IV’
»D,
St P v.
s~
Posamezni štev. „Diieva“ stane 6 vin ; ravna toliko p samezna številka „Bodeče Neže".
„PAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-logo HODEČA NEŽA". Z« ljubljanske naročnike stane” „Dan“ s prilogo dostavijan na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike st ne „Dau“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1/90 K. — Naročnina se pošilja ...	upravništvu.	:::
...	Telefon	številka	118.	:::
V Lhihlfmii, sobota fine 31. januarja 1914.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“.
Leto 111.
Posamezna itev. „Dn va“ slane 6 vin.; ravno toliko posanijzna številka „Bodeče Neže".
')!!	Uredništvo	in	upravnlšlvo:	:s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so piača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-J::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :
:::	Odgovorni urednik Radivoj Koreno.	:::
:::	Last in tisk „Učitelj8ke Tiskarne".
Vakes, Vakes!...
Das Volk aus der win-dischen Gegend hat iiber-haupt keiuen gufen Ruf im Lande. (Ljudstvo iz slovenske pokrajine je sploh na slabem glasu v deželi.)
Šolska učna knjiga za ljudske šole na Koroškem. Spisal neki Ebner. Knjiga ie bila odobrena od c. kr. avstr. nauč. ministrstva v I. 1914. po K. r.
Zgodilo se je pred par tedni, da se je cela Evropa razburila zaradi nekega dogodka v Alzaciji-Lotarin-ŽU(. _ Ta dežela je prišla po veliki vojni .1 1871. pod nemško oblast in je imela že večkrat priliko čutiti grobo nemško pest. Zadnjič pa se Je neki nadut ofic. Eorstner kratkomalo izrazil, da smejo njegovi vojaki prebivalce - - klofutati. In še celo par mark je obljubil tistemu, ki tako »alzaško barabo« (vakes) prav pošteno klofne. (Neki humorist je to povelje v toliko spopolnil, da bi vojaki pa* ?ine*' klofutati državljane (va-.. ~ barabe) — da pa bi za to onih mark najbrže ne dobili no zato, ker oficirji nimajo denarja odveč.) Iz tega je nastal svetoven škandal. Ko je prebivalstvo v Sa-vernu zvedelo, da jih je oficir nazval vakes (barabe), je začela nastopati za svojo čast. Prišlo je do aretacij. Nazadnje je bila obravnava in čast-'J' x f.° bilj oproščeni (kakor smo po-
S orti?!,!,z '■ lR2a)1,1 Wc'"e|- ie Ml
ska afera u'anx ten’ 3e bi,a savern-zonet	»m- Svet Pa ** imel
STkufturi P 0 KOVOrltl 0
,0 Franco^ A1?ačani ,n Lotarlnžan« ,vo,21* v /ato Ss° se Ognili za Ka( P« »m, ubogi vindišar-
koroŠH tn°s!e’ . .nam Slovencem praviio ■gl a*e,!ski nemčurji ne S l Slovencb ampak »Windi-i kar so učeni nemški osli razložili tako, da to pride od Wendeu-vveidenke (pastirji) kakor so Slovence baje stari Germani krstili.
»Blndišar« pomeni na naši narodni meji psovko, s katero nemški
mbEl(posebno Pa nemška šolska m ad na zmerjajo Slovence. To za-
£ vT Pa. ie prK,° Svahom ž.
Slu »Ink e«°J"..kxri’ da 80 V tem S,n,■ lu napisali tudi šolske knjige. In na
Dunaju so smatrali to za tako na-
ftrsssr a,-? *
Vakes, vakes!... Stvar Sla v drž zbor in baje so sc vsi pol slanci čudili — ko so to slišali. Celo »Slovenec« si je vzel pogum, da se |e ogorčil in pravi:
UST K K.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
spi	Veličanstvo	me podi od
epe!« Je jeknilo dekle.
sk-i T)a << 3e tleiala kraljica navar-SKa Preprosto in jasno.
molčanta“dH'a 'C ’nln“la
'itatasAS5'e/'0"?ta "a lirb-
Naposled so se ]i „ape,e krasne prsi v dolgem vzdihu, m trudoma izpregovorila:
»Vaše Veličanstvo se vara... žrtev sem podlih obrekovanj...«
Kraljica navarska je trpela morebiti še hujše od dekleta.
Soj je ni hujše muke veliki duši, "ego je pogled na izdajstvo bitja, v <atcro je zaupala neomejeno. In ka-sr-[ sto*' to bit*e pred nepopravljivo be	se zvda pod obtož-
nedmvUsaie zama» dokazati svojo neiši lTsb *e,ta nr’zor Rotovo straš-
»Tako se niti hlapci ne plačujejo — ne pa zaveden avstr, narod.«
»Slov. Narod« pa piše: »Storjena je podlost s preudarjenim namenom hujskati že v šoli mladino proti slovenski narodnosti in krivično sramotiti slovensko prebivalstvo in tako lopovstvo je dobrilo c. kr. naučno ministrstvo.«
Razburjenje je precej veliko in celo mirni Ljubljančani so se te dni zgražali, ko so čitali o tem.
Toda ta škandal je le eden Iz mnogih. Slučajno je namreč v šolski knjigi tiskano to, kar se ustmeno vsak dan godi. V tem je ta afera enaka s Savernom: Tam so vedno mislili, da so savernski prebivalci: vakes (barabe) tisti lajtnant Forstner je to Ie slučajno na glas povedal. Enako se uči v koroških in štajerskih utra-kvističnih šolah že leta in leto to, kar se je z odobrenjem c. kr. naučiiega ministrstva natisnilo v šolsko knjigo. Na Koroškem se je pred nekaj leti šolski nadzornik izrazil proti otrokom, naj se uče nemško, ker »nemško je lepo, vindiš pa je svinjski jezik.« Koliko podobnega slišijo otroci v šoli na narodni meji! Ubogi slovenski otrok je vsak dan izpostavljen nemškemu psovanju. Kaj čuda, ako ga je nazadnje sram, da je Slovenec!
Ali ste že kdaj slišali, da je bil kak učitelj za to kaznovan! Kaj še. Te vrste učitelji so dobivali najboljša mesta so bili izborno kvalificirani " so. ~ avanzlrali. To se godi že l i Jn ^ L zv. utrakvističnlh s nu6 „s.rarao*i slovenske otroke m f,e *,!?, s,ib na svoj lastni narod pljuvati.« Tako piše »Slovenec« Zaničuje se »bindišarje« in se stori vse, da se slovenskemu otroku njegov lastili jezik pristudi. Doslej se je skušalo to prikriti — sedaj pa je šolska knjiga pokazala, kaj in kako se vzgaja naša mladino ob narodni meji.
Vakes, vakes!...
»Slovenec« pravi, da so naši poslanci strogo nastopili. Saj je tudi že zadnji čas. »Narod« pravi, da »bo vlada videla, da znamo kruto vračati take Jnfamljo.«
»Slovenec« poziva: Napravimo konec! Da, tem razmeram mora biti konec!	Vakes.
Slovenska zemlja.
Z NARODNE MEJE.
SOOIetnjca. Letos poteka 500 let, kar je bil ustoličen zadnji vojvoda na Koroškem po svobodnih koroških Slovencev. Je to spomin na davno prošlost, ki nam jasno kaže, da je bilo nam, zlasti pa koroškim Slovencem, v onih stoletjih, o kojih pravimo navadno, da so »doba teme«, dosti boljše, kot pa nam je sedaj v »Prosvitljenem« XX. stoletju. Takrat, Pred 500 leti, je smel del našega na-
IvanaP(rAmait*e’ AIisa’ 3e dcJala
rala bi vas brShf našh,! sodnikom ter jim podat, dokaz o vašem izdajstvu, toda zmanjkalo mi je poiznma Zadovoljna sem s tem, da vas poš-’ ljem nazaj k vaši gospodarici, kraljici Katarini...«
»Vaše Veličanstvo se vara!...« je jeknila Alisa še enkrat z zamirajočim glasom.
