. . . "Bil je čudovit večer. Tukaj v Kanadi laMko zadrždte prelepo sllovenjsfko (kulturo in ste obenem stoprocentni Kanadčani. To ste lahko. to morate bdlti. Veste, naša dežela bo postala bolšja z vašo pomočjo ... Mi smo ena družina, zbrana oz vseh delov sveta. To je Kanada ..." Generalni guverner Njegova Ekselenca Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v Winndpegu, Man. — v slovenščini. sLovenslcA FOR A FREE SLOVENIA . . . "v imenu vseh Kanadčanov vam prinašam iskreno sporočilo, da je v naši deželi, kjer prebiva 24 milijonov ljudi in ki obsega preko 3 milijone kvadratnih milj, dovoli j prostora za nas "vse. Mi nočemo, da se spremenite, prosim obdržite svojo slovensko kulturo in dediščino in obogatite našo skupno deželo!" Generalni guverner Njegova Ekselenca Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v VVinnipegu, Man. — v angleščini. Dne 26. januarja je za vedno zapustil zibeljko Slovenije, rojstno Koroštko, njen zvesti sin in neustrašeni zagovornik profesor dr. Joško TischJer. Sin zavednih slovenskih katoliških staršev, rojen 1. 1902 je študiral matematiko in fiziko na Dunaju. Po končanih študijah je služboval najpreje v Fuerstemfeldu, naito v Beflljaku, nazadnje pa v Celovcu, kjer je bil na slovenski gimnaziji ravnatelj. Ves ta čas pa se je utrudljivo udejstvoval tudi na kulturnem ki političnem področju. Bil je predsednik Slovenske prosvetne zveze, čllan koroške deželne Vlade, pozneje pa prvi predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev. Eden njegovih največjih uspehov je gotovo bila ustanovitev slovenske gimnazije v Celovcu (L 1957, čeprav je ob Otvoritvi njenega novega poslopja bil že v pokoju. Vsi Slovenci, na Koroškem in po svetu, ga borno težko pogrešali. - /pilimo se med rojaki, svoj med svojimi. Potem ti pa nekega dne pride Ko mlad slovenski človek pride v svet se slej sili prej sreča! 'tudi s tislto čudno "Živaljo", ki' jo doma resni ljudje imenujejo! V ™ke beswaki tMc" Kar Prc"t ' ce ga je, od Londona do Buenos Airesa. Tu pa naenkrat vidiš. priklicali rusko vmešanvanje. i I Zato lahko rečemo, da tudi vezi 1 postopnega razvoja vodijo v spet ujeil nepripravljene kolt so nats važne prelomnice v preteklosti: Leto 1918, foto 1941, leto 1945? Ali vsaj slovensko begunstvo računa s tistim dnem? Se pripravlja zanij? To so gotovo vprašanja, ki bi jih vsak Sfflove- CAFIK SEES MULTICULTURALISM A UNIFYING FORCE IN CANADIAN LIFE • V Sloveniji so pokopali nedavno umrlega Edvarda Kardelja. CERKEV V SLOVENIJI V Mohorjevim jfeledsaiju 1979 je objavil Raflko Lešnik nekaj podatkov o slovenskih škofijah (str. 54-57), iz katerega povzemamo nekaj zanimivosti. Uredništvo. 1978 — pomembno leto Lani je praznovala mariborska, preje lavantinsfca škofija 750-lotnico svojega obsitoja in obnovljena ter osamosvojena je bila starodavna koprska škofiija na področju SR Slovenije, s čimer je positala zgradba slo-vdnlske cerkvene province dokončna. Župnije Število župnij in drugih pastoralnih emiot, ki jih Lešnik šteje med župnije, je znašalo 791: mariborska 281, koprska 211 in ljubljanska 299. Po času ustanovitve je bilo ustanovljenih relativno največ župnij v mariborski škofiji v 18. sltdletiju (96), v ljubljanski v 19. stoletju (116) in v koprski v 20. stoletju (76). Po velikosti so župnie v Sloveniji dokaj različne: nekako ena četrtina ima nad 3000 prebivalcev, toda 44% jih ima manj kot 1000. V koprska škofiji je takih župnij 150 (7-%) in 75 župnij <35%) je bilo brez redinega duš- Duhovščina Preračunamo na število prebivalcev primanjkuje v Sloveniji 300 duhovnikov. Delno pomoč nudijo pri dušnem pastir-sitivu redovniki, ki vodijo redno 70 župij (8.85%) in sooskrbujejo preprosto emigracija, manj resni pa "sovražniki maše ureditve" sili pa kar "klerofaSistična reakcija", pa tudi "temne siile" in celo "izdajalci". Ko pa človek končno pride v bolj tesen stiilk z "emigracijo", (To je sicer najmanj bližnja skušnjava za "nedolžne državljane" SFRJ.), hitro ugotovi, da se za tem imenom ne skriva miti tkalka pdtoteMska pošast niti dnhail krvavih raiblljev. Pač pa sreča prijazne sivolase gospode, ki radi obujajo spomine na svoja študentska leta v Ljubljani ali Mariboru, ljubeznive gospe, (ki rade pokram-ljajo o stanem kraju in sitartih časih, preproste kmečke ženice, ,ki so s srcem še vedno na svdjem koščku zemlje 'kje na Dolenjskem ali Notranjskem in trdožive kmete, Iki se nikoli niso mogli prav vživeti v novo deželo. Materialno so se povečini lepo opomogli. S pridnostjo in varčnostjo so sli nakupil lepe domove, izšolali otroke, ustanovili kulturna druiš-itva, dvorane, gledališča, cervke-na občestva in letovišča, človeku se dubtip iJi, vidi, da Slovenci na splošno ne tolčefo revščine dm ne žlive na državne stroške. Povečini so gostoljubni dn z gostom iz Slovenije radi po-fcramfljtajo o sedanjosti in preteklosti. Tudi leta Okupacije in revolucije prlidejo na vrsito v ttakem pogovoru. Prav talko žalost za pobitimi svojci, grenak spomin1 na nesrečno leto 1945 in tegobe 'taboriščnih let. Ni ni^jno, da se vedno strinjaš z njimi, vedno pa se lahko z njimi pogovarjaš. Počuitiiš se Ikot rojak da tudi z begunstvom ni vse naj- j bolj v redu. Presanidii te silna razdrobljenost raznih struj .in1 stirujic, polemiike, ki mejijo na osebno obračunavanje in neka čudna zagiedanosit v preteklost. Res je, da je taka razdrobljenost nekaka pravica, vsekakor pa pogosta lastnost vsake emgracije, pa naj bo bela«, rdeča alLi pisana. (Človek pomisli na Soilžeinicino-vo 'knjigo Lunin v Zuerichu "Razbij, razdeli in spet razdeli .. . ")• Res je tudi, da v demokratičnem svetu smemo braniti svoj odtenek politične barve in da nam nihče ne more nič za to. Res je, da polemike, lki oslla-najo na dostojni ravni, lahko marksikaj nazhisttre. Vseeno pa se nekdo, 'ki se prvič seznanja s tem položajem lahko upravičeno vpraša, če naši ljudje po sveitu res nimajo NEKEGA SKUPNEGA IDEALA, ki bi jih bolj družil koit pa ločil. Nisem izvedenec za begunski tisk, toda v tistem, kar ml ga je dosedaj prišlo v roke še riisem zasledil članka, ki bi resno obravnaval možne vloge slovenskega begu-isllva v SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI. Tudi isi ne domišljam, da bodo tdle vrstice spremenile položaj in da bo zaradi njih zavel nov veter po slovenskem svetu. Toda če bo tale članek vsaj koga vzpodbudil, da ■se resneje zamisli v prihodnost našega naroda in možnosti, ki jih imamo, da storimo s,voljo dolžnost t do prihodnjih rodov, potem bo namen teh vrstic gotovo dosežen. Moskvo. Se bo rusko -ljudstvo' ^ morail 5met'i %iedno na umu-zavedlo svoje moči in svoje zgo- Bojim ^ pa' da se mnoP dovinske naloge in se otreslo v ra!fc PreProsto ognejo. In kaj bo s Slovenci, če tisti dan ne pride in se sedanja "velika sobota" raztegne v neskončnost? Borno tisoč let vzdihovali nad krivicami Velikega ,petka izpred tridesetih let? Ali pa se bomo tisoč (Let •Minili, da uživamo vso svobod-do, in to po milosti tistih, ki tnam jo bodo krojili po svoji volji? Ali res ni tretje poti? KJE JE SLOVENIJA DANES? Mislim, da ne bom nikogar presenčtil, če zapišem, da je Slovenija danes trdno v rekah komunistov in da se jih Slo-1 venci saimd ne bomo nikoli dtres-' 1. Možnost Ije, da bo tako osta-| lo še dolgo časa (mogoče prav iiHiiiaiiiiiiiiuna»HHiiiiiiuiiiiiuiiiuaiiiiiiiiiHiaHiiiiiiii!itMii nego pastirja. Ljubljanska škofija je imela 172 takih župnij (42%) in 58 župnij (19%) je billo brez rednega dušnega pastirja. Število majnih župnij je bilo sorazmerno najmatajše v mariborski škoffi (73 ali 26%) in je zato tudi najmanjše število župnij brez rednega dušnega pastirja (41 ali 14%). 13 župnij (1.6%). V primeru z 1. 1937 ima ljubljanska škofija 223 manj duhovnikov pri 43%, porastu prebivalstva, mariborska po 107 manlj pri 20% porastu prebivalllstva. Precej duhovščine je tudi že v lettiih. Starost 65 let in več 50 — 64 let 35 — 49 let 34 let in manj Ljubljana 19.7% 19.5 27.4 33.4 Maribor 26.4% 21.0 21.9 30.7 Koper 15.1% 31.4 25.4 28.1 Najve redovnikov (58%) je V ljubljanski škofiji, približno [tretima (33.6%) v mariborski in samo 8.4% v koprski škofiji. Razlika v Številu redovnikov v ljubljanski in mariborski škofiji v primeru z 1. 1937 ni velika (9 oz. 14 manlj), toda tudi med njimi jih je veliko Starih nad 65 let (25.5%). Redovni bratje in sestre Število redovnic v Sloveniji Ije nepriimeifno večje (1106) kot redovnih bratov (102), toda starostna razporeditev je slična pri obeli: nad polovico jih je isttarilh nad 65 let. do sodnega dne). Kaikoli človek premišlja, nazadtnlje mora priti do zaključka, da samo dve poti vodita iz totaliiitannosti: ali nasilni prevrat alli pa posttopni razvoj. Nobena od teh poti pa trii odprta Slovencem samim. Nad Slovenijo vedri in oblači Beograd. Beograd pa živi v senci mogočne Rusije, ujete v komunizmu. Veriga Ljubifjana-Beo-grad-Moskva je tako močna, da je Slovenci sami ne bomo riiV dar pretrgali. Ztačertii z revolucijo v Beogradu bi bila velika nego-itovostt, začeti z njo v Ljubljani pa popolna nespamet. Samo revolucija v Moskvi ima teore-itično možnost uspeha. Postopen razvoj (raztapljanje komunizma v demokracijo) spe t ni mogoč samo v Sloveniji (Stane Kavčič je živ ddkaz za to). Tovrsten razvoj v Beogradu ima precej več možnositi. Ce bi vse jugoslovanske republike, partija in armada stopile na pot demokratizacije istočasno in brez večjih medsebojiriih razprtij, bi se Jugoslavija utegnila v miru preleviti1 v demokracijo. (Po zgledu Franjkove Španije). Toda zelo malo verjetao je, da bi pri tem Jugoslavija uspela brez večjih pretresov, ki bi pa prav gotovo Starost red. branje redovnice 65 let itn več 55.9% 54.6% 55 — 64 20.6 20.3 35 — 54 15.7 15.7 34 let in manj 7S 9.3 katere je uklenjefao že šestdeset lat? Ali pa se bo v ruski partiji pojavila skupina "mladih Turkov", ki bo svojo deželo popeljala iz sedanjea totalitarnega imperializma? Bodo ti novi ruski vodliitdlji sprejeli Solženicinov nasvet in zavrgli marksizem kot odvratno tujo navlako 5n začeli graditi bolj človeško urejeno Rusijo? To so gotovo vprašanja, ki zanimajo ves svet. Na njih zavisi tudi usoda Jugoslavije in Slovelaije. Samo (takrat, kadar bo ruski pritisk pojenjal, se bo Jugoslavija lahko v miru prelevila. In samo kolikor toliko de-mokraltičnta Jugoslavija bo dovolila Sloveniji, da si sama izbere državno pripadnost in obliko svoje vladarine. Šele takrat bo nasitopil tisti veliki dan, ko si bo "narod pisal sodbo sam". Vsak pošten' Slovenec hrepeni po tem dnevu, ki ga bodo poznejši rodovi vetjetao sflavili kot (naš pravi narodna praznik. Tistega dne mogoče ne bo nihče od nas učakafl. Pirav tako pa 3<>. rrvogji.^e, d:: kot sji mislimo, čez (leto, dve, tri . . . Pa smo Slovenci pripravljeni zanj? Ali pa nas bo tisti dan Je. Na sredi med revolucijo in pokorščino; med tarnanjem in htinjerijem je še ena pot: pot pasivnega odpora. To pot nam kažejo sedanji ruski, češiki in še posebno palij'ski "oporečniki''. Ti lljudje so spoznali, da človek lahko otearfi svoje dostojanstvo, če uživa notranjo svobodo duha, ki jo noben režim ne more vzeti. Ta svoboda omogoči posamezniku in skupinam, da 'tiranu pogledajo v oči in rečejo bobu bob in. laži laž. če bi se, oziroma, ko se bo večina slovenskega naroda prikopala do te notranje svobode, potem bo to-italitarnost na Slovenskem mrtva. Toda za dosego te svobode Slovenci rabimo močne ideje, (Dallje na strani 3) Pred kratkim je minister mnogokulturnosti g. N. Cafik med drugim, na sestanku VVolk Arts Couiicil-a v Kittgstone dejal: "We believe Canada is a free country and vve believe in the imporftance of someone comkig to Canada beimg a:ble to bring 'his or her culture into Canada and to share it. Thait, in our minds, is a unifyfctg force, buildinjg a strong country." "Our Canadian cMzenship gives us absohite equality." "VVe need a united country . , . not a nation of Canadian provinces aH tryilng to go their ovvn vvay. It might come dovvn to vvhere the Canadian people, tihemsellves, migiut be the real on.es to spealk ouit on hovv they watnlt povvers divided vvithin Canada." "Never has suah a group of over 20 mllion people, with a national geolaphy thalt is so diverse, accomplished so much in just over 100 vears. Canad's govemmenlt, woitkiing in coope-ration wih the people, has created more jobs than any other counltry iti the vvorld, vvith better irjtegrafted social services and has been abie to reduce the national levdl of tasation each vear excepit tvvo, vvith those tvvo veam staviing constant!" MOHORJEVA DRUŽBA VABI NA POČITNIŠKI TEČAJ Liga v Nevv Yorku. Podrobni po- Družba sv. Moihoija v Celovcu in Liga SovenskMi Amerikancev' v Nevv Yorku objavljata, d'a so priprave za letošnji dijaški počitniški tečaj v tteku. Kakor (lani, bo tudi letošnji tečaj v Slomškovem Dijaškem Domu v Celovcu, ki upravlja Družba sv. 'Mohorja, in to v času od 24. julija do 23. augusta. Pripravijo se lahko slovenski dijaki in dijakinje ki v letošnjem letu Obiskujejo High Sohool af. College. Udeleženci bodo plačali samo dajaniske stroške za ipoilat ia izdatke za polno oskrbo in program v Celovcu. Liga računa, da bo polet Nevv York-Cel©jvec-New YoHk stal približno $450 (Cleveland dodaitno $76, Chicago $105). Vsi stroški v Celovcu (Stanovanje, hrana, vstopnice, 'kopanje na Vrbskem jezeru, ekskurzije, Otd.) bodo znesli $450. Cena iz Toronta bo v Can. $1,150. Do-kunčne cene bodo predvsem odtisne od kurza dollartja, ki je danes precej nižji kot lani. Splošne organizacijske stroške bo tudi letos krila v glavnem datiki bodo poslani vsem, ki se bodo prijavili, glavne informacije bodo tudi objavljene v Ameriški Domovini. Program tečaja bo sdačen lanskemu, v načrtu pa tso izboljšave v mnogih ozirih, ki so jih v glavne predlagali isftaršii in dijaki lanskega tečaja kakor itudi vodstvo v Celovcu. Prijave sporočite (takoj na sledeči posebni naslov za :ta (tečaj: LEAGUE S. A. P. O. BOX 604 FARMINGDALE, NY, 11735 Ker je število znižanih letalskih liskov in tudi ix>steij v Slomškovem Domu omejeno, bo Liga prijavnice sprejela v (istem vrstnem redu kot bodo prispele na gornji naslov. Opozarjamo, da so nekateri študentje lani tpfečali znatno več za letalske lisitke radi pozne prijave. Na svidenje v Celovcu! \ ."L.; ' -'V /:-:J Mm Minister g. N. Cafik po govoru v Kingstonu HONOURABLE NORMAN CAFIK, MINISTER OF STATE AND MULTICULTURALISM, RECEIVED HONORARY DOCTORATE Simon Kregar, tajnik Lige L. Klatuž, koordinator tečaja Odreži in odpošlji izpolnjeno - PRIJAVNICA ZA POČITNIŠKI TEČAJ V CELOVCU 1979 Leatgue S. A. P. O. Box 604 Farmi,rgdale.., NY, 11735 Ime dijaka (—njje) ................................................................... starost............ Ime in nasuov staršev Ulica ................................................................ Me^to .... Država — Provinca ............................................ Zip.. Itftefaa. Airea eodie HO V Miinchenu je te dni sprejel kanadski zvezni minister za mnogokulturnost častni doktorat na svobodni ukrajinski univerzi. Ko se je zahvalil za izkazano mu čast, je delal: "VVe, Canadians of Ukrainian badkround, have a special obli-gation. VVe live in a free and open sodiety. VVe have economic ibenefits and opontunities um-iparaSlled by the majoritty of the woiM's population. Much has been given to us and much is expected of us in return." Dotaknil se je kandskega sto-lišča na konferenci v Helsinki in v Beogradu, (ter dostavili: "My final statememt on be-half of the government made ift Olear our vdice vvould not be silent and that, as a nation, vve vvould do eveiyithing possible to fiuttiher the cause of human rights in participaltinig states." "Urtles vve changes our lives and attitudes tovvards each other." "VVe, in Canada bellieve we haive an obligation to eradicate any tran'sgressdoa of human freedom vvithin our boundaries 'to maximize the degree of justi- ce vvitliin our ovvn syst«m. At ithe same 'tirne vve feel ttat the righft to speak out on behalf of tliose who sutffer injusitiee, perseoution and diminution of freedom anywhere in the vvorld and vve inltend to exercise it." "Relations betvveen states can-not remain utiaffeoted vvhere respect for human righlts and fundamental freedoms is seen ito be deficient." "To my knovvledge no other govemmenlt in the worid has a formal policv of multicuMual-ism. The policy flovvs from a recognition of our cultural,ly ptluraillitsitic society and is rooted (in the fundamental belief that ali ciitizens are equU and are free 'to preserve their ovvn value in tlie Canadian con(texit." "If the vvorld is going.to sur-vive and vve are to have peace in tlie long run it cannot exist apart from a recognition of 'tihe worid's diversity, from a recognition that alil peoples everywhere are indeed equal, that every cullure and every traidition has value in conumon, (that each of us can learn from 'the other and that alll of us wi!l gain by having done so," • Prva okrožnica papeža Janeza Pavla II. bo tpo poročilih iz Vatikana posvečena vzgoji. —-Okrožnico so začeli pripravljati že pred rijecrovo izvoijitvijo za papeža • Atleti na moskovski olimpija- di 1980 bodo imela na razpolago (tri prostire, iki bodo služili ver-?skim namenom. Prosltoni bodo \ cJjiffi^ffldsi vasi, ^sLovenska dr2ava Ml * Mil MmM| Subscription rates $6.00 per year; 500 single issue. Advertising 1 column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian Naiional Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov. '.a podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bl se avtorjevi .laziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva ii Izdajatelja. Toronlo • Dr. Peter Urbane je iz akcije AR S SLOVENIJA, daroval za ti skovni sklad Sovenske Države $100.00. Prisrčna hvala! (Uprava S" D> • Slovenski tečaj SAVA-nov je v polnem teku. Udeležba je proti pričakovanju velika. Na zadnjem sestanku je bilo prisotnih nad 50 poslušalcev. So Ito v glavnem univerzitetni Študentje. Ntk.nj je srednješolcev, precej pa tudi univerzitetnih diplomi-rancev. Gospod Vilko Cekuta trenutno obdeluje slovensko abecedo, ga. Marija Por kraške pojave, dr. A. Kuk pa Ustoliče-nje Koroških vojvod in pokrist-janijevanjle Slovencev. Vsa preda vvinj a so dosledno v slovenščini. Z veseljem je opazovati mladino kako, kljub težavam jezika, 7-velikim zarrimanjjem sledi predavateljem. Odbor društva SAVA, ki vodi ta tečaj, vabi Hudi starejše Slovence, naj pridejo pogledati, kako druga generacija pojmuje svoje slovensko poreklo. Tečaj, ki se vrši ob ponedeljkih ob 7 uri zvečer v dvorani Marije Pomagalj na Manning Avenue, se bo zaključil dne 9. aprila. • Slovenski skavtje iz fare Marije Pomagaj so letos v feb-rii.nju zopet obiskali Planino Ranch, njihovo poletno letovišče, da preizkusi jo svoje smučarske zmožnosti. D asi je bila temperatura ponoči minus 40°F (t. j.-40 C) in čez dan Skoraj minus 20 F, so vseeno preživeli večji del dneva v če/. 1 meter globo kern snegu. Polomljenih 'kosti z::to ni b'io, le precej rdečih nosov. • "Zvestoba za zvestobo" je <■ :»<-k dr. Ju raj a Krnjjeviča, ki ga je objavil, v Hrvatskem Glasu dre 9. februarja, v katerem odgovarja uredniku S. D. g. V. Vlaakotu na vprašanja, ki mu ;ih je g. Maiulko zastavil ob priliki obiska na uredništvu Hrvatskega Glasa, kjer se' je takrat voditelj Hrvatske Seljaokc stranke mudil. Članek obravnava v zelo lepi obliki odnošaje med Hrvati in Slovenci, slasti moralno oporo, ki jo je dr. J. Kmjevič dajal Slovencem, ko so se ti .po drugi svetovni vojni borili za priključitev Trsta k Sloven ji. Omenja tudi več vtJ:i'sik!h politikov med njimi dr. Angele a, dr. Kulovca, Pranja' Žebota,dir. Cirila Žebota itd. s katerimi je bil velik prijatelj. Dr. Krnjcvič nava ja v dokaz tega prijateljstva izjavo, ki jo je dal pred 22 leti uredniku "Klic Trgava" dr. FaricaSu v kateri je med drugim dejal, da hočejo Hrvati ostati prij'a;te.lji Slovencev, ne gledo na to, kako stališče bodo oni zavzeli do zahtev Hrvatov po samostojni in suvereni državi, ker imajo s slovenskim narodom velike in trajne skupne interese. Pričakujemo nadaljnih izjav: - » • Old Smoki in druga smučišča so dob m odrezala letos. Nizka temperatura in obilica snega! Dilčarji imajo dobro zabavo in ■razvedrilo, kamorlkdlli gredo. • Pomladinski koncert. Moški zbor "Fantje na vasi" Vas vabi na svoj prvi pomlardiniskli koncert, ki bo na Cvetno soboto, -7. aprila 1979 ob 7.30 uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani M. Brezmadežne na 759. Brovvns Line v Nevv Toronto. Zbor šteje štirinajst članov, ki že dve leti vsi rajno in pridno vabijo. Vabimo Vas in upamo, da bo ste z našim petjem zadovoljni in prijetno presenečeni. Popeljali Vas bomo za urico ali dve v našo lepo slovensko vas, pod okna deklet, kjer cvetijo nagelj, rožmarin in rožertkraut. Nas videnje! — N. K. Chicago • Novic ni. Sneg nas je kar dvakrat zasipali; Najprej na Silvestrov večer. Snežilo je kakoi za stavo. Komaj smo se za si;lo izkopali iz. n jega. To se je (»znaki na Novega leta dan v cerkvi pri maši. imeli smo tiho mašo. • Silvestrovanje SARC je bilo pa zelo lepo. Kl jub snegu je biilo mnogo ljudi. Morda je bil tudi to -vzrok, da so mnogi imeli mačka in n-i bilo ljudi v cerkev. Tudi pevcev ne. • Drugi snežni vihar je bil v soboto in v nedeljo 14. januarja. Takrat je bilo snega še več. Skušal sem skidati sneg v nedeljo, a mi ni uspelo. Komaj polovico Snega sem skidal in na to obupal. Niti k maši nisem mogel. Šele v pondeljeik sem drugo polovico snega pospravil. Od takrat se sneg vsak dan po-n-av Ija. Deset let živim na sedanjema naslovu, a nikdar ni bilo toliko snega kakor ga je biki v januarju. • Za 28. januarja smo pripravljali Baragovo kosilo. Morali smo ga odpovedati, ker smo bili deležni kar 14 dni naprej preveč ■nega. Preloženo je na nedeljo 18. februarja. Kosilo bo takrat združeno z Misijonskim kosilom. • V soboto 27. januarja je bil letni sestanek Baragovo zveze. Udeležba je bila radi slabega vremena bolj skomna. Udeležil se ga je tudi Fr. Ruppe iz Mar-quet!e, Mich. Izvoljen je bil novi odbor: Mladi oh Viktor, preds, Fred Orehdk mL, popreds,. II. podpredseda Tone Gaber ml, tajnica Corirvne Leskovar, blagajnik Viljem Triniko. • V nedeljo 28. januarja je ma seval in pridigal o B.igarju p. Fortinat Zorman. pri /adrjji^ha-ši pa p. Ruppe iz Marquetite. Knjige in revije Cleveland • Predpustni čas je tbJ življenje v Clevelandu je t^daii prf- NOVA KNJIGA O TRSTU Lata 1947 je Geoffrev Cox, .sedaj Sir Geoffrev-Cox, spisal prvo knjigo, THE ROAD TO TRIESTE (Pot v TrSt), 0 srečanju zahodno zavezniških in jugoslovanskih čet v Trstu maja 1945. Za vse, ki so se zanimali, kaj se je dogajali tiste dni v Trstu, je bila Co.xova knjiga velike važnosti, salj je bilo zaradi voljne cen zure le malo poročil o teh dogodkih v zavezniških časopisih, isto pa velja tudi za jugoslovanske. Kot vi'šji častnik obveščevalne službe druge novozelandske divizije, to Je tislte enote osme angleške armade, ki je prva od zapadnih zaveznikov prišla v Trst, je bil Cox dobro poučen o dogodkih v Trstu in je pri mnogih posvetovanjih in pogajanjih tudi sam sodeloval. Konec leta 1977 je izdali novo knjigo THE RACE FOR TRIESTE (Tekma za -Trst; London: vV-ffl iam Kimbler and Co.), ki je sicer oprta na njegov dnevnik in dožiivojajc, ka>ere je opisali žc v prvi, je pa vendarle nekaj novega, ker je staremu dodal obširno diplomatsko ozadje. Novozelandski diviziji pa je dodal še opis napredovanja četrte jugoslovanske armade, pri čemer se je naslonil na uria.dno jugoslovansko zgodovilno Voijno-zgodo-vitriiskega instituta v Beogradu, ZAVRŠNE OPERACIJE ZA OSLOBODJENJE JUGOSLAVIJE, 1944—1945. N-aj važnejše pa 'je, da Skuša Cox odgovoriti na vprašanje, zaikaj je prišo do tekme. V ta namen je raziskal strogo tajne angleške arhive, fci so postali dostopni po preteku tridesetih let. Posebno va/jii so dokumenti angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki vsebujejo korespondenco z novim ameriškim predsednikom Trumanom, s poveljnikom za vezni skih oot v Sredozemlju, maršalom Alexair»drom, z angleškim in zavezniškim generalnim štabom, z ministri, ambasadorji in drugimi. Nekatere važne podatke pa je našel v uradni novo- merno razgibano. Društva in klubi vabija na svoje prireditve. . • Prišla vska noč, ki je bia 20. januarja, je privabila lepo število čiafiov' in pri jateljev v Slo-1 venski Narodni Dom na St. Clairju. Po večer j i so se udele-' žene i zabavali ob prijetnih zvokih Maršičevega orkestra. Tudi plesalci so prišli1 na- svoj račun. I • Takoj naslednjo soboto 27. januarja pa so Štajerci vabili i na kdiine v dvorano Sv. Vida. j Ta prireditev, ki je bila lepo o-j biiskalna, je obenem proslavila dvajseto obletnico ustanovitve štajerskega kluba. • V nedeljo 28. januarja se je Olevelanidski publiki prvič predstavila s samostojnim koncertom Pihalna godba pod vod-tsvom Normana Novaka. Komaj eno leto je tega, odkar se je ta godba organizirala. S svojim igranjem So na koncertu navdušili navzoče. Da je bil program pester, so na prireditvi zapeli tud Fan tje na vasi. Po koncertu pa je za ples igral Alpski kvintet. • Naši Primorski rojaki, včle- njeni v A meri ško-Pr i morskem klubu, so se skupaj s svojimi prijatelji zbrali 3. februartja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road ik večerji in plesu. Vsi so bili dobro razpoloženi in vsestransko zadovoljeni z večerom. • Slovenski športni klub je priredil smučarski izlet v Geneseo, Nevv York. Udeleženci, bilo jih je 94, so smučali v soboto 3. februarja v Bristol Mountain, naslednji dan pa v Svvain. Obe smučišči sta v Nevv York državi. Vsi smučarji so bili navduše ni nad izetom in že delajo na-črtfc za drugo ielo. I zelalnrfdki zgodovini druge sve-I tvvne vone. Omejiti se hočem le na nekaj Zanimivosti, ki so važne predvsem za Slovence in Trsti. Iz telegrama, ki ga je Churchill poslal Trumami 27. aprila 1945., to je štirinajst dni po Rooseveltovi smrti, zvemo, da je "rajni predsednik vedno pripisoval vdlik pomen Trstu, o katerem je predvideval, da bi postal mednarodna liika, ki bi služila kot izhod ma Jladran za vse ozemlje podonavskega bazena". (Str. 152). Coxova knjiga pa je tudi potrdila, da je bilo res to. o čemer Smo preje le sklepai, ali ugibali. Cox je dokumentiral, da je bila napetost med Sovjetsko zvezo in zapadnimi zavezniki, ki 'je končno privedla do hladne vOjne, glavni vzrok, da so Angleži in Amerikanci začeli podpirati Italijane prosi Jugoslovanom. Hladna vojna pa se je za čela z nesporazumom na Poljskem. Že v začetku marca leta 1945 je Churchill lahlko sklepal iz poročil iz vzhodne Evrope, da Rusi tolmačil jo čisto po svoje ustanovitev demokratske vlade ma Poljskem, na kar so pristali pred mesecem dni v Jalti. Rusi so namreč priznavali za demokratsko vlado Je tako, ki so jo kontrolirani komun/isti. Ko pa so Rusi zaprli 28. marca nekomunistične voditelje poljske ilegale, ki so jih zvabili v Moskvo s tem, da so jim pismeno garantirali osebno vartiosjt, je bil raapvrav-Ijcn prvi korak v hladno vojno. Zaiveziniišški voditelji, posebno Churchill, so bili od takrat prepričani, da hočejo Rusi razširiti komunistično oblast kolikor mogoče proti zapadu. Temu se je pridružilo spoznanje, da so Jugoslovani pri tem "rusko orodije in koristniki" (Russian tools and ber.eficiaries; str. 154). Zato pa je .r-aasumljivo, da je Churchill zabeifcžei že 11. marca 1. 1945, da ima občutek, "da bomo odslej naprej podprli Italijo proti Titu". (Str. 18). Ko je torej Churchill spoznal,! da se hoče Tilto polastiti vse Ju lijslke krajine, in sumil, da to tiho podpirajo tudi Rusi, je ukazal maršalu Alexandru, da' jc Trst treba zasesti, kakor hitro j je to mogoče. "Kdor bo prvi itam, bo imel devet desetin pra- j vic", sporoča Churchill Trumami 27. aprilla (str. 152). Naj do- j dam, da se tega pravila ni držal, ko je jugoslovanska četrta armada prehitela zahodne zavez- j ri-ke in prišla v Trst že 1. maja,1 navozefenska divizija pa šele ne-sledfaega dnie popoldne. Od tek-rat so bile v Trstu Titove in. zavezniške čete, tekma za Trsit pa se je spremenila v borbo, kdo bo ostal v Trstu. Ko je prišel general! Morgan 7. malja v Beograd z načrtom, da se Julijska krajina razdeli na dva d da, zaveniš-Ikega in jugoslovanskega, in ko je Tito zavrnil ta predlog, se je začela prlatva konffomtacijja med i zahodnimi zavezmiki ila Jugoslavijo, ki bi se vsak čas lahko spremenila v vojno. Ker so prav i takrat Titove čete zasedle Slo- S venske dele Koiroške, so postali zahodni zavezniki še bolj prepri- ( čani, da je Tilto le orodije savjel-1 sike ekspanzije in da se je temu treba takoj in odločno upreti."