teto ¥11., štev. 67 LJubljana, torek 23. marca 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din Izhaja ob ♦. zjutraj. =3 Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5Л-Tclefon itev. 71, ponoči tucM štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnIStvo: Ljubljana, Prešernova ulica it 54. — Telefon ât. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon it. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» it. t. — Celle, Aleksandrova cesta. Račun prt poStnem ček. zavoda 1 Ljub-јапа St 11.84s - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 22. marca. Ofenziva proti vladi RR je torej začela že pred glasovanjem o proračunu. Ne mislimo tu na opozicijo, ki je pravzaprav od julija potrpežljivo čakala na delo vlade in ki se ji pač ne more očitati, da je stvarno delo zavirala. Ofenziva je začela iz glavnega vladinega kluba in to v skoro bi rekli glavnem, danes vsekakcrr najagilnejšem radikalskem glasilu. «Vreme» oznanja latentno krizo vlade, želeč. naj se ona nikar ne razvije pred 31. marcem, pač pa pozneje v miru in z vsem premislekom. «Vreme» poudarja, da je vlada neaktivna m da ji manjka edinstvene volje. Vlada je od dne do dne v večjem nasprotju z željami naroda. Radikalski klub je stvarno v opoziciji, a le iz discipline še glasuje za vlado. Vlada gre svojo pot, narod pa svojo. Vidi se, da so gg. okoli «Vremena» napravili križ nad Pašičevo vlado. Izza nje in kakor iz članka izhaja deloma med vrsticami, deloma pa v vrsticah samih, žele rekonstrukcije vlade s pri-vzetjem «novih» moči in radikalskega kluba. Pod «koncentracijo svih snaga v radikalskem klubu», ki jo priporoča «Vreme», je treba razumeti vstop skupine g. Ljube Jovanoviča in dr. Laze Markoviča v vlado. «Vremenu» pri-vzetje kake opozicijonalne skupine ni simpatično, a pristalo bi samo na eno očividno Davidovičeve demokrate. Dočirn je prvi del izvajanj «Vremena» iskren, da naj namreč vlada gre, je drugi del zelo meglen in se prava misel skrbno zakriva. Očividno je, da bi, če ostaneta gg. Radič in Pašič v novi vladi. par manjših in osebnih izprememb na radikalski strani cele situacije ne izpremenilo. Kdor ruši sedanjo kombinacijo RR, dejansko zahteva izločitev g. Pašiiča iz «žute kuče» obenem pa tudi odstranitev Stjepana Radica. Danes se vrača zunanji minister doktor Momčilo Ninčič v Beograd. Ako bo mogel ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva zadovoljiti kritičnost Narodne skupščine in javnosti, potem se lahko smatra, da je situacija zanj dozorela. Ako dobi g. dr. Niradič mandat za sestavo vlade po sprejetju proračuna, bo v stanu ugoditi mandatu tudi, če ta stvar ne bo po volji g. Paši-ču. Zakaj večina radikalskega kluba ne bo imela več notranje moči, da se upre. Radikalska stranka že davno ni več to, kar je bila. Sedanja opozicija opazuje latentno krizo v vladi z različnimi čustvL Eni žele v vlado, drugi se boje. da bi morali zopet v kakšno koalicijo. Vsekakor cela opozicija poudarja nevzdržnost sedanjega režima in ima prav. ako trdi, da prihodnji ne more biti slabši. Radikalsko vodstvo stranke je sterilno in zastarelo, radičevski podmladek, od katerega se je lahko res kaj zahtevalo, pa se je pokazal nezrel in korupten. Slovenija čuti režim RR v vseh svojih kosteh. Ako torej odklenka režimu RR bo malo žalujočih. a v Sloveniji razen g. Puclia menda nikogar. Katerakoli rešitev pride potem, nobena ne bo dolgotrajna, ako se ne iz-premeni grupacija ustavotvornih strank v Jugoslaviji. Dokler bodo radikali upali na homogeno večino, zbirajoč gnile in smrdljive odpadke drugih strank med Hrvati in Slovenci, bodo nesposobni okreniti situacijo v svoi in državni prid. Cim pa tudi tam prodere prepričanje, da brez preokreta v smeri ekonomske ravnopravnosti in anticentralizma ni večine v Jugoslaviji, tedaj bodo poganjali prvi cvetovi v politični pomladi naše države. Velika večina poslanske delegacije iz Slovenije se je z brezmiselno svojo politiko sama izločila iz bodočih kombinacij. Za Slovenijo bo pomlad zasijala šele, kadar bo ljudstvo pomedlo z avto-nomistično zablodo in s konfesijonalnim strankarstvom. Ninčic na potu v Beograd Beograd, 22. marca, p. Minister Ninčič se jutri vrača v Beograd. Po vesteh iz informativnih krogov so njegovi pariški razgovori povsem uspeli in računati je. da pride do ožje zveze med Francijo. Jugoslavijo in Italijo. Trst, 22. marca. o. Danes ob 21.20 je prispel semkaj iz Pariza jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič v spremstvu svoje rodbine, tajnika Vukičevica in načelnika Antiča. Na kolodvoru so pozdravili ministra jugoslovenski generalni konzul Stefanovič. vicekonzul Smilja-nič in tržaški kvestor. Ob 21.45 je doktor Ninčič nadaljeval pot proti Ljubljani in dospe jutri popoldne v Beograd. Novinarjem na kolodvoru ni podal nobenih izjav o pogajanjih v Rimu. Ženevi ia Parizu ter je izjavil samo. da tega ne more storiti, ker hoče najprej obvestiti vlado. ïz francoskega parlamenta Pariz, 22. marca. k. Tekom debate o fi. nančnem zakonu je zbornica s 350 proti 208 glasovom odklonila dodatni predlog socije» listov in komunistov radi takojšnjega skraj« šanja vojaškega službovanji „Pripraviti se je treba na presenečenja" Senzacionalne napovedi radikalskega «Vremena». — Izredna politična napetost v Beogradu. — Zbliževanje opozicije. — Nin- čičeva vloga. Beograd. 22. marca p. Izredna politična napetost traja. Vse politične stranike brez izjeme se trudijo, da jih dogodiki ne zalotijo nepripravljene. Število verzij in najrazličnejših kombinacij je vedno večje. Značilno je, da so tudi oni politični krogi, ki navadno veljajo za dobro poučene, izgubili oriien-taci'jo. Ta nejasnost se izraža tudi v novinah. Le v enem se strinja vse, da je namreč edini izhod Iz položaja de-misija vlade, da se na ta način kriza tudi formalno otvori. »Vreme« nadaljuje svoje senzacijonalne članke. Nocoj piše: Čuden mir je zavladal zadnje dni v notranji politiki. Vidnih dogodkov žal ni, vsakdo pa čuti, da se nekaj pripravlja in da nekdo hoče nekaj imeti, kar še ni jasno. Pripraviti se bo treba na morebitna presenečenja. V vseh političnih skupinah se opaža sumljiva nervoznost. »Vreme« zatrjuje, da večina želi, da se vlada po končnem izglasovanju budžeta rekonstruira ter da naj nova vlada predstavlja najboljše moči radikalov in radičevcev. To da je tudi Pašičeva želja. To želj:» mora uva-ževati tudi St Radič, ker noben klub ni zadovoljen s svojimi ministri. »Vreme« konstatira resnost pokreta za zbli* žanje muslimanov, davidovičevcev in samostojnih dem kratov ter povdarja, da so vladni krogi nezadovoljni, da je St. Radič na včerajšnji predstavi o Go-golju v Zagrebu, ki je bila literarno -pedagegična stvar, vmešaval politiko, in da to ni napravilo ugodnega vtisa. Verzija o možnosti najskrejšnje ostavke Pašičevega kabineta se vzdržuje z največjo trdovratn s i1* ter i' politični krogi posvečajo č'm dnlje več" jo pažnjo. Odnošaji med radičevci ln Možnost volilne vlade? radikali so stalno napeti. Veliko zmešnjavo je v vladnih krogih povzročil rezultat občinskih volitev v Zemunu in Vuikovaru. Neugodno vpliva tudi proces proti Rade P.išiču, v katerem so prišla na dan nova odkritja o gotovih poslih sina predsednika vlade, ki bi utegnili kompromitirati zelo ugledne osebnosti današnje državne uprave. Z nestrpnostjo pričakujejo za jutri prihod dr. Ninčiča. kateremu se pripisuje velika vloga glede notranjega položaja. Njegovi ožji prijatelji lansirajo vesti, da je več nego gotova stvar, da bo Pašič v najkrajšem času odstopil in da bo dr. Ninč č sestavil novo vlado. Podrobno se o značaju in obliki te vlade nič ne ve. naglaša se samo. da bi mogla biti ta vlada tudi volilna. Nocojšnje »Novosti« pišejo o situaciji, da Pašič osebno tajno v klubu ustvarja nerazpoloženie napram St. Radiču, dočim sam z njim postopa ljubeznivo in igra dvojno vlogo ter Radiča poziva na skupen odpor, ker da se »z vrha« pripravlja diktatura . . . Proces Rade Pašiča proti Stojadino-viču je izzval veliko senzacijo v vself parlamentarnih krogih. Iz Davidoviče-vega kluba se je začela akcija, da ото-zicija vloži skupno interpelacijo na minister financ, prometa in za zunanje stvari. V tej interpelaciji se navajajo še nekatera nova odkritja o poslih Rade Pašiča, konstatirajo se nove velike zlorabe in zahteva parlamentarna anketa. Klub samostojnih demokratov še ni določil svojega stališča, temveč bo to storil na jutrišnji seji. Nocoj je bil na dvoru dr. Nikič, ki je predložil večje število uikazov v podpis. Debata o agrarni reformi Nekaj statistike o dosedanjih uspehih agrarne reforme— Ogorčena kritika nad postopanjem današnje vlade v tem vprašanju. Beograd, 22. marca. p. Narodna skupščina je na svoji popoldanski seji vzela v razpravo proračun ministrstva za agrarno reformo. Minister Pavle Radie je podal daljši ekspoze. Naglašal je, da agrarne reforme ni lahko izvajati. Zemlje ni, zato pa tem več agrarnih interesentov. Imamo res velike komplekse rodovitne zemlje, ki pa je pod vodo. Izsušiti bo treba okoli pol milijona hektarjev zemlje. Minister je govoril nato o dobrovoljcih, od katerih se velik del še vedno ni uredil na dodeljei ih zemljiščih in jih ne obdeluje. Zato je izdal znano naredbo o fakultativnem odkupu zemlje, po kateri jo bodo lahko dobili oni. ki jo res žele obdelovati, jo plačajo in jo bodo tudi obdržali. (Samostojni demokrati: «Na ta način dobe zemljo samo bogati!») Govornik je navajal, da je bilo v Bosni in Hercegovini doslei spravljenih pod streho okroglo 13.000 rodbin, od katerih jih je 6000 dobrovoljcev. V južnih krajih je bilo naseljenih 6604 kolonistov z družinami. Razen tega je še 2931 domačih kmetovalskih rodbin, skupaj torej 9535, ki jim je dodeljenih 62.500 hektarjev zemlje. Zgrajenih je bilo 8249 hiš. Minister je potem razpravljal o ureditvi kmetskega vprašanja v Bosni. Odkupljenih je bilo 109.911 hektarjev. V Bosni in Hercegovini je bilo naseljenih 1399 dobrovoljcev. V severnih pokrajinah je bilo zgrajenih 6061 hiš. V severnih krajih so pod agrarno reformo 604 vele-posestva, od teh 250 inozemcev. srednjih posestev je pod agrarno reformo 308. čijih lastniki so vsi inozemci. Ta posestva obsegajo 885.331 juter zemlje. Od te površine je bs!o doslej dodeljenih interesentom 575.793 hektarjev, tako da ostane veleposestnikom še vedno 309.538. Vsega skupaj je bila dodeljena zemlja 222.736 rodbinam, in sicer krajevnim interesentom 196.667. dobro-voljcem 18.888 in kolonistom 7180. Vsega skupaj je bilo v državi po agrarni reformi dodeljenih 1,346.224 hektarjev zemlje in naseljenih približno poldrug milijon ljudi v teh pokrajinah. (Posl. Vilder: «Vi pa rešujete agrarno vprašanje v korist veleposestnikom, nikakor pa ne v korist sirotam in dobrovolj-cem!») Davidovičevec Kujundžič je ostro kritiziral vladno politiko v zadevi agrarne reforme v Južni Srbiji. Radikal iz Južne Srbije Čirkovič je menil, da je ves denar, ki ga vlada uporablja za izvedbo agrarne reforme, vržen skozi okno. Zato bo glasoval proti proračunu tega ministrstva. Samostojni demokrat Stojan Umiče-vič. ki je sam dobrovoljec, je prečital manifest, ki ga je izda! kralj kmalu po ujedinjenju, takrat še regent in v katerem je svečano obljubil vsem dobro-voljcem zemljo. Oblastva pa te kraljeve obljube ne izpolnjujejo. Nasprotno, današnji režim s posebno vnemo preganja dobrovoljce Ves čas govora posl. Umičeviča so radičevci razgrajali. Seja je bila potem zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Računajo, da bo proračun ministrstva za agrarno reformo izglasovan do srede opoldne. Prijavljenih je še 20 govornikov. -tss- Amasidm&ni propadli Stojadinovič Je zagrozil z demisijo. Beograd. 22. marca. p. Nocoj ie bila v času Narodne skupščine zelo važna seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o amandmanih. Seja je bila izredno živahna. Dr. Stojadinovič je vztrajal na svojem stališču, da aanandamni ne smejo prekoračiti že predvidenih prebitkov, ker absolutno ne more najti pokritja. Dr. Stojadinovič je zagrozil, da bo takoj podal ostavko, ako se njegovo stališče ne sprejme. Njegova zahteva Je zmagala. Po seji ministrskega sveta je dr. Stojadinovič izjavil novinarjem: Določeno je, da se doseženo proračunsko ravnotežje ne kvari. Amandmani se morejo spre jed samo v znesku presežka, ki znaša okoli 220 milijonov. Sigurno bo odobril 50 milijonov za izvršitev zakona o poljedelskih kreditih, 3 in pol milijona za izvršitev zakona o obrtni banki in 2 milijona za invalidski -fond. Minister pravde bo pooblaščen, da potroši presežek kTedita. ki se bo dosegel z reduciranjem mestnih sodišč v Srbiji. Amand mani vojnega ministra se bodo poravnali z druge strani. Na današnji seji vlade !e že minister za šu me ln rudnike Nikič poročal o podzakupu državnih gozdov družbi Velebit d. d., ki ga ie odobril bivši minister Ivica Kovačevič.ka tereea pa je dr. Krizman uklniL Radi tega Stresemann brani svojo politiko Značilne izjave nemškega zunanjega ministra o ženevskem neuspehu. Berlin, 22. marca. s. Na današnji seji dr- I Zveze narodov, ker so se medtem looern. v nega' jbora je govoril zunanji minister ske države pogajale z Nemčijo. Anglija in ' ----- — Framcija sta daJi Nemčiji razumeti, da je je nastal spor med Imenovano družbo in državo. Vlada je sklenila, da se zadeva predloži enokonomsko finančnemu komitetu ministrov. Na prihodnji seji bo prometni*"mini-ster predložil pravilnik o ureditvi rečne plovbe, za kar ima dolžnost po nedavno sprejetem zakonu o rečni plovbi. Kraljevo kronanje in obiski tujih vladarjev Beograd, 22. marca. r. Govori se, da se bo kraljevo kronanje vršilo koncem avgu« sta v samostanu Ziči. Istočasno se bodo tu» di v celi državi vršile velike svečanosti. Ta» koj po kronanju bo posetil Jugoslavijo ita. lijanski kralj Viktor Emanuel. V Beograd bo prišel tudi predsednik francoske republi» ke Doumergue. Pangalosovo predsedniška kandidatura Atene, 22. marca. p. Povodom godu mi« nistrskega predsednika Pangalosa je bilo po mestu več manifestacij, na katerih je pre. bivalstvo izražalo simpatije do predsednik« vlade. K ministrskemu predsedniku Panga» losu je prišla deputacija voiske, ki ga je prosila, naj prevzame kandidaturo pri vo. Iitvah novega predsednika republike name» sto odstopivšega admirala Konduriotisa. žavnega dr. Stresemann o ženevskih pogajanjih ter med drugim izvajal, da je šla nemška delegacija v ženevo z občutkom, da je bilo glede spremembe Sveta Zveze narodov pre ko nemškega mandata dejansko že negativno odločeno. Nemška vlada je torej, ko Je zaznala za druge tendence, vztrajala na svojem stališču. Treba ,1e bilo zahtevati proučitve v posebni komisiji, preden je mogla nemška delegacija pristati na na-daljno povečanje mandatov v Svetu. «Kar nam je v tem času dajalo pravico za očitke in razburjenje.» je izjavil minister, «so •bili ponovni poskusi, da bi zvalili vso odgovornost na Nemčijo.» Poskusiti je bMo trena najti rešitev v Svetu in šele potem pričeti z Nemčijo, ne pa napravi jati napačnega vtisa, kakor da bi bila Nemčija varuh švedske — Stališče švedske je bilo vedno popolnoma samostojno. Odpovedi, ki Jo Je ponudila švedska. Nemčija ni mogla priznati. Tudi v vprašanju nretalnega sedeža v Svetu narodov Nemčija ni niti najmanj odnehala od svojega stališča. — Napačno Je, če kdo stvar predstavlja tafeo, kot da bi bili Nemci v ženevi 10 dni «an-tišambrirali». Situacija je bila taka, da ni Nemčija stala pred vrati ln čakala, temveč da so morale države, ki niso udeležene pri Locarnu, 10 dni ča/kati na zborovanje treba postopanje z Nemčijo glede locarn-skih dogovorov ln njihovih posledic ur«diti tako, kot da b1 bila Nemčija de facto že članica Zveze narodov. — Z odhodom iz Ženeve bi bila nemška delegacija dala no-vo priliko onim, M eo skušali iskati pri Nemcih novo krivdo. Zunanji minister Je nato naglašal, da je prva komisija glede sprejema Nemčije kljub določbam, ki so predpisane za sprejem posameznih držav, sklenila opustiti spraševanje Nemčije ter soglasno Izjaviti, da je Nemčija Izpolnila svoje mednarodne obveznosti. — «Za to priznanje,» je dejal dr. Stresemann, «smo se borili več let. Če bi bili na vse to odgovor® s prelomom, bi bilo to zelo nesmiselno. Narodi so spoznali, da po svetovni vojni pravzaprav nI nobenega pravega zmagovalca In da je treba skupne Interese skupno čuvati. Od leta 1919. je nemška zunanja politika usmerjena na to, da bi zmanjšala tlačenje Nemčije in dosegla vzdržljive razmere. — V tem oziiru sta nam prinesla Locarno ln Ze. neva velik napredek. Drugačna zunanja politika Nemčije Je pri obstoječih razmerah po izgubljeni vojni nemogoča.» Izvajanja dr. Stresemanna je zbornica splošno odobravala. Državni pravdnik omiljuje umor Matteottija Velika protislovja v govoru državnega pravdnika, ki trdi, da umor ni bil nameravan. Chieti, 22. marca. o. Pri današnji razpravi proti morilcem poslanca Matteottija je bila dvorana nabito polna. Obtoženec Ma-lacria je bil radi bolezni odsoten. Predsednik je prečital vprašanja obtožbene sekcije iin braniteljev. Obtožbena sekcija zastopa stališče, da so obtoženci sodelovali pri umoru osebe, ki Je vršila funkcije držav, nega poslanca, branitelji so pa zatrjevali, da gre v tem primeru za nenameravan umor. Nato je nastopil državni pravdnik s svojim obtožilnim govorom. Dejal je, da se mora ta preces smatrati za normalno kazensko razpravo, ker gre le za navaden dogadeik strankarskega nasilja. Obžalovati je, da ne prisostvuje razpravi civilna stran ka, M те:Л, da ta proces ne bo prinesel za ž.ji jenih uspehov. Državni pravdnik je nato opisal napad na poslanca Matteottija in naglašal, da so vsi obtoženci po izvršenem napadu skočili v avtomobil in da je Maiacria zasedel mesto pri krmilu. Glede vzrokov Maitteottijeve smrti je rekel državni pravdnik, da 0re tu za nenameravan umor in da pri tem niso lmeîi nikake uloge politični razlogi, pač pa so obtoženci iz političnih nagibov ugrabili poslanca Matteottija. Do umora je prišlo radi tega, ker se je Matteotti upiral пафа-dalcem. Nadalje je izvajal državni pravdnik, da govore številne činjenice za to, da je bil Matteotti ubit. Najvažnejši razlogi so ti-le: skrivanje obtožencev po izvršenem zločinu, izpovedi FUdfpedUja in Putata, ki sta prva videla Duminlja po zločinu. Izvedela sta od njega, da Je bil Matteotti ubit. ne pa da bi umrl naravne smrti radi izbruha krvi, kakor Je to Izpovedal Dumlni pri razpravi. Vsi obtoženci eo pripomogli k umoru poslanca Matteottija. Državni pravdniik je pripomnil, da obtoženci nikakor niso Imeli namena umoriti Matteottija, кет manjka sleherno orožje tn manjkajo tud! znaki ponovno zadanih udarcev na Matteotttjevemu telesu. Govornik je zastopal stališče, da Je bB umor nenameravan, da pa pada krivda zanj na vse obtožence. Državni pravdnik ne priznava obtežilnlh okolnostl, ker umora niso Izvr. šili na osebi radi funkcij, ki Jih Je vriila kot poslanec. Napad se Je Izvršil radi tega, da se odstrani Iz parlamenta poslanec, ki je Imel tamkaj hujskajoč govor. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne. -SSS- Avstrijska trgovinska pogodba Beograd, 22. marca. p. Popoldne je imel вејо skupščinski odbor za ratifikacijo trgo* vinske pogodbe z Avstrijo. Najprej je go» voril referent trgovinskega ministrstva To» dorovič, ki je v imenu naše države podpi» sal to pogodbo, potem pa je trgovinski mi» nister dr. Krajač obrazložil zakaj in kako je prišlo do trgovinske pogodbe z Avstrijo. Po kratki debati je vladna večina spreje» la zakonski predlog o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Avstrijo. Predlog pride pred plénum Narodne skupščine, ki ga vzame v pretres, čim bo izglasovan državni ргота» čun. Sovjetski komisar zaigral 600.000 frankov! Monte Carlo. 22. marca. p. Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je Igral v igralnici tudi sovjetski komisar Maïkon, ki je izgubil vsega skupaj približno 600.000 frankov. Isrtočaisno je Igral tudi vojvoda West-mimsterski. kj je izgubil nad milijon frankov. Veliko pozornost Je zbudila v igralnici tudi aretacija Francoza Hissona, ki je upo rabliai pri igri ponarejene znamke. Policija je bila že dlje časa nanj pozorna, pa je čaikala, da ga prime pri igri Na stanovanju je našla stroj za ponarejanje Igralnih znamk hi večje število ponarejenih igralnih znamk. Dognalo se je, da je His-son na ta način priigral velikanske vsote. Cepitev rumunske ooozicije Bukarešta, 22. marca. p. Pogajanja med kmetsko in narodno stranko, ki so šla za tem, da se doseže sporazum glede razdelit» ve sedežev v novi koalicijski vladi, ki naj bi prišla sedaj na krmilo, niso imela uspe» ha in so 9e zato ustavila. Poljedelci so zahte vali za svojega voditelja Lupa resort no» tranjih zadev, narodna stranka je pa ta portfelj zahtevala za svojega člana profe» sorja Jorgo. Frakcija narodne stranke, pri» staši bivše konservativno»demokratske stran ke in skupina bivših poljedelcev namerava» jo vstopiti v stranko generala Averescua, ki ga splošno smatrajo za bodočega ministr» skega predsednika. Bethlen bo demisijoniral Budimpešta, 22. marca. s. Grof Bethlen bo takoj po zaključku debate o falzifikatorski aferi stavil vprašanje zaupnice in nato po» dal demisijo, nakar bo državni upravitelj znova poveril njemu sestavo nove vlade. V krščansko»socij»lni gospodarski stran, ki, ki je sedaj podpirala vlado, je opaziti gibanje, ki naj bi stranki pri sestavi nove vlade zagotovilo odlično vlogo. 'umunsk1 voffi-з reforma Bukarešta, 22. marca. p. Zbornica bo do srede sprejela zakonski predlog o volilni reformi, nakar pride pred senat, ki ga bo takoj rešil. Računajo, da bo že v soboto nov volilni red objavljen v uradnem listu. Podrobna debata v zbornici se je že začela. Vlada je storila vse korake, da se debata čimbolj skrajša in da se onemogoči more» bitni poskus obstrukcije opozicije. Za stabilizacijo oslovaške vaZiî ;e Praga, 22. marca. p. Na svečani seji Če» škoslovaške Narodne banke, kateri so pri« sostvovali ministri, iiplomatski zbor, za» stopniki gospodarstva in finance in dr je imel finančni minister dr. Engliš govor, v katerem je naglašal, da ima Narodna ban» ka predvsem nalogo, kakor to predvideva zakon, stabilizirati razmerje češkoslovaške krone do dolarja. Banka mora v to svrho storiti vse potrebno, da se ta cilj čimprej doseže. Potem je imel govor prvi guverner nove Narodne banke, Poepišil, ki je v svo« jih izvajanjih naglašal, da bo šlo stremlje» nje banke za tem, da se stabiliz^a češko» slovaška krona v svojem razmerju do do« larja v tem smislu, da se bo njen tečaj gi» ba' v mejah 2 do 3 dolarjev za 100 češko« slovaških kron. Ženevski polom v ameriškem senatu Washington, 21. marca. V senatu se Je vršila debata o razoro-žitvenem vprašanju. Polom ženev. zborovanja so porabili radikal ni senatorji za napad na politiko predsednika CocKdgea Senator Reed je med drugim izjavil, da je Zveza narodov zbirališče vseh mogočih narodnost! V njej so zasto. pane vse mogoče stopnje Izobrazbe od Ka-nibala do visoko civiliziranega človeka. V tej družbi dobiš med drugtmi diktatorja Mit.-solmija, ki zatira v svoji državi vso svobodo, Anglijo, ki ljubosumno drži v svojih rokah gospodstvo na morju; Francijo, ki prosi po vsem svetu za podporo, vendar pa ima najmočnejšo vojsko; Japonsko, ki ima v svojih krempljih velikanska ozem. lja, pa vendar skuša podjarmiti še pokrajine na Kitajskem in v Rusiji. Vsi ti pacifisti so do zob oboroženi, kljub temu pa govorijo o miru in o razorožitvi. Senator Borah je napadal vlado, ker je sprejela povabilo k razorožitvenl konferenci. Dogodki v ženevi so dali prav onemu, ki je svaril Ameriko pred tem, da bi se pridružila haaškemu razsodišču aH Zvezi narodov. Režimski listi naznanjajo krizo vlade Priznavajo popoln polom sedanjega režima, ki je ustvaril dezo-latne razmere. — Beograjsko «Vreme» in zagrebške «Novosti» o гзеvzdržnosti situacije. — Nedeljski dogodki v Beogradu. — Beograd, 21. marca Pravo senzacijo v političnih krogih je zbudil današnji uvodnik radikalsk&ga »Vremena , ki stoji, kakor znano v najožjih s takih z grupo ministra Nbnčiča. P d velikim naslovom »Latentna kriza vlade« na-glaša »Vreme« uvodoma, da politični položaj morda še nikdar ni bil »ko zapleten m neobičajen, kakor sedaj. Kljub temu, da ima sedanja koalicija vse pogoje, da bi bila jačja od prejšnjih, ker Ima dvetretj n-sko večino v parlamentu in ker imata šefa vladnih strank skoro diktatorsko avtoriteto, se vendar vidi, da ne mc*re nobene od teh drveh ugodnih okolščin uspešno Izkoriščati. Ponovno se ie že naglašalo v vipliv-nlh krogih vladne večine ter tudi v vrsah vlade saime, da je sedanja vlada preveč neaktivna. Omejuje se samo na Izvrševanje tekočih poslov, ne stori pa nobene večje poteze za rešitev nujnih državnih problemov. Vse dela se vrši od danes do Jutri, ker manjka enotnega načrta za dîlo ministrstev. Pogosto ni v nobenem resoru sistematičnega dela, akutni problemi pa se pojavljajo z neodioijlvo silo, kar pada že vsakemu v oči. Gosipodarsko.finančna kriza, zlasti na debeli, slaba državna uprava, ki ima svoje vzT&ke v zapletenem državnem aparatu, slabe plače, korupcija to nesposobnost uradnikov, so glavni izvori nezadovoljstva med narodom. To neaadovdjstvo je najnevarnejši element sedanje pol i t ione krze. Protesti iz naroda so prisilili tudi poslance in ministre, da se resno zamislijo. O tem se je razpravljalo tudi že v rad kalskem in radičevskem klubu. Tudi opozicija je v proračunski debati naglašala težkoče sedanjega položaja, vsled svoje razcepljenosti pa ni mogla ničesar storiti za zboljšanje. Vladno delo je tako malo harmonično z razmerami v državi, da se razvijata dva politična poiožaja sporedno. Eden se razvitja med narodom, ki izziva močan odmev v vladnih klubih, patom katerih se tresejo ministrski stolčki, drugi pa se razvija v vladi sami, ki postala od časa do časa kriti-Cen. Vlada bi se morebiti utrdila, ako bi se vanj j ne zaletavali valovi od spodaj. Pomanjkljivo vladno delo je dali prlfifo> tudi nezadovoljnežem v radikalnem klubu, da odkrito manifestirajo svoje nerazpoto-ženje in da z organiziram!eni raznih neza-idovoljstev med narodom delajo v gotovi smeri. Danes je v radikalnem klubu tako razpoloženje, da se dejansko nahaja v opoziciji napram vladi in samo strankarski disciplini se ie zahvaliti, da še giasuie v skupščni za zaupnice vladi. Prav tako se opaža nezadovoljstvo v Radičevem klubu nad delom radičevslkih ministrov. To nezadovoljstvo je sicer manjše nevarnosti, ker je radičevski klub preveč slab za odpor napram svojemu vodstvu. Važnejše je, da obstoje različne težnje v samem vodstvu HSS, zlasti pa med c-nm delom vodstva, ki' Je ostal iziven skupščine, ter onim delom, ki je v parlamentu. To so pravi razlogi, trdi »Vreme«, da je zavladalo splošno prepričanje o Iatentni krizi vlade. Poleg tega se pojavljajo tudi od časa do časa nesoglasja med radikali in radičevci radi neuravnoteženega temperamenta St. Radiča, radi ukazne politike, radi proračunskih amandmajev bd. Ti pojavi imajo sicer manjšo važnost za obstoj sedanje vlade in bi se nesoglasja zmanjšala, ako bi se odpravili globokejši, piej navedeni vizroki krize. Jasno pa ie, da se ne sme izpustiti iz vidika tudi teli nesp-glaslj med radikali in radičevci p.ri presojanju sedanjega političnega položaja. Znak krize so tudi pogoste k:arijnac$e o spremembah v političnem življenju, ki imajo često realno podlago. Kombinacije o razširjenju koalicije, o rekonstrukciji vlade, o novih volitvah, ki prihaijo pogosto iz vpKvnih krogov, so samo dokaz, da se na vseh straneh uvideva težavnost položaja ter iščejo zdravila za ozdravljenje. Vedno močnejši postajajo glasovi, da je sedanji politični položaj nevzdržljiv. Naslaša se, da ne zadostuje samo sporazium med zastopniki Srbov in zastopniki Hrvatov, tem- več da je treba ustvariti tudi i sporazum med vlado ln narodom ter donestš delo vlade v sklad z narodnimi in državnimi potrebami «Vreme» pravi, da se kot naj resnejša kom binacija za dosego tega cilja naglasa širša rekonstrukcija vlade, ki bi se v prvi vrsti izvedla z «koncentracijo vseh sil v radikal» skem klubu». Ta kombinacija se forsira v radikalskih vrstah in se opisuje kot edino sprejemljiva. Radikali smatrajo, da bi raz» širjenje vladne koalicije samo še bolj para» liziralo vladno delo. Ker kriza vlade ne iz» haja iz opozicijske akcije, tudi ni treba iska ti rešitve na strani opozicijo. Po mnenju radikalov bi se razširjenje vladne koalici* je moglo dovoliti v slučaju potrebe samo z eno opozicijsko skupino, katere program je najbližji programu sedanje vladne koalici» je, nikakor pa ne z nekim blokom opozicij» skih strank. Smatra se, da bi tudi volitve ne bile noben izhod iz sedanjega položaja. Razen tega so nepotrebne, dokler obstoje drugi mnogo bolj sigurni izhodi. «Vreme» pravi končno, da se kljub težav nemu položaju rešitev obstoječe krize ne more izvršiti pred sprejetjem proračuna, ker so vsi aktivni politiki zaposleni v pro» računskih razpravah. Za rešitev obstoječe latentne krize je treba tudi več časa in več» je svobode za kombinacije in razgovore, kar more biti le po sprejetju proračuna. Vendar pripušča «Vreme», da bi mogla krit za vlade nastati še pred sprejetjem prorai čuna, smatra pa, da bi se potem morala na hitro osnovati nova vlada, ki p bržkone ne bi pomenjala ozdravljenja položaja, ker bi bila osnovana v zelo težkih razmerah z ozirom na to, da je treba proračun sprejeti do 31. marca ali pa razpusti parlament. «Vreme» smatra, da ni pričakovati, da se bo kriza hitro rešila. Tudi po sprejetju pro» računa ni treba da pride takoj primeren tre» nutek za to rešitev. Morebiti se bo čakalo, da bo to vprašanje še bolj dozorelo, ali pa se bo s palijativnimi sredstvi zavlačevala končna rešitev. Kriza obstoji, pravi «Vre» me», vendar pa se njena rešitev more na umeten način odložiti še za nekaj časa. Zagreb, 22. marca. r. Dopisnik zagrebških režimskih «Novosti» je imel razgovor s po» sebno dobro informirano osebnostjo o po» ložaju vlade in je dobil nekatera interesant» na obvestila: Takoj, ko bo proračun izgla» sovan — je zatrdila ta osebnost — bo vlad» na kriza otvorjena. Razlogi za to so števil» ni. Predvsem radi neprečiščenega položaja v radikalskem po-slanskem klubu, kjer o po zicija p-oti današnjemu režimu raste od dne do dne. Nadalje radi nesoglasij v po» slanskem klubu HSS, kjer člani vodstva stranke, ki so ostali brez mandata, vedno odkriteje rujejo proti strankinim interesom. Tretje, radi neurejenosti v odnošajih med koaliranima vladnima strankama. Četrto, radi preganjanja korektnih uradnikov, po» sebno procesorjev in učiteljev, od strani organov prosvetnega ministra. Peto, zbog ne» delovanja vlade, ki tekom devetih mesecev navzlic dvetretjinski večini v parlamentu ni dovršila nobene točke svojega programa, na katere se je obvezala v tekstu sporazuma. To so glavni razlogi, ki vodijo do krize, ker stalno slabšajo že itak neznosno upravno in finančno stanje v državi. Nova vlada mora ži tekom prve polovice aprila zamenjati se» danjo. «Novosti» -ïdijo v ospredju kandi» dahiro g. Ninčiča. Beograd, 22. marca. r. Pozornost je vče» raj vzbudil poset predsednika radikalskega poslanskega kluba Ljube Živkoviča na pri» vatnem stanovanju g. Pašiča. Ta konferenc ca je trajala nad eno uro, nakar je g. Pašič okrog pol 11. dopoldne prišel v Narodno skupščino, kjer je od pol 12. do 1. ponovno konferiral z Živkovičem, ki je prej po prvi konferenci s Pašičem cd 11. do 12. imel se» stanek s predsednikom Narodne skupščine Markom Trifkovičem. Na dvoru je bil vče» raj dopoldne v avdijenci notranji minister Maksimovič, ki je kralju poročal o razme» rah v državi ter mu obrazložil svoje odkla» njajoče stališče napram zahtevam radičev» cev, da se preganjajo razni Radiču nevšeč» ni uradniki notranjega ministrstva. zahteval v Buenos Airesu podatke o raz» merah jugoslovenskih izseljencev, da bo pre bivalstvo doma poučeno o življenju jugo» slovenskih izseljencev v ' Braziliji. Kar se tiče uradniških stanovanj, jih država zara» di pomanjkanja finančnih sredstev ne mo> re zidati. Mnoge zasebne uradniške orga» niz.'cijc so to že 'ividele in so jih pričele same na lastno inicijativo graditi. Država ima seveda dolžnost, da podpira njihovo ak» cijo. Končno se je minister izjavil za nadalj ni obstoj ministrstva socijalne politike kot samostojnega resora. Nato je bil proračun ministrstva socijal» ne politike sprejet z glasovi večine. Seja je bila zaključena. St. Radie o uradništvu V nedeljo popoldne so v zagrebškem gledališču vprizorili Gogoljevega »Revizorja« kot seljaško predstavo. Pred igro je govoril poslušalcem z odra prosvetni minister St. Radič, ki je med drugim dejal: »Birckratizem je tudi danes zlo Uradniški zakoa je zvezal vlado in narod. Ministri ničesar drugega ns delajo kakor podpisujejo napredovanja, razvrščevanja in premeščanja iz enega razreda v drugi. Z nobenim zakonom pa ni določeno, niti v šoli, niti pri sodišču, niti v upravi, kajti naj uradnik dela (?). Mi smo vsega osem mesecev na vlad. In videli smo, da teli 200 in več tisoč birokratov misli samo na sebe, tudi tedaj, ako so univerzitetni proie, fesorii. Zahtevajo povečanje svojih plač, ne vidijo pa, da ni v vaseh niti šol, n ti potov, niti varstva pred poplavo, (Ali naj univerzitetni profesorji grade ceste? Zakaj imamo vlado?) a uradniki hočejo im ti vse za sebe, hočejo, da naj se ves proračun 13 milijard porabi zanje. (Plačilo dolžnih razlili!) Naš seljak Je junak in sicer ne samo na bojnem polju, temveč tudi na političnem. Z organizacijo mu je uspelo d biti ne samo kontrolo nad oblastjo, temveč tudi oblast samo. Uradnik, ki ima našo dušo, bo ostal, kdor ima pa tako, kakor jo je Gogolj spisal, se mu bo slabo godilo. Kar boste sedaj tu gledali, ni samo ruska, temveč je tudi naša birokracija. Četudi nismo imeli Gogoljev v literaturi, pa smo jih imeli v politiki kakor n. pr. Matija Gubca in kakor jih imamo tudi danes . . . (To je seveda g. Radič kot naslednik Matije in Go-golja!) Vse bo uredil narodni sporazum... Za socijalno politiko ni denarja Z delavsko zaščitno zakonodajo je treba počakati, da se ne prenaglimo — meni režim RR. — Proračun ministrstva socijalne politike odobren. Na popoldanski seji so govorili musliman Čumovič, radičevec Vinko Trnar in posl. Dušan 2ivojinovič. Nadaljna pripravljena Beograd, 22. marca. r. Včerajšnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 9. do» poldne. Prvi je govoril klerikalec dr. Gosar, nato je poslanec dr. Srgjan Bu dišavi je vič grajal brezbrižnost vlade napram izseljeni» škemu vprašanju, v katerem vlada popolna dosorganizacija. Potrebno bi bilo, da se iz» seljevanje vrši z našimi parniki in iz naših pristanišč ter da vse izseJjeniško gibanje srednje in vzhodne Evrope usmerimo v na» Sa pristanišča. Na Sušaku, v Splitu in Du» brovniku je treba zgraditi izseljeniške do» move, da bi bedni izseljenci ne zapravljali denarja v času, ko čakajo na parnike. Izse» ljcncem je treba dajati tudi brezplačne in» formacije, ker so v nasprotnem slučaju