Štev. 201.
V UnMJant, t sobot«, Z. septembra 191L
Leto XXX!X.
=3 Velja po pošti: sa
Za oelo lato naprej . K 28'— za pol leta a . „ 13"— ca četrt leta „ . „ 6*80 za en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 28-— za ostalo inozemstvo „ 38'—
V	Ljnbljanl na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8'— za en meseo „ . „ 2'—
V	uprav! prejemati mesečno K i'90
SLOVENEC
i- Inserati: eh^si
Enostolpna petltvrsta (72 mm): . . w> 15 v
• • t. 13 ,,
za enkrat za dvakrat za trikrat
. • • . „ 10 „
sa večkrat primeren popast,
Poslano ln reki. noHae:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:=
vsak dan, izvzemil nedelja ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
nar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Stav. 8/UL Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
CpraTnlitvo Je t Kopitarjevi nliol štev. 8. ~sJi Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštr.e hran. račnn Si 28.511. — Upravnlškega telefona št. 182.
Današnja številka obsega 16 strani.
Pri koncu.
Vse voitino in nevodilno laško in nemško časopisje, kakor »Piccolo«, »Tagblatt«, »Tagespost«, »Neue Freie Presse«, »Zeit« itd. prinaša te dni »Narodov« članek, v katerem je »Slovenski Narod« odklonil narodni zahtevi štajerskih in koroških Slovencev po razdelitvi deželnega šolskega sveta in ustanovitvi posebnega oddelka deželnega kulturnega sveta oziroma Kmetijske družbe na Spodnjem Štajerskem. Obenem je »Slovenski Narod« po svoji- stari maniri v nič del kranjsko šolstvo, češ, če bi se ti narodni zahtevi uresničili, bi znalo koroško in štajersko šolstvo priti na tisto stopinjo, na kateri stoji kranjsko šolstvo. Z velikim veseljem in apetitom je vzelo na znanje tuje časopisje to kapitulacijo narodne napredne stranke, a še z večjo slastjo se trudi dokazati, da je slovenski narod popolnoma nesposoben za upravo ne samo višjih in srednjih šol, ampak tudi vsega ljudskega šolstva.
Najprej je treba pribiti nekaj liberalnih neresnic! Če je res kaj zanemarjenega v našem ljudskem šolstvu, gre na rovaš našim liberalcem. Petnajst let so imeli vse kranjsko šolstvo v svoji oblasti; petnajst let So bili na tem polju absolutni gospodarji. Če se s tem izgovarjajo, da so imeli vsled premoči vlade premalo vpliva na razvoj šolstva, je to grda laž. Slučaj Jaklič kaže, da je šla vlada vedno in povsod čez strn in drn z liberalno stranko tudi na šolskem polju in da se ni proti volji liberalne stranke ničesar zgodilo. Petnajst let so imeli čas in lahko bi zvišali učiteljstvu plače, ako bi v resnici hoteli na ta način več veselja in vneme do šolstva v učiteljih vzbuditi. Ta malobrižnost liberalnega učiteljstva za našo šolo datira že od liberalne dobe sem, politična kvalifikacija učiteljstva, katero liberalci nam po krivici očitajo, je cvetela v liberalni dobi tako, kakor še nikdar! Niso se upoštevale pedagogiške zmožnosti učiteljskega osobja, pač pa njihova politična načela. Okrajni šolski nadzorniki so bili skoro brez izjeme somišljeniki liberalne stranke, kajti brez te čedne lastnosti ni bilo niti misliti na kako povišanje. Enorazrednice, katere liberalci nam predbacivajo, so plod liberalnega šolskega sistema. Še veliko manj sc pa je storilo za srednje šol-
stvo, a o slovenskem vseučilišču ni, da bi se govorilo.
Šele z vstopom S. L. S. v deželni odbor in v deželni šolski svet se je vsa stvar zasukala. Kranjsko šolstvo se je v tem kratkem času kakor jezikovno tako tudi pedagogiško povzdignilo. Enorazrednice ginejo, zidajo sc lepa, naravnost sijajna šolska poslopja, dobili smo v par letih poslovenjene gimnazije, več gospodinjskih šol, ustanovila se je trgovska šola, mlekarska šola, kmetijska šola na Grmu se je reformirala, kmetijsko - nadaljevalna strokovna šola je v tiru, nastavili so sc učitelji poljedelski strokovnjaki, ki poučujejo in vzgajajo naše ljudstvo, tudi vseučiliščno vprašanje smo spravili v ospredje z znanim iunktimom med laškim in slovenskim vseučiliščem, splošno je kranjsko šolstvo tako napredovalo, da lahko rečemo na podlagi vladnega poročila, da kranjsko šolstvo za šolstvom drugih dežel prav nič ne zaostaja. In tudi rešitev zboljšanja plač kranjskega učiteljstva ni več daleč.
Sedaj pa štajersko šolstvo! Noben človek na Slovenskem ni bolj zabavljal in se repenčil nad štajerskim deželnim šolskim svetom, kakor ravno kranjski liberalci. Včasih smo brali cele litanije, kako se zatira na Štajerskem slovenski jezik in slovensko uči-teljstvo, kakor se podpira Siidmarka in Schulverein in odteguje podpora javnemu in zasebnemu slovenskemu šolstvu. Da nimajo Slovenci nobenih meščanskih in strokovnih šol, medtem ko jih imajo Nemci v obilici. Sedaj so pa liberalci kar naenkrat na vse to pozabili in pojo slavospeve tisti oblasti, ki so jo pred kratkim tako kruto napadali.
Pribijemo, da je stališče narodne napredne stranke graje vredno poniževanje slovenskega šolstva, še grše, ker je neopravičeno, najbolj ostudno pri vsem tem pa je to, da so svoje stališče izpremenili in dali orožje tistim, ki ta šolski sistem v obmejnih krajih vzdržujejo.
Do pičice ista sodba velja o štajerski kmetijski družbi. Na kar so prej pljuvali, sedaj hvalijo! Narodna napredna stranka se v tej tako važni narodni zahtevi tako obnaša, da mora vsak narodno čuteči človek dati brco tej stranki!
Ti dve zahtevi sta tako naravno opravičeni in sta tako prešle v narodovo kri, da se ni nihče od liberalcev v štajerskem deželnem zboru niti v dunajski zbornici oglasil proti temu. Tu-
di drugi slovanski listi, osobito češki, n. pr. »Union« in »Narodni Listy«, smatrajo ti dve zahtevi kot obče slovenski in jih spravljajo v zvezo z na-rodnospravnim vprašanjem na Češkem. Razen »Naroda« so vsi liberalni in narodni slovenski listi te misli, da sta ti zahtevi občeslovenski. za katere sc mora naše zastopstvo z vso silo zavzeli. Sicer ni to nič novega. Ali ni prišel ravno iz ust starih slogaških liberalcev klic: Proč od Gradca!? O jerum, jerum, quae mutatio rerum!
Pa ne samo to. Tudi tržaški in istrski Slovenci so pri tem interesirani, ker ni dvoma, da bi ta akcija osamosvojitve slovenskega šolstva na Koroškem in na Štajerskem vplivala na njih zahteve v Trstu in Istri. In tudi ni nobenega dvoma, da je imel tudi »Hrvatsko-slovenski klub« ti dve zahtevi v svojih postulatih.
Toda kaj liberalcu šolstvo, kaj Koroška in Štajerska, kaj avtonomija slovenskega šolstva! Liberalec se upira vedno vsaki narodni zahtevi in jo kot strankarsko ožigosa, če ni prišla iz njegovih vrst. Slovenski trgi na Štajerskem pa naj si zapomnijo to klofuto narodnonapredne stranke in dajo pri prihodnjih volitvah brco poslancu liberalne stranke, ki si pusti komandi-rati svojo politično taktiko od kakega Holca. uslužbenca kmetijske družbe.
Slovenski liberalci so io pa srečno do konca privozili. Njih kulturni in gospodarski bankerot »mo že doživeli, sedaj so pa tudi s svojo narodnostjo pri kraju.
Rdeča agrarna politika.
Socialni demokratje, katerih usta so še zdaj polna argentinskega mesa, ne morejo pustiti avstrijskega kmeta pri miru in ga neprenehoma slikajo kot neko pijavko, ki sesa in pije kri delavskega ljudstva in izžema žepe avstrijskih prebivalcev. Zavračati take lažnjive hujskarije ne bo treba, posebno letos ne, ker vsak pameten socialni demokrat vidi, kaka mizerija vlada med večino avstrijskih kmetov in socialna demokracija sama je, videč propadanje kmečkega stanu, že večkrat, priznala, da »kmetu ni pomagati, da je obsojen na pogin«. Torej so take čenče brez pomena.
Pač pa nam je na tem, da odkrijemo nesmiselnost in praznost onih sredstev, katera edina naj bi bila zmožna preprečiti draginjo živil v Avstriji. Dve stvari socialni demokratje
vedno povdarjajo. Prvič: Balkanske države naj izvažajo živino, žito in druga živila brez eolnine v Avstrijo, da dobimo na ta način cenejši hrano* — Drugič: Mi izvažaj mo na Balkan brez eolnine naše industrijske izdelke; tako bomo lahko in veliko spečali in imeli tudi veliko dela. Vsa stvar se, mimo-! grede omenjeno, itak vrti okrog mesa, brez katerega, pravijo, se sploh ne da živeti, dasiravno vidimo, da ogromna večina naših kmetov kljub napornemu delu meso redkokdaj na mizi vidi.
Kako brezmiselne so zahteve av« strijškili socialnih demokratov, nam dokazuje dejstvo, da socialni demokratje sami odločno obsojajo tako politiko in svare delavstvo, da krene iz te poti, katera zna v kratkem delavstvo še v hujšo draginjo privesti, kakršna je sedaj. Eduard Bernstein, Gerhn/rd Hildebrand in Max Maurenbreclier so napisali letos v socialnodemokraški list »Socialistische Monatshefte« zares temeljite članke, v katerih govore o škodljivosti odprave eolnine na agrarne pridelke in slikajo škodljivo posledice, ki bi nastale v slučaju, d.a se meja odpre.
Max Maurenbrecher piše sledeče: Za praktičnega politika in agitatorja nastane zmerom vprašanje, kako bi se dal združiti delavčev interes na cenem mesu s kmetovim interesom na dobri živinski kupčiji. Tukaj nam ne preostane drugega, kakor to> da priznamo, da je današnja organizacija živinopre-kupčevalske in mesarske obrti pogre^ šena in da jo skušamo odpraviti. Men ščani ne smemo reči, da hočemo brez-* pogojno najcenejše meso na celem sve-* tu jesti; kajti posledica take zahteve bi bila, da bodo naši in naših otrok otroci sploh brez mesa ostali. Pač pa mora« mo reči: sedaj živeči meščani hočemo, da se mesna produkcija na vsak način rentira, da ohranimo za bodočnost podlago, na kateri neodvisno od konjunkture svetovnega trga si bodo mogli ustvariti naši otroci v lastni deželi dobre življenske razmere. Zato pa moramo meso plačati po taki ceni, pri kateri more kmet izhajati, in sicer dobro izhajati. Pač pa nam ni treba nobenih žrtev živinskim kupcem in mesarjem doprinašati. Zato moramo organizacijo ustvariti bodisi zadružne, bodisi občinske, potom katerih more zadnji konsument v mestu neposredno v stik stopiti s prvim producentom v deželi. Zadruge za vnovčenje živine na eni strani in organizacijo kon. sumentov na drugi strani bodo prinesle kmetu ceno za živino, ki
LISTEK.
vooobuiiili.
Spisal Vaclav Kosmdk. — Preložil Ošabnov Jože.
Evo vam treh vagabundov ali potepuhov. Vsi so vagabundi, ali vsak drugačen. Potepinov prve vrste je največ, a niso nevarni, samo nadležni so. Vagabundov druge vrste je sicer manj, pa so nevarnejši, ker ti tak nepridiprav izmika sam, če mu ne daš izlepa. Tretja vrsta vagabundov se pojavlja sicer manj javno, zato pa tem bolj skrivaj. To je šiba božja, ki jo pošlje na nas Bog za brezsrčne bogatine, oderuhe in zatiralce vseh vrst. O, da bi šel ta grenki kelih mimo nas! Pa nc pojde, kakor ni šel mimo Odrešenika v Getzemani.
No, pa oglejmo si vagabunde prve vrste.
I.
In spomladi vsaka starka Spet, vesela bolj jc, V roko vzame palico, Leze ven na polje. Pa si misli: Da sem mlada, Bože, kak bi bila rada!
ln starci tudi. Vsaj Strcharjev ded. Kakor hitro pride pomlad v deželo in
zleže gos rumene goskice, žene jih vsak dan — če je le solnce — za vas k malemu borovemu gozdu. Ta gaj se razprostira po skalnatem holmu poleg loke. Pod njim žubori mlinski potok.
Nekega popoldne je sedel na toplem solncu na velikem kamnu. Stari, prepoteni klobuk si je potlačil na solnč-no stran, pokal jc tobak iz kratke, z rumenim plehom okovane pipe pa gledal krog sebe, kako sejejo ljudje ki'om-pir, koliko je Cajnarjev oves lepši od drugih, kako mastito je stopal po stezi grajski oskrbnik, kako je prihlačal mlinar k rakam, zazijal, sc stegnil pa jo krenil proti krčmi. Ob pogledu na mlinarja je stari Strehar vzdihnil. Potlačil si jc v vivčku tobak, enkrat krepko pljunil pa zagodrnjal: — Proklcto beraštvo.
Sem od .gozda je zaslišal korake. Obrnil se je. Prihajal je berač — star, razcapan. Tudi on jc vlekel iz pipe. Na nosu pa so mu čepeli preprosti naočniki.
»No, Janez, kako pa je kaj!« ga jc nagovoril Strcharjev ded. »Kam pa, kam?«
»Kam neki. Na delo. Kam čem drugam?«
»Kant na delo?«
Berač se jc nasmehnil. — »Povsod, kjer sc kadi iznad streh in kjer binglja
smrečica nad vrati. Če ti je prav, pa malo pri tebi posedim. Do poldne je šo dolgo,« je pripomnil pa iztrkaval pipo.
»Lc sedi, no. Dal bi ti za pipo, da bi kadil, pa sam nimam, razun malo prahu.«
»IPa si ti mojega natlači, na,« — in berač Sova mu je pomolil poln mehur. — »E, tobaka pa ne manjka.«
»Lej si ga no,« se mu je čudil Strehar jev ded, — »tebi ni nič hudega!«
»Čemu neki? Kadar zazvoni poldne, pa jo po hišah mahnem. Tukaj dobim juhe, tam kaše ali kruha, zopet drugje štrukljev, da jih šc ne pojem ne.«
»Kaj praviš, štrukljev!« se je čudom čudil stari Strehar. »Pri nas jih nc vidim nikoli na mizi, šc o Veliki noči ne.«
»Ker si osel, kakor si bil od nekdaj. Trudil in ubijal si sc na vse kriplje za otroke, pa kaj imaš zdaj od tega? Revščino! Jaz pa nisem nikoli nič delal, po svetu sem sc klatil, zdaj pa živim kakor grof. Malokatcri dan mine, da bi si nc nabral še za en frakcij ali dva.«
»Hm, to bi pa znal tudi jaz!« je Strehar prikimal z glavo. »Jaz revež pa dobim komaj ob nedeljah za en fra-keljček.«
»Kaj je tako hi kontna?«
»Ne, da bi dejal — ali prosim te:
raztrgana bajta pa štirje otroci — in kolikrat šc nje doma ni.«
»Ti si pa res ne znaš pomagati. Kar z doma pojdi! Dobro tarnati te naučim — pa boš na stara, leta preskrbljen.«
»Kaj pa poreče k temu hči?«
»Naj reče, kar če! Ti zase glej.«
Opoldne jc prignal Strehar gosi do mov. Hči ka jžarica ga je prijazno sprejela. Posedli so z otroki vred za mizo. Moža ni bilo doma, hodil je v grajščino delat.
Gospodinja je vlila v skledo krom-t pirjevo juho. Starec je zajel par žlic pai vstal od mize.
»Kako, cla ne marate, oče,« so Je čudila, hči, »kaj ne boste jedli?«
»E, zmeraj krompir in nič drugega kakor krompir.«
»1, kaj naj pa skuham?«
»Stari Sova mi je pravil, da dobiva l>o hišah štrukljev, da mu ostajajo. Tudi za žganje si naprosi, da ima vo5 ko dovolj. Daj mi kakšno malho, poj-dem še jnz po hišah.«
Hči jc osupnila, a črhnila ni besedice, (ln bi otroci ne slišali. Poslala je najmanjšo hčerko po žganje, sama je stopila v kuhinjo, da bi zamcsila za širuklje, ii;isi so jih imeli le o praznikih.
To je prva slika, zdaj pa pride druga.
se splača in daje delavcu cenejše meso.
Tako piše socialni demokrat; seveda tega ne bodo socialni demokratje ponatisnili, ker jim ne pašo v njih kramo.
Kako kvarna je odprava eolnino na pridelke, katere poljedelec doma pridela, nam spriCujejo Zedinjene države. Da bi ljudske mase v republikanski straaiki obdržala, je ameriška vlada odpravila na uvoz živil iz Kanade vso colnhio in odprla meje živini. Posledica tega je, da se na tisoče ameriških farmarjev v Kanado izseljuje, ker ne morejo konkurence s Kanado vzdržati. Samo lansko leto se je izselilo v Kanado 100.000 ljudi iz Zedinjenili držav, in to po veliki večini sami kmetje. Da pomeni izguba toliko čvrstih, delavnih moči za narodno gospodarstvo ogromno škodo in da bo imelo to postopanje ameriške vlade za bodočnost skrajno Slabe posledice tudi za tržno ceno, o Item je tudi ameriška vlada žc na jasnem.
Mi smo zadnji, ki bi trdili, da je vsauka colnina na uvoz tujih živil in eurovin na mestu, vemo dobro, da bi se dala tu in tam colnina odpraviti v korist avstrijskega prebivalstva, a da bi se meni nič tebi nič vsa colnina odpravila in kmeta naravnost v bedo po-Ignalo, to so stvari, ki bi se utegnile kruto maščevati nad vso ljudsko maso.
Ravno tako je popolnoma napačna trditev, katero širijo socialni demokratje in industrijci, češ, da je naša Industrija zaradi tega tako zaostala, jn se ne more na svetovnem trgu vzdržati, ker jo ovira colnina na uvoz živil, vsled katere imajo naši industrijski pridelki premalo olajšav pri uvozu v sosedne dežele. Ta trditev izvira iz popolne nevednosti o načinu, kako se sklepajo trgovinske pogodbe. Kdo more n. pr. Srbijo prisiliti, da mora ravno avstrijskim izdelkom pri uvozu dati večje prednosti in olajšave, kakor nemškim, ako jej ponudi Nemčija pri uvozu srbskih pridelkov iste ugodnosti ali pa še večje, kakor naša država? Naša industrija ne trpi pod eolnino, ki je naložena na uvoz tujih živil, pač pa vsled tega. ker nima avstrijski Industrijec tiste podjetnosti in energije, kakor jo ima nemški ali pa angleški. Avstrijski industrijec hoče imeti že poprej dobiček v žepu, predno je svoje blago na trg postavili
Pač pa smemo nasprotno reči: kakor Ščiti našo domačo industrijo visoka colnina na tuje izdelke, s tako pravico sme tudi avstrijski poljedelec za-hjtevati, da ščiti colnina domače poljedelstvo!
