m m znancem, »si leto XXIV Ljubljana, april 1982 štev. 288 fMp Vsem pošlo . / \ upokojencem IfijfBpehdjsitOffh M mm^scestiterno ob gnevu u& ir; JMP r oraznikigmla 1. rti* Jtt fMpoijtične org: f , Hf"? fetap*^ M r. Predstavljamo vam predsednike samoupravnih organov- Obdržati dosedanji nivo dela v sindikatu Milan Petek predsednik Konference sindikata TOZD GE Maribor V mariborski gradbeni enoti so na zadnjih volitvah izvolili novega predsednika konference sindikata. Njegovemu predhodniku Francu Čontali je letos že drugič poteke! mandat, zato te funkcije ne more več opravljati. Pod njegovim vodstvom je bilo delovanje sindikata na takšni ravni, da ga bo po besedah novega predsednika težko obdržati. Milan Petek, po poklicu ekonomist, se zaveda, da je prevzel težavno nalogo. Sindikat je v zadnjih letih močno pridobival na svoji veljavi prav zaradi množičnosti in širine, v kateri je deloval. Tako vsi pričakujejo, da bo novo vodstvo sindikata delalo prav tako dobro, če ne še boljše. »Nekateri si še vedno predstav- , Ijajo sindikat kot nekakšno do-brodelno-organizacijo, ki skrbi za ozimnico in morda še za kako drugo stvar. Stvari pa so se močno spremenile. Ni je stvari v tozdu in delovni organizaciji, pri kateri ne bi bili prisotni člani konference ali osnovnih organizacij. Ni bilo samoupravnega sporazuma tudi tistega o združitvi ne, pravilnika o nagrajevanju, terenskem dodatku in tako dalje, ne da bi o tem razpravljal sindikat. Skrb za delavca nam je vedno v ospre- dju,« je dejal Milan Petek. »Še vedno ne vem, ali sem pravi človek za to mesto. Imam občutek, da sem zaradi delovnega mesta, ki ga'zasedam, premalo med delavci; nisem dovolj seznanjen. z njihovimi drobnimi težavami. Po drugi strani pa lažje spremljam odločitve, ki so za delavca še kako pomembne. Koncept vodenja konference sindikata smo sedaj malce le spremenili. Prejšnja leta je vse viselo na plečih Čontale, sedaj pa smo si delo razdelili po področjih. Tov. Čontala ima sedaj funkcijo sekretarja, kar mi bo v veliko pomoč.« »Moje mnenje, da mora biti delo kontinuirano in ne samo občasno, saj le tako lahko dosežemo dobre rezultate. Pri svojem delu, če govorim kot predsednik konference, pridem včasih do konfrontacije s sodelavci v tozdu, pa vendar na koncu vskladimo mnenja in stališča. Prav tu pričakujem še nadaljnje sodelovanje z vodstvom tozda, ker bomo le. kot celota dovolj močni. Tudi z drugimi družbenopolitičnimi organi moramo delati z roko v roki.« » Verjetno bi bilo delo lažje, če bi bili naši delavci iz enega sa- mega kraja. Tako pa imajo različne interese in prav to se odraža na delu nekaterih komisij sindikata. Veliko deta je bilo pri evidentiranju novih članov komisij. Osebno menim, da bodo te komisije dobro delale. Seveda bo'to v veliki meri odvisno tudi od nas, ki bomo spremljali njihovo delo.« Pri tem ne gre prezreti dodatnega izobraževanja vodilnih sindikalnih delavcev. Tov. Milan Petek meni, da bi morali tisti, ki opravijo tako izobraževanje, kasneje dati več od sebe. Odločno se namerava zavzemati za še večje sodelovanje med organizacijami sindikata v tozdih in na ravni konference osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji. »Mnenja sem, da bi bilo koristno sklicevati predsedstvo konference občasno .tudi v drugih krajih in ne samo v Ljubljani. Tako bi pritegnili k sodelovanju tudi druge tozde, ki sedaj ne sodelujejo aktivno pri reševanju problemov. Vse preveč je slišati le o predstavnikih določenih tozdov, kakor da drugod sindikalne problematike ne spremljajo dovolj. Konferenca tako izgublja na veljavi. Vse preveč je odsotnosti tistih vodilnih struktur, ki bi lahko prispevale h-konkretnejši razpravi. Tako pa odhajamo nazaj nekako prazni, z občutkom, da nismo stvari speljali do konca«. Tov. Milan Petek je bil pred kratkim izvoljen tudi za podpredsednika konference osnovnih organizacij sindikata GIP Gradis. Ni dvoma, da zastavljeno timsko delo ne bi rodilo sadov, ki pa jih ne bo dovolj le obirati, ampak tudi negovati. FRANJO ŠTROMAJER Z' N . 14. srečanje mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije bo 21., 22. in 23. maja v Arandjelovcu Tradicija srečevanja mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije se bo nadgljevala tudi letos. Že na lanskoletnih srebanjih, ko je bil organizator Gradis smo se dogovorili da bo organizacijo letošnjega srečanja prevzela gradbena delovna organizacija Ratko Mitrovič pomagali pa bodo tudi mladinci izJkj strojnico bo treba vgraditi ”•000 kubikov betona predviden zagon prvega agregata. Pogoj za to pa je reden dotok sredstev, saj bi vsako odstopanje od plana pomenilo šd večjo podražitev. Predračunska vrednost se je že sedaj povečala za trikrat, tako da bo celoten objekt posedanjih izračunih stal 1,5 milijarde dinarjev. Če bo gradnja in potem montaža opreme v bodoče potekala brez večjih težav, bo solkanska hidroelektrarna začela s polno močjo obratovati konec leta 1984 oz. v začetku leta 1985. Skupno bo dajala 150 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. To resda ni veliko, če vemo, da na Primorskem porabijo že sedaj letno čez 600 milijonov kilovatnih ur električne energije in jo morajo uvažati, vendar pa bo energija iz HE Solkan izredno pomembna ob sedanjem nenehnem pomanjkanju vseh vrst energije. H E Solkan, ki je tretja elektrarna na Soči, bo popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena. Sedaj potekajo dela v glavnem na levem bregu Soče, kjer bo strojnica oz. turbinski del hidroelektrarne. Zaradi utesnjenosti prostora, cesta tik ob Soči proti Anhovem je bila namreč zaradi potreb gradnje premaknjena nekoliko višje, je bilo zapiranje druge gradbene jame precej težavno. Zaradi nevarnosti zrušitve ceste v Sočo je SGP Primorje iz Ajdovščine, ki bo opravilo okoli 20% gradbenih del, predvsem v strugi Soče vzvodno in nizvodno od elektrarne, moralo z betonom utrditi levo obalo. Izkop temeljev za strojnico je že končan, tako da so lahko začeli s prvimi betoniranji. Dosedaj so že vgradili 4.000 kubi kov betona. Za dograditev strojnice bo treba vgraditi 40.000 kubikov betona, 2600 ton armature in 24.000 kvadratnih metrov opaža. Vsa gradbena dela v strojnici morajo biti končana do februarja prihodnje leto, da bodo lahko nadaljevali delo dobavitelji opreme. Tako bo zapornice in žerjave montirala Metalna iz Maribora, turbine Litostroj iz Ljubljane, generatorje Rade Končar iz Zagreba, avtomatiko Iskra Ljubljana, preostalo opremo pa še nekatera druga podjetja. Na gradbišču sedaj dela, 130 naših delavcev, ko pa bo betoniranje v polnem teku in se bo betoniralo dan in noč, bo na gradbišču delalo 190 delavcev. Da bodo gradnjo še bolj pospešili bodo s 1. aprilom začeli delati 11 ur na dan vključno s soboto, dpsedaj pa so delali po 10 ur. Vkolikor bodo letos finačna sredstva zagotovljena, tako kot investitor obljublja bodo v grobem letos vsa gradbena dela končana, finalna dela pa bodo opravljena v prvih dveh emsecih leta 1983. C. PAVLIN ------- \ Gradis bo sovlagal v Črni gori v_______________________J Pred nekaj manj kot enim mesecem je bil v Gospodarski zbornici Črne gore evidentiran samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata gradbenih polizdelkov in železokrivnice v Zatonu pri Bijelem Polju. Predvideno je, da bo del sredstev za to investicijo združeval ljubljanski Gradis, največja gradbena delovna organizacija v Sloveniji. Nosilec investicije je gradbena delovna organizacija Radnik iz Bijelega Polja. Načrtovana investicijska vrednost tega projekta znaša 296 milijonov dinarjev, Gradis pa bo sovlagal 20 odstotkov te vrednosti. Po samoupravnem sporazumu morajo biti vsa gradbena dela in montaža .opreme končana najkasneje do 30. junija 1983. leta. S takšnim načinom sovlaganja in združevanja sredstev je omogočen hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij pri nas. Obrat gradbenih polizdelkov in železokrivnice v Zatonu bo gradilo gradbeno podjetje Radnik iz Bijelega Polja, podpisan pa bo, še poseben dogovor med Radnikom in Gradisom o šolanju kadrov, pripravi tehnične dokumentacije za proizvodnjo kot tudi za pripravo izdelkov, o izdelavi opreme in skupnem nastopu na tržišču. Obrat gradbenih polizdelkov in železokrivnica bo omogočal zaposlitev dosedaj nezaposlenih v krajih okoli Bijelega Polja, saj bo v njem delalo 183 delavcev. S sporazumom je tudi določeno kako se bo delil skupni dohodek ozi roma rizik. Cveto Pavlir Nove pridobitve centralnega laboratorija v Ljubljani Poleg že utečenih preiskav svežega in otrdelega betona ter meritev tal za postavitev žerjavnih prog se je leta 1980 v Centralnem laboratoriju pričelo delo na razvijanju dejavnosti s področja preiskav in uporabe različnih umetnih materialov kot tudi specialnih materialov na bazi hidra^ vlično-cementnih veziv. To delo je v prvi fazi zahtevalo nabavo specialne opreme, ki je delno že nameščena v obstoječih laboratorijih irt usposobitev kadrov za opravljanje zahtevnih strokovnih nalog za raziskavo v laboratoriju in aplikacijo na gradbiščih. Zaradi podpore in vsestranskega razumevanja odgovornih v posameznih tozdih in na gradbiščih nam je že v kratkem času uspelo izvesti najrazličnejša dela. ' V sledečem seznamu podajamo kratek pregled del,ki smo jih že uspešno opravili: 1.) Analiza vode za pripravo betona kot je zahtevana po pravilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armiran beton. 2.) Analiza napajalne vode za parne kotle (visokotlačne in nizkotlačne — parilniki Kaercher). 3. ) Preiskava lepil na bazi umetnih smol. Pri tem lahko določimo vse fizikalno-kemijske lastnosti kot tudi mehanske lastnosti (jakost zleplje-nja, obstojnost proti različnim kemikalijam). 4. ) Preiskava premaznih sistemov za beton (epoksidne smole in ostale) v pogledu mehanskih lastnosti, kot tudi kemijsko obstojnost proti ražličnim korozijskim medijem. To je zelo pomembno pri vseh industrijskih objektih. 5. ) Izdelava tehnologije in izvedba raznih specialnih del na gradbiščih, kot so: 5.1 Injiciranje konstrukcijskih lasnih razpok z epoksidnimi smolami pod visokim pritiskom do 100 atm. 5. 2 Podlivanje in sidranje strojev z epoksidi ali ekspanzijskim mi-krobetonom. 