P« polti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-„ četrt, , 6„60, mene , 2 „ 20 ,
V upravnlštvu prejeman:
h -
za
etfo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - , Cfetrt , , 5 , — „ mesec , i „ 70 „
Za*pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Političen list za slovenski narod.
Izhaja vsak dan.izvzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Štev. 100.	V Ljubljani, v petek 2. maja 1902.	Letnik XXX.
Narodov napad na celjske rodoljube.
(S Štajerskega.)
Ves slovenski svet ve, da je v zadnjem času »Narod« vse svoje delovanje osredotočil na to, da bi razdvojil štajerske Slovence. Ni mu bilo dovolj, da je razkropil Goričane v dva tabora, boli ga Se štajerska jedinost.
Celjsko vprašanje je itak sprožil z jasnim namenom, nahujskati trge v celjski bližini proti celjskim Slovencem. Namigaval je trgom, čeS, da dobe gimnazijo, ako se prestavi iz Celja. To je bila vada, katere pa prepametne ribo v slovenskih trgih niso prijele, ker jim je smrdela. Ko bi pa dobil svoje cipce, bi se bil naglo začel boj trgov proti celjskim Slovencem. »Narodu« je bilo namreč znano, da so ee nekaterniki pri zadnjih državnozborskih volitvah kujal', in to je hotel sedaj izkoristit'. Pa se je vrezal.
Hudobni »prijatelj« ne more mirovati. Parisovo jabolko prepira je vrgel med celjske Slovence že zopet zadnji petek. V članku »Politično društvo ,Naprej* v Celju« piše med drugim sledečo: »Resnici na ljubo povdarjamo sicer, da so tudi v tem (scci-jalnem in političnem) oziru na Štajerskem
Celjani prvi, kajti ustanovili so.....pa
le po zaslugah in naporu rodoljubov večinoma srednjega in nižjega stanu, dočimjemed prvaki lejeden, ki stori tudiv tem oziru popolnoma svojo dolžnost, izvzemši le nekatere posamezne slučaje«.
No, ako to ni perfidnost, potem pa res ne vemo, kaj spada pod ta pojem! Tedaj celjski slovenski odvetniki, notarji ter duhovščina niso storili svoje naloge na socialnem in političnem polju?!
Vprašamo »Narodovega« pisca: Kdo pa je ustanovil »Celjskega Sokola« ? To sta bila prvaka dr. Josip Vrečko in dr. Ivan Dečko! Kedo je bil pri snovanju najvažnejšega socialnega društva »Čitalnice?«
Kdo jo vzdržuje? »Prvaki«, sami »prvaki« posvetnega in duhovskega stanu. Kedo najmočneje podpira »Celjsko narodno godbo« ? Posojilnica, v katere ravnateljstvu sede zopet sami »prvaki«. Priznamo pa, da sloni godba na ramah neumorljivega godbenega agitatorja g. Likarja.
leto rečemo lahko tudi o »Celjskem pevskem društvu« in o »Političnem društvu »Naprej«.
Priznati se mora seveda, da se sedaj vse politično življenje suče okoli prezaslu-žuega dr. Dečka, — ali za njim Btoje vsi naši narodnjaki, ki ga z delom in svetom podpirajo. Da se ne morejo vsi z isto intenzivnostjo krttati v politiki, je jasno, kajti vajeti mora imeti le jeden v rokah. Sploh pa je treba pomisliti, da kadar se stare moči absorbirajo, jih je treba nadomestiti z novimi. Naši odvetniki in notarji so že vsi dobro v letih in vsak računi svoje celjsko delovanje po desetletjih. Kaj čuda, če potem moči pešajo! Pešati morajo od napornega dela! Ali mar mislijo »Narodoviči«, da se utrudi človek samo od tega, da vihti bojni meč proti rodnemu Ubratu ?
Pa kljub opešanim močem moramo priznati, da stori vsak svojo dolžnost. Ni izjema, če jo stori, ampak če jo kateri ne bi storil, bi bila to važna ali utemeljena izjema.
Mnogo bi se še dalo odgovarjati na grdi napad. Ali ne zdi se nam potrebno, da bi se preobš rno potegovali za celjske rodoljube. Rečemo pa lahko, da je vsak posamezni celjski prvak za občeslovensko stvar storil več, kakor vsi ljubljanski frakarji.
Sklep razprav v hrvatskej regnikolarnej depufaciji.
(Iz Hrvatske.)
Hrvatska regnikolarna deputacija je dokončala svoje razprave ter sprejela po poročevalcu dr. Egersdorferju sostavljeni nuncij. Seveda se o vsebini tega poročila ne zve v javnosti, pravijo pa, da se v njem zahteva več pravičnosti od ogrske vlade do Hrvatske,
da se dovoli nekakšna kontrola nad dohodki Hrvatske tudi Hrvatom in da so hrvatski dohodki ne uvrščujejo med ogrske. Ta zahteva je čisto opravičena, le škoda, da tega ni storila mažaronska večina že poprej, nego še le zdaj, ko se je vsled njene malomarnosti pri sklepanju dosedanjih financijalnih nagodb pokazal za Hrvatsko tako velik pri-manjkljej.
Hrvatski regnikolarci zahtevajo tudi v svojem poročilu, da dobi Hrvatska ves užit-ninski davek od piva, sladorja in špirita, ki znaša lepe milijone, s katerimi se ne bi samo deficit pokril, nego bi ostala še lepa svota za druge potrebe. A ravno radi tega užitninskega davka sta si obe regnikolarni deputaciji navskriž, ker se ogrska drži principa, da se smejo Hrvatskej zaračunati le oni davki, ki se faktično pobirajo na Hrvatskem. Ogrska vlada je zategadelj obljubila Hrvatom v ime tega užitninskega davka pavšalno svoto 3 milij. kron, kar pa je brez dvoma premalo.
A zakaj Mažari nočejo zaračunavati Hrvatom na isti način, kakor Avstriji ? Ker hočejo, da ostane Hrvatska tudi še za naprej v istej financijalnej odvisnosti od Ogrske, kakor do zdaj, in da morejo trditi, da jo oni vzdržujejo.
To lažnjivo trditev želi hrvatska regnikolarna deputacija odstraniti ter je tudi sprejela predlog dr. Vr b a n i č a , da se davki zaračunajo H r v a t s k e j na isti način, kakor Avstriji. Ta predlog je sicer sprejet, ali ne gojimo nobene nade, da bi ga ogrska regnikolarna deputacija odobrila, a hrvaška deputacija pa gotovo nima tako odločne volje, da bi se Ma-žarom mogla sploh protiviti, pa če tudi še v tako pravičnej stvari. To nam svedoči celo zadržanje mažaronske večine v regnikolarnej deputaciji proti izjavam opozicijonalnih članov dr. Franka in dr. Vrbaniča, ki sta Be oba složila v tem, da bosta odločno delovala za samostalnost hrvatskih financ. Mažaronska večina ni imela toliko poguma, da bi bila vse te čisto opravičene zahteve Vr-baničeve sprejela v svoje poročilo, nego je
obljubila, da jih hoče ustno predložiti ogr-skej deputaciji.
Mažaronskej večini mora biti seveda nekaj strašnega, če dr. V r b a n i č zahteva za Hrvatsko posebno poštno hranilnico, posebne od ogrskih različne marke za pisma, in da se tudi dohodki mesta Reke uvrste med splošne dohodke ter še več takih za Hrvatsko važnih stvari j.
Razume se, da niti ne pride o teh predlogih do resnobne razprave, ker jih bodo Mažari odločno odbili, a hrvatska večina jih ne bo hotela niti znala braniti. Dr. Fran-kovo poročilo pa bo zadušili še prej, nego je bilo oglašeno. To poročilo je napisano jako ostro ter naSteva vse krivice, ki se gode hrvaškemu narodu že toliko let, in da je radi tega že ves narod razdražen. Pravijo, da se je mažaronska večina preplašila, ko se je prebralo to poročilo, ter je odločno zahtevala, da se ublaži način sestavka, če se hoče izročiti kot posebno poročilo. Kar zaporedoma so govorili mažaronski regnikolarci ter svarili dr. Franka, da je nevarno tako govoriti z Mažari, ki bi mogli z razpravo prenehati in Hrvatskej zadati grozen udarec. Pa tudi hrvatskemu narodu se ne sme na tak način pisati proti Mažarom, ker bi se mogle zgoditi strašne stvari. Iz teh izjav se pač vidi, da so mažaroni izgubili že vsak pogum nasproti Mažarom, in da zares nimajo one odločnosti, s katero bi se dalo vsaj deloaia nekaj doseči za Hrvatsko. Dr. Frank je tem junakom dobro odgovoril, da je dolžnost vsakega domoljuba, povedati resnico t lice tudi prvemu ogrskemu ministru, kjer se gre za jasne in nepobitne resnice, in ko bi bili Hrvati vedno tako ravnali, ne bi bili tako globoko padli, kakor so zdaj, da trpe tako pohlevno toliko krivic. Vendar pa bode svoje poročilo pridržal, a ne predelal, da se izroči ogrskej regnikolarnej deputaciji, ko bodo razprave dokončane, kajti on noče biti kriv, ko bi se morda zares radi njegovega poročila razprave razbile, kakor to misli večina regnikolarcev.
