F-attula* pifttua t gatssssi
e NaroCnina
a
;] :saia letno 30 Din, polletno 15 Dte, r- xa inozemstvo letno 60 Dia.
».posamezna itev, f Din
UREDNIŠTV0"~UPRA VA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S.
it«?, rai. pošte* hrta. 13.54»
tekala	^©daSlo
SrhjiRS
V. LETO
Murska ioboiit, 15. marca 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 8G0 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draij! Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 11
ftaša zunanja politika.
Na eni izmed zadnjih sej narodne skupščine je predsednik vlade in zunanji minister dr. Mi-an Stojadinovič, podal poročilo smernicah naše zunanje poli-ike, ki so v vseh krogih zbudile azumljivo pozornost. Dejal je:
V vprašanjih zunanje politike se je vlada skušala ravnati po glavnih smernicah, ki sta jih začrtala veliki kralj mučenik Aleksander I. in zdravi razum našega naroda. V vprašanjih in nalogah, ki jih je sedanja nenavadna doba dvignila na površino mednarodnega življenja, naša zunanja politika ni bila napačna ne glede ciljev ne načina. To kažejo sadovi. Bodočnost bo to še bolj potrdila. V dobi prepolni viharja in nepričakovanih preobratov je skušala vlada najti sredino in najkoristnejšo pot. Nj. Vis. knez namestnik, ki bolje kakor vsak drug pozna delo in prizadevanje svojega blagopokojnega bratranca je z njjvišjo avtoriteto in uspehom zastopal našo državo pri nedavnih važnih pogajanjih v Parizu in Londonu.
Vlada je nadaljevala politiko čim pristnejšega prijateljstva in sodelovanja z velikimi državami zapadne in srednje Evrope in stremela za tem, da doseže čim »krenejši sporazum. Neskaljeno prijateljstvo s Francijo nam ostane vedno pri srcu. Z Veliko Britanijo smo dosegli kar najtesnejše sodelovanje. S sosednjo Italijo $mo se obojestransko trudili, da Izbrišemo nesporazume iz preteklosti in da ustvarimo trajno prijateljstvo za bodočnost Z nemško državo smo ustvarili tesno gospodarsko sodelovanje. Prisrčni odnošaji z Rumunijo in Češkoslovaško v okviru Male antante nas bodo tudi v bodoče družili. Nedavni obisk predsednika češkoslovaške vlade in zunanjega ministra dr. Milana Hodže nam je prijetna prilika, da našo skupnost manifestiramo na viden in (rečen način. Mala antanta bo i&daljevala svojo smer in ne bo peitfhala biti najzaneslivejše poroštvo miru in branik, ob katerem še bodo razbile vse sanje tistih, ;i se še niso sprijaznili s povoj-im stanjem v tem delu Evrope.
V popolni solidarnosti in kot ne-razdružljiva celota si bo prizadevala Mala antanta, tudi nadalje za ureditev razmer v Podonavju. Mala antanta ima svojo dopolni-nitev v Balkanske zvezi. Po njeni zaslugi je danes v tem delu sveta popolen mir. Sodelovanje držav Balkanske zveze pa ni le političnega značaja, temveč tudi gospodarskega. Proučuje se skupni železniški pravilnik, ki so ga države Male antante že sprejele. Od 1. januarja t. 1. je stopila v veljavo nova medsebojna znižana poštna tarifa.
Naše razmere napram Bolgariji in Albaniji so bile dobre in trajno si prizadevamo, da jih še zbolj-šamo. Politika zbližanja in sodelovanja s kraljevino Bolgarijo, ki sta jo započela kralj Aleksander in kralj Boris, se nadaljuje. Jugoslovansko — bolgarska meja se postopoma odpira prometu. Sklenjena je trgovinska pogodba.
Z našim severnim sosedom je naše razmerje ostalo neizpreme-njeno. Nikoli nismo mogli razumeti ne odobravati želje Avstrije po vrnitvi Habsburgov. Njih po-vratek bi neizogibno pripeljal do zapetljajev in bi brez dvoma imel usodne posledice za mir v Evropi. Zato je naša dolžnost, da kot resnični prijatelji miru ponovimo glede tega v drugo in v
tretje svoj odločni: „Ne!" Ne smemo zanemariti in ne bomo zanemarili priložnosti za okrepitev zlasti kulturnih in gospodarskih zvez z Avstrijo.
Za gospodarsko konsolidacijo Podonavja smo takisto naklonjeni sodelovanju s kraljevino Madžarsko. Naše rezmerje z vsemi drugimi državami je dobro in normalno.
Kar se tiče sankcij, je vlada storila vse za zaščito interesov našega narodnega gospodarstva. Za nadomestilo izgubljenega ita-ljanskega trga je bil sklenjen trgovinski sporazum z Anglijo, z drugimi državami pa se pogajanja Še vodijo. Na žalost kompenzacije, ki smo jih dosegli, niti približno ne nadomeščajo one velike škode, ki jo trpi zaradi izvajanja sankcij vse naše gospodarstvo.
Zunanja politika naše države ostane ista kakor doslej. Zvestoba ideji evropskega miru, zvestoba paktu Društva narodov, naša politika napram Franciji, in odločna udanost Mali zvezi ter Balkanskemu sporazumu ostanejo še nadalje osnova naše zunanje politike. Vlada bo storila vse, da se očuvajo pridobitve naših prednikov in da se naši kraljevini v mednarodni zajedaici zagotovi ono mesto, ki ji pripada.
