!i6. V Gorici, v torek dne 15. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. TihaJa trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti " ¦ «n,i» ali v Gorici na dom poSiljana: romana w« vse leto ........'¦» * posamič"6 s številki* siknejo 10 vin. SO CA" •'»'"' nnsleanjo izredne priloge: Ob no-,.. letu „Kažipot po Goriškem,, in .GradiSčan^eni?', in,?, liiipot po LJubljani in kranjskih mestih", dalje dva-"' ¦ r letn ..Voini red železnic, parnikov in poštnih "t,"' ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". . \ \Taro5'iino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici -.I-"' 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek. i" naročila brez doposlane naročnine, sene oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po 'PeSt^vrstah "<5P" .,lail0 l-krat lfi v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka I*!« Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -' Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta; Za tlio >L vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za narod, svobodo in napredek!,« Dr. /C Lavric. Odgovorni urednik: in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorioi v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se. nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclnvarz v Šolski ul., Jollersitz v Nunski ul., Ter. Leban na lekaliscu Jos' Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski, ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiC na trgu della Gaserma. — T«lofon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Shod zaupnikov „narodno- napredne stranke" se bo vršil v četrtek, dne 24. t. m. v »Trgovskem Domu" u Gorici. Prieetek ob 101* predpoklne. Vabljenei dobijo: i. oklic, 2. načrt programa, l vstopnii'0, 4. dopisnico, katero naj podpišejo ter jo odpošljejo takoj v Gorico. Potrdilo z dopisnico je potrebno zategadel, da vemo že naprej, koliko bo udeležnlkov, ksr po tem številu se bomo ravn&H #led& priprav v dvorani, prenočišča in obeda. Somišljeniki! Vabimo Vas, da se udeležite shoda v kar mogoče velikem Številu. Ta shod naj bo slovesna manifestacija naprednih življev v naši deželi, ta shod naj pokaže, da umemo tok novega časa ter se hočemo v novi, »eor-gantzovani, pravi ljudski stranki, boriti za boljše čase goriških Slovencev, da bomo vpoštevani bolj nego doslej, ravnopravni, da dosežemo vse pravice, ki nam tičejo, da se ugodi našim željam in se izvršijo naše potrebe. Goriški Slovenci! Shod.zaupnikov v Gorici naj bo mejnik med bivšimi in novimi časi, mejnik, ki kaže na veliko delo ljudske stranke, kateremu morajo slediti vspehi. Na noge! Na shod zaupnikov stranke, na katere zastavi se blišči zlato geslo nepozabnega rodoljuba dr. L a v r i č a: vse za narod, s vi bodo in napredek. Pripravljalni odbor. Reorganizacija „narodno-napredne stranke" na Goriškem. v. V člankih o reorganizaciji narodno-na-predne stranke je bilo pogostoma govora o stiku med središčem in deželo. Ta stik moro biti uspešen le na praktični podlagi. Zato pa je izdelal pripravljalni odbor organizacijski Statut, iz katerega posnemamo to - le: 1. Organi stranke so: a) zbor zaupnih mož; b) izvrševalni odbor; c) okrajni in krajni odbori. 2. Zbor zaupnih mož določa program stranke, način in smer njenega delovanja. Sklicuje se redno vsaka tri leta, sicer po potrebi. 3. Zbor zaupnih mož voli i z v r š e-valni odbor stranke za dobo 3 let. Ta šteje 30 članov. IzvrŠevalnerau odboru pripadajo tudi vsi državni in deželni poslanci, ki so izvoljeni na podlagi strankinega programa. V njegovo področje spada: a) delovanje v smislu programa in organizacija stranke; b) zastopstvo stranke; c) sklicevanje zbora zaupnih mož; d) proglašanje kandidatov po sklepih zaupnih mož v javne zastope volilnih okrajev; e) imenovanje zaupnikov. IzvrŠevalni odbor čuva nad disciplino in more izključiti iz stranke vsakogar, ki deluje proti stranki in njenemu programu. V lažje izvrševanje te naloge voli izvrševalni odbor tri stalne odseke: a) organizacijski in agitacij-b k i odsek ; b) finančni odsek, kojega dolžnost je skrbeti za gmotna sredstva in likvidovanje računov; e) gospodarski svet, kojega naloga je izdajati mnenja v gospo-•dsfrskih zadevah, nadzirati gospodarsko gibanje ter sploh delovati v povzdigo narodnega gospodarstva. Ti odseki delujejo samostojno, poročajo pa o svojem delovanju izvrše-valnerau odboru. Seje izvrševalnega odbora sklicuje načelnik oz. podnačelnik po potrebi in pa če to zahteva vsaj 5 članov odbora. IzvrŠevalni odbor se popolnjuje s kooptacijo. Odsekom je moči pritegniti tudi zaupnike, ki niso člani izvrševal-nega odbora. 4. Okrajni in krajni odbori. — Krajne odbore tvorijo zaupniki vsake občine, ki si izvolijo načelnika. Popol-njujejo se potom kooptacije s potrdilom izvrševalnega odbora. Odbori v središču sodnega okraja so zajednc okrajni odbori, katerih naloga je, da so vedno v neposredni zvezi s kraj-n i m i odbori. Delokrog okrajnih in krajnih odborov določa poseben pravilnik. Kakor se vidi na prvi hip, pridejo v glavnem v poštev odseki v središču in pa odbori po deželi; nad vsemi temi pa stoji izvrševalni odbor. Posebno važnost pa polagoma na okrajne in krajne odbore. Ti so res posebne važnosti, ti so temelj organizacije na deželi, in po teh pride ljudsko mnenje do prave veljave. Krajni odbori se morajo pridno posvetovati o raznih rečeh, istotako okrajni odbori, katerih naloga je, kakor rečeno prej v 4. točki, da so vedno v neposredni zvezi s krojnimi odbori. Delokrog določa poseben pravilnik. Okrajni odbori so v zvezi s središčem, tako je pač vstvarjen pravi, tolikrut povdar-jani stik med središčem in deželo. Okrajni in krajni odbori štejejo poljubno Število članov. Če kdo ni v.odboru, pa bi bil rad, se ga sprejme potom kooptacije. (Komur ni umljiva beseda kooptacija, povemo, da pomeni vsprejetje koga v krog že izvoljenih Članov. Ce šteje n. pr. krajni odbor 