Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani” Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36—. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0 75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa. Telefon 39—14 Izhaja okoli 20. vsakega meseca ček. rač. št. 11.430 &eto VSI. Ljubljana, 9. aprila 1938, Siev. 3. Sprejem pri predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinovicu Pod vodstvom predsednika Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije g. Vladana Bogdanoviča, je izvoli! g. predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič sprejeti dne 15. marca ob 21. uri v svojem kabinetu v narodni skupščini mnogoštevilno delegacijo gostilniških organizacij naše države. G. predsednik Bogdanovič je prečital g. ministrskemu predsedniku predstavko Državne zveze, ki je vsebovala najaktualnejše zahteve gostinskega stanu. G. ministrski predsednik je z velikim zanimanjem pozorno poslušal izvajanja g. Vladana Bogdanoviča ter'zahteval k nekaterim v predstavki iznešenim zahtevam podrobnejša pojasnila. Iz razgovora smo lahko posneii, da je g. ministrski predsednik temeljito poučen o naših najvažnejših problemih in da visoko ceni pomen gostinstva. Obljubil je, da bo dal predstavko podrobno proučiti in da ji bo takoj po sprejemu državnega proračuna poskušal ugoditi. Gostinstvo je prepričano, da je v predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču našlo svojega zaščitnika. Številno delegacijo iz dravske banovine je vodil zvezni predsednik g. Majcen Ciril, navzoča pa sta bila gg. senator Ugrin Joksimovič in nar. poslanec dr. Jurc Koce. Hotelirska šola v Mariboru Pred kratkim je naše časopisje prineslo vest, da se kr. banska uprava resno bavi z mislijo ustanoviti višjo gostinsko šolo, ali kakor jo časopisje naziva hotelir, šolo. Glede ustanovitve te šole se je že razpravljalo med kr. bansko upravo in zvezno organizacijo dne 13. julija 1937 odnosno je bil o hotelirski šoli podan poseben referat na II. seji poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta z dne 11. septembra 1937. Po sklepu te seje je kr. banska uprava z dopisom VIII. No. 4333-4-1937 z dne 11. januarja 1938 obvestila mestno poglavarstvo v Ljubljani in Mariboru ter zvezno organizacijo, da proučuje ustanovitev banovinskega zavoda za strokovno izobraževanje gostinskega naraščaja. Na zadnji proračunski seji je prišel mariborski občinski svet na »snovi tega poziva do konkretnega sklepa, kar znači, da so podani že gotovi predlogi v pogledu ustroja in nastanitve te šole. Ker bo hotelirska šola v korist vsega gostinskega stanu dravske banovine je potrebno, da podamo tudi mi svoje mnenje o tako važni stvari kakor je ravno ustanovitev strokovnega gostinskega zavoda. Pristavljamo, da nismo hoteli iz tehtnih razlogov ničesar poročati, dokler se ni začelo pečati s tem ostalo časopisje. Ce posežemo nekaj let nazaj, vidimo, da je Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve odredila, da se od davščine na prenočišča, ki jo je deželna vlada za Slovenijo z dne 4. januarja 1921. v Ljubljani vpeljala, odda 22% šolskemu skladu »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani za ustanovitev redne gostilničarske šole <. S to odločbo pokrajinske uprave je bil ustvarjen temelj za razvoj našega strokovnega šolstva v Sloveniji. Ko se je gostilničarstvo bivše mariborske oblasti po upravni razdelitvi na ljubljansko in mariborsko županijfo dne 1. maja 1922 organiziralo v lastno zvezo s sedežem v Celju je zahtevalo del tega sklada v ka- terega so vplačevala davščino na prenočišča tudi nekatera štajerska mesta, n. pr. Maribor, Celje, Ptuj itd. za sebe. Iz zapiskov je posneti, da je