PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 174 (14.265)
Trst, sreda, 29. julija 1992
Zaskrbljenost Mancina in Spadolinija nad stopnjevanjem terorja
Amato: Državna oblast ni »popolnoma nedolžna«
V Catanii včeraj pokopali ubitega policijskega inšpektorja Lizzia Palermski državni tožilec Giammanco zaradi kritik ponudil ostavko
CATANIA, RIM — V času, ko se je odvijala v Catanii pogrebna svečanost za 46-letnim policijskim inšpektorjem Giovannijem Lizziom, ki so ga ubili predsinočnjim z osmimi streli iz revolverjev štirje maskirani moški na motociklih, so se v rimski vladi in parlamentu nadaljevale polemike okrog odgovornosti za stopnjevanje mafijskega terorizma. Predsednik ministrskega sveta Amato je sicer kritiziral defe-tiste, v isti sapi pa priznal, da ni državna oblast »popolnoma nedolžna«, da ni dovolj učinkovito ukrepala Proti organiziranemu kriminalu. Predsednik senata Spadolini je izjavil, da je to obdobje za Italijo morda najtežje po vojni, ker hoče cosa nostra očitno destabilizirati demokratični sistem in omajati zaupanje ljudi vanj. Notranji minister Mancino je potrdil, da so hoteli umoriti tudi državnega poglavarja Scalfara, in osvojil njegov apel k novemu odporništvu, hkrati Pa poudaril, da mafija še zdaleč ni na kolenih.
V resnici je z ustrelitvijo inšpektorja Giovannija Lizzia (vodje policijskega urada za pregon izsiljevalcev) ravno v času, ko dotekajo na Sicilijo oborožene sile, naslovila preiskovalcem, sodnikom in sami vojski signal, da se jih ne boji. Obenem pa se je znebila človeka - Lizzia, ki je s pomočjo skesanega kriminalca preveč zvedel o spletu politika-posli-javni zakupi-Podkupnine; v Catanii plačuje slednje 80% trgovcev.
Mimogrede: v Licati pri Agrigentu, ki sestavlja s Palermom in Catanio »mafijski trikotnik«, bodo po včerajšnjem pozivu ministra Mancina razpustili občinski svet zaradi podtalni vezi s coso nostro.
Medtem ko prihod vojske vzbuja zaskrbljenost (ne bi se radi zbudili obkoljeni od tankov in z »močnim človekom - rešiteljem domovine«) in medtem ko je palermski državni tožilec Pietro Giammanco ponudil svojo ostavko, kot to zahteva osem namestnikov, ki so že odstopili, se vzporedno nadaljujejo raziskave o pokolih, v katerih sta bila ob življenje Falco-ne in Borsellino, kot tudi o domnevnem samomoru 18-letne skesanke Rite Atria v Rimu, ki je bila zaradi svojih izpovedi Borsellinu pod varstvom protimafij-skega komisariata. Pokojna je bistveno prispevala k razpletu preiskave o delovanju mafije v Beliceju.
Pet preiskovalcev je odpotovalo v Mannheim, kjer mafijci na debelo perejo umazani denar in kjer se je mudil tudi sam Borsellino. Nemška policija je zelo zaskrbljena nad stopnjevanjem mafijskega terorja, a tudi nad delovanjem organiziranih tolp, ki so prišle tja iz Poljske, Turčije in bivše Jugoslavije, skozi katere vodijo tradicionalne poti za tihotapljenje mamil z Vzhoda. Nemce je strah pred vdorom mafije tudi v njihovo upravno-politično življenje.
Danes zjutraj glasovanje o zaupnici
Vlada pripravlja za jesen še težja davčna bremena
RIM — Vlada je komaj napovedala močno pri vitje davčnega vijaka, ki naj ji zagotovi svežih 30.000 milijard lir, in že napoveduje nove, celo trikrat ostrejše ukrepe za september, s katerimi namerava pridobiti nadaljnjih 90.000 milijard. Le tako naj bi do konca 1. 1994 inflacijo znižali na 2% in ustvarili pogoje za polnopraven vstop v Evropo. Zavod ISCO navaja, da bo trajala recesija do jeseni; ekonomska rast bo znašala leta 1993 samo 1,6% in dosegla 3,4% šele leta 1996. Od tod Amatov »ultimat« sindikatom in podjetnikom, naj naglo sklenejo sporazum o dohodkovni politiki oz. ceni dela, »drugače bomo uvedli še druge davke«.
Vlada jim je na včerajšnjih sestankih predlagala lasten recept za okrepitev konkurenčnosti italijanske proizvodnje in za hkratno zaščito kupne
moči mezd in plač. Poleg ukinitve premične lestvice oziroma draginj ske doklade hoče odpraviti starostno doklado, zamrzniti nadzorovane cene in tarife, omejiti davčne olajšave, ublažiti davčni pritisk na manj premožne sloje in strože preganjati davčne utajevalce. Razmerje plače-inflacija bodo preverjali dvakrat letno.
Stališča CGIL, CISL in UIL ter Confindustrie o ceni dela so še zmeraj na moč oddaljena (industrij ci zavračajo vsako obnovitev delovnih pogodb v tem letu). Nov tristranski sestanek bo danes; vlada, ki se je morala za sprejetje zdajšnjega »manevra« zateči celo k sporni zaupnici, se bo morala torej še kar izdatno potruditi, če hoče, da se delodajalski in delojemalski tabor kompromisno sporazumeta pred 15. septembrom.
Papež
zapustil
bolnico
Pokoli in etnično čiščenje nesrbskega prebivalstva niso bili dovolj
Z vztrajanjem pri kantonizaciji BiH Evropa daje potuho srbski agresiji
RIM — Nekaj minut pred pol sedmo je papež Janez Pavel II. včeraj popoldne zapustil polikliniko Gemelli in se z avtom podal v vatikansko letno rezidenco Castel Gandolfo. Papeža so v polikliniko sprejeli 12. julija, dva dni kasneje so mu odstranili adenom v končnem delu debelega črevesa, z včerajšnjim dnem pa so se verniki dokončno oddahnili. Že res, da je bila novotvorba benigne narave, a vse preveč je bilo polemik o »zakasnelem« posegu, da bi ljudje slepo verjeli optimističnim zdravniškim komunike-lem. Šele ob včerajšnjem komunikeju je bilo vsem jasno, da je papež resnično ozdravel, da sedaj potrebuje le dober mesec oddiha in počitka. Zadnji komunike namreč navaja, da se je papež opomogel do take mere, da ne potrebuje več bolniške oskrbe. V celoti so se obnovile prebavne funk-cije, zdravstveno biološki parametri so v mejah normale, tako da bo po daljšem obdob-in počitka lahko v celoti obnovil svoje prejšnje aktivnosti, povsem razumljivo bo zaradi starosti okrevanje nekoliko ualjše, tako da se bo bržkone dtoral odpovedati počitnicam v Cadoreju. Nekateri celo tr-^1?- da bo okrevanje trajalo eč kot en mesec, tako da bi papež lahko opravljal vse svo-1® dolžnosti šele konec septembra.
"uMionsKe Cerkve troke onkološkega iptfa oddelka, ki so c k povabili že preč m. Po izjavah zdn sebja je bilo sre< Skrajnosti ganljivo, s kateri od 15 otrok v tadiju bolezni.
LJUBLJANA — Po včerajšnjih pričakovanih novicah iz Londona o tem, da so se pogovori med predstavniki treh sprtih nacionalnih skupnosti v Bosni in Hercegovini nadaljevali, vendar brez veliko upanja, da bi sprte strani vsaj v eni točki dosegle kompromis, se zastavlja vprašanje zakaj mednarodna skupnost še naprej vztraja pri takšnem »reševanju« krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Mar ni bilo dovolj devetintrideset mirovnih dogovorov, sklenjenih pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti, ki jih je predvsem srbska stran ravno tako vztrajno kršila ter hkrati okupirala večino bosansko-hercegovskega ozemlja. Mar niso dovolj zgovorni tudi grozljivi podatki o tem, da je bilo v vojni v BiH doslej ubitih več kot osemtisoč ljudi. Hkrati pa pogrešajo še približno 40.000 ljudi, za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Clinton zahteva odločnejši poseg
WASHINGTON — Kar niso dosegle srhljive številke o četniških pokolih in grozotah srbske agresije na Bosno in Hercegovino, bo morda uspelo predvolilni računici: Bush bo morda vojaško posegel proti Srbiji. To je namreč včeraj odločno zahteval demokratski predsedniški kandidat Bill Clinton, ki je Bushu očital nesposobnost v vodenju odločnejše ameriške zunanje politike. Po njegovem bi morale ZDA bombardirati srbska topniška gnezda in položaje v BiH in z vsemi sredstvi zaustaviti srbsko agresijo.
V washingtonski politiki lahko pričakujemo premike. Že včeraj so namreč napovedali, da bodo s pada-Saratoga čaka v Jadranu na ukaz	(Telefoto AP) li oskrbeli obkoljeno Goražde.
Paraga isce podporo ekstremnih Hrvatov
LJUBLJANA — Predsednik Hrvaške stranke prava Dobroslav Paraga je na nedeljskem zboru stranke v Splitu v znanem Miloševičevskem slogu vzkliknil, da se bo Hrvaška, za katero se bojuje on s svojo stranko, raztezala od Sotle do Drine. »Ali
Zgoniska občinska uprava kupila de! hriba Volnik
NA 4. STRANI
bo takšna ali pa je sploh ne bo!« Paraga, ki niti malo ne skriva, da mu je vzornik idejni navdihovalec ustaški vodja Ante Pavelič, je na svoji predvolilni turneji, predvsem po obrobju hrvaških okupiranih območij, zbiral veliko število privržencev in poslušalcev. Vendar pa je s svojim zborom v Splitu potolkel vse rekorde, saj nekateri ocenjujejo, da se ga je udeležilo 120.000 ljudi. S svojimi pozivi na nadaljevanje vojne dokončne osvoboditve Hrvaške »v njenih zgodovinskih mejah« ni naletel na kakšne posebne odmeve ali strah, po zborovanju v Splitu pa se je položaj očitno spremenil. Glav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Novi odličji za Italijo

Bruno Mario Rossetti (na sliki AP) je Italiji priboril novo bronasto odličje, in sicer v skeetu. Drugi bron je osvojil plavalec Battistelli, »azzurri« pa so še
vedno brez zlata.
Čeprav mnogi ne verjamejo, da bodo v iraškem ministrstvu našli vojaške dokumente
V Bagdad prispeli inšpektoiji OZN VS OZN sklenil nadaljevati embargo
Tudi v FJK se je začelo »preštevanje« znotraj PSI
BAGDAD V iraško glavno mesto je včeraj prispela skupina inšpektorjev OZN (na sliki AP), ki se ukvarja z nadzorom iraškega orožja za množično uničevanje. Skupino vodi Rolf Ekeus, v njej pa sta dva Nemca, dva Finca in en Rus oziroma Šved. Že takoj po prihodu se je skupina lotila inšpekcije v iraškem ministrstvu za kmetijstvo, se pravi v prostorih, ki so bili v prejšnjih dneh v ospredju sporov med OZN in Irakom. Pred prihodom v Bagdad je Ekeus dejal, da je precej skeptičen glede možnosti, da bi v ministrstvu našli načrte o bakteriološkem, kemičnem in raketnem orožju. Dodal pa je, da jih prej ali slej bodo bržkone našli; glede na to, da so precej pomembni, jih Iračani gotovo niso uničili.
Prihod inšpektorjev OZN ni bistveno zmanjšala napetosti med
svetovno organizacijo in Irakom. Varnostni svet OZN je sklenil, da bodo embargo zoper Irak še naprej izvajali, zelo ostro so se na račun Iraka izrazile nekatere zahodne države. Po trditvah neimenovanega funkcionarja Pentagona naj bi ZDA poslale v Kuvajt rakete Patriot, iz antilskih otokov pa naj bi odplula proti Sredozemlju letalonosilka Kennedy. Letalonosilka naj bi odplula že v nedeljo, če so trditve resnične, pa je to tretja letalonosilka, ki se odpravlja v bližino kriznega območja.
Zelo oster do Iraka je bil poveljnik britanskih vojaških sil med zalivsko vojno Peter de la Billiere. Ta je med neko uradno slovesnostjo izjavil, da ne izključuje novega vojaškega spopada z Irakom. Podobnega mnenja je bil podtajnik na britanskem obrambnem ministrstvu Douglas Hogg.
Neenotna stališča opozicije do volilne zakonodaje
Bivši minister Formica zahteva razčiščevanje v socialistični stranki
RIM — Na italijanskem političnem prizorišču je bila včeraj v ospredju predvsem razprava v vrstah PSI. Za to je »poskrbel« bivši finančni minister Rino Formica, ki je v obsežnem pismu tajniku stranke Craxiju kritično ocenil politiko PSI v zadnjih mesecih. Formica ugotavlja, da je znotraj stranke vse več nezadovoljstva, dokaz tega so trenja, ki so prišla do izraza ob nedavni izvolitvi novega načelnika poslanske skupine PSI. Politična linija PSI je — po Formicovem mnenju — napačna, to pa zato, ker je stranka obnovila zavezniško strategijo s KD in zato, ker ni primerno proučila volilnega neuspeha. Formica se je obregnil predvsem na karieriste znotraj PSI in poudaril, da so se izbire, narejene na kongresu v Bariju, izkazale kot neprepričljive.
Tudi znotraj KD postaja razprava vse bolj živahna. Giulio Andreotti je izjavil, da bi morali skorajšnje zasedanje vsedržavnega sveta KD osredotočiti predvsem na vprašanje novega tajnika stranke. Andreotti) eva izjava je izzvenela kot kritika, saj te točke na dnevnem redu zasedanja sploh ni. Oglasil se je tudi podpredsednik senata Luigi Granelli, ki je dejal, da bi morali znotraj KD uvesti bolj drastična pravila. To naj bi veljalo zlasti glede statutarnih določil, ki urejujejo včlanjevanje v stranko. Granelli se je dotaknil tudi nekaterih drugih bolečih točk (npr. stanja v milanski KD) in dejal, da mora prihodnji vsedržavni kongres biti prelomen.
LJUBLJANA — Opozicija nima enotnih stališč do volilne zakonodaje, ki naj bi jo danes sprejeli v republiški skupščini. Sprejem bo odvisen od volje poslancev in njihove sklepčnosti v vseh treh zborih, je bilo rečeno na današnji novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke (SLS), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Narodne demokratske stranke (NDS) Liberalne stranke (LS), Slovenske gosporske stranke (SGS), kluba Demos in občinskih koordinacij Demos.
SLS meni, da je potrebno čim prej sprejeti volilno zakonodajo. Pri tem pa bo izrednega pomena sprejem ali zavrnitev tako imenovanega udbovskega vprašanje. SLS sodi, da bo, če bo amandma sprejet, sprejeta tudi volilna zakonodaja. Vendar tega v SLS ne postavljajo kot pogoj.
Klub Demos ocenjuje, da za nesprejem volilne zakonodaje ne bodo krivi poslanci, temveč vlada, ki ni predložila tudi ostalih spremljajočih volilnih zakonov. Prav tako ne bo nobena tragedija, če sedanjega volilnega zakona ne bodo sprejeli.
NDS še vedno vztraja, da le referendum o volilni zakonodjai lahko določi voljo ljudstva, kakšne volitve si želi. Sedanjega predloga volilnega zakona pa ne podpirajo.
LS odločno zavrača predlagane volilne zakone.
SKD je za sprejetje voline zakonodaje, vendar je vprašljiva sklepčnost v vseh treh zborih. Glede predlaganih zakonov o sanaciji bank, ko naj bi država izgube bank spremenila v javni dolg, pa opozicija zahteva podrobne finančne podatke o stanju v bankah in strokovne ocene posledic predlaganega reševanja bank na državljane Slovenije. Sedanjih predloženih zakonov ne podpirajo, čeprav se zavedajo nujnosti sanacije bank in gospodarstva.
Danijel Starman je opozoril na škodljivost pred dnevi podpisanega sporazuma o nadzoru meje med Slovenijo in Hrvaško, ki hrvaškim policistom dovoljuje kontrolo morskega prometa tudi v piranskem zalivu. Slovenijo takšen sporazum postavlja v podrejeni položaj namesto, da bi si zagotovila prost in neoviran prehod na odprto morje. Zato je tudi nesprejemljiva poteza vlade, da bi brez kakršnihkoli protiuslug dovolila začetek gradnje avtoceste Šentilj-Macelj.
Danijel Malanšek (LS) je trdil, da sedanja vlada izvaja nad njihovo stranko politični teror. Minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar naj bi, po Malenškovih navedbah predlagal predsedniku LS gnili kompromis glede upravljanja sklada za ravoj malega gospodarstva in obrti, kar pa LS kljub grožnjam ni sprejela. (STA)
ČERVINJAN - Tudi v naši deželi se je začelo »preštevanje« znotraj PSI, ki ga je v teh dneh j najavil generalni tajnik Bettino Craxi. Po prvih ugotovitvah kaže, da zadnji volilni neuspehi ter vr- s sta škandalov sta tudi v deželnih n socialistih pustili vidne sledove. ( Vrsta eminentnih Craxijevih pri- j (■ Stašev, med katerimi tudi videm- ^ ski župan in do pred kratkim deželni tajnik Piero Zanfagnini, so c se javno opredelili za Claudia 1 Martellija, ki naj bi v tem trenut- | ku edini predstavljal »zdravi del« j , stranke.
Tudi levičarska komponenta PSI je tega mnenja in to je potrdila v ponedeljek zvečer v Cervinja-nu, kjer je krožek Morandini pri- j pravil posvet o perspektivah stranke v bližnji bodočnosti. Na ; njem so se zbrali vidni predstavniki leve komponente s senatorjem Castiglionijem na čelu. Prisotni pa so bili tudi Tržačan Gian-franco Carbone in bivši poslanec iz Pordenona Francesco De Carli.
Na srečanju je bil prav Bettino Craxi tarča kritik s strani pristašev levice, ki so mu očitali popolno imobilnost, medtem ko čas zahteva odločne zasuke tudi znotraj stranke. Ni dovolj, so podčrtali, da vodstvo stranke išče le izgovore za napade, ki jih je deležno. Potrebne so odločne izbire in potrebno je, da se zamenjajo ljudje, ki so krivi za takšno stanje. Delati je treba v korist združene levice in se zavzeti za istitucionalne reforme.
Glede bližnjega deželnega kongresa pa je bila nakazana potreba, da pride do stvarne prenovitve tako v idejah kot v ljudeh, ki bodo prevzeli odgovorna mesta v stranki. V Červinjanu so bili mnenja, da ni časa več za lažna in umetna zavezništva tudi znotraj stranke. Potrebno je delati na osnovi jasnih programov, ki bodo PSI vrnili ugled, ki si ga zasluži. Zato so nekateri z dvomom sprejeli na znanje določene opredelitve vodilnih mož za Claudia Martellija, kot tudi najavljene napovedi o radikalnih spremembah. Današnji čas ne dovoljuje več delitve stranke po strujah in skupinicah. Potrebni so enotni posegi, upoštevajoč pluralnost stranke, ki prav letos slavi svojo 100-letnico živi j e- 1 nja.
RUDI PAVŠIČ
1. strani
strani
• Potuha
katere menijo, da so žrtve četniških pokolov. V tej krvavi vojni, ki jo je zaradi ozemeljskih pretenzij sprožila Srbija, z omahovanjem pa vseskozi spodbujala tudi mednarodna skupnost, je bilo ubitih tudi 1.200 otrok, 8.000 pa ranjenih. V Bosni in Hercegovini so odkrili tudi 57 koncentracijskih taborišč, kjer naj bi bilo zajetih še približno 100.000 ljudi.
Se bo morda mednarodna skupnost odločneje zganila sedaj, ko je v bo-sanskohercegovsko vojjjoo in njene posledice bolj neposredno vpletena prek desettisočev beguncev iz te države, ki iščejo zatočišče v evropskih državah. V središču pozornosti glede begunskih zapletov je bila zadnje dni tudi Slovenija. Drama 332 bosansko-hercegovskih beguncev, ki so se minulo soboto popoldne nenapovedano ter brez ustreznih vizumov za potovanje v Evropo ustavili na hrvaško-slovenskem mednarodnem prehodu Obrežje, je v ponedeljek zvečer dobila svoj epilog. Ob 22.30 so odpotovali iz Obrežja ter se namestili v zbirnih centrih v Škofji Loki, Ajdovščini in v Ljubljani. Tam bodo ostali do petka, ko bodo nadaljevali pot proti obljubljeni Nizozemski, kjer jih pričakujejo v soboto. Takšen je bil namreč dogovor med slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in nizozemskim van den Broekom. Evropa, ki ne dovoli izsiljevanje je tokrat naredila izjemo, jasno pa je, da bo ta zaplet otežil pot tistim, ki prihajajo za njimi. Preudarno pa je ravnala Slovenija, ki ni hotela prepeljati begunce na avstrijsko mejo ter s tem predati problem sosednji državi, kar je storila Hrvaška, hkrati pa je s tem ko ni popustila jasno povedala Evropi, da je soodgovorna za usodo bosanskih beguncev. Žgočemu problemu beguncev pa je včeraj vnovič prisluhnil uradni Bonn, ki je tudi doslej pokazal največ razumevanja za te nesrečne
brezdomce. Nemška vlada je po besedah zunanjega ministra Klausa Kinkla pripravljena sprejeti še več beguncev, vendar le v primeru, če bodo to storile tudi druge evropske države. Kinkel pa je hkrati poudaril, da morajo biti begunci iz Bosne enakomerno razdeljeni ter da se bo nemška vlada zavzemala za kontingentno rešitev. Kot poročajo je tudi danska vlada ponudila zatočišče še okoli tisoč beguncem s kriznih območij nekdanje Jugoslavije. Zanimivo je, da je predsednik vlade ZRJ, torej nepriznane države, ki je odgovorna za eksodus stotisočev beguncev iz BiH včeraj odpotoval v Ženevo, kjer naj bi se srečal z visokim predstavnikom OZN za begunce ter predstavnikom mednarodnega Rdečega križa. Pogovarjali naj bi se predvsem o konferenci o beguncih iz nekdanje Jugoslavije, ki jo organizira Visoki komisariat za begunce. Ob prihodu v Ženevo je Panič novinarjem dejal, da bo mogoče mir v razpadli Jugoslaviji doseči najpozneje v treh mesecih, v tem času pa naj bi ustanovili nekakšno balkansko gospodarsko skupnost.
