Št 595.
V Ljubljani, ponedeljek dne 23. oktobra 1911.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev t
JUTRO* Utaja vaak daa — t*41 ob ntaMj* la
— ab 1 zjutraj, ob ponedeljkih ob IS. So-— Narotabu znala: v Ljubljani v upravalRvu K ISO, a dostavljanjem na dom K 1*30; a poito K polletno K 10*-. četrtletno K 5 —, K ISO. Za inaoaiitro eololetao K SO*— 1	Telefon	itevllka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredništvo in upravnlStvo Je v Frančiškanski nfM S. Dopisi se poSilJajo uredništvu, naročnina upravništn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem. oglašanja popust Za odgovor Je priložiti *iamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Italijansko-turška vojna.
>»
v
$
Balkanska zveza?
V	uvodniku govorimo o resnih glasovih, po katerih se Turčija pripravlja, da bi stopila v zvezo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki bi ji garantirale ohranitev „statusa quo* na Balkanu. Pojavila se je pa tudi druga kombinacija, ki jo beležimo samo po dolžnosti kronistov, ker verjetna ni posebno. Poroča se namreč, da se pripravlja zaključenje zveze balkanskih držav, kateri bi pristopila tudi Turčija in ki bi bazirala na ohranitvi ,statusa quo* na Balkanu.
Kakorkoli bi bila taka zveza koristna za vse balkanske narode, bi bila ona zelo koristna tudi za Turčijo, ker samo zveza balkanskih držav, v kateri bi bila tudi Turčija, * bi bila močna in sigurna garancija za resnično ohranitev .statusa quo“ na Balkanu, medtem ko bi ravno zveza Turčije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo ustvarila ravno na Balkanu neznosne razmere, v katerih bi že od začetka tičala — nevarnost za balkanski „sta-' tus quo*, ker bi bilo očividno, da je ta zveza naperjena morda v prvi vrsti proti balkanskim državam.
Dokazovati tega menda ni treba in čudno je, da se Turčija tako boji balkanske zveze, v kateri bi imela ona
—	kot najmočnejši član zveze — prvo besedo, medtem ko bi bil njen položaj v zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo prav žalosten: ostali dve zaveznici bi izvrševali nekak protektorat nad njo.
Sicer pa vse to — vsaj za sedaj §e — menda ni preveč aktualno. Najvažnejši so za sedaj
odnošaji med Turčijo in Italijo,
ki so postali že neprijetni celi Ev-■A ropi. Faktično se danes išče povsod f izhod iz mučne situacije, v katero je { prišla radi vojne med Turčijo in Ita-, lijo cela Evropa, ki na to ni bila pripravljena. Tudi Italija išče izhoda, seveda, na podlagi, da ji Turčija odstopi Tripolis in Cirenajko, v katerem slučaju bi bila Italija pripravljena do-.. voliti Turčiji naslednje koncesije:
1. Italija prevzame del turškega državnega dolga, ki odpade na Tripolis in Cirenajko;
2. Italija bi bila pripravljena priznati versko nadoblast turškega sultana nad muslimanskim prebivalstvom Tripolisa in Cirenajke;__________________
»
3.	Italija bi se odrekla t. zv. kapitulacijam na Turškem, t. j. ona ne bi imela na Turškem več svojih pošt in bi priznala turško jurisdikcijo nad svojimi državljani v Turčiji.
Te koncesije so dovolj velike, več od Italije ne more zahtevati nihče, ker tega menda niti Turki ne pričakujejo, da bi se našel način, po katerem bi se prisililo Italijo, da bi zapustila Tripolis in Cirenajko, ko jo stane ekspedicija že toliko milijonov in ko je zasedla že vsa važnejša obrežna mesta: Tripolis,Tobruk, Derno, Bengazi. Homs.
Ker je pa za sedaj še malo vpa-nja, da bi Turčija odnehala od svojih zahtev, moramo računati z nadaljevanjem vojne, ki se razširi v najkrajšem času tudi na
Egejsko morje, kjer bo začelo vznemirjati italijansko brodovje turška obrežna mesta, ne bo pa operiralo ob albanski obali, ker Italija noče izzvati konflikta z Avstro-Ogrsko; v Rimu celo izjavljajo, da odnošaji med Italijo in Avstro-Ogrsko še nikdar niso bili tako dobri kot so sedaj. Želje avstrijske .Kriegspartei«, ki jih izražata in zastopata pri nas .Slovenec* in .Edinost*, se torej za enkrat ne bodo izpolnile, kar mora veseliti vsakega prijatelja miru, ki trezno misli in računa, kaj bi taka vojna veljala avstro-ogrske narode.
Na afriškem bojišču se vršijo vsak dan boji, in sicer sedaj največ okolu Bengazija, ki so ga Italijani sicer zavzeli, ali jih turške čete, pomnožene z domačim prebivalstvom, vedno vznemirjajo, česar Italijani, ki so tako lahko zavzeli Tripolis, niso pričakovali. Do resnih spodadov in bojev je prišlo do sedaj pravzaprav edino okolu Bengazija in ta odpor s turške strani je primoral misliti Italijane na
povečanje ekspedicijskega voja,
ker sedaj sprevidijo tudi Italijani, da s 25 000 možmi ne bodo mogli anektirati Tripolisa in Cirenajke. Saj je vendar rabila Avstro-Ogrska pri okupaciji Bosne in Hercegovine, mnogo manjšega ozemlja od Tripolisa in Cirenajke mnogo večjo armado in ko ni imela proti sebi niti redne turške vojske, nego slabo organizirane in še manj .izurjene ustaše I Na povečanje ekspedicijskega voja bi morala Italija misliti že zdavnaj, ker prevelika samozavest ni nikdar dobra 1
Nove
zveze.
Niti Nemčija niti Avstro-Ogrska nista zadovoljni z Italijo, ta pa zopet z njima ne in danes ni nobena skriv-nos več, da se o obnovitvi trozveze ne da več govoriti.
Italija se je pravzaprav nahajala v trozvezi samo zato, ker je bilo jasno, da pride do vojne med njo in Avstro-Ogrsko onega hipa, ko se ne bosta nahajali med sabo v zveznem odnošaju vojne z Avstro-Ogrsko se je
pa Italija do najnovejšega časa kolikor toliko bala, ker je bila za to še preslaba. Danes Italija ni več tako slaba, ona se je okrepila in povzdignila gospodarsko, uredila je lepo svoje finance in se vojaško tako pripravila, da bi lahko riskirala vojno z Avstro-Ogrsko.	,
Vse to dobro vedo na Dunaju in Berlinu, kjer resnično niti ne smatrajo Italije več za svojo zaveznico, ampak računa Nemčija samo na Avstro-Ogrsko in nasprotno. Torej dvozveza
proti dvozvezi, Avstro-Ogrska in Nemčija proti Rusiji in Franciji, ki imata na svoji strani še .tihega kompanjo-na“ Anglijo!
Proti Avstro - Ogrski stojijo faktično tri močne velesile: Rusija, Francija in Anglija, pa še računati mora s sovraštvom Italije in balkanskih državi Samo po sebi je razumljivo, da se Avstro-Ogrska in Nemčija ne čutita dobro v tem in takem položaju in res sta se začeli ozirati okolu sebe
— po novih zaveznikih, ki jih pa ni tako lahko najti in dobiti in zato se hočejo zadovoljiti na Dunaju in v Berlinu z vsem, kar bi mogli dobiti
— tudi s Turčijo.
V	zadnjem času se pojavljajo prav pogostoma glasovi, da mislita pritegniti Avstro - Ogrska in Nemčija k sebi kot zaveznico — Turčijo. Ti glasovi niso čisto nič neverjetni, nasprotno, nam se zdi, da ni daleč čas, ko se proklamira nemško-avstro-ogr-sko-turška zveza, ker Turčija je osamljena, ravnotako osamljeni pa sta tudi Nemčija in Avstro-Ogrska, ki tmata okolu sebe dovolj sovražnikov, pa nič prijateljev.
Rusijo, Francijo in Anglijo veže medsebojna skupnost interesov, Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Turčijo pa — silijo okolnosti, ki so take — za Avstro-Ogrsko zato, ker je tako neprevidno zvezala svojo usodo z usodo Nemčije — da se morajo združiti. Seveda bi Turčija storila bolje, ako bi delovala na tem, da bi se sklenila zveza balkanskih držav, v kateri bi imela ona glavno besedo, ali ona se balkanskih držav boji in zato išče zaslombe pri sovražnikih balkanskih držav in se ne ozira na to, da so sovražniki balkanskih držav tudi njeni sovražniki.
