Poštnina platana v octcrtnl n C®11 BUl t‘“ Vlmimshl dem Ste». isi V liubliaiu, pcneilelieh, U. avgusta 193? leto II. Po strahotnem zračnem obstreljevanju Šangaja in po spopadih na bojiščih Vojna za obstoj Kitajske Šanghaj, 16. avgusta, o. General čangčinčung, poveljnik kitajske posadke v Šanghaju, je izjavil, da je obstoj Kitajske odvisen od sedanje vojne. Stotisoči Kitajcev so pripravljeni za največje žrtve in upam, da bodo tudi vsi tujci na strani Kitajcev s svojimi simpatijami. Kitajci bodo z vsemi sredstvi ščitili državljane prijateljskih držav. Šanghaj, 16. avgusta, o. Dogodki zadnjih dveh dni pričajo, da se je vojna med Kitajsko in Japonsko zdaj dejansko začela. V soboto popoldne so kitajska letala bombardirala japonske vojne ladje pred šanghajskim pristaniščem. Hkratu so se na raznih delih mesta začeli topovski boji med kitajskim in japonskim vojaštvom. Sledili so letalski napadi z obeh strani, pri katerih je bilo nad tisoč civilnih prebivalcev ubitih. Nekatere ulice v Šanghaju so bile podobne mesnicam. Prav tako so se jsačeli boji po ostalih delih Kitajske, kamor so prodrli Japonci. Bombe kitajskih in japonskih letal so pobile tudi več inozemskih državljanov, ki so se zatekli na svoje ozemlje v Šanghaju. Po vesteh japonskih krogov iz Šanghaja so kitajska letala z bombami popolnoma razdejala prednjo stran Palace-hotela. Kitajska letala so bombardirala tudi japonski okraj v Honghijuju, kamor so padale tudi granate iz kitajskih topov. Splošno se pričakuje, da bodo Kitajci v najkrajšem času pričeli z generalno ofenzivo baš v okolici Hongija. Šanghaj, 16. avgusta. AA.. (DNB.) Po nekem uradnem seznamu, ki ga je davi objavila uradna uprava francoske koncesije, je bilo na področju koncesije po poslednjih letalskih napadov ubitih 575, ranjenih 908 ljudi. Poveljnik japonskega glavnega štaba je novinarjem izjavil, da je bilo v borbi pri Nankovu ubitih 9, ranjenih pa 60 japonskih vojakov. Kitaici upajo v ZN London, 16. avg. Kitajska vlada bo poslala v najkrajšem času ZN poziv za pomoč. Kitajska zahteva bi lahko prišla na dnevni reti žo na jesenskem zasedanj« ZN ali naj bi pa zaradi nje svet ZN sklicali na posebno zasedanje. Kitajci se sicer ne nadejajo, da bi njihova zahteva mogla nemudoma sprožiti gibanje za kolektivno varnost, sodijo pa, da bo tako svetovna javnost spoznala veliki pomen .japonskega napada na Kitajsko. Vel. Britanija zavzema po mnenju lega lista relativno zelo enostavno stališče. Mir in trgovina sta glavna dva angleška interesa na Daljnjem vzhodu. Knake interese imajo tam tudi Amer. Združene države. Zaradi tega je pričakovati, da bo spričo sedanje krize na Daljnjem vzhodu prišlo do tesnejšega sodelovanja med Londonom in Washingtonom, ki bo končno v korist obema državama. Tuie posredovanje London. 15. avg. AA. Angleška, francoska in ameriška vlada so po svojih poslaništvih v Nankingu protestirale pri kitajski centralni vladi zaradi letalskih napadov na mednarodno področje v Šangaju. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cordel HulI je izjavil, da je vvashingtonska vlada poslala japonski in kitajski vladi noto, v kateri ju nujno poziva, naj Šangaja ne spremenita v bojišče. Angleška poslanika v Nankingu in Tokiu, kolikor je bilo mogoče doslej dognati, nista prejela doslej nikakih posebnih navodil iz Londona glede na zavarovanje mednarodnih kolonij v Šangaju za primer večjih vojaških operacij. Poveljnik angleške vojske na Kitajskem admiral Little, je^ dospel baš v soboto v Šangaj, pa je prejel najširša pooblastila, da po svoji uvidevnosti da vse potrebne ukrepe, ki bodo odgovarjali nastalemu položaju. laponci v naskoku London, 16. avgusta. AA. Havas: Po vesteh agencije Reuter iz Šangaja, so japonske čete začele z ofenzivo. Najprej so njihova letala bombardirala sovražne postojanke. Japonska letala so posebno hudo bombardirala letališče Hongjao. Po vesteh agencije »Central News« bodo Kitajci najbrž danes začeli s topovi obstrel;evati japonske vojne ladje ki so zasidrane v luki Šangaja. Kitajski topovi so razmeščeni pri Putungu, na desni obali Jangfuja. Japonski nosilec letal »Sung« je priplul v šangajsko luko in pripeljal s seboj 80^hi-droavionov. Doslej je bilo v Šangaju samo 20 hidro-avionov. Kitajci so obkolili japonsko pehoto, ki se je razvrstila ob desni obali Jangfuja. V mednarodnih koncesijah so presekali in izprli vse plinske cevi, da ne bi izbruhnili požari v slučaju bombnih napadov. Ameriški konzulat je opozoril svoje državljane, da naj bodo pripravljeni, da se takoj na prvi znak zberejo v ameriški šoli. Kitajci trde, da 6talno in počasi napredujejo in da so zavzeli kljub hudemu odporu klub japonske mornarice. Tam je padlo 200 Japoncev. Kitajska letala so tudi razrušila letališče, kt so ga japonske čete zgradile z največjo naglico. Japonci pa trde, da so v teh dneh dosegli velike uspehe in da je posebno kitajsko letalstvo imelo težke izgube. Tokio, 15. avgusta. AA. (Havas) Japonski zunanji minister Hirota je poslal kitajskemu poslaniku posebno protestno noto zaradi blokade tujih ladij na Jangkiangu. Kakor znano, so Kitajci ob izlivu reke potopili več svojih starih ladij, tako da preko njih večje ladje ne morejo ne po reki navzgor ne po reki navzdol ne z nje na morje. Hirota je nadalje izjavil novinarjem, da bo japonska vlada danes definitivno sklepala o ukrepih, ki naj se izdajo zaradi kitajskih letalskih napadov na japonske objekte in vojne ladje v Šangaju. Dobro poučeni krogi sodiio, da bi japonska vlada zaradi tega prav lahko napovedala vojno Kitajcem. Dr. Korošec pozdravlja dr. Stojadinoviča ob vrnitvi Belgrad, 16. avgusta, m. Danes ob 9 se je vrnil s počitnic predsednik vlade in zun. minister dr. Milan Stojadinovič. Na belgrajski železniški postaji so ga pozdravili vsi ministri, ki so zdaj v Bel-gradu, na čelu z notranjim ministrom dr. Antonom Korošcem, ki je ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča tudi zastopal ob času niegove odsotnosti. Na postaji so bili ob prihodu .predsednika vlade zbrani tudi zastopniki krajevnih organizacij JRZ v Belgradu. Dr. Stojadinoviču so pristaši JRZ iz Belgrada za njegovo vrnitev v Belgrad nameravali prirediti velike manifestacije. Kakor hitro je Stojadinovič zvedel za to namero svojih prijateljev, jim ie takoj poslal svoj pozdrav ter zahvalo s prošnjo, da mu ne prirejajo, ko se bo vrnil v Belgrad, nobenega večjega sprejema. Na postaji je predsednika vlade pozdravil kot prvi notranji minister dr. Anton Korošec s temi besedami; »Gospod predsednik, vi se vračate s svojega dopusta na delo. Vaš dopust je bil kratek. Zaslužili ste daljšega. Toda vi hočete sedaj, ko so nasprotniki potencirali svoj boj do maksimuma, biti v naši bližini in v naši sredi. Mi smo zelo veseli in zadovoljni, da je naš voditelj zopet med na- V severni Španiji so oživeli boji Henda?c, 16. avg. o. Nacionalistična vojska na severnem bojišču je včeraj začela e splošnim napadom na ‘200 km dolgi fronti. Napad so pripravila letala z večurnim obstreljevanjem. Nacionalistični oddelki so prve obrambne črte zavzeli z naskokom. Vladne čete so s« morale umakniti precej nazaj. Boji so trajali v soboto ves dan in še ponoči. Nacionalistična letala so zmetala več ton bomb na razne važnejše točke rdečega obrambnega pasu. Salamam.-«, 16. avg. o. Voditelj bivše španske Vorvoda Kentski na Jadranu Split, 16. avgusta Včeraj je prispel v Split brat angleškega kralja vojvoda Kentski s soprogo in spremstvom. Vojvoda bo z jahto »Tiha*, ki je last ravnatelja »Jugoslovanskega Lloyda«, kakih 14 dni križaril ob dalmantinski obali. Amerika in Francija bosta tudi odločali glede Palestine London, 16. avgusta. Z mirom na angleški načrt za odpravo mandatne oblasti nad Palestino in za razdelitev palestinskega ozemlja, je vlada Združenih držav poslala angleškemu zunanjemu ministrstvu dre spomenici, v katerih pravi, da bi s tako rešitvijo palestinskega vprašanja spremenilo posestno stanje na svetu. Zato Amerika zahteva, da bo pri tem tudi ona imela svojo besedo. Pri Palestini je prizadetih, veliko ameriških državljanov, katerih pravice mora vlada varovali. Prav tako je tudi francoska vlada angleškemu zunanjemu ministrstvu ponovno sporočila, da je Paletlina zaradi neposredne soseščine s francoskim ozemljem zanjo silno vnina. Zaradi tega bo Francija vedno pozorno spremljala sleherno palestinsko zadevo in ne bo pustila, da bi, prišlo do kakih važnih sprememb brez njenega pristanka. Bojevite besede o avstrijski neodvisnosti Dunaj, 16. avgusta, o. V Oberndorfu ob nem-Sko-avstrijski meji je bila včeraj velika prireditev domovinske fronte, na kateri je govoril zvezni kancler dr. Schuschnigg. V svojem govoru je poudaril, da je volja Avstrije danes ista, kakor je hila za pokojnega Dolfussa; Avstrija bo zn vsako ^eno ohranila svojo neodvisnost, pa če tudi bo “■oba za to sile. Vsa protizakonita gibanja in agi- ljudske stranke, Gil Robles, je poslal nacionalističnim oblastem brzojavko, v kateri pravi, da so vse vesti o nekakšnih njegovih akcijah v Inozemstvu neresnične in jih razširja časopisje, ki je nacionalistom nasprotno. Gie za poročila, ki pravijo, da je Gil Robles posredoval pri tujih vladah glede priznanja nacionalistične vlade. General Qiepo de Liano je včeraj zanikal vse vesti, ki so se razširile iz vladnih krogov o uporih nacionalistične vojske v zaledju posameznih front. Romunske pomorske svečanosti Bukarešta, 16. avg. AA. Rador: Iz Konstance poročajo, da sta se kralj Karol in prestolonaslednik Mihael udeležila svečanosti ob priliki pomorskega dne. — Kralj je imel govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da se romunsko brodovje tako lepo razvija. Pozorno spremlja razvoj trgovske mornarice, ki bo kmalu dobila dva nova velika parnika. Tudi vojna mornarica bo povečana. Ogromna množica na obali je z velikanskim navdušenjem sprejela te kraljeve besede. Priprave za pogajan a med Italijo In Anglijo London, 16. avg. o. Angleški poslanik v Berlinu, Erik Drummond, je odpotoval iz Londona na Škotsko na obisk k predsedniku vlade Chamberlainu, kjer bo ostal dalje časa. Preden se bo z dopusta vrnil na svoje službeno mesto v Rim, se bo še z zunanjim ministrom Edenom dogovoril vse potrebno glede razgovorov z Italijo, ki 6e bodo začeli v zgodnji jeseni. 