*
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA 1983
LETO XXV • ŠT. 36 • CENA 9 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
I
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND
Obrambno ministrstvo je prevzel M. Begin
Kot ugotavljajo, Šaronov odstop v izraelski politiki ne bo prinesel nič novega - TASS: propagandni teater
JERUZALEM, 13. februarja (Reuter, UPI) — Izraelska vlada je danes sprejela odstop dosedanjega obrambnega ministra Ariela Ša-rona, ki pa bo kot minister brez listnice še nadalje ostal v Begi novem kabinetu.
To je sporočil izraelski minister za energetiko Jicak Modai, ki je še dodal, da bodo imenovanje Šarona za ministra brez resorja jutri predložili izraelskemu parlamentu. Obrambno ministrstvo je prevzel Begin, ki bo na tem položaju ostal vse do imenovanja novega ministra.
Izraelski veleposlanik v Wa-shingtonu Moše Arns, za katerega domnevajo, da bi utegnil postati novi obrambni minister, je izjavil, da Šaronov odstop v izraelski politiki ne bo prinesel nič novega. Isto velja tudi za izraelsko politiko do Libanona, ter naseljevanje okupiranih arabskih ozemelj.
Ugotovitve Kahanove komisije o odgovornosti za pokol Palestincev v Libanonu Beginu ustreza. Na ta način hoče črtati vprašanje prelivanja krvi v palestinskih taboriščih Sabra in Šatila. Ugotovitve komisije izkoriščajo za dokaz o obstoju evropske demokracije v Izraelu, ne pa za ugotavljanje krivcev.
Tako uradna sovjetska agencija TASS komentira dogodke v Izraelu po objavi poročila Kahanove komisije. Agencija opozarja na podobno ravnanje prejšnjih ministrov, ki so »zaradi pomanjkanja dokazov« ostali vselej nekaznovani. čeprav so jih ugotovitve podobnih komisij zelo bremenile. Agencija meni, da gre za propagandni teater.
Vodilni indijski dnevniki menijo. da se odgovornost za strašni pokol nedolžnega palestinskega prebivalstva v Bejrutu ne more nehati zgolj pri odstopu izraelsk-ga obrambnega ministra Sarona.
Uvodničar v The Statesmanu odkrito dvomi, da so javnosti sporočili vse grozljive podrobnosti septembrskega pokola v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila. Čas je, je rečeno v časopisu, da nehajo kovati politični kapital iz »ogroženosti Židov« in začno z iskanjem trajne in pravične rešitve bližnjevzho-dnega problema.
Kairski tisk je, v nasprotju z mnenjem zunanjega ministra Butrosa Galija, do Saronovega odstopa precej skeptičen, saj je, kot ugotavlja Al Ahram, težko verjeti, da bi ministrov odhod
lahko politiko Beginove vlade bistveno spremenil.
Saudski tisk ocenjuje poročilo preiskovalne komisije kot »gledališko predstavo«, ki v agresivni izraelski politiki ne bo ničesar spremenila.
Tudi dnevnik Al Itidah, ki izhaja v Abu Dabiju, poudarja, da se bo agresivna izraelska politika nadaljevala, saj gre za uresničevanje strategije vladajoče stranke I.ikud, ne pa samo obrambnega ministra Šarona. Tudi kuvajtski Al Rai al Am piše, da problem izraelske agresije ni povezan s posameznimi osebnostmi, pač pa je njegovo bistvo v izkrivljeni sionistični zavesti.
Nekaj tisoč
kadrovskih
štipendij
V torek in sredo, 15. in 16. februarja bomo v našem časniku v posebni prilogi objavili razpise kadrovskih štipendij za učence vseh letnikov srednjih šol in za študente. V lanskem razpisu za letošnje šolsko leto je bilo na voljo nekaj nad 17.000 kadrovskih štipendij, v jutrišnji in pojutrišnji Delovni prilogi bo pa ponujenih približno ravno toliko kadrovskih štipendij za šolsko leto 1983/84. Zveza skupnosti za zaposlovanje - podobno kot lani - je pripravila pregled štipendij po občinah, kjer so razpisane. Razvrščene so po stopnjah zahtevnosti poklica, iz spiskov bo razviden poklic oziroma izobraževalni program, za katerega štipenditor daje štipendije, zapisano bo tudi, koliko štipendij za posamezne usmeritve ponuja posamezna delovna organizacija.
Skupen razpis kadrovskih štipendij omogoča učencem in staršem ter drugim, da dobijo na enem mestu vpogled v veliko ponudbo štipenidj, obenem je pa razpis lahko tudi napotek novincem.
TEMA DNEVA
Boj za dušo Izraela
Komisija vrhovnega sodnika Kahaneja je ugotovila svoje in ugotovitev je točna: izraelska vlada Menahema Begina in še posebej njen obrambni minister Ariel Šaron sta neposredno odgovorna za pokol palestinskih beguncev v Sabri in Šatili.
Izrael kot nacija, Izrael kot država posebne vrste je pred resnimi vprašanji. Izrael namreč ni država kot katerakoli: njeni prebivalci pripadajo ljudstvu, ki je zaradi norih blodenj nekega Adolfa Hitlerja plačalo krvav davek; Izrael pa je tudi nacija, ki je našla svoj prostorna prostoru nekega drugega naroda. In današnji - ne samo Beginov— Izrael je država, ki prostor, ki jigazagotavljamednarodna skupnost (ne glede na vse, kar se je zgodilo po letu 1948) skusa še širin — in ne izbira sredstev.
Toda pravilo, da je dovoljeno vse, kar je dobro za Izrael, je dvorezen meč. Invazija v Libanon in krvavo klanje v Bejrutu, pa tudi ravnanje z ujetniki PLO v taborišču Ansarse po motivih in poizvedbi ne razlikuje od metod krivcev za sest milijonov pobitih Židov.
Ta resnica, ki buri duhove v deželi, je v četrtek zvečer
spoznava, da pravilo »Vse je dovoljeno, če gre za Izrael« ni pravilno, da je v zadnji posledici pogubno za dušo Izraela. To je vedel tudi tisti brigadir oklepne enote, kije pred Bejrutom odpovedal pokorščino Šaronu in odložil poveljstvo. ZTlaj ga je moral tudi Šaron, a ne prostovoljno. Boj za dušo Izraela še zdaleč ni končan.
JAKA, ŠTULAR
Velika zmaga in še hujša smola...
TODTNAU, 13. februarja — Naš najboljši smučar Bojan Križaj je v 24 urah dosegel veliko zmagoslavje, a tudi hudo razočaranje. V soboto je potrdil svojo vrhunsko formo in zmagal v slalomu za svetovni pokal v francoskem Marksteinu. Po vrsti nesrečnih padcev na letošnjih tekmovanjih, je tako vendarle dosegel prvo zmago v letošnji sezoni.
Danes pa je na zahodno-nemškem veleslalomišču postal tragični junak velikega boja najboljših. Odlično je vozil na prvi progi, dosegel najboljši čas in imel na dosegu roke tudi svojo prvo veleslalomsko zmago.
Tudi na drugi progi je do polovice potrjeval pravico do zmage, nato pa se mu je v zavoju nenadoma odpela varnostna vez in zmagoslavje je šlo po zlu...
Portorož bo bolj zaseden kot lani?
Po rezervacijah kaže, da Avstrijcev in Nizozemcev no bo prišlo manj
PORTOROŽ, 13. februarja - Vodja prodaje bernardinskih hotelov Marjan Jakič in direktor tozda Hoteli Palače iz Portoroža Bogdan Valentin pravita, da prihajajo rezervacije posameznih - individualnih gostov tako kot vsako leto (celo malo več jih je), pa tudi večje turistične skupine že rezervirajo prostor v portoroških hotelih.
Direktor portoroškega avditorija Zvone Petek, ki je nedavno prispel z Nizozemske - s turistične borze v Utrechtu — je dejal da je na Nizozemskem veliko zanimanje za počitnice v Jugoslaviji in da lahko iz te države pričakujemo dober, če že ne rekorden obisk.
Iz Avstrije pa prihajajo vesti, da se bodo Avstrijci prav zaradi poslabšanja gospodarskega položaja svoje države letos več odločali za počitnice v bližini - to je predvsem v Italiji in Jugoslaviji. Nobena od najpomembnejših avstrijskih turističnih agencij ni zmanjšala programov za počitnice v Jugoslaviji. Nasprotno, »Ruefa«, »Olimpia«, »Jugotours«, »O. E. V. B.«, »Dengg«, »Touropa« in »Nec-kermann« so celo povečale svoje programe.	B. Š.
Živahna dejavnost pred vrhom v Delhiju
Dževad Mujezinovič se je z indijskimi gostitelji pogovarjal o osnutku političnih in gospodarskih dokumentov, ki jih je Indija pripravila za sedmi vrh neuvrščenih
NEW DELHI, KAIRO, LUANDA, TEHERAN, 13. februarja (Ta- bo sledila še konstruktivnejša in njug) — Jugoslovansko-indijska posvetovanja o pripravah na sedmi konkretnejša pobuda neuvršče-vrh, Id so potekala včeraj v Delhiju, so potrdila obojestransko željo njl' za odpravo te krize, katere po nadaljevanju tesnega sodelovanja pri zagotavljanju uspešnega poteka in izida bližnje konference šefov držav ali vlad neuvrščenih držav.
Svetovalec zveznega sekretarja za zunanje zadeve in načelnik uprave za neuvrščenost v 7877. Dževad Mujezinovič je imel danes zelo temeljite pogovore z indijskimi gostitelji o osnutku političnih in gospodarskih dokumentov, ki jih je Indija kot gostiteljica pripravila za udeležence sedmega vrha.
Mujezinovič še je najprej pogovarjal s sekretarjema v indijskem ministrstvu za zunanje zadeve Muleyem in Dubeyem, pa tudi z načelnikom uprave Nam-birjem. Zatem sta indijski sekretar za zunanje zadeve Rasgotra
in Mujezinovič izmenjala mnenja o različnih konkretnih vprašanjih.
Jugoslovansko-indijska posvetovanja so pokazala visoko stopnjo soglasja o vseh obravnavanih vprašanjih v zvezi s sedmim vrhom. Pogovorov se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Delhiju Danilo Bilanovič.
Delhi, prestolnico z več kot šest milijoni prebivalcev, pospešeno čistijo in krase. Na udeležence sedmega vrha bi radi naredili vtis, ki bo presegal zgolj tradicionalno gostoljubnost.
Plenarna dvorana v Vigjan Ba-vanu je že skoraj popolnoma preurejena. Postavili so nov oder, na katerem bodo drug poleg drugega sedeli šefi držav ali vlad in drugi voditelji delegacij 97 članic gibanja neuvrščenih, pa tudi približno 20 tistih, ki imajo status opazovalcev in gostov.
• Neuvrščenost postaja za Latinsko Ameriko vse bolj pomembna in privlačna, Venezuela, Kolumbija in Barbados pa so že uradno potrdili željo, da bi postali polnopravni člani gibanja. Tiskovna agencija PTI sporoča, da se bo število članov koordinacijskega biroja verjetno povečalo na 36; kandidatov iz Afrike, Azije, Latinske Amerike in Evrope je že 60.
Uradni Kairo stopnjuje svojo aktivnost v okviru priprav na sedmi vrh. Državni minister za zunanje zadeve Butros Gali, ki bo vodil egiptovsko delegacijo na ministrskem sestanku, je te dni obiskal Aman, Bagdad in Bejrut, kjer se je pogovarjal o bližnjev-zhodnem položaju in iraško-iranski vojni, pa tudi o aktivnosti neuvrščenih držav pred konferenco v New Delhiju.
Tunizija pričakuje, da bo delhijski vrh kot enega najpomembnejših problemov obravnaval bližnjevzhodno krizo in upa, da
bistvo je palestinski problem.
Veleposlanik Palestinske osvobodilne organizacije v Luan-di Said Abasi je za angolsko televizijo izjavil, da Palestinci priča-
• V Kairu se je včeraj zvečer začel sestanek novinarjev iz 43 neuvrščenih držav, ki L., do v naslednjih treh dneh izmenjali mnenja o delhijski konferenci ter vlogi sredstev javnega obveščanja pri uveljavljanju osnovnih načel gibanja.
kujejo od delhijskega vrha resolucijo, ki bo še enkrat potrdila neodtujljivo pravico palestinskega ljudstva do svoje države in obsodila izraelsko okupacijo arabskih ozemelj.
Ibrahimi odpotoval iz Jugoslavije
Šefa diplomacij SFRJ in Alžirije posvetila pozornost mednarodnim vprašanjem
BEOGRAD, 13. februarja (Tanjug) - Alžirski minister za zunanje zadeve Ahmed Taleb Ibrahimi s sodelavci je včeraj končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in z letalom odpotoval iz Beograda v Alžir.
Na pogovorih v Beogradu med zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lazarom Mojsovom in alžirskim zunanjim ministrom Ahmedom Talebom Ibrahimi-jem, ki so potekali v zelo prisrčnem in prijateljskem ozračju, so izmenjali mnenja o razvoju političnih dogodkov na afriški celini in o vlogi, ki jo ima Organizacija afriške enotnosti.
Šefa diplomacij sta posebno pozornost posvetila skrb vzbujajočemu razvoju situacije na Bližnjem in Srednjem vzhodu po izraelski agresiji na Libanon. (Zdravice objavljamo na 4. strani)
Kapital IMF povečali za skoraj 50 odstotkov
Mednarodni denarni sklad bo zdaj razpolagal z 98,5 milijarde dolarjev - Za omejeno krepitev gospodarske rasti
WASHINGTON, 13. februarja (Tanjug) — Gospodarski komite Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je na dvodnevnem zasedanju v VVashingtonu sklenil izvršnim organom sklada predlagati, da bi kapital te ustanove s prispevki držav članic povečali na približno 98,5 milijarde dolarjev, kar je za 47 odstotkov več.
Omenjeni komite, v katerem imajo (zaradi večjih vlog) glasovalno večino razvite države, je hkrati priporočil, naj vlade 146 držav članic izvedejo in zaključijo proceduro vplačevanja svojih zvišanih vlog, tako imenovanih kvot, že letos, da bi sklad lahko z novimi finančnimi sredstvi razpolagal že v začetku leta 1984 in pomaga! državam, ki imajo težave pri vračanju inozemskih dolgov.
Člani gospodarskega komiteja IMF in držav v razvoju, ki so v manjšini, so tudi na tem zasedanju zahtevali, da bi sredstva po-
večali na približno dolarjev. Indijski
125 milijard delegat dr.
Odprte snežne zapornice
Na vzhodnem delu ZDA snežni metež, v Peruju poplave, povsod pa velika gospodarska škoda—Nedelja seje začela z jutranjo poledico—Oživljena smučari ja
LJUBLJANA, 13. februarja — Videti je, kot da bi se mokre nebesne zaloge v prejšnjih mesecih zbirale zato, da bi se mogle sedaj v toliko večji količini usuti na Zemljo. Snega in težav, predvsem prometnih, nam gotovo ne manjka, vsekakor pa smo precej na boljšem, kot, na primer, Newyorčani, Id so včeraj doživeli največji snežni metež v zadnjih 40 letih.
Zaradi obilice snega so zaprta letališča, cestni promet pa je skoraj povsem zastal. Več kot 8.000 ljudi je obtičalo na treh newyor-ških letališčih, kajti letala kasnijo že za več kot dan. Milijoni zaposlenih na vzhodnem delu ZDA niso prišli na delo, šole so zaprte, v nekaterih predelih pa so bili celo brez električne energije.
V	neurju ob obali Virginije so obalne straže potegnile iz morja 24 utopljenih mornarjev z ladje za prevoz premoga. Ker je temperatura vode blizu ničle, je malo upanja, da bi našli živo še ostalo deveterico.
Če se severne dežele otepajo s snežnimi zameti, pa je na jugu, v Peruju 40-dnevno deževje poplavilo severna območja in po oceni ministra za kmetijstvo uničilo več kot 90 odstotkov riževih, koruznih in bombažnih posevkov in drugih kultur. Za sedaj je največja skrb namenjena prevozu hrane in zdravil za 100 tisoč ljudi, ki so ostali brez svojih prebivališč, saj so vode odplavile mnoga naselja.
V	Evropi je danes zjutraj snežilo v srednjeevropskih predelih in severozahodnem delu Sovjetske zveze, medtem ko je v zahodnem Sredozemlju tu in tam deževalo in treskalo. Na drugih območjih je bilo suho s temperaturami na severu do —12 stopinj Celzija (Oslo) in na jugu do 10 (Rim).
Zaradi mraza so ceste ponekod poledenele. Snežilo je na gorskih območjih Črne gore in Hercegovine in deževalo v nižinah. Po podatkih AMZJ so neprehodni nekateri predeli predvsem v Gorskem Kotarju, Liki in Istri pa tudi na območjih Črne gore in Kosova.
V	Sloveniji, kot kaže, zaradi dobrega dela cestnih služb ni bilo večjih ovir, seveda pa je jutranja poledica spodnašala vozila bolj, kot so si dokaj redki vozniki želeli. Glavne prometne poti so cestni in komunalni delavci posuli s soljo in peskom. Slemensko cesto, ki pelje na Brkine, so že očistili, dotlej pa so bili tamkajšnji prebivalci odrazani od drugih predelov.
Danes zjutraj so ustavili obratovanje TE Trbovlje 2. Zaradi slabše kurilne vrednosti premoga iz zasneženih in zmrznjenih zalog bi morali kuriti dodatne količine kurilnega olja. Zaradi varčevanja
Seveda pa ima sneg dvojno podobo: skupaj s težavami prinese tudi mnoge radosti, ki jih skušajo smučarji v dosedanji sušni zimi dodobra izkoristiti. V Kranjski gori so bile danes ob žičnicah spet 'precejšnje vrste. Poznavalci ocenjujejo, da je gostila okoli 4.500 smučarjev. Na Kobli jih je
bilo približno 2.000, na Voglu pa 600, kar je manj kot prejšnje nedelje. Se pač pozna, da so zasnežena tudi nižja pobočja. Na pohorska smučišča so ceste splužene, obratovale so vse naprave, zato je bila precejšnja gneča. Iz tujine poročajo o nesrečah v smučarskih središčih. Tako je snežni plaz v francoskem Plagne usmrtil 2 smučarja, osem pa poškodoval, v Italiji pa je veter prevrnil tri žičnične kabine, pri čemer je umrlo osem ljudi. Dopisniki DELA in TANJUGA
plps321
Manmohan Sing je tudi predlagal, da bi to telo, ki predlaga politiko sklada, pripravilo in predlagalo uresničitev svetovnega programa gospodarske obnove. Njegov predlog ni bil sprejet.
Večina se je tudi tokrat zavzela samo za omejeno krepitev gospodarske aktivnosti v svetu, češ da še niso izpolnjeni vsi pogoji za močnejšo rast posameznih nacionalnih gospodarstev, vsaj ne brez nevarnosti, da bi se okrepila inflacija.
V komunikeju, ki so ga objavili po končanem zasedanju, posebej zahtevajo, da naj si države članice prizadevajo zmanjšati svoje proračunske primanjkljaje.
Bombe na terminal na Kargu
Iračani trdijo, da so zažgali naftne napeljave in zadeli neki tanker
BAGDAD, TEHERAN, 13. februarja (Tanjug) - V Bagdadu so sporočili, da sta iraško letalstvo in mornarica ponovno napadli iranski naftni terminal na otoku Karg, zažgala naftne napeljave in zadela neki tanker. Iraška letala so že prej napadala naftni terminal na otoku Karg, novembra lani pa je Irak opozoril, da lahko cilj napada postanejo tudi tankerji in druge ladje, ki plujejo v iranska pristanišča.
Po sporočilu skupne komande iranskih oboroženih sil je iranska protiletalska zaščita včeraj na južnem delu fronte sestrelila iraško letalo, peto v tednu dni, odkar se je začela iranska ofenziva.
Okrog 1000 iranskih vojakov, ki so jih zajeli v zadnji bitki na južnem bojišču v Misanu, so včeraj s tovornjaki popeljali po 'bagdadskih ulicah, da bi jih pokazali prebivalcem iraškega glavnega mesta. Okrog 70 tovornjakov z ujetniki je nekaj ur vozilo po vseh predelih Bagdada.
DANES
V DELU ŠPORT
Na Blokah 1.500 tekačev
Smučarji—tekači so slednjič le dočakali pravo zimsko nedeljo, z njo pa tudi svojo prvo množično prireditev - tradicionalne Bloške teke. Na sliki: takole se je s Starta v Novi vasi pognalo na 7, 15 in 30 km dolge proge kar 1.500 tekačev iz vseh koncev in krajev Slovenije ter iz zamejstva. (Foto: Joco Žnidaršič)
Stran 9
Šibenka sama na vrhu
V 20. kolu 1. A moške ZKL je najpomembnejšo zmago dosegla Šibenka, kt je premagala Bosno in je z dvema točkama prednosti zdaj sama na vrhu lestvice. V drugem derbiju je Partizan premagal Zadar, Olimpija pa je hudo izgubila v Titogradu, kjer je tako ostala brez točk, pa še brez Bojana Brodnika. Zaradi poškodbe očesa je že po 8. minuti igre moral v bolnišnico, kar je pred odhodom v Pesaro, na polfinalno tekmo evropskega pokala s Scavolinijem, še dodatna težava.
Stran 9 in 10
Ulaga, Nykanen, Koch, Paulu...
• so bili junaki zadnjih nastopov na prizoriščih prihodnjih olimpijskih iger na Igmanu nad Sarajevom. Ulaga je dobil tekmo na srednji, vodilni skakalec svetovnega pokala Nvkanen pa na veliki skakalnici, ki sta odlično prestali preizkušnji. V teku na 30 km je v sila spremenljivih razmerah najbolje tekel Američan Bill Koch, med tekačicami pa je. bila najhitrejša Čehoslovakinja Paulu. Na sliki: tudi »Vučko« je ves čas budno »spremljal« tekmovanje na olimpijskih skakalnicah. (Telefoto: Tanjug)
Stran 9 in 1 1
Presenečenj ni bilo
Čeprav so hokejisti Cinkarne Celje in Medveščaka v 4. kolu drugega dela I. ZHL — skupine A napovedovali zmagi proti Olimpiji oziroma Jesenicam, je ostalo le pri neizpolnjenih obljubah. Ljubljančani so dokaj gladko s 6:2 zmagali v Celju: državni prvaki, čeprav precej zdesetkani, pa so v Zagrebu slavili zmago z 8:1. Zanimivi so bili tudi dvoboji v drugih ligah. Kranjska gora si je z zmago nad Stavbarjem s 14:4 že dve “koli pred koncem zagotovila 1. mesto in vrnitev v I. ZHL.
Stran 12 8
Kros v zasneženem
Na republiškem prvenstvu v krosu v Ljubljani se je kakih 200 tekačev in tekačič spopadlo s težko progo, ki je bila sicer lepo splužena, a zaradi sobotne odjuge včeraj poledenela. Največ zanimanja je bilo za tek članov na 10.000 metrov, ki ga je zanesljivo dobil Celjan Rozman (na sliki s številko 67). (Foto: Dragan Arrigler)	Stran 13
pa so se odločili, da bo TET 2 MRAZ IN PUSTOVANJE — Vreme je pošteno ponagajalo in po svetu se otepajo s
hudimi prometnimi težavami: Newyorčani so doživeli tak snežni metež, kot ga ne pomnijo že štirideset let. V nasprotju z mehanizacijo pri nas, ki je kljub metežu povezala kraje med seboj, so snežni plugi v New Yorku (na sliki) odpovedali, nastala je
danes mirovala, jutri pa jo bodo spet priključili na električno omrežje.
nepopisna zmešnjava. Vreme pri nas ni zmotilo veselega pustovanja: na ptujske utice so se spet pokazali kurenti in odplesali vsakoletni ples. Kako je bilo na pustno nedeljo na Ptuju (na sliki) in drugod po Sloveniji, poročamo na 2. strani.
(Foto UPI in Bogo Čerin)
Vreme danes DANES V DELU
Kot poroča zvezni hidrometeorološki zavod, je bilo včeraj v vsej Jugoslaviji zmerno oblačno neme. Rahlo je deževalo v severnem Primorju, rahlo snežilo pa v Sloveniji, zahodnih krajih Hrvaške in Bosni.
Za danes napovedujejo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Ob Jadranskem morju, v Črni gori in Hercegovini bo deževalo, sneženje pa pričakujejo v Sloveniji, zahodni Hrvaški in Bosni. Pihal bo slab južni do jugovzhodni veter.
Najnižje nočne temperature se bodo gibale med —3 in 4, v Primorju do 7 stopinj Celzija, največje dnevne temperature pa bodo od 0 do 6, v Primorju pa med 7 in 12 stopinjami Celzija.
2.	stran:
•	Nerazumljivo je, da nas je tako zajela tovarnoma-nija, da v nekaterih revnih območjih zanemarjajo naravne zmogljivosti za pridelovanje hrane, izhod iz gospodarske nerazvitosti pa vidijo v graditvi industrijskih objektov, je dejal član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič v Zaječaru.
•	V Beogradu bodo od danes kupovali (pol)kavo in olje na bone.
3.	stran:
•	Po podatkih sovjetskega inštituta akademije znanosti narašča število držav, ki imajo atomsko bombo. Do konca tisočletja bo z jedrskim orožjem razpolagalo že 40 držav.
4.	stran:
•	Ustavno sodišče ZR Nemčije bo v sredo sporočilo javnosti, če je Carstensova odločitev o razpustitvi parlamenta in razpisu volitev ustavna.
5.	stran
•	V Lukovici pri Domžalah sta zasnežena cesta in prehitra vožnja z verigami botrovali prometni nesreči, v kateri sta bila hudo ranjena voznik in sopotnica v »katrci«, ki se je zaletela v tovornjak. Kup zverižene pločevine je vse, kar je ostalo od avtomobila.
6.	stran:
•	Radijski in televizijski spored.
S TELEPRINTERJA
Premalo denarja za socialno pomoč
MARIBOR. 13. februarja — Socialna pomoč, kot edini vir preživljanja. je v najbolj nerazviti mariborski občini Maribor-Pesnica prenizka. Se slabše bo zdaj, saj bo zaradi številnih podražitev, ki bodo prizadele še najbolj socialne podpirance in občane z nizkimi osebnimi dohodki, zahtevalo socialno podporo še več ljudi. Prav zato bi morali za to pomoč nameniti več denarja. (J. J.)
Novomeško združeno delo Izvozilo za 152,8 milijona dolarjev
NOVO MESTO, 13. februarja — Združeno delo novomeške občine je lani izvozilo za 152,8 milijona dolarjev blaga, od tega kar za 80 odstotkov na konvertibilno področje. Letos bodo izvoz na konvertibilno področje še povečali in to za 12,2 milijona dolarjev. Pri tem bosta imela največji del novomeška Industrija motornih vozil in Krka. precejšen delež pa bodo prispevali tudi Iskrini obrati. (S. D.)
V januarju pridobili 228 milijonov kilovatnih ur
MARIBOR, 13. februarja - Po podatkih dispečerske službe slovenskega .elektrogospodarstva so vodne elektrarne v Sloveniji januarja letos pridobile skupno 228 milijonov kilovatnih ur, kar je za 43.6 milijona oziroma 23,6 odstotka.več kot januarja lani. Toplotne elektrarne pa so proizvedle januarja 628,3 milijona kilovatnih ur, kar je za 40,7 odstotka več kot januarja lani. Od tega odpade 212 milijonov kilovatnih ur na slovenski del JE Krško. Ob tem velja opozoriti, da je lani januarja JE Krško stala zaradi pregleda parneg-gencratorja. (M. K.)
Kurnikove nagrade in pevska revija
BISTRICA PRI TRZlCU, 13. februarja — Najvišja občinska kultura priznanja so Tržičani poimenovali po domačinu, ljudskem pesniku Vojtehu Kurniku. V petek zvečer so priznanja dobili: Dorca Kralj, za vsestransko delo v ljubiteljski kulturi Pavel Podlipnik za 27-letno delo v Pihalnem orkestru, Zdravko Stamcar iz Loma in Vinko Janc iz Podljubelja za delo v domačih KUD, Jože Peharc, mentor šolskega dramskega krožka; skupinsko nagrado so prejeli pevci tržiškega društva upokojencev.
V dvorani OS heroja Mirka Bračiča v Bistrici pri Tržiču so domačini prisluhnili tudi pesmim štirih tržiških pevskih zborov, ki so peli t.a drugi reviji »Tržič poje«. (M. K.)
Danes se začne teden slovenskega filma
NOVO MESTO, 13.februarja — Zveza kulturnih organizacij občine Novo mesto - odbor za filmsko dejavnost in dom JLA iz Novega mesta sta pripravila teden slovenskega filma, ki je na programu od 14. do 20. februarja. Organizatorji so pripravili na dan po štiri predstave, in sicer dve za mladino, drugi dve pa za ostale ljubitelje filmske umetnosti. V novem domu JLA bodo vrteli naslednje filme: Pustota. Rdeči boogie ali kaj ti je deklica. Idealist, Pamet v roke, Ko boš v drugo ustvarjal svet (kratki filmi Filipa Robarja) in Razseljeno osebo (zadnje tri dni).
S. D.
Gostovanje Tržačanov v Portorožu
PORTOROŽ. 13. februarja — V portoroškem Avditoriju so v petek zvečer prebivalci z Obale napolnili dvorano. Ob kulturnem prazniku so namreč tu organizirali gledališko predstavo. Nastopilo je Slovensko stalno gledališče iz Trsta z igro »Mutasti bratje« Matjaž Kmecla, ki jo je zrežiral Jože Babič. Ta predstava, ki so jo pripravili v počastitev kulturnega praznika, je po svoje prebila led na tem kulturnem področju. V petek so namreč obiskovalci portoškega Avditorija že dobili predlagani program gledaliških predstav, ki naj hi jih letos organizirali v okviru gledališkega abonmaja. Tega so tukajšnji prebivalci pogrešali že nekaj zadnjih let. (B. Š.)
Med največjimi izvozniki so tovarne stekla
BEOGRAD. 13. februarja (Tanjug) - Jugoslovanska nekovinska industrija predvideva, da bo letos poslala tujim kupcem za okoli 200 milijonov dolarjev blaga ali za 5 odstotkov več kot lani. Pretežni del blaga bodo izvozili na konvertibilni trg. Tudi letos so med največjimi izvozniki tovarne stekla. Po prvih predvidevanjih naj bi uresničile polovico načrtovanega izvoza te industrijske veje.
Letos bodo v Prištini izdelali še več amortizerjev
PRIŠT INA. 13. februarja (Tanjug) — Delavci tovarne amortizerjev v Prištini so presegli januarski plan proizvodnje. Merjen v tonah je za .d odstotkov večji kot v januarju lani. V tej delovni organizaciji računajo, da bodo letos izdelali za 12,4 odstotka več amortizerjev kot lani ko so izdelali 2,6 milijona amortizerjev različnih tipov. Zaradi spremembe strukture amortizerjev bi proizvodnja, spet merjena v tonah, morala biti večja celo za četrtino, s čimer bi se moral prihodek povečati za 35 odstotkov. Tudi lani so imeli precejšen dohodkovni presežek.
Splovili prvo letošnjo ladjo splitske ladjedelnice
SPLIT. 13. februarja (Tanjug) - V ladjedelniški industriji »Split« s« splovili prvo ladjo v tem letu. To je tanker za prevoz kemikalij »Atlas Exporter«, z 39.700 tonami nosilnosti, zgrajen za liberijsko kompanijo Seacrest« iz Monrovie. Tanker je dolg 173,8 metra, poganja pa ga motor tipa »shulzer«, ki so ga izdelali v reški ladjedelnici »3. maj« in doseže hitrost 15 vozlov. Slovesne splovitve ladje »Atlas Exporter« se je poleg predstavnikov ladjedelnice in liberijske kompanije udeležil tudi liberijski generalni konzul v Benetkah Cor-nado di Montclengo.
V marcu začne izhajati »Komuna«
TITOVA MITROVIČA, 13. februarja (Tanjug) - Predsedstvo občinske konference SZDL v Titovi Mitroviči se je na vSšS
ohv^T i°.f US°,0*,I°’ da bi bil° 'reba bolje in bolj organizirano obveščati delovne ljudi m prebivalstvo, odločilo, da bo po prvem marcu začelo izdajati občinski informativni list za družbena in politična vprašanja »Komuna«. List bo po dogovoru izhajal dvakratna SZDL V srbohrvasc,nl ,n albanščini in bo organ občinske konference
Ob 150-letnici rojstva J. Jovanoviča Zmaja
NOV I SAD, 13. februarja (Tanjug) - Z otvoritvijo razstave rokopisov in knjig Jovana Jovanoviča Zmaja in izročitvijo tradicionalne Zmajeve nagrade ki jo podeljuje Matica srpska, se je v Vojvodini /accla proslava ob 150-letnici rojstva tega znamenitega jugoslovan-skega pesnika. Ta pomemben datum v zgodovini naše kulture bodo
SfirfiKtaS™"ifes,acijami in ak“j*™ po vsej
Jutri se v Kragujevcu začne že petnajsti Rdeči prapor
O odgovornosti bo razpravljalo okoli 500 delegatov iz vse države — Plaketa rdečega prapora ljubljanskemu Univerzitetnemu kliničnemu centru
KRAGUJEVAC, 13. februarja (Tanjug) - Potek petnajstega srečanja samoupravljalcev Jugoslavije »Rdeči prapor«, ki se bo začelo v torek v Kragujevcu, je že znan. Jutri pričakujejo prihod okrog 500 delegtatov iz vse države, ki bodo razpravjali o posamični in kolektivni odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo.
Srečanje se bo začelo s tradicionalnim dviganjem rdečega prapora na trgu Avnoja v znak spomina na prve delavske demonstracije kragujevskih livarjev topov, ki so bile 15. februarja 1876 in na katerih so prvič poudarili zahtevo po samoupravi. Letos bo rdeči prapor samouprave razvil Milan Pavlovič, delavec Crvene zastave, najboljši avtomehanik na lanskem 18. zveznem tekmovanju kovinarjev.
Na prvem plenarnem ‘zasedanju bo predsednik pripravljalnega odbora 15. srečanja Boško Krunič prebral nosilni referat, nato pa bodo izročili plaketo rdečega prapora z listino Univerzitetnemu kliničnemu centru iz Ljubljane. To je največje priznanje, ki ga za izjemen prispevek v razvoju samoupravljanja pode-
brali poročilo o delu komisij in sprejeli sklepni dokument - sporočilo srečanja.
Za letošnje srečanje na temo o posamični in kolektivni odgovor-
Kaj početi z boni, če ni blaga?
V	Beogradu bodo na bone prodajali le polkavo in olje, pralnih praškov pa ne
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, .13. februarja -
V	Beogradu so se z veliko vnemo lotili preskrbe s pomočjo bonov. Razdelili so jih že v začetku tega meseca ter z obljubo, da bodo boni sredi februarja že uporabni. Zgodilo pa se je, da beograjski preskrbovalci še vedno nimajo dovolj blaga za prodajo na bone, tako da bodo Beograjčani lahko pričeli z jutrišnjim dnem kupovati z njimi le jedilno olje in »polkavo«, pralnih praškov pa še vedno ne bo, ker so jih dobili le za polovico potrebnih zalog.
Jedilnega olja je v trgovinskih skladiščih 1.200 ton, potrebujejo pa ga skoraj trikrat več. Prodajati so ga začeli zato, ker jim proizvajalci obljubljajo, da bo dovolj olja v Beogradu že do konca tedna, najpozneje pa do konca meseca. Kave bo vsak dan 20 ton, ker je toliko pripravlja pra-žilnica. Menijo, da je to dovolj za dnevno prodajo. Namesto prave kave pa bodo prodajali polovično mešanico ječmena in prave kave, kar je že vzbudilo nezadovoljstvo. Razen tega so kavo pakirali po 100 in 150 gramov namesto vso v 150-gramskih zavojčkih. To je nastalo zaradi okvare stroja v pražilnici, pravijo.
Pralnega praška imajo v Beogradu na zalogah le polovico potrebnih količin, kakšnih 400 ton. Zato praška še ne prodajajo. Organizatorjem takšne preskrbe ne preostaja drugega, kot da prosijo prebivalstvo, naj ne dela gneče pri nakupu blaga, češ da ga bo dovolj za vse, če ne danes, pa jutri. S tem pa ljudi niso pomirili zaradi pomanjkanja, temveč je nezadovoljstvo jjostalo še večje. Kaj početi z boni, če blaga kljub temu ni in tudi ne kaže, da ga bo dovolj? Kljub bonom bodo namreč morali še vedno kupovati pravo kavo na črno, s pralnim praškom bo podobno, pa tudi za olje se bo treba znajti, najsi bo prek poznanstev s trgovci, ki ne delajo več dohodkovno, temveč distribucijsko in glede na simpa-tije.
VIKTOR ŠIREC
• _ »Visoko priznanje rdeči prapor samouprave, Id ga je naši instituciji dodelila skupščina občine Kragujevac, bo vsem delavcem Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani v veliko moralno podporo pri premagovanju težav, s katerimi se srečuje vsaka bolnišnica pri nas,« je ob dodelitvi listine in plakete 15. srečanja samoupravljalcev za Tanjug dejal predsednik poslovodnega odbora Univerzitetnega kliničnega centra Franc Šifkovič.
»Ponosni smo, da delovni ljudje in občani Kragujevca menijo, da naš kolektiv zasluži to priznanje,« je dejal Šifkovič ter nadaljeval, da terja razvoj samoupravljanja na tem področju, družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu, zdravstvenega, znanstveno-raziskovalnega ter pedagoškega dela v kliničnem centru še veliko dela, čeprav je bilo v zadnjih desetih letih že veliko storjenega. Univerzitetni klinični center ima zdaj že 30 tozdov. To je precej pomagalo pri razvoju centra.. Danes je v njem že več kot 7000 delavcev, med njimi 700 zdravnikov in 2200 medicinskih sester.
ljuje skupščina občine Kragujevac.
Delegati bodo delo nadaljevali v dveh komisijah. Na plenarnem zasedanju bodo drugi dan pre-
nosa
2ena
najstarejša slovenska ženska in družinska revija
Prenasičenost, v škodo filmu in gledalcem
Beograjski Fest se je potrdil z deseterico najboljših - »Gandhi« podprl festivalska prizadevanja
BEOGRAD, 13. februarja - V petek približno opolnoči se je iztekel 13. Fest, festival, kot mu pravijo, najboljših filmov sveta. Žal vsaj polovica kritikov tega slavnostnega trenutka ni dočakala, saj je imela rezervirane spalnike za Ljubljano, za Zagreb, za Sarajevo, za Skopje.
Kar nekaj dni bodo trajale še ponovitve sporeda, v katerem sta boj z organizacijo in s časom slavila Wajda (Danton) in Attenborough (Gandhi). Se pravi, da filmski Beograd tudi v svetu vendarle nekaj pomeni, pa čeprav so mu precej filmov s svojimi neizprosnimi pravili odstrigli bližnji mednarodni festivali.
Gandhija bomo pač gledali doma, ko si bo mogoče vzeti zanj tri ure zbranosti, kakršne Fest s svojimi šestimi, sedmimi filmi na dan ne omogoča. Če sredi predvajanja odpove celo izkušen prevajalec in se opraviči: ne zamerite, ne zmorem več - se velja vprašati po marsikaterem hlastanju, ki vlada festivalskim paradam.
Na mednarodnih filmskih srečanjih se je razbohotila programska prenasičenost, ki je v škodo filmu in gledalcu. Bila so leta, ki so Beogradu, Cannesu, Berlinu, Benetkam in drugim filmskim stičiščem naštela tudi devetdeset filmov. V Beogradu jih je bilo letos »komaj« petdeset. Fest bi bil zagotovo boljši, če si ne bi prizadeval za tolikšen obseg, za katerega je poskrbelo kakšnih dvajset selektorjev. Začuda niso našli kaj dosti dosežkov mladih, razvijajočih se kinematografij iz neuvrščenih dežel, pač pa so vztrajali pri preizkušenih izdelkih industrije.
Izzivalno vprašanje, ki ga je osem dni zapored postavljal bilten, je bilo: selektor ali selektorji? Soglasno mnenje udeležencev v anketi je bilo: selektorjev je preveč. Naj bo en sam (kakor se je na primer spametovalo Sterijino pozorje), lahko jih je več, toda sestavljajo naj programe, ki bodo opredeljeni, usmerjeni. Takšna želja naj bi obveljala tudi za beograjski festival dokumentarnega in kratkega filma, pa za puljsko parado. Izbira naj jih malo, zato s toliko večjo odgovornostjo.
Vendar je iz gneče filmov izstopilo nekaj del, ki bodo vredna ogleda. Kakšnih deset, petnajst jih bo moglo zagovarjati velike stroške in prizadevanja, povezana s Festom, ki kljub vsemu ni več tisto, kar je bil, saj mu bridko manjka eksperimenta, avantgarde. Vse skupaj se preveč komercializira.
STANKA GODNIČ
nosti so dobili 144 prispevkov iz 116 organizacij združenega dela in 90 mest po vsej domovini. Razprava o osnovni temi srečanja bo tudi na teoretski tribuni, ki bo 17. februarja.
Pohodniki so prenočili v Belih vodah
Pohod mladincev po poteh XIV. divizije gre h koncu - Venec ob spomeniku na Medvednjaku
MOZIRJE, 13. februarja — Kakih sto pohodnikov po poteh štirinajste divizije je danes zjutraj krenilo na pot izpredzgradbe občinske skupščine z avtobusom do Zavodnje, kjer se jim je pridružila mladina iz drugih občin. Po predaji raporta in ko so položili venec, so popoldne nadaljevali pot in se ustavili pri Žlebnikovi domačiji. Tam so počastili spomin na padlega partizanskega pesnika Karla Destov-nika-Kajuha. Pot so nadaljevali proti kmetu Razprodovniku, kjer so si odpočili in se ogreli, kajti vso pot sta jih spremljala mraz in razmeroma visok sneg. Proti večeru so se ustavili v Belih vodah; kjer so po proslavi tudi prenočili. Jutri zjutraj se bo pohod nadaljeval proti Smrekovcu, kjer bo udeležence pozdravila delegacija zveze rezervnih vojaških starešin, nato pa bodo položili venec k spomeniku na Medvednjaku.
D. H.
Katrce delajo tudi ob sobotah
IMV: dodatno naročilo iz Francije jim bo precej izboljšalo položaj
NOVO MESTO, 13. februarja -Delavski svet TOZD Tovarne avtomobilov je na predlog začasnega kolegijskega organa IMV sklenil, da je zaradi novih naročil iz tujine treba povečati število delovnih dni v mesecu. Tako bodo delali vse sobote do konca maja. V IMV so prepričani, da bodo dodatno naročilo izpolnili do roka, nekoliko se bojijo le ozkega grla v lakirnici, kjer še nimajo vse opreme, s katero bodo podvojili zmogljivosti. Lahko nastanejo težave s kooperanti, toda teh je vse manj.
Dodat no naročilo -2000avtomobilov R 4 GTL Yu-F (o tem smo že poročali), mora biti v Franciji do 25. maja - bo precej povečalo polletno uresničitev načrta, v IMV se bodo rešili tudi negativnega salda, ki ga imajo v kontokorentni menjavi s Francijo. Precej pa jim bo naročilo pomagalo tudi pri sanaciji podjetja. Morda bo zaradi tega izvoza nekoliko prikrajšan domači trg, saj ima izvoz prednost. Če ne hošlodrugače, bodo delali tudi v treh izmenah.
Marksizem v šolski rabi
Končan »Teden marksističnih razprav« v Portorožu - Okrogla miza na temo »Družbene znanosti in humanistično izobraževanje v srednjih šolah«
PORTOROŽ, 13. februarja — »Zgodovino, geografijo in druge predmete družbenih znanosti v naših šolah še zmeraj največkrat poučujejo na pozitivističen način. Logiko pozitivizma samo premažejo z barvo marksistične ideologije, ki pa seveda kmalu zbledi,« je kritično ocenil humanistično izobraževanje v naših srednjih šolah dr. Stipe Suvar, glavni in odgovorni urednik časopisa »Socializam«, zadnjega dne »Tedna marksističnih razprav 83« v Portorožu v uvodnih mislih okrogle mize na temo »Družbene znanosti in humanistično izobraževanje v srednjih šolah«.
»Zgodovino učitelji še dandanes poučujejo tako, da opisujejo zunanje dogodke:	naštevajo,
kdaj so se začele vojne, kdo je koga premagal, kdaj je kdo dobil ali izgubil krono, kje je bil upor in tako po vrsti.
... Učenec še zmeraj preveč podcenjujemo. Celo nekateri elitni marksisti na primer trdijo, da učenci iz prvega in drugega razreda ne bodo razumeli marksizma. Sami pa dobro vemo, kaj vse že razume današnja mladina, kako se uspešno uči množic v osnovnih šolah, da v srednjih šolah najpridnejši učenci celo prerastejo nekatere svoje manj sposobne učitelje in tako dalje. Pri pouki družbenih znanosti ne primanjkuje »piflanja« — učenja na pamet, poučevanja nesmiselnosti, suhoparnosti, črno-belih razlag, enciklopedičnosti, shema-tizma, nesmiselnih formulacij, ki jih ne razumeta ne učenec in ne učitelj. Vendar za to niso krivi samo posamezni učitelji. Velikokrat je bolj krivo njihovo neposredno okolje - učitelji iz zbornice, ki na primer mislijo, da jim marksistične misli ni potrebno poučevati in prepuščajo učitelju marksizma vse breme (zadolžen je za idejnost pouka, J5olitično delo, skrbi za prireditve...), skratka, tak učitelj je »dežurni
Kmetijski načrti y SR Srbiji
BEOGRAD,
marksist« - neke vrste politični komisar, ostali učitelji pa lahko spijo. Slabosti pa so tudi v učbenikih, v programih in končno tudi pri strokovnjakih, ki razglabljajo o tem, ali je boljši induktivni ali deduktivni metodološki pristop...
Ko smo uvajali predmet marksizem, smo razmišljali o dialogu med učenci in učitelji, med učenci samimi, o samostojnem in skupinskem delu, o raziskovalnih nalogah, o samostojni uporabi literature, o potrebi, da bi šli bolj v družbeno okolje, v delovne organizacije. Razmišljali smo o odprti šoli in ne vase zaprti inštituciji, da bi učenci z anketami in intervjuji sami prihajali do spoznanj, da bi sami analizirali družbene pojave, primere iz prakse... Marksizem naj bi predavali tudi drugi učitelji na šoli. Na področju naravoslovnih znanosti bi morali marksistična spoznanja temeljiteje razložiti na primer
učitelji biologije ali fizike. Pa ni tako.« je dejal dr. Stipe Šuvar, ki se je zavzel za korenito preobrazbo pouka marksizma, enotno za vso Jugoslavijo.
V razpravi je Jožica Selakovič iz Ljubljne navedla nekatere dobre izkušnje iz Slovenije in hkrati zavrnila posplošene trditve o slabostih in zoževanju humanistič-no-umetnostnega izobraževanja. Zanimive misli je posredoval dr. Velimir Tomanovič iz Beograda, ki je med drugim dejal: »Ne kot starši in niti kot učitelji ne moremo pričakovati, da naj bi učenci v našem vzgojnem procesu postali slika nas samih. Zdržati moramo kritično oceno tistih napotkov in tistega znanja, ki ga skupaj z mladimi iščemo za blaginjo v njihovem življenju.«
Po omenjeni okrogli mizi so udeleženci »Tedna marksističnih razprav« namenili nekaj kritičnih misli tudi sami organizaciji. Z marsičem niso bili zadovoljni: z organizacijo predavanj, z obsežnostjo tem, z nepripravljenostjo udeležencev (saj niso dobili nikakršnih pisanih tez vnaprej) in končno tudi s prostorom, v katerem so potekala predavanja. Vse to naj bi upoštevali pri organizaciji naslednjega tedna marksističnih razprav.
BORIS ŠULIGOJ
REKLI SO
Nekatera revnejša območja je zajela »tovamomanija«
C. Mijatovič: kmetijstvo in družbenogospodarska preobrazba vasi v naši politiki še nimata mesta, ki jima pripada
Član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je v Zaječarju dejal, da kmetijstvo in družbenogospodarska preobrazba vasi v naši politiki kljub lasnim opredelitvam še vedno nimata mesta, ki jima pripada. Se danes plačujemo davek davno nakopičenemu sektaštvu do tega področja, ki ga včasih imenujejo tudi polgo-spodarstvo, čeprav je jasno, da je ravno to eden od ključnih sektorjev, v katerem si moramo priboriti stabilizacijo.
Opozoril je tudi na pretekle napake v investicijski politiki, ki so pripeljale do tolikšnega podvajanja zmogljivosti, da obrati včasih niso izkoriščeni niti polovično.
Nepojmljivo je, da nas je tako zajela ,tovamomanija', da v nekaterih revnejših območjih zanemarjajo svoje naravne možnosti za proizvodnjo hrane, edini izhod iz gospodarske nerazvitosti pa vdijo v gradnji industrijskih objektov (glede rentabilnosti) s pogosto dvomljivo prihodnostjo.
V	vrstah zveze komunistov je dostikrat opaziti enostransko usmeritev. Po eni strani nekateri pod vplivom težav, pa tudi delovanja protisocialističnih krogov in elementov, ne razumejo nase zapletene stvarnosti, po drugi pa obstaja živčnost, ki vodi v resignacijo in paniko. Nekateri ljudje, ki so že precej dolgo v partiji, se sprašujejo, kakšna kriza nas še čaka, s čimer samo kažejo svoj slab spomin in izgubo sposobnosti za samostojno ocenjevanje celotnega položaja.
Znano je, da je bila Jugoslavija v preteklosti že precej na slabšem kot danes. Lahko rečemo, da je bilo obdobje, v katerem je morala prenašati različne pritiske, daljše od obdobja mirnega razvoja. Državo smo gradili na zelo potresnem geopolitičnem terenu, vendar tako trdno, da smo se sposobni potrd inajrazličnejšim pritiskom. Zgodovina je to že večkrat
V	vse slabšem mednarodnem položaju, je nadaljeval Mijatovič, se je proti naši državi začela svojevrstna zatiralska vojna. Napadajo našo neodvisnost in trdnost, vendar je obdobje naše pasivnosti minilo in prehajamo v politično ofenzivo.
Zveza komunistov je bila vedno močnejša takrat, kadar je pogledala resnici v oči ter pred svojim ljudstvom in delavskim razredom nastopala brez olepševanja položaja in neperspektivnega pesimizma. Tokrat se moramo odkrižati tudi zamenjav zelja z možnostmi.
Nekateri komunisti so izgubili kritičen in samokritičen odnos tudi do razraščanja oportunizma in nenačelnega sprejemanja neugodnega položaja.
Obstajajo ljudje, ki se nočejo nikomur zameriti, kar je v posameznih partijskih organizacijah moralo pustiti škodljive posledice. Tako se širi tudi manevrski prostor za dejavnost kritizerjev, ki laže napadajo zvezo komunistov v celoti, predvsem pa njeno vodilno vlogo v naši družbi.
Tudi v prihodnje se ne bomo zavzemali za tisto, česar ni mogoče zagovarjati, hkrati pa ne bomo nikomur dovolili, da bi nam meta! polena pod noge. Po mnenju Cvijetina Mijatoviča je pojmovanje, da se lahko gospodarsko razvijamo in poglabljamo samoupravne odnose, ne da bi obračunavali s sovražniki politično nesprejemljivo. Napačno pa je začenjati histerične hajke in zganjati hrup, pri tem pa tudi svoje slabosti pripisovati nekomu drugemu; na ta način naše lastno politično delovanje zvodeni..	1
13. februarja (Tanjug) - V Srbiji bodo, po »Moravi 2«, kmalu začeli uresničevati še en velik načrt za pridelavo hrane. Načrt agroindustrij-skega razvoja podrinsko-kolu-barskega in podonavskega območja je te dni dobil finančno podporo Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Uresničili naj bi ga do konca 1988; letno primarno kmetijsko pridelavo v tej republiki bo predvidoma povečala za več kot 200 milijonov dolarjev, predelovalno industrijo ia okoli 100 milijonov dolarjev. To je eden od najpomembnejših in največjih takšnih načrtov v naši državi.
Domovi za starejše ljudi v Srbiji so prezasedeni
V poprečni srbski občini živi 10 odstotkov starih ljudi, ponekod pa celo 40% - Zanje je treba bolje poskrbeti
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 13. februarja — Od 5,694.464 prebivalcev ožje Srbije, kolikor jih je »naštel« zadnji popis, jih je 571.997 starih 65 ali več let. Po mednarodnih merilih sodi prebivalstvo tega območja med stara. Da je ostarelih in nemočnih vse več so opozorili tudi na seji dveh zborov republiškega sisa za zdravstveno varstvo.
Na vrata zdravstvenih ustanov trka vse več starejših ljudi, ki pri odpravljanju svojih starostnih težav potrebujejo pomoč. V zdravstvu opozarjajo, da znaša delež starejših med množico, ki išče
GLASBENA OCENA
Izostrena interpretacija
Kurentovanje po naj novejših običajih
Srečev anje starega z novim se vedno ne posreči, namesto samskih fantov se lahko vsak obleče v kožuhovino -itiji bodice na bone - Ambicije v Portorožu segajo čez mejo - Borovo gostiivanje za vaški dom
I U RI MICA ,1 t_l_!.	»	.	.
pomoč »belih halj«, kar 60 odstotkov. Priče smo prave »starčevske« invazije na zdravstvene in domove za upokojence. Vse te ustanove so prenapolnjene, ob sedanjih sredstvih in opremljenosti pa ne morejo nuditi prave nege.
V povprečni srbski občini živi deset odstotkov starih ljudi. Dogaja pa se tudi, da znaša ta odstotek kar 18,24 in 40 odstotkov, kot na primer v Ivanjici, Sokoba-nji, Topoli, Rači in drugih krajih. Tako je v mestih, pa tudi vaseh. Njihovi otroci so jih zaradi želje
UUBUANA, 13. februarja - Letošnja pustna nedelja, ki ji je sneg prekril vse probleme, je pokazala, da ponekod še živijo pustni običaji, čeprav se je njihova vsebina precej spremenila: zdaj ere predvsem za veseljačenje, po vaseh - tako kot včasih - še hodijo maskirani otroci od hiše do hiše, tudi v mestnih blokih se znajde »veseljak«, ki se potika od stopnišča do stopnišča. Najbolj pa nas seveda zanimajo prireditve, ki so si na pustno nedeljo zadnja leta pridobile ugled in tradicijo. Med njimi sta med poglavitnimi litijski sprevod in ptujsko kurentovanje.
Čeprav je bilo danes v Litiji vsega na pretek, od kave do bencina, seveda vse pustno obarvano, le ni bilo tako. kot v prejšnjih letih, ko si je ogledovalo litijsko domiselnost, deset tisoč in več obiskovalcev. Tudi volja samih Litijanov je malo splahnela. Danes je bilo v pustnem sprevodu kak'b 20 skupin, med njimi tovarišica Milka, seveda ne brez paketov. Litijani so se ob tem tudi spraševali, »kam plove ovaj brod«. K temu so dodali, da smo včasih vsega imeli na tone, zdaj pa skoraj vse na bone. In ker je tako. so se v litijskem bifeju »Božckako« zbrali za isto mizo birokrati, kimavci in njim sorodne duše. Carinske izpostave z naših mejnih prehodov so Litija-nom predstavile velike količine kave. Bolj bled pa je bil gost s Ponterossa. ki je prišel v Litijo, hočeš nočeš kar z zastavo, spu-
ščeno na pol droga.
Litijski karneval je sklenil Tof s svojo skupino in z »litijskim kabaretom«.
• Na Pohorju so pohorskega carja izvolli že 20. leto zapored. Pohorsko kapo in plašč je iz rok prejšnjega carja Gorazda Bedrača prevzel novi Herbert Jurič, trener državne reprezentance v smuku in dolgoletni smučarski delavec. Na Pohorju so rajali do jutra in pokazali, da imajo smučarji kondicijo tudi pri plesu.
Ženske za kurente
Kakšnih sto kurentov pa je zaplesalo na dopoldanski prireditvi 23. ptujskega kurentovania, popoldne pa jih je bilo še več. V njihove vrste so stopili poročeni moški in celo otroci, čeprav je kurent lahko bil po izročilu le zrel samski fant.
Mednje so se pomešale celo ženske. Tam so bili tudi pokači iz Podlehnika, pa orači iz Markovec in Lancove vasi, grozljive lesene maske »perhte« iz avstrijskega Spittala.
Na ptujski tržnici so prikazali borovo gostiivanje, Cirkovčani so žagali ploh, plesali so blumarji, iz Savinjske doline pa so privlekli leseno pustno babo.
Iz ogromne prače so frčali paketi ZIS, posamezne skupine so nazorno kazale, kakšno je stanje v delovnih orgnizacijah, naokoli so vozili tudi izgubarsko ptujsko čistilno napravo.
Običaji so še precej živi in še imajo svoj smisel, česar za prav vse ptujske maškare ne bi mogli reči. Ce ob hrupnih zvončarjih iz Istre v svilo oblečene šeme, ki pravzaprav ničesar ne predstavljajo, plešejo »račke«, potem je to prej neprimeren in neokusen dodatek staremu kot pa srečanje starega z novim.
Denar za vaški dom
Nekdaj so borovo gostiivanje organizirali po prekmurskih vaseh, če se v času med dvema pustoma v vasi nihče ni poročil, sedaj je bilo pa gostiivanje dovolj, da je bila vas prež poroke le v zimskem času pred pustom. Sicer pa so se Andrejčarji naloge lotili temeljito. Z dobro reklamo, ki jo je prevzel Pozvačin že
• Zaradi nespremenjenih cen pustnih krofov, ti stanejo v mariborskih slaščičarnah enajst, v pekarnah pa 13,55 dinarja - dejanska cena bi morala biti 15 dinarjev — so se v tozdu Kruh pecivo mariborskega Intesa odločili, da peke za pusta ne bodo povečali. Medtem ko so prejšnja leta v pustnih dneh prodali okrog sto tisoč krofov, jih bodo tokrat spekli le okoli 25.000.
pred dnevi, so privabili danes navsezgodaj pred vaški dom številne obiskovalce. Dolga kolona nastopajočih je krenila v gozd - Trokša-sovo šumo — izven vasi. Tu so krajani postavili več stojnic, ki so bile zelo dobro založene z domačo jedačo, krofi, kuhanim vinom in drugo pijačo. Končno so Andrejčarji pripravili borovo gostiivanje zato, da kaj zaslužijo. Z denarjem,ki so ga danes zbrali, hodo gradili vaški dom in še kaj.
V gozdu sta se poročila Borova Treza (Bor) in Hrastov Janoš (Hrast). Bor, to je nevesto, so posekali in ga odpeljali pred vaški dom, kjer so ga razposajene volje pozno popoldne pričeli prodajati. Na dražbi se mu je cena nenehno dvigala. Domačini niso ostali osramo-
čeni, saj so bor kljub visoki ceni kupili sami, čeprav so druge vasi, predvsem okoliške, ponujale za nevesto zelo veliko. Takšen pač mora biti konec borovega gostiivanja.
Večje ambicije Portorožanov
Portoroški pustni sprevod je bil letos dolg kot že dolgo ne in tudi gledalcev je bilo več. Pustno rajanje na osrednjem portoroškem trgu pa bi bilo lahko šc bolj živahno, če organizatorjem ne bi nagajal dež. Organizator portoroški Avditorij je
------ ------- ...____ povabil
cerkljanske »lavfarje«, pripravil glasbo (gostinci pa stojnice s krofi in kuhanim vinom) in nagrade za najbolj posrečene maske. Bež jim, kot so zatrdili, ni vzel poguma
Turistični delavci namreč želijo, da bi postal portoroški karneval med največjimi v Sloveniji, da bi privabil ljudi tudi iz drugih držav. Če bi prihodnje leto povabili še kurente, gostiivarje iz Pomurja in še koga, bi se to utegnilo zgoditi.
Poroka v Šentjerneju
Kurentova oblast iz Šentjerneja je tudi letos pripravila pustno veselje, ki bo trajalo tri dni. Danes dopoldne jc bila na trgu v Šentjerneju pred veliko množico poroka med Zapufkovičem in Inflatorico. Hkrati so pripravili tudi spoved in poročni obred, ki ga je blagoslovil Devalvacij Krah II. S cvičkovim žegnom. Nato so jo šentjernejski veseljaki
mahnili v občinsko metropolo Novo mesto, kjer so razveselili s pustnim obredom še svoje bližnje sosede. Pustna prireditev v Šentjerneju se bo nadaljevala še v torek, ko bodo predstavljali najnovejše te-
• Več kot stoletno tradicijo so nadaljevali tudi letos kostanjevi-ški šelmarji. Že davi je v zgodnje zimsko jutro po mestnih ulicah zaigrala budnico pihalna godba, popoldne so oklicali kurenta, v Kostanjevici so zarajale otroške maškare. Osrednji dogodki so bili zasedanje perforcenhauza, gonjenje medveda, sejanje in oranje, pustno razpoloženje bo trajalo do srede. Medtem ko v Brežicah že več let ni nekdanjega zasedanja pustnega palamenta in drugih prireditev, pa v Krškem pustni veseljaki še naprej izdajajo svoj poročevalec. V nakladi 6.000 izvodov je izšel že prejšnji
po mestnem življenju pustili same, brez nege in tolažbe. Vse več je kmetov, ki niso deležni pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja in veliko je takih, katerih pokojnina ne zadošča za človeka vredno življenje.
Da bi za to množico ostarelih kolikor toliko poskrbeli, poziva-j° krajevne skupnosti in občine, naj njihovi uslužbenci in sodelavci pogosteje pogledajo, kako živijo starejši ljudje. Enak poziv so prejeli tudi delovni kolektivi, ki nič več ne skrbe za svoje upokojence. Hkrati domovi za upokojence prosijo za oprostitev dajatev, ki jih sicer plačuje združeno delo. Tako bi namreč lahko znižali cene v teh domovih.
SLOBODAN DUKIČ
Na tretjem simfoničnem koncertu za rumeni, Mozartu posvečeni abonmajski krog smo v razprodani veliki dvorani Cankarjevega doma najprej prisluhnili Petričevemu Gemini con-certu, po odmoru pa nas je prevzel Mozartov Requiem. Solistom, celovškemu Zboru madrigalistov in orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Milan Horvat.
Gemini concerto za violino, violončelo in orkester Iva Petriča poudarja koncertantno vlogo obeh solističnih instrumentov, pri čemer se orkester skoraj zavestno umika v ozadje, kot da bi ne hotel posegati v gradacijo, ki je zapisana v tonskem gradivu solističnega dvojčka - violine in violončela. Prav opazna je pri tem skladateljeva sproščenost fantazije, ki je tehnika ni omejevala, ker se je naslanjala na predvideno mojstrstvo obeh solistov. Delo je bilo namreč od vsega začetka — nastalo je 1975. leta -namenjeno violinistu Primožu Novšaku in violončelistki Susan-ne Basler, dvema izvrstnima godalcema, ki dosegata skladno soigro, medtem ko je dalo razgibano podajanje nemirnih odstavkov izvedbi (in s tem skladbi) še dodaten vir navdiha. Orkester je vodil in mu dajal natančne, krea-
i
v(r: e ii>Ai vn>; ,:, g: k, 1 vn n ►;)
KIH HIM
i
M N-Jr/V
KEJNFORMACUE HUMOR
Z mazuta na druge vire energije se ni mogoče naglo preusmeriti
Elektrarne na mazut naj bi letos na Hrvaškem pokurile vsaj 602.000 ton tega goriva - Še brez ustreznih ukrepov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 13. februarja - V sosednji republiki, na Hrvaškem, so
be z mazutom. Načrtu-
ido tudi
hnične izume, prebrali pa boi šentjernejsko kroniko.
Sobota in nedelja sta bili sila živahni tudi na Koroškem. Domiselni pustni sprevod so včeraj pripravili v Kotljah, kjer so šibali naše slabosti ter obetali boljšo preskrbo, v Slovenj Gradcu pa je bil pustni karneval danes popoldne. Kulturno društvo iz Starega trga pri Slovenj Gradcu je za pusta izdalo že 39. številko Šaljivega lista Kurent.
DOPISNIK DELA
---O K----	vsaj 4. lUUIjOIUl ŽU IIUIIJUIIUT KUUVdUUII ur
odstotka) preskrbeti v elektrarnah na mazut, ki naj bi letos pokurile
602.000	ton mazuta.
Preskrba s tem gorivom in kurivom pa je negotova. Elektrarna na Reki je že 22. januarja nehala delovati. V tem mesecu bo elektrogospodarstvo Hrvaške potrebovalo 42.500 ton tekočih goriv,
^ INA pa jim lahko zagotovi le
38.000	ton. Za načrtom zaostaja tudi izkop premoga v istrskih premogovnikih za potrebe plo-minske termoelektrarne. Januarja so izkopali le 17.355 ton premoga. Niso še našli tudi kritja za uvoz goriva za jedrsko elektrar-n°i-Vi^rj’kern’ ki bo to republiko veljal 25 milijonov dolarjev.
Hrvaška je na zvezni ravni zahtevala, da bi količine mazuta za potrebe elektrogospodarstva v tem letu posebej prikazali. Predlog m bil sprejet, ker so predvideno porabo mazuta porazdelili na republike in pokrajini na te-melju triletnega povprečja. Tako Postala na milijon
/trv\	ton mazuta ali za
4(JU.000 ton manj od zahtev.
■Takšna poraba pa je bila lani, ko je moralo več delovnih organizacij za dalj časa zaustaviti proizvodnjo. Letošnje okoliščine so slabše, ker bo tovarna umetnih gnojil v Kutini porabila za 333 milijonov kubikov zemeljskega plina več kot lani, ob predvideni večji proizvodnji za 138 milijonov kubikov bo primanjkljaj za 195 milijonov kubičnih metrov plina. Pravijo, da je preusmeritev na premog v tako kratkem času nemogoča, zato lahko primanjkljaj pokrijejo le z mazutom.
Na zunaj kaže, da so v podobnih težavah tako dobri gospodarji, ki so docela izvozno usmerjeni, kot tisti, ki že leta životarijo in vedrijo na jugoslovanskem trgu. Vsakdo našteva le težave in njihove posledice, ne daje pa pravih odgovorov, kako bi jih odpravili, čemu se bo treba odpovedati, katere dejavnosti bo kazalo preusmeriti. PETER POTOČNIK
tivne impulze zagrebški dirigent Milan Horvat.
V drugem delu koncerta smo prisluhnili Mozartovi umetnini — Requiemu v d-duru za orkester, zbor in soliste, K. 626.
Zrelo in muzikalno izostreno podajanje gostujočega dirigenta Milana Horvata je pri Mozartovi glasbi razkrilo umirjeno dramatiko, zadržano gradacijo, ki ji je dala začetne impulze zbrana in po fraziranju izredno čista orke-strova igra. Ta se je domala idealno ujela s homogeno zvočnostjo gostujočega mešanea zbora - Zbora madrigalistov iz Celovca, ki ga je temeljito pripravil zborovodja Nikolaus Fheodo-roff. Zbor, ki je po sestavi amaterski (glavnina članov celovškega zbora so učitlji), se je izkazal z dobro dikcijo, z izenačenim skupnim zvokom, pri čemer je pel polno in hkrati zadržano, razmišijujoče, slogu Mozartove glasbe primerno.
Dober in tonsko izenačen je bil tudi kvartet solistov: sopranistka Zlata Ognjanovič - z zvonkim, polnim in čistim glasovnim podajanjem, altistka Eva Novšak-Houška - z zadržanim, vendar muzikalno razsežnim glasom, tenorist Jurij Reja - z ekspresivnim fraziranjem in basist Ivan Sancin - z barvno bogatim in Mozartovi glasbi prilagojenim petjem.
PAVEL MIHELČIČ
Delegacija ZSMJ v Sahari in Alžiriji
BEOGRAD, 13. februarja (Tanjug) - Delegacija Zveze socialistične mladine Jugoslavije pod vodstvom predsednika konference ZSMJ Dragana Iliča je včeraj odpotovala na prijateljski in delovni obisk v Demokratično arabsko republiko Saharo in Ljudsko republiko Alžirijo. Med obiskom pri mladini teh dveh držav se bo delegacija sestala še z voditelji vseafriškega mladinskega gibanja. Namen obiska je razvijanje sodelovanja ZSMJ s tukajšnjimi mladinskimi organizacijami.
DELO
Predsednik skupščine ČCP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČCP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik »Dela«:
JOŽE VOLFAND
Pomočnika glavnega urednika: MIRO POC
VLADO SLAMBERGER Uredniki:
ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA ŠTULAR (zunanja politika), TIT VIDMAR (kultura in književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (publicistika), MIRO POČ (komentarji), VLADO SLAMBERGER (sobotna priloga), BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRSEN (lek-torstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Število držav, ki imajo atomsko bombo, se veča
Kot piše sovjetska revija, vidi Moskva v ohlajanju sovjetsko-ameriških odnosov nevarnost za usodo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja
MOSKVA, 13. februarja (Tanjug) - V ohlajanju sovjetsko-ameriških odnosov in slepi ulici, v katero so zašla pogajanja o razorožitvi, vidi Moskva nevarnost za usodo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Na to opozarja politično-gospodarska in ideološka publikacija sovjetske Akademije znanosti oziroma njenega inštituta, ki se ukvarja s proučevanjem Združenih držav Amerike in Kanade.
Njegove analize se v celoti ujemajo z mnenjem nekaterih ameriških in evropskih jedrskih strokovnjakov, da se število držav, ki imajo (ali bodo vsak čas imele) atomsko bombo, že zdaj postopoma veča.
Po podatkih te publikacije razpolaga ali pa bo v kratkem razpolagalo z jedrskim orožjem 20 držav, do konca tega stoletja pa se bo njihovo število podvo-
jito-
Ce se bo vojaška jedrska tehnologija širila s sedanjo hitrostjo bo po mnenju sovjetskih strokovnjakov čez 20 let na vsem svetu toliko plutonija, da bo mogoče na leto izdelati 30 tisoč takih jedrskih bomb, kakršna je eksplodirala nad Nagasakijem.
Sovjetski znanstveniki, ki se sklicujejo na tuje trditve, prištevajo med nove potencialne proizvajalce tovrstnega orožja Izrael, Pakistan. Južnoafriško republiko, Tajsko. Južno Korejo, »blizu« pa sta Argentina in Brazilija. Za novo širjenje jedrskega orožja, do katerega je prišlo kljub sporazumu iz leta 1968, ki ga je {»odpisalo 118 držav, dolži Moskva Združene države Amerike oziroma Reaganovo administracijo.
Nova ameriška administracija je odkrito presedlala na »komercializacijo jedrske tehnologije«, ker je v tem videla »svoje gospodarske in vojaške interese«, pri tem pa zapostavila nekatere varnostne ukrep« in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodne konference o uporabi jedrske energije v miroljubne namene in preprečevanje uporabe za vojaške namene.
Vtoskva se z neprikritim obžalovanjem spominja »pozitivnih rezultatov«, ki so jih na tem področju dosegli v sedemdesetih letih »po zaslugi konstruktivnega« dialoga med ZDA in ZSSR. Ko ga sovjetski strokovnjaki primerjajo s sedanjim »pioložajem hladne vojne«, do katerega je po mnenju Moskve prišlo s prihodom Reagana v Belo hišo. obtožujejo ZDA. da so zanemarile nadzorstvo nad širjenjem jedrske vojaške tehnologije in da so
Izraelu. Pakistanu in Južnoafriški republiki pri proizvodnji njihovega jedrskega orožja začele na veliko pomagati.
Razlogi, zaradi katerih Wa-shington tako ravna, tiče po mnenju Moskve v vojaški in poli-tično-ideološki povezavi ZDA s temi državami oziroma v namenu Pentagona, da na ozemljih teh dfžav okrepi obstoječa in odpre nova vojaška oporišča.
Po Reaganovi teoriji, piše sovjetska revija, je »najboljša kontrola« ameriška vojaška prisotnost na ozemljih držav, potencialnih proizvajalk jedrskega orožja. Vse to je preračunano »na dosego vojaške premoči«
ZDA nad ZSSR. Vendar Moskva, ki se sklicuje na mnenje več ameriških jedrskih strokovnjakov, opozarja, da je širjenje tovrstne oborožitve treba ustaviti, ker bodo takrat, ko bodo »proizvodnjo obvladale države v njihovi soseščini«, ogrožene tudi ZDA.
Sovjetski strokovnjaki so izhajajoč iz dejstva, da sta nosilki sporazuma o neširjenju jedrskega orožja ZDA in ZSSR, zastavili vprašanje, kako bosta supersili ravnali, če bo katera od drugih manjših držav v lokalni vojni uporabila jedrsko orožje. Po sovjetskem mnenju je usoda tega sporazuma, s tem pa tudi varnosti v svetu, odvisna od sovjetsko-ameriških odnosov, to je do tega »ali bodo sedanjo Reaganovo smer konfrontacije zamenjali s konstruktivnim in obojestransko koristnim sodelovanjem« med supersilama.
Nov val nasilja v Baskiji
Komandosi ETA v središču Tolosa streljali na avtomobil - Že peta žrtev
MADRID, 13. februarja (Ta-njug) - V novem valu nasilja, ki je preplavil nemirno Baskijo, je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila hudo ranjena. Atentat so izvedli komandosi separatističnega gibanja »Baskija in svoboda« (ETA) v strogem središču Tolosa. Streljali so na avtomobil, v katerem je bil zakonski par. Žena je takoj izgubila življenje, medtem ko se mož še bori zanj.
To je že peta žrtev novega nasilja komandosov ETA, ki se je začelo pred desetimi dnevi. Komanda ETA je sporočila, da je prekinila premirje, ki se je začelo ob zamenjavi vladnih sil in oblikovanju prve socialistične vlade. V sporočilu ETA je rečeno, da so volilne obljube socialistov, da bodo v Španiji izvedli temeljite strukturne spremembe, samo »dimna zavesa«. Sporočilo praktično pomeni vojno napoved socialistom.
Umik kubanskih sil ne sme biti pogoj
Afriške države pričakujejo večjo angažiranost svetovne organizacije pri reševanju namibijskega vprašanja
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NA1ROBI, 13. februarja — Afriške države, čedalje bolj nepotrpežljive zaradi južnoafriškega zavlačevanja z namibijsko neodvisnostjo, pričakujejo večjo angažiranost svetovne organizacije v reševanju tega vprašanja. Na zasedanju osvobodilnega komiteja Organizacije afriške enotnosti (OAE) v tanzanijski Arushi so pozvali varnostni svet OZN, naj prevzame vso odgovornost in skliče posebno zasedanje svetovne organizacije, posvečeno čimprejšnji rešitvi namibijskega vprašanja.
To je na ministrski konferenci osvobodilnega komiteja terjal generalni sekretar OAE Edem Kodjo, potem ko je opomnil, da je reševanje tega vprašanja možno le v skladu z resolucijo 435 OZN. Osvobodilni komite, ki končuje svoje zasedanje v Arushi, je tudi najostreje obsodil vsakršno povezovanje namibijske neodvisnosti z umikom 18.000 kubanskih vojakov iz Angole, kot to terjata Južna Afrika in ZDA.
To povezovanje je ponovno obsodil tudi generalni sekretar
Ministri OPEČ znova o cenah nafte?
Članice organizacije izvoznic nafte naj bi se konec meseca znova sestale, da bi skušale doseči dogovor o nižji ceni in proizvodnih kvotah — »Samoizobčenje« Ekvadorja
Seznam »neposlušnih« članic oranizacije izvoznic nafte (OPEČ), ki zaradi hudega pritiska na naftnem trgu, kjer cene strmoglavo padajo, prodajajo krepko pod uradno ceno, se polagoma daljša. Ekvadorska vlada je svoji firmi ČEPE naročila, naj nafto poslej prodaja »glede na tržne razmere«, kar pomeni, da bodo uradno ceno (ki je za ekvadorsko nafto 32,5 dolarja za sod) upoštevali le pri dolgoročnih pogodbah, na prostem trgu pa bodo za sod zahtevali le še 29,60 dolarja, kolikor je trenutna kotacija njihove nafte.
Samoizobčenje« Ekvadorja sicer ne bo prineslo večjih sprememb na mednarodnem naftnem trgu, kajti gre za izvoznico, ki načrpa le okoli 200.000 sodov nafte na dan in njena odločitev, da upošteva cene na prostem trgu. ne spreminja ponudbe in povpraševanja v svetu. A kljub temu je odlok iz Quita zgovoren dokaz, da v OPEČ še vedno niso presegli navzkrižij, ki so se nakopičila konec januarja na izrednem zasedanju trinajsterice naftnih ministrov v ženevskem »Intercontinentalu«.
Prizadevanja dunajskega sekretariata OPEČ. da med članicami doseže vsaj delni sporazum, ostajajo tako brez haska in organizacija izvoznic nafte, edino združenje proizvajalcev surovin, ki je doslej znalo uveljaviti svojo politiko cen, je še nadalje v naj-
hujši krizi od ustanovitve dalje. K temu je v veliki meri pripomoglo stališče nekaterih velikih izvoznic zunaj OPEČ, ki so bodisi povečale proizvodnjo, da bi kljub nizkim cenam iztržile pričakovane zneske (Mehika) ali pa postopno zniževale cene. Celo britanska državna firma BNOC, ki prodaja severnomorsko nafto, je pred dnevi sporočila, da bo znižala ceno, četudi je vlada Margaret Thatcherjeve še pred dnevi zavrnila takšno možnost.
Poraba nafte v svetu se je zmanjšala od 50 na 44 milijonov sodov: delež OPEČ. ki je bil še konec januarja 17 milijonov sodov. pa je padel na 15 in utegne še nadalje zdrsniti navzdol. Največ težav pri prodaji nafte imajo Saudska Arabija - ki še vedno skuša obdržati ceno - Iran, Libija. in Venezuela; Nigerija pa je
po nekaterih novicah sploh ostala brez kupcev, če ne upoštevamo dolgoročnih pogodb. »Midd-le East Economic Survey«, ki objavlja te številke, še pristavlja, da je 14 milijonov sodov dnevne proizvodnje meja, pri kateri utegnejo nesporazumi v OPEČ izbruhniti v polni meri.
Tega se bržkone najbolj zaveda saudski naftni minister Ahmed Zaki Jamani, ki je iz Džede poslal sočlanicam svarilo, da se je potrebno prilagoditi razmeram na naftnem trgu in tako ohraniti enotnost organizacije. Po Jama-nijevem mnenju je »padec cen nujen, članice pa se bodo zapletle v vojno cen, če ne bo dogovora o proizvodnih kvotah«. Saudski naftni strateg, ki je dolga leta držal v rokah niti dogovarjanja zaradi izjemno močnega položaja svoje države, ki si bržkone edina v OPEČ lahko privošči veliko znižanje proizvodnje, ne da bi zaradi tega trpeli investicijski posli, zatrjuje, da bi nadaljnje padanje cen nafte povzročilo zmešnjavo v svetovnem gospodarstvu in da je nujna skupna odločitev izvoznic , kajti sedanje obnaša-
nje nekaterih je »nedopustljivo«. Kot je slišati z dunajskega sedeža organizacije, naj bi se naftni ministri znova sestali konec tega meseca, cena soda saudske nafte, ki je osnova za vrednotenje v OPEČ, pa naj bi se znižala za štiri dolarje pri sodu, torej na nekaj manj kot 30 dolarjev.
Ali je takšna cena sprejemljiva, je kajpak drugo vprašanje. Večina članic OPEČ je v srednjeročne razvojne načrte zapisala visoke naftne iztržke, računajoč na konec recesije in nezmanjšano povpraševanje glavnih klientov. A že sedanja deko-njunktura na naftnem trgu jim je povzročila okoli 150 milijard do: larjev deficita.
Jamanijevo prepričanje, da je pot dogovarjanja za OPEČ najboljša, ni brez osnove. V primerjavi s severnomorsko nafto, kjer so proizvodni stroški med šest in sedem dolarjev za sod, je črno zlato iz OPEČ še vedno bolj konkurenčno. Celo cena 20 dolarjev za sod bi še prinašala nekaj dobička, zatrjuje generalni sekretar organizacije Nguema.
BOŽO MASANOVIČ
OZN Javier Perez de Cuellar, ki je končal obisk v Keniji in odpotoval v Ugando, osmo in zadnjo postajo svoje prve afriške turneje. Kot je rekel, je zastavljanje kubanskega umika politično nesprejemljivo in po njegovem samo odlaga reševanje namibijskega vprašanja. Tudi kenijski voditelj Moi, sedanji predsednik OAE, je poudaril, da Afrika v celoti obsoja sleherno povezovanje namibijske neodvisnosti s kubanskim umikom ter pri tem opozoril na dejstvo, da »nihče, vključno z ZDA, ne govori o tisočih južnoafriških sil na angolskem ozemlju«.
Predsednik Moi je rekel, da nenehno poziva zahodno kontaktno skupino, naj pospeši uresničevanje resolucije 435 OZN, sicer pa bo prišlo do nevarne zaostritve razmer.
Čeprav je angolski zunanji minister zavrnil možnost kakršnihkoli pogajanj s protivladnim gibanjem UNITA, pa je z napovedjo o postopnem skrčenju kubanskih sil vendarle potrdil govorice, da o tem vprašanju potekajo pogovori. Te govorice so se pojavile po prvem neposrednem srečanju med angolsko in južnoafriško vladno delegacijo, decembra lani na Kapverdskem otočju. Tedaj naj bi se zmenili o nekakšnem poskusnem premirju in umiku sil, kar pa je Paulo Jor-ge zdaj zanikal.
Priznal pa je, da so se dogovorili o ponovnem srečanju, za katerega že dalj časa govore, da bo v kratkem, ko naj bi obe strani skušali vzpostaviti »večjo stopnjo medsebojnega zaupanja«. Angola predvsem pričakuje, da bo Južna Afrika privolila v umik svojih invazijskih sil z juga dežele, kar bi lahko pripeljalo do ustanovitve široke tamponske cone z obeh strani namibijske meje. To pa bi hkrati že pomenilo začetek uresničevanja načrta OZN o namibijski neodvisnosti.
TIT DOBERŠEK
Stališča in usmeritve za delovanje komunistov pri pospeševanju samoupravnega združevanja dela in sredstev
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je 24. januarja 1983 razpravljal o samoupravnem združevanju dela in sredstev ter poudaril, da je pomembna naloga vseh članov, organizacij in organov zveze komunistov v vseh okoljih spodbujati samoupravno organiziranost združenega dela in samoupravno povezovanje organizacij združenega dela. še posebno na podlagi skupnega dohodka in prihodka. Konkretizacija teh nalog pomeni uresničevanje kongresnih usmeritev o samoupravnem združevanju dela in sredstev, ki vodi k učinkovitemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in s tem k učinkovitemu izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Komunisti naj se pri svojem delovanju opirajo tudi na stališča in mnenja republiških družbenih svetov za družbeno ureditev ter za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko iz decembra 1982.
Nujnost in utemeljenost družbenoekonomske povezanosti organizacij združenega dela izvira iz dosežene stopnje razvitosti proizvajalnih sil in iz družbene lastnine sfedstev za proizvodnjo. Živo in minulo delo delavcev v organizacijah združenega dela. ki se medsebojno povezujejo, pa je podlaga samoupravnega urejanja družbenoekonomskih odnosov v smislu trajnejše povezanosti in medsebojno dogovorjene delitve dela. Pri tem moramo komunisti krepiti zavest o družbeni naravi dohodka in spoznanje o nujnosti dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela na območju celotne države kot prednosti sistema združenega deia in socialističnega samoupravljanja. Samoupravno združevanje dela in sredstev je najbolj učinkovita pot za uresničevanje ustavno opredeljene vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in pri upravljanju skupne družbene reprodukcije, pri usmerjanju njihovega lastnega in skupnega družbenega razvoja ter pri razvoju in utrjevanju socialističnega samoupravljanja. Edino na ta način bomo tudi bolj učinkovito presegali protislovje med skupinskolastninskim in državnolastninskim odločanjem o rezultatih dela in podružbljanjem proizvodnje ter o rezultatih dela na podlagi samoupravnih družbenolast-ninskih odnosov. Zato centralni komite Zveze komunistov Slovenije zavezuje komuniste za izvajanje naslednjih usmeritev in nalog:
1. Uveljavljanje učinkovite samoupravne organiziranosti
Komunisti bodo spodbudili delavce k temu, da nenehno izpolnjujejo in preverjajo samoupravno organiziranost organizacij združenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Samoupravni organi naj obravnavajo doseženo stopnjo delitve dela in specializacije, učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter rezultate proizvodne in poslovne povezanosti ter samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji združenega dela ter v drugih oblikah povezanosti, da se bomo tako izognili deformacijam pri samoupravnem organiziranju organizacij združenega dela. zlasti v smislu podjetniškega organiziranja TOZD, kar je v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu in otežuje povezovanje teh organizacij združenega dela v DO in SOZD. Da bi to uresničili, naj komunisti sprejmejo jasna in konkretna stališča za družbenoekonomsko učinkovito organiziranost in povezanost organizacij združenega dela, pri čemer naj izhajajo iz dolgoročnih interesov delavcev v združenem delu. Posebno pozornost morajo nameniti tudi organiziranju skupnih služb oziroma organizacij združenega dela skupnega pomena ter uveljavljanju in krepitvi svobodne menjave dela na podlagi stvarnega delovnega prispevka delavcev skupnih služb oziroma teh organizacij k skupnemu dohodku. Pri tem si morajo komunisti prizadevati, da bodo delavci v organizacijah združenega dela spoznali, da sta znanje in usposobljenost strokovnih in poslovodnih delavcev ter njuno stalno potrjevanje v kakovostnem prispevku k skupnemu dohodku nujni pogoj za stalno rast produktivnosti dela, s tem pa za uspešno gospodarjenje in za uspešen dolgoročni razvoj na trdnih temeljih.
