LETO XX. — Številka 56 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — /a redakcijo odgovorna Albin UčAKAR in Andrej TRILER ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 2. VIII. 1961 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od 1. januarja ?958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ol. sredah in s o b o t a ti Z A GORENJSKO Snidenje prešernovcev v Straziscu V nedeljo se je zbralo v Stražišču več kot 1200 preživelih borcev znane Prešernove brigade, kakih 150 bivših borcev koroških partizanskih enot in veliko število njihovih svojcev ter prebivalstva Kranja in okolice. Predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar je tem partizanskim enotam slovesno izročil domicil; sklep o tem je dan prej sprejela občinska skupščina. Zbranim borcem je govoril prvi komandant slovenskih partizanskih enot in sedanji predsednik RO ZZB Slovenije Franc Leskošek - Luka in bivši komadnant Prešernove brigade Rudolf Hribernik - Svarun. Predsednik občinskega odbora ZZB Kranj Vinko Kepic pa se je v imenu vseh borcev javno zahvalil Stanku Petelin - Vojku za izdajo knjige o Prešernovi brigadi, ki so jo borcem te enote poklonili ob tej priložnosti. Srečanje je spremljal z izbranim kulturnim programom, v katerem so sodelovali združeni pevski zbori kranjske občine, Veseli planšarji, znani član partizanskega gledališča Joco iz Trsta in drugi. Borci so bili zelo ginjeni ob tem srečanju, saj se mnogi niso videli že polnih 22 let. Želijo, da bi se večkrat sešli in obujali spomine na nekdanje boje in težko življenje, obveščevalci Prešernove brigade pa so se dogovorili za ponovno srečanje že to jesen v Železnikih. Na sliki: Rudolf Hribernik - Svarun med govorom. K. M. Pred gorenjskim sejmom V petek, 4. avgusta, ob 10. uri dopoldne bo podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Vinko Hafner odprl letošnji 17. gorenjski sejem. Najpomembnejša sejemska prireditev na Gorenjskem je torej pred nami in od nje pričakujejo razstavljavci in prireditelj velik uspeh. Na otvoritev sejma je povabljenih prek 300 predstavnikov oblasti in družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije in ostalih republik ter nekaj predstavnikov iz Italije in Avstrije. Veliko število razstavljavcev (264) dokazuje, da se ti zavedajo pomena in možnosti, ki jim jih daje sejem za povečanje plasmana in propagiranja svojih izdelkov. Prav tako so se tudi potrošniki navadili na sejem, saj je lanskoletni promet dosegel milijardo in pol starih dinarjev. Promet pa bi bil še večji, če bi na sejmu lahko prodajali blago inozemskih razstavljavcev za dinarje. Vendar pa upravi sejma kljub vsem prizadevanjem še ni uspelo dobiti potrebne devizne kvote. Letos torej še ne bomo mogli kupovati tujega blaga za dinarje, čeprav bo tujih razstavljavcev precej več kot lani (20). Ker je na Gorenjskem tudi turizem važna gospodarska panoga, je prireditelj želel dati sejmu tudi turistični poudarek. Zato bo na razstavišču II. v tekstilni šoli posebna turistična razstava, ki bo prikazala turistične zanimivosti iz vseh predelov Gorenjske. Razen tega bodo na vseh treh razstaviščih prodajali turistične spominke. Povod za organizacijo take turistične razstave je bil precej velik lanskoletni obi.sk inozemskih gostov, saj jih je sejem obiskalo okoli 12.000. Večni problem gorenjskega sejma — več med seboj oddaljenih razstavnih prostorov — tudi letos še ne bo rešen. Uprava gorenjskega sejma pa je že storila vse potrebno za izgradnjo novih sejemskih prostorov, ki naj bi bili predvidoma na Zlatem polju. Potreben denar nameravajo dobiti tako, da bi zainteresirani razstavljavci plačali petletni zakup svojega razstavnega prostora. Na ta, način bi zbrali približno 129 milijonov S din, ostali denar pa bi zagotovil gorenjski sejem, izvajalec del Gradiš i m Gorenjska kreditna banka. Morda bo že 18. mednarodni, gorenjski sejem (mednarodni zato, ker je v zadnjih. letini dobil mednarodni pomen) v novih sejemskih prostorih. S. Zupan Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Obvešča cenjene potrošnike da prodaja prodajalna DEKOR v času gorenjskega sejma od 4. do 15. 8. pohištvo s popustom Konkurenčne cene — dostava fco do 30 km Priporoča se kolektiv prodajalne Kokra — Dekor Obrazi in pojavi Žiro račun sklada zdravstvenega zavarovanja je blokiran. Zdravstvene ustanove si izposojajo denar pri drugih delovnih organizacijah, da sploh lahko izplačajo osebne dohodke. Dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja so premajhni oz. izdatki za zdravstvo preveliki. Pri tem dejstvu se je težko izogniti vprašanju, ali bi bilo možno z zmanjšanimi izdatki za zdravstvo zmanjšati primanjkljaj v skladu? Ali pa je izključna možnost rešitve problema povečanje dohodkov sklada za zdravstveno varstvo? Težko se je izogniti vprašanju, ali so sedanje težave zgolj posledica premajhnega dotoka sredstev v sklad za zdravstveno zavarovanje, ali pa sta morda delno tudi organizacija in delo zdravstvene službe vzroka za takšno stanje? Dokler bo občan kot pacient gledal, da zdravstveno osebje predvsem in najprej izpolnjuje gore formularjev in potem šele tudi zdravi, dokler bo v čakalnicah posedal vse dopoldneve in poslušal iz ordi- nacijske sobe smeh in glasne pogovore, dokler se bo jezil nad tistimi, ki po zvezah smejo v ordiancijo tudi skozi vrata, na katerih piše »Ni vstopa«, dokler... — toliko časa se ne bo mogoče izogibati zgornjih vprašanj. Žal. Na zadnjem zasedanju skupščine komunal' ne skupnosti socialnega zavarovanja v Kranju smo slišali hude stvari o zobozdravstveni službi. Zobozdravstveni delavci so izračunali, da za toliko denarja, kolikor jim ga zdravstveni sklad da za en mesec, delajo lahko le štirinajst dni, potem pa jih ne brigajo već pacienti z bolečinami in sploh nihče. Naredili so za toliko, kolikor imajo po njihovih kriterijih denarja, pa amen. čakalnice so potem polne, ordinacije prazne; pacienti čakajo in preklinjajo (ali pa tudi ne), zobozdravstveni delavci se dolgočasijo in ne delajo (ali pa tudi delajo, kdo ve; morda se sploh ne dolgočasijo). Kaj pa zdravniška etika, tovariši? A. Triler Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Sejem bo odprt od 8. do 19. ure. Sodelujejo domača in tuja podjetja. Modna revija. Vsak večer zabavni program. Slavnostni seji občinskih skupščin Kranj Preteklo soboto je bila v Kranju slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je razen odbornikov obeh zborov udeležili tudi nekateri visoki družbenopolitični delavci republike Slovenije. Slavnostna seja je bila sklicana v počastitev občinskega praznika — 1. avgusta. Na seji je najprej predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar pozdravil vse udeležence, potem pa prikazal razvoj občine v zadnjih letih. V drugi točki dnevnega reda pa so udele- ženci sprejeli odlok o podelitvi domicila koroškim partizanskim enotam. Listino o podelitvi domicila kranjske občinske skupščine koroškim partizanskim enotam je v imenu koroških borcev sprejel Mitja Ribičič, ki se je v svojem govoru za to odločitev najlepše zahvalil in hkrati zaželel občanom kranjske občine v prihodnje veliko delovnih uspehov. V drugem delu slavnostne seje so gojenci glasbene šole, pevski zbor in recitatorji izvedli krajši kulturni spored. A. Ž. Jesenice Dva dnevna reda na skupni seji obeh zborov občinske skupščine Jesenice sta razdelila sejo na delovni In slavnostni del. V okviru delovnega dela seje so razpravljali O potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1966 občine Jesenice. Predpisanih prispevkov in davkov občanov je bilo izterjanih 93 odstotkov. Ker na poročilo ni bilo nobenih pripomb, so odborniki na predlog komisije za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občine Jesenice razrešili Marijo Vogrinovo in Danico Glivarjevo za zaključni račun in za vodenje davčnega knjigovodstva občine. Nato so odborniki razpravljali o izdaji soglasja k ukinitvi oddelka osnovne šole Prežihov Voranc na Planini pod Golico. Slavnostni del seje je bil kar dvakrat slavnosten. Prvič zato, ker je bila slavnostna seja uvod v vrsto prireditev, posvečenih občinskemu praz- niku, in drugič zato, ker je to bila prva seja v novi dvorani, v novih prostorih občinske skupščine, ki se je pretekli teden preselila v upravni trakt zdravstvenega doma. France Žvan, predsednik občinske skupščine, je v slavnostnem govoru orisal pota, ki so pripeljala do ustanovitve Cankarjeve čete. Ta Četa je vodila prvi oboroženi boj z okupatorjem prvega avgusta 1941 leta na Obranci. Svoj govor je tovariš Žvan končal z oceno mednarodne politične situacije. France Konobelj-Slovenko, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, je zatem prečrtal obrazložitev k predlogu odlokov za (podelitev domicila Cankarjevemu bataljonu, Gorenjskernu odredu in vsem koroškim partizanskim enotam. Seje so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in matere padlih borcev J.V. Zbor internirancev in odkritje spomenika na Hrušici »In za ljudi, ki jih še ni...« Hrušica, 30. julija — Običajno se naši sestanki ali seje začno s precejšno zamudo. Na Hrušici v nedeljo ni bilo tako. 2e pred četrto uro popoldne je bila dvorana v domu družbenih organizacij nabito polna vaščanov in internirancev iz vseh krajev jeseniške občine. »Ne sestajamo se zato, da bi naši generaciji dali kar največ slave, temveč zato, da bi tudi mlajši rodovi znali ceniti svobodo« je dejal v uvodnem govoru Franc Ko-bemtar. Ko je stopila na oder tovarišica Vida Tomšič, so prikorakali v dvorano pionirji in ji podarili šopek rož ob spontanem in prisrčnem aplavzu navzočih. »Predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij so me opozorili, da tudi sama sodim na ta zbor internirancev, ker sem se januarja 1942. leta v begunjskih zaporih srečala s številnimi zaporniki iz te male vasice, ki jo je sovražnik hotel iztrebiti,« je dejala tovarišica Vida Tomšič in nadaljevala: »Ce ne bi šli v boj, ne bi bili danes gospodarji na svoji zemlji; tu bi se bohotili tujci in mi bi bili hlapci. Fašistična propaganda je kričala: 'Vero vam bodo vzeli!' 'Otroke vam bodo vzeli!', 'Zemljo vam bodo vzeli!' itn. Mi pa smo odgovarjali: vero nam jemlje Hitler, ki jo izrablja v politične namene; otroke nam jemlje fašizem — zemljo nam tepta tujec. Slab je režim, ki so mu celo otroci nevarni«. V nadaljevanju svojega govora je tovarišica Tomšičeva govorila še o mednarodni politični situaciji in dejala, da sile vojne postajajo nervozne. Po zboru je povorka s prapori in z godbo krenila na Belo polje, kjer je osrednji del spomenika odkrila Vida Tomšičeva. Pred spomenikom je govoril Maks Klinar, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Hrušica, nastopili pa so še recitatorji, pevski zbor in godba na pihala. Osrednji del spomenika je Prireditve za občinska praznika Tržiča in Radovljice Trzic 5. avgusta bodo občani Tržiča praznovali svoj občinski praznik. Posvečen je prvim borcem, ki so pred 26 leti padli pod Storžičem. V počastitev na ta dogodek bodo imeli vrsto prireditev od 1. do 6. avgusta. Včeraj so začeli s šahovskim brzoturnirjem v šoli Križe, danes v sredo bo občinsko prvenstvo v plavanju, v četrtek občinsko prvenstvo v streljanju, sprejem francoskih internirancev na Ljubelju in žalna komemoracija pred spomenikom na Ljubelju. Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu bo v soboto ob 16. uri, ob 17. uri bo otvoritev razstave partizanske grafike Ive Šubiea v prostorih delavske univerze v Tržiču. Ob 18. uri istega dne bo sprejem prvo-borcev, uro kasneje t>o pro-meinadni koncert godbe na pihala DPD Svobode Tržič, kasneje bo ognjemet nato na griču pri Jožefu premiera nove spevoiigre Na Trški gori. V nedeljo, 6- avgusta, bo ob 8. uri svečana sej.a obeh zborov občinske skupščine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili domicil koroškim odredom, ob 9. uri bo prvenstvo v rokometu z mednarodno udeležbo: Klagenfurt (Celovec), Fer-lach (Borovlje), Partizan Križe in Tržič, ob 11. uri bo žalna komemoracija pri spomeniku prvih žrtev pod Storžičem, zvečer pa bo ponovitev spevoigre Na Trški gori. -m- Radovljica 5. avgusta praznujejo občani radovljiške občine svoj praznik. Ta dan bodo svečano proslavili. V soboto, 5. avgusta, bo slavnostna seja splošnega zbora občinske skupščine. V nedeljo, 6. avgusta, pa bo ob 11. uri svečana podelitev domicila partizanskim enotam, in sicer Cankarjevemu bataljonu, gorenjskemu odredu in koroškim enotam. Pri podelitvi bosta sodelovali tudi občini Škofja Loka in Jesenice. Po končani podelitvi bo partizansko srečanje v Ribnem pri Bledu, na katerem bo prome-nadni koncert združene godbe na pihala Gorje in Javor-nik. Nastopil bo tudi oktet iz Radovljice. V. M. po svoji vsebini posvečen tudi spominu vseh padlih borcev, umrlih nasilne smrti v koncentracijskih taboriščih in vsem žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni. Spomenik še nima dokončne podobe. Osrednji del spomenika predstavlja boj jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni vojni, druga kompozicija, ki še ni izdelana, bo predstavljala Izseljevanje vaščanov Hrušice in tretja streljanje talcev na Belem polju. Za spomenikom bodo postavili 46 kamnov z napisi imen ustreljenih talcev, Delo osrednjega spomenika, zlasti vsebinskega dela, je bilo zaupano arhitektu Vlasvu Kopaču, upodobil pa ga je z reliefom akademski kipar profesor Božo Pengov iz Ljubljane. To je resnično umetniško delo, ki naredi na mimoidočega močan vtis; ima trajno vrednost in bo najlepši v vsej okolici, ko bo z nadaljnjimi deli dobil končno obliko. Livarsko delo so odlično opravili livarji jeseniške železarne. Samo osrednji del bronastega spomenika (reliefa) teh-ta 1200 kg, kljub temu, da je votel. Spomenik krasijo verzi ki jih je napisal domačin, pesnik in pisatelj Miha Kit, nar: PO GMAJNAH — OB CE. STAH - ZA ŽICAMI SMO PADLI V SMRT STRELJANI — UBIJANI _ IZMUČENI HLAPCI JERNEJI IN SlMN> SIROTNIKI 1 ZA CAS — ZA VAS IN ZA LJUDI, KI JIH SE Jože VMic Osrednji del spomenika na Hrušici, ki so ga odkrili ljo — Foto Perdan v Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednje odškodnine za požarne škode-dne 31.7.1967 — HLADNIK Aleš, žirovski vrh 6, S din 1,748.674.— dne 31.7. 1967 — RUPAR Anton, Bukov vrh 33, S din 1,828.529.— dne 31.7. 1967 — PETERNELJ Franc, Davča 9, S din 344.138.— Uprava Zavarovalnice Kranj S seje skupščine KSSZ Kranj Dohodki premajhni, izdatki preveliki Finančni načrt sklada za zdravstveno zavarovanje zmanjšan za 61 milijonov S din — Spremenjen splošni sporazum in pravilnik o zdravstvenem zavarovanju Minuli ponedeljek je bila v Kranju šesta seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, na kateri so se člani seznanili s težavami sklada zdravstvenega zavarovanja in s polletnim stanjem dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja. Na seji so tudi spremenili finančni načrt sklada ter splošni sporazum in pravilnik o uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva. Kot smo že poročali, so se pretekli mesec zdravstveni zavodi na Gorenjskem znaš- OBVESTILO Spomeniška komisija pri svezi združenj borcev NOV občine Radovljica je ugotovila, da manjka določeno število napisnih kamnov ustreljenih talcev, katere nameravamo postaviti letos in s tem dokončno urediti pokopališče talcev v Begunjah. Naprošamo svojce, sorodnike ali organizacije ZBNOV, ki so že ugotovili manjkajoča imena ustreljenih — talcev in pokopanih na vrtu begunjske kaznilnice (sedaj bolnišnice), da nam pošljejo naslednje podatke: 1. priimek in ime ustreljenega talca, 2. rojstni podatki in kraj rojstva oz. bivališča, 3. kje i .in kdaj je bil ustreljen (točen datum in leto). Podatke sprejema Zveza združenj borcev NOV občine Radovljica do najkasneje 15. septembra 1967. Zveza združenj borcev NOV občine Radovljica Na Kofcah so odkrili spominsko obeležje Pri planšarski koči na Kofcah so 22. julija odkrili spominsko obeležje padlemu borcu Kušarju. Padel je na pohodu druge grupe odredov, ki so šle prek Karavank na Štajersko. Prvi bataljon se je prebil srečno, drugi pa je padel v zasedo. V borbi so se borci razkropili. Dva — eden od njiju je bil Kušar — sta ostala na Kofcah. Ko se je približal sovražnik, je Kušar skočil iz skrivališča in padel. Ploščo padlemu je v imenu krajevne organizacije zveze borcev Podljubelja odkril prvobocec Vladimir Peraič-Planin. Govoril je o pohodu in o njegovem zgodovinskem pomenu. Podljubeljčani pa so izedli krajši kulturni spored. Iz Podljubelja je zjutraj odšla po poti odredov izvidnica petnajstih vaščanov. -m- li v precejšnjih težavah, ker je služba družbenega knjigovodstva blokirala žiro račun sklada za zdravstveno varstvo. Zato so v nekaterih zdravstvenih zavodih imeli precej težav, preden so lahko izplačali osebne dohodke. To se je zgodilo predvsem zato, ker so bili dohodki sklada v prvem polletju za okrog 152 milijonov S din manjši, izdatki pa Za 282 milijonov S din večji kot je bilo predvideno v prvotnem finančnem programu. Razen tega je služba družbenega knjigovodstva morala plačati vse zaostale račune zdravstvenim zavodom izven Gorenjske. Tako je konec polletja znašal primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja 434 milijonov 815 tisoč starih dinarjev. Na ponedeljkovi seji so člani skupščine na'prej zmanjšali finančni program sklada ■ za zdravstveno zavarovanje za 61 milijonov 200 tisoč starih dinarjev, takoj zatem pa so razpravljali o spremembah splošnega sporazuma med Komunalno skupnostjo soc;alnega zavarovanja in Zdravstvenim centrom vseh gorenjskih občin. Po predhodni razpravi predstavnikov Zdravstvenega centra, izvršilnega odbora socialnega zavarovanja in odbora za zdravstveno varstvo o spremembi splošnega sporazuma so na seji sklenili, da bodo dotacije zdravstvenim službam in drugim ko-ristnikom sklada v prihodnje tolikšne, kakršni bodo dohodki sklada. To pomeni, da bodo dotacije manjše, če dohodki sklada ne bodo tolikšni, kakr je predvideno v finančnem programu. Razen lega so sklenili, da bodo v prihodnje najprej plačevali račune zdravstvenim zavodom izven Gorenjske, šele potem pa zdravstvenim zavodom na Gorenjskem. Sklenili so tudi, da bodo zdravstveni domovi v zadnjem četrtletju morali plačati stroške za zdravila, če bodo ti večji od predvidenih (4148 starih dinarjev na zavarovano osebo na leto). Ker so bili stroški zdravljenja v bolnišnicah v prvem polletju za 93 milijonov starih dinarjev večji, kot je bilo predvideno v finančnem programu, bodo zdravstveni zavodi na Gorenjskem morali kriti 30 odstotkov povečanih stroškov (zdravstveni domovi 15% in bolnišnice 15%). Sklenili so, da bodo ta znesek morali poravnati do konca leta. Nazadnje so člani skupščine na seji spremenil; še pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva. Tako so sklenili, da se bodo zavarovane osebe lahko zdravile le v gorenjskih bolnišnicah ali v vojaški bolnišnici v Ljubljani, s katero je zavod za socialno zavarovanje sklenil dogovor o zdravljenju. Ce pa se bodo zavarovanci hoteli zdraviti v drugih bolnišnicah izven področja komunalnega zavoda, čeprav so ustrezne bolnišnice na Gorenjskem oziroma bi se lahko zdravili v vojaški bolnišnici v Ljubljani, bodo stroške zdravljenja morali plačati sami. Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva pa so spremenili tudi v tem, da bo zdravnikova napotnica za pregled pri zdravniku specialistu na Gorenjskem ali izven področja zavoda veljala samo za en pregled. te bi ob koncu skušali ugotoviti, zakaj se je sklad zdravstvenega zavarovanja znašel v takšnih težavah in zakaj so sprejeli vse te ukrepe, potem lahko ugotovimo, da so med drug;m za to krivi deloma tudi zavarovanci. Ti so namreč velikokrat zahtevali zdravljenje v bolnišnicah izven Gorenjske in najdražja zdravila. Ce bo šlo še tako naprej, pa takšna »želje« posameznih zavarovancev lahko privedejo do precejšnjih neprijetnosti, ki jih bomo morali reševati vsi skupaj. Ko smo po seji povprašali direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Edgarja Vončino, če bedo ta mesec zdravstveni delavci dobili osebne dohodke brez večjih težav, nam je povedal, da kaže, da bo v skladu dovolj denarja. Dogodi se lahko le, da bodo zdravstveni delavci dobili osebne dohodke nekaj dni kasneje kot prejšnje mesece. A. žalar Kmetijstvo v tržiški občini Zelenjava, črni ribez, mleko glavni pridelki v kooperacijski proizvodnji Dejavnost kmetijske zadruge Tržič s sedežem v Krizah obsega lastno proizvodnjo in kooperacijo z zasebnimi kmeti. V lastni proizvodnji pridelujejo semenski in mer-kantilni krompir, žita (največ jari ječmen in pšenico), črni ribez, razen tega pa pitajo tudi živino (okrog 40 glav). Letos vse poljščine dobro kažejo, uspeh pa bo seveda odvisen še od vremena in prodaje. Z izboljšanjem tehnike obdelovanja in z nagrajevanjem delavcev po učinku so dosegli, da so posevki lepi in da bo pridelek boljši. Tudi pri živin; so dosegli boljši prirastek. Mnogo več dela kot prejšnja leta so letos vložili v ko- operacijo. Zadruga sodeluja s 154 kmet; — kooperanti. 142 od teh je članov zadruge in jih z njo veže temeljna pogodba, 12 pa jih ima z zadrugo le pogodbe za oddajanje tržnih viškov. Pogodbeno sodelujejo pri pridelavi povrtnin, krompirja, črnega ribeza, pri proizvodnji mleka in pitane živirte. Kooperante oskrbuje zadruga s stroji in reprodukcijskim materialom, posreduje pa jim tudi prodajo pridelkov. V kooperacijo so zajeli višinske in nižinske predele. Hribovski kmetje največ vzreja-jo živino za meso ali mleko, nižinski kmetje pa v glavnem pridelujejo zelenjavo ia črni ribez. V. Mihelič V tržiški občini Ugodni proračunski dohodki V prvi polovici letošnjega leta so bili proračunski dohodki v tržiški občini v primerjavi z letnim planom doseženi z 48,8 %. Dotok proračunskih dohodkov pa je še bolj ugoden, če od plana kakor tuđi od realizacije odštejemo prispevek za urejanje mestnega zemljižča, ki sc v celoti prenaša iz proračuna na poseben račun ter komunalne takse, ki se prav tako Ceste asfaltirajo Pred dnevi je Cestno podjetje Kranj začelo v Tržiču asfaltirati Partizansko in Na-šičevo ulico ter Ulico heroja Grajzerja. Dela, ki bi morala biti končana do 15. avgusta, bodo verjetno opravljena pred rokom. Medlem ko asfaltiranje Partizanske ulice financira skupščina občine Tržič (1,649.766 S din), financira asfaltiranje Našičeve ulice krajevna skupnost (1,115.400 S dinarjev). Ulico heroja Grajzerja (1,811. 