Avstro-Ogrska igra pri vsem tem čisto postransko vlogo, ona se je zvezala z Nemčijo na Življenje in smrt in pritrdi vedno vsemu, kar v Berlinu sklenejo. Glavno vlogo igra pri vsem tem Nemčija, proti kateri je triple-ententa tudi naperjena, ker se je Evropa začela bati Nemčije in je začela zbirati moči, da bi zajezila njeno naraščajočo moč in ji odvzela njeno vodilno besedo v evropskem koncertu.
Turčijo bosta Nemčija in Avstro-Ogrska samo izrabili za to, da bi držala v šahu balkanske države, ako bi se Nemčija in z njo Avstro-Ogrska zapletli v kako večjo vojno, v katerem siučaju Avstro • Ogrska ne bi imela dosti vojnih moči, da bi čuvala z njimi svoje južno-vzhodne meje in zato naj bi prevzela to nalogo Turčija.
Načrt ni slab, ali pri vsem tem še ni gotovo, da bi se Nemčija in Avstro Ogrska mogli uspešno bojevati z Rusijo, Francijo in Anglijo, a morda tudi — z Italijo.
Vsekakor dejstvo je, da 9e v Evropi pripravlja nova konstelacija med velikimi silami in da stopi Nemčija s svojimi zavezniki pri tem iz prve — v drugo vrsto, ker bo protinemška zveza dosti močnejša od nemško-turške zveze tudi v slučaju, da se
Revolucija na Kitajskem.
« u	i	 "...■
msmim
—k.
Kitajska vstaja, o kateri sicer še ni popolnoma zanesljivih poročil, je vendarle tako resna, da so se odločile velevlasti, ki so na Kitajskem intere-sirane, odposlati vojne ladje do Hankaua in Vučanga po reki Jang-Tse-Kiang. V današnji sliki prinašamo del mesta Vučanga, kjer je začetek vstaje. Mesta Vučang, Hankau in Hanjang leže blizu drugo pri drugem v zelo obljudeni pokrajini. Ta mesta so zelo važna tržišča na južnem Kitajskem.
Italija ne priklopi triple-ententi, kar je pa skoraj izključeno, ker se nahaja z eno nogo že sedaj v zvezi med Rusijo, Francijo in Anglijo, ko pa preneha obstojati trozveza, stopi v to zvezo tudi z drugo nogo in takrat se bo lahko govorilo o evropski federaciji — proti nemštvu in njegovim zaveznikom.
Lepa perspektiva za bodočnost za avstrijske narode! Morali se bodo bojevati in krvaveti za veličino Nemčije, proti kateri se danes združuje cela Evropa 1
| f Dr. Josip Vošnjak. |
Vesoljna Slovenija žaluje ob mrtvaškem odru enega svojih najboljših sinov. Dr. Josipa Vošnjaka ni več. Iz Slovenje Bistrice je raznesel brzojav včeraj žalostno vest po širni slovenski domovini, in vsepovsod je ta vest vzbudila najglobokejša žalost To tem bolj, ker je prišla skoro popolnoma nepričakovano. Prva kruta vest je prišla v Ljubljano v soboto opoldne: Dr. J os. Vošnjak težko bolan. Takoj nato: Dr. Josip Vošnjak v agoniji. In včeraj dopoldne: Dr. J o s. Vošnjak
—	mrtev. — Zadela ga je kap in napravila v soboto zvečer ob pol 8. uri konec njegovemu mnogozaslužnerau življenju. Da, mnogozaslužen je dr. J. Vošnjak. Predvsem kot slovenski buditelj. S slavno dobo slovenskih ta-
borov je ime dr. Josipa Vošnjaka neločljivo združeno. Mnogozaslužen je dr. Josip Vošnjak kot pisatelj. Njegove spise ljudstvo še danes rado bere, in njegovi dramatski proizvodi se igrajo po vsej slovenski domovini. — Se enkrat je dr. Josip Vošnjak, kakor bi čutil, da se bliža konec, prijel za pero in napisal svoje »Spomine*, v katerih je opisal dobo slovenskega narodnega prebujenja, kos naše narodne, politične in kulturne zgodovine, v kateri je on sam igral pomembno vlogo.
Ni ga več. Kakor jesensko listje z dreves, ki je dokončalo svojo nalogo, tako padajo drug za drugim naši sta-rejšine v brezdanji grob. A ne brez sledu. Generaciji, ki prihaja za njimi, zapuščajo kot bogato dediščino zlate plodove svojega neumornega dela, svoje svetle ideje in pa svoj plemeniti zgled, zgled ljubezni do naroda, zgled dela za narod.
Dr. Josipa Vošnjaka ni več, ali namesto njega edinega naj nam vstane deset, sto, tisoč mož, ki bodo z enako plemenito ljubeznijo, z enako neutrudljivo marljivostjo delali za procvit, napredek in svobodo slovenskega naroda.
Dr. Josip Vošnjak je mrtev, živeli pa nadaljevalci njegovega dela I Njemu samemu pa večna slava!
Slovenci darujte za „Sokolski dom* v Borovljah.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rež. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog M milijonov krom. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4Vi*/, brez odbitka rentnega davka.
MICHEL ZEVACO:
LISTEK.
Ljubimca beneška.
Oficir je odšel. Altieri se je nasmehnil. Prvikrat po dolgih letih je okusila ta od strasti izmučena duša nekoliko pokoja. Poset policijskega načelnika mu je zapustil prepričanje, da mu Džennaro ne naspiotuje. To je bilo važno, zelo važno. Dasi se mu ie zdel uspeh zarote zagotovljen tudi v slučaju, da bi prišla na dan pred odločilno uro, vendar je bil tako odločen in premeten človek, kakor policijski načelnik, sposoben pokvariti vse. Zdaj pa se mu je zdela Džennarova nevtralnost, če	že	ne	na-
klonjenost gotova reč, dasi ni vedel, odkod izvira.
Altieri je torej triumfiral: on postane dožl
In še več I . . . Tudi Roland Kandiano bo izginil, in z njim vred ves mučni, moreči sen . . . To je pomenilo nemoten mir in možnost, izvrševati brez skrbi velike načrte.
Rolandova smrt mu je obetala tudi skorajšnjo osvojitev Leonore. Da je Leonora posvečala živemu Kandianu neizprosno, neomajno zvestobo, je bilo razumljivo . . . Toda ta zvestoba je trajala osem let Ali bo obstala tudi spričo smrti?
To je bilo nekaj neverjetnega, nedopustljivega .	. .
Ponosna potomka starih dožev bo srečna, ko se bo mogla imenovati dogareso.
Leonora se bo vdala iz ponosa . . . ljubezen pride nato sama od sebel
ln Altieri že dolgo ni čutil v svojem srcu toliko upanja kakor danes.
Zdaj se je življenje vendar že enkrat nasmehnilo njegovi častihlepnosti in njegovi ljubezni.
Zmaga se mu je obetala skoraj brez boja — in če bi bilo treba boja, je imel zase vse predpogoje gotove zmage.
Altieri je začel premišljati z na j večjo mirnostjo, kako bi ukrenil vse kar najbolj sigurno za umor Rolanda Kandiana . . .
Pokojne duše in skoraj smehljajočih lic je stopil iz svojega kabineta.
Toda ni se napotil po predsobah, napolnjenih z oficirji; po
skritih stopnicah je šel v zgornje nadstropje, kjer je bilo stanovanje Dandola in njegove hčere.
Navdajala ga je negotova nada, da sreča Leonoro.
Če bi jo srečal, se ji je hotel takorekoč postaviti po robu pogledati jo smelo na račun bližnjega zmagoslavja ter ji izraziti s tem pogledom, da se pripravljajo velike reči.
Ker pa	ni	videl niti Dandola	niti Leonore, se	je	vrnil v
svoj	kabinet,	stopil v predsobo in	veselo pokramljal z	večimi
oficirji.	.	.
Nikdar	prej	m pokazal Altieri	svojim zvestim	in	svojim
petolizcem tako radostnega obraza.
Zmerom so ga videli le mračnega.
In ta nenadejana izprememba je navdala nekatere z začudenjem, druge pa skoraj z nemirom.
Ko se je dan nagibal proti večeru,	je Altieri	ostavil	9vojo
palačo.
Bil je sam, zavit v plašč, ki mu je pokrival del obraza. Oblečen je bil navadno, ne v svoj bogati vojaški kostum.
Hodil je po velikih ovinkih.
