Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev.220.
V MIlani, v ponedeljek, 27. septembra 1915.
LeioKLDL
es Velja po pošti: Za uelo loto naprej . . za eo moseo „ . . za Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo .
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . . za en mesec „ . . „
V	opravi prcieman mesečno „
= Sobotna izdaja:
ca celo leto . ......,
za Nemčijo oeloletno . „ a ostalo inozemstvo,
Enostolpna peUtvriU (72 mm): h enkrat . . . . po 18 V u dvakrat .... . 15 . za trikrat .... » 18 , n večkrat primeren popnak
Porodi oznaalla. iM. esnrtsttt Bt:
enostolpna petltvrsta po IDvta
---Poslano: 1 1 /i
enostolpna petltvrsta po 40 vtn.
Izhaja vsak dan, lsrzemil n«.
delje ln pravnike, ob 5. nrl pop.
Redna letna prllooa Voznt red.
its- Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev. 8/m Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se na — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =

Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račun postne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
d seeteniiE oel&k® mi Balkana.
Ni naša naloga kopičiti neštevilna ugibanja, kako bo na Balkanu, ki je najbolj ugankarski del sveta. Podajemo zato samo do.šle vesli. Toliko je gotovo: Avstrija i" Nemčija hočeta napraviti s Srbijo svoj račun in prodreti do Turčije. Ali bo Bolgarija udarila istočasno in z nami vred, kaj bosta storili Grška in Rumunija, vse to bo jasno ob svojem času. Govorice o vojaški podpori entente Srbiji v zvezi z našo ofenzivo in nadaljevanje bolgarske in grške mobilizacije, skrite priprave Rumunije in vsakdanja diplomatična pogajanja nc. povejo nič jasnega, ampak dajo samo slutnjo, da se glavno bojišče svetovne vojske res kmalu prenese na Balkan pred Carigrad.
Grška je mobilizirala. London, 24. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Kakor se sliši, je kralj pritrdil mobilizaciji kot brambni odredbi.
»Wolffov urad javlja iz Aten: »Uradno obvestilo povdarja, da je mobilizacijo smatrati samo za varnostno odredbo.;
Reuter poroča 24. iz Aten: »Kralj je danes podpisal mobilizacijski ukaz za letnikov.«
»Basler Anzeiger« javlja cenzurirano iz Aten:
»Grška nc namerava poseči v svetovno vojno, dokler nc bo sama napadena. Vse druge .vesti so netočne. <
Lugano, 25. septembra. (Kor. ur.) Grška mobilizacija v Italiji ni Vzbudila posebnega zadovoljstva, ker kakor javljajo poučeni listi ne pomenja, da bo Grška nastopila proti Bolgariji, ampak je čisto navadna varnostna odredba v. ozirom na mobilizacijo sosednjih držav in vsled možnosti, da bi bila. Grška napadena v svoji Macedoniji. Pač pa so v Italiij bolj gotovi, da Grška meni, cla ni podan slučaj zveze s Srbijo, ker je že Srbija sama ideelno, kakor pravi »Corriere della Sera«, s tem cla je sprejela ocl entente predlagano načelo odstopa ozemlja. Bolgariji kršila ono ravnotežje na Balkanu, radi katerega je Grška sklenila brambno zvezo.
Nasvetu pa, da naj se Srbiji naglo ponudi Drač in ostalo jadransko obalo kot kompenzacijo za takojšen odstop cele Maceclonije, se ne bu ugodilo, ker ne bi imela odločilnega vpliva in nasprotuje italijanskim interesom.
Oborožena nevtralnost Grčije.
Berlin, 26. septembra. (Kor. urad.) Zasebni dopisnik VVolffovega urada v Atenah poroča dne 24. septembra: Kakor se mi je znova zatrdilo, ima mobilizacija namen čuječe oborožene nevtralnosti, ki se proti nikomur ne obrača izzivajoče in ki se brez nujne potrebe ne bo opustila.
Grška po mobilizaciji.
Atene, 24. septembra. (K. u. Zakasnelo došlo.) Vlada je sklenila posojilo z grško narodno banko, ki da vladi takoj predujema 12 do 20 milijonov drahem. V Atenah jc po mobilizaciji zelo mirno. Javno mnenje odobrava vladne varnostne odredbe, ki jih smatra za potrebne. Časopisje naglasa, da želi Grška mir. Venize-losovo časopisje opozarja, da sc zveza med Grško in Srbijo nc more raztrgati, a p.aglaša, da so se ukrenile vojaške odredbe le iz previdnosti in za varnost dežele. Opozicijsko časopisje tudi odobrava mobilizacijo, a naglaša, da je mobilizacija popolnoma neodvisna od političnih vprašanj, ki se mogoče še razvijejo. »Nea Imea« upa, da odstopi Venizelosova vlada.
Gunaris brzojavno pozvan b grškemu kralju.
Atene, 24. septembra. (Kor, ur, — zakasnelo.) Gunaris je bil brzojavno pozvan h kralju.
Kriza v Veniselosovi stranki,
»Vossische Zeitung« javlja 25.. septembra iz Carigrada:
Akcija proti Srbiji je po zanesljivih vesteh zopet rodila spor v vladni stranki. Pristaši nevtralnosti hočejo izsto-iti iz stranke in v tem slučaju bi se Venizelos nc mogel več držati.
Še je čas za mir, froda vsa Bolgarija je edina pod orožjem.
Soiija, 25. septembra. Listi vseh j strank povdarjajo, da mobilizacija ni napadalnega značaja, toda položaj je resen. Oficijelna »Narodni Prava« pravijo: »Evropski požar nam je vedno bližji. Zato jc mobilizacija absolutno potrebna. Storiti smo morali vse potrebno, da bomo kos vsaki evcntualno-sti.« Drugo oficijelno glasilo »Echo de Bulgarie« piše: »Pod orožje poklicano je bolgarsko ljudstvo isto kakor včeraj, prešinjeno želje po ohranitvi miru, pa istočasno trdno odločeno doseči svoje j zahteve. Šc jc mogoče spraviti mir v
soglasje s pravičnostjo. Ali bo diplomacija. zopet pokazala, da ni kos svojim nalogam?«
Takojšen odstop — pa ne bo vojske.
Sofijski dopisnik Neue Freie Presse« jc imel razgovor s članom bolgarske vlade, ki mu je rekel:
Vojski se da izogniti, čc nam Srbija takoj odstopi vsaj nesporni del Macedo-nije.
Bolgari nc smejo takoj dobiti železnice Niš—Solun.
Pariz, 24, septembra. Journal des Debats« izjavlja, da že takoj od začetka pogajanja z Bolgarijo niso vzbujala veliko tipanja, ker se jc ravno pred. začetkom vojske sklenila med Dunajem, Berlinom in Sofijo vojaška pogodba za evropsko vojsko, Pogodba sc ni izpolnila, ker se je. bolgarska vlada prepričala, da bolgarska armada takrat ni hotela udariti, toda razmerje je med temi tremi državami ostalo neizpremenjeno. List pravi, da je ententa morala vse poizkusiti, da spravi Bolgarijo na svojo stran. Na noben način pa ententa nc sme dovoliti, da bi Bolgarija že sedaj zasedla zahtevano ozemlje, ker bi tako prišla v bolgarsko posest železnica Niš—Solun, ker bi s tem hotela Bolgarija postati razsojevalec na vzhodu, ker dobro ve, da je črta velike važnosti za osrednii sili in njune zaveznike. O tej klavzuli jc vsako razpravljanje izključeno in lo mora ententa neizprosno izjaviti in zahtevati naglega odgovora, ker vsled vojaškega položaja ententa ne more trpeti, da na Balkanu vlada ta zločesta negotovost.
Zadnji predlogi sporazuma RadosJa-vovu.
Newyork, 25. septembra. (Kor. ur.) »Associated Press« poroča iz Sofije 24. t. m.: Včerajšnji napori diplomatičnih zastopnikov sporazuma, da 1»i bili govorili z ministrskim predsednikom Ra-doslavovom so ostali brezuspešni. Včeraj sc je nahajal Radoslavov ce! dan pri kralju na poletnem gradu v Vrani. Danes sc je vrnil v Sofijo. Popoldne iz-roče diplomati sporazuma svoje zadnje predloge, katerih vsebina ni znana. Dopisnik »Associated Press« je obiskal dopoldne zastopnike sporazuma. Angleški poslanik O Borne mu jc izjavil: Bolgarija mobilizira. Položaj jc kritičen. Več ne morem reči. Francoski po-; slanik jc naročil slugi: »Nikogar ne sprejmem. Recite, cla nisem doma. Ruski in italijanski poslanik baje tudi ui-j sta bila doma. Posebni poročevalce
»Assiciated Press« jc brzojavil iz Sofije 24. 1. m. popoldne: Mobilizacija sijajno napreduje. Vojaki, ki dohajajo, so izborno oblečeni v tople obleke in nosijo dobre škornje. Pričakujejo, da bo bolgarska armada v nekaj dneh pri-pravi j ena za vojsko, a jasno je, da ni potrebna naglica.
Radoslavova izjava čefvcrosporazumu.
Glasom vesti iz Sofije jc Radoslavov na pritožbo ententinih poslanikov, da jc Bolgarija odredila mobilizacijo, preden jc odgovorila na zadnje ententine ponudbe, odgovoril, da sc mobilizacija nc more smatrali kol odredba, ki ima ost naperjeno proti četverosporazumu. Mobilizacijo ic povzročila nota, ki jo jc prejel bolgarski poslanik v Nišu in ki naznania, da sc jc cc-!o ozemlje ob srbsko-bolgarski meji proglasilo za vojni pas.
Bolgarski ultimat Srbiji?
Kakor poroča Kolnische Zeitung« 24. septembra, brzojavlja bukareški dopisnik -Corricra della Sera«, da jc v pozni uri izvedel, da jc Bolgarija stavila Srbiji ultimat. (Vesl ni potrjene' in nasprotuje kasneje javljeni izjavi bolgarske vlade, da mobilizacija nima agresivnih namenov. Op. ur.)
»Beri. Tageblallu« se poroča s poučene strani, da vest v »Corriere della Sera«, da je Bolgarija Srbiji že poslala ultimat, ni resnična ali pa vsaj prezgodnja.
Čctverosporazum sodi. da bodo Bolgari udarili na Srbijo.
Lugano, 25. septembra. »Corriere della Sera ima od zunanjega ministrstva inspirirano poročilo iz Rima:
Bolgarska mobilizacija bo trajala 14 dni, potem, če že ne prej, napade Bolgarija Srbijo. To je grenka resnica, katera nam nc sme vzeti poguma, pa je tudi ne smemo zakrivati. Vendar upanje šc ni izgubljeno. Srbska armada se bo v ugodnem goratem ozemlju krepko upirala. Ententa pa mora tudi napraviti odločen sunek. Od Grške in Rumunske ni pričakovati dejanske pomoči. Cilj Nemčije ie osvojiti ves vzhod, pa tega ne bo dosegla, če entenla stori, kar zahtevajo razmere. Tudi pariški »Temps« pravi, da jc bolgarski nastop gotova stvar in napad na Srbijo neizogiben. Jasno je treba vedeti, da se je na Balkanu zgodil odločilen korak na slabše. Franco-l ska zahteva, da sc takoj in krepko po-| tnaga Srbiji, ki na Balkanu nc more do-i biti pomoči. Kakor piše »Ruskoc Slovo . I ic bolgarska mobilizacija petrograjske di-
Bcrfa MU,
To jc ono deklet naših rajskih planin, napo jeni li sedaj s potoki krvi levjih Dal-matincev in Slovencev, a nasičenih tudi z verolomno, izdajalsko krvjo najhujšega sovražnika naše domovine, brezčastnega Laha. V bližini zaželjenega si večnega počivališča onega pesnika, ki je v preroškem duhu videl pred seboj vse grozote te strašne borbe, ki se sedaj bije za naš rod in dom in ki divja ob toli ljubljeni mu Soči, prav poleg lihega večnega spanja našega Gregorčiča, sc jc dovršila tragedija tega dekleta.
Stara jc šele 19 let, št pravi otrok, ki skoro potrebuje materinega negovanja, postave majhne in nežne polti, s plahim pogledom s trpljenja polnimi potezami v drobnem, sedaj bledem obrazu. Izmed devetih še živih otrok — skupaj jih je bilo 14 —. je ona druga izmed najmlajših; sester ima osem, brata samo šc enega, ker ie drugi po zimi v Galiciji kot vojak vsled napora obolel in umrl na tuji zemlji. Očeta nima več, izgubila ga je, ko je bila v dvanajstem in njena najmlajša sestra v devetem letu, mater pa staro, od težkega dela jn bridkosti polnega življenja onemoglo. Njen dom, borna mala hišica z vrtom, ki komaj izda za potrebe male družinice, ji leži v Tolminu, kjer je ostal njen edini
brat, mizar, sedaj brez dela. Razun najmlajše sestre so vse druge preskrbljene deloma z delom svojih pridnih rok, deloma, za borne razmere, iz katerih so zrastle, srečno poročene.
Že v zgodnji mladosti s0 morale vse zapustiti svoj materini dom. Da bi tudi Berta ne ostala doma materi v breme, sebi pa v pomanjkanje, je bila tudi ona v svoji rani mladosti — štela je šele 13 let —- prisiljena vreči se v oni tok nesrečnih naših deklet, ki valovi vsako leto iz naših primorskih gor doli v ravan, da si v tujih mestih z delom svojih rok ustvari materielne predpogoje za življenje. V Gorici, v Trstu in v Dalmaciji je že bila kot služkinja pri tujih gosposkih družinah — sedaj pa leži v deželni bolnišnici v Ljubljani, hudo bolna, z odrezano desno nogo, šc vedno med življenjem in smrtjo.
