Inseraii »e »prejemajo iu volj A tristopna vrnta : H kr., če »e tiska Hirat, 1*2 y n »i u i* 6 n ii ii n n ^ n Pri večkratnem tiskanji no cena primerno annanjfia. Rokopisi ve ne vračajo, nefraukovaua pisma so ne »prejemajo. Naročnino prejema npravniStvo (administraci ja) in eks| edicija na Starem trgu h. S t. 16. Politični! list n slomsKi u aro d. Po poŠti prejemali velja : Za celo leto . , JO gl. — kr. za pol leta . . 6 ,, — n za četrt leta . . 2 „ _ „ V administraciji velja: /a celo leto , . 8 gl. 40 kr. ma pol leta . . . 4 „ 20 „ s:a četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljau velja 60 kr. več ua leto. VredniStvo jo v Liugovili ulicah Ste v. 7. Izhaja po trikrat na teden Aa sicer v torek, četrtek iu sobofijf. Zarja vstaja na balkanskem poln-otoku. Žalostno je leto 1389 v slovanski povest-nici. Kosovo polje je prineslo prokletstvo in sužnost balkanskim Slovanom, pogubono»no smrt serbskemu earu Lazar-ju in odvisnost Bolgarske. Divje druhali pa so silile vedno dalje in koncem leta 139G so padle zadnje trdnjave bolgarske v turško oblast. Tako so bili potlačeni balkanski Slovani pod ljuti jarem krutega sovražnika. Gosta megla je pokrila plodovite pokrajine, temnosivi oblaki so se podili nad žalujočo rajo in ne enkrat ji ni posijalo dobrodejno soluce. Turški jarem jo je tlačil, a ona je trpela potrpežljivo, prenašala je tiho divjo oblast, a za tugo njeno .se dolgo ni hotelo vedeti. Le rodni bratje njeni so slišali njene izdihe, le oni čutili njeno bolest, a drugi narodi so se jej posmehovali ter še podpihovali grozovitega Turčina iz sovraštva do Slovanstva. A krvoločnost sovragova je dosegla vrhunec in tudi potrpežljivi Slovan se zna krivici upreti. Mogočni car je spregovoril besedo iu hrabra ruska vojska je prekoračila silni Dunav prinest svobodo zatiranim rodnim bratom, balkanskim Slovanom. Otepal je nekoliko časa krvoločni zmaj okoli sebe iu peneč se sikal pod ruskim kozakom. Videti je bilo, da mercina še ni za v grob, da Slovanom še ne bodo zasijali lepši dnevi. A kakor se kača ravno takrat naj bolj zvija, kadar jej stoječ ua glavi žugaš pogin, tako je tudi turški zmaj, ko mu je že stopal ruski sv. Jurij na glavo in zbadal ga smrtno v srce, hotel še zadnjič pokazati svojo moč ter je brcal kruto okoli sebe. A naposled je vendar onemogel. Zdaj ko vidi, da mu je umreti, da ga več ne reši lastna moč pogube, se zanaša na rusko usmiljenje in prosi miru. Prepričani smo, da Kusi ne bodo ravnali ž njim tako, kakor je on ravnal z njihovimi brati, a vendar smemo upati, da skoraj zašije na balkanskem polu-otoku dan rešitve, veseli dan svobode. Marljivi Bolgar, kakor za kmetijstvo ustvarjen, bode zopet obdeloval svoje polje, kupčija in obrtnija se bode razcvetala in tudi v duševnem obziru bodo napredovali balkanski Slovani. Saj bi bili stali na enaki stopinji omike z drugimi uarodi, ko bi jih ne bila tlačila turška mora, ktera, ki nima v sebi sama življenja, tudi drugim ne pusti živeti. Vedno bolj se bliža gnjili mi ž pogubi, a vedno bolj se lesketa svoboda Bolgarov, rešenih po ruskih svojih bratih. Kakov vpliv bode imelo to pri njih! Precej se bodo čutili vejo velikega rodu slovanskega, slovanska ideja bo v njihovih navdušenih srcih vkoreniujena iu pognala lepe sadove. Ko bodo v miru vživali svobodo, ko bodo napredovali v vseh obzirih, bo tudi ložej zopet jih pridobiti