Let Not The Light [~ Of Freedom Be Extinguished! f American Home over 100 years of serving American-Slovenians America Ameriška' Memorial Day is fast approaching when we pay tribute our armed forces. And this handsome sailor has his ann casually draped around the shoulder of his beautiful bride. And who is this impressive couple? It is none °ther than two of your favorite people Bob and Marcie ilri^the photo was taken a couple of years ago).____ Ship, ‘Ahoy’ This is the transcript of actual radio conversation a US Naval ship with anadian authorities off the c°ast of Newfoundland. Canadian; Please divert ^>Ur course 15 degrees to e south to avoid a c°llision. Americans: Recommend divert your course 15 e8i"ees to the north to avoid a c°Uision. Canadians: Negative, you 11 have to divert your ^0l*rse ] 5 degrees to the °Uth to avoid a collision. Americans: This is the saPtain of a US Navy ship. I y again, divert your c°urse. Canadians: No. I say again, you divert your course. Americans: This is the aircraft carrier USS Lincoln, the second largest ship in the United States Atlantic fleet. We are accompanied by seven destroyers, three cruisers and numerous support vessels. I demand that you change your course 15 degrees north. I say again, that’s one-five-degrees north, or counter measures will be undertaken to ensure the safety of this ship. Canadians: This is a lighthouse. Your call. Thanks to —Marien Kaifesh for this humorous anecdote Vacation The American Home newspaper will not be published the first week in July. Slovenians in Cleveland The Slovenian American Heritage Foundation invites all to attend the fourth talk in our 2000 lecture series. The Foundation is extremely pleased that Dr. Rudolph M. Susel, Slovenian language editor of the Ameriška Domovina will present a historical overview of the Slovenian community in Cleveland and discuss the process of documenting that history. The event, which is free and open to the public, will take place on Wednesday, May 17 at 7 p.m. in the lower hall of the Slovenian Society Home, 20713 Re-cher Avenue in Euclid. Dr. Susel, in addition to being a Trustee of the Slovenian American Heritage Foundation, has been the Slovenian language editor of Ameriška Domovina since 1979. He has also served as the editor of Our Voice/Glas, SDZ, the official newspaper of American Mutual Life Association (AMLA) since 1981. Dr. Susel is a member of several Slovenian fraternal, cultural and academic organizations including the American Association for the Advancement of Slavic Studies (AAASS) and the Society for Slovenian Studies (SSS). He received his B.A. (History) from Heidelberg College and his M.A. (History) and Ph.D. (History) from Indiana University. Dr. Susel served as an Assistant Professor of History at Arizona State University and was the editor and/or author for several published works on topics related to Slovenia. These include entries in the Harvard Encyclopedia of American Ethnic Groups (1980) and the Encyclopedia of Cleveland History (1987 & 1996). Pristava needs counselors This year’s Camp Pristava is scheduled for July 17 through July 23. And just as there cannot be a camp without campers there cannot be a camp without counselors. So Camp Pristava is looking for a few good counselors. What does it take to be a good counselor, you may ask. Well, for starters, a lot of patience. Additionally, a desire to serve others in-as-much as it is a volunteer position. It is not limited to Ohio residents, either. We have had young adults come from other states and countries. Last summer, a young adult from Slovenia served us. This is one of the rare opportunities for young adults of Slovenian descent to meet. While sports competitions have afforded the opportunity to travel the Ohio -Indiana - Illinois - Wisconsin - Ontario - New York circuit and meet other Slovenians, such events are now limited to the Slovenian fraternals. If you are interested in being a counselor, please contact us. The Camp Director is Frank Zalar who can be reached at zalar.5@osu.edu or the representative of the parents, Tony Lavrisha at meti@aol.com Double Golden Wedding Stanley Hribar and his wife, Theresa, celebrated their Golden Wedding Anniversary at St. Vitus Church last Saturday, May 6, at the five o’clock Mass. They live at 1253 E. 60th St. Stanley’s cousin, Veronica, and her husband, Victor Koncilja, Sr., renewed their vows the following afternoon, also at St. Vitus Church. They live at 28926 Eddy Road in Willoughby Hills. Pastor Joseph P. Božnar performed the ceremony in the presence of their families, relatives and numerous friends. Our congratulations and best wishes to the Elderly-weds. —Joseph F. Zelle On a recent trip to Washington, DC, Bert Drobnič of South Euclid, Ohio (right), and her sister Jo Gosline of Palm Beach, Florida, attended the Slovenian Mass at the Chapel of Our Lady of Brezje in the National Shrine of the Immaculate Conception. A Mass in Slovenian is said the first Sunday of the month at 11 a.m. The prayers and songs are all in Slovenian. The Shroud of Turin was on display just outside of the chapel and the sisters report it was truly awesome. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 2000 L Gift Certificate NAME OF THE FAMILY: This certificate «atitl«: Oar Mather to have all the work done for her on this day AutkorUed by: Y«ur Lovtmg ami Wamkrfut cMJren Expirts No txpirunrm date' Number: / Family Name: Address: Not redeemable for vash Con be redeemed for extra low and kiaei jhm th* whole family* 1 YOI H FAMILY 100 WORDS MORE OR LESS By John Merciaa Wishing ail MOTHERS a Happy Mother's Dayl yly^otha's t&a/ (^feetinxj AMERICAN HOME MOTHERS You Have Been Enrolled in a jVoVena ^Masses beginning on Mother’s Day and in a remembrance in all the prayers of the Marianists DURING THIS YEAR. There is “love” and “venison” in Slovenian Bathed in Good Fortune Jim’s Journal By Jim Debevec What would you do if you just won $350 million? Well, the first thing I’d do is get a new pair of opentoed sandals. Then Td place them on the floor of the garage so that Td be comfortable when I stepped out of my brand-new Porsche convertible into my 20-acre ocean-front plantation overlooking the Pacific Ocean on Oahu in sight of Diamond-Head on the beautiful state of Hawaii. Then I’d say Aloha to all my enemies as I flew away. Then I’d say Aloha to all my friends as they came to enjoy one of my 20 guest ocean-front condos on the property. After a refreshing lunch, we’d take a leisurely ride on my vintage Chris Craft cabin cruiser drinking vintage French champagne and cruising from one Polynesian island to the other. For my lovely bride of 37 years I’d present a diamond ring so big she’d need two hands to lift up her finger. For Rudy Flis I’d hire the smiling Joey Tomsick orchestra to play polkas and waltzes every night for the next 20 years. For Therese, I’d buy a pair of ear plugs. Then I’d arrange for her and Rudy a trip to the enchanting Irish Isles. For John Mercina I’d pick up 20 acres of a prime Amish farm land overlooking a beautiful countryside in Holmes County, Ohio. For Ray Mlakar I’d rent the Palace Theater so he and his friends could watch a Christmas play without having to participate. For Bob Hopkins I’d order a Tauck Tour to the Badlands of South Dakota so he could see his beloved homeland once again. For Gerri Hopkins, a six shooter and a velcro police bullet-proof vest so the robbers she chases couldn’t harm her. (A good Slovenian Home manager is too hard to find.) Outside of that, I’d pretty much remain my humble, unassuming, swashbuckling, unobtrusive self. Oh yes, then I’d buy a couple of inner tubes and give them to Castro and let him paddle his way around the Atlantic Ocean in November, during hurricane season, for a few weeks and see how he likes it. If someone gave you $350 million, what would you do? Send your answers to: Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103; fax: (216) 361-4088 e-mail: ah@buckeyeweb.com Reads both sections Enclosed is my subscription renewal. I enjoy reading both the English and Slovenian sections. —Anton Malenšek Orange, Connecticut Donation Thanks to Ivy Tominec of North Miami, FL who renewed her subscription plus enclosed an additional $25.00 “For any additional needs, and so you can keep me connected with the Slovenian community in Cleveland through all the interesting and entertaining articles. Donation Thanks to John Lukane of Euclid, Ohio who renewed his subscription plus added a $20.00 donation. Donation Thanks to Doris Sadar of Willoughby Hills, Ohio who renewed her subscription plus enclosed a $20.00 donation. She said, “Thanks for your cooperation in printing news from the Slovenian Art Guild. We try to be an active player in our community.” Good humor makes all things tolerable. -Rudy Flis It is impossible to enjoy idling thoroughly, unless one has plenty of work to do. - Jerome K. Jerome W.MAIERf^J DOORS Hi! UNLIMITED | Garage door repair and re- [ J placement. Entrance and ] ) storm doors. Door openers [ [ and electrical repairs. [Call (Slovenian) Walter | J Majer at 216 - 732-7100. | [Emergency pager: 216-] • | 506-8224. Wanted 1 lot needed at Highland Park Cemetery. Call toll free 1-800-790-1870 ext. 10 Chris. by RUDY FLIS If you were at the “Zarja” concert on April 29th for “The Well Will Tell,” presentation, you have experienced an enjoyable evening, as did my daughter Monica and I. For those who let this fine evening slip by, read on. During the performance, a thought crossed my mind. Would my mom and dad be here? They used to love attending Slovenian functions. If they were here 1 am sure they were in the company of many old-time Slovenians, your mom and dad included. Again, I must mention as I have in the past, that our Slovenian community is bathed in good fortune, with an outpouring of energy, time and sacrifice by those responsible for Zarja’s presentation. May I say thank you to the cast and their supporting members. I pray your membership will increase and you will enjoy the fruits from the work and time you have poured into “The well.” The reason Monica and I are at Zarja is Mimi Stibil makes sure our tickets are secure. Monica, the youngest of our children, is our only child who expresses interest in her heritage and has a desire to travel to Slovenia, birthplace of her grandpar- ents. And it is because of Monica my limited interest in my heritage has blossomed. Never dormant, my love for the Slovenian polka and waltz and delicious Slovenian food has not wavered. But now I read American Home and am informed of all activities in our Slovenian community. With this information Monica and • are looking for our next excursion into the Slovenian community this coming summer. And where is my wifa Therese? Therese is my per" sonal gift from God, and she’s Irish, and she is eternally grateful to Monica for keeping me company at Slovenian events, like Zarja which Monica thinks was the best Zarja performance we’ve seen to date. Monica just celebrated her 24th birthday in March-During those years Therese s hair has taken on a silver look. It is because of Monica. I assure you it’s not because of me. Now Therese and Monica are best of friends, since Monica replaces Therese at most Slovenian doings I attend. Oh yes, Therese does not require me to attend Irish festivities. Great job, Zarja. I loved your singing also. •loin your host , AI Markup WAT-1 €»«-noral Managor, on Holland Amoriru Line’s Witstvnium Kig Band Cruise* *Soeial hosts available for single ladies Eastern Caribbean October 20-Noveinber 4, 2000 from SU'lfi** pp (**baM»4l on double occupancy, including lax«-*. iranNfcr*, and port idiarges) Cabins Limited! Book Early! Call 1-216-261-1050, 1-800-659-2662 for reservation or brochure EUCLID TJ=tA\/ElPmm+ 22078 Lakeshore Blvd., Euclid, Ohio 44123 cruise@cruisegiants.com '(D&ZSSU NEW FROM VUUSSIC RECORDS PECON-TREBAR The End of An Era LIVE performances of the incomparable Johnny Pecon-Lou Trebar Orchestra recorded at their final engagements in September and October of 1974. This 72 minute treasure.is available directly from C£a.44j.c Re.co/idA: CD $ 24.00 Cassette* 15.00 Postage 3.00 * High quality Cr02 tape Other Titles Available from CtuAAdc Re.co/uL<>: Vintage Cleveland (The Fred Kuhar Orchestra) The Kuhar Style World Class Waltzes Featuring Paul Yanchar Side By Side (The Jeff Pecon/Fred Kuhar Orchestras) The Way You Remember Them (Fred Kuhar Orchestra) Vintage Cleveland Video - $29.00 Postage - $3.00 Send you check, money order, or Credit Card authorization to: CLASSIC RECORDS 1951 GARDEN DRIVE WICKL1FFE, OH 44092-1140 (Ph: 1-440-944-4470) CDs $ 15.00 3/$40 Cassettes $10.00 3/$25 For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged off Neff