St. 45. Ji 8* vVALTSCHAFT MARBUKG am nmmi mit Bdlagen ' ^MnriW dne 29. oktobra 1914. / Ls mfv j i' ti/ /T /T // Tecaj XLYII1. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 C Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge ¡zvena*strijsk» dežele 6 K. Kdor bodi sam ponj, plača na ieto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja' v Mariboru. — List se doposilja do odpovedi. — Udje „KatoL tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo:" Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od eno3topne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. zaprte reklamacije so poštnine proste. Na Naša armada se bori proti veliki ruski premoči. — V Galiciji se bo bitka kmalu odločila. — Bitka med Varšavo in Ivangorodom se nadaljuje. — Rusi pošiljajo Srbom pomoč. — V par spopadih smo premagali Srbe. — Italjani silijo v Albanijo. — Na francosko-nemškem bojišču srditi boji na severu^ob morski obali. Avstrijsko-rusko bojišče. Maribor, dne 27. oktobra. Tretjikrat že merimo svoje moči z Rusi: prvo-krat je bilo izhodno pred Lvovom, drugikrat zahodno za Lvovom in sedaj na velikanski bojni črti, ki sega od Varšave do Cernovie. Tretja borba z Rusi se je začela za nas zelo častno. Avstrijska hrabrost je ote-la trdnjavo Przemysl iz trdnega objema Rusov ter potisnila ruske oblegovaloe v prostor med Przemy-slom in Lvovom, kjer sedaj traja borba že od 12. oktobra ter se kmalu pričakuje odločitve, in sicer ne v središču te naše delne bojne črte, ampak ali na severu pri mestu Jaroslav ali na jugu pri Samborju. V središču smo namreč mi in Rusi dobro utrjeni in zavarovani, zato tam bitka zelo počasi napreduje. Toda bojna črta Jaroslav-Saanbor med Przemy-slom in Lvovom je le del naše celotne bojne črte, na kateri so sedaj zaposleni avstrijski vojaki in ki sega od Varšave do glavnega bukovinskega mesta Cerno-vice. To celotno bojno črto lahko delimo v štiri delne bojne črte: 1. bojna črta Varšavarlvangorod; 2. bojna črta Ivangorod-Jaroslav; 3, bojna črta Jaroslav-Stari Sambor in 4, bojna črta severno od Karpatov med Starim Samborjem in Cernovicami. Z bojne črte med Starim Samborjem in Cernovicami izvemo, da se Rusi umikajo na izhodu ter zapuščajo tudi mesta severno od Cernovie. Toda na izhodnem delu te bojne črte, južno od Lvova, dobivajo Rusi močne oddelke na pomoč. Mnogo jim je do tega, da jim ne pridemo za hrbet ter tako odločimo mahoma celo borbo med Ivangorodom in Samborjem v svoj LISTEK. Kaj pripoveduje Hindenburg. Znani pisatelj Viktor Hahn priobčuje v nemških časopisih naslednji dopis z dne 15. oktobra: Deležen sem bil sreče, da si tega moža od blizu pogledam. V avtomobilu znanega beroliuskega zdravnika smo izza zadnje ograje iz bodeče žice pri krakovski trdnjavi dospeli v ono Poljsko, za katere osvo-bojenje iz stoletnega ruskega barbarstva se bori av-stro-ogrsko vojaštvo. Sneg in dež bijeta na avtomo-bilova okna, po pustinji pa brije izhodni vieter. Zdi se, kakor da smo na bojišču. Na to nas spominja tudi mrtev konj ob cesti. Morje blata se zgrinja okrog avtomobila kakor bi ga hotelo požreti. Trije avtomobili' so zaostali. Tu in tam smo videli vojake, kako z mrzlično naglico zasipavajo jame ob cesti, ne meneč se za strašni snežni metež. Videli smo cele vrste ujetnikov; mnogi izmed njih so bili brezčutni in podivjani, drugi zopet so dobro izgledali. Potem smo zopet srečali ujetniške transporte. Tisoče in tisoče. Za njimi vozovi z ranjenci. Hrabri vojaki nam navdušeno kličejo in se zahvaljujejo za naše pozdrave. 2idje, starci, mladeniči, odrasli moški, ženske, otroci. Zopet kmečki voz. Avtomobili z darovi. Potem zopet ranjenci in ujetniki. To je vojna posetnica. Končno smo dospeli v . Hindenburgovo", to je v njegov glavni stan. — Ob V,5, uri je generallajtnant prilog. Zato se nam zdijo tudi verjetnejša novejša poročila, ki pravijo, da Rusi utrjujejo mesto Lvov in da ga nameravajo z vso silo držati. Trdilo se je namreč tudi, da Rusi zapuščajo Lvov, kar se nam zdi z oziram na današnji položaj manj verjetno. V par dneh se seveda položaj temeljito spremeni in mi upamo, da se tudi bo, če le ruska premoč ni prevelika. O bojih med Jaroslavom in Samborjem smo že govorili. Boji na tej črti so razven na najskrajnejših krilih pravi trdnjavski boji. Ped za pedjo zemlje je treba jemati globoko zakopanemu sovražniku, vsako posamezno višino se zavzame le z naskokom. Da se pa to doseže, je potrebno najprej močno artilerijsko streljanje, ki napravi sovražne postojanke zrele z« naskok. Le pri Jaroslavu in jugovzhodno od Przemy. sla se bojno torišče še neprestano menjava, zato je tudi tukaj pričakovati odločitve, Dosedaj so naši na teh mestih dosegli lepe uspehe. Z bojne črte Jaroslav-Ivangorod ali pravzaprav od izliva reke San v Vislo do Ivangoroda se nam je pretekli teden poročalo, da so se ob spodnjem toku reke San vršili živahni boji med našimi in ruskimi četami. Naše poveljstvo se je odločilo, da pusti Ruse na nekaterih mestih čez reko na zahodni breg, da jih naša armada ložje napade in pobije,. Ruska krdela, ki so prekoračila San, so že na vseh krajih potisnjena trdo ob deročo reko. Pri mestecu Zarzecze, ki leži na desnem bregu reke, nekoliko nižje od izliva Taneva v San, so naši ujeli čez 1000 Rusov, Od tega dogodka naprej nimamo s tega bojišča nobenih poročil. Toda ne sme se nas krivo raz/umeti, ako govorimo o bojni črti Jaroslav-Ivangorod, kakor da bi morda hoteli s to označbo povedati, da stoji armada poti posebnim poveljnikom. Nasprotno, kar je naših čet od Jaroslava ob spodnjem Sanu, spadajo in postopajo skupno z onimi, ki stojijo na črti izhodno od Przemy-sla ter tvorijo središče naše armade. One čete pa, ki stojijo ob Visli do Ivangoroda, spadajo gotovo pod poveljstvo našega levega krila, kojega glavna moč stoji med Varšavo in Ivangorodom, Čete severno od Karpatov pa tvorijo naše desno krilo,. Izvolili smo to označbo le zaradi tega, da jasneje označimo črto, s koje ta teden ni nobenih poročil več. Naše levo krilo stoji skupno z nemškimi četami med Ivangorodom in Varšavo. Deli naše armade so se pretekli četrtek, dne 22. t. m. nenadoma pojavili pred rusko trdnjavo Ivangorod, pobili tam dve ruski diviziji, ujeli 3600 Rusov, zaplenili eno zastavo in 15 strojnih pušk, Sicer pa se na celi črti na obeh straneh, na naši in na ruski, vršijo neprenehoma priprave za glavni spopad. Naši kakor Rusi so pritegnili v bojno črto zopet več novih čet in tudi pred Varšavo je od naše strani vse pripravljeno, da se trdnjava napade, od ruske seveda, da se brani. lSdnevna bitka pri Przemyslu. Dunaj, dne 26, oktobra. Vojni poročevalec ,jReiahsposte" na izhodnem bojišču poroča svojemu listu z dne 25. t. m. sledeče: V bitki izhodno od Przemysla, ki traja že 13 dni, še ni padla odločitev,. Do odločitve utegne priti na kakem krilu ali v okolišu Jaroslava, ali pa v bližini Sambora. Sedaj vozijo vlaki neprestano ranjence in ujetnike proti Ogrski, Govoricam, ki pravijo, da so Rusi zapustili Lvov, ni pripisovati nobene važnosti, pač pa onim vestem, ki pravijo, da Rusi utrjujejo to mesto. grof Schlippenbach spremili mene k vrhovnemu poveljniku izhodne armade, generalobrstu pl. Hinden-burgu. Vesel sem bil, da sem našel tega moža v tako izbornem razpoloženju. „Meni se izvrstno godi!" se nasmeje pl.Hindenburg. „Včeraj so naše čete pred Varšavo zopet potolkle nekaj ruskih armadnih zborov tako temeljilo, da je bilo pravo veselje." Pl. Hindenburg je pripovedoval dalje živahno, veselo, radostno. Od tega se sme v današnjem času priobčiti le nekaj. Razložil nam je svojo taktiko, potem avstrijsko in končno rusko. Obširno nam je opisal, kako je bilo v izhodni Pruski, ko ga je cesarjeva milost poklicala in kaj se je zgodilo pri Tannen-bergu in Mazurskih jezerih. Slavil je Avstrijce, ki da so vstrajni, hrabri, žilavi. Ravnokar so bili med Sanom in Vislo pognali Ruse v vodo. Rusko topništvo dobro strelja, seveda strašno razmetava municijo. Pehota ni ravno slaba; ljudje streljajo stoje in nimajo živcev. Ruska konjenica ni za nič. „Pa Varšava?" ga vprašam, „Naše čete stoje, kakor sem rekel, pred Varšavo; zadnji boji so se vršili pred Varšavo,. Obleganje se še ni začelo. Osvojitev Varšave ne bo delala posebnih težav. Utrdbe so zastarele in so jih hoteli že podreti, če se ne motim." Prava slast je, biti na čelu taki vojski. Od generala do zadnjega moža je vse polno zaupanja. Brez imena. „Ranjenec brez imena" — tako je stalo na križu na vojaškem pokopališču. Kako nemilo usodo nam kažejo te tri besede! Osamljen in zapuščen od vseh, tam zunaj v tujem svetu, daleč od dragih svojcev, umirati, odhajati v grob, ne da bi kdo jokal po pokojniku, tujec, neznanec, brez imena med tolikimi prebivalci mesta mrtvecev. V bolnišnico Rudečega križa v Zagrebu so prinesli pred nekoliko tedni ranjenca v stanju nezavednosti, Že poveljnik ga je izročil — brez imena! Nosilci ranjencev, ki so ga bili pobrali med drugimi ranjenci, niso mogli najti njegove kapsule z legitimacijo. 