LISTEK.
1861 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Hvala vam za to, hvala vam. Stopnjice so dobre. Mislil sem, da se smejete... sme jete slepcu.«
Ves obraz uboge žene je bil zalit s solzami. Hitro jih je obrisala in šla kvišku, kjer so se kakor padanje vode za zidom slišali odmevajoči koraki in smejoči se glasovi družbe, ki je šla pred njo.
Na enem izmed ovinkov se je mlada družba ustavila. Dospeli so že precej visoke in skozi ozko okno so ob enem s svežejšim zrakom prodirali tudi čistejši svetlobni žarki. Spodaj na steni, ki je bila tukaj precej gladka, je vse mrgolelo napisov. Večinoma so bila imena obiskovavcev.
Mladež je delala razne vesele opazke in našla med napisi tudi imena svojih znancev.
»A glej, tukaj je celo napisan izrek«, je opomnil dijak in s precejšnjo težavo pre-čital: »Mnogi začenjajo, ali malo jih konča«. »Najbrže Be stavek nanaša na to plezanje«, je dostavil šaljivo.
»Razumi kakor hočeš«, je rekel trdo zvonikar in se obrnil proti njemu in obrvi
so se mu naglo in nemirno premikale. »Tukaj je še kitica, malo nižje. To lo prečitaj.«
»Kje je kitica? Saj je ni nikjer.«
»Ti veš, da je ni, jaz ti pa povem, da je. Vam, ki imate zdrave oči, je mnogo skritega . . .«
Stopil je dve stopnjici nižje, potipal z roko po temi, kjer so se že zgubljali zadnji slabi žarki dnevne svetlobe, in rekel:
»Tukaj-le. Lepa kitica, pa brez svetilnice je ne prečitate.«
Peter se je pomaknil bližje in zdrsnivši z roko po zidu, našel resne vrstice, ki jih je vrezal v zid morebiti že pred sto leti umrli človek:
„Pomni smrtni čas pomni trombni glas pomni konec življenja pomni večnost trpljenja.. ."*)
»Tudi izrek", se je hotel pošaliti dijak Stavručenko, pa se mu kar ni hotelo posrečiti.
„Ne ugaja", je poredno rekel zvonikar. „Sicer si še mlad človek, ali vendar, kdo ve . . . Smrtna ura pride, kakor tat po
*)	IIomhh cmepthbiii 'met ('iaei. = ura)
iioMim Tpy6iiwii r.iaci. homhh >K»8niK> paa.iyKy noMmi iit>invHj MyKy . , ,
noči. . . Lepe vrstice", je ponovil se enkrat. „Pomni smrtni čas, pomni trombni glas.. „Da, kaj bo pa tam", je končal spet precej poredno.
Se nekoliko stopnjic in vsi so prišli na prvi večji raven prostor v zvoniku. Tukaj je bilo že precej visoko, pa odprtina v steni je peljala po še bolj nerodnih stopnjicah še više. Na vrhu se je odprl širok in čaroben razgled. Solnce se je nagnilo na zahodu proti horizontu, po nižini je pa legla dolga senca; na vzhodu je ležal težak oblak, daljava se je izgubljala v večernem somraku in le tu in tam so se poSevni žarki še upirali skozi sinje sence, tu v belo steno pobeljene koče, tam v žareče rdeče okence, tam pa kakor živa iskra v križ daljnega zvonika.
Vsi so utihnili. Visok in bister veter, čist zemskih hlapov, je vlekel skozi line, majal vrvi, so zadeval v zvonove in včasih vzbujal zategnjene odmeve. Zvonovi so tiho brneli z globokim kovinskim glasom, v katerem je uho slutilo še nekaj, kakor daljno nerazločno godbo ali globoke vzdihe brona. Vsa slika, ki se je razgrinjala pod njimi, je dihala tih pokoj in globok mir.
Pa tišina, ki se je naselila v mali družbi, je imela še drug vzrok. Iz nekakega skupnega nagiba, ki je menda izviral iz čuvstva višine in svoje slabotnosti Bta oba slepca
stopila k linam, oprla se nanje in obrnila obraz proti tihemu večernemu vetru.
Zdaj nihče ni mogel prezreti čudne slič-nosti. Zvonikar je bil malo starejši; široka samostanska halja se je v gubah spuščala po suhem telesu, poteze obraza so bile precej trde in rezke. Pri pazljivem opazovanju so se pokazale tudi razlike: zvonikar je bil plavolas, nos je bil malo grbast, ustnice tanjše, kakor Petrove. Nad ustnicami bo štrlele brke in kodrasta bradica je obrobljala podbradek. Pa tudi v ponašanju, v potezah, posebno na ustnicah in v vednem premikanju obrvi je bilo nekaj čudovito sličnega, kar je delalo ta obraza, kakor da sta posnetka po istem vzorcu, in povzročalo ono posebno, sorodno sličnost, ki so si vsled nje tudi mnogi grbci podobni kakor brat bratu.
Petrov obraz je bil malo mirnejši. Na njem so je videla prirojena složnost, ki je pri zvonikarju prehajala v razdražljivost in včasih v zlobo . . . Sicer bo je pa zdaj vidno umiril. Jednakomerno pihljanje vetra je takorekoč uglajevalo vse gube na njegovem obrazu in razlivalo po njem tihi mir, ki se je razprostiral nad vsem za slepe oči skritim prizorom . . . Obrvi so se zgibale vedno mirnejše in mirnejše.
(Dalje prih.)
Po tem moremo lahko razsoditi, kako se bo vsa ta zadeva rešila. HrvatBka dobi bržkone nekaj več dohodkov, toda ostala bode še tudi za naprej odvisna v linanoijalnem pogledu od Ogrske. To pa gotovo ni napredek, ker bode vsled takega položaja tudi v političnem pogledu dalje životarila, kakor do zdaj.
Crnagora se oborožuje.
Pred nedavnim smo sporočili, da so dobili Črnogorci zopet velike množine orožja in streljiva ter ga jeli razdeljevati med moštvo. Sedaj javljajo razni listi, da so pozvani v domovino vsi moški, ki so sposobni za vojaško službo, in da se je pričelo z resnim organiziranjem črnogorske vojne moči. Knez Nikita je bil pred nedavnim v Pod-gorici, kjer so Be sošli najodličneji kršč. albanski voditelji ter se je vršilo zelo važno posvetovanje. Od tega časa sem je opažati, da se shajajo na albanski meji večje vojne čete. Kaj pomeni to najnovejše gibanje v Crnigori, kajpada nihče ne ve, gotovo pa je, da so načrti Črnogorcev mnogo večji nego jih v resnici morejo izvršiti.
Dogodki v Rusiji.
Upor v polnem obsegu imajo sedaj v ruskih okrajih Voroneš, Jekaterinoslav, Kar-kov in Poltava. Upor povspešuje velika lakota. Kmetje, nahujskani po revolucionarnih elementih, so napadli posestva velikega voj vode oldenburškega. Mej kmeti Be je razdelila tudi neka proklamacija revolucionarnega odbora, katere vsebine pa večina kmetov analfabetov ne razumi. Neki zakotni tolmači so jim stvar tako pojasnili, da je to carjev manifest. Oprti na ta pojasnila so vdrli k imovitejim posestnikom ter vzeli seboj toliko živeža, kolikor so ga potrebo vali, a bili pri tem toliko pošteni, da so si dali pri obč. zastopstvu zapisati, koliko je vsak vzel. Ves rop se je izvršil ob splošnem miru. Kajpada se vlada boji nadaljnjih nemirov, če se položaj kmalu ne premeni. Izpočetka ti nemiri kajpada niso imeli poli-tiškega značaja, toda ker so splošno lakoto mej kmečkim prebivalstvom izrabili razni elementi in ko je vlada odposlala vojaštvo, da brani bogatine, se je upor resno poostril. Samo v okrajih Karkov in Pultava je nad 18.000 demonstrantov, ki vse razbijejo, karkoli jim pride pod roke. Novi zunanji minister se sedaj osebno prepričuje o položaju na licu mesta.
Angleška kraljeva prisega.
Angleški anglikanci so v najnovejši dobi precej razburjeni. Povod temu razburjenju je dala vest, da namerava kralj znatno skrajšati ceremoniel povodom slavnosti kronanja in sicer na tak način, ki baje žali anglikansko cerkev. Črtal je namreč iz vsporeda ne samo razne molitve in mnoge druge obredne dele, marveč tudi oni pasua iz prisege, v kateri se na nečuven način smeše največje dogme katoliške vere. Kaj je kralja dovedlo do tega koraka, ni povsem jasno. Oficielno se trdi, da hoče kralj edino le skrajšati obredne slovesnosti. Morda ga je pa vendar dovedlo do tega koraka dejstvo, da pripada velik del njegovih podložnikov katoliški veri. Razburjenost je mej anglikanci zbok tega tolika, da naravnost odrekajo tako izvedenemu kronanju ustavno veljavnost, in bodo zadevo spravili v parlamentu v razgovor.
