Posamezne številkej Navadne Din 1’"“» ob nedeljah Din 2*—• »TABOR** izhaja vsal: dan, razvea nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*;—, za ino-cemstvo D 20*—, dostavljen na dom D 19*—, na izkaznice D 18*—, inserati po dogovoru. Naroča sc pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.- *. Leto: V. Ljubljana M.A SL mm Maribor, torek 26. februarja 1924. Kaj se dogaja. Maribor, 25. februarja. Naj hrže 'bo že prva polovica' lotos njega leta prinesla važno politične do' gedke. Bližajoča sc pomlad bo po vsej verjetnosti nemirna. V naši državi se bo boj itted vlado in strnjeno opozicijo razmahnil do skrajnosti. Resno- se na injguje o razpustitvi Skupščine in' razpi su novih volitev. Važne izpremembe pa je pričakovati tudi 'US; zunaj. Italija se pravkar nahaja sredi volil nega boja, volitve v Franciji bodo raz pisano v -bližnjem času. Po zadnjih vesteh so na vidikiu tudj. volitve v Nemčiji, ker so socialni demokrati ne marajo več zadovoljevati s sedanjim' premirjem’, ko vlada t.akbrekoč diktira, naslanjajo so na izredna pooblastila, ki jih/ je dal parlament. Ni izključeno, da se bo do vršile volitve tudi -na Madžarskem Grčija pa bo imela že v bližnjem' času plebiscit o monarhij? alj. republiki. Te volitve v ražliČffi-h državah imajo tnairsikako skupno1 potezo in so celo za nas večjega ali manjšega pomena, .V Italiji so vrše volitve v izrednih razmerah. Nedavno je Mussolini govoril fa šistom! i-n se jo ob tej priliki dotaknil tudi volilnega boja. Dejal je, da naj fašisti no posvečajo posebno važnosti pre-ipirchii za mesta »ljudskih zastopnikov«, ker so volitve v parlament samo še odsev preteklosti. Pozval pa jih je, da z vso energijo ojačujej-o lastne vrste, zakaj odtod izvirajo moči nove, mlade Italije. Mussolini je s tenu! povedal veliko. Nima pač poguma, da 'bi zavladal popolnoma absolutistično, a ne polaga nobene važnosti na takozvano »ljudsko zastopstvo«. Parlament mu ja dekoracija ali celo potrebno zlo. Fašistov-sko vrste 'morajo stati nad' parlamentom', one ga morajo posmehljivo motriti od zgoraj navzdol kakor »superioren« človek opazuje »inferiornega«. Mussolinijevo besede kažejo, da se Italija ne bo tako kmalu vrnila k demokratičnemu parlamentarizmu, ker vidi v sedanjem stanju •svojo • moč, svoje zunanjo jp notranje uspehe. Italija bo tedaj ostala- tudi Vnaprej! barijera amtiparlamentarniK in Oprotidem olkratičn ilh' stremi jenlj desničarske smeri. Po sta renti izreku, da se skrajnosti najlažje ujentajo (les extre-(mčs se touehent), je Mussolini položil posebno važnost na to, da je Italija prva jolj vsaj druga priznala antiparlamen-/tarno, diktatorsko sovjetsko vlado, da-ifi se na zunaj obe smeril izključujeta. Izid. italijanskih volitev bo prav gotovo (potrdil sedanjo stanje inl sedanjo italijansko politiko. Vendar -pa -n‘i treba mi-fcliti, da bodo populanl in socialisti vseh Imerj začeli PO'd Mussolinijevim! pritis-Ikom' hirati in slabeti' v korist fašistov. (Preveč je v njih zdravja*, preveč jasna 3u! utemeljena »o njih načela. Za i-tali-Jjansko opozicijo bodo volitve nekak nra-hftver, na katerem' bo zbirala in jačala svoje vrste, opazovala svoje ih nasprotnikove slabosti in se pripravljala za poznejšo odločilno bitko. I Pred sklepom proračunske debate. Dahašnia seja Narodne skupščine. — Ifi ierpelacija o jadranski železnici Beograd—Kotor, j— Radikalci polemizirajo s separatisti. — Jutri zaključek ih glaso- vanje. ' 1 BEOGRAD, 25. febr. Pričakovati jo budžetu. Govoril jo poslanec Gjongjevic bilo, da bo na današnji seji narodno (radikal). Govornik je kritiziral po-manj- sku-pščine zaključena budžetna debata in izvršeno glasovanje. To pa se na zgodilo. Današnja seja je bila otvor.iena ob 10. uri dopoldan. Po izvršenih formalnostih je prometni minister odgovarjal na opit poslancev K amen o v ib i-n tova- klj-iVo izvedbo agrarne reforme, toda krivdo za to je pripisoval opoziciji, ki vlado in’ parlament moti piri delu s takimi 1 cbstrukcijskimi predlogi, kakor so obtožbe ministrov in podobno. Govornik 'jo tudi polemiziral z izvajanji posl. rišev glede podrobnega gradbenega na- Drinkoviča in' je govoril proti sepa.ra-črta o železniški progi Beograd—V-iše-grad—.Koto-r. Prometni minister je'odgovarjal, da je zgraditev te proge v zvezi z Bleerovim1 posojilom, čegar prvi finančni del je že realiziran, drugi teh- tizmu. Opozarjal je, da so separatisti svoj čas zahtevali, naj bi se Vojvodina priključila Zagrebu in še le potem- Zagreb Beogradu. Le energičnemu nastopu radikalcev, ki so grozili, -da izstopijo nični -del pa še ne, zato bo graditev iz narodnega sveta, 'je zahvaliti, da se proge prišla v poštev šele potem, ko bo to ni zgodilo. Govornik je nadalje hvalil drugi