Teileiiske novlr^ s f Edvarfl Jonas. V sob"oto. flne 27. aeceinBra, je v mariborski bolnišnici po daljšem bolehanju unirl fhktor Cirilove tiskarne, g. Edvard Jonas, star til !ef. Rajni .je bil zvest in priden delavec. V naši tiskarui je bil zaposlen neprestano 44 Iet. ..Slovenski Gmspo dar" iu faktor Jonas sta bila tesno združena. Od prvega. začetka. ko je vstopil v našo tiskarno. sta veft let s prijateljem Boštjanom Ferkom skoro čisto sama postavlla v tiskarni naš list. Tudi zadnja leta je g. Jonas pripravljal ,.Slov. Ciospodarja" za tisk. \re(' Ipt je bil fudi odgovorni urednik ^Slovenskega (Jospo darja1". ^Našega Doma" in ,,Glasnika Najsv. Src." A kot takega so ga Nemci in nemčurji tlraii ve6k.i*at — pred poroto. Obsedel jp kot tak več mpsecev \ ječi Vsak slovenski urednik, ki je v tistih ftasih priSel pred poroto, je bil gotovo obsojen. A naš Jonas se n> sramoval, da je moral ,,sedpti". ampak je bil še nelo ponosen na to. Rajni je bil spoštovan in pril.nib!jon pri svojih predpostavljenih in pri tovarišib. impi \e blago dušo, ki ni poznala srda. Pogreb sp je vršil v ponpdeljek, dne 29. decembra, na pobreško poicopali šftp. ..Slovenski Gospodar" klifte svojemu dnlgalctn« Hin najj)ridnejšemu in zvcstemu prijatelju: Bla^ 'i i Sjiomin! Spavaj sladko! „ Slovanska Cilalnica v Mariboru je priredila v nodeijo, diiL 21. t. ui. juvno predavanje, ki je bilo. mnogobrojno obiskano. Predaval je f\ g. dr. Franr. Kovuoifi o svojih utjsih v Parizu pri mirovni konlerenci. Tako tomoljitega in zanimivega predavanja /e zdavnej nismo sliSali. G. predavatelj nam jes orisal socijalne in nravslvene razmere v Parizu v svetovni vojski, potom politično odnošaje na Francoskem in slednjič diplomatifno razmere(pri mirovni konlerenci. Pojasnil nam je zelo težavno staliSče. katero so imeIi jugoslovanski odpcslanci v Parizu, ker so jih vedno in povsod ovirali naSi zagrizeni sovražniki — Lahi. Gospoda predavatelja prosimo, da objavi svoje tako vrlo dovršeno prodavanje. Burno ploskanje ob koncu predavanja in srfina zahvala g. predsednika dr. Mtdveda naj aan bo skronino plaftilo za njogov trud. V Mariboru so pred nekaterhni todni domač-inoin špebarjeni na Irgu zapleuili špeh in jth še i>oleg tega hudo kaznovali, ker so debeli špeh domačih svinj prodajali za 40 K 1 kg. Speh od slavonskib svinj, ki jili ,ie pohiljai milijonar in velik liberalee Predovič v M anbor, pa so smeli prekupci na trgu svobodno prodp.jati kg po 40 do 48 K ! Tajništvo Kmečke zveze v ariboru se je takoj pritožiio v Ljubljano na deželno vlado, a slavni dr. Zerjavovi liberalno-socijalistično-samostojni vladi se še do danes niti ni zdelo vredno odgovoriti na opravičene pritožbe doma^ih špcharjev z Dravskega polja. Dasiravuo nimamo prav iioberiib določil glede najvišjili cen za špeh, jo vodja mariborskega gospodarskega urada,— seveda velik liberalec pred Bogom in ljudmi — kaznoval kmote Speharje. In nspeb tega ,,modrcga" postopanja im niafilior^kem magistratu? Vsako sobotG je sedaj v Mariborn n:anj špeha na trgu. Saj sc špeharji niso skregali s svojo pametjo, da bi li vozili Mariboržannm gpeli, a bi se dali še kaznovati za to! Liboralni gospodi na magistratu se imate zahvaliti, da je v Mariboru zopoi poraanjkanje Speha! wCroatia", naš domači jugoslovanski zavaro- valni zavod s sedežem v Zagrebu, je otvoril v Mari- boru okrajno zastopstvo za Maribor in okolico. Toza-  devna pojasnila daje zastopnik g. Števo Tončič v Ma-  riboru, Windenauer-ulica št. 8. Zavod priporočamo  kar najtopleje! Natančneja navodila v inseratnein  ciclu!  