In ko se je bližala noč, je dospe) v enega izmed najžalost-nejših in najzloglasnejših oddelkov mesta.
Kaj je gnalo generalnega kapitana sem?
Tu so živeli mornarji nižje vrste in prostitutke, ki jih ie beda silila Že takrat, kakor jih sili še dandanašnji, prodajati svoje objeme za košček kruha.
Tu so Živeli naposled berači vseh	vrst, tisti,	ki	so	hodili
že zjutraj zarana prepevat po ulicah, spremljaje se	na	gitaro, in
tisti, ki so razkazovali ljudstvu svoje rane in pohabljenosti, da vzbude njegovo sočutje in pritarnajo kaj drobiža.
Revščina je torej kraljevala v tem oddelku Benetek.
In z revščino vred —• prostitucija.
Ali, nemara so stanovali tu še drugi ljudje, ne samo siromaki in berači . . .
Altieri je zavil v mračno uličico.
Stopal je pogumno, dasi je bil sam.
Pogumno, pj-avimo ; . .
In po pravici: v tem mraku so se godile čudne reči in so i bitja, “ “*-------------------------------~
dihala
kakor
itj »moro
ki gotovo niso igrala krvave igre z bodali slabše *; in iz noči so sledile mimogredočemu žareče oči,
podobne očem zveri, kadar so na potu za plenom.
Sigurni korak in mirni obraz Altierija je nemara navdajal bitja, ki so mrgolela po teh ulicah in hišah, z blagodejnim strahom, tako da je mogel mirno in visokomemo, nemoten nadaljevati svojo pot.
Obstal je naposled pred nizko hišico, za katero je pljuskala voda kanala.
Hiša je imela samo pritličje in majhno okence na strehi, ki je gledalo dol liki prežeče oko enookega bandita.
Spodaj je imela hiša vrata in eno okno.
Okno je bilo razsvetljeno.
Altieri je skusil pogledati v notranjost, skozi šipe; toda šipe, ki so tičale v svinčenih okvirjih, niso bile samo jako debele, nego tudi pokrite z debelo plastjo prahu, ki je tvoril« ostudno, a izdatno zagrinjalo in čuvala prebivalce radovednih oči.
Altieri je odločno potrkal na vrata.
Stara, umazana, brezzoba babnica z majavo glavo in mežikajočimi očmi je stopila na prag in dvignila leščerbo, da vidi neznancu v obraz.
Starka je pogledala gosta; očividno zadovoljna z njim, je počakala, da izpregovori on prvi.
Altieri je vprašal:
— Ali stanuje tukaj Spartivento?
— Da, tukaj, gospod, blagovolite, je dejala starka in stopila nazaj, s smehljajem, ki naj bi bil izpodbuden, a je bil m teh ustih z visečimi ustnicami in brezzobim dlesnom le strahovita parodija.
Altieri je vstopil.
Starka je skrbno zaklenila vrata in pokazala svojemu gostu lesen stolec.
Odkimal je z glavo.
Čuden prostor je bil to. Od stropa so visele nagačene živali, po tleh se je izprehajala tropa črnih mačk z dvignjenimi repi in naježeno dlako. Tuintam so ležali kosi dragocenih tkanin in so stali bokali s čudnimi praški; vse polno je bilo mečev, bodal, dragocene zlatnine in steklenine, madoninih slik, loncev z eksotičnimi dišavami, retort, kuhinjske posode, ki je stala in ležala po dragocenih naslanjačih — vse to pokopano pod debelimi plastmi prahu.	  CPaJJ«-)
Iz slovenskih krajev.
Iz Kamnegorice pri Kropi. V
sobotnem .Slov, Narodu* se je spomnil nekdo prav po zaslugi našega, za .probujo* velezasluženega in v delu za korist nas občanov osivelega župana A. pl. Kapusa. Mož je res mnogo storil za našo občino in kot nameček dodajemo, kako lepo je skrbel, da je občina oddala svoj lov za .velikansko" najemnino — .najvišjemu* ponudniku A. pl. Kapusu za ceno, kakoršno moraš dati za .par čevljev*, akoravno bi se za to lov dobilo prav lahko 300—400 K. Pripomnimo, da so so-družabniki tega lova nekateri prav visoki gospodje pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani. — Dobro bi bilo, ko bi hotela .narodno-napredna stranka*
Erirediti nekaj shodov v naši zaplan-ani vasici. A tudi socijalna demokratična stranka bi tu dobila hvaležno polje. Par shodov in prepričani smo, da naši vaščani takoj spoznajo, da ni
Srva inštanca pri Kapusu, druga v irovžu in zadnja v radovljiški dekaniji. Na delo, čas je ugoden!
Iz Blejskega kota. Na Boh. Beli bomo imeli koncem tega meseca dopolnilne obč.-volitve in sicer volimo 6 obč. odbornikov in potrebne namestnike. Prvotna volitev je bila 11 julija 1.1. Modri naš župan in priznano hitro c. kr. okr. glavarstvo radovljiško sta bila mnenja, da zadostuje, za 705 volilcev samo 18 obč. odbornikov. Toda dozadevni rekurs je odprl tem modrijanom oči, da hoče imeti 705 volilcev 24 obč. odbornikov. C kr. deželna vlada je rešila rekurs v tem smislu, da moramo voliti naknadno še 6 odbornikov, mesto da bi razveljavila vso volitev — in ukazala novo volitev. Vzrak — ker se boje gotovi ljudje — ljudske volje, kjer bi zgubil farovž svojo moč. Umevno, da se je proti razsodbi omenjenega rekursa vložila pritožba na ministrstvo in vsled tega zahtevamo, da se tej pritožbi prizna odložilna moč, kakor se je v Ljubljani zgodilo pritožbi dr. L. Pegana. Dokler ni rešena zadeva do zadnje oblasti, ni opravičen izvrševati dosedanji župan svojih poslov. Vlada naj skrbi, da dobimo gerenta po zgledu Ljubljane. V 41. št „Domoljuba* se znani dopisnik z Bleda hvali, da je sijajno zmagala dne
11.	julija S. L. S. pri obč. volitvah na Kor. Beli z vsemi 18. obč. odborniki. Ako odgovarja to resnici, pokaže bodočnost. In Če bi tudi zmagala S. L.|V. v vseh treh razredih, se ne čudimo, kajti kdor se poslužuje takih sredstev, da kratko malo ukrade pooblastilo oziroma glasovnico po noči skozi okno
—	slučaj J. Š. — mora zmagati. S poštenostjo ne pride klerikalna stranka na Kranjskem nikjer več na površje. Kolo Časa se vrti. —
Iz Mošenjske fare na Gorenjskem. .Slovenec* se baha v svoji 237 št. s koliko možmi je prodrla nje* gova stranka dne 10. t. m. pri občinskih volitvah. Volitev župana pokaže, kje tiči resnica. Naša stranka, ki šteje v svoji sredini najboljše davkoplačevalce, boče napraviti enkrat red v občinskem zistopu, da se bo pri popravah raznih javnih stvarij postopalo zakonito, da se ne bo z občinskim denarjem delalo tako, kakor dela gotova žival z mehom. Ker nas že imenuje .Slovenčev* dopisnik stranko žganjarjev, bi pač vprašali, kje se spije več pijače, pbSebnO vina, pri nas ali v samostanu. Da je volitev izpala tako, kakor ni nihče pričakoval, se ne čudimo, ako pomislimo, da se je vršil skrutinij skoro tri cele dneve in to za 500 oddanih glasov. Ker nas .Slovenec* izziva, ne moremo zamolčati še dveh
MALI LISTEK.
Praznoverje v službah papeštva.
(Iz 12. zvezka knjižnice češke .Svobodne Misli*).
Najboljše sredstvo, s katerim duhovščina drži na uzdi ljudstvo, je hudič. Ko pridejo ljudje k spoznanju, da sta hudič in peklo samo neumni izmišljotinji fantazije, katero podpihujejo ti, ki jim je na tem, da bi ljudje ostali v nevednosti in v strahu, takrat bo tudi konec duhov-ske vlade.
Papeštvo ima interes na tem, da se ljudje boje hudiča in zato drži to vražo.
.Rituale romanum*, uradna knjiga, ki obsega navade in pa predpise o obredih in najvažnejše stvari iz rimskokatoliškega bogočastja in ki temelji na avtoriteti nezmotljivega papeža, se zelo obširno peča s hudičem in peklenskimi zadevami.