del perfekten'. Na podlagi zakona finančnega ministra in poveličeval u-o Bleeroveani posojilu, ustanovljeni poseb- godno posledice naše gospodarske in fini urad je moral biti vsled preogromnih na-nčne politike, ki so našlo odmev celo stroškov .razpuščen. Vendar pa vlada ni v* inozemstvu. Nato je govoril poslanec izpustila te proge .iz vidika i-n se bo še Brankovič (radikalec), nakar je povzel nadalje trudila, da zveže celo državo z besedo nemški poslanec, Mosser in pole-Adrljo, prav posebno pa še severno, miživa! z vladino davčno politiko in z srednjo in južrfo Bosno, ki naj dobe po- uvedbo kuluka. Zahteval je, naj se ta-sebmo Jadransko zvezo. Poslanec Kame- ko j izvršijo občinske volitve. Ob enih je novic ni vzel odgovora na znanje in se -bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo1 V smisla poslovnika o prvi priliki vrši jutri dopoldne. Na nji bo generalna vrnil k tem-u vprašanju. debata zaključena z glasovanjem o hud- Nato je skupščina prešla k dnevne- žetu, mta' rodu. Nadaljevala se je debata o Delta, Baroš, Bankine — (jugoslovanski. Včeraj so naše oblasti prevzele del reš kega ozcaijja. — Nova imenovanja luk iii molov. BEOGRAD. 25. febr. Včeraj ob 9. uri predsednik' razmejitvene komisije, ge-dopoldan so italijanske oblasti izp-ra.z- ncral Milič, sušašk-i občini častita!, dai.si hi le luko Baroš, Bankino in1 Delto, na- jo pridobila tako važno ozemlje. Suša-kar je obmejna komisija otzemlije urad- ški občinski svet je krstil ves kompleks no prevzela. Ob 11. uri je oddelek vojn- luke za Sušaško luko. Biankino se ime-štva z godbo na čelu korakal skozi dele nuje Karadžordževa luka, luka Baroš pa mesta, ki so pripadli Jugoslaviji, da do- »Luka kralja Aleksandra«, iftcdtem ko je k-u-mentira prevzetje. Včeraj 'jo prvič, obdržala Delta sv-ojo staro ime. Glavni odkar so zasedli Italijani Reko, zopet mol v Aleksandrovi biki se imenuje »O vozil vlak na Rakar in nazaj. Bil je hrežje Erazma Barčica« in’ jugoslovan-v-l-ak. ki je vozil našo in- italijansko do- sk-i del opuščenega peškega rokava »0-legacijo. Ob 32. uri je imel sušaškj ob- brežj-e Frana Supila«. činski svet izvenredno sejo, na kateri je Rdeča revolucija v Bolgariji? Vest, ki jc nikjer ne potrjujejo. BEOGRAD, 25. febr. Včeraj so se v koroisarijat v Pirotu niti brzojavna Atenah i-n Beogradu razširile vesti, da centrala v Nišu in policijska oblast v je v Bolgariji izbruhni la revolucija. — Atenah, kamor se je obrnil Vaš dopis-Kratj Boris je baje pobegnil, Cankov nik, niso mogli; potrditi, da bi bila vest jc umbrjen in v. Sofiji je proglašena so- resnična. Vzlic temu se širi po mestu vjetska republika. No bolgarsko posla- bot velika senzacija, (Bo najibtže prva nistvo, ne naša vlada, niti policijski pred sp om lad anska raca. U-red.) n Tudi v Nemčiji bodo prve volitve postavila na tehtnico demokracijo in diktaturo, nacionalizem! in Socializem. Borba bo zelo trda in od: nje zavisi v daleko večji -meri nego od izida italijah-Iskih volitev razvoj mednarodno politike v Evropi. Nobeni državi, ki je vpletena T dolge vozle mirovnih pogodb', ne mo-re J)iti vseeno, kako se bo orientirala ^©čina nemških volilcev: ali za pomiriva najče-ja, .kakor,, jjh zastop.aj-o; dc©0; kratiene stranke ali pa za izzivalno in! šovinistično taktiko desničarjev. Volitve v Franciji Pa utegnejo bitij tako senzacijonalue kakor so bile volit-S ve v Angliji. Vedno bolj se širijo gl a- ] so-vj, da so takozvani Narodni blok kr- j ha- in da bo agresivna politika levičar-j jev žela dalelkosežne uspehe. Za sedaj j šc ni prave 'jasnosti. Razvoj političnih! razmer v petih letih po premirju bi ne • obetal radikalne izremembe. K večjemu Sc utegnejo ojačiti socialistične struje.' Vendar pa je gotovo, da bo izid francoskih^ volitev velikega pomena za repa-raeijsko vprašanje. Danes uvidevajo celo Poincarejevi ozj-i somišljeniki, da se je treba ganiti z mesta, ki je na njem! obtičal veliki gospodarsko-politični boj med ^ Francijo i-n' Nemčijo. Pada-nje franka je najboljši dokaz, da nastopa is-da je treba, nekaj- storiti. Zdi se, da bo Maodonald vendarle uspel s sklicanjem' mednarodne konference, ki bi naj prinesla ozdravljenja vsem ih vsakemu. * Iz tega vidimo, da evropska politika stalno ju neumorno išče nekake načelne, ideološko izjasnitve: hoče si biti na jasnem, katera politična smer bi- mogla zadovoljiti -potrebe držav in narodov in odstraniti to, kar dahes vse teži in skeli. Polaga na tehtnico i demokracijo 1 nji nasprotne smeri. Z druge strani pa se Evropa pripravlja na likvidacijo vojnih in! povojnih razmer; volitve v Nemčiji in.v Franciji bodo pokazale, kje i-n kako bodo sklenjeni dosedanji računi- in s kakšno začetno podstavko se začne novi. Od tega zavisi mir in bodočnost vse Evrope jn njenih posameznih delov, ne izključujoč seveda največjega — Rusije P osamezne aievslkej Navadne Din !