»Nekega dne sem stopila v vašo sobo, Alisa, in vas našla pri pisanju. Čemu ste vrgli takrat svoje pisanje v ogenj? Alj niste pomislili, da vam lahko zastavim vprašanje, ki sem ga — to je res —- opustila? ...«
»Madam!« je vzkliknila Alisa z nrpTi n?.ta?Uajočega se, ki začuti
prsti skkr^vito iztegnjenimi znati rešn"° !ko- »Moram vam pri-
bimcu ...«	‘	m	svojemu lju-
sem molčato! TodS?-™'*!!3, zato bilo tisti dan, ko vas i^ 3,’ ,l<a} }e mojih oficirjev govoriti s J eden JaJočim v Pariz? Sel je odjahaj zjlaj-
vv£asterni sc
»Dajala sem mu naročila do prijateljev, ki jih imam v Parizu, madam! Je li moja krivda, če se mož ni vrnil? Kdo ve. ali ga niso ubili suotoma?«
roda svobodno voliti in kronati svojega vojvodo. Se imamo pričo iz one dobe, še stoji kameniti prestol na Gosposvetskem polju, koder je delil kronani vojvoda svojim slovenskim podanikom dokaze, svoje gospodarske moči. Pred 500 leti se je zgodilo to — poslednjikrat. Od takrat naprej zatira nas in še prav posebno koroške Slovence ono pleme, ki pravi, da ima največ kulture — Nemci. Kar je bilo v XV. stoletju mogoče, danes ni več, kajti danes se pač daje albanskim roparjem svobodo, danes smejo pač albanski razbojniki* svobodno voliti svojega kneza«, ne pa naobra-ženi narodi. Mi Slovenci bodemo to 500Ietnico čim najslovesneje praznovali. V Mariboru prirede pod pokroviteljstvom »Zgodovinskega društva«, vsa narodna društva v prostorih tamošnjega Narodnega doma, v nedeljo dne 22. marca popoludne veliko narodno slavnost, 5001etnico ustoličenja zadnjega vojvode na Koroškem. Vzpored, je doslej določen le v glavnih potezah. Prosimo slovenska društva, da omogočijo čim najsijajnejše obisk. Pokažimo, da se zavedamo pomembnosti tega dneva.
Z GORENJSKEGA.
»Slovenec« jc prinesel dne 27. t. m. sporočilo, kako je imel dr. Lampe shod na Brezjah in kaj je tam govoril. Jezil se je posebno čez ovsi-ško občino, ker je tam Piber dobil tako malo glasov. Lampe je rekel, da je Piber eden najboljših poslancev, mi pa pravimo, če bi bilo to res, zakaj ga pa ljudje niso volili? Saj dobro blago se samo hvali in ga vsak pozna. Mi pa vemo, da Pibra se klerikalci niso hoteli jvoliti, ker so vedeli, da bi bil samostojen kandidat Kržišnik veliko boljši za kmete in je zanje tudi že kaj naredil. Piber v 50. letih ne bo kmetom toliko denarja prinesel, kakor ga je Kržišnik že dozdaj. Dalje se ie Lampe jezil, da je bilo v radovljiškem okraju premalo shodov S. L. S. Mi pa dobro vemo, da je Piber po vseh občinah shode delal in je žeJ skorej v vsako vas. Naštejemo pa lahko 8 vasij, v katerih je imel Piber shod, Kržišnik se pa še pokazal ni, pa je imel kljub teinu v vseli občinah večino. Le vprašajte, uboge kaplane v radovljiškem okraju, koliko so se trudili, kako so okoli letali in za Pibra glasove pobirali — pa je še komaj šlo. Ako bi ti agitatorji z vso silo ne bili pritiskali ljudi in jim posili štempljali glasovnice, bi bil Kržišnik Pibra tako nesel, kakor je bilo v »Dnevu« na-nialano. Koj čez Bačo pod Bendo bi bil odletel. Torej g. Lampe in drugi le pomirite se. Glede volitev si nimate kaj očitati, ko bi bili le glede dela tako pridni. Pa tudi zaradi nas Gorjancev ni treba točiti preveč solze — mi že vemo, kako bomo rešili svojo čast in koga bomo prihodnjič volili, črno suknjarja ne — pa če se
»Ko so se zbrali poveljniki armade na posvetovanje — Alisa, zakaj so vas našli takrat v kabinetu, od koder se je slišalo vse, kar so govorili v posvetovalni dvorani?«
»Presenetil me jc prihod vojščakov, madam. pa si nisem upala ven oditi.«
»Da, da, to so izgovori, ki ste jih navedli v vseh posameznih slučajih; in verjela sem vam. Toda, kakor sem rekla, pred štirinajstimi dnevi sem vas zasumila resno.«
»Zakaj, madam? Zakaj?...«
»Vaše prošnje, da bi me smeli spremiti v Pariz, so me spomnile dogodkov, ki sem jih omenili in še mnogo drugih. Odločila sem se, Alisa, zakaj hotela sem vas preizkusiti. Zdaj vidite, kako sem se branila, smatrati vas za to, kar vam je očitala večina mojih svetovalcev: tvegala sem svoje življenje, v nadi, da dokažem vašo nedolžnost.«
Drhteča, prepadena, z debelimi kapljami znoja na čelu, je poizkusila Alisa de Luks poslednje sredstvo:
»No, vidite, Veličanstvo! To, da ste živi, vam je najboljši dokaz moje nedolžnosti...«
»Vi niste krivi, da sem ostala živa!« jc dejala kraljica zamolklo.
»Alisa de Luks, bili ste domenie-m z njimi, ki so me hoteli umoriti.«
»Nikdar!...«
<pli ,iV'Sa dc *'uks! Vi sami ste ho-V» * ^re '^silnica preko mosta! ide odgrnili zavese! Vaš krik me
vsi na glavo postavite; tudi vi, g. Lampe!
IZ DOLNISKE ŽUPANIJE.
Kakor se čuje našega deželnega poslanca Pangerca že 6 dni ni doma. Mož, v katerem je imelo naše »Politično društvo za Hrvate in Slovence« najbolje zaupanje, je moral prisiljeno in osramočeno odstopiti od svojega županskega stola, na katerem je toliko časa mogočno vladal in gospodaril z občinskem denarjem.
Zapuščen od ljudstva, ter odpuščen od župana, hodi sedaj ta mož po svetu, da reši svojo občini dano obljubo, da v blagajni pokrije denarni primanjkljaj, s morebitnim posajenim denarjem. Lepega in vzornega moža smo si postavili na krov, da nam brani naše občinske interese! In ta človek naj nas tudi še nadalje zastopa v istrskem deželnem zastopu? Dan za dnevom jc ljudstvo nestrpno pričakovalo prihod časopisov, da bo bralo o Pangereevem častnem koraku. Radi tega hočemo pa danes poročati ostali še nevedni slovcnski^ javnosti o sramotnem propadu, našega, kakor mu je »Edinost« slavo pela, deželnega poslanca, veleposestnika in občinskega glavarja g. Pangerca.
S svojimi elementarnimi in duševnimi silami, da si preskrbi denar, je dosegel le to, da znajo tudi slovenske tržaške, kakor tudi istrske vodilne osebe — njegovo »pripo-znanje!« Dolinčani so obesili črno zastavo v znak žalosti, ker se bojijo katastrofalnih posledic. — A ta možak jo je vendar pametno iztuhtal. Ko se je dognalo občinsko denarpo stanje (oz. primanjkljaj) je pregovoril občinske odbornike, da so se vknjižili na njegovo ostalo še čisto imetje, tako. da je zaenkrat zavarovan pred paragrafi, ki so mu noč in dan zvonili po glavi.
Slutilo pa se je vže poprej, da prej ali slej do razkritja mora priti! še pred 2. leti ni imel naš vredni občinski glavar, niti toliko denarja v blagajni — da bi izplačal učiteljem težko pričakovano stanarino. Nekemu učitelju, kateri je prišel 3krat po denar, mu je moral 4krat plačati pot iz svojega žepa (9 K), poleg stanarine. Ker v nasprotnem slučaju se Je hotel dotični učitelj obrniti na predstoječo oblast z vprašanjem, v veliko Pangercovo začudenje, je li nima občina toliko denarja v blagajni, da bi izplačala vsaj stanarino učiteljem. Boječ se pa tega, si je mož vendar denar preskrbel. Iz tega je razvidno, da ta nadzemeljski Črviček, nas je vže dolgo časa, ja mogoče več let vlekel, tako infamno za nos, da smo ostali vsi z njimi vred z dolgim nosom, in on pa tudi na povrh še z repom — ker mora hoditi s frakom prosit na dostojna mesta, da si preskrbi primanjkujoči znesek od 60.000 K. Ta svota pa je samo od
pesmi,
Slavoja Samoroda.