Že pri krstu govori duhovnik po predpisih rituala parkrat: »Izganjam te nečisti duhl* .Priznaj svojo obsodbo in izginil* »Poslušaj, prokleti satan in izginil*
zanimivosti. Prvič ne moremo v naši priprostosti zapopasti, kako je to mogoče, da pozabi c. kr. vladni komisar doma uradni pečat, da mora potem pomagati tuj zaseben pečat. In drugič mislimo, da je malo čudno ako gre c. kr. uradnik, ki vodi volitve, na naše stroške h kosilu v samostan, mesto, da d£ zaslužka kakemu domačemu davkoplačevalcu.
Volivec.
DNEVNE VESTI.
t Dr. Josip VoSnjak. Iz Slov, Bistrice smo dobili včeraj to-le kratko, a žalostno pismo: Na svojem posestvu v Visolah pri Slov. Bistrici je v soboto zvečer ob pol 8. uri od kapi zadet umrl mnogozaslužni slovenski prvoboritelj in pisatelj d r. J o s i p
V o š n j a k v 79. letu svoje starosti.
—	Pogreb bo v torek popoldne ob 2. uri iz Visol na pokopališče pri Sv. Venčeslavu.
Udeležnlkom pogreba pokojnega dr. Josipa Vošnjaka naznanjamo : Pokopališče pri Sv. Venčeslavu, kjer bo pok, dr. Josip Vošrijak pokopan, je oddaljeno od Slov. Bistrice dobro uro hoda. Zato bodo za udeležence pogreba pripravljeni na postaji v Sl. Bistrici vozovi. Dotični udeleženci pogreba, ki reflektirajo na vozove, naj torej t o nemudoma sporoče brzojavno gosp. R. Starovašni ku, hotelirju v hotelu Avstrija v Slov. Bistrici, da jim pravočasno preskrbi vozove.
.Slovenca* silno skrbi dolg, ki ga ima .Jutro* pri .Učiteljski tiskarni*. Nas pa .Slovenčev* dolg, ki ga ima pri .Kat. tiskarni*, prav nič ne skrbi, če tudi je .Jutrov* dolg v primeri z dolgom, ki ga ima .Slovenec*, kakor kaplja proti vesoljnemu morju.
.Gorenjec* je končno popolnoma pokazal svojo novo barvo, ki jo je dobil s tem, da je prešel v klerikalne roke. V začetku se ni hotel pokazati izrazito klerikalnega, ali dolgo se ni mogel prikrivati in sedaj že očitno zmerja naprednjake — ravno tako kot .Slovenec*, .Domoljub* in drugi izrazito klerikalni listi. V svoji najnovejši številki prinaša že prilogo .Sl. Straža*, tiskane v ljubljanski .Kato-’ liški tiskarni*. Čisto prav, sedaj je vsaj izključen vsak dvom in naprednjaki vedo, kaj jim je storiti.
Nesreča. Iz Brežic nam poročajo:
V sredo zjutraj so dobili utopljenega v sosednem vodnjaku posestnika in žel. čuvaja v pokoju I. Ažmana. Kako se je dogodila nesreča, se ne ve. Pokojnik je bil brat Brežiškega nadučitelja J. Ažmana. Pogreb je bil v četrtek popoldne.
Starši, pazite na otroke. Na Lancovem poleg Radovljice je utonil v petek popoldne okrog 5. ure dveletni sinček c. kr. gozdarja I. Gerleviča. Zašel je preblizu Savskega rokava, ki se odtaka pri Cajhnovi žagi in deroča voda ga je odnesla. Naše sočutje težko prizadeti družini I
Aehrenthalovo politiko — tako nam pišejo iz Jesenic — čutimo prav posebno mi Jeseniški davkoplačevalci, posebno od onega časa, ko so naši ljubi klerikalni državni poslanci drli čez drn in strn za nesrečno Slovanom sovražno politiko tega moža. Kak udarec je prizadel ravno jeseniški tovarni Srbom neprijazni režim grofa Aehren thala občutimo najbolj mi tovarniški delavci tu na Jesenicah ; kajti jeseniška tovarna je zgubila ravno na Srbskem toliko in take odjemalci, da je bila prisiljena napovedati za letošnje leto približno za 400.000 K m a n j davka kakor druga leta in da ji mora jeseniška občina okrog 40.000 K preveč vplačanega davka
Pri duhovniškem posvečevanju se podeljuje posvečencu izrecno tudi oblast izganjati hudiče.
Z zaklinjanjem hudobnih duhov se peča rituale zelo obširno in daje zanj obsežne predpise, iz katerimi posnemamo :
.Duhovnik naj nikar lahkomiselno ne smatra koga za obsedenega, ampak naj dobro razlikuje znake, v katerih se od hudiča obsedeni loči od drugačnih bolnikov. Znaki obsedenca so: V tujem jeziku govoriti ali ga razumeti, oddaljene ali tajne stvari odkrivati, telesna sila, ki presega starost ali telesno konstitucijo itd. — Da to bolje spozna, naj obsedenca vpraša po kakem zaklinjanju, kaj čuti na duši ali na telesu in ugotovi, katere besede so hudiča najbolj vznemirile, da te besede iznova s tem večjim poudarkom izreče. Naj izkuša spoznati, kakšnih spretnosti in navad se hudobni duhovi poslužujejo, da bi izganjalca prevarali, kajti oni ne govore resnice in se neradi priznavajo, da bi izganjalec utrujen prenehal ali pa prišel do prepričanja, da bolnik sploh ni obseden.*
.Izganjanje hudiča naj se vrši v cerkvi ali pa na kakem blagoslovljenem kraju, če je pa obsedenec bolan ali pa odlična oseba, ga je mogoče zaklinjati tudi v zasebnem stanovanju.*
povrniti oziroma kdobremu vpisati. Sedaj pa ljudje božji na slovenskem svetu, le še tekajte slepo za klerikalnimi politikom, ko Vam obetajo zvezde z neba, če jih bodete volili v razne občinske zastope, deželni in državni zbor. Letošnje občinske volitve naj nam bodo bojni klic: S klerikalnimi škodljivci ven iz vseh občinskih zastopov.
Ustanovitev šahovnega kluba v Ljubljani. Od mnogih strani se je že izrekla želja, da se tudi ljubljanski ša-hovci organizirajo. Da se tej želji ustreže ter ustanovi klub, se uljudno vabijo vsi ljubljanski prijatelji šaha na sestanek, ki se vrši prihodnjo soboto 28 t. m. v salonu hotela .Ilirija* ob pol 9. zvečer.
.Popravljalec ur* hoče biti znani klerikalni petelin Debevec, ki ima pred protestantovsko cerkvijo izobešeno svojo tablo s ponosnim napisom »po-zlatalr — Goldarbeiter*. Ali o »poprav-ljalskih* kvalitetah gospoda Debevca krožijo čudne vesti, ki zanj niso nič kaj laskave. Večkrat se je zgodilo, da je dal ta ali oni gospodu Debevcu popravit svojo uro, pa je ni dobil tako iz-lahka nazaj, ali je pa sploh ni dobil. Gospod Debevec je bil pa zdaj celo tako nepreviden, da je pustil, da so se njegove .popravljalske* zmožnosti sodile in — obsodile pred sodiščem. Stvar se je pa zgodila tako-le: Hlapec restavraterja pri .Novem svetu*, gospoda Goršeta, je hotel dati popravit gospodu Debevcu svojo uro. Gospod Gorše pa, ki Debevca dobro pozna, je hlapcu dejal, naj gleda, da bo od Debevca uro nazaj dobil, če mu jo da popravit. Za to je pa zvedel tudi Debevec in je gospoda Goršeta kratko-malo — tožil. Ali gospod Gorše je pri obravnavi, ki se je vršila v soboto pred okrajnim sodiščem dokazal po pričah, da res ni varno dajati Debevcu vse v popravlja n j e, in ker se mu je dokaz resnice popolnoma posrečil, je sodnik izrekel oprostilno razsodbo. In Debevec jo je z dolgim nosom in s sodnim izpričevalom o svojem .popravljanju ur* odkuril. — Pa popoldne je prišel še en udarec. Gospod Gorše je bil namreč vložil proti Debevcu proti-tožbo, in o tej se je vršila obravnava v soboto popoldne. In Debevec bi bil obsojen, da ni gospod Gorše na mile Debevčeve prošnje Odnehal od tožbe
—	seveda bo Debevec trpel vse sodne stroške. — Tak je torej .popravljalec ur* Debevec na Marije Terezije cesti pred protestantovsko cerkvijo. Prav pristno klerikalnih manir. Smo radovedni, če bo dobil od klerikalnega .generalštaba* kak ukor, ker je v soboto pred sodiščem tako grdo pogorel.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Revolucija na Kitajskem.