Draginje torej pač ne povzročuje Inaša agrarna politika, pač pa drugi faktorji; vedno večje povpraševanje in uporaba poljedelskih in industrijskih izdelkov dviga ceno in ž njo se dvigajo tudi produkcijski stroški. V tem »perpetuum mobile«, v katerem »e sukajo današnje gospodarske razmere, pa ne smemo enostransko presojati naše poljedelstvo, ker utegne tako početje naše poljedelstvo in ž njim vred našo industrijo pokopati.
To je resnica o draginji, ne pa brez-umne agitatorične fraze socialne de-
mokracije, ki gre zgolj za tem, da ljudstvo nahujska!
Sestanek slovenskega kfltoiiSMMeoa dijaStvo v Domžalah.
Kakor vsako leto, tako jc tudi letos priredilo katoliško narodno dijaštvo sestanek, o katerem moramo reči, da je krasno in vsestransko uspel. Z vspe-hom je zadovoljno naše dijaštvo, za^to-voljng pa tudi ljudstvo v Domžalah.
Letošnji prireditvi se jc tstavilo mnogo zaprek. Predvsem bi se moral vršiti ravnokar minole dni katoliški shod slovenske in hrvaške mladine v Ljubljani, ki jc bil vsled grozeče epidemije v južnih deželah v začetku preteklega meseca odgoden. Treba je bilo v najhujši naglici misliti na poseben dijaški sestanek z ožjim namenom in izbrati za to pripraven kraj. Med tem pa so nekateri pododbori S. D. Z. na mino-lo nedeljo nastavili razne prireditve z igrami, katere je bilo težko preložiti. To je zadržalo marsikaterega dijaka, da ni prišel na skupni sestanek. Zato tudi letošnji sestanek ni imel namena manifestacije slovenskega katoliško mislečega dijaštva. Imel bi zbrati naše dijaštvo na občni zbor »Slovenske dijaške zveze«, na zborovanje sekcij in na abi-turientski sestanek. Na resnih zborovanjih naj poda dijaštvo račun svojega dela v preteklem poslovnem letu in napravi načrte za prihodnje. To se je tudi vestno ^polnilo. Toda po naklonjenosti naših vrlih Domžalcev, zlasti preč. g. župnika do katoliškega narodnega dijaštva sta se oba dneva, posebno še nedelja spremenila v slavnostna dneva, kakoršnih menda še niso veliko videle lepe Domžale in odkrito rečeno slovensko katoliško dijaštvo razun v Ljubljani in Zagrebu še nikjer in nikdar ni doživelo.
Velik del dijaštva je prišel v Domžale že v petek popoldne, največ udeležencev pa se je pripeljalo v soboto zjutraj. Bili smo nemalo presenečeni, ko nas je v soboto zjutraj na kolodvoru sprejela množica dijaštva in nas v vznesenih besedah pozdravil vlč. g. župnik Franc Bernik. Po odzdravu predsednika S. D. Z. iur. A. Ogrizka smo se podali v veličastni in z zastavami okrašeni Društveni dom, kjer so se imela vršiti zborovanja. Tudi s cerkve in mnogih hiš so vihrtfle zastave v znamenje, da Domžalci vedo ceniti pomeh zavednega katoliškega dijaštva.
Občni zbor »Slovenske dijaške zveze«.
Otvoril ga je v soboto ob 10. uri dopoldne predsednik iur. Ogrizek. V svojem nagovoru je povdaril, da je društvo skončalo šesto poslovno leto, ki ni bilo nič manj plodovito kot prejšnja.
Iz poročil odbornikov, podružnic in pododborov povzemamo, da je štelo društvo tri podružnice in dva samostojna pododbora, štajerski in ljubljanski. V okrilju društva »o obstojali tudi trije organizacijski odseki in dva narodno - Obrambna. Na splošno je bilo letos društveno delovanje bolj mirno. S. D. Z. jc le malo stopala v javnost, tem intenzivneje pa gojila tiho podrobno delo. Mecl šolskim letom so se člani posvetili delu v odsekih, organizacijski so skrbeli za naraščaj, določili vsebino
koledarčku za leto 1911/12, izdali potovalno listino in razposlali stanovanjske pole, narodno - obrambni pa poprijeli v tujini teoretično in praktično za narodno - obrambno delo. Nar. - obrambni odsek v »Danu« jo proučaval češko narodno - obrambno tlelo, oni v »Zarji« pa razvil izredno živahno delovanje med graškimi katoliškimi Slovenci. Obilo posla so imeli njegovi člani z ljudskim štetjem, »Kresu« so oskrbeli nad 10 predavanj (med temi so jih imeli tovariši iz-»Zarje« 30) in dva tečaja in s pomočjo »Slov. Straže« prvi slovenski ocler v Gradcu. Sodelovali so pri ustanovitvi in vodstvu za graške slo-venske služkinje prevažnega društva sv. Marte. V precejšnji meri je tudi zasluga tega odseka, da so dobili letos Slovenci v Gradcu svojo lastno hišo. Odsek je obrnil svojo pozornost tudi na Zg. Štajersko. V enem kraju je že ustanovil knjižnico, v drugem stori to jeseni. Tovariši iz »Danice« so skrbeli kakor vsa leta doslej tudi letos za dunajsko »Stražo«. Predavali so v njej skoro vsako nedeljo in ji pomagali pri vseh javnih nastopih.
V počitnicah se je koncentriralo delo S, D. Z. v podružnicah in pododborih. Številni sestanki, predavanja in vprizoritve narodnih iger pričajo, da se je dijaštvo zavedalo svoje naloge na domačih tleh. Podrobnejše poročilo prinese o tem delu »Zora«.
Knjižnic je štela S. D. Z. dvanajst. V šestih, ki jih je pregledal knjižničar, je bilo skupno 1622 knjig, i. s. leposlovnih 1347, znanstvenih 275, čitateljev je bilo 445, prebralo se je 4200 knjig.
Dohodkov je izkazal osrednji blagajnik 2470 K 60 v, stroškov 2184 K 26 v. (Prebitek znaša 286 K 34 v. Ako prištejemo še društvene tirjatve v znesku 518 K 71 v, je S. D. Z. ob koncu poslovnega leta 1910/11 aktivna z 805 K 5. v.
Novi odbor se je konstituiral takole: Predsednik: iur. Fran Jež; podpredsednik: agron. Anton Bernik; 1 tajnik: iur. Gvidon Zbašnik; 2. tajnik: theol. Janko Kete; blagajnik: iur. Lovro Bogataj; 1. knjižničar: iur. Franc Maršič; 2. knjižničar: iur. Anton Čižman; 1. od-borniški namestnik: vet. Franc Samec; 2. odborniški namestnik: iur. Anton Leskovec. Preglednikom sta bila izvoljena iur. Franc Detela in theol. I. Zalo-kar.
Po naklonjenosti podpredsednika S. K. S. Z. preč. g. Smolnikarja, je dobilo društvo jako lep in primeren prostor v »Ljudskem domu«, kjer bosta odslej poslovala društveno tajništvo in ljubljanska knjižnica S. D. Z.
Letošnji občni zbor v Domžalah utegne postati pomenljiv za nadaljni razvoj društva, ker se je na njem sprejel društveni poslovnik, ki ga je izdelal poseben odsek v »Zarji«. Poslovnik vsebuje zlasti določila glede razmerja med podružnicami oziroma pododbori in osrednjim odborom in daje navodila vsem društvenim organom za poslovanje. Zato bo gotovo povzročil, da bo društveno delovanje še bolj solidno kot je bilo do sedaj. V to pa Bog pomagaj!
Občni zbor so brzojavno oziroma pismeno pozdravili gg. deželni odbornik dr. Lampe, dr. Franc Kotnik in dr. Janko Kotnik, kaplan Šmit iz Smlednika in kaplan Vauti s Koroškega in bogoslovca V. Šček in Butkovič iz Se-
kave. G. deželni odbornik Lampe je poslal sledeči pozdrav:
Po temi viharja zašije 5rez plan Danica, Zarja ln svetli Dan, pobegni grdoba v močvirnati kal, nebeška svitloba je naš ideal.
Zborovanje v sekcijah.
V	soboto popoldne je zborovalo dijaštvo v sekcijah. V literarni sekciji je najprejc phil. Mazovec na splošno orisal naše literarne razmere in potem pokazal, kje naj iščejo naši mladi literati vzorce svojim pesmim in spisom, na kar je predaval carid'. prof. Puntar o problemu pesniške oblike in podal nekoliko zanimivih opazk k svojemu referatu v letošnjem Koledarčku katol. narodnega dijaštva.
V	organizacijski sekciji so se obravnavala vprašanja organizacije.
To popoldne je počastil v Dornža. lah zborujoče dijaštvo s svojim obiskom prevzvišeni gospod knez in škof dr. A. B. Jeglič. Presvetli se je prpeljal iz Ljubljane, si ogledal v spremstvu vlč. g. župnika Društveni dom in pri tej priliki milostno nagovoril več akademikov in abiturientov.
Pozdravni večer.
Ob 8. uri zvečer so se zbrali udeleženci sestanka na pozdravnem večeru, ki so ga priredili abiturienti. »Prostorna dvorana Društvenega doma je bila polna dijaštva. Bilo nas je gotovo poldrugi sto. Večer je otvoril abit. Janko Fab-jan, vodil pa starešin^ »Zarje« , dr. Čes-nik. Razun abiturientov so bili navzoči vlč. g. domači župnik, tajnik V. L. S. dr. Božič, številni starešine akademič-nih društev in mnogo aktivnih akademikov in bogoslovcev. Navdušeno jo tukaj pozdravil dijaštvo kot bodočo katoliško inteligenco slovensko gospod župnik. Povdaril je, da se bolje pač ni mogla proslaviti obletnica blagoslovlje-nja Društvenega doma v Domžalah kot s sestankom katoliške dijaške mladine. Z mojstrskimi besedami jo orisal razvoj kat. akad. organizacije, ki se je pričel z »Danico« in dosegel lansko leto »Dan«, in ono prvo dobo, ko so »Daničarji« edini med slovei/Skimi akademiki odločno kazali svoje katoliško prepričanje. Vznesene besede go-vornikovc so prevzele vse navzoče, in ko je končal, mu je priredilo dijaštvo prisrčne ovaclje. Govorili so še: Za »Zarjo« predsednik iur. Ogrizek,' ki je sporočil tudi pozdrav prevzvišenega g. kneza in škofa dr. Jegliča, za »Danico« predsednik iur. Masič, za »Dan« predsednik iur. Dular, v imenu bogoslovcev je pozdravil bogoslovec Šimenc, za akademični odsek Orla na Dunaju pa iur. Dostal. Med sviranjem slav. orkestra domžalske godbe in živahnim razgovorom nam je kmalu minil lepi večer, kakoršnih bi želeli našemu dija-štvu še mnogo.
Nedelja 27. avgusta.
Zjutraj nas je vzbudilo slovesno pritrkavanje, bil je najkrasnejši poletni dan. Dijaštvo in Orli so sc zbrali na vrtu Društvenega doma in se podali z godbo na čelu pred Dom, kjer so jih pričakovali člani in članice Kat. izobraževalnega in podpornega društva z zastavo. Nato so se vršili pozdravi. Pozdravili so gg. župana M. Janežič in J. Dime, prvi iz Domžal, drugi iz Depa-
II.
Bilo je po žetvi.
V krčmi T ... i je sedel za mizo capin. Bil je porasel, oblečen v raztrgano kamižolo, na glavi pa je nosil bel, luknjičast klobuk. Pil je žganje. Čez nekoliko časa je prišel drugi »pobiralec«, bržkone še bolj razcapan. Na plečih je imel malho s kruhom. Stopil je naravnost v krčmo; ko pa je videl, da ni nikogar notri, je nagovoril kramarja:
»Vi, očka, koliko mi daste za te krajce?«
Krčmar jc pomeril malho z očmi pa rekel: »Trideset vinarjev.«
»To je premalo. Kruh je kakor šartelj. Dajte mi štirideset.«
»Pa naj bo.«
Capin je vsul krajce v rešeto pa sedel za mizo.
»Zdaj mi pa dajte četrtinko ,žganega'.«
Drugi vagabund mu je šepnil: »Zastonj si mu dal, stran si vrgel.«
»Zakaj me tikaš. Nič te ne poznam.«
»Hm,« se mu je smejal šnopsar, »tikajo sc oficirji. Zakaj bi se pa midva ne, saj sva oba enaka.«
»Oho, jaz nisem, kar si bodi. Imel setn posestvo, pa sem ga pognal po grlu.«
»Poglej mi v usta,« je pripomnil drugi potepin pa zazijal.
»čemu? Nič ne vidim notri.«
»Kaj, nič? Kaj nc vidiš tam vrteča sc kolesu? Saj sem spravil noter mlin na štiri kamne.«
Capin se je zakrohotal ter odkril:
»Ti si pa ptič! Mojster si, prav res!«
»No, vidiš, pa se jeziš, ker te tikam!«
»E, nič, na pij,« je ponudil steklenico potepuhu-mlinarju.
»Ga pa bom.« Krepko jc nagnil, obrisal si mustaČe pa podpiraje si glavo z levo roko je vprašal tovariša: »Kaj pa s tabo?«
»Zdaj jc že šc. Kaj bo pozimi, ne vem.«
»E, kaj tisto,« je odkimal mlinar. »Če bo kaj več snega palo in pritisne hud mraz, ukradem nekaj — pa boni preskrbljen. Saj ni nič hudega v ,luknji'.«
Tovariš se je ozrl: »— Nc govori takih reči na glas.«
»Zakaj neki ne? Saj je res tako!«
III.
(Pršelo jc kakor iz goste mogle. Pihal je mokro-mrazen veter. Hitel sem iz cerkve domov. Pred trati je čakal name visok, bradat mož. Obleko je imel sicer obnošeno, vendar pa Še ni bila preslaba.
Odkril se ie# rekoč: »Prosim za kakšno podporo.«
Videti mu jo bilo, da jc tvorniški delavec brez deia. Segel sem v žep in mu dal dva krajcarja.
Mož me je pomoril z očmi, poleni mi predrzno zabrusil v obraz:
»Kaj je to milodar zame?«
»Ali so Vam premalo zdi?«
»V taki hiši bi imel dobiti vsaj goldinar,« jo pripomnil osorno.
»Za božji čas, kaj vendar mislite?« sem ga osupel zavrnil, »prihaja vas na dan trideset do štirideset, jaz sam pa ne zaslužim vsak dan goldinarja.«
Capinu je zabliskalo v očeh: »Nimate! Kdo Vam bo verjel! Veseli bodite, dokler hodimo prosit, kadar pridemo drugače,« stisnil je pest — »gorje Vam!«
Obrnil se jc, zaloputnil z vrati pa odšel.
Mar ni bil to komunist?
In teh je več kakor si kdo misli.
P« dohtar Taučarju šedesotletnc.
»Kam pa, gespud dohtar, iz laka furja? Kam pa?« ustavu sni u pundclk zjutri gespud dohtar Taučarju na Slu-
venskem trge, kc je letu kar čez tiste grede preke ta noumu Žabjeke in use rožce pumandrou pud nugam. »Al se jm tku medi, de nimaja časa jt lepu pu pot, ke je tku lepu iz peškam pusuta in kere se puslužujeja usi pušten Ide, pa če sa prou dohtari?«
»Kaj men mar pot, pušten Ide in dohtari, ke se m pa tku medi, de nimam časa gledat kam stopem. Če u kej škode zavle mene, ja um pa plaču, sam nazaj me nekar na drž, ke vidiš, de se m tku strašn medi.«
»Mende ja na guri voda?«
»Voda ne, ampak u men guri use ud same jeze, kokr videš!«
»Videm ja ,de neki ni prou. Al sa murde jezen, ke sa učeri tulk za šlam-panca vn zmetal za nhna šedeset-letnca?«
»Kua šlampanc! Mi s ga lohka pr-vošma, hvala Bogu.«
»Kua jh je pa pol tku razsrdi in razical, de zdej bezlaja kar čez trava in rožce?«
»A še nis vidu današnga ,Jutra'?«
»Ki ga čm pa videt? Tri solde na dam zajnga, ke ni ureden, druh m ga pa tud nubedn na pukaže. Glih kedr dubim paprikašpeh u nem zavit, tekat m pride pred uči, drgač pa nekol.«
»Na, pa ga tle puglej; pa hitr, jest nimam časa!«
In gespud dohtar Taučar je prlcku ,Jutr' iz varžeta in m ga pumulu pud nus.
»Kua pa pumen ta črna packa glih
temelji razsodba upravnega sodišča na naslednjih izvajanjili:
1. Postavko 12.000 K za vzdrževanje niestnih poslopij je deželni odbor znižal na znesek 2000 K, češ, da o vprašanju, ali in kako naj se popravi mestno poslopje št. 509, ni še sklepa občinskega odbora. Temu nasproti je kon-štatirati, da je občinski odbor v seji 11. novembra 1909 glasom zapisnika sklenil, šc nc dovršeno prezidavo hiše šl. 509 s okritjem zavarovati, da ne l>o dalje škode trpela vsled vremenskih vplivov, in v ta namen postaviti v občinski proračun za 1910 znesek 10.000 kron, za vzdrževanje ostalih mestnih poslopij pa 2000 K, skupno torej 12.000 kron. Ako jc torej deželni odbor znižal to postavko iz 12.000 K na 2000 K, iz tega vzroka, cla ni občinskega sklepa o tfcn}, ali in kako naj sc hiša št. 509 zgradi, temelji izpodbijana odločba v tem oziru na dejanski podlagi, ki nasprotuje zapisnikom in jo je bilo torej v tej točki razveljaviti po § 6. zak. z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 iz 1876. 2. Črtanje zneska 1000 K za nakup stavbišč, 3. znižanje postavke 3000 K za podporo revnih visokošolcev iz Idrije na 2000 K, in 4. črtanje v prid učnega osobja na sedaj podržavljeni realki v Idriji postavljenega zneska 8485 K. Glede teh treh postavk ugovarja pritožba izpodbijani odločbi 1« s stališča umestnosti ter ne trdi, div bi navedene postavke izdatkov temeljile na kaki obveznosti občine. Deželni, odbor je bil torej upravičen pri preeoje-vanju teh treh postavk kot višja oblast svobodno postopati. V tem oziru torej izpodbijana odločba po § 3, lit. e, zak. z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 iz 1876, ni podvržena presojevanju upravnega sodišča. 5. Postavko 540 K za zvišanje plač mestnih uslužbencev j c deželni odbor črtal z ozirom na še vedno veljavno službeno pragmatiko, ki, določa v odst. II., da sklepa o pre-membi te pragmatike občinski otflbor. V tej točki je spoznalo upx*avno sodišče pritožbo neutemeljeno, ker občinski svet ni napravil posebnega sklepa o zvišanju plač posameznim uradnikom. Deželni odbor, ki je mogel v slučaju kake pritožbe proti posameznim postavkam, če niso zapadle obveznosti občine, te postavke svobodno odobriti, je bil tudi opravičen, v posebnem slučaju kot podlago svoji odločbi zahtevati predloženje posebnega sklepa, ki izrečno preminja plače po službeni pragmatiki. Če se končno ugovarja, da deželni odbor ni, predno je izdal izpodbijamo odločbo, zaslišal mostne občine idrijske, in sicer ne občinskega odbora, ne občinskega predstojnika o predmetu pritožb, oziroma o vzrokih, iz katerih so se grajane postavke sprejele v občinski proračun za 1910, je temu nasproti odvrniti, da so bile uvodoma navedene tri pritožbe vložene pri pritožu-joči se občini sami, ki se je obširno o predmetu izjavila v poročilu z dne 8. januarja 1910, št. 25, s katerim jih je predložila deželnemu odboru. Razven tega je glasom predloženih spisov deželni odbor o tej sporni zadevi povzročil še druga poizvedovanja potom občine, tako, da je imela, v zadostni meri priliko, da brani svoje stališče. Tudi v tej točki je torej pritožba neutemelje-
ne vasi v imenu svojih občin, predsednik Orla J. Kovač, gdč. K. Jančigajeva za ženski odsek, končno šc vlč. g. župnik v imenu župnije. Odzdravil jc predsednik »Zarje« iur. Ogrizek, nakar se je uredil sprevod v cerkev. Pno je šlo Kat. izobraževalno in podporno društvo z zastavo, za njim je korakala godba z dijaštvom, zaključili so sprevod domači Orli. Cerkev, ki je bila slavnostno okrašena in so gorele v njej električne luči, se je kmalu napolnila do zadnjega kotička z dijaki in domačim ljudstvom. Globoko zamišljen govor je imel član »Zarje« phil. I. Cankar. Številni dijaški zbor je pel pod vodstvom abituri-enta Jovana Nedvedovo mašo »K Tebi srca . . .«
Po sveti maši se je vrnil sprevod v Društveni dom, kjer se je pričel v veliki dvorani
VI, sestanek kat. narod, abiturientov.
