Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal AI. Benkovič. 3 »Pripravljen sem na vse«, je odgovoril lovec, »če pa «e hocemo lotiti ničvrednih Irokezov, jih moramo prej najti, in če hočemo jesti divjačino, jo moramo prej imeti. — Ha! Ako volka kličeš, pa pride. Tam-le v grmovju vidim najlepše rogovje, kar sem jih ugledal to leto. Hej, Unkas, stavim trikrat s smodnikom napolnjen rog za ničVTedni vampun,*) da zadenem žival med oči, bliže desnega kot levega očesa.« »To ni mogoče«, je vzkliknil Unkas in planil z mladostno ognjevitostjo. »Saj ni videti drugega kot konec rogovja.« »To je še otrok!« se je Sokol obrnil k očetu. »Misli, da lovec, ki vidi samo del živali, ne zadene tudi tja, kamor hoče,« Pomeril je 9 puško, da bi pokazal svojo spretnost, Cingagok pa mu jo je potisnil proti tlom in rekel: »Sokol, ali bi rad privabil Minge?« »Res je, Gad, nepreviden sera«, je odgovoril lovec. >Tvoji puščici prepuščam jelena, Unkas, sicer ga ustrelimo za lopovske Irokeze.« Unkas se je vrgel na tla in se previdno plazil proti flrnjalru. Ko je bil že dovolj blizu grma, je previdno vtaknil puščico v lok. Žival je pomajala z rogovi, kakor bi vobala sovražnika. Trenotek pozneje je zapela tetiva, skozi *) Majhne školjke, ki so jih Indijanci rabili namesto denarja. Preluknjane in na vrvico nabraus sa jih aosili ket akrasek KfampBMki pas). — Op. prel. zrak je siknila v grmovje bela črta, iz gošče pa je planil pred skritega sovražnika ranjeni srnjak. Spretno se je Unkas izognil sunku besne živali ter ji naglo zasadil nož v grlo. Na bregu se je srnjak sesedel in rdeče pobarval valove s krvjo. »To je bil pristen indijanski strel«, je zadovoljno vzkliknil lovec. »Vredno je bilo gledati.« »Huk!« je zdaj vzkliknil njegov tovariš in se naglo obrnil kakor lovski pes, ki je zavohal divjačino. »Zdi se mi, da jih prihaja cela čreda!« je rekel lovec in oci so se mu zaiskrile lovskega veselja. »Če mi pridejo pod strel, ubijem srnjaka kljub vsem sovražnim Indijancem. Kaj slišiš, Čingagok?« Indijanec se je pripognil, da se je z ušesom skoro dotikal tal, in šepnil: »Korake čujem!« »Mogoče, da so volkovi divjačino prepodili iz skrivališča in jo zasledujejo.« »Ne, to so konji belih mož«, je odgovoril Čingagok, se dostojanstveno vzravnal ter sedel na prejšnje mesto na hlodu. »Sokol, tvoji bratje so, govori z njimi.« »Bom«, je odgovoril lovec, »a čudno, da ne vidim in ne slišim nič. Indijanec pac boljše razume glasove belokožcev nego jaz, ki sem vendar njih rodu, čeprav sem dolgo casa živel med rdečkarji. Čuj! Zdaj je bilo slisati, kakor bi bila zahreščala suha veja — zdaj tudi že čujem gibanje v grmovju — in konjske korake. Pa saj so že tu. Bog jih varuj Irokezov!« Sokol še ni bil končal, ko je stopil na plan vodnik male družbe, katero je bilo zaslutilo pazno uho Indijančevo. »Kdo je?« je zaklical gozdnik. »Kdo si upa kljuborati nevarnostim divjine?« »Dobri kristijani in prijatelji postave in kralja«, |e( odgovoril tisti, ki je jahal na čelu. »Ljudje, ki že od solnonega vzhoda begajo po teh gozdih in so upehani do skrajnosti. Ali nam morete povedati, kako daleč je do trdnjave Viljem Henrik?