Temelji starodavnega kitajskega cesarstva se pošteno majejo. Revolucionarno gibanje v južnih kitajskih pokrajinah, ki je tako nenadoma iz-buhnilo, je nemalo iznenadilo ves kulturni svet in to tembolj, ker so revolucionarji naravnost izvrstno organizirani. Položaj dinastije Mandžu je v veliki nevarnosti. Revolucionarji so dosedaj zavzeli že več južnokitajskih pokrajin in proglasili republiko. Najvažnejša pokrajina Hankau je v njih oblasti. Pred mestom Hankau so se zadnje dni vršile hude bitke, v katerih pa so bile vladne čete popolnoma po ražene in so se morale umakniti v velikem neredu. Republikanci so po-
,Izganjalec veli hudiču, naj pove, ali je šel v obsedenca s pomočjo čarovniške umetnosti, čarovniških znakov ali čarovniških sredstev. Ce ima obsedenec take stvari v ustih, naj jih izpljune, če pa jih ni v njegovem telesu, temveč drugje, naj pove, kje se nahajajo, da se sežgo.*
Dvajset velikih strani dozdaj veljavnega, na nezmotljivo avtoriteto rimskega papeža oprtega rituala rim-sko-katoliške cerkve je polnih razlag in predpisov te sorte. Predstoječi primeri pa popolnoma zadostujejo za dokaz, da rimsko-katoliška cerkev in njen nezmotljivi papež v XX. stoletju držita kvišku vero v delovanje osebnega hudiča na zemlji, v ljudi od hudiča obsedene in v čarovnike, ki imajo moč hudiča pošiljati v druge ljudi!
To je pač najzgovornejši kulturni dokument!
Papež Gregor IX. je izdal 13. junija 1233 bullo »Vox in Roma*, ki je imeniten dokaz grozovitega praznoverja »Kristovega namestnika*. Navajamo iz nje, kar prayi o namišljenem češ-čenju hudiča na Nemškem: .Kadar sprejemajo novega člana in kadar ta prvikrat obišče njih sejo, se mu najprej pokaže žaba ; njo poljubi najprej na zadnjico in potem na taco. Ta žival se pojavlja včasih v naravni veli-
topili tudi več vladnih bojnih ladij, ki so plule po veliki reki Jangcekjang in se udeležile bitke. Situacija je silno kritična. Vstaja je tembolj nevarna, ker ni naperjena proti tujcem. Radi tega Kitajska tudi ne more iskati prav nobeno intervencije v Evropi. Evropskim državam je namreč ko-nečno vseeno, ali Kitajska ostane cesarstvo ali pa postane republika, samo da niso njih interesi oškodovani. Veliko vprašanje pa je, če bodo voditelji vstašev mogli tudi zanaprej preprečiti vsak napad fanatizirane kitajske mase na osovražene Evropejce. Voditelj revolucijonarnega gibanja je dr. Sun Jat Sen, strogo evropsko na-obražen človek. Dr. Sun je prep.ičan, da je edino sedanja dinastija Mandžu vzrok, da tisočletna Kitajska država ne more napredovati. Radi tega je pričel svojo propagando najprej v pokrajini Tse Suan, ki spada v verskem oziru pod Tibet. Nalogo, da pridobi vojsko na stran revolucijoarcev je prevzel general Li Huian Heng. Ko je bila vstaja že gotova stvar in so se zanjo izjavili tudi prebivalci pokrajine Hu-Pe, je bilo treba še dobiti denarnih sredstev. To vprašanje je rešil revolu-cijonarec Vang Hen, ki je študiral na Japonskem in ima ondi veliko prijateljev.
Tako je vstaja izbruhnila. Vlada je prišla v velikansko zadrego. Vstaši vedno bolj napredujejo. Vsa južna Kitajska je že skoro v njih rokah. Vladne čete so večinoma prestopile v republikanski tabor. V tej stiski se je kitajska vlada obrnila na pomoč do najslavnejšega kitajskega državnika in izvrstnega vojskovodje Juanšikaja, katerega je leta 1909. oropala vse moči. Imenovala ga je podkraljem provinc Honan in Hupe in mu obenem izročila vrhovno poveljstvo nad vladnimi četami. Juanšikaj ima zelo težavno stališče. Dočim imajo namreč republikanci izvrstno organizirano armado, je vladno vojaštvo popolnoma desor-ganizirano. Vendar pa upa, da bo vsled svojega velikanskega vpliva pridobil zase tudi dosedaj omahljive čete in konečno zatrl vstajo. To bo pokazala bližnja bodočnost.
Evropske države sedaj še mirno pričakujejo nadaljnega razvoja in novih dogodkov. Sicer pa tudi nimajo povoda vmešavati se v kitajske razmere, Najbolj se veseli revolucijonarnega gibanja na Kitajskem Rusija, kajti med obema državama vlada že precej časa velika napetost. Rusija samo pričakuje ugodnega trenotka, da ugrabi Kitajcem zopet kak kos zemlje. Japonska pa se že pošteno pripravlja za vojno. Proti komu je to naperjeno, je lahko razumeti. Kitajski vladni časopisi namreč izjavljajo, da so le japonski dijaški emisarji in oficirji povzročili vstajo v Homanu in Hupe. Temelji kitajske države se torej zopet enkrat majejo. Močnemu notranjemu sovražniku se sedaj pridružujeta še dva zunanja: Rusija in Japonska. Vlada ima torej dovolj dela.
Slovensko deželno gledališče.
Mali lord.
Slika iz življenja v treh dejanjih. Spisal Flogd-
son Burnett.
Včeraj popoldne se je igrala po presledku petih let spet na našem odru drama .Mali lord*. Takih predstav bi si želeli še več. Igra nima nobenih razburljivih, živce pretresujočih prizorov, kakor so navadni pri modernih dramah, nasprotno, ona vpliva blažilno na gledalca, ki gre po predstavi povznesen in zadovoljen iz gledališča.
Gledališče naj bi ljudi vzgajalo v smislu humanitete kakor je to za-
kosti, včasih v velikosti race ali gosi, največkrat pa je velika kakor pekovska peč. Ko gre novinec dalje, sreča zelo bledega moža s črnimi očmi in tako suhega, kakor bi bilo z njega izginilo vse meso in ostala sama kost in koža Tega novinec poljubi in začuti, da je mrzel ko led in pri tem poljubu mu izgine iz srca vsak spomin na katoliško vero. Nato sedejo h gostovanju in ko po njem spet vstanejo, se pokaže velik črn maček z repom po konci. Novinec ga poljubi na zadnjico, za njim napravi to mojster zborovanja in vsi ostali po vrsti, t. j. samo ti, ki so tega vredni in popolni. Nepopolni, ki so se smatrali za nevredne, dobe samo poljub miru od mojstra. Ko so spet vsi posedli na svoja mesta, govore razne govore, naklanjajo glavo v smeri proti mačku, nakar reče mojster najprej sebi in potem sosedu: Kdo nam to veleva? Sosed odgovori: Naš najvišji mojster 1 Tretji pa doda: Moramo ubogati! Nato pogasnejo luči in vsi se brezobzirno spuste v najgnusnejše nečednosti. Če je prisotnih več mož nego žen, zadovoljujejo možje sami med sabo grde strasti in žene delajo isto same med sabo. Potem spet prižgo luči in iz najtemnejšega kota dvorane stopi mož, nad boki svetlejši in jasnejši od solnca, spodaj grd kakor maček; njegov lesk razsvetli celi pro-
hteval Schiller. Tej Schillerjevi zahtevi .Mali lord* popolnoma odgovarja, drami pa tudi v tehničnem oziru ni kaj oporekati. Središče vsega dejanja je dober otrok, ki s svojo prostodušno dobrosrčnostjo omehča srce ošabnega aristokrata, tako da se izpremeni v blagega moža. Posebno dobro se je znal pisatelj poglobiti v dušo otroka in se pokazal v tem kot finega psihologa. Ga. Iličičeva je imela težavno nalogo, igrati 121etnega dečka naravno in realistično, tako da se nam mora zdeti, da vidimo pred seboj otroka in ne igralke. Seveda motijo ženske telesne obiike kolikortoliko ilu* zijo, vendar pa lahko z mirno vestjo trdimo tisti, ki smo v isti vlogi videli pred leti gdč. Kreisovo, ki je igrala naravnost čudovito, da ni prav nič zaostajala za njo. Bila je resnično ljubka.
