PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 4. JUNIJA 1982 LETO XXIV • ŠT. 128 • CENA 9 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR Socialistično samoupravljanje mora postati bolj učinkovito Na 2. seji CK ZKS so razpravljali o dejavnosti komunistov po 9. kongresu ZKS in v pripravah na 12. kongres ZKJ - Uvodni referat je imel Andrej Marinc - Dopolnitve osnutka resolucije • Z vsebinsko usmeritvijo 9. kongresa ZKS smo ponovno poudarili, da v/trajamo na poti revolucije, po kateri smo trdno stopali skupaj s Titom in Kardeljem. Sleherna drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, ki ga dosledno opiramo na razredno razsežnost naše revolucije, bi zavrla razvoj nase družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krize. • Za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in za urejanje sedanjih gospodarskih težav je odločilno prav to, ali bo delavec v tozdu in v delegatskih odnosih odločal o dohodku v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja in povsod, kjer se o njem odloča. • Ne potrebujemo papirnatih programov, ki nastajajo v kabinetih, saj bi takšnih nihče ne uresničeval Potrebujemo akcijo in ukrepanje! Samo tako bomo mobilizirali delovne ljudi za uresničevanje gospodarske stabilizacijc. • V takšnih razmerah, v kakršnih smo sedaj, je nujno treba nameniti absolutno prednost proizvodnji blaga in opravljanju storitev za izvoz na konvertibilno območje. • Glede na razvitost proizvajalnih sil, sestavo proizvodnje, pridobljene trge, usposobljenost naših delavcev, morajo ozdi iz Slovenije na osnovi trdnejšega in bolj razvitega dohodkovnega povezovanja z ozdi na enotnem jugoslovanskem trgu prispevati še več kot doslej k hitrejšemu vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno menjavo in k izboljšanju zunanje likvidnosti države. • Moramo sc navaditi, da bomo morali preusmerjati proizvodnjo posameznih ozdov ali pa njihovo poslovanje ustaviti in družbena sredstva dati v upravljanje kolektivom in ozdom, ki imajo ekonomsko učinktivite programe proizvodnje in razvoja, delavce pa preusmeriti v organizacije, ki učinkoviteje poslu-jejo. • Članstvo, organizacije in vodstva ZK moramo podpirati razvoj, ki pelje k moderni in učinkoviti povezanosti ozdov, takšni, ki temelji na planiranju in dohodkovnem povezovanju in ki izhaja iz proizvodnih interesov ter na tej osnovi zagotavlja trajnejše in enakopravnejše vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela. • Svobodno razpolaganje s presežnim delom je mogoče le, če se tudi v odnosih med republikami in pokrajinama ustrezno uporablja in uveljavlja načelo delitve po delu. To pa pomeni za vsak narod realno možnost in pravico, da se razvija v skladu z rezultati svojega dela in razvojem proizvajalnih sil, seveda ob upoštevanju družbene narave dohodka, ki med drugim zahteva in omogoča, da se tudi v teh odnosih uveljavlja socialistična solidarnost kot bistvena sestavina enakopravnosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. • Ustavni koncept odnosov v federaciji, ki temelji na povezanosti razrednega in nacionalnega interesa, je pokazal, kako velik pomen ima nacionalna suverenost in svoboda za sodobno demokracijo in posebej za socialistično demokracijo. • V lastnih vrstah bomo zaostrili odgovornost do tistih, ki iz idejnih, političnih ali povsem pragmatičnih interesov niso pripravljeni iskati rešitev zapletenih problemov družbene reprodukcije na ustavnih osnovah in načelih ter s tem prispevati k preseganju odtujenosti delavca od pogojev, sredstev in rezultatov dela. (Iz referata predsednika CK ZKS Andreja Marinca) LJUBLJANA, 3. junija - Današnja razprava na prvi delovni seji CK ZKS je še poglobila nekatere ocene, zapisane v dokumentih 9. kongresa ZKS, saj so člani CK ZKS izdajali iz konkretnih razmer, v katerih živijo, enako koristna pa so bila tudi obvestila o tem, kako so v organizacijah združenega dela in občinah komunisti zastavili delo po 9. kongresu in v pripravah na 12. kongres ZKJ, je v sklepni besedi na 2. seji CK ZKS ugotovil predsednik CK ZKS Andrej Marinc. Uvodno poročilo Andreja Marinca, predlogi in ugotovitve iz današnje razprave so dopolnilo kongresnih usmeritev, ki so danes s poudarkom na nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov spet doživele polno podporo, hkrati pa smernice za nadaljnje delo komunistov in dejavnost delegatov za 12. kongres ZKJ in ZKS. V razpravi — v njej so sodelovali Breda Pečan, Geza Bačič, Štefan Korošec, Vida Novak, Vlado Klemenčič, Stanka Horvat, Alojz Vindiš, Marija Murn, Milica Dabanovič, Robert Černe, Milan Meden, Franja Špro-gar, Jože Habinc, Alenka Pikalo, Franc Šali, Marija Iskrenovič, Francka Strmole, Janko Cesnik, Vlado Prebilič, Franc Šifkovič, Silva Jereb in Vlado Janžič — so govorili tudi o konkretnih primerih razdruževanja v Donitu in družbenoekonomskih odnosih v tovarni Djuro Salaj. Zato so komunisti v republiškem izvršnem svetu in gospodarski zbornici Slovenije dobili nalogo, da temeljiteje analizirajo položaj v teh dveh delovnih organizacijah in se lotijo ukrepov, enako pa velja tudi za občinske organizacije ZK na teh območjih. Člani CK ZKS so danes sprejeli pravilnik o delu in usmeritve za delo CK ZKS in njegovih organov, izvolili so tudi 20-člansko delegacijo CK ZKS v republiško konferenco SZDL. Kar zadeva pripombe in dopolnitve na osnutek resolucije 12. kongresa - nove so dodali še danes — pa so se dogovorili, da si morajo delegati 12. kongresa ZKJ iz Slovenije prizadevati, da bodo našle prostor v končnem besedilu resolucije. Več na S. in 9. strani. TEMA DNEVA Brez izmikanj Delavci v neposredni proizvodnji smo prepričani. da je mogoče zdajšnje težave premagati: položaj je tak, da moramo poiskati vse rezerve, največ pa jih je v nas samih: samozadovoljstvo nad doseženim je lahko močna ovira. največkrat pa je posledica tega, da se radi primerjamo s slabšimi od sebe: vsakdo naj sprejme svoj del bremena stabilizacije. ne pa da ga poskuša preložiti na tuj hrbet, kar delovni ljudje ostro in upravičeno kritizirajo. To je nekaj poudarkov iz včerajšnje razprave na prvi delovni seji centralnega komiteja ZKS. Dokazujejo, da so marsikje takoj po 9. kongresu šli v akcijo, da so v boju za gospodarsko stabilizacijo razširili fronto, zavedajoč se naloge zveze komunistov, ki mora delovati tako, da s pomočjo ustvarjalnih pobud in sposobnosti, ki jih socialistično samoupravljanje sprošča v množicah, išče odgovore na vprašanja, zastavljena v gospodarski in družbeni praksi. Vendar izbrani primeri, žal, ne veljajo za vse, marsikje je še preveč čakanja na navodila, še zmeraj je preveč miselnosti, da konkretne probleme v nekem okolju lahko reši kdo drug, čeravno bodejo v oči vsak dan. Najsi gre za iskanje notranjih rezerv, za zboljšanje produktivnosti, za večji izvoz, za uskladitev planov, ki so še marsikje naravnani k nestvarnim ciljem. Največ je tega tam. kjer računajo, da morajo danes preživeti, jutri pa bodo lahko nadaljevali po starem. Zato je včeraj obveljal dogovor, da bo zveza komunistov — kot gonilna sila ne more sama uresničevati nalog vse družbe, mora pa odpirati perspektive - v lastnih vrstah zaostrila odgovornost do vseh tistih, ki mislijo, da bodo z lagodnostjo, nedelom ali celo z nasprotovanjem lahko še naprej ž' eli mirno v nemirnih gospodarskih razmerah. VLADO ŠLAMBERGER Dejavnost neuvrščenih na osnovi izvirnih načel V Havani so začeli splošno razpravo na ravni zunanjih ministrov -Govor voditelja jugoslovanske delegacije Lazarja Mojsova - Pogovori Mojsov-Castro OD NAŠEGA DOPISNIKA HAVANA, 3. junija — Na ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Havani se je sinoči začela splošna razprava. Eden prvih govornikov je bil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Poudaril je, da je politika neuvrščenosti tudi danes edina sila, ki je pripravljena vrniti mednarodne odnose na pot miru in enakopravnega sodelovanja. Lazar Mojsov je tudi dejal, da morajo neuvrščene države - če hočejo še okrepiti vpliv politike, in gibanja neuvrščenosti — v medsebojnih odnosih in v svoji dejavnosti na mednarodnem prizorišču ravnati v skladu z izvirnimi načeli, cilji in merili politike neuvrščenosti ter demokratičnimi normami pri zagotavljanju soglasja. Zadnji ultimat Argentini Britanska glavnina čaka pred Port Stanleyem — Nekajdnevni odlog na pritisk Washingtona? — Galtieri grozi z novimi zavezniki — Varnostni svet ohromljen? — Pogovori Reagan — Thatcher Mi PREBOLD OD NAŠIH SODELAVCEV LONDON, 3. junija — Velika Britanija je dala Argentini zadnji ultimat s katerim ji omogoča še nekaj dni odloga, da se umakne s Falklandskih otokov. V nasprotnem primeru, opozarjajo v Londonu, bodo Argentinci k temu prisiljeni. Ta korak je bil storjen tako rekoč zadnji hip pod pritiskom Washingtona, mednarodne, pa tudi lastne javnosti, da bi ustvarili še eno možnost za preprečitev hudega prelivanja krvi. Čeprav britansko obrambno ministrstvo uradno ne objavlja sporočil v zvezi z borbami za Port • RIO DE JANEIRO, 3. junija — Zatišje pred viharjem na Mal-vinih — Falklandih: vreme se slabša in prve snežinke že naletavajo. Začela se je južnoatiantska zima: veter, burja, sneg, visoki valovi, zaledenelo morje. In n-donu pod okriljem UNESCO začel svetovni kongres o knjigi s temo »k beroči družbi« To naj bi bila dolgoročna usmeritev vseh dežel in tudi mednarodne organizacije UNESCO. Na kongresu se bodo zbrali vsi, ki so udeleženi v proizvodnji in pri posredovanju knjige. Kongres bo razpravljal o knjigi kot o družbeni moči, kot instrumentu in kazalcu nacionalnega razvoja ter kot pomembnem posredniku kulture in znanja med narodi. Stran 11 Izmikanje davkom nacionalni šport Eden izmed najbolj znanih klišejev je tisti o »dveh Itali-jah«, severni in južni, o.Italiji masla in olja. Toda Italijo bi lahko razdelili na dve tudi po tem, kdo plačuje davke in kdo tega ne dela. »Če bi hoteli zapreti vse utajevalce,« je pikro pripomnil nekdo, »zapori ne bi zadostovali. Morali bi odpreti koncentracijska taborišča.« Utajevanje davkov je italijanski nacionalni šport in letos na primer bo država prikrajšana za nič manj kot 30.000 milijard lir. Stran 14 Vreme danes Dopoldne bo še sončno, popoldne pa se bo počasi pooblačilo. V Srbiji, Bosni, Črni gori in Makedoniji lahko pričakujejo plohe in nevihte. Zjutraj se bo živo srebro gibalo med 9 in 14 stopinjami, ob Jadranu med 17 in 21 stopinjami, čez dan pa se bo povzpelo na 25 do 30 stopinj Celzija. Najbolj vroče bo v Hercegovini, kjer bodo namerili 32 stopinj. Jasno in toplo bo tudi naslednje dni. Lepo vreme bodo prekinjale krajevne plohe in nevihte, toda šele v popoldanskem času. pa je rezultat porušenih odnosov v reprodukcijskih tokovih. Položaj je podoben tudi v kmetijski proizvodnji. Spričo neugodnih vremenskih razmer smo nekoliko v zamudi s spomladansko setvijo. Zato nismo uresničili programa setve sladkorne pese, sončnic in soje. S koruzo smo posejali nekaj več površin, kot smo načrtovai. Zvezni izvršni svet je opozoril, da bo nujno treba izrabiti vse možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje ter poskrbeti za pravočasne materialne in organizacijske priprave na žetev in odkup pšenice. Kar zadeva ekonomske odnose s tujno, so sporočili, da se je letos izvoz povečal za 6, uvoz pa zmanjšal za 13 odstotkov. Toda ti rezultati še vedno niti približno ne zadostujejo za to, da bi pre- • ZIS je sprejel temeljna izhodišča za bližnji uradni obisk predsednika kanadske vlade Pie-rra Trudeauja v Jugoslaviji od 10. do 13. junija ter za uradni in prijateljski obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova v Mehiki od 5. do 8. junija letos. magali plačilnobilančne težave. ZIS je poudaril, da je treba z ukrepi ekonomske politike spodbuditi nadaljnjo rast izvoza in tako zagotoviti sredstva za nakup reprodukcijskega materiala za večjo proizvodnjo. Zvezni izvršni svet je opozoril, da bi nadaljnja rast cen ogrozila konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na mednarodnem trgu, s tem pa tudi prizadevanja povečati izvoz. Pritiski in zahteve po podražitvah ne jenjajo, čeprav smo inflacijo letos zmanjšali na polovico. V prvih štirih mesecih so bile cene na drobno za 7,7 odstotka višje v primerjavi z decembrom lani. Opozorili so tudi, da so se omenjene oblike porabfe povečale čez okvire, določene/z resolucijo za letošnje leto, kar povzroča težave pri nadaljnjem obvladovanju inflacije. Splošna in skupna poraba sta večji za 32 odstotkov kot v enakem obdobju lani. Masa osebnih dohodkov je večja za 40 odstotkov. Takšna gibanja opozarjajo, da moramo sprejeti učinkovite ukrepe, s katerimi bomo omejili porabo in uskladili rast osebnih dohodkov s povečanjem dohodka in delovno storilnostjo. Kar zadeva naložbe — enega izmed poglavitnih vzrokov za nestabilnost — so bile letos višje za 26 odstotkov. Investicijska fronta je še naprej preširoka, kar in povpraševanje. Poročilo zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v tem letu s prvimi ugotovitvami o možnostih za njegovo uresničevanje v letu 1983 bodo poslali skupščini SFRJ. Na podlagi skupščinske razprave bo zvezni izvršni svet sprejel oziroma predlagal ustrezne ukrepe, s katerimi bomo v kar največji meri zagotovili uresničevanje politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1982. Zvezni izvršni svet je preučil poročilo medrepubliškega komiteja za družbeno načrtovanje in naložil zveznemu zavodu za družbeno načrtovanje, naj do 10. julija letos pripravi osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega načrta Jugoslavije od 1981 do 1985. Da bi lahko uresničevali zakon o začasnem razpolaganju s konvertibilnimi devizami v letošnjem letu ter o zadolževanju v letu 1982, je zvezni izvršni svet sprejel več dogovorov in odlokov. Jutri v prilogi Lojze Kante Kakšno politično obleko dobi Trst? ★ ★ ★ Marjan Sedmak Portret Jurija Andropova ★ ★ ★ Jože Horvat Flisarjeva potovanja kot prispodoba življenja ★ ★ ★ Janez Strnad Monopoli — veliko vznemirjenje V fiziki * ★ ★ Anketa Ekonomska propaganda v socializmu in gibanj; 42 delegacij vodijo zunanji ministri. Več na 7. strani DRAGIŠA BOŠKOVlC Začasni ukrepi za pokrivanje dolga tujini Slovenski IS tudi o lanskem uresničevanju usmeritev v razporejanju dohodka LJUBLJANA, 3. junija -Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na današnji seji sprejel odlok o začasni določitvi ukrepov v SR Sloveniji za zagotavljanje likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino v letu 1982. Začasni odlok velja do sprejetja ukrepov samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino m ureja izločanje sredstev za odplačilo zapadlih obveznosti po najetih kreditih v tujini za vzajemno odplačevanje fiksnih in garantiranih obveznosti v okviru republike do tujine. Odlok tudi določa, da se kot začasno posojilo izloča del deviznega priliva za vzajemno odplačevanje dospelih fiksnih in garantiranih obveznosti do tujine OZD iz drugih republik in AP. Devize za vzajemno odplačevanje fiksnih in garantiranih obveznosti se izdvajajo na poseben račun pri Ljubljanski banki-Zdru-ženi banki, s tem da morajo temeljne banke z območja SR Slovenije z dogovorom urediti medsebojne obveznosti v zvezi z izločevanjem teh sredstev in njihovo uporabo. Odlok ne posega v sklenjene samoupravne sporazume v SISEOT, poroča republiški komite za informiranje. Poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za leto 1981, ki ga je danes obravnaval IS, kaže, da so OZD s področja gospodarstva lani povečale dohodek za 32,5%, osebne dohodke za 32,6% ter akumulacijo za 43,4%. V globalu je bila sicer uresničena usmeritev, da se sredstva za materialno osnovo dela hitreje povečujejo kot dohodek, presežena je bila usmeritev razporejanja sredstev za osebne dohodke, katerih porast je višji, namesto da bi zaostajal 5% za rastjo dohodka. Taka gibanja so prišla do izraza zlasti v zadnjem četrtletju; tudi zato, ker je pri sprejemanju zaključnih računov manjkala usmerjevalna politična akcija, ki je v prejšnjih letih dosegla svoj namen, je ugotovil izvršni svet. Več na 2. strani. V PRIČAKOVANJU NAPADA - Čeprav je Velika Britanija dala Argentini »zadnji ultimat«, vseeno poročajo o manjših spopadih okoli glavnega mesta Falklandov, Port Stanleya. Na sliki: argentinski protiletalski top v Port Stanleyu. (Telefoto: TELAM) S TELEPRINTERJA Cvetje na grobnico talcev LJUBLJANA. 3. junija - Ob 40-letnici smrti dr. Aleša Stanovnika. člana okrožnega odbora OF za Ljubljano, člana vrhovnega plenuma OF in člana političnega odbora OF, je delegacija RK SZDL položila cvetje na grobnico talcev v Gramozni jami. Delo študentov z mladoletnimi prestopniki LJUBLJANA, 3. junija - Prostovoljno delo študentov z mladostniki, ki jim je sodišče izreklo disciplinski ukrep ali ukrep strožjega nadzorstva, je v dveh letih na ljubljanskem območju postalo že sestavni del dejavnosti centrov za socialno delo. To so poudarili na zaključku te akcije za letošnje študijsko leto, ki poteka v okviru katedre za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete. Letos je pri izvajanju vzgojnih ukrepov sodelovalo 17 študentov tretjega in četrtega letnika pravne fakultete. (A. L.) Pomembna odločitev Gorenjevih delavcev TITOVO VELENJE. 3. junija — Delavci Gorenjevega tozda Hladilna tehnika so danes potrdili elaborat o družbeni in gospodarski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije za proizvodnjo hladilnikov v Bihaču ter predlog samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti z združevanjem dela in sredstev med tozdoma Gorenja Kompresorji in Hladilna tehnika ter občinsko skupščino Bihač. (H. J.) Sto ton encimov letno ILIRSKA BISTRICA, 3. junija — V tovarni organskih kislin je te dni stekla poskusna proizvodnja v novem obratu encimov, ki jih uporabljajo v prehrambni industriji, predvsem pa v proizvodnji sadnih sokov, piva in vinarstvu. Tehnološki postopek proizvodnje encimov je rezultat 19-letnega raziskovalnega dela strokovnjakov tovarne organskih kislin in inštituta Jožef Stefan, za kar so dobili tudi Kidričevo nagrado. V tovarni organskih kislin, menijo, da bodo s proizvodnjo encimov, ki jih je naša prehrambna industrija doslej uvažala, pravzaprav še prispevali k sanaciji reke Reke. Postopek pridobivanja encimov je izredno čist in brez odpadnih voda. V novem obratu, ki je stal okoli 35 milijonov dinarjev, načrtujejo letno proizvodnjo 100 ton encimov Od tega naj bi jih približno 30 odstotkov izvažali, predvsem v sosednjo Italijo. (M. T.) Postojnska jama vse bolj priljubljena POSTOJNA, 3. junija - Obisk v Postojnski jami vse bolj narašča, vrhunec pa bo dosegel v juliju in avgustu. Lani si je lepote tega kraškega bisera v teh dveh mesecih ogledalo skoraj 390 tisoč domačih in tujih gostov. V celem letu pa 822.428. V prvih petih mesecih letošnjega leta je postojnsko jamo obiskalo 160.540 turistov. Med njimi je bik) 59.359 domačih in 101.188 tujih gostov. Največji obisk so letos v postojnski jami zabeležili v maju, ko si jo je ogledalo 92.867 turistov. Med obiskovalci so najštevilnejši gosti iz ZRN, sledijo pa jim Jugoslovani in Italijani. (M. T.) Stalna razstava na Peršmanovi domačiji CELOVEC, 3. junija (Sindok) — Zveza koroških partizanov sporoča. da je stalna razstava dokumentov o trpljenju in lx>ju koroških Slovencev v dobi nacizma, ki je urejena na Peršmanovi domačiji v Podpeci nad Železno Kaplo, odprta vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih od 10. do 18. ure. Skupine ali šolski izleti, ki si želijo razstavo ogledati med tednom, naj to telefonično sporočijo Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu, tel. št. 04222-32550, ali hotelu Obir v Železni Kapli, tel. štev. 04238/381, da bi tako priskrbeli spremljevalca, ki jih bo vodil po razstavi. Letos čez 5000 wartburgov SKOPJE, 3. junija (Tanjug) - Generalni zastopnik Wartburga za Jugoslavijo skopski »Interimpeks« bo letos uvozil več kot 5000 avtomobilov te znamke. Za leto^iji uvoz so že dobili tudi potrebne akreditive. »Interimpeks« je na letošnjem sejmu v Leipzigu sklenil pogodbo v vrednosti 2,5 milijona dolarjev o uvozu rezervnih delov za ta vozila, tako da bo jugoslovanski trg precej bolje založen z njimi kot lani. Cvetje »Bjelovarskega vrta« za Nizozemce BJELOVAR, 3. junija (Tanjug) - Delovni ljudje »Bjelovarskega vrta« bodo letos z izvozom rezanega cvetja in lončnic ustvarili več kot 10 milijonov dinarjev. Na Nizozemsko so pravkar odposlali prvo pošiljko cvetja na podlagi pogodbe o skupni gojitvi in prodaji, sklenjene z nizozemskim partnerjem. »Bjelovarski vrt« goji cvetje deloma na lastnih površinah, deloma pa v sodelovanju z delovnimi organizacijami iz Makedonije in Cmc gore, s katerimi so podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. »Dalmadjacement« podvojil izvoz SPLIT. 3. junija (Tanjug) - Največjemu jugoslovanskemu proizvajalcu cementa »Dalmacijacement« iz Solina je uspelo v prvih petih mesecih več kot podvojiti izvoz cementa. Državam ob sredozemski obali je dobavil 424.750 ton cementa v vrednosti okoli 16 milijonov dolarjev. Samo v maju so z obal v Solinu in Kaštelih odpremili 102.000 ton cementa. Tudi za ta mesec imajo v načrtu precejšen izvoz cementa tujim kupcem. Pance Mihajlov direktor NIP »Nova Makedonija« SKOPJE. 3. junija (Tanjug) - Panče Mihajlov je bil imenovan za direktorja delovne organizacije NIP »Nova Makedonija«. Sklep o tem so sprejeli na zadnji seji predsedstva republiške konference SZDL Makedonije. Panče Mihajlov je član predsedstva RK SZDL in CK ZK Makedonije od leta 1975. Hkrati je glavni in odgovorni urednik »Nove Makedonije«, bil pa je tudi prvi glavni in odgovorni urednik skopskega dnevnika »Večer«. Za svoje dolgoletno novinarsko delo je dobil nagrado »Krste Misirkov«, za življenjsko delo pa nagrado »Moša Pijade«. Denar za dopolnilno kreditiranje izvoza BEOGRAD. 3. junija (Tanjug) — Jugoslovanska banka za obnovo in gospodarsko sodelovanje je odobrila okrog milijardo in 723 milijonov dinarjev za dopolnilno kreditiranje izvoza na podlagi pogodb. vrednih 84,6 milijona dolarjev. Bržčas bo banka odobrila tudi posojilo v višini milijardo in 777 milijonov dinarjev za dela a katerih se pravkar pogajajo, njihova vrednost pa znaša 82.8 milijona dolarjev Rentgeni »El« za več kot 20 zdravstvenih centrov NIŠ. 3. junija (Tanjug) — Elektronska industrija iz Niša bo letos opremila z najsodobnejšimi medicinskimi napravami več kot 20 zdravstvenih centrov v državi. To je prvi dogovor med Elektronsko industrijo in domačimi bolnišnicami o varčevanju deviz pri nakupu zelo dragih medicinskih aparatov v tujini. Domače rentgene bodo dobile zdravstvene ustanove v Beogradu. Zagrebu. Sarajevu. Banjaluki. Nišu. Mariboru. Novem Sadu. Osijeku. Splitu in drugih mestih. Niška Elektronska industrija bo letos izdelala za domači trg rentgenske aparate v vrednosti 600 milijonov dinarjev, kar je za polovico več kot lani. Skopske ploščice v Francijo SKOPJE. 