~V tem smislu je poročali angleški poslanik Stevanson iz Beograda Okotlii 9. maja: "Ce popustimo Titu v Trstu, bo zahtev! Ii južno | Avstrijo, katero zasedajo sedaj in[jegove čete. in bo pomagal komunistom v makedonskih pokrajinah Grčije, da se upro Atenam." (Str. 227). Cox je prepričan, da je jugoslovanska zasedba južne Koroške škodovala Titovim zahtevam na Primorskem, posebno še, ker so se velesile medseboj dogovorile, kako bodo zasedle Koroško, dočim ni bilo nikaifkršnega dogovora za Primorsko. N'a Koroškem so torej Titove čete kršile medzavezniški dogovor, ki je vezal tudi Rusijo. Cox pravilno ugotavlja, da se ije s konfrontacijo v Trstu začela hladna vajina, njeni vzroki pa so segalli nazaj v marec, Iko so začeli Sovjeti ravnati s Poljsko svojevrstno in v nasprotju z jalltslkim dogovorom. V ta čas pa spada tudi Ghurchilova fraza "železna zavesa", ki jo je-prvič uporabil v telegramu predsedniku Trumami 12. maja leta 1945, kjer pravi: "železna zavesa, se je spustila na njihovo ■(rusko) mejo. Ne vemo, kaj se godi za njo. Ni dvoma., da bo kmalu v njihovih (ruskih) rokah vse ozemlje vzhodno od etlle Liibeck-Trst-Krf". To sem amen)), ker amerišike šolske knjige še vedno pišejo, da je W. Ohurchill rabil to frazo prvič v svojem govoru v Full tonu, v drža Misstouri, leto dni kaisnje. Posebno revizionist ioni zgodovinarji so podčrtovali, sklicujoč se na gornji govor, da se je hladna voljna, začefla šele po tem govoru, torej leta 1946. Druga siična zaoimivost pa je, da ni maršal Aiexander avtor reka, ki je priimerjal Jugoslavijo s Hiitlerjem, Mussolinijcm in Jbponsko; pravi aivtor tega je bil predsednik Trumam.V posebnem poročilu Churchillu 11. ali 12. maija pravi namreč: "Prob-, lem je v tem, da se odločimo, a'?i bosta naši državni dovolili na- j šim zaveznikom, da bodo lahko nekontrOliiraino grabili zemljo' tali pa uporabljali taktiko, ki vse preveč spominja na Hitlertja itft Japonsko." (Str. 233). Temu je Aie.vander dodal še Mussolbiija v svvijem proglasu 19. maja, drugače pa je ponovil Trama-novo misel, s kaltero se je seznanil iz Trumanovega poročia, ki mu ga je poslal Churchill. Cox navaja tudi dva dokumenta, iz katerih se razvidi, da so zahodni zavezniki vedeli, ali vsatj slutili, da Stalin ne bo podprl Tita, če bi prišlo do spopada j v Trstu. O tem je poročal afl- j glešlki poslatnilk v Beogradu, Ste-' veimm, Okoli 9. maja in maršal Ale.vander. Co\ pripomni, da nobeden ni navedel tudi vira za srvojo informacijo. Zato, dostav-. I ja Cox, kAko Skilep/nno, da sta j prejela obvestio od angleške j obveščevaJne službe, ali pa da je šlo za osebno mnenje, ljudi, ki I so imeli s Titom opraviti že' datlje aaisa. Cox sam se nagiblje k drugi1 m alternativi. Naj omenim še nekaj zanimivosti v zvezi s CLN (ComMato di Libe razione Nazionole) ali italijatrsiko nakomunisttično ilegalo v Trstu. Vemo, d'a so voditelji CLN pričakovai zavezniško 'izkrcanje, in ko so mislili, da se OPOZORILO OBVEŠČAM ROJAKE, ZNANCE IN PRIJATELJE tla imam j URARNO IN ZLATARNO pod novim imenom EMILIAM JEWELLERY LIMITED In nctvini naslovom: 1700 VVILSON AVE. aH Jane NORTH YORK — SHERIDAN MALL ZA OBISK SA PRIPOROČA EMIL SLOKAR Trstu bližajo zavezniške ladje, so 30. apriHia začeli borbo z Nemci. Iz dokumentov razvidimo, da so zavezniki res imeli tiak načrt. Sulhazemsfce čete naj bi se približale Trstu ob jadranski obal, vojne ladje pa naj bi napadle Trsit in Pulj z morske strarai. Cox tudi omartja, da so člani laingleš/ke obveščevadne službe vpostavili telefonsko zvezo s CLN v Trstu, ko so 30. aprila zasedli Benetke in telefonske zveze s severno P talijo še niso bile prekinjene, "pa 'komaj smo se predstavili, že je Ml a- telefonska zveza prekinjena". (Str. 157). In še, novozelandska divizija je liaihko hitreje napredoval)a, piše Cox, 'ker so italijanski partizani | zavzeli in straži!! mostove preko rek od S. Dona di Piave do Soče in tako preprečili, da bi jih Nemci razrušili. Zanimivo bi bilo dognati, ali je bilo to načrtno, d'a bi omogočili zahodnim z:i'VC7i. kom priti v Titfsft pred Titom. Končno naj še omenim, da je Cox prepričan, ker Rusi niso podprli Jugosaviije mafa 1945., da je to pripomoglo do spora med Rusijo in Jugoslavijo. Ko pa govori o vzrok?h, zakaj Rusi niso podprli Jugoslavije, omenja, da je lahko ruska obveščevalna služba že maja meseca odkrila, da bodo Amerikanci preizkusili prvo atomsko bombo. Bolj verjeten vzrok pa je biio ozemeljsko vprašanje. Armade zahodnih Zaveznikov, so zasedle velika področja ozemlja, ki naj bi pripadalo po jaflitetkem dogovora Rusiji. "Spravili v nevarnost to ozemlje zaradi kotička Slovenije se je morale zdeti Stalinu zelo slatča kupčija," pristavlja Cox. (Str. 258). V knjigi je tudi nekaj manjših napak. Nekaj hrvatskih in srbskih imen ni pravilno napisanih in Pulj ni obkrožen s slovenskim ' ozemljem. Vsekakor pa moramo Coxu častitati k temeljiti raziskavi tajnih dokumentov in k zanimivem opisu teh izsledkov v novi knjigi. B. C. NOVAK SLOVENSKA ZASTAVA . . . Obstajata namreč dve slovenski zastavi, ena z rdečo zvezdo in ena brez nje. Vsi vemo, da je prva uradna zastava Socialistične republike Slovenije, druga pa nacionalna, historična . . . .... V historični zastavi pa vidimo barvne simbole vsega slovenskega naroda. Ta zastava je vi a d strankami sedanjosti in preteklosti. Simbolizira nam boje in sanje slovenskega naroda v vseh časih in ne le ocl nekega določenega sodobnega datuma dalje. Ta zastava je plapolala v dobi taborov, v časih narodnega prebujanja in uveljavlja-rje. Predstavlja nam vidni simbol tiste prisotnosti, na katero se v teh krajih ogroženosti oklicujemo ne od leta 1945, marveč že tisoč tristo let. Kdor bl skušal to starodavno zastavo potiskati v kot, bi bil »trankar najhujše vrste. Dokazal bi da zaničuje našo preteklost. Trst, Mladika XXXII/10. str. 172/3. 1979. JE MEDNARODNO LETO OTROKA NASLEDNJE DELAME V ONTARIO URADNO IN NA NASLEDNJI NAČIN VI LAHKO POMAGATE K IZBOLJŠANJU STANJA NAŠIH OTROK 1979-lntemational Nfcarof theChiM Združeni Narodi !so razglasili 1979. kot mednarodno leto otroka z namenem vzbuditi zanimanje za otroke povsod. V Ontario je naša vlada vedno gledala na otroke kot na našo najboljše prvino in je storila vse, da jim nudi možnost najboljšega zdravja, izobrazbe in drugih socialnih načrtov. V 1979. hočemo izboljšati te uslužnosti. In načrte, ker verujemo, da sla mir in dobrostanje bodočnosti odvisna od izboljšanja stanja naših otrok danes. Razume se, da bo leto otroka zares uspešno v Ontario, mora imeti vsesplošno podporo . . . VAŠO podporo. Samo vi, kot starši ali prijatel, lahko nudite ljubezen in razumevanje, ki sta tako potrebna za zdrav razvoj otroka. Za več informacij o Ontarijskem vladnem načrtu za naše otroke ter za listo nasvetov, kar vi, vaša organizacija ali občestvo lahko stori v času Mednarodnega leta otroka, pišite na: International Year of the Child 1979, "Today is for Tomoroovv" Secretariat for Social Development Whitney Block, lst Floor Oueen's Park i - . Toronto, Ontario M7A 1A2 * » * Margaret Bircri, Provincial Secretary for Social Development William Daviš, Premier I zgammo se (Nadaljevanje s 1. strani) Iki nas bodo vodile v procesu osvobajanja. Mnogi slovanski begunci zmotno mislijo, da bi moralo krščanstvo, oziroma katoliška Cerkev Kitati na čelu odpora proti komunizmu. Toda pri tem pozabljajo, da glavni sovražnik krščanstva v Sloveniji ni komunizem kot socialni nauk, ampak samo diaflekft>rčni materiallizem, Iki je po zgodovinskem naključju združen z njim. če bo nekega dne Zveza komunistov zavrgla material&zem kot edino znanstveni nazor iin sprejela kristjane v svoje vrste, Cerkev s krščanskega Stališča ne bo imela več pravega razloga, da se ustavlja komunistični diktaturi. 1) •— Iz tega sledi, da je potrebna, da se nasproitnPki dlilkltalture, ki se Skriva za privlačno fasado socI; lM®ma, združijo olkofli druge, vsaj enako močne socialne ideje. Talka icleja pa je verjetno samo — demokracija. STANJE SLOVENSKE DEMOKRACIJE Vzpodbudna novica za Slovenca, ki pride na Zahod iz komunistične Sloveniije, je, da so Slovenci po svetu v glavnem prepričani demokralti. Za tiste, ki stalno žive na Zaihodu to ni nič posebnega, saj je demokracija vseposvod, taikordkoč v zraiku. Za Slovenca iz republike Slovenije pa je demokracija veClka beseda, saj je vse prepogosto zlorabi j ana v domovini. Zato onu je težko razumeti, zakaj se begunci raje imenujejo alnitiko-munksti in ne vem kaj še, samo tisto ne, na kar bi morali biti najbolj ponosni: da so demokrati. "Antiikomunizem" je neprimerna beseda, ne pove nič po zitivnega, in čas je že, da jo všzflj slovenski, demokrati vrže mo na smetišče. Ideja demoikraoije je, in bi morali a biti, najpomembnejša vez, ki naj združuje Slovence po svetu. To idejo bi morali slo venski demokralti širiti tudi med rojake v domovini. Sicer se zdi, da bi v sedanji Sloveniji demo krati zlahka zmagali na svobod-iniih volitvah, da bi le dobili nekaj tednov časa za predvolilno kaimpalrtjo. Se pa moti tisti, Iki meni, da so Sloven-di doma že po nairavi vsi demokratskega prepričanja. Je kar veliko "opranih možganov", ki vea*jStrnejo, da; je Titov režim od vseh ma svetu najbolj posrečen. Kdo še ni srečal Slovenskih študentov, ki poleti "stopajo" po Zahodni Evropi in na vsa usta hva-8ijo Tlita in Jugoslavijo? In kdo od tiSliih beguncev, ki hodijo domov na počitnice, še ni naletel na nečaka ali bralt ranča, ki je resno trdil, da je "samoupravna družba" nekaj edinstvenega ma svetu. In mogoče ga je isto bitje kmalu nato posvarilo, da na vrtu ni preveč vaiino govoriti o politiki, ker da sosedje nastavljajo ušesa. Smo znali ta- kemu nesrečnežu vsaj malo razložiti temeljne ideje svobode in demokracije? Nekdo se je. pred kratkim pritoževali, da Slovenci iz domovine hodijo mflimo zamejskih knjigarn in nočejo kupovati zamejskega iin begunSkego tiska. Tisti dopisnik bi se morali vprašati: Pa imajo kaj Ikupilti? Kdo, na primer, bo tvegal preiskavo in zapor zato, da bo v Slovenijo pretihotapili več mesecev stare novice o razlikah med Vesitni-fcom in Taborom? Alti pa časopis, ki ima Slovenske škofe za komunistične agente in Družino za komunistično propagando? Hv.la lepa za talk slovanski tisk. In kdo bo plačal trideset dolarjev, za živi jeriljeps škofa Rožmalaa, in tvegal, da mu ga cariniki zaplenijo; vseh 992 trdo vezanih strani. Ta knjiga prav gotovo ni bila tiskana za Slovenijo. Menda je kalkilh deset tel', kar je izšla "Slovenija včeraj, danes, in jdtri". Ribičič jo je napadel, b:la je javno prepovedana, toda Slovenci so jo brali. Izvodi so šllli iz rok V roke. Odkod n;j'?,n uspeh? Bila je pisana jasno, pregledno, v lepi slovenščini in izdana v primerni obliki. Za it iste, ki smo jo brali je bila 'ISHkor' kratke počitnice sredi morečega mairksitičnega žargona, 'kjer moraš vse prebrati med vršiti;cam i. Zakaj se ne bi (kdo od slovenskih demolkratov odločil in napisal knjigo o demokraciji; kaj je, kako "funkcionira", njene predti-Osti pred drugimi sistemi in nevarnosti, Iki JE groze? Talka knjiga bi bila veliko odkritje za masikate-•reg: Slovenca. Saj je znano, da je politiična vzgoija celo v Slovenskih srednjih iin visokih šolah silno primitivna iin da je zato precejšen deli s 1 oves k e povo jne generacije poklicno "nepismen". SLOVENSKA DRŽAVA Druga močna ideja, o kateri | se veliko govori in. piše med begunci je ideja slovenske dr-j žave. Ob tej ideji lahko zasledi- ( mo v glavnem tri struje: tiste, ki bi Slovenijo hoteli neodvisno (verjetno v Evropski gospoclar-*ški skupnosti)', ti&ie," * ki~ še" navdušujejo za konfederacijo Južnih Slovanov in tiste, Iki hočeljo federacijo kot je sedaj. Veliko črnila se je že preplo na račun teh razlik. Bojim se, da v glavnem zaman. Če so vsi ti pisci in politiki demokrati, potem se gotovo strinjajo vsaj v temle: Ko bo tuj pritisk pdjenall, si bo- mo Slovendi saitni izbrali svojo vlado, ikaltera bo imela pravico, dia se pogaja za vključitev Slovenije v kako širšo Skupnost (Jugoslavijo, Skupmi trg), nakar, bomo volivci z glasovanjem načrt, sprejeli ali pa zavrnili. Talk p"ositbipek je nujen v demokraciji, in upajmo, da borno kimeilu d; bili to možnost. Dokler se.pa to ne zgodi, nalj pa vsaka skupina pridno študira možnosti1 in posledice, ki bi j ih njen pro-1 gram prinesel; tako, da bo v danem trenutku znala dati vo-liCcem izbiro. SLOVENSKE STRANKE Svetovnonazorsko se slovenski demokrati prištevamo v glavnem k trem smerem: krščansko demokratski, ki s k u š a združiti vrednote krščanstva iin demokracije, li-berallno-demokrateki, ki izvira iz ideaOdv prosvetljenstva in francoske revolucije in socialdemokratski, k'i ima svoj začetek v delavskem gibanju devetnajstega -Stoletja. Po stari srednjeevropski tradiciji slovenske stranke slane na svetovnih nazorih. Zato imamo Slovenci v. glavnem Itri demokratske stran-1 ke: Krščanislko-demOklraltsIko, liberalno in socia/liistlično. Medstrankarski prepiri na Slovenskem so bili nekoč zelo oStri in pogosto tudi umazani, časopisi raznih taborov so se poflivali z čLiotjntco "da bi vsaj enako smr- deli, če že ne mislimo enako". Danes pa je to stvar preteklosti. Koalicija, ki so jo demokratske stranke sklenile med vojno še zmeraj drži in baje te stranke delajo v /lepi slogi. Lepo. Ne vem, kako močne so te stranke. Ne vem. koliko članov imajo. Trdil pa bi, da je njihov vpliv v Sloveniji zelo, zelo majhen. Vesel bom, če se motim, toda zdi se mi, da zelo mdto Slovencev ve, kakšne programe imaljo slovenske demokratske stranke. Tudi se mi zdi, da se zelo imaio mlajših izseljencev vključi vanje. Zakaj talko? Ponuja se čete vršita razlogov. Naj omenim samo tri: 1. Med Slovenci doma je veliko polliltične brezbrižnosti (apa-tiije). Mnogim je polittilka umazana beseda. S politiko da se u- Ikvarljaijo fanatiki, Stremuhi in nergaai; pameten človek se vanjo ne meša. Vstopiti v "partijo" večini Slovencev pomeni nekaj poniževalnega "politizirati" prati partiji pa nekaj brezupnega, nevarnega in zalto n:e-smdlselnega. 2. Strankarsko življenje v silo-venSkli zgodovini je ostalo v spominu mnogih Slovencev kot življenje prepirijivoSti in razdvojenosti, ki je motilo mimo življenje ■ po vaseh in dello po tovarnah. Stranlkarsitivo da je bilo eden od vzroikov siloveHsike p-ravda-rske strasti. Mnogi ljudje veraljejo, da je odsotnost strank velflko pripomog/la k občutnemu upadu pravdanlja. To mnenje seveda zagovarja in širi tudi uradna "zgodovina", ki tako laže predstavlja svoj režim kot Vlad nviino miru. 3. Mnogi Slovenci po svdtu pa ■meniiljo, da so stirartkarji ti-siti llijudlje, iki se prepirajo o Starih časih in o pravilnosti medf.ojne-ga ravnanja te ali one osebe. MiSIijo da stranke nimajo nobenega pomena za sedaijnost in prihodnost slovenskega naroda. O tej prihodnosti da bodo pač odločali ljudje, ki žive v domovini:; begunci ma raizvdj v domovini ne morejo vplivati. Vse te ideje so nevarne demokraciji. Politika v pravem smislu besede je Skrb za javno blaginjo. Večstrankarska (pluralistična) demokracija pa Sloni na poštenem tekmovanju strank, fca Itera bo več storila za javno blaginjo. Dolžnost vestnega državljana je, da se vsaj na nek način vključi v to tekmovanje in talko prida svoj ddlež v prid skupnosti. Brez zdravih in močnih strank demokracija ne more pognati korenin. Lahiko rečemo, da še veliko dela čaka slovenske politike po svetu. Kaikor bi morali vsi: demokrati sitvailno, jasno in nevsiljivo oznanjati demokracijo (Poleg tiskane besede imajo na razpolago tudi radio; posebno Trst A in BBC imata veliko poslušalcev v Sloveniji in bi morala biti po svoji naravi zello odprta" oddajam o demokraciji), talko bi morale tudi slovenske demokratske stranke jasno in nazorno razlagati svoje poreklo, zgodovino, sedanjo ureditev in še posebno svoj sedanji program ter pogled na prihodnost Sloveniije in sveta:. Zdi se mi, da bi brošure f"i knjige žepnega formata s talko vsebino hitro našle pot v Slovenijo, kjer bi' pomSgalč vzgajati ljudi za demokracijo. Če te stranke obstoje za slovenski narod, potem ne bi smel? zamudvtli' nobene priložnosti, da razširijo svoj vpliv med ljudi v domovini. Soveasiko begunstvo se je že zdavnaj odrcMo na ''.ju ko, Sredstvu za zrušenije komun/ ma. Zato lahko mirno zapišem, da se slovenske demokratske stranke v glavnem ravnajo pc pravilih "lojalne opozicije". Vodstva opozicij,;!'. I h strank sc znana po svetu kot "vlade v senci". Ker na žalost ne poznam • nobenega slovenskega "ministra ■v senci" osebno, ne morem soditi njihovih sposobnosti in znanja. Pripomnil bi le, da v meni dostopnem zdomi.