« »Hej, vi ste od prave sledi tako daleč kot lovski pes, kadar horikan*) divja med njim in divjačino!« je zaklical lovec in se glasno zasmejal. Takoj pa je omilil nevarni iz* bruh veselosti, da bi ga ne slišal prežeč sovražnik. »Aka ste kraljevi prijatelji in spadate k armadi, potem pa sve-1 tujem, da pojdite naprej ob reki do Edvardovega forta. Tam dobite generala Webba, ki lenari v taboru, namesta da bi udaril na Francoze in jih pognal nazaj čez Šamplen-« sko jezero.« Predno je mogel tujec odeovoriti na ta nepričakovanl nasvet, je pridirjal drug jezdec in vprašal: »Kako daleč imamo še do Fort Edvarda? Šele davl smo zapustili trdnjavo, kamor nam svetujete, mi pa hoi čemo na drugi konec jezera.« »Potem morate biti slepi, ako niste videli velike ce-» ste, ki pelje tja.« »Kakšna je cesta, za to nam ni mari«, je odsekal major Heyward — čitatelj ga je gotovo že uganil. »Sledili smo indijanskemu vodniku, ki nam je obljubil, da nas tja popelje po krajši poti, pa smo mu preveč zaupali, ker zdaj sam ne najde poti.« »Da bi se Indijanec izgubil v gozdu?« je rekel gozd*< nik in zmajal z glavo. »Saj vendar solnce obseva vrhovo dreves in vsak mah na bukovem drevesu mu pravi, kjef bo nocoj sijala severna zvezda! Gozdovi so vsi prekrižanJ od sledov divjačine, ki išče vode in slanega kamenja. Ia *) Indijanski izraz za »orkaat. tudi diTje gosi še niso prenehale leteti proti Kanadi. Kako bi potem Indijanec mogel zaiti? Ali je Mohavk?« »Ne po rojstru, a je sprejet t njih rod. Mislim, da je t>il rojen više gori n* sereru in je menda Huronec« »Huk!« sta vzkliknilt Indijanaa, ki sta doslej maloraarno sedela, ta hip pa z žirim zanimanjem pltnila pokoncu. »Huronec!« je ponovil gozdnik in nezaupljivo Emajal z glavo. »To vam je tatinsko pleme. Vsi so potuhnjenei in potepuhi. Čudim se, da niste imeli še večjih sitnosti, ko ste si za vodnika izvolili sina teg* rodu.« >Nevarnost ni velikt, ker je Viljem Henrik pred nami. Tudi to ste poztbili, da je naš vodnik sedaj Mohtvk ia je kot prijttelj pri naših četah.« »J»z pa vam prtriM: Kdor je Mingo rojen, umTe kot Mingo!« je odločno odgovoril Sokol. »Mohavk! Pošteni so pamo Delavtri in Mohikanci. Rad bi ga videl, kaksem je. Ako je pristen Irokez, ga spoznam po hinavskem obrazu in po tein, kako je poslikan.« Lorec je z roktmi razmaknil grmovje in šel nekaj korakov v goščo. Tam je naletel na deklici, ki stt plaho Pakali, ktko se bo končal razgoTor. Za njima je stal oglednik ob drevo uprt in malomarno prenesel lovčeTO opazovanje. Kljub tem» je bil njegov obraz tako mračen in divji, da je moral vzbuditi strah. Zadovoljen s -jvojim optzoTanjem je Sokol lcrenil na?aj. Ko je šel zopet mimo deklic, se je nstavil za hip in ae čudil njih lepoti. Dobrohotno se je posmejal, ko mu je Eliza prijazno pokimala. Tudi pevoa na kobili, ki jo je pravkar žrebe hlastno sesalo, *i je radovedno ogledal. Ne vedoč, kaj bi si mislil o oadjtaat lovaktt, je lmajjjil m glavo in se Tnril k Heyw«rdm. »Mingo ostane Mingo, ne spremene ga niti Mohikanci, niti kak drug rod. Ko bi bili mi moški stmi, bi ltbko yašega konja izročili volkovom, jtz p* bi vam poktzal pot proti Fort Edvardu, ker je le eno uro oddaljen od tu, a t spremstvu dam je to nemogoče.