PO L! 2 I K fl
Novi proračun je napram prejšnjemu za 500 milijonov manjši in prinaša znižanje bremen neposrednih davkov, čeprav so dohodki znižani, je vlada z emisijo blagajniških bonov našla sredstva za velika javna dela. Na stotiae kilometrov novih železniš-ških prog je v delu, stotine in stotine novih modernih cest se gradijo; tisoči in t'soči siromašnih delavcev bodo našli zaslužka.
Ukrepom o javnih delih bodo sledili drugi, na prvem mestu končna ureditev kmečkih dolgov, otvoritev zaprtih bank in kreditoih zadrug. Upam, da bomo rešili ta vprašanja, ne da bi pri tem omajali vrednost dinarja in pofcegli v hranilne vloge. (Iz govora min. predsednika dr. Sto-jadinovlča v parlamentu.)
ProraCffuska razprava se v parlamentu nadaljuje ob odsotnosti opozicijskih klubov. Do sedaj 10 vladni poslanci sprejeli proračun vrhovne državne uprave, invalidnin in
pokojnin, državnih dolgov, ministrstev pravde in prosvete ter vseh ostal h resorov. To sredo bodo na vrsti državni dohodki in finančni zakon, s čimer bo v narodni skupščini proračunska razprava končana.
Prvaki bivše demokratske stranke so na konferecci v Beogradu skle niii, da prijavijo notranjemu ministru osnovanje Jugoslovenske demokratske stranke.
V zvezi z zadnjim atentatom je bilo aretirani!} več poslancev, ki so osumljeni, da so v zvezi z atentatom. Dočim je imunitetni odbor soglasno sklenil, da se izroči atentatorja Arna-utoviča sodišču, je isto zahteval tudi za ostale osumljence notranji minister.
Velik protestni 9hod se j? preteklo nedeljo vriil v Beogradu, na katerem je prestolniško prebivalstvo protestiralo proti zadnjim dogodkom v parlamentu.
Prvi kongres Glavne zveze ju-goslovenskih gospodarskih zadrug
je bil v Beogradu, na katerem so vsi delegati zahtevali zvišanje cen kmetijskih pridelkov.
Na predlog češkoslovaške vlade so se v Pragi sestali delegati po-dunavskih držav, da prcuče gospodarski položaj Podunavja. Sestali so se delegati češkoslovaške, Romunije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske.
Gospodarski svet Male antante, ki se je sestal v Pragi, je končal svoje zasedanje, ki je pokazalo razveseljive posledice gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo. Tako je bilo med zasedanjem izmenjanih med ČSR in Rumunijo kar 13 dogovor gospodarskega značaja. Prihodnje zasedanje bo meseca oktobra v Bukarešti.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in ČSR povoljno napredujejo. Češkoslovaški min. predsednik je obiskal Dunaj. Pri tej priliki je izjavil avstrijski zunanji minister, da si želi zbližanje z Jugoslavijo predvsem na gospodarskem polju.
Nemčija je proglasila, da odpoveduje lokarnsko pogodbo in je v zvezi s tem z vojaškimi četami zasedla demilitarizirano ozemlje v Porenju. Istočasno se je sestal nemški državni zbor, ki bi imel biti sklican za prihodnji petek. Na dnevnem redu je bila samo izjava nemške vlade. V svojem govoru, ki ga je imel Hitler, je ta razložil razlog zasedbe Porenja ter istočasno predlagal Franciji, Belgiji, Nizozemski in Litvi 25 letno pogodbo o nenapadanju in letalski pakt.
Ker je Nemčija s tem kršila ver-sajske mirovne pogodbe in iokarnski pak, se je čutila posebno Francija ogrožena za svojo varnost. Francoska vlada se je takoj sestala in sklenila, da bo Nemčijo tožila pri Društvu narodov. Istočasno so bili v Franciji ustavljeni vsi vojaški dopusti, vojni minister pa je izdal vse varnostne odredbe kakor je to zahtevala vlada. Tudi belgijska vlada je izdala slične ukrepe ter ojačila svoje obmejne posadke.
Vzrok, da se je Nemčija odločila do tega usodnega koraka je v sklenitvi rusko-francoske pogodbe, katero smatrajo Nemci, da je naperjena proti njim. Kakor se čuje bo Francija zahtevala od Nemčije, naj pred pričet-kom vsakršnih pogajanj, odnosno v 6 dneh umakne svojo vojsko iz Porenja. V nasprotnem primeru bo francoska vlada v Ženevi zahtevala, da se tu^i proti Nemčiji izvajajo gospodarske in finančne sankcije. Pri tem Francija računa na podporo Male antante, Balkanske zveze in Rufije.
tribune in zopet motil predsednika viade z medklici. Predsednik Grč je
ponovno pozva! poslanca k redu in mu končno zagrozi da ga bo izklju čil od seje.
To pa je poslanca Arnautoviča tako razkačilo, da je ir,vlekel iz žepa samokres in pomeril na predsednika vlade, ki pa se je naglo sklonil in s tem ušel smrti. Poslanec Arnautov č je oddal tri strele in krogle so švignile nad glavo predsednika viade. Poslanci so takoj navalili na Arnsuto-viči, ki se je divje branil in pri tem z udarcem s samokresom močno poškodoval poslanca Dimitrijeviča po glavi. Skupščinska straža je prijela atentatorja in ga odvedla. Predsednik Orič je prekinil sejo, ki se je pa pozneje zopet nadaljevala.
Vest o atentatu je po vsej državi izzvalo veliko razburjenje Predsednik vlade, ki je osial nepoškodovan, je iz inozemstva in iz vseh krajev države prejel števJae čestitke k njegovi srečni rešitvi.
Sprememba v vladi.