Druge vloge so le folija glavnemu junaku. G. Skrbinšek je podal z živo realistiko starega ponosnega aristokrata grofa Dorincurta, ki ga muči podagra in ki je jezen na ves svet Bil je izvrsten v maski in v igri. Z veliko fineso je tudi podal njegovo izpreobmitsv v ljubečega starega očeta.
Kakor vedno, je bila tudi tu popolnoma na svojem mestu gdč. Win-trova kot vdova Errolova, podala je tip ljubeče matere genljivo in resnično. Istega smo navajani od ge. Danilove, 4ri je brez dvoma naša najboljša igralka. Ker zna imenitno ka-rakterizirati, se ji je vloga metlovke Mine kar najboljše posrečila. G Molek je bil pristen amerikanski selfmade-man, njegov prirojeni humor je prišel do polne veljave. Tudi vsi drugi, g. Danilo (ki je le preveč koketiral s suflerko), g. Bukšek, gdč. Juvanova, g. Štrukelj (ki je bil dober v maski, toda govor je bil preveč ljubljansko-predmesten) in last not least gdč. Vera Danilova, ki je bila prav šik snažilec čevljev („škornječedec* je čudna beseda!), so bili dobri, tako da smo bili s predstavo prav zadovoljni.
Ker je to pot vreme bilo bolj neugodno nego poprejšnje nedelje, je tudi obisk bil povoljnejši; občinstvu je igra očevidno zelo ugajala in štedilo ni z aplavzom. Vtisk igre je bil g*®’ bok in v marsikaterem očesu se je lesketala solza. Majhni otroci pa tezke igre še ne razumejo, ravnateljstvo je mislilo že na nekolik 3 bolj odras.o mladino. Pa tudi tej naj bi posvetilo kak popoldan s kako pravo otroško igro kakor je »Pepelka*, »Snegulčica“ i. p. Priporočali bi — ako je pri nas vprizorljiv — tudi Maeterlinckoveg« .Modrega stiča*, ki je kot opremn* otroška igra primeren istotako otrokom kakor tudi odraslim radi svojega globljega simboličnega pomena in velike pesniške sile.	—n.
*
Včeraj zvečer se je pela petič Verdijeva opera Rigoletto, prvič z gospo OtShalovo v vlogi Gilde. Gospe Otšhalove glas sicer ni tako močan, vendar pa za vloge, kakor je vloga Gilde, zadosten ter simpatične barve. Ker je tudi igra prav dobra, smemo biti z gospo Otšhalovo čisto zadovoljni.
—	Gledališče je bilo prav dobro obiskano, pa bi bilo lahko popolnoma razprodano, ko bi nekateri tzv »rodoljubi* in posebno nekatere t. zv. »narodne dame* ne bili tako silno zaljubljeni v — novo nemško gledališče, da pri tem pozabijo — na slovansko.
Iz Tripoliške puščavo.
(Izvirno poročilo.)
Drago »Jutro*!
Ko je začela vojna med Italijo iti Turčijo, me je poslala tržaška .Edinost* na bojišče in sicer na turško
štor. Mojster odtrga novincu kak košček z obleke in reče možu: Gospod, to sem dobil in dajem spet tebi, nakar mož odgovori: Dobro si mi služil, še bolj mi boš in še bolje; izročam tvoji skrbi, ker si mi dal. Po teh besedah izgine.*
Da bi ne bilo dvoma o tem, da je nezmotljivi papež tebu-dalosti res verjel, je končal svoj uradni dopis, naslovljen škofoma v Mainzu in Hildesheimu in poln praznovernih bedarij, s pozivom, naj se pokončavajo in pobijajo .slabi ljudje4, ki so po njegovem mnenju spolno občevali s hudičem v podobi mačka in žabe, velike kakor pekovska peč! Ko bi ne bil verjel v one nesmisle, bi ne bil mogel napisati takega poziva!
Z enakim praznoverjem se je odlikoval papež Janez XXII. v svoji bulli .Super saecula*. V nji toži, da so ljudje, ki se družijo s hudičem, hudiču prinašajo daritve, jih molijo, si izdelujejo zrcala, prstane in stekleničice, v katere na čarovniški način zapirajo hudiče, jih vprašujejo za svet in jih prosijo pomoči. Vse, ki bi kaj takega delali, preklinja in veleva, da jih poleg konfiskacije imetja zadenejo kazni namenjene krivovercem.
stran, ker ona je — saj veš — vsa navdušena za Turke, pa naj si bodo oni mladi, ali »starši,“ da bi ji potom brezžičnega brzojava sporočal, kako bodo Turki Italijane klestili, jih klali iti masakrirali kar engros.
Prišel sem srečno v Tripolis še pravočasno, ko ga Italijani še niso blokirali, bombardirali in zavzemali in takoj sem se napotil v palačo turškega valija, da bi se mu predstavil in mu izročil pozdrave gg. dr. Rybdra, dr. Gregorina in Cotiča.
V	predsobi me je prav neprijazno sprejel valijev sluga, surov Arabec, ki tne je najprej dobro pogledal od glave do pete, potem je vzel od mene vizitko in je odšel z njo k valiju, potem mi je pa odprl vrata in me je sunil v valijevo sobo.
Bil sem v velikanski zadregi. Na .tninderluku* je sedel prav klavrno slvobradi Turek, kadil čibuk in srkal črno kavo. Nisem vedel, v katerem jeziku bi govoril z njim, ker valija slovenski gotovo ne zna in nemški najbrže tudi ne, italijanski si pa nisem upal govoriti — četudi mi teče italijanščina kot vsem pravim BEdinjašem“ Se najgladkejše — ker sem se bal, da me nebi smatral valija za Italijana, torej za sovražnika.
Odločil sem se za nemščino, v kateri sem valija pozdravil, ali on je samo široko oči odprl in z glavo majal, ker nemške besede najbrže še nikdar niti slišal ni in moral sem začeti italijanski. Sedaj me je valija razumel in rekel sem mu:
»Vaša Ekselencal Veliki tržaški dnevnik »Edinost* organ tržaških Slovencev, ki sovražijo Italijane bolj kot Nemce in sploh bolj kot vse na svetu, me je poslal semkaj, da bi ga obveščal o slavnih zmagah turškega orožja nad r jparskimi Italijani, ki hočejo vzeti kulturni in napredni Turčiji prekrasno deželo Tripolis. Pri tej priliki sporočam Vaši Ekselenci in vsem pravovernim Turkom pozdrave voditeljev tržaških Slovencev gg. dr. RybSfa, dr. Gregorina in Cotiča, ki so prepričani, da dobijo Italijani od junaških Turkov prav poštenih batin ...“
Valija je kadil in srkal kavo, poslušal je pozorno in še-le ko sem končal, povzame:
»Prijatelj, ako govorite odkritosrčno, potem ste vi in oni gospodje, ki ste jih imenovali — imen si nisem Opomnil, ker jih še nikdar nisem slišal — veliki optimisti. Kako hočemo dati Italijanom batine, ko je nas tako nialo in še naš slavni padišah nas je zapustil, Italijanov je pa tako veliko! Poglejte skozi okno na morje italijansko brodovje! Kaj hočemo in kaj moremo proti njemu?"
»Ah, kaj, te barke boste vendar potopili!* rečem zaničljivo, kot se to spodobi za pravega „Edinjaša“ ...
.Pa pojdite vi in oni gospodje, ki mi pošiljajo po vas pozdrave in potopite te barke, odgovori naglo valija.
Tega, seveda, nisem mogel obljubiti valiju in zasukal sem hitro pogovor tako, da sva začela govoriti o vremenu in drugih vsakdanjih rečeh, potem sem se pa poslovil, misleč si v sebi, da je valija strahopetec, ali da so turški vojaki vendar večji junaki.
Ko pridem na ulico, so začele italijanske vojne ladije obstreljevati mesto; skril sem se za nekak zid in sem si mislil: sedaj začnejo streljati Turki in kmalu ne bo na morju nobene laške barke več. Dolgo je trajalo streljanje in mene je bilo strah, Četudi ni v moji bližini padla nobena granata. Stisnem se še močneje k zidu, vzamem iz žepa beležnico in svinčnik in začnem pisati svoje vtise, kar zaslišim glasno trobentanje na vse strani in po ulicah se vsujejo turški vojaki.
Aha, pomislim, naskočili bodo italijansko brodovje in srce mi je začelo od veselja burno utripati, končno — ko sem se začel malo orijentirati — pa zapazim, da ne tečejo turški vojaki proti obrežju, ampak venkaj iz mesta
— proti puščavi...