5 udov pa' bi bil rad v tem odbora še jeden, ga sprej- mejo v odbor zaupniki s potrdilom izvrševal-; nega odbora. Tak je bil sprejet v krajni odbor potom kooptacije.) Vse to jasno govori, kako se reorga-nizuje narodno-napredna stranka na Goriškem^ vse to jasno priča, da je ta stranka prava ljudska stranka. Določbe i glede svobode govora na volilnih shodih i in svobode pri volitvah. in svobode pri volitvah. Kakor je razvidno iz poročil o zborovanju poslanske zbornice, se je razpravljalo o svobodi pri volitvah. Zagotoviti se ima svobodna volitev tako, da oddtl vsak svojo glasovnico brez pritiska, da voli po svoji vesti. Zagotoviti pa se ima tudi svoboda govora na shodih. Zakon, ki je bil v razpravi, ima namen zagotoviti proste volitve v državni in deželni zbor, v občinske, okrajne in druge zastope, ki se pečajo z javnimi zadevami. Volilni shod!. Določbe so te-le: Kdor hoče sam ali z drugimi preprečiti kandidatu aH poslancu, da govori aH poroča na javnem shodu, kdor brani na shod upravičenim osebam,kdor moti na shodu ali se upira rediteljem, more dobiti tudi tri mesece zapora; kdor pa sam ali z drugimi prepreči shod, more dobiti tudi šest mesecev. Globa od 10 do 200 kron pa je določena onemu, ki se nepozvan, neopravičen vu% hotapi na shod volivcev, povabljenih gostov ali članov kakega društva z namenom, da bi motil zborovanje, ali če se upre rediteljem. Ko so razpisane volitve za državni ali deželni zbor, mora se ta zakon javno razglasiti v vseh občinah volilnega okraja. Podkupovanje. En do Šest mesecev strogega zapora dobi, kdor ponudi, obljubi, izplača ali pa vzame darilo, da bi s tem vplival na izid volitve v določenem smislu. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje a=== „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ^= ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Prišli so v ulico Saint-Thomas-du-Louvre, kjer je btIa posadka ob Quinze-Vingts-u; Guitand je poklical Podčastnika, da mu poroča o položaju. — No, kako je! je vprašal Guitand. — Ah, kapitan, je odgovoril častnik, tu je vse 0Dro, toda v tej le palači se nehaj kuha, če se ne motim. In pokazal je z roko na veličastno poslopje, ki 88 Je stezalo vse tja do onega prostora, kjer je stal Pozneje Vandeville. ~~~ V tej palači ! se je začudil Guitand, ali to je vendar hotel Rambouillet. ¦— Je-li to hotel Rambouillet, tega ne vem, je od-r»u častnik, to pa vem, da sem videl, ko je šlo tja ter mnogo ljudi, sumljivih obrazov. — Bah! se je zasmejal Guitand, to so pesniki "7 ^°» no» Guitand! se je oglasil Mazarin, ne govori tako nespoštljivo o teh gospodih; ne veš, da d«?! tud* *az v ®voi* mlado8ti pesnik, in da sem QW verze po vzgledu gospoda Bensorada ! ~~ Vi Monseigneur? — Da, jaz. Ali hočeš, da ti jih čitam? — Se- ne izplača, Monseigneur! ne razumem ita- j lijanski. — Da, razumeš pa francoski, ali ne, moj dragi j hrabri Guitand, je dejal Mazarin ter mu položil prijateljsko roko na ramo; in vsako povelje, ki ga dobiš tem jeziku, tudi izvedeš? — Brezdvomno, Monseigneur, kakor sem že večkrat storil, seveda le tedaj, kadar pride to povelje od kraljice. — Ah da! je menil Mazarin ter se ugriznil v ustnico; vem, da si ji popolnoma pokoren. — Jaz sem stotnik straže že več nego dvajset let. — Na pot, gospod d' Artagnan, je zaklical sedaj kardinal; tu je vse v redu. D'Artagnan se je postavil zopet na čelo svoji koloni, ne da bi bil izpregovoril besedico, s tisto gluho pokornostjo, ki je značilna za starega vojaka. Krenil je proti strelišču Saint-Roch, kjer je stala tretja posadka, skozi ulici Richelieu in Villedot; ta posadka je bila najbolj osamljena, kajti segala je skoro do utrdb, in mesto je bilo tu le malo obljudeno. — Kdo zapoveduje tej posadki? je vprašal kardinal. — Villequier, je odgovoril Guitand. — Vraga! je vskliknil Mazarin, govorite sami Ž njim ; saj veste, da sva v razporu, odkar ste dobili vi povelje, da saprete vojvodo Beaufort-a; trdil .je, da bi imela ta čast doleteti njega kot stotnika kraljeve straže. — Vem, vem, in stokrat sem mu že skušal dopovedati, da se moti; kralj mu ni mogel izročiti tega povelja, ker takrat je bil kralj star komaj štiri leta. — Da, toda jaz bi mu ga bil lahko izročil, Guitand, toda izbral sem rajši yas. Guitand je pognal konja, ne da bi odgovoril, in ko se je prijavil straži, je dal poklicati gospoda Vil-lequier-a. Ta se je približal. — Ah, vi ste, Guitand, je rekel zlovoljno, kakor je bila njegova navada; kakega vraga iščete tu ? — Prišel sem vas samo vprašat, je-li tu kaj novega. ~- Kaj hoče biti novega? Ljudstvo vpije »Živel kralj« in »Dol z Mazarinomc i to ni nič novega, in že je precej dolgo temu, odkar smo navajeni na take klice. — In vi trobite ž njim v jeden rog? je vprašal, smeje Guitand. — Pri moji veri, včasih me skoro mika! Zdi se mi, da imajo prav, Guitand; rad bi dal plačo petih let, katere mi itak ne plačujejo, da bi bil kralj pet let 3tarejši. — Bežite! in kaj bi bilo potem, ko bi bil kralj pet let starejši? — Kaj bi bilo ? V trenutku, ko bi postal kralj polnoleten, bi dajal sam svoja povelja, in prijetnejše bi bilo pokoriti se vnuku Henrika IV. nego sinu Pietra Mazarini-ja. Vrag me vzemi, za kralja se dam z veseljem usmrtiti; toda ko bi bil ubit za Mazarina, kar bi se bilo danes skoro zgodilo vašemu nečaku, ne mogel bi se utolažiti za to v najlepšem raju, in naj bi se tam Še tako dobro počutil. — Prav, prav, gospod Villequier, se je oglasil Mazarin ; potolažite se; sporočim kralju 6 Vaši udanosti. Pijača in jed. | Razvada, d«* stranke s pijačo in jedjo va- , bijo volilee v svoj tabor, je napotila odsek za volilno preosnovo, da je zahteval, da mora zakon prepovedati to sredstvo agitacije. Zato je odsek sklenil nov paragraf, ki strogo prepoveduje na dan volitve v gostilnah ali drn-gih javnih prostorih brezplačno ali le za na- j videzno plačilo volilcem deliti pijačo ali je- j dtta. Prestopke kaznuje politična .oblast