Rd. - Phone: 216 s31-5754 or 440-951-3087. The largest fish is the whale shark, which weighs up to 15 short tons, twice as much as an African elephant. Happy Mother’s Day to All ' vfc Will ELIA r *- TRAVEL BUREAU “For All Your Travel Needs" ■r 4118 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 . « your intentions are to visit or maybe ring y0ur loved ones to the U.S.A. on a visit, Phone (216) 431-5710 p,e»se contact us. Are American - Slovenian Travel Agency Fnak |P CMs*n' M,he,in £ CONGRATULATIONS AM) CONTINUEV SUCCESS -Family Owned and Operated since 1908 — In time of Need — We are here to help you. Happy “four generations of Mother’s Dav the ZELE FAMILY” ------------L Zele Funeral Homes, Inc. Richard J. Zele - Louis F. Zele Sutton J. Girod - Louis E. Zele 452 East 152nd Street 481-3118 Cleveland, Ohio Stavanja's Family-StyleCatering Serving Wednesday Night Dinners from 4:30 until 7:30 p.m. A new menu is planned every month. FRIDAY FISH FRIES From 4:30 until 7:30 p.m. With a full menu VISIT US IN PERSON WILLOUGHBY ELKS LODGE 38860 Mentor Avenue Willoughby, Ohio 44094 NOTICE OF ANNUAL MEETING OF MEMBERS The annual meeting of members of the SLOVENE HOME FOR THE AGED Will be held on Friday, May 19, 2000 at the SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Registration: 7:00 p.m. - Meeting 7:30p.m. Members are cordially invited to attend this important meeting. Members, as defined in the Bylaws, are those individuals and organizations who have contributed a minimum of $25 during the preceding year, for the 5/19/00 meeting, this is the period from 4/1/99 through 3/31/00. Restaurant • Party Cki> Mothers Day Buffet . , ., .... * »jth $|4?5 ' Clu-f ( aruil Kiiast Bed lit Ju • UielTamil Hone) Itaki-il liam • Roast llirkii with Dri-ssini; • llakid Cliiikin MOTHER'S DAY BREAKEAST BUFFET From 9 am Noon imly $8.95 FULL COURSE MOTHER’S DAY MENU Startinji at $12.9512 noon ■ 7pm Roast l eg ol Limb uith Mint Sauce boston Scrod Kigatoni Mashed Potatoes uith (iraiy Sweet Potatoes UnW r‘,llil‘s tireen Keans \lmandine Welcome Soup Station uith Crackers Deluxe Salad Bar Assorted Pies & Desserts ih. rtf'* 22305 Lakeishore Blvd, Euclid, Ohio Call for Reservations 216-731-1800 žooo We are proud to be celebrating our IT" year with a complete range of escorted tours and independent vacations to SLOVENIA Alpine Europe & Slovenia With Joe & Nancy Novak Munich, Germany, Salzburg, Graz, Austria, Maribor, Postojna, Portorož, Lake Bled, Ljubljana, Slovenia June 21 - July 3, 2000 Adria Airlines Official Agency * Quality Rental Cars i Hotel Reservations/Recommendations * Custom Group Tours Kollander World Travel (800) 800-5981 (216) 692-1000 www.kollander-travel.coin AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 2000 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 2000 4 St. Clair Pensioners Club We have all heard “April showers bring May flowers.” I believe we have had our share of April showers and hopefully they have come to an end. Since our “Lucky Pick” Raffles have been such a huge success the last two years we decided to have another “Lucky Pick” Raffle this year. It will be held at our regular meeting in the Kenik Room (Annex) on Thursday, May 18. You may be lucky and walk away with one of the prizes. If you need additional tickets please call Sylvia Plymesser at 391-9453 or Lawrence Hočevar at 431-1995. With the weather warming up we are planning and anxiously looking forward to our various bus trips. In fact we have a tentative trip planned to Marietta, Ohio sometime in June. If interested you can sign up for the trip. Therefore I urge all members to circle Thursday, May 18 on your calendar and attend this meeting. Received word that Lillian Ribarich is in the hospital for observation. Also, Mary Persin underwent surgery recently. We wish them and all of our ailing members a speedy and complete recovery. Please remember them with a card as well as in your prayers. I am saddened to report that one of our dearest Life members and friend Mike Vidmar, age 103, passed away on May 3. May he rest in peace. --Sylvia Plymesser Mike Cerar is featured guest at Slovenian Art Guild meeting The program at the Slovenian American National Art Guild’s May IS1*1 meeting will feature Mike Cerar, who will make a slide presentation on “Slovenia, a New Perspective on the Country and Customs.” Mike will introduce his audience to areas of Slovenia that are “off the main roads” and not very well publicized, but which are as worthy of a visit as are the better known parts of the country. Topics such as “slow food,” the customs surrounding the climbing of Triglav, and the use of wine in social situations, will be covered along with much more including the chimneys of the country. Mike is an experienced tour developer tor Lravelmax (formerly Europa) in Cleveland. He has worked on tours of all types including the last two SNPJ tours to Slovenia, the tours for the beatification of Bishop Slomšek, and personalized tours for six people. The meeting which will be held at the Slovenian Society Home on Recher Avenue in Euclid, Ohio, starts at 7 p.m., the program at 7:30. Everyone welcome._____________ fixs us nuny stars to sfiinc, nuny flowers to bloom, many friends to cherish, but only one MOTHER. For Sale 1 bedroom set, double bed, chest of drawers and dresser with mirrors. Art Deco design blond oak. Mattresses, pillows, sheets, spreads. A-l condition. — $400. Phone: 440-943-4812 Dr. Zenon A. Klos E. 185'" Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental "Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Happy Mother’s Day! TravelMax s Patria Imports Hansa Imports/Hansa Travel v Buchner Travel GARY BUKOVNIK CM m uS jq S FLOWERS april 27-may 27, 2000 reception for the artist: thursday, april 27, 5:00-8:00pm Gallery Hours: 9:00-5:30 Monday-Thursday 9:00-5:00 Friday • 9:00-3:00 Saturday % THE BONFOEY COMPANY A LEGACY OF QUALITY FOR 100 YEARS IN DOWNTOWN CLEVELAND 1710 Euclid Avenue • Cleveland, Ohio 44115 • 216.621.0178 www.bonfoey.com VESEL MATERINSKI DAN! an Happy Mother ’5 Day OiLC FUNERAL HOMES Family Owned & Operated” 20 Years of Continuous Service to your Community' ^Formerly Grdina 28890 Chardon Road 17010 Lake Shore Blvd. Willoughby Hills 440 944-8400 Cleveland 216 486-2900 DAN COSIC and JOE ZEVNIK Licensed Funeral Directors Growing Up in Collin wood TEENS IN THE 1940’s ____by JOE GLINŠEK Early in my high school Vfiars about 1944, we had a new priest assigned to our ^urch. Fr. Victor Tome in a '8 departure from tradition, was the first in my memory t0 retlUest being called by his 8lven name. Even in the h°ttest weather, priests were never seen in casual dress, he black priestly garb was Pahlic attire, and it wasn’t Co°l or comfortable. So it Vas a radical change when aUier ViCi a young slove. llan Pr'est just out of the Seniinary, vvas seen “out of l Un'form” behind the parish-nnse soon after his arrival, earing shorts, tee shirt and nnis shoes, he was prac-Clng hurdles over a rope “ between chairs. The 0 ladies network” went bananas! 0ur pastor, Msgr. Hribar, "OlH ^een ^0rn ‘n t*1e ad ^0Untry” was even by u* standards, well behind J t|,T,es. He had been at our ^ Urch since before I was 0rn until he retired in 1952, and had preached “fire and all?uSt0ne” from his y. no while. How young Fr. Ic got his way with the soon°r We ^ never know, but pr n tnere were many new (h ^raiTls and activities for vjVej0Un8- There was a re-d interest in CYO and When ^ Scout trooP- But PTOrni,,6 .deli«red »" Pis our u. °‘ a backstop for ’he om!|ebal1 field and then next t °0r basketball court assumeHthue SCh°o1’ the kids from h "e ^ad been sent a neweaVen' aiso started age . youth club for teen-“D0n °qS' 11 was called the after h SC°” ,club’ named ^as a|IS ’avorite saint who ^°une p* 3 ^r'end °E the the s.. t0ntrary to some of \th ‘80ings-0n” of to-a1d mls Pr'est had a positive tile Vo^31 influence on all '^Parish8 men and b°yS in ^o0n y°Ung n • Were two more aarish riCSts assigned to our :o|linw °f St- Mary’s-^°0d- Fr. Vic cL ^e 0u.and Fr- Joe Ozimek lnd the 0< tbe same mold, utractedneVV Don Bosco club "any new b°ys- % ked forward to times nvite a „e Pr'ests would Sts h CVV of »s to their Nr aN168 for a family -t., an evening of .Retime 6 mother would iSge tTlake a platter of Join SdWiches> and rd s all in jatest 8am e eraz :e’ “Canasta.” Often it was almost 11 when they drove us home, but there were never any complaints about the late hour from our parents since we were with the priests and their family. There were good cigars enjoyed with the card game. It wasn’t considered proper for them to smoke in public, but at home, cigars were Father Joe’s major vice. I was “legally” smoking at 13 with dad’s approval, and the other boys were older. During this time when doctors were endorsing certain brands of cigarettes in major magazines, it was rare to know a non-smoker past the age of 15. We felt perfectly comfortable visiting the young priests at the parish house, dropping in on the back sun-room and asking to see them. They were always generous with their time, and the housekeeper would bring in cookies and iced tea while we chatted about anything and everything. Father Vic Tome was the first young priest to break down the old taboos and barriers of the “Old Country” hierarchy and make friends with the youth of the parish. We were fortunate to have him provide quarters for the Don Bosco club in the former wooden schoolhouse known as “The Portable.” We cleaned it up and it became our clubroom, recreation hall, and “hangout.” From the local Knights of Columbus we wangled a much-used pool table, and then sponsored dances to raise the money needed to restore the top. We learned how to dance here, and we were given privileges along with rules and regulations. Some were allowed to have keys to the building, but also had the responsibility of locking up and seeing that the potbelly stove was safely tended. No alcoholic drinks were allowed at the dances and this rule was not broken, but the “no gambling” rule was sometimes “bent” with a surreptitious card game in the cloakroom. Dances became a regular affair held once a month on a Friday night. The neighborhood high school girls came in groups. Admission was 25 cents, and “Ray cording” was the regular house band. We are now in the mid-40s, nearing the end of WW1I. A typical “cool” outfit for guys at our dances featured a navy blue cardi- gan sweater with only the last two buttons fastened. A crew neck, white cotton tee shirt and cotton khaki slacks rounded off this stylish ensemble. Though I felt very “swank” in my outfit, I couldn’t tolerate the itchy wool sweater on my bare arms. Mom found me a long sleeved tee shirt which allowed me to be both “cool” and comfortable. Loafers were OK for shoes, but for maximum “cool” you needed real “cordovans.” Made of horsehide with a single strap and plain toe, their deep burgundy color took a beautiful shine. Girls were wearing the white and navy “bucks,” or “penny loafers.” Most of us smoked, even some of the girls. We often gathered around an ancient upright piano at the club, singing and smoking cigars. The fact that it was only two doors from home made it very convenient, and my folks had no anxiety about my being there. The activities were quite innocent and straight, because those were the rules. There were other nights when we went to the Slovenian Home bar or some other saloon. They had rules as well, and we adhered to them. Life was different then, and much safer for kids our age. Yes we were drinking, smoking and playing cards, all potential problems if done solely among our peers. However, at the places we frequented, we were “sinning amidst our elders,” and in effect, we were under constant adult supervision. Had any of us misbehaved, none of the men would have had the slightest compunction about putting us in our place, even physically. There would have been no lawsuits, only gratitude from our parents and plenty of “hell” for us at home. It was almost impossible to avoid having adult “friends of the family” at any gathering. In the summer, the club would have the occasional Sunday picnic at some fairly distant locale. Squire’s Castle at Chagrin Metro Park in Kirtland, and Lake Aquila in Chardon come to mind. Some parent or priest always attended. There was no public transport to these places, so the few who had cars would squeeze in the whole group. Some of the guys brought dates, usually neighborhood girls. Lake I Aquila had rental canoes, I Rev. Victor N. Tome and my phobic fear of water caused me great embarrassment. Feigning disinterest in canoes, I gave my date reason enough to go home with someone else. I couldn’t admit that I was afraid. As a teen-ager, my only real talent was playing the piano. I was just plain fat in my early teens and my fear of water was a full-blown phobia. I ignored the usual taunts of “fraidy-cat” and “fatso,” pretending it was funny and didn’t bother me, but of course it did. By age 16, I began to shed enough weight to bring me down to the “husky” category. Learning how to dance, though not skillfully, was a small triumph, but I was still awkward with girls until I graduated from high school and started to work. My defensive attitude gave me the impression of being aloof and even my mother considered me “anti-social.” In fact, the girl that I took to the picnic was the daughter of one of my Mom’s best friends. She was a nice attractive girl, but I’m sure it 5 was a reluctant arrangement for both of us. I believe there was some maternal-engineered matchmaking intended - it didn’t happen. The last time I saw her was at a funeral. She had a husband and five kids, and was doing just fine with her own matchmaking. Glinšek ‘grew up Slovenian ' in Collinwood, and now lives in Sarasota, Fla. This article is excerpted from a book he hopes to have published. Slovenians "R" Us Joe Stavanja Opens Catering Service Well known and talented cook Joseph Stavanja is now in business at the Willoughby Elks club. He is the owner of Stavanja’s Family Style Catering. He serves Fish Fries every Friday for only $6.95. He also has a full menu including baked fish, jumbo shrimps, fried chicken, and a variety of sandwiches. The Willoughby Elks Lodge is located at 38860 Mentor Avenue in Willoughby, Ohio. Joe also does catering for all occasions. Call 440-942-2747 or 216-289-3529. Joe’s e-mail address is www.geocities.com/elks 192 4/ (click on Stavanja catering) orjoe828@usa.net Take-outs available. 