Razne novice. Iz srednješolske službe. Ravnatelj mariborskG gimnazijG profGsor Glowa>cki jg dobil daljši dopust. NadomGstujG ga prolesor dr. Sorn. Kakor sg sliši, se profcsor Glowacki ne povrne vg6 na svojc dosGdanjc mGsto. * C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani, Kakor se pam poroca od poučGiiG strani, sg nova drž. obrtna šola v Ljubljani otvori dnG 6, novembra. Ravnateljstvo bodc v kratkGm objavilo vsg potrcbnG podatke o organizaciji zavoda, o sprGjGmnih pogojih in o pričctku vpisovanja. * Kraetom, ki so naročili živino iz Ccškega, sg naznanja, da povzročajo pripravG toliko dela, da sg J6 ccla zadGva zaradi tGga prGccj zavlckla. Naro&ili so kmGtjG iz cGlGga Stajorskcga okrog 4000 glav živine. Kcr bo trcba za nakup te živinG zgIo mnogo denarja, glcdc dobave katorcga se Š6 vrŠG pogajanja, sg jg ccia zadGva zakasnila. Opozarjamo v s 6 kmete, ki so narofeili živino, da se bo oziralo le na one, k, i so podpisali reverz in naznanili poroke. Vsg drugo se bo pismcno javilo, * Kain vodl socialna demokracija? To nam najbolj jasno spričujc dogodGk dn6 5. t. m. v dunajski državni zbornici, Mlad socialni domokrat Njcguš jc v svoji slcpi socialno-demokraški strasti strcljal na ministrG in poslancc. Cg pomislimo, koliko in koliko mla4ib ljudi sg v svoji zaslepljcnosti drži socialnc dGmokracijG, ki so potGm slGpo udani huiskariiam rdcčih voditclJGv, sg nam mora smiliti ta zapGljana mladina. NaŠa organizacija nG vzgojujc NjcguScv, mi iig hujskamo naŠG mladinG, naših pristaŠGv, ampak v nažih yrstah se dcla za poštcno organizacijo. Naša mladinska organizacija ima vcdno prcd scboj cilj: Vo- dirao mladino po potu poštenosti, s tem osrGčimo njo in narod. Ravno pri socialni dGmokraciji sg vidi, kam pripelje protikršfianski, brezvGrski dub. StralnkarskG divjG strasti izbruhnGjo vslcd bujskanja, in kcr je zaniorjen vsak čut vcre, z vso silo na dan, zatorGj jg prišlo do pouličnili pobojev na Dunaju, aato jg strcljal NjcguŠ na ministrG in poslancc. * Hujskanje socialruli demokratov rodi sadove, Socialno-demokraška stranka jc poleg libcralcGv najliujša nasprotnica kiiiGčkega stanu, to je pokazala posebno letos v takozvani ,,dragiii]ski" hujskariji. Na sbodili socialnG dGmokracijG in pri pouličnih nGmirih so sg slišali letos eestokrat klici: ,,Doli s kmGčkimi odGruhi!", ,,Postreljati jg trGba tG, ki nam delajo draginjo!", ,,Živio prekucija!" itd.. In to hujskanje že rodi sadove. Kakor porofiamo na uvodnGm meslu, jg socialni dGraokrat Njeguš, ki je bil gotovo nabujskan, ustrolil dnG 5. oktobra v državnGm zboru z rGvolvcrjem petkrat na ministre, a k sreci ni nobcnega zadcl. Takib sredstev sg poslužujejo strankG, ki bi radG uničilG kmGta! SlovGnsko kniGčko in delavsko ljudstvo zapomni si posebno ob volitvah te ,,rdec6 priJatGlJG"! * Rdečl delavskl prljatelji! DnG 5. sGptcmbra so pripGljali na dunajsko policijo vso oncmoglo kočijaževo žGno Ano Muntuh, ki sg je žg Štiri dni potikala po mGstu in iskala stanovanja za svojo družino; a ni ga mogla dobiti, ccravno zasluži mož 30 K na tGdGn. Nad iiGsrogo tG družinG so sg zgražali vsi, najbolj pa socialisti, ki so vpili, da so seveda trdosrcni klGrikalci krivi te bGde. A kmalu so jo dobili po rdoC6m kljunu! Mož zgoraj omGnjcnG žcnG je bil kočijaž v nGki tovarni, kjcr delajo sami socialistični mizairji. Kcr ni bilo raogoSe dobiti stanovanja, je prosil ravnatelja tovarnG, naj mu dovoli hišno opray,o spraviti začasno v prazno skladiŠCG, kar je vodja dovolil, Takoj je bil pokoncu socialistični vodja Al. Dobck, ki jg zalitGvaJ, da naj sg spravi oprat\Ta iz tovarne. RavnatGljstvo sg jg udalo, in nGsrGčni družini so zraGtali vso upravo na voz in jo odpcljali proč. Pri tGm sg jg mnogo pohištva pokvarilo. Ko jg žcna to vidcla, jg povcdala rdGČGmu vodji par rcsnic v obraz. Radi tGga jg bil mož že drugo jutro odpušfecn Sedaj pa noben rdc6i list ni zinil bGscdicc. Taka jc rdGča ljubGzcn do ubogega dela,vca! * Tndi t Ameriki je mGso drago, NaŠi avstrijski socialni dGmokratJG vpijGJo venomer po tujGm, pojsebno po amerikanskem mesu. Od našG vladG zahtcvajo z vso silo, naj dovoli livažanjG večjG množinG argGntinskcga mesa. Ti socialno-dGmokraški kričači pa niti n6 pomislijo, da je aniGrikansko higso 1g samo za nekaj vinarjcv cgiigjg kot našG domacc. V Ameriki jg trgovina živinG m mcsa popolnoma v rokali pctcro velikib mGsnib kartclov (združGnih judovskih trgovcev). Ti kartGli dGlujejo zvGlikanskim dobifikom: Kartcl ,,Armour" proda na lGto za 1 milijardo 400 milijonov kron mesa, pri tej kupCiji ima gistega dobička 64,500.000 K; ,,Svist" proda za 1 milijardo 307.000 milijonov kron in ima dobička 40 milijonov kron; ,,Morris" proda za 625 milijonov kron, dobičGk znaša 10 milijonov K; ,,SulzbergGr" proda za 500 milijonov K, dobičGk 8 milijonov K; ,,Cudaly" proda za 425 milijonov, dobičGk znaša 6 milijonov kron na lGto. Z drugimi besGdami: mcsni kartGl ima lctno okrog 115 milijonov kron feistega dobička! Zopcr tG oderube pa nimajo socialisti žal bcsedG. In čg sg bo \z ArgentiniJg še y,cč mGsa uvažalo, sg bodo kase tGb judovskih kartclov šg bolj polnilG. * Služba božja na izsGljGniSkeni parniku. Ako sg pomisli, da potujG vsako leto nad 300.000 oseb iz avstro-ogrskG monarhije preko occana, potGm je vsekakor jasno, da je vGlikcga pomena, ako'se morc avstrijskim katolikom za 5as prcvoza nuditi duhovna tolažba. Radi raznih težkož doslcj niso mogli potujoči duhovniki služiti na parnikih sv, mašG tako, da bi ji mogli prisostvovati tudi potniki. Spdaj pa jg dunajsko društvo sv. Rafacla prieelo pogajanja z izsGljGniškimi družbami, da sg omogoči potnikom na parnikih, biti pri sv. maši. Najprcj jg na to pristal SGvcroncmški Lloyd v BrcmGnu, ki jg nabavil vefi mašnih kovčekov tGr narofiil kapitanom, da prcskrbG na parnikih dostojnG prostorG, kjGr bi sg labko bralG sv, ma§6 in pridigovalo. Društvo sv. Rafacla jc pridobilo za to stvar tudi avstrijsko parobrodno društvo ,,Avstro-AmGrikana", da sg jg odločila, napraviti na svojcm vglikGm prGkomorskGm parniku »Ccsar Franc IožgI I." oltar za sv. mašo. Nadalje namorava društvo sv. Rafacla nabaviti več mašnih kovčckov za uporabo onim duhovnikom, ki potujGjo s parniki iz Trsta, tcr jg v to svrho daroval dunajski nadškof 400 K. * Nemškl Sulverein šteje 2200 podružnic s 190 tisoč 61ani. PremoženjG jg znašalo lGta 1910 1,008.919 kron in nG vštevši RoseggerjGVGga sk.lada 2 milijonov kron. Vcčina tGga dGnarja služi za raznarodovanjG CgIiov in SIovgiicgv. NGmci imajo skoraj vvsakem VGfijcm kraju podružnicG SulvcrGina, ki strastno dalujejo za, doscgo svojih cilJGv: nabirajo dcnar, prircjajo vgsgHcg, prodajajo različno druStveno blago itd. Dan za dncvom sg sliši, kako sg NGmci spominjajo Sulvereina v oporokah. Vsc to lahko storimo tudi Slovcnci za našo Slov. Stražo. Saj sg dobe pri naših trgovcih vžrgalicG ,,v korist obmGjnim SlovGncem", kava, milo, platno itd. PremožnGjŠi Slovcnci in SlovcnkG, poscbno tisti brGz otrok, pa sg naj voporokah spominjajo SIovGnsko Straže! Vsi na dclo za rcšitcv na§ih obmGjnih bratov! * Uvedba metGrske mcre in vage v Bosni in HercGgovini. V tch dveh dcželab jg >>ila doscdaj še v vcljavi stara turška mGra in vaga, kakor pred lctom 1878. Dunajski listi vcdo porofiati, da jg od 1. oktobra naprej uvedena nova takozvana mctGrska mcra in vaga. Katoliško glbanje n& Francoskem je postalo