Prejšnjo soboto je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič izročil v roke Nj. Vis. kneza namestnika Pavla za kraljevo na-mestništvo ostavko cele vlade. Naloga, da sestavi novo vlado, je bila poverjena zopet min. predsedniku dr. Stojadinoviču, Kriza vlade je bila rešena z delno spremembo dosedanje vlade. Iz vlade sta izstopila dosedanji vojni minister general Peter Živkovič in minister pravde dr. Mile Miškulin. Za ministra vojske in mornarice je imenovan armijski general Ljubomir Maric. Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič je začasno poverjen tudi z vod-vom poslov ministra pravde. Na novo je vstopil v vlado kot minister za telesno vzgojo narodni poslanec JRZ Josip Rogič. Kot zastopnik Seljačkega kluba, ki je bil dosedaj v opoziciji, je vstopil v vlado narodni poslanec Voja Djordjevič kot minister brez portfelja.
Novi gospodarski pohret g soijotšheni srezu.
Po Murski Soboti kroži govorica, da se vrši v nedeljo dne 15. t. m. zborovanje v prostorih gostilne g. Josipa Turka v Murski Soboti v svrho pogovora glede ustanovitve „Gospodarske zadruge" za mursko-soboški srez.
To idejo popolnoma odobravamo, saj je skrajni čas, da se kmetje brez ozira na politično pripadnost organizirajo na gospo-
darskem polju in da s tem dc sežejo zboljšanje cen svoje ž: vine in drugih kmetskih pridei kov. Pri tej priliki pripominjam« da je to gibanje istovetno z gi banjem hrvatskih kmetov, kate se že organizirajo in ki so delom že dosegli za svoje gospodarstv lepe uspehe. Enake povoljne uspe he želimo tudi našemu prekmui skemu kmetu, da se dvigne i današnjega obupnega gospodar skega položaja.
domače yesei
murska Sobota:
— Koncert učit. pevskega zbora
iz Ljubljane. Prejšnjo soboto, z po poldanskim vlakom so prispeli v Mursko Soboto učitelji pevci iz Ljubljane. K sprejemu so se zbrali vsi tukajšnji predstavniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki društev in korpo-racij, ter veliko število občanov, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli na postajo, da pozdravijo drage goste. Dospele učitelje je v lepih besedeh najprej pozdravil župangospod Hartner želeč jim prijetno bivanje na prekmurskih tleh. Za njim je v zanosnih be-sedaj spregovoril predsednik učit. dru štva za mursko-soboški srez g. Šiubelj. Obema govornikoma se je prisrčno zahvalila za lep sprejem podpredsed sednica pevskega zbora. Po majhni zakuski v restavraciji Fcfiik, so imeli pevci v Sokolskem domu kratko vajo, na kar so odšli na dodeljene domove. Že mnogo pred začetkom koncerta so se začele zgrinjati množice k Sokol-skemu domu in kmalu po napovedani uri je bila obširna dvorana polna najizbranejše publike, vseh slojev tukajšnjega prebivalstva. Koncert sam je bil kulturen dogodek za naš kraj, saj so si pevci že po prvih pesmih osvojili občinstvo, ki ni štedilo z priznanjem. Smotrno izbran program, v katerem so bile najznačilnejše naše pesmi, od harmoniziranih narodnih napevov do najnovejših kompozicij naših skladateljev so dokumentirali visoko kvaliteto zbora, ki si ni zaman stekel odlične ocene v inozemstvu. Tukajšnja publika, ki ima veliko smisla
za muziko, je njih hotenje znalo na graditi, ter je bil tudi zborovodja j Miian Pertot deležen vsega priznanji Med koncertom je stopil na oder pred sednto učit. druitva g. M. Stubelj t« se je pevcem ponovno zahvalil za rijfl obisk. Gdč. M. Beljan pa je zborovodj izročila lep šopek rdečih nageljnoi Istočasno pa je tajnik sekcije UJU g Župančič iz Ljubljane izročil dirigenti g. M. Pertotu odlikovanje, s kateri ga je odlikoval bolgarski kralj, p vdarjajoč, da se baš v M. Soboti nui prva prilika, da mu pred javnos izroči visoko priznanje bulgarskei suverena, za njegovo umetniško delo vanje. Naša in bolgarska himna te .Rodna pesem" so zaključili edin stveno siavlje na našem odru. Za tei se je koncert nadaljeval, a h konc so morali pevci še nekaj pesmi dodat ker občinstvo ni hotelo zapustiti dvo rane. Po koncertu se je vršil pozdrai ni večer v vseh prostorih kavarne i restavracije Fafiik. Drugi dan so pet ci v nabito polni cerkvi peli pri de seti maši, ob enajstih pa je biia raa tineja za šolsko mladino, ki je napol nila obširno dvorano Sokolskeg doma. Z popoldanskim vlakom so s odpeljali pevci v Ljutomer. Za umet niški užitek, ki so ga nam nudili, prfl srčna hvala v upanju, da se še kedi povrnejo in nam zopet prinesejo naš večno lepo slovensko pesem.
— Redna letna skupščina sret odbor« društva Rdečega križ kraljevine Jugoslavije v Murski Sobo bo v nedeljo, dne 22. marca ob p< 11. uri v mali dvorani Sokolskeg
Italjanska vlada je pristala na vabilo odbora trinajstorice, da naj Društvo narodov posreduje v vojni med Abesinijo in Italijo. Itaijansko vrhovno vodstvo je zato poslalo vsem poveljnikom italjanskih čet na obeh frontah povelje, da prekinejo sovraštva za ves čas, ko se bodo vršila mi rovna pogajanja. Kjub temu pa poro čajo, da v vzhodni Afriki ni ne premirja, ne ustavitev sovražnosti.