PREDPUSTNA KANTATA.
Lepo se predstavljajo pustni bogovi: ministri z načrti, poslanci z — rogovi.
Na trdnih nogah so državni dolgovi, zakaj bi se jim ne pridružili novi?
Saj vse dovolijo dobrotni sinovi, čemu bi v predlogih, ne stali topovi?
; Nevarni so časi in šibki zidovi, lahko jih podrejo pretkani lopovi. .
Da kmalu napočijo kritični dnovi, turobno naznanjajo, naši zvouovi...
dveh let preiskanih računov. Sedaj bodo naši odborniki pregledovali račune od 10 let nazaj. Tam bo najbrž vse v redu?
Štajersko.
Deželni zbor. Glasom graških poročil se vrše zopet pogajanja za delažniožnost dežel, zbora. V gotovih krogih upajo, da se bo v bodoče pri delni štedljivosti zaniogla poskrbeti za ravnovesje med izdatki in prejemki. To za to, ker bo prejemala dežela letno za 2 milijona več pre-
je zaznamoval morilcem, in vam je hotel eden izmed njih izročiti ta listič. v trenotku, ko se je nosilnica prevrnila. Zdi se, da sem bila vse eno manj razburjena kakor vi, zakaj videla sem pasti listič na vaša kolena in ga pobrala, ko ie zdrknil na tla. Shranila sem ga — ali ga vidite! ...«
To rekša, je pomolila kraljica navarska Alisi drobno pisemce, zloženo v obliko trikotnika.
»Vzemite!« ie velela Ivana d’ Albret. »To pismo je bilo namenjeno vam — vaša last je.«
Vohunka je odrevenela: vsa zavest jo Je bila pustila na cedilu.
»Vzemite!« je ponovila trdo kraljica navarska.
Vohunka je ubogala. Iztegnila je roko. ne da bi dvignila glavo.
»Citajte!« je ukazala Ivana d.Albret. »Čitajte, zakaj pismo vsebuje ukaz vaših gospodarjev.
Trepetaje se je uklonila vohunka, razvila pismo in čitaln:
»Ako se posreči podjetje, bodite jutri zjutraj v Luvru. Ako se podjetje ne posreči, zapustiti svoje mesto Čim prej; prosite za dopust in pridite v kakih osmih dneh. Kraljica hoče govoriti z vami.«
Podpisa ni bilo.
Rahel vzklik, podoben krutemu stoku sramu, se je izvil nabreklim ustnicam vohunke.
Kraljica navarska je pomerila
Aliso de Luks s pogledom vzvišenega pomilovanja.
Nato je dejala:
»Idite...«
Počasi je vstala vohunka; videla je kraljico, ki ji jc kazala z iztegnjeno roko proti vratom, in začela se je umikati korakoma, dokler ni zadela s hrbtom ob nje. Z obotavljavi-mi, drhtečimi rokami jih je odprla in stopila ven; tam pa se je zavedala vsega in stekla kakor blazna.
Dvignila se je tudi Ivana d’Al-bret ter stopila v izbo, kjer sta čakala plemiča.
»Odhajamo, gospoda,« jima je dejala.
Obrnila sc je k vozu, a preden je stopila vanj, se je ozrla, kakor da hoče videti, kaj je z Aliso de Luks.
»Nesrečno dete!« je zamrmrala in vzdihnila. »Tudi tebe ima na vesti Medičeika!...«
V spremstvu obeh plemičev na konjih je zdrdrala kočija par trenot-kov nato v naglem diru.
Ko se je znašla Alisa de Luks na prostem, se je spustila v tek. kakor smo že povedali. Nična prva misel je bila, oddaljiti se čim najhitreje od kraja, kjer jo je zadela tolikšna sramota.
Tekla je preko csplanade pred gradom, ne meneča se ne kod, ne kam.
Zdajci pa se ie ustavila in pogledala trepetaje okrog : ebe.
(Daije.)
Ddkazanega denarja iz povišanih držav. davkov osebne dohodariue in onih na žganje. Pet let sem, gospodari deželni odbor brez vsake kontrole. Od sedanjih pogajanj upajo vsaj toliko uspehov, da bo možno sklicati dež. zbor na zopetno kratko Mdnevno zasedanje sklicati februarja meseca. Stranke večine zahtevajo sklenitev proračuna in rešitev več manjših vprašanj ter postav. Zlasti bi se moralo rešiti vprašanje lokalnih železnic, vodopravno vprašanje in neka krščansko soc. nemška predloga, gospodarskega značaja. — Vsa dclazmožnost seveda zavisi od volje slovenskih klerikalnih poslancev in one nemškonacio-ualnih. Prvi. slovenski klerikalci, so imeli minuli četrtek na Dunaju tozadevna posvetovanja, dočim bodo nemškonacionalci imeli odločilna posvetovanja šele 2. ali pa 3. svečana ... Na vsak način do danes ponekod sc porajajoči optimizem ne odgovarja upravičenosti. Tudi s to je časa še ztnirom več kot dovolj.
Gradec. (Gonja se nadaljuje.) Nemškim klerikalcem in njihovim podrepnikom gre očividno žito ved-jio lepše v klasje. 2e zadnjič smo omenili gonjo, ki je bila uprizorjena proti obč. svetnikoma fml. v p. Marš« in majorju v p. pl. Pechio. Ker sta sta šla kot elana kluba uradnikov v boj za social, demokratičnega podžupana Ausobskya, ju nemški klerikalci (ki so verni in vredni bratci svojih slovenskih tovarišev) na vse mogoče načine de-nuncirajo in ščuvajo proti njima javnost. Denuncirajo navzgor in navzdol. Tim bolj je to klerikalno denUucijantstvo sedaj iz sebe. ker je oficirski zbor penzionistov in oni rezervnikov v svoji sredoštiji seji izjavil, da docelo odobrava postopanje Marsovo in Pechija. Hkrattt se je izreklo ogorčenje nad podivjanostjo nemške klerikalne in ž njo simpati-zujoče ostale klike, ki na prvem zborovanju graškega meščanstva ni imela toliko takta, da bi bila omočila Maršu potrebni zagovor, odnosno dokaz upravičenosti tega postopanja. Ze zadnjič smo omenili, da nameravajo nekateri posamezni nestrpneži stvar tako daleč pritirati, da se s pomočjo kravalov v obč. svetu, doseže njega razpust. Te vesti se nele da potrjujejo, marveč videti je, da delajo nemški klerikalci na to čisto odkrito.
Studenci pri Mariboru. (Nemška mladina.) Na svoj naraščaj so naši nemčurji vedno zelo ponosni. Pravijo, da je tako zelo izprijen, da zanj za bodočnost ni skrbi. Seveda so tudi ponosni na naobrazbo tega naraščaja. Kakšna je ta naobrazba, duševna, vidi lahko oni, ki sreča te izprijene nemčurčke v urah pred in po šolskem pouku. To se pregovarja. pretepava, lovi in podi z glasnim krikom in vikom po ulicah in cestah, izziva in zasmehuje slovensko govoreče ljudi in — pretepava lastne sotovarlše, učence, o katerih ve, da so Slovenci, oziroma, katere sliši slovensko na ulici govoriti. Odrasel človek, ki se spozabi in stavi take paglavce na odgovor ali pa jih pokara, mora gledati, da se čim preje zgubi, če noče, da se mu primeri isto. kar se dogaja slovenski šolski deci. namreč, da mu tak paglavec ne požene — kamen v glavo. V šoli seveda nemški učitelji dosledno zatirajo slovenščino; otrokom je dovoljena le — za psovanje... Kaj sledi iz vsega? Da treba napeti vse moči, da se doseže že enkrat zgra-jditev šole D. C. M. Razmere posta-ijajo čim delj, tim neznosnejše. A tudi čas in javnost že mogočno trkata in kličeta na plan!
Mltterdorf. (Smrt divjega lovca.) Dne 28. januarja je šel 371etni posestnik Weichpold v gore, streljat divje koze. Lovskega dovoljenja mož ni imel. Ko ga ob napovedani uri ni bilo domu. so ga šli domači, nič 'dobrega sluteči, iskati. Lastni sin ga je kmalu našel v gozdu. Ležeč postrani, s smuči na nogah in gam-zom na hrbtu ter čisto razmesar jeno glavo, ie bil videti že davno mrtev. Mož je najbrže padel, pri čemur se mu je sprožila dvocevka In mu prestrelila glavo. Bila le nje gova zadnja pot.