• , ob nedeljah Din 2*—. UREDNISTVO se nahaja v Mori* boru, Jurčičev« ul. št. 4, I. nad-ite;MTe]-c‘on interurb. št. 278. r 8e nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, drsno- Tcle-on st, 24. — SHS postnočekovoi račun štev. 11.7S7. naročila brez denarja ac m ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Številka; 47. BEOGRAD, 25. febr. Vesti o komu-* n-istični revoluciji v Bolgariji ne potn* ju je jo z nobene strani. Ijlaš zunanji mi. -nister je prejel demanti Reuterjeve at gcnejje. Značilno pa je, da ni odgo-vo-rai na brzojavna vprašanja, ki jih je poslal v Sofijo. Ker pa je danes dospel Orient. cxpress j n potniki ne vedo ničesar o izi premembah v Bolgariji, je najvcrjcL uejše, da je vest le politična izmišlj-otL na ali pa borzijansk-a špekulacija, ,j Nadaljovanje trgovinskih pogajanj Z Italijo. uj Beograd, 25. febr. Včeraj je imela ju* goslovanska delegacija za ju-go-slovan.i italijanska trgovinska pogajanja jzv-an,-rod-no sejo, na kateri 'je razpravljala o italijanskem projektu- z olajšanje carine •in' o celi vrsti drugih členov. Naša dele-i gaeija je, kakor znano, izdelala proti-projekt, v katerega so sprejeti oni člei ni, ki zanje zahteva Jugoslavij-a enake ugodnosti. Popoldne se je vršila skupna seja jugoslovanske in italijanske delegacije. na katei’i se je diskutiralo 0 tem’ načrtu. Naša delegacija stoji na! stališču, da so ne sme samo italijanski, temveč se mora tudi jugoslovanski načrt smatrati kot podlaga za razpravoi, Italijanska delegacija je namreč zahtevala, da samo italijanski projekt veljaj kot službena razpravna podlaga, Angleški minister za revizijo mirovnih pogodb. — Nova svetovna konferenca! naj uveljavi WilSonovo stališče. Lohd-on. 24. febr. V svojent govoru v) Bu-rmleyu je izjavil minister Macdonal-dovo vlade Mr. Hinderson’, da se iz sedanje mednarodne situacije jasno razbira, da so mirovne pogodbe izgrešile pot. Macdonaldova vlada ho imela nalogo, zajeziti nadaljuje gospodarsko propadanje, ustvariti resničen -mir, povzdigniti Srednjo Evropo (1) in 'jo postaviti na krepko podtem, da ne bo civilizacija nikdar več ogrožena od podobnih nevarnosti. Popolna revizija versaillske mirovne pogod'be je takisto ueobhodne potrebna, kakor rešitev nespornega re-paracijskega problema. Hende-rson1 jel ostro kritiziral versailisko pogodbo in je -napovedal, da ho vlada delala z vsemi sredstvi za sklicanje svetovne konference, ki naj uveljavi načela, katera je zašlo p el na pariški konferenci pokojni pTezidont W;lsotf. Osemurni delavnik in mednarodna rudarska zveza. k Brtissel, 25. febr. (Havas.) Mednarodni odbor rudarjev je odbil podaljšanj« delovnega, časa ter zahteval takojšnjo ratifikacijo washingtonske osemurne pogodbe s strani vseh držav, Eevolvei-ska politika v A Ihan j ji — ' Atentat na ministrsk. predsednika. - Rimi, 24. febr. Listi poročajo i-z Tirane, da je bil albanskii mi-nistrski predsednik Zo-s-ul pri vhodu v zbornico od senatorja Boklr Walter z več streli iz samokresa lahko ranjen. Po veliki stavki na Angleškem, London, 25. febr. (Hav-as.) Na današnji seji so ladjedelniški delavci .sprejeli ponudbo delodajalcev. Strokovna zveza’ nakladačev je sklenila stavko nadaljevati. BORZA CITRIH, 25. febr. Prcdbo-rza. Paija 25.fiO, Beograd ?.20, London 24.87, Berlin 0, Praga 16.80, Italija 25.10, Newyork 577, Dunaj 81.30. ZAGREB, 25. febr. Prodboran. Pariz 349—-354, Švica 1382—1392, Lo-ndon 344— 345, Dunaj 11.1S—11.3S, Praga 231—234, Italija 342— 343^ Ncwyo_rk 79,5Q—§0,50. ŠČFatfŽ/ ftTlUD E«.- MaPihoffr1,Mnb 26. 'fe&tfarTa 1924. -• „M.ira;..iiM.i-------------------------------- —j -...........**•' - -.m ■...»n——'i pOMACA^i^^SC^ * O čem sanjarijo beograjski reakci-joaarci. List »Beograd«, ki stoji blizu junaku zadnjih dni dr. Laziči Markoviču, je objavil to dni članek »Jedini jz-laz«, ki v njem modruje takole: Današnja vlada jo prešibka, da bj se mogla dolgo držati. — Opozicionalni blok ne more priti na krmilo brez revolucije, ker bi to pomenijo, izročiti državo v roke sovražnikom države. Radikalsko-demokratska koalicija ni mogoča, ker je koaliclia najslabša oblika demokracije. — Nove volitve? Po vsej verjetnosti bi dobili tako skupščino, da bi jo bilo treba takoj razpustiti. Če pa bi vlada pri volitvah uporabila nasilje, bi vseeno ne bila dovolj močna ne na znotraj ne na ,zunaj. — Kaj tedaj? Glasilo rad tkalskih reakcijonarjev sklepa: Demokracija ni sposobna, da sploh kaj napravi. Ustvariti se mora nezavisna vlada, ki bo prevzela v roke vso zakonodajno in .upravno oblast. Samo ta bi lahko brez diktature (?!) izvedla potrebne reforme. Tako »Beograd«. Če to prestaviš v navaden. človeški jezik, se giasi takole. Demokracija jo nesposobna, ker ne da neomejeno moči. takim državniškim genijem1 kakor sto na pr. dr. Laza Marko--vic in dr. Velizar Jankovič. Brez njiju — pst vita, sed not1- ost uta! Drugič: Kakšen ugled po naj ima država, če si demokracija lasti pravico, da razkriva skrivnosti ministrovanja, če obtožuje .'dr. Lazo Markoviča in če ne pusti, da bi si dr. Vel-iz-ar z bogatimi zaradaanii podaljšal za Veliko Srbijo tako drago-.cerio življenje. Dokler ne bodo ministri zavarovani pred kontrolo demokracijo in dokler se ne bodo mogli uveljavljati talko močni državniški talenti, kakor sta d,r. Laziča in dr. Vclizar, tako' dugo ne m^že da bidne . . Mj popolnoma razumemo, zaikaj so nekateri - radikalski prvaki razočarani nad demokracijo. Saj je.politika vendar tako prijetna reč, le vrag vzemi srednjeevropski duh, pa javno odgovornost in svobodo tiska! . . * Oče in sin. Bengradski list »Beograd«, pi-san v radikalskem duhu, je prinesel te dni članek »Predsednikov sin«, ki je vzbudil v političnih krogih veliko 6anza)cijo, ne samo zaradi vsebine, temveč zlasti ker ga je prinesel radikalni list. »Predsednikov sin« Rade Pačič, katerega naziva ta članek »center Javne korupcije«, pod katero trpi danes naša država. List v svoji reakcionarnosti je seveda mnenja, da je današnja demokracija kriva, da »take ribe lahko plavajo«. Rade Bašič je po zatrdilu tega radikalskega lista zanesel korupcijo v vso panoge državne uprave in v vojaštvo. Takšna riba je tudi njegov »in, vsemogočni bankir, pred katerim se častitljivo odkrivajo in kateri vodi svojo banko pod vplivom svojega očeta, ter j« z eno nogo v svoji banki, z drugo v državi svojega očeta. »Beograd« navaja čelo, da ministri, , kateri prisežejo, da bodo o vsem strogo molčali, kar se govori v ministrskih sejah, takoj poročajo ■ministrskemu sinu o položaju. Članek k-ončuje: »Javnosti ni znano, da pne used-Pikov sin s pomočjo ministrov, ki so prisegli zvestobo kralju in na ustavo, izvršuje najnavadnejše goljufije. On nabavlja z vojnim ministrom puške, odnese svoj dobiček, potem pa gre k ministru financ, da ne odobri kredita za nabavo. Je veliko takih slučajev. Pa to še ni vse. Zadnji čas izgleda, da ima sin politične ambicije. Nekoč je slišal svojega očeta, 'ko je v jezi izrekel, da je od njega odvisno, če ostane Srbi ja monarhija. Takrat se mu je .rodila ambicija, da bi lahko bil ne samo sin min. predsednika, temveč celo sin predsednika republike. Tej ambiciji je pripomogla še mržnja, katero imajo vsi bankirji proti monarhiji. Tako je torej začel predsednikov sin z nekim1 Vlado Risto-vičenr obkoljevati živčno izmučenega kraljeviča Nj. Vis. Gjorgja s svojimi agenti z namenom, da bi se ponovno načelo vprašanje spora o prestplona-sledstvu. To zahrbtno delo se nadaljuje in vprašati se moramo, ali ga naj takoj ožigosamo, da mu preprečimo nadaljne posle.« — Značilno jo, da to objavlja radiikalskj list, ki ima za seboj najodličnejše osebe radikaiske reakcije, ki je hotela z udarcem po sinu udariti očeta. * Kaj je s fuaijo Hrvatske zajednice s HESS? »Obzor« zanikuje vest, ki smo jo tudi mi komentirali, češ, da je pripravljena popolna fuzija zajedničarjev z Radiče vci. »Novosti«, ki so prve .prinesle to novjoo, vztrajajo pri svojih trditvah. Mutni dani, motna voda. * Dr. Markovič — lilija nedolžnosti. V popoldanski seji narodne skupščine dne 22. trn. se je oglasil k besedi radikal Rainkovič, ki je prvi pričel borbo proti dr. Markoviču. Izjavil je, da je prepričan o Markovičevi krivdi in da je Markovič baš radi njegovih napadov moral odstopiti kot minister. Da bi pa vendarle orni lil vtis obtožbe prot j Markoviču, jo skušal obtoževati enakih nečastnih dejanj razne bivše demokratske ministre dr. Žerjava, dr. Poljaka, dr. Marinkoviča, Vojiča in dr. Kramerja. Na burite medklice demokratskih poslancev, naj pride z dokazi, je ostal odgovor dolžan. Demokrat Vojiič je izjavil, da se podvrže vsakemu sodišču, tudi takemu, ki bi obstojalo iz samih radikalov. Dr. Ki amer in dr. Žerjav sta se tej izjavi brzojavno pridružila. Enako izjavo je podal bivši načelnik ministrstva Popovič. Vnaprej je bilo jasno, da bodo radikalci vkljub obsežnemu obteži In emu materijalu glasovali za Markovičevo >■ nedolžnost«. V tajnem1 glasovan ju' jo res bilo oddan'h 127 glasov za prost, prehod na dnevni red. (17 za izročitev Markoviča-sodišču, 5 glasovnic je bilo praznih. * Kongres slovaških separatistov na Dunaju. Na Slovaškem se dogaja slično kot pri nas: v veljavo prehajajo ustavne določbe o župni samoupravi. Separatisti uvidevajo vedno bolj, da gre razvoj mimo njih jn preko njih. Njihovo naj,radikalnejše krilo, ki vzdržuje