Sicer pa so se včeraj pod vodstvom predsedujočega konference o Jugoslaviji lorda Carringtona v Londonu nadaljevala pogajanja o prihodnji ustavni ureditvi BiH. Lord Carrington in portugalski diplomat Cutileiro naj bi imela ločene pogovore s predstavniki muslimanske in hrvaške skupnosti. O tem, da bo bržkone propadlo tudi to mirovno prizadevanje EŠ priča že izjava Cutileira, da imajo vsi trije predstavniki etničnih skupnosti iz BiH popolnoma različna mnenja o morebitni bodoči ustavni ureditvi te države. Kot poročajo iz Londona je Jose Cutileiro na srečanjih s predstavniki sprtih strani predložil tri glavne točke o katerih naj bi se skušali dogovoriti. Gre za bodočo ustavno ureditev BiH, humanitarna vprašanja ter problem beguncev. Evropska skupnost še vedno sodi, da je tre-
ba iskati t.i. kantonalno rešitev, kar pomeni, da bi Bosno in Hercegovino razdelili na suverena etnična območja in jo nato oblikovali v združene države BiH. Po pričakovanju je predstavnik bosanske vlade zunanji minister Haris Silajdžič takšen predlog odločno zavrnil ter dejal, da je takšno etnično razdelitev mogoče potegniti le s krvjo. Hkrati je odklonil vsaka pogajanja ter dejal, da politična rešitev ni mogoča pod grožnjo tankov in topov. Posredoval je tudi stališče sarajevske vlade, da je najprej treba uresničiti prekinitev ognja ter odstranitev težkega orožja, šele nato pa so možna pogajanja. Sicer pa so se tudi včeraj sprte strani medsebojno obtoževale za nadaljevanje morije v BiH. Voditelj Srbov Radovan Karadžič je muslimansko stran obtožil, da ji ni do miru in da v upanju na zunanje posredovanje nadaljuje spopad ter da na svojih območjih drži tisoče srbskih talcev. Bosansko-hercegovski zunanji minister Silajdžič je Srbe obtožil, da ubijajo muslimanske otroke in da izvajajo splošne deportacije Muslimanov. O londonskih pogovorih pa je menil, da jih srbska stran uporablja le za izgovor, da bi osvojila še več ozemlja. Ze po teh izjavah je jasno, da je le malo možnosti, da bi se sprte strani o čemerkoli dogovorile, ali dosegle kakršenkoli kompromis.
Takšne napovedi potrjujejo tudi včerajšnje novice iz BiH, od koder poročajo, da so se že dopoldne spet začeli topniški in minometni napadi srbskih sil na vse dele Sarajeva. Kot navajajo hrvaški viri naj bi se spopadi pravzaprav stopnjevali, najbolj pa obstreljujejo sarajevska naselja Vasin han, Novi grad, Dobrinjo in okolico hotela Holiday Inn. Z drugih bosan-skohercegovskih bojišč je bilo včeraj le malo novic. Medtem pa je v Zagrebu tiskovni predstavnik evropskih opazovalcev dejal, da je na hrvaških ozemljih, na katerih delujejo opazovalci Evropske skupnosti v glavnem
mirno in kršitve premirja niso pogoste. Napovedal je, da naj bi se že danes začela pogajanja med predstavniki hrvaške vojske in nekdanje jugoslovanske armade o umiku z dubrovniškega območja, na katerih bodo sodelovali tudi evropski opazovalci in funkcionarji mirovnih sil ZN. O napadih srbskih sil pa so poročali z območja Osijeka, kjer naj bi požigali hiše Hrvatov oz. t.i. neposlušnih Srbov. Sicer pa o dogajanju v sami Srbiji prihajajo zadnje čase zelo skope informacije. Med njimi velja omeniti, da je vodja Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič včeraj zagrozil z bojkotom jesenskih volitev in z vnovičnimi demonstracijami, če bo srbska socialistična stranka podržavila časopis Politika in druge medije.
(NIA)
• Paraga
ni urednik Novega Vjesnika Radovan Stipetič tako včeraj dramatično opozarja na orientacijo Parage in njegove stranke in se čudi kako to, da ta stranka »nevarnih namer« doslej še ni naletela na nikakršen odpor hrvaških demokratičnih strank.
Paraga je v Splitu napovedal osvoboditev Knina, »četudi bi ga bilo treba zrušiti«. Prav tako je dejal, da vojne ne more biti konec dokler bosta Vukovar in Baranja v četniških rokah. »Vojne bo konec, ko bomo pregnali poslednjega četnika iz Neodvisne države Hrvaške, ko bomo vrnili udarec na Beograd in ko bo Srbija brezpogojno kapitulirala.« Paraga je v Splitu tudi dejal, da je na Hrvaškem prostor za vse, tako za tiste, ki se klanjajo v džamiji kot tiste, ki se križajo z dvema ali tremi prsti, ni pa prostora za tiste, ki so proti Neodvisni državi Hrvaški. Paraga se v svoji predvolilni kampanji na veliko zavzema za Hrvaško v svojih »zgodovinskih mejah«, kar naj bi pomenilo z
mejami, s kakršnimi je dočakala razpad Avstro-Ogrske. Pri tem misli tudi na Zemun v neposredni bližini Beograda. »Nas je 9 milijonov,« pravi Paraga in misli na ljudi, ki živijo na prostoru od Sotle do Drine, od Jadrana do Drave, od Huma do Novega Pazara. »Mi ne pristajamo na izgubo Baranje, na izgubo Srema, na izgubo Subotice in Zemuna, Srbija mora nazaj preko Save in Donave v Beograjski pašaluk...« Paraga meni, da so evropski principi o »nespremenljivosti meja« zgolj floskule in hkrati dodaja, da bi bila mirna združitev Hrvaške in Bosne in Hercegovine na liniji evropskega združevanja v najboljšem -smislu. »Gre za en in isti narod - za Hrvate in Muslimane, za naroda, ki sta istega etničnega porekla, ki imata isti • jezik, le vero imata različno.« Takšni Paragini pogledi na Hrvaško »v njenih zgodovinskih mejah« seveda sovpadajo s prav tako ekstremnimi tezami srbskih nacionalistov o Srbiji do Karlovca, itd. Paraga poudarja, da bo zanj in njegovo stranko na Hrvaškem tako dolgo vojna, dokler njenega ozemlja ne zapusti poslednji tuji vojak, pri čemer očitno misli tudi na pripadnike UNPROFOR. »Vse dotlej Hrvaška ne bo svobodna niti suverena,« pravi Paraga. Paraga je za sedanjega predsednika Hrvaške Franja Tudjmana naštel 19 »smrtnih grehov«. Paraga pravi, da Tudjman nima pravice govoriti o »svobodni, samostojni in neodvisni državi Hrvaški, ker je Hrvaška vse drugo samo to ne«-Glavni urednik Novega Vjesnika Stipetič v zvezi s predvolilnimi obljubami Parage in njegovega podpredsednika Djapiča piše, da sta tudi Mussolini in Hitler zlorabila nezadovoljstvo naroda, siromaštvo širokih slojev U1 bes razočaranih borcev in jih zavajaj la z neuresničljivimi obljubami. Zdaj Paraga obljublja, da bo »porušil Beograd«, da bo Hrvaški vrnil Boko Kotorsko, Zemun...	(NIA)
XIX.
ve uri pozneje jo je dal sodnik biričem odvesti iz Tolmina. Biriči, ki so lovili Janeza Gradnika, so se bili vrnili. Poročali so, da je bil oni nekdo drug in da se niso upali prijeti ga, ker da je plemiški sluga.
Sodnik je vprašal, čegav.
Da konjar kneza Porzie, so povedali.
*
V mrzli, svetli mesečni noči je pobral onemoglo dekle Janez Gradnik na poti sredi Dobrav. Zmrznila bi bila, da je ni po naključju našel. Spoznal je Tončko in jo vzel kakor otroka na roke in kot otroci mu je ihtela na prsih:
»Boli, boli, boli!«
Potem je bledla in ni vedel, kaj ji je. Bilo je zimsko in Soča pod Prapetnom je bila rahlo narasla. Vendar je mladenič zabredel v vodo, da bi bil s svojim bremenom prej doma. Do pasu mu je šla voda, a stal je in bredel varno. Visoko je privzdignil breme na svojih rokah, čisto na prsi pod obraz, skoraj ob lice, da so šle njegove ustnice mimo njenih. Čudno se je tedaj bolnica Upokojila. Nasmehnila se je trudno in šepetnila:
»Janez!«
»Tončka, ali me poznaš?«
Ne poznam, ne poznam,« je trdila, a se blaženo smešila. »Tebe ne izdam! Ne izdam!«
Prevzet od ginjenosti je sklonil fant glavo in poljubil deklico na pekoče čelo...
Ubogi Vidučev Tone! Če bi bil to vedel, ženin njen...
*
Ura je bila štiri zjutraj. Tedaj so se dvignili možje, ki so vso noč presedeli v zborovanju pri kraguljevih na Modrejcah. Bili s° stari »jogri tolminske pravice«, župani dvajsetih občin in Pooblaščenci vseh večjih vasi °doli Tolmina. Kakor očak je bil ^ed njimi Šime Golja. Poslavljal Se je. Še za kratek čas do bolj 9°rke pomladi, ko se vrne, Saj zdaj vedo, kaj in kako, svojo po-stavo imajo in svoj red in svojo Parolo.
»Menjati jo je treba,« je rekel domačin Lovrenc, ki se je dušil' 2 zalitimi pljuči, »biriči poznajo
staro.«
»Naj,« je rekel Martin Munih.
»Ne, bodimo previdni,« je dgovarjal Kobal. Tedaj je zajedala ob bolnem Lovrencu teta °lona, drameča, se iz kratkega spanja, Planila je kvišku in pri-cakovaje strmela. Možje so utihnili in gledali z začudenjem na-Pjo.
. »Prihaja,« je začela bajati ''PUa. »Ali ga ne slišite? Odprite j d- Odprite, da vas bo rešil. Z oskovko so ga, on pa vas bo od-esil s križem in svojo krvjo...«
Ni še dogovorila, ko je zunaj es udarilo na vrata.
^Čebele!« je spregovorilo za-
, »Prišel je,« je blodila žena. spoznajte ga!«
Tedaj je vstopil Janez Grad-■ k z onesveščeno domačo hčer-nu rokah. Obleka se je lomila a ujem v pasu, ker je bila zmr-ua. Dekle mu je blaznelo v
naročju:
®Ne izdam ga, ne izdam ga!«
^ danez je povedal kaj in kako. kor en mož so vstali uporniki.
. »Mera je polna!« je vzkliknil Martin Munih.
Ivan Pregelj
»Moj sin Janez!« se je upokojila teta Polona.
»Tu sem, mati!« je dejal Gradnik.
»Si torej le vstal?« je blodila ženska v veri, da je bil že umrl.
»Sem,« je rekel, »pa ubogo sestro sem našel in jo na roke vzel. Tepli so jo kakor mene in vrgli v noč.«
»Mera je polna!« je ponovil Martin. »Začnimo!«
Golja je zamajal z glavo in pokazal na Gradnika.
»Pa kdaj?« je hotel vedeti Munih.
»Leskov križec je znamenje,« je dejal Gradnik. »Danes si ga je tri sto mož privezalo pod srajco. Jutri jih bo štirinajst sto. Kadar ga bodo vsi, začnemo.«
»Bog je govoril!« je prikimal Andrej Laharnar...
*
Od vasi do vasi, od hiše do hiše je šlo, kako je umrla Lužni-kova hči in kaj je pretrpela Kraguljeva Tončka. Sicer pa je bilo prečudno tiho na Tolminskem. Zime in zmrzali so šle v deželo. V hiše so prihajali sli, ki se niso nič kaj hoteli meniti z ženskami, temveč so jemali moške na stran. Neredkokrat se je zgodilo, da je tedaj potožila soseda sesedi:
»Kakšna vera pa je zdaj, da vsi naši moški lesene križce nosijo?«
»Ježeš, naša dva večja tudi,« se je čudila ogovorjena.
Bil je tedaj v Podmelcu za župnika Murovec. Ta je tedaj vabil svoje župljane k sebi in jih učil. Nekega dne je dejal:
»Ljudje, pamet imejte! Takole berem v bukvah latinske pravde, pod sedemindvajseto glavo, da je strašna kazen za upor ali rebeljon.«
Sivolasi duhovnik je vzdihnil, potem je bral:
»Item, kdor bi v deželi ali državi, v oblasti ali okraju namenoma in hudobno pregovarjal ljudi, naj se upro, in bi mu to dokazali, ta naj se kaznuje po velikosti in razmerju svoje krivde tako, da se mu odseci glava ali da se kaznuj s šibo ali da se izženi iz dežele in okraja, iz sodnije, iz mesta, iz trga in vasi, kjer je prigovarjal k uporu.«
»Ste Slišali?« je vprašal nato.
»Slišali,« je potrdil Anton Božič.
»Kaj deste?«
»Galjotska pravica, galjotska postava,« je rekel Božič.
»Moj ključar pa cerkovnik,« je vzkliknil Murovec, »pa tako govori. Puntaš se, Tone!«
»Še ne, hvala Bogu!« je odvrnil ta vedro.
»Z ubijanjem ste začeli,« je vzkliknil župnik. »Tonina ste.«
»Tonina ni punt, ga je lastna tatvina,« je povedal cerkovnik.
»Kdo?« je vprašal župnik.
»Pravijo, da pilakar Lapajne.«
Župnik Murovec ni več izpraševal. Še pilakar se mu je smilil...
*
Vikar na Idriji je imel gosta, tovariša Bandela s Šentviške gore. Obsedela sta po kosilu v topli sobi in v prijaznem pomenku. Tedaj je prišla k Idrijskemu stara ženica.
»Kaj poveste, mati?« je vprašal domači duhovnik.
»Gospod, kaj naj povem,« je govorila ženica. »Stara sem, umreti bo treba. Naš Gašper me skrbi. Prej je bil dober in pobožen, zdaj mu pa kar nič več ni za molitev. Ponoči odhaja nekam z doma. Na Bačo menda ali še dalj. Nekaj ima tam doli.«
»Kje pa?«
»Saj ne pove. Na Stopcu menda, kjer je krčma. Za ženske mu
ni. Na pravi poti pa ni. Pa sem prinesla za mašo, gospod, da bi mi Bog to žalost pa skrb preložil.«
Položila je denar na mizo. Duhovnik je rekel, da bo molil, sama pa naj zlepa prigovarja fantu in naj pazi nanj.
Da pazi, je rekla, in da ne vidi nič takega. Nekaj da fant skriva, pa ne more.
»Gospod! Svetinjo Matere božje je snel, pa nosi leskov križec pod srajco.«
»Čudno,« je dejal Idrijskemu Bandel, ko je ženica odšla. »S Svete gore je bil zadnjič brat pri meni, pravil je, da prinašajo romarji blagoslavljat prečudno veliko lesenih križcev.«
»Takšna vera spet,« je dejal Idrijski. »Na Modrejcah stara ženska ljudi bega!«
»Ali pa ni vera in je le znamenje,« je dvomil Bandel. »Kaj bo stara baba moške begala.«
»Jih pa tvoj dacarski brat v Gorici,« je odvrnil rahlo pikro Idrijski. Bandelu je zginila dobra volja z obraza. Začel je pripovedovati tovarišu, kako ima večne prepire z župljani, ki ga ne marajo in mu nagajajo. Pa bo že našel sredstvo, da jih ukroti. »Potrpi!« je rekel Idrijski, »du-hovskega stanu sva.«
»Kaj zato? Ali ni pisano, da ne zavezuj volu gobca, ko mane žito?« je vzkliknil Bandel.
Idrijski je rekel, da sam iz svoje skušnje pozna, kako revno živijo ljudje; duhovni da niso tega krivi, prav da bi pa le bilo, če bi mogli ljudjem pomagati.
»Ali se ti vedno tako mehak, kadar vino piješ?« je vprašal zbadljivo Bandel.
»Ne bodi hud,« se je opravičeval Idrijski. »Ne sodim te. To pa je, da moram večkrat proti volji priznati, da je podmelški Murovec boljši duhovnik, kakor sva
midva. Je kmet in neroden, pa ga ljudje ljubijo.
»Jaz pa hočem,« je dejal oblastno Šentviškogorski, »naj se me boje. Kakor se Boga.«
»Pač,« je ugovarjal njegov vrstnik, »odtujil jim boš še Boga, kakor so tebe siti.«
Nekam hladno sta se prijatelja poslovila...
Nekaj dni pozneje je potrkal Bandel znova v idrijskem župnišču.
»Ali veš, kaj me je doletelo?« je hitel ves iz sebe pripovedovati, da so mu farani pohištvo zanesli čez komunski kanton m in mu zagrozili, naj se ne vrača v farovž.
»V Tolmin grem h grofu,« je rekel, »naj mi pomaga z biriči.«
»Nikar po biriče,« je svetoval Idrijski. »Išči pomoči pri višjem dijakonu. Ali pa stopi k Murovcu. Pogovoril ti bo ljudi.«
»Ti po svoje, jaz po svoje,« je dejal Bandel.
Idrijski ni vprašal, zakaj so Bandelu ljudje gorki. Slutil je, kako je med farani in župnikom, ki ima v Gorici brata, kateremu ljudje ne reko drugače kakor pijavka.
Tolminska gosposka je župnika Bandela z biriči uvela v njegovo faro in strahovala ljudi.
»Za krivico, ki so mi jo naredili, in škodo,« se je opravičil Bandel nekoč pozneje pri vrstniku na Idriji. Ta ni odgovoril. Sam pri sebi je sodil:
»Kristus je tudi krivico odpustil.«
Tako si je rekel. Pa tudi on ni imel v fari mimo ene stare matere nikogar, ki bi mu bil zaupal ...
Meljušnik (1 2> in plahun...
Davki in opravki
Na Silvestrovo leta sedemnajst sto dvanajstega ob sedmih zvečer je sedel Anže Rink, krojač na Mostu, pri svojem sosedu in prijatelju Fortunatu Helerju, ki je bil čevljar. Ne da bi bila Anže in Fortunat kakorkoli duševno soglašala, včasih sta se vendar rada sešla in pomenila o svojih mladih letih, ko sta kot popotna vajenca hodila po svetu, Anže po Kranjskem, od koder je bil svoje novo ime prinesel za tolminskega Ivanca, Fortunat po Koroškem, kjer je imel nekaj žlahte, o kateri je trdil Anže, da je gotovo vsa golšava. Moža si tudi sicer nista bila podobna. Anže je bil slok, suh in droban, Fortunat resen in zalit. Anže ni ljubil svojega krojaškega posla, Fortunat se ni ganil s svojega nizkega stola. Anže je bil brbljav, Fortunat molčeč. Anže je imel družico, Fortunat je bil samec; stregla mu je le neka teta, ki je bila še bolj molčeča ko njen stričnik, še bolj pridna; pletla je noč in dan. Pletla je vse: nogavice, rokavice na celo in v prste, zapestnice, jopice, povoje in otroške kapice. Zgodilo se je, da ji je pošla volna. Pa je parala iz obrabljenega spleteno in pletla znova. Tako je delala tudi na tisto Silvestrovo.
(se nadaljuje)
(1)	da so mu farani pohištvo zanesli tez komunski kanton: Šentvidsko-gorci so se 1699 uprli svojemu župniku z geslom: »butica, štor' pravica«; šiloma so ga vzdignili iz njegovega stanovanja, ga nesli čez farno mejo ter mu branili nazaj (Rutar, Zgodovina, str. 113).
(2)	meljušnik: mehkužnik (Pleteršnik).