z globo 10 do 200 K. Ako se dokaže, da je prizadeti imel namen, vplivati na volitev, pristojna je kazenska sodnija; politična oblast pa razsoja, ako ni jasen namen podkupovanja. Na dan volitve bode torej v bodoče izključena vsaka neplačana jnjača in pojedina. Prisiljevanje. Paragraf 5. določa strog zapor do šest mesecev, kdor vpliva na volilee, kdor jih sili z obljubami in grožnjami, da ali. ne volijo ali pa volijo določenega kandidata. Kaznjiv je torej že poizkus vplivanja z grožnjo volilcu, da bi en ali tretja oseba trpela na svoji časti, prostosti, premoženju ali dohodkih, Ak« pa to prisiljevanje ali strahovanje doseže svoj namen, ako je torej volilee ali njegov somišljenik imel v istiui kako škodo, se more kazen raztegniti tudi na eno leto zapora. Ista kazen je določena tudi za osebo, ki po volitvi v označenem smislu škoduje volilcu, ki ni volil po njeni želji. Krive vesti. Zaprt more biti en teden do treh mesecev, kdor z namenom širi krive vesti v kraju ali času volitev, o kandidatu ali sploh o rečeh, ki morejo vplivati na izid volitev. Razni drugi prestopki. Stroga kazen zadene onega, kdor nalašč ponaredi ali pretvori glasovanje, glasovnice, legitimacije, kdor kakor-li ovira volilno pravico, da si n. pr. pridrži glasovnico ali legitimacijo, kdor glasovnice odstranf, raztrese ali raztrga, da prepreči uspeh volitve, kdor izve z nepoštenimi -sredstvi, kako so volili drugi, kdor protizakonito zapreti kandidatu s škodo na telesu, časti, prostosti, premoženju, da se odpove kandidaturi. Vsi člani volilne komisije in zapisnikarji so uradniki v smislu § 101. kaz. zak. in uživajo zakonito varstvo. Kdor je kaznovan v, naštetih slučajih (izvzemši § 4. o pijači in jedi), izgubi aktivno in pasivno volilno pravico za pet let. Vse to se čuje prav lepo — samo v Avstriji smo navajeni, da se sklepajo zakoni tudi s tem namenom, da se ne izvršujejo.. Pri zakonu o zagotovitvi volilne svobode pa so si znali klerikalci in njihovi zavezniki izboje. ti naravnost privilegij za si e par' 3 n j e pri volitvah. „Slov. Nar." piše o tem: „ Šlo se je za zakon o zagotovitvi volilne svobode. Tak zakon je neizogibno potreben, če naj bo uspeh splošne in enake volilne pravice res izraz ljudske volje. V § 18. tega načrta je odsek za volilno reformo predlagal nekaj jako pametnega in umestnega. Iz dej- stva, da državna pravdništva niso drugega nič, kakor vladni organi, in da ne smejo postopati neodvisno po pravici, marveč samo po vladnem ukazu, izhaja jasno, da bodo državna pravdništva pri pregreških zoper volilno svobodo le tedaj storila svojo dolžnost, kadar bo' vlada s tem zadovoljna, drugače pa ne. Lahko si je misliti, da na pr. proti'velikim fabrikan-tom, proti d uhovnikomin drugim takim privilegirancemdržavna pravdništva ne bodo postopala. Tudi pri nas obešajo samo male grešnike. Z ozirom na to je odsek določil v omenjenem § 18., da v slučaju, ako državno pravdništvo ne bi hotelo postopati, sme prizadeta oseba vložiti sub-s i d i j a r n o t o ž b o. To pa privilegirancem ni bilo všeč in zato so to določbo v petek pokopali. V varstvo svojih materialnih interesov sme vsakdo vložiti subsidijarno tožbo, v varstvo svojih moraličnih interesov pa tega vsled rečenega sklepa ne sme storiti. Tako se je pri nas duhovnikom zagotovil privilegij za sleparjenje pri volitvah. Pripravljeni smemo torej biti, da bomo pri .prihodnjih volitvah doživeli lepih stvari." Kar se tiče volilnih shodov, omenjamo, da smo se naprednjaki potegovali vedno za svobodo govora na volilnih shodih ter smo bili proti razbijanju shodov. Ce bo zakon kaj veljal, bo onemogočeno razbijanje shodov vsakemu — ali morda pa se le dobi kaka izjema za klerikalce! 1 DOPISI. iz PiYffl8. — „Smo v začetku novega leta. Ker si v tem času vsi listi skušajo pridobiti čim več naročnikov, zato vas v imenu cerkvene oblasti svarim naročati in podpirati take časopise, ki so vam na kvar. Cerkev vam to odločno prepoveduje. Zatorej preč z naprednimi, brezverskimi časopisi, ki zasmehujejo vse, kar je sveto, ki zatirajo v vas vsak verski čut. In taki časopisi so: „Soča", „Slovenski Narod" in ,,Naš list". Ne naročajte jih torej. Če jih pa kljub temu citate, niste ovčice, temveč koštruni''. Tako je pričel naš slavni kurat preteklo nedeljo svojo „božjo besedo" iznad prižnice. Pa pravijo, da ne zlorabljajo prižnice v zlobne politične namene?! Mi prihajamo v cerkev, da slišimo tolažilno božjo besedo, kakor jo je učil Kristus sam, in kakor bi jo moral učiti tudi naš kurat kot njegov namestnik. Namesto tega pa nas muči in trpinči nedeljo za nedeljo s političnimi stvarmi, ki jih revež sam ne razume. Pita nas z liberalci, brezverci, frama-zoni, maže in blati napredno časopisje. G. kurat, takega »kokodakanja" smo že vsi siti do vrh glave. Glede časopisov pa bodi Vam enkrat za vselej povedano, da si bodemo mi s svojimi pošteno zasluženimi novci naročali časopise, ki so nam po volji, ne pa onih, katere nam citirate Vi. Ste razumeli?! Večkrat roma naš nunče tudi v „ljub-ljeno" Francijo, češ, kekor tam, dobijo se tudi pri nas ljudje, ki hočejo ugonobiti cerkev in. jo za vselej iztrebiti iz sveta. In ravno zato tako preganjajo duhovnike, jih celo po- dijo iz cerkve in šole. Njega ni ravno treba pobiti iz Šole, ker se je sam še prerad ogiba. Preteklo je že štirinajst dnij, odkar so šolski otroci brez veronauka, pa tudi preje je odpadla marsikatera ura. Mašo vsak dan, druga opravila opravlja — dasi-le kadar in kakor se njemu zljubi — tudi v mesto hodi lepo na „špancirtt, samo v šolo ne in ne. Vprašamo kompetentne oblasti, jeli veronauk obvezni učni predmet, ali ga podučuje veroučitelj le tedaj, ko je za to razpoložen, kakor to dela naš kurat? Preteklo šolsko leto se mu je štelo v zlo, če je prišel v šolo par minut prepozno. Letos pa, ko izostaja ure in ure, se nihče ne zmeni zato! V šolo, v šolo Vas pMimo, g. kurat, ne pa iž nje. Tam Vas čaka vzvišenejs*a naloga, kakor pa šuntati in trositi prepir med mirne vaščane. Deco nam podučujte in vzgojujte jo v ljubezni do Boga, pa tudi v ljubezni do materinega jezika in svoje rodne zemlje. Otroke nam podučujte, da bodo pobožni, ubogljivi, odkritosrčni, sramežljivi in delavni —da bodo vsaj oni krotke ovci?? če smo že mi starejši po Vašem mnenju .zutelebani koštruni". Bilje. — Slavnemu uredništvu „Soče" v Gorici. — Sklicujoč se na § 10. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862., drž. zak. st. 6 ex 1903., zahtevam z ozirom na članek, objavljen pod zaglavjem »Slovenski duhovnik slavljen v Le-gini šoli" v št. 1 Vašega lista, da sprejmete nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da se pred odhodom v novo službo v Bilje za Slovence še brigal nisem; res je pa, da sem se poslovil v cerkvi od vseh Slovencev z jako ginljivim govorom. 2. Ni res, da sem v Biljah pri prvi prepovedi farbal poslušalce, kako zelo sem ljubil devinske Slovence in kako sem na skritem delal zanje; res je pa, da nisem odkar sem v Biljah nikdar omenjal devinskih Slovencev. 3. Ni res, da sem te praznike zopet počastil devinske Italijane; res je pa, da sem bil celi čas doma. — V Biljah, dne 12. januvarja 1907. — Ivan Mezinec, kaplan. Domače in razne nouice. Ples »Slovenskega bralnega in podpornega društva r'Gorici" se je vršil v nedeljo v prav lepem redu in s precejšnjo udeležbo. Oetvorko je plesalo 32 parov. Pogrešali pa smo največ takih, za katere je bii ples prirejen. Naše delavstvo je bilo slabo zastopano. Odzvali pa so se v častnem številu naši trgovci in obrtniki. Gmotni uspeh ni kaj povoljen. Mesto vstopnine k plesu so poslali sledeči gospodje: Kovan J. 4 K, dr. Rojic 4 K, baron Winkler G K, Oberdank 2 K, M. I. 1 K, dr. Turna 10 K, Kavčič Iv. 1 K, Zimprič J. i K. Preplačali so vstopnino: A, GabršČek 9 K, Zajec A. 8 K, dr. Piki 8 K, Kregav Alb. 3 K, Breščak Ant. 2 K, Hrovatin J. 2 K, Drufovka R. 2 K, Mozetič Fr. 2 K, Živic Al. 1 K, dr. Šorli 1 K, Cigoj A. 1 K, Koritnik A. 1 K, F-č J. 1 K. Češki kriliok, — Pouk se bo vršil Ys četrtek zvečer od 8 — 10. — Opozarjamo t enkrat vse one, ki nameravajo iti Y iw naj ne zamudijo ugodne prilike, priučiti j češkemu jeziku. ~- ' *! Klerlkalno-laška mesnica v Dornbergu. — r toliški župnik Lovro Točdbran v Domberc«*'. maščevalen Kristusov namestnik; Samo J*' ker sta tamošnja dva mesarja napredna mož ta pobožni trebuhar ni dal miru, dokler '•¦ postavil v Dornbergu »katoliške mesnice« 'I katere on in kuharica pojesta vse najbolj«*' po „zmerni« ceni. Ker ni mogel dobiti mJ SloveiH nobenega »katoliškega" mesarja ' šel po Laha, katerega pa ni prašal ne" krstnem listu ne po spovednem listku. jfer °, župnik »slovenski rodoljub", se ne ^ cf hudič tudi vse Lahe pohrusta. Bodoimeiivsa"* Slovenci več prostora v nebesih. — yato j tudi nič ne zgraža, da so otvorili to Rkal0. liško" mesnico v nedeljo,^, j. prvo rr vinče so zaklali v nedelj o, toda to p0 ,j0. končani popoldanski službi božji, kar je olaj. sevalna okolnost za ne pretenko vest Lovretj Točobrana. Skrunllcl Gregorčičevega spomina še ne mirujejo, V soboto so zopet skrunili njegov spomin. Tako jim je ugajala ona pesem o flkrčinarjih, pivcih" itd., da so navedli 7 vrstic iz nje. Po vsej sili 'i.-čejo oslepariti sedaj javnost, da je bilo zpsuo leta 1901., kdo je pel tiste politi^ pesmi, češ, saj je bilo pisano pri dveh celo: „Dr. Turna meni.*' Iz tega sklepajo, da je vedel dr. T., kdo »poje«, in ž njimi je moral vedeti A. Gabršček. Bravi! Ali pa vedo ti možakarji, da je sploh bral g, dr. tiste pesmi? Za Gabrščeka povemo z nova, da ni vedel kdo je tisti »pesnik". Ponavljamo, da je bil opozorjen v uredništvu, da utegne biti S. Gregorčič, ali ni mogel verjeti. In ni verjel do 24. dec. 1906. V tistih časih okoli 1901. pa je izšla štev. za štev. »Goric«", katerih Gabršček sploh čital ni. Skrajno bedasta pa je trditev v »Gorici«, da hoče Gabrffiek sedaj izkoriščati pesnika politično — ko razsodna javnost ve, da so klerikalci tisti, ki hočejo delati ž njim političen kapital. Oni sramotijo Gregorčiča, in kdor sramoti, tlfi navadno sredi lažij. Končano I Kako ščiti Avstrija svoje podanike v tuji državi. — Pred letom dnij smo priobčili iz Vodim v Rumuniji dopis našega rojaka, kjer je bilo povedano, kake sitnosti imajo slovenski r lavci zaradi potnih listov v Rumuniji in kako morajo plačevati na pristojbinah 5 K. Letos nam piše isti dopisnik tako-le: »Prosil sem državne poslance, da bi se potegnili za nas ter nam pomagali, da bi ne plačevali več pristojbin 5 K ter da bi primorali avstro-ogrskega konzula v Jasi v to, da bi nam ne pridrževal potnih listkov po cele mesece; celo izgubil jih je. Razložil sem tudi, da noben drugi tujec iz drugih držav ne plačuje svojemu konzulu davka za potne listke, kot samo mi avstro-ogrski podaniki. Sramotno je za Avstrijo, da naklada nam delavcem davek Še v tuji državi, ko si že moramo iskati kruha izven domovine. Prosim še. enkrat naše Potem se je obrnil proti svoji eskorti: j — Pojdimo, gospodje; vrnimo se, vse je v redu. — Glej, pravi Villequier; Mazarin je bil tu! Tem bolje; že dolgo sem mu želel povedati v obraz, kar mislim o njem: dali ste mi priliko za to, G uit and; in dasi morda niste imeli pri tem zame najboljših namenov, hvala vam vsejedno. Obrnil se je na peti ter odšel k svoji straži, žvižgajo neki napev Fronde. Mazarin pa se je ves zamislil; kar je bil polagoma in po vrsti zvedel od Comminges-a, Guitanda in Villequier-a, ga je potrdilo v misli, da v slučaju resnih dogodkov ne bo imel nikogar na svoji strani razun kraljice: in še kratica je že tolikrat pustila svoje prijatelje na cedilu, da se je zdela njena pomoč ministru zelo negotova in nezanesljiva, vkljub vsej previdnosti, s katero je postopal. Ves čas, dokler je trajal ta nočni izprehod, torej približno jedno uro, je opazoval kardinal po vrsti Comminges-a, Guitand-a in Villequier-a, zlasti