Šel sem k njej. Stopim v bolniško sobo. Ravno vratom nasproti jc ležalo na postelji mlado, drobno dekle, bledega obraza z izmučenimi potezami, povzročenimi po groznem trpljenju dolgih dveh mesecev, Sc predno vprašam prijazno usmiljenko, mi srce pove, da mora izmed treh bolnic, ki leže v sobi ta biti ona, ki jo iščem. Pri-sedem k njej in nekako nehote mi uide pogled na vznožni del postelje.
V srce me je zabolelo, ko zapazim, da mi samo nad levo nogo vzbočena odeja pove, da leži pred menoj mlado življenje z odrezano desno nogo. Lahna rude-čica na njenem sicer bledem obrazu mi priča, da sem ji s tem svojim nepremišlje-
nim pogledom povzročil spomine na vse njeno neznosno trpljenje.
Polagoma po izmenjavanju prvih besed, mi na moje rahlo vprašanje začne z drhtečimi ustnicami in zatajenim jokom praviti o svoji nesreči:
• Ob izbruhu vojne z Italijo sem sicer zbežala s svojo materjo iz Tolmina v Ljubljano. A v srcu mi je vedno nekaj pravilo, da naj se vrnem v Tolmin, kjer bi lahko kot izučena bolniška strežnica pomagala našim vojakom. Skupaj z drugimi tovariši-cami smo opravljale svoje opravilo večinoma tako-le, da smo v Tolminu priprav-i Ijale razna okrepčilna jedila, ki smo jih j nosile do nekega gotovega mesta onim i vojakom, ki so sc vračali iz bojne črte na I Krnu.
Bilo je 29. julija. Popoldne ob <1. uri sem ravno v gostilni Pri Kranjcu v Tol-! minu polnilo z vinom nekaj steklenic, dai | jih ponesem do onega mesta. Kar v zraku zašumi in zažvižga, nato grozen pok in v istem hipu se zgrudim vsa v krvi na tla, zadeta po granatnem kosu ravno v koleno. Na obvezovališču sem dobila prvo pomoč, nakar so me prepeljali v Ljubljano. Ker mi je pa ostal v nogi še kos granate, morala sem petkrat podvreči sc težki in mukcpolni opcraciji. \ hrez uspeha! Noga je začela gnili, tako da sem bila pri-tnorana, čc sem hotela ohraniti si življenje, pustiti, da so mi visoko nad kolenom odrezali nogo.«
»Trpite li hudo?«
»Sem prestala neznosne muke, a sedaj je že bolje.«
Uboga revica! Že dva meseca leži nepremično na postelji, ker si sama nc more nič pomagati, tako da jc od zaležanja dobila na hrbtu veliko rano, ki njeno re itak grozno trpljenje šc pomnoži.
V srce me je ganilo, ko sem pret sobo po usmiljenki izvedel kako potrpežljivo in udana v božjo voljo prenaša svoje trpljenje: »Vsako nedeljo popoldne, ko imam več časa na razpolago, moram priti k njej in na glas molili z njo rožni venec. Kako rada ji strežem in izbiram za njo kolikor morem najboljša jedila, ker vidim, da jc potrebna in ker tako lepo in udano prenaša svoje bolečine.«
A kaj jo čaka?
Čc se posreči umetnosti zdravniko* rešiti ji življenje, kar jim Bog pomozi, leži pred njo življenje prazno brez žarka sreče, le polno bridkih spominov na svojo nesrečo in svojo revščino!
Šc pred nedavnim časom sc je čitalo v nemških listih poročilo nekega nemškega poročevalca, kako jc z občudovanjem gledal junaško delo deklet, ki so v smrtni nevarnosti svojega lastnega življenja v bojno črto na Krn nosila okrepčila hrabrim braniteljem naše lepe domovine tam doli oh Soči Icr s svojim junaškim činom pripomogle do onih slavnih zmag, ki jih naša armada vojuje ob prelesni, temno-zeleni Soči.
Tu jc ena onih heroičnih planinskih deklet! V izpolnjevanju vzvišenega svoie-
ploraatc čisto presenetila. Večina pravijo, da oznanja vojsko proti Srbiji. Eden diplomatov je rekel: »Igre je konec. Bolgarija bo napadla Srbijo.«
»Daily News« piše o tem: Ne ve se, kakšna jamstva je dobila Bolgarija od osrednjih sil in entente. Gotovo pa je pripravljena, akcija, ki zna imeti dalekosežen vpliv na bodočnost Balkana in razvoj evropske vojske, kajti mobilizacija pritiska na Bolgarijo s preveliko silo in zato se nc bo mogla dolgo nadaljevati kot navadno varnostno sredstvo.
Italija in Rusija proti bolgarskim narodnim zahtevam.
»Berliner Tageblattu« poročajo iz Sofije, da sta ruski in italijanski poslanik v Sofiji dobila nalog, naj nemudoma odpotujeta, kakor hitro bi sc Bolgarija skušala približati uresničenju svojih narodnih zahtev proti Srbiji.
Vojaške vesti iz Bolgarije.
Bolgarska armada šteje 40 pešpol-kov po 3 bataljone, 10 topničarskih polkov s 3 baterijami po 4 topove, 10 polkov konjenice, 5 pionirskih bataljonov, •1 železničarski bataljon, 1 brzojavni bataljon in enega za tehnična dela. Vojno moč štejejo na 212.000 mož, kateri sc pridruži še 50.000 bolgarske narodne brambe in 50.000 Macedoncev in 1200 topov. V balkanski vojni je štela armada okoli 350.000 mož.
Za vrhovnega poveljnika je sedaj imenovan prestolonaslednik princ Boris, za načelnika generalnega štaba general Savov.
Kako se vrši bolgarska mobilizacija.
Milanski »Secolo« prinaša preko Londona: V Atene došle brzojavke javljajo podrobnosti o bolgarski mobilizaciji. V soboto ponoči so ustavili blagovni promet na železnicah. V nedeljo zvečer je car Ferdinand podpisal mobilizacijski ukaz za 5 divizij. Istočasno je iz Sofije odjezdilo več konjeniških polkov neznano kam. Iz Francije so odpoklicani vsi bolgarski častniki pri francoski armadi.
Bolgarska opozicija z vlado.
Sofija, 24. septembra. Genadijev je javno izjavil, da odobrava odločitev vlade. S tem so izginila vsa nasprotstva med vlado in zbornico. Iz izjav opo-zicijonalnili strank je spoznati, da niti ena ne bo delala vladi težav. Bolgarski narod pričakuje bodočih dogodkov z enako edinostjo kakor leta 1912.
Petrograd ogorčen radi bolgarske mobilizacije.
Pariz, 26. septembra. (Kor. ur). Pe-trograjski dopisnik »Tempsa« poroča: Postopanje Bolgarije je povzročilo v Petrogradu najživahnejše ogorčenje.
Bolgarsko poslaništvo v Parizu snelo zastavo.
Lyon, 26. septembra. (Kor, ur.) »Pro-gres« poroča iz Pariza: Na bolgarskem poslaništvu ne veje več zastava, vendar je poslanik še v Parizu. Nekateri časnikarji so na svoje vprašanje, če se pripravlja odhod, dobili odgovor, da to še ni sklenjeno, vendar se morejo dogodki prenagliti in položaj nenadoma izpremeniti.
ga prepričanja in v zavesti, da se bije naj-krivičnejši boj za našo Sočo, za naše rajske planine in naš dom, je to navadno dekle naših gora padlo v nesrečo kot žrtev nesramne lakomnosti tolovajskega Laha.
Berta Kenda ima pridno in dobro mater, a staro in onemoglo brez zadostnih sredstev, ki sedaj še sama s svojo starejšo hčerjo živi kot revna begunka grenko in pomilovanja vredno življenje. Še vsa potrta in razdvojena vsled težke zgube svojega sina, prenaša sedaj neizmerno težko svojo žalostno usodo, ko njena mlajša hčerka z odrezano nogo visi med življe-jnem in smrtjo. Vsak dan zahaja v bolnišnico k njej — a praznih rok in s solzami v očeh.
Ponosna virtuelna zavest posameznika, da slovenski rod nima samo toliko in toliko hrabrih braniteljev, "ki se kot tigri branijo pred zahrbtnim napadom tolovajskega Laha, temveč tudi dekleta, ki se ne strašijo stati tem junaškim borcem s sama-ritansko postrežbo na strani, ta zavest nam ne pomaga nič! Kdor ni izbran za fronto, ta naj po svojih močeh prispeva na oltar domovine s tem, da skuša z gmotnimi sredstvi omiliti in lajšati neznosno bol onih revežev, ki so vsled vojne prišli ob svoje zdravje, ob svojo srečo in svoje vse!
Bog in dobri ljudje Vam bodo gotovo pomagali« sem ji rekel, ko sem ji pri odhodu stisnil ponujeno mi levico. S solzami v očeh in z izrazom rahlega upanja na lažje prenašanje njtne nesreče, sem jo zapustil na žalostnem ležišču.
Maj bi tudi res žrtev, ki jo je Berta Kenda doprinesla v prid tolikim in tolikim nesrečnim vojakoin-ranjencem, ki so s svojo krvjo branili vpad sovražnika v naše domove, našla odmev v srcih vseh Slovencev I	—ič.
Srbija bo izpraznila Macedonijo brez boja.
Lugano, 24. septembra. Italijansko časopisje sodi, da bo Srbija v slučaju bolgarskega napada Macedonijo izpraznila brez boja, da zbere vse svoje sile proti avstrijsko nemški armadi.
Srbski kronski svet.
»Siidslavische Korrespondenz« javlja 24. septembra iz Bukarešta: Po neki vesti iz Niša se je ministrski predsednik Pasič z ostalimi ministri podal v Kraguje-vac, kjer se ima vršiti kronski svet pod predsedstvom prestolonaslednika.
Dan poprej so prišli k Pasiču skupno vsi poslaniki četverosporazuma in so mu stavili zadnji nujen predlog, kateri bo po sodbi entente znal zboljšati kritičen položaj, če ga Srbija sprejme. Pasič je baje odgovoril, da ima zadnjo besedo pri sklepanju o tem predlogu krona, na kar so en-tentini zastopniki odšli.
Po kronskem svetu sc Pasič poda h kralju Petru, ki se je že vrnil iz kopališča v Topolo.
Razgovor s Pasičem.
Izdajatelj bukareškega »Journal des Balcans«, ki je obenem tudi glavni urednik ofizijozne »Independance Rou-maine« je te dni imel razgovor s srbskim ministrskim predsednikom Pasi-čem, ki je izjavil:
Mi smo pripravljeni na vse in zaupamo v kotično zmago naših skupnih stremljenj. Sicer se pa mora izpolniti svojo dolžnost. Če bi bili mi po nesreči zmagani, bi nc bili edini premaganci. Doletela bi nas ista usoda kakor Evropo in Evropa ne more in ne bo nikdar potlačena in spravljena s sveta. Če pa zmagati osrednji sili, ne bodo nevtral-cem, ki ju niso napadli, prav nič hvaležni. Vsakdo ve, da tem nevtralcem ni manjkalo poželjenja po napadu, pa samo vsled strahu niso udarili. Ta vrsta nevtralcev nima ničesar pridobiti, če obdrži puško do konca ob strani. Položaj premaganega sovražnika bo morda boljši, vsekakor pa častnejši nego pri teh nevtralcih.«
Rumunija in mobilizacija Bolgarije in Grške,
Bukarešt, 25. septembra. (Kor. urad.) Včeraj je zboroval ministrski svet. Po po ročilih, ki vsa naglašajo, da položaj, ki ga je ustvarila mobilizacija Bolgarije in Grške, ni tak, da bi mobilizirala tudi Rumunija.
Bukarešt, 25. septembra. (Kor. urad.) »Agence Roumaine« poroča: Oficiozna »Independance roumaine« piše: Ministrski svet, ki se je pečal z zunanjim položajem, je vzel na znanje, da sta mobilizirali Grška in Bolgarija. Ministri so vsi sodili, da novi dogodki niso taki, da bi se morale izpremeniti do zdaj zasledovane vodilne smeri rumunske politike. Naše čete ostanejo zato še naprej zbrane ob naših mejah. Vprašanja o oblegovalnem stanju, o katerem govore gotovi listi, se ministrski svet ni niti dotaknil,
Rumunija in vrvenje na Balkanu.
Bukarešt, 24. septembra, (Kor, urad.) Francosko glasilo rumunske vlade »Independance Roumaine« piše v članku, kako je avstrijsko-nemški nastop proti Srbiji in bolgarska mobilizacija vplivala na Balkan. List pravi: Proti sklepu osrednjih sil, ki je bil že pred dalj časom sklenjen in eskomptiran, se ne more nič reči. Ker je zveza 190 milijonov ljudi z ostalim svetom pretrgana, tedaj skušajo stopiti v zvezo z azijsko celino. Glavni namen je priti Turčiji na pomoč, Avstrija pa hoče končno poravnati svoj račun s Srbijo.
Bolgarski slučaj je bolj zamotan, En-tentina obljuba, da bo po vojni dala Bolgariji v pogodbi iz leta 1912. določene dele Makedonije, bolgarskih voditeljev ne zvabi na njeno stran. Kot misleči možje se vprašujejo, kaj se pa zgodi, če četvero-sporazum ne zmaga. Res je mogoče, da Italijani pridejo preko Valone, Angleži in Francozi začno prodirati čez kako egej-sko pristanišče; toda v Sofiji pravijo, da je ta stvar zelo dvomljiva. Bolgari tudi pravijo: Zmaga Nemčije in Avstrije nam bo izpolnila vse naše zahteve; zmaga entente pa bo imela za posledico povečano Srbijo,
List pravi, da trenutek ni prav primeren, da bi se bavil z vprašanjem Grške, ki koleba med tradicionalno sovražnostjo proti Bolgariji in pa strahom, da se sama vlovi v zanjko, če bi sama pripomogla spor razširiti. Ni potreba izražati še več domnevanj, ki jih jutrišnji dan ovrže.