novoustanovljena gostilničarska zveza, katero so podpirale tedaj le maloštevilne štajerske gostilničarske zadruge, vodila vztrajno in žilavo borbo proti oviram, ki so se stavljale na pot glede razdelitve tega fonda. Tako vidimo, da se je že na drugem rednem občnem zboru te zveze, ki se je vršil dne 19. februarja 1923. v Celju govorilo o potrebi gostilničarske šole za Štajersko. Istotako je dne 4. septembra 1923 na seji ožjega odbora naznačene zveze poročal g. Ber- nardi, »da plačujejo mesta Maribor, Celje in Ptuj 22% od davščine na nočnine v šolski sklad in priporoča, da bi bilo dobro, če se napravi z mestom Mariborom nekak sporazum, da bi se otvorila taka gostilničarska šola v Mariboru. Se bolje pa bi bilo, če se potegne zvezna organizacija za šolo v Celju«. Dva dni kasneje se je vršila ravno radi gostilničarske šole na poziv tedanjega poverjenika g. dr. Marna v oddelku ministrstva trgovine in industrije pri pokrajinski upravi posebna anketa za ustanovitev take šole. Ob tej priliki se je ustanovil tudi šolski odbor. Iz zapisnika dne 29. septembra 1923. je razvidno, da je imel šolski odbor že dne 28. septembra istega leta in v istih prostorih pod predsedstvom g. dr. Marna ter navzočnosti g. dr. Krisperja prvo svojo sejo, ki je obravnavala o čimprejšnji otvoritvi gostinske šole. Sola naj bi se po sklepu te seje imenovala »strokovna šola za hotelirsko, kavarniško in gostilničarsko obrt«. Na tej seji je padel tudi sklep, da se v Celju ustanovi še posebna vajeniška šola. Na občnem zboru dne 28. januarja 1926 je tedanji obrtno zadružni komisar g. Zalaznik lahko že sporočil, da se je celjski zvezi posrečilo j dobiti za sebe na njo odpadajoči del | šolskega sklada, ki ga je do tedaj j opravljala Osrednja gostilničarska zveza v Ljubljani in da je naloženih pri mariborski mestni hranilnici 210.600 din. Ta šolski fond, katerega je ljubljanski veliki župan odstopil mariborskemu velikemu županu je imel glasom zapisnika namen »vzdrževati obstoječe in ustanavljati nadaljne gostilničarske šole«. Sklad je upravljal mariborski veliki župan kot »sklad za gostilničarske nadaljevalne šole svojega področja v imenu celjske zveze«, ljubljanski veliki župan pa v imenu ljubljanske zveze. Za upravo tega sklada se je določila na zahtevo mariborskega velikega župana na zveznem občnem zboru z dne 28. januarja 1926 posebna komisija, kateri je načeloval zvezni predsednik g. Bernardi, v imenu gostilničarske zadruge za mesto Maribor, ki še ni bila tedaj priključena celjski zvezi, g. Franc Žnuderl in zvezni podpredsednik g. Franc Re-beuschegg. Sklad je pozneje prišel v last bivše gostilničarske zveze v Mariboru irl znaša sedaj ca 380.000 din. V sklad so kasneje vplačevali še nekateri drugi kraji mariborske oblasti. Vsako leto so se razdelile in se še razdele obresti tega sklada v korist obeh gostilničarskih nadaljevalnih šol v Mariboru in Celju po posebni komisiji. Ta sklad je tedaj še nedotaknjen in je namenjen svojemu prvotnemu cilju, t. j. ustanovitvi hotelirske šole. Naravno, da so na uporabi tega šolskega sklada jako interesirani vsi gostilničarji bivše mariborske oblasti posebno iz onih turističnih krajev, kjer se je pobirala davščina na nočnine in nakazovala skladu bivše Zveze gostiln, zadrug v Mariboru. Druga zadeva je bila z ostalim delom šolskega sklada, ki je postal izključna last Osrednje zveze gostilničarskih združenj v Ljubljani, ker se je v ta sklad nalagal del davščine na nočnine edinole iz Ljubljane. Radi tega se je kasiieje brez vsakega rednega postopka prepisal sklad na račun ljublan-skega gostilniškega združenja. S tem smo točno naznačili ustanovitev šolskih skladov posebno pa onega dela, ki je še danes