5. 3 Lepljenje star-nov beton. 5. 4 Korozijska zaščita betona s premazovanjem z epoksidnimi smolami. 5. 5 Dekorativni premazi na bazi umetnih smol (epoksi). 5. 6 Sanacijska dela. Vsa našteta dela pod točko 5 so bila praktično izvedena na sledečih gradbiščih: IPLAS koper, Zavod za medicino dela Kranj, Rudnik urana Žirovski vrh, Mercator Ljubljana, nova tovarna gradbene opreme in strojev MP 3-8 Ljubljana, Žito tozd Šumi Ljubljana, Termoelektrarna ni Šoštanj, nadvozi na zahodni ljubljanski obvoznici, Toplarna Ljubljana, Luka Koper, nadvoz Semedela v Kopru itd. tv Intenzivno dvoletno delo v Cen- ^ tralnem laboratoriju je pripeljalo do uvajanja lastnih tehnologij in pr61" ^ skav gradbenih materialov, pri tem ^ pa nam je bilo v pomoč dosedanje ^ uspešno sodelovanje z Zavodom za p raziskavo materiala in konstrukcij ^ ^ Ljubljane. Odvisnost od tujih part" nerjev se je bistveno zmanjšala, dosežen pa je bil tudi finančni uspeh-Mislimo, da bi se ob nadaljnjem razumevanju vseh zaposlenih v Gl* GRADIS lahko še hitreje in učinko- 4 viteje vključevali v osvajanje in P°' j sodabljanje tehnologij ter preiskav tl gradbenih materialov. . j s Janez Tišler z Dušan Dežovnik : n Laboratorij za preiskavo cemenetov, aditivov in vode Preiskava svežega betona v Centralnem laboratoriju Stanje varstva pri delu se je v preteklem letu nekoliko poslabšalo Tudi letos je Oddelek za varstvo., pri delu GIP Gradis napravil poročilo o stanju varstva pri delu v letu 1981. Od povprečno 7889 zaposlenih delavcev se jih je lani poškodovalo 585 ali vsak dvanajsti. Zaradi poškodb smo izgubili 8390 delovnih dni, vsak poškodovani pa je bil zaradi poškodb povprečno na bolniškem dopustu 15 dni. Gibanje (števila nesreč pri delu Če te podatke primerjamo z letom 1980, vidimo, da je bilo lani zaposlenih 687 delavcev manj, pri tem so se zgodile le 4 nesreče manj, število zgubljenih dni zaradi bolniškega dopusta pa je bilo manjše za 113. Zaradi precejšnjega zmanjšanja števila zaposlenih je bilo pričakovati, da bo občutneje manjše število nesreč, kot tudi število zgubljenih delovnih dni, vendar se to ni zgodilo. Vse to pomeni, da se je stanje varstva pri delu v letu 1981 nekoliko poslabšalo. Sliko nekoliko popravi podatek, da lani nismo imeli nobene nesreče pri delu s smrtnim izidpm. Vzroki za nesreče so zelo različni, v glavnem pa so naslednji: neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu, nepazljivost, neznanje, nedisciplina, nered na gradbiščih in obratih, premajhen nadzor med opravljanjem del, nezadostna organiziranost pri delu, neurejene delovne razmere, alkohol, nepravilna uporaba strojev in naprav, nepravilna uporaba zaščitnih sredstev itd. Najbolj varni so bili delavci v tozdu Nizke gradnje Med gradbenimi tozdi ima najboljše rezultate tozd GE Nizke gradnje Maribor, saj so na 507 zaposlenih imeli 41 nesreč, zaradi česar so zgubili 476 delovnih dni. Nizkim gradnjam sledijo gradbeni tozdi po naslednjem vrstnem redu: Koper, Jesenice, Ptuj, Ravne, Celje, Ljub-ljana-okolica, Ljubljana in Maribor. Ce bi delovno enoto Frankfurt upoštevali tako kot gradbene tozde, potem bi le-ta sledila Nizkim gradnjam in bi glede uspešnosti pri varstvu pri delu bila na drugem mestu. Med proizvodnimi obrati ima najugodnejše rezultate tozd LIO Škofja Loka s 27 nesrečami na 321 zaposlenih. Zaradi teh nesreč je bilo zgubljeno 313 delovnih dni. Škofja Loka sledijo Železokrivnica« SPO, KO Ljubljana, KO Maribor in OGP. . ' Že uvodoma smo povedali, da je bilo zaradi poškodb na delu izgub' ; ljenih 8390 delovnih dni. Škoda, k1 : je nastala zaradi izpada v delovne?1 procesu, pa je znašala 3,581 mn1' jona dinarjev oz. 490 dinarjev na zaposlenega delavca v Gradisu. Poleg teh stroškov, ki jih je ime}3 delovna organizacija, pa nastajaj0 še stroški zaradi zastoja v proizvodnji, materialne škode, izgube delovnih dni zaradi preiskave nesreč, stroškov preiskave, izpada proizvodni6 U(l- Celotni stroški zaradi nesreče na <-nega zaposlenega znašajo 5.000 dinarjev. Celotna družba pa ima se-veda precej večjo škodo, saj poleg 'zpada proizvodnje nastajajo tudi zelo veliki stroški zdravljenja, ki n,so zajeti v zgdrnjih številkah. Nesreče na poti na delo V letu 1981 je bilo v Gradisu 40 nesreč na poti na delo ali z dela. Te Hesreče, ki so v glavnem prometne Nezgode so zahtevale skupno 1236 °>niških dni. Največ nesreč na poti n.a delo ali z dela je bilo v SPO — 9, sledijo GE Maribor in GE Ravne s P° 5, GE Celje in Gradnje Ptuj s po 4 itd. ! Nesreče v Frankfurtu in Iraku ^ delovni enoti Frankfurt je bilo nesreč pi delu, kar je 7 primerov anj kot leto prej bolniških dni za Sr nesreče pa je bilo 274. Vse te ne-,ce 80 bile lažje, saj so pvoprečno Jintevale le 6 bolniških dni, kar je djntanj v Gradisu. Po drugi strani L Je pogostost nesreč na delu v ankfurtu največja v Gradisu, saj ^ Poškodoval vsak sedmi dela-vec. Nesreče delavcev na vseh treh J*S|n gradbiščih v Iraku se vodijo r ed nesrečami tistih tozdov, kate-ga člani so bili delavci pred priho-ni v Irak. Nesreč v Iraku je veliko 'nov' ^0t na gradbiščih v do- Nesteče po poškodbah in mestih nastanka . >Z podatkov je razvidno, da so po-°dbe, ki sojih delavci dobili zaradi ®sreč pri delu zelo različne. Tako je 10 136 primerov poškodovanih n°8’ 111 primerov poškodovanih > 55 poškodb glav, 48 poškodb e Csa> 40 poškodb oči, 98 poškodb Pfstov, lo poškodb hrbta ter89 raz-■Poškodb. Iz tega je razvidno, da e P°leg raznih drugih vzrokov za te P°8kodbe, eden od vzrokov tudi POrnanjkljiva uporaba osebnih vazalnih sredstev, kljub velikim de-arnim sredstvom, ki smo jih pora- bili v ta namen. To se kaže predvsem pri poškodbah .glave, oči in prstov. Nesreče so nastale na zelo različnih delovnih mestih, pri zelcf različnih delovnih opravilih, oz. pri delu z raznimi stroji in napravami. Tako je bilo 46 primerov padcev z višine, 84 primerov padcev na tleh, pri prenašanju bremena je bilo 42 primerov, pri delu z raznimi stroji — 62 primerov, padcev materiala oz. orodja je bilo 86 primerov, ostalih primerov pa 179. Vzroki za te nesreče so predvsem neustrezni odri. oz delovna mesta, nered, nedisciplina, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu neznanje ipd. Požarno varstvo V letu 1981 ni bilo evidentiranih požarov. To kaže, da so poostrena kontrola iz vidika VD ter dosedanje akcije — poučevanje delavcev — prispevali k izboljšanju stanja požarnega varstva; vendar bo treba v bodoče še bolj skrbeti za protipožarno preventivo, saj se v gradbeništvu stalno uvajajo novi materiali, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe, saj je veliko materialov.lahko vnetljivih oz. eksplozivnih. Porabljena sredstva za varstvo pri delu /a varstvo pri delu v letih 1981 so tozdi' predvideli 27,846 milijonov dinarjev, porabljeno pa je bilo 27,125 milijonov, kar je 97 % načrtovanih sredstev. Nedoseganje načrtovanega je posledica zmanjšanja števila delavcev v domovini. Na posameznega delavca je bilo povprečno za 3.438 dinarjev stroškov s področja varstva pri delu. Pomoč delavcem ob nezgodi Odbor za varstvo pri delu je v letu 1981 odobril izplačilo pomoči ob nezgodi osmim delavcem v skupnem znesku 456.755 dinarjev. Ta sredstva so izplačali tozdi iz svojih sredstev ker se sredstva za ta namen niso zbirala po dogovorih oz. so ta sredstva izplačale zavarovalnice kjer tozdi zavarujejo delavca za primer nesreč. C. P. U|,ejeno gradbišče je tudi varno Obisk delavcev GRO »Vranica« iz Sarajeva Obiskali so nas delavci GRO VRANICA iz Sarajeva i Sredi meseca marca so prišli v Maribor predstavniki nekdanjega vojno gradbenega podjetja VRANICA iz Sarajeva. Ogledali so si obrate gradbene enote Maribor gradnjo dvoetažnega mostu in obrate Nizkih gradenj. Preko barvnih diapozitivov so se seznanili z montažnimi halami in marketi ter spoznali tehnološki postopek izdelovanja betonskih elementov. Osem članov tehnološko konstruktivnega biroja, ki jih je vodila Anka Pejakovič, se je pohvalno izrazila o načinu dela. Menili so, da bi do takih izmenjav izkušenj moralo prihajati češče. 7 Ciradisove strani so pri razgovorih sodelovali Miro Primorac, Peter Rubin in Armando Hreščak. Predstavniki podjetja VRANICA so povabili gostitelje da ob priliki obiščejo njihovo podjetje, s katerim jih veže že dolgoletno prijateljstvo. Franjo Štromajer Končan mesec varnosti v Gradisu 'Že v prejšnji številki Gradisovega vestnika smo na kratko poročali o vsakoletni akciji, ki jo na osnovi sklepa Odbora za varstvo pri delu GIF Gradis organizira in vodi gradisova služba varstva pri delu. Takoime-novani »mesec varnosti« je bil letos febriutrja in marca. Namenjen je bil vsem zaposlenim v Gradisu, še posebej pa delavcem na gradbiščih in v obratih. Na vseh gradbiščih je bil enak program. V uvodu je bilo podano poročilo o stanju varstva pri delu v Gradisu, nakar so si vsi ogledali film »Graditi brez nesreč«. Po filmu je inženir varstva pri delu tozda podrobneje orisal stanje glede varstva pri delu v temeljni organizaciji, kjer je predavanje takrat bilo. Povsod je bilo organizirano tudi predavanje o negativnih vplivih alkohola na človeško zdravje in na zaščito pri delu. Na koncu so si delavci ogledali še en film o škodljivosti hrupa in vibracij. V teh dveh mesecih je bilo tako organizirano .14 predavanj, katerih se je udeležilo 3175 delavcev, kar predstavlja 40% vseh delavcev zaposlenih v Gradisu. V obratih je bilo organizirano po eno predavanje, v tozdih pa od dveh do največ sedmih v GE Maribor. Ta program meseca varstva pri delu ni bil predvajan našim delavcem na gradbiščih v tujini predvsem zaradi oddaljenosti teh gradbišč. C. P. Gradimo najvišjo zemeljsko pregrado v Sloveniji Pred desetimi leti je bila zgrajena zemeljska pregrada za akumulacijsko jezero Cinkarne Celje. Pregrado so naredili delavci našega tozda iz Raven na Koroškem. Z vedno večjimi potrebami po deponiji odpadne sadre, ki nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida, je postalo povišanje obstoječe pregrade prepotrebno. Tega dela so se ponovno lotili naši Ravenčani. Dosedanja pregrada akumulacijskega jezera je zadostovala za okoli 10 milijonov kubičnih metrov