Dvorana polna občinstva, spredaj možje, žene in dekleta, zadaj Orli in di-jaštvp. Sestanek je vodil kot predsednik abit. Viktor Masič, pomagala sta mu kot podpredsednika abit. Ovsenek in kot zapisnikar abit. Jaklič. Abit. Jan. Fabjan je predaval o »Apologeti-ki in dijaštvu«. Povdaril je potrebo in veliki pomen te stroke za dijaštvo in posredno Za ljudstvo in označil smeri, v katerih se mora gibati. Upoštevati mora človeški razum, voljo in srce, pa bo s pridom vršila svojo nalogo. Abit. Drago ArliČ je govoril o socialnem delu dijaštva. Orisal je polja, kjer tudi dijaštvo že lahko poprime za. delo za bližnjega. Abit. Maks Jovan je predaval o slovenski moderni glasbi. V prvem delu svojega predavanja je skušal z deli novejših slovenskih glasbenikov dokazati, da je naš narod v veliki meri sposoben, da goji cerkveno in posvetno glasbo v najfinejših oblikah, v drugem je pa opozoril na pomanjkljivosti in napake, ki jih imamo priliko povsod slišati po cerkvah in izobraževalnih društvih in kako jim odpomoči. Predavanja so bila vsa tri jako dobra, in bi bilo le želeti, da jih predavatelji objavijo. Po vsakem predavanju je bila debata, ki se žalibog vsled prekratko odmerjenega časa ni mogla povsem razviti. G. dež. odbornik dr. Pegan, ki je prišel na. zborovanje z gospo soprogo, je pozdravil v imenu S. L. S., zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik za predsedstvo Zveze Orlov. Prevzvlšenemu.g. knezu in škofu dr. A. B. Jegliču se je odposlala, udanostna. brzojavka, za katero so zborovalci navdušeno glasovali. Brzojavno oziroma pismeno so pozdravili zborovanje »Hrvaški kat. djački, savez« iz Zagreba, »Češka liga akade-mickd« iz Prage, poljsko kat. akad. društvo »Polonia« na Dunaju in bogo-slovca V. šček in I. Butkovič iz Sekave.
Veselica.
Po popoldanskem duhovnem opravilu se je pričela v spodnjih prostorih in na vrtu Društvenega doma veselica. V veliki dvorani so vprizorili abituri-enti z gdč. H. Pukelštajnovo in M. Tur-kovo v ženskih vlogah A. Medvedovo žaloigro »Za. pravdo in srce«. Predno se je vzdignil zastor za igro, je pojasnil phil. Mazovec občinstvu vsebino igre in naslikal njeno zgodovinsko ozadje. Igra je dobro izpadla. Poleg režiserja,
na sred ,Jutra'? Al je spet kej kunfes-ceran, de sa mogl pol zamazat.«
»Vosu, al na znaš brat? Al na vi-deš, de je pild ta packa nadrukan: dohtar Ivan Taučar. rojen 28. avgusta 1851?«
»Lej no šmenta! Sej res! Kua sa se pa spet zameri Roženkauknem Mi-hate, de jh j6 tku napackou? Al je spet placrešpehtar tle kej u špil in je Mi-hata nakajfu preke nm, kokr je tekat, ke sa ga pol tužil?«
»Tist na vem, če je gespud Ribn-kar pr tem kej u špil. Pa tu men tud nč am na gre. Jest čm zavle tega ub-rajtat iz Plutum Mihatam, pa je aus.«
»Prou maja! Kar ene par nej mu jh prmažeja, de u mou zadost, pa uta kvit.«
»Jest na um nč nega mazu; jest ga um dau zdela na paragraf; pa nej se sudniki iz nim fretarja, jest se na um. Jest mam druzga dela zadost.«
»Tist maja pa tud prou! Al, na ker paragraf ga pa misija ubest?«
»Zavle razžalejna moje ,pristne Pulanske nature' z ,usm dobrem in »slabem stranmi', kokr piše .Jutr' «am.«
»Pa u držal tu? Misija, de u držal? Al čutja iz tem, de je pud en črn flek zapisu nhn ime, de jc nlina .pristna Pulanska natura' kej žalena?«
»Luba duša! Puglej no; a sm jest tak! A nism ud nog du glave en čedn mužakar« in gespud dohtar Taučar je stopu tri šrite ud mene preč, de sm s ga lohka bulš ugledu.
»Na usaka viža; prou Čedn muža-
kl mu gre pač največja zasluga, moramo pohvaliti vse, ki so sodelovali. Vsi so se vrlo potrudili, da je igra uspela v splošno zadovoljnost. Po eni sami skupni skušnji v Domžilah, pomeni taka predstava precej. Končno moramo pohvalno omeniti izborne maske zlasti pri možkih osebah, ki jih je napravil g. Ogrič, brivec iz Ljubljane.
Za veliko zanimanje, ki ga je vzbudil sestanek našega dijaštva v Domžalah in okolici in celo v Ljubljani, priča najbolje mnogoštevilni obisk predstave. Ze pol ure pred začetkom so bili vsi sedeži razprodani in zasedeni, galerije pa natlačeno polne.
Po predstavi se je razvila na vrtu ob zvokih slavne domžalske godbe in petju domačega, pevskega zbora pod vodstvom g. župnika neprisiljena prosta zabava. Trajala je cel večer, dokler ni zadnji kamniški vlak odpeljal večino tujih gostov proti Ljubljani.
S tem je bil spored lepega sestanka izčrpan. Le težko so zapustili naši dijaki prijazne Domžale. 26. in 27. avgust 1911, ki so ju tako lepo preživeli med gostoljubnimi Domžalri, jim bosta pač ostala v vednem spominu.
Zahvala.
Slovensko katoliško narodno dijaštvo se na.jprisrf.neje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, cla je sestanek v Domžalah 26. in 27. avgusta t. 1. tako lepo uspel. Posebno se čuti dolžnega, da izreče zahvalo preč. g. župniku Francu Bernik, za njegovo izredno prijaznost in gostoljubnost, nadalje vsem posestnikom v Domžalah, ki so okrasili svoje hiše in cla.li dijaštvu na. razpolago lepa prenočišča, gg. župa-noma Mateju Janežič in Janezu Dime, Kat. izobraževalnemu in podpornemu društvu in telovadnemu odseku Orel za. lepi sprejem in krasen sprevod, slav. slov. glasbenemu društvu »Ljubljana« in g. orga-nistu Jakobu Flisu in končno vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri prireditvi. — Za slov. kat. nar. dijaštvo: iur. Fr. Jež, t. č. predsednik S. D. Z. — Viktor Masič. za abituriente.
idrijske novice.
j Proračun za leto 1910 bo kmalu ugotovljen. Kakor je znano, je bil vložen ugovor proti proračunu za 1. 1910, kakor ga je bilo sestavilo županstvo in sprejel občinski odbor v seji 11. novembra 19U9. Deželni odbor je deloma ugodil pritožbi. Mestna občina se je pritožila na upravno sodišče. O pritožbi se je vršila razprava 4. aprila 1911, o kateri je izdalo upravno sodišče razsodbo, ki jo objavljamo v prevodu, ker je tudi o tem predmetu svojčas mnogo pisal »Slov. Narod« in »Naprej« ter se je stvar pogrevala tudi ob zadnji dr-žavnozborski volitvj, kakor bi bil deželni odbor ravnal pristransko.
i Razsodba upravnega sodišča. Št. 3788 iz 1911. Upravno sodišče. V imenu Njega Veličanstva cesarja! C. kr. upravno sodišče je pod predsedstvom c. kr. senatnega predsednika Truxa in v navzočnosti svetnikov c. kr. upravnega sodišča Malnič, Krupskv, dr. Weingarten in dr. Sachs, zapisnikarja c. kr. svetn. tajnika barona pl.
kar ud nog du trebuha in ud vrh trebuha do vrh glave,« prtrdu sm jest. »Kar je res, tu je pa res.«
»Za kua na glih ud nog do trebuha in ud vrh trebuha du vrh glave? Za kua pa ne vs, skuzinskuz?«
»Zatu, ke trebuh jh pa le majhn kazi. Trebuh jm všeglih mal preveč naprej sil, kokr de b tou nit zmeri in pousod ta prva beseda.«
»Kua? Moj trebuh t ni ušeč? Moj trebuh je ja. moj ta nar več. naruden punos! In tega m čš ti sfaušat?«
»No, nej nekar na zamerja! Jest se na trebuhe glih prou pusebn na za-stopem. Uni morja že bi vedet.«
»Še ena rec čez moj trebuh, pa um djau prec še tebe na paragraf.«
»Sej pravem, de nej nekar na zamerja; trebuh je pr men pustranska
reč----«
»Pr men pa ne! Zamerki s tu; de še midva na prideva naskriž! Dons sm že tku natanknen zavle ,Jutra', zdej me čš pa še ti tle neki zafrkavat.«
»Jest jh na mislem prou nč zafrkavat! Buh na dej! No. pa zavle tistga fleka u .Jutre' se tud ni treba jezet, sej murde jc mou Miha dobra vola —- —« »Dobra vola dol al gor! Tak, kokr me je ,Jutr' prnesu, nism biu jest ne-kol in na bom nekol. ,Jutr' je naredu iz mene ena fegura, pouhna črneh madežu, in tu je hedu, prjatu Pepe! Ti na veš, kuku je tu hedu! Ti na veš, kuku tu čluveka pr src prime 1«
Ie gespud dohtar Ta u čari se je tku inak sturl, de je začeu tam na sred Sluvenskega trga ihlct.
Glaser, na pritožbo mestne občine idrijske proti odločbi deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 3. marca 1910, št. 4257, zadevajoči občinski proračun za leto 1910, razsodilo po javni ustmeni razpravi dne 4. aprila 1911, in sicer po zaslišanju referentovega poročila kakor tudi izvajanj dr. Franca Novak, odvetnika v Ljubljani kot zastopnika pritožbe in protiizvajanj dr. Ivana Šusteršič, odvetnika v Ljubljani, kot zastopnika tožene oblasti kakor tudi c. kr. finančnega nadsvetnika dr. viteza pl. Oppolzer, kot zastopnika soudeleženega c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji: Izpodbijana odločba se razveljavi radi pomanjkljivega postopanja glede znižanja postavke za popravo poslopij. V ostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne.
i Razlogi razsodbe. Občinski odbor idrijski je v svoji seji dne 11. novembra 1909 ugotovil proračun za leto 1910 glasom S 66. obč. recla in sklenil v pokritje po S 68. obč. reda nepokritih izdatkov 50%no doklado na hišnona-jemninski davek in 90%no doklado na ostale direktne davke. Na pritožbe, vložene od c. kr. rudniškega ravnateljstva, dalje Franca Osvvalcl in tovarišev ter Ivana Kavčič, je deželni odbor z odlokom z dne 3. marca 1910, št. 4257, s tem, da je črtal, oziroma znižal pet proračunskih postavk, znižal skupno potrebščino leta 1910. za znesek 21.025 K in v pokritje primanjkljaja potem dovolil s pritrditvijo c. kr. deželne vlade v Ljubljani pobiranje 40%ne občinske doklade na hišnonajemninski in 75% na ostale direktne davke. V kolikor vidi pritožba mestne občine idrijske v izpodbijani odločbi deželnega odbora kršenje občini zakonito zagotovljene avtonomije in pravice svobodnega od-ločevanja glede uprave občinskega imetja in ugotovitve občinskega proračuna, je sodišče ta ugovor kot neumesten zavrnilo iz istih vzrokov, ki jih je natančneje razložilo v današnji razsodbi, št. 3789, glede letnega, računa (glej zadnjič v »Slovencu« objavljeno razsodbo). Nadaljnji ugovor pritožbe, da je deželni odbor upravičen le podeliti ali odreči svojo v § 79. obč reda (zakon z dne 11. maja 1888, dež. zak. št. 14) priznano potrditev, ne pa znižati od občinskega odbora sklenjene višine doklad, tudi ne najde v zakonu nobene opore. Zakaj po petem poglavju obč. reda je. občinski odbor poklican le v toliko nalagati občinske doklade, v kolikor so potrebne v pokritje potrebščine, ki se pokaže, iz občinskega proračuna, in posebno po § 73. se kaže pravica občine, nakladati davke, omejena na občinske potrebe, ki nimajo pokritja po § 68., s čimer je jasno povedano, da je obdavčenje le tedaj in v toliko opravičeno, v kolikor se gre za resnične izdatke, za pokritje resničnih potrebščin upravnega leta. Iz tega izhaja, da je deželni odbor, kakor hitro zniža gotove postavke občinskega proračuna, oziroma iz občinskega proračuna izloči, v kar je kot višja inštanca postavno poklican, tudi opravičen, znižati od občinskega odbora sklenjene doklade primerno zmanjšani potrebščini.
Glede od deželnega odbora odrejenega črtanja, oziroma znižanja petih postavk občinskega proračuna za 1910
»Nč nej s nekar tega tku h src na ženeja! Kdu pa u dondons, u čase bunk in batin, tku ubčutliu in se za usaka reč emiru?«
»Usaka reč! A je tu usaka reč? Pu-misl, Pepe: Gespudi ukul .Sluvenca' gvišn niša, moj prjatli. Črnil sa me u ,Sluvence'. in drge pred ldmi na use mugoče viže; al tku pučrnu me pa še ni likol nubedn pred ldmi, kokr me je Plutu Miha tlela u ,Jutre'. Puglej me: a sm še čluvek pudobn? A ni use, kar jc na men vabliuga, pučrnu, de sni zdej pr svet glih tak ket Lucifar? Pa use tu mu še ni blu zadost! Ta mrcina t gre, pa se pu vrh tega še norca dela iz mene in prau ne sam, de sm pristna gurejnska natura, ampak de sni u d -krit. Prjatu Pepe; kua prauš ti na tu? A s ti mene že kerkat vidu udkrit-ga? U cerku na hodm, de h se mogu udkrivat. Če pridem u kašna kanclija, ustanem pukrit; de b se pa ke drge udkrivu, tega m pa na. duvuluje moj .pristn značaj'; iz ena beseda: jest nism nekol udkrit - --«
»Kua pa, gespud dohtar; murde je mou pa Roženkauken Miha nuč u mi-sleh; pu noč. sa pa mende ja udkrit?«
»Kaj še! Du sojga peclesetga leta sm spau udkrit, tu ie res; al za moja pedesetletnca m je moja gespa ena tku lepa šlofmicna naheklala, de ja nubedn u Iblan nima več take. Še mestu grb. m je not naštikala, ke sma se že tekat, troštal, de um žepan------«
»Ja, putcmtakm pa Roženkauken Miha nima prou, če trd, de sa udkrit. Pol je pa tu res sama hedubija. Pol sc
pa. jest na čudm, de sa se tku zjezl in de ga misija ubest na paragraf.«
»No viš! Take rči m naprej meče, men, dohtar Taučari, in tu še clu za še-desetletnca! A ni tu ena nasramnast, ena velika nasramnast?«
»Kaj na u nasramnast! Sevedc je tu grd ubija, j a naraunast nagraužen je tu; pa kua pa čma? Miha mende šc zmeri zavle tiste tožbe na nh jeza kuha.«
»Ja, pa tu še ni use! Ta grdoba prau še pol nazadne, de sm gespude Ivane Hribari, ke jc biu še žepan, zmeri na. stran stavu. Jest, pa na stran stavu! Al sm jest za na stran stat? Pepe, ti puvej! Na stran stat me je spodu uči-tel u šul, kedr sni biu žlelit; pa tekat sm biu šc utrok. Na stran stujeja tak Ide, ke nisa za nubena raba, ne pa jest, ke sm za usaka reb za punucat. Jej-deta, ti na veš, kuku mene tu gifta. Če b zdela duhu Mihata u roke, tu ga zdrubim, ket utrobe. Zatu pa morm brž letet na sudnija, de me na u jeza menila. Pa prec ga morja gor pukli-cat, pa zašit, de u pounu, kdaj sm jest. na stran stavu. — Oh, zjoku b se člouk! Snuč sm biu še tku dobre vole, ke m je gespud dohtar Kokal tku lepu deklameru. de sa usm navzočem kar ud brade kapic, čm reči: souze ben-glale, dons pa laka jeza. Brž toži, druzga m na kaže in zdela prec tožt, dokler me šc jeza kuha; zatu pa na zamer, de le zaposlim. Pa zclrou ustan
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
na, Dunaj, 4. aprila 1911. Trusa 1. r., Glaser 1. r.
i Pogoreli so torej na celi črti idrijski naprednjaki, ki so se po nasvetu svojih juristov pritožili na upravno sodišče. Upravno sodišče je razveljavilo samo odločbo glede 10.000 K, ki naj bi se porabile za okritje zidu pri hiši št. 509, da bi ne škodovale vremenske nezgode zgradbi, kolikor je stoji. S tem pa naprednjaki niso prav nič pridobili, ker ne smejo za teb 10.000 K nadaljevati zgradbe, kakor so se široko-ustili, ko so najprej slišali o izidu pritožbe na Dunaju. Sicer pa je dalo stavbo okriti že županstvo preje, da ne trpi zid, za kaj drugega pa ni mogoče porabiti omenjenih 10.000 K, ker županstvo dne 11. novembra 1909 ni imelo ne kakega načrta ne troškovnika, kako naj se porabijo ti tisočaki. Beseda streha je padla od liberalne strani tedaj sploh le v ta namen, da bi prišli do denarja za čitalnico, pa ni nič pomagalo. Deželni odbor je dobil zadoščenje za neštete napade zlasti v »Slov. Narodu«, — usedla pa se je idrijska občina. Povejte, koliko nepotrebnih stroškov so naprednjaki prizadejali občini! Ali bi ne bilo prav, če bi jih sami poravnali?
i Na c. kr. rudniški ljudski šoli so nastavljene naslednje nadomestne učne moči: Gosp. Leopold Kemc in gdčna Karla pl. Koschin, Apolonija Zupane, Mairija Tušar, Marija Šinkovec in Frančiška Mačkovšek.
i Idrijsko okrožje Orlov priredi v nedeljo, dne 10. septembra t. 1. okrožno telovadbo v Zireli s sledečim sporedom: Ob 9. uri zjutraj sprejem gostov; pozdravni govor pred Društvenim domom; skupni odhod od Društvenega (doma v župno cerkev k sv. maši ob 10. uri; točno ob 12. uri skupno kosilo, »ato telovadna skušnja; ob 3. uri pri-Žetek javne telovadbe, pri kateri se proizvaja tudi »moreška«; po telovadbi prosta zabava. Sosednji odseki se bratsko vabijo k obilni udeležbi.