pa se je bavil z jjdnim človekom. Ta človek, ki je ostal miren pri grožnjah ljudstva ii» ki ni niti z mišico trenil, ko ga je Mazarin pohvsal, kakor tudi tedaj ne, ko se je o Mazarinu laskavo govorilo, ta človek se mu je zdel bitje posebne vrste, kakor ustvarjeno za dogodke, ki so se tedaj vršili ter so se imeli zlasti v najbližjem času vršiti. Sicer mu ni bilo ime d' Artagnan popolnoma neznano, in dasi je prišel Mazarin šele okoli leta 1634. ali 1635. na Francosko, torej nekako sedem ali osem let po dogodkih, ki smo jih opisali v jedni prejšnjih povesti, se je vendar zdelo kardinalu, da je že čui o njem kot o človeku, ki se je v nekem položaju, katerega se pa ni več spominjal, izkazal zelo pogumnega, prebrisanega in udanega moža. Ta misel mu ni hotela iz glave, in sklenil je priti v tej stvari na jasno; toda če je hotel res kaj zvedeti, se ni smel obrniti na d' Artagnan-a samega. Po nekolikih besedah, ki jih je bil govoril poročnik mušketirjev, je kardinal spoznal, da je Gaskonec; Italijan in Gaskonec pa se predobro poznata ter sta si preveč podobna, da bi povedala drug drugemu, kar vesta o sebi. Ko so torej prišli do zidu, ki je obdajal vrt Kraljeve palače, je potrkal kardinal na mala vrata, ki so stala približno tam, kjer stoji dandanes kavarna Foy, odslovil d' Artagnan-a ter ga povabil, naj ga počaka na dvorišču Kraljeve palače; potem je dal Guitand-u znamenje, naj gre ž njim. Stopila sta s konj, izročila vajeti lakaju, ki je bil odprl vrata, ter izginila v vrt. — Dragi Guitand, je izpregovoril kardinal ter se naslonil na roko starega stotnika, rekli ste mi pravkar, da je že skoro dvajset let, kar služite kraljico? — Da, res je to, je odvrnil Guitand. — Torej, dragi Guitand, je nadaljeval kardinal, zapazil sem, da imate poleg svojega znanega poguma in svoje priznane zvestobe tudi čudovito dober spomin, — Res, zapazili ste to, Monseigneur? Vraga! tem slabše zame. ~- Kako to V — Gotovo, kajti jedna prvih lastnosti dvorjanovih je, da lahko pozabi. — Toda vi niste dvorjan, Guitand; vi ste hraber vojak, jeden izmed tistih stotnikov, kakoršnih je še nekaj ostalo izza časa Henrika IV., kakoršnih pa, Žal, ne bo v kratkem nič več. — Vraga, Monseigneur t ali ste me zato vzeli s seboj, da mi prorokujeto s planetov? — Ne, je odgovoril Mazarin smeje"; vzel sem vas s seboj, da vas vprašam, kaj mislite o našem poročniku mušketirjev. — O gospodu d' Artagnanu ? — Da.- — O tem mi ni treba šele sedaj premišljevati, Monseigneur, poznam ga žg dolgo. — Kakšen človek je torej? — Eh, je odgovoril Guitand, presenečen vsled tega vprašanja, Gaskonec je! — Da to vem; toda hotel sem vas vprašati, & je človek, kateremu se lahko zaupa. — Gospod Treville ga zelo čisla, in gospod Trn-ville se šteje, kakor veste, med dobre prijatelje fr*8' Ijičine. — Želel sem vedeti, če je človek, ki se je /e kedaj pokazal. — če mislite kot dober vojak, potem vam tol*° odgovorim, da. Slišal sem, da je storil pri oblegal11 Rochelle-a, ob Suškem prelazu in pri Perpignan-u več nego je bila njegova dolžnost. — Ali saj veste, Guitand, mi ubogi ministri potrebujemo večkrat tudi drugih ljudi j, ne samo dobrih vojakov. Potrebujemo pripravnih ljudij. Ali ni bil gospod d Artagnan za časa kardinalovega zaplat®11 v neko sitno zadevo, iz katere se je izmotal, kakor se sliši, zelo spretno? — Monseigneur, je odgovoril Guitand, ki je uvide, da ga hoče pripraviti kardinal do besede, primoran sem povedati vaši Bminenci, da o tej zadevi ne veni nič nego to, kar ste že sami culi. Jaz se nisem nikda* mešal v take stvar5, in če so mi drugi kaj zaupa«. Monseigneur, gotovo uvidite, da je moja dolžnos. ohraniti to skrivnost za one, ki so mi jo zaupali. (Dalje pride.) **s MA8KERADA »im j|0?I državne poslance da. se pobrigajo za fiis delavce ter da se odpravijo vse sitnosti in nepotrebna plačevanja! ; , _*,_.,. _ Kaj potrebujejo Brda? — Glede" na dopise iz Brd P driski železnici opozarjamo še na dmgi dve nujni potrebi za Brda. Ti dve sta: zdravnik, ki bi imel tudi lekarno, ter okrajna sodnija s sedežem v Kojskem. Briške občine imajo daleč do zdravnikov. T Gorico ali v Kormin. O tej reči se je sicer že razpravljalo, pa se ni prišlo do nikakega mavega zaključka. Sodnijo so pa že imeli v Kojskem. Ti dve potrebi sta res jako nujni, vo želeti bi bilo, da se izpolnita kmalu. .tnlno in p?Ysko društvo Ladij«" v Oevlnu je imelo 23. pr- m. v prostorih g. M. Ples* svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo ofeoii 40 članov in več drugih prijateljev dru-^8< -- Ob določeni uri je predsednik g. A. H o j c s kratkim nagovorom otvoril zborovanje, tajnik g. F. Herkov je poročfe! o delovanju društva, blagajnik g. F. Pocikar pa 0 stanju blagajne, katero je bilo zadovoljivo. V novi odbor so bili izvoljeni: g. Jos. L e-gifia predsednikom, g. M. Ples podpredsednikom, g. Fran Keršovani tajnikom, g. Fran Pecikar blagajnikom, g. Ferdo Herkov arhivarjem, gg. J. Sardoč in A. Švam nam., g. A. Gabro večin K. Dra-§ č e k, ter rev. gg. J. U r d i h m A. Peri c. Sklenilo se je, da si nabavi društvo za proslavo desetletnice — čez tri leta — društveni prapor. Veliki ples kolesarske^ Mtm »Gorica" se bo vršil v soboto dne 19. t. m. v „Trgovskem domu", krkor že naznanjeno. — Med odmorom s« vrši polževa dirka s 3 darili. — ¦ Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj se obrne do g. Hud. Drufovka, Gosposka ulica 3. Slovenska ČitalfllC« v Gorici priredi veliki |1« dne tO. svečana v svojih prostorih. Za-! iViek ob U. uri. Veselični odsek je že na delu, da ta ples prekosi vse dosedanje. Iz DffiM. — Za božičnico so darovali: X. N. K r»0-~-, g. F. Švara kpl K »•—, g.a Marica Sorč K 5-—, D. Buda gostil. K 4-—, g.a K. Sardoč, gg. R. Ples, J. Legiša, J. Sardot, J. Legiša, M. Volarič, po K 2-—, g. A. Pernarčič K 1-60, g. J. Urdih K 1-50, g. A. Fabris K 120, g.ca J. Mervic, gg. M. J. Ples, J. Bevčič, A. Peric, I. Legiša, 1 Legiša, ,1. Peric, F. Peric, A. Pahor, J. tojc, V. Peric, J. Kocman, A. Pornarčič, F. fclftistič. y. Legiša, M. lirezigar, J. Bronzin, A- U'gi.;a, J. Novak, po 1 K. Dalje : A. Ašper, ¦*¦¦ Zupan, M. Legiša, I. Auzon, po 40 vin.; ?