3. junija (Tanjug) — V okviru protokola o poslovnem sodelovanju, ki sta ga v Parizu podpisala Impex-France in Interim-peks-promet. skopski izvoznik, bo poslal letos na francoski trg za 700.000 dolarjev talnih in zidnih keramičnih ploščic, ki jih izdeluje tovarna porcelana in keramičnih ploščic »Boris Kidrič« v Titovem Velesu. Vsega skupaj bodo ponudili 150.000 kvadratnih metrov plošči* Ce jih bodo francoski kupci dobro sprejeli, bodo naši proizvajalci izvoz občutno povečali. Lanske prekoračitve pri OD poravnati letos Rast sredstev za osebne dohodke je bila lani v več kot polovici gospodarskih organizacij višja, kot določa dogovor - Vsi le niso kršitelji LJUBLJANA, 3. junija - Iz pregleda Stužbe tkužbenega knjigovodstva je razvidno, da je v 54 odstotkih organizacij s področja gospodarstva po zaključnem račnnn za 1981. leto višja rast sredstev za osebne dohodke, kot je bila možna po usmeritvah dogovora. V globalnih minerjih so največja odstopanja v organizacijah, Id so dosegle več kot polovico povečanja dohodka. Več kot petina teh organizacij je namreč presegla za več kot 10-odstotno rast sredstev za osebne dohodke po merilih dogovori, so ugotovili na današnji seji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. V gospodarstvu Slovenije je bila od 544 delovnih skupnosti v okviru 513 delovnih organizacij v 169 delovnih skupnostih - ali 31 odstotkov od vseh—dosežena večja stopnja rasti povprečnega osebnega dohodka, kot jo je dosegla delovna organizacija, poroča republiški komite za informiranje. Navedeni podatki pa vendar ne pomenijo, da so vse organizacije, kjer so presegli sredstva za osebne dohodke, tudi kršiteljice dogovora. Izvršni sveti skupščin občin bodo zato skupaj z občinskimi sindikalnimi sveti po podrobnejši analizi podatkov šele ugotovili. Še vse presplošen program Odklonilna stališča do sprejema družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse RADOVLJICA, 3.junija - V Radovljici so se danes sestali predstavniki skupščin občin Pirana in Radovljice, da bi se pogovorili o sprejemu družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982-1985 za opravljanje splošnih turističnih storitev v okviru turistične zveze Slovenije. V obeh občinah - na Obali naj bi letos zbrali okoli 25, v radovljiški občini pa 12 milijonov dinarjev turistične takse — se stališča do dogovora, zavrnila sta ga tudi Maribor in Ljubljana, še zmeraj niso spremenila. Strinjajo se. da je treba združevati sredstva za skupne akcije, vendar pa je ponujeni program še zmeraj preveč splošen. V piranski občini predlagajo, naj bi za financiranje dela programa T2 S namenili 0.80 par oziroma največ dinar od vsake prenočitve, seveda pod pogojem, da bo TZS tudi za vse to izdelala program. V. F. katere organizacije so upravičeno presegle po merilih dogovora izračunana sredstva za osebne dohodke, katere organizacije pa so kršiteljice sprejete politike v resoluciji in družbenih usmeritev, sprejetih z dogovorom. Ta akcija pravkar teče. Po dogovoru so morali delavci v OZD družbenih dejavnosti porast sredstev za osebne dohodke v letu 1981 usklajevatizdoseženorastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu občine. Gibanje osebnih dohodkov v teh dejavnostih je bilo bolj usklajeno, vendar je zaradi porasta OD v gospodarstvu tudi v družbenih dejavnostih prišlo do prekoračitev resolucijskih okvirov. Podatki za 1981. leto kažejo, da so dejavnosti v negospodarstvu povečale razporejena sredstva za osebne dohodke za 30 odstotkov, kar je za 3 indeksne točke nižje od rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. Po usmeritvah dogovora za 1982. leto bodo morali delavci v teh dejavnostih upoštevati preveč ali prenizko razporejena sredstva za osebne dohodke v 1981. letu tako, da jih bodo uskladili, kot je predpisano s posebno metodologijo Dogovor je omejeval povečanje izplačil za namene skupne porabe do največ 18 odstotkov, zato je odbor udeležencev kot osnovo za možno povečanje izpačil v 1982. letu določil dosežena izplačila v 1980. letu, povečana za 18 odstotkov, zato da ne bi bilo možno upoštevati neupravičenih povečanj v 198 L letu tudi v osnovi za 1982. leto. Temeljne organizacije, kjer so po zaključnem računu za 1981. leto ta izplačila neusklajena z dogovorom, bodo na zahtevo izvršnih svetov skupščin občin preveč izplačani znesek morale poračunati v okviru izplačil v 1982. letu Izvršni svet ugotavlja, da se \ zaostrenih razmerah, v katerih so poslovale OZD s področja gospodarstva. ni uresničila v celoti dogovorjena politika počasnejše rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka. Izvršni sveti občinskih skupščin kot udeleženci dogovora zato skupaj z občinskimi sveti Zveze sindikatov in družbe- nimi pravobranilci samoupravljanja sedaj ugotavljajo po zaključnih računih usklajenost rasti sredstev za osebne dohodke z usmeritvami dogovora v posameznih temeljnih organizacijah in ugotavljajo primere in razloge za odstopanja od teh usmeritev. Doslej so v 15 občinah ugotovili 47 kršiteljev. O teh ugotovitvah bodo v tem mesecu razpravljali in sprejemali ustrezne ukrepe zbori združenega dela in družbeno politični zbori skupščin občin. Izvršnim svetom skupščin občin morajo vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki niso upoštevale usmeritev dogovora, poslati oceno odgovornosti za takšne odločitve in poračun neupravičeno preveč razporejenih in izplačanih sredstev za osebne dohodke. Skupaj z občinskimi sindikalnimi sveti bodo pri hujših kršitvah predlagali tudi začasne ukrepe družbenega varstva. Število krvodajalcev še vztrajno narašča Lqni je darovalo prostovoljno in brezplačno kri štirikrat toliko ljudi kot pred tridesetimi leti LJUBLJANA, 3. junija - V Sloveniji je lani darovalo kri več kot 108.000 ljudi, kar je približno enkrat toliko kot pred dvajsetimi leti in kar štirikrat toliko, kot pred tridesetimi leti. Krvodajalstvo je postalo ena največjih humanitarnih dejavnosti pri nas. V tednu solidarnosti od 1. do 7. junija je 4. junij zato namenjen ljudem, Iti darujejo kri. Sklic seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je sklical za torek, 8. junija, sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Seja bo ob 9. uri v domu sindikatov v Ljubljani. Dalmatinova 4, dvorana v VI. nadstropju. Predlagan je riaslednji dnevni red: L obravnavanje in sprejem osnutka resolucije 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije; 2. obravnavanje in sprejem osnutka dopolnil in sprememb statuta Zveze sindikatov Slovenije; 3. kadrovske dopolnitve v komisijah za pripravo 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije; 4. predlog za način dela 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Od 4. junija 1945. leta, ko je | darovalo v Ljubljani prvih 150 krvodajalcev kri za ranjene borce, je število ljudi, ki so bili pripravljeni darovati kri, nenehno rastlo in se še istega leta povzpelo na 799, leta 1950 je bilo 8.005 krvodajalcev, leta 1953, ko je bilo krvodajalstvo enotno organizirano po vsej Sloveniji, postalo brezplačno, prostovoljno in anonimno, pa že kar 20.210. Po teh načelih poteka tudi danes, ko to dejavnost vzpodbuja lepo število aktivistov Rdečega križa v aktivih RK. Ti so v delovnih organizacijah tesno povezani s sindikalnimi organizacijami. Aktivisti Rdečega križa v akti-v ih s pomočjo sindikata izdelajo načrt krvodajalskih akcij, ki v posameznih delovnih organizacijah potekajo dvakrat na leto. Natančnejše datume odvzemov krvi Jazz festival prelamlja s tradicijo Velikih orkestrov z izjemo Sun Ra Arkestra letos ne bo — Dejavnosti v ŠKUC LJUBLJANA, 3. junija - Na letošnjem, 23. mednarodnem jazz festivalu, ki bo od 17. do 20. junija v ljubljanskih Križankah, bo kot prva nastopila Sončna pot, sledili pa ji bosta ameriški skupini Leo Smith and Ncw Dal-ta Akhri in Billy Harper Ouintet. Spored drugega večera bo sestavljen iz tria Miloša Petroviča italijanskga kvinteta Antonello Salis Cadmo in skupine Jack De-Johnette's Special Edition iz ZDA. Tretji dan bo izključno namenjen ameriški 16-članski skupini Sun Ra Arkestra, ki bo tudi edini orkester na festivalu. Zadnji večer pa bodo nastopili Tone Janša Ouartet, švicarsko-nemški duo Irene Schvveizer -Riidiger Karl in Lester Bowie Ensemble iz ZDA. Na današnji tiskovni konferenci so povedali, da bodo poleg tega v SKUC popoldanski nastopi skupin Jezz, Srp m Begnagrad, ter predavanja na temo množične kulture in glasbe. Na Radiu Študent pa bodo oddajali tudi poseben program. M- J- pa pripravijo in uskladijo po občinah člani komisije za krvodajalstvo pri skupščini Rdečega križa Slovenije. »Pri organiziranju krvodajalstava si prizadevamo, da ta akcija ne bi postala zbiranje rekordov s kopičenjem odvzemov pri enem samem človeku, pač pa da bi kri darovalo čim večje število ljudi, pa čeprav samo enkrat ali dvakrat v svojem življenju,« je dejala Herta Stu-fek, vodja republiške komisije za krvodajalstvo pri skupščini Rde čega križa Slovenije. »Na dan krvodajalcev, ali morda kasneje tem mesecu, se bomo krvodajalcem po Sloveniji zahvalili, vendar jim bomo plakete in priznanja podelili drugo leto, saj bo krvodajalstvo v Sloveniji takrat praznovalo svojo tridesetletnico.« ŽIVA PAULIN • Izvršni sveti skupščin občin skopaj z družbenimi pravobranilci samoupravljanja tudi ugotavljajo, kako je urejena svobodna menjava dela v samoupravnih sporazumih med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami. V 31 odstotkih teh skupnosti v 1981. letu je bila namreč dosežena večja stopnja rasti povprečnega osebnega dohodka, kot jo je dosegln delovna organiza-cija. _____________________________ Izvršni svet meni, da naj bi se udeleženci dogovora, zlasti pa IS skupščin občin, zavzeli za to, da delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki imajo po zaključnem računu za 1981. leto večja izplačila za skupno porabo, kot bi jih smeli imeti po usmeritvah dogovora, preveč izplačani znesek poravnajo v okviru iz.plačil v 1982. letu. Če OZD ne bodo poravnale preveč izplačanega zneska sredstev za 1981. leto v 1982. letu pa naj bi odbor podpisnikov predlagal ukrepe, ki bodo zagotovili izplačila v dogovorjeni ravni. Ker se tendence neupravičenega povečevanja osebnih dohodkov nadaljujejo tudi v letošnjem letu, IS smatra, da je potrebno z akcijo izvršnih svetov skupščin občin in družbenih pravobranilcev samoupravljanja, ki jo bodo podpirale zlasti OOZS ter druge družbenopolitične organizacije, to preprečiti. Kako bo potekal kongres ZKJ Pričel se bo 26. junija ob 10. uri v centru Sava — Delo v šestih komisijah BEOGRAD, 3. junija (Ta-njug) - Dvanajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije se bo začel 26. junija ob 10. uri v dvorani beograjskega centra Sava. Na prvi plenarni seji po izvolitvi delovnih teles kongresa bodo delegati prisluhnili referatu o delu Zveze komunistov Jugoslavije med Kongresoma. Kot pričakujejo, bo referat imel predsednik predsedstva CK ZKJ. Delo v komisijah se bo začelo istega dne popoldne in bo trajalo še dva dni. Druga in tretja plenarna seja, na katerih bodo sprejeli resolucijo 12. kongresa ter spremembe in dopolnitve statuta ZKJ in potrdili izvolitev organov ZKJ, bosta 29. junija. Kongres bo deloval v šestih komisijah - komisiji za razvoj socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov, gospodarski in družbeni razvoj in gospodarsko stabilizacijo, komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, komisiji za razvoj ZK, idejnopolitično usposabljanje, statutarna vprašanja in kadrovsko politiko ZKJ, komisiji za aktualna idejna vprašanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture, komisiji za mednarodne odnose ter komisiji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Redakcije jugoslovanskih listov, radijskih in televizijskih postaj so doslej prijavile 1256 'poročevalcev, ki bodo spremljali delo 12. kongresa ZKJ, od tega 690 novinarjev, 64 fotoreporterjev, 63 filmskih snemal cev in 438-člansko tehnično ekipo. Na današnjem rednem sestanku z akreditiranimi novi narji v predsedstvu CK ZKJ so ugotovili, da je to število preveliko in da bi morale redakcije znova pretehtati svoje potrebe. OBISK Prof. VVilliam Stearman v Sloveniji LJUBLJANA, 3. junija-Včeraj in danes je bil na obisku v SR Sloveniji analitik v svetu za državno varnost v Washingtonu prof. William Stearman. Ob tej priložnosti ga je sprejel podpredsednik IS SR Slovenije Vladimir Klemenčič. Nejasni cestni računi Še za vzdrževanje ni Samo 1,1 milijarde dinarjev za vzdrževanje cest pomeni, da že septembra ne bo mogoče redno vzdrževati cest - Besedo republiški skupščini LJUBLJANA, 3. junija - Na današnji seji skupščine republiške skupnosti za ceste se ni zgodilo »nič pretresljivega«, čeprav je bilo pričakovati, da se bodo delegati razgreli zaradi izredno neugodnega finančnega položaja cestne skupnosti. Ker so šele sredi leta sprejemali letošnji finančni načrt, je bilo namreč manj možnosti, da bi o teh rečeh spregovorili že prej tudi po občinah. narja. V združenih cestnih podjetjih Slovenije so natančno pregledali, kaj vse bi bilo treba Vendar so sklenili, da o vseh zdajšnjih težavah v zvezi s cestnimi deli, pa tudi o tem, da bo drugo leto verjetno še težje, natančno obvestijo vse občinske skupščine in republiško skupščino. Menili so namreč, da skrb za ceste ne more obviseti samo na ramenih republiške skupnosti za ceste. Predstavniki cestnih podjetij so seveda opozorili, da bistveno osiromašen delež, ki ga bo republiška skupnost za ceste letos lahko namenila za redno vzdrževanje naših cest, pomeni predvsem to, da že septembra ne bodo mogli več redno vzdrževati nobene ceste. Za popravila poškodovanih cest pa že zdaj ni de- storiti na naših cestah samo za najbolj nujno redno vzdrževanje, in ugotovili, da bi morali za ta opravila imeti okoli 2,2 milijarde dinarjev. Letošnji finančni načrt jim je odrezal le 1,1 milijarde dinarjev, odobril pa 444 milijonov dinarjev za poravnavo obveznosti za dela, ki so jih opravili že lani. Tako naj bi po finančnem načrtu imela skupnost za ceste 5,3 milijarde dinarjev vseh dohodkov, prav toliko naj bi tudi porabila. Se v osnutku finančnega načrta so namreč govorili o tem, da bodo imeli 4,6 milijarde dinarjev dohodkov in 5,7 milijarde izdatkov. Vendar pa ne bi bilo niti mogoče sprejeti finančnega načrta, ki bi se razhajal kar za 1,1 milijarde dinarjev. Danes so to dopovedali tudi tistim delegatom, ki so menili, da bi bilo bolje, če predlaganega finančnega načrta za zdaj sploh še ne bi sprejeli ali pa bi ga morebiti z enakimi zneski sprejeli le za obdobje do septembra. V dokumentu mladine celoviteje o odnosih Razprava o osnutkih dokumentov 11. kongresa ZSMS potrjuje zavzetost za krepitev samoupravljanja LJUBLJANA, 3. junija — V okviru razprave o osnutkih dokumentov 11. kongresa ZSMS so se včeraj sestali komunisti v vodstvu republiške konference ZSM Slovenije in izvršni sekretarji predsedstva CK ZKS. V razpravi so sodelovali tudi nekateri člani predsedstva CK ZKS, poročajo iz centra za informiranje CK ZKS. Javna razprava o osnutkih teče že nekaj mesecev v občinskih in osnovnih organizacijah ZSMS, vanjo se aktivno vključuje tudi zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije. Končana bo v začetku julija na mladinski poletni politični šoli, ki bo v Mariboru. V daljši in poglobljeni včerajšnji razpravi se je izoblikovalo skupno stališče, da dosedanja javna razprava v vseh okoljih, kjer mladi živijo in delajo, odraža pripravljenost ter zavzetost večine mladih za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, za krepitev samoupravnega položaja in vloge delovnega človeka. Na osnovi pripomb v javni razpravi bo treba osnutke dokumentov za 11. kongres ZSM Slovenije še izpopolniti, zlasti bolj celovito oceniti družbene odnose in ključne vzvode razvoja, in bolj izostreno analizirati posamezne pojave in razmere v družbi. To še zlasti velja za zapisane ocene o položaju in vlogi delavskega razreda in ocene odnosov, ki vladajo v procesih družbene reprodukcije, ter odnos ZSM do narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnih pridobitev. Iz tega morajo izhajati konkretne opredelitve delovanja zveze socialistične mladine in njene naloge pri mobilizaciji mlade generacije, da skupaj z vsemi subjektivnimi socialističnimi silami prispeva k hitrejšemu razreševanju protislovij našega razvoja. Zatreti forumsko delo Predsedniki republiških in pokrajinskih konferenc socialistične zveze o delu ter oblikah delovanja zvezne konference in njenega predsedstva BEOGRAD, 3. junija (Tanjug) - Na današnji seji predsednikov republiških in pokrajinskih konferenc SZDL, ki jo je vodil predsednik zvezne konference SZDU Marin Četi nič, so proučili problematiko v zvezi z izboljševanjem dela ter oblike delovanja zvezne konference in njenega predsedstva. ♦ Na sestanku so ugotovili, da je treba nadaljevati z analizo dosedanjega dela sekcij in drugih oblik delovanja zvezne konference ter napovedali, da bodo na podlagi vsestranskih razprav v republiških in pokrajinskih konferencah, pa tudi v organih in organizacijah federacije, predlagali ustrezne spremembe, da bi bilo delovanje zvezne konference učinkovitejše in še bolj usklajeno s splošnim razvojem odnosov v družbenopolitičnem sistemu in z vlogo socialistične zveze. Posebe j so poudarili, da je treba obstoječe oblike in metode dela prilagajati še zlasti nalogam v zvezi z nadaljnjo krepitvijo aktivnosti, ki se tičejo vloge zvezne konference v federaciji — predvsem glede na skupščino SFRJ in njena telesa ter na usklajeno delovanje vseh družbenopolitičnih dejavnikov na ravni federacije. V tej zvezi si je treba še naprej Prispevek za štipendije ukinjen za dva meseca Združenemu delu bo s tem posredno vrnjeno 150 milijonov dinarjev — Jeseni valorizacija štipendij? LJUBLJANA, 3. junija - Združeno delo v juliju in avgustu ne bo plačevalo prispevka 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, ki je namenjen za štipendije iz združenih sredstev, S tem bo združenemu delu posredno vrnjeno 150 milijonov dinarjev, ki so presežek v prilivu sredstev, in sicer kot posledica večjega naraščanja osebnih dohodkov. prizadevati, da bosta v polni meri prišli do izraza vloga in odgovornost republiških in pokrajinskih konferenc socialistične zveze, kar bi izboljšalo delo zvezne konference. Glede na to je nujno, da postane delo sekcij zvezne konference še učinkovitejše in dosledneje zasnovano na delegatskih odnosih, s tem pa tudi bolj usmerjeno k dejanskim potrebam družbene prakse. To bo izhodišče za nadaljnje delo pri odpravljanju problemov v zvezi z organiziranjem vseh oblik delovanja zvezne konference. V teh oblikah se mora v polni meri uveljaviti pobuda in ustvarjalnost vseh družbenih sil, ki sodelujejo v delu sekcij, odločno pa je treba zatreti vse ostanke forumskega in formalističnega dela. Razprave o teh vprašanjih so sklenili čimbolj pospešiti in razširiti, da bi lahko v najkrajšem ča- Tako so sklenili na današnji skupni seji zbora delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Predlog, da bi ukinili prispevek za tri ali celo več mesecev, ni dobil podpore, ker je večina zbranih menila, da Se v odločitvi ne kaže prenagliti, saj ni nobenih zanesljivih kazateljev o gibanju osebnih dohodkov v prihodnjih mesecih. Tako bodo o morebitnem ponovnem ukinjanju prispevka sklepali jeseni, ko naj bi obravnavali tudi predlog valorizacije štipendij. Tako rekoč brez pripomb pa so zbrani sprejeli analizo štipendiranja v šolskem letu 1981/82, ki osvetljuje uresničevanje štipendijske politike, in sicer tako kadrovske kot solidarnostne. Delegati so menili, da je analiza zelo dobra; še posebej pa je dobrodošla zato, ker doslej ni bilo tako nadrobnega vpogleda v štipendiranje po posameznih občinah. V grobem je razbrati, da je sedanja štipendijska politika dala zadovoljive rezultate. To zlasti velja za štipendiranje iz združenih sredstev. Več težav je pri podeljevanju kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela. Okoli 30 odstotkov jih namreč ostane nepo-deljenih, predvsem zato, ker ni zanimanja za določene vrste poklicev. Poudarjeno je bilo, da tega ni moč spremeniti zgolj s štipendijami, pač pa predvsem z izboljševanjem delovnih pogojev. Opozorili so tudi na vedno težavnejše zaposlovanje štipendistov, ki je posledica omejevanja zaposlovanja nasploh. BRANIMIR NEŠOVIČ Izšla je prva številka Pravne prakse Novi slovenski časopis za pravna vprašanja bo izhajal vsak drugi četrtek LJUBLJANA, 3. junija - Gospodarski vestnik, tozd v CGP Delo, je 3. junija izdal prvo številko novega slovenskega časopisa za pravna vprašanja Pravna praksa. Časopis je Gospodarski vestnik ustanovil skupaj z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, izhajal pa bo poslej na 14 dni — vsak drugi četrtek. Prva številka je tiskana v 4000 izvodih. Časopis Pravna praksa je namenjen pravnikom na vseh področjih družbenega delovanja, koristil pa bo lahko tudi vsem drugim delavcem, ki se ob delu ali zasebno srečujejo s pravnimi vprašanji. Pomagati želi^s strnjenimi informacijami o veljavnih predpisih, spodbujati predhodne izmenjave mnenj o predpisih, ki se pripravljajo, z objavo dobrih in tudi slabih primerov pa naj bi pomagal pri snovanju samoupravnih in poslovnih odločitev. Precej prostora bo namenjal tudi odgovorom na vprašanja bralcev. F.K. su sprejeli konkretne sklepe. Naslednja seja predsedstva bo, kot so predlagali. 25. julija, seja zvezne konference SZDU pa 15. julija. SPREJEMA Ahari pri Stamboliču BEOGRAD, 3. junija (Tanjug) -Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je danes v palači federacije sprejel akreditivna pisma novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Islamske republike Iran v SFRJ Mah-muda Zadeha Aharija, s katerim se je potem nekaj časa prijateljsko pogovarjal. Sprejema so se udeležili tudi generalni sekretar predsedstva SFRJ Vuko Dragaševič, vršilec dolžnosti zveznega sekretarja za zunanje zadeve Andjelko Blaževič in drugi. Gospodarstveniki iz Furlanije pri Šinigoju LJUBLJANA, 3. junija - Podpredsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj je danes dopoldne sprejel delegacijo gospodarstvenikov s področja agroži-vilstva iz avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil direktor Benedila iz Čedada Dino del Medico. Delegacija je imela tudi razgovore na Gospodarski zbornici Slovenije. NOVI KIH • Skupščina republiške skupnosti za teste je danes podprla predlog, da se po osmih letih prvič podražijo tudi tako imenovane pristojbine za cestna motorna vozila. V povprečju naj bi se podražile za 30 odstotkov, za toliko na primer za osebne avtomobile, za tovornjake pa za 35 odstotkov. Nekateri delegati so menili, da tudi tako postavljeni finančni načrt »boleha« zaradi nejasnosti. Predvsem še ni gotovo, ali bodo tudi po občinah za to, da bi za republiške ceste združili 160 milijonov dinarjev. Tega denarja po občinah niti še nimajo, ker se je od lanske januarske podražitve goriv stekal k republiški skupnosti za ceste, poseben ža-kon pa je nato šele jeseni določil, da bo od tako imenovanega cestnega dinarja v resnici za ceste ostalo le 66 odstotkov. Drugo so tedaj dobili še nekateri, drugi kot na primer energetiki, skromnejšo vsoto pa železnica za ureditev cestnih prehodov čez železniške tire. Tako imenovani dodatni prispevek za ceste ob takratni podražitvi naj bi po ustaljeni navadi delili po načelu: 85 odstotkov za republiško skupnost za ceste, 15 odstotkov pa bi občine dobivale za urejanje svojih lokalnih cest. Skupščina je danes sicer podprla sklep, da gredo v akcijo za tako letošnje združevanje denarja z občinami. Pri tem pa je črtala predlog, da bi občinam, ki se s tem ne bodo strinjale, kar avtomatično zmanjšali predvideno vsoto za redno vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo po njihovem ozemlju. Upoštevati bo namreč treba, da imajo v marsikateri občini tudi povsem objektivne zadržke pred takim združevanjem denarja, ker z nekaj milijoni lahko le uredijo najbolj kritične odseke na svojih lokalnih cestah. STOJAN ŽITKO Makedonci rešili igre Sterijinega pozor ja Erigon Jordana Plevneša požel pohvale — Nedognan groteskni del in srhljive prispodobe NOVI SAD, 3. junija - V režiji in scenografiji Ljubiše Georgijev-skega so gledališčniki skopskega Dramskega teatra na Sterijinem pozorju izvedli delo znanega makedonskega avtorja Jordana Plevneša »Erigon«. Erigon je prvo delo tega avtorja, snov zajema iz sodobnega časa na ozadju makedonske narodne tragedije, ob kateri je govora o nesrečni usodi Egejskih Makedoncev, pa slika dramo človeka, ki umira v pariški sirotišnici kot posameznik brez identitete. Plevneš je besedilo, ki ga je Georgijev uprizoril z dobro igralsko skupino, zasnoval oblikovno »dvodelno« in notranje večplastno, pri čemer je tragične poti glavnega lika Isidora Solunskega groteskno zoperstavil usodi njegovega dvojnika, ki ga je upodobil kot psa brez domovine. Dogajanje tako poteka na dveh ravneh: na eni izpoved umirajočega Isadora v sirotišnici v Parizu, na drugi zgodba o psu Erigonu, se pravi Isidorovem drugem jazu na njegovi grozljivi življenjski poti, na kateri je moral skozi strašne muke političnega in nacionalnega zatiranja, izgubil družino, nazadnje pristal pri pariški lastnici »Zavoda za kopanje mrličev«. S to srhljivo metaforo je avtor skušal pokazato pravo sliko »svobodoljubne« Evrope, obenem pa Polna blagajna sklada za nerazvita območja Republike in pokrajini letos skladu nakazale 20 milijard din — Kako do ,formule* o združevanju? BEOGRAD, 3. junija (Tanjug) - Republike in pokrajini so zveznemu skladu za nerazvite svoje prispevke redno nakazovale in sicer letos več kot 20 milijard dinarjev, so ugotovili danes na skupščini sklada. Delegati niso pozabili povedati, da je bilo treba ta denar vplačevati v dokaj neugodnem gospodarskem položaju, v katerem imajo težave z dohodkom tako v razvitih kot tudi nerazvitih območjih. ustvariti protiutež tragičnim predelom igre. Georgijevski je to Erigonovo izpoved ponazoril z njemu lastno odrsko domišljijo, pri čemer pa je treba povedati, da je bil ravno groteskni del uprizoritve najmanj dognan. Na današnji okrogli mizi kritike je bilo o Erigonu slišati v glavnem samo pohvale. Razen ne ravno obširno izraženih očitkov, da je besedilo dramaturško neenotno, kritičnih pripomb ni bilo. Eden od navzočih je celo izjavil, da bi v primeru, če bi repertoar za letošnje pozorje oblikoval Vlado Stamenkovič (Beograd), tokrat na festivalu razen te igre ne bi bilo nobene od tistih, ki jih je zdaj »pripeljal« v Novi Sad sedanji selektor Dalibor Foretič (Zagreb). Makedonci so tako rešili tokratne Sterijine igre, je bilo še rečeno. JOŽE HORVAT Posvet o