£ Načrti za klavnico stanejo lepo fvsoto 3800 K. Smo pač bogati vkljub lepim dolgovom. Bivši župan Šepeta-ivee je izjavil pri zadnji občinski seji: *C. kr. rudnik je danes še visoko aktiven in to priliko je treba izrabiti!« Dostavili bi le še ponižno vprašanje: V čegav prid? Liberalci so to priliko v tem zmislu izrabljali, da je občina ved-ko globlje lezla v dolgove. Še sedaj bi radi zgradili mestno klavnico na kredit, tako, da bi dolg še višje narastel, In bi občina še obresti ne zmagovala, fee bi Slo s c. kr. rudnikom slabše.
i Na o. kr. čipkarskem tečaju se zopet prične pouk v nemščini, trgovskem računstvu in knjigovodstvu začetkom tega meseca. Na tečaju se pripravljajo posebno izurjene čipkarice za vsprejem v c. kr. osrednji zavod za žensko domačo industrijo na Dunaju, kjer se potema izobražujejo za učiteljice na c. kr. Čipkarskih tečajih. In res je bilo doslej tja poklicanih že lepo število tukajšnjih absolventinj, ki sedaj delujejo kot učiteljice na čipkarskih tečajih na Kranjskem, Goriškem in Primorskem. Seveda ni vsaka učenka tukajšnjega tečaja tako srečna, da bi bila poklicana na Dunaj, a tudi tem ni v škodo, kar so si pridobile na tečaju. Saj si vendar prisvoje toliko znanja, da potem lahko vstopijo v razne trgovine kot prodajalke, oziroma blagajničarke. In gotovo je boljše, če si to ali ono dekle poišče službe v kaki trgovini, kakor pa da doma za bore krajcarje po ves dan pre-isedi pred čipkarsko blazino ter si na ta hačin nakoplje kruto morilko jetiko, ki zahteva ravno pri nas med dekleti vsako leto toliko žrtev. Zato je le želeti, da se za tečaj priglase dekleta v kar največjem številu ter si tako pomorejo do boljše bodočnosti.
Jeseniške novice.
j Ureditev planin je bila velika naloga, ki smo jo mislili s pomočjo novoizvoljenega občinskega odbora letos izpeljati, kolikor bi se bilo dalo. Zato smo delali na to, da se volitve hitro izvršijo. Tako Jeseničani, kakor tudi Hruščani in Planinci trpijo zaraditega veliko škodo. Ako so tudi takoj sedaj volitve, tega dela na jesen ne bo mogoče izvršiti. Tega so krivi naši Hum-rovci in socialni demokratje.
j V katoliško cerkev je bil dne 26. avgusta na Jesenicah sprejet protestant Avgust Schober, sin tovarniškega delavca. Tako je vsa Schober-jeva družina zopet katoliška. Drugi člani so bili namreč konvertirali že poprej. Lansko leto je prestopila hčerka Zofija.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"!
Tržlške novice. » -
<:. J i
t Ponesrečil se je Ivan Klobačar, čevljarski pomočnik. Prišel je pozno v noč domov najbržc omračen po alkoholu ter tako nesrečno padel po stop-njicah,*da si je prebil črepinjo. Ne motimo se, ako trdimo, da jo padel v grob kot žrtev nesrečnega alkohola. Zapušča vdovo s tremi otroci.
t Celovško okra.no glavarstvo je silno urno pri prepovedovanju slovenskih izletov. V četrtek se je izlet naših Orlov naznanil, v petek je že došla brzojavna prepoved na trški občinski urad in v soboto per ekspress pismena prepoved iz Kranja. Tako so se nem-škutarji ustrašili izleta tržiških Orlov v slovenski Podljubelj. Niti k sosedom, v kraj zavednih Slovencev nam ne bi bilo dovoljeno poleteti. Ako ne letos, šli bomo prihodnje leto in če ne v krojih, pa civilno. Pot čez Ljubelj jc prosta in te nam tudi preskrbno glavarstvo v Celovcu ne bo zaprlo. Radovedni smo le, če je isto glavarstvo tudi tako urno, kadar treba rešiti kako vlogo v prid zatiranim slovenskim koroškim bratom?
t Nagle smrti je umrla Neža Kem-perle. 30. t. m. zjutraj je Še zajtrko-vala, kmalu potem se je mrtva zgrudila. Nepripravljena ni bila, ker je pogosto prejemala sv. zakramente.
t Priljubljena igra »Sv. Vid« se ponavlja 10. septembra popoldne. Natančnejši program objavimo prihodnji teden.
Vodovod za Kroni in okolico.
Vodovod za Kranj in okolico se je pretekli teden uradno pregledal ter se je dognalo potom merjenja, da dajeta oba studenca, ki sta zajeta, skupaj 17 s. 1., v reservar pri Tupaličah pa priteče na sekundo nekaj več kakor 11 litrov, to je na dan okroglo 1000 m3. Mesto Kranj in pri vodovodu udeležene vasi imajo skupaj 6330 prebivalcev, pride torej pri dotoku 1000 m3 na dan in osebo 158 litrov, množina, ki presega daleč vodno preskrbo po mestih, kjer se računa povprečno le s 100 litri.
Toplina vode, ki se je obenem merila, je znašala pri studencih 8 5° C, v zadnjem raztežilniku nad Polajnarjem 95°, v hiši Mubija 10'5°, v rezervarju Tupaiiče 11°, na Visokem 12°, v Britofu 13°, v Primskovem 14°, v stolpnem re-servarju 14 2° ter končno v Kranju na trgu 15" in v spodnjem delu mesta pri novem mostu 16" C; na drugi glavni progi v Šenčurju 15", v Voklem 16-5° in v Vogljem 17° C; pripominja se, da je bil dan, ko se je merilo, zelo vroč, toplomer je kazal zjutraj ob 9. uri v senci na prostem 19" C. Razvidno je iz teh podatkov, da raste toplina od studenca nizdol stalno, ni pa čudno, da je razlika proti ktoncu precej znatna, saj je n. pr. Kranj 16 km od studencev oddaljen; svet, po katerem je vodovod speljan, je skoraj izključno gramoznat ali skalovit. Vpliv zračne toplote, ki je letos še izvanredna, se zato v tem svetu tembolj kaže; gotovo je pa, da se bo tudi to razmerje še nekoliko zbolj-šalo, ko se bodo vodovodni jarki še bolj utrdili, kar pri takem svetu vedno nekaj let trpi.
Da bi se voda v stolpnem reser-varju kaj segrela, kakor se splošno misli, ne odgovarja dejstvom, saj je iz navedenih podatkov jasno razvidno, da je toplina vode v Primskovem skoraj enaka oni v reservarju. Pripomniti je še treba, da niso te topline, ki so nastale letos pod najneugodnejšimi razmerami — velika izredna vročina in skoraj nič dežja — nič presenetljivega ter da so še vedno znatno manjše, kakor drugod po mestih, ne iz-vzemši Ljubljane, če se jemlje voda le nekoliko oddaljeno od glavne dovodne cevi. V glavnem mestu Saksonske, v Draždanih, potem v Hamburgu in še po drugih velikih nemških mestih znaša toplina vode v ondotnih vodovodih poleti nad 20° C; kakor razvidno, so tozadevne razmere pri tem vodovodu nasproti drugim precej boljše.
Tlak je pri vodovodu splošno ugoden, le v Tupaličah, ki je blizu reser-varja in še ne 20 m nižje od njega, se pripeti, da je ta tlak, če se jemlje nizdol hkrati dosti vode, nekoliko sla-bejši; za dobivanje vode je to brez pomena, za slučaj ognja sc pa zapre za-sunek ali za Tupaličami ali na Visokem ter je potem za gašenje ves naravni tlak na razpolago. Za časa preiskave se je našel reservar v Tupaličah (400 m"), in sicer ob 4. uri popoldne skoraj poln, stolpni reservar v Kranju jc pa imel ob pol 8. uri zvečer še 3 '40 ni vode, to je skoraj 200 m". Vodovodni nadzornik je izjavil, da so vodne'razmere v reservarjih skoraj vsak dan enako. Iz tega sledi, da se je prebivalstvo žo precej privadilo vodovod Jini-I vilno vporabljati, da no trosi po nepo-
trebnem in brezobzirno z vodo, kar se včasih drugod godi. Ta pametna uporaba vodoyodu pride le prebivalstvu samemu v korist — misliti je predvsem na slučaj ognja — zato se mora taka obzirnost le pohvalno omeniti z željo, da ostane tudi nadalje tako. Pripetilo se je pa nekolikokrat, da je posegla vmes tudi ali nevedna ali pa zlobna roka, ki je spuščala vodo pred reser-varjem v Tupaličah, da je ta postal čisto prazen, vsled tega niso imeli ljudje vode; drugikrat sc je našel zasunek za Tupaličami zaprt, tako da so ostale vse druge vasi in mesto Kranj brez vode.
Resno se svari pred takim početjem; prebivalstvo samo naj take svoje škodljivce izsledi in na pristojnem mestu ovadi.
Strogo je namreč prepovedano, na vodovodnih ceveh katerakoli dela izvrševati, hidrante odpirati izvzemši slučaj ognja, zasunke vrteti itd., vsa ta dela sme izvrševati le za to postavljeni vodovodni nadzornik, prebivalstvo naj se pa v svojem lastnem interesu ravna po navodilih nadzornika.
To velja ne le za predmetni vodovod, ampak za vse druge vodovode sploh, ker le tedaj je mogoče te potrebne in ljudstvu koristne naprave držati v takem redu, da so v stanu, svojemu namenu vedno dobro služiti.
11 Lilije.
Volivni imenik za trški zastop v Litiji je hitel sestaviti Šc stari župan, sestavil ga je po stari metodi tako pomanjkljivo, da bi ga novi župan opravičeno moral umakniti, Ker se to ni zgodilo, so bili izpuščeni prisiljeni reklamirati. V seji prizivne komisije so bili reklamirani sprejeti v imenik proti protestu gospodov Svetca in Slanca, češ, »mi imamo stare pravice (katere pa niso nikjer zapisane) in po starih pravicah še pred 100 leti smo opravičeni biti sami med seboj.« No, ta je lepa. Mi pa še vedeli nismo, da so bili pred 100 leti že liberalci v Litiji.
Gospoda Svetec in »Slane sta se pritožila na glavarstvo. Kako bo glavarstvo odločilo, sklepamo že naprej, če povemo, da bo pri glavarstvu odločeval g. komisar Svetec, sin staroste Svetca. Ampak osmešili se bodo vsi skupaj. Konečno bo namreč odločevalo upravno sodišče.
S. L. S. se za ta boj kot tak ne briga, ker se volitve ne bede udeležila ; Litijčani Jx>do imeli take gospodarje, kakoršne zaslužijo. Odvisni so pa itak od županstva! Kakšni gospodarji pa so, se vidi na vseh koncih in krajih. Litijski obrtniki jim bodo posebno hvaležni, ker po zaslugi trškega zastopa ne bo o sv. Mihaelu semnja v Litiji. Celo leto so imeli čas za napravo novega živinskega trga, pa se niso nič brigali. Sploh kamor postaviš te ljudi, je tako kakor taterman v koruzi. Za strašilo so še, za druzega pa nič. Kako je gospodaril in koliko se je brigal bivši župan Slane za občino, o tem prihodnjič.
Iz odborove seje S. K. S. Z.
Sklenilo se je:
Zveza si nabavi razglednice s sliko »Ljudskega doma«, ki se bodo prodajale v pokritje naraslih tekočih troškov. — Pouk v kuhinjski šoli se začne že krog 15. septembra v istem redu, kot se je vršil prvi kurz. — Zveza proslavi spomin umrle predsednice Zvezinega ženskega oddelka, ge. Man-fredo s tem, da se opravi drugo nedeljo v oktobru društvena maša na Šmarni gori. —Redna, preda-v a n j a se začno s prvim torkom v oktobru in ,se bodo vršila deloma v mali, deloma v veliki dvorani »Ljudskega doma«. — »Ljudski dom« se slovesno blagoslovi in o tvori dne 17. septembra o priliki Zvezine skupščine.
Skupščina S. K. S. Z.
se vrši v nedeljo dne 17. septembra, od 3. do 5. ure popoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila Zvez za Kranjsko, štajersko, Goriško in Koroško. — 2. Poročilo Zvezo Orlov. — 3. Poročilo o »Sl. Straži«. — 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledal, odsekov; c) ženskih odsekov'; d) odsekov za prirodo-slovne zbirke v društvih S. K. S. Z. — 5. Jugoslovanska Strokovna Zveza.. — 6. Slučajnosti,
Vsa d rušiva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svojo zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organiziranja podrobnega dela v di ušivih.
Po skupščini zvečer otvoritve.
na predstava »Ljudskega odra«; »Divji lovec«.
Informacijske pole
so nam vrnila sledeča društva: a) na Kranjskem: Ajdovec, Besnica Zg., Bloke, Brdo, Brezje, Čemšenik, Črni vrh nad Idrijo, Črnuče, Dol, Dolga vas (Kočevje), Dravlje, Grahovo, Sv. Helena (Dol.), Horjul, Hrenovice, Hrušica, Št, Jakob ob Savi, Št. Janž na Dol., Jeseni-ce, Jožica, Št. Jurij pri Grosuplju, Kam. na gorica, Kamnik, Komenda, Koroška Bela, Koprivnik, Kresnice, Sv. Križ pri Kort., Ledine, Ljubljana, Šentpetersko prosvetno društvo; Ljubljana, Šentjak. izobraževalno društvo, Ljubno, Logatec Gor., Loški potok, Manče—Lože, Men« goš, Mekinje, Mirna, Mokronog, Mora v. če, Motnik, Nevlje, Št. Peter na Krasu, Podbrezjc, Podlipa, Podraga, Prežga-nje, Radeče, Rakek, Ribjio, Št. Rupert, Sela. (Zagradec), Senožeče, Slavina, So-stro, Stranje, Suha, Šenturška gora, Sinkov Turn, Škocjan (Turjak), Škoc-jnn na Dol., Škofja Loka, Šmarca, Šmartno pod Šmarno goro, šturje, To-mišelj, Trata, Tržišče na Dol., Ustje, Vavtavas, Vič, Vipava, Vrhnika, društvo rok. pom. Vrhnika, izobr. dr., Vrh, polje, Zabnica. — Na Štajerskem: Bre-žice, Dobrava, Frankolovo, Galicija, G o. milsko, Gradec (Kres), Hoče, Št. H j, Sv, Jakob, Št. Janž, Sv. Jedert, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jurij ob Taboru, Kapele, Konjice, Kozje, Sv. Križ, Sv. Križ na Murskem polju, Sv. Lenard n. V. Ned., Sv. Marija Nazaret, Št. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter na Medv. Selu, Pil-štanj, Staremberg, Studenci, Studcnice, Šmartno, Tinje, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica v Halozah, Vel. Nedelja, Vransko, Zavodnje, Zavrč, Zibika. — Na Goriškem in Primorskem: Ajdovščina, Št. Andrež, Avče, Batuje—Selo, Bi-ljana, Bilje, Deskle, Dolina, Gorica (Skalnica), Gorica (Katoliško delavsko društvo), Grgar, Kamnjc, Kred, Kreplje (Gospodarsko društvo), Kreplje (Bralno društvo), Kronberg. Lokovec, Mačkov-Ije, Nabrežina, Osek, Podmeloc, Rihen-berg, Smast, šebrelje, Skedenj, Škrbi-na, Šmarje, Temenica, Zatolmin. Zabije Vel., — Na Koroškem: Brdo, Celovec (delavsko društvo), Celovec. (Zveza), Celovec (Bisernica), Dobrlavas, št. Janž, Št. Lipš, Maloviče, Možica, Pli berk, Sveče v Rožu, Šmihel, Sv. Tomaž, Velikovec, Vogrče, Žitara vas.
Vsa društva, ki nam pole še niso vrnila, prosimo, da store to takoj. Ako bi se pola kateremu društvu ne bila dostavila, prosimo, da nam to takoj javijo, da jim pošljemo drugo.
Režiserski tečaj.
»Ljudski oder« v Ljubljani priredi na novem ljubljanskem odru v »Ljudskem domu« v dneh 14., 15.. i n 16. s e p t e m b r a t. 1. t r i d n e. v e n k u rz za podeželne režiserje, voditelje iger in najboljše igralce in igralke naših društev. V tem kurzu sc bo podalo učencem vso, kar je treba, da igra uspe, bodisi glede študiranja i g r e , ali režije, zidave odra, kostumov, porabe kulis, lišpanja itd. Vse kar se bo teoretično razpravljalo, se bode tudi praktično pokazalo. Tečaj se vrši pod vodstvom strokovnjakov in je brezplačen. Vsak udeleženec mora imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora še predno pride v Ljubljano znati eno ulogo, naj bo že katerakoli te igre. Pristop ima vsak član in vsaka članica vseli naših društev, ki so včlanjena v S. K. S. Z. Od posameznih društev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker je število udeležencev omejeno, se bo oziralo to pot na tiste, ki se bodo preje prijavili in sicer v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave je pošiljati najkasneje do 4. septembra edinole na naslov »Ljudski oder« v Ljubljani.
Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kraj rojstva in eventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in dobro ceneno hrano.
Dr. J a n. E v. Krek, t. Č. predsednik S. K. S. Z.
Luka Smolnikar, t. č. predsednik »Ljudskega odra«.
"ljudski oder« v LJubljani.
»Ljudski oder« priredi v letošnji sezoni, ki se otvori dne 8. septembra t. 1., 20 predstav. Cene sedežev so se določile po 3 K, 2 I\, 1 K 50 v in velika pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 v, dijaška stojišča 30 v. — Izda se tudi abone-ment za 10 predstav, torej 2 bloka za celo sezijo. — En blok za 10 predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokron-ske sedeže se izda abonement samo za vseh 20 predstav .in stane za celo šcšzijo 1» K. Posebno na ta zadnji abonement
b
opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v 8vrho učenja in študiranja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki je kupil blok, ne bilo k predstavi, lahko za vsak slučaj odda za dotični večer vstopnico kakemu znancu. Z abonementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement. je pošiljati po dopisnici na naslov »Ljudski oder«, Ljubljana.
socialnoileinokraška flraolnjska oonja v pravi luči.