Gozd Žeknje je bil do včeraj last podjetnika Quirina Cardarellija
Občini Zgonik del Volnika
Občina Zgonik je od včeraj lastnik dobršnega dela hriba Volnik. Za nakup pretežno gozdnatega zemljišča (skoraj 80 hektarjev površine), ki mu domačini pravijo Žeknje, bo občinska uprava porabila 580 milijonov lir, od katerih jih bo petsto neposredno krila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Nakup predstavlja zelo pametno gospodarsko in tudi politično potezo zgoniških upraviteljev, saj je ta velika površina sedaj javna last, na njej pa bodo lahko začeli uresničevati projekt kraškega parka, kar bo delovalo nedvomno razbremenjevalno do tamkajšnjih zasebnih zemljišč. Gozd Žeknje je bil in bo še naprej ostal - urbanistično gledano - vinkuliran (gradnje so namreč povsod strogo prepovedane), posegi se bodo lahko nanašali samo na izboljšave naravovarstvenega značaja.
Zgoniška Občina je kupila zemljišče na včerajšnji licitaciji pri tržaškem odvetniku Linu Gugliel-mucciju, ki je stečajni upravitelj družbe Fintour in še nekaterih podjetij Ouirina Cardarellija, za katera je sodišče - kot znano - odredilo stečaj. Ta usoda je doletela tudi podjetje »Immobilross«, ki je bilo do včeraj lastnik gozda na Volniku. Začetna izklicna cena omenjene površine je bila 350 milijonov lir, včerajšnja dražba (novinarjem je bil vstop v dvorano prepovedan) je bila precej napeta in do zadnjega skrajno negotova, saj so se za Žeknje poleg zgoniške uprave potegovali še nekateri zasebniki, med katerimi je bil tudi znani podjetnik in pobudnik združenja »Amare Trieste« Primo Rovis. Slednji je pozneje rekel, da je sodeloval na dražbi, »ker je hotel preprečiti, da bi Volnik postal lovišče oziroma last kake lovske družine...«. Na koncu je prevladala Občina Zgonik (na dražbi sta jo zastopala župan Miloš Budin in občinski tajnik VValter Švara), dogajanja pa je spremljal tudi nekdanji pooblaščeni upravitelj Cardarellijevih družb Ivano Fari. Družba Fintour (njen cvet v gumbnici je bil Sesljanski zaliv) je v nekaj letih nakopičila približno 300 milijard lir dolgov, stečajni postopek pa se obeta vse prej kot enostaven, posebno kar zadeva Sesljan, za katerega - kot kaže - res ni velikega zanimanja, upniki pa vse glasneje
trkajo na vrata stečajnega upravitelja.
Sredstva (500 milijonov lir) bo Občina Zgonik - kot rečeno - skoraj v celoti črpala iz deželnih virov. Zeleno luč za to pomembno in nevsakdanjo operacijo je pred nekaj dnevi dokončno prižgal deželni svet, ki je v celoti osvojil predlog deželnega odbora. Ta je »ad hoc« namenil to vsoto zgoniški upravi v zakonu, ki se nanaša na proračunske spremembe v finančnem letu 1992, denarno nakazilo pa ne obremenjuje drugih postavk oziroma deželnih obvez do kraškega teritorija. Sklep deželne uprave je takoj naletel na privoljenje zgoniškega občinskega sveta, ki je na petkovi seji dal mandat upravi, da sodeluje na dražbi pri odvetniku Guglielmucciju.
Hrib Volnik (višina 545 metrov) se na italijanskem teritoriju razprostira na območju zgoniške in repentabr-ske občine, gozd Žeknje pa obsega kar petino vsega območja zgoniške uprave. Na Volnik so močno navezani predvsem prebivalci Repniča, Zagradca in Repna, od nekdaj pa je priljubljena izletniška točka tudi za Tržačane. Območje je strogo vinku-lirano s strani deželnega regulacijskega načrta (PUR) in seveda tudi s strani občinskega urbanističnega plana. Gozd Žeknje je v zadnjih desetletjih že nekajkrat menjal lastnika. Cardarelli ni nikoli jasno povedal, kaj pravzaprav namerava s temi zemljišči, svojčas pa je bilo na njegov račun slišati obtožbe, da se za njegovo potezo skrivajo tudi nekateri nejasni načrti oziroma špekulacije, ki pa so, če so sploh bile, ostale na srečo samo na papirju.
Še pred začetkom včerajšnje licitacije se je oglasil deželni svetova-. lec LpT Gambassini, ki seveda nasprotuje potezi deželne vlade. V interpelaciji, ki jo je naslovil na predsednika Dežele Vinicia Turella, se melonarski prvak pritožuje med drugim nad dejstvom, »da italijanska večina s takimi potezami vse bolj izgublja nadzor nad kraškim teritorijem«. Gambassiniju gre seveda samo za novo nacionalistično in protislovensko polemiko, zaščita Krasa, ki jo ob vsakem koraku tako dosledno in vneto zagovarja, pa mu je očitno deveta briga.
(Foto Magajna)
Župan Budin zelo zadovoljen s potekom včerajšnje dražbe
Zgoniški župan Budin je takoj po izteku dražbe pri odvetniku Guglielmucciju izrazil veliko zadovoljstvo, ker je bila licitacija za njegovo občino uspešna. »Še preden se je licitacija začela, smo podčrtali zanimanje, da bi to zemljišče na Volniku prišlo v občinske oziroma v javne roke, prav zato, da ga bomo lahko čim učinkoviteje zaščitili in da bo zajamčena. tudi njegova javna uporaba. Nas je tudi zanimalo, da se preprečijo morebitne špekulacije, v kolikor bi se na licitaciji predstavili tudi ljudje s takimi nameni. Na srečo se to ni zgodilo, pa vendarle smo si vseeno zagotovili zemljišče, tako da smo s tega vidika sedaj povsem mirni, in to tudi na teoretičnem nivoju,« nam je še dejal zgoniški upravitelj.
Zgoniška uprava bo v prihodnjih mesecih proučila nekatere možnosti za javnokoristno uporabo gozda Žeknje. Nakup dela Volnika je v občinskem svetu podprla večinska Napredna lista, svetovalci Slovenske skupnosti pa so se vzdržali. Načelnik svetovalske skupine SSk Gruden je na petkovi občinski seji rekel, da se strinja s to potezo in kot za vse pobude, ki so vezane na proračun, napovedal formalno vzdržanje svetovalske manjšine.
Za Dekliški dijaški dom iz Dubrovnika
Pomagajmo poškodovanemu dekliškemu dijaškemu domu iz Dubrovnika: tako bi se lahko glasil naslov poziva, ki ga je slovenski dijaški dom Srečko Kosovel naslovil na vso tržaško javnost. V solidarnostno akcijo se seveda v prvi osebi vključuje tudi tržaški dijaški dom, kateremu je ravnateljica dubrovniškega dekliškega doma poslala dopis s prošnjo za pomoč in z zahvalo za doslej izkazano razumevanje.
Prošnja za tokratno pomoč zadeva opremo dekliškega dijaškega doma, ki bi do začetka šolskega leta potreboval 40 primerno opremljenih ležišč. Kdor bi želel prispevati v ta namen -piše v pozivu dijaškega doma Kosovel - se lahko zglasi na'sedežu doma v Ul. Ginnastica 72 ali pa vsoto nakaže na tekoči račun št. 1345/77 pri Tržaški kreditni banki, pripisati pa mora »za Dubrovnik«.
Za obnovitev inventarja poškodovanega dekliškega dijaškega ' doma v Dubrovniku sta domska skupnost in kolektiv dijaškega doma že prispevala 600.000 lir.
Javno soočanje o sožitju
Svetovalski skupini Demokratične zveze na Pokrajini in Občini Trst prirejata danes ob 18. uri na Trgu Unittl javno soočanje o vprašanjih sožitja in pravic slovenske manjšine v Italiji. Srečanje, na katerega prireditelji vabijo širšo italijansko in slovensko javnost, sodi v ciklus javnih pobud z naslovom »Upravitelji na trgu«, s katerimi hočejo izvoljeni predstavniki Demokratične zveze opozoriti na nekatera vprašanja širšega aktualnega značaja. Dosedanja podobna srečanja resnici na ljubo niso pritegnila veliko udeležencev.
Na Opčinah včeraj slovesnost ob odprtju novega pokopališča
Včeraj dopoldne so s skromno slovesnostjo predali namenu novo opensko pokopališče, ki leži tik pod starim pokopališčem ob Doberdob-ski ulici. Tako se je končno le uresničil načrt za razširitev openskega pokopališča, ki je star že okrog dvajset let in je v tej dolgi dobi šel skozi najrazličnejše faze, zastoje, spore in spremembe.
Spomnimo se, da se je v prvi fazi poglavitni boj bil med dvema zamislima: ena se je zavzemala zarazširitev starega pokopališča, druga pa za gradnjo novega pri Banih, ki pa bi bilo namenjeno vsemu mestu. Pred desetletjem je dokončno prodrla odločitev o širjenju, od takrat pa je pokopališče vseeno moralo čakati vse do danes, da so se načrti uresničili in dela učakala konec. Deset let je vsekakor častitiljivo dolga doba za dograditev pokopališča.
Kratko slovesnost je v dokaj vetrovnem vremenu otvoril msgr. Pier-giorgio Ragazzoni, ki se je opravičil navzočim, ker se škof Bellomi ni mogel udeležiti otvoritve, nato pa je povedal nekaj besed o samem pokopališču in o gradbenih delih, ki še niso povsem končana. Sledile so molitve v italijanskem, slovenskem in nazadnje v latinskem jeziku, nakar so si obiskovalci, ki jih je bilo kakih trideset, ogledali to novo opensko pridobitev. Med drugimi so bili prisotni tudi izredni komisar občine Trst Sergio Ravalli, župnik Sv. Jerneja Jože Sraka in predstavniki vzhodnokraškega rajonskega sveta. Pokopališče je opremljeno s stezami, tlakovanimi z betonskimi ploščami, ob straneh in na koncu so pripravljene z marmorjem prekrite niše, medtem ko mrliška vežica oziroma kapela še čaka na gradnjo.
Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja slovesnost na Opčinah.
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1992 in zapadlostjo 1. avgusta 1999.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. februarja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v slučaju, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d’Ita-lia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. julija
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom; ob vplačilu (4. avgusta) bo treba doplačati poleg cene iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Pogajanja za tržaške uprave še na slepem tiru
Spet neplodno srečanje predstavnikov strank
Tudi včerajšnja seja načelnikov skupin v tržaškem občinskem svetu se je končala brez konkretnih rezultatov, medtem ko si na političnem prizorišču utira pot možnost izvolitve odbora, sad koalicije med KD, LpT, PSI, PRI in PLI. To zavezništvo bi imelo v občinskem svetu za sabo večino svetovalcev, v pokrajinskem svetu pa ne. Trst se torej - kot kaže - vrača k starim političnim shemam, za katere se ogrevajo predvsem liberalci in vplivni krogi v vrstah LpT in tudi Krščanske demokracije.
Na včerajšnjem sestanku na županstvu so načelniki skoraj vseh navzočih strank rekli, da se strinjajo z metodo javnega soočanja o programih morebitne nove uprave. Nekatere stranke nekdanje večine oziroma nekateri njihovi voditelji pa se istočasno odkrito zavzemajo za oblikovanje zgoraj omenjene petstrankarske večine. V ta namen je že včeraj prišlo do neformalnega soočanja med petimi strankami, katerih predstavniki se bodo spet sestali v prihodnjih dneh. Vsi medtem vneto pričakujejo današnje stališče Deželnega upravnega sodišča (TAR), ki se mora izreči o znanih volilnih prizivih Severne lige.
Demokratična zveza je po včerajšnji seji načelnikov občinskih skupin izdala tiskovno noto, v kateri uvodoma izpostavlja dejstvo, da nekatere stranke nočejo ubrati novih in jasnih poti za oblikovanje nove uprave in njenega programa. Stranke nekdanje politične večine, ki so v prvi osebi krive za predčasni razpust sveta in za ka-
snejšo komisarsko upravo, in Lista za Trst se hočejo vračati na stare sisteme oblikovanja uprav, pri katerih bi imela glavno besedo tajništva strank in ne izvoljeni v občinski skupščini. Demokratična zveza in PSI sta pred kratkim objavili skupna programska izhodišča za premostitev sedanje paralize
-	piše v tiskovni noti - vsem pa mora biti jasno, da se sedaj obetajo tudi rešitve, ki bodo nastale pod pritiskom neofašistične desnice.
Treu in somišljeniki vztrajajo na stališču, da je med demokratičnimi silami vendarle mogoče najti nekatere skupne programske točke in zagotoviti mestu upravo, ki bo kos sedanji hudi gospodarski in družbeni situaciji. Te programske točke morajo po mnenju Demokratične zveze med drugim zadevati »glasnost« pri vodenju javnih zadev, smotrno izkoriščanj e-razpoložljivih finančnih sredstev, sožitje in pravice Slovencev ter uravnovešeno zaščito teritorija.
Danes popoldne se bodo znova sestali načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu. Predstavniki KD, LpT, PSI, Demokratične zveze, Zelene liste, PLI in PRI so že prejšnji teden dosegli neke vrste okvirni sporazum, na katerem bi morala temeljiti nova upravna večina na Pokrajini. Tajništva nekaterih strank - predvsem liberalcev in republikancev
-	pa so javno nastopila proti svojim predstavnikom, ki so podpisali ta dogovor in jim celo zagrozila z izključitvijo iz stranke.
Sloni in tigri v »džungli« tržaškega sedmega pomola
Zgoraj tiger v kletki, spodaj pa sloni na »oddihu« (Foto Križmančič)
V Trstu podpisali pomemben dvostranski sporazum med italijanskimi in slovenskimi železnicami
Predstavniki italijanskih in slovenskih železnic so včeraj v Trstu podpisali dogovor, ki bo začasno formalno urejal odnose med sosednjima državama na področju železniškega transporta, in to vse do izdelave dokončnega sporazuma za ta pomembni sektor. Dogovor, ki sta ga podpisala direktor tržaškega okrožja Državnih železnic Carmelo Lovecchio, ki je imel pooblastilo izrednega upravitelja italijanskih Državnih železnic Neccija, in predsednik slovenskega Železniškega gospodarstva Jurij Pirš, vsaj za sedaj ne bo v železniš-
ki promet med državama vnesel nobene konkretne novosti, pač pa bo institucionaliziral sedanji položaj. Njegov pomen - kot je bilo poudarjeno ob podpisu sporazuma - pa je velik predvsem za Slovenijo, saj gre v bistvu za italijansko priznanje samostojnega slovenskega železniškega omrežja, to pa predstavlja prvi korak za vstop Slovenskih železnic v mednarodna železniška telesa.
Predsednik Železniškega gospodarstva Slovenije Jutrij Pirš je ob včerajšnjem obisku
v Trstu pokazal tudi veliko zanimanje za projekte o visokohitrostni železnici, ki jih pripravljajo v deželah italijanskega severovzhoda, in s tem v zvezi predlagal, da bi načrtovalci že v sedanji fazi predvideli podaljšanje proge med Benetkami in Trstom vse do Ljubljane. V besedilo sporazuma so na tej osnovi vključili klavzulo, po kateri bodo tehnične službe in pristojna telesa obeh železniških omrežij opredelili vse potrebne naloge in pripravili sektorske predloge za dokončni sporazum o tem poglavju.
Zbornica proti davku na kavo
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je včeraj na podtajnika pri ministrstvu za finance de Luco naslovil osebno noto, v kateri ugotavlja, da bi moralo povračilo posebnega dodatnega davka na kavo za tuje kupce zadevati tudi Prodajo na drobno. Tombesi je v 2 vezi s tem problemom že pred časom navezal stike tudi s pristoj-110 ministrsko upravo.
Za kaj pravzaprav gre? Tržaška "Trgovinska zbornica zastopa stališče, da bi morala Italija pri upoštevanju direkive Evropske gospodarske skupnosti št. 92/12 - ne da °1 s tem kršila kriterije o načinih j-a povračilo davščin na porabo kupcev, ki prihajajo iz držav zunaj evropske skupnosti - uporabiti tak mehanizem, ki bi zagotovil Povračilo davka tudi zasebnikom ln za skromne količine blaga, namenjene osebni porabi.
Kot je znano - pojasnjuje v svoji *j°ti predsednik Tombesi - je pro-~aja pražene kave turistom iz oližnjih bivših jugoslovanskih republik pred uvedbo novega občutnega davka na prodajo v Trstu uosegala zelo velike količine. Uvedba tega davka, kateremu je *e,veda treba prišteti še davek VyV pa je ponudbo tržaških trgovcev na drobno praktično izri-ua s tržišča zaradi konkurence ®Vstrijskih trgovcev v mestih bli-'j1 U}eje s Slovenijo. Znano je na-v!reč, da so se slovenski in hrvaš-1 kupci že pred časom preusme-ui na cenejšo avstrijsko kavo.
Včeraj so v Miramaru podelili drugo Diracovo nagrado za leto 1991
Priznanje ameriškemu fiziku Goldstoneu
Vrprai s n v Mednarodnem centru
Prejemnik Diracovega priznanja prof. Jeffrey Goldstone (desno) in direktor miramarskega centra prof. Abdus Salam (Foto Magajna)
Sinoči v Videmski ulici
Pet lažje ranjenih v čelnem trčenju
Preglobok »pogled« v kozarec, ki je sicer v teh vročih večerih dokaj pogost, je kot vse kaže botroval eni od včerajšnjih - bilo jih je kar nekaj, vendar vse lažje - prometnih nesreč. Zgodilo se je v Videmski ulici, pred hišno št. 87, kjer sta nekaj pred 21. uro čelno trčila fiata 126 in 127. Obračun nesreče je pet lažje ranjenih ali bolje rečeno samo potolčenih udeležencev, ki so se vozili v obeh avtomobilih. To so 20-letna študentka Monica Perucchini iz Ul. Piccolomini 9, 33-letna postrežnica Elisabetta Tencic, ki nima stalnega bivališča, 30-letna Silvia Sabadini ter Macri in Alex Novel, vsi trije stanujoči v Videmski ulici 20. Študentka se je vozila v fiatu 126, ostali štirje pa v fiatu 127. Po ugotovitvah reševalcev Rdečega križa so nekateri od naštetih ponesrečencev kazali znake vinjenosti, poškodbe pa se jim bodo po vsej verjetnosti zacelile skoraj tako hitro, kot se jim bodo izpuhteli vinski hlapi...
Včeraj so v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru podelili drugo priznanje Dirac za leto 1991. Nagrado je prejel profesor Jeffrey Goldstone, ki poučuje na znamenitem Massachusetts Institute of Technology. Nagrajenecse je posebno izkazal v študiju relativnostne teorije, ki predstavlja izredno pomemben pojav za razumevanje sistema elementarnih delcev.
Miramarski znanstveni center podeljuje Diracovo priznanje že sedmo leto, in sicer dvakrat letno. Prvo priznanje za leto 1991 je junija letos prejel ameriški znanstvenik Stanley Mandelstam, ki poučuje na kalifornijski univerzi v Berkeleyu.
Priznanje je poimenovano po angleškem znanstveniku Paulu Diracu, ki je znan kot »oče fizike«. Rodil se je leta 1902 v Manchesteru in postal profesor na Trinity Collegeu v Cambridgeu. V prvih letih svojega dela je bil gost Centra za teoretsko fiziko v Miramaru, v šestdesetih letih pa je delal skupaj z Nobelovim nagrajencem in direktorjem miramarskega centra za fiziko, Abdusom Salamom, na Imperial Collegeu. Dirac je raziskoval na področju relativnostne kvantne mehanike in prispeval k teoriji elementarnih delcev. Leta 1933 je za svoje raziskovalno delo prejel Nobelovo nagrado, umrl pa je leta 1984.
Na včerajšnji slovesnosti v mira-marskem centru sta posebni priznanji prejela tudi parlamentarca Michelangelo Agrusti in Willer Bordon za podporo, ki sta jo izkazala tržaški znanstveni ustanovi.
Sedmi pomol tržaškega novega pristanišča se je včeraj popoldne skoraj dobesedno »prelevil« v afriško savano. Med hangarji, kontejnerji in težkimi žerjavi je neusmiljeno odmevalo trobljenje slonov, rjovenje tigrov, rezgetanje konjev, hreščanje šimpanzov, v toplem morskem ozračju pa so nosnice lahko vse močneje zaznavale sicer naravni, a nič kaj privlačen živalski smrad.
Sedmi pomol že od nedelje »gosti« živalsko druščino skoraj stotih divjih in manj divjih živali cirkusa Medrano, ki ji tipično italijanski birokratski zapleti ne dovoljujejo, da bi nadaljevala pot novim cirkuškim arenam naproti. V nedeljo je iz Izraela priplulo 140 tovornjakov cirkusa Medrano z vsem svojim »zverinskim« tovorom. Trst bi moral biti le prehodna etapa na njihovi poti v francoski Cagnes Sur Mer, kjer naj bi cirkus jutri začel svojo francosko turnejo. »Prehod« pa se je prav kmalu spremenil v daljši postanek, ker italijanske oblasti niso izdale dovoljenja za prevoz živali po italijanskem teritoriju. Pri tem so se sklicevale na obstoječe zdravstveno-vete-rinarske predpise. Izraelske veterinarske oblasti so sicer izdale vsa potrebna potrdila o zdravstvenem stanju živali, italijanske oblasti pa te dokumentacije niso priznale, ker Izrael ni podpisnik mednarodne veterinarske konvencije. Po italijanskih predpisih bi morale ostati živali na 40-dnevnem opazovanju, da bi ugotovili, ali so resnično zdrave.