varstvu sladkih voda OHRID, 3. junija (Tanjug) -Tu se je danes začelo znanstveno srečanje o zaščiti, varstvu in izboljševanju kvalitete sladkih voda, ki ga je organizirala Jugoslovanska zveza za varstvo in izboljšanje okolja. Skupščina je potrdila, da republike in pokrajini niso našle načina za združevanje dela in sredstev, formule, ki je ogrodje novega zakona o načinu zagotavljanja sredstev za hitrejši razvoj nerazvitih republik in Kosova. Konec decembra je bilo na računu sklada komaj 31,5 milijona dinarjev, položaj pa se je izboljšal v začetku letošnjega leta. Glede tega, kako je treba uporabljati sredstva sklada za nerazvite, so imeli delegati različna mnenja. Podatki nedvomno kažejo, da gre največ denarja za bazične panoge, kar po mnenju nekaterih ni v skladu z dogovorom o usmerjanju sredstev. Drugi pa so trdili, da je to edini način za čimprejšnji odhod iz »kluba« nerazvitih. Danes so delegati za predsednika skupščine sklada federacije za kreditiranje hitrejšega ra- zvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin izvolili predstavnika Kosova Mu-stafa Pljakiča. SPREJEM Pri Italijanskem generalnem konzulu v Kopru KOPER, 3. junija - Ob prazniku italijanske republike je sinoči italijanski generalni konzul v Kopru Ludovi-co Tassoni Estense di Castelvecchio priredil sprejem v koprskem »Capri-su«. Sprejema, ki je potekal v duhu dobrega sodelovanja dveh sosednjih držav, so se udeležili tudi Jože Suš-melj, podpredsednik skupščine SRS, Mario Colli, predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, Stefan Cigoj, jugoslovanski generalni konzul v Trstu ih drugi. DELO Glavni urednik ČGP Delo: JAK KOPRIVC Odgovorni urednik »Delan: BORIS DOLNIČAR Pomočnika glavnega urednika: MIRO PO C VLADO ŠLAMBERGER Uredniki: ANTON JANEŽIČ (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK v. d. (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA ŠTULAR (zunanja politika), JOŽE VOLF AND (kultura), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), NIKO LAPAJNE (ljubljanska rubrika), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ v. d. (kronika), ALENKA PUHAR v. d. (Sobotna priloga), TIT VIDMAR (Književni listi), STANE IVANC (publicistika), BOŽIDAR PAHOR, BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), JOGO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ v. d. (doku-mentacija). KNJIŽEVNI LISTI S plenuma OF, ki je obravnaval tematiko NOB in revolucije v sodobni dovenski umetnosti Prežihova vojna proza Domnevamo, da je povest Zadnji Volodej nedokončan poskus pisateljevega »velikega teksta« o narodnoosvobodilnem boju. Verjetno manjka danes začetni del povesti, vsekakor pa je morala biti povest širše zasnovana, saj kaže že njen naslov na nadaljevanje zgodbe o narodno trdni kmečki družini na slovenskem Koroškem, ki naj bi jo okupator zaradi sodelovanja s partizani uničil. V prid domneve govori tudi okoliščina, da preide začetna enopramenasta zgodba v simultano multilokalno pripoved, v razčlenjeno prozno strukturo, ki vsevednemu pripovedovalcu omogoča pripovedovanje o istočasnem dogajanju na različnih mestih. irjenje pripovedne perspektive razkriva tako kakor nezaključna epska vsebina pisateljevo težnjo i ustvaritvi večjega teksta, po vsej verjetnosti romana o narodnoosvobodilni vojni. Kljub nedokončanosti je Zadnji Volodej Prežihovo najoshežnejše in hkrati najbolj značilno pripovedno delo o drugi svetovni vojni. V njem se je pisatelj osredotočil na motiv, ki je ves čas zaposloval njegovo osrednjo izjemno razsežnost Iz svojega območja je pregnala druge pripovedne komplekse, tako da v snovno-motivnem pogledu delo učinkuje kot izjemno enoro-dna umetnina. Razen prvega poglavja, ki pomeni uvod v glavno dogajanje, naslednja tri poglavja opisujejo mučenje kmečke družine v okupatorjevem zaporu. S kakšno natančnostjo predstavlja pisatelj od doma izgnane, na milost in nemilost sovražniku izročene kmete, dokazuje že okoliščina, da odmerja krutemu zasliševanju in trpinčenju kmečkega gospodarja posebno poglavje na več kot osemnajstih straneh formata zbranega dela, mučenju noseče žene spet celo poglavje na približno desetih straneh in približno toliko njunim mladoletnim otrokom, ki jim okupatorjevo nasilje prav tako ne prizanese. In ne samo trajanje, tudi silovitost mučenja v povesti presega vse podobne prizore pri Prežihovem Vo-rancu. Po perverznosti se trpinčenje v Zadnjem Voludeju lahko primerja samo še z najbolj iznajdljivimi metodami srednjeveške torture, saj podivjani gestapovci mučijo posamezne člane družine istočasno. vendar v različnih prostorih, tako da dotolčeni, komaj še zavestni kmet sliši ženine krike in trpljenje svojih otrok. Pod takim pritiskom se Volodej nazadnje zlomi in do smrti izmučen prizna vse. kar mu očitajo. Tak razvoj dogodkov potrjuje nc-dokončanost teksta, saj pušča odprto vprašanje. kaj se v nadaljevanju zgodi z Volo-dejem. ki klone pod fizičnim in moralno psihološkim nasiljem nacistov, kakšen je njegov konec in kakšen konec njegove družine. Pri vsem tem je zanimivo, da Prežiha tudi v tej povesti najbolj privlačuje mračna sila v človeku, njegovo navidez razložljivo, sicer pa globoko v biti zakoreninjeno. v zadnji skrajnosti iracionalno zlo. in da izključno iz tega zornega kota prikazuje tragiko druge svetovne vojne, medtem ko ostajajo drugi možni položaji človeka v vojni zunaj njegove pripovedne optike. Prežihova kratka proza z.vojno tematiko ne more zatajiti nekaterih značilnosti socialističnega realizma, ki je v prvih povoj-»nih letih obvladoval našo literaturo. Ta estetskoiimetniška usmeritev se pri pisatelju kaže tako v shematični razporeditvi oseb na dobre in slabe kakor tudi v pretežno socialnopolitični, manj psihološki ali etični motivaciji dogajanja. Fabula Prežihove kratke proze, neredko zaokrožena's presenetljivo učinkovitim razpletom, je večinoma podrejena idejnemu sporočilu dela. Prevladuje poročevalski, celo reportažno poročevalski model pripovedovanja nad scenično pripovedjo, ki je samo v redkih novelah in povestih nekoliko bolj zastopana. Pokrajinske posebnosti prostora so močno zabrisane, maloštevilni in skopi so opisi narave, pripovedovalca zanima predvsem človeško dogajanje. Zanima ga zgodovina. To seveda ne pomeni, da se v prozi izraža zgolj pisateljeva idejna ali ideološka identiteta, ne pa tudi njegova artistična volja, kajti v nekaj pripovednih delih zasledi mo, manj običajne nerealistične slogovne prvine, ki bogatijo pisateljevo pripovedništvo in v nekem smislu ne nasprotujejo samo njegovi glavni slogovni usmeritvi, temveč tudi legitimni umetniški doktrini časa. Že v črtici Svinja najdemo poosebljanje narave, tj. subjektiven, za realizem manj značilen oblikovalni postopek. Še naprej gre Prežih v noveli Stari grad. kjer se takoj na začetku v sicer skopem opisu pokrajine, zatem pa še nekajkrat pojavi reka v posebni vlogi. Najprej je predstavljena stvarno, kot široka in bleščeča voda. ki teče proti izlivu, že na drugem mestu pa je Drava označena kot reka. ki mirno nadaljuje »svojo večno pot proti vzhodu.« V kontekstu učinkuje tak tek reke kot opozicija sprememb, ki jih tuja zasedba prinaša v deželo, kot nestrinjanje večne, brezčasov-ne narave s časovnim dogajanjem v družbi. Da reka v noveli izgublja svoj realni pomen. potrjuje pisatelj še nekajkrat, kajti navzlic novostim teče Drava, zdaj že dvignjena v simbol, »po starem dalje mimo trga. vsa velika in lepa.« Simbolizacijo reke zamenja na koncu pripovedovalčevo drugačno razmerje do objektivne resničnosti. ki pa je prav tako tuje realizmu. Drava, doslej velika, svetla, lepa. bleščeča reka. nenadoma izgubi »svojo svetlo podobo« in v skladu z nesrečnim koncem novele zdaj samo še »umazano in leno« teče po dolini, ne več proti vzhodu. Primer. kako pripovedovalec subjektivizira realno stvarnost, ji vzame izkustveno vsebino in spremeni v izrazno sredstvo! Pri tem je pozornosti vredno to. da sodijo taka preseganja realističnega pripovednega jezika. ki jim seveda ne smemo pripisovati prevelikega pomena, saj poglavitna slogovna usmeritev pisatelja ostaja realistična. v tematski krog narodnoosvobodilne proze. V črticah, ki opisujejo taboriščno snov. takih odstopanj od realističnega sloga ni. gre pa v teh črticah za drugačno preoblikovanje realističnega načela v umetnosti (eksplicitnost idejnega pripovedovanja. heroizacija človeka). Vendar je nekaj teh črtic že na meji spominsko dokumentarne proze. Tako se v slogovnem pogledu ohranja subtilna. čeprav pomenljiva razlika med Prežihovo kratko prozo na temo narodnoosvobodilnega boja in prozo s taboriščno tematiko, razlika, ki izhaja iz posebnosti oblikovalnega postopka znotraj enega in znotraj drugega tematskega območja vojne proze. Snovi iz druge svetovne vojne so pri Prežihu delno rezultat njegovega osebnega izkustva (zapori, taborišča), delno pa se te snovi naslanjajo na izkustva drugih ljudi (partizanski boj). Te pisatelj povzema po pripovedovanju ali je z njimi kako drugače seznanjen. Seveda ni mogoče trditi. da je Prežihova proza s taboriščno tematiko utemeljena izključno v njegovih realnih izkušnjah, črtice na temo partizanskega boja pa v izkušnjah udeležencev osvobodilne vojne, saj je treba v obeh primerih računati z dopolnjevalnim navdihom ustvarjanja. Z gotovostjo pa domnevamo. da se kratke zgodbe o nacističnih taboriščih opirajo večidel na empirično izkustvo pisatelja, medtem ko ima pri kratki prozi s partizanskimi motivi vodilno vlogo pripovedna fikcija. Pisateljevo doživetje nacističnih zaporov in taborišč pa je tako silovito, tako globoko vrezano v njegovo zavest in podzavest, da se prenaša tudi v drugo tematiko, kar spet dokazuje premoč realnega izkustva nad fiktivnim predstavljanjem življenja. Fabulativni obrazec taboriščne proze, obrazec o nacističnem mučitelju in ubijalcu ter nemočni, vendar neuklonljivi žrtvi podaljšuje pisatelj v pripovedi z narodnoosvobodilno snovjo, tako da ostaja drugačnim oblikam osvobodilnega boja na voljo samo obrobna, kvečjemu dopolnilna vloga. Mortifikacijski motivi — motivi mučenja in ubijanja — so namreč pri Prežihu veliko bolj izpostavljeni kot pri drugih slovenskih pisateljih. Predstavljajo njegovo osrednjo in estetsko najbolj produktivno izkušnjo druge svetovne vojne. FRANCE BERNIK JKarel Zelenko: Nagrajenec Po pisateljskem srečanju na Bledu: Literatura kot boj, kot igra, kot avantura Mednarodni PEN z novim krmarjem »Predvsem mislim, da ima Jugoslavija že sama po sebi, zaradi svoje neuvrščenosti posebno vlogo tudi na področju povezovanja književnikov in literature v svetu, se pravi strpnih odnosov med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa pritegovanja večjega števila pisateljev iz dežel v razvoju, tako imenovanega tretjega sveta v krog mednarodnega PEN. Literatura teh dežel naj bi se čimprej integrirala v kulturo sveta.« MBnako je razmišljal, ko sva se po-* m Ogovarjala na Bledu v času me- 1Ž11 dnarodnega srečanja pisateljev. BS novi generalni sekretar medna- rodnega PEN Alexandre Bloch iz Pariza. Do nedavna je Bloch vodil oddelek za literaturo pri UNESCO in se že v prejšnji funkciji močno zavzemal za uni-verzalizacijo književnosti in pisateljske organizacije. To svojo zamisel bo vsekakor lahko še bolj konkretno uresničeval poslej, ko je bil na lanskem kongresu mednarodnega PEN v Lyonu izvoljen, kot prvi Anglež v tradiciji PEN, za novega generalnega sekretarja te edine svetovne pisateljske organizacije. Staro prijateljstvo, ki ga veže na Bled in Jugoslavijo, je seveda še prispevalo k prijateljskemu tonu pomen- ka. Pa tudi sicer je glede naše mednarodne kotizacije in plačila honorarja za svoj, pri pri založbi Lipa v slovenskem prevodu objavljeni roman »Svetovljani« ter glede honorarjev tujih avtorjev pri nas nasploh, pokazal veliko razumevanje v sedanjem trenutku deviznih težav. Pomisel Knjige nikar C vatne knjiži ■ e se police začno zaradi preobi-| lice knjig šibiti, potem je pravi čas. da jih nehamo kupovati. Ta misel se vriva med poglede ___ 1 na slovenske splošnoizobraže- fnjižnice, ki imajo manj kot polovico potrebnega prostora za obstoječe knjižnično gradivo. Tako je namreč poprečje, kar je seveda dobro v primerjavi z nekaterimi najbolj stisnjenimi primeri. V Ljubljani, v občini Center je to komaj tretjina. v Šiški nekaj več kot petina, v Žalcu manj kot desetina. Pravimo, da smo se resno stabilizirali. Odslej bomo gradili samo izvozno obarvane stene, in ker knjižnicam še na misel ne pride, da bi karkoli izvažale, je jasno? da bo prostora iz leta i leto manj. Torej se uvodna misel lepo prilega (u)porabniški miselnosti, da denarja za nove knjige ne bomo dajali. Ali pa morda le nekaj, v drobižu. Recimo za knjige po odmeri enega porabniškega komolca ali dveh. Seveda še zdaleč ne toliko, kot priporočajo v nekakšnem svetu sprejeta merila. da naj bi za javne knjižnice kupili na pet prebivalcev po eno knjigo na leto. Denarja je malo. pa smo si rekli, da bomo morda pre- mišljevali o eni knjigi na deset prebivalcev — če bomo tisto leto slučajno dobre volje. Ponekod se nam to posreči, recimo v Ljubljani-Center, kjer po' trije dobijo novo knjigo, in tudi v Kamniku. Kranju, Mozirju, Postojni, Ti a Vrhniki in še kje so pod desetimi. Sa pa kraji, kjer se mora zbrati štirideset, sedemdeset ali tudi več kot sto ljudi za list slovenske tiskane besede. Ob taki vnemi je tudi razumljivo, da imajo v 27 slovenskih občinskih središčih manj kot eno knjigo na prebivalca v splošnoizobraževalni knjižnični mreži. Kakšna revščina, bodo rekli meščarii v ljubljanskem središču, kjer lahko vsi naenkrat odnesejo vsak po osem knjig, pa police še vedno ne bodo prazne. Pehamo se sicer za to, da bi vsakdo izmed nas imel v splošnoizobraževalni knjižnici po dve knjigi: eno na polici in drugo v škatli. Prazno delo — kdo pa utegne ob delegatski literaturi sploh še prebrati kakšno knjigo. Povrhu pa tako imenovani mednarodni standardi pravijo. da naj bi bilo v manjših središčih in manj razvitih krajih v javnih knjižnicah glede na število prebivalcev več knjig kot pa tam. kjer je že tako ali tako vsega na kupe. Še tega nam ■ je treba, da bi težko združeni denar za središčne potrebe zapravljali po obrobju. Nekateri stokajo, da je v knjižnicah premalo revij in podobne časnikarske navlake, kot da bi si te lahko privoščile toliko kot kakšni zasebniki. Nesmisel! Sicer pa - kaj bi s tem? Ljudje bi utegnili mimogrede še kaj zoprnega prebrati. Recimo: sredi sedemdesetih let, ko se je naše knjižničarstvo razvijalo in krepilo — po prejšnji klavrni podobi - smo bili v tujini zadolženi za nekaj več kot pet in po! starih ameriških milijard. Dandanes je tega štirikrat več. Da ne bo pomote — dolgov namreč. Zares neprijetno, in s tem naj bi polnili že tako preveč nabite knjižničarske police. Nekateri menijo, da bi morali knjige celo uvažati. Traparija. Pravijo, da bi morali bolj vabiti mlade. Smešno! Ali se zavedamo, kako kvarno bi lahko na doraščajočo socialistično osebnost vplivalo javno razgrenjeno mladinsko glasilo, v katerem komisija za podelitev priznanja Zlata ptica na področju literature pojasnjuje, da letos - pa tudi prihodnje leto - za mlade pisce odličja ne bo, ker založniški programi avtorjev pod tridesetimi leti sploh ne upoštevajo. Bravo! Edini način, da ljudi že ob dozorevanju preusmerimo od pisarije k proizvodnim poklicem. Ne! Nobenih novih knjig in revij v knjižnice. Kar je, je! Naj ljudje bero Desetega brata — to je sedaj aktualno, zaradi filma - in Jaro gospodo — tudi to je aktualno. Zato bomo v republiški skupščini julija sklenili, da bo zadnje književno delo, ki ga bodo knjižnice dobile, novi zakon o knjižničarstvu. BRANKO SOSIČ Vsekakor je bil Bloch tudi na tiskovni konferenci založbe Lipa na Bledu ob izidu svoje knjige v slovenščini zelo zadovoljen, pa ne zaradi tega, ker je bil bogatejši z dinarji, temveč ker je menil, da je s tem prevodom znova v svetu širše zaživel. »Je nekam svojski občutek, če odpreš lepo opremljeno knjigo, nad katero je napisano, da si jo napisal — Bloch, po rodu ruski Žid, se podpisuje sicer s psevdonimom Jean Blot — hkrati pa nc znaš besedila prebrati.« Je pa prav v tej knjigi v marsičem nekoliko avtobiografsko popisal vzdušje med kozmopoliti, svetovljani, ki se z znanjem dveh. treh svetovnih jezikov selijo iz ene svetovne prestolnice v drugo kot uradni prevajalci OZN ali siceršnji uradniki teh ali onih sodobnih mednarodnih ustanov. Ko sva pogovor o bodočih usmeritvah mednarodnega PEN nadaljevala, je menil: »Rad bi usmeril mednarodni PEN predvsem k trem ciljem. Predvsem bi se zavzemal še naprej za človekove pravice vseh državljanov, zlasti pisateljev, kajti pisatelj lahko piše samo v pogojih svobode. Zatem bi skušal še bolj razvijati razpravo o estetskih in povsem literarnih vprašanjih pisa- teljskega dela, tako kot ste že nekajkrat uspešno zastavili prav na mednarodnih srečanjih na Bledu. Mislim, da edino PEN lahko v svetovnih razmerah to dela s težnjo. da se približamo neki svetovni estetiki v literaturi, zlasti, ker svet postaja vse manjši in vse bližji. Tretja stvar, ki se mi zdi vredna pozornosti, pa je obravnavanje vsakdanjih in stvarnih pogojev pisateljskega profesionalnega dela. Gre predvsem za vprašanje založništva in prevajanja, za to, kako pisatelj živi v raznih predelih sveta, na Vzhodu, na Zahodu in v tretjem svetu.« Da bi razširil to temo, se je posebej obrnil k afriškim problemom: »V Nairobiju v Keniji pripravljamo zdaj veliko posvetovanje PEN o tradiciji oralne, to je govorjene literature. Prepričan sem, da je, kljub drugačnim pogojem v Jugoslaviji, tradicija oralne literature, zlasti junaških epskih pesmi, pri vas tudi še živa. Skupno z Afričani bi tako želeli opozoriti na vrednost oralne tradicije, ki se je v Afriki neposredno prelila v afriško književnost. Posebnost afriškega literarnega trenutka je tudi ta, da so vsi afriški pisatelji danes še živi in da tako predstavljajo konkreten prehod od oralne k pisani literaturi.« Z zadovoljstvom se je pohvalil, da so končno uspešno rešili vprašanje že odmrlega italijanskega PEN centra in znova postavili na noge odbor italijanskega PEN pod vodstvom pisatelja Maria Soldatija iz Milana. »Že zdaj se je centru pridružilo okrog 100 pisateljev iz vseh-italijanskih predelov. Omentl 'pa bi tudi dejavnost ustanove Cini v Benetkah, kjer sem se pravkar, na poti na Bled, mudil na delno zastavljeni konferenci in kjer bodo prihodnjo pomlad pripravili veliko mednarodno posvetovanje z naslovom Benetke v literarnem doživljanju raznih narodov. Tu bi vsekakor tudi vi lahko sodelovali,« je dejal, pri tem pa se mi je takoj utrnila asociacija na »kraške pilote, ki kažejo v lagunah pot.« Letos je žal mednarodni kongres PEN odpadel, ker so v Beogradu prvotni predlog za kongres v centru Sava umaknili. Zato pa bo, kot je Bloch potrdil, prihodnje leto spet redni mednarodni kongres PEN v Caracasu v Venezueli. Vsa zagotovila oblasti in kulture v tej deželi so baje že dana, zlasti ker trenutno vladajo v Venezueli še kar ugodne demokratične razmere. Ta kongres v Venezueli naj bi spet poudaril pomen južnoameriškega kontinenta, kjer so sicer življenjske in delovne razmere za pisatelje silno težke. Poleg tega naj bi bila septembra 1983 tudi literarna konferenca PEN v Edinburghu v Veliki Britaniji, i Prav z vidika univerzalnosti PEN — in ob neuspešnih poizkusih za vključitev ZSSR — se je Bloch strinjal, da bi kazalo čimprej v skupni krog vključiti tudi LR Kitajsko in njihove tri nove, dobro se razvijajoče, centre PEN. Vendar je previdno rekel, da bi morda zaenkrat še ne poskušali z organizacijo mednarodnega kongresa, ker bi lahko prišli v zadrege glede na postavko, ki zahteva popolno odprtost vstopa v deželo za vse pisatelje, ne glede na potni list te ali one države; vsaj pri Tajvanu bi se najbrž zataknilo. Strinjal pa se je s tem, da bi pripravili na Kitajskem vsaj mednarodno literarno konferenco PEN, ki omogoča, da organizatorji sami izbirajo udeležence iz sveta. Morda bi bilo po njegovem to naj-prikladnejše prav leta 1984, ko bo mednarodni kongres PEN v Tokiu na Japonskem in bi se vsaj nekateri udeleženci lahko spotoma ustavili tudi v LR Kitajski. Po Evropi naj bi bila torej letos s konferenco v Nairobiju na vrsti Afrika, leta 1983 Latinska Amerika, leta 1984 pa Azija. BOGDAN POGAČNIK r—NOVO IZ TISKARN--------------------- IZ DOTOKA V KNJIŽNE ZBIRKE NUK • Janko Pleterski: Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju. Maribor, Obzorja 1981. 437 str. (Docu-menta et studia historiae recentioris. 2) — V knjigi je avtor zbral spise o zgodovini Slovencev v času narodnega in socialnega gibanja do konca 1. svetovne vojne in državne ločitve od Avstroogr-ske ter o narodnem vprašanju v pripravah in v izbojevanju socialne revolucije na Slovenskem in opredelitev vprašanja naroda v socializmu. • Calder Willingham: Ljubezen na otoku. Prevedel Frančišek Mlakar. Maribor, Obzorja 1981. 636 str. (Svet v knjigi. 183) — Prevod dela: Providence island. — Ameriški pisatelj nam v tem veselem romanu opisuje doživetja treh popotnikov - moškega in dveh žensk, ki jih je vihar zanesel na majhen otok sredi morja in kaj se je zgodilo, ko so se vsi trije vrnili v tkim. civilizacijo. • Zdenko Roter: Vera in nevera v Sloveniji (1968. 1978). Marko Kerše-van: Cerkvena religioznost Maribor, Obzorja 1982. 259 str. — Roterjeva študija primerjalno, na osnovi podatkov raziskovanja javnega mnenja v časovnem obdobju desetih let, ugotavlja različne vidike vernosti in nevernosti vseh struktur slovenskega prebivalstva v starosti nad 18 let. Kerševanova pa jo dopolnjuje na osnovi podatkov o preučevanju mesta religije in odnosa do ofi-cialne cerkvene religioznosti. • Pirjevčev zbornik. Uredil Tine Hribar. Maribor, Obzorja 1982. 279 str. (Znamenja. 62/63) — Zbornik vsebuje naslednje prispevke: Srečanje z D. Pirjevcem (Kermauner), Pirjevčeva drama Ljudje v potresu (Rupel), Preraščanje in razlika (Inkret) D. Pirjevec in začetki moderne analize literarnih del na Slovenskem (Poniž), Dopuščanje biti (Urbančič), D. Pirjevec in vprašanje o bogu (S. Hribar), Roža ničesar, nikogaršnja roža (N. Grafenauer), Revolucija, katarza in imitatio Christi (T. Hribar) ter 4 portrete D. Pirjevca M. Sedeja ml. • Tomaž Šalamun: Analogija svetlobe. V Ljubljani, CZ 1982. 73 str. -Zbirka je grajena kot pesniška celota, v kateri se menjujejo daljše, pomensko in vsebinsko sklenjene pesniške enote z aforističnimi domislicami in izreki, kar ji daje svojstven ritem in razgibanost. • Marica Špendal: Razvoj in značilnosti slovenskega romantičnega samospeva. Maribor, Obzorja 1981. 164 str. — Sistematična obdelava razvoja slovenskega samospeva od prvih naporov v predromantičnem obdobju do pozne romantike je avtoričina doktorska disertacija. Knjigi ie dodan povzetek v angleščini, viri in literatura, imensko kazalo ter kratice. • Jože Felc: Osamelci: Psihiatrovi zapiski 1974. Koper, Lipa 1982. 150 str. — zapiski bralca popeljejo v svet psihiatrične bolnišnice v Idriji — med paciente, zdravnike in osebje in se navezujejo na zvrst strokovno leposlovne proze, izvirajoče iz opazovanja življenja z me-dicinsko-psiholoških vidikov. Epigrami Kulturni molk oh zadnjem plenumu kulturnih delavcev OF l. Kulturni molk - že spet? Pri moji veri, mar zadnjič pozabili so vsi vkup, da molk ni več kulturen, kadar poneveri ti zgodovino (ne)kultumi hrup. Ne, osvobodilni boj ni vzel besedi njenih pravic. V vihar jo je poslal, in ko bili Slovenci nemci smo tam sredi Nemcev, naši besedi spet besedo dal. V vednost Ker sklenil sem pošiljati v bodoče puščice le na imena od A do Ž, lahko vsi drugi (izjeme niso nemogoče), vsaj kar se mene tiče, mirno spe. In v opravičilo V imenu moje muze grešnice. je ona kriva, moj prijatelj Tof, če je pri nas vsak drugi človek »štof« za žalostinke ali smešnice? MATEJ BOR No, Bojan Štih je le dosegel, da v Dramin voz se spet bo vpregel. A kot so prej tam v nič ga devali, ga bodo zdaj kaj bolj — upoštevali? Kamen na kamen palača. Toda le kdo vse to — plača? Borimo naj se za devize, da bi rešili se iz krize, ki trapi nas vseskoz na nož. Zato usliši, bog, nam prošnjo: odpri že svojo polno mošnjo in nam - posodi kakšen groš! SMILJAN SAMEC KNJIŽEVNI Ob zajetnem novem domačem romanu, ki je izšel pri Mladinski knjigi S Snojem na Gavžen hrib V tesnem prostoru, kot je Ljubljana, ni pisanje kritik o znancih lahka mentalna vaja za dobro jutro. Znanstva, v tem primeru moja s pesnikom, pisateljem in kritikom Jožetom Snojem, prehajajo v nedoločljiva čustva in se ob prebiranju novega Snojevega romana Gavžen hrib (Mladinska knjiga, 1982) zapeljivo pozibavajo v mrežah vnaprejšnje vzajemnosti. Saj tudi obadva polniva kolone istega glasila. Ali torej lahko ostajam nepristranski in s tem pravičen ocenjevalec? Poskus velja. O romanu Pavleta Zidarja »Razoroženi prerok«, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije Razoroženi prerok? Pričujoči Zidarjev roman sodi v tisti del njegovega opusa, zlasti novejšega, ki ga je literarna zgodovina že ustrezno poimenovala za oznanjevalni (preroški) način razgrinjanja sveta, z obilico umovanja in brez razsežnostne fabulativne pis(a)nosti. Zidarjevo, menda 48. literarno delo, se je v času tega zapisa pomaknilo v zapovrstju avtorjevih stvaritev že na predzadnje mesto, saj so medtem izšli Čudeži, v okviru letošnjih programov naših založb pa se napovedujejo njegova še novejša dela. ri Jožetu Snoju, če začenjam pili o njego\eni zuilnjcm roniii- |mi. nc morem mimo načel, ki jih HB on postavlja kritiku. Njegove obveze so: kritik mora odkrivati. razčiščevati in opominjati na novosti Tega — po njegovem prepričanju — ni v našem kritičnem cehu. Tu vladata gluhota in slepota za vse. kar se ne da premeriti z normiranjem in ustaljenim vatlom. Tudi je premalo bojevitosti. Sam pa je — ne le razčiščcvalec in raziskovalec novega — mož. ki z ogorčeno moralno vestjo napada, seve — neumnosti. »Neumnosti ogrožajo vse. tudi mene.