Bestialnosti na Filipinih.
Onv nili smo že, da je ameriški general na Filipinih Smith pozvan pred vojno sodišče v Manili, kjer se mora zagovarjati radi nečuvenih grozovitosti, ki jih je zakrivila napram Filipincem ameriška armada. Že dosedanja preiskava je dognala, da je major Waller z drugimi častniki izvršil večinoma le to, kar mu je velel general Smith. Posebno zanimiva pa je izjava Smithova, da je postopal v popolnem sporazumu z vrhovnim poveljnikom Chaffee-jem in ta pa v sporazumu z vojnim ministrom. Pokazalo se je torej, da so v ta nečuveni škandal zapleteni najvišji ameriški vojaški krogi, ki se bodo morali zagovarjati.
Že sedaj se govori, da se bo moral umakniti vojni minister, ker je dokazano, da je vedel za vse grozovitosti in ni ničesar ukrenil, da bi jih preprečil. Pokazalo se je pa tudi, kako prav je imel general Miles, ki
je že pred davnim časom opozarjal na grozovitosti, a so ga radi tega kaznovali. Predsednik Roosevelt je sed,j spoznal, da je bila Milesova kritika popolno opravičena, in bi se bila lahko odstranila marsikaka nepravilnost, če bi bila vlada poslušala njegov glas. Sedaj bo Miles pomiloščen.
Z razpravo v Manili se je pa javnost tudi prepričala o vrednosti ameriške »civilizacije«, ki se razširja s samo brutalnostjo, pokazalo so je pa tudi, da je še daleč čsb, ko si bodo Amerikani popolno osvojili Filipine.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki.
Dočim prvi burski voditelji izjavljajo, da se mirovna pogajanja ne morejo nadaljevati, ker Angleži na pritrdijo glavnima zahtevama burskih delegatov, angleški listi še vedno poročajo o mirovni akciji. Najnovejše Reuterjevo poročilo javlja iz Pretorije, da posamni burski voditelji še vedno potujejo od enega oddelka do druzega in ondi poizvedujejo, kako mnenje prevladuje mej burskimi bojevniki. Ti razgovori bodo za-vršeni baje šele 25. maja. Po tem poročilu je mnogo burskih voditeljev vnetih za mir in bi ga sprejeli, četudi bi Anglija ne dovolila popolno neodvisnost. — V nekih »dobro poučenih« angleških krogih se pa še vedno trdi, da se mirovna pogajanja ugodno završe.
Povsem neosnovano je poročilo, nekaterih londonskih listov, da bi bil kapituliral' Delarty. Lord Kitchener izjavlja, da mu o tem ni ničesar znano, in da dosedaj tudi ni nikakega znamenja, da bi se to tudi zgodilo. No, o Delareyu pač ni mogel nihče misliti, da bi se prostovoljno udal.
Glavni burski shod, ki bo definitivno sklepal o mirovnih pogojih, se vrši že 15. t. m. in ne 25. maja, kakor bo prvotno poročali. Izid teh razgovorov bodo potem burski delegati naznanili Kitchenerju in se v to svrho podajo zopet vsi v Preto-rijo. Tedaj, če bo položaj količkaj ugoden, nadaljujejo se v Pretoriji oficielna mirovna pogajanja.
Iz brzojavk.
Gališki deželni zbor se snide 12. junija in bo zboroval do 10 julija, Tajni svetniki so postali knez Maks Egon FUrstenberg, predsednik poslanske zbornice grof V e 11 e r , poslanec grof Sylva-Tarouca in grof VVickenburg. — Predsednikom ogrske delegacije bo izvoljen grof Andra8sy, namestnikom pa grof Szapary. — Volitve v Franciji. Izvolitev ministra Milleranda je zagotovljena, ker je njegov boc. dem. protikandidat pozval svoje volivce, naj oddajo svoje glasove Millerandu. Istotako je republikanska vladna liga pozvala volivce, naj oddajo pri ožji volitvi glasove vladnim kandidatom. — Poraz vene-zuelskih vladnih čet. Poročilo o porazu v okraju Cumano se potrjuje, kakor tudi vest o smrti generala Castillo. Drugi poveljnik Escalante je bil ujet s celim svojim štabom. Vstaši so si pri tem osvojili tudi vso topove. Mej vjetimi je tudi general Brito Gonzales.
Cerkveni letopis.
Delovanje »Družbe vednega češčenja« v lavantinski Škofiji leta 1901.
Družbina delavnost so razvidi iz števila novih udov, ki so družbi pristopili, iz milih darov, katere so v družbine namene darovali, in iz množine cerkvene oprave, ki se je v tem letu priredila in je tukaj na ogled razpostavljena.
V teku leta 1901 je družbi pristopilo 1127 novih udov, tako da je vseh udov od leta 1881 do sedaj v matični knjigi vpisanih 20.763 iz vseh župnij obširne naše lavan-tinske škofije.
Družbeniki in drugi so družbi poklonili v tem letu milih darov skupno 6745 K 65 v. Med temi je volila družbi pokojna gospa Marija Nacht s Koroškega 200 kron, in nekatere župnije bo pa poslale večje zneske z namenom, da se jim za to podelijo para-menti večje vrednosti. Visokorodna grofinja Marija Nugent, rojena grofinja Palavicini, je zopet letos blagodušno poklonila družbi eno kazulo, eno albo in tri štole za praznike. ' :'-Za to dragoceno darilo bodi preblagi dobrotnici izrečena najiskrenejša zahvala, kakršno smo dolžni vsem velečastitim dušnim pastirjem, kateri so tako požrtvovalno in vztrajno nabirali milih darov in novih družbenikov, nje vodili in navduševali za češče-nje in moljenje Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu njegove božje ljubezni.
Posebej bodi izrečena najsrčnejša zahvala premilostljivemu gospodu knezoškofu Mihaelu, družbinemu pokrovitelju, za Njihovo vsestransko podporo in naklonjenost; kakor tudi blagemu gospejskemu odboru in častitim šolskim sestram za njihov trud in vspešno delovanje.
Pripravila se je to leto naslednja cerkvena oprava:
3 pluvijali, 26 mašnih plaščev, 5 vela ali naramnice, 4 plaščeki za ciborij in 8 za spoved, 6 sltarnih pultov, 6 pogrinjal, 4 al-tarne blazinke, 22 alb. 8 roketov, 82 puri-fikatorjev, 72 lavabo prtičev, 42 humeralij, 40 malih in 40 korporalij, 1 altarno pred-grinjalo, 12 pašnikov, 1 mrtvaški prt, 18 rdečih, 7 črnih suknjio za strežnike, 14 ro ketov za strežnike, 3 mašne bukve, 2 ban-deri, 1 baldahin ali nebo.
Naj bo vse k večji časti božji!
Dopisi.
Iz Trzina. (Prvi župnik.) Radovedni so 29. aprila gledali popotniki raz železniških vagonov, češ kaj pomeni z zastavami, mlaji, slavoloki nakinčana vas Trzin, ka) pomeni zvonenje, mogočni strel.
Ob 2 uri 42 minut z vlakom pripeljal se je težko pričakovani g. župnik J. Preša, da se nastani kot naš prvi duhovni oče v našej občini, sprejeli in pozdravili smo ga iz srca navdušeni pri prvem slavoloku poleg kolodvora.
Pozdravil ga je vznešeno, navdušeno z jedrnatimi besedami naš mnogozaslužni g. župan Rok Florjančič. Ginjenim srcem smo mu obilna množica Trzircev in Depalcev radostno pritrdili z navdušenimi živio klici ; potem ga je z lep m govorom vrlo dobro pozdravila gospica Barbika Kmetičeva ter mu v spomin podala lep šopek s trakovi m napisom. Potem ga je pozdravil še oče Žankar g. Ložar s kratkim pozdravom. G. župnik se je v kaj lepih besedah vsem zahvalil.
Nato ga je spremilo vse občinstvo v praznični obleki v dolgi vrsti po cesti mimo dveh lepo sestavljenih slavolokov, do Sole, kjer je bil zopet lep slavolok z napisom in ga je čakala šolska mladina, na čelu gospod učitelj Luka Biejec. G. učitelj ga je z lepim govorom pozdravil in mu v varstvo šolsko mladino izročil, na kar je srčno nastopila z dvema deklicama učenka Katica Kvas ter ga prav prisrčno pozdravila, da smo bili ginjeni vsi — potem smo se podali vsi skupaj v našo cerkev; po poti so stali zopet slavoloki in zastave. V cerkvi je bila kratka molitev. Nato so se podali vsi pred župnišče, kjer je po kratkem nagovoru g. župan podal na baržunasti blazinici s trakovi ključ od farovža, z besedami: »Nam v blagor, B ;gu v čast sprejmite ključe od te hiše v last«.
G. župnik je svoje spremstvo: g. kanonika Kajdiža, g. župnika Kobilca, g. župnika Stareta in obč. cdbor in g. učitelja povabil na malo južino, kjer smo so ob živahnem pogovoru zabavali — ter bi bilo za na-pitnicami g. kanonika, g. župnika Stareta, posebno omeniti govora gosp. šolske vodja Luka Blejca, ki so je v zelo lrpih besedah spomnil največjega dobrotnika Trzina vele-zaslužnega zlatomašnika g. Mart. Narobeta, župnika v Zapogah, ker le njemu se imamo v prvej vrsti zahvaliti, ki nam je v vseh rečeh pripomogel, in kateremu so se spol-nile blage želje, da je dobila Trzinska občina dolgo zaželenega duhovnika.