17-letnica poljske zmage nad boljševikf Varšava, 16. avg. A A. Pat: Vsa Poljska je včeraj proslavila 17 letnico zmage nad boljševizmom v avgustu 1920. Vsi listi izražajo spoštovanje in hvaležnost junaštvu poljskih vojakov in podčrtavajo zgodovinsko važnost te bitke za Poljsko in Evropo, ki je bila rešena rdeče poplave. Po službah božjih je bil povsod mimohod čet. tacije bodo čutile posledice te avstrijske odločne volje. Nikdar ne bo avstrijska vlada smatrala take agitacije za narodno ali socialno zadevo, marveč policijsko kaznivo dejanje. , mi in z nami. Vi nam dajete sil, smernic in hrabrosti. Mi vam obljubljamo zato zvestobo in vdanost, in se hočemo zbirati okoli svojega voditelja. Živel naš voditelj in naš predsednik! Perdsednika vlade je za tem pozdravil še belgrajski podžupan Todorovič. Za časa govora notranjega ministra je številna množica, ki se je kljub •temu, da je predsednik vlade odklonil sprejem na belgrajski postaji, polnoštevilno zbrala in viharno vzklikala dr. Stojadinoviču ter ostalim voditeljem JRZ. Ko se je navdušenje'nekoliko poleglo, se je predsednik vlade toplo zahvalil za prisrčen sprejem in pozdrave ter izjavil, da bo šel po začrtani poti naprej, za dobrobit kralja in domovine. Za tem se je z avtomobilom odpeljal na svoje stanovanje na Topčiderskem griču. Za njim je odšel tudi notranji minister dr. Anton Korošec. 50 letnica bolgarske dinastije Sofija, 16. avgusta, m. Ob priliki 50 letnice, odkar je stopila na bolgarski prestol sedanja bolgarska dinastija, so bile včeraj po vseh sofijskih cerkvah m tudi v dvorni kapeli zahvalne službe božje. V kraljevi kapeli se je božje službe udeležila tudi kraljeva rodbina in vsi ministri s predsednikom vlade Georgijem Kjuseivanovim. Hitler je prerok . Berlin, 16. avgusta. AA. Hitlerjevska mladina v Palatinatu je imela danes veliko zborovanje ter razne vojaške in športne svečane prireditve. Na zborovanju |e mladinski vodja za to pokrajino v svojem govoru med drugim dejal: Nemška mladina nikoli ni bila bolj verna kakor sedaj in tudi nikoli ni bolj spoštovala tradicij ljudi. Vera te mladine pa se ne _ omejuje le na cerkev, ker smatra, da je Nemčija večja božja tvorba od cerkve. Zato ve, da bolje služi Bogu, če služi narodu kakor cerkvi. Poveljnik hitlerjevskih mladinskih brigad, ki je prav tako govoril na tem zborovanju, pa je dejal: Vera je nad papežem in nad Luthrom. Mladini ni treba v Rim, niti v Wiirttemberg, nego tja, kamor jo pozove vodja, bodisi v Monakovo, bodisi v Niirnberg. Duhovniki ne priznavajo našega preroka in so ga izdali. Ta prerok pa je naš vodja in on je tudi njo rešil propasti. Nemčija si ne želi duhovnikov, ki se bavijo s politiko, ki zlorabljajo prižnico. Mariborski šahovski klub prvak Maribora Maribor, 15. avousta. Mariborski šahieti so sinoči zaključili pokalni turnir za klubsko prvenstvo, ki je zadnje čase razburjal mariborske šahovske duhove. Turnir se je vršil v treh kolih, zadnje se je odigralo sinoči. Letos se šahisti niso držali enega lokala pri tekmovanju, temveč so se pri vsakem kolu selili drugam. Prvega so igrali v hotelu »Novi sveU, drugega na veseličnem prostoru Mariborskega tedna, za zaključek pa so se zbrali v idilični švicariji g. Slavca nad Tremi ribniki. Zadnje kolo se je zaključilo s sledečimi rezultati: Srečala eta se Mariborski šahovski klub in Šahovska sekcija SK Železničarja ter igrala 4 : 4 in šahovski sekciji UJNiB ter SK Slavije iz Pobrežja z rezultatom 5'A : 2'A. Po končanem turnirju je razglasil predsednik Mariborskega šahovskega kluba, ravnatelj Golouh, rezultate: Mariborski šahovski klub si je vnovič osvojil pokal s 17!4 točkami. Na drugem mestu je šahovska sekcija SK Železničarja s 14 točkami, na tretjem UJNŽiB z 10., na zadnjem pa šahovska sekcija SK Slavije s 6 točkami. Štiri člane glavnega odbora zveze arabskih skavtov so prijele angleške oblasti v Jeruzalemu, češ da so organizirali nemire in sami sodelovali pri njih. Vesti 16. avgusta Francoski minister za zdravstvo Rucart je v soboto priletel v Kijev, odkoder bo odpotoval v Harkov in Moskvo. Ogledoval si bo sovjetske zdravstvene naprave. Tri nemške bojne ladje, križarka »Kohl« ter rušilca »Albatros« in »Seeadler« so priplule v soboto v italijansko bojno luko Livorno, kjer bodo ostale nekaj dni zaradi manjših popravil. Sovjetska letalca Levanevski in Kasanajev, ki sta poskušala s štirimi tovariši nepretrgan polet iz Moskve v Severno Ameriko, sta nekje blizu tečaja izginila. Ameriška radijska^ postaja v Seatlinu je ujela polovico brezžične brzojavke, v kateri pravita, da se borita z viharji. Zasedanja londonskega odbora za ne vmešavanje so za nedoločen čas odgodili. Kitajski finančni minister Kung je v soboto dospel v Prago ter imel seje z zun. ministrom Kroftom in predsednikom republike Benešom. Raz-govarjal se je z njima o oborožitvi kitajske vojske po Škodovih zavodih. Na mirovno spomenico ameriške vlade je zdaj odgovorila tudi Poljska, ki pravi, da sprejema ameriški predlog, in da želi po svojih močeh pomagati pri pomiritvi sveta. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Stockholmu so zmagale Združene države s 54 in pol točkami. Za njimi slede Madžarska, Argentimja, Poljska, CSR, Holandija, Estonija. Litva, Jugoslavija. Za Jugoslavijo pa je še 10 držav, med njimi Italija in Anglija. Velike progone proti Judom so zadnje čase uprizarjali hitlerjanci v nemškem delu Šlezije. ker je 15. julija potekel dogovor o manjšinah med Poljsko in Nemčijo. Po teni dogovoru 60 spadali pod manjšinsko zaščito tudi poljski Judje v Gornji šleziji. Mednarodno otroško komunistično taborenje so organizirali, kakor poroča »Daily Telegraph«, angleški komunisti. V taborišču je 1600 otrok desetih različnih narodnosti. Najemniki na posestvih svaka angleškega kralja so začeli stavkati in zahtevajo, naj vojvoda zniža zemljiško najemnino za 50%. Vsa posestva so za-stražili močni oddelki policije, ker se oblasti boje, da ne bi stavkujoči najemniki skušali kaj opustošiti. Francoski torpedni rušilec »Vauban« je v petek dospel v romunsko pristanišče Constanzo in 6e je udeležil včerajšnje romunske pomorske parade. Proti prirejanju svetovnega brezbožniškega kongresa je ostro nastopila katoliška belgijska stranka, ki je naročila svojim zastopnikom v vladi, da morajo za vsako ceno doseči prepoved tega kongresa. Vojaško revolucijo so imeli pretekli teden v Paraguaju. Revolucija je potekla brez krvi. Na zahtevo vojaških krogov je odstopila vlada, za njo pa še predsednik republike Rafael Franco. 10 madžarskih politikov se bo udeležilo letošnjega kongresa nemške narodno socialistične stranke v Niirnbergu. Vsi so poslanci in člani vladne stranke. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop je v soboto odpotoval iz Londona v Berlin, najbrž po navodila zaradi zadnjih ukrepov angleške vlade o izgonu nemških državljanov. 