« pravi. Torej mi je pisatelj sim trasiral pot moje kritične besede: odkrivati. razčiščevati, iskati novosti in se boriti proti oborožajočim neumnostim. Morda je moj »stil« bliže prepričanju, ki ima oporo pri Virginiji Woolf. tla vsaka umetniško utelešena pripoved terja, da jo ''napadamo in kritiziramo v enaki meri. kot jo hvalimo in jo imamo radi. ker sc tako obnavlja njena mladost in krepi njena suverenost«. Kritike — kot tudi literarna tlela — sc ne pišejo samo z glavo, temveč tudi z razumevajočim srcem. Resnica je v obojem skupaj. Snojev roman Gavžen hrib si — kot temu pravimo — prizadeva, da je večplasten. Snov razpada v tri plasti, ki jih potem pisatelj medsebojno prepleta v zelo zahtevno zgradbo. Te tri plasti se z osrednjim dejanjem (dobro, z veščino napisani boji partizanov in domobrancev za cerkev svetega Miklavža) shajajo in razhajajo. Največ prostora zavzema srednja (partizanska in brambovska, kot je Snoj poiskal skupno ime za bel«>gartliste in domobrance). ostali dve stranski: prva (hudičevska in božičevska) je netivo človeških dejanj, tretja (okoli avtorjevega otrt»štva. avtobiografska) je razlagalna. Vendar imata obe plasti svoje mesto, ko se osamosvojita (kako je dobrodušni, a ironično nemočni bog ustvarjal srednjeveško Slovenijo) in ko zavzameta večji pripovedni zamah (čudovito lepa psihološka stanja otroka, ki doživlja vojno, narodnostno izdajstvo očeta, nemoč matere). Vmes so že vrinki (kome-dijskozločinska parada italijanske zasedbene vojske). ki pa ne posežejo v pripoved tako. dat bi spremenili osnovni razvoj srednje^ plasti: boja partizanov in domobrancev. spopada ob družbenem razsulu, ki je bil tudi posledica vojnega poraza. Slogovno-ohlikovalni prijemi so mešanica mnogih stilov: ^realističnega (z zemeljsko in elovešk«« religijo), simbolističnega (z iskanjem jedr;> mističnemu prehajanju r<»-dovskih bremen), romantičnega (s prikazovanjem moči neustavljivih človeških razvezanih strasti), naturalističnega (predvsem z močn«« poudarjeno spolnostjo, ki se sprošča tudi s patološkimi izbruhi), a predvsem ncorcalističncga. s prikazovanjem (ne pripovadovanjem) likov in raz-položenj. vzetega iz podeželskega zakotja, s težnjo, da se tej fragmentarni«sti da vse- splošni pomen z ostro, predvsem moralno-etično sodbo. Surrealistične stilne informacija so mnogokje izven Snojevega miselnega zaledja, ki mu daje poetični navdih. pač pa poudarki in vezi med snovnimi plastmi. Z jezikovnimi slogovnimi sredstvi je enako: prevladuje realistična pivetič-nost. ni pa brez najbolj grobih pogostnih nafuralizmov (kje si Mencinger s Cmokav-zarjem in Uspemo?), da ti pristajajo že klišejsko izrabljeni in mnogokje le artistična igra (ko ne odkriješ, kakšen smisel ima trgati besede, pisati delce z veliko ali malo začetnico ali celo poglavje, ki je brez notranje vsebinske napetosti, napisati z enim samim neskončno dolgim, četudi mojstrskim stavkom). Vse to pač sodi k pojmu - sodobno, moderno. Mešanica stilov, opojnih kot koktajl zajemajočih iz relativizma in skepticizmi! stvari, ki z muko išče pravi obraz, če ta sploh kje je (pri Snoju je. ker ohranja tradicionalno vsevednost). Stil je le orodje za učinek pri bralcu. Ta pa ni zgolj estetski, temveč miselni, udarni, napadalni. Sodobni pisatelj, kot je Jože Snoj. se čuti neprestano ogroženega od metafizičnih in fizičnih teles in je zategadelj sredi te ogroženosti bojevit: podira vse. kar bi naj zastiralo njegove miselne in telesne gibe. vendar. malo nepričakovano za sodobnika. Jože Snoj sc ozira nazaj, ruši za nazaj, čemu . . . morda iz želja neizkušenega, da bi. kot pravi v posvetilu romana, sinu pomagal videti, videti pa. kako enooki titani. kiklopi. stalno prežijo, da bi raztrgali in požrli v peklensko jamo ujeto ovco. Ali je torej vse le alegorija? Morda - moralistična alegorija. Takšni alegorični zvezi se najbolj približuje prva snovna plast: hudičevska in boži-čevska. Hudič je neprestano dejaven. Domuje v globači pori Blatnim vrhom, v luknji. kjer trohni jo partizanske in belogardistične kosti. Je mojster nasilja, spletkar, ki se preoblači in zapleta stvari. Največkrat s KNJIŽNA PRODAJALNA Maribor: knjigarni založbe Obzorja, Gosposka ulica — Moj dom ima dvoje vrat (Suiyin), General Maister (Huda-les), Hišp ob močvirju (Holt); Prešernova ulica. Druga svetovna vojna (več avtorjev), Pirjevčev zbornik. Zakladi Slovenije.-1 Koper: Ana in njen orkester (Joffo), Sladka Virginija (Jagger), Svetovljan (Blot). Slovenj Gradec Hiša ob močvirju (Holt), Tito (Zbrana dela, 7.. 8. knjiga), Piki Jakob. domuje med partizani, jim prišepetava in jih vodi (Glavni, njegova Hudičevska). Pred oblegano cerkvico svetega Miklavža je prišepnil partizanskemu komandantu Modrasu, da naj z ekrazitom pošlje proti cerkvenemu zidu nedoraslega otroka Petra. sina poveljnika domobranske postojanke Sonca. Bog Nebeški je iz drugačnega testa, hudiču je dal sicer koncesije (vsakršna oblika pogospodenja je njegovo delo in njegova domena - od srednjeveških gradov, mest in samostanov do današnjih razmer), saj se celo bog lahko »userje«, potem pa si pomaga, da se dela, kot da nič ne vidi. Vidi pa slovenske kmetiče, ki mu zidajo cerkve, vidi njihovo življenje in njihovo kulturo, ki jo ogrožajo hudičevske sile. pritepene od drugod, in tu nasilno izzovejo brambovce božje. Tako se metafizična plast veže s socialno in duhovno. Tradicionalni kmetiški svet je do tolikšne mere ogrožen, da ni v nevarnosti več samo njegovo materialno premoženje (grozijo kolhozi, skupni kotli), ampak tudi duhovne vrednote (vera. dom). Obramba tega izgubi narodnostni značaj in z.adobi vse poteze obrambe kmečkega sloja, njegove gmotne in duhovne eksistence. Domobranski portreti to idealistično tezo potrjujejo. Sonc. poveljnik, je prišel od drugod. zato ostaja fragmentaren in zategadelj ob koncu alegorična (celo svetniška) figura. Predstavnik kmečko-vaške srenje je kmet Glavač. Njega (podobno kot partizana Modrasa) Snoj opiše le površinsko, četudi s popolnejšim življenjepisom, obsegajočim tudi socialno motiviranost njegovih dejanj. Ob njem jih je še nekaj podob nih. Tone, čigar nevesta postane po njegovi smrti Glavačeva žena. Sicer pa sc je v cerkvenem izdajalskem gnezdu nabralo od drugod mnogo ljudi, ki so tujci ali izrodki domačijske idilične tradicije. Narednik zagovarja politik«« izdajstva kot etično načelo: sedaj so z Nemci, potem b««do z Angleži. Domačin Zvone, ki je študiral v mestu, se je vrnil z blaznostjo koljača. Zverinsko ubije liberalnega gostilničarja Janžka. Brez trdnih usedlin v sebi, ki v ničemer ne obvezujejo, je bivši partizan, ki je prebegnil. potem pa. po eksploziji, ubil svojega brata-partizana in sina Petra Sonca. Sam. kot se zdi. doživi katarzo in vžge po brambovcih. dokler ga Tc«ne ne zvrne skupaj s seboj'v gorečo smrt. Med skupinico partizanov, ki se z nečloveškim naporom pripravljajo na napad, ni tolikšne individualizacije likov. Razen dveh mladih, ki sta se z ekrazitom pred cerkvenim zidom znašla sredi zanosnih in človeško toplih obljub večnega prijateljstva. S<« poti pezo hudičevstva. Modras, junak s krvavimi rokami, se po vojni celo depersonalizira. Ce bi jih setlaj jemali kot resnična živa bitja, bi nam jih bilo žal. ker je avtor na njihova pleča naloži! toliko grozljivih dejanj (uboj Italijana na stranišču z žebljem v glavo, vodenje v trinajsti bataljon, likvidacije kmetov že zg««lj zaradi sumov možnega izdajstva itd.), da hi ta zrušila še telesno in moralno moč Martina Krpana in Brdavsa skupaj. Ce pa jih jemlje alegorično, kot vzgojni primerek, jim manjka ena bistvenih m««ralnih sestavin. Sodbo o človeku je namreč moč izreči na celotni zgodovinski šahovnici časa. Avtor pa pozablja, da so bili belogardisti in do-mobranci ««boroženi z okupatorskim orožjem. kukavičja jajca, zaščiteni z njegov«« pom««čjsebne kmetiške gmotne skrbi in klilika ««brambe domačijskega za-pečja. N<«. stvari pa bi prišle na slepi tir. če bi se ustavili zg««lj pri tej. drugi plasti Sn««jevega romana. Pomembno in odločujočo stran ima tretja plast. Mladi. Otr««ci. ki so ilozo-revali v vojnem metežu. Ti predstavljajo naspmtni p««l <«tl peklenskega grčanja odraslih. T<« je. da se izrazim z besediščem romana, angelsko ihtenje nemočnih, zlorabljenih. Ti so (tudi avtor s svojo razum-sk<« natur««, s čustvi pa ne) na strani naro-dnoosvoboililnega b««ja in trpij«« zaratli tega. ker se svet ne suče p«« njihovih domišljijskih željah. So lačni vsega, ilo česar bi imeli pravico: očetovstva, t««pline doma. narodn««stne bojevitosti, miru. Ob njih so matere, ki so trpne junakinje, angeli varu-, hi doma. A tudi te, če se ««gnejo ognjišč, p<«stajaj(« hudičevke. Vojna gnete otmke, zapušča v njih tragične duševne pošk««dbe, <«bsoja jih na prisilne smrti, skratka: zaznamuje jih za vse življenje. Postaja njih««-va strastna zasled««valka, ki jih — avt««r sc v knjigi p««javlja kot zrela ««sebnost — mrtviči še dandanes, preilvsem pa jim postavlja še danes pred oči črn««glede zasl««nke. Skoznje Jože Snoj še danes občuti sebe, lastne in tuje eksistenčne stiske, sizifovstvo m««-dernega časa, mehaničn«« prenašanje krivde preteklih rodov na nove, pač prtrmene, ki naj imajo nezmagljfve mitske moči. Postajajo usodne stalnice v človeški rasi. Lju-tlje iščejo katarzo. Partizanski k««manilant Mutiraš pade v blaznost in se brezupno, a smešno neuspešno rešuje na svoji p««ti navztiol. Ljudje , obloženi s krivdo izdajstva, romaj«« na grob dom««branskcga p<«-veljnika Sonca, ki je, preden ga je pokopala cerkvena stena, doživel trenutok pre-svctljenja. Ni dovolil, da bi domobranci streljali na njegovega sina, ki je približeval razstrelivo obrambnemu zidu. Doslej sem se samo drobnjakarsko zadržal pri oilkrivanju in razčiščevanju literarnega gradiva in orodja, torej pri dveh zahtevah Snojevega kritičnega peresa. Potrebn«« pa je, da sledim njegovemu imperativu za kritiko: <«pominjati na n««vosti. Ocenjevalci in knjižni napovedovalci p««udarjajo, da gre za roman, ki je izven zapovedanega. Gre za novost, da se je pisatelj postavil izven ide««loških pregraj. ki so bile meti zadnjo vojno. Morda je to tisto, česar Jože Snoj ni hotel. Njemu gre za drug««, da ustvari umetnost — da se izrazim p«« Snojevo —, ki je■' »življenje nad življenjem« (idealistična fikcija). Ali umetnost, ki je sinonim »spominu na pravo življenje«. Zato se J««že Snoj ne spušča v vrednotenje zgod««vinskih in družbenih razsežnosti v««j-nega časa, torej zgodovinskih ideol««gij, ampak »iz drugega« sveta meri z. vatli tisto, kar potrebuje (iz srednjega veka izvi-raj««čo slovensko kmetiško kulturo postavljati proti p««gospodeni, hudičevski). Torej gre za drugo platf««rmo, večn««, ki iz resnič-n««sti jemlje tisto, kar potrebuje za sv««je nazorske mline. Tu je pa izrazito ideološki. Od tod tudi didaktična humanistična volja, ki jo izraža v alegorijah (<«troci — ovce, ki ne smejo pasti v hudičevske, kikl««pske votline). Ali je to novost? Najbrž ne. Idejni svet je torej iz drugega sveta — »življenja nad življenjem«, »spi«minske-ga«. Vendar ne tako, tla bi pisatelj iskal parametre z. resničnim. Gre za legende. Za legend«« domobranskega poveljnika, ki ga je presvetlih in njegovega sina (nedolžno ovčko). In gre za hudičevsko del««. Meja ni med dvema taboroma, pač pa med tistim, kar naj bi bil«« večno, torej tok««m iz. sretl-njega veka izvirajoče slovenske kmetiške kulture, ki je ostala plebejska, in pogosp««-tieno, ki se je sk««tila v gradovih, mestih in samostanih in g««spodari tlanes. Gre torej za tlrugačne ideološke in idejne pregraje. Iz teh razlogov je tuili p««vscm umljiv««, zakaj se je Snoj s tolikšno toplino p««stavil <«b stran otr««kom, njihovi angelski tluši, ki je p««d tragičnim in mitskim utlarom krivil otlraslih. Potem je p««vsem jasna njegova alegorično izražena volja, ki naj ohrani ovčjo nedolžnost <«trok preti hudičevskim divjanjem titan««v. Postavlja se mi d««lga vrsta vprašanj: ali sme pisatelj neko sn««v, ki ima drugačne idejne, ideološke, družbene in zgodovinske razsežnosti itd., v tolikšni meri podrediti svoji idejni shemi (tuili prepričanosti)? Ali je tu kaj »zapovedanega« (Virginija Woolf zagovarja svobodo, ne pa laži in pretenzij)? Ali ni v takšnem ideološkem šlemu, da se zopet izrazim s Snojem, nekaj »neumnosti, ki ogrožajo tudi mene«? In ali ni v tej miseln««sti, ki je v razmerjih do resničnega toka življenja zasebniška in s tem nasilna, nekaj tistega, proti čemur se je treba upreti? Verjetno. Predvsem zaratli tega, ker je vsakršna fragmentarnost (in te netlorečenosti in kalnosti je v tem romanu mnogo), če jo s p<«etični« potenc«« p««splo-šujem««, pi«greb tuili za umetnost, za njen«« suverenost in mladost. franCbk BOHANEC ato pričujoči uvod ne jadikuje t tolikanj nad Zidarjevo ustvar- jalnostjo (občudovanja vre-m dno), pa najsi bo pogojena s še tako banalnimi zunajumetni-škimi razlogi, kolikor bolj nad kritiško ne-sprotnostjo in že dokajšnjo zapoznelostjo. Uvod pa skuša prizivati tudi to, da znotraj tako obsežnega opusa nujno prihaja do t.i. pojava širjenja in oženja motivov, ki prej kot že kar o usihanju avtorjevih ustvarjalnih moči (pogostni očitki), priča o travmatičnosti, zraslosti, problemskosti nekega motiva oz. teme v njegovi zavesti. Tako je tudi v Razo-roženemu preroku, kjer je zgodba v svojem kronološkem poteku približno taka: Matija Ihan, otrok iblajtarskih čevljarjev, že travmatično zaznamovan s prvim erotičnim izkustvom, postane dvanajsti od dvanajsterih (ime! - podobnost s svetopisemskim Matijem), ki jih vsake štiri leta izberejo z vseh krajev za cistercijanski naraščaj. Po razpustitvi samostana, kjer je Matija zaradi strastnega iskanja pravega boga že tako rekoč določen za namestnika opata, postane duhovnik v neki fari, vse dokler se duhovništvu zaradi cerkveni instituciji nasprotnih, drugačnih spoznanj ne odpove in si ne ustvari družine s štirimi otroki, v okviru katere pa se tudi ne more sebi primerno doživeti, si razviti »svojega sloga mišljenja«, ker ne more prestopiti mej »odmišljenega (reduciranega) človeka«. V sintetični zgodbi romana, ki je komajda kaj, Matija, zdaj že šestdesetletni profesor zemljepisa in zgodovine, v pogovorih tako z Margareto (ime!), svojo dolgoletno prijateljico, in njeno mamo, kot tudi s samim seboj razčiščuje na osnovi izkušenj iz razburkane preteklosti svoj odnos do sveta in življenja tako, da so poglavitne teme tudi tega Zidarjevega romana poleg ljubezni in smrti še vprašanja vere, boga in cerkve (kot institucije). V idejni podstavi romana avtor skupaj z junakom tako zastavljena vprašanja rešuje v skladu z znanimi in že večkrat izpričanimi Zidarjevimi izhodišči: Ker človeka že rodijo temna, neumljiva ozadja, pogojena iz računa staršev (tudi starih staršev in morda še kakšnega kolena nazaj), je posameznik od vsega začetka zaznamovan s krivdo, ki jo mora plačevati tako on sam, njegovi otroci, kot tudi njegovi starši. Zato ta metafizični moralni sistem reducira posameznika v človeka s preganjavično krivdo, družbeni sistemi pa prek svojih institucij (cerkvenih, državnih) ravno tako vse, kar bi v danem trenutku utegnilo postati nevarno njihovemu obstoju, kar bi utegnilo razviti »svoj slog mišljenja«, zapredejo vase tako, da ostane človeku le še neko tuje, vsiljeno, a že za svoje sprejeto življenje (»Na vse prej pristanejo tiho in zavratno nekje drugje in nam to potem tako sijajno podtaknejo, da se ohrani le čast videza in nič več.«). In zgolj razmišljujoči, s pretanjen«« vestjo oboroženi posameznik, ki se po zakonih dialektične protislovnosti, vztrajajoč v dvojnosti, ne zaveda samo svoje ujetosti v presegajoče ga sisteme, ni vedno samo že kriv, poražen (razorožen), ampak je zaradi svoje težnje po adekvatnem sistemu eksistence zmeraj že tudi oznanjevalec (prerok) resnice, resničnega, sebi adekvatnega življenja. Določna oblika pridevnika v naslovu (Razo- roženi prer««k), to dvojnost samo še določneje in dokončneje potrjuje. A namesto konfliktno zaostrenega dogajanja, uzrtega v epski luči, razpada fabula na vrsto samostojnih, fragmentarnih in anekdo-tično zasnovanih zg««db. pripadajočih kaj različnim osebam, ki jih avtorski pripovedovalec razporeja samo v takšne situacije, ki nesramežljivo potrjuje njegovo vnaprejšnjo idejno sliko sveta (»Vse to smo zapisali sam«« zato, da bi dokazali,kako v človeku delujeta dve sili...) Ker zgodbe na tak način postajajo le pretveza za teze pripovedovalca, nekajkrat tudi ekspliciranega z množinskirni prvoosebnimi glagolskimi oblikami, ki skušajo identificirati bralca in pripovedovalca (avtorja) v skupno moral(istič)no in siceršnje stališče, dobiva tipologija, ki uči, da na Slovenskem proza le stežka prestopa okvire pridižnega toposa, tudi v Razoroženemu preroku ustrezno potrditev. Toda avtor, ki se preko pripovedovalca in junaka zavzema za adekvatni sistem eksistence, za eksistencialno pristnost in resnico (» (...) človek ne bi smel nikoli postati predmet odmišljanja, ampak bi se moral vedno razodevati le v stvarnem svetu ( ...)«; »(. . .) resnica je samo spreminjajoči se človek, ki se razodeva v dejanjih in brez vnaprejšnjih pravil igre.«), se s samo strukturo romana, kjer ga osebe in zgodbe zanimajo zgolj kot dokazni« gradivo lastnih tez, torej kot »predmet odmišljanja«, zaplete v lasten paradoks. Tako najrazličnejše zgodbe v romanu ne izražajo veselja nad pisanostjo življenja, ampak so predvsem potrdila avtorjevih monolitnih izhodišč, in tudi dialog, kot temelj pripovedi (nenehni pogovori), ni znamenje prave dialoške, protislovne napetosti, saj ga nenehno prekriva avtorjeva ideološka, pa četudi dialektična monoakcentualnost; skratka: pripoved je tkana bolj iz prozorno umovalnih kot iz raznobarvnih niti prave fabulativnosti. Že tolikokrat izpričana ekspresivnost Zidarjevega sloga je opazna tudi v Razoroženemu preroku, še zlasti v metaforično naphanih opisih narave, ki niso sami sebi namen, temveč povečini sooznačujejo in napovedujejo d««gajanje. Ker prenekatere metafore v svoji bizarnosti ne vnašajo v besedilo nikakršnih soodvisnostno vpetih pomenov, učinkujejo precej moteče (njegovo belo telo - hostija za krokodile). Za konec si lahko samo še želimo, da bi naslovna metafora veljala tudi za avtorja v tem smislu, da bo preroka v sebi razorožil, kar se tiče pridižne morale, in da nam bo (kot velikokrat zna) skozi miselne in oblikovalne zanose preroško, razsvetljujoče podajal zgolj čud(ež)no življenje v vsej njegovi neposrednosti in konkretni različnosti. P. s. In ne nazadnje: nepravilno postavljanje naglasnih znamenj (meno namesto meno, je namesto je — jesti), nepravilna uporaba glagolskih oblik dvojine ženskih oseb (sta stisni-. le namesto sta stisnili) in nekatera časovna neskladja (zgodba o Britovšku) niso niti avtorju (takega slovesa) niti založbi v pretirano čast. RAJKO KOROŠEC Ob Lasiče vi knjigi o Miroslavu Krleži Komu je potreben Krleža - disident? Od vseh strani in poglavij knjige Stanka Lasiča »Krleža — kronologija življenja in dela« je največ polemik, najhujša idejna navzkrižja z avtorjevim stališčem zbudil uvodni del sedmega poglavja knjige, ki ima naslov »Krleža in doseženi ideali«. Sanaša se na razdobje od leta 1945, torej po vojni, pa vse do leta 1978. to je tri leta pred njegovo smrtjo. Ta del knjige so v vseh dosedanjih člankih. ■ pogovorih, polemikah ali glosah najpogosteje izpodbijali. Kot moto omenjenega poglavja je Lasič jobjavil <«dlomck iz Krle-ževih [»ogovorov s Predragom Matvejevi-čem, objavljenih leta 1971. Krleža je tedaj rekel: »Pisatelj lahko dobro opravlja svoj poklic, če ima možnost, da je po svoje disident in celo defetist, kar zadeva državo in institucije, narod in avtoritete. Kot .potratni sin‘, ki se vrača k domačemu ognjišču, samo da. bi lahko spet c«dšel zdoma v svet. Zanikanje je njegova najbolj priljubljena oblika sprejemanja sveta. Samo tisti, ki radikalno sprejme prav to resnico in se sprijazni z njo, lahko zares pomaga piscu oziroma umetnosfi.« Lasič meni. da je iz tega Krleževega stališča izluščil tehtno utemeljitev za svojo predpostavitev ali celo trditev, s katero obtožuje pisatelja, da po vojni ni bil tisto, kar se je od njega pričakovalo. Bistvo vsega, kar zameri Krleži, pa je v uvodnem delu tega poglavja in ta del moramo dobesedno povzeti, da bi bralci »Dela« laže razumeli tudi javno razpravo, ki je te dni potekala o Lasičevi knjigi v Zagrebu. Največ pripomb in tudi ostrih kritik na račun knjige pa je letelo prav na rovaš Lasičevih stališč iz že omenjenega sedmega poglavja. Lasič pravi natanko taki>le: »Sopotnik oblasti« »Da bi ocenil Krležev povojni razvoj, izhajam iz hipoteze, ki se vsiljuje skoraj sama od sebe vsakemu raziskovalcu pisateljevega dela: da ni bil disident in še manj defetist. V vseh odločilnih letih našega po-vtijnega razvoja -je bil Krleža namreč na strani oblasti ali na strani tistih, ki so na posamezni prelomnici zmagali: ob spopadu z informbirojem, Djilasovem primeru , Rankovičevem padcu, zlomu nacionalistič-no-liberalistično-tehnokratske deviacije. Seveda sem opozoril samo na glavne stvari. Udeležba pri deklaraciji o nazivu hrvaškega jezika je zgolj brž pozabljeni incident, za katerega je med drugim tudi sam Krleža priznal, da ga je podpisal ,samo kot amandma za spremenitev enega od ustavnih členov1. Niti enega njegovega spisa ni, v katerem bi svetovne dogodke komentiral na drugačen ali nasproten način od oblasti: pozneje objavljeni dnevniški zapiski (na primer o Češkoslovaški leta 1968) so prišli na dan post festum. Krleža je imel naposled še to smolo, da se po vojni ni o njem pisalo kritično, temveč zgolj analitično ali apologetsko pohvalno. Oblast je velikokrat mahala z njim kot s kako dragoceno zastavo. Po šolah, na fakultetah, po uredništvih revij in časopisov pa so o Krleži večinoma govorili kot o od boga danem geniju, ki je padel z jasnega neba v to našo mlakužo. Galopiralo se je od ene proslave do druge. Kako žalostna usoda za pisatelja, ki se je dotlej odlikoval po dveh bistvenih lastnostih: radikalni negaciji obstoječega in izrazitem samostojnem razmišljanju. Iz samotnega jezdeca je postal sopotnik oblasti. Za pisatelja je to grozljivo tveganje. Krleža ga je zavestno sprejel. In s tem je na kontradiktoren način pobral rokavico, ki mu jo je vrgla Zgodovina ...« Domnevam, da sta prav ta del in nadaljnja obrazložitev, ki je sledila takim trditvam, neposredno izzvala Krležo, da je, ko je bral Lasičevo knjigo še v rokopisu, na ves glas obtožil pisca podtikanja (» .,. in zdaj me hoče prikazati kot režimsko kurbo, ki se je prodala kdove zakaj in proti svojemu prepričanju, predpostavljajoč, da to delam proti lastnemu prepričanju, kar pa ni res. Saj sem na koncu prepričan, da je Titova politika tista, ki se imenuje - Titova politika ...