2000 TRAVELMAX tours 2ooo ♦ SLOVENIA OFF THE MAIN ROADS "Roots and More" 15 day tours of Slovenia Departure dates: June 15, June 29, July 27, and September 7 LAND ONLY: $1563. per person, double occupancy* ♦ THE SPLENDOR OF CENTRAL EUROPE ♦ "Classic" 1 5 countries in 15 days Departure dates: July 13, and August 10 LAND ONLY: $1,764. per person, double occupancy* VINEYARDS ON THE FOOTHILLS OF THE ALPS "Unique" 4 countries, 15 days Departure dates: June 1 and August 24 LAND ONLY: $1,895. per person, double occupancy* 1 UNIQUE ACTIVE HOLIDAYS x IN SLOVENIA ^orfamilies with children and seniors’ Guaranteed departures with six or more passengers. Depart at your convenience. * Air additional, available from all major cites Add $170. for July and August Call MIKE CERAR at TRA VELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street, Cleveland, Ohio 44119 AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 2000 MAY 11, 2000 6 Ljubljana through the centuries (Conclusion) The famous Mayor of Ljubljana, Ivan Hribar, began an urban renewal of the city after the earthquake and its image today is largely < due to the work of the ar- c; chitects Fabiani and Sitte. O From the perspective of O physical planning, by losing ^ its narrow streets and other features at that time, Ljubl-jana lost its Italian look and W began to resemble German Ij and Central European cities. Unfortunately, many of the renewal plans were not carried out as intended owing to a shortage of funds. In some areas these were later supplemented by the international master architect Jožef Plečnik who provided Ljubljana with several bold new accents. In the thirties, when Ljubljana acquired nebotičnik or the Skyscraper r}933), the only one in the Etfkans and beyond, Plečnik creat‘d, his famous Tro-mostovje or Three Bridges, a number of palaces, a new farmers ».narket, the Čevljarski or Cobbler’s Bridge, the wonderful Tmovo Bridge (one of the few if not the only bridge in the world which has tcees growing on it\ tf *<. aaagnificent Zale Eenje Jtywi other projects. We can justifiably refer to the ciflf as being Plec'nik’s Ljubljana, although many other bold plans sadly never left the drawing board. When in 1928, the people of Ljubljana began listening to the radio, the city had 75,000 inhabitants. It was due to political circumstances that Ljubljana only acquired its first real university in 1919 in the Kingdom of Yugoslavia and its Academy of Sciences and Arts in 1937 after Belgrade finally gave in to the Slovenians. Earlier on, in the face of interference by numerous foreign rulers, Slovenians substituted their lack of political power with culture. Intertwined with its culture, the Slovenian nation persevered for centuries, becoming elevated to a high level. The first to spread the fame of the Slovene people and province throughout Europe was the famous historian Baron Janez Vajkard Valvazor who was born in 1641 in Ljubljana in a house on Stari Trg which is still standing today. Valvazor, who was among other things, a member of the London Royal Society (having been recommended by the astronomer Edmund Halley), wrote an extensive publication entitled “The Glory of the Duchy of Carniola” (1689) in which, in addition to history, he described all the other information on the country and its inhabitants that could be encompassed by knowledge at the time. An equally imposing monument was erected to Slovenia’s most revered poet of the 19^* century. Dr. France Prešeren, turning him into a myth, one of the greatest Slovenes of all times. The medieval cultural tradition is being continued today by numerous theaters, concert halls and the opera house. The city has, apart from smaller groups and the operatic orchestra, three large orchestras; two symphonic and one for popular music. This comes as no surprise in view of the city’s rich musical tradition, the Ljubljana Philharmonic was conducted for a year by Gustav Mahler, and honorary members of this venerable society have included Beethoven, who dedicated a symphony to it, Paganini and Haydn. In addition to its great musical, literary and architectural traditions, Ljubljana has a long tradition of fine arts which is extremely well-represented in the numerous galleries. We could in fact generally say that Ljubljana is a city of poets, painters and sculptors. Ljubljana, now capital city of the Republic of Slovenia, began developing more rapidly after the Second World War as did other European cities; unfortunately, the revolution did shake up the townsfolk to some extent, and this can still be felt in today’s democratic period. —Damjan J. Ovsec MM Youth is like cordite, quite innocuous in free air, but highly explosive in confinement. There are only two forces that unite men—fear and interest. —Napoleon House abouLa vacation? Or home improvements, a new car, education, anything? Charter One Home Equity Credit Line APR Prime -1/4% for the life of the Iine/$I0,000+* Introductory Rate first 6 months No points or application fee Interest may be tax deductible (consult your tax advisor) Lete Get Started! Apply toll-free 1-877-TOP-RATE or apply online www.charterone.com No closing, appraisal or ft title costs No annual fee for the first year CHARTER ONE* BANK FDIC lt^sss Insured * Introductory specials apply to first six months after loan closing Fully indexed APR (Annual Percentage Rate) applies to your account on the seventh month. For the 4 99% introductory rate option, up to 85% of the appraised value, less any outstanding indebtedness, that have a minimum $10,000 draw or balance transfer at time of funding activation, the APR will be 1/4% below the highest Wall Street Journal Prime for the life of the line, currently 8.75% APR. For the 100% option (up to 100% of the appraised value, less any outstanding indebtedness) introductory rate of 6.99% APR for the first six months. Starting in the seventh month, rates can vary based on the highest Wall Street Journal Prime plus a margin, currently 10.75% APR. Rates can increase or decrease, but in no instance exceed 16% APR. Minimum monthly payments of interest only required until maturity. Balloon principal payment at maturity or refinance at lender s option. Annual fee of $50 waived for the first year. Property insurance required. Lines of Credit available only on owner-occupied homes (1-4 family). Subject to our underwriting standards, which are available on request, and our property appraisal. Offer good on new line-of-credit relationships only and subject to change without notice. Prepayment fee is 1 % of the highest outstanding loan balance owed since inception of the agreement or $250, whichever is greater, if you cancel the agreement within one year of the date of agreement. APRs effective May 1,2000. r^^Na MATERINSKI DAN^ najlepše počastimo naše matere S CVETLICAMI Say it with flowers on MOTHERS DAY James A. Slapnik Jr. - Florist 650 E. 185 St. Tel.: 531-7887 Happy Mother’s Day Dorothy Urbancich “The Best Mom in the World!” LOVE, Your family Join us in celebrating our 40th Mother’s Day Buffet ffiCgfhrmt May 14th, 11:30 am - 6:30 pm Egg Dumpling Soup Wiener Schnitzel Roast Chicken Kaiser Gulasch Roast Rih Eye Stuffed Cabbage Spatile Red Skin Potatoes Potato Pancakes Mixed Spring Vegetable8 Saurkraut An Array erf Desserts Adults $13.95, CMdren under 12 $7.00 (under 4 FREE) 1400 East 55th Street (off 1-90) Call 2164181-7773 for reservations Plants - Corsages - Fruit Baskets Louis Slapnik & Sou Florist from Don and Nancy 431-1126 - 6102 St. Clair Ave., Cleveland City-wide and Suburb Delivery A Most Happy Mothers Day to All Our Wonderful Mothers^ ^ PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 441Ž3 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Drive in - or Walk In BRONKO-S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games 4= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer He enjoyed senior citizen functions and watching the Cleveland Indians on television. Survivors include his daughters, Jennie (John) Legan of Willoughby Hills and Florence (Donald) Krance of Euclid; grandfather of Deborah, Barbara and Donald (Kim); great-grandfather of Kristina and Jessica. He was brother of the following deceased: Julia Bokar, Joseph Widmar and a MICHAEL VIDMAR Michael “Mike” Vidmar, a molder at the Madison Foundry and an awardwinning volunteer, died Tuesday, May 2, 2000 at the Slovene Home for the Aged in Cleveland. He was 103. Mr. Vidmar retired from the foundry in 1965. The job was in the same East Side St. Clair Avenue neighborhood where he had lived on Edna Avenue for 80 years. Dedi-cated to his employer, he hardly missed a day of work. Mr. Vidmar was bom in Klecet, Slovenia, the young-est of four children. He came to the U.S. in 1913. He was dedicated to his family, neighbors and vari-°us organizations, his family said. At the Slovenian National Home on St. Clair, he Worked on improvement projects whenever he was needed. In 1980 he was named Slovenian Man of the Year by the Federation of Slovenian Homes. Also, he was a member of Various lodges and active in fa® Pensioners Club and Served as president of American Mutual Life Asso-Clation Lodge 14. Fie never owned a car and Walked everywhere. ^Ir- Vidmar enjoyed Wa'l k vnetemu sodelovanju očitno niso bili prav nič prisiljeni. Iz Clevelanda in okolice Korotanov koncert— Pevski zbor Korotan vabi na svoj koncert v soboto, 20. maja, v SND na St. Clairju. Pričetek ob 7h zv., po koncertu zabava in ples, igral bo Stane Mejačev orkester. Vstopnice so na voljo pri članih zbora, za rezervacijo miz pa kličite Cvetko Rihtar na 216-692-2469. Vstopnice se bodo dobile pri vhodu v dvorano na večer koncerta. Dva dopisa na str. 10. Krofi in rezanci— To soboto vas vabi Oltarno društvo pri sv. Vidu na prodajo krofov in rezancev, to od 8. do 11.30 dop, v družabni sobi šolskega avditorija. Pridite in vse pokupite! Novi grobovi Julka Klammer Dne 6. maja je v Alter-care domu za ostarele v Mentorju umrla 90 let stara Julka Klammer, vdova po možu Jožetu. Pokojnica je bila rojena v Bezuljaku nad Cerknico, Slovenija. Bila je najmlajši otrok v Urbasovi družini. Bila je hčerka Helene in Gregorja. Brata Ludvik in Gregor ter sestri Tilka in Anica so vsi že pokojni. V Sloveniji zapušča nečakinjo Marto Pogačnik ter ostale nečake in nečakinje. V ZDA je prišla 1. 1952 z možem. Živela sta v Painesvillu. Bila je faranka tamkajšnje župnije sv. Marije, članica AMLA in Slovenian American klub v Fairport Harborju. Pogreb bo danes v oskrbi Spear-Mulqueeny zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Marije in pokopom na pokopališču Riverside. Darovi v pokojničin spomin 'St. Vitus Church Development Fund, 6019 Glass Ave., Cleveland, OH 44103 bodo s hvaležnostjo sprejeti. Frank A. Jesenovec Dne 4. maja je umrl 85 let stari Frank A. Jesenovec, rojen v Clevelandu, zadnjih 53 let živeč v Willoughby Hillsu, mož Helen, roj. Koci, oče Kennetha, Richarda, Roberta in Davida, 13-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Vere Loew, Lillian Bavec, Helen Jenskovic, Ann Du- (dalje na str. 14) Dr. Maks Rak danes slavi 70. rojstni dan— Splošno znani in priljubljeni zdravnik dr. Maks Rak je danes dopolnil 75 let. Po 35 letih poklicnega dela je stopil 1. 