214 nemških državljanov imajo zdaj v ječah sovjetske oblasti. To je petina vseh nemških državljanov. ki žive, povečini kot tehniki in strokovni delavci v Rusiji. Italijanski kralj je obiskal japonsko bojno ladio. ki prisostvuje velikim manevrom italijanske vojske na Siciliji. Dva nova zrakoplova za obalno zračno službo je naročilo ameriško mornariško ministrstvo ameriški Zeppelinovi družbi. En zrakoplov bo imel 125.000 kub m vsebine, drugi pa 400.000. Eden najstarejših italijanskih fašističnih politikov, general milice Pierazzi 6e je smrtno ponesrečil pred nekaj dnevi, ko je hotel v Bologni skočiti na vlak, ko je že odhajal. Sovjetski zunanji minister Litvinov je še vedno na Dunaju in je imel več razgovorov s sovjetskim poslanikom v Berlinu Jurenjevim. Prav tako je na Dunaj prišel praški sovjetski poslanik Verjetno je, da Litvinov na Dunaju ne zdravi samo svojih jeter, marveč tudi slabi zunanjepolitični položaj svoje države. Japonski mladinski voditelji pod vodstvom predsednika osrednje japonske mladinske zveze so prišli v Nemčijo, kjer bodo kot gostje nemškega državnega mladinskega vodje von Schiracha študirali mladinsko organizacijo narodnega socializma. Sirski Kurdi so napadli katoliško mestece Amuda na Libanonu. Preden so francoske oblasti poslale tja vojaštvo z letali, je prišlo do silovitega jjokolja, v katerem je na obeh straneh obležalo veliko mrtvih. Palestinsko zemljo nakupujejo Judje z veliko naglico in po vsaki ceni, ker se boje, da ne bi ameriška vlada prepovedala neomejenega nakupovanja. Zaradi literarnih zaslug je predsednik poljske republike pomilostil slovitega roparja Piaseckega, ki je bil 6voje čase 6trah celih poljskih pokrajin. Bil je pred časom obsojen na 15 let težke ječe, a je začel v ječi pisati. Prvi njegov roman »Ljubimec velike medvedke« je imel tak uKako naj dekle v praksi izvede svojo nalogo«. Nato je povzel besedo lavantinski vladika dr. Tomažič, ki je slovenski ženski mladini toplo polagal na srce, naj ponese v svoje družine vse, kar je tukaj lepega in dobrega slišala. Duhovni svetnik Drago Oberžan je zaključil zborovanje s sklepnimi besedami. Zaključek današnjih slavnosti pa so tvorile slovesne večernice, med katerimi se je izvršil sprejem v apostolstvo s Zveze katoliških deklet:. Ob koncu je vsa množica zapela himno »Povsod Boga« ter se je začela razhajati. Mestna delavska zavarovalnica Stalni delavci pri mestni občini ljubljanski so zoper starost, onemoglost in smrt, kakor tudi zoper bolezen zavarovani pri lastni bolniški blagajni — Mestni delavski zavarovalnici. Ta je imela pred kratkim v prisotnosti zastopnikov mestne občine ljubljanske in mestnega poglavarstva gg. Babnika in Kozamernika, nadalje magistralnega direktorja g. Jančigaja ter številnih članov, 6voj redni letni občni zbor, ki je nazorno pokazal plodno delo te lepe socialne ustanove. Vsa poročila, tako poročili predsedstva in nadzorstva, računski zaključki in proračun za tekoče poslovno leto, so bila z odobravanjem sprejeta. Volitev ni bilo, ker so se vršile že lani, in sicer je bilo voljeno tedaj načelstvo za tri leta, nadzorstvo pa za dve leti. Kakor izhaja iz poročil, je zavarovalnica, v katero sorazmerno prispevajo stalni mestni delavci in mestna občina, lepo aktivna. Svojo imovino ima naloženo deloma v Mestni hranilnici, deloma pa investirano v obliki posojila mestni občini. Poleg tega pa ima zavarovalnica pri Podnartu svoje lastno okrevališče »Posavec« in veliko zemljišče v Poljanski dolini. Spričo ugodnega denarnega stanja more zavarovalnica nuditi svojim članom v bolezni ugodnejše dajatve, kakor pa bi jih imeli drugje; zlasti važno pa je. da imajo mestni delavci že od leta 1923 zagotovljeno svojo starostno preskrbo, kateri jo uprava v minulem poslovnem letu posvetila vso pozornost. Za to je našla vse razumevanje pri mestni upravi, ki je iz svoje srede izvolila poseben odbor za proučitev vprašanja o zboljšanju starostne preskrbe. Medtem pa je izdala vlada dve ministrski uredbi, prvo o obveznem starost- nem zavarovanju oseb, zaposlenih pri javnih uradih, zavodih in podjetjih. S to uredbo so dobili starostno preskrbo še oni nestalni, pri mestni občini zaposleni delavci, ki niso mogli biti člani MDZ. Obe uredbi pa posegata tudi v stanje pri Mestni delavski zavarovalnici in bo i>otrebno nadaljnje poslovanje le-te in njeno razmerje do nosilcev splošnega zavarovanja šele urediti. Mestna delavska zavarovalnica sme z zadovoljstvom gledali na svoje plodno opravljeno delo. S prav posebnim, povsem upravičenim ponosom pa lahko zre na svoje okrevališče »Posavec« v Posavcu, v neposredni bližini Podnarta. Tu, v tem lepem kraju Gorenjske, v neposredni bližini osvežujoče Save, Brezij, Radovljice, Bleda, Krope in Kamne gorice je pred leti zavarovalnica kupila lepo posestvo in ga preuredila v prijetno okrevališče. Semkaj pošilja svoje bolnike in okrevajoče, da v miru in čistem, ostrem gorenjskem zraku ozdravijo in okrevajo. Pa tudi zdravi člani radi prihajajo semkaj na oddih, cja se odpočijejo in^ si nabero novih sil, potrebnih za opravljanje težke službe. Toda okrevališče ne sprejema samo članov, ampak so njegova vrata gostoljubno odprta tudi drugemu občinstvu. »Posavec« je vzorno oekrIx>van in nudi svojim gostom krasne prostore ter izdatno, tečno hrano po zmernih cenah. Celodnevna oskrba s sobo z eno posteljo velja 32 din, v sobi z dvema posteljama 30 din, z več posteljami 28 din za osebo. Pridite k nam, odpočijte se pri nas! to je bil klic naših mestnih delavcev, njihovo vabilo, ki je bilo namenjeno naši javnosti ob koncu zbora Mestne delavske zavarovalnice. Usodna sobota okrog Slovenskih Konjic Slovenske Konjice, 15. avgusta. Včeraj popoldne ob treh se je v naše kraje pri-podila nagla, silna nevihta z močnim hrumom in grmenjem ki je v nekaj minutah postala usodna za rodni predel južno od Slovenskih Konjic. Zamolklo grmenje se je vleklo za konjiškim gorovjem do žiškili hribov, od tam pa je krenilo preko njih proti vzhodu. Vlila se je ploha, pomešana s točo. Čez nekaj trenutkov pa se je vsula gosta suha toča, kot orehi debela, ki je v marsičem zmanjšala lepe upe naših kmetov. Toča je klestila dobrih deset minut na teritoriju med Novo vasjo, Ločami, Sv. Jernejem pri Ločah in Spod. G ruševjem. Najhuje je prizadeta žiška okolica. Ledena zrna eo upropastila skoro vse sadje, ono pa, ki je ostalo na- drevju, ne bo za prodajo. Tudi dozorelo ne bo. Uničeni so vsi ajdovi in repni posevki, zadnji so šele komaj vzklili. Okleščeni so fižol e koruzo ter je močno prizadet krompir. Vinskega pridelka ne bo, ker bo ono, kar je pustila toča sedaj, ob času zorenja pričelo gniti ter se bo posušilo. Približna materialna škoda znaša okoli pol miljona dinarjev, kar je za naše izredno slabo situirano kmečko in delavsko ljudstvo izredno veliko. Prizadeti ljudje z veliko bojaznijo pričakujejo bodočnosti; ostali po krajih, kjer še ledeni bič ni imel opravka, pa iz dneva v dan trepečejo, ker letos malone vsaka nevihta prinaša pogubo. Prosimo, da sc prizadetih spomnijo na merodajnih mestih in pomagajo! Pri „Jutru" so včasih nerodni... Ljubljana, 10. avgusta. Jutru: seveda borba zoper konkordat še zmerom ne da' spati. V soboto je zopet junaško zavihtelo kopje svojega jugoslovanstva in vneme za pravoslavno cerkev, ki mu je tako pri srcu, da se ob vsaki priliki ponuja za njenega zaščitnika. Pri tein pa se mu je znova pripetilo dvoje nerodnosti. Prvič je bilo v svojem citatu govora ministra dr. Jankoviča izjemoma zopet odkrito na področju, kjer je navadno zadnje čase zelo skrbno skrivalo noge in obraz, drugič pa je bridko resnico povedalo tudi svojim dragim prijateljem v Sloveniji. Minister dr. Jankovič je namreč v lielgradu govoril o konkordatu ter pri tem obsodil gonjo nekaterih ljudi zoper konkordat. Minister dr. Jankovič je ob tej priliki rekel, da se sam »smatra h prijatelji za najboljšega branitelja pravoslavne cerkve, ker ne bo pristal na to, da se cerkev pretvori v politično torišče. In mi apeliramo na ves naš narod, da naj pusti pred vstopom v cerkev zunaj svojo politično togo. Med ta zadnji stavek ministrovega govora je Jutro* vrinilo svojo pri- pombo. češ, da je g. minister v svojem govoru z besedo »nanxk brez dvoma mislil tudi na »naše drage prijatelje v Sloveniji«. Kakor «Jutro» nikakor ni i>oklicano, da tolmači pomen besedi g. ministra, tako tudi mi nočemo po svoje tolmačiti njegovih besedi. Čisto gotovo pa minister s tem, da je pozval 'ves naš narod«, ni mislil^drugam, kakor zgolj in izključno srbski narod. Na'j «Jutro» le verjame, da so Srbi vsi brez izjeme kljub splošnemu frazarjenju o nekem meglenem jugoslovanstvu v srcu zmerom in ob vsaki priliki v prvi vrsti samo in izključno Srbi. To smo se mogli prepričati ravno v borbah za konkordat in proti njemu. V vseh letakih zoper konkordat se je ravno navajala in podčrtavala srbska pravoslavna cerkev, pozival se je v borbo zmerom izključno samo srbski narod. Nam se sicer dopade, da je «Jutro», ki je zadnje čase doma hotelo igrali izjemoma na slovensko violino ter je mimogrede hinavsko zavijalo oči tudi po slovenski zastavi, da je ob tej priliki nehote zopet odkrito povedalo svoje mnenje o nekem enem samem »narodu« Jugoslavije. Treba pa je vendarle tudi ob takih prilikah izluščiti čisto resnico. To tem bolj, ker je prav «Jutro» pred nekaj dnevi kar v uvodniku napisalo nekaj o ljudeh, ki drugače mislijo, spet drugače pa pišejo in delajo. Tako je sicer , Jutro > naslikalo tedaj samo sebe, njegovo podobo pa je treba včasih predočiti tudi z druge strani. Enako zanimiva je tudi «Jutrova» trditev, da je minister dr. Jankovič s svojimi besedami mislil tudi na naše drage prijatelje v Sloveniji«. Verjamemo, da so bili pri stilizaciji tega stavka pri »Jutru > nekoliko nerodni, povedali so pa vendarle bridko resnico — če seveda dopustimo prijatelje v Sloveniji, ker so se pač oni tako neokusno zaletavali v konkordat ter s tem zgolj cerkveno zadevo na moč nerodno zapeljali na politično polje. Zdaj so sc torej sami udarili po zobeh; prav jim je! 2 lovski puški se prodasta na sodni dražbi 17. t. m. ol> H popoldne. Nova e. 14. — Vrhnika. Polec il m k ih shodov, ki so jih včeraj priredili