Nad abesinskim glavnim me stom se je pojavilo prvo itaijansko letalo. Veliko število ljudi je zapustilo prestolnico In odšlo v bližnje gozdove.
Abesinska vlada še vedno zanika, da bi Italjani izvojevali veliko zmago. Krvave bitke še trajajo in njih izid ni znan. Da so se abesinske čete umak-eile je vzrok v tem ker se je širil strašen smrad od trupel italjanskih in abesinskih vojakov.
Itaijanska armada je osvojila doslej okoli 120.000 kvadratnih kilometrov abesinske zemlje, kar predstavlja približno desetino abesinskega cesarstva.
V vzhodno Afriko so Italjani odposlali 76 000 delavcev. Od teh se je vrnilo v Italijo 15.000, umrlo jih je 280, na delu pa jih je še ostalo 60.000.
Itaijansko bombno letalo je vrglo najmanj 40 bomb na angleško bolnišnico pri Kvoramu, pri čemur je bilo ubitih 7 oseb. Vest je silno razburila Angleže.
Streli v parlamentu.
Ob izrednem zanimanju se je prejšnji petek nadaljevalo zasedanje Narodne skupščine, ker je biia na dnevnem redu razprava o proračunu zunanjega ministra. Skupščinski predsednik Čirič je otvoril sejo in podelil po izvršenih formalnostih besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Sredi njegovega goVora se je pojavil poslanec Damjan Arnautovič, v novinarski loži in pričel govornika motiti z medklici. Predsednik Čir.'č je pozval poslanca k redu in mu dejal, naj se vrne v dvorano kjer je njegovo mesto, in kjer se bo po poročilu lahko prijavil k besedi. Poslanec Arnautovič se je nato vrnil v dvorano. Postavil se je v bližino govorniške
Klpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
Tedy ga je nesel na svojo posteljo in ga silil, da mu leži pod brado. Riki-Tiki je bil predobro vzgojen, da bi grizel ali praskal ; čim pa je Tedy zaspal, se je podal na nočno pot po hiši in je v temi naletel na Chuchun-dro, muškatno podgano, ki se je plazila ob zidu. Chuchundra je majhna žalostna živalica. Celo noč javka in čivka in se poskuša ojunačiti, da bi stekla na sredo sobe, a nikdar ne pride tja.
.Nikar me ne ubij," je prosila Chuchundra skoraj vekajoče. »Riki-Tiki, ne ubij me I"
.Mar misliš, da ubijalec kač tudi muškatne podgane ubija?" je odgovoril Riki-Tiki zaničljivo.
.Tistega, ki ubija kače, kače ubijejo," je dejala Chuchundra še bolj
žalostno kot poprej. .Kako morem biti gotova, da me kako temno noč Nag ne zamenja s teboj?"
.Prav nobene nevarnosti ni," je odvrnil Riki-Tiki .Nag je vedno na vrtu in jaz vem, da ti ne greš tja."
.Moja sestrična Chua, podgana mi je pravila —"je rekla Chuchundra in utihnila.
.Kaj ti je pravila?"
.Psst, I Nag je vsepovsod, Riki-Tiki. Govoriti bi bil moral s Chuo na vrtu."
.Nisem — zato mi pa ti povej. Le hitro, Chuchundra, sicer te ugriznem!"
Chuchundra je sedla in se zjokala, da so ji solze tekle po brkih. .Tako sem bedna I" je ihtela .Nikdar nimam poguma, da bi stekla na sredo sobe. Psst I Ne smem ti povedati vsega 1 Ali nič ne slišiš, Riki-Tiki ?«
Riki-Tiki je poslušal. V hiši je bilo vse popolnoma tiho. Vseeno pa se mu je dozdevalo, da vendarle sliši silno rahlo praskanje, glas, ki je bil tako nerazločen, slab kot glas ose, lazeče po okenski šipi — suho drsanje kačinih lusk po tleh iz opeke.
.To je Nag ali pa Nagaina", je dejal pri sebi. .V žleb kopalne sobe se plazi. Prav si imela Chuchundra; govoriti bi moral s Chuo."
Odkradel se je v Tedyjevo kopalno sobo, ker pa tam ni bilo nič, še v kopalnico Tedyjeve matere. Iz gladko ometanega zida so spodaj izdrli opeko, da so naredili žleb, po katerem se je odtekala voda, in ko se je Riki-Tiki priplazil mimo zidanega podstavka, na katerem je stala banja, je slišal Naga in Nagaino, ki sta se zunaj v mesečini razgovarjala.
.Kadar ne bo več ljudi v hiši",« rekla Nagaina svojemu možu, .bo tud on moral odtod in potem bomo imej vrt zopet sami zase. Pojdi mirno no ter in pomni, da je veliki mož, ki ■ ubil Karaita, prvi, ki ga je treba ugrii niti. Potem pridi zopet nazaj, da n sporočiš, nato pa se podšva skupi nad Riki-Tikija."
.Ali si pa gotova, da kaj pridobi mo, če pomorimo ljudi?" je vpraša Nag.