stike z našim prerokom Radičem in čigar voditelj žive v inozemstvu, namerava sklicati kongres inozemskih Slovakov, ki bi se imel vršiti na Dunaju. Inozemski Slovaki delajo na to, da bi se Slovaška odcepila od češke republike in se pridružila Madžarski. Ni jih mnogo in o vseh je znamo, da jih plačuje Madžarska, ki vabi Slovake na sladko pojedino kakor basenska mačka miš. »L id o ve Novjny« pišejo, da bo ta separatističen kongres zadnji, zakaj Madžarska bo morala pred končnim1 zaključkom mednarodnega posojila podpisati tudi razne politične zapisnike, tako na pr., da n« bo več podpirala Iredentistio—a stremljenj proti sosednim' državami. Državo, ki jamčijo za posojilo, bodo še skrbele, da bodo Madžari ros tudi vršili to, kar podpišejo. Zlasti Anglija -bo dovolj močna, da bo pomagala Madžarom odpirati očj in jih obrniti k demokratičnim načelom. Narodno gledališke. REPERTOIRE: Pondcljek, 25. febr. zaprto. Torek, 2«. febr. »Namišljeni bolnik, ab. D. »Čarostrclec«. Opera pripravlja We-b’,rove,ga »Carostreloa«, ki je ena najlepših romantičnih oper in obenem prva narodna nemška opera. Wobor je tako-rekoč ustvaritelj nemško narodne opere. Kot veliki glasbeni talent je skomponi-oral lepo število oper, med katerimi pa nedvomno zavzema prvo mesto »Caro-strelec«, ki je na vseh nemških in drugih odrih stalno na repertoarju. Premi, je-ra se. jsršj vi naukradšeno, času. — Iz sodne službe. Sodnik dr. Boris Mihalič je premeščen iz Murske Sobote v Maribor. Za sodnika sta imenovana Ivan Mikuš za Maribor in Fran Doš za Ribnico. — Karnis poštne službe. Razpisano je mesto poštnega odpravnika v Selnici ob Dravi. Prošnje se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa, v Ljubljani. — Osebne novice s pošte. Reducirani so s pravico do odpravnine: Štefan Derganc in Mira Glinškov a v Mariboru, Dragica Kuraltova in' Marica Faganel-lijeva v Celju, začasna poštarica Vlasta Trstenjakova v Slov. Bistrici tar Anica Vrečko roj. Kosijeva v Celju. — Novj zavodi za venerične bolezni. Zdravstveni odsek v Novem Sadri je odredil, da se v Banatu otvorijo dve novi venerični ambulanto, v katerih bo zdravljenje brezplačno. Ambulahco se bodo odprle v Kikindi in Vršcu. — Katastrofalna železniška nesreča pri Sunji. Dne 23. trn. je na progi Sisak-Sunja skočil vlak s tira, k>i je vozil 700 rekrutov. Vlak se je prevrnil z nasipa, vagoni so popolnoma zdrobljeni, pri čemur je bilo 18 vojakov težko ranjenih. Pravi se, da so bile vzrok nesreči — razmajane tračnice. — Češkoslovaška iiam nudi ugodnosti pri izvozu vina, »Narodni Listy« poročajo, da se bo v bližnjem času začasna trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo nadomestila z definitivno. Jugoslavija bi naj dobila iste ugsdinosti pri uvozu svojega vina na Češkoslovaško kakor so določene v trgovinski pogodbi z Italijo in Francijo. V protiuslu-go bi Jugoslavija podpirala uvoz piva v Jugoslavijo. — Velika tatviha. Ivan Rakovec, tovarnar v Kranju je pid j a vi tamkajšnji policiji, da mu je bila iz pisarne ukradena ročna blagajna, v kateri je bilo o-koli 25 tisoč dinarjev, 800—100 srebrnih kron, srebrne lire, 3 avstrijski zlatniki, srebrni tolarji v skutini vrednosti 45 tisoč dinarjev. Tatu se še ni izsledilo. — Wraiige! se soli v Pariz. Iz Sremskih Karlovcev poročajo, da so imeli častnik; \Vranglove armade sestanek, na .katerem sc je sklenilo, prenesti generalni. štab iz Sremskih Karlovcev v Pariz. — Bolgarski atentator Čičonkov odlikovan. Macedonski k o mi tet je podelil posebno odlikovanje morilcu bivšega •bolgarskega poslanika v Pragi Daska-lova, čičonku. čičonkov tiči v praških zaporih in pride še enkrat pred sodišče. — Filmski igralec Maks Linder poskusil samomor. Znani filmski igralec Maks Linder, kateri je igral dosedaj na Dunaju, se je z ženo vred zastrupil z veronalom. Zdravnikom se je posrečilo rešiti Binderju življenje ter upajo, da bo okreval. Vzrok samom m a je baje živčna bolezen. — .Velika eksplozija v Krakovu. Iz Harkova javljajo, da je v kleti hotela »Astorija« eksplodiralo 35 zabojev smodnika in velika množina patronov. 70 oseb je bilo težko ranjenih, 9 pa ubitih. V prvem nadstropju hotela je bil nek sovjetski urad, čegar uradniki so v tej paniki inska kali skozi okna na ulico. — Dvoboj z ročnimi granatami. Preteklo nedeljo je bil v Budimpešti dvoboj, kateri je zbudil splošno senzacijo, največ zaradi orožja, s katerim se je izbojeval. Dva kavalirja sta se namreč sporekla; ker pa je na Madžarskem viteštvo še vedno v modi, sta sc odločila, da se po* bijeta v dvoboju na življenje in smrt. Ker sta pa oba nasprotnika siromašnega stanu, si nista mogla kupiti sabelj ali samokresov, imela sta Pa zato ročne granate, katerih je na Madžarskem še povsod dovolj. Postavita se torej s svojimi sekundanti, ki so hili seveda precej oddaljeni —- in na znamenje sta začela metati granate drug na drugega. Ena granata ni eksplodirala, druga je pa malo ranila enega izmed junakov. Ker je bila tako čast s krvjo oprana, so sekundanti dvoboj ustavili in nasprotnika sta se zopet sprijaznila- — Kristjani prestopajo v mohamedansko vero. Kerna! pašin režim 'na Turškem ima velik vpliv o'ni', lina 211. 