«). Tito ga je očaral politika apriori, kot misli Lasič v svojem delu, vir nesvobode in tudi ni umetnost apriori vir človeškosti in svobode. Torej Krleže po Šuvarjevih besedah ni mogoče cepiti na človeka kulture in človeka politike. Lasič to očitno počne in zaradi tega se Šuvarju zdi njegova knjiga nepomembna po svojem političnem sporočilu, čeprav ji priznava tudi vrednote, kot je na primer bibliografija Krleževih del ali klen izraz pisca. Prejšnji teden je center centralnega komiteja ZK Hrvaške za idejno teoretično delo pripravil javno razpravo o Lasičevi knjigi. Trajala je več ur in v njej je sodelovalo približno petnajst književnih strokovnjakov, zgodovinarjev, sociologov in političnih delavcev. Veliko se je z raznih plati govorilo o Lasičevem tolmačenju Krleže, od avtorjeve metode do nekaterih njegovih samovoljnih predpostavitev, še posebej kritično pa so obravnavali prav to sedmo poglavje knjige. Stipe Šuvar je opozoril, da Krleže od leta 1945 pa vse do njegove smrti v političnem pomenu ne moremo ustrezno osvetliti, ne da bi razčlenili njegovo razmerje s Titom. Kot je dejal Šuvar, je Tito očaral Krležo in prav njemu gre zasluga, da je pisatelja rešil za revolucijo, pa tudi Krleža je zastavil svoje pero zanj. Po Šuvarjevi oceni postavlja Lasičeva knjiga Krležo na zatožno klop. Vendar ni Opozoril je, da je Lasičevo knjigo doživel kot idejno nesprejemljivo za vse tiste, ki se opirajo na ideje marksizma in leninizma ter socialistične revolucije. Tisto, česar ne Lasičeva ne katerakoli druga knjiga ne moreta in ne bosta mogli izpodbiti, pa je resnica, da je Krleža največji hrvaški in jugoslovanski pisatelj, naš največji enciklopedist, človek politike in pesmi revolucije, je poudaril Šuvar. Lasič duši lastne ideale Književnik Šime Vučetič je doživel Krležo na straneh Lasičeve knjige - vulgarizirano. Po Vučetičevem mnenju se je to zgodilo zaradi tega, ker je Krleža v osebni eksistenčni drami Stanka Lasiča rabil piscu kot rešilni pas ali kot običajni obrazec in zaradi tega se je tudi zgodilo, da je avtor lastni KNJIŽEVNI ________TISTT________________ DELO Tudi z romanom »Dekle iz Trsta« je pisatelj Pasquale Festa Campanile doživel uspeh Profili italijanskega pisanja Priznati je treba, da ima Pasquale Festa Campanile zelo srečno roko. Česarkoli se loti, pa naj nastopa kot pripovednik, komediograf, scenarist ali filmski režiser, ima takoj uspeh in njegova dela se prodajajo kot kruh. Prodrl je že s svojim prvim romanom »La nonna Sabella« (»Babica Sabella«) leta 1957. Še večji uspeh pa je dosegel s svojim prvim filmskim scenarijem »Rocco e i suoi fratelli« (»Rocco in njegovi bratje«), ki ga je napisal skupaj z Massimom Francioso, in potem s kinematografsko verzijo Lampedusovega romana »11 Gattopardo« (»Leopard«). jegova pot je šla vedno navz-| gor, kot izpričuje velik odmev, ki so ga v teh zadnjih dvajsetih s letih imeli njegovi številni ro- mani in filmi, in kot dokazuje tudi njegovo najnovejše pripovedno delo »La ragazza di Trieste« (»Dekle iz Trsta«), ki je pred kratkim izšlo pri založbi Bompiani in je takoj postalo »bestseller«. Pasquale Festa Campanile očitno ve, kaj danes hočejo bralci, kot je to dobro vedel tudi leta 1957, ko je začel pisati. To se pravi, da zna živeti s svojim časom in da mu uspe zaznati vse. tudi najmanjše premike v okusu ljudi. V tem pogledu je v galeriji sodobnih italijanskih romanopiscev — da se omejimo zgolj na njegovo pripovedno umetnost — prava izjema, saj se velika večina italijanskih pisateljev 'še vedno opredeljuje za izrazito angažirano politično prozo ali pa za akademsko. to je. za prozo, ki ne izhaja iz resničnega stanja družbe, marveč iz neke intelektualne premise, v kateri so prej znaki samodopade-nja kot pa prave želje po iskanju umetniške resnice. Festa Campanile pa, kot vse kaže. si ne postavlja velikih eksistenčnih problemov. Prav tako ne skuša vsiliti bralcem svojih pogledov na svet in družbo. Zadovoljuje se z zapisovanjem tega. kar vidi in sliši, in iz vsega nabranega materiala vzame pri ustvarjanju svojih del predvsem tisto, za kar ve. da bo pritegnilo pozornost in da bo moglo ugajati veliki večini bralcev. Vsemu temu bi lahko drugače rekli popuščanje okusu množic, kar bi v bistvu pomenilo slabo oceno za vsakega umetnika, ki si prizadeva, kot vsi mislimo, da bi si moral prizadevati, za uveljavljanje vedno višjih in čistejših umetniških oblik. Toda Festa Campanile v resnici ne popušča okusu množic. V njegovih romanih so tudi grenke in neprijetne stvari. V njegovih romanih so tudi negativni in zoprni aspekti sodobne italijanske družbe. Vendar jih pisatelj zna prikazati v taki luči, da jih vsi sprejmejo brez ugovarjanja in celo z občutkom, da se bo tudi najhujše zlo dalo odpraviti s pomočjo prijetne pisateljeve ironije. Festa Campanile je torej predvsem umetnik v službi družbe, sredi katere živi. in šele potem vse ostalo. Iz njegovih del nam ne prihaja nobeno sporočilo. Prihaja nam kvečjemu neko modro opozorilo, ki bi ga lahko takole formulirali: .Naš čas je tak, kakršen je. Morda bi bil lahko boljši. Morda pa bi bil lahko slabši. Vse je odvisno od nas, ki v njem živimo. Ne pozabimo pa, da moramo najprej živeti in šele potem razpravljati o smislu vesolja/ »Dekle iz Trsta« se zelo lepo ujema s tem instinktivnim svetovnim in^poetičnim nazorom, v katerem je pravi ključ velikega pisateljevega uspeha. Ne gre za ljubezenski roman, kot trdi opomba na ovitku, temveč za roman o ljubezni, to je, za zgodbo, v kateri so prisotni vsi elementi, ki botrujejo nastanku, rasti in neizogibnemu koncu ljubezenske strasti. Značilno pa je za ljubezensko strast, pravi Festa Campanile. da živi nekako izven človeka. pa čeprav lahko zaznamuje njegovo usodo do take mere. da jo izenači z željo po samouničenju. Da bi svojo zgodbo čim bolj poenostavil in jo napravil vsem razumljivo, se je pisatelj omejil le na dve osebi, in sicer na Nicole, to je, na dekle iz Trsta, in na Dina. Dino je slikar, ki se uspešno ukvarja z risanjem pikantnih slikanic za popularne časopise in revije. Zato nima finančnih problemov. Dvajsetletna in čudovito lepa Nicole prav tako nima finančnih problemov, ker je podedovala veliko premoženje in je sama na svetu. Njena edina skrb je, pritegovati pozornost ljudi na svojo lepo osebo in na svoja čustva. Toda ta egocentrična skrb je v njej tako velika, da se spremeni v pravo duševno bolezen, ki je noben psihiater ne more pozdraviti. Že pri izbiri svojih junakov je torej Festa Campanile zelo pazil, da bi se izognil vsakršnemu pripovednemu dodatku, ki bi ga prisilil, da obravnava vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z ljubezensko strastjo. Nicole in Dino sta družbeno, duševno, duhovno in tudi finančno popolnoma svobodna. Resničnost, v kateri živita, je brez vpliva na njuno ljubezensko zgodbo. In naj v tej zvezi povemo, da je Nicole le slučajno »dekle iz Trsta«. Bila bi lahko tudi iz Pariza, kjer se je rodila, ali pa iz Rima. Prav takcr je Trst samo slučajno prisoten v romanu, pa čeprav se vsa zgodba odvija v njem. Nič bi se namreč ne spremenilo, če bi se Nicole in Dino srečala, denimo, v Neaplju ali pa v Benetkah, to se pravi v katerem koli obmorskem mestu, ker je pisatelj za svojo zgodbo nujno potreboval morje. Ljubezenska igra, ki se splete med Dinom in Nicole je torej pogojena le v sami sebi in zato izstopa z vsem možnim sijajem in hkrati tudi z vso svojo dramatično bedo. Nicole se takoj zaljubi v Dina. a se mu izmika. Še svojega imena mu ne pove. Prikaže se nepričakovano v Dinovem stanovanju in prav tako nepričakovano in brez pravega razloga izgine za cel teden ali celo za mesec dni. Dino ne razume njenega čudnega vedenja. Čuti pa, da brez nje ne more živeti in posveti skoraj ves svoj čas iskanju njenega naslova ali vsaj sledi, ki bi ga lahko pripeljala do nje. Ko končno odkrije njeno skrivnostno bivališče, se njegova ljubezen spremeni v nežno pomilovanje. Nicole je pacientka v umobolnici, kjer jo z očetovsko ljubeznijo zdravi dr. Marin. Dino se odkrito pogovori z zdravnikom, ki mu ne daje dosti upanja, a mu vseeno da razumeti, da bi se Nicolino zdravstveno stanje lahko znatno zboljšalo in morda celo zadovoljivo popravilo, če bi lahko živela z občutkom, da jo kdo neizmerno ljubi in da je pripravljen mirno prenašati vso njeno muhavost. Dino jo tako vzame k sebi v stanovanje z obljubo, 'da se bosta poročila in popolnoma spremenila način življenja v docela novem okolju. Prve dni je vse v redu, pa čeprav mora Dino dosti pretrpeti zaradi njene bolestne občutljivosti in njenega patološkega egocentrizma. Toda kmalu se vse povrne v staro. Nicole ne prenese nobene vezi, pa naj bo še tako rahla in nežna. Nekega jutra se skrivaj odpravi od doma in se pusti zadušiti od morske vode prav pred tistim delom plaže, na katerem se je prvič srečala z Dinom. ideal dušil z lastnim pozitivizmom in resni- . coljubjem. Po Vučetičevem mnenju si je Brez zgodovine — brez krlezianstva Lasičeva metoda v nasprotju. Lasič v svoji knjigi velikokrat definira Krležo kot »skrajno kontradiktorno vrtavko«, Šime Vučetič pa ta pojem zavrača in najprej podvomi, da bi sploh kaj pomenil, zatem pa ga izpodbija tudi na podlagi prav nasprotnih značilnosti Krleževe osebnosti: kljub svojemu temperamentu in čustvenosti je bil dosledna osebnost. Nadalje Vučetič zameri Lasiču, da opleta s kičastimi metaforami. Ena izmed njih je tudi ta. da se Krleža ponaša s »ponosnim solipsizmom«, Vučetič pa vprašuje, kako je mogoče uporabiti tak pojem za človeka, ki je imel vse življenje politične razprave, javno protestiral, ki je eno od svojih del posvetil Leninu, kar vse priča o tem, da je bil Krleža človek angažiranih dejanj in da je zavestno sledil zgodovinskim tendencam, razen morda v letih od 1940 do 1945, ko si je prišel navzkriž s partijo in ko je preživel golgotsko. getsemansko trpljenje. Tudi o Lasičevi tezi, da je Krleža po vojni postal »sopotnik oblasti«, je Vučetič povedal svoje mnenje. Ta pot ni vodila od »osamljenega jezdeca« do »sopotnika oblasti«, temveč se je Krleža pravzaprav vrnil k bistvu družbe, k biti partije. Ostal ji je z vsem srcem zvest in z njo je delil dobro in slabo po logiki idej svoje mladosti. Znanstvena delavka z inštituta za zgodovino delavskega gibanja na Hrvaškem Zorica Stipetič je v svojih besedah, ki so zbudile veliko pozornosti, opozorila na bistveno napako Lasičeve metode v knjigi »Krleža — kronologija življenja in dela«. Dejala je, da je avtor pometel vse zgodovinsko iz svojega obravnavanja. Še posebej se je pomudila pri Lasičevem tolmačenju pišče-vega položaja: lahko deluje samo kot disident, če pa ni disident, je po Lasičevih besedah navaden hlapec oblasti. A če je disident, kar naj bi pomenilo »pravi pisec«, je neizogibno tudi dvojna osebnost. To so po mnenju Zorice Stipetič preveč poenostavljena tolmačenja pisateljevega položaja, Lasič pa pojme, kot so oblast, angažma in podobno, uporablja brez nujne relativizacije. Stipetičeva torej zameri Lasiču, da je v svoji knjigi zanemaril zgodovinskost, ugotavlja. da je, ko je pisal to knjigo, postregel s svojim izborom dejstev in ustvaril svoj dogmatizem. Po njenih besedah je Lasič manihejec in dogmatik, čeprav prav to očita revolucionarjem. Ker v takšni knjigi ni zgodovine, pa bi morala biti v njej navzoča, je tudi brez konteksta, v katerem bi človek branil svojo človeškost, s tem pa je tudi oropana krležianstva. Pričevanja piscev Literatura kot boj Njen samomor ima pa poseben pomen. Ne gre za klasični samomor zaradi Aesrečne ljubezni, ampak za umik v smrt spričo ugotovitve, da ljubezen, ki jo Nicole enači s strastjo, ne more trajati večno. V njej je torej predv-. sem neka neizmerna in nezdrava ljubezen do same sebe, saj se odloči za samomor šele potem, ko ugotovi, da ne bo mogla vedno pritegovati nase Dinove pozornosti, kot ji je to uspelo v začetku. To se pravi, da ne bo mogla vedno igrati glavne vloge v njegovem življenju in da se zaradi tega nikoli ne bo mogla sprijazniti z resničnostjo. V tem pogledu je njena ljubezen, kot smo že prej rekli, nekako izven nje. Pisatelj je torej hotel nadrobno analizirati ljubezensko strast prej ko ljubezensko čustvo. ali, drugače povedano, prej neko posebno in izredno stanje človekovega duha kot pa pravo človekovo naravo, in iz tega zornega kota je njegova zgodba o ljubezni mnogo globljega pomena, kot je videti na prvi pogled. Še posebno zanimiva pa se nam zdi, ker ne izhaja iz kake psihološko ali intelektualistično vnaprej zasnovane teze, ampak iz domišljije, kakršna še lahko razvije v trenutku, ko brutalno ločimo strast od realnega življenja in jo prepustimo lastni usodi. Ob vsem tem pa si ne moremo kaj, da se ne bi ponovno vprašali, zakaj se sodobno italijansko pripovedništvo razen nekaj redkih izjem, ki pa jih skoraj vse zastopajo pisatelji iz Furlanije-Julijske krajine, izmikajo resničnemu življenju, to se pravi epu, in se raje zatekajo v obravnavo motivov in problemov, ki so sicer lahko tudi izredno zanimivi, kot je nedvomno zanimiva prav zgodba o Nicole, a so kljub temu poetično sterilni, pa čeprav formalno brezhibni in vsebinsko privlačni. Očitno se je italijanska družba po vojni razvila hitreje kot njeni pripovedniki, ki so še zasidrani v meščanskem akademizmu prejšnjega stoletja in je zato ne morejo razumeti. To jih potem sili, da razpravljajo samo o enem njenem aspektu, in sicer o meščanskem, in da ne vidijo očitnih in velikih dram, preko katerih se je italijanski narod v drugi polovici tega stoletja iz poljedelskega skoraj čez noč spremenil v industrijskega. Ignazio Silone je torej, žal, ostal brez posnemovalcev. Imamo pa kljub temu občutek, da se nekaj premika. V marsikaterem, še posebno mlajšem italijanskem pisatelju se namreč že poraja dvom, da literatura ni in ne more več biti le domena meščanske družbe in njenih odnosov do potrošniške civilizacije. Ko se bo ta dvom spremenil v gotovost, kot se je že zgodilo pri nekaterih pisateljih iz Furlanije-Julijske krajine, bo tudi italijansko pripovedništvo končno našlo svojo pot in se pridružilo velikim tokovom sodobne svetovne književnosti. JOSIP TAVČAR o sem prebral naslov teme ^ LITERATURA KOT BOJ (na pisateljskem srečanju na Bledu),.sem se vprašal: Kak-boj? Kateri boj? Menim, da je teh bojev več vrst. Sleherni pisatelj bojuje vsaj dva boja. Boj, ko mu je literatura orožje, s katerim se bori proti zlu (brez upa zmage seveda!) pa proti nestrpnosti med ljudmi in narodi, proti duhovnemu tartifovstvu, proti notranji emigraciji premnogih piscev, proti laži, proti skritemu denun-ciantstvu, proti nesvobodi, proti makia-velizmu politikov, proti morilcem duha in teles in tako dalje naprej. O tem prastarem boju so pisci in misleci vseh barv napolnili že nešteto polemičnih akumulatorjev s pametnimi in neumnimi, oportunističnimi in pogumnimi mislimi. Zato bi rad samo opozoril na neki drug boj, ki je v našem času značilen, psihofizično težak, zapleten kompleksen in za pisce tudi usoden, posebno v družbenih sistemih raznobarvnih totalitarizmov, ali, z drugo besedo, v sistemih monokracij. To ni boj, ko je pisatelju literatura orožje. To je boj, ko literatura — kot stara zbadljivkanastopi kot subjekt, ki ga je zaplodil pisatelj in napove boj lastnemu »očetu«! Neusmiljeno ga sprašuje, polemizira z njim in ga muči: Zaplodil si me! Kako in s čim me boš hranil? S pustimi dokumenti in z golimi podatki? S fantazijo? Z etičnim pogumom ? Me boš uspel potisniti skozi upore snovi same na sebi? Me boš znal na uporno belino papirja grafizirati estetsko? Me boš vklenil v verige enega samega »-izma«? Starega ali modnega? Mi boš dovolil sprehode po parku različnih »-izmov«? V kaj ti bom zrasla? Bom le tvoj zakrneli, debilni otrok? Me boš vzgojil v lažnivko, oportunistko, denun-ciantko? Ali me boš zalival z navdihom -ki je nekaj izven razuma — da se bom razcvetela v rožo lepote? Bom dišeča vrtnica ali bodeča neža? Ta boj pisatelja z lastno, rojevajočo se literaturo, je večen, sladkogrenek in nikoli do kraja dobojevan boj. Iz tega boja velikokrat oba borca - pisatelj in njegova literatura — prišepata kot etično moralna invalida. Posebno v družbenih sistemih monokracij. Kaj vse v tem boju pisatelja z lastno literaturo zapeljuje v neetična zaklonišča?? V praksi sta se uveljavila predvsem dva načina. Prvi način je, da se pisatelj skrije v svoje notranje svetišče. Beg v to svetišče je ena od oblik duhovne emigracije. To svetišče je tem lepše, čim večja je cena, katero moraš plačati, da v tvoj »slonokoščeni stolp« ne vdere noben tujec. In človek v pisatelju se prične pretvarjati! Redko so se v človeški zgodovini ljudje pretvarjali v tako ogromnem številu, kot v današnjih družbenih sistemih monokracij. Seveda pa ta duhovna emigracija ni nič novega. Presenetljivo analogijo tega pojava nam nudi zgodovina islama v prednjem Orientu. Tam ni bilo pretvarjanje le skrivanje osebnih misli in čustev. To pretvarjanje se je razvilo v trajni življenjski kažipot, ki so mu dali ime KETMAN. Kaj je pomenilo KETMAN v Perziji, je razložil francoski pisec grof Gobineau, ki je bil v Perziji od leta 1855 do 1863 veleposlanik francoske ambasade. Gobineau piše: Perzijci živijo po načelu, da moraš svoje resnično prepričanje in namene pred človekom druge vere čimbolj skrivati. Dovoljena so vsa sredstva, da drugoverce prevaraš! S perzijskim življenjskim načelom KETMAN se ljudje in nekateri etično moralno porozni pisatelji - včasih zvito, včasih klavrno - rešujejo v vseh družbenih sistemih, posebno pa v številnih monokra-cijah. Drugi način, kako lahko pisatelj zaide v boju z lastno rojevajočo se literaturo, naj ponazorim s še enim primerom. Poljak Stanislav Witkiewicz je že leta 1932 napisal roman NENASIČENOST. Zvrst romana fantastika. Gledano skozi lečo današnjega stanja na Poljskem je Witkiewiczev roman naravnost preroški. Junaki njegovega romana so nesrečni. Nikomur in ničemur več ne verjamejo. Sleherno početje na tem svetu se jim zdi nesmiselno, absurdno. Psihoza te nevere in nesmiselnosti življenja okuži vso deželo. V tej okuženi deželi se potem naenkrat pojavijo skrivnostni prodajalci tako imenovanih MURTI-BING tablet. MURTI-BING je b:! mongolski filozof, ki je za svojo filozofijo, za svoj svetovni nazor, za svojo ideologijo iznašel čudežno organsko vezivo, s katerim mu je uspelo svoj svetovni nazor zgostiti v prenosne tablete. Tablete so torej 'sebovale v kondenzirani obliki MURTI-BING ideologijo, ki je bila enaka nazorom napadajoče mongolske armade. Kdor je pojedel te tablete, se je naenkrat popolnoma spremenil. Postal :e bister, srečen človek. Grožnja mongolske armade se tftu ni več zdela tragedija, niti za civilizacije njegove domovine niti za svobodo umetniškega ustvarjanja. Na koncu Witkiewiczevega romana izbruhne vojna. Pred glavno bitko se vojskovodja zahodne armade preda vojskovodji vzhodne armade. In tako mongolska armada z MURTI-BING ideologijo zasede deželo. Prične se novo življenje. Uresničevanje MURTI-BINGA!. Junaki romana postanejo poslušni uslužbenci novega družbenega reda. Glasbeniki ne pišejo več moderne, recimo, atonalne glasbe, temveč komponirajo marše in himne. Slikarji ne slikajo več v stilu različnih »-izmov«, temveč slikajo samo družbeno vredne slike. Pri tem nekateri umetniki postanejo razcepljene osebnosti. Nekaj ustvarjajo za družbo, nekaj pa na skrivaj le zase. Vemo, da sleherni razcepljeni osebnosti volja za boj počasi izhlapi. Primer perzijskega KETMANA in primer Witkiewicz-evega romana nas prepričljivo učita: * Pisatelj, ki hoče v notranjem boju s svojo rojevajočo se literaturo etično moralno zmagati, naj ne živi po perzijskem načelu KETMAN! Predvsem pa naj ne kupuje MURTI-BING tablet. Zakaj ne? Ker je prodajalcev MURTI-BING tablet tudi danes -posebno v monokracijah — še vedno veliko! Če parafraziram naš častitljivi bojni vzklik iz časa naše zmagovite osvobodilne vojne, naj končam s parolo: Smrt MURTI-BING tabletam, svoboda literaturi! IGOR TORKAR O zborniku Dachau (z dokumenti in pričevanji), ki je izšel pri založbi Borec Pretresljiva knjiga Nekateri dogodki tako močno prizadenejo človeka, da o njih lahko trezno razmišlja, govori in piše šele po dolgih desetletjih. To velja v prvi vrsti za strahote koncentracijskih taborišč. Mnogo jih je pomrlo prej, preden bi lahko spregovorili, šestintrideset let po koncu in štirideset let po začetku (vsaj za Slovence) kalvarije, za katero bi želeli, da je nikdar ne bi bilo. ebele zbornike se odpravlja ijjl človek brat z namenom, da IbŽB |H poišče v njih samo tisto, kar ga zanima, eno poglavje tu. eno tam, kar mu bo dalo predstavo v celem delu. Pri 534. strani dolgem zborniku o Dachauu to ni mogoče storiti, čeprav so nekatere stvari opisane dvakrat, najprej v splošnejši Monografiji o koncentracijskem taborišču, potem pa še v drugem delu — v Pričevanjih. Bralec kot da je omrtvičen ob srečanju s smrtjo, uročen od tisočev strahot, tako da do konca knjige ne more odvrniti pogleda od njih, pa če- prav kopičenje martirijev in trupel od strani sprejema bolj otopelo, mehanično in navajeno. O zborniku ni mogoče poročati (z izjemo redkega odlomka) kot o literarnem dejanju; njegova naloga je bila na prvem mestu oteti pozabi in zbrati kruta dejstva v obliki dokumentov in pričevanj. Prvi, dokumentarni del zato z natančnostjo, kakršna je bila le mogoča, poroča o organizaciji taborišča, njegovi ustanovitvi, analizira tipe jetnikov, kazenske postopke, funkcioniranje ambulante in laboratorija za vi-vioeksperimente, šteje mrliče, opisuje osvoboditev, vračanje domov in sojenje taboriščnim zločincem. V kolektivnem uredniškem odboru je levji delež pisanja prevzel nase Stane Šinkovec, ki je vrh splošnega dokumentarnega dela napisal še poglavje o Jugoslovanih v taborišču. Ker je bila večina dachauskih Jugoslovanov Slovencev, je knjiga za nas še posebej zanimiva; prav nič ji zato ne bi škodovalo, če bi prinesla tudi seznam rojakov, ki so šli skozi dachauski pekel. K dokumentarnim zapiskom sodi Je poglavje o delu jugoslovanskih komunistov v taborišču. Drugi del je iz triintridesetih pričevanj (med njimi je nekaj pesmi), ki jih je napisalo nekaj manj avtorjev. So kot ponazoritev tistega, kar je bilo prej načelno pove- V vseh dosedanjih odzivanjih, ustnih ali v člankih ter polemikah, pa tudi v Lasičevih nastopih po izidu knjige, je bilo ves čas čutiti trditev, da je ta knjiga razprava o razmerju med umetnostjo in politiko. Zorica Stipetič pa je tudi to trditev ovrgla in je dejala, da bi se težko s tem sprijaznili iz preprostega razloga, ker je v knjigi vse polno apodiktičnih sodb. Ustvarjalni genij — vendar ne tudi politični Zlatko Čepo, prav tako z inštituta za zgodovino delavskega gibanja, je opozoril na hudo Lasičevo napako: medtem ko je svoji prejšnji knjigi »Spopad na književni levici« razglasil partijo za stalinistično in afirmiral Krležo, v tem drugem delu Krleži pripisuje nekatere negativnosti, ki to niso. Krleža se je spustil v kritiko stalinizma (mišljeno je razdobje pred drugo svetovno vojno), preden je bilo to zgodovinsko mogoče, in pri tem se je razšel s partijo. Partija se, je pripravljala na revolucijo in se ni mogla ločiti od kominterne. Toda tega ne bi smeli povezovati s Krleževim književnim delom, opozarja Čepo. Tudi Šuvar se je pomudil pri tem problemu Krleževega spopada s partijo tik pred vojno in je dejal, da je sum padel na Krležo za vselej. Eno od takih sumničenj je, da Krleža ni bil človek revolucije, da ni bil partizan in tudi ne dosleden revolucionar. Vendar pri tem ne bi smeli stvari mistificirati, opozarja Šuvar. Krleža je bil ustvarjalni genij,-ne pa tudi politični, kot je bil Tito. Krleža je taval v posameznih trenutkih. Ni verjel, da bo tretja sekcija kominterne lahko organizirala revolucijo. Po estetski plati pa je imel prav. Toda na vse to ne bi smeli gledati z današnjih stališč in z današnjimi strastmi, še opozarja Šuvar. Literarni kritik Velimir Viškovič vidi v Lasičevi knjigi tudi nekatere dobre plati: moderen sodoben poskus biografske metode pri raziskovanju književnih del, pa dokaz odličnega poznavanja Krleže. Zavrnil je očitek, ki ga je pogosto slišati, da Lasič ni izkoristil vsega dostopnega gradiva, in je dejal, da njegovo delo ni kronologija ničelne stopnje in je zato logično, da je avtor posegel po tistem gradivu, ki ga je potreboval za zastavljeno hipotezo. Čeprav je Ivan Salečič na začetku te dolge razprave o Lasičevi knjigi zastavil vprašanje, ali je sploh mogoče povedati kaj novega o njej, kar ne bi bilo že vsaj načeto po publicističnem viharju, ki je spremljal to Lasičevo delo, in ko bi imeli vtis, da so izčrpali vse kvalifikative, pa je razprava pokazala,‘da je še marsikaj novega in analitičnega mogoče povedati o tej knjigi. Zanimiva je bila Salečičeva teza o nekaterih variantah kritične zavesti pri nas in o spornih oblikah ideologizacije, pri nas očitnih. Eno od vrst ideologizacije v kulturni politiki je opaziti po Salečičevih besedah kot pokoravanje nekaterim našim včerajšnjim, še neprebolelim svetovom, kar se kaže v skrbi za dediščino. Druga sporna varianta ideologizacije pa si prizadeva za dobesedno obnavljanje preteklosti, od oblačil do idej, tretja se izraža v podrejanju naši nedavni preteklosti in četrta povsem zanemarja dejstvo, da marksistično pojmovanje kulture terja, da jo je mogoče vgraditi tudi v nadnacionalne strukture. Salečič pravi, da bi morali kulturo ubraniti pred takšnimi in podobnimi ideologizacijami, vendar po njegovih besedah Lasičeva knjiga ne pripomore k temu. Ta pogovor ni naredil pike za Lasičevo knjigo Ne glede na vse, kar ie bilo doslej že povedanega, pa bi lahko dejali, da se je komaj začelo govoriti in da bo tema Krleža v najrazličnejših rašomonskih vizurah še torišče velikih polemik in razhajanj v mnenjih. JOŽO PULJIZEVIČ dano v prvem