deponije. S predvidenimi deli povišanja pregrade za 10 metrov se bo kapaciteta jezera povečala približno za 4 milijone kubičnih metrov. Nasip bo izveden enako kot pri dosedanjih delih iz meljastega materiala, piritnih ogorkov in vodotesnega glinenega jedra v sredini. Pri sami gradnji sodeluje tudi inštitut in laboratorij za mehaniko tal FAGG ter SPO Ljubljana s svojo mehanizacijo. Dela izvaja tozd Ravne in s tem nadaljuje sedanjo razširitev že obstoječega nasipa, ki ga je naredil pred leti. Pri gradnji prve pregrade so si naši vodje del kot tudi delavci nabrali bogate izkušnje. Le-te nam bodo koristile zdaj pa tudi pri izvedbi podobnih del v prihodnosti. Dela na pregradi se lahko izvajajo samo ob suhem vremenu, saj je v dežju dostop do gradbišča nemogoč, zato naši delavci med deževjem izvajajo manjša adaptacijska dela v Cinkarni. Z izgradnjo bo pregrada visoka 40 metrov in bo največja v Sloveniji. V nasip bo potrebno vgraditi 250.000 kubičnih metrov materiala in urediti odvodne kanale in drenaže. Rudolf Ludvik Delovodja Stanko Kostanjevec je kljub blatu in brozgi na gradbišču dobre volje, saj je star maček za tovrstno delo Novice iz gradbeništva Steza za bob in sankanje v Sarajevu — enkratna v svetu Kot je planirano, bo letos novembra končana nova in v svetu enkratna olimpijska steza za bob in sankanje na področju Trebeviča. To stezo gradijo po projektu inž. Gorazda Bučarja, docenta gradbene fakultete v Sarajevu. Gre za tridelno stezo, kakršne do sedaj ni izdelal še nihče na svetu. Imela bo tri rekreativne izhode. Njen zgornji del z enostavnimi elementi bo omogočal manjše hitrosti in bo služil za ma- sovno rekreativno sankanje z minimalno opremo. Srednji del, po sestavi najbolj kompliciran in z najtežjimi elementi, je namenjen vrhunskim tekmovalcem za trening, ostalim uporabnikom pa pod nadzorstvom. Tretji del je sestavljen iz srednje težkih elementov in bo dostopen tudi spretnejšim rekreativcem. Transformacija steze bo možna z enostavnimi tehničnimi prijemi, s posebnim režimom zamrznitve ledu pa bo mogoče uporabiti vsak del posebej. Danes objavljamo fotografijo posneto pred štiriindvajsetimi leti. Bilo je leta 1958, ko so se člani upravnega odbora postavili pred objektiv. Od desne proti levi stojijo Jože Postružnik, Miro Žorž, Ignjac Grabar, Alojz Šinko, Ivan Gajšt ter Edvard Volk. V uredništvu pričakujemo da bo kateri izmed njih sporočil še kakšno dogodivščino iz tistih pionirskih časov Gradisa. Zato pogumno pero v roke, pa nam pišite. Franjo Štromajer^ Bilo je leta... Informiranje — osnova samoupravnega odločanja Celje je drugi tozd v Gradisu poleg GE Maribor, kjer so se za boljše obveščanje delavcev odločili izdajati lasten bilten, imenovan Informator. V prvi številki Informatorja je pojasnjen namen izdajanja. Bolj slikovito pa je to izraženo s stavkom: »Ni slabo v delovni organizaciji tisto, kar je slabo, ampak je slabo takrat, kadar nihče ne ve, da je nekaj slabo in zakaj je tako.« Obveščanje je eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše samoupravne socialistične družbe in delegatskega sistema v njej. Zato se moramo vsi v Gradisu boriti za pravočasno, popolno in delavcu razumljivo informacijo, na osnovi katere bo lahko samostojno in odgovorno odločal. Da bi zadovoljili čim večjemu številu naših delavcev, se bomo v Celju trudili, da bodo prispevki v našem Informatorju izpolnjevali tri osnovne namene: a) informacija naj bo zanimiva in obenem v neposredni zvezi z interesi večjega dela članov našega kolektiva b) informacija naj bo popolna, kar pomeni, da mora vsaka informacija dati odgovore na vsa bistvena vprašanja o dogajanju pri nas c) informacija naj bo celovita in objektivna, vsako sporočilo mora ustrezati resničnemu stanju v našem tozdu in delovni organizaciji. Na koncu moramo dodati še tole: kdor obvešča druge, mora biti najprej sam dobro in stalno obveščen o vseh pomembnih vprašanjih in dogajanjih v tozdu GE Celje. Topa ne pomeni, da lahko v Informator pišemo le člani uredniškega odbora. Želimo si, da bi se oglasilo čim večje število naših ljudi, saj je Informator odprt za vse, ki želijo s svojimi prispevki dopolniti in izboljšati obveščenost naših delavcev. ZLATKO O TOMA N ČEK Celjani zopet gradijo na zasavskem območju Nič nenavadnega ni bilo, če je kdo j^ed nami pred petimi leti srečal de-‘av« Gradisa TOZD GE Celje na zasavskem območju, kjer je naša •OZD zelo uspešno delovala in opravljala različna gradbena dela v Trbovlje, v kemični tovarni “TRI« v Hrastniku ter drugod. S kvalitetnim delom in nastopom smo Sl Pridobili zaupanje pri investitor-l1*1- Zahvaljujoč našemu dolgoleten111 strokovnemu vodji inž. Jožetu . a-!8aju, obenem tudi vodji opera-1 v ni h del, smo začeli v letošnjem etu s pripravljalnimi deli za gradnjo novega objekta fosforne kisline v #TKl« Hrastnik. vredno je sporočiti, da smo že ansko leto, točneje 1. septembra y8l, pričeli z deli v »Steklarni« v h|rastniku, kjer smo imeli nalogo v i 0 kratkem času opraviti gradbena de*a- Zahvaljujoč dobri pripravi in organizaciji, strokovnemu vodenju e' ter trudu vseh delavcev smo res Uspeli v izredno kratkem času dobro n kvalitetno dokončati vse zastaven naloge, ki so nam jih zaupali v ‘Steklarni« Hrastnik. Med drugim 1110 končali tovarniško ograjo, v .Jjhujšem zimskem času smo opra--1..1 remont »H«.— kad ne peči, izvr-1 smo tlakovanje obstoječe ploš-‘•di, na vhodni strani tovarne smo °nčali oporni zid, zatem pa še ?Sebni specialni plato za deponijo remenčevega peska, ki ga uporab- ljajo v tovarni pri izdelavi stekla in steklenih izdelkov, izvršili smo tudi nekatera drenažna in izolacijska dela samskega doma, ki je last »Steklarne« ter dokončali novo transformatorsko postajo. Odgovorni vodja del je bil tov. Jože Naraks, glavni delovodja pa tov. Ivan Janu-šič. S svojo strokovnostjo in prizadevnostjo sta veliko prispevala h kvalitetno opravljenemu delu. Posebno bi se morali v tem primeru zahvaliti delovodji tov. Ivanu Janu-šiču za vrsto inovacijskih iznajdljivosti. Trenutno se pripravljamo za izvajanje gradbenih del v kemični tovarni (»TKI«), kjer bomo zgradili objekt fosforne kisline. Začeli smo urejati delavsko naselje, znotraj katerega bo možna tudi športno-rekreativna dejavnost. V eni izmed barak bo TV dvorana, v kateri bomo imeli še stenski časopis. V naselju bo dovolj časopisov, da bodo delavci lahko pravočasno informirani. Imeli smo tudi pogovor s predstavniki mladine in sindikata v občini Hrastnik, kjer smo se skušali dogovoriti o čimholjšem sodelovanju z našimi delavci, ki so začasno nastanjeni v naselju, zato upamo, da v občini ne bo prireditve, na katero naši delavci ne bi bili povabljeni. Zlatko Otomanček AKTUALNO * članku »Barakarsko naselje v Tomačevem Smo izpraznili«, objavljenem v Gradisovem Vestniku marca 1982 Predsedujem Odboru za gradnjo ^'roških domov na področju Ljub-Jane ter sem tako dolžari dopolniti r,anek, ki ga je v prejšnji številki ^•‘idisoVega vestnika napisal tov. °JZe Cepuš, in sicer v sledečem: E Skupaj z SCT-jem so Gradisovi 0zdi na ljubljanskem področju so-'nancirali gradnjo novega dijaškega 48o'f y..Gerbičevi u*'c' s kapaciteto S •em namenom so tozdi Gradisa _druži|i 27 milijonov din, prav toliko Pa tudi SCT. Na ta način smo prido-1,1 s 1. 2. 1982 v novozgrajenem °mu 240 ležišč za naše vajence. ®ša kadrovska služba je zaenkrat ^sedla z vajenci samo 100 ležišč; s cm je omogočila izpraznitev vajeni-ske8a doma v Kvedrovi ulici, kamor ,° Potem preselili večino delavcev iz ankarskega naselja v Koželjevi ulici. Člani gradbenega odbora so si ^5. t l, ogledali novozgrajeni dijaški Proizvodna hala v Ribnici Celjani so zgradili halo v Ribnici Novo proizvodno halo za delovno organizacijo »Ricomag« v Ribnici so delavci tozda GE Celje zgradili v izredno kratkem roku in z dobrimi finančnimi rezultati. O gradnji je nekaj več povedal Ivan Janušič, delovodja objekta: »Proizvodno halo »Ricomag« v Ribnici smo začeli graditi pozno jeseni oz. zimi leta 1980. Dokler nismo uredili delavskega naselja v neposredni bli-ži ni objekta, smo delavce vozili z avtobusom iz Novega mesta. Ko je bilo tudi to urejeno, smo lahko začeli delati s polno paro in tako smo »halo Rico« dokončali.zelo hitro. Investitorje bil z našim delom zadovoljen, zafo smo bili deležni čestitk in pohval. Zlatko Otomanček dom v Gerbičevi ulici in se prepričali o kvaliteti gradnje ter o izrednem udobju, ki ga dom nudi mladini, ki se odloča za gradbene poklice. Na osnovi teh ugotovitev je gradbeni odbor pozval kadrovsko službo, naj čimprej zasede še preostalih 140 ležišč v Gerbičevi ul. z vajenci, ki jih ima nastanjene po raznih domovih, kot so Dom Otona Župančiča v Šiški, Dom učencev v Kersnikovi ulici in drugod. V Domu Otona Župančiča pa bi nastanili mlade delavce, ki bi jih v Gradisovih tečajih priučili gradbenih poklicev. 2. Pisec članka med, ostalim tudi navaja, da je akcija za gradnjo samskega domh na Fužinah v polnem teku, le lokacijskega dovoljenja še ni. Res je, da se je gradbeni odbor že V juniju 1981 odločil pridobiti lokacijo za gradnjo novega samskega doma za potrebe ljubljanskih tozdov v novi stanovanjski soseski Fužine II. in je s tem namenom navezal kontakt z vodjo projekta Fužine II. S tem je soglašal na sejah gradbenega odbora tudi predstavnik GE Ljubljana-okolica. Zato nas je nemalo začudilo poročilo predstavnikov tozda GE Ljubljana-okolica na seji gradbenega odbora 25. 2. 1982 o tem, da vodi njihova enota že od avgusta lanskega leta samostojno akcijo v občini Moste. Hočejo namreč pridobiti lokacijsko dovoljenje za gradnjo samskega doma v soseski Fužine II., ki,bi ga zgradili zgolj za njihove potrebe, kar jim narekuje predvsem preselitev delavcev iz barak v Obri-jah v zidani samski dom. Iz poročila uprave samskih domov izhaja, da je bilo na dan 12.2. 1982 v Gradisovih samskih oziroma dijaških domovih in delavskih naseljih v Ljubljani 449 prostih ležišč, zato preselitev delavcev iz barak v Obri-jah (174 zasedenih ležišč dne 12. 2. 