pristaši ,IRZ, je bil tudi v Kučevu. Na njem je govoril |>oslanee Velimir Jankovič. Zborovalci so soglasno odobravali delo, ki ga je_ izvedla vlada dr. Rtojadinoviča, ter izrazili tudi željo, da bi se vse deio tudi v tem smislu odločno nadaljevalo. Prav tako so zbrane množice z velikim navdušenjem odobravale postopanje kr. vlade glede ratifikacije konkordata. V tem smislu sta bili |>o-slani tudi pozdravni brzojavki predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru za soc. politiko in nar zdravje Dragiši Cvetkoviču. Cestna dela proti St. Vidu Ljubljana, 13. avgusta. Sprehod po novi modernizirani cesti iz Šiške proti Št. Vidu je prav zanimiv. Tam zdaj dela več skupin delavcev ter bo cesta kmalu do Št. Vida vsa tlakovana. Daleč zunaj na polju od gostilne Kavčič zdaj nadaljujejo s tlakovanjem, dnevno dovažajo na cesto cele vagone kock iz Pohorja. Cesta od Kavčiča dalje proti Dravljam bo zdaj popolnoma ravna, vsi ovinki so bili odpravljeni. Na več krajih bo treba še prestaviti tramvajsko progo, najprej pred gostilno Kavčič, potem pa tudi na polju pri Dravljah. Tudi tramvaj bo potem tekel iz Šiške do Dravelj skoraj v ravni črti. Zraven tramvaja bodo naredili, kakor smo svoj čas že poročali, tudi širok hodnik za pešce, kolesarje in mlekarice. Ta hodnik bo na svoje stroške morala napraviti do mestne mitnice v Dravljah mestna občina ljubljanska. Cestišče mimo Dravelj je uravnano in z valjarjem utrjeno že prav do tovarne Štora, oziroma do mitnice v Dravljah. Od mitnice dalje proti Št. Vidu zdaj na robu ceste izkopavajo prst, zraven ceste pa so že pripravljeni veliki kupi kamenja za cestno podlago. Tu zdaj prestavljajo tudi vse brzojavne in telefonske vode, ki so se morali umakniti novi cestni trasi. Z izkopavanjem ob cesti so prišli že skoraj tik do Št. Vida. Precej bodo omilili cestni ovinek pred gostilno Zibert na Trati, vendar se nam zdi, da bi vsaj ta del ceste do Št. Vida morali še bolj zravnati. Nekateri ovinki so še zmerom preveliki, mnogi ovinki pa so sploh nepotrebni. Vidimo na drugih odsekih, na primer na Jeperci, pri Medvodah, pa tudi v Mednem, kako eo novo cestno traso povsem preložili, samo da so jo mogli popolnoma izravnati ter odpraviti vse negptrebne ovinke. Tako se nam zdi, da bi 6e morala urediti tudi cesta do Št. Vida. Tudi bo nova cesta proti Št. Vidu, kjer je vendar zmerom zelo živahen promet, očitno preozka. Pozneje bodo nastajali novi stroški z razširitvijo, ki bo najbrž kmalu postala nujna. Seveda pa bo nova modernizirana cesta iz Ljubljane proti St. Vidu vendarle lepa pridobitev tako za Ljubljano kakor tudi za okolico. Prihodnje leto bo cesta brez dvoma že v celoti sposobna za promet. Prosvetni dan pod goro Oljko Velenje, 15. avg. Po vsej Sloveniji se prebuja in stopa na plan nova neustrašena, samozavestna in odločna slovenska katoliška mladina, ki je pripravljena stopiti v boj za katoliške in slovenske ideje, pripravljena boriti se do zadnjega, četudi bi morale še pasti žrtve. Del te mogočne slovenske armade je manifestiral danes v Velenju. Pod prijazno Goro Oljko v Velenju je bil danes velik dan, ker je bilo tukaj zbranih veliko število katoliških Slovencev, zbrane veliko pogumne in borbene mladine. Na kolodvoru v Velenju se je ob deveti uri zbralo mnogo domačinov z velenjsko rudarsko godbo, da sprejmejo drage goste, ki se pripeljejo iz Savinjske doline. Po prihodu vlaka in po prisrčnem medsebojnem pozdravljanju se je razvil od kolodvora krasen sprevod,, ki je korakal pod lepim slavolokom mimo hiš, raz katerih so iz sleherne visele državne zastave, na prostor pod Velenjskim gradom, ves okrašen z mlaji in slavolokom. Nasproti glavnega vhoda je stal oltar, kjer je bila sv. maša, ko so se množice uredile po prostoru. Med sveto mašo so krasno prepevali domači pevci, mašniku pa so stregli fantje v kroju. Po sv. maši je bilo na tem prostoru zborovanje, ki mu je predsedoval g. Sevčnikar, kateri je pre-čital pismo g. ministra dr. Miho Kreka, v katerem je želel taboru veliko uspeha, obenem pa se opravičil, da se ne more tabora udeležiti, ker ga zadržujejo nujni posli; prečitana pa je bila tudi pozdravna brzojavka bana jr. dr. Natlačena. Kot prvi govornik je nastopil g. Ovsenek iz Predoslja, za njim akademik Leskovar iz Konjic, ki je poudarjal našo nacionalnost, obenem pa je obračunaval z našimi nasprotniki, ki služijo tujini in odpadniškim idejam. Za njima je nastopil g. Vrhnjak iz Pameč, razen tega pa tudi dve govornici iz okolice Velenja. Velenjska rudarska godba je na koncu zborovanja zaigrala državno himno, nakar se je ljudstvo začelo razhajati. Žal, da je bilo vreme dopoldne dokaj neugodno, zlasti proti poldnevu in opoldne je močno deževalo, popoldne za nastop mladine pa je naklonilo nebo zopet vedro in solnčno vreme. Točno ob tretji popoldanski uri je začela igrati Velenjska rudarska godba, in s tem naznanila, da se je telovadba pričela. Na telovadnem prostoru je bilo zbranih okrog 3000 ljudi. Prvi So nastopili mladci in izvajali lepo in enakomerno proste vaje, pozneje 60 se izkazali še z raznimi skupinskimi vajami, z vajami s palico, posebno ugajali *o s simbolično vajo »Morava«, pri kateri so sami prepevali. Mladci so nastopili tudi na krogih in pokazali presenetljive uspehe. Navdušena množica se jim je zahvaljevala za užitek, ki so jim ga nudili ti naši mali s ponovnimi živio-vzkliki in ploska* njem. Člani so se izvrstno izkazali na krogih, bradlji in drogu. Na vsakem taboru vidimo čedalje lepše uspehe, čedalje večje navdušenje; mladina, ne popušča, s čedaljo večjo ljubeznijo in veseljem se oklepa prosvetnega gibanja in povsod kaže uspehe. Ugajala je tudi skupinska vaja članov in simbolična vaja »Oj Doberdob«, pri kateri je prepeval moški zbor iz Velenja. Pesem je bila z ob-1 čutkom odpeta in vaja tako z razumevanjem izvedena, da so marsikateremu vstopile solze v oči ob spominu na izgubljene brate. Preden 60 člani nastopili s prosto vajo za leto 1937, je pozdravil navzoče predsednik podzveze fantovskih odsekov g. prof. Bitenc, ki je s svojim krasnim govorom še bolj navdušil ljudstvo. Preden se je ljudstvo razšlo, je zaigrala Rudarska godba še državno himno. Razmere v našem gasilstvu Ljubljana, 16 avgusta. Včerajšnji dogodki na zagrebškem gasilskem kongresu so med slovenskimi gasilci vzbudili upravičeno pozornost. V Zagreb se je na kongres odpeljalo včeraj zjutraj s posebnim vlakom nad 1000 uniformiranih gasilcev, približno toliko pa se jih je odpeljalo tudi z drugimi vlaki. Skupno se je v Zagrebu zbralo nad 2000 slovenskih gasilcev. S seboj v Zagreb so vzeli tudi okrog 30 gasilskih zastav.^ Posamezni gasilski delegati so odšli v Zagreb že prej, ker je. v soboto bilo zaradi kongresa več sej in posvetovanj. Oblaki se zbirajo ... Neka čudna nervoznost v zvezi z gasilskim kongresom v Zagrebu se je čutila že vse zadnje dni. Zadnji teden slovenski gasilci še niso trdno vedeli, če naj gredo v Zagreb na kongres ali ne. Celo prireditev v Zagrebu je namreč pripravljala gasilska zajednica za savsko banovino v Zagrebu. Prireditev sama pa je bila itak utemeljena zgolj v proslavo 60 letnice hrvatskega gasilstva. Pri večini sej jugoslovanske gasilske zveze je zaradi priprav za zagrebški kongres prišlo do burnih razprav. Posamezni hrvatski delegati so prvotno celoten program hoteli sestaviti tako, da bi se izvršil čisto ločeno od sodelovanja državnih upravnih oblasti. Koncuo se je cela stvar nekoliko ublažila ter poravnala s posebnim kompromisom. Nevihta se pripravlja ... Toda v soboto pred samimi glavnimi nedeljskimi proslavami v Zagrebu so oblaki na gasilskem nebu zopet postajali sumljivo črni. Dolgih razgovorov je bilo treba v soboto popoldne, da so dobili predstavniki jugoslovanske gasilske zveze od Hrvatov svečana zagotovila, da se v nedeljo v Zagrebu ne bo ničesar zgodilo, kar bi moglo motiti celotno prireditev. Samo pod temi zagotovili so k nedeljskim prireditvam v tako velikem številu prišli tudi Slovenci. Sv. maša na Mažuranovi-čevem trgu se je v največjem sijaju opravila, mogočne kolone gasilcev so se odtod pomaknile bližje k odkritju spomenika pred narodno gledališče. Tam so položili vence pred spomenik utemeljitelja hrvatskega gasilstva Gjure Deželiča po vrsti angleški, belgijski in češki gasilci, nato je položil venec pred spomenik tudi dr. Kodre v imenu gasilske zajednice za dravsko banovino. Spomenik sam je bil izročen v varstvo Društvu hrvatskega zmaja. Do tu je cela prireditev potekala kakor dogovorjeno. Tedaj pa je nenadoma stopil v ospredje član gasilske čete iz Varaždina g l)olansky, ki je kratko in jedrnato prebral zbranim gasilcem ostro izjavo, ki je namah podrla vso vero v nadaljnjo enotnost jugoslovanskega gasilstva. Hrvaški gasilci za dr. Mačka Izjava najprej poudarja, da so zbrani gasilci iz vse Hrvatske edini legitimni predstavniki za sprejemanje, vseh sklepov, ki se tičejo zgolj hrvatskega gasilstva. S tem trenutkom hrvatski gasilci prekinjajo vsako svežo z jugoslovansko gasilsko zvezo, to zborovanje samo pa je proglašeno kot kongres hrvatskega gasilstva, — čeprav je bil prej napovedan in se je govorilo