List konča: Porabimo priliko in zahte-vajmo še enkrat med Rumuni slogo in mir, da se ljudstvo obvaruje pred tendencioz-nimi vestmi, ki so često izmišljene. Te vrste časopisje gotovo ne služi našim interesom.
Bolgarija in Rumunija.
-Bukarešt, 24. septembra: Bolgarski poslanik Rado v je po naročilu svoje vlade sporočil ministrskemu predsedniku Bratianu. da bolgarske vojaške, priprave niso naperjene proti Rumuni j i. Istočasno je izjavil ru-munski poslanik v Sofiji, da Rumuniia
nima v načrtih nobenih vojaških odredb proti Bolgariji. Sestanek obeh trgovinskih ministrov v Radomu je zelo dobro vplival na odstranitev obstoječih zaprek.
Bolgarska vlada uradno dementira vest bukarešldh listov »Demineata« in »Adeverul«, ki sta javljala, da je Radoslavov na shodu vladnih strank, da bo Bolgarija poračunala z vsemi svojimi nasprotniki in da se je Rumunija proti osrednjima silama zavezala ostati nevtralnost. Ministrski predsednik ni govoril ne o enem ne o drugem, ampak samo o potrebi oborožene nevtralnosti.
Rumunija ne zaupa Bolgariji.
»Giornale d' Italia« poroča iz Bukarešta, da je imel rumunski ministrski poslanik v Sofiji dols in važen pogovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom. Le-ta je prosil poslanika, naj zagotovi rumunsko vlado, da goji Bolgarija miroljubno mišljenje. Kljub temu presojajo v Buka-reštu obnašanje Bolgarije za dvoumno.
Rumunska politika se ne izpremeni.
»Frankfurter Zeitung« javlja 25. septembra iz Bukarešta: Iz ententi blizu stoječih krogov se poroča, da ostane Rumunija tudi zanaprej nevtralna.
Sporazum med tremi, razun s Srbi.
Milan, 24. septembra. »Secolo« javlja iz Londona: Kakor se zdi, se je Bolgariji posrečilo doseči sporazum z Rumunijo. Da bo ostala nevtralna, da v gotovem času, ki bi imel nastopiti kasneje, vrne Dobrudžo. Tudi z Grško so se pogovori končali za Bolgarijo ugodno, ker bo Grška tudi tedaj nevtralna, če bi Bolgarija Makedonijo zasedla s silo. — »Corriere della sera« pa izve iz okolice bolgarskega poslaništva, da stoji bolgarska mobilizacija v najožji zvezi z akcijo osrednjih sil proti Srbiji,
Drobnarije iz Rumunije.
Bukarešt, 25. septembra. Kralj je sprejel ministrskega predsednia Bratianu-ja in je imel nato v navzočnosti prestolonaslednika daljši razgovor z vojnim ministrom.
Nekaj študentov je demonstriralo pro» ti osrednjima velesilama. Policija jih je razgnala. Rusosilski agitatorji, med njimi vpokojeni general Crainiceanu, Delavran-cea, Filipescu in Take Jonescu vabijo poslance somišljenike na shod v nedeljo na razgovor o nadaljnjem postopanju. Splošno se sodi, da ti rusofili položaja ne bodo predrugačili.
Kakor poroča konservativna »Molda-va«, da odstopi finančni minister Costine-scu, ki je povzročil največ gospodarskih neuspehov in nezadovoljnosti. Vlada hoče svojo politiko izpremeniti, in ker se mora rešiti Bratianu, so našli »grešnika« v finančnem ministru.
Balkanski diplomati pri ententi.
London, 25. septembra. Reuter poro« ča: Grey jc včeraj sprejel po vrsti vse balkanske poslanike. Grški poslanik je naznanil, da mu je njegova vlada brzoja-vila, da smatra bolgarsko mobilizacijo kot čin čisto najbolj prioroste previdnosti.
Francija ponudila Grčiji denarno pomoč.
Atene, 24. septembra. (Kor. urad. — Zakasnelo došlo.) »Messager d' Athenes« izve, da sc jc izjavila Francija pripravljeno, da otvori grški vladi kredit v višini 100 miljonov frankov v pokritje vojaških izdatkov.
Turško-bolgarska pogodba podpisana.
Sofija, 24. septembra. (K. u.) Uradna »Narodni Prava« javljajo:
Včeraj jc bil v Dimotiki podpisan od bolgarskih in turških delegatov zapisnik o izročitvi turškega ozemlja Bolgariji.
Popoleii ruski poraz pri MOT&m Sle-ksiuiecu. - Prodiranje raieziiških čet preti Ddinsku. - Nad 5500
uietnikou.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Položaj na severovzhodu je neizpremenjen.
V	vzhodni Galiciji se ni nič važnega zgodilo. Proti naši volhinjski vojni črti je podvzel sovražnik zopet celo vrsto deloma zelo ljutih napadov, ki so dovedli na posameznih točkah v naše jarke, a so bili povsod krvavo odbiti. Rusi so imeli velike izgube. Število včeraj in predvčerajšnjim ob Ikvi ujetih sovražnikov znaša 20 častnikov in približno 4000 mož.
V	gozdih in v močvirju ob spodnjem Stiru napredujoča avstrijska kavalerija je sovražniku zopet iztrgala nekaj vztrajno hranjenih krajev.
V	Litvi so prodrle naše čete do Kra-szyna.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 26. septembra. Uradno se razglaša:
Sovražnik je tudi včeraj nadaljeval
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Severno od Korelipšega se Rusi trdovratno branijo. Naše čete so naskakovale mesto Negujeviči (severovzhodno od Novega Grodeka) in so odbile več močnih protinapadov. Vzhodno in južnovzhodno od Baranovičov napreduje naš napad na zahodnem bregu Ščare, Ujetih jc bilo nekaj sto Rusov, Zahodno od Medvjedičega in južno od Lipskega je dosežena Ščara.
Pri vojni skupini generalieldmašrala Mackensena in na južnovzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo. Berlin, 26. septembra: Veliki glavni slan:
Vojna skupina gencralfeld-maršala p L Hindenbur ga. Obnovljeni ruski napadi so odbiti vzhodno od Vilejke. Ljuto se bojujejo zahodno od Vilejke, Na bojni črti med Smo-rogonom in Višnevem smo na več mestih vdrli v sovražne postojanke. Boj še traja. Severozahodno od Zalurezine je vrgel naš
pri Novem Aleksinjecu svoje poizkuse, beverozahodno od zalurezine je vrgei nas da z velikimi silami prodre našo bojno I napad Ruse čez Berezino nazaj. Južno od
- - " 1 tam pri Djeljatiših in pri Ljubci se je dosegel Njemen, Ujetih je bilo 900 Rusov in
črto. Bitka, ki se je bila več dni, se je končala s popolnim porazom za Ruse. Kjerkoli se je sovražniku začasno posrečilo, da je vdrl v kak naš strelski jarek, je bil povsod z velikimi izgubami vržen nazaj po rezervah, ki so prihitele na bojišče. Še včeraj popoldne in zvečer se je južno od Novega Aleksinjeca izjalovilo deset ponovljenih ruskih napadov in vzhodno od Zalošč so bili kot ujetniki odvedeni tisti sovražni oddelki, ki so si napravili skozi sestreljene naše ovire pot v naše postojanke. Na bojni črti Ikva—Stir je opešalo sovražno delovanje. V vzhodni Galiciji je bilo mirno. V Litvi boreče se c. in kr. vojne sile so vrgle sovražnika pri Kraszynu na vzhodni breg ščare nazaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. septembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalield-
maršala p 1. Hindenburga.
Ruski napadi pri Lennevvadenu kakor tudi pri Vilejki in pri Rabunu so bili odbiti. Nadaljujejo se naši napadi na bojni črti južno od Soiija. Našemu prodiranju v splošni smeri proti Smorgonu—Višnevu zahodno od Zaberezine—Djeljaticega (ob izlivu Berezine v Njemen) se Rusi še upirajo.
Pri Friedrichstadtu je sestrelilo nemško letalo ruski aeroplan.
zaplenjeni sta bili dve strojni puški.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Sovražnik je potisnjen dalje nazaj. 500 Rusov je bilo ujetih. Vojna skupina generalleld-
maršala p 1. Mackensena.
Položaj je neizpremenjen,
Južnovzhodno bojišče.
Pri nemških četah se ni nič važnega
zgodilo.	.	, t
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URAJONO POROČILO.
Iz Petrograda se poroča 24. septembra: Veliki generalni štab naznanja: Nemško letalo jc vrglo bombe na Šlok. Vsled ognja naših čet, se je hitro spustilo za nemškimi strelskimi jarKi na tla. Tekom nekega boja za vasjo Sniling ob Ekavi v okolici kolodvora v Grosseckau so Nemci zbežali in popustili mnogo ročnih granat, patron W kuhinjske posode. Ogorčen boj je izbruhnil pri vasi Kalncn v okolici kolodvora v Neugut. Vas jc prehajala « roke v roko. V okolici Dvinska je ostal položaj neizpremenjen. Pri bajonetneni naskoku v bližini pristave Steinsee zapadno od Sventenskega jezera, sm< ujeli 1 častnika in nad 100 vojakov tel uplenili eno strojno puško. V okolic Smelinc smo uplenili strojno puško. J
okolici Novoaleksandravsk dve strojni puški in ujeli nad 200 mož. Neka višina je šestkrat menjala posestnika. V okolici Sinorgona na fronti jugovzhodno od Vilne in ob Gaviji vzhodno od Lidc so se povsodi vršili boji, ki so bili cesto zelo 1 jiiti. Na desnem bregu Mal-czodza, ki je eden levih pritokov Nje-mena, se je vršilo pri prehodih ol) njegovem zgornjem teku in v bližini Ogin-Bkcga kanala več resnih akcij, ki so jih spremjali bajonet,ni boji. Pri vseh teh zelo pogostih bojih in bojnih činih zadnjega časa dajejo naše čete neprestano dokaze svojih sposobnosti, svoje hrabrosti in žilavosti, ki se zrcalijo vedno večjem ogorčenju sovražnika. V okolici scvcrozapadno od Dubna so sc polastilo naše čete kljub naporom sovražnika, da bi zadržal našo ofenzivo, vasi Voznica na levem bregu Ikve. Ujele so zopet častnikov in 1400 mož in uplenile 3 strojne puške. V okolici vsi Dvo-jcc, jugozapadno od mesta Kvcmenioe, so sc polastile naše četo ene izmed višin in ujele 2 častnika in 100 mož. V okolici severno od Zaleščikov smo pregnali sovražnika iz vasi Vorvolince in llinkovce. Kavalerija je udarila za poraženim sovražnikom. Del Avstrijcev je bil posekan, drugi clel ujet. Naša konjenica jc nadaljevala svojo hrabro akcijo in na konju udrla v vas Prusy (jugoza-podno od Tluste). Pri novem spopadu s sovražnikom je zopet ujela veliko Avstrijcev in uplenila mnogo orožja.
BITKA PRI VILNl.
»Times« prinašajo iz Petrograda poročilo o poizkusih ruske vilnske armade, da bi prodrla. Poročilo se med drugim glasi: Nemci niso Vilne samo skoraj popolnoma obkolili, marveč so velike množice sovražne konjenice iztikale po ozemlju na severni strani ter križale ruske zvezne črte. Umaknitev iz Vilne se vsekakor ni zgodila niti trenotek prezgodaj. Hindenburg je upal, da bo mogel vilnsko armado ali prisiliti k boju ali pa k umikanju proti jugu. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bila pri drugih armadnih oddelkih severno od Ščare gotovo nastala nevarna zmeda. Da se temu izogne, je vilnska armada krenila proti vzhodu. Tu je pa zadela na sovražnika. Pri bitki, ki se je nato razvila, so se morali Rusi razpostaviti tako, da so bili s hrbtom obrnjeni proti Vilni.
RUSI UŠLI PRI VILNU GROZEČI JIM NEVARNOSTI OBKOLITVE.
Rotterdam. Petrograjski poročevalec lista »Daily News« trdi, da so se ruske vojne skupine pri Vilmi izvile grozeči jim obkolitvv
NEMŠKO PRODIRANJE PROTI MINSKU.
BoseL »Baseler Zeitung« poroča: Nemci prodirajo neovirano proti Minsku in sicer naravnost na severno rusko krilo. V Petrogradu se splošno sodi, da se Minsk ne bo mogel dalje držati. Izpraznitev Rige in Dvinska je končana. Tudi Minsk so že zapustili vsi konzuli prijateljskih držav.
POLOŽAJ V DVINSKU.
Kodanj, 26. septembra. Neka petro-grajska brzojavka pravi, da je prebivalstvo v Dvinsku vsled silnih bojev v bližini mesta v največji meri vznemirjeno. Neprestano se čuje grmenje topov. Nemški letalci se vsak dan pojavljajo nad mestom in mečejo bombe. En sam dan se je prikazalo nič manj kot deset letal in dva Zeppelina.
VESTI IZ RIGE.
Krakov, 25. septembra. »Dziennik Poznanski« poroča iz Rige, da je zadnji žas dospelo tfekaj iz notranje Rusije več roških tovarnarjev, ki so otvorili lastne pisarne za nabiranje delavcev. Delavcem sc zagotavlja visoke plače, predujemi in prosta vožnja do kraja, kjer se nahaja tovarna. Mnogo delavcev, ki so bili ostali v Rigi, se je oglasilo in so jih takoj odposlali. — Iz Rige še vedno izvažajo zasebno lastnino, in ker to ni več mogoče z železnico, se poslužujejo navadnih vprežnih voz; po cestah v notranjo Rusijo se pomi-Jrajo brezkončne kolone takih voz.
MACKENSEN ZOPET ODLIKOVAN.
Berlin, 26. septembra. Cesar Franc Sožef jc podelil generalfeldmaršalu plem. Mackensenu veliki križ Štefanovega reda.