1982) z manjšimi predhodnimi premestitvami ne bi smela biti problematična. Zato je gradbfeni odbor pozval GE Ljubljana-okolica, naj spremeni svoje stališče in pristopi h gradnji samskega doma v Fužinah skupaj z ostalimi tozdi Gradisa v Ljubljani v okviru za to ustanovljenega gradbe- nega odbora. Na tak način so bili doslej zgrajeni vajeniški dom v Kvedrovi ulici, samski dom v Kvedrovi ulici in dijaški dom v Gerbičevi ulici. Gradbeni, odbor na ta poziv še ni prejel odgovora GE Ljubljana-okolica. Štefan Mesarič Do leta 1985 v Beogradu 56.000 novih stanovanj S srednjeročnim planom stanovanjske gradnje do 1985. leta je predvideno, da bodo v Beogradu zgradili 56.281 stanovanj. Lokacije na katerih se bo gradilo so razdeljene v tri skupine. Na prvi lokaciji se že gradi 19.000, stanovanj. V drugo skupino sodijo lokacije, ki so že delno urejene in pripravljene za gradnjo, predvsem v novem Beogradu, Žemunu, Čukarici in Rakovici, kjer bo zgrajeno 22.000 stanovanj. Lokacije iz tretje skupine bo treba še urediti, nahajajo pa se v glavnem na področju Čukarice, kjer naj bi zgradili okoli 20.000 stanovanj. C. P. p ; : : : : ~ KONSTITUTIVNA SEJA KONFERENCE 00 ZS GRADISA OOZS GIP Gradis, razrešili dosedanje in izvolili nove organe konference. Interese tozdov je treba podrediti interesom Gradisa o delu konference v preteklem mandatnem obdobju je podal podpredsednik konference OOZS GIP Gradis tov. Brane Štrekelj. Omejil se je na nekatera bistvena področja družbenoekonomskega položaja delavcev v Gradisu. Najprej je spregovoril o samoupravni organiziranosti delavcev Gradisa in dejal: »Temeljna zamisel poslovne politike v Gradisu je oblikovati močno delovno organizacijo, ki bo s časom prerasla v široko asociacijo združenega dela, sposobno zgraditi doma in v tujini najzahtevnejše objekte. Enotna politika bo preprečevala težnje po zapiranju posameznih tozdov, saj je položaj tozdov v Gradisu usmerjen v to, da je tozd vselej nosilec dohodka, delovna organizacija pa subjekt poslovnega nastopa na tržišču. Na področju delegatskih odnosov bo treba določene stvari spremeniti. Delegati sc vse prevečkrat togo držijo v tozdu dogovorjenih stališč, zaradi česar je usklajevanje na sestankih zelo težko in včasih prav mučno, s tem pa tudi sprejemanje odločitev ni dovolj učinkovito. Odločitve morajo ustrezati skupnim interesom večine, pri čemer pa ne smejo bistveno ogrožati interesov posameznih tozdov. Brane Štrekelj — novi predsednik konference OOZS v GIP Gradisu Na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij sindikata Gradisa, ki je bila 25. marca so člani konference razpravljali o poročilu o delu konference v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli program dela za obdobje 1982 do 1983, sprejeli dopolnjen poslovnik o organiziranju in delovanju konference Delovno predsedstvo konstitutivne seje konference sindikata je vodil tov. Janez Raušl Potrebno je sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja 1 Z organizirano akcijo sindikata smo v zadnjih letih naredili precejšen korak naprej pri zagotavljanju pogojev, da lahko delavci pred ugotovitvi josperio-dičnega obračuna obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanje svoje temeljne organizacije. Še vedno pa ugotavljamo, da gre pri tem v pretežni meri zgolj za interpretacijo bilančnih podatkov brez poglobljenih analiz.« Nadalje je podpredsednik Štrekelj govoril o rezultatih in bistvenih problemih gospodarjenja v Gradisu v letu 1981 ter o poslovni politiki v letošnjem letu. Bolje je treba vrednotiti proizvodno delo »V Gradisu smo že ob proučevanju .osnutka zakona o združenem delu doumeli, da se v praksi načelo delitve po delu uresničuje najprej pri delitvi ustvarjenega dohodka. Da bi čim dosledneje uresničili določbe zakona, ki govore o načelu delitve po delu in rezultatih dela uporabljamo v Gradisu PMS metodo vrednotenja del in nalog. Za boljše vrednotenje fizičnega dela smo se v Gradisu odločili za: 1. 10-odstotno povečanje osnove pri delokrogih v okviru katerih se izvršujejo fizična opravila 2. da bi osebni dohodek dobil še večjo motivacijsko vlogo za delo na terenu smo vpeljali poseben dodatni kriterij, po katerem se lahko osnovna vrednost delokroga poveča za 50 odstotkov. Konkretne kriterije za to povečanje pa so določili tozdi glede na lastne pogoje dela na terenu.« V nadaljevanju se je tov. Štrekelj dotaknil tudi vprašanja dodatkov v Gradisu in dejal, da je končno treba spoznati, da terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje itd. niso dodatki za boljše delo in zato ne sodijo v področje nagrajevanja po delu, temveč so to dodatki za povračilo povečanih stroškov, ki jih imajo delavci na terenu, Družbeni standard delavcev moramo še izboljšati Seje se je udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje, tov. Andrija Vlaihovič in s svojim prispevkom bistveno pripomogel k delu konference šele na začetku in* da bo treba izkušnje obratne ambulante v Ljubljani prenesti na sodelovanje s področnimi zdravstvenimi domovi za vse ostale tozde. Nastanitev delavcev je v Gradisu kar zadovoljivo urejeno. Barake so že redkost, večji problem pa je družbena prehrana za delavce ljubljanskih tozdov. Predvsem v Ljubljani bo treba še precej narediti,d a bi tudi ti delavci imeli pogoje, kakšne imajo delavci ostalih naših tozdov. Oddih in športna rekreacija sta v Gradisu zelo razgibani. Za letni in zimski oddih lahko naši delavci koristijo počitniške domove v katerih je 300 ležišč-Razen tega so nekateri tozdi nabavili tudi počitniške prikolice in s tem se popestrile ponudbo za letovanje svojih delavcev. Športno rekreativna dejavnost je bazirala predvsem na množični rekreaciji >n preventivno-rekreativnih odmorih-Stalna športna aktivnost pa se je odvijala v naših sekcijah in klubih po tozdih. Gradisova sindikalna konferenaca je ena od boljših v Mostah Na koncu svojega poročila se je podpredsednik konference sindikata Brane Štrekelj dotaknil tudi vprašanj standarda delavcev. Glede zdravstvenega varstva je dejal, sa smo v Gradisu na tem področju Po uvodnem poročilu se je razvila dokaj burna diskusija, ki je pripomogla k oblikovanju dokaj konkretnih sklepov konstitutivne seje. S svojim prispevkom je na konferenci sodeloval tudi predsed- S kritičnimi prispevki so predvsem izstopali delegati GE Maribora odgovoren odnos do izvrševanja sklepov, ki zadevajo njihovo področje dela ter da s svojo avtoriteto zagotovijo enak odnos tudi pri svojih sodelavcih. Sindikat bo v prihodnje zaostril odgovornost tistih delavcev, ki ne bodo pripravljeni delovati v prid uveljavljanja učinkovite vloge sindikata pri utrjevanju samoupravljanja in temu ustreznega položaja delavcev, v Gradisu. 2. Konferenca zahteva,da se pripravi celovita informacija o poteku, trenutnem stanju in možnem bodočem reševanju primera »Luka Koper«, da bi na tej osnovi lahko Konferenca OO ZS oblikovala in sprejela enotna stališča, usmeritve in prihodnje ravnanje v zvezi s to zadevo. Konferenca posebej poudarja nujnost enotnega razlaganja in pristopa, ker smo se v preteklosti velikokrat dogovorili za enotna stališča, v praksi pa ravnali vsak po svoje —po svojem trenutnem interesu. 3. Konferenca ugotavlja, da je spričo vseostrejših gospodarskih razmer potrebno posvečati maksimalno pozornost čimboljši organiziranosti za nastop na tujih tržiščih. Na tem področju je nujno povezovanje znotraj delovne organizacije pa tudi širše v okviru slovenskega in , jugoslovanskega gradbeništva in z drugimi organizacijami združenega dela, ki lahko s svojo dejavnostjo prispevajo k celovitosti naše ponudbe. Pri izvajanju investicijskih del v tujini moramo zagotoviti ustrezen samoupravni položaj delavcev na tistih gradbiščih, predvsem pa omogočiti organiziranost in delovanje sindikata, ki ima prav na gradbiščih v tujini pomembne naloge pri zagotavljanju samoupravljanja, na področju informiranja o dogajanju v delovni organizaciji in matični TOZD, pri urejanju ustreznih življenjskih razmer ipd. Uveljavili bomo dosledno upoštevanje družbenih usmeritev oz. zakonskih določil o trajanju bivanja oz. dela v tujini. Pristojne službe morajo poskrbeti, da se bodo delavci, ki so že dalj časa v tujini vrnili. 4. Konferenca ugotavlja še vedno nezadovoljivo stanje na področju delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Ker so načini za ugotavljanje prispevka delavcev (akordi, norme, ocenjevanje ipd.) v različnih TOZD še vedno različni, konferenca zahteva, da se pripravi celovit in enoten sistem ugotavlja- . nja prispevka delavcev, ki bo obvezujoč za vse temeljne organizacije. Upoštevajo se naj že znane metode, ki jih posamezne TOZD že uporabljajo. Strokovna služba za nagrajevanje bo pripravila krajše poročilo o stanju na tem področju z navedbo osnovnih problemov, ki se pojavljajo ter predlogi aktivnosti, ki bi jih morali speljati preko sindikata. Naslednje pomembno področje je višje vrednotenje proizvodnega dela. Predlogi, ki so v tej smeri pripravljeni naj se čimprej uskladijo, da bi bilo možno uveljavljanje v praksi. Strokovna služba bo poročala konferenci o zastojih, ki bi pri tem nastali in navede naj tudi temeljne organizacije, ki ovirajo realizacijo teh usmeritev. 5. Na področju informiranja poudarja konferenca predvsem tri smeri delovanja: — samoupravno, gospodarsko in družbenopolitično obveščanje delavcev na gradbiščih v tujini — pravočasna in objektivna informiranost sindikata (konference in osnovnih organizacij) o pomembnih dogodkih in akcijah v delovni organizaciji in TOZD — obveščanje delavcev na zborih delavcev o najpomembnejših vprašanjih delovne organizacije in TOZD, saj opažamo, da zbore delavcev premalo izrabljamo za neposredno informiranje. Ob tem pa konferenca poudarja obvezo vseh prejemnikov informacij na različnih ravneh, da informacije objektivno in neiskrivljene prenašajo v svoje sredine. < 6. Na področju standarda konferenca posebej izpostavlja vprašanje letovanja delavcev v počitniških domovih Gradisa. Zavzema se za takšne cene penziona, ki bodo dostopne širšemu krogu delavcev, tudi tisti m z najnižjimi osebnimi dohodki oz. nižjim skupnim dohodkom na družinskega člana. S tem v zvezi moramo nujno dograjevati sistem regresiranja letnega oddiha v smislu družbenih usmeritev. Prav tako moramo doseči, večjo prožnost pri • razporejanju kapacitet, pri čemer so temeljne organizacije dolžne zagotoviti maksimalno zasedenost kapacitet, ki so jih po razdelilniku dodeljene. Konferenca podpira usmeritev, da je za področje počitniških domov oz. standarda kot celote potrebno zaposliti delavca, ki bo strokovno in operativno vodil'in koordiniral to področje. 