Ujjisovanje v Irtovsko nadaljevalno šolo se vr-  ši dne 2. in 3. prosmca 1920 vsakokrat od 10. )do 12.  ure in sd 14. do 15. ure pri vodstvu sedanje deške šole (poprej žensko učileljišče) na Tapajnerjevim trgu v pritiio.ju. Gosp. trgovci se torej opozorijo svojp u- čenco ob doloeenem časn k upisovanju poslati. Vsak ima svojo zadnje spričevalo ter krstni lisl seboj pri- nesti. Za ustiiuovitcv knjižiuc v Prel^purju. Prekrnurski Slovenci so imeli. doklpr so živeli pod madžarskim tfirmom, iT;alo stika z ostalimi Slovenci. Tež ko, da celo noi-iirno je bilo spravljati Casopise in knii ge čez Muro. Solo so bile madžazske. v kalerih se ni slišala nobpna slovonska beseda. Prekmurski Slovenci so do sedaj vsied popisanih razmer dobili Ie malo siovcnskih knjig v rcke, akoravno so hrepeneli po slovenskih knjigah. Potretno je, da njim sedaj, ko se začno poduk v šoiah v slovenskem jeziku, pripomoremo do slovonskih kiijig. Obračamo se do naših soraižijenikov v posameznih župnijah, kakor tudi v večjih va..seb, d.i a!opi]o od hiše do hiše in nabirajo knjige za Prekmurske Slovence. Skoraj v vsaki hiši se bodalo dobiti stare knjige družbe sv. Mohorja, stare šolske knjige otrok, ktiiere bodo v Prpkmurju dobrodošle. Nabrane kniigo se naj pošljpjo na , naslov: Marijanišče v Veržeju, kjer bodo dijaki knjige v posamezne knjižnice uredili ter iste prekmurski Slovenci sami tam prevzeli. Vsem nabiralcem in darovalcem knjig je hvuležnost urekmurskih Slovenccv gotovii. ,Torej na delo za prekmurske Slovenee! Uciteljistvu in veroučiteljem. Od 10. decembra 1919 ugotavlja in nakazuje službene prejemke Ijudsko in lncSoansko šolskega nčiteljstva ter pristojbine za pouk veronauka ne več dpželno knjigovodstvo tPinveč knjigovodtsvo doželne vlade v Ljubljani (Blei.\veisova cesta, levo, pritličje, soba &t. 3) kamor se ja obračati v svrho reklamacij. Izplačila se nakazujojo potom poštno ftekovnega urada v Ljubljani, blagajničnih Cekov knjigovodstvo ne izdaja, toliko v vednošt da ne bo osebnib polov glede izplačila. Zadnji 5as so se pač uckatera nakazila radi kolekovanja in presolitve urada zakasnela, v bodoče bo poslovanje točno in redno. Vsled tuu*edbe Komande Dravske divizije preneha vidiT-;ui.je potnib izkaznic za notranji pronjel pri  Stajerskem obraejnem poveljstvu in pri Komandi mesta v Mariboru. Od 20 t. m. dajejo potna dovoljenja izklutno politiCne obiusli, in sicer v Mariboru okrajno glavarstvo in kr. policijski komisarijat. Zvišanje pnslojbin za brzojavke v Nemško Avv strijo. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviSa pristojbina za brzojnvke v Nemško Avstrijo poftenši od 1. januarja 1920 ou 6 par na 10 par, t. j. po sedanjem tefiaju od 21 na 35 vinarjev, minimum 1 dlnar t. j. 3 K 50 vin. Poleg redne pristojbine je plačati pribitek 1 dinar ali 3 K 50 vin.l za vsako brzojavko, kakor do sedaj. Casopisne brzojavke vživajo u* godnost znižanja za 50 odstotkov. Uspeh kolekovanja v Sloveniji. Po naših in- formacijah je bilo v področjih deželne vlade za Slovenijo kolkovanih v celem za 300 milijonov kron bankovcev. Pri žigosanjn je bilo y Sloveniji. kateri še takrat ni pripadalo Prekmnrje, še za 500 milijonov kron bankovcev. Za potOVanja na KOfOŠkO (območje okrajnih glavarstev Borovlje, Velikovec in občioe Dravograd, Legerbuch, Labnd in Ojstrica okrajnega glavarstva Slovenjgradec) je razen predpisane izkaznice za