SMRT RUSKEGA LETALCA.
Stockholm, 26. sepU ubra. Najslav-flejši ruski vojaški letalec \V. Jagelow je na povratku z opazovalnega poleta našel smrt. Jagelovv je bil sin generala. Vsled njegovega delovanja ob Pilici in pri Lodzu postal znan po celi Rusiji.
POSKUSEN NAPAD NA CARJA.
Bukarešt, 26. septembra. »Moldovva« poroča, da se jc zadnje dni poskušal napad na carja, pa jc bil preprečen. Ko se jc izvedelo, da so napadalci prijeti, je prišlo v Petrogradu in Moskvi do takih nemirov, da je moralo nastopiti več polkov.
CAR ZAUPA GOREMIKINU.
Stockholm, 26. septembra. Petrograj-ska brzojavna agencija razširja vest, da je car Goremikinu zagotovil, da mu popolnoma zaupa.
VIHARNO ZBOROVANJE ZASTOPSTEV RUSKIH MEST.
London, (Kor. ur.) >-Daily Tclcgraph« poroča iz Petrograda: Zborovanje zemstev v Moskvi je bilo dostojno. Na shodu zastopnikov mest so pa bile razprave zelo burne. Močna večina jc odklonila predlog o sestavi odgovornega ministrstva.
Kodanj. Zcmstva so sklenila, naj carju izroči sklepe posebno odposlanišlvo pod vodstvom kneza Lvova in moskovskega župana.
DELAVSKE STAVKE NARAŠČAJO.
Kristijanija, 26. septembra. >Dagens« poroča iz Petrograda; Kljub vsem odredbam delavske slavke naraščajo. Do torka
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. septembra. (K. u.) Uradno se razglaša: Na tirolski bojni črti je otvo-rila naša artiljerija ogenj zdaj tudi na Ort-lerju. Sovražni oddelek, ki je bil prodiral v dolini Čeden, je bežal do S. Caterine, drugi oddelek je bil vržen iz njegove postojanke zahodno od Konigsspitze. Vzhodno od zgornje doline Daone so izčistile naše čete Cenio-Latolo od sovražnika.
Na bojni črti v Dolomitih se je izjalovil napad na našo postojanko na Col di Bois. Alpini, ki so se prostovoljno javili, da napadejo, so imeli velike izgube.
V koroškem in v primorskem obmejnem ozemlju se ni zgodilo nič važnega. Zahodno od Ronkov je bil po eksploziji uničen nek privezan sovražni zrakoplov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 26. septembra. Uradno se razglaša:
Delovanje Italijanov se je omejevalo včeraj na ljuto obstreljevanje po genfski zastavi daleč označeno bolnišnico »Rdečega križa« v Gorici. Sovražna artiljerija je ta sanitetni zavod petkrat zadela in je ena granata vdrla v operacijsko sobo. Nadaljnih 53 krogelj je padlo v neposredno bližino poslopja. Vojaškega smotra to postopanje, ki nasprotuje določilom mednarodnega prava, ni imelo, ker se daleč okoli niso nahajale čete.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 23. septembra. V noči na 21, september je prišel eden naših oddelkov, ki so v temi prodirali, na Monte Melinu pri križišču doline Daone z Judikarijami, do postojank, katere je sovražnik utrjeval. S svojo spretnostjo so predrli žične zakope in deloma razdrli strelske jarke.
Dne 22. in v noči na 23. september so naše čete odbile sovražne napade na naše od Malga Pra, od Bertoldi in pri Monte Costonu, na Sasso d'Istria in pri Tolza-regu in na griču Sv. Marije v tolminskem odseku naprej potisnjene postojanke.
Rim, 24. septembra. Na visoki planoti severozahodno od Arsiera so naše čete osvojile močno postojanko na Monte Corton. S spretnim obkoljcval-nim manevrom se jc našim že posrečilo postojanko skoro popolnoma obkoliti. Sovražne kolone so se na to močno trudile, da bi napredovanje naše obko-litve dne 18. in 19. septembra zadržale z ljutimi napadi, ki so se pa vedno izjalovili ob trdovratnem odporu naših čet. Včeraj je padla postojanka v naše roke. Posadka je v malih skupinah po različnih potih poskušala uiti naši ob-kolitvi, pustila pa je v naših rokah 5 častnikov, 118 mož, veliko množino municije, ročnih bomb, eksplozivnega in drugega materijala.
Na Krasu je sovražnik zvečer dne 23. septembra napadel gozd Feiro d i Cavalo (katerega nikjer ni. Op. ur.), katerega smo pred kratkim osvojili. Po ljutem boju je moral napad opustiti. Sovražno letalo je vrglo tri bombe na Tonnezzo, pa ni povzročilo nič škode.
Dunaj, 26. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se naznanja: .V noči na 21. t. m. sc jc posrc-
ponoči je v Petrogradu stavkalo 38.000
dclavcev.
STAVKE V MOSKVI.
Kodanj, 25. septembra. (K. u.) -Poli-tiken« poroča iz Petrograda: V mnogih moskovskih tvornicah stavkajo delavci. Moskva jc bila en dan brez časopisov. Magistrat poziva delavce, naj prično zopet delati.
KLIC PO DIKTATORJU.
Kodanj, 26. septembra. Iz Petrograda poročajo: Vsled naraščajočih nemirov postajajo v časopisju desnice vedno glasneje klici po diktatorju. ;>Ruskaja Snama- zahteva razpust vseh korporativnih zvez.
BARK V LONDONU.
London, 25. septembra. (Kor. urad.) Rcutcr poroča: Ruski finančni minister Bark ostane več dni v Londonu. Včeraj ga jc sprejel kralj. Posvetovanja z zakladnim kancelarjcm Mae Kcnno še niso končana.
čilo nekemu lastnemu oddelku na Monte Meline pri izteku Val d i Daone v ju-dikarsko razpoko, da sc je v varstvu temo približal postojankam, ki jih jc sovražnik ojačeval, ter jc porušil žične ovire in clcl okopov. 22. in v noči na 23. so naše čete odbile sovražne napade proti našim naprej potisnjenim postojankam pri Palga pra del Bertoldi. (?) (Morda jc mišljena Mga Barcola), se-vernozapadno od Monte Costona pri Sasso di Stria v prostoru Falzagoia in na višini Sv. Marija v tolminskem odseku.
Cadorna.
Odstop italijanskega mornariškega ministra.
Bern. (Kor. ur.) Italijansko časopisje poroča, da je kralj Viktor Emanuel sprejel odstop mornariškega ministra Vidale.
Lugano. Ministrski predsednik Salandra prevzame začasno mornariško ministrstvo. Uradno se izjavlja, da je admiral Vidale odstopil kot mornariški minister zaradi slabega zdravja.
Vpokojen laški zborni poveljnik.
Rim, 26. septembra. (Kor. ur.) Generalni poročnik Rouclle, poveljnik 6. armadnega zbora, je upokojen.
Nove internacije v Ali.
Dunaj, 26. septembra. Politična korespondenca poroča: Prebivalstvo obmejnega kraja Ale, ki so ga Italijani zasedli koncem maja, se z »odrešitelji« ne more sprijazniti. Takoj po vhodu Italijanov v Alo so odpeljali v notranjo Italijo osebe, ki so se jim zdele sumljive. Sedaj so vnovič internirali veliko število oseb iz Ale. Uradno sicer pravijo, da se je to zgodilo radi gospodarskih prestopkov dotičnih oseb. Skoro gotovo so pa Italijani internirali te osebe, ker so bile zelo mrzle napram laškemu gospodstvu.
Vojni hujskači ostali doma.
»Avanti« objavlja imena oseb, ki so bili spomladi glavni hujskači za vojsko, sedaj so se pa odtegnili vojski.
Park avtomobilov pogorel.
Berlin, 26. septembra. »Giornale d'Ita-lia« poroča, da je v Genovi pogorel park tovornih avtomobilov, ki so bili pripravljeni, da jih nalože. Krivdo pripisujejo nemškim agentom.
Škandali v laški vojni upravi.
Chiasso. (Kor. ur.) Škandali v italijanski vojni upravi se vedno bolj množe. V Krminu so dognali velike goljufije pri dobavi težke klavne živine. Lopate in drugo orodje 3. ženijskega polka je bilo tako slabo, da se je takoj razbilo. Usnje v flo-renškem vojaškem skladišču jc bilo ponarejeno.
Angleški premog za Italijo.
Curib, 26. septembra. Angleška bo Italiji do konca oktobra dobavila 100 tisoč ton premoga.
Strašno neurje v Italiji.
Rim, 26. septembra. (Kor. ur.) Strašno neurje je povzročilo v Rimu, Tos-kani in Liguriji ogromno škodo. Pri Rapallu se je j>odrl železniški most, tako da so morali ustaviti promet. Cesta ob Rivijeri je na večih mestih pretrgana. Neurje je zahtevalo tudi nekaj človeških žrtev.
v bližini pred in v naših postojankah že
odbit.
Dalje napadajo severovzhodno in jaž^ novzhodno od Armentieresa in severno od prekopa La Bassee. Uporabljali so pri tem tudi pline in smrdljive bombe.
Dne 23. septembra zvečer so ndrli Francozi, kakor se je naknadno izvedelo, v naše razstreljene jarke pri Soucheru. Vrženi so bili takoj iz njih. Včeraj so bili zopet odbiti pri Souchezu in na obeh straneh pri Neuville. Francozi so napadali v Champagni od Prosmesa do Argo-nov, a bili so večinoma odbiti. Njih napade jc izjalovila deloma že naša močna artiljerija, deloma so se izjalovile šele nekaj korakov pred našimi ovirami v ognju naše pehote in strojnih pušk. Sovražne množice so imele, ko so se valile nazaj, v naj-Ijutejšem ognju artiljerije in strojnih pošk zelo izdatne izgube. Na posameznih točkah bojne črte se boj v bližini še bije. Slaboten francoski sunek na Bezangela Gran-de (severno od Luneville) ni uspel.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 26. septembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Boji izvajajoč že mesece pripravljano francosko in angleško prodiranje so se nadaljevali na velikem delu bojne črte, ne da bi se bili napadalci znatno približali svojemu smotru. Ob obrežju so poizkušale posegati vmes tudi angleške ladje z ognjem, osobito na Zeebriigge. Dosegle niso nobenega uspeha. Potem, ko je bila potopljena ena ladja in ko sta bili poškodovani dve drugi, so se umaknile. V odseku pri Ypernu je imel sovražnik velike izgube. Uspehov si ni priboril. V naših rokah so pustili Angleži 2 častnika, 100 mož in 6 strojnih pušk. Južnozahodno od Lille se je posrečilo sovražniku, da je potisnil neko našo divizijo pri Loos iz naj-sprednejše v drugo obrambno črto. Pri tem smo imeli naravno izdatne izgube tudi na materialu razne vrste, ki je bil v postojankah vzidan. Uvedeni protinapadi uspešno napredujejo. Razvaline nekdanje vasi Souchez smo prostovoljno izpraznili. Številno drugih napadov na tej bojni črti je bilo gladko odbitih, na mnogih mestih z velikimi izgubami za sovražnika. Odlikoval se je posebno 29. domobranski polk, ki je moral pri prodiralnem poizkusu maj-nika severno od Neuville vzdržati glavni sunek. Tu imamo nad 1200 ujetnikov, med njimi enega angleškega brigadnega poveljnika in več častnikov, zaplenili smo deset strojnih pušk. Tudi med borenjem med Rheimsom in Argoni je morala severno od Perthesa neka nemška divizija svojo I>o skoraj 70urnem neprestanem obstreljevanju uničeno postojanko izprazniti in zavzeti drugo, ki leži 2 do 3 kilometre za prvo. V ostalem so se pa tu izjalovili vsi sovražni prodiralni poizkusi. Posebno trdovratno so se bojevali severno od Mour-melon le Grand in tik zahodno od Argo-nov. Naše vrle čete so tudi tu povzročile napadalcu najhujšo škodo. SeveronemSka in heška deželna bramba se je odlično bila. Ujetih je bilo nad 3750 Francozov, med njimi 39 častnikov. Med bojem so dosegli naši letalci lej>e uspehe. Nek bojni letalec je sestrelil angleško letalo zahodno od Cambraya. Južno od Metza je poročnik Bolke, ki je letel za poizkušnjo, povzročil, da je padlo neko Voisinovo letalo na zemljo. Podčastnik Bohm, ki se je dvignil v zrak v obrambo proti francoskemu zračnemu brodovju treh letal, ki je nameravalo napasti Friburgijo (Freiburg), je povzročil, da sta dve letali padli, tretje mu je ušlo.
Najvišje vojno vodstvo.
French poroča.
London, 25. septembra. (Kor. urad.) Maršal French poroča: Zadnje tri dni je sovražna artiljerija neprestano obstreljevala angleško bojno črto. Mi smo krepko odgovarjali. Veliko se je delalo s podkopi brez znatnega uspeha. Naši letalci so napadli včeraj uspešno sovražno železniško zvezo pri Valenciennes in so zadeli progo na več točkah.
London, 27. septembra. (Kor. urad.) Frech poroča z dne 26. septembra: Včeraj zjutraj smo napadli sovražnika južno od prekopa La Bassee vzhodno od Grenay-a in Vermelle in osvojili sovražne strelske jarke. Na fronti petih milj smo predrli sovražne črte na nekaterih točkah do 5000 yardov in osvojili zahodni rob vasi Loos ter griče in hribove okoli in okoli. Podvzeli smo še 70 drugih napadov severno od prekopa, vsled česar smo pritegnili na to točko močne sovražne rezerve. Prišlo je do trdih bojev, ki so z menjajočim se uspehom trajali cel dan. Ko je nastopila noč, so zasedle čete severno od prekopa svoje zjutranje postojanke. Pri Hooge smo napadli na obeh straneh ceste v Mesnil. Pri napadu severno od ceste se nam je posrečilo osvojiti selo Belevarde in gorski hrbet, vendar je sovražnik to postojanko zopet vzel. Južno ocl ceste smo osvojili okoli 600 yar-dov sovražnih strelskih jarkov in utrdili osvojeno ozemlje. Kolikor je dose-daj znano, smo uieli 1700 Ntaucov. oavo-
Noua Irancosko-angleSka ofenziva na celi ironti. - Blizu 5000 ufetirikou.