Fala na Dravi. (Smrtna nesreča.) Minoli torek popoldne je delal 'kočar Sime Markič pri velikem ba-> gerju. Kljub prepovedi je šel na ono stran stroja, koder se je imela vsak 'trenotek odtrgati skala. Iz višine 7 metrov padajoča skala ga je pograbila in tako pobila, da je v par tre notklh umrl. Truplo so prepeljali v ,Selnico na Dravi.
Maribor. Železniška nesreča.) Pred par dnevi je izpodrsnilo pripe-injaču južne železnice. fiOlctnemu Iva-,nu Dankotu, v trenotku, ko je na ko roškem kolodvoru spenjal dva voza 'Desna roka mu je ušla med odbijača. pri čemur se mu je zdrobila. Moral je takoj v bolnico.
St. Ilj. (Poziv.) G. dopisnika tozadevnih notic v »Dnevu« in »Sl. Narodu« prosimo, da nam sporoči, o kateri priliki je asistirala učiteljica M. Rošker pri protestantovskem bogoslužju.
Kronika.
Kako si tnali Švaba predstavlja politiko v velikem, o tem nas informira predpustni uvodnik graškega »Tagblatta«. Mesto, da bi se oblekel v maškaro in šel norce brit, se je neki kufraš vsedel za mizo in napisal — v samozavesti, da pozna psiho slovan. naroda na Balkanu in njen jezik — za Tagblatt članek — ne smejajle se — o razdelitvi Srbije.
Pa kako hitro to gre in zabavno. Prav predpustno in za špas je preskrbljeno. Tako Ie nekega lepega dne, da bi ne bilo oficirjem predolg čas, bi šli malo na izlet onstran Save v Belgrad, In ker je mesto čedno, bi ga proglasili za avstrijskega (to je ogrskega). Obenem bi se izkazali avstrijski diplomati milostne in bi povabili na kosilo tudi Rumune in jim vrgl za jed severo - vzhodno Srbijo. Albancev — naših starih, dobrih znancev, ki so Berclitoldu že toliko uslug storili — bi tudi ne smeli pozabiti: za nje bi se šikalo. da jim povrnemo to, kar so že enkrat poropa-!i: Srbijo tja čez Kosovo polje (ki bi se potem iz hvaležnosti do Švabov imenovalo Amzelfetd). Velik kos bi pri tej pojedini odrezali tudi za dolgonosega Ferdinanda in sicer bi mu dali pohrustati vse kraje, kjer prebivajo Bolgari. Da bi se pa Srbi ne pritoževali, bi jim pa okoli Niša nekaj pustili, zavoljo lepšega in ta državica bi bila podobna človeku, ki mu odsekaš roke, noge in še nekaj — potem bi pa že bilo po švabski gusti. Tako le piše »Tagblatt« najbrže z namenom, da si zasluži ime narenblat.
Pasivne rezistence grofa Berch-tolda še ne bo konec. Včeraj smo poročali, da ureditev razmer v Albaniji zavlačujuc avstro - ogrska država, ki ne dovoli, da se od Italije in Avstro - Ogrske ustanovljena banka internacionalizira, in dokler se to ne zgodi, ostale velesile ne dajo posojila in brez posojila ne gre princ VVied — vladati. Kakor poročajo najnovejše vesti. Avstro - Ogrska in z njo Italija nikakor nočete pristati na zgoraj omenjeni predlog, pač bi pa bile zadovoljne, da dajo Francozi, Rusi in Angleži posojilo. (Seveda, seveda.)
Grška noče voditi direktnih pogajanj z Turčijo. Dobro informirani krogi v Atenah trdijo, da sc Grška odločno protivi direktnim pogajanjem s Turčijo glede vprašanja Egejskih otokov. Vlada pravi, da je to izključno vprašanje velesil in ne medsebojnih držav. Če bi se sploh pričela ta pogajanja, bi se zgodilo le potom posredovanja velesil, ki imajo (tako Grška) edine pravice do eventualnega poskusa.
Bolgarska vojna delegacija v Peterburgu — odlikovana. Car Nikolaj je odlikoval vse člane bolgarske vojne misije v Peterburgu. General Ralko Dimitrijev je dobil red sv. Ane prve vrste, Feodorov pa red sv. Stanislava (ž njim bo domovini silno pomagano!)
Turčija se pripravlja. Turčija se prav marljivo pripravlja na novo koračnico. Meje se utrjujejo, rezervisti so poklicani k ponov. vajam. Vojni minister Enver paša je napisal poziv, ki priporoča vojakom, naj ne zabijo na dolžnosti, ki jih dolgujejo domovini, katero obdajajo sovražniki od vseh strani 1
Bolgarski Arnavti mu bodo če-itali. Wiedu namreč ob prihodu v deželo blaženosti. Ljudje so zanj silno navdušeni, ker jih podpihuje vlada.
Nemški cesar demonstrira. V
Savernu v Alzaciji so se zgodili proti francoskemu prebivalstvu vojaški izgredi, ki so bili posebno kronprincu in cesarju Viljemu po godu. Ne tako rajhstagu, ki je prav krepko udaril po vseh šuntarjih. Vsled tega se je pa rajstag Viljemu tako zameril, da njegovih zastopnikov, ki so mu prišli k rojstnemu dnevu čestitati niti pogledal ni.
Dnevni pregied.
Kaj zahteva ugled S. L. S.? »Slovenec« piše: Ugled S. L. S. zahteva, da se takim škandalom enkrat izlepa ali izgrda konec napravi. Mi ne smemo vedno prenašati očitanja, da se narodna pozicija Slovencev v Primorju pod slogašklm režimom utrja, naša pa slabeva. Pod grofom Stiirg-khom smo pa že tako daleč prišli, da se v c. kr. avstrijskih šolskih knjigah naš narod, ki je prelival na vseh bojiščih svojo kri za to monarhijo, zasramuje kot narod, ki je na slabem glasu. Tako »Slovenec«. Da, da, gospoda. kdo pa je kriv, da smo tako na slabem glasu? Ne le naši narodni nasprotniki, ampak tudi naši narodni zastopniki. S. L. S. ima v tem mno-
go grehov na vesti. Ugled S. 1. S. bi zahteval še marsikaj drugega! Nas bo prav veselilo, če se S. L. S. potrudi, da bo nje politika narodno bolj uspešna, nego slogaška na Primorskem. Zal, da bodo najbrže želje »Slovenca« ostale neizpolnjene. Kako se glasi § 1. klerikalne vere? — »Narodnost je paganstve!« — Torej.
S. L. S. ni izgubila le svoj ugled — ampak je uničila tudi ugled slovenskega naroda.
Kakor slišimo, namerava »Skupni narodni odbor« sklicati v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem bodo govorili slovenski poslanci in razni narodni zastopniki vseh strank Na dnevnem redu bodo zadnji dogodki v parlamentu in koroško vprašanje. Po zborovanju bo posvetovanje, kako bi se skupno na najprimernejši način proslavil 5001etni jubilej koroških vojvod. Štajerski zastopniki žele, da se na tem zborovanju reši tudi vprašanje slovenskega gledališča, ki je za vse Slovence važno. Posvetovanje bi rešilo tudi nekaj drugih skupnih narodnih vprašanj, da se odpravi nekaj narodnih sramot, ki nas ponižujejo.
Bravo g. urednik! To je bil enkrat pravi izraz razžaljene narodne duše v uvodniku »Grenadirji...« To je bilo nekako nadaljevanje in spo-polnitev prejšnjega članka o prodiranju nemškega napadalnega društva »SUdmarke« na naš slovenski jug, do slovanskega morja! — Tu je izražena prava slika naše narodne mlzerije, ko nam naša klerikalno-ncinška vlada kmalu ne bode pustila na glas govoriti v materinem jeziku; kajti beseda »hudejec - hudič je že obdačena in se je kaznovala s petimi kronami! Klerikalna setev (nemški uradi itd.) gre že v klasje; želi pa bodo bogato plačilo judeževih grošev naš škof, dr. Krek e tutti cpiauti. Kadar se bliža zasedanje deželnega odbora — pa pusti dr. Lampe kak »narodno« pobarvan članek a la »Naredimo konec!« v »Slovenca«, češ: vidite kako naši nastopajo za narodovo pravo!! — Drugače je pa le — ljudstvo!
Popravek. V našem listu štev.