• J. Peric. 30 vin., g. I. Pahor 20 vin., g. M. Ples. gostilničar, od šaljive tombole na "Uvestrov večer K 27, t. j. skupaj K 129-40. Kožičnica se je vršila v nedeljo dne 6. n;- v prostorih občinske šole. Vspored, na katerem sta bila deklamiranje in petje, je bil iS*ko zanimiv in zato se imamo zahvaliti v Nvrsti: učiteljici g.ci Štefk: Štucin, katera je šolsko mladino v tako kratkem času inpra\ila Iia tj0{jro petje \a deklamiranje, • ^l Vrtnarica g.ca Anica Durjava je svojo cl°go z malimi otroškega vrtca dobro rešila; Utt°8> odobravanja je žel g. F. Keršovani, predstavljajoč »starega puščavnikaa. ^rcna hvala vsem, kateri so količkaj pri- jjjroogli, da se je naša Šolska mladina res q, ° veselila. Hvala vsem darovalcem, po- "('&o pa g. >[, Plesu, gostilničarju, kateri je ' sestro v večer napravil šaljivo tombolo, \J ,^0 pomagal naši šolski mladini. — \/.iveliP t SaciJalnI demokrat je v Mlmu so imeli shod v . ;eJo. .Gorica" pravi, da so klerikalci zme-»>.***' demofaata Ropasa, potem pa zaradi lieSa pritakne zraven »liberalce«, češ, da P »»zkrinkani. Pa niti govoril ni noben „li-r alec". Najbrže jih sploh blizu ni bilo, L »skapaj držijo« v Mirnu klerikalci in pdarji! fcrod "t'!1088 ,e iz naše notlce ° naJwižaJ& r Mikih pokojnega pesnika Gregorčiča na- fai ?U^tlla še živo se&tr° njegovo. Zakaj ? luia ^ njem° naJbližJa? Govori pa o neča- % ' ln Pravi> da je jedna teh v službi pri '' t0^J pod Gabrščekovo komando. Te ki so pokojnemu pesniku tudi najbližje! Kolikor je v »Gorici" notic o tej reči, toliko J)lamaž za klerikalce.* O hlnaiščil)! piše „Gorica", ker smo jej povedali, da pomeni svobodna šola oprostitev od strahovlade duhovnikov, ne pa pregnanstva učiteljev verouka, namreč duhovnikov kot oseb, ki hočejo povsodi komandirati ter v to z 1 o r a b-1 j a jo svoj duhovski poklic. Da ne vršijo gospodje svoje dolžnosti kot veroučitelji, nam „Gorica" potrjuje, ker lepo molči na naše očitanje. »Corrlere« in „6or!ca" pa deželni denar. — wGazzfittino" v Gor; . zahteval od dež. gla-varja oojasnila, če res dobivata ta dva lista podporo po 200 K iz dež. denarja. Pajer se je oglasil, pa ni rekel, da ne dobivata imenovane podpore, ampak povedal je v „Gaz-zettmu", da nima on nikake ingerence na dež. Mpotečni zavod, da je tam kuratorij, ki upravlja zavod. Izognil seje lepo ter pokazal tako na predsednika hipotečnega zavoda slovenskega klerikalca Bolkota, češ, njega priučite, on je kriv, če dobivata »Gomore" in »Gorica" po 200 K podpore iz deželnega denarja, »Slovensko planinsko društvo" razpošlje te dni vabila za planinski ples, ki se vrši t Ljubljani v ^Narodnem domu" dne % fe-bruvarja t. 1. Vabilo, namenjeno članom izven Ljubljane; se objavi v prihodnji številki »Planinskega vestnika". Zgornji prostori v „Narodnem domu" se bodo planinsko opremili; ples se bode vršil v veliki dvorani. Izdala se bo tudi druga izdaja šaljivega lista „Zlato-roga". Častiti gostje naj blagovolijo priti ali v planinski opravi ali v narodni noši, drugače pa v promenadnl obleki. Vstopnice se bodo prodajale v Ljubljani v trgovinah Gričarja &. Mejača v Prešernovih ulicah, I. Korenčana na Staremtrgu, A. Škofa na Dunajski cesti in E. Skuška pred Škofijo, na dan plesa pa so dobe vstopnice od 11.-12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v „Narodnem domu" in zvečer pri blagajni. Vstopnina za nečlane po 2 K, za člane bode vstopnina znižana. Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren" v št. Petru pri Gorici vabi vse svoje člane na I. redni občni zbor, ki bode dne 20. t. m. ob 3 V» popoldne v dvorani g. Valentina Črnic-a. V občinsko starašinstvo v Št. Andrežu so izvoljeni : Lutman Andrej, Hoban Josip, Lutman Peter, Paškulin Franc, Marušič Anton, Za-vadlav Josip, Lutman Josip, Lutman Karol, Lutman Josip, Devetak Matija, Lutman Josip, Marušič Andrej, Brajnik Josip, Paškulin Andrej, Pavletič Josip, Cingerli Pavel, Nardin Franc, Budal Andrej. O priliki podražitve poštnih vrednotnic omenjamo, da se poškodovane poštne vrednotnice pri poštnih uradih lahko zamenjajo in sicer dopisnice, zalepke, nakaznice, poštne spremnice, denarne kuverte itd. in to tudi če so že popisane, pomazane ali natrgane, samo da niso še s poštnim pečatom udarjene. Doplača se 1 vinar k vsakemu poškodovanemu kosu in dobi se pri poštnem uradu ali prodajalcu polnih vrednotnie enako nepoškodovano. Tudi v slučaju, de se že odda zavoj na pošto in je oddajatelj poštnino od njega plačal, pozneje pa se premislil in zavoj na zahtevo nazaj dobil, dobi povrnjeno plačano poštnino, ako zavoj od tistega urada še ni bil dalje poslan. Povrnjenega pa ne dobi za poštno spremnico. Pes ]8 ugriznil v Stračicah 53 letnega Valentina Siliča iz Št. Petra. Silič je šel mirno po cesti, kar ga je pograbil pes kmeta Pin-tarja ter ugriznil v desno nogo. Uro ]e Ukradel neznan tat 29-letnemu Valentinu Sobanu; kakor je izpovedal na policiji , se je zgodilo to v gostilni na Goriščeku, kjer je bil pijan. Ustnica. — Gg. dop. Pride vse na vrsto. P« šteli; posla z volitvami v »Trg. obrtno zbornice", katere so prijr.ani naši prijatelji določili čudovito malo dnij v prilog ohranitvi svojega krivičnega gospodatva. Z naglico je moralo delati društvo, žal, da je bila ta prisiljena naglica največ varok neuspehu. Gotovo je, da ta šola ne bode na škodo v prihodnje. S spremembo pravil sgJe izdatno pomnožil odbor in razširil delokrog društva. Z najboljšim upom sta se priredila dva shoda; obžalovanja vredno je, da je ostalo samo pri navdušenju, in da se ni pridobilo s tem niti članov v prizadetih krajih. Z veseljem pa se spominja društvo svojega dela v Gorici v jesenskem času. Prijateljske sestanke, na katerih se je dvakrat predavalo o organizaciji