neokrnjen in naložen v mariborski mestni hranilnici in iz katerega se vzdržujeta šoli v Celju in Mariboru. Vprašanje hotelirske šole je bilo v letu 1930. stalno v razpravi na zveznih sejah bivše mariborske zveze, kakor tudi na prvem tujsko-prometnem zboru, ki se je v jeseni 1930 vršil pod predsedstvom g. podbana dr. Pirkmajerja v dvorani Zbornice TOI v Ljubljani. Iz zapisnika bivše mariborske zveze izhaja, da je bilo dne 4. novembra 1930 naročeno zveznemu odborniku g. Serecu, da naj stopi v stik z lastniki hiše na Aleksandrovi cesti, ki nosi naziv »Advokatska hiša«. Nato se je tudi ogledovalo prostore nekega plemiškega dvora na oglu Orožnove in Strossmayerjeve ulice. Se preje, kakor v Mariboru pa se je bivši ljubljanski oblastni odbor intenzivno bavil z ustanovitvijo ’ hotelirske šole v Ljubljani ter je v to svrho poslal na Dunaj dva svoja štipendista, ki jih je hotel v prvi vrsti izvežbati za vzorne natakarje. V banovin, proračunu za leto 1931-32 je bila vnesena za hotelirsko šolo precejšnja postavka v znesku 717.000 din s katerimi je hotela banska uprava kriti materialne stroške nameravane hotelirske šole, dočim naj bi se učno osobje prevzelo po državni upravi. V svrho študija o ustroju hotelirskih šol v inozemstvu je bil poslan g. dr. Andrejka v Karlove vary in Marijine Lazny, da si ogleda hotelsko obratovanje, posebno pa šolo r Marijinih Laznyh. Na podlagi njegovega referata, se je sestavil s pomočjo inozemskih strokovnjakov tudi učni red, ki je bil nato dne 3. VIII. 1931 dostavljen bivši mariborski zvezi od strani Tujsko-prometnega sveta in je še danes aktualen. Ko je bilo vse določeno in ko je padla že odločitev po energičnem nastopu delegata bivše mariborske gostilničarske zveze na tujskoprometnem zboru, da se šola ustanovi v Mariboru, je čez noč nastala gospodarska kriza, ki je imela svoj vpliv tudi na redukcijo banovinskega proračuna. Banska uprava je začela na zahtevo finančnega mi- 1 Vesele velikonočne praznike želi vsem članicam, članom, čitateljem in prijateljem lista UPRAVA ZVEZNA UPRAVA želi vsemu članstvu vesele praznike ! nistra črtati vse »nepotrebne proračunske postavke« ter je bila kot prva med temi nepotrebnimi postavkami ona postavka, ki je bila namenjena za hotelirsko šolo. Se v dobi gospodarske krize je bivša mariborska zveza, tako n. pr. leta 1932. ponovno zaprosila pri tedanjem županu g. dr. Lipoldu, da se ji odstopi zemljišče v bližini »Ljudskega vrta«. Pri banski upravi, t. j. pri g. podbanu dr. Pirkmajerju pa je zveza zaprosila za del dohodkov od slatine banovinskega zdravilišča Rogaške Slatine. Na žalost je tudi ta načrt radi povdar-janja gospodarske krize padel v vodo, ker ni mogla banska uprava v tej stiski pogrešati niti najmanjšega zneska. Tako smo na kratko naslikali nastanek in razvoj šolskih fondov od katerih se je eden že izčrpal v stavbi »Gostilničarskega doma v Ljubljani«, v kateri je enoletna gospodinjska gostilničarska šola, drugi pa leži še nedotaknjen v mariborski mestni hranilnici, da realizira načrt ustanovitve višjega gostilničarskega strokovnega šolskega zavoda. Hvaležni smo g. načelniku dr. Rateju, da je takoj po nastopu svojega mesta spravil vprašanje hotelirske šole na dnevni red tujskoprometnih posvetovanj. Prepričani smo, da se bo dolgoletna želja gostinstva dravske banovine čimpreje izpolnila, kajti v dobi, ko se resno pripravlja otvoritev hotelirske šole v novozgrajeni palači v Beogradu in se čujejo že zahteve po otvoritvi slične šole v Zagrebu, se z ustanovitvijo hotelirske šole ne sme niti trenutka odlašati. Prihodnjič pa se bomo bavili z vprašanjem, glede sedeža šole in njenega ustroja. ALI HOČETE PREVZETI HOTEL v majhnem mestu v bližini