759 z dne 27. prosinca letos se je vrinila neljuba tiskovna pomota v uvodnem članku. »Siidmarka« ni izdala svoje brošure (2. izdaja) v slovenskem materinem jeziku!! — kakor je tam tiskano, ampak ta omenjeni stavek se je vrinil iz 6. odstavka ravno tja, kjer je govor o koroških Slovencih!
Hm! Ekar pravi, v tržaški »Edinosti«, <?a piše samo iz Čistega prepričanja; odgovarja namreč dunajski »Arbeiter-Zeitung«, ki pravi, da dajejo uredniki listu samo svoj talent, prepričanje dajejo pa lastniki.
Vsi drugi uredniki so na to molčali, ker sc niso čutili prizadete (žurnalist si pač navadno izbere list, v katerem lahko piše s prepričanjem, ker se Strinja s smerjo lista), Ekar je pa reagiral, kot bi ga pičil gad. Razumemo. Ampak, ko je Ekar že reagiral, bi dobro storil, ko bi tudi povedal, kdaj in kje je pisal iz prepričanja ker je zastopal že toliko prepričanj, kolikor črk postavi sedaj pri »Edinosti« na dan.
Že davno, davno, gospodje, ne šele zdaj! »Slovenec« piše: Vjada bi zaradi škandaloznih krivic, ki jih v slovenskih deželah trpi'— ne samo na Koroškem — zaslužila, da izgine iz površja. Takih brc v narodnem oziru kakor pod grofomi Sturgkhom slovenski narod še ni doživel. Pet let se tolčemo zaradi tega, če se smejo na koroškem kolodvoru zahtevati karte v slovenskem jeziku — se to se nam ne prizna! Arogantni nemški uradnik komandira celo vlado. Na Štajerskem izginjal0 zadnji sledovi enakopravnosti slovenskega jezika. Na Kranjskem pa smo dobili mašo nemškega uradništva, medtem ko naši fantje stradajo kruha tn se izseljujejo na Balkan!« »Slovenec« je povedal resnico, toda piepozno. Že davno je bilo čas tako nastopiti. V dobi klerikalnega lakajstva se je vlada razvadila, da sc pa nas sploh ni ozirala. Mislila ie: G. Šušteršič in tovariši so itak z J131™- ^a ta način je prišlo tako daleč, da se na Slovenskem proti krivicam ze pritoževati nismo smeli. K° je »Učit. 1 ova-riš« v jubilejni številki Pisal o »koroškem šolstvu«, ie , konfisciran
— in ni se zganil n°b°n klerikalni i poslanec. Istotako je bil konfisciran »Dan«, ko je prinese) resnično poročilo o učiteljskem imenovanju na Koroškem. Kdaj pa Je “d konfisciran kak klerikalni list? Nobenkrat! Zato je šlo na Koroškem doslej vse svojo pot naprej, dokler m nekdo zapazil onega stavka v koroški učni knjigi. Drugih škandalov zadnjih let ni tre-ba naštevati. »Slovenec« je priznal
— drugo sledi!
Slov. trgovsko m obrtno društvo v Mariboru imn svoj redni občni zbor v nedeljo dne 13. svečana ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma. Ker bo dnevni red jako zanimiv in se ob enem tudi razpravlja o trgovski in obrtni razstavi, prosimo, vse člane kakor tudi inter-
esente, da se tega zborovanja udeleže.
Narodna Čitalnica v Dravljah priredi v nedeljo dne 1. svečana 1914 predpustnico v prostorih gostilne g. Fr. Šušteršiča v Zapužah. Spored: petje, godba, ples, prosta zabava. Začetek ob 6. url zvečer. Vstopnine ni. Zvečer maske. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Iz Domžal. Slav. občinstvo iz Domžal in okolice se opozarja na plesni venček domžalskega sokola, kateri se vrši v nedeljo 1. februarja 1914 v telovadnici Sokolskega doma. Vstopnina 1 K za osebo, začetek ob 8. uri zvečer. Obleka promenadna. Na zdar!
V Št. Audrežu se uprizori v nedeljo, 1. februarja t. 1. čarobno ša-loigro v treh dejanjih ali 8 slikah »Lumpacij Vagabund« v dvorani g. P. Lutmana. Pričetek je ob 3. uri popoldne. Pri igri in plesu sodeluje vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. V nedeljo vsi v Št. Andrež Na zdar!
Ul. redni občni zbor slov. akad. društva »Adrlje« sc vrši v soboto dne 31. t. m. ob osmih zvečer v društvenih prostorih.
Na desnem očesu se je poškodoval. Dveletni posestnikov sin Alojzij Zupančič iz Zlatega polja pri Lukovici se je te dni na desnem očesu nevarno poškodoval. Moral jc iskati pomoči v dež. bolnici v Ljubljani.
Kos lesa mu padel na nogo in mu jo zlomil. 471ctncmu hlapcu Antonu Slaparju iz Sv. Katarine je te dni pri nakladanju drv v gozdu Put-terhof padel velik kos lesa na desno nogo in mu jo je zlomil v členku.
Raz stol je padla in si zlomila desno nogo. Dveletna dninarjeva hči Ana Ogrin iz Borovnice je padla te dni tako nesrečno raz stol, da si je zlomila desno nogo.
Konj ga sunil s kopitom v desno nogo. 50letnega posestnika Primoža Oblaka iz Smlednika je te dni udaril konj s kopitom v desno nogo in mu jo je zdrobil pod kolenom. Konj je sunil Oblaka ravno v trenotku, ko mu jc gospodar popravljal vajeti. Oblak sc nahaja v deželni bolnici v Ljubljani.
Ljubljana.
»Bodeča Neža« izide jutri na 8. straneh. Cena 6 vinarjev.
— Novi Vodraat. Kukor znano, je pri deželnozborski volitvi dne L decembra 1. l. volil klerikalec Prusnik Anton namesto bele z zeleno izkaznico. Po zakonu to sicer ni dopuščeno, ker je pa v volilni komisiji sedel tudi Oražem in je dobro vedel, da je ta glas njegov, je to tudi smel storiti. Prusnik Anton, gostilničar in mesar v Novem Vodmatu je tih, a zaveden klerikalec. Nosi svojo glavo po koncu, ker ve, da ne naleti na odpor. Naprednjaku bi take reči ne bilo dovoljeno, ali kler. sme storiti vse.
—' Zelena jama. V Zeleni jami imamo neko babico, ki ima zelo mnogo posla. Cele noči je pokoncu in komaj že opravlja svoje delo. Zena je pa tudi zelo prebrisana, alco pride v Moste ali na Posavje je klerikalna, ako pride v Ljubljano, je napredna, doma v Zeleni jami pa agitira za socialiste. Na ta način ima povsod dosti dela. Vsled tega so druge skoraj brez vsakega dela. Njen mož je klerikalec, ima gostilno, in ima tudi druge lepe postranske dohodke. Na vrtu ima kapelico, v kateri gori vedno laško olje, njegova družina pa je sa-lato brez olja. Druge babice, ki se živijo samo od svojega poklica, pa so brez dela.
— »Slovenec« piše: »Gospod, ki nam je nedavno poročal o plagiatu g. S. iz »Frankfurter Zeitung« v »Dnevu«, naj se oglasi v našem uredništvu.« Pu ves in prav hitro naj se oglasi, in sicer tudi v uredništvo »Dneva«, ker smo radovedni, koga luna trka.
— Slovensko planinsko društvo vabi še ponovno na svoj VII. planinski" ples v nedeljo dne 1. februarja. Planinci in prijatelji slovenskega planinstva, udeležite se te najbolj priljubljene ljudske veselice v kar največjem številu! Podprli boste s tem delavno narodno društvo in po-spešili izvršitev vaznih njegovih na-prav po nailepših slovenskih planinskih pokrajinah. Pristop je vsakomur tudi brez vabila dovoljen. Na veselo svidenje!
— AvtomobHna zveza Celje Ljubljana je vsled slabih cest ustavila začasno ves svoj promet.
