudskim poslancem /a vso njihovo prizadevnost in za njihovo pravilno razumevanje poverjenih jim nalog.
Ko se danes razhajamo, se razhajamo z zavestjo, da smo v zgodovinsko pomembnem času sodelovali pr¡ tehtnem delu za dobro našega naroda in vsega našega delovnega ljudstva. Dejal sem:	v zgodovinsko po-
membnem zato, ker je tak deloma zaradi tega, ker se Je dogajalo pri nas doma in o čemer sem že govoril, deloma pa zaradi tega, kar se Je dogajalo in dogaja okrog nas. Da smo na pravi poti, nam priča mirno in trezno naše de’ovno ljudstvo, ki s« je bolj od življenja naučilo ceniti svobodo in neodvisnost, ki zna braniti svoje pravice in ki se prav nič ne razburja zaradi kakršnih koli groženj jn žalitev, pa če se ču-jejo n-, naši vzhodni ali na na naši zahodni meji. To ljudstvo
služi s prepričanjem in spoznanjem samo resnici, obrambi, pravičnosti in miru.
Tovariši ljudski poslancil Razhajamo se z utemeljenim
Kočevje se pripravlja za svoj praznik
zasedanje. Tiste dni so zapisali naA odrski portal Cankarjeve besede: »Narod si bo pisa! sodbo sam ...« Od takrat je poteklo deset let.
Na vzhodni strani Kočevja se vedno viden Cankarjev znameniti Marsikaj se je izpremeniio. Ko-občutkom, da smo po svojih beli sredi zelene planote ponosen citat: »Narod si bo pisal sodbo ¿evje je doživelo težke bitke zad-
najboljših močeh vršili dolžnosti, ki nam jiib nalr-gata naše prepričanje in naša zvestoba socializmu. To se obenem tudi pravi, da brez pridržka zaupamo in vemo, da smo na edino pravi in za nas mogoči poti, koder nas voda naš učitelj, predsednik FLR Jugoslavije, naš tovariš v borbi in pri delu, maršal Tito.
»Šeškov dom«, kulturno središče mesta in vsega kočevskega okraja. Prenovljen in prazničen čaka bližnjih dni, ko bo sprejel pod svojo streho goste iz vse Slovenije, ki bodo prišli slavit desetletnico prvega zbora odposlancev slovenskega naroda .Vse je novo in okrašeno, le nad portalom gledališkega odra je ostal v trajen spomin od rafalov okrušeni, pa vendar še
Pred desetimi leti je dom postal zgodovinski rojstni kraj slovenskega parlamenta. V začetku oktobra so se tu zbrali slovenski odposlanci, prvi voljeni zastopniki svojega naroda, da bi tu zborovali in skle-
njih dveh let nemške okupacije in domobranskih zločinov. Tudi zgodovinski dom je izpremenil svoje lice. Domobranci so se vrgli z vsem besom nadenj in dobesedno izpraskali sleherno sled za umetniškimi slikami, ki so poveličevale borbo
pali o novi bodočnosti borečega se osvoboditeljev. Našarill so po ste-ijudstva. Dom so partizanski umet- nah svoje bojne klice in prostaške niki okrasili z izvirnimi slikami iz kvante.
borbe in pripravili za zgodovinsko
Bela krajina pred svojim praznikom
iz govora dr. Marijana Breclja
na včerajšnji seji Ljudske skupščine LRS
.(Nadaljevanje s 1. strani)
telegrafu in telefonu, trgovini gostinstvu, pri komunalnih delih, obrtniške delavce in obrtnike. Druga skupina vključuje vse proizvajalce v kmetijstvu, t j. člane Kmetijskih zadrug, člane n .novih družin, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, delavce in usiuž-bence kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug tor druge kmetijske delavce. Ta odločitev ni samo v skLadu z gospodarskim sistemom, marveč tudi bolj praktična, ker je zlasti dosedanja razdelitev v obrtni skupini povzročala velike težave za urejen postopek. Medtem ko so volitve v okrajne in mestne zbore proizvajalcev neposredne, so v zvezni in republiški zbor proizvajalcev posredne, tak0 da jih izvršijo izvoljeni odborniki okrajnih in mestnih zborov proizvajalcev.
Predlogi zakonov o spremembah volilnega zakona za ljudske odbore in zakona o okrajnih m mestnih ljudskih odborih izenačujejo mandatno dobo zborov proizvajalcev z mandatno dobo okrajnih in mestnih zborov tako, da so mandatna doba štiri leta enaka za vse. Število članov okrajnih in mastnih zborov proizvajalcev, ki je bilo doslej določeno na polovico do tri četrtine števila članov okrajnega, oziroma mestnega zbora, se sedaj obvezno poveča na dve tretjini, lahko pa se s pristankom izvršnega sveta tudi številčno izenači. Da bi se z novimi volitvami dokončno uvedel nov ustavni sistem je potrebno, da sc še pred volitvami v zvezno in republiško skupščino izvedejo volitve v okrajne in mestne zbore proizvajalcev.
Po novih ustavnih predpisih se bo bodoči sestav repuoiiške ekupšicine tudi številčno spremenil. V Sloveniji bomo volili na 12.000 prebivalcev enega poslanca v republiški zbor in na 16.000 proizvajaiskegia prebivalstva po enega poslanca v republiški zbor proizvajalcev. Nova skupščina bo imela torej skupno 194 poslancev, in sicer 122 v republiškem zboru in 72 v zboru proizvajalcev. Od tega jih bo v skupini industrije trgovine in obrti 59, v skupini kmetijstva pa 13. Razdelitev poslan-skih mandatov na okraje je naslednja:
Za republiški zbor: Celje-me-sto 3, Celje-okolica 9, Črnomelj 2, Gorica 6, Kočevje 3, Kranj 7, Krško 6, Ljubljana-mesto 11, Ljubljana-okolica 10, Ljutomer ^ Mitribor-mesto 6, Mariboor-
okolica 9, Murska Sobota 8, Novo mesto 6, Postojna 4, Ptuj 7, Radovljica 4, Sežana 3, Slovenj Gradec 4, Šoštanj 3, Tolmin 3 in Trbovlje 4.
Za republiški zbor proizvajalcev:	v	skupini industrije,
trgovine in obrti, kjer je količnik 9370: Celje-mesto 3, Celje-okolica 3, Črnomelj 1, Gorica 3, Kočevje 1, Kranj 4, Krško 2, Ljubljana-mesto 7, Ljubljana-okolica 5, Ljutomer 1, Maribor-mesto 5, Mariibor-okolica 4, Murska Sobota 2, Novo mesto 1, Postojna 2, Ptuj 2, Radovljica 3, Sežana 1, Slovenj Gradec 3, Šoštanj 2, Tolmin 1, Trbovlje 3 — v skupini kmetijstva, kjer je količnik 45.824, pa: Celje-mesto in okraj 1, Črnomelj •n Kočevje 1, Gorica 1, Kranj, Radovljica, Tolmin 1, Krško in Trbovlje 1, Ljubljana-mesto in okraj 1, Ljutomer i, Maribor-mesto in okraj 1, Murska So-
bota 1, Novo mesto 1, Postojna in Sežana 1, Ptuj 1, Slovenj Gradec in Šoštanj 1.
Važne in deloma nove so določbe o odpoklicu. Najprej morajo volivci odločiti, ali naj se uvede glasovanje za cdpokiic ali ne. Pravico sprožiti odpoklic imajo zbori volivcev in skupine volivcev. Poslanec je odpoklican tedaj, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev.
Sedanji predlog volilnega zakona odpravlja namestnike.
Republiški volilnj zakon kakor tudi dopolnitve okrajnega volilnega zakona obsegajo še številna druga določila, predvsem tehnične predpise za izvedbo volilnega postopka. Najvažnejše pa je, je na kraju poudaril dr. Brecelj, da se bo naše ljudstvo zavedalo poglobljenih demokratičnih pravic, ki jih s temi predpisi uvajamo in da bodo politične organizacije in državni volilni organi v celoti omogočili izvajanje teh pravic.
Preskrba mest in industrijskih središč
.je eden perečih problemov, o katerem bodo razpravljali na konferenci mest v Mariboru
Beograd, 16. sept. Zastopniki Beograda, Zagreba, Sarajeva, Reke, Titograda, Bora, Zenice in Kosovske Mitroviče so danes razpravljali o preskrbi velikih mest, industrijskih središč in mest v pasivnih krajih. Sestanku, ki ga je organizirala stalna konferenca mest in mestnih občin FLRJ, je prisostvoval tudi direktor direkcije za prehrano zveznega izvršnega sveta Djuro Uze-lac. Čeprav na tem sestanku niso bili sprejeti nobeni končni sklepi, bo gradivo tega sestanka služilo kot osnova za razprave na skupščini stalne konference mest, ki bo od 4. do 6. oktobra v Mariboru. Pri obravnavi oskrbe mest z živili, zlasti s sadjem in zelenjavo, je bilo poudarjeno, da je nujno potrebno reorganizirati dosedanji način poslovanja trgovske mreže, izboljšati dovoz živil v mesta in njihovo porazdelitev ter načrtno zgraditi skladišča, da bi se lahko pravilno shranjevalo lahko pokvarljivo blago. Potrebne bodo večje investicije za nove prodajalne, za ureditev skladišč ter za nabavo prevoznih sredstev. Direktor direkcije za prehrano je poudaril, da razpravljajo o problemu oskrbe mest z živili tudi naši najvišji gospodarski organi, »vezni iz-
vršni svet pa je pripravljen pomagati pri zgraditvi potrebnih objektov.
"Ze dalj časa razpravljajo po vaseh Bele krajine na zborih volivcev in sestankih množičnih organizacij poleg drugih tekočih gospodarskih in političnih vprašanj tudi o pripravah ca praznik partizanske Bele krajine — na 10. obletnico ustanovitve XV. belokranjske brigade. Velika udeležba na teh sestankih in živahno razpravljanje pričata o tem, da ljudje v Beli krajini niso pozabili dogodkov pred desetimi leti in da je njihova želja čim lepše proslaviti svoj praznik.
Priprave za praznik so poživile delo organov oblasti, množičnih organizacij in kulturnih ter športnih društev vse Bele krajine, posebno pa Metlike, kjer bo proslava. Organi oblasti — okrajni in občinski ljudski odbori so v okviru priprav že opravili marsikatero koristno delo. Tako so v Metliki posuli vse ceste in te dni jih bodo zgladili z valjarji. Nameravajo tudi preurediti fasade hiš, česar pa žal do praznika ne bodo mogli opraviti, ker zahteva to delo dalj časa. Množične organizacije, posebno ZB, AFZ in pionirske organizacije imajo polne roke dela. Mestni odbor ZB v Metliki je glavni organizator te proslave. Posamezni člani so prevzeli skrb za sestavo programa proslave, za izdelavo 2 spominskih plošč, ki jih bodo odkrili — prvo r.a osnovni šoli v Metliki, kjer so bile .od 1943. leta do osvoboditve oficirske šole Gl. štaba NOV Slovenije, drugo pa na Bočki pri Metliki, kjer je bila pred desetimi leti osnovana XV. belokranjska brigada, — za ureditev slavnostnih prostorov, postavitev slavolokov in mlajev, za ureditev razstave o življenju in borbah XV. brigade itd. Metliške žene — članice AFZ so se tudi tokrat kot vedno pokazale pripravljene prijeti za vsako delo. Nekatere so prevzele organizacijske priprave kot članice ZB, druge, ki delajo raje v organizaciji AFZ, so prevzele skrb za okrasitev hiš in slavnostnih prostorov, za izdelavo zadostnega števila zastav, za ozvočenje itd,- Žene, ki so v pevskem zboru, pridno vadijo za nastop. Poleg tega pa seveâa ne bo žene, ki ne bo za to priliko
SZDL na Kosovu in Metohiji za odpravo nezdravih pojavov
Priština, 16. septembra. Pod predsedstvom Djoke Pajkoviča je bila v Prištini seja predsedstva oblastnega odbora SZDL za Kosovo in Metohijo, na kateri so obravnavali nekatere negativne pojave v službi socialnega zavarovanja in v gospodarskih podjetjih. V letošnjem prvem polletju je bilo izdanih nad 100 milijonov več za službo socialnega zavarovanja in še vedno so razne nepravilnosti pri izplačevanju otroških doklad. Doslej je bilo na otroških dokladah neupravičeno izplačanih nad 40 milijnoov dinarjev. Največje napake se delajo pri pošiljanju bolnikov na zdravljenje v kopališka. Pri Prizrenu, Prištini in nekaterih drugih krajih so izdajali nakazila po protekciji. Predsedstvo SZDL je najostreje obsodilo tista gospodarska podjetja, ki so v zadnjem času z nakupovanjem hiš dala zasebnikom milijonske vsote. Kritizirano je bilo tudi povi-
posebno lepo okrasila svoje hiše. Belokranjski pionirji bodo imeli samostojno akademijo. V Črnomlju jih vadi prof. Strfcenk, v Metliki pa ravnatelj osnovne šole Švigelj.
Precejšen del programa bodo izpolnili s svojimi nastopi moški in ženski pevski zbori, folklorne skupine ter športna društva iz Črnomlja, Novega mesta in Kočevja. Dogovarjajo se z godbo Ljudske milice in JLA iz Ljubljane, vendar še ni odločeno, katera do prišla na proslavo v Metliko. Metličanom pa je zelo žal, da je KUD iz Novega mesta odpovedal uprizoritev »Celjskih grofov«. Naj bodo za odpoved kakršni koli razlogi, Metličani smatrajo, da se to ne bj smelo zgoditi. 10. obletnica ustanovitve XV. belokranjske brigade je za vso Belo krajino tako pomemben zgodovinski dogodek, da za odpoved skoro ni opravičila, še posebej, ker je doslej KUD iz Novega mesta obiskalo Metliko z vsako svojo predstavo in bilo vedno poplačano z obiskom številnih hvaležnih gledalcev.
Kot je znano, bo proslava 10. obletnice ustanovitve XV. brigade v Metliki tb soboto in nedeljo. Pripravljalni odeor pričakuje, če bo lepo vreme, do 10 tisoč udeležencev. Iz Ljubljane bo pripeljal udeležence ca proslavo poseben vlak. Samo iz Bele krajine, računajo, da bo kakih 6000 ljudi. Posebno veliko zanimanje je med bivšimi borci ne samo XV. ampak tudi drugih partizanskih- brigad. Doslej je pripravljalni odbor prejel že nad 1000 prijav borcev.
Proslava bo pričela v soboto ob 18. uri, ko bo na Glavnem trgu v Metliki zbor brigade. Oo 18.3C bo odkritje spominske plošče na osnovni šoli, kjer so bili med narodnoosvobodilno borbo od 1943. leta do osvoboditve razni oddelki nižje in višje oficirske šole. Spominsko ploščo bo odkril prvi komisar šole tovariš Milko
Jugoslovanski umetniki na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Ženevi
Beograd, 16. septembra. Organizacijski odbor mednarod-nega glasbenega tekmovanja v Ženevi, ki je vsako leto, je poslal komisiji za kultuvne zveze s tujino povabilo, naj bi pet naših mladih umetnikov sodelovalo na letošnjem tekmovanju, ki bo od 21. septembra.do 4. oktobra. Stroške za teh pet povabljencev bo nosil ta organizacijski odbor. Na to tekmovanje bodo šli nagrajenci z letošnjega jugoslovanskega glasbenega tekmovanja v Beogradu, sopranistka Melita Kunc in pianist Fredj Došek iz Zagreba, Dragica Aleksandra, profesorica glasbene šole »Stankovič«, klarinetist Ernest Ačkun in fagotist Božidar Tumpej. Razen tega bo komisija za kulturne zveze s tujino poslala na to tekmovanje še sopranistki Milico Miladinovič iz Beograda in Vando Gerlovič iz Ljubljane.
Goršič. Po odkritju bo akademija jn peli bodo .»Fantje na vasi« ter ženski pevski zbori.
V	nedeljo ob 5. uri zjutraj bo budnica, ob 9. uri. pa zbor brigade in vseh udeležencev proslave na Glavnem trgu. Od tod bo krečila povorka na Bočno prj Metliki, kjer je bila pred 10. leti ustanovljena XV. brigada. Tu bo glavna proslava z odkritjem spominske plošče pri Vrani-šičevi hiši.. Govoril bo prvi komisar XV. brigade, narodni heroj tov. Niko Šilih. Po končanem slavnostnem delu bodo vse popoldne razne kulturne in športne prireditve in zabave ca prostem.
V	Metliki že obstoja muzej narodnoosvobodilne borbe, katerega material bodo za proslavo izpopolnili in razsiavili. Razstavljene bodo predvsem fotografije borb in življenja XV. brigade, njene bojne zastave in razno orožje ter brigadni listj »Polet«, »Nasa borba« in »Mlada zarja«. K izpopolnitvi dokumentarnega gradiva je mnogo pripomogel Muzej narodnoosvobodilne borbe v Ljubljani, ki je dal na razpolago mnogo dragocenih slik, in Glavni odbor Za v Ljubljani, ki se za organizacijo belokranjskega praznika zelo zanima m tudi pomaga.
Okoli 1000 preživelih borcev XV. brigade je sklenilo predlagati za narodnega heroja Van.ta Groznika, enega prvih funkcionarjev XV. brigade, ki je 1944. leta padel junaške smrti v borbah pri Dragašičih kot komisar Gubčeve brigade.
Vsi borci XV. brigade in vsi partizani, ki so v času narodnoosvobodilne borbe v Beli krajini preživeli marsikatero nepozabno uro, so prepričani, da bo proslava v Metliki dostojna počastitev spomina na zgodovinske dogodke, pred desetimi leti in vzpodbuda za nove uspehe v partizanski Beli "Krajini.
Za vožnjo je odobren 50-odstotni popust po železnici. Odhod iz Ljubljane je najbolj primeren s sobotnim vlakom ob 13.10 ali pa z vlakom ob 14.40. Drugi vlak vozi si • cer samo do Novega mesta, vendar pa bo, če bo dovolj interesentov v 20 minutah nadaljeval pot do Metlike.