Zvečer je bila vsa va< lepo razsvetljena. In s tem je bil končan vesel, nepozabljen dan, dan prihoda prvega duhovnega pastirja v našo občino.
Hvalo moram konečno vsem izreči, v prvej vrsti g. županu, ki se je neprenehoma trudil in vse vodil, da so je tako lepo in primerno izvršilo. Pohvaliti pa tudi moram fante in dekleta bodisi Trzinske, kakor tudi fante in dekleta iz Dapalevasi, ki so spletli tako lepe vence in slavoloke, ki se niso ustrašili ne dela, ne truda, ter postavili slavoloke, da so v čast skromnim našim močem.
Konečno želim, da ostane razmerje mej nami vedno tako složno, kot smo bili te dni, in lepi časi nam bodo nastopili, kar Bog daj!	Trzinec.
Iz Št. Ožbalta, 1. maja. (Odgovor »Narodu«.) Neki »petiliberalec« iz St. Ožbalta se je dne 23. aprila v »Slov. Narodu« raz koračil nad menoj, ter mi očital reči, na katere moram odgovoriti. Dopisnik se skriva za hrbet St. Ožbalskega »petiliberalca«, pa ee na prvi pogled vidi, da njegovo blago ni bilo fabricirano v St. Ožbaitu, ampak v obližju St. Ožbalta, v novi politični kovač-nici. Znano pa je, da mora vsako blago, ki se v tej kovačiji izdela, romati naj prvo h kakemu nadmojstru, da blago popravi, opili, obrusi itd., da se more potem pokazati na političnem trgu, sicer bi moralo brez par-dona romati v politično »ru3tkamro«. Kaj se hoče, posestnik omenjene kovačije je bil samo za »lerlanta«, premalo se je naučil, da bi mogel napraviti izkušnjo sposoblje-nosti za svojo obrt.
Pa k stvari! »Petiliberalec« se izpodtika nad mojimi cerkvenimi govori. Jaz ne bom sodil svojih govorov, sodijo naj jih tisti, ki
jih poslušajo, petiliberaleu pa, ki jih ne hodi poslušat, odrekam vsako sodbo o njih. Le toliko rečem: Bog me varuj, da bi moji govori liberalcem dopadli! Nauk o krščanski ljubezni do bližnega, katerega mi »peti-liberaltc« daje, je pa tako premleta liberalna fraza, da ni vredno, da bi na to odgovarjal. Znan je pojem, katerega imajo liberalci o krščanski ljubezni: naj liberalec »klerikalcu« še toliko krivico stori, ti »klerikalec« lepo molči, pa potrpi, ako se pa za svojo pravico potegneš, precej te liberalec razvpije, da ne poznaš krščanske ljubezni, da si nestrpen, neznosen itd.
»Petiliberalec« mi očita, da Bem pomagal vničiti naprednega trgovca. Ta trgovec je bil ves napreden, tako napreden, da, ko so mu tla pod nogami postala vroča, jo jo najprej popihal iz Št. Ožbalta na Prusko, prodno ga je mogla sodnija v roke dobiti. Morda »petiliberaleu« ni znano, kdo je naprednega trgovca vničil ? Ako mu ni znano, praša naj megove najbližnje znance, ki mu bodo povedali, kdo ga je vničil. »Petiliberalec«, saj se poznamo !
Nadalje mi očita, da sem kričal nad tukajšnjimi 4 liberalci v fari. Na to odgovorim : Po končanih deželnozborskih volitvah sem pohvalil župljane, da so Bploh dobro volili. V izgled sem pa postavil nakatere župnije na Kranjskem, ki štejejo nad 2000 duš, pa ni bilo nobenega liberalnega volivca, med t m ko šteje naša župnija komaj 400 duš. To je tista »velikanska sramota«, o kateri »petiliberalec« zdihuje.
Kar zadeva pa liberalno časopisje, pa rečem, da sem bil njega nasprotnik in ostanem njega nasprotnik, kakor mi vest veli.
Slednjič mi očita »petiliberalec«, da eem so spravil tudi na c. kr. poštarja v Trojanah, ter ga lenunciral pri poštnem ravnateljstvu. Stvar ja ta le: Žsna nekega posestnika je pričakovala v pravdni zadevi v par dneh pisma iz Ljubljane. Prosila je na pošti v Trojanah, naj se ji pismo, kadar pride, takoj na njene 6troške dostavi na njen 15 minut oddaljen dom, ker je stvar nujna. Omenjena ženska ne trobi v rog liberalnega poštarja Konšeka. Poštar je pa iz zgolj »krščanske ljubezni«, katero on tako rad povdarja, pismo pridržal pet dni na pošti. V tem času je obrok za pritožbo njene pravdne zadeve pretekel, in ona ima vsled »krščanske ljubezni« poštarjeve nad 20 K škode. Ali ni imela torej vzroka pritožiti se zaradi tega pri c. kr. poštnem ravnateljstvu ?
Zadnji stavki dopisa o moji družbi in o rokovnaškem papežu so pa navadni liberalni ocvirk, katerega je pobral »petiliberalec« v kakem liberalno framasonskom listu, ter jih prepisal, ne vedo, kaj je zapisal.
Jaz bi »petiliberaleu« svetoval, naj svojo novo obrt dene v kraj. V kovačiji se ja treba večkrat potiti, zlasti v poletnem času, ko jug že sicer veliko sopara in vročine donaša.	J. Piskar, župnik.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. maja.
Imenovanje. C. kr. korespondenčni urad nam z Dunaja brzojavlja: „Wien. Zeitg." poroča: Cesar je imenoval župnika in dekana v Št. Jerneju, g. Antona Fettich-Frankheim za stolnega kanonika cesarske ustanove pri stolnem kapitelju v Ljubljani. Čestitamo!
Umrl je danes ob '/z^. uri po polnoči v Zagorju gosp. Jakob Gross, bivši zagorski župnik. Rojen je bil v Tržiču dne 23. julija 1838. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani. Leta 1863 je bil v mašnika posvečen. Služboval je kot šolski vodja in kspelan v Črnomlju tri leta, bil je kapelan v Št. Lovrencu ob Temenici dve leti, pri Sv. Križu pri Litiji tri leta, v Idriji dve leti, kot župnik v Zagorju od 10. oktobra 1873. Letos mu je bilo zagotovljeno sprejetje v stalni pokoj. Bil jo nekaj Časa v Ljubljani v »Leonišču«, da bi se pozdravil. Se le pred kratkim se je vrnil v Zagorje, kjer ga je našla smrt. Pogreb bo v soboto 3 t. mes., ob 5. uri popoludne. Naj v miru počiva!
DuhovniSke vesti iz lavantinske Škofije. Župnijski izpit delajo te dni čč. gg.: Jožef Mihalič, kapelan pri Sv. Križu na Murskem polju, Mihael Sket, provizor v Ribnici, Anton Drofenik, kapelan pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Franc Koželj, kapelan v Središču in Jožef Musi, kapelan pri Sv. Martinu v Rožni dolini.
Iz celovSke Škofije. C. gosp. Alojzij Hutter, kanonik pri Gospi sveti, je postal župnik v Timenici, č. g. Jos. J a n d 1, župnik v Lisereggu, pa mestni župnik v So-vodju.
DuhovniSke vesti s Goriškega. Za
1 župnijskega administratorja v Renčah je ime-
novan č. g. F r. R u d e ž , v Mossi pa č. g. Jos. Viola, do sedaj vikar v S.icilettu. C. g. Jos. P a v 1 e t i 5 je doSel v Št. Peter v torek zvečer. Sprejem je bil zelo slovesen. V nedeljo bo instalacija. — Župnijski izpit so dovršili z dobrim vspehom: Č6. gg. Henrik Peternel, podžupnik v JagerSčah, Jos. Viola, administrator v Mossi in Dominik Veliscig administrator v Belvederu.
»Mitnice«. Ko so katoliško-narodni poslanci sklenili, da glasujejo za odpravo državnih mitnic, so vsi naši volivci to z veseljem pozdravili. P1 a n t a n je glasoval za mitnice. Kje so bili drugi liberalci tedaj, se ne ve. Zdaj »Narod« brani Plantanovo glasovanje, češ da je imel za to »političen razlog«, da bi bil moral v nasprotnem slučaju »odstopiti fin. minister B8hm-B>werk« in »da bi se bile rodile za ves parlament jako kritične komplikacije«. Sevedi! »Ken-nimus nos«, gospodje liberalci !
Liberalci slovenski snujejo zvezo n Italijani »Soča« vabi v uvodnem članku liberalne Italijane, naj se združijo z liberalnimi Slovenci, da gredo skupno v boj proti — »klerikalizmu«, kateri prodira v goriški deželi.