Nemško uradno poročilo. Berlin, 25. septembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Na celi bojni črti od morja do Vogez se je pomnožil sovražni ogenj in se je razvil vzhodno od Yperna med prekopom La
Bassee in Arrasom do skrajne ljutosti. Po deloma 50urni najmočnejši artiljerijski pripravi pričakovani napadi so se pričeli. Med železnicama iz Yperna—Rouler in v Comins so danes zjutraj prodirali Angleži. Njih napad na severnem krilu ie oo boju
Italijani obstrelieuali bolnišnico »Rdečega križa' n fiosici.
nov, da bi se mogel pokrivati dolg. Celokupni kapital kraljestva pa ne presega 15.000 milijonov, tako da bi dolg znašal tretjino vsega glavničnega bogastva na Angleškem.
škoda vsled Zeppelinovih napadov na Angleškem.
London, 25. septembra. (Kor. urad.) Komisija, ki preiskuje zahteve za odškodnino radi Zcppelinslcih napadov na angleško vzhodno obal, je prejela 697 vlog radi telesnih poškodb, med njimi 178 smrtnih slučajev, in 10.297 vlog radi poškodb na stvareh.
Nemški akcionarji »Timesa«.
»Labour Leader« poroča: Med akcionarji »Timesa« se nahajajo sledeče nemške državljanke: baronica Rothberg-Reinwei-ler, baronica Armin in Neža pl. Maltzahn iz Karlsruhe.
Boi jv belgijskem Kongu,
Le Havre, (Kor. lir.) »Agence Havas« poroča: Kolonialni minister je izjavil o večmesečnih bojih med belgijsko Kongo-državo in obrežjem. Belgijske čete, ki nastopajo skupno z Angleži, so se prvič bojevale 25. junija 35 km vzhodno od Aber-corna. Nemci so obnovili 26. julija svoje napade proti Saisi. Boj jc trajal do 3. avgusta. Sovražnik je bil vržen z izdatnimi izgubami. Nemške sile so štele 2000 (?) mož z 18. topovi in strojnimi puškami.
Pobune med angleškimi indijskimi četami.
Carigrad. Arabski list »Sada i Islam« v Bagdadu poroča: Radi pobune med indijskimi četami je moralo angleško poveljstvo več bataljonov poslati nazaj v Indijo,
Boji ob tuniško-tripoliški meji.
Rim. »Corriere d' Italia« poroča iz Tunisa: Ob tuniško-tripoliški meji so bili boji med tripoliškimi domačini in francoskimi četami. Francozi so izgubili 25 mož in t častnika mrtvih, ranjenih je bilo 100 mož in 2 častnika.
nje ranjencev z Gallipolija 51 ladij, ki obsegajo 6000 do 12.000 ton.
TRACIJA — NOVO BOJIŠČE.
Atene, 26. septembra. »Hestia« izve, da bo v kratkem odšel s Francoske 17. armadni zbor na Dardanele, ker se je pokazala potrebna uporaba rednih čet namesto dosedanjih kolonialnih čet prostovoljcev. Novi zbor je predvsem namenjen za osvojitev Carigrada, ker se bo po dohodu nemških čet na Balkan bojišče preložilo v Tracijo.
sedaj bila noraseorana ledina; v tej vojski se za kmetijstvo veliko govori o intenzivnejši izrabi zemlje. Vsled rastočih potreb je vlada ravnala tudi po teh nasvetih in upa, da ji novo zvišanje pristojbin prinese novih 23 milijonov kron.
Pri dedščinali in daritvah so odslej pristojbine odmerjene progresivno in sicer ne od celotne zapuščine, ampak po čisti vrednosti onega premoženja, katerega dobi oseba potom dedovanja ali z volilom. Nekoliko nižje, kakor v prejšnjih predlogah je vlada določila tudi pristojbinski davek. Novi tarifi tudi začno pri bližnjih sorodnikih z lVi%, pri oddaljenejših po 5% in 10% in od stopnje do stopnje rastoči dosežejo pri dedščinali nad 1 milijon kron svoj najvišji postavek 3%, 5% in 10Jo.
Boljše bo sedaj za bližje sorodnike v četrtem kolenu, otroke bratov ln sester, pravnuke in pravnukinje, kajti vlada jih je postavila v prvo skupino, kjer jc najnižja pristojbina.
Znižala je tudi pristojbino za volila za nove ustanove naučnim, dobrodelnim in človekoljubnim namenom od sedanjih 10% na 2%. Omilila je tudi pristojbine za slučaj, da eno in isto premoženje vsled pogostih smrti naglo večkrat preide iz ene roke v drugo. Zelo važna je določitev za zapuščine vojakov. Pri onih, kateri padejo na bojišču ali umrjejo vsled rane ali bolezni, povzročene na vojni, bodo otroci in sta-riši oproščeni dednih pristojbin in pre-nosnin, če zapuščina ne bo presegala 20.000 K; pri zapuščinah ocl 20.000 do 50.000 bodo plačali samo eno četrtino, pri zapuščinah do 100.000 samo eno polovico sicer običajno pristojbine.
Pristojbine pri daritvah so ostale precej neizpremenjene, samo zvišane so na 1.5, 8 in 15%.
Obsežno pa je vlada uredila sodne pristojbine in sicer za vsa razna postopanja. Tiste, ki morajo ali vsaj mislijo, da morajo iskati zadoščenja za svojo razžaljeno čast pred sodnijo, .je vlada tudi obdarila s kolki. Dosedaj so bile vse vloge in razsodbe v kazenskih zadevah kolka proste. Končno je vlada čisto na novo uredila tudi pristojbine pri zavarovanju. Vlada misli sploh vse pristojbine reformirati. Te tri naredbe so začetek in stopijo v veljavo s 1. januarjem leta 1916.
Cerkveno.
jili 8 topov in več strojnih pušk, katerih število še ni dognano. Poročilo nemškega vojnega vodstva od petka, da smo opoldne prej poskušali južno od prekopa La Bassee preiti k napadu in da se je napad izjalovil v ognju nemške artiljerije, je napačno. Poskušali nismo nobenega napada.
Poziv 181etnih pod orožje.
Poriz, Z ozerom na posredovanje poslancev 181etni ne bodo v Franciji vpoklicani pod orožje 15. oktobra, marveč šele začetkom decembra.
Koliko stanejo Francijo vojaki črnci.
Pariz. Komisija zbornice je odobrila predlog, da se izda za 50.000 vojakov črncev v zadnjem četrtletju 1915 46 milijonov frankov.
Koliko stane Francijo vojska.
Genf. V francoskem proračunskem odseku se je obvestilo, da so poskočili izdatki za vojsko od 1300 na 2170 milijonov frankov.
Angleške izgube.
London, 26. septembra. Zadnji izkaz izgub našteva imena 23 častnikov in 2031 mož.
Poraz angleške vlade v gosposki zbornici,
London. Gosposka zbornica je kljub govorom ministrov lorda Creve in lorda Lansdowne glede na vojne pokojnine s 35 proti 26 glasovom sprejela izpreminjevalni predlog, ki ga je stavil Devonport.
Naraščajoči angleški državni dolg.
London, 25. septembra. (Kor. urad.) Neki dopis na Kitchenerja sc slasi: Če bo vojna, kakor meni Kitchener, trajala šo dve loti, bodo znašali stroški ob dnevnem izdatku 5 milijonov — 3650 milijonov. Kako dolgo more celo bogata Anglija to zdržati? Državni dolg bi znašal v dveh letih 4 ali 5 milijard in davek bi se zvišal na 400 do 500 milijo-
Preli Srbiji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. septembra. Uradno se razglaša: Naša artiljerija je uspešno obstreljevala srbske trene pri Belgradu in sovražno pehoto na višini Topčider. V ostalem je ostal položaj aa jugovzhodu neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 26. septembra. Uradno se poroča: Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Oboroženje Srbije.
Solun. Za Srbijo se je vozilo preko Soluna minuli mesec 11 letal, 2000 zabojev artiljerijskega streliva, 50 zabojev vžigal-nih vrvic za zažiganje min, 22 avtomobilov. V kragujevškem arzenalu so izdelali veliko ročnih granat. Za zgradbo brezžičnih brzojavov je došlo iz Francije 34 zabojev blaga in 1114 kosov bolnišničnih oprav in več tisoč sodov razkuževalnih sredstev, 41 desinfektorjev. V Zaječarju so izpraznili Srbi velike zaloge streliva in živil, ki so jih prepeljali v Niš.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 25. septembra. (Kor. urad.) v Agence Telegraphioue Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Naše poizvedovalne čete so zaplenile pri Anaforti na levem krilu sovražnih strelskih jarkov približno 300 pušk in vojnega materiala. Osvojili smo zopet nazaj del postojank, ki jih je bil zasedel sovražnik, ko se je izkrcal. Pri Ari Burnu slabo streljanje. Pri Seddil Bahru je nek naš oddelek napadel z ročnimi granatami sovražne postojanke za metanje bomb, vsled česar ni mogel več metati bombe.
Na kavkaški bojni črti so vzhodno od Wana v okolici Hošaha naše sprednje čete porazile sovražnika, ki je bil prisiljen, da je moral bežati proti vzhodu. Prepustil nam je več pušk in vojnega materiala.
Carigrad, 26. septembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta: V odseku Anaforle je od našega desnega krila odposlani poizvedovalni oddelek zaplenil 43 pušk in municijo. Dne 25. septembra je naša artiljerija obstreljevala tabor sovražnika 7.a Messtaetepe in mu zadala velike iz.gube, Pri Ariburnu je naša mina razstrelila sovražno protimino. Naša artiljerija na desnem bregu je obstreljevala sovražne metalce bomb, prisilila sovražno artiljerijo da je utihnila in pognala v beg 3 prevozne parnike, ki so na višino Ariburnu izkrca-vale. Pri Seddil Bahru je raspočilo več bomb v sovražnih strelskih jarkih.
Na ostalih frontah nič posebnega.
IZGUBE SPORAZUMA NA DARDANELAH.
Carigrad. Z Dardanel se poroča: Angleži in Francozi vporabljajo za prevaža-
Avstrijski odgovor Ameriki.
Z Dunaja poročajo, da je naša vlada 24. septembra odgovorila Zedinjenim državam na njeno noto z dne 16, avgusta.
Avstrijska vlada ne more izpremeniti svojega naziranja. Ni trdila, da izvoz kon-terbande nasprotuje nevtralnosti, pač pa je, sklicujoče se na učenjake, izrekla mnenje, cla zna sicer dovoljen izvoz kon-terbande v gotovih okoliščinah pomenjati kompromitacijo nevtralnosti, Avstrija ni nikdar mislila na to, da bi morala nevtralna sila škodo, ki jo Avstrija trpi vsled nemogočega uvoza, odpraviti s tem, da prepove svojim državljanom normalno trgovino v takih predmetih s sovražnikom. Pač pa je Avstrija nastopila proti temu, da je ameriško narodno gospodarstvo z ustanovljanjem novih in razširjanjem obstoječih obratov za izdelovanje in izvoz vojnega materijala v najobsežnejši meri postavlja v službo naših sovražnikov in se takorekoč militarizira. Tudi s svojimi drugimi nasveti je hotela Avstrija Ameriko le opozoriti, da je samo v rokah ameriške Unije, če hoče z nami trgovati, zlasti ker Amerika sama razne odredbe entente pobija kot protizakonite.
Avstrija je z veliko pozornostjo sledila ameriškim izvajanjem, v kakšno nevarnost bi v slučaju vojske Amerika sama prišla, če ne bi mogla uvažati vojnega materijala iz tujih držav, toda skoro bi se smelo sklepati, da Ameriki tega pri njenem naravnem bogastvu, razširjeni tehniki in spretnosti njenih državljanov ne bi bilo treba. Primera iz burske vojske ne drži, ker ni izvoz streljiva nikdar presegel dopustne meje.
V noti je še obilo pravnih izvajanj in naših naziranj o raznih točkah haaške mirovne konference. V podrobnosti ne moremo.
Novi davki.
Reforma pristojbin.
Česar niso zmogli vsi poslanci cela desetletja, to dela sedaj glasoviti § 14. kar bliskovito. Že več desetletij smo se pripravljali na reformo pristojbin od dedščin in daritev. Pred par dnevi jih je temeljito reformirala cesarska naredba in zraven navrgla se novo ureditev sodnijskih in zavarovalnih pristojbin. V svojem poročilu rabi vlada primero. da so gotova finančna polja do-
Tekoči teden se pobirajo stari izdelki iz volne, da se našim vojakom preskrbe tople spodnje obleke zoper zimski mraz. Mislim, da Vas rodoljubnih in patriotičnih gg. duhovnikov ni treba šele opominjati, da prispevate sami, kar imate nerabne volnene obleke, ampak da tudi naše vernike o tej stvari poučite in izpodbujate posebno premožnejše, naj dajo, kar največ morejo utrpeti. Vem, da naši Avstriji zvesto vdano ljudstvo samo rado in sicer iz srca rado stori vse, kar je potrebno ali vsaj koristno v obrambo naše domovine. Zato je treba ljudi le opozoriti na potrebo in uspeh bo gotovo velik. — Naročam vsem gospodom, da ves tekoči teden v tem zmislu nastopate prav po vseh vaseh posameznih župnij.
V Ljubljani, 27. sept. 1915.
Ordinarius.
Sfflr Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
Razna poročila.
Z JAPONCI ZOPET STRAŠE.