Zdaj, ko Kočevska rabi vso Slovenijo k praznovanju desetletnice zbora slovenskih odposlancev, je dom, ki je dobil ime prvoborca Jožeta Šeška, ves v živahnem vrvežu. S trudom in delom s: je Kočevje postavilo svoj kulturni center, s trudom in delom ga zdaj krasi in lepša, da bo veličastno sprejel svoje goste.
Najbolj živahno je delovanj* vseh odsekov delavskega prosvetnega društva »Svobode«, ki vneto pripravlja izbran kulturni program za dnevne proslave. Združeni zbor »Svobode« pripravlja celovečeren vokalni koncert partizanskih, umetnih in narodnih pesmi. Kljub poletnim dopustom in jaočitmcatn zbor vadi redno in vestno, zadnji mesec celo po trikrat tedensko.
Poseben celovečeren končen pripravljata tudi okrajni učiteljski pevski zbor in mladinski pevski zbor.
2e od sredine poletja pripravlja gledališče »Svobode« za praznične dni Kreftovo dramo »Celjski grofje.« To delo hočejo izvesti ob pomoči starejših igralcev, ki z vso vnemo pomagajo s svojimi izkušnjami.
Okoliška društva tekmujejo z mestom. Rudniška »Svoboda« pripravlja Borove »Raztrgance«, nastopiti pa misli tudi s pevskim zborom. »Svoboda« v Stari Cerkvi pripravlja Potrčevo dramo »Ladro in Krefii«. Tudi druga društva obetajo svoje kulturne prireditve.
Centralne slovenske kulturne ustanove bodo prispevale svoj delež k proslavi. Ljubljanska drama nam je sporočila, da bo za naš veliki praznik posebej obnovila Cankarjeve »Hlapce« in bo z njimi gostovala v Kočevju. Tudi Opera bo priredila »Ero z onega sveta«. Društvo slovenskih književnikov pa bo izvedlo literarni večer partizanske in sodobne beletristike. Z veseljem jih bomo poslušali, saj so literarni večeri v Kočevju prav redki.
Tako bomo praznične dni na
odru »Šeškovega doma« manifestirali rezultate dolgoletnega truda za dvig socialistične kulture. In glejte: spet bomo praznovali jubilej. Prav v dneh prvega zbora slovenskih odposlancev so partizanski kulturniki, ustanovitelji svobodnega Slovenskega narodnega gledališča na odru današnjega »Šeškovega doma« prvič igrali Klopčičevo dramo »Mati«, to pril ¡ubijeno igro medvojnih in povojnih partizanskih mitingov. LM
POZIV ČLANSTVU ILEGALNIH IN PARTIZANSKIH TISKARN TER TEHNIK NOB
V okviru proslave 10. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, bo 3. oktobra letos zbor političnih aktivistov iz narodnoosvobodilne borbe na Pugledu pri Kočevju, na zgodovinskem mestu 1. zbora aktivistov OF 27. aprila 1943.
Na zbor na Pugledu so vabljenj vsi člani ilegalnih in partizanskih tiskarn in tehnik.
Vsi tehniki, ki se bod- tega zbora udeležili, naj pošljejo do 25. septembra prijave s temi podatki: Ime in priimek, partizansko ime, tehnika oziroma tiskarna, v kateri je delal, ter čas, od kdaj in oo kdaj Je delal.
Prijave sprejema v Ljubljani tov. Franc Plevel-Joki, tiskarna »Slovenskega poročevalca«, tel. 23-522—26, kjer bodo lahko dvignili vabila in prejeli podrobne informacije.
Za tehnike iz ostaiih kraiev sprejemalo pr jave okrajni štabi SZEL, kj bodo organizirali skupni odhod na proslavo.
Za vse tehnike, ki se bodo prijavili pri tov. Plevelu, bedo preskrbljeni kamioni. Odhod 3. oktobra ob 6. url zjutraj izpred zgradbe »Slovenskega poročevalca«.
Za ostale tehnike bo zbirališče istega dne v Kočevju ob 9. uri zjutraj pred kolodvorsko restavracijo oziroma na Pugledu.
Proslava na Pugledu se bo pričela ob 11. uri.
Zanimivosti
na zagrebškem velesejmu sevanje cen na račun potrošni V paviljonu, kjer razstavlja svo-
je izdelke zavod za nuklearno fiziko, je vedno polno gledalcev. Strokovnjaki tega zavoda razkazujejo najrazličnejše aparature in instrumente , ki smo jih morali doslej uvažati. Gre zlasti za instrumente za odkrivanje radioaktivnih elementov, vzdrževanje stalne temperature, ksenonske svetilke za laboratorije in razne ateljeje, razne ojačevalce itd.
Na velesejmu je razstavljena tudi najmanjša tovarna makaronov, ki je popolnoma mehanizirana. To je miniaturna slika celotne tovarne za izdelovanje makaronov. Na eni strani se nasuje v stroj moka, na drugi strani pa že prihajajo izgotovljeni makaroni in z enim samim gibom lahko en sam človek ureja, da so makaroni tanki ali debeli, dolgi aJi kratki, te ali one oblike. V eni uri predela ta stroj 12C kg moke v makarone.
Kdor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove - fbruibm* _
kov. O vseh teh problemih bodo razpravljali tudi na sestankih osnovnih organizacij. Izvolili so poseben odbor, ki bo organiziral veliko predvolilno zborovanje v Prištini.
Slovenski izseljenci so se vrnili v Francijo
Ljubljana, 16. septembra. S posebnim vlakom se je vvnilo sinoči v Francijo 470 slovenskih izseljencev, ki žive že več desetletij v Franciji v okolici Metza. Bilj so tri tedne na obisku v stari domovini. Pred odhodom se je predsednik slovenskega izseljeniškega prosvetnega društva »Slavček« iz Metza Stanko Glogovšak zahvalil organizatorjem tega obiska in obljubil, da se bodo čim-prej spet vrnili na obisk stari domovini, v kateri so videli velik napredek. Na železniški postaj} sta se poslovila od izseljencev predsednik slovenske izseljeniške matice .književnik Tone Seliškar in podpredsednik Tomo Brejc, član izvvšnegg «vstaj DBS,	..
Maršal Montgomery sl J« včeraj dopoldne ogledal Ljubljano in se Je povzpel na Ljubljanski grad, nato pa Je krenil na ljubljanski živilski trg. Zanimal se je za kakovost In	ä*vii
ustav4- ^ Pn ljubljanskih vrtnaricah. M so mu izročile v pozdrav prart fcvek, *(CKv*jcn te пв**Цв»т. rožmarina m atfeoknvta ,	«oveuan
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
LEO HATES - PREDSEDNIK EKONOMSKEGA ODDORA
OZN
New York, 16. sept. (AFP). Druga plenarna seja Generalne skupščine OZN se je začela danes ob 15.45 pod predsedstvom ge. Laikšmi Nehru, delegata Indije.
Skupščina OZN je danes sestavila svoje predsedstvo, ki ima 15 članov:	predsednika
skupščine sedem podpredsednikov in predsednike sedmih odborov. Sestavljena je takole: predsednik ga. Vijaya Lakšmi-Nehru (Indija), podpredsedniki ZDA, Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza, Kitajska, Mehika in Izrael. Za predsednika političnega odbora je bil izvoljen g. Fernand Van Langenho-ve (Belgija), za-predsednika posebnega političnega odbora g. Miguel Rafael Urquia (San Salvador), za predsednika ekonomskega odbora jugoslovanski de-
Sojenje Mosadika
Teheran, 16. sept. (AFP). Kakor se je izvedelo iz krogov perzijskega vojaškega sodišča, bo bivšemu predsedniku vlade sodilo naglo vojaško sodišče po postopku, ki je v veljavi v času vojne. Trije vojni tožilci, ki so izvedli prvi del preiskave, bodo izročili svoje sklepe naglemu vojnemu sodišču. V teh krogih poudarjajo, da sta zaradi tega možni samo dve obsodbi: smrtna kazçn ali osvoboditev, pri čemer pa ima šah pravico smrtno kazen spremeniti v robijo ali izgon iz dežele.
V obveščenih krogih se je tudi izvedelo da bodo Hkrati z obsodbo objavljeni tudi nekateri dokumenti, ki naj dokažejo, da je Mo-sadik delal v sporazumu s komin-formovci. Po teh dokumentih je v vso zadevo vmešan tudi sovjetski veleposlanik v Teheranu Lav-rentijev. Trdijo, da je Lavrentiiev ponudil Mosadiku podporo Sovjetske zveze za vzpostavitev republike.
Francoski demanti
Hanoi, 16. sept. Kakor javlja AFP, je poveljnik suhozemskih sil v severnem Vietnamu general Cane Cogny demantiral danes vesti, ki so bile objavljene v inozemstvu o položaju v severnem Vietnamu. Dejal je, da ni sedaj nobene ofenzive.
legat Leo Mates, socialnega odbora g. George Davidson (Kanada), skrbstvenega odbora g. Santiago Perez (Venezuela), proračunskega in upravnega odbora g. Avni Khalidy (Irak), pravnega odbora g. Julius Katz Suchy (Poljska).
Predsedstvo se bo sestalo ob 19. uri, da prouči začasni dnev-
skupščine OZN je pričela s posvetovanji z ostalimi delegacijami, da bi ugotovila njihovo pripravljenost podpreti predlog Holandske o potrebi pripravljalnih del za eventualno konferenco o reviziji Ustanovne listine OZN. Ta konferenca naj bi bila leta 1955. Kakor se je izvedelo iz krogov holandske delegacije, so prvi stiki v tem smislu naleteli na »pozitivno« stališče konzultiranih delegacij.
Holandski predlog je na začasnem dnevnem redu Generalne skupščine kot 70. točka.
Dullesov namestnik r ':
Washington, 16. sept AFP. Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je imenoval Arthura Deana za svojega namestnika na politični konferenci o Koreji. — Hkrati, ko je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo to Dullesovo odločitev je tudi sporočilo, da bo imel Dean položaj »osebnega ambasadorja«, ter bo pomagal Dullesu pri pripravah za konferenco, kakor tudi na sami konferenci. Arthur Dean je član velike odvetniške tvrdke Sullivan and Cromwell, kateri je pripadal tudi Dules, preden je vstopil v Eisenhowerjevo vlado. Dean je spremljal Dullesa ob priliki njegovega sestanka s Sing Man Rijem ter je zavzemal položaj svetnika ameriške delegacije v OZN, ko je ta predlagala politično konferenco o Koreji.
Nova agrarna politika
Sovjetske zveze
Z uvedbo novega položaja prvega sekretarja CK KP SZ in izvolitvijo Hruščeva na ta položaj je plenum CK KP SZ izdal tudi izredno obširen odlok o nadaljnjem razvoju kmetijstva, ki obravnava vse, tudi najmanjše podrobnosti o načinu obdelovanja polj in živinoreje.
Ta obširni odlok, ki obravnava nepravilnost,i pri dosedanjem delu in določa načine novega dela, ukazuje vrsti ministrstev, partijskih organizacij in lokalnih oblastvenih organov, kaj vse morajo storiti za izboljšanje kmetijske proizvodnje, je dokaz, da je bilo v sovjetskem kmetijstvu, v
Vzrok prve krize
v Eisenhowerjevi vladi
Zakaj je odstopil minister «a delo Martin Đurkin
L«o Mates
nj red skupščine in izdela priporočila o dokončnem vpisu problemov v dnevni red zasedanja.
Generalni sekretariat OZN je danes objavil poslanico Severne Koreje, ki zahteva sodelovanje Indije in nevtralnih azijskih dežel na politični konferenci o Koreji. Severnokorejska zahteva se razlikuje od kitajske v toliko, ker ne navaja nevtralnih azijskih držav, ki naj bi se udeležile konference.
Holandska delegacija na osmem zasedanju Generalne
Resolucija kašmirske nacionalne konference
Srinagar, 16. sept. (AFP). Na plenarni seji kašmirske »nacionalne konference« so soglasno sprejeli resolucijo, ki pravi, da bo Kašmir obdržal avtonomni status v okviru Indijske unije. Besedilo resolucije je predlaga! predsednik vlade Bak-š Gulam Mohamed. Sklenjeno je bilo, da se obdrži status quo, ter da bo Indija še nadalje vodila vse posle Kašmirja v zunanji politiki, obrambi in komunikacijah. Na isti seji je Bakši Gulam Mohamed sporočil, da bo bivši predsednik vlade Abdulah ostal v zaporu, »vse dokler bodo zahtevali interesi države«.
Nedavno je izbruhnila v Eisen-howerjevem kabinetu prva resnejša kriza. Minister za delo Martin Durkin ki je bil edini predstavnik demokratske stranke, je odstopil ter je predsednik Eisenhower potrdil naznanilo njegovega odstopa z zelo prijaznim pismom ter z zahvalo za Durkinovo dosedanje delovanje. Vzroki te krize v Eisenho-verjevem kabinetu pa so bili popolnoma objašnjeni šele zdaj, ko je imela demokratska stranka svojo konferenco.
Pri predsedniških volitvah so demokrati vzajemno s Kongresom industrijskih organizacij (CIO) in z Ameriško zvezo dela (AFL) zahtevali preklic tako imenovanega Taft-Hartleyevega zakona, po katerem lahko v primeru velikih mezdnih gibanj, pri katerih posredovanje ni mogoče, vlada dobi pooblastilo, da razglasi razna industrijska podjetja za važna pri obrambi ter tako mobilizira delavce in nameščence takih podjetij. Za-
radi volilne agitacije so se morali tudi republikanci ozirati na zahtevo dmokratov in pristali so na revizijo Taft-Hartleyvega zakona, s čimer se je naposled strinjal tudi sam senator Robert Taft. Ker je bila tako zagotovljena vsaj revizija sindikalnim zvezam nevarnega zakona, je Martin Durkin kot predstavnik demokratske stranke in kot predsednik močnega sindikata delavcev pri vodovodih, včlanjenega v zvezi AFL stopil v Eisenhowerjevo vlado. Senator Taft sicer ni bil zadovoljen z imenovanjem demokrata za ministra za delo, ni pa preklical svoje obljube, da ne bo nasprotoval reviziji Taft-Hartleyevega zakona.
V dobri veri, da bo ta revizija kmalu izvedena, se je minister Durkin z vso vnemo vrgel na delo ter sestavil 19 predlogov in osnutkov za revizijo zakona. Ko so bili vsi osnutki gotovi, pa je senator Taft umrl in revizija zakona je bila odložena, češ da ne bi bilo prav, če bi ob Taftovem odprtem grobu razpravljali o stvari, ki jo
Šovinistične italijanske proslave v Gorici
Trst, 16. sept. (Tanjug). Kakor poroča iredentistični tisk, so se v Gorici začele šovinistične proslave šeste obletnice »ponovne osvoboditve Gorice«. Sinoči so že nasto-
Heda v Italiji
(Od našega dopisnika)
Preteklo je že osem let od druge svetovne vojne in kljub številnim zakonskim načrtom italijanske vlade, ki naj bi premagali bedo in brezposelnost, ter kljub mnogim milijardam ameriške pomoči (od katerih jih je bilo precej uporabljenih za podporo propadajočim industrijskim in založniškim podjetjem ter za volilno propagando krščanske demokracije in za izgradnjo cerkva) še danes prevladuje v Italiji velika beda, ki zajema ogromen del prebivalstva.
Parlamentarna anketa, ki jo je pred kratkim izvršila komisija, sestavljena iz poslancev in senatorjev, je odkrila italijanskemu ljudstvu trdo in mučno resnico, da živi danes v Italiji 6,780.000 ljudi v naj-
in jim s tem odrekali pravico do življenja, ekonomsko in socialno zaščito njihovega dela in minimum mezde, ki daje delavcu in njegovi družini potrebno za življenje.
Dokler bo italijanska vlada tesno povezana s kapitalističnimi silami in v trojnem zavezništvu s klerikalizmom in z obnovljenim fašizmom, ki se vedno bolj vidno pojavlja, bo v Italiji vedno beda in brezposelnost, ki je nujna posledica neredov in nezadržno vodi v propad.
Nujno je potrebno, da začne vlada izvajati resnično in realistično politiko miru do vseh narodov, posebno do sosedov, ter se odreče imperialistični in ekspanzionistični politiki, izvede pravično so-
Slike iz Kalabrije V takih kočicah prebivajo deset ln veččlanske družine kaiabre àkih kmetov in kolonov
večji bedi, brez najnujnejšega dohodka za vsakodnevno preskrbo, brez stanovanj, prisiljeni prenašati trdi zimski mraz v barakah in votlinah, pokriti s cunjami.
Število ljudi, ki žive v bedi, nam kaže resnično kritičen položaj, v katerem je danes italijansko prebivalstvo zaradi velike brezposelnosti, zaradi draginje stanovanj (mesečna najemnina za trisobno stanovanje znaša 55.000 lir) in pičle hrane ter velikega odstotka nepismenih, zlasti v Južni Italiji in na otokih.
Brezposelnost v Italiji je tako resen in zamotan pojav, da postaja političen in ekonomski problem naroda.
V Italiji so brezposelni in bodo tudi v prihodnosti, če bodo nadaljevali s protidelavsko politiko neprestanih odpustov delavcev in uslužbencev iz italijanskih industrijskih podjetij kot so FIAT, TERNI itd.
cialno zakonodajo, na katero delavci že toliko časa čakajo, in s katero krščansko-demo-kratska stranka samo špekulira ob vsakokratnih političnih in upravnih volitvah.
V	Italiji živi mnogo ljudi na račun delavstva. Lahko se prepričamo, da je zaslužek delavca in uradnika, bodisi državnega kot privatnega, mnogo nižji od njegove kupne moči in zlasti oni, ki imajo številne družine, mnogokrat ne morejo kupiti kruha in zdravil za svoje otroke, ker morajo s svojim skromnim zaslužkom plačevati ogromne davke in visoko najemnino, če nočejo živeti v jamah, barakah ali bednih stanovanjih.