.Vse. Ali smo imeli kakega moi gusa na vrtu, ko ljudi ni bilo v hiš Dokler bo vila prazna, bova midi kraljevala na vrtu. Ia še nekaj. Čil se izvale naša jajca v gredici za mi Ione, kar se lahko že jutri zgo< pomni, da bo treba za naše otrol prostora in miru."
doma v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Volitev treh članov v verif kacijski odbor in treh članov za overitev skupščinskega zapisnika. 2 Nagovor predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4, Poročilo blagajnika. 5. Poročilo upravnika. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Podelitev razrešnice za delovanje v preteklem letu. 8 Volitev upravnega in nadzornega odbora, volitev odseka 1. ženskega, 2 sanitetnega, 3 podmladka Rdečega križs. 9. Volitev de legata za banovinsko skupščino. 10. Odobrenje letnega proračuna. 11. Predmeti in predlogi odbora in članov skupščine. 12. Slučajnosti, člani sre-ske skupščine so: I. Člani sreskega upravnega in nadzornega odbora. II. Delegati občinskih odborov in po ver-jeniitev v območju sreskega odbora Rdečega križa v Murski Soboti. III. Vsi redni člani v M. Soboti. Skupščina polnoveJjavno sklepa, ako je prisotna absolutna večina polnopravnih članov skupščine. V protivnem primeru se skupščina zaključi in se skliče nova z istim dnevnim redom za isti dan, ako je to v vabilu izrecno povedano, ali pa najkasneje v sedmih dneh, tedaj skupščina polnoveljavno sklepa s prisotnim številom članov. Z ozirom na to cdločbo se bo za slučaj, da skupščina ob prvotno odrejenem času ne bi bila sklepčna, vršila skupščina isti dan 22. marca ob 11. neglede na število prisotnih članov, oziroma delegatov.
—	Tukajšnja podružnica „KoIo jugoslovenskih sester" je dne 1. i. m. zaključila 13. leto svojega uspešnega delovanja v službi do trpečega bližnjega. Ii poročil posameznih funk-cijonark je bilo razvidno vso človekoljubno delo članic, saj je podruž niča samo lansko leto obdarovala 340 otrok z obutvijo in obleko ter v ta namen nabrala nad 12 000 Din. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor. Za predsednico je bila izvoljena ga. Zobec Blanka, I. podpredsednica ga. Per-tot Ida, II. podpreds. ga. Pregelj Stana, tajnica gdč. Justin Marija, namestnica ga. Pečan Joža; blagajnlčar-ka g. Šumenjak Ana, namestnica ga. Vadnal Tinka; gospodarica ga. Štivan M. Odbornice ge : Narančič Leposava, Lipovšek Tlnca, Živančevič Katinka, Armič Marta, Jezovšek Marica, Gaber-jevčič Sonja in Faflik J. Nadzorstveni odbor ge: preds. Člžek Olga, odbor-mice ge: Vesnik D., Gabrijelčič Ma ,rija in Grabrijan E.
. — Vsem, ki so na katerikoli način iripomogli k lepemu sprejemu, uspe emu koncertu te^iskreni pogostitvi ičiteljev pevcev iz Ljubljane, se naj-»risrčneje zahvaljuje — Sresko društvo JJU v Murski Soboti.
—	Novi dopisnik. Doznali smo, da e prevzel dopisovanje iz Prekmurja v )bzor g. Božidar Budin iz Murske iobote. Upamo, da bo novi poroče-ralec v svojih poročilih objektiven in la bo znal pravilno ceniti mentaliteto taiega dobrega naroda.
—	Nesreče. Dijak IV. razreda tuk. ealne gimnazije, stanujoč v Marti-lišču, je pri gri tako nesrečno padel, dn si je nalomil desno roko. — Me-
sarski pomočnik Vidic Rihard, zaposlen v tovarni Benko, se je med delom polil po rokah in nogah s kropom. Dobil je težke opekline. — Sin malega posestnika Vo!gy! Vendela iz Kapce, us!užben pri »Našščki", se je pri deiu ponesrečil. Dobil je poškodbe na rokah in trebuhu. — Ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.
—	Strelci. Pri zadnjem poročilu se je vrinila neljuba pomota. Serija 5 strelov za vojaško puško stane 2 Din, a ne posamezen naboj 1
Gornja Lendav?a ;
—	Markacija poti. Doznali smo, da se bo pot cd »kovača" pri ribniku do gornjeslavečke šole markirala, kajti zgodilo se je že nebroj siučaiev, da potniki baš na tej poti zgubijo pravo orljentacijo ter blodijo potem ponoči, včasih celo do jutranjih ur, na enem in istem mestu. Primorani so buditi stanovalce, ki jih spravijo zopet na pravi tir. Markacije poti se bodo razveselili vsi, — posebno pa . . .
—	Poučna predavanja in kino. Jadranska straža bo imela ciklus poučnih predavanj s kino predstavami-Prvo predavanje bo na Jožefovo, 19. marca. Po predavanju se bo predvajal f lm „Dva brata*. Začetek ob pol 16. uri. Vstopnina prosta. V pondeljek 16. marca ob 15. uri bo kino predstava za mladino. Vse predstave in predavanja se bodo vršila v V. razr. tuk. šole. Slična predavanja s predstavami 6e bodo vršila tudi v okoliških krajih. Kraj, dan in uro bomo pravočasno sporočili.
— Družabni popoldan priredi Jadranska straža v nedeljo 15. t. m. v prostorih gostilne Fartek v Gor. Slaveči- Petje, šaljivi prizori i. dr. bodo družabnost povzdignili. Člani udeležite se lepega izleta v čim večjem številu-Pričetek ob 16. uri. Odhod iz Lendave ob 15. uri.
—	Predavanje. V nedeljo 15. t. m. bo po pozni sv. maši v šoli gozdarsko predavanje. Predaval bo šumar-ski referent iz M. Sobote. Udeležite se strokovnega predavanja v polnem številu.