-lkem tis (ku doslej se nisem zasledil veliko Člankov na ministerski ravni. Pa je dolžnost vsakega "ministra v senci", da se zjutraj pogleda v ogledalo in se iskreno vpraša: "Ali sam pripravJijen, če me mocoj pokličejo v Ljubljano?" Niso to take neumesittne šale na račun naših poltiikov. Zgodovina pozna dovolj primerov, ko so se begunski politiki vrnili domov in čez noč postali vodilni možje svoje dežele. Ni nam treba iti nazaj do Lenina, Ma- ska gibanja in kulturne premike. Upam, da redno preverjajo in ocenjujejo ukrepe sedanjih' Vlad v Sloveniji in Jugoslaviji. | Gorje Slovencem, če se kdaj izkaže, da so se ti gospodje šli samo politiko po imenu. SLOVENSKI DEMOKRATI IN PRIHODNOST Kaj se bo zgodilo, ko sedfirri rod beguncev izui/jrc? Bodo njihovi Sinovi, rojeni . ali Argentini prevzeli njihove delo? Bol jim se, da ne preveč pogosto. Ali ne bodo rojeni Argen-■tiiinci ali Kanadčani posvečali svojo prvo skrb svoji novi domovini? Za/to se mi zdi, da bo moralo slovensko demokratsko gibanje posvetiti več pozornosti 'tistim Slovencem v domovini, ki so odprti za demokratske ideje. Jugoslovanske melje so danes, hvaila Bogu, odprite in veliko ljudi prihaja van na delo in na študij. Mnogi slaven skd demokrati zavzemajo važna mesta na mnogih univerzi "h po svatu. Bi ne kazalo tem starejšim profesor jam, da se zavzamejo za študente iz Slovenije, jim orno-gočiljo štipendije in posojila, ki so marsikje na volijo in jim tako •pomagajo do selidne izobrazbe? Ali ni vsak slovenski študent, ki Študira na Zahodu (z možno izjemo partijskih štipendistov) in se. vrne domov z živo vero v Tira in "socialistično Stvarnost" pravzaprav živ neuspeh za slovenske demokrate? Ali smo go odbili s svojo zagnanostjo ali pa smo ga užalili s sumniče-dlm, da je vohun. Nasprotno pa je vsak študent (in vsak de iiavec), ki si je v tujini pridobil spoštovanje do demokracije, saimo dodaten kamenček v čevlju, ki žuli komuniste in. dodaten končJ.c upanja, da bo Slovenija nekoč spet zravnala svoj hrbet. Važno vprašanje je tudi odkod se bodo Vzeli bodoči demo-kr£,'..-ki vod: tei'jr. Mogoče nam bo Bog dali izrednega voditelja za izredne časa. Novega Janea Kreka. Mogoče. Toda izkustvo nas uči, da Slovenci doslej nismo imeli posebne Sreče s poli- Draga svetovna vojna tone v pozabo. Več kot polovica Slovencev je ne pomni. Najmlajše vojne sirote so že krepko v tri- j desetih. Med starejšo genieraci-; jo je vel iko ljudi menjalo svoje' prepričanje. Bivši proitikomu-' nisti so zdalj čLni' Zveze komunistov in mnogo bivših partizanov noče več slišati o komunizmu. Pogosto slišimo o pre-tresGjivih s preobrni en j Im bivših komunistov. Vzporedno ali celo istočasno, ko ti ljudje najdejo Boga, pogosto uvidijo tudi nesmisel totalitarnega sistema- in se navdušijo za ideaOe demokracije. In potem so tudi doma mnogi agnostiki in brezverci, ki so pa prepričani : demokrati. Zaradi zgoraj opisanega stanja. Iki ga nihče ne more tajiti, je res že čas,' da Slovenci pozabi-. mo, oziroma nehamo' špraševa-ti na kateri sitrani bojne črte je bil lefta 1944. Raje se vprašajmo, na kateri strani politične črte stoj-jmo leto 1979. Smo demok rati in priznamo ' pravila demakratione politične igre, svo •bodo in enakopravn^tf? Air pa smo komunisti in priznanio dva razreda državljanov: manjšino z rdečimi knjižicami (in samokresi), ki Vlada in večino, ki je ti-! ho in uboga? To sta tista dva1 tabora, ki si stojita naproti na \ Slovenskem. Vse druge razlike j so malenkostne v primeri s I em. j Demokratski tabor je med Slovenci v večini (dokaz za to1 je, da še nismo imeli svobodnih i volitev. Če bi bili komunisti pre- j prlčari v svojo zmago, bi jih že1 zdavnaj imeli'). Zato je čas, da se demokrati osvestimo in zavemo svojo večne, če bodo slo-i vealske demokratske stranke storile svojo dožnost mogoče ni j diilec čas, ko se bo v Ljubljani sov pisati zgodovino in vse preveč je zagovarjanja (apologije) in opravičevanja. Zdi se mi, da potrebujemo več nepristranskega in pogumnega iskanja resni ce, pa naj bo ta neprijetna, bridka ali strahotna. Trdi se, da 'komunislti doma načrtno uničujejo vse zanje obremenilne do-kumenjte, dvomljive pa držijo fvrite, da niti lastni zgodovinarji ne morajo do nih. (Leta 1972 je Metod Mikuž pisal v Sobotnem Delu: "Za Slovenskega zgodovinarja je laže, če je nek dokument v VVashingtonu kot pa če je v Beogradu"). Zato pa bi morali slovenski demokrati sistematično odkrivati, hraniti in objav-i 'ljati vse dokumente, ki osvetljujejo resnično podobo naše "pol-i preltefctasl i". Odličen primer takega pričevanja je gotovo. Dolen čeva Moja rasit. Zaleti je, da bi Slovenci dobili Še veliko takih del. Gotovo je, da nismo vsi rojeni za pisat eljevainije. Toda mnogi med nami imajo tallent, i poznajo se s pričami in z dobro vodjo bi se taka pričevanja lah-, ko ohranila za .prihodnje rodo I ve. "V Rogu ležimo pobiti" je krožila po Sloveniji in marsikomu odpria oči. Zakaj ne bi dobili še drugih podobnih pričevanj o manj strahotnih pa vsekakor usodnih dogodkih? Pred leti mi je prišla v roke povest Huda pravda, ki je baje "prva domobranska povest". Zdi. se mi, da bi pisatelj napravil večjo uslugo svojemu narodu, če bi namesto: precej naivne in umetniško nedodelane povesti raje stvarno popisal zgodovinsko ozadlje, ki mu je služilo za to povesit. Izkustvo marsikaterega preprostega domobranca, ki si je končno rešil kožo, bi se bralo kot najboljša povest. Toda vsi ti ljudje počasi umirajo in nekega dne bodo Slovenski kulturniki spoznati;, da so zamudili veliko priložnost. Ne odhajajo pa samo preprosti ljudje, celo tisti, ki so vse življenje držali pero v rokah, so odneSli veliko s seboj. Mnogi ljubljanski študente so brali Jurčeceve Skozi Juei in sence. Prišel je do leta 1941 in omahnil. V prezgodnji grab je odnesel dragoceno pričevanje o revoluciji. V domovini posvečajo vdliko pozornost "zgodovini NOB". še pomnite tovariši "nia ljubljanskem radiu in cella poplcva knjig, člankov, povesiti im romanov imaljo nalogo da svežijo spomin "na slavne cM". Mnogo popačenih polresnic in naravnost izmišljenih dogodkov je na ta način šlo med ljudi. Spominjam se prizora, ko Sta starejša kmetica in. njen sosed v zelo partizanskem kralju kričala v radio: "Lažeš, lažeš". Nisem iju izprašal o resničnem potrf.cn tistih dogodkov in oba Sta svoje skrivnosti odnesla v grob. In potem imamo vse .tiste 'znanstveno dokumentirale knjige", ki so jih napisali Salje, Vidic in drugi. Precej polemik proti tem autorjem je bilo napisanih (kar zadeva dr. Cigana v Vastniku ije kar dobro) toda, še je že kdo lotil sistematične "prot: dokumentacije", ki bi bolje izpodbi-la vse neresnice in polresnice, kot vsaka polemika ali apologi ja? (še najbliže temu, kar imam v rrlMih je prišla Krivda rdeče fronte). In še nekaij moti pri pisanju o preteklosti: malomarne trdit ve, da je nekaj res, čeprav ni dokazano. Zakaj ne prepustimo taikega piSartja IkomuniStom-Naj nje zgodovina postavlja na laž.- Slovenski demokrati pa pišimo raije tislto, kalr zanesljivo vemo, in če česar ne vemo, to pošteno priznajmo. Samo en primer: Kdo je ubil Marka Nat-dačena? Leta 1966, iko se je minister Kadunc ■ obesil, je Neša Luč pisala, da je bil to Kadunc. Zdaj pa Sij slovanske svobode (trdi (Junij 1978), da je bil to neki Edo Braij-nik. Vsak razsoden bravec bo po takih informacijah zplključilt, da ime atten-itatorja še ni znano. Bi ne bilo bcflj prav, da tudi zdomski tisk ito dejstvo preprosto prizna? S tam lahko samo pridobi na verjetnosti. ZDOMSKI TISK IN SLOVENIJA pojavila javna opozioVa, ko bo- tičnimi voditelji. Ali so nam po- do mladi slovenski demokrati mnlti ob času, ko smo jih naj-i ponosno stopali pred sodišče bolj potrebovali, ali pa so Slabo j ocenili dejanSki položaj in na- j pravili usodne napsike. Zato bi bilo dobro, da bi vsaka demo kratska stranka imela čim širši vodilni "team" in ga stalno pomlajevala z mladini močmi. Le tako vodstvo se bo slovenskemu narodu tudi v bodoče lahko, predstavilo kot realistična alter-nstlva' komuntefični hierarhiji. • Prej sam omenili vohunstvo. V Australsji imajo baje < po celi črti razkol med "rdečimi" ^isi "belimi". V Kanadi se komunis-1.1 vrivajo v slovanska društva, na Koroškem in Tržaškem ljubljanski agenti strahujejo demokrate. Iz takega pisanja bi človek zaključil, da je slovenska demokracija po vsem svetu v defenzivi. če je res, da je napad najboljša obramba, potem je že skrajni čas, da slovenski demokrati "pokaže) j o zobe". Ne s huljiSkanjerr. ali kričanjem, pač pa s tem da resno pridno pridobivati somišljenike na vsej črti: v domstvu, v zamejstvu in doma. Seveda to pridobivanje ne sme Sloneti na tem, kaj je kdo bil v preteklosti, ampak raje na tam, kako kdo razume sedanjost in gleda na prihodnost. rekoč: "Da, krščanSki demokrat sem in ponosen sem na to". — "Da, socialist sem in to hočem ostri i". "Da, v opoziciji smo in v;l zapori so premajhni za nas vse". Ljubljanski agenti med izseljenci bodo utihnili, ko jim začne goreti na lastnem dvorišču. So to sanje? Ali ni to raje podoba ' Poilljske v zadnjih dveh; treh letih? Tiste Poljske, ki ima podtafltto univerzo, in podtalni tisk. Pred to Poljsko trepeta režim v Varšavi in s spoštovanjem ■jo gledajo cslo -iz Kremlja. Vsak Slovenski demokrat bi moral debati za ito, da tudi Slovenci dosežemo talko stopnjo zrelosti in demokratskega čuta. Slovenske demokrate čaka še veliko dela. Cas je, da pozabimo na preteklost, ki nas mogoče razdvaja in upremo oči v prihodnost, po kateri vsi 'hrepeni inc. Cas je, da začnemo za to prihodnost rastno delati; študirati, pisati, raaslagalti in organizirati. Predvsem pa ,se moramo znebiti skušnjav, da demokratske stranke in demokratski tisk nimajo , prihodnosti in da za mami ne more biti drugega kot potop. SLOVENSKI TISK IN NAŠA PRETEKLOST Slovenski begunci tisk velik deli svojega prostora posveča preteklosti, posebno še tragičnim lotom druge svetovne vojne. To je razumljivo in upravi-ča.io, če pomislimo, da tista leta pomenijo ne samo tragedijo vsega slovenskega naroda, ampak Itudi osebno tragedijo večine na-! šdih ljudi po svetu. Pisatelj' Franc Finžgar pravi, da bi mo- j rio Soares j-e dovolj znan primer j rala sleherna Slovenska družina' ■iz našega časa. Upam, da naš! "ministri v senci" Skrbno zasledujejo dnevna dogajanja v domovini in po svdtu. Upam, da pridno študirajo gospodar- napisati kroniko vojnih let in jo ohraniti za svoje potomce, še dneh zavzemali bolj odgovorna mesta. Dolžnost do prihodnjih rodov jim to narekuje. Zgodovina se, kot je znano, piše petdeset let po srn rti zadnje priče. Torej se bo prva zgodovina dru- i I ge vsetovne vojne ptsala tam Okoli leta 2070. Takratni zgodo-j vinarji pa bodo rabili dobro dokumentacijo, ki jo pa lahko pre- j Skrbi in ohrani samo sedanji rod slovenskih demokratov. Sicer je bilo doslej že zelo veliko napisanega, a žal ne veliko na v večji meri bi moralo to veljati res kvalitetni, znanstveni ravni; za SlavenISke begunce po svetu, podkrepljenega z dokumenti in posebno še tiste, ki so v usodnih pričaimi. Vse preveč Ije posku- Ro drugi strani pa je čas, da se zdomski tisk bolj j sferno zave svoje dolžnosti do sedanjega-rodu v domovini. Že prej sem omenil da ne valja pritožba, [ češ da Slovenci iz domovine ne | morajo brati zdomskega tiska, i Zdi se mi, da bi kar veliko brali, če bi se ponudba nekoliko bolj ravnala po potrebah potrošnikov. Naj omenim nekaj praVŠj, katerib bi se. zdomski, domovini namenjeni - tisk gotovo moral držati: 1. Zavedati se, da je demokratski ti-k glas demokratske izbire (ai! ernative). Zato naj dosledno razodeva demokratskega duha, strpnost, širino in odprtost za spremembe. 2. Jasnost. Komunisti zavijajo resnice v tujke in fraze, katere večina bravcev ne razume. Zato naj demokratski tisk piše jasno, pregledno in predvsem resnicoljubno. Ko bodo mladi Slovenci primerjali obe verziji, komunistično in demokratsko, jim bo prav ta javnost pomagala do resnice. Diktatorji se boje resnice, demokrati se je ne bo ej. To .je največja razlika med obema tiskoma in demokrati bi jo morali kar najbolj izkoris-itrti, 3. Pišimo stvarno in nepristransko. Celo pametni časnikarji v Ljubljani se ogibljejo kričaštva in bombastičnih gesel, ker vedo, da to ljudi odbija. Demokrat se ne boji resnice. Zato ne kriči, ampak pošteno in mirno pove kaj misli. 4. Pišimo debro slovenščino. DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE" V zadnjih štiridesetih letih $-e slovenščina, ni dosti spremenila. Zvestoba Breznika ije še vedno zgled dobrega jezika. Čeprav se včasih slih, da doma vsi govore neko spakedranščifio, to ni ras. Mladi .izobraženci so silno občutljivi za lepoto jezika in Članki v slabi Slovenščini jih ne bodo pritegailli. Zdi se mi, da bi uredniki' demokratskih listov morali posvetiti več pozornosti itemu dejstvu, pisci pa primerjati svoj slog in besedni zaklad s tistim,'ki ga uporabljajo dobro urejevani -'listi" doma- in" v zamejstvu. Kaij pa vsebina? Obravnavanje medvojnih dogajanj bi vsekakor sodilo bolj v knige, revije iin zbornike. Li&ti pa bi se mogoče lahko bolj posvetili poročanju in komentiranju novic iz domovine, zamejstva in zdom-,stva. Res je, da novice iz Jugoslavije ne prihajajo preveč točno na uredništva- demokratskih listov. Naj pa nihče ne trdi, da •je dopisovanje iz domovine nekaj nemogočega, če Nevv Times lahko poroča o Sloveniji iz Beograda, bi tudi naši listi lahko izvedeli iste novice iz Ljubljane (via zamejstvo). Listi (in brošure) bi lahko komentirali vedno nove ustave in zakone, ki jih izdajajo v Jugoslaviji. Pri item bi za bravce doma lahko primerjali, kako so iste stvari urejene v demokratskih deželah. Če bi se pri tem Muščilo kaj pozitivnega za sedanji režim doma,, slovenski demokrati še ne bomo trpeli Škode. Stvarna in Strokovno pripravljena primerjava bi prav gotov") zbudila pozornost izobražencev onstran meje. Podobne andltze bi bile potrebne za j>odročje socilanega -skrbstvo;, urbanizacije, onesnaženja Okolja, vzgoje in religije. Obenem bi listi lahko primerjali, kakšen je program demokratskih strank do teh problemov, V demokratskem tisku bi se morala spet pajevljati imena (Datlje mja strani 4) » Da ne pozabimo Ker nam je v prejšnjih številkah primanjkovalo prostora, prinašamo šele v današnji številki izvlečke in govora g. dr. A. Kuka, ki ga je imel ob priliki "19. Slovenskega dneva", na slovenski pristavi »topi od- veselja in žalosti. Solze nam pridejo v Oči! Zakaj? Ker nam slovenska beseda, govorjena, še bolj pa peta, odklene zapahe zapntosti in zakrknjenosti in nam vrne tisto sproščeno otroško veselje, ki obsega vse, kar nam je kadarkoli v življenju bilo dragega. Slovenski jezik nas torej povezuje v eno družino. Ta družina je sicer majhna v primeru z drugimi družinami sveta, pa zato za nas nič manj važna. Naša je, k njej pripadomo! Ponosni smo nanjo! Brez nje bi bili sirote, otroci brez staršev. Da ima ta družina itudi svoje posestvo, svojo domovino, z lastnim imenom, v kateri se pošteno preživlja že 1500 let, je drugi vzrok, da smo nanjo jancev do Panonske nižine in vse do Beneške Slovenije u-. zapadu se razprostira to posestvo slovenske družine. Ni največje v Evropi čeprav je enu najstarejših; a naše je, čisto naše! Nič mortgagea ni naj njem, nasprotno: itujci nam dolgujejo najemnino a del te domačije, katero so si s silo in zvijačo prilastili. Naši pradedje, naši očetje, bratje in sestre so jo z žuljavmi rokami in s svojo krvjo drago odplačali, ko so jo branili pred prežeči mi in požrešnimi tujci in tujimi idejami. Že od srede 8. stoletja, ko so naši pradedje od apostolov Mo-des ta in sv. Cirila a Metoua sprejeli krščansko vero, je naš narod ostal zvest tej veri. V času turških vpadov jo je branil za zidovi svojih božjih hramov, v času reformacije ni klonil pritisku nemškega protestantizma, brezbožni komunizem je ni mogel 'zatreti. Kako trdno je krščanska vera ukoreninjena v slovenskem narodu smo lahko videli v času druge svetovne vojne, ko so zanjo deset in deset tisoči njenih sinov bili pripravljeni dati svoje življenja. Ko smo se mi sami odločili zapustiti zasužnjeno domovino, nam je ta vera bila edino upanje m uteha, da vse še ni izgubljeno. Tudi danes verujemo, da bo ta vera slovenski narod ohranila in mu vrnila svobodo. Znano