notranji piromet, oziroma rednega potnega lista, potrebno še posebno dovoljenje. To dovoljenje je pismeno zaprositi z dokazom o potrebi potovanja pri okrajnem glayarstvii, oziroma policijske oblasti rednega bivališča stranke. KaJ pa Je z naSimi njetniki v Italiji? Slovensk« malpre iu žpne, ujetniki sami nam pifiejo in nas vprafujpjo: Ka,j vondar mislijo naši ,Iugos]avi.jo yodoi;i ;io uiokrati in socialisti, da prav nif, ne storijo za odjusnaSih ujetnikov? Ko smo imeli še parlament. so vsaj uaSi poslaoci drtgali beograjsko vla<.lo, (fa je spu^tt- la včasih kak glas vpijočega za rešitev naših vojnih Ujetnikov. Sodaj pa, ko je odgoden parlament, pa se naši gg. ministri samo vozarijo po Jugoslaviji, klic našib mater, žen in jetnikov samib pa jim je deveta briga. Pred božičem je dospel v domovino iz Italije večji transport naSib jetnikov, ki so bili vsi boim in bolehavi. ZastOjniki vseh držav so čakali na ta transport v Inomostu in vabili svoje državljane k sebi, da jih sprejmejo in pogostijo. Le jugoslovanskega zastopnika* ki bi bil sprejel naše uboge iante in «-ože ni bilo nobenega. Skandal! Ministri se vozarijo po Pragi in Dunaju, v Inomost pa ni bilo nobenega. Ko je dospel ta ujetniški transport v Maribor, jih tudi ni nikdo sprejel ali pozdravil. Lepo sliko so odnasli ti reveži na svoje domove od Vas, vladni gospodjo do mokrati in socialisti, ki posedate srce le za-se in za bvoj žep! 0 tej vladni brežbrižnosti glede ujetnikov še bomo govorili in poročali natančneje. wSamostoinl" ovaduM. Kmečka Zveza je glede markiranja bankovcev zavzpla stališče, da je ta od redba liberalno-socialistične vlade obremenila le revnejše slOjB našega ljudstva, dočim še do danes ni upeljala davka na vojne dobifike. Ker se markiranje ni dalo preurediti tako, da bi bili pri odvzetju denarja (20%) udeleženi le bogataši, je naša stranka za/^ela stališče: vlada mora dovoliti našim ljudem, da laliko s priznanicami (boni) plačujejo davke. Samostojna Kmetijska Stranka si ni upala povedati vladi gieda markiranja in odvzetja bankovcev ne ene bes^dico . Pa6 pa so njeni pristaši in poglavarji šli med ovaduhe. Samostojni glavači sedaj naše govornike ovajajo vladi kot državi nevarne hujskače in zahtevajo, naj se jib zapre. Lažejo, da govorniki Kmečke Zvsze hujskajo naše ljudstvo proti plačevanju davkov. Taki prijatelji našega kmetskega Ijudstva so poglavarji Samostojne. Voditelji in govorniki Kmečke Zveze branijo na shodili kmetske interese, a voditel]! Samostojne jih naznanjajo oblasti kot hujskaee, ki so nevarni dc žavi. Za svoje junaške ovaduške čine bodo dobili ti poštenjaki od svOjih očetov liberalcev goiovo ziate kolajne! Slovensko kraetsko ljudstvo si bo dobro /,;oom nilo tiste ljudi, ki na sbodih kričijo: Kmet in ^dino kmet, zoper zagovornike knretskih pravic in bra^Kie Ije kmeta proti previsoko odmerjenim in krivicnim davkom pa nastopajo kot denuncijantje in ovai • 'i. cfanašn,jili razmerah ni labko najti tako velikih izda- faJroi Knieiiiske Stranke. jic slovenskoga kmeta, kaJror so glavači Samoatojne Iiifoepalcem se ne upajo zameriti. Govorniki in preroki Samostojne Kraetijske Stranke na svojiL shoidib gromijo samo proti kršeanski stranki, t. j. proti Jderikalcem." Proti liberalcem in sociaiistom, poseb no pa proti sedanji liberalno-socialistični vladi, ki no8i vso krivdo sedanjih neurejenih razmer v Jugoslaviji, pa si ne upajo ziniti ne besedice. Še na nobenem shodu ni niti en govornik Samostojne upal odjreti g sta proti namera.vanemu brezverskemu šolskemu zakonu. To .je zopet jasni dokaz, da sta liberalna in Sa- i"oostojna Kraotijska Stranka eno in isto. KršCansko iif irezno raisleči možje, odprite oci! Sliivo se Ljrani! Ivan Mermolja, bivši opekarnar iz Verfojbe pri Gorioi, sedaj vrtgar ny Pesnici", se v zadnji številki glasila Samostojne KmetijskG Str. zelo slabo brani. Na očitke v naših listih, da je Ivan Mermolja meseca junija (19. iu 20.) 