pri» siljeni obračati se na agente, ki jim dajejo brezplačne tendenčne informacije. Takso treh dolarjev za oeebo, ki se hoče vroiti v državo, je treba kot nemoralno takoj uki» niti. Dr. Budisavljevic je tudi naglašal za» sluge izseljencev med vojno ter povdarjal potrebo, da se odlikujejo vsi zaslužni izse» ljcnci. Obžaloval je, da vlada popolnoma zanemarja redne etike z našimi izseljeniški» mi kolonijami, ki so izpostavljene najbrez» vestnejši protidržavni agitaciji Radičevec dr. Basariček se je pritoževal nad prazno zbornico, ki dokazuje veliko brezbrižnost /•. najvažnejšo panogo naše politike, za so» cijalno politiko. Radikal Aleksa Dodič srna tra da so proračuni vseh reeorov preveliki. Zatem je bila dopoldanska seja prekinjena i:, se je nadaljevala popoldne. govornika dr. Bazala in dr. Vujič nista bila navzoča in sta izgubila besedo. Konec seje ob 19. Danes dopoldne se je nadaljevala razpra» va o proračunu ministrstva za socijalno po» litiko. Po govorih posl. Grola (david.) in Vujiča (zemlj.) je imel zaključni govor mi» nister socijalne politike Simonovič, ki je opisoval socijalne razmere v naši državi. Naglašal je, da so se politične razmere po znani lanski izjavi HSS dne 27. marca znat» no utrdile in da se jc vlada mogla lotiti plodonosnega dela. (Sv. Pribičevič: Kje je to delo? Splošen smeh.) Minister: Do tega mora še priti! (Ponoven smeh.) Težkočam njegovega resora so vzrok gospodarska in finančna kriza kakor tudi nezadostni kre» diti. Jugoslovenska delavska zakonodaja je določena z mednarodnimi delavskimi za» ščvtnimi pogodbami, ki pa ne odgovarjajo našim razmeram. Mi se ne smemo prenagli» ti, zakaj manjša škoda bo, ako ne izvedemo gotovih delavskih pravnih določb, kakor pa da bi jih površno izvedli! Minister je nato izjavil, da^ se je na njegovo posredovanje revidiraIo(?) reduciranje rudarjev v Trbov« ljah. Tudi bo baje Trboveljska premogo» kopna družba določila od svojega lanskega čistega dobička gotovo vsoto za ureditev rudarskih vprašanj v Trbovljah(?) Glede na izseljeniško vprašanje je navajal, da je je iJ bil svojo cerkveno Ponesrečeno pranje ljubljanskega škofa. Ker sta poslanca dr. Žerjav in doktor Pivko vložila v Narodni skupščini vprašanje na ministra ver. kaj hoče pod-vzeti z ozirom na agitacijo ljubljanskega škofa za klerikalno stranko in proti naprednim listom, so v škofovi tiskarni spoznali, da se zna cela zadeva razviti v smeri, ki bi bila klerikalcem neljuba. Zato je nedeljski «Slovenec» objavil članek, v katerem trdi. da je škof kot cerkveni oblastnik po določilih cerkvenega prava, ki mu nalaga dolžnost cenzure (1), samo opozoril svoje vernike na cerkveno prepoved branja veri in cerkvi nasprotnih knjig in spisov, da škofovo opozorilo nima nobene zveze s politično pripadnostjo in da se političnih naziranj, ki ju zagovarjata «Jutro» in «Domovina», niti z besedico ni dotaknil. «Slovenec» taji torej nekaj, kar stoji črno na belem v «Domoljubu» in kar je škof podpisal z lastnim podpisom. Da se ne pozabi, kaj je pisal škof v «Domoljubu» in da se popolnoma razkrinka klerikalno zavijanje, hočemo navesti par odstavkov iz škofovega članka, ki točno dokazujejo, da je škofov članek izključno političen in da nima nobene zveze z vero, ker ne navaja nobenih dokazov, da je sam. demokratski tisk napadal katoliško vero ali pa katoliško cerkev kot versko ustanovo. Kakor smo že ob priliki navedli, škof v svojem znanem članku v prvi vrsti brani SLS, o kateri je pisal doktor Žerjav, da se ne drži načela, da je treba vedno poročati resnico, ter zagovarja SLS ne kot katoliško, ampak izrecno kot politično stranko. Škof trdi, da ima vera s politiko «premnogo posla», zanikuje, da so katoliški duhovniki in brumne ženice morale diviati proti dr. Pivku za protestanta Šiftarja ter pravi: «Agitirali so duhovniki in la-jiki, še bolj pa je o priliki volitev agi-tiral g. dr. Žerjav. Agitirali so za moza svojih edino resničnih načel in proti možu nasprotnih, krivih načel. Za to so bili upravičeni nič manj, kakor pa doktor Žerjav in njegovi pristaši za može svojih načel.» Ali ima taka pisava zvezo s politično pripadnostjo ali ne? Kako more ljubljanski škof kot dostojanstvenik katoliške cerkve reči, da ima protestant Šiftar edino resnična načela, katoličan dr. Pivko pa kriva načela? To more reči samo kot pristal SLS, ki smatra vse za kriva načela, kar se ne strinja z njeno zlorabo vere in cerkve v politične namene, ne more pa kot katoliški škof proglašati načela protestanta za edino resnična! In vendar se je ljubljanski škof podpisal pod omenjeno svojo trditev kot «nadpastir»! In končno, ali pravi ljubljanski škof kot katoliški nadpastir ali kot pristaš SLS. da je program klerikalne stranke, katere voditelji pozivajo vse katoličane pod svoj praoor, tak. da ga more sprejeti vsak krščansko veren luteran? In kaj ima opraviti z vero naslednji odstavek iz škofovega članka o agrarni reformi na škofovem veleposestvu v Gornjem gradu, v katerem pravi: «In ko je minister — «Domovina» ga pozna — poslal inženjerje, naj 1100 ha gozda porazdele zadrugam, je dosegel ljubljanski škof, da se je krivični napad zavrnil in so morali inženierji sramotno in nagloma oditi.» Ali tudi to nima nobene zveze s politiko in socijalno-go- spodarskim naziranjem neklerikalcev in klerikalcev? In kako more «Slovenec» kljub škofovemu zatrdilu, da je SLS povdarjala na katoliških shodih, da se mora poročati edino to, kar ie res. zapisati vedo-ma neresnico, da nima škofov članek nobene zveze s politično pripadnostjo in s političnim naziranjem «Jutra» in «Domovine», ako škof v polemiki s tema dvema listoma piše na očitek, da je politika dr. Koroščeve stranke prinesla našemu ljudstvu samo velika bremena in da klerikalni poslanci niso v 7 letih ničesar dobrega napravili: «Saj vendar ves svet ve. kako sta dr. Kulo-vec in dr. Pušenjak nastopala v finančnem odboru zoper krivice, ki se po proračunu gode nam Slovencem. Ali nismo čitali brezštevilnih jedrnatih govorov, kjer sta s številkami dokazovala, kako se nam krivica godi? Ali nismo čitali dr. Koroščevega govora v skupščini pri generalni debati o proračunu?» Naj nam škofov list pove. v kaki zvezi je taka pisava s katoliško vero in v koliko ni v zvezi s političnimi naziranji? In kako more reči «Slovenec», da «Jutro» in «Domovina» napadata verske dogme, ako škof sam pravi, da «Domovina» verskih resnic ne taji, ampak «kar tako mimo grede zaničuje pobožne ženice, zaničuje in grdi SLS, ki edina vodi politiko v luči krščanskih resnic». Razen SLS namreč po škofovem naziranju nihče ne vodi politike v luči krščanskih resnic kakor SLS, niti SDS, niti HSS, niti radikalska stranka, niti Davidoviôeva niti nobena druga. In «Slovenec» v obrambi škofa pravi, da nima njegovo opozorilo nobene zveze s politično pripadnostjo! Laž je tudi. ako pravi «Slovenec», da škof svojega opozorila ni sankcioniral z nobeno odredbo in da je prepustil vesti posameznika, naj se odloči do svojem notranjem Drepričanju in vesti. Škof pravi v svojem članku, v katerem polemizira na navedeni način z «Domovino»: «Vedite, da tak poguben list citati vam strogo prepoveduje na ravna in cerkvena postava, kar vam poroča vaš — nadpastir.» Qrda hinavščina je z ozirom na vse «Slovenčevo» zavijanje, da mora minister ver, ki ima nalogo čuvati v državi verski mir in pustiti vsaki organizaciji, torej tudi katoliški cerkvi svobodno izvrševanje njenega nauka in oblasti, poučiti interpelanta, da imâ katoliški škof vsaj še pravico povedati, kaj je po božjih in cerkvenih postavah greh ali ne, zakaj minister ver mora povedati, da ljubljanski škof z zlorabo svojega cerkvenega dostojanstva v obrambi klerikalne stranke krši verski mir. Ugotavljamo tudi, da se škof v svojem članku ne bavi z nobenimi «lascivnimi» spisi, kakor trdi to «Slovenec», ampak z izključno političnimi zadevami. Zdi se, da se gospoda v škofovi tiskarni zavedajo mučne napake, ki io je storil škof, ko se je spustil očitno in javno kot zastopnik katoliške cerkve na politično agitacijsko polje, pa skušajo sedaj z zavijanjem dejstev prikriti to pogreško v taktiki. To pa se jim ne bo posrečilo, ker škofov članek v «Domoljubu^ dovoli jasno govori, da je zlorabil ljubljanski škof dr. Jeglič svoje cerkveno dostojanstvo v politične namene. v prid federalistom izgubili 3 mandate. V Vukovar u pa so si samostojni dem krati priborili tri mandate, dečim so doslej imeli samo enega. Tud tu so strah vito jadno pro'Sli posebno radičevci, ki so dobili samo 4 mandate, a federalisti S. Mogočna manifestacija SDS v Baski Bačka Topola, 22. marca Kjerkoli se je Svetozar Pribičevič po iavil v zadnjih sedmero mesecih m iavnih zborovanjih SDS, so ga povsod poslušali tisoči in povsod je njegov pojav značil konkreten uspeh za SDS. Tak nov markanten triumf SDS pomeni tudi njegova nedeljska skupščina Bački Topoli, kjer se je zbralo do 7000 zborovalcev od blizu in daleč, večinoma samih dosedanjih radikalskih volil-cev, ki pa so se tekom zadnjega časa odločno preorijentirali v samostojno-demokratsko smer ter v nedeljo mogočno manifestirali za SDS in Svetozarja Pribičeviiča. Že sam sprejem na postaji in sprevod na zborovališče pred občino sta pokazala veliko navdušenje. Ko se ie Sv. Pribičevič s svojimi tovariši pojavil na govorniški tribuni, so mu zbrani tisoči prirejali velike ovacije. Qovor Svet. Pribilčeviča, obranavajoč neznosno politično in ekonomsko situacijo v državi ter stališče SDS do sedanjega režima in do narodnih manjšin, je bil spremljan z neprestanimi odobravanji. Enako pritrjevanje oa so vzbudila tudi izvaianja nadalinih govornikov : Doslanca doktorja Boškoviča o položaju tamošnjih madžarskih volilcev. nadalje generala Voje Živanoviiča o položaju tamošnjih dobrovoljcev. in končno poslanca doktorja Brankoviča. ki je kratko in plastično očrtal gospodarstvo radikalov. Zbor ie potekel brez najmanjšega incidenta. Tudi povratek Svetozarja Pribilčeviča in tovarišev v Beograd je bil dostojen finale celega dne. s katerim je šef SDS absolviral svoj 63. veliki zbor. Zmaga SDS v Zemunu in Vukovaru Pri občinskih volitvah, ki so se v ne-detio vršile v mestih Zemunu in Vukovaru, so režimovci doživeli nemilo presenečenje z nepričakovanim porastom samostojno _ demokratskih glasov. V Zemunu Je namreč SDS dobila 628 glasov in s tem 6 mandatov, kar znač porast od zadnjih volitev za 168 glasov in za 3 mandate, dočim so radikal: nastop® razcepljeno, a radičevci Politične beležke Klerikalni obrekovalci na poslu Ni še štirinajst dni, odkar se je škof dr. Jeglič skliceval na sklepe katolišk h shodov, po katerih mora takozvano katoliško časopisje pisati samo resneo. Skof je tudi pristavil, da njegovo časopisje krivice in neresnice — ako se slučajno zanesejo vanj — vedno popravi. Nasproti tej šk fovi trditvi smo mi že neš etokrat na poed nih drastičnih primerih ugotovili kako kleri. kalno časopisje zavestno laže m obrekuje. Zadnji čas opravlja Škofovo časopisje obre-kovalno kampanjo proti dr. Žerjavu radi pogodbe, k jo ie on kot minister za šume in rude podpisal v zadevi družbe z lesno industrijo »Nihag« v Zagrebu. Iz te pogodbe, ki je bila napravljena samo v korist države ter sklenjena točno v okv rju obstoječih zakonov in predpisov, je poskušal napraviti beograjski zakotni listič »Radikal«, glasilo radkalnlh disidentov in bivšega poslanca Ivanlča, nekako senzacijo-nalno afero ter se z namlgavanii obregnil tudi v osebno čast dr. Žerjava. V tozadev. nih člankih se pogreva celo tudi »AgT-mer-kurjeva afera« ter stvari, ki so nedvomno klerikalni klopotci. Dr. Žerjav je v beograjski »Reči« obširno odgovoril na izvajanja »Radikala« ter je tamošnji javnosti razkrinkal obrekovalno in zločinsko gonjo proti sebi. Razen tega je vložil proti od. govornemu uredniku »Radikala« tožbo. Vse fco je bilo znano klerikalcem, navzlic temu pa škofovi listi še vedno omenjajo v svojih predalih »Nihag« in sicer neprestano tako, da jih sicer ni mogoče postavti pred sodišče, a da vendarle skušajo krasti čast in poštenje. Da bi moglo biti njihovo novinarsko rokovnjaštvo bolj varno pred kaznijo ter z moTalne strani tudi za nadpa-stirja opravičljivo, je sedaj še klerikalni poslanec dr. Hodžar porabil podtikanja »Radikala« za poseben »upit«, da tako imu. nizi r a obrekovanja proti dr. Žerjavu. Ves trud klerikalcev je pa zaman. V BeogTadu bo sicer za klerikalna kukavičja jajca v »Radikalu« ртеје1 zasluženo plačilo kdo drugi, doma bo pa že prišel kak klerikalec pod nož pravice in naj se škofovo časopisje še tako trudi, daprikrito in jezuitsko obrekuje. Čudna pota usode Zadnji »Domoliub« piše: »Ko je klerika. lizem vladal pri nas, so bile lepe ceste, so se zidali vodovodi, zboljševale planine, plačevali nizki davki.« Zgodilo pa se je, da so se isti dan, ko je prinesel »Domoljub« to trditev, zbrali v Ljubljani zastopniki predvojnega klerikatlzma v Sloveniji ter na sestanku z zastopniki radikalov dolžilj sedanje voditelje klerikalne stranke, da so oni krivi, ker se v Sloveniji ne grade več ceste, ne zidajo vodovodi, ne zbolišujejo planine in plačujejo nizki davki. Tako se je zgodilo, da obsojajo klerikalno stranko ljudije, katerih dela hvali »Domoljub«. Res, čudna so pota usode in klerikalnega pav-o-vega perja. Razume se, da škofov list »Domoljub« svojim bralcem ne pove, da spadajo vodovodi, ceste, planine In vse to, kar pri nas danes tako strašno propada, v delokrog oblastnih skupščin, proti katerim se pa baš klerikalni matadorji že leta in leta bore. Verjetno je, da jih tudi zato ne marajo, ker se zavedajo, da niso sposobni niti za delo v oblastni samoupravi, kar dokazujejo s tem, da še zakotnih občin ne znajo uspešno in pametno voditi. Samo hujskati in sleipiti znajo ubogo ljudstvo, da bi ne videlo njihove nesposobnosti ta lenobe Sait XI. kolo. Senzacija XL kola, ki se je igra» la v nedeljo, je bil katastrofalni poraz dr. Vidmarja. Spielmann je kot beli izbral du» najsko otvoritev, prešel po težki Vidmar» jevi napaki takoj v energičen napad in ga prisilil h kapitulaciji že po 19. DOtezah. Alje hin je porazil Griinfelda, Vayda Retija, Tar takower Kmoch a, Janovski Rosellija, Yates Davidsona. Remis so končale partije Niem« oovič : Tarrasch, Rubinstein : Trevbal in Gilg : Michel. Črni dan za dosedanja prvaka furnirja. XII. kolo: Včerajšnji dan se mora ime» novati črni dan za dosedanja prvaka turnir« ja Tartakowerja in Niemcoviča, ki sta že izgubila vodstvo. Aljehin drvi sigurni zrna» g; nasproti in je že v prvi vrsti. Aljehin, Tartakower in Spielmann so dosegli žc ena» ko število točk. Aljehin je včeraj v sijajnem štilu pora« zil dr. Tarrascha, Griinfeld Gilga, dr. Mi» chel Rosellija, Spielmann Kmocha, Yates Vaydo. Tik pred 21. uro je končala najvažnejša včerajšnja partija Reti : Tartakower. Po silno ostrem boju se je razvila končnica, v kateri je Reti, ki je imel enega kmeta več, Tartakowerja porazil in mu s tem odvzel absolutno vodstvo turnirja. Partiji Rubinstein : Davidson in Treybal : Janovski sta končali remis. Zelo vznemirljivo se je razvijala igra dr. Vidmar : Nierncovič. Slednji si je ustvaril s pridobitvijo dveh kmetov že ugodnejšo pozicijo, ko ga je spravil dr. Vidmar ne» nadoma v skrito past, iz katere se je rešil pred grozečim matom le s tem. da je žrt« voval eno figuro. Partija je bila končno pre« kinjena in je dr. Vidmar v ugodnejši pozi» ci j i. Stanje po XII. kolu: Aljehin, Spielmann ir. Tartakower 9, Nierncovič 8 in pol (2), Rubinstein 7, dr. Vidmar 6 in pol (1), dr. Tarrasch 6 in pol, Reti 6 (1), Trevbal 6. Gilg in Vayda 5 in pol, Janovski, ^ates 5, Griinfeld 4 in pol (1), Davidson 4 in pol, dr. Michel 4, Kmoch ? (1), Roselli pol. Danes je prost dan, jutri igrajo sledeči Çari: dr. Vidmar : AJjehin, dr. Michel : reybal, Griinfeld : Roselli, dr. Tarrasch : Gilg, Kmoch : Nierncovič, Reti : Spielmann Tartakower : Vayda, Davidson : Janovski in Yates : Rubinstein. Druga razstava arhitekture v Ljubljani LJubljana, 21. marca Danes ob 11. dopoldne Je bila otvorjena t Jakopičevem paviljonu druga razstava arhitekture. Razstavljena so dela arh. prof. g. Rada Ктегагја, arh. Spfnčiča ter njunih gojencev, učencev Tehnične srednje Šole, stavbnega oddelka v Ljubljani. Poleg deseth modelov je na ogled kakih 40 projektov ln meolj-;■: fRwùàdjuji u. od. 2akultoa. !DIVA50m! Naiboljawrst ■ ' Na prošnjo tvrdke Au. Sultan Con-stantinople se proda 1734"a S6 komadov pravih perzijskih preprog :- katerih naslovnik nipra.očasno prevzel. Prodajo se tudi poedini komadi dne.no od i—12 in od 2-6 v skladišču špedicije I. Ran^inger Prodaja pr čne v ponedeljek zjutraj. F. ČUDEN, Prešernova 1 Iz Celja e— Redni letni občni zbor krajevne or. ganizacije SDS v Celju se bo vršil daues zvečer ob 8. url v mali dvorani »Celjskega doma«. Opozarja se vse članstvo zUsti na zanimiv referat bivšega ministra g. dr. Kramerja. Udeležba častna dolžnost za vsa" kega člana. e— Izlet krajevne organizacije SDS Celje okolica na Ostrožno bo, seveda le v lepem vremenu, v četrtek dne 25. t m. Zbirališče oh 14 uri pred Narodnim domom. Vabljeni so tudi somišljeniki iz mesta. e— Celjsko mestne gledališče. Nedeljska reprizo Hauptmamnove »Elge« So morali odpovedati, ker je bil kljuib znižanim cenam prodan v predprodaji samo en sedež ta še ta na galeriji Oo.ovo je to žalostno dejstvo, ki priča o pomanjkanju zanimanja za kulturne prireditve, zlasti med onimi, ki najbolj zabavljajo, ako se ne vrše gledališke predstave. Ta izjemni slučaj v lepi zgodovini celjskega gledališkega življenja pa da mnogo misltti tudi pri onih, ki uosjp danes v Celiu vso odgovornost za celjski gledaliSki oder. e— Knjižnica Narodne čitalnice v Celju bo odslej odprta ob petkih od 17. do 19. ure. Knjižnica si je nabavila več novih knjig, med njimi tudi srbohrvatske ne ruske. e— Večer francoskega krožka se bo vrši! v sredo dne 24 t m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Po oficijelnem programu prosta zabava s plesom. e— V celjski Javni bolnici je umrla v ne. deljo dne 21. t. m. ga. Olga Inrič, žena sekretarja pri finančn direkciji v Nevera Sadu, v 26. letu starosti. Polna zaupanja se je podala med brate Slovence, da najde v zdravilišču Topolščica svoje zdravje, a kruta jetika je strla tudi to mlado življenje. Pokopljejo jo začasno na mesnem pokopališču v mestni grobnici, pozneje jo pa prepeljejo v njeno ožjo domovino. e— Izprememba posesti. Na Javn dražbi dne 20. L m. je izdražbal iz Pertinačeve Da ustrežemo želji p. n. občinstva, dajemo tudi po preselitvi âe vedno popusta do 31. marca 1.1. „ADRIJA", drogerija, parfumerija in fotomanufaktura Ljubljana, sedaj Selenburgova I. Vedno nedo.cgljivo v kakoruiii otiaac Schicht-OVO milo znamke „Jçlçil". Kajti nič na sr«hi r>*. м rncrr n*p«ttlt, da poslabšamo мк jcnV.oro*! naiega mila. Mogoče bi nam bOo »st» Heeo- vo milo > lem. da bi o« porabi)»!' ..tako dobre" surovine. Ne «toiirao legi. kajti nam nt samo na tem, da proU»ejemo .dobro milo", femreč nam je na fem, da proizvajamo najboljše milo! Imovine vilo z vrtom, ki stoji ob aUd Zrtn- skega in Frankopana v bližini mestne asn. Soie, g. dr. VValter Riebl, odvetnik v Celju. T.varna ra zemljišče pride na dražbo pozneje. e— Službo grobarja na mestnem pokopališču razpisuje mestna občina celjska. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložili pri predsedništvu mestnega magistrata v Celju najkasneje do 27. marca tekočega leta. Podrobne informacije lahko dobijo re-flektanti vsak dan med uradnimi urami soba številka 2. e— Od vojaške straže ustreljen. V noči od nedelje na ponedeljek je ustreJil vojaški stražnik pri barutnem sklad šču v bližini okoliškega pokopališča 24_letnega K. Sredovmka, izdelovaielja cementnih izdelkov. Kakor se čuje, je straža Sredovnika, Id je zašel v bližino smodnišnice, štirikrat opozorila s »Stoje. Sredovnik je težko ranjen in leži v javni bolnici. Občinstvo se opozarja na zeJo stroge predpise za vojaške straže, ki se morajo po njih seveda ravnati. Ker stoj smodnišnica na prostem in v bližini obljudenih krajev, bi ' bilo želeti, da se napravi okrog nje okop ali pa žična ograja tako, da se onem.gočd vsak dostop v bližino straže. Sedaj se prav lahko pripeti, da zaide kdo v vinjenem stanju ali pa v hipni zmedenosti na nepravo pot; zlasai nevarno ie za gluhe in gluhone- me. Iz Trfeovelî t— Parlamentarna komisija v Trbovljah. Od strani delavstva v posavskih revirjih se je sprožila po brezuspešni vladni komisiji 9. t. m. zahteva po parlamentarni komisiji, ki bi imela stopiti v prvi vrsti v stik z de» lavskimi zaupniki in preiskati delo prejšnje komisije. Inicijatorji omenjene zahteve pra» vijo, da je bila vladna komisija taktično na licu mesta, toda ta komisija ni prišla zašli» ševat delavstva, temveč je sledila zasliša« nju TPD., ki se je že itak izvršilo v Ljub» ljani. Kajti zastopniki ministrstva za šume in rude itd. se te komisije vobče niso ude» ležili. Bil je samo v Ljubljani namestnik mi» nistra za šume in rude, katerega so tudi v Trbovljah pričakovali; vendar se zašli» šanja rudarskih zaupnikov ni udeležil. Ime» noval je za predsednika komisije rudarske» ga glavarja Strgarja, misleč, da jc zadeva 8 tem končana. t— Razkrinkane klerikalne mahinaclje. Klerikalci morejo agiitirati za občinske vo» litve, ki se bodo vršile v nedeljo 28. t. m. le v «Slovencu-». Med delavstvom jim je namreč agitacija zelo otežkočena, ker se je posebno v zadnjih dveh razneslo po Trbov» ljah, da jim vse njihovo vpitje v prid de« lavstvu služi zgolj kot agitacij sko sredstvo, da bi vlovili kolikor mogoče veliko glasov. Preveč so namreč znane njihove zveze s TPD. in v novejšem času nad vse klavrni nastop g. Kremžarja v Narodni skupščini Poleg tega pa se govori o takih nezasliša* r.ih mahinacijah, ki so postale znane na ne» ki čuden način, da bomo o njih vsekakor šc spregovorili. t— Volilni shod skupine okoli «Delavsko« kmetskega lista», sklican za nedeljo 21. t. m. popoldne pri Pravdiču na Vodi je oblast prepovedala in se zato ni vršiL Gg. Gustin« čič in študent Kermavner sta se morala vt» riti praznih rok. t— V Sokolskem domu. v Trbovljah prič» no v najkrajšem času s kmo»tjredstavami. t— Javni ženski shod, ki so ga sklicali so» cijalisti, se je vršil 21. t. m. v Delavskem domu na Vodi Ob istem času so sklicali klerikalci ženski sestanek v svoj Društveni dom. Iz Laškega 1— V soboto, dne 20. t. m., je Rečica va» lila zopet celo godlo premogovnih drobcev v našo čisto Savinjo. Izpraznjevali so zo» pet bazene kratkim potom z vodo, mesto da b? se odpadki odvažali na nasipe. Ali je p. n. ravnatelistvu to znano? Je TPD. zopet veliko prištedila? Zakaj so potem čistilne naprave? Mnenja smo, da se nas noče na» menoma omalovaževati. 1— Roparski napad? V soboto, 20. t m., se je neki posestnik iz Strmce vračal okrog 20. ure dom< iz našega trga. Naslednji dan je pripovedoval, da so ga na meji med na» šo in krištofovsko občino obstopili trije lo» povi, mu potisnili v usta zvit robec, da ni mogel kričati ter ga zvezali. Nato so ga oropali za 471 kron, kolucor je imel gotovi» ne pri sebi. V Laškem se ugiblje, kdo je na» pad izvršil, ali pa, če se napad ni zgodil le v možganih mal veselega moža, ki se je bal svoje stare. Pridejo včasih tudi taki tre» nutki. 1— Humoristični koncert. V nedeljo 14. t m. ie nastopil na našem sokolskem odru marljivi član konzorcija za zgradbo Narod» r.ega doma v Hrastniku, g. Simonišek, z raz nimi, zelo posrečenimi nastopi, kupleti, de» klamacijami i. dr. Žel je obilo priznavanja, žal da ni toliko obiska in gmotnega uspeha. Ni lepo za Laščane, da so se tako malo« številno in slabo oddolžili sosedom Hrastni» činom, ki vsako našo prireditev tako prid» no posečajo. Bo pa drugič boljši obisk. 1— «F. B. Dekanat und Pfarramt Frasss lanu. Slučajno mi je došla v roke pošiljka dekanijskega urada v Braslovčah, ki je bila nalepljena z vinjeto. Ta je imela poleg slo» Ш Damlia — Mihael Rertess II. veliki Sascbafilm pride v kino «Dvor». venskega tudi zgorajfaji nemški napis. Kje je le ta Frasslau? 1— Okrajni zastop laški je imel svojo ple» namo sejo dne 17. t m. Odsotni so bili tri* je sosvetniki, vodil pa je sejo gerent dr. Roš. Eden najvažnejših sklepov te seje je bil, da se je na spodbudo gerenta ustanovil živinorejski odsek, v katerega 90 bili izvo» ljeni gg. sosvetniki Pust, Smid, Babic, Ko« ren in Krajnc. Odsek bo v najkrajšem ča< su sklical anketo, h kateri bo povabil za» stopnike kmetijskih podružnic in druge eke perte in na kateri se bo razpravljalo o vpra» šanju, kako zopet zboljšati živinorejo na« šega sreza, ki je v povojnih časih vsled uvo» ze buš in manjvredne živine iz Hrvatske zelo trpela. Uvesti se hoče zopet murodol» sko in montefonsko pasmo ter nakupiti po« trebne krave, telice in bike na Zg. Stajer« skem. — Pri seji se je sklenilo izvršiti raz« na dela na različnih cestnih progah v ce» lem srezu, vse večje zgradbe pa bodo raz» pisane in oddane potom javnih dražb. — Pri licencovanju bikov bo okr. zastop ude» ležen v komisiji po g. Šmidu. — Dovolile so se razne podpore in nagrade mnogim gospodarskim in kulturnim organizacijam, obrtnim nadaljevalnim šolam, društvom itd. 1— Legcir se je zopet pojavil v več slu» čajih v našem trgu. Ali bodo Laščani konč» no le uvideli, kako potreben je vodovod ali pa bodo še vedno štedili, kadar bo šlo za vodovodni fond? Kogar bo doletela ta bo» lezen, bo že postal mehkejši. Sicer pa mi» slimo, da morajo oblasti pritisniti z vso silo na našo občino, da si dobavi dobro vo» do, pa če se zaprejo vsi vodnjakil 1— Kozolec, ki stoji poleg Henkejevega hotela pri vhodu v trg ob mostu, ki je last g. EIsbacherja bodo v tekočem letu podrli, kar bo gotovo povzdignilo lepoto našega trga, kateri je ta kozolec pravi madež. 1— Nova nemška gostilno. In vendar smo jo dobili, čeprav gg. od srezkega poglavar» stva javno pripovedujejo in se opravičuje« jo, da so izdali ne krajevno pravico, temveč Ie nekako uradno potrdilo, na čegar podla« g; bi Fr. ne smel pričeti z izvrševanjem go« stilniške obrti. Fr. se pa zanese na agenta iz Ljubljane in na svoje «deutechfreundlich» prepričanje, pa je začel točiti in vabiti go» ste. Gg. s poglavarstva so eicer rekli, da bodo zatvorili gostilno, če se odpre na pod» lagi njih «potrdila», do sedaj se pa to še ni zgodilo. Iz Brežic ž— Naša občina se marljivo bavi z načr« tom, kako bi odpravila stanovanjsko bedo, ki je pri nas vedno večja. Prvotno so name» ravali sezidati stanovanjsko hišo s 4 večji» mi in 2 malimi stanovanji. Ta načrt so za» časno spremenili in nameravajo postaviti na državnem prostoru, kjer so že svoje» časno imeli načrt za zgradbo uradnega po» slopja, novo enonadstropno poslopje, v ka» tero bi se naj preselilo srezko poglavarstvo, finančna kontrola in žandarmerija v sluča« ju, da višja oblast v Beogradu in v Ljublja« ni temu ne bo nasprotovala. Ce občina ta velevažni načrt izpelje, izgine v Brežicah stanovanjska beda in občina bi s tem veliko pridobila. ž— Sedanji najemnik gostilne Druschko* witsch, g. Leopold Stirn, se preseli s pr« vim aprilom v svojo hišo, dosedaj last g. Tillerja in otvori tam novo gostilno. Pri» ljubljenemu gostilničarju želimo obilo sre« če in smo prepričani, da bodo naprednjaki prav radi obiskovali njegove Jokale. ž— Naši občinski možje so se na zadnji seji malo poščegetali, ko se je šlo za nasta» vitev knjigovodje. Odborniki, ki se prište» vajo internacijonalizmu, združeni z Nemci in klerikalci, so imeli svojega kandidata, napredna fronta pa zopet svojega. G. župan je odločil, da mora biti na določenem me» stu mož naprednega in delavnega značaja. Slovenski napredni občinski odborniki od» prite oči in naj Vam bo zadnja seja vedno v spominu. Iz Slov Bistrice i— lz seje občinskega odbora. Vseučili» šče v Ljubljani namerava postaviti našemu rojaku in bivšemu častnemu meščanu, vse« učiliškemu profesorju dr. Iv. Žolgerju spo» minsko ploščo. V ta namen je tudi naš ob» činski odbor votiral primeren znesek. i— Občinske ceste pridno nasipljejo z gramozom. Tako je upati, da vsaj na teh cestah ne bo več toliko nadležnega blata. i— Na pogorišču Kirbiševe parne žage zidajo novo poslopje za žago in mlin. i— Razpisano je mesto občinskega tajni» ka. Prošnje je vložiti do konca tega mese» ca. Potrdila se je prodaja mestne hiše zdrav niku dr. S. Jagodiču, ki jo bo preuredil v enonadstropno. Iz Prekmurja Gledališka predstava v M. Soboti. Sokol» sko društvo v M. Soboti priredi po daljšem odmoru v sredo, dne 24. marca zvečer pri Ditrihu veseloigro v treh dejanjih «Rodo» ljub iz Amerike». Občinstvo opozarjamo na prireditev. Žalostni znaki časa. Na oknu v občinslri hiši v M. Soboti je nabita cela vrsta draž« benih oklicev radi zaostalih davkov. To je pač žalosten znak gospodarske krize, ki tu« di Prekmurju ni prizanesla. Kako se izvaja agrarna reforma v Prek» mur ju. Na tozadevni dopis, ki je bil objav» Ijen v «Jutru» št. 64 z dne 18. t. m., pripo» minjam, da je trditev g. dopisnika netočna, kajti za 140 oralov zemlje, ki jo ponuja se« danji posestnik bivšega veleposestva grofa Gaborja Bathianya, gospod Geza Hartner v nakup bržkone agrarnim interesentom, zahtevajoč za kvadratni seženj 6 — 9 Din, znaša prodajna cena za 1600 kv. sežnjev sa« mo 1,344.000 Din, računajoč seženj po 6 Din ali 1,792.000 Din računajoč seženj po 8 Din. Elektrifikacija Prekmurja. Dosedaj se je izmed prekmurskih krajev samo Murska So bota resno zanimala za napeljavo elektrike Vremensko poročilo Meteorološki javofl v Ljubljani. 22 marca 1926 Višina barometra 308 8 m Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec'' Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplie . Dubrovnik Praga . . 4 7. a 14 21. 8. 8. 8. 8. 7. 7. 3arom. Teraper. Re!. vlaga v o/o Smer vetra in brzina v m 761-2 761-4 761-5 762-5 761 4 7602 759 2 7601 757 0 765-3 1-8 20 35 25 2-0 5-0 30 6-0 120 20 84 85 >•0 89 92 90 94 79 73 S 1 SSE 1 SSW 0.5 NW 03 NE 7 E 1.5 mirno N U mirno NE 13 Oblačnost 0-10 10 10 10 10 10 10 10 3 10 10 Vrsta padavine od opazovanju v mm do 7 ure škrop sneg sneg sneg pršica dež sneg 1.1 dež 1j0 0 dež 0.1 dež 1.0 dež 0.2 sneg 0.4 ш Wapolnih ia dolgo*-, ^»J«? njih do™,!^ dobj; jeseni električni vod, feî^^ V-M1 «Jutro» od 17. t m., se sedaj zanimajo tudi Beltinci in Turnišče za to važno gospodarsko napravo. Izgleda pa, da si še niso povsod na jasnem, kateri koraki so zato potrebni in na kak način se bo elektrifikacija Murskega polja in Prek» murja izvrševala. Zato smo se obrnili na iz» vedenca, ki nam je podal sledeča pojasnila: Falska družba se s posamezniki ne pogaja, amp£k samo z organizacijami, v tem slučaju z oboinami ali v ta namen ustanovljenimi zadregami. S temi sklene pogodbe. V vsa» lcem poedinem kraju se zgradi transforma» tor s števci, iz katerega se izvede struja h konzumentom v tem kraju. Natančnejša pojasnila se dobe pri fakki družbi, gotovo pa tudi pri zadrugi ali občini v M. Soboti in Ljutomeru. Kolikor bl privoščili električ« no centralo Beltinčanam, bo vendar mora« la ostati v Fali, zato pa lahko dobe lasten transformator. Trije požari na en večer. V sredo, 17. t. m. je izbruhnil požar kar na treh mestih: v Sebeborcih, Moravcih in Fokovcih. Škoda jc povsod občutna. Vobče se zadnji čas množijo požari po gornjem Prekmurju Sport Prvenstvene tekme v Sloveniji Nedeljske prvenstvene tekme v Ljublja» ni so precej izpremenile stanje prvenstvene tabele. Pri tem je precej po sreči dobro odrezalo Primorje, ki je prišlo s četrtega na drugo mesto. Daleč pred vsemi vodi z 18 točkami Ilirija, sledijo Primorje, Jadran in Slovan z 10 točkami, (najboljšo goldiferen» co ima Primorje s 47 : 13). Hermes z 8, Svo» boda z 2 in Slavija z nobeno točko. Glede nedeljskih tekem bi bilo omeniti, da je Pri» morje le s težavo premagalo žilavega Slo» vana, Jadran pa je moral s precejšnjo gol» diferenco kloniti pred ambicijoznim Herme som. V nastopnem poročila: Ilirija : Slavija 8 : 1 (3 : 0) Čeprav je Ilirija nastopila z več rezer» vami, se mora ta izid z ozirom na predve» deno igro smatrati za docela časten za mla» do Slavijo. Slavija je pokazala močan od» por in izredno požrtvovalnost. Pri Iliriji je Lado Zupančič igral v prvem polčasu v des ni zvezi, toda ne s posebnim uspehom. Bo» lje je na tem mestu odrezal Herman, ki igri navadno v krilski vrsti. Primorje : Slovan 3 : 2 (0 : 2) Nihče ni pričakoval, da bodo akademilci tako težko premagali Slovana. Toda Slo» van, ki je po prvem polčasu docela zaslu» ženo vodil z 2 : 0, je pokazal, da ima ambi» cijozno m žilavo moštvo, ki se ne sme pod» cenjevati. V prvi polovici je sicer Primor» je igralo proti vetru, toda tudi ako bi se bilo igralo v normalnih vremenskih razme» rah, izid prvega polčasa najbrže ne bi bil mnogo drugačen. Krivda na tem neuspehu Primorja v prvem polčasu je predvsem pri napadalni vrsti, ki ni pokazala nobene skup ne igre. Neugodno je vplivalo tudi to, da je Erman hotel izvesti vse napadalne aket» je sam, mogoče radi tega, ker ni našel rat» umevanja, zlasti ne od desnega krila, ki pač ne spada v prvo moštvo. Manjkala je tudi potrebna zveza med napadom in krilci. Slovanov napad je izvedel mnogo dobrih napadov, toda pred golom je pokazal pre» cej neodločnosti ter ni izrabil precej ugod» nih situacij. V obrambi je treba omeniti zlasti desnega branilca Marchiottija m prav dobrega vratarja Škofica. Vodstvo doseže Slovan v 30. minuti po enajstmetrovki ter poviša score v 42. min. vsled napake primorjanske obrambe na 2 : 0. V drugem polčasu napne Primorje vse sile ter zabije v kratkem čaku kar tri gole. Kasneje pa je zlasti napad zopet popustil hi ostalo je pri rezultatu 3 : 2, ki je prine» šel sicer Primorju dve dragoceni točki, ni pa preveč utrdil mnenje o stalnosti napred» ka primorjanskega moštva. Tekmo je zelo dobro sodil g. Planinšek. Hermes : Jadran 5 : 1 Čeprav je bilo moštvo Jadranašev skozi vso tekmo v očitni premoči, ni moglo pre» magati Hermesa, ki se je odlično branil in svoje uspehe dosegel le v posameznih pro» dorih. Napad Jadrana je predvedel zelo slabo igro, manjkalo mu je odločnosti in zlasti smo pogrešali strele na gol. Vratar Hermesa je moral braniti le tri nevarne strele. Proti Hermesu so bile diktirane 4 enajstmetrovke, od katerih pa je le ena obsedela v mreži. Za Hermesa, ki je v zad» njem času precej slabo odrezal, pomeni ta zmaga mnogo, ker bo dala moštvu pogum in voljo, da se tudi v ofenzivnem oziru po» vzdigne na višjo stopnjo. Od tekem rezerv se ni vršila nobena. TeK ma Jadran rez. : Hermes rez. je odpadla, ker ni bilo sodnika(!). Rezerva Slovana pa proti rezervi Primorja ni nastopila ter iz» gubi s 3 : 0. ISSK Maribor : Ptuj 6 : 3 (3 : 0) Sigurna zmaga nad Ptujem je prinesla Mariboru dvoje točk in vodilno mesto v prvenstveni tabeli. Igrano v Mariboru. Do» mači so zadovoljili le v prvem polčasu. Naj boljši del je bil napad, le desna stran je bila premalo odločna pred golom. Krilska vrsta ni tvorila po pavzi spoja z napadom; stianska krilca sta zaostajala, srednji kri» Iec pa je bil preveč v napadu, vendar od vseh treh najboljši. Obramba je zadovolji» la. Ptujčani so tehnično in taktično zaosta» jali precej ter uporabljali preveč svojo fi» žično nadmoč. Največja opora jim je bi srednji krilec Baumgartner. Odlikuje jih hitrost in dober start. Pozna se jim precej» šen napredek. Igra je potekla v precejšnji premoči domačih Stortali za Maribor Hre« ščak II 3, Vodeb 2, Simončič 1, za Ptuj Baumgartner 2, Kopčič 1. Po daljši pavzi je sodil precej nezadovoljivo g. Nemec. Merkur : Svoboda 5 : 1 (3 : 0) Solnce vzhaja ob 601. zahaja ob 18-11, luna vzhaja ob 11'32, zahaja ob 223 Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistvene spremembe. Ostale nedeljske tekme ZAGREB: Gradjanski : Hašk 6 : 3 (3 : 3). S to tekmo je takorekoč odločeno prveu stvo ZNP. Rezultat je docela realen. Scor» tali so za Gradjanskega Giller in Szarasz po 2, Perška in Pasinek po 1, za Hašk Cin» drič 2, Martinovič 1. 