Tretji občni zbor »Dramatičnega društva* se je vršil včeraj, ker sod. tajnik g. M i 1 Č i n s k i ni hotel sprejeti izvolitve v odbor. Namestu njega je bil izvoljen odbornikom »Dramatičnega društva« gosp. dr. V. Ravnikar. Odbor se je konstituiral takole: vitez dr. Karol B1 e i w e i s, predsednik, dr. 81 a r e, podpredsednik, tajnik »Dram. društva« Fr. Novak, blagajnik gosp. kontrolor R o z m a n n. Gledališki tajnik bo g. Fr. G o vek a r. Odbor takoj prične z angažiranjem. Pri drami bodo angažirani večinoma dosedanji člani, le g. D e y 1 je baje že angažiran v Plznu. Angažirala se bo nova naivka. Z9 opero bodo angažirane popolnoma nove moči. O dosedanjih članih slovenske opere čujemo, da ata gg. 01 z e w s k i in Va S i č angažirana v Plznu.
Deželni odbor kranjski je imenoval namestniškega konceptnega praktikanta pri okr. glavarstvu v Malem Lošinju, g. Fr. K o-aro š ca za deželnega konc. praktikanta.
Osebna vest. C. kr. poljedelsko min. oddalo je c. kr. rudniško lekarno v Idriji g. magistru larnaacije Danilo Pircu v Ljubljani v najem.
Dijaški dom v Celju. Kakor se nam zanesljivo sporoča, prinesel bode prihodnji, oziroma temu Bledeči izkaz daril za dijaški dom v Celju prav prijetna presenečenja in lep dokaz, da slovenska požrtvovalnost, če »e gre za naš kulturni napredek, ne pozna obzirov. Ne moremo vsem blagim prijateljem naše učeče se mladine izreči primerne za hvale, zavest, da s svojim blagodušnim činom mogočno netijo samozaupanje v kulturnem napredku oviranih rojakov, bodi jim najlepše zadoščenje. Čujemo, da marsikje nameravajo tudi manj premožni sloji po svojih močeh kar najizdatneje prispevati za dijaški dom, toda ker med imeni darovalcev pogrešajo marsikoga, o katerem si ne morejo misliti, da bi izostal, ako se gre za kaj koristnega in dosegljivega, zategadelj doslej še nimajo pravega zaupanja in se obotavljajo. Samo iz tega vzroka torei, ker se bojimo, da bi oprezovanje iz te strani zadušilo navdušenje pri ostalih rojakih, prosimo vse vplivne činitelje, da opozarjajo na važnost sedanje;; > trenutka za celo zadevo ustanovitve dijaškega doma in morebiti za obstanek in razvoj celjske slovenske gimnazije v obče. Kar se resno&ti in izvršljivosti podjetja tiče, dokazal je odbor, v katerem so zastopani vsi sloji celjskega slovenstva, z nakupom stav-bišča, da bode brezpogojno vstrajal pri svojem programu, dokler ga sijajno ne dovrši. Ako vsakdo pomore po svojih razmerah in sredstvih, postavili bodemo z združenimi močmi letos najlepši spomenik naše življen-ske sile ter našim nasprotnikom dokazali, da čim huje nas zatirajo, mi tem manj mislimo na svojo narodno smrt. Kličemo torej še enkrat rojakom širom domovine: Pokažimo, da ima Slovenec še kaj življenja v sebi in da ima dobro srce. Kakor že omenjeno, vsi prispevki naj se pošiljajo samo na naslov: Dijaški dom v Celju. — Akademiški agitacijski odbor v Gradcu.
Oče lavantinskega knezoikofa. Osemdesetokrat godoval je le-
tos g. Jurij Napotnik v Konjicah. Ob tej priložnosti je svojega očeta-godovnjaka »na Jurijevo« obiskal mil. g. knezoškof iz Maribora. Oba skupno sta med ostalim obiskala obe cerkvi in grob zvečnele tova-rišice, oziroma matere. — Duševno in telesno krepkemu jubilarju ljubi Bog daj še mnoga, mnoga leta obhajati Jurijevo!
Umrl je dne 28. aprila gospod Josip Zemljič, bivši občinski tajnik v bodražici. Ranjki je bil brst občečislane e. kr. pošta-rice v Žireh. Bil je jako nadarjen, a žal da mu je Vsemogočni še v krepki moški dobi pretrgal nit življenja. Prominul je popolnoma udan v voljo božjo in previden s sv. zakramenti.
Iz Celovca, dne 1. maja. Š m a r n i c e se tu posebno slovesno obhajajo v stolnici. Vsak večer propovednje dominikanec, o. Ludovik B o b m z Dunaja. — Sredi meseca aprila smo imeli zelo lepo vreme, da je sadje začelo cveteti mnogo prej, nego druga leta. Koncem minulega tedna je deževalo, a ne dosti; na gorah in tudi po višjih dolinah, na pr. Kanalski, je zapadel sneg. Zadnja dva dneva je občutljivo mrzlo. Zjutraj je bila močna sl a n a , ki je na sadnem drevju napravila občutljivo škodo. Bati se je, da bo uničen ves sad in da imamo kakor lani slabo sadno letino. — Prvi maj obhajajo soc.-dem. z veselico pri Kolmanu. Zjutraj je godba imela obhod po mestu, pozneje shod, na katerem je govoril sodrug Eich iz Beljaka. Tudi po drugih mestih so napravili shode.
V Slovenjem Gradcu nimajo nobenega slovenskega odvetnika. Kakor poroča »Slov. Gospodar«, delajo Slovenci na to, da pridobijo za Slov. Gradec slovenskega odvetnika. Gotovo bo potem marsikomu greben padel!
Požar v Zdenski vasi. S pogorišča se nam piše: Tužen je pogled na Zlensko vas. Bila je izmed najlepših vasi v celi okolici. Čedno zidane hiše, vse v lopi vrsti, so zdaj žalostno pogorišče. Z železnice med postajama Predole in Videm vidiš ogorele zidove, ogljene tramove, tužen prizor nesreče in revščine. Prebivalstvo nima doma ne prebivališča ne prenočišča. Ogenj je bil tako hud, da je na mnogih krajih celo kamen postal kakor žgano apno. Kjer so bila hišna vrati od zunaj z železom okovana, je vročina les za njimi izpremenila v oglje. V kleteh je bil različen sadež, kateri je popolnoma ožgan. Kjer je bilo kaj domačega žganj a, je ogenj preglodal sodove, in tekočina se je vnela ter razširila plamen. Sadno drevje je vse ožgano. Ljudje ga sekajo, da ga uporabijo, koiikor ga ni čisto prežganega, za zgradbo novih bivališč. Vročina je bila tako huda, da je žito v bližini vasi vso ožgano. Trava je rumena, drevje uničeno. Danes, v četrtek popoldne, pet dni po požaru, se kadi še iz razvalin dim. Starodavna lipa sredi vasi poleg mlake, v kateri je rajni župan v smrtni stiski prebil tričetrt ure, je vsa ožgana in še tli ogenj v njenem deblu. Ljudstvo zdaj z vsem naporom dela, da si postavi vsaj streho. A to bo težko, ker je zidovje toliko trpelo, da bo treba večino hiš čisto porušiti in sezidati iznova. Pomoč je torej silno potrebna, bilno mučea vtis je naredila tu notica »Narodova«, da se de nar za podporo ne sme dajati »klerikalcem« v razdeljevanje. Za Boga ! Ali v tej najhujši revščini se strast znanih ljudi, kateri iz Ljubljane širijo svoje strupene nazore po deželi, ne more premagati, da bi nam ne od-grizli nekaj pomoči, katere smo tolikanj po trebni? Pri nas že vemo, kdo nam dobro hoče. Zato se obračamo do vseh dobrotnih src, da nam pomorejo v tej hudi stiski. Mnogo ljudi prosi za nujnejše potrebe življenja, drugi pa si z žalostnim srcem izku-šajo dvigniti iz okajenih razvalin novo do-movje. Hvala zavarovalnicam, ki so izpolnile svojo dolžnost in nam dalo prvo pomoč ! A kaj je to proti potrebam, ki jih še imamo? Obračamo se torej za pomoč do usmiljenih src. (Op. uredništva: Uredništvo »Slovenčevo« drage volje sprejema darove za pogorelce.)