2. Skupno planiranje med reprodukcijsko povezanimi organizacijami združenega dela
Komunisti bodo spodbudili delavce v združenem delu — nosilce planiranja, da bodo proizvodne in poslovne povezave organizacij združenega dela snovali in oblikovali na podlagi dohodkovnih odnosov ob upoštevanju medsebojne soodvisnosti in odgovornosti za ustvarjanje in porabo skupno doseženega dohodka. Naloga komunistov je delovati tako, da bodo delavci usklajevali svoje interesne in skupno planirali v okviru stvarnih možnosti. in da bodo dosledno izvajali prevzete posamične in skupne obveznosti. Pri tem se morajo komunisti pravočasno in z argumenti zoperstaviti nesprejemljivim in škodljivim pristikom ter politizaciji različnih parcialnih interesov.
3. Dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela
Komunisti bodo med delavci v organizacijah združenega dela krepili spoznanje, da je vključevanje v mednarodno delitev dela objektivna razvojna nujnost in zato skupni interes delavcev v združenem delu. S svojo dejavnostjo morajo doseči, da bodo strokovni in poslovodni delavci povsod pripravili konkretne programe skupne proizvodnje in povezovanja organizacij združenega dela no območju celotne države, na podlagi katerih bodo delavci zagotavljali trajno, skupno in enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, še posebej pa izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje ter povečevanje neto deviznega priliva. Za oblikovanje teh programov naj se organizacije združenega dela povezujejo z raziskovalnimi in strokovnimi organizacijami ter s skupnim delom zagotovijo njihovo učinkovito izvajanje.
4. Samoupravno združevanje dela in sredstev v bankah
Komunisti v združenem delu, posebno pa v internih in temeljnih bankah, si bodo prizadevali za uveljavitev takšnih razmer, v katerih bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dejansko gospodarili s sredstvi, ki so jih združili v vseh oblikah bančnih organizacij. Komunisti v teh organizacijah so dolžni delovali tako, da bodo banke s svojo poslovno politiko zagotavljale izvajanje politike, ki so jo na podlagi planov opredelili samoupravni organi. Pomembna naloga je tudi zagotoviti racionalno gospodarjenje z denarnimi sredstvi, uvajanje vseh sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja in poravnavanja medsebojnih obveznosti, kakor tudi pospeševanje samoupravnega združenega dela in sredstev ter zagotavljanje uresničevanja skupnih interesov v skladu s planskimi kriteriji.
5. Povezovanje proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela
Komunisti, ki delujejo v teh organizacijah, se bodo zavzemali za združevanje dela in sredstev proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela ter za sprejem in dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela. Samoupravnim organom bodo
predlagali, naj strokovne službe in poslovodni organi izdelajo analize o možnostih in prednostih trajnega poslovnega sodelovanja na podlagi skupnega prihodka.
6.	Uporaba rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela
Komunisti morajo delavce v organizacijah združenega dela stalno spodbujati, da bodo povezovanje organizacij združenega dela in samoupravno organiziranost združenega dela snovali in uresničevali na podlagi uporabe rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela ter razvijanja različnih oblik ustvarjalnega dela. Le na podlagi uspešnih raziskovalnih programov in programov izobraževanja, tudi izobraževanja ob delu, in s stalnim povezovanjem z organizacijami združenega dela v sferi raziskovanja bodo delavci zagotavljali učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in upravljanje ter razvoj novega znanja. Pri tem je pomembno, da komunisti podpro uvajanje in uporabo novega znanja pri planiranju, programiranju in pri tekoči proizvodnji v organizacijah združenega dela, obenem pa tudi družbeno vrednotenje prispevka znanja in inovacij k ustvarjenemu dohodku.
7.	Preseganje dezintegracijskih teženj
Pri ocenjevanju dezintegracijskih teženj moramo komunisti upoštevati zlasti to, ali so te težnje pogojene z delitvijo dela, prestrukturiranjem in uveljavljanjem nove kvalitete v gospodarjenju z druženimi sredstvi. Odločno pa se moramo upreti neutemeljenim in nespremenjenim pobudam in pritiskom, ki hočejo izsiliti takšne dezintegracije, ki ne zagotavljajo nove kvalitete v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Spodobujali pa bomo takšne nujne spremembe v samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela. ki zagotavljajo stalno rast dohodka in večjo uspešnost gospodarjenja, skladnost v reprodukcijskem procesu, trajnejšo dohodkovno povezanost ter povezovanje organizacij združenega dela na podlagi opredeljenega trajnega skupnega interesa in razvoja.
Komunisti morajo brez popuščanja in sproti razčiščevati pojave nerazumnega zapiranja organizacij združenega dela in škodljive poskuse uveljavljanja skupinsko lastninskih in lokalnih interesov, ker je to v nasprotju z intresi delavcev za njihov ekonomski in socialni vsestranski razvoj.
8.	Uveljavljanje zakonitosti in pravne varnosti
Komunisti so se dolžni v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih boriti za spoštovanje zakonitosti in za dosledno, pravočasno in celovito izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Na ta način bomo krepili ekonomsko in socialno varnost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in pravno varnost organizacij združenega dela, pa tudi njihove medsebojne povezave na območju celotne države, s tem pa trdnost sistema združenega dela in socialističnega samoupravljanja.
9.	Pospeševanje samoupravnega združevanja dela in sredstev
z ukrepi ekonomske politike
Komunisti se bomo v institucijah političnega ' sistema socialističnega samoupravljanja, še zlasti pa v delegatskih skupščinah in v izvršilno-politič-nih telesih, zavzemali za to, da se izvedbene zakone, podzakonske predpise in ukrepe ekonomske politike oblikuje tako, da bodo krepili samoupravne produkcijske odnose in spodbujali samoupravno združevanje dela in sredstev na območju celotne države, še zlasti za pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela. Spoštovanje in izvajanje takšne vsebinske naravnanosti ukrepov morajo komunisti uveljavljati v vseh okoljih.
Komunisti, organi in organizacije ZK si bodo prizadevali tudi za dosledno uveljavljanje, utruje-vanje in razvoj sistema ter politike pospeševanja razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo na podlagi združevanja dela in sredstev.
Komunisti se morajo zavzemati tudi za to, da bodo ustrezni predpisi omogočili takšno evidentiranje. spremljanje in nadzor nad gospodarjenjem 'z družbenimi sredstvi, ki bo omogočalo celovit pregled in kvalitetno analizo pojavov in gibanj, vse od temeljne organizacije združenega dela pa do federacije. Edino tako bodo delovci v temeljnih organizacijah združenega dela razpolagali s potrebnimi podlagami za samoupravno odločanje o družbenih sredstvih in v dohodku skladno s svojim prispevkom k skupnemu delu.
10.	Nadaljnje povezovanje reprodukcijsko soodvisnih organizacij združenega dela različnih dejavnosti
Povezanost organizacij z-ruženega dela v črni metalurgiji, kovinsko-predelovali industriji in tehnični trgovini moramo podrediti zahtevam po racionalnem poslovanju, večjem in načrtnejšem vkl jučevanju v mednarodno delitev dela in odgovornem skupnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Komunisti v teh organizacijah naj analizirajo rezultate dosedanjih prizadevanj za povezovanje organizacij združenega dela v teh dejavnostih in na problemski konferenci opredelijo usmeritve za svoje nadaljnje delo.
V mnogih reprodukcijskih povezavah organizacij združenega dela še niso uveljavljeni odnosi skupnega dohodka in prihodka, pa tudi samoupravno združevanje dela in sredstev ni ustrezno razvito. Zato centralni komite Zveze komunistov Slovenije obvezuje predsedstvo, da oceni, za katere dejavnosti je še potrebno sklicati problemske konference komunistov in poenotiti usmeritve za njihovo delovanje.
11.	Združevanje in povezovanje osebnega dela z delom delavcev
Komunisti v organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, v SZDL in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti naj okrepijo prizadevanja za uveljavitev sedanjih možnosti za večje zaposlovanje in boljšo ponudbo blaga ter storitev z uresničevanjem ustavno opredeljenega položaja in vloge osebnega dela. Komunisti si morajo zlasti prizadevati, da bodo sedanje oblike organiziranosti osebnega dela hitreje preraščale v trajne oblike združevanja dela in sredstev, vključno z razvitimi odnosi delitve skupno ustvarjenega prihodka in dohodka.
12.	Akcijsko delovanje komunistov
Komunisti v osnovnih organizacijah zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so medsebojno reprodukcijsko povezane, se morajo akcijsko medsebojno čim bolje povezati. Le tako bodo lahko oblikovali skupna in enotna stališča in usmeritve za svoje delovanje med delavci, v organih samouravljanja in v sindikatu. Komiteji in predsedstva občinskih organizacij zveze komunistov morajo osnovnim organizacijam zveze komunistov dajati pobude za takšno povezovanje. Hkrati morajo razvijati tudi takšne oblike povezovanja občinskih organizacij zveze komunistov, ki bodo omogočale, da bodo komunisti, ne glede na svojo formalno organiziranost v temeljnih organizacijah združenega dela, vedno postavljali v ospredje mnoštvo samoupravnih interesov ljudi, na pa parcialne potrebe in njihovb kratkoročno zadovoljevanje.
Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije naj sprejme podroben program za uresničevanje in spremljanje sprejetih usmeritev in nalog.
VRTIMO GLOBUS
Stara navada - železna srajca
Mark Tvvain je dejal, da se ne znebiš navade tako, da jo zaženeš skozi okno, ampak jo moraš pospremiti po stopnicah in z njo stopiti na vsako posebej. To pač velja za nezaupljivost francoske administracije, ki kljub temu, da so leta 1978 sprejeli zakon, ki vsakemu človeku zagotavlja pravico do informacij, še vedno raje zapirajo, kot odpirajo svoje dosjeje. Zakon daje državljanom na izbiro, da si zastonj ogledajo zaželeni dokument na kraju samem ali pa plačajo fotokopijo. Preden pa iskalec pride do želenih podatkov, mora premagati celo vrsto ovir. Naštejmo samo nekatere: prvič je treba potrkati na prava vrata, torej točno na tisti državni organ, ki hrani iskani dokument. Drugič: zakon daje lastnikom dokumentov pravico, da ne izdajo fotokopije, če je nevarnost, da bi fotokopiranje poškodovalo listine. Revnim ustanovam, ki ne premorejo stroja za fotokopiranje ali pa imajo pokvarjenega, ni treba izpolniti obveznosti do državljanov. Seveda mora dokument, ki ga išče-
te, obstajati (zelo primeren izgovor za tiste, ki kakšnega podatka ne marajo dati v javnost je, da tega podatka preprosto ni). Potlej je treba z največjo natančnostjo označiti želeni dokument, kar ni vselej lahko, četudi morajo vladni organi obvezno natisniti naslove direktiv, navodil, okrožnic... v'posebnem priročniku. Slednji se izgubi ali pa kroži na skrivaj. Državljanom so na voljo dokončana besedila. Izgovor, da je zahtevani dokument še v delu, je zmeraj dobrodošel.
Poleg tega pa zakon sam navaja osem razlogov, zaradi katerih lahko administracija zavrne prosilca in mu ne izroči tistega, kar išče. Prvi razlog je zaščita zasebnega življenja, drugi, zaščita odločitev višjih državnih organov, skrivnosti narodne obrambe in zunanje politike, tistih, katerih javna vednost bi lahko škodila denarništvu, državni in javni varnosti, ki bi lahko škodile razreševanju procesov na sodiščih, zakon ščiti tudi industrijske in trgovske skrivnosti, nedosegljivi so tudi vsi dokumenti, ki zadevajo službe, odgovorne za davčne in carinske utaje in sploh vsak dokument, katerega tajnost varuje katerikoli drug zakon.
Po vsem naštetem sodeč je še dobro, da dobi odgovore na svoja vprašanja v povprečju 70 odstotkov prosilcev.
Dobro opravljen izpit
O uspešnih izstrelitvah vesoljskih ladij je navadno vse znano, veliko manj pa o poskusih, ki so se izjalovili zaradi takšnih ali drugačnih okvar. Krasnaja zvezda, glasilo sovjetske vojske, je na prošnjo svojih bralcev pisala o tovrstni drami neke sovjetske vesoljske ladje.
Zgodilo se je 5. aprila 1975, ko so izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz-18-1 z vesoljcema Vasilijem Lazarevom in Olegom Makorovim. Izstrelitev je potekala normalno, toda zvočni signali so kmalu po poletu, potem ko se je Sojuz ločil od »druge stopnje«, rakete-nosilke, opozoril posadko, da je prišlo na »tretji stopnji« (ali delu vesoljske ladje) do okvare. Vesoljca sta z grozo dojela, da vesoljska ladja ne bo mogla priti v predvideno tirnico in da je pred njima dramatična vrnitev na Zemljo.
Oba sta preživela polet in dobila dovoljenje, da za bralce omenjenega lista povesta, kaj sta doživela. Lazarev je dejal, da nista izgubila prisebnosti v teh sekundah, »dolgih kot leta«. Opravila sta nekaj pomembnih operacij, kakor so ju naučili na Zemlji. »Nisva se mogla niti premakniti. Bila sva dobesedno Drikovanana sedeža, kakor bi bila polna svinca. Zraka ni bilo, vpila sva, ker nama je to pomagalo ...«
»Skrb« za vrnitev je prevzel avtomatski sistem upravljanja. Na predvideni višini so se razprla velikanska padala in vesoljska ladja je začela počasi padati proti Zemlji. Šele takrat sta doumela, da se bosta vendarle rešila. Toda vesoljska ladja je nenadoma »ponorela« in »ušla« kontroli na Zemlji. Tudi zveza med posadko in Zemljo je bila pretrgana.
Pristala sta nekaj tisoč kilometrov daleč od Bajkonura, nekje v Altaju. Vesoljska ladja se je komajda dotaknila zemeljskega površja, kajti
padala so se ujela med veje dreves. Ko sta izstopila, sta vesoljca videla, da je Sojuz na robu prepada, globokega več sto metrov. Našli so ju po večurnem iskanju. V zapisniku državne komisije, katere poročilo so takrat prvič objavili, je rečeno, da je polet trajal 21 minut in 27 sekund, in da je bil Sojuz-18-1 192 kilometrov visoko.
Krasnaja zvezda pa je k temu zapisniku pristavila, da sta vesoljca Vasilij Lazarev in Oleg Makarov dobro opravila izpit ter da sta pokazala odlično poznavanje vesoljske tehnike.
O drugi neuspeli izstrelitvi vesoljske ladje pa je sovjetska javnost zvedela na nedavni premieri neke gledališke igre z naslovom Posebni polet. Bilo je aprila 1979, vesoljca pa sta bila Nikolaj Rukavišnikov in Bolgar Ivanov. Dramo sta preživela oba.
S kolesom do romance
V Pekingu si mladi ljudje sami izbirajo življenjske tovariše. Že dobrih 60 let je v bolj civiliziranih mestih opaziti težnjo, da bi ljudje svobodno izbirali bodočega partnerja, na deželi pa je tradicija bolj trdoživa. Celo še v prvih letih komunistične države se je dogajalo, da so šle ženske raje v smrt, kot da bi vzele tujca. In to kljub prosvetljenemu zakonu o zakonski zvezi, ki so ga sprejeli leta 1950. Ta zakon je kljub vsej naprednosti prepovedoval ločitev in nanjo še danes gledajo kot na veliko sramoto. V enem svojih zgodnjih spisov iz leta 1919 Mao Zedong jezno sprašuje, zakaj neki je neka Zhao, ki so jo starši silili v poroko z neznanim moškim, naredila samomor.
Kadar si prebivalci mest izbirajo partnerja, se prav nič ne ozirajo na ideologijo, čeprav je v letih po sprejetju omenjenega zakona o zakonski zvezi partija zagovarjala stališče, da je glavna vez med zakoncema politično in ideološko ujemanje. Drži pa, da je v obdobjih političnih pretresov senca enega partnerja padla še na drugega in je veljala »dobra revolucionarna preteklost« za privlačno lastnost pri izbiranju partnerja.
Sredi petdesetih let so mlade Šanghajčanke ponavljale geslo: »Ne sprašuj, ali je v partiji, pozanimaj se raje, ali ima kaj pod palcem.« Danes mladenke koprnijo po ženinih, ki bi bili ravno prav visoki, pridni in premožni (kar pomeni, da bi imeli vsaj uro, kolo in šivalni stroj), pa da njunega skupnega življenja ne bi obremenjevala bližina moževih staršev.
Spolnost je še vedno tabu, kotracepcija pa prav nasprotno. Partija še daje dovoljenje za poroko, nadzoruje kontracepcijo, omejuje potomstvo na enega otroka, pri zaporednih nosečnostih sili ženske, da splavijo, svetuje zmernost v spolnem življenju, vse to pa vpliva na ljudi tako, da jih je sram in imajo občutek krivde.
Poučna kazen
V Braziliji sodijo povzročiteljem prometnih nesreč nekoliko drugače kot drugod po svetu: redkokdaj jih obsodijo na zaporno kazen, tem večja pa je denarna odškodnina. Takšen primer je razsodba v Portu Alegru, kjer je sodnik Ser-gio Gischokow Perreira obsodil inženirja Augu-sta Sissona Filha, da mora plačevati precejšnjo odškodnino ženi žrtve s tremi otroki - do njenega 65. leta. Po Filhovi krivdi je umrl 32-letni zdravnik Fernando Trein Jaeger, ki ga je Fiiho oktobra 1981 zbil s kolesa, ko je neprevidno prehiteval. Kmalu potem je Jaeger umrl, medtem ko jo je Fiiho pobrisal s kraja nesreče in se šele čez nekaj časa oglasil na policiji, kar so mu šteli v slabo. Vdova Regina in njeni trije otroci bodo dobivali odslej po 637.250 kruzeirov na mesec (2.350 dolarjev ali 159.700 din), vsoto bodo sproti višali glede na stopnjo inflacije. Poleg tega bo oškodovana družina dobila še 106.000 kruzeirov odškodnine.
Sodišče je poskrbelo, da bo kaznovani v redu izpolnjeval svojo dolžnost. Sodno so popisali vse Filhovo imetje in ne sme ga prodati vse do leta 2.014, ko bo prestal kazen.
Primer je poučen, ker prometne nesreče ne kaznuje z disciplinsko kaznijo, pač pa tako, da povzročitelj nesreče neposredno pomaga oškodovani družini in kar je morda še pomembnejše: nič več ne enači prometnega prestopka s kriminalom.
Psihologinji v izrednih okoliščinah
Dve mladi Francozinji, študentki psihologije iz Bretanje, Anne Lecaiutre in Marie-Christine Thebaud, nameravata na svoji koži preskusiti, koliko velja teorija o vedenju ljudi v izrednih okoliščinah. Iz Kaira se odpravljata na 3200 kilometrov dolgo pot do sudanske prestolnice Kartuma. Potovali bosta s konjema ob Nilu, najhujše preskušnje pa ju čakajo v nenaseljenih prostranstvih severne sudanske pustinje. Ža vajo sta prepešačili 300 kilometrov v Franciji in menita, da sta dovolj utrjeni za pustolovščino, ki ju mika.
Pred desetimi dnevi sta pripotovali v Kairo, kupili dva čistokrvna angloarabska konja in osla, ki bo nosil potrebno opremo: hrano, zdravila (serume proti pikom škorpijonov in kač), orožje, šotor in seveda vodo. Najeli sta vodiča, brez katerega bi bila takšna pot samomor.
Tisti, ki so kdaj z avtomobilom prevozili to pot, lahko ocenijo, kaj ju čaka. A na poti bosta videli prekrasne zaklade starega Egipta: v Sahari, Luksorju, Aswanu, Abu Simblu, in Vodju Halfi, kjer bosta verjetno prečkali egiptovsko-sudansko mejo. Skozi sudansko pustinjo bosta lahko izbirali le med starimi karavanskimi potmi. Ves čas bosta pisali dnevnik, po prihodu pa bosta sestavili knjigo o svojih doživetjih.
Veseljačenje v Braziliji
Tradicionalni karneval v Riu de Janeiru je tudi letos potekal v znamenju veseljačenja po mestnih ulicah. Plesalo in pilo se je na veliko in vso noč. Neumorni pustovalci so še v jutranjih urah v ljubki družbi zvrnili kozarec šampanjca. In tako ho še vsak dan in noč do torka. (Telefoto UPI)
Neuvrščenost - velika moralna sila in zavest človeštva
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in alžirski zunanji minister Taleb Ibrahimi izmenjala zdravici - Velika pozornost vrhu v New Delhiju
BEOGRAD, 13. februarja (Tanjug) - Zvezni sekretar Lazar Mojsov je v zdravici na čast gostu iz Alžirije, zunanjemu ministru Ahmedu Talebu Ibrahimiju, najprej zaželel dobrodošlico, v kateri je poudaril da so odnosi ined Jugoslavijo in Alžirijo povezani s trdnim in iskrenim prijateljstvom, nato pa je nadaljeval:
odnosi. Tekmovanje in kosanje
»Vaš obisk, izmenjava mnenj in naši pogovori potekajo tik pred sedmo konferenco neuvrščenih držav. Njenemu uspešnemu izidu pripisujemo izjemen pomen. Pomembnost tega največjega srečanja neuvrščenih je še toliko večja, ker pada v čas vsesplošne poslabšane mednarodne situacije in poglabljanja krize. v katero so zašli mednarodni
V Kolnu so zaprli velesejem
Razstavljala tudi jugoslovanska podjetja gospodinjskih aparatov in opreme
KOLN. 13. februarja — Včeraj se je v Kolnu končal deseti mednarodni velesejem gospodinjskih aparatov in opreme »Domo-technica«. ki se ga je udeležilo 715 razstavljalcev iz 30 držav na 107.000 kvadratnih metrih površine med jugoslovanskimi podjetij - Emona iz Ljubljane, Iskra in Združenje za gospodinjske aparate iz Beograda — je bilo najpomembnejše Gorenje, ki je razstavljalo na 500 kvadratnih metrih.
Iskra je na majhnem, a lepo urejenem prostoru razstavljala v glavnem majhne motorje, električne grelce in svoj najnovejši tip sesalnika, vendar je bilo Gorenje tisto, ki je v tem okviru najbolj obsežno zastopalo naš izvoz. Sozd Gorenje je razstavljalo hladilnike, električne in plinske štedilnike, pralne stroje, zmrzovalnike (Gorenje Velenje). bojlerje (Gorenje - Tiki) in štedilnike na trda goriva (Gorenje — Metalna industrija Vranje).
Cez 30 odstotkov vseh električnih štedilnikov, prodanih v zadnjih treh letih v ZR Nemčiji, je izdelalo Gorenje. To je 70 odstotkov vseh električnih štedilnikov, ki so bili uvoženi v Zvezno republiko. Ali bo Gorenje v letu 1983 obdržalo ta delež kljub temu. da je prodaja raznih gospodinjskih aparatov v primerjavi z začetkom leta 1982 padla za 3 do 7 odstotkov?
B. P.
velikih sil in blokov za razširitev vplivnih sfer, pritiski na male in neuvrščene države in nenehno vmešavanje v njihove notranje zadeve, nerazrešena stara krizna žarišča in odpiranje novih, vse to ogroža svetovno varnost, še posebej varnost neuvrščenih držav. Ne gre samo za vprašanja miru in varnosi, marveč tudi za čedalje bplj zapletene in dramatične probleme držav v razvoju, saj se prepad med bogatimi in revnimi poglablja, svetovna ekonomska kriza, v katero je zašlo vse človeštvo, pa se čedale bolj širi in vpliva na poslabšanje mednarodnih odnosov nasploh.
Takšen razvoj neposredno negativno odseva v gibanju neuvrščenih in v položaju posameznih neuvrščenih držav, ki so izpostavljene različnim pritiskom. Velike sile in bloka hočejo še naprej vplivati na politiko, stališča in dejavnosti gibanja neuvrščenih, da bi si ohranili pozicije in razširili vpliv. Takšen mednarodni položaj in zapleteno stanje v gibanju narekujeta potrebo po vse aktivnejšem delovanju neuvrščenih držav. Alžirija in Jugoslavija, pa tudi druge neuvrščene države bodo med pripravami in na samem vrhu storile vse, da bo prišlo do nadaljnje krepitve enotnosti in vloge našega gibanja.«
»Kljub številnim izkušnjam in problemom, s katerimi se ubada gibanje neuvrščenih, mislim — in najbrž ste enakega mišljenja z mano, da se je neuvrščenost še bolj potrdila kot Svetovna politika, kot velika moralna sila in zavest človeštva. Menimo, da se bo njen ugled še povečal po sedmem vrhu'v New Delhiju, ki bo vsekakor dal velik prispevek k reševanju vitalnih svetovnih problemov, popuščanju mednarodne napetosti, zaustavitvi oboroževalne tekme, reševanju kriznih žarišč in perečih gospodarskih odnosov in razvoja. Prav tako mislimo, da bo sedmi vrh okrepil neodvisno in izvenblokovsko usmeritev gibanja.
Dosedanji rezultati našega vsestrankega sodelovanja kot tudi poudarjena želja, da bi se takšni odnosi razvijali še naprej, želja, ki je prišla do izraza tudi med našim pogovorom, odpira nove možnosti, da bosta obe
Ducat tožb proti zločincu Barbieju, »bonskemu klavcu«
Klausa Barbieja so premestili v preiskovalni zapor — Priprava procesa bo terjala najmanj leto dni
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 13. februarja - Klausa Barbieja, nacističnega zločinca, ki so ga bolivijske oblasti pred enim tednom »izgnale proti Franciji«, so iz simboličnega pripora v trdnjavi Montluc pozno sinoči premestili v bonski preiskovalni zapor. Tožbo proti nekdanjemu »bonskemu klavcu« je vložilo že ducat organizacij in posameznikov, toda priprava procesa bo terjala najmanj eno leto.
Preiskavo so napovedali celo v ameriškem senatu, kajti vse kaže, da je pobegli gestapovski šef po vojni aktivno sodeloval s CIA. V Franciji se pravosodne oblasti med tem pripravljajo na zagrizeno juridično bitko, tako v zvezi s postopkom izgona iz Bolivije (v resnici izročitve) kot glede mednarodne zakonodaje o zastaranju vojnih zločinov. Klausu Barbieju namreč ne morejo več soditi za dejanja, ki sta jih v prvih povojnih letih pri izreku smrtne kazni (seveda v odsotnosti botoženca) izrekla dva francoska tribunala. Novo obtožnico bodo zato morali sestaviti na podlagi še neobravnavanih zločinov.
Da bi bile zadeve še bolj zapletene, je Francija mednarodno konvencijo o nezastaranju nekaterih zločinov, t. j. sprejemu načela o »zločinih proti človeštvu«.
podpisala šele 1964, ko je po Barbiejevi razvpiti dejavnosti minilo že dvajset let.
V Franciji se med tem razvnemajo čedalje živahnejše polemike o kolaborantstvu v okupirani coni. V nekem zakotnem mestecu so reporterji staknili človeka, za katerega Barbie trdi, da je gestapu izdal narodnega junaka Jeana Moulina, voditelja odporniškega gibanja.
VILKO NOVAK
V Etiopiji
izbruhnila lakota
ADIS ABEBA, 13. februarja (Tanjug) - V etiopskih provincah Volo in Goridar je spet izbruhnila lakota in vlada si na vso moč prizadeva, da bi več deset tisoč ljudem priskrbela dovolj hrane, vode in zdravil.
neuvrščeni državi, Jugoslavija in Alžirija, še bliže njunemu skupnemu boju za mir, svoboden razvoj in enakopravne demokratske odnose v svetu,« je ob koncu zdravice poudaril Lazar Mojsov.
Alžirski minister za zunanje zadeve Ahmed Taleb Ibrahimi je, potem ko se je zahvalil za prijazne besede svojega gostitelja, med drugim dejal:
»Najprej bi se vam rad iskreno zahvalil za topel sprejem, ki ste mi ga pripravili, in vam povedal, kako srečen sem, da sem med vami. Tradicionalno bogata so naša srečanja in pričajo o neskaljenem prijateljstvu, ki povezuje jugoslovanske narode in alžirskega in ki ima korenine v podobnosti in solidarnosti njihovega boja za svobodo. Pravilno ste podčrtali pomen tega srečanja, ki je sicer v okviru stalnih srečanj med našima državama, a je tik pred zasedanjem sedmega vrha neuvrščenih, v skrajno napetem mednarodnem položaju. Zasedanje sedmega vrha neuvrščenih držav ima poseben pomen za Jugoslavijo in Alžirijo, ki sta politiko neuvrščanja vedno šteli za osnovo lastne mednarodne dejavnosti.
Splošno sprejeto je, in to na osnovi analize, ki jo je izdelalo naše gibanje, da je svetovna kriza splošna in strukturalna. Duh dialoga so zamenjali spori. Napetost med Vzhodom in Zahodom je skrajno zaostrena, hkrati pa se je okrepila težnja velikih sil, da bi vse probleme podredili konfrontaciji med Vzhodom in Zahodom. Posledice so posebej hude za neuvrščene države. Zmerom bolj smo priča politiki sile, ki si prizadeva razširiti vplivne sfere, zaustaviti proces dekolonizacije, okrepiti aktivnost imperializma, in poskusom oslabiti regionalne organizacije.«
Ibrahim je tudi dejal, da je glede na poslabšanje in širjenje mednarodne napetosti vrh neuvrščenih življenjskega pomena, glede na dejstvo, da je gibanje neuvrščenih hkrati nadaljevanje in porok za nacionalno neodvisnost naših držav, pa je nujno treba ponovno utrditi in poudariti njegov neodvisni značaj in specifičnost.
»Prepričan sem, da naše srečanje in izmenjava mnenj prispevata h krepitvi prijateljstva naših narodov, razvoju dvostranskega sodelovanja in poglabljanju našega delovanja na mednarodnem področju, posebej v okviru gibanja neuvrščenih,« je na koncu dejal Ibrahimi.
Priprave na konferenco UNCTAD
Ministrski sestanek azijskega dela skupine 77 - Za večjo trgovino med državami v razvoju
BAGDAD, 13. februarja (Tanjug) - Irak se je danes zavzel za »vzpostavitev splošnega sistema trgovinskih preferencialov med državami v razvoju«. Na ta način bi povečali trgovino med državami v razvoju, okrepil pa bi se tudi kolektivni pogajalski položaj te zveze v njenem prizadevanju za vzpostavitev nove gospodarske ureditve. To je na ministrskem sestanku azijskega dela »skupine 77« v okviru UNCTAD izjavil predsedujoči konference iraški minister za trgovino Hasan Ali.
Sestanek, na katerem sodelujejo predstavniki 32 držav v razvoju, je včeraj dopoldne odprl prvi podpredsednik iraške vlade Taha Jasin Ramadan. Na dnevnem redu so aktualna vprašanja v zvezi z mednarodnimi gospodarskimi odnosi, na primer surovine, trgovina in protekcionizem, položaj na mednarodnem trgu kapitala itd. Sodeluje tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi Janez Stanovnik.
Bagdadski sestanek je prvi med regionalnimi sestanki držav v razvoju pred šestim zasedanjem konference o trgovini in
• Na zasedanju je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Janez Stanovnik, Id je dejal, da je sedanja gospodarska kriza v svetu posledica dejstva, da se razvite države niso hotele prilagoditi spremembam odnosov sil tako v svojih lastnih okoljih kot tudi v mednarodnih okvirih. Poudaril je, da je izhod iz krize treba iskati v politiki oživljanja gospodarske dejavnosti, ki mora predstavljati prvi korak strukturalnega prilagajanja svetovnega gospodarstva.
razvoju UNCTAD, ki bo junija v Beogradu. V letošnjem februarju bodo tudi posebni sestanki afriške in latinskoameriške skupine, konec marca pa se bodo v Buenos Airesu sestale vse države v razvoju na zadnji posvet pred šestim UNCTAD.
Ramadan je opozoril, da zaradi zelo zapletenega gospodarskega položaja v svetu čakajo bagdadskega in ostale sestanke v okviru UNCTAD pomembne naloge. Pri tem je navedel upadanje gospodarske rasti, še zlasti držav v razvoju, vse manjši izvoz te skupine in zaskrbljujoče naraščanje njenih dolgov. Pri tem je poudaril, da si je treba prizadevati za prestrukturiranje svetovnega gospodarstva, ker bo novi sistem le v tem primeru koristil vsem drža-
George Bush: Zavezniki iščejo »začasno rešitev« o raketah
Ameriški podpredsednik trdi, da uživa Washington v evropskih prestolnicah podporo pri glavni tezi, da ne more samo SZ imeti v Evropi nekaterih vrst jedrskega orožja
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 13. februarja - Ameriški podpredsednik se je vrnil s svoje turneje v Washington z zahtevo evropskih zaveznikov, da na ženevskih pogajanjih o raketah srednjega dometa poiščejo nekakšno začasno rešitev, kot »prvi korak« k odstranitvi teh vrst orožja s celine.
Tako je sam George Bush opisal, kar je slišal v evropskih prestolnicah, ki jih je obiskal v minulih 12 dneh. Tako opisano evropsko stališče se seveda oddaljuje od ameriškega vztrajanja pri tem, da ZSSR uniči vse svoje »evrorakete«, Američani pa naj ne bi v zameno pošiljali na celino podobnega orožja. Toda Bush pristavlja: »Ne trdim, da je takšno tudi naše stališče - to se bo odločilo, ko bomo pretehtali vse informacije.«
Iz tega so analitiki izluščili ugotovitev, da Evropejci pravzaprav iščejo nekakšno rešitev, podobno tisti, ki sta jo »neformalno« sprejela v Ženevi ameriški in sovjetski pogajalec. Ta epizoda je pred kratkim v Washingtonu zbudila vihar in pripeljala do sprememb v vodstvu agencije za razoroževanje. Tik pred nadaljevanjem pogajanj v Ženevi pa so se iz Bele hiše razširile govorice, da so »načelno« zavzeli stališče do tega, da bi morali predložiti še druge ameriške predloge, vendar šele tedaj, ko bodo sovjetski pogajalci formalno in ne samo javno navedli svoje.
George Bush je ob vrnitvi iz Evrope izjavil, da se zavezniki, ko so iskali »začasno« rešitev, niso spuščali v številke. To naj bi prepustili Američanom. Trdi pa, da Washington uživa v vseh evropskih prestolnicah podporo pri svoji glavni tezi - da ne more imeti samo Sovjetska zveza pravico hraniti v Evropi nekatere vrste jedrskega orožja, ne glede na število, Američani pa tega ne bi smeli. Na vprašanje, ali je iz Moskve pričakovati kak »resen predlog« glede tega, je George Bush odvrnil, da je v tem pogledu čutiti med evropskimi zavezniki »velikanski skepticizem«.
To je tudi po mnenju ameriških ocenjevalcev glavni problem. Washington načeloma ne privoli, da bi preštevali orožje kogarkoli, razen sovjetskega in ameriškega. Podsekretar v State Departmentu Lawrence Eagle-burger je pred dnevi v New York Timesu napisal, zakaj je za Wa-shington nesprejemljiv javni predlog iz Moskve, da bi število sovjetskih »evroraket« za pol zmanjšali in izenačili s tistim, kar imajo Britanci in Francozi. Ta ameriški funkcionar trdi, da bi v
jedrskem klubu s tem priznali Sovjetski zvezi pravico biti »enakopravnejša od drugih«, česar Washington »ne bo dovolil«. Z drugimi besedami, Američani vztrajajo pri kakršnemkoli, celo pri korenitem skrčenju števila svojih novih raket srednjega dometa v Evropi.
Bush trdi, da so povsod podprli tako stališče, razen v nekaterih strankah v opoziciji. Svojo podporo nemškim krščanskim demokratom je izrazil tako, da je dejal, da tudi stališče socialdemokratov »ni brezupno«.
Nekateri ameriški analitiki pa ne verjamejo, da bi bilo mogoče s takšnih izhodišč — če bodo to tudi nespremenjena stališča v
Ženevi - skleniti sporazum. Opozarjajo, da ima ZSSR v jedrskem orožju »monopol« že iz leta 1963. Omogočili so ga Američani, ko so tistega leta iz lastnih razlogov umaknili iz Evrope rakete thor in jupiter. Ta sovjetski »monopol« naj bi postal za Evropejce neznosen šele po letu 1977, odkar ZSSR namešča na tej celini rakete SS-20. Po takšnih gledanjih bi bilo edino pametno zahtevati, da H bil položaj spet tak, kot je bil poprej.
Funkcionarji iz spremstva ameriškega podpredsednika menijo, da je turneja prinesla nekaj točk v propagandni vojni, ki se je vnela zaradi teh vrst orožja, da pa je sam Ronald Reagan »spodnesel« svojega odposlanca, ko je priznal, da je predlog za sestanek z Andropovom dal samo v odgovor na sovjetsko propagando.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
So napovedane parlamentarne volitve v ZR Nemčiji ustavne?
Ustavno sodišče bo svoj sklep o Carstensovi odločitvi, da razpusti parlament in razpiše volitve, sporočilo v sredo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 13. februarja — Že ves teden se v Bonnu in drugih mestih Zvezne republike Nemčije širijo govorice o domnevni neugodni razsodbi zveznega ustavnega sodišča glede koraka zveznega predsednika Carstensa, ki je v začetku januarja na predlog kanclerja Helmuta Kohla in po izglasovanju nezaupnice v Bundestagu razpustil zvezni parlament in razpisal volitve za 6. marec.
Kot je znano, so nedavno štirje poslanci iz treh strank vložili pri ustavnem sodišču v Karlsruheju tožbo proti Carstensovi odločitvi, češ da je neustavna. »Allgemeine Zeitung« iz Mainza je poročal, da se je v drugem senatu ustavnega sodišča že izoblikovala večina petih proti trem sodnikom v prid tožnikom in proti predsedniku Carstensu, kar bi gotovo pomenilo preložitev volitev. Po nekaterih drugih poročilih so se štirje sodniki v osemčlanskem senatu odločili za Carstensa in štirje proti. V tem primeru bi po veljavnih zakonskih predpisih obveljal sklep zveznega predsednika in bi bila zavrnjena tožba poslancev.
Toda iz krogov ustavnega sodišča se je neuradno zvedelo, da so sodniki v petek odločali o tej zadevi in da bodo sporočili svoj
Stroessnerjeva sedma »volilna zmaga«
Paragvajskemu diktatorju so volilci »zaupali« nov predsedniški mandat — General je rekorder med latinskoameriškimi kaudilji — Na volitvah tudi »opozicija« — Sožitje med vladajočimi vrhovi
General Alfredo Stroessner, Id bo letos dopolnil 71 let, ima vse možnosti, da bo med latinskoameriškimi kaudilji in diktatorji dosegel svojevrsten rekord: odkar se je avgusta leta 1954 z vojaškim udarom dokopal do oblasti, so mu paragvajski volilci v nedeljo že sedmič zapored »zaupali« petletni predsedniški mandat. Nekateri opazovalci so ob volitvah v Paragvaju zapisali, da gre verjetno za edino državo na svetu, kjer so rezultati volitev znani že vnaprej, kar po vsej priliki ne bo držalo, kajti s Paragvajem seznam takšnih držav le ni izčrpan.
Stroessner (priimek »izdaja« nemško poreklo šefa države, v kateri so sicer v ogromni večini mestici, pred strahovitim iztrebljanjem pa so prevladovali Indijanci plemena Guarani) naj bi torej vladal v predsedniški palači v Asuncionu do leta 1988, če se dotlej ne bo zgodilo kaj »nepredvidenega.« Kot kandidat vladajoče stranke Colorado (rdečih, kar nima z levičarstvom nobene zveze), ki jo vladajoči krogi radi označujejo za »ljudsko gibanje,« si je zagotovil 87 odstotkov glasov, kandidat radikalno-liberalne stranke Enzo Doldan 5,7 in kandidat liberelcev Hugo Celauro 3,2 odstotka glasov. Zadnja dva sta na predsedniških volitvah nastopila kot predstavnika »opozicije,« kajti v Stroessnerjevem Paragvaju ne manjka spretnih političnih režiserjev, ki zadnji trenutek pred volitvami prikroji-
jo scenarij tako, da na volitvah nastopa tudi »opozicija.«
Prvaka »opozicije« sta izrazila navdušenje nad spretno zrežirano volilno predstavo z izrazi »volilna goljufija« in podobnimi. Bolj pomembno je, da na volitvah ni sodelovala opozicija brez narekovajev in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je od leta 1954 prepovedana vsakršna legalna politična opozicija in drugič, ker si je ta opozicija morala poiskati zatočišče v tujini, kjer obstajajo štiri politične stranke ali skupine, ki so se februarja pred štirimi leti združile v koalicijo nacionalnega sporazuma.
Ker je v Paragvaju že skoraj tri desetletja »blagodejno« politično zatišje, je seveda težko reči, kakšen je dejanski vpliv v tujini živeče opozicije na Paragvajce. Koalicija nacionalnega sporazuma je za zdaj generalovemu ge-
slu o »demokraciji brez komunizma« odgovorila z geslom o »demokraciji brez Stroessnerja,« z veliko verjetnostjo pa je mogoče domnevati, da ne bo ostalo pri obmetavanju z gesli, ampak da bo imela opozicija še možnosti kaj več povedati in predvsem storiti.
V Asuncionu vedo povedati, da se je Stroessner hotel umakniti pred zadnjimi volitvami in svoje mesto prepustiti kateremu od poveljnikov maloštevilne vojske. Menda se generali niso mogli zmeniti, kdo naj bi bil naslednik, zato je ostalo pri starem kajti v vojski bi lahko prišlo do hudih prepirov, kar bi ze lahko bilo resno znamenje, da se skrbno zgrajena režimska piramida začenja podirati. To bi po drugi strani bržkone pomenilo, da se je enkrat za vselej porušilo ravnotežje in vladarsko sožitje med vojaškim vrhom, veleposestniško oligarhijo in trgovsko in industrijsko buržoazijo, v čemer tiči morda poglavitni vzrok za to, da se je Stroessner tako dolgo obdržal na oblasti.
Ob volilnem »dogodku« v Paragvaju je bilo mogoče prebrati, da se ta država, stisnjena med
Argentino, Brazilijo iri Bolivijo, ki so se v preteklosti dvakrat združile in v vojnah odvzele Paragvaju okrog tretjino takratnega ozemlja, po revščini uvršča takoj za Haitijem. To ne bo držalo, kajti letni dohodek na prebivalca je okrog 1.200 dolarjev (drug) vprašanje je, kako je ta dohodek razdeljen, kar ne velja samo za Paragvaj). Tudi ne drži ocena, da je večina od okrog 3,3 milijona prebivalcev nepismena, saj je v mednarodno priznanih letnih almanahih zapisano, da je pismenih 82 odstotkov prebivalstva. Seveda tega nismo zapisali z namenom, da bi branili eno najbolj anarhoidnih družbenih tvorb v Latinski Ameriki, ampak zaradi objektivnosti. O tem, da je edina perspektiva Stroessnerjevega režima njegov zaton, pa naj povejo svoje prihodnji dogodki.
AVGUST PUDGAR
sklep javnosti v sredo 16. februarja.
Ugibanja o domnevni razsodbi ustavnega sodišča so se pomnožila tudi zaradi izjave predsednika SPD Willyja Brandta pred novinarji v Miinchnu. Brandt je podvomil o volitvah 6. marca in ni popolnoma izključil možnosti, da bi ustavno sodišče prihodnjo sredo strankam »prekrižalo račune«. Kljub temu je bil Brandt mnenja, da bo sodišče najverjetneje volitve potrdilo, a da bo postavilo pravne in ustavne smernice, kako je treba ravnati v podobnih primerih v prihodnosti.
Tudi politični in pravni strokovnjaki se nagibajo k temu mnenju in se pri tem sklicujejo na prakso ustavnega sodišča, ki pušča, kolikor je le mogoče, v veljavi velike in pomembne politične odločitve, vendar naknadno vtika vanje pravne in ustavne norme, ki »postavljajo politične odločitve v pravo luč«'. Tako je bilo po sklenitvi osnovne pogodbe, ki ureja odnose med Zvezno republiko in Nemško demokratično republiko, in tako je bilo tudi po tožbi dežele Bavarske, češ da so vzhodne pogodbe, ki jih je bil Brandt podpisal v Moskvi in Varšavi, neustavne.
Vsekakor bo zahodnonemška javnost prihodnjo sredo zvedela, ali bodo 6. marca volitve ali ne bodo. Predsednik Carstens je že izjavil, da se bo »seveda« ravnal po sklepu ustavnega sodišča. Še vedno je izredno velika verjetnost, da volitve bodo. Toda večina prebivalstva se prav v teh dneh do pepelnične srede ukvarja z manj resnimi zadevami, to je I s pustom in pustnii šemami, ki so 1 preplavile širno področje od Flensburga do Bavarskih Alp, kot je zapisal neki časopis. Kljub temu politika in politiki niso pozabljeni. V žgočih in satiričnih verzih se jih sposojajo bolj ali manj nadarjeni rimarji pod milim nebom ali v dvoranah. Nekateri trdijo, da je tudi letošnji pust postal del velike in bučne volilne kampanje.
BOŽIDAR PAHOR
Jana
S TELEPRINTERJA
Gana zaprosila za pomoč v hrani
ABIDŽAN, 13. februarja (Reuter) - Predsednik ganske vlade polkovnik Jerry Rawlings je mednarodno skupnost zaprosil za pomoč v hram, zdravilih in šotorih za prehran in nastanitev približno milijon ganskih državljanov, ki so jih pred kratkim izgnali iz Nigerije. V svojem govoru po radiu je dejal, da bo Gana potrebovala še sto tisoč ton žita in dodal, da je njegovi državi za letošnje leto tudi sicer primanjkovalo približno 400 tisoč ton žita. Država je namreč zaradi vremenskih nevšečnosti pridelala mnogo manj kot sicer.
Blokirali bančne račune Garcie Meze
LA PAZ, 13. februarja (Reuter) — Sodišče v La Pazu je blokiralo bančne račune in ostalo premoženje bivšega šefa bolivijske države generala Garcia Meze in bivšega notranjega ministra Luisa Arca Gomeza. Obtožena sta umora voditelja bolivijskih socialistov Marcela Quiroga. Meža in Gomez sta julija 1980, po demokratičnih volitvah, na katerih je bila izvoljena sedanja vlada (oblast je dobila šele oktobra), izvedla državni udar. Pogegnila sta v Argentino, kjer živita še zdaj.
ZDA izvedle podzemeljski jedrski poskus
WASHINGTON, 13. februarja (AFP) - Združene države Amerike so v nevadski puščavi izvedle prvo letošnjo podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Moč bombe je bila po sporočilu ameriškega ministrstva za energetiko manjša od 20 kiloton. ZDA so lani na istem poligonu izvedle 19 podzemeljskih jedrskih poskusov.
Velajati obišče Bangladeš
ISLAMABAD, 13. februarja (KUNA) — Iranski zunanji minister Ali Akber Velajati bo konec tega meseca obiskal Bangladeš. To je ob zaključku svojega uradnega obiska v Pakistanu izjavil minister za zunanje zadeve Bangladeša A. R. Šam Ud Doha. Ministra se bosta pogovarjala o dvostranskih odnosih, sedmem vrhu neuvrščenih v New Delhiju in možnostih za prekinitev iraško-iranske vojne.
Velike izgube v Franciji zaradi stavk
PARIZ, 13. februarja (Reuter) - Francija je lani zaradi stavk izgubila 2,25 milijona delovnih dni ali 51 odstotkov več kot leta 1981. Samo na avtomobilsko industrijo v maju in juniju pride kar 45 odstotkov izgubljenih delovnih dni. Tudi v prvem letošnjem mesecu so stavke v tej panogi povzročile francoskemu gospodarstvu veliko škodo. Na primer Citroen in Renault bosta zaradi tega letos izdelala skoraj 50 tisoč vozil manj, kot je bilo v načrtu.
Zairski predsednik v Romunijo
KINSHASA, 13. februarja (UPI) — Zairski predsednik Mobutu Sese Seko je sprejel povabilo predsednika Romunije Nicolaa Ceau-sesca, naj obišče Bukarešto, je danes sporočilo zairsko ministrstvo za zunanje zadeve. Datum bodo določili pozneje. Romunija je tej afriški državi.ponudila ekipo gospodarskih strokovnjakov, ki bi proučila možnosti za izkoriščanje velikih naravnih bogastev Zaira.
Mugabe o pomoči osvobodilnim gibanjem
HARARE, 13. februarja - Tanzanijska tiskovna agencija Shihata posreduje izjavo zimbabvejskega premiera Roberta Mugabeja, da bo njegova država tudi v prihodnje pomagala osvobodilnemu gibanju ljudstev Južnoafriške republike in Namibije oziroma, da se bo še nadalje zavzemala za popolno dekolonizacijo afriške celine. Po njegovem mnenju se poleg tega, da so pogajanja o Namibiji zašla v slepo ulico, slabša tudi položaj v Južnoafriški republiki.
Osnutek deklaracije o načelih socialistične internacionale
MADRID, 13. februarja (Tanjug) - Tu so izdelali osnutek nove deklaracije o načelih socialistične internacionale, ki jo bodo sprejeli na kongresu Internacionale v Lizboni od 7. do 10. marca. Osnutek so izoblikovali predstavniki več kot 20 socialističnih strank.
Redni sestanek gospodarskega združenja L. Amerike
RIO DE JANEIRO, 13. februarja (Tanjug) - V Cartageni (Kolumbija) bo od 24. do 26. februarja redni sestanek gospodarskega -druženja Latinske Amerike (SELA). Srečanje bo zelo pomembno. Gre namreč za prvega med sestanki, na katerih na j bi države v razvoju izoblikovale svoje stališče do razvitih, ki ga bodo zastopale na sestanku konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) junija v Beogradu.
Argentinska hunta o demokratizaciji
BUENOS AIRES, 13. februarja (Tanjug) — Argentinska vojaška hunta je sklenila odpreti vrata uresničevanju tako imenovanega procesa demokratičnega odpiranja in bo v tej zvezi uvedla (za zdaj še ne objavljene ukrepe. Hunta je zasedala zadnja dva dneva, nadaljevala pa bo v ponedeljek skupaj s predsednikom Bignonejem. Predsednik se dvodnevnega sestanka ni udeležil, ločeno pa se je srečal z generalom Nicolaidesom in admiralom Francom. Tako se je izkazalo, da govorice o Bignonejevem umiku s predsedniškega položaja niso resnične.
V New Delhiju o problemih kmetijstva
NEW DELHI, 13. februarja (PTI) - Tu se bodo 14. februarja sestali agronomi iz 27 držav v razvoju, da bi proučili svetovne probleme v zvezi s proizvodnjo hrane in kmetijstvom. Na tridnevnem sestanku bodo obravnavali programe sodelovanja med državami v razvoju.
Spremembe v čilski vladi
SANTIAGO, 13. februarja (UPI) - Čilski diktator Augusto Pinochet bo že drugič v zadnjega pol leta zamenjal nekatere člane v svoji vladi, ki se je pokazala za nesposobno izvleči Čile iz čedalje globlje ekonomske krize. Pričakujejo, da bo Pinochet zamenjal ministra za gospodarstvo, možne pa so tudi druge spremembe. Čilsko gospodarstvo ima velikanske dolgove v tujini, za več kot 17 milijard dolarjev, medtem ko je nezaposlena, po uradnih podatkih, le četrtina delovne sile.
Japonsko-francoske pomorske vaje
TOKIO, 13. februarja (Tanjug) - Japonske pomorske obrambne sile in ladje francoske vojne mornarice so včeraj južno od Tokia imele skupno pomorsko vajo pod imenom »Dobra volja«. V vaji so sodelovali francoski nosilec helikopterjev »Jeanne d'Arc« in rušilec ter japonski rušilec, podmornica in nekaj protipodmomiških helikopterjev. Japonske in francoske vojne ladje so imele skupne manevre za boj proti podmornicam.
Georges Duhamel
17. nadaljevanje
Američani si takoj po kapitulaciji Francije še niso ustvarili dokončne sodbe o tem, kakšno vlogo je imel Laval v tem tragičnem razpletu. V Washingtonu so namreč upali, da je Laval sa-mo Petainov pomočnik in da utegne postati ameriški partner če že ne ameriški sokrivec v politiki, ki so jo v State Departmentu krstili kot »stave na Vichy«.
Murphy je o pogovoru z Lavalom 29. julija 1940 poročal: »Z Lavalom, ki je bil hudo nahoden, sem imel dolg pogovor. Prepričan je, da Hitler ne namerava streti Francije. Prepričan je, da namerava Hitler ustvariti evropsko konfederacijo, v kateri bo imela Francija vlogo, vredno njenih zgodovinskih tradicij. Nujno je, mi je rekel Laval, da Združene države pokažejo razumevanje za položaj Francije... Potem mi je Laval govoril o tistih, ki so odgovorni za vojno: Mandel, Daladier, Reynaud, Blum. V kratkem jim bodo sodili. ,Ne terjam jaz njihovih glav. Dežela zahteva, da so krivci identificirani in kaznovani,' mi je rekel Laval.
Potem sva govorila o napetosti med Francijo in Britanijo. Lavale mi je razložil, zakaj goji tako globoko nezaupanje do Britanije, na koncu pa je rekel: .Sicer pa bodo Nemci prve dni avgusta sprožili ofenzivo proti Britaniji.. .* Po-
tem je večkrat ponovil: .Resnične si želim, da bi bila Anglija poražena.'«
Laval je torej spontano, ne da bi bil prisiljen in ne da bi od tega lahko pričakoval kako korist, že julija 1940 javno želel, da bi bila Britanija poražena! Pozneje se je na procesu izgovarjal, da je dajal take izjave, ker da »se je bal represalij s strani Hitlerja«.
Dva dni po tem pogovoru je bil Murphy povabljen k Lavalu na kosilo. Laval je ob tej priložnosti nadaljeval svoj monolog: »Prepovedal bom prostozidarski red, moj dragi Mur-phy. Vedeti morate, da so prostozidarji v Franciji povsem nekaj drugega kot v Združenih državah...« Naslednjega dne je tisk v nezasedeni Franciji sprožil nebrzdano kampanjo proti »prostozidarjem, ki so skupaj z Židi odgovorni za dekadenco Francije«.
.Potem je začel Laval govoriti o bližnji nemški ofenzivi:	»Nemci imajo pripravljenih
19.000 letal, ki bodo zmlela v prah britanske otoke. Razen tega jih bo podprlo italijansko letalstvo...«
Murphy je bil 2. avgusta znova povabljen na Lavalovo posestvo Chateldon... Ti pogostni sestanki med ameriškim diplomatom in Lavalom, ki so potekali v prisrčnem in odkritem ozračju, odkrivajo na zgovoren način, kako je takrat State Department ocenjeval položaj v nezasedeni Franciji. Zakaj se je ameriški od-
pravnik poslov tako pogosto sestajal z Lav lom, medtem ko je maršala Petaina doma ignoriral? In kaj so si mislili o tem v Vichyj Murphy se je v enem tednu trikrat srečal podpredsednikom Lavalom, niti enkrat pa skušal priti v avdijenco pri Petainu. Je Lav res služil samo za posrednika?
V Chateldonu Laval sobesedniku ni poved kaj posebno novega, če izvzamemo njego\ trditev, da pripravlja general Weygand vojaš puč: »Po svoje premešča polke in polastil se že vseh prefektur,« je Murphyju rekel Laval
Ameriško stališče do Lavala se je spremeni po sestanku Hitler—Petain v Montoiru oktobi 1940, kjer je bil navzoč tudi Laval. V Washinj tonu so ocenili, da jih Laval »vleče za nos Zunanji minister Cordell Hull je telegrafir Murphyju: »Laval se skriva za ugledom marš; love osebnosti, da bi potisnil Francijo v bre: no popolne podrejenosti Nemčiji...«
Laval je bil »presenečen in ogorčen« sprič te ocene, je poročal Matthews, ki je zamenj: Murphyja v Vichyju; Murphy je namreč odpc toval v Severno Afriko.
Matthevvs je opisal Lavala drugače kot njegov predhodnik Murphy: »Laval je samozavesten in se zavestno podaja v neznano...« Laval tudi po svoje razčlenjuje sestanek med Petainom in Hitlerjem v Montoiru: »Hitler je bil zelo vljuden. Ničesar ni zahteval od nas, pač pa nam je veliko ponudil. Hitler hoče mir. Predlaga nam, naj uvedemo v Franciji normalne razmere. Na maršala je napravil izvrsten vtis...«
In Matthevvs nadaljuje poročilo o pogovoru z Lavalom po sestanku v Montoiru: » ... Požvižgam se na ameriško javno mnenje, je kričal Laval. Vi Američani nas nočete razumeti. Do-volj nam je tega, da si vsakih petdeset let lahko privoščimo novo vojno. Potrebna nam je nova Evropa in mislim, da bi Združene države mora-
le sodelovati s to novo Evropo. Zakaj Angleži še naprej podpirajo izdajalca de Gaulla? Prepričan sem, da bo Nemčija dobila vojno. In tudi če bi jo dobili Angleži, ne bodo nikoli, ponavljam, nikoli sposobni korakati na Berlin!«
Laval je pogledal Matthevvsa naravnost v oči in ga vprašal:
»Ali resno mislite, da bo Anglija dobila vojno?«
»Da,« je odgovoril Matthevvs, ne da bi trenil.
»Kdaj? Čez sto let?« se je ironično zasmejal Laval in navrgel: »Beseda demokracija me pušča hladnega! Američani nimate prav, da ne zaupate Hitlerju; je čisto O. K.! Sicer pa, kaj naj storimo proti Nemčiji? Moč je na njihovi strani. Nisem na njihovi strani, niti v njihovi službi. Občudujem Ameriko. Lahko sem vam koristen, lahko vam pomagam, da se zbližate z Evropo. Želim postati mešetar za to novo Evropo...«
Matthevvs se je z Lavalom ponovno srečal v Parizu; z Lavalom je bil tudi vichyjski predstavnik pri nemških oblasteh v Parizu Femand de Brignon. Združenje ameriškega tiska v Parizu je priredilo kosilo, katerega častni gost je bil Laval. Ta se je ob tej priložnosti pokazal kot »velik prijatelj Američanov«.
Matthevvsa je povabil na zasebni pogovor v palačo Matignon in mu povedal tole: »V Wa-shington morate sporočiti, da nisem jaz zahteval sestanka s Hitlerjem, marveč je on dal pobudo zanj ... Še vedno sem prepričan, da je premoč na nemški strani... Anglija tudi z ameriško pomočjo ne bo mogla dolgo kljubovati Nemčiji, celo, če Združene države vstopijo v vojno... Francija mora upoštevati to stvarnost ...«
Amerika mora vse to razumeti, on, Laval, pa je pripravljen sodelovati z njo: »Lojalen bom z
vami... S popolnim zaupanjem se lahko obračate name! Pripravljen sem razložiti Nemcem, kako vi gledate na položaj.«
Matthevvs je odgovoril popolnoma odklonilno: »Za nas je Hitler pesjan. Vaša politika sporazumevanja z njim bo neizogibno pripeljala do prekinitve odnosov med Francijo in Združenimi državami...«
Časi, ko so v Washingtonu še upali, da bi utegnil Laval postati politični partner, so bili mimo. Približno v času, ko je Matthevvs v palači Matignon zavrnil Lavalove pobude, je Cordell Hull v Washingtonu sprejel francoskega veleposlanika Henryja-Haya in mu pomolil pod nos telegram, ki ga je prejel od brazilskega predsednika: »Ne razumemo, kako je Laval mogel seči Hitlerju v roke! To je odvratno!«
Hull je v razgovoru s francoskim veleposlanikom obtožil Lavala, da je orodje v rokah nacizma: »Naj ve (Laval), da smo obveščeni o njegovih spletkah! Zato naj nikar ne zapravlja časa s poskusi, da bi nas ujel v mreže svojih spletk in laži... Zaupamo pa modrosti maršala Petaina...«
Hull ni mogel biti bolj odkrit: »Maršal mora vedeti, da ne moremo vzdrževati stikov z vlado, ki spodbuja Hitlerja. Obveščeni smo, da se Laval na skrivaj pogaja z Berlinom. Ali maršal ve za to?«
Po drugi strani je tudi Roosevelt vzpostavil neposredni stik s Petainom z osebnim pismom, ki mu ga je poslal. Murphy se je vrnil iz Severne Afrike, kjer je v prvi vrsti skušal ugotoviti, kako so tamkajšnje oblasti razpoložene do La-vala in Petaina. V Vichyju je ameriško veleposlaništvo pomnožilo stike z ljudmi, ki so obdajali Petaina. Matthews je bil sprejet pri maršalu, ne da bi bil pri razgovoru navzoč Laval! Govorila sta o »možnih« ameriških pošiljkah živil in drugih potrebščin, seveda če bodo do-
volili Britanci, ki so uvedli pomorsko blokado Francije.
Skratka, v relativno kratkem časovnem obdobju se je zvrstilo veliko dogodkov: Murphy je 12. decembra opozoril maršala, naj se znebi Lavala, če želi imeti v Vichyju ameriškega veleposlanika; Hull je preko francoskega veleposlanika sporočil Vichyju, da v Washingtonu zaupajo Petainovi modrosti, odklanjajo pa Lavala, ki je orodje nacistov; 13. decembra so se začela tajna pogajanja med Londonom in Vic-hyjem; in končno, istega dne je vichyjska policija obkolila hotel »Park« in odvedla ministrskega predsednika Pierra Lavala na »varen kraj«, kar je milejši izraz za aretacijo in hišni pripor. Lavalova soproga in hčerka sta aretacijo razlagali izključno kot posledico ameriškega pritiska. Takoj sta poiskali ameriškega novinarja in mu v joku sporočili: »Potrebujeva pomoč vašega veleposlaništva, kajti samo ono lahko vpliva na maršala...«
»Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da je maršal odslovil svojega ministrskega predsednika zaradi tega, ker je ta vodil preveč pronem-ško politiko in se v vsem podrejal zahtevam Nemčije, kot je Murphy 12. decembra opozoril maršala v dokal ultimativni obliki. Pronem-ška politika Pierra Lavala je služila samo za povod in pomožno sredstvo v operaciji, ki je pripeljala Lavala iz predsedstva vlade v hišni pripor. Tega argumenta sta se prislužila minister za pravosodje Alibert in notranji minister Peyrouton. Toda v ozadju kovarstva proti La-valu je bil podpredsednik vlade admiral Dar-lan, lisjak, ki se je znal znebiti tekmeca, ne da bi se s tem kompromitiral pri Nemcih. Odločilni moment, ki je vplival na Petainovo odločitev, je bilo Petainovo prepričanje, da ga skuša Laval spodnesti in sam prevzeti njegovo mesto ...«
Sojenje v Prištini: končano zaslišanje
Milejše obtožnice za nekatere člane sovražne KLMPAJ - Na zatožni klopi 23 ljudi
PRIŠTINA, 13. februarja (Tanjug). — Na tukajšnjem okrožnem sodišču so končali zasliševanje pripadnikov ilegalne sovražne organizacije »komunistično-marksistično-leninistične partije Albancev v Jugoslaviji« (KMLPAJ), ki je obtožena sovražnega delovanja proti naj večjim pridobitvam naše revolucije.
Med nadaljevanjem sta imela zaključni govor namestnika okrožnega javnega tožilca Res-hat Vlilaku in Ruždi Kozmači. ki sta ostala pri svoji prvotni kvalifikaciji dejanj večine od 23 obtoženih.
Predstavnika tožilstva pa sta danes sporočila, da spreminjata obtožnico sedmih obtoženih.
Najprej sta sporočila, da mora obtoženi Ljufti Machedonci namesto po prvem, odgovarjati po drugem odstavku člena 136 kazenskega zakona SFRJ v zvezi s členom 114 istega zakona. Do spremembe prvotne obtožnice je prišlo zaradi tega. ker so predstavniki obtožbe upoštevali dejstvo, da Machedonci leta 1978, ko je postal član KMLPAJ. še ni bil polnoleten.
Delali so brez
zdravniških
dovoljenj
LJUBLJANA. 13. februarja -Eno izmed nenavadnih, kakor kaže. pa kar vsakdanjih zgodb o obrtnikih so inšpektorji dela razkrili po pritožbi delavca, češ da mora še naprej pleskati, čeprav ima zdravniško spričevalo, da tega ne sme več delati. Ob pregledu delovišča v ljubljanski toplarni so ugotovili, da obrtnica V. B. — obrt z dejavnostjo »polaganje zidnih tapet« ima prijavljeno v Buzetu - tega delovišča še ni videla, delo na njem razporeja nekvalificiran delavec ali obrtni-čin upokojeni mož. trije pri njej zaposleni delavci pa nimajo veljavnega zdravniškega spričevala.
Delavcem so inšpektorji prepovedali nadaljevati delo. Obrt-nico bodo prijavili sodniku za prekrške, sa j je opravljala dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem. Z ugotovitvami bodo ljubljanski inšpektorji dela seznanili tudi tržne inšpektorje in referenta za obrtna dovoljenja v občini Buzet.	B. Č.
h		
informativni tednik dela		
Popolnoma so spremenili tudi tisti del obtožnice, ki se je nanašal na Agima Mehmetija. Danes so namreč sporočili, da ni obtožen sovražne dejavnosti, temveč prikrivanja kaznivega dejanja drugih članov organizacije.
Do podobne spremembe je prišlo tudi pri Zahavdiju Krasni-ciju. Namesto združevanja zaradi sovražne dejavnosti je zdaj obtožen kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve SFRJ.
Omilili so tudi pravne kvalifikacije dejanj Sabita Gashija, Skenderja Vardarija in Ahmeta Isljamlja, za katere ni dokazano, da so pripadali omenjeni »partiji« in sovražno delovali z njenih političnih izhodišč.
Tega članstva ni bilo mogoče dokazati tudi bivšemu pazniku v prištinskem okrožnem zaporu Iurizu Jusufiju in je po novem obtožen samo sovražne propagande.
Zadnjo besedo bo imel sodni senat, katerega sklep pričakujejo v ponedeljek.
Usodno trčenje s plugom
KOZINA, 13. februarja - Sinoči okoli 22.30 se je na magistralni cesti, dva kilometra pred Kozino, pripetila prometna nesreča, v kateri je umrl 25-letni voznik osebnega avtomobila Boris Žnidaršič iz Betanj 3, Sežana. Vozil je od Divače proti Kozini. Ko je dva kilometra pred Kozino v levem blagem ovinku vozil po sredini vozišča, je s prednjim levim delom avtomobila trčil v prednji levi del pluga, ki ga je potiskal tovornjak koprskega cestnega podjetja in je plužil sneg. Boris Žnidaršič je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče.
B. S.
Kdo kaj ve o utopljencu?
IZOLA, 13. februarja - V petek zjutraj ob 7.30 so ob pomolu kopališča Simonovega zaliva pri Izoli našli neznano moško truplo, ki ga še danes niso mogli identificirati. Moški je bil star 30 do 35 let, visok 171 centimetrov, vitke postave, črnolas in modrook. Če bi kdorkoli kaj vedel o utopljencu, naj to sporoči koprski upravi za notranje zadeve.	g g
»Zlati«
rop
v Miamiju
MIAMI, 13. februarja (AFP) — Predvčerajšnjim zvečer sta dva maskirana in oborožena roparja iz neke draguljarne v Miamiju (Florida) odpeljala približno 400 kilogramov zlatih palic in nakita. Kot domnevajo, gre za največji »zlati« rop v ameriški zgodovini. Ameriška policija je sporočila, da vrednosti ukradenega zlata in nakita še niso natanko ugotovili, menijo pa, da se giblje nekje med šest in devet milijoni dolarjev.
Neprevidno
prehitevanje
MARIBOR, 13. februarja — Včeraj popoldne je Ivan Svetec iz Bedaneca v občini Ivanec vozil osebni avto od Šentilja proti Ma-' riboru. V desnem nepreglednem ovinku v kraju Štrihovec je prehiteval osebni avto, takrat pa je pripeljal nasproti z osebnim avtom Miroljub Miletič iz Petrovca na Mlavi. Prišlo je do trčenja, pri tem pa je bil voznik Miletič hudo ranjen, njegova žena Božica pa lažje. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
D. P.
ŠŠŠisi?;*
Prehitra vožnja na zasneženi cesti
LJUBLJANA, 13. februarja - Prehitra vožnja na zasneženi cesti je bila vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila v petek ob 19.50 v Lukovici pri Domžalah. V njej sta se hudo ranila 22-letna Metka in 24-ietni Miklavž Pipp oba iz Vira pri Domžalah. Do nesreče je prišlo, ko je Miklavž Pipp peljal katrco od Lukovice proti Domžalam. Zaradi prehitre vožnje ga je v desnem ovinku začelo zanašati, tako da se je z zadnjim delom zaletel v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 32-letni Leopold Melacher iz Studenca pri Ljubljani. Da bi se izognil trčenju, je Melacher zavil na desno, kjer ga je zaneslo in se je s tovornjakom prevrnil pod cesto. Pri trčenju je bila katrca popolnoma uničena, skupna škoda pa presega 150 tisoč dinarjev. (G. B.. foto: Žarko Hojnik)
Ceste so zanj dkkališče, uradne osebe stari znanci
Tridesetletni Sakib iz Ljubljane najbrž sam ne ve, ali ima tako rad obiske pri sodniku za prekrške ali samo smolo, da ga pri njegovem priljubljenem početju - nizanju prekrškov -tako pogosto zasačijo. Samo med zadnjim pogovorom mu je »uradni znanec« na oni strani mize povedal, da ga obtožujejo kar za petnajst dejanj, ki niso povsem v skladu s predpisi o redu in miru, prometu in vsem, kar piše v knjigah o lepem vedenju.
Med 14. februarjem in 13. septembrom lani, ko po zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa nikakor ne bi bil smel voziti (tako mu je uradni znanec, sicer sodnik za prekrške, za mizo v poslopju na Resljevi 18 v Ljubljani zabičal že med njunim zadnjim sestankom), si je Sakib nabral kar petnajst cestnoprometnih prekrškov.
Vseh seveda ne moremo našteti. Med drugim pa se je požvižgal na miličnikov žvižg, ko mu je mož v modrem skušal dopovedati, da z njegovo vožnjo nekaj ni v redu. V križišču je rdečo luč vzel za zeleno. Ko je miličnikom nekajkrat le uspelo ustaviti njegovo »puščico«, so se z njim tudi bolj nadrobno pomenili. Kaj kmalu se je pokazalo, da njegov »bolido« sploh ni tehnično brezhiben. Ni toliko važno, za katerega žrebca iz Sakibovih hlevov je trenutno šlo — za mercedesa, forda ali renaulta. Uradnim osebam je bilo hitro jasno, da sogovornik niti pretirano trezen ni, sodnik za prekrške pa ima na mizi še pritožbo nekega občana, s katerim je Sakib »prijateljsko kramljal« v gostilni in pri tem kot argument uporabljal berglo.
Zaradi cestnoprometnih prekrškov bo zidarski podjetnik Sakib prav kmalu dobil vabilo s 34-dnevno plačano oskrbo. Kaj veliko upanja, da bi ga resno vzel, vsaj po izkušnjah, ni. V »hotel« bo najbrž moral kar v družbi mož v modrem, tudi starih znancev.
BOJAN GROM
»Nisem nameraval goljufati...«
BEOGRAD, 13. februarja -Okrožno javno tožilstvo je vložilo obtožnico proti Miodragu Jovanoviču, 50-letnemu fotografu brez zaposlitve iz Beograda, ki so ga zaprli zaradi goljufij. Občanom je obljubljal različne usluge in vnaprej jemal večje vsote denarja, nato pa se je za njim zgubila vsaka sled. Tako je med drugim od Beograjčana Mirka Ku-ruzoviča vzel 105.000 dinarjev v devizah in mu obljubil, da bo kupil armaturo v železarni v Zenici, nato pa je denar zapravil.
Podobno je ogoljufal tudi Mi-levo Lejkovič iz Beograda. Predstavil se ji je kot inšpektor SNZ in prijatelj njenega sorodnika, vzel ji je 11.000 dinarjev in jih zapravil. Nato je v nekem beograjskem listu objavil oglas, da oddaja stanovanje. Dobrivoje Miloševič, ki se je prijavil na oglas, mu je plačal 42.000 dinarjev najemnine za dve leti, vendar se v stanovanje nikoli ni vselil.
»Res je, da sem jemal denar, vendar nisem imel namena goljufati,« je v preiskavi izjavil fotograf.
Strankam jemal del odškodnine
Na ljubljanskem temeljnem sodišču se je začelo sojenje mariborskemu odvetniku Franju Grmeku, obtoženemu za 64 kaznivih dejanj
IJUBUANA, 13. februarja — Na ljubljanskem temeljnem sodišču se je pričelo sojenje mariborskemu odvetniku, 56-letnemu Franju Grmeku, obtoženemu za devetintrideset goljufij,štiriindvajset primerov ponareditev listin in za napeljevanje k ponarejanju listin. Zanj so napisali obtožnico sicer v Mariboru, vendar bo sojenje na »nevtralnih tleh«.
Obeta se najmanj osem glavnih obravnav, saj bo na prostor za priče predvidoma stopilo 47 oškodovancev, odvetnikovih strank, ki jih je za razna podjetja zastopal po delovnih nezgodah in prometnih nesrečah pri Zavarovalni skupnosti Triglav Ljubljana - Območna skupnost Maribor.
Stranke je oškodoval tako, da jim je izplačal nižje odškodnine, kot jim jih je po nesrečah priznala zavarovalna skupnost. To mu ni bilo težko izpeljati, saj je zavarovalna skupnosti, potem ko je za oškodovance sam sklenil in podpisal poravnave, nakazala denar na njegov žiro račun, kot je bilo domenjeno, strankam pa je kasneje ustno povedal, kolikšno višino odškodnine je zanje dosegel. Razen nekaj izjem nobena od njih ni zahtevala od Grmeka pismenih dokazil o višini nakazane odškodnine.
V nekaj primerih naj bi Grmek strankam zaračunal tudi
stroške zastopanja, čeprav mu jih je v resnici povrnila že zavarovalna skupnost. Po navedbah obtožbe naj bi si z obema omenjenima načinoma prilastil nekaj več kot 400 tisoč dinarjev.
Na UJV Maribor sta ga prijavila oškodovanca, ki sta podvomila o višini odškodnine, ki jima jo je navajal odvetnik in sta sama stopila na zavarovalno skupnost.
Grmek je že v preiskavi, pa tudi na današnji glavni obravnavi priznal za večino primerov, razen za štiri, da si je denar oškodovancev zadržal, vendar pa da ga je imel namen vrniti, ko bi si finančno opomogel. Zagovarjal se je, da je to počel v stiski, ko je njegova žena leta 1977 hudo zbolela in je naslednje leto zanjo dobival draga zdravila iz inozemstva, ki bi jo edino lahko ozdravila. Denar si je izposojal od sorodnikov, vendar ga je bilo treba kmalu vrniti. Dolgove je poravnal z denarjem oškodovan-
cev. Predlani je sklenil strankam vrniti denar, a je v prometni nesreči povsem uničil avto. Ker je kupil novega - za 330.000 dinarjev - češ, da brez njega pri opravljanju svojega poklica ne more biti, se je vsa reč spet zavlekla.
Odvetnik je med zagovorom oporekal višini prilaščenega denarja, kot jo navaja obtožba, češ, da si je vzel manj. Po pričetku kazenskega postopka, največ pa lani jeseni, je večini oškodovancev manjkajoči denar z obrestmi vred (največ primerov sega v leto 1979) že vrnil.
BARBARA GUČEK
zgodbe in zanimivosti od vsepovsod, priljubljeni stripi
POLITIKIN _
Zabavi
l
vas bo kratkočasil
OD PETKA DO PONEDELJKA
Ranjeni trije zdomci
IVANČNA GORICA, 13. februarja — V prometni nesreči, ki se je zgodila v petek ob 22.15, v bližini bencinske črpalke v Ivančni Gorici, sta se hudo ranila 39-letni Milan Aladžič in 47-letni Nikola Filipovič, laže ranjen pa je bil 33-letni Ferid Kadrič. Vsi trije so na začasnem delu v ZRN. Aladžiča je z osebnim avtomobilom zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je v levo ter čelno trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 27-letni Dragan Dulič iz Bukovac pri Novem Sadu. Materialne škode je za 400 tisoč dinarjev.
K. M.
Zaletel se je v betonski steber
DOBRAVA, 13. februarja -Nepravilno prehitevanje in prevelika hitrost je bila vzrok prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj ob 11.15 na Dobrovi pri Ljubljani. V nesreči sta se hudo ranila 61-letni Janko in 57-letna Alojzija Mohorič iz Ljubljane. Janko Mohorič je med vožnjo proti Trzinu začel prehitevati osebni avtomobil Marka Prezlja, tedaj pa mu je s kombijem nasproti pripeljal Andrej Mihelač. Da bi se izognil trčenju, je Mohorič zapeljal na desno, vendar
ga je začelo zanašati, tako da se je silovito zaletel v betonski steber varovalne ograje. Škode je za 250 tisoč dinarjev.
K. M.
NOČNA KRONIKA
•	Da je pijača zlo, je bilo že večkrat povedano. Mar ni žalostno, ko veseljaka, ki spije kapljo preveč, nalože v službeno vozilo in ga v njegovo dobro - odpeljejo v razmeroma hladne prostore Povšetove? Pa se fantje in dekleta ne spametujejo...
•	Do nesporazuma med dvema gostoma in natakarico je prišlo v gostilni Golovec v novih Fužinah. Arif A. in Drago R. sta se ' nespodobno vedla. Opozorili so ju in napotili domov.
•	V bifeju Kava na Miklošičevi je natakar stregel neznancu, ki ni hotel plačati, pač pa je zahteval še en viski. Ker ga ni dobil, je užaljen in zelo hitro zapustil lokal. Miličniki so ga našli v Slonu, identificirali Tahirja B., se z njim pogovorili in napisali predlog.
t V gostilno »Pri Amerikan-cu« je prišel na večerjo Mile R. Nenadoma je k njemu pristopil neznanec in zahteval njegov dežnik. Med prerekanjem - Mile mu ga ni hotel dati - je neznanec Mileta treščil s pestjo po obrazu in ga poškodoval. Mile je šel k zdravniku, neznanec pa je izginil in ga še iščejo.	M. s..
Dolgi prsti ne počivajo
LJUBLJANA, 13. februarja -Kriminalisti UNZ Ljubljana mesto zabeležijo na dan povprečno štiri žepne tatvine, saj zlikovci zlepa ne počivajo. V teh dneh so se z ulic, tržnic in drugih »terenov« na prostem preselili v zaprte prostore: v avtobuse, vlake, lokale.
Predvsem so žeparji vzeli na muho ženske, ki na vrhu nakupljenega blaga v cekarju nosijo denarnice, hodijo naokrog z odprtimi ročnimi torbicami in še kaj.
Tatovom pride zelo prav vedno hujša gneča v mestnih avtobusih, saj se z njimi zaradi varčevanja z bencinom in slabših voznih razmer vozi več ljudi. Gneča pa je najboljše skrivališče za dolge prste, da lahko posežejo v tuj žep ali torbico.
Žeparjem se kar same ponujajo tudi polne denarnice v žepih naših plaščev na obešalnikih v lokalih. Tat, ki svoj plašč prav tako obesi na obešalnik, vsake toliko časa išče v »svojih« žepih cigarete, vžigalice ali denar. Ne le, da kot po naključju roke zatavajo v tuj žep in ga seveda izpraznijo, ampak se zmikavt tudi »zmoti« in obleče novejši ali boljši plašč. »Če uspe, uspe, če ne, gre pa za pomoto.
Do podobnih stvari prihaja tudi na vlakih in še kje. Vsi se pač umikamo pred snegom in mrazom, s poštenimi tudi tatovi. Kriminalisti, ki se ukvarjajo s to problematiko, opozarjajo na večjo previdnost in menijo, da prav občani sami veliko pripomorejo do številnejših kraj in s tem do povečanja kaznivih dejanj in žeparstva. Priložnosti, seveda, tudi delajo tatu.
MARJAN SKUMAVC
mm
S ŽE V PRODAJI ! 36 STRANI VSEH VRST
križank, ugank, šal,
ANEKDOT, PROBLEMOV IN HUMORESK
'LSS1 VSAK DRUGI TOREK
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi in kratki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek
STANISLAV JEMC
Od njega se bomo poslovili v torek, 15. februarja 1983, ob 16. uri na pokopališču v Črnučah
V mrliški vežici Črnuče bo ležal v ponedeljek od 7. ure Žalujoči:
žena Mici, hčerki Marina z možem Borisom, Nuša z možem Mirom ter vnučki Barbara, Roki, Ana in družine Zakrajšek, Bergant, Miklič
ter drugo sorodstvo
Črnuče, Ljubljana, Višnje, 11. februarja 1983
Umrla je naša najdražja žena, mama, stara mama in prababica
MINKA KLADNIK
roj. Kratnar
p. d. Podlipčeva mama iz Volčjega potoka
Od nje se bomo poslovili v torek, 15. februarja 1983, ob 16. uri na kamniškem pokopališču
Do pogreba leži v mrliški vežici na Žalah v Kamniku Žalujoči:
mož Franc, otroci Albin, Ana in Danica z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
Volčji potok, Kamnik, 12. februarja 1983
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je umrl naš sodelavec
JOSIP JADRIČ
voznik viličarja
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 13. februarja 1983, v njegovem domačem kraju Jadriči, občina Ozalj
DO Zagrad, TOZD Obloga — Slikoplastika, Polje 351 B
Sporočamo, da je umrl
ANTON POŽAR
Portorož, Sončna pot 37
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 14. februarja 1983,
• ob 15.30 na pokopališču v Piranu
Žalujoči:
žena Cvetka, otroci Lojze, Silvo, Nevenka, Nada z družinami, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Portorož, Slovenj Gradec, Hrušica, Trst, 12. februarja 1983
Po hudi bolezni nas je v 79. letu zapustil naš dragi mož, oče in brat
JAKOB ULAGA
upokojenec rudnika Laško
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. februarja 1983, ob 11. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba leži v prvi vežici Žalujoči:
žena Pepca v imenu sorodstva
Ljubljana, Celje, Laško, 13. februarja 1983
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1)._Po teleksu YU DELO ST 31633, stelegramom ali po tel. 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 318-252 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo.
Justin Scott
imnumc umu
77. nadaljevanje
»Vendar se ne bi obotavljali, če bi to morali narediti,« je rekla Ajaratu. Odprla je vrata. Vstopila sta dva krepka moška v kaki uniformah, se razmaknila in jasno dala vedeti, da sta pripravljena seči po revolverju. Donner je mirno dvignil roke kvišku in strmel v policaja.
Naglo sta ga preiskala, a nista našla ničesar, nato pa sta ga zgrabila za roke in potisnila proti vratom. Ajaratu je spoznala, kako majhen in nepomemben je videti med policajema. Rekla jim je: »Bolan je. Pazita nanj.« Potem je vsakemu dala bankovec za pet nairov, da bi kaj kupila ženama. Zarežala sta se in spravila Don-nerja iz sobe.
Ajaratu je gledala v vrata in mislila, kaj je storila. Vedela je, da bo prav lahko spravila Donnerja na prostost, nato pa še iz Nigerije, ne da bi oče kaj zvedel. Mogoče je šla predaleč, toda če bi pustila Donnerja pri miru, bi bila sokriva Hardinove smrti.
23
S pomočjo kompasa, daljnogleda in pomorskih navodil se je Hardin držal obale Masan-damskega polotoka — visokega, jalovega in obdanega z otočki — da bi se izognil tankerjem. Prazni, ki so pluli proti severu, so se visoko dvignili iz vode in hiteli proti Ormuški ožini, polni, ki jih je nafta potiskala navzdol, so bili pogreznjeni in so težko sopli proti jugu.
Ko je Hardin priplul v ožino, je hitro prevozil prvih šest milj med otokoma, nekakšnima skalnima stražama ob vhodu. Manever je bil naporen za živce, še toliko hujši pa je bil zaradi neznosne vročine in megle, polne peska, zaradi česar se je vidljivost zmanjšala na manj kot eno miljo.
Plul je tako rekoč na slepo srečo, zanašal se je na kompas, ocenjeval je hitrost močne bibavice in izogibal se je tankerjem, ki so vozili navzgor in navzdol skoraj tako redno kot kakšen stroj.
Na nebu je zabrenčal helikopter. Hardin je tesnobno čakal. Iran je imel pomorsko bazo v Bandar Abasu, štirideset milj proti severu, Or-muško ožino pa je imel za svojo. Helikopter se je prikazal kmalu nato pa je izginil.
Približal se je otočku, na katerem je bil svetilnik. Plul je počasi, kajti vedeti je hotel, ali je na otočku kakšen človek, ki bi skrbel za naprave. Videl je nekaj ravnega, kot prst, ki bi molil v morje.
Ko je priplul še bliže, je sjx>znal, da je to še eno znamenje človeške navzočnosti na otoku: betonski pomol. Po pomorskih navodilih naj bi bila voda blizu obale globoka šest čevljev. Hardin je pognal motor, pripravil sidro in zapeljal jadrnico tako, da je bila kakšnih trideset metrov od pomola in s premcem obrnjena proti morju. Nato je odvrgel sidro, pognal za nekaj metrov nazaj in obstal. Vrgel je vrv na pomol in jo zategnil. Ko je skočil na pomol, je bil prvič po šestih tednih na trdnih tleh.