7. Konferenca poudarja, da je potrebno občasno analizirati tudi delo osnovnih organizacij in na ta način posamezne organizacije vspodbuditi k aktivnosti na področjih, ki jih bodo pri svojem delu zanemarjale. S tem bo tudi omogočeno boljše vključevanje osnovnih organizacij v delo konference in dosežena večja učinkovitost sindikalnega dela v celoti. 8. Ker ti sklepi zadevajo delo sindikata širše kot samo v okviru konference OO ZS, so tudi osnovne organizacije dolžne delovati v smislu teh sklepov in opozarjati konferenco v primerih, ko se posamezni sklepi pa tudi program konfe-renace OO ZS ne izvajajo. Delegati v konferenci OO ZS so dojžnj prenašati stališča in pobude svojih osnovnih organizacij v konferenco ter poskrbeti, da bodo tudi dogovori in sklepi sprejeti na konferenci realizirani v osnovnih oarganizacijah. Delegati morajo aktivno sodelovati v razpravah na sejah konference in predsedstva, da bi na ta način stališča in sklepi, ki jih sprejemamo bili rezultati najširše demokratične razprave in kot takšni obvezujoči za vse osnovne organizacije. C. Pavlin ''"begati so na konstitutivni seji spregovorili o vrsti perečih problemov: o gospodarjenju in varčevanju, delu sindikata, o nastopu na tujih tržiščih, o deli-, ' osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, o informiranju doma in v tu-ni’ o standardu delavcev, o organiziranosti Gradisa itd. nik občinskega sindikalnega sveta Ljub-jana Moste-Polej tov. Andrija Vlahovič, kl je pohvalil dosedanje delo naše konfete m de jal, da je ena od boljših in ak-hvnejših v občini Ljubljana Moste-Polje, saj obravnava vsa glavna vprašanja sin-ikaine dejavnosti in se loteva najbolj aktualnih in najbolj perečih problemov v aasi družbi in ima pravilen odnos do le-i Kljub vsej tej prizadevnosti, pa rezultati niso še boljši predvsem zaradi nejevoljnega sodelovanja strokovnih služb o *(er v°dilni delavci in strokovne , i c dostikrat v celoti ne izvršujejo -klepov konference. Glede na tako etično konferenco, ki ima tudi pet ko-, lsij in tri svete bi moral biti njen vpliv se večji. Strokovne službe so - zatajile pri volitvah V nadaljevanju je tov. Vlahovič svojo tditev podkrepil z najnovejšim tipičnim r >nierom slabega sodelovanja strokovnih služb s sindikatom in drugimi . ri|žbenopolitičnimi organizacijami, ki Jc prišlo najbolj in ob nepravem času do •zraza na zadnjih volitvah, saj so stro- ovne službe volitve vzele dokaj neod-8°vorno, zaradi česar je bilo več težjih ?cPruvilnosti predvsem v tozdih OGP in jubljana-okolica ter delovni skupnosti skupne službe in Interni banki. Odgo-ornost za to ne moremo valiti na sindi-Iyki je svojo nalogo, to je pripravo poučnega vzdušja za volitve opravil zelo 'jjobro, ne moremo valiti niti na volilne "misije, ki so volontersko in predvsem Operativno telo, temveč so pri tem največ tlve strokovne službe, ki bi morale Proučiti vso gradivo in pomagati volilni Gnusi ji, da bo v pripravi in na samih vo-Hvah vse v redu. Vse to je botrovalo emu, da so v dveh tozdih in Interni banki ne volitve nepopolne in udeležba na vo-1 vah v tozdih meščanske občine najslabša. V nadaljevanju je spregovoril tudi o nas,°pu v tujini, predvsem v luči družbenopolitične in samoupravne organiziranji ter pogojev dela delavcev v tujini. hhlim° s'’ e*8 hi tlK*i delavci v tujini ‘oko samoupravljali, tako kot doma in a m bili ustvarjeni pogoji za delovanje fozbenopolitičnih organizacij. Prvi Pogoj za to pa je dobra informiranost de- >ev v tujini. , “a koncu se je tovariš Vlahovič dota-n‘l tudi vprašanj prerazporeditve de- lovnega časa v gradbeništvu, ki naj bi v bodoče bil prilagojen delovnim pogojem in potrebam gradbeništva, vprašanjem notranjih rezerv in izkoristku le-teh v gradbeništvu, višjem vrednotenju dela proizvodnih delavcev itd. Novi člani konference in njenih organov Po razrešitvi dosedanjega predsedstva konference OOZS Gradisa je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Branko Štrekelj iz tozda GE Ljubljana, za podpredsednika pa Milan Petek iz tozda GE Maribor. Ostali člani predsedstva so še: Jože Lorenčič SPO Ljubljana, Ivanka Golob Nizke gradnje Maribor, Jernej Jeršan DSSS, Zmago Bračun Ljubljana-okoli-ca, Milan Bevk LIG Škofja Loka, Pavel Ring Ravne, Igor Janežič Biro Ljubljana, Janez Cilenšek KO Ljubljana in Ivan Žalig Celje. Predsednik nadzornega odbora je Slavko Stanonik iz Škofje Loke, komisije za standard zaposlenih in varstvo pri delu Jože Lorenčič iz SPO Ljubljana, komisije za šport in rekreacijo Jernej Jeršan iz DSSS Ljubljane, komisije za kulturo in izobraževanje Ivanka Golob iz Nizkih gradenj Maribor, Komisije za izvajanje nagrajevanja po delu Milan Fras iz GE Maribor, sveta za razvojno politiko in planiranje Emil Korenjak iz Ptuja, sveta za razvoj samoupravljanja Jože Grobler iz; GE Marjbor in sveta za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke Janko Štok iz DSSS Ljubljana. Sklepi konstitutivne seje konference OO ZS GIP Gradis 1. Konferenca ugotavlja, da sodelovanje vodilnih delavcev in strokovnih služb s sindikatom ni zadovoljivo, tako na ravni delovne oraganizacije kot v temeljnih organizacijah. Zato sindikat velikokrat ostane pri svojih razpravah brez zadostnih informacij, kar ima za posledico, da so njegove akcije neučinkovite. Konferenca zavezuje vodilne in strokovne delavce na vseh ravneh, 'da se vključujejo v delo sindikata, da kažejo Oblikovanje osebnosti pri delavcih na gradbiščih Življenje in delo na gradbišču je nadaljevanje vzgoje v družini in okolju v katerem je delavec ali učenec živel do prihoda na gradbišče. Proces primarne socializacije delavčeve ali učenčeve osebnosti je dokončan, medtem ko se proces sekundarne socializacije še nadaljuje. Ta proces je pri vsakem delavcu in učencu različen, zato je nujno, da se ugotovi stopnja osebnostne zrelosti (znanje, navade, kulturni nivo) ter materialne in socialno-kulturne okoliščine, ki so vplivale na določeno delavčevo ali učenčevo stopnjo zrelosti. Ugotoviti je torej potrebno delavčevo in učenčevo socialno poreklo. Prav tako je potrebno odkriti delavčeve in učenčeve potrebe, interese, sposobnosti in nagnjenja, da bi lahko uspešneje nadaljevali oblikovanje njegove osebnosti. Spoznavanje delavca in učenca služi za ugotavljanje izhodišč za spremljanje napredovanja in osebnostnega razvoja v času bivanja na gradbišču in istočasno omogoča napredovanje uspešnosti nadaljnjega usposabljanja za delo in življenje. Na gradbišču je treba ustvariti prijetno okolje v katerem najdejo delavci in učenci oporo, pomoč, red in zaupanje, spodbudo za delo in pristne ustvarjalne stike z vrstniki in sodelavci. Pri oblikovanju življenja, dela in medsebojnih odnosov je treba upoštevati: samoupravljanje delavcev kot osnovno načelo odnosov in vsebine življenja na gradbišču, medsebojne pravice in dolžnosti delavcev, dnevni in tedenski potek celotnega življenja in delovanja (prosti čas, rekreacija, počitek, prehrana in drugo), osebne potrebe delavcev in učencev (osebna higijena, odhodi domov, razni obiski ipd.), posebne naloge in občasne zadolžitve delavcev in učencev, razne skupne akcije (prireditve, proslave, delovne akcije, čiščenje okolice, odgovornost in vzgojne disciplinske ukrepe v zvezi z hišnim redom). Oblikovanje delavcev in učencev dosegamo z najrazličnejšimi dejavnostmi na vseh področjih življenja in dela na gradbišču pri čemer upoštevamo dejavnike kot so: družina, delovna organizacija, družbenopolitične organizacije in druge. Delavec preživi večino svojega časa na gradbišču zato ima gradbišče kot celota osrednjo vlogo pri oblikovanju delavčeve osebnosti. Medsebojni odnosi so vsepovsod, ne samo v gradbeništvu zelo pereč problem. V kolektivih po gradbiščih morda izstopajo toliko bolj, ker je tudi sama struktura zaposlenih zelo pestra in tu se na dokaj malem prostoru najdejo ljudje zelo različnih miselnosti, predsodkov, želja, pričakovanj, ki naj bi potem v času skupnega življenja in dela na grad- bišču našli tudi način za čim boljše sožitje v skupnosti. Priznati se mora, da so se medsebojni odnosi občutno izboljšali saj skoraj nimamo več nacionalnih, verskih, rasnih ali političnih nestrpnosti. Kljub temu pa se na drugi strani še vedno najdejo takšni delavci, ki nikakor nočejo razumeti skupnega življenja in se temu primemo tudi ne želijo vključiti v skupnost. Prav tako se mora na gradbišču često zaščititi potencialne žrtve podtalnih dejavnosti. Te žrtve so najčešče mlajši, fizično šibki, socialno in fizično zaznamovani, delavci raznih drugih jezikovnih in narečnih področij, slabo socialno prilagodljivi, nekonformi-sti. Destruktivna dejavnost podtalnih skupin (včasih tudi samo posameznikov), je običajno uperjena proti splošno veljavnim socialno in moralno-etičnim normam. Nenehno življenje v skupini onemogoča možnost za individualnost zato prihaja včasih do utesnjenosti in prenasičenosti s socialnimi stiki, razdražljivosti in agresivnosti. Velika ovira za dobro počutje nekaterih delavcev in učencev na gradbišču je lahko tudi socialna stigmatiziranost (zaznamovanost), če se delavec in učenec na gradbišču oprime neko ime kot npr.: »to so oni iz gradbišča« in podobno kot radi zbadljivo še vedno nekateri imenujejo delavce in učence iz gradbišč. Posebno pozornost bi morali posvetiti in individualno obravnavati zlasti zakoreninjene samotarje, ki se skušajo povsod izolirati od skupin. Z mnogimi je potrebno veliko dela in potrpežljivosti, subtilnosti, da spremenijo svoje navade in postanejo socialno zrelejši odnosno pripravljeni za bolj integrirano življenje v kolektivu. Razne dejavnosti na gradbišču, omogočajo uresničevanje družbe-nomoralnih smotrov, ki utrjujejo in razvijajo moralne kvalitete. V teh dejavnostih je možno, da se smiselno ohranja individualnost posameznika in ga hkrati tesno