zgodovinsko dejstvo je, da so Slovenci že v svoji najstarejši zgodovini bili eden naj-bol demokratskih narodov na svetu. Že pet sito let pred tako opevano Magno Carto angleSke-ga kralja Janeza (iz leta 1215), ki se pa po svojem pomenu1 še zdaleka ne more primerjati važnosti principa demokratske predaje oblasti slovenskega ljudstva svojemu vojvodi, so si Slovenci na Gosposvetskem polj u na edinstven način volili svoje vladarje. Vsi verodostojni zgodovinarji ta obred označujejo kot "najstarejšo USTAVNO pričo, kar jih premore Evropa". Da je o Ustolličenju pisal tudi francoski pravnik in z.godovinar XVI. stoletja Jean Bodin je znano. Da je predsednik Združenih Držav, Thomas Jefferson v svojem lastnem izvodu Bodi-nove "Republike" ob robu strani, kjer Bodin govora o Ustoličenju Koroških vojvod, lasloroč- zuje, da je opis tega obreda; vplival na Jeffersona pri sestav-' Ijanju Ameriške izjave o neod-1 visnosti, znane kot Declaration' of Independence. To raizlago je1 sprejel tudi ameriški senat, ki j je dne 28. novembra 1967 spre- kovati, da bi se praznovanja udeležili tudi vsi tisti, ki so prišli v to deželo pozneje. Čeprav nekateri trdijo, da so prišli v Kanado iz gospodarskih razlogov, so še vedno tukaj v glavnem zato, ker jim domači to- jel tozadevno resolucijo, ki jo elitami režim ni dovolil ali je v senatu prebral govemor in; omogočil razviti njihovih oseb- senator, Slovenec, Frank Lovše.' Vsi ti zgodovinski viri doka-j zujejo, cla smo Slovenci že več kot pred 1000 leti uvedli v po-' litično organizacijo enega najbolj demokratičnih principov nih individualnih sposobnosti in ambicij, šele nova domovina, Kanada, z demokratičnim političnim in gospodarskim sistemom proste osebne iniciative jim omogoča neovirano razvi za sodno obrambo hrvaških "highjackerjev", čeprav večina darovalcev te akcije niti ni o-dobravala. Hrvaški ponos jim je veleval, da morajo hrvaške interese ščititi. Koliko ur prostega časa žrtvuje recimo tukaj m j ena ukrajinska mladina, člani ukrajinskih plesnih in pevskih iskupin pri vajah, da se lahko tako pred vsemi narodnostmi s ponosom postavijo. Neki član Koroškega zbora Gallusa .je ob zadnjem obisku v Torontu pripovedoval, da so ZA VSE PRAVNE ZADEVE SE PRIPOROČA CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-40CM predaje in sprejemanja oblasti jati in uveljavljati njihove spo- on jn Se mnogi drugi hodili več- A/1 O r\ M 1 -»-» i r\ itn^M,-.!.. ... « ■ od naroda na kneza, po kmetu Slovenci v Clevelandu so za 200 letnico Ameriške neodvisnosti dali temu zgodovinskemu dejstvu javno priznanje, ko so v sredi svojega naselja postavili spominsko ploščo z napisom: "Slovenias, Thomas Jefferson and Declaration of Independence", katero ste verjetno mnogi osebno videli. Slovenci bi se morali na to s ponosom spomniti zlasti v trenutkih, ko nas obdaja občutek majhnosti, nepomembnosti in manj-vredno-sti! Slovenci smo našo demokratsko tradicijo med drugo svetovno vojno branili in ijo hoteli o-hraniti za čas, ko bo na slovensko zemljo zopet zasijalo sonce svobode. Ko sn~ spoznali, da v teh naših naporih ne bomo u-speli, smo se pred 33 leti s teš-kim srcem poslovili iz svoje ponovno zasužnjene domovine in šli .iskat svobodo v tujino, rajši kot da bi ostali sužnji v domovini. SLOVENSTVO, iKlRSČANSKA VERA in hrepenenje po SVOBODI so torej tiste točke, ki nas še danes tesno vežejo v eno samo enotno skupnost. Res je, da smo se prva leta emigracije preveč izživljali v ozkosrčnih, osebnih, vsem škodljivih nesoglasjih. Deloma si jih lahko razložimo z našo begunjsko usodo, ki ni bila lahka. Skušali smo najti krivca za | - to usodo med nami samimi, pa smo pri tem mnogokrat pozabljali, da so pravi krivci te le komunisti. Pa smo končno, hvala Bogu, le spoznal, da so taki medsebojni prepiri le nam samim v škodo in našim na- ponosni. Kaj bi bil narod brez! no s svinčnikom pripisal nekaj svoje lastne zemlje? Čreda pre-1 pripomb z začetnicami svojega plašenih ovac, ki bi se potikale po svetu iskajoč zelenih pašnikov. Nikjer ne bi bili doma, povsod bi nas izpodrivali. Naša domačija pa stoji na enem najlepših delov sveta: od Gospe imena je pred kakimi 10 leti odkril slovenski zgodovinar in emigrant prof. dr. Jože Felici-jan in objavil v svoji knjigi "Geneza kontraktualne teorije in Ustoličenje Koroških voj- Svete pa do Jadrana, od Gor- vod". V tej knjigi pisec doka- SLOVENSKI DEMOKRATI - ZGANINO SA (Nadaljevanje s 3. strani) "minisltrov v senci" in njihovih isodeflavcev. Ne samo, da bi s svojim pisanjem predstavili sebe Slovencem doma, ampak bi italko bravcem tudi omogočili, da sami presodijo znanje in kompetenco demdkraltskih vo-ditetljev. Končno bi talko, bolj konlkretno in alkitualtao pisainlje razbilo mit, da so slovenske demokratske stranke zamrznile na predvojni ravni in da bi v primeru ponovnega vzpona na oblast poskušale zavrteti kolo zgodovine nazaj v dvajseta in trideseta Idta. Ta mit se nam lahlko zdi še tako smešen, toda v Sloveniji veliko 'ljudi verjame vanj. isccih, ko sem se pobliže sezna-njjail s 'slovenskim zdomskimi tiskom. Ker se mi zdi, da je še veliko drugih Slovencev, ki so zapustili Slovenijo v sedem-' desetih in imajo tudi svoje dvome o begunstvu i|n idejah zd«m- j iskega tiska, prosim, da kdo od 'tistih, ki zdaj vodijo slovenske demokrate, odgovori na moje bojazni in predloge. Vesel bom, če so vse bojazni neutemeljene. In še bdtj bom vesel, če bo kdo pojasnil, da se vsi moji predlogi že uresničujejo brez moje vednosti. BORUT sprotnikom v korist. Zato smo zadnja leta, vsaj v Torontu, skušali to popraviti. Z notranjim zadoščenjem ugotavljamo, da so ti naši napori že rodili nekaj uspehov, ne samo v Kanadi, temveč je naš vzgled u-dobno odzvenel tudi v slovenskih skupinah izven Toronta. To se mora nadaljevati! Prvo področje našega nadalj-nega sodelovanja bo, jasno, najlažje v točkah v katerih smo si edini. Tako bi morali v bodoče skupno sodelovati pri vseh Vsenarodnih naporih. Primer takega sodelovanja je npr. praznovanje slovenskega praznika 29. oktobra. Ta narodni praznik bi moral združiti vse Slovence, saj smo se leta 1918 vsi Slovenci, liberalci, klerikalci, socialisti in celo komunisti, če je takrat kje kakšen že sploh obstojal, otresli avstrijskega jarma, ki nam je Slovencem kratil osnovne človeške pravice do slovenskega jezika, kulture in svobodnega sobnosti in so prav radi te svobode uspešni. Kar naj se vprašajo, če bi v ito deželo prišli, če bi vesti od pivih, političnih beguncev, ki so se v Kanado vselili pred njimi, bile neugodne: da živijo v pomanjkanju, nezadovoljstvu in politični tiraniji! Ali bi potem že vedno zapustili domovino, da bi prišli izpod dežja pod kap? Jasno da ne! Vidite prijatelji, kako sta ekonomija in politika povezani. Težko je ločiti eno od druge. Pa četudi čutite, da ste morda le malo drugačni od nas ostalih, ste še vedno Slovenci in bi kot taki, s svojo udeležbo, podprli manifestacijo naroda, kateremu pripadate. Politične manipulacije velikih narodov so slovensko zemljo stalno razkosavale in njene pokrajine delile različnim sosedom, tako, da Slovenci v novejši zgodovini nikoli nismo bili vsi svobodno združeni pod eno streho. Posledično so si te pokrajine, v želji da ohranijo slovenstvo, razvile močan pokrajinski patriotizem, ki ga v Kanadi še danes vidimo v obliki pokrajinskih društev npr. Štajercev, ((ranjcev, Primorcev in Prekmurcev. Ta krajevna opredelitev je koristna, ker ustvarja -medsebojno tekmovanje, od katerega ima koristi ves narod. Toda včasih, kadar gre za vse-narodne interese, bi morali na tako delitev za trenutek poza-j biti in v zavesti, da smo vsi Slo-! venci, pri vseslovenskih akcijah' sodelovati. Primer takega vse-narodnega sodelovanja naj bi bil praznovanje 29. oktobra. Nadalje bi morali vsi demokratično čuteči Slovenci v Kanadi podpirati, moralno in finančno, vse napore Slovencev v obrambi njihovih interesov krat na teden po dve uri daleč na pevske vaje, ko so se pripravljali na turnejo v Ameriko, j Tudi so si v glavnem sami s težko prislužeriim denarjem plačali vožnjo v Ameriko, kjer so iskali moralne opore pri nji- j hovem pravičnem boju proti krivičnim tujcem. Ob koncu prve svetovne vojne sta štajerski rodoljub Jože Vošnjak in dr. Janez Evangelist Krek po šte-jerski in Koroški z veliko osebno požrtvovalnostjo in brez kakih osebnih koristi, ustanavljala zadruge in kreditne zveze, da bi tako ustvarila kapital za Slovence, ki niso imeli denarja za odpiranje svojih lastnih slovenskih podjetij, v času, ko so avstrijske oblasti po raznih kanalih pošiljale brezobrestna posojila nemškutarskim poedincem, poznejšim Kukurbundovcem, ki so v naše kraje prihajali kot berači, z, nahrbtniki na ramah in se vrinjali v naše trge in vasi, kjer so odpirali trgovine, gostilne, mesarije in druga podjetja. Ti so pozneje postali brezsrčni oderuhi slovenskega človeka, ki 'je v glavnem še vedno ostal le krnet, ((oliko je pa bilo slovanskih podjetij so bile ustvarjene v glavnem s pomočjo teli zadrug. To je samo nekaj primerov kako so posamezniki in skupine bile pripravljene nekaj doprinesti v korist svojim skupinam. Ali se lahko mi z njimi kosamo? Zadnja leta smo vedno pogosteje slišali poziv: "Pustimo politiko! Vstran od politike! Ne vtikajte se v 'politiko! Kot da je beseda politika nekaj strašnega, nekaj umazanega, zločin. Ta kampariija je bila seveda čisto načrtna, kajti njen namen je jasen: če se nihče ne bo vtikal v politiko, razen komunistov "Pojdi so solit!" bi mu zabrusil, "delal bom kar bom sam hotel, saj živim v svobodni deželi". Tak odgovor je samo po sebi razumljiv. Ni pa (tako razumljivo, da isti človek, ki si privošči luksus kritike političnih razmer svoje adaptirane dežele, stisne rep med noge, pozabi, da živi v svobodni deželi od katere ima vse koristi in si ne upa kritizirati diktatorskega režima v domovini, češ, da se v politiko ne vtika. Kot da je to neka čednost! Saj bi se kot dober Slovenec, dober rodoljub, po svoji narodni dolžnosti moral za dobrobit svoje domovine zanimati in njene interese pred svetom zagovarjati. Zato ne daje izjav, se ogiba ljudi in prireditev ki dišijo po takozvani politiki, ali se pa udeležuje le prireditev talkozvanili kulturnih izmenjat', katere na vse pretege hvali, četudi si ga ljubljansko Delo v svoji neokusnosti in nadutosti pošteno privošči kot človeka z nizko kulturno stopnjo. Od kod ta dvojna morala? Glavni vzrok zanjo je menda v 'tem ker se ljudje boje izpostavljati iz strahu, da bodo imeli težave, če bi šli v domovino na obisk. Ta argument jasno ne drži! Znano je, da ima celo Jugoslavija težave z balancira-njem svojega državnega proračuna in še posebej z balancira-njim tujih diviz, zlasti tistimi, ki slišijo na ime dolar. Pri ba-lanciranju zunanje trgovine jim je vsa leta mnogo pripomogel denar, ki so ga v deželo prinesli takozvani kapitalistični turisti vključno emigrantje. Zato so tamkajšnje oblasta zelo zainteresirane na take obiske in bi jih dovoljevale ne glede na to, če se mi tukaj v politiko vtikamo ali ne. Dejansko bi imeli ti turisti verjetno pri takozvanih "pogovorih" ki so za človeka z demokratsko tradicijo ne samo nerazumljivi, ampak tudi žaljivi, manj težav, če bi bili vsi Slovenci v Kanadi znani kot odločni kritiki domačega režima, od katerih ambicijozni agentje ne bi .mogli dosti izvedeti. Potem jih ne bi imelo smisla zasliševali. pred tujci in domačimi usurpa- potem bo tem zelo lahko vlada-torji. Na to sodelovanje smo v( ti, kajti tako vladanje ne za- zadnjem času v svoji vnemi poj materijalnih dobrinah skoraj pozabili, ali pa pričakujemo, da bo par posameznikov samih vse rešilo, zato v glavnem te poedince za vsako akcijo nadlegujemo. Ti se pri delu in pri podpori ne morejo razdati. Pisec Franco Golti, ki sem ga že preje omenil, itrcli v Osservatore Romano, da je Slovencev v Kanadi nad 30.000. Ce bi vsak od teh prispeval v skupni narodni namen od časa do časa samo en kanadski dollar, bi to predstavljalo že precejšnjo vsoto. Res je, da smo v zadnjih tridesetih le.ih v Kanadi precej ustvarili: imamo svoje fare in farne organizacije, svoje cerkvene 'in prosvetne domove, dve kredinti zvezi, številna poletna letovišča, večja in manjša gospodarska hteva dajati nikomur odgovora. Da to ni v dobrobit naroda je jasno. Ce bi se naši predniki tega načela držali, slovenskega naroda danes nikjer več ne bi bilo. Politika je delo za dobrobit naroda. To je plemenito delo, ki zahteva ogromno žrtev in navadno ne prinaša nobenih osebnih koristi, zlasti še, če je poštena. Da je politiko težko ločiti od drugih vej javnega udejstvo-vanja je tudi jasno. Če Vas npr. nekdo , vpraša kake narodnosti ste, pa mu odgovorite, da ste Slovenec, ali Jugoslovan ali celo Jugosloven, ste se že politično opredelili! Kako absurdna, nesmiselna je zahteva, da se mi v slobodnem svetu ne smemo zanimati za politiko, postane bolj jaspo, če se vživimo v tu- J--D--1---—* — JUJUV/, vv 9V V lllJV^ v tU" gospodarskega in političnega j podjetja, svoje domove, sedaj kajšnje, kanadske razmere. Kaj ziir-iitvn.ia Teh nelkaj misli se mi je po-irodiilo v preftcMili tednih in ine- 1) Kako si slovenski kristjani zamišljajo talko stanlje se naj-bel vidi v člankih, ki jih je Ja-inež Janžekovič napisali za Družino, menda 'leta 1968. ("Za še bolše sožitje med kristjani in 'marksisti"). življenja, če bi Slovenci v sedanji Jugoslaviji ne bili' itako zaposljeni z praznovanjem raznih partizanskih bitk na Drini in Neretvi, katerih je skoraj toliko kot v Torontu med Slovenci banketov, bi 29. oktober tudi oni lahko praznovali. Ker je s praznovanjem 29. oktobra združena tudi 30. letnica odkar smo prvi Slovenci, ki smo iskali svobodo v svetu, to našli v eni najbolj demokratski deželi na svetu — Kanadi — bi bilo za želeti in za priča- se ustanavlja starostni dom Lipa. Do gotove mere smo podpirali tudi slovenske narodne' akcije An ustanove, kulturne' prireditve, Slovenske publikacije in časopise. Toda ne zadosti! Če bi ne bilo med nami nekaj nesebičnih posameznikov, bi' mnogo teh ustanov že propadlo. Druge narodnosti, kot npr. Ukrajinci, Baltski narodi, Poljaki in Judje so za svoje narodne potrebe pripravljeni več žrtvovati. Hrvatje so v dveh tednih zbrali nad pol milijona dolarjev •bi npr. dejali, če bi vam kdo v času volitev dejal: "Nikar ne voli, ito je Vtikanje v politiko!" Ko ti je pa vendar znano, da te vse svetne in celo cerkvene oblastj pozivajo, da je tvoja državljanska dolžnost, da voliš. Ali še hujše, če bi zastopniki ene politične stranke npr. konservativci, zahtevali da morajo vsi voliloi voliti samo njihove kandidate, ali če bi vam kdo dejal, da ine smete kritizirati ministerskega predsednika ali vodjo opozicije v tej deželi. Seveda politika v smislu strankarskega klikarstva in o-sebne polemike je zadeva, ki si jo v času v katerem živimo ne moremo privoščiti. Ko je hiša v ognju ni časa za debato s kako barvo naj bo pobarvana kuhinja! To iseveda ne pomeni, da moramo vsi enako misliti. "Z roko v roki!" je izražena ideja vzajemnosti ki je tema današnjega dneva. Toda roka ima pet prstov, od katerih ima vsak svojo funkcijo, celo mezinec. Večina tukaj navzočih se je zadna leta z navdušenjem odzvala vabilo na znani "Koroški večer". S svojim obiskom ste dajali moralno in finančno oporo našim bratom in sestram, ki ' branijo zibeljko slovenskega naroda Letos so se nam «orošči za to širokogrudnost