V	Italiji plačujejo v ogromni meri davke uradniki in delavci, torej vsi tisti, katere je mogoče nadzirati, ker je prijava tako zaslužka za državne kot za občinske davke obvezna dve&fgt na leta, med«
tem ko velikim kapitalistom skoro vedno uspe prevariti davčne oblasti ter plačati le minimum, ki še zdaleč ne ustreza dobičkom in obrestim njihovega kapitala, ki ga vsako leto zvišujejo.
Ne smemo pozabiti, da močno naraščanje prebivalstva, ki se vsako leto veča (leta 1950 je imela Italija 47,390.398 prebivalcev), in pičli ekonomski dohodki občutno vplivajo na razširjanje bede in brezposelnosti.
Parlamentarna anketa je nadalje pokazala, da živi v Italiji 232.000 družin v podstrešjih, kleteh in vlažnih skladiščih, 92.000 v jamah,
1.078.000	družin prebiva v stanovanjih, kjer so po tri do štiri osebe v eni sobi, ter
1.391.000	z več kot dvema osebama v eni sobi, kar predstavlja veliko nevarnost za širjenje bolezni in nemoralnosti, v največjem nasprotju s toliko opevano moralo krščanske demokracije.
Tudi pri vprašanju prehrane je parlamentarna anketa prišla do veliko skrb vzbujajočih podatkov. 869-000 družin nikdar ne uživa najpotrebnejših živil, kakor sta meso in sladkor, medtem ko 1,032.000 oseb lahko nabavi le neznatne količine teh živil.
V Italiji je še vedno velika nepismenost, ki vpliva na gospodarski, socialni in moralni položaj posameznika. Zlasti je občutna na jugu, kjer doseže 35%, medtem ko je v Milanu samo 0.30%. Odstotek nepismenosti na severu je skoro neznaten, tako na primer v Piemontu, Liguriji, Lombardiji, Trentinu 2.3%, na Siciliji pa 26%, v Lucaniji 30%, Calabriji 32%, povprečje v vsej Italiji pa dosega 11%.
Na osnovi te ankete in rezultatov, ki jih je pokazala, bi imel parlament dovolj možnosti z odločno zakonodajo odpraviti to zlo, ter dati ljudem, ki se danes čutijo kot izvržki družbe, možnost izobrazbe, dela in človeka dostojnega življenja. To so mnogo resnejše naloge, ki se postavljajo pred italijansko vlado in parlament, kakor pa izzivanje sosedov in razpihovanje šovinizma ter Imperialističnih teženj. Podatki ankete parlamentarne komisije so ponovno pokazali, da italijanski politiki z imperialističnim avanturizmom slepijo svoje ljudske množice, ker niso sposobni rešiti perečih notranjepolitičnih in gospodarskih pro-I* Merendale
je pokojnik sam začel in potem opustil.
Ta odložitev pa je dala nasprotnikom dovolj časa, da so se organizirali in vodstvo bloka nasprotnikov revizije Taft-Hartleyevega zakona je prevzel minister za trgovino Sinclair Weeks, bloku pa so se pridružili tudi še nekateri drugi člani vlade. Tako so Durkino-vi osnutki revizije obležali na mizi predsedstva vlade in do konca avgusta so bile vse Durkinove urgence zaman, zaradi česar je potem demisiomral. Njegovo demisijo bodo zdaj temeljito izkoristili demokrati s poudarkom, da so republikanci s svojo vlado vred poteptali zelo važno volilno obljubo.
kolhozih in souhozih marsikaj drugače kakor so pridigali in pisali sovjetski in zahodni kominformovski propagandisti. Prividi o vzorno urejenih, tehnično najbolje opremljenih kolhozih so izginili. V odloku je med drugim rečeno: »Obstajajo pomembne napake v delu sovhozov, ki še niso postali vzorna in visoko rentabilna socialistična podjetja. Mnogoštevilni sovhozi nimajo dobvó urejene proizvodnje; živina je pogosto nastanjena O primitivnih zakloniščih. Mehanizacija pri živinoreji in drugih panogah sovhozne proizvodnje resno zaostaja; gradbena dejavnost je slaba in nezadostna.
Kmetijska proizvodnja je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih toliko nazadovala, da je moral plenum CK pri razpravljanju o nadaljnjem razvoju kmetijstva poseči celo v take podrobnosti, kot so navodila, kdaj in kako je treba saditi in spraviti krompir, in to pri
350.000	(kakor je navedeno v odloku) specialistih z visoko in srednješolsko izobrazbo, zaposlenih v mreži kmetijskih organizacij.
Čeprav je v odloku rečeno, da ima Sovjetska zveza močno industrijsko bazo, kolhoze, ki so se okrepili, in izvežbane kadre na vseh področjih gospodarskega razvoja, se kljub temu v vsem obširnem besedilu, tako pri poglavjih, ki govore o živinoreji, kakor v onih o kmetijstvu, nepresta-• no ponavljajo ugotovitve, da kolhozi nimajo dovolj strojev, da strojnotraktorske postaje nimajo izvežbanega kadra, da
Ameriška pomoč Fran eiji za vojskovanje v Indokini
Za vojskovanje v. Indokini je Francija dobila od ZDA že pomoč 400 milijonov dolarjev, v zadnjem času, pa je bilo obljubljeno, da, se bo ta pomoč skoraj podvojila ter da bo znašata še najmanj 300 milijonov dolarjev. To pomoč bo
ročil, naj se ta pomoč čimprej dodeli. Na razpolago pa ima vlada ZDA samo del te pomoči iz razpoložljivih sredstev, o večjem delu pomoči pa bo odločal šele kongres na svojem novem zasedanju. Med predstavniki obeh vlad so bili o dodelitvi nove pomoči že uradni razgovori, ki bodo
pili pevski zbori, ki so prepevali šovinistične italijanske pesmi, gorički župan pa je izdal razglas, ki zahteva od občanov, naj razobesijo italijanske zastave ter pozdravljajo oborožene sile, ki varujejo mejo in bodo rešile še trpeče brate. Leta 1947 so v teh dneh fašisti ubijali goričke Slovence ter jim požigali domove in delavnice. Prav tiste šovinistične organizacije, ki danes slavijo »ponovno osvoboditev« Gorice, so takrat sodelovale pri strašnem nasilju.
Ljudje v Trstu in Gorici niso pozabili, da so se takrat umaknile zavezniške čete iz Gorice in da se je Italija, ki se je pred vsem svetom zavezala, da bo spoštovala sprejete obveznosti in pravice Slovencev, predstavila s pogromom na Slovence. Dobro se spominjajo grmad, na katerih so zažigali slovenske knjige in okoli katerih so italijanski šovinisti, okrašeni z italijanskimi zastavami, plesali. Tako so se predstavili Italijani v Gorici septembra 1947. in pokazali, da samo nadaljujejo svojo »kulturno« misijo, ki so jo opravljali v Julijski krajini več desetletij in ,po Jugoslaviji med drugo svetovno vojna To obletnico pogroma proti Slovencem, ki je trajala ob prisotnosti italijanskih karabinjerjev več dni, pa sedaj proslavljajo v Gorici kot »herojsko dejanje«, italijanski listi pa hkrati pozivajo, naj italijanska vojska osvobodi tudi »trpeče brate« v Istri in Dalmaciji.
Denacionalizacija največje slovenske občine v Italiji
Beograd, 16. sept. Tržaški dopisnik Jugopresa poroča, da je slovensko prebivalstvo Beneške Slovenije z ogorčenjem sprejelo vest o načrtu italijanskih oblasti za denacionalizacijo največje slovenske občine v tej pokrajini. Da bi razbile kompaktno slovensko občino Tajpana v bližini ita-lijansko-jugoslovanske meje, na, meravajo italijanske oblasti to ozemlje priključiti občini Athen in Neme, v katerih je večina furlanskega prebivalstva, manjši del pa bi pripadel slovenski občini Brdo. Po omenjenem načrtu bi vasi Tajpana, Platišče, Brezje, Debelez, kjer so izključno slovenski prebivalci, pripadle furlanski občini Neme, vas Prosnid bi bila priključena občini Athen, vasi Viskorsa in Karnahta pa občini Brdo, kjer govori večina prebivalstva slovenski jezik. Ta ukrep italijanskih oblasti tolmačijo Beneški Slovenci kot preračunan napad na interese slovenskega prebivalstva v Italiji, ki ga hočejo oblasti na vse mogoče načine denacionaliziratL
London, 16. sept. (Tanjug) Okrog 4500 električarskih delavcev, ki so že tri tedne stavkali, je danes prenehalo s stavko,- ker je njihovo sindikalno vodstvo pred dvemi dnevi sprejelo predlog ministra za delo, da se spor zaradi mezd, ki je nastal med delavci in upravo družb, predloži arbitražnemu
Patrulje na bojišču Indokine
Francija uporabita za oborožitev novih bataljonov v Indokini. Pomoč je že zagotovil ameriški odbor za narodno obrambo in je baje že tudi predsednik Eisenhower pripo-
Obtožba zaradi poudarjanja neodvisnosti Trsta
Trst, 16. sept. (Tanjug). Pred vojaško sodišče v Trstu je poslala policija dva mlada Tržačana, ki sta obtožena, da sta brez dovoljenja lepila letake v barvah tržaške zastave ter z napisom »Živela neodvisnost, živel STO«. Razprava je bita za nekaj dni odložena, ostala pa ni neopažena v antianeksionističnih krogih Trsta, ki naglašajo, da sta bila dva mlada Tržačana zaprta in obtožena samo zato, ker sta razširjala uradno zastavo Trsta z napisi, ki niso prepovedani z nobenim zakonom, medtem ko ob istem času zavezniška vojaška uprava ni ničesar ukrenila proti tistim ljudem, ki razobešajo italijansko zastavo tudi na javnih poslopjih, kar je prepovedano.
Tržaški tisk o rimskih
težnjah
Trst, 16. septembra (Tanjug). Današnji tržaški antianeksioni-stični tisk ugotavlja, da zadnje poteze rimske vlade niso na zahodu naletele na odmev, kakršnega sj je želel Rim, zaradi česar vlada v italijanskem glavnem mestu nezadovoljstvo. Idejo plebiscita poudarja »Primorski dnevnik«, razen nekih reakcionarnih novinarjev niso nikjer sprejeli z zadovoljstvom. List dodaja, da so tudi predlog o konferenci petorice sprejeli v glavnem s precejšnjo zadržanostjo. Neodvisni »Corriere dl Trieste* navaja danes mišljenje dobro obveščenih pariških krogov, ki menijo, da obstoja možnost, da zahodne sile predlože razširitev števila udeležencev na konferenci o Trstu ter odstopitev od zahteve Rima, naj bi se na konferenci razpravljalo samo o načinu izvedba plgk&atg, ^
verjetno zaključeni še ta mesec, ko bo predsednik francoske vlade Laniel prispel v Washington. Predsednik francoske vlade je prosil, naj bi ameriška pomoč za vojskovanje v Indokini znašata 385 milijonov dolarjev, kar je 135 milijard francoskih frankov.
Ce bo ta pomoč še letos nakazana, bo lahko francoska vlada znižata svoj proračun za 100 do 150 milijard frankov, kar bo velika olajšava, ker je bil letošnji francoski državni proračun najvišji v vsej povojni dobi in je zaradi njegove rekordne višine grozita nevarnost inflacije. Upanje na to veliko olajšavo pa še ni dovolj trdno, kajti zasedanje ameriškega kongresa bo šele v začetku prihodnjega leta, medtem ko mora francoski finančni minister že prihodnji mesec predložiti parlamentu osnutek zakona o proračunu. Končno je ameriška pomoč važna tudi zaradi jesenske ofenzive v Indokini, kjer so Ho Ši Minhove čete takoj po koncu deževne dobe začele močno napadati.
traktorje trt druge stroje vodijo sezonski delavci, medtem ko inženirji in strokovno usposobljeni ljudje sede po uradih.
Sele 36 let po Oktobrski revoluciji so sovjetski birokrati prišli do spoznanja, koliko škode je prizadejala njihovi državi birokratizacija. Sele sedaj so ugotovili, da je eden od glavnih vzrokov zastoja kmetijske proizvodnje »kršenje načela materialne zainteresiranosti ljudi za razvoj proizvodnje in za povečanje njene rentabilnosti, kar je eno od osnovnih načel socialističnega upravljanja.« In dalje: »Nabavne in kupne cene za živinorejske proizvode, krompir in povrtnino, ki so doslej veljale, ne dajejo dovoljne opore za materialno zainteresiranost kolhozov in kolhoz-nikov pri razvoju teh panog kmetijstva«!
Ze leta in leta beremo v poročilih sovjetske agencije TASS in sovjetskih časopisov o 100 in več odstotnem izpolnjevanju plana na vseh področjih gospodarstva v SZ. Odlok zadnjega plenuma pa ugotavlja, da načrti za povečanje števila živine že več let niso bili izpolnjeni. Proizvodnja mleka, volne in drugih živinorejskih proizvodov kaže tendenco zniževanja — je rečeno v odloku. Glavno krivdo za tak položaj pripisuje plenum CK nedovoljni proizvodnji živinske krme, česar so krivi vsi od ministrstev navzdol, ker niso izdelali dovolj primernih strojev, ker niso poučili kolhoznikov, kako je treba pridelovati in shranjevati živinsko krmo, ker ne izpolnjujejo načrtov za ustvarjanje rezerve živinske krme, ker ne grade hlevov itd. Zato plenum CK odloča, da morajo ministrstvo za kmetijstvo in kmetijske zaloge SZ, ministrstvo sovhozov ter partijski, sovjetski in kmetijski organi odpraviti nevzdržno zaostalost v razvoju živinoreje ter poskrbeti, da bo v letu 1954, 1955 itd. toliko živine, kot predpisuje odlok, da se poveča mehanizacija do točno določenega odstotka, da se zagotovi izgradnja hlevov za toliko in toliko živine, da se y ta namen poveča proizvodnja opeke, apna in drugega gradbenega materiala in končno, da se kolhoznike delno oprosti oddaj živine in zviša prodajne cene kmetijskim in živinorejskim proizvodom.
Ves tretji del odloka pa je posvečen proizvodnji krompirja in povrtnine. Plenum CK tu ugotavlja, da kolhozi in sovhozi semenskega krompirja ne spravljajo v skladišča septembra, ko so pogoji najboljši, pač pa v oktobru in novembru, ko je že deževje in mraz, ter daje navodila o naprednih načinih proizvodnje krompirja, do katerih sta imeli ministrstvi za kmetijstvo in sovhoze konservativno stališče. Plenum je točno ugotovil in odredil, koliko krompirja in povrtnine morajo kolhozi pridelati v prihodnjih letih, koliko toplih gred in pokritih rastlinjakov morajo zgraditi in kako morajo ministrstva zagotoviti izvedbo vseh teh odredb. Ministrstva so tudi odgovorna, da bodo kolhozi in sovhozi od letošnje žetve dalje pridelali zase dovoljno količino visoko kvalitetnega semenskega krompirja.
V istem slogu so tudi ostala poglavja o pridelovanju žita, sadja itd. Plenum CK KP SZ, ki je vsekakor političen organ, se je tokrat pod silo razmer spremenil v kmetijsko skupščino, ki je po poročilu Hruščeva, nekdanjega pobudnika brezpogojne industrializacije kmetijstva, izdala obširna navodila in ukaze birokratom, ki so sicer strokovno usposobljeni, toda očividno nezmožni urediti kmetijsko proizvodnjo. Hruščev, ki je bil izvoljen za prvega sekretarja, pa bo v bodoče skrbel, da bodo partijski voditelji poznali mehanizacijo in znanstvene kmetijske metode gojenja krompirja in povrtnine, in jih bo naučil, da bodo sadili krompir v vrste in ga spravljali v septembru in ne decembra.	A. S.
ZADJKJl TELEUBAI1
■*-prve iz dai e ——¡»*1
London, 16. sept. (Tanjug) Danes so Se začeli veliki pomorski manevri Atlantskega pakta, prj katerih sodeluje okrog 300 vojnih ladij, 1000 letal in 500.000 mornarjev in letalcev. V teh doslej največjih pomorskih manevrih Atlantskega pakta sodeluje devet držav: Belgija, Kanada, Danska, Francija, Holandija, Norveška, Portugalska, Vel. Britanija in ZDA. Manevri so na področju med Grönlandom in Norveško do Portugalske in južne obale ZDA. Vojaške vaje bodo trajale 19 dni.
Bonn, 16. sept. (UP) Predsednik zahodnonemške vlade dr. Adenauer je danes poslal francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu poslanico, v kateri predlaga obnovitev firan-cosko-nemških pogajanj o sar-skem vprašanju ob koncu oktobra. Osebni svetnik kanclerja
Adenauerja Herbert Blancken-horn je osebno izročil poslanu co Bidaultu.
Albani, 16. sept. (UP) Ameriško potniško letalo s 25 potniki, ki je letelo na progi Boston Chicago, se je danes zrušilo blizu letališča Albani v državi New York. Letalo se je zaletelo v radijsko anteno na cest¡ Albani—Schenectady.
London, 16. sept. (AFP) Britanski generalni konzulat v Ženevi in mestna policija sta davi potrdili vest, da je izginila žena bivšega britanskega diplomata Mac Leana, ki je tudi sam na tajinstven način izginil leta 1951 skupno s svojim kolegom iz zunanjega ministrstva Burgessom. Gospa Mac Lean je izginila skupno s svojimi tremi otroci iz Mont-reuxa v Svici, kamer je prišla obiskat svojo mater.
O pomanjkljivostih osnutka uredbe
o dolgoročnem kreditiranju
Osnutek uredbe o dolgoročnem kreditiranju gospodarskih in javnih investicij uvaja v nai gospodarski sistem velike novosti, ker v osnovi spreminja metode dosedanjega finansiranja. Nameslo doslej nevračljivih in brezobrestnih investicijskih sredstev, katera so prejemala državna gospodarska podjetja, uradi, ustanove in druge družbene organizacije kot investitorji, se" uvaja na kritje investicijskih stroškov gospodarskih investicij kreditiranje.