Izza požara v Zdenski vasi. Včeraj so pokopali na ljubljanskem pokopališču župana Franceta Žnidaršiča, tretjo žrtev, ki jo je usmrtil ogenj v Zdenski vasi. Župan vi-demski, France Žnidaršič, je bil mož v najlepših letih. Imel je lepe telesne in duševne
lastnosti. Res je, v zadnjih letih ni bil prijazen katoliškonarodni stranki, .posebno pa ne njeni organizaciji, ali tega gotovo ni bil kriv sanq, pač pa njegove slabe gmotne razmere in še več nekoliko »prijateljev«, ki so mu priskrbovali »narodne« hrane, pošiljali sem pa tja v ,njegovem' imenu lažnjive dopise v svet in ga tako izvabili medse. Na »Narod« ni bil naročen sam nikdar, pač pa je imel v prejšnjih letih »Slovenca«. Gotovo bi še postal drugačen, da ga Večni ni odpoklical tako mladega s sveta. V soboto je bilo, ko se je s.ačul v Zdenski vasi obupni klic: ogenj! Ljudje so hiteli reševat, kar bi se dalo. In tudi župan je hitel v svoj dom. Ali elementarne sile so se širile tako hitro, da ni mogel uiti niti sam nepoškodovan iz ognja. Prijela se mu je obleka. Strgal jo je raz sebe, ali kam bežati ? Vseokrog je švigal plamen, na vseh krajih mu je grozil pogin. Skočil je torej v bližnjo lužo in prečakal tam tri četrt ure. Pač mučni, neznosi so morah biti ti trenotki! Opečen na glavi in rokah, boreč se z življenjem in smrtjo je moral gledati, kako mu je uničeval ogenj pred lastnimi očmi lepo poslopje, vse, vse. Zvečer so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico in tu je v torek zvečer umrl. Pokopali so ga včeraj. Dobrepoljski dijaki v zvezi z nekaterimi drugimi v Ljubljani bivajočimi prijatelji so mu zapeli na grobu dve žalo-stinki. zapustil je ženo s štirimi nepreskrbljenimi otročiči.
Požar. V Dašeči vasi omihelske župnije pri Žužemberku sta pogoreli, kot smo že včeraj omenili, v soboto 26. aprila dve hiši. Ker je bila suša in močen jug, bila je cela vas v nevarnosti, le za lego vasi ugodni sapi se imamo zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Ogenj so zanetili otroci z žveplen-kami. Ker ste ponesrečeni družini revni in le za malo svoto zavarovani, priporočati se dobrim in usmiljenim srcem. Darove sprejema hvaležno župni urad. — Janez Zupančič, župnik.
Komisijonelni ogled za razširjenje ljudske šolo v Sostrem, Št. L3nart pri Ljubljani, vršil se je dne 26. aprila t. 1. Šola se razširi v trirazrednico ter se bode v ta namen zidalo novo šolsko poslopje.
Ubogo mariborsko nemštvo! Tako bi vskliknil človek, ako bi smatral resnim kričanje nemškonacijonalnih listov, ki imajo sedaj cele predale polne o nevarnosti, ki preti mariborskemu nemštvu. Kaj se je zgodilo ? Knezoškof Napotnik ni vprašal nobenega nemškonacijonalnega kričača, ali sme bivše Ehrenbergovo posestvo štev. 10 v Gledališki ulici v Mariboru kupiti za 38 tisoč kron. Nemškonacijonalni listi upijejo, da bo ondi nastala »klerikalna« trdnjava, in da ondi dobi zavetišče „Katoliško delavsko društvo". Da pri tem dobi par udarcev č. g. Š e g u 1 a, je samo ob sebi umevno, a mu je le v čast.
Nesreče. V tuk. bolnici je te dni umrl hlapec Ign. Tavčar iz Preske. S svojim gospodarjem And. Cvajnarjern je 28. m. m. vozil les iz gozda. Na nekem klancu pa je padel preko obcestni kamen in prišel pod prednje kolo, ki mu je povzročilo smrtno poškodbo. — V Pečniku pri Savi je 25. m. m. utonil v Savi 51etni otrok Jan. Zorko. Šel je brez nadzorstva od hiše deda Panceta k blizo 500 korakov oddaljeni Savi in padel v vodo. — Ssekiro po glavi je udaril 61etni Janez Zanoškar 21etnega Pavla Kolarja v Dravljah, ko se je ta v družbi 51etne sestrice z njim igral. Rana se mu je navidezno kmalu zacelila, vendar je otrok tožil, da ga bole glava in zobje, in 29. m. m. je umrl.
Nova Ciril-Metodova podružnica. Dne 27. aprila so ustanovili v L i b u č a h pri Pliberku ob obilni udeležbi zavednih in vrlih kmetov podružnico sv. Cirila in Metoda. Predsednikom je bil izvoljen značajni in neustrašeni g. Hartman, podpredsednikom g. Reš, tajnikom g. kapelan Dobrove, blagajnikom g. kapelan Božič. Podružnici želimo obilo vspeha in blagoslova.
Medvedko ustrelil je 30. m. m. g. Jan. Rus v Ribnici na lovu v gozdu Mala-gora.
Koroške novioe. P. d. Hoffmanovo posestvo g. Incingerja v Mohličah je kupil ulanski lajtnant gosp. E. Till z Dunaja za 70.000 K. — Burski poveljnik J o os te ie minuli teden v Celovcu, Beljaku in Volšbergu
predaval o burski vojski. — V Celovcu so zaprli tri šolarje, stare 12, 11 in 10 let, ker so kradli po hišah obleko. Dne 26. aprila so zaprli v Celovcu odvetnika dr. Liauniga, ki je semkaj prišel iz Muraua na Štajerskem. — Blizu Huttenberga so našli truplo 871etne uiitkarice O. Steiner. Bila je v gozdu zabredla in zmrznila. Pogrešali so jo od novembra meseca. — V zilski dolini bodo letos večje vojaške vaje. — V Pliberku se je nastanil nov zdravnik dr. P a u e r, doslej v Spitalu. — Cesar je podaril požarnim brambam na Ponikvi pri Pliberku 100 K, v Lazu 200 K, na Dravi pri Beljaku 300 K.
Razdelitev občin na Koroškem. Poroča se nam: Narodni naši nasprotniki hočejo na vss silo razdeliti občini Hodiše in Škofiče. Gonilna moč pri tem je seveda stari naš prijatelj baron Mac N e v i n , kčt sremu sta narodna občinska odbora v Hodišah in Skofičah trn v peti. Deželni odbor je seveda vedno pokoren sluga liberalcem, in tako je že izdelal načrt, kako naj se občine razdelijo. Iz osmerih davčnih občin, iz katerih obstoj ti sedanji občini Ho-dise in Skofiče, hočejo napraviti tri nove politične občine, namreč : 1. H o d i š e , iz davčnih občin Hodiše, Sv. Miklavž, Ple-šerka; 2. S k o f i č e , iz davčnih občin Sv. Katarina, Skcfiie in Holbiče; 3. O t o k iz davčnih občin Ribnica in Otok. Deželni zbor bo tfj razdelitvi gotovo pritrdil, in tako vstregel želji liberalcev na Otoku in Ribnici.
Stavka v Ljubljani. Včeraj popoludne so praznovali delavci tudi po nekaterih manjših delavnicah, a so danes prišli na delo Stavka zidarjev in tesarjev se nadaljuje. Danes zjutraj so prišli zidarji, posebno Lahi, pri nekaterih podjetjih na delo. Prišli so stavkujoči in jih odgnali od dela. V okolico ljubljansko je šlo okolu 200 stavkujo-čih ter je vplivalo, da je zidarsko delo tudi danes počivalo Danes popoludne je imel odbor stavkujočih z delodajalci pogovor na magistratu, pred magistratom so pa čakali stavkujoči delavci Delodajalci so izjavili, da se nikakor ne udajo. Pravijo, da bi bila dovolitev v njihovo škodo, ker se pri pogodbah z graditelji hiš niso ozirali na deset-urni delavnik. Danes ob 3. uri so imeli stavkujoči shod pri Auru. Nameravajo vztrajati v stavki. Danes stavbinska družba, kakor se govori, ni pustila na delo tistih mizarjev, ki so včeraj praznovali. Radi tega nameravajo tudi mizarji stavkati in zahtevati neko skrajšanje delavnega časa. Stavkujoči nabirajo po okolici živil: krompirja itd., ia pravijo, da bodo celo mlekarice ustavili, da ne pripeljejo mleka v mesto, kar se pa menda ne bo posrečilo. Včeraj aretirani delavec Šusteršič, za katerim so morali orožniki skočiti v šišenski bajer, je dobil 8 dni zapora.
Praznovanje 1. mejnika v Idriji
vršilo so je, kakor vsako leto, mirno, brez vsakega izzivanja. Na delo ni šlo okrog 200 delavcev. Zvečer dne 30. aprila imeli so nekateri socijalni demokratje okna razsvetljena. Dne 1. maja zjutraj ob '/»5. uri je bilabud-aica po mestu, katere se je udeležilo z godci vred okrog 130 socijalnih demokratov moškega in ženskega spola. Ob 9 uri dopoldne so imeli shod v svojih društvenih prostorih. Ob '/»SJ. uri popoldne so odkorakali z godbo na čelu v Čerinovše k veselici ob skoro tolikem številu, kakor zjutraj. — Zvečer je bila zabava v pivarni »Pri črnem orlu«.