oddolžili, ko so po načelu: "Z roko v roki!" povabili našo mladino na enomesečni slovenski tečaj v Celovec. Pred nekaj dnevi mi je prišel v roke program tega tečaja. S kako poklicno skrbnostjo in 'ljubeznijo so ti naši bratje pripravili program za naše otroke. Nesebično so jim dali na razpolago vse kar imajo najboljšega. Ravnatelj Mohorjeve Družbe č. g. Monsignor dr. Hornbeok jim v pozdravnih besedah med drugim takole govori: "Mladina naj spozna, kje je-tekla zibelka njih staršev in kako lepa je ta slovenska zemlja kako ikrasine so naše gore, kako mikavna so naša jezera, kako prijazne so slovenske vasi, kako molijo in pojejo naši verni Slovenci ob nedeljah pri sv. mašah, kako veličastna so slovenska romanja k Marijinim svetiščem po naših hribih, kako mila je koroška in slovenska govorica, kako ogreje srca naša slovenska pesem. Ameriška slovenska mladina bo razumela, zakaj njih starši vse to tako ljubijo. Dragocene svetinje so to njih življenja in dragi spo-mirti mladih let, pa tudi bridki spomini žalostnih dni ..." In zopet pravi: "Koroške pozdrave pošiljam vsem družinam, vsem staršem, otrokom in mladina. Ko pridete si podamo roko in pri nas boste kakor doma". Kako srečni smo lahko Slovenci v Kanadi, da imamo tako edinstveno priliko poslati svoje otroke na slovenska itla, kjer se bodo izpopolnili v slovenskem jeziku, seznanili s slovensko zgodovino in zemljepisom. Kako hvaležni moramo biti Koroškim bratom, ki so pre-veli s tako ljubeznijo to težko in plemenito nalogo. Neštefte ure brezplačnega itruda so bile in še bodo vložene v to pod-vzetje. Ta primer vzajemnosti naj nam vsem služi v vzpodbudo, da ob zaključku ne pozabimo na trdne sklepe za v bodočnost. Nadaljujemo s skupnim sodelovanjem v vsenarodnih naporih. K temu sodelovanju sku-šajmo pritegniti tudi omahljiv-ce, črnoglede, mllačneže. Istočasno pa izkazujimo sJkrupuilozno toleranco in pošteno demokratsko spoštovanje in razpoloženje do naših sonarodnjaikov-demo-* kratov, ki imajo morda drugačne politične ideale, kot mi sami, v zavesti, da je izmenjava idej nujno potrebna za izkristalizi-ranje pravih rešitev. Pomagajmo si med seboj! Pomagajmo in dajajmo uporo slovenskim bratom na Primorskem, koroškem in Beneški Sloveniji. Podpirajmo slovenske farne šole. Bodimo širokogrud-ni, saj nam ni sile! Odpovejmo se 'tu in tam kaki malenkosti, morda sem in tje tudi kakemu potovanju in prispevajmo namesto tega v narodne namene. Ko delamo oporoke se spomnimo tistih ustanov, ki so nam pri srcu. Bodimo meceni slovenskih pisateljev in pesnikov v tujini, podpirajmo vse slovenske demokratske časopise; brez nljih nismo kulturni narod. Podpirajmo pa tudi vse tiste brate in sestre v domovini, ki v svojih srcih hrepene po svobodi, a si ije sami ne morejo priboriti, s tem, da neprenehoma, brez sovraštva, sile ali nasilja ponavljamo, noj sedanji oblastniki vendar enkrat vrnejo narodu nad katerim so si krivično prilastili oblast, tisto človeško pravico demokracije, ah ljudskega vladanja, ki jo je slovenski narod uporabljal že 1000 let predno je o komunizmu sploh slišal. Pri vsem tem pa ne o mahu j-mo! Nismo sami, Bog nas ne bo zapustil, če mu bomo ostali zvesti! V Stari Zavezi sv. pisma beremo v III. knjigi Kraljev, da se je preroka Elije polastila malosrčnost, ko se mu je zdelo, da stoji sam in osamljen v borbi proti maliku Baalu, kateremu se je izraelsko ljudstvo predalo. Takole je tarnal Elija Gospodu: "Goreče sem se vne-mal za Gospoda Boga vojnih trum, ker so sinovi Iraelovi zapustili tvojo zavezo; tvoje oltarje so podrli, tvoje preroke so 2 mečem 'Pomorili, in jaz sam sem ostal in strežejo mi po Iz sto venske zgodovine •• • Presnavljanje plemstva BOGDAN NOVAK To pot si bomo ogledali raz-slojevaiije znotraj plemških Vrst. Gre za dolgotrajen proces, ki mu bomo sledili od začetkov 9. pa tja v drugo polovico 13. stoletja. Videli bomo, kako se je na eni strani staro plemstvo po rajo za to pravico več plačati. Gre za kupovanje iin tramsponta-cijo sužnjev po Donavi (Glej F. Kos, GRADIVO, 264). II, žt. 341, str. fuziji s slovenskim razdelilo na dinaste in svobodno nižje plemstvo, na drugi pa je nastalo novo nižje plemstvo sestavljeno iz svobodnih in nesvobodnih slojev. f TERITORIALNO ZEMLJIŠKO GOSPODSTVO STAROSLOVENSKO IN TUJE PLEMSTVO Karantanski knezi v začetku 9. stoletja, ko so frankovski kralji uvedli direktno oblast nad Slovenci, ni več načeloval staro-slovenskemu plemstvu. Ni nam znano, kaj se je zgodilo z njim in njegovimi sorodniki. Iz Virov pa lahko razberemo, da so še vedno obstojali prvaki (lokalni knezi, župani velikih žup in drugi velmožje), ki so jih novi gospodarji sprejeli med svoje višje plemstvo. Med temi in kosezi so bili nabrže še posamezni svobodnjaki, ki so lastovali svoje dvore. Nekateri so se lahko povzpeli med višje plemstvo, drugi pa so ostali v vrstah nižjega. Mnogo je odviselo od posameznikove iniciative in sleče. Posebna skupina staroslovenske "višje" družbe so bili kosezi. Viri nam potrdijo, da so jih novi gospodarji prištevali med plemstvo, saj jih nazivajo Ed-linger, kar pomenja plemenit. Vendar je njihov pravi položaj še danes sporen. Do 11. stoletja jih darovne listine navajajo med višjim plemstvom ali takoj za nim, v 12. stoletju pa se začnejo omenjati med nižjim plemstvom, dočim v 13. zdrsnejo še pod te. Slovenski zgodovinarji, ko po-vdarjajo socialno propadanje kosezov, obravnavajo koseze kot enotno skupino, katere pravni in socialni položaj počasi toda stalno drsi navzdol, iz vrst višjega v vrste nižjega plemstva, nato med kmete sobodnjake in končno celo med tlačane. Osebno mislim, da kosezi niso predstavljali take enotne skupine.1 Nikoli niso bili vsi kosezi enako' imenitni. Znotraj vsake skupine in sloja igra namreč veliko vlogo osebna iniciativa, častihlep-nost in gospodarska podjetnost (ali pomanjkanje teh lastnosti ter vodi v razslojevanje dotične skupine; seveda v okviru takratnih možnosti. Srednji vek ni niti zapiral članom koseške skupine možnosti za socialni vzpon, niti preprečeval njihovega pro- padanja. Več konec tega raz mišljanja. Prvo tuje plemstvo, ki se je naselilo na slovenski zemlji je imelo upravni značaj in je bilo maloštevilno. V 9. stoletju je dal frankovski kralj v fevd ali celo v last večje ali manjše kose svoje kraljevske zemlje tako tujemu kakor tudi domačemu plemstvu, posebno tistim, ki so se izkazali v boju. Sem je spada la zemlja upornikov, neobdelana zemlja, puščobe, gozdovi ta vodovje. Oboji, tujci ta Slovenci so prejemali le manjša zemljiška gospodstva, navadno z enim dvorom. V tem prvem obdobju je kralj le poredko podeljeval razsežna veleposestva ali teritorialna zemljiška gospodstva kakor jih imenuje Sergej Vilfan v svoji PRAVNI ZGODOVINI SLOVENCEV (Ljubljana, 1955). V ofenzivi proti Madžarom po letu 970 naraste število tujih plemičev na našem ozemlju. V istem času ta nato v 11. stoletju pa začno prevladovati darovni-ce, ki podeljujejo take velike teritorije in to večinoma v lastnino ne sami v fevd svetnim kakor tudi cerkvenim dostojanstvenikom. Na podlagi teh dejavnikov se začneta razvijati dva dolgoročna zgodovinska procesa. Na eni strani se od začetka 9. stoletja 'pa tja do konca U. spoji staro slovensko plemstvo s tujim po večini bavarskim in frankov-skim. Po drugi strani pa začno teritorialna zemljiška gospodstva nadomeščati manjše dvore, nova teritorialna gospodstva pa opuščati pridvorno gospodarstvo, kar povzroči na prehodu med 11. ta 12. stoletjem delitev teritorialnih gospodstev med novo naslajajoče nižje plemstvo. Da pa bomo ta zgodovinski razvoj bolje razumeli si oglejmo, kaj pomeni dvor, kaj teritorialno zemljiško gospodstvo, in kaj razpadanje pridvornega gospodarstva. DVOR Dvor, viri ga označujejo kot CURTIS ali HOF, navadno obsega' manjše ozemlje, v primeri s teritorialnim gospodSitovom. Navadno gre tuikalj za centralno zgradbo, dvor, okoli katere se razprostira obdelana zemlja, kij ji pravimo ogradila zemlja ali j ograd, ker je ograjena pred živalmi in v oznako ljudem. To ogradno gospodarstvo je zemljiški gospod obdeloval direktno s svojimi Inesvobodnimi plemiči so v 9. stoletju prevladovali dvori. Obdelovali so jih z nesvobodnimi hlapci, ki so jih pripeljali iz stare domovine, s katero so imeli dobre zveze, ali s slovenskimi nesvobodniiki in tudi s kupljenimi sužnji. Da so slovenski kakor tudi bavarsko-frankovslii plemiči kupovali in uporabljali sužnje v 9. in v začetku 10. stoletja nam priča pogodba, ki je bila sklenjena v kraju RafMstaitlten ob Donavi Teritorialno zemljiško gospodstvo obsega velike površine. Poleg obdelane zemlje v lastnem obratu mu pripada tudi vsa neobdelana zemlja gozdovi, pašniki, planine, pusti svet, in vse vodovje. Taka gospodstva na slovenskem ozemlju je krona podeljevala že v 9. stoletju nekaterim tujim plemičem, vendar to so bile, razen v Panoniji le izjeme. V Panoniji pa je kralj podeljeval velika teritorialna zemljišča že v 9. stoletju, kakršna sta dobila tudi Pribina ta Kocelj. Vendar ta so uničili Madža žari. Povsod drugod pa začno nemški cesarji podeljevati velika teritorialna gospodstva šele po izgonu Madžarov, torej šele po letu 970. Poleg cerkvenih dostojanstvenikov jih dobivajo taki svetni plemiči, ki so se borili za osvojitev teh krajev. Zato pa je največ te posesti ležalo izven meja ožje Koroške, torej v Karantanski marki, Savinjski krajini, Podravski in Kranjski marki in v Furlaniji z Goriško. Čeprav je tudi nekaj slovenskih plemičev prejelo teritorialna gospodstva, je krona večino ve-Ieposesti podarila v lastnino tujim rodbinam, to je onim, ki smo jih že spoznali v prejšnjih podlistkih kot so Eppensteinci, Spanheimi. Traungavci, Andech-Meranci, Orlamimde ta drugi. Tudi na teritorialnem zemljiškem gospodstvu je sprva gospod obdeloval zemljo v lastnem obratu s svojimi hlapci. Tako gospodarstvo imenujemo pridvorno. Gospodar teritorija je lahko imel eden ali več dvorov, vendar sprva navadno le enega, saj je v naturalnem gospodar stvu obdeloval le toliko zemlje, kolikor je rabil za svoje potrebe ter za potrebe svojih hlapcev, Tako so ostale velike površine teritorialnega zemljišča neobdelane in so služile kvečjemu za lov, ribolov, gozdarstvo, ta pašo žiri. Teritorialno gospodstvo je svoji zaokroženosti zajelo vse czeniljc razen tuje obdelane zemlje. Načelno so ostali svo bodni vsi tuji dvori in posestva svobodiah župani j. Zemljiški gospod teritorija se je zato tru dd, da vključi v svoj teritorij tudi vse te tuje dvore ta svobodne županije. Svojemu cilju se je počasi približeval v 11. in 12 stoletju ter ga eden preje drugi pozneje tudi dosegel. Z lepim ali s silo je dosegel, da so mu manj premožni plemiči, lastniki dvorov, predali svojo obkroženo po sest in jo nato od njega prejeli v fevd. Ravno tako pa je skušal dobiti pod svojo oblast župe svobodnjakov. Od nekdaj so te morale opravljati gotova javna dela in dajati razne dajatve predstavnikom javne oblasti. Tc dajatve je teritorialni zemljiški gospod sprva pobiral kot predstavnik te oblasti ali kot jav-ni organ (grof, mejni grof, vojvoda), pozneje pa so te dajatve prešle na teritorialno gospod stva ter se z njim spojile, zemljiški gospod pa jih ni več po biral kot javni organ temveč kot lastnik zemljiškega gospodstva. S tem pa je raztegnil svojo privatno oblast tudi nad nekoč svobodnim župnim ozemljem. ŠE O PLEMSTVU NA SLOVENSKEM Razpravljali smo že, da so se staroslovenske plemiške družine zlile s tujimi družinami, nekatere pa so se ohranile do 12. stoletja, šele v 13. stoletju izgi- prevladajo domači interesi vendar so tuji vedno navzoči, rano gukrat morda le podzavestno, toda ob usodnih trenutkih pa le prevlada tuji duh, duh nemško hlapci. Večina starosllovenskih 1 imed letom 903 in 905 in govori o plemičev je imela le take dvo- j pravici kupovanja sužnjev. Slič-re, ti so bili večji ali manjši po no pravico imajo Bavarci in velikosti. Pa tudi med tujimi' Slovflioi, drugi Slovani pa mo- M NE POZABIMO ... {Nadaljevanje s prejšnje strani) življenju, da bi mi ga vzeli." A Gospod, ko ga je zagotovil da ni sam, mu je rekel: "Pojdi in vrni se na svojo pot črez puščavo v Damask ... In pustil si bom v Izraelu sedem tisoč mož, katerih kolena se niso pri p o gnila pred Baaloni, in njih usti niso poljubila roke, da bi &a molila". Tako tudi s Slovenji: Trenutno malikovanje slovenskega Baala bo prešlo, kot so prešle že neštete druge preizkušnje. Narod bo pa osta. In mi smo ud tega naroda. Neki oče je na smrtni -postelji poklical k sebi svoje tri sinove ir dal vsakemu posebej drobno le'skovo palico z naročilom, naj o prelomi. Visi so to z lahkoto storili. Nato je vzel vse tri palice, jih povezal s trakom in jih tako povezane ponovno dal vsakemu izmed sinov z istim navodilom, Nobeden izmed sinov palic prelomiti ni mogel. "To vam bodi niaiuk" je dejal oče, "Ce se boste prepirali med seboj vas' bodo vaši nasprotniki drugega za drugim zlomili.' Ce se boste pa povezani imed seboj vzajemno podpirali, vas nobena sila ne bo mogla premagati". Kakšen naj bi bil danes naš odgovor na tak nauk? Samo dve besedi: "DA, OCE!" nejo slovenska imena med pleni- rimskega imperija, ki ga vlada stvom. Čeprav to še ne pomeni izumrtje vseh slovenskih družin temveč le zlitje ali pa prevzem nemških imen, morda tudi nemškega duha. Prav takrat pa se začenjajo pojavljati slovenska imena med novo nastajajočim nižjim plemstvom, o čemer bom govoril malo pozneje. Naj na tem mestu le ponovim, da slovenska imena, posebno krstna, niso vedno zanesljivo kazalo za določanje narodnega izvora. V listinah odkrijemo, da so imeli člani iste družine, eni slovenska, drugi nemška imena. Včasih imajo vse priče v darilni listini nemška imena, vendar jih listina izrecno navaja kot slo-' venske priče. Dobimo pa tudi priče s slovenskimi imeni, dasi pravi listina, da so prisegle po bavarskem pravu, to se pravi, da so bile Bavarci. Stare listine nas torej poučijo, da ni vsakdo, ki nosi nemško ime že Nemec, prav tako pa ni Slovenec vsak, ki ima slovensko ime. Izginjanje slovenskih imen pa > vendarle potrjuje, da se je plemstvo po slovenski zemlji po- j mešalo; tuje se je udomačilo, slovensko potujilo, oboje pa po-, stalo domače plemstvo sloven ' skih pokrajin. Res pa je tudi, da je tuje plemstvo predstavljalo interese frankovskega pozneje nemškega kralja. To z lahko potrdimo, saj po letu 970 ni bil nobeden Slovenec mejnj grof ali vojvoda. Te službe so prejemali le Franki, pozneje Nemci. Po njihovih žilah je lahko plulo nekaj slovenske krvi, niso pa bili Slovenci. Pa tudi slovensko plemstvo se je vedno bolj vključevalo v ta tuji svet. Tuji ta slovenski plemiči so govorili oba jezika, nemškega in slovenskega, vendar predstavljajo oboji več ali manj interese tujih nem ških dinastij. V dobi fevdalne razdrobljenosti mnogokrat še j jo le nemški vladarji. Čeprav se izraža nekoliko bolj previdno, je približno istih misli tudi slovenski zgodovinar Milko Kos (ZGODOVINA SLOVENCEV, Ljubljana, 1955, str. 156-158). Zelo blizu pa je mojemu gledanju Sergej Vilfan, ko v zgoraj omeneni pravni zgodovini pravi o plemstvu na str. 127: "Pogovarjali so se pač ka kor je naneslo, ne da bi si pri tem postavljali vprašanje nacionalne pripadnosti. Pri tem je kulturna usmeritev teh ljudi v smislu zahodne kulture ne glede na jazikovno vprašanje nedvomna. V tem smislu je treba še mnogo pozneje presojati pripadnost plemstva