11 ur po dohodu v mesto je ranjeni vojak izdihnil. Preiskava siromašnega njego* vega imetja je spravila na dan od potu zamazano, zelo poškodovano lotografijo umrlega in pa pismo brez kuverte, ki mu je je pisal neki sorodnik na Češkem, — Na potu na pokopališče ga je spremljalo nekaj vojakov. Na svežo gomilo so zasadili križ z napisom: ..Ranjenec brez imena". Uprava bolnišnice je poizvedovala po svojcih vojaka, Dala je napraviti posnetek fotografije ter jo poslala občini, v kateri se je utegnil muditi pisec onega pisma. Kmalu je prišel odgovor. V tujini umrli vojak je bil infanterist Josip Neubert, od nekega polka iz Češke in občina je obvestila svojce o njegovi smrti. Ko je mati porosila prve solze po edinem sinu, je ta že spal v večnem miru v hladni zemlji. Te dni je izginil zagonetni napis na križu . . . Najnovejša oeroiila se nahajajo ored inserati. »tisi satpuiiftajo tudi sererno Bukorino. Budimp^dft, dn« 26, oktobra. V Cernovioah so vsa javna in zasebna poslopja nepoškodovana. Rusi zapuščajo tudi mesta severno od Cernovic. Borba za Varšavo. Berolin, dne 26. oktobra. Angleški list „Daily Telegraph" poroča iz Pe-trograda, da se boji za Varšavo vršijo samo nekaj milj zahodno in iužno od Varšave, V gozdovih se b jejo obupni bajonetni j u r i š i. Mnogo vasi, ki so se jih Nemci in Avstrijci polastili, dobijo zopet Rusi v roke, na drugi strani pa se nenadoma polastijo zopet avstrijsko nemške zavezniške čete postojank, v katerih so se Rusi čutili popolnoma varne. Rusi so imeli na nekaterih mestih zelo velike izgube. Pri nekem ruskem pešpolku so padli sko-ro vsi častniki. Polk je v teku enodnevne borbe dobil 8 nove poveljnike, ki pa so zopet vsi zaporedoma padli. Zrakoplovi nad Varšavo. Haag, dne 26. oktobra. Iz Varšave se poroča, da so nemški zrakoplov-ci metali na Varšavo bombe, s katerimi so usmrtili en dan 44, drugi dan pa 62 oseb. Rusi priznavajo, da se umikajo, Iz Stockholma sa poroča, da je izdal ruski generalni štab uradno poročilo o poteku dosedanjih borb z Avstrijci in Nemoi, v katerem Rusi sami priznavajo, da se umikajo pred našo in zavezniško nemško armado. Rusko poročilo se glasi: Mi smo svoje žete u-m a k n i 1 i na desni breg Visle, da si napravimo trdno podlago za bodoče boje. Posrečilo se nam je, da smo pred Avstrijci in Nemci zakrivali naše z e 1 o t e-žavno umikanje s tem, da smo z močnimi kozaškimi in infanterijskimi oddelki zadrževali prodira-jočega sovražnika. Nekaj naših armadnih zborov se je moralo v naglih marših v najhujšem dežju umakniti več kot za 2,00 vrst. (Ruska „vrsta" je približno na£ kilometer, kajti vrsta ima 1066 metrov.) Rusko umikanje je bilo radi narastlih rek in velikega blata v dolinah zelo otežkočeno. Z veliko vstrajnost-jo so čete vse te zapreke premagale ter s« utaborile v novih postojankah. Ob tem času sejeposrečilonemškiar-madi, da se je p r i b 1 i ž a 1 a srednjemu toku Visle. Istotako so tudi avstrijske čete, ki so iz Galicije prodirale proti severu, dospele na levi breg Visle ter so se tako približale Varšavi, Avstrijska in nemška armada sta si pred Varšavo in ob levem bregu Visle utrdili svoje nove postojanke z okopi, Dobili sta tudi nova ojačenja, posebno jima je prišlo na pomoč več artilerije. Dne 13, oktobra so nemške čete v varšavski okolici in pri mestu Kodiliczy napravile napad na ruske postojanke. S pomočjo že-leznioe so Nemci spravili na bojišče vedno več novih bojnih sil, bili so se z izrednim junaštvom, posebno ob črti Blonije«Plaščno. Dne 17. in 18, oktobra so poskusili Nemci z aopetnim napadom, ki pa se je ponesrečil, Po sedemdnevni borbi so začeli Nemci v noči na 20. oktobra izpraznjevati svoje utrjene postojanke, ker so ruske čete pri Nowo-Georgiewsku (severno-za-hodno od Varšave) obkolile nemško levo krilo in je O zimskem vojevanju t Rusiji. Proiesor Kari Ballod piše: Napoleon je ponesrečil v Rusiji zato, ker je njegovi armadi zmanjkalo živeža. V drugi vrsti so izdatno uplivale na usodo njegove vojske izgube in strašna zima. Namesto stare Napoleonove ceste Kovno-Moskva in pota preko Petrograda v Moskvo se priporoča važnejša narodnogospodarska cesta iz Galicije v Kijev, od tam preko Dnjepra do Jekaterinoslava; potem pot preko Poltave-Krakova v donski kraj in v Zurizyn, kjer se izdelujejo ruski topovi. Na tej cesti leže ogljeni in železnin-ski rudniki, a južno od nje ruska žitna polja, iz katerih Se jednu izvaža do 10 milijonov ton ži'a na leto. Tu Hi bila Rusija prijeta za srce. Rusi bi si ne upali opustošiti teh krajev. Od Lvova do Zarizyna je 1500 km. Tu je tudi mnogo snežnih poljan. Dobra u-prava more nadvladati vse težave. Brezpogojno so potrebni ovčji kožuhi, ka^ti armade ne bi mogle prenočevati po vaseh, marveč na odprtem. Avstrijska armada ima zimske kape in zimsko obuvalo. Nemška armada bi morala dobiti še zimske kape, kožuhe in čevlje. Do decembra bi moglo biti vse to gotovo. Da se vožnja ne poveča preveč, bi morala infanterija voziti seboj na saneh živeža za 60 dni. To ni nezmožna zahteva, ker bi se na saneh vozila lahko tudi oprema in strelivo, kar nosi sedaj vojak na sebi. Sani bi tehtale 84 kg. Prehodilo bi se po 12 km na dan. Ce bi ne bilo sani, potem bi trebalo 100 do 150.000 konj več poleg 120.000 konj kavalerije in artilerije. Pešci bi mogli rabiti sani za postelje, a ne smemo pozabiti tudi na železnice, ki bi se kmalu zgradile. bilo tudi nemško desno krilo pri Gori-Kalvariji (južno-vzhodno cvd Taršav«) ogrožano. Ruske čet« sloj i jo sedaj v zmagovitem boju s prednjimi nemgkimi krdeli ter so začele na oeli črti r ofenzivo (napadanjemX Rusi dosedaj izgubili okoli 1000 topov. Nemški listi pišejo: Rusi so dosedaj izgubili že okoli 1000 topov, bodi»i, da so jih zaplenili Nemoi, oz. Avstrijci, ali pa so neporabni. Rusi bi radi te izgube nadomestili z nakupom novih topov v nevtralnih državah. To jim je pa sedaj nemogoče, ker so Darda-nele zaprte in ne bi mogli nakupljenih topov spraviti domov. Rusom primanjkuje streliva in topov. Vojni poročevalec beroli'nskega lista „Berliner Tageblatt" piše svojemu listu sledeče: V vseh zadnjih bojih Nemcev proti Rusom se je opažalo, da primanjkuje Rusom streliva, strojnih pušk, navadnih pušk in tudi topov. Po površni cenitvi so nemške in avstrijske čete zaplenile dosedaj okrog 1500 ruskih topov in strojnih pušk ter na sfotisoče drugih ruskih pušk. Ni pa za Ruse tako lahko, nadomestiti te izgube. Francoska orožarna (Schneider-Creuzot) ne pride več, v poštev, ker mora izdelovati orožje za lastno deželo, istotako tudi ne pride v poštev nemška tvrdka Krupp. Anglija ima sama za-se premalo orožja, ruska orožarna Putilow pa ni tako opremljena, da bi z ar mogla izdelovati vse raznovrstne topove, osobito velikih topov in havbic ne mere izdelovati, vsled. česar je ravno pomanjkanje te vrste orožja posebno občutno za Rusijo* Budimpeštaneki list „Pester Lloyd" pa poroča, da pripovedujejo ruski ujetniki, ki so bili ujeti v bojih pri Przemyslu, da morajo ruski vojaki zelo štediti s strelivom, katerega že občutno primanjkuje. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 27, oktobra. Poročila, ki prihajajo z našega južnega bojišča proti Srbom in Črnogorcem, so tokrat bolj skromna. Težko je, iz došlih nam poročil napraviti jasno sliloa, kako in kje stoji sovražna armada. Edino uradno poročilo, ki ga je izdal v petek, dne 23. oktobra, bosanski vojaški poveljnik general Potiorek, nam naznar nja, da so se vršili v četrtek, dne 21. oktobra, pri mestu Rogatica, izhodno od Sarajeva, v Bos m boji med našimi četami ter Srbi, ki so udrli na naše o-zemlje in tam plenili. Naši so pognali Srbe cfo oesti, ki vodi iz Rogatiee mimo Višegrada č©z Mokro-pla-nino v Srbijo. Večji boji so se vršili pretočeni teden tudi ob srednjem toku Drine, jugoizhodno od Dnin j e-Tuzle, ali če vzamemo srbsko stran, zahodno od srbskega mesta Valjevo,. Srbi so posebno z Jagodine-pla-nine (pogorje na srbski strani južno-izhodno od naše trdnjave Zvornik) upadli večkrat v Bosno in tako skušali ogroževati naše postojanke. Po tridievnih vročih bojih, ki so se končali v sredo, dne 21. oktobra, se je avstrijskim četam posrečilo, da so pregnale Srbe z Jagodine-planine. Srbi so bili na tem visokem gorskem grebenu močno utrjeni. Jagodinar-planina je za našo armado velikega pomena. S te višine lahko obvladujejo naši lopovi daljno planjavo, ki se razprostira proti srbskemu mestu Valjevo. Na severni strani Jagodine-planine pa imamo še trdnjavo Zvornik, ki zabranjuje Srbom upad v gornji del izhodne Bosne. Iz teh poročil je posneti, da se bije glavni del naše armade proti Srbom v prostoru med Mokro-pla-nino in trdnjavo Zvornik. Boji proti Črnogorcem imajo le podobo manjših prask,. Črnogorci grozno trpijo vsled vojske. Dežela je brez denarja, brez živeža in tudi vojakov ima silno malo. Na Lovčenu se nahajajo francoski topničar-ji, ki so v zelo slabem položaju. Kakor v Črni srori, tako vladajo tudi v Srbiji tužne razmere. Kralj Peter je bolan, tako da menda z njegovo ženitvijo ne bo nič, princa Aleksander in Jurij pa sta ranjena. Rusi pošiljajo Srbom pomoi po Donavi. V Savi je po noči, dne 22. oktobra, zadel naš topovski Čoln „Temes" ob srbsko mino in se potopil. Ponesrečilo je 33 vojakov, drugi so se rešili. Avstrijci zasedli Jagodino-planino, 12 naših ujelo 97 Srbov. Zagreb, 23. oktobra. Vsi tukajšnji listi prinašajo nasllednjo brzojavko: Po tridnevnih bojih v Srbiji so osvojile naže čete jagodino planino. To je najmočnejša srbska postojanka, ki nam je dozdaj prišla v rok)e. Vsak dan pripeljejo mnogoštevilne srbske ujetnike v Sarajevo. Včeraj je tudi prišel oddelek 275 srbskih ujetnikov, med katerimi je bilo 41 častnikov in 73 icomitašev. Vsi so bili ujeti pri zavzetju Jago-dine planine. Ujetniki pripovedujejo, da so morali stati po cele dneve v bojni vrsti in da je bil boj za to planino tako strafien, da niso mogli zadržati svojih postojank nasproli prodira^oSim «vstriis&im 6«tam in da so se morali uda1(i. .«*>. * * • Jagodina planina leži kakih K) km od Drine na srbskih tleh zahodno od mesta Valjevo. Srbi pri Mokro-Rogatici tepeni. Berolin, 23. oktobra. General Potiorek uradno razglaša: Močne srbske in, črnogorske čete, ki so s voj čas udrie v izhodno Bosno ter so tam plenile in morile, so bile dne 22. oktobra (četrtek) na obeh straneh ceste Mokro— Rogatica hudo tepene in vržene nazaj. Podrobna poročila o teh bojih, v katerin so se naši posebno junaško borili, še sledijo. * * * Rogatica je malo bosansko mesto na cesti, ki vodi iz Sarajeva čez Mokro v Srbijo. Mesto je oddaljeno kakih 35 km od srbske meje. Mokro planina pa leži na srbskih tleh tik ob bosanski meji. Kako se je potopil „Temes". Budimpešta, dne 26, oktobra. Podčastnik, ki je bil na podonavskem monitorju (čoln s topovi) ,.Temesu", pripoveduje v madžarskem listu „Az Est" o potopu te ladje sledeče: Dne 22. oktobra zvečer je bil „Temes" poslan iz Sabca po Savi proti mestu Kupinovo, ki je oddaljeno kakih 50 km od Sabca. Namen „Temeseve" vožnje je bil važno poizvedovanje. „Temes" je tudi došel v Kupinovo; med potjo so ga Srbi z desnega brega Save obstreljevali s topovi in puškami, a brez uspeha. Ladjica je neustrašeno odgovarjala ter je s svojimi topovimi streli tako dobro pogodila sovražne postojanke, da je moralo nekaj srbskih strojnih pušk kmalu utihniti. Ko je „Temes" opravil svoje poizvedovanje, se je pri Kupinovem obrnil nazaj. Bilo je nekako ob % 1. uri po noči, ko je ladjica došla do mesteca Grahovce, kjer ležijo v Savi takozvani „Cesarski otočki". V tem trenotku je zadonel grozen pok. Tik pod ladjinim prostorom za strelivo se je razpočila sovražna mina. Učinek je bil tako silen, da je bil hipoma velik del ladjice razdejan. „Temes" se je začel potapljati in voda je udrla v notranjost ladje. Razpočil je tudi parni kotel. Poveljniški most se je nagnil na stran, a še ostal nad vodo. Stroji so takoj obstali, tudi električna naprava ni več delovala. Ladjica je bila v popolni temi. Vse to se je zgodilo v nekaterih, minutah. „Temes" se je nagnil popolnoma na stran in valovi so pljuskali čez krov. Moštvo in častniki so storili vse, da bi rešili ladjo. Rešilna dela so se izvršila popolnoma v redu. Moštvo .,e ostalo do zadnjega hipa na svojih mestih ter je sledilo hladnokrvno poveljem častnikov* Skušali so spraviti vodo iz notranjosti ladje, a zaman. Med tem so opazili, da se na srbskem bregu Save zbira gruča ljudi. Začeli so padati tudi streli. „Temes" je dajal znamenja z raketi in na ta način klical nek sledeči mu patruljni čoln na pomoč. Čoln je res tudi došel in vzel ranjence na krov. Ko smo videli, da se ladjioa ne da rešiti, so se tudi častniki z moštvom podali na patruljni čoln, „Temes" se je nato potopil, vendar je še ostal poveljniški stolpič, prostor s topovi in del krova nad vodo. Od moštva se je pogrešalo 33 mož. ¡Od teh se jih je največ ponesrečilo vsled razpoka parnega kotla. Kd smo reševali ladjo, smo naleteli na več razmesarjenih trupel in delov človeških teles. Da so ostali vsi častniki nepoškodovani, se imajo zahval ti slučaju, ker so se vsi nahajali ob času nesreče na poveljniškem mo-stiču, ki je ostal nepoškodovan. Ko je napočila zora, je prišla naša infanterija s čolni k potopljeni ladjici, da reši, kar se je Še dalo rešiti. Moštvo rešene ladje je prepeljal patruljni čoln v Jaratk ob Savi in od tam v Mitrovico, kjer so se premočeni in izmučeni vojaki preoblekli v obleko za pe&-ce. Srbi so tudi patruljni čoln obstreljevali. Svoje lastne obleke rešeni mornarji niso več imeli. Rešenih ranjencev je bilo 10, katere so spravili v mesto Ruma. Drugo moštvo se je prepeljalo v Budimpešto. „Temes" je bil že od začetka vojske v službi in je bil ona ladja, ki je oddala prvi strel na Belgrad. 18 srbskih izdajalcev usmrčenlh. Sarajevo, dne 25,; oktobra, „Sarajevoer Tagblatt" priobčuje uradno poročilo iz Tuzle, da je bilo ondi dne 20. t. m. po vojnem pravu usmrčenih 18 srbskih prebivalcev iz okraja Kladanj, in sicer radi zločina proti državni vojni sili, zagrešenega s tem, da namenoma niso naznanili sovražnikovega bližanja, dalje, da so imeli pod streho sovražne čete in jih oskrbovali z živežem, jim služili kot vodniki in se deloma tudi na njihovi strani borili in udeleževali plenitve; končno so grozili mohame-danskemu prebivalstvu s požigom domov, ako istih samo ne zapusti. Črnogorci jezni. Dunaj, dne 25. oktobra. V Cetinju vlada velika nevolja, ker ni moglo francosko brodovje preprečiti obstreljevanja Bara, — Francoski topničarji na Lovčenu so v zelo žalostnem stanju. Kaj pripovedujejo slovenski junaki. Junaški 26. deželno-brambov-ski pešpolk, Cetovodja Kalist Ketiš od 26. deželnobrambov-skega pešpolka (Maribor), doma pri Sv. «Trojici v Slov. gor., nam piše: Najprej pozdrav cenjenemu uredništvu in vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja". Vrnil sem se3 službujoč pri mariborskem, po večini slovenskem domobranskem pešpolku št. 26 iz Galicije, ker sem bil ranjen od šrapnela v koleno desne noge. Veliko sem čital v različnih časnikih od raznih polkov o njihovi hrabrosti. Tudi o našem domačem pešpolku št, 26 bi imeli dokaj povedati, kako so se vrli slovenski junaki pod težavnimi razmerami borili hrabro in junaško. Peljala sva se z nekim ranjenim korporalom skupno iz Ogrskega proti domu. On je bil že prvi dan, ko smo prišli v ogenj, težko ranjen od šrapnela v rebra tako, da je obležal in izgubil veliko krvi. B.