Odločitev italijanskih oblasti (veterinarske službe, carine in gozdne straže) je izzvala med stotimi spremljevalci živali ogorčen protest. Vsak nepredviden postanek živali in ljudi, ki jih negujejo, predstavlja namreč za cirkus veliko finančno breme. Tovornjaki so že tri dni ustavljeni pod žgočim soncem na sedmem pomolu. Živali so v taki toploti in sopari vse bolj vznemirjene, o čemer sva se s fotografom na lastne oči prepričala med včerajšnjim »obiskom« na sedmem pomolu.
Cirkuški uslužbenci so popoldne vsaj za nekaj ur »rešili« slone žgočega objema tovornjakove pločevine. Prikovane s težkimi verigami so jih »pospremili« na večji prostor med dvema hangarjema, kjer so jih vklenili na težke kovinske plošče, da ne bi zbežali. Tu so jih začeli oblivati z vodo, kar so živali pozdravljale z vi-sokodonečim trobljenjem. Malo stran so se v kletkastih prikolicah žametasti tigri živčno sprehajali sem ter tja, medtem ko si je gepard po širokoustnem zehanju privoščil popoldanski počitek. Konjarji so imeli polno dela z dovajanjem konj s tovornjaka; črnodlaki Furia je bil tako živčen, da se je moral priletni konjar pošteno potruditi, predno je bil kos njegovemu protestu.
Med živalmi in cirkuškimi uslužbenci je bil še najbolj živčen Ugo Derocchi, vodja nesrečne živalske odprave cirkusa Medrano. V pičlih desetih minutah je dal svojim možem ducat povelj, odgovoril je na sedem pozivov po prenosnem telefonu v svojem luksuznem mercedesu rimske registracije, na vprašanje novinarja pa je vedel povedati le malo. Zgražal se je nad početjem oblasti, tarnal, da imajo na zalogi le malo hrane za živali, da postajajo živali po tolikih dneh, prebitih v tovornjakih vse bolj živčne in zato tudi nevarne. Na vprašanje, kdaj bodo lahko odšli, ni vedel odgovora.
Po nekaterih vesteh bi moral živalski konvoj cirkusa Medrano zapustiti tržaško pristanišče že včeraj dopoldne, namenjen v kraj Busso-lengo pri Veroni, kjer je sedež cirkusa. Tu naj bi osem slonov, osemnajst konj, devet tigrov, gepard, zebre, noji, šimpanzi in druge živali prebili zakonsko predpisanih 40 dni. Včeraj se je izkazalo, da je bila vest preveč optimistična: pozno popoldne je namreč med hangarji sedmega pomola še vedno odmevalo trobljenje izmučenih slonov... (mk)
Svojci pokojnega
Rudija Žerjala
sporočajo, da bo pogreb jutri, 30. t. m., od 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Ob smrti drage mame izreka hčeri Adi in svojcem občuteno sožalje
KD Primorsko Mačkolje
Bogat kulturni program prireditve v Mačkoljah
	
&B	
	1 I
	1 I
	I i
	
Kot že napovedano, je letošnja šagra mačkoljanskega KD Primorsko ponudila posebno bogat kulturni program, še zlasti v soboto zvečer, ko so se res številnemu občinstvu predstavili člani irske skupine Ali Set. Spored pesmi, glasbe in plesov, ki so jih mladi Irci izvedli na ploščadi v mačko-ljanskem gozdiču, je dodal sicer zabavnemu prazniku neko novo razsežnost. Šlo je pač za enourno prireditev (nastopu so nato dodali še nekaj točk), ki je »presegala« običajno kulturno ponudbo teh tradicionalnih poletnih praznikov na prostem. Irska glasba, igrana na večinoma izvirna glasbila, nežne pesmi, prave balade s presunljivimi, pesniškimi besedili, in še plesi, v glavnem zelo razposajeni, živahni, vabljivi, čeprav zahtevni za tiste, ki nimajo »irske krvi«: vse to je s 13-člansko skupino Ali Set prišlo do izraza ob tej res zanimivi folklorni priložnosti.
Ljudski plesi in pesmi so zaživeli nato tudi v nedeljskem sporedu, ko je v pozno popoldanskih urah nastopila v Mačkoljah folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana. Se pred tem pa je bil na vrsti koncert Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi. Šagra KD Primorsko se zaključuje nocoj, seveda bo kot vsak večer tudi drevi na vrsti plesna zabava: igral pa bo ansambel Happy Day.
dam
Na slikah (foto Magajna): zgoraj »nočni« prikaz irskih plesov, spodaj pa prekmurski plesi v izvedbi KUD Karol Pahor iz Pirana.
Komik Covatta jutri na Gradu
V okviru pobude Straordinario Estivo bo jutri ob 21.30 na Gradu sv. Justa nastopil znani komik italijanskega »novega vala« Giobbe Covatta. To sezono se njegova predstava imenuje Paraboleiperboli, režira jo Stefano Sarcinelli, izvirna glasba pa je delo P. Poggija in Dj. Riondina. Neapeljski komik to pot ne posega po biblični ali otroški tematiki, pač pa se vrača v svojo rosno mladost. Seveda pa ostaja zvest svoji temeljni usmeritvi, zelo osebnem in ironičnem pogledu na vsakdan. Predstavo organizira Globogas pod pokroviteljstvom Občine in odbora Trieste 2000.
Nujna obvestila za naše šolnike
Sindikat slovenske šole opozarja učitelje in vzgojiteljice, ki so vložili prošnjo za suplence po min. odredbi z dne 30.10.1991, št. 331, da morajo, po 3. odstavku 20. člena iste odredbe čimprej oddati na dveh izbranih ravnateljstvih izjavo z osebnim naslovom v naslednjem triletju, sicer ne bodo vzeti v poštev pri podeljevanju suplenc. Rok zapade 10. septembra.
Ista min. odredba daje v 4. členu možnost učiteljem in profesorjem, ki niso vložili v predpisanem roku prošnje za suplence na šolskem skrbništvu, da do 31. julija vložijo prošnje za začasne suplence na ravnateljstvih posameznih šol in pridejo tako vključeni na konec posameznih lestvic.
Učitelje, ki so se prijavili za študij ob delu na pedagoški fakulteti ljubljanske univerze pa naproša, da dvignejo važno obvestilo na sedežu SSS, ul. Carducci 8, 2. nadstropje, v torek ali četrtek od 11.30 do 13. ure.
pismo uredništvu
O poročanju Radia Trst A
Spoštovani,
v sredo, 22. julija sem na počitnicah v kampingu v Istri med večernim radijskim dnevnikom, ki ga je oddajal Radio Trst A slišal, da se bo še isti večer sestal tržaški pokrajinski svet in verjetno sestavil tudi novi pokrajinski odbor. Naslednje jutro sem takoj kupil "II Piccolo" (Primorskega dnevnika namreč v Istri ni bilo), v katerem o seji ni bilo niti besede, Radio Trst A pa je v jutranjem dnevniku dal poročilo o seji. Zaprepaščen, pa tudi radoveden, saj je sestava sveta, ki bo upravljal Pokrajino v tej mandatni dobi, v tem trenutku izrednega pomena predvsem za nas Slovence, sem stekel v recepcijo in telefoniral raznim znancem in prijateljem v Trst, da bi mi o seji kaj več povedali. Odgovor je bil pri vseh enak: seje pokrajinskega sveta v sredo ni bilo!
Zanima me, kako je mogoče, da si naša radijska postaja s svojo profesionalno časnikarsko strukturo lahko dovoli, da o tako važnem argumentu daje popolnoma netočne oziroma izmišljene informacije oziroma, kako je mogoče,'da časnikarji ne preverijo novic, preden jih posredujejo javnosti. Poleg vsega pa menim, da bi morala profesionalna etika vsakega časnikarja velevati, da se poslušalcem opraviči, ko ugotovi, da je v poročilih posredoval napačno informacijo.
S spoštovanjem
Marko Lupine
Rudiju Žerjalu v spomin
Pred dnevi smo se v Boljuncu poslovili od Rudija Žerjala, borca, zavednega člana naše skupnosti, človeka, ki je svoje življenje posvetil idealom slovenstva in svobode.
Kaj vse je bil Rudi Žerjal za bo-ljunsko, pa tudi za našo slovensko stvarnost? Bil je človek brez kompromisov, do »obisti« zaveden Slovenec, ki je napravil svojo dolžnost v času boja proti nacifašizmu in ki je to svojo predanost nadaljeval tudi v povojnem času, ko so mu prav zaradi njegove predanosti, poštenosti in narodnostne zavesti zaupali številne funkcije. Bil je med ustanovitelji domačega društva France Prešeren, med organizatorji tam-buraškega zbora, v katerem je tudi igral, sodeloval je pri kulturnih dejavnostih, ki so se rojevale, rasle in se uveljavile v dolinski občini. Kmalu po nastanku je postal tudi član Tržaškega partizanskega zbora in bil dve leti njegov podpredsednik, nato pa štiri leta predsednik. Leta so povzročila, da je naš Rudi prenehal peti, svojim idealom pa je ostal predan do smrti.
Pred dnevi so se od njega poslovili njegovi vaščani, prijatelji, tovariši. Prinesli so mu cvetja, vence, pa še zbor domačih upokojencev mu je zapel v slovo. Morda je bilo skromno za vse, kar je Rudi Žerjal - Brežan v svojem življenju naredil. Naj mu bodo zato te skromne besede zahvala za vse, kar je v življenju napravil za svoje ideale, za svoj narod, naj mu bodo zahvala za vse, kar je storil za vse nas kot človek.
NEVA LUKEŠ
___________prispevki_________________
V	spomin na Rudija Žerjala darujeta Nevia in Germano Švara 25.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na drago mamo Marijo Ter-čič vd. Ukmar darujeta hčeri Irene in Vesna z družinama 100.000 lir za KD Pro-sek-Kontovel, 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk in 50.000 lir za Košarkarsko društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Terčič vd. Ukmar daruje Karlo Pirjevec 20.000 lir za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na predrago g. Miro Fonda daruje Sonja Prinčič Stubel in Tanja
30.000	lir za Sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na pok. moža in očeta Antona Kalca darujejo žena in hčerki z družinama 100.000 lir za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na pok. Antona Kalca darujeta Milko in Marija Grgič 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Antona Kalca daruje Kristina Kalc 50.000 lir za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na Cveta Husuja daruje Pepi Čuk (Kata) 50.000 lir za KD Prosek.
V	poč. spomina Borisa Debeljuha daruje Dario Žiberna 50.000 lir za Glasbeno matico.
Ob sedmi obletnici smrti drage mame Amalije Briščik por. Blažina daruje Adriana Blažina z družino 50.000 lir za dom-spomenik v Briščikih.
V	spomin na Renata Carlija-Kralja daruje Mila Carli-Kralj 50.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Antona Kalca darujejo sestrična Štefanija Kalc 50.000 lir, Angela Milkovič 40.000 lir ter Zofi in Argeo 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
V	spomin na Renata Kralja daruje družina Kralj z Opčin 10.000 lir za Godbo Viktor Parma in 10.000 lir za Kulturni dom v Trebčah.
V	spomin na Antona Kalca darujejo družina Natural 25.000 lir, družina Svetke Kalc 25.000 lir, družina Gabrielli (Gropada 6) 30.000 lir, družina Gabrielli (Samatorca) 20.000 lir, družina Ficich
100.000	lir, družina Gojča (Gropada 9)
30.000	lir, družina Tomč 20.000 lir in družina Žuljan (Ricmanje) 20.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Justine Kralj in pok. Štefanije Malalan-Čuk daruje Rosa Kralj 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Namesto cvetja na grob sestričinega moža Antona Kalca daruje Franc "Faj-gel" 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
V	spomin na Štefanijo Malalan daruje g. Križmančič vd. Žagar 20.000 lir za Godbo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob Marije Terčič vd. Ukmar daruje Ernesta z družino
50.000	lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na drago Pierino daruje Idle Tul z družino 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje.
V	spomin na Dušanovo mamo daruje Marica Danev 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Cveta Husuja darujeta Pino in Lojzka Pertot 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na drage Vasilija Michelija, Claro Sossi, Marijo Ukmar, Čveta Husuja in Miloša Luxo darujeta Miranda in re-nato Blason 50.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob pok. Miloša Lukše darujeta Marta in Marino Kralj
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad
Sergij Tončič
razstave
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je do 31. t. m. odprta skupinska razstava tržaških slikarjev.
V	kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja'.
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul. S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN, Razstava bo odprta še jutri, 30. t.m.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta do 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
V	galeriji Paolo Diacono v Čedadu razstavlja do 31. julija CLAUDIA RAZA.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
V	kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 29. julija 1992
MARTA
Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 14.52 - Luna vzide ob
5.10	in zatone ob 20.11.
Jutri, ČETRTEK, 30. julija 1992
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 4.07 najnižja -68 cm, ob 10.44 najvišja 45 cm, ob
16.19	najnižja -23 cm, ob 22.02 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,6 stopinje, zračni tlak 1019 mb raste, veter 16 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, vlaga 44-odstotna, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Romina Vales, Riccar-do Rosselli, Luca De Rosa, Sara Cuppo-ne, Maria Pinamonti, Luca Altin, Samuele Pizzamus.
UMRLI SO: 69-letni Redo Balbi, 58-let-ni Gastone Moimas, 82-letni Federico Sancin, 90-letna Iolanda Baldrati, 85-letni Augusto Perdan, 80-letni Giusto Speme, 82-letna Lucia Giurgiovich, 93-letna Guglielma De Carli, 55-letni Emilio Luksa, 86-letna Clelia Bonazza, 79-letni Gu-altiero Dulcich, 65-letna Liliana Pezzer, 89-letni Giacomo Iurcev.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 27., do nedelje, 2. avgusta 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283). Ul. Flavia 89 (Žavlje) (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Istrska ulica 35 (tel. 727089).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELE VITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Kaj se je zgodilo, medtem ko sem bil na počitnicah?
To je običajno vprašanje, ki ga posta vimo, ko se vrnemo z letovanja. Ne bo ti ga treba več postaviti, če boš vsaj štiri dni pred odhodom sporočil Primorskemu dnevniku, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, naslov kraja, kjer boš letoval. Vsakodnevno te bo Primorski dnevnik seznanjal z dogajanji v domačem kraju. Želimo ti prijetne počitnice.
KD PRIMORSKO Borov gozdič v Mačkoljah
ŠAGRA
do 29. julija 1992
DANES OB 20.30 IGRA ANSAMBEL HAPPV DAV.
Toplo vabljeni!
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta od danes, 29. julija do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
Jutri, 30. t. m., ob 21.30 bo nastopil GIOBBE COVATTA s komično predstavo PARABOLE-IPERBOLI.
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAYLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Koncert za mir
V	soboto, 1. avgusta, ob 20. uri bo v
bivši ladjedelnici Alto Adriatico (na cesti za Milje) koncert rock skupin LORENZO AND THE STEADVSOUNDS, ISOLA POSSE ALL STARS. Izkupiček večera je namenjen vojnim beguncem.
kino
ARISTON - 21.30 Point Break, i. Patrick Swayze.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE - Vse kinodvorane zaprte do 31. julija.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15
Scappo dalla citta, la vita 1'amore e le vacche, i. Daniel Štern, Billy Cristal. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Non dirmelo, non ci čredo.
EDEN - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 Blue Steel - Bersaglio mortale, i. Jamie Lee Curtis.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Giochi di ragazzi-
ne, □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
__________mali oglasi__________________
GORIŠKO podjetje išče računovodjo z izkušnjami. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »GO-podjetje«.
PRODAM opel kadett GSI, letnik 1990, prevoženih 34.000 km. Tel. 226429 in 226392.
PODJETJE import-export išče komercialnega sodelavca: znanje italijanščine, angleščine in slovenščine; opravljen vojaški rok, z vozniškim dovoljenjem-Pisati na: Cartiera Radeče Italiana Srl. Via Roma 20, 34170 Gorica.
PRODAM motorno kolo gilera CB1 v dobrem stanju, tel. 364688.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
MALEGA trimesečnega črnega psička podarim ljubitelju živali. Tel. 200173.
NUDIM inštrukcije iz kemije in matematike. Tel. na št. 212688.
VOLVO 740 turbo intercooler, v odličnem stanju, prodam. Letnik 85, ABS, klima, pomična streha. Tel. na št-827493, med tednom 366633 od 8. do 14-ure - Vali.
NUDIM inštrukcije za popravne izpit6-Telefon 772434.
MONTIRAMO lesene stenske in stropn6 obloge, montaža vrat, oken, kuhinjskih elementov, spalnic, ograj ter popravila vseh lesenih izdelkov. Telefon 0038/65 54207.
PRODAM avto citroen AX 10E. Telefonirati ob urah obedov na št-304932/390698.
menjalnica______	2s. ?. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI trst
Ameriški dolar		..	1119,10	1085.—-	Švicarski frank		855.—	845."
Nemška marka		757,10	745.—	Avstrijski šiling		107,515	106."
Francoski frank		..	224,12	221,—	Norveška krona		192,48	189-"
Holandski florint ..	671,15	663,—	Švedska krona		208,53	205-"
Belgijski frank		.	36,745	35,50	Portugalski eskudo .	8,912	8,40
Funt šterling		.. 2153,30	2130,—	Španska peseta 		11,899	11,25
Irski šterling		. 2020,—	1990,—	Avstralski dolar		831,75	780."
Danska krona		.	196,70	194.	HUF 	 				10."
Grška drahma		6,156	6,—	ECU		1544,—	—
Kanadski dolar		.	941,—	900.—	Slovenski tolar			14."
Japonski jen 		8,763	8,55	Hrvaški dinar		—	4."
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831 -13 Agencija Rojan 411-61 Filiala Čedad 0432/730-314
Z nastopom »velikega Bretonca« Alana Stivella
V Spilimbergu končal Folkfest
V času, ko je čedajski Mittelfest v polnem teku in ko srečanje gledališč, lutk, glasbe in filma srednjeevropskega prostora izpostavlja lik Franza Kafke, se je v Spilimbergu sklenil 14. mednarodni Folkest. Gre za eno največjih manifestacij na področju ljudske glasbe, ki združuje vrhunske svetovne izvajalce in tudi take, ki komaj stopajo v mednarodno glasbeno stvarnost.
Letošnji Folkest, ki je obšel številne kraje F-JK, Koroške in Slovenije, je bil deležen odobravanja tako s strani številnih obiskovalcev kot tudi strokovne kritike. Zadnji večer v Spilimbergu je bil še posebej slavnosten, saj je na njem nastopil tudi slavni Alan Stivell, ki, kar zadeva ljudsko glasbo, predstavlja, kar je najboljšega. Ni naključje torej, da je »veliki Bretonec« doslej prodal na milijone plošč in povsod, kjer je nastopal,
privabljal tisoče in tisoče navdušenih poslušalcev. Folkest pa ni želel biti le vitrina za najboljše predstavnike tovrstne glasbe. Pobuda je želela v prvi vrsti izpostaviti vrednote ljudske glasbe, ki predstavlja nekakšno zgodovinsko osnovo tudi ko gre za spoznavanje posameznih narodov in etničnih skupin.
S pomočjo glasbe so se namreč ljudje prepoznavali in se vključevali v celote, z glasbo so izpostavljali svoje narodne in jezikovne specifičnosti. Uspeh julijske izvedbe pomeni za prireditelje obveza, da bo treba na tej kakovostni poti tudi nadaljevati. Zato nič čudnega, če so organizatorji že na delu, da bi v oktobru pripravili poseben uvod za petnajsti Folkest. Napovedujejo serijo večerov, na katerih bo prišla do izraza ljudska glasba iz Severne Amerike.	rudi PAVŠIČ
Na jubilejnem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu
Nagrada občinstva pripadla izolskemu ansamblu Faraoni
PORTOROŽ — Več kot štiri tisoč ljubiteljev zabavne glasbe si je v četrtek, petek in soboto zvečer ogledalo jubilejni, 15. portoroški festival Melodije morja in sonca, ki je dokončno postal osrednji slovenski popevkarski dogodek leta. Po obisku sodeč, je bil najprivlačnejši drugi, t.i. slovenski večer festivala, na katerem se je pomerilo 16 slovenskih pevcev, pevk in skupin. V prvem, četrtkovem večeru so nastopili izvajalci lahke glasbe, ki so v minulih 14 letih poželi največ uspehov. Ni manjkala Majda Sepe, Oto Pestner, Helena Blagne, Angelo Baiguera, Prizma in organizatorjem je uspelo privabiti celo Moni Kovačič, ki je leta 1978 zmagala na prvem festivalu s tem imenom, zdaj pa že deset let živi in prepeva v Los Angelesu. Gostje večera so bili Ricchi e poveri.