trgovskega in obrtnega stanu, o potrebi knjigovodstva, o razmerju uslužbencev do delodajalcev, o razstavi v Milanu in kjer so se obravnali vsakdanji, za trgovca in obrtnika važni dogodki, je obiskovalo vedno okoli štirideset, pa tudi čez šestdeset Članov ia prijateljev društva. Prvi družinski večer, kjer je bilo poučno predavanje in lepo petje, je bil prav dobro obiskan. Najpomembnejše delo pa je brezdvomno knjigovodski tečaj, kise ravnokar vrši ob torkih in četrtkih zvečer in ga obiskuje 30 slušateljev izmed trgovcev obrtnikov, največ pa trgovskih nastav-ljenk in nastavljencev. Tudi v prihodnje se bode društvo posvečalo delu, dolžnost vsakega slovenskega trgovca in obrtnika na Goriškem pa je pripomoči k napredku, če ne z drugim vsaj z vstopom v društvo, da se povečajo gmotna sredstva, ki bodo pri velikem delokrogu neobhodno potrebna, ('e kje, mora gotovo tu veljati pregovor: »V združenju je moč". IZVOZ ^"^Irja. — Pomorska oblast v Trstu naznanja, da se more krompir iz Avstro-Ogrske zopet u.ažati na otok Malta (La Va-lette). Samo spričevalo se mora pokazati, da je krompir čist filoksere. Izvoz kožnih Izdelkov v Južno Kitajsko. — Prebivalstvo na Kitajskem začenja nositi čevlje. Radi tega prihajajo v vedno večji meri naroČila na žolte, črne in bele vrste kože. Avstrijski konzulat v Hongkongu priporoča, da bi tovarnarji kož posvečali svojo pozornost izvozu kož na Kitajsko. Odsek za nabavo vojaških potrebščin. — V trgovinskem ministerstvu se je ustanovil tak odsek. Namen mu je, da strogo pazi na to, da se izvršujejo natančno vsi dogovori glede nabave za vojsko in mornarico, ki se tičejo Avstrije in njenih pokrajin, ter da so izdelki avstrijski. Velik javen ShOd 0 kmetijstvu priredi »Narodna stranka" na Štajerskem najbrže dne 3. febr. t. 1. Shod se bo vršil ali v Celju ali v bližnji okolici. Razpravljalo se bo na tem shodu samo o kmetijskih gospodarskih vprašanjih. Kmečka zveza na Štajerskem, — izvrševaini odbor »Narodne stranke" na Štajerskem je sklenil pozvati vse svoje somišljenike, da pristopijo kmečki zvezi, ki bo slonela le na gospodarski podlagi brez politične primesi. Steklene ploščice so tudi dražje. Tovarne so povišale cene za 25%- Tudi šlvanke se podražijo. — Prve tvrdke šivank so povišale ceno šivankam nižje vrste za 20%. Cene boljših vrst šivank ostanejo sedaj še stare. V Srbiji je meSO PO Ceni. — Ker je avstrijska meja zaprta izvozu živine, je padla cena mesa v Belemgradu tako, da se dobi kilo mesa po 20 novčičev. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme: .1 poslovodja mannfakture stroke, 2 knjigovodji in korespodent, 1 kontorist, 2 potnika, C pomočnikov mešane stroke, 2 .pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki uanufakturne stroke (boljša moč), 3 pomočnika železninarske stroke, 1 kontori3tinja, vešča laščine, 1 bla-gajničarka, vešča laščine, 1 prodajalka, 5 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodji, 2 knjigovodji in korespodent, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 10 kon-toristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti »Trgovsko In obrtno društvo za Soriško" zre lahko z zadovoljstvom nazaj v minolo leto. Odbor, kakor dnštveniki niso držali križem rok in pričakovali kaj boljšega samo od mile 6e bi jo šteli, potem so štiri tu, ' usode, '/v, takoj začetkom leta je bilo dovolj predlog glede* ureditve prejemkov poštarjev in poštnih odpraviteljev. Pominer in tovariši so stavili predlog glede* ureditve uradniških plač- V prejšnji seji je razpravljala zboru o nujnem predlogu posl. Ferjančiča glede konvertiranja hipotekarnih terjatev. Sprejeto. Zakon O VOlilnI reformi bo sankcijoniran najbrže dne 2. febr. t. i. Narodna stranka na štajerskem priredi ta mesec celo vrsto javnih shodov na raznih krajih. Judežev denar. - V Središču na Štajer-jerskem, je umrl oče zagrizenega nemčurja J. Polantza, kateri je v Celju napadal Slovence in kateremu je potem Siidmarka z podporo k trgovini pripomogla. Pri zapuščinski obravnavi v Ormožu ga je vprašala sestra: »Kje pa imaš tiste krone, za katere si svoj materni jezik prodal?" fmM naše države leta 1800. In 1900. — (Po uradni statistiki). Avstrijsko (300011 km8) je imelo leta 1800. 12,800.000 ljudi, sto let pozneje pa 26,250.000. Od teh je bilo 1. 1800. Slovanov 57%, Nemcev 39%, Rumu-nov in Lahov 4%. Sto let pozneje je bilo Slovanov 60% (torej 3% več), Nemcev 36'2% (skoro 3% manj), Rumunov in Lahov 3*8%. Število Nemcev je torej padlo. Zakaj ? Lota 1800. ni bilo narodne zavednosti, ki je propadala vsled nemške vlade cesarja Jožefa II., in mnogo ljudi drugih narodnosti se je priglasilo k Nemcem. Zdaj pa se ljudstva vračajo k svoji rodni materi in. se oglašajo zopet k materinskemu jeziku. Koliko bodo še le takrat Nemci zgubili, ko se bo štelo ljudstvo po materinskem jeziku in ne po občevalnem. Na Ogrskem so se silno pomnožili Ogri na Škodo Slovanom in Romunom. Najbolj pa m se pomnožili za teh 100 let židje, ki jih je bilo 1. 1800. le pol milijona, zdaj pa jih je že čez 2 milijona, Orožna nesreča z avtomobilom, -— Na istrski cesti v Trstu je pritisnil avtomobil 49 letno H. Feriblja v zid ter jej zmečkal kost v desnem stegnu. Nesrečni ženi odrežejo nogo. V Trstu je streljal ni svojo ženo 36-letni g. VerzegnaBsi, baje ker mu ni bila zvesta, Zadeta pa ni nevarno. Na Francoskem. — Župnik Canohes v Per-pinjanu je podal oblasti izjavo za izvrševanje službe v smislu zakona, ali cerkveni predstojniki so ga hitro suspendirali. Tu se jasno vidi, da hočejo nadaljevati kljubovanje ter da nočejo miru in sporazumljenja z državno oblastjo. Najbrže bi tudi drugi župniki podali predpisane izjave, ali pritisk od zgorej je tak, da ne smejo storiti ničesar po svoji volji iu po volji ljudstva. Slovensko žensko društvo v Ljubljani je priredilo javno predavanje. Predaval je dr. Fran Novak o razmerju med državo in cerkvijo z ozirom na francoski kulturni boj. '* Bivši naučni minister Hartel je umri včeraj na Dunaju. " TUdI dunajski Zdravniki zvišajo honorarje, in sicer kar za 50%> Mark Twaln pri guvernerju. — Mark Twak, svetovnoznani amerikanski humorist, poroča v „North American Reviewa sledečo dogodbico: „Nameraval sem obiskati bulfalskega guvernerja. V velikem prostoru, kjer sem ga čakal, je bilo IG vrat. Iz vsake je stopil nakrat mlad mož, vsi so šli proti vstopivšemu guvernerju. Guverner je rekel: „Lahko greste, gospodje, jaz Vas nisem klical. Mark Twain sedi na električnih gumbih". Sedel sem namreč v razburjenosti na malo mizico, kjer je šestnajst električnih zvončkov, in sem pritisnil pri tem na vse zvončke. Vsak zvonček je poklical posebnega pisarja, in tako se mi je posrečilo, da sem šestnajst pisarjev naenkrat zlegel. 