povsod o kongresu vsega jugoslovanskega gasilstva. V zelo ostri obliki izjava od lirvatskih gasilcev terja, naj od tega dne dalje s svojih uniform odstranijo vsa znamenja, ki niso v skladu i značajem hrvatskega gasilstva. Celotno gasilstvo v Hrvatski se s tem vključi v ostalo hrvatsko narodno gibanje, ki ga vodi dr. Maček. Kdino dr. Mačka priznavajo tudi gasilci za svojega vodnika, ki z njim hrvatsko gasilstvo stoji in pade. Po prečitanju te izjave je ves prostrani trg z velikim uavdušenjem pričel klicali dr. Mačku, Celotna prireditev je tako stopila čisto na poli-tično polje. Slovenski gasilci odkorakalo posebej * -ji™* Za gasilce izven hrvatskih krajev je nastopil skrajno mučen trenutek. Vključitev gasilske armade v politično gibanje je stvar, ki utegne imeti resne posledice. Zato so zlasti slovenski gasilci takoj po prebrani izjavi, ki je bila živo nasprotje tega, kar so bili Hrvatje prejšnji dan popoldne obljubili, zapustili prostor pred spomenikom ter odkorakali posebej. Na programu je namreč še bil mimohod vsega gasilstva pred Jelačičevim spomenikom. Tega mimohoda se slovenski gasilci niso marali udeležiti, ker bi bili v zvezi z opisanim incidentom tam čisto odveč. Z brutalno gesto je bilo tako odstranjenih nad 2000 slovenskih uniformiranih gasilcev, ki so potem v strnjenih vrstah pod vodstvom inšpektorja g. Dolenca odkorakali pred Zagrebški zbor, kjer so sami zase izvedli mimohod pred svojimi gasilskimi predstavniki. Tam je slovenske gasilce tudi nagovoril g. Snoj, ki je navedel vse razloge za to ločeno dejanje slovenskih gasilcev. Poudaril je, da Slovenci sicer razumemo ogorčenje Hrvatov glede sedanjega gasilskega zakona, ki tudi nam ni po godu in ga z njimi vred kritično gledamo, toda mi smo zmerom bili zagovorniki dejanj v mejah obstoječih zakonov. Zato tudi smatramo, da se ta zakon more spremeniti zakonitim potom. Po govoru g. Snoja so se slovenski gasilci razšli. Ob istem času pa se je izvršil na Jelačičevem trgu okrnjen mimohod ostalih gasilcev, ki jih je šlo v sprevodu skupaj 5540 s 24 godbami. Po končanem mimohodu se je v dvorani Zagrebškega zbora vršilo slavnostno kosilo, ki pa je tudi poteklo v omejenem obsegu. Izmed približno 300 povabljenih goslov jih je prišlo tja jedva nekaj nad sto. S Slovenci, ki so vsi odklonili povabilo za obed, so se namreč solidarizirali tudi delegati gasilskih zajednic vrbaske, drinske, duuav-ske, moravske in zetske banovine. Tako je bila v Zagrebu razbita enotnost jugo-slovenskih gasilcev. G. Snoj je izjavil: »Pisker, ki smo ga včeraj z muko štiri dolge ure krpali, je danes počil. To je jedro vsega.« Nesreča na progi Ljubljana, 16. avg. V bolnišnico so pripeljali iz Trbovelj progovnega čuvaja Hrastelja Antona, ki ga je na postaji pri premikanju povo/.il vlak ter mu odtrgal desno nogo. Razen tega se je bolnišnico zatekla včeraj cela vrsta drugih ponesrečencev iz mesta in z dežele. Zlasti kolesarsko nesrečo so zadnji čas zelo pogoste. Nekoliko nenavadna nesreča se je pripetila brivskemu pomočniku Kavčiču Vladku, ki se je vozil « kolonom z Vrhnike proti Ljubljani, pa ga je med vožnjo neki neznanec obstrelili. Od neznanca je bil napaden in poškodovan v Trnovski ulici tudi 30 letni delavec Jajčnik Albin. Pri gradu Bogenšperku nad Litijo jo avtomobilist povoiil Leopoida Golobico iz bližnjega Gradca. Prav tako je neki avtomobilist, v Dravljah podrl delavčevo ženo Drobne Alojzijo. Zena je dobila pri tem hudo poškodbe zlasti nn levi nogi. Železničar čuk Jože pa je na Vilharjevi ulici padel s kolesom ter si poškodoval desno nogo. Naročajte Slovenski dom! Kulturni koledar Ipavic Gustav 15. avgusta 1831 se je rodil v §(. Jurju glasbenik Ipavic Gustav. Gimnazijo je študiral v Celju, medicino pa v Gradcu. V Št. Jurju je po očetovi smrti postal njegov naslednik v zdravniški praksi. Tu je mnogo storil, da ee je vzbudila v domačem trgu slovenska narodna zavest. Bil je 30 let župan. Mnogo je tudi pripomogel, da se je v Št. Jurju ustanovila slovenska kmetijska in gospodarska šola. Komponiral je že kot študent. Že v »Pesmarici za kratek čas« iz ieta 1859 je več njegovih pesmi. Njegove pesmi so preproste in melodiozne, zaradi tega so se hitro razširile med narodom. Zelo 'V.natie so »Kje so moje rožice« in »Slovenec sem«. Umrl je 20. avgusta 1908. Dolžan Jernej 16. avgusta 1815 se je rodil v Križih pri Tržiču narodni buditelj in pisatelj Dolžan Jernej. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in Novem mestu, teologijo pa v Ljubljani. Kaplanoval je po raznih krajih Slovenije, dokler ni prišel za župnika v Rodonico, kjer je tudi 3. februarja 1880 umrl. Že v semenišče se je uril v slovenščini. Pisal je v »Slovenijo«, potem pa v »Danico« o problemih vere in narodnosti. V »Slovenskih večernicah« je objavil povest »Mati božja dobrega sveta«. — V svojih zgodovinskih člankih je istovetil Ilire in Slovence. Narodnost pa je zagovarjal s tezo, da je »poglavitni del narodnosti vera«. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 16. avgusta: Rok. Torek, 17. avgusta: Hiacint. Nočuo službo imajo lekarne: mr. L e us lok. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič TEI. 21-24 MATICA Veliki ljubavnl film Zavržena žena K&tbe Doracb, Gustav Griindgens, Marlann« Hoppe TEI. 27-30 SLOGA Nogometna podzveza je zborovala Ljubljana, 15. avgusta. Danes dopoldne je bila v Delavski zbornici redna letna skupščina Ljubljanske nogometne pod-zveze. Pričetek, ki je bil najavljen za 8 zjutraj, se je iz neznanih razlogov zavlekel na pol 10 dopoldne. Ob tem času je otvoril skupščino g. dr. Kosti, ki je pozdravil vse navzoče delegate. Prešlo se je •takoj k verifikaciji poverilnic. Za verifikacijski odbor je podal poročilo g. Kralj. Povedal je, da je bilo verifikacijskemu odboru predanih 42 poverilnic (lepo število, če upoštevamo, da je na teritoriju LNP-a v6ega skupaj 56 klubov). Tem 42 poverilnicam 6fa se pozneje pridružili še dve. G. dr. Kosti je v svojih izvajanjih po vda ril, da je zaznamovati to leto razveseljivo dejstvo: delegati klubov 60 prišli tudi iz najoddaljenejših krajev sami; klubi svojega zaupanja niso več poverjali tujim delegatom. Po poročilu verifikacijskega odbora preda besedo navzočemu delegatu Jugoslovanske nogo. metne zveze, g. dr. Andrejeviču, njenemu predsed-sedniku. G. dr. Andrejcvič je v svojem govoru zelo laskavo karakteriziral slovenski šport: povedal je. da je slovenski šport skoraj v vseh panogah vodilen. Podčrtal je, da je Jugoslovanska nogo-metha zveza zelo vesela vzglednega dela, ki ga vrši Ljubljanska nogometna podzveza. H koncu je zaželel gosp. dr. Andrejcvič Ljubljanski nogometni podzvezt in njenemu najmočnejšemu klubu SK Ljubljani čim boljši napredek: nai bi se slovenski nogometni šport afirmiral tako, kakor 60 se afirmirali drugi športi, ki jih goji Slovenija. Nato je g. dr. Kosti prešel na dnevni red. Uvodoma je povedal, da je odbor razposlal poročilo o delovanju LNP-a vsem včlanjenim klubom, zato bi bilo odveč, če bi ee poročila na skupščini brala še enkrat. Naslednja točka naj bi torej bila debata o poročilih. Navzoči delegati so živahno posegali vanjo. Zaporedoma so se prijavljali k besedi: g. Ogorelec, g. Gorjak, g. Padar. g. Jošti, g. Dolanc, g. Kocbek, nato zopet g. Ogorelec, nato g. Dolinar, g. Kralj, g. Jelačič itd. Večina interpelantov je udarjala nekoliko mimo črne točke v tarči. Revizor g. Vospernik je nato podal svoje poročilo ter izjavil, da sta revi- zorja našla vse v redu. Predlagal je razrešnico Nato je g. Buljevič povedal, da je demisioniral celokupni upravni odbor LNP-a. G. Kralj predlaga. lja in g. Kocbeka. Prodre predlog g. Kralj tričetrturni absenci objavi kandidacijski odbor listo, ki jo je postavi! soglasno. Ta lista je bila sprejeta soglasno per acclamationem 0poldne je skupščino zaključil g. ravnatelj Šetina. SK Ljubljana : Slavila (Varaždin) 7:2 (3:2) Veliki Spijonažnl film lz Junaških bojev rusko-japoneke vojne PORT ARTUR Adolf Woblbriick — Kene Deltgen ere ds ta ve danes ob 19.18 tn 21.18 uri Profituberkulozni zvezi v Ljubljani je darovala gospa Milka Bohinjčeva, Laško, znesek 100 dinarjev namesto cvetja na grob svojemu bratrancu Jošku Jerebu. Za velikodušen dar se najpri-srčneje zahvaljujemo. Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog- 40.000 m2 prostora. Največja izmed teh razstav bo razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 . razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin, novin v podobh govorjenih in petih novin ter novin v živi sliki. Vse to bo poživljeno z raznimi strokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v j obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal sejemski dnevnik, ki ga bodo urejevali kar tam na velesejmu. Slovenski misijonarji prirede etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«. Ta razstava nam bo prikazala tajne in čare nam tako tuje Indije, njeno kulturo, v glavnem pa delovanje slovenskih misijonarjev. Razstavo »Materi za otroka« priredi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava bo obsegala higijeno, zdravstvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, prehrano, obleko, igrače itd. Javnost bo tudi tokrat zanimala umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo priredi »Klub ljubiteljev cvetlic« v Ljubljani, ki bo gotovo zelo pestra. Izpopolnjena pa bo la razstava še z razstavo eksotičnih ribic in pa z razstavo metuljev. Ljubitelji sadjarstva si IkkIo mogli ogledati vzoren sadni vrt, zasajen s plemenitim špa-lirnim sadnim drevjem. Med nami je zelo mnogo rejcev malih živali. Zato na velesejmu ne bo manjkala razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«. V posebnem živalskem vrtu pa bo na ogled dlaknsta in pernata divjad naših gozdov. Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Harmonika je postala naš splošen narodni instrument. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslovansko prvenstvo v nedeljo, dne 12. sept. Utrujenim in zabave željnim bo na razpolago lepo zabavišče, kjer se bodo mogli odpočiti in okrepiti ob izvrstnih domačih jestvinah in pijačah. Koncerti, ples, velikomestni variete s prvovrstnimi atrakcijami bodo nudili dovolj zabave. Pri popol-danskih varietetnih predstavah, ki bodo na prostem, ne bo vstopnine. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg cele vozne karte do Ljubljane kupi še ruineno železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmu bo dobil velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povra-tek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avg. do 12. sept.' povratek pa od t. do 17. sept. Otvoritev brzojava in telefona pri pogodbeni državni posti Nova cerkev. Dne 1. avgusta 1937 je bila pri pogodbeni drž. jx>šti otvorjena telefonska centrala in brzojavna postaja s telefonskim obratom z omejeno dnevno službo L. Direkcija pošte, telegrafa in telefona. Brusnice pri Novem mestu Za 25 letnico brusniške gasilske čete namje naklonil g. notranji minister dr. Anton Korošec znesek 1000 din. Za ta velikodušni dar se gospodu ministru iskreno zahvaljujemo. V dopisu, objavljenem dne 3. avgusta, jc pomotoma izostalo ime zastopnika in člana gasilske zveze in zajcdnice g. Josipa Jenka iz Vavte vasi, ki mu za njegovo ljubeznivo naklonjenost na tein mestu izrekamo toplo zahvalo. Razpis Razpisujem službo zdravnika združene zdravstvene občine Sodražica, v lastnosti banovinskega J uradniškega pripravnika. — Prosilci morajo imeti i pogoje za sprejem v državno službo v smislu g 3. | zak. o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnišnične prakse iz jkp rodništva in ginekologije. — Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljub- i I jan i do 30. avgusta 1937, I Po hudi noči, ko so speče Ljubljančane plašili bliski in gromi, nihče ni pričakoval lepega, malo jesensko nadahnjenega popoldneva, »Das Unmo-gleche ists geschehnl« Dopoldne se je vreme še nekam kremžilo, popoldne pa se je sonce okoraj-žilo; tudi sever je malo zatrobil meglam na umik, Pametni ljudje so itak že v soboto ostali v Ljubljani: kdo bi se z nesolidnimi parazoli otepal silovitega poletnega dežja! Staro pravilo drži: če se nočeš še obesiti, potem io v nedeljo popoldne uberi v ljubljansko kavarno! Stari, preizkušeni mački, ki za to pravilo dobro vedo, so si dejali, da ne bo napak, če jo zavijejo na igrišče SK Ljubljane (na širom sveta znano igrišče z najslabšimi »planikami«!) Nekaj usmiljenih samaritanov si je dejalo, da bi bilo po zadnjih lamentacijah prav, če bi s skromnim obolum malo podprli edini reprezentativni slovenski klub: brž so'nesli božjake na Tyrševo cesto. Tako se je do pričetka prve tekme na igrišču SK Ljubljane nabralo dobrega pol tisoča ljudi, ki so se skušali vživeti v na6trojenje pravih pravcatih ligaških tekem. Predtekma je nudila slab šport: da si je potekala v stalni premoči Ljubljaninih akterjev, ni mogla. navdušiti nobenega gledalca. Prilike za smeh pa je bilo dovolj: toliko zrelih šans, katere je danes zapackal napad Ljubljaninega »wunderteama«, zle-še nismo videli. Če bi v sredini ne bilo odločnega Luceta, bi srečanje kljub premoči »marogastih« naj. brž nehalo neodločno. Tako pa je stari maček iz ilirijanske garde po individualni zaslugi pritisnil score na 3:1 za Ljubljano. Svoboda je bila trd in odporen sparing-partner, V moštvu Ljubljanine rezerve smo zavohali nekaj moči. ki bodo že čez leto, dve, prav dobre moči za ligo. Upajmo, da jih do tega časa ne bodo pokvarile »slučajnosti«, Za te talentirane moči bi bilo to prav škoda! Predtekmo je sodil g. Doberlet, ki obeta dobro pridobitev za sodniški kader. Tu pa tam se mu je sicer vsilila kakšna napaka, ki pa je bila nedolžnega značaja. Kako se je igra razvijala; V začetku je — kakor je že to običaj procincijskih klubov, če pridejo gostovat na vzvišena tla! — napadla Slavija, — in dokaj živahno! Njena rovarjenja pa pred golom niso mogla uspeti. Obe krili, tehnično odlično podkovani Solerti in dovolj premišljeni nagli Ože-govič — si sploh nista upali bliže! Zvezi sta ostajali v precejšnji daljavi in prihajali Mrni (pravijo mu tudi Tarzan, Koprivnjaku seveda!) na pomoč navadno tedaj, ko je bilo že prepozno. Za pomoč se je skoraj vedno prej »zrajtal« Bradaška. Ljub-ljanini napadi so hirali na paralizi: sijajno začeti so usihali ob povprečni obrambi; zavrnjeni so ne-havali z nasprotnim napadom, ker 6i Pupo v sredi ni mogel pomagati. Stanko je navajen (to je šele druga tekma tega našega starega bekovskega asa na novih tleh!) branilskih manir: branilec, vsaj slovenski, ne gleda bogve kako. kam bo oddal! Slaparja je spočetka nekoliko begal gibčni Solerti; pozneje pa je iznašel zanj finsko medicino; odtlej mali mož skoraj ni mogel pošteno treniti. V napadu se kar niso mogli znajti: Pepček je dajal preveč Zemljiču, Tičar ni našel pravega mostu med obema. Lah je ostajal zadaj, Janežič je cincal in pred centriranjem običajno mečkal tako dolgo, da je morala žoga v out ali pa v nasprotnikove noge. Ta napad je pošteno čutil za seboj vrzel v sredini, vrzel, ki jo je morala čutiti še bolj obramba Ljub-ljane! Slavija je pritiskala. V tO minuti se je za-kalilo nebo pred ljubljanskim portalom: Cinč je oddal Bradaški, Bradaška je vrnil Čiriču, Logar je nerodno padel, odstrelek pa je povzel spet Ciric, ki se je dvignil h Koprivnjaku. Obilni, rutinirani atlet je mirno, pa silovito udaril v mrežo 1:0 za Slavijo. Kibici so skomigali z očmi in ušesi: Ali bo spet 7:2 za Slavijo — kakor spomladi? Po prvem golu je Ljubljana še vedno potila krvavi pot. Šele v 21 minuti je Lah nesebično odda! Tičarju, ki je izenačil 1:1. Dve minuti nato je Pepček udaril — čudo! — mimo. V 26 minuti je Lah čudovito povišal z osmih metrov na 2:1 z glavo! V 31 minuti je Tičar s krasnim srečnim vollem vzpel na 3:1. Heroični momenti Ljubljane so bili kmalu v kraju: zaledje ni funkcioniralo! Slavija je igrala v polju boljše. V 41 minuti je prosti strel na foul spremenil Koprivnjak v 3:2, Kmalu nato je bil razglašen polčas (po piščalki seveda). V drugem polčasu je začela z napadi Ljubljana. Slavija pa je živahno sopostirala. Igra je begala iz polja v polje. Ljubljanina halflinija se je postopoma začela popravljati. V 17. minuti je prodrl Tičar in z ostrim strelom ob prečki povišal bojno razmerje na 4 : 2. Malo je zapihalo v Ljubljanine vrste: gajst« iz ligaških tekem je od daleč po- strašil. To ni bil novomeški elan slavne preteklosti, ampak elan, ki ga ligaški klubi uvajajo z vso resnobo takrat, kadar jim gre za noht na polcu! Seveda le za nekaj minut! V 26 minuti je Lah z glavo sijajno postavil 5 : 2. Redek gol na slovenskih igriščih. V 81 minuti je Zemljič oddal Pepčku, ta Lahu, ki je bil krit in je spet oddal Pepčku. Pepček pa je predložil Tičarju, ki je tekel nekaj korakov, krotil žogo, jo hipnotiziral in s treh metrov poslal neubranljivo v mrežo — 6 : 2. V 41. minuti je po številnih, nerodno zapravljenih šan-cah uspelo Janežiču, da je postavil spomladanskemu obraten rezultat — 7 : 2, Se nekaj nerod- nih in mlačnih napadov na obeh straneh — in konec! Slavija; je pokazala nogomet, ki je zelo podoben nogometu mariborskih železničarjev in — zagrebške Sparte. Preprost, preračunan na šablonsko podajanje in na šablonske kombinacije, ambiciozen, toda — brez zadnjega, efektnega poleta! V njenem moštvu straši še stari rutiner Koprivnjak, za svojo debelost dovolj okreten in — zvit, pa prepočasen. Najboljši mož je v njeni kolekciji levi half Starej, ki je bil danes med najbolj prominent-nimi na terenu. Dovolj dober je tudi Sobath, dalje Adamčič in nonšalantni levi bek Gušič, ki ga je g. Macoratti povsem umestno vrgel iz igre. Tako rigoroznost priporočamo vsem našim sodnikom! Gostje si ne smejo dovoljevati izjemnih nesramnosti! Ljubljana: Obramba še ni povsem v redu. Levega branilca bo moral zasesti Stanko, ki je tu najbolj doma! Na levega halfa bo treba (škoda Klemenca!) vtakniti po vsem videzu Bonclja (videti je, da je v formi!). Napad je srečno sestavljen: igral bo preprostejše kot lani — ali tudi bolj koristno! Tičar je od sedmih golov zabil štiri: podoba je ,da bo v tem fonvardu realizator on. V polju najbrž ne bo sile »odvagal«. Manjka mu tehnični repertoar (morda bo še pridobil s treningom?). Pač pa bo pred golom nevaren: in to je za moderen nogomet, kakor tudi za ligaške tekme: najvažnejše). Zemljič bo kmalu v »ognju«. Lah je bil prav dober — tudi v polju. Pepček ie dirigent in glava, Janežič nosilec vehementnih napadov. Moštvo ima po štirih letih spet enkrat res zadovoljivo kondicijo! Sodil je g. Macoratti objektivno s tremi napakami v offsideih. Motociklistične dirke na Uubeliu Velike vsakoletne motociklistične dirke, ki jih prireja motoklub Ilirija na ljubeljski cesti, so se vršile včeraj v zelo slabem vremenu. Že sobotni ponočni vihar in deš je močno razmočil cesto, dopoldanski naliv pa je celo onemogočil, da bi se tekma začela ob pravem času. Toda kljub vsem zunanjim neugodnim okolnostim je bilo število tekmovalcev, zlasti inozemskih zelo veliko in so bili doseženi zelo lepi rezultati. Med njimi moramo zlasti omeniti Dunajčana Denzela Wolfganga, ki je popravil dosedanji rekord skoraj za 5 sekund. Njegov čas na progi je 5:01. Najboljši Jugoslovan je bil Zagrebčan Anton Uroif s časom 5:28.2. Kot najboljši Slovenec pa se je plasiral Iliri jan Janko šiška s 5:30. Plavalne tekme v Radovljici Včeraj je bilo v Radovljici plavalno prvenstvo ljubljanske plavalne podzveze. Pri tekmah sta Sodelovala samo dva ljubljanska kluba, SK Ilirija in SK Planina. K tem je prišlo še 16 Kamničanov. Tekme so bile precej nezanimive in tudi doseženi rezultati za podzvezno prvenstvo niso posebno dobri. Izven programa pa je bilo postavljenih cela kopica novih državnih rekordov, toda na progah, na katerih navadno ne tekmujejo. Tako imamo nov rekord v enournem plavanju (Fuks 3330 m), 4X100 m štafeta (4:26.2 Ilirija). 500 m prosto (Mihalek 7:12.8), 500 m prsno (Hribar 8:44), v hrbtnem plavanju na 200, 300 in 400 metrov (Schell s časi 2:54.1, 4:38, 6:12.8), 200 m prsno dame (Verner 3:38) in 200 m hrbtno dame (Fine 3:33.2). Končno stanje podzveznega jirvenstva je sledeče: Ilirija 291 točk, Planina 105 točk in Kamnik 95 točk. Pregled včerajšnjik športnik prireditev V soboto zvečer je bilo v Splitu zadnje srečanje v tekmovanju za jadranski pokal. Kot poslednji par sta nastopila splitski Jadran in sušaška Viktorija. Jadran je z gotovostjo premagal Suša-čane v razmerju 62:47. Med rezultati, ki jih moramo zlasti omeniti, je čas na 400 m prosto, kjer sta plavalca Gazzari (Jadrau) in Mini (Viktorija) postavila 5:12.9 in 5:19, kar je boljše od obstoječega rekorda. Dalje sta izboljšala državni rekord tudi Beara (Jadran) in Petrovič (Jadran) v plavanju na 100 m prosto za dame. Dosežena časa sta 1:14 in 1:15. Rekorda seveda ne bosta priznana, ker nista postavljena v predpisanem bazenu. Končno stanjp točk v tekmovanju za jadranski pokal je sledeče: 1. Ilirija 355 točk (58:9); 2. Triestina 320 točk (53:3); 3. Jadran 314 točk (52:3); 4. Viktorija 308 točk (51:3). V waterpolu pa je stanje sledeče: Jadran 6 5 1 0 29:11 11 Viktorija « 2 1 s 24:17 5 Ilirija 6 2 0 4 16:28 4 Triestina 6 2 0 4 9:22 4 Od tu in tam Spored za nom gledališko sezono je objavilo skopljansko gledališko ravnateljstvo. Po tem programu bo skopljansko gledališče v letošnji sezoni uprizorilo tudi dve slovenski deli, in sicer Kreftovega »Matijo Gubca« in Kranjčevega »Ravnatelja Čampo«. Od novih gledaliških igralcev, ki jih lx> za novo sezono najelo skopljansko gledališče, je tudi znani gledališki igralec Maks Bur,jan, ki. je lansko sezono nastopal v Osijeku, prej pa v Mariboru. Cerkvena uprava srbske pravoslavne cerkve v Nišu je dala včeraj afiširati in razdeliti letake, v katerih je pozvala pravoslavne državljane, naj pridejo 15. t. m. v cerkev zaradi važnih obvestil. Temu pozivu so se odzvali tudi pristaši JRZ v ogromnem številu. Bili pa eo zelo iznenadeni, ko so našli cerkvena vrata zaprta. Na vratih je bil razglas, da službe božje ne bo, ker se pravoslavna cerkev boji, da ne bi prišlo v cerkvi do prelivanja krvi. Pristaši JRZ so zaradi tega ostali v cerkveni porti. Tu jih je skupina izzivačev in paglavcev', ki jih je bilo 30 do 40 po'številu, skušala izzivati. Pristaši JRZ in drugi ljudje, ki so se tu zbrali, so manifestirali svoje nezadovoljstvo proti takemu postopanju cerkve in so nato korporativno odšli iz cerkve v kavarno »Carigrad«, kjer se je vršilo zborovanje. Na zborovanju so govorili predsednik niške občine Dragiča Zivkovič, mestni svetnik J. Jugovič in podpredsednik niškega mestnega od« bora JRZ čohadžič. Sredi njihovih govorov jo prišlo do manifestacij za predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ministra za soc. politiko in nar. zdravje Cvetkoviča. Zborovanje se je v miru zaključilo. Medtem se jo vršila v saborni cerkvi služba božja pri zaprtih vratih. Prečitana so bila imena narodnih poslancev, ki eo glasovali za konkordat, in ki so bili |»o sklepu sv. sinoda pozvani pred cerkveno sodišče na odgovor, dotlej so jim bila odvzete cerkvene častne pravice. V Nišu so ta dogodek ostro komentira, ker se je prvič v zgodovini pravoslavne cerkve pripetilo, da je cerkvena oblast cerkev zaprla in tako svojim vernikom onemogočila prisostvovati službi božji. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta s svojini spremstvo davi ob devetih prispela v Split v strogem inkognitu. Na železniški postaji ju je sprejel generalni direktor »Jugoslovanskega L!oyda« Banac s svojo soprogo. Vojvoda in vojvodinja sta 6e nemudoma podala na jahto »Tiho«, ki je že dopoldne odplula vzdolž obale proti jugu. Elcktromonterji so v Zagrebu stavkali celih šest tednov. Do stavke je prišlo zaradi nizkih plač, pa tudi zaradi tega, da opozorijo javnost na svoj neurejeni socialni položaj v zvezi z njihovim socialnim zavarovanjem, Pogajanja so potekala ves čas v miru, do končnih uspehov pa je prišlo šele sedaj po šestih tednih. Elektromonterji bodo tako danes le začeli spet z delom. Razumljivo je, da ie zaradi te stavke delo, posebno na novih zgradbah močno zaostalo in je bilo že tudi zato treba nujno ugoditi stavkujočim elektromonterjem, V proslavo IftO-letniee himne »Lepa naša domovina« so bile včeraj v Zajezdi na Hrvatskem velike svečanosti. Ob tej priliki so odkrili tudi spominsko ploščo o stoletnici te hrvatsko himne. Na teh slavnostih je med drugimi govoril tudi dr. Pernar, ki je v ostalem dejal tudi tole: Mi Hrvatje smo si za himno izbrali takšno pesem, v kateri ee zrcali prava vsebina hrvatske narodne duše. S ponosom moremo reči, Ha mi s lo svojo himno nikomur ne pretimo in nikogar ne izzivamo, pač pa slavimo ono, kar je vredno slave, in branimo to, kar je pravično, pošteno in častno. Konferenca trgovcev drv je bila včeraj v Bel-gradu. V tem društvu je vsega skupaj 170 članov, navzočih pa je bilo na včerajšnji konferenci samo 40 članov. V glgvnem so govorili o tem, da se drva podraže. Po daljši razpravi je bila tudi sprejeta resolucija, v kateri so označeni vsi razlogi, zakaj so se drva podražila. V resoluciji so tudi poudarili, da kuriva sploh primanjkuje in zato ni čudno, če cene poskočijo. Za sedaj računajo, da bo stHl meter drv okoli 200 din. Vzrok za podražitev drv je tudi treba iskati v tem, da so se dvignile plače lesnim delavcem, kakor tudi. da so se povečali prevozni stroški. Zaradi vsega loga trgovci odločno odklanjajo vsako krivdo nad tem, da so se drva podražila. Tekme v rokoborbi so bile Tčeraj v Celovcu med jugoslovanskimi in avstrijskimi tekmovalci. Zmagali so Avstrijci z uspehom 5:2. Silni viharji, ki so bili včeraj v jutranjih urah tudi v Sloveniji, so divjali v Sremski Mitroviči in njeni okolici. Vihar je bil tako močan, da je odkrival hiše, nosil njihove strehe daleč naokrog ter lomil debelo drevje. Novo kolektivno pogodbo so podpisali čevljarji s svojimi delodajalci v Belgradu in Zemunu, seveda šele po etavki, ki pa je trajala le dobra dva dni. Vzrok za stavko je bil pač tak, kakor vselej, kadar gre za pravice malega človeka. 10.090 koles imajo v Belgradu, kakor kažejo najnovejši podatki belgrajskega prometnega oddelka. Število koles je v zadnjem času v Belgradu zelo naraslo. Za kolesa se zanimajo v veliki meri tudi ženske, in sicer ne kar tako za šport, pač pa zaradi potrebe, ker se morajo nekatere precej daleč vsak dan voziti na delo. Letos so ženske kupile že nad 600 koles. Če bo šlo tako naprej, pravijo, da bodo imeli čez eno leto v Belgradu že prav gotovo ne dosti manj kot 20.000 kolesarjev in kolesark. Razpjs glede vpeljave in organizacije ženske policije je dobila mestna belgrajska občina od notranjega ministra. Ta razpis je bil poslan tudi vsem okrajnim načelstvom, predstojništvom mestnih policij. V tem razpisu ministrstvo želi, da se natančno prouči vprašanje ženske policije v posameznih krajih. Ta ženska policija naj bi v prvi vrsti opravljala ta posel, da bi skrbela za odpravo prostitucije in za varstvo zapuščenih otrok. Poleg tega bi bil del teh ženskih policajev nameščen tudi po ženskih zaporih, kjer bi opravljali nadzorstvo. Mleko so v Zagrebu prodajali Še pred kratkim po dva in pol dinarja za liter. Seveda je bilo lo samo po mlekarnah, dočim so kmetje vedno dobivali za liter mleka le dva dinarja. Konkurenca pa je vedno bila tudi na mlekarskem trgu. Jasno je tudi, da eo to konkurenco vedno lažje vzdržali oni trgovci, ki prodajajo svojo robo na debelo. Tako je tudi pri prodajalcih mleka. Mali so zmeraj malo prikrajšani. Zato so se včeraj zbrali trgovci, ki prodajajo, mleko v manjših količinah, na svojo konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da l>odo tudi oni prodajali mleko po dva dinarja in da ga bodo dobivali od svoje zadruge, Nemka, sta ekami. Sina rari, katerih ■ Jakob Wassermann! 13 Zlato iz Caxamalce Iztegnil jc ravno obe roki s k telesu stisnjenimi nadlahtmi ko dve skodeli, v kateri bi hotel sprejeti odgovor. Toda odgovora ni bilo. Nastopilo je tako molčanje brez sape, da je učinkovalo skoro strahotno. . »Hotel sem doumeti, kaj vas dela tako močne,« je nadaljeval premišljujoč in s povešenim čelom, »in mislim, da sem doumel, lo je zlato. Zlato vam daje pogum, da se dotaknete vseh reči in si prisvojite vse reči. In med tem ko dobite reči, razbijete obliko vsake reči. Zlato spreminja vašo dušo, zlato je vaš bog, vaš odrešenik, kakor vi to imenujete in kdor ima kos tega, ta je začaran, ta misli, da ima sonce, ker ne pozna drugega sonca. Zdaj razumem to točno in vi se mi smilite, vi brez sonca.« General se je jezen obrnil. Don Almagro je grozeč dvignil roko; vitezi so nevoljno mrmrali. Zunaj je zapovedal pater Valverde vojakom, naj zažgejo grmado. Tedaj se je zgodilo to, kar ne bo izginilo iz moje notranjosti v teku mojih dni, pošastno grozno. XXV. Na vzhodnem nebu se je ravno pokazala prva medla zarja, ko smo videli, da koraka raztegnjen sprevod Peruancev od glavne ceste proti Caxamalci in se bliža velikemu trgu. V sredi sprevoda smo opazili štiri in dvajset negibnih postav, dvignjenih na prav toliko stolih in vsak stol, ki je bil, kot smo kmalu spoznali, iz zlata prav tako kot Inkov prestol, je nosilo na ramenih osem vojščakov. In vsaka postava je bila ogrnjena v najbolj draga oblačila in bilo je dvanajst mož in dvanajst žena, sami mrtvi. Prišli so iz grobišč, kjer so počivali, nekateri že celo človeško dobo, drugi dalje, že stoletja dolgo, Atahuallpovi predniki. Može je krasila borla in peresa čara-quenque, žene so imele zvezdnato vezene bele pajčolane, ki so jih pokrivali od kolkov navzdol. Ko je svečani in skoro brezglasni sprevod dospel tik do treh stopnic veže, so se nosači mrtvih ločili od njega, korakali s prestoli v dvorano in k mizi ter jih postavili na pripravljene prostore, moške na Inkovo desnico, žene pa na njegovo levico. Na gornjem koncu mize pa so postavili ogromno zlato sonce, ki je v ognju bakelj in smolnatih ponvic ter v že začetem požaru orjaške grmade širilo begajoč sijaj. Tedaj je začel Atahuallpa jesti od jedi, samo na videz in vsaki mumiji so položili jed na zlat krožnik, tudi to na videz, V svojem kneževskem sijaju, glave nekoliko sklonjene, lase vranječrne ali srebrnobele barve, po starosti, v kateri so umrli, so napravili mrliči varajoč vtis življenja, ki ga je večala žarka razsvetljava mnogih plamenov in kmalu tudi luč dvigajoče se jutranje zarje. V začetku so kazali obrazi mojih tovarišev grozotno spoštljivost, toda pogled na zlate prestole in zlate obleke, dragulje in zaponke in predvsem na zlato sonce, je znova obudil v njihovih sroih neugasljivo poželjenje, glad, ki se ne da nikdar utešiti in ki jih je tiral do pekoče vročice, kajti takšna zbirka zakladov je presegala njihovo zavest in jih je oropala razuma. Straže so pridrvele, vojaki so pridrveli, z radostjo in z grozo v očeh, pohlep in strah; jaz sam sem še čutil, kako je vzplamtelo neskončno mučno hrepenenje, nato pa mi je ta strašna dvojnost, pohota in groza, pohlep in strah, pogled na zlato ter pogled na smrt razgnala zavest. Še sem videl, kako se je del vojakov vrgel na zlate prestole in kako so jih vitezi odtrgali nazaj; še sem videl, kako se je Inka pred svojimi predniki globoko priklonil in so plemenitaši sledili njegovemu zgledu ter kako je nato korakal z vedrim smehljajem na morišče ob lesku prvega sončnega žarka, ko se je še bo-lestno-začuden ozrl na kraj boja; še sem slišal zamolkle opomine menihove in večkrat izgubljeno zbrbljani Čredo vitezov, ki so se zbrali okoli grmade, potem me je objela dobrodejna tema, ki je šele čez mnogo dni zapustila moje čute. XXVI. Toda še dolgo je trajalo, da sem šel vase in začel ponižno preudarjati o človeških rečeh. Kar je še gorja in porušenja šlo mimo mojih oči ter katerih slabih dejanj sem se nadalje udeležil s protivnim duhom, za to se ne čutim zapeljanega, da bi poročal. Biti v temi in koprneti po svetlobi, je stanje duše, ki jo muči, a tudi spravlja v tir. Med slutnjo in znanjem je kažipot, med lenivostjo in hrepenenjem je klic. Ko sem nekoč potoval preko razvalin zoglenelega mesta in zrl v povešene oči človeških bratov, mi je neki glas ukazal, da molčim in čakam. Ko sem nekoč drugič v gorovju Cordillie-rov naletel na kopo umirajočih otrok, ki sta jih pregnala glad in strah iz opustošenih vasi tja gori v pusti Pajonal, sem jokal nad tem, kaj je človek in kaj zamudi biti. Videl sem smrt v sleherni obliki, ki jo na zemlji zavzame; videl sem umirati prijatelje in pasti voditelje in propasti ljudstva in nestalnost vsake sreče in prevaro vsakega upanja ter okusil grenko usedlino v vsaki pijači in skrivni strup v vsaki jedi in trpel ob razprtijah sosesk in ob nespameti celo razsvetljenih in ob grozno ravnodušnem kotaljenju časa preko te doline solz in sem spoznal ničevost vsega imetja in večnost vse bitnosti in napolnila me je želja po boljši zvezdi, ki jo’je veličastno sonce čisteje prežarelo in plemeniteje navdihnilo. Ta, na kateri živim, je mogoče od Boga zavržena. KONEC. Japonski Špiritisti so umsko zdravi ljudje Neko italijansko sodišče je moralo izreči razsodbo glede testamenta nekega Calillia, ki je vse svoje premoženje zapustil v dobrodelne namene, češ, da sta mu tako svetovala duhova njegovih dveh umrlih žena, ki ju je vprašal za svet. Sorodniki, ki so z nevoljo ugotovili, da jim je lepa vsota šla po vodi, so se pritožili na sodišču, da pokojnik gotovo ni bil pri pravi pameti. Sodišče pa jih je zavrnilo, da se ljudje, ki se pečajo s spiritizmom, ne morejo smatrati za umsko bolne in neodgovorne za svoja dejanja ter da je rajnikova poslednja volja kar veljavna, da torej njegovo premoženje lahko gre v dobrodelne namene. Čudežna budilka V Benetkah je neki urar izdelal silno zanimivo budilko, ki ima dvajset različnih glasov. — Prvi dan te bo zbudila z zvončkljanjem, drugi dan z lepo melodijo, tretji dan z glasnim pokom, kot bi iz puške ustrelil, četrti dan z glasom sirene, peti dan z ropotanjem motorja, šesti dan z glasnim pasjim laježem itd., vseh dvajset dni drugače. Potem pa začne zopet od začetka. f* Prva garaža na svetu ni bila v kakem svetovnem velemestu, Berlinu, Londonu ali Parizu, ampak, kakor so pred kratkim odkrili, v bližini stare opuščene železniške postaje v Stuttgartu. Švabski izdelovatelj prvih avtomobilov, Gottlieb Daimler, je imel namreč svojo delavnico v bližini Stuttgarta v mestecu Bad Cannstatt. Sedaj sta pa obe mesti spoznali zgodovinsko vrednost stare delavnice ter si prizadevata postaviti jo v prvotno stanje, zbrati vse orodje, ki ga je tedanji mojster uporabljal in vse skupaj razkazovati tujcem kot izredno zanimivost. Oaemlje, kjer je stala Daimlerjeva vila in delavnica, je že pred nekaj leti kupila mestna občina ter namerava zgraditi nekako zdravilišče. K sreči ee stoječega poslopja ni dotaknila; med njim in zdraviliščem je zasadila živo mejo in ju zvezala z lepim hodnikom iz rastlin ovijalk tako, da te poleg zgodovinskih zanimivosti, ki bodo razstavljene v slopju — med njimi nekaj prvotno izdelanih avtov — razveseljujejo tudi pogled na kra9ne, osvežujoče naravne krasote. poslopju — med njimi nekaj prvotno izdelanih avtov — razveseljuje tudi pogled na krasile, osvežujoče naravne Krasote. Drobne Psička, vrednega 2 milij. in pol din, je imel neki trgovec luksuznih psičkov v Los Angelesu, pa mu ga je neki gangster izmaknil in zahteva zanj odškodnino. Zaradi te budalosti je vsa Kalifornija pokonci: uradna in tajna policija dirkata na vse strani, telefoni zvone in pojejo, oboževate-lji pasje narave se plazijo po kolenih in molijo svoje bogove za srečno vrnitev ukradenega zaklada. Ubogi trgovec pa tarna: »Samo da mu dajo pečeno piško in mineralno vodo, ker revček ne sme jesti teletine, bravine ali govedine in piti na- j vadne vode!« parlament Programi Radio Lji&iiana Ponedeljek, )2. avgusta: 12 Koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Lucienue Boyer in Josephina Baker (plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura: Mi in Anglosaksonci (o naših prejšnjih kulturnih in socialnih zvezah z Anglijo in Ameriko) g. Ilija Petrovič, prof. — 19.50 Zanimivosti — 20 Kozaške pesmi (plošče) — 20.10 Zdravstvena ura (g. dr. Ivan Matko) — 20.30 Operne speve s spremljevanjem Radijskega orkestra poje ga. Zlata Gjungjenac — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Eadijski orkester. Drugi programi Ponedeljek, 16. avgusta: Bel grad: 20 Plošče, 21 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Puccinijeva opera