Največ je bilo pričakovanja za drugi, tekmovalni večer, ki sta ga vodila Miša Molk in Andrej Šifrer, kot gostje pa so med štetjem glasov za najboljše popevke nastopili člani skupine Los Reyes, ki so jih organizatorji predstavili kot brate slavne skupine Gipsy Kings. Kljub napetemu glasovanju, v katerega so se neposredno vključile tudi žirije osmih slovenskih radijskih postaj, se je uresničila napoved direktorja festivala Iztoka Jelačina, češ, da se na številnih festivalih dogaja tako, da zmagovalna pesem ni tudi najbolj poslušana in uspešna v ka-
snejšem predvajanju pesmic. Nagrado občinstva je dobil ansambel iz Izole Faraoni za pesmico v italijanščini »E tristemente«, kar je Andrej Šifrer ob razglasitvi malce netaktno za voditelja, vendar iskreno komentiral: »Lokaliz-mi delujejo.« Povsem nesporno pa si je nagrado strokovne žirije prislužila pesmica Nosila je rdečo rožo, ki sta jo zapela Benč in Tomo, stara slovenska rockerja Janez Bončina - Benč in Tomo Jurak. Vsaka od obeh nagrajenih skupin je prejela po tisoč mark tolarske protivrednosti in še ročno izdelani unikatni kitari izolskega podjetja »Sever«.
Mednarodnega srednjeevropskega tekmovalnega večera se je v treh večerih udeležilo najmanj gledalcev, očitno so trije festivalski večeri naporni tudi za še tako navdušene ljubitelje popevk, svoje pa je temu prispevala tudi cena vstopnic - 1000 tolarjev na dan prireditve. Grand prix Portorož 92 (in 2500 mark) je osvojila pevka iz Nemčije Alexis za pesem Du hast so viel in Dir, druga (1500 mark) je bila Ševerina iz Hrvaške s popevko Kad si sam, tretje mesto (1000 mark) pa sta prislužila Benč in Tomo z zmagovalno pesmico prejšnjega večera Nosila je rdečo rožo.	BORIS ŠULIGOJ
Verdijeva opera Aida že šestič v tej sezoni
Wim Wanders snema nov film
V veronski areni bodo drevi, že šestič v tej sezoni, predstavili znano Verdijevo opero Aida. Za predstavo vlada dokajšnja radovednost, saj bodo na njej debitira-H trije umetniki: tenor Emil Ivanov v vlogi Radamesa, baritonist Bruno Pola v vlogi Amonasra in bas Franco de Grandis kot Ramfis. Režiser predstave je Gianfranco de Bosio, medtem ko bosta v vlogi Aide in Amneris nastopila Monica Pick—Hieronimi in Bruna Baglioni.
Precej pričakovanja vlada tudi za »hommage Rossiniju«. Ta bo na sporedu 17. avgusta, na njem pa bosta koncertirala Royal Philarmonic Orchestra in London Simphony Chorus. Omenjena orkestra bosta izvajala nekatere simfonije iz Rossinijevih opernih arij, kot npr. Wilhelm Tell, Stabat Mater itd.
Nemški režiser Wim VVenders je v Berlinu začel snemati svoj zadnji film In weiter Ferne so nah (Tako daleč, tako blizu). Film je neke vrste nadaljevanje njegovega svetovno znanega Nebo nad Berlinom. To je zgodba angela varuha Cassiela, ki ostane brez dela v Berlinu leta 1992. Vlogo angela varuha je poveril Ottu Sanderju, v filmu pa nastopa tudi Mihail Gorbačov, Film bo v kinodvoranah prihodnje leto, v njem pa nastopajo še Nastassja Kinski, Peter Falk, Bruno Ganz, Solve-ig Dommartin, Heinz Ruehmann, Horst Buchholz in Roberto Benigni.
Akademski slikar in kipar Erik Lovko razstavlja v piranski mestni galeriji
Erik Lovko je diplomiral slikarstvo na Ac-cademia di Belle Arti v Firencah, kiparstvo pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Poznamo ga predvsem kot oblikovalca male plastike, v zadnjem času v obliki torza v bronu, kjer prevladuje nov, izviren likovni pristop, daleč od modernizma, geometrizma in postmodernizma, ki jim je bil avtor zavezan v osemdesetih letih. Lovko danes oblikuje svojske plastične organizme, tudi večjega formata, ki gledalcu vrnejo klasično estetsko podoživetje in ugodje, četudi je v njih prisotna tudi ironija in igrivost. Predvsem pa je pomembna čistost forme, skladnost proporcev
ter žlahtnost obdelane površine ter uporabljenih materialov. V slikarstvu, ki dopolnjuje kipe, prevladuje narativni figurativni vzorec, ki se. navezuje na literarne mitologije in jih prepleta s segmenti arhitektur, paravani, dra-perijami, rastlinjem in drugimi simbolnimi elementi. Razgaljena človeška figura, moške in ženske dvojice ali skupine alegoričnih bitij v ekscentričnih položajih zunaj težnostnih zakonov, nekakšni giganti s prepletenimi in odsekanimi udi so vezani na Lovkove skulpture, tako da lahko govorimo o izjemno poenotenem osebnostnem pristopu.

današnji televizijski in radijski sporedi
jr-f« jr •
fl
,AV
	
__________________________________________________________________________________;
CII RAI 1__________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario Uno e Due (r. V. Molinari)
11.25	Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Olimpiske igre: v studiu, boks, bezbol Italija-Portoriko, skoki v vodo, gimnastika
16.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Nan.: II cane di papd ‘7.55 Iz parlamenta in vesti
18.10	Nanizanka: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante DOC 19-20 Aktualno: O Olimpiadi
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
‘9.50 Vreme in dnevnik
40.40	Olimpijske igre: nogo-
0	met Italija-Kuvait
42.50	Nočni dnevnik - Poroči--	la z Olimpiade
3-05 Variete: La mušica e _	uguale per tutti
4.0o	Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu 0-40 Rubrika opolnoči * i
^ RAI 2
6.50	Nanizanke in risanke
8.45	Aktualno: Galatheus
8.55	Rubrika: Verdissimo
9.15	Film: Cavalca vaguero! (vestern, ZDA 1953)
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik in Dribbling
13.40	Gospodarstvo in vreme
13.55	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.45 Santa Barbara
15.30	Rubrika: Ristorante Ita-lia (vodi A. Clerici)
15.45	Nan.: Saranno famosi
16.30	Olimpijske igre: bezbol, skoki, gimnastika, boks, plavanje, kolesarstvo, vmes (17.20) iz parlamenta in vesti
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Olimpijski Dribbling
20.35	TV film: Finche morte non ci separi (dram., ZDA 1991, i. Treat VVilli-ams, A. Howard)
22.15	Aktualno: Mixer dokumenti, 23.15 Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vremenska napoved
0.05 Film: Duet for One
(dram., ZDA 1986)
RAI 3	|
7.00	Dorbci
7.55	Olimpijske igre: v studiu, 8,10 odbojka (Itali-ja-Španija), 8.40 veslanje, 10.00 plavanje, 11.00 gimnastika, 12.30 streljanje, 13.00 boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Veliki izvajalci: Arturo
Toscanini dirigira von VVeberjeve in Brahmsove skladbe
15.30	Film: II fattore umano (dram., VB 1980)
17.10	Film: II nemico di Napoleone (zgod., VB 1948, r. Carol reed, i. Robert Donat, Robert Morley)
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Olimpiojske igre: v studiu, plavanje, kolesarstvo, gimnastika, dviganje uteži
20.30	Film: Toto le Moko (kom., It. 1949, i. Toto)
21.55	Drobci
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.50	OI: v studiu, košarka, judo in dnevni pregled
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Film: Una partita di pia-cere (dram., Fr.-It. 1974)
T fr TV Slovenija 1	]
10.10	Video strani
10.20	Spored za otroke: risana serija Bsikvitki (pon., 3. del), 10.40 Aliča v deželi risb (oddaja TV BIH)
10.55	Nadaljevanka: Ambasa-dorkin soprog (pon.) -
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
15.30	Napovednik
15.35	Dokumentarna serija: Brezdomci (pon.)
16.25	Sova, vmes nan. Problemčki, Zakon v Los Angelesu ter Glasbeni utrinek
17.55	Poslovne informacije
18.00	TV dnevnik 1
18.10	Spored za otroke: Živ Žav
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Film: Elvis (biog., ZDA 1978, r. John Carpenter,
i.	Kurt Russell)
22.35	Dnevnik, vreme, šport in Žarišče
23.30	Napovednik
23.40	Sova, vmes nanizanki Nenadni uspehi in Zakon v Los Angelesu
0.50 Video strani
PIP) TV Koper
16.00	Film: Nemški vohun v New York (pust., Nem. 1957, r. VVerner Klinger,
i.	Martin Held, Nadia Tiller)
17.40	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Studio 2 mladi
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Aktualno: Sever Vzhod
21.40	Dok.: Sodobna umetnost
22.15	Vsedanes - TV Dnevnik
22.25	Film: Ljubezen v Rimu
(dram., It. 1960, r. Dino Risi, i. Vittorio De Sica, Mylene Demongeot)
TV Slovenija 2 ~
12.15	Olimpijske igre: v studiu, 12.25 streljanje MK puška leže (finale)
12.55	Pregled dogodkov
17.10	OI: streljanje, veslanje,
17.55	plavanje (finale),
20.15	gimnastika (finale, moški), 22.20 dviganje uteži, 22.40 skoki v vodo (deska), 22.50 judo
23.00	Dnevni pregled
0.30 Rokoborba v grško-rim-skem slogu
c~
CANALE5
12.00
7.00	Aktualno: Na prvi strani 8-30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat - A.A.A. padre cercasi, 10.30 La famiglia Bradford, 11.30 I Robinson (i. Bill Cosby)
Kviz: II pranzo e servito
i (vodi Claudio Lippi)
3-00 Dnevnik TG 5 ■20 Variete: Non e la RAI
i.	(vodi E. Bonaccorti)
80 Aktualno: Forum (vodi ir Rita Dalla Chiesa)
00 Nan.: Starsky e Hutch -iR Fascino fatale '°0 Otroški variete: Bim Ifi nr. *3um bam in risanke '00 Kviza: OK il prezzo e tfiusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike 20 nn Bongiorno)
20'O0 Dnevnik TG 5 ■45 Variete: II TG delle va-
2q .... canze - Predstavitev 0 Nadaljevanka: Edera 22 tn (zadnja epizoda)
o variete: II TG delle va-
23.00
2.00
canze
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 Nočni spored
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Nan.: Balliamo e cantia-mo con Licia
11.50	Otroški variete Ciao ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria (i. Jorge Martinez),
15.40	Io non čredo agli uomini, 16.40 Ines, una segretaria da amare (i. Victor Camara)
17.30	TV 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui, lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 Cristal
21.30	Variete: Una rotonda sul mare (vodita Red Ron-nie, Marco Predolin)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
0.55 Nanizanka: Lou Grant
1.55	Nočni spored
ITALIA 1
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Il pugike (2. del), 10.45 Hazzard - Il buono del tesoro, 12.00 La donna bionica, 13.00 Professione pericolo
14.00	Odprti studio
14.15	Film: Amici piu di prima (kom., It. 1978, i. Franco Franchi, Ciccio Ingras-sia)
16.30	Nan.: I giustizieri della citta - Un pokerino tra amici, 17.30 T.J. Hooker -L ultima traccia, 18.30 Riptide - La macchina spilladollari
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Superman 2 (fant., ZDA 1980, r. Richard Les-ter, i. Christopher Reeve)
23.00	Nogomet: Fiorentina-Hamburg
1.00	Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.35	Film: Amici piu di prima (pon.)
3.35	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: San Giovanni De-collato (kom., It. 1940, r. Amleto Palermi, i. Toto, Titina De Filippo, Silvana Jachino)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delFamore (i. V. Castro)
19.30	Risanke: Il piccolo guer-riero
20.00	Nan.: Le rocambolesche avventure di R. Hood
20.30	Film: Ad un passo dalla follia (dram., 1986, r. Lee Grant, i. M. Thomas, Ray Baker, Blanche Baker)
22.30	Candid camera: Olrait (vodi Gianni Simioli)
22.45	Film
TMC____________________
8.30	Olimpijske igre: dresura,
9.30	košarka M: Venecu-ela-Avstralija, 10.00 plavanje
11.00	OI: gimnastika (moški, ekipno)
11.30	OI: moška košarka Brazi-lija-Angola
13.00	Dnevnik TMC Nevvs
13.15	OI: boks (kvalifikacije)
15.00	OI: skoki v vodo (finale -deska, moški), gimnastika
18.00	OI: plavanje (finale)
19.30	OI: kolesarstvo, 19.45
plavanje (finale)
20.00	Vesti: TMC News
20.15	OI: gimnastika
21.00	OI: nogomet Italija-Kuvait, 23.15 košarka Hr-vatska-Španija
24.00	TMC vesti
0.15 Olimpijske igre: dnevni pregled dogodkov
2.15	Aktualno: CNN Nevvs
TELEFRIULI____________
15.00	Variete: Vernice fresca
16.00	Kratke vesti
16.15	Risanke
17.30	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico)
18.00	Kratke vesti
18.05	Nadaljevanka
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Adderly
20.30	Nad.: Diamanti
21.30	Ouando 1'Italia era di moda (vodi N. Gamba-rotta)
22.00	Incontri al caffe
22.45	Nočne vesti
23.30	Nanizanka
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Kronika; 8.10 Jože Plečnik; 8.50 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem; 12.20 Glasba; 12.40 Kom. zbor RTV Slovenija; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Simboli in še kaj; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Nepozabne odrske sanje; 15.00 Nadaljevanka; 15.40 Znani ansambli; 16.00 Šport in rekreacija;
16.30	Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Indija srce sveta; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika;
8.15	Obvestila; 9.35 Turistični napotki za goste; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila;
16.15	Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz klavirskih albumov; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo Trave; 21.30 Iz opere Hlapec Jernej;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prijatelja ob jazzu;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Sploh še ni jasno, kolišno težo bodo imele izbire občine
Skrivnosti in polovične resnice v zvezi s financarsko vojašnico
Nepremostljiva ovira je delitev mest v odboru
Pokrajina: ni dogovora med KD, DSL in PSI
Polnoč je že bila mimo in z njo celih osem ur razprave občinskega sveta o šoli-vojašnici finančne straže, ko je načrtovalec, direktor družbe Edilpro inž. Giorgio Tommassini na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi občinski svet zavrnil načrt, odvrnil: »Prišel sem, da bi vam predstavil načrt, ne pa, da bi vas prosil za kako dovoljenje«.
Tako je torej. Družba skupine IRI, ki si je po naročilu poveljstva finančne straže zamislila ogromno šolo-vojašnico na letališču, je pokazala mišice: »Šola je vojaški objekt, kot taka je podvržena vojaški tajnosti in jo lahko sezidamo kjer in kakor hočemo, ne da bi morali goriško občino vprašati za dovoljenje«. Inž. Tommassini je v Gorico prišel zgolj iz vljudnosti, lahko pa bi se temu tudi izognil. Skoraj v isti sapi je tudi dal vedeti, da so v Rimu naveličani čakanja in da so že dosedanje zamude okrog te zadeve povzročile razvrednotenje finansiranja za 10 milijard lir.
Morda pa Gorica le ni obsojena, da samo pasivno sprejme odločitve z vrha. Gotovo tudi v Rimu dobro vedo, da bodo veliko lažje prišli do šole-vojašnice s privoljenjem kot pa ob ostrem nasprotovanju krajevne uprave. Zato so najbrž pripravljeni počakati do septembra, ko naj bi se občinski svet izrekel o zadevi. Politična oportunost torej, a ne samo to.
Svetovalec KD Fornasir, ki je kot nasprotnik šole v navzkriž s svojo stranko, trdi, da ima občina tudi konkretne instrumente, da ustavi gradnjo, le da se za to odloči. Na predsinočnji seji je namreč prišlo do izraza, da paritetna komisija predstavnikov države in dežele F-Jk še ni dokončno opredelila objekt kot strateško strukturo. To naj bi naredila šele septembra. Ko pa bi (tudi na pritisk občine, ki se mora po Fornasirjevem mnenju močno angažirati) šoli-vojašnici ne priznali tega "strateškega pomena", bi šlo za navadno gradnjo, ki mora spoštovati urbanistična določila. Občina bi torej imela zadnjo besedo. Vsekakor niso strateški objekt bivališča za inštruktorje izven vojašnice: ta sicer manjši del načrta bo občina vseka-
kor lahko pogojevala. Občina bi nekaj puščic v svojem loku lahko imela tudi kot lastnik sicer majhnega dela površine (okrog 11 tisoč kv. metrov, ostalih skoraj 300 tisoč pa je državna last) oz. zaradi drugih nepravilnosti v načrtu (na primer previsoke zgradbe v neposredni bližini letališča).
Občina torej najbrž le ni obsojena na vlogo pasivnega gledalca. To tudi daje razumeti, zakaj prihaja do tako ostre polemike, kjer ne manjkajo laži oz. "polovične resnice". Prav predsinočnja razprava jih je razgalila nekaj, ki so očitno imele kratke noge.
Zagovorniki vojašnice so na primer trdili, da gradnja šole, sploh ne bo prizadela letališča, nasprotno: v načrtu sta 2,5 milijardi za novo asfaltirano pristajalno stezo in hangarje. Pod težo točnih ugovorov opozicije pa je inž. Tommassini moral priznati, da ta denar še zdaleč ne zadošča za novo stezo (potrebnih je menda vsaj 7 milijard) in da bi moral aeroklub večji del denarja poiskati drugje. Načrtovalec tudi ni mogel izpodbiti ugovora, češ da zaradi diagonalne usmeritve nove pristajalne steze glede na bližnjo mejo ne bodo možni pristanki in vzleti v smeri Slovenije.
Nejasnosti zadevajo tudi načrt. Družba Edilpro ga je začela pripravljati pred tremi leti, je pojasnil inž. Tommassini. »Kdo torej laže?«, se je vprašal svetovalec Fornasir in spomnil, da je bivši župan Scarano v občinskem svetu lani trdil, da je načrt pripravljen od leta 1986. Za neresnično se je izkazala tudi grožnja, da bo kdo drug Gorici "odnesel" financarsko šolo, če se ne odloči takoj. Načrtovalec je pojasnil, da so doslej razpoložljive milijarde (113, preostalih 37 je še treba najti) iz zakona o refinansiranju Osimskih sporazumov. To je torej denar, ki tako ali drugače priti-če Gorici. Kvečjemu se je treba pri tem vprašati: ali res ne more Gorica te ogromne vsote izkoristiti bolje kot pa za gradnjo nove vojašnice, od katere mesto zanesljivo ne bi imelo velike koristi?
Pokrajinski tajniki glavnih treh strank - KD, DSL in PSI - so se predsinoči ponovno razšli brez dogovora o sestavi nove pokrajinske uprave. Morda je pretirano govoriti o razbitju pogajanj, ki so po izjavah vseh potekala v tvornem vzdušju, dejstvo pa je, da ni izgle-dov o bližnji premostitvi razhajanj. To pomeni, da ostaja Pokrajina v nekaki latentni krizi: stara večina po oceni samih strank, ki jo sestavljajo, ni več v stanju, da bi delovala, nove pa še vedno ni.
Kot smo poročali, so se tri večje stranke že pred tedni okvirno dogovorile o vstopu DSL v upravo. Dosegli so tudi programski dogovor in soglasje okrog vseh glavnih vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti za razširitev večine. Zataknilo se je pri vprašanju sestave odbora in prav ta problem je predstavljal nepremostljivo oviro tudi na ponedeljkovem srečanju. Stranke se skratka niso mogle dogovoriti o tem, kdo naj odstopi mesti za vstop dveh odbornikov DSL v upravo. KD je sicer bila pripravljena odstopiti enega od svojih treh odbornikov, vendar je v zameno zahtevala od PSI predsedniško mesto ali vsaj naj bi socialisti, zato da obdržijo predsednika, tudi sami odstopili odborniško mesto predstavniku DSL. Zaradi navzkrižnih vetov KD in PSI je tako splahnel
dogovor. Pogajanja so prekinili in se razšli.
Besedo imajo sedaj vodstva strank (sinoči se je sestala KD, danes se bo DSL). Obnovitev pogovorov v troje ni izključena, vendar je ob sedanjih stališčih malo verjetna. Po drugi strani pa je tudi težko verjeti, da bi z besedami že "pokopana" dosedanja večina ponovno oživela. Najbrž bo zato minil tudi avgust, ki je sicer mesec dopustov, v iskanju novih rešitev, ki naj oživijo že dolgo časa dokaj abulično pokrajinsko upravo.
Policisti Siulp
Uro več na delu proti mafiji
Zvezni sindikat policije Siulp je za danes napovedal svojevrstno obliko protesta: policisti bodo danes, 29. julija, delali v vsaki izmeni brezplačno eno uro več. Siulp na tak način protestira proti zadnjim dogodkom v zvezi z mafijo in posebno z ubojem policijskega inšpektorja in člana sindikata Siulp Giovannija Lizzia v Cataniji. Siulp poudarja velik pomen policije v boju proti mafiji in zatrjuje, da se bo tudi v bodoče boril proti organiziranemu kriminalu. Zaradi tega tudi odločitev, da namesto votlega besedičenja pozove svoje člane, naj delajo danes eno uro več brezplačno.