300 S din) pa financirajo krajevna skupnost, Pekarija, trgovsko podjetje Preskrba, nekaj pa bo prispevala tudi skupščina občine Tržič. — dh Veliko znižanje, izredna priložnost Na gorenjskem sejmu v Kranju zanesljivo obiščite paviljon Gorenjskih oblačil V PRITLIČJU TEKSTILNE ŠOLE Podjetje vam nudi nakup raznih oblačil po izredno nizkih cenah prenašajo na cestni sklad. Tako je letni plan proračunsk.h dohodkov dosežen s 50,5%. Polletni plan dohodkov torej ni bil realiziran v glavnem zaradi neplačevanja prispevkov za mestno zemljišče ia komunalnih taks. Zaradi tega so nastale težave pri realiziranju plana nego^podarsk a investicij, ki se financirajo z navedenih prispevkov. Manj Vi dohodek je bil dosežen tudi pri prometnem davku od plačil za storitve, ker tega davka ne plačujejo investitorji negospodarskih inesticij Itt privatniki, ki opravljajo usluge negospodarskim organizacijam. Zaradi ugodnega doteka sredstev v občinski proračun v Tržiču predvidevajo, da bo tudi v drugem polletju poslovanje normalno in da ne bo treba najemati posojil za obratna sredstva. S. Z. Stanovanjsko podjetje Sk. Loka razpisuje natečaj za oddajo zemljišča za gradnjo 2 stanovanjskih hiš v Karlovcu v Skbfji Loki. Natečajni pogoji so interesentom na voljo na oglasni deski stanovanjskega podjetja od 4. do 20. 8. 1967. Natečaj bo v ponedeljek. 21. 8.' 1967, ob 10. uri Za čas od 4. 8. 1967 do 28. 8. 1967 oddaja Zavarovalnica Kranj najugodnejši ponudnici čiščenje svojih poslovnih prostorov. Ca.s Čiščenja vsak delovnik popoldne od 14.30 do 19.30. Ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj, Kidričeva 40 — pritličje do petka 4. avgusta t. 1. do 14. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ 3LAS * 4 STRAN KULTURA IN PROSVETA Barvni diapozitivi Škofje Loke in okolice Nova razstava v Mestni hiši v Kranju Prešernova brigada Od 29. julija do 15. avgusta bo v galeriji Gorenjskega muzeja v Kranju odprta razstava o Prešernovi brigadi. Fotografije prikazujejo brigado od njene ustanovitve v Davči na Gorenjskem 13. julija 1943 do osvoboditve in zadnjih zborovanj po vojni. K"^r H se te dni tpreho- . i'A po ?":o"ji L"':i, po lvenih azkih, vijugr.s'.'h i:l cali ali pa po pkoližkih gričih, ob reki, aH ska*j park, bi prav gotovo rulelel na katerega Dd desetih slikarjev — udeležence/ Groharjeve slikarske kolonije. Ti so posejani po mtetu in okolici, svoja 6toj?."a za postavili na najrazličnejših krajih. Vsakdo Išče najprimernejši prostor, od koder bi lahko čim popolneje zajel in prenesel na platno bodisi mesto, bodisi pokrajino v okolici. Nekatere je iskanje motivov zaneslo tudi drugam, daleč v eno aH drugo dolino. Vendar pa bo marsikateri upodobitve vredni kotiček v tem slikovitem delu Slove-nijen ostal neodkrit. Slikarji, ki so prispeli iz vseh koncev, loške okolice večinoma sploh ne poznajo. Štirinajst dni, kolikor bo trajala kolonija, je mnogo premalo za spoznavanje tako obsežnega in pestrega območja. Da bi umetnike temeljiteje seznanil s pokrajino, kjer naj bi ustvarjali, Je prireditelj minuli petek, 28. julija rvečer, pripravil predvajanje barvr h diapozitivov inž. arhitekta Toneta Mlakarja. Slikarji so se zbrali v stekle-ja dvorani škofjeloške restavracije Krona. Diapozitive je prikazoval in komentiral avtor sam. Za vse prisot-fie Je bil večer pravo doživetje. Avtor posnetkov, očitno Velik ljubitelj narave, Je prikazal štiri serije diapozitivov. Z njimi je nekako zajel celotni teritorij občine. Prva •eri;'a prikazuje Skofjo Loko, njene kulturno-zgodovinske zanimivosti In posebnosti. Posnetki čudovitih barv gledalcu v kratkem predstavijo vse zanimivosti, ki si Jih velja ogledati v mestu. Z ostalimi diapozitivi nas Je avtor popeljal v Selško in Poljansko dolino, na vrhove planin V bkotid in v Polhograjske dolomite. Posnetki so napravljeni navadno ob sončnem vzhodu ali zahodu, ko *e silhuete gora odražajo na zamolklo žarečem nebu. Vme3 ne manjka prizorov s kmečkih dvorišč, posnetkov slikovitih gorskih kozolcev, Starih, s slamo kritih h.š in majhnih mlinov — pravih po- slastic tudi za občutljivo sJi'csrjevo oko. Morda bi veljalo omenjene diapozitive kdaj prikazati tudi širšemu krogu ljudi, še tak ljubitelj narave, še tnko star Ločan bo med njimi našel nekaj novega, ne- znanega. Kakšne možnosti pa ti posnetki nudijo turističnim delvcem, kako pomemben člen v sklopu turistične propagande mesta bi bili lahko, menda ni treba še posebej omenjati. I. GuzelJ Na osnovi ukaza Glavnega štaba NOV in POS je bila za Gorenjsko in zahodno Koroško ustanovljena 2. operativna cona ter reorganizacija gorenjskih partizanskih enot. Po prihodu na Gorenjsko je zato štab cone reorganiziral gorenjski partizanski odred, ustanovil samostojni kokrški bataljon in v Davči ustanovil 8. udarno brigado. Gorenjska je tako dobila svojo prvo partizansko brigado. Pozneje se je ta preimenovala v sedmo slovensko narodnoosvobodilno brigado France Prešeren. Takoj po ustanovitvi Je cdšla na Dolenjsko. Fotografije prikazujejo njene spopade s sovražnikom, boje na Zirovskem vrhu, kjer je brigada z jurišem prebila sovražni obroč in nadaljevala pot na italijansko okupacijsko ozemlje. 9. avgusta 1943 se je vključila v sestav 14. divizije. Okrepljena z novimi borci se je potem borila z italijanskimi in belogardistič-nimi posadkami. Ena od pomembnih akcij Prešernove brigade je tudi prenos ranjencev z Mokrca v Kočevski Rog. 8. septembra 1943, ko je kapitulirala Italija, je Prešernova brigada pomagala pri razoroževanju fašistov — 2. avgusta i*oy in preprečevala njihovo umikanje proti Italiji. Po zmagi nad belogardist ič-no postojanko na gradu Turjak je Prešernova brigada dobila pohvalo glavnega Štaba NOV in POS in se preimenovala v sedmo slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado France Prešeren. Konec septembra 1943. po uspešnem delovanju na Dolenjskem »e je brigada vrnila na Gorenjsko in se skupaj s tretjo slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado Ivan Gradnik, in šestnajsto SNOUB Janko Premrl-Vojko oktobra 1943 vključila v sestav 21. divizije NOV in POJ. Na Gorenjskem in Primorskem se je Prešernova brigada skupaj z ostalimi partizanskimi enotami borila s sovražnikom, rušila njihove objekte in postojanke in sirila osvobojeno ozemlje. Poleg slik, ki prikazujejo del njenih bojev, akcij, briga-do v zadnji in najhujši sovražnikovi ofenzivi, osvobajanj« slovenskega Primorja in razna zborovanja po vojni, so na razstavi prikazani tudi komandanti Prešernove brigade partizanska oprema in nekaj zaplenjene sovražnikove opreme in orožja. V. M V Tržiču spevoigra Na Trški gori Zadnje dni je na hribu 1 vaščanov. Režiser Adolf An- Zadnje dni je na hribu pri Jožefovi cerkvi nad Trži-čem nenavadno živahno. Vse popoldneve se namreč tu pripravljajo igralci DPD Svoboda Tržič na uprizoritev spevoigre Na Trški gori, ki jo je spisala Metka Bučarjeva, uglasbil pa Danilo Bučar. In ne samo to; igralci pomagajo pri postavljanju kulis in kabin za razsvetljavo, pri ozvočenju, prinašajo vodo iz doline, skratka — vse delo sloni na njihovih ramenih. Sredi teh priprav pa je slišati glasbo; orkester je začel z vajo. Dirigent Marjan Ogrin in zborovodja Jurij Lotz si prizadevata uskladiti orkester in zbor vaščanov. Režiser Adolf An-derle mrzlično teka med igralci in jih opozarja na pomanjkljivosti. Prva uprizoritev spevoigre Na Trški gori bo v soboto, S. avgusta, na hribu pri Jožefovi cerkvi. Med Triličani je zanjo tudi letos mnogo zanimanja. Celo iz drugih krajev Slovenije, iz Idrije, Celja, Postojne in od drugje prihajajo pisma z enako vsebine: Kdaj bodo v Tržiču poletne igre? Doslej je prišlo že okrej 23 takih pisem z vseh vetrov i:i odločili so se za nekoliko širšo propagando. Sami so nalepili p'akate v blžnji in daljni okolici Tržiča. V. M. Ukinjen oddelek osnovne sole na Planini pod Golico Na zadnji seji občinske skupščine Jesenice so odborniki razpravljali o izdaji soglasja k ukinitvi oddelka osnovne šole Prežihov Vo-ranc na Planini pod Golico. Pred tem so o tej zadevi že večkrat razpravljali na seji sveta osnovne šole Prežihov Voranc in na seji sveta za šolstvo ter na upravnem odboru sklada za šolstvo občinske skupščine. Razlog za ukinitev je v tem, da je že nekaj let zelo majhno število vpisanih otrok v prvi in drugi razred. V šolskem letu 1965/66 je bilo vpisanih 13 učencev, v šolskem letu 1966/67 pa le 11 učencev. Letos sta se doslej vpisala v prvi razred dva učenca, v drugi pa pet učencev. Zaradi majhnega števila otrok je bilo že doslej šolanje v tej šoli izredno drago. Pri tem je treba poudariti, da lahko v skladu s 66. členom zakona o osnovni šoli šola obstoja le, če je vanjo vključenih najmanj 30 učencev. Ukinitev šole je povsem umestna tudi zaradi tega, ker je večina staršev že doslej svoje o roke pošiljala v osnovno šolo na Jesenice. Raztn tega so se že doslej vsi otroci s Planine pod Golico, Plavškega rovta in Prihodov od tretjega do osmega razreda vozili v matično šolo na Jesenice. Odbornik Klinar, ki v skupščini zastopa vaščane s Planine pod Golico, Je vprašal, kako je s prevozom otrok v zimskem času. Na to vprašanje Je odgovori! načelnik oddelka za družbene službe, ki je dejal, da bo v tem primeru organiziran začasen pouk v kraju samem. Drugi odbornik je vprašal, koliko bo z ukinitvijo oddelka prihranjeno denarja. V odgovoru je bilo rečeno, da ni točnih izračunov, da pa je tak oddelek bremenil sklad za šolstvo za 2,5 milijona S din. Jože Vidic PO SEJEMSKIH CENAH LAHKO KUPITE MOTORNO KOLO ALI DVOKOLO V PRODAJNEM PAVILJONU f^BH^I NOVOST — dvokolesa lahko kupite Qin\/£*riii£l llbl T Al P\f\C\ na brezobrestno posojilo na sejmu in a'UVCI "J01 j|g||g^ QV W v trgovini Slovenija avto, Kranj, Ti- na gorenjskem sejmu v Kranju pred tekstilno šolo od 4. do 15. avgusta. SREDA — 2. avgusta 196*) PANORAMA GI..AS # 5. STRAN mm Te dni po svetu Ljudje V korist ljudstva Na ameriški letalonosilki Forrestal, ki je zasidrana v Tonkinškem zalivu v Vietnamu je nastala strašna eksplozija. Nekemu reaktivnemu letalu je pri vzletu z letalonosilke odpadel bencinski tank, ki se je takoj vžgal. Požar je povzročil eksplozijo raket In letalskih bomb. Pri tem je izgubilo življenje 76 ljudi, 64 je bilo ranjenih, 69 pa jih pogrešajo. Uničenih je bilo tudi 26 letal. Za rasnimi nemiri v Mil-waukeeju, Portlandu, VVichiti in Riviera Beachu so včeraj izbruhnili neredi tudi v ameriški prestolnici VVashinglonu. V mestu, kjer je dve tretjini prebivalcev črncev, je izbruhnilo 7 požarov. Policija je takoj posredovala in je aretirala 50 ljudi. Po s:ji francoske vlade so objavili vladno deklaracijo, ki pravi, da je kanadska vlada zanemarila svoje obveznosti do kanadskih Francozov. Za nedavni incident — govor predsednika De Gaulla v (juebecku v Kanadi — je po mnenju Francozov odgovorna kanadska vlada. V VVeltingtonu — glavnemu mestu Nove Zelandije so z demonstracijami sprejeli Johnsonovega svetovalca Clarka Cliflorda in bivšega ameriškega veleposlanika v Saigonu Tavlorja, ki sta prispela sem, da bi se pogovarjala z vladnimi funkcionarji o vojni v Vietnamu. Demonstranti so zahtevali, da je treba napraviti vietnamski vojni konec, črncem v ZDA pa dati svobodo. Sovjetsko zadružno gibanje bo poslalo Združeni arabski republiki 100.000 rubljev pomoči za egiptovske zadruge, ki so pretrpele škodo zaradi izraelske agresije. Grški vojaški diktatorski režim je pred