5000 gledalcev. — Con cordia : Croatia 4 : 2 (2 : 0), Železničarji : Sparta 6 : 0 (2 : 0). Na prvem mestu je si» cer še vedno Hašk z 12 točkami, sledijo Gradjanski in Goncordia z 11, Železničarji s 6, Croatia s 5 in Sparta z 1 točko. Ven» daT je prvenstvo Gradjanskemu zagotov» ljeno, ker mora Hašk igrati še s Ccmcordijo in Sparto, Gradjanski pa še z Železničarji, Croatio in Sparto. BEOGRAD: Jugoslavija : F. C. 13 (So» fija) 12 : 5 (7 : 4), BSK. : FG 13 3 : 1 (0 : 1). OSIJEK: Jugoslavija (Beograd) : Slavija 6 : 1 (3 : 0). SUBOTICA: Prvenstvo: Bačka : Sombor. ski Sport 4 : 2 (2 : 1), Sand : KuJa 3 : 1 (0 : 1), SMTC. : Subotički Sport 1 : 1 (1:1). DUNAJ: Vsled dežja in snega so bile vse pokalne in tudi prijateljske tekme I. Ii» ЏС razen prvenstvene tekme med Hakoah in Rapidom odpovedane. Hakoah : Rapid 3 : 3 (2 : 0). Obe moštvi sta igrali marlji» vo, energično in požrtvovalno. II. neamater» ska liga: BAC : Sportfreunde 11 : 2 (5 : 1), Donau : Gersthof 4 : 0 (1 : 0), Nicholson : Bewegungsspdeler 5 : 2 (2 : 2), International : Vorwàrts 06 1 : 1 (1 : 0), Germania : Sturm 07 5 : 2 (4 : 2). PRAGA: Slavia : Sparta 3 : 1 (1 : 1). 20 tisoč gledalcev. Slavia je bila v vseh delih moštva boljša. BRATISLAVA: Hertha (Dunaj) : F. C. : Bratislava 2 : 1 (2 : 1). TURIN: Italija : Irska.3 : 0 (3 : 0). CARDIFF: Anglija : Walos 2 : 1. Cross country tek za prvenstvo Slovenije Prvak Joža Slapničar. — Brezkonkurenčna zmaga moštva ASK. Primorje. Ljubljanski lahkoatletski podsavez letos ni imel sreče pri razpisanju cross countrv tekov. V svojem programu je imel tri cross countrv teke, in sicer jesenskega, spomla» danskega in tek za juniorje. Razpisano je» sensko tekmovanje je bilo radi slabega vre» mena odgodeno od ene nedelje na drugo ter se je moralo končno z ozirom na čas in na pravila sploh odpovedati. Sledil je razpis spomladanskega teka, ki se je vršil zrdnjo nedeljo. Tudi posamezni klubi so nameravali prirediti cross country teke, to» da ostalo je le pri besedah. Zagrebški klu» bi so v tem oziru mnogo pred našimi. V zimskem času, t. j. v mrtvi sezoni razpisu» jejo take za lahkoatlete izredno važne te» ke, pri katerih sodelujejo športniki вкотај vseh klubov. V tem oziru je Hašk uvedel v našem lahkoatletskem športu novost s tem, da je razpisal cross country za dame na 1 km; ta tel je bil seveda internega značaja, ker javnega cross countrv teka za dame pravila ne predvidevajo. Žalibog mo» ramo konstatiTati, da slovenski klubi v te] disciplini zaostajajo, čeprav razpolagamo z dobrimi tekači na dolge proge, ki so si pri» borili že več jugoslovenskih prvenstev na dolge proge. Priporočali bi našim klubom, da posvečajo treningu svojih članov v tej disciplini večjo pažnjo. Ravno pri tekih po prostem terenu ne more biti izgovorov gle« de igrišč in tekališč, ker nudi ravno Ljub» liana dovolj pripravnih prog za ta trening. Približno 7500 m dolga proga nedeljskega cross countryja je vodila z igrišča Primorja ob stadionu preko Vodovodne ceste ob mestni gramozni jami v smeri železniške proge Ljubljana»Kamnik do vasi Ježica, na» ddje skozi vas do savskega proda v smeri Tomačevo, preko polja paralelno glavni ce» sti, mimo vagonov do cilja na igrišču Pri» morja. Startaio je Ie moštvo Primorja v postavi Diehl, Slamič H., Pintarič, Vidic, Slapničar ter Pelko Maks (Atletik SK. Ce» lie). Prijavljeno moštvo Ilirije ni nastopilo. Radi tega je odpadel boj med moštvi. Mo» štvu Primorja je bilo s tem tudi zajamče» no prvenstvo. Joža Slapničar takoj začetkoma prevzame vodstvo, ki ga obdrži do konca. Slamič je kmalu po startu izstopil. Pri 2 km vodi Slap ničar s 30 m pred Vidicem, Pintaričem, Pel» kom in Diehlom. Slednji je sredi proge iz» stopil. V isti vrsti pasirajo tekači pri 35(fe metrov. Pri 6500 m je Slapničar že 300 m pred Vidicem ter dospe na cilj v izborni kondiciji v času 31:55.9. 300 m za njim je pasiral cilj Vidic, kot tretji pa mladi talen» tirani tekač Pintarič, ki se polagoma razvija -t- resnega konkurenta prvima dvema. Zad» r.ji je prišel na cilj Pelko, približno 15 mi» nut za prvim. Doseženi čas ni baš dober in bi bil v večji konkurenci boljši. Tekače je precej oviralo neugodno, mrzlo in vetrov» no vreme. Markacija proge je bila dobra. Hazena Ilirija : Primorje 9 : 1 (5 : 1). V hazena tekmi za mladinski pokal LHP sta si v nedeljo morili svoje moči družini Ilirije in Primorja. Kakor je bilo pričako» vati je zmagala Ilirija. Primorjanska druži» na je nastopila z mladimi močmi, ki so na svojih prvih dveh tekmah proti Ateni in proti Iliriji pokazale, da smemo od njih pričakovati še lep napredek. Proti izvežba» nim hazenašicam Ilirije, od katerih sta sc odlikovali zlasti Petanova in Špornova, se» veda niso mogle izvojevati zmago. Sodil je zelo objektivno g. S. Sancin. Za finale, ki sc bo vršil v Mariboru, se je torej kvalifi» cirala Ilirija. BSK. : Z ASK. (Zemun) 5 : 0 (3 : 0). Predtekma nogometni tekmi BSK : FC 13 kateri so prisostvovali vsi igrači in funkci» jonarji sofijskega kluba. BSK. je predvedel prav lepo igro. Da goldiferenca ni bila več» ja, se morajo Zemunčanke zahvaliti pred» vsem svoji vratarici. LLAP. (Službene objave). (Iz seje upr. odbora.) Kooptira se na mesto IL tajnika g. Sketelj, na odborniško mesto u. o. g. dr. Perpar, na po g. Stepančiču izpraznjeno od» borniško mesto tehn. odbora g. Frôhlich. Redna seja upr. odbora se vrši v torek 23. t m. ob 6.30 uri zvečer v Emoni. Občni zbor LLAP se vrši v soboto, dne 10. aprila ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Kot delegata za nočni tek ASK. Primorje dne 27. t. m. se določata gg. Pajničeva in Letnar. — Pročelnik. SK. Ilirije nogometni trening za L sku« pino danes, v torek ob 18.30 v jahalnici. — Načelnik. Motoklub Slovenija v Ljubljani ima svoj prvi letošnji pomladanski izlet v če» trtek 25. t. m. ob 1. popoldne. Proga: Ljub» Ijana»Rakek. Člani in po njih vpeljani gost» je ter avtomobilisti se prosijo, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Start točno ob 1 popoldne izpred kavarne Evropa. — Mo» toklub «Slovenija». Vremensko ooročilo od 22» t. m. Boh. Bistrica ob 7. Temperatura + 4 stp. C, sneži, za zimski sport neugodno. Kranjska gora ob 7. Temperatura 1 stp. C barometer pada, drobno mede, saninec ugo» den. Dom na Krvavcu (1700 m) 21. t. m. ob 7. Temperatura — 6 stp. G Megla, lahno me« de; na starem snegu do 20 cm pršiča, smu» ka idealna. Smučarji, ne zanemarjajte te pr» vovrstne zimske postojank», Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagoaa 277.5. Tur. ščica: baSka, do 5. aprila 110; baška, za 15. maja, 15 vagonov 117.5; baška, lajdja Tisa, 50 vagonov 121; sreimska, pariteta Ruma, 5 vagonov 112.5; sremska, za maj, 20 vagonov 120. Moka: *0ss», 1 vagon 447.5; «2», 1 vagon 400; «5», 1 vagon 350 Tendenca mlačna. = Hrvatska eskomptna banka, Zagreb. U sjednici ravnateljstva održaaoj 19. marta o. g. zaključeno Je, da se red ovita glavna skupština za minulu poslovnu godinu održi dne 10. aprila o. g. u 5 sati poslije podne u društvenim prostorijama. Glavnoj skupština bit če predložena bilanca za god. 1925., koja svršava sa čistim dobitkom od 22.350.801.18 Din na dioničku glavnicu od 140.000.000 Din. Nadalje je ravnateljstvo zaključilo, da predloži glavnoj skupštinl. da se plati d'ividenda od 12 % po dionici od nam. 100 Din, dalde 12 Din, te da so doznači izvanrednoj pričuvnoj zatladi 2,000.000 Din. mirovinskoj zakladi 1000.000. u dobrotvorne svrhe 300.000 Dm, a na novi račun da se prenese 1,611.501 65 Din. 3SS = Cene na debelo v februarju padle. Indeks «Privrfdnega Pregleda» za cene v trgovini na debelo je zabeležil v februarju napram januarju padec. Totalni Indeks je oslabel od 1596 na 1556, to je za 40 točk ali 2.6 odstotka. = Poštnočekovni promet v februarju t. I. Vplačila so znašala 1,414.87 milijona Din, a izplačila 1,439.25 milijona Din, ekupmo 2854.12 milijona Din. Od tega brez gotovine 1268.12 milijona Din, to je 44.43 odstotka. Stanje vlog je tekam meseca раЛ1о od 299.30 na 274.93 milijona Din (v LJubljani sami se Je dvignilo od 65.48 na mi- lijona Din) Stanje čekovnih rač'; io tekom meseca poraslo od 12.547 na Î9. = Naš izvoz v I. 1925. je znašal 4 milijo, ne 398.466 ton v vrednosti 8904.54 mHijo-na papirnatih Din, cndnosno 783.35 milijona zlatih Din (v i. 1924. 3,915.700 ton v vred. nosti 9538.77 milijona papirnatih Din, od-nosno 671.27 milijona zlatih Din). Torej več za 482.766 ton v vrednosti 112.07 milijona zlatih Din. Vrednost izvoza v papirnatih Din pa je manjša zaradi 24.89odstot. nega porasta dinarja v 1. 1925. = Svečana otvoritev pomladnega velesej. ma v Zagrebu. V nedeljo ob 10. dopoldne je bil svečano otvorjen zagrebški pomladni velesejem vin, motornih vozil, kmetij, feklh strojev, radio - aparatov ter mednarodna izložba plakatov. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število zastopnikov raznih gospodarskih in kulturnih korporactj ter oblastev. Pozdravil je prisotne predsednik Zagrebškega zbora Prevedan, za njim pa je govoril pomoCniik ministrstva trgovine in industrije Gospodnetlč, ki Je proglasi izložbo za otvorjemo. Poset publike Je bil pre cejšen. 22. marca. LJUBLJANA, (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe iu v oklepajih kupdij-skl zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—72 (72); Vojna škoda 289.75—292 (289.75), zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 102 do 0, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175; Strojne 100—105, Trbovlje 350—358, Vevče 110—0, Stavbna 80—90, šešir 115—120. Blago: les: malo ponudb, malo povpraševanja; drva, bukova, polsuha, fco meja, 10 vagonov, zaključena po 17.50; premog: nespremenjeno, same ponudbe: poljski pridelki: zaključena je biia turščica, času primerno suha, pariteta šid, 1 vagon po 117.50; dalje 1 vagon belega krompirja po 76 fco vagon Beltinci; druga, če same ponudbe ; gradbeni materi j a 1 : same ponudbe v cementu. ZAGREB. Industrijski in bančni papirji brez sprememb. Izven kulise se je začel danes trgovati nov papir, to so delnice Ze-maljske banke v Sarajevu, katere je uvedel na borzo tukajšnji Wlemer Bankverein. Dosegel je papir zaključek po 145. Tendenca za Vojno škodo zelo čvrsta. Tečaj poskočil. Promptno blago se je trgovalo po 292—296, kar potneni porast za 10 Din. 7,a april se' je trgovala po 300. Dinar nespremenjen. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca slabša in so nekateri tečaji padli. Blaga precej. Tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Skupni promet 11 milijonov Din. Notiraîe so devize: Amsterdam 2270.5 do 2286.5, Dunaj 800.75—804.75, Berlin 1352.43—1356.43, Italija izplačilo 227.58 do 228 78, ček 227.4—228.6, London izplačilo 276.06—277.26, ček 276.06—277.26, New York ček 56.681—56.981, Praga 168.1 in pol do 169.17 in pol, ček 0—168.6, Švica 1093.29 'io 1097.29; efekti: bančni: Eskomptna 11S do 119, Hipo 66—66.5, Jugo 107—108. Ljub!J. kreditna 190—0, Obrtna 75—77, PraStedio: a 865—867.5, Slavenska 50—51, Narodna 3900—0; industrijski : Eksploatacija 24—?',, Slavonija 42—42.5, Trbovlje 350—360. Ve vče 100—0; državni: investicijsko 76—77, agrarne 44—44.75. Vojna škoda, promptna 290—292. тал-с 290—293, april 293—294. BEOGRAD. Devize: Dunaj 801.5 do 802, Berlin 1354-1354.5. Budimpešta 0.07075 do ' 0.07985. Italija 228.15—228.25, London 276.5—276.55, New York 56.8—56.81, Pariz 202—204, Praga 168.45—168.5, Švica 1091.75 do 1095. CUR1H. Beograd 9.14, Berlin 123.65, New-York 519.25, Locndon 25.24 tri osminke. Pariz 18.3875, Mlilan 20.87, Praga 15.39, Bu. dtmpešta 0.00727, Bukarešta 2.19 Sofija 3.75. Varšava 62.50, Dunaj 73.225. ' TRST. Devize: Beograd 43.75—43.95, Dunaj 350—354, Praga 73.70—74, Pariz 88.25—88.75, London 121.02—121.12, New York 24.80—24.90, Curih 478—480, Budimpešta 0.00317—0.00350, Bukarešta 10—10.75. Valute: dinarji 43.50—43.90. dolarji 24 70 do 24.85, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 480.24. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 do 12.4975. Berlin 108 57—169.07, Budimpešta 99.20—99.50. Bukajv-šta 2.96—2.98. London 34.4250—34.5250, Milan 28.42—28.52, New York 707.75—710.25, Pariz 25 05—25.15, Pra ga 20.9650—21.0450, Sofija 5.095—5.135, Var šava 89.25—89.75, Curih 136.25—136.75 Valute dinarji 12.425—12.485. dolarji 707 do 711. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.675, v Berlinu 7.38, v Londonu (popol-. dne) 277, v New Yorku (21. t m. po borzi). 1.76 to četrt. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: ob 16.: «Ce pride čarodej» Otro» ška predstava društva Atena. Izv. Ob 20.: «Druga mladost». E. četrtek, 25.: «Pygmalion». Izv. Petek, 26.: «Ana Christie». D. Sobota, 27.: ob 16.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 url. Torek, 23.: «Boheme». Gostuje gospa Ada Poljakova. Izv. Sreda, 24.: «Zongler naše Ljube Gospe». F. Četrtek, 25.: ob 15.: «Manon». Gostuje ga. Ada Poljakova. Izv. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Koncert ge. Ade Poljakove. Izv. Mariborsko gledališče Torek, 23.: «Beneški trgovec». D. (Kuponi) Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: ob 15.: «Cigani». Ljudska pred stava. Ob znižanih cenah. Oh 20.: «Evan« gelnik». B. (Kuponi.) Gostovanje gospe Ade Poljakove v ope. ri Bohème. Danes v torek gostuje na ljubljanskem odru odlična in po vsej Evropi priznana in visoko cenjena umetnica-pevka Ada Poljakova, bivša članica carske opere v Petrogradu. Gospa gostuje v Pucctoijevi operi Bohème in poje ulogo Mirni, katero prišteva k svojim najuspedejšim kreacijam Pofljaikova je tako v pevskem, kakor tudi igralskem pogledu na višku in brez dvoma je vsem posetniikom naše opere v najbolj, ëem spominu, ko je v sezoni 1922/23 z naj. večjim uspehom gostovala v operi Madame Butterfiy Poleg odličnega gosta nastopijo še sledeči člani: Thalerjeva, Ban avec, Betetto, Mitrovič, šubelj in Zupan. Opero dirigira kapelnik štritof, režira pa goep. Ptičar. Beneški trgovec na mariborskem odru. Danes v torek ob 20 se v Mariboru ponovno uprizori nadvse lepa Shakespearjeva pravljična veseloigra «Beneški trgovec», ki je dosegla pri premijeri ter pri reprizi zelo lep uspeh. «Beneški trgovec» je eno najprivlačnejšili Shakespearjerih del. Prt predstavi sodeluje na odru tudi del vojaške godbe. «Evangeljnik» zopet v Mariboru. Po daljšem presledku uprizori mariborsko gledališče v četrtek 25. marca, na praznik, zvečer «Evangeljnika» za abonente reda B. Popoldne istega dne pa bo velezabavna ljudska igra «Cigani» ob znižanih cenah. Ljudske predstave v mariborskem gledališču. Da se omogoči najširšim slojem in tudi zunanjemu, zlasti kmečkemu občinstvu obisk mariborskega gledališča, bodo na praznik dne 25. marca in na velikonočno nedeljo in pondeljek vedno ob 3. uri popoldne ljudske prestave ob znižanih cenah. Prva dva pota bo ljudska veseloigra «Cigani», na velikonočni pondeljek pa vele-zabavni «Žlahtni meščan». Zunanji gosti imajo ugodne zveze. Nov Intendant zagrebškega gledališča. Zagrebški listi doznavajo lz dobro poučenih virov, da je imenovanje novega inten-danta zagrebškega gledališča gotova stvar. Intendint poetane Ivo pl. Mošinsld, ban-ski svetnik, soprog operne pevke ge. Vfke čaletove - EngeJ. Prosvetno ministrstvo pa misli novega intendante poveriti samo z odgovornostjo za gmotno stanje zavoda. Umetniško vodstvo ostane v rokah gg. Raiča. Bacha in Rukavtae. «Nebesa na zemlji» pri Sentjakobčanlh. časih so igrali Horstovo burko v treh dejanjih «Nebesa na zemlji» v slovenskem deželnem gledališču. Danes si stvarca ne upa več pred oči ljubljanstke gledališke elite. Razvoj in napredek ljubljanske drame je degradiraj Horsta na manjše odre. V soboto in v nedeljo zvečer je bila burka na sporedu šentjaikobčanov. Oosp. Karus je »iavll jubilej svojega stotega nastopa im Je igral ulogo drja. Vesela. Lahko hi bfl storil to tudi v kakšni drugi Igri, saj so Sent-j&kobčami ponovno dokazali, da se upajo seči mnogo višje. A končno: publika zahteva koncesije in to pot je prišla nedvomno na svoj račun. O uprizoritvi ne bom govoril podrobneje. Bodi dovodj, če povem, da je bS gosp. Karus na sobotni predstavi proslavljen kakor se spodobi marljivemu gledališkemu talentu, ki najde poleg dnev. ne službe vedno dovolj časa, da posveti svoje sile odrski igri. Naj bi oetal temu pravcu i nadalje zvest in pomagal dvigati Sentjaikobski oder z marljivostjo, vztrajnostjo in elanom! Novosti v praškem Narodnem divadlu. Praško Narodno divadlo pripravlia: Voglo-vo komično opero »Mistra Jira« in Zichovo delo »Preciesky« ter komediji »Pohod proti smrti« od F. X. Salde in Konradovo »Kome- dijo v kocki». Nanovo se študirata: Sram-kovo »Poletje« in Dykova »Revolucljska trilogija«. Koliko pisateljev ln publicistov ima