poveže s skupino pri skupnih hotenjih in skupnem uresničevanju nalog. Delavcem in učencem je treba omogočiti, da spoznajo teorijo in prakso samoupravnega socializma in oblikovanje marksističnega pogleda na svet. Posebno skrbno moramo oblikovati naslednje vrednote: demokratičnost, humanost, patriotičnost, in-temacionalnost, delovnost, odgovornost, solidarnost, ustvarjalno kritičnost, sposobnost komuniciranja in sporazumevanja, discipliniranost, pripadnost skupini, ohranjanje in čuvanje materialnih dobrin (osebna lastnina, družbena lastnina, naravno okolje) itd. Pri delavcih in učencih je potrebno krepiti in oblikovati zavest za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Zelo pomemben na gradbišču je posebni osebni odnos kot sta tovarištvo in prijateljstvo, ki se naj kaže v sproščenosti, medsebojnem osebnem zaupanju in nesebični povezanosti.'Tovarištvo se še posebno razvija pri medsebojnem sodelovanju, spoštovanju in iskrenosti. Upoštevati se mora, da le ustrezna dejavnost omogoča oblikovanje značaja, etičnih in moralnih lastnosti in predvsem omogoča oblikovati delovne navade, ki so temeljni pogoj za uspešno delo v življenju. Zato je delovna vzgoja še posebej tesno povezana z moralnimi kvalitetami delavcev in učencev, ki se mora na gradbišču prepletati z estetskim kultiviranjem delavcev in učencev. V ta namen mora gradbišče razvijati razne dejavnosti na estetsko vzgojnih področjih (literarno, glasbeno, folklorno itd). Obvezno je potrebno pomagati delavcem in učencem, da kultivirajo svoje vedenje, izražanje, oblačenje, urejanje bivalnih prostorov in drugega okolja, da to postane njihova vsakdanja življenjska potreba in navada. Estetska vzgoja naj bo vir osebnostnega razvoja tudi v intelektualnem moralnem, delovnem, politehničnem in fizičnem pogledu. K oblikovanju osebnosti doprina-šajo pomemben delež tudi nekateri nepogrešljivi viri, ki v sodobnem življenju odigrajo važno vlogo. To so npr.: organizacija raznih prireditev na gradbišču, ki mora po vsebini in izvedbi ustrezati ravni delavcev in učencev, organizacija raznih predavanj in razgovorov, dobro organizirana knjižnica, redna, dostava dnevnih časopisov, radio in televizija-Vse to so pomembni dejavniki, k* povečujejo informiranost, kritičnost in razvijajo razne interese in navade- Poglavitni namen je, da se delavci in učenci aktivno vključujejo v družbena dogajanja, ki bogatijo njihov svet in razvoj osebnosti ter prispevajo k razreševanju vprašanj, ki se porajajo v današnjem človeku. * Jani Klančar Delegati v SPO so prevzeli odgovorne naloge Spet je potekla mandatna doba v organih samoupravljanja, sindikatu, /k, mladinski organizaciji in raznih komisijah. Zamenjali so se posamezni delegati in člani komisij, novi pa so prevzeli glede na težko obdobje stabilizacije dokaj odgovorne naloge ne samo v okviru TOZD, ampak tudi navzven. Nemalo problemov se nanaša na skrbno varčevanje ter gospodarjenje. Reševanje žgočih problemov ni samo naloga posameznih delegatov in članov komisij, ampak moramo sodelovati in pomagati vsi, saj bomo le tako uspešni. Tudi za družbenopolitične organizacije v TOZD velja. Staj svoje delo medsebojno povezujejo ter enotno in organizi- rano rešujejo probleme. S poštenim, odprtim in odgovornim odnosom do problemov v TOZD in tudi družbi bo omogočeno vključevanje širokega kroga delovnih ljudi v delovanje samoupravnega sistema. Delegati so torej izvoljeni, prav tako razni organi samoupravljanja, sindikata in drugi. Izvoljeni pa so tudi predsedniki, ki bodo kreatorji dela na svojih področjih ob sodelovanju vseh posameznic kov. V dvoletnem mandatnem obdobju vsem našim novo izvoljenim delegatom ter predsednikom želimo pri njihovem delu mnogo uspeha! Ludvik Šnajder Tone Stanonik je drago man- Janez Tomšič je po krajiem pre-datno obdobje predsednik delav- moru zopet predsednik sindi- skega sveta tozda SPO kata SPO " Omogočiti vsakemu delavcu letni oddih Akcija osnovne organizacije sindikata v Kovinskih obratih Ljubljana Vsako leto se že v marcu ali najka-sneje v aprilu odločamo, kje bomo Preživeli dopust. Letošnje leto, ko Paš stabilizacijska roka še trše boža, j® Marsikateri delavec v Gradisu odklonil prijavnico za letni dopust. ^Ijub ne preveč visokim cenam se [ačun za na primer štiričlansko dru-^Mo ne izteče ugodno. Na hitro izravnani stroški bivanja z vožnjo in "ekaj denarja za sladoled ali osve-zilno pijačo znesejo nekje okoli -0.000 din, če pa računamo odda-lenost počitniškega doma v Bio-Sradu n/m, so stroški bistveno večji. Na zadnji seji Komisije za stan-|.ard in rekreacijo TOZD KO Ljub-J3na so razpravljali o cenah letova-nja v Gradisovih počitniških domo-''M;,Ugotovljeno je bilo, da so cene v P°citniških domovih relativno viso-Ke> zato si letovanja ne morejo privoščiti vsi delavci, zlasti socialno jabkejši. Člani komisije so dali po- da se v prihodnje (v letu 1983) Cene posameznih počitniških domov Mzlikujejo glede na »kvaliteto« po-č|tniškega doma ~~ da se izdelajo merila za delno subvencioniranje obstoječih cen le-0vanja v počitniških domovih so-c,alno šibkih v Kovinskih obratih. Razliko do polne-cene bo pokrival sindikat. Na izredni seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Kovinskih obratih Ljubljana so na podlagi pobude Komisije za standard in rekreacijo ter izdelanih meri I za subvencioniranje cen sprejeli naslednje sklepe: L Socialno šibkejšim delavcem TOZD Kovinski obrati Ljubljana, ki bodo letovali v Gradisovih počitniških domovih, se polna cena letovanja po ceniku Odbora za standard in rekreacijo GIF GRADIS zniža, in sicer glede na gmotni položaj delavca in njegove družine. Merilo za ugotavljanje gmotnega položaja so povprečni čisti osebni dohodki na člana delavčevega gospodinjstva v letu 1981.. To merilo je istočasno osnova za določitev odstotka subvencije do polne cene oz. znižanja pplne cene. Pri izračunu navedene osnove se upošteva samo tiste člane, ki so prijavljeni za letovanje v počitniškem domu. 2. Merila (% subvencije) in subvencionirane cene letovanja družin delavcev Kovinskih obratov so za leto 1982 naslednja: ^snovna v‘šina OD n‘l člana družine Glavna sezona Pred in posezona s din in več 7 )01 do 6.300 ^ 01 do 5.000 4-°00 in manj- /O ub. nad 8 let do 7 let nad 8 let do 7 let _ 300 200 200 150 30 210 1^0 140 105 50 150 100 100 75 60 120 80 80 60 -• • Delavec dokazuje upraviče-°st (Jo subvencioniranih cen leto-anja s potrdili o OD družinskih čla-h°v V letu 1981, ki jih predloži kanski službi. 4- IO OOZS bo zagotovil vire Pokrivanja subvencioniranja cen iz: ~7 sredstev članarine 30.500 di-narjev n "7 iz dotacije TOZD 30.000 dinarjev lV kolikor navedena sredstva ne do zadoščala, se bodo dodatni viri gotovih na račun znižanja ostalih ^tavk porabe sredstev sindikata, v Izvršni odbor daje pobudo ^onferenci sindikata GIP GRA-nrč’ da Pr' pristojnih organih javljanja GIP GRADIS sproži stopek za Sprememb0 politike cen n °Vanja v počitniških domovih v s*ednjih letih. Na ravni delovne Seja koordinacijskega sveta OO ZSMS GIP Gradis je bila v tozdu GE Ljubija na-okolica Poživitev mladinskega dela organizacije naj se cene letovanja v počitniških domovih Gradisa razlikujejo tudi glede na gmotne možnosti Gradisovih delavcev ter glede na »kvaliteto« počitniških domov. Menim, da je akcija vredna posnemanja, saj delavec pričakuje, 33". je osnovna organizacija tista, ki stremi za tem, da bo delavcu v oporo in pomoč. Delavcu tako omogočamo pomoč, vrnil pa nam jo bo s svojim delom. S tem smo pridobili dvoje: delavca bc v svojem kolektivu zadovoljen, njegova produktivnost pa bo rasla, s tem pa se bo povečeval dcn hodek. Še je čas, da se ostale TO DSSS odločite za tak korak, saj pravijo, da nikoli ni prepozno, posebno če gre za našega delavca. Andreja Puc Sredi marca se je v tozdu GE Ljubljana-okolica letos drugič sestav koordinacijski svet OO ZSMS GIP Gradis in s tem nadaljeval prakso organiziranja sej v tozdih. Na ta način naj bi spodbudili delo mladinskih organizacij v tozdih, kjer mladina ne dela ali pa dela slabo, po drugi strani pa tudi v tozdih, kjer je mladina zelo aktivna. Primer slednjega je tozd GE Ljubljana-okolica, saj je prav mladinska organizacija tega tozda dobila diplomo kot najboljša mladinska organizacija ‘v Gradisu leta 1981. Člani koordinacijskega sveta so kritično ocenili svoje delo v preteklem letu. Menili so, da vseh začrtanih ciljev niso v celoti dosegli, da v nekaterih tozdih mladina ni organizirana in da ni popolnoma zaživela povezava med osnovnimi organizacijami mladine in koordinacijskim svetom mladine. Vzrokov za to je več, žal pa se ponavljajo iz leta v * leto: udeležba na sestankih je slaba, kar povzroča tudi slabo angažiranost mladih. Šele ko bodo odpravljene takšne napake, bo delo mladinskih organizacij lahko bolj zaživelo in rodilo vidnejše sadove. Zanimivo je, da se mladinci ne udeležujejo niti izletov in piknikov, kaj šele sestankov izven delovnega časa. Seje koordinacijskega sveta se je udeležil tudi predstavnik občinske konference ZSMS Ljubljana Moste-Polje tovariš Boris Ferenčak, ki je pohvalil delo koordinacijskega sveta in večine mladinskih organizacij Gradisa na področju občine, vendar je opozoril, da bi mladina morala več prispevati k razpravam s področja socialnega položaja in varnosti mladine, predvsem v sedanjem trenutku, ko v večini delovnih organizacij omejujejo število novo-zaposlenih in na ta način onemogočajo zaposlovanje mladim, ki pridejo iz šol. Izrazil je še željo, da bi vse mladinske organizacije v Gradisu razpravljale o gradivu za XI. kongres ZSMS in s svojimi pripombami prispevale k boljšemu delu kongresa. Na koncu je povedal, da bo tudi Gradis najverjetneje imel svojega predstavnika na kongresu, ker bo eden izmed treh delegatov iz občine Ljubljana Moste-Polje tudi predsednik mladine iz tozda GE Ljubljana-okolica tovariš Tomaž Zupančič. V nadaljevanju seje koordinacijskega odbora OO ZSMS GIP Gradis je bilo dogovorjeno, da bo tradicionalni mladinski majski kviz znanja letos v Celju 15. maja. Trije zastopniki vsakega tozda bodo odgovarjali na vprašanja iz treh področij: zgodovina Gradisa, samoupravni