kratkim sklenil, da lahko notranji minister general Patakos po svoji presoji imenuje župane in občinske odbornike. S pomočjo tega sklepa naj bi dobila vojaška vlada kontrolo nad občinami in tako še lažje ukrepala proti vsakomur, ki bi kazal kakršenkoli odpor. Vladajoči oficirji pravijo, da so vsi njihovi ukrepi sprejeti »v korist ljudstva«, da pomenijo »rešitev nacije«. Čeprav nikogar ne more prepričati taka razlaga, pa je značilno za sedanji položaj v Grčiji, da je šele te dni prišlo do pomembnejšega političnega odpora v sami državi. Takoj po vojaškem udaru so po svetu odjeknili močni protesti Grkov v Inozemstvu, v zadnjem času pa so vznikle različne radijske postaje v sami Grčiji, ki pozivajo k uporu. Najrazličnejše skupine so začele razpečavati pro-tivladne letake. Vse to kaže — pa čeprav je to jasno tudi brez tega — da je geslo »v korist ljudstva« puhlo in brez vsake osnove. »V korist ljudstva naj bi bile ustanovljene velikanske kolonije izgnancev na egejskih otokih brez vode, vegetacije in prebivališč, kjer žive ljudje po zasilnimi šotori pri temperaturi 50 do 60 stopinj Celzija. »V korist ljudstva« je režim ugotovil povezanost stranke EDA s komunistično partijo Grčije — a biti komunist je v Grčiji hudo zlo — in spoznal, da sta v povezavi priznavali »neobstoječo makedonsko manjšino v sever- Rudnik urana na Žirovskem vrhu? Uran-ruda prihodnosti Uran. Keseda, ki nam-čeprav je kratka - pove mnogo. Porodi nam slabe občutke, ko pomislimo r.a atomsko bombo, katere učinkovitost in moč so občutili in jo še čutijo prebivalci ja-ponskib mest Hirošime in Nagasak:ja. Po drugi strani pa pomeni boljše življenje, saj je čudežno gorivo, ki poganja atomske centrale. To rudo prihodnosti, po kateri bo vsak dan večje povpraševanje, imamo tudi pri nas na Gorenjskem. Žirovski vrh, 10 km dolgo pobočje nad Gorcnjo vasjo v Poljanski dolini, jo skriva v svoji notranjosti. Kako so jo odkrili in kako jo raziskujejo, nam je pripovedoval diplomirani inženir geologije Veljko Omaljen, ki že nekaj let vodi raziskave na področju Zirovskega vrha. »Kot je znano, je cela vrsta radioaktivnih snovi, vendar je najvažnejši uran, ki je obenem energetska in strateška kovina. Vse države so takoj po vojni, ko so spoznale, kakšno moč ima uran, posvetile vso pozornost tej surovini. Tudi pri nas jc bil ustanovljen Institut za geološke raziskave in preučevanje jedrskih in drugih mineralnih surovin z nalogo, da odkrije, če je v naši državi tudi tovrstno bogastvo. 2e leta 1950 so terenske ekipe tega zavoda na grobo pregledale vsa področja v Jugoslaviji, kjer bi bila lahko uranova ruda. Vendar te raziska- da so zasledili večje anomalije (anomalija je pojav, ko je radioaktivnost večja od normalne) v gredenskih pe-iJe-njakih, ki so permske starosti. To odkritje naših sosedov je napotilo naše strokovnjake, da so ponovno raziskali terene, kjer so permski peščenjaki. Tako je naša ck;pa leta 1960 začeja raziskave tudi na področju Zirovskega vrha. V začetku ni kazalo najbolje. Vendar smo nekega dne pri izkopu geološkega jarka le naleteli na prvo uranovo rudo. Začeli smo z vrtanjem do globine 100 in in z malo globljimi zunanjimi izkopi. Vse- ve niso dale nobenih ugodnih 1 povsod je kazalec Geigerjeve- rozultatov. Na II. mednarodni konferenci za miroljubno izkoriščanje atomske energije, ki je bila leta 1958 v Ženevi, so Italijani opozorili, ga števca poskočil do končne vrednosti — dokaz, da so tu večje količine urana. Sedaj, ko smo bili povsem gotovi, da v Žirovskem vrhu jo ni Grčiji«. »V korist ljudstva« nameraa režim — kar odkrilo priznava — uničiti vse politične stranke, vse družbeno, zabavno in politično življenje. »V korist ljudstva« je režim potem, ko je postavil nove cerkvene voditelje, postavil cerkev v prvi plan, da bi »vrnila grško mladino krščanski civilizaciji in kulturi«. Vsi odvratni ukrepi vojaškega režima so sprožili že precejšnjo gospodarsko škodo. Znano je, da živi grški državni proračun v veliki meri od dohodkov turizma ter od denarja, ki ga pošiljajo delavci iz tujine. Ker je turistični promet v Grčiji padel za 30 do 40 odstotkov — kar ni malo pri letnem obisku milijon tujcev — in so delavci iz inozemstva ustavili svoje pošiljanje de- uranova ruda je bila naša naloga, da odkrijemo, kje leži jedro in kako je veliko. Zato smo takoj poklicali naše rudarje, ki so začeli prodirati v notranjost.Iz Ljubljane pa smo poklicali na pomoč vrtalno ekipo, ki je začela z vrtanjem. Raziskovalna dela še vedno potekajo, ker nam je večkrat zmanjkalo denarja in smo morali delo že skoraj ustaviti.« S temi besedami je inženir Omaljen zaključil svoje pripovedovanje. Ker pa so nas zanimale še podrobnosti, bodočnost rudnika Ln drugo, smo inženirja Omaljena zaprosili še za kratek pogovor, ki naj bi njegovo pripoved dopolnil. — Kakšne rezultate so dale raziskave in kakšni so načrti za prihodnost? »Po okrog 100 vrtinah, od katerih je bila najgloblja 659 m, in po izkopanih 6000 m v notranjost ter po temeljitih kemičnih analizah smo ugotovili, da je ruda srednje kakovosti (1200 gramov urana na tono rude). Letos nameravamo v nižini odpreti nov rudarski horizont tako. da bodo drugo leto potekala dela v obeh horizontih.« — Torej lahko pričakujemo, da bo kmalu odprt prvi i atomski rudnik na Sloven- | skem? narja, je Grčija že zašla V, resne gospodarske težave. S svojo politiko povzroča režim odpor v vseh slojih,' Pri mladini zaradi prepovedi mladinskih organizacij, v sa«( mi državni upravi zaradi od-«1 puščanja uslužbencev, ki jih zamenjujejo aktivni ali upo«» kojeni oficirji (te dni so npr^ odpustili iz ministrstva zal' kmetijstvo 300 uslužbencev) itd. Odpor, ki zares raste «/, ljudstvu in ne v korist alf v imenu nekoga, napoveduješ; da položaj v Grčiji še ni dlnar jn dogodki/ »Verjetno čez nekaj let, k^0| trenutno pri nas ni takega] povpraševanja po uranu, dal bi potrebovali lasten rudnik.' Ko pa bo v svetu zgrajenih veliko atomskih elektrarn, bo cena uranu na svetovnem trgu poskočila, takrat pa sO nam bo .splačalo odpreti lasten rudnik.« j — Med okoliškimi prebival-« ci se širijo govorice, da boste zaradi nevarnosti žarje-« nja izselili ljudi, ki so V, bližnji okolici rudnika? »To je plod ljudske doml-j šljije, kajti niti delavci, ki de-^ lajo v rudniku, niso izpostav-Ijeni nobenemu žarč^nju, koci, ga enostavno sploh ni! Zato tudi nobenega preseljevanja! ne bo.« — Ali ste imeli do sedaj kakšne večje probleme? »Največ problemov so ime-«; li delavci, ker jih med do-«' macini nismo mogli dobiti/ zato smo bili prisiljeni, dalj jh iščemo drugje. Problemat pa smo imeli tudi z denar-.' jem, tako da smo morali odpustiti nekaj delavcev, ki smo jih prej težko debili.« j Na kraju najinega razgovo*.' ra je inženir Omaljen pouda-^ ril, da so jih ljudje lepo spre-jeli v svojo sredino in da dobro sodelujejo z vsemi ko«*, loktivi, katerih usluge so poi trebovali. J Janez Cadcž I »• ■> ■ :<<<& Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof j i Loki in Tržiču obvešča svoje vlagatelje, da zvišuje obrestne mere pri hranilnih vlogah: na vpogled vezane nad 1 leto vezane nad 2 leti od 5,0 % na 6,25 °/o od 6,5 °/o na 7,0 % od 7,0 % na 8,0 % Vlagate in dvigate lahko pri vseh poštah v Sloveniji. Za vlagatelje vezanih vlog je pripravljenih 78 lepih nagrad. 4 ~>r—1M kraji Kmeti (Nadaljevanje) Zgodilo se je tudij bilo tako vroče, da hoteli več voziti. Ta je vol ulegel na zemlj ni premaknil, čeprav! na vse načine skušali viti domov. Sneli so mat in do večera, hI malce shladilo, je njivi, šele potem, so vili pokonci. SETEV REPE IN i ŽETEV OVSA Repo so sejali od I (26. julija) do konc, Za repo je vsak kfl\ posebno dobro pogt\ lja namreč pravilo: voz gnoja, toliko \\ Repo so sejali pt-po dveh brazdah, p( še posebej, ko so osredek. Kraje So \ vlačili, nato pa še kami pobili kepe, d^ neje ženske laže p nas so vsej ali repo šini okrog 40 arov. Krme za živino včasih niso veliko jali so koruzo, grasl teri pa še rdečo Na obisku pri lovcu «ia glave Obale Bornea pokriva temna džungla. Nikjer nobene ladje, pristaniških valobra-nov, nikjer žive duše. Naša ladja je zasidrana nekaj sto metrov od temno zelenih palm, po katerih se podijo opice. Opazujemo jih že od jutra, kako se zvirajo na vejah, ki-se pod njihovo težo pripogibajo do vode in škropijo blato. Ladja je od vseh strani obdana s splavi hlodov, ki jih bodo prihodnje dneve brez prestanka tovorih v skladišča na ladji. To je ti-kovina, najtrši les na 6vetu, ki ga niti ogenj ne uniči. Naslednji dan je po obljubah ladijskega zastopnika, nekega Filipinca, prispel ekspresni leteči čoln, »gliser«, s katerim smo krenili na izlet okoli Bornea. so brneli, nam pa je zastajal dih ob misli, če bi »gliser« nasedel. Čoln se je približal džungli, tako da smo drseli tik pod palmami. Na rečnih naplavinah so se pojavili krokodili. Leno so se premikali po skaljeni vodi. Bili so to največji krokodili, ostrih in močnih zob. Fotoaparati Opojni duh po temno zelenem, bujnem rastlinstvu je napolnil zrak. Iz džungle je bilo slišati ptičje krike, i Sonce je le v tankih pramenih prodiralo skozi gosti zeleni splet. Po triurni drzni vožnji je Filipinec ustavil čoln pred majhnim naseljem. Na obali je bilo nekaj barak. Ko smo stopali med mizami, polnimi dišečega surovega listja, ki so ga delavci prebirali, nam je tobakov prah silil v nos, da smo često v zboru kihali. Oddahnili smo se na majhnem trgu in se potem napotili proti periferiji. Sprem- i 1 jala nas je gruča črnolasih ' otrok. Bili so čisti, toda siromašno oblečeni in so nas radovedno gledali. Periferija ni bila daleč in koče so bile postavljene na kolih, verjetno zaradi poplav. Otročad se je v gručah zbirala okrog nas in pred fotoaparati. V trenutku se je tu znašel tudi sladoledar in vsi smo si ohladili grla. Otroci pa so bili še posebej navdušeni. Sladoledar nas je povabil h kolibi, okoli katere so se pasle koze. Hotel nam je pokazati pravega dajaka. Spomnili smo se Kiplingovih besed. Bili smo na Borneu, tu nekje bi morali biti lovci na glave. Niti slutili nismo, da ga bomo prav kmalu videli. Pred kolibo je bil manjši možakar, oblečen kot drugi. Otroci so kričali in mu nekaj govorili. Pustil je svoje delo in poškilil proti tujcem. Zatem je vzel nekakšno svetilko in palico s čopom iz kože in perja ter nam krenil naproti. Otroci so mu nekaj odgovorili po malajsko. Zamah-, nil je s palico in svetilko in I v trenutku si je napravil prostor. Začel je plesati, snel je svoje staro pokrivalo. Tedaj smo opazili, da mu dolgi, preluknjani uhlji vise do ramen. Bil je to dajak iz primitivnega plemena, za katero menijo, da še danes hodi na lov na ljudske glave, ki jih potem na svojstven način predeluje, suši in niza naogruco kot znak hrabro-sti in časti. ornele. Dajak kolom Miha Klinar: Mesta, ceste «v Kamere so je zavzeto vihtel okrog sebe. Otroci so lizali sladoled in si radovedno ogledovali tujce. Lovec na glave jih ni zanimal. Imel je velika prebodena uhlja, potegnjena do ramen. Kdo ve, če ni bil kdaj lovec na človeške glave? Po Tanj.igu V. M. Domo III. DEL Razpisna komisija osnovne šole STANKO MLAKAR, Šenčur pri Kranju razpisuje prosti delovni mesti 1. 1 predmetnega učitelja ali učitelja za šolski varstveni oddelek — višja stopnja 2. 