-lo je okoli 10. ure ponoči. Naši so se morali umakniti in Rusi so šli za njimi» Ofetala sto na istem mestu še dva ranjenca našega polka, eden težko in drugi lahko ranjen. Pride pa do njih nekli ruski častnik s svojim oddelkom. Vprašal je našega ranjencaoa, če ima obvezo. Ker je pa ta prej svojega tovariša obvezal, ni imel nobene obveze več pri sebi. Nato vzame ruski častnik obvezo od nekega ruskega pešca ter obveže lastnoročno našega korporala tako močno, da ni več krvavel in je tudi njegovega tovarišu obvezo izboljšal, Ruski vojaki so slekli vse. iri do bluze, talco, da so bosonogi v spodnjih hlačah cistali ležati. Zraven postavijo za stražo nekega ruskega rezervista in odidejo dalje. Cez nekaj časa odloži ruski vojak puško ter se nekoliko odstrani. To priliko brž porabi eden naših ranjenciev in ustreli Riusa z njegovim lastnim orožjem. No, kaj pa zdaj? Naprej! Tako so hodili počasi že precej dolgo, kar zaslišijo precej blizu jezdece. Gotovo, da niso naši, to je bilo takoj vsakemu jasno. Bili so kozaki. Kaj pa zdaj ? K sreči ie bilo čisto v bližini močvirje in grmovje. Tja se spravijo in počakajo, da kozaki odidejo. Sedaj pa so tudi že opešale moči naš m korenjakom. Eden je ostal kar .v močvirju in oni, ki je bil lahko ranjen, hoče sam naprej. Vendar ker je videl, da je še življenje v našem korporahi, oprta ga na rame in ga prinese v gozd.. Začelo pa je zebsti oba, kajti bila sta mokra do kože. Korporal je obležal pod nekim drevesom in drugi gre malo pogledat, če je varno, vendar ga ni bilo več nazaj, mogoče so ga Rusi zopet ujeli. Z zadnjimi močmi se začne zopet po vseh štirih plaziti naš fant dalje. Po naključju je ležala v bližini koča, (odeja) od nekega kozaškega konja. V to se zavije in zaspi.Toda ni mu bilo dovoljeno, dolgo počivati. Začele so švigati krogle. Najbrž ga je slišala kaka straža, ko je zdihoval vsled bolečin. K sreči ga ni zadela nobena krogla, V groznem strahu in silnih bolečinah se je plazil do dneva po gozdu, na kar je kiakor v sanjah zagledal pred seboj naše vojake. Padel je v nezavest. Zbudil se je še-le v bolnišnici čez par dni. Rekel mL je: Nič se nisem bolj bal ko pa ujetništva. Bilo je dne 26. avgusta popoldne. Rusi so obstreljevali vas, kjer je bila moja četa. Silno težko je bilo nam, neopaženo priti naprej. Menda so pa le o-vohali naše stališče, ker granate in šrapneli so si-pali na nas, da je bilo ¿jroza. Stal sem za neko hišo in opazoval potek boja na naši strani. V tem zapazim pred hišo hruško in rumeni sad na njej. Oh, mislim si, to je pa škoda, da bi jo Rusi dobili v roke; tudi mi znamo hruške jesti. In izkazal sem se junaka pri hruškah, hitro sem jih imel polne žepe in fantje so mi bili hvaležni za nje. Soluce se je naigibalo k zatonu. Izgubili smo malo zvezo med seboj, kajti Rusi so nas silno ovirali pri prodiranju, ostal sem sam in moja četa je bila razkropljena; vendar, kakor sem pozneje izvedel, so se naši fiantje združili z drugim oddelkom. Slučajno je bil pri nas tudi naš stotnik. Kaj je tukaj storiti? Gospod stotnik mi da povelje, da zberem par mož, ki so bili v bližini razkropljeni ter ostanem na vsak način v gozdu. In res: povelje je povelje. Spravil sem skupaj 12 mož;, imed njimi slovenskega fanta, izvrstnega strelca, Čakali smo in o-pazovali. Kar zapazim kakih 14-15 sto korakov pred nami sovražnika. Po posamezni Rjusi so smukali v trozdič, ki je ležal kakih 1200 korakov pred nami. Kaj pa sedaj? Gotovo jih je bilo že precej v gozdiču. Na io zapazim, da. se nekateri spuščajo v gozd, v kate.-rem simo bili mi. Gozdič se je zožil pred nami v obliki tf-ikota. Sedaj pa fantje na delo!! Boljše strelce spravim skupaj in zapovem: „Ogenj!" Moj tovariš-frajtar je pogodil že z drugim strelom sovražnika, ravno tako jaz. Rusi, kateri so še vedno nadaljevali s prodiranjem v smeri proti nam, so bili gotovo presenečeni. Nilso nas pričakovali. Vendar se niso dali kar tako ustrašiti. Naše puške so tako dobro delovale, da se je le nekaterim posrečilo, priti v gozd. Moj prijatelj je gotovo postreljal kakih 25 ruskih glav, jaz pa kakih 7, ker jaz som moral tudi paziti,, da nam ni prišel sovražnik za hrbet. Samo nekaj patron je imel še vsaki mož. Kaj bo zdaj? Nazaj' ne smemo, Rusov pa je vedno več! Poslal sem dva, moža nazaj, da poskrbita za strelivo. Sreča nam je bila mila. Našla sta strojno puško in strelivo. Zaukazal sem kar najhitreje streljati, Rusi so obrnili vso pozornost na nas in nas obsipali s streli V tem trenotku začne po kati naša strojna puška in crozna zmešnjava je nastala v ruskih vrstah. Rusi so padali kakor snopje za žanjieami. Kmalu nato sem za,povedal naskok z jurišem. Iz grl zadoni zima/goviti „Mura!" in hajdi z golimi bajoneti proti sovražniku. Rusi so se zbali našega juriša, opazi-i so najbrž, da imamf» ostro brušene bajonete. Le en častnik je ustrelil proti nam in tudi zadel, vsi drugi Rusi so pobegnili ter pust li syo-je krušnja.ke, 'Hiške itd. za seboj, da so lažje utekli. Mi smo izgubili samo enega moža. Namen ruske če-,te, ki smo jo premagali, je bil, priti za, hrbet našemu bataljonu, ki je bil v tistem - dalje na levo. Na^ še malo krdelo ga je rešilo ""love ^«lufae. Naši fantje so "a rekli: „Bojijo se nas pa le „seksundcvancr "arjev"! Naš nolk je Imel notem boj za bojem. Za danes končam, obljubim pa, dia prihodnjih "oročaim kaj več, n. pr. kako smo v Galiciji prašičke pekli itd. Vse za vero, dom, cesarja! Pismo Slovenca-praporščaka z Južnega bojišča. Draga moja sestrica! Vprašaš, kako mi je. Hvala Bogu. v obče moram reči, da mi doseclaj ni hude-' ga, upam tudi v prihodnje najboljše. Vse stiosti: zimo, dež, napore prenašam nekako z lahkoto,, da se sam sebi čudim. Kot adjutant (pribočnik) v bataljonu imam sicer tudi več opravila. Vsemu se človek privadi, tako tudi bojnemu polju. Sedaj, ko ti pišem, čuje se od vseh f-1 rani žvižganje granat in šra.pnelov, naših in srbskih, gromenje težkih in lahkih topov, vsak hip slišiš razpok, teh krogel, ena se razleti bližje, druga nekje v daljavi. Vse imajo namen, uničiti življenje, a vzlic temu si miren, svest si si, da vsaka krogla ne zadene, posebno, ker streljajo Srbi jako visoko. Nekako zadovoljen si, da kroglia ni pogodila nobenega okrog tebe . ,. Tako je dan za dnevom. Ponoči se nekoliko pomiri, tu in tam se čuje več streljanja. ta ali o la patrulja se je preveč približala. Vse to čuieš napol v spanju, a ne pride ti na m sel, da bi zaradi tega vstal, to mi nikakor ne- moti počitka,. Le kadar me pokliče telefon, skoč m h tro kv šku. Takšni smo vsi, hladnokrvni, mirni, vstrajni. Vojaštvo je dobre volje in izredno vstrajno vkljub vsem velikim naporom. Tako mine dan za dnevom in mi napredujemo, sovražnik se nam pa umika:, ki je že skoro popolnoma uničen. Mnogokrat pribeže k nam srbski vojaki, ker nimajo obleke in ne hrane, ¡Naši pa dobe dnevno hrano in vse to jih drži navzlic dežju, zimi in naporom v dobrem razpoloženju. To naj bo mala sličica vsakdanjega mojega življenja. Kadar je pa večja bilka, ti pa krogle na gosto švigajo okrog glave in topovi mogočneje orijo svojo stmrtno pesem. — A vse to bom pop sal lepše, ko se vrnem, ako Bog da. Eden Slovenec proti 15 Rusom, Iz Krasnoga v Galiciji nam poroča vojak 87. pešpolka, Martin Jazbec, sledeče: V tej vojski smo imeli