Naša socialna demokracije je, kakor znano, ponižna dekla socialne demokracije v Nemčiji. In ker nemška socialna demokracija vedno poudarja, da povzročajo draginjo carinske postavke, pa avstrijski socialni demokrati gori od Adlerja pa doli do Mihata Cobala ne poznajo drugega zdravila proti draginji, kakor odpro naj se meje in draginje ne bo več! Kdor draginj-skega. vprašanja ne pozna, bo veroval votli puhlici socialnodemokraških voditeljev, kdor pa draginjsko vprašanje pozna, se mora le smejati demagoški puhlici delavstvo slepeče stranke, ko se poteza, za takozvano carine prosto trgovino.
Na Angleškem carine ne poznajo. A zato draginja ni nič m a n j-S a kot pri nas, za to že skrbe karteli-stiški in trustovski delavski izkoriščevalci, za katere nese ob volitvah, na-gnan od svojih podkupljenih voditeljev, nerazsodni rdeči delavski volivec volivni listek v volivno posodo.
Kako lepo in prijetno mora biti življenje v tisti Angliji, kjer je odpravljena carina! Angleški poslanec Jesse Collings je spisal knjigo o reformi zemljišč na Angleškem. Tu se čita:
»Nahajajo se gospodarski učitelji, ki delajo na to, da bi svet veroval, da med vsemi evropskimi narodi mi Angleži najbolj napredujemo. Nekaj milijonov, ki so bogati, res srečno živi. Kakšne razmere pa vladajo med drugimi sloji? Velik del se bori za najpotrebnejšo življenjske potrebščine; drugi del živi iz roke v usta, medtem ko je izpostavljen četrti del lakoti in pomanjkanju.«
Tako sodi Collings, ki dobro pozna razmere in ki sodi, da zato ker propada angleško kmetijstvo, nazaduje tudi trgovina. Zanemarjenje kmetijstva sc bo še maščevalo pri angleški trgovini, ko se bo eksportna trgovina po mednarodni konkurenci potisnila s sedanje višine, kar se že deloma godi. Varali so se tisti, ki so upali, da se bo dvignil angleški izvoz osobito v Ameriko, ko so odpravili carino na žito. Napačno je mnenje, da obrambena, carina zmanjšuje izvoz, kar dokazuje razvoj trgovine po državah z obrambeno carino.
V socialnem oziru so so ra/zmere znatno poslabšale, ko so uvedli prosto trgovino. Kmetijstvo je propadalo, kmetje so se selili v mesta, kjer so delali konkurenco delav-c e m in povzročali, da so se znižale delavske plače. Angleška agrarna, en-keta leta 1897. je jasno pokazala, da je učinkovala odprava carine na malega kmeta vse drugače, kakor so pričakovali zagovorniki svobodne trgovine. Število angleških malih kmetov vedno nazaduje. V 22 letih, od 1873. do 1895., se je znižalo za 60 medtem ko se je povečalo v Nemčiji. Ni dvoma, da mora dovesti propad angleškega malega kmeta do razsula države, ka,-kor se je to zgodilo pred 2000 leti v mogočni rimski državi, kjer je tudi rimski veliki kapital uničil malega kmeta in ž njim državo.
Ko so bojevali na. Angleškem boj za odpravo carine, »o agitirali tako, kakor agitirajo zdaj v Nemčiji in Avstriji. Po shodih, v časopisju in zbornici so zatrjevali, da se bodo pocenila živila in da se bodo zvjšale plače. Angleži so zdaj bridko razočarani. Statistika namreč jasno dokazuje, da so bila živila na Angleškem, predno so uvedli carine prosto trgovino, cenejša kot so zda)'; tudi delavske plače ,se niso zvišale, kakor so upali.
Za odpravo carine se je najbolj zavzemal znani C o b d e n, ki so mu nadali ime prerok angleške proste trgovine. Cobden je vodil celo agitacijo in je zmagal, a sam je priznal, da. se je zmotil s svojimi prerokovanji. Devet let potem, ko so odpravili na Angleškem carino, je pisal svojemu prijatelju Ash\yortu o razmerah med drugim':
»Žalostno je gledati obup revežev vsled cen kruha, ki mesto da bi padle, se še povišavajo . . . Zagotavljam, da Vttčje bede pri tem stanu nisem videl. Delajo, a tedepsko zaslužijo po 12 in tudi zgolj 10 šilingov. Cela delavčeva rodbina, mož, žena, trije ali štirje
otroci morajo živeti. Tolčejo suh kruh, a še ta stane SVi d fhnt. Starši in otroci, zaviti v cunje, so bledi in izstradani. In to naj bi bila zlata doba kmetijstva?«
O tem seveda naši rdeči preroki ne pišejo. Ali jim morebiti niso znane posledice, ki jih je rodila carine prosta trgovina na Angleškem? Ali pa vidijo, a so slepi in nočejo videti, kar zna celi svet. Našim slovenskim rdečkarjem tega ne zamerimo, ker znamo, da no zasledujejo tako govorov socialnodemokraških voditeljev, kakor bi jih morali in črpajo vso svojo modrost iz »Arbeitenville« in najkunštnojši še morebiti iz dr. Adlerjeve »Arbeiter-Zeitung«. Adler pa dobro zna, česar iz svojih taktičnih razlogov ne pove, kakor tudi ve, zakaj da takih stvari 110 objavi. In velika socialnodemokraška dunajska gospoda in morebiti celo Miha Čobal zna, kaj da je govoril nemški socialnodemokraški poslanec Otto Hue na mednarodnem rudarskem shodu v Londonu o razmerah na Angleškem. Po socialnodemokraški »Dort-munder Arbeiterzeitung« (št. 175. z dne 29. maja 1911) je govoril Hue tako-le:
»Revščina je v tej deželi napredovala do višine, ki je naravnost strašna. V nobenem velikem mestu nisem videl tako velikih množic popolnoma brez vsake posesti, ljudi zavite v cunje (živahno pritrjevanje), nikjer nisem videl tako strašno veliko število zanemarjenih otrok ležati v cestnem blatu, kakor v Londonu (veliko vznemirjenje med Angleži), metropoli po pregovoru bogate britanske svetovne države!«
S tem člankom smo dokazali, da odprava carine na Angleškem draginje ni odpravila, marveč jo še povečala. Nič si ni opomoglo delavstvo, marveč po odpravi varnostne carine uničeni mali kmet je pomnožil vrste stradajočega delavstva in potisnil je delavske plače nazaj. Živila se niso pocenila, marveč podražila, ker je za to skrbel že organizirani oderuh.
Tako je bilo na Angleškem. Kako bi pa bilo pri nas? Naši ljudje se že zdaj izseljujejo. A ko bi se uničil mali kmet, bi ,se kmalu izselil tudi delavec, ker bi bil naval na malo našo industrijo z dežele tak, da bi ljudje zopet delali za. štiri groše na dan in živeli ob suhem kruhu in vodi.
To naj prouče »Zarjanski« modrijani; a tega ne bodo storili, ker so premalo razsodni, da bi kaj resno proučili, ■čeprav mrgoli zdaj v slovenski socialni demokraciji samih preučenih doktorjev. Njim je alfa in ornega kar si izmislijo tisti dunajski judje, ki korakajo lepo skupaj ob vsaki najmanjši priložnosti z delavskimi izkoriščevalci, ki sc v ganljivi ljubezni ravnotako potegujejo za odpravo carine, kakor rdeč-karji, samo s tem razločkom, da znajo, če bi se le-ta uvedla, da bi bila oslab-šana odporna moč delavčeva., oslabša-na odporna moč kmeta, želi bi zgolj delavski in kmečki izkoriščevalci, veliki bogataši. To nam dokazuje angleški zgled, dokazuje Cobden in socialnodemokraški voditelj svetovnoznani Hue.
Razne stvari.
Sueški kanal je v prvem polletju 1911 prinesel svoji družbi 68,058.000 frankov dohodkov nasproti 68,098.000 frankom minulega leta.
Vojaški kapelniki na kolesih. Francosko vojno ministrstvo je dovolilo, da smejo vojaški kapelniki L razreda in oni, ki so nad 45 let stari, rabiti na marših kolesa.
Nova iznajdba v zrakoplovstvu. Nekemu ruskemu aviatiku se je posrečilo konstruirati letalni stroj, ki se vzdrži v zraku, ne da bi se premikal dalje. Rusko vojno ministrstvo je ponudilo aviatiku za iznajdbo 17.000 rubljev.
Predsednik sodnega dvora napaden. Pred deželnim sodiščem v Krako-vu je bila 31. avgusta obsojena 311etna Marija. Klimczak zaradi tatvine na. en mesec ječe. Ko je sodni predsednik proglasil sodbo, je Klimczak potegnila iz obleke skrit kamen in ga zagnala, vanj. Zadela ga je v prsa. Zbesnelo žensko so komaj ukrotili.
Parnik zletel v zrak. Iz Stettina poročajo, da sc jo vsled eksplozije kotlov razletel vladni parnik »Strewe«. Kapitan, nek inženir in sedem mož je bilo ubitih.
Kolera v Italiji. Iz Rima poi^čajo, da je v Italiji 800 občin okuženih od kolere.
Vseučiliški profesor umrl. Izredni profesor za politično ekonomijo na. dunajski univerzi dr. Ivan Komorzynski je umrl v Gmundnu.
Trgovina velikih držav. Angleško trgovsko ministrstvo priobčuje statistiko o trgovinskem prometu največjih držav na svetu v prvih petih mesecih lela 1911. z ozjrotti na enako dobo v pre-
teklem letu. Za Nemčijo se izkazuje 190
milijonov funtov šterlingov uvoza proti 180 milijonov v lanskent' letu in 101 proti 102 milijona funtov šterlingov izvoza. Angleška jc imela uvoza 237 proti 233 milijonov in izvoza 186 proti 170 milijonom. Ameriške Združeno države: 134 proti 142 milijonov uvoza, 175 proti 137 izvoza. Avstro-Ogrska: 54 proti ?? milijonom funtov uvoza in 39 proti 38 milijonom izvoza. Italija: 59 proti 53 milijonom uvoza in 34 proti 33 milijonom izvoza.
Panika v brzovlaku. Ekspresni vlak Rim—Berolin se je preteklo sredo nenadoma ustavil v Matarellu, mali železniški postaji nedaleč od Tridenta. Med potniki je nastala precejšna panika, ko se je razširila govorica, da jo nekdo umrl v vlaku vsled kolere. Železniški sprevodnik je namreč našel v nekem vozu mrtvega nekega potnika, vsled česar se je moral vlak po predpisih ustaviti na prvi postaji. Pozneje se je konstatiralo, da je omenjenega potnika zadela srčna kap.
Proti modi. V Milanu se je ustanovila liga družinskih očetov, ki ima namen, boriti se proti neumni modi.
Vohunstvo na Angleškem. Vsled strahu pred vohuni so v Londonu pomnožili straže pri municijskih skladiščih za dve stotniji.
Povodnji na Kifa>kem. Povodnji v mnogih pokrajinah Kitajske zadnjih dni so napravile škode za 30 milijonov taelov. Okoli 50.000 ljudi je izgubilo življenje.
Samoumor berolinskega bankirja. V Berolinu se je ustrelil bankir Wie-chert, lastnik banke Otto Ramdolir & Komp., ker je vsled ponesrečenih špekulacij izgubil vse premoženje.
Tihotapci. Ob holandsko - pruski meji so prišli na sled veliki družbi tihotapcev, s katero so bili v zvezi mnogi ugledni trgovci. Kot poročajo iz Kolina, je bilo mnogo oseb aretovanih, mnogo pa jih je pobegnilo.
Štajerske novice.
š Liberalni upi. »Slov. Narod« od 30. avgusta prinaša na uvodnem mestu debelo tiskan dopis iz Celja: »Pred razpustom štajerskega deželnega zbora.« Clankar pravi, da je »imel te dni priliko govoriti z odličnim spodnještajer-skim politikom o položaju v štajerskem deželnem zboru in cla mu je ta »odlični« politik (najbrž gospod Alojzij) izjavil, da.stoje stvari tako, cla bo Štajerski deželni zbor v kratkem razpuščen. Tucli najnovejši »Narodni List« prinaša to celjsko liberalno raco. Mi pustimo liberalcem to veselje, da bo deželni zbor razpuščen. No, v Gradcu imajo seveda hud rešpekt pred tem, kar zine kaka liberalna celjska butica. S. L. S. se ne boji ne liberalccv ne volitev.
š Narodnoobrambno enkeio priredijo liberalni akademiki 2. in 3. septembra v Celju. Med drugimi bo poročal nek Vane Radej tudi o »narodno-obrambni točki«: Državnozborske volitve. Mogoče zavzame absolutno narodna liberalna. mladina stališče proti Narodni stranki, ki. je kandidirala Sudmarkovca Werdnigga proti rodoljubu dr. Verstovšeku, ki se je v ptujskem okraju vezala s Štajercijanci, ki je v Posavju prosila pomoči nemškega barona Moscona. Liberalni general Alojzij bo dobil gotovo močno brco, ker je pri volitvah preočitno paktiral z nemškutai-ji, socialnimi demokrati in Nemci. Vei'jemimo še clanes, da se je to na »enketi« sklenilo.
š Škofijska sinoda, ki se je vršila pod vodstvom Nj. ekscol. knezoškofa g. dr. Napotnika v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru od 28. avgusta do 1. sept. dopoldne, se je v vsakem oziru obnesla. Duhovniki so izročili knezoškofu lepo udanostno diplomo, ki so jo podpisali člani stolnega kapiteljna in gg. dekani.
š Osebna vest. Častiti g. Dragotin Gmeiner, župnik v širjah pri Zidanem mostu, stopi s 1. septembrom v pokoj. Župnija jc razpisana do 6. oktobra 1911. '
š Posnemanja vredno. Ob priliki škofijske sinode so za »Slov. Stražo« darovali duhovniki, stanujoči v dijaškem semenišču, 160 K. Srčna hvala!
š V Petrovče 10. septembra! Mladeniči, ki gredo ua slavnost Orlov in Zveze slovenskih mladeničev v Petrovčah, se naj iz Celja poslužijo savinjskega vlaka, ki vozi iz Celja ob tri četrt, na. 8. uro zjutraj, to jc takoj po dohodu ljubljanskega in mariborskega vlaka.
š Konjice. V nedeljo, clne 3. septembra, se vrši tu velika ljudska slavnost ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu«. Govori poslanec dr. Korošec.
š Maribor. Na veselici Katol. slov. izobraževalnega, društva v Studencih pri Mariboru dne 3. septembra naj ue manjka noben zaveden Slovenec iz Maribora in okolice. Studenci so naša
predstraža; tukaj je mnogo slovenskega
delavstva, ki se zaveda svoje narodnosti. Dajmo tem rojakom novega poguma! Vrši se veselica v gostilni g. Šau-perla ob pol treh popoldne.
š Velik dekliški shod bo 8. septembra pri Sv. Roku pri Šmarju. Udeležijo se ga dekleta iz šmarske, rogaške, ptujske, celjske, konjiške dekanijc. Govorita naš organizator č. g. Gomilšek in Anica Kren iz Št. Ilja. Ob 10. uri cerkveno opravilo, potem odmor in obed, po obedu pa shod na prostem.
š Iz finančne službe. Prestavljeni so: finančni tajnik dr. Kari Dobrauč od pristojbinskega oddelka, okrajne finančne direkcije v Mariboru k uradu za pristojbine v Gradcu; finančni kon-cipist Oto Fischereder, davčni referent okrajnega glavarstva v Konjicah, k okrajnemu glavarstvu v Brežice kot. davčni referent; davčni oficial Ladisl. Jerše od davkarije v Ptuju k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Ptuju; davčni oficial Franc Ribitsch od davčnega referata ptujskega okrajnega glavarstva k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Judenburgu; komisarja finančne straže II. razreda Anton Pfoifcr iz Lipnicc v Gradec in Josip Pogoreuc od finančne straže k finančnemu kontrolnemu vodstvu v Celju.
Koroške novice.
k Velik mladeniški shod priredi
Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško dne 8. septembra pri Sv. Križu nad Sp. Dravogradom. Ob 9. uri bo slovesna sveta, maša z nagovorom, potem veliki ishod pod milim nebom. Priglašenih je več odličnih govornikov. Govorili bodo o pomenu našega patriotizma ter o nalogi slovenskega, fanta na koroško-šta-jorski moji. — Čast slovenskega naroda zahteva, da bodi udeležba na tem shodu čim najobilnejša, cla sc tam položi nov temeljni kamen naši narodni, krščanski in demokratični organizaciji. Kdor torej utegne in more, dne 8. septembra t. 1. naj pohiti k Sv. Križu nad Spodnjim Dravogradom, na shod koro-ško-štajerske slovensko mladine!
ZBOROVANJE DEŽELNIH IN DRŽAVNEGA ZBORA.
Korespondenca »Austria« poroča, da bodo pričeli zborovati deželni zbori 20. septembra do 7. oktobra, ker prične dr-žavnozborsko zasedanje 10. oktobra.
NEMCI PROTI ITALIJANSKI FAKULTETI.
Nemška socialna stranka je sklenila, da najodločnejše protestira proti ustanovitvi italijanske fakulteto.
KDO POSTANE AVSTRIJSKI VOJNI MINISTER.
Iz Krakova se poroča, da postane avstrijski vojni minister baron Weigl.
POLONYIJEV SIN POSTAL ZOPET JUD.
Sin bivšega ogrskega justičnega ministra Julij Polonyi jc naznanil judovski cerkveni občini, da želi prestopiti v judovsko vero. Njegov oče je bil jud, a je postal katoličan in pomažaril. tudi svoje prvotno ime Pollak v Polonci in nastopal v antisemitičnem smislu.
MAROČANSKE HOMATIJE.
Francozi so zelo vznevoljeni, ker so zasedli Španci Santa Cruz na podlagi neke stare pogodbe z Maroko. Francozi izjavljajo, cla bo to neugodno vplivalo na nadaljnja pogajanja. —^ Nemci bodo priredili 5. t. m. velikansko parado svojega vojnega brodovja, paradi sledi vaja. Parade in vaje sc udeleži 26 linijskih ladij, 5 oklopnih križaric, 8 malih križaric, 8 pomožnih ladjic, 73 torpeclovk, divizija, min in brodovje podmorskih čolnov.
DEMONSTRACIJE PROTI PODRA-ŽENJU ŽIVIL.
Izgredi zaradi podraženja živil se širijo po vsej Francoski ter so zelo resnega značaja. V mnogih provincialnih mestih jo množica napadla in opusto-šila mesnice, pekarije in razne druge trgovine. Tudi v tržnicah jc zelo živahno in iz marsikaterih krajev poročajo, da so razburjene gospodinje uničile na trgu živila in polile z raznimi tekočinami, da so postala nerabna. Marsikje jc došlo celo do krvavih spopadov s policijo. V St.. Guentinu so nastali celo izgredi med množico in vojaštvom. Zvečer po končanem delu v tovarnah se je zbralo nad 4000 delavcev, ki so jih spremljale ženske, ter so drli prod hišo nekega špecerijskega trgovca. Med potjo so razbili šipe številnih prodajalnic živil. Izgredi so trajali do polnoči. Veliki nemiri so bili tudi v Donaiju iu So-masseju, kjer so se v teku predvčerajšnjega, clne izgredi ponovili. V Domai-neju je več tisoč oseb, večinoma žensk.
napadlo tržnico ter prisililo prodajalce prodati blago za zaželjeno ceno. V raznih krajih na Francoskem so se pridružili inanifestantom tudi mesarji. V premogovni pokrajini v Lensu so začeli stavkati tudi mesarji. Potoni letakov so obvestili gospodinje, da ne bodo zaklali toliko časa nobene živine, dokler ne bodo živinski trgovci znižali cene. Tudi v Parizu samem začenja vreti med ženskami zaradi neprestanega draženja živil. V zadnjih 14 dneh se je cela vrsta važnih živil močno podražila. — Iz Bru-selja poročajo, da se v mnogih industrijskih krajih v Belgiji, zlasti v okolici Monsa in Le Charleroi pojavlja intenzivno odporno gibanje proti neprestanemu draženju živil.