sporazum o združitvi v GIP Gradis in Tito-reVolucija-mir. Mladinci Gradisa se bodo tudi letos udeležili srečanja mladih bivših vojno-gradbenih podjetij Jugoslavije, ki bo že 14. po vrsti. Srečanje bo 21., 22. in 23. maja nekje v Aran-djelovcu, 80 kilometrov od Beograda, organizator pa je G RO Ratko Mitrovič iz Beograda. Način izbora naših predstavnikov na tem srečanju bo tak, kot je bil lansko leto. V Beograd bomo poslali 20 najaktivnejših mladincev iz naših tozdov, ki bodo sodelovali na tematski konferenči, kvizu znanja ter v športnem delu srečanja, kjer bodo nastopili v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju za ženske. Na koncu seje so delegati koordinacijskega sveta OO ZSMS GIP Gradis potrdili novo vodstvo. Za predsednika koordinacijskega sveta so izvolili tovariša Cveta Pavlina, za sekretarja pa tovarišico Marinko Arko, oba iz delovne skupnosti skupnih1 služb Ljubljana. V naslednjem mandatnem obdobju bosta vodila in koordinirala delo mladinske organizacije v Gradisu. | Za naslednjo sejo koordinacijskega odbora je bilo dogovorjeno, da bo konec aprila oz. v začetku maja v tozdu GE Gradnje Ptuj. C. P. Po sodobnih in naprednih načelih socialne politike se opuščajo kot docela neustrezni prejšnji klasični načini zaščite invalidov z invalidskimi pokojninami, invalidninami in drugimi oblikami gmotne pomoči. Nove usmeritve aktivne socialne politike, ki so jih sprejeli v vseh naprednih invalidskih sistemih, so medicinska, psihološka, poklicna in socialna rehabilitacija invalidnih oseb. Končni cilj vseh teh aktivnosti je usposobitev invalidov za življenje in delo z namenom, da se izboljša njihov gmotni položaj preusmerijo družbena sredstva ljudje pa se znova vrnejo v normalno družinsko in družbeno življenje in da bi tako bili sadovi napredka dostopni tudi njim. Družbeno pomembnost in potrebo po razvijanju sodobne rehabilitacije potrjujejo naslednje ugotovitve: '' — nezgode na delu, izven dela v prometu in bolezni, ki jih prinaša moderno življenje, so v porastu; — vse številnejši so primeri invalidnih otrok, medtem, ko se povprečna življenjska doba daljša; — vse večja prosvetljenost in spoznanje, da socialna diskriminacija subjektivno prizadene invalide, objektivno pa obremenjuje nacio-na ni dohodek z neproduktivnimi izdatki zanje, da so torej problemi invalidov družbeni problemi in — uspehi, ki so jih dosegli drugod, pa tudi pri nas pri vključevanju invalidnih oseb v normalno socialno .in gospodarsko življenje. Invalidsko varstvo, ki je tako naravnano, da zagotavlja predvsem materialne pravice v obliki neproduktivnih izdatkov za pokojnin^ in druge vrste gmotnih pomoči, je v svojem bistvu nehumano, ker precenjuje pomen enega samega vidika osebnosti, to je defekta in premalo gradi na potencialnih silah v človeku, kar vse skupaj pospešuje pasivi-zacijo in socialno izolacijo s tem pa postavlja invalida v družbi v podrejen položaj. Invalidska zakonodaja se bo morala razvijati tako, da bo zagotavljala stvaren odnos do prizadetih ljudi to je tako, da bo ustvarjala razmere »za vsestransko razvijanje prizadetega človeka za ustrezno funkcioniranje do najvišje možne mere, ki je možna v individualni in družbeni situaciji« (mednarodna definicja rehabilitacije). Te razmere pa nujno vključujejo tudi aktivno sodelovanje invalidov. Ko bo socialni in ekonomski položaj invalidov odvisen tudi od njihovega aktivnega deleža, od njihovega sodelovanja, bodo nastpile bolj zdrave KSSff -emeljnlb o^nlzadj.l. je bilo stanje naslednje: skoletnenfu ,’g<^lu\ tn^nar^^jgi v ... Štev. zaposl. Število % na štev. % na štev. t.»_ : ii-i uv-in-iu ^ TOZD 31.8.1981 delov, inv. • zap. 1981 zap. 1980 leta invalidov: p6polnO'sodeloyaWe^.‘ in enakdšt ilivalidortr, /. • y*: •A' -V-’ GE Ljubljana Lahko ugotovimo, da *£> j& Vžad- ...GE Lj. — okolica njem desetletju družbeni in eko- Gr Maribor nomski položaj invalidov" izboljšal: GE NG Maribor sprejeli smo pravne odločitve, ki * GE Gradnje Ptuj omogočajo usposabljanje m zdpo- r.GE Ravne slovanje invalidov iščejo se ustrez- r'~' ~ nejši koncepti, metode in modeli usposabljanja, sprejet jp- program razvoja mreže zavodov za usposabljanje invalidnih oseb izboljšani so prostorski in materialni pogoji invalidskih delavnic, z delom so pričele delavnice pod posebnimi pogoji in še mnogo drugega. Invalidni občani sodelujejo pri najpomembnejših oblikah odločanja v samoupravnih interesnih skupnostih in preko njih v skupščinah družbenopolitičnih sku*V.,:”>*t pnosti. i / - dE Celje GE Jesenice GE Koper LIO Škofja Loka Železokrivnica Lj. OGP Ljubljana SPO Ljubljana KO Ljubljana . ./KO Maribor PB Maribor DSSS DSUDt) 600 14 2,0 2,8 504 19 3,7 2,9 952 26 2,7 2,1 469 12 2,5 1,9 250 12 4,8 3,9 480 13 2,7 1,1 691 28 4,0. 4,0 639 16 2,5 2,0 228 13 5,7 0,8 239 9 3,7 2,5 95 5 5,2 4,7 253 8 3,1 2,8 534 8 1,4 1,3 227 4 1,7 0,5 245 1 0,4 0,4 50 1 2,0 2,2 268 3 1,1 1,1 57 2 3,5 1,8 v* - ' t; V Gradisu, kot tudi v večini dru- sti r odborPzTd^uŽhbenT^Io^nrt?Sit' r je^vf v !“či modoma omenjenih nost invalidov pri predsedstvu ;*aht?v>-se bomo morah tudi v Gra-SZDL. Njegova usmerjevalna. jio-;;. ^,«s‘rezneJc organizirati, saj so speševalna, vzpbdbli jfcvaina .in'. ':v: koordinativna vloga je še papVčTpt*- •' trebna, da bi se ustvaijalrpotreona družbena klimažaspremljanjeinre- • Sevanje še nerešenih pn6blehidV?ih-v, validov. Nerešenih probleihov in vprašanj pa je še veliko. težave, kar zadeva razporeditev delovnih invalidov na druga ustrezna dela marsikje izredno velike, pomoč zunanjih ustreznih strokovnih služb pa izredno pičla. F. ŠTROMAJER To je samo informacija za oceno b dosedanjih aktivnostih to" prizade: vanjih v družbenih;'š£mbuRravhihV"'?{ delovnih in življenjskih sredinah tet osnova za razpravo in dbgdvot1 Za aktivnosti ki bodo imele" zd 'cilj izboljšanje položaja invajiddv v družbi in njihove socialne varnosti. Splošna usmeritev pri teh aktivnostih mora biti vzpodbujanje in podpiranje tistih oblik aktivnega družbenega varstva, ki bodo pomenili aktivizacijo invalidov kar pomeni tudi njihovo možnost vplivahja na vse družbene Odločitve in s tefn na vprašanja njihovega enakopravnega položaja v družbi. T. Tudi v Gradisu že vfsto let-sprem-ljamo gibanje invalidnosti. Takd je konec preteklega leta bil fiarčjeh raV zvid delovnih invalidov II! in III.kategorije invalidnosti in "ridivid inva: ■ lidsko upokojenih delavčev. Lani jč" r bilo v Gradisu evidentirano ld5 delovnih inrvalidovrII. in.IFI. katčgori-je, kar pomeni',.V primerjaviž letopi 1980, kd je. 6i.te.eriderttiftnp^ ,t invalidov II, in flL kategorije; "ptivt*.:. *■* **”**«tpg ■ Po posamt,^...v. zacijah je .bljtpf^f1 w V pripravah na 11. Kongres ZSMS V-‘ . Več in bolje delati, več in bolje se učiti V: pripravah na II. kongres / Zveze Socialistične mladine Slovenije,. ki bo oktobra letos morajo mladi 'vso .pozornost nameniti spreminjanju odnosa mladinske . Organizacije do .drutbenih organizacij in društev. Za bolj učinkovito delovanje in organiziranje mladih je potrebno, da le-ti dajejo pobude in predloge za boljšo in bolj racionalno organiziranost delovnega in vzgpjnoizobraže-valnega procesa ter za boljše delovne razmere po načelu - - večin bolje delati, več in bolje se učiti ". Ac*'.v *. - * A „ 's ....; ‘It- •a.'1'.• . Poklicno usmerjanje, štipendiranje in zaposlovanje morajo postati enoten proces, koordinacijski odbori za štipendiranje morajo biti v stalnem stiku s kadrovskimi službami v organizacijah združenega dela, odbori pa naj bi delovali pri občinskih sindikalnih svetih. Ob tem vaj bi organizacije združenga dela v kadrovskih planih upoštevale tudi štipendiste iz združenih sredstev. Zaradi naraščanja življenjskih stroškov bo junija potrebno valorizirati štipendije. V pripravah na mladinski kongres bomo morali tudi v Gradisu poživeti delo mladinskih organizacij v tozdih, kjer mladina sploh ni organizirana in ne dela. Za povečanje učinkovitosti delovanja osnovnih organizacij je treba več napraviti na področju medsebojne povezanosti in akcijske enotnosti mladinskih organizacij, izboljšati pa bo potrebno tudi sodelovanje s krajevnimi mladinskimi organizacijami. C. P. Mladinski kviz v TOZD KO Maribor Čeprav 1. aprila, smo mladinci TOZD KO Maribor tega dne čisto zares izvedli kviz znanja. Odgovarjali smo na vprašanje teme TITO- Revolucija-mir. Za izvedbo kviza smo se odločili P° prejemu dopisa naše občinske KMiference, s katerim so nas obvestili, da 3. aprila potekajo občinska .v'z tekmovanja in zraven pripisali še; »Če imate več ekip, izpeljite v sv°jih OO ZSMS predtekmovanja.« Naša radost pa le ni bila popolna, saj se razen njega in sekretarja ZK nihče drug od povabljenih ni odzval našemu vabilu. Je bilo ostalih obveznosti tega dne res toliko, da je zmanjkalo časa za malce drugače, vsekakor pa prijetno dožive.tg popoldne med nami? •'p??