1919 v Beugradu pri posvetovanju glede agrarne reforme izjavil sle deče: »Kmetije danes toliko r.esejo. da jo on jridekil na 5 ha (10 oraJ.li) 30.000 K čistega dohodka na letou, Mermolja niti ne odgovarja. S tem priznava Iv. Mermolja javno sarn, da je res on v Beogradu pri vladi izjavil, da se lahko na posestvu,. velikem 9—10 c ralov, pridela letno 30.000 K čistega dobička in se šp poleg tega lahko preživi na njem družina 12 oseb. G. Mermolja bo gotovo dobil od davčne oblasti, ki zelo pridno predpisuje tudi malim posestnikom dohodninski davek, zlato kolajno za to svojo izjavo. Tako bra nijo voditelji Samostojne Kmetijske Stranke pravice našega kmeta! Za SKZ so nabrali na zlati gostiji Mih. Klobasa v Kapeli 91 K. Prisrčna zahvala! Spominjajte se tudi po drugod ob raznih slavnostih Slov. Kmecke Zveze! Nazadovanie alkohollzma v Belgiji. Po urejenju porabe alkobola in znatnem omejenju proizvajanja alkohola med vojno je nazadovalo tudi v Belgiji 't>i jančevanje. Kot dobra poslodica tega se je znižalo i število ponorelih sprejetih v r.orišnico v Bruselju od 58 sprejetih leta 1913 samo na 2 v letu 1918. V celi Belgiji je bilo sprejeto leta 1913 419 pijancev v norišnice, leta 1919 samo 9ti. Zaniiniva je bila poizvedba upravne komisije v centralni jetnišnici v LoviCu. Iz 516 kaznjencev je smatralo 117 pijančevanje kot vzrok vsega zlodejstva, 95 je imelo pijance za starše, 4J2 se je izjavilo za prepov J prodaje opojnih pijač, 6 je zahtevalo prepoveda žganja in samo 10, se je zadovoIjilo z omejitvijo prodaje alkohola. Za KrekCttO SUC!|3lni»tf»!llCiii» i3lO je daroval poslanec Vesenjak 100 K. Z Vlaka je padel pred postajo Rimske Topiice dne 23. t m. zvečer ob 9. url '«5Jetni Oskar Gerše, elektromonter. Spodr.snilo mj je raz stopnice ter je padel iz vagoua ia oble/. J nezavesten na progi. Cez 3 ure so ga šele nršli tor z ekapresaim vlakom prepeljall v Ljubljato. Poškodovai si je desao nogo v čleuka. sicer ni zadobil porskodb. Vzrok so naši vagoni, ker ti?naj > stranišča, kak(jr drugi moderai vozoti. Tudi tnkaj bo treba prenreditve! Vagoni tndi fjUo nič raz svetljeni, da ljndje ne vidijo tairi -topati. Bog vedi, koliko časa bode še treba čakati, da se taki nedostatki odpravijo. Velika železniška nesreča. Na mau siavonski postaji Saš, proga Sisek—Brod je v sredo 24. t. m. nastala velikanska železniška katastrofa vsled eksplozije ekrazita, ki je bil natovorjen na tovorni vlak. Eksplozija je bila strašna. Proga je na 100 m povsem razružena. Mnogo je žrtev. Sprevodnik in strojevodja sta bila takoj mrtva. Železniški promet bo na tej progi skoro za 14 dni povaem ustavljen. — Ekspresni vlak Pariz—Beograd ima sedaj znatne zamude, ker mora napraviti velik ovinek. — Železniški promet med Siskom ia postajo Sašom, kjer sta na sveti večer eksplodirala dva vagona ekrazita, je bil snoči zopet vzp ostavljen. Roparstva y Zagrebu. Te dni je dopotovai v Zagreb pivarski poslovodja Gasberger. Na kolodvoru se mn je ponudil neki moški, da mu pokaže pot do