RUMUNSKI KRALJ NC OBIŠČE SULTANA.
Rumunska brzojavna agentura dementira poročilo, da se je ob obisku turškega prestolonaslednika razpravljalo tudi o obisku rumunskega kralja pri sultanu.
izpred tukajšnje porole.
V zadevi Antona Roglja, ki je ubil evojega brata, kateri mu ni dal nikoli miru in mu vedno pretil ter ga zasra-moval, sta bili porotnikom stavljeni dve vprašanji in sicer prvo glaseče se na uboj, drugo pa na prekoračenje silo-brana. Porotniki so obe vprašanji zanikali, na kar je sledila, oprostilna sodba ter se je Rogelj izpustil iz zapora.
Poiivlnjenost. Pri zaprtih durih se jje vršila včeraj popoldne kazenska razprava proti Francu Jesclielnigu, 26 let staremu iz Obergrasa, nazadnje liotel-8ki sluga na Bledu, ker je izvršil grd čin nad 9 let staro deklico vpričo njenega Sletnega brata. Sodišče mu jc za kazen prisodilo 5 let težke ječe.
S tem je končano tretje porotniško tasedanje.
Dnevne novice.
-f Draginja je od dne do dne večja tn sicer po celem svetu. Liberalci in soc. demokrati trdijo, da je draginja samo v Avstriji, zato ker je na živino in meso varstvena carina in skušajo javnost prepričati, da bi draginja ponehala, ako bi se carina odpravila in bi bil uvoz mesa in sploh vseh izdelkov iz tujine popolnoma prost. Sklicevali so se riasti na Angleško, češ, glejte, kako tam jeclo po ceni meso, ki ga uvažajo iz Ar-gentinije in sploh sc ondi živi kakor v raju. Toda. kmalu se je pokazalo, da to res ni. Ravnokar dohajajo namreč poročila, da tndi na Angleškem vlada Sedaljevečja draginja, kljub temu, da dobivajo meso iz Argentini je! Ne samo lo, izve se tudi, da jc na Angleškem že precej časa življenje precej dražje kakor pri nas v Avstriji! Soc.-demokraški listi so torej ali' lagali ali pa niso bili poučeni: kdor pozna soc. demokracijo, bo z veliko upravičenostjo domneval, da so se lagali. Draginja pa narašča tudi na Francoskem, tam kjer imajo toliko besedo soc. demokrati, kjer imajo socialistično ministre in kjer nima kle-rikalizem nobenega vpliva na javno upravo! Ali na Angleškem in Francoskem draži klerikalizem? In tudi na Francoskem je življenje dražje kakor v naši Avstriji, ki je po zatrdilu liberalcev in soc. demokratov »klerikalna bd nog do glave«. Kaj pravijo na to gospodje soc. demokrati in liberalci? Jasno je, da je draginje kriv veliki kapital, ki se čedaljebolj centralizuje in v kar-telih organizuje ter cene čisto samovoljno določuje. Danes je konsument postal popolnoma od veleprodnkcije odvisen. Soc. demokracija to ve, kljub temu se pa v draginskem vprašanju njen boj ne obrača toliko proti velekar-telom, ampak proti onim, ki splošne draginje niso krivi, ki sami pod njo trpe in morajo zato tisto malo, kar pro-ducirajo, tudi dražje prodajati, to so: mali in srednji kmet, mali in srednji obrtnik ter mali trgovec. Na te ščuva zdaj soc. demokracija, na Francoskem je aranžirala kar pogrorn na male pro-ducente. Tudi pri nas pišejo soc.-dcmo-kraški in liberalni listi tako kakor da bi mogla revolta konsumentov zoper male prodajalce in kmetice draginjo odpraviti. Bodo videli, kakšne posledice bo taka gonja imela! Mali prodneent Se živil ne bo več na trg prinašal in pek In mesar bosta trgovino zaprla — potem bo pa draginja kakor v egiptovski deželi! Gospodje soc. demokrati in liberalci naj obrnejo svoje oči tja, odkoder vse zlo res prihaja, od kartelirane veleprodnkcije. Ravnokar prihaja vest, da je novi špiritov kartel špirit podražil. Tega liberalci seveda ne vidijo in soc. demokrati, ti pa. hujskajo naprej zoper kmeta in »klerikalizem«. Rajši bi se pridružili S. L. S., ki jc v parlamentu vložila izboren zakon zoper kartele in bi podpirali njeno akcijo za povzdigo
kmečke produkcije! Ampak tega od socialistov ni pričakovati. Oni prdvkHr v' »Arbeiterci« zabavljajo zoper pbdpore, ki jih je vlada dala avstrijskeniu Živi-norejstvu. Saj namen rdečkarjev ni, da bi draginjo odpravili, oni bi le radi Uničili kmečki stan, pa ne vidijo, da če ga uničijo — kakor je uničen na Angleškem — bo tudi za delavce še slabše kakor je danes. Stradajoče angleško delavstvo nas to nčl!
+ Tako lopovsko, Icakor soc. demokracija, ne postopa nobena druga stranka na celem svetu. V umazani »Zarji«, ki samo laže, opisujejo ginljivo ljudsko bedo, katero povzroča »veleka-pitalistov.ska druhal«, kakor pravijo. Že dobro, toda kdo pa je s to »velekapi-talistovsko druhal jo« bolj zvezan kakor ravno soc, demokracija? »Wirtschaftli-che Zentrale«. koje duša je fabrikant Friedmann, za katerega je soc. demokracija na Dunajn v volilni boj šla, je izdala zdaj okrožnico na vse industrij-ce, v kateri pravi, da so letošnje volitve za veleindustrijo precej ugodno izpadle kljub kratkemu času, ki je bil za agitacijo na razpolago, to pa zato, ker je ve-lcindustrija, »nemajhno število kandidatov uspešno podpirala«. Vsak pa ve, da so velekapitalisti na Dunaju Šli v volilni boj zla soc.-demokraške kandidate kakor so sodrugi pomagali veleindu-strijskim kandidatom. Treba je pomisliti, da soc.-demokraške kase zelo slabo stoje, ker češki sodrugi ne nosijo več svojih grošov v dunajsko centralo. Zato nemški soc. demokraciji podpore zelo prav pridejo. In taki ljudje se drznejo pisati, da bodo oni draginji odpomogli! Le zmagi tolikih kandidatov velelndu-strije, za katere je soc. demokracija v boj šla, je pripisovati, da zdaj velekar-telisti tako nesramno povišujejo ceno sladkorju, špiritu, petroleju in premogu. Soc. demokracija ni nič drugega kakor v velikem stilu organizirana od ka-pi t a liso v podkupljena,' sleparska ban-da, ki vsako leto iz delavstva izza m o nekaj milijonov, da se rede različni para siti. Danes se ti rdeči rowdiji drznejo v svoji ciganski »Zarji« takole ščuvati proti našim pristašem:
»Ve krščanske dame, ki ste že na svetu podobne samim svetnicam, pa poznate vsako spovednico in vsak prtič v frančiškanski in šenklavški cerkvi, pa pri svetem Jožefu in pri jezuitih in ste tisočkrat zdihovale čitajoče legende o svetnikih in svetnicah — ali vaše nebeške duše kaj slutijo, kako je ftri srcu živi materi, če posluša otroka: Mama, kruha! — pa ni pri hiši ne skorje, ne drobtine!«
Takega, pisanja je zmožen edinole zavržen človek, ki je gotovo že prebil par let v kakem arestu, ker takih .subjektov je dosti v soc. demokraciji. Kaj imajo naše pobožne žene in dame z draginjo opraviti? Morebiti marsikatera pobožna dama živi slabše kakor kak socialnodemokraški urednik ali konzu-mar in morebiti se še marsikateremu rdečemu delavcu boljše godil Če je pa kakšna, pobožna dama, ki -se ji boljše godi, je gotovo, da je samo ena izmed njih veliko več delavskih solz posušila kakor vsa slovenska socialna demokracija skupaj I To pisanje »Zarje« je t ako podlo, da ga je le kaka rojena zločinska natura zmožna. Ljudje, ki se od delavskih žuljev debele, naj le kar tiho bojo o »mamici in otrokih, ki še skorje nimajo«! Tako pišejo, na tihem se pa sami sebi smejo in se smejejo ljudstvu, samo da njim ne zmanjka pečenke in pogače ki si jo pečejo iz delavskih grošev!
Gospodarska Zveza in »Slov. Narod«. Nekaj časa sem si je izbral »Slov. Narod« za svojo tarčo »Gospodarsko Zvezo«. Ni dolgo od tega, kar jc pisal, da je škandal, da kupuje »Zveza« živino po Kranjskem in jo v Pulj pošilja in tako mesno draginjo provzroča, sedaj pa zopet pravi, da je škandal, da živino po Ogrskem in Hrvaškem kupuje, namesto da bi denar v deželi pustila. Res pa ni ne to ne ono: »Gospodarska Zveza« ni več life-rant vojne mornarice in nima s to Živinsko kupčijo nič opraviti. Približno ista stvar je s kupčijo sena. Ni še teden pretekel, kar je »Narod« prijemal »Zvezo«, češ da seno skupuje, in sicer po taki ceni, da bo imela sama par sto-tičev izgube in da bo vrhutega šo v deželi sena zmanjkalo. Predvčerajšnjim pa pripoveduje, da »Gospodarska Zveza« kmete odira, ker je ž njimi ob bogati košnji napravila pogodbo, po kateri so kmet je dolžni njej meterski stot sena po 3 K prodati, doČim znaša sedaj cena 6 K 50 vin. Iz teh poročil se vsakdo lahko prepriča, kakšnega medveda »Slov. Narod« vsak dan svojim bralcem natveza. Vse one pa. ki »Gospodarsko Zvezo« obrekujejo, naj blago-vole naši somišljeniki »Gospodarski Zvezi« naznaniti, da bo ž njimi primerno obračunala. 'Med ono vrsto ljudi, ki so skušali »Gospodarsko Zvezo« ob i
kredit pripraviti, spada tudi Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, katerega »Zveza« zaradi častikraje toži.
-f Splošna zveza avstrijskih zadrug na Dunaju priredi od 19. do 23. septembra t. 1. v zborovalnici c. kr. kmetijske družbe na Dunaju I., Schauflergasse št. 6, zadružni teden s sledečim sporedom: 19. septembra zborovanje o organizaciji za vnovčenje živine. 20. septembra zborovanje o poslovanju zadrug. 21. septembra načelstvena seja »Splošne zveze« in zborovanje članic »Splošne zveze«. 22. in 23. septembra zborovanje, revizorjev. — Kdor se želi udeležiti tega zadružnega tedna, oziroma posameznih zborovanj, naj se zglasi pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani, kjer so mu na vpogled tudi posamezni referati.
-f Zapuščina Novak ne eksistlra! Iz Pariza smo dobili od avtentične strani sledečo brzojavko: Obširne vsestranske poizvedbe avstrijskega poslaništva v Parizu, generalnega konzulata v Marseillu, konzulata v Oranu in drugih avstrijskih konzulatov glede Novakove dedščine so imele povse negativen uspeh. Nihče nič ne ve o tej zapuščini, zlasti tudi ne francoska vlada, ki bi vendar morala vedeti za tako ogromno premoženje. Eno stoji: Premoženja, ki bi bilo za podedovati, ni nikjer. Ne ve se iz katerega razloga ,se je spravila v svet novica o tej fiktivni dedščini.
+ Za »Ljudski sklad« so darovali meseca julija in avgusta: Dr. Zajec 60 kron. Po 40 kron: (Presv. g. knezoškof, deželni glavar pl. Šuklje, dr. Pegan, dr. Lampe in g. Lončarič. Dekan Bizjan 30 kron. Dež. poslanec J. Lavrenčič 24 K. Po 20 kron: G. prošt Sajovic, dr. Grego-rič. Dež. poslanec Hladnik 15 K. Po 10 kron: Dekan Arko in Nagode, župnik Texter. vikar L. Smolnikar, g. Pehanj, gospa J. Kos in dva neimenovana. Po 5 kron: Ravnatelj Traven, svetnik Venca jz, prelat Kalan, župnik Kalan, neimenovan. Po 1 krone: Ravnatelj Ka-stelic, I. Kregar in urednik Krhne. Po 3 krone: G. Mathian, dr. Mantuani in gospodična Vider. Po 2 kroni: Ravnatelj Štrukelj, kanonik Čekal, gospa Babič, dr. Mal. Dr. AdlešiČ 1 K. -- Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta š t. 6.
-j- Slomškova podružnica za Vrh-niško-logaški okraj tem potom naj-uljudneje vabi vse velecenjene članice in člane, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora »Slomškove zveze«, kateri se bo vršil dne 7. septembra t.. 1. v »Ljudskem domu« v Ljubljani. Pokažimo torej vsi, da se zavedamo svojega zvanja in da korakamo po začrtani poti naprej. (Pokažimo pa tudi, da se naše vrste množe. Na svidenje! — Robert Ziegler, tč. predsednik.
—	Kanonlčno umeščen je bil včeraj za novoustanovljeno faro Lom pri Tržiču č. gosp. Jakob Ogrizek, župnik v Št. Lambertu.
—	Srednje šolstvo. Suplent na ljubljanski realki Franc Paher je imenovan za pravega učitelja na državni realki v Mariboru, suplent na državni gimnaziji v Pa zimi dr. Ivan Pregelj pa za pravega učitelja na državni realki v Idriji.
—	Utopljenec. Dne 26. avgusta t. 1. se je našel približno 30 do 40 let star moški utopljenec v Savi med Hrastnikom in Zidanim mostom, katerega identiteta se do sedaj še ni mogla dognati. Jo srednje postave, temnih las, rujavfh brk, oblečen je bil v temno, caj-gasto obleko, obut v škomjah, katere se še tu hranijo v spoznanje moža. Denarja je imel pri sebi 12 K 74 vin. Znakov kakega nasilstva ni bilo nobenih in se je isti le mogel ponesrečiti. Ako bi kdo zamogel kako pojasnilo dati, naj nemudoma to stori na občinski urad v Radečah pri Zidanem mostu.
—	Sokoli na Vačah bodo imeli v nedeljo, 3. t. m. tombolo na. živinskem sejmišču poleg Glažarjevega hleva. Naj pač noben naprednjak ne ostane, doma. Pred občinskimi volitvami si ljudstvo rado ogleda može, ki bodo lovili glasove in hlinili vsakovrstno pobožnost in krščanstvo. Čujemo, da bo zopet pa-radiral oni sokol, ki je lani 26. marca stal na javnem trgu pokrit, ko je šla mimo njega velikonočna, procesija z Najsvetejšim. V Litiji je bil pri sodišču oproščen.
—	V Radovljici je umrl po dolgotrajni bolezni v petek dne 1. septembra, obče priljubljeni gospod Alojzij Ferant, c. kr. davčni sluga, zapustivši 35 let star, mlado vdovo z dvema nepreskrbljenima. otročičema. Njegovi, ob krsti na nenadomestlivi izgubi plakajoči ženi, izrekamo s tem pokojnikovi prijatelji in znanci naše odkrito sožalje, Imj-dreči jo, ukloniti se usodi, kajti svesta si naj bode, da si je s svojo nadčloveško trudapolno vztrajnostjo ob bolniški postelji zaslužila ime: blaga žena.
-- Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. Iz Calumeta, Mlch., poročajo: Dne 7. avgusta sc jc ponesrečil Ivan
Sterle v Superior rudniku C. He družbe, ki je kakih 18 milj od Ca meta. Nakladal je rudo v voziček, j se odtrga od stropa dvanajst čevl dolga in šest čevljev široka skala pade na njega. Sterle je obležal tali mrtev na mestu. Ivan Sterle je doma Most pri Ljubljani. V stari domovini j pušča ženo in otroke.
- Romanja na Sveto Goro. Prej smo od goriškega okrajnega glava stva: št. 19.963. Vsem prečastitim d hovnim uradom političnega okraja g riškega! Ker se ni že več dni poja noben nov slučaj kolere v Trstu, je b, to mesto zopet proglašeno za neoku? no po koleri glasom odloka c. kr. n mestništva od 21. avgusta 1911, št. IV 514/75. Vsled tega razveljavlja se tuks šnji odlok od 9. avgusta 1911, št. 19.2; s katerim se je prepovedalo romanje i Sveto Goro in na Grad blizu Mirn Romanje k omenjenim svetiščem je t daj dovoljeno; izključeni od roman pa ostanejo do liadaljne odredbe prebivalci sodnega okraja koperskeg O tem naj sc obvesti vernike. — C. k okrajno glavarstvo. — V Gorici, dr 31. avgusta 1911.
—	Učiteljski žepni zapisnik »Slon škove zveze« naj se^naroča obenem šolskimi tiskovinami v »Katoliški Bu varni«. — Opozarjajo se na to knjižit si. krajni šolski sveti, Šolska vodstv in vsi p. n. prijatelji »Slomškove zveze
—	Splošno zadovoljnost in hvalo i si že stekle od strani odjemalcev tan burice, ki se prodajajo v korist »Slovet ske Straže«. Naročajte samo iste! Nar čila sprejema: »Slovenska Straža« Ljubljani. Ceniki zastonj in poštnin prosto.
—	Revizija ljudskega štetja v Trst
se izvede te dni; določeni so že prostoi in imenovani vladni komisarji.
—	Iz Ribnice. Pododbor »Slov. di jaške zveze« za ribniško okrožje pr; redi v nedeljo 3. septembra v dvoran hranilnice in posojilnice v Ribnici na rodno igro s petjem »Revčka Andre čka«. Začetek ob pol i. uri popoldne Cene: Sedeži I. vrste 1 K, II. vr 60 vin., stojišča 30 vin. - Predprodaj vstopnic pri <g. Slemenčevih in pri organistu, pred predstavo pri blagaj.. — Vse prijatelje našega dijaštva kakoi tudi naše somišljenike vabimo kar naj vljudneje, da se udeleže te predstavo
—	Poročil se je danes v Pragi go apod Alfonz Hrovatin z gdč. Mafenki Strosovo. •
—	Podljubelj. Izlet v Tržič priredi jo pevci kršč.-soc. delavskega društva v nedeljo, 3. septembra. Upamo, da na; iz Kranjske ne bodo zaprli, kakor sc zabarikadirali koroško mejo pred kranjskimi brati. Na veselo svidenje \ nedeljo v Tržiču! Izlet se vrši samo ol: lepem vremenu.
—	Nesrečna smrt. V Dubrovniku se je 30. pret. rnes. vračal pravnik Peti okoli 11. ure dopoldne od svoje za ročnice. Na cesti se je pa zvalil nan težak voz poln peska iu ga na licu me sta ubil. Za njim žalujejo oče, brat in sestra. Ranjen je bil tudi kočijaž in konja.
—	Klasična predstava v Železnikih. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 10. t. m., Grill-parzerjevo klasično tragedijo »Prababica« v popolnoma novem prevodu. -Društvo si nabavi za to predstavo tudi nove kostume. To je letos že druga klasična igra pri nas. Na svidenje!