'februarja. 19?f. Šport. r I. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB »MARIBOR*. Dne 17. trn. se ;ie vršil rodni letini ohrani zbm* 'irašesra športnega kteb*a, ki že peto loto zastopa lepo idejo športa v slo-•penskem1 Maribrvm. K lu K sleda danes, ■njeni elementi tep izgnali iz Mul)a, vso gnilobo iri n vedli vzorno disciplino članov v klubu in’ izven kluba. Alkohol je smatrati za strašilo športa iti pobijati ga •jo na, celi črti. Nima smisla krepiti se zato, da se z alkoholom tim več sil ufii-čuje. V glavnem' moramo za enkrat kon-štatirati, da se je pri nas ne samo v Ma riboni, temveč tudi v ostalih naših kra- •j nc moremo predstavljati športa kot vred-delovanje! note v narodnem’ življenju. NeprimOrrJo po ®ete pepelom dosedaffjem razvoju,; jUj planilo na nogometni šport brez po Wa irtebroj napelo rešeffih' nalog, ki mu j sebno predpriprave, da smo hitro dali Ijih stavi v ktiilfeuTrfem in narodnem ozi-j temu športu le zunanje lice, da pa se ni (ni osnovni 'program1 i* vsled tega resno ’ mnogo storilo za notranjo organizacijo (zasluži pozornost vse riaše na,rodne jav-| am* najmanj za duše v. vzgojo, ki je za in-nosti, M so le deloma, zaveda te nase, statutu jo, kakor jo predstavlja šport, nevarni© institucije.% poročil raznih frank-j obhodno potrebna, ker se sicer zruši ali feiornarjov je razvidno, da se je imel j pa postano brez etične podlage iri služi klub v minulem' poslovtfem1 lete boriti s j konečno le vzbujanju instinktov pred-preccjšrijimi težkočamii, med .katerimi! mestne fakinaže. Popolnoma Pa manjka zavzemajo gospodarske prvo mesto. —j orno glavno, kar spaja človeške duše, vse Klub se jc udejstvoval s trem? odseki.. ono manjka, kar naj bi dalo športu ide-nogometnim', tenis in lahikoatletičmrri j alno etično podlogo, brez katere si ne odsekom. Najjačje delovanje izkazu je'moremo misliti športa kot stvar, ki bi arogometni o dsek, ki pa stavi j a kldbu j bila vredna žrte v in brez katere si tudi tildi težko gospodarske naloge, če so ho če v tej sekciji dosedanje vzdržati in’ športno dvigniti. Odsek jej ugodnejšo sliko dajejo drugi odseki Ramo> s svojim -prvim moštvom absolvi-j »Maribora«, kakor lahkoatletični, ki je ral 22 javnih tekem’ v in’ izven Maribo-j pod vodstvom g. Cestnika vsestransko ra, je na drugem nlostu v Sloveniji in ugodno zastopal khib ob različnih mi-jmia prvenstvo v mariborskem športnem, tingih in obeta z izpopolnjevanjem no-okrož.ri. Velike ovire izkazuje pa odsek trarvjega delovanja lepo bodočnost. — frankcijoinarjem' v vzgojnem! momentu. 1 Vzornost pa izkazuje delovanje tenis-Redki so še oni, ki goje nogomet iz prn-j odseka. S 40 člani je zdrav temelj klu-vejra športdkvra stališča tj. da se zave-j ba. Krasna panoga športa,, do preobrata dajo. da je šport le sredstvo za dosego! v slovenski družbi skOroda nepoznana, zdravja -jrf telesne kreposti, da je šport; se razvija pod načelstvom1 g. Rogliča do prakliican gojiti iskreno tovarištvo, čut; lepe popolnosti. Odsek jc nastopal v treh skupnosti in1 discipline ter vzgajati ple-, turnirjih z lepimi uspehi članov in pri menite ljudi, ki Waj bi ‘bili na svoje te-; pomogel, da ima mesto Maribo eno ua.j-Icsne in duševne vrline lahko ponosni; agilnejših tenis-sekcij naše države, kije in naj bi kazali drugim1, kako naj narod > v s vrh o popularizacije tega plemenitega ozdravi telesno iri duše-,mo. Nadalje jih i športa Prirejala in se udeleževala že je malo. ki vedo, da, je javni nastop le nebroj reprezentančnih prireditev in že-prilika, ob kateri Kaj *e publiki pokaže,’ Ja povsod! odkrito priznanje, kaj sc j« od zadrijega nastopa medtem Poslovno leto 1924 predstavlja za klub (naučilo novega i« lepšega, da .je javni zopet težko preizkušnjo na gospodar-nastop le sredstvo za prenašanje teli le- ’ stkem polju. V podpornem članstvu in Mala oznanila. V nobeni hiši naj ne manjka — .BALKANSKA UGANKA«. Dobi s« v vseh kjigarsah. 