velikega zdravilišča, kjer je sedež raznih oblasti in kjer je razvita zelo živahna trgovina. Hotel, ki je renoviran se odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov se poizve pri upravi »Gostilničarskega vestnika« proti nakazilu 10 din. Izvršilna odredba k uredbi o pomožnem osobju v gostinskih obratih — Uvedba obvezne napitnine Ban dravske banovine je s svojim odlokom VIII. No. 1845/1 z dne 15. marca 1938. izdal sledečo odredbo: Na podstavi čl. 1. in 5. uredbe o pomožnem osobju v gostinskih obratih ter. po zaslišanju Zbornice TOI v Ljubljani, Delavske zbornice v Ljubljani, Zveze združeni gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani, Zveze za tujski promet v Ljubljani, Tujske prometne zveze v Mariboru ter ostalih prizadetih organizacij odrejam: 1. V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. Duh in Uhanca ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Rimskih Toplicah in Slatini Radenci smejo hoteli,restavracije, gostišča (ostajališča), kavarne in penzije zaposlovati kot pomožno osobje, ki ima neposredno opravila z gosti samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo predpisano z uredbo o pomožnem osobju v gostinskih obratih. 2. V krajih označenih pod točko 1. te odredbe se v hotelih) restavracijah, gostiščih (osta-Jališčih) in penzijah pobira od gostov nagrada za pomožno osobje, ki ima neposredno opravila z gosti in sicer največ 10% od zneska računa. Višino odstotka s prednjo omejitvijo določi vsak imetnik obrata za svoj obrat Nagrada za pomožno osobje zaposleno pri neposredni strežbi gostov se sme pobirati na ta način tudi v kavarnah in gostilnah pod toč. 1. označenih krajev. O pobiranju nagrade odločijo imetniki kavarn in gostiln sami za svoj obrat. 3- V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osobje po toč. 2. te odredbe, je prepovedano pomožnemu osobju, ki ima neposredno opravila z gosti sprejemati od gostov napitnino v kakršnikoli obliki. V vseh takih obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osobje zaračunana v računu in da je prepovedano pomožnemu osobju prejemati napitnino neposredno od gosta (čl. 5. odst. 3., uredbe) Ta uredba stopi v veljavo 1. maja 1938. Navedena odredba je tedaj objavljena na osnovi uredbe o pomožnem osobju, ki je bila izdana dne 20. maja 1937. in ki je vzbudila mnogo upravičenega razburjenja med prizadetimi podjetniki in kar je značilno tudi med številnimi uslužbenci, katerih organizacije so z vso odločnostjo zahtevale odpravo prostovoljne napitnine smatrajoč, da je prostovoljna napitnina za človeka ponižujoča odnosno sramotilna. Predno preidemo h kritiki same uredbe naj pojasnimo, odnosno raztolmačimo bistvene točke te uredbe, da si jo lahko prizadeti gostinski podjetniki t. j. hotelirji, resta-vraterji in lastniki pensionov pravilno tolmačijo. Uredba zahteva tedaj zaposlitev strokovnega uslužbenstva v hotelih, restavracijah, gostiščih, kavarnah in v pensionih v tistih turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban za svoje področje. Ti kraji so določeni z ravnokar objavljeno odredbo. Strokovna izobrazba za te vrste gostinskega osobja se deli: a) na šolsko izobrazbo in b) na praktično zaposlitev. a) Po čl. 2. sme biti tedaj zaposleno v gori naznačenih obratih le ono pomožno osobje, ki dokaže, da |e dovršilo uspešno najmanj 4 razrede omovne šole. Kot plačilni natakarji v restavracijah, kavarnah in pensionih smejo biti zaposlene one osebe, ki dokažejo, da so dovršile u-spešno najmanj 2 razreda meščanske, srednje ali tej enake strokovne Sole ati strokovno gostinsko šolo. Kot h o telaki upravitelji smejo biti zaposlene pa le osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj meščansko šolo ali 4 razrede srednje ali tej •nake strokovne šole. b) Pomožno osobje os, ki ims neposredno opravila z gosti In ki je zaposleno v hotelih, restavracijah, gostiščih, ka- varnah in penzijah mora dokazati poleg šolske izobrazbe tudi najmanj 2 letno praktično zaposlitev v poslih, ki spadajo v področje dotičnega obrata. Te osebe morajo biti tedaj najmanj 2 leti zaposlene v istem ali podobnem obratu v kakršnem si žele zaposlitve. Za upravitelje večjih hotelov se smejo zaposliti samo osebe, ki dokažejo poleg gori navedene šolske izob razbe tudi še najmanj 4-letno zaposlitev v istem ali podobnem obratu odnosno najmanj 1 letno zaposlitev, če so dovršile srednjo ali tej ustrezno strokovno ali višjo šolo ali višjo hotelirsko šolo v državi ali inozemstvu, kjer je taka šola, ki traja najmanj 1 leto. Kot sobarice v hotelih, gostiščih in penzijah se smejo zaposliti osebe, ki dokažejo, da so dovršile kako gospodinjsko šolo ali dasodelaievsaj 2 leti v kakem večjem zasebnem gospodinjstvu. Važen je nadalje dokaz praktične zaposlitve za plačilne natakarje in natakarje. Ti morajo razven gori naznačenega dokazati tudi to, da so med 2 letno zaposlitvijo z uspehom pohajali strokovno gostinsko šolo, če je v kraju, kjer so zaposleni. Če pa take strokovne gostinske šole v kraju njihove zaposlitve ni, morajo dokazati, da so med 2 letno zaposlitvijo pohajali strokovno nadaljevalno šolo, če je na kraju zaposlitve ali pa, da so dovršili kako strokovno gostinsko šolo v inozemstvu. To so najvažnejša določila, ki se tičejo strokovne izobrazbe (torej šolske izobrazbe in praktične zaposlitve) po-edinih gostinskih uslužbencev v krajih in pogostinskih podjetjih, za katere je predvidena uredba. Drugo važno, lahko bi rekli najbolj važno in tudi najbolj sporno pa je določilo glede uvedbe obvezne napitnine, ki sme znašati največ 10% od zneska računa. Obvezna največ 10% napitnina, katere odstotek odloči vsak gostinski podjetnik za svoj obrat, se mora vpeljati v uvodoma naznačenih krajih v ha* telih, restavracijah, gostiščih in penzijah. Seveda navaja izvršilna odredba, odnosno sama uredba, da se sme obvezna napitnina po volji poslodavca vpeliati tudi v kavarnah in v gostilnah označenih krajev. Iz navedenega izhaja, da je podjetniku dano na ljubo, da določi sam višino odstotka obvezne napitnine tako n. pr. lahko določi samo 3% ali celo 1%. kar bi bilo popolnoma v skladu s pravico podjetnika. S tem stopi seveda v ospredje vprašanje regulacije ostalih dohodkov uslužbenca zaposlenega v takem podjetju, ki pobira manjši odstotek obvezne napitnine, kakor je dopuščen z uredbo. V pogledu te uredbe se je vršila v preteklem letu 2 krat konferenca v Zagrebu, katero je sklicalo na vzpodbudo odseka za turizem trgovinsko ministrstvo. Zastopniki natakarskih organizacij so z vso vztrajnostjo zahtevali, da se mora prostovoljna napitnina v vseh gostinskih obratih v državi ukiniti ter jo je nadomestiti s 15% obvezno napitnino. Po tej zahtevi natakarskih organizacij bi se morala tedaj 15% napitnina zaračunati vsakemu gostu tudi v najmanjših podeželskih gostilnah. Naravno, da je pretirana zahteva vzbudila oster odpor pri zastopnikih gostilničarskih organizacij, ker bi bila ista v iznešeni obliki neizvedljiva. Zastopnik zvezne organizacije g. zvezni predsednik Majcen je opozoril zastop nike vlade, kakor tudi zastopnike natakarskih o ganizacij na silno opa-snost uvedbe obvezne napitnine, ki lahko v večji meri škoduje turizmu, radi katerega bi naj bila uredba izdana, kakor pa koristi. Omenil je, da so naši gostinski obrati n. pr. restavracije in tudi srednji hoteli, pa naj si bodo v turističnih krajih ali pa v mestih v pretežni večini odvisni