1994 v pokoj, ki ga sedaj uživa delno v Clevelandu in delno v Naplesu, Florida s soprogo gospo Meto. Prijatelji mu čestitajo in kličejo: Še mnogo zdravih let! Slov. dom za ostarele— Slovenski dom za ostarele ima letno sejo v petek, 19, maja, v SDD na Waterloo Rd. Registracijo članov (vsi, ki so darovali v zadnjem letu najmanj $25) se prične ob 7h, sama seja pa ob 7.30. Seja je odprta javnosti, pravico do glasovanja imajo le zgoraj omenjeni člani. Slovenci v Clevelandu— Prihodnjo sredo zv. ob 7h bo o prisotnosti Slovencev v Clevelandu govoril ur. AD, to v sklopu vrste večerov, ki jih v SDD na Recherjevi ulici sponzorira Slovenian American Heritage Foundation. Vstopnine ni, večer se bo zaključil z družbno srečanje. Javnost vabljena. Spominska sv. maša— Društvo slovenskih protikomunističnih borcev, kot vsako leto, tudi letos organizira spominsko sv. mašo pri Lurški Mariji na Char-don Rd. in sicer v nedeljo, 28. maja, ob 12. uri (opoldne). Letos je 55. obletnica slovenskega “holokavsta”, zato DSPB še prav posebno vabi vse slovenske, rojake, da se te spominske sv. maše udeleže v čim večjem številu. Dopis na str. 11. Spominski darovi— G. Stanley in ga. Maria Vlašič iz Illinoisa sta darovala $20, v spomin Mary Pecharich in Angele Vlašič ob materinskem dnevu. Ga. Molly Hribar, Warren, MI, je darovala $20 v spomin moža Franka in drage sestre Mary R. Zupanchick. G. in ga. Rudy Klammer, Willowick, O., sta poklonila $20 v spomin Julke in Jožeta Klammer. G. Anton Vogel, Euclid, O., je daroval $20 v spomin pokojnih iz družin Vogel in Stefančič. Iskrena hvala vsem! AMERIŠKA DOMOVINA Kulturni praznik 20. maja 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (OSFS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. 2 p 00 Thursday, May 11, 2000 Deček med ZDA in Kubo Zgodba malega kubanskega pribežnika Eliana Gonzalesa, ki je več mesecev monopolizirala pozornost svetovnega javnega mnenja, bo postala film. Pred nedavnim, ko je afera dosegla višek s spornim posegom ameriške policije, ki je s silo odrgala dečka “ameriškemu” stricu, se je zaključil z objavo ovičice o tem, da se nekatere velike hollywoodske hiše menda že zanimajo za odkup pravice do snemanja zgodbe. Elian je oktobra lani, med begom iz Kube v ZDA, preživel brodolom, v katerem sta izgubila življenje njegova mati in njen partner. Rešil ga je ameriški čoln in dečka so oblasti začasno izročile sorodnikom, ki živijo na Floridi. Oče otroka pa je s Kube zahteval, da mu Eliana vrnejo, kar je kasneje z razsodbo sklenilo tudi ameriško sodstvo. Elianov stric in z njim celotna skupnost kubanskih priseljencev v Ameriki pa so se temu sklepu odločno uprli in dečka niso hoteli izročiti. Elianova zgodba tako žal ni le patetična soap-opera, ki je zdolgočasenim gledalcem krajšala urice pred televizijo, in ni niti "samo” škodljiv psihološki oklepaj v dečkovem razburkanem življenju. Elian je namreč nehote postal živ simbol spora med ZDA in Kubo na eni strani in med vplivnim “lobbyjem" kubanskih proticastričnih priseljencev ter Clintonovo vladno administracijo na drugi. Socialistična oblast, ki se je na Kubi usidrala leta 1959, je bila od vsega začetka trn v peti ZDA. Po neštetih krizah, ki so v šestdesetih letih med drugim nekajkrat zelo nevarno dvignile temperaturo v svetovnem političnem in vojaškem ravnovesju, je po padcu sovjetskega imperija, zaostritvi ameriškega embarga in hudih posledicah v gospodarstvu otoka že zgledalo, da Američani ne bodo dolgo čakali še na padec ene izmed zadnjih komunističnih enklav. V prvih devetdesetih letih so se razmere v državi tako poslabšale, da je postala lakota vsakdanja realnost prebivalcev. Castro si pred tem ni zakrival oči in je skušal situacijo izboljšati z uvedbo nekaterih skromnih neoliberalnih ekonomskih reform, s tem da je ostal nepopustljiv, kar se tiče političnih svoboščin. V resnici niso plahe in nedosledne reforme (sprostili so se le nekateri sektorji notranje trgovine na drobno, drugi, kot npr. kmetijstvo, zdravstvo, sodstvo, izvoz ipd., pa so ostali pod strogo kontrolo države) skoraj nič pripomogle k zajezitvi ekonomske krize, pač pa so samo povečale hude socialne razlike znotraj kubanske družbe. Kljub temu pa režim ni padel: delno zaradi dotoka finančne pomoči izseljencev v (dalje na str. 12) CLEVELAND, O. - Pomlad in koncert Pevskega zbora Korotan sta že od leta 1952 povezana. Narava vso zimo hrani in goji energijo, da spomladi v vsej lepoti brsti. Nekako tako smo Korotanci uporabljali zimski čas, da smo izbirali in vadili pesmi za naš majski koncert. Pevovodja Janez Sršen je potrpežljivo negoval skrite talente, katere trdi, da jih pevci imamo. S pridnim delom, dobro voljo in iskrenim veseljem se pripravljamo na koncert, kateri bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v soboto, 20. maja, ob sedmih zvečer. Izbor pesmi je pester. Pojemo preproste pesmi, gotovo vam že znane, toda včasih v drugi, malo drugačni priredbi. Ne ustrašimo se pa tudi bolj zahtevnih skladb v osmih glasovih. Med Korotanci je več zmožnih solistov, ki prisrčno predvajajo čustva prelepih ljubavnih, domoljubnih ali pa zabavnih pesmi. Upamo si reči, da je koncert zbora Korotana kulturni praznik med Slovenci v Clevelandu. Cenimo prijateljstvo in podporo zvestih slušateljev in iskreno vabimo tudi vas, ki morda še niste prišli na Korotanov koncert. Upamo, da bo koncert vsem ugajal, in da boste po koncertu prijetno pokramljali z znanci, poslušali ansambel Staneta Mejača, ter se morda ob zvokih glasbe zavrteli. Ponosno smo na našo preteklost, saj šteje mnogo uspehe. Jeseni smo bili zopet neizmerno hvaležni, da smo bili povabljeni sodelovati v združenem zboru pri maši sv. očeta Janeza Pavle II., v Mariboru, ob proglasitvi škofa Slomška blaženim. Gledamo pa tudi na bodočnost, da bi močni in vrli praznovali petdesetletnico obstoja. Z božjo in vašo pomočjo bo bodočnost Korotana plodovita. Milena Stropnik ♦ ♦ ♦ NOTE, PEVCI in ZGODBE EUCLID, O. - Doma smo imeli konja. Dve leti je bil star, ko smo ga kupili na Hrvaškem. Hitro se je priučil slovenščine za konja. V mrazu in v velikem snegu je nas otroke vozil v šolo. Vedel je za vse ovinke na poti in jih lepo izvozil. V lahnem diru smo bili hitro na cilju, če je imel vajeti v rokah oče. Pa se je zgodilo, da je bil oče zadržan. Privedli smo konja, da bi ga vpregli v sani. Drobno in nerodno je stopical ter se delal nevednega. S priganjanjem smo ga le obrnili v pravo smer. Še vedno je obračal glavo in strigel z ušesi, ko je gospodinja potegnila z vajeti. “Že ve, da ga imam jaz v rokah”, je stisnila skozi zobe gospodinja in potrpela, da nejevolja konju mine. Čez nekaj minut smo res že drseli v prijetnem galopu. Spomnil sem se te davne zimske vožnje v snegu, ko je zbor čakal, pa dirigenta ni bilo, da bi pognal. Iz vrste je stopila za klavir pevka in vzdignila roko za takt. V desetih minutah se je zbor ujel. Imeli smo uspešno vajo. Temeljna vrednota naše dediščine je jezik, ki ga v našem poslovnem loncu pačimo in zgubljamo. Pri domačih zborih pa se materinščina le pojavi, kot stranski proizvod izražanja pri učenju napevov. Dostikrat je to v lepem knjižnem jeziku in mnoge skladbe so res tudi besedni kristali. Vse naše generacije zadnjih sto let so rade prepevale pesmi na Gregorčičeva besedila. Prinesli smo jih s seboj, pa smo uvideli, da jih negujejo tudi tisti, ki so prišli “čez lužo” pred nami. Nova naselja so danes tam, kjer so bili nekoč vinogradi, pa smo že na prvem nastopu zavili pod trto. Durovo lestvico me je nekoč učil Zdravko Švikar-šič. Takrat nisem premišljeval, da je bil Slovenec s senčne strani Karavank begunec na Gorenjskem. Vnet domoljub je zapisoval in prirejal ljudske pesmi po koroških dolinah. Po plebiscitu tam zanj ni bilo več službe. Eno pesem o žalostnih rožcah v hartelnu imamo v letošnjem sporedu (prav: “so še rožce v hartelnu žawowale). Dobrih deset let po “c, d, e, f, g, a, h, c” so poljska dekleta v Andersenovi armadi pripeljala s kamioni v Servigliano, v nekdanje ujetniško taborišče, okrog tisoč slovenskih beguncev. Vselili smo se v prazne barake. Naši šoferji so še vedno trdili, da bodo v par tednih iz Italije odšli domov na Poljsko. Čez kak teden je Andersenovo leta- Iščejo se Debevčevi iz Puebla, Colorado (Sledeče sporočilo je po E-mailu poslal msgr. Franci Petrič, urednik Družine, v želji, da bi morda kdo od naših bralcev mogel pomagati v tej zadevi.) Janko Francelj in sorodniki iz Preserja pri Ljubljani iščejo podatke o potomcih FRANČIŠKE DEBEVEC rojena Šuštar 23. septembra 1893 v Dolenji Brezovici pri Preserju. Njen zadnji naslov je bil 1511 Routt Avenue, Pueblo, Colorado. Imela je naslednje otroke: Olgo por. Ogulin, Freda Debevec in Frančiško Debevec mlajšo. Prosimo, če jih kdorkoli pozna ali ve za njihov(e) naslov(e), naj to sporoči na naslov: Janko Francelj, Dolenja Brezovica 9, 1352 Preserje, tel. (iz ZDA) OH 386-61-631-610. Podatke o teh lahko sporočite tudi na uredništvo Družine (msgr. Franci Petrič) v Ljubljani, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana. Gre za vprašanje lastnine oz. dediščine in bi radi to v Sloveniji uredili. lo treščilo v Španiji. Po tej vojaško-politični rešitvi spora, so Poljaki šli v Angeli-jo, kjer so bili razpuščeni. Iz tistih dni mi je prišel v roko notni list z napisom: “Ljudski pevski zbor slovenskih beguncev, Servigliano, Italija”. Z Gorškega nam je Vodopivec posodil svoj notni arhiv. Lado Lempl nas je s piščalko učil dvakrat tedensko. Večinoma so ti pevci že pomrli. Vem, da je en pevec v Alberti in ena pevka v bližini Clevelanda. Pesem, ki jo bom po 55 letih spet pel, je C. Pregljeva: Ena tička priletela. Nova za zbor je nežna, preprosta ljudska skladba o soldaški ljubici. Pevovodja (dalje na str. 11) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod, Ambulanca na razpolag0 podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Izpod zvona sv. Marije Vnebovzete Nastop slovenske “zvezde” Saše Pavček v Clevelandu CLEVELAND, O. - Letošnjo Veliko noč smo prav lepo praznovali. Začenši s cvetno nedeljo, so otroci Slovenske šole zelo lepo predstavili Pasijon. Hvala vam! Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali v narodni noši za procesijo in pri sv. maši. Obisk vernikov v svetem tridnevju je bil lep, vse je sodelovalo, na veliko soboto je bil dvakrat blagoslov hrane pri lepi udeležbi. In že je bila Velika nedelja, lepo jutro, vse v pričakovanju najlepšega veselja, sreče, miru, ki ga more prejeti Bogu vdana duša. Hvala vsem narodnim nošam, ki so to jutro spremljale Vstalega Jezusa v naši cerkvi. Vse je po svoje pelo hvalo Jezusu, tako pevci na koru, kot cvetje na oltarju, v najlepših pomladnih barvah. Četrtek po Veliki noči je bilo svetoletno romanje članic Oltarnega društva, pa še nekaj od Imena Jezusovega. Najprej smo se ustavili v stolnici sv. Janeza Evangelista na 9. cesti. Zvedeli smo nekaj zgodovine o tej cerkvi, nato smo zmolili prvo desetko častitljivega dela rožnega venca, zapeli velikonočno pesem *n se odpeljali na zahodno stran mesta k župniji sv. Stefana na 54. cesto. Poslušali smo kratko zgodovino te cerkve, katero so zgradili Nemci; je zares Vfedna ogleda. Zmolili smo drugo desetko rožnega ven-ca> zapeli velikonočno pe-Setn in se odpeljali k žup-n'ji sv. Patricija na Bridge ^ve. To svetišče so zgradili ^toi, ki so se tod naselili °h gradnji kanala. Zmolili smo tretjo skriv-n°st rožnega venca, zapeli Velikonočno pesem in se °dpeljali proti “Flats”, kjer nas je čakalo kosilo. Med kosilom smo opazovali, ka-k0 se je most umaknil, da Ie lahko plula tovorna lad-Ja mimo. Zelo zanimivo. Po dobrem kosilu smo Se podali proti jugu, v tkim. “Slavic Village”, k Cerkvi Naše Lurške Marije a 53. cesti. To cerkev so 2*dali Čehi in še naši prvi ^lovenci so tudi sem hodili Sv- maši. Cerkev je pol-na svetnikov, prav lepih S**k in kipov vidiš. Zopet Sm° zmolili desetko rožne-®a venca, to je bila že če-j^a skrivnost, zapeli smo arijino pesem in se po-a* Proti cerkvi sv. Stani- slava, ki je na 65. cesti pri Broadway. To cerkev so zgradili Slovaki in Poljaki. Zdaj je na novo prepleskana in zelo lepa. Tu smo zmolili peto skrivnost rožnega venca, zapeli Marijino in velikonočno pesem ter se opravili proti domu. Veseli smo se zahvalili g. župniku, ki je pripravil to romanje in ves spored. Iskrena Vam hvala za veliko delo! Romarji smo bili veseli vse zgodovine, saj smo razumeli, da so bili v prejšnjem stoletju verniki zelo verni, ko so gradili tako lepa svetišča, božje domove. Prejšnjo, na malo nedeljo, je bil sestanek Zveze Oltarnih društev pri naši župniji. Najprej smo v cerkvi molile uro molitve pred Najsvetejšim, pele pete litanije Matere božje in prejele