★ ★ ★
Nigerijska policaja sta Donnerju nataknila lisice in ga stlačila v land rover. Eden je sedel poleg njega na zadnji sedež, drugi pa za volan. Vozil je skozi središče mesta. Pripeljali so se v
predmestje Lagosa. Iz evropskega dela mesta, kjer so poleg poslopij v kolonialnem stilu stali nebotičniki iz betona in stekla, so pripeljali na ameriško avtocesto, ki je sekala nastajajočo industrijsko četrt.
Donnerju se je zdelo, da se je vedel kot bedak. Ženska ga je opeharila. Na hitro je razčlenil svoje vedenje in presodil, da je pokazal preveč tesnobe. Ne. Pozabil je na to, da je bila ženska s Hardinom ves prvi del potovanja. Zgodba o radijski zvezi, ki mu jo je natvezla, je zvenela votlo.
Kaj storiti? Kot bolnik bi le težko prosil policista, naj ga odpeljeta h generalu Akanku. Norec ne more ničesar zahtevati od paznikov. Zares ga je spravila v škripce.
Avtoceste je bile nenadoma konec in land rover, ki je nekaj minut drvel s sto deset kilometri na uro, je začel poskakovati po jamasti cesti skozi barakarska naselja. Poti med kočami so bile polne odpadkov in nesnage, sem ter tja je bila kakšna razdejana kanalizacijska cev, vodovodne cevi so bile napeljane po vrhu. V lužah so čofotali otroci. Na križiščih so stali vojaki.
Policaj je vozil tako hitro, kot je to še prenesel avtomobil, kmalu pa je zapeljal na avtomobilsko cesto in se čez čas ustavil pred urgentnim oddelkom modeme bolnišnice. Policaja sta Donnerju pobrala denar, Ustnico pa sta mu pustila. Nato sta ga spravila noter, ga krepko privezala na stol in odšla.
Čez nekaj ur so ga odvedli v pisarno psihiatra, mladega Nigerijca, ki je govoril oksfordsko angleščino. Diplomo je obesil poleg velike panorame Londona. Prebral je Donnerju kratko poročilo za bolnišnico, v katerem je bilo rečeno, da je grozil političnim osebnostim, nato pa ga je vprašal, ali se zaveda, kako hude so te obtožbe.
Sol Stefan
Zakonskimof
67, nadaljevanje_
»Mame pa res ne morem spraševati takšnih stvari. Sicer pa vsakič, ko jo kaj vprašam, plane v jok.«
Peter je požrl slino.
»Maggie, ljubica, pri vsem tem je važno le to, da oče, ki zapusti mater svojih otrok, nikdar ne zapusti tudi svojih otrok.«
In ko je to izrekel, mu je bilo na mah jasno, da je bila to največja laž doslej.
»Poslušaj, kaj ko bi šla zdaj na sladoled?« je vprašal.
»Saj ne smeva,« je rekla, vsa navdušena nad predlogom.
»No, pa poglejva, kaj lahko storiva,« je rekel. »Lahko bi se srečala pri Hovvardu Johnsonu. Greš mimo...«
»Saj vem, kje je to, očka.«
»Tam te bom čakal.«
Prijela ga je za roko in mu jo stisnila.
Tokrat je nervozno potrkalo. Prikazal se je gospod Anderson in na njegovem obrazu se je zrcalila nejevolja. »Bojim se, da ste izkoristili mojo dobro voljo, gospod Carmody. Obžalujem.«
»Kaj hočete reči s tem?« A še isti trenutek, ko je to izrekel, mu je postalo jasno. Intercom na pisalni mizi.
»Prisluškovali ste mojemu pogovoru s hčerjo?« Peter je bil ves iz sebe.
»Morali smo biti previdni. Morali smo se zavarovati. In kaže, da smo prav ravnali.«
»Zakaj, zakaj, vi, vi... kurbin sin!« Petru ni
ono niti najmanj žal, da ga je ozmerjal s takšnim izrazom, hudo mu je bilo le, ker so ga prisilili, da je tako govoril pred Margaret.
»Opravili smo, gospod Carmody. Lahko greste.«
»Nihče mi ne bo predpisoval, kdaj naj se poslovim od svoje lastne hčere.«
»Vesel bi bil, ko bi mi ne delali težav.«
»Nobenih težav vam ne delam. Samo vi ste nečloveški.«
»Vesel sem, da nas je gospa Carmody opozorila na vaše izpade. Gospod?«
Na pragu se je pojavil policaj.
»Pa kaj hudiča se dogaja tukaj?« je vprašal Peter.
Margaret se je, vsa prestrašena, takoj postavila k očetu.
»Nihče si ne želi imeti sitnosti, gospod,« je rekel policaj. »Prišel sem po vašo hčer, domov jo bom odpeljal.«
Margaret se je oklenila svojega očeta.
»Kdo je poklical policijo?« je zavpil Peter na gospoda Andersona.
»Ne vpijte, prosim,« je rekel gospod Anderson.
»Vi pa mir, sicer vam bom potisnil zobe v goltanec. Kdo je klical policijo?«
»Nič ne boste potiskali,« je rekel policaj in prijel Margaret za roko. »Gospod, bolje bo, da mimo zapustite ta prostor, sicer vas bom dal zapreti.«
»Kaj sem pa takega storil? Me boste zaprli zato, ker sem hotel iti na sladoled 's svojo hčerjo?«
»Prekršili ste zakon,« je rekel policaj.
»Kakšen zakon?«
Vse skupaj je bila že farsa. Na eni strani policaj, ki je vlekel otroka k sebi, na drugi strani on, oče, ki otroka ni pustil od sebe.
Policaj si je snel lisice, ki so mu visele za pasom.
»Nikar v šoli,« je bil ves iz sebe gospod Anderson.
»Ne!« je rekla Margaret.
Policaj je pomolil lisice Petru pod nos. »Če se pri tej priči ne boste pobrali, gospod, bom poklical policijski avto. V dveh minutah je lahko tu.«	’
Peter si je zlahka predstavljal, kako bi česnil Andersona po betici, zbil policaju lisice iz rok, pograbil Margaret in se z njo pognal skozi vrata, po stopnicah in v svobodo. No, potem bi sledil poziv na sodišče, razprava, sodnik, zapor, morda prepoved obiskov, kajti jetnik je prepoznan za nasilneža. Nikdar ne bi dobil te pravde.
Peter je odkorakal proti vratom. Odšel je, ne da bi ga bilo vsaj malo sram — se poslovil od Margaret, in bes mu je trgal prsi in možgane.
Hodil je po ulicah in se otepal misli, da ne obvladuje svojega življenja in dogodkov, da njegova hči ni človek, ki bi pripadal njemu, da so njegovemu pogovoru z njo prisluškovali, da je bila Rose poslala direktorju šole pismo, da je bila Rose zahtevala od policije, naj poskrbi, da bo Margaret varno prišla domov, da se je mreža, ki je držala njegovo življenje vkup, strgala, da so niti popustile in da so se vsa vozlišča razpustila.
»Viski,« je rekel natakarju, ko se je namestil za točilno mizo. »Dvojnega.«
V lokalu se je trlo delavcev. Edini je bil, ki je nosil civilno obleko. Gledali so ga kot čudo. Jebite se, je pomislil, zvrnil svojo pijačo in naročil novo. Natakar, ki je očitno obvladal svoj posel, je poslal proti koncu točilne mize vsaj šest piv, preden si je vzel čas in Petru natočil novega dvojnega. Tokrat je bil kozarec precej manj poln kot prej.
6. stran ★ DELO
Ponedeljek, 14. februarja 1983
OBJAVE - OBVESTILA
DNEVNA
OBVESTILA
FESTIVAL
LJUBLJANA
PONEDELJEK, 14. februarja. TOREK, 15. februarja.
SREDA, 16. februarja in ČETRTEK, 17. februarja, ob 19.30: Viteška dvorana Festivala Tone Fornezzi-Tof:	OBČINSKI SVETNIK
JOSEF $VEJK Izvaja Janez Hočevar-Rifle Vstopnice v prodaji od 11. do 13. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Festivala.
CANKARJEV
DOM
VELIKA DVORANA Sobota, 19. febr., ob 19.30: 4. koncert zborovskega abonmaja. Nastop AKUD Joža Vlahovič iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Emila Cossetta.
SREDNJA DVORANA Sreda, 16. febr., ob 1930: L Štok: Božanska komedija. Ponovitev, izven. Skupna uprizoritev LGL in Cankarjevega doma. Obiskovalce prosimo, da zaradi TV prenosa zasedejo prostore ob 19.20.
Četrtek, 17. febr., ob 1930: David Murray Ouartet. ameriški črnski kvartet igra zlitje sodobnih in tradicionalnih smeri jazza. Vodja kvarteta je saksofonist David Murray, ki je leta 1982 nastopil na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani skupaj s kvartetom Jacka de Johnetta.
OKROGLA DVORANA Torek, 15. febr., ob 1930: Mladi mladim - zvoki in gibi, izvajajo: violinist Tomaž Lorenz, kitarist Igor Saje in plesalec Vojko Vidmar. Koncert prirejajo Glasbena mladina Ljubljane in Slovenije ter Cankarjev dom. Program: Handel, Giuliani, Sor, Ramovš, Paganini, Villa-Lobos in Wein-gerl.
Petek, 18. febr., ob 21.45 - nočni program: Pavle Minčič, Beograd -poetično-satirični kabaret. Pavle Minčič nadaljuje obliko solističnega zabavnega programa, kot ga je že uveljavil s samostojnim nastopom »Svinčnik piše s srcem«.
PRIREDITVE POSVEČENE PRAZNOVANJU SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
Do 8. marca. Sprejemna dvorana — razstava: Kulturne dragotine Slovenije — iz mariborskih zakladnic. Pokrovitelj razstave je predsedstvo SR Slovenije. Vodstvo: ob delavnikih ob 11. in 16., ob sobotah in nedeljah ob 11, za posebej najavljene skupine (do 50 oseb) tudi zunaj tega časa. Vstop je prost. Organizirane skupine javijo svoj obisk med 8. in 10. uro po telefonu (061) 221-121 int. 446. Do 20. febr, I. preddverje: — razstava: Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika. Razstavi sta odprti od 9. do 13. in od 15. do 18, v soboto in nedeljo od 9. do 13. ure. Vstop prost.
Torek, 15. febr, ob 10. uri: Slovenska pesem iz roda v rod. Recital v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana.
Ob 17. uri, Sejna dvorana I: Dr. Sergej Vrišer - Razvoj pokrajinskega muzeja Maribor in njegove najpomembnejše zbirke. Predstavitev spremljajo diapozitivi. Četrtek, 17. febr, ob 17. uri, n. preddverje — otvoritev razstave: Slovenske bibliofilske izdaje.
Ob 17.30; Sejna dvorana I: Pogovor o bibliofilskih izdajah. Posebej vabimo nanj ljubitelje lepe knjige.
Teden kratkega filma, od 14. do 19. febr, Mala dvorana Izbor najnovejšega jugoslovanskega kratkega amaterskega in študentskega filma ter selekcija propagandnih filmov. Okvirni spored:
Ponedeljek, 14. febr, ob 18. uri: Univemun, Ljubljana: O samoupravljanju (Tone Rački), Semenj, (Vaško Pregelj), Janez Menart (Toni Tršar).
Unikal, Ljubljana: Lahka konjenica (Rudi Klarič), Veteran (Tone Frelih).
Qb 20. uri: Viba filma, Ljubljana: Krass 88 (Franci Slak), Zid (Žare Lužnik), Zmaga (Milan Ljubič), Flosarji (Marjan Sedej), Bxnaši (Jože Pogačnik), Vprašaj (Jure Pervanje), Vsiljivec (Koni Steinbaher) Avtomat (Jože Bevc), Besedni zaklad (Jože Bevc).
Torek, 15. febr, ob 18. uri: ŠKUC, Ljubljana.
Ob 20. uri: Akademija za gledališče, radio, film in TV, Ljubljana Sreda, 16. febr, ob 18. in 20. uri: Slovenski neprofesionalni film 82/83.
Četrtek, 17. febr, ob 18. uri: Sutjeska film, Sarajevo in Filmske novosti, Beograd.
Ob 20. uri: Dunav film, Beograd Petek, 18. febr, ob 18. uri: Fil-moteka 16, Zagreb in Jadran film, Zagreb.
Ob 20. uri: Zagreb film, Zagreb Sobota, 19. febr, ob 10. uri: Jugoslovanski animirani filmi — otroška matineja.
Ob 20. uri: EPP film Abonente Srebrnega abonmaja prosimo, da nam oprostijo spremembo: recital Marjane Lipovšek, ki je bil napovedan za danes v DSF, je iz tehničnih razlogov prestavljen na ponedeljek, 28. februarja.
HALA TIVOLI
Ponedeljek, 21. febr, ob 19.30:
GIRLSCHOOL,
NO BROS IN SAMSON
Nastopajo: atraktivni angleški ženski rock ansambel Girlschool in znani skupini Samson ter No Bros, ki je na lanskoletnem Heavy metal festivalu v Zagrebu doživel nepričakovan uspeh. Vstopnice po reklamni ceni 250,00 din prodajata Globtour Maksimarket in blagajna Cankarjevega doma.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu, od ponedeljka do petka od 9. do 11.- in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222-815; prosimo, da rezervirane vstopnice prevzamete dva dni pred prireditvijo. Obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav.
Restavracija v Cankarjevem domu je odprta od 12. do 24. ure. Telefon 211-211.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA OPERA IN BALET
SREDA, 16. februarja, ob 19. uri: Johann Strauss: ROSALINDA-NE-TOPIR. Izven.
ČETRTEK, 17. februarja, ob 19. uri: Wolfgang A. Mozart: ČAROBNA PIŠČAL. Izven. Premiera.
PETEK, 18. februarja, ob 15. uri: Adolphe Adam: GISELLE. Mladin-
SOBOTA, 19. februarja, ob 19. uri: Giacomo Puccini: TURANDOT. Gostuje Radmila Bakočevič. (Veljajo vstopnice od 13. 1. 1983)
TOREK, 22. februarja, ob 19. uri: Wolfgang A. Mozart: ČAROBNA PIŠČAL. Red Torek in izven. SREDA, 23. februarja, ob 19. uri: Giuseppe Verdi: TRUBADUR. Gostuje Liljana Molnar-Talajič. ČETRTEK, 24. februarja, ob 19. uri: Gioacchino Rossini:	SEVILJSKI
BRIVEC. Izven.
PETEK, 25. februarja, ob 15. uri: Wolfgang A. Mozart: ČAROBNA PIŠČAL. Red Petek in izven. SOBOTA, 26. februarja, ob 19. uri: Giuseppe Verdi:	MOČ USODE.
Izven. Gostuje Liljana Molnar-Talajič. (Veljajo vstopnice od 5. 2. 83) Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. in od 18; do 19. ure oz. eno uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu izključno od 10. do 11. ure, tel. (061)
214-180.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
TOREK, 15. februarja, ob 10. in 12. uri: RECITAL — Zaključeno za srednje šole. Gostovanje v Cankarjevem domu.
Ob 19.30: D. Smole: ANTIGONA. (Ismena - Jožica Avbelj).
Za abonma RED TOREK.
SREDA. 16. februarja, ob 10. uri: C. Goldoni: GROBIJANI. Zaključeno za osnovno šolo, Grosuplje.
Ob 19.30: D. Smole: ANTIGONA (Ismena - Nadja Strajnar). Za abonma KOL. M.
ČETRTEK, 17. februarja, ob 1530: C Goldoni: GROBIJANI. Zaključeno za osnovno šolo Ledina.
Ob 1930: I. Brešan: HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI - 50. ponovitev. ZA IZVEN IN KONTO. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 214-111.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE IJUBUANA, Krekov tre 2
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 16. uri: J. B. Molieere: SKOPUH, komedija. Zaključeno za osnovno šolo Prule.
s,,»vt!tsno .v.ui,i„v,.
iMUMI
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 1930: V okviru Tedna slovenske drame. Drago Jančar: DISIDENT AR-NOŽ IN NJEGOVI. Vstopnice so tudi v prodaji - nepreklicno zadnjikrat! TOREK, 15. februarja, ob 19.30: Abonma Torek in izven (tudi konto). Dominik Smole: ZLATA ČEVELJČKA. Vstopnice so tudi v prodaji. SREDA, 16. februarja, ob 19.30: Abonma Študentski I in izven (tudi konto). Dominik Smole: ZLATA ČEVELJČKA. Vstopnice so tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG
TOREK, 15. februarja, ob 20. uri: Izven abonmaja (tudi konto). KO-MIČNI TEATER DAR1A FOJA. Vstopnice pri blagajni Drame
Slovensko
Mladinsko GledaliSCe
Ljubljana	f
ČETRTEK, 17. februarja, ob 1930: Emil Filipčič UJETNIKI SVOBODE za IZVEN! (devetnajstič).
Vstopnice kupljene za torek. 18. 1. in soboto, 5. 2. 1983, veljajo za četrtkovo predstavo. Rezervacije vstopnice vsak dan med 10. in 12. uro, prodaja vstopnic od torka 15. 2. dalje med 17. in 19. uro, na dan predstave dve uri pred pričetkom predstave.
LUTKOVNO
GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
v KD »Španski borci«
SOBOTA, 19. februarja, ob 16. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, Izven
Vstopnice so v prodaji dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni KD »Španski borci«.
v Cankarjevem domu Srednja dvorana
SREDA, 16. februarja, ob 19 30: Isi-dor Štok: BOŽANSKA KOMEDIJA, Izven. Skupna uprizoritev LGL in Cankarjevega doma. Zaradi televizijskega snemanja se bo predstava začela natanko ob 19.30. zato vas prosimo, da zasedete svoja mesta v dvorani najkasneje do 19.20.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu, rezervirate pa jih lahko po telefonu 222-815.
v KULT URNICI na Židovski stezi 1
SOBOTA, 19. februarja ob 10. uri: Polonca Kovač: VRTEC PRI STARI KOZI, Izven
14. februar
J 869 Rodil se je slovenski zgodovinar Josip Gruden. Teologijo je končal v Ljubljani in kot kaplan služboval po raznih krajih Slovenije. leta 1904 pa je postal redni profesor za zgodovino in cerkveno pravo na ljubljanskem bogoslovju. Celo življenje se je ukvarja/ z zbiranjem podatkov - predvsem arhivskih — o zgodovini slovenskega naroda. tako cerkveni, kulturni in politični. Grudnov prvi spis: Slavni dan Slovencev pri Sisku, je posvečen 300-letnici bitke pri Sisku. Kasneje je pisal študije o Cirilu in Metodu, glagolskih spomenikih, ogeljski cerkvi in njenem vplivu na Slovenskem. Grudnovo glavno delo je pa Zgodovina slovenskega naroda, ki je izšla leta 1910-1911 v šestih zvezkih in ki obravnava dobo od naselitve do francoske revolucije.
1912 Odstopil je zadnji kitajski cesar Pu Ji. Ziv-IJenje zadnjega potomca stare dinastije Ging je bilo prav nenavadno. Prvič je zasedel prestol, ko je bil star 2 leti in devet mesecev. Okronala ga je 77 let stara cesari-7 v5*?va Tseu Hi, ki je dejansko vladala v deželi že desetletja in se tudi po smrti neča-ka in cesarja Kuang Hija ni nameravala ob/asfi. Po zlomu boksarske vstaje (1X99-1900) je Kitajska preživljala nemirno politično in težko gospodarsko obdobje. Krepilo se je revolucionarno gibanje, ki je zahtevalo izgon vseh tujcev, tujega kapitala [^odpravo fevdalnega sistema in monarhije. Velike povodnji leta 1910 in 1911 pa sfa spremljali lakota in nezadovoljstvo kme-tov' Gesar, ,a^rat že 5-letni deček, je sicer pisal ganljive poslanice svojemu ljudstvu, vendar z besedami ni bilo mogoče ustaviti napredovanja revolucije in februarja 1912 je cesar odstopil in predal oblast revni ucicZ nariem. Drugič je Pu Ji zasedel prestol pet
let 'kasneje, leta 1917. Prvega julija je neki nezadovolni general odstavil predsednika republike in zopet postavil na prestol cesarja. Vendar so prebivalci velikega cesarstva ‘ pokazali zanj prav malo razumevanja. Že prvi teden njegovega vladanja so letala odvrgla nekaj bomb na prestolnico in Pu Ji je že drugič podpisal svoj odstop. Tretjič so ga kronali Japonci leta 1931, ko so zavzeli Mandžurijo. Zopet je bil cesar v deželi, v kateri je neomejeno vladal japonski poveljnik. Po porazu Japonske je bil Pu Ji spoz-nan za vojnega zločinca in je dolga leta preživel v domu komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, nato je delal v botaničnem inštitutu kitajske akademije znanosti na toplih gredah, kjer se je ukvarjal s selekcijo rastlin in zatiranjem raznih škodljivcev. Leta 1959 ga je poseben odlok o amnestiji oprostil prestajanja kazni, smel se je vrniti v Peking, kjer je do smrti (leta 1967) delal v komiteju za proučevanje kulturnega in zgodovinskega gradiva.
1933 Izšla je prva številka neodvisne slovenske revije Sodobnost. ki so jo ustanovili nekdanji sodelavci Ljubljanskega zvona, predvsem člani uredništva, ki je ob krizi Ljubljanskega zvona odstopilo in ta svoj tidstop objasnilo v posebni brošuri. Nova revija, ki so jo urejali Ferdo Kozak. Stanko Leben in Josip Vidmar, se je od začetka borila proti unitarističnemu »jugos/ovenstvu« in za priznanje slovenske nacionalne identitete, pozneje pa se je povsem usmerila v levo in bil# v zadnjih predvojnih letih dejansko legalno glasilo KPJ. V članku »Ali je potrebna nova revija« v prvi številki Sodobnosti je bilo med drugim napisano: »... Revija, ki naj bo v današnjem času živa. tvorna sila v prin esti slovenstva, ne more in ne sme biti napram vsemu našemu političnemu m socialnemu življenju neopredeljen, bledoličen in brezbar\'en magazin, ki zbira pesmi, povesti, prevode, literarna premišljanja. a naj iz kulturnega območja izkliučuje politično in socialno ideologijo. Revija, če naj je živa. mora biti udarna, udarna pa ne more biti. če napram osnovnim problemom slovenskega življenja ni enotno usmerjena, če v borbi za enotni slovenski kolektiv ne pozna strnjenega političnega s tališča. «
na GOSTOVANJU
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 15.30: J. Jurčič - S. Makarovič-M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, v SLG Celje. 100. predstava!
Ob 17.30: J. Jurčič - S. Makarovič — M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA
V	VIŠNJI GORI. v SLG Celje.
Vstopnice za kulturnico so na voljo pol ure pred pričetkom pedstave, rezervirate pa jih lahko po telefonu LGL 314-789.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE JOŽE PENGOV
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 13. in 16. uri: Boris A. Novak: nebesno gledališče. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 13. uri: A. B. Novak: NEBESNO GLEDALIŠČE
LG J. Pengov Ljubljana - za OŠ S. Žagar
ob 16. uri: A. B. Novak: NEBESNO GLEDALIŠČE
LG J. Pengov Ljubljana - za Gimnazijo Kranj
ob 19.30: D. Jančar: DISIDENT AR-NOŽ IN NJEGOVI - SSG Drama Ljubljana — predstava bo v Drami v Ljubljani — odhod avtobusa ob 18. uri izpred hotela Creina.
slovensko ljudsko gledališče celje
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 15.30: J. Jurčič - S. Makarovič - M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI. 1. ŠOLSKI ABONMA,
ob 17.30: J. Jurčič - S. Makarovič -M. Herzog: KOZLOVSKA SODBA
V	VIŠNJI GORI. 2. ŠOLSKI ABONMA. Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE iz Ljubljane.
Wk,
DOMŽALE: brazilski, VSAKA GOLOTA BO KAZNOVANA, ob 18. in 20. uri.
CENTER - KRANJ:	ameriško-
izraelski, VROCl ŽVEČILNIK, ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
STORŽIČ - KRANJ: francoski, KRIMINALISTIČNA BRIGADA, ob 16., 18. in 20. uri.
TRŽIČ: francoski, GADJE NA POČITNICAH, ob 17. in 19. uri.
DOM - KAMNIK: hongkonški, BLISKOVITA PEST, ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA:	ameriški, PE-
KLENSKI ANGELI, ob 20. uri. BLED: ameriški, VOJNA NA KOLESIH, ob 20. uri.
DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: ameriški, UBIJALEC IZ SLUŠALKE, ob 17. uri.
SVOBODA II-TRBOVLJE: ameriški, ČLOVEK SLON, ob 17. in 19. uri.
DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: hongkonški, KANTONŠKI KUNF-FU, ob 17. in 19. uri. ŠMARJE PRI JELŠAH: NI PREDSTAVE!
SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: nemški, OTROCI SPOSTAJE ZOO, ob 18. uri. Ameriški, RDEČI, ob 20. uri.
OBVESTILA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
PONEDELJEK, 14. februarja, ob 9. uri: F. Levstik: MARTIN KRPAN -na Osnovni Soli Sp. Duplek, nastopa Marjan Bačko,
ob 9. uri: F. Levstik. NAJD1HOJCA - na Osnovni šoli Sp. Duplek, nastopa Breda Pugelj,
ob 11. uri: Ž. Petan: OBTOŽENI VOLK - za Osnovno šolo Starše, ob 19.30: O. Horvath: DON JUAN PRIHAJA IZ VOJNE — za red oranžni in izven. V naslovni vlogi nastopa Peter Ternovšek, letošnji Prešernov nagrajenec.
SREDA. 16. februarja, ob 15. uri: F. 1-evstik: MARTIN KRPAN - na Osnovni šoli T. Čufar, nastopa Marjan Bačko.
ob 19. uri: J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA — za red rumeni in izven.
KONCERT
KONCERTNI ATELJE Društva slovenskih skladateljev prireja v ponedeljek, 14. februarja ob 19.30 večer sodobne glasbe za harfo in oboo. Nastopata: Ruda Ravnik-Kosk harfa in Božo Rogelja, oboa. Na sporedu: Mihelčič, Ramovš, Petrič, Hindemith, Berio in Golob. Barvne litografije razstavlja Nina Carnelutti, ak. grafik. 12-1081
KINO
SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28:
ameriško-japonski, PEKEL NA PACIFIKU, ob 16. in 18. uri. . Ameriški, BOOMERANG, ob 20. uri.
UNION: ameriški, RJOVENJE, ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KOMUNA: slovenski, RDEČI BOO-GIE ALI KAJ TI JE DEKLICA, ob
15.,	17., 19. in 21. uri.
Ob 10. uri MATINEJA: ameriški, ZADNJA	POZEJDONOVA
AVANTURA.
BEŽIGRAD: nemški, KRISTJANE F: OTROCI S POSTAJE ZOO, ob
16.,	18.15 in 20.30. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
TRIGLAV: slovenski, TO SO GADI, ob 16., 18. in 20. uri.
VIČ: ameriški, NA ZLATEM JEZERU, ob 16., 18. in 20. uri.
ŠIŠKA: ameriški, MOČ PETIH, ob 16., 18. in 20. uri.
SLOGA: francoski, NEMORALNA, ob 15., 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
OTROŠKI KINO MOJCA: DANES NI PREDSTAV - MOJČIN PROSTI DAN.
Vstopnice v prodaji uro pred začetkom prve predstave.
Podjetje za ptt promet Ljubljana obvešča vse uporabnike telefona, da bo v dneh od 9. do 28. februarja 1983 moten in prekinjan telefonski promet z naročniki, ki imajo oštevilčenje od 551-000-559-999.
Motnje bodo zaradi nujnih vzdrževalnih del na telefonskem omrežju.
Prosimo za razumevanje!
9-1000-0
TEL.; 214-348 IKG osvoboditvi i. Vpisuje v plesne tečaje s pričetki: ZAČETNA tečaja v ponedeljek, 14. 2. in v soboto. 26. 2.; NADALJEVALNI v sredo, 2. 3.; IZPOPOLNJEVALNI v torek, 1. 3. in v sredo, 2. 3.; DISCO HUSTLE: v ponedeljek, 14.	2.; NADALJEVALNI
ROCK’N ROLI. v nedeljo, 13. 2. Otroke in mladino od 6. do 15. leta vpisujemo v Plesno šolo za mlade, ki se prične po 22. 2. NOVO! Tečaji PLESNE GIMNASTIKE ZA ŽENSKE: pričetek 22. 2.
Informacije in vpis vsak delavnik od 11.—13. in od 17.-20. ure.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti
—	ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana
—	ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - Pediatrične klinike — Vrazov trg 1. tel.: 310-246.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tel. št. 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715.
Maribor
ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222
V mestu: dr. Anton Kolar-Sluga, okoliška dežurrta služba: dr. Stjepan Ži-ger in dr. Branko Vičar, ambulantna dežurna služba: dr. Jožica Gamse, pediatrična dežurna služba: dr. Friderik Skačej.
RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV R
TELEVIZIJA
IJUBLJANA
DEŽURNA
LEKARNA
UUBIJANA
Centralna lekarna, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
£
Plesna šola ROŽANC
Trg OF 3, tel. 313-044, int. 45-13
vpisuje v plesne tečaje, ki se pričnejo: NADALJEVALNI: poned., 14. II., ob 17. uri, ROCK’ N ROLI.: za začetnike in vse, ki bi radi tekmovali: 16. II., ob 17. uri. V skupino za ŠPORTNI PLES vpisujejo mlade, ki jih veseli ples, do 1. HI. 1983. VPIS: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
IH PLESNA ŠOLA
Ki^ENKO
■CENTER ZA KULTURO MLADIM
Plesna šola Jenko pri Zmajskem mostu vabi v plesne tečaje s pričetkom: ZAČETNI: petek, 11. 2.. ob 20. uri, četrtek, 24. 2., ob 20. uri.
Tečaj za starejše torek. 15. 2., ob 20. uri.
NADALJEVALNI: ponedeljek, 21. 2., ob 18 uri, petek, 4. 3., ob 18. uri. Izpolnjevalni: sreda, 16. 3., ob 20. uri. Vpis vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije po telefonu 320-042 ali 316-124
Vsak petek, soboto in nedeljo vas va-to na pk DVORANO.
bimo na plese v FESTIVALNO
250
RADIO MARIBOR
7.15 Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Obvestila; 8.10 Tretji polčas;
14.00	Novice; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Obvestila, zabavna glasba in EP; 14.25 Želeli ste - poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes;
17.00	Glasbeni zimzelen; 17.45 Študij in glasba; 18.30 Novosti iz Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana
Svet Srednje upravno-
administrativne šole Ljubljana
objavlja prosta dela in naloge
2 snažilk
Nastop dela po dogovoru. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave sprejema tajništvo šole, Ljubljana, Poljanska cesta 22, 8 dni po objavi.
11-1048
Gradnik, podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti, Logatec
objavlja
prosta dela in naloge
KV
avtomehanika
Pogoji: poklicna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
idnost pri izbiri bodo .eli kandidati z vozniškim dovoljenjem C kategorije.
Kandidati naj pošljejo pisno prijavo s potrdili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi na naslov Gradnik, Odbor za delovna razmerja, Logatec.
14-1099
8.35 TV V ŠOLI: TV koledar. Ne pozabi - J. Jančič: O CVETU, Sodobna afriška književnost, Odmor Zmaj v barvi, Zgodovinska pripovedka, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Dokumentarni film. Risanka, Zemljepis, Mali program. Risanka, Iz arhiva šolske TV
17.20 POROČILA
17.25	MALI ODRED, otroška nanizanka (Skopje)
17.55 ČLOVEKOVO TELO: Moč, ki lahko gore premika
18.25	OBZORNIK
18.45 POP GODBA: Tomaž Domicelj (za JRT)
19.10	RISANKA
20.00 D. Solev-R. Bogdanovski: DOBA ZMAJEV, drama (Skopje) - pripoveduje o prvi ljubezni dveh gimnazijcev Veti in Mitruša, o njunih željah, neuresničenih sanjah in sporih s starši. Ob njuni zgodbi je prikazana usoda celotne generacije mladih ljudi, ki so odraščali in dozorevali med drugo svetovno vojno. Režija Ivan Mitevski, igrajo Silvija Jovanovska, Dančo Čevrevski, Kiro Čortošev, Svetolik Nikačevič, Aco Stefanovski in drugi
21.15 GLASBENI MAGAZIN Oh jubileju Tria Lorenz, režija Mirč Kragelj
22.10	POROČILA
18.00 FILM - ponovitev
19.30	TVD STIČIŠČE 20.15 SERIJSKI FILM
20.45	ITALIJA Z NEBA — dokumentarna oddaja 21.35 TVD DANES
21.50	THE COLLABORATORS — serijski film
22.50	Lepotna kirurgija - DOKTOR, RAD BI BIL LEPŠI
AVSTRIJA I, PROGRAM_____________________
12.10	KRALJIČIN VRT, dokumentarni film o znanih vrtovih in parku za Buckinghamsko palačo
17.30	PET PRIJATELJEV, mladinska serija
18.00	PINK PANTER
21.10	PROFESIONALCI, serija
22.00	ŠPORT
AVSTRIJA n. PROGRAM_______________________
17.45	STO MOJSTROVIN, MARK ROTHKO
18.00	PERSPEKTIVE
18.30	EOU GRANT, ameriška serija
20.15 DOKROT IN LJUBE ŽIVALI, nadaljevanka 21.05 PUSTNI KONCERT, neposredni prenos iz velike dvorane Dunajske koncertne hiše 22.20 LOVCA NA DOTO. ameriški film, 1975, Stoc-kard Channing, Jack Nicholson, Warren Beatty
ODDAJNIKI II. MREŽE
17.25 DNEVNIK
17.45	ZOM IN PUK, lutkovna serija
18.00	IGRAČKANJA, otroška senja
18.15 POTOPISI - KAŽIPOTI: Po reki Tari, 1. del
18.45	GLASBENA ODDAJA
19.00	ŠPORTNI GRAFIKON 19.30 DNEVNIK
20.00	PO POTEH SPOZNANJ
20.45	ZAGREBŠKA PANORAMA
21.05 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, češkoslovaška nadaljevanka
22.00	ROCK GLASBA
RADIO
PRVI PROGRAM
ZAGREB I. PROGRAM
16.40
16.50
17.40
17.45 18.00
18.15 18.25
18.45 19.30 20.00
21.15
21.20
21.50
22.10
VIDEOSTRANI
TV V ŠOLI: Kultura govora, Sodobna afriška
književnost
POROČILA
ZOM IN PUK, lutkovna serija IGRAČKANJA, otroška serija KOLEDAR
KRONIKA OBČINE BJELOVAR POP GODBA: Tomaž Domicelj DNEVNIK DRAMA
IZBRANI TRENUTEK SVET DANES, zunanjepolitična oddaja EN AVTOR, EN FILM — Rudič-lvanovič: ŽIVLJENJE V ROŽNATEM, animirani film, Zoran Čakuljevič: LOVEC, animirani film DNEVNIK
KOPER
13.30	ODPRTA MEJA - oddaja v slovenskem jeziku VIDEOTELEKS
16.30	ODPRTA MEJA — oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev
VIDEOTELEKS
17.00 Z NAMI PRED KAMERO - oddaja v živo -vodi Sergio Settomini 17.05 TVD NOVICE 17.10 TV SOLA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 12.30 Kmetijski nasveti - dipl. ing. Mitja Kocjančič: Kakovost vinskega letnika 82 v Posavju; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Kulturni globus; 21.05 Glasba velikanov; 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Literarni nokturno - Niko Grafenauer: Kazalec luči; 00.05—4.30 Nočni program — glasba (samo na UKV omrežju I. program); 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (ponovitev).
DRUGI PROGRAM_______________________________
7.15-13.00 Na valu 202; 13.00-19.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo. »Znanost in tehnika«; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Popularnih 20; 22.55-23.00 Glasba
TRETJI PROGRAM________________________________
15.43 Dober dan; 15.45 Aktualni problemi marksizma (ponov ); 16.05 Utrinki iz solistične glasbe - Frederick Chopin, Pablode Sarasate, Maurice Ravel; 16.30 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnostjo stoletja; 17.00 Pianistka Zdenka Novak s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Marca Andreae - Nacionalni orkester francoske RTV in dirigent Charles Munch; Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19, Arthur Honeg-ger: Simfonija št. 4 - »Deliciae Basilienses«; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom: prof. Jaro Dolar; 18.20 Srečanje s slovenskimi skladatelji - Primož Ramovš -Prešernov nagrajenec; 20.00 Literarni večer, Literarna gibanja XX. stoletja-VH. Zenitizem; 20.40 Operni ketn cert; 21.45 Glasba 20. stoletja — Jugoslovanske novitete s Tribune glasbene ustvarjalnosti v Opatiji; 22.45 Lirični utrinki; 22.50—23.00 Nočni akordi
„ KOM PAS
JUGOSLAVIJA ______________
TOZD KOMPAS HERTZ RENT A CAR objavlja Pražakova 4, Ljubljana
javno prodajo rabljenih in poškodovanih vozil ter rabljenih nadomestnih delov za vozila renault 18 in renault 14, ki bo v četrtek, 17. 2. 1983 v prostorih delavnice Celovška 206
	tip	reg. št	letnik	št. km	izkl. cena	stanje
1.	renault 18 TL	LJ 338-030	1980	98.060	140.000	nevozen
2	renault 4 TL	LJ 343-009	1981	41.365	30.000	nevozen
3.	Z 125 P	LJ 360-313	1982	8.249	75.000	nevozen
4.	Z 128 CL	LJ 352-818	1982	13.560	90.000	nevozen
5.	Z 435 K	LJ 294-027	1980	48.209	80.000	vozen
6.	renault 18 TL	LJ 338-101	1980	104 820	165.000	nevozen
7.	VW golf JL	LJ 302-151	1980	101.965	170.000	vozen
8.	renault 14 TL	LJ 336-011	1980	88.075	130.000	nevozen
9.	Z 101 C	LJ 338-009	1982	34.033	100.000	nevozen
10.	Z 101 C	L.I 296-065	1980	74.861	80.000	vozen
11.	renault 5 TL	LJ 311-965	1980	52.691	170.000	nevozen
12.	Z 101 C	LJ 307-019	1980	63.264	75.000	nevozen
13.	IMV bus BR	LJ 324-088	1981	66.049	110.000	nevozen
14.	IMV 2200 D	LJ 343-188	1981	68.860	105.000	nevozen
15.	TAM 75 cestar	LJ 282-099	1979	97.170	170.000	nevozen
16.	IMV bus BR	LJ 308-391	1980	70.024	100.000	nevozen
Seznam nadomestnih delov bo objavljen na oglasni deski v delavnicah na Celovški 206. Ogled vozil in nadomestnih delov bo 17. 2. 1983 od 12. do 14. ure v prostorih delavnice Vplačila varščine v znesku 10% od izklicne cene bomo sprejemali isti dan, t. j. 17. 2. 1983 od 14. do 15. ure.
Pričetek javne prodaje ob 15. uri.
Za vsa vozila in nadomestne dele mora kupec plačati še predpisani prometni davek. Nakup vozil in nadomestnih delov je po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Plačila za vozila bomo sprejemali še tri dni po prodaji, za nadomestne dele pa takoj po pr0da'i'	12-644


SESTAVLJA: VITAN MAL RIŠE: MATJAŽ SCHMIDT
Iw
n
919. Marko je v predpasniku nesel repo in krompir. Ni se menil za ljudi, Id so se zbirali pred hišami in za plotovi in delali opazke na njegov račun. Ob njem sta stopala mrka žsmdarja, trojici pa je sledil dolg sprevod razposajenih otrok. »Tu so,« je z grozo zašepetal Domen. Ana ga je skušala napoditi, pa je ni poslušal. »Obriši si oči!« je ukazal. »Solze so isto kot priznanje.« Žandarja sta potisnila Marka’na sredo prostora. Deček je obstal kot pribit. En sam pogled, jasen in čist je vrgel po prestrašeni družbi. Eden od žandarjev je rekel: »Pokaži vse, Id so bili s teboj!«
1.
V.- , i
. J
920. Marko je odkimal. »Saj sem že rekel, da sem bil sam.« Žandarja nista nasedla. »Kje si bil ti?« sta pokazala na Slavka. Deček se je izgovoril na stranišče. Res je gledal tako nedolžno, da bi mu še kamen verjel. Žandarja sta prst usmerila v Domna. Po pravici je povedal, da je mižal v veži. »Aha, mižal si,« je dejal zgovornejši. »To pomeni, da si bil tudi na podstrešju. Mimo tebe ni mogel nihče. Ko so se drugi skrili, si ti smuknil gor.« Čeprav je Domen vedel, da bi s priznanjem rešil Slavka najmanjšega suma, se je vseeno skušal izgovoriti na koga od domačih.
921. loda če bi zinil, da pelje luknja s podstrešja v hlev, piu lahko samo škodilo. Okleval je, dokler ni začutil žanda jevih prstov, kako so ga zagrabili za lase in potegnili k Mark »Pustite me! Nič ne vem. Ničesar nisem kriv!« Zgovorne žandar se je nesramno zarežal: »Ti nisi kriv? Kdo pa ji Dobro te poznamo. Iz sosednje vasi si. Povsod te je dovo Že dolgo živiš brez dela in vsega. Zdaj pa je dovolj!« Žaro ljala je veriga in fanta sta sprevidela, da gre tokrat zares.
IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV:	CGP Delo. tozd Prodaja. 61000 Ljubljana. Titova 35
Naročam dnevnik l)clo Pošiljajte mi ga na naslov:
Priimek in ime: ____________________
Ulica in hišna št.: Poštna št. in kraj:
Datum:__________
Podpis:
IZDAJA CGP DELO. TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA. IJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 UUBIJANA • TISK CGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, IJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 318-971, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBU ANO TEL. 318-880, UUBUANA, TITOVA 35 * POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 9 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 12 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 210 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZRN 22 DM. ZDA 9.30 DOL., AVSTRIJA 154.50 ŠIL.. ITALIJA 11.740 LIR, FRANCIJA 56 F. F., ŠVICA 17.50 SVIC. F., ŠVEDSKA 54 S. KRON • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 112 DOL.. AVSTRIJA 1.854 ŠIL., ZRN 264 DM, FRANCIJA 674 F. F , ŠVICA 210 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 646 S. KRON, ITALUA 140.880 I.IR . PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB, ŠTEVILKA 50100-620-107-
mp—mai
»DFI A , n?EJEMA SMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA U ANJ^rS	ALI PO TELEFONU 318-252 ZA NAROČNIKE IZVEN UUB-
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS YU DELO 31-255
ŠOLSTVO
LOTO
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Miklošičeva 26 VPISUJE
do 17. februarja od 8. do 17. ure vsak dan razen sobote
a)	v osnovno izobraževanje (5-, 6., 7. in 8. razred)
—	v obliki večerne šole in vodenega samoizobraževanja
—	v tečaje opismenjevanja
—	Za OZD prirejamo posebne organizacijske oblike pouka Izobraževanje je brazplačno Informacije: telefon 313-101
b)	s področja strokovnega izobraževanja v:
—	tečaj strojepisja, prve in druge stopnje
—	tečaj strojepisja za dijake, študente in strokovne delavce
-	tečaj pisarniškega poslovanja
-	tečaj knjigovodstva, prve in druge stopnje
-	tečaj za programerje na računalni-kih
-	tečaj skladiščnega poslovanja
-	tečaj za strojnike centralnih kurjav
-	tečaj tehniškega risanja strojne in gradbene smeri, prve in druge stopnje
-	tečaj za voznike jadrnic in čolnov
-	tečaj za mornarje - kapitane večjih čolnov
-	tečaj iz astronomske navigacije na čolnih
Za OZD prirejamo seminarje iz varstva pri delu. tečaie prve pomoči, seminarje iz higienskega minimuma ter druge oblike dopolnilnega in funkcio-
c)	na področju jezikovnega izobraževanja in amoizobraževanja Odrasle
-	v intenzivne tečaje tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine. španščine, ruščine, kitajščine. arabščine
-	v intenzivne tečaje slovenščine in srbohrvaščine
-	v osvežitvene tečaje angleščine in nemščine
-	v konverzacijske jutranje tečaje 4x1
-	v tečaje poslovne angleščine
-	v tečaje prilagojene potrebam OZD
-	v konzultacije k 2000 S
d)	v pripravljalne tečaje za vpis na višje in visoke šole
(preizkus znanja je možno opravljati samo še v šolskem letu 1983/84) Kandidati se lahko pripravljajo in opravljajo preizkus znanja za naslednje šole:
višjo upravno šolo. višjo šolo za socialno delo. višjo šolo za zdravstvene delavce, fakulteto za strojništvo, elektrotehniško fakulteto, fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, biotehniško fakulteto, visoko šolo za telesno kulturo. višjo tehniško varnostno šolo, visoko šolo za organizacijo dela v Kranju (preizkus znanja se opravlja na VSOD v Kranju)
Informacije: telefon 313-101 Po naročilu ali dogovoru z OZD. DPS organiziramo in izvajamo
-	tečaje in seminarje za enote in štabe CZ
-	predavanja in konzultacije s področja SLO in DS
-	seminarje iz družbeno ekonomskega. samoupravnega in družbeno političnega področja (za člane samoupravnih in upravnih ter poslovnih organov)
Za občino Grosuplje vpisujemo na Območnem izobraževalnem centru v Grosupljem. Kolodvorska 2, telefon 772-309
17-113-S
6. kolo - žrebanje 8. 2. 1983
Izžrebane številke: 8, 16, 22, 29, 31 in dodatna 6 Začasna vrednost peterke: 137.161,90 din Končna vrednost četverke: 1.081,40 din Končna vrednost trojke: 58,80 din
Peterke v Slovenji:
Ljubljana: 006-0-5013-S (1x5, 50x4, 450x3) 010-0-3277-S (1x5. 20x4, 60x3)
Brežice:
212-0-1322-8(1x5)
342-0-0531-S (1x5, 10x4, 10x3)
M. Sobota:
646-0-6014-S (1x5, 15x4. 30x3)
Ptuj:
642-0-2785-S (1x5, 10x4, 10x3)
Slu Loka:
751-0-5815-8 (1x5. 1x3)
Četverke v Sloveniji:
štev. stroja	tek. št. listka	ko- mb.	dobitki tek. št. $4 s3 listka			ko- mb.	dobitki tek. št. s4 s3 listka			ko- mb.	dobitki s4 s3	tek. št. ko-listka mb.		dobitki s4 s3	
50050	9754	S	2	4	0589	S	2	4	0824	S	3 12	0976	S	4	24
50060	4390	S	3	12	7417	8	1		5981	8	1	6059	s	3	12
	6868	8	1		6452	8	1	1	6630	8	1				
50080	1976	8	1		1990	8	1		2229	8	1 1				
50090	2297	8	1												
50200	2370	8	1	3	2426	S	2	4	2452	S	4 24'	2807	s	3	12
	2379	S	2	4											
50230	0750	S	5	40	1460	8	1		1730	S	4 24	1857	8	1	2
	0762	8	1	1	1546	8	1	4							
50310	8992	8	1		8969	S	2	4	9193	8	1 1				
50320	0969	S	2	4	0900	8	1	1							
50620	6215	S	2	4	6979	8	4	24							
50630	3472	6	1		2735	S	1								
50640	0363	S	4	24	0378	8	1		0546	8	1 1	0618	8	1	1
	0899	8	1		0420	8	1		1490	S	3 12	e			
50650	0676	S	2	4	0734	S	2	4	0754	S	2 4				
50670	8241	8	1		8250	8	1		8572	s	2 4	8722	8	1	
	8039	S	s	40											
51432	2130	S	3	12											
52020	0237	s	2	4											
52110	8973	8	1												
52240	9653	S	2	4	0321	8	1		9472	8	1 2	9711	8	2	
	9606	8	1	2	0457	S	3	12							
52610	4130	S	2	4											
52620	8239	S	2	4											
52120	1466	s	3	12											
52210	2634	8	1	1	2690	8	1		3121	8	1	2799	s	3	12
52230	5163	8	1												
52510	6104	8	1												
52760	3729	8	1												
53010	1908	8	1	4	1731	8	1		2048	8	1				
53410	6587	s	2	4											
53420	0267	S	3	12	0376	8	1		0552	8	1	0667	8	1	
	0710	8	1	7	1061	8	1		1690	S	2 4	1693	S	2	4
	0711	8	1	7	1047	8	1	1							
53660	3417	8	1		3541	8	i	3							
53820	9923	8	1		0295	8	1		0389	8	i	9551	8	1	
53830	5575	S	3	12	5587	8	1								
54010	2661	2	1		2756	8	1	3	2557	8	1 3				
54210	6845	8	1		6900	S	3	12	6956	8	1 1	7103	S	2	4
	7105	S	2	4											
54560	6049	S	2	4											
55110	4979	S	4	24	4998	S	4	24	4999	S	4 24	5297	8	1	
	5563	8	1		5567	S	2	4	5712	8	1				
55140	3505	8	1		3633	8	1		3692	S	3 12	3929	S	2	4
	3938	S	2	4	3367	8	1		3937	S	4 2				
55160	1170	S	2	4	1544	S	3	12	0705	8	1				
58990	2702	S	3	12	3464	8	1		3587	8	1	3733	8	1	
	3935	S	3	12											
55190	0671	s	4	24	0672	S	4	24	0673	s	4 24	1058	s	3	12
55200	1686	8	1		2395	8	1								
56460	5415	2	1		5659	8	i								
55830	8183	S	2	4	8015	s	2	4							
55910	9013	8	1		8792	s	2	4							
55920	4182	S	3	12											
56020	5523	8	1		5477	8	1								
56160	8896	8	1		9070	8	1	1	9050	8	1				
56420	2898	8	1		3231	8	1		3261	8	1				
56620	1240	8	1												*
58800	2225	8	1												
56780	9303	S	3	12											
57310	2969	8	1	1	3096	8	1								
57510	5884	8	1	2											
57760	9896	6	1												
57910	4172	8	1		4800	S	3	12	4268	8	1				
57920	8437	S	2	4											
58110	4741	8	1		4749	8	1		4943	S	2 4	5242	S	4	24
	5403	8	1		4532	S	3	12	5211	S	3 12				
58210	1883	S	3	12	1942	S	3	40	2110	S	3 12				
58220	0556	8	1												
50190	0506	8	1												
50270	2897	8	1												
50662	3441	H	1												
50680	9625	8	1								*				
51410	9871	8	1												
53721	2932	S	3	12											
54043	6355	S	4	24											
56310	5814	8	1		5784	S	3	12							
58460	8237	8	1	3											
58510	1621	8	1												
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Neuradno poročilo o žrebanju srečk 6. kola dne 10. 2. 1983
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LMVF.RZUM
IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljana. Parmova 39
Objavlja vpis v
—	osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda (brezplačno šolanje)
—	strojepisni tečaj
—	tečaj nemškega, angleškega in italijanskega jezika
—	tečaj slovenskega jezika (za srbsko in hnatsko govoreče ter tujce)
—	tečaj skladiščnega poslovanja
—	tečaj za delovodje
—	tečaj varstva pri delu
—	tečaj za slikopleskarje
—	tečaj za tehnično risanje
Poleg tega organiziramo razne oblike dopolnilnega izobraževanja. Vpisujemo vsak dan (razen sobote) od 8. do 13. ure. v torek do 17. ure, v Ljubljani na Parmovi 39.
Vse ostale informacije dobite po telefonu (06!) 312-133.
12-692
Delovna
organizacija
Tekstilana
sporoča, da je prišlo v razpisu prostih del in nalog
direktorja
splošnega
sektorja
z dne 31.1.1983 do napake in sicer glede strokovne izobrazbe.
V skladu z Razvidom del in nalog zahtevamo
- visoko strokovno izobrazbo pravne ali organizacijske smeri.
14-1094
Komisija za delovna razmerja pri
COŠ Franc Marn Vodice nad Ljubljano
objavlja prosta dela in naloge:
- učitelja gospodinjstva-biologije (2 uri) in vodje šolske prehrane
pogoj: PU
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 3. 1983. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi, poteku dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končani objavi.
14-1103
Srečke .n konci i Krumi	so zadele din	Srečke s končnicami	so zadele din	Srečke s k« menicami	no zadele din
90	60	116114 1.000.000		61597	6.000
30760	2.000	276034	100.000	039057	20.060
40320	6.000	5	40	112037	20.000
01	80	5185	640	173967	20.000
81	100	6725	440	08	60
91	60	7635	440	58	80
131	160	74615	8.040	68	60
3811	1.000	86755	4.040	438	160
158711	20.000	99145	2.040	0918	800
159781	20.100	151005	20.040	7168	660
62	100	176855	20.040	51188	2.000
29642	8.000	280705	20.040	87718	2.000
97862	8.100	309385	500.040	332708	20.060
186932	20.000	411645	20.040	09	80
207272	20.000	6	40	89	80
281542	50.000	9826	440	99	60
363	200	75396	2.040	07249	2.000
403	200	88496	8.040	42629	4.000
2653	400	333906	20.010	84649	4.000
52083	4.000	17	120	033069	20.000
67273	6.000	57	60	142399	20.060
347143	20.000	16807	6.000	235829	20.000
AVTOMONTAŽA LJUBLJANA TOVARNA GOSPODARSKIH VOZIL
TRGOVINA IN SERVIS MOTORNIH VOZIL, n. sub. o., Ljubljana, Celovška c. 180
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB oglaša
prosta dela in naloge
1. samostojnega organizatorja I - 1 delavec
2. samostojnega organizatorja AOP -1 delavec
Za opravljanje objavljenih prostih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. - visoka ali višješolska Izobrazba ekonomske smeri
-	3 oziroma 5 let delovnih Izkušenj
-	sposobnost za samostojno delo In povezovanje
-	organizacijske sposobnosti
pod 2. - visoka ali višja šola organizacijske smeri
-	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
-	znanje tujega jezika
-	ustrezen IBM test
-	zaželene so izkušnje pri finančnih aplikacijah
Pod 1. in 2. je določeno poskusno delo, ki traja 60 dni. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: AVTOMONTAŽA LJUBLJANA, kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Celovška c. 180.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
10-1028
Dotrpela je naša dobra mama, stara mama
MARIJA KOGOJ
roj. Caf
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 14. februarja 1983, ob 15.30 na pokopališču v Tržiču Na dan pogreba bo ležala v štirinajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah
Žalujoči:
hčerka Minka z možem, sin Alojz z družino, vnučki Helenca, Lidija, Slavko, Danilo z družinami, pravnučki in drugo sorodstvo
Ljubljana, Tržič, Maribor, Slovenska Bistrica, 12. februarja 1983
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena žena in mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in svakinja
KRISTINA PRIJATELJ
roj. Bratanič
Na njeno zadnjo pot jo bomo spremili v torek, 15. februarja 1983, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Krškem, kjer pokojnica leži do pogreba
Žalujoči:
mož Nace, sinova Iztok z družino in Miloš, mama Marija, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Krško, Hannover, Globoko, Ljubljana, Kranj,
Ribnica, 12. februarja 1983
Umrla je mama, babica in prababica
MARIJA LODRANT
roj. Sušnik
Pogreb bo v ponedeljek, 14. februarja 1983, ob 15.30 pri Barbari na Prevaljah
Žalujoči:
otroci in družine
Prevalje, Mežica, 12. februarja 1983
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgem trpljenju odšel k večnemu počitku naš dragi mož, oče, brat, stric in nečak
ALOJZ OKORN
Od njega se bomo poslovili v sredo, 16. februarja 1983, ob 14.30 na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležal v tretji mrliški vežici Žalujoči:
žena Andreja, sin Denis, hči Lidija ter brat Edi, sestri Mari in Fani z družinami, teta Francka in drugo sofodstvo
Ljubljana, Krmelj, Most, 11. februarja 1983
V najožjem krogu smo se 12. februarja 1983 tiho poslovili od
ALOJZIJE
WABIČ
Mož Andrej, hčerki Geli in Marinka ter sin Andrej z družinami
Hrastje, Ljubljana, Prebold
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
MARIJA FLERE
roj. Grad
Od nje se bomo poslovili v torek, 15. februarja 1983, ob 16. uri iz hiše žalosti Zaboršt 8 na pokopališče v Dolu pri Ljubljani
Žalujoči:
sinovi Jože, Ciril, Miro, hčerke Pepca, Minka in Malči z družinami, vnuki ter pravnuki
Zaboršt, Dol, Senožeti, Sneberje, Argentina
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
PAVLE
TOMAŽIČ
upravnik socialnega zavarovanja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 15. februarja 1983, ob 16. uri na pokopališču v Zagorju
Žalujoči:
žena Fanči, sin Janez in hčerka Ida z družinama
Zagorje, 12. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, moža, dedka, pradedka in strica
ALOJZIJA
JANEŽIČA
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste v trenutkih največje bolečine bili z nami, z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in zanj darovali čudovito cvetje.
✓
Žena Jerica, sin Peter z ženo Jelko in vnukinja Tatjana z družino
Višnja gora, 6. februarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JOŽETA RAVNIKA
upokojenca Železarne Jesenice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem TOZD Žebljarne, Jeklarne, HV Bela in Kemične tovarne Podnart, sostanovalcem Ceste revolucije 3 in Tavčarjeve 8, ki so z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Primožu Vidaliju in dr. Sandi Mullnerjevi za njuno skrb med očetovo boleznijo. Iskrena hvala tudi govornikom, pevcem in še posebej pihalnemu orkestru jeseniških železarjev za ganljivo slovo.
Vsi njegovi
Jesenice, Kranj, Domžale, 7. februarja 1983
Dotrpela je naša dobra mama, sestra, babica, teta in svakinja
APOLONIJA
ŠTEFANČIČ
roj. Pezdir
Od nje se bomo poslovili v torek, 15. februarja 1983, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležala v osmi mrliški vežici Žalujoči:
sinova Janez in Franci z družinama, brat Andrej, sestra Helena z družinama ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 9. februarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
JAKOBA MRŠNIKA-MIRKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili vsestransko pomoč, sočustvovali z nami, ga tako številno pospremili na zadnjo pot, zasuli njegov grob s cvetjem in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se SO Izola, vsem izolskim družbenopolitičnim organizacijam in društvom, govornikom tov. Ivančiču, tov. Boljetu in tov. Gregoriču, pevcem in godbenikom za zadnje slovo. Zahvaljujemo se nekdanjim sodelavcem z UNZ Koper, soborcem VOS — OF ter lovskim tovarišem LD Koper in Nanos Vipava. Zahvaljujemo se tudi osebju in zdravnikom vseh zdravstvenih ustanov, kjer se je zdravil, še posebno pa našemu dr. Alojzu Maziju, dr. Pišotu iz bolnišnice Valdoltra ter prof. dr. Plesničarju in prof. dr. Lukiču z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem še enkrat
naša iskrena hvala.
Žena Zora-Sonja v imenu sorodstva
Izola, 9. februarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji smrti, našega dragega brata in strica'
JANEZA ZUPANA
Pintarjevega Janeza, posestnika in udeleženca NOV, iz Gozd Martuljka 15
se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem in znancem, dobrim sosedom in krajanom Gozd Martuljka ter okoliških krajev, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni KO ZB NOV Kranjska gora za skrb in moralno pomoč, za cvetje in poslovilne besede ob grobu. Lepa hvala KO RK Kranjska gora, za obisk in tolažbo Janezu med boleznijo. Velika zahvala velja zdravstvenemu osebju iz Kranjske gore, Tržiča, Jesenic, Golnika in Ljubljane. Za posebno požrtvovalnost in veliko skrb med Janezovo boleznijo, se toplo zahvaljujemo dr. Andreju Robiču in njegovi ženi Vidi za vsestransko pomoč med boleznijo in ob smrti, dr. Janezu Kokalju iz ZP Kranjska gora, za osebno zdravljenje in lajšanje bolečin ob vsakem času, doc. dr. Josipu Turku za neizmerno skrb in obiske doma in v Ljubljani, dr. Vidi Rojc za tiho skrb in bedenje nad Janezovo boleznijo, dr. Cveti Staričevi za vso pomoč in dr. Avgustu Mencingerju, ter vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju na Golniku in Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Za veliko prijateljsko skrb do Janeza izredna hvala tudi Dolfetu Kosmaču. Za veliko pomoč se zahvaljujemo medicinskim sestram Metki Robičevi iz Gozd Martuljka 25, ki je nesebično pomagala Janezu v najtežjih trenutkih, Miji Burkeljc in Barbari Vidovič za lajšanje bolečin. Duhovniku se zahvaljujemo za opravljeni obred. Vsem še enkrat globoka zahvala.
Žalujoči:
sestra Olga s sinovoma Emilom in Zvonkom, sestra Angela in vsi drugi njegovi ter drugo sorodstvo
Kranjska gora. Gozd Martuljek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše predrage hčerke in sestre
MARJETE ZALOKAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v hudih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in jo tako številno spremili v njen prerani grob. Še posebno se zahvaljujemo njenim prijateljicam in prijateljem, sošolcu in sošolkam 3. a razreda UAŠ Kranj, tov. razredničarki, njenim nekdanjim sošolcem, Matejinim prijateljem ter mladini iz Žirovnice. Zahvaljujemo se sošolki in ravnateljici za tople poslovilne besede, župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Iskrena hvala pevcem bratov Zupan ter kolektivoma Almire Radovljica in Železarne Jesenice. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
Žirovnica, 4. februarja 1983	_‘_______
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi moje preljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
ANGELCE JERANČIČ
roj. Kodrič
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo tako * evilno spremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuti z venci in šopki ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvaljujem vsem zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka. V. B. za dolgoletno prizadevanje in trud med njeno težko boleznijo. Zahvaljujem se tudi duhovniku za opravljeni obred in godbenikom za izvedbo presunljive pesmi Tišina.
Žalujoči:
mož Franc In vsi njeni
Ljubljana, 3. februarja 1983
ZAHVALA
f
Ob prerani smrti našega dragega
TINETA OVČAKA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga med njegovo hudo boleznijo obiskovali in bodrili, mu skušali podaljšati življenje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam v hudih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Ljubljana, 7. februarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MIROSLAVA SAJETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za ves trud in pomoč v njegovih zadnjih dneh. Hvala govorniku, pevcem in godbi KUD Dušan Jereb in DO Zdravstveni dom Novo mesto ter HP Kolinska Ljubljana.
Žena Berta, otroci Mira, Tomo, Stojan
Novo mesto, 2. februarja 1983
Pravda: mirovna ofenziva ZSSR
Tuji opazovalci v Moskvi se strinjajo, da je zunanjepolitčno delovanje SZ postalo hitrejše
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 13. februarja — Tisto, na kar so v sovjetski diplomaciji kmalu po zamenjavi v Kremlju opozarjali nekateri tukajšnji tuji opazovalci, zdaj prašijo tudi sovjetski komentatorji. Ob ugotovitvah, da se mednarodni dogodki vrstijo vse hitreje, današnja Pravda poudarja, da vodi pri tem tudi Sovjetska zveza »aktivno, dinamično in prožno politiko v mednarodnih odnosih« in da se »njena mirovna ofenziva nadaljuje«.
Današnja trditev Pravde je vzbudila zanimanje vseh tukajš-Bih tujih opazovalcev, saj je savna po sebi pokazala, koliko jim je v Moskvi do tega, da bi bili v ospredju »prizadevanj za mir« in kampanje za razorožitev, ki se zdaj prelamlja v Evropi. Ocene o »aktivni in dinamični« sovjetski politiki naj bi namreč v tem trenutku potrdile, da do zastojev v pogajanjih med ZDA in ZSSR ne prihaja po moskovski krivdi, marveč zaradi »brezbrižnosti« tistih zahodnih krogov, ki jim naj bi bilo po volji popuščanje napetosti. Pravda pri tem posebej poudarja. da se moč sovjetskih razorožitvenih pobud ne kaže sa-
mo v njihovih miroljubnih namenih, ampak tudi v »konkretnih in realnih predlogih«, ki jih vsebujejo pobude.
Vsi tukajšnji opazovalci sicer niso ravno prepričani, da je sovjetska diplomacija v zadnjem obdobju tudi bolj prožna, kot to trdi Pravda, vendar pa se mnogi strinjajo, da je sovjetsko zunanjepolitično delovanje postalo res hitrejše in aktivnejše. V zadnjih tednih namreč ni mednarodnega dogodka, na katerega ne bi opozorila sovjetska sredstva javnega obveščanja, prav tako pa ob tem tudi izrazila svoja stališča.
DANILO SLIVNIK
Novoletna
poslanica
Zhao Ziyanga
Kitajci vstopili v novo lunino leto in proslavili festival pomladi
PEKING, 13. februarja (Ta-njug) - Kitajci so sinoči veselo stopili v novo lunino leto in proslavili festival pomladi. V novoletni poslanici ljudstvu je Zhao Ziyang poudaril politično enotnost in stabilnost države ter vero v socializem kitajskih barv. Na današnjem zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 4000 ljudi in je bilo v veliki dvorani kitajskega parlamenta, je v imenu CK KP in vlade Zhao Ziyang dejal, da je minulo leto bilo leto velikih uspehov na vseh frontah. Podčrtal je gospodarske rezultate v minulem letu in pozval ljudstvo, naj uresniči cilje letošnjega plana in jih celo preseže. Poudaril je, da je treba hitreje izvajati reformo državnega aparata na vseh ravneh in gospodarsko reformo ter reformo na vseh drugih področjih.
Generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Yaubang je praznoval na otoku Hainanu na jugu države v družbi predstavnikov nacionalnih manjšin in vojske.
IZ POSLOVNEGA SVETA
•	JAPONCI OSTALI VODILNI IZVOZNIKI AVTOMOBILOV - Zahodnonemški izvoz: avtomobilov se je v letu 1982 povečal od 55 na 59 odstotkov, vtem ko se je japonski zmanjšal od 54 na 52 odstotkov. S tega vidika so največji delež svoje avtomobilske proizvodnje izvozili Švedi: 65 odstotkov. Merjeno s številom avtomobilov pa je Japonska ostala visoko na čelu: izvozila je 5,57 milijona vozil, druga na lestvici, ZRN, pa 2,4 milijona vozil. V celoti se je, predvsem zaradi recesijskih težav, lani svetovna proizvodnja vozil zmanjšala za 3 odstotke (od 37,4 na 36,3 milijona vozil). (D. S.)
•	SESTANEK MINISTROV ARABSKIH i DRŽAV ZA KMETIJSTVO — Kakor je sporoči- , la agencija INA. bo osma seja ministrov arabskih držav za kmetijstvo prihodnji mesec v Bagdadu. Iraška delegacija bo na tem sestanku posredovala več predlogov, ki se nanašajo na strateško pomembne pridelke, na združevanje arabskih družb s kmetijskega področja in na vprašanja o skupnem trgu na področju ribištva. Med predlogi iraške delegacije bo tudi predvidena izmenjava strokovnjakov in razširitev iraškega kmetijskega centra. ki naj hi sprejel strokovnjake iz držav Zaliva.
•	IZBIRČNI KUPCI - Po podatkih združenja papirničarjev so lani v ZR Nemčiji zbrali in vrnili v predelavo približno 3,5 milijona ton starega papirja, torej približno 35 odstotkov vsega porabljenega papirja. Papirnice v ZR Nemčiji izdelajo na leto okrog 8 milijonov ton papirja, porabo v tej državi pa cenijo na 10 milijonov ton. Papimičarji trdijo, da večjo porabo starega papirja onemogočajo izbirčni kupci, ki zahtevajo izredno čist in bel papir, brez dodatkov predelanega starega papirja. V nekaterih državah (na primer v ZDA) spodbujajo večjo uporabo predelanega starega papirja za izdelavo papirja, kartona, zlasti pa še embalaže s spodbudnim sistemom obdavčitve: tako je na primer embalaža iz kartona, ki je izdelan z večjim dodatkom starega papirja, obdavčena z znatno nižjim prometnim davkom. (Z. S.)
•	BREZPOSELNOST V ZDA UPADA? -
Po uradnih podatkih se je letos januarja število brezposelnih v ZDA rahlo zmanjšalo, na 11,4 milijona, oziroma z 10,8 na 10,4 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Še bolj se je zmanjšalo število nezaposlenih mladih, s 24,5 na 22,7 odstotka. Medtem ko v uradnih krogih podatke razlagajo kot nedvoumen dokaz o oživljanju gospodarske dejavnosti, predvsem v gradbeništvu in strojni industriji, so strokovnjaki drugačnega mnenja. Tako na primer trdijo, da se je število nezaposlenih samo navidezno zmanjšalo, ker so , mnogi iskalci zaposlitve obupali, da bodo lahko našli delo. in se zato ne prijavljajo več posredovalnicam za delo. ki jih zato statistično ne vodijo več kot brezposelne oziroma iskalce zaposlitve. Podatek o zmanjšanju števila brezposelnih mladih pa razlagajo s tem, da si mnogi z dodatnim šolanjem ali usposabljanjem skušajo zagotoviti boljše možnosti za zaposlitev. Optimistične ocene o oživljanju gospodarske dejavnosti pobijajo zlasti s podatkom, da se je januarja število delavcev, ki so bili zaposleni s skrajšanim delovnikom, povečalo od 5,4 na 6,8 milijona. (Z. S.)
•	REKORDNA LETINA NA KITAJSKEM
— Uradni tednik Peking Review, ki ga izdajajo v kitajskem glavnem mestu, piše, da je Kitajska lani pridelala rekordnih 344 milijonov ton žita, kar je za 12 milijonov ton nad prejšnjo najvišjo številko. Izvedenci menijo, da gre obilna letina predvsem na rovaš ugodnih vremenskih razmer, a tudi nekaterih sprememb v kmetijski politiki, ki za večji pridelek omogoča boljšo gmotno spodbudo. Kljub temu pa bo ostala Kitajska še naprej eden velikih svetovnih uvoznikov žita. (D. S.)
• GLOBOK PADEC NACIONALNEGA PROIZVODA V EGS - Po izračunih analitikov evropske komisije, objavljenih v publikaciji »Zadnji ekonomski trendi« so v tretjem kvartalu leta 1982 tokovi gibanja povprečnega nacionalnega bruto proizvoda doživeli padec za 4,6 odstotka (preračunano na letno stopnjo). Ta padec, ki zdaj potrjuje lanska predvidevanja o krepkih pritiskih recesije v zahodnoevropski deseterici, je precej globlji od prejšnjih: v tretjem kvartalu je bilo gospodarsko nazadovanje 0,9-odstotno. V štirih najmočnejših državah EGS so imeli takšno naraščanje nacionalnega bruto proizvoda : ZRN —5 odstotkov, Francija —3,2 odstotka, Italija -11,6 odstotka in Velika Britanija +0,5 odstotka. Zanimivo pri tem je, da je padec tako globok kljub blažilnemu vplivu bilance mednarodne menjave; v tem obdobju je namreč izvoz iz EGS v povprečju padel za 8 odstotkov, uvoz pa za 12,2 odstotka, zaradi česar je imela zunanja bilanca 1,2 odstotka presežka. (D. S.)
O MEHIKA IMA ZAGOTOVLJENIH 5 MILIJARD POSOJILA - Finančno ministrstvo v Mexico Cityju je potrdilo, da bo »jumbo« kredit v vrednosti 5 milijard dolarjev nared za izkoriščanje do konca februarja. V kreditnem aranžmaju sodeluje okrog 500 bank. Posojilo naj bi po teh izjavah omogočilo Mehiki tisti uvoz, ki ga njeno gospodarstvo potrebuje za normalno delovanje. Pomoč državam v razvoju — v obdobju 1981—82 so razvite države dale, v skladu s konvencijo o pomoči v hrani, državam v razvoju skupaj 7,92 milijona ton pšenice, kar je za dober milijon ton več kot leto poprej, vendar seveda mnogo premalo, da bi odpravili problem podhranjenosti v mnogih najrevnejših državah. (D. S.)
•	ISKANJE NAFTE V TANZANIJI - Francoska naftna družba »Elf Aquitaine«, ki sodeluje pri odkrivanju in črpanju nafte v vrsti afriških držav, je podpisala s tanzanijsko vlado sporazum o naftnih raziskavah v obalnih vodah, med otoki Songo Songo in Mafia v Indijskem oceanu. Raziskave naj bi se začele v prihodnjih štesih mesecih, na območju, velikem 14.500 kvadratnih kilometrov. Dozdajšnja prizadevanja, da bi odkrili nafto, niso obrodila uspehov; Tanzanija plačuje po 60 odstotkov svojih izvoznih dohodkov za nakup nafte. (T. D.)
•	KANADSKA POMOČ UGANDI - Kanada je odobrila Ugandi 9 milijonov dolarjev pomoči za finansiranje več zdravstvenih projektov v deželi in za uravnavanje plačilne bilance. Kot so sklenili, naj bi Uganda tretjino pomoči, to je 3 milijone dolarjev, porabila za nakup blaga v Kanadi. Obe deželi sta tudi podpisali sporazum o sodelovanju na razvojnem področju, v skladu s programom obnove Ugande. (T. D.)
•	NAPOVEDI DO 1988 - Neodvisni britanski inštitut Henley Centre ocenjuje, da bo najvišjo inflacijo v EGS v obdobju 1984—988 imela Grčija: 15,5 odstotka (napoved za letos 18,5 odstotka). Sledijo ji Italija z 12,9 odstotka (14,2 odstotka), Irska 11 odstotkov (13,8 odstotka), druge članice skupnosti pa naj bi imele takšne inflacijske stopnje: Britanija 10,5 odstotka (toda letos le 6,2 odstotka), ZRN 4,3 odstotka (3,9 odstotka), Francija 9,5 odstotka (9,3 odstotka), Nizozemska 3,9 odstotka (3,2 odstotka) in Belgija 8,2 odstotka (8,2 odstotka). Zanimivo je, da britanski inštitut napoveduje najbolj mračno prihodnost Veliki Britaniji, ki ne bo imela le visokega skoka inflacije, marveč je edina, katere rast naj bi stagnirala (za 1,6 odstotka). Najvišjo gospodarsko rast prerokuje Grčiji: od 1 odstotka v letu 1983 na povprečno 3,3 odstotka v obdobju 1984-1988. (D. S.)
Enotneje o prihodnosti palestinskega ljudstva
V Alžini se danes začenja 16. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta -Večina prebivalstva na zasedenih ozemljih izraža podporo PLO in Arafatu
ALŽIR, 13. februarja (Tanjug) - V Alžiru potekajo zadnje priprave na 16. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta (parlamenta), ki se bo začelo jutri in od katerega pričakujejo daljnosežne odločitve, pomembne za nadaljnji boj palestinskega ljudstva in njegovo prihodnost.
Uradni predstavnik Ahmed Abuabudrahman je dejal, da so dane vse možnosti, da nacionalni svet sprejme trden program, ki bo odgovoril na vsa vprašanja in odseval palestinsko nacionalno enotnost.
Zasedanje palestinskega parlamenta bo trajalo najmanj teden dni (zadnje, to je 15. zasedanje, je bilo pred skoraj dvema letoma, aprila 1981 v Damasku) in bo na njem sodelovalo 355 delegatov. Člani sveta z zasedenih ozemelj, 180 jih je, ne bodo prišli v Alžir, da ne bi postali žrtve izraelskih represalij. Pri de-
• BEOGRAD, 13. februarja (Tanjug) - Danes je iz Beograda odpotovala delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo udeležUa zasedanja palestinskega nacionalnega sveta v Alžiru. Delegacijo vodi član predsedstva zvezne konference SZDLJ in član CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov.
lu najvišjega zakonodajalskega palestinskega telesa bo sodelovalo okrog 300 gostov predstavnikov vlad, parlamentov, strank in gibanj iz 90 držav. Zasedanje bo spremljalo več kot 400 novinarjev.
Domnevajo, da bo palestinski nacionalni svet med drugim potrdil strategijo nadaljnjega vojaškega in političnega boja po umiku palestniskih borcev iz Bejruta, definirali poti za krepitev odpora na zasedenih ozemljih, proučili odnose z arabskimi državami in različne predloge in pobude za rešitev palestinskega vprašanja.
V okviru zadnjih intenzivnih priprav na zasedanje nacionalnega sveta, za katerega že vnaprej poudarjajo, da bo imelo zgodovinski značaj, zaseda najvišje vodstvo PLO v Alžiru že tretji dan. Dnevni red so sprejeli soglasno, končujejo pa tudi že proučevanje predlogov odločitev, o katerih bo glasoval nacionalni svet.
Ogromna večina palestinskega prebivalstva na zasedenih ozemljih ponovno izpričuje, tik pred zasedanjem nacionalnega sveta, polno zaupanje in podporo PLO in Jaserju Arafatu. V sporočilih,
-ISKRICE-------------------
Vem, da resnica prinaša nesrečo, pa se ji vseeno ne morem odpovedati.
K’IU YUAN
Treba je delati, če že ne iz želje pa zaradi obupa, kajti če dobro premislimo, je delati manj dolgočasno kot zabavati
BAUDELAIRE
ki prihajajo od tam v Alžir, je poudarjeno, da je PLO edina pooblaščena, da v imenu palestinskega ljudstva »govori v mednarodnih telesih in sodeluje v pogovoru o ustanovitvi palestinske države«. Župan zasedene Zahodne obale je članom palestinskega parlamenta sporočil, da dajejo Jaserju Arafatu polno pooblastilo, da »organizira boj proti izraelski zasedbi tega ozemlja«.
Palestinski voditelji, zbrani “V Alžiru, kategorično zavračajo glasove, da se v bistvenih mnenjih razhajajo. Arafat je te dni izjavil, da se ne boji »drugačnih mišljenj« in da to, kar nekateri imenujejo palestinska protislovja, ni nič drugega kot demokratična razprava, ki je značilna za
PLO. Zavrnil je tudi vsako možnost ameriške in izraelske navzočnosti.
Pomembno mesto v večdnevnih razpravah v zasedanju palestinskega sveta bodo zagotovo imeli odnosi z arabskimi državami, zlasti z Jordanijo. PLO zahteva od Arabcev dvoje: prvič, da se ne vmešavajo v njene notranje zadeve, kajti v tem smislu so že bila nedvomna vpletanja, in drugič, da omogočijo PLO vojaško in politično delovati na njihovih ozemljih, kar je za Palestince nedvomno odločilno po njihovem umiku iz Bejruta. O konfederaciji z Jordanijo bodo lahko govorili šele, ko bo ustanovljena neodvisna palestinska država.
Palestinsko vodstvo obljublja, da bo na jutrišnjem zasedanju nacionalnega sveta imelo enotna stališča o bistvenih točkah, ki zadevajo prihodnost palestinskega ljudstva.
rOGLEDALO

Gospod poveljnik, položaj na iraško-iranski fronti je kot običajno.
OTO REISINGER, Vjesnik
Sprava ustanov v EGS
Evropski parlament odobril proračunski sveženj, iz katerega bo Velika Britanija dobila povrnjen previsoko vplačani delež v skupno blagajno
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 13. februarja — Evropski parlament je popustil pod pritiski komisije in sveta ministrov, vendar še vedno ni odložil orožja. Poslanci parlamenta so ob koncu tedna s 183 glasovi proti 33 glasovom odobrili dodatni proračunski sveženj, iz katerega bo Velika Britanija dobila povrnjen previsoko vplačan delež v skupno blagajno, vendar je odločitev pospremil z opozorilom obema ustanovama: izplačila takšne vrste niso več mogoča in v naslednjih mesecih je treba najti dolgoročno rešitev za to vprašanje.
Bitka je torej končana, a vojna
še ne. Britanski poslanec Robert Jackson, ki mu je pripadla dolžnost, da povzame razmislek evropskega parlamenta, je dejal, da je imel veto pri razpravi o refundiranju denarja za Veliko Britanijo, ki je bil lani decembra dogodek, ki mu ni para v zgodovini Evropske gospodarske skupnosti, »pozitivne posledice«. »Upor« parlamenta proti predlogu ministrov, ki so težišče političnega odločanja v skupnosti, naj bi po splošni presoji imel predvsem »demonstracijski« učinek in z njim naj bi parlament drugim telesom v EGS pokazal, da v nasprotju z dozdajšnjimi pričakovanji ne namerava več sedeti križem rok. ko gre za vprašanja v njegovi pristojnosti, hkrati pa naj bi izsilil pospešek pri pripravah na reformo financiranja v deseterici, ki je že dolga leta najtežji skupni problem EGS.
Poglavitni razlog, ki je najbrž odločal pri pristanku na spravo, pa je bil v tem, kot je dejal nekdo na plenarnem zasedanju parlamenta, da je evropski parlament s tem »pripravil palubo za boj« in dal komisiji in ministrskemu svetu ustrezen manevrski prostor za spopad z neravnovesji pri fi-
mA Zasebni kmetje
posodili denar zadrugi
METLIKA, 13. februarja — Več kot 300 vinogradnikov kooperantov metliške kmetijske zadruge - tozd Vinska klet, je posodilo denar KZ Metlika za nakup vinifika-torja. Vinogradniki so dali od vsakega kilograma grozdja, ki ga je odkupila klet, dinar in tako zbrali več kot dva milijona. Ta denar bodo dobili nazaj po treh letih s 16-odstotnimi obrestmi. Za to posojilo so se odločili, ker sedanji štirje vinifikatorji zadrugi ne zadostujejo. V vinifikatorju vre rdeče grozdje bi se mu s takšnim postopkom zagotovi barva, posebna posoda pospeši tudi proces luženja barve v vino, kar traja pri običajnem postopku šest do sedem dni. V vinifikatorju pa trikrat ali štirikrat manj. Ker ponujajo belokranjski vinogradniki v odkup vedno več grozdja, je še toliko pomembneje, da so vsi procesi čiinhitreje končani. Le tako lahko odkup teče nemoteno.
M. D.
nanciranju skupne blagajne.
Minulo strasboursko zasedanje evropskega parlamenta se je lotilo praktično vseh bistvenih vprašanj, s katerimi se ubada skupnost, od skupne strategije proti brezposelnosti (Simone Veil: »Je kot pošast iz Loch Nes-sa, vsi govorijo o njej, nihče pa je še ni videl«) in protekcionizma (soglasno podporo je dobila parola, da je trgovina »dvosmerna cesta«) tja do evroraket (Helmut Kohl: :»Preprečiti je treba razkol Evrope in ZDA ob tem vprašanju«), a vendarle so iz Strasbourga še najglasneje odmevale razprave o osnovnih načelih delovanja skupnosti.
Ker skupnih politik ne bi bilo mogoče izvajati brez ustreznega denarja v skupni blagajni, je po tradiciji tod največja ovira financiranje skupnosti. Vprašanje se je zapletlo na dveh ravneh: problem je najprej v tem, da je denarja premalo, da bi lahko bolj učinkovito uresničevali skupne programe, vprašljiva pa naj bi bila še razdelitev tega denarja, kajti izkazalo se je, da nekatere države (najbolj značilen je primer Velike Britanije) dajejo v blagajno več kot potem dobijo iz nje.
Walenso zaslišali
VARŠAVA, 13. februarja (Tanjug) — V vrhovnem vojaškem tožilstvu v Varšavi se je včeraj končalo tridnevno zasliševanje nekdanjega vodje Solidarnosti Lecha Walense. Sporočili so, da so Walenso zaslišali kot pričo v kazenskem postopku proti članom nekdanjega Komiteja za obrambo delavcev, med katerimi je bil tudi Jacek Kuron. Odgovarjali naj bi za protidržavna dejanja.
Eksplozija blizu Tira
TEL A VI V, 13. februarja (Reuter, UPI) - Izraelska vojaška komanda je sporočila, da je v bližini Tira danes zjutraj eksplodirala bomba. V eksploziji, do katere je prišlo, ko je izraelski avtobus peljal mimo nekega palestinskega begunskega taborišča, sta bila ranjena dva Izraelca.
Komisija, ki naj bi bila nekakšna »vlada« skupnosti je minuli teden predložila parlamentu t.i. »zeleno listino«, v kateri je predlagala nekaj novih virov financiranja. Vsekakor dokument v parlamentu ni naletel na takšen sprejem kot so pričakovali Ga-ston Thorn in njegovi »komisio-narji«. Nekdo je dejal, da »listina zgolj platonično ponavlja, kar je bilo že mnogokrat predlagano«, predvsem pa ne ponuja strategije dolgoročne razrešitve nenehnih proračunskih zapletov v EGS.
DUŠAN SNOJ
Predsedniške volitve na Cipru
NIKOZIJA, 13. februarja (Tanjug) - Na Cipru so bile danes predsedniške volitve. Po prvih rezultatih naj bi dosedanji predsednik Spiros Kiprianu dobil več kot petdeset odstotov glasov. Končni rezultati bodo znani jutri zjutraj.
Požar
v kinodvorani
TORINO, 13. februarja (AFP) - V kinodvorani Statuto v Torinu je danes izbruhnil požar, v katerem je umrlo 37 oseb, več deset pa je bilo ranjenih. Vzrok požara je za zdaj neznan, bojijo pa se, da bo število žrtev še večje.
Delavska enotnost
V novi številki
Uskladitev nekaterih cen je nujna vendar
NE BREZ SINDIKATA
Pogovor z Leopoldom Percem, predsednikom sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije
ZAKAJ VOZIJO NAŠI VLAKI TAKO POČASI?
Ob pobudi mariborskih delegatov iz Pobrežja v slovenski skupščini
ČE ŽENSKA ŽELI DELATI 40 LET
Priloga
SINDIKALNI POROČEVALEC
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 14. februar 1983
SLOVENIJA
Oblačno, občasno bo rahlo snežilo, na Primorskem pa deževalo. Najnižje nočne temperature bodo od —2 do —7, v Primorju 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem okoli 6.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo do pretežno oblačno. Ob Jadranu in v zahodnih krajih bodo vmes padavine, ki se bodo čez dan razširile na vso državo.