Avstrija. Republika Avstrija z iedva 6 milijoni prebivalcev ima po najnovejši statistiki 3000 pisateljev, ki Hm ie književnost edini poklic. Na vsakih 200 prebivalcev pride torej po en pismouk, kateremu pa se radi velikega števila stanovskih tovarišev ne sodi posebno dobro. Matineja Orkestralnega društva (V nedeljo, 21. marca, y Unionu.) Letos skoro ne pomnimo tako sijamo za« sedene koncertne prireditve kot je bilo da« našnje «muzikalno predavanje o instrument talni glasbi», namenjeno predvsem srednje» šolskemu dijaštvu. Dvorana je bila zasede« na do natrpanosti, razpoloženje navdušeno, bujno. Iz mladine,-ki se tako častno odzove povabilu na resni koncert, bo Ljubljana kmalu dobila širši, zavednejši krog glasbo« ljubivih koncertnih posetnikov, ki bodo na« šemu mestu omogočali razgihanejše glas« beno življenje. V oklepaju beležimo, da žal nekateri naši srednješolski zavodi ne znajo gojencev pridobiti za poset tako političnih in s tako skromnimi sredsrvi dosegljivih glasbenih produkcij (sedež po 3 Din). Zelo ilustrativno je dejstvo, da sta »be učitelji« šči dali preko 220 poslušalcev, Ženska real» na gimnazija nad 170, a od dveh -ealnih gimnazij ena samo deset, druga pa komaj sedem. Vendar je Prosvetna uprava — ka» kor izvemo — vsem zavodom istočasno in enako priporočila sodelovanje. Po kratkem uvodnem govoru dirigenta Adamiča, ki je pojasnil sestavo velikega or« kestra, širokega, močnega in tako izrazite« ga aparata, je pod sigurno, navdušujoče tak tirko tega mojstra»komponista pomnoženo Orkestralno društvo izvajalo Mihevčevo uverturo k operi «Planeti», Adamičeve Ljub ljanske akvarele, S. Šantlovo Malo suito in h koncu Čajkovskega karakteristične plese iz baleta «Klešče in orehe». Vse te skladbe je orkester podal dinamično in ritmično zgledno, plastično; še bolj jasno in izraz» no kot na prvem koncertu. — Muzikalno« arhitektonsko, melodično, slogovno in rit« mično tako zanimivo zloženi Ljubljanski akvareli, ki dokumentirajo plodno, znajdlji» vo, v pestro muzikalno sočasnost m obenem domačnost nagibajočo se tvornost kompo» ritorja Adamiča, so bili deležni zopet buc» nega, za izredni dar navdušeno zahvaljujo« česa se pritrjevanja. Mladi poslušalci so zelo iskreno pozdra» vili tudi Malo suito za veliki orkester prof. Saše Santla. Ta romantično»Iirični glasbeni oblikovalec, ki ume tako potanko prisluh« niti božajoči občutenjski lepoti ali junaški baladnosti naše narodne pesmi, nam je v petih stavkih svoje priprosto zgrajene sklad be dal delo, v katerem človek, ki ni pre» okupiran samo z razboritimi težnjami so» dobnih komponistov in se rad opaja v do» mačnosti, vesel najde mirnega, hvaležnega užitka. Kakor čujemo, bo v aprilu in maju pri» Tedrlo Orkestralno društvo v godalni za» sedbi več koncertov po mestih Slovenije. Na spored pridejo poleg Adamiča še Suk, Čajkovski, Škerjanc in Šantel. —n. «Tosca» (Gostovanje ljubljanske opere v celjskem mestnem gledališču dne 19. t. m.) Celje, 20. marca. V petek popoldne bi bffla morala gostovati ljubljanska opera v celjskem mestnem gledališču s «Prodano nevesto», a je bil repertoar taikorekoč v zadnjem hipu spremenjen. Izvajala se Je Pucctaijeva «Tosca». Opero je dirigiral ravnatelj gosp. P o -11 č temperamentno in sigurno. Orkester je ustrezal, razmerje med godali ln pihali pa n! .bilo povsem harmonično, število vijoîta je bilo v razmerju z ostalo zasedbo premajhno. Orkester je tn na nekaterih f.me. stih prebučen in je večkrat prevladal soliste. Morda gre to deloma tudi na račun elabe akustike gledališke dvorane v Celju. Naslovno ulogo je pela ga. Žaludova. To je pevka z bogatim, svežim glasovnim materij alom, ki je izvrstno izšolan in pro. žen. Svojo ulogo je podala tudi v igralskem oziru dovršeno. Arijo «Čaroben svit ...» v I. in molitev v II. dejanju je zapela z izredno toploto in naravnost umetniško poglobitvijo. Gosp. Knittl (Cavaridossi) je muzikal. no visoko naobražen pevec. S svojo ulogo se je potrudil, njegovemu tenorju pa nedo-staje popotnega liričnega timbra, kar je bflo opaziti zlasti v arijah «Skrivnostna harmonija ...» in «Ko so zvezde sijale ..» Igralsko je bila njegova uloga dobra. Gosp. Primožič (član zagrebške opere) je bil kot Scarpia v pevskem tn Igralskem oztru poteg ge. Žalndove najboljši po- J. Z. Dragu Vučniku v sveta nebesa... Kako si nam godel, kako si nam pel, zdrav zmerom in zmerom vesel . . .! In zdaj iz Ti otožnoveselega spomina pišemo to zadnjo epistolo, ljubi Drago Vučnik. o ptiček veseli! Kako nam je težko, kako nam je hudo! Ni ga bik> ne shoda ne zbora v našem društvu jugoslovenskih železniških uradnikov, da ga Ti ne bi zaključeval z godbo. vriskom in smehom. In ko smo ustanavljali društvo m kadar smo imeli v gostéh brate Cehe in ugledno gospodo iz državne in deželne zbornice, si vselej, ko smo se utrudili z razpravami o položaju svojem, prišel do besede tudi Ti s svojimi godci in pevci, da si nam razpihal oblake s čela in pregnal mrak z oči — oj. hvala Ti. Drago Vučnik. za vse to. tja gor v sveta nebesa hvala Ti! R. prekmalu si ohripel, nenadno onemel! Pa Bog Te je hotel, v nebesa Te je vzel, da bi Te Kurent, naš veseli slovenski svetnik, za duet tam gori imel! A nam bo brez Tebe težko in pusto! Ko bomo zdaj prvič privreli na shod, na zbor ali zabavo in bomo z očmi šli h klavirju, — kako bo nas groza, ko tam ne bo Tebe in Tvojega nalezljivega smeha! Pač. o pač! Saj si na mestu, duh Tvoj je tam. tih in ubran na vse snoznane skrivnosti, ki so Ti v večni delež . . . tam si, grozotno onemel in za trenutek zresnel. ko se Ti bela roka steza v oblo kretnjo spretnega karikaturista in riše in piše za nas vse tisti strašni «Mene, tekel, fares . . .!» Resnično ... Če si Ti, tako življenja gotov in življenja vesel junak že moral iti v neznano deželo senc. — kaj naj porečemo mi. trhlene in puste čmerike, site samih sebe in sitne napote in nadloge vsem?! Sv. Kurent Te ima. zato si moral s sveta . . . 1. kaj za to. če mora edini slovenski svetnik Kurent sedeti za vrati! Vsem pravim godcem je mesto za vrati, da jih od tam drobijo in robljo po svoie in da vedo, kdo pride in kdaj. A sv. Kurent je bil tudi Slovenec in se ni mogel, ni znal dlje preriniti ... O. tudi Tebi. Drago Vučnik. ni bfl dan dar plezanja in klečeplazenja in napredovanja za vsako ceno — daleč se res nisi znal pririniti. o pohlevni Slo-venček z zelenega Štajeria! Tako sta si s sv. Kurentom močno podobna tudi v tej značilni slovenski potezi Pa nič ne marajta, kje sta. kako sta. le kar Boga J&v t operi, k-» .majhnem neraspototoafti v L dejanju Je vse «letanje nrpgočno obvladal s svojo kreqâjo. i-oegov bariton Je izšolan v vseh legah, prijeten v planih in mogočen v fortih. Scarpia Je podal v vsaikem oziru krepko d tarnat lino to popolno. Goep Z n p a n Je letvarM s cerkovnikom učinkovit tip pjahega, pretkanega po-bo4njaika. Svoj glasovni part je zapel zelo pohvalno, istotako tudi gg. 8 n b e 1 j (An-gelotti) in Mohorič (SpoJeta), ki pefsk! stalno napredujeta. V Vokaiizacija Je b£la v splošnem pravflna, odrska izgovarjava pa nepopolna. Scyerl-Ja Je očitovala površnost. Cerkev v Г dejanju Je bila stilistično razkosana, soba v II. dejanju pa zlasti ob stropu premalo ma ekirana. V Ш. dejanju se je pripetil mail incident. Kristus, ki Je visel na stranskem za-storu, na katerem je bila pritrjena goreča. sveča, se Je z zastorom vred vnel, a se je posrečilo ogenj takoj pogasiti, nakar ee je predstava mirno nadaljevala. Gledališče je bilo polno in aplavzi živahni. —rp— Vin. mladinski koncert v Celjn Celje, 22. marca. V nedeljo dopoldne je priredila celjska Glasbena Matica v mali dvorani Celjskega doma svoj prvi letošnji mladinski koncert. Na sporedu je bila francoska klasična gla/sba, zastopana po štirih mojstrih (Ga-viniès. Saint - Saens, Fauré in Debussy 1. Gosp. ravnatelj Sancin Je uvodoma pojasnil delovanje skladateljev, njega pomen ta posamezne kompozicije. Vse točke sta Izvajala gdč. Vida Jera-jeva (vijottaa) to gosp prof. JeraJ (kla vfr). P. Gavtalèsa sonata v d-molu je iz. razito klasično delo s točno Izpeljanimi motivi ta dovršeno - preprosto v formi. Melo. dljozno in temafcfčno lepo zgrajen Je zlasti II. stavek (adagio). Saint - Saensov «Koncert v a-duru» zahteva dobro lokovo tehniko ta prožnost v podajanju. Je efektna kompozicija a al brez globin. Manjši deli sta ljubka Fanrčjeva «Uspavanka» in Debussy-jeva «Serenada & la Poupfe, nežna, čustvena ta harmonično pestra skladba. Violtaistinja gdč. ,T e r a J e v a je podala svoj part s toplino ta precejšnjo tehniko. Na nekaterih mestih pa je premaflo upoštevala strogo ritmiko, vsled česar je nekoliko trpela preciznost v Izvajanju. G. prof. J e r a j jo je spremljal diskretno in z znatno spretnostjo. Koncert je bfl srednje obiskan. Po pretežni večini Je bila zastopana mladina. CeiJ ska Glasbena Matica vrši e prirejanjem mladinskih koncertov zelo hvalevredno kulturno delo. Želeti b! hillo, da bi se vršili ti koncerti v kolikor mogoče rednih presledkih po točno začrtanem programu. Akademija na I. državni gimnaziji v Ljubljani V nedeljo. 14. t. m. .'mo imeli priliko prisostvovati akademiji, ki so jo prired'M dijaki ljubljanske I. drž. gimnazije (humanistične) gimnaztje v dvorani Filharmonič. ne družbe v prid pomladiku Rdečega križa. Program je obsegal 18 različnih točk: dekla.macije, soTcspeve za sopran, oziroma bariton, viJoEns>ke solo-komade, godalni kvartet ter moški oktet; torej prav pester, bogat program. Splošno Je aikademija lepo uspela v mora.lnem. gotovo pa tudi v ma. terijalnem oziru, saj je bila dvorana nabito polna naivdušene miadtae. Po lepem, premišljeno sestavljenem nagovoru je godalni kvartet zaigral čajkovskega Andante ca.ntatoile ta Allegro. IgTa lepa. dinamično še precej do-bro odtehtana, le v Andante je I. vliolina bila malo prešibka (kriva je morda premočna sordi-na!) Deklamacij je bilo veliko; od teh sta bili posebno srčksnl Župančičevi «Dete Čeh lja» in «Na5e luči» T-. Hribar je zapel nato •T. Michlovo «človeka niikar». žal je Hribarjev glas za to dramatično, mestoma pa tudi zelo lirično pesem, prešibek. Pevec je Se mlad, glas mu nima Eifttae. Priporočal bi mu, da v bodoče take peaml transponlra na višji tonovs'ki način (seveda po možnosti, saj bi n. pr. transpoztcija «človeka ni kar na višji tonovski način bila skoraj nemogoča, ker ima že nekaj precej visokih to nov, n. pr. gesi). Za njegov glas tudi ni pisan Adamičev «Nocoj je pa lep večer». Dokaj boljši je bil «Planinec». Kot vljolin-ska solista sta nastopila dijaka Pompe 'n Krek. Prvi je Igral «Uspavanko» od Koh-lerja ta «Kavatino» od Ilenrya. želel bi si malo več temperamenta in malo manj por-tamentov; pa tudi tatonacija nI bila po- Blaga modernih vzorcev za damske plašče, kostume, športne obleke, kakor tudi sv leno podlogo v krasnih vzorcih prodaja izredno poceni Drago Schwab - Ljubljana ЖЖ %ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ4ГЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ hvalita, da nista več na trapastem svetu, marveč lepo v nebesih, čeprav samo za vrati. Saj vratarjem ni bilo še nikoli nikjer sile. To so zaupne osebe, to so mogočne potence, niih beseda je zmerom važna in odločilna . . . Vse si prestal. Drago Vučnik. Glej, nobeno ponižanje Te več ne tišči; tam si, kjer si, nobena zopernost Te tam ne boli. Kaj se Ti mara! Vesel, kakor si zmerom bil, si tudi tam našel veselo druščino. Veseli Kurent, naš svetec. Ti je že pobratim, k Vama hodi zveličanec dolenjski naš svetniški kandidat Izidor z gorjanskega Podgorja. Siromak se je zrinil v sveta nebesa, sam, in vsi Podgorci m Belokranjci so pričali pred Bogom in vsem svetom, da mu gresta svetniški sijaj in prostor v starokopitni pratiki ne bo — ko bi vsaj gospod bil. svetnike vrstijo v pratiko. so dejali tako. da za kmeta Izidoria prostora v pratiki en bo — ko bi vsaj gospod bil. tako bi morda še bilo kako! — Ker so le Italijani in Spanci. Francozi in Nemci izbrani za to: Slovenec Izidor naj le ostane pohleven, ponižen lepo. počasi ga bo že spazilo nebeško oko . . .! A Tebe, Drago Vučnik. je kmalu opazilo in Te odrešilo vsega hudega. Amen I Samo 3 dni S ILN.R.I.I Samo 3 dni i I Z, InT- Њ I. • Monumentalno I Grandljozno velefilmsko delo človeštva ll.N.R.lJ Veličastvena t Grandijozno velefilmsko delo človeštva Rojstvo, življenje, trpljenje in smrt Jezusova. — Prekrasno filmsko delo, ki jc vzbudilo občudovanje celega sveta. — Ta filmski veleumotvor je izdelan pod pro. tektoratom najvišje francoske, belgijske in nemške duhovščine ter s svojo kvali» teto visoko nadkriljuje vse dosedanje filme slične vsebine. — Kolosalna režija nam krasno predočuje herojsko trpljenje in smrt Bogasčloveka. — V tem imenit« nem filmu igrajo samo najboljši igralci sveta in sicer: HENNY PORTEN, ASTA NIELSEN, WERNER KRAUSS, GRIGORIJ CHAMARA (član ruskega teatra Hudožestvcnikov) in še drugi, samo izbrani igralci. — Pred= prodaja vstopnic od 10. do pol 1. — Cene vkljub visokim nabavnim stroškom nezvišane. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. Na praznik ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. vsod vzorna Boljše je igral Krek Fibicho-vo «Sonatino», ki jo Je vzorno spremljala na klavirju gdč. M. Vogelnikova, slušatelji-ca konservatorija. Sploh so spremljevalci biH povsod na mestu (Fink in, če se ne motim, Bajuk). Otroški sopransW glas Mahkotove je imel veliko hvaležnih mladih poslušalcev, ki so navdušeno ploskali. Glasovni materija! je seveda še neobdelan, pevka rada sili kvišku, pesmi (posebno Pavčdčev «Ciciban») so za njen glas od. ločno pretežke. Drugič lahke pesmi, pa te dobro ta dovršeno. Najboljše je eeveda izvajal svoje točke moški oktet, ki obstoji na tej gimnaziji že nekaj let. Zapel je Ferjančičevo «Sijaj, solnčece!», Devovo »Še ena», Mirkovo «Katrico» in Adamičevo «Kmečko pesem», vse štiri prav dobro, le pri Devovi «бе ena» je nekoliko motila ne. jasna začetna tatonacija, M pa je pozneje bila vseskozi dobra. Akademija, ki je trajala od po! 11. do yt 13., je končala z državno himno za me-šani zbor (pod vodstvom L. Hribarja). Ze. lo smo pogrešali nekaj zborovih točk, ki bi bile razpoloženje I med poslušalci i med Izvajalci zelo povzdignile. Priporočam vog. stvu zavoda, da pri bodočih aikademijah na vsak način poskrbi za to, da tudi zbor na-stopi s samostojnimi točkami. Take akademije, eeveda pod strokovnim vodstvom veščaka, imajo naJogo, krepiU samozavest mladine, ki itak večinoma nima druge priložnosti, da W javno nastopala ta si s tem Izobraževala svoj eetetični čut za poznejše samostojno življenje. Dolžnost vseh faiktorjev je, da taka stremljenja pod. pirajo ta dajejo mladrni prave smernice. Potem bodo take akademije res v vseh ozi. rih enotne, v umetniškem oztru pa na vi. êku. B. Naši onstran granic p— Pojasnilo k prizivni razpravi o krnt skih dogodkih. O prizivni razpravi v Trstu nam došlo poročilo ni povsem jasno. Zato dodajamo to»le: Pri prvi razpravi v Gorici leta 1922. so bili obsojeni: lôletni Anton Smrekar, 371etni Josip Mikluš, 171etni Ivan Sovdat, 121etni Andrej Perdih in 131etni Josip Koren sta bila sicer tudi spoznana kri« vim in obsojena, toda kazen se jima je ra« di mladoletnosti oprostila, 231etni Ivan Ivan čič in 16Ietni Venčeslav Bajt sta bila opro« ščena. Pri prizivni razpravi v Trstu pa sta bila obsojena tudi Ivančič in Bajt. Sodni dvor je priziv glede osfalih obtožencev za« vrnil in tako so sedaj vsi obtoženci obsoje» ni Tržaški državnik pravdnik Franchi se je glede Ivančiča in Bajta pridružil njunemu branitelju dr. Flegu in predlagal, naj se ju oprosti. Vendar je sledila obsodba. Ker je pa še vedno v veljavi amnestijski zakon, so bile vsem obsojencem njihove kazni od« puščene... Iz razprave je zanimivo, da je sodni ja zavrgla vsa strokovna poročila gle« de strele, ki je poškodovala spomenik na Krnu, in izjavila, da bi bila morala preiska« vo na Krnu izvršiti uradna sodna komisija, katere izvestje bi edino imelo za sodnike dokazno moč. p— Senator Genlile v Gorici. Dne 20. t. m. bo predaval v gledališču v Gorici se« nator Gentile, Slovencem predobro znan zbog svoje šolske reforme. p— V Trstu je umrl gosp. Ljudevit Matko, vpokojeni pisarniški ravnatelj biv« šega namestništva. Bil ja vedno zaveden mož. Naj počiva v miru! p— V Opatiji se mudi med gosti tudi prof. Jos. Teodorowicz, nadškof iz Lvova. p— Posojilo za občino VoloskcnOpati> ja. Rimska vlada je dovolila občini Volo» sko»Opat:ja posojilo v znesku pol drug mili jona lir. Tako bi se mogla občina iznebiti raznih svojih dolgov. p— Podružnica Glasbene Matice na Opčinah priredi v soboto 27. m. svoj prvi glasbeni večer. Spored obsega točke za or» kester, solospeve, gosli in klavir ter dvoje gosli in vijolo. Podružnica deluje komaj leto dni. Glavna njene naloga je gojitev or» kestralne glasbe. p— Napad. Vdova Karolina Marc iz Planine je bila napadena, ko je šla na po» št» v Ajdovščino. Na samotni poti jo je srečal neki mlad človek in zahteval od nje denar. Zavihtel je nad njo gorjačo. jo zadel na ramo, vrgel na tla in ji iztrgal iz krila žep, v katerem je bilo 150 lir. Potem je ropar izginil. p— Slovenske razglednice prepovedane. Goriška kvestura je prepovedala prodajo razglednic s slovenskimi voščili in izreki. Orožniki hodijo po deželi po trgovinah in pred njihovimi očmi se mora na razgledni« cah prečrtati vsako slovensko besedilo... »Evviva la libertà«! p— Novega komisarja ima trgovsko« obrtna zbornica v Gorici. Znani odvetnik dr. Verzegnassi je moral odstopiti kot ko« [risar potem, ko je bil odžagan od fašistov» ske stranke, in sedaj je imenovan za komi» sarja goriški veletržec Anton Orzan mlajši p— Za Trento ln BavSico sta imenova« ni dve Italijanki za učiteljici na tamošnji enorazrednici. Precej dolgčas bo gospodič» nama v Trentu! p— V Puli ie zzorela MichelstSdter-jeva tvornica za smolo In karton. Skoda .ie precejšnja. Enak požar je bil v tei tvornicl pred 14 leti. p— Ustrelieneza ie našel na polju svo-.iera stna kmet Martin Kasinovid, kakor poročajo iz Pule. Ustrelil ie 24letnega fanta baje lz sovraštva neki Kanda iz Frate. p— V Nabrežinl sta se nastanila Istran Rebula in žena njegova Ivana Semolič iz Brestovice. Prepirala sta se vedno hujše in pred kratkim je hotel Rebula neki večer hi» šo zažgati. Žena je to preprečila. Nato pa jo je Rebula napadel s sekiro. Rebulo so zaprli, ženo pa oddali v bolnico. p— «-Soi4vr«ni'». 