— Smuški tečaj v Ljubljani. Kakor že objavljeno, se smuški tečaj podaljša. Začetniki in oni smučarji, ki niso mogli redno prihajati k pouku v prvem kursu, se vabijo, da se udeleže v petek in soboto dne 30. in 31. t. m. rednih vaj za začetnike na Tivolski livadi koncem šport nega sankališča in sicer popoldan od 1. do pol 4. ure, absolventi prejš-nega tečaja pa istotam od 3. do pol 4. ure, — V nedeljo in pondeljek, dne 1. in 2. februarja se višita že v prvem skikursu izvežbaue smučarje 2
izleta, in sicer: prvi dan iz Borovnice čez Pokojiščc, Vinji Vrh na Rakek, drugi dan iz Preserja na Plani-nico. Odhod vsaki dan ob 10.3 uri dopoldne iz južnega kolodvora, povratek v Ljubljano ob 6.17 zvečer. Eventualna odpoved bo afiširana v soboto in nedeljo popoldne pri Magdiču ali Slonu nasproti glavne pošte.
— Tango in njegove lepe figure morejo spoznati čitatelji »Sloveti. Ilustr. Tednika« iz slik v zadnji številki 5., ki prinaša zopet celo vrsto najzanimivejših podob. Prizori iz Alp Sv. Bernarda in njegovih psov, originalne slike s slavja v Bito!ju in pisanih ljudskih noš ob sprejemu srbskega prestolonaslednika, prizori z največjega štrajka v Južni Afriki, športne moderne dame v hlačah, glavni pevci v opereti »Poljska kri«, slika Tome Pavšlarja, ki se pravda s Kranjsko deželo in portret pesnika Tagoreja ter končno Johanca iz snega v Opatiji — polnijo to vclezahl-mivo številko. Odlična naša pisateljica Zofka Kvedrova je priobčila aktualno noveleto iz srbsko - bolgarske vojne, dalje ie članek o Tangoru s prevodi njegovih pesnitev ter velik kos romana »Za svobodo in ljubezen«. Zenski vestnik in Razne vesti obsegajo same aktualnosti in končno ne manjka šale in dovtipov. Gotovo jc, da Slov. Ilustr. Tednik zelo napreduje in da je že danes najelegantneje list jugoslovanske svoje vrste. Sirite in naročajte ga!
— Danes zvečer prirede uslužbenci električne cestne železnice pri »Lloydu« svoj plesni venček. Vstopnina 1 K. Cisti dobiček jc namenjen za sklad podp. društva. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride danes k »I.loydu«. Za zabavo jc poskrbljeno. Za okrepčilo za jed in pijačo pa bo skrbel g. Tauzes, katerega kuhinja in klet sta na najboljšem glasu.
— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah vabi uljudno vse prijatelje gasilstva na svojo predpustno veselico, ki se vrši 1. februarja na Selu pri Jos. Primicu, po domače pri Jo-škotu ob 4. uri popoldne. Srecolov je zelo bogat s prav lepimi dobitki,
Za dobro postrežbo pri navadnih cenah jamči gostilničar. — Torej naj se vsak, ki ljubi zapuščene gasilce, udeleži te, v dober namen prirejene veselice!
—- Pri občnem zboru »Viškega Sokola«, kateri se je vršil v nedeljo dne 25. prosinca 1914 v gostilni gospodu J. Balija na Glincah pri primerni udeležbi je bil izvoljen sledeči odbor: Starosta Ivan Gašperin, pod-starosta Fran Boltezar, načelnik Avgust Praprotnik, tajnik Ignac Oblak, blagajnik Anton Vertačnik, odborniki: Mihelčič Ivan, Lukman Franc, Tabor Edvard, Zorc Ivan. Zgoraj navedena imena so nam porok, da bo »Viški sokol« trajno, mirno, ter dosledno zasledoval svoj izvršeni namen, brez ozira na gotove klevetnike! Krepki »Nazdar!«
— Sokol »Vič« naznanja, da se bode vršil na pustno nedeljo dne 22. svečana 1914 veliki kmečki ples, kateri bode nudil starim in mladim
obilo zabave tudi za neplesalce. Kje in kako se navedeni ples vrši, objavi pozneje. Toliko za sedaj v splošno vednost.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi letošnji občni zbor v nedeljo 1. svečana 1.1. v tnali dvorani hotela »Union« ob 10. uri dopoldan S statutaričriim sporedom. — Posestniki, pridite v obilnem številu na zborovanje, ker le s skupnim delovanjem si moremo olajšati svoje velikansko davčno breme.
— Na današnji fantovski ples pri Cešnovarju na Dolenjski cesti opozarjamo narodno občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Šentjakobski fantje zaslužijo v svojem stremljenju iwdpore, ker prirede ta ples v prid knjižnici gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Začetek veselici je ob pol osmih, vstopnina 40 vin. za osebo. Zabava je najraznovrstnejša in so take originalnosti na vzitoredu, da ne bo nikomur žal, kdor pride ua fantovski ples.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. v gostilni pri Babiču na Dolenjski cesti domačo plesno veselico. Gotovo je, da je odbor skrbel za plesaželjno mladino, da se bode pošteno zasukala ob zvokih amerikanske godbe, skrbljcno je pa tudi, da se neplesalci ne bodo dolgočasili. Torej v nedeljo veljaj geslo: Vsi k Babiču. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Izredni občni zbor Narodni Socialne Zveze v Ljubljani se vrši i nedeljo, dne 1. svečana t. 1. v društvenih prostorih v Narodnem doniu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo o dosedanjem delovanju in položaju »N. S. Z.«. 3. Sprememba društvenih pravil. 4. Raznoterosti. Radi važnosti občnega zbora prosimo zanesljive udeležbe.
— Umrli so v Ljubljani: Marjeta Jerovšek, bivša kramarica, 84 let. —-Josip Guček, sin tovarniškega d©”
uivca, 21 dni. — Helena Edah, služkinja. hirali«, 54 let. _	.
Zmaga ali smrt, spionazna uia-ina v 4. dejanjih, polna napetosti predvaja sc danes v kincinatogratu »Ideal«. V glavni vlogi igra znamenita italijanska tragedinja gdč. ue»-ta Nelson. Bajni lnizon zasledova
n ja. Goreča Indija na odpr orhi eksplozija i.. potop ■te toft- •'
fnk' mar vie pri Ja 1 ad ii.-;. ki se po-
topi. Radi tega že bo imela ta drama veliko privlačno silo.
Trst.
Dol z nemško nacionalnim ziste-tiiom na železnici! Kakor je razvidno iz slučaja, ki se mi je dogodil, si skušajo Nemci tudi na tržaških železniških progah utrditi svoje stališče. V sredo popoldne sem zahteval vozni listek v Nabrežino. Železniški uradnik na južni postaji v Trstu mi je vozni listek na zahtevo v slovenskem jeziku sicer dal, toda ceno listka je napovedal v nemškem jeziku: »60 HeHer«. Ko sem mu nato odgovoril, da naj mi napove ceno listka v tistem jeziku, v katerem sem ga bil zahteval, mi ni dal nobenega odgovora. Tudi takrat je molčal kakor zid, ko sem mu- osorno zalučal v obraz, da si tržaški Slovenci absolutno ne bomo dovoljevali podobnih provokacij in da bomo, kakor dosedaj, tudi za-naprej stali na odločnem stališču, da se mora na železnici spoštovati slovenski jezik. Molčal je — seveda — zato, ker se je zavedal, da je ustrelil kozla, poleg tega pa naletel na trdo kost, ki se ne pusti kar tako tebi nič, meni nič kratiti po zakonu zajamčenih pravic. Jaz sem bil končno prisiljen vzeti listek, ker bi bil sicer zamudil vlak. Po informacijah, ki sem si jih dobil, pa baje že delj časa tako postopajo na tržaški južni postaji.
so torej tudi pri nas v Trstu. Nemsko-nacionalni zistem se pričenja kazati tudi na Primorju v vedno jasnejši luči. Dosedaj smo imeli priliko zasledovati škandalozne reči, ki se gode na koroških železnicah, kjer Slovence celo zapirajo, če se predrz-nejo zahtevati vozni listek v svojem materinem jeziku. Ali bo ta zistem skušal pridobiti tla tudi na Primor skem? Gorajšnji dogodljaj sicer ni taksen, kakoršni se dogajajo na Koroškem, toda upoštevati moramo to, da z malega raste veliko. To nemško nacionalno gibanje moramo takoj zadušiti m naj nas stane, kar hoče! Da bi se Nemci tudi pri nas šopirili, to pa pod nobenim pogojem ne sme biti. \se sile našega naroda moramo spraviti po koncu, da polomimo nemško nacionalno gibanje v naših pokrajinah. Pravzaprav pa se človek čudi, čemu imamo Slovenci poslance. Ce Ul le-t! Pili količkaj odločni, bi se kaj takega ne godilo. V boj proti tem razmeram pa moramo iti brez najmanjšega strahu, zavedajoči se, da hočemo samo to. da se uveljavi načelo, ki ga zastopajo avstrijski drž. temeljni zakoni — sedaj vsekakor samo na papirju. Dokler se bomo bojevali samo za to. se nam ni treba bati nikogar. V boj torej proti nem-^Ma£!0.na,nem z»stemu na želez-
Čeniu!	sv°iemu ogor-
čenj^ Ne datmo se teptati! V boj!