blagoslov. Iz cerkve smo se podale v šolsko dvorano na sestanek. Udeležile so se le članice od sv. Vida in od Marije Vnebovzete. Odbor je ostal isti. 12. in 13. avgusta bo romanje v Lemont, k Mariji Pomagaj, skupno s Slomškovim krožkom. Cena romanja je $85, v kar je vključena vožnja in trikrat hrana v Lemontu s prenočiščem. Avtobus je že naročen, zato želijo, da se čimpreje prijavite ali pri Julki Smole ali pri Ivanki Kete oz. pri Ivanki Matič. Vsem vam, ki berete te vrstice, želim prav lepe majske dneve in vse lepo pozdravljam Lavriševa EMIL M. ČERNE katerega je Bog poklical k sebi 15. maja 1995. Pri Bogu se zdaj raduješ, k nam na zemljo pogleduješ, mi pa prosimo Boga, da se v nebesih snidemo. Žalujoča družina, v Sloveniji: žena Nada, hčerka in sin ter vnuki in sestra Marija Žalujoči prijatelji: Lojzka Feguš, Janez in Marija Zupan Cleveland, Ohio, 11. mqja 2000. Spominska maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd. CLEVELAND, O. - Ta vsakoletna spominska sv. maša bo v nedeljo, 28. maja, ob 12. uri (opoldne). Daroval jo bo č.g. dr. Pavle Krajnik. Te dni, ko obhajamo 55. obletnico strahotnega pokola naše domobranske vojske in 57. obletnico Turjaka in Grčaric, stojimo znova pred velikim in usodnim vprašanjem: Zakaj je moral naš narod prestati toliko gorja in zakaj so bili naši fantje in možje izročeni v roke svojemu največjemu sovražniku - v smrt? Ta “zakaj” postavlja ves slovenski narod, zbran ob vznožju svoje Golgote, v nemi žalosti, da premišljuje postaje slovenskega križevega pota. Te postaje so se začele že v letu 1941, ko so tujci zasedli našo domovino in so hoteli naš narod izbrisati iz obličja zemlje. Te postaje slovenskega križevega pota so se nato nadaljevale, ko je izbruhnila komunistična revolucija in so začeli pod kroglami komunističnih zločincev padati naši najboljši: Emer, Praprotnik, Zupec, Kikelj, Ehrlich, Peršuh, Nahtigal, Natlačen in stotine in tisoče drugih - kdo bi mogel našteti vsa njihova imena. Te postaje slovenskega križevega pota so se nadaljevale dan za dnem ter so na Turjaku in Grčaricah zavile ves slovenski narod v nemo grozo. Zdelo se je, da se slovenskemu narodu res približuje zadnja ura. Najhujši udarec pa nam je bil prihranjen za konec. Ko se je zdelo, da smo že rešeni, se je zgodilo, da je bilo dvanajst tisoč slovenskih mož in fantov izročenih v smrt. Ves slovenski narod, razbičan, zlomljen in strt je iz svoje, do smrti ranjene duše, kriknil znova svoj zakaj, zakaj, zakaj.. (Ta dopis je delno povzet po Šmartinskem vestniku iz junija 1953). Društvo slovenskih protikomunističnih borcev lepo vabi slovenske rojake k tej spominski sv. maši. Še posebej pa vabimo narodne noše, ki dajo celotni slovesnosti poseben poudarek. Zaradi obhajanja zlate sv. maše prevzv. škofa Ed-warda Pevca isto nedeljo popoldne, bodo molitve na pokopališču Vernih duš v ponedeljek, 29. maja (ame- Komentar, ki sledi, je avtor pred nedavnim prebral na slovenskem radio programu Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, pri kateri redno sodeluje. Sporočil je, da je dobil toliko odziva nanj s prošnji za objavo, da je tekst posredoval. Ur. AD ♦ Slovenski Cleveland je bil skozi leta priča premnogim kulturnim nastopom, bodisi iz vrst tukajšnjih organizacij ali raznih gostov iz drugih predelov Amerike, Kanade, zamejskih Slovencev, zadnja leta pa vidimo bolj pogoste nastope skupin ali posameznikov, ki prihajajo med nas prav iz osrčja Slovenije. Vsekakor pa so bili gostje, ki so se ustavljali med clevelandskimi Slovenci z raznimi nastopi, bodisi pevskimi ali gledališkimi, lahko rečemo, nadpovprečno lepo sprejeti. Saj je iz njih vedno preveval neki sveži vonj domače zemlje, riški Spominski dan praznik) ob 11. dopoldne. Pridružite se. Lep pozdrav in še enkrat - pridite na oboje! DSPB NOTE, PEVCI in ZGODBE (nadaljevanje s str. 10) jo je prinesel iz Domžal, nosi pa žig: Radio-Ljublja-na. “En mašo al’ dva” je oblika znana na Sorškem polju. V Boštjančičev! skladbi je doba zvestobe trdneje določena na “marša dva”. Venček Slovenska zemlja je po Renerjevi predlogi zbral in dal tiskati Lempl. Zlasti dinamika in prehodi iz ene pesmi v drugo so tudi njegovo delo. Letos bodo spet podani samo odlomki. Dvomim, da bo venček še kdaj podan v celoti. Vsebino koncerta odbe-rejo navadno dirigenti, kar je prav. Vedo kaj obvladamo in kje so težave. Še druga dela uglednih skladateljev bodo predvajana ta večer. Veliko truda in prostovoljnega dela zahteva taka prireditev. Pridite nas poslušat 20. maja, saj nas ni tako malo. Res pa je, da v nasprotju z naravo, tudi med našimi pevci prevladujejo tičke nad ptiči. F. K. katerega so prinesli med slovenske naseljence. Eden od teh nastopov, katerim smo lahko prisostvovali tukaj v Clevelandu, je bil gotovo pred nedavnim nastop dobro poznane igralke, še posebno v Sloveniji, gdč. Saše Pavček, znana po njenih odličnih nastopih na televiziji kakor tudi na odru. Gdč. Pavček je nastopila v Clevelandu, kakor tudi v Chicagu, s svojim spremljevalcem g. Vladetom Kreslinom. Navdušeno pričakovanje clevelandskih Slovencev, ki so napolnili Slovenski narodni dom na St. Clairju, da bodo prisostvovali temu enkratnemu nastopu Saše Pavček, je bil med navzočimi na najvišji stopnji pričakovanja. Saj so mirno pričakali nastopajoči par, z enourno zamudo. V podrobnosti nastopa gdč. Pavček ne bom segal, pač pa navzoči nikakor niso mogli slediti izvajanju, ali bolje rečeno igranju in predvajanju tako zvane “slovenske zvezde”. Gdč. Pavček bi vsekakor morala biti obveščena, da slovenski narodni hram, sredi Clevelanda, ni ljubljansko Lutkovno gledališče, ter da navzoči, ki so prisostvovali nastopu, niso nekaka prostaška skupina, ki da požre vse, kar nekdo vrže prednje. Takim in podobnim spolskim vicom se krohotajo visoki politiki v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Clevelandska publika pa je pri tem nastopu le pokazala, da spoštuje kulturo, ne sprejme pa prostaštva. Še hujši udarec za vse navzoče, na takratnem nastopu, pa je bil gotovo članek v (angleškem delu, op. ur. AD) Ameriški Domovini, ko kritik izenačuje obnašanje navzočih s petletnimi otroci. Kritik je samo hvalil do-tičnega, ki je posredoval nastop “slovenske zvezde”, kajti on je točno vedel, v kakšnem tekstu bo nastopila. Ne glede, kdo toči solze in obtožuje našo publiko, bodisi “slovenska zvezda” Pavček, ali veliki kritik v Ameriški Domovini, slovenska skupnost v Clevelandu širokogrudno sprejme kulturne nastope, “vulgarnost”, ali kar je temu podobnega, pa naj pridrže doma in ne uporabljajo za uvoz med nas. (dalje na str. 12) Slovensko olimpijsko odštevanje do Svdnevja Namesto na Havaje na trening v Beograd Nekdaj eden najboljših evropskih košarkarjev in amaterskih igralcev na svetu IVO DANEU je nastopil kar na treh olimpijskih igrah, na eni igral vlogo častnega gosta in hkrati sokomentatorja dnevnika Delo, le malo pa mu je manjkalo, da ni igral še na enih igrah več. Deček med ZDA in Kubo (nadaljevanje s str. 10) Ameriki svojim sorodnikom (več kot 400 milijonov dolarjev letno), delno zaradi tuje denarne pomoči in naložb, zaradi prihodkov iz turizma in nenazadnje zaradi bega nezadovoljnih in oporečnikov, ki je bil od vedno neke vrste varnostni ventil za režim. Izseljenci iz Kube v ZDA so se iz političnih spremenili v pretežno ekonomske. Bili so vedno številčnejši in zaradi uvedbe omejitev pri izdajanju ameriških vizumov ter strogih kontrol sta postala problem nevarnih begov čez morje na zasilnih splavih in problem nezakonitih priseljencev v ZDA čedalje večja. Toda kljub temu, da so se časi radikalno spreminjali in je Amerika pokazala znake dobre volje v vzpostavitvi boljših odnosov z nekaterimi drugimi komunističnimi državami (glej npr. Kitajsko), kljub pritiskom mednarodne skupnosti, da bi prišlo do odprave embarga in kljub temu da je nenazadnje prišlo v Kubi do pomembnih premikov tudi ob priložnosti papeževega obiska na otoku, ni v odnosih med dvema državama prišlo do odločilnega premika na boljše. Poznavalci pripisujejo glavno krivdo za to močnemu in neizprosnemu “lobbyju” kubanskih priseljencev, ki so v Ameriki od šestdesetih let naprej - ko so pri ameriški administraciji uživali privilegiran status, ker so bili propagandno orožje ZDA proti komunističnemu režimu na Kubi - narekovali, kakšno politiko naj država vodi do Kube. S sporno akcijo ameriške policije, ki je omogočil vrnitev Eliana očetu, je Clintonova administracija jasno pokazala, da ne namerava več slediti temu principu in ostati ujeta v rokah vplivnega “lobbyja". Nekateri so ocenili to potezo kot zelo pozitivno za sprostitev odnosov med Kubo in ZDA. Prav zaradi tega je mali Elian, kljub temu da je njegova zgodba zaradi medijskih in političnih manipulacij že zadobila priokus farse, postal neke vrste David, ki je morda naredil prvi korak proti zmagi nad velikanom Goliatom. NOVI GLAS Trst/Gorica, 4. maja 2000 “Že maja 1956 sem proti Francozom debitiral v jugoslovanski državni reprezentanci, še kot mariborski košarkar, toda izbrana vrsta je bila takrat še preslaba, da bi se prebila na olimpijske igre v Melbournu,” se zdaj spominja Ivo Daneu, ki je bil nato vse do konca kariere na SP v Ljubljani kapetan jugoslovanske reprezentance. “Po svoje mi je bilo kar žal, saj bi se nadvse mlad prebil med olimpijce, tako pa sem skupaj s soigralci moral počakati še štiri leta. Prav olimpijske igre 1960 v Rimu so nekako pomenile naš dokončni prodor med evropsko in tudi svetovno elito.” Kakšen mesec pred igrami v Rimu so morali Daneu in soigralci na kvalifikacijski turnir v Bologno. Uspel jim je veliki met in znašli so se med najboljšimi v Rimu. V BLAG SPOMIN Desete obletnice našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta in prastarega očeta JOSEPH VALENČIČ ki nas je za vedno zapustil 13. maja 1990. Deset let je že minilo, odkar Te več med nami ni, imamo pa Te vedno v spominu in nate mislimo vse dni. Žalujoči: Josephine, soproga; Mary Ann Zajc in Cecilija Dolgan, hčeri; Joseph A. Valencie, sin; Robert Dolgan, zet; Marian Pruce, Joan Caimi, Linda Krepp, Ann Dolgan, vnukinje; Bobby Dolgan, vnuk; pravnukinja in trije pravnuki. Cleveland, Ohio, 11. maja 2000. “Igrali smo relativno dobro, a za preboj med najboljših osem nam vseeno ni kazalo posebno dobro in pravzaprav je vse ostalo le pri teoriji nekakšnih krogov po točkah enakih ekip, med katerimi naj bi zato odločala razlika v koših. Mislim, da je pri tem šlo za Francoze in Bolgare. Vse je bilo praktično nemogoče in sprijaznili smo se že z dejstvom, da smo končali nastopanje. Pa so nas pozneje drugi obvestili, da smo po čudežnem krogu mi preskočili med najboljšo osmerico, nato je prišlo do tiste slovite prve tekme z Američani. Slavni zvezdniki na čelu z Oskarjem Robertsonom so se res poigravali z nami. V drugi sekundi je bilo že 4:0, nato 29:0 in 32:1. Preprosto nam niso dovolili metati na koš, zaradi česar sem sam nato začel metati ‘horoge’ s sredine igrišča in trener porf. Aca Nikolič me je posadil na klop. V drugem polčasu so nam veliki favoriti le pustili malo igrati in doseči približno 40 točk, tako da je bil, kolikor se spominjam, rezultat na koncu 102:41. To so bili res romantični časi.” Jugoslovani so pred tem že na evropskih prvenstvih v Sofiji in Carigradu poskušali priti v vrh, a jim ni uspelo, so pa pred rimskimi igrami prvič zmagali na sredozemskih igrah. Prav Rim je pomenil prodor navzgor, kar so “modri” leto pozneje že potrdili tudi s prvo kolajno, srebrno na evropskem prvenstvu v Beogradu. “Rima se nasploh rad spominjam, tudi po številnih nezgodah in prigodah, ki smo jih doživljali med prvim sodelovanjem na tako velikem tekmovanju. Tako smo v Rimu predvsem slovenski športniki skrbeli tudi za to, da so posamezni slovenski novinarji dobili hrano iz olimpijske vasi. Nekega dne pa se nam je zalomilo. Ker menda nisem imel časa ali je prišlo kaj drugega vmes, uredniku pri Dnevniku Stanetu Fugini, ki je bil nekdaj tudi naš trener pri Olimpiji, nisem mogel nesti hrane, ampak sem mu že prej dal kar svojo olimpijsko izkaznico. Toda Stane je bil že takrat povsem plešast in varnostniki pri vhodu so tako ugotovili, da ni pravi. Vzeli so mu izkaznico in prišlo je do manjšega škandala, ki pa so ga le nekako pomirili in problem uredili. Tudi pri vrašanju domov nismo imeli sreče. Sam sem z Gordičem menjal vozovnico, kajti odšel naj bi skupaj z Ljubom Filipa-nom, ki pa so mu sredi mesta ukradli fička s potnimi listi vred, ki smo jih imeli v njem. Na meji so me nato hoteli zapreti. Italijani niso delali problemov, naši pa cel cirkus. Na koncu je le nekdo priznal, da me pozna, da sem res jaz, to jamstvo pa je bilo le dovolj, da sem lahko vstopil v državo. Še sreča, da sem že prej odpovedal potovanje z ženo Katjo v Indijo, saj bi bile zagate s potnim listom tako lahko še hujše.” Jugoslovani so nato postali evropski viceprvaki 1961. v Beogradu, leta 1963 pa svetovni viceprvaki