od obiska domačih gostov, to se pravi domačega prebivalstva, ki ni navajeno dajati obvezne napitnine. Kakšne posledice bi obvezna napitnina povzročila v obratovanju v kmečkih gostilnah si lahko mislimo. Podeželski gostilničarji bi raje postavili postrežno osobje na cesto, predno bi se morali prerekati z gosti. Ista slika se bo pokazala tudi pri restavracijah, od katerih se niti ena ne vzdržuie od tujih gostov, temveč le od domačega prebivalstva vsled česar bo obisk silno trpel. Že iz samega ustroja restavracij se razvidi, da je restavracija namenjena vsem slojem, ker ima točilnico in pa »posebne« sobe na razpolago. Ali bo mogoče pobirati n. pr. napitnino v točilnici v katero zahajajo n. pr. kmečki sloji, šoferji, postreščki itd., ker se bodo raje zatekali v gostilne in buffete Kdo bo imel sedaj koristi od take uredbe. Gotovo ne restavracije, saj bodo na ljubo turizmu, katerega se poskuša reševati z nesmiselnimi predpisi trpele veliko škodo. Najbližja bodočnost bo pokazala, da so imeli naši zastopniki na obeh konferencah prav, ko so svarili merodaine činitelje pred prenagljenimi koraki. Kako bodo zadovoljni s posledicami obvezne napitnine natakarji, ni težko uganiti. To nam pričajo dogodki, ki so se lansko leto doigrali po raznih kavarnah in restavracijah v Zagrebu. Natakarji so kmalu prišli do prepričanja, da je uredba marsikateremu od njih v škodo, zato so bili nekateri obrati prisiljeni kmalu ukiniti obvezno napitnino na izrecno zahtevo svojega uslužbenstva. Zvezna uprava stoji slej ko prej na stališču, da se obvezna napitnina naj pobira v pensionih in pa v hotelih pri oddaji prenočišč. Dnevni konzum v restavracijah pa mora biti oproščen vsake obvezne napitnine, če se noče škodovati restavracijskim obratom v onem času, ko se podvze-majo različne akcije, da se gostinstvu dejansko pomaga. Uredba pa je zopet v ponovni dokaz, da so nam vse prenaglene u-redbe, ki se tičejo turizma in ki ustvarjajo nove obveznosti za gostinske o-brate prej v škodo kakor v korist. S tem trpi seveda tudi sam turizem. Naša tujsko prometna politika je vkljub obilici zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov, ki se tičejo turizma še vedno brez sistema in cilja. Tolmačenje ministrstva trgovine in industrije k zadružnemu zakonu Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo pod II. št. 8400-u z dne 24. IH. 1938. k zadružnemu zakonu sledeče tolmačenje: »Novi pravni položaj menja iz osnove karakter poslovanja gospodarskih zadrug. Dočim so po prejšnjih zakonskih predpisih mogle obstojati gospodarske zadruge, ki so delale s svojimi člani kakor tudi z nečlani, je po novem zakonu poslovanje zadrug omejeno izključno na članstvo, a prepovedano z nečlanstvom. Z določbami § 54 zadružnega zakona so v polni veljavi obdržane vse določbe §§ 9, 33 in 60 obrtnega zakona. Z omenjenim § 54, pravi tolmačenje, je ob-držano ono pravno stanje, ki je obstojalo po obrtnem zakonu. Pri proizvodnih obrtnih zadrugah je pravni položaj neizpremenjen. Za te zadruge velja v polnem obsegu § 9 obrtnega zakona. Zadruge, ki izvršujejo kak industrijski obrt, za katerega je po obrtnem zakonu potrebna obrtna pravica, si morajo za izvrševanje takega dela vedno pridobiti pooblastilo pristojne oblasti (§33 obrtnega zakona). Dovolilo po obrtnem zakonu mora imeti zadruga za vsako delo, ki je našteto v § 60 obrtnega zakona. V ta opravila spadajo tudi industrijska opravila po odst. 4 § 60 zakona o obrtih. Od dolžnosti, pridobiti si redno dovolilo, se | izvzemajo samo kreditni posli, zadružne menze in zadružna prenočišča. Glede kreditnih poslov pravi tolmačenje, da je pri izvrševanju obrtnega zakona bilo vedno zastopano stališče, da se kreditne