mnogo živahnejše, odkar vlada tam tako kruto prcganja katoličanG. Tisti, ki poznajo Francijo, pravijo, da kljub naravnost bGsnomu sovraštvu proti Bogu, veri in cerkvi, jg tam vcdno več odločnih katoliftanov bodisi med izobražGnci bodisi med ljudstvom. UeGnjakov in pisatGljGv sg vedno \ec nagiba nazaj h ka.toliČanstvu, Lg v politiki so katoličani šg zadaj. Vcndar pa tudi v orga,nizaciji naprGdujejo. ,,Katoli&ka zveza" ima žg nad 100.000 članov iz vseh stanov. Scdaj so začeli katoličani organizirati dclavcc v, kršfianskih strokovnih društvih, prirGjajo socialnG tGčaJG ter ima-jo zelo mocno socialno izobražGvalno organizacijo (kar kor n. pr. pri nas Slov. kršč. soc. zvcza). Brczvcrci so sklenili postave, naj sg loči ccrkGv od državc, z naniGiiom, da cerkcv uničijo, Svojcga namena pa niso dosegli. DuhovŠftina, ki ne morc v cerkvit pa dcla toliko bolj vncto nicd ijudstvom v socialncm in tudi pastirskem oziru, Tudi dclavstvo jg sito žg gonJG proti cGrkvi. VoditGlj dclavcev v elGktrarnah jc dejal odkrito: ,,D6lavstvo 36 sito proticerkMGnG gonjG, ker je vsaka taka gonja vGdno Ig koristila vladajočiin bigščanskim goljufom." Da gre na FrancoskGm stvar na boljG, kažG dcjstvo, da sg jg od ločitve cerkve od države do daiiGs ustanovilo v Parizu žg 23 novib župnij. Tu sg jasno vidi, da posGga vmGs višja roka; saj ,je pisano, da Kristove cGrkvo ,,p6kl6nskavrata nc boclo prGmagala". * Za dijaško kuhinjo v Mariborn so darovali sledeči p. n. dofcrotniki in dobrotnice: Šegula Fran?, kaplan, 5 K; Vozlič Leopold, kaplan, 11 K; hranilnica y Šmarja 80 K; Markovšek, prof. 5 K; Močnik Franc, kaplan, 6 K; Žolgar, kaplan, 10K;prijatelji na godov. dnh. svetovalca Mihael Lendovšek 25 K; dr. Jerovšek, ravnatelj, 10 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! Prosimo za vsestransko pomoč. Mariborski okraj. m Maribor. Cesar jg potrdil izvolitev dr. Sclimidererja kot načelnika; iji dr., KornfGlda kot njegovega namGstnika za okrajni zasiop mariborski. m Maribor. Stavba novGga dravskega mostu vcndar nekam hitrGJG napredujG. Scclaj dGlajo obokG na oboh straneh,. Oboki so iz granita in cementa. PromGlu se bo izročil most bajc v polctju 1913. Letošnjo zimo bodo zopct podirali bišG v dravski ulici in tudi oiiG v ,,Freihaus-ulici". Pri stavbi mosta sg dogode skoro vsak teden delavccm kakG nezgodc. V torok je zmeekalo Gnemu roko. m Studenci pri Mariboru. V ncdeljo, dne 8. t. m. ],e prircdilo naše Katoliško slovcnsko izobraževal« no društvo vinsko trgatcv, ki sg jg jako dobro obncsla. RazpoložGnJG jg bilo vsestransko vgsgIo, za kar je preskrbel župan Lačnega Vrba, ki je otvoril trgatGv. Živahen boj s konfGti je unieil vso vcliko zalogo. Pozno zvcfier smo sg prav prisrčno zabavali. Vsgstransko se jc čula žclja, da naj prircdi našG društvo vGčkrat ka.j slicnGga. — ObGncm pa moram poročati o žalostnGm dogodkii. Umrl je namrec g. Karol Zotgc, občGznan in priljubljen slovenski gospodar, ki jg bil tudi odbornik naŠGga druStva. Pogreba dnG 8, oktobra sg jg udeležila vclika množica ljudi. Tudi druŠtvo jG sprcmilo svojega 61ana z zastavo k zadnjGmu poeitku. Pokojni j6 bil cden onih, žalibog redkih tukajšnjih posGstnikov in gospodarjcv, ki spoštujGjo svoj matcrni jezik kljub vsem pritiskom našili ncm^kutarjgv. Tako smo izgubili zopGt encga zavednega Slovenca, ki sg sicGr ni Šopiril s svojo narodnostjo, tcmvGc je ttem bolj ljubil svojo materino bcsedo, Milostni Bog naj tolaži vdovo in otrokG, ki naj sledijo \izglGdu oftctove Ijubezni do tcptancga naroda. m Studenci pri Mariboru, Pretcfieno nGdGljo, dne 8. t. m. so naši NGmci ,,blagoslovili" novo dckliško Šolo. Kako je nastiala ta šola in na cegav račun, to vg pri nas pac že vsak otrok.. In ravno to bo rodilo svojg sadovc, ki jib bodo naši posilinemci kaj kmalu okusili. O otvoritvi iig omGnimo nič drugega, kakor to, da sg je otvorila s protiavstrijsko pesmijo ,,Die Wacht am RhGin". CgIo otrokom ni raoglo v glavo, ker sg jim jg rGklo, da naj pridGjo k ,,blagoslovl]Gnju", dasi ni bilo nikjGr nobenega duhovnika. In to naj bo vzgojGvalnica! m Sv. Trojica v Slov. gor. Novega gospoda župnika imamo in C6la< fara ga ljubi in spoŠtujG. Samo naši posiliiiGmci seveda dGlajo izjGmo. Ko jg šel zadnjo sredo mimo R6kG tukajSnjG gostilnG, jg bila veranda polna hajlovcev. In ti seveda. niso mogll drugafio, kakor da so takoj pckazali svojo brezinGjno tGvtonsko olikanost. Drli so sg z groznim hajlanjem in vpitjem za njim. Fej! tak,im ostudnežem in neolikanoem. SIoA'6nsko Ijudstvo, ti pa zdaj poznaš te vrste ljudi, ki tG liocGjo držati pod svojo komando. Zdragni sg in otresi sg jih! m Sv. Trojlca v Slov. gor. Frančiškov dan bi bil skoro sodnji dan za naSe posiliiiemcG. Toliko strahu Sg niso zlGpa doživeli. Imeli smo volitve za posojilnico in Slovenci smo ju pogumno naskočili. Gospod Golob sg je bal za svoj stolček in jg de,al navsckrip. lje, da bi nas porazil, Govoril je ljudem, da hočemo prcnGsti posojilnico k Sv. Benediktu. Ali nas ima res za tako neumne? Zakaj bi jGmali posojilnico od Sv. Trojicc? Zato, da bi si on lahko bitro drugo ustanovil? Pa saj se mu ne čudimo. Na nerGsnici temelji posilinem&ko gospodarstvo v Slov. goricah, in z liGrcsnico si ga hofiGjo obdržati. Sg nikdar ni šlo brez njc, neresnico so torGj morali govoriti tudi zdaj. In kaj sc hoteli še napraviti? Ko so sc začcle volitvG, pozove gospod Golob tistc, ki so za ,.stari odbor", da. osianejo v sobi, drugi pa da sg ;iaj odstranijo, Ali stc žg slišali kdaj kaj takGga, ljudje božji? Nič boljšG bi iig bilo, ko bi bil poslal po žandarjG in nas pustil vsg SIovgiicg pozapreti. In ko bi mogel, bi bil mogoče 1o ludi storil, a naSi možjG so mu pošteno pokazali svojo zavcdnost. To jg bil cnkrat dan, ko sg jg slovcnski govorilo pri Sv. Trojici. Pri volitvab bi bili gotovo zmagali, kcr je bila vGčina nasprotnib glaso\rnic neveljavna. V arGveliki razbUrjGnosti gospodjG niti vgdeli niso, koliko odbornikov bočejo voliti in k.ako sg tisti pišGjo. Morali so vse volitve razdrGti, glasovnicg unifiiti, in zdaj sg b.odo vršilG v štirinajstih dnGh iiovg volitve. Tako so razglasili ljudGm, in gospod Golob zopet malo bolj upajo, da ostanejo šg na toplGm prostorčku v posojilnici. Pa prevefe se naj 1g nikar ne zaiiGSGjo, ker to so žg Iabko izprGvidcli, da sg ljudstvu odpirajo oči in da sg bodG konGfino naveličalo posilinGmškega gospodarstva, ko jg vGndar odraslo dovolj, da si morc tudi samo gospodariti. Kje pa je zapisano, da bi nas moral ravno kak posilinemGc vladati? Ali vladajo SlovGnci v Mariboru, kjcr jih je vcndar Giia tretjina? Ali vladajo v Gradcu, kjcr jih je 30.000? Nikjer ne vlada manjšina. Samo v Slovcnskib goricab bi raorala gospodariti peščica ljudi, ki niti ii6 vedo, kaj so? In zato sg mi iig bomp pustili vgS vladati od tGh par posilinemcev, ki tako sovražno nastopajo proti cclemu nasGmu ljudstvu, ki jg že od starodavnih easov naseljeno in sg hočG Šg teh zadnjih svojih nGprijateljev konftno otrcsti. Cas jg žg, da sg jib otrosemo. Saj nismo dojGnčki, da bi rabili pestunjG. Sami znamo hoditi, sami znamo gospodariti. Mi vstajamo in vas jg strah! V 14,. dneh se vidimo! Takrat pa: Bog z nami m srcSa junačka! m Framske novlce. PrctGkli petek sta sg zgodili dvG nGsrcči. Poscstnik JanGz Skrbot iz Lokmirc ,j6 otepal kostanJG ter paclel s kostanja tako nesrecno, da si JG zlomil obG roki. PrcpGljali so ga v mariborsko bolnišnico, — Delavka Marija Sturm iz Gornje Polskavc sg je istega, diiG zast^rupila z žveplenkami. Tmela je grGŠno znaiijG, ki ni ostalo brGz naslgdkov, in kcr jo Jg zapeljivec zapustil, jc nesrečnica obupala. Deklc jg v nedeljo umrlo. Slov. Blstrica. V srGdo zvefecr, dnG 4. t, m. so popivali v gostilni na Devini trijG ožGnjeni viničarji. Konec pijan6evanja jg bil prGpir, Dva, LimavSekov in Bojfinikov viničar, vsak oČ6 vcčih nGdoraslib otrok, sta zapustila krčmo iiGkoliko poprej tcr počakala viniearja Matijo V&rbGk in ga na cesti ubila tcr pustila poleg cestG v jarku ležati, kjer ga je našla v fcrvi iGŽGCGga neka mladGnka, ki jg šla naDGvino kožubat.. Ubijalca je orožništvo spravilo takoj na -varno, kjer bosta imGla priložnost premišljevati, kam pripeljG 61oveka pijančGvanje. m Sv. Lenart v Slov. gor. Tu se vrši r nedeljo, 15. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor podružnice ^Slov. Straže" v dvorani Arnuševe gostilne. Govorijo g poslanee Roškar, Pušenjak, Zebot. Somišljeniki, agitirajte, da bo shod veličasten. Na shodu se bodo obravnavale važne narodno-obrambne in gospodarske zadeve. m St. llj v Slov. gor. Vabimo Šentiljčane, Mariborčane in sosede na narodno veselico, ki jo priredi Kmet. bralno društvo v nedeljo 22. okt. po večernicah v 81ov. domu. Mladina igra igro BKrivoprisežnik". TTŠi se petje in godba. Po igri pri Celcerju prosta zabava, šaljiva vinska trgatev, nastop starega župana iz ,,Tripolisaa, petje, godba in še nmogo drugega. K obilni udeležbi vabi odbor. Jarenina. V nedeljo, dne 15. oktobra po Tečernicah priredi tukajšnje bralno društvo podnčen shod. Gorori č. g. Verzelak. Fantje in dekleta pridite. okraj. p Ptuj. Na Spod. Bregn je 6. oktobra umrl 68 letni Janez Stiplovšek, ki ]e bil znan kot Telik dobrotnik cerkve in revežev. Pogreb, ki se je vršil 8. t m., je pokazal, kako priljnbljen je bil rajni. N. p. v m.! p Spnhlja. Fri občioskih volitrah 9. t. m. so bili izvoljeoi sledeči odborniki in namestniki: I. razred, odborniki: Brenčič Mihael, drž. po*lanec itd., Prosenjak Janez, Zelenik Alojz, Toplak Blaž. Namestnika: Kolarič Janez in Horvat Franc. II. razred, odborniki: Krajnčič Ignac, Bombek Fr., Vidovič Lovrenc, Jop Franc. Namestnika: Kramberger A. in Prosenjak Janez. III. razred: Antolič Jurij, Vrtič Franc, Krambcrger Franc, SrdinSek J»kob. Namestnika: Lesjak A. in Strelec Tcmai. Raznn enega odbornika vsi pristaSi Slov. kmečke zveze. p Hum pri Ormožn. Občinske volitve so minnle. Izvoljeni bo večinoma stari odborniki in ob enem pristaši nasprotne stranke. Temu pa se ni čaditi, saj se je od nasprotne strani agitiralo na vse mogoče načine ter so se gotove osebe mnogo trndile, da so od railičnih žen^k drbile pooblastila. Drogi vzrok temu pa je ker je še naše ljndstvo premalo organizirano. Temu nedostatku bo treba v prvi vrsti odpomoči. Zadnji dopis v 9Slov. Go3podarju" je naše nasprotnike tako hudo razboril in ob enem tako v živo zadel, da so ogenj in žveplo klicali nad dopisnika, če bi za njega izvedeli, potem bi šli s kanonsko krogljo po njrra. Iz tega razvidimo, da se marsikateri gospodje za naš list zanimajo. Če ga že tako pazno prebir8jo, bomo pa že kaj pisali, da bodejo zmiraj kaj novega našli. Gradiva je dovolj! Do sedaj se še ni nihče zganil, da bi pograjal početje naših nasprotnikov. — Še eno becedo na naslov g. Št.: Ce še g. Št. ne boste mirovali in zasledovaDJe dopisnika opnstili, bomo se pa zaradi pošte neksj pogovorili. Zdravi! p Majšperg. Zabvala. Namesto venca na grob č. g. Simon Petek nmrlemu dne 19. sept. 1911 v bolnišnici v Ormožu so daro^ali njegovi č. gg. dahovni sobratje, prijatelji, znanci in iarani majšperski za tukajšnje ubožne učence 20 K, za kar se jim podpisani šolski vodja in načelnik krajnega šol. sveta najiskreneje zahvaljujeta. V Majšpergu, dne 1. okt. 1911. Načelnik: Janez VedliD. Šolaki vodja: Lovrec. p Sv. To9»»ž pri Onnožu. Dne 15. oktobra t. 1. priredi ttikajšnja rMlad. zveza" po večernicah v šoli igre: nZgubljena stava", nčndna kupčija" in rZamorec". Domača dekleta pa igro ,,Marijin otrok". Domaiini in sosedje, pridite v obilnem številu ! p Sv. Lovrenc na Drav polju. Podružnica nSlov. Straže" za župniji Cirkovce—Sv. Lovrenc ima svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 15. okt. po večernicah v društveni dvorani pri Sv. Lovrencu. Na vsporedu so porožila odbornikov, govori dcklamacije in petje. Pride tudi g. drž. posl. Brenčič. Vsak zaveden Slovenec obeh župnij naj pride. Ljutomerski okraj, 1 Ljutomer. Viničarju J. Fekonju na Podgradju Jg 31etni otrok z žveplenkami zažgal postGljo, v katGri jg ležal. Postelj jg zgorela, otroka so pa nasli vsGga ožganGga mrtvega. Drugi, devet mesecev star otrok, ki je ležal zraven gorcčG posteljG v zibelki, je ostal nepoškodovan", kGr sg ogcnj še ni oprijel zibelke in so ogcnj pogasili. 1 Ljutomer. Že dovolJGni živinski sejera je prepovedan, ker sg je zopct pojavila slinovka. Kaj bomo začeli, če ne bo sGjmov? 1 Ljutomer. Naše pošte ne vedo kje je Sv. Miklarž pri Ormožu. Dne 28. eept. sem oddal na pošti v Ljntomera dopisnico z natančnim naslovom: S?. Miklavž pri Ormoiu. Ko je dopisnioa preromala po Ogrskem in HrvatBkem, kar pričajo pošlni pečati, sem jo čez teden dni dobil zopet srečno nazaj. Take pošte imamo! 1 Iz ljutomerskih goric. Nek dan so prišli r Ljntomer knpci za mošt. Knpci so govorili: Eo bi mogli dobiti mošt saj po 60 v; preknpec pa je trdovratno gospodn zabijal v glavo, naj ne obeta več kakor 23 do 24 krajearjev, ker po tej ceni dobi mošta, če hode 1OO polovnjakov. Ubogi vinogradniki pa hodijo r Ljntomer nše ponnjat" mošt in se s knpci poganjajo, n- pr. tako: Ko kupec vpraša po ceni, odgovarja prodajalec: nMenda bi bilo po 25 ali 26 krajcarjev, ali kak bcdo gospod iekliu. Vinogradniki, zakaj ponnjate tako dobro robo, kakor je letos, tako, kakor da bi mošt vkradli. Tako kvarite ceno in delate škodo sebi in drngim. Ali ne veste, kako dragi so delarci in koliko imste še davka in drngih stroškov in konečno strah pred točo in drngimi uimami. Tako ponujajo mošt majhni posestniki, ki nimajo kkti in ne posode. In to knpci porabijo in dobijo mošt po slepi ceni. Nekateri knpoi pa so zvedeli, da v sosednjem Medjimurju dobijo še bolj po ceni mošt in gredo ponj tje, kar spet škoduje nsšim viaogradnikom. V Medjimorju kraj štajerske meje, t. j. v župniji Strigova raste zelo dobro vino v nekaterih vrhih, ljntomeržan pa to ni, in vendar ga kupci točijo in daije prodajajo za ljutomeržana. Naj bi se rendar naši ljndje organizirali, se pogOTorili o neki približno ekapni ceni. Naj bi se tudi storilo, da bi se pomagalo z denarjem tistim ubogim vinogradnikom, ki ncjno potrebnjejo denar in ki nimajo kleti in posode. Naj skrbijo, v prihodnje tudi za kleti in poEode. 