,	večer »Zveze jugo-
slovanskih železničarjev«. Slovenski železničarji, udeležite se v večera, ki ga priredi Z. J. ž. v nedeljo dne I. februarja. Družinski večer se vrši v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva«. Pričetek ob 6 in pol zvečer. Vstopnina za dame in moške po 50 vinarjev. Poskrbljeno je za obilno zabavo.
Sokol pri Sv. Jakobu je na prvem občnem zboru dokazal, da mu je dana življenjska moč in mu je za-siguran obstoj. Komaj pol leta od ustanovitve je postalo njegovo delovanje že zelo obsežno in plodonos-no. Sokolska ideja se vkoreninja in dobiva vedno več tal pri Sv. Jakobu. Ob obili udeležbi je otvoril br. starosta prvi občni zbor. Iz poro-tainika povzemamo, da je i društvo tekom polletnega rediln o,! čla"ov- Društvo je pri-nih večerov 0Jfanka več družab-narodno živlJeJjj^Drr*^?^*"® Bratstvo in Ijubeze,? te?Vo zam’ mame za Sokola med brati je S' da se število elanov v prlhodn em letu najmanj podvoji. Največji vspeh je dosegalo društvo ob župnem zletu na Občinah, ko je, komai ustanovljeno, postavilo nad polovico vsega naraščaia. t. j. 230 dečkov in deklic na telovadišče. Br. tajnik omenja tudi. da je bil naš načelnik br. E. Jezeršek v tekmovalni vrsti v Parizu, kaf si društvo lahko šteje v ponos, da si je pridobilo takega načelnika. s kakršnem se ne more vsako društvo ponašati. Br. Blagajnik poroča o podrobnem računu in ua je imelo društvo tekom pol leta 2388 K 95 vin. dohodkov 2153 K 26 vin. izdatkov, torej. 4542 K 21 vin.
denarnega prometa. Poleg manjših dobrotnikov sti bili posebno naklonjeni društvu »Trgovska obrtna zadruga« in Tržaška posojilnica« ter C. M. D., ki daje • društvu streho. Br. načelnik poroča o temeljitem in plodonosnem delu v telovadnici. Vesel pojav je, da dobi v kratkem društvo tudi telovadni prostor na prostem, kakor tudi sc telovadnica opremi z orodjem, ki je povzročalo veliko pomanjkljivost pri delu v telovadnici. V bodoče bodo Dopolnjevala delovanje društva tudi predavanja. Gojila se je telovadba članov, članic, gojenk obrtnega in šolskega naraščaja. Prav pohvalno sc je nato v vznešenih besedah izrazil o društvenem delovanju in smeri, ki so jo je društvenio dbor izbral, župni načelnik, br. Ambrožič. Pri volitvi je bil izvoljen sledeči odbor: Starosta: Br. Engelman: podstarosta br.^ Iv_. Dimnik, načelnik br. E. Jezeršek; odborniki; br. L. Čehovin, Fr. Cesar, M. Čretnik, R. Pišot, I. Rom in M. Hartman s.; namestniki: br. Ig. Miiler in D. Može;; pregledovalci rač.: br. F. Zafred in J. Šorn. Zastopnikom S. S. Z. je bil izvoljen br. Ivan Dimnik, nam. Egon Jezeršek; T. S. Z. pa br. Fran Cesar, nam. br. V. Engelman.
Nabrežina. V Nabrežini imamo godbeno društvo. Omeniti nam je da je godbeno društvo slavilo lansko leto 151etnico, svojega obstoja. Pohvalno se laliko izrazimo o tem društvu, ki tako lepo napreduje, in ki se tudi ne ustraši nobenih žrtev, ki jih mora doprinesti, za kulturno delo. Želimo, da bi godbeno društvo še bolj napredovalo ter, da nam bode tudi letos, kakor lansko leto, pripravilo kakšen umetniški glasbeni užitek. Ampak nekaj druzega moramo omeniti. Nabrežinska »Vzajemnost« priredi 1. februarja plesni venček v Nabrežinski restavraciji. Ali čujte? Odbor »Vzajemnosti« je domači orkester prezrl, ter naročil neko furlansko godbo za dotični ples. Ali ni to škandal, da se domačo godbo tako prezira, in takorekoč ignorira? Pri godbi, kakor je nam znano so povečini delavci, in ki so ludi deloma organizirani v klesarski organizaciji. In »Vzajemnost« namesto, da bi dala svojim ljudem zaslužiti, daje zaslužiti ljudem, ki jih sploh ne pozna, kaj so ali kaj niso. To je lepa delavska zavednost in — vzajemnost!
Najnovejša telefonska in brzojavna
pcroči'a.
PARLAMENTA NI.
Dunaj, 30. januarja. Danes so se celo dopoldne vršila pogajanja z ob-strukcionisti, toda brez uspeha. V zbornici se je najpreje nadaljevala debata o proračunskem provizoriju; govorilo je več obstrukcionističnih govornikov. Seja je bila ob 1. uri prekinjena, ker so češki socialni de-mokratje sklicali sejo vseh čeških strank k poslednjemu poizkusu za zboljšanje situacije. Pri skupni konferenci čeških strank so se pa vse češke stranke razven socialnih demokratov postavile na stališče ob-strukcionistov — tudi mladočehi in češki klerikalci — češ, da se od obstrukcije ne sme odstopiti, dokler ne
-v. .a K*ede novih volitev v češki
eI?! zbor Kotovih obljub In ne Sli m ”atančnega termina za voli-o 80 obstrukclonisti sklenili,
Hrnf S PrL*?°m 8l‘,epih in taktiki* Grof Sturgkh je poklical k sebi voditelje ,Yseh čeških strank, ki so mu razlozhe sklep čeških strank; na kar je grof Sturgkh Izjavil, da glede novih volitev ne da nobenih pojasnil in obljub in tudi ne nobenega termina. Tudi ta konferenca je bila brez rezultata.
Kmalu nato je bila seja zopet otvorjena in zbornični predsednik je podal sledečo izjavo:
K obravnavi se je priglasilo že 38 govornikov; ker se pa govorniki mojega opomina ne drže in so vsa sredstva poslovnika izčrpana, da bi se moglo napraviti konec temu početju (obstrukciji) zato sem vsfbd okolnosti kljub delavni večini prisl-hi o.fsejo zak|i«čiti. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potoni.
ski Skn«,ili» ,avl 80 «astaii velikan-litimi khfnmi ? CeSklml In nem-
^iJSsg susnrjr*"-
zborovati radi trmoitiav^t? "'"7 strskega predsednika ki m dati izjave, kedaj bo’ neustavnega vladama na Češkem konec.)
GRŠKO - RUMUNSKA ZVEZA.
Atene, 30. januarja. Listi poročajo. da bo grško - rumun«ka zveza v najkrajšem času skleu.eua.
Spijo n.
Frankfurt, 30. januarja. Listi poročajo iz Petrograda, da je moral ondotiii zastopnik dunajske brzojavne agenture zbežati v tujino, ker je bil osumljen špijonaže. V njegovem stanovanju je bila izvršena preiskava.
v
Mali oglasi,
Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	1493-15
Čevljarski stroj cilinder, dobro ohranjen, se ceno proda. Vpraša se v »Prvi anončni pisarni«^ __	1484-3
Išče se spretnega krčmarja za
gostilno v zgonji Tržaški okolici. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
1510-3
Proda se salonska obleka srednje velikosti. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	1603-2
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v, 5 I z dostavo K 4.60. M. Žerjav, Streliška ulica 32, Ljubljana.
KORESPONDENCA.
Dva Inteligentna gospoda želita korespondirati z mladima gospicama pod šifri »Janko in Zvonko« na »Prvo anončno pisarno.«	1514-1
Če želite najboljši in najnovejši
šivalni sstrej
„PFATF“
s pismeno lOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
tok
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije). Cenike poSljem brezplačno.