1 učitelja za šolski varstveni oddelek — nižja stopnja. Prednost imata kandidata s prakso in pod prvo točko z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika. Rok prijave je gusta 1967. do 21. av- Kupujte v trgovini Hefefi otehne v Kranju Prešernova ul. 9 gospodinjski aparati akustični aparati, televizija elektroinštalacijski material Tudi ti bi lahko bih njihovi, posti Na;bž so se po Ziljski dolini mimo Trbj domov? Zaradi bojazni se jim ta miso' od postaje do postaje težja, saj bo bn trlo tudi starše in domače. »O, zakaj Andrej ni raje invalid.« i drejevemu bratu Matiju, ki je ža tri W. kjer zdaj mirno in zadovoljen živi, k.; Andrej bi lahko tako živela. Ta misel jo obide, ko se vlak blii pogled zatava v Bačo. Tam je Matija. Tam je Matijev« h 15 Težka je pot v Borjano. Roziki ii\ korakom postaja težja. Večer je že, ko kot pol poti od Kobarida je že za njiv; potem do Borjane ni več daleč. Obe} Ne, ni lahko s takimi novicami prit kina bolečina pa je še večja. Od K' ihtenja. Pozno je že. V nobeni hiši ni več lt je potopljena v noč. Ko Stefi vzame f jok. Zdaj jočeta obe. Tako jočejo ljudi ugrabi najbližje. »Kdo je?« se iz kamre oglasi mat^ O, mati, mati!« zajočeta glasneje. »Za božjo voljo, vedve?« mati vsuv »O mati, mati!« »Kaj je?« je mati zbegana. »Pa nt govori mračno zamišljeno. »O, zgodilo! Anton, Andrej. ..« ju ^ »Kaaaj? Kdo je rekel? Jih je kdo jj »Ničesar ne veva. Ves teden sva » »Tako? Hvala bogu,« se oddahne n\ »Ne hvalite boga! Pobegnila sta. Sn 1^ fc'f^iŽB^*1' judje • gorenjski kraji in ljudje O gor Hski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudj nje v Mostah pred 40 leti (4) je potem ostala še za prihodnje leto. V zvezi s setvijo repe, krme in ajde naj povem še to, da so v tem času, ko so preorali njive, imeli veliko dela otroci. Na njivah je bilo včasih zelo veliko črvov — ličink majskega hrošča. Otroci so jih z žlicami pobirali v škatle in jih nosili na cesto, kjer so od vročine poginili, nekaj pa so jih tudi povozili z vozovi. Teh ličink je bilo včasih na vseh njivah zelo veliko. Oče se spominja, da so jih na njivi, kjer se pose-je 4 mernike (približno 40 arov), pobrali 2 mernika. Največ jih je bilo tam, kjer njiva prejšnje leto ni bila preorana, npr., če je bila pšenica vsejana v deteljišče. Tudi majske hrošče — kadar je bilo njihovo leto — so včasih uničevali. Še v času Avstrije je bilo sorazmerno z velikostjo zemljišča točno do'.očeno, koliko jih mora kdo nabrati. Na celem gruntu so jih morali nabrati 4 mernike, na polovici grunta 2 mernika, na četrt grunta mernik. Hrošče so nabirali otroci tako, da so zjutraj potresli hrast in jih nato pobrali po tleh. Nesli so jih županu, ki je pregledal, če jih je vsak nabral toliko, kolikor jih je moral, nato pa so jih zmetali v apneno jamo in jih polili s kislino. Pridelek na polju je bil zaradi hroščev oz. ličink dosti slabši. Poznalo .se je pri krompirju (ki je bil ob jeden), pšenici, rži, prosu itd. Proso se je npr. kar sušilo. Danes hrošči oz. njihove ličinke ne naredijo velike škode, ker jih je zelo malo; uničila so jih umetna gnojila. Konec julija so želi tudi oves. Žetev in spravljanje domov je bilo takšno kot pri ostalih žitaricah. MLATEV Po treh tednih sušenja žita v kozolcu se je začela mla-tev. Prvi dan so zmlatili rž, da so imeli slamo za po-resva. Snope so, če je bilo slabo vreme, pred žetvijo še enkrat dobro posušili, in sicer tako, da so jih postavili pokonci oo žrdi, ki so jo po- ložili na dva tesarska stola. Mlatili so vsi: moški, ženske in otroci. Oče se spominja, da je začel s tem delom, ko mu je bilo deset let. Mlatili so od ranega jutra do noči. Da se je slišala ubrana pesem cepcev, so morali mlatiti po štirje mlatiči. (Mlatev sem natančneje opisal v tej rubriki v Glasu št. 3 z dne 8. januarja 1966.) Po nekaj dneh počitka so zmlatili še oves. Tako se je mlatev zavlekla do velikega šmarna (15. avgusta). Na dobrem hektaru površine so včasih pridelali okrog 70 mernikov pšenice, na pol hektara površine pa 50 mernikov ovsa, če je bilo leto dovolj mokro. KOŠNJA MAHU Po končani mlatvi nekaj dni ni bilo posebnega dela, razen kakšnega okopavanja, zato so moški takrat odšli v gozd in nakosili nekaj voz mahu za steljo. Mah se kosi z mahovi to koso, ki ima močnejše kosišče, rezilo pa je krajše in tudi močnejše. Mah so kosili tudi preužit- karji.- Tri do štiri vozove ga je zadostovalo do jeseni, ko so za steljo lahko nagrabili listje. Pot v gozd je bila navadno slaba, ker so bili zaradi starih vozov z ozkimi kolesi kolovozi zelo globoki. OTAVA Od sv. Jerneja (24 avgust) do malega šmarna (8. september) je bil čas za spravilo otave. Kosili in sušili so jo tako kot seno. Otave so nakosili precej manj kot sena, v precejšnji meri tudi zato, ker na travnikih včasih niso gnojili. Otavo so zmetali predvsem na hlev. Ker ni dolga, so jo krmili živini, ne da bi jo rezali. Zato je morala biti tudi bolj pri roki — na hlevu. Pri otavi je rado nagajalo vreme, pa tudi sonce je v tem času že nekoliko slabše. Ker j - otava drobnejša, je bilo zanjo treba še posebno dobro sklepati kose. PLETJE REPE Po spravilu otave je bilo treba okopati in opleti repo. Ženske, ki so jo plele, so si zavezale okrog pasu vrečo ali pa so oblekle moške hlače. Plele so po kolenih za moškimi, ki so pred njimi okopavali. Plevel so puščale po razorih. SPRAVILO PROSA Okrog malega šmarna (8. septembra) so imeli na kmetijah nasade prosa, ženske 60 proso požele s srpi, moški pa so ga zvozili domov. Proso so pustili en dan na podu, naslednji dan pa so ga nasadih. Proso so omeli z voli, pozneje pa s konji. Prvim snopom, ki so jih postavili skupaj in ki so bili pozneje sredi nžsada, so rekli »baba«. Gospodar je v sredo pod babo dal hruške in jabolka. S tem so imeli posebno veselje otroci, ki so se tepli za babo; vsak je hotel »babo oropati«, vendar je to le težko komu uspelo. Ko se je nasad razdiral, so otroci pomagali, ker so le tako lahko prišli do hrušk in jabolk. Prelagali so snope in odvezovali povresla, ki so jih tudi omeli. Ivan Sivec, Moste (Naprej prihodnjič) ^cestja # Miha Klinar: Mesta, Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestj* • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 47 ^ene šc zaskrbljenejše. v<k. »Vem, vem! Moj bog, kako sta me prestrašili,« mati ne more k sebi. »Mislila sem . . .« jo duši naval besed. »Ničesar nisva mogli zvedeti!« »Da, da seveda . ..« »Kakšne grozote!« ihti Stefi. »Vemo, vemo.« »Ne Antona, ne Andreja ...« »Nista mogli najti,« pravi mati čudno mirno, kakor da je to sploh ne prizadene, poiem pa zašepeta: »Tu sta,« in ponovi glasneje: »Tu sta. Tu so. A pssst!« položi prsta na usta, čeprav je temno in je ne more n.hče videti. »Kaj pravite?« štefi prva razume mamo, a misli, da se materi blede. »Da, tu so! Tu!« se mati dotakne Rozike, ki v joku ničesar ne razume, kakor da je gluha. »Ne joči! Tu so Anton, Andrej, Stivec in še neki Kranjec, ki je pribežal z njimi.« »Kaj pravite? Andrej? Anton? Kje sta? Hočem ju videti,« ji Rozika ne verjame. »Niso v vasi. V hosti so. Skrivajo se.« »Ne verjamem, ne verjamem ...« »Verjela boš. Morda pridejo ponoči! V skrbeh so za vaju, za Stivčevo,« govori mati mirno, čeprav je že dva dni zaradi ubežnikov sama vznemirjena. Pred dvema dnevoma so potrkali! Ponoči! Toliko da je ni božje, saj je mislila, da gleda duhove in ne živih ljudi. Pa so bili živi! Bil je Anton! Bil je Andrej! Bil je Stivec! In bil je neki Možina, Kranjec, nekje s hribov nad Zirmi. Tja so bili namenjeni, ker je tisti Kranjec menil, do bodo v tamkajšnjih gozdovih na varnem in preskrbljeni, saj je kmet in ima v tistih hribih svojo domačijo. Ostali bi tam, a je vojska prav tedaj stikala po škofjeloških hribih za zelenim kadrom. Zato so pribežali sem, tiho pripoveduje mati, dokler ne položi prsta na usta: »Pssst! O tem ne sme nihče vedeti! Zato nikomur nobene besede!« »Da, seveda!« ponavlja Rozika kakor otrok, a še vedno ihti, le da je to ihtenje sreča, ki jo je presenetila. »In še nekaj,« se mati dotakne Stefi. »To je samo zate! Tisti študent ti je pisal. Na zahodnem bojišču je. Dopisnica je v omari pod rjuhami! Ni treba, da bi jo videl otrok.« Z mešanimi občutki sprejema Stefi to novico. Ostala bi radostni vrisk, ki ga je slišala v duši, tako pa je mati omenila tudi Slavka in nehote odkrila, da pravzaprav tudi sama vidi v njeni novi ljubezni samo »greh«, za katerega Slavko ne sme zvedeti. Vseeno pa bi najraje stopila v kamro in prebrala Lehmannovo dopisnico. A se premaga. Jutri jo bo prebrala, si pravi, obenem pa začuti žar kakor zadnjič ob Nadiži v Lehmannovem objemu in se, kakor da se z Roziko nista pravkar vrnili s težke in žalostne poti, prepusti sanjarjenju, do katerega materine in Rozikine besede ne morejo prodreti. Odpisala mu bo. To se spodobi. Toda svoja prva čustva bo po-tajila, saj še ne ve, če so zares prava in trajna. Vse drugo bi bilo »nespodobno« in otrok bi ji lahko nekoč očital »greh«. Zato samo prijateljstvo, si pravi in šele sedaj zopet ujame pogovor med Roziko in mamo, pogovor, ki Rozikino srečo že zasipa Z materinskimi skrbmi in ki ga je razpredala bržkone že z Antonom* kaj bo storil v primeru, če zmaga cesar. In to vprašanje muči zdaj materine misli zaradi Rozike in njenega fanta. A Rozika ji odgovarja, do je to ne skrbi. Glavno je, da Andrej preživi vojno. »Svet je širok! V svet bova šla! Cez morje...« »Ti v svet? Anton v svet?« otožno zazveni materin glas, vdan v usodo. »V svet? Seveda, v svet! Drugega vama ne bo preostajalo. Vsaj Antonu ne,« je mati žalostna zaradi Antona, kakor zaradi Rozike. Ženske odhajajo tako ali tako od hiše. A sinovi? Sinovi so nosilci in nadaljevalci rodu, gre materi na jok. »Kdo bo ostal na domačiji? Anton bo šel. O Jakobu ničesar ne vemo. Morda je že mr« tev? In prav on je prvi. On je najstarejši. On bi moral nadaljevati očetov borjanski rod ...« zaihti mati, kakor da je Jakob že mrtev. Da, mrtev... Ali ni sanjala o Jakobu prav minulo noč? Bil j« Bled, mrliško bled, ali pa ga je takega delala čudna nezemska svet; loba ... »O, te sanje ne pomenijo ničesar dobrega. Prav gotovo je mrtev. Med tistimi pogrešanimi, ki se ne bodo nikoli več vrnili...« Ta slutnja jo že dolgo teži, a jo je naglas povedala šele to noč. Ne ona ne nihče drug ne more vedeti, da je Jakob še vedno žiVf le da je njegova usoda prav v tem trenutku bliže smrti kako* življenju in najbrž brez upa, da bo ostal živ ... Peto poglavje To, česar se je bivši avstrijski vojni ujetnik, sedaj zajeti ranjeni rdeči gardist Jakob Uršič najbolj bal, se je zgodilo: ujeli so ga Nemci, ki so v Ukrajini ustoličili belo ukrajinsko vlado, imenovano RADA, in se s tem polastili najbolj rodovitnega in za preskrbo mlade sovjetske države življensko pomembnega ozemlja. Hoteli so ga že izročiti ukrajinskim belogvardejcem, saj je nosil rusko uniformo z boljševiškim znakom. Ko bi ga ujeli in našli pri njem puško, bi najbrž več ne dihal. Tako pa se je zatekel k laži, da je plašč in kučmo vzel z nekega voza, ko so boljševiki v teh krajih rikvirirali živila za svojo vojsko v Poltavi, v resnici pa je avstrijski vojni ujetnik, kar mu ni bilo tako težko dokazati, saj je imel na sebi še vedno avstrijsko vojaško bluzo z obledelim, z minijem začrtanim znakom VP, ki ga ni mogel izpraskati Ta znak in opis bitk in bojišč, ki jih je kot avstrijski cesarski vojak skusil, to dvoje ga je rešilo, da je ušel njihovim ali belim ukrajinskim kroglam. GLAS * 11. STRAH V zahvalo in spomin Gotovo ne bo narobe, če mladim rodovom posredujem spomin na troje mož — domačinov, ki so s svojim delom za Prešerna zaslužili vsaj to pozno, a zato nič manj hvaležno priznanje. Četudi so bila njihova pota in dejanja, pesniku v čast, tako različna — prvi je bil raziskovalec in mislec, drugi je bil kot šolnik vnet oznanjevalec lepote Vrbna-nove umetnosti, tretji pa je bil zaslužen organizator in ustvarjalec — so vendarle vsi troje vdano sledili Župančičevemu reku: »Ljubimo Prešerna! Kajti Prešerna ljubiti, se pravi ljubiti vse lepo, dobro, pošteno, pravično in napredno!