—	Dolnja Lendava. Lendavčani imamo že od Božiča sem tudi po dnevu električni tok. Kranjske deželne elektrarne so ga nam napeljale iz Murskega Središča. Kakor smo se pa tega napredka veselili, smo sedaj nad to pridobitvijo precej razočarani. Električna napetost je namreč zelo slaba. To se občuti posebno zvečer, ko zagorijo mestne svetiljke in pri. vatna razsvetljava. Posebej pa so še prizadeti radijo-posestniki na direktni priključek. Odkar imamo napeljan tok iz Murskega Središča, nimamo več poštene glazbe v hiši. Ravno v času ko bi moral biti najboljši sprejem, ni elektr. toka. Sedaj smo na slabšem kakor pa smo bili prej. Prosimo me-rodajne činitelje, da ta nedostatek čimprej odpravijo, ker je to stanje neznosno. Ako ne gre drugače pa nam postavite poprejinje stanje. Prej smo bili zadovoljni.
Med tednom
DOMA
V	Bukovici pri Laškem se je enoletna rudarjeva hčerka Anica Dornikova igrala z bencinom. Prišla je v dotiko z plamenom, tekočina se je vžgala in deklica je začela goreti pri živem telesu. Težko ranjeno so jo prepeljali v bolnišnico.
Proti nekemu Mitroviču v vasi Miloševu je bil naperjen svojevrsten atentat. Še neizsledeni storilci, so neko poleno med drvmi napolnili z razstrelivom. Ko je dal Mitrovič poleno v peč, se je to s silnim pokom razletelo. K sreči ni bil nihče ranjen.
Z prav dobrim uspehom je v Zagorju izvršila pomočniško preizkušnjo za mesarsko obrt, gospodična Mici Drofenikova. Dosedaj je pač le malo žensk, ki bi se izbrale mesarski poklic.
V Zemunu je umrla vdova Katica Novakovičeva, ki je dočakala 101 let.
Dva sleparja sta izstavljala siromašnim bosanskim delavcem, ki so iskali zaposlitev v Franciji, ponarejene potne liste proti dobri nagradi. Nekateri delavci so res srečno prispeli v Francijo, druge pa so na meji zavrnili.
Koncem leta 1935 je bilo v Sloveniji 13170 radijskih naročnikov, koncem leta 1934 pa jih je bilo 10.420. Sedaj je vsak 89 Slovenec radijski naročnik ali povprečno vsaka 20 družina.
V	Kumanovem so pred dnevi zabeležili precej močan, skoro 3 minute trajajoč potres, ki pa ni povzročil nikake škode.
DRUGOD
V	Parizu se je vršila mednarodna konferenca policije zoper tihotapce v letalih. Ti tihotapci imajo cele jate letal, številne avtomobile in motorne čolne.
Na Poljskem se bo letos vršil mednarodni kongres ciganov. Udeležilo se- ga bo osem ciganskih kraljev, od katerih pride eden celo iz Brazilije.
Rusi so v minulem letu pri Angležih kupili raznega blaga za skoro deset milijonov funtov šterlingov.
Požar je popolnoma uničil 12 velikih bencinskih rezervoarjev in vse naprave za rafinerije romunske petrolejske družbe v Cam-piniju.
V	italjanskem proračunu za leto 1936 je postavljen kredit za 42 milijonov lir za nagradne tistim, ki sklenejo zakon in za družine z velikim številom otrok.
Pri požaru v nekem londonskem stanovanjskem poslopju so štirje ljudje zgoreli pri živem telesu. Požar je izbruhnil ponoči.
Pri gradnji italjanski utrdb na otokih Dodekaneza so se podprte zemeljske plasti zrušile in pokopale pod seboj 40 delavcev. Niti enega niso mogli rešiti živega.
Kolesarski izlet.
SK Mura priredi v četrtek, dne 19. t. m. družabni kolesarski izlet v Ra-dence. Odhod bo točno ob 1. uri izpred kavarne Faflik. Na izlet vabi vse prijateljice in prijatelje kolesarstva in zabave	SK. MURA.
Šahovska simultanka.
SK Mura priredi v sredo, dne 18, t. m. točno ob 8, uri zvečer v restavracij! g. Fafiika simultanko svojega člana g. Nemec Janeza na 25-35 ploščah. Prijave sprejema g. Kemčny Ferry v kavarni Faflik. Šahovnice prinesite po možnosti s seboj I
Sumske sadike
amerikanski jesen, jalič in beli gaber se dobi pri UPRAVI VELEPOSESTA v RAKIČANU.
GASILSTVO:
Naši gasilci v preteklem letu.
Objavljamo govor, ki ga je imel na zadnjem gasilskem zborovanju starešina gas. župe g. poslanec Benko J.
Dragi tovariši 1 Povabil sem Vas danes na letno zborovanje, na katerem bomo obravnavali naše delovanje v preteklem letu in si napravili program za delo v tekočem letu. Še preden preidem na dnevni red, si štejem v dolžnost spomniti se na našega najvišjega gasilskega zaščitnika Nj. Vel. kralja Petra II., pokrovitelja gasilstva kraljeviča Tomislava, kraljice Matere in celega kraljevskega doma in Vas pozivam tovariši, da jim v znak uda-nosti skupno zakličemo trikrat »Živijo 1"
Prav tako naj velja naš pozdrav kraljevskim namestnikom, gasilskim funkcijonarjem v Savezu in Zajednici. Prav prisrčno pozdravljam tudi navzoče funkcionarje naše dične vojske ter zastopnike politične in upravne oblasti.
Moj goreči pozdrav, ki je prešinjen z globoko ljubeznijo do domovine zlasti Prekmurja, naj velja tudi Vam dragi tovariši, ki ste tukaj zbrani, kakor vsem ostalim članom širom Prekmurja. Nikoli se ne bom izneveril našim tradicionalno lepim nagibom v pravcu sloge, gostoljubja, stremljenja po napredku in razumevanju koristi za skupno složno delovanje, pa bodisi v gasilstvu ali v drugih gospodarsko prosvetnih organizacijah. Navdaja me veselje in radost, ko vidim pred seboj prijatelje in znance, ki niste le gasilski strokovnjaki, ampak tudi vzorni gospodarstveniki. Uverjem sem,
da sloni na Vas in vara enakim sosedom, srečna bodočnost prekmurskega naroda.