—	Osješka gledališka družba se je z ravnateljem Fallerjem podala na gostovanje v Belgrad, kjer bo priredila več predstav.
—	šlezki češki šolski Matici v Opavl jc neimenovail dobrotnik podaril 5200 K.

Tiščanje ▼ prsih in utripanje srca se
neredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. V2 kozarca naravne Prane Jožef-ovc grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, provzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotove pomirjevalno na valovanje. „Franc Jožef-ovo" vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik zaživčne bolezni, prof. dr. pl Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zažel-jeni učinek sepojavi že po nekaj urah. !:
NESTLEF
fnokazaofroke
Obrarajc ■ odstranjuje oTro^o drisko iiUnait&evesni kafer Knjižica: Ofrestra hraRire« zada* pn NESTLE Dunaj I.Biberstrassetl.
Ljubljanske novice.
lj Seja odbora za mladeniški tabor
se vrši prihodnji ponedeljek, dne 4. septembra, točno ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Vsi gg. odborniki naj sc seje zanesljivo udeleže.
lj Javna produkcija dramatične gole »Ljudskega odra« se vrši na mali Šmaren, v petek, 8. t. m., ob 7. url zvečer v »Ljudskem domu«. Vstopnice se dobe od ponedeljka naprej v Katoliški Bukvami (Pred škofijo) na prodaj v predprodaji. Oglase za abonement je naslavljati na »Ljudski oder«, Ljubljana. Ta večer bo prvi gledališki večer »Ljudskega odra«. Igrali se bosti dve igri (ena klasična in ena ljudsko-na-rodna igra), vmes pa se vrše prizori iz Gothejevega »Fausta« in Ossianovih narodnih pesmi in par deklamacij iz Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča. Spored je sestavljen tako, da bo nudil vsakemu nekaj, najbolj literarnemu znanstveniku in priprostemu ljudstvu! Poskrbljeno je za resnost in smeh, pouk in zabavo! Opozarjamo, da je vstop med posameznimi točkami prepovedan in da bo tisti, ki bo prepozno prišel, moral čakati do konca dotične točke ali dejanja. Damam s klobuki na glavi je vstop v dvorano zabranjen! Natančni spored objavimo v ponedeljek. Sodeč po zanimanju, ki se javlja za to prvo predstavo »Ljudskega odra«, se je nadejati razprodane hiše.
lj Podružnica Ljubljana I. avstr. društva državnih slug vabi k javnemu shodu državnih uslužbencev, ki se vrši v nedeljo, dne 10. septembra t. 1., ob 3. uri popoldne v restavraciji pri »Črnem orlu« v Gospodski ulici št. 3. — Dnevni red: 1. Položaj državnih uslužbencev. 2. Dosega sredstev za olajšanje draginj-skega, pritiska napram državnim slugam. 3. Prosti predlogi. — Odbor.
lj Koncert v prid mokronoškim in gabrškim pogorelcem, ki sc je vršil na komarjevo nedeljo, dne 28. avgusta v hotelu »Bellevue« na šišenskem griču, je bil izborno obiskan. Nabirali so se inilodari in dne 30. avgusta t. 1. so se nabiralniki uradno odprli in se je se-štel ves denar, nakar se je napravil zapisnik. KonŠtatiralo se je, da je bilo nabranega 185 K 45 vin. K okrožitvi gornjega zneska je dodala Kmetska posojilnica 64 K 55 vin, tako da znaša vse skupaj 250 kron, od katerih se je odposlalo za pogorelce v Mokronogu 200 K, ostalih 50 K pa pogorelcem v Gabrjah. Zahvala gre vsem udeležencem, darovateljem in onim, kateri so se za to prireditev žrtvovali, da je naj-sijajnejše uspela, v prvi vrsti seveda g. restavraterju Zajcu.
lj Umrl je Peter Weber, nadspre-vodnik južne železnice, danes zjutraj. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 3. uri popoldne z Dunajske ceste št. 11 k sv. Križu. Naj v miru počiva!
lj Football tekma S. F. K. Hermes, LJubljana — H. š. K. Concordia, Zagreb. Tekma se vrši na tivolskem travniku za bivšim dirkališčem, in sicer točno ob pol o. uri popoldne.
lj »Slovenske Filharmonije« popoln orkester koncertira jutri pod vodstvom g. kapelnika E. Czajaneka na vrtu, ob slabem vremenu v veliki dvorani grand-hotela »Union«. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin.
lj Konja splašila sta se včeraj na Tržaški cesti delavcu Jožefu Muhi in v diru stresla vse zaboje z voza, ki so bili naloženi. Konja so ustavili, ne da bi se bila pri tem pripetila kaka nesreča.
lj Zaradi prepovedanega povratka
je bil aretovan leta 1866. v Podjelšah rojeni ter v Mekinje pri Kamniku pristojni Franc Fajdiga, kateri je tudi sumljiv neke tatvine. Izročili so ga sodišču.
lj Vrečo jabolk je danes ponoči nabral na nekem vrtu na Dolenjski cesti nek delavec, ki je zaposlen v Grubar-jevem prekopu. Predrto pa je jabolka odnesel, je prišel v roko pravice._
Ob 4. uri Velika ljudska veselic^:, godba, petje, srečolov, streljanje na dobitke, cvetličnjak,' šaljiva pošta, razni šatori, kavarna itd. itd.
Vstopnina k javni t e 1 q -vadbi:
Sedeži: l K, 60 vin. Stojišča: 30 vin.
Naraščaj z izkaznico je vstopnine prost.
Vstopnina k ljudski veselici:
30 vinarjev.
Orli v kroju so vsake vstopnine prosti.
Udeleženci s Kranjskega se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 11. uri 40 min. ponoči, iz Ljubljane ob 4. uri 50 minut zjutraj. Orli z Gorenjskega pridejo prejšnji večer v Ljubljano ter tam prenočijo. Za prenočišča se bo poskrbelo. Štajerski udeleženci se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5 uri 45 min. zjutraj. Oba vlaka imata ob 7. uri 43 min. zjutraj iz Celja zvezo s savinjskim vlakom. Udeleženci torej ne korakajo peš V Petrovče, kakor se je pomotoma poročalo v »Slovencu« in »Straži«, ampak ostanejo na kolodvoru v Celju, odkoder se s savinjskim vlakom ob 7. uri 43 min. zjutraj odpeljejo v Petrovče, kjer je ob osmi uri sprejem na kolodvoru. Udeleženci iz šaleške in savinjske doline pridejo z vlakom, ki odhaja iz Velenja ob 5. uri 44 min. zjutraj.
Na zdar!
Pripravljalni odbor.
Polet Orlov v PelrovCe pri Celja.
dne 10. septembra 1911, o priliki občnega zbora »Zveze slovenskih mladenifiev« ln ustanovitve »Podzveze Orlov za štajersko«.
Dnevni red: Dopoldne:
Ob 8. uri sprejem kranjskih in štajerskih gostov na kolodvoru; pohod k sv^ti maši; zajtrk; odmor.
Ob pol 10. uri zborovanje v dvorani Društvenega doma: občni zbor »Zveze slovenskih mladeničev«; ustanovitev »Podzveze Orlov za Štajersko«.
Ob pol 12. uri obed za telovadce; vaja za nastop.
Popoldne: Ob 2. uri večemice. Ob pol 3. uri javna telovadba: proste vaje, nastop naraščaja, orodna telovadba, moreška, rajalni odhod.
dalje. S kolodvora jc carska dvojica spremila visoke goste v veliko palačo, kjer so se nastanili. Na vsem potu je delalo špalir vojaštvo.
BELGIJA SE OBOROŽUJE. Dunaj, 2. septembra. »Neues Wie-ner Tagblatt« poi'oča iz Bruselja: Ob-oroženja se nadaljujejo. Vojni minister Hellebaut je imel včeraj v svoji vili blizu Litiha nekako vojno posvetovanje, na katerem so bili vsi višji častniki litiške posadke. Vojna uprava stavlja utrdbe ob reki Mozel v popolno vojno stanje. V glavno orožarnico v Litih je dospelo 12 mitraljez, 18 brzostrelnih topov in 1,800.000 patron. V vse mostove valonskihj pokrajin so položili mine. Poveljniki obmejnih postaj so prejeli zapečatena povelja, ki jih smejo odpreti, ako nastanejo gotove slučajnosti. Vojni minister je ukazal, da se glavni stan druge kavalerijske divizije premesti iz Genta v Mons, kamor se premesti tudi generalni štab tretje brigade, ki se nahaja sedaj v Tournayu. Tudi obisk halandskega vojnega ministra Colynsa v Antverpenu spravljajo v stiko z mednarodnim položajem.
POVODNJI NA KITAJSKEM.
Hankau, 2. septembra. Povodnji so po več pokrajinah napravile velikansko škodo. Škodo cenijo na 30 milijonov taelov. Utonilo je okoli 50.000 ljudi.
: Haročajte ..Slovenca.:
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 w, sred. zračni tlak 736-0 mm
3 Cas opa-S zovmja	Slinjc barometra v mm J;	Temperatura Celziju	Vetrovi	Nebo ;f	s-® •5 E E * = ~ - -
t j 9. zveC.	r744 1	15-0	sl. sever	sk\ obl.	00
7. z utr. 745-1 2 1 2. pop. 743 6		91 23 8	si. jjvzh. sl. jug.	megla del. jasno	
Srednja včerajšn|a temp. 15'6° norm. 16 9'.
Sprejmeta se dve gospodični na
lepo zračno stanovanje in hrano s porabo glasovirja in kopalne sobe. Nahaja se v Gospodski ulici št. 6, II. nadstropje na ulico.
Kal. slov. izobraževalno društvo v SoSlrem
vabi k
slavnost! blagoslovljenja novega »Društvenega Doma« v Sostrem,
ki se vrši
v nedeljo, 10. septembra 1911.
SPORED: Dopoludne:
1.	Ob 9. uri sprejem slavnih društev, »Orlov« in drugih dobrodošlih gostov pred »Društvenim domom«.
2.	Ob %10. uri odkorakajo društva, »Bogomila« in »Orli« s si. domžalsko godbo na čelu v župno cerkev, kjer bo ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša.
3.	Po cerkvenem opravilu obhod slav. društev, »Bogomile« in »Orlov« z zastavami in godbo na čelu mimo Zadvora nazaj v »Društveni dom«.
4.	Pred »Društvenim domom« govor državnega in deželnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka.
5.	Blagoslovljenje »Društv. doma«.
6.	Godba, petje. Po končani dopoldanski slavnosti
obed v odkazanih gostilnah. Vsi, ki se žele udeležiti shoda, naj se prijavijo »Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu« v Sostrem vsaj do 6. septembra.
Popoludne:
1.	Ob y2 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom.
2.	Ob M> 4. uri začetek javne telovadbe.
3.	Po telovadbi veselica z godbo in petjem.
Vstopnina k telovadbi in veselici 30 vinarjev za osebo. Orli v kroju vstopnine prosti.
Vabljeni so vsi prijatelji krščansko socialne organizacije, »Orli«, krščanska društva itd.
Odbor.
Telefonsko in brzojavna poročila.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 2. septembra. V praški deželni hiši se že pripravljajo za to, da se skliče češki deželni zbor. Stoji, da se skliče Češki deželni zbor 20. t. m. Seja bo zgolj formalna. Drugi teden septembra bodo zborovali zase češki in nemški poslanci. Knez Thun se vrne 8. t. m. zopet v Prago. Višjemu deželnemu maršalu knezu Lobkovvitzu, njegovemu namestniku dr. Urbanu, načelniku češkega deželnozborskega kluba dr. Skardi in voditeljem obeh veleposestniških skupin obrazloži svoj spravni načrt. Ko razpravljajo vsi poslanci o načelnih zadevah, se prično šele bistvena pogajanja v pododsekih narodno-politične komisije. Ministrski predsednik Gautsch pride 12. septembra v Progo, kjer ostane en dan.
KRALJ PETER V PETERHOFU. Peterhof, 2, septembra. Včeraj ob. 2. uri 30 minut popoldne so dospeli < semkaj srbski kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander in princesin ja -Ilelena. Na kolodvoru so sprejeli goste car Nikolaj, carica in grška kraljica. Zaročnik je spremljal goste od Varšave
Naznanilo preselitve in otvoritve trgovine
Slavnemu občinstvu, slavnim uradom ter šolskim vodstvom si usojam najuljudneje naznaniti, da je moja
trgovina s papirjem
pisalnimi ln risalnimi potrebščinami
po preselitvi zopet otvoriena.
Preselil sem trgovino iz vogala Marijinega trga in sv. Petra ceste, v drugi lokal, in sicer v ravno isti hiši (nekoliko naprej od prejšnjega prostora, kjer je bila prej prodajalna z usnjem)
su. Petra cesta šteu. 2.
Ker sem s preselitvijo trgovine v novi lokal isto popolnoma preuredil in obenem izpopolnil, lahko zagotavljam in se bom potrudil častitiin odjemalcem v vsakem oziru popolnoma in točno ustreči.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, se i v nadalje najvljudneje priporočam, da se mi isto tudi v naprej ohrani.
' luan Gajšek
naslednik Jerneja Bahouec.
Bruselj ln Bncnos aires 1910: 3 velike nagrade.
R.WOLF
MAGDEBURG BUCKAU
Podružnica na Dunaju: III. Am Heumarkt štev. 21.
froteparni lokomobili
Patentni
m
7.: brezventilnim preciznim upravljenjeni. Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329-26
Dosedn) Izdelanih na 720.000 It. s.
t
Urnim in najbolj tamUice izdeluje in razpošilja
prva sisaška tovarna tamburic
STJBPUSIN
SISAK, HRVATSKO
2580 (»
Odlikovana na pariški razstavi i 1VXX) in na ml lenijski razstavi 1. lt'96: — Poleg tamburic in skladb za tamburice ima v zalogi tudi razna druga godala (glasbila), kauor: gosli, citrc, kitare, mandoline, okarinc itd. za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik ilustro-vani cenik se posle vsakemu poštnine prosto in brezplačno — V isti tovarni "■c«* a iz',aiu tudi strokovni tamburaškl me-.	sečnik (Časnik) z naslovom .Tumburica'
Prina5a Poleg pouka tudi krasne tam-• buraške skladbe in velia na leto le 8 K.
NAZNANILO ==-
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno na-^r znanjam, da sem na novo uredil
$ GOSTILNO
v Trebnjem št. 13
\0 z mnogimi sobami za tujce in velikim ^m gostilniškim vrtom.
Točijo se več vrst bela in rudeča domača vina ter vedno sveže dvojno 35 marčno pivo. Za obilen obisk se priporoča ^ velespoštovanjem
A. KUŽNIK
2516	posestnik in gostilničar.
Sprejmejo sc
gospodične
ali dijaki
na stanovanje. Sobe zračne. — Glasovir. — Poizve sc na Bregu 20/111. nadstr. 2628
hiša
z dvoriščem in sadnim vrtom se pod jako ugodnimi pogoji proda. Prirejena za eno ali 2 stranki. Potrebnega kapitala 3000 K. Rožna dolina, cesta V. št. 154.	2631
Objava,
Naznanja se občinstvu, da začne trgatev v Rovinju okoli 20. sept.; grozdje, moškat in teran, bodo najboljše vrste, ker je sedanje vreme zelo ugodno za dozorenje grozdja in razvijanje sladkornih snovi.
Rovinj, Istrija 1. sept. 1911.
2630 Kmetijska družba
Famiglia, Cooperativa Agricola.
Palir
vešč slovenskega in nemškega jezika, ki je služboval pri večjih podjetjih, pri graditvi cest in vodovodov in obenem vodil plačilne liste in bolniško blagajno, želi službe. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „Palir".	2606
Priporočilo in naznanilo.
.Slavnemu občinstvu v mestu Kranju in okolici uljudno naznanjam, da zopet ot-vorim
kleparsko obrt
: u Kranju, St. 103, tik ljudske šole. :
Sprejemal in izvrševal bom vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Potrudil se bom vsestransko, da po svojih najboljših močeh zadovoljim svoje p. n. odjemalce.	2626
Pos!režb;j točna! o Cene zmerne!
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča
VALENTIN PAJER, kleparski mojster.
Štev. 984.
R^zpis^je se služba
nadzornika za vodovod
za RadoDljico in okolico v obsegu 38 km. Prosilec mora biti izučen monter, zmožen slovenskega jezika. Ponudbe s prepisi izpričevali se naj vložijo do 15. septembra. Služba se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru.
Mestno župansfuo v Radovljici
dne 1. septembra 1911.	2622
Hiša na prodaj
euonadstropna na Vrhniki na zelo prometnem kraju predi trga, pripravila za vsako obrl. 1'red hišo vrt, za eelenjavo ter jako veliko dvorišče. Hiša je pripravna ca kakega duhovnika ker je blizu cerkve. Proda rc zaradi preselitve. Cleua 13.000 k. Več pove cjospa Terezija Košir, Vrhnika št. 113.	2599
se bode v nedeljo, dne 17. septembra 1911 ob 3. ur! popoldne
v Repečnikovi hiši v Sp. Gorjah na drobno prodalo. Pogoji so ugodni, plačevanje na večletne, obroke. Več se izve pri 2634	Antonu Belecu v št. Vidu nad Ljubljano.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo premoga in koksa za leto 1912, eventuelno 1912 in 1913 na dan 27. kimovca 1911 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo se morajo najkasneje do 12. ure dopoldne gori omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".	262g
C. kr. tobačna tovarna
Ljubljana, dne 30. avgusta 1911.
Jesenski obleke, površnike, ulstre itd.
za gospode in dečke 751
v krasnih vzorcih in najboljši izvršitvi priporoča
Velikanska izber f
Ljubljana, Dutsrnf Jrjj 3.
ako naročite sukneno in modno blago naravnost iz tovarne za sukno od tvrdke
2615
Milita Tomec, Hamlet
Češko.
Uzorci nn zameno zastonj nasledi
Ha deželi igučena
z eno sobo se odda 1 ali 2 osebama 3 1. oktobrom na Slovenskem trgu 8. (trg pred sodnijo). — Istotam se odda lepa
pripravna eventuelno za pisarno.
mešanega blaga, se takoj sprejme v dobro idoči trgovini v trgu na Dolenjskem. Želi se nekoliko znanja nemščine. Kje, pove upravništvo .,Slovenca." 2582
POZOR KOLESARJI!
Mesto 110, samo po 80 K s „Torpedo" prostim tekom po K 95'— prodajam 7.a reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Sti-rian-Graz" modeli 1911
s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K 5"-, 6'-, 7:-; cevi po K 3-50, 4'-, 5—. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje poceni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
Dntere Donaustrafie 23 III,
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
Leskovec & leden, Ljubljana.
Postojna: Anton Ditrich. škofjaLoka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Lov. Idrija: Valentin Lapa,j ne. Kranj: Franz Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo Mesto: 1. Picek. Kamnik:
Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.	2581 (6)
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
najboljša prevleka za inehek pod
Rizglfts.
2588 (2)
A.	Vpisovanje v I., II., III. in IV. razred deške, oziroma dekliške vadnice in v otroški vrtec je
u soboto, dne 16. septembra
od S—11 ure v dotičnih učnih sobah.