za katoličanstvo. Misijonarji katoliški bodo lahko brez ovir oznanjevali pravo vero ter zatirali zmoto. Iu kaj lahko se zgodi, da bodo pa zopet Bolgari posredovali med rešitelji svojimi in — Rimom. To bo slovanska vzajemnost — katoliško Slovanstvo. Za to pozdravljamo z veliko radostjo to žarijo vsi Avstrijski Slovani. Tudi nam daje veselo upanje, da ne bodemo vedno strahovani in vladani, ampak da tudi njim dvigajo enkrat oni dnev.", ko se bode zadostilo njihovim pravičuim tir-jatvaui. K temu pomozi Bog! Z bojišča. General Gurko je zopet hudo uašeškal Turke, zapodivSi jih med 15. in 18. t. m. v goro Despotodag za Kmikoi in Laskovo. Turki so zgubili 49 topov in 1000 mrtvih, vjetih pa je bilo 3000. Gurkove čete napredujejo ua vsih straneh. Skobeljev II. je 19. t. m. zašel Semenli, Trnovo, Kreterki, Ilermanli in Mustalo pašo. Oddelek turških čet, ki so bile pregnane od Plovdiva, se je prikazal pri Ilaškibiu. V Drinu nastal je grozeu strah. Guverner in turške Čete so pobegnile, razstrelivši zaloge smodnika in druzega streljiva. Deputacija različnih narodnosti prišla je k generalu Stukovu v Mustalo pašo, ter ga je prosila, naj hiti v Drin, da se zopet vrne mir. (Rusi so še isti večer došli v Drin.) Sulejman paša se je s svojo vojno umaknil proti Solunu in je čez Itodopeške gore ob reki Mesti došel v Dramo na vzhodu od Se-resa. Govorilo se je, da mu bodo vzeli vrhovno poveljuištvo, vendar pa so mu ga še pustili, ker ne vedo, komu da bi ga izročili. V Carigradu je vse zmešano ; okoli 300.1)00 beguncev )e že došlo tija, koje bodo spravili v Skader uukraj morja na zemlji azijatski. Posadka ca-rigrajska je odšla iz mesta in zasela trdnjave okoli Carigrada, kterih pa ne bo mogla dolgo braniti, če dojde ruska armada. Kristjanov v Mickiewiczeva poljska politika | (Konec.) „Vi nosite ustaške čumare (surke) starj kakor tudi mladi; — ker vsi ste vojniki vstanka domovine. Camara pa se nazivlja po poljski obleka, v katero zavijajo umirajočega. A veliko vas umrje v ustaškej obleki. Vsi pa bodite pripravljeni umreti. Kdo ne pozna pod ustaško čamaro moža, ki je premagal pod Wavroni, in moža, ki je premagal pod Stočkom, iu moža, ki je izpeljal vojsko iz Litve, iu moža, ki je vodil vo-liujski polk, in moža, ki je govoril v dneh vstanka: mladenči delajte , kar ste se namenili, idite in se vojskujte; in mladenčev, ki so izgnali tirana, iu moža, ki je prvi izrekel: jiroč z Nikolajem? Znana so svetu njihova imena. Nosite le ustaške čumare. Komur se pa zdi potrebno nositi drugo dražjo obleko in zamore to storiti, naj le stori. Če velja suknja deset tolarjev naj, kupivši suknjo, da deset družili tolarjev za obleko domovini. Tako delajte tudi s hrano in stanovanjem, kar ima biti vojaško, a kar je dražje nad vojaško, od tega podajte davek. A nikakor ne glejte na druge, kako jedo, se oblačijo in stanujejo, glejte le sumi na sebe, ker ta svet ni napisan zato, da bi druge sodili po njem, ampak sami sebe. Ne razločujte se mej seboj, govoreč : jaz sem iz stare službe in ti si iz nove , jaz sem bil pod Grohovem iu Ostroleko, a ti samo pod Ostroleko; jaz sem bil vojak in ti vstaš; jaz sem Litvin , a ti Mazur. Nahodili boste veliko vojaških in# tujih otrok, ali otroci vstašev so samo pri vas. Litvin, Mazur sta brata; zakaj se prepirata brata, da je jednemu ime Vladislav, dru gemu Witowt? Njihov naziv je