priliko, občudovati hrabrost naših fantov,. V bolnišnici v Novem Sandecu leži na levi roki ranjen slovenski mladenič Fr. Cernevšek iz Nove Št fte nad G, Gradom, ki s je na čuden način rešil smrti ali ujetništva. Dne 18. oktobra mu pride na. nekem hribu 10 do 15 ruskih kozakov nasproti. Hoteli so poškodovati naše telefo ¡ične žice in naprave. Kljub velikanski premoči jjosrečilo se je Cernevšeku, usmrtiti ene;;a Rusa, dva pa smrtno-nevarno ran ti ter uničiti ene^n kozaškega konja, V trenotku, ko je zagnal kozaškemu konju bajonet v prsa,, ga je doletela krogla in ranila na levi roki tako, da ima prestreljeno kost. Kljub od-teku krvi se mu je posrečilo, rešiti se ujetništva in ako to ne, pa gotove smrti. Bil je že skoro popolnoma, obkoljen od Rusov. Rusi niso dobri strelci; to nant spričuje d jstvo, da ni zadela, Cernevšeka več nego ena krogla, dasi je deževalo strelov na njega iz neposredne bližine, Predno si je mogel rano obvezati, je minulo precej časa. Dva dni je bil) tudi brez hrane. Tuli več drugih slovenskih mladeiičev in mož od .87. pešpolka je na podoben nači i uteklo ujetništvu. — Našemu hrabremu junaku, želimo, da čim prej okreva. Odlikovan slovenski fant. Iz Ledenic na Koroškem se nam poroča: Iz naše občine je šlo več fantov na vojsko, in med njimi tudi Franc Resman, četovodja pri oddelku strojnih pušk III.-7. pri domačem 7. pešpolku. Doma je bil eden, izmed najboljših, neustrašenih, slovenskih fantov, ki ga nikjer ni manjkalo, kadar ga je klicala nairodna dolžnost. Takega se je izkazal še tudi na bojišču in je prejel ,*za svoje junaško zadržanje pred sovražnikom, za svoje požrtvovalno, vedno najbolj uspešno delovanje" cesarsko odlikovanje, in sicer srebrno hrabrostno kolaijno I. razreda. Njegov stotnik, ki je poslafl odlikovanje njegovemu očetu, je pisal ob tej priložnosti to-le: JPonosen na to3 da smem tega junaka šteti k svojemu oddelku, Vam pošljem Najvišje odlikovanje. V svojo največjo žalost moram priznati,' da mi ni znano, kje da se nahaja Vaš dne 10. septembra pri Bardatowu s strelom v prsa ranjeni sin. Čeravno je treba reči, da ie hudo ranjen, zaupam vendar v Boga, Vsemogočnega, da ;e obvaroval tega pridnega, otroško mi udanega, od vseh nas ljubljenega in spoštovanega podčastnika še živega. Zalibog so bila vsa moja dosedanja povpraševanja brezuspešna, vendar pa mi pravi glas srca, da mora biti živ. Vaše blagorodje, ne izgubite poguma, zaupajte na božjo pomoč, povejte vsem sorodni kom in znancem v lepi koroški deželi, da se bo polk z upravičenim ponosom -fenberg najbrže po svoji ozdravitvi prevzel poveljstvo na južnem bojišču. Italjani m Grics v Albaniji. Italijanska vlada je pofclala pred Valono več vojnih ladij pod pretvezo, da se ustanovi za begunce iz Epirota „zdravstvena in pomožna postaj a". Italijanske čete so se izkrcale v Valoni. Mesto Vatona je zelo važno obmorsko mesto, ki odpira in zapira vhod lz Jadranskega v Sredozemsko morje. Naš zunanji minister je nanovo poudarjal, cla je za Avstrijo živ-ljenskega pomena, ali je ta vhod prosIR ali ne. Tucli grška vlada je zasedla dva južno, plbanska okraja. Bržkone postopata Italija in Grčija sporazumno. * Sarajevski morilci obsojeni. V snedo, dne 28, oktobra dopoldne je bila razglašena obteodba o sarajevskem umoru. Danilo Ilič, Velko Cubrilovič, Nedjo Kerovič, Miško Jovanovič in Jakom Milovič so bili obsojeni n a smrt na vislicah, Milan Kerovič na dosmrtno ječo, Cavrilo Princip, Nedelj ko Cabri-novič in Trifko Grabeč na 20 let teke ječe, V. Cubrilovič na 10 let težke ječe, C, Popovič na 13 let, Ivo Kranjčevič in Lazar Gjukič na 10 let, C. Stje-panovlč na 7 let, Marko Pierin in B. Zagorac na, 3 leta težke ječe- Ostali obtoženci so bili oproščeni. * Cenjenim naročnikom, ki še za 1. 1014 niso plačali nič naročnine in so zdaj skozi 0 tednov imeli na ovitku rudeče križe, naznanjamo, da smo jim danes zadnjikrat napravili križe. Prihodnje številke pa ne bodo več doftili, ako lista nie plačajo. Tisti naročniki, ki so si list na novo naročili konaem julija ali v začetku avgusta, ter takrat plačali samo 1 K, dobijo samo še p r i h o d n j o številko; potem se fim bo list ustavil, ako ne obnovijo naročnine. Tudi tem naročnikom smo danes napravili križe na, ovitke, da jih opozorimo na njihovo dolžnost. Iz katoliške cerkve izstopili in k protestantom pristopili so: Stolna župnija: Meseca januarja: dr. Jožef Urbaczek, zdravnik, Stolni trg štev. 6; Rudolf Witzler, pek, Grajski trg štev. 6. — Meseca februarja: Hubert Pelikan, Gosposka ulica; Adolf Iiü-bel, bančni uradnik, Kaisterstrasse 3. — Meseca sušca: Jožef Gsundl,, pomožni delavec, Schmidplatz 3; Leopoldine Welt, zasebnica, Schillerstrasse 10; Roza Leyrer. hišna posestnica, Gosposka ulica 22. — Meseca a.prila: Marija Stauder, zasebnica. Heugasse 14; Janez Luschiitzky, železniški mojster, Hugo Wolfgasse 42. — Meseca m a j n i k a: Greti Petek, modlstinja, Gamserstrasse 12; Ivana Klemensberger, šivilja, Schillerstrasse 18; Ana Posch, Gosposka ulica 29. — Meseca junija: Jože! Marik, dijak mariborske realke, Luthergasse 9; Jožef Marik, u-radnik južne železnice,. Luthergasse 9. — Meseca julija: Her-mina Lenker, stotnikova soproga, Langergasse 10; Anton Lenker, stotnik-racunovpd'ja, Langergasse 10; Karol Kiss, poslovodja, Viktringhoigasse 23; Karol Kaniak, višjesodni svetnik v p., Vdlksgartenstrasse 21. — Meseca avgusta: Ernestina Hin-terholzer, zasebnica^ Kaiserstrasse 4; Karol čemele, strojni ključavničar, Mozartstrasse 22; Marija Černelc, soproga strojnega Idjučavničar j a, Mozai-tstrasse 22. — Meseca septembra: Maks Herneth, trgovski sotrudnik, Glavni trg 14; Marija ,Te peseh, zasebnica, Grabengasse 4; Alfred Fink, o. kr. profesor, Langergasse 5; Alojzij Buonsenso, c. kr. črnovojniški četovodja, nastanjen v šoli častitih šolskih sester. — Meseca oktobra: Berta Uhler, prodajalka, Allerheiligengasse 14; Neža Uhler, zasebnica, Allerheiligengasse 14; Janez Paner, natakar, Glavni trg 9; Avgust Eissl, bančni uradnik, Vilitringhofgasse 14; Ana Engeihart, učiteljeva soproga, Schmiderergasse 26; ¡Greta Wit-laczil, učenka meščanske šole, Grajski trg 8; Ervin Engelhart, jurist, Schmiderergasse 26. Preclmeslna župnija Matere Milosti (frančiškanska). Steiner Ana, zasebnica, Mlinska ulica 34; Oplustil Hilda, soproga c. kr. finančnega sekretarja dr. Oplustila, Göthejeva cesta 18; Brunner Helmuth, realec, MJinska ulica 24; Straissnigg Kari, ekspedijent, Kolodvorska cesta 3; Dvoršak Janez, časnikarski raznosač, Tegetthoffova cesta 43; Schmalz Jožef, trgovinski pomočnik, Meljska cesta 10;, Bohak Jožefa, trgovinska pomočnica, Gatjska cesta 24; Burndorter Wilhelm, uradni pomočnik, Göthejeva cesta 18; Latterer pl. Lintenhurg Ana, realka, Marijina ulica 11; tWirth Ana, slikarica, Redserjeva ulica 14; Fr. Groß, delavec v magacinu, Tegetthoffova ulica 55; Hedschek Albert, trgovinski pomočnik, Tegetthoffova ulica 67; Pafz Gustav, realec, Kaäserfeldova ulica 20; Patz Jozefina, uradnikova vdova; Bruder Karl, poštni adjunkt, Kaiserfelldova ulica 20; Mo-della Janez, zobotehnik pri dr. Lambrinosu, Marijina ulica 10; Schmidt Micka, kasirka, Bismarc,kova cesta 14; Veit Hubert, stavbni tehnik, Martina ulica 10; Llschke Rihard in soproga Zofija, inšpektor, Gajska ulica 18; Peinhaupt Karl, komij, Tovarniška ulica 21; Nedved Kari, lekarniški pomočnik, Nagyjeva cesta 13; Resner Avgusta in hči, žena c. kr. finančnega komi-sarjja dr. Resnerja, Bismarckova cesta 13; Mlaker Filhimena, zasebn|ica, Tegetthoffova cesta 36; Je«senegg Adolf, trgovinski pomočnik pri Pirchanu, Tegetthoffova cesta 35; Schedenig Lu-dovik, trgovinski pomočnik, Sprevodniška uUca 4. Predmestna župnija Sv. Magdalene. Meseca julija: Chum Rudoli, Tržaška cesta 61; Jože! Maier, trgovski sotrudnik, WindenauerstraBe 18; Hartmann Ka-rol, trgovski sotrudnik, PerkostraBe 7; Bradač Ivan, trgovski sotrudnik, PerkosftraB« 7; Mahalka Vjilibaldji. trgovski