v Riu de Janeiru, kjer so prvič premagali tudi reprezentanco ZDA. Čeprav to seveda ni bila najmočnejša vrsta, ki so jo Američani lahko sestavili, je zmaga odmevala in vodstvo olimpijske vrste je pred igrami v Tokiu leta 1964 povabilo jugoslovansko reprezentanco na skupne priprave in nekaj tekem na Havaje. “Toda trener Nikolič je dejal, da to ne bi bilo pametno, ker bi nas Američani ’prečitali’, zato smo ostali doma in trenirali v Beogradu - ob 2. ali 3. uri ponoči, ker naj bi se tako privadili na časovno razliko. Ta nas je v Tokiu res dajala, pa tudi sicer smo igrali nepričakovano slabo. Končali smo na 7. mestu, čeprav bi se po vseh napovedih morali kosati za kolajno. Izgubljali smo sicer z majhnimi razlikami, a izgubljali. Če bi šli na Havaje, te razlike ne bi tako čutili, bili bi sproščeni in gotovo dosegli več. A tako je pač naneslo.” Štiri leta pozneje je Ivo Daneu vendarle dobil tudi olimpijsko kolajno. Srebrno na igrah v Mexicu. “V tistem slovitem dvoboju smo v polfinalu premagali Sovjetsko zvezo in v finalu izgubili z Američani. Kolajne sem bil res vesel, drugače pa posebno lepih spominov na igre nisem imel. V mestu so bile takrat silovite študentske demonstracije, na ulicah so bili tudi tanki, tako da smo videli le majhen del mesta. Zato pa je bilo bolj prijetno po igrah. Da smo si prislužili denar za vozovnice domov, smo morali na turnejo v notranjost dežele. Takrat smo šele videli in doživeli pravo Mehiko. Z avtobusom smo ’drveli’ po NASTOP... (nadaljevanje s str. 11) G. profesor Justin Stanovnik pravi: Bistvo kulture je v tem, da se tam kjer je, ne more zgoditi karkoli. Nekaterih stvari kultura ne prenese. V njej so neke prvine, ki preprečujejo, da bi prestopila določene meje, bodisi posameznik, bodisi kultura. deželnih cestah z največ 60 km/h, zato pa veliko vide-li.” Ivo nikoli ne pozabi o-meniti tudi dejstva, da nikdar na OI ni bil sam iz Slovenije. V Rimu sta igrala tudi Marjan Kandus in Miha Lokar, poškodovani Boris Kristančič pa je že postajal ob trenerju Nikoliču nekakšen vodja reprezentance; v Tokiu je igral še Vital Eiselt, v Mehiku pa Aljoša Žorga in Vinko Jelovac. V Ljubljani se je leta 1970 z naslovom svetovnega prvaka Ivo Daneu poslovil od državne reprezentance, a je vendarle uradno potoval tudi še na igre leta 1972 v Miinchen. “Bil sem gost jugoslovanskega olimpijskega komiteja in sem delal družbo Borisu Bakraču, ki je bil takrat član MOK. In ker je bil na začetku Nebojša Popovič v Miinchnu še Ivan Jakomin (da|je na s'r- ,4) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & K. 222nd St. — Kuclid, Ohio IVO ŽAJDELA Ljubljana, SlovenijaSvetovni slovenski kongres (SSK) priporoča. Ali vrednote ali pogubni pragmatizem? *5- aprila 2000 sta se Slo-vcnska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati vendarle združili. Eno leto je potekalo to združe-vanje, na očeh vseh, tistih, ki so si to želeli in tistih, k' si tega niso najbolj želeli. Prvi določeni datum za združitev je bil že 23. de-eetnbra 1999, vendar se je združitev zavlekla še za štiri mesece. To je za novo stranko škoda, saj s tem zmanjkuje dragoceni čas, ki bi §a lahko koristneje izra-bili v teh predvolilnih me-Secih, predvsem pa smo v teh mesecih morali še do-datno gledati številne no-tranje spopade za prestiž v novi združeni stranki. To Je posebej slabo delovalo na volilno telo tako obeh strank kot tudi tistih po-Cncialnih novih volilcev, na a*Cre sta stranki z združi-^i0 računali. 0 združitvi SLS in SKD Se Je govorilo že vrsto let, ^ Ivan Omanove prvotne Pobude ter do Lojze Peterkovih v prvi polovici 90. et'h. Ker pa so bile Peter-kove pobude v času, ko podpirala levo vla-°’ nePrepričljive, združitev s^edi 90. let ni bila več dualna. 'T' val ° SC Potem nadal.je-zaradi zamenjave vloj e*1 strank po volitvah le a 19%. Vodstvo SLS st Vs , Ocbooilo, da hoče zt ° Ceno participirati pr oblasti pr; . . . r • t'ri tem se m ozi j ° na nič, ne na hudt ostalega pomladne klitn ^a’ nC na P0**1^111 vladr 8a. bloka .Ill0, ki je bila zaradi ob oblasp311^ mediiev’ Pa tud dCSn°r naperi"' gra .a^° se poskusom raz 5lab^ desnice kot tuc tla o^močnejše strank desnici tudi vodstv* SLS ni moglo izogniti. Priča smo bili pravemu medijskemu pogromu. Prvaki SLS, ki so bili pri tem pod najhujšim udarom, ki je pogosto presegal normalne norme kritičnega novinarskega odnosa do oblasti, se na te napade niso kaj dosti ozirali. Vprašanje je, ali je bila to vedno tudi modra odločitev, saj je pri tej medijski gonji šlo za močno degradacijo politične kulture. S tem je namreč nastajalo vzdušje, v katerem so lahko nekateri mediji brez vseh zavor blatili neko politično opcijo, hkrati pa je ta politična opcija lahko počela kar si ji je zljubilo, ne glede na prvine utemeljenosti medijske kritike. Res je, da je vodstvo SLS lahko na očitke o kolaboraciji s silami kontinuitete vedno odgovorilo češ, če je to lahko počela SKD, stranka ki zasleduje takšne in takšne vrednote, zakaj tega ne bi smeli početi tudi mi. Toda šlo je za pomembno razliko. Res je, da je SKD trasirala progo, na katero je potem SLS samo še utirila svoj vlak, toda medtem se je zgodilo tudi nekaj za politiko zelo pomembnega. Pridobile so se izkušnje. Zdaj se je vedelo, kaj se sme in kaj se ne sme. Vedelo se je, da se v razmerah, v kakršnih je bila Slovenija po polstoletni komunistični diktaturi, utemeljeni na izredno krvavi revoluciji, s temi silami, dokler se ne spravijo v nek normalni politični red mnoge stvari, ne sme sodelovati tako, da se jim omogoča vladanje. V teh neurejenih razmerah je bilo tovrstno sodelovanje le pomoč pri ohra- lovenija ima 1,987.755 prebivalcev poLju»>Uana - Število prebivalcev Slovenije se je lani ,^1° za 9421 oz. 0,48 odstotka na 1,987.755. Konec šj.jb e®a decembra je v Sloveniji prebivalo 970.812 mo-v0(j *n k>016.943 žensk, ugotavlja državni statistični za-1,97s K°nec leta 1999 ie bil° sl°venskih državljanov bii0 tuicev s stalnim prebivališčem v Sloveniji je $0 , ^9’ z začasnim prebivališčem pa 31.506. Statistiki y0nec leta našteli tudi 4359 beguncev. Pove-lanskem zadnjem četrtletju se je število prebivalcev bitti Ca*° Za 11^2’ ocl teSa najb°lj število tujcev s stal-j ^z'ronia začasnim prebivališčem v Sloveniji (skupno °dstotka). Število beguncev se je nekoliko zmanj-o^edteni ko se število državljanov RS ni bistveno ^ho •* °’ sai ie naravno zmanjšanje nadomestilo pove- do, sPre Pdselj ■jevanje. STA, DELO, 22. aprila 2000 njanju obrazcev političnega razmišljanja iz nedemokratične preteklosti. In kar je najbolj glavno, pogubno je vplivalo na razklanost pomladnega tabora ter na demoralizacijo volilcev. Lokalne volitve leta 1998 so to jasno pokazale. Pomladne stranke bi se na njih v drugačnih pogojih, v pogojih trdnosti pomladnega bloka, lahko odrezale neprimerno bolje. Nekatere stranke so sicer pohitele ter skozi statistiko poskušale rezultate volitev prikazati kot zanje ugodne. Toda zamolčevale so tisti veliko pomembnejši del statistike, ki je govoril, da je- šlo ponekod za hude poraze. To se je zgodilo predvsem v nekaterih bolj urbanih sredinah, kjer je desnica doživela daleč najhujše poraze po letu 1990. Enako so na demoralizacijo kazale še nekatere druge volitve. Od predsedniških do nadomestnih za župana v Ljubljani, Šoštanju ali pred kratkim v Ajdovščini. V Šoštanju je leta 1998 še zmagal desni kandidat (SDS), lani decembra pa že levi. V Ajdovščini je pred kratkim kandidat vseh treh pomladnih strank doživel pravi polom. Če je še leta 1998 zmagal član SKD, se zdaj pomladnemu kandidatu ni uspelo uvrstiti niti v drugi krog. Da bi bila tragedija še večja, sta se tja uvrstila dva politična avanturista, Poljšak in pro-sluli nekdanji obrambni minister Krapež. Če je združitev SLS in SKD v prvi polovici 90. let še narekovala nenormalna situacija, ker sta obe imeli zelo podoben program in nagovarjali velik del enakih volilcev, je združitev v zadnjem letu narekovala nuja po sanaciji poraznih učinkov politik obeh strank, ker sta podprli projekt kontinuitete. Ni hujšega v politiki, kot če politik izgubi verodostojnost. Med leti 1992-1996 jo je zapravil vrh SKD, zdaj pa jo je zapravil še vrh SLS. V razvitih demokracijah bi takšne stranke doživele popoln polom in sanirale bi se lahko samo s povsem prenovljeno kadrovsko zasedbo na vrhu. Volilci, in nasploh politika, ne prenašajo najbolj politikov, ki prelamljajo besede, ki se obnašajo egoistično in ki preveč razme-(dalje na str. 14) Tabor mladih Tolminska 2000 LJUBLJANA, Slovenija - Obogateni z izkušnjami pri organizaciji taborov mladih iz Slovenije in slovenskih rojakov iz tujine v preteklih letih, bo Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tudi za letošnje leto pripravila taborenje mladih, ki bo potekal tokrat na Tolminskem. Datum in kraj: Od 30. julija do 6. avgusta, Kamp Nadiža, Podbela pri Kobaridu. Namen: Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in po svetu, starih od 12 do 16 let, z vrstniki iz Slovenije, medsebojnemu spoznavanju in povezovanju. Čez nekaj let bodo mladi Slovenci iz tujine in domovine sodelovali pri oblikovanju skupnih kulturnih, znanstvenih in gospodarskih projektov, poznanstva, sklenjena na taborih, pa jim bodo lahko pri tem v veliko korist. Udeleženci iz tujine pa bodo tudi potencialni ambasadorji naše dežele po svetu. Udeleženci: Načrtujemo taborenje približno 60 udeležencev; polovico iz domovine in polovico iz tujine. Vsebina: Spoznavanje in odkrivanje slovenske kulturne in naravne dediščine, tokrat s poudarkom na dediščini Severne Primorske: • Spoznavanje krajev in običajev, navezava stikov z doma-čini in s Slovenci iz Italije, obisk muzejev (Kobariškega muzeja, ki je bil za zbirko o prvi svetovni vojni razglašen za Evropski muzej leta 1993; rojstne hiše Simona Gregor-čiča), arheoloških najdišč (obeležja iz prve svetovne fronte in Soške fronte, obisk najdišča 45.000 let stare piščalke - Divje babe), krajevnih znamenitosti -obisk Kobarida, Tol-mina in Beneške Slovenije...; • zbiranje virov o izseljencih s Tolminskega v tujino (predvsem Argentino, Francijo, Belgijo), • seznanjanje s pomembnimi osebnostmi Tolminske in Kobariške (pesnik Simon Gregorčič, Filip Jakop Kofol, ki je bil leta 1861 izvoljen v Goriški deželni zbor, skladatelj Ivan Laharnar, Josip Kobal in drugi. S Šentviško planoto je povezano tudi ime Jakoba Gallusa-Carniolusa in ustno izročilo o hunskem poglavarju Atili, ki naj bi bil pokopan ravno v teh krajih); • pogovori na temo: Če bi živel tu, bi...; • vesela šola slovenskega jezika; • delavnice na temo problematika mladih; • priprava zbornika. Prosti čas bomo zapolnili s športnimi igrami, orientacijskimi pohodi in taborniškimi šegavostmi, večere pa popestrili z veselim druženjem ob tabornem ognju. Za pomoč pri organizaciji in vodenju tabora bomo zaprosili taborniške oz. skavtske organizacije s Severne Primorske. Prijavljanje: Prijave že sprejemamo in urejamo registracijo udeležencev. rok za prijavo je 15. 6. 2000. Udeleženci iz tujine ne plačajo prispevka za udeležbo. Prijavo s podatki o udeležencu (ime, priimek, datum rojstva, naslov bivališča, telefonsko številko, podatek o znanju slovenskega jezika) pošljite na: Svetovni slovenski kongres Cankarjeva 1/IV Sl-1000 Ljubljana Slovenija tel./faks: (ZDA) 011 - 386 - 61 - 125 - 24 - 40 elektronska pošta: ssk.up@eunet.si Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID KOR THE AGED PRESCIPTIONS Ali vrednote ali pogubni (nadaljevanje s str. 13) tavajo s političnimi obljubami. Vodstvi SLS in SKD sta mislili, da bosta te razmere uspeli rešiti z združitvijo, s strnitvijo vrst torej, kar naj bi pri volilcih povzročilo novo zaupanje in upanje, privabilo pa naj bi tudi nekaj takšnih, ki doslej teh dveh strank niso volili. Glavni namen je torej bil nova mobilizacija volilnega telesa. Ali bo ta namen tudi dodežen? Dobro bi bilo, če bi bil, toda problem je v tem, da je potekla že vrsta let, da je tu desetletje preizkušenj in izkušenj. Volilno telo je v teh letih zorelo, poleg tega pa so se nabirala tudi razočaranja. Pri politikih bi pričako-sii, da se bodo učili na apakah, vendar tega do-lei ni Wio opaziti. Name-to, da> M se nčili in na osnovi tega vlekli bolj modre poteze, so se ali še bolj vkopavali v svoje ozko strankarske.’ okvire, ali pa so vlekli, samo zaporedne poteze, ki so jih vedno bolj ko 'ijwaBttrale. ali bo-mo K: sj doživeli toliko poudarja (ne učinke sinergije, do katefiih naj bi prišlo po združitvi. 