1 Veržej. Našo ^Marijanišče" se polagoma vzdignje iz zemlje. Poslopje obeta biti lepo, seveda se letos zida le r majhnem obsega, ker močno piimanjkuje sredstev. Domačini in sesedi pridno dovsžajo gradivo. Komur je mar za napredek Mnrskega polja, naj po svojih močeh podpira to podjetje. Udnino in darila sprejema M. Oitrc, župan v Veržejn. Sv. Križ na Murskem polju. (NesrGČa za iigsrcčo.) Tekom 12 ur nam jg nagla smrt pobrala dvG mladi gospodinji, v ponGdeljek zvGčGr 36lGtno Frančiško Jurinec, rodom Rožman, mlinarico v GaiŠevcih, SGstro r. koprivpiškGga g. kaglana Rožmana. Zagrabilo jo je kolesjG domačGga valčnega mlina tcr ji zdrobilo glavo, roke in noge. V torek zjutraj pa je nepričakovano naglo umrla 251etna Jozefa Skubala, rodom Bolec, p. d. Grabarjeva v Banovcili, in sicGr na tGžkGm porodu kljub poznejši zdravniški pomoci. Mrtov jg tudi otrok. Rajnemu žclimo vGčni mir, težko prizadGtim družinam veljaj našo sožalje, za-so pa kličemo: NaglG in neprGvidenc smrti r6ši nas, o Gospod! Slovenjgraški okraj s Slovenjgradec. Voznik Leop. Eoren se je 5. t. m. pri Smiklavžn pri prevažanju obrezanega lesa ponesrečil. Nič hudega slateč, je šel mirao ob strani voza, kar mu zadnje kolo pride pod cesto. Da se voz ne prevrne, hoče Koren lesovje obdržati. Z vso težo pa mu pade na desno nogo, jo tako zlomi, da je kost vnn pogledala. Reveža so takoj odpeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer mu bodo najbrž nogo odvzeli. s Šaleška dolina. V nekem bližnjem kraju je biia nalezljiva bolezeD, vsled katere je umrl r neki hiši mal deček. Zaradi Dalezljive bolezci je moral sam oče z drugim možem sam nesti sina na pokopališče. A oče ee je pred pogrebom tako upijanil, da ni mogel prinesti sina na pokopališče, ampak je med potjo obležal. Vse se je zgražalo nad tem početjem očeta, katerega še smrt edinega sina ni obvarovala preobilega uživanja alkoholnih pijač. Res žalostno, a resnično! Zato pa rodoljubi, v boj zoper preobilo, nespametno nživanje alkoholnih pijač, zlasti pa zoper žganjepitje! s ffluta. Izjava. Ker me č. g. župnik Hanptaan sumi radi nekega članka v BSlov. Narodu", da sera pcdpisani ž njim v zvezi, izjavljaro, da za isti članek nisem poprej Tedel, dokler ga nisem čital. J»z sploh nebi nogei kaj takega pisati, kajti jaz poznam g. žnpnika, da je on Darodni boritelj na meji. In edino gospoda žnpnika se moramo zahvaliti, da se ni na Pernicah postavila šnlverajnska šola. Da bi pa gospod žnpnik boječ bil, to je pa laž. Je pač tako daEdanes, da isti kateri dela, se ga zasramnje in isti, kateri nič ne stori za narod, pa raznaša svojd hinavsko hva!o. Gospoda župnika pa prosim, da se naj pre priča o svcjih prijateljih. Anton Priveršek. Konjiški okraj. k Konjice. Kmetje koDjiškega ckraja zelo čatijo pomanjkanje poslov. Posebno hndo je dobiti poStenega hlapca. Krivo je to, da dandanes niladina dere z dežele v mesta in tovarne. Tam pa se navleče socialdemokraškega dnha, se pridrnži ponličnim razbijačem in zabavlja črez kmeta, kot domnevanega krivca ndraginje". Ko bi ost; li ti ljudje raje doma na deželi pri svojih, ne bi čutil kmet ponianjkanja delavskih moči, pa todi delavci bi bili bolje plačani v tovarnah. Beg Ijndi iz dežele v mesta se naj skuša omejiti, pa bo odpomagano vsem. k Brinjeta gora. Dne 10. okt. je v tukajšnji romarski cerkvi sv. maSo slnžil d. g. Šaloven, bivSi kaplan v Zrečah, sedaj žnpnik v Biwabiku v Ameriki. V njegovi župniji živi ena tretjina Slovencer, drugi dve tretjini so Angleži. k Brinjeva gora. Cerkev Materi Božji posvečena se je letos čedno olepšala. Po navodila c. kr. konservatcrja in profesorja dr. Stegenšeka jo slikata gospoda Bradaška, oče in sin. Delo se sedaj bliža konca. k Sv. Data—Loče. Dne 9. oktobra je drdral takaj mimo samodrč kneza Wžndisohgratza, v katerem so sedeli namestnik Clary, knez Hngo in ve5 drngih. Neka dva fantiča sta metala na samodrč kamenje in sta s tem enega ranila. Oba fanta so zaprli. Celjski okraj. c Celje. V pondeljek dne 9. oktobra popoldne je umrl notarski kandidat Milan Detiček, 27 letni sin celjskega notarja g. Detičeka. c Braslovče. Ko sem izvGdel, da jc za vcdno preminul Franc Puncer p. d. Nekaš, so mi prišle na misel besede našega pesnika Gregorčiča: nUmrl ie mož pravice in rcsnica." Kot sin nglednega gospodarja io csrkvenega kljnčarja je pomagal streljati pri cerkveni slavnosti, se je tam ponesrečil, da je oslepel in tako je slep gospodaril skozi 20 let s svojima sestrama, a gospodaril je vzorno. Pred kratkim mi je sam pravil, da čeravno slep, vendar izda na leto 32 kron za časaike. čeravno tako nesrečen, je bil vendar vedno vesel; zaal je vsakega zabavati in se ni nikdar pritoževal čez svojo nesrečo, sploh smo v njem izgnbili enega izmed najbcljših mož. Njegovega pogreba se je udeležilo pet čč. gg. duhovnikov, žnpan, občinski svotovaloi, učiteljstvo s šolsko mladino, polarna bratnba; pevsko drnštro mo je zapelo doma in na pokopališčn nsgrobnice. Sploh je bil pogreb, da ga ne vidimo v BrasloTČah mnogokedaj enakega. Saj pa se je tudi zavedalo Ijudstvo, ki je korakalo za krsto, da spremlja k pogreba velikega dobrotaika ubogih, vrlega sina Slovcaije, neupogljivega branitelja katoliške misli in pedpiratelja vseh dobrih naprav. Počiva naj v miru troje trnplo, a duh tpoj, ki je po dolgi telesni temi zagledal Boga večno lnč, naj prosi za tiste, ki se te spominjajo. o Rečica Ob Savinji. V naši žapniji imamo že nstanovljeno bralno in izobraževalno društvo, a žal, se ga iz nekaterih vasi mladina premalo poslužuje. Tako je pri nas, namesto, da bi se mladina prijela dobrega barila, pa zahaja v gostilne, kjer potem dostikrat pride do pretapa. Fantje poprimite se raje čitanja dobrih knjig in časopisov, opustite pa ponočno popivanje, kl drngega ne napravi, kakor težko glavo in včasih nepotrebna pota k oes. kr. uradom. c Letuš. Kako olikani so tukajšnji libcralci v svoji slcpi zagrizenosti, spričujc nam sledeči dogo•dek: Bilo 36 dn6 27. sGptembra, ko jg bil na Oljski gori cerkveni sbod, Na predvečer tega dne se jg pripeljal poslanGc g. dr. Korošec na tukajšnjo postajo, prenocil ]G v župnišču ondotnG . cerkve Sv, Martina na Paki; tam je služil zjutraj prvo sv. opravilo. Tg službo božjG sta sg hotGla udGležiti tudi dya tukajšnja naprednjaka. Ko jg minul prvi del službe božje lii sg jg začela pridiga, pridita omGnjGna naprGdnjar ka do cerkve k glavnim vratora, in ko vidita g. dr. Korošca na prižnici, pa pravi cden: ,,Tega pa že no bodem poslušal", potein sta jo pa odkurila, od kodcr sta prišla, namrec v trgovino, kjer sg pri frakelnu zbirajo med službo božjo Ijudje Gnake vrste. Da sta omGiijGiia naprednjaka tako olikana, za/ to skrbi gotovo ,,Nar. List", ki se pridno čita v onih dveh hišah. c Šmarje pri Jelšah. Žslostno je končaia v okoliški občini vlada starega odbora. Skoraj dve leti so se nmetno držali čez svojo dobo, a naenkrat je zagrmelo iz Celja. Prejšnji žnpan, ki se je dal voditi od raznih naših nasprotnikov, je dobil naslednika. Od glavaretva poslani komisar je rodil volitev norega žnpana in ga obenem zaprisegel in uvedel v noro slažbo. Izvoljen je za žnpana od 24 odbornikov enoglasno, vrli in odločen nas pristaš Mat. Jecl. Za svetovalce so izvoljeni: Martin Hrovat, Jakob Jecl, Martin Novak in Josip Stoklas, sami dobri naši možje. Sploh je cel odbor sestavljen iz pristašev katoliške stranke, ker je pri volitvah prodrlo vseh 24 naših kandidatov z namestniki vred. Novi odbor s svojim žapanom in svetovalci nam daje npanje, da se bo povrnil v našo občino vendar enkrat zaželjeni red, ki ga vsi tako močno pogrešimo. Sedaj se bo že delalo tndi enkrat kaj za blagor občine, požrtvovalno in nesebično. c Sinarje pri JelSah. Zgodovinski ziiamGnite, v 18. stolctju sezidane kapele ob potu iz Smarja k Sv. Roku so bilc letos po skrbi sedanjGga g. dekana šmarskega in drugih ljubitGljGv ccrkvGne umetnosti z vsgmi kipi in podobami vred zunaj in znotraj popolnoma prenovljcnG, in