na Slovenskem. Po rojstnem kraju, včasih po rodu, redoma po vsakdanjem okolju, po jezikovnem znanju in kulturni usmerjenosti je bilo pač svojevrstna mešanica tujih in slovenskih elementov, ki ji ne kaže prenagljeno pripisovati kako izrazito nemškega značaja kot smo to po starem vajeni." Konsolidacija teritorialnih zemljižkih gospodstev v rokah nekaj bogatih in mogočnih rodbin je povzročila razkroj starega plemstva, ki se začne deliti na višje in nižje plemstvo. Višje plemstvo, lastniki teritorialnih zemljiških gospodstev se razvijejo v dinaste, manj premožni svobodni vitezi, nekdanji lastniki dvorov, pa postanejo dtaasto-vi vazali. PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! NASTANEK "FAMILIJE" V enajstem stoletju, ko se končuje konsolidacija teritorialnih zemljiških gospodstev, se spreminja tudi njihova notranja ureditev. Sprva gospodar di rektno obdeluje zemljo okoli svojega gradu ali dvora s pri-dvornimi hlapci. Nato pa začne oddajati dele svoje obdelane zemlje poedinim hlapčevskim družinam. Tako je nastala hlap čevska enodružinska kmetija ali hlapčevska huba. Hlapčevska družina obdeljuje svojo hubo h, daje gospodu v naprej določeni del pridelka. S tem se pridvor no gospodarstvo spreminja v pravo fevdalno gospodarstvo. Le zelo majhen kos zemlje osta ne v neposredni obdelavi zem ljiškega gospoda, pa še tega ob-deljujejo v vedno večjem obse gu nesvobodni kmetje s tlako. Istočasno pa naseljuje zemljiški gospod na svoji zemlji tudi no-vcdošle kmete koloniste, ki prej mejo večjo kmečko hubo, plačujejo pa dosti manjše dajatve kot bivši nesvobodni hlapci, ter so prosti tlake. Slično uvajajo enodružtasko hubno gospodarstvo tudi svobodnjaki v svojih župani j ah in postajajo bolj in bolj odvisni od teritorialnega zemljiškega gospoda. O razvoju hubnega gospodarstva bom še govoril, ko bom obravnaval kmečki stan. Tukaj ga omenjam le v toliko, da lažje razumemo razvojne spremembe med plemstvom. Vrnimo se k pridvornim hlap cem. S hlapčevskimi hubami in s potrebo zemljiškega gospoda po vojakih in vojaškem spremstvu se začne razslovanje med nesvobodnimi pridvornlmi hlap ci. Eni postanejo agrarni nesvo-bodnjaki ta še naprej obdeljuje jo zemlje ter ostanejo na dnu so cialne lestvice, drugi pa se od teh ločijo in postanejo "familia" ali družina tertorialnega zem ljiškega gospoda. Familijo sestavljajo člani oboroženega spremstva teritorialnega gospo da, posadka glavnega gradu ali sedeža in utrjenih stolpov, ter vršilci gospodarsko upravnih po slov kot oskrbniki, grajski pisarji, nadzorniki, kletarji, vratarji, konjušniki, valpti, biriči in drugo osebje. Familijo torej se stavljajo vojaški-upravni nesvo-bodnjaki. Dočim so ostali agrar ni nesvobodnjaki na dnu social ne lestvice so se nesvobodni čla ni familije strmo dvignili in začeli tekmovati s starimi svobodnimi vitezi. POČASEN SAMOMOR... RAZDELITEV NA FEVDE Tudi stari svobodni vitezi postanejo člani družine, dobijo pa vodilna mesta in socialno stoji jo nad nesvobodnimi člani. Razlika med obojimi se začne zmanjševati, ko začne na prehodu iz 11. v 12. stoletje teritorialni zemljiški gospod deliti svoje ozemlje na fevde. S tem postanejo nesvobodni člani familije njegovi vazali, slično kot so nje govi vazali svobodni vitezi, ki so mu predali v preteklosti svoje dvore ter jih prejeli nato v fevd. Sedaj pa daje zemliški gospod dele svojega teritorija rajši v fevd nesvobodnim članom družine kot svobodnim vitezom. Zato ima dobre razloge. Nesvobodni člani se smejo po ročati le s člani istega fevdnega gospeda. Omejujejo jih pa še druge določbe. Svojemu gospodu so pripadali že po rostvu ta tega razmerja ne morejo spremeniti. Ne smejo služiti drugem mu gospodu brez izrecnega dovoljenja svojega fevdnega gospoda. Dolžnosti ta služnosti, ki so jih imeli do svojega fevdnega gospoda so bile večje od dolžnosti svobodnih vitezov. Nejvažnej-še pa je bilo, da so smeli svojo fevdno posest zapustiti, darovati, ali drugače odtujiti le vaza- lom istega fevdnega gospoda ta še to samo z dovoljenjem svojega gospoda. Iz tega lahko razvidimo, zakaj je bilo zemljiškemu gospodu oddajanje zemlje v fevd nesvobodnim vazalom mnogo bolj všeč, kot pa oddajanje v fevd svobodnim vitezom, če je zemljški gospod oddal svojo zemljo v fevd nesvobociiim članom družine, je obdržal še vedno vso oblast nad svojim teritorijem. Ni se mu bilo treba bati, da bi jo skušal vazal lastninsko prisvojiti, ali jo odtujiti in priključiti drugemu zemljiškemu gos postvu. Nesvoboden vazal ni smel zapustiti ali podeliti male njivice ali drugačen košček svojega fevda niti cekvi ali samostanu brez izrecnega dovoljenja svojega fevdnega gospoda. Z izročitvijo dela svojega ozemlja v fevd nesvobodnemu vazalu je fedni gospod ohranil legalno svoje teritorialno zemljiško gos-i podstvo nerazdeljeno, vendar je v gospodarskem ozira preložil skrb za obdelovanje ta nadzorstvo nad kmeti na ramena svojega vazala. S tem pa se je način življenja nesvobodnih vazalov zelo približal življenju svobodnih vitezov. NASTAJANJE NOVEGA NIŽJEGA PLEMSTVA Poleg nesvobodnih vazalov imamo tudi svobodne viteze ali svobodno nižje plemstvo, ki so pripadali staremu plemstvu. V kolikor so ti imeli svoja lastna posestva (alode) znotraj teritorialnega zemljiškega gospodstva in so jih izročili zemljiškemu gospodu ter jih nato prejeli od njega v fevd, so tudi ti postali vazali istega fevdnega gospoda kakor nesvobodni člani družine. Razlika pa je bila v tem, da so imeli svobodni vitezi dosti več osebne in pravne svobode pri razpolaganju s svojo zemljo ta niso omejeni pri sklepanju zakonov ali pri dragih pravnih prenosih kot je to veljalo za ne-svobodne vazale. Razumljivo je, da so si svobodni Vitezi skušali ohraniti svoj višji status v fevdalni družbi. Nesobodni vazali pa so se prav tako trudili, da bi dosegli izenačenje ter se o-svobodili omejitev, ki so bile posledica njihove nesvobode. Iz! tega sta se v dragi polovici 12. j stoletja izoblikovala dva nova! sloja nižjega plemstva. Prvi so bili ministeriali, drugi militi. Ljudomil Hauptmann je v svoji študiji štajerskih mtaiste-rialov prišel do zaključka, da so ministeriali nastali iz svobodnih vitezov, militi pa iz nesvobodnih članov družine. Nisem pa popol- da so se ministeriali prav tako borili za iste pravice (svoboda ženitve, svobodno razpolaganje z domovino in posestvijo) kot militi. Res pa je, da so ministeriali te pravice prvi dosegli, nato šele militL Sigurno je le, da so bili nunisteriali uglednejši, imeli večje fevde in so jih lahko razdelili ta rame kose izročali v fevd militom. Imeli so aktivno ta pasivno fevdno pravico. Militi pa so imeli le manjše fevde in samo pasivno fevdno pravico; fevd so lahko sprejeli, niso ga pa mogli razdeliti ta podeliti dalje. Kar se tiče izvora so se naj-brže svobodni vitezi združili s pomembnejšimi nesvobodnimi člani družine v novi sloj mini-sterialov, militi pa so nastali iz ostalih nesvobodnih članov družine. Zato so ministeriali tudi prej dosegli vse pravice, za katere so se posebno borili tisti, ki so bili nekoč nesvobodni, šele pozneje pa so se iznebili svojih Nova študija vpffiva tobaka na zdravje, ki je izšla v ZDA — Smdking and Heal th — a report of the Surgeon General — priča, po izjavi ministra za zdravje, vzgoljo in socialno skrbstvo Jo-sepha Calofaoo: "danes ne dopušča nobenega dvoma, da je kajenje resnično počasni samomor". Podobna študija je izšla že pred 15 leti. Njena posledica je bila, da morajo imeti vsi tobačni proizvodi v ZDA svarilo, da je po zdravniSkem mnenju kajenje škodljivo za zdravje. Kljub navideznemu nezanSImiamju kadilcev imajo te študije počasi učinek na kadilce. V ZDA jobila potrošnja cigaret. 1978 najnižja iv zadnjih dvajsetih letih — in to fkijub temu, da je število prebivalstva naraslo. Pravkar objavljene kanadske statistike ka-žejo, da je med Kanadčani 58% nekadilcev. Nove študije naglašajo nevernost kajenja za ženske. V prejšnjih časih kajenje ni bilo toliko razširjeno med ženskami, zri o posledice niso bile toliko vidne. Sedaj pa zgleda, da hočejo ženske prekositi moške tudi v kajenju (poedini taki primeri so bili razvidni že preje celo v Sloveniji — n. pr. na ljudski šoli v Šmarju pri Jelšah je nekdo opazil v tridesetih letih, da so vse učiteljice kadile, medteim ko so bil vsi moški učitelji in katehet nekadilci) in so zalto podvržene tudi istim rizikom, zlasti raku. Nosečnice ne škodijo sami sebi, ampak tudi otroku. Otroci mater, ki kadijo med nosečnostjo, ■so povprečno 200 g lazili pri porodu in se počasneje fizično lih duhovno razvijajo. Z novimi a-parati je možno prikazati, Ikalko se otrokov ritem dihanja spremeni pod vpilivom materinega kajenja. Kajenje poveča tudi verjetnost splava, mrtvorojen-sifiva in je odgovorno za 14% pre-zgodnjih ruijatov. KH uib temu, da se je znižalo število moških in nekoliko tudi ženskih kadilcev, se je pomnožil odstotek deklet med 12- in. 14 letom ki kadijo, v razdobju med 1968 in 1974 kar osemkrrt: Dobra novica, ki jo vsebuje to poročilo, je ugotovitev, da si organizem opomore, če preneha oseba kaditi. Po petnajstih letih, ko kdo preneha kaditi, so njegovi izgledi za bolezni enaiki s tistimi, Iki niso nikdar kadili. Tobačne 'tovarne sd bodo seveda na vso moč trudile, da bi zmajnljlšale vpliv teh študij na kadilce, ker jim gre seveda za • dobičke, toda vsi rezultati najrazličnejših Študij kažejo v eno smer — kajenje škoduje zdtr. v-iju, čeprav so ljudje zaradi različne koaistitucilje iin drugih zdravstvenih razmer v različni meri odporni prdtii hitrosti in usodnosti teh kvarnih vplivov. Kakor pri mnogih drugih stvareh je seveda Itudi kajenje ali vzdržnost od Ikaljenjia manj vprašanje znanja kot pa vprar sanje volje. • V Mohorjevem koledarju 1979 Mohorjeve družbe v Celju je objavil Drago Klemenčič skoraj 4 strani dolgo poročilo o svojem obisku Kanade pod neslo-j "vom "Med našimi izseljen,vi v Kanadi", (str. 105-108). • Mohorjeva družba v Celju je imela v letu 1978-79 46,199 omejitev militi. Seveda niso bili vsi ministeriali enako ugledni.: Ugled ministeriala ni odvisel le od velikosti njegovega fevda, temveč tudi od tega čogav mi-' nisterial je bil. Del dostojanstva njegovega fevdnega gospoda je prešel naročnikov. • V VVashingtonu, D.C., je praznoval sedemdesetletnico rojstva Slovenski znanstvenik fizik prof. j clr. AmtOn Petenlin. Seznam njegovih znanstvenih publikacij obsega nad 300 del. Poleg tega, da je član Slovenske akademije znnosti in umetnosti, je dobil tudi vrsfco mednalnodnih priznanj in odlikovanj. • Januarska številka Kaleido- scope Canada: je poročala na tudi nanj. Tako so bili ministe-noma prepričan, da to res drži. riali vojvode ali pozneje dežel- kratko o slovenski proslavi 60: Saj k virov lahko povzamemo,] (Nadaljevanj e na 7, strani) j 30 k sla se napotila na vrh zdravnik dr. Peccard .in iskalec kristalov Jacčftres Balmat. Po dveh dneh neverfjetnih težav sta stala na viahu, kjer se je njima nudil pogled, ki ga doslej še ni videlo človeško oko. Mračilo se je že, ko sta se odpravljala nazaj z ozeblimi rokami in ob zronje-nju zvonov v Ghamonivu in vseh okoliških vaseh. Francoska revolucija in Napo leonove vojne so zaustavile rada! j ne podvige za precej časa. Toda po letu 1818 so se aktivnosti ponovno pričele. Naslednjih petdeset lat alpinizem ni bil drugega kdt plezanje Mont Bilanca. Končno so se začeli lotevali tudi drugih vrhov in strasti o-koli osvajanja vriiov so se ponovno razplamtele ob koncu 19. 'Stoletja. Alpe -so zopet postale središče osvajanj. Osvalj-ali so vrh za vrhom in dkrog leta 1860 le bilo le netkiaj visokih, ailpisikiif-vrhov neosvojenih. Le Maitlerhorn, ki slovi po svoji lepoti in višini, je odbijal vse poskuse iin do leto 1865 o-.^1 atl nepremagljiv. • Stodolarski zlati kovanec bo imel na eni slt'rani 12 kanadskih gosi, ki predstavil j a jo 10 provinc in. dva teHtorija, na drugi strani pa glavo kraljice Elizabete v profilu. Iz slovenske zgodovine... ('Nadalevanje s peti strani) nega kneza po dostojanstvu nad cerkvenimi. Med zadnjimi pa so veljali več ministeriali salzbur-ških nadšofov in oglejskih patriarhov kot ministeriali manjših škcfij ali samostanov. Da so dosegli svoje zahteve so ministeriali spretno izrabili borbo za nasledstvo, ko so začeli izumirati stari dinasti, posebno pa borbo med Otokarjem, II. in Habsburžani za naše dežele. Prvi so dosegli svoje zahteve štajerski ministeriali, šele kasneje koroški, kranjski ter oni v Slovenski krajini in Istri. Ko je bil zadnji Traungavec Otakar neozdravljivo bolan in je prepustil vojvodino Štajersko av-striskim Babsnberžanom, so štajerski nrnisteriaii kot prvi dosegli, da so zapisale svoboščine, ki so jih do takrat že uživali po nezapisanem običaju. To so bili tako imenovani georgenberški privilegiji iz leta 1186. Skromnejši je bil zapis pravic loških ministerialov na Kranjskem le- ta 1237. Da strnem, v 13. stoletju so si pridobili ministeriali počasi pravico za pravico, s čimer so končno dosegli, da so se smeli svobodno poročati in razpolagati s svojim imetjem. Militi, ki so jim v poznem srednjem veku začeli praviti vitezi, in obo roženi hlapci pa so dosegli te pravice šele v 14. stoletju. Tako se je proti koncu srednjega veka nižje plemstvo delilo na u-glednejše ministeriale in na viteze. Če povzamemo celotni zgodovinski razvoj s nam pokaže konec srednjega veka sledeča slika: na eni strani izumirajo veli ki in mali dinasti, torej družine starega visokega plemstva, ki jih začno nadomečati ministeriali. Lep primer za to so bili Ptujski gospode na Štajerskem in Turjaški na Kranjskem. Na drugi strani pa se zrašča novo nižje plemstvo s preostalim starim plemstvom v enoten privilegiran plemiški stan. Sličen raz voj proti poenotenju bomo opazili tudi pri kmečkem stanu. LJUBLJANSKO TERITORIALNO GOSPODSTVO KONKRETEN PRIMER Da bomo imeli vsaj bežno predstavo o velikosti teritorialnega gospodstva na slovenskih tleh se moramo zavedati, da je bila stara Kranjska (brez večjega dela Dolenjske) razdeljena okoli leta 1000 na kakih deset teritorialnih gospodstev. Eno teh je bilo ljubljansko teritorial no gospodstvo. Pozneje so si to gospodstvo pridobili koroški Spanheimi in ga nekoli povečali. Ker skoraj vsak Slovenec pozna ta del slovenske zemlje, sem vzel Spanheimsko ljubljansko te zritorialno gospodstvo in njegovo razdeljenost med ministeriale kot nazorni primer (opis je povzet po Vilfanovi PRAVNI ZGODOVINI SLOVENCEV, Ljubljana, 1955, str. 126). Ljubljansko teritorialno gospodstvo se je razprostiralo južno od Save po vsem Ljubljan skem polju in Ljubljanskem barju z okoliškimi griči, vse do Logatca in Polhovega gradca. Glavni grad in sedež vsega gospodstva je bil v Ljubljani. Včasih j» tukaj prebival kak član Španheimske rodbine, drugače pa je teritoriju načeloval ljubljanski kastelan. V vencu okoli Ljubljane so gospodstvo varovali utrjeni stolpi razporejeni po gričih ali v zavarovanih le gah, kakor Goričane, Jeterbenk, Poihov Gradec. Falkenberg, Ig, liti. Pravni položaj ministeria Turjak in Sostro. V teh slolpii so prebivali ministeriali ali mi lov pa ni bil enak. Najuglednej ši so bili Turjaški. Do 13. sto letja so bili svobodni gospodje in so se šele v tem stoletja podredili Spanheimoin. Izrhed sta rih ministerialnih družin sta bili v 13. stoletju najbolj znani še Falkenberška in Jeterbenška. It in še morda kateri od gornjih stolpov pa je lahko bil