'SLS in SKD? Stranko sta na odru pred širfto politično javnostjo združevala vrhova strank, ki sta v pretežni meri zapravila svojo verodostojnost. Zato je bila ideja po novem tretjem človeku, ki bi bil neobremenjen z napakami in bi veljal za verodostojnega politika, dobra. Do tega tretjega človeka na koncu ni prišlo, čeprav je možnost, da bi vodenje stranke prevzel zaupanja vredni France Arhar, guverner Banke Slovenije, bila uresničljiva. Krivdo za to, da Arhar ni pristal na to novo funkcijo, nosi predvsem vrh SKD s Peterletom na čelu, ki se mesece dolgo ni hotel o Arharju jasno izjasniti. S tem je onemogočal, da bi se tudi Arhar lahko odločil. Na koncu smo celo poslušali nepremišljene Peterletove izjave o tem, da je on nekoč Arharja pripeljal na vrh Banke Slovenije, iz katerih se je pravzaprav videlo, da si Arharja ne želi. Škoda, saj je bil Peterle v tem mandatu drug človek kot v prejšnjem, ko je sodeloval z LDS in ima velike zasluge, da SKD v zadnjih letih niso prevzeli razni Staniči ali bivši ministri. Če bi vodstvo SKD vsaj malo analiziralo stanje, bi vedelo, da bodo pri glasovanju med kandidatoma obeh strank za novega predsednika poraženi. Zakaj? Enostavno zato, er SLS in SKD nista tako podobni stranki, kot se je to ves čas govorilo. Medtem ko SKD predstavlja oziroma drži skupaj mogočna preteklost, predvojna, medvojna in povojna, ter vrednote krščanskega svetovnega nazora, pri SLS to ni v ospredju. Če bi bilo, bi volilci volili SKD, ne pa SLS. Volilna baza SLS je zato specifična. Voli jo predvsem kmečki sloj, predstavljajo pa jo interesi samega vrhnjega sloja kmečkega stanu. Za kmečki sloj pa je znano, da ga držijo skupaj specifični interesi, ki so materialnega značaja - in ne toliko nazorskega in moralnega, kot pri SKD. Del tega kmečkega sloja je že v 70. letih dobival subvencije in tako je še danes. Danes so te še bolj pragmatizem? važne, saj je kmetovanje tudi pri večjih kmetijah in v bogatejših državah, kot je naša, težko. Kmetijstvo je povsod v razvitih državah subvencionirano. SLS je torej predstavnik takšnega kmečkega sloja in skupaj jih držijo predvsem materialni interesi. Zato je bil enakovredni volilni boj med predstavnikom SKD in SLS že vnaprej usojen na poraz predstavnika SKD. Kljub nekaterim razpokam med tako imenovano Podobnikovo frakcijo in štaerjsko frakcijo v SLS, so združno podprli svojega kandidata za predsednika. Pri SKD, kjer jih ne družijo v takšni meri materialni interesi, so prišle do izraza frakcije, do katerih je v preteklosti prišlo ob vprašanjih ali načela ali oblast. SKD je bila pri tem že vnaprej usojena na poraz, saj je bilo jasno, da bo zelo močna struja, ki jo predstavlja Edvard Stanič in ji včasih rečejo tudi struja bivših ministrov, raje podprla kandidata SLS. Svoj politični obstoj namreč vidi le v onemogočitvi Peterleta ter pod novim bolj pragmatičnim vodstvom SLS. Tako je v novi stranki povsem prevladal del, ki ga zanima le oblast, in to oblast za vsako ceno. Za vsako ceno pa pomeni, da raje z LDS kot s SDS. Za predsednika nove združene stranke SLS + SKD je bil torej izvoljen dr. Franc Zagožen, politik, OLIMPIJSKO ODŠTEVANJE (nadaljevanje s str. 12) sam, mi je dal za nekaj časa ženin del akreditacije, tako da sem se gibal v najvišjih krogih na tribunah olimpijskih prizorišč. Tudi avto in šoferja sem imel, kot Bakračev sopotnik seveda. Ko pa je prišla Nebojšo-va soproga, sem se bolj ali manj preselil v tiskovno središče, kjer sem z Jožetom Deklevo Pepijem sodeloval kot Delov komentator za košarko. S Pepijem sva bila v press centru tudi tedaj, ko je prišlo do poboja izraelskih športnikov.” Ivo Daneu seveda še zdaj natančno spremlja olimpijska dogajanja, prav nič pa ni rečeno, da se ne bi utegnil v živo udeležiti še kakšnih iger ... Stane Trbovc Nedelo, 16. aprila 2000 za katerega je značilen povsem drugačen politični diskurz kot za njegovega dosedanjega predsednika Marjana Podobnika. Če Podobnik velja za vihravega in besedolomnega politika, ki je v zadnjem času zasledoval zgolj materialni interes, s čimer je zgubil vso verodostojnost, velja Zagožen za umirjenega in modrega moža. Če se zaradi različnih pritiskov, predvsem s strani svoje bivše stranke in s strani Staničeve frakcije ne bo uklonil, ti pritiski bodo namreč zelo hudi, podprti z močno medijsko pomočjo kontinuitete, potem so možnosti, da nova stranka obdrži vsaj stare volilce obeh prejšnjih strank. Če pa se bo uklonil pritiskom, bo nova stranka samo nadaljevala politiko, ki smo jo gledali doslej. Zasledovala bo ozke interese nekaterih njenih politikov, množica problemov, ki v Sloveniji čakajo na reševanje, pa se bo odrivala vstran. Poleg tega bo prostor še hendikapiran z mankom SKD. Za nadaljno demoralizacijo volilcev nič ne bi moglo biti hujšega kot to. Zagožnova vloga je zato lahko ali zgodovinska ali pa bo le še ena stopnica v uničenju nekoč dveh pomembnih strank. Levica spet čaka, da bi to novo stranko utrgala kot zrelo hruško. S tem bi dokončno zapečatila usodo tistega političnega pola, ki edini lahko zagotovi, da bi na Slovenskem prišlo do sprememb, od gospodarstva, sodstva, šolstva, kulture, medijev, humanistike, oko-Ijevarstva itd. Skratka do tistega, kar bi lahko poimenovali uravnoteženje našega razvoja, ne pa pogubnega divjanja liberalizma. Odgovornost na pomladnih politikih je zato zelo velika. ® Op. ur. AD: Ta članek je avtor po pošti odposlal že 23. aprila, zato se vsebina ne dotakne poznejših dogajanj, med njimi potrditve dr. Andreja Bajuka za mandatarja nove vlade. NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) nanus, Marie Mancini, Betty Dolinar in že pok. Jean Pitlak, zaposlen kot strojnik pri TRW Tapco obratu 30 let, do svoje upokojitve h 1970, član ADZ in Zahodne slovanske zveze, ljub*" telj polka glasbe in vnet igralec harmonike. Pogreb bo danes v oskrbi Cosice-vega zavoda na Chardon Rd. s sv. mašo dop- ^ 10.30 v cerkvi sv. Noela >n pokopom na Vernih duš pokopališču. Misijonska Znamkarska Akcija (MZA) Catholic Mission Aid (CMA) je javna, nepridobitna, dobrodelna misijonska organizacija. Ustanovil jo je Fr. Charles A. Wolbang, CM. Registrirana je v mestu Columbus, Ohio, ZDA. Za pomoč slovenskim misijonarjem zbira finančno pomoč za njih delo med ubogimi v misijonskih deželah ter za vzdrževanje bogoslovcev za domači misijon. Hvaležni bomo za vsak dar, ki ga boste darovali v ta namen. Spomnite se misijonarjev in ubogih v svojih oporokah. Za vse prejete darove izdamo potrdilo za “Income tax”. Uradni naslov: MZA - CMA 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland Bolno i tužno sječanje 7. obljetnice smrti na moga voljenog i dragog i nikad zaboravnog ni prežaljenog supruga. MIHO BUČKOVIČ stisnuo svoje mile i drage oči 18. Maja 1993. Prošle su dragi več 7 teške i tužne godine; pune tuge i velike praznine, pune gorkih suza, koje nika ne prestaju teči. Tuga i bol za tobom, dragi, je *sta kao i onog dana, kad a sem te izgubila. Sve je pro^a s tobom, dragi. Sva moja radost, milost, dobrota 1 sreča. Počivaj, dragi, u miru božjem. Svjetlost vječna nek sveti. Bog predragi nek te primi. Srce puči da 1,6 theši nada da jedan put čemo biti opet skupa sretnh kad čas življenja nam postane vječni. Tvoja za uvjek tužna soproga, Marija Bučkovič, i ostala rodbina. Cleveland, Ohio, 11. maja 2000. Slovenci, uspešni gospodarstveniki in poslovneži na tujem... Uspeli so. Na različnih koncih sveta, na različnih področjih, z različnimi željami in ambicijami. Vsak s povsem svojo, zanimivo zgodbo. Vsi pa so naše gore Ust. Radi se vračajo in navezujejo vozi s slovenskim gospodarstvom. Ur. AD: Pred dvema tednoma sem posredoval °pis dr. Hilarija Roliha iz publikacije Aerodrom Ljub-'jana št. 13 (1/00) izpod Peresa Vanese Čanji, tokrat pa je predstavljen Marjan Loboda iz Argentine. Položaj majhnih Podjetij je kritičen Pozorno so spremljali, kaj se dogaja v domovni. ko so slišali, da je leta "0 Slovenija stopila na P°t samostojnosti, se jim je 2del pravj trenutek. Kredit-na zadruga Sloga, pod v°dstvom Marjana Lobode, Je okoli sebe zbrala slovenje podjetnike v Buenos Airesu. 21. decembra istega leta s° ustanovili Slovenkso latinskoameriško trgovinsko gornico. Ta naj bi pospe-šila trgovske in gospodar-je stike med argentinskimi Slovenci in Slovenijo ter r°jaki drugod po svetu. Za Predsedika so izvolili pod-Jetnika Hermana Zupana, Za Podpredsednika pa Mar-iana Lobodo. Zbornica šte-ie skoraj 50 članov, kate-riIn Posredujejo vse infor-^acije> ki jih dobijo iz Avenije. Argentina, ki Marjanu ^ kodi prijazno nudi dom let, sprva ni bila alegova srčna ljubezen. Tu-^ ntladostniške zvedave sa-ne- Tja sta se z mamo Jtekla po 2. svetovni voj- ’ ker nista mogla dru- gam. Maja 1945 sem sem z bam° >n kranjskimi domo-^ranci, prj katerih je bila mesecev za kuharico, UPaj s tisoči drugimi be-p Prišel na Vetrinjsko le- Skoraj tri in pol leta ^ih ^ V kogunskih tabori-v Peggezu pri Lienzu ^pittalu. Tu sem kon-tlle ijndsko šolo, ki sem jo ^ v°jno prekinil. te taborišču sem se po-Htiv v begunsko gi- in a2^°’ končal 4 razrede S naredil malo maturo. je > Petega razreda, bilo aaju novem letu 1949, so ArPo Z ’taamo sprejeli v Senti 'Pov, n° kot emigranta,” eduje Marjan Lobo- da. “Še žeblja nisem znal zabiti” Najprej je bilo seveda treba zaslužiti nekaj denarja. Za najnujnejše in za obleko, saj zimska, v kateri je prišel, ni bila najprikla-dnejša za vročino v Buenos Airesu, ko so namerili 38 stoopnij Celzija. Za prvo delo je poprijel kot zidarski pomočnik. V prostih urah se je učil španščine in iskal kakšno drugo službo. “Kmalu sem se prijavil kot mizarski pomočnik v neki livarni. Kupil sem si novo kladivo, lesen meter (paset) in se pogumno javil kot polizučeni mizar. Seveda so takoj videli, da še žeblja ne znam zabiti kot se spodobi. Poslali so me v livarsko sekcijo, kjer sem delal skoraj eno leto,” se z nasmehom spominja Loboda. V tem času pa se je že precej naučil španščine in napravil hitri večerni tečaj iz knjigovodstva. Dejavno se je vključil v delo v slovenski skupnosti, ki je nastajala v Buenos Airesu. Na Marjana Lobodo je pomembno vplival podjetni duhovnik - lazarist Ladislav Lenček, ki si je prav tedaj prizadeval organizirati poslovno pisarno za pomoč slovenskim rojakom. Ti so se v novem okolju, zlasti zaradi neznanja jezika, zelo težko znašli. Na Lenčkovo pobudo so s pomočjo te pisarne ustanovili Slovensko gospodarsko zadrugo, ta pa se je razvila v Kreditno zadrugo Sloga. “Ves čas sem sodeloval pri Lenčkovih podvigih. Po nekaj letih sem se v Slogi tudi stalno zaposlil. Sprva kot uradnik, nato kot ravnatelj - upravnik.” Država hromi podjetništvo Ali je Argentina podjetnikom prijazna, sem vprašala sogovornika. “Argentina je država v razvoju,” odgovarja. “V začetku stoletja je bila v podobni situaciji kot Kanada, v 30 letih pa se je začela nesrečna doba državnih udarov, začasnih vlad, ra- znih poskusov na družbenem in gospodarskem področju. Ti so nekoč bogato in obetajočo državo spravili skoraj na boben. V zadnjih 10 letih, pod vlado prejšnjega predsednika Menema, je Argentina doživela velikanske spremembe. Iz skoraj popolnoma etatiziranega gospodarstva smo prešli v svobodno, tržno gospodarstvo. Ta proces je sovpadal s tokovi globalizacije, zato je bil za Argentino bolj travmatičen, kot bi bil sicer. Če so hoteli argentinski poslovneži preživeti, so morali konkurirati na svetovnem trgu. Veliko podjetij tega ni zmoglo in je preprosto propadlo. Saj veste, kaj to pomeni. Brezposelnost je strahovito rasla, z njo pa kompleksni socialni problemi. Država je želela vsaj nekoliko ublažiti brezposelnost, zato je reformo uprave izvajala počasneje, kot je zahteval trg. Žal ima to dolgoročno škodljive posledice. Še danes imamo neučinkovito in drago državno upravo, ki hromi razvoj podjetništva. Davki so na primer več kot 50% višji kot v sosednji Braziliji. Kako naj potem naša industrija tekmuje z brazilsko? Vse več tovarn se preprosto seli iz Argentine v Brazilijo. Vlada sedaj mrzlično išče rešitve.” Zaradi iznajdljivosti plavajo nad vodo Kako je s slovenskimi podjetniki? Okrog 1. 