« »Ztkaj? Sicer sta trudni, par milj dtleč pa bi Tendarle še lahko jezdili.« »To nikakor ne gre«, je odločno odvrnil Sokol. »Z« najboljšo puško v deželi bi ponoči niti eno miljo dtleč ne hotel iti skozi gotd t družbi tistegt tekaca, ko vendar povsod preže plent željni Irokezi. Vaš laži-Mohavk jih «na predobro najti, da bi ga jaz želel ra spremljevalea.« >Rad priznam«, je odgovoril major, >da se tudi meni rse to idi sumljivo, vendar to skrivam zaradi dtm.« »Na prvi pogled sem spoznal, da je malo prida«, je rekel lovec. »Od tu bi mu lahko pihnil kroglo med g-leženj in koleno, da najnumj mesec dni ne bi mogel stikati po gozdih. Ako grem se enlcrat k njemu, pa lisjak zavoha smodnik in zbeži kot preplašena zver.« »Nikar tega. Mogoče, da je nedolžen, ceprav si lahko mislim, da me je lopov prevaril.« Sokol je nekoliko pomislil, potem pa je pomignil rdedmi tovarišema. Zivtbno se je menil i njima t njih je¦ilm. Naenkrat sta Indijanca puški položila n> tla ter vsak na drugo stran izpinila r goščayi tako previdno, da ni bilo kar nič slišati njih korakor. »Zdaj pojdite naaaj k tekačiu, je rekel loreo majorju Heywardu, »in pomenit» ee ¦ njim. Mohikanca ga bost* prijela, a tako, da bt«t aii *m b««ta jjokTarila ajegoTsgd »To jai sam lahko »torim«, je ponosno odmiii major Heyward. »Saj na konju y goidu nič n« oprarite t Indijancem.« »Pa razjaham.« »Ali mislite, da bo čakal, ko bo videl, da ste eno nogo vzeli iz stremena, dt vztmete še drugo? Rajši pojdite k njemu in neprisiljeno govorite ¦ njim, kakor bi bil vaš najboljši prijttelj.« Heyward je slušal lovc«, d*si mu rse to ai bilo kai nič všeč. Medtem se je čezdalje bolj Eavedal, v kak nevaren položtj je d»mi sprtvil s preveliko jiaupljivostjo. Solnce je bilo že ztšlo in mrak, ki se je vedno bolj spuščal čez gozdove, ga je opominjal, da divjaki navadno to uro izbero za svoja btrbarska dejanj* in maščevalne načrte. Ves nemiren je zapustil lovca, ki se je glasno prič^ rtagovarjtti s pevcem. Ko je Heyward jahal mimo deklic, jima je »aklical nekaj bodrečih besed in se veselil sam pri sebi, da se jimt očividno ne asdi, v kaki nevarnosti sta. Rekel jima je, da se mora 9 tekačem pogovoriti o poti, isspodbodel je konjt in ga pridržal šele, ko je bil nek*j korakov pred drevesom, na kateregm je bil Se vedno naslonjen mračno gledtjoči Indijaneo. »Noč se bliž«, Magvt«, ga je ogovoril, kar ge da mirno in prijazno, »mi pa smo oddaljeni od Viljem Henrika še pray Uko, kot smo bili dari ob solnčnem vzhodu. Ti si zašel, jaz pa ne poznam steze. Sreča, da smo ntšli lovca, ki pozna vstko stezo r gozdu. Obljubil nam je, da nas popelje nekam, kjer lahko varni oatanemo do jutra.« Indijnneo je §rpo pogledal H«*fwarda t iareiimi 6fr •ari te TL^ašal r slabi anglai-Mnl: ~l&kŁ.&'m^u. ^Jaife prillod^ilLl