,Kam pa tečete?" vprašam nekega vojaka.
»Proti puščavi in ako si prijatelj, kar hitro z nami", mi odgovori vojak.
»Za Alahovo voljo*, vzkliknem ves obupan, »saj v puščavi vendar ni nobenega Italijana.*
»Saj zato ravno tečemo v puščavo*, mi odgovori vojak in zgine za prvim vogalom ...
S turških utrdb se ni več streljalo
— bile so že vse prazne! Kaj sem hotel? Ves obupan sem tekel za turškimi vojaki, ali kmalu sem se tako utrudil, da nisem mogel več teči, zgrudil sem se v vroči pesek in pričakoval— Italijanov. Usmilil se me je neki vojak, naložil me je na sanitetski voz in tako sem sem se vozil daleč, tako prav daleč, da nas italijanske kroglje iz mesta, ki so ga turški vojaki tako klavrno zapustili, ne dosežejo...
Kaj mi je sedaj storiti? »Edinosti* ne morem poročati, ker mojih resničnih poročil ne bi hotela sprejemati, ali bi jih pa prikrojevala po svoje, kar mi pa nikakor ne bi bilo po volji, ker bi se mi Turki, ko bi či-tali poročila v »Edinosti* — smejali.
Brez vsakega dela pa tudi ne morem biti, ker bi umrl samega dolgega časa, ako me že ne zadene kaka italijanska krogla in zato te prosim, drago »Jutro", da bi sprejemalo moja izvirna poročila z bojišča (drage volje. Uredništvo.), ki bodo vedno resnična in ne taka, kot jih piše v »Edinosti* neki »Maziniano*, ki ga baje niti ni nikjer na bojišču — vsaj na turški strani ne — in piše svoja »izvirna* poročila najbrže v uredništvu »Edinosti*.	Bum	bum.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Parlamentarna situacija.
Dunaj, 22. ekt. O sedanjem političnem položaju je izvedel vaš poročevalec iz odličnih parlamentarnih krogov sledeče: Politična situacija je veliko bolj nejasna, kakor jo opisujejo razni Časopisi. Zlasti poganjanjem Čehov z ministrskim predsednikom baronom Gautschem se pripisuje prevelika važnost. Večina čeških poslancev noče podati Gautschu nobene obvezne izjave. Češki klub tudi ni stavil pri pogajanjih nikake zahteve o rekonstrukciji kabineta. Čehi hočejo pustiti Gautschu pri sestavi novega kabineta popolnoma proste roke. Šele potem, ko bo novi kabinet že sestavljen, se bodo Čehi končno odločili. Češki radikalci še veeno stoje na stališču, da je treba stopiti proti sedanji vladi v najostrejšo opozicijo. V parlamentarnih krogih se pripisuje glasovanju o italijanski pravni fakulteti izredno velika važnost.
Dr. Braf — resortnl minister.
Dunaj, 22. okt. Ministrski predsednik baron Gautsch je ponudil bivšemu poljedelskemu ministru dr. Brafu v rekonstruiranem kabinetu risortni portfelj. Dr. Braf je radi svojega slabega zdravja ponudbo odklonil.
Trozveza Avstrija, Nemčija In Turčija.
Rim, 22. okt. Poskusi Avstrije in Nemčije, pritegniti Turčijo nase, so naredili tukaj najslabši vtis. Italijansko javno mnenje najstrožje obsoja te korake. Časopisi izjavljajo, da bi to pomenilo izdajstvo Avstrije in Nemčije nad Italijo, ki je zaveznica obeh držav, vrhtega se pa mednarodni politični položaj lahko še bolj poslabša.
Rim, 22. okt. Italijanski vladni krogi so radi čudnega postopanja Avstrije in Nemčije silno razburjeni. Ofi-ciozni listi naglašajo, da Italija od svojih zaveznic nikdar še ni imela kakejkoristi, vsled česar na noben način ne bo trpela, da bi imela od njiju še škodo.
London, 22. okt. Angleški vladni krogi slikajo poskus Nemčije in Avstrije kot silno riskanten in zelo nevaren. Italijansko javno mnenje, ki že tako ni bogvekaj prijazno Nemčiji in Avstriji, bi se v tem slučaju še bolj razburilo. Listi svare Nemčijo in Avstrijo pred takimi aventurami.
Rim, 22. okt. Kakor poroča »Tribuna* iz zelo zanesljivega vira, tripel-ententa nikakor ni pri volji, da bi Avstrija- in Nemčija nadaljevala pogajanja s Turčijo. Če bi nemški poslanik v Čarigradu, Marschall, svojo akcijo le še pospeševal, tedaj bodo Anglija, Francija in Rusija prisiljene, demonstrirati pred Carigradom proti tem korakom. Angleško in Francosko sredozemsko in rusko črnomorsko brodovje je za vsak slučaj že pripravljeno, da odide pred Carigrad in prisili turško vlado, da sklene nemudoma mir z Italijo.
Italljansko-turška vojna.
Rim, 22. okt. Tu/ški vojaki so zopet poskusili napad na Tripolis, a so se morali umakniti, ker jih je italijanska artilerija prisilila k temu Turki so pustili na bojišču okolu 200 mrtvecev in zelo veliko ranjenih, dočim imajo Italijani 77 mrtvecev. Turki še niso vedeli za nove italijanske utrdbe pred Tripolisom. Zato so jih Italijani pustili čisto blizo in nato z vso silo naskočili, tako da so se morali Turki takoj umakniti.
Revolucija na Kitajskem.
London. 22. okt. Republikansko gibanje na Kitajskem se razširja z velikansko naglico. Mesta se udajajo skoro brez vsakega odpora. Republikanci so sedaj zasedli zopet mesto Ičang na reki Jangts; kiang in prodirajo v pokrajino Šanghaj. Uspeh je republikancem zagotovljen zlasti radi tega, ker je sedaj odložil svoje mesto tudi vrhovni komandant kitajskih vladnih čet Juanšikaj.
Gostovanje odeškega gledališča na Balkanu.
Odesa, 22. okt, okt. Ravnatelj tukajšnjega mestnega gledališča Bah-menov je na poziv intendance belgraj-skega gledališča sklenil prirediti turnejo po jugoslovansikh mestih in sicer meseca februarja in marca. Predstave se bodo vršile v Sofiji, Bel-gradu, Zagrebu in v Ljubljani. Predstavljalo se bo tudi Tolstejevo delo
»Živo truplo*, katero so našli šele po Tolstojevi smrti. Vodstvo bo imel v rokah intendant belgrajskega gledališča prof. Grol.
Manifestacije za češko vseučilišče v Brnu.
Praga, 22. okt. Tu se je danes vršilo velikansko manifestačno zborovanje za drugo češko vseučilišče v v Brnu. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se poživljajo vsi češki poslanci, naj na podlagi izjave naučnega ministra grofa Sttirgkha delajo z vsemi silami na to, da se ta češka zahteva čimprej uresniči.
Razne vesti.
* Neusmiljena mati. V Oberleu-tensdorfu na Češkem je dne 17. oktobra čevljarjeva soproga Marija Priesot zastrupila sebe in pet svojih otrok z volčjimi črešnjami. Štirje otroci so že umrli, mati in en otrok pa sta nevarno obolela. Vzrok tega neusmiljenega dejanja so bili družinski spori in huda beda.
® Umor in samomor. Pri nekem dunajskem mesarju sta služila 27 letni pomočnik in 19 letno dekle. Pomočnik je zaprosil dekletove roke, ona pa ga je odklonila. Iz jeze je pomočnik ustrelil najprej dekleta, potem pa še sebe. Oba sta bila takoj mrtva.
* Smrt po poroki. Iz Nove Gradiške se poroča: Na smrt bolni nadporočnik Jan Janin je dobil te dni od cesarja dovoljenje, da se sme oženiti z neko deklico, ki ni imela predpisane poročne kavcije. Poroka se je izvršila v bolniški sobi, in kmalu nato je častnik umrl.
* 104 let star samomorilec. V mestu Novi na Hrvaškem je 104 let stari Peter Gortič skočil dne 20. oktobra v morje. Vzrok samomora je bilo žalovanje po umrli ženi, ki je dosegla starost 100 let.
* Uporni gimnazijci. V mestu Suczavvi so pričeli gimnazijci s štraj-kom, ker so dobili vedno preveč nalog in so bili profesorji ž njimi preveč strogi.