jeden, naziv Poljakov.... Naj preklada vsak svoj um domovini na skrivnem, ne govoreč koliko je zložil. Zasluga za domovino je kakor smodnik. Kedor smodnik široko razspe iu podpali, napravi mal blisk brez moči treska. A kedor zakoplje smodnik globoko iu podpali, ta razvali zemljo in zidovje s treskom, in ljudje bodo govorili: v resnici jc bilo tam veliko smodnika; čeravno;ga ni bilo veliko, ali zakopati je bil globoko. Zategadalj se tudi globoko shranjena zasluga pokaže slavno. Zasluga za domoviuo je kakor zrno; kdor nosi to zrno v roci in ga vsem kaže, kličoč: to je veliko zrno, ta ga posuši in ničesar ne pridobi iz njega. Ali kedor zakoplje zrno v zemljo in potrpežljivo čaka nekaj tednov, tedaj požene zrno biljko. A kdor hrani zrno v klasji za prihodnje leto, za prihodnje življenje , ta si pridobi sto zrn iu iz teh sto tišočkrat tisuČ. A zraven tega, kdor čaka dalje na plačilo, dobi tem večje; in kdor ga tu ne dobi, dobi največje tam. A kaj govoriti o ljudeh, ki se hudujejo rekoč: bili smo vojeviti, ali nemarno starešinstva in znaka? A ste se li bojevali za starešinstvo in znak ? Kdor se bojuje za starešinstvo nt znak, naj gre k Moskalom. A kaj govoriti o ljudeh , ki se hudujejo, rekoč: Ta ki je na desnici, je boječ, a dobil je, znak; ta, ki stoji na levici, je nemoder, a dobil je starešinstvo? Se li dober vojak, bežeč na ueprijatelja ozira na desnico, na levico? Ne ozira se, ampak gre naprej. Kdor se namreč ozira na pravo in levo, je bedak. Ozirati se je reč načeluikova Vi ste mej tujci kakor gospodarji, ki iščejo gostov iu jih vabijo v svojo hišo. Carigradu več ne vtikajo med vojake, pač pa to delajo po kronovinah. Kakor poroča Server paša, ima Turčija po raznih krajih vBulgariji še kakih 150.000 mož, vendar pa upa do spomladi to število pomnožiti še za enkrat toliko. Višje poveljništvo v Carigradu ima Mehmed Ali paša. Sulejman paša naznanja, da je 21. t. m. došel v Kalavaško luko in da bode svoje vojake po morju prepeljal (v Carigrad?). Rusi neki marširajo proti Galipolji, da vzemo trdnjave ob Dardanelah. Srbi so pri Kurumšumlji neki našli 2 častnika in 24 srbskih vojakov na kol nataknjenih. Rumunci so zaseli Florentin in Vidin zajeli popolnoma, kamor iz Kalafata streljajo neprenehoma. V Tesaliji se je vnel vstanek in v Atinje dohajajo begunci iz Vola. Vlada je vsled tega zaukazala, da se reserve ne razpuste , ampak da skličejo še druge skupaj in da se osnuje 20 novih batalijonov. Grška hoče pri razpadu Turčije tudi nekaj pridobiti. ,,Pol. Corr." iz Atinj naznanja, da je ministerstvo odstopilo. Novo ministersto bode najbrže sostavil Kumun-duros, kar pomeuja vojno politiko. Iz TiHisa se poroča, da so Rusi 13. t. m. od Ardanuta prišli do Artvina in Turkom vzeli čvrsto utrjene višine gorhotanske. Turki so mnogo ljudi zgubili. Rusov je bilo 10 ubitih, 11 pa ranjenih. Previdnejši Turki vidijo nevarnost, ki žuga od vseh strani Turčiji, in ji svetujejo, da naj hitro z Rusi sklene mir na vsak način, ne zmenivši se za koristi drugih vlad. Turška pooblaščenca imata glede dotičnih obravnav vso oblast, če bi se jima pa zdelo potrebno, se zamoreta telegrafično obrniti do turške vlade preko Rumunije in Avstrije, ker je telegrafična zveza med Bulgarijo in Carigradom raztrgana. Glede Avstrije je ruski poročnik Novikov, ki se je v soboto vrnil na Dunaj, rekel, da se bode pri sklepanju miru