Namesto administrativnega določanja investitorjev in investicijskih objektov po državnih organih, je v osnutku uredbe uveljavljeno načelo svobodnega kreditnega trga, ker se bosta višja in nižja obrestna mera oblikoval po pogojih ponudbe ш povpraševanja. Investicijski kredu bodo dobili tisti investitorji — interesenti, ki bodo plačali za kredit ugodnejšo ceno.
Namesto nenamenske tn ne-smóteme uporabe investtcijskin sredstev za nekatere investicijske objekte, se bo v bodoče upoštevala ekonomičnost in rentabilnost ter kvalitativna in kvan-tivna potreba investicije. Voiu-med sredstev za investicije bo v novih pogojih zreduciran na minimum, ker le tako bo uporaba investicijskih sredstev bolj racionalna.
Namesto letnih proračunskih dotacij, katere so prejemali investitorji brez predračuna in -brez investicijskega elaborata, se po novi uredbi za kreditiranje investicij predvideva dolgoročni kredit santa, ako so izpolnjeni vsi pogoji, katere zahtevajo gradbeni predpisi. Investitor bo najel dolgoročni kredit do višine proračunskega zneska investicijskega objekta in za dobljena sredstva bo moral skleniti kreditno pogodbo Banka ne sme za investicijski kredit skleniti pogodbe toliko časa, dokler investitor ne predloži pregledanega in od pristojne revizijske komisije odobrenega investicijskega elaborata.
Osnutek uredbe razlikuje tri vrste dolgoročnih kreditov:
a)	Bančne kredite za gospodarske investicije, katere bodo d2jali Narodna banka in komunalne banke.
b)	proračunske kredite za javne investicije, katere bodo dajale preko bank iz proračunskih sredstev FLRJ. liudske republike in okrajni ljudski odbori;
c)	kredite, katere bodo dovoljevale gospodarske organizacije po predpisih zveznih organov.
Skupni letni znesek za kreditiranje investicij bo omejen In fiksno določen z vsakokratnim družbenim planom in kreditno bilanco FLRJ, pri vemer bodo gospodarski organj skrbeli, da se odstranijo dispropor-ci. ki še obstojajo v našem gospodarstvu.
Doslei je veljal v naši bančni tehniki teritorialni princip, to je komitent je moral imeti svoj tekoči lačun, kakor tudi ostale partije finansiranja samo pri administrativno pristojni filijali. Nova uredba prepušča investitorju, da si prosto, v okviru okraja, izbira banko.
Osnutek, ki kaže sicer napredek v tehniki kreditiranja investicij, pa ne predvideva nobenega kriterija, po katerem nai bi bančni organ; reševali prošnje za dolgoročne kredite, kajti obrestna mera, pa čeprav se oblikuje na kreditnem trgu, ne more biti edini kriterij za dodelitev dolgoročnega kredita, posebno ker so i-n bodo dolgoročna sredstva omejena in vnaprej določena; povpraševanje bo mnogo večje, kot bodo znašala vsakokratna sredstva. To stanje med posojilodajalci in bodočimi koristniki kreditov lahko dovede bančne organe do subjektivnega ocenjevanja po-
& o kritičnei tiskarn
stanju naših
treb in zgodi se lahko, da banka ne bi upoštevala družbene koristnosti in rentabilnosti investicije. Zaradi takega stanja bo na kreditnem trgu cena za dolgoročne kredite visoka, obrestna mera se ne bo mogla formirati popolnoma prosto, sicer se bo lahko dvignila preko maksimalne višine, investitorji pa si bodo zaradi nujnih potreb kljub temu najemali dolgoročne kredite. Namen prostega kreditnega trga za dolgoročne kredite je, da se ustvari diferencirana obrestna mera, da se prepreči široka fronta investicij, da se vzpostavi ravnotežje med našo zmogljivostjo in našimi potrebami. Zato bi bilo umestno, da bi vsakokratni družbeni plazi določil poleg minimalne tudj maksimalno obrestno mero.
Osnutek uredbe o dolgoročnih kreditih pa ima tudi nekatere bistvene pomanjkljivosti, na primer:
Delovanje ekonomskih zakonov bo zaradi takega kreditnega sistema še vedno omejeno in bo veljalo za komunalne banke in hranilnice za njihova zbrana sredstva, dočim se bo obrestna mera za sredstva, k-tera dobe od NB, formirala vezano na obrestno mero NB, ne pa pod pogoji prostega formiranja kreditnega trga.
Med bistvenimi pomanjkljivostmi je tudi dejstvo, da osnutek ni zajel individualne stanovanjske gradnje, čeprav bi bilo treba to poglavje še posebej legalizirati.
Nadalje navaja osnutek uredbe kot sredstva za dolgoročno kreditiranje le dohodek od obresti na vrednost revaloriziranih osnovnih sredstev gospodarskih organizacij in bančna sredstva (dolgoročnega značaja). Izpuščena so sredstva iz plačanih anuitet dolgoročnih posojil. Plačane anuitete spadajo prav gotovo tudi med sredstva za
dajanje novih dolgoročnih posojil. Osnutek uredbe je v nekaterih točkah tudi nesmiseln kot na primer v točki, ki navaja, da koristniki, ki so dobili dolgoročne kredite iz zveznega in republiškega proračuna, iste vračajo v oblikj polletnih anuitet okrajem, kjer imajo svoj sedež. Tak način odplačevanje bo še bolj potenciral neenakomeren razvoj okrajev, ker se bodo anuitete velikih zveznih In republiških objektov neupravičeno vračale kot nova sredstva za kreditiranje investicij okrajev, kateri imajo od takih objektov že itak velike koristi.
Tudi predpisi o jamstvu javnopravnih organov so pomanjkljivi, ker bo n a ta način bančnim organom težko ugotavljati kreditno sposobnost porokov. Nadalnja pomanjkljivost uredbe je v točki, ki govori o odsvojitvi osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, ker ni nič omenjena usoda osnovnega sredstva, ki «e nabavljen iz še
neodplačanega dolgoročnega kredita.
Osnutek predvideva dvojno bančno kontrolo nad uporabo dolgoročnih kreditov, tako po komunalni banki, kakor tudi po finančni inšpekciji kot nadzorstvenemu organu. Ni pa jasno, ali se bo bančna kontrola nanašala samo na dokumentarno kontrolo ali tudi na terensko. Banka bi nujno morala opravljati tako dokumentarno kot terensko kontrolo, ker le tako bo očuvan določen proporc osnovnih in obratnih sredstev, dočim naj opravlja finančna inšpekcija glede tega vprašanja le nadzorstvene funkcije.
Na splošno pa je osnutek uredbe o dolgoročnem kreditiranju, kljub naštetim pomanjkljivostim zelo pomemben, saj dosledno uvaja na področju investiranje prosto delovanje ekonomskih zakonov in s tem izpolnjuje vrzeli, kj še obstojajo v našem novem ekonomskem sistemu.	K. L»
Grafična stroka je najtesneje povezana z novinarsko dejavnostjo. Tudi od grafičnih podjetij, zlasti onih, kjer izhajajo dnevniki, je odvisno, ali bodo pravočasno posredovale zunanje in notranje politične vesti bralcem. Zato ne pomaga še tako dobro organizirana novinarska poročevalska služba, če v tiskarnah ni tehničnih pogojev, da bi zadostile tej poročevalski organizaciji
Ob osvoboditvi leta 1945 smo prevzeli obstoječe tiskarne, katerih strojni park je bil že takrat močno iztrften. V teb osmih letih se je ogromno tiskalo, novih strojev pa nismo nabavljali Kolikor je bilo nabavk so bile tako malenkostne, da so za silo pomagale odpraviti nekatere zastoje.
Res je. da zahteva nabava tiskarskih strojev, zlasti stavnih in moderne rotacije, ogromno investicij in da takih denarnih sredstev nobena tiskarna ne zmore. Kljub temu in prav zato je treba o tem problemu resneje razmisliti, ne samo v vrstah grafičnih delavcev, ampak mnogo širše.
umdnrìCvu
*KAJ ZATO, ČE STE VOJAŠKI VOJNI INVALIDI...«
Četudi >e nas dopust bliža koncu, vendar je prav, da opozorimo bodoče goste na brezbrižen odnos upravnika gostinskega podjetja »Kazina* na Jezerskem, Mihajla Pirnica. Malomaren odnos ima do hrane in razvedrila svojih gostov, ki so tam na oddihu. Pri tem so predvsem prizadeti vojaški vojni invalidi.
Največ pritožb je zaradi enolične hrane in majhnih obrokov. In-
Pred 40-letnico smotrne živinoreje v Velikih Laščah
Vsakemu naprednemu kmetovalcu je znana veiikolaška kmetijska zadruga, ki je sestavljena iz več odsekov:	trgovinskega, lesnega,
mlekarskega in živinorejskega.
Zadnji, živinorejski, ne slovi samo po vsej Sloveniji, ampak tudi po ostalih naših republikah. Iz Velikih Lašč je izšlo širom Jugoslavije na stotine plemenjakov sivo-ijavega goveda.
Velikolaščani so začeli takore-koč iz nič. Cilj jim je bil, vzgojiti tako pasmo goveje živine, ki bi vsestransko ustrezala tamkajšnjim prilikam. Ker so se zavedali, da pocdinec pri tako važnem delu ničesar ne pomeni, so pred 40 leti ustanovili živinorejsko zadrugo. Tako združeni so se posvetovali z živinorejskimi strokovnjaki, iz katere živinorejsko napredne države bi si nabavili prve plemenjake. Odločili so se za Švico. Švicarsko govedo se je našim krajem hitro prilagodilo.
• Velikolaščani pa niso ostali samo pri začetku. Pričeli so tudi s selekcijo t. j. umetnim izborom. Vodili so matične knjige, da so imeli evidenco, kakšen je rod in od kje izhaja potomstvo. Začeli so izbirati med najboljšimi plemenjake obeh spolov, jih med seboj križati in dobili so nov rod, ki se je v marsičem razlikoval od starišev. Hoteli so doseči pri govedu lepo postavo, visoko molznost in dobro kakovost mleka. Uvedli so rudi molzno kontrolo.
Laščani prirejajo vsako leto nekakšno slavje — dan živinorejcev. Na ta dan pregledajo vso ple-
mensko živino. Najboljše živinorejce nagradijo z lepimi darili. S tem pa vzpodbujajo tudi oetaie k agilnejšemu delu. Zato imajo veli-kolaški živinorejci čedalje več dobre plemenske živine na prodaj. Na plemenske sejme, ki so tu vsako leto, pridejo nakupovat iz vse Jugoslavije. Vsak kupec pa se najraje obrne do živinorejske zadruge, ker ve, da bo pri njej najboljše kupil. Zadruga daje na vpogled izvlečke iz matične knjige za vsakega plemenjaka za več rodov nazaj.
Tudi letos, 26. in 27. septembra,
bo v Velikih Laščah veliko živinorejsko slavje. 26. septembra bo velika medzadružna razstava rodovniške živine sivorjave pasme na sejmišču v Velikih Laščah, kjer se bo ob 8. uri zjutraj pričelo ocenjevanje. Po ocenjevanju bo predvajanje najboljših živali in prikazovanje potomcev naboljših plemenjakov Popoldne ob štirih bo tekmovanje krav v oranju in prevozu tovorov. Na razstavi bo sodelovalo 5 kmetijskih zadrug, ki bodo skupno razstavile 307 glav odbrane rodovniške živine. 27. septembra pa bo ob 8. uri zjutraj veliko zborovanje živinoreicev, za tem pa prikazovanje živinorejskih filmov. Ob 13. uri popoldne bo razglasitev ocen razstavljene živ:-ne in razdelitev nagrad. Nato pa bo prosta zabava na prostoru pri Zadružnem domu.
Zato pridite vsi živinorejci! Udeležite se v velikem številu te živinorejske prireditve v našem poznanem vzrejnem področju si-vorjavega goveda!
F. 2.
validi smo prisdjem, da kupujemo brano, kar je za nas zelo neprijetno. Nam je namreč preskrbela država brezplačni oddih in zato v večini nismo predvideli tovrstnih izdatkov. Opazili smo tudi, da so obroki brane, ki jih dobivajo koristniki letnega dopusta s 40*11 popustom, po količini točno za 50,,> manjši od tistih, ki so plačani v -zdravi* valuti. Poudarjamo, da to ni slučajno, temveč vsakodnevni pojav Pravijo pa, da bodo obroki hrane še manjši kot doslej, ker je hotel v deficitu.
Temu se ni treba čuditi, ker je upravnik prevzel dolžnost ekonoma (četudi ta obstoja), — a uspeh tega je enolična hrana, vsakodnevna 100 kilometrska vožnja s kamionom in dnevnice, ki popravljajo finančno stanje upravnikovega osebnega budžeta, seveda v breme podjetja. Ko se je omenjenega direktorja spomnil 29. avgusta tudi -Pavliha*, smo takoj občutili spremembo. Osebju hotela je bilo odslej prepovedano, da lahko izročijo gostom žogo za odbojko le tedaj, kadar je že 14 prijavljencev. Ne razumemo, zakaj ravno 14. Ekonom nam ni smel izročiti mize za namizni tenis, češ, da je «e sveže pobarvana, (četudi je že pokrita s prahom). Sedaj pričakujemo, da nam bodo prepovedali igrati šah in hoditi na izlete in da tako lahkih src in praznih žepov zaključimo naš oddih.
Nekaj težkih vojaških vojnih invalidov — Draža Topič ( 100*1» invalid II. skupine), Dobroslav Mitič (90':‘ invalid) in Rado Gavri-lovič (70% invalid) — so prišli k upravniku, da se pritožijo zaradi hrane. Tedaj jim je takole odgovoril: -Komur ni prav, lahko vzame kovčeg in gre. Ni važno, da ste vi vojaški vojni invalidi in vam to prav nič ne pomaga*. Na njegov protest zaradi takega odnosa je upravnik ponovil: -Ne pomaga vam, pa četudi bi bili borci od 1949 leta, a ne od 1941!*
Za take besede ni komentarja! T e besede blatijo našo narodnoosvobodilno borbo, a zlasti še, ker so bile izrečene pred težkimi vojnimi invalidi, ki so za današnje pridobitve največ žrtvovali. Podpisani zahtevamo od pristanih organov, da upravnika Mihajla Pirnica pokličejo na odgovor, ker nas je s takimi besedami žalil. Druža T opic, 1004» invalid, Dobroslav Mitič, 90‘1* invalid, Rado Gavrilovič, 70*(» invalid, Vladimir Kristan, Jezersko, Milan Tričkovič, Beograd, Neca Zavanov, Zrenjanin.
GOSPODINJE V ROŽNI DOLINI SI ŽELIJO PEKARNO
Nedavno so zaprli pekarno v Rožni dolini, Cesta V., kjer se je baje podrla peč. Prebivalci terena Večna pot, t. j. Podrožnik in Zgornja Rožna dolina smo sedaj brez pekarne in moramo nositi kruh v pol ure oddaljeno pekarno na Cesto II. Gospodinja se pri tem zamudi skoraj dve uri, ko nese kruh v pekarno in ga gre iskat.
Zelja vseh prizadetih prebivalcev Rožne doline je, da pekarno znova od pro, oziroma da popravijo peč. Gospodinje pa si upravičeno želijo, da bi znova odprli tudi mlekarno, kjer je že bila včasih.
Prebivalci terena Večna pot
PLOŠČE PO ŽELJI
Nedavno sem naročil pri Radiu Ljubljana ploščo, ki bi jo zavrteli v nedeljski oddaji- Želeli ste, poslušajte*. Zaradi varnosti sem naročil še eno ploščo za primer, da prve ne bi imeli v arhivu. Prišla je nedelja, a na moje veliko začudenje in jezo so zavrteli čisto drugo ploščo, ki še daleč ni ustrezala moji želji. Pri tem sem se vprašal, zakaj ima v svojem sporedu Radio Ljubljana oddajo -Želeli ste, poslušajte!*, če ne misli vrteti tistih plošč, katere so posamezniki res želeli, in tudi plačali. Zdi se, da so že mnogi pred menoj morali poslušati plošče, ki jih niso naročili, temveč jih je nekdo pri Radiu Ljubljana sam izbral po svojem okusu.	Jože Udovič,
Jesenice
Bled pred volitvami
Tudi na Bledu se že pripravljajo na volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino. Socialistična zveza delovnih ljudi je sklicala prejšnji teden sejo odbora, katere so se udeležili tudi člani ostalih množičnih organizacij. Najprej so navzoči proučili nov volilni zakon, nato pa «o se pomenili o pripravah na volitve. Pri tem so sklenili, da bodo najprej sklicali po vseh vaseh množične sestanke, kjer bodo odborniki mestnega odbora tolmačili nov volilni zakon, nato pa razpravljali o kandidatih. V nedeljo, 20 t. m. bodo na Bledu nadomestne volitve za odbornike v okiaini ljudski odbor v volilni enoti Mlino-Rečica.	B. B.
Tiskarna Slovenskega poročevalca poseduje rotacijski stroj, ki obratuje v preobremenjenem obsegu že od leta 1925, t. I podnih 28 let. Do danes ni bilo na njem izvršenih še nikakršnih modernih iz-_ boljšav. Ostali stroji so stari že pieko 40 let, nekateri pa še mnogo več. Zato je razumljivo, da je proizvodnja na teh strojih mnogo počasnejša kot na sodobnih modernih strojih in zato tudi mnoga dražja, posebno če upoštevamo, da so vsi ti stroji tako za knjigotisk, predvsem pa za tiskanje Časopisov vključno z rotacijskim strojem, že davno preživeli svojo normalno življenjsko dobo.