I. društvo hiš. posestnikov
vabi svoje člane na
občni zbor
kateri se vrši
1. svečana t. L ob 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela „UNION“
Proda se ali pa da
v najem
posestvo obstoječe iz mlina, žage na turbino, njiv, travnikov in gozdov v prijaznem kraju, pol ure oddaljenem od nove postaje Domžale-Blagovica.
Žaga na turbino je popolnoma na novo vrejena ter vedno dobro zaposlena, ker je v okolici še veliko lesa.
Kdor želi natančnejša pojasnila, naj vpraša pri „Prvi anončni pis. Ljubljana* pod šifro „Žaga na turbino".
Poslano.
Likvidacijski odbor „Glavne posojilnice" je poslal vsem domačim listom sledečo
Izjavo:
Likvidacijski odbor izjavlja, da obžalovanja vredni napadi po listih, češ, da je poloma »Glavne posojilnice" kriva ena ali druga polibčna stranka, nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Kriv je edinole upravni in nadzorstveni svet tega zavoda, ki je lahkomiselno in brezvestno gospodaril s premoženjem zadruge, ker je dovoljeval nekaterim osebam velikanska posojila, brez vsaka varnosti, saj imajo Hudnik, Pavšlar, Meglič in bivša tvrdka Lavrenčič-Do-micelj do treh milijonov dolga skoro brez vsakega pokritja. Take neutemeljene obdolžitve obtežujejo celo akcijo likvidacijskega odbora za poravnavo in spravljajo to vprašanje na politično polje, ki nima s tem nikake zveze. Likvidacijski odbor potrebuje od vseh merodajnih javnih faktorjev, katerekoli strarke ali narodnosti podpore za izvedbo svoje akcije, zato se mora obžalovati, ako se jih z javnimi napadi odbija od sodelovanja.
V Lluklja.nl, dne 28. jan. 1914.
Likvidaci!ski odbor »Glavne posojilnice".
Za takoj se odda v najem
limito klet
Poizve se na Martinovi cesti 10.
Učenec
se sprejme v manufakturni trgovini F. Gabrenja v Ljubljani, Šolski drevored štev. 8.
, 5ANAT0RKJM • EMONA i
/ LdUBLUANA ■ ko^n^omjlica ■ 4 V|
L_.TJLJO.L~iT_J.ru V/ \	i
SEP-ZHWNIK:PRIMARIJ • DR FR. DERGANC
P L 239|3|208.
Prostovoljna sodna dražba zakupodaja nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek I., je po prošnji lastnika Josipa Streharja zastopanega po kuratorju dr. Pircu, odvetniku v Ljubljani, v zakup dati po javni dražbi sledečo nepremičnino, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena, in sicer: zemljišče gospoda Josipa Streharja vlož štev. 46 katastralne občine Knpucinsko predmestje obstoječe iz h še na Tržaški cesti štev. 2, iz hiše nahajajoče se za prej omenjeno hišo, iz gospodarskega poslopja, v katerem se nahaja en magacin in ldev, in iz 2 barak in k hiši pripadajočega vrta za dobo 10 let od 1. maja 1914 dalje, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 2000 K
Dražba se bo vršila dne 10. februarja 1914 ob 10. uri dopoludne na licu mesta, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 2.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbeni vadij je položiti vsakemu dražitelju pred začetkom dražbe v znesku po 200 K v roke sodnega komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, oddelek I., soba št. 33 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek I.,
dne 29. januarja 1914.
f. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SeleriTovarg-o-^a. -talica, šte^r. 3-Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = Topič	=
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in franko.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, itar! trg: O.
Največja tovarniška zaloga
najsolidneiših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odcon,
Premier avstr, družbe „Angelu
in „Zonophon“ itd. itd.
Oraraotonl že c<SL ZEC 25. naprej. IFlo&če	„	„	„	1*30	„
Oe».ilsd. brezplačno.
Vsa popravila so IzvrSujeJo točno In solidno.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke ;
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------- tvrdke	R.	MIKLAUC -------
S7 „Pri Škofu" 31
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: ItceeTcen. codelels ■v prvem ne c strepjia.. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
S adin! največji dobrotnik!
IfDT I dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne IVIaI« kave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju-1V/I TA I žnajo , Sladin4,6, to je dr. pl. Trnk<5czyja Hlaclui MUL! čai. Prihrani se 8|i mleka in polovica sladkorja. Prihrani AVTT17I se 50°/o pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča ZiUuA VtlCil se po-ebno vsakemu bolniku, reconvalescentom, K noj DO TOD A VEK' A f nervoznim, malokrvnim itd. Pripo-OU jo JrttlnI»xxlvlVx\I roča se dojenčkom in otrokom
XT A ioni TQI 7 A ITRkTf na,nest0 drag'h otroških JN AJoULrtlol	1	I\IVI rnok, sploh namesto redil-
nih sredstev za otroke. Hranitba s sladnlm čajem znamke Sladin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma Zavitki po ‘It kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža. Žena posestnika te lekarne je izgojila s Sladinom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker slede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII., Josefstadterstratše 25; III., Ra-detzkyplatz 4; V., Schčnbrunnerstrafie 109; v Gradcu: SackstraBe 4.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Soiidna tvrdka:
M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Ncprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	rojsini	opravi	::
akne
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril‘ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivce in Iasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Mednarodno spedioijetko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTetaaa.ovljeaao 1S7©.	Telefon	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediciia in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-.	*	. Žanih cenah. .	*	.	*
Angleško skladišče oblek
O. Bernatcvič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6.
= J
• •
% • •
GOSTILNA N. 1). O. .*. .*
Trst, v. Comraerciale 7.	.*.	.*.	Trst,	v.	Commereiale 7.
Pristna vipavska, brl]ska, Istrska In domača okoličanska vina, ter kraškl teran po zmernih cenah j izborna kuhinja z mrzlimi in toplimi jedili, sobica za dr uštvene sestanke in seje, vsakovrstni časopisi slavnemu občinstvu in cenjenim gostom vedno na razp iago,
Najmoderneiše urejena. Gostilna N. D.O. Postrežba točna
Emanuel & Oskar Sr
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
:	TeBinična	pisarna.	---
(Jredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne Inči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plirovih motorjev prej Morie Hille v Draždanih. NajstarejSn tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Gez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnice vsakovrstni, zn ročni obrat in na silo Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldinger v'Oberttinkhei-inu pri Stuttgartu. Univerzalni
:	stroji za oblanje, krožne žage,
n- «•,	vrtalni in skobeljni (Fi-asmnselt!-
^^ITtniipi^^lllilM |l,Ikf f nen) stroji, stroji za rezanje če-
pov in za brušenje. Popolno oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frttsmascbinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične informacije zastonj in poštnine prosto.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstncjSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 5«,461.432*56. — Izplačane odškodnine in spikalije K 123,257.(i95'77.	?
vzajemno z a v
Generalno zastopstvo v Ljubljani
„«JLAV11JA“
n r o v a 1 n a b
Vsn pojasnila daje
Po velikosti drrga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo, n n k a v Pragi.
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposki ulici Št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja prot! viomski tatvini pod zelo ugotfnimi pogoji. — Zahtevajte ptospck»c.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
JPodr sižulea
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji = dne 81. decembra 1912 približno 878 milijonov kron. -
e. kr. prir.
za trgovino in obrt
   Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju —
sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne \ j i;u;ila do dne dviga,; rentni davek plačuje zavod sam. Vlo-ge na obrestovan je v tekočem računu, na giro-vačun in proti blaga niškim listom najugodneje. — Zavod
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, remburzne kredite Itd., eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa hžišča tu in iiiozcm.iivo. prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnico, delnice j,» srečke ter dajo vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenih kavcij, nadalje kavcij in vatiij potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (prccijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej Izgubi tej oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za
tu- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske Informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih itd., itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Duna VI., Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liberce, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
501 pod normalno ceno.
Modna trgovina H
Ljubljana, Mestni trg 17.
aranžira od dne 2. februvarja naprej
3 cenene tedne za
-  - o cenene leunc ----------------------
ss bluze, damske klobuke, kožuhovinaste garniture, :: mufe in ovratnike, pletene jopice, zimsko perilo, ======= blago za plesne obleke.	—
501 pod normalno ceno.