Rusija na njene koristi ozirala. Angliji pa očita „Agence Russe" nedoslednost, ker na eni strani Rusiji odreka pravico pretresati s Turčijo mirovne pogoje, na drugi strani pa vendar le na te dogovore čaka, preden hoče od parlamenta zahtevati potrebnih denarjev. Natančneje to reč pretresa naš sledeči članek. Nek glupi gospodar je povabil goste in jim je skazoval v svojej hiši najprej prostore, kamor se mečejo smeti in druge nesnažne kraje; tako jim je obudil stud in potem se ni hotel nijeden vsesti za njegovo mizo. Ali razumen gospodar vodi svoje goste po čistem potu v sprejemno sobo. Prostori za smeti in nesnago so vsacej hiši, pa so skriti očem. So mej vami nekateri, kateri govoreč s tujcem o svojej domovini, začenjajo s tem, kar je bilo nepopolnega in nedobrega v njenih pravih iu ustanovah , drugi zopet začenjajo s tem, kar je lepega in najprej pogle-danja vrednega. Povejte sedaj, kateri iz njih so glupi in kateri razumni? Kakor so imeli mej izvoljeuim ljudstvom nekateri nalezljive bolezni , tako so tudi mej vami nalezljivi ljudje, to je slabi Poljaki; pred temi bežite, ker njih bolezen je bolj nalezljiva nego oskrumbe. Po teh znamenjih jih boste spoznali. Nalezljivi človek ne veruje vskrsenje Poljske, čeravno se, je zanjo bojeval in zanjo roma. Pa njegova bolezen se prikazuje v tacih besedah: vedel sem, da je bil vstanek neumnost, ali bojeval sem se hrabro za namero vstanka, kakor dober vojak; vem, da je neumo iskati Kunec vojske. Če nas vsa znamenja ne motijo, bližamo se brzim korakom koncu vojske. Visoka porta sama je pokazala, da ni več pri volji in moči do daljnejše energične brambe , ker je sama zaukazala, popustiti Drin , ter tako izročiti sovražniku tišto mesto, na kterega so turko-ljubi še svoje zadnje upanje stavili , ter irne-uovali ga drugo Plevno. Pozabili so, se ve da, da je za drugo Plevno treba druzega Osmana in druge enako hrabre armade, katere pa Turčija več nema, odkar so njeni najboljši vojaki vjeti ali ubiti. Vprašanje je sedaj, kako se bo Turčija vedela ukloniti nemilim jej razmeram. Ako se vda terjatvam Rusije, potem se bo mir sklepal v Drinu, ako pa bi še raje hotela do skrajnega se boriti, marširali bodo Rusi proti Carigradu. Vojaški izvedenci enoglasno trdč, da se Carigrad ne more dolgo držati, če bi ga Rusi oblegali, tedaj se bližamo koncu vojske, naj se že potem visoka porta takoj ukloni, ali naj poskusi še svoje zadnje moči. En čas se je zdelo , da bi znala Angleška razpihati svetovno vojsko, pa po velikanskih vspehih ruske armade ni več verjetno, da bi si Anglija upala lahkomišljeno vojsko pričeti, in bi ljudstvo samo ne pustilo angleški vladi takih korakov, ker Rusija vedno zagotovlja , da hoče varovati koristi drugih držav ; tedaj ni nobenega povoda za vojsko, in Angleška je naj-menj navajena pričenjati vojske kar za kratek čas. Pričakovalo se je pač, da bo Rusija po tej vojski silno oslabljena iu utrujena nenavadno, da bo zmagala le z veliko težavo, in v tem slučaji so imeli sovražniki Rusije upanje, da bodo oni mir narekovali med Rusijo in Turčijo , in da bodo, če treba, obe vlasti k takemu miru prisilili. Pa ta račun jih je pre-varil, ker Rusija je po padu Plevne od zmage do zmage hitela, in stoji zdaj še v svoji polni moči, ona stoji pred svetom kot slavna zmagovalka, in Turčija leži pred njo popolnoma uničena. Sovražniki Rusije so