ZA SOSEDNJE POKRAJINE ITALIJE IN AVSTRIJE
Občasno bo deževalo, v južni Avstriji pa snežilo.
VREMENSKA SLIKA
V zahodnem Sredozemlju je nastalo novo območje nizkega zračnega pritiska, ki se pomika na zahodni in južni Balkan. V višinah doteka nad naše kraje ob jugozahodnih vetrovih nekoliko toplejši zrak.
KAKO KAŽE ZA TOREK
Prevladovalo bo oblačno vreme.
Vreme in temperatura dne 13. februarja 1983 ob 13. uri
kraj	vreme	St.
Ljubljana	rahlo sneži	-1
Planica	-	_
Brnik	rahlo sneži	-1
Kredarica	rahlo sneži	-9
Maribor	oblačno	0
M. Sobota	-	_
Sl. Gradec	oblačno	-3
Celje	-	-
Novo mesto	rahlo sneži	-1
Nova Gorica	rahlo dežuje	3
Portorož	rahlo dežuje	6
Reka	dežuje	6
Pulj	rahlo dežuje	7
Hvar	delno oblačno	13
Dubrovnik	delno oblačno	14
Zagreb	oblačno	0
Beograd	delno oblačno	7
Sarajevo	poloblačno	6
Titograd	poloblačno	11
Skopje	jasno	12
Celovec	oblačno	-2
Gradec	oblačno	0
Dunaj	jasno	0
Benetke	oblačno	3
Milano	dež s snegom	3
Genova	rahlo dežuje	4
Rim	rahlo dežuje	12
Pariz		_
Berlin	jasno	0
Stockholm	delno oblačno	-3
Moskva	rahlo sneži	-5
STANJE VODA 13. FEBRUARJA 1983 OB 7. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 123, SAVA Radovljica 38. SAVA Šentjakob 188, SAVA Radeče 128, SORA Škofja Loka 113, LJUBLJANICA Moste 71, SAVINJA Laško 107, KRKA Podbočje 83. KOLPA Radenci 98.
PRETOK i ’..........
9,54,
Moste 26,0, SAVINJA Laško 15.2, KRKA Podbočje 16,3, KOLPA Radenci 26,0 in SOČA HE Doblar 21.
TEMPERATURE v 'C: MURA Gornja Radgona 2,6, SAVA Radovljica 3,0, SAVA Radeče 4,8, SORA Škofja Lok LJANICA Moste 5,7 ter SAVINJA Laško 1,4.
'REIOK v mVs: MURA Gornja Radgona 137, SAVA Radovljica 4, SAVA Radeče 96,1, SORA Škofja Loka 4,67, LJUBLJANICA
oka 2,0, LJUB-
Naše vode
Jugoslavija je s Panonsko nižino odprta proti severu in od tega je v veliki meri odvisno njeno podnebje, pa tudi njena hidrografija. Podatki o dolžini naših voda dajejo na prvi pogled ugodno sliko, kajti njihova dolžina je okoli 118.270 km. od česar je 43.000 km daljših od 10 km. Toda kljub temu je pri nas izkoriščanje tekočih voda zapletena zadeva.
Predvsem imamo vodotoke v goratih, planinskih predelih, medtem ko je v ravninah, kjer potrebujemo največ vode, hidrografska mreža skromnejša. Naravnih in umetnih jezer imamo okoli 220; večinoma je v njih bogat vodni živelj. Glede podnebja vladajo na posameznih področjih precejšnje razlike. Ločimo tri glavne vste klime: sredozemsko, celinsko in gorsko, kar seveda vpliva tudi na neenakomernost padavin in š tem na možnost izkoriščanja vodnih virov.
Vojvodina je naša žitnica in tam so že v začetku 19. stoletja začeli regulirati Donavo in Tiso; gradili so nasipe, da bi se zavarovali pred poplavami. Danes branimo v Jugoslaviji pred poplavami 20.000 kvadratnih km ozemlja, na katerem je 1500 naselij. Številka je velika, vendar nam pomanjkljiva obramba pred poplavami vsako leto odnese težke denarje. To je ena plat, po drugi pa ostajajo zaradi suše velike površine neizkoriščene.
J. L.
Snežne razmere
Kallč: 100 cm južnega snega. Vse naprave vozijo. Tekaške proge urejajo. Črni vrh nad Idrijo: 80 cm suhega snega. Velika in mala vlečnica vozita od 9. kdo 16.40 ure. Kanin: Na D postaji je 310 cm, na C postaji 150 cm in na B postaji 60 cm snega. Sviščald: 125 cm snega. Smučišča so urejena, naprave ne vozijo. Velike Bloke: 85 cm suhega snega. Vlečnici Lisec in Ciciban vozita od 9. do 16.30 ure. Kobia: 75 do 125 cm pomrznjenega snega. Vse naprave vozijo od 9. do 17. ure. Tekaške proge niso urejene. Cesta do Raven je prevozna z verigami. Vogel: 160 cm suhega snega. Nihalka vozi od 7.30 do 18. ure, sedežnica Orlove glave, vlečnice Križ, Storeč in Brunarica pa od 9. do 16. Pokljuka: 90 cm snega. Vlečnica vozi od 9. do 16. ure in od 20. do 22. ure. Krvavec: do 60 cm suhega snega. Velika Planina: 60 cm snega, nihalka vozi vsako uro, sedežnica od 8.10 do 16.10. Liboje: 60 cm suhega snega. Obe vlečnici vozita ob 8.30 do 20. ure. Golte: 40 cm suhega snega, vlečnici ter sedežnica Me-dvednjak vozijo od 9. do 16. ure. Kope: 45 cm pršiča. Vlečnice Sedlo, Mala in Velika Kopa in Pahernik vozijo od 9. do 16.30. Trotovnik -Dobovec nad Trbovljami: 60 cm snega, vlečnica vozi od 9. ure do mraka. Dole pri Litiji: 50 do 60 cm snega. Mariborsko Poboije: 55 do 65 cm suhenga snga. Vse naprave na Bolfenku vozijo od 8. do 16. ure, na Arehu od 8.30 do 16. ure.
Simenonovih osemdeset let
Znani francoski pisatelj in »oče« slavnega inšpektorja Maigreta Geor-ges Simenon je te dni na farmi v bližini Lausanne slavil svoj 80. rojstni dan. Simenon je z več kot 500 milijoni prodanih knjig eden najbolj branih sodobnih pisateljev v svetu.
Prvo kriminalistično knjigo o Mai-gretu je napisal 1928. leta, zadnjo iz te serije, osemdeseto, pa 1973. Poleg dogodivščin inšpektorja Maigreta je Simenon napisal še 125 drugih knjig. O njegovih delih je bilo napisano 50 doktorskih disetracij, največ v Sovjetski zvezi, kjer so knjige o inšpektorju Maigretu bestselierji.
V zadnjem desetletju je Simenon zaradi bolezni knjige narekoval v magnetofon, zadnjo, »čisto zares zadnjo«, kakor je rekel, pod naslovom »Intimni spomini«, pa je napisal lastnoročno. V njegovem belgijskem potnem listu pod rubriko poklic ne piše več pisatelj, marveč — brez poklica.
Leto dni zapora za Esmada Sadata
Egiptovsko etično sodišče se je po večmesečnem proučevanju odločilo, da bodo Esmad el Sadat, brat pokojnega predsednika Anvarja el Sadata, in njegova sinova Talat in Gala! ostali v zaporu še eno leto, ker so »nevarni družbi«. Poleg tega se je sodišče odločilo, da bo proučilo zahtevo javnega tožilca o odvzemu premičnin in nepremičnin v vrednosti nekaj več kot 142 milijonov dolarjev. Brat pokojnega predsednika Sadata se je tako praktično znašel tam, kjer je bil pred desetimi leti, ko je začel vrtoglavi vzpon v bogatenju. Obtožen je 26 različnih kaznivih dejanj. Vendar še ni jasno, kakšna usoda ga bo doletela po enoletni kazni.
Vse ve o njih
SIMON VVIESENTHAL, petinsedemdesetletni vodja židovskega Dokumentacijskega centra na Dunaju, je te dni prav gotovo eden najbolj zaposlenih ljudi na svetu. Prepričan je, da je po izročitvi »lyonskega klavca« Klausa Barbieja oziroma Klausa Alt-manna prišel čas, ko se bodo tudi drugi južnoameriški režimi skušali znebiti nacističnih zločincev katerim so do sedaj dajali zatočišče. Na vprašanje novinarjev, kje se skrivajo, je odgovoril: »Vse vem o njih, celo njihove telefonske številke poznam...« Čilskim oblastem je že poslal pismo z zahtevo, naj pomagajo Zahodni Nemčiji izročiti Walterja Rauffa, ki je odgovoren za smrt najmanj 250.000 ljudi v Poljski, Litvi, Letoniji, Belorusiji, Ukraijini in Jugoslaviji. Rauff je organiziral množične pomore v posebnih kamionih, prirejenih v plinske namene. Wiesenthal je apelu priložil tudi naslov tega zločinca, ki že vsaj od leta 1963 mirno živi v Santiagu. Prav tako pozna naslov Walterja Katschmanna, ki od leta 1947 živi v Argentini. Wie-senthal ga je izsledil že leta 1975; Katschmann je živel pod imenom Pedro Ricardo Olmo in bil je zaposlen pri nemški tvrdki Osram. Po odkritju so ga argentinske oblasti zaprle, vendar je bil kmalu spet na svobodi. Kutschmann je odgovoren za poboj profesorjev lvovske univerze in njihovih družin, do katerega je prišlo leta 1941, leta 1942 pa je vodil ubijanje več tisoč židovskih prebivalcev galicijskih mest Brzezany in Pod-hajce. VViesenthal prav tako pozna naslov zloglasnega »doktorja« iz Auschtvitza Josefa Mengeleja. Njegovo zasledovanje je bilo dolgotrajno in zapleteno, treba je bilo vložiti tudi precej denarja. Mengeleja so najprej odkrili v Argentini, zbežal je v Paragvaj, ki pa mu je odpovedal gostoljubje, ker so ZDA zagrozile z gospodarskimi sankcijami. S ponarejenim potnim listom je odšel v Bolivijo, konec lanskega decembra pa se je naselil v Gran Chacu v Braziliji pri menonitski sekti. Njegovo identiteto je ugotovil neki židovski zdravnik - njegova hči je bila namreč prijateljica nekega mladega Nemca, ki je od očeta izvedel, da je »stari kamerad« pravzaprav Mengele. Wiesent-hal je prepričan, da ni več daleč dan, ko bo tudi Mengeleja doletela zaslužena kazen. Računa namreč na naravni zakon — ko bodo stari Mengelejevi prijatelji pomrli, njihovi sinovi ne bodo hoteli več imeti nobene zveze z grozljivim zločincem in z nacistično preteklostjo.
Umrla je Mary Žeželj
MARY ŽEŽELJ, hrvaška violinistka in glasbena pedagoginja. je umrla v Beogradu, stara osemdeset let. Rojena je bila v Zadru, glasbo je začela študirati v Londonu, študij je nadaljevala v Zagrebu pri V. Humlu, in na dunajski glasbeni akademiji, izpopolnjevala pa se je pri M. Rostalu v Berlinu. Njena umetniška in pedagoška kariera se je začela v Splitu, kjer je ustanovila glasbeno šolo in prirejala komorne koncerte. Od leta 1934 do leta 1944 je poučevala na glasbeni šoli »Stankovič« v Beogradu, v času od leta 1945 do leta 1962 pa je bila profesor na beograjski glasbeni akademiji. Kot solistka je že pred vojno nastopala v Beogradu, Dubrovniku in drugih mestih in se še posebej odlikovala v mnogih komornih ansamblih. Nastopala je tudi s simfoničnim orkestrom Radia Beograd, zelo pogosto pa tudi ob klavirski spremljavi Vojislava Vučkoviča, čigar dela je interpretirala. Bila je propagator sodobne glasbe mnogih domačih skladateljev in večkrat je prva izvajala njihova dela (npr. Konjoviča, Rajačiča, Slavenskega, Rističa). Po osvoboditvi je gostovala v vseh jugoslovanskih mestih, pa tudi v Londonu, na Dunaju ter v Torinu, kjer je izvajala dela jugoslovanskih avtorjev. Dobila je več mednarodnih in domačih priznanj; med drugim častno diplomo dunajske akademije (1931), Kreislerjevo nagrado na Dunaju (1931) in nagrado Združenja skladateljev Srbije (1960).
PASETO
MASKIRANA SMOLA - Hudo je, če tudi naši verni spremljevalki - sreča in smola - kdaj pa kdaj spoštujeta stare običaje. Na veleslalomski preizkušnji za svetovni pokal na pustno nedeljo je po prvem teku kazalo, da se Bojanu Križaju sreča smeji na vsa usta. V drugem teku pa se je žal izkazalo, da se je smola našemila v srečo in jo zagodla Bojanu. No, pa še trinajstega smo bili.
UP*
Ur
PR VO IN DR UGO MESTO — Jugoslovan Primož Ulaga je bil na predolimpijski preizkušnji na Igmanu več kot odličen. Sobotni zmagi in rekordu na srednji skakalnici je včeraj dodal še drugo mesto na veliki. (Telefoto: Tanjug)
Naposled ujel pravo formo Njegova Holmenkollen in Igman
Primož Ulaga spet sproščen, dobre volje, samozavesten in predvsem odličen na skakalnici
SARAJEVO — Te dni doživljamo nasmejanega Primoža Ulago. Ljubljančana, ki se je ves zapisal smučarskim skokom, a o njih kdaj pa kdaj celo razmišlja preveč. Zdaj 20 in pol letnega študenta, katerega cilji v športu so zastavljeni tako visoko, da v njem mnogokrat povzročajo pravi psihični krč, zaradi katerega potem na marsikateri tekmi odreče.
svetovnega skakanja, s svetovnim prvakom in vodilnim v letošnjem svetovnem pokalu Fincem Matti-jem Nvkaenenom na čelu.
A kot rečeno: igmansko Malo polje, naravno okolje obeh novih olimpijskih skakalnic, mu je vrnilo tisti, za visoke športne dosežke, potrebni notranji mir. Čeprav so bile vremenske razmere vse prej kot naklonjene skakalcem, je bilo v našem taboru vse te dni slišati, da se je Primož povsem ujel ter da so mu med vadbo na 70-metr-ski skakalnici pravzaprav uspeli tako rekoč vsi skoki.
Že med treningom je tako dosegel 95 m. kar je bilo pet metrov več od dotedanjega rekorda skakalnice, ki ga je na državnem prvenstvu dosegel Miran Tepeš, v prvi seriji predolimpijske tekme na tem objektu bratov Goriškov pa je to znamko izenačil, le da je zdaj na tekmi postala uradna.
Ko je tako Ulaga po prvi seriji premočno vodil, so si v naši reprezentanci samo želeli, da bi si z drugim skokom ne pokvaril odličnega izhodiščnega položaja za zmago nad vrsto slavnih imen
Strah pa je bil odveč. Primož Ulaga je tudi v drugi seriji skočil dlje kot vsi tekmeci ter tako s prvim mestom dosegel svoj letos najboljši rezultat - ne glede na to, da ta tekma ni veljala niti za svetovni niti za evropski pokal.
»Zdaj imam tisti pravi občutek,« je Primož pripovedoval po tekmi, ko se kar ni mogel ubraniti čestitk. »Zdaj gre vse takorekoč samo od sebe. Nič me ne moti. Počutim se zanesljivega in sproščenega. In kadar sem tak, tudi rezultati ne izostajajo.«
Ulaga je zdaj rekorder dveh znamenitih skakalnic — holmen-kollnske in igmanske. Ali je to tudi že napoved za kak njegov izjemen uspeh na olimpijskih igrah 1984?
EVGEN BERGANT
V 24 urah vrhunec in tudi tragedija našega šampiona Bojana Križaja
Potem ko je z mojstrsko vožnjo dobil slalom za svetovni pokal v francoskem Marksteinu, je moral v Todtnauu na poti k prvi zmagi v veleslalomu odstopiti
TODTNAU — Jugoslovanskega reprezentanta Bojana Križaja, junaka slaloma za svetovni pokal v Marksteinu, ni nihče videl na cilju veleslaloma v Todtnauu. Mimo cilja je odsmučal v hotel, da bi se izognil vprašanjem, kaj se mu je zgodilo na drugi veleslalomski progi, potem ko je na prvi vodil in veljal za poglavitnega favorita.
Športno tragedijo na drugi veleslalomski progi, manj kot 24 ur po veliki zmagi v Alzaciji, je moral preboleti sam. Zares je bila to prava tragedija. S svojo izvrstno tehniko si je priboril vodstvo na prvi progi, odlično začel na drugi, se bližal svoji drugi zmagi v dveh dneh, saj je bilo jasno, da si lahko na drugem delu proge, strmem in zaledenelem, kar je bilo prav po njegovem okusu, pribori dovolj prednosti, ki bi bila potrebna za zmago, pa čeprav je Šved Stenmark, kakor že tolikokrat, pokazal na drugi progi svojo pravo vrednost. Toda Križaj je na vsem lepem, pri razmeroma nesunkoviti razbremenitvi v zavoju, izgubil smuč-
ko. Številni gledalci, ki so obkrožali ta del proge, so onemeli po viharnem navijanju, ki je še sekundo prej spremljajo sobotnega zmagovalca slaloma in najhitrejšega na dopoldanskem delu veleslaloma v Todtnauu. Nobenega pravega sunka ni bilo videti in že je stal Križaj na eni sami smučki...
Kot zakleto. Spet mu je naključje, kot pred tednom ^dni v St. Antonu, iztrgalo velik uspeh iz rok. Nič čudnega tedaj, da se je želel izogniti vsem in preboleti razočaranje sam.
Tako blizu je bil svoji prvi veleslalomski zmagi v svetovnem pokalu, da bi se zares lahko zjokal, ko mu je odrekla vez na smučeh. Križaj vendarle vse
TRAGIČNI JUNAK - Bojan Križaj.
bolj postaja slalomski specialist, zato je bil Todtnau zanj dragocena priložnost, da zmaga tudi v veleslalomu. V vrhunski formi, v poletu k zmagi na zaledeneli progi, ki je terjala tekmovalca njegovega kova, po vodstvu, je moral ne kriv ne
dolžan odnehati. Prav je imel, da se je skril pred gledalci, ki so ga prejšnji dan kot zmagovalca nosili na rokah.
Kako drugače je bilo v soboto, ko so se zanj trgali poročevalci in ga spraševali, katera izmed njegovih štirih zmag mu je ljubša. »To je težko reči,« je odgovarjal. »Verjetno lanska, v Kranjski gori, ko sem si na vsak način želel zadovoljiti toliko tisoč gledalcev. Sedaj sem še bliže temu mnenju, ker letos temu v Kranjski gori nisem bil kos.«
Bojan Križaj pa je bil srečen tudi ob zmagi v Vogezih. Prišla je o pravem času, ko so mnogi že zgubljali zaupanje vanj. »Ves čas sem čutil, da sem v dobri formi, vendar rezultata ni bilo, zato je ta zmaga še kako pomembna zame,« je v številnih izjavah poročevalcem pripovedoval Bojan Križaj.
JOŽE DEKLEVA
DELO
ŠPORT
i
Ponedeljek, 14. februarja 1983
Prvi Stenmarkov veleslalom
Šele v Todtnauu je dočakal prvo letošnjo zmago v tej disciplin! - Križaj je vodil po prvi vožnji, nato pa se mu je odpela vez — Strel odličen šesti — Franko padel na drugi progi
TODTNAU — Šved Ingemar Stenmark je na premieri tekme za svetovni pokal v Todtnauu v Schwarzwaldu dosegel svojo 71. zmago v tej konkurenci, malo pa je manjkalo, da mu tega novega uspeha ni
preprečil naš reprezentant Bojan Križaj, ki je vodil po tekmi na prvi progi, a ga je v nadaljevanju naključje izključilo iz velike dirke za glavni dobitek. Naša reprezentanca pa kljub temu, da Križaj in Jure Franko nista imela sreče, tudi na tej tekmi ni ostala praznih role. Za lepo uvrstitev na 6. mesto je poskrbel Boris Strel, Id se po poškodbi in bolezni vztrajno prebija v ospredje, kamor tudi kot eden od najboljših veleslalomistov sodi.
Udeleženci svetovnega pokala so danes naleteli na izredno zahteven veleslalom, ki je pokazal resnično razmerje moči v svetovni eliti. Progi sta bili zahtevni, poledeneli, zares samo za prave mojstre. K slovesnemu razpoloženju ob prvi priredi vi za svetovni pokal pa je prispevalo tudi več kot 20.000 gledalcev, ki so dali tekmi pečat, kakršen je samo v Kranjski gori, kjer prav tako nikoli ne manjka gledalcev.
Na prvi progi Švicarja Talder-ja, ki je imela 56 vrat, je zlasti navdušila gledalce, ki so še zmr-zevali v dopoldanskem hladu, peterica - Križaj, P. Mahre, Enn, Wenzel in Stenmark. Med temi pa so gledalci ob progi še posebej pozorno spremljali našega reprezentanta Bojana Križaja, ki je
Finec le predaleč
Zadnji dan predolimpijskih tekmovanj na Igmanu tudi sonce — Zmagi štafet SZ in Norveške — Ulaga tokrat za Nykanenom — Uspeh naše štafete
SARAJEVO — Zadnji dan predolimpijskih tekem v klasičnem smučanju na Igmanu, ko pa ni bilo več na sporedu preizkušenj za ssetovni pokal, se je vreme naposled pokazalo z vedre strani. Na s soncem obsijanem Velikem polju so v štafetnih tekih poželi zmagi moško zastopstvo Sovjetske zveze ter Norvežanke, na Malem polju pa so opravili prvo - mednarodno - tekmo na veliki olimpijski skakalnici, ki se je končala z zmago svetovnega prvaka in vodilnega v letošnjem svetovnem pokalu Finca Mattija Nikanena. Odličen je bil znova Primož V laga, Id je v močni mednarodni konkurenci zasedel drugo mesto, zelo uspešna pa je bila tudi naša moška štafeta 3X10 km v postavi Jani Kršinar, Dušan Djuričič in Ivo Čarman, ki se je med 23 ekipami uvrstila na 11. mesto in pri tem premagala med drugimi tudi ekipi ZR Nemčije, Finske in Avstrije.
(77,5, 82). Uvrščenih je bilo 55 skakalcev.
Med okrog 5000 gledalci je bil tudi predsednik predsedstva SR BiH Branko Mikulič. Navzlic ugodnim vremenskim razmeram pa so bili po sobotnem maratonu na srednji skakalnici tekmovalci tudi danes na položaju več ko 5 ur. Že dopoldne so namreč opravili dve seriji za trening, pri čemer je bil dogovor, da drugo med njimi ocenjujejo in jo tudi štejejo zares, če se jim po poldnevu ne bi posrečilo izpeljati dveh skokov v konkurenci. To se je skoraj zgodilo, ker je bilo treba po ekstremnih daljavah najboljših prvo serijo prekiniti in razveljaviti ter jo z nižjega zaleta začeti znova. To se je celo ponovilo, ker prvo skrajšanje zaleta, ni zaleglo dovolj, kar pa je imelo spet dobro stran, v tem ker so serijo tako lahko spet začeli s prvo štartno številko. V serijah za trening sta bila najboljša Fijas (Pol) s 107 m (drugi Ulaga s 105 m) ter Finec Nykanen — 99 m (drugi Ulaga 97,5), v razveljavljeni prvi seriji pa Ulaga še ni bil na vrsti, več kot Jugoslovan na treningu prejšnji teden (111 m) pa je prvi skočil Ostvvald (NDR) s 114,5 m. Se daljši je bil potem Nyka-nen s 118,5 m, pri čemer pa je podrsal z rokama in je bilo nato seveda treba skrajšati zalet. Po prvi »priznani« seriji je vodil Findeisen (NDR) s skokom 105 m pred Ulago in Nykane-nom. v drugi pa je bil skok 20-l’etnega vzhodnega Nemca mnogo prekratek, da bi še lahko ostal med kandidati za zmago. Tako je bila pot odprta za Nykanena in Ulago, ki sta priložnosti izkoristila. Skok 114,5 m je prinesel povsem zasluženo zmago ta dan zares najboljšemu med 55 skakalci iz 14 držav Nvkanenu. Ulaga pa je s 107 m znova dokazal svojo imenitno sarajevsko formo.
REZULTATI: 1. Nvkiinen (Fin)
249.7	(101, 114.5), 2.'Ulaga (Jug) 238.1 (102, 107), 3. Ostwald (NDR) 221,9 (90.5. 108), 4. Kokkonen (Fin)
216.4	(99, 97), 5. Stananus (NDR)
215.8	(90,5, 104), 6. Weisflog(NDR) 214.0 (95, 100) in Ploc (ČSSR) 214,0 (97, 98), 8. Findeisen (NDR) 212.1 (105, 89), 9. Puikkonen (Fin) 205.9 (88,5. 100), 10. Deckert (NDR) 204,6 (93. 96), 11. Rigoni (Ita) 201,2 (88,5, 97), 12. Slušny (ČSSR) 200,6 (90, 99), 13. Fijas (Pol) 199,7 (89,5,
96)	. 14 Parma (ČSSR) 199,1 (85, 99), 15. Hastings (ZDA) 198.2 (86,5, 99 ). 16. Tepeš (Jug) 196,3 (90, 94,5).
17.	Vettori (Avs) 195,3 (85,5, 99),
18.	Vacek (ČSSR) 193,6 (84,5, 97),
19.	Hasslberger (ZRN) 192.4 (86,5.
97)	, 20. Nerland (Nor) 191,8 (85,5, 96.5). Jugoslovani: 23. Norčič 185, (88, 89), 27. Bajc 174,5 (88, 85), 32. Lotrič 169.7 (79, 86.5), 34. Globočnik 167,7 (81, 84,5), 39 Debelak
163.5	(84.4, 85,5), 40 Bizjak 162,8 (84. 83), 48. Žagar 153.6 (81. 78), 50. Dolar 152.4 (80,81). 51 Benedik
151.9	(76, 85). 52. Kavčič 149.3
Naši pred Nemci in Finci
Zelo pohvalno oceno zasluži za svoj nastop naša moška štafeta 3x10 km. Potem ko je Kršinar po prvi predaji zasedal 15. mesto, je Dušan Djuričič z 10. časom med tekmovalci na drugem odseku napredoval za tri, Čarmanu pa je z osmim časom med zadnjimi tekači uspelo prehiteti še zadnjega zahodno-nemškega tekača ter svoji ekipi tako zagotoviti 11. mesto. Zelo zanimiv je seznam tekačev, ki jih je premagala naša trojica. Kršinar je pustil na primer za seboj Finca Kirvesniemija in Italijana Confortolo, Djuričič, ki je dosegel skoraj enak čas kot Italijan Capitanio, Smirnova iz SZ ter Gatter-manna (Avs), Čarman pa je bil hitrej-
ši od Svuba, Enderstada, Schneiderja ter tudi svetovnega prvaka na 15 km Norvežana Braaja in neuničljivega Finca Mieta.
REZULTATI ŠTAFET: MOŠKI -
3 x 10 km: 1. Sovjetska zveza II. 1:27,57,0 (Burlakov 29:50,8, Nikitin 29:17.4, Zimjatov 28:48,8), 2. Sovjetska zveza I. 1:28,23,3 (Batjuk 29:57,7, Devjatjarov 29:34,1, Zavja-lov 28:51,5), 3. Švedska I. 1:29,20,2 (Kolberg 30:58,7, Svan 29:26,5, Wassberg 28:55,0), 4. Italija I. 1:29,21,8 5. NDR 1:30,18,2, 6. Švica 1:30,29,8, 7. ČSSR 1:30,42,8, 8. Norveška 1:30,52,3,- 9. Švedska II. 1:31,27,5, 10. ZDA 1:31,29,7, 11. Jugoslavija 1:31,33,3 (Kršinar 31:38,3, D. Djuričič 29:59,5, Čarman 29:55,5), 12. ZRN 1:31,35,2, 13. Sovjetska zveza III. 1:32,25,5, 14. Finska I. 1:32,26,9, 15. Avstrija 1:33,27,0 (uvrščenih 23 štafet);
ŽENSKE — 3 X 5 km: 1. Norveška 50:35,4, (Myrmal 17:32,8, Jahren 16:47,7, Pettersen 16:14,9), 2. Sovjetska zveza II. 51:11,0 (Zimjatova 17:30,7, Ljadova 17:07,6, Zaboloc-kaja 16:32,7), 3. ČSSR 51:15,0 (Pa-siarova 17:45,2, Paulu 16:38,1, Jerio-va 16:51,7), 4. Finska 51:26,0,5. Švica 51:31,4, 6. Sovjetska zveza III 51:35,5, ..15. Jugoslavija 55:22,4 (Munih 19:06,7, Smrekar 18:19,1, Jelovčan 17:56,6); (uvrščenih 18 ekip).	EVGEN BERGANT
prišel v Todtnau s slalomsko zmago iz Marksteina. Pozdrav gledalcev, ki so prišli na prvo tekmo svetovnega pokala v Schwarzvaldu, pa je Križaj tudi zaslužil. Na ledeni strmini je bil natančen, v vseh zavojih je kazal eleganco svojega značilnega sloga, napadalen, a na videz umirjen, vendar hiter. Prehitel je vse nasprotnike, med poglavitnimi tekmeci pa nobeden v tem boju tudi ni naredil napake. Ker sta tudi druga dva reprezentanta iz naše veleslalomske ekipe, Franko in Strel pokazala, da nista po naključju člana gornjega veleslalomskega doma, je po prvem delu tekme že kazalo na popolno zmagoslavje naše trojice, ki že nekaj časa uživa velik ugled v svetovni smučarski areni.
Dober vtis je na prvem delu proge naredil tudi Benedik, ki pa je nato zdrsnil na strmini, medtem ko je bil Kuralt preveč zaletav za dober čas. Med našimi reprezentanti je bil razmeroma do-
SPET MED NAJBOLJŠIMI -Boris Strel.
Rezultati iz Todtnaua
\
Veleslalom: 1. Stenmark (Šved) 2:45,66, 2. Julen (Švi) 2:46,68, 3. Zurbriggen (Švi) 2:46,71, 4. Ph. Marhe (ZDA) 2:46,76, 5. VVenzel (Liech) 2:47,11, 6. Strel (Jug) in Girardelli (Lux) 2:48,01, 8. Erlacher (It) 2:48,37, 9. Hirt (ZRN) 2:48,39, 10. Lamotte (Fr) 2:48,76, 11. Gruber (Avs) 2:49,24, 12. Orlainsky (Avs) 2:49,48, 13. Gaspoz (Švi) 2:49,51, 14. Worndl (ZRN) 2:49,61, 15. Th. Biirgler (Švi) 2:49,84, 16. Hinterseer (Avs) 2:50,68, 17. Roth (ZRN) 2:50,99, 18. Tavemier (Fr) 2:51,66, 19. S. Mahre (ZDA) 2:51,89, 20. Ca-mozzi (It) 2:52,12,... 24. Kuralt 2:52,91, 26. Čižman (oba Jug) 2:54,53. (Uvrstilo se je 30 tekmovalcev, štartalo pa jih je 85).
Prva proga: 1. Križaj 1:24,49, 2. Ph. Mahre 1:24,52, 3. Enn 1:24,64, 4. VVenzel 1:24,67, 5. Stenmark 1:24,98, 6. Girardelli 1:25,52, 7. Zurbriggen 1:25,56, 8. Franko 1:25,61, 9. Hirt 1:25,83, 10. Julen 1:26,03, 11. Strel 1:26,18,... 33. Kuralt 1:28,31, 44. Čižman 1:29,29.
Druga proga: 1. Julen 1:20,65, 2. Stenmark 1:20,68, 3. Zurbriggen 1:21,16, 4. Strel 1:21,83, 5. Erlacher 1:21,89, 6. Ph. Mahre in Gruber po 1:22,24, 8. Lamotte 1:22,31, 9. VVenzel 1:22,44, 10. Salvadores (Španija) 1:22,45,... 24. Kuralt 1:24,60, 25. Čižman 1:25,24.
Svetovni pokal — v eleslalom: 1. Zurbriggen 90, 2. Enn 74, 3. Julen 63, 4. Stenmark 54, 5. Liischer 47, 6. Franko 45, 7. VVenzel 37, 8. Erlacher 35, 9. Luthy 33, 10. Girardelli
32..	.. Križaj 22, ... Strel 20,. . Benedik 9.
Skupina razvrstitev: 1. Ph. Mahre 198, 2. Stenmark 167, 3. Zurbriggen 161, 4. Liischer 160, VVenzel 140, 6. Miiller 123, 7. Girardeli 117, 8. VVeirather 100, 9. Raber 99, 10. S. Mahre
95..	.. 13. Križaj 88 itd.
ber na prvi progi še Čižman, medtem ko Cerkovnik, Podboj in Petrovič niso prišli do cilja.
Popoldansko nadaljevanje na progi trenerja ZRN Endrasa s 57 vrati je izločilo poglavitnega favorita Bojana Križaja, ki je imel do nesrečnega pripetljaja, ko se mu je odpela varnostna vez, zmago že v rokah. Sreče pa ni imel tudi Jure Franko, ki se je s smučmi zataknil v vrata in nerodno padel. Padec je bil videti nevaren, vendar, kot kaže, Jure pri tem ni bil poškodovan. Za jugoslovansko udeležbo med prvo deseterico veleslaloma v Todtnauu pa je znal poskrbeti Boris Strel, ki se je s četrtim časom na drugi progi prebil na 6. mesto, medtem ko Kuralt in Čižman na drugi progi nista popravila uvrstitve.
Z veleslalomom v Todtnauu se je svetovni pokal poslovil od srednje Evrope. Ta teden so na vrsti državna prvenstva, nato pa švedska turneja v Tamabviu in Golivaru.
JOŽE DEKLEVA
lil«!!:
KDOR ČAKA — DOČAKA! Končno so tudi številni ljubitelji teka na smučeh dočakali debelo snežno odejo, z njo pa tudi svojo prvo množično prireditev v letošnji zimi - tradicionalne »Bloške teke«. Na sliki: takole se je po bloški planoti kačasto vila kolona 1500 tekačev in tekačic iz domala vseh koncev in krajev Slovenije. (Foto: Joco Žnidaršič),
Bloke polne tekačev
Na tradicionalnih Bloških tekih se je v zibelki našega smučanja s tremi dobro pripravljenimu progami spopadlo kar 1500 navdušenih tekačev
NOVA VAS — Smučarski tekači'rekreativci so končno le prišli na svoj račun in dočakali svojo prvo letošnjo veliko prireditev — Bloške teke. Kot vselej doslej se je preizkušnje na bloški planoti udeležilo veliko število ljubiteljev teka — kar 1500 iz vse Slovenije pa tudi skupina rojakov iz Italije — in kot vselej doslej so se tudi tokrat prizadevni prireditelji izkazali z izvrstno pripravljenimi programi ter prisrčno gostoljubnostjo.
Olimpija tretjič zapored
Na republiškem prvenstvu v krosu v zasneženem Tivoliju je nastopilo skoraj 200 atletov in atletinj — Na 10.000 metrov prvi Rozman (KI)
LJUBLJANA - Na slovenskem prvenstvu v krosu je včeraj v zasneženem Tivoliju nastopilo nekaj manj kot 200 atletinj in atletov iz 22 organizacij. Po pričakovanju so imeli med posamezniki največ uspeha tekmovalci Kladivarja, Olimpije in Maribora. Predvsem v mlajših kategorijah je opazen delež nekaterih manjših organizacij (KAK Ravne, Domžale, Grosuplje).
V vseekipnem točkovanju so tretjič zapored slavili zmago atleti in atletinje Olimpije, ki so z uvrstitvami v petnajsterice zbrali največ točk. Tekmovanje je potekalo v pravih zimskih razmerah, tako da so imeli tekači na progi obilo težav. Prizadevni prireditelji — delavci AK Olimpija so tekmovanje sicer pripravili vzorno in tudi poskrbeli za pluženje proge, vendar je zmrzal po sobotni odjugi izničila mnogo njihovega truda. Največ zanimanja je bilo za tek članov, kjer je favorit, Celjan Rozman, že precej pred koncem ušel tekmecem in nato do cilja svojo prednost le še močno povečal.
REZULTATI — pionirke (1000 m):Mihovljanec (KI) 3:40, Fevžer (KI) 3:50, Klopčar (Gros) 3:55. Ko-ser (Lenart) 3:56, Nemeček (Domžale) 3:58. Bedok (Mb) 3:59; etapno: Maribor 52 točk, Kladivar 35, Grosuplje 15; pionirji (1500 m); Drolc (Dom) 4:53, Vuk (Go) 4:55, Zajc (Gros) 4:56, Suhadolnik (Ve) 4:57, Žajdela (Dom) 5:09, Toplak (Mb) 5:10; ekipno: Domžale 31, Maribor 16, Gorica 15; mlajše mladinke (1500 m): Maček (01) 5:33,0, Longo (P. Medv.) 5:35, Muhič (01) 5:41, Miklič (Mb) 5:42, Peunik (KI) 5:47, Jošt
(Ve) 5:55; eldpno: Olimpija 42, Maribor 20, Partizan Medvode 15; ndajši mladinci (3000 m): A. Mohar (Ol) 10:20, Mohar T. (Ol) 10:29, Kranjc (KI) 10:36, Rantaša (Pom) 10:38, Novak (P. Med.) 10:39, Repnik (Ol) 10.45; eldpno: Olimpija 53, Kladivar 20, Pomurje 12; starejše ndadhAe (2000 m): Rožič (Mb) 7:23, Horvat (Dom) 8:16, Kotnik (KAK) 8:22, Štravs (KI) 8:31, Paškulin (Ol) 8:36, T. Kotnik (KAK) 8:38; eldpno: Koroški atletski klub 39, Olimpija 33, Maribor 20; starejši mladinci (5000 m): Lotrič (KI) 17:16, Naraks (KI) 17:32, Mesarič (Mb) 17:37, Gaber (P. Med.) 17:50, Hudournik (Ve) 18:05, Dizdarevič (Ol) 18,09; eldpno: Kladivar 42, Pomurje 15, Maribor 13; mlajši člani (7000 m): Vindiš (Ptuj) 23:54, Žičkar (KI) 24:14, Koščak (Mb) 24:16, Ošep (KAK) 25:33, Škorjanc (JLA) 26:03, Orehov (Ol) 26:11; Eldpno: Kladivar 38, Ptuj 20, Koroški atletski klub 19, članice (2500 m): Pregelj (Mb) 9:22, Vindiš (Pt) 9:39, Babič (KI) 9:55, Trobec (Ol) 10:01, Seliškar (Ol) 11:02, Kristl 11:12; eldpno: Olimpija 42, Maribor 20, Ptuj 15, člani-srednjeproeaši (4000 m); Osvald (JLA) 13:40, Pau-
novič (Ve) 13:43, Kristl (Mb) 13:52, Lazič (Ve) 14:24, Povše (Ol) 14:41, Žerjav (Ol) 14:53; eldpno: Olimpija 38, Velenje 27. JLA 20; člaid (10000 m): Rozman (KI) 33:06, Novak (Ol) 33:55, Krempl (Mb) 34:07, Anič (Ve) 34:11, Ukič (KI) 34:34, Skubic (Ol) 35:02; eldpno: Kladivar 42, Olimpija 32, Maribor 18, vseddpna vrstni red: Olimpija 269, Kladivar 239, Maribor 196, Koroški atletski klub 92, Velenje 72, Domžale 65.
BORUT LAMPIČ
ŠPORTNA NAPOVEEl		
1.	Atalanta: Bologna	i
2.	Cremonese : Monza	i
3.	Foggia : Arezzo	1
4.	Lazio : Como	0
5.	Lecce: Campobasso	i
6.	Milan : Catania	0
7.	Palermo: Sambenedetesse	0
8.	Perugia : Cavese	1
9.	Reggiana : Pistoiese	0
10.	Varese : Bari	0
11.	AEK : Etnikos	1
12.	Larisa : PAOK	1
13.	Panathinaikos : Aris	2
ZURICH - Zaradi izgredov in ostre igre na tekmi za evropski »super pokal« med Aston Villo in Barcelono v Birminghamu (3:0) je disciplinska komisija UEFA kaznovala španski klub iz globo 60.000 švicarskih frankov, štirje igralci Barcelone pa skupno ne bodo smeli igrati 12 tekem.
Fabijan
premagal
Leščaka
Zanimivi boji na republiškem prvenstvu judoistov — Generalka za DP
MARIBOR — Republiško prvenstvo judoistov je bilo hkrati tudi generalka pred državnim članskim prvenstvom, ki bo zadnjo soboto t.m. v Ljubljani. Forma tekmovalcev je bila zato na visoki kakovostni ravni, boji pa predvsem v finalu izenačeni. Prvo presenečenje je priredil Celjan Fabjan z zmago nad letos najboljšim jugoslovanskim judoistom Leščakom iz Slovenske Bistrice, presenetljiv pa je tudi poraz Ljubljančana Petriča v težki kategoriji. Reprezentant Očko (Impol) se je v dvoboju s Kavčičem iz Murske Sobote hudo namučil.
Prvenstvo 56 tekmovalcev iz vseh regijskih centrov si je v telovadnici srednje kovinarske šole v Mariboru ogledalo več kot 250 gledalcev.
REZULTATI FINALA - do 60 kg: Markič (Ol) : Babič (Kop) 10:0; do 65 kg: Vuzem (Ol) : Kiselak (MS) 5:0; do 71 kg: Očko (Impol) : Kavčič (MS) 1:0; do 78 kg: Fabjan (IR) : Leščak (Imp) 1:0; do 86 kg: Špes (Imp) : Ostrovršnik (Ol) 5:0; do 95 kg: Mesarič (Imp) : Petrič (Ol) 1:0; nad 95 kg: Anderle (IR) : Prepelič (Imp) 10:0 (predaja zaradi poškodbe).
Prireditelji prve prave letošnje množične tekaške prireditve - KS Nova vas, ZTKO Cerknica in pokrovitelj, sozd TO Jama - so imeli v zadnjih dneh nekaj težav z novo zapadlim snegom, vendar so za delo prijeli domala vsi krajani in proge res dobro pripravili. Sneg je sicer naletaval tudi med prireditvijo samo, vendar to vseh tistih, ki so tako dolgo čakali na svojo prvo veliko preizkušnjo, ni pretirano motilo. Izkazalo se je, da tudi rekreativci niso čakali prekrižanih rok in so se tudi brez snega dobro pripravljali. Na voljo so imeli tri proge, dolge 30, 15 in 7 km, ki so jih v ugodnih vremenskih razmerah brez težav pretekli prav vsi. Tokrat na štartu ni bilo naših najboljših tekmovalcev, ki ta čas nastopajo v Sarajevu, zato pa je tek prav prišel vsem, ki imajo v načrtu nastop na naslednjih velikih prireditvah. Te se bodo zvrstile v naslednjih tednih, tako kot je bilo predvideno po prvotnem koledarju. Tako bo najprej na vrsti tek treh dežel, nato trnovski maraton, za tem pa prireditve v Dupljah in Logarski dolini ter na Pokljuki, Ro-
Ob slovesu še remi z Lokomotivo
Z jesenskim vice-prvakom NDR so ljubljanski nogometaši igrali 0:0
LEIPZIG - Nogometaši Olimpije so se v zadnji tekmi na turneji po NDR razšli z Lokomotivo, drugouvrščeno ekipo I. lige, brez golov. Ljubljančani so igrali tokrat zelo dobro v polju in obrambi, napadalci pa so zapravili kar pet izjemnih priložnosti. Zelo razpoložena sta bila vratar Bu-dinčevič in Terdič, ki je prebolel gripo. Vse visoke podaje pred vrata so bile njun plen. Olimpija je tokrat nastopila v postavi: Budinčevič, Zupančič, Vujnovič (Radevič), Hudarin, Elsner, Terčič, P. Ameršek, V. Amer-šek, Rožič, Pate, Domadenik (Uba-vič).
»Po porazih v Dresdnu in Karl-Marx-Stadtu (z 0:2 in 0:1) našim tudi tokrat ni uspelo doseči gola. Pa nič zato. Razveseljivo je, da se je mladi Pate dobro vključil v moštvo. Prepričan sem, da se bo naša učinkovitost povečala, ko bodo nastopili spet Bošnjak, Petrovič, Katanec, Iskra in Mar-tinovič, ki so ob Dalanoviču ostali doma,« je dejal drugi trener Olimpije Franjo Frančeškin. »Turneja nam je koristila. Uigravali smo vrste. Razmere za treninge in tekme so bile dokaj ugodne. Načrt smo skorajda v celoti izpolnili. Zdaj nas čaka sklepni del vadbe. Za nadaljevanje prvenstva bomo zagotovo pripravljeni,« je še dejal ljubljanski nogometni strokovnjak.
gli in Vršiču. Danes pa se bo sestal odbor za množične smučarske prireditve pri SZS in poskušal uskladiti koledar tako, da bi vendarle izvedli vse odpadle prireditve.
Rezultati - 30 Ion, kategorizirani člani (Bloški tek): 1. Turšič 1:31,35 (V. P. Kranj), 2. Kopač 1:34,49 (Mošnje), 3. Beber 1:40,04 (Brdo); člani: 1. Gaber 1:34,17 (Mb), 2. Stanovnik 1:35,22 (Alpina), 3. Svolšak 1:36,17 (Šk. L.); 15 km (Dakijev tek): 1. Miklavčič 56,28 (Sk. L.), 2. Legat 57,00 (Naklo), 3. Sterk 57,57 (Trebnje); 15 km JLA, SLO, nalica: 1. Kopač 1:11,27 (RSNZ), 2.Koščak 1:12,12 (RSNZ), 3. Pustovrh 1:13,50 (V. P. Ajdovščina); 7. km (trim tek): 1. Marn 25,15 (Logatec), 2. Ožbolt 25,29 (Loška dolina), 3. Tršan 25,45 (Smlednik); ženske - 30 km: 1. Ahačič 2:00,55 (Tržič), 2. Dolenc 2:01,03 (Sk. L.), 3. Simec 2:01,28 (Brdo); 15 km: 1. Slovan 1	07,58 (Logatec), 2.
Šemrov 1:09,08 (Logatec), 2. Cigale 31,11 (Logatec), 3. Gantar 31,56 (Brdo).	ALOJZ HVALA
IRENA ŠKRABEC
Vrhunski
spopad
šesterice
V Bonnu na 400 km kravl prvi Kostoff (ZDA), B. Petrič 4., D. Petrič 5.
BONN - Tradicionalni mednarodni pralvalni miting v 25-meterskem bazenu je privabil mnoge odlične plavalce iz 27 držav vsega sveta. Za nas je bil seveda najbolj zanimiv spopad srednje in dolgoprogašev, med katerimi sta vnovič nastopala tudi Borut in Darjan Petrič.
Že v soboto je bii veliki obračun na 400 m kravl. Ob bratih Petričih sta nastopila najboljša sovjetska plavalca Saljnikov in Čajev, za razliko od Offenbacha pa je v Bonn prihitel še Američan Kostoff, za njim pa še Vzhodni Nemec Lodzievvski, tako da je bila konkurenca popolna.
Najboljša šesterica na svetu se je spopadla in rezultati so bili temu primerni. Za presenečenje je poskrbel Američan Kostoff, ki je premagal svetovnega rekorderja Saljnikova, Lod-zievvski pa je bil le za malce pred Petričema. Glede na poln trening v sedanjem obdobju, so rezultati naših dobri, čeprav po mestih morda ne bi tako sodili.
Vrstni red na 400 m kravl: 1. Kostoff (ZDA) 3:43,72, 2. Saljnikov (SZ) 3:43,92, 3. Lodzievvski (NDR) 3:48,14, 4. B. Petrič 3:48,77, 5. D. Petrič (oba Jug) 3:51,93, 6. Čajev (SZ) 3:54,10.
D. P.
D. Podlogar pred Pibrom
BOHINJSKA BISTRICA - V Bohinju je bilo 24. meddruštveno tek-movanje v smučarskih tekih za memorial Tomaža Godca. Kljub odsotnosti nekaterih boljših tekmovalcev, ki so bili na tekmovanju v Sarajevu in na Bloških tekih, se je zbralo več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov iz Slovenije in enot JLA.
Rezultati - ml. pionirke: 1. Čop (Boh) 11:22,6,	2. Krpač (Fuž)
11:27,6, 3. Rozman (Boh) 11:52,0; st. pionirke: 1. Lesjak (Lov. na Poh.) 20:24,7, 2. Pliberšek (Lov. na Poh.) 20:49,9, 3. Hočevar (Tr) 20:57,4; ml. mladinke: 1. Bertoncelj (Tr) 20:04,2, 2. Pogačnik (Ihan) 20:34,0, 3. Kokalj (Ihan) 20:43,8; st. mladinke: 1. Kokalj (Ihan) 20:43,8; ml. pionirji: 1. Nunar (Tr) 9:30,3, 2. Starbek (Ihan) 10:26,9,	3. Klofutar (Kr. gora)
10:48,2; st. pionirji: 1. Kolman (Tr) 17:56,9, 2. Vodušek (Lov. na Poh) 18:09,3,	3. Kopavnik (Rateče)
18:09,5; ml. mladinci: 1. Wirth (Ol) 33:26,9, 2. Ponikvar (Ol) 33:29,2, 3. Bratina (Ol) 33:56,3; člani: 1. D. Podlogor 49,06,8, 2. Piber 49,27,8, 3. Zupan (vsi Gorje) 49,50,3, 4. T. Djuričič (Mojs) 50:00,0, 5. Lapajne (JLA) 50:40,5; ekipno:	1. Ihan
1.46:50,0, 2. Gorje 1.47:20,9, 3. Lovrenc na Pohorju 1.47:43,3, 4. Olimpija 1.48:56,7.
JANI ŽITNIK
Ciper: Italija
1:1 (0:0)
LIMASSOL — V kvalifikacijski tekmi 5. skupine za EP sta Ciper in Italija igrala 1:1 (0:0). Pred 25.000 gledalci je povedel Ciper z golom Mavrisa v 47. minuti, po kombinaciji z Antognonijem pa je v 57. minuti izenačil Graziani. Remi s svetovnimi prvaki je doslej največji uspeh reprezentance Cipra, ki je imel v finišu še štiri izredne priložnosti, vendar je vratar Zoff rešil »azzurre«.
Lestvica
Romunija	3	2	1	0	5:1	5
Italija	3	0	3	0	3:3	3
Švedska	3 111 3:4 3
ČSSR	2	0	2	0	4:4	2
Čiper	3	0	1	2	2:5	1
Jugoslovanke prve v Chebu
CHEB — Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju »Februarska zmaga« v češkoslovaškem mestu Cheb: potem ko je v predzadnjem kolu premagala člansko selekcijo ČSSR s prepričljivim izidom 20:14 (10:6), je v odločilni tekmi za prvo mesto ugnala še Madžarsko z 22:20 (11:8). Stre-leke za »modre« so bile: L. Mu-goša 7, Krčmar in Pejovič po 5, Djuričič 4 in S. Mugoša 1. Končni vrstni red: 1. Jugoslavija, 2. Madžarska, 3. ČSSR, 4. Švedska, 5. Poljska, 6. SZ, 7. Bolgarija, 8. ČSSR (ml.)
Jugoslovanske rokometašice so izgubile le eno tekmo — presenetljivo, z mladinkami ČSSR — v vseh drugih pa so prepričljivo zmagale.
Lidija odlična
LJUBLJANA — Najboljša slovenska atletinja Lidija Lapajne je bila po pričakovanju osrednja osebnost sobotnega skakalnega mitinga v dvorani ob Topniški ulici, na katerem je nastopilo 40 atletinj in atletov iz osmih organizacij. Simpatična Novogoričanka s svojim nastopom ni bila preveč zadovoljna, čeprav se je svojemu rekordnemu dosežku iz Genove povsem približala. Vendar vzrokov za nezadovoljstvo ne gre jemati tragično, saj dejstvo, da Lidija zaradi težav z ritmom ni skakala s polnim zaletom, še povečuje vrednost izvrstnega dosežka.
Rezultati: višina - članice: Lapajne (Go) 189, Rant (Ol) 173, Lihteneger (KAK) 173; st. mladi-nek: Pajenk (Pt) 170, Muršič 165, Vrtarič 160 (obe Mb); ml. mladinke: Matjašič (Nm) 150, Skitek (Ol) 150, Hrastar (Nm) 140; člani: Apostolovski (Ol) 205, Miklič (Ol) 195; st. mladinci: Lapanje (Nm) 200, Setnikar (Lj) 195, Sirk (KAK) 190; ml. mladinci: Novak (Ol) in Rebec (Lj) 190, Cerar (Mb) 185; pionirji: Kovač (Pt) 185; daljava - st. mladinke: Javornik (Ol) 562; člani: Despotovič (JLA) 686, Kadiš (KAK) 660; st. mladinci: Rugelj (Ol) 681; ml. mladinci: Luštrik (P. Med.) 659, Petrovčič (Ol) 647, Primožič (P. Med.) 628; palica — člani: Kastelic (Ol) 400; st. mladinci: Čepon (Mb) 440; ml. mladinci: Benedetič (Ol) 430.
BORUT LAMPIČ
Hud poraz v Titogradu Zdaj še brez Brodnika?
Košarkarji Olimpije izgubili z Budučnostjo s 74:98 — Brodnik zaradi poškodbe v bolnišnici
TITOGRAD — Košarkarji Olimpije so nepričakovano visoko izgubili s tokrat izredno razigranimi Titograjčani. Za katastrofo pa imajo tudi dve tehtni opravičili: zaradi odpovedanega leta letala so v Titograd potovali z vlakom (vso noč in stoje), že v 8. minuti pa so ostali brez dotlej najboljšega igralca Bojana Brodnika, Id si je v dvoboju z Bojani čem težje poškodoval oko in so ga prepeljali v bolnišnico.
V prvem polčasu je bila igra povsem enakovredna, razlika pa ves čas najtesnejša, zdaj pa Budučnost, zdaj za Olimpijo. Ljubljančani so v tem delu onemogočili najboljšega strelca Ivanoviča, ki je dosegel samo štiri točke.
Toda Ivanovič je svoje izredne strelske sposobnosti pokazal v drugem polčasu, ko je dosegel kar 36 točk. Z nepozabno igro je povlekel za seboj tudi soigralce, ki so zadevali z vseh položajev. V prvih osmih minutah nadaljevanja so Titograjčani dosegli 24 točk, Ljubljančani pa samo 8. Tekma je bila tako odločena, toda kljub temu so igralci Budučnosti še naprej večali razliko, ki se je na koncu ustavila pri 24 točkah. Domači navijači že dolgo niso videli tako sijajne predstave domačih igralcev, ob nezgrešljivem Ivanoviču pa sta se še zlasti izkazala Antič in Žulovič.
ČEDOMIR DJURAŠKOVIČ, trener Budučnosti: »V drugem polčasu smo prikazali izredno igro. Mislim, da tako dobro v tem prvenstvu sploh še
nismo igrali. Proti taki igri bi klonili tudi močnejši tekmeci kot je Olimpija.«
JANEZ DRVARIČ, trener Olimpije: Zaslužena zmaga Budučnosti, ki nas je v drugem polčasu povsem nadigrala v vseh elementih. Naši igralci so bili izčrpani od naporne poti, zelo pa se nam je poznalo tudi to, da smo zgodaj ostali brez razpoloženega Brodnika.«
MILAN SCEKIČ
Budučnost : Olimpija 98:74 (40:38)
Dvorana Moraca. gledalcev 3000, sodnika Petrovič (Bgd) in Jovič (Zg).
BUDUČNOST: Antič 22, Po^palj 2, Žulovič 4, Ivanovič 40 (2:2), Pavi-čevič 4, G. Bojanič 14 (2:2), M. Boja-nič 10 (4:8), Petovič 2.
OLIMPIJA: Blaznik 2, Brodnik b, Polanec 16 (4:5), Todorovič 2, Vilfan 21 (7:8), Šantelj 12 (2:5), Vujačic 15 (1:2).
I. ZKL - A
REZULTATI 20. KOLA: Partizan : Zadar 99:93 (49:43), Jugoplastika : Radnički 110:92 (56:45). Sibenka : Bosna 97:92 (53:58). Budučnost : Olimpija 98:74 (40:38). Borac : Ci-bona 90:77 (41:38). Crvena zvezda : Kvamer nočna tekma.
Šibenka	20	14	6	1844:1821	28
Bosna	20	13	7	1931:1861	26
' C. zvezda	20	13	7	1951:1824	26
Partizan	20	13	7	1884:1884	26
Cibona	20	12	8	1923:1813	24
Zadar	20	12	9	1896:1834	24
Otampija	20	11	9	1851:1875	22
Jugoplast.	20	9	11	1896:1853	18
Borac	20	8	12	1868:1887	16
Budučnost	20	8	12	1634:1761	16
Radnički	20	5	15	1847:1959	10
Kvamer	20	2	18	1852:2045	4
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Borac - Partizan (89:106), Cibona — C. zvezda (89:97). Kvarner - Budučnost (87:96). Olimpija - Šibenka (91:94). Bosna — Jugoplastika (72:93). Radnički - Zadar (84:104).
I. ZKL - B
REZULTATI 20. KOLA: Slovan : Borovo 77:80 (41:41). Sloga : Rabot-nički 86:83 (45:46). Iskra Kumanovo : Radnički 100:69 (42:34). Metalac : IMT 96:87 (46:49). MZT : Vojvodina 90:80 (41 :40), Željezničar r Slobo-da Dita 105:84 (51:47).
IMT	20	17	3	1967:1796	34
Rabotnički	20	14	6	1720:1613	28
MZT	20	13	7	1629:1529	26
Sloga	20	11	9	1789:1736	22
Sl. Dita	20	11	9	1768:1766	21
Željezničar20 10 10 1697:6839 20 Metalac	20	10	10	1721:1750	20
Vojvodina	20	9	11	1833:1856	18
Borovo	20	9	11	1737:1772	18
Isk.Kum.	20	8	12	1653:1689	16
Slovan	20	7	13	1728:1747	14
Radnički	20	1	19	1641:1926	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Željezničar — Slovan (81:85). Sloboda Dita - MZT. Vojvodina - Metalac (110:128). IMT - Iskra Kumanovo (100:87). Radnički - Sloga (88:110). Rabotnički — Borovo (86:85)
I. ZKL - ŽENSKE
REZULTATI 15. KOLA:	Ml.
Krajišnik : Partizan 81:69 (42:30), Bosna : Ježica 59:87 (23:51). Voždo-vac : Monting 89:87 (46:40). Jugoplastika : Sevojno 98:78 (50:44). Revija : C. zvezda 83:90. Univerzitet : Jedinstvo 84:81 (38:40)
Monting	15	13	2	1363:1193	26
Voždovac 15 11	4'1198:1094 24
Partizan	15	10	5	1172:1109	20
Bosna	15	10	5	1215:1162	20
Jugoplast.	15	9	6	1167:1111	18
Jedinstvo	15	7	8	1273:1312	14
C. zvezda	15	6	9	1217:1206	12
Ježica	15	6	9	1162:1195	12
Ml. Krajiš.	15	6	9	1099:1163	12
Univerzitet 15	6	9	1089:1222	12
Sevojno	15	3	12	1141:1230	6
Revija (—1)15	3	12	1103:1238	5
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Partizan - Univerzitet (88:68), Jedinstvo - Revija (95:88), C. zvezda -Jugoplastika (74:76). Sevojno - Voždovac (77:105). Monting - Bosna (86:94). Ježica - Ml. Krajišnik (70:67).
Gbona izgubila v Čačku Derbija Partizanu in Šibenki
Borac si je zagotovil obstanek v 1. A ligi z zmago nad državnim prvakom — Odlična igra na obeh derbijih — V Splitu slaba kakovost
ČAČAK — Poraz Gbone v Čačku je gotovo največje presenečenje 20. kola. Prekinitev zaradi okvare semaforja je goste sicer razjezila, nič pa si niso mogli pomagati, saj je Borac po počitku zaigral kot prerojen. Oba derbija, v Beogradu in Šibeniku, sta navdušila, končala pa sta se zmago domačih moštev.
Borac : Cibona 90:77 (41:38).
ČAČAK - Dvorana ob Moravi, gledalcev 4.000, sodnika Stevanov in Vukovič (oba NS).
BORAC: Ivanovič 6, Šarančič 10, Vučkovič 8 (2:2), Obradovič 20, Ar-sič 32 (4:4), Jojič 4, Drobnjak 10.
CIBONA: Petrovič 8 (2:2), Čutara 6, Pavličevič 4 (2:2), Despot 7 (7:8), Cetinja 2 (2:2), Knego 32 (6:7), Čosič 14, Perinčič 4 (2:3).
Košarkarji Borca so si priborili obstanek v ligi z zmago nad državnim prvakom, ki pa je tokrat igral precej pod svojimi zmožnostmi. Ves prvi polčas in pol drugega je bila igra izenačena, saj si nobeno moštvo ni moglo priboriti več kot 4 točke prednosti. Sele sredi drugega polčasa so si Čača-ni priigrali 6 točk naskoka, toda vse je kazalo, da je ne bodo mogli zadržati. Nato pa se je v 33. minuti nenadoma pokvaril semafor in tekma je bila prekinjena za kakih 10 minut. Ko sta moštvi nadaljevali, ju ni bilo več moč prepoznati. Čačani so zaigrali izredno dobro. Zagrebčani pa katastrofalno slabo, tako da je predost domačih na-rastla na 14 točk (84:70) in s tem je bilo vse odločeno.
•	SLOBODAN KOPRIVICA. trener Borca: »Že dolgo nismo igrali tako dobro in smo zato zasluženo zmagali. Ko bi večkrat tako igrali, bi se borili celo za »play off«.
•	MIRKO NOVOSEL, trener Gibone: »Res, da smo igrali slabše kot znamo, toda če ne bi bilo prekinitve, ne bi izgubili. Očitno je, da so si Čačani zmago zagotovili šele po prekinitvi.«
ZORAN MAKSIMOVIČ
Jugoplastika : Radnički 110:92 (56:45)
SPLIT - Dvorana na Gripah, gledalcev 1.000. sodnika Popovski (T. Veles) in Lazarevski (Sk).
JUGOPLASTIKA: Perasovič 13 (1:2). Matulovič 18 (4:4), Čeko 2 (2:2), Poljak 16 (2:2), Burič 4, Dukan 33 (3:3), Bilanovič 14 (2:2), Vučiča 10.
RADNIČKI: Kovačevič 22 (4:7). Vučurovič 16 (8:8), Dabič 19 (1:1). Marovič 6, Mavrenski 7 (1:2), Šarič 22 (4:5).
Ivica Dukan, ki je prevzel kapetan-ski trak od težje obolelega Damira Solmana. je bil tokrat junak tekme. Igral je izvrstno v obrambi, še boljši pa je bil v napadu, kjer sploh ni znal zgrešiti in je bil učinkovit kot že dolgo ne. Sicer pa tekma po kvaliteti ni zadovoljila splitskih ljubitelejv košarke. Samo v prvih 17 minutah sta bili moštvi enakovredni, nato pa sta se ob Dukanu razigrala še Poljak in Bilanovič, nakar so si Splitčani hitro priigrali 7 točk prednosti. V nadaljevanju je razlika samo še narastla. V 32. minuti so igralci Jugoplastike vodili že s 24
točkami (89:65) in vsega je bilo konec. Zdelo se je, kot da si Beograjčni še niso povsem opomogli po zmagi nad Šibenko.
•	ZORAN GRAŠO, trener Jugoplastike: »V prvem polčasu smo imeli nekaj težav zaradi neugodne igre gostov. Kasneje smo se razigrali in ob izvrstnem Dukanu in Bilanoviču ni bilo težko zmagati.«
•	DUŠAN IVKOVIČ, trener Ra-dničkega: »Vedel sem, da ne bomo mogli igrati tako dobro kot proti Šibenki, toda igralci so me razočarali s svojo neborbenostjo in * premajhno zavzetostjo.«
JOKO SVALINA
Šibenka : Bosna 97:92 (53:58)
ŠIBENIK — Dvorana Ivo Lola Ribar, gledalcev 4.000, sodnika Oblak (Li) in Camplin (MS).
SIBENKA: Petrovič 32 (2:2), Ze-čevič 4, Ljubojevič 14, Djurič 13 (5:8), Macura 22 (2:2), Šarič 8 (2:3), Jarc 2, Slavica 2.
BOSNA: Vučevič 19(1:1), Benaček 18 (4:4), Radovanovič 19(3:3), Vara-jič 4, Mutapčič 16 (6:9), Hadžič 16.
Šibeničani so spet sami na vrhu prvenstvene razpredelnice in imajo tako veliko možnosti, da kot štvilka 1 pričnejo zaključni del prvenstva. Premagali so Bosno, s katero imajo nadvse neugodno bilanco, saj so jo v štirih letih tokrat šele drugič premagali. V prvem polčasu je Emir Mutapčič izvrstno pokrival Dražena Petroviča, vendar si je pri tem prehitro nabral 4 osebne napake. In takoj, ko ga je trener Pešič poslal na klop, se je Petrovič razigral in nihče več ga ni mogel zaustaviti. Še bolje pa so Šibenčani zaigrali v začetku drugega polčasa, ko so si v petih minutah priigrali 10 točk prednoti. Res, da so se jim v 37. minuti Sarajevčani približali na 2 točki (89:87), toda tedaj se je spet izkazal Petrovič, ki je z izvrstno igro zagotovil zmago svojemu moštvu.
•	VLADO DJUROVIČ, trener Šibenke: »Vesel sem, da smo preboleli poraz v Obrenovcu. Čestitam vsem igralcem, še posebej pa Petroviču.«
•	SVETISLAV PEŠIČ, trener Bosne: »Sibcnko je v takšnih razmerah in ob takšnem občinstvu zares skorajda nemogoče premagati.«
JOSIP DRENSKI
Partizan : Zadar 99:93 (49:43)
BEOGRAD - Dvorana športov, gledalcev 2.000, sodnika Gulevski (Skopje) in Radič (Šibenik).
PARTIZAN: Todorovič 8, Zorkič 7(1:1), Petrovič 26 (6:7), Grbovič 25 (5:7), Savovič 13 (3:4), Marič4, Cve-tičanin 12, Despotovič 4.
ZADAR:	Hrabrov 4, Ciklič 2
(0:1), Popovič 32 (4:4), Sunara 25 (1:2), Ostarčevič 22 (2:2), Obad 10 (4:7).
Ze po tradiciji Zadar v Beogradu proti Partizanu igra odlično. Tudi tokrat je bilo tako. Partizan je imel sicer vso tekmo pobudo, vendar je bil končni izid tekme vseskozi negotov. Šele v finišu so bili Beograjčani nekoliko spretnejši in so zasluženo zmagali.
Tekma je bila polna preobratov, lepih potez, učinkovitih akcij in natančnih metov. Za slednje gre še posebej pohvaliti Sunaro in Bobana Petroviča v prvem, Popoviča, Ostarčeviča in Gr-boviča pa v drugem polčasu.
•	BORO DŽAKOVIC, trener Partizana: »Imeli smo dobre in slabe trenutke, vendar sem kljub vsemu zadovoljen z igro in seveda z zmago. Upam, da so bili zadovoljni tudi gledalci, še posebej zato, ker je Zadar tako dobro igral.«
•	IVO PULANIČ, trener Zadra: »Čestitam Partizanu za zasluženo zmago. Obad je igral precej slabše kot sicer zna fn prav to je eden glavnih vzrokov za naš poraz. Omeniti moram še odlično sojenje.«
KOSTA STAMENKOVIČ
C. zvezda : Kvamer 115:87 (57:43)
BEOGRAD, - Dvorana Pionir, gledalcev 700, sodnika Ristovski (Sk) in Bibič (Split).
C. ZVEZDA: Milosavljevič 4, Tomič 6. Nikolič 10, Jokanovič 13, Stefanovič 8, Karadžič 14, Bogosavljev 17, Radovič 7, Salaj 7, ŽižiČ 8, Kovačevič 10. Avdija 9.
KVARNER: Grbič 16, Pilepič 21, Pučar 6, Mohorovič 12, Furčič 1, Pa-ravinja 22, Nakič 2, Naglič 6.
Le prvih 15 minut je bil boj še kolikor toliko enakovreden in zanimiv, nato pa niti gostje niti domači niso več kazali večje volje po igri. V drugem polčasu je Crvena zvezda vendarle malo pospešila tempo in hitro zlomila še zadnji odpor gostov, ki se že poslavljajo od lige. Ni bilo pravih domiselnih akcij, prave košarke, zato se je tudi skromno število gledalcev cev bolj ali manj dolgočasilo.
•	RANKO ŽERAVICA: »Kaj naj rečem, saj ste videli, da je bila tekma zgolj formalnost. Gostom vsa čast za fair igro, a razumeti jih gre, da prave spodbude za igro nimajo več.«
VLADO DEDIČ
• CERKNICA : HELIOS 79:108 (29:56) - Športna dvorana v Cerknici, gledalcev 25, sodnika Radoševič (Lj) in Pirih (Go). CERKNICA: Nele 25, Dro Inič 10, Klemenc 10, Okoliš 17. Zakrajšek 10, Šparemblek 10, Mlinar 2. HELIOS: Andrejašič 15, Kotnik 14, Osterman 41, Jeretin 6, Zlatkovič 2, Košir 8, Vrhovnik 18, Vovk 2, Kržan 2.
Že v prvih minutah teme so gostje prevzeli vodstvo in so do odmora razliko le še večali. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena.
BRONISLAVA FERFILA
Konec upanja za obstanek Slovana v 1. B
Moščani so doma izgubili z Borovom s 77:80 (41:41) — Slabo na koncu
Podvig Ljubljančank v Sarajevu
V 1. ženski ZKL je Ježica v gosteh premagala Bosno s 87:59 (51:23)
LJUBLJANA — Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 150, sodnika Grbac (Šib) in Tarčukovič (Krk).
SLOVAN: Merklin 9 (1:1), Vidmar 8 (0:1), Župevec Jesenšek 4, Besedič 1 Sarajlija 39 (5:6).
BOROVO: Pečirko 8 (4:4), Kovačevič 25 (7:7), Ilinčič 2 (2:2), Voloder 6 (2:2), Pamučina 16 (2:2), Banjanin 23 (3:4).
Košarkarji Slovana so v pomembnem srečanju klonili in s tem zapravili vse možnosti za obstanek v ligi. Nekaj trenutkov dobre igre v prvem in drugem polčasu je bilo premalo, da bi ograzili Borovčane, ki so zaigrali bolj sproščeno in s preudarno igro ter natančnejšimi meti zasluženo osvojili točki. Moščani so dobro začeli in maloštevilni gledalci so bili prepričani, da bosta točki le ostali doma. Toda zopet so gostitelji po zanesljivem vodstvu — 14. minuti 33:20, obstali in do odmora so igralci Borova izenačili. Po odmoru so gostje večji del vodili. Slovan pa je izenačil v 31. na 62:62, 37. minuti na 70:70 in 39. min. na 72:72. Zadnjo minuto je Borovo pričelo s petimi točkami naskoka - 78:73 in upanja za domače je bilo konec.
DRAGO BERŽAN
4, Tiringer 10, (1:3), Jesih 2,
SARAJEVO — Mala dvorana Skenderije, gledalcev 1000, sodnika Makrevsici in Makrabuli (oba Sk).
BOSNA: Šuka 12 (4:4), Lisac 1 (1:3), Pecikoza 6, Savovič 12 (4:6), Ljubičič 2, Bukovac 4, Zekič 10 (2:3), Bošnjak 8, Drakulič 1 (1:2), Berjan 3 (1:2).
JEŽICA: Vuleta 3 (1:1), Alič 12, Vrbec 4, Skerbinjek 7 (3:4), Novak 4, Dornik 28 (6:6), Verlak 2, Malacko 27 (5:6).
Nadvse neugodno presenečenje so tokrat pripravile košarkarice Bosne svojim navijačem. Prikazale so zelo bledo igro in doživele tako hud in prepričljiv poraz, kot ga že dolgo ne pomnijo. Ježičanke so zaigrale zares izvrstno in jih povsem nadigrale. Ključni igralki sta bili tudi tokrat ljubljanski reprezentantki Domikova in Malackova, ki sta skupaj z Aličevo povsem nadigrali domače centre. S to zmago so Ježičanke vse bliže rešitvi, saj je nekaj časa že kazalo, da se bodo na koncu še hudo borile za obstanek. Kot na dlani pa je, da so vse doslej igrale precej pod svojimi zmožnostmi.
KEMO KAMERIČ
SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
MOŠKI
•	KOVINAR :	TRIGLAV
109:99 (53:53). Telovadnica TŠC v Celju, gledalcev 50, sodnika Švent (Nm) in Jelen (NG). KOVINAR: Bokšan 8, Djuričič 23, Planko 13, M. Mackovšek 1, B. Mackovšek 16, Šlatau 21, Kramperšek 27. TRIGLAV: Strniša 2, Tadič 2, Lokar 2, Zupan 24, Vujič 11, Horvat 17, Žura 5, Benčan 36. Domači košarkarji so bili ves čas boljši nasprotnik in so povsem zasluženo zmagali. BOJAN MACKOVŠEK
•	RUDAR : ZAGORJE 78:83 (36:40). Telovadnica OŠ Trbovlje, gledalcev 50, sodnika Tkavec (Mb) in Novak (Kp). RUDAR: R. Mandič 6, Šparemblek 5, Blažič 18, Ž. Mandič 14, Božiček 9, Mervar 17, Košnik 9. ZAGORJE: Mlakar 3, Kos 24, Javoršek 12, Leskovar 11, Krol 22, Oberč-kal 9, Rojko 2.
Trboveljčani so začeli zelo podjetno. Kasneje jim je zmanjkalo moči, saj so imeli v moštvu kar sedem mla-dincev.	j g
•	LITIJA : NOVOLES 91:124
(42:57). Igrišče OŠ, gledalcev 100, sodnika Djordjevič (Lj) in Jarc (Dom). LITIJA: Merčon 28, Gradi-, šek 8, Babič 11, Pušnik 8, Soršak 36. NOVOLES: Peljhan 17, Rihar 14,* Cerkovnik 14, Bajc 26, Lalič 27, Blažič 4, Kramar 2, Pintar 14, Plantan 6.
Litijani so se favoriziranim gostom kar dobro upirali, saj so v 2. polčasu znižali razliko celo na 6 točk. V zad--njih 10 minutah so gostje razliko spet povečali in visoko zmagali.
TONE LEBINGER
• JEKLOTEHNA BRANIK : COMET 88:104 (40:50)
Novoles	10	10	0	1134:867	20
Helios	10	9	1	1089:893	18
Zagorje	10	7	3	838:803	14
Comet	10	6	4	881:871	12
Jeklotehna	10	5	5	929:931	10
Triglav	10	4	6	95?:952	8
Kovinar	10	4	6	954:984	8
Litija	10	3	7	776:951	6
Rudar	10	2	8	804:956	4
Cerknica	10	0	10	775:927	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Cerknica — Branik, Helios — Kovinar, Triglav - Rudar, Zagorje - Litija, Novoles — Comet.
ŽENSKE
•	COMET : JESENICE 59:54 X30:25). Dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Krasnik (Mb) in Štrucl (Črnomelj). COMET: Pajenk 14, Jevše-nak 20, Meliva 4, Zdovc 11, Krajnc 10; JESENICE: Lah 1, Slamnik 9, Stražišar 12, Deretič 4, Vaupotič 28.
V povprečni tekmi, ki je bila kljub vsemuj zanimiva, so si domače priigrale odločilno prednost že v 7. minuti, ko so vodile z 10:0. Gostje so se jim nekajkrat približale na tri točke razlike, kaj več pa jim ni uspelo.
STANE ZULE
•	METKA : NOVO MESTO 68:60 (35:32) — Dvorana TŠC v Celju, gledalcev 100, sodnika Sernec (Laško) in Jelen NG). METKA: Cencelj 18, Hajdinak 6, Aleksič 5, Koželj 16, Cerjak 16, Pibernik 7. NOVO MESTO: Srebrenik 24, Avguštin 13, Gal 1, Žina 14 in Adamič 8.
Celjanke so zasluženo zmagale, saj
Dva podaljška v Mariboru Odločilni točki Libele
Košarkarji TIMA-MTT v II. moški ZKL vendarle premagali Osijek — Celjani odpravili Monting — Med dekleti slovenske ekipe poražene
LJUBLJANA — Brez večjih presenečenj so minili boji v zahodnih skupinah moške in ženske II. ZKL. Celjska Libela si ke utrdila mesto na vrhu lestvice, v ženski ligi pa je Mursa za štiri točke pobegnila zasledovalkam. Zmagala je v Kranju, R. Končar in Marles Branik pa sta izgubila in zaostala.
MOŠKI
Libela : Monting 100:91 (48:39)
CELJE - Dvorana TŠC, gledalcev 200, sodnika Klarič (Split) in Peroš (Solin).
LIBELA: Golc 29 (3:3), Cencelj 24 (2:2), Pipan-27 (3:4), Medved 11 (1:1), Kahfedžič 9 (1:2).
MONTING: Žganec 24 (2:2), Zec 16 (4:4), Vukasovič 10 (4:4), Oreško-vič 19 (5:6), Sikirič 17 (3:4), Hiliban 5 (1:2).
Ilirija : Dalvin 91:89 (45:45)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirije, gledalcev 150, sodnika Delič (Ka) in Melvan (S. Brod).
ILIRIJA: Tomažin 9 (1:2), Vaupotič 8, Mržek 18 (4:7), Medved 10 (2:2), Sešek 22 (6:11), Senica 24.
so imele pobudo, od prve do zadnje minute. Vseskozi so bile v vodstvu, gostje pa so samo dvakrat vodile za točko ali dve.	KAREL JUG
•	SLOVAN : KLADIV AR 46:59 (20:24). Dvorana na Kodeljeven v Ljubljani, gledalcev 20, sodnika Strickberger (Lj) in Šajna (Go). SLOVAN: Šiško 4, N. Marolt 11, M. Marolt 6, Pišljar 2, Vugrinec 7, Boben 10, Bučar 4, N. Sukič 2. KLADIVAR: R. Jereb 4, Dolenc 4, M. Ov-senk 18, Govekar 2, Gantar 6, Kavčič 3, Seljak 8, J. Ovsenk 8, Šink 6.
Gostje so igrale brez pravega motiva, vendar domače košarkarice tega niso znale izkoristiti. Resda so dobro igrale v obrambi, vendar je bilo v napadu toliko napak, da niso mogle presenetiti.
MARJAN LACIČ
•	SALONIT : POMURJE 56:84 (23:37).
•	ROGAŠKA :	MARIBOR
101:53 (54:21).
•	SENOŽEČE : LITIJA neodi-grano. Srečanja ni bilo, ker gostje niso dopotovale v Divačo.
DALVIN: Delač 5 (3:4), Stegič 8, Sapunar 16, Tudor 6, Bjelajac 29 (7:8), Kuvačič 14 (2:3), Grgin 11 (3:4).
Semafor se je ustavil pri 30 sekundah do konca, iz igre je moral Senica zaradi petih osebnih napak, rezultat pa je bil 89:88 za Ilirijo. Spličani so bili pri izvajanju prostih metov le enkrat uspešni in domači so krenili v zadnji napad. Tomažin je dolgo zadrževal žogo, potem pa jo je nespretno zapravil, a mu je še uspelo izboriti »mrtvo žogo«. Do konca šta bili še dve sekundi, ko sta se Tomažin in Kuvačič pognala v zrak. Spličan je bil višji, vendar je žogo odbil samo do Seška, ki. je dosegel zmagoviti koš. Težka, nepričakovana, a zaslužena je zmaga domačih, ki so mnogo višje goste nadigrali predvsem z borbeno in pametno igro.
U. Š.
Jug : Ježica 112:98 (63:52)
DUBROVNIK - Športna dvorana, gledalcev 250, sodnika Rutar (Mb) in Vahen (Ruše).
JUG: Markovič 8, Jejina 46(6:12), Medan 4, Stojanovič 14 (4:5), Sučevič 32 (6:7).
JEŽICA: Premrl 18 (4:4), Lenar-don 2 (2:2). Omahne 8 (2:3), Križaj 2, Križnar 22 (6:7), Lebar 16 (2:3), Sivka 30 (4:4).
Že takoj na začetku so Dubrovčani prevzeli pobudo in si priigrali večjo prednost. Po odmoru so borbeni Ježi-čani zaigrali zelo učinkovito in se približali na 5 točk, vendar sta se nato razigrala Jejina in Sučevič, ki sta s kopico košev zagotovila zmago svojemu moštvu.
J. S.
N. Zagreb : Zaprudje 97:84 (50:37)
TIMA-MTT: Osijek 91:88 (80:80,74:74; 44:41)
Kraški zidar : Alkar 81:79 (48:43)
Rogaška	13	13	0	M. F. 1105:758 26	
Pomurje	13	11	2	951:725	22
Kladivar	13	11	2	967:794	22
Comet	13	9	4	824:737	18
Metka	13	8	5	926:929	16
Senožeče	13	7	6	819:814	14
Salonit	13	6	7	930:1020	12
Jesenice	13	4	9	871:921	8
Maribor	13	3	10	800:947	6
Slovan	13	3	10	710:901	6
N. mesto	14	2	12	813:1028	4
Litija	12	1	11	682:824	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jesenice - Rogaška, Maribor - Slovan, Kladivar - Salonit, Pomurje -Metka, Novo mesto - Senožeče, Litija — Comet.
Libela	15	13	2 1488:1360	26
Dalvin	15	9	61374:1328	18
TIMA-MTT	15	9	6 1269:1279	18
Alkar	15	8	7 1297:1207	16
N. Zagreb	15	8	7 1379:1321	16
Ilirija	15	8	7 1407:1404	16
Jug	15	7	8 1362:1370	14
Monting	15	6	9 1346:1371	12
Zaprudie	15	6	9 1312:1343	12
Kraš. zidar	15	6	9	1334:1426	12
Osijek	15	5	10	1264:1299	10
Ježica	15	5	10	1412:1536	10
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Dalvin — N. Zagreb, Zaprudje — Jug, Ježica - Libela, Monting - Kraški zidar. Alkar - TIMA MTT, Osijek -Ilirija.
ŽENSKE
Marles Branik : Novi Zagreb 55:56 (34:30)
MARIBOR - Dvorana na Sejmišču, gledalcev 20, sodnika Kacunič (ZG) in Busato (St).
MARLES BRANIK: Habjanič 10, Pocrnič 2, Testen 6, Sadžak 10, Gričnik 9, Prijatelj 4, Kelc 15.
NOVI ZAGREB: Mazič 18, Rada-kovič 14, Pišpek 6, Ivkovič 6, Miloševič 12.
Zagrebčanke so povsem zasluženo zmagale, saj so bile boljše večji del tekme. Že na začetku so prešle v vodstvo z 12:4. Kasneje so jih domačinke sicer ujele in z boljšo igro tudi dobile polčas, vendar so po c>dmoru močno popustile.
M. S.
Zadar : Ilirija 93:49 (39:28)
. ZADAR — Dvorana v Jazinah, gledalcev 100, sodnika Kokalj (Portorož) in Rems (Lj).
ZADAR: Rak 42 (2:5), Jurjevič 2, Durkovič 5 (1:3), Vukič 8, Madjarič 4 (0:1), Mejič 2, Blagdan 30 (4:6).
ILIRIJA: Fugina 2 (0:2), Andolšek 2, Černivec 11(1:6), Adamič 6, Cera-nja 28 (8:15).
Čeprav so Ljubljančanke nastopile oslabljene, je bila katastrofa na pomolu že v 28. minuti, ko je bil rezultat 51:33. Dve minuti kasneje je razlika znašala že 30 košev. S tem je bila tekma praktično tudi odločena.
PETER REBOV
Sava : Mursa 62:88 (28:42)
KRANJ - Dvorana na Planini, gledalcev 30, sodnika Salajič (Šib) in Grojzdek (Zg).
SAVA: Ponikvar 9, Oblak 20, Leben 3, Žagar 8, Keber 2, Habsan 8, Horvat 6, Kuzma 6.
MURSA: Bačič 3, M. Čubrilo 2, Mitič 14, Saraga 48, Čubrilo 8, Petra-ševič 2, Alempič 1 L
Favorizirane gostje so prišle v Kranj z željo po visoki zmagi, ki so jo zlahka tudi dosegle, saj so si že v prvem delu priigrale veliko prednost.
J. J.
Puljanka : R. Končar 77:76 (38:40)
Jedinstvo : Mengeš 74:73 (64:64, 35:37)
Mursa	13	11	2	1025:855	22
N. Zagreb	13	9	4	835:731	18
R. Končar	13	9	4	963:912	18
Marles	13	9	4	936:903	18
Zadar	13	7	6	835:764	14
Puljanka	13	7	6	893:855	14
Ilirija	13	7	6	885:950	14
Jedinstvo	13	3	10	789:872	6
Mengeš	13	2	11	832:929	4
Sava	13	1	12	755:977	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Mursa - Zidar, Ilirija - Puljanka, Ra-de Končar - Jedinstvo, Mengeš -Marles, Novi Zagreb - Sava.
Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS Ljubljana,
Delovna skupnost skupneslužbe,Šmartinska134a, objavlja po 10. členu Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa Komisije za delovna razmerja DSSS, prosta dela oz. naloge
RAZISKOVANJE IN SVETOVANJE PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELA V RAZVOJNI SLUŽBI za
-	gradbeno tehnologijo
-	strojno tehnologijo
-	industrijo gradbenega materiala
-	organizacijo in poslovanje in
-	ekonomski razvoj Pogoji:
-	visoka šola gradbene, strojne, rudarske, geološke, ekonomske oz. organizacijske smeri
-	nekaj let delovnih izkušenj
K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki imajo poleg splošnih pogojev že nekaj raziskovalnih izkušenj in smisel za teamsko delo.
Delavci bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GIP GRADIS DSSS, Šmartinska 134 a. Kadrovsko socialna služba.
Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu.
12-1088
MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA LJUBLJANA POLJE Sneberska c. 138/b
razpisuje dela in naloge:
1.	RAČUNOVODJE
Dela in naloge so za nedoločen čas
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še nasleonje:
- da imajo višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in vsaj 5 let prakse pri enakih delih in nalogah
2.	VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV IN TESARJEV
Dela in naloge so za nedoločen čas in z 1-mesečnim poskusnim delom
3.	KURJAČA - nizkotlačnega TRIKA kotla - 2 delavca
Dela in naloge so za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom
Pogoj: opravljen izpit za delo pri nizkotlačnem kotlu
4.	VEČ NK DELAVCEV
Dela in naloge so za nedoločen čas za delo pri tesarskih delih in na skladišču lesa
Delovna organizacija ima na voljo samska stanovanja.
Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela, sprejemamo na naslov:
MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA, Sneberska c. 138/b, Lj.-Polje, 15 dni po objavi.
11-997
IMP DO IKO TOZD SKIP, Ljubljana, Celovška 479
Program gradbene mehanizacije nam narekuje, da pridobimo nekaj novih sodelavcev za tehnično področje, proizvodnjo, zato
vabimo k sodelovanju
- 2 samostojna tehnična kontrolorja
Pogoji: srednja tehnična šola strojen smeri, tečaj za kontrolo kvalitete ter dve leti delovnih izkušenj
-	brusilca
Pogoja: poklicna kovinarska šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	2 rezkalca
(za rezkalni in horizontalni vrtalni stroj)
Pogoja: poklicna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati z urejeno vojaško obveznostjo in stanovanjskim vprašanjem.
Poskusno delo je določeno v samoupravnem aktu.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: SOZD IMP DO IKO TOZD SKIP, Celovška 479, 61210 Ljubljana-Šentvid, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
11-1049
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD INŽENIRING
Delavski svet TOZD Inženiring razpisuje dela in naloge:
1.	opravila na lokaciji Šoštanj:
-	GRADBENEGA OBDELOVALCA V KONZULTANTSKEM SEKTORJU
2.	opravila na lokaciji Ljubljana:
-	GRADBENEGA OBDELOVALCA V INVESTICIJSKEM INŽENIRINGU
pod naslednjimi pogoji:
1.	— visokošolska izobrazba gradbene smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in 1 leto pri nadzoru gradnje
-	aktivno znanje tujega jezika (nemščine)
-	strokovni izpit
2.	— visokošolska izobrazba gradbene smeri
-	4 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit
-	aktivno znanje tujega jezika
Možnost dogovora o rešitvi stanovanjskega problema.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Lole Ribarja 18, 63325 ŠOŠTANJ
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
14-1110
Vam VISA SUPER ugaja?
Informacije o prodaji vseh Cimosovih in Citroenovih vozil dobite v TOZD TRG, Ljubljana, Celovška 150, II. nadstropje, soba 211 ali po telefonu 557-351, int. 256.
Servisne storitve za ta vozila nudi TOZD SERVIS BEŽIGRAD, Ljubljana, Samova 14, kjer lahko dobite tudi nadomestne dele.
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA
TOZD PROMET NIŠ
Bul. Veljka Vlahoviča 82-84
OBJAVLJA OGLAS
za izvajalce opravil oziroma delovnih nalog
1.	ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA - blagajnika TP v Ljubljani pripravnik
2.	TRGOVSKEGA POMOČNIKA PRODAJALNE V LJUBLJANI
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: pod 1.:
-	da ima končano srednjo ekonomsko šolo
-	brez delovnih izkušenj pod-2.:
-	da ima končano šolo za kvalificirane prodajalce elektrotehničnih izdelkov ali da ima končano srednjo ekonomsko šolo
-	da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj v stroki
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razdelitev sredstev za osebne dohodke in nadomestilih osebnega dohodka delavcev v Ei TOZD Promet Niš.
Pisne prijave z opisom dosedanjega dela, dokazila o šolski izobrabi, kratek življenjepis, potrdilo o delovnih izkušnjah in delovnem stažu, pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
Prijavi in ustreznim dokumentom priložite tudi izpisek iz evidence nezaposlenih, za osebe, ki niso v delovnem razmerju.
Pod štev. 1. 2. združujemo delo za nedoločen čas. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali.
O izidu oglasa bomo kandidate obvestili v zakonitem roku v 30 dneh od dneva izteka roka za pošiljanje prijav.
12-1045
Svet osnovne šole
Karla Destovnika-Kajuha, Ljubljana, Nussdorferjeva ul.
objavlja
dfela in naloge za nedoločen čas in s polnim delovnim časom
-	učitelja biologije -kemije
-	učitelja razrednega pouka
za dela v oddelku podaljšanega bivanja
(za določen čas in s polnim delovnim časom - porodniški dopust od 14. 2. 1983 do 31. 8. 1983)
Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo o dosedanjem opravljanju nalog v 15 dneh po objavi.
Nastop dela 14. 2. 1983. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili.
9-994
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
DOMA NA BOKALCAH, LJUBLJANA, CESTA NA BOKALCE 51 telefon: 261-908
objavlja za enoto Bokalce prosta dela oz. naloge
EKONOMA -SKLADIŠČNIKA - 1 delavec
Pogoji: končana srednja šola ekonomske ali trgovske smeri, dveletna praksa, higienski minimum, izpit B kategorije, poskusno delo 2 meseca, nastop dela takoj.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja Doma na Bokalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51.
Vse kandidate vabimo na osebni razgovor. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
14-1113
Jana
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje
Komisija za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja DO NIVO Celje
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter z družbenim dogovorom o kadrovski politiki izpolnevati še naslednje pogoje:
-	da so diplomirani gradbeni inženirji ali da imajo diplomo druge visoke šole
-	da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da imajo pozitiven in aktiven odnos do samoupravljanja
-	da podajo ustrezen koncept programa uresničevanja smotrov in ciljev DO (želeni podatki so na voljo v splošnem sektorju)
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, konceptom programa uresničevanja smotrov in ciljev v DO ter dokazila o strokovnosti na naslov: Podjetje za urejanje voda »NIVO« Celje (za razpisno komisijo)
■Žkvarčeva 4, 63000 Celje
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po
izboru.14-1112
EMO - EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o.
CELJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA - TOZD TOVARNA KOTLOV, ŠENTJUR OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. Načrtovanje varilnih procesov -1 delavec
Pogoj:
- visoka ali višja šola strojne stroke VŠ - 2 leti delovnih izkušenj ViŠ - 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v objavi sprejema Kadrovsko socialna služba v 15 dneh po objavi.
K sodelovanju vabimo še delavce naslednjih profilov:
-	ključavničar - 10 delavcev
-	strojni ključavničar - 2 delavca
-	varilec za elektro in C02 varjenje z atestom - 6 delavcev
-	strugar - 3 delavce
-	voznik dvigala - 4 delavce
Interesenti naj se zglasijo osebno, pisno ali po telefonu v kadrovsko socialno službo EMO Celje. _________________________ 14-1101
Četrta Križaj e va zmaga Kuralt izvrsten deveti
Na položni progi v Marksteinu (Fra) je naš šampion v soboto izbojeval prvo mesto v brezkompromisni tekmi, ki je razvnela vse tekmovalce
MARKSTEIN — Po grenkih preizkušnjah, Id so se vrstile od tekme do tekme^ ko se je že zdelo, da ga je sreča povsem zapustila, je svetovni vicešampion v slalomu, naš najboljši smučar Bojan Križaj v Vogezih naposled učakat svoj dan, svojo prvo zmago v svetovnem pokalu te sezone, svoj četrti veliki uspeh v tem tekmovanju. Po dveh zaporednih zmagah v Wengnu in zmagoslavju v Kranjski gori je še četrtič zmagal v svetovnem pokalu. V karavani svetovnega pokala, ki se je tokrat prvič ustavila v Alzaciji, ni bilo človeka, ki našemu smučarskemu asu ne bi privoščil zmage. Tudi poraženci so mu iskreno segli v roke, saj vsi natanko vedo, koliko smole je imel Križaj to zimo, pa tudi leta nazaj se mu je marsikdaj izmuznil uspeh, ko je bil že na pragu zmage.
Po slalomu v St. Antonu prejšnjo nedeljo, ko je Križaj padel tako rekoč na cilju, je že marsikdo mislil, da je tega tekmovalca, ki je že leta eden najboljših v tehničnih disciplinah, strlo, da se ne bo mogel zlepa pobrati, saj več kot mesec dni ni prišel na cilj slalomske tekme. Toda Križaj je vendarle ohranil mimo kri in premišljeno čakal na svojo priložnost.
Vse dosedanje zmage je Bojan Križaj dosegel po izredno težkih bojih, vendar je bila sobotna v Marksteinu najbrž najtežja doslej. Ne samo to. da je bil obremenjen po štirih slalomskih izpadih, tudi slalomišče v Marksteinu ni bilo povsem po njegovi meri. Resda je bilo poledenelo, vendar je bilo za
njegovo tehniko na obeh progah preveč ravnine. Tako je tudi sam ocenil teren pred prvim slalomom v Marksteinu. ki je veljal za wengensko prireditev. Vendar se je moral sprijazniti tudi s tem. saj čas hiti, tekmovalna sezona pa je že v drugi polovici.
Na prvi progi, ki jo je s 76 vratci postavil italijanski trener Gabrielli, se je Križaj odločil na vse ali nič. Prav nič drugega mu ni tudi preostalo. Načrt se mu je popolnoma posrečil. Tehnično dovršeno, v večini vrat trdo ob kolcih. hiter tako, da hitrejši skoraj tudi teoretično ne bi mogel biti, je dosej '	,:i: x__ ***“	*■**	’
ko. progi,
Italijanka Quario spet prva Anja Zavadlav odlična deveta
V slalomu za svetovni pokal v V. Tatrah druga E. Hess, tretja M. Tlalka - Nuša Tome 26., druge naše se niso uvrstile HREBJENOK — Italijanska reprezentantka Maria Rosa Quario je izvojevala še drugo slalomsko zmago za svetovni pokal v tej sezoni. V Visokih Tatrah se je na zelo težkih in mehkih progah, v petek jih je namreč dodobra namočil sneg, pa tudi snežni cement ni veliko pomagal, odlično uvrstila tudi naša najboljša slalomistka Anja Zavadlav. Njeno deveto mesto je najboljši rezultat naših alpskih smučark v tej sezoni in je po zaporednih bledih nastopih naših za svetovni pokal seveda več kot dobrodošel.
Italijanka si je zmago zagotovila že na prvi progi in je drugouvrščena Erika Hess tudi z najboljšim časom druge vožnje ni več mogla prehiteti. Na mehki progi je vsaka tekmovalka z višjo štartno številko že imela manj možnosti za dobro uvrstitev, zato zares velja poudariti odličen nastop Anje Zavadlav na prvi progi, saj je bila takorekoč edina, ki je prehitela vrsto tekmovalk pred seboj in dosegla 9. najboljši čas. Na drugi progi naša reprezentantka ni preveč tvegala, dosegla je šele 20. čas. a se ji je ob naskoku iz prve vožnje vseeno posrečilo ubraniti deveto mesto. Izmed naših reprezentantk se je uvrstila le še Nuša Tome. ki je bila z visoko štartno številko v prvem slalomu 33.. zelo dober 14. čas na drugi progi pa jo potisnil za 7 mest naprej. Leskovško-va. Peharčeva in Mavčeva so izpadle na prvi progi.
Take razmere so botrovale tudi neljubemu incidentu, ki ga je povzročila Han ni Wenzel, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da je bila na prvi progi šele na 12. mestu, daleč od tiste uvrstitve, ki N ji še prinašala nove točke v skupni in slalomski uvrstitvi za svetovni pokal. Spravila se je nad organizatorje, češ da so slabo pripravili proge, nešportni zaplet pa se je končal zanjo z diskvalifikacijo.
S tem sc je končal drugi del tekmovanj za svetovni pokal 1983, po premoru, v katerem bodo na vrsti državna prvens va, bo sledil zaključni del, najprej bosta na sporedu smuk in veleslalom v Nt. St. Anne v Kanadi 5. in 6. marca.
Rezultati: 1. Ouario (Ita) 1:33,40 (47.09; 46.31), 2. E. Hess (Sv) 1:33,71 (48,01; 45,70), 3. M. Tlalka
160 mladih smučarjev na Kaliču
POSTOJNA - Na letošnjem tradicionalnem smučarskem tekmovanju za »notranjski pokal« je nastopilo več kot 160 mladih smučarjev iz Ilirske Bistrice. Logatca. Pivke, Postojne in Vrhnike.
Rezultati - cicibani: Bevčič (Snež) 58.32. Vuga (Pivka) 58.44, Lukančič (Log) 59.94; cicihanke:	Rozman
(Snež) 1:04,99, Inocence (Post) 1:05.88, Oblak (Vrh) 1:07,41; ml. pionirji: Požar (Pivka) 55,13. Stojanovič 55.62, Sluga (oba Vrh) 57.09; ml pionirke: Šušteršič 57,78, Hreščak (obe Pivka) 58,06, Žnidaršič (Post) 1:00.96; st. pionirji: Molek 2:11,05. Gabrovšek (oba Vrh) 2:15,05, Čigon (Post) 2:20.54; st. pionirke: Soklič (Vrh) 2:00,85. Steeelj (Post) 2:50,65. Varšek (Vrh) 3:03,59; ml. mladinci: Arko (Post) 1:49,12, Bajec 1:56,47. Rijavec (oba Vrh) 2:28,15; ml. mladinke: Barbo 1:56.08. Ogrin (obe Vrh) 1 56.46. Šajn (Snež) 2:03.89; st. mladinke. Debevec (Post) 2:26.51; st. mladinci: Brenčič 1:56,39, Gabrovšek (oba Vrh) 1:58.98, Bilač (Post) 2*04 51
MARJANA TRILER
(Polj) 1:34,29 (47,68; 46,61), 4. Steiner (Avs) 1:34,38 (47,75; 46,63), 5. Konzett (Liech) 1:34,81	(48,25;
46,56), 6. Zini (It) 1:35,18 (49,24; 45.94), 7. P. Wenzel (Liech) 1:35,52 (46,91; 46,61) 8. D. Tlalka (Polj) 1:37,02 (49,79; 47,23), 9. Zav^ilav (Jug) 1:37,37 (49,50; 47,87), 10. Charvatova (ČSSR) 1:37,49 (50,00; 47,49), 11. Magoni (It) 1:37.80 (50,42; 47,38), 12. Solkner (Avs) 1:37,83 (49.79; 48,04), 13. Buder (Avs) 1:37,87 (50,23; 47,64), 14. Rey (Fr) 1:38,15 (50,46; 47,69), 15. Serrat (Fr) 1:38,28 (50,21; 48,07), . . . 26. Tome 1:40,25 (52,46; 47,79).
SVETOVNI POKAL - SKUPNA RAZVRSTITEV: 1. H. Wenzel 170, 2. Mc Kinnev 162, 3. E. Hess 160, 4. Kirchler 139. 5. Epple 107, 6. De Agostini 96. 7. Walliser 94, 8. Cooper 87, 9. Nelson 85, 10. Kronbichler 77,
.. Zavadlav 16, ... Leskovšek 3. SLALOM: l.E.Hess 110,2.Quario 89,3. H. VVenzel 78,4. Kronbichler62, 5. Mc Kinney 60. 6. D. Tlalka 53, 7. Steiner, Pelen. in M. Epple po 45, ... Zavadlav 16, ... Leskovšek 3. J. S.
trener francoske reprezentance Le-duc. To je bila proga, ki je za mojstre tehnike, kakršen je Križaj, lahko tudi pravi polom. Proga ni imela prav nobenega izrazitega zavoja, se pravi, da je bilo povsem na dlani, da pravi slalomist na njej lahko usodno izgublja.
Tega se je natanko zavedal tudi naš reprezentant, ki pa je vendarle tudi za nadaljevanje zbral toliko moči, da je v resnično šampionskem slogu obranil vse, kar je dosegel na prvi progi in zmagal.
Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo sobotni slalom v Marksteinu brez vsake taktike, saj je bila prejšnji dan preizkušnja na isti progi, v soboto pa ni šlo tudi za nobeno kombinacijo, vrhu tega pa je bil ta slalom tudi zadnja priložnost pred novo razvrstitvijo po točkah FIS, ki odločajo o štartnih mestih. Tako so že po prvem teku ostali v konkurenci samo tekmovalci, ki so ta čas zares v vrhunski formi. Proga je terjala zares milimetrsko natančnost, vsaka najmanjša napaka se je maščevala. Na drugi pa je bila potrebna še večja natančnost. Vratiča so bila postavljena tako, da so omogočala že domala nemogočo hitrost. Nekateri tekmovalci so se te hitrosti preprosto ustrašili. Tudi zvečine nepre-kosljivi Ingemar Stenmark, denimo, ni bil kos tej hitrosti. Vsak tekmovalec se je zavedal, da je vseh 76 vratič na drugi progi, vsaka vratiča posebej, popolen hazard. Od tod tudi precej obrnjen vrstni red na drugi progi, zakaj tekmovalci kot Strand. Phil Ma-hre, Luthy, Kuralt in Popangelov, ki so bili na drugi progi najhitrejši, niso imeli časa braniti in so se že domala brezglavo odločili za najvišjo stavo, kar se jim je tudi obilo obrestovalo.
l oda tudi Križaj ni odrekel, zato je njegova sobotna zmaga v Marksteinu tem večja. To pot je premagal vse tekmece, ves vrhunski slalomski razred, ki je bil v celoti prvič v tej sezoni odločen, da zmaga s popolnim tveganjem, premagal pa je tudi samega sebe, zakaj na takih progah, kot je bila druga, Križaj zaradi svoje značilne tehnike, nima velike možnosti za zares vrhunski dosežek.
Kakor se je izkazal kot šampion Bojan Križaj, pa je bil eden naj večjih udeležencev sobotnega slaloma tudi Jože Kuralt. Učinkovito je dokazal, da je slalomski mojster, ki zasluži najvišji rang, dokazal, da je eden izmed stebrov naše reprezentance, tekmovalec, ki pa ima za seboj tudi številna grenka razočaranja. V tej izraziti tekmi pa se je obnesla tudi celotna naša reprezentanca, tudi tisti, ki so bili žrtve tega slaloma, tekme, ki je v tej sezoni najbolj razvnela tekmovalce.
JOŽE DEKLEVA
OSLO - Norvežan Rolf Falk Lar-sen je na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju zmagal tako na 500 kot na 5000 m. Na 500 m je dosegel čas 38,93, za njim pa sta bila Vander Duim (Niz) z 38,95 in Baranov (SZ) z 39,10. Na 5000 m pa je Larsen drsal 7:05,05, Kramer (Niz) 7:08,71 in Karlstad (Nor) 7:09,47.
Rezultati iz Marksteina
SLALOM: 1. Križaj (Jug) 1:38,98. 2. Fjallberg (Šved) 1:39,42, 3. Orlainsky (A) 1:39,56,4. Strand (Šved) 1:39,73,5. Ph. Mahre (ZDA) 1:39,70, 6. Stenmark (Šved) 1:39,73, 7. Wenzel (Liech) 1:39,85, 8. Luthy (Švi) 1:40,09, 9. Kuralt (Jug) 1:40,63, 10. Popangelov (Bolg) 1:40,70, 11. Heidegger (A) 1:40,79, 12. Halvarsson (Šved) 1:40,80, 13. Canac (Fr) 1:40,82, 14. Totsch (I) 1:40,95, 15. Fontaine (Fr) 1:40,97, 16. Gruber (A) 1:41,07, 17. Žirov (SZ), Frommelt (Liech) in Vion (Fr) 1:41,17, 20. Skajem (Nor) 1:41,66, 21. Benedik (Jug) 1:41,68, 22. Cerkovnik (Jug) 1:42,02,... 27. Petrovič (Jug) 1:42,62, uvrstilo se je 35 tekmovalcev, štartalo pa jih je 75.
Prva proga: 1. Križaj 51,41, 2. Stenmark in VVenzel 51,66, 4. Fjallberg 51,83, 5. Orlainsky 51,91, 6. Vion 52,43, 7. S. Mahre 52,33, 8. Ph. Mahre 51,55, 9. Fontaine 52,60, 10. Gruber 52,62, 11. Strand 51,64, 12. Halvarsson 52,65', 13. Heidegger 52,66, 14. Canac 52,74, 15. Luthy 52,77, 20. Benedik 53,12, 21. Cerkovnik 53,15, 25. Kuralt 53,20, 37. Petrovič 53,80.
Druga proga: 1. Strand 47,03, 2. Ph. Mahre 47,15, 3. Luthy 47,32, 4. Kuralt in Popangelov 47,43, 6. Križaj 47,57, 7. Fjallberg 47,59, 8. Orlainsky 47,65, 9. Totsch 47,85, 10. Stenmark 48,07, 11. Canac 48,08, 12. Heidegger 48,13, 13. Halvarsson 48,15, 14. Frommelt 48,16, 15. Wenzel 48,19, 21. Benedik 48,56, 25. Petrovič 48,82, 26. Cerkovnik 48,87.
Svetovni pokal - slalom: 1. Stenmark 105, 2. Strand 86, 3. S. Mahre 80, 4. Ph. Mahre 75, 5. De Chiesa 66, 6. Gruber 60, 7. VVenzel 56, 8. Orlainsky 55, 9. Križaj 54, 10. Canac 50, 22. Kuralt 10, 33. Franko 4, 38. Cerkovnik 2.
Vreme skrojilo vrstni red Tek na 30 km Billu Kochu
Sonce, dež, veter, vse je spremljalo tekmovalce med enim' tekom — Velikanske spremembe v razvrstitvi — Med dekleti spet Paulu
SARAJEVO - Ko so prvi tekači šli na zahtevno 30-kilometrsko igmansko progo, se je zdelo, kakor da se je vreme tudi to soboto, ko je bil na sporedu še tretja tekaška preizkušnja za svetovni pokal, pri nas usmililo tekačev, saj je posijalo celo sonce. Toda kakšna zmota. 84 tekmovalcev iz 20 driiv je moralo skozi pravi infemo, predno je bil znan zmagovalec te četrte letošnje preizkušnje moških za svetovnih pokal.
Snežni metež, ki se je začel kmalu po začetku tekme, je na odprtih delih proge spihal smučino (v gozdu je bilo bolje, dež je progo malo kasneje zbil, veter je pihal tekačem zdaj v prsi, zdaj spet z boka — skratka, razmere so se med tekmo spreminjale tako bliskovito, da je bilo takorekoč nemogoče izbrati pravo mažo. In zato so storili daleč najpametneje tisti, ki so se ob takih temeperaturah (zrak +1 stopinja, sneg - ničla) odločili za drsalno ploskev »no wax«, torej takšno ki je ni treba mazati. In spričo vsega, kar se je dogajalo v teh dveh vremensko povsem norih urah, tudi ne preseneča, če so kar prvih pet mest zasedli tekmovalci s smučmi (sicer raznih firm) »no wax«. V posameznih taborih pa so trenerji seveda »špekulirali«: nekaterim reprezentantom so smučke namazali, drugim pa ne. Tako so si za oba primera pač pustili »odprta vrata«. In tako so se tudi nekatera znana
V obeh serijah - P. Ulaga
Naš skakalec zanesljivo dobil tekmo na 70-metrski olimpijski skakalnici — S 95 m tudi rekorder skakalnice — 2. Rigoni, 3. Nykanen
SARAJEVO — Sobotna tekma na 70-metrski skakalnici na Malem polju je bila pravi maraton. Dobrih pet ur je 50 tekmovalcev iz 14. držav moralo vztrajati, predno je bilo v stalno spreminjajočih se vremenskih razmerah vendarle mogoče kolikortoliko regularno speljati preizkušnjo. Zmago si je z naskokom kar 17,1 točke priboril Jugoslovan Primož Ulaga, ki je bil v obeh serijah prepričljivo najboljši in je v prvi s skokom 95 metrov tudi postavil nov rekord 70-metrske olimpijske skakalnice, ki je doslej pripadal Norvežanu
Espnu Andersenu.
Za prireditelje in skakalce je bilo najhujše, ker so se vremenske razmere nenehno spreminjale. Izmenoma je snežilo in deževalo, veter je pihal v sunkih in iz različnih smeri, tako da je bilo zares skoraj nemogoče hkrati pripravljati in čistiti skakalnico pa še dobiti čas, v katerem bi bilo skakalce mogoče spustiti čez njo. Prva serija je povrh čakanja nato tudi še minila v precej sprejemljivih razmerah, druga pa večinoma že v takih, ki bi zanje lahko rekli, da so bile povsem normalne, kljub temu pa so v nekaterih taborih tožili nad regularnostjo tekme, kar pa je bilo spričo neugodnih razmer, v kakršnih je bilo v zadnjem obdobju že toliko tekmovanj (najizrazitejši primer je lansko svetovno prvenstvo na veliki skakalnici v Oslu) povsem neupravičeno.
Primož Ulaga je bil ta dan nepremagljiv, zelo dobro sta skakala tudi oba Italijana, Nykaenen pa se na tej skakalnici ni najbolje znašel, a je kljub temu osvojil tretje mesto.
Ulaga je po prvi seriji vodil pred
Naslova Kovaču in Reflakovi
Blizu 100 igralcev in igralk na 36. namiznoteniškem prvenstvu SRS — Savnik in Ojstrškova nista ubranila naslova — Dobra organizacija
PRESERJE — V prostorih OŠ »Krimski odred« je bilo 36. prvenstvo SRS v namiznem tenisu za posameznike in dvojice v članskih konkurencah. Nastopilo je blizu 100 udeležencev iz 19 klubov, med katerimi so bili tudi vsi lanski prvaki. Prvenstvo je zelo dobro izvedlo športno društvo Podpeč—Preserje, ogledali pa so si ga tudi številni gledalci.
Branilci naslovov republiških prvakov so bili le delno uspešni. Pravzaprav sta samo dva para ubranila lanska naslova, v treh disciplinah pa smo dobili nove prvake. Štefan Kovač je postal novi republiški prvak pri članih, potem ko se je skoraj brez težav uvrstil v finale, kjer ga je čakal njegov trenutno najhujši tekmec Jože Urh. Finalni obračun je bil zelo ogorčen in v začetku dokaj izenačen, dokler se sredi partije Kovač ni povsem razigral ter v silnem poletu nadigral nevarnega tekmeca. Lanski prvak Miran Savnik je po zmagi nad Pavičem s 3:2, sicer prišel v ožji izbor kandidatov za prvo mesto, zadovoljiti pa se je moral z delitvijo tretjega do četrtega. Posebno velikih presenečenj ni bilo. V zaključna srečanja četrtfinala so se uvrstili vsi nosilci skupin, razen obolelega mladinskega prvaka SRS Jerneja Zalaznika.
Do zamenjave na vrhu je prišlo tudi pri članicah, kjer je naslov že petič zapored branila Andreja Ojstršek iz Hrastnika. Petič ji ni uspelo, nova prvakinja pa je postala Monika Reflak iz Ljubljane, ki je sicer po zelo hudih bojih ugnala trenutno vse tri najboljše slovenske igralke ter povsem zasluže-
no prvič segla po najvišjem domačem naslovu. Reflakova je že po četrtfinalni zmagi nad Vesno Ojstršek napovedala odločen pohod proti prvemu mestu. Zelo dobro se ji je v polfinalu upirala Tatjana Krsnik, ki se počasi vrača med najboljše igralke.
Nova prvaka smo slednjič dobili tudi v igrah mešanih dvojic, kjer sta lanska finalista Urh in A. Ojstršek v finalu ugnala Kovača in Čadeževo. Kovač in Urh pa sta dokaj zanesljivo ubranila naslov pri moških dvojicah, precej težje pa sestri Ojstršek pri ženskih.
REZULTATI - posamezno, moški: Kovač (Ol) - B. Rak (Vesna) 3:0, Savnik (Mrb) - Pavič (Ol) 3:2, Podlesnik (Mrb) - Šarlah (Ol) 3:1, Urh (Ol) - Frank (Mrb) 3:1; polfinale: Kovač - Savnik 3:0, Urh - Podlesnik 3:1; finale: Kovač-Urh 3:1 (-13, 18, 17, 13); članice - četrtfinale: A. Ojstršek (Kem) - PiIgram (Sem) 3:0, Čadež - Džankič (obe Ol) 3:1, Krsnik (Ol) - Marinkovič (Pet) 3:0, Reflak (Ol) - V. Ojstršek (Kem) 3:0; polfinale: A. Ojstršek - Čadež 3:1, Reflak - Krsnik 3:2, finale: Reflak - A. Ojstršek 3:2 (18, -14, -14, 11, 18); dvojice - moški, četrtfinale: Kovač,
Urh (Ol) - Gašič, Sori (Ol) 3:1, Savnik, Klinger (Mrb) - Koman, Založnik (II) 3:0, Kovač, Šercer (Sob) — Rak, Smrekar (Ves) 3:2, Pavič, Šarlah (Ol) - Pogorelec, Špelič (Koč) 3:1; polfinale: Kovač, Urh - Savnik, Klinger 3:1, Pavič, Šarlah - Kovač, Šercer 3:1; finale: Kovač, Urh - Pavič, Šarlah 3:1 (14, -18, 21, 20); ženske -četr finale: Reflak, Čadež (Ol) - Gorkič, Nišavič (Vrtojba) 3:1, Salmič, Novak (Kem) - Ban, Čeme (11) 3:2, Krsnik, Džankič (Ol) - Mesec, Blažič (Sa) 3;0, V. in A. Ojstršek (Kem) — Pandev, Frelih (Fuž., Tr.) 3:0; polfinale: Reflak, Čadež. — Salmič, Novak 3:0, V. in A. Ojstršek - Krsnik, Džankič 3:2; finale: V. in A. Ojstršek -Reflak, Čadež 3:2 (-14, -18, 18, 15, 15); mešane dvojice — četrtfinale: Urh, A. Oojstršek (Ol. Kem) - Špelič, Lavrenčič (Koč., Sem.) 3:0, Pavič, Reflak (Ol) - Rak, Džankič (Vesna, Ol.) 3:2, Frank, Krsnik (Mrb., Ol.) -Uranič, Novak (11) 3:1, Kovač, Čadež (Ol) - Jauh, Frelih (Tr) 3:0; polfinale: Urh, A. Ojstršek - Pavič, Reflak 3:0, Kovač, Čadež - Frank, Krsnik 3:0; finale: Urh, A. Oojstršek — Kovač, Čadež 3:1 (17, -11, 18, 11); tolažilna skupina - moški, polfinale: Moč^n (Sob) - Uranič (II) 2:0, D. Kovač (Sob) - Zajtl (II) 2:0; finale: D. Kovač - Močan 2:0; ženske - polfinale: Frelih (Tr) - V. Novak (Pet) 2:0, Jo. Novak (Kem) - Čeme (II) 2:0; finale: Jo. Novak - Frelih 2:0.
D. N.
Rigonijcm in Kokkonenom, Nykae-nen je bil šesti, vsaj deloma v »igri« pa sta bila tudi še znana skakalca Finec Puikkonen in vzhodni Nemec VVeisflog, ki pa sta vse možnosti zapravila v drugi seriji, tako da sta tekmo končala na neuglednih mestih (VVeisflog 21., Puikkonen 23.). Najslabše pa se je godilo Zajčevemu učencu Opaasu, ki je v prvi seriji hudo padel in ni mogel nadaljevati tekme.
V drugi seriji, ki so jo izvedli izredno hitro, je bil znova najboljši Ulaga, ki sta mu sledila Ostwald in Ny-keanen, oba Italijana pa sta skočila nekaj slabše, a je Rigoni vendar obdržal drugo mesto Tomasi pa je s četrtega zdrsnil na peto. Tudi Kokkonenu je drugi skok manj uspel, kar ga je veljalo treh mest. Izmed Jugoslovanov je bil soliden še Tepeš, ki si je z drugim skokom popravil uvrstitev za dve mesti.
REZULTATI:	1. Ulaga (Jug)
258,0 (95,85), 2. Rigoni (Ita) 240,1 (90,81), 3. Nykaenen (Fin) 236,0 (87,5, 82.5), 4. Ostvvald (NDR) 233,7
(83,84),	5. Tomasi (Ita) 233,2
(89.80.5)	, 6. Kokkonen (Fin) 233,1
(88,78),	7. Ploc (ČSSR) 232,4
(89.80), 8. Deckert (NDR) 230,7 (84,83), 9. Hastings (ZDA) 227,9
(86.80.5)	, 10. Fijas (Pol) 223,4 (87,77), 11. Stanarius (NDR) 222,5 (83.5, 79), 12. Findeisen (NDR) 219,4 (82.5, 79), 13. Tepeš (Jug)
216.0	(83, 77), 14. Parma (ČSSR)
214.0	(79, 78.5). Vetropi (Avs) 209,7
(81,76) ... Drugi Jugoslovani: 25. Lotrič 201,0 (74,76), 27. Norčič 197,3 (80,68),	32. Globočnik 187,9
(77.69.5)	, 33. Bdjc 187,5 (74.5, 73), 35. Dolar 182,0 (71.5, 73.5), 38. Bizjak 174,672,69,) 42. Žagar 163,3 (67.5, 65,5,) 45. Debelak 160,0 (68.5, 66.5), 46 Benedik 154,0 (72, 58), 48. Kavčič 150,9 (63,66), Uvrščenih je bilo 49 skakalcev.
EVGEN BERGANT
DP v smuku na Kobil ne bo
BOHINJSKA BISTRICA - Kljub vsem naporom, da bi velike količine novozapadlega snega zadovoljivo utrdili, se je izkazalo, da tega v kratkem času ni mogoče storiti. Zato državnega prvenstva, v smuku za člane, članice, mladince in mladinke, ki bi se moralo začeti danes z ogledom prog na Kobli, ne bo. To so včeraj sporočili organizatorji, smučarski delavci SK Radovljica. Nov termin bo določen kasneje.
OD TOD IN TAM
Željezničarju turnir v Mostarju
MOSTAR — Nogometaši sarajevskega Željezničarja so zmagali na
19.	Veleževem turnirju. V finalu so pred 10.000 gledalci nepričakovano premagali Crveno zvezdo z 2:0. Na težkem igrišču je oba gola (v 15. in
20.	minuti) dosegel Bahtič.
V' tekmi za 3. mesto je Velež z 2:1 (0:1) premagal Partizana. Gostje so povedli z golom Pavkoviča (16), izenačil je Bajevič (59), zmagoviti gol pa je dosegel Glavovič (69). Prvi dan turnirja je Željezničar premagal Partizana s 4:2 (1:0). Strelp: Ivanovič, Vlaški, Paprica in Odovič za Sarajevčane ter Živkovič in Stojkovič za Beograjčane. Crvena zvezda pa je po streljanju enajstmetrovk premagala Velež s 5:4, v regularnem delu je bilo 1:1, strelca pa Janjanin za Beograjčane in Bajevič za Velež.
25 kolajn mladih smučarjev v ČSSR
LJUBLJANA - Naši smučarji so po dobrem nastopu v veleslalomu na prvi postaji turneje po ČSSR v Ričkyh v Orličkih gorah, o čemer smo že poročali, nadaljevali z dobrimi nastopi tudi v slalomu. Tako so naši pionirji in pionirke že v prvem delu turneje osvojili kar 13 kolajn, Veronika Šarec in Niko Pauko pa sta zmagala tudi v skupni razvrstitvi. Tudi v Vratni dolini v Nizki Fatri na Slovaškem so se naši imenitno odrezali. Osvojili so kar 12 kolajn in potrdili, da rezultati v Rič-kyh niso bili naključje. Naša ekipa je bila s 25 kolajnami daleč najboljša na turneji pred vrstama SZ in CSSR.
REZULI Ali - Kičky: slalom - st. pionirke: 1. Šarec 85,05, 2. Šegula (obe Jug) 86,08, 3. Serebrova 86,86 (SZ), druge naše se niso uvrstile; st. pionirji: 1. Pauko 79,72, 2. Žagar (oba Jug) 81,14, 3. Veselsky (ČSSR) 81,92... 8. Pustoslemšek 83,26, 10. Markič 83,38, 14. Grašič (vsi Jug) 83,95; ml. pionirke: 1. Orlova (SZ) 68,72, 2. Hrncirova 69,66, 3. Korma-nakova (obe ČSSR) 70,43 ..., 6. Hafner 71,51, 9. Dolžan (obe Jug) 72,72; ml. pionirji: 1. Grilc (Jug) 66,73, 2. Cistjakov 67,33, 3. Ponomarjov (oba SZ) 68,59..., 8. Miklavc (Jug) 70,11.
Vratna: veleslalom - st. pionirke: 1. Svet 52,23, 2. Šarec 52,85, 3. Kuhar 53,37, 4. Humar 53,67..., 6. Šegula (vse Jug) 53,96; st. pionirji: 1. Žagar (Jug) 51,54, 2. Szul (Pol) 52,17, 3.
Pustoslemšek 52,27....... Markič
52,36, 7. Pauko 52,39, 10. Grašič (vsi Jug) 52,96; ml. pionirke: 1. Hafner (Jug) 47,58, 2. Orlova (SZ) 47,72, 3. Kormanakova (ČSSR) 47,75 ..., 8. Dolžan (Jug) 49,05; ml. pionirji: 1. Čistjakov (SZ) 46,04..., 5. Miklavc (Jug) 46,84; slalom - st. pionirke: 1. Švet 76,64, 2. Kuhar (obe Jug) 77,09, 3. Medzihradska (ČSSR) 77,23, 4. Humar 7g,73, 5. Šegula 79,82..., 7. Šarec (vse Jug) 80,03; st. pionirji: 1. Žagar (Jug) 74,92, 2. Kostrov (SZ) 75,43, 3. Pauko 76,16, 4. Pustoslcm-šek (oba Jug) 76,55, Markič in Grašič se nista uvrstila; ml. pionirke: 1. Orlova (SZ) 80,72, 2. Kormanakova 81,75, 3. Kapucianova (obe ČSSR) 82,15 ..., 5. Hafner (Jug) 82,49, Dol-žanova se ni uvrstila; ml. pionirji: 1. Ponomarjanov (SZ) 78,33, 2. Grilc (Jug) 80,21, 3. Prihoda (ČSSR) 81,02 ..., 5. Miklavc (Jug) 81,72.
TONE KOŠIR
imena na koncu znašla povsem na repu razpredelnice.
Na prvi polovici proge je tek vodil Norvežan Mikkelsplass, ki je šel s štartno številko 16 v smučino med prvimi, drugih 15 km pa je premočno obvladoval branilec svetovnega poka--la in vodilni v letošnjem tekmovanju, Američan Bill Koch, ki je 21-letnemu Norvežanu na tem odseku odvzel nič manj ko 4 minute. Z izjemo Kocha je sploh večina tekmovalcev, ki so bili na prvi polovici proge med najhitrejšimi, na drugem delu omagala, iz ozadja pa so pritekli med vodilne nekateri drugi — kot svetovni podprvak na tej progi leta 1982 Norvežan Lars Erik Eriksen ter novi sovjetski up, 20-letni študent iz Čeljablinska, Jurij Borodavko.
Jugoslovanom se je tokrat godilo slabo. Vsi so tekli s »coklo« in skorajda tragično je bilo videti, kako je na primer naš najboljši, Ivo Čarman, dc -»polčasa«, ko so tekmovalci znova pritekli na štadion, zaostal za tedaj drugouvrščenim Billom Kochom, ki je štartal 19 številk za njim, kar za 9 minut. V normalnih razmerah bi bilo kaj takega seveda nemogoče, zanimivo pa je, da se je Čarman na drugi polovici proge popravil in tako vsaj malo omilil poraz v mednarodnih okvirih, med Jugoslovani pa prehitel C. Podlogarja in Cvajnarja, ki sta bila na 15 km še nekaj minut pred njim. Koch je tako zmagal z zadnjo štartno številko, po teku pa je bil svojega uspeha zelo vesel: »Proga se mi je po konfiguraciji zdela povsem normalna, vreme pa je opravilo svoje. Kratki, a strmi vzponi so me precej zdelali, saj sem vedno forsiral s škarjastim korakom. Ko bi taka zmaga le uspela še čez leto dni«, je s širokim nasmehom pripovedoval 27-letni Američan, drugi na tej progi že na olimpijskih igrah leta 1976 v Seefeldu.
V jugoslovanski ekipi je tak razplet seveda povzročil razočaranje, toda razmere so bile tako ekstremne, da si zaradi tega ne gre preveč beliti glave. Bojan Cvajnar je vedel povedati, da
NOVO NA TUJEM
BUDIMPEŠTA — Na atletskem dvoboju v dvorani je reprezentanca DR Nemčije premagala ustrezno vrsto Madžarske v moški konkurenci s 73:59, v ženski pa 72:37.
MOSKVA — Na zimskem atletskem pokalu SZ je Obižajtev dosegel najboljši rezultat Evrope v dvorani v skoku s palico s 574 cm, kar je za 4 cm boljše od prejšnjega najboljšega rezultata. Na istem tekmovanju je Pod-kopajeva pretekla 2.000 m v času 5:43,30, kar je za 8 sekund boljše od doslej najboljšega dvoranskega izida na svetu Američanke Decker-Tabb. Najboljši izid na svetu v dvoranah pa je dosegel še Jepišin na 2.000 m z ovirami s časom 5:23,89.
SINDELFINGEN - Šele 17-letni zahodnonemški atlet Liibke je dosegel najboljši rezultat na svetu v dvorani v teku na 200 m. Progo je pretekel v času 20,77. Zanimivo je, da je Liib-ke popravil doslej najboljši rezultat rojaka Skamrahla za 1 stotinko sekunde z rezultatom 20,98.
COSWORTH — Na dvoboju Anglija : Francija je Coe osvojil prvo mesto na 1.500 m s časom 3:42,60. To je bil prvi nastop Coa po njegovem presenetljivem porazu na 800 m na evropskem prvenstvu septembra lani. Najboljši rezultat tekmovanja pa je dosegla Angležinja Putter Venissa, ki je sunila kroglo 18,34 m, kar je nov britanski rekord v dvorani. Dvoboj pa se je končal zmago Francozov, v moški konkurenci z 71:68, medtem ko so pri dekletih zmagale Angležinje s 57:38.
TORONTO - V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Torontu se bosta srečala Američan Connors in Španec Higueras. Connors je v polfinalu premagal Avstralca McNamaro s 6:4, 6:4, 7:5, Higueras pa Američana Gene Mayerja s 7:6, 6:4, 7:6.
RICHMOND - Argentinec Villas se je uvrstil v finale mednarodnega teniškega turnirja v Richmondu z zmago nad Juinoameričanom Curre-nom s 6:3, 6:7, 6:4, Drugi finalist pa je Denton (ZDA), ki je premagal rojaka Telschera s 7:6, 6:2.
BAJA — Na mednarodnem nogometnem turnirju v madžarski Baji je Osijek premagal Pecs z 2:0 (2:0), Vojvodina pa Bajo z 2:1 (1:1).
PRAGA — Znana češka atletinja Kratochvilova je dosegla v Jablonecu najboljši rezultat v dvoranah na 800 m s časom 1:58,33.
TOKIO — Na tradicionalnem »tokijskem maratonu« je zmagal Japonec Seko s časom 2:08,55 pred rojakom Sohom 2:09,12 in Mehičanom Gomezom 2:10,39.
so v mnogih reprezentancah med tekmo tekačem zamenjevali smuči, in sicer tako, da so zaradi ponovnega mazanja izmenoma zamenjevali eno in potem drugo, saj mora po pravilih tekač vso preizkušnjo preteči vsaj z eno na startu označeno smučko. »Tako večkratno zamenjevanje je sicer proti duhu pravil, ne pa tudi povsem proti »črki« in ga zato povsod spregledujejo«, je v zvezi s tem pojasnil vodja tekmovanja inž. Peter Petriček.
V ženskem teku na 10 km, ki ni štel za svetovni pokal, so manjkale tri najboljše Norvežanke, ki jim je vodstvo ekipe varovalo moči za nedeljsko štafeto, toda Cehoslovakinja Blanka Paulu, zmagovalka že na 5 km, je znova tekla tako močno, da bi ji bržčas tudi Norvežanke ne bile kos. Med našimi tekmovalkami je bila najhitrejša Jeli Jelovčan, ki je za najboljšo zaostala 5 minut in 10 sekund, kar je pri razmeroma visokih časih kar spodoben izid.
REZULTATI: moški — 30 km (svetovni pokal): 1. Koch (ZDA) 1;29:56,8,	2.	Eriksen	(Nor)
1;31:56,5,	3. Borodavko (SZ)
1;32:10,6,	4.	Capitanio	(Ita)
1 ;32:53,7,	5.	Vanzetta	(Ita)
1;33:04,6, 6. Mikkelsplass (Nor) 1 ;33:10,3,	7. Hallenbartčr (Švi)
1;33:13,6,	8. Calanes (ZDA)
1;33:15,7, 9. Hole (Nor) 1;33:28,1,
10.	Devjatjarov (SZ) 1;33:28,9,
11.	Dotzler (ZRN) 1;33:56,5, 12.
Ward (ZDA) 1;34:06,6, 13. Burlakov (SZ) 1;34:17,1, 14. Zavjalov (SZ) 1;34:58,8,	15. Svanda (ČSSR)
1;35:01,6,	16.	Monsen	(Nor)
1;35:02,2, 17. Holte (Nor) 1;35:19.8, 18. Ploner (Ita) 1;35:26,3, 19. Cald-well (ZDA) 1;35:47,4, 20. Ristanen (Fin) 1 ;36:03,5 ... 36. Nikitin (SZ)
1 ;40:13,1,	38.	Luszczek	(Pol)
1 ;40:43,3, 40. Batjuk 1;41:33,5, 43. Mieto 1 ;44:41,3; Jugoslovani: 47. Čarman 1;46:29,3, 48. C. Podlogar 1;46:53,1, 53. Cvajnar 1;50:13,5, 57. D. Djuričič 1;51:22,8, 60. Kršinar 1;53:00,2 (64 uvrščenih, odstopili med drugimi Behle, Zimjatov, Grii-nenfelder, Kirvesniemi in Braa, diskvalificirana tudi Wassberg in Ottos-son).
SVETOVNI POKAL: 1. Koch 65, 2. Mikkelsplass 41, 3. Zavjalov in \Vasberg po 38, 5. Burlakov 37, 6. Nikitin in Devjatjarov po 30, 8. Mieto, Griinenfelder in Dotzler po 29; ekipe - moški: 1. SZ 213, 2. Norveška ‘168, 3. Švedska 123, 4. ZDA 104, 5. Finska 92, 6. Italija 57; skupno: 1. Norveška 495, 2. SZ 376, 3. Finska 202, 4. ČSSR 183, 5. Švedska 165, 6. ZDA 109;
Ženske: 10 km (mednarodna tekma): 1. Paulu (ČSSR) 34:03,9, 2. Ca-makova (SZ) 34:47,4, 3. Noack (NDR) 35:00,2, 4. Skeime (Nor) 35:09,5, 5. Rohrman (NDR) 35:26,7, 5. Hamalainen (Fin) 35:26,9, 7. Je-riova (ČSSR) 35:29,4, 8. Firth (Kan) 35:36,8, 9. Smetanina (SZ) 35:41,9, 10. Canins (Ita) 35:45,3; Jugoslovanke: 39. Jelovčan 39:13,5,43. Smrekar 39:43,4, 47. Munih 40:39,9, 49. Vrhovec 40:59,3,	50. Smolnikar
41:04,1, 56. Čebulj 44:00,6 (uvrščenih 58).
EVGEN BERGANT
Halo, Igman!
Med tistimi, ki so na Velikem polju na Igmanu, v težavnih vremenskih razmerah, prispevali k uspehu predolimpijskih testnih tekmovanj, so tudi mladi tekači pod vodstvom trenerja Vinka Grašiča. Mladi tekači Gracer, Graji, Slabanja, Tarman, Ker-štajn, Klinc, Raišp, Klemenčič, Katrasnik in Velepec so kot prvi tekači v smučini vsako jutro pred treningom in tekmami zaslužili splošne pohvale vseh tujih zastopstev.
Massimo Rigoni, 2h-letni skakalec iz Asiaga v Italiji, se je pred prihodom v Sarajevo pripravljal v Planici. »Že nekaj časa nisem bil v formi. Zato sem namesto na švicarsko turnejo odpotoval na trening pod Ponče. Zdaj skačem bistveno bolje,« je dejal po sobotni tekmi na 70-metrski skakalnici na Malem polju, kjer se je uvrstil na drugo mesto, za našim Primožem Ulago.
★
Takao Satoh, novinar sappor-skega dnevnika »The Hokkaido Shimbun«, se v Jugoslaviji mudi že štirinajst dni. Ves ta čas je skrbno spremljal dogajanja na olimpijskih tekmovališčih, po končanih bojih na obeh skakalnicah pa se je skupaj še z dvema japonskima kolegoma preselil v Dubrovnik. Ob Jadranu bodo še štirinajst dni. S te enomesečne poti po naši državi bodo japonski novinarji nato svojim bralcem po-bliže predstavili sarajevske zimske olimpijske igre in našo deželo. Ob tem velja dodati, da se je poleg Sarajeva in Faluna za olimpijske igre 1984 potegoval tudi Sapporo.
Jon Servold, 23-letni vodovodar iz Devoa v Kanadi, je na predolimpijskih tekmovanjih na Igmanu nastopil v dveh disciplinah — v klasični kombinaciji in v smučarskih skokih. Letošnji kanadski državni prvak v klasični kombinaciji, na prvenstvu ZDA pa se je uvrstil na 3. mesto, je bil s tekmovalnimi razmerami zelo zadovoljen: »Skakalnica na Malem polju je zares imenitna, sneg dovolj »hiter«, le temperature so za nas Kanadčane nenavadno visoke. Ko sem se namreč odpravljal na pot, je pri nas živo srebro krepko zdrsnilo pod ničlo...« je dejal Jon, ki je tokrat prvič v Jugoslaviji. »Zdaj sem na ogledih, upam pa. da bom prišel v Sarajevo tudi prihodnje leto, ko bo šlo zares,« je še dodal.
★
Trener sovjetskih skakalcev Gari Napalkov, ki je bil leta 1970 dvojni svetovni prvak, je zelo hvalil Ulago. »Zmaga Ulage na srednji skakalnici me ni presenetila,« je dejal, »kajti ta jugoslovanski skakalec je že nekajkrat dokazal, da zna skočiti zelo daleč...«
Opaas Vegard, mladi norveški skakalec, si bo skakalnico na Ma-lem polju bržkone še posebej zapomnil. Pri padcu si je namreč zlomil rebro, ki mu je nato poškodovalo vranico. Krvavenje se je na srečo kmalu ustavilo. Toda Opaasu ni bilo mar poškodbe. Kot je povedal njegov trener Lu-dXlk. Za)c’ )e bil° Vegardu v bolnišnici najbolj hudo zato, ker prihodnjo nedeljo ne bo mogel nastopiti v Vikersundu ... Opaas je danes skupaj z drugimi Norvežani že odpotoval v domovino.
Na krajši progi prvi Turšič Čosič dragic med mladinci
Na republiškem prvenstvu v biatlonu zanimivi boji — Med člani Jelenc le za 7 sekund za zmagovalcem
dol PRI LJUBLJANI — Drugi dan republiškega prvenstva v biatlonu za pionirje, mladince in člane, je v konkurenci starejših mladincev na 10 km dolgi progi ponovno zmagal član Romanije Zoran Cosič. Med člani je bil najboljši Turšič, ki je bil za dobrih 7 sekund hitrejši od Jelenca.
REZULTATI - ČLANI (10 km):
1. Turšič (VP Kranj) 36:41,52, 2. Jelenc (Tr) 36:48,34, 3. Vidmar (Dol)
37:09,05, 4. Kranjc (Hoče) 37:32,48,
5. Burgar (Gorje) 38:19,55; starejši mladinci: 1. Čosič (Rom) 36:23,55 2.
Velepec (Dol) 36:51,64, 3. Trstenjak (Kam) 38:05,99, 4. Gregorič (Ihan)
39:40,46, 5. Ilič (Rom) 42:31,66: mlajši mladinci (7,5 km): 1. B. Flere (Dol) 26:40,03, 2. Lekan (Ihan)
27:30,72, 3. M. Flere (Dol) 28:03,62,
4. Krajšek (Ihan) 28:04,94, 5. Šolar (Tr) 30:41,57; starejši pionirji (letnik 1969, 5 km); 1. Bunčič (Dol)
21:47,95, 2. Kovič 22:48,23, 3. Pavo-
vec (oba Ihan) 23:21,46, 4. Sitar (Tr) 23:49,58. 5. Lenček (Ihan) 23:53,29; starejši pionirji (letnik 1968, 5 km): 1. Kopavnik (Rateče) 21:40,69, 2. Ilič (Rom) 22:04,07, 3. Kavalar (Rat) 22:10,04, 4. Marn (Log) 22:13,07. 5. Ožbolt (Loška dol.) 22:28,55; mlajši pionirji (letnik 1970, 2 km): 1. Ožbolt (Loška dol.) 14:21,80. 2. Starbek (Ihan) 15:41.73, 3. Jančar (Dol) 15:5524, 4. Puc (Log) 19:12,22; mlajši pionirji (letnik 1971.2 km): L Trstenjak 15:49,34,	2. Vidovič
17:47,13,	3. Brudar (vsi Rat)
18:14,30, 4. Runtas 18:25.11. 5. Prc-može (oba Dol) 20:38.11. S. P.
PRVA MED MLADINCI - Velepec (Dol). (Foto: Joco Žnidaršič).
PO DOMAČIH KRAJIH
ŽIRI - Domači smučarski klub je na 15-metrski skakalnici pripravil drugo tekmo za »pokal Cockte« za mlajše cicibane. Nastopilo je 26 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov. REZULTATI: 1. Oblak (Brasi) 168.5 (!1. 12). 2. Zupančič (Žiri) 164.7(11. 11.5). 3. Podkrižnik (Brasi) 164.2 (11, 11,5), 4. Hajdarevič (II) 156,7 (11,11,5), 5. Špenko (Tr) 155,8 (10. 11). 6. Torok 153,8 (10,5, 10,5), 7. Tomaževič (oba Jes) 145,9 (9.5, 5,10), 8. Jereb (Žiri) 145,2 (10. 10). 9. Terpinc (II) 137.8 (9.5, 9). 10. Martinjak (Tr) 135.8 (9, 9,5).
ŽAKELJ IVAN KIDRIČEVO — V prijateljski nogometni tekmi so igralci mariborskega Železničarja premagali domači Aluminij s 3:1. Za goste sta bila uspešna Klančnik 2 in Jauševec, edini gol za domače pa je dosegel Špehonja.
DANILO KLANJŠEK
SPLIT — V prijateljski nogometni tekmi je Hajduk premagal italijanskega prvoligaša iz Vidma, za katerega igra tudi Surjak, s 4:1 (1:1). Gostje so nastopili brez najboljših igralcev Edinha in Causija. Gole za Hajduk so dali Cop, Adamov ič. Šalov in Bogdanovič, za goste pa Primorac (avtogol).
J. S.
LIBOJE - V dobri organizaciji TVD Partizana Liboje in v odličnih snežnih razmerah je minil tretji tumi smuk Snohor-Liboje. Nastopilo je 114 tekmovalcev. Zmagovalci - starejši člani: Silvo Lakner; člani: Dušan Čretnik; mladinci: Dušan Stamped; pionirji: Tomaž Krk, mladinke: Polona Planinšek; pionirke: Tanja Baloh (vsi SD Gvozdnik).
TONE TAVČAR
SENOVO - V prijateljskem ekshibicijskem srečanju v malem nogome-
Z domačo ekipo Rekreacija prijetnem ozračju, s tekmo so proslavili tudi krajevni praznik Senovega, so bili gostje bolj učinkoviti in so zmagali s 6:4 (3:1). Zadetke so dosegli Oblak 3 ter Rassin. Klemenc, Fornezzi in C. Pavčič za goste, za domače pa Koman 3 in Šibila 1. Tudi tokrat so čisti izkupiček namenili Zvezi paraplegikov Slovenije.
J. Č.
TRBOVLJE - Na trboveljskem kegljišču se je petnajst tekmovalk potegovalo za nastop na manifestacij-skem turnirju, ki bo 8. marca v Srbiji. Trenerka naših tekmovalk, Ema Ludvik. z nastopom ni bila najbolj zadovoljna, zato se je odločila, da bo o reprezentantkah, ki bodo odpotovale v Srbijo odločalo šc eno izbirno tekmovanje, ki bo bržkone na Bledu. REZULTATI: 1. Nagy (Kon) 880, 2. Šeško 863, 3. Pečovnik (obe Ce) 835, 4. Tušek 832, 5. Mlakar (obe R. Trbovlje). 6. Dremelj (Lj), 7. Stegovec (Ajd) 817.
RUDI TOMSE
Adria : Slovan 0:4 (0:3)
MIREN — V prijateljski nogometni tekmi so gostje iz Ljubljane zasluženo premagali domačo Adrio s 4:0 (3:0). V dokaj neugodnih razmerah za igro so igralci obeh ekip igrali dobro in požrtvovalno. Gostje iz Ljubljane so premoč kronali s 4 lepimi goli. Gole sta dosegla Voljč in Kavčič, vsak po 2. Sodil je Jakovčič (Miren).
Sicer pa v Mirnu že vlada veliko zanimanje za mednarodno nogomet-
no tekmo med ljubljansko Olimpijo in jesenskim prvakom romunske I. lige Sportul Stedentesc iz Bukarešte. Tekma bo na igrišču Adrie v sredo, 16. t. m., ob 15.15.
PAVLE BUDIN
Grilcu in Hafnerjevi po dva naslova
RAVNE — Republiškega prvenstva v slalomu in veleslalomu, ki je bilo na smučiščih pri Ovšenu nad Ravnami, se je udeležilo 80 mlajših pionirjev in 59 mlajših pionirk. Na dvodnevnem tekmovanju sta imela na odlično pripravljenih progah največ uspeha Kranjčan Gregor Grilc in Škofjelo-čanka Polona Hafner, ki sta si prismu-čala po dva naslova republiških prvakov. V veleslalomu je Grilc delil 1. mesto z Ljubljančanom Dodigom, ki je dosegel enak čas. Slalomske proge z 95 metri višinske razlike in 31 oziroma 32 vratci so postavili: v prvem teku Ravenčana Videmšek in Waltl. v drugem Jeseničan Skrile in Škofjelo-čan Plajbes, veleslalomsko progo pa je trasiral Jaka Waltl. Prvenstvo je istočasno štelo tudi za pokal Coca-Cole.
REZULTATI: pionirji - slalom: 1. Grilc (Tr) 56,71, 2. Jovan (Rad) 57.00. 3. Dodig (V. Vod) 57,18. 4. Kunc (črna) 58,11, 5. Treven (Rad.) 58,50; veleslalom: L Grilc (Tr) in Dodig (V. Vod) po 44.76, 3. Pantelič (V. Vod) 45,30, 4. Jovan (Rad) 45,43, 5. Miklavc (Alp) 45,46; pionir-ke-slalom: 1. Hafner (Alp) 1:00,63, 2. Dovžan (Jes) 1:00,94, 3. Lesjak (Alp) 1:01,38, 4. Zorman (T. Vel.) 1:02,49. 5. Frelih (Domž) 1:02,59; veleslalom: 1 Hafner 44,99, 2. Lesjak (obe Alp) 45,15, 3. Dovžan (Jes) 46,08, 4. Cerar (V. Vod.) 46,23, 5. Žmitck (Rad) 46,76.
IVO MLAKAR
Ploj tretjič nad normo
ZAGREB — Na četrtem spominskem tekmovanju Hrvoja Macanovi-ča, ki je hkrati veljal tudi za dvoransko prvenstvo Jugoslavije v lokostrelstvu, je nastopilo 80 tekmovalcev. Pri moških je bil najboljši Mariborčan Bojan Ploj, pri ženskah jrn Zagrebčanka Andreja Senji, ekipno pa so bili najnatančnejši lokostrelci Reke.
Ploj je tudi tokrat presegel normo 565 krogov (prej že v Ljubljani 566 in v Kamniku 570) in bo tako naš edini predstavnik na prvem svetovnem dvoranskem prvenstvu v lokostrelstvu, ki bo aprila v švedskem Falunu.
REZULTATI - člani: 1. Ploj (Maribor) 566, 2. Milinkovič (Reka) 561, 3. Podržaj (Kranj) 560; članice: L Senji 536, 2. Višnjič (obe Zagreb) 526, 3. Matkovič (Koka Varaždin) 518, 4. Marinšek (Jugobanka Lj.) 493, 5. Poch (Kranj) 469; mladinci: 1. Desnica (Kamnik) 545, 2. Strgačič (Reka), 3. Lukan (Kamnik) 517; mladinke: L Sabljak (Zagreb) 518, 2. Perhač (Gorenje Velenje) 329; ekipno - moški: L Reka 1661, 2. Koka Varaždin 1645, 3. Zagreb 1621, 4. Maribor 1618; ženske: L Zagreb 1570 (izenačen drž. rekord).
C. H.
V snegu tekmovalo 60 kolesarjev
NOVO MESTO - Kolesarsko društvo Novo mesto je pred državnim prvenstvom v krosu s kolesi, ki bo 20. t. m. v Poreču, pripravilo zadnjo preizkušnjo v ciklokrosu za slovenske kolesarje. Na težki tekmovalni progi, kjer se je najbolj izkazal Novomeščan Branko Novak, so imeli največ uspeha domači kolesarji. Tekmovanje je vzorno pripravilo KD Novo mesto pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Novo mesto - Mestne njive. Od-
ličja je zmagovalcem podelil predsednik skupščine KS Tone Rems.
REZULTATI - pionirji B (4.000 m); 1. Pavlič 10.18, 2. Šljekovec (oba Nm) 10.22, 3. Škerlj (Grosuplje) 10.45; pionirji A (5.600 m): L R. Judež 14.20, 2. P. Judež 14.25, 3. Turk (vsi Nm) 14.50; mlajši mladinci (8.000 m): 1. Kruljac 20.15, 2. Odovč 20.15, 3. Božič (vsi Nm) 21.01; starejši mladinci (9.600 m): L Smole 24.13, 2. Črnič (oba Nm) 25.24, 3. Mahne (Grosuplje) 25.39; člani (9.600 m) 1. Novak (Nm) 23.26, 2. Bobič (Rog-Franek) 24.14, 3. Šercelj (Grosuplje) 24.44 itd.
SLAVKO DOKL
Par Mlakar-Prinčič najbolj natančen.
RAVNE - Končano je regijsko prvenstvo za moške dvojice v kegljanju. Med 16 pari sta osvojila naslov regijskih prvakov Mlakar in Prinčič s 3573 podrtimi keglji pred Podojsterškom in Paradižem (vsi Fužinar) 3545, tretja pa sta bila Slovenjgradčana M. in S. Benšek z izidom 3421. Na kegljišču na Prevaljah pa je sočasno potekalo prvo kolo prvenstva koroške regije za ženske dvojice. Vodita Spanžev-Kor-dež z 834 keglji pred Lesnik-Cigler (vse Fužinar) 824 ter Ramšak-Gro-belnik (Sl. Gradec) 807.
I. M.
Četveroboj kegljavkam SCT
CEUE - Zmagovalke tretjega dela ženskega kegljaškega četveroboja so kegljavke ljubljanskega kluba SCT. Osvojile so prvo mesto pred Celjankami, Mariborčankami in Trbovelj-čankami. Rezultati: L SCT 2568 (Janša 405, Dremelj 428, Železnikar 457, Škraba 437, Cinčič 415, čulič 424), 2. Konstruktor 2534, 3. Celje
2517, 4. Rudar (Trbovlje) 2417. Najboljša posameznica tekmovanja v Celju je bila Ljubljančanka Železnikar-jeva, ki je podrla 457 kegljev. Zadnji, četrti del četveroboja bo 20. t. m. v Mariboru.
V. Ž.
V Celju Kranjc 472 cm
CELJE - V dvorani AD Kladivar je bil meddruštveni atletski miting, na katerem je nastopilo večje število atletov iz Olimpije, Maribora, Veljenja in domačega Kladivarja.
REZULTATI: moški - 60 m: Gaber 7,24, Kopitar (oba Ki) 7,25, Šiško (Mb) 7.30; 60 m ovire: Kopitar (Ki) 8,74, Šiško 8,75, Fidier (oba Mb) 9,08; daljava: Čop (Ki) 682, Kobale (Mb) 650, Renar (KI) 646; palica: Kranjc 472, Renar 420, Rebemišek 370 (vsi KI); ženske 60 m: Bačnik (Mb) 8,02, Keresteš (Ki) 8,03, Seliškar (Ol) 8,04; 60 m ovire: Horvat (Mb) 9,55, Krenker (Vel) 9,56, Jug (Vel) 9,84; daljava: Keresteš (KI) 511, Majhen 507. Horvat (oba Mb) 501; višina: Podgoršek (Ki) 158.
KAREL JUG
Čerinu prvih 10 točk
POREČ - Zmagovalec prve (od štirih) kolesarske dirke nove sezone za lovoriko THP Riviera je novi član ljubljanskega Roga Primož Čerin: 76 km dolgo progo Poreč-Badema--Limski kanal-Vrsar-Poreč je dobil v silovitem finišu po poreških ulicah, v katerem je bii z dokaj visoko povprečno hitrostjo 39.300 km/h za odtenek hitrejši od Kišerlovskega, nove okrepitve čačanskega Borca. Skupina desetih tekmovalcev, v glavnem državnih reprezentantov, je že slabih 10 km po startu ušla ostalim 31 zasledovalcem, v Vrsarju pa sta nato skočila na čelo Čerin in Kišerlovski, ki sta z -
za ta čas — hudim tempom premagala najnevarnejše tekmece za celo minuto. Pisana karavana, ki se ji bo ta teden priključila še druščina iz številnih evropskih držav, je dežju in slabemu vremenu navkljub pred prvimi resnejšimi mednarodnimi preizkušnjami pokazala presenetljivo dobro pripravljenost.
REZULTATI:	1. Čerin (Rog)
2:05,00 (povpr. hitrost 39,300 km/h), 2. Kišerlovski (Borac, Ča) - isti čas, 3 Musa (Reka), 4. Valčič (Siporex),’ 5. Dostamč (Borac, Ča), 6. Žaubi (Rog) 7. B. Udovič (Sava) - vsi 2:06,00 8 Babajič (Radnički, Kg), 9. Vitasovič (Stporex), 10. Fumič (Lokomotiva) -vsi 2:08,15 itd.; ekipno: 1. Rog 15, 2. Borac (Čačak) 15, 3. Siporex 9 itd.
E. R.
»Zlata puščica« Vilharju
KOPER — Na občinskem tekmovanju za »zlato puščico« s serijsko zračr no puško je nastopilo 30 strelcev. Zmagal je Vilhar (Ankaran) s 548 krogi. Sledita: Fidel (15. maj) 548, Dule (15. maj)» 542. Normo za regijsko tekmovanje je izpolnilo 17 strelcev.
A. V.
Logatčani najuspešnejši na 7. Roškem teku
OBČIČE - Na 7. Roškem smučar-1 skem teku na obronkih partizanskega Roga j'e za pokal tednika »TV 15« nastopilo 110 smučarjev. Pred tekmovanjem so položili spominski venec na spominsko ploščo kurirjem postaje TV 15 v Občičah. Pokrovitelj tekmovanja je bil narodni heroj Jože Bur-štanar, na dobro pripravljenih progah pa so bili najuspešnejši mladi iz Logatca. Še zlasti razveseljiv je til nastop borcev NOB in partizanskih kurirjev, ki so se pomerili na 6 km dolgi progi. Tekmovanje so zgledno pripravili do-
lenjski smučarski delavci, pomagali pa jo jim uredništvo »TV 15,« odbor 4. brigade VDV partizanskih kurirjev ter borčevskih organizacij in TKS Črnomelj in Novo mesto.
REZULTATI - Mlajši pionirji (2 km — 18 tek.): L Leskovec (Logatec),
2.	Benčina (Sodražica), 3. Smole (Lo-gat.), 4. Kumelj (Dol. Toplice), 5. Lukan (Logat.), mlajše pionirke (2 km - 10 tek.): 1. B. Nagode, 2. J. Nagode (obe Logat.), 3. Lavrič, 4. Novak, 5. Salopek (vse Dol. Topi.), starejši pionirji (4 km - 21 tek.): L Rukše (OŠ Katja Rupena N. m.) 2. Pakar (Dol. Top.) 3. Žagar, 4. Šilc (oba Sodražica), 5. Eržen (Logat.), starejše pionirke (4 km - 14 tek.): 1. Usenik, 2. Leskovic, 3. Slabe, 4. Prezelj, 5. Malnar (vse Logat.), kurirji in borci NOB (6 km - 19 tekmov.): 1. Pangrac, 2. Medja (oba Lj.), 3. Kravanja (Bovec), 4. Stana (Lj.), 5. Klančnik (Ravne), 6. Štular (Podnart), 7. Magerle, 8. Kotnik, 9. Lisac (vse Lj.), 10. Bobek (Kranj) itd. Mlajši rekraativci, do 25 let: 1. Ške-delj (AK N. m.), 2. Smole (Kol. društ. N. m.), 3. Leban (Rog - Franek), 4. Božič, 5. Glivar, 6. Lavrič, 7. Majes, 8. Brukic (vsi KD N. m.), 9. B. Zrimšek (N. m.), 10. Zajc (Rog - Franek) itd, starejši rekreativci, nad 25 let (6 km - 21 tek.): L Pezelj (Log.), 2. Žužek (Trebnje), 3. Dolžan, 4. Per-tot, 5. Kotlovšek (vsi Rog - Franek), 6. Škedelj (Rog N. m.), 7. J. Auer-sperger, 8. M. Auersperger (oba Rog), 9. Dokl (Delo). 10. Grm (Rog
-	Franek itd.), pripadniki JLA (4 km
-	6 tekmovalcev): 1. Kelin, 2. Pojnik,
3.	Pikel, 4. Aleksandrov, 5. Mramor, 6. Štajdohar (vsi JLA Novo mesto).
Ekipno, pionirke: 1. OŠ Logatec 191,43 točk, 2. OŠ Dolenjske Toplice, 3, OŠ Grm, 4. OŠ Vavfa vas, pionirji: L OŠ Šodražica: 167.43, 2. OŠ Logatec, 3. OŠ Dolenjske Toplice, 4. OŠ Katja Rupena N. m., 5. OŠ
Grm. 6. OS Vavta vas. bkupna uvrstitev: 1. OŠ Logatec 349,8, 2. OŠ Dolenjske Topllice 293,p6, 3. OŠ Sodražica 167,43, 4. OŠ Grm 127,42, 5. OŠ Katja Rupena N. m. 88,09, 6. OŠ Vavta vas 65.97. SLAVKO DOKL
Na Mostecu najboljši Andraž Zupanič (II)
LJUBLJANA - V tekmovanju starejših pionirjev za pokal Cocta je v soboto na 40-metrski skakalnici tekmovalo 46 mladih skakalcev in 13 slovenskih. V odsotnosti enega izmed najbolj nadarjenih mladih skakalcev -Goloba iz Titovega Velenja - so prva tri mesta osvojili pionirji ljubljanske Ilirije, ki pa seveda to skakalnico zares dodobra poznajo. Res pa je, da se šele sedaj nekako vzpostavlja realno ravnotežje moči, ki je bilo zaradi različnih možnosti za trening in muhave zime povsem porušeno, nesmotrn tekmovalni koledar pa je dokaj nesmotrno razporedil tekmovanja pionirjev na prvi del sezone, zaradi pomanjkanja snega pa tudi na bolj ali manj neprimerne objekte.
REZULTATI: 1. Zupanič 189,2
(36.5.35)	, 2. J. Debelak 186,1
(35.35)	, 3. Martinčič (vsi II) 179,7
(35,34).	4. Šmid (Trig) 178,7
(33,33.3), 5. Demšar (Tržič) 178.5
(34.34.5)	, 6. Kopač (Žiri) 178,0
(36.32.5)	, 7. Zupan (Tržič) 177,2
(34.32.5)	,	8. Brunec (II) 175,1
(32.5.32.5)	,	9. Polanc (Vipava,
Predm.) 170,6 (33,32), 10. Vovk (Žir.-Jes) 170,3 (33,32.5). Q G
LONDON — Zaradi zasneženih igrišč so odigrali le pet tekem angleškega nogometnega prvenstva. Izid 27. kola: Aston Villa : Everton 2:0, Brighton : West Bromwich 0:0, Co-ventry : Manchester C. 4:0, Uverpool : Ipswich 1:0, Tottenham : Swansea 1:0.
12. stran ★ DELO
Ponedeljek, 14. februarja 1983
ŠPORT IN ŠAH
Blaž Lomovšek neusmiljeno trese nasprotnikove mreže
V 4. kolu drugega dela 1. ZHL - skupina A Olimpija premagala Cinkarno Celje, Jeseničani pa Zagrebčane - Kranjska gora je že novi prvoligaš
LJUBLJANA - Čeprav so zagrebški in celjski hokejisti napovedovali presenečenje v dvoboju z Jesenicami oziroma Olimpijo, je ostalo le pri besedah. Državni prvaki so kljub.precej zdesetkani ekipi zlahka dobili proti Medveščaku, Ljubljančani pa so si zmago v celjskem Mestnem parku zagotovili že v prvi tretjini igre. Vojvodina je v skupini B I. ZHL nepričakovano visoko izgubila na domačem ledu s Partizanom. Kranjskogorci so v SHML premagali še Stavbarja in so si že dve koli pred koncem zagotovili prvo mesto in vrnitev v I. ZHL.
TK HZJ je-na pritožbo Vojvodine razveljavila tekmo minulega kola Vojvodina : Crvena zvezda (2:6). Za Beograjčane je tedaj igral Andric, ki pa še ni prestal kazni, nastopil pa je tudi Nikolič, ki ni imel zdravniškega pregleda. Tako je registrirala tekmo s 5:0 v korist Vojvodine.
I. ZHL - skupina A
Cinkarna Celje :
Olimpija
2:6 (0:5, 2:0, 0:1)
CELJE — Drsališče v Mestnem parku. gledalcev 800. sodniki Eržen (Jes.) ter Belcer in Šetina (oba Ce).
STRELCI: Poljanšek in Sendel-bach po 1 za Cinkamo Celje, B. Lomovšek 3. Pavlin. Šercer in Hiti po 1 za Olimpijo.
KAZENSKE MINUTE: Cinkarna Celje 8. Olimpija 7.
Ljubljančani so potrdili svojo dobro formo in že v prvi tretjini kaznovali nezanesljivo igro domače obrambe. Cinkarna je pričela srečanje precej mlačno in nepovezano. Zlasti Olimpijin prvi napad je igral nadvse učinkovito.
V drugi tretjini so Celjani igrali veliko bolje in jo dobili z 2:0. To pa je bilo tudi vse. V zadnji tretjini ni bilo
golov.
Minuto pred koncem srečanja sta se stepla. Grablerj in Gorenc, Sicer pa je bila tekma do tega incidenta športna saj so bile namreč dotlej le tri izključitve.
K. J.
Medveščak : Jesenice 1:8 (0:2, 1:3, 1:3)
ZAGREB — Dvorana športov, gledalcev 300. sodniki Jakič (Lj) ter Hegeduš in Stipič (oba Zg).
STRELCI: Kučera za Medveščak, Bešič. B. Pajič. Šuvak, Š. Ščap, Mlinarec, Košir. Magazin in M. Horvat za Jesenice.
KAZENSKE MINUTE: Medveščak 8. Jesenice 6 (+10).
Jeseničani so igrali le s 14 igralci. Lah. Razinger. Pristov in D. Horvat so zaradi poškodb oziroma gripe ostali doma. M. Pajič prestaja kazen. I. Ščap pa ne trenira. Tudi Medveščak ni nastopil v popolni postavi. Manjkali so Oreščanin. Gojanovič in Hrelja. Kljub temu pa je bila tekma zelo zanimiva. hitra, dinamična, pa tudi fair. Tik pred koncem sta si v lase sicer skočila Magazin in Tišma. a odločni sodniki so njun poskus boksarskega dvoboja hitro prekinili. Le 3 sekunde pred zadnjim sodniškim žvižgom je Suvak dobil zaradi ugovarjanja disciplinsko kazen.
Zdesetkani branilci naslova državnega prvaka so igrali zelo učinkovito, kar pa ne velja za Zagrebčane, ki so imeli vrsto lepih priložnosti, a so jih poceni zapravljali. Medveščak je v polju igral celo bolje kot v prvem delu prvenstva, ko je nepričakovano na Ša-lati premagal Jesenice s 4:3. a visoko izgubil.
T. Š.
Olimpija	4	4	0	0	28:9	12
Jesenice	4	3	0	1	28:12	9
Cink. Ce.	4	1	0	3	13:25	3
Medveščak	4	0	0	4	7:30	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA (19. t. m.): Jesenice - Olimpija in Cinkarna Celje — Medveščak.
L ZHL - SKUPINA B
Vojvodina : Partizan 0:12 (0:3, 0:4, 0:5)
NOVI SAD — Športna dvorana, gledalcev 1000, sodniki Dvornič (Sub) ter Jug (N. S.) in Šaravanja (Sub).
STRELCI: Bertuš 4, Radovič 2 ter Milanovič, M. in S. Obradovič, Mihaj-lovski. Plaovič in Stojanovič po 1 za Partizana.
KAZENSKE MINUTE: Vojvodi-
		
	>	SREBRNA PLOŠČKA DELA
Tokrat najboljši Klemenc
Peter Klemenc je bil najboljši igralec tekme med Medveščakom in Jesenicami v Zagrebu. Ni sicer zadel mreže domačega vratarja Crnkoviča, vendar pa je pobudnik večine učinkovitih akcij, duhovito je preigraval in podajal. Dobil je 5 točk. 3 točke je dobil B. Lomovšek (Ol), ki skupaj s Klemencem (Jes) vodi v razvrstitvi za najboljšega igralca skupine A. Točko je za dobro igro v Celju dobil G. Hiti.
Najboljši igralci: Klemenc (Jes) in B. Lomovšek (OI) po 8, G. Hiti (OI), Lah (Jes) in M. Gorenc (Ol) po 5, Šuvak (Jes) 3 in D. Prusnik (Cm. Ce) 1.
Tekmovanju za najboljšega strelca je B. Lomovšek za zdaj neulovljiv. V Celju je spet dosegel 3 gole in se še bolj utrdil na vrhu lestvice. Zanimivo je, da v tem kolu nihče drug ni zatresel nasprotnikove mreže po več kot enkrat.
Najboljši strelci: B. Lomovšek 11, Šuvak 6, Lah in G. Hiti po 4, D. Horvat in Bešič po 3 itd.
na 6. Partizan 8.
Številni gledalci so bili hudo razočarani. Vojvodina, ki je prvo tekmo drugega dela prvenstva skupine B s Partizanom v Beogradu tesno izgubila (s 6:7). je igrala tokrat zelo slabo in nepovezano.
Partizan	3	2 0	1	20:20	6
C. zvezda	2	10	1	14:6	5
Vojvodina	3	1	0	2	11:29	3
PAR PRIHODNJEGA KOLA (19. t.m.): Crvena zvezda - Partizan, Vojvodina bo prosta.
SHML
Kranjska gora : Stavbar 14:4 (4:1, 5:3, 5:0)
JESENICE - Dvorana pod Mežak-Ijo, gledalcev 150, sodnika Razinger in Bundalo (oba Jes).
STRELCI: Štros 4, Berlisk, 3, Lah in Kopitar po 2 ter Markovčič, Razinger in Medved po 1 za Kranjsko goro in Andlovič 2, Rogina in Križan po 1 za Stavbarja.
KAZENSKE MINUTE: Kranjska gora 0, Stavbar 6.
Gostje iz Maribora so se predstavili kot žilav nasprotnik, vendar se proti dokaj razigranim gostiteljem niso mogli resneje upirati, čeprav so Ie-ti naredili precej napak.
J. R.
Triglav : Mladost 11:2 (2:0, 4:1, 5:1).
KRANJ — Dvorana v Savskem logu, gledalcev 300, sodnika Dremelj in Vister (Jes).
STRELCI: Gros, Lončar, Adlešič in Sladič po 2, Šparovec, Trlikar in Rehberger po 1 za Triglav, Čurčič in Starčevič po 1 za Mladost.
Potem, ko je bil rezultat prve tekme sobotnih nasprotnikov samo 2:2, so se Kranjčani tokrat izkazali z zasluženo visoko zmago.
J. J.
Bled : Tivoli 2:8 (1:3, 0:2, 1:3)
BLED — Športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Ulčar (Bled) in Vister (Jes).
STRELCI: Pestotnik 2 za Bled, Lavrič in Sluga po 2 ter Kosmač, Zaletel, Čemažar in Žlebnik po 1 za Tivoli.
KAZENSKE MINUTE: Bled 12 (+10), Tivoli 10.
Mladi ljubljanski hokejisti so s hitro in kombinatorno igro povsem nadigrali domače in njihova visoka zmaga je povsem zaslužena.
E. B.
Kranjska goralO 10 0 0 122:26 20
Triglav	10	7	1	2	56:31	15
Mladost	10	4	1	5	42:58	9
Stavbar	11	4	0	7	48:75	8
Tivoli	10	3	1	6	53:60	7
Ina	10	3	1	6	38:67	7
Bled	11	3	0	8	49:87	6
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Mladost — Kranjska gora. Stavbar — Ina, Tivoli — Triglav, Bled bo prost.
Mariborčanke dobile derbi
V 12. kolu I. ZOL — ženske Paloma Branik zlahka ugnale Fužinarja — Odbojkarji mariborskega Stavbarja v I. ZOL — A moški izgubili z Borcem
LJUBLJANA — Odbojkarice Palome Branika so gladko dobile republiški derbi v L ZOL - ženske. Ravenčanke so sicer imenitno začele, dobile pni niz. potem pa močno popustile in Mariborčanke so zlahka zmagale. Odbojkarji Stavbarja Maribor so v 14. kolu I. ZOL A - moški gostovali v Titovem Velesu kjer jim ni uspelo prekiniti serijo Borčevih zmag na domačem igrišču.
I A ZOL — moški
Borec : Stavbar Maribor 3:1 (-14, 5, 11, 9)
TITOV VELES - Dvorana OŠ Blagoj Kirkov, gledalcev 1500, sodnika Mustafa in Cojbašič (oba Priština).
BOREC:	Andjušev, Kovačevič,
Nastev. Arsov. Trajkovski. Anasta-sovski. Ginov, Mihajlov. Dimovski,
Dimitrijevski.
STAVBAR MARIBOR: Močnik,
Filipančič. Rožanc, Lobnik, Brumen.
Udrih. Šoster. Klokočovnik. Tomšič.
Odbojkarji Borca še naprej igrajo dobro doma. saj so tokrat zabeležili že tretjo zaporedno zmago, ki jim daje tudi upanje za obstanek v ligi. Ko so prvi niz dobili Mariborčani, je že kazalo. da bo serija zmag na domačem igrišču za Borec prekinjena, vendar so se gostitelji razigrali in jim je z odlično igro tako v polju kot na mreži uspelo preobrniti izid v svojo korist in osvojiti dragoceni točki. K temu so veliko »pripomogli« tudi mariborski odbojkarji, ki so igrali dobro le v prvem nizu. potem pa so neverjetno postali živčni.
slovenski športni almanah
GIK Banat: Mladost Monter 0:3 (—18, —3, —2)
Željezničar: Modriča 3:2 (10, -13,8, -11,11)
Partizan: Vardar 3:0 (7,12,7)
Rabotnički: Jedinstvo Lnterplet 3:0 (5,13,13)
Bosna: Vojvodina 0:3 (-14, -14, -10)
Vojvodina	14	13	1	40:15	26
Mladost-Monter 14		12	2	40:9	24
Partizan	14	11	3	36:19	22
Bosna	14	9	5	29:25	18
Željezničar	14	7	7	28:28	14
Modriča	14	6	8	26:29	12
Rabotnički	14	5	9	26:32	10
Vardar	14	5	9	24:34	10
Stavbar	14	5	9	22:32	10
Jedinstvo-Inter.	14	5	9	23:34	10
Borec	14	4	10	18:34	8
GIK Banat	14	2	12	16:37	4
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Borec - GIK Banat, Stavbar Maribor - Bosna, Vojvodina - Rabotnički, Jedinstvo lnterplet - Partizan, Vardar — Željezničar, Modriča — Mladost Monter.
I. ZOL — ženske
Paloma Branik : Fužinar 3:1 (-12, 2, 2, 6)
MARIBOR — Igriše na sejmišču, gledalcev 150, sodnika Kolenc (Kanal in Demšar (Kranj).
PALOMA BRANIK, Peljušič, Czurda, Vidic, Kislinger, Pejovič, Bezjak. Pregl, Dolinšek, Rajh.
IUŽINAR: G. Lorber, Tompa, Goltnik, Gostenčnik, Šteharnik, S. Lorber, Kaspar. Markovič, Pavšer.