Prvi maj v Gradcu. V graških tovarnah se je včeraj večinoma delalo. Delavcem se pač ni zdelo vredno izgubiti zaslužek celega dne radi prvega maja. Pri nekaterih podjetjih delavci niti zahtevali niso, naj so jim da prvi maj prost. V tovarni vo zov je polovica delavcev včeraj prišla na delo. S tem je bila ondi stavka deloma razrušena. Druga polovica, ki je hotela vstra-jati v stavki, je na delavce, ki so šli na delo, upila: »Fej!« ter za njimi metala žemlje. Pred tovarno je bilo zbranih 1000 oseb, ko je prišla mimo vojaška godba in večino zvabila seboj. Slavje prvega maja je letos v Gradcu znatno zaostalo za drugimi leti. Dopoludne so bili shodi, na katerih so se sprejele tudi resolucije, ki izražajo simpatije upornikom v Rusiji. Po shodu so delavci naskočili Lappovo tovarno, kjer se je tudi delalo, ter metali v okna kamenje. Po-
licija se je z delavci spoprijela. Dva delavca sta ranjena. Tudi nekaj stražnikov je bilo ranjenih od kamenja. Množica se je še-le razdla, ko je vodstvo Lappove tovarne dalo delavcem prosto. Tudi pred nekaterimi drugimi tovarnami so bile demonstracije. V de lavnico mizarskega mojstra so udrli demon strantje in preprečili ondi delo.
Prvi maj v Gorici je praznovalo okolu 600 delavcev. Pri obhodu po Gorici so razvili rudečo zastavo. Prodajalnice so bile večinoma zaprte med obhodom v ulicah, koder je sprevod šel, potem so jih pa zopet odprli. Iz Podgore je bilo malo delavcev. Vsa prireditev je imela laški značaj, o internacijo nalnosti ni bilo duha ne sluha.
StarSku odrezali nogo. Poročali smo, da je moral v goriško bolnišnico 91-letni Ivan Hrovat iz Dobravelj, ker je bil prišel pod voz. Sedaj so morali starčku odrezati levo nogo.
Sneg in slana na Goriškem. V nedeljo in ponedeljek je po gorah zapadel sneg, ki je na zelenju napravil veliko škode. Predvčerajšnjim pa je bila po nekaterih krajih tudi slana. Na Vipavskem je napravila burja na trtah ogromno škodo.
V	Ameriko se je z ljubljanskega južnega kolodvora včeraj odpeljalo 140 oseb.
Steklenico na glavi razbil je v Ljubnem na Štajerskem delavec Janez Do-linar delavcu Andreju Setaju. Setaj je težko ranjen.
Zdravje v Ljubljani. Od 20. do 26.
aprila je bilo 17 novorojencev, 2 mrtvorojena, 22 jih je umrlo, in sicer: 8 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 12 za različnimi boleznimi, med njimi je 6 tujcev, 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za oslovskim kašljem.
Služba naduiitelja je razpisana na dvorazrednici na Trati. Prošnje sprejema do konca maja okr. šol. svet v Kranju.
Burja v Trstu je bila predvčeranjim tako ostra, da je bdo v Trstu hladno, kakor sredi najhujše zime.
V	Zagrebu je 1. maj praznovalo 800 delavcev.
# *
*
Najnovejie od raznih strani.
Izseljevanje iz Finske seje pričelo silno množiti. Na teden se izseli 500 do 1500 oseb. — Prvi maj se je na Dunaju praznoval z običajnim izletom v Pra-ter. Vršilo se je mnogo shodov. V Trstu je mirovalo delo. V Barceloni so anarhisti odklonili sodelovanje s socijalisti pri majski slavnosti. Več socijalistiških vodij je bilo aretiranih. — Obsojena prince-z i n j a. Princezinja Katarina Radziwill je bila radi ponarejanja menjic na ime Cecila Rhodesa obsojena včeraj v Kapstadtu na dveletni zapor. — Strašni prizori v tobačni tovarni so bili predvčerajšnjim v Filadelfiji. Nek mutec se je ranil na roki in je bežal skozi dvorano, kjer je bilo zbranih okolu 600 delavk. Delavke so mislile, da je nastal ogenj, in polastila se jih je grozna razburjenost. Bežati so pričele po stopnjicah, kjer je nastala gnječa, v kateri je bilo mnogo delavk ranjenih. Nekatere delavke so pcskakale skozi okna. Sedem delavk je mrtvih, 20 ranjenih. Med ranjenimi delavkami so tri delavke smrtno ranjene. — Poštni debit je odvzela avstrijska vlada v Genevi izhajajočemu anarhistiškemu listu „R i s v egl i o".
V	veselju zblaznel. Poročali smo, da je kaznjenec delavec Tomaž Korner v Szegedinu dobil dedščino 100.000 K. Korner je ubog delavec, ki je moral v zapor radi nekega pretepa. Te dni so hoteli Kornerja izpustiti, a morali so ga oddati v blaznico. Vest, da je podedoval 100.000 K, je tako vplivala nanj, da je v ječi postal popolnoma zamišljen in da sedaj druzega ne govori, nego to, da mu hočejo njegov denar oropati.
Kotiček za liberalce. Namig-1 j a j s kolom. »Slov. Narod« je s svojo strahovito surovostjo postal nekaterim liberalcem vendar že preoduren, in semtertje se upa že celo kaka terorizatorskega biča dolgo vajena duša nekoliko na tihem pojeziti. Med obmejnimi Slovenci, ki so nekoliko bolj oddaljeni, se je to prej pokazalo, pa tudi v Ljubljani se semtertja dobi kdo, ki si upa komu »med štirimi očmi« na tihem pove dati, da ne more prebaviti vse surovine, kar je mečejo na dan iz »Narodne tiskarne«. Zlasti, ko se je ustanovila nova tiskarna, so nekateri upali, da se terorizmu izmuznejo. A vse primerne časti vredni gospodje »Na rodovci« bodo gospodarili še dalje. Hribar je dobil sledeči »migljaj«: »V tem se strinjamo z „Edinostjo", da bi bila nesreča, ako
bi se župan Hribar odrekel svojim postojankam ter se spustil na tisto opolzko pot, katera ne pelje nikamor drugam, nego v pogubo. Župan Hribar je mož, ki si je s svojim talentom in delovanjem v vrstah na rodno napredne stranke pridobil simpatij po celi Sloveniji, zlasti pri obmejnih Slovencih, in na teh postojankah mora ostati, ako hoče biti šo nadalje čislan in upoštevan veljak. Kajti kakor hitro bi krenil tje, kamor bi ga radi s p e 1 j a 1 i nekateri »beschvvich-tigungshofrathi«, bi začel iti navzdol, in ves ugled in veljava bi šla rakom »žvižgat*. To omenjamo le mimogrede , . .« Stranka, v kateri se dajo »prvaki« tako terorizirati, so imenuje — svobodomiselna! Za fini ton, ki vlada med »naprednjaki«, pa je karakteristično to, da imenuje »Narod« pisanje »Edinosti« — k o z 1 a r i j o ! Bore liberalci 1 — »Naše prerokovanje se izpolnjuje«, tako tarna »Soča«. Liberalci, ki 80 že tolikokrat rekli, da ne verujejo v čudeže, so začeli verovati v prerokovanja. V Furlaniji se namreč »klerika lizem« strahovito razvija. Zmagai je dr. Fai dutti v deželni zbor, zmagali so klerikalci v v Krmiru, in »klerikalni« shodi sa čudno množe po deželi. Vsak prerok se veseli, če se izpolni njegovo prerokovanje, a »Soča« je tužna, kajti: »Naše prerokovanje o zmagah klerikalizma v Furlaniji se izpolnjuje še poprej, nego smo mislili.« Zato pa treba ljudstvo zopet poučevati, in stare litanije se zopet intonirajo: »Kierikalizem je neBreča za deželo in ljudstvo, med katero se zarije, in taka nesreča visi nad našo deželo ter jo preti popaBti na vseh koncih in krajih.« Zato pa »Soča« milo kliče liberalne Italijane, naj se vendar združijo z liberalnimi Slovenci! »Soča« pravi, da je za to že skrajni čas — »kazalec na uri kaže skoro 12.« — »Edinost« pomagaj! — V »Edinosti« se je predrznil gospod Podgornik nastopiti iznova proti »Narodovemu« stališču v celjski zadevi. Jako duhovito pa zavrača organ voditelja »inteligence«, da on piše »prav tako, kakor da je nekaj literčkov preveč spil.« Sicer bo liberalci glede literčkov bolj poučeni, kakor mi, a vendar dvomimo, da bi tak odgovor mogel imponirati količkaj reB izobraženemu liberalcu. »Narod« piše: »Mi smo res taki grešniki, da celjske paralelke prodamo za deset novih pridobljenih gimnazij.« Hola, na dan, gospod Tavčar! Katere pa so tiste desetere note pridobljene gimnazije? Na dan ž njimi! — Gospod Anton a g e r, nadučitelj na Gorici na Štajerskem, je tako napreden, da je s podpisom poslal dopis v »Narod«. Srečna mladina!
(Zadruga krojačev, klobučarjev itd.) naznanja vsem cenjenim članom in članicam, da zadnji občni zbor zaradi premalega obiska ni bil sklepčen. Zato se določa drugi v nedeljo dne 4. maja ob isti uri, na istem prostoru in z istim dnevnim redom. Ker so točke dnevnega reda zelo važne in ker mora ukrepe občnega zbora vsak član brez izjeme izpolnovati, se je li udeležil občnega zbora ali ne, se vsi cenj. mojstri in mojstrice glede na njih lastne in-v terese vabijo, da se tega občnega zbora zanesljivo polnoštevilno udeležiti blagovolijo. — Občni zbor bode sklepal ne oziraje se na število navzočih članov. — Za odbor: F r. J e 1 o č n i k , načelnik.