sdtrudnik, (uslužben pri petrolejski tvrdki Mohorko v Grajski ulici), Maly-gasse 36; Arzenšek Anton, pisarniški sluga, Josefigasse 12. — Meseca avgusta:! Engstler Eduard, magaciner, Josefigasse 5; Križan Prane, čevljar, WerkstattenstraBe 3; Režman Marija, šivilja, Feldgasse 16; Režman Elizabeta, šivilja, Feldgasse 16; Fell Johanna, soproga (nadzornika južne železnice, EisenstraBe 6; Savost Viktor, lekarnar, Magdalenski trg 3;,' Savost Hilda, soproga lekarnarjjeva, Magdajenskl trg 3; Mraz Maks, urar, Fritzgasse 9; jLanghamer Franc, trgovski sotrudnik, Redtenbah-gasse 2; Bruner Roza, soproga po^tajenačelnika, WerkstattenstraBe 15; Kohout Karolina, vdova čevljarja, PerkostraBe 7; F. Bruner, gimnazist, WerkstattenstraBe 15; Kotnik Janez, tovarniški mojster, Pucheltgasse 1; Jenko Ignacij, kancelist, Josef-straBe 45; Straschem Rudolf, kontorist, Magdalenengasse 19; Straschem Albertina, njegova soproga, Magdalenengasse 19; .Vidovič Jakob, tovarniški mojster, Redtenbachgasse 8, in njegova soproga. Vidovič Jožefa: Voniš Ana, hčerka delavca, WindenauerstraBe 26; Tscherwek; Ado'Af, strojlevodja, WerkstattenstraBe 4; Lawugger, skladiščni 'delavec, Franc JosefstraBe 20; Sonne Karol, železniški revident, Gründlgasse 3, in njegova soproga Terezija Sonne: Amberger Jožef, železniški čuvaj, WerkstattenstraBe 24, in njegova soproga, Ida Amberger; Rungaldier Rudolf, kand. phil., Schulgasse 7. — Meseca septembra: Prelog Valter, trgovski sotrudnik, PerkostraBe 7; Spitzleitl Fr., trgovski sotrudnik, Franc JosefstraBe 14; Krašovic Franc, strojevodja, Franc JosefstraBe 32, in 'njegova soproga Elizabeta Krašovic; Rosmanith Jožef, gostilničar, BezirksstraBe 64; Muchitsch Bogomir, strojevodja, BezirksstraBe 46; Hofer Andrej, delavec, KarlstraBe 12; Prangner Vincencj, fotograf, sin bivšega urednika „Grazer Volksblatta", (Franc Jtožefova cesta 39; JPrangner Selma, fotografova žena, Franc Jožefova cesta 39. Za vejake-kadike. V mnogoštevilnih zasebnih pismih obžalujejo naši spodnještajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajši: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za sveje vojake takih darov. Ne dopustimo, da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi! Zato prosimo, da se po naših mestih, trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v boln:cah: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjeni predmeti. Vsak dar je dobrodošel! Kar se nabere, naj se vpošlje na eno izmed podpisanih uredništev! V to svrho so darovali: ravnatelj Zidanšek 3 K, pro!, dr. Slavič 3 K. vojni kurat Tomšič 3 K, prof. dr. Hohnjec 3 K, Gospa dr. Leskovarjeva 2 K. go-p. Fr. Pleteršek, trgovec s pohištvom 60 vin., goč Mimika Pregrad 40 vin in neimenovana 1 K. Pepček dr. Leskovarjev je daroval 500 cigaret. Uredništvo „Straže". — Uredništvo „Slov. Gospodarja". ZZZZZZZZH Maribor. Listnica urecšnSšt¥®. Fani G o r i č a m: Natančni podatki o dotič-nera ranjencu nam niso znani. — Ni o v a Cerkev (A, A.),: Dotičnega. poročila nismo dobili. — H r a s t-n i k (A. H.): Natančno poročilo manjka. — S a m p 1 Jožefa, Šmarje: Dotieni še dosedaj ni v uradnem izkazu padlih in ranjenih. Aleo bo, bomo poro- Ob priliki izgube iskrenoljubljeuega soproga, očtta ozir. brata posestnika v Oslivasi, ki je, na trbskeru boj šču smrtno ranjen, umrl v vojaški bolnišnici v Budimpešti in ki je od tam prepeljan v Braslovže, bil na domačem pokopališču najslo-vesnejše pokopan, izrekamo globokočuteeo prisrčno zahvalo vsem, ki so v tako velikem šte/ilu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. Posebno zahvale smo dolžni č. g. dud. svetniku in dekanu Jak. Hribernik za krasne tolažilne besede ob odprtem grobu, č. g. duh. svetniku ;n župuiku iz Št. Petra dr. Jančiču kakor tudi ostali č. duhovščini z- spremstvo; nadalje si. pevskemu zboiu za ganljivo petje ob grotrn, si. požarni hrambi in vsem cenjenim darovalcem prelepih iencev. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom, vaščanom in sorodnikom za tako mnogoštevilno udeležbo pogreba in tako ganljivo iz raženo sožalje. - Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna zahvala! Orlavas, dne 21 oktobra 19 4 Žalujoča rodbina Juha rt. mmm ÜS m "up i | |I1 >fi| Z mlekarijo v dobro-.JI B «S«»a»znanih štajerskih oplicah se s 1. decembrom 1.1. da v najem.—Na-daljnejša pojasnila da Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Cel u. 882 _^ Točna postrežlia «¿A3 Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni ne in optičnih stvari po vseli! ceni. Tudi na obroke! Ilustrov. ceniki zastonj, Gramofone od 20-209 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K T— Original ornega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10'— Budilka, niklasta K 3'—-Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K "i-— Večletna jamstva, Nas!. Dietinger Tlieod. FeMacl! urar in ofcalar Maribor. Kupujem zlatnino in srebro. Štefan laufman trgoeeo z železom priporoča najboljše ocelno motike in lopate, doi>re kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178 1 ne pišete takoj po najnovejše vztice in kra, sni cenik, kateri se Va.ui dopošlje zastonj in p -štiiiae prosto iz Prve Gorenjske razpo5i||Elni»e Ivan Savni«, K ani 150. Sedlarski mojster Rudolf Nf-vak Maribur, Burggasse sprejme tak«) učerca, sina poštenih starišev. On ga izuči zastonj, ni treba nič pla čati, kakor pri drugih mojstrih. St&no.anje in oskibo si mora učenec sam oskrbeti 869 Orožje in kolesi na obroke Posamezni deli na, ceneje. Ilustrov. ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivaluih strojev. Opočna na drž. žel. št. 2121. 1333 _Češko._ ¿0—25 provto iztie a"ih pisteli iz mehkega lesa sa po nizki c ni pro dajo pri g. Ana Viher Maribor Heugasse 4. 857 Kupujem jasca (sveža) po najvišjih reuah. — J Heller. Dunaj III Kleistgasse 2'». Mlinsrski učenec proti plačilu se takoj sprejme v I. Slovenj goriškem parnem mlinu v Kaniži pri Pesnici. 859 Kupim drva vseh sort in vsak kvan-tum po dobri ceni. Ponudbe na upravništvo pod ,.Priložnvst 110" Pridno, pošteno dek'e išče službe pri krščanski rodbini. Naslov pove M. K., Fraustauonerstrasse št. 53, Maribor. 881 Pekarija se išče v najem. Naslov v upravništvu pod št. 883. Malo posestvo z sadonosnikom in 2 in pol orala zemlje se proda za nizko ceno 12000 K. Posestvo leži v Šmarju pri Jelšah. — Vpraša se Maribor, grad št. 6, vrata štev. 5. 894 Sedlarski pomočnik se hitro Bprejme pri Andrej Hri-berniku na Prevaljah Koroško. Občinski tainik z 27 letno prakso, vešč v govora in pisavi obeh deželnih jezikov, želi spremeniti svojo dose ianjo službo. Sprejme tajniško službo tudi več občin. Več pove upravništvo pod „Tajnik 883". Viničarja treznega, marljivega in z več de lavskimi močmi, ka'ere imajo vinograd same za obdelovati, išče se pri gosp. Josipu pl. Kiepachu v Križevcu, Hrvatska £91 Pozor krojači! Kupujem suknene odpsdke (Stoff-ahfalie) kakir tudi bukro, medenino in svinec, vse siaro ali kosce. G. Gajšek, Fohnsdorf. Zgor. Štaj. 25 kron na teden lahko zaslužite po Vašem navadnem delu, brez denarja ali drugih i »dat ov. Pišite Ukoj na tvrdko Jožef brož, Kardač-Rečica češko. Kupiti Sefiisn U0—5('0 kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Ri-hard Tolazzi v Ormožu ob Dravi. Slovenci pozor! D vonadstropna h<ša v majhnim vrtičem v sredi mesta ia blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432. išče se mlin v najem ali na račun z žago ali gost.lno. Ponudbe se p šliejo M. M. Mlinar Quergasse št. 3. Studenci pri Mariboru, f 69 Pos< stvo, mlin in žaga blizu železnice na dobrem prostoru je na prodaj. Malo hišo se vzame v zameno Kupci naj se oglasijo na upravništvo tegs lista pod . Močna vodua moč št. 873." U5>nca sprejme takoj Jožef Zemljič krojač na Ročici, pošta Sv. Ana ua Kremberga. 867 Posestvo nt prodat; meri en oral. Ceua 2000 K: V&č 3e izve pri Polanec Jakob, Novavas pri Konjicah. 