*. : • ■; Sanja za vsako ekipo, glasbena točka . in spet so bjli na vrsti tekmovalci. Število točk" pri dveh ekipah je bilo kar izenačeno in napetost je naraščal*. Na vrsti je bil drugi skeč, za njim pa odločilna, »doja serija vprašanj. Strokovna žfjriija 'in časomerilec so zmagovalne ekipe prejeli knjige Aleksandra Tadiča, »Prvo srečanje s Titom«, preostali tekmovalci pa različne, a nič manj zanimive in privlačne knjige z vojno tematiko. Pobuda je bij a torej tu, literatura kmalu zatem, na naslednjem mladinskem sestanku pa smo izbrali še ekipe za tekmovanje: dvakrat po tri mladince izTOZD, eno ekipo izmed naših učencev II. letnika kovinarske ^°le in kot četrto ekipo učence III. etnika iste šole.Medtem ko se je teh '2 mladincev lotilo 180 vprašanj obešajoče literature o naši pretekli evoluciji, smo drugi pripravljali vse °stalo potrebno za izvedbo priredile: tiskanje vabil in plakatov, nakup knjižnih nagrad, dogovor o ureditvi prostora in vsemu na rob še kulturno-zabavni program, za pope-stritev kviza. Ob teh pripravah so dnevi hitro Rinili in že je bil tu 1. april ob 15. uri, ^as, določen za začetek naše priredi-Ve-Okoli 45 mladincev je posedlo v Po uvodnem pozdravu in otvoritvi;?1,‘.Ml VSP.do. konce neizprosni in šele kviza TITO-REVOLUCIJA*MIR, • .RP;^^ni'efiij ;vpr*S«n|v je bil znan sta pričela s svojim delom vodj|i. ,,.v/^a)Šby«tlc9'—r efcipa mladincev iz kviza tov. Srečko Friš in njegova asi-,'je zmagala z dvema toč-stentka Renata. ' " • z tima'prednosti drugo ekipo — Roka tekmovalca je nchote;yzid(- .iitsrid IJI;.letnika., htela, ko je bilo treba sečH v"košarico ". •• >. Sledila jje.ie »(ja ja točka kultur j*ečan6 pripravljeni in okrašeni je-dilnici in iskreno smo bili veseli, ko glavi se bo treba spomni zasedanja ti? Toda trema je bila odveč. Po prvi seriji vprašanj so se na tabli poka-i. zale tudi že prve točke in tekmovalci so bili deležni vzpodbudnega aplavza. Za krajši premor in sprostitev je. bila na vrsti prva izmed točk kultur-no-zabavnega programa -4 skeč, Tisti, o Francu Lenobi, ki se javi v pisarni zaradi razpisa v časopisu za direktorja in ko po vseh izpraševanjih o njegovih šolah končno pove, da ima le 6 razredov osnovne Sole, uslužbenčevo jezno vprašanje, . recita-j jasbi, po njej Kviz je bil tako zaključen in prostor se je zopet spremenil v dobro, staro jedilnico, pripravljeno za zakusko, glasbo in ples. Deklet resda ni bilo veliko, pa ni to prav nič motilo, da ne bi zaplesali skupaj popularnih račk, vedno priljubljenega kola, na koncu pa smo imeli priliko videti celo pravi kan-kan ples v moški izvedbi. Ura je kazala že blizu sedmih zvečer, ko smo se razšli s prijetnimi in nekako veličastnimi občutki v srcih. Občutki, da smo storili nekaj lepega in velikega, nekaj, kar se ne da prezreti: počastili smo spomin na našega ljubljenega Tita in pokazali, da znamo biti takšna mladina, kakršno si je on želel. JASNA RATAJC Sn\° med obiskoValnci zagledali tudi našega tov. direktorja. kaj sploh išče pri njih, mirno odgovori: »Prišel sem vam samo povedat, dao"a™ne,ne račun.®ite<< . Na kvbuso nastopile štiri ekipe. Najboljša bo zastopala barve Kovinskih Sledila je druga serija po tn vpra- otmifov Maribor na občinskem tekmovanju «'•' ; •/ ■ •TT~ " ' \ sld 'številki. '(iradisovega vestnika § Pravni nasveti Jt?) iipctipjUvi, ifricoiiko le-ta znaša. ■smo med drugim odgovorili na vpra-'šan)e, kajfd je z nagrado za. delo ob VPRAŠANJE: Rot odmev na naš odgovor v jamarski številki Gradisovega vest-?,*5a smo prejeli pismo tovariša J. Ž. 'z Kopra, ki ga v celoti objavljamo. , Gradisu sem zapisal 33 let delane dobe. Kot VK zidar sem od eta 1947 sodeloval na raznih grad-1,'ščih po Sloveniji, največ v Ljub-,Jan* in Kopru, kjer sem dočakal tudi j1 Pokojitev. Veliko in težko smo de-all> posebno po osvoboditvi. S po-°som se spominjam teh trdih de-ovnih časov, Čeprav tudi ob koncu 'sem nikoli počival. NI moj namen PJsati o prehojeni poti pri Gradisu. u *em morda kdaj drugič. Presenečen sem namreč oni dan Pfejel prvikrat številko našega vest-odkar sem v pokoju. Ne vem, /a*o je našla pot do mene. Pomislil da se je vendarle nekdo spo->U, da tudi prečna osebna spadam v skupino precej nad 2 U'odgovoru smo citirali samou- dohodka, čeugorabj sredstev delovne dobe in to pri istempodjel- ferendiimih- v Čašupd26. S.‘l980do ju. To je bilo leta 1980. Ker »e zaf f9M. " . — ______ nas »penzioniste« Jj!°rda kdaj zanimajo novice iz po-,ctja, pri katerem smo še do nedavna delali. Ko sem vestnik prebral, j je pritegnila rubrika Pravni na-yeti. Vprašanje glede nagrade ob Pokojitvi je jasno, ravno tako tudi °d8ovor. Sam sem ob slovesu prejel 2 pov- nja leta nikoli nisem posebno pok"..1, • Cjfedenagrddezadeloobupokoji-glabljal v naše sporazume, kjer je to" nfaforritimo vsanioupravnem spora-vprašanje natančno opredeljeno, me zumu4jltpprqtfi sredstev skupne po- zanima glede na pisanje, zakaj . rdbčGiP, GRADIS določeno, da de-potem razlike v razdeljevanju na- ‘lepaki je stopil v pokoj po določilih grad? . pr. nap OD v gospodarstvu SRS v devetih. mesecih preteklega leta. Od fb do 20 let 2 in polpopr. neto QPi;.y gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta , ' nacf 20 let 3 popr. neto QD v go-ODGOVOR: ' spndarstvu.$RS, v. devetih' mesecih Najprej bi se želeli tovarišu J. I.; • pretsfdtga leta, * lepo zahvaliti za obširna pismo ter Enak zpesek pripada v primeru mu ob tej priliki tudi zagotovitida smrti' delavca na jot ji m članom dru- mu bomo Gradisov vestnik tako kot Žine. P.oleg teh načelnih določil pa je tudi drugim našim gradisovim upo- •"> še določilo, ki velja za leto 1980. In nekateri sploh niso prejeli nagrade. Prosim za čimprejšnji odgovor. Pa ne pozabite mi poslati Vestnika. S tovariškimi pozdravi! J. Ž. iz Kopra TOZD, kjer so nam pospredovali natančne podatke, kako je bilo z izplačilom konkretne nagrade za delo ob upokojitvi. Tovariš J. Ž. se je upokojil s 37 leti delovne dobe prav v letu 1980, natančneje v oktobru 1980, v novembru 1980 pa je dobil izplačano nagrado za delo ob upokojitvi. Prejel je znesek trikratnega povprečnega osebnega dohodka izplačanega v 9 mesecih leta 1978. (trikraten znesek 5.730 din je skupaj 17.190 din). Prav tako so nam v TOZD zagotovili, da so prejeli vsi delavci TOZD nagrade ob upokojitvah. TOZD je bil v zadnejm času v velikih finančnih težavah in tako so nekatera izplačila izplačali šele po zaključnem računu. VPRAŠANJE: A. P., sprašuje, kako je v Gradisu urejena odsotnost z dela ob oddaji krvi kot krvodajalec. kojencem še naprej pošiljali. T.ova• riša J. Ž. pa vabimo, da se še kdaj oglasi na naš naslov. Glede na postavljeno vprašanje pa podajamo sledeč odgovor. V januar-■.............................y - ■ •' sicer se za leto 1980 upošteva povprečni OD izplačan v 9 mesecih leta 1978. Takoj, ko smp prejeli pismo tova- riša J. 2., smose obrnili na matično ODGOVOR: Plačana odsotnost z dela naj bi bila enotno urejena v naših pravilnikih o delovnih razmerjih. V večini pravilnikov o delovnih razmerjih TOZD je določeno, da ima delavec pravico biti odsoten z dela s pra vico do nad' šestila osebnega dohodka ob ddaji krvi kot krvodajalec in sicei dan. MIRA BaHTOL Na Snežnik v snegu in vetru Osmega zimskega vzpona na najvišji notranjski vrh Snežnik se je udeležilo tudi 25 članov Planinskega društva GRADIS, ki so se skupaj z več kot 2500 udeleženci želeli povzpeti na ta vrh. Med prekaljenimi planinci, ki ne zamudijo nobenega gradisovega izleta, je bilo tokrat tudi nekaj novincev. V soboto, 13. marca smo se v Ljubiteljem hoje in planin Ljubitelje hoje in planin vabi Planinsko društvo GRADIS na izlete, ki bodo skozi vse leto. Razporejeni sa po planu za leto 1982 in sicer tako, da bomo pričeli s krajšimi in manj zahtevnimi izleti. Ker je hoja vse bolj množična oblika življenjskega sloga sodobnega Slovenca, vas pričakujemo. V mesecu aprilu in maju se boste lahko z nami udeležili naslednjih izletov: Datum Smer izleta Cilj 17. april Hrastnik—Gore—Kopitnik—Zidani most 3. maj Gornji grad—Menina planina—Vransko 9; maj Javorje—Malenška gora—Blegoš— Koprivnik—Mladi vrh—Javorje 29. maj Tržič—Dobrča—Begunje Kopitnik 914 m Menina planina 1508 m Blegoš 1563 m Dobrča 1520 m Vse informacije o izletih dobite na oglasnih deskah vaših TOZD ali pri tov. Ivu Komarju, GIP GRADIS DSSS Ljubljana, Šmartinska 134a (tel. 441-422). Ljubitelje hoje in planin vabimo, da se včlanijo v Planinsko društvo. Člane pa prosimo, da plačajo članarino za leto 1982 v višini 100 din poverjeniku v TOZD ali tov. Dušanu Karunu, GIP GRADIS-DSSS Ljubljana, Šmartinska 134a. Marko Žontar TOKRAT DRUGI Na letošnjih jubilejnih XX. športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, ki so bile na Arehu na Pohorju, so se Gradisovi športniki ponovno izkazali. Med 87 delovnimi organizacijami, ki so tekmovale na igrah so zasedli odlično drugo mesto za ekipo Gradbinca iz Kranja. V posameznih disciplinah pa so bili naši: Veleslalom /■ k e nad 30 let — 15. Andreja Pil c i ' žei k e do 30 let — 3. Janja Stanonik moški do 33 let — 2. Alojz Polajnar moški od 33—40 let — 6. Maks Čekon moški nad 40 let — 1. Janez Hercog Teki ženske nad 30 let — 20.' Cilka Baloh ženske do 30 let — 3. Justina Rant moški do 33 let — 9. Zoran Zavo-lovšek moški od 33—40 let*— 26. Franc Turk moški nad 40 let — 3. Štefan Premrl zgodnjih jutranjih urah podali na pot z avtobusom proti Ilirski Bistrici, od koder je še približno 10 km strme ceste do Sviščakov. Že tukaj smo lahko opazili, da sivo in oblačno nebo ter rahlo naletavanje snežink planincem ne obeta nič dobrega. Tudi ozka gaz, ki so jo pohodnikom v dva dni prej zapadlem snegu zga-zili marljivi organizatorji, ni mogla odvrniti kolon ljubiteljev gora. Ti so • s pohodom želeli počastiti spomin na boje in pohod Istrskega odreda v snežniških gozdovih, sebi pa dokazati, da so sposobni povzpeti se na vrh gore tudi v takih razmerah. Kolona gradisovcev se je vila navzgor, sneženje in sunki burje pa so se stopnjevali. Malodane snežni vihar, ki je divjal pod vrhom 1796 metrov visokega Snežnika, je obrnil marsikaterega pametnega in slabo opremljenega planinca, da se je napotil nazaj v dolino. Večina pa nas je vztrajala in tako prišla do planinske koče, vendar vanjo nismo mogli, saj je bila veliko premajhna za vse udeležence. Takoj smo se morali vrniti v dolino. Naporne poti po gazi, ki joj6 veter sproti zasipal ob močnih sunkih s snegom, je bilo konec po slabih dveh urah, ko smo se vrnili v topli avtobus. Tudi planinski dom nfA Zri <^L ■ ME.6TD JoepAtnjE uuoosloV. ROKOMETU« REfCEZEN MILE VEtJA TRtpOVlD TESNI JEV NfRALEC TOLI C RElfRAVtk ČEBEL VRSJ* VŽIGALIC MAMICA bi VER. OBNAVLJA LEC UMETNIN JOSIP ^pUJAR. Titrp^ VOLČJE SRBSKO MOŠKO IME 'uoqo - METNI K.LUB> KeAj MA KOROŠKEM AM- U^RAlKi Novak. APRljKA DRŽAVA SADNI IZCEDEK. ENO[NO$[ LITER. vrata žičnice SESTAVA LEČ , Ki DAJE JASNE SURE VLEKUIVA V HRV. PRIMORJU <^AD*6 HENRIK. IbSEU OTOR V. M. ANTILIH &OČARJ1 PC-5AVA ZDA RDEC.I ICC. IZ NAJUECJI AFRIČK.I KACIO- MAlM I TA R< AKtRICAN Air. TRANSfOKl ^OKOVJE V SRbl) I IN TAKO DALJE BARVA IGRALNIH KART KWB»l) . ECSpER. d^URDAL. bO<) Sonca LISpNAJo DREVO SOVJETSKA «U#Sark. . bRATA OKRASNA rastlina fcADlUS KORIST, PRID TARltRl VRABČEK, EDITN VRST* JEDiy NAMAZ Tkanje k. VADITELJ nekdanji AVt^H; dirkač barvni SVINČNIK. UTEŽNA MERA REČSNo IT- i^RA na PRsTr VRSTA PltEfROdj AUSJRlA VOJVOD • ČAHlST REDKO Z. IME AMERIČAN Mongolski vladar VR>]> FILMA KEK. OZNAK. A ZA SREBRO