2,167.035 dolarjev so poslali po banki Frank Zotti v Ne\v-Yorku ameriški Hrvati svojim rodbinam in domom v Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Istro. Tako je došlo v staro domovino 10,815.175 K samo po posredovanju te banke. Na nemškem shodu v Ljubnem je zastopal primorske Nemce poštni uradnik Pogatsčhnigg iz Trsta. ______......____ Razgled po svetu. V avstrijskem državnem zboru je stavil poslanec Weisskirchner nujni predlog glede* preklica odredbe o poštnin, brzojavnih in telefonskih pristojbinah. Gessmnn je stavil nujni Manufakturna trgovina A. Bisail naznanja preselitev svoje trgovine v hišo Monta v Gosposki ulici ter se priporoča tudi nadalje svojim cenj. gg. odjemalcem. ^dda se d^oje stanovanj v novi hi*i Via Trigemina, eno v pritličju 3 sobe s pripadki, teraso in polovico vita, drugo v l. nadstropju 4 sobe s pripadki in polovico vrta, voda v hiši in opravljeno sobo v hiši Via Zorutti št. 3 A. Praiatt pri hišniku Via Zorutti št. 3 A. Dr. Ernest Dereani praktičen zdravnik in specijalist za oči, uho, nos in grlo — zdraui — i Gorici, Stolni trg Hov. 9. I. nadstropje. Andrej Fajt pekovski mojster ^ v. fiirici Gorso Franc. Sius. it t | -^~ Filijalka v Dontoerga. ——-i Sprejema naročila vsakovrstnega S peciva, tudi najfinejega, za novo s maša m godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila 2 izvršuje točna in natančno po želji 5 narednikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah. S Za veliko noč priporoča goriške f plnce, potice Itd. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = == oljkinega olja prve vrste najboljših tv? dk iz Istre, Dalmacije MiHette, Ban in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron --96. 112, 120. 1-36,l*44,l'6fc180,7t-f zrtačl p dvojnatih steklottie ali 1 velika specijalna stek.enif-a s patentovanim zamaš-kom K .">'— postnim« prosto. Thierry - jevo Centifolijno mazilo priznano najbolje domače sredstvo [»roti zastarelim ranam. vn»>tjom, pr»>kodl>ant. Cena: 2 lončka K 3*60 pošilja poJtiiinc prosto h- proti jm-dpla- t*i!u zneska aH povzetju Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Brošure s tisočerimi originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in pnštnitm prosto. isriimL *ibu*ao tefto po«r«brn]«n« najlepše forme. Komi^tne kaseta namiznega orodja, pogoja za •make, karo, «aj, na-Mitni podstavki, umetni lidelkt j Jidioo nadomestilo I pravega srebra. Posebdl kttaki ia kside, restemcije In kmm, kakor tudi pensijone, gospo- ...... . tinjetro itd. i O. kv, dvoru' ložnlM Christofle & G." - Dunaj L Opernring 5 (Heinrfcnshof). — Haatroran eenik na sahteranje. — V vath meilih zastopano pe prekupcih. »tl—itf« fvoi« Isrimoati Imajo itaJU izdelki •"¦!• *.....1»iBUMBkota in« OJtrbJofl«. Največja zaloga slik o modernih in antiknin okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike pruih slovanskih slikarje«. — nabožne slike siouečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske graoure ueiike umetniške »rednosti u okuirjih po želji Razstaua slik u ,TIRGODSKem DOmU". Se dobiva v vsah lekarnah. Poskusite! ir? priporočite I = Izdelke ^ I rope forarae hranil VIII. CenoDniftzasfoiij, Poprava in komisijska zaloga dvokolej Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duomo šte». 3. Prodaja tudi na mesečni obroki. Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne •—.....-^^ patrone. ===== Keršeoani & tvk v Gorici — Stolni trg št. 9.== Vsestransko hvalo in priznanje dosegel je letošnji Koledar za kmetovalca 1007. Uredil dež. nadzornik I. Legvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje jjovejp živine in prašičev. Piašičjereja, mlekarstvo, preiskovanj«1 mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanj p travnikov, umetna in naravna gnojiia-Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vino-reja, priprava dobrega vina. Km''--zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v tik orale in hektarje. Koledar, sej® in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno HLOfoO platno. Cena s pošto f 180, in \ naroc-a pri Iv. Bonaču ? Ljubljani Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopoSije. Noben vesten gospodar naj ne bode brez tega potrebnega koledarja. Tr^oVsko-obrtna zadruga V Gorici registrovana zadruga 2 neomejenim jamstvom. Naeelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 190C. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu 00 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine l!*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje [po 4x!t%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa avoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pometi ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Nacelstvo in nadzorstvo.. v Gorici na lomu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkan. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »r* po iako zmernih cenah. -*• 8e dobiva vv9anekarriah. N^bO«Š6 Zdravilo PPOti Be dobiva v vseh 1^ — REVMATIZMU in PROTINU - Odlikovana pekarija in sladčičarna Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja dvokoles in šivalnih strojev.