861 StriŽTifjster v pokoju, vojaščine prost, iši;e primemo službo, stalno ali za časa vojsko. — Dopisi pod „Sir žmnjs'er 873" na upravništvo. ZB ZififiSi — priporočam svojo veliko zaiogo vsakovrsmega blaga za moške in ženske obleke, platno beio kakor pisano, cajge za hlače, srajce spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor ¿a žepe, veliko izber sviinenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — v; e po jako maki ceni. — Pnčakujoč obilnega obiska se priporočam 9 Bursnplatz štev. % mlajis nem$&©-slove;*s?$« kores- 53© n CS S n t» Ponudbe v nemškem in slovenskem jeziku z navedbo zahteve plače na »J. B M. 887« na upravništvo »Slovenskega Gospodarja«. Opomin! Kdor bo mene obrekoval, ali trosil neresnične govorice, ga bom takoj sodnijsko zasledoval. - Miroslav Volčič, župnik, Brezno. g75 Rasglas. Štajerski deželni odbor je sklenil, prirediti tudi 1, 1915 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah, v gnojenju in sajenju sadonos-nikov, in sicer priredi te-le tečaje: 1. na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru; 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici; 3. na deželni viničarski šoli v Gor. Radgoni. Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in se dokončajo s 1, decembrom 4915. V Mariboru se sprejme ..... 14 V Gor. Radgoni ........ 14 in v Lipnici ...........26 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zjavodih stanovanje, popolno hrano in vrhu tega še mesečno plačo 8 K. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in teoretična le v toliko, kolikor je o potrebno za vzorne in samostojne viničar.jc. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti. Za vsprejem v te tečaje rruorajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1915 na štajerski deželni odbor. V tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec dokončal 15. leto; 2. spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik; 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni; 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci z a -v & z) a t i „ d| a o s t a n !ei j o o d 15, februarja do 1. decembra 1915 nepretrgoma v tečaju in da ubogajo vse, izobrazbo zadevajoče naredble deželnih strokovnjakov. 886 V Gradcu, oktobra 1914, Od štajerskega deželnega odbora. Zahtevajte velik cenik brezplačno! [in poštnine prosto z več kot icoo slik.j Poštnina in zavojnina prosta. Neugajajoče zamenjam ali denar nazaj. Št. 57. Stroj za striženje las, fino poniklan, z dvema nastavkoma za striženje, reže čez dva zoba, poniklani držaji. - Reže brez nastavka 3 mm, z tenkim nastavkom 7 mm, z debelim nastavkom 10 mm, cela dolžina 15 in pol cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad K 4'80. — Isti stroj za striženje brade najboljše kakovosti komad K S^O Št. 71. Jopič z rokavi iz sive Vigognia-volne, zeleno obrobljen z žepi in dvema vrstama gumbov, navadne velikosti, 1 kom. K 3-20. — V boljši izpeljavi K (175, isti črn jopič 1 komad 4 krone. — V boljši izpeljavi K 4'80. Št. 72. Čevlji za gospode iz močnega, dobrega usnja,z lesen imi žreblji , z močnimi podplati v vseh velikostih od 3G—4fi,l par 12 K Isti v finejši iz-- delavi iz Chevreaux-nsnja 1 par K 50, isti iz Boxkalfusnja v amerikanskl Tauji, 1 par 17 K. Za dame iz Cherveaux-usitja od 36—42 13K. Isti iz Boxkalfusnja K U'25 Polčevlje in hišnje čevlje v vseh izpeljavah Št. 76. Nahrbtnik iz dobrega, zelenega gradla, brez obročka, brez žepov, z dobrim. u°njattm jermenom. 36 cm širok, 57 cm visok, 1 komad K i;-20, isti z obročkom (Ringkoppe) iz rjavega pomorskega platna, 1 komad K 3-30. — Isti z enim zunanjim žepom, iz rjavega lovskega platna 1 komad K 4 o0. — Isti iz zelenega pomorskega platna, z dvema zunanjima žepoma, nalančno po zravenstoječi rizbi v najboljši in najlepši izpeljavi. 1 komad 6 kron. Turlstovska srajca - za gospode z ovratni-. i kom, poletno blago v ] I - lepo izbranem trikotu, ". j navadna dolgost, brez i? žepov, z sviln vrvico ^ in okraskom , dobra kvaliteta, se da prati, mera pri vratu 38—4r> cm, K 2'50. Ista iz dobrega zimskega blaga, od znotraj močno iz-kajena, kom. 3 in 4 K. Št. 78. Moške nogavice iz debelih nitij iz volne, na stroj pletene, vizbranih, modei-nih lisastih barvah, za jesen in zimo, se dajo prati, pripravne za moč nejše fcrapace, 1 par 80 vinarjev. — Ista oblika iz prave, fine ovčje volne, lahno melirane, na roku pletene, izborno zimsko blago, 1 pai S 1-50 ^^ Št. 80. Kapca za ¿frsgpiMeeraBKs < sne6 'z vigognia-ffeišjjBSpjg"-'--- volne, pletena, eno---'^'-v?:^,^ J barvna, črna. zelo " 1 raztezna, priležna, za vsako velikost glave prikladna, da se prati. 80 vin. Ista iz težje pristne ovčjo volne, zelo topla. K 1'20. Št. 77. Rokavice za gospode,zimsko blago pletene iz boljše ov.-je volne.z dvojnimi prsti z barvanimi pasovi ali enobarvno črne, za srednje in večje moške roke. raztezna. Par K 1 20 do 2 - K, LUNA,Maribor o. D. ši.49/a. Prva razpošiljalna galanterijskega blaga in gospodarskega oÄdja. tudi za najhujše kile, trebušne obvoze (Bauchbinden), podlage za premakljive in ploske noge, suspensorije, vsakovrstne stroje proti Bkrivljenja trupla po zdravniškem predpisu. Umetne ude, roke, noge itd., izdeluje vse prav dobro in izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka Fr. PODGORŠEK, bandažlit In rokavl¿ar, MAB1BOH, Burgíasseí. Kadi i; 820 iz trdega in mehkega lesa v vsaki velikosti *a vedne v zalogi. Močni transportni S©di od B00 litrov vsebine naprej. Liter a 10 vin VeSika zalog©. Fran Sulcer •o dar MARIBOR, Kasempsse 1. Razpošilialnic íslwa K. Preis Maribor Stolni trg štev. S. Posebno ugoden nakup pohištva z& spalnice h mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, is trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10'— stoli K 2'50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vaal (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni le: otroške omrežne postelte od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. € ena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. - Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! ■■■—m ii imi 11 mu i mu« ■■m..........mi...................................11 10.000 metrov volnenega in polvolne-nega blaga se globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva Vranjska rapošiljateljska trgovina. i prr, N Br ® Nezastoni=Sc ampak po niski eeni dobite vse t domači trgovini Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu s katera priporoča vse potrebščin» za stavbe kako: oement, traversa, žlSnats ograje itd. Vao žeeznlno za huvače, mizarja itd. Veliko iabiro mannMrtainega blaga, fine itofo (snkno) hI*6evino itd., neJboSJšo vrste za žensko •ble. svilnate risbe«-- iti Vse ipeoecfco, naj-moSo itd. «o Bajnittioeal Nakupovanje . šahih gob, jajo itd. Poltena, solidna pootrefcba. — Prosim, j>r«pri6aJto s«. C. 0 C I* I» 3.« ¡2 1 Nejuiodneili vir za na- kw& iofiskih predmetov m traovce in šois. kaki r »a nnnovrftni kanodijiki, inotptni in strojepisni papir, svici.ike, peresa, percsnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, krvda, gobic« itd. te dobivajo n*jot>ncjte in v velikanski iz-ben pri tvrdki Gorižar & Leste@wšek —.....Celje —— Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin. Ilustrirani cen'k bre?pla&n; na razpolaga. Tisočim je že bilo pomagano! „Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes cdpravi brea bolečin, hitre ia radikalno trd« koio ia kurja ečesa. natljica 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine v ledja, kolka in križa (hrbtenici). Cena 60 t „Zamorčeve'' pastilje zoper goijšo „Zamac^eT eaj" proti želodčnim boleznim in krča, deluje kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin. Lekarna „H zamorcu" «g. pta™. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3. Naročila pe pošti se takoj reiejejo. Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikir! Dober tek maš vsak dan, ako vžiivaš m—s Želodčni liker > FLORJAN * je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila! N&aIot sa naročila: „FL0R1AIT, Ljubljana Znano je» da se kupi pri starozaani domači a»ne»l,ivi trgovini a3 s a no pe eenl ampak tudi prav dobro» Sukneno blage (štofi za moške in dečke.) NnvomcdnO volna za ženske in dekleta, Kijsovvjie perllntt blago za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, Bit gA zs postelje In rjuhe, brez šiva in matraoe, Srajce Izgotevjene vseh velikosti za moške in ženske, Prtdpcsnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmfraj novosti robcev iz svile in ia prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomur svoje bogato zbirko vzorcev *na razpolage. K. Worsche Maribor Gosposka ul. M. (Herreng. H) Veletrgovina s špeserijskim blagom in ki pndellu. Ivan Ravnikar: Celje ® A % P ft s C «u 5 Gralka ulica itev. 21. Priporoóam vedno svežo in žgano kavo, g kakor tudi fino čokolado in kakao. £ Zaloja rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba, Pozorš C&s-žI, fcupovalci» Pmr! Narodna trgovina Alojz Brenčič, PM tvtadi oenj občinstvu za esensko in zimsko sezono najnovejše barhente za bluze in obleke, veliko izbiro modernega lodn a za ženske, kakor tudi za moške, štefod najnižje do najfinejše kvalitete, loden za obteke, pelerine in trpežno hlačevino. Raznovrstnega belega in pisanega platna ia perilo, najnovejše svilene, volnene in štrikane robce. Prav tople štrikane srajce, spodnje hlače, nogavioe, moške in ženske kakor tudi za otroke. Vsakovrstnega ugotovljenega blaga n. pr. hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovrst nike, zavratnice, manéete, dežnike ter sploh ne, kar v to ste oko spada. Za mnogoštevilni obisk se priporoma novi in domači trgovec Alojz Breniii v Ptuju Bfav© blago! Nlske e®s«! Poštena in bitra postrežba I Proti ALEZ se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: škrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, M ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni tu dro-geriji po 80 vin. TJ Sinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelj, za iamivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, H obsega 1% Ljsoforma In učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela koio mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to isvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolga traja. Komad stane 1 krono. Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo oflstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredM lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadosttije na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desiniekcija" po8-lje na željo grati#ln franko kemik HUBMANN, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Zima že trka na vrata, mladi in stari to znata..... Zmislite pred vsem, dragi rojaki, na predrage, ki se be» jujejo za preljubo našo domovino v dalini tujini I Ko se bodemo greli mi pri topli peči, bodo morali prenašati ti junaki razne ne-priliko stroge zime na bojiščih. Imam veliko zalogo najnovejšega blaga, kakoršno potrebujejo sedaj naši vojaki,, kakor: Jopiče, volnene srajce, gate, nogavic co itd. Pripravljen sem, prodati to reči po najnižji ceni. Požurite se z nakupom, da zamorete odposlati vse pravočasno. Za žene in otroke naših bojevnikov sem znižal cene še posebno ter prodajam suknene ženske obleke po 5 K ia naprej. Pri večjem nakupu dajam darilca. Ker mi primanjkuje za velikansko zalogo raznega blaga, ki ga imam, prostora, sem znižal ceno še tudi posebno za odeje, koče, barhent, pelerine, za zimske robce, vsakovrstne pletenine in zimsko blago sploh. — Cena za špecerjsko bl-ago je najnižja. Z odličnim velespoštovanjem se priporoča 770 M. Cimerman, trgovse v Ljutomeru. DENARJA Ml, draginja je vedno večja, zaslnfek pa majhen Ako hočete z mafcm trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K na da« za«l*žiti, mi p^šljjte v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Jos. BATIC, Ilirska Bistrica 26 Kranjsko. dobi vsak 2 para močsik ženskih ali moških nogavic, 3 lepe žepne robce, eno volneno ruto za na glavo ali moški klobuk, kd«< naroči: 4V2 m finega zimskega volnega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za K 9*50 ali v boljši kakovosti za K 12*50 v Prvi gorenjski razpoSl^nici Iv. Sawrti®t Kranj 150 Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. ""Ji^S Za zimski čas Vam ponuja domača narodna Seršenova trgovina v Ljutomeru veliko zalogo lepega dobrega svežega blaga za moške, ženske in otroke po kolikor mogoče nizki ceni; pelerine za šolarje se dobijo že po 6 K. — Ženske, katerih možje so na bojnem polju, dobijo poseben popust. Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrim blagom postreže, naj ne išče drugod, ker od domačina vsikdar boljše in ceneje kupi. Z odličnim spoštovanjem 841 FRANC SERŠEN. Novodobni Brdavs že Eopet grozi domovini. Martin Srpan je že dam ped zemlje; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa še živi. Predno pa se poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev in sprt» starino. Da bs s to prej gotov, vabi vse prijatelje in neprijatelje, ananes in neznance, da mu pri tem delu pomagajo — na debelo in na drobne. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči se t Slovenjgradcn pod gt. 38 — tam bMzn slovenske Sol«. 849 $bm Anton Krpan. J. KOVA&Č, Radgona, Dolga ul. 100. Vfililra oralnrpo steklene^a (gl*ženega) in porcelanastega T ollJltt ZibLUgai blaga, Bvetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela. Točna postrežba! Najnižje cene I Domaia in modna trgovina Franc Lenart-Ptuj priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena I Cene primerne! Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pcve svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni. Važno oznanilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposke ulica §19 da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1—, 120 150 itd -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830 pošljejo. Ljudska hranilnica in posojilnica v rsgisfrovsna zadruga z neom. zavezo Obrestuje hranilne vloge po II 01 12 10 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - lastni hiši CHotel »Pri belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.nadstr. Spodnfešiaf. Ifudska posojilnica v Mariboru HfSIDlIltt C «rl O /T O ** !PreJemAjo od vsakega in m obrestujejo: navadno po 4'/,'/,, proti trimesečni odpovedi po 4'/«'/* Obrati M prifiraj^je k Ali Ca.Ji 1111LVAVJ>|jV i, januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi te njih obratovnaje kaj Za nalaganj« po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. PnCAill 59 9S.O r1 ^ I»IO le žlan0ra i» sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5'/«*/w na vknjižbo sploh po B1/»0/« vknjižbo ta yfoHw M A UoUJiiu 9« Vail^ dj5'/t'U u> n» osebni kredit po 6»/«. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drujih denarnih nvNa prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Proinje za vknjižbo dela posojilnic« brezplačno, stranka plaža le kcika. 1 -s-er> ..«n so vsako sredo in četrtek od 9. do 13. ore dopoldne in vsako soboto od 8. do 12, are dopoldne iavzemži Draznike. V uradnik uraune ure in «pfcčuje denar. J?©12£.Sitl!iEl SC? dafafo in Pr®is:ni*j'9 vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. i J pg*"- Posojilnica ima tudi na razpolago domaČe hranilne nabiralnik«. i .. i... Stolna ulica šfc6 (med Glavnim trgom iri stolno cerkvi jo). Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča Ugodno kupite v trgovini Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane. madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in n@V@$t® Ilfl8jO POPUSt i Razpošilja na vse strani! Cene primera — Brez kcnknrence! — Prosti ogled! tapetarska in Hijsarssa delavnica nasproti hotela M©hr Gosposka ulisa 25, E. ZELEN je zaželieni kauiuk-podpetnik O