tedaj jako slabo špekulirali. Ko bi bili Turčijo koj iz začetka podpirali, potem bi ona ne bila nikdar, ali vsaj ne tako hitro onemogla, ona bi se bila morala morda zadovoljiti z izvršitvijo berlinske spomenice, za sebe in za Srbijo pa bi Rusiji morda ne bila nič pridobila. Zdaj pa, ko je turška moč popolnoma zdrobljena, se sovražniki Rusije ne morejo več na pomoč Turčije zanašati , iu se morajo, če hočejo vojsko z Rusijo, s svojo krvjo in svojim blagom biti. Tega pa Angleži ne bodo hoteli' storiti, in meuda nobena druga vlast ne. Mirovni pogoji, kakor jih stavi Rusija, niso taki, da bi zamogli vznemirjati druge vlade; Rusija vedno naglašuje, da je vsak čas pripravljena, pomeniti in pogoditi se z drugimi vlastmi o zadevah Bospora iu Dar-danel, Carigrada in črnega morja, in kar je še takih vprašanj, ki zanimajo vse evropske države. Evropa z malimi izjemami ne hrepeni po vojski, in ker tudi Rusiji ni s tem nič po-magano, ko bi hotela druge države dražiti, zato smo tega mnenja, da se bo našla srednja pot, ki bo vsem vladam kolikor toliko ugajala, iu da ne pride do svetovne vojske. Se ve, da v takih burnih časih ne vemo danes, kaj nam prinese jutranji dan, vendar je upanje opravičeno, da se bo ta strašna vojska skoraj končala, in da nam golobček prinese oljkino vejico v znamenje miru, katerega so po dveletni hudi vojski opustošeni kraji Armenije in Jugoslavije tolikanj potrebni in željni! Politični pregled. V Ljubljani, 23. januarja. Avstrijske dežele. 'L Dunaja 23. januarja (telegram „Slovencu"): Sloveči kanonik (nadškofijske stolnice sv. Štefana in predsednik katoliške rokodelske družbe dunajske Vred.) G ruša je imenovan za vojnega škofa. Vesela nada. Državni Klror nadaljuje obravnave o čolni in kupčijski zvezi. Ministri so se dogovorili in porazumeli, pogodba je pa le mogoča, če tudi državna zbora sprejmeta brez premembe vladine predloge O ogerskem zboru ni dvombe, da bode vladi storil to ljubav in zavrgel nasvet grofa Apponya , ki hoče, da naj se dosedanja pogodba še za nekaj časa podaljša, med tem pa izdela nov načrt, ki bode bolj temeljit kakor pa ta, o kterem se zdaj razgo-varjajo. V dunajskem zboru pa se je osnovala Poljske, ali romam vse jedno, kakor časten človek. .. Vaš zakon je tak: vse, kar je naše, ima domovina; vse, kar ima domovina, imajo svobodni ljudje. Angleži, ki ljubijo svobodo po starem zakonu, pravijo: vzemimo Francozom morje, kakor je jemal Izrael mesta Judi; starozakonni Francozi pravijo: vzemimo Nemcem nadrenske pokrajine, in Nemci pravijo: vzemimo Francozom nadrenske pokrajine. Zato vam rečem, da so neumni ]in malikovalci; oni časte Bala in Moloha. Ker pristanišča morja in pobrežja so dedšina svobodnih ljudi. Se li prepira Litvi n s Poljakom za mejo Nemna, za Grodno in za Bialystok. Zato vam rečeni, da morajo biti Francoz, Nemec in Moskal taki kakor Poljak in Litvin. Bolj sejte ljubezen do domovine in duha prosvete, in bodite prepričani, da vzraste velika in slavna rzeczpospolita. *) So nekateri mej vami, ki govore : naj le leži Poljska v bolezni, samo da se zbudi kot aristokracija; in drugi: naj leži, samo, da se zbudi kot demokracija; in drugi: naj le leži, samo *) Tako imenujejo Poljaki avojo državno obliko. da bi imela meje take, in drugi onake. Ti vsi so zdravniki iu ne ljubijo majke domovine. Resnično vam povem: ne skrbite, kakšna vlada bo v