Pariz. »»Agence Havas« poroča iz Tu-rina: Ruski listi poročajo iz Tokija o intervenciji Japonske Rusiji v korist.
PORTUGALSKE VOJAŠKE PRIPRAVE.
Lyon. (Kor. ur.) »Le Nouveliste« poroča iz Madrida: Po poročilih iz Lizbone se Portugalska živahno pripravlja na vojsko. Novi portugalski predsednik, ki nastopi 5. oktobra svoje mesto, namerava sestaviti novo ministrstvo, ki mu bo predsedoval Alfonzo Costa, ki je odločen pristaš vojske.
PORTUGALSKA EKSPEDICIJA V MO-ZAMBIQUE.
Pariz, »Journal« poroča iz Madrida: Portugalska viada je sklenila, da odpošlje 1600 pešcev, 400 jezdecev, en artiljerijski oddelek in en oddelek strojnih pušk iz Angole v Mozambique.
VELIKANSKI GOZDNI POŽARI V SIBIRIJL
Stockholm. V Sibiriji so bili velikanski gozdni požari, ki so povzročili do 600 miljonov mark škode.
BOLEZNI V ANGLEŠKI ARMADI NA DARDANELAH
zelo razsajajo. Osobito veliko vojakov je obolelo na griži in na vnetju pljuč.
NORVEŽANI PRIČAKUJEJO, DA NAPADEJO ŠVEDI RUSIJO. Kodanj. Norveški vladni list piše; Na Švedskem narašča sovraštvo proti Rusiji v taki meri, da se računa na napad Švedske, ker so prijatelji vojske že v večini.
Primorske novice.
Potovanje deželnega glavarja gori* škega. Deželni glavar goriško-gradiščanski monsignor dr. Faidutti obiskal je v spremstvu deželnega poslanca dekana tolminskega Ivana Rojca od 17. do 23. septembra večje kraje cele dežele ter se prepričal osebno o razmerah in potrebah prebivalstva v deželi, ki je od sovražnika na jugu najbolj ogrožena. Obiskal je Cerkno, Idrijo ob Bači, Grahovo, Podmelec ter Lubinj, Ajdovščino, Dornberg, Št. Peter, Gorico in okolico, Komen in Sežano. Povsod je imel posvetovanja in konference z župani, duhovniki in s političnimi oblastmi. Pretečem ponedeljek se je udeležil posvetovanja na c. kr. okr. glavarstvu, kjer so bili navzoči gg. župani iz Standreža, Sovodenj, Mirna, Bilj, Vrtojbe in Vogerskega in Št. Petra; dalje je obiskal razne zavode in bolnišnice; v sredo je konferiral tudi z c. kr. namestnikom, ki je prišel isti dan v Gorico, Potovanje je napravilo na občinstvo najboljši vtis in upati je, da bo c. kr. visoka vlada po posredovanju deželnega glavarja pomagala z izdatno podporp in dobro urejeno aprovizacijo z živili deželi, ki mora radi vojske veliko trpeti.
Za nadporočnika avdičorja v Inomostu je imenovan goriški državni poslancc gospod Josip F o n.
Odlikovan Goričan. Oskrbni oficial Milton K 1 a v j a r je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje, ker je v najhujšem šrapnelskem ognju reševal vojni material.
V Bukovici pri Gorici je umrl tamkajšnji načelnik gospodarskega sveta, posestnik gosp. Andrej Abramič, star 65 let. Bil je mož katoliškega prepričanja.
R. I. P.
Furlanski duhovniki - begune«. Č, g.
R. Barbieri, katehet v Ronkah, Falzari, kaplan v Gradežu, in Bianchi, kurat c Perše se nahajajo v Lipnici. Č. g. Ivan Bi-siach iz Zagraja je na Ogrskem pri grofu Zichy. Č. g. B. Spagnul, kurat iz Št. Martina na meji med Krasom in Furlanijo jc na Moravskem. Zadnjemu jc cctkev z z vonikom vsa v razvalinah.
Državni uradniki pri tržaškem namestniku. Minoli petek po ir oglasila deputacija državnih uradnikov v Trstu pri N.j. ekscelenci namestniku ter mu izročila spomenico, v kateri prosi spričo vedno večje draginje za. 20 odstotno vojno doklado. Namestnik je doputa-cijo nad vse prijazno prejel in obljubil, da bo vse stori), kar je v njegovi moči, da se izboljša težavni položaj uradnikov. Povabil jc uradništvo, naj sc vselej, kadar potrebuje njegove podpore, obrne naravnost nanj.
Preskrba kruha v Trst« je v celem obsegu v rokah aprovizacijske komisije. Peče se enoten kruh za ccl Trst v štirih velikih pekovskih podjetjih, ki delajo s strojnim obratom. Da morejo živeti tudi ostali 120 mali tržaški peki. ki nc pečejo več, jim je dala komisija v prodajo svoj kruh; zaslužek znaša 4 krone za vsakih 100 kg prodanega kruha. V pekarnah, kjer se peče vojni kruh, je uveden osemurni delavnik; za vsako nadurno delo dobe delavci 1 krono doplačila. »11 Lavoratore« sc toplo zavzema za to, n?j bi se kruh tudi po vojni na ta način proizvajal in odtegnil zasebni špekulaciji.
— Tržaška mladina. Iz Trsta se poroča: Zloglasne tržaške mularijc ni več, Znano je, da je prejšnja mestna uprava storila vse, da vzgoji laške alpince, Gari-baldince ali pa gojence ječ. Oblasti so zdaj zanemarjeni mladini posvetile vso skrb in se sadovi na boljše že kažejo iv poslaja mladina avstrijska.
Goriške begunce iz Lipnice na Štajerskem so poslali v Radbor na Češko 124: so iz krajev Kanal, Morsko, Bo-drež, torej sami Kanalci. Med njimi so tudi že stari ljudje po 76, 77 let, ki pač niso nikdar mislili, da bodo morali na večer svojega življenja s svojih domov.
V	Oberhollnbrunn so jih poslali 166: iz krajev Zagomila, Podbrdo, Desklc, U Kanala in Morskega, torej tudi skoro sami Kanalci, največ jih ie iz Deskel, med begunci so starci od 70 do 80 let.
V	Beraun so jih poslali 125: iz krajev Kanal, Morsko, Bodrež, Opatjcselo in Sela. V Belovodo na Češko so jih poslali 70: iz krajev Gorica, Barbana, Kanal, Morsko, Bodrež in nekaj iz Dalma-
cije. V Bakovo na Češko jih je odšlo 30: iz krajev Oputjeselo, Libušnje, Doberdob, Bovec, Sv. Lucija, Devin. Trst. V Melk jih jc odšlo 168 iz krajev: Sv. Martin na Krasu, Vrh, Rubije - Sovodnje, Gabrije, Morsko, Dcskle, Kanal, Bo-drež, Oglej.
6. Josip Pavlica, bivši župan v Ri-henbergu, o katerem smo poročali, da je nevarno obolel, je že toliko ozdravel, da je danes zapustil deželno bolnico v Ljubljani lil se vfnil na svoj dom v Ri-henberg.
Ulico novega mosta in Stražice v Gorici so obstreljevali Lahi dne 20. t. m. proti večeru, Šrapnel za šrapnelom se je raz-počil nad košatim kostanjevim drevoredom, ki je najlepši v Gorici.
Kritično jutro za Placuto, Lahi že zopet besne! Že četrti mesec stojijo pred vratmi Gorice, že četrti mesec je vsak njih poizkus zaman. Tam so, kjer so bili ob početku. Zato ni čuda, da si hočejo na vsak način ohladiti jezo. Tako so v sredo, dne 22. t. m. brez vsakega razloga obstreljevali Placuto z vsemi kalibri. Granate in Šrapneli so frčali iz bližnje Grojne in treskale na strehe, na trg in v vrtove. Najbolj je trpela še Scalettarijeva hiša, kamor so treščile dve 24 cm granati in dva šrapnela. Neka mlada žena je šla ravno po vodu k vodnjaku, ki stoji sredi Placute v senci štirih kostanjev, ko se ravno nad njo razpoči šrapnel in jo težko rani, tako da je kmalu nato umrla. Ranjenih je bilo tudi nekaj drugih oseb, a ne težko. — Kaj je storilo hudega civilno prebivalstvo Lahu, da se maščuje nad njim? Toda ve naj, da mu bo to divjanje ne le nič koristilo, temveč bridko se maščevalo. Za to pričaio naše čete!
Podgora je posuta. Del pod Kalvarijo je tak, kakor da bi bil divjal tam velik požar. Na tovarni se vidi še en dimnik, dva sla izginila. Cerkev je odprta, streha udrta. Minoli teden jc obiskal svoj dom v Podgori župan Klančič v spremstvu svojcev, dasi je tam in po poti iz Gorice nevarnost za življenje največja. Hiša je še cela, videl pa je razdejanje v njej in v vsem kraju. Sedaj se nahaja Klančič med begunci na Kranjskem.
— Nesreča s puško 5\! letni kmečki posestnik Anton Mihač v Bi-zetu je tc dni snažil svojo lovsko puško. Pri tem se je puška sprožila iri svinčera zrna so Miliaču hudo rnztncsarlla desno roko. 1 repeljali so jra v tržako bolnišnico.
LjiiMiaiisKe novice.
lj Srečke »Slov. Straže« se prodajajo v Ljubljani: Fr. Šoukal, Pred škofijo; Šubic. Evgenija, »Union«; Štrkovič Franja, Dunajska cesta; Blaž I., Dunajska cesta; Kleinstein Josipina, Jurčičev trg; Pichler Ivana, Kongresni trg; Saje Antonija, Dunajska cesta; Elsner Marija, Kopitarjeva ulica; Podboj Ivan, Sv. Petra cesta; Blaznilc Marija, Stari trg; Bivic Josipina, Židovska ulica; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Kanz Albina, Sv. Petra cesta; Kušar Iv., Sv. Petra cesta; Stično Iv., Valva zorjev trg; Sitar I., Florijanska ulica; Prodajalna Kat. tiskov, društva (prej Ničinan), Kopitarjeva ulica; Češnovar Avg„ Kolodvorska ulica; Gajšek Ivan, Sv. Petra cesta; I. ljublj. konsumno društvo, Kongresni trg. Takoj pokupite srečke! Srečka samo i K. Naj v narodni požrtvovalnosti Ljubljana ne bo zad' nja!
lj Za slovensko junakinjo Kenda je danes izročil našemu uredništvu trgovec g, Fran L u k i č 8 K. Hvala iskrena! Naj bi našel mnogo posnemovalcev.
lj Umrla je gospa Lujiza pl. L u s c h i n roj. Luckmann.
lj Maše za pokojno gospo Antonijo Kosler roj. Schonto se bodo darovale v frančiškanski cerkvi jutri v torek ob 7. uri.
lj Članicam II. Mar. kongregacije pri Uršulinkah se naznanja, da je danes ob 2. uri ponoči u m r 1 a v deželni bolnici članica Roza Pavlo v c c, uradnica odvet niške pisarne dr. V. Pegana. Pogreb se vrši jutri v torek ob 3. uri pop. iz deželne bolnice. Vse članice se vabijo k obilni udeležbi.
lj Damski odsek Šentpeterskega Orla v Ljubljani vabi svoje članice k pogrebu gosp. Rozi P a v 1 o v e c, ki bo v torek ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
lj Predrzna poštna tatvina. V soboto je bila na pošti na glavnem kolodvoru prerezana vreča, v kateri so bila denarna pisma. Tat je odnesel denarno pismo, v katerem jc bilo 8000 K.
lj Pomiloščenje. Pomiloščen jc predsednik bivšega »Agro Mercurja« g. Lenarčič na 10.000 K globe, g. Bayer na 100 K lj Zlatko Balokovič, ki bo priredil posredovanjem »Gl. Matice« 4. oktobra na korist sirotam padlih slovenskih junakov dobrodelen koncert v Ljubljani, je določil za svoj prvi nastop med Slovenci sledeči krasni spored;
1. Goldmark: Veliki koncert za gosli v A-mollu; 2. Corclli: La folia; 3. Š e v č i k : Bfetislav; Moszkowsky: Guitarre; Sarasate: Ciganski napevi; 4. P a g a n i n i : Ples čarovnic. — V koncertu bo sodeloval tudi profesor K r a u t h iz Zagreba. — Vstopnice za ta veleza-nimivi koncert se dobivajo od jutri naprej v trafiliki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— C, kr. avstrijska razredna loterija-Žrebanje 5. razreda IV. loterije se vrši od 8. oktobra do 6. novembra t. 1. Srečke se dobivajo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije. Opozarjamo cenjene reflektantc na današnji inserat.
lj Ranort štacijskega poveljstva. Vsi oni častniki, praporščaki, kadeti, aspiran-ti in enako stoječi, ki se nahajajo radi bolezni na dopystu v Ljubljani ali okolici, in oni, ki so bili superarbitrirani in ne opravljajo službe, naj se 30. t. m. ob 9. uri dopoldne zanesljivo javijo v pisarni štacijskega poveljstva (Bavarski dvor, II. nadstropje). Kdor bi zaradi bolezni ne mogel priti, se mora opravičiti z vojaško zdravniškim izpričevalom.
lj Izposojene mize. Na dvorišču I. drž. gimnazije se nahaja še nekaj miz in stolov, nakar se opozarjajo posestniki s prošnjo, da jih v najkrajšem času odpeljejo.
IjVdova, katere mož je padel v vojski, je z otrokom, sedaj brez vseh sredstev, lepo prosi za kako delo. Blagohotne ponudbe našemu uredništvu.
lj Amaconska papiga, ki ima na glavi modro kapico, jc pobegnila. Odda naj se poštnemu nadoskrbniku gosp. Fleretu na glavni pošti.
UTRDBE OB SRBSKO BOLGARSKI MEJI.