Ljubitelji odbojke so od slovenskega derbija v zvezni ligi pričakovali več, žal pa je bila igra prej slaba kot povprečna. Ravenčanke so odlično začele v prvem nizu, v nadaljevanju pa je kazalo, kot da so povsem zadovoljne že z enim dobljenim nizom. Mariborčanke so nato z lahkoto zmagale. saj so dobile tekmo v dobri uri.
S. P.
C. zvezda : Mladost Monter 3:0 (11, 6, 6)
Željezničar : Radnički 0:3 (-7, -9, -6)
POKAJ- POKALNIH PRVAKOV 1982
Finale - Bruselj (16. 3.)
Gibona : Real 96:95 (88:88, 50:40)
Dosedanji prvaki: 1967 — Ignis (Varese), 1968 — AEK (Atene), 1969 — Slavija (Praga), 1970 - Fidos (Neapelj), 1971 — Simmenthal (Milano), 1972 — Simmenthal (Milano), 1973 — Spartak (Leningrad), 1974 — C. zvezda (Beograd), 1975 - Spartak (Leningrad), 1976 —Cin-zano (Milano), 1977 — Birra Forst (Cantu), 1978 - Gabetti (Cantu), 1979 — Gabetti (Cantu), 1980 — Emerson (Varese), 1981 — Squibb (Cantu), 1982 - Cibona (Zagreb).
POKAL RADIVOJA KORAČA 1982
Finale - Padova (18. 3.)
Limoges : Šibenka 90:84 (46:49)
Dosedanji prvaki: 1972 - Lokomotiva (Zagreb), 1973 - Birra Forst (Cantu), 1974 — Birra Forst (Cantu), 1975 — Birra Forst (Cantu), 1976
—	Jugoplastika (Split), 1977 — Jugoplastika (Split), 1978 — Partizan (Beograd), 1979 — Partizan (Beograd), 1980 — Arrigoni (Rieti), 1981
—	Juventud (Badalona), 1982 - CSP Limoges.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1981/82
Partizan	22	18	4	2150:1976	36
Cibona	22	17	5	2086:1906	34
C. zvezda	22	13	9	2148:2051	26
Zadar	22	12	10	2162:2092	24
Šibenka	22	11	11	1967:1987	22
Iskra Olimpija	22	10	12	1947:2022	20
Bosna	22	10	12	2162:2170	20
Budučnost	22	10	12	1941:1944	20
Borac	22	9	13	2035:2044	18
Sloboda Dita	22	9	13	1858:1962	18
Radnički LMK	22	9	13	2017:2080	18
Rabotnički	22	4	18	1934:2175	8
KONČNICA (PLAY OFF) Kvalifikacije za četrtfinale
(27. 3., Novi Sad)
Jugoplastika : Budučnost 94:72 (49:37) Bosna : Kvamer 110:93 (57:40)
Četrtfinale
Partizan : Jugoplastika 2:1
Partizan : Jugoplastika 100:90 (50:34), Jugoplastika : Partizan 86:81 (46:41), Partizan : Jugoplastika 104:91 (52:46).
Cibona : Bosna 2:0
Bosna :
(Zadar : Šibenka 110:93 (49:42), Šibenka : Zadar 123:119 (109:109, 95:95, 49:46), Zadar : Šibenka 94:85 (46:43).
Crvena zvezda : Iskra Olimpija 2:0 C. zvezda: Iskra Olimpija 91:85 (38:43), Iskra Olimpija : C. zvezda 86:107 (47:57).
(Cibona : Bosna 103:90 (54:37) Cibona 72:82 (40:45).
Zadar : Šibenka 2:1
POLFINALE
Cibona : C. zvezda 2:1.
(Cibona : C. zvezda 94:92 (47:41), C. zvezda : Cibona 100:90 (48:44), Cibona : C. zvezda 97:90 (50:46).
Partizan : Zadar 2:1
(Partizan : Zadar 103:95 (50:45), Zadar : Partizan 88:81 (42:43), Partizan : Zadar 95:73 (46:41).
FINALE
Cibona : Partizan 2:0
Partizan : Cibona 108:112 (100:100, 92:92, 81:81, 50:45), Cibona : Partizan 89:75 (48:38).
TURNIR ZA OBSTANEK V I. A ZKL
(23.-25. 3., Kumanovo)
1. Radnički LMK 4, 2. Borac 2, 3. Sloboda Dita 0.
I. ZVEZNA LIGA B
Jugoplastika	22	21	1	2366:1907	42
Kvamer	22	17	5	2124:1984	34
Željezničar	22	16	6	2039:1917	32
Metalac	22	16	6	2073:1945	32
IMT	22	11	11	2074:2072	22
Slovan	22	11	11	2100:2099	22
Sloga	22	10	12	2118:2190	20
S AH SAH S AH SAH SAH
Linares brez L. L j uboje vica
Naš najboljši velemojster je v znak protesta odpovedal udeležbo na letos največjem turnirju na svetu
LINARES - Ljubomir Ljubojevič je odpovedal svojo udeležbo na letos najmočnejšem mednarodnem turnirju. Prirediteljem je to sporočil neposredno pred začetkom žrebanja in s tem izrazil svoj protest, ker je v zadnjem trenutku prišlo do spremenjenega seznama udeležencev. Najboljši jugoslovanski velemojster je namreč šele na prizorišču turnirja zvedel, da bosta namesto Talja in Hiibnerja nastopila Geller in Sax.
Ljubojevič namreč meni, da bi morali prireditelji o vsaki spremembi takoj obvestiti udeležence, ki so se pripravljali za ene nasprotnike, na turnirju pa naj bi dobili druge. Iz sovjetskega tabora pa se je zvedelo, da so prireditelje o svoji spremembi obvestili že pred enim mesecem.
Ljubojevič je bil izigran tudi zato, ker je direktorju turnirja veliko pomagal pri sestavi igralcev in se osebno zelo zavzel za udeležbo nekaterih najboljših. Ker je na koncu bil on tisti, ki je takorekoč zadnji zvedel za spremembe, meni da z njim ni moč tako manipulirati in je bil prisiljen odpovedati svoj nastop.
Tako zdaj nastopa le enajst udeležencev, turnir pa ni več petnajste, marveč štirinajste kategorije.
Udeleženci so dobili naslednje številke: 1 Timman, 2 Hort, 3. Larsen, 4. Spasski, 5. Seirewan, 6. Geller, 7 Karpov, 8 Sax, 9 Andersson, 10 Jusupov, 11 Miles.
Gledalci so bili z uvodom precej razočarani. Najprej sta Karpov in Geller mlačno remizirala že prej ko po eni uri igre in komaj štirinajstih potezah, pa tudi kvaliteta ni bila na ravni ugleda udeležencev. Jusupov je Larsenu spregledal čistega kmeta, še težji spregled pa se je pripetil Seire-wanu, ki je v izenačenem položaju spregledal šah - šeh.
Najborbenejše srečanje uvodnega kola je bilo srečanje med Hortom in Milesom. Češkoslovaški velemojster je osvojil kmeta, vendar pa je zašel v veliko časovno stisko. Komajda je odigral predpisano število potez in obdržal možnosti za zmago. Razmeroma hitro in miroljubno sta remizirala Spasski, ki je imel bele figure, in Andersson.
Barlov zmagovalec v Angoli
LUANDA — Jugoslovanski mednarodni mojster Dragan Barlov je zmagal na drugem mednarodnem turnirju v glavnem mestu Angole. V zadnjem kolu je v odločilni partiji premagal portugalskega mojstra FIDE Fernan-deza, ki je imel pol točke prednosti.
V zelo dinamični partiji, bržkone tudi najlepši na turnirju, je Barlov takoj začel z ofenzivo, ki mu je prinesla kmeta prednosti. To prednost je nato stopnjeval do kvalitete in do 42 poteze, ko se je nasprotnik vdal.
Barlov je zbral kar 12 točk iz trinajst partij. Zelo visok odstotek sta osvojila tudi brazilski mednarodni mojster Sunye in Fernandez — po 11 točke. Na turnirju je nastopilo sedem domačih in prav toliko tujih igralcev.
Rijeka : IMT 3:0 (10, 14, 5)	.
Vukovar : Študent 2:3 (-12, 8, -13, 5, -14)
C. zvezda	12	11	1	34:9	22
Radnički	12	10	2	31:11	20
Mladost Monter 12		8	4	26:17	16
Paloma Branik	12	8	4	28:21	16
Študent	12	5	7	23:26	10
Rijeka	12	5	7	20:26	10
IMT	12	5	7	19:26	10
Vukovar	12	3	9	18:27	6
Željezničar	12	3	9	15:30	6
Fužinar	12	2	10	10:31	4
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Vukovar - C. zvezda. Študent - Rijeka, IMT — Paloma Branik, Fužinar — Željezničar, Radnički - Mladost Monter.
NOVO MESTO — V prvi skupini prvega kola medobčinske odbojkarske lige za ženske so se v Novem mestu pomerile ekipe Črnomlja, Mokronoga in domačega Pionirja. Novo-meščanke so dobile obe tekmi: Partizana iz Črnomlja so premagale s 3:1, Mokronog pa s 3:0. Tekmo med Partizanom in Mokronogom so s 3:0 dobile Črnomaljke.	s. D.
ČRNOMELJ — Domači odbojkarski klub Partizan-BELT, je v počasti-stev občinskega praznika priredil turnir, na katerem so nastopile ekipe Kočevja, Novega mesta in Črnomlja.
Najboljše so bile igralke Kočevja, ki so obakrat zmagale.
REZULTATI: Novo mesto : Kočevje 0:3, Novo mesto : Patizan-BELT 1:2, Kočevje	Partizan-
BELT 3:0.
Vrstni red: 1. Kočevje, 2. Partizan-BELT, 3. Novo mesto.
A. Š.
Vodi IVlilivojevičeva
BUKAREŠTA - V četrtem kolu ženskega mednarodnega turnirja je Milivojevičeva remizirala z domačinko Ghindo in s tremi točkami obdržala vodilni položaj. Sledi ji Bausmatra-kova z 2,5 točke. Na turnirju nastopa še ena Jugoslovanka - Gostovičeva, ki je v četrtem kolu remizirala z Madžar-ko Kissovo.
Na moškem turnirju vodi Romun Ionescu s 3,5 točke pred Madžarom Farkasom. Jugoslovan Živanovič je v četrtem kolu premagal Otta iz ZRN.
Petrovičeva nezadržna
VELIKA KLADUŠA - V 7. kolu polfinalnega turnirja za nastop na ženskem državnem prvenstvu, zahodni skupini, je vodilna Petrovičeva, ki je dobila še vse partije, zaradi bolezni Jovanovičeve preložila svoje srečanje.
Drugi rezultati: Rodič . Mišič 1:0, Košir : Peklaj remi, Lap : Mišanovič remi, Puljek : Kovačevič remi, Mija-tovič : Zelen 1:0. Vaupotičeva je prekinila z Masnjakovo z možnostmi za zmago. V nadaljevanju prekinjenih partij iz prejšnjih kol je Mišanovičeva premagala Jovanovičevo, Zelenovova pa Puljekovo.
Vrstni red: Petrovič 6 (1), Puljek 5,5, Mišanovič 5, Kovačevič 4,5, Rodič 4 (1), Zelen 4, Masnjak 3 (1), Mijatovič 3, Lap, Košir 2,5, Vaupotič, Peklaj 2(1) itd.
Na kratko
SLOVENSKE KONJICE - Po petih kolih občinskega prvenstva vodita Slomšek in Brdnik s po 4,5 točke, Obrul in Košak pa jih imata po 3,5.
S. Z.
POSTOJNA — Na prvenstvu Notranjske so odigrali devet kol. Zanesljivo vodi Gostiša, ki ima 7 točk, sledijo pa mu Nikolič 6, Hajna 5 itd. V 9. kolu je Gostiša kot črni remiziral z Milavcem.
S. N.
DR. ROMAN
Napete zgodbe o ljudeh v belem
Odslej
1»
VSAK
PONEDELJEK
DR. ROMAN
Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica
objavlja naslednja dela in naloge:
1.	vzgojiteljice za vrtec
2.	varuhinje za vrtec
Pogoji: pod štev. 1. srednja vzgojiteljska šola in strokovni izpit pod štev. 2. končana šola za varuhinje. Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela 1.
3.	1983.
Rok za prijavo 8 dni od dneva objave.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Osnovni šoli Sodražica.
14-1095
32. MED NARODNI TEDEN USNJA OBUTVE OBLAČIL 22.-25. 2. 1983
■■■■«. V:
zagrebški velesejem
1


HsHi
Iskra	22	8	14	1823:1993	41 16
Železničar	22	8	14	2005:2132	16
Monting	22	7	15	1989:2027	14
Jagodina	22	5	17	2116:2297	10
Jug	22	2	20	1948:2212	4
H. ZVEZNA LIGA -		- ZAHOD			
Novi Zagreb	22	17	5	1946:1789	34
Borovo	22	17	5	1970:1786	34
Zaprudje	22	16	6	2120:1988	32
Dal vi n	22	15	7	1981:1883	30
Libela	22	14	8	1964:1894	28
Alkar	22	13	9	1779:1803	26
Kraški zidar	22	11	11	1990:1883	22
TIMAMTT	22	10	12	1899:1849	20
Helios	22	6	16	1988:2100	12
Ježica	22	6	16	1663:1771	12
Novoles	22	5	17	1897:2079	10
Puljanka	22	2	20	1636:2003	4
KVALIFIKACIJE ZA I. B ZKL					
(4. 4., Reka) Borovo : Novi Zagreb 75:75 (71:71, 41:40) PRVENSTVO SLOVENIJE 1982					
Ilirija	18	16	2	1700:1522	32
Triglav	18	14	4	1806:1521	28
Branik	18	13	5	1665:1465	26
Kovinar	18	10	8	1674:1659	20
Zagorje	18	9	9	1513:1485	18
Comet	18	9	9	1509:1515	18
Rudar	18	9	9	1509:1515	18
Elektra	18	8	10	1450:1576	16
Fructal	18	1	17	1322:1580	2
Kočevje	18	1	17	1501:1932	2
POKAL JUGOSLAVIJE 1982
Polfinale — Iskra Olimpija : Šibenka 102:91 (46:51), Cibona : jugoplastika 88:85 (49:44). Finale — 24. 3., Novi sad
Cibona : Iskra Olimpija 90:79 (46:43)
42----------------------------------------
MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(20.-29. 8., Dimitrovgrad)
Polfinale: Jugoslavija : Italija 92:77 (47:40), SZ : Bolgarija 74:73 (44:34).
Za 3. mesto: Bolgarija : Italija 84:73 (45:30). Za 1. mesto: SZ : Jugoslavija 97:87 (55:53). Drugi rezultati Jugoslavije — ZR Nemčija 90:89, ČSSR 106:90, Francija 114:88, Norveška 114:77, Bolgarija 93:87.
Vrstni red: 1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija, 4. Italija, 5. ZRN, 6. Španija, 7. ČSSR, 8. Finska, 9. Izrael, 10. Francija, 11. Madžarska, 12. Norveška.
ŽENSKE
BALKANSKO PRVENSTVO 1982
(26.-28. 12., Sofija)
Bolgarija	2	2	0	164:141	4
Jugoslavija	2	1	1	146:143	2
Romunija	2	0	2	131:157	0
Rezultata Jugoslavije - Romunija 77:59 (36:42), Bolgarija 69:84 (39:40).
EVROPSKI POKALI 1982 POKAL PRVAKINJ
Finale — Koln, 24. 3.
Daugava (Riga):	Minjor (Pemik) 78:56
(41:21).
POKAL ITI.IAN RONCEHTTI 1982
Finale — Linz, 9:3.
Spartak (Moskva): Kralovpovlska (Brno).
89:68 (42:43).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJA 1981/1982
Monting	20	17	3	1675:1495	34
Voždovac	20	15	5	1598:1402	30
Partizan	20	15	5	1502:1395	30
C. zvezda	20	12	8	1676:1573	24
Bosna	20	11	9	1616:1575	22
Revija	20	11	9	1417:1404	22
Univerzitet	20	11	9	1441:1509	22
Ježica	20	9	11	1429:1419	18
M. Krajišnik	20	9	11	1406:1400	18
Študent	20	7	13	1550:1690	14
Željezničar	20	2	18	1408:1624	4
Radnički	20	1	19	1443:1675	2
11. ZVEZNA LIGA		- ZAHOD			
1. Jugoplastika 34, 2. Mursa 26, 3. Marles 26, 4. Sava 22, 5. Rade Končar 18, 6. Zadar 16, 7. Novi Zagreb 14, 8. Ilirija 12, 9. Jedinstvo 10, 10. Alpina 0.
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
Mengeš	22	20	2	1725:1341	40
Pomurje	22	18	4	1645:1116	36
Comet	22	15	7	1259:1152	30
Maribor	22	15	7	1642:1564	30
Rogaška	22	14	8	1513:1363	28
Jesenice	22	11	11	1415:1474	22
Senožeče	22	9	13	1368:1454	18
Libela	22	9	13	1338:1450	18
Novo mesto	22	9	13	1367:1580	18
Litija	22	5	17	1109:1352	10
Drava	22	4	18	1289:1508	8
Koper	22	3	19	1207:1540	6
POKAL JUGOSLAVIJE 1982
Finale — 25. 4., Ljubljana
Monting : Ježica 79:67 (34:37)
EVROPSKO PRVENSTVO KADETINJ 1982
(8.—15. 8., Forsa)
Polfinale — Jugoslavija : Italija 65:67 (31:25). Finale — SZ : Jugoslavija 66:65 (39:34). Drugi rezultati Jugoslavije: Izrael 82:36, Madžarska 70:46, Španija 70:42, SZ 75:71, ZRN 66:57.
Vrstni red: L SZ, 2. Jugoslavija, 3. Italija, 4. Bolgarija, 5. Finska, 6. Madžarska, 7. Francija, 8. Španija, 9. ZRN, 10. Nizozemska, 1 1. Švedska, 12. Izrael.
slovenski športni almanah
Kotalkanje
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(16.-19. 9., Bremerhaven)
Moški: Butzke (ZRN), ženske: Bruppacher (ZRN), dvojice: Kneysley-Price (ZDA), plesne dvojice: Smith-Howard (ZDA).
EVROPSKO PRVENSTVO 1982 (25.-29. 8., Benetke)
Moški, obvezni spored: Mcllhone (V. Britanija), 9. Kuret, prosti spored: Biserni (Italija), ženske, obvezni spored: Belardinelli (Italija),,8. Mordej, prosti spored: Bonatti (Italija), dvojice: Cecchini-Portesi (Italija), plesne dvojice: Berselli-Alberti (Italija).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 (18.-19. 8., Titovo Velenje)
Moški: Kuret (Olimpija), Vilar (Olimpija), ženske: Mordej (Olimpija), Horvat (Olimpija), Šlamberger (Olimpija).
PRVENSTVO SLOVENLIE 1982 (21.-22. 8., Celje)
Moški, obvezni spored: Kuret (Olb.-.iia), skupno: Kuret (Olimpija), ženske, obvezni spored:	Mordej (Olimpija), skupno:	Mordej
(Olimpija), ekipno: Rudar Titovo Velenje.
MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO 1982 (24.-26. 9., Heilbronn)
Mladinci — 13. Vilar, mladinke: 11. Težak, 12. Horvat.
Letalsko modelarstvo
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(24.-26. 9., Slanic)
Sobni modeli - Muraru (Romunija), 17. Lovrič,22. Velunšček, ekipno: Romunija, 16. Jugoslavija.
Med ekipami prvi Triglav Največ zmag za Ljubljano
Na tekomovanju za zimski pokal Plavalne zveze Slovenije že devet posamičnih zmag Ljubljani — Tokrat brez rekordnih dosežkov
KRANJ — Plavalci in plavalke, uvrščeni v najboljših slovenskih šestnajstericah v vsaki disciplini, so se pomerili za tradicionalni zimski pokal Plavalne zveze Slovenije. V odsotnosti bratov Petričev je bil boj morda še bolj zanimiv, predvsem pa bolj izenačen, čeprav zato manj kakovosten. Ker se točkuje najboljših 12, odloča predvsem udeležba, ne pa toliko posamične zmage.
REZULTATI - 1. DEL: moški -
200 kravl: 1. Bučar (LL) 1:57.78, 2. Marenčič 1:59.61. 3. Veličkovič (oba TK) 1:59.83; 200 m prsno: 1. Maher 2:36.43. 2. Mejač (oba LL) 2:38.00. 3. Solar (TK) 2:38.95; 100 m hrbtno: 1. Kos 1:01.58.2. Ambrož 1:03.01.3. Pesičer (vsi FR) 1:05.48; 400 m mešano: L Kos (FR) 4:48,83. 2. Šolar 4:53.52. 3. Kadoič (oba TK) 4:57.70: ženske — 200 m kravl: L Avbelj (LL) 2:13.95. 2. Kosirnik (TK) 2:14.55, 3. Maček <RR) 2:15.44; 200 m prsno: L Sovine (FR) 2:47.99. 2. Kosirnik (TK) 2:48.28,	3. Puntar (LL)
2:54.28: 100 m hrbtno: l .Alauf(RT) 1:10.15. 2. Rodošek (FR) 1:12,22. 3. Godina (BM) 1:12.44; 400 m mešano: I. Kosirnik (TK) 5:17.56. 2. Jelen
ODBOJKA
Kamničani in Novomeščani naprej
LJUBLJANA - Končano je odbojkarsko tekmovanje kadetov na ljubljanskem območju. Tokrat so mladi upi merili moči v OŠ na Brezovici. Nastopile so ekipe Kamnika, novomeškega Pionirja. Partizana Črnuče in Brezovice. Po pričakovanju so bili najuspešnejši kamniški in novomeški kadeti, ki se že kalijo ob starejših igralcih v zveznih ligah.
Rezultati: Part. Črnuče : Kamnik 0:2, Brezovica : Pan. Črnuče 2:1, Kamnik Brezovica 2:0, Pionir : Brezovica 2:0, Kamnik : Pionir 2:1, Pionir : Part. Črnuče 2:1. Končni vrstni red: Kamnik, Pionir, Part. Črnuče, Brezovica.
Kamničani in Novomeščani so si zagotovili sodelovanje na medregijskem prvenstvu.
E. P.
KEGLJANJE
Partizan pred Termami
BREŽICE - Kegljaški klub Brezi-ce je priredil občinsko kegljaško ligo v borbenih igrah. Vrstni red: Partizan 57.5. Terme 56. JLA in Slovenijales 48. GG 43. Dobova 38.5, Agraria 37, Privatniki 34. Slovin 32.5. Posavje 29. VP 3363 22.5. Invalidi 16. Posamezno: Zorič 999, Sekulovič 990, Rožman 985 itd.
R. A.
(CK) 5:21,02, 3. Kos (FR) 5:24,71;
2.	DEL: moški - 400 m kravl: 1.
Bučar (LL) 4:06,27, 2. Marenčič 4:10,21, 3. Giacomelli (oba TK) 4:11,55, 200 m hrbtno: 1. Kos 2:13,06,	2. Ambrož (oba FR)
2:14,11. 3. Šolar (TK) 2:18.58; 100 m delfin:	1. Hanžekovič (LL)
1:00,14. 2. Kos 1:01,96, 3. Ambrož (oba FR) 1:02,49; ženske - 400 m kravl: 1. Kosirnik (TK) 4:34,44, 2. Avbelj (LL) 4:35,36, 3. Kos (FR) 4:41,50; 200 m hrbtno: 1. Alauf (RT) 2:29,64, 2. Rodošek (FR) 2:32,75, 3. Godina (BM) 2:34,45; 100 m delfin:
1.	V. Kavčič (LL) 1:07,85, 2. Zavratnik (BM) 1:08,82, 3. Jelen (CK) 1:09.48.
3.	DEL: moški — 100 m kravl: 1. Bučar (LL) 55,31, 2. Marenčič 55,57, 3. Veličkovič (oba TK) 55,83; 100 m prsno: 1. Jocič (TK) 1:10.70, 2. Mejač 1:11.15. 3. Maher (oba LL) 1:13,49; 200 m delfin. 1. Kos (FR) 2:12.93, 2. Hanžekovič (LL) 2:16,60, 3. Ambrož (FR) 2:17.26; ženske — 100 m kravl: 1. Avbelj (LL) 1:02,13.
2.	Jelen (CK) 1:03.66. 3. Szabo (TV) 1:03.70: 100 m prsno: 1. Sovine (FR) 1:18,03, 2. Kosirnik (TK) 1:19,21, 3. Pešl (BM) 1:20,27; 200 m delfin: 1. Kos (FR) 2:31,48, 2. V. Kavčič (LL) 2:36.46. 3. Jelen (CK) 2:36,51.
4.	DEL: moški - 1500 m kravl: 1. Bučar (LL) 16:31,88, 2. Giacomelli
(TK) 16:33,23,	3. Šolar (TK)
16:51,36; 200 m mešano: 1. Kos (FR) 2:14,64, 2. Ambrož (FR) 2:15,39, 3. Veličkovič (TK) 2:17,04; ženske -800 m kravl:	1. Kosirnik (TK)
9:24,93, 2. Avbelj (LL) 9:30,11, 3. Kos (FR) 9:38,21; 200 m mešano: 1. Kosirnik (TK) 2:28,92, 2. Jelen (CK) 2:32,27,	3. Kavčič (LL)
2:35,26.
l£ončni ekipni vrstni red: 1. Triglav 563, 2. Ljubljana 501,5, 3. Fužinar 463,5, 4. Celulozar 115, 5. Branik 102, 6. Ilirija 97, 7. Rudar 92, 8. Radovljica 49, 9. Velenje 25.
P. D.
ZADNJA VEST
Saljnikov z rekordom
BONN — V nadaljevanju mednarodnega plavalnega mitinga je na 800 m kravl zmagal Saljnikov (SZ) z najboljšim rezultatom na svetu v 25-m bazenih 7:38,90, sledijo pa Kostoff (ZDA) 7:43,06, Lodziewski (NDR) 7:50,10, 4. D. Petrič (Jug) 7:51,44, Borut Petrič je-bil na 200 m delfin 8. z 2:04,43.
D. P.
Telesna kultura za vsakogar
Vizija rekreacije okrog leta 2000
V odnosu do telesne kulture ljudstva beležimo v našem času pomembne premike. Nekoč so pedagogi menili, da »malo telovadbe otrokom ne škodi« (in so odmerili v ta namen po dve uri na teden), danes pa si prizadevamo, da bi omogočili tako mladini, kakor tudi odraslim in starejšim aktivno bivanje na planem vsak dan. Začeli naj bi že v družini in vrtcu, z igrami in elementi športa, ter nadaljevali vse do visoke starosti, če že *ie s hojo in tekom na smučeh, plavanjem, kolesarjenjem, balinanjem in podobnim, pa vsaj s sprehodi na svežem zraku.
Med zdravniki je vse več takih, ki ne mislijo samo na terapijo s farmakološkimi preparati, marveč priporočajo tudi gibalne dejavnosti -hojo, plavanje, smučanje, gimnastične vaje in podobno. Tudi je vse več takih, ki svarijo rekreativce pred obilno hrano, kajenjem in pretiranim pitjem alkoholnih pijač. Družbeni delavci ne vidijo bistvo športa v atraktivnih prireditvah za gledalce, temveč tudi v zdravem načinu življenja ljudskih množic. Premik je tudi v teoretičnih spoznanjih: Človek naj ne trenira samo telesno, temveč tudi umsko, kajti tudi za možgane velja biološko dognanje, da delo razvija in ohranja organe.
Očitno gre v rekreaciji za nove kvalitete, očitno pa je tudi, da je zanimanje zanjo v porastu. Katere športne zvrsti si bodo želeli ljudje v prihodnje, recimo okrog leta 2000 in kako bo narastlo število privržencev, tega ne moremo vedeti, lahko pa sklepamo po razvoju v nekaterih industrijsko razvitih deželah. V ZDA so že za časa predsednika Eisen-hovverja (1958) izvedli obsežno futurološko raziskavo o željah in potrebah državljanov na področju rekreacije leta 2000. Predvideli so, da bo še več ljudi prebivalo v velemestih, da se bo delovni teden znižal na 36 ur, potrebe po rekreaciji pa bodo trikrat večje, kar terja pravočasno rezervacijo površin za ustrezne parke.
Za švedske oblasti in športna združenja je značilno, da jim ne gre samo za gibalne dejavnosti, temveč -tirati za pravilno prehrano in za vzgojo »generacije nekadilcev«. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva mednarodno skupnost k vztrajnemu boju za zdrav način življenja. Med drugim priporoča zlasti redno telesno dejavnost kot del normalnega vsakdanjika. Zdi se, da se bo v prihodnje znanost o rekreaciji vse bolj prepletala z znanostjo o zdravem načinu življenja. Prevladovalo bo naziranje, da naj bo človek sam sebi najboljši zdravnik, zato naj dela, kar je zdravju v prid, in opušča, kar je zdravju v škodo.
D. U.
Tudi med pionirji Kranjčani
TRBOVLJE — Mlajša skupina, v kateri so mlajši pionirji kategorij A in B, je nastopila v bazenu cementarne v Trbovljah. Tudi v tej konkurenci so zmagali pionirji kranjskega Triglava. Najboljša tekmovalka je bila prav gotovo Zala Kalan, ki je nastopila v vseh desetih disciplinah in v vseh tudi zmagala. Med pionirji se je s štirimi zmagami izkazal Mariborčan Koželj.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. Triglav 330, 2. Branik 228, 3. Rudar 202, 4. Ilirija 148, 5. Olimpija 56,6. Ljubljana 53, 7. Celulozar in Neptun po 52, 9. Fužinar 50, 10. Radovljica 5 točk. Podrobneje bomo še poročali.
D. H.
KONJENIŠTVO
Skupščina konjeniškega kluba Ljubljana
LJUBLJANA - Konjeniški klub Ljubljana vabi člane in prijatelje konjeniškega športa na letno skupščino, ki bo 25. februarja ob 18. uri v klubu delegatov na Puharjevi 7.
Tekaški tečaj za odrasle v Ihanu
IHAN - SK Ihan in ZTKO Domža-le bosta organizirala začetniški tečaj v smučarskem teku za odrasle od 17. do 19. t. m. Tečajniki bodo vadili na pobočjih Postovke in domžalskega slalomišča, v nedeljo 20 t. m. pa bo trimsko tekmovanje v teku na smučeh na 2 do 5 km dolgih progah v Ihanu. Start bo ob 10. uri pri OS Karla Destovnika Kajuha. Podrobne informacije tečajniki in udeleženci zaključnega tekmovanja dobijo po telefonu na številki 721-015 (ZTKO Domžale).
Rokometaši Kolinske Slovana Ljubljančanke
začenjajo dragi del priprav
Danes ob 17.30 bodo odigrali tekmo s Pelistrom, od 18. do 24. t. m. pa bodo na enotedenski turneji v ZR Nemčiji
LJUBLJANA — Enajst točk (in dvanajsto, tretje predzadnje mesto) na prvenstveni lestvici I. A ZRL seveda še zdaleč ni zaloga, ki bi rokometašem Kolinske Slovana lahko omogočila brezskrbno »zimsko spanje«. Zato so se že dobrih 14 dni po končanem prvem delu šampionata spet zbrali na Kodeljevem in se začeli pripravljati na drugega, ki ga bodo otvorili 6. marca na tekmi z Dubočico.
»Priprave smo začeli brez vodje naše igre Poldeta Kalina, ki še ni povsem okreval po operaciji slepiča, dober teden dni kasneje pa smo ostali še brez udarnega zunanjega napadalca Petra Mahneta, ki je z državno reprezentanco najprej nastopal na »premundialu« v Španiji, zdaj pa je na desetdnevni turneji po ZRN in Švedski. Takšna odsotnost dveh ključnih mož naše strategije se na treningih seveda občutno pozna, vendar sem prepričan, da za sabo ne bo pustila kakšnih glob-jih sledi«, je povedal trener Kolinske Slovana Ivo Munitič. »Sicer smo pa v klubu pravkar zvedeli, da bomo pred koncem letošnjega državnega prvenstva ostali še brez enega dobrega igralca. Andrej Tušek bo moral aprila v JLA, tako da vrh vsega ne bo prišel v poštev za mladinsko reprezentanco, ki bo decembra na svetovnem prvenstvu na Finskem branila zlato kolajno... K sreči so vsi drugi igralci zdravi in po dvakrat na dan marljivo vadijo za pomladanski štart.«
Po napornih uvodnih kondicijskih pripravah čakajo zdaj rokometaše Kolinske Slovana prve tekme na domačem igrišču (danes ob 17.30 s Peli-
IZ ŽIVLJENJA ŠŠD
Smučarski tečaj na Zelenici
TRŽIČ - Na osnovni šoli heroja Bračiča so v okviru šolskega športnega društva pripravili tudi smučarski tečaj in zaključno tekmovanje na Zelenici. Zanimivega tekmovanja so se udeležili tečajniki vseh petih skupin. Kljub temu. da je smučanje po plazu, zaradi novo zapadlega snega odpadlo, pa so bili vsi zadovoljni. Rezultate tekmovanja ter podelitev pnzanj so vaditelji, ki jih je vodil profesor Vagner, pripravili v restavraciji.
ANDREJA PRIMOŽIČ
V ospredju aktivnosti v naravi
PODGRAD PRI ILIRSKI BISTRICI - Na osnovni šoli Rudolfa Ukoviča je v različnih sekcijah šolskega športnega društva aktivnih približno četrtina od 150 učencev, ki obiskujejo šolo. Najbolj se navdušujejo za taborništvo, planinstvo in rokomet, pozimi pa pridejo na svoj račun še ljubitelji smučanja.
Člani upravnega odbora ŠŠD pravijo, da bi radi pritegnili k sodelovanju še več učencev, vendar pa je težko prebroditi probleme, ki peste večino šol na pretežno kmečkem področju. Učenci po končanem pouku neradi ostajajo na šoli in v telovadnici, saj so vezani na redkejše prevoze do doma. tam pa jih čaka še delo na kmetiji.
V nekaterih vaseh po Brkinih, odkoder prihajao učenci, imajo le-
po urejena igrišča, veliko pa teh možnosti nima. Da ne bi bili vezani na redno tedensko vadbo, se učenci najraje vključujejo v taborniško in planinsko sekcijo. Slednji so v letošnjem šolskem letu že bili na Nanosu, Lubniku. Vremenščici in Slavniku, ob prvem izboljšanju vremena pa bodo zbirko vrhov še povečali.	MIRAN IPAVEC
V prihodnje še bolj zavzeto
MURSKA SOBOTA - Pred dnevi so se na rednem letnem občnem zboru sestali pedagogi telesne vzgoje iz soboške občine. V uvodnem poročilu, ki ga je pripravila profesorica Ema Gjerek. predsednica društva je nanizala, kako so uresničili program dejavnosti lanskega leta.
Telesnovzgojni pedagogi so bili precej kritični do lanskoletne aktivnosti. Poudarili so, da je za boljšo organizacijo športnih tekmovanj in seveda bolj kakovostno delo na celotnem vzgoj noizobraževa 1 ne m področju potrebno tudi več sodelovanja z občinsko ZTKO in TKS. prav tako pa tudi z občinsko izobraževalno skupnostjo. Vsem šolam oziroma učencem naj bi pri telesni vzgoji nudili vsaj osnovne pogoje, s pomočjo obeh sfer pa naj bi izpeljali še program dejavnosti športne zna-ček III. stopnje in šolo v naravi. Pomurski pedagogi bodo nadaljevali s tradicionalnimi srečanji s stanovskimi kolegi pomurske regije na strokovnem področju in v športni
rekreacijo. Pedagogi bodo sodelovanje še razširili na bližnje regije. Takšen program pa bo novi izvršni odbor društva, s sodelovanjem vseh članov, poizkušal tudi uresničiti.
Ob tej priložnosti so nekaterim telesnovzgojnim pedagogom podelili priznanja. Profesor Evgen Titan s srednješolskega centra pedagoške usmeritve v Murski Soboti je dobil priznanje za dolgoletno pedagoško in organizacijsko delo ter za številne vzpodube pri gradnji športnih objektov. Janko Rožman z osnovne šole v Bakovcih je prejel priznanje za povezovanje ŠŠD z drugimi organizacijami v krajevni skupnosti in uvajanje novih oblik telesnovzgoj-nih dejavnosti. Tretji nagrajenec Ludvik Janža z osnovne šole v Beltincih. pa se je izkazal predvsem z organizacijo šole v naravi, poleg tega pa je vzpodbujal in organiziral gradnjo športnih objektov.
J. R.
V košarki Brežicam
BREŽICE - Na občinskem šol-skem košarkarskem prvenstvu, ki ga je pripravilo ŠŠD z OŠ bratov Ribarjev, je bila pri pionirjih najuspešnejša ekipa domače OŠ, sledita pa ekipi Bizeljskega in Cerkelj. Tudi pri pionirkah so zmagale Breži-čanke. Tokrat so srečanja vodili sodniki košarkarskega kluba Brežice.
Člani šolskega športnega društva pa so ob zaključku polletja priredili več zanimivih tekmovanj v košarki in odbojki. Najprej so se mladi košarkarji pomerili z učitelji osnovne šole in šolskega centra, za tem pa so odigrali še dvoje odbojkarskih tekem z moško in žensko ekipo sestavljeno iz članov učiteljskega zbora.	ROMAN AVSEC
strom) 18. t.m. pa bodo odpotovali na enotedensko turnejo v ZRN, ki jim jo je priskrbel njihov nekdanji igralec Radi voj e Krivokapič, zdaj član zaho-dnonemškega prvoligaša Dietzenbac-ha. V ZRN bodo odigrali devet tekem: dve s Horvatovim in Radjenovi-čevim Schvvabingom (Mtinchen), ki je trenutno tretji v »bundesligi«, eno z Vujinovičevim Niirnbergom, druge pa z Dietzenbachom. Za vsako tekmo bodo dobili po 1.100 DM, s čimer bodo v celoti pokrili stroške turneje. Po vrnitvi iz ZRN (24. t.m.) se bodo nato pripravljali na finalno tekmo »pokala mladosti« na območju SRS z Inlesom, ki bi naj bila 27. t.m., do prvega »pomladanskega« prvenstvenega dvoboja z Dubočico (6. marca) pa bodo na Kodeljevem skušali do potankosti spiliti vse, po trenerjevih besedah že zdaj dokaj dobro naučene tehnično-taktične različice njihove igre.
»Dubočica ima samo dve točki več kot mi, pa je na 6. mestu prvenstvene lestvice. Zakaj se že kar po novem kolu ne bi zamenjali z njo?!« zaključuje Ivo Munitič.
DAMJAN KRIŽNIK
marljive pred nadaljevanjem
Rokometašice Olimpije želijo izkoristiti priigrano prednost prvega dela
UUBLJANA — Rokometašice Olimpije se po uspehu v prvem delu tekmovanja v prvi B ligi niso uspavale. Vadbe v odmoru med obema deloma prvenstva niso prekinile, čeprav je res, da so nekaj časa trenirale z zmanjšano močjo. Prave priprave na nadaljevanje prvenstva pa so pričele ta mesec, ko spet trenirajo vsak dan. Za teden dni bodo odpotovale v Kranjsko goro (15. t. m.), kjer naj bi si nabrale moči, v prvih dneh prihodnjega meseca pa se bodo uigravale v Umagu, kamor jih je povabil tamkajšnji klub, ki bo 6. marca priredil turnir z močno udeležbo. Nato bodo do pričetka pomladanskega dela prvenstva (19. 3.), ko jim bo v goste prišel Ugled iz Temerina, vadile na tivolskem parketu in v tem času imajo v načrtu več prijateljskih tekem.
Trener Leopold Jeras je s svojimi varovankami zadovoljen: »Pri delu se nam pozna, da vadbe praktično nismo prekinili, igralke pa so se vseeno lahko odpočile od tekmovalnih naporov in si novih že kar želijo. Prednost štirih točk pred najnevarnejšimi zasle-dovalkami nam ponuja lepo priložnost za vstop med našo rokometno elito in tega se zavedajo tudi igralke same, saj so na treningih še bolj resne in zavzete.«	MIRAN KUMP
PO DOMAČIH KRAJIH
Smučarski tečaji v Medvodah
MEDVODE — Partizan bo od ponedeljka do petka (vsak dan od 15. ure dalje) priredil začetniški smučarski tečaj. Od petka do nedelje pa bodo intenzivni »vikend« tečaji, cena obeh tečajev je 600 din. Ob sobotah in nedeljah pa bodo za mladino prirejali izlete v Kranjsko goro za 310 in 370 din. Informacije v pisarni Partizana na Cesti ob Sori 15, od 17. do 19. ure ali po telefonu 611-071.
V. J.
Brezplačni začetniški tečaji
NOVO MESTO - Smučarsko društvo Rog bo od ponedeljka do petka na smučarskih terenih v okolici Novega mesta priredilo šest brezplačnih začetniških tečajev smučanja. Mlade vabijo, da se vsak dan zberejo na smučiščih na Drski, Regerči vasi, Žiberto-vem hribu, Gartnerjevem hribu, Marofu in Bršljinu, kjer jih bodo čakali smučarski učitelji in vaditelji.
S. D.
Tek med Krko In Savo
BREŽICE — Prvo tekmovanje v smučarskih tekih na krožni progi med Savo in Krko sicer ni bilo posebej množično, a je kljub temu lepo uspelo in bo najbrž postalo tradicionalno. V posameznih kategorijah so zmagali -pionirji: Milat; mladinci: Grgičevič; mladinke: Podgoršek; člani: Gerjevič; članice: Toplišek; veterani: Toplišek.
V. P.
Veleslalom za rekreativce v občini Center
UUBLJANA - ZTKO Ljubljana Center razpisuje rekreacijsko tekmovanje v veleslalomu za leto 1983, ki bo v nedeljo 27. t.m. ob 10. uri na smučiščih v Podkorenu (Kr. gora). Pravico nastopa imajo vsi občani starejši od 15. let, vsaka organizacija pa lahko prijavi največ po 5, vsaka KS pa največ 10 tekmovalcev v posamezni kategoriji. Tekmovanje bo posamično in ekipno, startnina za vsakega tekmovalca je 30 dinarjev, plačati pa jo je treba na žiro račun ZTKO Lj. Center, Zarnikova 3 (50101-678-47831) do izteka prijavnega roka, ki je v četrtek, 17. t.m. (poštni žig). Druge informacije dobite tudi po telefonu na št. 314-929.
Olimpija : Dinamo 23:21 (12:8)
LJUBLJANA - V dvorani Tivoli so se med pripravami za nadaljevanje prvenstva v prijateljski tekmi pomerile rokometašice Olimpije in Dinama iz Pančeva, ki sicer nastopajo v I. A ZRL. Tokrat so več pokazale domače igralke, saj so vodile vso tekmo, največ tudi s šestimi goli razlike. Gostje so poraz omilile šele v zaključku tekme. Za Olimpijo so nastopile: Sa-mardžija, Tomšič, Maraš 3, Ivanovič, Goljar 5, Bon, Dežman 5, Čotar 5, Luši na 1, Sušnik 2, Černe 2 in Kelc. Pri gostjah sta bili najučinkovitejši Sorgičeva in Boškovičeva s po šestimi zadetki.
M. K.
MONTAŽNO PODJETJE p. o.	I mitalacijc. montaža
Molkov« pot 5. 61240 KAMNIK I iuktnonika.
’	■ KONTmUKCIJ*. STORITVE
MONTAŽNO PODJETJE p. o. ZARJA KAMNIK, Molkova pot 5
delavski svet PONOVNO
razpisuje dela oz. naloge
direktorja delovne organizacije
(ni reelekcija)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
-	da ima visoko izobrazbo ekonomske, pravne, strojne ali elektro smeri in v tej stroki najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	organizacijska sposobnost
-	da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven
Kandidati morajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo pogoje tega razpisa, v 15. dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Montažno podjetje ZARJA Kamnik, Molkova pot 5.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav.
12-1083
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD PRESKRBOVALNE VZDRŽEVALNE ENOTE CELJE
Po statutu in sklepu delavskega sveta TOZD, razpisujemo dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z 4 leta
a)	DIREKTORJA TOZD
b)	PREDSTOJNIKA DELOVNE ENOTE PRALNICA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
a)	da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
b)	da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge, poleg navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalogah. da delujejo v smeri razvoja samoupravne socialistične morale,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podatki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 13 dneh po objavi razpisa na nuoiuv: »Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celie Na ovojnico pripišite: »prijava na	navedbo
TOZD.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po I izbiri.
14-1118
POSTOJNSKA JAMA
Razpisna komisija delavskega sveta Postojnske
jame, THO Postojna
razpisuje
po 50. in 54. členu statuta delovne organizacije prosta dela in delovne naloge za:
1.	vodjo splošno-kadrovskega sektorja in
2.	vodjo gospodarsko računskega sektorja
Pogoji:
pod 1.:	,
za vodjo splošno-kadrovskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih pogojev za imenovanje izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima visoko oziroma višjo izobrazbo pravne, > upravne ali druge ustrezne smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
-	da ima moralnopolitične vrline
-	da ima organizacijske sposobnosti in da je bila pri svojem dosedanjem delu uspešna
pod 2.:
za vodjo gospodarsko računskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje zahteve:
-	da ima višjo oziroma srednjo izobrazbo ustrezne smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
-	da ima moralnopolitične vrline
-	da ima organizacijske sposobnosti in je bila pri svojem dosedanjem delu uspešna.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija v 15 dneh od dneva objave z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Postojnska jama, THO Postojna, Jamska cesta 32, 66230 Postojna.
14-1098
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Delovna skupnost služb
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog
1.	POMOŽNA VZDRŽEVALNA DELA
v oddelku za vzdrževanje zgradbe
Pogoji: osemletka, enomesečno poskusno delo
2.	ADMINISTRATIVNA DELA V ODPRAVNIŠTVU
Pogoji: 2-letna administrativna šola, enomesečno poskusno delo
3.	STROJEPISKE (dve sodelavki)
Pogoji: 2-letna administrativna šola, preizkus znanja strojepisja
4.	TAJNIŠKA IN ADMINISTRATIVNA DELA
Pogoji: 4-letna upravno administrativna šola, dobro znanje strojepisja in stenografije, eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
5.	TISKARSKA DELA IN VZDRŽEVANJE TISKARSKIH STROJEV
Pogoji: 3-letna grafična šola, dvomesečno poskusno delo
6.	VODENJE TISKARNE
Pogoji: grafični tehnik, najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
7.	VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, KLIMATSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Pogoji: strojni tehnik, najmanj dve leti delovnih izkušenj
pri opravljanju podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo na naslovu: Službe Skupščine SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana.
14-1106
CELJSKE LEKARNE CELJE
Delavski svet
razpisuje prosta dela in naloge
UPRAVNIKA LEKARNE LAŠKO
Pogoji: diplomirani farmacevt, opravljen strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah, organizacijske in vodstvene sposobnosti, zavzetost za uresničevanje načel samoupravljanja
Dela so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Mandat traja 4 leta.
Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisnimi podatki in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Celjske lekarne Celje, Vodnikova 1, kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
10-1024
SGD Beton Zagorje TOZD Gradnje Domžale
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1.	15 KV tesarjev
Pogoji:
končana triletna poklicna šola ali tečaj za KV tesarje, 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
2.	10 KV zidarjev
Pogoji:
končana triletna poklicna šola ali tečaj za KV zidarje, 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
3.	2 gradbenih delovodij
Pogoji:
končana gradbena delovodska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo v 15 dneh po objavi na naslov: SGD Beton Zagorje, TOZD Gradnje Domžale, Domžale, Kolodvorska 10. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljenem postopku izbire.
11-1044
slovensKi športni almanah
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(2.-9. 9., Ziplich)
F-l-C: Vaclav (CSSR), 11 Jovln, 16. Velun-šček, ekipno: V. Britanija, 3. Jugoslavija. PRVENSTVO SLOVENIJE 1982 (15.—16. 5., Ajdovščina)
F-l-A: Leskovšek (EMO Celje), ekipno: EMO Celje, F-l-B: Stankovič (Novo mesto), ekipno: Novo mesto, F-l-C: Velušček (Ptuj), ekipno: Ptuj.
Lokostrelstvo
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(10.-12. 9.. Kingsclerej
Field and hunter — prosti slog, moški: Quick (Švedska) 953, 11 Podržaj 918, 18. Oblak 887, ženske: Jussila (Finska) 894, instinktivno, moški: Rosenberg (Švedska) 880, 27. Bezek 720, ženske: Dardenne (Francija) 672.
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(21.-22. 8., Kecskemet)
FTTA - moški: Ješejev (SZ) 1274, 17. Ploj 1224 (Ploj prvi na 90 m z 293 krogi — rekord), 32. Milinkovič 1200, 44. Matkovič 1183, 58. Postružnik 1162, ekipno: Belgija 3752, 11. Jugoslavija 3607, ženske: Butuzova (SZ) 1281, 45. Marinšek 1151, ekipno: SZ 3752. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 (10. 1., Ljubljana)
Dvoransko — compound, prosti slog — moški:
Podržaj (Exoterm Kranj) 546, Podgornik (Jugobanka Ljubljana) 533, Klemen (Muta) 531, compound, instinktivno: Rogelj (Jugobanka) 450, Repič (Kamnik) 430, Tomkievvicz (Koseze) 400. instinktivno, moški: Letnar (Kamnik) 493, Bezeg (Postojna) 480, Merhar (Postojna) 479, ženske: Puhar (Jugobanka) 391, Bleivveis (Jugobanka) 324.
(14. 3., Kamnik)
Dvoransko - FTTA, prosti slog - moški: Matkovič (Koka Varaždin) 572, Postružnik (Maribor) 569, Oblak (Kranj) 556, ženske: Marinšek (Jugobanka) 528, Senji (PSK Zagreb) 516, Kerman (Maribor) 516, ekipno, moški: Maribor 1667, ženske: Maribor 1482.
(25.-26. 9., Varaždin)
Dvojni FTI A krog — moški: Milinkovič (Reka) 2449, Podržaj (Exoterm Kranj) 2449, Oblak (Radovljica) 2441, ekipno: Maribor 7075, Reka 7072, Koka Varaždin 7066, ženske: Marinšek (Jugobanka Ljubljana) 2339, Metli-čar ,Koka) 2232.
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
(19. 12., Maribor)
Dvoransko prvenstvo — compound, prosti slog - moški: Podržaj (Exoterm) 568, ženske: Senji (Zagreb) 528, compound, instinktivno: Podgornik (Jugobanka) 551, instinktivno - moški: Šorli (Exoterm) 511, ženske: Drobnič (Kamnik) 373, ekipno: Exoterm Kranj 1616.
Modemi peteroboj
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(8.-12. 9., Rim)
Moški — Masala (Italija), ekipno: SZ. (16.—19. 9., Compiegne)
Zenske — Norman (V. Britanija), ekipno: V. Britanija.
Motorizem
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
Cestne hitrostne dirke — 50 ccm: Dorflinger (Švica), 21. Verbič, 125 ccm: Nieto (Španija), 250 ccm: Tournadre (Francija), 350 ccm: Mang (ZRN), 500 ccm: Uncini (Italija), prikolice:
43
Schwarzel-Fluber (ZRN), dolge proge: Cornu-Chemarin (Švica-Francija), znamke: kawasaki, tria!: Lejeune (Belgija), kros — 125 ccm: Ge-boers (Belgija), 250 ccm: La Porte (ZDA), 500 ccm: Lackey (ZDA), prikolice: Bollhaldet-Bus-ser (Švica), speedway - Penhall (ZDA), Kekec izpadel v četrtfinalu, dvojice: Penhall-Schwarz (ZDA), Kekec-Kocuvan izpadla v četrtfinalu, ekipno: ZDA, Jugoslavija izpadla v četrtfinalu, peščene steze: Maier (ZRN), terenska preizkušnja - 80 ccm: Signorelli (Italija), 125 ccm: Brissoni (Italija), 175 ccm: Kreutz (ZRN), 250 ccm: Gritti (Italija), 500 ccm: Scheffler (NDR), nad 500 ccm: Pohl (ZRN), ekipno: Italija, Tou-rist Trophy, F-l: Dunlop (Irska), F-2: Rutter (V. Britanija), F-3: Padgett (V. Britanija), 6 dni: C SSR.
EVROPSKO PRVENSTVO 1982 Cestne hitrostne dirke - 50 ccm: Matulja, 125 ccm: Caracchi (Italija), 250 ccm: Roth (ZRN), 500 ccm: Bilioti (Italija), prikolice: Barton-Cut-more (V. Britanija), terenska vožnja — 80 ccm: Gagni (Italija), 125 ccm:	Strossenreuther
(ZRN), 175 ccm: Kreutz (ZRN), 250 ccm: Brissoni (Italija), 500 ccm: Andreini (Italija), nad 500 ccm: Hau (ZRN), gorska vožnja — 250 ccm: Marsigli (Italija), travnate steze: Doncaster (V. Britanija).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 Cestne hitrostne dirke - 50 ccm: Verbič (Domžale), Matulja (Zagreb), Mikloš (Bratstvo in jedinstvo), 125 ccm: Pintar (Kranj), Leljak (Zagreb), Pavlič (Novo mesto), 175 ccm: Stanojevič (Voždovac), Sinjkevič (Split), Sever (Zagreb), 250 ccm: Janežič (Kamnik), Hegel (Zagreb), Stankovič (Beograd), prikolice: Svržič-—Miloševič (R. Ilič), Goršič-Remše (Titovo Velenje), Krevh-Krevh (Titovo Velenje), ekipno: Zagreb, Rijeka, Beograd. Kros - 125 ccm: Predan (Orehova vas), Urbanija (Lukovica), Zdovc (Orehova vas), ekipno: Orehova vas, Lukovica,
44----------------------------------------
Slovenija-avto Ljubljana, 250 ccm: Avbelj (Lukovica), Glogovič (Savski Marof), Šamec (Za-bok), ekipno: Lukovica, skoki: Zorič (Amater Jastrebarsko), Lampe (Orehova vas), Ivančan (Zelina).
Speedway - Kekec (Gorenje Varstroj, Lendava), Kocmut (G. Radgona), Gerjevič (Krško), ekipno: Krško, Gornja Radgona, Lendava, dvojice: Kocuvan—Kocmut (G. Radgona),
Pavlič-Vrdnjak (Prelog), Omrzel-Gerjevič (Krško).
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
Cestno hitrostne dirke — 50 ccm: Verbič (Domžale), 125 ccm: Pintar (Kranj), 250 ccm: Erjavec (Nova Gorica).
Kros — 50 ccm: Jeklin (Tolmin), ekipno: Kranj, 125 ccm: Obreht (Orehova vas), ekipno: Slovenija-avto.
Speedway — Kekec (Gorenje Varstroj Lendava).
32. VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE 1982
(18. 7., Grobničko polje)
Cestno hitrostne dirke za svetovno prvenstvo — 50 ccm: Lazzarini (Italija), 13. Verbič, 125 ccm: Lazzarini (Italija), 15. Leljak, 18. Pintar, 250 ccm: De Radiques (Belgija), 500 ccm: Uncini (Italija)
(9. 5., Orehova vas)
Kros za svetovno prvenstvo 125 ccm - Everts (Belgija).
Zlata čelada 1982
(3. 10., Lendava)
Speedway - Mauger (N. Zelandija), 8. Kekec.
Četrtfinale svetovnega prvenstva 1982
(2. 5., Krško)
Speedway ekipno — Madžarska, 5. Jugoslavija.
Motonavtika
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
OA: Harden (ZDA), OB: Kirts (ZDA), OC: Čermašenčev (SZ), OD: Krage (ZRN), OE: Storm (Švedska), ON: Wemer (ZRN), OZ: Molinari (Italija), SB: Pettersen (Norveška), SD: Albani (Italija), SE: Kruse (Danska), Rl: Clerici (Italija), R3: Paulssen (Švedska), offsho-re 1: Della Valle-Rossi (Italija), offshore 2: Rosso-Bertinetti (Italija), offshore 3E: Riganti-Riganti (Italija), R2: Signoretti (Italija), R nad 7000: Todeschini (Italija).
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
OA: Lindell (Švedska), OB: Landini (Italija), OC: Loth (ZRN), OD: Lipinski (ZRN), OE: Redaelli (Italija), ON: Wemer (ZRN), OZ: Molinari (Italija), SB: Bemicin (SZ), SC: Kim-by (Švedska), SD: Amoroso (Italija), SE: Selva (Italija), R3: Signoretti (Italija).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 (3.^1. 7., Zvomik)
SY: Markovič (Zemun), SA: Ukropnina (Ša-bac), SB: Velimirovič (Šabac), SC: Štigler (Novi Sad), SD: Mihajlovič (Beograd), SE: Radovanovič (Novi Sad), OB: Ajlec (Maribor), OC: Perko (Maribor), ekipno: Stari grad, Danubius Novi Sad, Maribor.
Motorno letalstvo
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(5.-8. 8., Spitzerberg)
Akrobatsko letenje — moški: Smolin (SZ), ekipno: ZDA, ženske: Stewart (ZDA), ekipno: SZ.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982
(4.-5. 9., Portorož)
slovenski športni almanah
Akrobatsko letenje - Slana (Ljubljana), Li-čer (Portorož), Škrlec (Ljubljana).
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982 (20.-22. 8., Ajdovščina)
Akrobatsko letenje — Ličer (Portorož).
25. JUGOSLOVANSKI AERO-RALLV 1982 Ban—Anastasijevič (Osijek), Delič—Nedič (Borovo), Ca var—Marjanovič (Banjaluka).
Namizni tenis
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(17.-25. 4., Budimpešta)
Moški, ekipno: 1. Madžarska, 2. ČSSR, 3. Jugoslavija, 4. Švedska, 5. Anglija, 6. ZRN, 7. Poljska, 8. Francija, 9. SZ, 10. Bolgarija. Finale: Madžarska - ČSSR 5:3.
Rezultati Jugoslavije: Bolgarija 5:1, Francija 5:2, ZRN 5:2, SZ 5:1, Madžarska 2:5, ČSSR 3:5, Švedska 5:3.
Zenske, ekipno: 1. Madžarska, 2. ZRN, 3. Anglija, 4. Romunija, 5. SZ, 6. Švedska, 7. ČSSR, 8. Finska, 9. Jugoslavija, 10. Nizozemska.
Finale: Madžarska - ZRN 3:1.
Rezultati Jugoslavije: Anglija 0:3, SZ 1:3, ZRN 0:3, Nizozemska 1:3, Švedska 1:3, Francija 3:2, Nizozemska 3:1.
Moški posamezno: 1. Appelgren, 2. Waldner (Šved), 3.-4. Gergely, Klampar (Madžarska), 5.-8. Jonyer (Madžarska), S. Begtsson (Švedska), Secretin (Francija), Hiigging (ZRN). Finale: Appelgren - Waldner 3:2.
Ženske posamezno: 1. Vriesekoop (Nizozemska), 2. Hammersley (Anglija), 3.-4. Kamizuru (ZRN), Popova (SZ), 5.-8. Antonian (SZ), Ma-gos (Madžarska), Bulatova (SZ), E. Urban (Madžarska).
14. stran ★ DELO
ŠPORT
Ponedeljek, 14. februarja 1983
Zimski obisk Zahodnih Alp ni izpolnil vseh pričakovanj
Slovenski alpinisti so sicer preplezali Super couloir, Gabarouerov ozebnik in Avstrijsko ter Švicarsko smer les Courtes, a so hoteli več
Letošnja zima naj bi Mia prelomna tudi za zimske dosežke naših alpinistov' v Zahodnih Alpah, saj doslej še nismo zabeležili tur, ki bi opravičevale sloves našega alpinizma. Kar 35 alpinistov je kandidiralo za sofinasiranje Komisije za alpinizem PZS, izbranih pa je bilo le pet navez (na osnovi njihovih dosedanjih dosežkov in načrtov), in še te so bile prepuščene samoiniciativi.
njem Mont Blanca. V idealnih razmerah so do noči dosegli Col du Bren-va in naslednji dan vrh ter zavetišče Vallot. Toda Brenčičeva je med turo zbolela za pljučnico in ker tudi po daljšem počitku ni mogla naprej, začelo pa se je tudi neurje, so morali poklicati helikopter.
Tržičana Borut Bergant in Iztok Tomazin sta prišla v Chamonix, ko se je vreme že poslabšalo. Kljub slabi napovedi pa sta vendarle odšla — brez smuči, zaradi česar se jima je hudo udiralo - pod S steno led Droites. Toda komaj sta se (dve uri po polnoči 26. januarja) navezala, ju je ovila megla m začelo je plaziti. Po poldrugem dnevu predaha v argentinerski koči, sta takoj, ko se je malo izboljšalo, že spet hitela pod steno. In 27. januarja popoldan sta v nekaj več kot štirih urah preplezala (1. JZP) Avstrijsko smer (V-. 900 m) v S steni les Courtes. Že v zgornji tretjini pa ju je ujelo novo poslabšanje vremena in sestop
Čeprav zimska sezona še ni končana. pričakujemo lahko namreč še en sunek konec meseca ali v začetku marca, bi bilo vendarle že mogoče napraviti kratko analizo in se domeniti za bodoče delo
Naj lepši dosežek je vsekakor ponovitev Super couloirja v Mt. Blanc du Taculu. ki sta ga (1. JP) 24. in 25. januarja preplezala Bogdan Biščak in Igor Škamperle, oba člana AO Postojna. Smer. ki sta jo prva preplezala Boivin in Gabarrou. je imela prvotno oceno ED+(sedaj ED) in je v celoti visoka okoli 800 m. Vendarle jo večina pleza le spodnji - ledeni del. ima pa verjetno le kakih 30 ponovitev, večinoma pomladi (poleti je sploh ne-pieplezljiva). nekaj pa tudi solo.
Dan predno sta naša dva vstopila, je italijanska naveza že napela vrv prek prvega raztežaja, zato so lahko začeli plezati že v temi (I.R: V.A1. po/led). Sledilo je šest raztežajev ozebnika z naklonino 80-85°. zadnji, po katerem sta se Italijana odločita za povratek, pa je bil navpičen. Naša dva sta nadaljevala, saj so bili vrh težav že ob 15. uri. Potem pa sta se v skalnem delu zaplezala (v Gervassutijev steber) in ujela ju je noč. Izplezala sta naslednjega dne in po Boccalatijevem grebenu dosegla vrh Mt. Blanca du Tacula. V megli in sneženju sta komaj še načla pot k žičnici na Aig. du Midi.
V ponedeljek 24. preteklega meseca je začela naveza Marjana Brenčič-- Peter Japelj-Tone Palčič s preče-
je bil »poglavje zase«! Sestopati sta morala kar po smeri Cordier (III. 800 m) in komaj sta iz stene ušla pred nočjo.
V prvem obdobju lepega vremena sta tudi Marjan Kregar (AO Kamnik) in Aco Pepevnik (AO Cčlje) preplezala S steno les Courtes in sicer po Švicarski smeri (2. JZP, za Andrejčičem in Pogačajem 1982).
Tomo Česen in Andrej Štremfelj, člana AO Kranj, sta v noči od 28. na 29. januarja, da bi izkoristila napovedan predah v neurju, preplezala (1. JZP) Gabarrouerov ozebnik v Mt. Blanc du Tacul. Vstopila sta ob 17.30 in plezala v luninem svitu, tako da sta bila ob 4. uri zjutraj že na vrhu. V spodnji polovici (60°) se jima je precej udiralo, strm srednji del (6R 70-80°) je bil živ-trd led, zgoraj pa je bil spet mehak sneg (R6 60°, ostalo III—IV, vsa smer TD+. 600 m). Ves čas ju je zasipal sneg, ki so ga prožili vetrovi. Vrh stene pa so se zaradi poslabšanja začele težave in komaj sta našla pravo pot. Začelo se je dolgo obdobje slabega vremena, v katerem je v višinah namedlo tudi po dva metra snega, in prepodilo domov tudi najbolj vztrajne.
FRANCI SAVENC
Popravek v Koledarju PZS
PD Ptuj sporoča, da sta pri otvoritvi Haloške planinske poti v koledarju dve napaki-pravilni naslov in telefon se glasita: Kraigherjeva 34 (ne 3), telef. (062) 771-371(ne 771-379). PD, ki so prispevala podatke, naj, če je prišlo do kakršnekoli pomote ali spremembe, le-te redno javljajo na PZS. Dvoržakova 9, Ljubljana.
BALINANJE
Ljubljana in Sloga v II. ligi
LJUBLJANA - V Polju so odigrali izredne kvalifikacije za uvrstitev v II. zvezno balinarsko ligo — sever. Prvo mesto je brez poraza osvojila ekipa Ljubljane (Djukič. V. Stonič, M. Sto-nič, Vergilas. Cevičar, Krajničič), drugo pa je bilo moštvo Sloge, ki je nastopilo v postavi Keber. Gorenc, Grum. Kompjut. J. Kresnik. T. Kresnik. Kvalifikacije so vodili republiški sodniki Sivka. Ločnikar in Špacapan.
VEKOSLAV STONlC
Oblegana Grapa ob Šitah
V odličnih razmerah jo je samostojno preplezal Kranjčan Zaplotnik
Poročali smo že o (prvem) množičnem obisku Grape ob Ši-tah, ki je obenem pomenil drugo zimsko ponovitev in eno redkih doslej sploh. Toda hitro se je razvedelo o »njenih lepotah« in v torek, 1. t. m., je doživela tudi prvi solo obisk. V odličnih razmerah jo je preplezal Kranjčan Jernej Zaplotnik.
V soboto, 5. t. m., pa je bilo v Grapi ob Šitah kar osem alpinistov. Na začetku sta nenavezana plezala Postojnčana Bogdan Biščak in Igor Škamperle. Zadnji je izplezal na greben Travnika, prvi pa se je priključil navezi Marko Klopčič-Rok Kovač (oba AAO) in z njima izplezal po Juvanovi varianti v Šitah. Sledila jim je radovljiška naveza Mirko Pogačar-Vili Tavčar in še ena akademska Sandi Marinčič-Tomaž Škobrne, medtem ko ena naveza vzpona ni nadaljevala.
Igor Škamperle je tudi sporočil, da je pred prihodom v Tamar (3. t. m.) plezal v slapovih Pod srcem v Martuljku. Vzpon je bil visok okoli 100 m, ocenil ga je s 90/50-70p, privedel pa ga je na greben, imenovan Na pečeh.
Kljub slabemu vremenu so alpinisti ČSSR plezali
Še nikdar ni ena skupina opravila tolikšnega števila vzponov v Steni -Slabo vreme jim je prekrižalo še nekaj načrtov
MOJSTRANA — V ponedeljek, 31. januarja, so pripotovali k nam in takoj nadaljevali v Vrata, pod S steno Triglava. Kar 19 alpinistov je bilo v obeh področnih selekcijah in češkoslovaški mladinski ekipi, pod vodstvom Jana Krcka-Honze, ki je skupino k nam pripeljal že tretjič zapored. Doslej so imeli vedno slabo vreme, kot tokrat, le da se to pot domov ne vračajo brez (odličnih) tur.
opravili 1. ZP Zagrebške smeri
ALPINISTIČNE NOVICE
Iz zapisnika KA PZS
Pomladi bo seminar za inštruktorje alpinizma — uvajalni za tiste, ki bi rad postal IA in izpopolnjevalni za one, ki že imajo izpit in določene izkušnje. Razpis bo objavljen v kratkem, enako tudi program.
Zbor alpinistov bo predvidoma v petek, 1. aprila (s pričetkom ob 18. uri), v domu Svoboda - Šentvid. KA bo podelila priznanja, predviden pa je tudi razgovor o delu in načrtih ter predvajanje diapozitivov.
Načrti akcij, ki naj bi jih AO/S že predložil, so tako neenotni, da bo KA razposlala koncept - kot vzorec, ali za dopolnitev.
Bojan Pollak, načelnik podkomisije za kvalitetni alpinizem, pripravlja gradivo za javno razprvo o usmeritvi v alpinizmu (in usmeritvah v alpinizmu) ter kategorizaciji. Vzporedno pa poteka tudi razprava o gradivih »Vrhunski šport«.
KA PZS je na zadnji seji, 9. t. m., ustanovila tudi Strokovni svet, v katerega so imenovali: Staneta Belaka. Janeza Benkoviča, Boruta Berganta. Petra Markiča. Bojana Pollaka in Nejca Zaplotnika. Novo delovno telo pa bo seveda potrebno še dopolniti. Z veseljem bodo medse sprejeli vse, ki znajo in so voljni delati. Pred njimi je tudi že prva naloga: pripraviti individualne programe za vse kategorizirane alpiniste.
IA v nepalsko šolo
Komisija za odpravo v tuja gorstva PZS vabi IA, ki dobro obvladajo angleški jezik in imajo vsaj republiški
razred in doseženo višino 7500 m ter sposobnost za samostojno organizacijsko delo, da prijavijo svojo kandidaturo za delo v nepalski šoli, in sicer do konca meseca. Seveda si bodo morali sami zagotoviti prosti čas (predvidoma od 20. 8. do 20. 9. 83). Obstaja pa možnost, da bo po tečaju na programu še vzpon na eno od koliških (nekoliko višjo) gora. Vlogi jw potrebno priložiti seznam tur opravljenih od 1. maja 1982, »osebni list« in tri fotografije.
V Z steni Brane
Miran Martinjak, Janez Slokan in Miro Šušteršič so 29. januarja opravili 1. (Z) P Spominske smer Minke Šimenc (VI-/V, 300 m in II, 500 m, 12 h). Skala kopna, zgoraj pa je bil led. Cof in Štebe (vsi AO Mengeš) pa sta 5. t. m. preplezala Besovo grapo.
Vzhodna stena Brane
Vzhodna stena Brane je v letošnji zimski sezoni še posebej obiskana. Številnim smerem, ki so bile preplezane prejšnja leta. so dodali tudi dve novi. Rok Kovač (Akademski AO) med Kamniško grapo in Bovistato, Bogdan Biščak in Igor Škamperle (oba AO Postojna) pa med Stebrom počitkov in Kamniško grapo. Zadnji sta kot prva ponovila Metod (AO Mengeš) in Tone Škarja (AO Kamnik).
Iz vipavskega AO
Darko Hrovatin je opravil grebensko prečenje Košute, organizirali so skupno turo s tečajniki na Triglav in
Vse, kar se bo letos pomembnega zgodilo,
vse, kar bo dobro in koristno vedeti, veliko tistega, kar bo zanimivo prebrati,
bo objavljeno v 303 številkah Dela, kolikor jih bo letos izšlo-___
Samo naročniki bodo zanesljivo dobili vse 303 številke.
Samo naročnikom bomo vse 303 številke dostavili na dom, veliki večini že navsezgodaj
SAMO NAROČNIKI DOBIJO OD 303 ŠTEVILK DELA KAR 45 ŠTEVILK ZASTONJ, SAJ IMAJO PETNAJSTODSTOTNI POPUST.
Naročam dnevnik Delo. Pošiljajte mi ga na naslov:
14. februar 1983 j l I
___________________-i- i
i i
-----------------------,
Priimek in ime:
Ulica in hišna št.
i
a • a
i i
a
i i i
1 Datum
a
L
Poštna št. »n kraj Starost __________
Poklic
Podpis
smučali po trasi Triglavskega turnega smuka. Precej so plezali tudi v ostenju nad Vršičem, posamezniki pa tudi v Kamniških Alpah. Hrovatin je 29. januarja opravil 1. P grape med Zelna-ricama ter preplezal dve novi v Velikem Špičju. Med povratkom mimo Črnega jezera, je pri Beli skali našel bundo (čigavo?).
V Zelenišklh špicah in Rzeniku
Marko Klopčič in Rok Kovač sta 23. januarja preplezala »slap« v Re-povem kotu in nadaljevala v isti smeri (ozki ledni žlebovi - 70°, zgoraj snežni žleb) na greben Zeleniških špic. Smer, ki je visoka okoli 400 m. je verjetno prvenstvena.
Sest dni kasneje je Kovač z Janezom Sabolekom (vsi AAO) v štirih urah opravil prvo prosto zimsko (sicer pa 6. ZP in 3. PP) ponovitev Centralnega stebra v Rzeniku. Smatrata, da nobeno mesto v smeri ni težje od V+. Stena je bila pretežno kopna in preplezala sta tudi (originalno) vršno zajedo.
Vzponi Kranjčanov
Marko Česen in Zaplotnik sta v slabih razmerah (odjuga) 29. januarja opravila I. ZP Direktne na Škofovo glavo (Kočna). Precej so plezali tudi nad Vršičem. Ručigaj pa je z Meto Meh (AO Celje, ostali AO Kranj) preplezal Centralno v Veliki Koroški Babi. Sestopila sta po Grapi. Dolenc. Jamnik. Kranjc. Markič in Štremflje-va so 29. januarja preplezali Kratko
V četrtek, 3. t. m., so bili že vsi v Steni. Jindrich Hudeček (18 let) in Miroslav Mikyška (27) sta vstopila v Peternelovo smer in nadaljevala po Čopovem stebru. V petih dneh sta srečno izplezala. Milan Baldrych (22), František Čepelka (23) in Blanka Danihel-kova (21) so se spoprijeli z Ljubljansko smerjo. Toda prišli so le šest raztežajev visoko, potem pa so morali zaradi snega nazaj. František Compei (21) in Oleg Duriš (22) sta vstopila v Bavarsko smer in izplezala po Nemški smeri in Zimmer-Jahnovem izstopu. Dušan Bečik (28), Jaroslav Kapoun (25), Robert Ku-kučka (25) in Jaroslav Zabojnik (27) so vstopili najpreje v Zimsko smer (grapo ob Nemški smeri), potem pa spremenili načrt in
Nemško smer v Steni. (Tega dne je tod plezalo menda kar sedem navez!) Dan kasneje so Cerkovnik, Gorjanc in Križnar opravili prečenje celotnega grebena Košute.
Prva in druga ZP
Celjani Slavko Cankar, Brane Pov-še in Aleš Stopar so 27. januarja opravili 1. ZP Kačje grape v Mrzli gori. Ker po dveh raztežajih snežne vesine niso mogli preplezati mesta, ki je ocenjeno s IV+, so napravili 3R variante v desnem delu, kjer je tudi izrazita grapa. Dva dni kasneje so Povše, Stopar in Sašo Štiglic opravili še 2. ZP Tečajniške smeri v Mali Rinki.
Nekaj novic iz AAO
Slovensko smer v Steni so 22. januarja preplezali Leskošek, Marinčič, Škobrne in Sanja Vranac (Obalni AO, ostali Akademski). Kokalj in Slabe sta 24. in 25. januarja preplezala Lahovo in Zajedo usmiljenja v Vežici. 30. januarja sta Leskošek in Marinčič preplezala Kratko Nemško smer (spodaj po grapi). Pred njunim vzponom pa sta Male in Zorčič smučala, po grapi v Begunjščici in po SV grapi v Vrtači. 4. t. m. sta Kladnik in Leskošek preplezala Sinji slap, naslednji dan pa Grapo v Veliki Babi.
V Planjavi in Mrzli gori
Silvo Babič in Jaka Tučič (oba AO TAM) sta 29. januarja opravita 2. P Celjske smeri (IV/III, 500 m) v S steni Planjave. 3. t. m. pa sta Tučič in Franček Knez (AO Impol) nenavezana preplezala Kocke (III, 600 m) v Mrzli gori in sestopila po Nemški smeri (II-III, 400 m). Naslednji dan sta preplezala še Piramido v Turski gori. Ponekod se jima je vdiralo celo do pasu.
RAZPIS
XI. VELESLALOMA, CICIBANOV ZA POKAL
maximarketa
Tekmovanja cicibanov v veleslalomu za pokal Maximar-keta bo v organizaciji veleblagovnice Maximarketa In Zveze teiesnokulturnih organizacij mesta Ljubljane in Servisa za množične prireditve.
Tekmovanje bo v Kranjski gori v soboto, 19. februarja 1983, na smučišču Podles levo s Startom ob 10.30.
Pravico nastopa imajo vsi cicibani in cicibanke, rojeni leta:
i
-	cicibanke, rojene 1976 in mlajše
-	cicibanke, rojene 1975
-	cicibanke, rojene 1974
-	cicibani, rojeni 1976 in mlajši
-	cicibani, rojeni 1975
-	cicibani, rojeni 1974.
Prijave sprejema blagovnica Maximarket, športni oddelek lil. etaža, do 17. februarja 1983.
Prijavnina za tekmovalca je 50 dinarjev in jo poravnate s prijavo na športnem oddelku Maximarketa. Telefonskih in pisnih prijav ne sprejemamo.
Kategorizirani tekmovalci nimajo pravice nastopa. Žrebanje štartnih številk bo v četrtek, 17. februarja 1983, ob 17. uri v pasaži Maximarketa.
V primeru slabih snežnih razmer, si organizator pridržuje pravico tekmovanje prestaviti. Obvestilo o tem bo v dnevnem časopisju in radiu.
OPOZORILO
Zaradi energetske krize bodo organizirali prevoz v Kranjsko goro z avtobusi. Cena prevoza za starše otrok, ki bodo tekmovali za »cicibanov VSL«, je 200, za otroke pa 100 dinarjev. Prevoz plačate na športnem oddelku v lil. etaži Maxi marketa.
__________________________________________________________________________I
IZPOLNITE, ODREŽITE, POŠLJITE NA NASLOV:
ČGP Delo, tozd Prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 35
O
Misrec
SOZD MERX
DO ZDRAVSTVENI ZAVOD ZDRAVILIŠČE DOBRNA
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge s področja
PRODAJE ZDRAVILIŠKIH STORITEV
za nedoločen čas
Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
-	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri (gosti nsko-turistična usmeritev)
-	tri leta delovnih izkušenj na področju turizma
-	aktivno znanje nemškega jezika
-	poznavanje metod dela prodaje s posebnim ozirom na zdraviliški turizem
-	sposobnost kontaktiranja z ljudmi
-	poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zdravilišče Dobrna, sploš. kadr. služba, 63204 Dobrna.
12-1082
(iz leta 1980). Jaroslav Kutil (26) in Richard Kaštak (26) sta vstopila v steno z namenom, da ponovita Gorenjsko smer, toda zaradi manjše nesreče sta morala že prvi dan v dolino. Jan Krch (35), Jan Pinos (22), Jiri Slavnik (25) in Jiri Švejda pa so začeli po Direktni smeri na Črni graben, toda po 200 m so se morali tudi oni vrniti. Naslednji dan so (brez Slavika) ponovno vstopili in -ostali v steni kar polnih sedem dni, do roba stene pa vendarle niso prišli, enako kot naveza Pavel Svoboda (26)—Miroslav Šte-panek (29), ki je začela vzpon po Paternelovi smeri.
Na kratko
•	AO Impol: 5. t. m. sta Galug in Tič preplezala Kocko v Mrzli gori, Frešer, Irena Tič in Mira Uršič pa Tschadovo v Turski gori. Sicer pa se udeležujejo delovnih akcij in pripravljajo smučarsko tekmovanje za memorial bratov Uršičev.
•	AO Jesenice: Jensterle, Marič, Sive iri Štraus so 12. januarja preplezali Kaminsko v J steni Nad Sitom glave (? 1. ZP). 4. t. m. sta Bohnes in Ravnik ponovila Deržajevo v Mali Mojstrovki.
•	AO Kamnik: Navezi Božič-Kemperle in Benkovič-Pinterič sta 5. t. m. preplezali Bobnarja v Brani. Skoki so bili zaledeneli. Sestopili so po Boso vi.
•	AO Rašica: Bucik in Mokotar sta 5. t. m. preplezala Sinji slap pod Češko kočo.
•	PD RTV: Bajc, Komel, Lacma-novič in Stibilj so 5. t. m. preplezali Hanzovo pot in se povzpeli na Malo Mojstrovko.
•	AO Škofja Loka: Kekec in Vidmar sta 29. januarja preplezala Centralni steber Dedca, Kovačič in Rupar (2. P, 1. ZP) Zasavsko v Vršičih, Balon in Strel pa Lukmanovo. 5. t. m. so Kekec, Podobnik in Vidmar preplezali Hudičev žleb v Prisojniku.
•	AO Tržič: V soboto, 5. t. m., sta Bergant in Markič preplezala Pron-tarsko (V-/III, 350 m, 4 h) v SZ steni Velikega vrha, Bence in Meglič pa Kozorogovo (IV+/III-IV, 500 m) v Begunjščici.
iiSsT	* to..

informativni tednik deta
v..\ . .	-	■ to.’: to
Trojna naveza je v drugem poskusu srečno preplezala Direktno v Črni graben in peti dan dosegla svet pod Veliko Črno steno. Tu sta bila z njimi tudi oba, ki sta začela po Petemelovi smeri, nekako na sredi pa sta prečila v njihovo in Črni graben. Toda bilo je že slabo vreme, močno je snežilo in v želji, da izplezajo po razu Osrednjega stebra, so prišli le še do Ladje, kjer je bilo že poldrugi meter novega snega. V sredo, 9. t. m., so se po Skalaški smeri oziroma v območju le-te dobesedno samo še reševali v dolino.
Uspeh češkoslovaških alpinistov je velik in točneje ga bo mogoče oceniti, ko bomo izvedeli podrobnosti ter dobili opise, ki jih bodo izročili danes, med povratkom v domovino. In kako bo to vplivalo na naš alpinizem, ki se razvija še vedno pretežno stihij-
FRANCI SAVENC
Koliko je
slovenskih
planincev?
Kaže, da je število registriranih članov že preseglo 100.000
Čeprav število tistih, ki so pla-čali članarino, ne odraža dejanskega stanja na terenu (koliko je resnično aktivnih), se Planinska zveza Slovenije s 172 PD lahko pohvali, da ima — menda edina pri nas - več kot sto tisoč članov. Tistih, ki vsaj občasno hodijo v gore, pa je prav gotovo najmanj še enkrat toliko.
27.261 pionirjev, 15.439 mladincev in 57.769 tistih, ki so lansko leto plačali polno-članski prispevek, so jih našteli v pisarni PZS, ko so pregledali vrnjene znamkice in seznam prejetih.
Med društvi je še vedno najbolj množično PD Ljubljana-matica s 7.703 člani (1070 je pionirjev in 2200 mladincev). Drugo je po številu članov PD Maribor-matica (3.444) in tretje PD Kranj (3.060):
Tri društva imajo še več kot 2000 članov (Radovljica 2320, Jesenice 2.015 in Titovo Velenje 2009). Kar 25 PD pa ima potem še več kot tisoč članov. Najmanjše društvo pa je najbrž v Žužemberku, kjer so dvignili 20 znamkic in - vse vrnili!
JAMARSKE NOVICE
Zborovanje Kamničanov
V prostorih kamniške občinske skupščine je bil redni letni občni zbor Jamarskega kluba Kamnik, na katerem so ocenili lanskoletno delovanje in orisali dosedanje petletno jamarsko udejstvovanje v Kamniku. Posebno lani so bili tod izjemno aktivni na vseh področjih jamarstva. Tako so posneli svoja prva ozkometražna filma in izvedli samostojno odpravo v tujino. V jamah so prebili na 34 akcijah 664 ur. Največji lanskoletni uspeh je odkritje nove vrste jamskega hrošča v Kamniški jami in perspektivna Jesenska jama v Kalcah, kjer raziskave še niso končane. Od lanske jamarske šole je ostalo v klubu pet članov, kar pomeni, da je bil dobro zastavljen program, ki je pritegnil in navdušil mlade.
Kamniški jamarji so se izkazali tudi z udarniškim delom in opravili 1520 efektivnih ur, ko so nosili tovore za lovsko kočo ali kopali vodovod. Z delom so si prislužili denar za nakup kombija in opreme, financiranje odprave v tujino in kino projektor.
Novo vodstvo kluba je obljubilo, da bo delo nadaljevalo po doslej začrtanih poteh, intenzivno nadaljevalo raziskave v Kalcah, Vežici in Rzeniku ter ponovno pripravilo jamarsko šolo.
D. D.
Skupščina Kranjčanov
Člani Društva za raziskovanje jam Kranj so pred kratkim zborovali na svoji 26-letni skupščini. Pregledali so delovanje društva v preteklem letu in prišli do razveseljive ugotovitve, daje bila aktivnost v društvu v letu 1982 na
DELOVNA ORGANIZACIJA OKP »UNIVERSAL« IVANČNA GORICA
delavski svet razpisuje dela in naloge
direktorja delovne organizacije
Pogoji:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
-	da ima višjo strokovno izobrazbo rudarskega inže-nirja s 3-letno prakso, ali srednjo strokovno izobrazbo rudarskega tehnika s 5-letno prakso, na enakih ali podobnih delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ali
-	da ima višjo strokovno izobrazbo gradbenega inženirja s 3-letno prakso ali srednjo strokovno izobrazbo gradbenega tehnika s 5-!etno prakso, na enakih ali podobnih delih s posebnimi pooblastili - vse v organizacijah združenega dela
-	da je moralno in politično neoporečen in ima organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, opisom dosedanje zaposlitve, naj pošljejo kandidati v 20 dneh po objavi tega razpisa v zaprti kuverti pod oznako »za razpisno komisijo« za naslov: OKP »Universal« Ivančna gorica, Malo Hudo 3.
Kandidati bodo prejeli obvestilo v 15 dneh po opravljeni izbiri.