Res je, že osem let po osvoboditvi opozarjamo na kritično stanje v naših tiskarnah in govorimo, da se lahko vsak čas ustavi proizvodnja. Istočasno pa lahko ugotovimo, da so se v nekaterih primerih grafični proizvodi celo izboljšali. Naklada dnevnega časopisja je mnogo večja kot je bila na teh strojih pred vojno. Vendar gre vse to na račun požrtvovalnosti in skrajnih naporov delovnih kolektivov v tiskarnah na račun ogromne preobremenjenosti že itak iztrošenega strojnega parka. Istočasno pa trpi proizvodnja, ker je za posamezne faze dela potrebno mnogo več časa, kot bi se to lahko opravilo s sodobnimi stroji in ker se s tem tudi povečuje cena tiskanja. Predvsem je važno pri časopisih, da se proces tehničnega postopka skrči na čim krajši čas z največjo možno kapaciteto. S tem se bo mnogo povečala infor-mativnost dnevnih časopisov, ker bodo čitatelji dobili mnogo novej-
še vesti ob istem času kot prejemajo sedaj starejše.
Le s tem, da se bo celotna skupnost ustavila ob tem problemu, bo mogoče rešiti pereče stanje v naših tiskarnah, kar je izredno važnega' pomena, ker ne gre tu samo za gospodarski efekt tiskarn, ampak gre predvsem za tem, da se čira boljša knjiga in čim boljši tisk čim bodj razširita.	V. V.
Pripravljalna dela za novo progo Gostivar—Kičevo
Nedavno je v Gostivar prispela skupina inženirjev in geometrov iz Skoplja in Beograda, ki preiskujejo teren za izgraditev normalno-tirne proge, ki bo kot podaljšek železniške proge Skoplje—Gostivar, povezovala Kičevo z Gostiva-varom. Izgradnja te proge je ogromnega gospodarskega pomena za vso Makedonijo posebno pa za Kičevo in okolico,« kjer so ogromne količine železne rude, mangana in lignita, kot tudi veliki gozdovi pripravni za eksploatacijo. Dela na progi se bodo začela spomladi, proga bo imela več tunelov dolgih povprečno po 400 metrov, predvideva pa se tudi izgraditev enega na j večjih tunelov v državi, ki bo dolg 6 km.
Letalski center v LescaH je dobil športno letalo
LetalsM eonter v Lescah je te dni dobil novo športno motorno letalo znamke »Cessne«. Služilo bo za prevoz poV'*;v~'? ¿n sicer za potrebe turistov, ki ipriheja na Bled in žele čimprej priti na morje. Prav tako bo služilo tudi za potrebe naših velikih podjetij na Gorenjskem in v Ljubljani za potovanja v inozemstvo po go. spodarskih poslih.
Družbeni plan okraja Šoštanj
je bil v prvem polletju izpolnjen le $ 36.9%
Po poročilu gospodarskega sveta OLO Šoštanj je bil okrajni družbeni plan izpolnjen le s 36.9 odstotkov, kar vsekakor ni pohvalno. Od predvidene celotne akumulacije v znesku 1952 milijonov dinarjev, je bilo plačano le 711 milijonov. Prvotno je bila akumulacija šoštanj-skega okraja določena v višini 2193 milijonov dinarjev, a je bila pozneje zaradi znižanja stopnje akumulacije v rudniku Velenje zmanjšana-
Slabo je bil izpolnjen tudi plan sredstev za investicije. Izvršitev je znašala samo 33.3 odstotke. Ta neizvršitev pade predvsem na podjetja, ki niso ničesar prispevale iz svojih skladov za samostojno razpola ganje. Ustvarilj pa so se investicijski skladi v višini 1,758.000 zaradi višje izplačanih plač, kot pa so bile določene s povprečji.
Sredstva za izvajanje proračuna so bila ustvarjena s 42 odstotki, izdatki v istem razdobju pa so znašali celo 46 odstotkov. Za to razliko, ki je znašala 3,6 milijona dinarjev, je moral okrajni ljudski odbor najeti pri banki terminski kredit. Nasproti temu pa imajo občinski ljudski odbori šoštanjskega okraja dobroimetja v višini 0,91 milijona dinarjev.
Ce pogledamo, kako so nekatera podjetja izpolnjevala družbeni plan, vidimo precejšnja nesorazmerja. Tako je LIP Nazarje apolidi plan s 53 odstotki, tovarna barv in lesnih izdelkov v Mozirju s-42 odstotki, tovarna otroške konfekcije in gumbov v Šoštanju le z 21 odstotki,- kar pa gre na račun slabe realizacije njenih izdelkov na eni strani, na drugi pa na račun velikih zalog. Tovarna usnja v Šoštanju je izpolnila plan z 21 odstotki, v Rečici pa samo z 8 odstotki. Obe tovarni usnja imata velike zaloge; zaradi raz-
meroma dragih artiklov pa sta brez kupcev. Zato prejemata oba delovna kolektiva le 80 odstotkov plače. Nadaljnjo izvrševanje družbenega plana pa je potekalo takole: Gradbenik, Šoštanj 20 odstotkov, trgovina skupaj 37 odstotkov, turizem in gostinstvo 4 odstotke, obrt 31 odstotkov itd.
Zaradi neizpolnjevanja plana v podjetjih, tudi okrajni ljudski odbor ni mogel izkoristiti ustreznega dela družbenega prispevka. To pa je negativno vplivalo na izvrševanje okrajnih investicij.
Veliko povečanje industrijske proizvodnje v Makedoniji
Industrijska proizvodnja v Makedoniji se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primeri z istim obdobjem lanskega leta ¡xjvecala za 12 odstotkov, v čemer ni vračunana industrija tobaka, katere vrednost proizvodnje znaša okrog 40 odstotkov celokupne industrijske proizvodnje v Makedoniji Proizvodnja se je v omenjenem obdobju povečala v vseh industrijskih panogah, razen v usnjarski industriji in proizvodnji olja. K povečanju industrijske proizvodnje so prispevali predvsem novi industrijski objekti. Proizvodnja električne energije se je povečala v primeri z preteklim letom za 7 odstotkov. Kovinska industrija za 55 odstotkov, kemična za 10 odstotkov, industrija gradbenega materiala za 81 odstotkov, lesna industrija za 4 odstotke, industrija papirja za 29 odstotkov, tekstilna industrija za 11 odstotkov, živilska za 8 odstotkov in grafična za 53 odstotkov. Kot značilnost je treba omeniti, da so novi industrijski obrati kot n. pr. Predilnica za volno v Tetovu, Bombažna pre dilnica v Štipu, Tovarna za termoizolacijske proizvode v Prilepu ia druge, hitro osvojile proces proizvodnje. Novi proizvodi v kovinski industriji kot so na primer hidravlični stroji in gradbeni stroji bodo koristno krili potrebe makedonskega gospodarstva.

OHLER * ČELIK
G ç n er alno zastupstvo zä F N R J • C E N T R A L C O M M E R C È • Zagreb, Gajeva 35, tel. 34-148
4
Konsignacijska skladišča plemenitih jekel in jeklenih proizvodov
BEOGRAD--------i j------ ZAGREB --------1	------- C E L 3 E
METALURGIJA PROMET
tehnična poslovalnica BEQGRAD, Zagrebačka ulica 4-6, tel. 24-247
„TEHMA“
tehnično podjetje ZAGREB, Boškovlčeva 38, tel. 35-998
TEHNQMETAL, CELJE
veletrgovina s tehničnim blagom CELJE, Mariborska cesta 13, tel. 21-22
Prodaja iz konsignacijskih skladišč proti plačilu v dinarjih ali v devizah, po želji kupca V skladišču imamo vse vrste važnejših plemenitih jekel, Böhler elektrod in pnevmatičnega orodja
•••••^>.»..«и«„в.,>м>мфмфмаЈ,|„9м9,|#(,вп9„в(,9м4мС,^м9н9„вмф|(|м>„в1|в,>ф«(4иф(,ф„0мв„аман9«(|н9и0нфм|„ф„|мф„«нвн«м«|Цм«««и«1««м|н«м«1*вм«м«н«м«м«м«м«м«м«и(


flove $nt$ane cene
pod najugodnejšimi pogoji dobave Vam nudijo najuspešnejši nakup vseh vrst
PRI
VOLNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA, PLETENIN, TRIKOTAŽE, KONFEKCIJE, VOLNE ZA STROJNO IN ROČNO PLETENJE^ BOMBAŽNEGA PREDIVA, ODEJ IN ŽIMNIC V BOGATI IN PESTRI IZBIRI
Telefoni 23-109, 20-861, 20-921, 20-909
Trgovskem podjetu NA VELIKO
TEKSTIL
Ljubljana, CirH-Metodova ul. 2-3


• ..••••.••••••.«•••••••••a
KPORT
Tudi jeseniški alpinisti uspešni onstran meja
Jeseniški alpinistični odsek Je še V' dno med najuspešnejšimi odse_ k v Sloveniiji. z zelo skromnimi sredstvi, ki jih je pre.jel od mestnega in okrajnega ljudskega od_ tora. sndikalne organizacije v ž czaimi in drugih podjetij, je s dem elpinistov z Jesenic odšlo pretökü mesec v švicarske gore.
Udeleženci odprave so se spra. \ili pod streho v Zermattu in se od ondod povzpeli na Du fon r-sritze (4.638 m) v skupini Monte Rose. potem pa tudi na teme zer_ ms riškega leve — Matter-home (“505 m). T -ne naveze so poleg tesa obdelale še Ober gab-tihom (4.073 m). Dent Blanch (4.359 m), sloviti Eiger in še nekatere.
Najboljša naveza Krujič—Si 1er te je po\"zpe-ja preko ledene se. v može h odine stene na Breithom (4.171 m), ki je visoka nad 1.200 «n z nakIonom preko 60 stopinj.
Jeseniški alipmsti so imeli v Svici ugodno vrme. vendar so bili za gore v Weliisu in G rinde 1-wa’dii prekasni. V stenah in po ß tbenih je bilo že led-no. V celoti ra so vzlic temu dosegli osem vrbov. ki vsi presegajo 4000 m vi. *nB. Nekaj težav j:cn je povzročalo to. da niso imeli dovolj iz. datne kalorične prehrane, razm t^ga pa so si kuhali sami in pre. bivali v šotorih.
Zanimivo je. da so se v tujini »-očali z alpinisti iz Kamnika, ki eo prav tako plezali po gorah Walüsa.
Vsj ti plezalci, predvsem pa mlaci plezalski kadri z L^vsfc-.kom, K: iorj etn, Saro. Pintarjem. De. b Ijakem in najmlađima Kunaverjem in Jegličem so. se po teh zadnjih storitvah v domačih in tuiih gorah uvrstili v vrsto alp:. r/stov. ki bodo lahko posegli v re-è ° van j e poslednjih alpinsk'h prob-lemo*- na svetu sploh. Prav ti i spehi dajejo našemu mlademu alpinizmu legitimacijo za nadalj-
nje akcije, za katere pa se bodo
morali temeljito pripraviti. Alpinistom je treba dati možnosti, da si bodo nabavili potrebno on rem o im se seznanili s sodobno plezalho tehniko, ki je potrebna za prema, govanje alpinističnih nalog svetov, nega glasu. To pomeni, da bo treba njihovemu izpopolnjevanju posvetiti več skrbi, kajti oil ji. ki jih imajo pred seboj, so več kot povprečni, z njihovo dosego pa bomo tudi v alpinizmu zavzeli častno mesto poleg drugih alpinskih osvajalcev sveta.
Nemški alpinisti v stiski
Zadnje dni minulega tedna Je zapadlo v naših gorah — posebno po severnih straneh — do višine I860 m obilo novega snega. V to slabo im nevarno vreme je prišlo v naše gore tudi nekaj inozemskih alpinistov, med njimi skupna štirih podjetnih plezalcev iz Augsburga, ki j-e hotela v pome. del j ek plezati v zasneženi severni steni Špika.
Кет mladi alpinisti niso poznali težav ni razmer so v Spikovi steni naleteli na neprehodna mesta, obenem pa se je tik nad Dlbonovo polico primerila najboljšemu v navezi neznatna nezigoda pri ped. cu. Pri sestofpu je Nemce doletela noč. tako da so bili .prisiljeni dajati svetlobne znake na pomoč, na katere so se odzvali reševalci z Jesenic. Plezalci so preživeli noč na torek v zasneženi steni, кјет so jih reševaloi dobili v torek zjutraj im jim pomagali sestopiti iz stene brez posledic.
Opozatrjamo vse obiskovalce gora, da so vremenske in ta’ne razmere v višinah __ nad 1800 m skrajno neugodne m jim zato priporočamo prt morebitnih turah največjo previdnost.
Gorski reševalec
Izbira Mannheima boljša od Gradisa
Reprezentanca Mannfceima je v torek na emosteznem Gradisovem kegljišču premazala Gradisove k'gl jače z 48 keglji razi'k e. čeprav S3 sc domačimi ogorčeno borili proti odličnemu nasprotniku. Pri gostih siete zaradi bolezni ni nastopil njihov najboljši mož, državni prvak Leute, ki -pa ga Je uspešno nadomestil drugoplasirani Spatz in je bil s 415 keglji na tem tekmovanju najboljši. Od domačinov je bil najuspešnejši Premk s 410 keglji. V Gradisovem moštvu so igrali: Mahnič. Lazar. Cotič. Satler. Premk in Cigler.
Borba je trajala skoraj 9 ur in E“ je končala z rezultatom 2342: 2254 za goste iz Mannheims.
To je bilo pr\o mednarodno srečanje Gradisovih kegljačev r.a domačem igrišču, ki. žal. zaradi ene sar.nA steze ni primemo za taka tekmovanja Tekma teče na njem mnogo prepočasi, pa tudi gledalci ne morejo priti na svoj račun. Gostje so se zelo pa hvalno izrazili o dobri organizaciji in gostoljubnosti domačinov. Na poti
Delegatom I. kongresa ZSM v Kočevski Reki
V. kongres LV dne 10. oktobra 1953 bo na isti dan, kakor se je pred desetimi leti sestal J. kongres ZSM v Kočevski Reki. Zato bo na dan, ko se bo kongres začel, tudi proslava tega zgodovinskega dogodka v mladinski organizaciji Na to proslavo bi radi povabil vse živeče delegate I. kongresa. Zato prosimo, da nam pošljejo vsaj do 28. septembra svoje naslove in kratke podatke, katero organizacijo so na kongresu zastopali, na naslov: Centralni komite LMS, Ljubljana Tomšičeva 9-II.
dcenov se bodo gostje ustavili fie v Kranju in na Jesenicah.
M.
V Litiji so igrali...
.., nogomet. Zedrvjo nedeljo Je bile v Litiji v I. kolu skupine B ljubljanske po-dzveze prvenstvena tekma med Litijo in M-etngSecn, ki se je končala neodločeno 1:1 (1:0).
. . .košarka. V prvenstveni tek. mi zasavske lige sta se pomerili ekipi Proletarca iz Zagorja in Litije. Z nekoliko boljšo igro so zmagali Zagorjani s 53:40. V prijateljski tekmi so pionirji Litije odo navili nasprotnika Proletarca s 27:25 (13:11).
B. I.
ŠAH
Reshewsky dohitel Smislova
V Curihu je bilo na turnirju kandidatov v torek odigrano X. kolo z naslednjimi rezultati: Aver-bah—Szabo remi. Bron stein—Geller remi in Reshewsky—Smislov remi. Partije	Gligorič—Kotov,
Tarmanov—Bolqßlavski. Naj dori— Stahiberg in Petrosjan—Euwe so bile prekinjene. (Kotov je predal partijo Reshewskemu).
Po X. kolu ste spet v vodstvu Reshewsky in Smislov s 6.5 točke, tretji pa je Euwe s*5.5 (1) itd. Gligorič ima 1-5 točke in prekinjano partijo s Kotovem, v kateri pa je za kvaliteto in kmeta na slabšem.
Finale za Davisov pokal v ameriški coati. V Montrealu se je končal teniški dvoboj v finalu ameriškega pasa za Davisov pokal med ZDA in Cañado s 5:0 za Američane.
Nov evropski rekord v metu
krogle. V Pragi je češkoslovaški metalec Skobla pred kratkim vrgel kroglo 17.36 daleč in tako dosegel nov evropski rekord, ki ga je pred tremi meseci postavil sam z znamko 17.31 m. Vsi ostali metalci, boljši od njega, so Američani. med ujmi tudi svetovni rekorder 0‘Brien z najdaljšim metom na svetu 18.04 m.
Turnir v Opatiji
У Opatiji se je v torek začel mednarodni šahovski turnir, v katerem so prvi dan namesto I. kola igrali V. kolo. Rezultati so bili: Bertok : Porecca 0:1. dr. Vidmar : inž. Vidmar remi, Dener : Pirc remi, Udov-čič : Wade remi, Golombek : Mata-novič 0:1, Nikoiac : Fuderer 0:1, Beni : Küpper 1:0, Rabar : Milič 1:0, partija Unzicker : Ivkov je bila prefinjena v izenačeni partiji.
Hkrati se je začel tudi velik mednarodni ženski šahovski turnir, v katerem so bili prvi dan doseženi tile izidi: Nedeljkovič : Benini remi. Šutu rovič : Velimirovič 0:1, Hausner : Bajič 0:1, Kuderna : Hemskerk remi, Padar : Timet 0:1, prekinili pa so pari : Rozant : Karff, Bussers : Lazarevič, Timofejeva : Kazakova in Delak : Nagy.
Košarkarski turnir štirih v Ljubljani
Medtem ko teče finale za najboljša mesta v državni košarkarski lestvici posebej in si je v njem Crvena zvezda že skoraj zagotovila prvo* mesto in s tem vnovič naslov državnega prvaka, bodo ekipe, ki jim bodo razdeljena nižja mesta (od 5. do 8.1. igrale odločilne tekme v Ljubljani, in sicer v petek in soboto, obakrat ob 19. uri, ter v nedeljo dopoldne ob $.50. uri, vse na novem igrišču Železničarja v Šiški.
Kandidati za ta mesta so Montažno (Zagreb), BSK (Beograd), Proleter (Zrenjania) in Železničar (Ljubljana).
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK,
dne 17. septembra 1953.