Vrsta pobud predsednika trgovinske zbornice Enza Bevilacque
Pohiteti s Centrom za storive da se ne bo rodil že zastarel
Trgovinska zbornica bo preuredila palačo De Bassa v študentski dom
Predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua se je mudil v Rimu na razgovorih o bodoči ustanovitvi Centra za storitve podjetjem, ki naj bi ga odprli v Gorici s sredstvi iz zakona za obmejna območja. Bevilacgua se je srečal s predsednikom Vsedržavne zveze trgovinskih zbornic Longhijem ter predsednikom informatskega sistema zbornic CERVED Mancusi-jem. Skupaj so ocenili, da bodo morale prav trgovinske zbornice imeti pomembno vlogo v bodočem Centru: to pa zato, ker razpolagajo zbornice s kapitalom informacij ter izkušenj, ki so bistvenega pomena za uspešnost Centra.
Bevilacgua se je tudi zavzel za čimprejšnje odprtje Centra, saj tej postavki iz zakona za obmejna območja ES ne ugovarja. Zato je absurd, da je 20 milijard v ta namen še vedno neizkoriščenih in tvegamo, da se bo Center rodil že zastarel, saj se podobna središča odpirajo že v Budimpešti, Pragi, Ljubljani. Deželi F-Jk in Veneto ter Inštitut za zunanjo trgovino bodo zato pozvali, naj čimprej
odobrijo statu Centra za storitve. V ta namen bo že danes v Gorici srečanje z deželnim odbornikom za finance Longom.
Prispevek Friulie za krepitev vloge družbe Indusvi
Dežela namerava podpreti ustanovitev družbe, ki naj bi na Goriškem nudila storitve v korist gospodarstva. To vlogo naj bi prevzela družba Indusvi, ki bi tako pridobila konkretnejše instrumente za uresničevanje svojih ciljev v podporo industriji v tej pokrajini.
Zagotovila v tem smislu je na srečanju s predsednikom Goriške trgovinske zbornice Bevilacguo dal podpredsednik deželne uprave Saro. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki družbe Friulia, Indusvi ter zvez CGIL, CISL in UIL. Družba Indusvi naj bi v ta namen izkoristila prispevek Friulie v znesku 490 milijonov lir.
Po dveh letih pogajanj in odlaganj so v teh dneh sklenili pogodbo, po kateri prehaja palača De Bassa med ulicami Mazzini, Crispi in De Gasperi, v last Trgovinske zbornice. Stara stavba je bila do sedaj v lasti zavoda INPS. To dejanje bi lahko označili kot prvi
pomembni korak pri realizaciji študentskega doma, ki je v Gorici že nujno potreben. Stavbo bodo sedaj preuredili v dom tako za študente kot tudi za profesorje, ki prihajajo v Gorico predavat od drugod. Obnova stavbe pa bo pomembna pridobitev tudi za sam
V Grgarju so obnovili zgodovinske kapelice
Jeseni na pobudo zveze Arcigola
Srečanje o vinu
Jutri v Gorici pogreb deklice, ki je umrla v trčenju pn Lecceju
center mesta, saj spada obnova palače v sklop prenavljanja starega mestnega jedra Gorice. Trgovinska zbornica je porabila za odkup palače De Bassa 1.720 milijonov lir, celotna prenovitvena dela pa bodo stala okroglih deset milijard lir. Investicijo bo krila Dežela.
Zavod INPS je poslopje prodal Trgovinski zbornici z namenom, da Gorica končno dobi svoj nujno potrebni študentski dom, čeprav bi najbrž več iztržil na javni dražbi, saj se je za palačo zanimalo veliko kupcev, predvsem zaradi središčne lege palače v mestu.
Trgovinska zbornica je te dni tudi dodelila denar za nov sklop del na stavbi bivšega semenišča, kjer ima sedež univerza. Odbor je odobril eno milijardo in 700 milijonov lir za obnovo pročelja, namestitev dvigala in nove toplarne-
Na sliki (foto Marinčič) palača De Bassa, bodoči študentski dom.
Pridržana prognoza
V Tržiču se s pridržano prognozo zdravi 80-letni Sergio De Gas-paris iz Rima, ki se je včeraj ponesrečil na avtocesti med Redi' puglio in Moščenicami. Priletni voznik je upravljal citroen, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil oblast nad vozilom in treščil v guard-rail. Zaradi zlomov v nogah ter več reber in sjiričo starosti s o si zdravniki pridržali prognozo.

S spremembo oblasti, se je v Sloveniji tudi mar-skikaj spremenilo. Tako očitno tudi pri proslavljanju krajevnih praznikov po vaseh in drugih naseljih. Namesto zanosnih govorov in ideoloških puhlic, ki so bili osrednji in obvezen del praznovanj, ob praznikih sedaj govore o koristnih in praktičnih rečeh in načrtih.
V Grgarju so ob krajevnem prazniku, v začetku julija, odprli novo pokopališče z mrliško vežico. Hkrati so zaključili in slovesno zaznamovali obnovo cerkvenih znamenj in kapelic. Znamenja naj bi v Grgarju nastajala v 15. stoletju, kapelice pa so mlajšega izvora in so nastale v 17. stoletju. Gre za kapelice "Pri Ježevih", "Na uršli" in za kapelico "Svetogorske matere božje". Vse kapelice je sedaj na novo poslikal akademski slikar Lucijan Bratuž iz Vipave. Povečano pokopališče ima sedaj 82 grobnih polj, prostor za žare in sodobno mrliško vežico.
Krajevni praznik je torej imel letos skoraj izključno cerkveno in versko obeležje. V župnijski cerkvi sv. Martina je maševal koprski škof dr. Metod Pirih, ob otvoritvi pokopališča in mrliške vežice pa je govoril novogoriški župan Sergij Pelhan. Po blagoslovitvi in ogledu prenovljenih oziroma novih objektov, je bila procesija proti Gornji vasi, združena z blagoslavljanjem obnovljenih kapelic-znamenj.	(m.d.)
V teh dneh so predstavniki gastronomske zveze Arcigola predstavili pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo Edoardu Bressanu načrt, po katerem naj bi Agricola Slow Food (tako se ena od organizacij Arcigole imenuje) organizirala v naši pokrajini veliko manifestacijo posvečeno vinu in vsemu, kar se vina neposredno tiče.
Predstavniki Arcigola Bruno Bevilacgua, Alfredo Bernoco in Roberto Borghese so Bressanu predstavili načrt, po katerem naj bi organizirali od 12. do 15. novembra letos veliko srečanje, ki so ga poimenovali "I. Convention Internazionale dei vini del Friuli". Srečanje, ki bo obsegalo simpozije, debate in strokovne posvete, naj bi potekalo v raznih občinah naše pokrajine, osrednje mesto pa bodo imele občine Gorica, Krmin ip Gradišče. Organizatorji bodo povabili k sodelovanju vinogradnike in zadružne kleti, kot tudi gostilničarje in lastnike kakovostnejših restavracij. Namen srečanja o vinu je predvsem ta, da se poudari kvaliteta našega vinorodnega okoliša, da se proučijo še nove možnosti prodaje in ovrednotenja žlahtne kapljice naših logov. Na srečanje bo prišlo najmanj 350 povabljenih gostov-strokovnjakov iz vse države in tudi od drugod, saj je mednarodna udeležba zagotovljena. Arcigola je namreč organizacija, ki šteje v Italiji več kot 20 tisoč članov, od teh 700 v naši deželi in 200 v goriški pokrajini.
Vso goriško javnost je pretresla vest, da je v hudi prometni nesreči v nedeljo v Puliji umrla še ne dve leti stara Maura De Pascalis iz Gorice, Škabrijelova ul. Bila je hčerka finančnega stražnika Donata De Pascalisa, ki se je z družino podal na počitnice v rodne kraje v pokrajini Lecce. V nekem ovinku ga je zaneslo in je čelno trčil v avto, ki je peljal v nasprotni smeri. V fiatu so bile še žena Annarita Calogiuri, hčerki Marzia in Maura in družinska prijateljica. Vsi so bili ranjeni, mala Maura pa je podlegla poškodbam. Njeno trupelce bodo pripeljali danes v Gorico sorodniki, ker si starši želijo, da bi bila pokopana tukaj. Starši in sestra pokojne Maure pa so še vedno v bolnišnici. Pogreb bo jutri ob 11. uri iz mrliške vežice glavnega pokopališča v cerkev sv. Ignacija.
■ Včeraj je prišlo do lažje nesreče pri bencinski črpalki na državni cesti v Fari. Ranil se je voznik motorja Fabiane Tomadini, ki se je zaletel v fiat 131, katerega je vozil v smeri Gorice Massimiliano Trevisan. Voznik je hotel zaviti k črpalki, ko se je vanj s svojo hondo zaletel Tomadini, ki se bo zdravil mesec dni, saj ima zlomljeno nogo.
■ Gasilci so včeraj ob 18.15 poteg: nili iz namakalnega kanala pri Fari truplo 56-letnega Luciana Bosca iz San Giovanni al Natisone, Ul. Colom ne 1. Domnevajo, da si je nesrečni* namenoma vzel življenje s skokom v vodo in to prav v bližini kraja, kjer )e pred nekaj meseci domačin utonil, k° je skušal rešiti srno iz kanala.
gledališča
Goriški grad (Teatro tenda): nocoj °fl 21. uri »I Menecmi«. Nastop skupine 1 Satiro" iz Paeseja (TV).

DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 - ul. Garzard1 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701-
__________pogrebi_____________.
Danes v Gorici ob 11. uri Pasgual® Gonnelli iz splošne bolnišnice v cerke sv. Ane in na glavno pokopališče, 0 12.30 Enza Abruscato, por. Mastroianni splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa Stražicah in na glavno pokopališče, °. 13.15 Ernesto Šanson iz splošne bolnišn' ce v Romans.
Barcelona ’92
999
Italijanska bera se veča, vendar osvojena odličja niso najžlahtnejša
Še v pričakovanju zlata
Medtem, ko so se včeraj Španci radovali že svoje druge zlate kolajne, so se morali »azzuri« zadovoljiti z dvema bronoma, čeprav je prav do konca strelskega tekmovanja kazalo, da bo ena od teh zlata. Toda vmes je posegla kitajska Buffalo Billka Shanova, ki je spravila na kolena ves cvet svetovnega moškega strelstva. Še slabše se je včeraj pisalo »azzurrom« v boksu in modernem peteroboju,pravega zadovoljstva pa niso čutili niti Američani, ki so prvič po letu 1956 ostali na igrah na plavalni progi 100 m prosto celo brez kolajne. Ob robu bazena so se razjokale nekdanje vzhodnonemške plavalke, ker so imele občutek, da zanje nemška plavalna zveza ne skrbi tako dobro, kot nekdanja vzhodna. Jokala je tudi Slovenka Godina, pa ne zato, ker zveza ne bi skrbela zanjo, ampak ker je bila vredna joka njena uvrstitev. Isto bi lahko storil tudi njen rojak Kolman, ki je tudi skončal na dnu telovadne lestvice. Uspešnejši so bili slovenski veslači, ki so očitno v dobri formi in si jih nasprotniki ogledujejo s spoštovanje m. Naša Ariana Bogateč je včeraj prvič olimpijsko štartala in je glasno potrkala na vrata prve deseterice najboljših v njeni disciplini. Upajmo, da bo v prihodnjih dneh ujela v svoja jadra več ugodnega vetra, kot njene tekmice in nam pripravila veselo ptresenečenje.

Medalje
________z_s
2
Ižarska
‘ ,
oreja
8 5 5 7 _ 5	2	1
4 4 8 3 0 1
-
Kar štirje rekordi Kitajke Shanove in vsa moška konkurenca na kolenih
Mala, 24-letna Kitajka Zhang Shan je pospravila včeraj v svoj žep kar štiri rekorde: kot prva ženska je zmagala v okviru olimpijskega strelskega tekmovanja v skee-tu, izenačila je svetovni rekord v tej zvrsti, ko je v preliminarnem tekmovanju zadela vseh 200 tarč, postavila je nov olimpijski rekord z 223 zadetki od 225 možnih in končno, premagala je vso svetovno moško strelsko elito.
Poleg mlade Kitajke je namreč v sklepnem delu tekmovanja nastopilo še pet pripadnikov močnega spola, med katerimi so se stvari odvijale dramatično, zlasti za Italijana Bruna Rossettija. Še tik pred koncem tekmovanja je namreč vse kazalo, da bo fant osvojil zlato kolajno. Izgubiti jo je bilo skoraj nemogoče.
Toda zgodilo se je prav to. Shanova je Rossettiju s svojimi »totalkami« najprej načela živce, ko je pa zagrešila v sklepnem delu dve napaki, se mu je zdelo, da je njegovo zlato že na varnem. Popustila mu je koncentracija, zatresla se mu je roka in le malo je manjkalo, da ni ostal celo brez brona.
O navdušenju v kitajskem taboru ne gre izgubljati besed. Njeni rojaki-časnikarji so jo obkolili z vseh strani in ker nihče med njimi ni hotel prevajati njenih besed (novopečena olimpijska zmagovalka govori na-
mreč le sečuansko kitajsko narečje), je dekle ostalo v glavnem skrivnostno, kot je pač bilo že prej. Izvedelo se je le, da je poročena, stanuje v Nančongu, oče je licejski profesor, mati učiteljica v vrtcu, sama pa je študentka.
Šhanova je vsekakor prva ženska, ki je na olimpijskih igrah v strelskem tekmovanju premagala vse moške. Obenem pa tudi zadnja. Mednarodni olimpijski odbor je namreč že odločil, da bodo leta 1996 na olimpijskih igrah v Atlanti strelke tekmovale ločeno od moških: ženske torej v ženski, moški pa v moški konkurenci. Ker je bila ta odločitev sprejeta že pred tem tekmovanjem, jo postavlja včerajšnja zmaga Shanove v močan dvom. Čemu je potrebno ločevati udeležence tekmovanja v disciplini, kjer se ženske povsem enakopravno kosajo z »močnejšim« spolom? Lahko pa tudi rečemo, da je Shanova dokazala, da so celo uspešnejše. Mednarodni olimpijski odbor se bo moral zato nad svojo odločitvijo resno zamisliti.
Vsekakor, nekaj je gotovo: v Atlanti za-. nesljivo ne bo več »uniseks« strelskega olimpijskega tekmovanja.
Čast in ugled moških ostrostrelcev bosta tako zanesljivo rešena.
Kljub svetovnemu rekordu v ženski štafeti črn dan za ameriške plavalce
Izreden finiš Battistellija
day« za Američane. Svetovna rekorderka in trikratna zmagovalka iz Seula Janet Evans (ki se je v teh štirih letih zelo okrepila in sedaj plava, če je to sploh mogoče, še slabše kot pred štirimi leti) je krat-komalo izgubila sapo v zadnjih metrih tekme na 400 m prosto, kjer je bila edini favorit in je prav na koncu izgubila zlato v korist Nemke Dagmar Hase, stare znanke iz bivše DDR, ki je bila doslej znana le kot plavalka v hrbtnem slogu. Tekma je bila na zelo nizki kakovostni ravni, saj je tretja, Avstralka Hayley Le-wis, na primer zaostala celo za italijanskim rekordom izpred petih let.
Še huje pa je Američane prizadel potop na paradni disciplini 100 m prosto za moške. »Torpedo iz Mora-ge« Matt Biondi, svetovni in olim-
pijski rekorder, medijska zvezda in še kaj drugega, je bil tokrat le bleda senca samega sebe. Tudi on se je kratkomalo »potopil« pri 80 metrih in je končal na anonimnem petem mestu. Zmagal je tihi favorit, evropski rekorder, Rus Aleksander Popov, ki je v svojem značilnem »ralenty« slogu suvereno obvladal progo v času novega evropskega rekorda. Drugi je bil komaj 20-letni Brazilec Gustavo Borges (ki študira v Ameriki) in ker je tretji bil francoski veteran Stephan Caron (za katerega so celo nekaj časa govorili, da se je že odpovedal plavanju), pomeni, da Američani sploh nimajo človeka s kolajno v najprestižnejši plavalni disciplini, kar je enako državni katastrofi.
Stefano Battistelli
V plavalnem tekmovanju je padel še en svetovni rekord, tudi tokrat v štafeti. Ameriška ženska štafeta 4x100 m prosto je namreč zmagala s časom 3'39"46 in to je tudi prvič, da ženska štafeta uspe plavati to razdaljo izpod 3'40", kar pomeni povprečje izpod 55" za vsako tekmovalko. Po prvi predaji je sicer krepko vodila Kitajka Jong Zhuang (54"61 na 100 m - olimpijski rekord) pred mladim nemškim fenomenom Francisco Van Almsick. Američanke pa so imele homogenejšo ekipo in je tako njihova najboljša plavalka Jenny Thompsom v zadnji predaji samo potrdila zmago pred Kitajkami (tudi one so plavale izpod prejšnjega svetovnega rekorda) in Nemkami.
Pred tem pa bi lahko označili včerajšnji dan kot pravi »black tues-
Včeraj vendarle krstni nastop jadralke TPK Sirena
Manna v zlati sredini
Arianna Bogateč, jadralka TPK Sirena, je včeraj opravila krstni nastop na olimpijskih igrah. Potem ko so v torek regato v razredu evropa (in nasploh v vseh razredih) odpovedali zaradi pomanjkanja vetra, ga je bilo včeraj še preveč, kar naši zastopnici ne odgovarja. Na svoji prvi preizkušnji je tako zasedla 12. mesto. Zatem so opravili še eno regato, tisto, ki so jo dan prej zaradi brezvetrja odložili. Na tej je Arianni šlo bolje od rok in je zasedla mesto više.
V prvi regati Arianna ni najbolje štartala, morda iz strahu, da je ne bi diskvalificirali. Po prvem zavoju olimpijskega trikotnika je bila Bogatčeva 15. med 24. tekmovalkami. Pri drugem zavoju je bila celo 16., nakar se je prebila na 12. mesto, spet zdrknila na 14. mesto in končno pristala na 12., kar je soliden rezultat za prvi nastop. Žal o drugi regati nimamo podrobnejših informacij.
Afganistanci
odhajajo!
Zaradi državljanske vojne v državi se je Afganistan odpovedal sodelovanju na olimpijskih igrah! Afganski olimpijski odbor je bil med zadnjimi, ki je potrdil udeležbo na igrah v Barceloni, a je na slavnostnem otvoritvenem mimohodu sodeloval z izredno omejenim zastopstvom.
Funkcionarji te azijske države pa so včeraj odgovornim pri MOK sporočili, da konflikt v Afganistanu onemogoča priprave in prihod atletov v Barcelono, zaradi česar se dokončno odpovedujejo tekmovalnim nastopom.
Z odpovedjo Afganistana se je število nastopajočih držav na igrah zmanjšalo na 183 (vstevši z vsemi bivšimi sovjetskimi republikami), olimpijskih komitejev pa na 171.
Na kratko ostali dve finalni tekmi. Na 100 m hrbtno za ženske sta prvi dve isti kot na zadnjem svetovnem in tudi evropskem prvenstvu: Madžarki Krisztina Egerszegi in Tunde Szabo. Nič novega ob tej madžarski dominaciji torej, pa čeprav je verjetno Američanka Lea Lo-veless, tretja, pričakovala kaj več. Na 200 m hrbtno za moške so Španci dosegli napovedano zlato kolajno s svetovnim rekorderjem Martinom Lopez-Zuberom, ki je pa, zanimivo, po rodu čistokrvni Američan (Španec le po poreklu), ki študira in plava v Ameriki in sploh špansko ne zna govoriti. Drugi je bil Rus Vladimir Selkov, ki je prvič uspel po dolgotrajnih poskusih končati tekmo, ne da bi »počil« 20 m pred koncem in tretji, z neverjetnim finišem, mali »Bibi« Battistelli, ki si je s tem prislužil kolajno tudi na tej olimpiadi, potem ko je bil v Seulu že tretji na 400 m mešano. (S.T.)
Najboljšemu slovenskemu telovadcu spodletelo
Kolman v ozadju
Ob slovenskih veslačih, plavalki in telovadcu so po ponedeljkovi opovedi včeraj nastopili tudi jadralci. Mariborčan Stojan Vidakovič je v prvi regati med deskarji osvojil deveto, v drugi pa sedmo mesto. Koprčana Mitja Kosmina in Goran Sosič sta v razredu leteči holandec prav tako opravila dve preizkušnji; v prvi regati sta zasedla 14., v drugi pa dvajseto mesto.
Blejski četverec brez krmarja se je v torek dopoldan v predtekmovanju zanesljivo uvrstil v petkov polfinale. V skupini je bil tretji za zelo močnimi Američani (6:00,93) in Novozelandci (6:03,10) z zaostankom treh sekund in 98 stotink, daleč pa so zaostali za njim Francozi in Romuni. »Vodili smo vse do 500 metrov pred ciljem, ko nam je pošla sapa. Zdeluje nas vročina, bilo pa je že vse odločeno. Vedeli smo, da nas nihče iz ozadja ne more več presenetiti, da bi morali v repesaž,« je po nasotpu na obali jezera v Banyolesu pripovedoval Sašo Mirjanič, ob katerem so veslali še Sadik Mujkič, Milan Janša in Jani Klemenčič.