14-1089
L J U B L J A N A
IZOLIRKA, industrija izolacijskih materialov, n. sol. o., Ljubljana, Ob železnici 18
komisija za delovna razmerja v DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1.	kontiranje in sestavljanje bilance za TOZD
Pogoja: ekonomski tehnik 3 leta delovnih izkušenj
2.	administrativna dela v vložišču
Pogoja: administrator, enoletne delovne izkušnje
3.	priprava dokumentacije kupcev
Pogoja: ekonomski tehnik dveletne delovne izkušnje
Komisija za delovna razmerja v TOZD Ljubljana objavlja prosta dela in naloge
NK delavcev
za delo pri izdelavi bitumenskih izdelkov Pogoji: dokončana osnovna šola
—	odslužen vojaški rok
-	izmensko delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, razen pod 3, ko sklenemo delovno razmerje za določen čas za nadomestitev delavke med porodniškim dopustom.
Poskusno delo traja od 30 do 60 dni.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba, Ljubljana, Ob železnici 18, kjer lahko dobijo kandidati tudi podrobnejše informacije.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
10-1029
takšni ravni, kot še nobeno leto do sedaj. Veliko so se posvečali delu z jamarskimi pripravniki, ki jih je bilo preko deset. Dogovorili so se tudi, da v bodoče ne bodo ostajali samo pri začetniški jamarski šoli, ampak bodo poskrbeli tudi za nadaljevalne tečaje. Prvi tak tečaj bo že spomladi.
M. C.
Jamarski vestnik
Te dni bo izšla prva številka revije »Špiljarski vestnik«, ki jo ureja širok uredniški odbor in ekipa prevajalcev iz Splita. Skrbela bo za sprotno obveščanje o novostih iz jamarske opreme in tehnike, seznanjanje z najpomembnejšimi jamarskimi dosežki pri nas in v svetu, opisi najglobljih jam, idr. Izhajala bo trikrat letno v ofset tehniki. Cena posamezne številke bo 60 din. Naročnine sprejema: Tonči Ra-dja, Njegoševa 2, 58000 Split. Ne zamudite prve številke!
F. M.
Najgloblje jame v Avstriji
Kanadska jamarska revija Caving International, ki pokriva celotno svetovno jamarsko sceno, prinaša v štirinajsti številki novo globinsko lestvico avstrijskih brezen.
Marseillski jamarji so v letih od 1979 do 1981 raziskali 1105 m globok sistem Batmanhohle v pogorju Tennengebirge.
Poljska odprava je v letu 1981 raziskala 1100 m globoko brezno Jubi-laumschacht v pogorju Hoher Goli.
30 km dolg sistem Dachstein-Mam-
Manj vzponov, zato pa visoka raven
RADOVLJICA - Sedem alpinistov, pet pripravnikov in prav toliko tečajnikov AO Radovljica, je lani opravilo 487 alpinističnih tur. Nekoliko manj sicer kot prejšnje leto (manj so plezali v Paklemci, več pa na tujem in precej so pomagali pri gradnji tovorne žičnice), kvaliteta pa je bila na ravni. Prvi zimski plezalni vzpon na tujem (les Courtes), 2. ZP Sfinge, vzponi v skupini Adamella-Presanel-la, Grossglockner, Mt. Blanc, Tre Cine in tudi najtežji v domačih gorah ter Paklenici.
Kvaliteti primeren je bil tudi sprejem med alpiniste. Novi so Tatjana Eržen, Peter Jug, Anton Kejžar, Milan Mravlje in Vili Tavčar. Vodstvo AO pa je ostalo praktično nespremenjeno - na krmilu bo še naprej Mirko Pogačar.
Ze po občnem zboru so opravili tudi številne pomembne zimske ture. Plezali so nad Vršičem in 26. januarja jih je kar šest preplezalo Slovensko v Steni. Božič in Kejžar sta naslednji dan prečila Vernar-Tosc-Draške vr-hove-Viševnik, Pogačar pa je sam preplezal Zimsko smer med Trapezom in Toscem, potem pa nadaljeval po grebenih kot prva dva. Že naslednji dan pa sta se z Jerebom vrnila v Krmo in v 15 urah (bivak 2 R nad gredino) sta preplezala Levi raz v Velikem Draškem vrhu (1. ZP). V soboto 5. t.m. sta Pogačar in Tavčar preplezala še Grapo ob Šitah.
F. S.
mutthohle je povezan z višje ležečim breznom, kar da skupno višinsko razliko 1174 m.
Nova lestvica avstrijskih jam globljih od 1000 m je sedaj taka: I. Dach-stein-Mammutthohle - 1174; 2. Batmanhohle - 1105 m; 3. Schneeloch -1101 m; 4. Jubilaumschacht - ll(K) m; 5. Lamprechtsofen - 1024 m.
A. G.
Vse večja aktivnost
Po poročilih, ki so jih jamarska društva posredovala republiški zvezi, je bila aktivnost slovenskih jamarjev v preteklem letu skoraj trikrat večja kot leta 1981. Aktivnost devetnajstih uvrščenih društev so po posebnem točkovanju tokrat ocenili s 1316 dočkami. Po tej razdelitvi je lestvica društev takšna: 1. Rakek 240 točk, 2. Ljubljana-matica 228, 3. Koper — Dimnice 181, 4. Tolmin 98, 5. Novo mesto 94, 6. Kranj 88, 7. Idrija 85, 8. Sežana 80, 9. Kočevje 47, 10. Prebold 39, 11. Logatec 28, 12. Postojna 26, 13. Kamnik, Ribnica in Topolšica po 19, 16. Celje 11, 17. Medvode in Planina po 5, 19. Železničar (Ljubljana) 4.
M. K.
V Novem vrhu
Člani AS Železniki so 5. t. m. obiskali Novi vrh. Marko in Stane Čufar, Kokalj in Marko Česen (AO Kranj) so preplezali Kaminsko in sestopili po Zahodni smeri. Hiršenfelder, Jenstrle, Prevc in Pogačnik (tudi AO Kranj) so ponovili • Vzhodni raz. Jensterle in Prevc sta v V steni prcpelzala smer, ki je verjetno prvenstvena (med smerje i . in 5. v vodniku, ocena: 55°, 150 m), Prevc pa za zaključek sam še Desno smer. Sestopil je po Velikonočni.
agros
AGROS - Združena industrija kmetijskih strojev in opreme Šempeter v Savinjski dolini
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA
ZUNANJETRGOVINSKEGA
POSLOVANJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima vsaj višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in pogoje za ZT registracijo
-	najmanj 3 leta uspešnih delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del
-	da aktivno obvlada katerega svetovnih jezikov.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovski komisiji DS, AGROS - Združena industrija kmetijskih strojev in opreme, 63311 Šempeter v Savinjski dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
14-1109
>; Brivnice in česalnice«
Ljubljana, Dvoržakova 12/11
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	finančnega knjigovodje (1)
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj dveletnimi izkušnjami v finančno knjigovodski stroki. Poseben pogoj preizkus znanja in dela za dobo 60 dni.
2.	administratorja (1)
Pogoji: srednja ekonomska, upravno administrativna ali njej ustrezna izobrazba s prakso ali brez prakse oziroma dveletna administrativna šola z enoletno prakso. Poseben pogoj preizkus znanja in dela za dobo 60 dni.
3.	frizerja (več delavcev)
Pogoji: končana šola frizerske stroke s prakso ali brez prakse. Poseben pogoj preizkus znanja in dela za dobo 60 dni.
Delo pod 1. t. združujemo za nedoločen čas, pod 2. in 3. t. pa za določen čas.
Prijave na oglas prostih del in nalog sprejemamo 15 dni od objave oglasa. Prijave pošljite na naslov: »Brivnice in česalnice« Ljubljana, Dvoržakova 12/11.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
14-1115
DELO ★ stran 15
emona commerce » »b, ljubljana
tozd globus izvoz ■ uvoz „ subo
61001 Ljubli*na,Smart*Hfca130,S4oveni;«. Jugoslavija
KONSIGNACIJSKA PRODAJA, KIDRIČEVA 13, tel. (061) 219-131 OD 7.30 DO 14.30.
PRODAJAMO BARVNE TELEVIZORJE PRIZNANE ZAHODNONEMŠKE FIRME
NORDMENDE
MODEL: T-3332 (56 cm) DALJINSKO UPRAVLJANJE
Model: T-3337 (67 cm) DALJINSKO UPRAVLJANJE
OBIŠČITE NAS 14-5075
nama
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL, Tomšičeva 1
razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati ša naslednje pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
-	3 oz. 5 let pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili
-	znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina)
-	poznavanje komercialnega poslovanja v trgovini
-	moralnopolitična neoporečnost
-	poskusno delo traja 3 mesece
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. in objavlja dela in naloge
2 PRIPRAVNIKOV
-	za določen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogje:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri oz.
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, Tomšičeva 1, Delovna skupnost za opravljanje skupnih del.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE,
Trg zbora odposlancev 20
objavlja dela in naloge
1.	POSLOVODJE RESTAVRACIJE I
2.	VODJE KUHINJE I
3.	VODJE STREŽBE I
Delo združujemo za nedoločen čas, poskusno delo traja 2 meseca
4.	BLAGAJNIKA V RESTAVRACIJI I
Delo združujemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), poskusno delo traja 1 mesec Pogoji:
pod 1.: šola za gostinske poslovodje ali poklicna šola in z delom pridobljene delovna zmožnost, 5 let v gostinstvu na samostojnih delih in nalogah pod 2.: šola za gostinske poslovodje - kuharska smer ali gostinska šola za kuharje in z delom pridobljena delovna zmožnost, 5 let na samostojnih delih v kuhinji
pod 3.: šola za gostinske poslovodje ali gostinska šola za natakarje in z delom pridobljena delovna zmožnost, 5 let v strežbi
pod 4.: gostinska šola ali šola za prodajalce, 5 let delovnih izkušenj
Poleg navedenega morajo imeti vsi kandidati izpit iz higienskega minimuma.
Bok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo ali sami prinesejo na naslov: TRGOVSKO PODJETJE NAMA, TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE, Trg zbora odposlancev 20.
Udeležence razpisa in objav bomo o izidih obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
11-1041
PAPIRNICA VEVČE, Vevška c. 52, p. 61260 Ljubljana-Polje
objavlja prosta dela in naloge.
v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB za:	.
1. REFERENTA ZA ŠTUDIJ DELA IN ČASA
v TOZD BLAGOVNI PROMET za:
2. DISPEČERJA ZA EMBALAŽO
Za uspešno opravljanje objavljenih prostih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1.- da imajo I. stopnjo visoke šole za organizacijo dela in večletne delovne izkušnje pod 2- da imajo poleg poklicne šole papirniške smeri še tečaj za skladiščnika in obvezno izpit za voznika viličarja
Ustrezna kandidata bosta sprejeta za nedoločen čas, s poskusnim delom po pravilnikih o delovnih razmerjih. Prijave z dokumenti o zahtevanih znanjih sprejemamo 8 dni po objavi.
10-1021
Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM
—	notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	knjigovodska dela deviznih oziroma zunanjetrgovinskih poslov
(za nedoločen čas)
Pogoj: višja oziroma srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 3-5 let delovnih izkušenj
2.	dela blagovnega knjigovodje
-	pripravnik
(za nedoločen čas)
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od objave oglasa na naslov; Proizvodndln trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt »DOM« - notranja in zunanja trgovina - Ljubljana, Mestni trg 24.
Kandidate bomo obvestili o izidih objave v 30 dneh od poteka roka za sprejemanje ponudb.
________ 11-1035
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO, LJUBLJANA, ŽUPANČIČEVA 3
objavlja
prosta dela in naloge
1.	samostojnega svetovalca
za upravno nadzorstvo - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
2.	samostojnega svetovalca
za pravne in organizacijske zadeve
3.	strojepisca
Od kandidatov pričakujemo: pod 1.:
-	visokošolsko izobrazbo pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri reševanju upravnih zadev
-	družbenopolitično aktivnost pod 2.:
-	visokošolsko izobrazbo pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	družbenopolitično aktivnost pod 3.:
-	končano poklicno administrativno šolo
-	znanje strojepisja - nad 350 udarcev/minuto Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo na naslov: Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, Ljubljana, Župančičeva 3, v 15 dneh po bojavi.
12-1086
mmm
INFOKBSISTE M
mšm
ZASTOPSTVO
sperry=&* univac
“ COMPUTin IVCTIMC
Po sklepu komisije za delovne in dohodkovne odnose
oglašamo
prosta dela in naloge
snažilke
v Poslovni enoti Ljubljana, s skrajšanim delovnim
časom 4 ure dnevno
Pogoj: nižja šolska izobrazba
Ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: INFOSISTEM, Poslovna enota 61000 Ljubljana, Dalmatinova 7, z oznako »za komisijo za delovne in dohodkovne odnose«.
11-1038
NASUŠNO SUNCE dr. Branka Laloviča
Nasušno sunce, prvo celovito domače delo o uporabi sončne energije, obsega vse pomembne načine njene uporabe. Avtor je iz obsežnih svetovnih izkušenj izbral tisto, kar je praktično, učinkovito in gospodarno - in posebno tisto, kar je prilagodljivo našim pogojem. Knjiga vsebuje podroben opis spremembe sončne energije pri pridobivanju tople vode, ogrevanju poslopij, proizvodnji električne energije in daje navodila za samogradnjo solarnih naprav. Posebno pozornost posveča avtor principom gradnje hiš, ki same sprejemajo solarno energijo.
Cena 450 dinarjev
Nolit, Beograd, Terazije 13/IV, telefon:	338-150
in 324-298.
14-6077
©m
kmetijska zadruga ljubljana,
0.	sub. o. ljubljana, cesta na loko4
razpisuje posklepuzadružnegasveta deiain naloge:
1.	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -UPRAVNIKA TZO GROSUPLJE
Pogoji:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje spološne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
-	da ima najmanj srednjo izobrazbo kmetijske ali ekonomske smeri
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki
-	da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti
-	da ni bil kaznovan po 511. členu Zakona o združenem delu
2.	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -UPRAVNIKA TZO DOBRUNJE
Pogoji:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
-	da ima najmanj srednjo izobrazbo kmetijske ali ekonomske smeri
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki
-	da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti
-	da ni bil kaznovan po 511. členu Zakona o združenem delu
3.	POSPEŠEVALCA KMETIJSKE PROIZVODNJE
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov pod
1.	KIT KZ Ljubljana — TZO Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje, z oznako »za razpisno komisijo«
pod 2. KIT KZ Ljubljana - TZO Dobrunje, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje, z oznako »za razpisno komisijo«
pod 3. KIT KZ Ljubljana, 61115 Ljubljana, Cesta na Loko 4
11-1050
Britanski generalni konzulat v Zagrebu
išče
svetovalca za komercialna opravila z zadolžitvijo,
da sodeluje pri napredku trgovinske izmenjave Velike Britanije z Jugoslavijo, s pristojnostjo za Hrvaško in Slovenijo.
Lastnosti, ki so potrebne, so naslednje:
samoiniciativnost, sposobnost spoznavanja in spremljanja poslovnih možnosti, poznavanje jugoslovanskega sistema poslovanja in zunanje trgovine, izkušnje na tem delu, ustno in pisno znanje angleškega in hrva-ško-srbskega jezika, zaželeno je, da ima telefon in avtomobil ter znanje slovenskega jezika. Redno bo potoval po Hrvaški in Sloveniji.
Ponudbe z navedenimi polnimi podatki, z oznako C. O. na ovojnici, pošljite na naslov: Britanski generalni konzulat, Iliča 12, 41000 Zagreb.
____________ 12-1084
Osnovna šola Tone Čufar Čufarjeva 11, Ljubljana
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	računovodje
(s polnim delovnim časom
—	za nedoločen čas) Pogoja: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo 3 mesece
2.	predmetnega učitelja gospodinjstva
(s polnim delovnim časom
-	za določen čas - od 1.2. 1983 do 30. 4. 1983)
Pogoj: PA - smer gospodinjstvo
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Osnovna šola Tone Čufar, Čufarjeva 11, Ljubljana v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
10-1032
Vzgojnovarstvena organizacija Jarše, p. o. Ljubljana, Rožiče va 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
3 vzgojiteljic
1 medicinske sestre
3 varuhinj
Pogoji:
pod 1.: vzgojiteljska šola pod 2.: šola za medicinske sestre - pediatrična smer pod 3.: šola za varuhinje
Za vsa objavljena dela in naloge združujemo delo za določen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite- na naslov VVO Jarše p. o. Ljubljana, Rožičeva 10, komisiji za delovna razmerja, v 8 dneh po objavi.
14-1107
"£"***•* trgovsko gostinska DO
napro<tmk SL domiala
k
NAPREDEK
o.sub.o. domžale
ABC POMURKA
ZGDO Napredek, Domžale
Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo in turizem
objavlja prosta dela in naloge:
A. V na novo ustanovljeni poslovni enoti Ljubljana-Center Kopitarjeva 2
1. vodja poslovne enote,
za nedoločen čas s poslovnim delovnim časom Pogoji:
VKV delavec-ka kuharske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju gostinske enote ali večje kuhinje, ali KV kuhar-ica in 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vodenju gostinske enote ali večje kuhinje
Nastop dela je mogoč 20. 3. 1983 ali po dogovoru.
2. več KV kuharjev
■ za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
KV kuhar-ica, 1 leto delovnih izkušenj pri pripravi jedil
Nastop dela je mogoč 20. 3. 1983 ali po dogovoru.
3. več pomožnih delavk
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
poznavanje in obvladanje pomožnih kuharskih del Nastop dela je mogoč 20. 3. 1983 ali po dogovoru. B. V na novo ustanovljeni poslovni enoti Ljubljana Moste, Proletarska 1
4. vodja poslovne enote
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
KV kuharica in 4 leta delovnih izkušenj, ter obvladovanje del in nalog vodenja manjše gostinske enote Nastop dela je mogoč 1. 3. 1983 ali po dogovoru.
5.	KV kuharja-ico
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
KV kuhar-ica, 1 leto delovnih izkušenj pri pripravi jedil
Nastop dela je mogoč 1. 3. 1983 ali po dogovoru
C.	Za poslovno enoto slaščičarna Slamnik v Domžalah. Titov trg 1.
6.	vodja slaščičarske proizvodnje
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
VKV delavec ali poslovodja slaščičarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju slaščičarske proizvodnje
Nastop dela 15. 3. 1983 ali po dogovoru.
D.	Za gostinsko enoto Slamnik v Domžalah, Titov trg 1.
7.	vratarja-redarja v restavraciji in diskoteki,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
dokončana osnovna šola, sposobnost pravilnega komuniciranja z gosti, obvladovanje ene veščine (karate ali judo). Večji del delovnega časa je večerno in 3-krat tedensko tudi nočno delo; izkazane moralno etične lastnosti
8.	komunalnega delavca
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
NKV delavec, delo se opravlja v času od 4. do 11. ure.
9.	več čistilk
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
NKV delavka, delo v izmenah
E. Gostinska enota Slamnik vabi k preizkusu znanja (avdicijo)
za disco jockeya
Pogoji:
elektromehanik ali druga ustrezna izobrazba z lastnimi glasbenimi napravami, glasbenim arhivom in prevoznim sredstvom
Storitev bo plačana preko ustrezne agencije.
Za delavce, ki bodo združevali svoje delo v poslovnih enotah v Ljubljani, stanovanj ni.
Možnost je za nastavitev v samski h sobah v Domžalah. Zdravniški pregledi za delo v živilski stroki so obvezni za vse delovne naloge.
Kandidati naj v 8 dneh po objavi pošljejo pisne ponudbe z dokazili na naslov: TGDO Napredek Domžale, Ljubljanska 64. Informacije dobijo kandidati osebno na upravi TOZD Gostinstvo in turizem, Domžale, Ljubljanska 71 ali po tel. 721-293 od 8. do 10. ure, vsak dan razen sobote in nedelje. ________________________________________12-1087
v vsak dom zdravje
IMV v sodelovanju z vso svojo trgovsko mrežo vas vabi na
IMV Adria 83«
Prodajni sejem
•/ m I
i mm 1

ki bo od 15. do 19. februarja 1983 v Novem mestu v športni dvorani, Kettejev drevored.
Strokovno vam bomo predstavili naš celoten proizvodni program prikolic. Zaključene aranžmaje na prodajnem sejmu bomo takoj realizirali. Seznanili vas bomo z možnostmi nakupa prikolic za družbeni sektor in sindikalne organizacije
	
inDUSTRIJR mOTORfllH VOZIL nOVO mESTO
iiir ^



PANORAMA		PANORAMA	PANORAMI	\	PANORAMI	\ F	'ANORAMI	\	PANORAMI	\	PANORAMI	\	PANORAMI	\	PANORAMI	\	PANORAMI	\	PANORAMA
Zavjalov: Veliko polje bo moje tudi na 01!
Smučarski tekač iz SZ, zmagovalec prve igmanske preizkušnje za SP, se bo po ZOI ’84 bržčas poslovil od tekmovalnih smučin
Aleksander Zavjalov, 28-letni smučarski tekač iz Moskve je zmagal v razburljivih dogodkih spominja prvi tekmi za svetovni pokal pri nas na 15 kilometrov. Za las pred teka Aleksander Zavjalov. »Obe Fincem Juho Mietom. Za samo 6 sekund. Tekma na Velikem polju *	*'	“	1	*	’
sredi igmanskih gozdov je bila tudi otvoritvena predstava na olimpijskih tekaških progah za moške.
Sovjetski tekač. 174 cm visoki š udent, (član je CSKA) ima za seboj pisano tekmovalno kariero in njegovo ime je zapisano v vseh almanahih, ki pričajo o tekmah smučarskih tekačev. Samo na lanskem svetovnem prvenstvu si je pritekel dve odličji: srebrno na 15 km in zlato v štafeti 4x10 km, na 30 in na 50 kilometrov je bil pa prav tako zanesljiv. Obakrat je bil šesti.
Vsekakor je bila v Oslu najbolj imenitna tekaška predstava prav tekma moških štafet. Tedaj so vodstvo prevzeli Norvežani. Potem sta bila pa drugi in tretji sovjetski tekač precej hitrjša od svojih tekmecev, da je imel Zavjalov 17 sekund prednosti pred
najboljšim norveškim tekačem Oddvarjem Braajem, ki je tekmeca iz SZ že premagal v teku na 15 kilometrov za pičlih 10 sekund in tedaj zmagal. Tudi v štafetnem teku sta smučki Norvežanu drseli hitreje kot Zavjalovu. Od kilometra do kilometra je prednost štafete SZ kopnela. Vsa smučarsko tekaško navdahnjena norveška publika je bila na nogah, ves Holmenkolen. Upravičeno Oddvar Braa je dohitel Zavjalova, toda elektronske ure so pokazale, da so zbiri doseženih časov š irih domačih in štirih sovjetskih tekačev do stotinske sekunde enaki 1,56:27,6.
»Tekma štafet v Oslu je bila nekaj izjemnega,« se leto dni po
si zaslužili zlati ko-
IV
•jlt«
iillf
''•JEGOV CILJ JE ZLATO \A OI — Aleksander Zavjalov je dobil tek na /5 km
štafeti sta lajni.«
Tudi o četrtkovih spopadih na igmanskem Velikem polju ima Zavjalov visoko oceno.
»Proga je odlična. Tekač mora na njej nenehno »delati« in prav na takih progah morajo biti boji za najvišje naslove. Tokrat je bila smučina dobro pripravljena, vendar sem imel težave s palicami. Ne samo jaz, vsi ki smo tekli na Velikem polju. Odjuga je tako zmehčala sneg ob smučini, da so se palice večkrat globoko vdrle. Toda po zmagi sem na to hitro pozabil. Zame je bilo pomembnejše, da sem se prepričal, da sem dobro pripravljen za preizkušnje na Igmanu in za naslednje teke, ki štejejo za Svetovni pokal.«
Ob takem odgovoru plavolasega športnika, ki je svojo tekaško kariero začel leta 1974 v Moskvi, je čutiti, da ima tudi za prihodnost velike načrte:
»Letošnji teki so pokazali, da je načrt treninga pravilen in da bi moral biti prihodnje leto prav na Igmanu v največji formi. Svojo tekmvovalno pot hočem uspešno končati prav na Velikem polju, moje bo! To bo pa izjemno težavno. Tako kot jaz se za te olimpijske preizkušnje pripravljajo tudi drugi iz naše ekipe in vsi drugi, ki v tekih nekaj pomenijo na svetu. Vsi hočemo zmagati. To je pa tudi največja spodbuda vsakemu športniku in tisto, kar nas sili v nenehno vadbo,« je končal pogovor Aleksander Zavjalov v veži hotela Terme na Ilid-ži. Po zmagi v četrtek Zavjalovu ni bilo treba iti na Igman, trener ga je nagradil z dnevom počitka.
M. D.
Srednješolec na SP
Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu, ki bo od 28. aprila do 9. maja na Japonskem, bo v britanski ekipi tekmoval tudi srednješolec Carl Prean. Star je 15 le in bo najmlajši namiznoteniški igralec, kar jih je za Veliko Britanijo tekmovalo na svetovnih prvenstvih. Od Che-sterja Barnesa, ki je na svetovnem prvenstvu debitiral leta 1963, je štiri mesece mlajši.

EDEN SKANSIJEVIH ADUTOV - Naturalizirani Italijan, Ameri-čan Silvester.
Scavolini ne bo dovolil presenečenja
Košarkarsko moštvo trenerja Petra Skansija, v katerem igrata Kiča-novič in Jerkov, igra v sredo v Pešam z ljubljansko Olimpijo
Ne bo samo v polfinalu Koračevega pokala jugoslovanski derbi (Zadar — Šibenka), tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev bo »jugoslovanski dvoboj«. Proti ljubljanski Olimpiji bo namreč igral »jugoslovanski Scavolini«, v katerem igrata Dragan Kičanovič in Željko Jerkov, trener moštva pa je Petar Skansi.
Italijanski tisk je že jasno zapisal, da je moštvo iz Pesara praktično že v finalu. Razlogov, po mnenju Italijanov, je več. Prvič: Scavolini sodi gotovo med najboljše italijanske ekipe in je eden od kandidatov za državni naslov; drugič: moštvo je z Jerkovom dobilo tudi potrebno samozavest za igro v obrambi, kar je bilo lani najbolj boleča točka moštva iz Pesara; tretjič: trener Skansi, pa Kičavnovič in Jerkov tako dobro poznajo ljubljanske košarkarje, da tudi do kakih »taktičnih presenečenj« ne more priti.
Skratka, v italijanskih košarkarskih krogih nihče niti malo ne pomišlja, da bi lahko Ljubljančani poskrbeli za presenečenje.
Uncini presenetil vse
Italijanski motociklist je v kategoriji do 500 ccm zmagal s suzukijem — Njegovi tekmeci, bolj slovečih imen in izkušenj, mu niso bili kos
prstom. Toda takoj je zapustil Evropo.
Kategorija petsto kubičnih motorjev nudi prikaz vrhunske tehnike in mojstrskega obvladanja supermočnih strojev, ki mora zadovoljiti tudi največje ljubitelje kraljice motociklističnih športov. Po odhodu s scene italijanske MV Auguste sta prevzela glavno besedo v bojih za naslov japonska stroja suzuki in yamaha, toda lansko svetovno prvenstvo je dobilo še novo zaželeno injekcijo z nastopom povsem novih petstokubičnih strojev honda.
Honda je angažirala takoj trojico dirkačev in sicer branilca na-
slova M. Lucchinellija, bivšega šampiona Katayamo in F. Spencerja iz Kalifornije. Proti njim so se borili B. Sheene in K. Roberts z najnovejšo yamaho, G. Crosby iz Agostinijeve ekipe, F. Uncini in L. Reggiani na strojih suzuki gamma II in še cela plejada drugih znamenitih dirkačev.
Prva zmaga je pripadla Ro-
bertsu, toda že na VN Avstrije je stopil na najvišjo stopnico zmagovalcev Franco Unicini (rojen leta 1955), kar je ponovil še v Italiji in na Nizozemskem, potem v Belgiji ni bil kos Spencerju, toda na veliki nagradi Jugoslavije mu je že uspel odločilni korak do zmage. Štirinajst dni pozneje je namreč v Silverstonu Sheene padel pri hitrosti 250 km na uro, a jo je odnesel le z zlomljenim
Tako niti padca na Švedskem in v Hockenheimu nista mogla preprečiti, da mož, za katerega v prejšnjih sezonah ni pokazalo zanimanja nobeno tovarniško moštvo, ne bi prevzel krone kralja petstokubičnih motorjev od svojega rojaka Lucchinellija in se tako zapisal med šampione poleg svojih predhodnikov Masettija, Libertija in Agostinija.
Svoj dotlej največji uspeh je dosegel tudi Crosby, pa čeprav še vedno čaka na svojo prvo zmago na veliki nagradi, saj sodi v sam vrh svetovnega razreda.
SP 1982 - 500 con
1A A Fr. Sp. It. Niz. Be. Ju. VB Šv. San M. ZRN
1.	Franco Uncini, It.	Suzuki 8 15	- 10 15
2.	Graeme Crosby, N. Ze.	Yamaha	-	8	-	8	10
3.	Freddie Spencer, ZDA	Honda	10	-	-	-	12
4.	Kenny Roberts, ZDA	Yamaha	15	10	-15	8
Barry Sheene, VB	Yamaha	12	12	-12	—
6.	Randy Mamola, ZDA	Suzuki	-	4	- -	-
7.	Takazumi Katayama, Ja.	Honda	5	2	—	54
8.	Marco Lucchinelli, It.	Honda	6	—	—	6	6
9.	Kork Bellington, ZDA	Kawasaki	3	—	—	2	5
10. Marc Fontan, Fr.	Yamaha	4	—	—	4	2
15 10 15 15 -8 - 12 10 10 - 15	8	12	-
12 8------------
10 12 10 - -
6	6	4
6 3 1
3	-
6 12
-	15
-	6 4 5 3 8
10
15
15
8
6
-	5
103
76
72
68
68
65
48
43
31
29
In »na papirju« so seveda košarkarji z Pesara nesporni favoriti. Kičanovič in tovariši igrajo v italijanskem prvenstvu izredno zanesljivo in le poškodbam je treba pripisati, da Skansijevo moštvo ni na samem vrhu lestvice.
Scavolini je daleč njuspešnejše moštvo prvenstva glede doseženih košev (v 25 kolih 2336 točk), kar obenem tudi kaže, da je moštvo ohranilo lansko »filozofijo igranja« (doseči čimveč košev), čeprav se je letos tudi krepko popravilo v obrambi. To pa predvsem po zaslugi Željka Jerkova
• SCAVOLINI — 4 — Mancini (189 cm, branilec, letnik 1963), 5 — Kičanovič (195, branilec, 1954), 6 — Magnifico (210, center, 1961), 7 — Ponzoni (198, krilo, 1956), 8 — Jerkov (207, center, 1953), 9 — Benevelli (186, bek, 1951), 10 - Boni (204, center, 1964), 13 - Bini (208, krilo-center, 1958), 14 -Del Monte (198, branilec, 1958), 15 - Silvester (198, branilec-kri-lo, 1951), 16 - Sassanelli (185, branilec, 1964), 20 — Zampolini (200, krilo, 1957).
Trener: Petar Skansi, predsednik: Eligio Palazzetti, športna dvorana v Pesaru: 5.000 gledalcev.
(v skoku v obrambi je na šestem mestu in prav tako na šestem mestu za skok v napadu, na obeh teh posebnih lestvicah pa vodi Američan Cagive Magee). Bivši Jugoplastikin košarkar pa je daleč najboljši pri tako imenovanih »bananah«, saj je pravi strah in trepet vseh nasprotnikov. Italijanski tisk je o Jerkovu že napisal, da je z njim Scavolini dobil pravega »libera«. Zanimivo je tudi, da je Jerkov najboljši v odstotku skupnih metov (pod košem je tretji s 120-164, od daleč ni med prvo enajsterico, na lestvici skupnih metov pa je prvi s 127:199 s 84%, pred Kičanovi-čem - 229:374 z 61%.
Jerkov se je torej povsem vključil v moštvo in navijači, po začetnih, tudi ostrih kritikah, so ga vzljubili.
Sergej Belov tudi pisec
Te dni je izšla v Sovjetski zvezi knjiga z naslovom »Skrivnosti košarke« v kateri nekdaj slavni sovjetski košarkar Sergej Belov podrobneje seznanja javnost s svojo bleščečo športno potjo. Predgovor je napisal dolgoletni trener »zbornaje komande« trener Vladimir Kondrašin. Poudarja. da se je Belovova nadarjenost največkrat uveljavila prav na zahtevnih tekmah. V najbolj zapletenih okoliščinah je znal hitro in pravočasno »zaposliti« svoje tovariše. tako da ga uvršča med najboljše »playmakerje« na svetu. Poleg tega pa je Belov slovel tudi po izjemnem občutku za skladnost gibanja, misli in akcije.
V' najbolj zanimivem delu knjige Belov govori o svoji športni poti, trenerjih, tovariših iz ekipe CSKA in reprezentanci ter o najhujših nasprotnikih — Jugoslaviji. ZDA. Italiji in Braziliji.
Belov posebej opisuje jugoslovansko reprezentanco in posamezne igralce. Meni. da je razvoj jugoslovanske košarke posledica temeljitega dela. »Vsak jugoslovanski igralec, kar še zlasti velja za vodje, zna na igrišču ustvariti najustreznejše okoliščine za uveljavitev svoje izjemne nadarjenosti,« pravi Belov. Med največje svetovne mojstre košarke Belov uvršča Cosiča, Dalipagiča in Kičanoviča.
Žoga osvaja Hong Kong
V petmilijonskem mestu 3 nogometne lige s 47 klubi - V prvi le profesionalci -Pri prvaku Nizozemca De Jong in Nanninga - Naš Jovanovič v Sea Bee
Kozmopolitski Hong Kong je ob vsesplošnem razcvetu razvil tudi eno najpopularnejših evropskih zabav - nogomet. Evropski, predvsem britanski, vpliv, je nogomet sem zanesel ob začetku stoletja, leta 1915 pa so ustanovili hongkonško nogometno zvezo, ki pa je šele leta 1954 postala članica mednarodne nogometne zveze. Mesto z nad pet milijoni prebivalcev ima 3000 licenciranih igralcev, igrajo pa v 47 klubih. Zaradi klimatskih razmer je Hong Kong postal tudi pravi »Eldorado« za evropska in južnoameriška moštva, ki ligaške odmore izkoriščajo za spektakularna gostovanja.
47 hongkonških moštev igra v treh ligah, od katerih ima tretja dve skupini. V desetčlanski prvi igra deset moštev, v katerih igrajo sami profesionalci. Šampion in najboljše moštvo je bogati Seiko, pokalni prvak pa je Bulova. V drugi in tretji ligi igrajo samo amatarji, medtem ko je v prvoligaških moštvih cela vrsta tujcev. Največja štadiona sta »Government Stadium« in »soo-kungoo«, ki sprejmeta po 28.000 gledalcev, imajo pa še štiri komfortne štadione za 15.000 do 20.000 gledalcev.
Medtem ko je v arabskem svetu očiten brazilski vpliv (Didi, Riveli-no, Carlos Alberto) pa vzhodnoazijskim nogometnim dogodkom dajejo ton Britanci. Najbolj slovito hongkonško nogometno ime je prav gotovo sloviti Bobby Moore, igralec moštva svetovnih prvakov iz
letih zasenčil nekdaj najboljši klub Bulovo. Moore pa vodi tudi reprezentanco Hong Konga, ki je v kvalifikacijah za »mundial« v Španiji zasedla četrto mesto za Kitajsko, Severno Korejo in Japonsko ter pred Singapurom in Macaom. Najbolj odmeven uspeh pa je ta selekcija dosegla lani, ko je z Brazilijo doma igrala 0:0. Sicer pa so tod gostovali mnogi sloviti klubi kot so Barcelona, Koln, , Boca Juniors in zagrebški Dinamo.
Seiko ima v svojih vrstah tudi dva znana nizozemska igralca De Jonga in Nanningo, ki sta bila leta 1974 in 1978 člana moštev vice-prvakov s SP. Naninga je znan predvsem po izenačujočem golu, ki ga je zabil Argentincem v finalu SP 1978 v Buenos Airesu. Pri Seiku igrata še znana Angleža McCrory in Jones,
_____________ i aduta Bulove pa sta nekdanji zvez-
leta 1966, ki je s Seikom v nekaj • dnik Manchester Uniteda Hutchin-
son in Škot Parlane iz Glasgovv Rangersa. Za moštvo Sea Bee pa igra tudi jugoslovanski reprezentant z »mundiala« Nikola Jovanovič, ki ga je temu moštvu prodal menežer Manchester Uniteda Ron Atkinson, potem ko se naš igralec na Otoku ni in ni znašel. Sicer pa nogometaši v Hong Kongu niso tako sijajno plačani kot na primer v Emiratih, mesečna plača boljših igralcev je približno 15.000 hongkonških dolarjev (približno 15 starih milijonov), ob tem pa igralci dobijo še lepa stanovanja v najuglednejših mestnih četrtih in luksuzne avtomobile. Premija za zmago nad tujimi moštvi znaša okrog dva milijona starih dinarjev.
V Hong Kongu za nogomet milijonov ne mečemo skozi okno, igralci so solidno plačani, toliko pač, kolikor dobimo od vstopnin in sponzorjev. Nogomet na visoki ravni se pri nas šele razvija, licenciranih igralcev je malo, toda imamo kakih 800.000 mladih, ki igrajo z žogo. Približno tako je kot v Braziliji: nogomet pri nas se igra na plažah in v revnih četrtih,« pravi predsednik hongkonške nogometne zveze M. Hui, sicer eden največjih ladjarskih magnatov v deželi.
Sicer pa ostaja glavna gonilna moč tega moštva Dragan Kičanovič, ki je pravi vodja ekipe, obenem pa najboljši strelec Sca-volinija. Zlato tudi ni čudno, da je Scavolini izgubil nekaj srečanj prav, ko je nastopil brez tega odličnega košarkarja, ali pa ko so Kiča pestile poškodbe. Poleg »naše dvojice« pa Skansi lahko računa tudi na odličnega Američana, naturaliziranega Italijana Silvestra, na robustnega Zampo-linija, na »nov up« italijanske košarke Magnifica in ne nazadnje na Ponzonija in Benevellija.
Moštvo iz Pesara je torej pripravljeno za vsak podvig. Še posebno nevarno pa je na svojem igrišču, saj stalno igra pred nabito polno dvorano. V Pesaru je namreč košarka prvi šport.
B. L.
Načrti svetovne prvakinje
Svetovna prvakinja v športni gimnastiki, 16-letna sovjetska dijakinja, Olga Bi-čerova, namerava letos nastopiti na vseh najpomembnejših tekmovanjih. Tako je ovrgla »domneve«, da je poškodovana.
Že konec marca se bo udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja za nagrado časopisa »Moskovske novice«. Za tekmovanje je s svojim trenerjem Borisom Orlo-vom pripravila prosti program z vrsto težkih prvin, med katerimi je tudi skok imenovan »cuervo«, v katerem se zavrti za 540 stopinj.
Maja bo nastopila na evropskem prvenstvu na Švedskem, avgusta na sparta-kiadi v Moskvi. Septembra bo v Kijevu državno prvenstvo, oktobra v Budimpešti pa jo čaka še svetovno prvenstvo.
Po Olginem mnenju bodo najhujše tekmice v letošnji sezoni Gnauk (NDR), Sabo, Agacke in Glinaros (vse Romunija), pa tudi sovjetski telovadki Jurčenko in Moste-panova. Računati bo treba tudi z najboljšimi predstavnicami LR Kitajske in ZDA.
Profesionalni kruh ima res trdo skorjo
Ignac Kavec: »V Italiji hokejisti veliko zaslužijo, a zlasti tujci morajo dati vse od sebe«
Več naših hokejistov skoraj vsako leto zamenja domače klubske barve z italijanskimi. Prav gotovo so (upravičeno) nezadovoljni z razmerami, v kakršnih se je zadnja leta znašel naš hokej. V Italiji pa je prav lahko najti dobre pogoje za razvoj hokejskega igralca,
Med takimi je tudi Ignac Kavec, odličen hokejist iz Ljubljane in bivši igralec Olimpije. Letos že tretje leto igra v Italiji, to sezono v drugoligaškem moštvu Auron-zo kjer bo po vsej verjetnosti ostal še eno leto. »Pri Auronzu bi sicer radi, da bi podpisal pogodbo za tri leta,« pravi Kavec, »vendar načrtujem vrnitev v Ljubljano že čez leto dni.«
Italijanska druga liga, kjer tekmuje Auronzo, je približno tako močna kot naša prva, če seveda izvzamemo Jesenice in Olimpijo. Kakovost in »ritem« tudi v drugi italijanski ligi (moštva odigrajo po dve, tri tekme na teden) zahtevata popolno angažiranost igralca, pravega profesionalca. »Nočem, da bi zvenelo samohvalno, vendar trdim, da za italijanski hokej ni sposoben vsak igralec. Navsezadnje so igralci res profesionalci; dobivajo precej denarja, s tem pa pada nanje velika odgovornost, tako na igrišču in v zasebnem življenju«, pravi Kavec.
Zanimivo je vedeti, kakšni so prejemki italijanskih hokejskih profesionalnih igralcev. Ob sklenitvi pogodb^ dobi igralec najprej vsoto za podpis, potem pa vsak mesec prejema redno plačo. Ko je Kavec prestopil k Auronzu, je poleg denarja za pogodbo dobil zagotovljeno mesečno »plačo« (okrog pol milijona lir), klubsko stanovanje in avtomobil, poleg tega pa dobiva vsak mesec še hranarino.
Jasno je torej, da lastniki klubov dobro premislijo, preden se odločijo za okrepitev iz tujine. Zato pa mora sleherni stisniti iz | sebe tudi zadnje atome moči.
Ob več kot dveletnih izkušnjah v Italiji Ignac Kavec razmišlja o veliki razliki med hokejem pri nas in v Italiji. »Mislim, da se hokej nikjer drugod ne srečuje s takimi težavami, kot se pri nas v Jugoslaviji. Če prav pogledaš, vidiš, da je praktično edina (in za
nas očitno nepremostljiva) ovira - ledena ploskev. Toda kako naj klub sploh plača najemnino za led za treninge in tekme s prevečkrat sila pičlim dohodkom od prodanih vstopnic? Vse drugače pa je v Italiji. Auronzo, na primer, ima borih 50.000 prebivalcev, pa vendar je tamkajšnja (sicer majhna) hokejska dvorana vedno polna; kakih 800 do 1000 l judi redno obiskuje naše tekme. Ljudje tam živijo za hokej in v njem vidijo tudi vir zaslužka. Vsak še tako majhen in skromen bar ali buffet brž izkoristi zmagoslavje tega ali onega moštva, ali napetost pred pomembno tekmo tako, da na široko odpre vrata hokejskim navdušencem, ki po tekmah velikokrat večerjajo precej bolj poceni kot navadno v istem lokalu. Zakaj pa ne, saj je do zadnjega kotička poln.
BRITANSKI NOGOMETNI VPLIV- Trener najboljšega kluba Seika in reprezentance Hong Konga je • sloviti Anglež Bobby Moore (prvi z desne).
Konja so usmrtili
Sloviti dirkalni konj Shergar, ki so ga pred kratkim ukradli neznanci v Dublinu, je mrtev. To so družbi BBC sporočili tatovi, ki so za odkupnino zahtevali 2,7 milijona dolarjev. Neznanci so po telefonu dejali, da je bil Shergar ranjen in da ga je bilo »bolj humano usmrtiti«.
NASMEJAN, A BREZ ZOB -Ignac Kavec, član Auronza
Se eno prednost imajo italijanski hokejisti pred našimi. Njihove ledene ploskve so zastonj — za najemnino jim ni treba skrbeti. Tudi pri reklamnih napisih na ograjah ob igrišču nimajo težav. Vse do zadnje lire ostane klubu samemu. Pri nas je drugače. Denar se drobi. Klubom ne ostane dovolj niti za nakup palic. Ni torej čudno, da so v Italiji klubi z izgubo zelo redki, pa čeprav imajo precejšnje stroške s plačevanjem pogodb in vseh mesečnih dohodkov igralcev in funkcionarjev. Ko takole vidiš, kako je hokej lahko urejen, te nehote stisne ob misli na težave našega.« P- N.
Mogotec ne ve, koliko konj ima
Roberter Sangster trguje s konji kot nekateri z avtomobili - Njegov »konjski imperij« je imenitno organiziran - Za kupce na dražbah posebni sedeži — Njegovi »vohuni« poznajo vse kobilarne
Robert Sangster je videti kot menažer kluba za golf, v nobenem primeru mu ne bi prisodili, da trguje s konji. Za to je njego zunanji videz s sivimi zalisci preresen. Poprej, ko je družina Sangster imela še veliko stavnico na nogometne izide, je 47-letni Anglež trgoval tudi z rabljenimi avtomobili. Denar iz obeh podjetij - približno 900 milijonov din — je naložil v dirkalne konje. Z njimi trguje kot z avtomobili.
»Enoletni konji so zame surovine, dirkališča kraj proizvodnje in plemenski žrebci končni produkt,« zagotavlja poslovnež, ki se rad izogiba publiciteti; vsak dan, ko ni v časopisu, ima za srečnega. Zaradi svojega »tekočega traku« si je Sangster ustvaril monopolni položaj na svetovnem tržišču. Nad vhodom v njegovo pisarno na posestvu na otoku Man je tablica z napisom: »There is no business like horse business«.
Po najnovejši inventuri, ki so jo pripravili njegovi uslužbenci, obsega Sangsterjev imperij 70 štirinožcev v Angliji, Irski, Franciji, ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki. Razen tega ima deleže pri približno 50 plemenskih žrebcih; koliko jih je natančno ne ve. Številke se tako nenehno spreminjajo, kajti komaj mine dan, ko nekje na svetu ne bi prišlo na svet kako Sangsterjevo žrebe; ne mine dan, ko ne bi prodal ali kupil konja; skoraj ni ure, ko na največjih dirkališčih ne bi dobil ali izgubil kupe denarja.
Zgodilo se je že, da so njegovi konji v enem samem dnevu zaslužili 15 milijonov din. Zanj to seveda ni prav veliko, kajti trening in oskrba plemenitih živali stane veliko, pravo premoženje.
Prek teleksa bogataš zbira podatke o svojem imperiju. Če kak galo-per v Angliji ne zasluži niti prebite pare, ga pošlje na štart v Novo Zelandijo. Če se tudi tam izkaže za »pacerja«, ga Sangster - še zmeraj za veliko denarja - proda v Venezuelo. »Kajpak ponujamo tudi slabe konje, toda to se zgodi zelo poredko,« zagotavlja mister Sangster, »tveganju se kar se da izogibamo, saj prodajamo samo najboljšo robo.«
Na njegovem seznamu so predvsem najboljši produkti ameriške konjerejske industrije najplemenitejših konj, ki pridejo enkrat na leto na dražbo Keeneland v Ken-tuckyju pod kladivo. Kar je Sothe-by za zbiralce starin, je Keeneland za poznavalce konj. Toda za razliko od hiš, ki se ukvarjajo s prodajo častitljivih starin, marsikje posel s
konji cvete povsod, medtem ko se glede starin marsikje pritožujejo zaradi izgub.
Brž ko je razkošni katalog z barvnimi fotografijami iz ZDA na voljo, začne Sangster s sojimi sodelavci raziskovati poreklo ponujenih konj. Vsak polnokrvni konj ima rodovnik, s pomočjo katerega je mogoče zasledovati njegove prednike vse do 18. stoletja.
Le krvno potomstvo
Več ko je zmagovalcev v posameznih vzrejnih linijah polnokrvnega konja, čimbolj sta se v dedni masi križala (in potencirala) hitrost in vzdržljivost, tem več obeta eno-letnik. Samo konji, katerih krvne »linije« obetajo najboljše rezultate na dirkah, imajo priložnost, da pridejo na nakupni seznam podjetnega Angleža. Toda od nagrad, osvojenih na dirkah, ne more živeti; največ denarja zasluži šele, ko ti najuspešnejši konji pridejo v rejo — kot plemenski žrebci.
Pred dvema letoma je Sangster v Keenelandu za 1,5 milijona dolarjev kupil enoletnika, ki ga je krstil »Storm Bird«. Konj iz najboljše hiše je kot dveletnik zmagal na vseh dirkah. Ko pa je moral meriti moči s triletniki, tu je na voljo več denarja, je njegova forma padla skorajda čez noč.
»Storm Bird« je kar najhitreje moral prevzeti novo nalogo, nalogo plemenskega žrebca, preden bi — zaradi porazov — zapravil svoj ugled in vrednost. Tako je prišel v rejo, ne da bi dobil eno samo veliko dirko, toda lastniku je še zmeraj navrgel 30 milijonov dolarjev.
Ko je Stangler odpotoval na kee-nelansko dražbo, je njegovo zanimanje veljalo osmim konjem (od 300).
Samo eden med njimi bo moral postati veliki »hit«, da bi drago podjetje ostalo dobičkanosno tudi za prihodnja leta. Bil naj bi konj, kakršen je bil »Storm Bird«. Ali kot »Golden Fleece«, žrebec, ki je v Angliji dobil več velikih dirk in zmagal tudi drugod. Sangster ga je kupil v Keenelandu za »žepnino« 775.000 dolarjev, na koncu sezone ga je kot plemenskega žrebca prodal za 40 milijonov dolarjev.
Tudi milijonarjem zastane dih
Cene, ki jemljejo sapo celo najbogatejšim v krogu milijonarjev.
Kdo že zmore plačati 40 milijonov dolarjev (ali 3.000.000.)000 din) za konja? Objekt, kakršen je »Golden Fleece«, je treba prodati sindikatu, skupini kupcev-delničar-
jev, ki konja razkosajo na 40 kosov (delnic) po milijon dolarjev. Vsak, ki tako naloži denar, si pridobi pravico, da enkrat na leto pripelje svojo kobilo k žrebcu. Kupec torej investira milijon dolarjev v upanju, da bo dobil žrebe, ki bo nekoč navrglo 40 milijonov dolarjev.
Če pa kupec nima kobile, lahko pravico do skoka proda za 200.000 dolarjev. Toliko je treba odšteti danes po svetu za enominutno »delo« najkvalitetnejših žrebcev. V petih letih ljudje, ki tako nalagajo denar, pokrijejo svoje stroške, potem je na vrsti zaslužek, ki pa ni majhen, če upoštevamo, da žrebec opravlja poslanstvo približno 15 let in več.
V amfiteatralnem dražbenem paviljonu v Keenelandu, ima obliko tričetrt kroga, je vsako leto v draz-benih dneh razpoloženje kot pred slavnostno premiero nove opere.
Na oblazinjenih sedežih, zelene barve, barve ameriškega dolarja, je prostora za 700 povabljenih gostov. Najboljši prostori, čisto blizu podkvastega dražbenega ringa, ograjenega z vrvmi kot na boksarskih tekmovanjih, so kajpak rezervirani za najstarejše stranke z debelimi mošnjami. Tu se velikokrat znajde grški ladjar Niarchos, veletrgovec s srebrom, milijarder Bunker Hunt je tudi pogosten gost, da ne omenjamo posebej šejkov, ki so pognali cene v astronomske višave, ne da bi se pri tem obotavljali. Kdor ne more priti sam, ga zastopajo agenti ali pa je povezan s človekom, ki vodi dražbo, s telefonsko linijo, ki je odprta ves čas dražbe.
Manj ugledni obiskovalci se morajo zadovoljiti z balkonskimi sedeži. Gledalci, ki nimajo namena ku-
piti konja, si veliko igro visoke družbe lahko ogledajo stoje za steklenimi stenami iz daljave.
Elektronsko prodajanje
Vodja dražbe ima dva pomočnika, vsi trije so na nekoliko zvišanem odru. Vsi trije so v temnih oblačilih, prav tako kot tudi šesterica, ki je med kupci (imenujejo se spotterji); ti imajo nalogo, da najdejo tiste, ki ponujajo denar. S kričanjem opozarjajo dražbenika nanje. Vsak spotter ima svoj revir. S vojimi strankami se sporazumeva-njo z govorico, ki je za nepoučene komaj razumljia: kupci se prijemajo za uho, drugi spet zasuče svoj klub na stran, tretji sname očala itd., če ne želi več dražiti naprej.
Na električnem semaforu na steni se pokažejo številke, denimo 30. To je ena izmed osmih številk, ki zanimajo Roberta Sangsterja. V katalogu je zapisano: temnorjavi žrebec, star 14 mesecev - tako mlad je še, da utegne spremeniti barvo. Tišina zavlada v dvorani. Dražbenik našteva potem najprej žlahtnike ponujene živali: »Oče je Nijin sky, čudežni žrebec šestdesetih let, ki je dal že 50 slavnih zmagovalcev. Ime matere je Spearfish, to je čudovita dama, najboljše krvi. Poglejte, kaj sta dala ta starša.«
Brezimeni enoletnik, ki ima na notranji strani zgornjih ustnic vžgano spoznavno številko, je nališpan kot kaka lepotna kraljica. Njegova kopita se svetijo kot lakasti čevlji. Hlevar, ki ga je pripeljal v ring, ima tako čiste nohte, kakor da bi bil na poti k nedeljski maši.
Za žrebčka, ki je navajen na polmrak svojega hleva, so to hudi tre-
nutki: nenadoma je v luči žarometa, vanj so uperjene tudi luči, ki omogočajo boljše televizijsko snemanje.
Govorica je šla od ust do ust: to naj bi bil konj stoletja. Šest strokovnjakov, ki jih je Sangster pred tremi meseci poslal na oglede, je temeljito pregledalo štirinožca. Vsi so mu dali desetko, največ, kar lahko dobi prihodnji šampion.
Iz Los Angelesa je dopotoval v Kentucky izvedenec, ki se je zanimal samo za noge mladega konja. Celo rentgenizirali so ga; šušljali so namreč o neki prirojeni napaki, zaradi katerih konji potlej ne morejo optimalno postaviti kopita na tla. Nič ni bilo res. Zobozdravnik je pregledal zobovje. Če konj nima dobrih zob, ne more dobro prebaviti krme, to pa seveda zmanjšuje dirkalne dosežke. Iz Londona je prihitel specialist, ki je pregledal konjevo srce, iz Irske pa je prišel najuspešnejši trener galoperjev, Vincent 0’Brien, ki pa se najraje požvižga na ugotovitve izvedencev m se -. k°t ob pogledu na žensko -najbolj zanaša na svoje oči. Vsi so bili navdušeni.
Vsak korak pod lupo
Tudi posebej plačani vohun, ki je opazoval trening mladega obetavnega dirkača, ni imel nobenih pomislekov. Take obveščevalce ima Sangster v vseh velikih kobilarnah. Kjer je na voljo veliko denarja, pride prav vsako sredstvo. Rejci, ki svoje konje hranijo z anaboliki, da bi jh na dražbah predstavili z mišičnimi paketi, niso redki. Robert Sangster je že kupil enoletnike, »ki so takorekoč povsem usahnili«, brž ko so jih prepeljali v Anglijo.
Aukcionator je imenoval najmz-jo ceno, s katero se je dražba začela.: milijon dolarjev. Z dialektom južnih držav je hvalil odlike ponujenega konja, navajal podrobnosti in številke, poveličeval konja: »Milijon, to ni nič, to je ravno dovolj za rep. Kdo bo dal 1,1 milijona?« Svetle številke na semaforu so se hitro povzpele na 2 milijona. Nervoza v sicer prijetnem okolju se je stopnjevala. »Ali right«, pravi mož s kladivom, »kdo bo ponudil 2,1 milijona?«
Do konca, za vsako ceno
Robert Sangster je že dolgo tega zapustil svoj sedež in se pridružil gledalcem. Da bi skril svoje zanimanje za žrebca in da ne bi cene po nepotrebnem gnal v višave, je posel prepustil nepoznanemu agentu. Med obema se je smukal kurir.
Pri treh milijonih so dražbo prekinili, ponudbe so bile čedalje redkejše. Mož s kladivom je zato začel kupce podžigati, še enkrat je opozoril na vrline ponujenega žrebca. Samo še dve stranki se bojujeta: Sangster in šejk Maktum iz Dubai-ja; šejkov konjiček je konjereja, v kateri tiči premoženje. Ta zasebni boj je pognal svetovno ceno za enoletnike v astronomske višave - v nekaj sekundah. Osuplo gledajo drugi na svetleče številke na semaforu: 4 milijone dolarjev! Spet so dražbo za hipec prekinili. Tokrat je Sangsterjev agent zaprosil za odmor, moral se je posvetovati s svojim delodajalcem. Ko se je spet prikazal, je imel povelje zapisano na obrazu: kupiti za vsako ceno.
Potlej so ponudbe poskakovala po četrt milijona dolarjev. 4.250.000 dolarjev je zahteval mož za pultom, Sangsterjev agent je sprejel, toda nepričakovano je šejk odkimal - in kladivo je padlo...
Občinstvo so opozorili, naj z aplavzom počaka tako dolgo, da bodo žrebca odpeljali, da se ne bi preplašil. S konjem, nenadoma vrednim toliko kot dvajsetnadstropni nebotičnik, ravnajo kot v svilenih rokavicah, saj ga novi lastnik zaradi velikega prispevka ni zavaroval. In tako številka 30 zapušča ring, pri izhodu čaka nanj 40 do 50 novinarjev.
Takoj improvizirajo tiskovno konferenco. Vsi bi radi vedeli, kaj misli junak dneva; toda ta samo poplesuje, preplašen zaradi blisko-vic fotorejx>rterjev, nemirno na mestu.
V paviljonu seje avditorij dvignil s svojih prostorov. Stoje slavijo vsi nov svetovni rekord - glede cene - za enoletnika. In takoj nato je že prišel v ring konj številka 31.17 četvero-nožcev je ta večer doseglo ceno več kot milijon dolarjev. Na koncu je organizator dosegel tudi nov skupen svetovni rekord: iztržek 7.500.000 din.
Pred dvorano pa so mladi ljudje delili listke, na katerih je bilo zapisano: Kako je mogoče izdati toliko denarja za konja, ko povsod posvetu otroci stradajo in umirajo od gladu? Mladi ljudje, nekateri na invalidskih vozičkih, bi radi razpravljali, ne najdejo pa sogovornikov.
Jutro po dražbi so listki raztreseni vsenaokrog, kot listje, ki je padlo z dreves. Pometejo jih in spravijo v velike odpadne kose ...
I
1
Pravda: mirovna ofenziva ZSSR
Tuji opazovalci v Moskvi se strinjajo, da je zunanjepolitčno delovanje SZ postalo hitrejše
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 13. februarja — Tisto, na kar so v sovjetski diplomaciji kmalu po zamenjavi v Kremlju opozarjali nekateri tukajšnji tuji opazovalci, zdaj pravijo tudi sovjetski komentatorji. Ob ugotovitvah, da se mednarodni dogodki vrstijo vse hitreje, današnja Pravda poudarja, da vodi pri tem tudi Sovjetska zveza »aktivno, dinamično in prožno politiko v mednarodnih odnosih« in da se »njena mirovna ofenziva nadaljuje«.
Današnja trditev Pravde je vzbudila zanimanje vseh tukajš-nih tujih opazovalcev, saj je sama po sebi pokazala, koliko jim je v Moskvi do tega, da bi bili v ospredju '»prizadevanj-za mir« in kampanje za razorožitev, ki se zdaj prelamlja v Evropi. Ocene o »aktivni in dinamični« sovjetski politiki naj bi namreč v tem trenutku potrdile, da do zastojev v pogajanjih med ZDA in ZSSR ne prihaja po moskovski krivdi, marveč zaradi »brezbrižnosti« tistih zahodnih krogov, ki jim naj bi bilo po volji popuščanje napetosti. Pravda pri tem posebej poudarja. da se moč sovjetskih razorožitvenih pobud ne kaže sa-
mo v njihovih miroljubnih namenih. ampak tudi v »konkretnih in realnih predlogih«, ki jih vsebujejo pobude.
Vsi tukajšnji opazovalci sicer niso ravno prepričani, da je sovjetska diplomacija v zadnjem obdobju tudi bolj prožna, kot to trdi Pravda, vendar pa se mnogi strinjajo, da je sovjetsko zunanjepolitično delovanje postalo res hitrejše in aktivnejše. V zadnjih tednih namreč ni mednarodnega dogodka, na katerega ne bi opozorila sovjetska sredstva javnega obveščanja, prav tako pa ob tem tudi izrazila svoja stališča.
DANILO SLIVNIK
Novoletna
poslanica
Zhao Zipnga
Kitajci vstopili v novo lunino leto in proslavili festival pomladi
PEKING, 13. februarja (Tanjug) — Kitajci so sinoči veselo stopili v novo lunino leto in proslavili festival pomladi. V novoletni poslanici ljudstvu je Zhao Ziyang poudaril politično enotnost in stabilnost države ter vero v socializem kitajskih barv. Na današnjem zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 4000 ljudi in je bilo v veliki dvorani kitajskega parlamenta, je v imenu CK KP in vlade Zhao Ziyang dejal, da je minulo leto bilo leto velikih uspehov na vseh frontah. Podčrtal je gospodarske rezultate v minulem letu in pozval ljudstvo, naj uresniči cilje letošnjega plana in jih celo preseže. Poudaril je, da je treba hitreje izvajati reformo državnega aparata na vseh ravneh in gospodarsko reformo ter reformo na vseh drugih področjih.
Generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Yaubang je praznoval na otoku Hainanu na jugu države v družbi predstavnikov nacionalnih manjšin in vojske.
IZ POSLOVNEGA SVETA
•	JAPONCI OSTALI VODILNI IZVOZNIKI AVTOMOBILOV — Zahodnonemški izvoz avtomobilov se je v letu 1982 povečal od 55 na 59 odstotkov, vtem ko se je japonski zmanjšal od 54 na 52 odstotkov. S tega vidika so največji delež svoje avtomobilske proizvodnje izvozili Švedi: 65 odstotkov. Merjeno s številom avtomobilov pa je Japonska ostala visoko na čelu: izvozila je 5,57 milijona vozil, druga na lestvici, ZRN, pa 2,4 milijona vozil. V celoti se je, predvsem zaradi recesijskih težav, lani svetovna proizvodnja vozil zmanjšala za 3 odstotke (od 37,4 na 36,3 milijona vozil). (D. S.)
•	SESTANEK MINISTROV ARABSKIH DRŽAV ZA KMETIJSTVO - Kakor je sporočila agencija INA, bo osma seja ministrov arabskih držav za kmetijstvo prihodnji mesec v Bagdadu. Iraška delegacija bo na tem sestanku posredovala več predlogov, ki se nanašajo na strateško pomembne pridelke, na združevanje arabskih družb s kmetijskega področja in na vprašanja o skupnem trgu na področju ribištva. Med predlogi iraške delegacije bo tudi predvidena izmenjava stro-kosnjakov in razširirev iraškega kmetijskega centra. ki naj bi sprejel strokovnjake iz držav Zaliva.
•	IZBIRČNI KUPCI - Po podatkih združenja papirniearjev str lani v ZR Nemčiji zbrali in vrnili v predelavo približno 3,5 milijona ton starega papirja, torej približno 35 odstotkov vsega porabljenega papirja. Papirnice v ZR Nemčiji izdelajo na leto okrog 8 milijonov ton papirja, porabo v tej državi pa cenijo na 10 milijonov ton. Papirničarji trdijo, da večjo porabo starega papirja onemogočajo izbirčni kupci, ki zahtevajo izredno čist in bel papir, brez dodatkov predelanega starega papirja. V nekaterih državah (na primer v ZDA) spodbujajo večjo uporabo predelanega starega papirja za izdelavo papirja, kartona, zlasti pa še embalaže s spodbudnim sistemom obdavčitve: tako je na primer embalaža iz kartona, ki je izdelan z večjim dodatkom starega papirja, obdavčena z znatno nižjim prometnim davkom. (Z. S.)
•	BREZPOSELNOST V ZDA UPADA? -
Po uradnih podatkih se je letos januarja število brezposelnih v ZDA rahlo zmanjšalo, na 11,4 milijona, oziroma z 10,8 na 10,4 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Še bolj se je zmanjšalo število nezaposlenih mladih, s 24,5 na 22,7 odstotka. Medtem ko v uradnih krogih podatke razlagajo kot nedvoumen dokaz o oživljanju gospodarske dejavnosti, predvsem v gradbeništvu in strojni industriji, so strokovnjaki drugačnega mnenja. Tako na primer trdijo, da se je število nezaposlenih samo navidezno zmanjšalo, ker so , mnogi iskalci zaposlitve obupali, da bodo lahko našli delo. in se zato ne prijavljajo več posredovalnicam za delo, ki jih zato statistično ne vodijo več kot brezposelne oziroma iskalce zaposlitve. Podatek o zmanjšanju števila brezposelnih mladih pa razlagajo s tem, da si mnogi z dodatnim šolanjem ali usposabljanjem skušajo zagotoviti boljše možnosti za zaposlitev. Optimistične ocene o oživljanju gospodarske dejavnosti pobijajo zlasti s podatkom, da se je januarja število delavcev, ki so bili zaposleni s skrajšanim delovnikom, povečalo od 5.4 na 6,8 milijona. (Z. S.)
•	REKORDNA LETINA NA KITAJSKEM
— Uradni tednik Peking Review, ki ga izdajajo v kitajskem glavnem mestu, piše, da je Kitajska lani pridelala rekordnih 344 milijonov ton žita, kar je za 12 milijonov ton nad prejšnjo najvišjo številko. Izvedenci menijo, da gre obilna letina predvsem na rovaš ugodnih vremenskih razmer, a tudi nekaterih sprememb v kmetijski politiki, ki za večji pridelek omogoča boljšo gmotno spodbudo. Kljub temu pa bo ostala Kitajska še naprej eden velikih svetovnih uvoznikov žita. (D. S.)
• GLOBOK PADEC NACIONALNEGA PROIZVODA V EGS - Po izračunih analitikov evropske komisije, objavljenih v publikaciji »Zadnji ekonomski trendi« so v tretjem kvartalu leta 1982 tokovi gibanja povprečnega nacionalnega bruto proizvoda doživeli padec za 4,6 odstotka (preračunano na letno stopnjo). Ta padec, ki zdaj potrjuje lanska predvidevanja o krepkih pritiskih recesije v zahodnoevropski deseterici, je precej globlji od prejšnjih: v tretjem kvartalu je bilo gospodarsko nazadovanje 0,9-odstotno. V štirih najmočnejših državah EGS so imeli takšno naraščanje nacionalnega bruto proizvoda : ZRN —5 odstotkov, Francija —3,2 odstotka, Italija —11,6 odstotka in Velika Britanija +0,5 odstotka. Zanimivo pri tem je, da je padec tako globok kljub blažilnemu vplivu bilance mednarodne menjave; v tem obdobju je namreč izvoz iz EGS v povprečju padel za 8 odstotkov, uvoz pa za 12,2 odstotka, zaradi česar je imela zunanja bilanca 1,2 odstotka presežka. (D. S.)
•	MEHIKA IMA ZAGOTOVLJENIH 5 MILIJARD POSOJILA - Finančno ministrstvo v Mexico Cityju je potrdilo, da bo »jumbo« kredit v vrednosti 5 milijard dolarjev nared za izkoriščanje do konca februarja. V kreditnem aranžmaju sodeluje okrog 500 bank. Posojilo naj bi po teh izjavah omogočilo Mehiki tisti uvoz, ki ga njeno gospodarstvo potrebuje za normalno delovanje. Pomoč državam v razvoju — v obdobju 1981—82 so razvite države dale, v skladu s konvencijo o pomoči v hrani, državam v razvoju skupaj 7,92 milijona ton pšenice, kar je za dober milijon ton več kot leto poprej, vendar seveda mnogo premalo, da bi odpravili problem podhranjenosti v mnogih najrevnejših državah. (D. S.)
•	ISKANJE NAFTE V TANZANIJI - Francoska naftna družba »Elf Aquitaine«, ki sodeluje pri odkrivanju in črpanju nafte v vrsti afriških držav, je podpisala s tanzanijsko vlado sporazum o naftnih raziskavah v obalnih vodah, med otoki Songo Songo in Mafia v Indijskem oceanu. Raziskave naj bi se začele v prihodnjih štesih mesecih, na območju, velikem 14.500 kvadratnih kilometrov. Dozdajšnja prizadevanja, da bi odkrili nafto, niso obrodila uspehov; Tanzanija plačuje po 60 odstotkov svojih izvoznih dohodkov za nakup nafte. (T. D.)
•	KANADSKA POMOČ UGANDI - Kanada je odobrila Ugandi 9 milijonov dolarjev pomoči za finansiranje več zdravstvenih projektov v deželi in za uravnavanje plačilne bilance. Kot so sklenili, naj bi Uganda tretjino pomoči, to je 3 milijone dolarjev, porabila za nakup blaga v Kanadi. Obe deželi sta tudi podpisali sporazum o sodelovanju na razvojnem področju, v skladu s programom obnove Ugande. (T. D.)
•	NAPOVEDI DO 1988 - Neodvisni britanski inštitut Henley Centre ocenjuje, da bo najvišjo inflacijo v EGS v obdobju 1984—988 imela Grčija: 15,5 odstotka (napoved za letos 18,5 odstotka). Sledijo ji Italija z 12,9 odstotka (14,2 odstotka), Irska 11 odstotkov (13,8 odstotka), druge članice skupnosti pa naj bi imele takšne inflacijske stopnje: Britanija 10,5 odstotka (toda letos le 6,2 odstotka), ZRN 4,3 odstotka (3,9 odstotka), Francija 9,5 odstotka (9,3 odstotka), Nizozemska 3,9 odstotka (3,2 odstotka) in Belgija 8,2 odstotka (8,2 odstotka). Zanimivo je, da britanski inštitut napoveduje najbolj mračno prihodnost Veliki Britaniji, ki ne bo imela le visokega skoka inflacije, marveč je edina, katere rast naj bi stagnirala (za 1,6 odstotka). Najvišjo gospodarsko rast prerokuje Grčiji: od 1 odstotka v letu 1983 na povprečno 3,3 odstotka v obdobju 1984-1988. (D. S.)
Enotneje o prihodnosti palestinskega ljudstva
V Alžiru se danes začenja 16. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta — Večina prebivalstva na zasedenih ozemljih izraža podporo PLO in Arafatu
Al.ŽIR, 13. februarja (Tanjug) — V Alžiru potekajo zadnje priprave na 16. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta (parlamenta), ki se bo začelo jutri in od katerega pričakujejo daljnosežne odločitve, pomembne za nadaljnji boj palestinskega ljudstva in njegovo prihodnost.
Uradni predstavnik Ahmed Abuabudrahman je dejal, da so dane vse možnosti, da nacionalni svet sprejme trden program, ki bo odgovoril na vsa vprašanja in odseval palestinsko nacionalno enotnost.
Zasedanje palestinskega parlamenta bo trajalo najmanj teden dni (zadnje, to je 15. zasedanje, je bilo pred skoraj dvema letoma, aprila 1981 v Damasku) in bo na njem sodelovalo 355 delegatov. Člani sveta z zasedenih ozemelj, 180 jih je, ne bodo prišli v Alžir, da ne bi postali žrtve izraelskih represalij. Pri de-
• BEOGRAD, 13. februarja (Tanjug) - Danes je iz Beograda odpotovala delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo udeležila zasedanja palestinskega nacionalnega sveta v Alžiru. Delegacijo vodi član predsedstva zvezne konference SZDLJ in član CK ZKJ dr. Aleksandar GrUčkov.
lu najvišjega zakonodajalskega palestinskega telesa bo sodelovalo okrog 300 gostov predstavnikov vlad, parlamentov, strank in gibanj iz 90 držav. Zasedanje bo spremljalo več kot 400 novinarjev.
Domnevajo, da bo palestinski nacionalni svet med drugim potrdil strategijo nadaljnjega vojaškega in političnega boja po umiku palestniskih borcev iz Bejruta, definirali poti za krepitev odpora na zasedenih ozemljih, proučili odnose z arabskimi državami in različne predloge in pobude za rešitev palestinskega vprašanja.
V okviru zadnjih intenzivnih priprav na zasedanje nacionalnega sveta, za katerega že vnaprej poudarjajo, da bo imelo zgodovinski značaj, zaseda najvišje vodstvo PLO v Alžiru že tretji dan. Dnevni red so sprejeli soglasno, končujejo pa tudi že proučevanje predlogov odločitev, o katerih bo glasoval nacionalni svet.
Ogromna večina palestinskega prebivalstva na zasedenih ozemljih ponovno izpričuje, tik pred zasedanjem nacionalnega sveta, polno zaupanje in podporo PLO in Jaserju Arafatu. V sporočilih,
r-ISKRICE------------------
Vem, da resnica prinaša nesrečo, pa se ji vseeno ne morem odpovedati.
K'IU YUAN
Treba je delati, če že ne iz želje pa zaradi obupa, kajti če dobro premislimo, je delati manj dolgočasno kot zabavati 'SC
BAUDELAIRE
ki prihajajo od tam v Alžir, je poudarjeno, da je PLO edina pooblaščena, da v imenu palestinskega ljudstva »govori v mednarodnih telesih in sodeluje v pogovoru o ustanovitvi palestinske države«. Župan zasedene Zahodne obale je članom palestinskega parlamenta sporočil, da dajejo Jaserju Arafatu polno pooblastilo, da »organizira boj proti izraelski zasedbi tega ozemlja«.
Palestinski voditelji, zbrani v Alžiru, kategorično zavračajo glasove, da se v bistvenih mnenjih razhajajo. Arafat je te dni izjavil, da se ne boji »drugačnih mišljenj« in da to, kar nekateri imenujejo palestinska protislovja, ni nič drugega kot demokratična razprava, ki je značilna za
PLO. Zavrnil je tudi vsako možnost ameriške in izraelske nav-, zočnosti.
Pomembno mesto v večdnevnih razpravah v zasedanju palestinskega sveta bodo zagotovo imeli odnosi z arabskimi državami, zlasti z Jordanijo. PLO zahteva od Arabcev dvoje: prvič, da se ne vmešavajo v njene notranje zadeve, kajti v tem smislu so že bila nedvomna vpletanja, in drugič, da omogočijo PLO vojaško in politično delovati na njihovih ozemljih, kar je za Palestince nedvomno odločilno po njihovem umiku iz Bejruta. O konfederaciji z Jordanijo bodo lahko govorili šele, ko bo ustanovljena neodvisna palestinska država.
Palestinsko vodstvo obljublja, da bo na jutrišnjem zasedanju nacionalnega sveta imelo enotna stališča o bistvenih točkah, ki zadevajo prihodnost palestinskega ljudstva.
rOGLEDALO

- Gospod poveljnik, položaj na iraško-iranski fronti je kot običajno.
OTO REISINGER, Vjesnik
Sprava ustanov v EGS
Evropski parlament odobril proračunski sveženj, iz katerega bo Velika Britanija dobila povrnjen previsoko vplačani delež v skupno blagajno
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 13. februarja — Evropski parlament je popustil pod pritiski komisije in sveta ministrov, vendar še vedno ni odložU orožja. Poslanci parlamenta so ob koncu tedna s 183 glasovi proti 33 glasovom odobrili dodatni proračunski sveženj, iz katerega bo Velika Britanija dobila povrnjen previsoko vplačan delež v skupno blagajno, vendar je odločitev pospremil z opozorilom obema ustanovama: izplačila takšne vrste niso več mogoča in v naslednjih mesecih je treba najti dolgoročno rešitev za to vprašanje.
Bitka je torej končana, a vojna še ne. Britanski poslanec Robert Jackson, ki mu je pripadla dolžnost, da povzame razmislek evropskega parlamenta, je dejal, da je imel veto pri razpravi o refundiranju denarja za Veliko Britanijo, ki je bil lani decembra dogodek, ki mu ni para v zgodovini Evropske gospodarske skupnosti, »pozitivne posledice«. »Upor« parlamenta proti predlogu ministrov, ki so težišče političnega odločanja v skupnosti, naj bi po splošni presoji imel predvsem »demonstracijski« učinek in z njim naj bi parlament drugim telesom v EGS pokazal, da v nasprotju z dozdajšnjimi pričakovanji ne namerava več sedeti križem rok, ko gre za vprašanja v njegovi pristojnosti, hkrati pa naj bi izsilil pospešek pri pripravah na reformo financiranja v deseterici, ki je že dolga leta najtežji skupni problem EGS.
Poglavitni razlog, ki je najbrž odločal pri pristanku na spravo, pa je bil v tem, kot je dejal nekdo na plenarnem zasedanju parlamenta, da je evropski parlament s tem »pripravil palubo za boj« in dal komisiji in ministrskemu svetu ustrezen manevrski prostor za spopad z neravnovesji pri fi-
Zasebni kmetje posodili denar zadrugi
METLIKA, 13. februarja — Več kot 300 vinogradnikov kooperantov metliške kmetijske zadruge — tozd Vinska klet, je posodilo denar KZ Metlika za nakup vinifika-torja. Vinogradniki so dali od vsakega kilograma grozdja, Id ga je odkupila klet, dinar in tako zbrali več kot dva milijona. Ta denar bodo dobili nazaj po treh letih s 16-odstotnimi obrestmi. Za to posojilo so se odločili, ker sedanji štirje vinifikatorji zadrugi ne zadostujejo. V vinifikatorju vre rdeče grozdje in se mu s takšnim postopkom zagotovi barva, posebna posoda pospeši tudi proces luženja barve v vino, kar traja pri običajnem postopku šest do sedem dni. V vinifikatorju pa trikrat ali štirikrat manj. Ker ponujajo belokranjski vinogradniki v odkup vedno več grozdja, je še toliko pomembneje, da so vsi procesi čimhitreje končani. Le tako lahko odkup teče nemoteno. >
M. D.
nanciranju skupne blagajne.
Minulo strasboursko zasedanje evropskega parlamenta se je lotilo praktično vseh bistvenih vprašanj, s katerimi se ubada skupnost, od skupne strategije proti brezposelnosti (Simone Veil: »Je kot pošast iz Loch Nes-sa, vsi govorijo o njej, nihče pa je še ni videl«) in protekcionizma (soglasno podporo je dobila parola, da je trgovina »dvosmerna cesta«) tja do evroraket (Helmut Kohl: :»Preprečiti je treba razkol Evrope in ŽDA ob tem vprašanju«), a vendarle so iz Strasbourga še najglasneje odmevale razprave o osnovnih načelih delovanja skupnosti.
Ker skupnih politik ne bi bilo mogoče izvajati brez ustreznega denarja v skupni blagajni, je po tradiciji tod naj večja ovira financiranje skupnosti. Vprašanje se je zapletlo na dveh ravneh: problem je najprej v tem, da je denarja premalo, da bi lahko bolj učinkovito uresničevali skupne programe, vprašljiva pa naj bi bila še razdelitev tega denarja, kajti izkazalo se je, da nekatere države (najbolj značilen je primer Velike Britanije) dajejo v blagajno več kot potem dobijo iz nje.
Walenso zaslišali
VARŠAVA, 13. februarja (Tanjug) - V vrhovnem vojaškem tožilstvu v Varšavi se je včeraj končalo tridnevno zasliševanje nekdanjega vodje Solidarnosti Lecha VValense. Sporočili so, da so Walenso zaslišali kot pričo v kazenskem postopku proti članom nekdanjega Komiteja za obrambo delavcev, med katerimi je bil tudi Jacek Kuron. Odgovarjali naj bi za protidržavna dejanja.
Eksplozija blizu Tira
TEL AVIV, 13. februarja (Reuter, UPI) - Izraelska vojaška komanda je sporočila, da je v bližini Tira danes zjutraj eksplodirala bomba. V eksploziji, do katere je prišlo, ko je izraelski avtobus peljal mimo nekega palestinskega begunskega taborišča, sta bila ranjena dva Izraelca.
Komisija, ki naj bi bila nekakšna »vlada« skupnosti je minuli teden predložila parlamentu t.i. »zeleno listino«, v kateri je predlagala nekaj novih virov financiranja. Vsekakor dokument v parlamentu ni naletel na takšen sprejem kot so pričakovali Ga-ston Thom in njegovi »komisio-narji«. Nekdo je dejal, da »listina zgolj platonično ponavlja, kar je bilo že mnogokrat predlagano«, predvsem pa ne ponuja strategije dolgoročne razrešitve nenehnih proračunskih zapletov v EGS. Nič nenavadnega ni zato bilo, da je na sorazmerno največ odpora naletel prav najtehtnejši predlog dokumenta, po katerem naj bi sredstva v blagajni povečali z večjimi maloprodajnimi davki (t.i. vrednostnim davkom, ki je osrednji vir financiranja v EGS). Francoski socialist Saly je takole povzel mnenje velikega dela parlamenta: »Lahko plačujemo tudi večje davke, toda najprej mormo vedeti zakaj?«
Ker je ena od redkih pristojnosti parlamenta, da odloča o sprejemu proračuna (poleg tega ima še pravico razpustiti komisijo, dajati svoje mnenje o skupnih zakonih in postavljati vprašanja komisiji in ministrom: leta 1981 je dal 2877 pismenih ali drugačnih vprašanj), se je tehnično-fi-nančno vprašanje razširilo še v politično sfero. Tukaj pa so odločilen problem kajpada razmerja moči med ustanovami skupnosti in s tem vprašanjem povezana osnovna načela odločanja v EGS.
DUŠAN SNOJ
Delavska enotnost
V novi številki
Uskladitev nekaterih cen je nujna vendar
NE BREZ SINDIKATA
Pogovor z Leopoldom Percem, predsednikom sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije
ZAKAJ VOZIJO NAŠI VLAKI TAKO POČASI?
Ob pobudi mariborskih delegatov iz Pobrežja v slovenski skupščini
ČE ŽENSKA ŽELI DELATI 40 LET
Priloga
SINDIKALNI POROČEVALEC
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 14. februar 1983
SLOVENIJA
Oblačno, občasno bo rahlo snežilo, na Primorskem pa deževalo. Najnižje nočne temperature bodo od —2 do —7, v Primorju 3. najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem okoli 6.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo do pretežno oblačno. Ob Jadranu in v zahodnih krajih bodo vmes padavine, ki se bodo čez dan razširile na vso državo.
ZA SOSEDNJE POKRAJINE ITALIJE IN AVSTRIJE
Občasno bo deževalo, v južni Avstriji pa snežilo.
VREMENSKA SLIKA
V zahodnem Sredozemlju je nastalo novo območje nizkega zračnega pritiska, ki se pomika na zahodni in južni Balkan. V višinah doteka nad naše kraje ob jugozahodnih vetrovih nekoliko toplejši zrak.
KAKO KAŽE ZA TOREK
Prevladovalo bo oblačno vreme.
Vreme in temperatura dne 13. februarja 1983 ob 13. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	rahlo sneži	-1
Planica ,	-	-
Brnik	rahlo sneži	-i
Kredarica	rahlo sneži	-9
Maribor	oblačno	0
M. Sobota	-	-
Sl. Gradec	oblačno	-3
Celje	-	-
Novo mesto	rahlo sneži	-1
Nova Gorica	rahlo dežuje	3
Portorož	rahlo dežuje	6
Reka	dežuje	6
Pulj	rahlo dežuje	7
Hvar	delno oblačno	13
Dubrovnik	delno oblačno	14
Zagreb	oblačno	0
Beograd	delno oblačno	7
Sarajevo	poloblačno	6
Titograd	poloblačno	11
Skopje	jasno	12
Celovec	oblačno	-2
Gradec	oblačno	0
Dunaj	jasno	0
Benetke	oblačno	3
Milano	dež s snegom	3
Genova	rahlo dežuje	4
Rim	rahlo dežuje	12
Pariz	-	-
Berlin	jasno	0
Stockholm	delno oblačno	-3
Moskva	rahlo sneži	-5
IETOK v mVs: MURA Gornja Radgona 137, SAVA Radovljica , SAVA Radeče 96,1, SORA Škofja Loka 4,67, LJUBU ANICA
STANJE VODA 13. FEBRUARJA 1983 OB 7. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 123, SAVA Radovljica 38, SAVA Šentjakob 188, SAVA Radeče 128, SORA Škofja Loka 113, UUBUANICA Moste 71, SAVINJA Laško 107, KRKA Podbočje 83, KOLPA Radenci 98.
PRETOK ’
9,54,
Moste 26,0, SAVINJA Laško 15,2, KRKA Podbočje 16,3, KOLPA Radenci 26.0 in SOČA HE Doblar 21.
TEMPERATURE v 'C: MURA Gornja Radgona 2,6, SAVA Radovljica 3,0, SAVA Radeče 4,8, SORA Škofja Loka 2,0, UUB-UANICA Moste 5,7 ter SAVINJA Laško 1,4.
Naše vode
Jugoslavija je s Panonsko nižino odprta proti severu in od tega je v veliki meri odvisno njeno podnebje, pa tudi njena hidrografija. Podatki o dolžini naših voda dajejo na prvi pogled ugodno sliko, kajti njihova dolžina je okoli 118.270 km, od česar je 43.000 km daljših od 10 km. Toda kljub temu je pri nas izkoriščanje tekočih voda zapletena zadeva.
Predvsem imamo vodotoke v goratih, planinskih predetih, medtem ko je v ravninah, kjer potrebujemo največ vode, hidrografska mreža skromnejša. Naravnih in umetnih jezer imamo okoli 220; večinoma je v njih bogat vodni živelj. Glede podnebja vladajo na posameznih področjih precejšnje razlike. Ločimo tri glavne vste klime: sredozemsko, celinsko in gorsko, kar seveda vpliva tudi na neenakomernost padavin in s tem na možnost izkoriščanja vodnih virov.
Vojvodina je naša žitnica in tam so že v začetku 19. stoletja začeli regulirati Donavo in Tiso; gradili so nasipe, da bi se zavarovali pred poplavami. Danes branimo v Jugoslaviji pred poplavami 20.000 kvadratnih km ozemlja, na katerem je 1500 naselij. Številka je velika, vendar nam pomanjkljiva obramba pred poplavami vsako leto odnese težke denarje. To je ena plat, po drugi pa ostajajo zaradi suše velike površine neizkoriščene.