Poljskej, dosti vam je vedeti, da bo boljša kakor vse, o kterih veste; ne sprašujte po njenih mejah, ker one bodo večje nego so bile le kedaj.. . Vi slišite, da govore židovi iu cigani iu ljudje z židovsko in cigansko dušo: tam je domovina , kjer je dobro. Ali Poljak govori narodom : tam je domovina, kjer je slabo; ker kjer-koli v Evropi je stiskanje svobode in vojska za njo, tam je vojska za domovino, in v tej vojski so se vsi dolžni bojevati. Zdavnaj je bilo narodom rečeno: ne odlagajte orožja, dokler ima neprijatelj le jedno ped vaše zemlje v posesti; ali vi govorite narodom: ne odlagajte orožja, dokler ima despo-tizem le jedno ped svobodne zemlje v posesti/, Taka je tedaj, ali bi po mnenji Poljakov vsaj morala biti poljska politika, ki spominja v nekaterih rečeh prav dobro na večnega juda. Za konec naj navedem konec ,,romarskih lita-nij'1. Tu se prosi „za občno vojsko, za ljudsko svobdo, za narodovo orožje in orle, za srečno smrt ua bojnem polji, za grob naših kosti v domači zemlji, za nepremagljivost, celoto in svobodo poljske domovine." Slavin. mogočna stranka , ki se ministerstvu ustavlja jn vradni listi že čivkajo , da se utegnejo obravnave vsled tega razbiti, vendar pa se tolažijo, da se bode zdrava pamet državnih poslancev tudi pri tej priliki zopet pokazala, in ne zadrževala pogodbe glede nevarnosti, ki pretč državi. Iz ■Vuffc se poroča, daje dr. Klaudy sodniji ponujal denarno kavcijo , da bi izpustila iz zapora Skrejšovskega, da pa državni pravdnik temu ni hotel pritrditi. V hrvatskem saboru je 20. t. m. adresni odsek poročal o kraljevem odgovoru na saborovo adreso, v kteri je zahteval zedi-njenje Granice, Dalmacije in Reke strojedino kraljevino. Poslanec Folnegovič trdi, da se vsled opravilnega reda reč ne more še razpravljati, ker se je dotično poročilo še le isti dan izročilo poslancem. Zbornica pa sklene, da je predlog nujen; Folnegovič ugovarja, da je tudi ta sklep nepostaven , ker se nujnost ni opravičila, in ko večina sklene, da hoče takoj razpravljati to reč, Folnegovič in drugi opozi-cijonalni poslanci zapuste zbornico. Miškatovič zatem poroča o kraljevem reškriptu rekši, da v imenu odbora ne more tajiti, da je napravil ta reškript nanj jako nepoveljen vtis. Na adreso daje nikaven odgovor. Odbor je premišljeval, kaj naj sabor stori, ali naj na to pismo odgovori , ali naj ga vzame samo na znanje. Najdostojnejši bi bilo odgovoriti z adreso, pa zarad prepičlega časa se ua tone more misliti ker bi se morala adresa opirati na tehtne prot-dokaze. Odbor je tedaj te misli, da naj sabor kraljevi reškript vzame samo na znanje ob enem pa izjavi, da se ne odreče in se tudi ne sme odreči zahtevam naštetim v adresi, ampak da si šteje v dolžnost o svojem času jih zopet ponoviti. Ban Mažuranič pojasnuje, da je zarad sedanjih razmer zedinjeuje nemogoč'', da se bode pa to zgodilo, kakor hitro bode to dopuščale razmere. Sabor je odborov predlog sprejel brez razprave, potem pa se za nedoločen čas zopet razšel. Vnauje države. lVillu Iiii-ii, lekamičarju v \eunkirclieii-u v Dolenjem Avstrijskem. Zavijanje se zaračuni 20 kr. Pravi \Vilhelm-ov Sclmeebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene: V Ljubljani: 1'eler l.asnik; v Postojni: .F. A. Kupferschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeh. lekarničar; v Bozenu: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bcttaiiini, lekarničar; v ''runeckti: J G. Mahi; v Brikse-uu: Lenard Stsiib, lekarničar; v G'elji: Batun-bach-ova lekarna in Fr. Kauscher; v Oseku: J. C . pl. Dienes, lekarničar; v F r o h n 1 e i t e u u; Viu-eenc Blumauer; v Brežab: Ant. Aichinger, lekarničar; v Feldbacbu: Jos. Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, ltkarničar; v Glini: Ant. llaulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy, lekarničar; v Hallu na Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšpruku: Franc VVinkler, lekarničar; v Innicbenu: J. Stapf, lekarničar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekarničar; v Jaški: Aleks. Heržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-menčič; v K ar lovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks AVerli, lekarničar; v Kranji: Kari Šavnik, lekarničar ; v Kn i tt el fe 1 d u : Wilh. Vischnor; v Kindbergu: J. K. Katinčič; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Meranu: Wilb. pl, Permverth, lekarničar; v Mulsti: Ludv. Poli, lekarničar; v Muravu: Jau. Stuyrer; v Ptuju: O. Girod , lekarničar; v P e t e r v a r a d i n u ; 1{. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. An-drieu, lekarničar; v Roveredu: Rihard Thales, lekarničar; v JVoveill mestu: Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zanetti, lekarničar ; v B e-1 a k u Ferd. Scholz , lekarničar; v V u k o v a r u: A. Kraicsovics, lekarničar; vVinkovoih: Frid-rili Ilerzig, lekarničar; v Varaždiuu: dr. A. llalter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar; v Zadru: V. Androvič, lekarničar. (1) Kdor hoče prevzeti zalogo, naj se pismouo obrne do mene. Neunkirchen pri Dunaju (na Dolenjem Av-Bttijskem). Franc NVilliilui. lekarničar. Iz Ternic. Gospodu Francu Wilhelm-u, lekamičarju v Neunkirchen u. V Ternicab , '28. dec. 1874. Veseli me, da Vam zamorem sporočiti, da je od Vas pripravljali Wilhelmov protiartritičn i in pro-tirevmatični čaj za čiščenje krvi velika dobrota za trpeče človeštvo. Z njim narejene poskušnje potrjujejo resnico gori navedenih bosedi, in dosegel sem z njim pri prolinu, revmatizmu, udnih bolečiuali, kakor tudi pri spolnih boleznih, spuščajih in škrofeljnih čudovito vspelie, kar me je pripravilo, da svoje gospode tovariše na ta čaj opozorujem. Kakor sem se prepričal, ima g. Franc \Vil-helm, lekarničar v Neunkirchenu. mnogo spričeval o nenavadnem vspehu \Vilhelmovega protiprotin-skega in p roti revmatične ga čaja za čiščenje krvi, zato bi bilo jnko želeti, da bi se to dobrodelno in slavno zdravilo človeštvu na ko'i«t š„ bolj razglasilo iu razširilo, kiikor doslej, kteii želji se prav rad iz popolnega prepričanja pridružim. Janez \Yalliioler m. p., društveni zdravnik pri fužinah za želelo in jeklo v Ternicab. Moni predloženemu nekolekovanemu izvirnemu pismu od besede do besede ensko. Neunkirchen. 28. februarja 1875. (L. S.) Ur. licinrili Srliiiefder m. p., c. kr, notar. Kilino pravo izdeluje Frane llillielm , Ukar v Neun-kirchenu. Zavitek za osemkratno rabo , po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v raznih jezicih stane 1 gld. , kolek iu zavijanje 10 kr. Svarilo. Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem , ter n«j zahteva vselej edino le „\Yilliellllov protiprotiust i protirevmatični čaj r.n čiščečje krvi" I\Vilhelms antiartritisehen anti-rheumatischen Blutre