Kakor je danes povsod potrebna sloga in razumevanje časa pri vsaki stroki, tako je potrebno tudi v naši človekoljubni ustanovi zlasti v naši župi, ki je ena največjih v državi. Z ponosom lahko tu javno ugotavljam, da Vas dičijo vse one dobre lastnosti, ki so za človeško družbo, a prav posebno za gasilske organizacije, neobhodno potrebne.
Povsod se lahko opazi, da je Vaša gasilska požrtvovalnost na višku dostojanstva ter vredna ponosa voditeljev in celokupnega članstva. Nemogoče je naštevati vseh vrlin našega prekmurskega gasilstva, pač pa je potrebno navesti gotove primere. Z radostjo lahko opazujete, kako si nekatere čete iz lastnih sredstev in pridnim pobiranjem prostovoljnih prispevkov in vršenjem brezplačnih del, nabavljajo brizgalne, orodje in zidajo lepe gasilske domove, ki danes stoje kraju in četam v ponos ter bodo bodočim rodom služile kot svetli primer našega delovanja.
Zgodovina našega lepega Prek-murja nam zna povedati, da so bili naši pradedje žilav, priden, vstrajen, samozaveste, gostoljuben, ustvarjajoč in odporen rod, ki je obdržal, kljub številnim krutim navalom, zatiranju in ftzaarodovaaju, nezaželjenih tujcev, vse te dobre lastnosti. Naša sveta naloga naj bo, da naše pradede posne mamo, se vedno razmeram časa prilagodimo in nele, da našo dedščino oSuvamo, marveč da jo v dobrih lastnosti še povečamo.
V	to svrho je neobhodno potrebno, da se vneto oklenemo naše organizacije, ki nam nudi po zakonu priliko, ispopolniti se tako v gasilski stroki kakor tudi v drugih državnih vedah, pravicah in dolžnostih.
Radi izpopolnitve naše strokovne Izobrazbe, smo v decembru 1935 odposlali dva člana uprave na zajedniški gasilski tečaj, ki je trajal 4 dni. Na podlagi snovi, ki se je na tečaju obravnavala, smo izdelali program za tečaje v župi, katere smo v januarju Izvršili in sicer za okoliške čete v §a-lovcih, Mačkovcih, Strukovcih, Tišini, Fokovcih, Rogaševcih, Martjancih, Pu-coričih in Murski Soboti. Udeležba in zanimanje tečajnikov, za predavanja je bilo prav dobro. Skupno se je tečajev udeležilo 699 članov. Priporočam tovarišom tečajnikom, da predavanje po Četah ponove. To je prav posebno potrebno tudi radi tega, ker so predvideni izpiti, tako za upravne, kakor za ostale člane.
V	minulem letu smo izvršili 11 okrožnih vaj. Udeležba je bila povsod poinošteviina. Za vaje je vladalo veliko zanimanje med gasilci in civilnim prebiv. Prijetno je bilo opazovati poleg krepkih mladih gasilcev tudi stare osivele Člane, ki so pri vajah tekmovali v najlepši slogi. Vaje so pokazale povsod dober uspeh.
Gasilski pribor. V glavnem šo brizgalne in ostali pribor v dobrem stanju. Nekatere Čete posedujejo premalo cevi. Priporočam četnim upra-
vam, da neumorno skrbe, da bo pribor vedno v dobrem stanju in polno-številen, ker le tedaj bomo zmožni učinskoviti stopiti v bran zoper požarne katastrofe.
Novi gasilski domovi so bili blagoslovljeni, dne 29. septembra v Trd kovi, 22. septembra v Fikšinc h in 3. oktobra v Kuzmi. članstvo omenjenih čet zasluži vso hvalo, ker si je z pridnim zbiranjem prostovoljnih prispevkov, darovanjem materiala z brezplačnim delom, postavilo tako lepe gasilske domove.
Nabavo reševalnega avtomobila smo prepustili Rdečemu Križu v M. Soboti, ter v to svrho določili 1000 Din. denarne podpore, ki jo bomo Rdečemu Križu izplačali, po izplačilu naše redne letne podpore.
Banovina ni še izplačala denarnih podpor za leto 1935. Kje je vzrok in kedaj se bo to zgodilo, nemoremo vedeti, čeravno smo tozadevno ponovno prosili zsjednfco za pojasnilo. Sem pa prepričan, da se bo podpora v kratkem nakazala.
Nove čete. V Malih Dolencih je bila v februarju 1935 ustanovljana nova četa. V januarju 1936 smo zaprosili za priznanje čet v Kupšincih i Berkov-cih. Ko bodo te čete priznane, bo v župi včlanjenih 101 čet.
Ko zaključujem svoje poročilo, Vas prosim, bodite pri obravnavi na-dalnjih točk današnjega dnevnega reda stvarni in zasledujte vse z zanimanjem ter opustite vsako neprimerno kritiko upoštevajoč ogromno deio, ki ga mora Župa v teku leta izvršiti. Obravnava naj se vrši v duhu solidarnosti, tako da dostojanstveno odgovarja naši dični ustanovi.
Obenem porabim to priliko, da se vsem župnim in četnim funkcionarjem, kakor tudi vsemu članstvu v žu pi za sodelovanje v minulem letu prav prisrčno zahvalim z prošnjo, da mi ostanete tudi za tekoče leto naklonjeni.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Uredbe osrednje vlade.