J. L.
Snežne razmere
Kalič: 100 cm južnega snega. Vse naprave vozijo. Tekaške proge urejajo. Črni vrh nad Idrijo: 80 cm suhega snega. Velika in mala vlečnica vozita od 9. kdo 16.40 ure. Kanin: Na D postaji je 310 cm, na C postaji 150 cm in na B postaji 60 cm snega. Sviščaki: 125 cm snega. Smučišča so urejena, naprave ne vozijo. Velike Bloke: 85 cm suhega snega. Vlečnici Lisec in Ciciban vozita od 9. do 16.30 ure. Kobla: 75 do 125 cm pomrznjenega snega. Vse naprave vozijo od 9. do 17. ure. Tekaške proge niso urejene. Cesta do Raven je prevozna z verigami. Vogel: 160 cm suhega snega. Nihalka vozi od 7.30 do 18. ure, sedežnica Orlove glave, vlečnice Križ, Storeč in Brunarica pa od 9. do 16. Pokljuka: 90 cm snega. Vlečnica vozi od 9. do 16. ure in od 20. do 22. ure. Krvavec: do 60 cm suhega snega. Velika Planina: 60 cm snega, nihalka vozi vsako uro, sedežnica od 8.10 do 16.10. Liboje: 60 cm suhega snega. Obe vlečnici vozita ob 8.30 do 20. ure. Golte: 40 cm suhega snega, vlečnici ter sedežnica Me-dvednjak vozijo od 9. do 16. ure. Kope: 45 cm pršiča. Vlečnice Sedlo, Mala in Velika Kopa in Pahernik vozijo od 9. do 16.30. Trotovnik -Dobovec nad Trbovljami: 60 cm snega, vlečnica vozi od 9. ure do mraka. Dole pri Litiji: 50 do 60 cm snega. Mariborsko Pohorje: 55 do 65 cm suhenga snga. Vse naprave na Bolfenku vozijo od 8. do 16. ure, na Arehu od 8.30 do 16. ure.
Simenonovih osemdeset let
Znani francoski pisatelj in »oče« slavnega inšpektorja Maigreta Geor-ges Simenon je te dni na farmi v bližini Lausanne slavil svoj 80. rojstni dan. Simenon je z več kot 500 milijoni prodanih knjig eden najbolj branih sodobnih pisateljev v svetu.
Prvo kriminalistično knjigo o Mai-gretu je napisal 1928. leta, zadnjo iz te serije, osemdeseto, pa 1973. Poleg dogodivščin inšpektorja Maigreta je Simenon napisal še 125 drugih knjig. O njegovih delih je bilo napisano 50 doktorskih disetracij, največ v Sovjetski zvezi, kjer so knjige o inšpektorju Maigretu bestsellerji.
V zadnjem desetletju je Simenon zaradi bolezni knjige narekoval v magnetofon, zadnjo, »čisto zares zadnjo«, kakor je rekel, pod naslovom »Intimni spomini«, pa je napisal lastnoročno. V njegovem belgijskem potnem listu pod rubriko poklic ne piše več pisatelj, marveč - brez poklica.
Leto dni zapora za Esmada Sadata
Egiptovsko etično sodišče se je po večmesečnem proučevanju odločilo, da bodo Esmad el Sadat, brat pokojnega predsednika Anvarja el Sadata, in njegova sinova Talat in Galal ostali v zaporu še eno leto. ker so »nevarni družbi«. Poleg tega se je sodišče odločilo, da bo proučilo zahtevo javnega tožilca o odvzemu premičnin in nepremičnin v vrednosti nekaj več kot 142 milijonov dolarjev. Brat pokojnega predsednika Sadata se je tako praktično znašel tam, kjer je bil pred desetimi leti, ko je začel vrtoglavi vzpon v bogatenju. Obtožen je 26 različnih kaznivih dejanj. Vendar še ni jasno, kakšna usoda ga bo doletela po enoletni kazni.
Vse ve o njih
SIMON VVIESENTHAL, petinsedemdesetletni vodja židovskega Dokumentacijskega centra na Dunaju, je te dni prav gotovo eden najbolj zaposlenih ljudi na svetu. Prepričan je, da je po izročitvi »lyonskega klavca« Klausa Barbieja oziroma Klausa Alt-manna prišel čas, ko se bodo tudi drugi južnoameriški režimi skušali znebiti nacističnih zločincev katerim so do sedaj dajali zatočišče. Na vprašanje novinarjev, kje se skrivajo, je odgovoril: »Vse vem o njih, celo njihove telefonske številke poznam...« Čilskim oblastem je že poslal pismo z zahtevo, naj pomagajo Zahodni Nemčiji izročiti Walterja Rauffa, ki je odgovoren za smrt najmanj 250.000 ljudi v Poljski, Litvi, Letoniji, Belorusiji, Ukrajini in Jugoslaviji. Rauff je organiziral množične pomore v posebnih kamionih, prirejenih v plinske namene. Wiesenthal je apelu priložil tudi naslov tega zločinca, ki že vsaj od leta 1963 mirno živi v Santiagu. Prav tako pozna naslov Walterja Katschmanna, ki od leta 1947 živi v Argentini. Wie-senthal ga je izsledil že leta 1975; Katschmann je živel pod imenom Pedro Ricardo Olmo in bil je zaposlen pri nemški tvrdki Osram. Po odkritju so ga argentinske oblasti zaprle, vendar je bil kmalu spet na svobodi. Kutschmann je odgovoren za poboj profesorjev lvovske univerze in njihovih družin, do katerega je prišlo leta 1941. leta 1942 pa je vodil ubijanje več tisoč židovskih prebivalcev galicijskih mest Brzezany in Pod-hajce. Wiesenthal prav tako pozna naslov zloglasnega »doktorja« iz Auschwitza Josefa Mengeleja. Njegovo zasledovanje je bilo dolgotrajno in zapleteno, treba je bilo vložiti tudi precej denarja. Mengeleja so najprej odkrili v Argentini, zbežal je v Paragvaj, ki pa mu je odpovedal gostoljubje, ker so ZDA zagrozile z gospodarskimi sankcijami. S ponarejenim potnim listom je odšel v Bolivijo, konec lanskega decembra pa se je naselil v Gran Chacu v Braziliji pri menonitski sekti. Njegovo identiteto je ugotovil neki židovski zdravnik - njegova hči je bila namreč prijateljica nekega mladega Nemca, ki je od očeta izvedel, da je »stari kamerad« pravzaprav Mengele. Wiesent-hal je prepričan, da ni več daleč dan, ko bo tudi Mengeleja doletela zaslužena kazen. Računa namreč na naravni zakon — ko bodo stari Mengelejevi prijatelji pomrli, njihovi sinovi ne bodo hoteli več imeti nobene zveze z grozljivim zločincem in z nacistično preteklostjo.
Umrla je Mary Žeželj
MARY ŽEŽELJ, hrvaška violinistka in glasbena pedagoginja, je umrla v Beogradu, stara osemdeset let. Rojena je bila v Zadru, glasbo je začela študirati v Londonu, študij je nadaljevala v Zagrebu pri V. Humlu, in na dunajski glasbeni akademiji, izpopolnjevala pa se je pri M. Rostalu v Berlinu. Njena umetniška in pedagoška kariera se je začela v Splitu, kjer je ustanovila glasbeno šolo in prirejala komorne koncerte. Od leta 1934 do leta 1944 je poučevala na glasbeni šoli »Stankovič« v Beogradu, v času od leta 1945 do leta 1962 pa je bila profesor na beograjski glasbeni akademiji. Kot solistka je že pred vojno nastopala v Beogradu, Dubrovniku in drugih mestih in se še posebej odlikovala v mnogih komornih ansamblih. Nastopala je tudi s simfoničnim orkestrom Radia Beograd, zelo pogosto pa tudi ob klavirski spremljavi Vojislava Vučkoviča, čigar dela je interpretirala. Bila je propagator sodobne glasbe mnogih domačih skladateljev in večkrat je prva izvajala njihova dela (npr. Konjoviča, Rajačiča, Slavenskega, Rističa). Po osvoboditvi je gostovala v vseh jugoslovanskih mestih, pa tudi v Londonu, na Dunaju ter v Torinu, kjer je izvajala dela jugoslovanskih avtorjev. Dobila je več mednarodnih in domačih priznanj; med drugim častno diplomo dunajske akademije (1931), Kreislerjevo nagrado na Dunaju (1931) in nagrado Združenja skladateljev Srbije (1960).
PASETO
MASKIRANA SMOLA - Hudo je, če tudi naši verni spremljevalki - sreča in smola - kdaj pa kdaj spoštujeta stare običaje. Na veleslalomski preizkušnji za svetovni pokal na pustno nedeljo je po prvem teku kazalo, da se Bojanu Križaju sreča smeji na vsa usta. V drugem teku pa se je žal izkazalo, da se je smola našemila v srečo in jo zagodla Bojanu. No, pa še trinajstega smo bili.
I. ZKL - A
REZULTATI 20. KOLA: Partizan : Zadar 99:93 (49:43). Jugiiplustiku : Radnički 110:92 (36:45), Sibcnka : Bosna 97:92 (33:5H). Budučnoit : Olimpija 98:74 (40:38), Borac : Ci-bona 90:77 (41:38), Crvcna zvezda : Kvarncr nočna tekma.
Sibcnka
Bosna Partizan Cibona C.zvezda Zadar Olimpija Jugoplast. Borac Bud ličnost 20 Radnički 20 Kvarncr 19
20
20
20
20
19 '20
20 20 20
1844:1821 28 1931:1861 26 1884:1884 26 1923:1813 24 1836:1737 1896:1834 1851:1875 22 1896:1853 18 1868:1887 1634:1761 1847:1959 1765:1930
24
24
16
16
10
4
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Borac - Partizan (89:106), Cibona -C. zvezda (89:97), Kvarncr - Buduč-nost (87:96). Olimpija - Šibenka (91:94), Bosna - Jugoplastika (72:93), Radnički - Zadar (84:104).
I. ZKL - B
REZULTATI 20. KOLA: Slovan : Borovo 77:80 (41:41), Sloga : Rabot-nički 86:83 (45:46). Iskra Kumanovo : Radnički 100:69 (42:34). Mctalac : IMT 96:87 (46:49). MZT : Vojvodina 90:80 (41:40), Žcljezničar rSlobo-da Dita 105:84 (51:47).
IMT 20 Rabotnički 20 MZT 20 Sloga 20 Sl. Dita 20 Zeljezničar20 Mctalac 20 Vojvodina 20 Borovo 20 Isk. Kum. 20 Slovan 20 Radnički 20
1967:1796
1720:1613
1629:1529
1789:1736
1768:1766
1697:6839
J721:1750
1833:1856
1737:1772
1653:1689
1728:1747
1641:1926
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Žcljezničar - Slovan (81:85), Sloboda Dita - MZT. Vojvodina - Mctalac (110:128). IMT - Iskra Kumanovo (100:87). Radnički - Sloga (88:110). Rabotnički - Borovo (86:85)
L ZKL - ŽENSKE
REZULTATI 15. KOLA: Ml. Krajišnik : Partizan 81:69 (42:30), Bosna : Ježica 59:87 (23:51), Voždo-vac : Monting 89:87 (46:40), Jugoplastika : Scvojno 98:78 (50:44). Revija : C. zvezda 83:90, Univcrzitet : Jedinstvo nočna tekma.
Monting Voždovac Partizan Bosna Jugoplast. Jedin. Aidal4 C. zvezda 15 Ježica	15
Ml. Krajiš. 15 Univerzitct 14 Scvojno ] 5 Revija (-1)15
1363:1193 1198:1094 1172:1109 1215:1162 1167:1111 1192:1228 1217:1206 1162:1195 1099:1163 1005:1141 1141:1230 1103:1238
PARI -PRIHODNJEGA KOLA: Partizan - Univerzitet (88:68), Jedinstvo - Revija (95:88). C. zvezda -Jugoplastika (74:76). Sevojno — Voždovac (77:105). Monting — Bosna (86:94). Ježica — Ml. Krajišnik (70:67).
Gbona izgubila v Čačku Derbija Partizanu in Šibenki
Borac si je zagotovil obstanek v 1. A ligi z zmago nad državnim prvakom - Odlična igra na obeh derbijih - V Splitu slaba kakovost
ČAČAK - Poraz Clbone v Čačku je gotovo največje presenečenje 20. kola. Prekinitev zaradi okvare semaforja je goste sicer razjezila, nič pa si niso mogli pomagati, saj je Borac po počitku zaigral kot prerojen. Oba dertlija, v Beogradu in Šibeniku, sta navdušila, končala pa sta se zmago domačih moštev.
Borac : Cibona 90:77 (41:38).
ČAČAK - Dvorana ob Moravi,
;ledalcev 4.000, sodnika Stevanov in
gledalcev 4.uuu, sc Vukovič (oba NS).
BORAC: Ivanovič 6, Šarančič 10, Vučkovič 8 (2:2), Obradovič 20, Ar-sič 32 (4:4), Jojič 4, Drobnjak 10.
CIBONA: Petrovič 8 (2:2), Čutara 6, Pavličevič 4 (2:2), Despot 7 (7:8), Cetinja 2 (2:2), Knego 32 (6:7), Čosič 14, Perinčič 4 (2:3).
Košarkarji Borca so si priborili obstanek v ligi z zmago nad državnim prvakom, ki pa je tokrat igral precej pod svojimi zmožnostmi. Ves prvi polčas in pol drugega je bila igra izenačena, saj si nobeno moštvo ni moglo priboriti več kot 4 točke prednosti. Sele sredi drugega polčasa so si Čača-ni priigrali 6 točk naskoka, toda vse je kazalo, da je ne bodo mogli zadržati. Nato pa se je v 33. minuti nenadoma pokvaril semafor in tekma je bila prekinjena za kakih 10 minut. Ko sta moštvi nadaljevali, ju ni bilo več moč prepoznati. Čačani so zaigrali izredno dobro, Zagrebčani pa katastrofalno slabo, tako da je predost domačih na-rastla na 14 točk (84:70) in s tem je bilo vse odločeno.
•	SLOBODAN KOPRIVICA, trener Borca: »Že dolgo nismo igrali tako dobro in smo zato zasluzeno zmagali. Ko bi večkrat tako igrali, bi se borili celo za »play off«.
•	MIRKO NOVOSEL, trener Ci-bone: »Res, da smo igrali slabše kot znamo, toda Če ne bi bilo prekinitve, ne bi izgubili. Očitno je, da so si Čačani zmago zagotovili šele po prekinitvi.«
ZORAN MAKSIMOVIČ
Jugoplastika : Radnički 110:92 (56:45)
SPLIT - Dvorana na Gripah, gledalcev 1.000, sodnika Popovski (T. Veles) in Lazarevski (Sk).
JUGOPLASTIKA: Perasovič 13 (1:2), Matulovič 18 (4:4), Čeko 2 (2:2), Poljak 16 (2:2), Burič 4, Dukan 33 (3:3), Bilanovič 14 (2:2), Vučiča 10.
RADNIČKI: Kovačevič 22 (4:7), Vučurovič 16 (8:8), Dabič 19 (1:1). Marovič 6, Mavrenski 7 (1:2), Šarič 22 (4:5).
Ivica Dukan, ki je prevzel kapetan-ski trak od težje obolelega Damira Šolmana, je bil tokrat junak tekme. Igral je izvrstno v obrambi, še boljši pa je bil v napadu, kjer sploh ni znal zgrešiti in je bil učinkovit kot že dolgo ne. Sicer pa tekma po kvaliteti ni zadovoljila splitskih ljubitelejv košarke. Samo v prvih 17 minutah sta bili moštvi enakovredni, nato pa sta se ob Dukanu razigrala še Poljak in Bilanovič, nakar so si Splitčani hitro priigrali 7 točk prednosti. V nadaljevanju je razlika samo še narastla. V 32. minuti so igralci Jugoplastike vodili že s 24
Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS Ljubljana,
Delovna skupnost skupne službe. Šmarti nska 134a, objavlja po 10. členu Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa Komisije za delovna razmerja DSSS, prosta dela oz. naloge
RAZISKOVANJE IN SVETOVANJE PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELA V RAZVOJNI SLUŽBI za
-	gradbeno tehnologijo
-	strojno tehnologijo
-	industrijo gradbenega materiala
-	organizacijo in poslovanje in
-	ekonomski razvoj Pogoji:
-	visoka šola gradbene, strojne, rudarske, geološke, ekonomske oz. organizacijske smeri
-r nekaj let delovnih izkušenj
K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki imajo poleg splošnih pogojev že nekaj raziskovalnih izkušenj in smisel za teamsko delo.
Delavci bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GIP GRADIS DSSS, Šmartinska 134 a. Kadrovsko socialna služba.
Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor, kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu.
12-1088
MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA LJUBLJANA POLJE Sneberska c. 138/b
razpisuje dela in naloge:
1.	RAČUNOVODJE
Dela in naloge so za nedoločen čas
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslecnje:
- da imajo višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in vsaj 5 let prakse pri enakih delih in nalogah
2.	VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV IN TESARJEV
Dela in naloge so za nedoločen čas in z 1-mesečnim poskusnim delom
3.	KURJAČA - nizkotlačnega TRIKA kotla - 2 delavca
Dela in naloge so za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom
Pogoj: opravljen izpit za delo pri nizkotlačnem kotlu
4.	VEČ NK DELAVCEV
Dela in naloge so za nedoločen čas za delo pri tesarskih delih in na skladišču lesa
Delovna organizacija ima na voljo samska stanovanja.
Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela, sprejemamo na naslov:
MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA. Sneberska c. 138/b. Lj.-Polje, 15 dni po objavi.
11-997
točkami (89:65) in vsega je bilo konec. Zdelo se je. kot da si Beograjčni še niso povsem opomogli po zmagi nad Sibenko.
•	ZORAN GRAŠO. trener Jugoplastike: »V prvem polčasu smo imeli nekaj težav zaradi neugodne igre gostov. Kasneje smo se razigrali in ob izvrstnem Dukanu in Bilanoviču ni bilo težko zmagati.«
•	DUŠAN IVKOVIČ, trener Ra-dničkega: »Vedel sem. da ne bomo mogli igrati tako dobro kot proti Šibenki. toda igralci so me razočarali s svojo neborbenostjo in. premajhno zavzetostjo.«
JOKO SVALINA
Šibenka : Bosna 97:92 (53:58)
ŠIBENIK - Dvorana Ivo Lola Ribar, gledalcev 4.000, sodnika Oblak (Lj) in Camplin (MS).
SIBENKA: Petrovič 32 (2:2). Ze-čevič 4, Ljubojevič 14, Diurič 13 (5:8), Macura 22 (2:2), Šaric 8 (2:3), Jarc 2, Slavica 2.
BOSNA: Vučevič 19(l:l),Benaček 18(4:4), Radovanovič 19(3:3), Vara-jič 4, Mutapčič 16 (6:9), Hadžič 16.
šibeničani so spet sami na vrhu prvenstvene razpredelnice in imajo tako veliko možnosti, da kot štvilka 1 pričnejo zaključni del prvenstva. Premagali so Bosno, s katero imajo nadvse neugodno bilanco, saj so jo v štirih letih tokrat šele drugič premagali. V prvem polčasu je Emir Mutapčič izvrstno pokrival Dražena Petroviča, vendar si je pri tem prehitro nabral 4 osebne napake. In takoj, ko ga je trener Pešič poslal na klop, se je Petrovič razigral in nihče več ga ni mogel zaustaviti. Še bolje pa so Šibenčani zaigrali v začetku drugega polčasa, ko so si v petih minutah priigrali 10 točk prednoti. Res, da so se jim v 37. minuti Sarajevčani približali na 2 točki (89:87), toda tedaj se je spet izkazal Petrovič, ki je z izvrstno igro zagotovil zmago svojemu moštvu.
•	VLADO DJUROVIČ, trener Šibenke: »Vesel sem, da smo preboleli poraz v Obrenovcu. Čestitam vsem igralcem, še posebej pa Petroviču.«
•	SVETISLAV PEŠIČ, trener Bosne: »Šibenko je v takšnih razmerah in ob takšnem občinstvu zares skorajda nemogoče premagati.«
JOSIP DRENSKI
Partizan : Zadar 99:93 (49:43)
BEOGRAD - Dvorana športov, gledalcev 2.000, sodnika Gulcvski (Skopje) in Radič (Šibenik).
PARTIZAN: Todorovič 8, Zorkič 7(1:1), Petrovič 26 <6:7), Grbovič 25 (5:7), Savovič 13 (3:4), Marič 4, Cve-tičanin 12, Despotovič 4.
ZADAR: Hrabrov 4, Čiklič 2 (0:1), Popovič 32 (4:4), Sunara 25 (1:2), Ostarčevič 22 (2:2), Obad 10 (4:7).
Že
tekmo pobudo, vendar je bil končni izid tekme vseskozi negotov. Šele v finišu so bili Beograjčani nekoliko spretnejši in so zasluženo zmagali.
Tekma je bila polna preobratov, lepih potez, učinkovitih akcij in natančnih metov. Za slednje gre še posebej pohvaliti Sunaro in Bobana Petroviča v prvem, Popoviča, Ostarčeviča in Gr-boviča pa v drugem polčasu.
•	BORO DŽAKOVIČ, trener Partizana: »Imeli smo dobre in slabe trenutke, vendar sem kljub vsemu zadovoljen z igro in seveda z zmago. Upam, da so bili zadovoljni tudi gledalci, še posebej zato, ker je Zadar tako dobro igral.«
•	IVO PULANIČ, trener Zadra: »Čestitam Partizanu za zasluženo zmago. Obad je igral precej slabše kot sicer zna in prav to je eden glavnih vzrokov za naš poraz. Omeniti moram še odlično sojenje.«
KOSTA STAMENKOVIČ
Konec upanja za obstanek Slovana v 1. B
Moščani so doma izgubili z Borovom s 77:80 (41:41) - Slabo na koncu
LJUBLJANA - Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 150, sodnika Grbac (Šib) in Tarčukovič (Krk).
SLOVAN: Merklin 9 (1:1), Vidmar 8 (0:1), Župevec 4, Tiringer 10, Jesenšek 4, Besedič 1 (1:3), Jesih 2, Sarajlija 39 (5:6).
BOROVO: Pečirko 8 (4:4), Kovačevič 25 (7:7), Ilinčič 2 (2:2), Voloder 6 (2:2), Pamučina 16 (2:2), Banjanin 23 (3:4).
Košarkarji Slovana so v pomembnem srečanju klonili in s tem zapravili vse možnosti za obstanek v ligi. Nekaj trenutkov dobre igre v prvem in drugem polčasu je bilo premalo, da bi ograzili Borovčane, ki so zaigrali bolj sproščeno in s preudarno igro ter natančnejšimi meti zasluženo osvojili točki. Moščani so dobro začeli in maloštevilni gledalci so bili prepričani, da bosta točki le ostaii doma. Toda zopet so gostitelji po zanesljivem vodstvu — 14. minuti 33:20, obstali in do odmora so igralci Borova izenačili. Po odmoru so gostje večji del vodili. Slovan pa je izenačil v 31. na 62:62, 37. minuti na 70:70 in 39. min. na 72:72. Zadnjo minuto je Borovo pričelo s petimi točkami naskoka - 78:73 in upanja za domače je bilo konec.
DRAGO BERŽAN
Podvig Ljubljančank v Sarajevu
V 1. ženski ZKL je Ježica v gosteh premagala Bosno s 87:59 (51:23)
SARAJEVO - Mala dvorana Skenderije, gledalcev 1000, sodnika Makrevski in Makrabuli (oba Sk).
BOSNA: Suka 12 (4:4), Lisac 1 (1:3), Pecikoza 6, Savovič 12 (4:6), Ljubičič 2, Bukovac 4, Zekič 10 (2:3), Bošnjak 8, Drakulič 1 (1:2), Berjan 3 (1:2).
JEŽICA: Vuleta 3 (1:1), Alič 12, Vrbec 4, Skerbinjek 7 (3:4), Novak 4, Dornik 28 (6:6), Verlak 2, Malacko 27 (5:6).
Nadvse neugodno presenečenje so tokrat pripravile košarkarice Bosne svojim navijačem. Prikazale so zelo bledo igro in doživele tako hud in prepričljiv poraz, kot ga že dolgo ne pomnijo. Ježičanke so zaigrale zares izvrstno in jih povsem nadigrale. Ključni igralki sla bili tudi tokrat ljubljanski reprezentantki Dornikova in Malackova, ki sta skupaj z Aličevo povsem nadigrali domače centre. S to zmago so Ježičanke vse bliže rešitvi, saj je nekaj časa že kazalo, da se bodo na koncu še hudo borile za obstanek. Kot na dlani pa je, da so vse doslej igrale precej pod svojimi zmožnostmi.
KEMO KAMERIČ
Dva podaljška v Mariboru Odločilni točki Libele
Košarkarji TIMA-MTT v II. moški ZKL vendarle premagali Osijek — Celjani odpravili Monting — Med dekleti slovenske ekipe poražene
LJUBLJANA - Brez večjih presenečenj so minili boji v zahodnih skupinah moške in ženske II. ZKL. Celjska Libela si ke utrdila mesto na vrhu lestvice, v ženski ligi pa je Mursa za štiri točke pobegnila zasledovalkam. Zmagala je v Kranju, R. Končar in Marles Branik pa sta izgubila in zaostala.
MOŠKI
Libela : Monting 100:91 (48:39)
CELJE - Dvorana TŠC, gledalcev 200, sodnika Klarič (Split) in Peroš (Solin).
LIBELA: Golc 29 (3:3), Cencelj 24 (2:2), Pipan 27 (3:4), Medved 11 (1:1), Kahfedžič 9 (1:2).
MONTING: Žganec 24 (2:2), Zec 16 (4:4), Vukasovič 10 (4:4), Oreško-vič 19 (5:6), Sikirič 17 (3:4), Hiiiban 5 (1:2).
Oslabljena ekipa Libele je dosegla pomembno zmago, kljub slabemu začetku. Gostje so vodili vse do 10. minute, nato pa so pobudo prevzeli domačini. Trener Čepin je s smelo potezo, ko je v igro poslal mlade igralce, uspel in Celjane pripeljal do nove zmage. Sredi drugega polčasa so Celjani vodili že s 23 koši razlike, potem pa so popustili.
KAREL JUG
SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
MOŠKI
• JEKLOTEHNA BRANIK : COMET 88:104 (40:50) - Dvorana
2. Satler 6, Vrečko 8, Purič 15, Dokl 23, B. Mihailovič 26, Brumcc 1, Ma-cun 3. D. Mihajlovič 4. COMET: Ke-blič 12, Zdovc 12, Šmid 12, Letner 2, Rozman 22, Dobrovski 33, Železnikar 11.
Konjičani so presenetili Mariborčane, ki so tokrat igrali zelo slabo. Gostje so si že na začetku srečanja priigrali razliko, ki jc nato do konca niso več izpustili iz rok.	M. S.
•	KOVINAR	TRIGLAV
109:99 (53:53). Telovadnica TŠC v Celju, gledalcev 50, sodnika Švent (Nm) in Jelen (NG). KOVINAR: Bokšan 8, Djuričič 23, Planko 13, M. Mackovšek 1, B.Mackovšek 16,Šlatau 21, Kramperšck 27. TRIGLAV: Strniša 2, Tadič 2, Lokar 2, Zupan 24, Vujič 11, Horvat 17, Žura 5, Benčan 36. Domači košarkarji so bili ves čas boljši nasprotnik in so povsem zasluženo zmagali. BOJAN MACKOVŠEK
•	RUDAR : ZAGORJE 78:83 (36:40). Telovadnica OŠ Trbovlje, gledalcev 50, sodnika Tkavec (Mb) in Novak (Kp). RUDAR: R. Mandič 6, Šparcmblek 5. Blažič 18, Ž. Mandič 14, Božiček 9, Mervar 17, Košnik 9. ZAGORJE: Mlakar 3, Kos 24, Javoršek 12, Leskovar 11, Krol 22, Oberč-kal 9, Rojko 2.
Trboveljčani so začeli zelo podjetno. Kasneje jim je zmanjkalo moči, saj so imeli v moštvu kar sedem mladincev.	I. š.
m
IMP DO IKO TOZD SKIP, Ljubljana, Celovška 479
Program gradbene mehanizacije nam narekuje, da pridobimo nekaj novih sodelavcev za tehnično področje, proizvodnjo, zato
vabimo k sodelovanju
- 2 samostojna tehnična kontrolorja
Pogoji: srednja tehnična šola strojen smeri, tečaj za kontrolo kvalitete ter dve leti delovnih izkušenj
-	brusilca
Pogoja: poklicna kovinarska šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	2 rezkalca
(za rezkalni in horizontalni vrtalni stroj)
Pogoja: poklicna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati z urejeno vojaško obveznostjo in stanovanjskim vprašanjem.
Poskusno delo je določeno v samoupravnem aktu.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: SOZD IMP DO IKO TOZD SKIP. Celovška 479, 61210 Ljubljana-Sentvid, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa.
11-1049
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD INŽENIRING
Delavski svet TOZD Inženiring razpisuje dela in naloge:
1.	opravila na lokaciji Šoštanj:
-	GRADBENEGA OBDELOVALCA V KONZULTANTSKEM SEKTORJU
2.	opravila na lokaciji Ljubljana:
-	GRADBENEGA OBDELOVALCA V INVESTICIJSKEM INŽENIRINGU
pod naslednjimi pogoji:
1.	- visokošolska izobrazba gradbene smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in 1 leto pri nadzoru gradnje
-	aktivno znanje tujega jezika (nemščine)
-	strokovni izpit
2.	- visokošolska izobrazba gradbene smeri
-	4 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit
-	aktivno znanje tujega jezika
Možnost dogovora o rešitvi stanovanjskega problema.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Lole Ribarja 18. 63325 ŠOŠTANJ
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
14-1110
•	LITIJA : NOVOLES 91:124 (42:57). Igrišče OŠ, gledalcev 100, sodnika Djordjevič (Lj) in Jarc (Dom). LITIJA: Mcrčon 28, Gradišek 8, Babič 11, Pušnik 8, Soršak 36. NOVOLES: Peljhan 17, Rihar 14, Cerkovnik 14, Bajc 26, Lalič 27, Blažič 4, Kramar 2, Pintar 14, Plantan 6.
Litijani so se favoriziranim gostom kar dobro upirali, saj so v 2. polčasu znižali razliko celo na 6 točk. V zadnjih 10 minutah so gostje razliko spet povečali in visoko zmagali.
TONE LEBINGER
•	CERKNICA : HELIOS 79:108 (29:56) - Športna dvorana v Cerknici, gledalcev 25, sodnika Radoševič (Lj) in Pirih (Go). CERKNICA: Nele 25, Dro lnič 10, Klemenc 10, Okoliš 17, Zakrajšek 10, Šparemblek 10, Mlinar 2. HELIOS: Andrejašič 15, Kotnik 14, Osterman 41, Jeretin 6, Zlatkovič 2, Košir 8, Vrhovnik 18, Vovk 2, Kržan 2.
Že v prvih minutah teme so gostje prevzeli vodstvo in so do odmora razliko le še večali. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena,
BRONISLAVA FERFILA
Novoles Helios Zagorje Comet Jeklotehna Triglav Kovinar Litija Rudar Cerknica
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Cerknica - Branik, Helios - Kovinar, Triglav - Rudar, Zagorje - Litija, Novoles - Comet.
10	10	0	1134:867	20
10	9	1	1089:893	18
10	7	3	838:803	14
10	6	4	881:871	12
10	5	5	929:931	10
10	4	6	952:952	8
10	4	6	954:984	8
10	3	7	776:951	6
10	2	8	804:956	4
10	0	10	775:927	0
ŽENSKE
•	COMET : JESENICE 59:54 (30:25). Dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Krasnik (Mb) in Štrucl (Črnomelj). COMET: Pajenk 14, Jevše-nak 20, Moliva 4, Zdovc 11, Krajnc 10; JEŠENICE: Lah 1, Slamnik 9, Stražišar 12, Deretič 4, Vaupotič 28.
V povprečni tekmi, ki je bila kljub vsemuj zanimiva, so si domače priigrale odločilno prednost že v 7. minuti, ko so vodile z 10:0. Gostje so se jim nekajkrat približale na tri točke razlike, kaj več pa jim ni uspelo.
STANE ZULE
•	ROGAŠKA	MARIBOR
101:53 (54:21). Dvorana OŠ v Šmarju pri Jelšah, gledalcev 100, sodnika Sulc in Lilik (oba Lj). ROGAŠKA: Pešič 22, Virent 29, Artič 6, Čepelnik 16, Mlakar 2, Kamcnšek 10, Brin 2, Oblak 4, Čujež 10; MARIBOR: Ploj 6, Cavničar 4, Lobnik 10, Stojan 10, Gumzej 8, Kovše 15.
Že v 10. minuti prvega polčasa so domače vodile za 30 točk. Kljub visokemu vodstvu pa niso popustile in z visokim rezultatom premagale gostje.
JANEZ TERBOVC
•	METKA : NOVO MESTO 68:60 (35:32) - Dvorana TŠC v Celju, gledalcev 100, sodnika Sernec (Laško) in Jelen NG). METKA: Cencelj 18, Hajdinak 6, Aleksič 5, Koželj 16, Cerjak 16, Pibernik 7. NOVO MESTO: Srebrcnik 24, Avguštin 13, Gal 1, Žina 14 in Adamič 8.
Celjanke so zasluženo zmagale, saj so imele pobudo od prve do zadnje minute. Vseskozi so bile v vodstvu, gostje pa so samo dvakrat vodile za točko ali dve.	KAREL JUG
•	SLOVAN : KLADIV AR 46:59 (20:24). Dvorana na Kodeljeven v Ljubljani, gledalcev 20, sodnika
Vam VISA SUPER ugaja?
Informacije o prodaji vseh Cimosovih in Citroenovih vozil dobite v TOZD TRG, Ljubljana, Celovška 150, II. nadstropje, soba 211 ali po telefonu 557-351, int. 256.
Servisne storitve za ta vozila nudi TOZD SERVIS BEŽIGRAD, Ljubljana, Samova 14, kjer lahko dobite tudi nadomestne dele.
Slovenija avto
Slovenija avto
DO AVTOMERKUR
<§>
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA
TOZD PROMET NIŠ
Bul. Veljka Vlahoviča 82-84
OBJAVLJA OGLAS
za izvajalce opravil oziroma delovnih nalog
1.	ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA - blagajnika TP v Ljubljani pripravnik
2.	TRGOVSKEGA POMOČNIKA PRODAJALNE V LJUBLJANI
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: pod 1.:
-	da ima končano srednjo ekonomsko šolo
-	brez delovnih izkušenj pod 2.:
-	da ima končano šolo za kvalificirane prodajalce elektrotehničnih izdelkov ali da ima končano srednjo ekonomsko šolo
-	da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj v stroki
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razdelitev sredstev za osebne dohodke in nadomestilih osebnega dohodka delavcev v Ei TOZD Promet Niš.
Pisne prijave z opisom dosedanjega dela, dokazila o šolski izobrabi, kratek življenjepis, potrdilo o delovnih izkušnjah in delovnem stažu, pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
Prijavi in ustreznim dokumentom priložite tudi izpisek iz evidence nezaposlenih, za osebe, ki niso v delovnem razmerju.
Pod štev. 1. 2. združujemo delo za nedoločen čas. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali.
O izidu oglasa bomo kandidate obvestili v zakonitem roku v 30 dneh od dneva izteka roka za pošiljanje prijav.
12-1045
Strickberger (Lj) in Šajna (Go). SLOVAN: Šiško 4, N. Marolt 11, M. Marolt 6, Pišljar 2, Vugrinec 7. Boben 10, Bučar 4, N. Sukič 2. KLADI-VAR: R. Jereb 4, Dolenc 4, M. Ov-senk 18, Govekar 2, Gantar 6, Kavčič 3, Seljak 8, J. Ovsenk 8, Šink 6.
Gostje so igrale brez pravega motiva, vendar domače košarkarice tega niso znale izkoristiti. Resda so dobro igrale v obrambi, vendar je bilo v napadu toliko napak, da niso mogle presenetiti.
MARJAN LACIČ
•	SALONIT : POMURJE 56:84
(23:37). Telovadnica OŠ v Solkanu, gledalcev 10, sodnika Lozič (Go) in Koščak (Lj). SALONIT: Beganovič 17, Nimič 4, Zorn 17, Nakrst 4,Taljat 2, Sivec 10, Bone 2. POMURJE: Ži-tek 31, Škraban 4, Šiško 14, Karduš 20, Merklin 15.
Domače so se dobro upirale košarkaricam Pomurka le v prvih minutah.
ALENKA ZORN
•	SENOŽEČE : LITIJA neodi-grano. Srečanja ni bilo, ker gostje niso dopotovale v Divačo.
M. F.
Rogaška 13 13	0 1105:758	26
Pomurje	13	11	2	951:725	22
Kladivar	13	11	2	967:794	22
Comet	13	9	4	824:737	18
Metka	13	8	5	926:929	16
Senožeče	13	7	6	819:814	14
Salonit	13	6	7	930:1020	12
Jesenice	13	4	9	871:921	8
Maribor	13	3	10	800:947	6
Slovan	13	3	10	710:901	6
N. mesto	14	2	12	813:1028	4
Litija	12	1	11	682:824	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jesenice - Rogaška, Maribor - Slovan, Kladivar — Salonit, Pomurje — Metka, Novo mesto - Senožeče, Litija — Comet.
Svet osnovne šole
Karla Destovnika-Kajuha, Ljubljana, Nussdorferjeva ul.
objavlja
dala in naloge za nedoločen čas in s polnim delovnim časom
-	učitelja biologije -kemije
-	učitelja razrednega pouka
za dela v oddelku podaljšanega bivanja
(za določen čas in s polnim delovnim časom - porodniški dopust od 14. 2. 1983 do 31. 8. 1983)
Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo o dosedanjem opravljanju nalog v 15 dneh po objavi.
Nastop dela 14. 2. 1983. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili.
9-994
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
DOMA NA BOKALCAH, LJUBLJANA, CESTA NA BOKALCE 51 telefon: 261-908
objavlja za enoto Bokalce prosta dela oz. naloge
EKONOMA -SKLADIŠČNIKA - 1 delavec
Pogoji: končana srednja šola ekonomske ali trgovske smeri, dveletna praksa, higienski minimum, izpit B kategorije, poskusno delo 2 meseca, nastop dela takoj.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja Doma na Bokalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51.
Vse kandidate vabimo na osebni razgovor. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
14-1113
TIMA-MTT: Osijek 91:88 (80:80,74:74; 44:41)
MARIBOR - Telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Stark in Periša (oba Zg).
TIMA-MTT: Papak 30 (6:9), Mirt 12 (0:2), Vujačič 11 (3:9), Prodan 2, Oluič 2, Babič 16, Bratušek 6, Matijevič 6 (2:3), Ojsteršek 6.
OSIJEK: Zupančič 2, Kuljič 12 (0:2), Miletič 7(1:3), Karadžič 4, Go-sič 3 (1:2), Dr. Dogan 29 (8:8), Leši-na 9 (1:1), Da. Dogan 20 (6:10).
Mariborčani so zmagali mnogo teže kot so pričakovali. Sele po dveh podaljških so premagali Osiječane, ki so se predstavili kot zelo dobro moštvo. Že v prvem polčasu so domači košarkarji sicer vodili z 10 točkami razlike, vendar so jo nato prehitro zapravili. V finišu tekme bi prav lahko zmagali tudi gostje.
M. S.
Jug : Ježica 112:98 (63:52)
DUBROVNIK - Športna dvorana, gledalcev 250, sodnika Rutar (Mb) in Vahen (Ruše).
JUG: Markovič 8, Jejina 46 (6:12), Medan 4, Stojanovič 14 (4:5), Sučevič 32 (6:7).
JEŽICA: Premrl 18 (4:4), Lenar-don 2 (2:2), Omahne 8 (2:3). Križaj 2, Križnar 22 (6:7), Lebar 16 (2:3), Sivka 30 (4:4).
Že takoj na začetku so Dubrovčani prevzeli pobudo in si priigrali večjo prednost. Po odmoru so borbeni Ježi-čani zaigrali zelo učinkovito in se približali na 5 točk, vendar sta sc nato razigrala Jejina in Sučevič, ki sta s kopico košev zagotovila zmago svojemu moštvu.
J. S.
N. Zagreb : Zaprudje 97:84 (50:37)
Ilirija : Dalvin večerna tekma
Kraški zidar : Alkar večerna tekma
Libela
Dalvin
TIMA-MTT
Alkar
N. Zagreb
Ilirija
Jug
Monting Zaprudje Osijek Kraš. zidar Ježica
1488:1360
1285:1237
1269:1279
1218:1126
1379:1321
1316:1315
1362:1370
1346:1371
1312:1343
1264:1299
1253:1347
1412:1536
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Dalvin - N. Zagreb, Zaprudje - Jug, Ježica - Libela, Monting - Kraški zidar, Alkar - TIMA MTT, Osijek -Ilirija.
ŽENSKE
Marles Branik : Novi Zagreb 55:56 (34:30)
MARIBOR - Dvorana na Sejmišču, gledalcev 20, sodnika Kacunič (ZG) in Busato (St).
MARLES BRANIK: Habjanič 10, Pocrnič 2, Testen 6, Sadžak 10, Gričnik 9, Prijatelj 4, Kelc 15.
NOVI ZAGREB: Mazič 18. Rada-kovič 14, Pišpek 6, Ivkovič 6, Miloševič 12.
Zagrebčanke so povsem zasluženo zmagale, saj so bile boljše večji del tekme. Že na začetku so prešle v vod-stvoz 12:4. Kasneje so jih domačinke sicer ujele in z boljšo igro tudi dobile polčas, vendar so po odmoru močno popustile.
M. S.
Zadar : Ilirija 93:49 (39:28)
ZADAR - Dvorana v Jazinah, gledalcev 100, sodnika Kokalj (Portorož) in Rems (Lj).
ZADAR: Rak 42 (2:5), Jurjevič 2, Durkovič 5(1:3), Vukič 8, Madjarič 4 (0:1), Mejič 2, Blagdan 30 (4:6).
ILIRIJA: Fugina 2 (0:2), Andolšek 2, Černivec 11 (1:6), Adamič 6, Cera-nja 28 (8:15).
Čeprav so Ljubljančanke nastopile oslabljene, je bila katastrofa na pomolu že v 28. minuti, ko je bil rezultat 51:33. Dve minuti kasneje je razlika znašala že 30 košev. S tem je bila tekma praktično tudi odločena.
PETER REBOV
Sava : Mursa 62:88 (28:42)
KRANJ - Dvorana na Planini, gledalcev 30, sodnika Salajič (Šib) in Grojzdek (Zg).
SAVA: Ponikvar 9, Oblak 20, Leben 3, Žagar 8, Keber 2, Habsan 8, Horvat 6, Kuzma 6.
MURSA: Bačič 3 ,M. Čubrilo 2, Mitič 14, Saraga 48, Čubrilo 8, Petra-ševič 2, Alempič 11.
Favorizirane gostje so prišle v Kranj z željo po visoki zmagi, ki so jo zlahka tudi dosegle, saj so si že v prvem delu priigrale veliko prednost.
J. J.
Puljanka : R. Končar 77:76 (38:40)
Jedinstvo : Mengeš 74:73 (64:64, 35:37)
Mursa
N. Zagreb
R. Končar
Marles
Zadar
Puljanka
Ilirija
Jedinstvo
Mengeš
Sava
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
1025:855
835:731
963:912
936:903
835:764
893:855
885:950
789.872
832:929
755:977
22
18
18
18
14
14
14
6
4
2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Mursa - Zidar, Ilirija - Puljanka, Rade Končar - Jedinstvo, Mengeš -Marles, Novi Zagreb — Sava.
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje
Komisija za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja DO NIVO Celje
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa - glavnega direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter z družbenim dogovorom o kadrovski politiki izpolnevati še naslednje pogoje:
-	da so diplomirani gradbeni inženirji ali da imajo diplomo druge visoke šole
-	da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da imajo pozitiven in aktiven odnos do samoupravljanja
-	da podajo ustrezen koncept programa uresničevanja smotrov in ciljev DO (želeni podatki so na voljo v splošnem sektorju)
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, konceptom programa uresničevanja smotrov in ciljev v DO ter dokazila o strokovnosti na naslov: Podjetje za urejanje voda »NIVO« Celje (za razpisno komisijo)
škvarčeva 4, 63000 Celje
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po
izboru.14-1112
jana
EMO - EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o.
CELJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA - TOZD TOVARNA KOTLOV, ŠENTJUR OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. Načrtovanje varilnih procesov -1 delavec
Pogoj:
- visoka ali višja šola strojne stroke Vš - 2 leti delovnih izkušenj ViŠ - 3 leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v objavi sprejema Kadrovsko socialna služba v 15 dneh po objavi.
K sodelovanju vabimo še delavce naslednjih profilov:
-	ključavničar - 10 delavcev
-	strojni ključavničar - 2 delavca
-	varilec za elektro in COz varjenje z atestom - 6 delavcev
-	strugar - 3 delavce
-	voznik dvigala - 4 delavce
Interesenti naj se zglasijo osebno, pisno ali po telefonu v kadrovsko socialno službo EMO Celje. ______________ 14-1101
Med ekipami vodi Triglav Največ zmag za Ljubljano
Na tekomovanju za zimski pokal Plavalne zveze Slovenije že osem posamičnih zmag Ljubljani — Tokrat brez rekordnih dosežkov
KRANJ — Plavalci in plavaJke, uvrščeni v najboljših slovenskih šestnajstericah v vsaki disciplini, so se pomerili za tradicionalni zimski pokal Plavalne zveze Slovenije. V odsotnosti bratov Petričev je bil boj morda še bolj zanimiv, predvsem pa bolj izenačen, čeprav zato inanj kakovosten. Ker se točkuje najboljših 12, odloča predvsem udeležba, ne pa toliko posamične zmage.
Kranjčani pred zadnjim delom krepko vodijo, pa čeprav so dosegli samo tri posamične zmage, medtem ko jih ima Ljubljana kar 8.
Po tretjem delu je bil ekipni vrstni red takle: 1. Triglav 445. 2. Ljubljana 412.5. 3. Fužinar 403.5. 4. Branik 102. 5. Celulozar 94. 6. Ilirija 84. 7.
Rudar 70. 8. Radovljica 39. 9. Titovo Velenje 25 točk.
REZULTATI - L DEL: moški -200 kravl: L Bučar (LL) 1:57.78, 2.
Marenčič 1:59.61. 3. Veličkovič (oba TK) 1:59.83: 200 m prsno: L Maher 2:36.43. 2. Mejač (oba LL) 2:38,00.
3. Šolar (TK) 2:38.95: 100 m hrbtno:
1. Kos 1:01.58. 2. Ambrož 1:03.() 1.3.
Pesičer (vsi FR) 1:05.48; 400 m mešano: 1. Kos (FR) 4:48.83, 2. Šolar 4:53.52. 3. Kadoič (oba TK) 4:57.70; ženske - 200 m kravl: L Avbelj (LL)
2:13.95. 2. Kosirnik (TK) 2:14.55. 3.
Maček (RR) 2:15.44: 200 m prsno: 1.
Sovine (FR) 2:47.99. 2. Kosirnik (TK) 2:48.28.	3. Puntar (LL)
2:54.28; 100 m hrbtno. 1. Alauf (RT)
1:10.15. 2. Rodošek (FR) 1:12.22. 3. Godina (BM) 1:12.44; 400 m mešano: 1. Kosirnik (TK) 5:17.56. 2. Jelen (CK) 5:21.02. 3. Kos (FR) 5:24,71;
2.	DEL: moški - 400 m kravl: L
Bučar (LL) 4:06.27. 2. Marenčič 4:10.21. 3. Giacomelli (oba TK) 4:11.55, 200 m hrbtno:	1. Kos
2:13.06.	2. Ambrož (oba FR)
2:14,11. 3. Solar (TK) 2:18,58; 100 m delfin:	1. Hanžekovič (LL)
1:00.14. 2. Kos 1:01,96. 3. Ambrož (oba FR) 1:02.49; ženske — 400 m kravl: 1. Kosirnik (TK) 4:34,44. 2. Avbelj (LL) 4:35.36. 3. Kos (FR) 4:41.50; 200 m hrbtno: 1. Alauf (RT) 2:29.64. 2, Rodošek (FR) 2:32,75, 3. Godina (BM) 2:34.45; 100 m delfin: 1. V. Kavčič (LL) 1:07,85, 2. Zavratnik (BM) 1:08.82, 3. Jelen (CK) 1:09.48.
3.	DHL: moški — 100 m kravl: 1. Bučar (LL) 55.31. 2. Marenčič55.57, 3. Veličkovič (oba TK) 55.83: 100 m prsno: I. Jocič (TK) 1:10,70. 2. Mejač 1:11.15, 3. Maher (oba LL)
Sokol Meblo je dobil derbi Pričakovan uspeh Jadrana
Med odbojkaricami odločila igra Rečanke Pesaressi — Košarkarji z igro niso navdušili
TRST — Odbojkarice Sokola IVfeblo iz Nabrežine so tudi v tretjem drugoligaškem slovenskem derbiju premagale Bor Intereuropo iz Trsta. Omeniti velja, da sta obe slovenski šesterski v drugem delu prvenstva med ekipami, ki se borijo za obstanek v B ligi.
1:13.49; 200 m delfin: 1. Kos (FR) 2:12.93, 2. Hanžekovič (LL) 2:16,60, 3. Ambrož (FR) 2:17,26; ženske -1(H) m kravl: 1. Avbelj (LL) 1:02,13. 2. Jelen (CK) 1:03.66. 3. Szabo (TV) 1:03,70; 100 m prsno: 1. Sovine (FR) 1:18.03. 2. Kosirnik (TK) 1:19,21.3. Pešl (BM) 1:20.27; 200 m delfin: 1. Kos (FR) 2:31.48. 2. V. Kavčič (LL) 2:36.46. 3. Jelen (CK) 2:36.51.
P. D.
Tudi med pionirji Kranjčani
TRBOVLJE - Mlajša skupina, v kateri so mlajši pionirji kategorij A in B, je nastopila v bazenu cementarne v Trbovljah. Tudi v tej konkurenci so zmagali pionirji kranjskega Triglava. Najboljša tekmovalka je bila prav gotovo Zala Kalan, ki je nastopila v vseh desetih disciplinah in v vseh tudi zmagala. Med pionirji se je s štirimi zmagami izkazal Mariborčan Koželj.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. Triglav 330, 2. Branik 228, 3. Rudar 202, 4. Ilirija 148, 5. Olimpija 56,6. Ljubljana 53, 7. Celulozar in Neptun po 52, 9. Fužinar 50, 10. Radovljica 5 točk. Podrobneje bomo še poročali.
D. H.
Telesna kultura za vsakogar
Vizija rekreacije okrog leta 2000
V odnosu do telesne kulture ljudstva beležimo v našem času pomembne premike. Nekoč so pedagogi menili, da »malo telovadbe otrokom ne škodi« (in so odmerili v ta namen po dve uri na teden), danes pa si prizadevamo, da bi omogočili tako mladini, kakor tudi odraslim in starejšim aktivno bivanje na planem vsak dan. Začeli naj bi že v družini in vrtcu, z igrami in elementi športa, ter nadaljevali vse do visoke starosti, če že ne s hojo in tekom na smučeh, plavanjem, kolesarjenjem, balinanjem in podobnim, pa vsaj s sprehodi na svežem zraku.
Med zdravniki je vse več takih, ki ne mislijo samo na terapijo s farmakološkimi preparati, marveč priporočajo tudi gibalne dejavnosti -hojo, plavanje, smučanje, gimnastične vaje in podobno. Tudi je vse več takih, ki svarijo rekreativce pred obilno hrano, kajenjem in pretiranim pitjem alkoholnih pijač. Družbeni delavci ne vidijo bistvo športa v atraktivnih prireditvah za gledalce, temveč tudi v zdravem načinu življenja ljudskih množic. Premik je tudi v teoretičnih spoznanjih: Človek naj ne trenira samo telesno, temveč tudi umsko, kajti tudi za možgane velja biološko dognanje, da delo razvija in ohranja organe.
Očitno gre v rekreaciji za nove kvalitete, očitno pa je tudi, da je zanimanje zanjo v porastu. Katere športne zvrsti si bodo želeli ljudje v prihodnje, recimo okrog leta 2000 in kako bo narastlo število privržencev, tega ne moremo vedeti, lahko pa sklepamo po razvoju v nekaterih industrijsko razvitih deželah. V ZDA so že za časa predsednika Eisen-howerja (1958) izvedli obsežno futurološko raziskavo o željah in potrebah državljanov na področju rekreacije leta 2000. Predvideli so, da bo še več ljudi prebivalo v velemestih, da se bo delovni teden znižal na 36 ur, potrebe po rekreaciji pa bodo trikrat večje, kar terja pravočasno rezervacijo površin za ustrezne parke.
Za švedske oblasti in športna združenja je značilno, da jim ne gre samo za gibalne dejavnosti, temveč hrati za pravilno prehrano in za vzgojo »generacije nekadilcev«. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva mednarodno skupnost k vztrajnemu boju za zdrav način življenja. Med drugim priporoča zlasti redno telesno dejavnost kot del normalnega vsakdanjika. Zdi se, da se bo v prihodnje znanost o rekreaciji vse bolj prepletala z znanostjo o zdravem načinu življenja. Prevladovalo bo naziranje, da naj bo človek sam sebi najboljši zdravnik, zato naj dela, kar je zdravju v prid, in opušča, kar je zdravju v škodo.
D. U.
Srečanje je odločila bivša jugoslovanska reprezentantka Vlasta Pesaressi. ki letos brani barve Sokola Meblo. V ženski C-1 ligi zastopnice Sloge nastopajo v skupini boljših, ki se potegujejo za napredovanje. Kot novinke v ligi st) imele odbojkarice Sloge cilj obstanek, ki so ga dosegle in sedaj je bistveno nabiranje igralnih izkušenj. Rezultati - ženska B liga: Sokol Meblo - Bor Intereuropa 3:0; ženska C-l liga: Olimpia Teodora — Sloga 3:0: moška C-2 liga: Inter 1904 (Trst) - Olvmpia Terpin (Gorica) 1:3. Bor Jik Banka - Vivil 2:3, Rožol - Juven-tina Belca (Standrež) 3:1; ženska C-2 liga: Celinia — Breg 2:3; Kontovel Electronic Shop - Libertas Marting-nacco 3:1. Colleredo - Bor 3:2; ženska D liga: Le Volpi - Olvmpia Ber-tolini 0:3. Gorian (Tržič) -- Sloga 3:0.
V' 18. kolu italijanska košarkarskega prvenstva C-l lige je peterka Jadrana pospravila pričakovani 12. par točk. Slovenski košarkarji niti to pot niso navdušili z igro, a nasprotnik iz Budria je bil še slabši.
REZULTATI - C-l liga: Jadran -Beca Budrio 104:93 (50:47); Promocijsko prvenstvo: Bor Radenska - So-ciglietto 79:73 (40:36). SGT - Kontovel 96:81 (52:36). Libertas (Trst) -Polet 69:53 (32:30), Dom - Dom
Gorica 82:44 (38:20); mladinci: San Benedetto (Gorica) : Jadran 69:87 (30:42), Bor - Ferroviario 63:108 (25:50); Kadeti : Barcolana-Sokol 59:73 (30:38), Bor B - Inter (Milje) 68:123 (32:62).
V namiznoteniškem srečanju z ekipo Canottieri iz Lecca je bila vrsta Krasa izrazit favorit. Poleg podcenjevanja nasprotnic tudi enourna zamuda gostij ni najbolj pozitivno vplivala na zavzetost Miličeve in tovarišic, ki so vse skozi igrale nezbrano in nemotivirano. Srečanje se je končalo s 5:1 v korist Krasa.
IVAN FURLANIČ
Tekaški tečaj za odrasle v Ihanu
IHAN - SK Ihan in ZTKO Domža-le bosta organizirala začetniški tečaj v smučarskem teku za odrasle od 17. do 19. t. m. Tečajniki bodo vadili na pobočjih Postovke in domžalskega slalomišča, v nedeljo 20 t. m. pa bo trimsko tekmovanje v teku na smučeh na 2 do 5 km dolgih progah v Ihanu. Start bo ob 10. uri pri OS Karla Destovnika Kajuha. Podrobne informacije tečajniki in udeleženci zaključnega tekmovanja dobijo po telefonu na številki 721-015 (ZTKO Domžale).
Rekreacija se vse bolj širi
5.000 delavcev in delavk je nastopalo v okviru delavskih športnih iger v Mariboru — 17 športnih panog — Organizirana dejavnost
MARIBOR - Delavske športne igre v Mariboru postajajo v zadnjih letih vse bolj priljubljene. Za športno rekreacijo se namreč ogreva vedno več delavk in delavcev. Zlasti velja to za organizirano športnorekreacijsko dejavnost, ki poteka bodisi znotraj organizacij združenega dela ali pa na tekmovanjih, ki jih prireja svet za oganizirani letni oddih delavcev, šport in rekreacijo pri MS ZSS Maribor.
Delavske športne igre, ki jih organizira svet za organizirani letni oddih, šport in rekreacijo delavcev, potekajo skozi vse leto. Udeležba delavk in delavcev je domala na vseh tekmovanjih množična, kar priča o priljubljenosti tovrstnih tekmovanj. Delavke in delavci mariborskih organizacij združenega dela so se lani pomerili v kar 17 športnorekreacijskih panogah, skupno pa je v njih sodelovalo okoli 5000 delavk in delavcev.
REZULTATI — Mali nogomet: v petih skupinah je sodelovalo 53 ekip, v katrih je nastopilo pkoli 450 nogometašev. zmagovalci skupin pa so bili Jeklotehna, Elektra, Karoserist, Pedagoška šola, JLA.
Odbojka: odbojkarji so igrali v štirih, odbojkarice pa v treh skupinah, kar pomeni, da je igralo odbojko okoli 300 delavcev in okoli 200 delavk. Pri moških so v posameznih skupinah zmagale ekipe Elektrokovina. Livarna, Tobi in Gradis, pri ženskah pa so bile zmagovalke skupin Marles, OŠ Toneta Čufarja in Večer.
Rokomet: v enotni rokometni ligi je igralo dvanajst moštev, prvo mesto pa je osvojila ekipa MTT.
Košarka: košarkarji so bili razdeljeni v tri skupine, skupaj pa je nasto-
pilo dvajset ekip. Zmagovalke posameznih skupin so bile ekipe Zdravstvo, Jeklotehna in Marles.
Namizni tenis: nastopilo je blizu 250 igralk in igralcev, ki so tekmovali v štirih moških ligah in ženski ligi. V posameznih ligah so zmagali - med moškimi Obrtnik, Metalna, DEM in TSN. med ženskami pa Obrtnik.
Tenis: teniška tekmovanja so privabila 34 ekip, ki so igrale v dveh ligah. V prvi ligi je zmagala ekipa SIS za komunalo, v drugi pa ekipa Temeljnega tožilstva.
Streljanje: nastopilo je 25 moških in 15 ženskih ekip z več kot 300 strelci in strelkami. V obeh konkurencah je zmagala ekipa TVT Boris Kidrič.
Pikado: v tej rekreacijski zvrsti tekmujejo samo ženske. Med šestnajstimi ekipami je zmagala ekipa TVT Boris Kidrič.
Balinanje: balinarskega tekmovanja se je udeležilo deset ekip; prvo mesto je osvojila ekipa Elektroko-vine.
Plavanje: udeležilo se ga je 150 delavk in delavcev. V posameznih starostnih kategorijah so med plavalci zmagali Balant, Tiršek. Brkljačič in Abram v kravlu, Golob, Tiršek, Paar in Abram v prsnem slogu, med plaval-
kami pa so bile v posameznih starostnih skupinah v kravlu najboljše Hauc, Aram, Kreševič, Orešič, v prsnem slogu pa Hauc, Frangeš, Glavnik in Kranjčič.
Šah: igrali so v dveh skupinah, skupno pa je nastopilo 43 ekip. V prvi skupini je zmagala ekipa Zdravstvo, v drugi pa TAM.
Ribolov: ribiškega tekmovanja se je udeležilo kar 67 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini je bila najboljša ekipa Merinke, v drugi pa ekipa Primata.
Mini golf: med šestimi moškimi ekipami je zmagala ekipa hotela Orel, med sedmimi ženskami ekipami pa ekipa TAM.
Kegljanje: ta panoga sodi po udeležbi med najmnožičnejše, saj je nastopilo v treh moških in treh ženskih ligah okoli 500 kegljavk in kegljačev. V borbenih igrah kegljavk je zmagala ekipa MTT, med kegljači pa TAM.
Smučanje: v veleslalomu je nastopilo 263 smučarjev in 68 smučark. Ekipno je med smučarji prva ekipa TSN, med smučarkami pa ekipa Zlatoroga. V tekih je nastopilo 38 moških in 20 ženskih ekip, pri čemer so med tekači zmagali delavci zavarovalnice Triglav, pri tekačicah pa je slavila Metalna.
Kros: nastopile so štiri moške in dve ženski ekipi. Med moškimi je zmaga pripadla TAM, uspeh svojih sodelavcev pa so ponovile tudi tekačice te DO.
ZMAGO GOMZI
IZ ŽIVLJENJA SŠD
Na Goriškem košarka in odbojka
NOVA GORICA — Na občinskem prvenstvu v košarki za mlajše pionirje, ki je bilo v okviru pionirskega košarkarskega festivala 83, je bila najuspešnejša ekipa ŠŠD Soče iz Solkana, ki ni izgubila nobenega srečanja. Na drugo mesto so se s štirimi točkami zaostanka uvrstili pionirji ŠŠD Deskle, sledijo pa ekipe ŠŠD Ivan Rob (Šempeter), ŠŠD IX. korpus (Nova Gorica). ŠŠD A. Cotič (Dornberk) in ŠŠD M. Štrukelj (N. Gorica).
Občinsko prvenstvo v odbojki za pionirke bo potekalo v obliki treh turnirjev. Na prvem, ki je bil v Novi Gorici, so igrali takole: Kanal : Šempeter 2:0. Kanal : Solkan 2:0. Šempeter : IX. korupus (NG) 2:0, Dobrovo : IX. korpusi:0. Dobrovo : M. Štrukelj (NG) 2:0. Solkan : M. Štrukelj 2:1 MARINA PRINČIČ
V ospredju aktivnosti v naravi
PODGRAD PRI ILIRSKI BISTRICI — Na t>snovni šoli Rudolfa Ukoviča je v različnih sekcijah šolskega športnega društva aktivnih približno četrtina od 150 učencev, ki obiskujejo šolo. Najbolj se navdušujejo za taborništvo, planinstvo in rokomet, pozimi pa pridejo na svoj račun še ljubitelji smučanja.
Člani upravnega odbora ŠŠD pravijo, da bi radi pritegnili k sodelovanju še več učencev, vendar pa je težko prebroditi probleme, ki pe-
ste večino šol na pretežno kmečkem področju. Učenci po končanem pouku neradi ostajajo na šoli in v telovadnici, saj so vezani na redkejše prevoze do doma. tam pa jih čaka še delo na kmetiji.
V nekaterih vaseh po Brkinih, odkcnler prihajao učenci, imajo lepo urejena igrišča, veliko pa teh možnosti nima. Da ne bi bili vezani na redno tedensko vadbo, se učenci najraje vključujejo v taborniško in planinsko sekcijo. Slednji so v letošnjem šolskem letu že bili na Nanosu. Lubniku. Vremenščici in Slavniku, ob prvem izboljšanju vremena pa bodo zbirko vrhov še povečali.	MIRAN IPAVEC
V prihodnje še bolj zavzeto
MURSKA SOBOTA - Pred dnevi so se na rednem letnem občnem zboru sestali pedagogi telesne vzgoje iz soboške občine. V uvodnem poročilu, ki ga je pripravila profesorica Ema Gjerek, predsednica društva je nanizala, kako so uresničili program dejavnosti lanskega leta.
Telesnovzgojni pedagogi so bili precej kritični do lanskoletne aktivnosti. Poudarili so, da je za boljšo organizacijo športnih tekmovanj »n seveda bolj kakovostno delo na celotnem vzgojnoizobraževalnem področju potrebno tudi več sodelovanja z občinsko ZTKO in TKS. prav tako pa tudi z občinsko izobraževalno skupnostjo. Vsem šolam oziroma učencem naj bi pri telesni vzgoji
nudili vsaj osnovne pogoje, s pomočjo obeh sfer pa naj bi izpeljali še program dejavnosti športne zna-ček III. stopnje in šolo v naravi. Pomurski pedagogi bodo nadaljevali s tradicionalnimi srečanji s stanovskimi kolegi pomurske regije na strokovnem področju in v športni rekreacijo. Pedagogi bodo sodelovanje še razširili na bližnje regije. Takšen program pa bo novi izvršni odbor društva, s sodelovanjem vseh članov, poizkušal tudi uresničiti.
Ob tej priložnosti so nekaterim telesnovzgojnim pedagogom podelili priznanja. Profesor Evgen Titan s srednješolskega centra pedagoške usmeritve v Murski Soboti je dobil priznanje za dolgoletno pedagoško in organizacijsko delo ter za številne vzpodube pri gradnji športnih objektov. Janko Rožman z osnovne šole v Bakovcih je prejel priznanje za povezovanje SŠD z drugimi organizacijami v krajevni skupnosti in uvajanje novih oblik telesnovzgoj-nih dejavnosti. Tretji nagrajenec Ludvik Janža z osnovne šole v Beltincih. pa se je izkazal predvsem z organizacijo šole v naravi, poleg tega pa je vzpodbujal in organiziral gradnjo športnih objektov.
J. R.
V košarki Brežicam
BREŽICE — Na občinskem šolskem košarkarskem prvenstvu, ki ga je pripravilo ŠŠD z OŠ bratov Ribarjev, je bila pri pionirjih najuspešnejša ekipa domače OS, sledita pa ekipi Bizeljskega in Cerkelj. Tu-m di pri pionirkah so zmagale Breži-čanke. Tokrat so srečanja vodili sodniki košarkarskega kluba Brežice.
Člani šolskega športnega društva pa so ob zaključku polletja priredili
več zanimivih tekmovanj v košarki in odbojki. Najprej so se mladi košarkarji pomerili z učitelji osnovne šole in šolskega centra, za tem pa so odigrali še dvoje odbojkarskih tekem z moško in žensko ekipo sestavljeno iz članov učiteljskega zbora.
„ „	ROMAN AVSEC
V ŠŠD dovolj članov
KIDRIČEVO - Šolsko športno društvo na osnovni šoli Borisa Kidriča je bilo v prvem polletju letošnjega šolskega leta dokaj aktivno. Delovali so številni krožki, med najbolj aktivnimi pa so bili atletski, košarkarski, strelski, šahovski in seveda tudi nogometni, ki je deloval pod okriljem nogometnega kluba Aluminij.
Med športnimi dejavnostmi na šoli je treba omeniti še dva dobro organizirana športna dneva ter zimsko šolo v naravi, ki so ji pripravili na Pohorju. Vodstvo ŠŠD in učenci so ponosni na dobre rezultate, ki so jih dosegli na občinskih prvenstvih v atletiki in krosu.
Trenutno je največ zanimanja za košarkarsko ligo, spomladi pa se bodo učenci pomerili še v malem nogometu.
DANILO KLANJŠEK
Smučarski tečaj na Zelenici
TRŽIČ — Na osnovni šoli heroja Bračiča so v okviru šolskega športnega društva pripravili tudi smučarski tečaj in zaključno tekmovanje na Zelenici. Zanimivega tekmovanja so se udeležili tečajniki vseh petih skupin. Kljub temu, da je smučanje po plazu, zaradi novo zapadlega snega odpadlo, pa st) bili vsi
zadovoljni. Rezultate tekmovanja ter podelitev prizanj st) vaditelji, ki jih je vodil profesor Vagner, pripravili v restavraciji.
ANDREJA PRIMOŽIČ
Športni dan s pisano vsebino
RUŠE - Na srednji tehnični kemijski šoli so pred dnevi izvedli športni dan, ki pomeni za vse učence veliko veselja in sprostitve. Vedeti je namreč treba, da na šoli nimajo primernih pokritih prostorov, tako da od prave telesne vzgoje in športnega življenja v malo večjem razredu ni kaj prida. Seveda pa vsi upajo, da bodo v jeseni že spravili pod streho novo telovadnico, ki bo zagotovo pomenila izredno razkošje za vse učence, ki so bili doslej prikrajšani pri telesni vzgoji.
Prav zaradi nikakršnih možnosti pri rednih urah telesne vzgoje je bil športni dan toliko bolj pester. Organizirali so smučanje, drsanje, plavanje ter pohod na Pohorje.
DANILO KLAJNŠEK
Pomerili so se v košarki
LENDAVA — Na srednji tehniški šoli so se fantje pomerili na me-drazrednem prvenstvu v košarki. Nastopilo je 13 ekip, ki so prikazale dokaj kvalitetno košarko. Zanimiva srečanja so vodili učenci. Najuspešnejša je bila ekipa 3 b, ki je v finalu premagala vrsto 2. c z 58:45. V boju za 3. mesto je 4. b premagal 3. c. Najboljši strelec prvenstva je bil Ivanič (2. c), ki je dosegel 114 točk, sledita pa mu Hajdinjak s 108 in Ščap s 54 točkami.
ROBERT IVANIČ
I
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkov« pot 5. 61240 KAMNIK
| MTALACIJt. MONTAŽA »ONIKA.
I KOfMTMUKCME. STOftlTVE
MONTAŽNO PODJETJE p. o. ZARJA KAMNIK, Molkova pot 5
delavski svet PONOVNO
razpisuje dela oz. naloge
direktorja delovne organizacije
(ni reelekcija)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje;
-	da ima visoko izobrazbo ekonomske, pravne, strojne ali elektro smeri in v tej stroki najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	organizacijska sposobnost
-	da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven
Kandidati morajo poleg prijave priložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo pogoje tega razpisa, v 15. dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Montažno podjetje ZARJA Kamnik, Molkova pot 5.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav.
12-1083
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD PRESKRBOVALNE VZDRŽEVALNE ENOTE CELJE
Po statutu in sklepu delavskega sveta TOZD, razpisujemo dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z 4 leta
a)	DIREKTORJA TOZD
b)	PREDSTOJNIKA DELOVNE ENOTE PRALNICA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
a)	da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
b)	da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge, poleg navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalogah, da delujejo v smeri razvoja samoupravne socialistične morale,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podatki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: »Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje. Na ovojnico pripišite: »prijava na razpis« z navedbo TOZD.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
14-1118
slovenski športni almanah -
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(2.-9. 9„ Ziplich)
F-l-C: Vaclav (ČSSR). 1 L Jovin, 16. Velun-šček, ekipno: V. Britanija, 3. Jugoslavija. PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
(15,—16. 5., Ajdovščina)
F-l-A: Leskovšek (EMO Celje), ekipno: EMO Celje. F-l-B: Stankovič (Novo mesto), ekipno: Novo mesto, F-l-C: Velušček (Ptuj), ekipno: Ptuj.
Lokostrelstvo
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(10.-12. 9., Kingsclere)
Field and hunter — prosti slog, moški: Quick (Švedska) 953, 11. Podržaj 918, 18 Oblak 887, ženske: Jussila (Finska) 894, instinktivno, moški: Roscnberg (Švedska) 880, 27. Bezek 720, ženske: Dardenne (Francija) 672.
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(21,—22. 8., Kecskemet)
FTTA — moški: Ješejev (SZ) 1274, 17. Ploj 1224 (Ploj prvi na 90 m z 293 krogi - rekord), 32 Milinkovič 1200, 44. Matkovič 1183, 58. Postružnik 1162, ekipno: Belgija 3752, 11. Jugoslavija 3607, ženske: Butuzova (SZ) 1281, 45 Marinšek 1151. ekipno: SZ 3752. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 (10. I., Ljubljana)
Dvoransko — compound, prosti slog — moški:
Podržaj (Exoterm Kranj) 546, Podgornik (Jugobanka Ljubljana) 533, Klemen (Muta) 531, compound, instinktivno: Rogelj (Jugobanka) 450, Repič (Kamnik) 430, Tomkiewicz (Koseze) 400, instinktivno, moški: Letnar (Kamnik) 493, Bezeg (Postojna) 480, Merhar (Postojna) 479, ženske: Puhar (Jugobanka)'391, Bleivveis (Jugobanka) 324.
(14. 3., Kamnik)
POSTOJNSKA JAMA
Razpisna komisija delavskega sveta Postojnske
jame, THO Postojna
razpisuje
po 50. in 54. členu statuta delovne organizacije prosta dela in delovne naloge za:
1.	vodjo splošno-kadrovskega sektorja in
2.	vodjo gospodarsko računskega sektorja
Pogoji: pod 1.:
za vodjo splošno-kadrovskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih pogojev za Imenovanje izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima visoko oziroma višjo izobrazbo pravne, upravne ali druge ustrezne smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
-	da ima moralnopolitične vrline
-	da ima organizacijske sposobnosti in da je bila pri svojem dosedanjem delu uspešna
pod 2.:
za vodjo gospodarsko računskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje zahteve:
-	da ima višjo oziroma srednjo izobrazbo ustrezne smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
-	da ima moralnopolitične vrline
-	da ima organizacijske sposobnosti in je bila pri svojem dosedanjem delu uspešna.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija v 15 dneh od dneva objave z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Postojnska jama, THO Postojna, Jamska cesta 32, 66230 Postojna.
14-1098
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Delovna skupnost služb
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog
1.	POMOŽNA VZDRŽEVALNA DELA
v oddelku za vzdrževanje zgradbe
Pogoji: osemletka, enomesečno poskusno delo
2.	ADMINISTRATIVNA DELA V ODPRAVNIŠTVU
Pogoji: 2-letna administrativna šola, enomesečno poskusno delo
3.	STROJEPISKE (dve sodelavki)
Pogoji: 2-letna administrativna šola, preizkus znanja strojepisja
4.	TAJNIŠKA IN ADMINISTRATIVNA DELA
Pogoji: 4-letna upravno administrativna šola, dobro znanje strojepisja in stenografije, eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju 'podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
5.	TISKARSKA DELA IN VZDRŽEVANJE TISKARSKIH STROJEV
Pogoji: 3-letna grafična šola, dvomesečno poskusno delo
6.	VODENJE TISKARNE
Pogoji: grafični tehnik, najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
7.	VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, KLIMATSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Pogoji: strojni tehnik, najmanj dve leti delovnih izkušenj
pri opravljanju podobnih del in nalog, trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo na naslovu: Službe Skupščine;SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana.
14-1106
CELJSKE LEKARNE CELJE
Delavski svet
razpisuje prosta dela in naloge
UPRAVNIKA LEKARNE LAŠKO
Pogoji: diplomirani farmacevt, opravljen strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah, organizacijske in vodstvene sposobnosti, zavzetost za uresničevanje načel samoupravljanja
Dela so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Mandat traja 4 leta.
Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisnimi podatki in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Celjske lekarne Celje, Vodnikova 1, kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
10-1024
SGD Beton Zagorje TOZD Gradnje Domžale
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1.	15 KV tesarjev
Pogoji:
končana triletna poklicna šola ali tečaj za KV tesarje, 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
2.	10 KV zidarjev
Pogoji:
končana triletna poklicna šola ali tečaj za KV zidarje, 1 leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
3.	2 gradbenih delovodij
Pogoji;
končana gradbena delovodska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo v 15 dneh po objavi na naslov: SGD Beton Zagorje, TOZD Gradnje Domžale, Domžale, Kolodvorska 10. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po opravljenem postopku izbire.
11-1044
Dvoransko - FITA, prosti slog - moški: Matkovič (Koka Varaždin) 572, Postružnik (Maribor) 569, Oblak (Kranj) 556, ženske: Marinšek (Jugobanka) 528, Šenji (PSK Zagreb) 516, Kerman (Maribor) 516, ekipno, moški: Maribor 1667, ženske: Maribor 1482.
(25.-26. 9., Varaždin)
Dvojni FITA krog — moški: Milinkovič (Reka) 2449, Podržaj (Exoterm Kranj) 2449, Oblak (Radovljica) 2441, ekipno: Maribor 7075, Reka 7072, Koka Varaždin 7066, ženske: Marinšek (Jugobanka Ljubljana) 2339, Metli-čar ;Koka) 2232.
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
(19. 12., Maribor)
Dvoransko prvenstvo - compound, prosti slog - mošld: Podržaj (Exoterm) 568, ženske: Senji (Zagreb) 528, compound, instinktivno: Podgornik (Jugobanka) 551, instinktivno - moški: Šorli (Exoterm) 511, ženske: Drobnič (Kamnik) 373, ekipno: Exoterm Kranj 1616.
Modemi peteroboj
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(8.-12. 9„ Rim)
Moški — Masala (Italija), ekipno: SZ. 06,—19. 9., Compiegne)
Zenske - Norman (V. Britanija), ekipno: V. Britanija.
Motorizem
SVETOVNO PRVFJNSTVO 1982
Cestne hitrostne dirke — 50 ccm: Dorflinger (Švica), 21. Verbič, 125 ccm: Nieto (Španija), 250 ccm: Tournadre (Francija), 350 ccm: Mang (ZRN), 500 ccm: Uncini (Italija), prikolice:
Schsvarzel-Huber (ZRN), dolge proge: Cornu-Chemarin (Švica-Francija), znamke: kavvasaki, tnal: Lejeune (Belgija), kros - 125 ccm: Ge-boers (Belgija), 250 ccm: La Porte (ZDA), 500 ccm: Lackey (ZDA), prikolice: Bollhalder-Biis-ser (Švica), speedway - Penhall (ZDA), Kekec izpadel v četrtfinalu, dvojice: Penhall-Schwarz (ZDA), Kekec-Kocuvan izpadla v četrtfinalu, ekipno: ZDA, Jugoslavija izpadla v četrtfinalu, peščene steze: Maier (ZRN), terenska preizkušnja - 80 ccm: Signorelli (Italija), 125 ccm: Brissoni (Italija), 175 ccm: Kreutz (ZRN), 250 ccm: Gritti (Italija), 500 ccm: Scheffler (NDR), nad 500 ccm: Pohl (ZRN), ekipno: Italija, Tou-rist Trophy, F-l: Dunlop (Irska), F-2: Rutter (V. Britanija), F-3: Padgett (V. Britanija), 6 dni: ČSSR.
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
Cestne hitrostne dirke - 50 ccm: Matulja, 125 ccm: Caracchi (Italija), 250 ccm: Roth (ZRN), 500 ccm: Bilioti (Italija), prikolice: Barton-Cut-more (V. Britanija), terenska vožnja — 80 ccm: Gagni (Italija), 125 ccm:	Strossenreuther
(ZRN), 175 ccm: Kreutz (ZRN), 250 ccm: Brissoni (Italija), 500 ccm: Andreini (Italija), nad 500 ccm: Hau (ZRN), gorska vožnja — 250 ccm: Marsigli (Italija), travnate steze: Doncaster (V. Britanija).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982
Cestne hitrostne dirke — 50 ccm: Verbič (Domžale), Matulja (Zagreb), Mikloš (Bratstvo in jedinstvo), 125 ccm: Pintar (Kranj), Leljak (Zagreb), Pavlič (Novo mesto), 175 ccm: Stanojevič (Voždovac), Sinjkevič (Split), Sever (Zagreb), 250 ccm: Janežič (Kamnik), Hegel (Zagreb), Stankovič (Beograd), prikolice: Svržič-—Miloševič (R. Ilič), Goršič—Remše (Titovo Velenje), Krevh-Krevh (Titovo Velenje), ekipno: Zagreb, Rijeka, Beograd. Kros - 125 ccm: Predan (Orehova vas), Urbanija (Lukovica), Zdovc (Orehova vas), ekipno: Orehova vas, Lukovica,
Slovenija-avto Ljubljana, 250 ccm: Avbelj (Lukovica), Glogovič (Savski Marof), Šamec (Za-bok), ekipno: Lukovica, skoki: Zorič (Amater Jastrebarsko), Lampe (Orehova vas), Ivančan (Zelina).
Speedway — Kekec (Gorenje Varstroj, Lendava), Kocmut (G. Radgona), Gerjevič (Krško), ekipno: Krško, Gornja Radgona, Lendava, dvojice: Kocuvan-Kocmut (G. Radgona),
Pavlič-Vrdnjak (Prelog), Omrzel-Gerjevič (Krško).
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982
Cestno hitrostne dirke — 50 ccm: Verbič (Domžale), 125 ccm: Pintar (Kranj), 250 ccm: Erjavec (Nova Gorica).
Kros — 50 ccm: Jeklin (Tolmin), ekipno: Kranj, 125 ccm: Obreht (Orehova vas), ekipno: Slovenija-avto.
Speedway — Kekec (Gorenje Varstroj Lendava).
32. VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE 1982
(18. 7., Grobničko polje)
Cestno hitrostne dirke za svetovno prvekistvo - 50 ccm: Lazzarini (Italija), 13. Verbič, 125 ccm: Lazzarini (Italija), 15. Leljak, 18. Pintar, 250 ccm: De Radiques (Belgija), 500 ccm: Uncini (Italija)
(9. 5., Orehova vas)
Kros za svetovno prvenstvo 125 ccm - Everts (Belgija).
Zlata čelada 1982
(3. 10., Lendava)
Speedway - Mauger (N. Zelandija), 8. Kekec.
Četrtfinale svetovnega prvenstva 1982
(2. 5., Krško)
Specdway elapno - Madžarska, 5. Jugoslavija.
Motonavtika
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
OA: Harden (ZDA), OB; Kirts (ZDA), OC Cermašenčev (SZ), OD: Krage (ZRN), OE Storm (Švedska), ON: Werner (ZRN), OZ Molinari (Italija), SB: Pettersen (Norveška) SD; Albani (Italija), SE: Kruse (Danska), Rl; Clerici (Italija), R3: Paulssen (Švedska), offsho-re 1; Della Valle-Rossi (Italija), offshore 2: Rosso-Bertinetti (Italija), offshore 3E; Riganti-Riganti (Italija), R2: Signoretti (Italija), R nad 7000: Todeschini (Italija).
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
OA: Lindell (Švedska), OB: Landini (Italija), OC: Loth (ZRN), OD: Lipinski (ZRN), OE: Redaelli (Italija), ON: Wemer (ZRN), OZ: Molinari (Italija), SB: Bernicin (SZ), SC: Kim-by (Švedska), SD: Amoroso (Italija), SE: Selva (Italija), R3: Signoretti (Italija).
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982 (3.-4. 7., Zvornik)
SY: Markovič (Zemun), SA: Ukropnina (Ša-bac), SB: Velimirovič (Šabac), SC: Štigler (Novi Sad), SD: Mihajlovič (Beograd), SE: Radovanovič (Novi Sad), OB: Ajlec (Maribor), OC: Perko (Maribor), ekipno: Stari grad, Danubius Novi Sad, Maribor.
Motorno letalstvo
SVETOVNO PRVENSTVO 1982
(5.-8. 8., Spitzerberg)
Akrobatsko letenje — moški: Smolin (SZ), ekipno: ZDA, ženske: Stevvart (ZDA), ekipno: SZ.
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 1982
(4.-5. 9., Portorož)
slovenski športni almanah
Akrobatsko letenje — Slana (Ljubljana), Li-čer (Portorož), Škrlec (Ljubljana).
PRVENSTVO SLOVENIJE 1982 (20.—22. 8., Ajdovščina)
Akrobatsko letenje - Ličer (Portorož).
25. JUGOSLOVANSKI AERO-RAI.LY 1982 Ban-Anastasijevič (Osijek), Delič-Nedič (Borovo), Čavar—Marjanovič (Banjaluka).
Namizni tenis
EVROPSKO PRVENSTVO 1982
(17,—25. 4.,-Budimpešta)
Moški, ekipno: 1. Madžarska, 2. ČSSR, 3. Jugoslavija, 4. Švedska, 5. Anglija, 6. ZRN, 7. Poljska, 8. Francija, 9. SZ, 10. Bolgarija. Finale: Madžarska - ČSSR 5:3.
Rezultati Jugoslavije: Bolgarija 5:1, Francija 5:2, ZRN 5:2, SZ 5:1, Madžarska 2:5, ČSSR 3:5_, Švedska 5:3.
Ženske, ekipno: 1. Madžarska, 2. ZRN, 3. Anglija, 4. Romunija, 5. SZ, 6. Švedska, 7. ČSSR, 8. Finska, 9. Jugoslavija, 10. Nizozemska.
Finale: Madžarska - ZRN 3:1.
Rezultati Jugoslavije: Anglija 0:3, SZ 1:3, ZRN 0:3, Nizozemska 1:3, Švedska 1:3, Francija 3:2, Nizozemska 3:1.
Moški posamezno: 1. Appelgren, 2. VValdner (Šved), 3.-4. Gergely, Klampar (Madžarska), 5.-8. Jonyer (Madžarska), S. Begtsson (Švedska), Secretin (Francija), Hiigging (ZRN). Finale: Appelgren - Waldner 3:2.
Ženske posamezno: 1. Vriesekoop (Nizozemska), 2. Hammersley (Anglija), 3.-4. Kamizuru (ZRN), Popova (SZ), 5.-8. Antonian (SZ), Ma-gos (Madžarska), Bulatova (SZ), E. Urban (Madžarska).