14letni Godeaz. 161et« ni Seculin in 17letni Macorich iz Krmina so r.evarni fašistovski nasprotniki. Mcseca sep» tembra lani so v Bracanu in nri Sv. Roku javno nagovarjali delavce za boj proti fa» iizmu! Bili so ovadeni in ored kratkim so prišli ti fantiči pred stroge goriške sodnike. Obsojeni so: Godeaz na 1 mesec, 25 dni in 45 lir globe. Seculin na 1 mesec, 25 dni in 45 lir globe, Maco 1 pa na 3 mesece, 3 dni io 25 lir globe, ali pogojno. Tako se krepi fašizem po deželi pa je vendar povsodi to. Iiko njegovih nasprotnikovi p— Drva je pel j f I v Gorico ponoči 43> letni R. Pavšič iz G-garja. Na nerodnem ovinku se je voz privzdignil in drva so padla na Pavšiča. Obležal je pod težo in zi-itraj so ga našli mrtvega. p— V Sežani je bilo na sejmu 15. t. m. 1508 slav živine. Prodajali so krave ln vole po 400—430 lir kvintal žive teže, teleta 700—750, konje ogrsko-'.irvatske pasme komad 2500—5000 lir, prašičke po 80—150 lir. Trs je bil živahen. Prihodnji tržni dan bo 22. t. m. p— Ženski fašli v SežanL Te dni so ustanovili v Sežani na Krasu ženski fašij. V odboru je poleg Italijank tudi gdč. E. Grbec V Rim in v Trst so odšla brzojavna poročila o ustanovitvi ženskega fašija za Sežano ln okolico. p— Mlramar. Pred dnevi ie prispela v Trst z Dunaja zadnja pošlljatev mobilij in druge oprave za grad Miram.tr. Z\ prevez vseh teh stvari v gTad in za ureditev sob treba vfčjega /.m;ska. ki «i ministrstvo Je le nakaže. p— «/ confini d" Italien se imenuje ča« eopis, katerega vsiljujejo nadležni ljudje tudi Slovnecem. Vsiljivci se obnašajo tako, kakor da prav morajo Slovenci imeti ta ča» sf'pis, da si zapomnijo, kjer so meje. Neka« teri so se vstrašili in plačali 80 lir. V seda» njih časih, ko je tako trdo za denar! Obla« sti bi morale zabraniti tako strahovanje na« ših ljudi! k— Iz Koroške. Iz Brda na Žili je moral oditi bivši poslanec Fr. Grafenauer, ker mu avstrijska vlada ni hotela podaljšati dovoljenja za bivanje na Koroškem, da bi si svojo kmetijo uredil ali po prodal. — V Št Jakobu v Rožu ie imelo Izobraževalno društvo sestanek z dobro udeležbo. Govoril je posl. Pol.ianec o Slomšku In potem o gospodarskih zadevah. — Izobraževalno društvo v Bilčovsu ie imelo svoi redni občni zbor. Društvo šteje 106 rednih in 22 podpornih članov. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! и 400 Izjava Nisem plačnik dolgov, katere bi kdorkoli napravil na moje ime. Ljubljana, 22. marca 1926. Inž. ROGLIC STANISLAV. 404 Izjava Podpisani prek'icujemo vse neresnične govorice, katere smo širili o Alojziju Spcn« dalu, sinu Lorenca Špendala glede od tr« govke Lucije Benedičič kupljenih cevi. Železniki, 14. marca 1926. Mafija Kavčič, železniški uslužbenec, Fran« čiška Kavčič, Ivanka Dolenc. je, da se prepričate, da eder» par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) traja kakor štirje pari drugih.1 Dobivajo te v prodajalnah sOplSl MOTNIK. (Klerikalne baharije.) Dsne 14 t ni. je »Slovenec« javil pod naslovom »Re-habil racija motniskega župana«, da je ta g?spod deviško nedolžen. Trdi, da je edino :,'. Novak zmožen za motni šk ega župa-aa. Mi bi k temu pojasnili, da njegova kvalifikacija za to mesto predvsem izvira jz dejstva, da je zet bivšega župana n klerikalnega vcdja Kogeja. V šestih letih Se b j vendarle znal vsak privaditi temu p,,i;t in pošten značaj. Za bolnico tn bolnike je vzorno skrbel. Na novem mestu nrn želimo кат n?"več uspehov! BARJE. Na praznik sv. Jožeia popoldne v nedeMo popoldne je priredila šolska mladina barijanske osnovne šole mladinsko igro s petjem: »Desetnik in sirotica«. Igralci, sami šolski otroci, so v obče iz-vajai; svoje naloge dobro, posebno dese:-nik-kraljeVič (Ti'tko) ш siroticaJcraljoôna (Zina) sta se odlikovala. Titko naj prihodnjič nekoliko lepše ta Čistejše govori, Zina naj pa boljše pode. Prav lepo so rajale pele gorske vile uspavanko nad desetnikom, posebno pa so ugadali s svojim odločnim nastopom ш Ubranim petjem škratelj-<&. i-palčki z dolgimi bradait» ta njih vcdža (Marko) se je zavedal svojega dosxo'an-itva. Mačeha Je bila maio premrtva in neokretna pri nastopu, zato po njena mLadša hčerka toliko bolj živahna. Podcenjevati se ne sme nastopa in Igre gorskega moža (Karlo). Prav depadio je narodno kolo, ki Ka je rajailo in pelo mjado občinstvo pred ln Po maši. Da bi se ta jugoslovenska navada pri nas zopet udomačila, bi bilo srčno želeti. Veliko smeha in zabave je povzročil občinski sluga pri poslušajoči mladi. n'. Ta ie po maši na trgu oznanjal beg gorskega moža s Triglavskega pogorja na italijanske Apentae, priporočal je varstvo Planinskih cvetic, spoštovanje gorskih vil •n sorskih možičkov Skrateljčkov. Petje se je spremljalo s Harmonijem ia vijolicama. Kar je dioonača garderoba zmogla, Je pač napravila in končni efekt v tem je pokazala živa slika vseh Igralcev, ki se Je v svoja pestrosti res posrečila. Čeprav nI biio v teb dneh valMtfivo vreme, vendar je občinstvo obakrat napofelilo sobo in med posameznimi dejanji dajalo duška zadovolj-nosti s ploskanjem. Upam, da ie bil tudi materijalni uspeh zadovcijiv. UateHsivu, ki je imelo na tej prireditvi mnogo truda, gre dostojna hvala, mladîni-igralcem — pa pohvala. JVUadinoljub. Stefan Vincek Buto-tapetnik In sedlar Tržaška cesti 9, Giince Spedjalna delavnica za tapedranje avtomobilov in otročjih voz čkov, Izdelovanje denarnic, aktovk, damskih toibic. ter vseh usnjatih popotnih predmetov. V ■ CD И CD BC3 ■ CD i сг-паппасппозпшпшшпппппппп Veleimanje grofa Szapary v o Murski Soboti 1766 a q o odda takoj g 500.000 enoletnih g akacijevih sadik. § Sadike stanejo franko postaja Murska Sobota 1000 komadov 100 Din. — Pismena naročila G sprejema: Ravnateljstvo veleli imaaja Szapary, Morska c c Sobota. □ б0ПСШ1Х1ОСПХПХПХ1!ХПХПХт isarna tordbe Stegu In drusi homanditna družba za strojno in električno industrijo io častno zastopstvo lipskih vzorčnih i5i2-a veieseimov, Ljubi an a se nahaja od 1. marca t S. v poslopju Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8/!l. Commercial Union zav. delniška dr. v Ljubljani javlja pretužno vest, da je njen velezaslužni večletni uradnik, gospod MAKS HERKSEL včeraj, dne 21. marca po dolgi in mučni bolezni zatisnil za vedno svoje blage oči. LJubljana, dne 22. marca 1926, 1785 a Bres posebnega obvepttl» Mestni pogrebni zavod. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod MOHOR PIRNAT dvorni svetnik v pokoju v nedeljo dne 21. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. PogTeb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg štev. 11 A, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Jakobu v sredo dne 24. marca ob 9. uri dopoldne. V LJUBLJANI, dne 22. marca 1926. 1776 RODBINA PIRNAT. Sokolsko društvo v Železnikih naznanja, da je njegov večletni odbornik in zaslužni član društva brat Gabrijel Thaler posestnik, trgovec in gostilničar i. t. d. v nedeljo, dne 21. t m. preminul. Pogreb se vrši danes, dne 23. t m. ob 16. na farno pokopališče. Zaslužnemu bratu ohranimo svetel spomin. Železniki, dne 21. marca 1926. 1787 a Odbor. E t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, brat, stric in dolgoletni župan, gospod MATIJA FATUR trgovec in gostilničar danes, dne 19. marca 1926 ob 24. uri, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši 21. marca ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Zagorje na Pivki, dne 19. marca 1926. 1765-a Žalujoči ostali. fmnri Il II !| U 1 t Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, sporoča tužno vest, da je v nedeljo dne 21. t. m. preminul njega upravni svetnik, gospod ohor Pirnat dvorni svetnik in predstoj. Osrednjega urada montanističnih uradov v. p. Pogreb pokojnika se vrši iz hiše žalosti Stari trg št. lia v torek, dne 23. t.m. ob 4. uri popoldne. Biagopokojnika, ki si je stekel za zavod nevenljive zasluge, ohranimo v trajnem in častnem spominu. 1784 a V Ljubljani, dne 21. marca 1926. l/t)3 DRŽI PROTI SVETLOBI I UPIM io f ttiùt ii i ii «» y i пшррррпррррррррццц^ј Ш ш H ul si 9 ш Ш Ш m El V globoki žalosti naznanjamo vsem, da je najboljši oče in soprog, oz. brat, svak in stric, gospod Gabriel Thaler posestnik in trgovec po kratki, težki bolezni, dne 21. t. m. ob 10. zvečer bogoudano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil dne 23. t. m, ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Frančiška. ŽELEZNIKI, dne 21. marca 1926. Antonija Thaler roj Koâmelj, soproga; Marjan, Marica, Jelček, Rafko in Tončka, otroci; Franc n Rafael Thaler, brata; Ivanka Guzel| roj. Thaler, sestra. 1763-a ■i > 1 ii Jt it it )i 'i ПППППППППППРППППППГ 1П1 v * - ■ ■ ф ■ 'mtâËstêi >v.. -t j i t Prostovoljno gasilno društvo v Železnikih javlja žalostno vest, da je njegov ustanovni član oziroma dolgoletni blagajnik, tovariš Gabrijel Thaler posestnik} gostilničar i. t. d. dne 22. t. m. preminul. Našega vsestransko priljubljenega tovariša spremimo v torek, dne 23. t. m. ob 4. uri pop. k večnemu počitku. Bodi Ti ohranjen tovariški spomin! 1775 a V Železnikih, dne 22. marca 1926. Načelstvo. večji kvantum rezanega lesa V 1764-a bukovini, orehu, črešnji, jesenu in belem javorju ter hrastove plohe. Nadalje kupici jjelove letvice ter je-iove plohe, deske in trame posebno v dimenzijah do 16/19. Panudbe z navedbo cene, dimenzij ter razpoložljive količine na tvrdko i. Kajfež, Kočevje. >JI -j! »i! ~ i It} » j nj Za Veliko noč priporoča veliko izbiro različnih ročno 1670-a izdelanih in tovarniških = čevljev = po najnižjih cenah trgovina ANGELA G0RŠE, Ljubljana, Stari trg 15 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš brat bratranec stric in neiak, gospod Maks Herxel uradnik zavar. družbe „Commerclele Itak»" danes zve£er ob 7. uri po daijSem bolehanju preminul Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek 23. t. m. ob pol 6 popoldne Iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče k sv. Križu. L;ubllnna, 21. marca 1926. Žalujoči ostali. Selška podružnica „Slov. planinskega društva v Železnikih, naznanja tužno vest, da je preminul njen dolgoletni član in odbornik, gospod Gabriel Thaler Ohranimo zaslužnemu pokojniku hvaležen in časten spomin. Železniki, 22. marca 1926. 1782 a m PEUGEOT automobili, motocikli, bicikll združujejo kvaliteto, ekonomijo, sigurnost obrata Svetovni rekord naimanjSe uporabe bencina V posesti lova me Peugeoi. Najvedia novost štirisedezni speci-. lni luksuzni auto spremenljiv v par trenotkih v majhen tovorni voz ter različni poklicni potniški automobili z malimi vzdrževalnimi stroški. HÂRLEY - DAVIDSON 3 1/2, 7/9, 10/12 HP svetovnoznani moiocikljl za šport in poklic, najcenejši v nakupu neprekosljivi v kvaliteti.Oglejte si najnovejši model 3 1/2 HP. Naio-„„,„„.„ „ _________________________________________iite takoj, da imate v početku sezije že Vaš motocikl. Brezkonkurenčne nabavne cene. Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica II. 1407 i djemalci! Najboljše marinade po znatno zniianlh cenah se dobe od danes dalje v spedjalni trgovini Gradl&če 7. 99 RIBA" Gradlččo 7. RUSI NAJFINEJŠI po Din 15— za kilogram ,, ,» kos ,, 075 do 1-25 ROLMOPSI veliki po . 3 — i, mali . . 2-— Nadevani slaniki brez kosti kos Din 450 Slaniki v majonezi veliki . 6'25 Delikatni slaniki , 6°— Marinirani slaniki . 475 Nasoljeni slaniki , 3 50 Najfinejša ribja salata kg . 60 — Slaniki prvovrstni kos . 2 — Vsak dan sveže sladkovodne ln morske ribe. — Velika izbira vsakovrstnih sardin ln drugih konzerviranih rib po najnižjih cenah. i78i-a RENAULT automobili osebni in tovorni vseh velikosti danes neprekosljivi. Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Î Zadnja moda /e aiur in entlane čipke v perilu — Ugodne nizke cene pri. TO Al JAGER-CEllNb, Ljubljana. Dvorni trg 1. 122a Zdravje ie pol bogastva. Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, Je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi oetami, ker one po-vztočajo močne potresljaje. — Nosite tudi Vi PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli ln kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako i zdrži] i ve in še ceneje ko-usnje. 59 > Klobuk brezplačno dobi 4П J.m. ako kupi novega vsaka IU* UOfflu v modn. salonu E. Djukanovič, Ljubljana, Sv. Petra c. 27 (poleg hotela Tratnik). Brezplačno klobuk so dobile : 1. Amalija Ankon, Sava ; 2. T. Grošel, Poljanska c. 3. Milica prof. Ravnikova, Ljubljana 4. Velkavrh, Sv. Petra nasip. 78 Razpis. Stavbeni odsek na Laverci razpisuje dovršitev v surovem dograjene zgradbe osnovne šole in gasilnega doma na Laverci. Interesentom so na razpolago vsi tozadevni podatki pri načelniku odseka vel. pos. gosp. Ivanu Ogrinu na Laverci. Ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti z napisom .Osnovna šola in gasilni dom na Laverci" do 12. ure dne 25. marca pri imenovanem odseku. Stavbeni odsek si pridržuje pravico delo oddati po lastnem prevdarku. Društvo zoboteh-nikov za Slovenijo y Ljubljani, vabi «e Slane kakor tudi t se če nevčla-njene eo bo tehnike na svoj Vin. redni občni zbor ki se vr« v nedeljo '28. t. m. tolno ob 14. uri v restavraciji hotela «Slon» r običajnim dnevnim redom. 7463 1728 a V NOBENEM GOSPODINJSTVU ne smeio manjkati Dr. Д.0вИегјеу1 izdelki za киИавш Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače Svetla glava 156Ô Dobivajo se povsod in v glavni zalogi Jos. Reich, Maribor. Knjiga receptov se na željo pošlje brezplačno in poštnine prosto. 'ravljice za odrasle Veled nenadne indispozicije opernih pevcev g. Banovca ln g. Sublja, je preloiila «Aetna» večer pravljic za odrasle na petek 26. t. m. in sicer ob uri zvečer. 7472 Občni zbor Bolniške blag. sam. obrtnikov te vrši danes v torek dne 23. t. m. ob 19. nri zvečer T gostilni Mrak. Rimska e. V soboto dne 27. marca t. L se vrli ob 20 (8) zvečer redni občni zbor pevskega društva «Slavec» ▼ lastnih društvenih prostorih v Narodnem domu. — Poleg običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo tudi o spremembi društvenih pravil. 7403 Dvocilinder je najboljš, a „DOUGLAS" motorno kolo brez vibracije je najboljši dvocilinder. Balonske gume. — Lastna popravi lalnica — Najnovejši model EW, 1926, 3.5/10 HP, kompl. — Cena franko Zagreb Din 16.500-— Zastopstvo za SHS Ing. BADOVINAC i IHEIDER ZAGREB, Mo&lnskijeva 9. 1772a Mali oglasi, k! slutijo v posredovala« In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmaajtt tnesek Dla 5*—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. NaJmaaJII tnesek Din 10*-% 7422 fffrjfg?7 ЗЦј Za kemijo in fiziko iščem inštruktorja. Ponudbe nod «Organska» ш upravo «Jutra». 7442 Več dobrih krojaških pomočnikov a veliko delo • p r • J m • konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., LJubljana, Emoneka cesta 8. £640 Pietilke dobro izurjene, se sprejmejo. Oglasiti se je v trgovini Franjo Ahlin. Spodnja Šiška 7476 Iščem službo prejemalca lesa ali skladiščnika. Naslov ▼ opravi «Jutra». 7071 Skušen vinogradnik ipecijalist s praktično izobrazbo, poročen, išče slu-;:bo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestvu. Gre tudi kot logar na večje gozdno posestvo. Naslov pove uprava «Jutra» 7063 nepo-ekle Gospodično zanesljivo, pridno, kvarjeno, čedno, ali del z defele sprejme sodnijsko ločen starejši posestnik, tr- fovec ln obrtnik z otroci, onndbe s navedbo plače in dosedanjega opravila na upravo «Jutra» pod značko «Polteno gospodinjstvo». 7477 V laščlni jrevzame poučevanje n konverzacijc uradnik, v popoldanskih ali večernih arah. Pisma pod «Jadran» na upravo «Jutra». 7452 Nemščino poučuje in T isti konverzira popoldne ali zvečer uradnik. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dunaj». 7453 English Kdo bi poučeval v svrho izpopolnitve v konverzaclji in korespondenci? — Oferte pod «America» na upravo «Jutra». 7428 VMVÀ tdone Mesarski pomočnik se sprejme. — Naslov pove uprava «Jutra». 7271 Natakarico pridno in pošteno, s kavcijo, sprejme boljša gostilna Ljubljani. Naslov pove uprava «Jutra». 7263 Fotograf, učenca sprejme takoj D. Rovšek, foto-atelje, Ljubljana. 7204 Deklico staro 16 let. pridno in pošteno, iščem za domača de-la in k 2 deklicama. — Vajenec za mizarsko obrt, krepak in pošten se sprejme — Josip Goljar, mizarstvo, Kleče štev. 2, p. Jelica. 7455 Brivski pomočnik izurjen, mlajši, se ffče u takoj pod ugodnimi pogoji. Jelko Vajt, brivee, Kranj. Verziranega detajlista išče večja manufakturna trgovina v Ljubljani. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Prodajate«». 7481 Trg. pomočnika ki je spreten prodajaleo in dober skladiščnik sprejme trgovina i mešanim blagom na deželi. — Ponudbe na: I. RazborSek, Šmartno pri Litiji. 7420 Agilnega potnika ie vpeljanega, sprejme čevljarska tvrdka. — Ponudbe pod «Čevljarska industrija» na upravo «Jetra». 7419 Pietilke Sprejme ee pletilka zmotna vseh krojev in nogavic kot delovodkinja — istotam se išče več dobro izurjenih pletilk za nogavice. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Dobro izurjene». 7412 Vrtnarja samskega, zanesljivega ln samostojnega, iščemo. Ponudbe s spričevali in navedbo zahtevane plače na Kendovo grajsko upravo na Bledu. Hrana, stanovanje in pranje v hiši. 7418 Strokovnjak v vinski trgovini kletarstvu itd., zmožen tako glede t;rodaje kakor tuai nakupa voditi tudi samostojno trgovino z vinom, išče službe. Kompetent je absolvent bivše Mahrove šole ter je zmožen samostojno opravljati tudi vsa pisarniška dela Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko Vinski strokovnjak» 7465 Starejši mož išče službe kolarja. poslovodje ali vratarja, gozdnega paznika, na deZeli aH v mesta. Vešč je tudi kmetijstva. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Položim kavcijo». 7469 «Indian Skaut» in motorno kolo • priklopnim vozom proda Peter Škafar, Ljubljana. Rimska cesta St. 11. 7212 Elektro-Rubin brusilne plošče vseh vrst, izdelek tvrdke Mayer & Schmidt Ofienbach. zastopstvo In zaloga Rudolf Deržaj. Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4046 Parni stroj 6 HP s 43 mm močno, 12 m dolgo transmisijo, kotel na 6 atm. pritiska. 230 1 vsebine, jermenice in razno orodje, se poceni in pod ugodnimi plačinimi pogoji proda. — Meznarič Rado. Maribor, Glavni trg št 21. 7152 Pisalni stroj znamke «Pittsburg», rabljen se ceno proda. Naslov pove uprava «Jutra» 7471 Skladiščnik prvovrstna moč, išče mesta takoj. Ponudbe pod značko «Vesten» 300» na upravo «Jutra». 7220 Gospodična z znanjem slov., hrv., italijanskega in nemškega jezika, išče za takoj ali pozneje mesto blagajničarke. Cenj ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštena 20». 7481 Mestna šivilja dobra, z obrtno šolo in e prikrojevalnim tečajem, išče dobrega mesta v Ljubljani. Event. gre tudi na dom. — Ponadbe na upravo «Jutra» pod' Hfro «Dobra šivilja». 7449 Dobra kuharica vešča samo«tojnega gospodinjstva, išče službo. — Naslov pove uprava «Jutra» 7450 Trgovski vajenec išče mesta v špecerijski ali manufakturni trgovini, *tar 15 let, ima 2 meščan, šoli, fovori slovenski in nemški, onndbe na «pravo «Jutra» pod šifro «T. 15». 7439 Mesarski pomočnik Išče službe, najraje v mestu. Naslov pove uprava «Jutra». 7137 Mizarji! Iščeta se 2 mizarska pomočnika za stavbno in pohištveno mizarstvo. Reflek. tira se samo na popolnoma trezne in samostojne pomočnike. — Prednost imajo Sokoli. Služba stalna, plača 6—8 Din na uro. — Ponudbe na naslov: Vinko Jereb, stolar za gradnju i Metkovič, Dal- pokučtvo, macija. 7179 Praktikant za lesno , industrijo kateri' mora imeti najmanj 5 razredov meščanske šole, se sprejme. Hrana, stanovanje in razsvetljava prosto, ter se po možnosti potem nastavi kot uradnik. — Ponadbe na upravo «Jutra» pod značko «Praktikant». 7177 Vsak inteligent v MeSUki in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgra-dec in Šoštanj lahko «boljša eksistenco s posredovanjem življenskih zavarovanj — Izredo visoka provizija! Ponudbe na naslov: Poštni predal 6, Prevalje. 7064 Železostrugar zmožen vsega dela in dobrimi spričevali, zanesljiv, se išče za stalno ilnibo in t a k o j I e n nastop. —■ Ponudbe je poslati na strojno ključavničarstvo v Novem mestu. 7423 Pozor! PozorI Več pleskarjev dobro izvežbanih sprejme tvrdka Jos. Jug, Ljubljana, Kimska cesta 16. 7438 Mizar vajen na frezarju, se takoj stalno sprejme. Istotako se sprejmeta tudi dva dobra stavbna mizarja. Ponudbe t navedbo starosti ln dosedanjega službovanja do 26. t m. na upravo «Jutra» pod «Frezar». 7416 Krojaški pomočnik išje stalno nameščen je. — Sprejme pa tudi drugo službo, v. Medja, Jesenice- Sava 82. 7421 Agronoma sposobnega v vseh poljedelskih panogah, z večletno prakso in šolsko na-obrazbo, iSče veleposestvo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Energičen». 6986 Več mizarjev prvovrstnih, «a fino fornl-rano pohištvo, sprejme A. Amann, tovarna pohiitva, Tržič. 6942 Korespondent strojepisec samoetojen, dobi mesto pri Fr. etupiea, LJubljana, Go-sposvetska cesta itev. 1. Prodajalka vestna, samo perfektna moč se sprejme. — Ponadbe pod «Poltena 4057» na m Dravo «Jutra». (iiie)o; Absolventlnja trg. šole, « daljšo prakso, zmožna strojepisja, knjigovodstva in drugih pisarniških poslov, išče službo. — Ponudbe na apravo «Jutra» pod «Absolventinja 5». ^^ Vpokojen orožnik išče m e • t a skladiščnika, paznika »ii kaj »ličnega. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 300» 7221 Strojepiska in stenogr linja išče mesU. — Ponudb, na upravo «Jntra» pod značko «Mesto 4». 7178 Izprašan kurjač z večletno prakso, išče službo. Naslov pove uprava «Jutra». 7198 Mlad uradnik s trgovsko naohrazbo, vešč vseh pisarn, poslov, agilen in dober organizator, iell premeniti službo Nastop ■ 15. aprilom. O-ijene ponadbe pod «Agilen» na »pr. «Jutra». 7148 Likarica popolnoma izvežbana, ki bi hodila na dom likat, se išče. Ponudbe pod značko Likarica» na upr. «Jutra» 7432 Belokranjske pisanice podajajo v trgovinah: Ravhekar & Derganc in Peter Sterk. 7473 Uprava Auerspergovega ve-leposestva v Namrlelju, p. Studenec- Ig ima naprodaj lepe S in 41etne presajene Smrekove sadike Cena 1000 komadov 800 Din franko postaja Škofljica. 7118 Kleparski stroji vseh vrst, tvrdke Mach & Fischer, Hronow, zastopstvo in zaloga Rudolf Deržaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica 28. 4043 Napolitanske makarone razprodaja vsled opustitve zaloge neapelskih testenin tvrdka J. Muc, Koloniale, Vodnikov trg št. 2 in podružnica v Tavčarjevi (Sodni) uljci 4, po Din 7.50 do Din 12.— za kg. 73 Fotografični aparat 13 X 18 z dobro optiko, centralno zaklopko in t dvoj. kasetami ter vsem kar zraven spada, prodam takoj po nizki ceni. Naslov pove upr. «Jutra». 7448 Jedilnico črno, maslvno, skoro novo, prodam. Gospoevetska ceeta št. 12/1. 7454 Svileni klobuki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Šivilja sprejme delo in popravila na dom. Naslov pove upr. Jutra». 7470 Mizarska delavnica s kompletnim orodjem, se da pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov pove uprava «Jutra» 7445 Čevljar, delavnica se priporoča za popravila vseh vrst čevljev Hitra in fina izdelava, nizke ceue. Aleksandrova cesta št. 1, II. dvorišče (kino «Ideal»), Ljubljana. 7462 Semenski krompir lep, zbran in debel, razpošilja na vagone franko vsaka postaja v Sloveniji po Din 1'12 kg Jos. Hartmana nasl. V. Sbil, Velike Lašče 7175 Cvetličnega medu woda 100 kg Ivan Rudolf, Slivnica pri Mariboru 7151 Kupim hišo v mestu, po možnosti z lokalom. Ponudbe na naslov: Kuhar, Slomškova ulica 27. 7270 Enonadstropna hiša z vrtom v Krškem pripravna za trg. lokal, se proda. Dopise na naslov: Lena Auman, Krško. 7176 Hiša štev. 62 Stožice (Saferjeva vila) 4 sob« 2 kleti, vrtič spredaj, vrtič zadaj, ob strani velika njiva, za 100.000 Din naprodaj. Vprašati je: Poljanska ceeta štev. 87/1. 7021 Prostorna hiša z obdelanim vrtom je prodaj. Naslov pove uprava «Jutra». 7020 Posestvo izvanredno lepo, v bližini Dobrnskih toplic, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj — Pojasnila daje posestnik Maks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celju. 6979 Lepa hiša branjarija, njiva, v Pobrežju pri Mariboru naprodaj. — Naflov pove uprava «Jutra» v Mariboru. 7153 Istotam se sprejmejo popravila. 7174 6 kavarniških miz se proda. — Naslov pove uprava «Jutra». 7430 '»i* DRVA - CEBIN Wolfova 1IU Telefon: 56 481/11 premog, drva. «Ilirija» Kralja Petra trg S, tel. 220 koks, cement. 75 Radio aparate in dele najceneje pri J Goreo — palača Lj kreditne banke 25-a Drva odpadke od žage in parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po znižani ceni parna žaga V ScagnettL Ljubljana 63 Šivalni stroj ženski «Singer», dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 7478 7 skobelnikov g> ugodni ceni proda Frane rznolnik, Brebovnica. pošta Gorenja vas nad Skofjo Loko. 7207 Bela, sirova svila 4 mtr. se proda. Naslov v upravi «Jntra». 7226 Mesta pri otrocih ca popoldanske, event. dopoldanske entna s ure, ISče Inte-gospodlčna. Dopise ' Hfro «Poltena 4057» na «pravo na npr. "«Jutra» pod ----------7467 «Otrokoljuboa». 7482 Konkurz». masa « Juhan» d. z o. z. v Ljubljani proda: razne steklenice, balone, stroje, nekaj gotovega blaga «Juhana», pravico do registrirane marke, pisarniški (nvetar, tehtnice Itd. — Ogleda ie lahko v Zgornji Bilki pri «Kameniti mizi», protj prejlnjem« obvestila upravitelja mas. tvana Justina, Ljubljana. Rimska e. H. 28, na katerega se na] tudi naslov, pismene ponadbe do 7. aprila t. 1. 7201 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir Ljubljana, Wolfova ulica S «4 Buko\a drva vsako množino, ponudite z navedbo cene družbi «Ilirija», f Ljubljani, Kralja Petra trg 8. 6632 Pohištvo Kupi se kompletno spalnico in jedilnico. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Jedilnloa 4073». 7479 Pozor! Pozor! Za stare moške obleke, čevlje, perilo in pohištvo plačam boljle kakor veak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29 7440 Mizar, clrkular-žago z železn. podstavkom (TV-schlerkrtissSge m Eisenge-stell), rabljeno in dobro ohranjeno kapi takoj Ivo Kovač, mizarstvo, Črna ^r! Kmetsko hišo V okolici Bleda, Radovljice ali Boh. Bistrice, kupim Pismene ponudbe na upr. «Jutra» pod ogl. št. 7406 Veliko verando pokrito, s stanovanjem in uporabo dvorišča, pripravno za obrtnika, dam v najem ira Selu 38 pri Ljubljani Janko Predovič, Ambrožev irg 7. Ljubljana. 7256 Opremljeno sobico iščem s 1. aprilom. Plačam 250 Din. Naslov v upravi «Jutra». 7195 Dve mesečni sobi zai>oredui, opremljeni, se oddasta s 1. aprilom dvema snažnima gospodoma ali gospodičnama z lastnim perilom ali brez njega — Naslov pove uprava «Jutra» 74C4 Soba prazna, prostorna г 2 posteljama, ee takoj odda ▼ Slomškovi ulici štev. 6/1. 7475 Snažno sobico v bližini kavarne «Evropa» išče s 1. aprilom gdč. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod xnačko «Mirna sobica». 7456 Mirna stranka brez otrok, išče za takoj aH pozneje udobno stanovanje 8 6ob in pritiklin ali pa tudi večje. Pogoj nova hiša. — Plača postranska stvar. Ponudbe ped značko «Novo 4034» na upr. Jutra. 7447 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, lahko tudi pod streho, 1 б c e mirna stranka brez otrok. Na željo se odkupi tudi pohištvo Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Odkup 4053». 7400 Stanovanje 2 sob (pozneje tudi 8) % vsemi pripadajočimi priti-klinami, 15 minut od glavne pošte, se odda e 1. aprilom ali pozneje. Pismene ponudbe z navedbo družinskih članov in višino stanarine, je poslati do 27. t. m. na upravo «Jutra» pod «Stanovanje Dunajska cesta». 7417 Družabnik ali družabnica s primernim kapitalom se snrejme v trgovino mefc blaga ua deželi, na zelo prometni točki Pismene ponudbe pod Žifro «Družabnik 6» na upravo «Jutra». 7409 rtf/ JHia moja! Hrepenim вро Tebi Kako težko prenašam Tvojo odsotnosti Upam na »videnje v sredo zvečer. Tvoj. 7468 Prerokovanje Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite te na znamenitega egipt grafolo-ga, kateri Vam pove bodočnost Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest. ki sem jih posetil ▼ Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali. hotel «Soča», soba 16. — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.-8. ure — tudi ob praznikih 6522 Lastniki gramofonov! liomokord Elektro ploJčt dospejo v nekaterih dneh A Rasberger, Ljubljar.?. csa Lastniki gramofonov so kupovali, kupujejo ц bodo kupovali samo oa} boljše gramofonske plo*^ svetovnih zuamk Editia z* loga teb plošč je *amo » Tavčarjevi ulici it 5 pH tvrdki A Rasberger. LjnK ljana. CS3Ï Soliden gospod iSče zračno sobo, opremljeno ali prazno. Najraje • kopalnico. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Dr. A. K.» 7429 Sprejme se gospod ▼ vso oskrbo. — Vdova Lenček, Sv. Petra c. 29'!. 7413 Zamenja se stanovanje 2 »ob in kuhinje v Rožni dolini ж enakim v 8p. ali Gornji Šiški. Dopise pod «Povrnitev stroškov 4020» na upravo «Jutra». 7415 Kateri gospod bi posodil dri uradnici u % ali Mi leta 4000 Din po 15 %. Dopise pod «Iskrena hvaležnost» n» upr. «Jutra» 7211 Pošten mladenič star 26 let, izobražen mojster pri večji tvrdki, z mesečno plačo 4000 Din tn 100.000 Din premoženja. Želi znanja s pošteno mladenko v starosti 18—27 let s primernim kapitalom. — Izobražene v kaki obrti imajo prednost. Dopise t sliko na upravo «Jutra» pod «Danica». Tajnost zajamčena. 7407 Inka 3 Vesel, ker Te videl. Kedaj spet? Odpotoval. Koncem tedna piši. — Poljublja Te Tvoj. 7466 Fant z dežele 40 let star, z industrijo, trgovino in posestvom, čisto sam, trimilijonsko premoženje, se želi poročiti, tudi kam drugam ali na dom, z njemu enako družico. Vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe brez polnega imena in slike se ne sprejemajo. Dopise na upravo «Jutra» pod •Sam 8742». 6939 Poročiti se želi 40 let stara gospodična z dobro situiranim gospodom Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Snegulčica». 7404 Fani Mavsar Gavrilo Nikolič trgovec in veleposestnik poročena Novi Sad. 1783-a Kratek klavir križem strunan. dobro ohr* njen, ccno naprodaj ^ Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Klavir». Klavir zeio dobro ohranjen «B.% s^ndorfer» se ugodno pro-da v Konjušni ulici tt. 7, stavba Ogrin. T4lj Dobermana mladega, kupim Ponudb« z opisom živali in nav.^ cene pod «Doberman» upravo «Jutra». 7Ш Lovska psica izvrstna pref«*ličarka. j. Naslov pove upr. prodaj. «Jutra». Pes dobermaneke pasme, drert-ran, morda od kake polj. cijske_ postaje, se je zate-nor ga pogreša, naj kel. Kd i javi na upravo «Jutra« Ljubljani. 421 Vino porjavelo, motno, zavreto, kakor tudi duh po sodu ei popravi. Naslov pove upr. «Jutra». Priložiti je zn ko za 1 Din. 7457 Zakonskemu paru oddam 22 mesecev etar^a (anta. ki je zdrav in lepe zunanjosti. — Ponudbe cj upravo «Jutra» pod značko «Ubogi». 7453 Kdo se usmili triletne deklice z malo denarjem. Ponudbe na иргато c Jutra» pod značko «Triletna». 7446 Obrtniku ali vin^e-mu trgovcu oddam v najem na periferiji mesta (izven mestne uiitnineke linije) veliko pokrito verando z uporabo dvorišča Na razpolago tudi vinska klet e S sodi 100 hI vina ln stanovanje. Janko Predovič, Ljubljana. Ambrožev trg 7. 7436 Preval jah. Prekajevalnica t mesarijo, najmoderneje urejena, ledenica, vsi potrebni stroji, ss odda takoj ugodno v najem. Haeiev v upravi «Jutra». 7425 119 Lokal z izložbo v Ljubljani, išče Stefanovič, Zaruikova ulica št. 9/U. 7222 Restavracijski, ozir. kavarniški in barski prostori elegantno opremljeni, na Bledu in Rogaški Slatini bi se oddali v najem. — Naslov pove uprava «Jutra» 7200 Trgovski lokal z opremo ln stanovanjem da v najem v sredini trga na prometni točki Strmšek, Vransko pri Celju. 7405 Mesarijo (lokal) dam takoj v najem. Več pismeno pod lilro «Samski» 7410 Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, na deželi, se radi družinskih razmer ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. — Pismene ponudbe na apravo «Jutra» pod značko «Trgovina 6». 7408 • Večjo sobo event. i manjši u uporabo pisarne, s posebnim v] iščem za takoj. Najraje v Poljanskem okraja — Ponudbe na upravo «Jiitra» pod «Pisarna 3». 7259 Stanovanje obstoječe iz 4 ali 5 sob, iščem za takoj ali pozneje. Najemnina se plač« 1—2 leti naprej. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Stanovanje 3». 7258 Zastonj stanovanje in vrt.) — pove 7257 (soba, kuhinja in vrt. Ugodni pogoji. Naslov oprava «Jutra». Prazno sobo itte s 1. malem šivilja, kl je ves dan odsotna, najraje kje v Zeleni Jami Ponudb» na upr «Jutra» pod iifro «Šivilja 8952». 7233 Inkast podjetje v Ljubljani, brezkonkurenč-no in zelo dobičkanosn< se radi drulinskih razm. proda Potreben kapital Di: 200.000. Reflektantl se pr.. sijo, da sporoče svoj ns slov na upravo «Jutra» j-«Industrija 4038». 741 Fino moderno pohištvo za pisn. Mie m $ргвшб nudi vam po zmernih cenah tvrdka Posojilo 6000 Din išče poštena družina za t; ko j proti večkratni gar; ; ciji, do meseca decembra i 1. Da s. 20 % obresti. Ponudbe na upravo «Jutr pod «Dobra garancija 4031 74-■ 7000 Din posojili- i I č e m za 8 mesece prt. visokim obrestim in gar:. ciji. Ponudbe pod značk «Nujno 99» na upr. «Jutr:. 743: ^ter Robol, aloga pohiitva, žime, morske ■•ave itd. — Lastno tapetništvo. Ш PRILIKA: Moti po Din 200"—. lor oglašuje, ta napreduje ALUMINIJ kompletna garnitura 12 kom kakor na sliki franko dom INZ.J.'HH SUHL швка industrija MARIBORA Prati predplačilu ali ponetjn. Cerkveni zvonovi, armature in surovi odlitki :: Prinesite do 23./П1 1569 a naš oglas: „VSffiO j^lllO" v našo detajlno prodajo KARL POLLAK (i. d. Ljubljano Dunajska cesta 23 (na dvoriS&u) Ne vprašajte: zakaj?! Pridite in prinesite s seboj oglas, ampak ne kupite šel! sicer se boste kesali. — Oglas nam tudi lahko pošljete po pošti in zapiši1? na kuverto jasno »Velika noč". Osenem zabeležite Vaš tofni naslov. Velepražarna k ave _MEZNftRlé RRpe, Maribor. Glavni trg štev. 21._ Urejuje dr. Albert Kram«. Ixdaja u КоиогеЦ «Jutr» AdoU Ribnik«. Za Narodno tiskuno dd. kot tùluraari* Fno Jezeršek. Ze inaentni del ie odgovoren Alojzii Novak. Vd » Ljubljani. Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji« Tel. interurban 47Б Brzojav Meznarič Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. 139