* Umor. Iz Sarajeva se poroča: Mesarja Matodiča so našli v soboto na deželni cesti pri Rogatici mrtvega in oropanega. Morilec ni znan. Vsekakor pa je bil boj med obema zelo hud, ker je policija našla na cesti več sledov krvi.
* Avtjatična nesreča. Avijatik Evgen Ely je v mestu Maconu ponesrečil in umrl za bolečinami.
* Skladišče pogorelo. V Ino-mostu je pred par dnevi pogorelo blagovno skladišče na južnem kolodvoru.
* Spolne bolezni med vojaštvom. V garniziji v Stanislavi na Poljskem so se spolne bolezni začele tako zelo množiti, da so vojaške oblasti jele preiskovati vzroke temu neveselemu dejstvu. Dali so zdravniško preiskati vse dekle, kuharice, hišne itd. celega mesta, in rezultat je bil ta, da so 343 spolno bolnih deklet oddali v bolnišnico.
* Pred obravnavo se je obesil. Neki 64 letni sluga na Dunaju bi se moral pred sodiščem zagovarjati zaradi prestopka proti nravnosti. Neka 12 letna deklica ga je namreč obdolžila, da je nasproti nji zagrešil nenravna dejanja. Toda obdolženec se je pred obravnavo obesil. Vkljub temu je prišel njegov advokat k razpisani obravnavi, kjer je predložil izjavo šolske oblasti, da je ona deklica nravno popolnoma propala in je izjavil da je imela obtožba deklice izsiljevalen namen. Predlagal je, naj se obravnava reši vkljub temu, da se je obdolženec obesil. Sodišče je ta predlog zavrnilo, kajti sodna obravnava proti mrtvim osebam ni dopustna.
* Konec sveta. Znani ruski menili Iliodor v Zariczynu je razglasil, da bo čez 14 dni konec sveta. Pred strahovito katastrofo pride na svet še antikrist. Iliodor in drugi njegovi somenihi poživljajo narod, naj se reši. Iliodor gradi sedaj pod samostanskim dvoriščem 3 tunele. Pri delu mu pomaga nad 300 njegovih privržencev. Tuneli bodo v najkrajšem času končani, to se pravi še predno pride antikrist na svet. Verniki se bodo takrat skrili v te tunele, kajti antikristova moč po Iliodorovih naukih ne sega pod zemljo in tako bodo verniki lahko brez vsakih skrbi čakali sodnega dne.
* Kitajski cesar, ki je sedaj star šele pet let, ima že štiri zaročenke in nad 500 služabnikov. 30 služabnikov nosi državni solnčnik, 22 pa pahljače. Dočim se evropski poglavarji zadovoljujejo z enim zdravnikom, jih ima kitajski cesar kar 30. Šestdeset duhovnikov nima nikakega opravila. Kuharjev ni na dvoru nič manj kakor 70, ki menda kuhajo samo drug za drugega.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan pint.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Spominjajte se družbe sv. C. in M.
Poslano
Tvrdki »Pisarna-Universal • agenture M. Mulley*
Ljubljana.
Sporočam Vam, da sem pripravljen spustiti se v zračne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slučaju, ako so stroški teh poletov v naprej pokriti, ker se mi ne zdi umestno, vzlic temu, da sem Slovenec, delati Ljubljančanom zabavo na svoje stroške, poleg tega pa še tvegati z avijatiko spojene nevarnosti.
Z odličnim spoštovanjem Alfonz Kjuder, avijatik
Uljudeft poziv slavnemu občinstvu.
Razstava aeroplana Kjuder-Renčelj v areni Narodnega doma, ki se je otvo-rila v svrho pokritja stroškov javnih poletov ni posečana tako, kakor bi to bilo v čast slovenskemu narodu. Ker ima avijatik Kjuder v programu javne polete v Ljubljani, izjavljamo s tem, da so vstopnice žt K 1 veljavne tudi za vstop na letališče.
Obenem se naproša rodoljubna slov. javnost naj vsaj sedaj, ko so zadnji dnevi, — poseča razstavo ter omogoči avijatiku Kjudru polet, kar bo v čast vsemu slov. narodu.
Ker je pa polet spojen z velikanskimi stroški, t. j. postavljanje hanger-ja, razne pristojbine, varnostne odredbe, poslujoči personal itd. itd. in ker avijatik Kjuder ne razpolaga s tako ogromnimi denarnimi sredstvi ter je trošil velike vsote za aeroplan sam. je ležeče na sl. občinstvu, da z malenkostno vstopnino 1 K omogoči našemu odi. rojaku, da se pred domačo javnostjo izkaže.
Ne pustite, da edini slov. avijatik odide prosit tujca pomoči, katero pri tem podjetju absolutno potrebuje.
Pisarna „Universal“
podjetništvo poletov in razstavno ravnateljstvo aeroplana Kjuder-Renčelj.
Mali oglasi.
Beseda 6 vin. Najmanjši znesek 60 Tin. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 80 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob «. url zreier.
Damski nabičenl klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—-10
Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna". 6—5
Šivalni stroj (Ringschiff) popolnoma nov se proda. Ilirska ulica št. 21, vrata 1. 621/3—3
ISSe se Izurjeno Šiviljo v trajno delo pod ugodnimi pogoji. Sprejme se le prva moč. Michaliček-Rihar, Šelenburgova ul. 4.	2
V	najem se da dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom
v večjem kraju na deželi, z ali brez zaloge.
Tozadevne ponudbe pod »Promet 40.000* na upravo »Jutra*.
40
klavirjev in harmonijev
dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer in Horngl
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključne edini zuMtojmik nit Kranjskem zgoraj omenjenih dvomih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18’—) najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje In muzikallje v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila vseh glasbil.
ALFONZ BREZNIK SKSSIiS
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
damo O dni z brzoparniki francoske družbe!
vNo^at« Havre v New York.
Veljavne vozne liste (šifkart) za vse razrede
ItHItllllliVilHMIltlt dobiš edino pri ....
ED. ŠHABDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Danajska c. 18.
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
, J u tro‘ se prodna v Trstu
po O vinarjev
•v n-asledjajlla. toTsalc&raa.&ls.:
Bedier ulica stadion,
Trevisail Ulica Fontana,
Pipail, ulica Fabra Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducoi, Sekovar, VojaSnični trg, Hrast. Poštni trg,
MoŽL, ulica Miramar, ftfagolo, ulica Belvedere. Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, ss. Martin,
Ercigo|, ulica MaaBimiliRH* RonČelj, ulica S. Maroo,
Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontano, csramaticopulo, Ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Ba|c, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industrie Lug, ulica S. Lucia Zidar, Sv. M. Magdalena Hre&čak. Ulica Belvedere. Cechimi, ulica deli’ Istra,
Sterni!
v Ljubljani, reg. zadruga z neomejeno zavezo	/O	/Q v Ljubljani, reg. zadruga z neomejeno zavezo
 obrestuje hranilne vloge po M. I I brez vsakršnega odbitka.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun s čekovnim prometom in jih obrestuje od dneva vloge do dneva dviga.	«
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
Ira/tera, izacia, že začetkom sezdje
nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah =——
in to
nad 5000	kom.	najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
» 2000	,	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„ 15000	„	najmodernejše konfekcije
B 3000	„	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano nizke cene.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru*
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla" v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Fatent HATSCHEKI
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zaloga:
T. Korn, Ljubljana. Najprimernejša igra za manjše odre
jr" ciroofjTOra
 — Telika zalega	s
polira n lapeliiep Map IB. KAPUS
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se vsled zadržka odda s 1. novembrom. Cena 30 K mesečno. Natančneje v .Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ul. S.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Slav. društvom posebno nizke cene, Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 291.
Kdor ifiče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
fllijalka v Ljubljani
TiUca. žrt9ht„ 7 (n&arpcrafti glagol j
Kup«je in prodaja:	Vlage	na	knjižice
mteprtii papirto nato,	—1*****f#«aa	ei iawv> vtoUtrc 4U <*a lam iily	m—tfrt. ftTfirr I
IHiaritota, Mal*% *N»k« M. — Vabit* la dtvln, —	BMtal šamk.	bank*	Is	arrtfaia	pagbjvr	pntf
PHiaM aa miaaitM paptrji ia b*a#e MM»v	Ra Mnil la Mn nina p« fagavan,	aMkitikraH
tavafli «WaiHiftft	Hnini	svma	s AiaaaBw,	ka
frMMse k vsem žrefeaojesau	Akredetivi.
(Mrala * Trutm.	IMalntea.	FH1