Poročila: 5.45, 6.30. 12.30.	15.00,
17.00, 19.00 22.00
7.00 do 7.05 Kam bomo Sli na izlet? —	12.00 Mali koncert lahke
glasbe: 13.00 Cme sledi po poljih zbiramo, razne stvari pionirjem prebiramo:	13.15 Arije, ki vam
ugajajo: 13.50 Sportoo predavanje
—	Pred 20-letnico Planice; 14.00 Od Triglava do Ohrida (spored narodnih pesmi jugos: narodov) vmes ob 14.30 Radijske reklame; 15.30 Z radijem čez hrib in plan oid. banom dober dan: 15.45 Glasbena medigra: 16 00 Želeli ste — poslušajte: 17.10 Nafii pevski ansambli
—	narodne in ponarodele pesmi
poje 2enski vokalni kvintet: 17.30 Oddaja za žene: 17.40 Zabavne melodije: 18.20 Literarna oddaje — Julius Fučik: Zapiski izpod vefial (ob 10-letnicl pisateljeve smrti): 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška; 19.30 Zabavne glasba, vmes objave in reklame; 20.00 Domače aktualnosti:	20.10 Večerni
simfonični koncert — L. v Beethoven: Koncert za klav:r in orkester št 1 v C-duru op 15. Anton Lajovic- Andente: 21..00 od melodije: 22.15 Plesne glasba — sodeluje Ferry Souvan s svojim plesnim kvintetom.
OBVESTILA
Po odloku JDZ St. 12858/53 je odobren SO”/, Dopust za udeležence proslave XV. udarne brigade v Metliki, ki bo 20 septembra t 1-v Metliki Popust velja za 2- to 3 razred brzih in potniških vlakov z vseh postaj FLRJ do Metli* ke In nazaj od 17 do 23. sept. t. I, vključno. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo obrazec K-13. ki ga izpolnijo po navodilu žel. uprave, in na podlagi tega kupijo celo vozovnico do Metlike S potrjeno legitimacijo o udeležbi na proslavi bo vozovnica veljal« za brezplačen povratek Ob povratku je treba dati legitimacijo na postaji Metlike žigosati.
OBVESTILO
L ikv xi acij s ka komisija Pripravljalnega odbora za proslavo X. Obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici obvešča vsa podjetja, urade, ustanove in privatnike, da prijavijo svoje terjatve do naslova najkasneje do 10. X. 1953. Po tem roku ne bomo sprejemali več nobenih prijav oziroma terjatev. Terjatve je dostaviti na gornji naslov Nova Gorica Upravna zgradba. П. nadstropje, soba St. 21. Istočasno pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti v gornjem roku. ker bomo v nasprotnem slučaju izterjali vse obveznosti z arbitražo.	6384-0
ŠPORT V K RA TKEM
Kolesarska dirka od Triglava do Jadrana. — V soboto in nedeljo bo v čast 10. obletnice osvoboditve Slovenskega Primorja kolesarska dirka »Od Triglava do Jadrana«, ki bo na razdalji od Bovca do Postojne veljala tudi kot dirka za cestno državno prvenstvo za moštva in posameznike, ker je bila prva v Beogradu razveljavljena. Proga meri 289 km in je razdeljena na dve etapi, in sicer od Bovca do Postojne (157 km) in od Postojne do Portoroža (152 km). Udeležbo so prijavili naši najbolj znani dirkači iz vse države.
Prvenstvena odbojkarska tekma I. republiške lige med AOK II in Ilirijo se je končala z amago slednje. ki je po boljši igri odpra. vila nesorotoifca s 3:1 (15:7. 15:5. 8:15. 15:13).
V jugoslovanski odbojkarski reprezentanci, ki bo dne 3. oktobra igrala meddržavno tekmo s Francijo v Zagrebu, bosta po sklepu odbojkarske zveze nastopila tudi igralca Skrbi-nek (AOK, Ljubljana) in Požar (Braoiik, Maribor).
Boksarski drobiž. Med številnimi boksarskimi srečanji zadnjega časa.
ki na jugu države pritegujejo številno občinstvo, moramo zabeležiti vsaj tri prvenstvene dvoboje za ekipno prvenstvo države, v katerih je Vojvodina porazila Radnički 12:8, Partizan Lokomotivo 19:1 in Metalac : Spartak 15:7. V prvenstveni tabeli vodi Partizan pred Metalcem in Radničkim. V Splitu so v prijateljskem srečanju boksarji »Splita« zanesljivo zmagali nad zagrebškim Metalcem 12:8.
Dobri rezultati slovenskih mladincev — atletov v S koplju. V nedeljo se je v Skoplju končalo državno mladinsko atletsko prvenstvo za posameznike — mladince kategorije C in B. Med mnogimi dobrimi rezultati je treba omeniti čas Ljubljančana ruca, člana Železničarja, ki je tekel 200 m z zaprekami 27.3. Celjan Vidrié je v teku na 400 m z zaprekami potueboval časi 61.4. Na 1500 m je bil najboljši Celjan Vipotnik s časom 4:10.6. Najvidneje pa se je uveljavil metalec Penko, član ljubljanskega Železničarja, ki je v krogli dosegel rezultat 15.59 m in postavil nov jugoslovanski rekord v svoji kategoriji, obenem pa je bil prvi v metu diska z daljino 45.26 m.
j Inštalacijsko podjetje
? »TOPLOVOD«,
:	Ljubljana,
•
•	sprejme več
Î kvalificiranih ključavni-f carjev v znanjem avto-ï genskega ali električnega Î varjenja,	•
f dva strugarja in izóla- ? ï terje za izolacijo cevo- * Î vodov. Plača po tarifnem * Î pravilniku oziroma do- :
•	govoru. Javiti se osebno *
•	ali pismeno na direkciji :
Ï v Crtomirovi ulici 6	:
•	?
VESTNO RAZNASALKO (-CA)
sprejmemo takoj
4-uma dnevna zaposlitev
Slovenski poročevalec podružnica Trbovlje
if4LZ OGLASI
2 PERFEKTNA MIZARJA iščemo za akordno delo. Aranžer, Ljubljana, Miklošičeva 4.	15855-1
TRGOVSKO PODJETJE »STEKLO«, Ljubljana Titova cesta 10, sprejme trgovskega pomočnika (-co) m delavca. Pismene ponudbe na Upravo podjetja.	15825-1
SPREJMEMO VEG TOVARIŠIC, ki so sposobne voditi gospodinjski kuharski tečaj. Interesentke naj takoj predložijo OOLP Ljubljana okolica (Ljubljana, Carkarjeva 5) življenjepis in dokumente o strokovni usposobljenosti.	15817-1
DOBRO MOC ZA VODSTVO KUHARSKEGA TEČAJA, veščo v kuhanju in gospodinjskem poslu, kakor tudi veščo v konzerviranju sadja iščemo. Plača po dogovoru. Vse informacije dobite pri tov. Mrak Mariji. Brod ŠE 7, pošta Dolenji Logatec.	15818-1
UPRAVITELJSTVO VAJENSKE ŠOLE za razne stroke Nova Gorica potrebuje učitelja za strojcpvni pouk lesne stroke. Namestitev stalna ali honorarna. Na razpolago brezplačno samsko stanovanje. Sprejmemo tudi upokojenca. Interesenti naj predložijo do 20. septembra pismene prošnje r navedbo pogojev.	15712-1
IŠČEM DEKLE, ki ima veselje do otrok in zna nekoliko kuhati. —-Cerle, Rožna dolina cesta VIT-24.
15786-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	15815-2
POUČUJEM ANGLEŠČINO, NEMŠČINO. — Potočnik, Groharjeva 2, vhod Tržaška 1-1.	15811-2
CEMENT prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15816-4
MOŠKO IN DEŠKO kolo prodam. -Mestni trg 12.	15812-4
ZELO UGODNO PRODAM jedilni servis za šest oseb. Trdinova ulica 8-IIL, desno.	15794-4
MOTORNO KOLO DKW 200 ccm v dobrem stanju prodam ali zamenjam za težjega, lahko neuporaben. (350—500). Ljubljana, Litijska cesta 26.	15790-4
ŽENSKO KOLO, italijansko prodam. Poizve se pri Blažič, Vrtna 22 (Trnovo).	15789-4
OPEL KADET, stroj menjalnik na 4 brzine, sklopko uporabno tudi za Opel Olimpijo prodam. Autopop ra vi jalnica, Celovška 95, Ljubljana.	15850-4
RADIO APARAT prodam za 19.000 dinarjev. Ogled od 14. do 17. ure. Naslov v ogl. odd.	15787-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok in banco prodam, štrukelj, Vidovdanska cesta 2.	15102-4
VELIKO KOPALNO KAD ter globok voziček prodam. Dušanova 7 — Maribor.	15819-4
5-CEVNI RADIO prodam. Naslov v podružnici SP Maribor. 15820-4 RADIO »INGELEN«, 4-oevni ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku	15821-4
ŽEiNSKO KOL£) v dobrem stanju prodam. Poženel, Samova ulica 27, Bežigrad.	15835-4
VZMETNO KLADIVO tipa A JAKS, malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15734-4
ZENSKO IN MOŠKO KOLO, italijanske znamke, malo rabljena, prodam. Cojzova 9. 2. vrata. 15810-4

— Glej, glej, ie spet ste jo hoteli odkurili, ne da hi placali pristojbino za ležalni stol!
SCHILLER in harfa Schiller se je učil na harfo. Sosed mu nekoč reče:
»Vi igrate kakor David, samo ne tako dobro.€
Schiller pa se odreže in mu odvrne'. *Vi govorite kakor Salomon, samo ne tako modro!*
TEHTNICO ZA TEHTANJE DO-JENCKOV prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15807-4
NOVO UMI V ALNO IN STRANIŠČNO školjko prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15804-4
OTROŠKO KOŠARICO IN POSTELJICO prodam. Eipporova 3 (Cerkvena).	15805-4
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO naprodaj. Vodnikova 65. 15800-4 LESENO POSTELJO kompletno otomano in železno posteljo prodam. Mestni trg 12.	15813-4
30 m MODERNE ŽELEZNE OGRAJE prodam. Krakovski nasip 16. 15814-4 APARAT ZA ČIŠČENJE PARKETA kupimo. Gostinsko podjetje »Dom na Polževem«.	15785-5
»BIDERMAVER POHIŠTVENE KOSE kupim. Ponudbe pod »Bidermayer« v ogl odd.	15834-5
KUPIMO več Četrt in pol violin. — Ponudbe z navedbo cene poslati upravi Glasbene šole Kamnik. IŠČEM PRAZNO ALI OPREMLJENO sobo. Za uslugo pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku.	15796-9
LEPO NAGRADO NUDIM preskrbi-telju prazne sobe vs posebnim vhodom. Naslov v ogl. odd. 15795-9 ZA SOBO POMAGATA pri vseh hišnih delih zakonca brez otrok. Naslov v ogl. odd.	15791-9
IŠČEM ZRAČNO, VELIKO SOBO s souporabo kuhinje. Ponudbe poslati pod »Dobra nagrada« v ogl. oddelek.	15836-9
V NEDELJO NA DOBROVI IZGUBLJENO srebrno damsko žepno uro vrniti proti nagradi. Naslov v ogl. oddelku.	15822-10
IZGUBLJENE KLEŠČE ZA ŠČIPANJE opeke od Savelj do Ljubljane vrniti proti nagradi v oglasni oddelek.	13798-10
POUČUJEM FRANCOSC. IN NEMŠČINO. Naslov v ogl. odd. 15801-11

7
Ob jesenskih in zimskih večerih, na potovanjih, ob vsakem prostem času
posezite po najprijetnejšem, najkoristnejšem in najcenejšem razvedrilo, ki vam ga nudi
Haj vet» - kaj ?
ugankarski list »Slovenskega poročevalca«
PRAVKAR JE IZŠLA 18. ŠTEVILKA, v kateri boste našli razen številnih križank še obilo drugih ugank. »Kaj veš, kaj znaš?« objavlja redno tudi šahovske probleme. V vsaki številki so razpisana nagradna tekmovanja za ugankarje in šahiste
posamezna Številka stane le 10 dinarjev
'••••••••••••••«•••••••аа*аа«ааоааеаафаафаафаа0аа0а
KVLTVRM RAZGLEOt
50 let jugoslovanskega slikarstva v Moderni
galeriji
Kateri so bili povodi za organizacijo te razstave?
1.	Zavest, da osvoboditev in ustanovitev nove Jugoslavije pomeni zgodovinsko prelomnico v zgodovini jugoslovanskih narodov, budi željo po obračunu za neposredno preteklost. Zdi se nam sodobnikom sicer, da življenje bolj ali manj nemoteno poteka iz sinoči preko danes v jutri, zavedamo pa se vseeno, da preživljamo temeljit prevrat, ki bo vedno bolj očit, čim bolj se bomo odmikali temu času. Ker se zgodovinske prelomnice posebno silno in določno izražajo'prav v likovni umetnosti kot najnazernejši priči našega razvoja, je bila želja pri iniciator-jih te razstave dvojna: pregledati in pretehtati dediščino preteklosti in jo prikazati z razstavo 50 let jugoslovanskega slikarstva, istočasno pa stremeti za tem, da bi tej razstavi sledila logično druga razstava slikarstva novega, med vojno dozorevajočega in po vojni uveljavljajočega se novega rodu.
2.	Zelja ustanov, ki jim je
na skrbi kulturna zveza z inozemstvom in izmenjava kulturnih dobrin, da se iz te za domačo informacijo organizirane razstave izbere vrsta standardnih del, ki bi zgodovinsko objektivno predstavila inozemstvu naše dosedanje uspehe v slikarski umetnosti. Zavedamo se namreč, da je Dite razstava 100 let jugoslovanskega slikarstva, ki je bila'organizirana takoj po osvoboditvi za ZSSR ■> njene zavezniške države, zasnovana v preširokem časovnem okviru, da bi bila mogla prepričevalno predstaviti naše slikarstvo XIX. in začetka XX. stoletja, imela pa je tudi enostranski programski poudarek, tako da ni mogla biti resnično zrcalo naše slikarske preteklosti.
Namen sedanje razstave pa je bil, da prikaže vse, kar se je v prvi polovici XX. stoletja uveljavilo in se obdržalo, prav posebno pa vse, kar je prišlo kot značilna sestavina v tkivo sedanje likovno umetnostne podobe Jugoslavije. Kvalitetna dela in njegov« zgodovinska pomembnost edina naj odločata piri izboru.
3. Pobuda za pričujočo razstavo pa je bila tudi bližajoča se 50-letnica Prve jugoslovanske umetnostne razstave leta-1904 v Beogradu. Ze zdavnaj namreč je prodrlo spoznanje, da so napredne skupine te razstave postale osnovni stebri kasnejšega likovno umetnostnega življenja Jugoslovanov.
Pred komisijo, kateri je pred poldrugim letom takratni Zvezni svet za prosveto in kulturo naložil nalogo, da razstavo uresniči, pa so 'se odprla različna vprašanja, na katera je morala najprej odgovoriti: ali naj bo predmet razstave jugoslovanske likovne umetnosti tega časa vse likovno prizadevanje ali samo slikarstvo? Ko se je komisija iz razumljivih razlogov odločila za slikarstvo samo, je bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali slikarstvo v ožjem ali v širšem smislu, to se pravi, ali pritegniti tudi grafiko ali ne. Odločitev je padla, zopet razumljivo, d'a se razstavi slikarstvo v ožjem smislu, tu pa z izborom najboljšega, brez težnje, da bi zajeli vse v tem času uveljavljajoče se osebnosti, ampak z omejitvijo na vodilne osebnosti in smeri. Rezultat tega izbora je bila spomladi v Zagrebu odprta razstava, ki je obsegala 200 slik.
Glede ureditve je po kratkem kolebanju med željo, da bi se gradivo razvrstilo po umetnost-
nih smereh brez ozirov na umetnostna središča, in težnjo, da se slike zgodovinsko razvrste v okviru treh do osvobodilne vojne za jugoslovanski kulturni razvoj merodajnih narodnih kulturnih središčih, Beograda, Zagreba in Ljubljane, je odločitev padla za zadnji način, ki je merodajen tudj za ureditev ljubljanske razstave. Tak način je zgodovinsko utemeljen in nudi obenem najzanesljivejši kriterij za presojo vloge vodilnih tokov, k-i so 'v posameznih centrih nujno dobivali različen naglas. Prvi način, pa bi vzbujal lažno domnevo, da se je razvoj jugoslovanskega slikarstva vršil pod enotnim vodstvom, in bi celo onemogočal, da se objektivno ocenijo domnevnemu skupnemu razpoloženju neustre-zajoči umetnostni pojavi. Razen tega se tudi v najnovejšem jugoslovanskem kulturnem razvoju opaža preje težnja po raznolikosti, ki je tako značilna za našo ljudsko kulturo, kakor pa po izenačevanju: o tem pričajo tudi nova umetniška središča, ki se v zadnjih letih vedno bolj uveljavljajo poleg treh zgodovinskih.
Tako organizirana razstava nam je prav zanimivo zrcalo usod slikarstva med nami v zadnjem polstoletju. Jasno se v nji izraža, da je prelomnica iz konservativnega v naprednejše pojmovanje slikarstva prj vseh'
treh zgodovinskih jugoslovanskih narodih, Srbih, Hrvatih in Slovencih, okrog 1900. Jasno se pri vseh treh takrat izrazi želja, da bi bil j enakovredni drugim kulturnim narodom. Slovenski impresionisti, grupa Račič, Kraljevič in Becič v Zagrebu, Nadežda Petrovič v Beogradu, vsj uveljavljajo to voljo ne samo z besedo in propagando, ampak dejansko s svojimi deli, ki predstavljajo na naši. razstavi izhodiščne točke za 'slikarstva treh v zadnjem polstoletju vodilnih središč, Beogarda, Zagreba, Ljubljane.
