Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto i. - Štev. 35-36
Gorica - Trst, 26. decembra 1947
Spediz- in abb. post. U- gr,.
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 30-Naročnina: Mesečna L. 65,-
Pošt, ček. raft. St. 0-18127
Izhaja vsak petek
OSEBNI PREROD — POT DO MIRU
7 r e t j i povojni Božic. Misli nam hitijo nazaj, v preteklost, ki je znana, blo* dijo nam v kalno, neizčišče* no bodočnost, ki se neslut tena, polna ugank odpira pred nami. Kako dobro so nam še v spominu vsi ti pre* tekli Božiči, vojni božični večeri, ki smo jih vedno nestrpno pričakovali, se na njih veselili, a se jih isto*! časno tako bali. Nikoli ni bilo, da bi se ob jaslicah ali drevescu na ta tihi večer \ zbrali vsi, vsa družina: oče, \ mati, sinovi in hčerke, brat* \ je in sestre. Manjkal je ta, manjkal je oni, morda ga ne bo več na noben božični večer.
Ti božični večeri so zdaj za nami, marsikaj je pozabljeno, a naša srca se še vedno niso otresla nemU ra. Tretji povojni Božič je danes, a ta nemir ne upada, \ ampak narašča. Ali je pred* '■ znanilec novih, težavnih, ne mira, ampak pritajenega drgeta polnih bodočih božičnih večerov ?
Mir vlada na božični ve* čer, na božične dni. Narava j je pokojna, bolj na severu pada sneg, tihi kosmi pri* hajajo izpod neba in ne* slišno višajo snežno odejo. Takšna je danes zunanja slika. Nič ni različna od nekdanjih resnično pokojt nih božičnih večerov in dnevov, ko ni počivala sa* mo narava, ampak se je v njenem miru sprostit in o:t- f počil tudi človek.
Kakšen pa je v letu 1947. naš pravi, notranji Božič? Ali ni ta zunanji mir samo privid, samo umetno prisil Ijeni občutek? Za naravo ne, za človeka prav gotovo. Kajti pod zunanjim mirom, ki ga diha narava in si ga na videz v teh dneh slovesno nadene tudi človek, tli ra* zočaranje, bojazen pred jut trišnjim dnem, strah.
A vendar je Božič, rojstni dan deteta, simbola ne sat mo novega vidnega življet nja, ampak tudi notranjega srčnega, duševnega in dut hovnega preroda. Dan odt puščanja, dan očiščenja, dan vstopa v novo, drugačt no, boljše življenje.
Gotovo. A pred nami stoji veliko vprašanje ne samo božičnega večera. Bot žiča, ampak vprašanje vse jutrišnjice, vprašanje vse naše bodočnosti sploh. Živimo življenje, ki ni nrav* novešeno. Kako naj najdet mo ravnovesje med željo po miru in razjedajočo skrbjo? Kako naj najdemo zunanji in notranji resnični mir, Kako naj ob rojstvu Deteta stopimo na novo pot ?
Ni. težko, če bomo nanjo stopili vsi, težka in dolgot trajna pa je, če nanjo ne bomo stopili. To je pot. ki nas edino lahko privede do miru, ki ne bo samo zunat nji, ampak resnični mir vsat kogar izmed nas. To je pot našega osebnega preroda, našega osebnega izčiščenja. he če bomo našli v sebi moč in voljo, da nemorali) na-domestimo z moralo, sov; raštvo s prijateljstvom in ljubeznijo, zla dejanja z dobrimi deli, potem bomo našli mir, potem bomo spet našli sebe. Ta želja je naša božična misel.
H
7
BOŽIC 1947
Evropa je začela vzdihovati in težiti za močnimi oseb; nostmi, za nadčlovekom.
pr
in tvarno stvarnost, mate* rializem.
Tako je začela Evropa zapuščati svojo pot, pot krščanstva, ustvarjanja in se vrača v temo barbarstva Vse ovire ljudskih strasti so popustile, izgubljena je prava smer, v zameno pa so dane ljudem in narodom zemeljski svet in življenje lažne smernice. Izgubljena nista kraj in konec, da je nad tvarno tudi duhovna stvarnost, da je nad pro* štorom in časom tudi vse* mirska brezkončnost in večnost. Kristus je imeno* val človeka svojega sina ter mu tako razodel njegovo pripadnost k večnemu živ* ljenju, pregnal je nesmotr* nost življenja in strah pred snirtjo. Kristus je prinesel človeku ljubezen, povezal je v ujci vse ljudi z nadna ravnostjo in pokazal pot edine mogoče sreče v tej dolini solza.
Šele ko je Kristusova resnica zamenjala člove* štvu dotedanje verske in socialne zakone, ki so bili trdi za trda človeška srca, šele ko je ljubezen postala glavna gonilna sila, se je človeštvo razcvetelo.
Vsa lepota in duševna sila Evrope je prišla v zna* men ju Kristusa, Vse umet* niško ustvarjanje, naj večje človeške pridobitve so našle svoj vir v veri in ljubezni do Kristusa. Evropa ne bi bila brez krščanstva nikdar to, kar je. Vzemite Evropi vse, kar nosi znamenje kri* ža in dobili boste puščavo.
Toda tudi Evropa ni več tisto, kar je bila nekoč. 2e
iznaval samo tvarni svet; dal vojno vsem tistim, ki tako enostavna- resnica,^*
Tisoč devet sto štirideset i glasil za božanstvo in postal I dobrin. Vsa trojica je za*, Kakor ni toplote brez o sedem let je preteklo, odjvar sam sebi namen. Odrekel I snovala svoje sisteme na 1 gnja, tako tudi ni miru brez se je rodil Kristus,'Tei je^e^je^ffuTl^rri st\'araof^4£x^o\;raš{.vu. ?rvi je napove* ljubezni. A če prav je to
prinesel v temo poganskega sveta luč resnice in žar lju* bežni.
*»Kaj je to — resnica«, se je skozi stoletja spraševal poganski svet. Šele Kristus je odgovoril na to vpraša* nje : »Jaz sem resnica, pot in življenje.«
Jasnost	Kristusova	je
človeštvu odkrila, da ta
niso pripadali njegovi rasi, i prav jo vsak dan srečujemo
drugi je napovedal vojno j v družini, na ulici, vendar vsem, ki niso pripadali nje* tistim, ki jim je dano, da govemu imperiju in njego* i vodijo narode in razrede, vemu režimu, tretji pa jo j nekaj ni dano. Ni jim dano, je napovedal vsem!, ki ne | da spoznajo to tako pre* pripadajo njegovemu dru* prosto resnico. Ta prepro* žabnemu razredu in mišlje sta resnica pa je Kristusova nju.	resnica. Kako naj torej ti
Tako je šla Evropa in i \ sti, ki ne priznavajo Kristu* njo človeštvo skozi vojno ] sa, priznavajo njegovo res ras in imperijev, danes pa I nico? Kako naj prinesejo
je v vojni razredov. Tako smo prišli v drugo svetov*
Iskala je ljudi jeklene volje i n0 v°jn°, danes pa se ne
in odločnosti, asketskega j ve1?10- ali ta druga svetovna poštenja in genialnega ra- ' (>jna„se traja, ali pa se je zuma. Kar je iskala, je tudi J začela tretja. Eno pa dobila: Hitlerja, Mussolini* i vemo gotovo in neizpodbit* ia in Stalina, fašizem in ko*i,no, ker to z vsem svojim
bistvom čutimo: da razbur*
mumzem.
Ta trojica je privedla silo do najvišje stopnje. Z vso ogromno silo se je vrgla t na izgradnjo svojih družbe* nih sistemov, da bi z n j ih o* vo pomočjo prinesla blagi* njo in srečo.
In res: prvi, drugi in tretji — vsi so zgradili svoje si* steme, ki so se zdeli, ali se zde veličastne logične zgradbe. Toda na nesrečo njih samih ter še večjo Ev* rope in vsega človeštva so imeli ti sistemi to napako, da. niso temeljili na — res* niei. Se manj seveda na lju* bežni. Kjer ni resnice in ljubezni, tudi ni poštenosti in prave poti, ampak laž in brezpotje, ni čvrstih teme* ljev, ampak samo peščenih.
kano človeštvo, vrženo v barbarsko opustošenje, ne more najti niti miru niti svoje poti.
Mnogi se začudeni s pr a* šujejo : kako to, da se ie človeški razum razvil do neslutenih višin, kako je človeku uspelo, da .zavlada in si podredi neukrotljive sile narave, kako to, da človeku, ki je postal vsemo* goče, ne uspe edino stvar — da bi s soljudmi živel v miru?
Po trajnem miru pa hre^ peni vsak človek, vsak na* rod, ves svet... toda miru ni od nikoder.
Kako beden je človeški razum, kako slep v svojem napuhu, kako ne vidi in ne razume stvari, ki so tako očitne in tako lahko razum
Od srede
do srede.
11. decembra i Sovjetska zveza je dosegla sporazum z Veliko Britanijo glede vseh glavnih točk prvega de'a trgovinskih razgovorov. — Sindikati v Rimu so proglasili splošno stavko; struja krščanskih demokratov pa je obtožila komuniste, da so povzročili stavko iz političnih nagibov in poziva delavce, naj se vrnejo na delo. — V kanadski poslanski zbornici so predložili zakonski načrt, ki naj postavi komunistično partijo izven zakona. — Zunanji ministri so sklenili, naj bi bil industrijski nivo Nemčije urejen na podlagi 11 milijonov ton in pol letne proizvodnje jekla. — Britanski kralj Jurij je praznoval enajsto obletnico svojega vladanja. — Ameriška poslanska zbornica je odobrila zakonski načrt za nujno pomoč Italiji, Franciji, Avstriji in Kitajski. — Združene države so izvedle v Nemčiji enega izmed najhujših napadov proti komunizmu, ko je uradni predstavnik ameriške vojaške vlade preko nemškega radia označil sedanji sovjetski komunizem kot „novi fašizem v rdeči obleki “.
12. decembra i Splošna stav-ka v Rimu ni uspela in so jo prekinili. - Bevin je v spodnji zbornici izjavil, da bo Velika Britanija odložila mandat nad Palestino še pred 15. majem. — Sovjetski zunanji minister je ostro In nesramno napadel zahodne velesile. — Francoska narodna zbornica je odobrila vladno politiko do Sovjetske žveze. — Predsednik senatnega odbora za nakazila Styles Bridges je zahteval, naj Združene države ukinejo vse po* šiljke nemških strojev Sovjetski zvezi.
13. decembra s Zunanji ministri se niso sestali zaradi nastale krize po Molotovljevem govoru. — Molotov je bil na kosilu pri Marshallu. Velika Britanija je objavila vsebino dveh not, katere je poslala Sovjetski zvezi in Kitajski in v katerih zavrača sovjetski predlog za sklicanje -štiristrariskib razgovorov, za mi-roviib pogodbo z Japolfeko.‘ Predsednik Truman je izjavil, <fa bodo Združene države poskrbele, da bo v Italiji ohranjen mir, varnost, svoboda in neodvisnost, čeprav bodo ameriške čete odšle iz Italije.
14.
Zaradi tega so njihove
zgradbe od vsega začetka ; ljivc. Človeštvo zaman išče imele v sebi črva, ki jih je i miru. Ne bo ga našlo, ne bo in jih bo izgrizel ter zrušil, ga spoznalo, dokler ne bo Vsi — Hitler, Mussolini in razumelo, da je za njega sto šestdeset let je, odkar j Stalin so osnovali svoje si* uresničenje potreben pogoj, se je človeški duh prevzel.! stesane na isti podlagi : da In ta pojav je — ljubezen, ko je opazoval človeško | obstoji le materialni, tvarni i Človeštvo se zaman trudi, delo- V svojem samoljubju i svet in da je treba izključno j da bo ustvarilo mir brez ; in napuhu se je razum pro* j stremeti za dosego tvarnih i ljubezni. Kakšno brezumje
mir, če v njihovih srcih ni ljubezni ?
Talco stoji Evropa in njo vse človeštvo v mrki noči nad brezdnom svojega prepada.
Toda na srečo je tudi taki Evropi v temi luč, ki plapola in živi. To je duh krščanstva. Oni duh, ki je dvignil Evropo. Ta duh živi in čaka, da se uporni in iz gubi j eni človek vrne 1 Kristusovi resnici in lju bežni. Kakor vemo, da pe* kel — pa naj se danes ime* nuje kakor koli — ne bo mogel premagati resnice, tako tudi vemo, da bo Ev* ropi in človeštvu zavladal mir, da bo spet vzcvetela, seveda šele tedaj, ko se bo* do ljudje vrnili h Kristusu, ko bodo njihova srca po* novno polna ljubezni.
Na današnji dan se je v neizmerni skromnosti, v pastirskih jaslih rodil kralj nad kralji. Rodil se je med najsiromašnejšimi in zavr* gel sijaj, razkošje in tvarne dobrine. Rodil se je med ljudstvom, ne pa izven nje* ga, da bi nam tako s svojim vzvišenim primerom poka* zal. kako organsko smo po* vezani z narodom, kako te* mu narodu pripadamo, ka* ko moramo za narod delati in živeti.^
V tem spoznanju: Sre č e n vam Božič!
decembra s Predsednik Argentine general Peron je v nekem govoru omenil možnost, da bodo v Argentini podržavili petrolejske vrelce. — Komisiji Združenih narodov za Balkan zaradi pomanjkanja kreditov ni mogoče takoj ustanoviti sedmih skupin opazovalcev za nadzorovanje položaja vzdolž severnih grških mej. — V Sofijo je prispel albanski ministrski predsednik Enver Hodža. - V Sovjetski zvezi so zamenjali deset starih rubljev za en novi rubelj. — Zadnji oddelki ameriških čet v Italiji so ob 14.15 zapustili livornsko pristanišče.
15. decembra s V Italiji so objaviti sestavo nove italijanske vlade, v kateri je šest novih ministrov iz republikanske stranke in Saragatove socialistične stranke. — Proti 88 letnemu pisatelju Knutu Hamsonu se je začela razprava zaradi sodelovanja z nacisti. - Na predlog Marshalla so zunanji ministri sklenili, da bodo odložili zasedanja v Londonu za nedoločen čas; šesta konferenca zunanjih ministrov se je tako zaključila s popolnim polomom. — Ameriški senat iti poslanska zbornica sta v. dokončni obliki odobrila načrt za nujnostno pomoč Italiji, Franciji, Avstriji in Kitajski. — Bivši ameriški zunanji minister Byrnes je izjavil, da bi morale Združene države, Velika Britanija in Franclja takoj skleniti 40-letno pogodbo glede Nemčije ter sklicati konferenco za sestavo mirovnih pogodb za Nemčijo in Avstrijo tudi brez sodelovanja Sovjetske zveze.
16. decembra s Sovjetski zu-nanji minister Molotov je odpotoval Iz Londona. Moskovska radijska postaja je javila, da so zaključili z umikom sovjetskih oboroženih sil iz Bolgariji. — V Parizu se je začela konferenca štirih glavnih evropskih federalističnih gibanj. — Italijanska vlada je sklenila, da bodo splošne volitve v Italiji v mesecu aprilu prihodnjega leta. — Vse britanske In ameriške čete so se umaknile iz Madžarske. — Bolgarija
Od srede   do srede
lNadaljevanje s prve strani)
in Albanija sta podpisali pogodbo o prijatelj st* u in vzajemni pomoči.
Komisija ZN za človečanske pravice je odobrila ^Mednarodno izjavo o človečanskih pravicah". — Ameriški delegat ZN Waren Austin je i javil, da bo Marshallov načrt zdrobil sovjetsko opozicijo in uspel vzpostaviti napredek v Evropi.
I'/. decembra ; Angleški kralj je povabil na kosilo amer škega zunanjega ministra Marshalla.
V uradnih ameriških krogih ne predvidevajo, da bi Združene države podpisale poseben mir z zahodno Nemčijo, pač pa menijo, da stoje zahodne velesile pred reštvijo naslednjih vprašanj: 1. politično in gospodarsko združitvijo področij zahodne Nemčije, 2. odpravo področnih mej in 3. vključitvijo tako Združene Nemčije v Marshallov načrt. - Argentina je stavila predlog „za tako imenovani Marshallov načrt" za zahodno poloblo, ki bo nudil južnoameriškim državam dolgoročno posojilo v znesku 5 milijard dolarjev. — Predsednik Truman je podpisal zakon o nujni pomoči Franciji, Italiji, Avstriji in Kitajski. — Namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo so odložili svoja zasedanja do 1. februarja prihodnjega leta. . Turški parlament je odobril nadaljnjih 53 milijonov turških lir za narodno obrambo.
18. decembra: Marshall in Bidault sta oop> tovala iz Lon dona. — Robert Lovett je izjavil, da bo vlada Združenih držav prisiljena odgovarjati „točko za točko “ na lažnjlvo propagando Sovjetske zveze. »TradeUnions* so objavile spomenico, v kateri izražajo svoje odobrava je Marshallovega načrta. — Varnostni svet je sklenil, da se morata Jugoslavija in Italija do 5. januarja 1948 sporazumeti o osebi bodočega tržaškega guvernerja.
19. decembra: Sirllska vlada je razpustila komunistično partijo, zaprla sedeže stranke ter ukinila njen časopis. — Truman je sprejel Marshalla na letališču v Washmgtonu z nasledit imi besedami: „Zdi se mi, da ste napravili dobro delo“. — Predsednik Truman je kongresu predložil dolg * poslanico, v kateri je o-brazložil glavne smernice ameriške politike, ki se tičejo zakonskega načrta za program evropske obnove. — V Bukarešti so podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Romunijo in Jugoslavijo. — Marshall je v radijskem govoru na ameriški narod obtožil Sovjetsko zvezo, da je s svojim ob-strukcionizmom in sovražnim zadržanjem povzročila propad londonske konference. — Italijanska ustavodajna skupščina je Izglasovala De Gasperljevi vladi zaupnico.
20. decembra! C. G. T.
(Splošna zveza dela) na Francoskem^ kateri so imeli dozdaj komunisti odločujoč vpliv, se je razklala. Radi ponesrečene generalne stavke se je iz nje izločila močna manjšina, ki noče, da bi se še naprej izrabljali delavski sindikati v politične svrhe. Izstopilo je preko 1 milijon članov, ki so ustanovili novo sindikalno organizacijo pod imenom »Delavska moč*. — V Avstriji so odkrili tajno nacistično organizacijo, ki je imela razpredene svoje mreže preko vseh avstrijskih dežel. Zaprli so večje število oseb. — Če bi zapadne velesile izvedle razdelitev Nemčije v dva dela, izjavljajo ruski krogi, da bodo oni zasedli celotno področje Berlina. Ameriški krogi so odvrnili, da dokler bodo imeli zaseden kak del Nemčije, ne mislijo zapustiti svojega berlinskega predela.
21. decembra: Italija in Jugoslavija še nista dobili nikakega uradnega poziva od Varnostnega sveta glede imenovanja tržaškega guvernerja. Iz ruskega zasedbenega ozemlja v Nemčiji sta bila izgnana voditella nemške krščanske socialne stranke Jakob Kaiser in Maks Letnmer, ker sta odklonila sodelovanje na tako imenovanem »Kongresu nemškega naroda", ki ga sklicuje od sovjetov odvisna »enotna nemška stranka* (komunisti). — Francoski finančni minister Mayer je predložil zbornici nov zakonski načrt za pobijanje draginje in proti inflaciji.	________
PO LONDONU - DRUGO DEJANJE
„MRZLE VOJNE
OD POPUŠČANJA DO ODLOČNE POLITIKE PROTI MOSKVI
Medtfarodna dijaška zveza, ki ima svoj stalni sedež v Pragi, ima v načrtu, da zgradi na ozemlju Češkoslovaške sanatorij z vsemi oddelki za študente iz vsega sv e s ta in vseh narodov. Otvoritev zna biti že v kratkem; novi sana* torij bo tudi velikega političnega pomena, kor bo utrjeval ljubezen in bratstvo med vsemi narodi.
Ob koncu let a radi delamo obračune. Sešteva* mo aktiva in pasiva ter si ustvarjamo končno sliko, ki je ugodna ali neugodna. Tudi politične bilance so potrebne — v današnjem svetu celo zelo potrebne, ker nam služijo za pravilno orientacijo sredi dogodkov, katerih pestrost nam dosti* krat zasenčuje osnovne čr* te dogajanja.
Ce se ozremo na letošnje leto ki se v teh dneh bliža koncu, pestrih ' dogodkov nikakor ne moremo pogre* šati. Bila jih je obilica, to* liko, kot jih morda v mirnih časih nismo doživeli niti v desetih letih. Nemogoče jih je navajati v podrobnostih. Njih značilnost pa je goto* vo v tem, da so bili skoraj vsi izredne politične težine. Iz te obilice nam bo zado* stovalo, če bomo izluščili le nekatere, tiste, o katerih menimo, da so bistveno vplivali na svetovni politič* ni razvoj v letu 1947., ki se nam kaže posebno zdaj, ko je tik ob zaključku leta propadla še londonska kon* ferenca zunanjih ministrov, tako težak, da moramo u= gotoviti resnpst položaja.
Nihče sicer ne dvomi, da nobena stran današnjega v dva dela razdeljenega sveta ne želi vojne, toda po nujnosti razvoja se bli* žarno nevarni točki, ko no* tranje razpoloženje naro* dov za to ni več merodajno. Morda je naša največja tragika v tem, da se tega tu* di zavedamo, a smo proti temu nemočni. Vsekakor
politične stavke (Italija. Francija, Združene države), delovanje komunistične pe= te kolone, ustvarjanje go* spodarskega kaosa itd.
Zunanji ministri, ki so v letu 1947 skupno razprav* ljali približno 65 dni (Mo* skva, Pariz, London), Zdru* ženi narodi, Varnostni svet se v letošnjem letu z mali* mi izjemami niso pokazali kot pozitivni tvorci novega sveta, ampak več ali manj nemočni likvidatorji zapuš* čine druge svetovne vojne
ter le nekaterih tekočih pe* rečih problemov. Vsa poli* tika, ki je dobivala konkret* nega izraza v vedno moč* nejši napetosti, se je odi* gravala z drugimi sredstvi, za novim zakulisjem, kate* j rega je svetu morda pod* zavestno vsilila Moskva.
Položaj, kakršnemu smo priče ob koncu letošnjega j leta, seveda ni posledica dogodkov, ki bi jih nepo* sredno rodilo letošnje leto. | Ta položaj je posledica ne*
PROPAGANDA (Iz knjige Van Loon : Amerika)
organičnega vojnega zavez* ništva protiosnovnega ta* bora v drugi svetovni vojni, ki se je kazalo že med voj* no samo, dovolj jasno pa že v letu 1945. Danes ni več nobenega dvoma o tem, kje naj iščemo krivca. Nepo* pustljivost Moskve, njena ideološka, gospodarska in politična ekspanzivnost so bili pojavi, ki so nujno mo* rali povzročiti reakcijo. Ta reakcija je postala odločna že takoj v začetku letošnje* ga leta. ko je ameriškega zunanjega ministra Bvrne* sa nadomestil odločni Mar* phali.
Dogodki, ki so nato pri* nesli preobrat v doteda* njem ravnotežju obeleže* nem s popuščanjem Moskvi in vso dobro voljo po spo* razumu, so bili predvsem tako imenovana Trumano* va doktrina (pomoč Grčiji in Turčiji) ter sredi leta Marshallov načrt. Razum* ljivo je, da je to rodilo rc* akcijo na strani Moskve, ki je začutila močnega in odločnega nasprotnika, ki ni več pripravljen popušča* ti njenim prenapetostim. Vendar pa moramo ugoto* viti, da so bili ti pojavi, med katere spada utrjeva* j nje Vzhodne Evrope, tako i imenovani Molotovljev, od* nosno Stalinov načrt ter končno ustanovitev Komin* forme, ki ima zdaj centralo I v beograjskem nebotični* ku, bolj posledica zavesti ! slabosti, kot pa moči. To nas ne sme motiti. Vse na* pihnjene besede so značil*
G.
nost totalitarističnega siste* ma, katerega notranja nuj* nost žene vedno naprej, pri čemer pa obstoji nevarnost, da kljub temu pahne svet j v največjo nesrečo.
»Mrzla vojna«, kot smo običajno nazivali položaj, j ki se je pred nami odvijal vse leto. -dobiva zdaj ob koncu 1947., po propadu razgovorov o Nemčiji in Avstriji, novo obeležje. Po* staja vedno bolj nevaren pojav. Nekatere pojave smo že imeli priliko opaziti v Italiji in Franciji. Bili so sicer zadušeni po razvoju samem, vendar za Moskvo to ne pomeni klonjenja, marveč le še večji podžig. Lahko rečemo, da stopamo s propadom londonske kon* ference v novo obdobje. Prvi del »mrzle vojne« je Moskva izgubila, zato se bo tem močneje vrgla v drugi del, pri čemer bodo spet igrala glavno vlogo propagandna sredstva.
Kakšen bo odgovor na to propagandno vojno vzhoda na zahodu, lahko danes že prilično jasno vi* dimo. Pomoč Evropi 'e go* tovo činitelj, ki bo to vojno paraliziral, posebno še, če bo g o s p o d a r s k o pomoč spremljala pametna in od* ločna politična akcija. Vse* kakor pa ostaja kot neiz* vestna postavka »slučaj«, nepremišljena akcija, mor* da malenkost, ki utegne razvoj bistveno spremeniti.
lzgledi niso brezupni, tre* ba pa je reči, da tudi niso rožnati.
pa so se mednarodni o dno* šaji zaostrili tako, da smo
ob zaključku leta ne glede IZ TITOVE na nekatere sentimente ne*! niorAoi a\/i icr kako prisiljeni ugotoviti : TJ U Lčl UO LAV Ut
če nam predstavlja eno i-------------------------------
skrajnost mir, drugo skraj* nost pa vojna, smo zdaj bližje tej slednji skrajnosti.
Ugotovitev, ki vsekakor ni razsvetljiva 1 Svet je danes razdeljen v dva protagonistična ta* bora — demokratskega in komunističnega, pri čemer pa moramo reči, da je zad* nja oznaka več ali manj le formalnega značaja, ker so v komunističnem taboru pod silo razmer, t. j. pri*
lle načrtno gospodarstvo -temneč načrtna revščina
Nova plast političnih privilegirancev — po načinu svojega življenja strogo ločena od ostalega naroda — brezobzirno izkorišča delovno ljudstvo
Po zmagi komunizma, ki si je je mašila najnevarnejše luknje v pripravil pod sovražno okupacijo novem komunističnem gospodar in s podporo zahodnih zaveznikov stvu. oboroženo silo, so se komunisti
spravili na delo, da bi odstranili svoje najvidnejše nasprotnike. Z zajetjem in usmrtitvijo generala Mihajloviča je izginil zadnji na* sprotnik, ki je z orožjem v roki tiska, vključeni tudi mili® i hranil svobodo jugoslovanskih na* joni ljudi, katerih razum rodov pred njihovo strahovlado, in srca SO na strani demo* | Toda s tem še ni bila končana kratskega tabora. Politično | vrsta procesov in obsodb politič* vzeto seveda ta čustvena jnih nasprotnikov. V vsej državi postavka praktično Še tle j SO vodili javne in tajne razprave
Pri tem so hitro nastale nove družbene razlike. Na vodilnih mestih
igra nobene vloge, ampak j proti tistim, ki sc niso hoteli uklo* vsell> kl so i° prepovedovali pred ljubnosti. postane politični činitel j i niti novim zatiralcem, lahko šele V primeru dejan* Razprava, ki je vzbudila največ skega Spopada svetov, ka* I pozornosti v tujini, je bila obsod* terih predstavnika sta Sov* ba zagrebškega nadškofa Stepina* jetska zveza in Združene I ca. Toda čistka ni zadela samo države. Moskva in Wa* odkritih nasprotnikov, temveč je shington sta bila tudi vse
sivne enakosti« novega reda. Za voljenimi in nedovoljenimi do« častnike in njihove družine je bi* hedki, se je številčno zelo zve« lo poskrbljeno v posebnih voja* čala skupina novih privilegiran« ških konzumih, kjer so se mogli cev.
oskrbovati z	vsem, kar	so si za*	Kmalu	pa	se	je	pokazalo,	da
politični,	vojaški	in	go*	Zf “T >lcdtcm . ko . Jc	drugemu	tako	gospodarstvo	ne	bo	moglo
1	.	!	prebivalstvu	primanjkovalo naj*
spodarski upravi	je	zrastla	nova	i	potrebnejših	stvari, so	častniški
privilegirana plast_ političnih vla* konzumi imeli na razpolago celo stodržcev, večinoma komunistov, blago tujega izvora. Toliko
ki se je po načinu svojega življe*|vana enakost in tovarištvo sta se hala pomoč UNRRA. Zato je bi« nja hitro začela oddaljevati od pokazali kot prevara, obenem pa [o treba povezati vse te razpada* ostalega naroda, k, je postal brez*,pi.ava s[ika novcga militarizma, ki joče gospodarske edinice, ki jih močna sno\ za lažne gospoc ar cvete v deželah, katerih vodje za* jc prt.j Yezaj jn urejeval svobodni sko*politienc poskuse. Enakosti j gotavljajo ves svet o svoji miro* trg s SV()jjm mehanizmom, kate«
iti naprej. Gospodarske osnove tako vodenih podjetij so se ne« varno hitro manjšale, splošno ob« °Pe= ubožanjc je grozilo, ko je prene«
leto činitelja, ki sta pome* nila kristalizacijo enih m drugih smeri, ki so obvla* dovale politično pozornico.
Zdi se nam potrebno ugo* toviti še neko drugo značil* nost: dogajanje v letošnjem letu. ki je tako zelo preobli*
in meti vojno, je bilo takoj konec. Že v času bojev za oblast pod sovražno zasedbo je nastala veli* ka razlika med voditelji, partizan* skimi oficirji in političnimi komi* sarji, ki so prijetno živeli po raz* nih štabih v ozadju, ter med na*
segla tudi v vrste sopotnikov in	.
ceh, članov komunistične stranke. ' vadn,m'	k.	so	j,h gnali
Najznačilnejši primer tega čišče* ,z kraja \ kraj' lauae' raztrgane , .	.	,	.-i	m slabo oborožene. La razlika sc
nja v vrstah sopotnikov je bila	,	,	.
• je po končam borbi sc v ogromni roti skupini J ‘.	*
ljubljanska razprava pn
inž. Nagodeta, dr. Furlana in Vo* detove, tipičnih predstavnikov po* litičnega sopotništva.
Poleg tega pa so se vodilni či* nitelji komunističnega reda takoj
j meri zvečala, da je daleč presegla
kovalo svet, ni bilo v prvi vrsti tradicionalno diplo* ;P<)svc9h izgradnji in utrjevanju matsko * političnega zna* gospodarsko*poiitičnih položajev, čaja, marveč se je, pred*!kl 80 sl i1*1 Prl astl 1 vsem po »zaslugi« metod ! so,,pod,,kn o-soc'£
.	•	zeli	veliko	večino
Komunisti ializacije prev*
se »zas
Moskve, uveljavil novi na*. ..	...	.	,
,.,.v	.	podjetij	ter	njihovo	vodstvo	po
cin reševanja politične mr gospodarske problematike, katerega označuje med dru* gim doslej neznani ton raz* pravljanj diplomatov (Mo* lotov, Višinski, Gromiko), propagandistična vojna, u* stvarjanje ognjišč nemirov (Azerbejdžan, Grčija itd.),
stanje v predvojni Jugoslaviji, ka* terega so komunisti takrat tako ostro obsojali. Razmeroma veliko število vojakov pod orožjem še leto dni po zaključku sov raž« nosti preko 600.000 mož, danes pa še vedno nad 300.000, ti rej še en* krat toliko kot predvojna Jugo* slavija - je predstavljalo veliko gospodarskih breme za državno gospodarstvo.
Vendar pa to ni branilo, da si je verili svojim najzvestejšim prista* novi režim zgradil dobro plačan šem. Ker pa ti naj,zvestejši pri* in oskrbovan kader častnikov, staši poleg svoje vdanosti stranki medtem ko je ostalo vojaštvo pogostoma niso imeli nobenih stradalo boso in golo. Primerja* sposobnosti, ki jih zahteva vod* va razkošno oblečenih in dobro stvo gospodarskih podjetij, je to rejenih častnikov in raztrganih gospodarstvo hitro nazadovalo, ter izstradanih vojakov nove par* Prve 'težave je režimu pomagala tizanske »jugoslovanske« vojske premagovati pomoč UNRRA, ki kaže tipično sliko prave »progrc*
rega je med vojno in posebno še
Toda nova privilegirana klasa P<> v°jni poseg državne oblasti v
ni rastla samo v vojski. Tudi dr* gospodarstvo popolnoma uničil.
žavna uprava je hitro ustvarila U te splošno grozeče revščine je
dobro uspevajoč vodilni kader ko* nastala po sovjetskem vzorcu
i munističnih pristašev, ki so si zamisel o »načrtnem gospodar*
hitro uspeli ustvariti prednostne stvu«. Ta nova ureditev naj bi
Ipoložaje z znatno diferencirano izravnala med seboj nedostatke
plačilno lestvico, posebnimi na* posameznih podjetij ter tako dr*
gradami, nakupom v državnih zala pokoncu vso gospodarsko
konzumih in dodeljevanjem sta* i zgradnjo. I a ukrep je logična po«
novanj.	j	slcdiea poseganja države v gospo«
»t.-	v .. i. • .	, .	!	darstvo, ni pa nobeno načrtno go*
Vazen einitelj pri tvorbi .nove	’	1	h
spodarstvo, temveč načrtna rev«
privilegirane klase so bila podr* žavljena podjetja, katerih upravo so prevzeli v obliki vladnih dele* gatov razni pristaši komunistične stranke, ki so kljub svoji strokov* ni nesposobnosti zadržali za sebe odločevanje, odgovornost pa pre*
šema.
Da bi ohranili svoje gospodar* stvo pri življenju, so sc po sov« jetskem vzoru poslužili vseh ti« stih toliko obsojanih sredstev ka* pitalistične družbe. Dejansko so
liko pustili »strokovnjakom« na dejan* odstranili vsako časovno omejitev
sko podrejenih mestih. Iz tega ne* naravnega položaja so se razvili potem »sabotažni procesi«, kjer so nedolžni »strokovnjaki« morali odgovarjati za posledice nespo* sobnosti komunističnih »vladnih
delovnega časa. Četudi so na pa« pirju pustili veljati zakoniti de* lovni čas, so ga na najrazličnejše načine kršili. »Prostovoljno« delo po normalnem času jo bila ena pot: druga je bilo »prostovoljno« dolomitov«, ki so dejansko vladali nedeljsko delo, delo ob predpisa* v podjetju. Z delitvijo teh sine* nem letnem dopustu v »prosto« kur, dobro plačanih mest z majh* voljnih delovnih skupinah«. Uved« nim delom in nikakršno odgovor* ba akordnega načina odmere nostjo toda s toliko večjimi do* mezd je še globlje zasekala v de*
Demokratična Primorska vstaja
etošnja predbožična j ki so bili našemu narodu in I navzočih, je povzel besedo zato bomo zmagali mi, ki inistitucij, naših društev,
nedelja bo v analih primor« j tudi primorskemu Slovencu zastopnik Slov. demokrat« skega političnega življenja j vedno hi ji, je opravičeno | ske zveze za Goriško dr.
gotovo zapisana z zlatimi j ugotovil, da črkami. To nedeljo dopol« dan so se v Trstu v po« membnem številu sestali za« upniki in somišljeniki Slov. demokratske zveze za STO, da položijo odnosno čujejo račun o dosedanjem delu ter sklepajo o svojem bo« dočem delovaniu.
Od pojava tako imenova« ne »osvobodilne borbe« do 1947 je preteklo precej let.
V teh letih je doživela duša primorskega človeka značilen, svojevrsten raz« voj. Če je bilo navdušenje, s katerim so se naši rojaki v drugi svetovni vojni vrgli v borbo za svobodo, izraz prirodnega čustvovanja na« šega Kraševca, Tržačana in Goričana, moramo ugotovi« ti, da je čustvovanje našega človeka sedaj po vseh izku« stvih, ki so mu jih prinesla ta leta, popolnoma drugač« no. Po zlorabah, ki jih je
je bil v teh letih kruto varan.
Prelom s tradicijo ..
Zaradi tega pomeni le« tošnja predbožična nedepa v slovenskem kulturnem in političnem življenju našega Primorja pomembno pre« lomnico, ko so Slovenci v Trstu, pa čeprav ne na j a v« nem shodu, ob udeležbi sto« tin prignanih ljudi, katerih srca pa utripajo popolnoma drugače, prelomili s tradi«
vseh Avgust Sviligoj, ki je pri« nesel pozdrav vseh tamo« (šnjih slovenskih demokra« ■! tov.
Dr. Sfiligoj je najprej sporočil zboru tople brat« ske pozdrave goriških slo« venskih demokratov in iz« razil tržaškim somišljeni« kom svoje zadovoljstvo za lepo število udeležencev, nato pa je prikazal nujno potrebo neumornega delo
zadrug in naših šol,
nosimo v srcu ljubezen in , gledališč, naših željo po pravičnosti. Konč« j bank, uničenje no je v lepih besedah izrazil j prepoved našega petja in prepričanje, da si bodo vsi! jezika, uničenje naših časo« Slovenci in tudi vsi Slovani pisov (»Edinost« 1929. leta), priborili resnično svobodo. Fašizem je hotel uničiti za katero sprejemajo vsako 1 slovenski in hrvatski jezik trpljenje in tudi mučeni« | in izbrisati naš narod s po« štvo.	vršja naše zemlje. Ali raz«
Besede, ki jih je sprego« | narodovalni fašistični val voril zastopnik Goriške, so J je rodil naš odpor. Naš na« vsi zborovalci pozdravili s j rod ni klonil in v borbi proti
toplim odobravanjem.
fašizmu je imel svoje juna
Za zastopnikom Goriške ! ke « mučenike :	Gortan
se je oglasil k besedi za«
vanja, da Slovencev
bo rešena čast i stopnik slov. hrv. akadem«
cijo preteklosti in dali izra« j in opran
za svojemu pravemu m res« ničnemu čustvovanju ter našli sami sebe, našli svoje pravo čustvo, svojo dušo in svoje bistvo.
Na zborovanju, katerega je ob pol deseti uri dopol« dne otvoril tržaški odvetnik in eden izmed slovenskih tržaških	prvoborcev	dr.
Josip Agneletto, so se zbra« li vsi sloji tržaškega mesta
,r in Slovanov sploh ! skega kluba »J ADR AN «*a j svc madež, ki ga je tu« |iz, Trsta, ki je sporočil po« j Baz
ideologija pritisnila na ' zdrave mladine. Poudaril je
občutil na svoji koži od in okolice. Na njem si videl tistih prvih dni dalje pa do danes, ko stremijo mračne sile še vedno za tem, da ga uklenjejo v voz interesov,
Javske pravice, ki jih danes priz« nava že najzanikrnejša »kapitali« stična« država. Uvedba posebne« ga priganjaškega sistema v obliki »norm«, ki jih svojevoljno zvišu« jejo, čim se pokaže, da jih je mo« goče doseči. Propagiranje »udar* ništva«, kjer posebno v ta namen šolani in plačani pristaši komuni« stične stranke ali naivni delavci postavljajo rekordne storitve, ki potem postanejo pravilo za delo ostalih, če hočejo dobiti redno
v narodni povezanosti zbra ne kmete, delavce, obrtnike, dijake, trgovce, uradnike, profesioniste in razumni« štvo, skratka, vse plasti na« še male države. Vse te lju« di pa je družila zavest, da so Slovenci, demokrati, ljudje, katerim je najvišji ideal svoboda in spoštova« nje človečanskih pravic, v prvi vrsti pa blaginja slo« venskega, hrvatskega in srbskega naroda ter njih pravično uveljavljenje v | javnem življenju STO.
Po kratkih pozdravnih besedah, v katerih je dr.
ja
čisto telo naroda. Odločno hočemo braniti stoletne kul« turne pridobitve našega na« roda pred mračnimi nauki tiste sodobne marksistične morale, ki jo svet v teh zad« njih časih, hvala Bogu, u« spešno zavrača.
Nujno pa je, da si mi resnični demokrati začrta« mo jasno pot in izdelamo točne programe, da preuču« jemo in rešimo zlasti so« cialno vprašanje vseh de« lavcev, posebno pa vpraša« nje našega kmeta in roko« delca.
Zgradbe naših nasprotni« kov so zgrajene na nasilju,
predvsem težave, istočasno pa tudi veličino borbe, ki jo vodijo slovenski demokrati v današnjih razmerah na STO. Izrekel je vse prizna« nje za pogum, ki mora biti j osnova takšneg*a dela. Zbo« j ru in bodočemu delovanju 1 Slov. demokratske zveze je zaželel polno uspeha, isto« časno pa zagotovil vso pod« poro demokratske mladine.
Navzoči so z velikim o« dobravanjem sprejeli bese« de mladine, ki je neustra« šena, kar je glavni znak mladine in poroštvo za uspeh, kadar gre za uve« ljavljenje idealov svobode in demokracije.
Istri ; Bidovec , Valentič Marušič in Miloš so prelili cjo narodno kri 1929 v Bazovici ; Kos ,
Ivančič, Bobek in 1941 na strelišču na Opči« nah. Slava junakom ! Naša
osnovno plačo, je bil nov korak A ]et’Q omeni] da je ^ na poti izkoriščanja delovnega i ................................. - -
. ; po dolgih letih prvi demo« kratski sestanek slovenske« ga prebivalstva na tržaškem ozemlju, je stavil predlog, da si zbor izvoli svojega predsedujočega.
človeka po komunistični državni birokraciji v korist novega privi« j legiranega razreda, ki se je pod krinko zlaganih gesel polastil vod« stva.
Načrtno gospodarstvo pa ven« dar ni zadovoljivo uspevalo. Bilo je torej potrebno, da so vodilni komunistični činitel ji nekoliko zatisnili oči ter dopustili, da zasebna pobuda popravi to, kar so zavozili »načrtniki«. Tako je nastala najprej »dovoljena prosta trgovina«, katere so se smeli ude« ležiti vsi tisti zasebniki, posebno na kmetijskem polju, ki so svojo »dolžnost« do skupnosti v redu izpolnili. Ta »dolžnost« je dobila obliko nekdanje srednjeveške de« setine, ki pa je znatno večja, kot odobr.lvanjem< je bila zloglasna »grasčmska« de« setina. Po odvzemu »obveznega odkupa« so silili ljudi še k »pro« stovoljnemu« odkupu, kar pa je še potem ostalo, to so smeli last« niki prodati »iz proste roke«. Ta« ko so vodilni komunistični gospo« darstveniki priznali svoj bankrot.
Toda to se ni bilo vse.
Ko so videli dober uspeh dovo«
Ijene črne borze na »zasebnem sektorju«, so se polakomnili ter so jo uvedli tudi za podržavljena podjetja, ki so dobila dovoljenje da del svoje proizvodnj jajo na prostem trgu po znatno višjih cenah. To pa morejo storiti šele tedaj, ko so z delom svoje proizvodnje krili potrebe privile« giranega sloja vojaške in državne
Aklamacija
dr. Abramu
Prisotni so predlagali za ! to mesto najstarejšega slo« j venskih tržaških borcev — dr. Josipa Abrama svoje« I časnega deželnega in mest« nega poslanca in nekdanje« i ga dolgoletnega predsedni« ka družbe sv. Cirila in Me« toda v Trstu. Navzoči so predlog sprejeli z burnim
Sivolasi, več kot osemde« set let stari slovenski poli« tik je bil očitno ganjen nad priznanjem, ki mu ga je izrekel zbor Slov. demo« kratske zveze. V svoji za« hvali in v pozdravnih bese
„PRI NAŠEM DELOVANJU NAS VODIJO DEMOKRATSKA NAČELA 0 SVORODI VESTI IN PREPRIČANJA. VSAKOMUR PRIZNAVAMO PRAVICO, DA SE SV0R0DN0 ORGANIZIRA IN SV0R0DN0 ODLOČA ZA STRANKE IN PROGRAME. TO PRAVICO ZAHTEVAMO OD VSEH TUDI ZASE. ZATO ODKLANJAMO RRUTALNO NASILJE, S KATERIM STRAHUJEJO SLOVENSKO LJUDSTVO, S KATERIM MU ZARRANJUJEJO ČITANJE SVORODNIH DEMOKRATSKIH ČASOPISOV IN GA NASILNO VPISUJEJO V RAZNE STRANKE IN ORGANIZACIJE".
Naš ugrabljeni urednik,
Slavko Uršič
Govor dr. Agneletta
Po pozdravu predsedujo« čega in prehodu na dnevni red je toplo pozdravljen povzel besedo eden izmed naj starejših narodnih bor« cev na Primorskem, odvet« nik dr. Josip Agneletto. V svojem temeljitem referatu, v katerem je podal pregled začetkov Slovenske demokratske zveze za Ttst in ki so ga navzoči večkrat
V 70 letih so voditelji tr« žaških Slovencev iz nič ustvarili v Trstu kulturno in gospodarsko stavbo, ki ni niti najmanj zaostala za napredkom na« ših italijanskih sosedov. Imeli smo ljudske in sred« nje šole, svojo trgovsko šolo, svojo Glasbeno mati« eo, stalno slovensko gleda« lišče in opero. Imeli smo
tajna borba za obrambo je polnila z najboljšimi sinovi ; italijanske ječe in konfina« | cijska taborišča.
Leta 1941 sta Italija in I Nemčija zasedli Jugoslavijo j in to je spremenilo v naših j krajih do tedaj podtalno tajno borbo proti fašizmu v odprto gveriljsko vojno. Borha se je vodila pri nas ponosno na Primorskem pod narod« nim geslom, za narodno o« svoboditev in politično pro«
svoje zaveznike in prijate« lje in bili so pripravljeni priti nasproti vsem našim pravičnim zahtevam ter nas pritegniti k sodelova« nju v vseh panogah javne uprave in polagoma uvajati slovenski jezik na sodišča in druge urade. Toda po odpravi »ljudskih oblasti«, je proglasila komunistična partija in njena ekspozitu« ra »SIAU« absolutni boj« kot sodelovanju našega na« roda z zavezniško vojaško upravo v vseh panogah ja v« nega življenja. Tako je pro čela borba med Slovenci in Vadnal,; Hrvati, čijih vodstva se je Tomažič | polastila S I A U , odnosno komunistična stranka, ter med Zavezniško vojaško upravo, ki se je stopnjevala do skrajnih mej. Pri tem se je ZVU naslonila na itali« jansiki nekomunistični ži« vel j, ki je izkoristil bojkot in zasedel vsa upravna me« sta in se preko noči spre« menil iz bivšega sovražnika v prijatelja zaveznikov.
V borbi za zahodne meje Jugoslavije smo ostali vsi Slovenci složni kljub komu« nističnenlu režimu, ki se je v Jugoslaviji polastil obla« sti, svesti si, da so režimi, zlasti totalitarni, prehodni, narodi pa neminljivi. Jugo« slavija je nastopila na mi« rovni konferenci kot komu« nistična država in satelit sovjetov, ter odkrita na« sprotnica zahodnih zavez« nikov. Ali je čudno, da je izgubila Trst z Gorico in vse drugo?! Neodpustljivo narodno brezbrižnost in pot polno zanikanje narodnih in gospodarskih interesov slovenskega naroda, ki že stoletja vidi v Trstu svoj edini naravni izhod na mo« rje in v svet, je zagrešil Titov režim v kupčiji s Togliattijem, ko je bil priprav«
; 1 jen izročiti tržaški emporij Italiji, potem ko je bil Trst
z odobravanjem prekinjali, j mogočno gospodarsko orga«
nizacijo, ki se je razvila iz zadružnega pokreta. Prva
,	, „ .	,	,	.s	svojim	ozemljem	pro«
stost Primorske borce je glašen za svobodno medna« narod poznal m podpiral e rodno državn0 tvorbo. pod imenom četnikov. Sele i kasneje se je iz Jugoslavije) razširilo k nam partizan« j stvo, ki je stalo pod komu« j nističnim vodstvom in se
Tem, za Slovence usode« polnim napakam se je pri« družilo še notranje razkra« ja joče delo SIAU«ske »fra«
je med drugim izjavil
Naše demokratsko giba« nje na STO stremi za skup« nim delovanjem vseh svo« hodnih demokratskih sil slovenskega, hrvatskega in
borilo v prvi vrsti za komu« I te,?"čne Politike«.
primorska gospodarska za« druga je bilo kreditno »Go« spodarsko društvo« v Šked« nju leta 1880. Leta 1900 je
nistične partijske cilje in interese. A narod na Pri
Mnogo je bilo tihih kri« tikov in kritik, ali dosti jih
morskem sc je v dobri veri i® *ydi j3*!0, k-i so menili, da
dah. ki jih jc takoj za tem ■ turnilv in socialnih pravic.
izrekel, se je kratko vrnil v preteklost in pokazal na borbo, ki so jo Slovenci v teh krajih vodili za svoje . uveljavljenje in v svojo proda« obrambo od 70. let prej« i ®em prelevilo naše ljudstvo šnjega stoletja dalje, dokler jiz polsuženjskega stanja in vse to delo, ki je rodilo ta:
tudi srbskega naroda na i bll° na Primorskem že 153,
leta 1911 pa smo imeli že 617 zadrug, ter svoje banke in hranilnice, med niimi tr« žaško Hranilnico in poso« jilnico, Trgovsko obrtno zadrugo in mogočno Jad« ransko banko. Imeli smo tudi svojo »Narodno delav
tem svobodnem koščku na« še zemlje ob Adriji v borbi | za obrambo naših na« | rodnih, človečanskih, kul«
’ To gibanje ni tuja, uvožena rastlina, ampak nadalje -vanje onega skoraj sto« letnega evolucijskega po« ! kreta, ki je od 1848. leta
ko pomembne uspehe, bilo uničeno. Poudaril da
ga z neumornim delom po« ni | vzdignilo na stopnjo svo«
J e,
birokracije. Mnogim ta »priznana pfj,čenja, v svojem bistvu državna črna borza«, ki so jo nj nekaj novega, marveč le
krstili komunisti z »sistemom dvojnih con«, le ni šla v glavo. Zato so mogli vodilni komunisti na dolgo in široko razlagati pred« nosti tega novega načina »ena kosti in tovarištva«. Tisti, ki do« bijo kot privilegirani člani nove« ga vladajočega razreda možnost nabaviti si na ta način po nižji ceni, so razumeli, tistim pa, ki so navezani na priznano državno črno borzo, to jc danes velika ve« čina prebivalcev, razred izkori« ščanega delovnega ljudstva, stvar nj šla tako lahko v glavo, posebno še, čc morda le kateri še vedno verjamejo v enakost in pravico komunističnega paradiža.
_ _ J hodnih kulturnih narodov, anašnje delo, ki se spet j Predhodnik našega gibanja
je bila ona neusahla o« brambna borba za naš ob« stoj, ki jo je od se dem de« setih let minulega stoletja vodilo politično društvo »Edinost« v Trstu. Tej na« rodno obrambni borbi gre
boril tudi pod partizanskim poveljstvom v prepričanju, da gre za skupno narod« no stvar in ne za'nadvlado ene same stranke nad vsem narodom. V tej veri se je boril in padel tudi Vojko Premru. Kaj jc naš narod v tej borbi žrtvoval! Poru« šene vasi, požgani domovi, pobito prebivalstvo, in kar je ostalo živih, je polnilo
sko organizacijo« z podniž«; nemška taborišča, kjer je
mco v Nabrežini in v Pulju, pustilo svoje življenje na
imeli smo »Delavsko pod« porno in zavarovalno dru«
m še čas za nastop proti komunističnemu vodstvu slovenske politike, ker ima za seboj še neizčrpna de« narna sredstva in ogromen aparat. Ali bil je skrajni čas, da vsaj na tem našem svobodnem ozemlju poka« žemo svetu, da še žive med Slovenci. Hrvati in Srhi svobodoljubni ljudje, ki so proti razkrajanju in uničen vanju narodnih, etičnih in verskih vrednot svojega na« roda, proti terorju boljše«
ideo«
stotine sinov našega naro«,
da. Med njimi je bil tudi 'viške materialistične __________________
stvo«. _ Ncbroj čitalnic,; dr. Slavoj Slavik, mož, ki je : logije, ki zanika ne samo knjižnic, pevskih in drama« tičnih društev, sokolskih
nadaljevanje s silo preki« njenega razvoja, ki pa nosi v svojem bistvu vse ono, kar je bilo nekdaj sve« ‘ls i to tistemu rodu, ki je delo«
val takrat. V nekem pogle*! zasluga, ako sc danes raz« du se vračamo 70 «80 let ^e8a Has našega jezika ob j nazaj, vendar pa smo ohra« j obalah Jadranskega morja, j nili vso svojo bitnost, vse ! ako je na tem najskrasnej« svoje ideale, ostajamo slej!šem mejniku naš človek
kot prej, kot so bili naši predhodniki, Slovenci in de« mokrati.
hranil svojo narodno bit« nost, svojo zemljo in svoj dom ter vero svojih pra«
Po teh uvodnih besedah i dedov. In v tej borbi je so« slovenskega staroste, ki so ! delovala požrtvovalno in žele navdušenje in dolgo« j nesebično tudi naša narod« trajno odobravanje vseh i na duhovščina...
društev, zavarovalnih dru« štev v mestih in po deželi v lastnih narodnih d orno« vih, med katerimi je stal ponosno »Narodni dom« na trgu Oberdan.
S to dobo našega preroda in vstajenja od 1848 do 1918 so neločljivo spojena imena mnogih nepozabnih mož.
iJruga doba našega na« rodnega in političnega živ« ljenja na tržaškem ozemlju od 1919 do 1945 je doba na« še Golgote. 1919 je nasto« pil fašizem in v dobo fašiz« ma spada požig naših na« rodnih domov, uničenje in prepoved naših kulturnih
bil pravočasno spoznal pri« j narodnost, krščansko etiko krite namene in cilje komu« in človeško svobodo, am=
nističnega partizanstva m ga zato dosledno odklanjal.
1. maja 1945 so vkorakale jugoslovanspke čete v Trst in zasedle Primorsko. Paši« zem in nacizem, dva terori« stična in diktatorska reži« ma, sta bila strta. Jugoslo« vanska vojska ni prinesla svobode. V teku šestteden« ske okupacije je postavila tako zvano »1 j*u d s k o o« blast«, ki je trajala, dokler je niso septembra ’45 zapad« ni zavezniki prepovedali in odpravili, ker so videli v njej prikrito diktaturo ko« munistične stranke. Do te« daj so zavezniki videli v Slovencih. Hrvatih in Srbih
] pak tudi svobodo delavca in kmeta v obrambi n j ego; vih socialnih pravic,
Marca 1947 se je pričelo na Tržaškem naše demokrat« sko gibanje, vzporedno z demokratskim gibanjem na Goriškem. Nismo se bali materialnih žrtev in težav, nismo se strašili groženj, s katerimi se je hotelo v kali zatreti naše gibanje.
Dne 25. aprila 1947 je bil oni veliki dan, ko je izšla po tolikih letih prva števil« ka »Demokracije«, glasilo slovenskih demokratskih sil, ki je bila sprejeta in pozdravljena od vseh svo« bodoljubnih zavednih Slo«
vencev, Hrvatov in Srbov, ne samo na Primorskem, ampak tudi v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji, Nemčiji ni ostali Evropi, v Afriki, A* meriki in celo v daljni Av* straliji, kot zvezda vodnica in glasnik vsega svobodne* ga demokratskega gibanja na jugoslovanskem evrop* .skem jugu. Mi nimamo za seboj režimov in držav, ki bi nas podpirale, ampak smo navezani na sebe in na prostovoljne prispevke svo* jega naroda, ki se globoko zaveda zgodovinske važnosti našega demokratskega gibanja in njegovega glasila Za naš narodni obstoj.
Y	noči 31. avgusta 1947 so ugrabili našega Andreja I ršiča. Ne bomo komenti* rali tega zlodejstva, ker sa* mo dovolj govori. Takih sredstev se poslužuje naš nasprotnik. Ves kulturni svet se zgraža in obsoja zlo* čin,. ali krivci še niso kaz* novani. In tak nasprotnik bi hotel biti voditelj slo* venskega naroda ?!
Pripravljalni odbor za Slov. demokratsko zvezo za
STO je na delu od marca sem. Iz globokega prepriča* n j a, da se borimo za pra* vično in pošteno stvar, čr* pamo svoje energije in pogum.
Pripravljalni odbor je posredoval večkrat pri Zavezniški vojaški upravi z ! besedo in spomenicami za ! naše pravice, za naše šole, i za naše ljudi, zlasti na* šob | skem polju. Našemu posre* | dovanju se moramo zahva* liti, da smo dobili tudi slo* | vensko učiteljišče.
To naše gibanje ni le lo* j kalnega pomena za naše | ozemlje, ampak da so na to, na svobodni slovenski zem* lji vzniklo gibanje tik pred j železnim zastorom obrnje* j ne oči vsega slovenskega j sveta, tudi od tam z one I strani oceanov.
In to nam bodi v zadoš* čenje ter v bodrilo in pogum za naprej. «
Navzoči • so besede dr. Agneletta pozdravili z bur* nim odobravanjem. Videlo se je, da je govoril iz srca vsem.
Govor dr. Vesela
Za dr. Agnelettom je povzel, toplo pozdravljen, besedo tržaški odvetnik dr. Fran Vesel, ki je med dru* gim izjavil :
Rojaki in rojakinje! Slovenci, Hrvatje in Srbi Svobodnega tržaškega o* zemlja !
Naše današnje zborova* nje pomeni, da je na Primorskem spet vstala demo' kracija. in to organizirana demokracija.
Želeli bi, da bi nam bila ta naloga prihranjena in da bi bili mogli pozdraviti roj* st v o demokracije na naših tleh že ob koncu vojne.
Mi Slovenci smo težko čakali na odrešenje. Vsi smo bili prepričani, da je našega mučenja in naših preganjanj konec.
Toda hitro je prišlo gr en-ko razočaranje. Ni prišla k nam svffboda, ampak samo njena gola krinka. Kaj hitro smo opazili vsi — kmetje, delavci, uradniki in izobraženci — da je svobodo, ki je bila zapisana na pra* porih, sramotno oskrunil suženjski totalitarizem, prav tako divji, kot tisti, ki je bil poražen v vojni.
Prišle so aretacije, depor* tacije, pokolji in kar je še hujše — skrivnostna izgi: not ja. Godile so se nevera jetne stvari. Fašisti — ki so se še nekaj dni pred polo* mom borili v vrstah zatiral* nega totalitarizma ter pres ganjali nas in naše soro* jake — so se sprehajali po naših mestih in vaseh kot pristni partizani: Po drugi strani pa so ljudje — ki so morali pretrpeti vsa mogoča mučenja, ker so bili Slo* venci, demokrati in ljubite* lji svobode — skrivnostno izginjali po zaslugi tajne policije, ki so jo mogli zamisliti in organizirati samo satanski možgani.
Ljudi se je polastil strah, zavladaj je teror.
Marksizem je bilo tisto zlo, ki je vdrlo k nam ter začelo s svojo kruto roko dušiti naše ljudstvo.
Vsi so to opazili, a so molčali. Najboljši in nuj* bolj pogumni so skušali opozoriti predstavnike tako * imenovane »ljudske o* blasii« na pogubonosne posledice te politike in na ne* varnosti, ki so se zaradi tega rodile za naše narodne težnje. Toda zaman! Nale* teli so na trde glave in na kamenita srca.
1' tistih dneh se je bila diplomatska borba za pripadnost teh zemlja. Komunisti so se z nasiljem polastili oblasti ter prevzeli na* logo, da izvedejo priključitev teh zemlja k Jugoslaviji.
Posledice so znane.
Brodolom na vsej črti. Primorje razkosano v tri dele, izguba Gorice ter u-stanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, na kaie; rem smo Slovenci le manj* sina v primeri z Italijani. Vse to je povzročila ne* znatna klika ljudi, ki so se s prevaro in nasiljem polastili oblasti v Osvobodilni fronti.
Mi kot demokrati načeloma nismo proti nobeni ideologiji ter pustimo, da se vsaka ideologija razvija z evolucijo.. Odklanjamo pa marksizem, ki je tuj naše*
: mu mišljenju, tako slovan> j skemu kot evropskemu. Odi klanjamo marksizem, ki se j z nasiljem in revolucijo polasti oblasti in se mora za obdržanje na površju posluževati najbolj podlega orožja, to je terorizma, ta* ko političnega kot finančs nega.
V	teh dneh so Združeni | Narodi sprejeli sklep sv e;
\ tovnega pomena. Ustvarili so domovino za Žide v Palestini.
Po dva tisoč letih so po* pravili krivico, ki jo je leta 70 po Kr. pod cesarjem Titom (sic!) storil rimski imperij z razpršenjem Židov po svetu. Tako si bodo mogli zdaj Židje ustvariti svojo domovino, v Ma* gor sebi in drugim narodom.
Rojaki, vprašam vas : »Ali je morda komunizem I izraz slovanskega mišljenja : katerega koli evropskega I naroda? NE, nikakor NE!
Kot je znano, je duhovni oče komunizma, Mardocai, po domače Marx, rojen v Nemčiji. Tudi drugi krivi apostoli te doktrine niso Slovani, pa naj bodo to Engels ali Trockv, Držin-ski ali Jagoda, strahotna rablja ruskega ljudstva in iznajditelja znanega \’elikez ga terorja, ali pa naj bosta to Moša Pijade ali Baebler.
Naš narod ne potrebuje tega sistema, kajti naše slo* vensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo ni ne kapitalistič-no ne veleposestniško.
Da imamo prav, dokazuje komunizem sam, kajti če I bi bil zdrava stvar in v iru
teresu delovnih ljudi, bi se mu ne bilo treba vsiljevati ljudem z nasiljem.
Bila je sveta dolžnost nas Slovanov na Svobodnem j tržaškem ozemlju — na tej ; edini slovanski tribuni, raz j katere lahko še spregovori* mo svobodno besedo — da j smo organizirali demokratično gibanje. To je bila naša sveta dolžnost, ne sa-\ mo pred našim narodom,
\ ampak pred vsem člove*
; štvom.
; Rojaki, eno je gotovo: j ali bo uspelo nam Slovanom j samim, da si izderemo iz \ telesa strupeni trn, ki ga je | zabodel v naše živo meso ! marksizem, ali pa nas bo ! sila dogodkov podvrgla tuji ! kirurški operaciji. Tuja ki*
| rurška operacija pa bi pomenila vojno ter uničenje ostanka evropske civiliza* cije, ki nam je še ostal po strašni svetovni vojni.
Toda gotovi smo, da bo* do naše ideje zmagale, ker predstavlja gibanje — ki smo ga ustvarili — zdravo stvar in spontano voljo vsega našega naroda.
Izjavljamo, da smo s sosedi italijanske narodnosti pripravljeni odkritosrčno sodelovati na vseh področ* jih javnega življenja in tona temelju strpnosti, vzajemnega spoštovanja ter popolne ■ enakopravnosti, vse v interesu vsega prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja.
Naši italijanski someščani pa morajo enkrat za vselej zatreti v sebi tisti čut superiornosti, o kateri mi* sli jo, da jo imajo nad nami.
Mi smo majhen narod. Toda kar se tiče civilizacije,
narodne časti in poštenosti, se ne bojimo tekmovati z najbolj naprednimi narodi Evrope.
Imamo pošten, demokratičen in realističen program, tako da ga more razumeti in sprejeti vsak pošten delavec, tako ročni kot izobraženec. Naš program brani vse osnovne pravice in svoboščine d a n a š n j e družbe.
Naš program je; SVO* BODA in KRUH!
Naj mi bo dovoljeno — preden končam — da se v tem trenutku spomnim še našega velikega prijatelja Andreja Slavka Uršiča, ki so ga naši kruti nasprotniki ugrabili.
Kadar pomislim na Tebe Andrej, se mi srce stisne v tesnobi. Zgrozim se ob misli na trpljenje in mučenja, ki si jih moral prestati.
Vse človeštvo in zlasti vsi Tvoji sorojaki Ti dob gujemo večno hvaležnost kot prvoboritelju, ki si prvi z nadčloveškim pogumom dvignil zastavo svobode, človečanstva in demokrati; je, za kar se borimo in s čimer bomo gotovo zmaga* li mi.
Izvajanje dr. Vesela je pozdravil spontan aplavz. Bil je dokaz, kako živo je zadel in kako iz srca je go* voril vsem navzočim.
Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je žel s svojini odkritim in odločnim govo* rom dr. Vesel, se je oglasil k besedi g. Stanko Filipčič.
(Radi pomanjkanja prostora njegov
govor prioočimo prihodnjič).
Pozdrav prof. Vujinovica
Po govorih, ki so jih ime* li gg. dr. Agneletto, dr. Ve* | sel in Stanko Filipčič, je I pozdravil zbor srbski begu* ] nec prof. Sava Vujinovič.
| Njegove besede, ki jih je podal z vsem temperam©!'* tom, so žele dolgotrajno j odobravanje. Prof. Vujino* vič ie med drugim dejal :
Današnji dan je silno po* memben. Ta dan je eden izmed najvažnejših dogod* kov v zgodovini Trsta, edi* nega svobodnega koščka zemlje, na katerem žive danes Jugoslovani...
Tako visoko ste danes dvignili zastavo svobode, da jo bodo videli Triglav in Romani j a. Avala in Dinar* ske planine. To zastavo svobode bo gledal in v njo stalno- upiral oči vsak Slo* venec, Hrvat in Srb, in si* cer brez razlike, v kateri državi in na katerem konti* nentu živi . .
V	času vašega trpljenja in vaših težav, ie vsak vaš vzdihljaj v naših dušah in naših srcih v Jugoslaviji na* letel na odmev. Kot begun* ce je vas Primorce Jugosla* vija v težkih letih sprejela z vsem srcem, vam nudila vso pozornost, nudila roko in odkrila srce. Takrat nih* če ni niti slutil, da bo prišel dan, ko bo zasužnjena in v trpljenju živeča Jugosla* vija morala iskati zatočišče pri vas, vas prositi, da ji vračate njeno zvestobo . ..
Srbski narod je 600 let vodil krvavo borbo za svo* bodo, vodi jo tudi danes in vodil jo bo, če bo treba, še 600 let, dokler bo živel zad*
pll!!llllll!!ll!lll!li!l!llllil!l!llllillllllllll!!!lll!lillllllllllllllllllllllllllll!!llll!!lllll!lllllll!lllllllll!ll!lllllllllllllllll!llllll!lll!lllllll!!ll!l!llllllliy
Zbor zaupnikov Slov. demokratske zveze za jj jj Svobodno tržaško ozemlje je dne 21. decembra 1 1	1947	v	Trstu	sklenil	naslednjo	g
i nji Srb. V planinah in goz* dovih so še vedno borci za svobodo, ki skupaj z vsem narodom upirajo oči na j svoje brate, ki žive v svo* | bodi, in tudi na vas, veru* ! jejo v vas, od vas pričaku* jejo zaslombe v boju za ; svobodo ...
Ta današnji zgodovinski dogodek bo izval pri sov* ražnikih svobode, pri ko* : munistih reakcijo.' Ti ljud* je niso samo naši nasprot* niki, ampak naši sovražni* ki. Preveva jih strah in oboroženi s silno rušilno mržnjo, so pripravljeni na ; vsak zločin. Zapomnite si pa, sestre in bratje: mi ko* munistov ne moremo pora* |ziti z njihovim orožjem. Ne moremo jih prekositi v mržnji in zločinu, ker so j oni v tem mojstri in imajo pred nami vsekakor pred* nost. Naše orožje je dru* gačno: proti komunistične* mu zločinu in mržnji po* j stavi jamo mi ljubezen. Tu*
. di komunisti so naši bratje,
-	zapeljani bratje. Če nam | je Kristus rekel: »J,j ubite svoje sovražnike«, kako naj bi mi ne ljubili svojih zapeljanih bratov? Vrzimo ; torej iz svojih src sovra* štvo. ki ruši, in se oboroži* mo z božansko ljubeznijo, ki gradi. Z ljubeznijo bomo ; premagali komunist« .
To ne pomeni, da se boji* mo hoja, nasprotno, če nas napadejo, se bomo junaško branili.
Njihov poraz pa je go* tov: Ljubezen pa 'e moč* nejša od sovraštva, ljube* zen bo zmagala.
Volitve in slučajnosti
I 1.
S 2.
1 3.
a 4.
i 5.
,1 6.
i 7.
i 8.
S 9.
m■
RESOLUCIJO
Tržaško svobodno ozemlje sprejemamo kot mednarodno državno tvorbo, ki je poklicana, da služi vsej Srednji Evropi kot mednarodno tržišče in pomorsko izhodišče v svet.
Varnost državljanov ter njih osebna svoboda in imovina je predpogoj za uspešno ustvarjalno delo ter za gospodarski, kulturni in socialni napredek naroda in države. Zato obsojamo fašistični in komunistični teror kot naj-podlejše sredstvo v politični borbi in pozivamo Z. V. U., da posveča brezhibni in učinkoviti varnostni službi največjo pozornost ter iztrebi legla terorja.
Smo za pravični sporazum z našimi sosedi italijanske narodnosti na podlagi narodne, jezikovne in upravne enakopravnosti ter svobodnega razvoja obeh narodnosti. Medsebojno razumevanje in strpnost je predpogoj za tak sporazum.
V	primeru zavlačevanja imenovanja tržaškega guvernerja, zahtevamo od Z. V. U., da prične takoj z uvajanjem slovenskega jezika v državne in občinske urade ter imenovanjem slovenskega uradništva v razmerju, ki odgovarja številu slovanskega prebivalstva.
Zahtevamo vrnitev vsega premoženja, ki ga je fašistični režim kakor koli odvzel slovenskim gospodarskim in kulturnim ustanovam na STO ter povračilo škode, ki je bila tem ustanovam povzročena.
Zahtevamo, da se sprejmejo v službo vsi slovenski in hrvatski državni ter občinski nameščenci, ki so tržaški državljani in ki so bili od fašizma do 30. aprila 1945 iz političnih razlogov odpuščeni iz službe na ozemlju Italije. Pozdravljamo Marshallov načrt kot najbolj učinkovito sredstvo za gospodarsko rešitev in obnovo Evrope ter izajvljamo, da smo pripravljeni sodelovati pri uresničevanju tega načrta za STO.
Pozivamo vse demokratične Slovence, Hrvate in Srbe, da moralno in materialno podpirajo naše demokratsko gibanje, ki se bori za naš narodni obstoj, za svobodo in za človečanske pravice proti krivici in nasilju.
S Svobodnega tržaškega ozemlja pošiljamo bratski pozdrav vsem onim demokratskim sto-tisočem slovenskih, hrvatskih in srbskih bratov in sester, ki so razkropljeni po vsem širnem svetu, kakor tudi onim, ki v domovini pričakujejo svobode in odrešenja.
Trst, 21. decembra 1947.
Po plamtečih besedah, ki jih je izrekel prof. Vujino* vič. je zbor prešel na na* datjnji dnevni red. Predse* dujoči je prekinil zborov«: nje. da se navzoči zhoro* valei sporazumejo o sestavi začasnega odbora Slov demokratske zveze za STO. katerega naloga je. da pripravi pravila in vse potrebno za sklicanje šiv* šega ustanovnega občnega zbora.
Po četrt urnem odmoru je bila sestavljena in zboru sporazumno predložena ii = st.i odbora, ki jo je t i so* glasno in v največjem odo* bravanju sprejel.
Zbor je izvolil: za predsednika: dr.* j a Josi* pa Agneletta, odvetnika iz Trsta, za tajnika:	dr.*ja
Frana Vesel*a, odvetnika iz Trsta, za blagajnika: Miha* ela Flajbana, pekovskega mojstra iz Trsta.
Poleg omenjenih so bili v odbor izvoljeni še števil* ni drugi, med njimi: delav* ci. kmetje, uradniki, trgovci in obrtniki.
Po izvolitvi odbora je prevzel predsedstvo zbora novo izvoljeni predsednik. Zahvalil se je za zaupanje, podčrtal odgovornost prev* zete naloge, ki jo je sprejel odbor ter pozval vse nav*
✓	oče, da odboru v polni moči pomagajo.
Zhur je na io nrc 'cl na zai.njo točko dnevno in veda. na slučajnosti. Ob tej priliki so se oglasili številni govorniki, pri čemer je nas n a j h o 1 j razveselilo dejstvo, da so se oglasili večinoma delavci in kme* tjc, torej izmed • tistih, ki naj bi bili po zatrjevanju »edi n i li predstavnikov« delavskega sloja, podlaga njihove politike.
Sprožena so bila številna zanimiva in vsega uvaževa* nja vredna vprašanja, med
njimi zlasti vprašanje o* snovanja slovenske demo* kratske sindikalne organi* zacije.
Po slučajnostih je zbor soglasno sprejel resolucijo, pred tem pa je z enakim navdušenjem z nekaterimi spremembami odobril pro* gram Slov. demokratske zveze za STO, ki je našim čitateljem že znan, saj je bil objavljen v »DEMO* KRAGLJI« 5. septembra 1.1.
Dnevni rcJ /hora Slo'', demokratske zveze za STO je bil s tem izčrpan.
Predsednik dr. Agneletto se je zahvalil za udeležbo ter ponovno pozval vse resnične demokrate, da vsak po svojih najboljših močeh zagrabi za delo. Prepričani smo v pravilnost in svetost svojega poslan« stva, ki ga opravljamo ob tem času in ob teh prilikah na tem prostoru. Vse to de* Io je namenjeno izključno : obstanku, napredku in bla*
| gin ji slovenskega, hrvat* i"kega in srbskega naroda j na tem edinem koščku i svobodne slovanske zemlje.
; lz prepričanja, da je naša pot edina pravilna in vred* na človeka, črpamo svojo silo in pogum, s tem pre* pričanjem bomo porazili zlo in zmagali.
S tem je bilo zborovanje Slov. demokratske zveze za STO po več kot triur* nem izčrpnem razpravlja* n ju zaključeno. Zbor se je razšel pod vtisom popolne* ga razumevanja nalog, ki stoje odslej pred vsemi, ter odločen, da te naloge tudi izpolni.
Sto štirideset tisoč Čehov in Slo« vakov, ki so se bili naselili v Ju* goslavijo, in dvajset tisoč, ki se jih je naselilo v Romunijo, prosi za povratek v lastno domovino. Razumemo!
BORBA Zfl naše PRflDICe
Narodni dom v Trstu
Gospodarstvo Trsta včeraj in danes
Trst sc mora zahvaliti za svoj dvig iz navadnega ribiškega me* sta na stopnjo enega najvažnejših ' sredozemskih pristanišč dejstvu, da je politično pripadal svojemu zaledju, in to prav v dobi odlo* čilnih desetletij 19. stoletja, ko sta evropsko gospodarstvo in sve* tovna trgovina beležila svoj naj« hitrejši napredek. Mesto kot tako nima namreč nobenega neposred* nega zaledja. Trst ni središče bos gate pokrajine, ne leži ob izlivu važne reke. Razprostira se ob vz= nožju siromaškega krasa, za kas terim leže v neposredni bližini slovenske pokrajine, katere pa posvoji gospodarski razvitosti take* mu pristanišču v preteklosti n s < mogle nuditi primernega del-.’, sai se je njihov resnični gospo? darski razvoj v smeri industriali* zacije komaj začel z nastankom Jugoslavije
|
Trst - avstrijsko pristanisče
Pravo zaledje Trsta se je pri* čelo šele na drugi strani tega ne* posrednega zalednega pasu, nje* | govo središče' sta bili Avstrija in i Češka, naj razvitejši pokrajini biv* | še podonavske monarhije. Dovolj je, ako površno pogledamo stati* stike, pa vidimo, kako sta ti dve t deželi tudi v razbitem obdobju I med dvema svetovnima vojnama ohranili svoj vodilni položaj v tržaškem prometu ter tako doka* zali svojo navezanost na naše pri* stanišče.
Zato je imel za podonavsko dr* žavno tvorbo, prvenstveno za . njen zahodni alpsko*sudetski pas, Trst izrazit gospodarski,*po!itični pomen, medtem ko je bil za nas Slovence in Italijane v prvi vrsti prav za prav samo nacionalni pro* blem. Cim so leta 1918 pričeli re* sevati teritorialna vprašanja na izključno nacionalni podlagi, niso mogle izostati kvarne gospodar* ske posledice.
Trst izhodišče podonavja
Trst, ki je bil do leta 1918 avstrosogrsko vprašanje, katero je ;
bilo rešeno na osnovi, da je av* Istrijska polovica favorizirala Trst, ! ogrska pa Reko, je z razbitjem re države postal skupni problem 1 vsega Podonavja. Zc leta 1918 in neposredno potem so se pojavili predlogi, ki so težili za tem, da bi iz Trsta napravili s :dišče med* narodne trgovine in mednarodno tržišče finančnih kapitalov za jugoavzhodno Evropo, da bi na ta način nadomestili vlogo, ki jo je
pred letom 1914 igral Dunaj. To* da za izvršenje te naloge bi bila potrebna drugačna politična in carinsko*devizna organizacija, ka* kršno je bila kmalu za tem pri* pravljena nuditi Italija, katera je krenila v izrazito nacionalistično in avtarkično smer. Prilika je bila zamujena in italijanska država se je v kasnejših letih morala boriti z velikimi napori, da je temu svo* jemu pristanišču našla dovolj za* poslitve. Čeprav se je Trst leta 1938 precej približal po količini prometu iz leta 1913, je bil ven* darle ta promet veliko bolj tran* žitnega značaja in Trst ni bil več ono tako važno gospodarsko src* dišče kot prej.
Svobesf ni«T rst
Izbruhnila je druga svetovna vojna in proglašena so bila nas čela, katera so dala slutiti boljše rešitve, kakršne nam je prinesel enostranski postopek leta 1918. j Tudi Trst je dobil novo polit:čno obliko, katera mnogo bolj odgo* varja njegovi širši gospodarski vlogi. Medtem ko je bil do tedaj samo gospodarsko mednarodno j pomemben ter je b i vedno nacio* nalno vezan na enotno državno tvorbo, je sedaj njegova medna« rodno važna funkcija dobila svoje potrdilo tudi v novi mednarodni politični ureditvi njegovega t;zem* lja. S tem so bili postavljeni po*
litični temelji za uresničenje one prilike, katera je bila po prvi svetovni vojni zamujena. Politič*
: no neodvisni Trst bi postal gosp:;* darsko stičišče vseh onih sedaj I samostojnih držav, v katere se je njegovo prej politično enotno za*
: ledje razbilo. Vse te države bi : imele v Trstu mednarodno pri*
; znano oporišče za svoja trgovin*
: ska brodovja.
Tržačani so z optimizmom zrli j v svojo bodočnost. Sledili sta prvi | dve povojni leti, prvo polovico j tretjega pravkar zaključujemo, j Optimizem o gospodarskem raz* \oju našega mesta še vedno ni do*
1 bil svojega potrdila. Ista politika, ki je Trstu sicer dala primerno | notranjo ureditev, doživlja v osta* lih svojih problemih polom za j polomom. Zdi se, da bo zmago* i valna koalicija druge svetovne | vojne izpadla v luči zgodovine kot najbolj groteskna in tragična.
V	tej njeni tragiki bo tudi Trst, ki ima sicer v sedanji obliki vse potrebne pogoje za uspeh, doživel namesto proevita hiranje in umi* ran je.
Zato gledamo Tržačani s tako veliko zaskrbjenostjo na razvoj svetovne, posebno pa še evropske politične' krize ter si želimo nje* ne pozitivne, narodom našega za* ledja primerne in ugodne rešitve. Od tega je odvisna možnost na* šega dela in naš vsakdanji kruh.
slojev. Misel gospodarske« ga zadružništva, ki ?:e je izkazalo kot uspešno sred* stvo v boju proti premoči kapitalizma med angleškim, delavstvom, se je vkoreni* nila tudi na Nemškem ! (Raiffeisen, Schulze * De*
| litzsch) in je prešla končno tudi v Avstrijo, kjer je bil ileta 1873. izdan zadružni i zakon. Ta je še dandanes | vzor zadružne zakonodaje.
Zasluge zadružništva
Slovensko zadružništvo ; j e pričelo na štajerskem kjer sta si stekla neminljiv vili zaslug.za poglobitev in razmah zadružne organiza* cije brata Mihael in dr. Jo*
! sip Vošnjak.
i S Štajerskega je zadružno j gibanje prešlo na Koroško,
| Kranjsko in na Primorsko.
V	devetdesetih letih minulega stoletja se je pričelo daniti na gospodarskem obzorju. In v to dobo ravno sega začetek gospodarsko =
v Ju*
Slovenski primorski kmet
pred prvo svetovno^vojno}
Šele politično * socialna revoluci a leta 1848. je re* šila kmeta*poscstnika v biv* ;i Avstriji tlačanskih spon in ga postavila za n e od vi s* nega gospodarja in človeka.
Ta revolucija je zatekla našega kmeta, ki jc bil iz* gubil pred stoletji svoje plemstvo, svoje kneze in veljake v borbi s tujerod* nim plemstvom, tako da je bila marčna revolucija zanj ne le politično*socialnega, ampak tudi nacionalnega pomena.
Pomanjkanje sposobnih zastopnikov kmečkega sta* nu v tedanji Avstriji, po* sebno v- vzhodnih pokraji* nah, ali vsaj iz tega stanu vzklilih in z njim čutečih mož, ki bi bili kos poverje* ni jim nalogi in znali na Du* naju braniti že kmetom priznane nove pravice, je občutno paraliziralo prido* bitve marčne revolucije.
Tako se je zgodilo, da ni ljudstvo pravočasno izko* ristilo revolucionarne mi* Sclnosti in da je s svojo po* časnostjo in preveliko ob*
zirnostjo dovolilo, da se je zbralo in strnilo vse, kar e bilo nazadnjaškega in da jc cesar Franc Jožef preklical večino zajamčenih pravic ter ca. so naprtili kmetu po* leg drugih krivic zemljiški razbremenilni davek, ki ga je moral nositi celih tride* set let.
Ali tudi to breme je naš kmet donosil, kljub temu da je Julijska krajina bila, da je in bo za kmeta ma* čeha in ne mati. Mislim na zemljo kot gospodarski vir dohodkov. Ogromna povr* šina neplodnega sveta, Kras, peščena rebra in pla* sti, suša, burja in zaradi ne* srečnega dednega sistema večinoma do neznatnih par* celic razkosane in razbite kmetije.
To je vedela tudi avstrij* ska vlada ali ni storila za kmeta ničesar. Le rastoča industrializacija mest je dajala dela in kruha pre* številnemu kmečkemu pre* bivalstvu, ki se je z vasi re* krutiralo v mestih in našlo zaslužka v podjetjih, ki so
>14
iHi
tedaj rasla in cvetela, pod* | žigana od gospodarske ko* i njukturc. ki je bila pri nas neusahljiva.
Kmet si je pomagal snu
In vendar kmet pri vsej pasivnosti in uboštvu svoje j ! grude ni obupal in ni pod« i legel; nasprotno, od polo* i | vice XIX. stoletja se ie dvi*; | gal gospodarsko in kulturno j ter se povzel tako visoko, j da je sosednji svet strmel |nad njegovimi vrlinami.
| V petdesetih letih XIX. stoletja je razbil kmet o*
! kove tisočletnega tlačan* j stva in v devetdesetih letih okove mestnega in pode* i želskega oderuštva, ki se i je bilo razpaslo v dobi go*
I spodarskega individualiz*
I ma, nastopivšega pri nas takoj po 1848. letu, in ki je izsesavalo kakor krvoses kmečkega trpina.
Odpor proti gospodarske* mu individualizmu jc dal 5 pobudo za združenje gospo* darsko in socialno zatiranih
zadružne organizacije lijski krajini.
Ako ne bi bilo zadružni* štvo ničesar drugega doseg* lo, kakor vzbudilo gospo* darsko samozavest v krneč* kih vrstah in zlomilo ode* ruštvo, si je s tem socialnim činom postavilo večen spo* menik v gospodarski in so* cialni zgodovini n a š e g a ljudstva.
Vse gospodarstvo se j c opiralo na mogočno stavbo gospodarskega zadružni* štva razpletenega kot mre* ža po vsem ozemlju od Tr* biža do Pule, tja do najzad* nje hribovske vasi; v nad 700 gospodarskih zadrugah in zavarovalnih društvih so bili ob izbruhu prve sve* tovne vojne organizirani naši kmetje, trgovci in obrtniki.
Od tlačana, ki je komaj pred petdesetimi leti zdro* bil tisočletne verige gospo* darskega in političnega su* ženjstva, je kmet postal človek ves prežet od globoke vere v sebe same* ga, z jekleno voljo korakati navzgor do gospodarske zmage, ki jo je videl v podvigu zemljiške rente do one mere, ki bi dala njemu in njegovi družini živeti življenje dostojno in vredno človeka.
Le trdna vera v sebe sa* mega in jeklena volja do napredka vsposablja člove* ka za uspešno borbo v živ* ljenju.
Kmečki stan - temeljni stan
Kakšna je morala biti ona notranja moč, ki je kmeta dvignila v kratkih petdese* tih letih iz vrst brezpravne mase, iz vrst analfabetov in tlačanov med kulturne lju*
di?! In iz teh kmečkih vrst, iz teh vrst svoo giu-do do pretiran j a ljubečih, kot mravlja delavnih, s kre* menitim značajem ob dar je* nih. v dno cušc poštenih, vernih:	odkritosrčnih, ve*
selih, o ! narave nadarjenih in na meji med dvema sve* tovorna živečih, vsakemu prekueuštvu odvratnih, jek* lenih kmetov se jc razvija* lo obrtništvo in trgovstvo z indu-trijo, se je razvra! srednji stan in meščanstvo s trgovino in z denarnimi zavodi, ki so mu bili v čast in pono«.
Obrtništvo mest, kakor j Trsta. Gorice, Pule, je slo* nelo večinoma na ljudeh, ki I so se z dežele selili v mest* na središča. Ogromen del | obrtnikov se je po mestih «naravno asimiliral večini ! prebivalstva. V času prebu* i jajoče se narodne zavesti v j devetdesetih letih minulega | stoletja se je pa to končalo: [naši obrtniki so si pričeli ustanavljati svoja društva in svoje zadruge (gostilni* čarske zadruge, obrtna dru* štva itd.) in v začetku tega stoletja so že predstavljali po mestih močan gospodar* ski faktor.
Obrtništvo je bilo na ! zdravih nogah in je dobro stalo, trgovstvo, ki je bilo pošteno in solidno, ni poz*
! nalo polomov in stečajev.
Zvišnna življenjska raven
Življenjska raven kmeta jc bila v neposrednem pred* vojnem času 1. 1914. do* segla najvišjo mogočo stop* njo od 1848. leta sem. Pri* delki so rasli v cenah; več* ja nabavna moč kmečkega prebivalstva je doprinašala k civilizaciji vasi: hiše so se belile, njih notranjost je postala bolj domača in va* beča; prenočišča človeka vredna; prenočevanje po hlevih omejeno le na neob* hodno varnostno službo pa* stirjev in hlevarjev. Oble* ka, hrana, čistoba in snaga, knjige in časopisi, povsod nov, k napredku stremeč duh. Kmet je imel toliko, da se je lahko pošteno pre* življal, da se je čedno in dostojno oblačil, da je pla* čeval davke da je pomagal svojim otrokom ko so odhajali od hiše; in vedno mu je še ostalo za hranilnico ali zboljšanje posestva. In srednji kmetje so dajali tu* di toliko na stran, da so lahko študirali svoje otroke po mestih na srednjih in celo na visokih šolah, ne da bi bili zabredli v dolgove.
Tako si je ljudstvo vzgo* jilo iz ljudstva vzniklo in* teligenco, ki je z njim ču* tila, zanj mislila in njegove koristi branila, ker je bila
EDINOST
I' soboto, S. januarja 1876 jc bil za Primorce pomemben dan. Takrat je izšla prva številka •Edinosti«, slovenskega glasila, ki je šc danes v spominu vsa; komur, po imenu tudi mlajšemu rodu. Danes mineva 21 let, od* kar je izšla ob petdesetletnici leta 1926 njena jubilejna šte= vitka, istočasno pa tudi 18 let, odkar je zaradi političnega pri tiska morala prenehati izhajati, aEdinost« je bila budnik, učitelj in glasnik. »Demokracija« se oddolžu je temu žilavemu predhodniku s tem, du pomiti* skuje nekatere zanimive in morda še danes veljavne misli, ki so izšle pred 21 teti v njeni jubilejni številki.
»Dne 8. januarija je minilo 50 let, odkar izhaja »Edinost«, odkar zahaja
, med naše ljudstvo kot glas* nica njegovega obstanka na tem ozemlju in branite* Ijica njegovih pravic in po* treb.
Pravijo sicer, da je raz* dobje 50 let v razvoju na* rodov le kaplja v morju. Toda to razdobje . .. more* mo z vso pravico označiti kot klasično dobo v zgodo* vini primorskih Slovencev: dobo preporoda, pomlaje* nja, ker jc oživila v našem ljudstvu krasne duševne energije, ker mu je privzgo* jila najvišjo dobrino: spo* štovanje samega sebe, za* vest svoje vrednosti in smi*
I sel za potrebe in zahteve i vseskupnega narodnega | življenja...
Slednjič posvečamo to jubilejno številko vsem so* dobnikom, našemu liud* stvu, predvsem pa naši mla* dini. Iz spisov te jubilejne „ številke si more ustvariti neogibno potrebni stik z I našo splošno narodno zgo*
: dovino in se seznaniti z j ogromno svoto narodnega dela, izvršenega v tem pol* stoletju, da bo znala pra*
1 vilno in pravično ceniti tru* de in narodni idealizem prednikov od one epske do* be pa do danfšnjih dni. V ponos in čast ji je. da jc vso dolgo dobo polstoletja ostala nepremično zvesta svojemu programu, objav* Ijenem v njeni prvi številki, katerega priobčujemo na drugem mestu, kakor ga je napisal prvi glavni urednik : »Edinosti«, slovenski pesnik I ran Cegnar, .»a	<
*-	j	-	-1:
(Iz uvodne besede uredništva »1876 * 1926«: v jubilejni številki)
» Velika važnost tržaške*; ga mesta za Slovane in zlasti Slovence, neugodne i razmere tržaškega sl oven* j skega ljudstva in prebival*! ; cev po okolici neobhodno j (zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovenski časopis.
Sprevidevši to potrebo, sklenilo je politično dru* štvo »Edinost« izdajati čas* nik, ki bode
a) popolno n e o d v i * sen imel pred očmi z dru* štvom enake namene;
b) on bode sv o bo: d o l j u b e n , nikakor pa
■ ne svobodnjaški; njegovo svobodoljubje bo sezalo do tistg meje, do katere sega pravica in poštenje;
c) on bode m i r o l ju * b e n , ne bode budil doma* čili prepirov, ampak pripo* ročeval bo edinost in slogo;
'mir zemlji, dobra volja lju* dem !
d) on bode naroden in tedaj bo odločno odbijal
sovražne napade na sloven* sko narodnost, naj dohaja* jo od koder koli si bode; potezal se bo za to, da se našemu jeziku da v šolah, pisarnieah in javnih zavo*! dih tista pravica, katera mu ; pristoja po ustavnih določ* i bah in naravi;
e)	on bode budil sloven*; sko r o d o l j u b j e , učil, dramil in jačil prosto naše ljudstvo;
j) ~ z verskimi zadevami se ne bo pečal in le to želi, da vsak ohrani mirno in či* sto vest, pa bode njemu in vsem najbolj prav.., «
(Iz programskega uvodnika prve številke »Edinosti« — Cegnar)
»Zato je moja druga želja ob slovesni priliki ta, j da bi naša »Edinost« sedaj, ko je tega treba več kot kdaj prej, tudi nadalje go* jila in branila kulturno in j socialno tradicijo Sloven* j
cev v Italiji, tako da bo na* še ljudstvo, sebi zvesto, vedno videlo v njej svojo pravo, nepotvorjeno in ne* premeni jivo podobo... «
(Ob petdesetletnici »Edinosti* I— dr. WHfan star.)
E d i n o s t i
Petdeset Ijeta Glas si naše g svijeta,
Slovencu luč,
Hrvatu seka L Imilna i meka.
Ko lad ja Brodiš jaka,
A vojska tvoja Vojska je junaka.
A danes još Je jača tvoja snaga.
Tvoj brod još bolje Gorkim morem reze,
A barjak tvoj
Dva brata složna veže!
(Iz »Edinosti« od Rikarda Katalinie. Jeretova)
kri njegove krvi, veja nje* govega drevesa. Koliko a* nalfabetov je prva svetov* na vojna našla med našim podeželskim ljudstvom ?
Na prste bi jih bili našteli !
Po hribih in dolinah je bil in
Enakost in svoboda
Enakost, svoboda vstala iz srednjeveškega ravne smeri, da bi se na ta bratstvo ! je bilo mraka, v katerem je bil sa* način očuvalo nepotrebnih že popolnoma umolknil bi-- geslo razburkanih množic mostojno misleč poedinec udarcev. riški boben, ki je zapel, da j v času francosk? revolucije,	čim se ni hotel podrediti	Čemu ?	Zato,	ker	se	še
ali ne, morda v vsem sod; j Enakost, svoboda in brat*	vsem družabnim in duhov*	vedno ni naučilo	verjeti re>
nem okraju enkrat na leto, sivo ! je glavna parola da; nim zahtevam obstoječega alnim dejstvom in z njimi ne kot jek obupa in gospo* nes delujočih pokretov, pa \ reda, je visoko dvignila pra* računati, temveč raje verja* darskega propadanja, am* naj si gre pri tem za one, kil por svobode; ob njem so me nemogočnim idealom. pak kot svarilen in izpod* žele ohranili zdravo jedro obledela gesla bratstva in Namesto da bi bil ideal sa; bujevalen glas previdnosti dosegljivega, ali pa za one, enakosti: Posledica je bil mo kažipot, medtem ko bi na težki poti navzgor.	ki žele pravi pomen teh fee* duhovno sicer svobodni 19. pri svojem delu ostajali z
jr ,	...	sed popačiti z raznimi »pro* vek, toda bile so tudi social; ' nogami čvrsto na zemlji, se
ftmei Za KUHUfO	gresivnimi« dodatki. S k raj; ne krivice zgodnjega kapu večina raje uživajoče pre*
Kmet ni več mislil samo nostri pokreti nam sveto \ talizma, kateremu je šele daja sanjam in zasanjana na svoje telesne potrebe, obljubujejo, da bomo le na sodobna socialna politika dela napake, ki jih potem ampak je čutil potrebo tudi osnovi njihovega programa	uspela nadeti primerne on prebujena	preklinja.
po kulturnih dobrinah. Po dosegli ta dva večna člo; '	mejitve. Preveliko svobodo
večjih vaseh si je ustanav- veška ideala : enakost in Ijal kulturna društva.	svobodo Človeška kratko*
Čitalnice, pevska in glas* vidnost je tako neizmerna, bena društva, telovadna da veliko število ljudi tudi društva, potujoče knjižnice res verjame v možnost isto; in dramatska društva SO časnega neomejenega ures;
so torej močnejši poedinci Edino pravilna pot takoj izrabili v svojo korist Mi srečnega življenja na škodo enakosti in brat* brez enakosti, ki jo raje stva.	imenujmo enakopravnost,
Zato je razumljivo, da se kot tudi ne brez svobode, je, kot vedno v zgodovini, j Obe prvini družabnega živ* skrbela za nadaljno izobraz*, ličenja ich že kot fraza	rodila	reakcija	na	to	izrab*	/ jen ja,	oplemenjeni	z brat*
bo in zdravo razvedrilo po	uporabljenih gesel. Nihče	11 jan je	svobode	ih poedinca.	stvom,	z	ljubeznijo,	s tem
deželi.	ne pomisli nekoliko globlje, n L~~	'	-	’
Sloga, mir in zadovoljstvo	riihče ne gleda kritično, kot
so vladali med ljudstvom,	bi življenje prav z našim
ki je vztrajno delalo in ži*	rojstvom prenehalo biti to,
velo dostojno življenje.	kar je bilo vedno: področ*
 ««»» 	je relativnega, kjer se abs
Dva mejnika: 1848*1914!	solutno izgublja v nujno*
Posebno levičarska strem*	najplemenitejšim naukom
Ijenja so visoko dvignila	krščanske morale, sta nam
prapor enakosti. Med njimi	potrebni, ako hočemo znos*
je šel najdelj komunizem in	no in veselo prenašati brez
kot tak postal zatiranim	mena vsakdanjosti. Na po*
najprivlačnejši. Razočara*	koljenjih, ki z lastnimi očmi
„	nje vedno privlačuje privid	lahko vidijo in kot neverni
Čudeže	je	doprinesel	v	sti življenjskih	prilagoditev,	radikalne odstranitve ob*	Tomaži z lastnimi rokami
dveh generacijah kmet na ustoječih krivici Toda tudi lahko potipljejo boleče po* oltar svojega gospodarske* »»^anje množic on nam u svoji, uresničeni sledice enostranskih preti; ga in	kulturnega napredka.	Le	tako	in	zato	se	lahko	in dosegljivi obliki potrjuje	pavanj, je, da uresničijo
Prva	generacija je	živela	v	danes dogaja,	da	se z	istimi'	Pravilnost postavljene res*	tisto znosno in sorazmerno
dobi prebujanja, druga v gesli zahteva odstranitev \n^9.e: kjer koli je prišlo do uveljavljenje vseh teh dobi ustvarjanja. In ravno j onega stanja, kateremu je ozivotvorjenja komunistič* idealov v oni meri in soraz; ko je bila sredi poti navz* zmaga prav teh gesel v n.e ena^osti, povsod je umr* mer ju, kakršnega dovolju; gor, je svetovna vojna treš* francoski revoluciji posta* , svoboda, povsod jev du* jejo trenutno kulturno sta* silo b-„	^ »m. *.	hovnem pogledu zopet za* rije in splošne življenjske
:ila ko strela z vedrega v1 vila temelje. Nihče ne po* našo vas. Svetovna vojna misli, da je uresničenje ab;
vladal oni isti srednji vek zahteve
je v centralnih državah, solutno idealnih stanj da*iv tistem slabem pomenu be; Socialnega miru naše do; kjer je bilo pomanjkanje j res istotako nemogoče, kot sede< s čigar ostanki je fran*	ne }j0rn0 našli ne na
dospelo do vrhunca možno* je bilo v preteklosti. Špe; c?s. revolucija tako kot skrajni levi, ne na skrajni sti, skozi štiri dolga leta u* kulanti iii stremuhi dobro rls‘no pometla.	desni, temveč v oni zlati
bijala v človeku vero v sa*; vedo, da. bodo množice za V svobodi se je rodila sredi, ki sicer stavlja za mega sebe, v vrednost člo* vse nedoseženo vedno raje neenakost, zato si je člo; svojo dosego najvišje po* veškega življenja, v poedin*! sprejele razlago o prevari, \veštvo zopet zaželelo ena; goje, a je zato tudi najtraj-ca, vero v večne verske in kot pa da bi iz neuspehov kosti. Kjer so pa uresničili nejša, najznosnejša in naj-
to enakost, postavljene spo* pravilnejša. Današnje po;
etične zakone o človeškem | potegnile nujne zaključke sožitju in družabnem redu. » Enakost izključuje svo-
Moralna kriza je povzro* bodo in svoboda izključuje čila v povojnem gospodar* j enakost« je osnovni, trcli. stvu pomanjkanje dobre vere, nelojalnost in neso* lidnost, ki so rodile nezau* panje in splošno nestalnost.
Vse to je pripravljalo pot gospodarski krizi. Iz tega je vzrasla malodušnost, ki je ubijala podjetnost in ro* dila obup, izgubo vere v se* be samega in v samopomoč.
Zalibog, da je tudi pode* želsko ljudstvo Julijske kra* jine težko občutilo razkra* jajoče posledice dolgega
Človeštvo hodi tako kot svoje sile v to, da to življe-pijanec: zaletava se iz stene nje polepšajo, ne pa, da si v steno, tre more pa in celo ga nasilno podrede, ga za* noče zavzeti vsaj približno sužnijo in pohabijo.
>£<>$<>$<>$<>$<>«<>$<>«<
0 veljavnosti marksističnih naukov
Bili so dnevi, ko so bolj* mak nemo,' se zruši vsa ševiki v Sovjetski zvezi še marksistična stavba. Ta zares verjeli v Marxove nauk pravi, da človeka, ki nauke. Ti nauki so bili je zašel na kriva pota, ne osnovna načela sovjetski \ smemo obsojati in kazno* zakonodaji. Danes ves svet vati, temveč ga moramo venski narod našega Pri* I medsebojno izključujeta iin tudi inteligentnejši ko* | skušati prevzgojiti. To ve. morja.	A>o.	Francoska revolucija, ki je ■ T'mstl vedo' da se Sovjet* Ija še posebno za otroke.
. I ski zvezi m posrečilo v Kaj pa se je zgodilo v So*
rr , r ,.	.	.	.	,	v.	,	j	PJa^si dokazati .veljavnost vjetski zvezi, tej domovini
» J oda »Edinost« ima se \ »Edinost«, ga m doživel mk* Marxove filozofije. Ne bo*
trajanja svetovne vojne. In I svojih osnovnih idealov v ravno v tej gospodarski kri* J okviru stvarnih življenj* zi je doletela slovensko! skih možnosti in koristi. ljudstvo najhujša šiba bož* ja, odkar so prenehali tur*
ški boji: č r ni f a š i z e m , Postavljena resnica drži. ki je skozi 25 let držal v Pojem enakosti in pojem brutalnem suženjstvu slo* j svobode se v popolni obliki
Enakost - svoboda
ne zopet tlačijo ter si ljud* kol jen je se mora zavedati,, je žele svobode,	ki ji v po*	Ja fjQ življen je končno da*
enakosti	ni mesta.	/n priznanje in zadoščenje
a resnični	zaključek	iz	pre*	Režimi, katerim	stoje na	samo onim, ki ostanejo
teklosti,	katerega	bi	se	mo>\čelu polbogovi,	ne morejo	iskreno zvesti življenju ta*
rali zavedati vsi tisti res nič;: trpeli svobodnih glav! kemu, kot je, ki vlagajo vse ni in vpreženi idealisti, ki žrtvujejo dneve in noči za uresničenje razočaranja in prokletstvo prinašajočih idealističnih poskusov, na* mesto da bi te iste sile mno* go koristneje, brez tveganja zase in okolico, vložili v morda počasnejše, a zato sigurnejše in stalnejše pri* bliževanje v smeri dosege
druge vzroke, da s pono* i dar noben slovenski list in som proslavi svoj jubilej, j čast in priznanje onim čas* Težko, da je še kje časopis, nikarjem. ki so v takih raz*
, socializma in napredka? mo govorih tukaj o polnem
neuspehu sovjetskega go* \ °nih letih, ko je naj* j spodarskega življenja, kajti PreJ. revolucija, potem pa , . .	l.i	...	; vemo, da je cilj vsakemu nasilna kolektivizacija rus*
ki je nastal v tako težavnih j merah ostali na svojih me* j gospodarstvu preskrbeti kih poljedelskih predelov o* razmerah in ki je ves čas J stih. Položili so izpit na* j človeku čim več za živlic* svojega obstoja moral vo* rodnega časnikarja z od* j nje potrebnih dobrin. K a* diti najtežjo borbo na vse i • •	-j	dar se kateremu koli narod*
strani. ..	Nikdar	ni	nobena	klika,	\ nemu gospodarstvu posreči,
I nikdar niso osebni motivi kot se Je to Posrečilo sov*
V časih, ko se je tržaško j obvladovali pisave »Edino, inskemu, namreč znižati slovenstvo komaj prebuja* j sti«, vedno je bil zanjo me* j življenjsko raven ljudstva,
!o, je nastala »Edinost Navezana je bila le na sebe in na podporo posameznih požrtvovalnih rodoljubov. In vendar je vzdržala, ni je zlomil neizogibni deficit. . .
... Toda
ropala milijone otrok njiho*! vih staršev, se je po ruskih! cestah in mestnih ulicah: potepala razcapana armada sirot — tako imenovanih j »brezprizornih«, ki so sča* soma večinoma moralno či* sto propadli. Ti »brezpri*1 zorni« so postali nekako kamen preiz&ušnje za ve*!
vojni
so bili le predigra k še tež>, v , , v ,	, .
, •	Začetek sc slavnejsih jubi*
„m etejodkom. k. so se pr„ | ,ejev mma bjt.
rodajen samo narodni in* | namesto da bi jo zvišali, po teres, vedno je bila »Edi* Item je jasno, da to gospo*
nost« svojemu programu | darstvo ni bogvekaj prida. | jjavno‘st marksističnih nau* zvesta...	Dotaknili	se	bomo tukaj | kov, še bolj pa seveda za
Glasilo naroda — je bila ' nekega drugega osnovnega sovjetski boljševiški režim. »Edinost« in zato je zma* j marksističnega nauka in V vsaki deželi — pa naj bo gala, zato praznuje danes ! sicer onega, ki govori o člo* še tako siromašna — mora j svoj' petdesetletni jubilej.! veški naravi. Kot znano, biti mogoče pripeljati take
verujejo marxisti, ali so vsaj verjeli, da so človeko
čeli za »Edinost«, ko je bila ; prepriganj, smo |ja se bo ve dobre ali slabe lastnosti
vojna dokončana... Le eno to tut]i za„dil0. « bodi konstatirano : takšne*	...	,
ga martirja, kakršnega j e ol stoletja glasila naroda
dnevno tedaj doživljala	*	—	S.	Z.)
produkt okolice, v kateri je rastel. Ta nauk je te* melj ni kamen vse marksi* stične filozofije; ako ga iz*
mladostne potepuhe nazaj na »cesto življenja«. Toliko bolj mora biti to mogoče v deželi, ki naj velja za so* cialno napredno. Poudariti! moramo poleg tega, da lij »brezprizorni« niso bili ded* j
! no obremenjeni zločinci, i temveč le žrtve razmer in | okolice.
V letu 1935. so sovjeti pokazali dokončno, kako so rešili vprašanje »brezpri* zornih«. Ali so prevzgojili te žrtve razmer in okolice? Ne, —- pač pa so dne 7. apn* la 1935 uvedli zakon, ki raz* teza smrtno kazen tudi na otroke od 12. leta dalje!
Pa se bo kakšen »progre* sivni« tovariš obregnil in dejal :
»Letos so v Sovjetski zve* zi odpravili smrtno kazen.« Zato dodajamo : Ali so od* pravili tudi sibirska končen? traeijska taborišča, kjer u* mira vsako leto od gladu in mraza milijon in več jet* ni kov ?
— o — o — o — o — o —
v-
Češkoslovaška in mednarodni položaj
Radi zanimivosti priobčujemo razgovor, ki ga je imel češkoslovaški zunanji minister Ivan Masaryk z nekim češkoslovaškim novinarjem, ko se je vračal od skupščine ZN v New Yorku preko Londona, v domovino Praga (IP). Takoj po svo* jem prihodu v London je imel češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk, ki je bil vodja češkoslovaške delegacije na letni skupšči* ni Združenih narodov v New Yorku, razgovor s češkoslovaškimi novinarji. Uvodoma je poudaril, da je zadovoljen z rešitvijo politične krize na Slovo* škem, kriza je bila rešena dostojno in pošteno. Na Češkoslovaškem ni mogoče drugače vladati, kakor pa samo ustavno, če bi to ne bilo tako, potem bi Jan M v j sarvk ne hotel biti minister. 1 »Govoril sem v Wa* shingtonu z zunanjim mi* nistrom ZDA Marshallom. Razložil sem mu, kako gle* dam na svetovne dogodke in kako pri našem zavezni* štvu s Sovjetsko zvezo, ki je popolnoma zanesljivo, želim, da bi Češkoslovaška trgovala tudi z Ameriko. V trgovini z Zapadom mo* j ramo premostiti velike pre* preke in težave, dasi smo bili pred letom 1938 med najboljšimi partnerji na svetu. Upam, da bo češko* slovaška trgovina z ZDA živahna. Ministru Mar* shallu sem tudi izrazil svoje upanje, da bomo dobili posojilo od Import and Ex* port Bank. dalje posojilo za nakup bombaža, in kar je glavno — mleko za naše otroke, (de lahko kupim mleko za naše otroke, pa če tudi je od samega sata* na, potem ga kupim! Sicer pa nisem hotel od Mar* shalla ničesar. Sem tudi za sodelovanje z vsemi sosedi, toda imam deloma slab ob* čutek, v kolikor se to sode* lovanje tiče Nemčije. Vsi ostali naši sosedi so pa zelo zaželjeni. Nekateri ljudje v Ameriki so prepričani, da je Češkoslovaška glavni do* bavitelj Sovjetski zvezi; to je pa seveda gol nesmisel. Veseli smo, da lahko pro* damo vsaj del tega, kar po* trebuje Ukrajinska republiška. Rusija naše pomoči ne potrebuje in od naše proiz vodnje hoče Sovjetska zve* za samo to, kar Zapad noče.
Razdelitev Palestine ni idealna rešitev, toda edino mogoča. Morda bo v Sveti deželi umrlo na tisoče ne* dolžnih ljudi, toda vojne ne bo, bodo večji nemiri. Toda upam iz vsega srca, da se
bosta obe semitski plemeni dogovorili, umirili in mirno živeli druga poleg druge. Palestina je edino zatočišče varnosti ubogih Zidov. Ce= škoslovaška je pomagala v letu 1939 približno 5.000. Zidom, da so se lahko pra* vočasno izselili iz Češko* slovaške. Rešil sem par Zi* dov gotove smrti in to me napolnjuje z večjim pono* som, kakor pa vse ostalo, kar sem mogel v živi j en iu napraviti. Dokler bodo ob* stojale ladje z ilegalnimi izseljenci in bodo primora* ne na svojem potu v Pale* stino jadrati iz pristanišča v pristanišče, dokler ne bo* do smele pristati v Palesti* ni, do tega časa si bom mi*
: slil, da smo si vzeli pravico j imenovati se civilizirani : ljudje. «
O londonski koferenci je Jan Masarvk' rekel, da ni | mišljenja, da bi se brezpo*
1 gojno morala končati z raz* kolom. Op. ur: pa se je.
Ob koncu svojega razgo*
| vora je minister Masarvk i izjavil : »Pri vsem našem j slovansko zvestem pošto* j panju, hočemo biti v stiku i z Zapadom. Hočemo dobre knjige, dobro glasbo, dobre časopise in vse ostale dobre stvari!« (Op. ur: Marshal* lov načrt?)
Tito je daroval Stalinu osem sto vagonov masti in raznovrst* nega živeža. Stalin pa je daroval češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku komunistu Gothvaldu tri zelene luksuzne avtomobile z notranjo električno kurjavo in radio aparatom, in sicer enega za osebno rabo Gott\valda, druga dva pa, da Gottvald z njima raz* polaga po svoji uvidevnosti. Got* t\vald je enega izmed teh avto=> mobilov daroval predsedniku slo* vaške komunistične partije Vilje* mu Širokemu, drugega pa general* nemu tajniku komunistične parti* je Češkoslovaške Slanskemu.
Tito jemlje živež že itak izstra* danemu jugoslovanskemu narodu in ga pošilja v »bogato« sovjetijo, kjer so »odpravili« racioniranje živil... Gottvvald pa se niti ne zmeni za socialne ustanove, ki živijo od miloščine... Taka je »proletarska« morala...
Zakaj je Titova Jugoslavija odpovedala blejski spo-razum“ ?
Angleški uradni krogi so na Dunaju izrazili prepri* Čanje, da je Jugoslavija od* povedala tako imenovani »blejski sporazum« z Veli* ko Britanijo zaradi tega, ker je bila razočarana nad neuspehom. Titova Jugo* slavija je namreč pričako* vala, da se bodo jugoslo* vanski begunci, zaradi kate* rih je bil ta sporazum skle* njen, začeli vračati v domo* vino. To pa se ni zgodilo in vsi poizkusi pripraviti begunce do tega, da bi se vrnili domov, so ostali brez* uspešni.
Iz begunskih taborišč na angleškem področju v A v* stri ji poročajo, kako so be* gunci stali in z ledenim mi* rom poslušali govorance 1 itovih uradnikov, ki so rotili »razseljene osebe«, naj se vendar vrnejo v do* movino. Po končanih go* vorih : o begunci govorni* kom enostavno obrnili hr* bet.
Poročilo dodaja, da je Titova Jugoslavija zahte* vala izročitev dvesto oseb, češ, da so vojni zločinci. Ko pa so britanske oblasti preučile predložene dokaze, se je izkazalo, da jc le ka* kih 15 do 20 med njimi res mogoče imeti za krivce. Za teh 15 do 20 oseb so oblasti predvidele repatriacijo, ven* dar glede tega še niso za* ki j učile vseh formalnosti.
Soriški Slouenci
Imeli smo svoje narodne poslan* ! jih Stalin imenuje »brezstran* ec, goriško uredništvo »Edinosti«, karje«. tednik »Goriško Stražo«. Družbi 1	OO
!»Goriška Matica« in »Mohorjeva V Berliuu	* blI° do	sedaJ
Družba« sta izdajali letni koledar “grabljenih 5413 oseb nekomu ni* Zgodovine slovenskega naroda malih izjem so postali vsi kmetje j vsaka s štirimi drugimi knjigami. st*čnega prepričanja. O njih ni ni mogoče pisati brez goriških samostojni. Drezali so in se bo* Obe ustanovi sta tiskali in raz* c1'uha ne sluha.
Slovencev in zgodovine	Gorice in	rili na	vse	mogoče načine,	dokler prodali na Primorskem v tistem	i y Franciji	so trije lovci severno
Goriške sploh brez Slovencev tu*	j ni Avstrija	leta	1867. objavila te* povojnem času pa do leta 1927	] od saint Maixenta opazili,	kako
di ne. Gotovo je, da so	se Sloven*	meljni	državni	zakon, ki	je pri*! skoro vsako leto do dve sto tisoč	j ^ tri jetaia	vrgja na teren'sedem
ci naselili v te kraje že v sedmem znal ^nake pravice vsem narodom knjig. Brž več kot manj. Dežela ; padal| na katerih so bili privezani stoletju po Kristusovem rojstvu, cesarstva. Goriški Slovenci so ta* je bila posejana z izobraževalnimi j vdiki* zavoji. Tudi v pokrajini Paolus Diaconus pravi v svoji koj začeli z delom. Ustanavljali j društvi, vsega skupaj okoli pet sto. Digione Auxore so že prej opazili zgodovini Langobardov, da je. to i so si čitalnice, izobraževalna dru* ln koliko je bilo še drugih usta* j metanje padal z zavoji. Menijo, germansko pleme, ki se je prigna* štva, ljudske šole in povsod zahte* j nov in društev, dobrodelnih, da gr(J za oro2je jn propagandni lo v Čedad leta 368., pripeljalo s j vali jezikovne pravice in splošno športnih, socialnih itd. Fašizem ' materjal, ki ga komunisti iz ino* seboj Slovence kot vojne ujetni* enakopravnost. Vzporedno s tem ; nam je vzel vse. Zato smo se tudi zemstva pošiljajo francoskim »to* ke. Razni zgodovinski viri kažejo, je raslo tudi zadružništvo. Ob iz* goriški Slovenci med prvimi dvig* j yarjšem«
da so ob prihodu Langobardov v ;	bruhu prve svetovne vojne	so	; nili proti njemu.
Čedad Slovenci že bili gospodarji	imeli goriški Slovenci	povsod	svo*	Danes je Goriška	presekana v
vsega ali skoro vsega pogorja tudi ]	je javne osnovne šole,	razen v	par	dva de]aj giavni del	je priključen
v neposredni bližini Gorice. P a o*	malih obmejnih krajih, kjer	so	j. Jugoslaviji manjši	del z Gorico
lus Diaconus sam trdi, da mu je j zadeli v ovire italijanskega šovi* k	Goriški	Slovenci	v	Italiji
ded pravil, kako je iz Če* nizma. V Gorici sami so Slov
OO
njegov ded pravil, kako je iz Ce» nizma. v uoriei sami so Slovenci dada šel obiskat svojce v deželo, imeli gimnazijo in učiteljišče. In ki izgleda, da je bila sedanja še kmetijsko šolo, trgovsko obrt*
Ogrska, in ko se je vračal v Če* no zadrugo, slovensko sirotišče, dad, ga je noč zajela v nekem Šolski dom in Mali dom: narodno kraju, kjer so bivali Slovenci. Tu tiskarno in knjigarno in katoliško je poprosil za prenočišče in dobra tiskarno in knjigarno. V semeni* slovenska mati ga je najprej na* šču so poučevali tudi v slovenšč:* sitila, nato mu pa odkazala preno* ni. Lepe trgovine in gostilne. Pev* čišče. Drugo jutro se je napotil j ska in dramska društva. Ob četrt* dalje proti Čedadu, kamor je do* kih je kar mrgolelo Vipavcev, Bri* spel po treh dneh hoje. Dejstvo j cev in Gorjanov, ki so pridno je, da je 28. aprila 1001 Oton ITT prihajali na trg. Politične stranke iz Ravcnne podaril oglejskemu i so se svobodno po mili volji pre* patriarhu in njegovi cerkvi p:>lo* rekalc za stvari, ki se nam danes vico solkanskega gradu in »mesto, ne zdijo ravno važne. Toda člo* ki je v jeziku Slovencev imenova* veka gane, ko se spomni na one no »Goriza« (Pio Paschini - Storia I malenkostne razprtije in razume, del Friuli — 1934 — I — stran da so bile le tekma v sijajnem
208). Gorico so torej postavili Slo* poletu k napredku. Tisti naši vo*	Nadejamo'še,' da izda"vTa* I sedaJ aktualno sledeče: gospodar
venci in leta 1001 še niso poznali ditelji so nam danes vsi dragi.1 , _ _	..	;___________*	,	.	.	sko*politična združitev amerikan*
Francija je tekom zadnjih štiri* najst dni izgnala že okoli sto sov* jetskih državljanov osumljenih, da so imeli v Franciji posebne smo povezani z usodo manjšine, I naloge v zvezi z nameravano vsta* ki ji bo glavni smoter ohraniti se j° komunistom s pomočjo stav
in razviti kulturno in po možnosti i ^akor znano jc francoska vla*
tudi politično, a doseči enakoprav* , komuniste prehitela m z na* nost z italijanskimi sodržavljani. Slimi zakonskimi ukrepi dosegla, Gospodarsko smo pač navezanima so voditeljicami moral, stav* na ustroj, ki vlada v Italiji in upa* ! ke ustaviti> ;n s tem prestrigla ko* mo, da ne bo hudo, vsaj za kme*: munjstom njih prevratne načrte, ta. Delavci, trgovci in obrtniki j Francoski ministrski predsednik bodo odvisni od posebnih gospo* j Schuman je v časopisu »Aube« darskih razmer, ki so trenutno j priobčil članek, v katerem trdi,
da je smatrati Kominform za stra*
bolj težke, toda spričo amerišk pomoči in Marshallovega načrta in pametne vladne politike obsto* jajo dobre nade za boljšo bo* dočnost.
Ohranili smo svoje srednje in osnovne šole. Upamo, da jih bodo
tegični komunistični manever pro* tl Franciji in Italiji.
OO
Y uradnih krogih v Ameriki prevladuje mnenje, da Združene države ne bodo podpisale sepa*
dobili tudi v Benečiji in Kanalski rat'icffa miru z Nemčijo in, da je
drugega neslovenskega imena za* njo.
ln kar smo rekli o Gorici, lahko •mirne vesti trdimo še za mnoge druge kraje, mesta in vasi na Go* riškem n. pr. Gradišče ob Soči, Zagraj, Zdravščina, Sredipolje in
Vsi so vneto ljubili domovino in
i da v bližnji bodočnosti splošni za*
narod in nam pustili bogato dedi*
kon o zaščiti narodnih manjšin v ščmio in lepe, svetle nauke. Imeli ! daliji- Ustavodajna skupščina je, smo tudi visoko razvit tisk. Izha* , to sklenila.
jale so knjige :n brošure, časo*; Kako bo z goriškimi brati v ko* pisov pa je bilo nič koliko	munistični	Jugoslaviji	le	težko
ske, angleške in francoske cone v eno enoto, odstranitev notranjih mej in priključitev tega dela Nemčije v Marshallov načrt.
OO
Nemška »skromnost«. Svobodna
Kako visoko razvojno točk , bi	prerokujemo. Izkušnje nam ne nu*	1 demokratična stranka v angleški
morda tudi Krmin (od	glagola	gorski Slovenci danes že dosegli,	dijo dobrih upov. Vendar naj bo	okupacijski oblasti je objavila
»krmiti«?	Prav v knjigi	nekega	če bi ne bilo prve s-, etovne vojne!	sedanjost še tako grenka, meni*	svoj program, v katerem zahteva:
italijanskega zgodovinarja sem ei* ' a jim je prinesla usodno zle: fa* mo, da že poseva skozi temne 1 odstranitev meja med štirimi oku* tal, da so	v tem kraju prenočevali	šizem, ki je zatrl vse naše politič* I oblake svit, ki nam daje dober	pacijskimi oblastmi, revizijo meja
vozniki z	živino, ki so iz	gorskih	no, gospodarsko in prosvetno živ*	up, da »vremena Kranjcem bodo	Nemčije, zavrnitev teritorialnih
krajev hodili na trg v Oglej). In	ljcnje. Prva leta pod 11 tli jo tja do i se zjasnila«. Te so naše letošnje	zahtev Belg je, Holandije, Danske
1. 1925. smo lahko še nekaj dihali.1 božične želje.	in Luksemburga, zavrnitev zahte*
ve po odcepitvi saarskega ozem* lja od Nemčije, postavitev enot* ne osrednje nemške vlade in »lo* kalne avtonomije«, postavitev »Rcichstaga« (parlamenta), čim*
tako dalje.
Toda poleg zgodovine o nase* litvi Slovencev na Goriškem nas še posebno zanima njih kulturni in socialni razvoj. Vemo, da so bili naši dedje fevdalni kmetje, toda vemo tudi, da so nekateri dosegli visoka mesta v javnem življenju, čeravno v potujčeni obleki. Ali nista bila Benečana Gradenigo in Mocenigo slovenska Gradnik in Močnik? Vemo, da so sc naši kmetje v začetku 18. sto* letja uprli gosposki v znanem tol* minskem puntu, ki je prinesel strašno smrt njegovemu voditelju Janezu Gradniku. Raztelesili so ga v Gorici in štiri kose trupla razstavili na mestna vrata	med
Kumom in sedanjim Katcrinijc* virn trgom. Leta 1563 je	grof
Giorgio della Torre povabil v Cio* rico Primoža Trubarja, luteranca, »
ki je meseca novembra petnajst dni pridigal v slovenščini,	ital i*
janščini in nemščini. l’o letu 1848, ki je leto revolucije narodov, se je tudi goriškim Slovencem začela obetati boljša bodočnost.
KRATKE VESTI
Ameriški Kongres je potrdil z navdušenjem zadržanje zunanjega ministra Marshalla na mirovni konferenci v Londonu in njegov predlog, da se konferenca odloži.
OO
na posojila. Pri tem je ljudem	prejši odhod okupacijskih
obljubljala, da iih povrne stood*	vojsk, podpis mirovne pogodbe
stotno z obrestmi. Na ta način je; vseh zmagovalnih držav z enotno nabrala milijarde in milijarde	Nemčijo in politično svobodo v
rubljev. Kar naenkrat je vlada	vseh okupacijskih oblasteh; repa*
sedaj rubelj zamenjala z novim	racije naj se ne plačajo iz dnevne
Poročilo, ki ga je »Reuter« pic*	m sjccr devet sedanjih za enega	* proizvodnje in Nemčija naj dobi
jela iz	Moskve	zatrjuje,	da vlada i novega, in vrgla narod v še večjo	zadostne finančne kredite za na*
tam med narodom živo	zaprepa*	stisko. Če bi kaj takega storile	kup hrane in industrijskih suro*
ščenje	zaradi	poloma	mirovne i »kapitalistične države«, bi ukazala	vin; Nemčija mora postati sestav*
komunistom, naj protestirajo s	ni del evropskega gospodarskega
splošno stavko.	sistema in zavezniki se ne smejo
OO	vmešavati v notranje zadeve nem*
Politično »svobodo« v sovjetski ške vlade in nemškega naroda.
konference.
OO
Amerikanski senator Stvles Bridges je vložil na tajništvo ameriškega senata osnutek zako* a, da se takoj prekine rušitev nemških tvornie v amerikanski coni v Nemčiji. Senator Stvles
Rusiji je najlepše označil Stalin sam, ko je leta 1946 naznanil, da je pri volitvah zmagal »blok« ko* , munistične partije in brezstran*
ev,
meni, da je treba pozvati Anglijo, ,	.	n, .	„	.
.	.	1 ,.	.	.	karjev.	Znano je namreč, da šteje
naj stori isto tudi ona v njeni .	,	,	...	,	.
sovjetska kom. partija le sest mi*
,y^	lijonov	članov. Ostalih stoštirin*
OO
Češkoslovaški visokošolski dija* ki nočejo sodelovati s sovjetskimi in jugoslovanskimi, ker ti*le niso svobodno organizirani.
oo
V Ameriki je neka mati rodila dvojčka, ki sta telesno spojena,
samo
Sovjetska zveza je med vojno devetdeset milijonov Rusov ne možgane pa imata skupaj Razen j večkrat razpisala in pobirala voj* sme imeti svoje lastne stranke in ene.
7. NOUEmBRH 191?
SLEPILO NA TEHTNICI
H TRIDESETI OBLETNICI BQL3SEU!ŠKEGA DRŽAUNEGA UDARA
Posneto po L. SCHWARZSCHII,DU
Isto sliko vidimo na socialnem polju :
Merilo, ki ga tu uporabljamo, je slavna »gotovost« (sigurnost) — in res je. delavec v komunističnem si* stemu ima gotovost. Ni ne kriz, ne brezposelnosti. Ampak gotovost, popolno gotovost so uživali tudi sužnji. In ker danes v vsaki deželi obstojajo zavaro* vanja in druge ustanove za golo vzdrževanje brezpo* selnih in ker se bo to gotovo še razvijalo, je tudi naš družabni red po drugi poti pričel pohod h »gotovosti«'. Ako naj bo premoč komunističnega sistema vtelesena v ..gotovosti, , nastane vprašan;e : kakšne vrste gotovost in pod kakšnimi okoliščinami? Od tega je vse odvisno.
Kar se je pod komunizmom ali socializmom vedno razumelo, so bile razmere, v katerih ne bi nihče več imel in tudi ne več zaslužil od drugega. Na zahodu si verniki socializma še danes pod tem imenom pred* stavljajo predvsem stanje enakosti. Vendar so v Rusiji — to je neizpodbitno -— prav to idejo pregnali. Uradne publikacije obsojajo »dogmatično klepetanje o ena* kosti«. Stalin je določil : »Marksizem ne pomeni enakosti v osebnih zahtevah in v osebnem načinu živ* ljenja.«
Samoumevno izdajstvo ni bil nagib, da so ta naj* starejši socialistični ideal vrgli med staro železo. Res* ničnost je v to prisilila; brez spodbujanja osebnih koristi ljudje niso delovali. Donosi vseh vrst so se neznosno poslabšali. Zato je Lenin poklical že leta 1921. v obliki »Nove ekonomske politike« zasovraženo, plodonosno neenakost znova na pomoč. Pod Stalinom je bil vpeljan resnični sistem odtenkov neenakosti za različne stopnje socialne hierarhije. Prostak v Rdeči Armadi je prejemal 10 rubljev mesečno, polkovnik 2.400 (v letu 1942.). Komaj manj presenetljivo se raz* likujejo dohodki navadnega delavca in tovarniškega ravnatelja. K temu moremo še pridati razločke in pri* vilegije. Tovarniški ravnatelj ima pravico do prostor* nega stanovanja, služabništva, avtomobila, nakupova* nja v prvovrstnih trgovinah in njegovi otroci imajo lahek dostop v visoke šole in boljše službe. Strankini predstavniki neumorno zagotavljajo, da vse to niso prav nobene »razredne« razlike. Izrazoslavna zvijača ne izpreminja dejstev.
Komunistični državi ni uspelo samo izpolniti sna enakosti; tudi sc ji ni posrečilo narediti konec stvari, katero je znanstvenik Marx imenoval izkoriščanje, izžemanje, izrabljanje. Izrabljanje je. kakor vemo dejstvo, da se delavcem ne izplača toliko kot je vreden proizvod njihovega dela; da se jim pritrguje »večja vrednost«. Torej, tragedija komunizma in socializma je v tem, da se delavcem nikoli, nikjer in pod nobenim sistemom ne more toliko izplačati kolikor so vredni njihovi izdelki. Marx je to zelo dobro vedel, vendar je to vztrajno prikrival ! Ravno s to delavstvu pritr* gano »večjo vrednostjo« se množijo družbeni vložki in gradijo stroji, tovarne, ccste. Zato se lahko izbira med dvema investorjema : privatnimi podjetniki ali vlado, in tako imenovano »eksploatacijo« izvaja lahko podjetnik ali vlada. Ne more se izpremeniti dejstva, da bo delavstvo v obeh slučajih in vedno podvrženo tej zloglasni »eksploataciji«. (Op. ur. izkoriščanja)
To je trda, neizpremenljiva resnica, ki se — in ne brez ironije — razodeva v razmlerah sovjetske Rusije. Tu imamo kot podjetnika vlado. Kot povsod vse vlade, nalaga in proizvaja tudi ta manj sposobno, okretno, hitro, presodno in varčno kot morajo storiti privatni podjetniki iz strahu pred denarnim polomom. Avto* matično je sledila neizbežna posledica : delavcem je bilo treba odtrgovati skozi 30 let več »večjih vred* nosti«, njihova tako zvana »eksploatacija« je postala ostrejša kot kjerkoli pod pogoji prostega gospodar* stva. Odtod dejstva, o katerih nas prepriča danes vsaka poštena statistična analiza — dejstvo, da ruske mno* žice ne samo neprimerno slabše žive od onih v kapita* lističnih državah, temveč so njihove realne plače celo nižje od plač ruskih delavcev v letu 1913. Pred vojno,
♦♦♦♦♦
V
'ecsfci položaj ^cimocsfee
pod Obolijo od (. 1918 do 194<5
Prinašamo nekaj zanimivih manjših kvarnerskih otokov, konč*
položajem, je jasno, kajti okoli	dobrih tretjinah ozemlja goriške
130.000 Slovanov sc je moralo za*	nadškofije ter v severnem delu
radi političnih, moralnih in gmot*	tržaške in reške nadškofije do
nih razmer izseliti bodisi v Jugo*	črte približno: Umag — Vodice
slavijo ali pa v svet. Na drugi	— Klana. Južno od te črte v obeh
strani pa je prišlo v deželo pri*	škofijah ter v poreško*puljski in
bližno isto število Italijanov \/	zadrski škofiji pa so Hrvatje.
odstavkov iz študije našega soc	no tudi Zader ter Lastovo s	Pe*	notranjosti države. Ti Italijani so	Ako izvzamemo tako imenovane
delavca, ki nam nazorno poka:	lagružen; okrnjeno mu pa	je	nadomestili vse uradništvo v me*	mostobrane (teste di ponte) v
zuje s kakšnimi težavami se je	župnijo Kastav z nekaterimi	ka*.	stih in na deželi, vse šolsko oseb*	Trstu, Kopru, Izoli in Piranu,
moral naš primorski narod bos	planijami in župnijo Davčo	nad	i	je, prišle so številne italijanske	živijo slovenski verniki čisto
riti za časa italijanskega zatira.-	Cerknem, kamor je že segla	ju*	;	trgovske in obrtne družbe z veli*	kompaktno naseljeni dočim je na
nja tudi na verskem področju,	goslovanska oblast.	kim številom delavcev. Celo vsi	hrvatskem istrskem ozemlju ali
To cerkvenoupravno ozemlje	cestarji so morali biti Italijani!	na otokih tu pa tam italijanski
jneri približno 10.000 km5.	Na	Prišli pa so tudi številni kmetje,	jezikovni otok sredi Hrvatov, ki
njem je živelo leta 1921 približno j ki so jih razne družbe in banke imajo v svoje narodno telo zasa* Primorsko imenujejmo v tem 1,000.000 ljudi, od katerih je po namestile po nekdaj slovenskih jen tudi klin dobršnega dela oba* sestavku ono ozemlje, na kate* neuradnih cerkvenih statistikah posestvih. Mesto Trst je naraslo le z italijanskimi naselbinami, rem žive kompaktno naseljeni ali (Barbalic) okrog 650.000 Slovanov, jn prirastek je bil seveda italijan* mešani z Italijani Slovenci in 1 Zanimivo je, da navaja isto ste* : ski.
Hrvatje, kolikor jih	je ostalo po	vilo Italijan Salveminj v	članku: i Glede na državno*upravne	eno*
svetovni vojni 1914	1918	lo*	, »What to do \vith Italv«,	medtem	te (province) se v slovanskih	kra*
čenih od narodnega telesa. Ti ko L'Alnmnacco Italiano iz leta 1 jih krije škofijska meja s politič*
Slovenci in Hrvatje so po medna* ! 1938 priznava okoli 600.000 Slo* no v videmski, zadrski ter reški rodni pogodbi v Rapallu leta	1920, vanov. Nikakor se tukaj	ne mo*	Škofiji, medtem ko sega goriška	deželi	pristni
iti v Rimu leta 1924	pripadli	Ha*	remo opirati na italijansko urad*	nadškofija globoko v tržaško	pro*	ter	uničiti	vse,
1) Stanje cerkvene organizacije na Primorskem
Ravnanje italijanskih državnih oblasti s Slovenci v cerkvenem pogledu
Italijanska politika v osvojeni Primorski je zasledovala cilj dati italijanski značaj kar je nosilo ne*
liji. Staremu avstrijskemu pojmu i no statistiko, po kateri je bilo , vinco, tržaška škofija pa še glob* italijanski pečat. V ta namen je Primorske dodajamo s tem ozem* Slovanov Ic 365.000, kajti ljudsko j 1 je v puljsko provinco, pod kate* morala vsa laična inteligenca bo* 1 je beneških Slovencev, drobce j štetje se je vršilo pod terorjem ro spada tudi nekaj slovenskih disi zapustiti deželo ali pa se
Kranjskega in Koroškega ozemlja, j posebno od strani oboroženih ita* Reko ter Kvarnerske otoke, iz* 1 lijanskih nacionalistov. Da se vzemSi otok Krk in nekaj drugih ! naše število ne krije z današnjim
dekanatov.	umakniti v ozadje. Uradništvo je
Slovenci živijo v severno*vzhod* j bilo preseljeno, učiteljstvo nado* nem delu videmske nadškofije, na meščeno z italijanskim, slovenski
ali hrvatski jezik pa je bil pre* gnan iz vseh uradnih listin in ustanov. Slovanska kultura in go* spodarska društva so bila razpu* ščcna ali uničena, karitativne ustanove so bile razpuščene. Ime* na slovenskih mest in vasi, rek in gora so bila poitalijančena, spre* menjeni so bili celo priimki in prepovedali so dajati slovenska imena otrokom. Slovanski sporne* niki in napisi so bili razbiti, uni* ceni ali izbrisani, in to celo na grobovih. Posebna sodišča so ob* sojala slovanske javne delavce in domoljube na internacijo pre* gnanstvo, dolgoletno ječo na oto* kih ali celo na smrt.
A ničev bi ostal uspeh vsega tega ogromnega raznarodovalnega dela, ako bi se slovenski oziroma hrvatski jezik ohranil v ustanovi, ki živi z ljudstvom v najtesnejši zvezi, t. j. v cerkvi, katere nalo* ga je ščititi božje in naravne pra* vice, posebno pravice tlačenih in ponižanih proti komur koli. Nič čudnega torej, da je preganjanje slovenske manjšine v Primorski pustilo svoje sledove tudi na cerkvenem področju.
Italijansko prizadevanje v tem
pogledu je šlo za tem, da odpra« vi slovenski oziroma hrvatski jezik iz cerkve. Pri tem je bil pri* zadet posebno staroslovenski ob« red (glagolica), pridige, petje in molitve, ki jih opravlja duhovnik pri nekaterih obredih. Nadalje molitve ljudstva v cerkvi in na ; procesijah. Prav tako pa so hoteli Italijani odpraviti vse slovenske molitvenike ter sploh vse sloven* j ske napise, odpraviti pouk krščan* Iškega nauka v domačem jeziku. To vse bi povzročilo tudi odpra* vo katekizmov ter končno iztreb* :ljenje slovanske duhovščine. Ho* teli so doseči, da bi duhovščina postala poslužno orodje v službi raznarodovanja svojega lastnega I naroda in tako bi bila slej ali prej rešena vsa druga vprašanja. Du* hovščino so čakale tedaj najtežje preizkušnje, njej so veljali prvi napadi, ki so se nato ponavljali v različni obliki z ozirom na čas in okolje.
Prihodnjič bomo s tem člankom nadaljevali in malo podrobneje prikazali težave, s katerimi se je morala naša duhovščina boriti v dolgih letih zatiranja.
Vesti s Tržaškega
Vprašanje
tržaškega guvernerja
Varnostni svet ZN	je
povabil Jugoslavijo in Ita* lijo, naj se medseboj po« menita in predlagata kan* didata za mesto tržaškega guve; nerja. Varnostnemu svetu morata poročati do 5. januarja 1948.
Sprememba potu jčenih
priimkov
Vse osebe, katerih piimke so spremenili po zakonu ali na nji* hovo posebno prošnjo po italijan* skem odloku z dne 10. 1. 1926 št. 17. ki so ga razš’rili na Julijsko krajino dne 7. aprila 1927, morejo zdaj predložiti prošnjo za odobri* tev prvotnega priimka. Prošnje je treba predložiti predsedniku pod* ročja v roku 90 dni. Prošnja dru* žinskega glavarja velja tudi za ženo in mladoletne otroke. Ko* misar področja bo po preučitvi prošnje izdal odlok o' odobritvi starega priimka. Lahko bo proš* njo pa tudi zavrnil, če bo manjkal kateri izmed pogojev, ki jih zahteva odlok. Obvc :til pa bo za* interesirano osebo o tem pismeno. V primeru zavrnitve bo lahko prosilec vložil priziv na pravni oddelek ZVU v roku 30 dni. Dr* žavni in javni uradniki ne smejo zahtevati nobene odškodnine za izpolnitev prošenj. Opozarjamo vse prizadete na rok 90 dni, v ka* terem je treba vložiti prošnjo.
Pozdravljamo to odredbo ZVU, ne moremo pa sprejeti dvoje do* ločil, in sicer:
1. — Vsem onim, katerim so
priimek uradno spremenili, bi morali sedaj pri.mek popraviti uradno, to je, brez njihovih pro= šenj, in sicer takoj.
2.	— Vsem onim,katerim so
priimek ispremenili na navidezno osebno pobudo (preživljali smo takrat čase, ko so grozili uradni* kom odpusti, trgovcem, obrtni* kom, gostilničarjem itd. izguba obrtnega dovoljenja, če bi ne me* njali priimkov), ni treba posta* vljati roka, ker četudi odredba nima namena, omejevati izvedbo, ki bi imela namen popravljati izvršeno krivico nad Slovenci in Hrvati, omejuje to izvedbo na 90 dni, kar bi imelo za posledico, da bi se ogromno število prizadetih morda ne moglo poslužiti te odredbe.
Netočne vesti o policiji
Nedavno so nekateri tržaški listi objavili vest, da so jugoslo* vanske oblasti aretirale na svojem področju Svobodnega tržaškega ozemlja zločinsko tolpo, katere član naj bi bil tudi Giovanni kramesteter, uslužbenec davčne* ga oddelka civilne policije Jul. krajine. Poveljstv o policije odloč* no zanika, da bi oseba s tem ime* nom kdaj bila elan policijskega zbora. Neki Giovanni Cranesteter je julija 1947 sicer zaprosil za sprejem v policijo, njegovo proš* njo pa sz odbili, ker so na pod* lagi zbranih podatkov ugotovili njegovo preteklost. Niti eden omenjenih listov se ni predhodno informiral na policiji, tako da po* meni razširjanje takšnih vesti na* merno potvarjanje dejstev. Vsak* do namreč lahko prosi za sprejem v policijsko službo, toda vsakemu
leta 1940., so bile 38 odstotkov nižje. Ne bi bilo lepo presojati, kaj se je z njimi zgodilo po vojni.
Skratka, sovjetski Rus ima »varnost* (sigurnost), vendar je ta sigurnost v razmerah skoro kolonialne neenakosti in strahotne revščine širokih množic. Prav ti dve omejitvi sta v socialni bilanci važni. Zmožnosti komunizma, tako na industrijskem kot socialnem polju, merjene s pristnimi merili, so bile skozi 30 let stalno niže kakor one starega sistema z vsemi njego* vimi napakami in to iz razlogov, ki so z njim zvezani in ki kot izgleda, nc morejo izginiti.
Imamo še drugo področje, ki je važnejše od prej* šnjih dveh. Komunisti niso mogli nikdar razumeti, da so bili njihovi nasprotniki nekaj povsem drugega kot »lakaji kapitalistov«. Bilo je leta 1848., ko je novopc* cen emu komunistu Marxu neki pisatelj, do tedaj njegov najbližji prijatelj, zabrusil srdito formulo, da bo njegov sistem neizbežno ustvaril »državo policajev in suž* njev«. Bojazen, da bi morala iz komunističnih doktrin nastati »država policajev in sužnjev« ie bila skozi sto let poglavitni motiv in razlog vseh nasprotnikov ko* munizma in marksizma. »Država policajev in sužnjev« je nastala.
Kar jo je rodilo, kar jo označuje, je brezpogojna proglasitev edino zveličavnega življenjskega pravila, da namen opravičuje sredstva. Resnica je, da so to življenjsko pravilo priložnostno, redkoma, v majhnih dozah in izjemnih razmerah uporabili tudi boljševiki.
V splošnem se je z napredkom civilizacije večalo ra* zumevanje za dejstvo, da so nasprotno sredstva važ* nejša od namenov. Sredstva, katerih se poslužuje jav* na sila, človek stvarno, dejansko in dnevno občuti. Ta, ne pa oddaljeni, abstraktni cilji oblikujejo in doioču* jejo razum, ozračje in nravnost družbe. Pohod civilizacije spreminja izbiranje v sredstvih.
Komunisti pa, obsedeni od ideje, da bo končno sam njihov sistem s svojo čisto eksistenco, avtoma* tično in čudežno izpremenil vsa zla v blagoslov, nimajo smisla-za predsodek, da imajo sredstva sploh kakšen pomen. Vse je dobro karkoli služi čvrstosti, utrditvi ali razširjanju komunizma, kakor je Lenin določil : »Morala je to, kar pospešuje uničenje stare (eksplo* 'atacijske, izkoriščevalne) družbe... Komunistična mo* rala je to, kar je temu bo ju koristno.. , Ne verujemo v večno moralo in razkrinkujemo goljufijo vseh legend
o	morali.«
V	tem je odločilna, resnična epohalna novotarija, ki jo je sovjetska država prinesla človeštvu. V tem je korenina vseh groznih pojavov krutosti in laži, katere je komunistična diktatura rodila v svoji lastni državi.
V tem je izvor struje sovražnih podtikanj, zlobnih obdolževanj, surovih psovk, krivih spletk, ki se iz Rusije dan za dnevom razlivajo preko sveta. In v tem je vrelec vedno prikrite, naj višje nevarnosti, pred ka tero naj se pazimo, kot nas je sam Lenin svaril, ko je svojim ljudem pridigoval: »Ne poslušajte sentimen* talnih cviležev, ki se boje vojne ! Se vedno je mnogo stvari na svetu, kar se mora uničiti z ognjem in železom (op. bolje: mečem) za osvoboditev delavskih razredov«
—	in ko je razvil program, da bo prva komunistična država »vstala proti ostalemu svetu, pritegnila k svoji stvari tlačene razrede drugih dežel, izzvala med njimi vstaje proti kapitalistom in če potrebno, si celo z oboroženo silo utrdila pot proti izkoriščevalnim raz* redom in njihovim državam«.
K	O	N	E	C
temeljito preiščejo preteklost. Prizadete časopise so o resničnih dejstvih obvestili, vendar ni noben izmed njih prinesel pojasnila.
Ostra obsodba delodajalca
Zavezniško sodišče pod pred* sedstvom majorja Bavlissa je ob* sodilo na pol milijona in 50 tisoč lir globe podjetnika Francesca Bramanta, ker je sprejel v svoje podjetje tri delavce brez poobla* stila delovnega urada, nakar je še skušal podkupiti inšpektorja De* lovnega urada. Major Bavliss je pojasnil, da je kakršne kolj pod* kupovanje javrih uradnikov zelo j težak zločin.
Nov občinski svet v Dolini
V	Dolini, prikupni vasi ob Mor* ganovi črti, smo doživeli v pre* teklem" tednu važen dogodek. Prvič po letu 1941 je upravo ob* čine prevzel domač župan z no* vim občinskim svetom. Ob pri* sotnosti področnega komisarja polkovnika Gardnerja je bila kratka predajna svečanost, pri kateri so prisotnim predstavni, kom vojaških in civilnih oblasti predstavili novega župana Milana Bevka, trgovca iz Doline, ter ostale člane občinskega sveta, ki je sestavljen iz delovnih ljudi, kine* tov, zidarjev in trgovcev. V njem so zastopani vsi deli občine, ki šteje 1300 prebivalcev. V krat* kem vzpodbujevalnem govoru je polkovnik Cardner opozoril ob* činski svet na odgovornosti in dolžnosti ter prikazal, kakšen po* men ima samouprava v življenju prebivalstva. »V začetku bo to velik napor za tiste, ki prevzame* jo te naloge. Čestitam Vam, da ste prvi hoteli ustanoviti ta prvi občinski svet«. Po govorih ostalih predstavnikov se je novi župan Bevk zahvalil vojaškim in civil* nim oblastem ter jih zagotovil, da bodo storili vse, kar bodo mogli, da bi izboljšali prilike v občini.
Najemninska zapora ostane v veljavi
Na vprašanje ZVU, ali naj izda odlok o ukinitvi zapore najemnin, je občinski svet tržaške občine postavil posebno komisijo za pre* učevanje tega vprašanja. Predsed* nik komisije je nedavno sporočil, da je komisija prišla do zaključ* ka, da nasvetuje ZVU, da obdrži v veljavi zaporo najemnin. O kakšnem zvišanju bi mogli govo* riti pozneje.
Velika tihotapska afera
Policijsko ravnateljstvo je izda* lo poročilo o uspehih daljše pre* iskave, pri čemer so organi fi* nančne policije zaplenili 1990 za* bojev vtihotapljene jugoslovan* ske marmelade pri prevozniku Brunu Pacoriniju v ulici Torre bianca št. 20, 60 zabojev pri na* bavljalni zadrugi trgovcev z jest* vinami in 438 zabojev pri zadrugi »Societa Istriana e Triestina«. Iz preiskave je razvidno, da je blag,) pripeljal v Trst Paolo lozza, last* nik trgovine v ulici San Francesco štev. 30, katerega pa niso mogli zaslišati, ker je v Ljubljani, kjer so ga jugoslovanske oblasti dom* novno aretirale. Zato ni bilo mo* goče doslej ugotoviti, po kakšni nedovoljeni poti jc prišlo blago na tržaško področje.
Obosodba zaradi nedovoljenega zborovanja
Pred višjim zavezniškim sodi* ščem pod predsedstvom majorja Baylissa so bili obsojeni pred ed* nik društva julijskih partizanov v Sv. Križu Radislav Sedmak in taj* nik omenjenega društva Henrik Laharnar vsak na dva meseca za* pora pogojno in na 2.000 lir globe, ker sta sklicala javno ncdovoljc* no zborovanje v Sv. Križu. Ob* sojena sta bila tudi Virgilij Ko* šuta na dva tedna zapor« pogojno in Alojz Škabar na tisoč lir globe, ker sta se zborovanja udeležila in se zoperstavljala policiji.
Zvišanje radijske naročnine
Po odredbi ZVU bo- znašala radijska naročnina za zasebne ra* dijske sprejemnike na anglo*amc* riškem področju Tržaškega ozern* lja po 1.050 lir za vsakih 6 me* secev. Kdor koli ima sprejemnike v javnih prostorih oziroma izven družinskega kroga, bo moral skic*
niti z upravo tržaške radijske po* staje posebno pogodbo. Za dose* danje naročnine je določen pet* kratni povišek. Kdor bi želel ra* dijski sprejemnik odpovedati, mo* ra to storiti s priporočenim pis* mom do 31. januarja 1948.
Nova delavska stanovanja
Področni komisar polkovnik Gardner je izjavil, da bodo v tem letu dokončali pri Sv. Soboti 267 delavskih stanovanj in da bo ZVU odobrila za zgraditev novih stanovanj v Miljah 220 milijonov lir.
Naročnikom !
Ker padeta božična praznika ravno v dneve, ko se tiska »De* mokracija« in bi bila izdaja lista združena z velikimi težkočami ter bi naši čitatelji dobili božično št e* vitko šele po praznikih, smo šfe* vilko prejšnjega tedna združili z božično izdajo na osmih straneh. Poskrbeti smo, da bo ta pestra in zanimiva številka v rokah naročs nikov in čitateljev že pred prazniki. Upamo, da bodo naši na* ročniki in čitatelji s tem našim ukrepom zadovoljni. Bogata vse* bi na božične številke jih bo raz* veselila in nagradila.
Prihodnja številka, prva v no* vem letu, izide redno.
Vesti z Goriškega
Nova profesorica
Gospodična Neda Močnik, hčer* ka sodnega kanclista g. Antona Močnika, je dne 15. t. m. s polnim uspehom napravila doktorat v je* zikoslovstvu na višji šoli v Tu* rinu. — Iskreno čestitamo!
Delitev blaga od UNRRE
V kratkem bodo začeli deliti po vsej deželi razno blago za obleke in perilo, ki ga je poslala UNR* RA. V poštev pridejo najprvo de* lavci in javni uslužbenci.
Volivni imeniki
Na gor iškem županstvu so iz* stavljeni volivni imeniki na prosti ogled vseh prizadetih in sicer do 26. t. m. Kdor je iz imenika izpu* ščen, ima pravico do utoka na okrajno volivno komisijo, ki ga mora vložiti na občino najkasne* je v teku 26. t. m. -— Dolžnost vsakega Slovenca, ki ima volivno pravico je, da ugotovi ali je vpi* san in v nasprotnem slučaju, da vloži utok na pristojno komisijo.
Števerjan
Pred goriškim tribunalom se je morala zagovarjati skupina mla* dih deklet iz naše vasi, ker so let i 1946 iz političnih vzrokov napadle sovaščanko Terčič Ano, tedaj uradnico pri ZVU na občinskem uradu v Kojskem, ji zvezale roke na hrbet, jo ostrigle in ji raztrgale obleko. Sodišče je proti šestim de* kletom, ki so sedaj pobegnile v Jugoslavijo,' postopanje izločilo, eno je obsodilo pogojno na osem mesecev zapora, šest pa vsako, na šest mesecev tudi pogojno, po* ravnavo škode in plačilo sodnih I stroškov. Mladoletnim izpod 18 let je sodišče kazen spregledalo.
Tolmin
Več dijakov in dijakinj s tukaj* i šnjih srednjih šol je prostovoljno zapustilo šolo in se vrnilo domov, ker v šoli ne samo, da ni verskega pouka, ampak morajo poslušati protiverski- pouk. Mladina sama se spontano upira komunizmu.
Zbrisati napise po zidovih
Župan je s posebno okrožnico pozval vse hišne posestnike in hišno upravitelje, naj poskrbijo, da se bodo zbrisali vsi napisi in vse čečkarije po stenah in zidovih ob javnih uticah in trgih v vsem mestu.
Močan pok
V sredo 17. t. m. zvečer okrog sedmih je bilo slišati v mestu ne*
! navaden pok, ki ga je povzročila močna eksplozija. Do razstrelbc ni prišlo na našem ozemlju, ampak : je prihajal pok z jugoslovanskega ozemlja, iz smeri severno od Ste* verjana.
3 od sto maščobe pri mleku
Prefektura je izdala odredbo, po . kateri mora biti v mleku, ki prid; na trg, najmanj 3°/o maščobe.
V	Sočo se je vrgla
Z mosta, ki veže Gorico z Loč* nikom, je v sredo 17. t. m. po* poldne okrog petdi skočila v mr* zlo Sočo neka ženska, katero so vojaki, ki vršijo tam službo \L ; deli prej na bregu bridko jokati. Ko je šla preko mosta, se jc hi* porna ustavila in pognala preko J ograje v vodo. Ko so jo,nekoliko j časa pozneje potegnili na suho, je bila že mrtva. Prepeljali s o jo v mrtvašnico na pokopališču. Drugi
dan so ugotovili, da je samomo* rilka 25 letna Palmira Bregant iz Stražic. V smrt sta'jo gnala bo* lezen in obup. Od 9 bratov in se* ster je bila ostala ostala sama z bolehno materijo.
Božičnica l judskošolske mladine v Gorici
Božična prireditev osnovnih slo* i venskih šol v nedeljo 21. t. m. je dosegla popoln uspeh. Dvorana kina »Vittoria« na Travniku, ki je največja v našem mestu je bila napolnjena s slovensko mladino in njenimi prijatelji. Malčki so nam v svojem vabilu obljubili umetniški užitek in tega so nam tudi v resnici nudili. Bili smo pre* senečeni in ganjeni, ko smo ob* čudovali dovršeni nastop teh ko* rajžnih dečkov in deklic — malih umetnikov. Uvodni deklamaciji pred velikim jSneženim možem sta bili dobro podani. Nastop »zi* me« z »vetrovi« in »snežinkami« nas je kar očaral. »Zima« (Ivanka : Cadario) se je s svojo igro in pet* jem izkazala za rojeno igralko, tudi njeni otroci so bili divni. \ prigodni igrici sta Bogdan in Ma* rija (Koncut Ivo in Rijavec Ma* rija) premišljeno in lepo rešila ne* lahko nalogo. Prav tako so zelo ugajale tri šaljivo—preproste pri* jateljiee Neda, Vanda in Mara. Tudi »Jezuščck« Irene Brumatove in »angelčka« Tatjana in Lilijana so bili prav prisrčni. Prireditev je zaključilo obdarovanje vseh šol* skih otrok.
Ker se .ie prireditev v ponede* ljek 22. t. m. ponovila, se bomo k njej povrnili še prihodnjič.
Iz Bregin.ja
V	Kobariškem kotu smo do* znali, da so prve dni decembra ponoči odpeljale »oblasti« ženo bivšega župana Gruntarja in nje* nega brata Franca iz Sedla nežna* no kam. Isto noč so odpeljali tudi nekega moškega in eno žensko iz Robcdišč. Baje so jih zaprli in bodo šli na prisilno delo. Lepa svoboda!
MARIJINO ROMANJE
Pred davnimi stoletji je stopa* la devica Marija po judovskih j gorah in nesla veselo vest sorod* nici, kako dober je Bog. j Pred davnimi stoletji je stopala ! zaskrbljena Mati po jeruzalem* i skih ulicah in iskala izgubljeno Dete.
| Skozi stoletja je bila vzvišena Marija Devica zakoreninjena med I častitim ljudstvom krščanske F.v* rope.
Potem je prišla doba mraki in marsikje je ugasnila luč pred Nje* nim oltarjem in Njena slika je bila pozabljena.
Sence sveta so padle čez svetle ! vzore večnosti. Ljudje so hotel’
| biti samo ljudje in ne več božji sinovi. In postali so le izgubljeni j in nesrečni otroci sami sebi v j bridkost.
j Ona je bila pa še vedno Devica i čudovita in najboljša mati člove*
I Skih otrok.
i Zato je marsikdo z otožnostjo
I	Darovi za tiskovni sklad »Demokracije«
M. M. in L. G. 200 lir; izza že* lezne zavese, ker so mnogi spre* i gledali 1500 lir; prvi mesečni pri* spevek 100 lir; istotako 200 lir.
Vsem prisrčna hvala!
Odgovoru) urednik tanko - - i. .
Tiska tiskarna Budin v Cloric
zrl na Njen nebeški žar in h rep v* nel po Njeni dobroti.
Tako sem čital v pesmi.
V dolinah mrak preži, v dolinah srd in kri, na gori luč gori:
pri Materi.
Po breznih greh in kes, prokletstvo duš, teles — na gori do nebes vzplamteva kres.
V ta svet zagrebeni, ko deca so zašli —
Marija, z milimi
nas teši zvezdami.
In glej, Marija prihaja tako do* bra ko nekoč, tako sveta in čudo* vita, kakor da so bile le čudne sanje, kar je šlo mimo nas, ko smo bili zaverovani vase.
15. decembra je bil blagoslov* ljen kip fatimske Matere božje, da bo romal po župnijah škofije in zopet zbral razkropljene otroke.
In tisoči so se ji poklonili: z mo* litvijo in pesmijo in pokoro in žarom luči.
In med temi tisoči si bil tudi ti, slovenski rod, ki morda najbolj čutiš, kako si sam in zapuščen, če si brez Nje,
17. decembra so se poklonili Mariji s pesmijo in molitvijo pri nočnem češčenju goriški Slovenci. Tudi 18. zjutraj so jo mnogi po* častili in prejeli Njen najdražji dar — Kristusa v skrivnosti sve* tega obhajila. Ob 8 uri zjutraj so Marijo počastile vse slovenske šole.
Ko bo Marija nadaljevala pot po naši škofiji, upamo, bo srečala dosti otrok, ki jo bodo iskali, do* sti otrok, ki ji pojdejo naproti, upamo, da se bosta v hrupu sveta srečala Marija in naš mali rod, kot sta se nekoč srečala Marija in Njen Sin v jeruzalemskem templju.
fjjia^oslooljerie Gojične pcajriifce In sceeno nooo Icfo jelifa osem naročnikom, čitafetjem in pni" jafeljem UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTV0
»DEMOKRACIJE “
H d Uti vlado ima močnoIvEčino
V splošnem polit čnem raz-predelniku, kjer beležimo vse važnejše politične dogodke, poročamo, o se.-davi nove vlade v Rimu. Ministrski predsednik De Gasperi je po daljših razgovorih spreji 1 v svojo vlado tudi zastopnike dveh levičarskih strank: Saragatove socialiste in republikance. S tem je svojo vlado postavil na širšo osnovo in jo znatno ojačil. Pri glasovanju o zaupnici tej novi vladi e glasovalo 303 poslancev za in 118 proti.
V ponedeljek 22. t. m. je bila v rimskem parlamentu slovesno proglašena nova ustava. De Nicola, dosedami državni poglavar, je bil od poslancev izvoljen za prvega predsednika italijanske republike.
Vatikanski radio v slovenščini
Prejeli smo obvestilo, da bo va* tikanski radio dvakrat na teden oddajal svoja poročila tudi v slo* ven.ščini, in sicer vsak četrtek in soboto ob sedmih zvečer na va* lovni dolžini 31.06 m. Oddaja se bo pričela na božični praznik 25. t. m.
^"Oesele pcajnifže in scečno nooo leto jeli osem gostom
Kavarna Bratuž
GORICA - VIA MA M E LI
e. pca^riifie in, scečn.o aooo leto jeli osem gostom
Qu()Gj
Qorica - “Tiči ^Duca TAlosta