1950, ko je večina slovenskih beguncev prišla v Argentino, je vladal general Peron, ki je zelo podpiral industrializacijo države. Takrat je bila Argentina zlati rudnik za male podjetnike. Različne delavnice in manjše tovarne so rasle kot gobe po dežju. Ker je bila država zaprta za zunanje trge, je bilo moč prodati vse, ne glede na kakovost, za dober denar. “Med slovenskimi naseljenci so takrat na t.i. socialnih dnevih, ki jih je organizirala Družbena pravda, organizacija za študij in uveljavljanje krščanskega socialnega nauka, intenzivno propagirali idejo gospodarske osamosvojitve. Geslo je bilo: Čimveč samostojnih podjetnikov, čim manj tovarniških delavcev. (dalje na sir. 16) Naprošeni za objavo... “Slovstvena folklora med našimi rojaki po svetu” Ljubljana - “Lepega dne se nam - včasih iz podzavesti, včasih pa sproženo zaradi okoliščin - utrne misel, slišana v mladosti ... kakor da smo znova prišli domov, kakor da se nam je obnovila skrivnostna popkovnica, ki nas duhovno in telesno napaja in povezuje, ko da pojemo davno, lepo pravljico iz otroških let, ki nas čez tri gore, čez tri dole, čez tri zelene travnike pripelje spet natančno tja, kjer duševno in telesno podzavestno želimo biti, kjer se najbolj spočijemo, kjer smo po srcu doma... Tako ljubo nam je, da vzamemo svinčnik v roke in si besedilo zapišemo kot čaren urok, ko močan zagovor, ki nam bo prihodnjič, ob urah in dnevih največje bridkosti in osamelosti, priskočil na pomoč za notranjo izravnavo domotožja, za spodbudo in spokončenost pod bremeni, ki nas pritiskajo k tlom. Prepričan sem, da je takih zapisov plodno po vsem svetu, tudi med vami, bralci teh besed, in da bi nastala prav zanimiva knjiga, če bi se našel nekdo in zbral te drobce, jih izdal v posebni knjigi in jih v taki obliki vrnil ne samo zapisovalcem temveč veliko širše, vsem, ki se prijetno počutijo ob takšni dediščini, ob takih odmevih in utrinkih iz davnih dni, ob drobnih spominih na slišno ali brano ljudsko blago, ob lastnih poizkusih razpoloženjske ali priložnostne pesmi ali pripovedi.” Tako je zapisal pred leti v eni od številk Rodne grude Janko Moder. Ne morem si kaj, da ne bi ponovila njegovih besed, saj so prišle kot naročene za uvod s prošnjo za zbiranje slovenske slovstvene dediščine. Vabim vas, dragi rojaki, da je prošnji prisluhnete in (tako) sprejememo izziv, ki nam ga je navrgel pomemben slovenski prevajalec. Morda bi se z vašo prijazno pomočjo, s kancem dobre volje in zvrhano mero požrtvovalnosti, res posrečilo zbrati toliko tovrstnega gradiva, da bi ga povezali v knjigo. To bi bilo res imenitno! Z zaupanjem in prepričanjem, da moj klic ne bo zaman, se obračam na vas torej z naslednjo prošnjo: Prosim vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, anekdote, uganke, pregovore, zagovore in podobno, kar živi v vašem okolju ali zgolj le v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na naslov na koncu te prošnje. Treba je opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, saj te že imamo na razpolago. Pomislite raje na pripovedi, ki si jih pripovedujete, kadar se zbirate, o prvih naseljencih iz Slovenije, kako so se znašli, kaj je komu delalo največ preglavic, kaj mu je pripomoglo, da se je v tujem svetu opomogel, kako je komu pomagala pridnost ali sreča in še kaj, da se je uveljavil. Pomislite na razne šaljive ali žalostne, hudomušne ali smešne dogodke, ki se jih radi spominjate, kadar pridete skupaj. Ne prizrite trdih začetkov, ko so le iznadlji-vost in drobna srečna naključja pomagala, da je človek vzdržal. Vaši prispevki bodo kamenčki v mozaiku slovenske kulture. Posebej se v tej zvezi obračam na tiste slovenske izseljence, ki so svoje življenjsko poslanstvo že uresničili in sedaj uživajo zasluženo pokojnino. Zato se raje vračajo v preteklost in obujajo spomine vseh vrst. Zaupajte jih tudi papirju, da bo iz njih res nastala cela knjiga! Dragi rojaki! Veselilo me bo, če tukajšnja prošnja ne bo zaman in se bomo ob letu ponašali z bogato letnino -v veselje nas vseh. Z upanjem, da seme pade na rodovitna tla, vas lepo pozdravljam. Dr. Marija Stanonik SAZU - Inštitut za slovensko narodopisje Gosposka ul. 13 1000 Ljubljana, Slovenia Tel.: 386-61-125-60-68 Fax: 386-61-125-52-53 E-mail: isn@zrc-sazu.si SEZNANJAJTE NAŠE BRALCE O AKTIVNOSTIH VAŠIH DRUŠTEV! Misijonska srečanja in pomenki 1329. Marijin mesec maj - zopet šmarnična pobožnost, ki je posebno pri srcu slovenskemu narodu, da počasti Marijo, Mater Jezusovo in našo. Velikonočna doba se zaključi z binkoštnim praznikom. Vstali in poveličani Kristus živi in deluje med nami, ter nas vztrajno vabi na svojo življenjsko pot. Pritajeno in vendar jasno nam govori: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo, z vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor sam sebe in boš živel.” Živeti, ljubiti; obiskati bolnega, nasititi lačnega, darovati za misijonarja; odprti oči, roke in srce za bližnjega v potrebi, to se pravi ljubiti in se splača živeti. ♦ ♦ ♦ Rektor mariborskega semenišča dr. Marjan Turnšek je poslal sledeče pismo, namenjeno vsem dobrotnikom semenišča in bogoslovcev: Spoštovani dobrotniki! “Gospod je res vstal! Živi!” Iz te resnice živimo dan za dnem. V bogoslovju to dejstvo še posebej čutimo, saj dobesedno živimo iz dobrote, ki jo navdihuje krščanska zavest in vera v Vstalega v naših dobrotnikih. Med njimi ste na poseben način tudi Vi. Tako daleč stran, a po duhu hkrati tako blizu, da dobesedno lahko živimo od vaše dobrote. V imenu gospoda škofa dr. Franca Krambergerja, v imenu vseh bogoslovcev in tudi v svojem imenu se Vam iskreno zahvaljujem in zagotavljam, da se Vas spominjamo pri sveti maši, v naših molitvah pa tudi marsikdaj v pogovoru nanese beseda na Vas, čeprav Vas večinoma osebno ne poznamo. V letu med lansko in letošnjo veliko nočjo smo doživeli veliko pomembnih dogodkov. Gotovo je bilo največje doživteje ponovno srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v septembru, ko nam je razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki nam je gotovo zelo pri srcu, saj ni samo naš ustanovitelj, ampak tudi naš vzornik in trdno upamo tudi velik priprošnjik pri Bogu. Nato smo bili nadvse veseli nove kapele na našem podstrešju, ki nam jo je v novembru blagoslovil naš škof dr. Franc Kramberger. Zdi se nam tako lepa, da bi si želeli, da bi jo vsi videli. Če se boste kdaj mudili v Sloveniji in prišli tudi v Maribor, si jo morate priti pogledat. Sicer pa smo tudi v tem akademskem letu kar pisana druščina. Iz hiše je odšlo na župnije osem novomašnikov, vstopilo pa je devet novih bogoslovcev, ki pa imajo seveda še vso pot oblikovanja in zorenja v poklicu pred seboj. Vseh skupaj pa nas je skoraj štirideset bogoslovcev in trije v vodstvu. Iskreno se vam priporočamo v molitev. Letos bomo imeli v naši škofiji te tri novomašn9ike in naslednje leto prav tako, če bo vse po sreči. Iskreno Vam voščimi veliko blagoslova, poglobljene vere, trdnega upanja in goreče ljubezni ob letošnji veliki noči in seveda vse dni tega leta! Prav prisrčen pozdrav in Božji mir ter Slomškova priprošnja naj vas spremljajo v življenju!. Marjan Turnšek rektor V osebnem pismu pa g. Turnšek prosi, da razpošljem njegova pisma dobrotnikom in dodaja: “Tudi g. škof dr. Franc Kramberger je že zdrav in pravi, da skoraj ne čuti več, da je sploh bil v bolnišnici. Prav gotovo je to posebna milost, ki je je bil deležen tudi po priprošnji blaženega škofa Slomška. V bogoslovju bo sedaj nekaj časa mir, saj na veliki četrtek po krizmeni maši bogoslovci odidejo na domače župnije in se vrnejo šele po prvomajskih praznikih. Mesec maj bo pa zelo hitro minil in s tem se bo približal tudi konec šolskega leta. Letos v juniju bomo v naši škofiji imeli le tri škofijske novomašnike, Bogu hvala tudi zanje. Tudi v dveh naslednjih letnikih ni večjega števila. Tako nas čaka nekaj bolj “sušnih” let Nato pa so spet bolj številni letniki. Molitev za poklice moramo gotovo še bolj pomnožiti in prav tako tudi za svetost poklicanih in tudi že posvečenih. Še enkrat naj preko Vas izrazim vsem našim dobrotnikom našo skupno hvlaežnost, ki jo izražamo tudi z vsakodnevno molitvijo za naše dobrotnike še posebej vsak petek, ko zanje darujem sv. mašo v naši novi kapeli. 'Prisrčno Vas vse. MZA sodelavce pozdravljam in želim še obilo veselja pri Vašem plemenitem delu!” Marjan Turnšek, rektor, 15. aprila 2000.” ♦ ♦ ♦ Dar: Neimenovana iz Clevelanda $1200 - po njihovem namenu. Od srca do srca iz misijonskega sveta. Zopet se je oglasilo nekaj misijonarjev. Z Madagaskarja Rok Gajšek (tudi v imenu Pedra Opeka) takole piše: “Hvala vam za zvestobo. Mnogi delavci MZA se po dolgih letih dela poslavljajo in odhajajo po zasluženo plačilo. Za vse, kar so naredili in za vse kar naredite, smo vam iz srca hvaležni. V letošnjem letu zopet pripravljate misijonske piknike in prireditve v različnih krajih. Vso srečo in obilje božjega blagoslova vam želim. Obenem vam tudi midva s Pedro-tom želiva milostljive velikonočne praznike. Naj radost velikonočnega jutra napolni vaša srca, da bomo tako še bolj priporočljivo posredovali Vstalega Kristusa. Vse prav lepo pozdravlja Roj Gajšek. 27. 3. 2000. Sr. Vida Gerkman iz Burundija, 2. aprila 2000: “Te dni sem dobila Vaš naslov, zato sem pozna z zahvalo za dar MZA, ki sem ga prejela po sr. Bogdani. Kaj je novega tu v Burundiju? Malo zaželjenega oddiha - mirna doba. Bolnikov je manj. Popravili smo dispanzer, pozidali center za otroke in dozidali dve sobi za po-rodišnico. Čakamo pa še napeljavo razsvetljave in to “sončne celice”. Delo v porodišnici je pa vedno isto. Tako je pač v Afriki. Sprejeti - se pravi roditi - čim več otrok -to je ponos vsake matere. Potem pa so v veliki meri za vzgojo, prehrano, obleko, šolo - otroci prepuščeni bolj sami sebi. Številno, prezgodnjo umrlivost otrok “naprtijo” Bogu, češ: “On je tako odločil”. Pri našem delu skušamo poglobiti odgovornost staršev za otroka in pomagamo materialno, če je potreba. Tako, da darovi, ki jih prejemamo, prav pridejo za pomoč otrokom: za hrano, šolo, nakup blaga itd., potem matere za malo ceno morejo kupiti potrebno perilo za novorojenčka kar v porodišnici. Pa še drugič kaj. Naj vam in vsem vašim sodelavcem MZA, Gospod Bog podari miru in zdravja za vs vaša dobra dela.” Misijonar Francis Rcbol iz Peitou, Tajvan, 2. aprila pozdravlja vse s sledečimi pozdravi: “I wish you all a very Happy Easter. May the Risen Christ grant you every wish, health and happiness. Enjoy a lot of Easter eggs, “pirhov in potice”.” Rev. John Mervar iz Alajuela, Manabi, Ekvador, se je oglasil z obširnim pismom 11. aprila. Zelo hvaležen je za vse darove, ki jih je prejemal mnoga leta od MZA, in jih še prejema. Po trinajstih letih dela v Kaliforniji je šel v Ekvador na “Latin American Mission”. Tu deluje že 35 let in skoraj vsi dobrotniki so odšli že po plačilo v boljšo domovino. Ko je napolnil 75 let se je odpovedal župniji. Toda tamkajšnji škof ga je še pustil na župniji, kajti nima dovolj duhovnikov. Sedaj pa je napolnil že 83. leto. Vse hvaležno pozdravlja v Kristusu. Sr. Kristina Knez, Tegucigalpa, Honduras, 9. aprila: “Dobri Bog naj vam podeli v tem jubilejnem letu vse, kar si želite in potrebujete za dušo in telo in za dnevno življenje. Želim vsem v MZA vesele in milosti polne velikonočne praznike. Dobri Bog naj vam vsem tisočkrat povrne za veliko pomoč, posebno pa še za lansko leto, ko je tako huda nesreča s poplavami opustošila deželo. Huda nevihta je odnesla preko 100 vasi z ljudmi, živino, hišami, vse, kar je bilo dosegljivo. Še vedno čutimo posledice te strahote. Hvala Bogu, očuval je našo hišo, ker je bolj na visokem. Sicer pa vlada velika revščina. . Jaz se kar dobro počutim, saj bom napolnila 13. junija že 92 let in kar sem odšla od doma 72 let, misijonskega življenja pa že 67 let. Čas hitro beži. Tu v Srednji Ameriki nisem vsa leta srečala nobenega Slovenca. To se pravi, da že toliko let nisem slišala slovenske govorice. Z veliko hvaležnostjo se spominjam plemenitega g. Wolbanga, ki nam je mnoga leta pomagal. Sedaj je prejel svojo srečo in ptačilo v nebesih. Sprejmite moje hvaležne pozdrave vsi v MZA in vsi dobrotniki ter moje molitve po vaših namenih. Sr. Kristina Knez, HMP (Hčere Marije Pomočnice).” Tople misijonske pozdrave tudi od Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada Tel.: (416) 255-2519 Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM Uspešni Slovenci (nadaljevanje s str. 15) Mnogi naši pridni in sposobni ljudje so ustanovili vrsto manjših, pa tudi večjih podjetij. Nekatera so postala dokaj pomembna tudi v državnem merilu. Danes pa je položaj malih podjetij in delavnic precej kritičen. Plavajo nad vodo pretežno zavoljo slovenske pridnosti, sposobnosti in iZ' najdljivosti. Tekma kakovosti in cen na svetovnem trgu ni mačji kašelj. Ni j* vsakdo kos,” ocenjuje Marjan Loboda. Na tujce gledajo z občudovanjem Čeprav Marjan Loboda v Argentino ni prišel po svoji želji, pa je bila nova domovina do njega prija' zna. “Nikdar nisem imel težav, ker sem tujec. PraV nasprotno. V Argentini je to, kar prihaja od zunaj, vedno več vredno kot domače. To velja tudi za lju' di. Brez težav sem dobil argentinsko državljanstvo. Enakopravnost velja zlasti v gospodarstvu, kulturi, umel' nosti in še kje. Res pa je, da to ne ve' Ija popolnoma za oborožene sile in politiko. Tam v glavnem prevladujejo španski, italijanski, angleški & nemški priimki. Ni nobene ga pisanega pravila, a tako je.” Za investiranje odločno preveč predpisov in pogojev Po osamosvojitvi Sloveni je obišče rodno zendj0 skoraj vsako drugo let0' Zaenkrat o investiranju Š6 slovensko gospodarstvo ni razmišljal. ,ln- “Delno zato, ker je volj možnosti za investh3 nje v Argentini, kjer dobt° poznam trg. Kolikor P° znam slovenske razmere, ie tam stvar bolj problematlC na. Ne poznam predp'50^ in pogojev, katerih je ^ našem mnenju odlo preveč. Seveda me ^ tudi velika oddaljenost. Tudi preko e-maila— V angleškem delu ^ ponavlja lastnik c~ma^ . slov lista. Možno je P°J ti po tem naslovu tudi ^ piše in krajše yesti za j venski del. Le v anS|eSCz3 omenite, da je dop's slovenski del. Naslov je> ah@buckeyeweb.co!U /