Drugo spoznanje, ki nam ga ta razstava nudi, je spoznanje, da so obravnane težnje pri vseh treh okrog 1900 navezale sicer na pridobitve impresionizma v širokem smislu, pa vseeno vsak po lastnem, tudi za bodoči 'razvoj posameznega centra značilnem izboru. Tako je za zagrebško skupino izhodišče zgodnji impresionizem, ki, kakor dokazuje ‘razvoj zagrebške šole, omogoča precejšnjo elastičnost do kasnejših poimpresionistič-nih smeri in postane stalna osnova te šole, kateri omogoči njene pridobitve med obema vojnama v smislu barvnega realizma.
Za slovenske impresioniste je spočetka, tudi tu kot pri Hrvatih pravzaprav z značilnim za-.roudništvom, ideal klasični impresionizem, ki ga razširi Gro-
har na poantilizem, Jakopič na barvni ekspresionizem in fauvi-zem, Sternen pa na sodobnemu barvnemu realizmu ustrezajočo bistro analizo lokalnih barvnih pojavov, kar ga približuje barvnemu Tealizmu zagrebške šole.
Odločno poimpresionistično izhodišče je zavzela Nadežda Petrovič . z naslonom na fauvizem in s tem zrevolucionirala lirični impresionizem svojih srbskih sodobnikov- in preskočila kar celo generacijo do Dvanaestorice, kateri podaja roko.
Razstava kaže, da je potekal slovenski razvoj doslej harmonično in je tudi Kraljev ekspresionizem v celoti samo zanimiva epizoda, medtem ko se je faza slovenskega lika že zlivala s težnjami zemlje in bogatila v barvnem realizmu zagrebške šole temelječe slikarstvo od četrte generacije dalje.
Za zagrebško šolo, katere razstava je prišla v Ljubljano žal na polovico reducirana, pa je poleg množine pogosto zelo raznolikih osebnosti značilen večkrat omenjeni barvni realizem, ki temelji na dediščini grupe Račič — Kraljevič in ki so ga realizirali v svojih šolah predvsem Becič in Tartaglia. Tudi slikarstvo skupine Zemlja samo bogati celotno zbirko zagrebške iole.
Beograjska šola je hodila pot kakor zagrebška ali ljubljanska. Razstava dobro m poučno
C S «a £»
«š a
CJ
es
E
ca
s E ■a
aj
ХЛ
cc
>
O
(0
N
«
E «
° -9
¿e o
« « .Si
v « c Q
e 3 <u
“ “a
0) OJ
j* j* m
ÜW N
«
>N
O
m
ф
o
c
c
td
HH
ca
N
i—i
<
Cd
H
CЛ
m
eu
<
H
C
o
o
ca
«
»
h
g
Џ
â
m
i
g
*
i
i
Tí Ä
o
c
v
u
Ü
e
>N
‘e
N
C ° Ä
ec v
s « o *2
N N > O
wà
m
9
»
»
i
B
Uj
g
i
N
»
№
i
S
5
«
e
6 m m
S
h
S
e
n
prikazuje to njeno posebno p< in tudi njeno zvestobo Pariz’ ki jo je nakazala že Nadežd Ni čuda torej, da se na razst: vi posebno kompaktno izrai delo skupine Dvanajsterica i da so se posamezni njeni pre< stavmiki, kakor Črnogorec Pets Lubarda, iz prefinjenega kolt rizma razvili najbolj v sme astratizma.
Umetnostne razstave niso i ne smejo biti same sebi names Njih namen mora biti, poglaä ljati naše samosponnanje in ns medsebojno zbliževatL Zal im: mo zadnja leta le premalo pr: ložnosti, da bi med seboj iznn nj avali kulturne dobrine in s učili, ceniti uspehe drugih. T razstava, tako sem prepričal bo pomenila velik korak k ts kemu medsebojnemu spoznav: nju, saj bo za ljubljansko ot činstvo njen srbski del narav ‘nost odkritje nove dežele in pre senečenje za tiste, ki se ljubo sumno zapirajo med štiri steni lastnih prizadevanj.
Dr- France Stele
5 POSVETOVANJA MESTNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V PTUJU
Komunist, ki ne posega vsak dan v borbo za zmago svojih političnih načel, preneha biti komunist
■ V ponedeljek 14. t. m. je bilo V Ptuju posvetovanje mestne organizacije Zveze komunistov, na katerem so člani kritično ocenili svoje delo, ugotovili vzroke dosedanjih pomankljivasti, ki so spremljale delo osnovnih organizacij tee se pogovorili o bodočih nalogah.
Sekretar mestnega komiteja Zveze komunistov v Ptuju tov. Stane Nunčič je v daljšem poročilu orisal politični položaj v mestu in opozoril na nezadostno izvajanje sklepov VI. kongresa ZKJ, kar je postalo posebno očitno po proučevanju drugega pisma CK ZKJ. Poudaril je, da so bili poleg uspehov, ki so nedvomno doseženi, zagrešeni tudi največji propusti prj izvajanju sklepov, ki govore o spremembi oblik in metod političnega dela. S konkretnimi primevi je podprl ugotovitev, da je napačno pojmovanje novih metod dela marsikje ohromilo borbo za poglabljanje socialističnih odnosov. Mnoge organizacije niso bile sposobne obdržati iniciativo v tolmačenju politike Zveze komunistov in njenih revolucionarnih ter naprednih ukrepov; organizacije in posamezni komunisti so se odvajali od vsakodnevnega političnega življenja in niso reagirali na sovražne pojate. Nezainteresiranost pri raznih političnih akcijah je prišla do izraza zlasti pri volitvah delegatov za IV. kongres udske fronte, pri volitvah t .renskih odborov in drugod, kjer so bili člani Zveze komunistov zelo slabo zastopani in so neradi sprejemali funkcije, ki so jim jih člani Socialistične zveze zaupali. Pri takšni pasivnosti komunistov se je tudi v podjetja vrinila vrsta socializmu tujih in špekulantskih elementov.
Tako je pej podjetju za odkup živine okrajne zadružne zveze izrabil to slabost bivši trgovec Pečuh, ki je povzročil ■i malomarnim poslovanjem milijonsko škodo. Značilen primer okoriščanja na račun skupnosti je tudi pri trgovskem podjetju »Izbira«. Ko so zaslutili pri tem podjetju znižanje cen žganim pijačam, so potegnili vse zaloge iz drobne prodaje, nato pa le delno znižali cene, vendar za mnogo manj, kakor so zahtevali regves. Takšnih primerov, ki prehajajo v čisti kriminal, pa je bilo še več, vendar so šli večinoma mimo komunistov. Pojm interesov skupnosti večkrat zamenjujejo ozki in drobni lokaln; interesi, kakor je bilo to v tovarni perila, kjer so komunisti dali pobudo za utajo davka. Pri tem je obžalovanja in obsojanja vredna tudi izjava sodnika, ki je vodil razpeavo, češ da to ni
nič hudega, saj so delali dobro za svojo tovarno.
Takšne lokalne tendence so prišle na dan tudi pri delitvi viškov v mnogih ptujskih podjetjih, ki so vsako intervencijo glede tega kaj rada ocenila kot kršenje demokracije in pravice samoupravljanja.
Ob koncu svojega poročila je tov. Nunčič dejal, da navedene pomanjkljivosti ne izvirajo samo iz osnovnih organizacij in je kritično ocenil tudi pomoč, ki so jo nudili člani mestnega komiteja osnovnim organizacijam pri odkrivanju in odpravljanju napak. Poudaril je, da bo morala biti v bodoče mestna politika in ustvarjanje čvrste politične situacije v mestu prva skrb članov mestnega komiteja, ker bo le tedaj mesto lahko nudilo uspešno pomoč podeželju.
V razpravi so udeleženci posvetovanja dopolnili poročilo z ugotovitvami s svojih delovnih področij. Edini so bili v tem, da so člani Socialistične zveze s svojo delavnostjo marsikje prehiteli komuniste. Tako sta se pri akciji za prostovoljno dajanje krvi stoodstotno odzvala kolektiva »Delte« in tekstilne tovarne, člani SZDL II. terena so zbrali 70 krvodajalcev, številčno močan kolektiv okrajnega ljudskega odbora, v katerem prevladujejo člani Zveze komunistov, pa se je prijavil samo s sedmimi krvodajalci, od katerih so dejansko prišli k oddaji krvi le štirje.
Precej razprav so posvetili tudi političnemu udejstvovanju ptujskih delavcev, ki v zadnjem razdobju vse bolj upada. Armada 2000 delavcev bi na se-
МARI BOR
ĐK2CBNA LEKARNA
Četrtek, 17. sept.: Lekarna »Center«. Gosposka 11
Petek, lt. sept.: Lekarna »Taban. Trg armarle 1
RADIO MARXBOB
Četrtek. 17. «erpt.: od U do 16 prenos iz Ljubljene. vmes ob 13 oddaje v madžarščini; ob 15.30 oddaja za pripadnike JLA in njihove svejce; ob 16 operetna glasba; ob 16.20 Choo'r. »Poloneza št. bodočih nalog organizacij Zve- ® v flt-molu«; ob 16 30 poslušajte ze komunistov v Ptuju. Poli- d<MT,eia оагобПв: ob 1640 Mba™a tični aktivnosti članov Zveze
»tankih ln manifestacijah morala predstavljati silo, ob kateri bi se razbili vsi poizkusi reakcije. Pritegniti to silo ponovno k aktivnemu političnemu delu bo ena najvažnejših
komunistov bo potrebno v bodoče sploh posvetiti več pozornosti in to bo tudi kriterij pri. čiščenju partijskih vrst vseh oportunističnih elementov, ki doslej nikjer niso pokazali, da so pripravljeni boriti se za politiko Zveze komunistov. Tudi bližnje volitve ljudskih poslancev bodo ena izmed preizkušenj kadrov v Zvezi komunistov, saj se je Zveza komunistov čistila vedno ob konkretnih akcijah, kajti komunist ki, vsakodnevno ne posega v borbo za zmago svojih političnih načel, pçeneha biti komunist.
Up)
vmes objave in oglasi; ob 16.50 oddaja Planinskega društva v Mariboru; od 17 do 23 prenos iz Ljubljane.
KINO: MARIBOR
PARTIZAN: angl. film »Izobčenec z otoka«
UDARNIK: (17. sept) amer. film »Izobčenec z otoka«. 18. sept. angl film »Mreža«
POBREŽJE: 17. sept. amer. film »Pavla«. 18. sept. zaprto. STUDENCI: 17. sept. amer. film »Pet prstov«. 18 .sept. zaprto.
MURSKA SOBOTA
MESTNI KINO: 17. sept. angleški film -»Skrivni rov«; 18. sept. francoski film »Frizer za dame« PTUJ
MESTNI KINO: 17. sept franc, film »Mesečnik BomifaoiJ«; 18. sept nemški film »Maja v tančici«
PRED BELOKRANJSKIM PRAZNIKOM
Tam, kjer so hodili in živeli prvi belokranjski partizani, so še skromni sledovi
Kar krepko se mi upira sep-tembersko sonce v hrbet, da sj želim, čimprej zaviti z državne ceste v prijetno senco gozdov na Mikierji. V dobrih desetih letih so stranske steze in pota dokaj zarasla, vendar jih še z lahkoto odkrijem, saj je ob njih toliko starih spominov, spominov na miade dni in še posebej na leta 1941—1943. Kako prijetno je stopati po mehkih gozdnatih tleh v gozdni tišini, ki jo moti le lahen vetrič in od časa do časa vrešči glas šoje, tega gozdnega policaja, ki me je že zapazila z visokega bresta in sedaj s svojim parajočim glasom opozarja gozdne prebivalce na nevarnost. Mlaka ob gozdni vlaki (vlačni poti) ima zbirko odtisov gozdnih prebivalcev. Najbolj so zastopanj divji prašiči, ki so se v gostem blatu povaljali, potem pa brisali srbeče hrbte v bližnje drevje. Kar meter, pa tudi do 115 cm visoko so namazali s hrbtom bližnjo smveko, dokaz, kako krepke živali so med njimi, kar potrjujejo tudi do 7 cm široki odtisi parkljev v blatu. Ob predstavi na morebitno srečanje s tako mrcino mj naboji kar skoraj sami od sebe zdrknejo v puško... V gozdu sem in kaj se ve...
Toda to ni navaden izprehod v gozd ali lovski pohod, to je izprehod v spomine na prve belokranjske partizane v letu 1941, to je obujanje drobnih spominov na prve pionirje in
pobudnike oboroženega narodno osvobodilnega odpora v Beli krajini, po poteh, koder so hodili in v kraje, kjer so se zadrževalj in prebivali od začetka do odhoda proti Bučki in Krškemu polju, pa so na povratku skoraj do zadnjega junaško padli v neenakem boju z Italijani na Gornjih Lazah.
Tu, v majhni kotlinici med skalovjem pod Zidovcem je še bolj mirno in tiho. Okolica je nedotaknjena. Do tu nt segla povojna sečna mrzlica. Kotlina in okolica sta še taki kot septembra 1941, torej pred 12-leti, le tistih, ki so takrat tu prebivali, ni več. Sedem jih je bilo takrat; sredi kotlinice so imeli šotor, tih na skali »kuhinjo«, na kamenju je bilo precej bomb in nekaj starih bajonetov. Vsega tega se še danes, po točno 12 letih, dobro spominjam. Na skali poleg »kuhinje« je stal razoglav partizan in pripovedoval, kako so fašisti padali z voza, ko sta z Lojzetom Fabijanom iz zasede prj Gribljah 6. septembra 1941 streljala nanje. To je bil prvi oboroženi organizirani napad na Italijane v Beli krajini. Lojze Fabijan, ki so ga sami proglasili za svojega komandirja, pripomni, da bo treba logor prestaviti, ker pričakuje večje število novih tovarišev iz Metlike in drugih krajev. Vidnejših sledov na tem kraju ni. Pač, tu je košček jermena od puške in koli, na katere je bil napet šotor, močno prepereli leže v
pravokotu. Nikogar menda ni, ki bi vsaj v skalo vsekal kakršnokoli znamenje, da je bilo tu prvo taborišče prvih belokranjskih partizanov...	*
Dobro poldrugo uro je hoda do Kozlove vode ali studenca nad Tančo goro, kamor so se preselili takratni partizani sredi septembra 1941. Deviško nedotaknjene so steze na skalo-viti griček, komaj komaj so še vidne med gostim grmovjem in visoko travo. Le dober poznavalec kraja jih lahko odkrije. Na kraju, kjer je bilo pred 12-timi leti taborišče, gotovo ni pozneje stopila človeška noga. Trava in srebot sta dokaj prerasla prostor, vendar je tudi tu še nekaj sledov, ne samo sledov, tudi dragoceni dokumenti so med njimi. Tam leže prerasli razmetani plohi, med njimi razbit in zarjavel kotliček z lokom, star čevelj še kar dobro ohranjen, in glej čudo, na kamnu je tuba zobne paste. Sicer je vsebina suha, tuba pa je dobro ohranjena. Krt, ki je prevzdignil črno prst, kjer je bil šotor, dvignil iz zemlje štiri naboje za mavzarko... Se drugih stvari je, na videz nepomembnih, a v resnici zgodovinski predmetj neprecenljive vrednosti. Ob pogledu nanje in prostor se vračajo spomini na
ti spomini se vrste pred menoj, ko gledam taborišče prvih belokranjskih partizanov pri Kozlovi vodi. Se o kaznovanju domačih izdajalcev je bilo takrat govora, pa za sestanek rajonskega odbora smo se pogovorili ter o drugih akcijah. Tudi šop »Slovenskih poročevalcev« je romal z nama za naše ljudi, ki so ga komaj čakali.
Dvanajst let je minulo od takrat, dvanajst let neizprosne borbe na življenje in smrt s fašistično drhaljo ter borbe za zacelitev ran, ki jih je prizadela vojna in okupacija. Prvim belokranjskim junakom so sledili novi. Na tisoče jih je bilo! Sovražnik se ni v Beli krajini čutil več varnega. Stiritisoč borcev je dala ta mala Bela krajina samo v brigade, nad 1200 jih je dalo življenje prav tako, kot večina prvih borcev. Tudi ostalih
20.000	prebivalcev Bele krajine se je borilo na razne načine, kajti niti pod «/o prebivagstva ni bilo v nasprotnem, to je sovražnem taboru. Komaj dobro stotino okupatorjevih oboroženih hlapcev je spravila skupaj v Beli krajini klerikalno-belo-gardistična propaganda. Vsak partizan se je čutil v Beli krajini varnega, ker je vedel, da ga ščiti vsak otrok. Prav ta
IS VCEBSCAJIŠKJE DRUGE IZDAJE
вди—h—■ ШМИМИИИМИМИИН—■■иииин—ии—iшвтшшшшт
Ha. Lakfimi-Nehni izvoljena sa preiseánika
deževen jesenski dan 1941, ko edinstvena enotnost vsega be-sva s še enim članom našega lokranjskega prebivalstva in rajonskega odbora obiskala to- njegova pripravljenost, da za variše v taborišču. Da, tam je svojo svobodo žrtvuje prav vse, bila »kuhinja«, pokrita z kla- mora dobiti dostojno mesto v nim; plohi, zraven je stala vre- naši zgodovini, ča kostanja. Poleg drenovega Ko se bodo 19. in 20. sept. grma je stal večji šotor, na iet0s zbrali v Metliki ob praz-grmu pa je visel puškomitra. novanju desete obletnice usta-ljez, njihov prvi »psiček«, kot novitve XV. brigade stari par-
Generalne skupščine OZN
New York, 15. sept. r. (UP). Osmo zasedanje Generalne skupščine OZN se je začelo nocoj ob 21. uri z apelom dosedanjega predsednika skupščine Pearsona, ki poziva vse prizadete države, naj storijo vse, da bo sestavljena politična konferenca o Koreji.
Po govoru Pearsona bi morala slediti izvolitev novega predsednika generalne skupščine OZN. To pa je preprečil sovjetski delegat Višinski, ki se je javil k besedi ter zahteval, naj skupščina takoj razpravlja o kitajskem zastopstvu v OZN. Ko je Višinski končal svoj dolgi govor, v katerem je ponavljal že običajne trditve in napade, se je oglasil k besedi
ameriški zunanji minister Dulles in predlagal, naj se vprašanje Kitajske na tem zasedanju odstavi z dnevnega reda in naj se vprašanje kitajskega zastopstva obravnava šele na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN.