le sedež iniiita. Verjetno pa je bilo še več utrjbnJi stolpov, sedežev militoV, za katere pa ne vemo. Izgleda, da je vsakemu utrjene-hu stolpu, ali ministerialnemu gradu, pripadal tudi dvor s pri-dvornim gospodarstvom. Iz povedanega se razvidi da, je tvorilo Spanheimsko Ljubljansko teritorialno zemljiško gospodstvo zaokroženo celoto sredi katere skoro ni bilo nobenih in-kladov. Edina izjema sta bila dva cerkvena zemljišča, pa še ta sta nastala šele v 13. stoletju. V mislih imam posest nemškega viteškega reda in posest kartu-zije Bistra, vendar upravne enot-1 nosti tudi ta cerkvena posest ni razbila. SLOVENCI IN NOVO NIŽJE PLEMSTVO rati, toda tudi če bi jo mogli, nje odpove. Ko so se tuji plemiči naselili po slovenski zemlji, so pripeljali s seboj nesvobodne člane svoje fcmilie kakor tudi kmete-kolo-niste. Po poteku kakih sto ali več let so se stiki s starimi posestvi na Bavarskem, v Franko-niji in drugod počasi trgali, s tem pa je tudi prenehal dotok tujih nesvobodnili k tem plemi- čem. Če so sedaj ti tuji plemiči, ki so se že sami narodno pomešali in "podomačili", rabili oborožene hlapce ali upravnike svojim gradov in posestev, so morali začeti najemati gotovo tudi Slovence. Tako se pričenja slovenski dotok med novo nastajajoče nižje plemstvo. Ko izginevajo v 13. stoletju sloven- ska imena med starejšim plemstvom, se ta začno pojavljati med nižjim. Tako so ostale odprte slovenskemu dotoku plemiške vrste tudi v poznem srednjem veku. Kolik je bil ta dotok natančno ne vemo, lahko pa sklepamo, da ni bil malenkosten. Večja posestva so rabila vedno več vojakov, to so bili militi, ki s ojim pozneje pravili vitezi, in v 14. in 15. stoletju jih je bilo veliko število po slovenski zemlji. B. Grafenauer na-prlmer navaja, da je bilo v zgornji Savinjski dolini v 12. stoletju iamo na enem gospodstvu okoli sto vitezov. (ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA, 2. zv., Ljubljana, 1965, str. 243). Temu lahko pridamo, da je bila v prvi polovici 15. stoletja po-znhna po vsej Evropi konjenica celjskih grofov, pozneje knezov, ki je štela od 500 do 1000 mož. Reči smemo, da je bilo med njimi mnogo, če že ne velika večina Slovencev. Takih primerov pa lahko naštejemo še in še. Predno bomo zaključili poglavje o plemstvu, pa si bomo še ogledali, kaj se je zgodilo v tem razvoju s kosezi. • r Zdravniki Iz Kolumbije, ZDA 5.1 j Brazilije so izjavili, kar so mnoge organizacije, Iki delujejo v deželah razvoja, že dolgo zatr-jefalle iz svojih izkušenj, do povzroči- propaganda za zamerlja-vo materinskega mleka z umetnimi formulami vdliko škodo otrokom revnih družin latinske Amerike. Podjet ja, ki prodajajo steklenice in materija! za formulo mleka, izkoriščajo vsa psihološko sredstva, da bi' povečali 'svoje dobitke. Pri tem pa seveda večina teh dežel rtiima pogojev, ki so potrebnli, da tak program ne povzroči!! direktlne škode (dovoljno znanje, možnost ohlajevanja formule, zadostno čiščenje posode, itd.) otrokom, čeprav Ije znanstveno dognuino, da uspevajo otroci mnogo bolje pri materinem mleku tudi v deželah, kjer so zutianji pogoji bolj ugodni. • Svet je prenasičen s tevezijskl mi prejemniki. Na 1000 prebivalcev pride prejemnikov v Monaku 648, v ZDA 632, na Danskem 344, v Ang.liiijii 3Ž8, Vzhodni Nemčiji 317, Zapadni Nemčiiji 311, F ran ciij i 272, Halji 229 in v SSSR 200. V ZDA t Trta televizijski prejemnik 98% vseh gospodinlj-'sT.cv, ned 3/4 barvasti prejemnik. Približno pdlovica g.rripod.i-njstev ima po drva prejemnika. PRISPEVAJ V TISKOVNI SELBB "SLOVENSKE BHŽAVE" Ob smrti E. Kardelja UČITELJA KOMUNISTIČNE TIRANIJE De mortuis ni l nisi bornim!.... dežja pod kap", hočem reči, iz Sicer to staro rimško načelo na spošno velja šc danes, vendar se mi zdi, da ob Kardeljevi smrti napravimo upravičeno izjemo im podčrtamo nekatera zgodovinska dejstva, ki so odločilno oblikovala njegove živtiijienjjske poglede in vodila njegove vseskozi razdiralno, protislovensko delovanje. Hotel je pošt alt i učitelj in vzgortiteij slovenske mladine. Videč pa, da ga ta ozko začrtana življenjska pot verjetno ne bo pripeljala do skrbno negovanega cilja: oblaslti, se je potem, •ko se je teoretično izšolal v Moskvi, Odesi in drugih visokih komunističnih šolah, preračunano velikodušno vkEjučil v zairot-nisixe vršite mednarodne komunistične tiranije in sovraštva. Za slovenski narod mu na bilo prav nič. Slovenija mu je služila kot odskočna deska, hladno preračunana pot do oblasti. Po kakšni poti in za kak-no ceno, to za njega nI bilo važno. Med slovenskemu narodu vsiljeno komuistično revodlucijo je Krdelj dejal: "Važno je, da pridemo na oblast! In če po končani vojni nc bo več Sloven cev, bomo druge naselili!" . . Torej oblast za vsako ceno! Zgodovinsko politični dogodki, ki so važni v presoji Karde ljeve protislovenske delavnosti, so v glavnem naslednji: 1. Kot vodilni slovenski komu irtisft je že 1. 1931, osltro nasprotoval Slovenski deklaraciji, ime novani tudi Koroščevc punktaci. Je, s katerimi so takratni vodil ni Slovenci obsodili kraljevi diktaturo, zavrnili plemenske teorijo o slovenskem narodu podčrtali slovensko stvarnost zahtevali slovensko avtonomije in s tem nakazali pot za nemo teno ; slovensko gospodarsko politično in narodno-kulturn«. rast. 2. Nekaj let kasneje, ob prih ki srbsko hrvatskega sporazu ima, ki sta ga 26. avgusta d. 193i>. na Bledu podpisala Maček k. Cvetkovič, so slovenski komu nfeiti s Kardeljem na čelu javni, nasprotovali federativni ureditvi bivše kraljeve Jugo-Slavije. 3. Važen v vrsti zgodovinski!, dogodkov je dalje nenapadalna, prijateljska pogodba mad nacistično Nemčijo in komunistične Sovjetsko zvezo, ki sta jo 23. avgusta 1939, lota podpisala Ri bentrop in MOlotov. Zgodovin sko neizpodbitno dejstvo je, da so takrat v skladu s to pogodbo vse komunistične stranke po svetu, tudi številčno nepomemb na slovenska (le okrog 375 članov!) s Kardeljem na čelu po izrecnih navodilih iz Moskve odkrito sodelovale z nacistično Hitlerjevo Nemčijo, napadale pa demokratični svobodni svet predvsem Ameriko, Anglijo in Francijo. Posledično so sloven ski komunisti sodelovali z na cistično peto kolono v Sloveni Ji sami, pomagali sestavljati sezname vseh vidnejših Sloven cev, sabotirali kjer so le mogli in načrtno pripravljali s svojim protislovenskim izdajalskim početjem ugodna tla, zmedo, preplah, kaos in kakor se je sam Tito izrazil, ugodne "situacljske pogoje" za izvedbo komunistične revolucije med našim narodom. 4. Ob nacističnem napadu na bivšo kraljevo Jugoslavijo na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so slovenski komunisti odkrito sodelovali z nemškimi hordami in s tem izdajalskim dejanjem izgubili pod teži kritične anali ze takratnih dogodkov vsako legitimacijo, da so se kdajkoli! sploh borili za osvoboditev slovenskega naroda. Na koncu dru ge svetovne vojne slovenski narod ni doživel svobode, pač pa je prišel, kakor pravimo, "iz ene tiranije v drugo, ki še danes traja. V tej zvezi je važen komunistični letak nasiloVljen na oficirje, podoficirje in vojake bivše kraleve vojske, ki naravnosit kričeče priča o nihovem izdalal-iskam ravnanju. Letak se glasi: "Oficirji, podoficirji in vojaki! Ne odzivajte se pozivom, ki jih prejemate te dni! Vedite, da vas hoče srbska čaršlja izrabiti za topovsko krmo angleške pluto-kratske buržoazije proti Nemčiji, prijateljici in zaveznici za-ščitnice vsega delavnega ljudstva Sovjetske Rusije!" To odkrito sodelovanje z nacistično Nemčijo je trajalo vse do 22. junija 1. 1941. Po 22. juniju I. 1941, po nenadnem nacističnem napadu na sopodpiš-nico nenapadalne, prijateljske pogodbe, Sovjetsko Rusijo, so slovenski komunisti po Leninovem zgledu preusmerili, seveda samo na zunaj, svoje zadrženje in pričeli s takozvano "oboroženo akcijo" proti okupatorju. V "Piii-u Jugoslavije" Kardelj piše: "Tačno je, prvi ustalnlak počeo je posle 22. junija. I pri-rodno je, što jc itako". Vendar ta "oborožena akcija" ni bila toliko naperjena proti okupatorjem, kot pa proti zavednemu in vernemu slovenskemu narodu, ki je komunizem odločno obsodil, zavrnil in končno, ko je bil slovenski narod preganjan, ustrahovan in tako rekoč obsojen na smrt od naci-fašističnih okupatorjev in slovenskih .komunističnih izdajalcev, in da bi se kot narod še ohranil pri življenju, je v samoobrambi prijel za ohrožje in sf-uprl morilcem. To je bil glavni vzrok nastanka vaških straž in kasneje, po italijanski kapitula ciji, 8. septembra 1943. leta slovenskega domobranstva. Vprašanje, ki bo predvsem zanimalo bodočega kritičnega, objektivnega slovenskega zgodovinarja je sledeče: Kje so bil1 komunisti od 6. aprila 1941. leta in kaj so delali? Odgovor je več kot jasen: že leta poprej zlasti pa v tem času — april, maj in junij! ... so slovenski komunisti s Kardeljem na čelu odkrito sodelovali z nacifašističnim o-kupartorjem, 5. Uresničenim "situacijskim pogojem" je nato sledila po ko-mtoemi vsiljeno inscinirana komunistična revdluidija v kateri je ustrahovan slovenski narod krvavo plačal in za končno plačilo doživel še popolno duhovno in materialno razdejanje in izgubo svobode. 6. Sodelovanje slovenskih komunistov s fašisti je prešlo v •pravo "fratelanco", kaltero je Kardelj vMebo propagiral na veliko škodo slovenskega naroda na Primorskem. Rešitev slovenskega zamejskega vprašanja je Kardelj yidel in iskal v spojitvi z italianskimi, avstrijskimi in madžarskimi masami, t. j. s komunisti. 7. Turjak, Velike Lašče, Grča-rice, Krimska jama, Ribnica, Kočevje in številni drugi kraji v Sloveniji nemo pričajo o komunističnih zločinih in poko-ljih. Po končani drugi svetovni vojni so se pridružili tem številnim žrtvam še iskreni borci za resnično svobodo slovenskega naroda, slovenski domobranci. Vrnjeni razoroženi so bili mučeni, zverinsko poklanl v Celju, Teharjih, Radovljici, Kranju, Št. Vidu, največ pa v Kočevskem Rogu. Vukmanovič •piščjvv "Politiki" 4. julija l. 1945, med drugim tudi kako je Tito Xiadv,li'J 4. julilja 1941. leta torej dva tedna po na-ci fašističnem napadu na kraljevo Jugo-Sfavijo področja in do- ločil osebe za izvedbo revolucije. Za Slovenijo je bil določen Kardelj. Posledično je Kardelj z ostalimi komunističnimi trinogi kot "primus inter pares" soodgovoren za vse zločine! 8. Da Kardelju ni bilo prav nič za resnično osvobojenje slovenskega naroda in dalje za o-svobodiltev in združitev sloven-! gikega ozemlja Očito priča tudi prošnja, katero je 5. julija 1945,! klečeplazno izrekel sovjetskemu poslaniku v Jugo-Slaviji, Sadži-kovu: "Mi bi želeli, do Sovjetska zveza gleda na nas kot na eno izmed bodočih sovjetskih repub lik in ne kot na predstavnike neke druge države, sposobne, da samostojno rešuje vprašanje . . a na komunistično partijo naj gleda kot na del sovjetske ko-mnuistične partije, to je: naše ramerje naj se ravna iz perspektive, da bo Jugo-Slavija v bodočnost postala sestavni del ZSSSR — Sovjetske zveze. 9. Kardelj je bil dalje tudi eden izmed glavnih pobudnikov za naselitev Srbov in Bosancev v Sloveniji. Začel je uresničevati, kar je med revolucijo dejal: "Če ne bo Slovencev, bomo druge naselili!" Popolnoma se je strinjal z velesrbsko idejo, da naselijo močno kolonijo Srbov na Primorskem, tako rekoč u-stvarijo slovensko "Liko". 10. Kardeljevo odkrito sovraš-vto do slovenskega naroda so uvideli tudi nekateri njegovi ožji sodelavci kamum isti in se posledično začeli oddaljevati on rijega. Nezaupanje do njega je rasitlo iz dneva v dan. V nemilost da je skoraj padel celo pri Titu. Bil je zagrizen "stalino-vec" vse življenje, delal v tem svojstvu in kot tak tudi umrl. Zdaj ga ni več! Z njegovo smrtjo se je število Slovencev, ki so se v različnih dobah slovenske zgodovine vezali z uničevalci slovenskega naroda, povečalo. V bivši Avstriji sta po tem znana Fister iz 1. 1848, in Dež-man. Oba sta se udinjala tujcu in utonila v tujem kulturnem krogu. V bivši kraljevi Jugo-Slaviji smo imeli Slovenci plemenske bane: Srnec, Marušič ... (V tisti | dobi smo billi Slovenci in drugi -| narodi v Jugo-Slaviji — z izjemo Srbov, seveda — samo plemena in nič več!), dalje Kramar, Pucelij . . . Hribar . . . ! Ivan Hribar si je našil vsemo- goča odlikovanja, zavil v "tro-bojnico", vrgel v Gradiščico, u-itoniil, na bregu pa pustil papir s Prešernovim verzom: "Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod sveltlim soncem sužnji dnovi!" Ivan Hribar, št ari kraljevi namestnik in predsednik Društva prijateljev Sovatske zveze pa je pri vsem tem svojim senilnim simbolizmu pozabil pristaviti in pripisati nekaj tipično svojega, izvirnega, namreč, da je tudi on s svojim protislovenskim {ravnanjem pomagal kopičiti temne oblake, ki so se grozeče zgrinjali nad Slovenijo in kovati slovenskemu narodu verige duhovnega in telesnega sušenjstva. V Tito-Slavi ji se je Kidriču in "drugom" zdaj pridružil še uči-'telj Kardelj ... Vsi ti Slovenci so se družili s sovražnimi silami, s tujimi ekonomskimi, političnimi, jezikovnimi in ideološkimi imperia-lizmi, ki še od naših prvih začetkov, v Karantaniji, pa vse do danes hromijo našo gospo- darsko politično in narodno-kulturno rast. De mortuis nil nisi bene . . . ' vendar . . . Po njdli delih jih poznamo, po njih delih sodimo! . , L. PEČAN ■ • i. Hi:. ■ ■ . 9m ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČINO ZA "SLOVENSKO DRŽAVO" * Avgusta tega leta bosta praznovala zlato poroko slovenska baletna plesalca Ura koraografa Pia in Pino Mlakar. Pred kratkim sta bila nekaj časa na obisku pri svoji hčerki Veroniki, ki se je po nad dvajsetletni1 badet-Ski karieri v Evropi in Severni Ameriki ter po gostovanjih še po drugih kontinentih umaknila na kmetijo ob obali ožim** North-cumberiand v Novi škotski. ..... ".'.■i ' >r. 44 V ENOTNI KANADI VSI ENAKI" Ako hočemo napraviti našo družbo zares svobodno morajo vsi kanadčani uživati enake možnosti . . . Jiudene jim morajo biti iste možnosti za napredek, služiti naši domovini, samemu sebi in njihovemu občestvu. Vaša kanadska vlada s svojo stalno politiko mnogokulturnosti, pomaga čuvati in povspešuje te osnove istih možnosti. S pomočjo različnih ninogokulturnih načrtov in podpor . . i. na vseh področjih trgovanja, v Vseh vladnih oddelkih, v pravu in nacionanih odborih in agenciah . . . Kanada podpira enakost možnosti in to jna podlagi osebnih zmožnosti in talentov .. brez kakršnegakoli predsodka! Vaš minister mnogokulturnosti žrtvuje vse, da se uveljavi (to, da imajo vsi kanadčani enake možnosti, neglede na to, kateri kulturni skupini pripadajo. On tudi svetuje pri delu vaši federalni vladi, in trdo dela na tem, da zares vsa federalna politika mnogokulturnosti odseva isto. Iz različnih zemlja so prišli ljudje v Kanado . . . in so prinesli s seboj mnoge odlične kulture in zmožnosti. To vse pomaga pri presnavljanju Kanade v veliko zemljo. Ko bodo vsi Kanadčani, neglede na svojo dediščino, uživali iste pravice in privilegije, bomo postali močno združeni, zares demokratski narod. Mnogokulturna politika vaše kanadske vlade igra važno vlogo, ko ustvarja možnosti, da smo v enotni Kanadi VSI ENAKI. Vaše mnenje lahko predstavite, ali če želite nadaljnih informacij, če pišete na: MULTICULTURALISM OTTAWA, ONTARIO K1A 0M5 < MNOGOKULTURNOST ENOTNOST S POMOČJO ČLOVEČANSKEGA RAZUMEVANJA 1*1 Honourable Norman Cafik Minister of State Multiculturalism L' honorable Norman Caflk Ministre d'Etat Multiculturalisme