zadruge ne morejo podvreči določbi točke 7 § 60 obrtnega zakona, ker je karakter njihovega poslovanja različen od bankarskega po-Blovanja, potem je potrebno za tako poslovanje dovolilo. V duhu tega stališča je zakonodajalec dal §-u 54 redakcijo teksta glede kreditnih zadružnih poslov, ki odgovarja tudi predpi- raz faktičnega položaja, ki je obstojal pri izvrševanju obrtnega zakona. V kolikor hočejo zadruge voditi ka- terokoli vrsto gostilničarskega obrta v smislu § 76 obrtnega zakona, je za taka dela v celoti ostal v veljavi obrtni zakon. Izjema iz § 54 velja samo za zadružne menze in prenočišča, samo ako se to delo vodi pod temi nazivi V kolikor žele zadruge voditi kak gostilničarski obrt pod nazivom iz § 76 obrtnega zakona, se mora v takem primeru izvesti cel postopek, kakor kake take pravice iščejo druge osebe, ki niso zadruge. Kadar zadruga prosi dovolilo za gostilničarski obrt, mora upravna oblast kontrolirati, da li se dovolilo more izdati z ozirom na to, da li more Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tcrapcl«. Okus bo popolnejši in — — — Rogaška slatina ima še to prijetno lastno«^ da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«! zadruga obstojati, ako svoje delo omejuje samo na svoie člane. Kadar se vidi, da je tako opravilo po razmerah in okolnostih sodeč neprimerno in da ne bi zadruga kot taka mogla obstojati, je upravna oblast dolžna, da opozori zadrugo na neprimernost njene zahteve in da tako dovolilo odbije. Kadar se pa zadrugi izda dovolilo, potem more ona opravljati gostilničarsko obrt samo s člani. Potemtakem veljavno pravno stanje o vodstvu obrtov s strani zadrug ne poslabšuje prejšnjega pravnega stanja, ker je ono v svojem bistvu ostalo ne-izpremenjeno, a deloma še poostreno z ozirom na okolnost, da morajo zadruge poslovati samo s svojimi člani. Članstvo naj primerja to tolmačenje in pa naše stališče, ki smo ga zavzeli k zadružnemu zakonu v novembersid številki lanskega leta. NEMOGOČ PRAVILNIK Prometno ministrstvo je objavilo v začetku leta »Spremembe in dopolnitve občega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936«, Id so | dne 5. januarja t. 1. stopile v veljavo. Po teh spremembah, ki jih navaja ČL 28 a naznačenega pravilnika, pa so stanovske in gospodarske organizacije izključene od vsakih ugodnosti, ker lahko dobijo polovično vožnjo le kulturna, znanstvena, človekoljubna, telovadna in športna društva in to le tedaj, če izda društvo vsakemu članu posebno legitimacijo s fotografijo. Ne razumemo zakaj je prometno ministrstvo kot največja in izrazito gospodarska ustanova spregledalo potrebo zborovanj gospodarskih organizacij. Prepričani smo, da bo g. minister, ki je pokazal toliko dobre volje in iniciativnosti za ureditev železniškega prometa v državi, čimpreje odpravil nemogoča določila novega pravilnika za izdajo povlaščenih voženj. preskrbi zvezna uprava. Za vsa pojasnila naj se obračajo poedincl neposredno na zvezno pisarno. Stroški prakae v Franciji so razmeroma majhni. som prejšnjih zakonov o zadrugah. Kar se tiče zadružnih menz in prenočišč, pravi tolmačenje, da je redakcija § 54 zadružnega zakona samo iz- PEAKSO V FRANCOSKIH HOTELIH Novost za hotele, restavracije in gostilne Patent Nekdaj so se mnčlli pri čiščenj« PARKETA in odpravljanju madežev iz parketa z jekleno žico. Danes vse to opravlja ROBOT z jeklenim tekočim trakom. ROBOT Vam prihrani mnogo časa, truda in denarja. ROBOT Vam čisti voščena, kakor tudi s prašnim oljem namazana tla. ROBOT je poceni, trajen, domač. Zanj jamčimo. Naročite ga pri „ROBOT > Vampi Gov. pljuča Gov. jetra Možgani 20-22 20-32 20-30 14—16 nespr. nespr. Za mariborski reklamacijski odbor sta imenovana