« Janko Rozman Se pred nedavnimi leti smo v mestu srečavali belolasega moža, ki se je kljub svojim 86. letom živo udeleževal kulturnega življenja. Bil je tudi eden od prvih nosilcev Prešernovih nagrad v Kranju. (Druga je bila pesnica Martina Bidovčcva. — Ta dejstva je treba vsaj zdaj registrirati, kajti le tako bo historiat teh visokih priznanj popoln.) Slovenska literarna zgodovina uvršča Janka Rozmana (rojenega 9. novembra 1873, umrlega 15. aprila i960) med pisatelje, pesnike, dramatike in esejiste. Tako polno je bilo njegovo književno delovanje! Kot samorastnik se je mimo kruhoborskih službic, sam izobraževal v zgodovini in filozofiji in slovstvu. Dokopal se je tako do obsežnega znanja in samosvojega filozofskega nazora. Pisal je sprva v razne naše revije literarno kritične, politične, gospodarske in druge članke. Z leposlovjem pa se je pričel baviti Šele l. 1894, in sicer v Ljubljanskem zvonu. Dramatiziral Je tudi Kersnikov roman Tastament, ki ga amaterska gledališča uprizarjajo še dandanašnji. Izdal je Rozman 1. 1923 knjigo aforizmov Nova erotika, ki je bila sad njegovih dolgoletnih filozofskih razmišljanj. Janko Rozman se je v svojih delih izkazal za odločnega humanista. Njegova razmišljanja se obračajo zoper Nietschejevega nadčloveka, kakršen se je pokazal v obeh vojnah in na splošno v vseh zapadnjaških imperializmih. Nasproti človeku sile, postavlja Rozman človeka duha, zmagovalca nad razdvojeno naravo. Janko Rozman je v mladosti služboval kot uradnik v odvetniških pisarnah, pozneje pa je bil dolgo vrsto let kvestor na ljubljanski univerzi; nekaj časa pred upokojitvijo je bil tudi knjižničar pravne fakultete. Na jesen svojega življenja pa je Rozman premišljeval le Prešerna. Mnogo pobud za pesnikov spominski muzej nam je dal prav Rozman. Žal, vseh njegovih zamisli, še ni bilo mogoče uresničiti. Eden takih predlogov je bil, na primer, ureditev spodnjih prostorov pesnikove smrtne hiše kot nekako rrsddverje muzeju. Z epsko-trdimi dor-skimi in lirično-mehkimi jonskimi elementi. Sredi tega antično plemenitega vzdušja naj bi stalo Prešernovo plastično poprsje i/, najbolj žlahtnega belega, na robovih kar prosojnega kararskega marmorja. Seveda bi poprsje, moralo biti golo, kot genij .. . Le v lase naj bi bil vpleten lovorov venec iz čistega zlata. Lahko si živo predstavljamo lepoto te Rozmanove vizije: belo poprsje v strogem en face položaju, v nadnaravni velikosti, pravilno osvetljen; !kot eidiini plastični element v sicer praznem obokanem prostoru, ki je le ob straneh slovesno poudarjen z vitkimi klasičnimi stebriči. L. 1952 je Glas priobčil gladek Rozmanov slovenski prevod Prešernove nemške pesnitve »Warum sie, vvert ...« (»Zakaj njo, vredno .. .«) V Rozmanovi literarni zapuščini sem našel listič, pisan 1. 1936 z njegovo roko. Vsebina zapisa je pravzaprav slavospev rodnemu narečju: »Gorenjščina, s svojo zvenečo baritonsko vokalnostjo, podira s svojim brnenjem celo slovniška pravila in zakonite pregraje, spolne končnice posameznih besed ter preglasa s svojo samoglas-nostjo celo svoje soglasnike. Gorenjščina nam bije v uho kakor veliki zvon, čegar glas se razlega po vsej slovenski deželi, vsi drugi dialekti našega jezika pa so ji večji ali manjši zvonovi in kraguljčki, vse do tankega cingeljčka. V tem barvitem sozvočju in po-trkavanju svojega jezika izraža vsa Slovenija, iz dneva v dan svoje misli, želje in čustva od človeka do človeka in od zemlje do neba. Naš jezik je sam po sebi pesem.« Vsekakor naj ta zapis ne bo poslednja beseda o »lepem Janku«, kot so Rozmana pred kakimi petimi desetletji v Kranju na splošno imenovali. Že sedaj pa moramo omeniti, da je bil prav Rozman oni posredovalec, ki je skrbel, da je kranjski zapis Nebeške procesije s pesnikovim lastnoročnim (posvetilom »Svetoimenu Ullrichu«, prišel v prave roke, v prešerno-vsko zakladnico, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. — Rozman je tudi opozoril profesorja Kidriča na neko fotografijo, ki jo hrani Turjaški arhiv v nemškem Gradcu — na njej naj bi bil upodobljen naš pesnik! Žal, stvar za zdaj še ni dognana. Ribičevine smo sedli v bližnjo gostilno. Iznenada vstane profesor Rus in prične peti Mornarja. Vsa družba, v njej so bili mimo drugih, arhitekt Plečnik, prešernoslo-vec France Kidrič in srbska pesnica Maksimovičeva, je spontano vstala in v slovesni tišini poslušala Rusovo petje, ki je zvenelo kot pravi oratorij. V neizbrisnem spominu nam je vsem ostalo to prešernovsko pevsko doživetje. Profesor Vilko Rus je bil v šolah, kjerkoli je že učil — v Kranju, Ptuju, Bjelovar-ju in v Kočevju — vseskozi vnet oznanjevalec Prešernovega jezika. Mnogotere dijaške generacije se spominjajo na videz hudega in strogega profesorja, ki pa je nosil v sebi zlato človeško srce. Le kako bi sicer mogel toliko svojih dijakov navdušiti za Prešerna in slovenščino? Čas je sedajle kar pravi, da povem: na številne anekdote o Prešernu, ki sem jih pred leti objavil, me je opozoril prav prijatelj Vilko. Kako srečen je bil po sleherni objavi, priča dopisnica z dne 21. februarja 1965, kjer med drugim piše: »šarabonovo Tončko si lepo garniral v zadnjem Glasu. Vem, da Ti je hvaležna še na onem svetu.« Nepopravljiva škoda pa je, da nam ni prišlo na misel, da bi na magnetofonski trak posneli petje o »Starčku, ki je živel v vinskih gorah« — to pesem je profesor Rus zapel tako iz srca, kot je ni še nihče pred njim, ne nihče za njim. Stanko Završnik Vilko Rus Kdo izmed Kranjčanov ni poznal tega pokonci moža, ki je s svojo markantno postavo in grmečim glasom zares vsakomur imponiral. Profesor Vilko Rus, po svoji materi prastarega kranjskega rodu, se je rodil 28. maja 1901. Umrl je dosti prezgodaj, 23. oktobra 1965. Duhovit in šegav intelektualec je bil na vrhu vseh svojih odlik, še izvrsten pevec-bari-tonist. Najraje je zapel, če je bila prava družba za to, Prešernovega Mornarja. Bilo je leta 1949, v dneh ob stoletnici pesnikove smrti. Iz Kranja smo se odpeljali še v Vrbo. Po obisku Kako skromen, tih in vdan pesnikov častilec je bil prijatelj Stanko, naj pove kar ta- le dogodek: Bila je trda zima. Visok; zrmznjen sneg. (Na nesrečo sta oba Prešernova dneva sredi pustih zimskih dni; rojstni dan 3. decembra, smrtni dan 8. februarja!) Dan pred pesnikovim rojstnim dnem. V polmraku apa-. zim ob Prešernovem grobu klečečo postavo v črni obleki, ki nekaj zasaja v sneg okoli nagrobnika. Stopil sena tjakaj. Iz snega je vstal stari, zaslužni šolnik Stanko Završnik! Kot bi delal kaj napak, tako se je častitljiv mož hitel opravičevati: »Ne zameri, nisem mogel dobiti rož, v tej zimi so cvetličarne p raz:-ne; zato sem potaknil v sne>g, namesto rož, nekaj fig doktorju Figu! Saj mi ne bo štel tega v zlo, ali ne?« Bil pa je Stanko Završnik otrok učiteljske družine in sam vzoren učitelj. Rodil se je 27. julija 1894, umrl je 18, aprila 1963. Umrl je ta nesrečni mož ne od bolezni, pač pa od žalosti, ker ni mogel več učiti ... Stanko Zavrnšik je bil poleg predsednika občine Andreja Brovča, tisti mož -v organizator, ki je v 1. I952x poskrbel, da ima Kranj danes pesnikov spomenik, Prešernov gaj in Prešernov muv zej. In da se je dotaknila, Kranja roka arhitekta Plečnika, drugega slovenskega genija . . . Le zakaj ne moremo realizirati Završnikove misli, da bi za Prešernov praznik delili otrokom v gorenjskih šo-lah, vsaj v prvih razredih, fi, ge? Doktorju Figu v spov min! Bilo je zares lepo, ko je Stanko Završnik pripeljal v Prešernov gaj svoj pionirski odred Odred dobre volje in. vse počistil po poteh in trati. Žal je s prijateljem Stankom umrla tudi ta -vnema . . ■ Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah Cerklje Razstava cvetja Na sadnji seji turističnega društva v Cerkljah na Gorenjskem so sklenili, da bo od 12. do 20. avgusta v prostorih nove šole zanimiva razstava, ki bo imela naslov Teden cvetja. Na razstavi bodo v glavnem sodelovali domačini, ki tudi sodelujejo v tekmovanju za lepši videz kraja. Za Cerklje je že od nekdaj značilen okras oken in balkonov nageljček, roženkravt in rožmarin. Zadnja leta pa so se tem cveticam pridružile rože vseh vrst, barv in oblik. Zato je za prvo tovrstno prireditev v Cerkljah in okolici veliko zanimanje in pričakujejo veliko razstavljavcev, še več pa obiskovalcev. Namen razstave je, da bi še bolj pritegnili domačine za urejanje balkonov, oken in vrtov. - rč Nova okrepčevalnica v Lescah V soboto, 29. julija, so v Lescah ob cesti Ljubljana — Jesenice odprli nov gostinski lokal — recepcijo in okrepčevalnico — trgovskega podjetja Murka Lesce. Novi objekt bo še približno polovico sezone dobro služil svojemu namenu, saj je postavljen na zelo privlačnem mestu. Podjetje Gradiš ga je zgradilo v rekordnem času, saj je bil še pred dobrima dvema mesecoma na tem mestu le pašnik. 26 metrov pod cesto V soboto, 29. julija ob 23.45 uri, je na cesti II. reda Kranj —Jezersko zdrknil pod cesto osebni avtomobil KR 118-30, last Nedeljka Markoviča iz Kranja. Markovič je vozil iz Preddvora proti Kranju. V Tupaličah ga je na ovinku zaneslo s ceste. Pri tem se je vozilo prevrnilo in se 26 m pod strmim pobočjem ustavilo. Pri nesreči se je sopotnik Ciril Križaj laže ranil, gmotne škode pa je za 6500 N din. -m- Tatvine na parkirnem prostoru pred kinom Storžič # Ponoči med 22. in 23. julijem je neznanec ukradel moped colibri številka 33780, last Franca Logarja, ki je bil parkiran pred kinom Storžič v Kranju. # V ponedeljek, 31. julija, ob 22.15 je neznanec ukradel trasistor iz osebnega avtomobila, last Valentina Jenka iz Kranja. V avtomobil je vlomil skozi okno. Škode je bilo za 500 00 N din. O V nedjeljo, 30. julija, je iz kolesarnice pred kinom Storžič nekdo ukradel kolo, last Franca Betona iz Prc-doselj. -m- Vlom Ponoči med 30. in 31. julijem je neznanec vlomil v začasno gradbišče trgovskega poslopja v Šenčurju. Neznanec je ukradel 30 m2 pločevine. Veleželeznina erkur Kranj vam na gorenjskem sejmu nudi: PRALNE STROJE — domače in uvožene HLADILNIKE — domače in uvožene ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE PECI NA OLJE — domače in uvožene ŠIVALNE STROJE — Mirna in Bagat PLETILNE STROJE — Regina iz uvoza POMIVALNE MIZE — vseh vrst OPREMO ZA GOSPODINJSTVO ROČNO ORODJE ZA DOM CENTRALNE KURJAVE ZASTOPAMO NASLEDNJA RENOMIRANA PODJETJA: SANDVIK, GIOVANNI MARONI & FIGLI, LESONIT, TITAN, TIK PLAMEN, TOVARNA VERIG, TIKI, »EM«, TRIGLAV, GORENJE, FABRIKA KOTLOVA I RADIJATORA Vse blago boste lahko kupili na potrošniški kredit Velika izbira — Dostava na dom Sejemske