hotela. Gasberger je bil nepreviden dovolj, da je ponndbo sprejel. Neznaaec ga je odvedel do železniškega mosta, kjer sta priskočila dva moška z revolverjem in ga prisilila, da jim je izročil ves debar — 4000 K. Potem so ga pnstili. Enako se je nedavno pripetilo nekemu Slovencu, ki je tako prišel ob 40.000 K imovine. PotreS na KorOŠkem. Iz Svetuevasi nam poročajo : Dne 22. decembra 1919 se je tresla tu zemlja 3 sekunde dolgo, precej močno, tako, da so se bolj slabo zaprta vrata sama odprla. O veliklh itovodnlah nam poročajo listi v pokrajiimli ob reki Rp.ni. Meni in Nekarju. Vsi kraji ob teh rekah so pop.'svljeni in plovba ustavljena. Mostovi so ponišeni. Nu Wiirtimborškera je morala požarna brarnba na svet; večer pomagati ljudera in živini iz nevarnosti. Tudi kraji ob Donavi so poplavljeni. V vzhodni je rniogo pokrajin pod vodo. V Alzaciji so narasle vsc roke Nemškega l>iti'!)S.ra so obsodili. Vojno sodiščc v Amiensu na 1- riuu-oskeni je obsodilo nemškega državljaua in častnika Hermanna Rockiing na deset lfit jefie in 10 miliionov frankov oclškodnine, ker je razrušil med vojno joklcrno v Brodeyju. Prlobčill suio že v ,,Gospodarju", da so obsoiliii in obcsili v Budimpešti ve6 teroristov. V zadnjem fiasu so obsodili v Budirapešti še pet obtožencev v S'nrt na- vežalih. Ostalih devet obtoženoev je bilo ob.sojenih v ječo od dveli do petnajst let, Lotna trgovslcil razstava bo v ftasu ou L do 21. aprila 1520 v Belgiji z namenom, da, zainteresira na eni strani p.r'jnfeijske države za predmete, ki jib Belgija lahko izvaža, na drugi strani pa, da se da producentoni prijtiteljskili držav pri;ož ost, vspostarJi lrgovske zveze z be?Łijskimi odjeraalci. Kraj- razstave še ni določen. Rcrfna ponu.rska zveza se je s 1. decembrom t. 1. aktivirala med Baltimore, Neapljem in Trstoin. Tozadevno obvesiilo je intercsentom v pisami trgovske in obrtnišk^e zbrrnioe v Ljubljani na vpogled. V želo velikilt slfifiajLIi še dogaja, dat ponesrečenci. iijib vdove, olroei in ascendentje listine (rojstne liste, mrtvaške listc ihl., ki jili pošljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolkujejo, včasib celo z vcekronskimi kolki. Opozarjamo tem pt>toiii vse prizadete, da so take listine, namenjene uradni uporabi zavarovalnioe, po paragralu 56 nezg. zakoiia kolka in prisiojbine proste. Zupni uradi mf>rajo take listine izdati ex ollo. Dalje opozarjamo, da raorajo vsi dopis< privatnili oseb na zavarovalmco biti zadnslm franhrani. Zgoraj omenjene listine pa morejo upraviftenoi dopošiljati tudi potom A.,f;\n. V tem alnftaju m treba frankirati. % S iveatrov večer v R&ski cofc!. Ker j<; žuleznjški promet zopet usraujen, moramo iti peš iz Maribora čez Bistrico do Sv. Areha. Priglasiti se je najkasneje do dne 31. t. m. opoldne pri g. Brunon Rotter, Tiskarna sv. Cirila. PlaniaBki plftS ee vrši v Mariboni dnb 1. svečana 1920 v vseh gornjih prostorih Narodnega Doma. — Odbor ima namen, nuditi na istem vsim svojim prijateljem posebea užitek V to svrho vabi vse gg. vinogradnike, da se udeleže razstave Yin našega Spodnjega Štajerja. Da pa je to omogočeno, naj vpošljejo vsi, ki se riameravajo udeležiti te razstave, od vsake vrste svojih najboljših vin cekaj bntelk, opremljenih z etiketo, na kateri je ime yina, vinogradnika in letnik zabeležen na trgovca g. Ellinger Armin, Maribor, Mngdalenski trg. Ob enem prosimo, da ee priloži vsaki taki pošiljki račun, da se zamore istega potem poravnati. Mariboreka podrnžnica S. P. D.