delu. Kljub kratkosti, včasih tudi izrazni nerodnosti, so bolj zanimivi del knjige. Če prva polovica pretrese s statističnimi številkami o mrtvecih, potem druga polovica doseže-isto s posameznimi primeri. Prvi del opisuje funkcioniranje stroja, drugi del pokaže, kako v brezhibni mašineriji deluje en njen kolešček. Pri tem ne more mimo trenutkov, ki so za delovni ritem uničevalne napreve nenavadni, mimo izjemnih slučajev (kdaj pa kdaj tudi veselejšega značaja), ko so čudoviti slučaj, iznajdljivost, drznost in človečnost reševali življenja. Ko se v dokumentarnem statističnem delu navajajo ideolo/ki razlogi taboriščnih zločinstev, se v pričevanjih skozi ideološko prevleko kažejo psihološke razlage zaporniškega kriminala. Vzrok za tako pozen izid zbornika je bil že omenjen. Korenine ima- v človekovi želji pretekle stvari prikazovati tako, da so videti, kot bi kazale v prihodnost, poudarjati njihovo perspektivnost, konstruktivnost, njihove pozitivne plati in posledice. V nečloveških taboriščnih razmerah s stalno grežnjo smrti se je bilo za najmanjše dejanje humanosti in altruizma potrebno še posebej potruditi. Umetniki, ki jim je lastna zmožnost brezobzirnega samorazkrin-kavanja brez olepšav, umetniki, kakršen je Vladimir Kralj v Možu, ki je strigel z ušesi, so pokazali, kako malo je od človeka z veliko začetnico ostalo v koncentracijskih taboriščih. rorej tudi iz sramu pred tistim delom človeka in pred tistimi ljudmi, ki so za Ceno preživetja omagali, dolgoletni molk ob teni koncentracijskih taborišč. Ali ni mogo-:e usode izgubljene Mrzelove dachauske zapuščine povezovati s tisto mentaliteto, ki je bila vsaj do 1948 verjetno pri nekaterih šiva tudi pri nas, z mentaliteto, ki je sovjetskim rdečearmejcem dovoljevala preživele ruske dachauce gledati s prezirljivost-io, ker niso svojega junaštva in zavesti dokazali s smrtjo? Preživeti je pomenilo ponižati se. O ponižanju pa je govoriti in pisati težko in pripovedi, ki bi v prvi osebi govorila o obupu in dvomu, prav nič redkih občutjih v koncentracijskem taborišču, v tem zborniku ni. Ni zato, ker tudi tistih, ki so se jima vdali, povečini ni več. Preblizu je bila smrt v dejanskosti, da se je ne bi bali in jo skozi resignacijo prizivali še zdaj, ko o njej pišemo. Beg pred smrtjo je našel izrazilo v optimizmu, upanju in veri, v potajevanju vsega ponižujočega, ker je pomagalo ostati živ. Mrtvi namreč ne morejo povedati o svojem trpljenju prav niče- Knjiga ima pretresljivo in bogato fotografsko in slikarsko prilogo. Od podobnih prihodnjih projektov bi si želeli, morda je to samo moja osebna želja, le še natančnejše psihološke analize t. i. »taboriščne samouprave«. MIRAN HLADNIK DELO str. 6 KNJIŽEVNI USTI Iz zgodovinske knjige Janeza Kramarja, ki z naslovom »Marezige trdnjava slovenstva v Istri« izide pri Lipi Boj za narodno enakopravnost Kmalu pride na knjižni trg zgodovinsko delo Janeza Kramarja »Marezige trdnjava slovenstva v Istri 1861—1930«, ki ga je izdala založba Lipa v Kopru. Iz knjige objavljamo dele, ki govorijo o boju istrskih Slovencev in Hrvatov za narovno in jezikovno enakopravnost, kakor se kaže v delovanju istrskega deželnega zbora od 1861, ko je bil ustanovljen, do 1910, ko je prenehal delovati. por Marežganov 15. maja 1921 je bil izredno pomemben dogodek v najnovejši zgodovini Slovenske Istre. Izzval je živo pozornost in zanimanje ne samo med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini, temveč tudi v Jugoslaviji in Italiji. Kasneje je prišlo \ Istri do revolucionarnega in /g«xkrvinskcga osvobodilnega boja. ki pa spominov na dogodke v Marezigah, kateri so sc zdeli s«xlobnikom zelo pomembni, ni izbrisal, temveč jih je še bolj osvežil in utrdjl. Boj za narodno in jezikovno enakopravnost v marežganskem uporu ni mogoče razumeti brez več kot 50 let trajajočega težkegi« boja istrskih Slovencev za narodno in jezikovno enakopravnost v istrskem deželnem zboru. V. ukinitvijo Bachovega absolutizma, s proglasitvijo nove ustave (20. oktobra 1X00) in po objavi februarskega patenta (26. februarja 1X61) je dobila Istra, vključena v Avstrijsko Primorje s Trstom in Goriško. svojo avtonomijo. Za zaščito njenih interesov je imela deželni zbor s 50 člani in deželni reški škof — leti«*. proslavljamo stoletnico njegove smrti - je v programskem govoru 13. januarja 1 X93 podprl predlog M. Jurinea da bi st* sejni zapisniki pisali v italijanščini •n v slovanskem jeziku, kot to delajo v Dalmaci ji iu v Ci«>riei. Slovani, je nadaljeval. imajo prav iste pravice do slovanskih šol. uradov in zav svoji pravici. k««t se ji je «xlrekel Ravnik. Ravnik je v pojasnilu izjavil, tla ima vsak ptvslanec pravico nizpravljati v materinem jeziku, to je v njegovem primeru v slovenščini On se prostovoljno . ........ ... ^ ^ J Andrej M^incjSocialističiio samoupravljanje se uveljavlja kot strateška opredelitev delavskega razreda in delovnih ljudi in je trajen način našega dela in življenja - Zveza komunistov ne n uresničevati nalog celotne družbe, mora pa odpirati perspektive za spreminjanje družbenega položaja delavca - Ni mogoče še naprej dovoljevati lagodnosti, neangažiranosti ali celo nasprotovanja ne more sama LJUBLJANA, 3. jnaaja — Na 2. seji CK ZKS, na kateri je bila osrednja tema dejavnost komunistov aa 9. kongresa ZKS in v pripravah aa 12. kongres ZKJ, je intel uvodni referat predsednik CK ZKS Andrej Marinc: »Rezultati, ki smo jih ustvarili v tridesetletnem razvoju socialističnega samoupravljanja, so izredni in ni potrebe, da bi jih Se posebej dokazovali in predstavljali ljudem doma in v svetu. Socialistično samoupravljanje se uveljavlja kot strateška opredelitev delavskega razreda in delovnih ljudi in je trajen način našega dela in življenja. Z vsebinsko usmeritvijo 9. kongresa ZK Slovenije smo ponovno poudarili, da vztrajamo na poti revolucije, po kateri smo trdno stopali skupaj s Titom in Kardeljem. Sleherna drugačna pot kot je naše socialistično samoupravljanje, ki ga dosledno opiramo na razredno razsežnost naše revolucije, bi zavrla razvoj naše družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krize. Nobena druga pot ne more zagotoviti takšnega socialističnega, samoupravnega in demokratičnega razvoja, v katerem bi lahko z neposredno zavestno, organizirano in odgovorno samoupravljalsko in politično pobudo in akcijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi uspešno presegali objektivna protislovja v razvoju naše družbe in uresničevali njihove sedanje in zgodovinske interese. Socialistično samoupravljanje predstavlja naš odgovor na temeljna protislovja, ki v drugih družbe nepolitičnih sistemih na različne načine odtujujejo delavce od gospodarjenja z novo ustvarjeno vrednostjo ter jih s tem odrivajo od oblasti. V nasprotju z drugimi, ki iščejo izhod iz krize v ohranjanju sistemov odtujene oblasti pa gradimo mi našo družbo skozi številna iskanja na temelju novih družbenolastninskih odnosov in samoupravljanja. V tem vidimo tudi našo prednost. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da socialistično samoupravljanje ni stihijski proces, marveč rezultat aktivnosti naprednih subjektivnih sil. 1 uresničevanja usmeritev, ki soopredeljcnc v »izho-j diščih j , oziroma nalog, Id smo jih sprejeli na 9. j kongresu Zveze komunistov Slovenije. Ne potrebujemo papirnatih programov, ki nastajajo v kabi-j netili, saj bi takšnih nihče ne uresničeval. Potrebujemo akcijo in ukrepanje! Samo tako bomo mobili- zirali delovne ljudi za uresničevanje ekonomske | stabilizacije. . / • Se zlasti ko ■ematfrvali, če delovna Ijadje k bodo spre jek ia ■resni če vali nalog, Id so pred nami, kot svoje, b tjeno aktivnostjo snhjahtivnfli sB in vseh ifrlrnidk IjnaH. Uveljavljanje ustavno opredeljenih i ga človeka in celotnega naoa^pravme demokracije je najpomembnejša vzvod stabilizacijskega procesa, njegov organizirani temelj in tudi njegov cflj.Vendar sedanje (hnžbenoe-koaoansfce razmere zahtevajo astvaijalni napor za izpeljavo ha operacionalizacija Protislovja je mogoče premagati z najširšim družbenim bojem, katerega bodo vodile najnaprednejše sile, predvsem zveza komunistov Dejanske spremembe v zdajšnji sestavi proizvajalnih sil bodo nedvomno terjale veliko naporov. To bo dolg in truda poln proces z vrsto protislovij, ki jih je mogoče premagati samo z najširšim družbenim bojem, katerega bodo vodile najnaprednejše sile, predvsem zveza komunistov. razvoj«, ki jo je terjal 9. kongres Zveze stov Slovenije, postaja tako i ba, hkrati pa tadi odločna zahteva delavcev v in težavnem obdobja razvoja. S pomočjo stično samoupravljanje sprošča v ljudskih množicah, burno zato nujno morah poiskati še bolj jasne odgovore na številna vprašanja, ki nam jih zastavlja naša sedanja gospodarska in ihnilii na praksa nasploh. Zveza komunistov izhaja iz globokega prepričanja, da so to pridobitve, za katere so se naši delovni ljudje opredelili v žilavem narodnoosvobodilnem in revolucionarnem boju. Socialistična in samoupravna narava našega sistema pa terjata še več samodiscipline in reda, doslednega spoštovanja zakonskih norm ter moralnih, etičnih in drugih vrednot, ki smo jih oblikovali skozi vse dosedanje obdobje naše revolucije. Na 9. kongresu Zveze komunistov Slovenijesmo temeljito analizirali družbenoekonomske in politične razmere. Opozorili smo na številna protislovja in globlje vzroke sedanjih problemov ter se opredelili do vseh najpomembnejših vprašanj, problemov in dilem, kakot tudi do pojavov in teženj, ki nastajajo v naši družbi pri uveljavljanju strategije razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov, ki smo jih opredelili z ustavo, zakoni in s kongresnimi dokumenti. Na kongresu smo opredelili poglavitne naloge komunistov v skupnih prizadevanjih družbe za gospodarsko stabilizacijo in pri tem zlasti poudarili nujnost temeljite preobrazbe družbenoekonomskih odnosov in prakse na področju razširjene reprodukcije, ekonomskih odnosov s tujino, delitve po delu in rezultatih dela, samoupravne integracije združenega dela in ekonomske politike. Poudarili smo. da je za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in za urejanje sedanjih gospodarskih težav odločilno prav to, ali bo delavec v temeljni organizaciji združenega dela in v delegatskih odnosih odločal o dohodku v vseh oblikah dohodkovnega povezovanja in povsod, kjerseonjem odloča. O teh vprašanjih bomo sprejeli ustrezne usmeritve tudi na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Pomembna spodbuda in vodilo za naša nadaljnja prizadevanja pri uresničevanju kongresnih dokumentov so izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki jih je pripravila komisija zveznih družbenih svetov in jlLi posredovala v javno razpravo. Izhodišča je kot gradivo 12. kongresa in kot konkretno napotilo za akcijo na vseh ravneh sprejel tudi CK ZK Jugoslavije. Vsebujejobistvene opredelitve o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kakor tudi vsebino in smeri prihodnjega materialnega in socialnega razvoja. V izhodiščih je poudarjeno, da so korenite spremembe v naši praksi, s katerimi naj bi v celoti uveljavili opredeljeni sistem socialističnega samoupravljanja, usodnega pomena za naš razvoj. To se nanaša predvsem na: utrjevanje ustavnega mesta in vloge delavca v temeljni organizaciji združenega dela, uveljavljanje ekonomskih zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje in družbenega planiranja, predvidene spremembe v načinih gospodarjenja in politiki razvoja, ki iz tega izhajajo. Sleherno omahovanje pri uresničevanju teh nalog bi vodilo naše gospodarstvo v še hujše ali celo brezizhodne težave, krhalo bi politično in gospodarsko enotnost in stabilnost Jugoslavije in slabilo njen mednarodni položaj. Ker pianov za leto 1982 ne uresničujemo v vsej državi, to zaostruje našo zunanjo likvidnost Gospodarska gibanja v prvih štirih mesecih letos kažejo, da dosegamo pri uresničevanju planskih usmeritev na nekaterih področjih družbene reprodukcije dobre rezultate. Industrijska proizvodnja trenutno celo narašča. Povečana je proizvodnja sredstev za delo. V preteklih dveh letih smo v naši republiki zmanjšali delež investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu in dosegli večjo usklajenost investicij z dogovorjeno politiko razvoja. Delež investicij, namenjenih v proizvodne zmogljivosti za izvoz, se povečuje. Delež slovenskega konvertibilnega izvoza v jugoslovanskem je lani znašal 26 odstotkov, letos pa se je povečal celo na 27,4 odstotka. Kljub temu pa našega plana za leto 1982 ne uresničujemo v celotni državi, kar zaostruje našo zunanjo likvidnost, ki je sedaj naš poglavitni problem, ki omejuje razvoj in zelo neugodno vpliva na skupne tokove reprodukcije. Prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo postav-Ijajo pred nas še nekatere zelo konkretne naloge. Inflacija in gospodarska nestabilnost z vso svojo silovitostjo razjedata vsa naša prizadevanja za normalizacijo razmer, za uresničitev številnih družbenih ciljev v razvoju in glede družbenih odnosov. Se vedno so porušeni blagovno-denami odnosi, ki so poleg nizke produktivnosti dela temeljni razlogi naše nestabilnosti in nizke konkurenčnosti v mednarodni menjavi. Zamašiti bo treba preostale »ventile«, kot je dejala Milka Planinc v svojem nastopnem govoru v skupščini SFRJ, ki še vedno omogočajo porabo (investicijsko, osebno, skupno in splošno porabo), ki nima kritja niti v blagu niti v ustvarjenem dohodku. Izvori teh sredstev so še vedno v politiki nepokrite emisije v Narodni banki Jugoslavije ter v kreditiranju poslovnih bank, ki še zmerom pretvarjajo kratkoročna sredstva v dolgoročna in zagotavljajo obseg kreditiranja, ki ni realen izraz razpoložljivih sredstev njihovih ustanoviteljev. O teh vprašanjih bo govor še pozneje ob oceni ekonomske politike, ki jo vodimo in dopuščamo Podatki opozarjajo da osebna, »<«««■ pa skupna poraba bistveno odstopata od planskih predvidevanj Odkrito in kritično se moramo pogovoriti o nalogah, ki zadevajo nas v republiki, v občinah, v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in povsod, kjer trošimo sredstva. Podatki za prve tri, štiri mesece leta 1982 opozarjajo, da osebna, zlasti pa skupna poraba, bistveno odstopata od planskih predvidevanj. Sredstva za osebne dohodke v združenem delu so se marca letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 31,1 odstotka. Glede na to so osebni odhodki rasli bistveno hitreje, kot to dovoljuje resolucija in so se zato realni osebni dohodki v prvem trimesečju glede na enako obdobje lani povečali za 2,1 odstotka v gospodarstvu in za 1,8 odstotka v družbenih dejavnostih. Od planiranih sredstev za skupno porabo v letu 1982 je bilo predvideno, da bo v prvem tromesečju letos v SIS družbenih dejavnosti zbranih 21,7 odstotka, dejansko pa je bilo v omenjenem obdobju zbranih 24,3 odstotka, kar pomeni, da se dogovorjenih okvirov ne držimo. Skupščina SRS in njen izvršni svet pripravljata osnove za spremembo družbenega piana 1981-85 in za spremembo in dopolnitev ekonomske politike za leto 1982. Takšne popravke planov pripravljajo v celotnem združenem delu in v občinah Izvršni svet je v tej zvezi pripravil dodatne programe ukrepov in aktivnosti, ki naj prispeva k spremembi politike in še posebej nekaterih negativnih tendenc, ki jih že lahko ocenimo za prvo polletje leta 1982. Prav je, da se z njimi seznanimo in da v pristojnih organih na vseh ravneh odločno zastopamo stabilizacijsko obnašanje, za katerega smo se enotno opredelili tudi na 9. kongresu ZK Slovenije. Čeprav zveza komunistov ne nosi neposredne odgovornosti, ki gredo samoupravnim, družbenim in državnim organom, je dolžna voditi idejnopolitično bitko za temeljno usmeritev, ki jo delovni ljudje sprejemajo. Ob tej priložnosti želim opozoriti, da mora boj za ekonomsko stabilizacijo postati brezkompromisen in je sestavni del boja za našo neodvisnost in perspektivo. Ob konkretnem obnašanju bo potrebna tudi diferenciacija. Demarkacijske črte za našo dejavnost so jasne. Prekiniti moramo verbalizem in zahtevati akcijsko naravnanost. Ni mogoče še naprej dovoljevati iagodnost, ne angažiranost ali celo nasprotovanja. Gospodarske stabilizacije ne uresničujemo zgolj zato, da bi poravnali svoje dolgove v tujini, marveč zato, da bi odpravili vzroke neodgovornega najemanja kreditov in nespametnega gospodarjenja V izhodiščih je poudarjeno, da pod pojmom ekonomske stabilizacije ne razumemo sprememb, ki naj bi tokove gospodarstva povrnile v nekdanji »trdni« položaj in da ne gre zgolj za popravljanje napak, ki so povzročile motnje, oziroma za ponovno vzpostavljanje preživelih odnosov v družbeni reprodukciji. Nenehno se moramo zavedati, da je ne uresničujemo zgolj zato, da bi poravnali svoje dolgove v tujini, ali se v svetu dokazovali kot pametni gospodarji, marveč zato, da bi odpravili same vzroke nebrzdanega in neodgovornega najemanja kreditov in nespametnega gospodarjenja. Zato naš izhod ni samo preprosto v pozivu: delati več in bolje, marveč v uveljavljanju spoznanj, da bomo več in bolje delali le, če se bo krepil položaj delavca v združenem delu kot suverenega gospodarja nad celotno družbeno reprodukcijo in položaj delavca in občana v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, tako da se bo sleherni človek lahko uveljavljal kot celovita družbena osebnost. V slehernem okolju se moramo lotiti uresničevanja programa ekonomske stabilizacije oziroma Proizvodnji blaga in opravljanju storitev za izvoz na konvertibibio območje je treba nameniti absolutno prednost V takšnih razmerah je nujno treba nameniti absolutno prednost proizvodnji blaga in opravljanju storitev za izvoz na konvertibilno območje. Izdelati je potrebno plane za pospešitev procesa proizvodnje za izvoz tudi v zoženih možnostih, katerih glavni učinek bo trenutno zmanjšanje proizvodnje za domači trg in povečanje izvoza na konvertibilno področje in selektivno zmanjšanje uvoza. Tudi takšno usmeritev moramo sprejeti, če ni drugih možnosti, da zagotovimo sprotno [Uravnavanje naših mednarodnih obvezno- • Glede na razvitost proizvajalnih sil, sestavo proizvodnje, pridobljene trge, usposobljenost naših delavcev, morajo organizacije združenega dela iz Slovenije na osnovi trdnejšega in bolj razvitega dohodkovnega povezovanja z organizacijami združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu prispevati še več kot doslej k hitrejšemu vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno menjavo in k izboljšanju zunanje likvidnosti države. Čeprav se bodo pri tem neizprosno razkrivale pomanjkljivosti, kot so relativno nizka produktivnost, strukturna neskladja, razdrobljenost in nepovezanost organizacij združenega dela, se tej usmeritvi ne bomo izognili, ker je kakovostnejše gospodarjenje v neposrednem tekočem in razvojnem interesu delavcev sleherne temeljne organizacije združenega dela in celotnega združenega dela. Izvozna usmeritev je mogoča samo, če bomo v proizvodnjo in v storitve vlagali več svojega ustvarjalnega, strokovnega, znanstvenoraziskovalnega dela, če bomo oblikovali našim potrebam ustrezno dolgoročno strategijo razvoja znanosti in tehnologije. Delavci v organizacijah združenega dela se morajo odločati za naložbe v razvoj takšne proizvodnje, znanja, kadrov in takšne tehnologije, za katera so sami in družba neposredno zainteresirani in ki lahko največ prispeva k vključevanju v mednarodno delitev dela. Sleherna temeljna organizacija združenega dela mora skrbeti za naložbe v pridobivanje znanja, razvoj domače tehnologije in za uspusabjanjc strokovnjakov, Iti jih potrebuje za svoj razvoj. Tudi v prihodnje bomo morali uvajati v našo proizvodnjo tuje dosežke znanosti, tehnike in tehno-logije, toda ne stihijsko, le v korist kratkoročnih interesov organizacij združenega dela ali celo v interesu tujih transnacionalnih družb. Dosežke tujega znanja in tehologije moramo ustvarjalno uporabljati skladno z našimi dolgoročnimi interesi in potrebami, sicer se bo naša ekonomska odvisnost od tujine še povečala, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za naš razvoj. Izhodišče in podlaga naše strategije vključevanja v ekonomske odnose s tujino je lahko le dosledno uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Zato moramo ustvarjati vse možnosti, da bodo tudi v tem delu družbene reprodukcije odločali delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ter da bodo v odnosih medsebojne proizvodne, poslovne in interesne povezanosti in dohodkovne soodvisnosti pridobivali in razpolagali z ustvarjenim dohodkom in devizami v skladu s prispevkom k njihovem ustvarjanju. Iz tega osnovnega odnosa moramo izpeljati celotno ekonomsko politiko, vse dohodkovne odnose pri ustvarjanju deviznega priliva, planiranje ekonomskih odnosov s tujino, predvsem pa samoupravno izraženo in uresničevano odgovornost dolžnikov za vračilo tujih kreditov, ki postaja prva obveza pri razporejanju deviz. ŽariSča gospodarske nestabilnosti moramo učinkoviteje odpravljati: navaditi se moramo, da bomo morali preusmerjati proizvodnjo posameznih ozdov ali pa njihovo poslovanje ustaviti Pereč problem slovenskega gospodarstva, podobno kot v celotni Jugoslaviji, so izgube. V letu 1981 je imelo izgube v SRS 156 organizacij združenega dela. Njihova skupna vrednost je 4,3 milijarde din. Neporavnane izgube v znesku 3,5 milijarde din je imelo 80 organizacij združenega dela. Obseg izgub se je povz- zacij združenega dela enači s samoupravnim odnosom, sleherno pobudo za združevanje sredstev, ali pa za uresničevanje v družbenih planili dogovorjenih skupnih nalog, pa se enači z odtujevanjem dohodka in etatizmom. Prav tako ne privoljuje v prakso, v kateri se združevanje dela in sredstev pogosto oži le na institucionalno oziroma fizično povezovanje temeljnih organizacij združenega dela v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, pri čemer je močno poudarjeno področno, podjetniško in teritorialno združevanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. S temi pojavi so tesno povezani tudi različni lokalizmi, katerih nosilci so'pogosto vodstva družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti. V bistvu gre pri tem za zaokroževanje gospodarjenja na mikroravni in za gospodarsko nesmotrno drobitev združenega dela, ki zavira nujne procese integracije. Organizacije zveze komunistov morajo sproti ocenjevati konkretne vzroke dezintegracijskih procesov in terjati, da bodo delavci pred odločanjem seznanjeni z gornjimi ocenami in z materialnimi posledicami svojih odločitev. Odločno se je treba upreti slehernemu poskusu, ki delavce v sistemu združenega dela razdružuje in s katerim se poskušajo uveljaviti sku-pinskolastninska ravnanja in težnje pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. • Članstvo, organizacije in vodstva zveze komunistov moramo podpirati razvoj, Id pelje k moderni in učinkoviti povezanosti ozdov. Takšni, ki temelji na planiranja In dohodkovnem povezovanju in ki izhaja iz proizvodnih interesov ter na tej osnovi zagotavlja trajnejše in enakopravnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Takšni, Id odpira perspektivo, da na osnovi logike in interesov združenih proizvajalcev omogoča ačinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in Id delavcem in vsem delovnim Iju-dem zagotavlja perspektivo in trden gospodarski in knltarui razvoj, s tem pa poglablja socialistične Z ustavno zasnovo v federaciji so povezani najbolj življenjski interesi slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, naša skupna bodočnost in perspektiva socialističnega samoupravljanja ANDREJ MARINC: Kontinuiteta v socialističnem samoupravnem razvoju, ki jo je terjal 9. kongres ZKS, postaja naša nujnost in potreba, hkrati pa tudi odločna zahteva delavcev v sedanjem gospodarsko in politično zelo zahtevnem in težavnem obdobju razvoja. pel v prvih treh mesecih kar na 4,9 milijarde din, to je enkrat več kot v enakem obdobju lani. K temu sta le delno prispevala povečanje stopnje amortizacije in revalorizacija osnovnih sredstev. Glavna značilnost izgub v obeh letih je obnavljanje zneska izgub pri nekaterih organizacijah združenega dela, kar kaže, da dosedanja prizadevanja organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti za sanacijo razmer in za poravnavo izbub pogostno niso bila učinkovita oziroma niso dala rezultatov. Nekateri sanacijski programi se ne uresničujejo. Še vedno se računa na prakso, ki smo jo često dopuščali, da bo »nekdo« že poravnal dolgove. Z izgubo poslujejo nekatere velike organizacije združenega dela, pri katerih gre praviloma za premalo premišljene razvojne in investicijske odločitve. Ta žarišča gospodarske nestabilnosti moramo učinkoviteje odpravljati. Skupno je treba v okviru sistema solidarnosti poravnati izgube predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki uresničujejo dolgoročne planske naloge, in za katere imajo družbenopolitične skupnosti posebno odgovornost. Sicer se pa moramo navaditi, da bomo i morali preusmerjati proizvodnjo posameznih organizacij združenega dela, ali pa njihovo poslovanje ustaviti in družbena sredstva dati v upravljanje kolektivom in organizacijam združenega dela, ki imajo ekonomsko učinkovite programe proizvodnje in razvoja, delavce pa preusmeriti v organizacije, ki učinkoviteje poslujejo. Značaj blagovne proizvodnje in objektivna nujnost spoštovanja ekonomskih zakonitosti in spoznana resnica, da se naslanjamo na lastne sile, pač zahtevajo spremembo našega ravnanja in obnašanja, da bi zagotovili kontinuiteto našega razvoja. Pomemben del aktivnosti moramo posvetiti naši odgovornosti za uresničevanje ustavne zamisli odnosov v naši federativni večnacionalni skupnosti. Skupaj z drugimi socialističnimi republikami in pokrajinama ter njihovimi organizacijami ZK moramo razmisliti, kako v sedanjih razmerah obogatiti osnove našega skupnega življenja, ki so bile tako trdno stkane v času NOB in revolucije in ki so tako močno razvile materialne proizvajalne sile, uveljavile socialistične samoupravne odnose, okrepile neodvisnost Jugoslavije ter njen ugled in položaj v svetu. Z ustavno zasnovo odnosov v federaciji so povezani najbolj življenjski interesi slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, naša skupna bodočnost in perspektiva socialističnega samoupravljanja. Naš odnos do vseh teh vprašanj smo dorečeno opredelili na 9. kongresu ZKS. Ni jih mogoče postavljati, ne da bi jih povezali z vprašanjem socializma in socialistične demokracije, torej brez tesnega povezovanja nacionalnega in socialnega vprašanja, enakopravnosti, svobode narodov in osvoboditve delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Nacionalno vprašanje je politično, kulturno in ekonomsko vprašanje. Politični sistem federacije deli udodo političnega sistema socialističnega samoupravljanja v celoti. O tem govorimo zaradi tega, da ne bi tega občutljivega vprašanja iztrgali iz celote razvoja in uveljavljanja socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov in tako pozabili, da se v svojih razvitejših oblikah lahko uveljavi le v daljšem zgodovinskem procesu, ki pa mora računati s številnimi že ustvarjenimi družbenoekonomskimi pogoji, ki bistveno vplivajo na mednacionalne odnose, na odnose med republikami in avtonomnima pokrajinama, na njihov razvoj in na razvoj ter krepitev Jugoslavije kot celote. • Z družbenoekonomskega vidika morajo v odnosih med narodi oziroma republikami in avtonomnima pokrajinama veljati ista načela, Id so nam izhodišče pri urejanju samoupravnih odnosov med ljudmi. Zavzemali se bomo za to, da bo vsak narod imel pravico in resnično možnost, da živi in si zagotavlja napredek skladno z rezultati svojega dela in razvoja proizvajalnih sil. Ekonomska samostojnost narodov je vse bolj neposredno povezana z ekonomsko samostojnostjo človeka, s samoupravnim položajem delavca v združenem delu. Gre za načela, ki smo jih še posebej izrazito uveljavili od ustavnih amandmajev naprej in po katerih vsak narod oziroma vsaka republika kot samoupravni in državni instrument delavskega razreda in delovnih ljudi oziroma narodov in narodnosti, Id živijo v njej, suvereno razpolaga s svojim delom in dohodkom — ali kot smo rekli na našem 9. kongresu ZKS - s presežnim delom, ki je materialna podlaga njihovega kulturnega, socialnega, gospodarskega in dragega razvoja. • V razmerah, ko si prizadevamo za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbe noekonom-sitih odnosov in gospodarske stabilizacije, je ena od bistvenih nalog organizacij zveze komunistov in dragih organiziranih socialističnih subjektivnih sil, da z okrepljeno aktivnostjo ustvarimo možnosti za hitrejšo samoupravno integracijo združenega dela in kakovostno spremembo odnosov v dosedanjih institucionalnih oblikah organiziranosti združenega dela. O teh vprašanjih je nedavno razpravljalo predsedstvo CK ZK Slovenije. Dogovorili smo se, da to izredno pomembno vsebinsko vprašanje, zarada svojega ekonomskega in političnega bistva, postavimo pred CK ZKS. Priprava za poglobljeno razpravo zahteva čas in zaradi tega predlagamo, da o njej centralni komite razpravlja jeseni. Nekateri pojavi in tendence, ki jih opažamo in ki jih zaostrene gospodarske razmere poglabljajo, pa terjajo, da se do njih že danes jasno opredelimo. Samoupravne organiziranosti in vsebinske povezanosti organizacij združenega dela ne smemo gledati statično. Prilagajati ju moramo razvoju tehnike in tehnologije, proizvodnim in ekonomskim usmeritvam, pa tudi potrebam razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Podpreti in celo spodbujati mora- mo delavce za kakovostne spremembe, ko je očitno, da le-ta zavira procese različnih oblik združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela, preprečuje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, učinkovitejše gospodarjenje in hitrejši razvoj združenih temeljnih organizacij združenega dela. Brezkompromisen spopad z razdruževalnimi težnjami in procesi, Id so izraz uveljavljanja skupinskolastninskih, egoističnih odnosov Brezkompromisno pa se moramo spopasti z dezin-tegracijskimi težnjami in procesi, ki smo jim priča v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah in ki so izraz uveljavljanja skupinskolastninskih, egoističnih odnosov pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Zveza komunistov ne privoljuje v tezo, ki se ponuja, po kateri se decentralizacijo v smislu sku-pinskolastninskega monopola nad dohodkom organi- Svobodno razpolaganje s presežnim delom pa je mogoče le, če se tudi v odnosih med republikami in pokrajinama ustrezno uporablja in uveljavlja načelo delitve po delu. To pa pomeni za vsak narod realno možnost in pravico, da se razvija v skladu z rezultati svojega dela in razvojem proizvajalnih sil, seveda ob upoštevanju družbene narave dohodka, ki med drugim zahteva in omogoča da se tudi v teh odnosih uveljavlja socialistična solidarnost kot bistvena sestavina enakopravnosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. S plodovi dela mimo z ustavo določenih odnosov med delovnimi ljudmi in narodi ne more razpolagati nihče. To bi bilo mogoče le s silo države, ki pa bi s takim ravnanjem nujno posegala v temeljne pravice in suverenost vsakega naroda, ukinjala samoupravljanje in odpravljala demokratične pivine sistema socialističnega samoupravljanja. Takšna nacionalna svoboda in samostojnost v okviru ustavnih načel, ki so bila sprejeta kot dogovor vseh republik in pokrajin, omogoča in zahteva vsestransko povezovanje narodov in narodnosti Jugoslavije, ne samo skozi institucionalno strukturo federacije, marveč tudi in čedalje bolj neposredno med republikami in pokrajinama, med samoupravnimi organizacijami' in skupnostmi, med družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in neposredno med delovnimi ljudmi. K demokratizaciji razvoja in uveljavljanja ustavnih odnosov v federaciji in k enakopravnosti ter enaki odgovornosti narodov in narodnosti morajo največ prispevati vzajemna prizadevanja združenega dela sleherne republike in pokrajine, da na podlagi skupnih interesov in solidarnosti prispevajo k hitrejšemu razvoju manj razvitih republik in še posebej AP Kosovo. Ti odnosi se morajo prevladujoče razvijati na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev, ki postaja vse bolj materialna podlaga in vzpodbuda za prostovoljno, enakopravno, demokratično in samoupravno integracijo združenega dela in vse naše večnacionalne jugoslovanske socialistične skupnosti. Rezultati, ki smo jih dosegli pri združevanju sredstev za naložbe v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in na Kosovu, so več kot ohrabrujoči. Podpisanih je bilo 36 samoupravnih sporazumov o skupnih vlaganjih; 85% sredstev petdeset odstotnega dela sklada federacije je bilo združenih za leto 1981 v posamezne programe, tako da bo v novozgrajenih objektih dobilo zaposlitev okoli 5780 novih delavcev Pri začrtovanju naših nalog za okrepitev naše odgovornosti za uveljavljanje ustavnih odnosov v federaciji smo dolžni izhajati iz spoznanja, da je trajno poroštvo za stabilen in razmeroma hiter razvoj Jugoslavije samo uresničevanje in razvoj temeljnega produkcijskega odnosa, ko delavec celovito gospodari z družbenim kapitalom in dohodkom. Ta zagotavlja poseben značaj odnosov na enotnem jugoslovanskem trgu ter omogoča njegovo delovanje. Ta temelji in deluje na temeljih združevanja dela in sredstev in svobodne menjave dela, samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in planskega usmerjanja družbenega in gospodarskega razvoja na enotnem denarnem, carinskem in deviznem sistemu, svobodnem ustanavljanju in poslovanju temeljnih organizacij združenega dela itd. Je toliko bolj učinkovit, toliko močnejše so njegove funkcije, kolikor se v praksi vseh dejavnikov reprodukcije potrjujejo in uveljavljajo prav te njegove temeljne družbenoekonomske postavke. Težišče dela v organih federacije je že in bo y bodočnosti še veliko bolj na sporazumevanju, na soglasju in ne na preglasovanju Iz teh ugotovitev tudi ni težko opredeliti ključnih smeri našega delovanja. Vendar je tudi na tem področju naše aktivnosti treba odgovoriti na sedaj pogosto zastavljeno vprašanje o realnosti takšnega sistema odnosov v federaciji, posebej še glede na nekatere negativne težnje in procese, na zapiranje republik in pokrajin, na zanemarjanje odgovornosti za skupne funkcije federacije, za pogost voluntarizem v teh odnosih, kar enako zadeva tako nas kot tudi druge republike in pokrajini. Res je, da ta sistem odnosov, ki jih zahteva taka zasnova federacije in mednacionalnih odnosov, lahko, če popusti aktivnost naprednih subjektivnih sil, pripelje tudi do določenih zaostritev in pojavov nacionalne ozkosrčnosti. Toda iz lastne prakse dobro vemo, da so te težave še toliko večje, lahko pa celo usodne, kadar centralizem in uveljavljanje interesov v večnacionalni državi zaostri mednacionalne odnose. Takrat ostaja le alternativa ali opustiti demokratično smer razvoja ali pa odločno zavrniti tak centralistični koncept in razvijati odnose med republikami in pokrajinama na podlagi demokratičnih samoupravnih odločitev, ki temeljijo na načelu, da je uresničevanje funkcij federacije skupna pravica in skupna odgovornost delovnih ljudi vseh republik in pokrajin s skupnim in enakopravnim uresničevanjem njihovih razrednih, delovnih in nacionalnih interesov na ravni federacije. Zato je težišče dela v organih federacije že in bo v bodočnosti še veliko bolj na sporazumevanju, na soglasju in ne na preglasovanju. To bo moralo postajati čedalje bolj tuje in nujno zlo v političnem sistemu federacije. Posebej pomembno in odgovorno je za to delo - in odnos naše republike in posameznih njenih organov -do tistih organov v federaciji, v katerih se odločitve sprejemajo s soglasjem. To pomeni, da v teh organih, posebej še v zboru republik in pokrajin, ni mogoče ozkosrčno uveljavljati samo svoje interese, ampak je potrebno razumeti in upoštevati tudi interese in potrebe drugih ter ustavno podlago, na kateri je mogoča skupna rešitev. Za voluntaristične in subjekti vi stične ocene ne bi smelo biti več mesta Vse to pa zahteva bistveno spremenjeno delo, veliko večjo medsebojno informiranost, sodelovanje in posebej še razvitost drugih oblik povezovanja samou-pravnih dejavnikov, organizacij združenega dela, sa-moupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, republiških vodstev, itd Kolikor več bo tega sodelovanja, manj bo potrebe, da se bodo rešitve sprejemale v formaliziranih postopkih zveznih organov, oziroma manj bo potrebe po njihovi oblastveni intervenciji tudi pri zagotavljanju nujnih funkcij federacije. Mislim, da bi bilo koristno in v skladu z našo odgovornostjo za urejanje skupnih vprašanj, ki smo jih z ustavo sporazumno opredelili kot funkcije federacije, če bi naložili posebni skupini, da temeljito preanalizira temeljne segmente teh skupnih interesov in uspešnost njihovega uresničevanja, da bi tako prišli do bolj zanesljivih odgovorov, kateri so razlogi načelne, sistemske narave in kje je neustrezno in slabo samo naše praktično politično ravnanje. Za voluntaristične in subjektivistične ocene ne bi smelo biti več mesta. • Za nadaljnji razvoj odnosov v federaciji je neogiben hitrejši in celovitejši razvoj samoupravljanja v republikah in pokrajinah. To je naša neposredna naloga in pogoj, da se prevladujoča vloga delavskega razreda na ravni federacije zagotovi skozi sporazumevanje republik in pokrajin, da bo tudi na tej ravni razredni interes izražen v interesu republik in pokrajin. To pa je tudi vprašanje o tem, kaj nameravamo in kaj moramo spremeniti v delovanju našega družbenoekonomskega in političnega, posebej tudi delegatskega in skupščinskega sistema, da bodo republike in pokrajini v kar največji meri uresničevale ustavno načelo, da nosijo vso odgovornost za lasten razvoj in obenem za razvoj federacije v celoti, da bodo imele do svojih lastnih funkcij v federaciji prav tak odnos, kot ga imajo do funkcij v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah. Te naloge je na znanstvenem posvetovanju v Mariboru o družbenoekonomskih vidikih mednacionalnih odnosov opredelil tovariš Sergej Kraigher. Naj jih na kratko ponovim: prvič, utrjevanje in razvijanje samoupravnega položaja delavcev v združenem delu in delovnih ljudi v odločanju o dohodku in presežnem delu ter o vseh vprašanjih razpolaganja o pogojih, sredstvih in rezultatih njihovega dela; . drugič, premagovanje in dokončni obračun v naši ekonomski politiki in družbeni praksi s samozadovoljnim zapiranjem vase, s politiko avtarkije, z neupoštevanjem v razvoju ekonomskih zakonitosti ter usposabljanje našega gospodarstva za enakopravnejše vključevanje v mednarodne gospodarske tokove; in tretjič, delovanje in izpopolnjevanje delovanja delegacij in delegatskega sistema kot osnovne oblike organiziranosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v našem družbenopolitičnem in posebej skupščinskem sistemu, kar velja tako pri ugotavljanju in usklajevanju avtentičnih interesov v družbeni bazi in vseh ravneh organiziranosti naše večnacionalne skupnosti. Potrjena je Kardeljeva teza, da ne more biti prave in še manj socialistične demokracije, če v njej nima nacionalna individualnost popolne svobode, da izrazi svoje interese in svobodno ureja odnose z drugimi narodi Ustavni koncept odnosov v federaciji, ki temelji na povezanosti razrednega in nacionalnega interesa, je pokazal, kako velik pomen ima nacionalna suverenost in svoboda za sodobno demokracijo in posebej za socialistično demokracijo. Potrdil je Kardeljevo tezo, da ne more biti prave in še manj socialistične demokracije, če v njej nima nacionalna individualnost popolne svobode, da izrazi svoje interese in svobodno ureja odnose z drugimi narodi. Že zdavnaj smo se odločili, da bomo odnose med našimi narodi gradili na podlagi demokratičnih in samoupravnih odločitev, in to zato, da bi okrepili enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov. Zelo dobro se zavedamo, da so jugoslovanski narodi močno in usodno povezani s svojimi dolgoročnimi interesi in težnjami, da lahko branijo in utrjujejo svojo enotnost tudi v demokratični in samoupravni družbi le, če so v njej zares svobodni in enakopravni. In to prepričanje je in bo izhodišče naše aktivnosti na tem področju tudi v prihodnje. Socialistično samoupravljanje mora postati bolj učinkovito, saj so poglobljeni odnosi med ljudmi in ekonomska učinkovitost edino merilo vrednosti sistema kar se je pokazalo kot preživelo, neracionalno, kar nas obremenjuje in je zgolj formalne narave, vsebinsko pa k razvijanju socialističnega samoupravljanja ne prispeva. Opravka imamo znova z okrepljenimi težnjami birokratizacije, ki je v popolnem nasprotju z demokratično vsebino socialističnega samoupravljanja. Med naše poglavitne naloge sodi zato predvsem prizadevanje, da postane socialistično samoupravljanje bolj učinkovito, saj so poglobljeni odnosi med ljudmi in ekonomska učinkovitost edino merilo vrednosti sistema. Zgolj posplošeno in deklarativno opredeljevanje za naš sistem, ne da bi si obenem prizadevali tudi za njegovo večjo učinkovitost, pa tudi za večjo učinkovitost vseh oblik samoupravljanja, pomeni, da svoje vloge in naloge ne opravljamo dobro. Ustvarjalno moramo prispevati k izpopolnjevanju našega sistema na vseh ravneh - v sklopu Jugoslavije in republike, občin in temeljnih oblik samoupravne organiziranosti. Se pomembnejši pa mora postati naš delež v boju za resnično uresničevanje ciljev in vsebine socialističnega samoupravnega sistema ter naš prispevek k spreminjanju zavesti, mišljenja, konkretne družbene prakse in obnašanja. Osvoboditev človeka in osvoboditev dela sodita med trajne cilje delavskega gibanja, ki si jih bo vedno znova osvajala vsaka naša nova generacije, seveda prilagojeno spremenjenim konkretnim družbenogospodarskim in političnim razmeram, v katerih vstopa v silni tok naše revolucije in ji s svojo pobudo in zavzetostjo daje vedno novih zagonov in polet. V organizacijah zveze komunistov smo izvolili nova vodstva. Smo pred kongresi sindikata in mladine. Delo bodo pričele nove družbenopolitične skupnosti, marsikje tudi nove delegatske skupščine v interesnih skupnostih. Obnavljamo ustavne strukture in vodstva. To še zlasti terja tudi aktivni, ustvarjalni prispevek komunistov, trdno in temeljito delo z vodstvi in organizacijami zveze komunistov. Ob zagotavljanju kontinuitete v naši aktivnosti in odgovornosti, je treba upoštevati tudi usmeritve kongresa in jih uveljaviti v posameznih okoljih, upoštevaje moč‘znanja, ki obeta napredek v družbenem pa tudi političnem delu. ® Pred nami je 12. kongres ZK Jugoslavije, katerega težišče bo kontinuiteta uresničevanja naše notranje in zunanje politike, politike neuvrščenosti. Kontinuiteto v naši neodvisnosti in neuvrščeni politiki pa lahko dosežemo le tako, da bomo zagotovili kontinuiteto v našem notranjem razvoju, v krepitvi socialističnega samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa. Glede organizacije in metod dela v socialističnem samoupravljanju je treba odpraviti marsikaj, V lastnih vrstah bomo zaostrili odgovornost do tistih, ki iz idejnih, političnih ali povsem pragmatičnih interesov niso pripravljeni iskati rešitev zapletenih problemov družbene reprodukcije na ustavnih osnovah in načelih Tudi v prihodnje bomo vso pozornost namenili boju proti težnjam in njihovim družbenim nosilcem, ki ogrožajo ali želijo spremeniti temeljne družbene pridobitve, zasnovane na položaju delavca v združenem delu in družbi na podlagi njegove pravice dela s proizvajalnimi sredstvi v družbeni lastnini. Komunisti se bomo odločno spoprijeli s tezo, da je naš sistem družbenoekonomskih odnosov prirejen za »normalne« gospodarske razmere in da v zaostrenih in neusklajenih materialnih gibanjih in neskladjih potrebuje popravke in dopolnitve, ki upravičujejo poseganje v temeljne pravice in odgovornosti delavca in v enotnost temeljnega samoupravnega produkcijskega odnosa. V lastnih vrstah bomo zaostrili odgovornost do tistih, ki iz idejnih, političnih ali povsem pragmatičnih interesov niso pripravljeni iskati rešitev zapletenih problemov družbene reprodukcije na ustavnih osnovah in načelih ter s tem prispevati k preseganju odtujenosti delavca od pogojev, sredstev in’’rezultatov dela. Odgovornost komunistov za uresničevanje sprejete politike se bo krepila le, če bomo sodelovali pri njenem oblikovanju v demokratični razpravi in boju mnenj. Imamo trdna izhodišča, trdno kontinuiteto, in to je geslo našega kongresnega obdobja. To seveda ne pomeni, da imamo vnaprej pripravljene rešitve za vsa vprašanja. Pomeni pa, da se ne bojimo videti problemov, ki jih poraja protislovni socialistični razvoj, in da jih lahko brez zadržkov kritično osvetljujemo in radikalno razrešujemo. Razreševati radikalno - to ni vedno nekaj dramatičnega, zunanje bleščečega in zanimivega. Radikalno je sleherno dejanje, ki korenito spreminja družbeni položaj delavca tako, da svojo usodo in družbeno perspektivo obvladuje on sam. Zveza komunistov mora odpirati te perspektive, ne more pa sama uresničevati nalog celotne družbe. Njen družbeni položaj je položaj gonilne sile, ki črpa energijo svojega programa iz množičnih, socialističnih samoupravnih pobud delavskih in ljudskih množic in njihovih organiziranih subjektivnih sil. Te niso poljubni in nepovezani nosilci izrazov osebnih ali celo privatiziranih položajev, ki se gredo medsebojna pogajanja, sklepajo pogodbe in trgujejo o ciljih in sredstvih. Prav nasprotno, v subjektivnih silah se izraža materialna sila družbene moči socializma, moč ljudskih množic. Te so trdne v svoji socialistični samoupravni usmerjenosti. Zanje je kapitulantsko in protisamoupravno, torej zoper njihove interese naravnano dejanje, če kdo začenja razprave, ki nas vračajo na same začetke naše revolucije. Nedoločenega in praznega prostora pač ni. Je program Zveze komunistov Jugoslavije, je ustava SFRJ, so ustave republik in pokrajin, je zakon o združenem delu, so temeljni kriteriji in rezultati razvoja Jugoslavije. Ti niso nespremenljivi, toda nadomešča jih lahko samo tisto, kar je še bolj napredno in še bolj človeško, kot smo dejali v programu ZKJ. Sleherna mlada generacija mora dati svoj ustvarjalni prispevek k uveljavljanju naprednih družbenih odnosov in razmer Zveza komunistov še posebej računa na mlado generacijo, na njeno pripravljenost, da se še bolj odgovorno vključuje v revolucionarni proces in izživlja svoj ustvarjalni nemir v smiselnih vprašanjih svoje in naše skupne prihodnosti, k jo nudi socialistično samoupravljanje. Sedanje obdobje ponovno potrjuje pravilnost ugotovite' tovarišev Tita in Kardelja o revoluciji, ki še traja, ter o težavah, ki nastanejo vselej, kadar se za svoje cilje ne bojujemo. Zato pa je to obdobje še toliko primernejše za aktivno in ustvarjalno vključevanje mladih ljudi, še zlasti tudi velikega števila tistih, ki smo jih v minulem obdobju sprejeli v zvezo komunistov, pa jih doslej še nismo v zadovoljivi meri pritegnili v naše skupno delo. Reševanje konkretnih vprašanj in dilem, ki se nam vsem zastavljajo, se namreč neposredno nanaša tudi na njihovo perspektivo. Sleherna mlada generacija pa mora dati sVoj ustvarjalni prispevek, mora z delom okarakterizirati tisti del družbenega razvoja, uveljavljanja naprednih družbenih odnosov in razmer, v katerih ljudje lahko svobodno delajo in ustvarjajo za svojo srečo, ki na temelju že doseženega z boji, napori in odpovedovanji prejšnjih generacij samoupravljalcev pomeni zagotavljanje kontinuitete, perspektiv in novih razsežnosti ndSe revolucije.« Komunisti morajo kongresne usmeritve brez odvečnih besed in kar najhitreje povsod preliti v dejanja CK ZKS je opredelil naloge komunistov iz Slovenije po 9. kongresu ZKS in pred bližnjim 12. kongresom ZKJ —Boj za stabilizacijo bo težavna in dolgotrajna naloga, ki jo bo mogoče uresničiti le s prizadevanji vseh delovnih ljudi in predvsem s krepitvijo samoupravljanja LJUBLJANA. 