cene — Trčila sta Na cesti IV. reda Mojstrana—Vrata sta 30. julija trčila avtomobila CE 49-95, ki ga je vozil 31-letni Karel Santclj, in avtomobil LJ 389-95, ki ga jo vozil Aleš Edvard. Satelj, ki je pripeljal v ovinek in zagledal nasproti vozeči avtomobil, je hotel zavreti, vendar ga je na makadamski cesti zaneslo in tako je prišlo do trčenja. Sopotnici v obeh avtomobilih sta bili laže ranjeni, gmotne škode pa je za 8000 N din. Zaradi prehitre vožnje trčil Na cesti I. reda Kranj— Bled je 30. julija ob 11.55 trčil avtomobil LJ 516-07, ki ga je vozil Miro Andolšek, v avtomobil LJ 588-39, ki ga je vozil Jože Bogataj. Bogataj je vozil v koloni proti Bledu. Ker je eden izmed voznikov zavijal, je vsa kolona začela zavirati. Bogataj, ki je imel zadostno varnostno razdaljo ni zaviral. Tedaj pa je za njim z veliko hitrostjo privozil Andolšek in trčil vanj. Materialne škode je za 8000 N dinarjev. Tatvina v garderobi V ponedeljek, 31. julija, je v garderobi tovarne Iskra nekdo ukradel Ivanu Gorenjcu denarnico, v kateri je bilo 240 N din. Otrok skočil pred moped Na cesti Talcev v Kranju je 31. julija ob 16.30 mopedist Franc Rutar zbil štiriletnega Aleša Herleca. Rutar, ki je pripeljal z zmerno hitrostjo^ je nenadoma pred s-eboj zagledal otroka, vendar ni mogel več zavreti. Zbil ga je po cesti. Aleš Herlec je bil pri tem hudo ranjen. Gmotne škode ni. Nova samopostrežna trgovina v Žirovnici V soboto, 29. julija, je v Žirovnici začela poslovati nova samopostrežna trgovina Rcžca, poslovalnica trgovskega podjetja Rožca z Jesenic. Nova trgovina v Žirovnici je bila potrebna, saj je stara trgovina, ki je poslovala na klasičen način, imela le 60 ms prostorov, med njimi samo 23 m2 prodajnih prostorov. Zato je kolektiv pred tremi leti sklenil, da bo zgradil novo trgovino. Vendar so imeli že na začetku težave. Odkupiti so namreč morali tudi staro zgradbo, v kateri so poslovali, ker bi se sicer morali takoj izseliti. Novo trgovino so začeli graditi lani po načrtih inž. Alberta Sušnika. V novi zgradbi, ki so jo prizi- dali stari, je 220 m2 prostora, poleg nje pa še 40 m2 velik bife. Najprej so mislili, da bi zgradili klasično poslovalnico, kasneje pa so se odločili za samopostrežno, ker pravijo, da je rentabilnejša. Po predračunu naj bi trgovino zgradili s 30 milijoni S din, zaradi nepredvidenih izdatkov pa znašajo stroški ob dograditvi 36 milijonov S din. Oprema je stala 12 milijonov S din. Trgovino je gradilo gradbeno podjetje Sava s kooperanti, v imenu investitorja pa je gradnjo vodilo Stanovanjsko podjetje Jesenice. Trgovino so zgradili z lastnimi sredstvi, v njej je zaposlenih 6 ljudi in 2 v bifeju. Menijo,-da bo imela poslovalnica mesečno okoli 10 milijonov S din prometa. Prodajali bodo kratko konfekcijo, kratko volneno in pleteno blago, keramiko, steklene predmete, plastiko, vsa živila, delikatese* sadje in kruh. Ce bo potrebno, bodo prodajali tudi mleko in meso. Za prvih 100 potrošnikov je poslovalnica Rožca poskrbela tako, da so brezplačno dobili zavitke s kavo in keksi. V bifeju pa so na dan otvoritve zastonj kuhali kavo. Poslovalnico je svečano odprl predsednik upravnega odbora Rožca Lovro Berce. Runo trgovsko podjetje Tržič s proizvodnimi obrati usnjene konfekcije, otroške obutve in copat. Posebno opozarjamo kupce, da bomo na gorenjskem sejmu prodajali usnjeno konfekcijo s 30 °/o — 50 °/o popustom. Izkoristite ugodno priliko za poceni nakup usnjenega plašča ali sakoja. r -1 Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevcem Tonvjem Benettom ČETRTEK — 3. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Iz baletov — 10.15 Minute s solisti Zagrebške opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orkestralne glasbe — 12.10 Koncertne pesmi in plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne in ponaro-dele v priredbi Vlada Goloba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Francoski zbor poje renesančne pesmi — \6.00 I Vsak dan za vas — VI.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 4. avgusta 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Matiji Bravničar-čarju — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena m odigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Iz domačega repertoarja Simfoničnega orkestra — 12.30 Kmetijski nasveti — 12A0 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Minute z ve-, likimi zabavnimi orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 20.40 Glasbena medigra — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobna ameriške simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23 A5 Četrt ure v ritmu cha-cha s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana SREDA — 2. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhni recitali domačih solistov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Iz Iran- \ coske glasbene preteklosti — \ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki — 13.30 | Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz oper — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko ncč, otroci — 20A0 \ Matija Gubec — radijska | priredba opere — 22.10 Za SREDA — 2. avgusta 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Mornar na triciklu, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.30 Vijavajaringaraja, 21.20 S kamero na Rdeče morje, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.5S Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored J RT, 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila, 17.05 Serijska lutkovna igra (RTV Beograd) — 17.25 Ekspedicija (RTV Zagreb) — 17.55 TV novice, 20.30 Propagandna oddaja, 20.38 V smeri kažipota (RTV Zagreb) — 21.40 Glasba za vas (RTV Beograd) — 21.50 Ustvarjalec in njegovo delo — 22 05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 3. a—usta 17.05 Poročila, 17.10 Risanke, 17.25 Potujte z nama ob Ljubljanici, 17.55 Črni kralj — risanka. 18.15 Kje, kam in kako v soboto In nedeljo (RTV Ljubljana) — 18.35 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.00 Vandrovec (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik rak (RTV Ljubljana) — 20.3.3 Nepotolaženi poštar — TV komedija (RTV Beograd) — 21.40 Poje Tereza Kesovi-ja (RTV Zagreb) — 21.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Mladinska tribuna. 18.35 Spored JRT, 19.40 T V spored (RTV Za- Kino Kranj CENTER 2. avgusta jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri 3. avgusta zah. nem. jug. CS film KOMISAR X ob 16., 18. in 20. uri 4. avgusta zah. nem. jug. CS film KOMISAR X ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 2. avgusta ital. barv, CS greb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 21.55 Včeraj, danes, jutri PETEK — 4. avgusta 18.45 Vizitka, 19.00 Mesto na Vardarju, mimogrede. 19.30 Cic cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevn:k (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.38 Usode — francoski film, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljano) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri. 18.15 Znanost 67, 19.05 Mozaik, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) -- 20.H0 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.55 TV novice, 18.15 Mladina na ekranu, 20.20 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 20.38 Celovečerni film, 22.10 Informativne oddaje film TARUS, SIN ATILE ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. barv. film TOLPA ANGELOV ob 18. in 20. uri 4. avgusta amer. barv. film TOLPA ANGELOV ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 2. avgusta špan. film KRVNIK ob 20. uri Jesenice RADIO 2. avgusta češki film PLA-VOLASKINA LJUBEZEN 3. avgusta amer. film HCI DRAKULINA 4. avgusta ameriški film ATTACK Jesenice PLAVŽ 2. avgusta amer. film HČI DRAKULINA 3. avgusta ital. film SANJ AVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA 4. avgusta ital. film SANJ AVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA Dovje-Mojstrana 3. avgusta ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOCI Kranjska gora 3. avgusta češki film PLA-VOLASKINA LJUBEZEN 4. avgusta ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOCI ti murna LESCE razstavlja in prodaja na GORENJSKEM SEJMU v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967. kvalitetne izdelke naslednjih proizvajalcev: MEBLO Mova Gorica MARLES Maribor BREST Cerknica KRASOPREMA Du tovi i e ISTOK Miren pri Gorici TAPETDEKOR Ljubljana KOMFORT — ZAŠČITA Slovenj Gradec JELOVICA škof j a Loka LIP češnjica MIZAR Volčja Draga ŠUMI — G OREN JK A Lesce PREHRANA Ljubljana Izbirate in kupujete lahko: vsakovrstno pohištvo: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, pisarne, kavče, fotelje, jogi vzmetnice v kompletih ali posamezne komade stavbeno pohištvo: garažna, balkonska in vhodna vrata, okna dekorativno blago: preproge, zavese, odeje, posteljno konfekcijo za okrepčilo: čokolada Gorenjka kava Prehrana • Vse razstavljeno blago lahko kupite po sejemskih cenah. Kupcem iz bližnje okolice brezplačna dostava na dom. Delovno področje trgovskega podjetja Murka Lesce zajema že vso Gorenjsko. MURKA vas pozdravlja in pričakuje v svojih, paviljonih na gorenjskem sejmu v Kranjul Prodam Zelo ugodno prodam novo mizarsko kombinirko — 7 operacij, 1-letna garancija. Naslov v ogl. oddelku 3691 Prodam fiat 850 kupe. Hrastje 21, Kranj 3726 Prodam dva prašiča. Moše 37, Smlednik 3731 Naprodaj krava s teletom. Podbrezje 31 3732 Prodam elektromotor in slamoreznico. Rozman, Križ-n ar jeva 2, Kranj 3733 Prodam mlado kravo, dobro mlekarico, 9 mesecev brejo. Markovič, 2eje 15, p. Duplje 3734 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Zg. Brnik 63 3735 Prodam dve motorni sla-moreznici eno s puhalnikom in verigo, drugo brez in brejo svinjo. Britof 105 3736 Prodam vprežno kosilnico in slamoreznico s puhalnikom in verigo. Suha 14, Kranj 3737 Ugodno prodam Opel olim-pdjo 49, ogrodje NSU 54-561 in gumi voz. Zapuže 13, p. Begunje 3738 Prodam več lestev od 3 — 8 m. Sprejmem naročila. Bo-fctar, Visoko 32 3739 Prodam fiat — U t, v do brem stanju. Ogled v soboto, 5. 8., od 16. do 19. ure. Naslov v ogl. oddelku 3740 Prodam motorno kosilnico na konsko vprego, znamke Bucher skoraj novo, in motorni obračalnik sena na konjsko vprego, znamke Agrar v zelo dobrem stanju. Ogled: Franc Grašič. Klane — C. talcev 7, Kranj 3741 Prodam mlado kravo, 8 mesecev brejo ali kravo s teletom, Hraše 5, Preddvor 3742 Prodam novo kuhinjsko pohištvo. Predoslje 44, Kranj 3743 Prodam poceni kamin. Kern, Partizanska 5, Kranj 3744 Prodam oves in ječmen. Zg. Bela 62, Preddvor 3745 Prodam konja po izbiri. Zg. Brnik 70 3767 Prodam kravo po izbiri, ki bo teletila sredi avgusta. Zalog 41, Cerklje 3746 Prodam zazidljivo parcelo v središču Kokrice. Poizve se v Hotemažah 23 3747 Prodam dobro ohranjen TV sprejemnik RIZ Zagreb, ekran 59. Predoslje 85, Kranj 3748 Prodam garažo v bližini nebotičnika. Naslov v oglasnem oddelku 3749 Zaradi selitve ugodno prodam nov »šlarafija« kavč s penasto gumo. Na ogled pri tapetniku TUŠKU, Šk. Loka 3750 Poceni prodam 1500 kosov folc opeke kikinda, več raznih oken in vrat. Zevnik, Hrastje 56, Kranj 3751 Prodam kosilnico »Reform« ali po dogovoru zamenjam za kravo. Bertoncelj Janez, Bukovica 8, p. Selca nad Sk. Loko 3752 Prodam suhe borove deske 20 — 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3753 Prodam dve novi diatonič-ni harmoniki znamke »Prostor« in »Horner« s 5 registri in kompletno ozvočenje. Ljubno 86 a, Podnart 3754 Prodam odlično ohranjeno zastavo 600 D. Naslov v ogl. oddelku 3755 Fiat 1300 v zelo dobrem stanju prodam. Ogled popoldan, Cankarjeva 14, Kranj 3764 V bližini Kranja prodam 2 zazidljivi parceli. Naslov v ogl. oddelku 3765 Prodam dva nova kotla za žganjekuho od 35 — 55 litrov in komplet s hladilnikom. Ogled od 15. — 20. ure. Vodo-pivčeva 7, Kranj 3766 Kupim Kupim izbran, suh ladijski pod — 45 m2. Pintar, Naklo 61 3756 Ostalo Zaposlim parketarja. Clari Aldo, Stošičeva 6, Kranj 3719 30. 