(Gospodarska zadruga v S i n č i v a s i) napravi svoj redni letni občni zbor dne 14. maja, ob 1. uri popoludne, v dvorani posojilnične gostilne »pri Črnem orlu« (Narodni dom) v Velikovcu. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Poročilo o nekaterih predlogih c. kr. poljedelskega ministerstva. 3. Volitev odbora in nadzorništva. 4. Slučajni nasveti. V nedelio popred, dnč 11. maja, je točno ob pol 4. uri popoldne, zaupno posvetovanje zadružnega odbora in nadzorništva v Sinči-vasi v skladišču samem. Gospodje odborniki in nadzorniki naj se blagovolijo zborovanja zanesljivo udeležiti. Ker gospodarji letošnje leto ne bodo imeli poslom dajati malce, razun pogubnega žganja, jim hoče zadruga priskrbeti cenega pristnega vina. Ce se k temu vinu prilije nekaj vode, bo prišlo ceneje kakor mošt. Priporoča se, mesto žganja poslom dati vina, kadar se dobi po taki ceni, kot jo zdaj ponuja Istrska zadruga v Pulji. Za zdaj smo vina naročili le par sodov, ker ne vemo, ali ga bodo ljudje hoteli, ali ne. Kdor ga hoče imeti, naj se oglasi ali v Sinčivasi, ali pri zadružnem služabniku v Velikovcu. Izpod 100 litrov se pa to vino ne bo odda jalo, ker podrobno prodajanje b!ago preveč podraži. Vino Be mora takoj plačati; sod naj pripelje vsakdo seboj, ali pa ga nam mora tudi plačati. Le pod temi pogoji se zamore vino res po najnižji ceni oddajati in bo liudem kaj pomagano. Vino se bo dobilo po 15 gld. 50 kr. hektoliter v Sinčivasi.
Darovi
Za pogorelce v Zdenski vasi: G. kanonik Andr. Kalan 20 K — G. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani 2 K. — G. župnik Fr. Soh\veiger 20 K. — Neimenovani dobrotnik 5 K.
'u a Jeranovo dijaško mizo: G. Fr. Sohvveiger, župnik v Leskovcu 10 K.
Bog plačaj!
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 26. marca do konca aprila poslali pri-spovko p. n gospoda in društva: Uprav ništvo »Slov. Nar.« 222 29 K, J. Dolžnik v Gorici 6 K, »agitatorji« v kavarni Valvazor 110 K, Fr. Podkrajšek v Rajhenburgu iz nabiralnika 2 74 K, arh. A. Aškerc v Ljubljani 5 K, dr. Fr. Jankovič v Kozjem z rodoljubnim Hrvatom 5 K, Čitalnica v Črnomlju dohodek zabavnega večera 25 K, tovarnar Iv. Jebačin od kave 200 K; posojilnice: v Vitanju 18 K, v Radovljici 30 K, v Ptuju 200 K. v Mokronogu 20 K, v Trbovljah 30 K, v Rajhenburgu 20 K, v Ribnici 50 K, v Slatini 50 K. v Šmarju pri Jelšah 60 K, v Logatcu 40 K, v Slov. Bistrici 40 K; podružnice: v Konjicah 83 78 K, ženska v Radovljici 113 K, moška v Radovljici 74 K, ženska v Ajdovščini za Slatnerjeve koledarje 5 20 K, v bmarju pri Jelšah 80 K. — Družba je imela meseca marca 6254 46 K dohodkov (mej temi je -j- Iv. Veselova zapuščina) in 4342 42 K stroškov, meseca aprila pa 2061-27 K dohodkov in 2419-99 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto, 2. maja. Včerajšnji mraz znatno škodoval, posebno po ni-žavah, danes sneg.
Dunaj, 2. maja. Dr. Šusteršič in tovariši so danes interpelirali o razmerah v tobačni tovarni.
Dunaj, 2. maja. Zbornica razpravlja o trgovskem ministerstvu, potem pride na vrsto železniško ministerstvo, nakar se seja prekine za 10 dni. Ta odmor je postal potreben, ker bode Korber imel odločilna pogajanja z ogrsko vlado glede nagodbe. Državni zbor prične zopet svoje razprave 13. maja ter bo do konca maja rešil proračun. Stranke se bodo podvizale rešiti proračun, ker bodo potem dež. zbori dalje časa zbrani in ker se bo rešilo tudi za agrarce važno vprašanje o terminski kupčiji. Kak vspeh pričakuje Korberja pri pogajanjih v Budimpešti, se nič ne ve.
Dunaj, 2. maja. Seja državnega zbora je danes popolnoma mirna. Sprejela je postavko o obrtnem pospeševanju in je pričela razpravo o postavki „brzojav". Proračunski odsek je nespremenjeno sprejel vladno predlogo o preliminarih, ki se leta 1902 razdele iz melioracijskega zaklada.
Dunaj, 2. maja. lro je z nekim klicem v drž. zboru razžalil dr. Koli-scherjevo gospo. Dr. Kolischer se je danes pripeljal na Dunaj in pozval Irota, naj da zadoščenje.
Dunaj, 2. maja. Danes zjutraj je na Dunaju snežilo.
Ustje, 2. maja. Pri obč. volitvah je propadla stranka vsenemškega dr. Eisenkolba.
Ustje n. L., 2. maja, Od težko ranjenih pri eksploziji v Doblhoffovem rovu je včeraj eden umrl in je torej nesreča zahtevala že devet žrtev. Rešilna dela se nadaljujejo. V oni del, kjer se nahajajo nadaljni pogrešani, še niso mogli prodreti.
Rim, 2. maja. Kraljica Natalija bode sprejeta od sv. očeta v avdijenci.
Pariz, 2. maja. „Petit Journal" javlja, da bode laška kraljica-vdova Margarita šla v samostan.
Petrograd, 2. maja. Morilec ministra Šipjagina je obsojen na smrt. 0 identiteti njegovi se še nič gotovega ne ve. Nekateri pravijo, da ni dijak, ampak bivši častnik.
London, 2. maja. Danes izšla modra knjiga zabeležuje na stroških vojne v južni Afriki 200.023 milijonov funtov, kar bo zbornica pokrila z davki.
London, 2. maja. Glavni burski sestanek se vrši 15. maja, kjer se bo definitivno sklepalo o mirovnih pogojih.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
. Ca» opa- I - iotiu»i. |	Stanj« barometra T nun	Xsm;;o ratura po (Mm jo	Yetr*Ti	No'i»o	d. »
1| 9 zveo.	j 727-6	1 7-2 | si. jzSE7Wroblač.			57 2-1°.
J 7. zjutr. |2. popol. Srednja vče Med dežjem	I 728 91 461 sl.vzh. 1 dež | 73101 9 7 1 sr. svzh. | pol oblač. i ajšnja temperatura 7 6°, normale: 1 i zjutraj je bliskalo in grmelo.				
					
661 1—1
Vsemogcčnemu je dopadlo danes ob '/s 2. uri zjutraj, večkrat previde-nega s sv. zakramenti, k Sebi pozvati prečastitega gospoda
Jakoba Gross-a
župnika
kar tužnim srcem naznanjava vsem duhovnim sobratom, njega sorodnikom in znancem.
Pogreb bode v soboto, 3 maja ob 5. uri popoldne.
Priporočava blagega pokojnika v pobožno molitev.
Zagorje ob Savi, 2. maja 1902.
Alojzij Wester, Karol Čerin,
kapelana.
Zahvala.
566 1—1
Vsem, kateri so nas tolažili ob bolezni in smrti našega v Bogu počivajočega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Matije Horvat-a
čevljarskega mojstra in meščana
izrekamo najpriarčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo že prečastiti duhovščini, slav. veteranskemu društvu, preblagoroduemu gosp. županu lv. Hribarju, ravnateljstvu in urad-ništvu tobačne tovarne ter vsem številnim spremlje\avcem pogreba blagega pokojnika.
V Ljubljani, dnč 1. maja 1902.
Žalujoči ostali.
Barve za umetnike,
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobž se pri tvrdki BRATA, EBEBIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11—1
Dobra gostilna
na deželi
se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji.	549 3-2 Več se izve v zalogi piva Puutigam.
P. T.
Ministerstvo za nauk in bogočastje (odredba list XIV ex 1900) odredilo je
prci
Nsmje
vsako, oziroma vsako drugo leto.
Za obila preskušanja postavljanja in popravljanja strelovodov priporoča se z velespoštovanjem	527 3—3
Alojzij Fakin,
oblastv. potrjeni strelovodec in preskušalec.
Gllnce šf. 96, pošta Vič pri Ljubljani.
Jlaveloke, J
pelerine *« turiste,f
iz nepremočljivega lodna
priporočata 661 6-1
Gričar&Mejač
Ljubljana, . ^ Prešernove ulice St. 9. ^
Ladajatelj: lir. Evgas Laaps.
Odgovorni vrtdnik j Ivts Raktveo.
Tisk .Katoliška Tiskarne v Ljubljani.