106 »pih lastnosti od igralcev na gledajočo publiko n-n dal sj j© tekmo m’ed klubi mi-sliiti zopet le kot srcdMVo, da. Se v igral-"cih lepe lostiTost; potetfiriirajo do naj višje mogoče stopnje in s tem1 doseže naj-■višji uapeh. Pumkwijon»rje kluba odbija -dejstvo, da so stalno izpostavljeni ne-rvamosti jnsultov od strani igralcev iri ’ipo temi vzgledu inficirane publike. Pa ^vendar je mogoče premostiti vse težave, ;če bodo v našem klubu prevladovali ■trezni, pošteni in' dobre volje n a.vriah- slovcnski javnosti pa bode klub, kakor lepa ideja š]>orta zasluži, gotovo imel podporo, ;ki mu zasjgura, da doseže stavljeni si nameri. V Mariboru, ki ima tako lepo Okolico s stotinami lepih sprehodov jri dobrih gostiln, je sicer težko pridobiti si publiko, vendar ideja športa zasluži vso našo pozornost, to pa še tem bolj, čc se nam Ik> nudilo nekaj tehnično popolneljšega in duševno plemenitejšega, vse prožeto z zdravim dmhoiri v zdravem' telesu. V Stalno službo sprejme podružnica večje tvrdko takoj zanesljivega, vpokejenega podoficir,a, orožnika ali stražnika. Ponudbe pod: .Vpokejfcnec 423« na upravrrštvo lista, 453 2-1 Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa naročila po meri sprejema čevljarska delavnica R. Monjae, Jurčičeva ni. 9. Cene zmerne! Postreli ba točna! 349 10—10 Prodam enonadstropno hišo z dvoridenim poslopjem, 11 stanovanj, na prametni cesti v j Mariboru za ceno 150.000 D. Naslov peve uprava .Tabora«. 397 5—3 Dežne ponjave za vozove in konje, garnuSe, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne jermene v vseh Širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova e. 13, Slemškov trg 6. 346 Pekarija, dobro idoča, brez-konkurenčna v prometnem kraju na Gorenjskem, z enonadstropno hiSo in lepim vrtom na prodaj. Sprejme se tudi priden, posten in sanesljiv pekovski vajenec. Pontib-be na upravniBtvo pod .Lepa bodočnost«. 416 3—2 in 24141 -p €5 ir j o | po nizkih cenah vedno v ] zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor j Gosposka ulica 10 Ne pozabinaročoino! Pristopajte k Jugoslovenski Matici, PRODA SE TAKOJ dinamo za električno razsvetjavo (Gleichstromm), napetost 155 voltov 17 Amp., razsvetljuje 70 do 100 žarnic, pripraven za mline ali žage, cena Din 50.000.— Lesna in Kovinska Zadruga 401 Strnišče pri Ptuju. 3_2 KSHBBBaBIHaHBHIianMnraBHUnHKHHHnHHanBI* TRGOVSKA AGENTURA I * lepim majhnim stanovanjem oboje zelo dobro opremljeno na prodaj. Podjetje bi količkaj pridnemu podjetniku nosilo krasen in sigsren dobiček. Nahaja se /0 km od Maribora na obmejnem ozemlju in mora biti prodano zaradi posebno nujnih okolfičin na hitro roko in le po inventarni vrednosti. Potrebnih je okoli 60.000 Din. Ponudbe pod .Zelo redka in ugodna prilika 398« na upravo .Tabora". 398 8—3 m si KLUB-BAR 16. do 29. februarja 1924 The Hardings atletska produkcija Sleter Uebarle lepe Holandke Marica Zlatarjeva hrvatska soubreta Clown Bojanovsky komične produkcije M. L. Ercsnn Duo Izvajanje modernih plesov Začetek ob 22. url Vstop prost Ob nedeljah in praznikih popoldanska predstava z moderno plesno revijo VILIM PICK Maribor T*i. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334 ponuja ramo tekstilno in manufakturno blago po najnižjih e »n ah. Prodaja na veliko le za trgovce. 208 TD. S. Merežkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (54) ( — Ljubljeni bratje! Otroci moji! Glej- ite me — vaš sem živ. in mrtev; ne morem ,vas na vrniti »,. — Kronajmo ga, posadimo mu dia-Uem! •— so zavpili zmagoslavno. Toda diadema ni bilo. Tedaj jc bistro-tonni Strombik predložil — -Naj Avgust ukaže, da prineso dia-’dem njegove soproge. Julišan je pripomnil, da žensko lcpo-%ičje ni dotstojno in bi bilo slabo zname-mej za nastop nove vlade. Vojščaki pa se niso dali pomiriti: za-j*Ko4elo se jan je bilo, videči na glavi svo-'Sjega izvoljenca kakšno dragoceno zna-ianenje, bi bi jih preverilo, da je on car. 'i Tedajci je nek surov, legijonar iztrgal 'T vojnega konja bakreni naprsnik — jjalero in predlagal, da bi ž njim kronali (iAvgusLu ^ Vojakom ni bilo prav: naprsnikova !koža je imela zapah po konjskem potu. Vsi so jeli nestrpno iskati prinicrnega depotič.ia. , Praporščak petulanske legije ^Sarmat Agrarij je snet z vratu bakreno .verižico, ki jo je nosil kot znak svoje ča-bsti. Julijan jo je dvakrat obrnil okoli jgfoverkako je bil z verigo kronan za rimskega Avgusta- <— Na ščit! — so vpili vojak”. /Agrarij je podstavil okrogli ščit in , stotero rok je dvignilo carja kvišku. Vi-‘def je morje čelad ki slišal kakor burja •grmeči vzklik: — Živel Avgust .Julijan, Avgust Božanski! 