Lojze Kolman
»Preizkušnja je pokazala, da so fantje dobro pripravljeni. Brez težav dosegajo visoko osnovno hitrost,« je komentiral nastop četverca Stanko Slivnik, voj da slovenske olimpijske veslaške odprave.
Mariborska plavalka Tanja Godina je ob svojem prvem nastopu
razočarala. 21-letna Štajerka, ki je sicer vselej nasmejana, je bila po nastopu vsa objokana. Z rezultatom 1:06,97 je za 1"41 zaostala za osebnim rekordom in osvojila 41. mesto na 100 m hrbtno. Ni se marala pogovarjati z novinarji. Kasneje ni mogla razložiti slabe uvrstitve in razultata. »Tako dobro sem se počutila na ogrevanju. Trdno sem bila prepričana, da bom izboljšala državni rekord, potem pa tak zaostanek. Treme nisem občutila, verjetno je bila podzavestna. 200 m bo zame popravni izpit,« je dejala Tanja.
Najboljšemu slovenskemu telovadcu je v mnogoboju spodletelo prav na njegovem najboljšem orodju - drogu. S trenerjem Jožetom Mešlom se Lojze Kolman gotovo ne bo rad spomnil tega večera. V strnjeni konkurenci je Kolmnam po prvem delu mnogoboja pristal z oceno 55,525 na 81. mestu, na drogu, kjer je kljub napaki dobil svojo najvišjo oceno 9,450 pa je na 73. mestu med 93 nastopajočimi.
V italijanskem taboru ni več zaskrbljenosti
Brata Abbagnale v formi
BARCELONA - Brata Carmine in Giuseppe Abbagnale sta včeraj, skupaj z zvestim krmarjem Peppi-nom di Capuo, dokončno odmaknila tenčico zaskrbljenosti, ki je vladala v italijanskem taboru glede fizičnega stanja in splošne zmogljivosti najbolj nagrajenega para italijanskega (in svetovnega) veslanja.
Na včerajšnjih kvalifikacijskih preizkušnjah je italijanski dvojec s krmarjem suvereno pregazil konkurente in si zagotovil nastop v polfinalu.
Včeraj sta brata Abbagnale prvič preizkusila novi vesli iz posebne plastične snovi ter posebne oblike, ki sta se dobro obnesli, sodeč po tem, da sta v svoji skupini zmagala s 4 sekundami prednosti.
Po ognjenem krstu sta dvakratna olimpijska zmagovalca delovala bolj spokojno in prepričano v svoje sposobnosti, čeprav, kot sta sama ugotovila, bo pot do finala letos znatno težja kot doslej, saj bodo takrat vsi pokazali vse svoje adute, predvsem Velika Britanija, Nemčija, Poljska, Romunija in Španija.
»Skrivnostni« Johnson še sila redkobeseden
Zavzemanje za olimpijsko Sarajevo
Barcelonski župan Pasgual Maragall se je povrnil na misel, ki je bila že izrečena na otvoritveni svečanosti. Poudaril je, da bi olimpijske igre, ob naporih, ki jih vlagajo pri OZN in raznih vladah, lahko prispevale k premirju v krajih bivše Jugoslavije, kjer divja vojna. Maragall se je predvčerajšnjim sestal s španskim zunanjim ministrom Solano, ki mu pojasnil, o čem se je pogovarjal s srbskim ministrskim predsednikom Milanom Paničem.
Maragall je nadalje sporočil, da bosta 3. avgusta dopotovala v Barcelono zagrebški in dubrovniški župan, Buzanac in Poljanic. Povabili so tudi beograjsko županjo Slobodanko Gruden, ki pa ji srbski predsednik Miloševič ni dovolil odhoda v Španijo (tako je izjavil Maragall).
Maragall je še pristavil, da so številni župani, ki so te dni v Barceloni, izrazili pripravljenost, da ob koncu spopadov pomagajo pri obnovi olimpijskega mesta Sarajeva.
Končala se je zagonetka v zvezi s kanadskim atletom Benom Johnsonom. Za njim ni bilo sledu od začetka iger, tako da so se začele širiti razne govorice. Včeraj pa so ga le opazili na sedežu nekega podjetja, kamor je šel po zanj pripravljeno obutev. »Hello« in Bye, bye« pa so bile edine besede, ki jih je izrekel, predno je smuknil v taxi. Pravijo, da ne bo prebival v olimpijskem naselju, temveč v nekem zasebnem stanovanju z materjo. »Ben ne bo dajal intervjujev, videli ga boste šele na dan tekmovanj«, je povedal eden od članov kanadske delegacije.
Za Johnsona skrbi atletski izvedenec in psiholog Percy Duncan, ki obljublja, da se bo njegov varovanec izkazal v pravem trenutku, čeprav doslej ni tekel izpod 10" 19. Prav v Barceloni pa se bo določala prihodnost kanadskega asa, ki ima še vedno izredno vitko telo, le mišičevje ne izstopa tako kot v Seulu.
Za konec velike novosti
Za zaključno slovesnost organizatorji iger v Barceloni obetajo velike novosti. Tekmovalci ne bodo šli v
mimohodu kot v Los Angelesu in Seulu, temveč jih bodo poklicali za finalni ples. Zatem bodo ugasili olimpijski ogenj, medtem ko bosta nastopila čelist Lluis Claret in sopran Victor De Los Angeles, a ladja iz lepenke bo poletela proti Atlanti. Ameriško mesto bo imelo pet minut na razpolago za predstavitev iger leta 1996. Izvedli modo moderen balet, medtem ko so se morali odreči veliki olimpijski zastavi, ki so jo izkoristili že na uvodni prireditvi.
Protagonisti zaključne »fieste«, ki bo v nedeljo, 9. avgusta od 22. do 24. ure, bo katalonska gledališka skupina »Comediants«, ki bo predstavila stvaritev sveta. Nastopili bodo tudi Jose Carreras, Sarah Brightman in Placido Domingo.
Russo že izločen
»Azzurom« letos v Barceloni - ne gre in ne gre niti v boksu. Za Cas-tiglionejem in De Chiaro se je poslovil od olimpijskih ringov tudi Tommašo Russo (srednja kategorija). Očividno letos nasprotniki italijanskih boksarjev z njimi ne delajo preveč v rokavicah.
Včerajšnji finali
PLAVANJE
100 KRAVL - MOŠKI
1.	Popov (SND) 49,02
2.	Borges (Br) 49,40
3.	Caron (Fr) 49,50
4.	Olsen (ZDA) 49,51;_5. Biondi (ZDA) 49,53; 6. VVerner (Šve) 49,63; 67. Troeger (Nem) 49,84; 8. Prigoda (SND) 50,25; 15. Gleria (It) 50,81
400 KRAVL - ŽENSKE
1.	Base (Nem) 4:07,18
2.	Evans (ZDA) 4:07,37
3.	Lewis (Avstral) 4:11,22
4.	Hansen (ZDA) 4:11,50; 5. Kiel-glass (Nem) 4:11,52; 6. Arnould (Bel) 4:13,75; 7. Nilsson (Šve) 4:14,10; 8. Giba (Jap) 4:15,71; 15. Melchiorri (It) 4:20,75
100 HRBTNO - ŽENSKE
1.	Egerszegi (Madž) 1:00,68
2.	Szabo (Madž) 1:01,14
3.	Loveless (ZDA) 1:01,43
4.	Stevenson (Avstral) 1:01,78; 5. VVagstaff (ZDA) 1:01,81; 6. Mee-han (Avstral) 1:02,07; 7. Ivanev-skaja (SND) 1:02,36; 8. Koikawa (Jap) 1:03,23; 41. Godina (Slo) 1:06,97
200 HRBTNO - MOŠKI
1.	Lopez-Zubero (Šp) 1:58,47
2.	Selkov (SND) 1:58,87
3.	Battistelli (It) 1:59,40
4.	Itoi (Jap) 1:59,52; 5. Schwenk (ZDA) 1:59,73; Weber (Nem) 1:59,78; 7. Deutsch (Madž) 2:00,06; 8. Maene (Bel) 2:00,91; 11. Bian-chin (It) 2:01,70
4X100 KRAVL - ŽENSKE
1.	ZDA 3:39,46
2.	Kitajska 3:40,12
3.	Nemčija 3:41,60
4.	SND 3:43,68; 5. Nizozemska 3:43,74; 6. Danska 3:47,81; 7. Švedska 3:48,47; 8. Kanada 3:49,37
GIMNASTIKA
EKIPNI MNOGOBOJ ŽENSKE
1.	SND 395,666
2.	Romunija 395,079
3.	ZDA 394,704
4.	Kitajska 195,969
Bruno Mario Rossetti (It)
STRELJANJE
SKEET
1.	Shan (Kit) 223
2.	Yarur (Peru) 222
3.	Rossetti (It) 222
4.	Toman (Rom) 222; 5. Gonza-lez (Šp) 222; 6. Dryke (ZDA) 221.
ZRAČNA PIŠTOLA MOŠKI
1.	Yifu (Kit) 684,8
2.	Pyjanov (SND) 684,1
3.	Babii (Rom) 684,1
3. Haifeng (Kit) 681,5; 5. Paaso-nen (Fin) 680,1; 6. Pietrzak (Pol) 680,1; 7. Kirjakov (Bol) 679,7; 8. Di Donna (It) 678,5.
Mari Yifu (Kit)
DVIGANJE UTEŽI
60 KG
1.	Sulejmanoglu (Tur) 320,0
2.	Pesalov (Bol) 305,0
3.	Jing Jang (Kit) 295,0
4.	Stojanov (Bol) 295,0; 5. Leoni-dis (Gr) 295,0; 6. Hjon II (S.Kor) 287,5
ROKOBORBA
52 KG
1.	Ronningen (Nor)
2.	Mkrčan (SND)
3.	Kyung Kap (J.Kor)
68 KG
1.	Repka (Madž)
2.	Dougovčev (SND)
3.	Smith (ZDA)
100 KG
1.	Perez (Kub)
2.	Koslowski (ZDA)
3.	Demjačkjevič (SND)
JUDO
NAD 95 KG MOŠKI
1.	Kovacs (Madž)
2.	Stevens (VB)
3.	Sergejev (SND) in Meijer (Niz)
NAD 72 KG ŽENSKE
1.	Mi Jung (J.Kor)
2.	Tanabe (Jap)
3.	Meignan (Fr) in De Kok (Niz)
Rezultati
v ekipnih športih
ODBOJKA
SKUPINA A
2. KOLO: ZDA - Kanada 3:2 (15:12, 15:12, 10:15, 11:15, 16:14); Francija - Japonska 3:2 (15:8, 9:15, 15:11, 10:15, 15:9); Italija - Španija 3:0 (16:14, 15:7, 15:6). LESTVICA: Italija 4, Japonska, ZDA, Francija in Španija 2, Kanada 0.
SKUPINA B
2. KOLO: Kuba - Alžirija 3:0 (15:4, 15:2, 15:3); SND - Brazilija 1:3, Nizozemska - J. Koreja 3:0. LESTVICA: Kuba in Brazilija 4, SND in Nizozemska 2, J. Koreja in Alžirija 0.
NOGOMET
SKUPINA C
IZIDA 2. KOLA: Švedska - Maroko 4:0, Paragvaj - J. Koreja 0:0. LESTVICA: Švedska 3, Južna Koreja in Paragvaj 2, Maroko 1.
SKUPINA D
IZIDA 2. KOLA: Danska - Gana 0:0, Avstralija - Mehika 1:1. LES-
TVICA: Gana 3, Mehika in Danska 2, Avstralija 1.
BEZBOL
PREDTEKMOVANJE
IZIDI 3. KOLA: Tajvan - Portoriko 10:1, ZDA - Italija 10:0, Japonska - Kuba nočna tekma, Dominikanska rep. - Španija nočna tekma. LESTVICA: ZDA 6, Kuba, Japonska in Tajvan 4, Portoriko 2, Španija, Dominikanska rep. in Italija 0.
HOKEJ NA TRAVI
SKUPINA A
2. KOLO: Indija - Argentina 1:0, Avstralija - Egipt 5:1, Nemčija - VB 2:0. LESTVICA: Avstralija in Nemčija 4, VB in Indina 2, Egipt in Argentina 0.
SKUPINA B
2. KOLO: Nizozemska - Španija 3:2, SND - Malezija 7:3, Pakistan -Nova Zelandija 1:0. LESTVICA: Pakistan in Nizozemska 4, Španija in SND 2, N. Zelandija in Malezija 0.


Na sedežu barkovljanske Sirene v pasji julijski vročini
Za Arianno sprejem -z medaljo ali pa brez
Vročina je skoraj neznosna in vsako poletje postajajo tovrstni miselni spleti vse bolj aktualni, kot da bi človek sproti pozabljal na pasje vročine iz prejšnjih let in določil letošnje »olimpijsko« poletje za najbolj vroče, kar se jih spominja. Drveč v avtomobilu po žarečem nabrežju ni mogoče razmišljati o »hladnejših« temah. Pripeka moreče pritiska tudi v brez-sončnih dneh, zunanja vlažnost se nesramno lepi na kožo in prevzema funkcijo znoja.
V takem, ne preveč spodbudnem razpoloženju, smo včeraj, v še dovolj zgodnjih popoldanskih urah, ko se pametni ljudje sproščajo in zagore vaj o ob vodi, še pametnejši pa se čimbolj negibno oddajajo objemom hladnih in zatemnjenih domov, prispeli na sedž TPK Sirena na barko vij anskem nabrežju.
Pot nas je vodila tja, v upanju, da bi morda kaj izvedeli o »naši« Arianni Bogateč, o kateri je izginila vsaka sled, odkar je odpotovala v Barcelono, tako da je tudi Primorski dnevnik, vsaj kar se naše jadralke tiče, pripuščen na milost in nemilost agencijskih tiskovnih sporočil, ki so, resnici na ljubo, prava redkost, kadar gre za jadranje.
Na lično opremljenem in prijetno razpoloženem Sireninem sedežu je bilo vse tako, kot ponavadi. Nekaj ljudi se je leže leno obotavljalo in skušalo loviti redke sončne žarke, ki so si s težavo utirali pot čez tolsto oblačno zaveso, drugi so kramljali pri mizicah pred društvenim barom, tretji so spretno in pridno »rihtali« svoja plovila.
Podali smo se v društveni bar, v katerem nas je zelo vljudno sprejela gospa Silvana Piščanc, upravnica Sirenine okrepčevalnice, ki je z nami rade volje pokramljala na račun Barcelone, olimpijskih iger in jadranja.
Izrezek Ariannine slike iz našega dnevnika je z društvene oglasne deske opozarjal, da je Sirenina jadralka na OI, to pa je bilo tudi vse, kar je spominjalo na dogodek.
Vprašali smo gospo Piščanc, ali so odborniki organizirali kakšno hianjšo društveno pobudo, v stilu
- nekaj stolov okrog televizorja, da bi omogočali članom in simpatizerjem, ki si to želijo, da spremljajo letošnji event kar na društvenem sedežu in po možnosti skupaj spremljajo tistih nekaj časovnih segmentov, ki jih bodo morda svetovne televizijske hiše, ki so prireditev odkupile, odmerile jadranju.
»Saj veste, da jadranja sploh ne kažejo«, je s kančkom grenke ironičnosti pripomnila gospa Silvana. »Tu pri nas se vse odvija po ustaljenem redu. Odborniki in ostali člani pa olimpijske igre raje spremljajo v domačem miru, kjer vsakdo lahko sledi temu, kar ga najbolj zanima. Pa jasno, da vsi navijamo za Arianno, in da jo bomo tudi primerno proslavili ob vrnitvi in to ne glede na njeno uvrstitev, ker je že samo dejstvo, da je ona sedaj v Barceloni, nekaj izrednega. Tu pa nismo pripravili
nobenih posebnosti, življenje teče normalno naprej. Odborniki pa imajo itak dela čez glavo s tukajšnjimi regatami...«
Poslovili smo se od prijazne gospe Silvane in vzeli pot pod noge do avtomobila, ki je v nekaj minutah postal že pravo mučilno sredstvo, vsaj dokler ni nekaj zoprno vlažnega julijskega vetra zapihalo med vožnjo v redakcijo. In vso pot do Primorskega dnevnika ter kar naprej med pisanjem pričujočega članka se je v možgane spontano vsiljevala nagajiva misel, da včasih res ne znamo vrednotiti, kar imamo naj dragocenejšega. Nekako tako, kot nas v redakciji v teh dneh navdaja osuplost ob ugotavljanju, da nam v dobi komunikacije in satelitskih povezav preprosto ni dano, da se, kljub obstoječemu dogovoru o telefonskem stiku, povežemo z Arianno Bogateč.
IGOR CANCIANI
Tako danes
ITALIJANI
Konjski šport: Gilardi, Magni, Roman, Villalta (komplet ekipno). Streljanje: Ussorio (pištola); Birindelli (MK puška)
Rokoborba: Maenza (do 48 kg), Razzino (do 82 kg), Campanella (do 90 kg).
Plavanje: Trevisan in Siciliano (400 kravl), Tocchinijeva (100 delfin), Cecchi in Postiglione (200 prsno), Dalla Valle in Donatijeva (100 prsno), Melchiorrijeva (800 kravl), Gleria, Trevisan, Lamberti, Siciliano (4x100 kravl).
Moderni peteroboj: Bomprezzi, Masullo, Tiberti (konjeništvo).
Tenis: Furlan (1. kolo).
Namizni tenis: Arisi (posameznice).
Gimnastika: Bucci, Preti, Sala, Rossato, Centazzo in Viligiardi (prosti program moški).
Jadranje: Sensini (Lechner Ž), Giordano (Lechner M), Bogateč (euro-pa), Ouarra, Barabino (470), Vaccari (finn M), Montefusco (470 M), Grassi in Santella (FD), Benamati in Salani (star), Zuccoli in Gliso-rri (tornado).
Bezbol: Italija - Portoriko.
Skoki v vodo: De Botto in Lorenzini (stolp M).
Judo: Pierantozzi (do 66 kg).
Kolesarstvo: Beltrami (zasledovalna vožnja), Chiappa (Sprint).
Boks: Castelli (srednje/težka kat.)
Hokej na kotalkah: Italija - Portugalska.
Nogomet: Italija - Kuvajt.
SLOVENCI
Strel j anj e:_Debevc (MK puška, 60 strelov)
Veslanje: Čop in Žvegelj (dvojec repesaž).
Judo: Leščak .
Gimnastika: Kolman (prosti program).
Jadranje: Vidakovič (deska), Kosmina in Sosič (FD).
Plavanje: Bučar in Majcen (400 kravl).
Da, prijateljčki in olimpijski zasvojenci. To sem spet jaz, simpatični Cobi, ki vam jo tu pa tam zagodi.
Minili so samo trije dnevi, pa imam že vrh glave komentarjev, ki vzhičeno slavijo univerzalnost teh iger in udeležbo profesionalcev. Kje pa so amaterji? Še vedno se nihče tu, »mokovci« pa še najmanj, ni otresel ideološke navlake, ki ločuje vrhunske športnike v amaterje in profesionalce.
Pa je ja razvidno, da gre pravzaprav za razredni boj med »bogataši in reveži«: oboji živijo od in za čim-boljše športne dosežke, le da so eni bolje plačani, kot ameriški košarkarji, ki bi s seštevkom enoletnih zneskov svojih pogodb lahko krili proračun milijonskega mesta in ki jih vedno in povsod vse časti, drugi pa slabše, na primer rokoborci, strelci, dvigalci uteži ipd., ki jim mati domovina laska edinole ob priložnosti olimpijskih iger, drugače jih pa zanemarja, kot zlobna mačeha, ki je s »spački« prijazna samo v javnosti. Po Barceloni pa hajde spet v klet, do naslednjega praznika svetovnega športa...
M
n
Minka 3 Pahor
Gospa Minka Pahor je bila v mladih letih aktivna telovadka.
Ste že v letih pred drugo svetovno vojno sledili športnim tekmovanjem?
»Seveda! Prav dobro se spominjam, kako sem bila leta 1924 kot dijakinja tolminskega učiteljišča navdušena nad zmagami Leona Štuklja.«
Kajpak, tedaj ni bilo televizije.
»Seveda ne, brali smo časopise.*
Štukelj je bil letos povabljen kot gost v Barcelono.
»Da, presrečna sem, da je ta naš slovenski športnik, kljub svojim več kot 90 letom starosti še vedno tako čil, da je odšel na tako dolgo pot.«
Štukelj je aktivno telovadil na orodju skoraj do svojega 90 leta. Ste morda, kot bivša sokolica aktivni tudi vi?
»Vsekakor. Redno telovadim vsak dan. Brez tega ne morem. Ko sem bila pred kratkim v zdravilišču, niso mogli verjeti, da imam že toliko let.«
Menite, da je to zasluga redne telovadbe?
»Tudi telovadbe.«
Lahko rečemo, da hodite po stopinjah Leona Štuklja?