Predlog ameriškega zunanjega ministra je podprl tudi angleški delegat, nakar ga je skup-
ščina odobrila s 44:10 glasovom.
Nato so sledile volitve novega predsednika Generalne skupščine OZN. Z 37:22 glasovom je bila izvoljena ga. Vijaja Lakšmi-Nehru, sestra predsednika indijske vlade Nehruja, ki je bila več let indijsk; poslanik v ZDA in že pri dveh zasedanjih Generalne skupščine OZN šef indijske delegacije.
so ga imenovali. Z njim in slovensko zastavo s peterokrako rdečo zvezdo v sredinj se je pobahal komandir Lojze in pripomnil, da jih je sedaj že 18 borcev, zato bodo Italijani kmalu začutilj njihovo pest. Disciplina in morala sta bili vzorni. Lojze naju je tudi opozoril, naj bomo aktivisti v prihodnjih dneh previdni, ker bodo napravili akcijo na kočevske kulturbundovce in jih malo »pošpricali«. Italijani bodo na to prav gotovo reagirali. Kes so napravili akcijo in z
Državno prvenstvo v košarki
Ljubljana. 15. sent. Nad 1000 gledalcev je bilo dames navdušenih nad igro košarkarjev ASK, ki so premagali zagrebško Lokomotivo s 60:44 (31:13).
Crvena zvezda — verjetni državni prvak v košarki. Včeraj je Crvena zvezda premagala Partizana 70:53 (30:24) «l tako postale najresnejši kandidat za državnega
prvaka v košarki. Za končno zmago potrebuje le še eno točko iz dveh tekem, ki bosta v Beogradu proti ljubljanskemu ASK in Partizanu.
LESTVICA
C. zvezda	4	3 1	0	225:173	7
Lokomotiva	4	112	191:212	3
ASK	2	10	1	101: 98	2
Partizan	2	0 0	2	102:120	0
tizani in aktivisti, bo to velik peaznik vse Bele krajine. Spominjali se bodo velikih težkih in slavnih dni ter vseh, kj so žrtvovali najdražje za našo svobodo. Med njimi je tudi večina prvih belokranjskih partizanov, na katere spomin naj ne ugasne nikoli.
Peter Romanič
O zadružnem domu v Loperšicah
V vasi Loperšice že dolgo stoji zadružni dom nedograjen in njo sprožili diplomatsko aktiv- pozabljen. Podjetni gasilci so si nost. V kočevskih vaseh so zato v kleti uredili svoje pro-vžgali po kulturbundovcih v store, kajti celotne zgradbe jim trenutku, ko so imeli svojo ljudski odbor mestne občine v »parado«. Zaradi tega napada Ormožu noče prepustiti. Gasil-je napravilo nemško veleposla- ci so pripravljeni, da bodo stav-ništvo v Rimu pri zunanjem bo sami dogradili, pripravljeni ministrstvu ostro intervencijo, pa so tudi vaščani Loperšice in češ naj vendar italijanska za- Huma. da jim pomagajo pri de-vezniška vojska zaščiti nemške lu. S tem bi dobili v Loperši-narodnjake v »Ljubljanski po- cah lepo urejen gasilski dom, krajini«. Ti т ostali napadi na kjer bodo našle tudi tri družine kočevske srboritneže so njih in lepa stanovanja.
Italijane še bolj prestrašili. Vsi	' S. H.
KOLEDAR
Četrtek. 17. septembra:
Lambert
petek. 18. septembre: Irena. Tomaž
•
17.	IX. 1802. — Umrl znameniti slovenski matematik Jurij Vega.
Dežurni tajništva za notranje
zadeve v Ljubljani teL štev. 21-100, 21.200. 21-600. 21-700. Dež ur. ni za prometnu nesreče teL štev. 20-663
Carinarnica Jesenice razpisuje
ji erta ino licitacijo za adaptacijo njene zgradbe na Jesenicah Predračunski znesek znaša 5.582-581 di. carjev Pismene ponudbe se sprejemajo v pi«mi navedene Carinarnice do zaključno 29 septembra 1953 ob 10 url. Odpiranje po. nudb pa se vrši istega dne istotam jb 12 un Elabor»* °'-	pro.
lekte m pogoji so na vpogled ssak dan med 8. in 12. uro v pila ml naveden*- Carinarnice
6354-d
Upravni odbor SKUD »Jože
Moskrič« obvešča. vse svoje člane, da se bodo v petek 18. septembra ob 7. uri zvečer začele za mladinski zbor redne pevske vaje v V. nadstropju palače »Grafike«. Novi pevci vljudno vabljeni.
OBJAVA
Avtobusna proga Ljubljena—Bovec se z 19. septembrom 1953 skrajša do Idrije z odhodom iz Ljubljane ob 7.00 uri s prihodom v Idrijo ob 9.05 uri. Odhod iz Idrije ob 14.30 s i	v Ljub-
ljano ob 16.35 uri. SAP-Ljubljana.
6387-d
OBJAVA
S 27. septembrom 1953 se uiki-nja avtobusna proga Bohinjska Bistrica—Zlatorog s povratkom ob 20. uri od Zlatoroga v Ljubljano. SAP-Ljubljana.	6388-d
Dr. med. Jenko Groyer zopet ordinira od 8.—12. ure. Miklošiče-ca 13. II.	6391-d
KINA VINO
z železom izvrstno oJkrepčujoče sredstvo za oslabelo onemogle, slabokrvne. rekonvalescente itd dobite v lekarnah. Zahtevajte povsod le originalno stekleničko z zaščitnim znakom tovarne zdravil »LEK«	38-n
Danes sveže morske ribe v ri. baTĐiici.	640i_d
Novi začetni plesni tečaji »Centralne plesne šole« — Petkovškovo nabrežje 37. se bodo pričeli v ponedeljek 21. in v soboto 26. t. m. o bl8. ter v nedeljo 4. oktobra ob 10 dopoldne. V nedeljo 20. t. m. ob 15.30 nadaljevalni tečaj za spretnejše. Vpisovanje od 17. do 20. ure. Poučuje mojster Jenko.
6392-d
TVD »Partizan« Ljubljana-Tabor obvešča svoje članske, mladinske. pionirske oddelke ter podmladek in cicibane, da je vpisovanje za redno telovadbo, ki se prične v četrtek 1. oktobra, od 15. sept. do 30. sept. v dTuštveni pisarni dnevno od 17.—.91 ure. Vpisovanje je obvezno tudi za že teiovadeče. kakor tudi za novo prisitopivše članstvo.	6393-d
Maturanti 8 b. Drž. klasične gima, v Ljubljani 1. 1947-48 se zberemo 23. IX. ob 19 tul Čadu. Vetoljenil	6382-d
Kremo »POUR VOUS«, poskusite za ¡nego lica. rok in po britju. Dobi se povsod.	6352-d
Ne v sklad išči krompirja za zimo, če ga nisi posul z zaščitn'm sredstvom proti gnitju »KRO-SAN«	-d
Obiskovalce Mestne ljudske knjižnice obveščamo, da posluje knjižnica od 15. t. m. dalje popoldne vsak dan razen sobote od 16.—19. ure. v ponedeljek, torek, petek in soboto oa tudi dopoldne od 8.30—11.30 Uprava MLK. 6367-d Prof. dr. Hebern, rentgenolog, zopet redno ordinira.	6379-d
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
GLEDALIŠKA PASAŽA
Četrtek. 17. sept. ob 20: V. Ocvirk, »Ko bi padli oživeli«. Red ČETRTEK. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 19. sept. ob 20: M. G. Sau-vajon. »Trinajst jih bo«. Premiera. Izven.
Nedelje. 20 .sept. ob 20.: M. G.
Sauvajon. »Trinajst jih bo«. Izven. Repriza.
V soboto bo uprizorjena v Mestnem .gledališču druga premiera francoska komedija »Trinajst jiih bo.«
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota. 19. septembra ob 20 Krasna: »Draga Ruth«
PREDAVANJA
Elektrotehniško društvo LRS. V petek. 18. t, m. bo predaval ob 20. uri v dvorani direkcije PTT, profesor dr. ing. L. Musil, ravnatelj Steweag. O problemnh električnega gospodarstva Avstrije. Vabljeni vsi. Odbor. 6389-p Člane Kluba kulturaili delavcev vabimo v četrtek, 17. sept. ob 20.30 na predavanje tov. Janeza Vipotnika: Vtisi iz Indonezije in Indije.	6371-p
POTOVANJA huf
KINO »UNION«:	amar, barvni
film »Piatajoče gledališče«. Ted. niik. Filmske novosti št. 37. Pred. stave ob 16. 18 m 20.
KINO »KOMUNA«: japonski film »V gozdu« Tednik. Predstave ob 16. 18 m 20.
KINO SLOGA:	franc.-ltai. film
»Tri prepovedane zgodbe«. Brez tednika Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—li ter od 15 dalje.
KINO »SOCA«: Zaprto, zaradi ne.
podnaslovljenih filmov.
L KINO »TIVOLI«:	angl. film
»Skrivnost sobe št 19«. Tednik. Predstava ob 20.
L. KINO »BEŽIGRAD«:	nem.
£:lm »Ljubezen ni igrača«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinema. tograf h uro pred pričetkom. KINO »SISKA«: amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »TRIGLAV«: emgL film »Ana Karenma« Tednik Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17 dalje. 1 t ubi nuj ; meniški mm ш dan življenja« in tednik ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE UNION: amer. barvani film »Onstran Missourija«. CELJE DOM in LETNI: angleški film »Mamdy«
BLED:	amer. film »Napolni
čašo«
KAMNIK: metrski film »Biser« ZADOBROVA: angl. film »Pa» kei je razpioaau«
VEVČE: franc, film »Prepoved», ne igre«
DOMŽALE: amer. film »Pohod v džunglo«
NOVO MESTO »KRKA«: frana.
film »Vsa pota peljejo v Rim« 18. IX. franc, film »Zlata čelada«.
ROGAŠKA SLATINA: ameriška barvna revija »Na otoku » teboj« 18. IX. nemška glasbena revija »Maja v tendici« ŽALEC: nemški film »Mamljiv.» nevarnost«. 18. IX. angleški film »Mandy«
KRANJ »STORŽIČ«: slovenski film »Jara gospođa«. V petek isti spored. Predstave ot> 16, 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«: angieški film »Tretji človek« ob 19.
UMRLA
Nenadoma je premierni najin nadvse ljubljeni mož in oča ADAM VISOVNIK. uslužbenec okrajnega sodišča. Pokopali r.a bomo v Boh. Srednji vasi v petek
18.	t. m. Zailujoča žena Feni in. sn Boris.	6392-0
Okrajno sodišče II v Ljublj?al iei sindikalina podružnica, sporočata žalostno vest. da je nc-nado, ma preminul vestna uslužbenec ADAM VISOVNIK. Marljivega in požrtvovalnega uslužbenca ter dobrega tova-risa bomo ohranili v naj lepšem spomin u.	6395-0
Umrl je JOŽE RAVNIKAR.
Pogreb bo v petek ob 10. uri na pokopališče v Šentrupertu. Šentrupert. Ljubljana. Skoplje. 6372-o
Kmetijska zadruga Pristava sporoča žalostno vest. da se je smrtno ponesrečil njen traktorist EGON SUPPANC. Dragega pokojnika ohranámo v trajnem scemimi. KZ Pristava.	638i o
Umrla je naša mama. babica in prababica MARIJA PEXGAL v
85. letu starosti. Pogreb bo v petek 18. t. m: ob 10. uri iz Jožefova mrliške vežice. Žalujoče družine: Penga!, dr. Subic, dr. Popovski.	6385-0
Dotrpea je naš dragi mož. oče, dedek in brat VINKO ZALETEL,
gim. učitelj v pokoju. Pokopali e a bomo v petek. 18. septembra ob 16.30 z Zal Nikolajeve mrlišk-e ve_ žice. Žalujoči: žena Ema. sin ing. Bojan, hčerka ing. Tatjana ñ ostalo sorodstvo.	6400-o
Umrla nam je naša mama. babica MARIJA HOSNAR, rojena Komac. Pogreb pokojne bo v po. tek dno 18 .t. m. ob 17 uri iz Jakobom mrliške vežice na Zalah Ljubljana, Bovec 16. sept. 1933 Žalujoči: sin Lojze. Marjan, hčer. ka Mairija. Pika por. Kerenčič 2 družinama in ostalo sorodstvo.
6359.
ZAHVALE
Vsem, ki ste spremili našo drago mamo ANTONIJO MOČIVNIK
n« zadimji poti. ji darovali vence in cvetje, iskrena h ve: a Žaluj cč£ družini-: Tratnik in Krajšič. Trbovlje.	6380-a
VPEME
Vremenska napoved za četrtek 17. septembra 1953:	Menjajoče
oblačno vreme, ki se bo v zah. Slov. od časa do časa nekoliko povečala. Temperatura ponoči od 6 do 120 C, podnevi od 16 do 210 c.
SLAVOLOK
ERICB MARIA REMARQUE
ZMAGE“
»Ne sme se.«
Morozov je pozorno pogledal Ravica. »Tako nisem mislil.«
»Tudi jaz ne. Toda ali ne bi rajši odšla iz tega zatohlega palmovega groba? Tri mesece me ni bilo tukaj; navzlic tema smrdi kakor zmerom — po kuhinji, po prahu in strahu. Kdaj
moraš na stražo?«
»Nocoj sploh ne. Imam prost večer.«
»Saj res.« Ravie se je bežno nasmehnil. »Večer visoke elegance, stare Rusije in velikih čaš.«
»Hočeš z menoj?«
»Ne. Nocoj ne. Truden sem. Nekaj noči sem komaj kaj spal. Vsekakor ne posebno mirno. Pojdiva rajši ven in kje malo posediva. Že dolgo nisem storil tega.«
»Vouvrayško?« je vprašal Morozov. Sedela sta pred kavarno Colisée. »Zakaj? Zgoden večer je, stari. Ura vodke.«
»Da. Kljub temu vouvravško. To zame zadošča.«
»Kaj je s teboj? Vsaj čašico fine?«
Ravie je zmajal z glavo. »Če prideš kam, se ga moraš prvi večer do grla natreskati, brate,« je razložil Morozov. »Nepotrebno junaštvo, trezno gledati sencam preteklosti v žalostna lica.«
»Jaz jim ne gledam, Boris. Previdno se veselim svojega življenja.«	........ ............._._j
Ravie je videl, da mu Morozov ne verjame. Ni ga poskušal prepričati. Mirno je sedel za mizo v prvi vrsti ob cesti, pil svoje vino in gledal večerno gomazenje sprehajalcev. Dokler je bil daleč od Pariza, je bilo v njem vse jasno in ostro. Zdaj pa je zameglelo, zbledelo in se obarvalo, prijetno polzeč mimo njega, toda tako, kakor pri človeku, ki je prenaglo prišel z gora in sliši hrup v dolini samo kakor skozi vato.
»Si že kje bil, preden si prišel v hotel?« je vprašal Morozov, »Ne.«	1
»Veber je nekajkrat vprašal po tebi.«
»Poklical ga bom.«
»Ne ugajaš mi. Povej, kaj se je zgodilo?«
»Nič posebnega. Meja v Ženevi je bila predobro zastražena. Poskusil sem naprej tam, potem v Baslu. Tudi težavno. Nazadnje sem le prišel čez. Prehladil sem se. Dež in sneg ponoči zunaj na polju. Veliko se ni dalo storiti. Razvilo se je v pljučnico. Neki zdravnik v Belfortu me je spravil v bolnišnico. Vtihotapil me je vanjo in spet ven. Deset dni sem se še zadržal v njegovi hiši. Moram mu vrniti denar.«
»Si zdáj v redu?«
»Precèj.«
»Zato ne piješ žganja?«
Ravie se je nasmehnil. »Zakaj govoriva tako po ovinkih? Malo truden sem in bi se rad najprej privadil. To je res. Čudno, koliko človek misli, če je na poti, in kako malo, ko prispe na cilj.«
Morozov je zamahnil z roko. »Ravic,« je rekel očetovsko. »S svojim očetom Borisom, poznavalcem človeškega srca govoriš. Ne delaj ovinkov in vprašaj že, da bo to za nama.«
»Lego, K¿e ¿e Joan?* ................ _Lil________	•____A
»Tega ne vem. Že nekaj tednov ne vem ničesar o nji. Tudi videl je nisem več.«
»In prej?«
»Prej je nekaj časa spraševala po tebi. Potem ne več.«
»Ni več v Šeherezadi?«
»Ne. Nehala je pred kakimi petimi tedni. Nato je bila še dvakrat, trikrat tam. Kasneje ne več.«
»Je ni več v Parizu?«
»Zdi se mi, da ne. Vsaj videti ni tako. Drugače bi jo bil sem, in tja videl v Šeherezadi.«
»Pa veš, kaj počne?«
»Nekaj s filmom, se mi*zdi. Tako je vsaj rekla garderoberki, Saj veš, kako so take stvari. Kakšna prekleta pretveza.«
»Pretveza?«	1
»Da, pretveza,« je rekel Morozov srdito. »Kaj pa drugega^ Ravic? Si pričakoval kaj drugega?«
»Da.<
Morozov je molčal. »Pričakovati in vedeti, je dvoje,« je rekel Ravic.
»Samó od boga prekletim romantikom. Popij kaj pametnega, — ne pa te limonade tu. Kakšen spodoben kal vados —.«
»Ne ravno kalvadosa. Konjak, če te to pomiri. Ali zastran mene tudi kalvados.«	,
»Končno,« je rekel Morozov.
Okno. Modra silhueta streh. Zbledela rdeča zofa. Postelja. Ravic je vedel, da mora prenesti. Sedèl je na zofi in kadil. Morozov mu je prinesel njegove stvari in mu povedal, kje ga lahko najde, če želi,	<