sicer v sporazumljGnju s c. kr. centralno komisijo za umetniSke spomenikc. Pod nadzorstvom tajnika imenovane komisiJG, dr. Hauscrja, je izmil slikarijG ljubljanski akademični slikar Stcrner, podobe jg prcobličil in pozlatil Zoratti iz Maribora, zidarsko dclo jg opravil zidarski mojstcr Jandl iz Ljulomera, ključavničarsko, kovaško in tesarsko domači>ni v Smarju, steklarsko Strupi iz Celja, mizarsko pa zopct domači mojster. Vsg delo jg veljalo 20.000 K. — Da bi prenovljeno kapclo blagoslovili, So dospeli v soboto, dne 7. oktobra t. 1. popoldne prevzviŠGni g. kiiGzoSkoI v Smarje. S posobno radostjo so jih graarčani sproJGli nad vse slovesno. PrGd vhodom y, trg so iib za domačim dušnim pastirjbm pozdravili gg.: trški župan Ferlinc, svetovalec okol, občine Stoklas, o- krajni sodnik Mladič, davk. nadoskrbnik 'Orožen, ravnatelj Jurkovič z učitGljstvom, zdravnik dr. Ra^ kež, trgovec Loschnigg, žandarm. postajevodja Webcr, načelnik požarnG brambe SkalG, potem Marij. družba in velikb štGvilo veinikov. Postavljenib je bilo vgč slavolokov, raz vseh liiš v trgu so plapolalc zastay,6, in ob potih, zlasti k Sv. Roku, so sg vrstila neštcta oplGtGna drcvesca. Na vGČGr je Gasilno dru§tvo v zvezi z domaeim pevskim zborom in s šmarsko godbo priredila prcd župniščem. krasno uspeli slavnostni obhod. — V nGdeljo. dne 8. oktobra, so prevzy,išeni ob 8. uri zjutraj služili v farni cGrkvi svGto mašo tGr blagoslovili ŠtirinajsterG križG, katerG so dali sami napraviti v Mariboru, in katori so potrebni, da sg pri pobožnosti križGvGga pota zajdobijo O(Jpustki. Ob 'A\0. uri se jc začGla pomikati mGd molitvijo sv. rožnega vcnca ncprGgledno dolga procGsija po strraini proti Sv. Roku. Množico ljudstva smo cenili na 7000 ljudi. Mcd potom so prGmilostljivi vladika blagoslovili vsg kipG in slikc preno.vjjenih kapclic ter so pri vsaki m6d molitvijo sv. križevGga pota položili na primerGn prostor GnGga izmed Štirinajsterili križGv, katcre so nosili mladGniCi. Ob VA. uri popoldn6 jg dospGla procGsija v cerkGv sv. Roka, ki jg tudi zunaj vsa prenovljena. Tu jg bil šg blagoslovljGn kip sv. Roka nad glavnimi vrati in kip Matere božje s 24 angoljci na stranskGm oltarju IrnGna Marijinega. Od /41. do lA2. urG jg bila pridiga prGvzvišcnega nadpastirja. GanJGni ob vGlifiastnosti vršcče sg slavnosti in ob spominu, da so sg prcd 54 leti kot sedemlGten dcček prvikrat mudili v tcm božjGm bramu, v sprcmstvu pobožne dckle iz njiliove domačG hiše, so opisali zgodovino CGrkvc sv. Roka in njenih kapGlic, s katerimi sg glede na lGpoto in umetniško vrednost nc da lahko primerjati nobeno svetišče v notranji Avstriji, čeŠ, da jih jG pozidala, sGdaj prenovila in bo jih tudi v pribodnjc čuvala kršcanska darežljivost, krščanska ljubezen do umetnosti in krščanska navdušenost za svGto vero. Nato so razložili v pretresljivih l^esedah žalost MatGrG božJG pri fietrti postaji križGVGga pota, ko J6 srceala svojega božjega Sina in ž njim vrGd trpela nepopisne bolGČinG, da bi tako bili mi zvelicani. Po pridigi sg je pela še sv. maša in zahvalna pGSGm, in jg bilo darovanje za prenovljenje kapelic, b katGrGrau so prGvzviseni Nadpastir prispevali 100 kron. Ob 3. uri popoldnG 36 bila zaključena CGrkvGna slovGsnost, kakrŠnG šg nismo in jg gotovo nG bomo vgč doživeli. Slovesnosti so sg tudi udeležili p. 11. gg.: naniGstn. svetovalGC in okr. glaKrar ccljski baron Miiller, arhidiakon konjiški Hrastelj, kozjanski dckan Tomažič, šmarski rojak profesor Vreže in razen domačG duhovšcine GnajstsosGdnjibdubovnikov, — Ko so nas prGmilostljivi nadpaetir zveScr zapušfcali, so bila okna ve6 hišvtrgu razsvetljena. SprGmljale so jih našc molitve, da bi jim dobri Bog poplafeal po priprošnji sv. Roka, katercga tako vneto 6astijo, ves trud, ki so ga imeli pri nas, in da bi jim utrdil in ohranil Ijubo zdravje! c St. Jedert. Nekaj časa se tuintj.m govori, da je podpisani, ko je bilo razpisano nadnčiteljsko mesto, prosil za sedanjega nadnčitelja g. Pnkmeistra. Podpisani izjavi, da je to popolnoma neresnično; pač pa je res, da je predlagal 5. jan. 1910 kraj. šol. svetn, ki je ob enem priča, naj prosi za g. Reinerja, nčitelja v Hrastniku, ker ima najlepša spričevala in je mirnega značaja, med tem ko se čnje 0 gosp. Pnkmeistru, da ima z ljndmi prepire in pravde. Ta predlog je bil sprejet in sklep kraj. šol. sveta, da prosi za gosp. Reinerja, je podpisani tndi g. Pakmeistrn na Eeblj sporo&I. Pozneje pa mn je zopet pisal, ko je že bil g. Pakmeistr imenovan, da je tn ljndstvo vsled njegovega zadnjega nastopa na oesti in vsled pretiranih zahtev tako razburjeno, da bi bilo bolje, ko bi odstopil. Toliko v pojasnilo vsem, ki so slišali 0 podpisanem neresnične vesti, da je za gosp. Pnkmeistra prosil. R. Vaclavik, žnpnik. e St. Lenart nad Laškim. Jojmene, go3pod nšef liberalne stranke v Št. Lenartu so napisali v »Narodni List" dne 21. sep. v Stevilki 42. stašno hndo zoper mene. ki sem se predrznil napisati par vrstic v BSlov. Gospodarja", da bi se zvedla resnica in podrla liberalna laž. In glej gospod Bšef 80 nčeno napisali in meni rekli, ker nisem tako velenden, to je menda — debelo učen — kakor oni, da naj vzamem metlo v roke. Hsjd ^metla" v roke in proč z liberalnimi nečednoatmi. Pa poprej ini še povejte, ali nisem gole resnice pisal ? No, zdaj se še še pa pomeniva 0 tem, kar ste pisaliv 42. št. nNarodnegalista", pa karfčedno brez jeze. Pisca teh vrst so kmetje vedno vsako nedeljo vpraševali — BKedaj boš pa pripeljal gospoda? Rekel sem jim, da si gospod skoraj ne npajo, ker je letos tako slaba letina. Pa ljadje so rekli nnaj le pridejo, in naj ostane vse pri stari navadi Vsak bo nekaj rad dal in gospod bodo tega malega veseli; ker bodo videli, da jim radi damo Mi ljubimo in spoštnjemo našega gospoda, zato pa naj le pridejo! Jaz sem to gospoda povedal in gospod so oznanili bernjo, pa ne desetino. No sereda bi bilo vse dobro, ali samo to je groza, da diso proprej BSefau vprašali ali gospoda žnidarja ali Šnmljaka ali pa predvsem Franco in njenega Janeza. Pa vpraSam vas gospodje liberaloi, čegavo je pa to, kar farani dajo in radi dajo? Morda vaSe? Smejo b svojim storiti, kar hofoijo? Ali bo gospod katerega liberalca za kaj nadlegovali ? Koliko ste jim pa vi da!i ? Se menda bojite, da bi za vas premalo ostalo, če bi vi kedaj po bernji hodili? Pa če boste vi kedaj po bernji hodili, bomo mi farani že pomialili, kako in koliko Vam bomo dali? Gospod bodo ložje brez Vas živeli, kakor pa vi bre« gospoda! O učenosti gospoda ršefa" pa drngokrat. Danes nimam časa. Prosim za potrplenje. c Jurklošter. GraSka ,.Tagespost" je poro?,ala, da jG tukajSnja trgovka gospa Fani Prcgrad ubežala z nckim orožniškim stražmojstrom v Ameriko. To je navadna izmišljotina. Omenjena gospa sg nabaja še sedaj doma. c Teharje. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno draštvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. igro ^Sinovo maščevanje". Pred igro bo govoril g. Kemperle iz Maribora. Razpravljalo se bo tudi o ustanovitvi rOrla", ki se ima ustanoviti prihodnji mesec. čisti dobiček je namenjen za ustanovni zalog prihodnjega nOrla". Dobrodošli vsi prijatelji mladinskega gibanja. c Gomilsko. Na obžno željo se ponovi igra nLjudmilau v nedeljo, dne 15. oktobra z enakim vsporedom. Brežiški okraj. b Brežice. V nedGljo, dno 8. t. m. zveScr jg zgorela polovica opekarnG H, FaleschiniJGve; predno ]e došla mestna požarna bramba, je bilo že vsg lcscno upcpeljGno. Na srečo ni bilo vetra in so mogli drugo polovico rešiti,. b Brežice. Brežiska graščina ima velika in lepa posestva in tndi velike vinograde. Čeravno se letos nikjer ne pritožajejo, da bi imeli toliko mošta, da ga ne bi mogli ob pravem časn spraviti, in dasiravno imamo poleg tega še krasno vreme za lahko spravljanje, pa morajo graščiaski tadi še v nedeljo delati. Zadnjo nedeljo so cele procesije voz vozile mošt v kleti brežiške graščioe. Ker zelo dvomimo, da bi bilo tako ravnanje po volji graščaka grofa Attemsa, zato pričakujemo, da oskrbništvo ne bo več sililo svojih uslnžbencev k skrunjenju dneva Gospodovega ter s tem dajalo tadi javno pohnjšanje. če to ne bo pomagalo, ne bo kazalo drngače, nego, da se poizve za mnenje graščakovo. Sicer pa so tndi graščinski nslažbenci ljndje, ki potrebajejo počitka, in kojih moči se ne smejo izrabljati dan za dneroin brez kakega odmora. b Brežce Šole v Brežicah in v celem okraja se zopet odpirajo, in nekateri stariši premišljnjejo pri nas s skrbjo, kam naj vpišejo svoje male prvošolčke. Je še namreč v naSi župniji nekaj tako naprednih ali pravzaprav zaslepljenih starišev, ki svoje otroke, kateri besedice ntmški ne razumejo, tiSča r nemško šolo, češ, tam se bodo dobro nemški naučili. In tako revče se potem mnči tam in dolgočasi ter vsaj prvi dve šolski leti čisto zastonj zabije; nekaj se navadi nemški lomiti, pa med tem zaostane v vseh drngih predmetih, ki so se jih v tem času Djegovi vrstniki v slovenski šoli učili. Taki otroci so potem po priznanjn gg. katehetov in nčiteljev samib, vsem le v nadlego, pravim nemškim otrokom ovira, in postanejo po večini žalost in sramota domače hiše, kajti v nemški šoli se nče zaničerati vse, kar ni nemško, torej tudi do domače hiše ne morejo imeti ved prave Ijnbezni Res da nekateri, izredno dobro nadarjeai, slednjič tndi nemško šolo za silo dobro izdelajo, toda na slovenski bi bili lahko odlični nčenci, pa bi se tadi nemščine dovolj priučili. Saj je itak naša slovenska šola še preveč nemška ter ima še staroverski naslov nntrakvističnaa, to je dvojezična, čeprav je pred par leti celo najvišje sodiSče proglasilo, da je zoper temeljne državne zakone in zoper zdravo pamet, da bi bila kakšna šola dvojezična, marveč mora biti na vsaki šoli materinščina otrok učni jezik, da se bodo otroci res lahko nčili potrebnih reči; in tudi drngega jezika (torej pri nas nemščine) se imajo nčiti le na podlagi materinega jezika, ki se ga morajo najprej pravilno naučiti. Eer ima od letos pri nas slovenska šola poseben šolski svet, zato zakcčki občani pričakujemo, da kmalu izgine nezmiselni naslov nntrakyističQaa šola, ker se bodo v dobro urejeni ^slovenski" ali kratko nljudski žoli" naši otroci lahko ravno tako dovolj nemščine naučili kot doslej. Za zdaj pa, Btariši nemške otroke v nemške šole in ne v tnrške ali eiganBke, slovenske otroke pa — če jih imate količkaj radi — v slovenske, in ne nemške Sole, kjer jih zaradi ?ečjega števila sicer sprejemajo, v resnici pa j h zaničujejo! b Beda v brGžiškcm okraju.. StGvilk.G 0 množečih sg Gksekucijah v brežiškGm sodnem okraju so libGralnemu ,,Nar. Listu" dale priliko, da udrilia po poslancii dr. Bcnkoviču, župnikib in nGljubih mu osebali, kakor da bi ti delali slabo in iGpo vreme, snšo in dcž, solncG in vetGr, kakor da bi ti zakrivili polom liberalne Glavne posojilnice in denarnG tGžave ž njo zvezanih liberalnih posojilnic. Da bi dal libGralGc kak dober svct ali celo sam kaj storil, tGga sevcda ni pricakovati; saj glavna stvar mu jc bujskanjG in zabavljanje. Bedc v brGžiškGm okraju so krive slabG letinG, ki so nastopilG po prGjŠnjih dcbGlih letinah, vslGd suŠg, moftc, toče itd.; bcdG je kriva ncpristopnost našGga ljudstvTa za naukG umnGga poljcdelstva, nczaupnost v vsg novo, bGdc \e krivo dcsct- in dGsetlet110 zanGinarjanjG tGga okraja s strani vlade in dežel116 uprave; sicer so enake razmcrG tudi v drugih delib Spodnje StajGrskG, pa breški okraj jg bil mnogo bolj nego drugi, prizadet po posledicali dGnarnega poraanjkanja, povzrofienega vslcd poloma liberalne Glavne posojilnice kot članicc libcralne celjskG dr. KukovČGVG Ziadružne zvcze (ki šg vedno čaka svoje vloge K 300.000); čutilo pa je ta polom nGbroj kmGtovalccv kot članov teb posojilnic, Nikjer se toliko od liberainih posojilnic ne terja, kot v brežiškGm okraju, niGd t6m ko so našG posojilnice na trdni podlagi.. Od tod vse gorje, od tod vse obilne eksGkucijc in dražbe, katcre ni zakrivil dr. Benkovič, ampak katcre vodi znani prijatelj in zaščitnik dr. Kukovca v Brežicah. Priraorani smo, položiti prst na odprto rano, da zavrnemo predrzno zavijanJG liberalnih časopisov. Med tem, ko naša stranka dela, da olajša gorje, katcro so zakrivili liberalni polomi v zvczi s slabimi lctinami, pa liberalni uredniki na ncodpustljiv način lažejo in z lažjo Jiočgjo gnev in srd ljudstva odvrniti od sebc. Naj vpraSajo dr. Kukovca, ali in koliko si je zaslužil, dokler nGusmilJGno terja posojilnice, da zajnaSi ogromno luknjo, nastalo .vslcd dGiiarnih tGžkoč njegovg ZadružnG zvcze; naj vpraSajo libGralnc advokatc, kako jim nescjo eksekucijG, katcrib najbujŠG posledice hofte naša stranka odvrniti od kmeta-trpina, ne morda s kričavim, ampak s tihim in vstrajnim delom. LiberaJcc jg in ostane najvefiji škodljivcc naScga ljudstva!, b Dobova. Umrla je dne 9. t. m. Ana Bosina, mati č. g. Ivana Bosina, kaplana pri Sv. Jurju v Sl. goricah, ki je izvršil dne 11. t. m. za pokojno mrtvar ško opravilo. Blaga žena, počivaj v miru! o ZabnkOTJe. Nekako čadno se nam zdi, ko sliSimo od več strani pritožbe radi povabilnih listkov za cepljenje koz Eaj mora biti za tem, se bo kmaln pokazalo, ker ima že sodnija vso atvar r rokah. No upamo, da se to enkrat reši in zopet zavlada pri nas red, kakoršnega imajo drugod. Toda o tem spregovorimo še pozneje bolj obSimo, ker imamo danes še več novosti na vrsti. Pred vsem je pač najbolj imenitno to, da so se naši liberalčki zopet vsedli na smolo. Njihov zvesti pristaš je namred iz.gubil tožbo proti č. g. Gabercn, kaplann v Rajhenburgu, češ, da ga je č. g. kaplan sunil na dan shoda 23. jnlija. Da to ni bilo res, je potrdilo šest priČ pod prisego, da o tem ničesar ne vedo in da ni res, da bi g. kaplan snnil tožnika, pač pa nasprotno, da se je on zaletel v gospoda kaplana, za kar je že itak bil obsojen. Najbolj smešno pa je bilo, da so priče tožitelja, pričale proti njemn samemu in svoje izpovedi s prisego potrdile. Pisatelj se je grozno jezil na vse sknpaj, a najbolj ga je jezila seveda BPepca". Eer pa drnzega ni imel kaj povodati, zaklical je pred sodnijo dekletom (pričam): nHa, dekleta, le počakajte, vam bom že izbil navdnšenje za kaplana, Se bomo hodili v Celje!" Torej to je prva slika omike naSlh Bnaprednjakova. Naj to zadostnje za danes, ker drngače je Članek predolg in naši liberalčki bi se pri njem kmaln svoje oči pokvarili. Da vsakokrat težko pričaknjejo BGospodarja", to vemo dobro, ker jih oelo veseli, da jih ne pozabimo. No saj je dobro za nje, da ga berejo, bodo vsaj spoznali, da je bolje rklerikalee" pri miru pustiti in se ne v nje zaletavati. Da bi jih te vrste ganile do solz, želi razločao podpisana rojakinja Pepca. Napadalec na ministra Hochenburgerja. Napadalec, ki je v državnem zboru streljal na ministra Hochenburgerja, je 26-letni Črnogorec Nikola Njeguš Vavrak, mizarski pomočnik, stanujoč v Šibeniku. Njegova rodbina je bila radi zarote proti knežji rodbini pred 25 leti izgnana iz Črnegore. Zanimivo je pri tem, da spada napadaleo plemenu Njegnš, iz katerega izvira črnogorska kraIjevska rodbina. Na Dnnaj je priSel iz Sibenika šele pred tremi dnevi. S pomočjo nekega znanea je dobil vstopnico, katero je poskrbel neki socialdemokraški državni poslanec, ne da bi vedel, komu je namenjena. Eo je Njeguš videl, da se je miniBter Hoohenbnrger med govorom dr. Ad!erja smebljal, ga je to spravilo v jezo, in ker nosi vedno revolver pri sebi, ga je potegnil in nstrelil proti ministrn dr. Hochenburgerjn, z namenom ga nbiti. Vavrak pravi, da je član socijaldemokratične stranke. Pri njem so našli hranilnično kDjižico, glasečo na 450 kron. Pri napadn je imel na sebi <5rno srajco in rudečo kravato. Njegnš in sokrivec Paulin sta bila 6. t. m. izročena deželnemu sodišču. Njeguš Vavrak vstraja v zaporn na svojih prvotnih izpovedbah. Danea je bil zasligan minister Hochenburger, v prihodnjih dneh bodo zaslišani nekateri posianci in obiskoTalci galerije. Njeguša bodo preiskali tndi na njegovo duševno zdravje. Proti uradniku Pavlinn bo preiskava najbrže nstavljena. Vavrakovi stariši so bili alkoholisti. Njegnš je bil vedno nemiren in nasilen človek. Med volilnim bojem leta 1907. je grozil šibeniškemu župann in je bil vsled tega zaprt. Bil je vedno oborožen in večkrat kaznovan radi nedovoljenega noSenja orožja. S 17. letom se je podal na Ogrsko, kjer je prišel večkrat navskriž z oblastmi in je bil tudi kaznovan. Napadalec je služil kot vojak v 2. stotniji 22. dalmatinskega pešpolka. Eer je bil izobražen, je postal prvo leto že desetnik. Že kot vojak je bil socialni demokrat. Malo je manjkalo, da ni bil degradiran, ker se je udeležil neke rdeče demonstraoije. Prosil je zanj stotnik, -da mu niso odrezali zvezd. Njegnš je tudi dvakrat dezertiral. Prvič se je pri neki vaji samovoljno odstranil, a stotnik je jezdil za njim in ga izlepa pregovoril, da naj se vrne. Dobil je 30-dnevni zapor v vojašnici. Drngič se je pa podal brez dovoljenja v Sibenik in dobil za to 21dnevni zapor. V Sibeniku je bil več Sasa dopisnik raznih socialističnih listov. Delavec Paulin, s katerim je pohajkoval po Dnnaju, se nahaja v preiskovalnem zaponi. Pri zaslišavanjn je izjavil. da ni niti od daleč slntil, da bi NjeguS izvršil napad. Videl ni tndi pri njem nikakega orožja. Panlin je Tržačan ia biva na Danaja šele tri leta. Proti napadalcn Njegnšu se bo glasila obtožba radi poeknsa umora, ki se kasnnje z zaporom od 5 do 10 let. Vestnik mlad. organizacij e. Teharje pri Celju. Pri naa se bo v kratkem nstanovil telojadni odsek BOrela. NaSi mladeniči so bili dozdaj -včlanjeni pri celjskem O/ln. Novi Orel pozdravljen! Dekliški dan pri Veliki Nedelji. Dekleta velikonedeljskc dGkanijo niso liotcla zaostati za fanti, ki so priredili dnc 24. septembra pri Veliki Nedelji svoj shod. Zadnjo nedeljo, dnc 8.. oktobra, so sg tudi dekleta našG dckanije zbrala pri Vcliki Nedelji. Pridigo in slovesno sv. mašo je irnGl 6. g. kaplan Stubec. Okrog 300 deklct J6 pristopilo po sv. maši k skupnemu sv. obhajilu. Po sv. opravilu sg za5ne zborovanjG. Za prcdsednico sG izvoli Marija LonCarič, pred•sednica srcdiško DGkliškc zvgzg, ki da besedo vlč. g. dr. HohnjGcu. G. govornik opozarja na Štiri čednosti, ki morajo dičiti srce slovenskega dekjeta: Bogoljubje, ki pa n6 sme biti samo zunanje, ampak tudi notranje in sg mora sevcda kazati dejansko na zu- naj v izvrSevanju Marijinih ccdnosti; deloljubjG mora priganjati dckleta k temu, da sg izobražujGjo v gospodinjskih rGeeh, bGrGjo feasnike in knjigG, ki pospcŠujejo njibovo gospodinjsko znanjG, tudi Šivanko naj bi vzelo dekle bolj pogosto y, roko; domoljul>je naj jih clrži doma, kadar jih hoč6 izkušnjava zapeljati v tujino, posebno v mesto; rodoljubje naj jib spodbuja, cla vzbudijo in poživijo narodno mišljGnje v svojih morebiti narodno zaspanih domažih in da skrbijo za ob«mejne Slovence; pri tej točki vržc gospod govornik misel, da bi sg osnovala v velikonedeljski dGkaniji podružnica SlovGnskc Straže; ta misel sg mora v kratkem uresničiti! H koncu spodbuja vlč. g, doktor dek' iGta vGlikonGdeljskG župnije, da pridno in radc pristopajo k domači DGkliški zvGzi, ki se ravno danGS ustanovi; tudi ženska se mora zanimati za ja|\rno in politično življenje, in tej potrebi bo ustregla Dekliška zveza. C. g. domači župnik Mcnhart predlaga odbor novoustanovljene Dekliško zvcze. Nastopi 19 dGklet s svojimi pozdravi, govori in deklamacijami. Marsikatero novo in praktično misel so prinesla. Govorile in dGklamiralG so: Krajnc Marija, KlobuCar Jožefa in Alojzija Modrinjak iz Središča; kolarič Marija in Vnuk Ncža od Sv. BolfGnka; Vraz Frančiška in Pibler Micka od SvGtinj; Mlinarifi Barbara od Sv, Miklavža; Horvat Ivana in Kovafiic Lojza iz Ptuja; Horvat Alojzija in Horvat Marija od Sv. Jurija ob Ščav,nici; Soštarič Alojzija iz Ljutomera; Voršie Marija, Alt Marijana, Skof Alojzija, Gašparie Matilda in Kosi Marija iz domaČG župnije.. K sklepu opozori Štambcrgcr Jožefa iz Sjredišča na ubogG dijajke in začne pobirati za Dijaško kuhinjo, nabrala je 17 K. Pri popoldanski službi božji jg imel č. g. kaplan StuhGc pridigo o presv. Srcu jGzusovem. Po vGčernicah so domafia dcklGta predstavljala ,,Svojeglavno Minko"1; igrale so prav dobro. Zreče. Opozarjamo še opetovano na ustanovni shod Mladeniške in Dekliške zveze, ki se vrši v nedeljo 15. oktobra. Govori dr. Hohnjec. Št. Pavel v Sa^. dollni. V nedeljo, dne 22. oktobra se pri nas ustanovi dekliška zveza. Na nstanovnem shodu, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec. Mladeniški shod v Brežicab dne 15. t. m. se vrši po temle sporedu. Po prihodu vlaka od Sevnice—RajheDburga bo ob en četrt na 12 pri Sv. Roku pridiga in sv. maša, pridiguje predsednik S. K. S. Z. g. dr. Korošec, Takoj nato se v Narodnem domv vrši zborovanje na katerem govore gg. dr. Korošec, dr. Benkovič, M. Gaberc in drugi govorniki o mnogih za mladinsko gibanje preTažnih točkah. Po zborovanju večernice v mestni župnijski cerkvi. Udeleženci iz zgornje strani se lahko odpeljejo že z vlakom ob 2'50. Mladeniči vseh župnij v okraju na noge. Agitirajte, da bo udeležba sijajna. lz celega sveta. Cebele usmrtile človGka in konja. Pred nGkoliko dnevi, ko je vozil neki kknet na vGliki sGJGtn v Kanclli (Italija) poln voz panjev s čebelami, jg blizu vasi Kassinaska pal z vpza panj in sg razbil tako, da so vse čGbelc izletGlo. Gladnc in "vsled padca razdražene čebele so napadle konja, ki je pričel od silnih čGbGlinih pikov hrzati in se vspenjatu SGljak si jg nastavil preko glavG vrečo in hotel pomagati konju, ali CebclG so se tedaj vrglG tudi nanj in ga začele pikati po rokab in po obrazu skozi virečo, tako, da ni preostalo drugGga, nego reSiti se z bGgom. Konj s kraetom na vozu je dirjal kakor blazen. Dospevši v lakem bcgu do županove liiše v vasi, je konju izpodletelo in sg je zgrudil na tla, voz se Jg prevrnil in vsi ostali panji so se razbili; na tisoče čGbel jg izlGtelo ven in se razletelo na vsg strani. V županovi hiši so bili zidarji, ki so popravljali bišo, in doma^ini; vsg so napadle fiGbele, istotako tudi ostalG osebG, ki so bV le v vasi, Ljudje so prestrašeni bGžali na vse