»Kar se tiče telovadbe trenutno prav gotovo.«
8.00: VESLANJE (repesaži, M: enojec, dvojec brez krmarja, dvojni dvojec, četverec s krmarjem)
(repesaži, Ž: dvojni dvojec, dvojec brez krmarke, četverec brez krmarke)
8-	30: KONJENIŠTVO (tridnevna vzdržljivost)
9-	00: STRELJANJE (predtekmovanje, M: puška proste izbire, hitros-
trelna pištola)
9.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Venezuela - Avstralija) m.00: BADMINTON (1. kolo: M in Ž dvojice; 2. kolo: posamezno) ROKOMET (J. Koreja - Švedska, M)
MODERNI PETEROBOJ (jahanje)
PLAVANJE (predtekmovanje, M: 400 m kravl, 200 m prsno, 4x100 m kravl)
(predtekmovanje, Ž: 100 m delfin, 100 m prsno, 800 m kravl) NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž)_
TENIS (1. kolo, posamezno M in Ž)
ROKOBORBA (grško-rimski slog: 3. kolo do 57, 62, 82, 90 kg; 4. . kolo do 48, 130 kg; 5. kolo do 48, 130 kg; 6. kolo do 74 kg)
8.30; ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Španija - SND) j8-40: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž) b00: GIMNASTIKA (ekipni mnogoboj - poljubne vaje, M J ,20: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž) l-30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Brazilija - Angola)
. ROKOMET (Francija - SND, M)
J4.00: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž)
4.30: STRELJANJE (finale, M: puška proste izbire'
, DVIGANJE UTEŽI (skupina C: do 67,5 kg) d'°0: BOKS (1/16 finala)
ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: ZDA - Japonska)
,45: JADRANJE (5. in 6. regata: leachner A-390, M in Ž)
'50: JADRANJE (3. regata: evropa - Ž; finn - M; 470 - M in Ž; leteči i. holandec,- star; soling; tornado)
■30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: SND - Kitajska) t, ROKOMET (Kuba - Madžarska, M)
00: BEZBOL (Dominikanska Rep. - Japonska, Portoriko - Italija SKOKI V VODO (finale, M: deska)
GIMNASTIKA (ekipni mnogoboj, M: poljubne vaje)
,R DVIGANJE UTEŽI (skupina B: do 67,5 kg)
00: ROKOMET (Nemčija - Romunija, M)
'30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Litva - Portoriko)
JUDO (predtekmovanja in dvojni repesaži: srednja kategorija, M in Ž)
17.00: BADMINTON (1. kolo, M in Ž: dvojice; 2. kolo, posamezno) HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, Ž)
MODERNI PETEROBOJ (finale: jahanje)
ROKOBORBA (grško-rimski slog: 4. kolo do 57, 62, 82, 90 kg; za 5.-10. mesto do 48, 74, 130 kg)
17.30: VESLANJE (repesaži, M: dvojec s krmarjem, osmerec, četverec brez krmarja, dvojni četverec; repesaži, Ž: enojec, osmerec, dvojni četverec)
18.00: KOLESARSTVO (polfinale, M: posamična zasledovalna vožnja) PLAVANJE (finali, M: 400 m kravl, 200 m prsno, 4x100 m kravl) (finali, Ž: 100 m delfin, 100 m prsno)
18.20: KOLESARSTVO (sprint, M)
18.30: DVIGANJE UTEŽI (finale: skupina A do 76,5 kg)
18.40: KOLESARSTVO (četrtfinale, Ž: Sprint; repesaži, M: Sprint)
19.00: BOKS (1/8 finala)
NOGOMET (predtekmovanje: ZDA - Poljska, Kolumbija -Egipt)
ROKOMET (Egipt - Španija, M)
HOKEJ NA TRAVI (predtekmovanje, Ž)
ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Nizozemska - Brazilija) ROKOBORBA (grško-rimski slog: za 3.-4. mesto in finali do 48, 74, 130 kg)
19.10: KOLESARSTVO (četrtfinale, Ž: Sprint)
19.30: KOLESARSTVO (finale, M: posamezna zasledovalna vožnja) 20.00: GIMNASTIKA (finale, M: ekipni mnogoboj - poljubne vaje) NAMIZNI TENIS (dvojice, Ž)
20.15: KOLESARSTVO (četrtfinale, Ž: Sprint)
20.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: ZDA - Nemčija) KOLESARSTVO (četrtfinale, M: Sprint)
ROKOMET (Čehoslovaška - Islandija, M)
20.40: NAMIZNI TENIS (dvojice, M)
20.50: KOLESARSTVO (četrtfinale, M: Sprint)
21.00: BEZBOL (Kuba - ZDA, Tajpeh - Španija)
NOGOMET (Italija - Kuvajt, Španija - Oatar)
21.20: NAMIZNI TENIS (dvojice, M)
21.30: JUDO (polfinale, Ž: srednja kategorija)
ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Kitajska - Kuba)
JUDO (polfinale, M in Ž: srednja kategorija; za 3.-5. mesto Ž) NAMIZNI TENIS (dvojice, M)
22.00: JUDO (za 3.-5. mesto: srednja kategorija; finale M in Ž)
22.30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Hrvatska - Španija)
W spored
eomiNo
14.00	Boks
15.00	Bezbol: Italija - Portoriko; Skoki v vodo*: deska, M; Gimnastika
20.45	Rokoborba*: 48, 74, 130 kg; Gimnastika 20.55 Nogomet: Italija - Kuvvajt
21.30	Judo
22.45	pregled in obračun kolajn
C B^DDUe
16.30	Bezbol; Skoki v vodo; Gimnastika 17.15 Boks
18.00	Plavanje* M: 400 m kravl*, 200 m prsno*, 4x100 m kravl*; Ž: 100 m delfin*, 100 m prsno*; Kolesarstvo
>-si
■ mmm	. -
18.30	Dviganje uteži*: 67,5 kg
19.30	Kolesarstvo: posamezna zasledovalna vožnja
< odgrne
7.55 pregled dogodkov in kolajn prejšnjega dne 8.10 Odbojka (ponovitev)
8.40 Veslanje
10.00	Plavanje: 400 m kravl M, 100m delfin Ž, 200 m prsno M, 100 m prsno Ž, 4x100 m kravl M, 800 m kravl 2
11.00	Gimnastika: ekipno M
12.30	Streljanje*: puška proste izbire, M
13.00	Boks
19.50	Plavanje; Kolesarstvo
20.00	Gimnastika*: ekipno, M; Dviganje uteži
22.50	Košarka; Judo*: 66 kg Ž, 86 kg M
24.30	dnevni pregled
Ir TV SLOVENIJA 2
12.15	Streljanje*: puška - leže 17.10 Streljanje; Veslanje 17.55 Plavanje*: 5 finalov
20.15	Gimnastika*
22.20 Dviganje uteži: do 67,5 kg 22.40 Skoki v vodo: deska 22.50 Judo: do 66 in 86 kg
23.00	dnevni pregled
24.30 Rokoborba: grško-rimski slog

8.30	Konjeništvo: tridnevna vzdržljivost
9.30	Košarka: Venezuela - Avstralija
10.00	Plavanje
11.00	Gimnastika: ekipne vaje, M
11.30	Košarka: Brazilija - Angola
13.15	Boks: kvalifikacije
15.00	Skoki v vodo*: deska, M; Gimnastika
18.00	Plavanje*: 400 m prosto M*, 100 m delfin Ž*, 200 m prsno M*, 100 m prsno Ž*
19.30	Kolesarstvo*: zasledovanje, M*
19.45 Plavanje*: 4x100 m prosto, M
20.15	Gimnastika*: ekipne proste vaje, M*
21.00	Nogomet: Italija - Kuvvajt
23.15	Košarka: Hrvatska - Španija
24.15	dnevni pregled in registrirani posnetki
* označuje finale
						
Barcelona ’92	XXV o//m	F>i/ske i		r&	J	!AT
Poziv MOK zaradi oznak atletov bivše Jugoslavije
BARCELONA — Mednarodni olimpijski odbor in organizatorji iger so »vljudno povabili« pripadnike mednarodnega tiska, naj se strogo držijo dikcije »neodvisni olimpijski udeleženci«, ki jo je OZN zahtevala, da bi upravičila »apolitični nastop« športnikov iz Srbije, Črne Gore in Makedonije. Protokol, ki ga je MOK podpisal z OZN namreč predvideva, da je omemb-na nacionalne pripadnosti tekmovalcev iz teh držav prepovedana. Za Srbe in Črnogorce zaradi sankcij, za Makedonce pa, ker njihova država ni mednarodno priznana.
Kaže vsekakor, da se novinarji te omejitve sploh ne držijo in so sigle, ki označujejo te športnike prikrojili po svojih potrebah. Tako se je oznaka IOP (In-dependent olimpic partecipati-on, po slovensko pa NOU - neodvisna olimpijska udeležba) za mnoge prosto spremenila v SMM (Serbians, Macedonian, Montenegrous).
Glasnik MOK Verdier je hkrati opozoril tudi, da nastopajo tekmovalci iz dvanajstih republik nekdanje Sovjetske zveze kot Združena ekipa in ne kot predstavniki Skupnosti neodvisnih držav. Pri tem pa je zanimivo, da Verdier z novinarji glede bivših Sovjetov ni kdove kako vztrajal, veliko bolj odločen pa je bil glede nastopa NOU. Kaže, da je to posledica precej ostrega opozorila, ki sta ga na MOK naslovila OZN in španska vlada...
Zakaj so italijanski nogometaši izgubili
Azzurre vznemirjajo
»pikantne noči«
Poraz s Poljsko je nemalo zapletel pot italijanskih nogometašev v kvalifikacijah. Prvo mesto v skupini je verjetno že izgubljeno, če pa bodo azzurri v današnji zadnji kvalifikacijski tekmi premagali Kuvajt in tako osvojili drago mesto, jih v četrtfinalu čaka težko srečanje z domačo Španijo. Italijani so upali, da se bodo s Španci pomerili šele v velikem finalu, a Poljaki so jim prekrižali vse račune. Vrh vsega so Maldinijevi fantje pokazali, da ne znajo športno sprejemati poraza (dva izključena, Corini je bil diskvalificiran za dve koli, Luzardi in Albertini pa za eno) in so se ponovno izpostavili kritikam, po katerih naj bi tile mladi razvajeni bogataši sploh ne sodili na olimpijske igre. V strahu, da »občutljive fante« ne bi pred današnjim odločilnim srečanjem s Kuvajtom preveč obremenjevali, se v tabora azzurrov in okrog njega močno prizadevajo omiliti polemike, oster je le predsednik nogometne zveze Matar-rese. Slišati je tudi smešna opravičila. Tako naj bi na azzurre slabo vplivalo, da letos ne bodo imeli časa za počitnice, da je v Barceloni zelo vroče (kot znano, imajo na Poljskem tropsko podnebje...) in da olimpijsko naselje, v katerem domujejo, ponuja preveč možnosti za razvedrilo in pikantna nočna spoznanja...
Na sliki: angleški sodnik Don je Corinija predčasno poslal v slačilnico
Po košarkarski tekmi ZDA - Hrvatska
Razočaran nad Hrvati in tudi nad Američani
V ponedeljek zvečer, točno ob 20.30, sem bil v naslonjaču, s prigrizkom in pijačo pri rokah, vleknjen po najbolj stereotipnih klišejih pasivnega športnega navijača. Ni je bilo stvari, ki bi me mogla v tisti poldrugi uri odvrniti od gledanja, pardon strmenja v televizijski ekran za zgodovinsko košarkarsko tekmo med Hrvati in Američani, med dediči bivše Jugoslavije (žal veliko revnejšim od pričakovanja) in med nepremagljivimi supermani v glavnem črne polti (belci niso bili nikoli kot tokrat samo okras v dokaz samozvane multietnič-nosti ameriške košarke), ki so iz daljnega planeta NBA prišli med smrtnike, da pokažejo vse svoje čudotvorne sposobnosti.
Poldrugo uro kasneje se je zgodilo, da smo se s prijatelji, ki so z mano gledali tekmo, spogledali in prva stvar, ki smo jo izustili, je bila: »In to je vse?«. V tistih odločilnih 90 minutah se je zrušila cela kopica mitov. Najprej: Hrvati, pa za božjo voljo, naj se niti en izvod tega časopisa ne proda na Hrvaškem, in to za mojo osebno varnost, brez ostalih bivših Jugoslovanov (Zdovc najprej, potem pa Srete-novič, Danilovič in Divac, igralci katerih odsotnost je naravnost »zijala« iz ekrana) so žal le povprečna ekipa, koniuzno vodena, pa čeprav je verjetno krivda strokovnega štaba zelo relativna, saj ekipe brez glave (playma-ker) in repa (center) ni moč zadovoljivo voditi, ko na igrišču, kjer se stvari v resnici odločajo, ni pravega centra, ki bi ekipo vodil.
In tako Hrvatje igrajo istinktivno, kot piščanci z odrezano glavo. Če jim gre, potem individualnosti odstopajo
in smo priča lepi košarki. Ko pride trenutek, da izgubijo (neobstoječo) glavo, potem pa z žogo ne vedo več, kaj bi počeli, in izpadejo naravnost smešni. In potem gledalca, ki pozna (bivšo) jugoslovansko košarko, razbesni do joka poslušati komentarje italijanskih novinarjev (ki jih očitno še peče nedavni minus 46 v Saragozi: klasična zloba - tokrat ista usoda doleti tudi vas, kako lepo!), ki vzvišeno pravijo, kako so Amerikanci »ugasnili« Evropejce, ki so sicer dobri, a kaj, reveži, nimajo kaj opraviti s fenomeni. Verjetno je res, a kaj, če bi Hrvatje igrali košarko, si podajali žogo med seboj in ne nasprotniku, če bi se Ku-koč spomnil, kako je igral pred dvema letoma in bi pozabil na pogubno italijansko prvenstvo, če bi Petrovič igral normalno in ne bi skušal na vse kriplje pokazati Američanom, da je eden od njih? Če bi Hrvatska igrala vsaj delno kot Jugoslavija v Argentini, potem bi italijanski komentatorji, do mozga, sem prepričan, imeli sedaj že mikrofon v grlu.
Res, saj so NBA-zvezde trenutno v slabi formi in se poslužujejo v igri svojih zvenečih imen. Imajo pa to srečo, da so vsi, ki se jim zoperstavijo (tudi Hrvatje včeraj, zelo žal), podelajo v hlače samo, ko slišijo njih imena. Jordan je neustavljiv. Pa kaj, saj je to tudi v NBA! Vsi tečejo, skačejo, imajo izredne telesne sposobnosti, to vsi vemo, kot vemo, da bi ob normalni igri zmagali proti vsem z veliko lahkoto: edino, kar me moti, je, da so igrali proti Hrvatski ekshibicijsko in da so ob tem Hrvatje gledali in ploskali, kot da bi bili neki... Italijani katerikoli.
Ne, nekaj takega od bivših Jugoslovanov nisem čakal, da bom kdajkoli
videL	SERGIO TAVČAR
Včeraj po pripravah nogometašev Verone
Prometna nesreča
CLES (TRENTO) - V kraju Val di Non, kjer se prvoligaško nogometno moštvo Verone v teh dneh mudi na pripravah, je včeraj prišlo do hujše prometne nesreče, v katero se je zapletel kombi veronskega prvoligaša. Dinamika nesreče je bila naslednja: medtem ko so se igralci Verone vračali s treninga na kombiju, je z neprevidnim manevrom s stranske poljske poti zavozil na pokrajinsko cesto traktorist, kateremu se je moral zadnji trenutek izogniti voznik buldožerja, v katerega je nato silovito trčil Veronov kombi, ki ga je upravljal 35-letni nogometaš Pierino Fanna. Pri trčenju je naj hujše poškodbe zadobil igralec VValter Bianchi, ki so ga s helikopterjem nemudoma odpeljali v bolnišnico v Verono zaradi hudega pretresa možganov. Lažje poškodbe je zadobil tudi Šimone Zermiani.
Bolniško osebje veronske bolnišnice pa si je glede stanja Bianchija pridržalo prognozo. Igralec je zaradi hudega
udarca v glavo še vedno v nezavesti in je utrpel zlom podlahtnice in nadlahtnice. Zdi se pa, da zdravniki izključujejo možnost notranjih poškodb.
Ohranil svetovni naslov
LOS ANGELES - Mehikanski boksar Victor Rabanales je ohranil naslov svetovnega prvaka v petelinji kategoriji (WBC), potem ko je po točkah premagal Južnega Korejca Oh Chang Ky-una.
Turnir San Lorenzo
TRST - Na košarkarskem turnirju S. Lorenza, ki bo še do konca tedna na sporedu pri Sv. Ivanu, so se nekateri naši košarkarji spet izkazali. V srečanju Vip Immobiliare - Di Piazza je slavilo moštvo, v katerem nastopajo Paulina, Samec (3 točke), Tul (2), Čivardi (9) in Crisma (17), z izidom 126:124. Za moštvo Di Piazza je igral tudi Marko Debeljuh, ki je dosegel 4 točke. „
V nedeljo regata (»laser« in »evropa«) v organizaciji TPK Sirena
Spet težave z brezvetijem
V nedeljo je bila v organizaciji TPK Sirena regata za jadranice v razredih »evropa« in »laser«. Skupaj se je prijavilo 25 tekmovalcev, in sicer 13 »laserjev« ter 12 »evrop«.
Tudi v nedeljo je imel organizator velike težave z brezvetrjem in zato je izpeljal le 1 plov.
REZULTATI
»EVROPA«
1. Gabriele Benussi (SVBG), 2. Nevio Sabadin (Sirena), 3. Furio Benussi ( SVBG), 5. Miran Guštin (Sirena), 7. Ivan Zidarič (Sirena), 11. Marco Settimi (Sirena).
»LASER«
1. Giorgio Civerchia (SVBG), 2. Massimo Baret (SVBG), 3. Daniel Toscano (Čupa), 6. Marko Kojanec (Čupa), 8. Christian Volpi (Sirena).
Zaradi pomanjkanja vetra, žal, tri jadrnice niso prijadrale do cilja. Med le-temi je bila tudi Nada Čok (Čupa).
Po regati je bilo nagrajevanje.
Paolo Kralj (Čupa) odličen med deskaiji
Jadranje na deskah spada med najbolj priljubljene vodne športe in tudi v tej panogi se iz tedna v teden vrstijo tekmovanja.
Pred dnevi je Windsurf Club Marina Julia priredil regato veljavno za consko prvenstvo kategorije Ra-ceboard. Nastopili so tudi trije člani
JK Čupa, in sicer Paolo Kralj, Kristjan Spadaro in Adriano Ferfolja. Konkurenca je bila precej ostra, saj se je regate udeležilo kar 22 tekmovalcev.
Sobotne preizkušnje so, žal, odpadle zaradi brezvetrja. V nedeljo pa je zapihala prijetna sapica in tako so lahko organizatorji izpeljali vse programirane preizkušnje.
Na vseh plovilih je premočno zmagal Paolo Kralj (JK Čupa). Z doseženimi točkami je zapisal svoje ime med favorite za osvojitev naslova conskega prvaka. Kristjan Spadaro je pristal na desetem mestu.
Čonsko prvenstvo razreda Race-board bodo sklenili v Sesljanskein zalivu septembra meseca. Sklepno šjaortno prireditev bo priredil JK Čupa.
DAVID POLJŠAK
Na atletskem prvenstvu v Turinu
V soboto ob 18. uri v prijateljskem nogometnem srečanju
Naši prvakinji
Pred kratkim se je v Turinu odvijalo posamično ateltsko državno prvenstvo za mlade nade (letnika 1971/72) in za mladince (letniki 1973/74/75).
Na tem tekmovanju sta nastopili tuši dve naši ateltinji, ki sicer tekmujeta za turinsko društvo Sisport Snia Fiat Claudia Kozlovič in Margaret Machiut. Obe naši predstavnici sta se izkazali in osvojili držvni naslov.
Claudia je zmagala v metu kopja z rezultatom 49,96 m, medtem ko je Margaret osvojila prvo mesto s štafeto 4X100 m v mladinski kategoriji s 47"69. Macchiutova je imela precej smole v teku na 100 m ovire, saj je vodila skoraj do konca, nakar je udarila ob oviro, izgubila ravnotežje ter se morala zadovoljiti s tretjim mestom.
Triestina - Izola Belvedur v Bazovici
Po sobotnem prijateljskem nogometnem srečanju med okrepljeno Zarjo in Triestino se obeta v soboto spet zelo zanimiva tekma, tokrat med Triestino in Izolo Belvedur.
Srečanje se bo pričelo ob 18. uri in bo gotovo zvabilo ob rob bazoviškega igrišča veliko število ljubiteljev nogometa. Naj omenimo, da bodo letos Izolčani igral v pokalu celo proti lizbonski Benfici. Za Triestino bo sobotna še kako dobra preizkušnja v tem predprvenstve-nem obdobju.
Na sliki D. Križmančiča posnetek s sobotne tekme v Bazovici med Zarjo (temni dresi) in Triestino (beli dresi). Naj omenimo, da se je sobotna tekma končala z zmago tržaškega tretjeligaša s 6:0.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel ' fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG