GLAS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je nioč! Stev. '49 Chicago, 111. 2. decembru 1904. -—— Leto lil __ Postavna auktoritcta za Bella je njegov prijatelj Jim Peabody. Naj ; bode tisočkrat dokazano, da je Pea-i body podlegel v volilni borbi napram svojemu nasprotniku Adamsu. Gorka, človeška kri mora teči, ako se demokratje nočejo dati radovolj-no oslepariti za njih pravice. To je beseda generala Bella. To je beseda lopova, ki je v Cripple C^eeku ska-zoval svojo srčnost napram ženam in otrokom. — Državljani velike ameriške republike smešijo južnoameriške roparske države. Da se je v Zdr. drž. razvila roparska država, ki nadkri-ljuje Chile ali Venezuelo, o tem nočejo naši svetohlinci ničesar slišati. Severoameriška roparska država se imenuje Colorado. Pošten duhovnik. Pater Schell, ki je žive! mej Indijanci na Winnebago rezervaciji ter sedaj odšel v Washington, da osebno izroči svojo pritožbo predsedniku Rooseveltu, ker so ga odslovili iz službe se je izrazil našle-duje. "Škandal jc, da so prot' meni nastopili katoliški duhovniki, škofje in nadškofje, ker sem iioo ubozili Indijancev brar.il izsesav«nja in izkoriščanja. Že leta sem so okradli in oropali Indijance za vse, in ker je mej temi lonovi nekoliko katolikov, se višja duhovščina poteguje 'u nje. Jaz lahko dokažem, da je neki nadškof obdržal za sebe denar, ki je bil nabran za Indijance in sirote. Že 20 let sem so Indijanci oropani in okradeni, poleg se jih pa še demo-ralizuje z žganjem." To je jako odkritosrčna beseda in veseli nas, da jo je izustil katoliški duhovnik. Ali resnici na ljubo moramo povedati, da oomagala bode malo ali nič, ker je višja duhovščina, ki je skoziinskozi kanitali-stičnega mišljenja še vedno našla sredstva, da je poštenim in pravi-coljubnim duhovnikom zamašila usta, naobratno pa marsikateremu zanikernemu farju podelila najboljšo službo. Parry-u gre za nohte. D. M. Parrv. znani prijatelj de-lavcčV, ki je osnoval zavezo delodajalcev, da bi uničil delavske go-i spodarske organizacije, se jezi, ker nameravajo delodajalci Dreosnovati pravila delodajalske zaveze. Parry je nredlagal, naj delOdajdlci ne sklepajo pogodeb z delavskimi organizacijami. Temu so se pa nekateri delodajalci uprli, ker so imeli vslei! stavk velikanske izgube. Nekateri delodajalci so izjavili očitno, da izstopijo iz zaveze, ako se pravila ne spremene. Neki deladajalec je izjavil, da to dokazuje, koliko nam škodi boj proti unijam, da se je vsled tega boja zadnja leta pomnožilo število strokovno organiziranih delavcev za 200.000 članov. Boljše je, da občujemo z delavci prijateljski, kakor pa da jih izzivamo. Ta izjava dokazuje, da se je delodajalcem popolnoma ponesrečil poskus razdejati unije in da so siti Parryevega jerobstva. — In tako je prav! Tudi, "anarhistlnja." Naša slavna tajna nolicija, ki je istotako pametna in neumna, kakor norci, ki mislijo, da bodo z odstranitvijo kake posamezne osebe rešili socialno vprašanje, je zopet doserta velikanski vspeh. Slikarica, gospodična Marija Herndl, jako znana v Milwaukee, je hotela vstopiti v hišo, v kateri prebiva Roosevelt v St. Louisu, daj bi fotografirala predsednika. Ali naši zviti in premeteni policaji so jo smatrali za krvoločno morilko, ki hoče s bombo narediti konec življenju predsednika, in vtaknili so jo v zapor, dasi je proti temu nastopu glasno protestirala. — Policaji so v vseh deželah iednaki, kar se pameti tiče. Roparji hladnokrvno napadajo pri belem dnevu ljudi, miroljubne in mirne ljudi se pa zapira. ; izumrli. In radi tega trdijo vsi ju-t risti, da ima srbska država na pod-► lagi pripombe obeh sester lastnin-■ sko pravico do zapuščnine. 2e leta 1 18^ so belgrajska sodišča izrekla, da Milanu ne izroče zapuščine, ko je le ta zahteval izroditev zapuščni-. ne kneza Mihalja. Španija. V Španiji v Barceloni je nekdo 1 zopet vrgel bombo mej vsega sito . gospodo. Radi tega velikansko vpitje po vseh časnikih, ker je bilo nekoliko bogatih postopačev opasno ranjenih. Ml nismo prijatelji tacih sredstev, ker vemo, da malo ali nič ne koristiio in ker smatramo vsako človeško življenje za najdražji zaklad na svetu, katerega je treba skrbno čuvati. To da meščanski Časniki, ki sedaj zahtevajo stroge odredbe proti napadalcem, molčijo popolnoma, ke-dar orožniki ali vojaki, kar na debelo pobijajo delavce ali pa kmete. Pa saj ni čudo I Pri teh ljudeh se prične človek, če je milijonar ali pa vsaj baron, Torej je po nazorih pravično, ako se mori nepokorne delavce in kmete, mejtem ko je največja krivica, ako se kakemu bogatemu postopaču, ki v letu 365 dni bogu dan krade, le las skrivi na glavi. In to imenujejo meščanski časniki pravico I Venezuela. Venczuclski general Vanuteili, ki je prišel v Evropo, da sprejme topove, katere je venezuelska vlada naročila pri tvrdkah Creusot in Hotchskis, se bode najbrže vrnil brezuspešno domov. Obe tvrdki no-četi izročiti topov, dokler jih general ne plača. General pa ne more nikjer dobiti v to svrho potrebnega denarja. Ubogi general, oditi bode moral brez topov v Ameriko! Pa .saj sj lahko pomagaj. .Ako. raste bezeg, ali kako drugo sorodno drevje v Venezueli, si lahko napravi pihalnike, s katerimi bodo lahko njegovi vojaki nosili smrt in gorje v sovražne vrste. 1 društvu. To zopet kaže, kam ffre denar, katerega darujejo ljudje za človekoljubne namene. Navadno se prime tak denar sleparjev in sle-park v fraku, cilindru, baržunu in svili; siromaki pa stradajo in hodijo v raztrgani obleki. Mar bi se taka društva imenovala' podporna društva za fine postopače. Francija. Ministerski predsednik Combta je izjavil v zbornici, da namerava popolnoma ločiti cerkev od države, ter je prosil zbornico, da naj počaka, dokler ne predloži tozadevnega zakonskega načrta. Stavkujoči delavci z arzenalu v Brestu, Gierbourgu in L'Orientii so sklenili, da gredo zopet na dety, ker so večinoma dosegli, za kar sp šli v boj. Rusija. V Sevastopolu so se dprli mornarji. Prišlo je do hudih bojet mej uporniki in carju, batjuški udaf nim vojaštvom. Na obeh stranei je mnogo ranjencev in mrtvih. Nazadnjaki napenjajo vse svojč sile, da bi pregovorili carja, da ne bi da! ruskemu narodu konstitucije. Posebno se odlikuje v tej borbi knez Mečerski, nazadnjak najhujše vr«te, ki ojstro napada v svojem u-mazanem, nazadnjaškem lističu Svjatopluka Mirskega, ministerske-ga predsednika. Car je obdržaval družinski svet. Vsi člani carske družine so se izrekli proti reformam. Edino carica je bila za reforme, kar je dokumentirala s temi besedami: "Taz ne pustim, da bi se mojega sina pagna-lo v zrak." inetne in naravnologične vzroke in dejanja. Gotovo ni lahko preosnovati današnjo qloveško družbo, posebno če hočemo ti preosnovi dati trdno in trajno podlago. Resnica je, da večina ljudi dandanes ne želi preosnove današnje človeške dražbe, dasi družba za o-gromno večino teh ljudi vprav pa-storski skrbi. Ljudje so se navadili suženstva, bede in siromaštva, in radi tega mislijo, da mora vedno tako ostati. Oni čutijo in razumejo, da jim družba ne daje tega, kar jim gre po naravnih človeških pravicah, a vz!ic temu so zadovoljni z vsako majhno preosnovo — oglodano kostjo, katero jim buržoazija milost-ljivo daruje. Radi tega je potrebno, da ob vsaki priliki povemo in povdarjamo, kako nujno je pretrebna današnja človeška družba popolne preosnove, akp hočemo, da ne bode na svetu gospodarjev, ne sužnjev. Ker nočemo voditeljev in ker hočemo v propastenje današnje gnji-le, korumpirane in krivične človeške družbe, potem je neobhodno potrebno, da vzbujamo v narodu samostojno mišljenje in nagibe. Mi moramo razširjati socialistične nauke v pravi podobi mej narodom, povedati moramo narodu odprto, da socializem ne pozna autoritete v nebesih, ne na zemlji; ako v resnici mislimo na vpropastenje današnje človeške dražbe in na končno zmago socializma nad tiranstvom, sužen-stvom in današnjo hinavsko moralo. Josip Logalan. Na znanje vsem c.gg. naročnikom in dopisovalcem. Vsi dopisi, denarne po« žiljatve itd, naj se v prihodnje pošiljajo na 683 Loomis St. Chicago, 111, ker smo se minolo soboto preselili v novo stanovanje. Z bratskim pozdravom Ured. in Uprav. '6L. SV*. Razmotrivanje prolotarca. Vi ste abstraktni! Tako sociajlistom povejo nasprotniki pogostokrat v obraz. Vi se morate direktno obrniti do delavcev l Vi rešujete preveč težka vprašanja, katera delavci navadno ne razumejo! Tako zopet slišimo z dr rje strani. ' .li mi to sami vemo, da se moramo Čestokrat baviti z. idejami,ki se tičejo našega vprašanja, ki so pa za splošnost pogostokrat težko umi jive. To je pač neprijetno, ali mi se ne moremo izogniti temu. Marsikteri, ki čita socialne spise, najde pogostokrat cele oddelke, ki se mu dozdevajo jako suhooarni. Mi gotovo ne moremo temu odpo-moči, ako se moramo baviti tudi s suhoparnimi vprašanji, ki posezajo globoko v človeško življenje. Kapitalisti uže sami delujejo z osredotočenjem dela in kapitala za vpropastenje današnje človeške dru- Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Iz Petrograda poročajo, da je posadka v Port Arthuru odbila naskok Japoncev. Iz Tokio se poroča, da je imel napad na "dvestotrimetrov" grič po-voljen vspeh. Ako Japonci zasedejo ta grič, potem so gospodarji čez luko. General Kuronatkin poroča, da so bile tri dni živahne praske na levem krilu. Generalni štab je mnenja, da bodo Japonci sedaj pričeli z ofenzivo, ker ne morejo čakati, da bi Rusi popolnoma dovršili svoje utrdbe. Japonci so najbrže radi tega pričeli napadati levo krilo, da bi doznali ruske postojanke. Dne 27. nov. po noči je zopet počivalo orožje na obeh straneh. Ali zjutraj ob 7 uri so Japonci zopet ponovili napad na levo krilo. V resnici pa vsi ti boji niso nič druzega kakor navadne praske mej predstražami, ki nimajo s kako več-/o bitko nič opraviti. "Standard" poroča, da bode Rusija z vršila splošno mobilizacijo spomladi. Druga divizija baltiškega brodov-ja jc plula mimo Juetlanda, Poročevalec "Daily Telegraph" trdi, da je imel parnik "Vronec" ruskega prostovoljnega brodovja tri podmorske torpedovke ukrcane. Parnik Jaroslav je pa imel ukrca-nih precejšne število topov. Najbrže se bodeta parnika spremenila v križarja, ko se snideta z baltiškim brodovjem. Roparji so napadli zopet man-džursko železnica A napad je bil odbit. Na bojišču je obležalo nad 200 roparjev. Japonci popravljajo svoje naj -boljše ladje v Sansebu, da bodo sprejeli dostojno baltiško brodovje, ko dospe na Daljni Vztok. Port Arthur blokirajo le starejše ladje. Avstrija. Dne 27. nov. so demonstrirali socialisti pred palačo ministerskega predsednika Demonstrantov je bilo kacih 60—86 tisoč. Ministerski predsednik je moral požreti in preslišati marsikatero grenko, kar je gotovo tudi zaslužil. Čehi zahtevajo v svojih glasilih, da se odstranijo vse nemške šole v Pragi, ker se Čehom ne dovoli ustanoviti na Dunaji čeških šol. Nadvojvod-nja Marija Josipina je odložila pokroviteljstvo "človekoljubnega" društva "modri križ", ker ie bila uprava ženskeera doma vprav škandalozna. Tel je bila v rokah o-menjfneea društva Odborniki so zbe. Istotako sodelujejo vsi, ki so z uredbami današnje kapitalistične človeške družbe nezadovoljni. Nam, socialistom je odmerjeno le bolj snlošno delo. Mi moramo dokazati, da nijedna kapitalistična vlada ne bode odstranila socialnega zla v današnji človeški družbi. Ako bi mi le deklamovali ter se zadovoljili le s trditvami, tedaj bi bila naša naloga zelo lahka. Gotovo bi bila taka agitacija lahka, ako bi le trdili: "Delavci, tvorničarji nas ronajo. Buržoazijci so sami lopovi. Odstranimo jih itd." Kolikokrat so se zatiranci in iz-mozgapci že uprli svojim krvosesom, jih potolkli in pomorili? Ali splošni položaj ljudstva je ostal vedno enak. Kolikrat so že stali proletarci na barikadah ? Kolikokrat so že zrušili delavski bataljoni obstoječi vladni sistem? Ali vzlic temu žive bogatini še vedno na stroške delavnega ljudstva, ki se od zore do mraka peha v potu svojega obraza za drobtinicami, ki padajo raz mize bogatinov, Mi mislimo, da ne zadostuje, ako • delavcem povemo, da so izkoriščani. Ne, to ne zadostuje! Mi moramo ljuds'tvu povedati, da vlada v kapitalistični človeški dražbi v službi kapitalistov-izkoriščevalcev, da naj idealnejši človek ne more nič opraviti, ako sedi v kapitalistični človeški družbi pri vladni mizi. Naša naloga *e torej širiti mej delavnim ljudstvom znanost, vedo in socialistične gospodarske nauke Delavci so napravili ali sodelovali že pri mnozih revolucijah, a za sadove revolucije so bili vedno opeharjeni. Torej naloga agitatorjev je, da ljudstvo uče, ker trditve ustvarjajo le urnike, ne pa misleče ljudi. Mi moramo že v naših organizacijah pokazati, da smo vsi enaki, • da med nami ne odločujejo voditelji, da nismo ovce, ki brezmiselno potrdijo vse, kar jim kdo priporoča. Z eno besedo, učiti moramo ljudstvo, da samostojno misli in po samostojnem mišljenju tudi uravnava svoie delovanje. Ako ljudje kaj storč iz lastnega nagiba, potem se tudi potrudijo, da se njih pričeto delo izvede do pici-ce. Ako na hočemo, da se nagibi posameznika združijo svobodno z Nemčija. Troški za vzdržavanje vojaštva v afriških kolonijah so ogromno na-rastli. Za leto 1904 se je izdalo malenkost 75.600.00 mark. Veliki vojvoda meklenburški šve-rinski je pričel prosjačiti. V znameniti prošnji, s katero prosi milo-darov, se glasi: "Naše privatno premoženje se je zelo skrčilo." Mi svetujemo, vojvodu meklenburškemu, ako mu je denar pošel za vlačuge in hazardne igre, naj se poprime dela. Gotovo je bolj častno delati, kakor pa prosjačiti. Ali bati se nam ni treba, da bi vojvoda lakote umrl. Dokler ima vojvoda moč deliti razne križce in svetinje, je še mnogo norcev, ki bodo posegli v žep, da sebi kupijo redove, križce in svetinje, vojvodu na preskrbe še v prihodnje udobno življenje. Vojno sodišče v Dessau je obsodilo dva vojaka na pet let težke ječe, ker sta razorožila pijanega narednika, ki je hotel v svoji pijanosti njiju in še dve deklici vbiti. Narednik je dobil le tri mesece težke ječe. Javni tožitelj je utemeljeval svojo obtožbo s tem, da se nižji vojak ne sme seči po samoobrambi proti svojemu višjemu. Ta obsodba je tako brutalna, da človek ne najde pravih besed, s katerimi bi to bestialno obsodbo in izrek javnega tožitelja ožigosal. ♦ Turčija. V raznih mestih Turčije so se vprli vojaki ker ne dobivajo plače. Vsled tega je vlada takoj odredila, da se puntarskim polkom izplača zaostalo plačo. Ta vspeh puntarskih polkov se siri mej vsem vojaštvom, radi tega skušajo sedaj vojaki povsod doseči s puntom to, kar jim vlada noče dati radovoljno. — Seveda bi bilo najbolj pametno, ako bi v.ojaki pometali proč orožje ter odšli na svoja domovja, sultanu in raznim pašam pa prepustili prazne vojašnice. Ali to se še ne bode tako hitro zvršilo. Vsaj v Turčiji ne! Srbija. Bivša kraljica Natalija, soproga Milana skrbskega kralja žalostnega spomina se je trudila zaman, da bi dobila zapuščnino po umorjenem kralju Aleksandru. Pričela se je velikanska pravda. Premoženje zadnjih dveh Obrenovičev je bila lastnina umorjenega kneza Mihalja, ki je umrl, ne da bi zapustil direktnih naslednikov. Po Mihalju sta podedovali njegovi sestri premoženje, ki sta zopet izročili velikansko dedščino Milanu s to!e pripombo: "Ako umrje brez direktnih nasled- Kltajsko, Evropejski konzuli poročajo svojim vladam, da se bokserji zopet pripravljajo za vstajo, ki ima od dne do dne več privržencev. Isto kakor leta igoo hujskajo agitatorji po vsej Kini, da bi ljudstvo pridobili za vstajo. Velik del kitajskega vojaštva simnatizuje z bokserji. Nevarnost je radi tega velika, ker hočejo bokserji v enem dnevu vpri-zoriti vstajo ter pomoriti vse belo-kožce. Ameriške vesti. Leiter zahteva novih žrtev. V mestecu Ziegler, ki je lastnina čikaškega plutokrata Leitera, je prišlo do hudih bojev mej stavkujoči-mi delavci, plnkertonci in garjevci. Vsako noč skoro gotoyo poka'o puške. Sedaj so odšle že štiri stot-nije milice milijonarju Leiteru n» pomoč. Državna oblast, ki bi morala biti v vsakem boju mej delodajalcem in delavcem nepristranska, stoji vedno na strani delodajalca. Morda se bodo sedaj marsikateremu delavcu odnrle oči, ki je glasoval za kapitaliste, da ie izdal svoj lasten stan, da zanje sedaj 'to. kar je sejal. — Kakor si kdo postelje, tako tudi leži! Iz dežele lopovov. "Adams je bil izvoljen z večino ti tisoč glasov guvernerjem države Colorado. Ako bode Peabody skušal ostati v uradu, potem bo-demo imeli dva guvernerja in dva postavodajna zastopa, in posledica tega bode državljanska vojna." Tako se je izrazil neki merodajni voditelj demokratovj ko so ga vprašali o položaju in ki zajedno osvetljuje splošno mišljenje ljudstva v Colo-radi. Socialisti so glasovali v Coloradi za demokratičnega kandidata, ker so bili sami pretlabi, da bi zrušili republikansko kliko, ki je zanesla v deželo umore, rope, požiganja in nasilstva. Sedaj se pa ta druhal nridan'čev noče umakniti postavno 'zvolienim zastopnikom ljudstva To dokazuje jasno, da so ti lopovi pravi zasmehovalci zakonov, ki bi Zolosten Božič. "International Harvester Works'" v Deerin^u jc odslovila 600 delavcev. Uradniki so izjavili, da je treba popraviti stroje v dveh delavnicah, kar bode vzelo do 1. januvarja. "Illinois Steel Company'* je odslovila zadnjo soboto 3000 delavcev. Jeklarne ob jezerskem obrežju mej 87 in 92 cesto so zaprte. Tudi tukaj so uradniki isto povedali delavcem kakor pri "International Harv-' ester Wroks". Seve, da tega nijeden dehvec ne veruje. Tovarne so zaprli, ker hc-čejo delodajalci z dnem 1. januvari-ja znižati plačo. To je pravi vzrok, vse drugo je pa laž. Morda bode sedaj marsikateri delavec uvidel, ki je glasoval za Roosevelta, ker so mu obljubili, ako bode reoublikanec izvoljen, da bode delal, da je bila ta trditev navadno volilno sleparstvo. — Po smrti je prepozno obujati kes. Ojerum, jerumt Polkovnik Preg M. Hoisington, poveljnik 2. polka v Toneka, Kans. se pritožuje, da je vsa milica prepojena s socialističnim duhom, da navadni prostaki miličarji nočejo vbogati svojih častnikov, da je mflica nezanesljiva proti stavkujo-čim delavcem. Da bi se vsaj nekoliko omejila socialistična agitacija mej m lico, zahteva, da se prostaitom povra plača od 40 centov na dan na tolar in pol. S tem bi se izvilo sorijali-stom agitacijsko orožje iz rok, Češ da to miličarji plačani preslabo. Mi vemo, da se polkovniku tretjo hlačice, ker socialistično ideje ne obstoje niti pred najboljšo za-ščitnico današnjega svetega dru*?.'" nega reda — pred milico. Tudi to sredstvo, katero predlaga nik Hoisington, ne bode prineslo z^žcljenega sadu, ne bode zastavilo pot socializmu v milico. Morda se bode g. polkovnik tudi o tem v kratkem prepričal. General Bell se pripravlja, Razupiti geenral Bell, verni sluga Peabodya in kapitalistov v Coloradi zooet brusi svoj meč, bolje rečeno, svojo rabeljsko sekiro. On je nreoričan, da bode najbrže »>riš!o do krvolil'ja vsled izzida zadnjih volitev. Radi tega je izjavil ta vzor vseh roparskih genersilov takole: "Jaz imam 2100 dobro oboroženih fantov. Sledili mi bod- f jilnica. Na prošnjo mnogili upnikov naj bi se nad propadlo posojilnico ] proglasil konkurz, je odgovorilo , praško dezeimo sodišče, da zavod , nima nikakega premoženja ter bi se , niti konkurzni stroški ne pokrili. 1 Monsignor Drozd jc ki je opeharil 1 revne ljudi za 8 milj. kron, je baje za smrt bolan v ječi. — G. Hervay je ponudil neki dunajski trgovec razglednic 400 gld. mesečne plače, ako pride k njemu za prodajalko. Gospa je ponudbo sprejela za slučaj, da bo pri nadso-disču onroščena. — Pobegli sodni tajnik Z. Dunaja je pobegnil v Ameriko s svoj ženo sodni tajnik dr. Emil Helfer, ki je zapustil nad 100.000 K. dolgov. — Katoliško vseučilišče v S0I110-gradti se začne uresničevati na ta način, da se poleg bogoslovne fakultete že prihodnje leto otvori modroslovna fakulteta. — Strašna mati. Pri Sv. Katarini v budjejoviškem okraju je dekla Meindel vrgla svojega novorojenca v bUani5& .Pozneje je otroka zopet izvlekla ter ga pekla v ponvi. — Atentati na železnice na Ruskem. Kakor poročajo nemški listi, sta se zadnji čas izvršila na Ruskem dva atentata na železnico, in sicer pri Irkutsku, kjer je bilo razdejanih 20 voz z vojnim materija-lom in v Rakitnaji, kjer je bito u-bitih več oseb. — Japonci na Dunaju. Z novim letom nastopi na Dunaju večja japonska gledališčna družba, ki bo igrala tudi v drugih avstrijskih mestih, kjer se ogrevajo za japonsko umeUiost. — Z britvijo je napadel v Splje-tu operni pevec Menotti svojo bivšo ljubico, pevko Perry ter ji zadal na vratu smrtno rano. Menotti pravi, da jc vsled ljubosumnosti hotel odrezati pevki nos, da jo za vedno popači. — Prva Crisnijeva žena, od katere je bil Crispi pozneje ločen, je umrla v Rimu 83 let stara. — Gosi za cesarja Židovska občina v Poz umi ima stari privilegij, da podari vsako leto Ji. novembra cesarju takozvane Martinove gosi. V ta namen sta tudi prišla 11a Dunaj oba občinska tajnika ter oddala za cesarja štiri, za prestolonaslednika pa dve gosi, ki so bile okrašene z madjarskimi trakovi. Potem se je odpeljala židovska de-pu taci j a v Budimpešto, kjer jo je kralj sprejel v avdijenci. — Trgovec Nik. Karetnikov v Pctrogradu je zalotil svojo ženo na grešnem sestanku z gardnin častnikom Iv. Smirnovim. Goljufani mož se je strašno miščeval nad zapeljivcem. Častnika je namreč polil s petrolejem ter ga užgal. V trenotku je nesrečni častnik zaplaval liki živa baklja ter je preminul v grozovitih mukali. Nato se jc šel trgovec sam javit sodišču, ki • tra ie zaprlo. Vstop. Novo društvo "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.: Sprejeto v S-N. P. Jednoto. Imena udov: Mihael Zeleznik št. 457; Andrej UnrfiJ 458; Ivan Janše št. 159; George Štefani* št 460; J«lp MihelM. »1. Ivan Petrio št. 102; Dom. Gabriel št. 403; Mart n Ora*en it. 4ti^on Zdešar nt. 4(15; Frank Burja št. 466; Ivan Mahnjč at. 467; I van Ka]<» št. 468; Anton Cork št. 469; Ivan Zunič št.470. Društvo stojo 14 udov Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, III: Louie Drcel št. 471. Društvo šteje 64 udov. ŠE ENKRAT NA ZNANJE. Vsem krajevnim društvom "S. N. P. Jednoto"! Kadar kak ud zboli, da je nesposoben za delo, naj ga preišče dru-štveni zdravnik. Če zdravnik pri potna, dajo clot.cmvmtin^Kdan in zadelo n,sposoben, naj izpolni zdravniško *k«nico "D* or s Certificate", katero zastopnik ali tajnik odpošlje tajniki Jednoto. Kedar želi bolnik denar, naj društveni tajnik napise ptaiHno nakaz. ' nico in jo dopo&lje tajniku Jednote. Po sprejemu denarja naj zopet društveni tajnik napiše bolniSko Izkaznico in 10 zopet posije tajniku Jednoto. Toje za daljšo bolezen. Ako je boloion kratka se prvo imenovane listino odpošljejo naenkrat in dotižniku se izplača svota MARTIN KONDA 1. r., tajnik. . Jws^in umska zaloga oblek in sukenj ker prodajamo nove po $6.00 nfl do $20. Ifove zimske suknje po $5.00 do $^0. Jup-zapadni vogal Blue Island Avenue in 18, ceste, iVl.IXPU In M A VKit. histnika. — Neka lepa kmečka deklica iz Ampezza (Tirolsko), ki jc služila v Italiji, se je seznamila z nekim Siciljanom ter se kmalu nato ž njim poročila. Toda mlada zena ni dolgo uživala zakonske sreče, o kateri je sanjala 2e tretji dan po poroki je prodal dobri mož svojo zeno za lepo svoto nekemu Turku v A-leksandrijo za njegov harem kjer je rcvica še danes. Sicer se ji je posrečilo, da je svoje domače na Tirolskom obvestila o svoji usodi, toda njena osvoboditev bo vendar zelo težavna, ako ne celo ncmogeca. $ptn\ilinut. kaUr. preblijfnje, nnduho, klici), bmoctiljulul pljufnl In prsni k»M|. Injuranje nrvl, mrilbHi, vroflno, Mikodlhaajo, ntprarllno prebarljan)«. mmilim. glht. irj*nl« m b..lefme r krilu. brWu. lwljib In boku - ilaw illn (h] nog« In trlo. »odrnioo. bolja.t, .l«bo.tl prt .polnem obf«vanjl, polucljo.nailedke UrjililJevmiJii aamciia tel«, IuidI]«ii^> m Ink U vfei, ogluien)«, — »io bolcim na o£«b, Upiulan]« lat, luike ali prhut« po glavi, »rbrfloo. Itlaje. maaolje. tur*, krti t« ln rane - m £emke buleiul na notranjih organih ocuraitrnlfno glavobol, neredno mcefno JUJenJ«. beli ,lok, bolem! on loaternlcl 1.1, d. kuk»r tudi v» ottal« notranja in irunanje bnleiuL Prof. Colliui Je prvi In edini idrarnlk, kalorl oidravt. JKT1KO.' . Prof. Coiling ozdravi vso tojne moiko in iou»ko spolne bolezni kakor tudi ..Sifilis" točno in popolnoma, (Zdravienje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejSih zahvalnih pisem s katerimi se na3i rojaki zahvaljujejo, ker 80 po-polnoma ozdravili: Bolezen plač ill Onjwil mil Collin«: J«« »eram lepo «»h?allm ra vate adravlla ki ite liheUI1Iatizeill lil Za* brouchlalneg kašla niti«hp»uii.»•»>••»wopopoinon.aoair.rum«.pra«dobropuiuum,k«tud 8tarela zpludefiia . "H kahka *-lam. bom te kdaj bolan .e bom pa ipri na ra. obernu In tm . , o»druVleUa v prsnem organizmu ^ ^ ^ u^ wjaiuunpwpo»ču. v.m i«enktai pro» iepo lahvauu. noiezen uzuravieua. ozdravlena. khank waver, ^^^^ 87 Stalord Su, Uevolaud, O. I | gpoltoranl goapnrl- Dobi I «m TaU tnedocin« u pravem fa«o In K-m Jih jm .fca tud pO taiem muoillu p«c«J uu'eu nucat In ker H vam iud prav lepo labvallm j^B jfe »T S J a ker.tcml tako ta prava medeclne poalal ker roo)». »drarlu prov hiter napreduj« ^ / V In »e io £ litim popolnoma idravega C« bin prlmerlo da y me I« kdai kakJna ^JKj^TJ 4rkTy/ bolcien napadli ie bom pro? gvllno precej Da vat obrnil. Tudi avojun komar«. E^f^'Nfc/ ^SaN^KI^S* tnm i«m vai le in vaa bom ie M oapra) priponko, do naj M Mino na vat nhrn»- (rtspBgflQj^^ Ja f« boja bolni, ln 1» t«Jo hiter oidrmvlt. ^ oillSSiSd, Oh. ^ VeleotnJeDl gotpod Prof OoUlna! Mlirla Pletpmlk. MIIa flnitln Ko *tm porabil v.Da potlana ■! adrtvllt »o ml Mhall tet)« iipadaU ln »le no MIKI' , V ' ne Jutim tkeieuia tw glavi, ioraj m »au prav lepo tahvalim ta poverojeno Bo* 84, 5Grenwood Ave, ■ johanS itark. Bbomsom Tit Trenton, N. J." SO« llodleySt . Milwaukee. WU. beoksoh, 1BX. Zato ak) ste slabotni, izgubljate moči ali sto bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je vaša bolezen zaetarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen V pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. G. COLLINS, 1140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins no vašem opisu bolezen spo-I gnal, ter v slučaju potrebo poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po kateriL bo- ' sta trotovo popolnoma ozdravili. _____ IH>SEBNO OBVESTILO. No?a prekomorska votnja Ce» aredo-zemsko-adrlJaiiBko morje, po prolsku-Senl Crtl Cunard Lino ustanovljena I. 1840. NajHtarejša prekomorska črta. S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo It New Yorka ▼ Trst ln na Reko, s preataDkom v Neapolju. TI lzbornl In moderni parnlkl z dro}-nlm vijakom, cldanl leta 1904, Imajo« nad 10,000 ton tele, odpljujejo lt New Yorka kakor aledl: Carpathla novi parnik (t dvojnim vijakom) 13.5C4 ton teže, v torek 29. novembra. Ultonla (t dvojnim vijakom) 10,402 ton tele, v torek C. decembra. 8lavonia (z dvojnim vijakom) 10 605 ton teže, v torok 20. decembra. Pannonla (t dvojnim vijakom) 9,851 ton tele, v torek 3. januarlja. In zatem redno vsakih 14 dni. Povprašajte pri nafllh agentih o nit klb cenah In posebnih novih adobno-stih v tretjem razredu. Agenti ae l»6s-Jo v vsakem kraju. T. G, Whiting Mgr., Dearborn In Randolph 8ta., Chicago, III. Obrnite se zaupno na nas * > ^ ^m. kadar hočete odpreti saloon fn ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a noše Izborno piv« je po eviopako kuhnno, tako, da bodote vselej delali dobro kupčijo. Kadar uimute časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v Bodfikih in izvretao dežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. t«'- ™ ATLAS BREWING CO. "•«■»"■"■■"* ^ --—————— \ • Izza temnih dni. (Sličice i* življenja raznih papežev.) in ostale poglavarje rimske republike. Konradin je med tem premagal vojsko Karola d'Anjou in vjel Karolovega maršala, potem pa se odpravil proti Rimu. Papež se je mudil v Viterbu in poleg tega mesta je šla Konradinova armada. Le bi / bil Konradin hotel, bi hii lahkp. brez posebnih težav t zavzel mesto in se polastil papeža; lahko bi bil posadil J na njegovo mesto druzega papeža, ki bi bil vso duhov-1 ščino spravil na njegovo stran. Ker je bil Konradin . izobčen in preklet bi se mu moralo odpustiti, tudi če, bi bil papežu vzel življenje, saj je bil papež razglasil, j da sme vsakdo Konradina umoriti in da stori s tem zaslužno delo. Toda Konradin je, dasi nasprotnik političnega gospodstva papežev, vendar spoštoval papeža kot dušnega nadpastirja in zato ga v Viterbu ni na-1 padel. To je tragična krivda v pretresljivi žaloigri. v kateri je Konradin glavni junaki i Dne 24. junija 1268. je prišel Konradin v Rim. j Sprejeli so ga z nepopisnim sijajem. Rimljani so videli v Konradinu legitimnega reprezentanta rimskega cesarstva. Zato so mu priredili tak sprejem. Na j Neronovem polju so Konrada pričakovali vsi za boi sposobni Rimljani v krasno okičenih oklepih, ljudstvo pa je pred Konradina sipalo cvetlice in ga pozdravljalo z oljkinimi vejicami. Vse hiše so bile okrašene,! zbori mladih Rimljank pa so prepevajoč narodne pesmi plesali na vseh javnih trgih. Rim je iz svobodne volje tako častil mladega Kon- ( radina in ga na staroslavnem kapitolu aklamiral kot svojegj. imperatorja. Tedaj je bil sanjavi Konradin nekajtrenotkov na vrhuncu sreče in sijaja. Tri tedne je ostal Konradin v Rimu, potem se je s svojo kacih 10,000 mož broječo armado odpravil na boj proti Karolu d'Anjou. Spremljali so ga najodlič-nejši gibellini. Ko je prišel Konradin do Tagliacozza, je zaznal, I da se bliža Karol d'Anjou mestecu' Albi. Dne 22. > avgusta 1268 sta se zaglelali sovražni armadi in takrat 1 je bilo očitno, da se mora določinla bitka tam tzvoje-1 vati. Naslednjega dne se je vnel boj. Strašna je i bila ta bitka. Kakor bi hoteli maščevati poraz pri Be-1 neventu, s tako ljutostjo se je Konradinova armada ; zagnala nad sovražnike. In prvi med vseffli junaki je I bil rimski senator don Arrigo. Armada Karola , d'Anjou je bila poražena in je bežala, zmagovalci pa r so se lotili plenitve sovražnega tabora. I Karol d'Anjou je iz svojega skrivališča videl, ■ kako je bežala njegova armada. Zavedal se je, da je 1 izida te bitke odvisna njegova krona. Zato je vse > stavil na eno karto. Ko je Konradinova vojska plenila sovražni tabor, ko je bilo konec reda in discipline, je , 800 Karolovih jezdecev, ki so bili v rezervi planilo na 1 Konradinovo armado in jo v hipu razgnalo. Vojaštvo : je bežalo na vse strani. Zjutraj še zmagovalec je bil i Konradin zvečer brez armade, Karol d'Anjou pa je mogel papežu sporočiti svojo zmago. To pismo na - papeža, na poglavarja kristjanske cerkve, je dokument, . ki bo vse čase delal sramoto papeštvu. , (Dalje prih.) 1 — Najbolj lmrbariČna nnredba današnjo človeške j družbe je delavBkisomenj. Delavca dandanes ne pro-1 dajajo, kakor pred leti sužnje, ampak revščina ga pri-Bili, da proda svojo delavno moč. Ako je to moč pre-1 dal, tedaj je postal suženj. , Sedaj imate priložnost prihraniti si kak dolar |EB na trpežnih aj^R oblekah in črevljih.^= ^ Čim se je zaznalo, da misli Konradin priti čez i Alpe in poskusiti, da s z orožjem pribori sicilsko krono, 1 ki je bila po pravu in po zakonu njegova, začeli so se I v Italiji gibellini pripravljati in njihovo gibanje je 1 bilo tako močno, da sta se papež in Karol d'Anjou prestrašila. »Božji pooblaščenec, papež, je začel na Kon- 1 radina streljati s psovkami. Se oktobra 1266. je papež pisal svojemu legatu: Jaz se malo menim za fantiča Konradina; poznam njegov položaj, ki je tako reven, da ne more Konradin pomagati ne sebi, ne svojim pristašem. Pol leta pozneje pa je papež že streljal kakor bi bil obseden. Konradina je imenoval strupenega baziliska iz rodu pošasti; kačo, ki širi kužen smrad; kačjo zalego; izdajalca in lažnjivca, vnuka od Boga in njegovega namestnika zavrženega Friderika itd. Kakor se vidi iz teh citatov, je ta papež ljubil krepke besede. Toda te besede niso nič zalegle. Gibellinsko gibanje je imelo svoje središče v Toskani, a se je hitro razširilo. V Siciliji in v Apuliji je prišlo do vstaje in to je Karolu d'Anjou onemogočilo, iti v v Lombar-dijo in tam počakati in napasti Konradina. Posebne skrbi je Karolu d'Anjou in papežu delalo dejstvo, da je biF v Rimu don Arrigo senator. Papež je skušal tega odločnega pristaša gibellinov strmoglaviti potom revolucije. Potrosil je mnogij denarja v ta namen, ali Rimljani so pač denar vzeli, storili pa niso ničesar. Septembra meseca 1267. se je Konradin odpravil v Italijo in prišel 20. oktobra v Verono. Spremljalo ga je 3000 vitezov z vojščaki. Med vitezi je bil tudi Rudolf Habsburški. Ta mali nemški jferof jc bil že služil cesarju Frideriku II. Ko je cesar Friderik s svojimi velikaši praznoval zmago pri Corta ntiova mu je nosil vodo grof Rudolf Habsburški. Cesar Friderik ga je pri tisti priliki na takrat običajni način imenoval za viteza. Siromaštvo je sililo Rudolfa Habsburškega, da se je oklenil Konradina. Rudolf je felT— dvakrat v svojem življenju — z drugimi nemškimi velikaši^ vred izobčen, vsled česar mu njegov stric ni niti beliča zapustil. Primoran je bil, služiti Baznim velikašem, in vstopil v Konradinovo službo, kakor pozneje v službo češkega kralja Otakarja. Rimski senator don Arrigo je Konradina povabil, naj pride s svojo armado v Rim in ob enem v imenu rimske republike ter ne meneč se za papeževo besnenje sklenil zvezo s toskanskimi gibellini, ki so ga izvolili ea svojega generalnega kapitana. Papeževa stranka v severni Italiji je bila tako slabotna, da ni mogla Konradina zadrževati. Marca meseca 1268. je prišel Konradin v Pavijo. Karol d'Anjou bi bil šel rad s svojo vojsko proti njemu, ali velika vstaja v njegovem lastnem kraljestvu mu je to branila. Papež je v tej stiski posegel po tistem orožju, ki je v onih časih največ izdalo. Izobčil je in preklel Konrada in vse njegove viteze, vse dežele in vsa mesta, ki so jih podpirala, ter rimskega senatorja don Arriga Najboljši svetovni obiskoval« so na dobičku ako potujejo via Denver In lilo Grande železnice preko Rocky Mount hI okraja v Colorado, Utah ali tlhooceansko obrežje, ki ima največ krasnih razgh>dov, gorskih slik, mineraln studencev ter za lov in ribaretvo tako ugoden kraj, kak nijedna druga proga na svetu. Zdravo ooloradsko podnebje je posebno mikavno za polt no počitnice. Zdravišoa— Manltou, Colorado Spring Ulenwood Springs in Salt Lake City so svetono znau Znižane cene v Colorado Springs in Utah na vseh progi s primernim izstopom v colorndskih in znpadnlh mestih. Brzovlnki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah californijska mosta. Elegantni jedilni vozovi, poatrežl a la carte na vseh brzovlakih. Najlepše ilustrovane knjižice se na zahtevanje razpoš jajo zastonj. R. C. NICHOL, General Agent, Don ver & Rio Grande 242 Clark St., Chicago, lil. 8. K. HOOPER, General Prssenger & Ticket Agent, Denver, Colo. 300 m°* P0''™^6 m jovopivoin Bourb ky piti, fine smodko kaditi i seliti. Razpošilja staro belo in s no vino po 50 centov, ter sta brandy po $2.76 galon. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. ! MATIJA ERKLAVEC, jI 1.-——----j ! 433 W. 17th St. Chicago, III. j ; edini slov. krojač v Chicagi, j I se priporoča rojakom v iztle- 4 . lovanje nove in popravljanje ^ ' stare obleke, katera bo izgle- J ; dala kakor nova. Vse po I f zmerno nizkih cenah. JOHN FEltBEZAR 321 E. Northern Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom ayojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno svežo Walterjevo pivo. izvrstno žganje in fine Bmodke na razpolago. John Ferbezar. 1?---55 Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni "SALOON".____ Točim vedno sveže pivo in pri-stue druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni Čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset so priporoča MARTIN POTOK AR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon šlev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John KodMčka. I*___ža Anton Sukle PUEBLO. Colo (XMSBantaFe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveie pivo in ž«anje. Telefon 692 Red in 373 Black NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljano, iz katerega kuhani sam najbolj i brinjevec! Dvanajstina steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj so obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair 8tr. CLEVELAND, O, F. J. SHllVCI 320-322 W. 18. ulica CESKO -SLOVANSKA BANKA. ( Pošiljanje denarja, izmenjevanj«' tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sosebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih | pravnih listin. Dedščine Zastopniki druib: bremške, ham-bnrške, »ntverpek«, mtterdamske in francoske prekomorwko—volne črte. V New Yorkn in ostalih ev- Obleke, površniki, zimske sukn, Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za d nik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino cenej« drugod, Nase cene oblekam so: 9 5.00- $ 22. « « zim. suknjam $ 4.00« J 24. Naša zaloga je ja j boljša in najmodernejša na trgu. Vse je iz no po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imam di obleke za dečke in otroke. Najstarejša unijska tvrdka. Telefon-Canal 1198 i Čepice za dečke te trpežnega in 1W-nega blaga — rasne barve. OQf Mesto 50c. le...............L7\> ČrevlJI za dečki Iz trpežno teletnlne. Usnje garantirano. Mera QQp 9—2. Mesto fl.35, le...... r*2*-.4*.........$i.i8 ČrevlJI za otroke te finega usnja. Mera 814—11. Mesto 85c le.............. ČrevlJI za otrok« s gumbaml U finega usnja, najnovejši patent. A Q/• Mera B—8. Me«to 65c le.....^OU ČrevlJI za go«pa QO Stane komad ...........spA.70 Iste vrste, tod* le ia mladeniče od 16 do 20 leta. (t'"* Cf) Stane komad ......... Suknje za molk« b lodna — Črno ali modre barve. Mera 34 C flA —44. stane komad......" Obleke za molk« te same volne in najnovejšega kroja. (t^ Cf| Cena za eno obleko... * »OV FRANK STONIOH, prodajalec. Vprašate po čt. 22. vsi morajo jesti. | ^trejTlftf*^ ■ l_i______j Srečni bo, ki lahko delajo in kojim jed diši. , Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite || Trinerjevo zdravilno grenko vino || To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek delaje direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za pre-bavo hrane; toraj včinkuje tudi na oreva, da »o zavrei prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki se je prebavila pravilno, bo spremeni v čisto kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in življenski moči | Trinerjevo zdravilno grenko vino | ozdravi YHe želodčno bolezni, vse nepravilnosti t črevah, vso nepravilnosti na jetrah, Vse krvne In kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vob bodo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smojo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. So dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111. Trinerjev brinjevec ozdravi vso bolezni na jetrah in žolčn. T1-! .Inl.n/v