7. dopoldan izgubljena očala na živilskem trgu v Kranju vrnite Smledniška 102, Kranj 3757 Želite preživeti dopust prijetno? Za avgust in september imamo še nekaj prostih mest. Penzion 2.800 S din. Pišite ali se javite DAMIJAN, Premantura, Pula 3758 Takoj sprejmemo gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Klemenčič, Koper, Erjavčeva 18 3759 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju za 8 mesecev. Ponudba pod »VISOKA NAJEMNINA« 3760 Sprejmemo gospodinjsko pomočnico aH mlajšo upokojenko. Kern, Partizanska 5, Kranj 3761 Lepo opremljeno sobo s parketom in posebnim vhodom oddam solidni ženski. Ponudbe pod POŠTENA 3762 Iščem mlajšega upokojenca za pomoč na manjši kme- tiji. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku 3763 MALI TRAKTOR — UGODEN NAKUP Na gorenjskem sejmu imate priliko kupiti za dinarje mali traktor 6 ali 14 KM z nad 65 možnimi priključki in orodje znamke Pasquali. Praktičen prikaz dela s temi traktorji bo v nedeljo, dne 6. VIII.' 1967, dopoldne na Zlatem polju, naproti vojašnice. Kmetijsko živilski kombinat — kooperacija, Kranj. Informacije tudi po telefonu št. 22-143. Trgovsko podjetje ^^iJtc Kranj bo razprodajalo na gorenjskem sejmu na razsta- višču v tekstilni šoli po znižanih cenah: stara cena moške srajce po 38,90 N din 52,80 N din moške srajce po 32,00 N din 40,60 N din kombineže po 26,25 N din 36,20 N din kombineže 23,75 N din 30,60 N din kombineže po 21,25 N din 29,20 N din ženske puloverje iz sintetike po 45,90 N din 80,60 N din ženske puloverje iz sintetike po 48,65 N din 88,75 N din Oglejte si izbiro še drugega znižanega blaga, ki ga bomo razprodajah v času sejma tudi v naših po- slovalnicah. Kmetovalce posebno obveščamo na ugoden nakup traktorjev Zetor 2011 in njegovih priključkov na kredit Naziv stroja Cena Plačljivo Do Do N din takoj 10. 3.1968 10. 3.1969 Traktor ZETOR 2011 27.530.— 13.800.— 6.870.— 6.860.— Plug dvobrazdni 2 PN 3 OM 2.270.— 1.140.— 570.— 560.— Kosilnica bočna 150 cm 3.450.— 1.730.— 860.— 860.— Obrestna mera 8 °/o. Prometni davek je vračunan v ceni. Kmetovalec, ki želi kupiti traktor na kredit, mora imeti s seboj osebno izkaznico In posestni list, kakor tudi oba poroka. Vse takoj uredimo na prodajnem prostoru in traktor lahko takoj odpeljete. Izkoristite ugodno priložnost in kupite traktor ZETOR. Priporočamo se za obisk in nakup na našem razstavnem prostoru Agrotehnika Export-Import LJUBLJANA bo prek kmetijske zadruge Sloga Kranj na Gorenjskem sejmu, razstavni prostor III, prodajala razne kmetijske stroje domače proizvodnje in uvožene. G LAS Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SPORT SREDA — 2. avgusta 1967 M. Klemenčič REZULTATI — Moški — 400 prosto: 1. Klemenčič 4: 55,4, 2. Milovanovič (oba T) 5:06,4; 100 prsno: 1. Kuhar (R) 1:19,6, 2. Sajn 1:25,3, 3. Finale atletskega pokala Jugoslavije Milek drugi V finalno tekmovanje se je i poleg Mileka uvrstila tudi Lidija Osovnikar, ženska štafeta 4x100 m in 4x60 m, moška štafeta 4x100 m ter Janez Kleč na 800 m. Zal Kleč zaradi zadržanosti ni mogel odpotovati v Sarajevo, na finalu pa prav tako nI nastopila moška štafeta, ker sta bila dva njena člana odsotna. Lidija Osovnikar je v teku na 200 m zasedla 7.—8. mesto z rezultatom 26,5, v teku ma 100 m pa je bila 9.—10. z rezultatom 13,3, kar je pod njenimi .sposobnostmi. Ženska štafeta 4x100 m je popravila svojo uvrstitev iz kvalifikacij, ko je bila enajsta; v Sarajevu je zasedla deveto mesto (52,0), medtem ko je bila v disciplini 4x60 m celo 7.-8. Trenutno drugi jugoslovanski skakalec v višino, Kranjčan Polde Milek, je na finalnem tekmovanju za atletski pokal Jugoslavije za člane in članice v Sarajevu kljub poškodbi skočnega sklepa ponovno zasedel drugo mesto za Beograjčanom Todosije-vićem (204 cm). Milek je v Sarajevu preskočil 201 cm, potem pa je zaradi stare poškodbe prenehal s tekmovanjem. (31,8). V štafeti so tekle Saša Vidovič, Nada Klemene, Boža Bizjak in Lidija Osovnikar. # V soboto je AK Triglav priredil za ostale tekmovalce manjši miting, na katerem je bil najuspešnejši Tone Strojan. REZULTA'.I — mo-špi — 11)0 m: Strojan 11,4 Kcnc 11,9, Marn 12,0, 1000 m: Marn 2:47,3, Hočevar 2:49,3, Tepina 2:50,4, krogla 7 kg: Konc 10,82, Brun 10,69, Strojan 10.52, krogla 6 kg: Pri-stov 11,85, Krumpak 11,48, F. Faganel 9,95, daljina: Strojan 610, Krumpak 585, Konc 584; ženske — 60 m: Skumavec 9,3, Kovic 9,8, krogla 4 kg: Potočnik 7,56, Tomažin 7,09, daljina: Kovic 373. M. Kuralt Slovenska plavalna liga Zmage in rekordi Triglav : Rudar 86:56 V soboto je v Trbovljah plavalna ekipa Triglava premagala Rudarja s 86:56 (12.521,-9.884 po ocenjevanju rezultatov). Tudi za ta nastop Kranjčanov so značilni dobri rezultati. Najboljši sta bili Svarčeva in Pečjakova, ki sta zopet izboljšali članske republiške rekorde. Zupane (oba T) 1:26,9; 200 delfin: 1. šorli 2:43,8, 2. Slavec (oba T) 2:44,2; 200 hrbtno: 1. Flis (R) 2:39,6, 2. Pod veršček 2:51,5, 3. M. Kotnik (oba T) 2:52,2; 100 prosto: 1. Klemenčič 1:04,4, 2. Slavec (oba T) 1:05.6; 4 x 1C3 prosto: 1. Triglav 4:26,6, 2. Rudar 4:37,8. ženske — 409 prosto: 1. Vodišek (R) 5:45,2, 2. Jančar 6:00,0, 4. Vegelj (obe T) 7:39,2; 100 prsno: 1. Svarc 1:24,0 (slov. čl., ml. in pion. rekord), 2. Jelen (obe T) 1:38,7; 100 delfin: 1. Mihelič 1:28.2, 2. Šmit (obe T) 1:29,2; 200 hrbtno: 1. Pečjak (T) 2:48,4 (slov. čl. in ml. rekord), 2. Gosak (R) 3:04,6, 3. Svarc (T) 3:08,1; 100 prosto: 1. Vodišek (R) 1:12,7, 2. Jančar 1:12,8, 3. Virnik (obe T) 1:14,4; 4 x 100 prosto; 1. Triglav 5:35,2, 2. Rudar 6: 02,4. — c Prvenstvo SRS v plavanju za mlajše pionirje Osvojen prvi naslov Najmlajši kranjski plavalci so osvojili naslov prvaka Slovenije J. Mandeljc REZULTATI — Pionirji — 50 prosto (51 nastopajočih) 1. Artač (T) 35.2. 2. Zavec (Fu) 35,2, 12. Kljajič 40.3, 19. Ma-lavašič 42,2, 21. Hribar (vsi Triglav) 44.2; 50 delfin (11): 1. Zavec (Fu) 38,6, 2. J. Slavec 39,6, 4. Artač 44,9, 11. Kljajič (vsi T) 59,6; 200 prosto (17): 1. Turk (C) 2:52.0, 2. Zavec (Fu) 2:56.0, 3. Artač 2:57.6, 5. J. Slavec 3:02,4, 11. Troha 3:46,1, 16. Lavička 4:01,1, 17. Bajda (vsi T) 4:04,8; 50 prsno (23): 1. Zavec (Fu) 46,5, 2. Kuhar (I) 48,4, 10. Kljajič 54,0, 16. Hribar (oba T) 56,0; 50 hrbtno (20): 1. Hercog (I) 42,1, 2. Bogataj 44,4, 4. Malavašič 48,0, 9. Troha 50,8, 17. Lavička 1:00,7, Pionirsko prvenstvo SRS v vaterpolu Prvaki tudi v vaterpolu Lani je uspelo osvojiti plavalcem Triglava vse naslove slovenskih prvakov. Mlajši pionirji so tudi letos začeli s podobnim podvigom, saj so bili najboljši med svojimi vrstniki na slovenskem prvenstvu, ki jo bilo v sobo'o in nedeljo v Celju. Judita Mandeljc, Robčka Porenla in Bojan ArtaS - člani Triglava - so postali novi slovenski prvaki v posamičnih disciplinah. 19. Hribar (vsi T) 1:03.9; 4x50 mešano: 1. Triglav 2:58,2-4x30 prosto: 1. Triglav 2:33,7* Pionirke — 200 prosto (10)- 1. Kos (Fu) 3:14,2, 2. Rus (L.) 3:15,5, 3. Porenta (T) 3:24,4-50 prsno (34): 1. Mandeljc (T) 43,5, 2.-3. Marolt (L), Matko (P) 46.2, 7. Križaj (T) 49.1; 50 hrbtno (19): 1. Porenta (T) 45.5, 2. Kos (Fu) 47,2, 7 Štrukelj 50,0, 13. Košnik (obe T) 59,5; 50 prosto (24): 1. Kos (Fu) 38,2, 2. Rus (L) 38,9, 4# Porenta 40,2, 15. Košnilc 49 7" 20. Štrukelj (vse T) 54,4; 59 delfin (9): 1. Jehart 45,8' 2 Kos (obe F) 45,8, S. Mandelie 50,1, 9. Križaj (obe T) 1:09 g« 4x50 prosto: 1. Ljubljana 2:46,2, 3. Triglav 3:00,7; 4^ Ljubljana 3:07,4^ Pionirji kranjskega Triglava so osvojili v Celju tudi naslov republiškega prvaka v vaterpolu. Bili so za razred boljši od s+ojih nasprotnikov in so vse tri premagali z visokimi rezultati. REZULTATI — I. kolo — Triglav : Neptun 12:4 (3:1, 6:1, 3:2), Ljubljana : Koper 8:5 (2:0, 4:1, 2:4); II. kolo — Triglav : Ljubljana 15:9 (3:2, 6:5, 6:2), Neptun : Koper 6:4 (1:0, 0:1, 5:3); III. kolo — Triglav : Koper 16:3 (4:2, ,5;0, 7:1), Ljubljana : Neptun 10:8 (4:2, 4:3, 2:3). mešano: 1. 2. Triglav 8:12,1. LESTVICA Triglav Ljubljana Neptun Koper 3 3 0 0 43:16 3 2 0 1 27:28 3 10 2 18:23 3 0 0 3 12:30 DRŽAVNO PRVENSTVO - V torek dopoldne se Je na kopališču v Kranju začelo mladinsko državno prvenstvo v plavanju, na katerem sodeluje 18 klubov z več kot 200 tekmovalci. Na sliki: start na 400 m prosto mladinci v predtekmo-vanju — Folo Franc Perdan STRELCI: O 19 golov: Ve-likanjo (T), ® 11 golov: Plut (L), ® 9 golov: Sorti (T), 0 Smučarski zakon V soboto, 29. julija, sta se poročila državna smučarska reprezentanta Romana Kleindinst in ing. Peter Lakota. Kaže, da na Jesenicah ne bo zmanjkalo smučarskega naraščaja. Obilo sreče na novi življenjski poti! 8 golov: Šmigovc (L), # golov: Kodek (T), Kmet, Pevnik (oba N), # 6 golov Gorenčan (K), # 5 golov: Ku kovec (L), • 4 gole: Cotič (K), # 3 gole: Brezec (T), Možina (L), # 2 gola: Pod veršček, Milovanovič oba (T) itd. Pokal ostal prireditelja Poletni slalom SK Triglava nad Češko kočo V dneh, ko imajo plavalci svoja prvenstva in se nepregledno množico zgrinjajo ob rekah in na kopališčih je SK Triglav uspešno priredil poletni slalom nad Češko krčo. Zanimivo je. da niti oni ekipi ni uspelo osvojili prehodnega pokala, saj nihče ni imel v končni uvrstitvi tri člane, dva mladinca in eno članico, kot zahtevajo pravila. ZMAGOVALCI — Člani: Zmitek (Jes) 1:11,5; st. mladinci: Gazvoda (B) 1:11,3; ml. mladinci: Senčar (Trbovlje) 1:24,1; članice: Ank ©le (T) 1:15,1, mladinke: Gazvoda (Jes) 1:13,5. Na 300 m dolgi progi z 90 m višinske razlike in 42 vrat-ci je nastopilo 69 tekmovalcev iz 10 klubov. VRSTNI RED: 1. Trigla> 1.504 točke, 2. Ljubljana I.43« 3. Fužinar (Ravne) I.853 4 Neptun (Celje) 976, 5. Celin«/ zar (Krško) 581, 6. Ilirij^ Slavij^ (Ljubljana) 565, 7. (Vevče) 408, 8. Prebold 357 r»___a__/nn_i____, • , . 'v Rudar (Trbovlje) 346, 10. per 238 točk. Preberite mim&grede O Mladinci blejskega g? i ver ca s krmarjem so dosegi drugo mesto na neuradne^1 mladinskem evropskem ^ ven,ivu v veslanju v Rat,!s hrumi (ZRN). Jugoslovani s osvojili še prvo mesto v dvoj4 cu s krmarjem. tretja s osmercu, četrio v doub|e Sc ^ ulu. šesto v četvercu br«v krmarja, sedma v dvojci brez krmarja in deveto v J fu. -5 9 Na odprtem U'nišketv prven-tvu Kamnika, ki so o priredili v počastitev občii^ skega praznika Kamnika, }S v finalu Mariborčan Forer\* čak premagal Kamničar^ Lavriča s 5:7, 6:3, 6:2. * O Zvezni kapetan državi\ plavalne reprezentance |^ Nenadović je dovolil Kran^ čanki Lidiji Svarc, da se n* udeleži meddržavnega dvobt^ ja Madžarska : Jugoslavija!^ tako nastopi na mladinske^ državnem prvenstvu, ki je dni v Kranju.