Srbsko obmejno ozemlje se je, kakor se je že poročalo, proglasilo za vojno ozemlje. Srbi grade ob bolgarski meji hitro utrdbe, da bi preprečili vpad v novo Srbijo, ker sodijo, da bodo Bolgari vkorakali v Macedonijo. Proti bolgarskemu vpadu iz Kiistendila so zgradili obsežne jarke, ki se najbrže raztezajo vzhodno od Egri Palanke, da zabranijo pohod v Skop-Ije. Iz balkanske vojske znano ozemlje pri Kočani, ki se nahaja na poti v Štip, dalje Paskavica, dolina ob Bregalnici in Strumi-ci, gotovo tudi utrjujejo. V Stari Srbiji so že precej časa zaprte vse glavne prometne črte, ki vodijo iz Bolgarije. Utrdbe so proti Bolgariji še boljše, kakor v severni Srbiji in varujejo srbsko zbiranje v dolini Morave. Utrdbe obsegajo dve skupini, in sicer črto Negotin—Zaječar—Knjaževac— Pirot in črto Požarevac—Niš—Belapo-ljanka. Negotin, Knjaževac in Požarevac so le za silo utrjeni; Zaječar je pa utrjen tabor z novimi utrdbami in obsega 40 km. Pirot je tudi utrjen tabor v obsegu 35 km. Niš je najbolj utrjen in so utrdbe, ki obsegajo 50 km, deloma moderne. Bolgarija nima več pravih trdnjav, ker so morali v dveh letih vsled bukareškega miru podreti utrdbe Ruščuk—Silistrija—Šumla— Varna. Proti Srbiji pride v poštev le utrjen tabor Sofiia. Trdnjavski pas Sofije obsega 30 km. Utrdbe so večinoma zemeljske, a so jih brez dvojbe po zadnji vojski modernizirali. Zatvorne utrdbe se nahajajo pri Bjelogradčiku, ob sedlu Dragoman, pri Trnu in pri Drobzi.
novice.
Slovenska županstva in slovenski denarni zavodi, ki doslej šc niso naročili srečk »Slovenske Straže«, naj to takoj store! Ali bi bilo res mogoče, da bi kaka naša korporacija se ne zavedala pomena in namena tega narodnega podjetja?! Iz ljudstva ste — žrtvujte za ljudstvo!
+ Posvet notranjskih miekarn. Mlekarstvo je zadela občutna kriza. Več notranjskih mlekarn, in sicer največje izmed njih, je zaprtih. V soboto so se sešli zastopniki notranjskih mlekarn k posvetu, kaj ukreniti v teh razmerah. Posvet se je vršil v prostorih c, kr. kmetijske družbe pod predsedstvom kom. sv. Fr. P o v š e t a. Ko so zastopniki mlekarn obrazložili svoje razmere, in je poročal tudi dr. L a m p e o korakih deželnega odbora, se je sklenilo, deželni vladi in sodiščem predložiti kalkulacije, sestavljene od kmetijskih veščakov. Razen tega se je sklenilo poslati spomenico na Nj. Ekscelenco g. ministrskega predsednika, v kateri se omenijo od c. kr. deželne vlade kranjske in od posameznih c. kr. okrajnih glavarjev izdane naredbe in ga naprosi, da naj vzame stvar v roko centralna dunajska vlada, ki naj ta vprašanja uredi enako za celo državo. Dalje se pošlje spomenica na ministrstvo za notranje zadeve, v kateri sc pojasni nastali položaj za aprovizacijo mest in bolnic. Ministrstvu za deželno b r a m b o se poroča, kako se na Kranjskem sedaj aprovizio-nira vojaštvo z ozirom na § 28, zakona o dajatvah za vojno. Poljedelski minister se naprosi, naj podpira te težnje že
z ozirom na to, da je organizacija mlekarstva nastala s sodelovanjem in s podporo poljedelskega ministrstva, kateremu je gotovo do tega, da ta važna panoga ne propade.
-f O izvolitvi generala Globočnika za častnega člana v Boh. Bistrici se nam še
piše iz Bohinja: Občinska odbora v Boh. Bistrici in Srednjivasi sta, kakor ste že poročali, v nedeljo, 19. t. in., soglasno izvolila za častnega občana generala Avg. G 1 o b o č n i k , viteza železne krone lil. reda z vojno dekoracijo, zmagovalca Srbov pri Zemunu, o katerem smo nekoliko častnih črtic že prinesli v podlistku našega lista. Besedilo sklepa govori samo dovolj jasno, kaj je vodilo občinske odbornike, ko so ga sklepali. Izrekli so, da ima biti podelitev častnega občanstva prebla-gorodnemu gospodu generalu priznanje zaslug, ki si jih je visoki vojaški dostojanstvenik pridobil v korist in gospodarsko ohranitev naših občanov z modro in odločno naredbo glede rekvizicije živil in krmil, nadalje z velikodušnim darilom siromašnim občinskim rodbinam, z blagohotnim in ljudomilim občevanjem ter skrbi polnim in plodonosnim delovanjem v rešitev naše širše in ožje domovine, la sklep je brez dvojbe častno znamenje za gospoda generala, ki si je v tako kratkem času pridobil srca ljudstva, med katerim deluje, obenem pa tudi dokaz, kako globoko je naše ljudstvo udano voditeljem naše hrabre armade in kako s srcem spremlja ne samo zmagonosni pohod našega vojaštva, ampak tudi osebe, ki ga vodijo.
+ Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 91. pp. Josip Krcm-žar in nadporočnik 4. trd. top. p. Lavo-slav Cvetnič. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 47. pp. Ivan Schobert, stotnik tel. p. Rudolf Pokora, polkovnik 87. pp. Franc Roflner, asist. zdravnik 49. pp. dr. Ivan Polajnar, pri 12. ogr. dom. pp. in poročnik 3. trd. p. Ivan Pavlica. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 102. pp. Martin Ogo-revc. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostno svetinje sta dobila rač. podčastnika 17. pp. Ivan Varšek in Karel Polil, stražmojster 5. drag. p. Romuald Bertl. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila: četovodja Jurman Josip in desetnik Šetina Josip, oba pri 17. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: narednik Kokol Ant., infanteristi Friškovec Karel, Gcr-niovšek Primož, Gre in Matija, Novak Luka, Ogrizek Lovrenc, Pečnik Anton, Petrovčič Anton, Schubert Ernerik in Zaje Franc, vseh 10 pri 17. pp. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Rugelj Alojzij, infanteristi Ber-tuncelj Franc, Poboljšaj Alojzij, Ferlič Ivan, Gole Ferdinand, Grmek Anton, Honigmann Anton, Konc Aleš, Stalzer Florijan, Walter Franc in Zupane Alojzij, vseh devet pri 17. pp., poddesetnik 15. pp. Kočevar Franc.
4- Odlikovani slovenski usmiljen-ki. Nadvojvoda Leopold Salvator je odlikoval v mestni bolnici v Reki s častno bronasto svetinjo »Rdečega križa« za zasluge v negovanju bolnih vojakov usmiljenld-Slovenki Amulfo Zabret, sorodnico č. g. župnika v Št. Vidu nacl Ljubljano in Ticijano Molk.
-f Iz Amerike prihajajoča pisma dokazujejo, da se v Ameriki še vedno razširjajo samo poročila o Avstro-Ogrski, ki prihajajo iz sovražnih virov in da se jim žalibog tudi verjame. Da ne zadostuje, boriti se proti tem poročilom potom ameri-kanskih časopisov, ni treba nadalje utemeljevati, brez ozira na to, da bi velik del amerikanskega časopisja resničnih poročil o položaju v deželah osrednjih sil najbrže ne priobčil. Tem večji pomen ima torej za podučilo javnega mnenja v Ameriki in v nevtralnem inozemstvu sploh domača zasebna korespondenca, ki se pošilja v te dežele in čeprav bi se na ta način delalo počasneje, se more vendar vsled neposrednega vpliva doseči trajnejše uspehe. Prebivalstvo se torej poživlja, da pošilja svojim v inozemstvu in zlasti v Ameriki biva-jočim sorodnikom in znancem samo resnična poročila o položaju, in sicer s prošnjo, da se ista kolikor mogoče razširijo.
Duhovniške izpremembe v lavan-tinski škofiji. Kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, č. g. Franc Močnik, je imenovan za župnika pri Sv, Štefanu pri Žusmu; kaplan v Soboti, č. g. Jožef Kranc je bil imenovan za vojnega kurata in poklican v vojno službo.
—	Osebne novice s pošte. Razpisano jc poštarsko mesto v Trnovem pri Ilirski Bistrici (1/4) in enako mesto v Labinu v Istri (II/l). Prošnje jc vložiti v teku treh tednov. Poštar Anton Učakar je imenovan za poštarja v Ribnici, poštar Jožef Verdir pa za nadpoštarja na Bledu 1. Poštni prak-tikant Henrik Jaklitsch jc premeščen iz Trsta v Ljubljano.
—	Umrla jc v Senožečah v petek ponoči po kratki bolezni posestnica vdova g«, Franja Pcrhavec, roj. Čič.
—	Oproščeni so bili po večdnevni sod-
nijski obravnavi, ki se je vršila v Osjeku, bivši poslanec hrvaškega sabora dr. Laza P. N i k o 1 i č in tovariši.
—	Dunajska podružnica »Slov. pla< ninskega društva« na Dunaju naznanja, da je prihodnji prijateljski sestanek v soboto, dne 2. oktobra 1915, ob 8. uri zvečer v restavraciji g. V. Gabriela, III., Giirtner-gasse 9 (vrtni salon). Slovenski gosti dobro došli!
—	V tolažbo onim družinam, ki že po več mesecev pogrešajo svojce-vojake, se
naznanja, da se je po desetmesečnem molku oglasil iz ruskega ujetništva v veliko veselje domačim in prijateljem Jakob Gaber, cerkveni pevec v Sori pri Medvodah, Sedaj biva zdrav v Aulie-Ata v Turke-stanu.
—	Osebne notarske novice. Notar Josip Kuhar gre iz Trebnjega v Litijo, notarski subštitut Frančišek Tavzes pa iz Litije v Trebnje.
—	Kardinal Gotti ponesrečil. C. kr, korespondenčni urad poroča: Prefekt kongregacije propagande kardinal Gotti je omedlel v svoji pisarni in padel na tla. Poleg zunanjih poškodb so se mu pretresli tudi možgani. Kardinal Gotti je 82 let star,
—	Svarilo. Praški »Narodni Listy« opozarjajo občinstvo, naj ne pozabi, da živimo v vojnem času in naj bo kolikor najbolj previdno v govorjenju in pisavi, da ne pride v navskrižje s sedanjim redom. Tudi za zasebna pisma je uvedena vojaška cenzura. Vsakomur bodi vedno na misli, da se v sedanjih razmerah ne sme tako govoriti, pisati in ravnali kakor v mirnem času, drugače si utegne nakopati težko kazen.
—	Celovško mestno pokopališče so radi vojaških grobov povečali. Novo po kopališče je blagoslovil dekan stolni župnik M. Kovač.
Iz seznama izgub št. 268. Kadet enda Anton, 97. pp., 5. stol., ranjen; kadet Fischer Rudolf, 97. pp., 16. stot., ranjen; praporščak Franješ Karel, 97. pp., 3. stot., ranjen; nadporočnik Friscli Rudolf, 97. pp., 16. stot., ranjen; kadet Gliicksthal Oton, 97. pp., 14. stot., ranjen; asistenčni zdravnik dr. Gruss Miloš, 97. p}>., 7. stot., ranjen; poročnik pl. Herdt Franc, 17. pp., mrtev (29. 7. 1914); poročnik dr. Hofer Leopold, 97. pp., 8. stot., ranjen; kadet Kumer Fran 97. pp., 3. stot., ranjen; kadet Loucky Josip, 97. pp., 5. stot., mrtev (julija 1915);
kadet Matzkc, 97. pp., 13. stot., mrtev (julija 1915).
Popravek k seznamu izgub. Ksr-mavner Stanko namesto Franc, četovodja, 17. pp., 1. stot., ljubljanska okolica, Št. Vid, 1882, mrtev.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Artur pl, Schuschnigg, 26. dom. p., poveljnik nekega črnovoj. polka in nadporočnik 27. dom. p. Karel Niedermayer. Cesarsko pohvalno priznanje je dobil črno-vojn. nadporočnik Josip Cigoj, pri 30.5 cm motorni bateriji št. 17 in nadporočnik črnovoj. bat. štev. 153 dr. Anton Dolar.
—	Grof Ferdinand Trauttmansdorf, predsednik ^Katoliške ljudske zveze za Avstrijo«, je umrl na Rusko-Poljskem na griži.
—	Ustrelil se je, kakor se poroča iz Moravskih Orlic, deželni poslanec Kari Prayon. Vzrok: denarne težave. Prayon je zastopal olomuški volilni okraj.
—	Iz seznama izgub št. 269. Inf. Sa-fran Miroslav, 58. pp., 7. stot., iz mariborske okolice, 1895, mrtev (29. julija 1915).
—	Vlak povozil vojaka. V nedeljo zvečer je na progi med Logatccm in Planino v km 471,93 tovorni vlak povozil in usmrtil infanterista Karola Job.
Padel je ob Dnjestru zaveden katoliški učitelj Vekoslav B r a j a n , doma iz Spinčičev iz Istre.
—	Smrtna kosa. V Mariboru je umrla soproga kolarskega mojstra Magdalena Borštner, stara 61 let. — V Mariboru je umrl železniški sprevodnik v pok. gosp. Simon B r a č i č , star 78 let.