strani, tako, da jg bila vsa vas popolnoma prazna, Neki kmet, ki je nesel pismo iz bližnjG vasi na pošto v Kavelli, ]6 bil tako opikan od čGbel, da se je na cesti zgrudil mrtev na tla. Tudi konj, ki je bil opikan, sg ni mogel veČ dvigniti in so ga ubili, da S6 ni mucil dalje. Se-le, ko je nastala noč, so se pobGgli vaščani zopct vrnili v svojg hiše. StraSna pOTodeaj ? Ameriki. Pri mesta Anstin v državi Pensilvanija je voda nenadoma narastla, podrla jez, se vlila v mesto ter vse porušila. Poleg tega so popokale plinove cevi, vsled česar je nastal požar, ki je nničil, česar ni voda razrnSila. Poroča se, da je mrtvih 2000 Ijudi, doslej so našli 400 trnpel. Todi v mesta Kastelo je ubitih dve tretjini prebivalcev. Grozni prizori so se 26. sept. opoldne dogajali v ječi v Mitroviri na Hrvaškem. Iz kaznilnioe so ušli 3 kaznjenci. Enega paznika, ki jih je hotel prijeti, so pobili, dragega prebodli z nožem. Drema se je posrečilo, da sta po lestvi zlezla čez zid, tretjega so prihiteli pazniki vrgli z lestve in ga povezali. Nato so streljali za onima drema, od katerih so enega ustrelili, enega ranili. Eo so pazniki z namerjenimi pnškami šli proti ranjencn, jih je prosil: nNe streljajte, se ndaml" Ko so ga hoteli dvigniti, je nenadoma zabodel enega paznika v nogo in prsi, drugega dvakrat v prsi ter zbežal; a takoj mu je bil za petami tretji paznik, ki gaje tako ndaril s puško po glavi, da se je nezavesten zgrndil. NaJTečji t.p na STeta. Trdnjave, kibodoSčitileuhod t Panamski kanal v Ameriki, ko bo otvorjen, dobijo največji top na svetu. Njegova cev bo znašala 488 mm, teiak bo 130 ton, vrže pa 16 km daleč krogljo 1089 kg in 600 gr teže. Vsak strel bo stal 1000 dolarjev, torej okoli pet tisoč kron. Za ta top gradijo v Wašingtonu podstavek, ki bo pravo veliko delo moderne tehnike. Urejen bo pa tako, da bo lahko opravljal delo pri Djem en sam vojak. Za gradbo podstarka je treba časa dpe leti. Otrok rešen na čndovit način. Iz Tomaja v Ietri poročajo: Dne 1. t. m. je v bližini Tomaja pasel živino 9letni Jožef >Šonc. Točno ob 3. nri popoldne udari strela v mali hrastič, kake tri metre proč od dečka. Strela je hrast pri tleh oekoliko razklala ter dečka na levi nogi razneala popohioma nov čerelj. Deček je omedlel. Eo se je zavedel, ie gnal živino domov, bos na eni nogi in ves prestragen. Se sedaj čuti bolečine v nogi. Angel varuh ga je varoval. Nora ZTOZda repatica se je prikazala na neba. Doelej je še ni bilo. Zvezdozaanci so ji dali ime „1911 F." Zgodaj zjutraj jo je videti s prostim očesom v obližja ozvezdja BLeva". Vzhaja vsak dan pozneje ter se vedno bolj bliža solnea. Svetlobo ima kakor zvezda drnge vrste. Velika povodenj je zadela mesto Skradin r Dalmaciji. Reka Krka je izstopila in poplavila celo mesto. Skode je nad 1 milijon kron. Zgodnji mraz v Severni Ameriki. V severnoamerikanskih pokrajioah Novijork in Novijersej je pritisnil zadnje dni nenavadno hnd mraz. Pozeblo je sadno drevje, pa tndi rastline v vrtovih so skroroda vse nničene. Najbolj sa trpeli tobačni nasadi. Drnga leta 86 je pojavil prvi hujši mraz še le koncem oktobra, a letos je pritisnil že meseo poprej. Oče, sin in invk. Na severu Berolina v ulici Sehwinemiinde so se nedavno eneg in istega dne poročili filani neke rodbine, ode, sin in vnuk. Ti trije ženini so vzeli tadi tri žene iz ene in iste rodbine. Oče je vzel 55-letno vdo?o, ki 86 je sedaj omožila že četrtič, sin in vnnk sta se pa poročila z obema hčerama te vdove. Najstareji soprog je star 66 let, najmlaji 21, sestri 24 in 18 let. Žen« ubU na ženino prošnjo. V Mali Eabi na Ogrskem je bila žena nekega krojada radi tatvine obsojena y triletno ječo. Obnpana je prosila svojega moža, da naj jo usmrti. Mož je ustregel ženi in jo osmrtil. Morilca bo zaprli. Crnogorski denar v Avstriji. S 4. oktobrom ]e bil crnogorsk.i denar pripušfeen za plačevanje pri carinskih, davkarskih in poštnih uradib tGr pri blagajnah državnih železnic v Dalmaciji v kotorskGm in dubrovniškem okrajnem glavarstvu, v mcstih Z,adru, Sibeniku, Splitu in v trgu Metkoviču. Crnogorski denar vsprejemajo tudi poštni uradi na Dunajju, v Pragi in y, Trstu. Crnogorski denar sg vsprejcma po njegovi navadni vrednosti, to je: 1 pGrper za cno krono, ena pa,ra za en vinar. Carinskl uradi vsprejemajo srebrni denar le do znGska 10 K; denar iz nikla in bronca se bo vsprejemalo samo y zneskih, v katerih sg ne more plačevati s srcbrom. Najnovejše. Našim naročnikom. Eer se je pokvaril ˇ tiskarni motor-stroj, se je današnja številka zakasnila. Tadi nekaj tiskarskih napak se ni dalo popraviti, ker vsled tega tudi Monoline-stroji ne tečejo. Naj nam eenj. naročniki to oproste. Državni zbor. Posl. dr. Eorošeo je stavil nujni predlog za podporo pogorelcem v Grajski vasi. — Poslaneo Pišek je stavil prcdlog za državno podporo po3estnikom in najemnikom v mariborskem in konjiškem okrajn, kateri bo bili po raznih nimah, posebno po snši poškodovani, da se jim da hitra pomoč in sioer krmila za svinje in nbogim koraza ali moka. Poslanec B r e n 8 i 5 j© stavil, nujni prcdlog za p,o 'toči po^k(tiovanG pri Sv, iTrojioi v Haloah, katerim jG mesGca julija napravila toča vcliko Škodo. Posebno> je vlado opozarjal na vsalkislGtne nesrečo, radi klaterih jc ljutfsfvo v vcliki bedi. PoslanGc BrenčiS je stavil nujni predlog radi lctošnjG suše v ptujskJGm in ormožkGm okraju. Prosil je za podporo, odpis davkovi in da sg v ooch okrajih ustavijo GksGkueijG. Žalec. V pondeljek, dne 9. oktobra se je blagosloviia in otvorila nova Ijudska šola v Žalca. Blagosloril jo je mil. g. opat celjski Fr. Ogradi. Med številnimi gosti smo opazili tudi celjskega okrajnega glavarja, nam. svet. g. Mtilier-ja in okr. šol. nadzornika g. Znpanek-a. Žalec. Izobraž. drnštyo priredi v nedeljo, 15. oktobra gled. predstavo BVedeževalkaa z govorom in petjem. Prireditev se vrži v prostorih g. Nidorfer-ja na Vrbjih. Začetek ob pol 4. nrj. Italijansko-turška TOjska. V okolici mesta Tripolis so zbrali Tarki 10.000 mož vojagtva ter oborožili Arabce. Tripolitansko lnko Tobrnk so Italijani zavzeli. Eer se tarške čete niso hotele ndati, je admiral Anbry z obstreljavanjem zarzel Tobruk. Prebivalstro v Tripolisu Italijam razorožujejo. Major Eagni je nkazal tekom treh dni izročitev orožja. Kdor ga ne odda tretji dan bo ustreljen. Tarške 6ete se nahajajo 10 milj od Tripolisa. Italijanske predstraže vznemirjajo Tarki. Poroča se o bojih v Tripolisn. Vojna je pričela na snhem. Oddelek italijanskega vojaštva je hotel za Tripolisom priti do mesta Vehare, pa je bil odbit. 40.000 Mohamedancev se nahaja pripravljenih za boj za Tripolisom. Mesto in luko Bomba so Italijani zarzeli. Itajija odklanja ponovno ponnjano nadoblast sultanu nad Tripolisem, in hoče imeti Tripolitanijo kot svojo last. Italijanski kralj se je pripeljal 9. okt. v Neapolj pozdravit v Tripolis odbajajoče vojaštro. Poročilo o sejmu goveje žitine t Gradcn dne 5. oktobra 1911. Prignalo se je 101 vol, 93 bikov, 106 krav, 6 telet. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 100 do 106 K, srednje debeli 90 do 98 suhi 8(> do 88, biki 78 do 96, lepe pitane krave 78 do 86, srednje debele 60 do 76, suhe 54 do 58. Tendenca: Pripeljalo se je 180 komadov manj, kot prejšni teden. Cene poskočile. Na svinjski semenj se je pripeljalo 2522 gvinj; ceoe za 100 ktr mrtve teže 130 do 140 K. Cene napredujejo.