2Helo se, mu je, da se jč izvršila voba usode. Plamenice -so utrnile. Na iztoku sc je I pojavil prvi bledi svit. Čokati, c mi stol- pi so se risali na obnebju. Le na enem V Antiohiji je bila medtem zbrana ce oknu je gorela luč. Julijan se je spomnil, k vojska in se je pripravljala na .vojno da je to okno tiste sobe, kjer je umirala zoper Julinaja. Včasih se je Konstancija njegova žena Helena. ' po dolgem posedanju lotevala želja po Ko je proti jutru ponehalo vznemirje- delu in udejstvovanju. Mnogi dvorjani so nje vojske, je krenil k nji- i menili, da .ie njegova nestrpna naglica Bilo je že pozno. Pokojnica je ležala brezumna; na dvoru se je šepetalo o no’ -na ozki deviški postelji. Vsi so klečali, vih čudaštvih in nenavadnih zasnovah Njene ustne so bile krepko stisnjene- Od bolnega carja izsušenega meniškega telesa je vel hlad j Pozno v jeseni je zapustil Antiohijo čistosti in samožrtvovanja. Julijan ni ču-j Bilo je opoldne, tri tisoč korakov od til, da bi ga pekla vest, ko je radoznalo' mesta, blizu vasi, ki so jo imenovali Hi motril bled, pokojen obraz svoje žene in pokefalos, ko je car opazil na cesti ne-mislil pri samem sebi: »Čemu neki me znano človeško truplo brez glave. Trup- je hotela videti pred smrtjo? Kaj je hote- ’ lo jc bilo obrnjeno k zapadu; ležalo je desno od Konstancija, ko je le-ta prijezdil mimo njega. Glava še jc skotalila ne la in kaj mi jc mogla povedati?« XXII. , _ ■koliko proč od mrliča. Cesar je prcblede *loxni so bili dnevi, ki so carju Kon-^n se obrnil. Noben spremljevalce ni stanciju minevali v Antiohiji. Nihče ni žugnil ne besedice, vsi pa so sc zavedli, pričakoval nič dobrega- | da je to slabo znamenje- Ponoči je videval grozne sanje; vj V mestu Tarzu v Ciliciji je občutil spa/nici je do zore gorelo pet ali šest-lahno mfzlico in utrujenost; ni pa se močnih svetilk, pa še sc je bab teme- Dol-‘ prav nič oziral nanjo in se tudi ni po-ge ure .ie sedel na enem mestu, zamiš- J svetoval z zdravniki; upal je, da ga bo Ijen in nepremičen; pred najnedolžnejšim naporno jezdenje po gorskih klancih se-šušl.ianjem ali ropotom se je zdrznil in grelo in da sc bo pošteno izpotil na pc-vztrepetal. j kočent solncu. ‘ Nekoč je uzrl v sanjah svojega očeta* Zaviii so k majhnemu mestecu Mop-Konstantina Velikega; videl ga je pesto-. sukreni, ležečem na vznožju Taurusa — vati na rokah močno in zločesto dete. Poslednji postojanki v Ciliciji. Konstaucij je vzel otroka k sebi, si ga' Med potio je nekolikokrat občutil vr-posadil na desnico, dočirir jc z levico iz-, toglavico. Naposled je bil prisiljen, zlesti kušal udržati ogromno stekleno krog(o. j s konia in sesti v nosilnico. Kasneje jc Zločesto dete pa je sunilo v kroglo in"je j-evnirh Evzebij pripovedoval, da je car, padla^ na tla. Ko sc jc razbila, so prskniii ležeč v nosilnici, večkrat jemal izpod ob-drobčkani koščki stekla in se jeli z ne-. lekc. dragocen kamen, ki je na njem bila popisnimi' bolečinami vbadati v Koh$t«m- j vrezana podoba pokojne cesarice Evze-cijevo meso -i- v oči, srce, možgane — Ijljc Avrelije, in da ga je nežno poljubljaL prska-H 96, pokali, zvonili, bleščali Ju Na nekem razpotju ie vprašal, kam zgah po vsem životu. -- ** ■ 1 ^ ■j . ,ie vprašal, -Kam •PČlje nasprotni steza; odvrnili so mu, da Car se je predramil od groze. ObJival ;'se po tej cesti prid* v zapuščeni dvorec ga je hladen pot. _ rkapa4ocij$kih, carjevv MaceJIurn. , Koš se jc posvetoval z znamenirimi ] K-o'je Konstanci] slisal lo ime, se r 'jd obraz zlovešče namrdnil. san'skimi 'razkladati! fn vedeževalci- mu Zvečer so dospeli .v Mopsukreno. Car je bil izmučen in jezljav. Komaj je vstopil v hišo, kjer so mu pripravili nočišče, že je pristopil k njemu eden izmed dvorjanov, da mu sporoči važno vest, dasi je Evzebij zaukazal,-naj puste carja v popolnem miru. Neprevidni dvorjan je javil carju, da sta pravkar dospela dva sla z zapadnih’ pokrajin. Konstaucij je velel, naj ju privedo. Evzebij ga je moledoval, češ, treba ja odložiti posle na jutri. Toda car jc odvrnil, da se počuti boljše; mrzlica jo prešla, le na zatilniku ga nekaj brali. Privedli so prvega sla. Došel jc bled in klecavih kolen- — Takoj povej! — je zavpil Ko n stan-cij, preplašen vsled sclovega bledega o-braza. Sel je pripovedoval o nezaslišni Jult-janovi drznosti: Cezar je pred vojaštvom raztrgal carjevo pismo na koščke; Galija, Panonija, Akvitanija so se mu že podredile; izdajalci nastopijo proti Konstanci-ju z vsemi legijami, ki se nahajajo v teh deželah. Car je skočil kvišku. Obraz se mu jo grdo spačil od besa in srda- Vrgel sfitlo na sla, ga podrl in davil za grlo: — Lažeš, lažeš, Iažeš, tepec! Sc živi 3og, nebeški car, pokrovitelj zemeljskih' vladarjev. On ne bo'dopustil — čujte, čujte vsi izdajalci — ne bo dopustil . . < Nagloma mu je postalo slabo: zakri! si je z roko oči. Napol živ napol mrtev? se je sel jadrno izkobacal skozi vrata- — Jutri, — je jecljal Konstancij hrl-])avo, —jutri krenemo dalje . . naravnost, čez gore . • skrajšamo si pota . . vi Carigrad! . < Evzebij je stopil k carju in se mu suženjsko poklonil: j .O« '(Daljo prihodnjič.) «*»J»Ui-in *gflsjiftieUiK«ip0r£U »T»lw^WtlQy|ia5gjp4 s»&ik; Rnd«]( fiziau -* Ti^k/u lf«rUw»ka tiskursa d, 4^<^7