,.Službeni list" Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. marca 1936 , kos 19. letnik VII. objavlja sledeče :
Na podstavi člena 10. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industriju Uredbo o določitvi enot za merjenje Izdelanega usnja v javnem prometu. Glen 1.
Za površinsko merjenje izdelanega usnja v javnem prometu se tmejo uporabljati ob določanju površine usnja samo enote, označene v čl. 2. te urecjbe.
Glen 2.
Enota za merjenje usnja je površina kvadrata, Sigar vsaka stranica je dolga 0 304» m in čigar površin« tna ša 0.003903 kvadratnega metra. Ta enota za merjenje usnja v javnem prometu je edaka enemu angleškemu
kvadratnemu čevlju in se naziva angleški kvadratni čevelja. Okrajšana oznaka za njo je: qs.
1/144 del angleškega kvadratnega čevlja je enak enemu angleškemu kvadratnemu palcu. Skrajšana oznaka zanj je : qp.
Deli angleškega kvadratnega čevlja, ki se smejo uporabljati za merjenje usnja so : 1/4, 1/8, 1/16 kvadratnega čevlja, del angleškega kvadratnega palca pa 1/4 kvadratnega palca.
Razmerje med angleškim kvadratnim čevljem in metrsko površinsko enoto označeno v prvem ostavku tega Člena, izražajo tale števila: 1 angleški kvadratni Čevelj: 0.092903 m2 = 9.2903 dm2, 1 m2 = 10.7639 angleških kvadratnih čevljev.
Čl. 3.
Okrajšane oznake spredaj določenih enot se pišejo brez pike. Čl. 4.
Ta uredba stopi v veljavo po treh mesecih od dne razglasitve v „Služ-ben.9 novinah".
Minister za trgovino in industrijo Dr. VRBANIČ s. r.
Ministrski svet je osvojil prednjo uredbo v seji, ki jo je imel dne 30 januarja 1936.
V Beogradu, dne 30. jan. 1936, št. 624/936.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Dr. M. STOJADINOVIČ s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
Ta uredba je bila objavljena v »Službenih novinah" kraljevine Jugoslavije z dne 7. februarja 1936, št. 29 (V) 55. Potemtakem bi ista stopila v veljavo 7. maja 1936 leta. Priporočamo p. n. članstvu, da vzame gornjo uredbo na znanje ter se po tem roku naj po isti ravna, da se izogne even-tuelnim kazenskim posledicam.
Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov.
Ker ima večina članstva z odprtim lokalom tudi trafiko, oziroma nadrobno prodajo monopolskih stvari sploh, bomo v naslednjih številkah tega lista objavljali pravilnik tozadevnega poslovanja v slovenskem prevodu, katerega posnemamo iz .Službenega lista kr. banske uprave Dravske banovine" z dne 29. februarja t. i. kos 18, letnik VII. Pravilnik je izdalo finančno ministrstvo.
Na podstavi §§ 146. in 147. zakona o državnih monopolih (m. z), člena 35 Zakona o taksah in § 4, točke 20.,
uredbe o samostalni upravi državni! monopolov predpisujem na predlog samostalne uprave državnih monopolov tle
Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnif izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic kolkov in taksnih papirjev, umetnll vžigalnikov, kresilnlkov in kremenov zi njih prižiganje.
Splošne določbe. Člen 1.
Obratovalnice, v katerih se prodajajo po dovolitvah pristojnih mono. polnih oblastev tobačni izdelki m drobno, se zovejo prodajalnice tobaki na drobno (v nadaljnem besedili okrajšano : »prodajalnica na drobno" njen Imenitnik: »prodajalec na drobno", posel pa ki se opravlja: »nadrobna prodaja".
Vrste in naziv prodajalni* na drobno, člen 2.
Prodajalnice na drobno so lahke vzorne, samostojne, postranske, ambulantne in avtomatske.
(Se bo nadaljevalo.)
Preklic.
Podpisani Perša Franc iz Pola ne obžalujem in preklicujem žaljivi izraze napram »Društvu kmetških fan tov in deklet v Borejci", ki sem jil izrekel dne 25. februarja 1936. ol priliki igre v Polani ter se zahvalj« jem, da je društvo odstopilo od zt konskega pregona.
Polena, dne 6. marca 1936.
Peria Franc
Sadno drevje,
jablane, kakor kanadkt _ _ boskopski kosmač, zla ta parmena, Baumanova ren., porenski krivd pecelj, moščanckar, Jonathan, bobovec druge sorte iz Sadnega izbora in HRUŠK klapovka, gelertovka, amanliška, koroi_ moštnica in tepka se dobijo v drevesni* .KMETIJSKE PODRUŽNICE pri Mali Nedelji
Prodala vina
pela 31, prodaja izvrstno vino od 5 li dalje po 5 Din. Zaloga velika.
Stavb
na prijetnem mestu pod zel ugodnimi pogoji se prodajo. Tu< vložne knjižice Kreditne bank Občinske hranilnice in Prekmuj ske banke sprejmejo. Poizve se
Hartner, Murska Soboti
JE TO MOGOiE ? t1
Danes je vse mogoče 1 Pa je vseeno čudno, da dobite za din 1850 — popolnoma nov PISALNI STROJ z kov-čekom, ključavnico in s garancijo. Ali pa ŠIVALNI STROJ z 5 letno garancijo za din. 1675'— n a n (H * m m A DELE za KOLESA, GUME itd. pa skoraj U H U IIIIIJ Štednja je mogoča samo pri nakupu, zato kupujte tam, kje dobite za najnižjo ceno najboljše blago.
CENE STALHEI IZBIRA VELIKA!
Največja specialno tehnična trgovina:
mm
f r> vi %i
»*v i i