gg.: Kos Itan gostilničar in predsednik združenja v Sloven-Bistrici, Rozman Alojzij, gostilničar in predsednik združenja v Prevaljah. Za novomeški reklamacijski odbor sta imenovana gg.: Windischer Josip ml., hotelir Novo mesto, Mazelle Julij, gostilničar, Gradac pri Metliki. ALI JE PROTI ODLOČBI REKLAMACIJSKEGA ODBORA PRITOŽBA MOGOČA? Proti odločbi reklamacijskega odbora je mogoča le pritožba na upravno sodišče v Celju, ki se jo mora vložiti v 30 dneh od dneva prejema izpodbijane odločbe. KONGRES GOSTILNICARSTVA JUGOSLAVIJE V NOVEM SADU ;fe radi neke mednarodne razstave, ki se vrši v prej določenih kongresnih dnevih, preložen na 11. in 12. maja 1938 z istim dnevnim redom. Na intervencijo Državne zveze je dovoljena polovična vožnja po železnicah Polovična vožnja z brzovlakom m. razr. iz Ljubljane ali Maribora v Novi Sad in nazaj stane tedaj 251 din. — Člani in članice, odločite se že danes za udeležbo na kongresu! LETEČE KONTROLE Opozarjamo članstvo dravske banovine, da so leteče kontrole radi nadziranja prometa z vinom in žganjem stalno na potu in da so bili že zopet neka- (Po uradnih podatkih) Jan. Febr. Goveje meso I. vrste 12—14 •> „ II. vrste 10—12 III. vrste 8—10 8-10 6 10-12 18-20 Telečje meso I. vrste 14 -16 .. II. vrste 12—14 Tel. jetra 18—20 Tel. pljuča 10—12 Tel. možgani Tel. ledvice Svinjina I. vrste 14-18 » II. vrste 14-16 Svinj, jetra Svini. ledvice Svinj, glava Slanina domača Slanina hrvaška Salo domače Sunka Prekajeno meso Prekajen jezik Jagnjetina Hrenovke Suhe kranjske Sveže kranjske Piščanec kom. Kokoš kom. Kokoš zaklana kg Pulardi kg Marc nespr. »» 16 nespr. 12-14 16-18 6 14 15 15 18-20 16-20 18-20 ;; 12-14 18-20 30 20 10-14 20-26 20-22 20-24 14-15 16-17 15-16 17-18 28 28-36 28 nespr. 32-40 32—38 28-32 26 22-21 Maslo surovo kg Maslo čajno kg Sir bohinjski Sir trapist Jajca kom. Rum Jabolka 1. vrste kg II. vrste „ Oranža kom. Limona kom. Mandeljni kg Orehi oluščeni Kava Portoriko kg Kava Santos kg Kava Rio kg Pražena kava I. vrste »» » II* fi Kristalni beli sladkor Sladkor v kockah Kavina primes Riž la Riž Ila Namizno olje liter Čaj kg __ ... „ Rozine I. in II. vrste kg 10—16 12—16 Jan. Febr. 17 nespr. 16—18 nespr. 20-22 28 -30 26-28 7 nespr. 1-3 nespr. ** 26 24-26 24-26 22-24 1-1*25 1—125 075—1 30-35 nespr. nespr. 5 6 3-50 4 1-2 1-2 0-50-1 0-75-1 46-54 46-54 22-22 18-22 20-22 76 nespr. nespr, 54 T ^ ^ 80 14 15-50 „ 1' >• n 11 M ^ ’> » 18-24 .. 100-160 Moka 0 kg Moka št. 2 kg Moka št. 5 „ Ješprenj ček kg Premog (tona) Trda drva m3 Mehka drva m3 Solata dalmatinska kg 14 Solata endivija kg 10 „ radič domač kg 8 „ „ inozem. „ 14 Cvetača kg 8 — 10 Zelje pozno kg 1 „ rdeče „ 1*50 Kislo zelje „ 4 Ohrovt „ 250 Špinača „ 10 C ebula „ 2 Češenj ,, 6—10 Krom Dir stari kg 1 Peteršilj „ 6 Zelenjava za juho kg 3 Marc 3-25—3-60 nespr. 3'30—3'50 3-10-3-40 „ 3-10-3-30 2 65- 3 15 „ 2 90-3 30 3'60 8 „ nespr. 360-390 3:0-405 90—115 nespr. 95—110 80' 80 4-8 12 18 5-7 2 2 nespr. 2 10-14 1-50-2 6-8 70 14-16 6-8 18-20 16-18 7-8 5 5 nespr. 4 8-10 4-5 8-12 1-25 nespr. 10-14 10-16 4 5 ■MO.TSiJIl * VSAK nima toliko denarja, da more potovati v kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci na etiketi iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) 0) rt i 0 <8 u 0 u a > o ■s o V) c P** 0 fa S o X IJ* M u > G) d) Ra- keku Jesenicah • 3 n ca Im J 3 > o Z u c > il co Krškem JE ca u >N u o *o 2 C/) »-bo 3 n ca K/l O >00 o i: 00 ~ 03 3 3 Q- Na Borlu Ormožu 3 Im u > O O o t« O C TD m E .2. B. op| 8 e 6 i ro CM CM CM CM d CM CM • T— in CM CM CM • »- T— O CM CM CM • O 00 ro CM T— CM OO »— T— r—» CM O nO CM 'r" On -o in ^m OC ir, ■*- j* rO • r-m vO ro CM T— ON On r- OO 00 On nO vO d 3 U v "Cetln