B.	V začetku šolskega leta 1911/12 ne bo sprejemnega izpita za I. letnik ženskega učiteljišča.
Prosilci, ki bi se utegnili javiti za sprejem v I. letnik moškega učiteljišča, naj se zglase v soboto, dne 16. septembra ob devetih.
C.	Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik in dozdanji gojenci in gojenke II., III. in IV. letnika se naj zglase v soboto dne 16. septembra, in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri.
Ponavljalni izpiti so v soboto, dne 16. in v ponedeljek, dne
18. septembra.
Šolsko leto 1911/12 se prične v torek, dne 19. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateijstvo c. k. moškega in ženskega učiteljišča
j	v Ljubljani, dne 13. julija 1911.
Objava.
Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem uljudno naznanim, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Terlep. z dne 6. julija t. 1. iz moje službe odpuščen ter isti nikakor ni več opravičen sprejemati naročila v mojem imenu. Zajedno opominjam vse one osebe, katere trosijo o moji tovarni vozov, neresnične slabe vesti, da bodem v takih slučajih najstrožje postopal ter jih bodem sodnijsko zasledoval.
Peter Keršič
2597	tovarna vozov, Sp. Šiška.
Miss Farler j
English lessons
15. September 15.
Dalmatin n -j ul. 7, ij. nadstropje. VuraSa naj so pri b, h. Tflnnles. Dunajska g. 25.
t>
ga
«5
boljših rodbin sprejme v stanovanje in hrano Minka Verhunc, pod Trančo št. 2, III. nadstropje.
1 I o
OT
se sprejmo na stanovanje in hrano v Kapiteljski ulici 11., II. nadstropje.
Lep© stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kleti itd., sobe in kuhinja z razgledom na cesto, odda se za novembrov termin v I. nadstropju I. ljubljanskega delavskega konsurn. društva Številka 15 na Zaloški cesti.
Oddaja načelnik društva, Alojzij Kocmur v pisarni dr. Pegana.	2611
Razpisuje se služba
v Ajdovcu pri Žužemberku. Nastop s .1. oktobrom. — Pojasnila daje tamošnji župni urad.	2538 3
Ceno češko posteljno perje!
5kq novo sknby.lt 9 i.0 ooljčeK 12 - belo kot pub mehko fkublieuu K S - K 2*-- sntžnobelo kot a a msi ko .'Ubljeno K 30 - K3.i —."fosilu fraono pu po-vzefn. Zamena il .Tohcna prtti oo.v nitvi poStn r.e B»ne-(iikt Saohsel, U&83 159, pri Plznu CeikO. 25t3 «
lovenka
vešča laškega in nemškega jezika z lepim izgovorom se takoj sprejme za nadzorstvo 2 otrok in gospodinjstva. Plača po dogovoru. One, ki so že v tej lastnosti službovale imajo prednost. Ponudbe pod „Trajna služba" na uprav, tega lista.	2591
„ "71	2545 3
e
i
ss sprejmo na stanaoauje in hra eib. @aruarsha stesa 5. (Poljane.) ^
Proda se malo posestvo
jeCe i z hiše lil gospodarskega poslopjr, pri hiši jc velik sad-nji vrt v neposrednji bližini sc nahaja zaraščen gozd. Njiv jc za 10 mernikov posetve, k posestvu pripada tudi travnik-Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in v liajboljšeAi stanu ohranjeno. Lega posestva je zelo ugodna! Podrobnejša pojasnila daje: Franc Šavelj Radomlje št. 16 pri Kamniku U608
lepo urejena z dvoriščem in sadnim vrtom se proda pod jako ugodnimi pogoji. 2355 (5) Potrebnega kapitala 3000 K. Poizve se
Pogačarjev trg št. 3 pritličje.
Tehnični učni zavod __________
po vzorcu tehničnih šol Nemčije za stroj. obr. in elektrotehn., kurjavo In zraibo. železobet. Vstop: Jan., april, lull, okt. Ravnat.i 506 profesor Graf In inženir Lohmar. 20
lodenbach lia I^abi.
I
visoko pritlična, dvonadstropna (oblika Vili jednaka) s žlahtnim sadnim vrtom v jako živahni legi Ljubljane, se po nizki ceni, in pod ugodnim pogojem prostovoljno proda, več pove Jernej Bablč, posestnik v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
s živinorejec
21 let star, išče primerne službe pri kakem društvu ali zasebni družini. Plača zmerna. — Ponudbo sprejema upravništvo „Slovenca" pod Šifro »Živinorejec".	2529 5
Komi j
manufakturist in špecerist, 24 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi stalne službe od 15. septembra 1.1. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravništvo tega lista. 260'*
n
Pogozdovanje Krasa.
Komisija za pogozdevanje Krasa je izdala poročilo o svojem delovanju 1. 1910., iz katerega posnemljemo sledeče glavne stvari: Uspeh pogozdovanja je bil prav po-voljen, ker so v vegetacijski dobi ponovno nastopile izdatne padavine, tako da je useh-nilo le malo sadik, le malokje do 10%. To, pa tudi dokazuje, daje pogozdovanje dobro urejeno in uporabljano delavstvo jako spretno. Novi nasadi v letu 1910. so obsezali površino I38'30 hektarjev (proti 78 64 hektarjem prejšnjega leta). Zanje se je porabilo 1,125.000 sadik, in sicer 883.000 Črnih borov, 24.000 korziških borov, 174.000 smrek, 7000 macesnov in 37.000 jelš. Vsi stroški za te nasade znašajo 10.053 K 87 h, jn sicer stane hektar nasada 72 K 40 h in 1000 sadik 8 K 93 h (proti 72 K 92 h, oziroma 9 K 22 h v prejšnjem letu). — Za popravo nasadov se je porabilo 924 tisoč sadik (proti 1,441.200 sadikam prejšnjega leta), in sicer: 826.000 črnih borov, 37.000 korziških borov, 51.000 smrek, 6000 gladkih borov, 1000 jelš in 3000 bodičevja.
—	Za ta popravila se je porabilo 7384 K 59 h, tako da stane sajenje 1000 sadik 9 K 7 h (proti 8 K 18 h prejšnjega leta). — Vmesna saditev v starejših nasadih črnih borov, ki naj bi se s podsaditvijo plemenitejšega lesovja izpremenili v gospodarske gozde ali pa naj bi se v njih zaredili mešani gozdi, se je zvršila na površini 15*23 hektarjev. Za to se je porabilo 91.380 sadik, in sicer: 40.000 smrek, 7000 jelk, 200 macesnov, 11.700 hrastov, 6200 gladkih borov, 3200 javorov, 23.000 jesenov in 80 božjih dreves. — Stroški za saditev znašajo 769 K 68 h, torej za hektar 50 K 50 h in za 1000 sadik 8 K 45 h. — Za zvršitev kraškega pogozdovanja v letu 1910 se je torej porabilo vsega skupaj 2,140.380 sadik, in sicer:
I,709.000	črnih borov, 61.000 korziških borov, 12.200 gladkih borov, 265.000 smrek, 7000 jelk, 7200 macesnov, 23.000 jesenov,
II.700	hrastov, 3200 javorov, 38.000 jelš, 3000 bodičevja in 80 božjih dreves. — Vsi stroški za pogozditve, zvršene leta 1910. v političnem okraju Postojnskem in Logaškem, in z njimi združeni drugi upravni izdatki znašajo torej 20.420 K 14 h.
Kar se tiče poškodb v nasadih so omeniti: Požari. Leta 1910. se ni primerilo v kraških nasadih nič gozdnih požarov, kar je pripisovati temu, da so zaradi nezadostne krme v kraških nasadih in zlasti ob železniški progi Postojna-Št. Peter do primorske meje upravičeni posestniki poželi travo, in potemtakem ni bilo suhe in za ogenj nevarne trave. Prav tako se ni zamudila poprava požarnih zidov in jarkov ob omenjeni progi južne železnice, ker so se bili ti zidovi in jarki izkazali za dobra branila. — Žuželke so tudi v letu 1910. napravile le jako malo Škode. — Vremenske nezgode. Mokri sneg meseca januarja leta 1910. je močno polomil in porušil nasade črnih borov, tako da je bilo v 15- do 25letnih pogozditvah odpraviti 9490 črnih borov s telesnino 454 kubičnih metrov in 450 kubičnih metrov oklestkov.
—	Škode po divjačini so se posamezno dognale le prix podsajenih listnatih sajenicah in jelkah. — SJk o d e po glivicah se v poročilnem letu niso dognale. Hrastova medena rosa se je pojavljala le posamezno v hrastovih vmesnih saditvah.
Naredbe za varstvo in negovanje nasadov: Varnostni zidovi (braniki) in jarki. Za bran proti pašni živini in požarom se je postavil na Špiljah davčne občine Postojnske suh zid, dolg 483 metrov in visok 1 meter. Veljal je 483 kron. V isti občini se je na mnogoobisko-vanem objektu „Nad jamo", ker se s postojnskimi upravičenci ni mogla dognati poravnava glede naprave suhega zidu, priredil nov požarni jarek v lastni režiji, dolg 67 metrov, da se tako zapreči velika nevarnost ognja. Zanj se je izdalo 13 K 50 h.
Iztrebitev požarnih jarkov ob železniških progah Postojna—Prestranek in Št. Peter—Gorenje Ležeče do primorske meje, ki ne smejo biti zarastli, je stala v skupni dolžini 6812 metrov samo 160 K 13 h. Trebilo se je na Volčjem hribu in v Grabnu davčne občine Trnovske. Iztrebljeni les je znašal 0 49 kubičnih metrov borovih drogov in 16 kubičnih metrov oklestkov.
—	Užitki. Travo v kraških nasadih so kakor lani dobivali prizadeti posestniki, če so se zglagili pri gozdnih čuva-
jih komisije za pogozdovanje Krasa. Zglasilo se je v 25 občinah 107 strank, ki so po predpisih opravile žetev. — Svarilni napisi. Da se zapreči paša in stopanje po kraških nasadih, so se takoj po zvršeni pogozditvi ob mejah napravile groblje in namazale z beležem. Meje tako označenih pogozdi-tev, ki se obnavljajo po potrebi, so razločno videti že od daleč.
Gozdne drevesnice. Komisija za pogozdovanje ima tri drevesnice, ki jih oskrbuje sama, in sicer v Grobšali pri Postojni s 4471 nr, na Osojnici pri Št. Petru s 1240 m- in v Vrhpolju pri Vipavi s 1230 m2, skupaj s 6941 m3.
Gozdno nadzorstvo. V službi komisije je, kakor doslej, šest gozdnih čuvajev. Njih prejemki so se zaradi splošne draginje s 1. julijem leta 1910. zvišali za letnih 100 K, tako da znaša sedaj temeljna plača, ob enako ostalih petletnicah, 600 K.
Pogozdovalni kataster. Na podstavi zakona o pogozdovanju Krasa na Kranjskem z dne 9. marca 1885, de-želn. zakon. št. 12, je bilo koncem leta
1909. pravomočno vpisanih v pogozdovalni kataster v Postojnskem okraju 3880 10 ha, v Logaškem okraju 64 99 ha, skupaj 3945 09 ha. Leta 1910 jih je pri-rastlo: v političnem okraju Postojnskem, in sicer v davčnih občinah Ilirska Bistrica 10 26 ha, Vrbovo 2235 ha, skupaj 32 61 ha. Odpadlo pa je 1. 1910. v političnem Postojnskem okraju, in sicer v davčni občini Vrbovi 5 88 ha. Torej znaša stanje koncem leta 1910. 3971 82 ha, ki so porazdeljeni na politični okraj Postojnski s 3906 83 ha, Logaški s 6499 ha. Do konca leta 1909. jc bilo pogozdenih v političnem okraju Postojnskem 265280 lia, Logaškem 29-72 ha, skupaj 268252 ha. Na novo pogozdenih je bilo leta 1910., in sicer v političnem Postojnskem okraju 11698 hektarov, Logaškem okraju 2132 ha, skupaj 138 30 ha. Stanje nasadov koncem leta 1910. 2820-82 ha, proti katastrski površini 397182 ha, je treba še pogozditi 1151 ha.
Pregled denarnega gospodarjenja. Vse dohodke in stroške, kar jih je imela komisija za pogozdovanje od leta 1886. do 1910., kaže nastopna sestava:
M
(V
H
Pred met
4
5
6
7
8 9
10
Dohodki.
Državni prispevek. . . . Deželni prispevek ....
Drugi prispevki.....
Obresti naloženih denarjev Globe za gozdne prestopke Razni dohodki.....
Skupaj
Stroški.
Pridobitev zemljišč .... Nasadi
a)	na račun komisije , . .
b)	podpore zemljiškim posestnikom ........
Naprava in vzdrževanje varnostnih zidov in jarkov . Vzdrževanje drevesnic . . . Gozdno nadzorstvo .... Nasadni kataster .....
Komisijski stroški.....
Pisarniški stroški .....
Nagrade.........
Razni stroški.......
Skupaj . .
Preostanek
Raznoterosti: Seje. širša komisija za pogozdovanje Krasa je imela leta 1910. eno sejo, in sicer dne 2. julija. Računski pregledniki so se sešli enkrat, da so pregledali račune. Poslovnih spisov je bilo 515. Osebne stvari. C. kr. gozdni nadkomisar Kari Jellen v Ljubljani, ki je pri ko-
Do konca decembra 1909
K
442446 67000 28330 7097 | 26653 10223
581751
96 47 56 98
97
2621 60 387805 I 81
1770
25288 41 4826 i 20 87224 57 2691 ! 07 19789 i 42 7881 | 19 21187 i 50 15671 ; 56
576755
33
V letu 1910
20000 9000
237 496
76 48
1932 71
31666
20420
731 2152 4981 40 392 1658 700 107
95
14
20 61 77 79 90 07
16
31184
64
Skupaj
K
462446 76000 28330 7335 27150 12156
96 23 04 69
613418 92
2621 60
408225
1770
26017 6978 92206 2731 20182 9539 21887 15778
95
61 81
34 86 32 26 50 72
607939
5478
97
95
!
o
misiji za pogozdovanje Krasa od 1. 1897. nadomeščal c. kr. deželnega gozdnega nadzornika, je bil poklican v službovanje pri poljedelskem ministrstvu. Za pogozdovanje Krasa mu gre kot okrajnemu tehniku v Postojni od leta 1895. do 1904. posebno priznanje.
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
Opreme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
i fl o
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu na razpolago.
1787 (1)
V vročem letnem času
jo priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
GlESSHUm
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja, slast do jedi, pospeSuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VUi.J
izvirek: Giesshubl Sauerbru/m,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh tekanj, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z Jestvinaml n vinom.
Zalqge pri Mihael Kastner ju, Peter Lastniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
IBi
In fllaznre za tla fzborne specialltete.kl se naglo suše In lih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
pri mri brata m, mm.
1557
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno"le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
velezganjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastni žg-anjarni 2258	kuhano
SlilVDUltD
Tropinoiiec
Brinjeuec HrnSeuec Vinsko žganje
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
V*
■o
M
■o
O
o
<
ca
B
h»»
(fit P?
M«
n O
a
pred kratkim nova, enonadstropna, s 6 stanovanji, ki sc dajo izpremeniti v tri večja stanovanja, v lepem in mirnem kraju, 10 minut od Ljubljane. - Prijeten bi bil ta prostor sa kake Ietovičarje.
Naslov se izve pri upravi lista pod šifro 1000.
Posredovalci izključeni. 2562 (6)
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pnv,
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Liubliana. prei I. C. Mayer
Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Stritarjeva iilica št. 6.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. p*.: Prevzemanje denarnih vlog ua hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra. nje vanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nnnje,	2094
Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
NajkulantnejSc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov snmoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drngotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno
Na)ce = cJ»a vožnja t Ameriko.
KJ M
M
n
u
3
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
- v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
* &
m n
m
H ta
8143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.

Iran Mm
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :

priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone. 3)ivane vsake vrste. jVtoaroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. r s ?.
Ncrofila «« točno LrvrSuJeJo.	k
Cenik a podobami zastonj ln franko.
48
NaJceneJSa zaloga. it Cene brez konkurence.
J
3K tovarna Menih peči) in razi ionu Hov
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PrlporoCa s« slavnemu občinstvu ln preCastitl dnhovSdn! v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste ln naJflneJS«, IzvrSene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnJaSld, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župni SCem samostanom ln Šolam dovoljujem znaten popust. Diutr. ceniki so na razpolago
1 Šolske akoarelne I baroe	Vzorci za slikarje oedno na}nooe|fl
I Oljnate flrnežeoe barue 1 za pleskarje, stavbne In pohištvene mizarje, taline posestnike ter zi S domaČo porabo	
1 Dftsseldorlske ollnate barve i za umetnike	Oljnate Studijske baroe
1 Flrnežl, olja ln refnši I za mnetnlSko sllkanle	Kranjsko laneno olje I in ftrnež 1
Emajlne glaznre
Lake za vrtno pohištvo
Štedllno volillo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva Blazna za tla
Marilln trg št. 1.
lise urste čopfčsu
Olje za stroje
Suhe kemli., prstene
in
rudninske barve
Prašno olje za pode
priporoCa
1069
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna za oljnati! barve, Krnele, lake in steklarski klej.
Zahieoajie ceniliei
zahteoaite cenike!
Tovarna za stroje flndrltz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	33
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinska predmete po lastnih ali Tposlanib modelih.
f&ST Ponudbe vsak čas radevdlje in brezplačno. Ttil
Zastopnih: 3. MIHula, Insen., Cisaletova ulica 7, Ljubljana.
Prvo kranisbo Melje za umetno stiHn in slihanje na steklo Hugusta Hgnola , Ljubljana
Dnna]sha cesta St. 13 poleg »Flgooca"
se priporoCa preCastiti duhovščini ln cerkvenim predstoJniStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu ln po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 5314 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjomaloem v ogled.
Ivan Jax in sin
Dhujraajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije Dfirkopp, Stjria CPuoh), Waffenrad
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice"
ljubljana HLFONZ BREZNIK
3464 (1)
Kongresni trg it
Najveija, najstar. In edina domača tvrdka ta Izposojevalnica lclavlrfev ln harmonijev.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja. kakor: vi o Sin. elter. kitar, tamburic, harmonik, klarinet itdu najbolj, strun (tudi Weidield) ter mu-zlkallj. Proda|n na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatia, tako, daje vsakomur dana prilika, Izogniti se vsiljivemu »pofelnu« ter sl na najugodn. aCiii odplačevanja nabaviti Instrument prve vrste Dvorna firma nlavir|ev Czapka, H6izl & Heltzmann, Stelz-liammer ln R8sler ter HBrDgel in Mauborg (amer.-liarm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile ia imam le jaz izključno edini te znamenite Instrumente v največji zalogi in izbiri. lOletno pismeno jamstvo Popravila ln ugla£evanja klavirjev ln vsel. glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji a« na|ugodneJSe jemljejo v zameno. Najnlija Izposojevalnlna.
najcenejša vožnja T Hmeriko
s modernimi, velikimi brzoparnlkl iz
Llabljane čez Mwerpen v IMork in čez 4otwerpeii v~
jc proga
r
5»
Na naSih parniklh »Lapland", «Finland», «Kroonland», »vaderland», «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland*, .Marquette", .Menominee', .Alaniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-
Yorkom, so snažnost, izborna iirana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz MIlane vsak torek popoldan
NaSa proga oskrbuje tudi po vcCkrat na mesec vožnjo cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kol&dvorske > Ice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tlSler|u» 188 (52-1)