—	Vrnitev naših invalidov. Kakor smo poročali, jc 10. septembra došlo iz Rusije 59 avstrijskih invalidnih ujetnikov, katere so zamenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstriji ujeti. Od naših domačih polkov so se vrnili sledeči invalidi: pro-stak Franc Šramel od 17. pp., 7. komp.; prostak Anton Majdič od 17. pp.; prostak Jožef Vobner od 87. pp., 4. stot.; prostak Jožef Maier od 47. pp., 4. stot.; prostak Štefan Klamnik od 47. pp., 4. stot.; prostak Jožef Svatina od 87. pp., 5. stot.; prostak Jožef Tratela od 87, pp„ 2. stot.; prostal Ivan Cerjak od 87. pp., 9. stot,
—	Podružnici »Rdečega križa« v Tržiču je daroval g. Peter Kozina, tovarnar, 20 K namesto venca na grob f g- Mateja Lončar, hotelirja v Tržiču.
—	Iz ujetniškega tabora v March« trenku na Zg. Avstrijskem nam pišejo: Tukajšnji slovenski vojaki, ki stražimo rusko ujetnike, nismo v »Slovencu« še nič brnli o ujetniškem taboru v March-trenku. Torej nam dovolite par vrstic. Tukajšpji, tabor za ruske ujetnike jc
Pogrešani vojaki.
zelo velik; med njimi je tudi veliko častnikov, ki se jim ne godi slabo. Tudi rusko moštvo samo pravi, da je tu boljše, nego je bilo v Karpatih, kjer so jih naši »zabrali«. V govoru se nekoliko razumemo z Rusi, a preveč z njimi občevati nam ni dovoljeno. Ujetniki imajo vse prav lepo urejeno, da bi človek ne verjel. Tabora sta narejena še dva in sedaj delajo še tretjega. Vojakom, ki stražimo Ruse, se prav dobro godi. Službo imamo vsak drugi dan in vsako drugo nedeljo gremo k sv. maši. Naše misli pa seveda rade pohite na dom, kjer smo pustili svoje najdražje, svoje žene in otroke. Upamo, da bo kmalu večina rusko vojske v naših in nemških ujetniških taborih, ostalo bo prišlo samo po sebi. Pozdrav vseh tukajšnjih Slovencev!
—	Turški ranjenci v Budimpešti. Včeraj je došel v Budimpešto transport turških častnikov in vojakov rekonvalescentov, katere je pričakal turški generalni konzul Ahmed Kikmet beg in gospe Rdečega križa. Vojskovali so se na Galipolju in so bili tamkaj ranjeni. Sedaj so odšli v Wies-baden na odmor. Častniki so trdili, da je nemogoče vzeti Dardanele, ker se bo razbila ob silno močnih utrdbah vsaka sovražna ofenziva.
—	Iznajdba za strelske jarke. Podpolkovnik Fridolin Kavčič, slovenski pisatelj, je iznašel mal ročni aparat, ki pri streljanju v jarkih krije glavo strelca. Aparat bodo uvedli v naši armadi.
—	Rusini na gornjem Ogrskem pišejo s cirilico. Sedaj je nastalo med tamošnjo duhovšično in učiteljstvom živahno gibanje za odstranitev cirilice in uvcdenje latinice. Ogrski episkopat je sklenil z vso silo podpirati to gibanje, da se že enkrat iz cele Ogrske odpravi cirilica.
—	Naročnikom lista »Ave Marija«, ki se tiska v Ameriki, naznanjamo sledeče: Na razna pismena vprašanja gg. naročnikom odgovarjamo, da za sedaj list »Ave Marija« ne prihaja v Evropo. Vsled tega prosimo častite naročnike, da potrpe do časa, dokler se razmere lit; predrugačijo. Rafaelova družba.
Škandal v newyorški oazami brambi. K števil nim škandalom v newyorški policijski upravi se jc sedaj pridružil še škandal v mestni požarni brambi. Govori se, da sc je nekaj mestnih gasilcev združilo v posebno zvezo s tem namenom, da bi ople-nili posamezna skladišča, nato jih pa zažgali, da bi tatvino prikrili. Doslej so o dveh gasilcih dognali, da sta se pregrešila na ta način. Pričakujejo se nadaljne aretacije.
Pogrešane Mine s Primorskega.
Išče se Terezija Vidi č in njen sin Bernard na Grebenu št. 87 pri Kostanjevici; pojasnila Antonu Vidic, k. u. k. Train-Div. Nr. 3, Munzgrabenstrasse, Graz. — Ivan Sivec in Miha Gregorčič, Militar-Abth. Nr. 15, Marineseldpostamt, Pola, iščeta svoji družini, doma iz K'-na pri Kobaridu. — Jostp Koncut. k. u. 'k. Etappen Arb.-Abt. Nr. 5. Spital a d Drau, Koroško, išče svojo družino, doma iz Vedrijana p. Kojsko pri Gorici. — Maraž Josip, k. u. k, ?. Landstu.rmwachhalbbaon, 2. komp., Št. Peterska vojašnica v Ljubljani, išče Karo-linn Ciglič, iz Si. Ferjana št. 216 pri Golici. — Andrej Goljevšček k. k. Landes-schiitzenreg. Nr. 3, X./4 feldkomp., vojna pošta št. 222, prosi svoje prijatelje, naj se mu oglasijo. — Jakob Gabrijelčič iz Brd, Kožbana, zdaj Gefreiter pri k. k. Lir. 27, IV. E. K. Rottenmann, Štajersko, išče svojo družino. — Žbogar Martin iz Ložic številka 112, pošta Plava, občina Anhovo ob j Soči, išče svojo ženo Alojzijo Žbogar s štirimi otroci in ssvojo sestro Marijo. Obvestila so naprošena na župni urad Konto-velj, pošta Prosek pri Trstu. — Lenardič Anton, Terlikar Anton, enol. prost., Prin-čič Alojzij Šfiligoj Rudolf, Šuligoj Anton, Sfiligoj Anton, Jurič Alojzij, Velišček Leopold, Urbančič Kari, Korenjak Alojzij, Turna Anton. Vsi podpisani so doma z ozemlja, ki so ga zasedli Italijani in nihče izmed njih ne ve ničesar o svojcih. Zato najsrčneje pozdravljamo vse znance in prijatelje. Naslov: K. u. k. Wachkomp„ Feldpost 608. S spoštovanjem »Slovenski vojaki«
Šibar Olga iz Fojane, sedaj v Klein-Stohl 26, Moravsko, išče svojega moža Alojzija Šibar; bil je pri 27. pešpolku. Že več mesecev ne ve nič o njem. — Beč Terezija iz Hlevnika št. 11 pod Kožbano v Brdih išče 28 let starega sina Beč Alojzija. Šel je k vojakom meseca marca in ne ve nič, kje se nahaja. Morebitna obvestila je
poslati v Klcin-Stohl na Moravskem. _
Kdo ve kaj o Andreju Pahor, črnovojniški polk 3/6? Žc !ri mesece ni pisal ženi Ivani Pahor, ki se nahaja sedaj kot begunka v Demoradicu, p. Vysoke Myto na Češkem. Kdor kaj ve, naj blagovoli naznaniti na
njen naslov. — Išče sc Peter Koren, ki je služil pri 27. dom. p., 3. stotnija, pozneje pa je bil v Franc Jožefovi bolnici v Ormožu; pojasnila na Angelo Koren, begunka, Štepanja vas št. 38 pri Ljubljani. — Išče se Josip Mizerit, 97. pp„ 2. stot. Šel je v Ptuj, a sedaj se o njem ničesar nc ve. Pojasnila Frančiški Trpin, begunka, Štepanja vas št. 38 pri Ljubljani.
Pogreša se Franc Šega, infanterist 17, pešpolka, 6. stotnija, vojna pošta št. 32. Oglasil se je nazadnje 6. septembra 1914 ter je bilo vse poizvedovanje po njem do sedaj brez uspeha. Kateri njegovih tovarišev bi mogel le količkaj o njem kaj poročati, naj blagovoli to sporočiti na naslov; Ferdo Wigele, nadučitelj, Loški potok, pošta Travnik pri Rakeku. — Družina Šo-šteršič, Zobem bei Aspang, Nieder Oster-renich, išče Janeza Šošteršič, ki je služil pri pešpolku št. 97, 5. stot., vojna pošta št. 73. — Iščem svojega nečaka Josipa Me-linc, Kamno št. 31, ki je šel 20. maja k vojakom in Ludovika Cimprič, Kamno št. 19, ki je služil od oktobra 1914 pri delavskem oddelku; pojasnila Elizabeti Jug, Via S. Catterina št. 9, Trst. — Brata Ignaca in Antona Gorjup, prvi ;e služil kot četovodja pri c. kr. 27. dom. polku in drugi kot desetnik pri c. kr. 47. pp. išče Ivan Gabrijelčič, k. u. k. Etappen-Stationskom-mando v Ajdovščini, Primorsko.
Književnosi.
»Slovenski Učitelj.« Št. 9 ima zanimivo snov: Kaj nas briga strma pot... (Marica Koželj.) — Izprememba »Šol. molitve-nika«. (Prof. dr. G. Pečjak.) — Nekaj nasvetov kandidatinjam za preizkušnjo usposobljenosti. (Josipina Demšar.) — Dopolnilo katehezi. (A. Čadež.) — Tvoritev pravilnih mnogokotnikov iz obsrediščnih kotov. (—a—.) — Razvoj oskrbe slaboumnih. (Anica Lebar.) — Katehetsko gibanje. — Katehetski vestnik. — Vzgoja. — Zgledi za katehezo. — Učiteljski vestnik. — Slovstvo in glasba. — Raznoterosti.
»Hrvatska Straža« za krščansku pro-svjetu, 1. 13, št. 4, je pravkar izšla. Ta revija (glasilo »Leonove družbe« v Senju) je namenjena filozofiji in drugim znanostim. Urednik dr. Ante Alfirevič. Iz vsebine: Za-vjera protucrkvene bogoslovije i slobodo-urnne filozofije. — Roger Bacon i aukto-ritet. — Monizam i slobodno zidarstvo. — Čudoredni-kulturni vidici i dr. A. Bazala.
•i*
Vsemogočnemu Bogu je dopndlo našo najiskrenejše ljubljeno hčerko, oziroma sestro, gospodično
zasebno uradnico,
danes ponoči po kratki, zelo mučni bolezni, prevideuo s svetimi zakramenti za umirajoče, v cvetju mladosti, poklicati k Sebi.
Pogreb nepozabne ranjke se vrši v torek, dne 'J8 septembra 1915. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo bralo v raznih ljubljanskih cerkvah.
Preblago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
L j u b 1 j a u a. dne 27. sept. 1915.
ZaMjoči ostali.
Vsako množino lepih
1938
se kupi. Ponudbe na Ljubljano, poštni predal 123.
Vsebuje navedeno množino lihi*.
fžnsmro vmsmo jkkmrja PiCCOLhja vLjubljanl
-—-W muh malokdaj
W I steklenica 2 kroni. "Wš
Ceniki zastonj in franko.
3
trgovski pomočniki
konfekcijske stroke se sprejmejo takoj proti dobri plači in samostojna
3>orudbe: 1951 kontoaristinja.
0. JBernatovie, £jubliana, JKestni trg 5.
Oucjo uolno
kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861	vsako množino
Vinko Crnilec, Naklo p. Kranju.
buestilo.
Uijudno naznanjam vsem prečastitim cerkvcnlm oskrbništvom in drugim p. n. odjemalcem, da sem večjidel svoje zaloge voščenih sveč začasno
preložil v Ljubljano
ter da bom sprejemal in Izvrševal cenj. naročila od tu, dokler se ne bom mogel povrniti v Gorico.
Cenjena naročila naj se blagovolijo naslavljati na mojo sedanjo pisarno	1831
,9 svecar J
Sodnijska ulica 7» I. nad.
i SANATORK JM • EMONA i
1 ZA' NOTRA^^LTOE • BOLEZNI /
I LJUBLJANA-KOMENSKEGA ULICA-^ ft
' SE^2im^:FramRU-D^FR.DERGANC \\
5ščc se ženska srednje sta» rosti v svrho ženitve kot
na večje posestvo s trgovino in gostilno na Kranjskem. Pismene po-nuilbe na upravo lista pod: »Gospodinja štev. 1917.«	1917
Mahrovc šole se sprejme na hrano ln stanovanje pri boljši rodbini. Kje pove uprava lista pod št. 1958.
Dobro h	■ „WaiIenrad" se ceno
	) H mr proda. "M
nhpoironft lof	lili Ogleda se
uiirdMiiu ep	Breg, št. 20, III, nad.
Sprejme se
prodajalka
v trgovino specerrske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima taka, katera bi sama vodila filijalko. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1879, če se priloži znamka za odgovor.
vseh vrst in vsako množino
kupule po nsivliHii tenoii
J. GROBELNIM, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22,
govarja m ssmonam
K^nu	m i
na i rnlfni
lm e i iSftui
1753
zraven
mmmm^mmm
dne Hotenje.
ksi
A
8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 19., 20.. 21., oktobra, 2. in 6. novembra
22., 26., 27., 28., 29., 30. dne 1915. 1.
W3 >
O >
O
a
a s
(S
e
a> U
	! Vi
< K i	200' - j
	
	1 1/2
i k \	100- —
	
1	V* !
r	50- —
	
	'/8
K	25'—
§ 1 propiija a
Dobitki |	za		300000
l	H		200000
1	>1		I00000
1	n		<50000
1	M		50000
1	«		10000
i	«		30000
«»	po	25000 =	50000
10	a	20000 =	200000
20	M	L0000 =	200000
30	V)	5000 =	L50000
400	n	2000 =	«00000
700	n	1000 =	700000
3094	n	400 =	1237600
3973?	M	200 =	7947400
5P 44000 dobitkov In 1 premija K 1
s o
i j	
	■/2 I
K	20'— J
	
S '	
j	'/ 4
K	IO'—
	
	
	Vs
K	5'—
Srečke za ta razred priporoča
Ijanika
v Ljubljani
poslovnlca c. kr. avstrijske razredne loterije
in njene podružnice v Celju, Celovcu in Splifu.
Pismena naročila se priporočajo po poštni nakaznici.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odtrovnmi urednik: Jožef Gostinčar. državni poslauec.