3. junija - Na današnji seji centralnega komiteja ZKS, ki je » največji meri obravnavala aktivnost zveze komunistov po 9. kongresu ZKS in v pripravah na 12. kongres ZKJ, je bi!a potrjena idejna enotnost izhajajoča iz usmeritev 9. kongresa ZKS. Ponovno pa je bila potrjena odločenost komunistov za gospodarsko stabilizacijo, ki pa mora sloneti na doslednem in pospešenem uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov na vseh ravneh. V polemični razpravi so člani centralnega komiteja spregovorili tudi o izkušnjah v delovanju komunistov na posameznih območjih v naši republiki. Vsi komunisti sprejemajo sklepe iz resolucije 9. kongresa ZKS, je med drugim menila Breda Pečan, pač pa je še premalo konkretnih aktivnosti. Precej je še tudi pogovorov »za zaprtimi vrati« oziroma strogo zaupnih informacij, marsikje je čutiti nasprotje med načeli in dejanji. »Vtis imam. da smo pozabili, kakšno veliko moč ima lahko celotna družba«, je menila Breda Pečan, če bi znali s pravilnim obveščanjem in ustvarjanjem pravega vzdušja aktivirati vse doslej še skrite moči naše družbe. Poudarila je tudi. da ne bi smeli pogojev gospodarjenja spreminjati dvakrat ali še večkrat v letu. saj v takšnih razmerah ni mogoče uspešno načrtovati in proizvajati, še zlasti pa spreminjanje pogojev med lcto..i otežuje delo izvoznikom. Med delavci prevladuje prepričanje, da je treba med komunisti bolj kot doslej zaostriti tudi osebno odgovornost, ne glede na to, kje ta ali oni komunist dela - od temeljne organizacije združenega dela vse do najc-dgo-vomejših mest v federaciji. Dejanja, ne besede Geza Bačič je med drugim menil. da bo treba čim hitreje mobilizirati komuniste za konkretne naloge in aktivnosti, saj ljudje upravičeno veliko pričakujejo od 9. kongresa ZKS oz. od vseh kongresov v drugih republikah in pokrajinah ter od 12. kongresa ZKJ. Zato je zdaj pomembno predvsem, koliko bo dejanj, ne pa besed. Po njegovem mnenju bi lahko aktivnost osnovnih organizacij po kongresu ocenili za zadovoljivo. Kljub temu pa se še marsikje preveč ukvarjajo s pripravljanjem programov raznih aktivnosti. Ponekod se celo komunisti na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah ne zavedajo dovolj resnosti gospodarskega trenutka, niso redki pojavi samozadovoljstva. Nekateri se radi primerjajo s slabšimi ali pa so bolj kritični do drugih kot do tiste sredine, v kateri delajo in živijo. V nekaterih organizacijah še vedno podcenjujejo delavca, ponekod so poskusi reševanja gospodarskih težav premalo samoupravno naravnani. Jcar pomeni, da dvomijo v delovnega človeka, ki je gospodar ! svojih odločitev. Javna razprava je po mnenju Geze Bačiča opozorila tudi na večjo odgovornost komunistov, ki morajo stalno delovati znotraj organiziranih oblik. Bolj je treba uveljavljati kakovost dela. znanje, odgovornost. boriti se je treba odločneje proti poskusom dezintegracij v gospodarstvu. komunisti morajo biti najoolj aktivni tam. kjer so problemi najbolj žgoči. Na 9. kongresu ZKS smo komunisti opredelili smeri, cilje in naloge v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju, je v razpravi dejal Stefan Korošec. Pri tem smo se zavedali. da bo boj za uresničenje stališč trd in dolgotrajen in da bo- Naložbe za izvoz morajo imeti prednost Tudi komunisti v republiškem izvršnem svetu so prepričani, jc povedal Vlado Klemenčič, da je treba vztrajati, da se vsi ukrepi sprejemajo in uresničujejo - samoupravno, le za najnujnejše zadeve je treba ubrati administrativno pot. Razgrnil je nekaj podatkov o gospodarjenju v tem letu. V prsih petih mesecih sc jc fizični obseg industrijske proizvodnje v re-rtuhliki nmečal ra 2.6 odstotka 1 publiki povečal za 2.6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. kar jc zadovoljivo in celo nad'resolucij-skim predsidevanjem. Družbeni proizvod jc večji za pol odstotka, v državi za poldrugi. V gradbeništvu so v prvih štirih mesecih opravili za desetino manj delovnih ur. povečali so število ur dela v tujini. Cene sc povita jejo nad rcsolucijskimi predvidevanji in v štirih mesecih letos smo izkoristili že 57 odstotkov predvidenih povišanj v tem letu. Cene industrijskih izdelkov so sc povečale za 52 odstotkov, cene na drobno so višje za 28. življenjski stroški pa so višji za 27 odstotkov. Splošna poraba sc je v občinah povečala v štirih mesecih za 31 odstotkov Republiški proračunski viri so se povečali za 16 odstotkov, kar je v skladu z resolucijo. Zbiranje temeljnega prometnega davka kaže neugodno rast. ker ne bo moč z njim izravnati republiškega deleža za proračun federacije: računajo, da jim bo primanjkovalo okrog dve milijardi dinarjev Presežki, ki jih ugotavljajo v splošni porabi, sprožajo vprašanje, kam z njimi Vlado Klemenčič je omenil razmišljanja, da naj bi znižali prometne davke. Po dveh letih stvarnega zmanjševanja osebnih dohodkov v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer so se v naši republiki sc bolj zmanjševali kot v drugih, so v prvih treh mesecih zabeležili 2-odstotno stvarno zvišanje. Sredstva za OD se povečujejo hitreje kot dohodek in produktivnost dela. s čimer ne bo moč nadaljevati. V državi se je dohodek povečal za 27. osebni dohodki pa za 32 odstotkov. Kar zadeva skupno porabo bomo v republiki zbrali za tretjino več denarja do konca leta. če se bodo ta gibanja nadaljevala. Nujna bo uskladitev. pomemben vir pri tem pa so osebni dohodki Pri investicijski porabi v republiki dosegamo revolucijska predvidevanja. V prvih štirih mesecih letos so se naložbe v nominalnem pogledu povečale za 13 odstotkov, kar dejansko pomeni. da se znižujejo v primerjavi z lani. ko smo jih zmanjšali kar za petino. Zdaj smo po mnenju Vlada Klemenčiča že prišli na raven, ki smo jo predvideli šele v letu 1985. Sestava naložb jc ugodnejša, zakaj četrtina je izvozno usmerjenih. Izgube gospodarstva so se v prvih treh mesecih letos, v primer javi z enakim obdobjem lani podvojile in znašajo 4.87 milijarde dinarjev, v vsej državi pa so za 70 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani in znašajo okrog 44 milijard. Zavzel se jc za čimprejšnjo spremembo letošnje resolucije in srednjeročnega načrta, pri čemer pa se je treba zadev lotiti vsebinsko in ne zgolj formalno, zakaj ponekod še zmeraj obstajajo različne zelje in interesi za izgradnjo različnih objektov. Do 24. maja je slovensko gospodarstvo izvozilo za 522 milijonov dolarjev na konvertibilna tržišča ali za 2IW milijonov manj. kot predvideva načrt za to obdobje letos. Uvozili smo za 657 milijonov dolar,cv ali 127 milijonov manj. kot predvideva načrt. Z menjavo z državami s klirinškega območja smo dosegli v republiki 5 odstotkov presežka izvoza nad uvozom, medtem ko podatki za vso državo govore. da smo v tem obdobju za tretjino več izvozili kot uvozili. Vlado Klemenčič je tudi razgrnil program potrebne aktivnosti m ukrepov. mo naloge uresničevali postopoma. Po mnenju Štefana Korošca sedanje razmere terjajo, da se opremo na lastne sile. Dolgoročni stabilizacijski program bomo lahko uresničevali z etapnimi cilji in v zelo zapletenih razmerah. Stalno bo treba preverjati, kako cilje in smernice uresničujemo v praksi. Opozoril je. da ponekod še omahujejo ali pa si zastavljajo nerealne cilje. Komunisti morajo na vseh ravneh opozarjati na realnost ciljev, na naloge, ki jih lahko uresničujemo. Že danes se srečujemo z večjimi ali manjšimi težavami v proizvodnji, z zastoji, pomanjkanjem materiala, energetskih virov. Ne smemo se slepiti, da bomo te in druge težave lahko odpravili čez noč, na hitro. Po nekaterih ocenah bomo imeli letos le približno tretjino deviz, ki bi jih potrebovali za uvoz repromateriala. V nadaljnji razpravi je Stefan Korošec poudaril, da imamo še dosti neizkoriščenih rezerv, na primer v dohodkovnem povezovanju, v povečanju blagovnega in neblagovnega izvoza, v boljši organizaciji dela. nagrajevanju po delu. Zato bo treba največ prednosti nuditi tistim organizacijam, ki veliko izvažajo na konvertibilno področje. Velike stroške imamo še vedno pri predstavništvih v tujini, več veljave naj bi dobila beseda raziskovalcev in strokovnjakov, neizprosen boj pa bo treba voditi tudi z visoko inflacijo. Kritika za tiste, ki nalog niso izpolnili Nove okoliščine na področju ekonomskih odnosov s tujino zahtevajo, je povedala Vida Novak, da prav komunisti spodbudijo aktivnosti za večji izvoz povsod tam. kjer tega še niso spoznali kot gospodarske nuje. Pogoji poslovanja na tem zelo pomembnem področju pa se prehitro spreminjajo in so preveč odvisni od dejavnikov zunaj združenega dela. Opozorila je na nekatere neuresničene naloge komunistov na odgovornih delovnih mestih v celjskih kmetijsko-predeloval-nih delovnih organizacijah, ki so jim zavoljo tega izrekli kritiko. Med najvažnejšimi letošnjimi nalogami jc omenila prizadevanja za dosego načrtovanega izvoza in za zagotavljanje tekoče proizvodnje v razmerah težavne preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom. Osnovne organizacije. samoupravna telesa in SIS bodo morale spremeniti načrte in jih prilagoditi razvojnim možnostim, zakaj učinkovitega gospodarjenja si ni. moč predstavljati brez konkretnejših sprememb v skupni in splošni |*orabi, racionalnejših oblik in metod del.«. V večini osnovnih organizacij v KS pa ugotavljajo pojave nenačelnosti, oportunizma, v združenem delu in KS pa se morajo spopadati tudi z nekritičnimi odnosi do idejnopolitičnih in razvojnih vprašanj. Stanka Horvat je povedala, da imamo dobro zastavljenih sklepov dovolj in da je zato potrebna le akcija. V njihovem okolju so se usmerili predvsem h krepitvi vloge osnovnih organizacij. s čimer hočejo zagotoviti idejno in akcijsko krepitev ZK. Odločili so se za politično diferenciacijo med člani ZK. S tem jih želijo spodbuditi k obravnavanju in reševanju problemov njihovega okolja. Osnovne organizacije ZK so namreč prevečkrat obravnavale samo gradiva, ki so jih dobivale. na najbolj aktualne probleme pa pogosto pozabljale. Nekatere osnovne organizacije že spoznavajo, da problemov ne morejo rešiti same. zato so se že začele akcijsko povezovati, v kar jih silijo tudi zaostrene gospodarske razmere. Večje zanimanje za takšno povezovanje zaznavajo tudi v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih Usklajevanje programov med družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitično skupnostjo je njihova naslednja naloga. Zato. da bi racionalizirali svoje delo in postali povsod bolj učinkoviti. Posebno skrb Sprejet poslovnik o delu centralnega komiteja ZKS in njegovih organov Poudarjena je odprtost dela centralnega komiteja in njegovih organov-Poglabljanje Titove pobude o demokratizaciji, kolektivnem delu in odgovornosti IJUBIJ ANA. 3. junija - Na današnji seji centralnega komiteja ZK Slovenije so obravnavali in t. nekaterimi pripombami tudi sprejeli poslovnik o delu CK ZKS in njegovih organov. Poslovnik ureja način in metode delovanja centralnega komiteja in njegovih organov, določa vlogo in pristojnosti centralnega komiteja in njegovega predsedstva, komisij kot delovnih teles predsedstva, vlogo in delovne dolžnosti funkcionarjev — predsednika centralnega komiteja. sekretarja prdsedstva in izvršnih sekretarjev ter predsednikov komisij, pa tudi dolžnosti, pravice in obveznosti članov centralnega komiteja. je v začetku obrazložitve poslovnika dejal sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik. Posebej opredeljuje tudi tiste posebne oblike dela. ki jih centralni komite razvija v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem idejnopolitičnega usposabljanja, informiranja komunistov in delovnih ljudi, marksističnega izobraževanja ter razvijanjem in uporabo marksistične misli. Tu gre za opredelitev oblik, kjer ima centralni komite svoje ustanoviteljske pravice in obveze, kot so politična šola CK ZKS, marksistični center CK ZKS ter slovenska izdaja »Komunista«, je nadaljeval Miha Ravnik. Poslovnik določa tudi vlogo in mesto delovne skupnosti centralnega komiteja, ki opravlja za organe ZKS strokovnopolitična. dokumentacijska. administrativna, finančna in druga dela in čigar vloga in dek> sta povezana z uresničevanjem programa dela centralnega komiteja, njegovih organov ter drugih organov ZKS. Poslovnik podrobneje razčlerijuje in opredeljuje način in metode delovanja ter pravice, obveznosti in dolžnosti članov centralnega komiteja in njegovih organov ter delegatov in delegacij centralnega komiteja ali njegovega predsedstva za delo v vodstvih, organih in delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij, v družbenih svetih, v delegatskih skupščinah ter drugih organih in telesih družbenopolitičnih in san*»upravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V njih se morajo člani, delegati in delegacije centralnega komiteja in njegovih organov zavzemati za uresničevanje politike zveze komunistov, smernic, stališč in sklepov centralnega komiteja, pa tudi obratno, iz dela in aktivnosti teh organov morajo v centralni komite in njegove organe prenašati informacije, pobude, predloge in problematiko, tako da s temi pobudami in delom organizacij, samoupravnih, družbenopolitičnih in drugih skupnosti, njegovih organov in teles centralni komite bogati svoje delo. Tudi s tem je poudarjena odprtost dela centralnega komiteja in njegovih organov, ki je naravnano navzven, v delo organizacij in teles političnega sistema ter v ZK, v delo občinskih in osnovnih organizacij ZK in na ta način v problematiko naše družbenopolitične prakse. Način in metode dela centralnega komiteja in njegovih organov temeljijo na nadaljnjem uresničevanju in poglabljanju Titove pobude o demokratizaciji. kolektivnem delu in odgovornosti. Demokratični ter kolektivni način dela opredeljuje poslovnik za vse faze političnega procesa: pri pripravljanju osnutkov in predlogov smernic, stališč in sklepov, pri njihovem sprejemanju in uresničevanju, ki vsebuje tudi preverjanje uresničevanja stališč in sklepov. Ob tem poslovnik člane CK ZKS in njegovih organov tudi izrecno zavezuje, da se borijo zoper pojave in nosilce nedemokratičnega in nekolektivnega dela in odločanja. V skladu s predvideno spremembo v statutu ZKJ poslovnik določa, da centralni komite odloča oziroma sprejema sklepe z večino glasov vseh članov centralnega komiteja (in ne z večino glasov navzočih članov, kot je bilo doslej). Potrebna navzočnost za veljavno sklepanje sta še naprej dve tretjini članov centralnega komiteja. Pri funkcijah in načinu dela predsedstva CK ZKS je v skladu z dopolnitvami statuta ZKS ter pozitivno prakso v preteklih letih opredeljeno na novo. poleg doslej znanih pristojnosti in metod dela. tudi sklicevanje problemskih konferenc ter drugih oblik idejnopolitičnega delovanja in akcijskega povezovanja komunistov Naj na koncu navedem, da ob vseh teh določilih poslovnik seveda še ni popoln. V skladu s potrebami prakse bi kazalo nekatera določila iz poslovnika v prihodnje še dodelati, razčleniti in konkretizirati, zlasti tista o demokratičnih me-todah ter kolektivnem delu centralnega komiteja in njegovih organov, načinih njihovega dela in odnosu do občinskih komitejev, medobčinskih svetov in osnovnih organizacij ZK. posvečajo tudi boljšemu delovanju delegatskega sistema, zakaj v številnih tozdih je samoupravljanje še preveč omejeno le na odnose znotraj temeljnih organizacij, kar se kaže tudi v delu delegatskih skupščin. Ločuje naj delo, ne jezik Alojz Vindiš iz Maribora je spodbudno govoril o pripravah na 12. kongres ZKJ. ki pomenijo hkrati konkretizacijo nalog v organih zveze komunistov po 9. kongresu ZKS. Potem pa je govoril o rezultatih, ki jih pri izvozu daje povezovanje gradbenih organizacij s kovinsko predelovalno in elek-tro industrijo, torej s tistimi, ki sodelujejo pri celoviti gradnji objektov v tujini, na primer Konstruktor, Gradis, Hidromontaža, Metalna, 1MP, Tovarna stikalnih naprav. Probleme, ki se pojavljajo pri povezovanju in uresničevanju skupnega nastopa bodo komunisti posebej analizirali in se tudi dogovorili o konkretnih akcijah. Potem se je Alojz Vindiš dotaknil težav v gospodarstvu in se posebej osredotočil na tiste temeljne organizacije. ki so prvo trimesečje oziroma preteklo poslovno leto zaključili z izgubo. Posebni operativni štabi odkrivajo vzroke za izgube, in kot so se dogovorili, bodo solidarnost in vzajemnost ohranili pri tistih gospodarskih okoljih, kjer delavci niso mogli vplivati na boljše poslovanje. Ce pa bo šlo za subjektivno odgovornost za izgubo, pa bodo dosledno uveljavili načelo osebne in kolektivne odgovornosti. Dogovarjajo pa se že. da bodo presežke iz interesnih dejavnosti združili in jih usmerili v sanacijo izgub delovnih organizacij, proizvajalk hrane ter za pospeševanje izvoza. Zaostrene gospodarske razmere so pripeljale tudi do zaostrovanja socialnih razmer, je še opozoril Alojz Vindiš in dodal, da je zato še toliko bolj nujno, da vsakdo sprejme na svoja ramena svoj del bremena ter da je potrebne več družbene in politične konkretnosti in kritičnosti, ko prihaja do kršenja dogovorov. Opozoril je, da v zadnjem času dobivajo vse preširoke razsežnosti jezikovne razprave, kar še posebej čutijo v tistih delavskih okoljih, kjer je večje število delavcev iz drugih republik in pokrajin. Nihče ne zanika prizadevanj za jezikovrlo kulturo ljudi, vendar kadar jezikovne razprave prestopijo okvire splošno kulturnega značaja, potem dobijo svoje politične razsežnosti, ko začnejo spodbujati različne nacionalistične in elitistične strasti. Vsi delavci. ne glede na to, kateri jezik govorijo, imajo pravico združevati delo z drugimi delavci pri delu s sredstvi, hkrati pa imajo pravico in dolžnost razpolagati z rezultati in pogoji svoj ga dela. Za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja je pomembneje, ali delavci resnično razpolagajo z rezultati in pogoji dela. kakor pa, v katerem jeziku se sporazumevajo. Kolikor bo osvobojeno delo, kolikor bolj bo razvito samoupravljanje, kolikor bolj bo osvobojen delavec, toliko več bo imel tudi možnosti za kulturno življenje in za bogatitev svoje jezikovne zavesti. Zlato mora po mnenju Alojza Vindiša CK in vsa ZK pozorno spremljati jezikovno razpravo, saj posameznih primerih in okoljih dobiva drugačne razsežnosti, kakor je bilo zastavljeno. Postaviti jo je treba v ustrezne okvire, saj bi bilo nedopustno. če bi začeli razlikovati ljudi na tiste, ki lepo govorijo, in tiste, ki jezikovno slabo govorijo, in če bi se v združenem delu in v samoupravnem odločanju čutili manj vredne vsi, ki znajo slabo ali pa sploh ne znajo slovensko. Po njegovem je diferenciacija v naši družbi možna edinole po rezultatih dela. odnosu do samoupravljanja, do družbene lastnine, po odnosu do bratstva in enotnosti, solidarnosti, moralnosti in drugih vrednotah naše družbe. Stališča kongresa so bila jasna, zato toliko bolj bode v oči zavestno rušenje resolucijskih usmeritev, oportunizem in nepripravljenost za uresničevanje sklepov pri uveljavljanju medsebojnega povezovanja in uresničevanja skupaj dogovorjenih ciljev. Tak primer je temeljna organizacija in ko munisti v njej. Tesnila iz Velike Loke, je v razpravi povedala Marija Murn. V tem tozdu so namreč le nekaj dni po kongresu razpisali referendum za odcepitev iz delovne organizacije Donit. Opozorila je. da so komunisti svoje moči usmerjali v dokazovanje neuspešnosti obstoječih oblik združenja in v iskanje svojih ozkih interesov, namesto da bi uresničevali naloge, ki so zapisane v skupnih dokumentih, pri čemer so imeli podporo tudi v občinskem vodstvu. Tudi delovna skupina CK ZKS, ki je obiskala Donit, ni soglašala z odcepitvijo, je nadaljevala Murnova, vendar ni preusmerila komunistov v iskanje skupne poti za uresničevanje dolgoročno zastavljenih interesov delavcev. Torej je tu konkreten primer, je menila, ko je treba preveriti akcijsko učinkovitost osnovnih organizacij ZK v vsej delovni organizaciji, še posebej v tozdu Tesnila. Mladi so za samoupravljanje V konjiški občini podpiramo vsa prizadevanja za dolgoročno stabilizacijo gospodarstva, je rekla Milica Dabanovič in v ospredje svoje razprave postavila izvozna prizadevanja konjiškega gospodarstva, ki je na tem področju dovolj uspešno, saj znaša razmerje 71 proti 29 v korist izvoza. K temu. je menila, je prav gotovo pripomoglo sprotno preverjanje razmer in sprejemanje ukrepov za vključevanje še neizkoriščenih notranjih rezerv v gospodarstvu. Ob tem so poskrbeli tudi za tekoče obveščanje delavcev o rezultatih in o aktualnih problemih gospodarjenja. Govorila je tudi o kmetijstvu, kjer s skladom za intervencije v kmetijstvu in s programom pospeševanja proizvodnje skupaj z združenim delom skušajo uresničiti cilje v pridelovanju hrane. Potem je govorila o svoji delovni organizaciji Konus, ki bo tako kot mnoge drugo verjetno občutila posledice novega zakona o razpolaganju z devizami. Delavci namreč tudi po sprejemu tega zakona še niso bili natančno seznanjeni z njegovo vsebino, zato tudi strategije svojega gospodarjenja ne morejo prilagoditi spremenjenim razmeram. In če ukrepi, ki bodo sledili zakonu, ne bodo prožni, lahko pride do trganja reprodukcijskih verig in do omejevanja proizvodnje. Negotovost, je ocenila Dabanovi-čeva, prav gotovo zmanjšuje odločnost akcije tudi med komunisti. Zato bodo na akcijskih konferencah, ki jih načrtujejo v občini, govorili tudi o devizni bilanci vseh temeljnih organizacij ter določili prednostni red proizvodnje, tako po izvozu, rentabilnosti kot po uresničevanju samoupravnih in pogodbenih obveznosti do izvozno usmerjenih kupcev. Odveč je vprašanje, če so mladi za socializem in samoupravljanje Robert Černe je rekel, da je znano, da mladi nimajo nobenih drugih interesov, ki ne bi bili hkrati tudi zgodovinski interesi delavskega razreda. Konkretno v naši družbi to pomeni uveljavljanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov kot svojevrstne poti preseganja in odpravljanja razrednih nasprotij s ciljem ustvariti družbo svobodnih proizvajalcev. Delovanje zveze socialistične mladine, njena programska izhodišča in konkretna družbenopolitična akcija temeljijo na programskih opredelitvah zveze komunistov kot vodilne idejne in politične avantgarde delavskega razreda. Zato je potem razumljivo, da so se mladi, organizirani v Zvezi socialistične mladine Slovenije aktivno vključili v pripravo na 9. kongres ZKS, spremljali njegovo delo in sprožili vrsto različnih vprašanj in problemov. Poudarjena je zgodovinska naloga, ki je pred današnjo mlado generacijo. Menim, da zato danes sploh ni potrebno vprašanje, ali je naša mladina za socializem in samoupravljanje, je opozori! Robert Černe. Takšna vprašanja postavljajo le tisti, ki jim je samoupravljanje v napoto. Mladi so namreč neštetokrat dokazali pripadnost ideji o osvoboditvi človeka. Zavedamo pa se, da se to ne bo uresničilo samo od sebe, in če bomo čakali za zapečkom. Zato pa se posiavlja vprašanje, kje naj se mladi borijo za preobrazbo naše družbe? Predvsem z množičnostjo in s tako mladinsko organizacijo, ki bo omogočala usklajevanje različnih interesov. Zato mora ZSMS v marsičem spremeniti svoje delovanje. Mladi namreč ne potrebujejo nobenega posrednika, ki bi odločal v njihovem lenu. Ob tem pa se v nekaterih republikah pojavljajo zahteve po reorganizaciji mladinske organizacije, je nadaljeval Robert Černe. Predlagajo, da bi bila ZSM bolj ozka, elitna organizacija. Toda to bi pomenilo korak nazaj. In proti takim težnjam, ki nosijo v sebi tudi duh centralizacije, se morajo komunisti postaviti po robu. Milan Meden je opozoril, da bo 12. kongres ZKJ zasedal v času, ko ima samoupravna alternativa prve otipljive obrise marsikje po svetu, pri nas pa se je po tridesetih letih spet zaostril boj za ustavno uresničevanje samoupravnih odnosov. In dasiravno samoupravnega proizvodnega odnosa nihče direktno ne postavlja pod vprašaj, smo vendar na bolj ali manj prikrite načine soočeni z realnostjo, ki objektivno teži k restavraciji etatizira-nih oblik socialističnega reda. Kot bi se revolucija na videz izčrpala v insti-tucionalizmu. kot bi postale oblike političnega sistema samozadostne in ne *golj v sedanji razvojni etapi ustrezna oblika oblasti delavskega razreda in njegovih zavestnih sil, ki so lokomotiva napredka, ker po logiki razvoja ukinjajo vse oblike monopola pa tudi svojega. Prodor je možen zato samo s krepitvijo svobodnejših demo-kratičnejših pobud, ker bo le tako omogočena širša mobilizacija volje, znanja in hotenj za nove kvalitetne družbene premike. Zato moramo, prvič, jasno in odločno dograjevati in izvajati stališča in odgovornost komunistov v celotnem sistemu socialističnega samoupravljanja, je rekel Milan Meden. Drugič, še bolj konkretno izvajati ustavno razmerje med zvezo komunistov in samostojnimi družbenimi organi in organizacijami, tretjič, zadati odločen udarec oportunizmu in omahovanju ob vseh akcijah sovražnih in konzervativnih sil ter vztrajati pri tem, da se bo socialistična demokracija lahko ohranila le pod pogojem, če se bo znala tudi ubraniti pred pritski, ki jo spodkopujejo. Četrtič, razčistiti stališča glede vloge federacije na ustavnih podlagah vendar iako. da ne bo postavljena pod vprašaj ne ustavna vloga republik ne federacije. Petič, pri analiziranju ekonomske problematike mora biti vsak obrnjen najprej k sebi in svojim lastnim napo-m. Šestič, premisliti je potrebno tudi o metodah dela v našem republiškem centru ZK, o vseh mogočih novih horizontalnih in vertikalnih povezavah ter koordinaciji kajti samo napor za boljšo lastno prakso daje tudi možnosti za samoupravno integriteto družbenega sistema v Jugoslaviji. Po bližnjicah ne gre Franja Sprogar pa je govorila o aktivnosti komunistov v Revirjih po 9. kongresu ZKS in o pripravah na 12. kongres ZKJ. Naša pozornost je namenjena predvsem delovanju komunistov v političnem sistemu. Zavedamo se namreč, da bitke za samoupravljanje, za gospodarsko stabilizacijo, ne moremo dobiti znotraj zveze komunistov ob še tako veliki enotnosti samih komunistov. Te naloge izvršujemo lahko le v sodelovanju z drugimi ljudmi v delegatskih okoljih, v družbenopolitičnih organizacijah, v društvih in družbenih organizacijah. Zveza komunistov v revirskih občinah, je rekla Franja Šprogar, si je zadala kot prednostno nalogo, da hitreje uveljavi dohodkovne odnose in povezovanje organizacij združenega dela. Pri tem zlasti uporabljajo metode akcijskega povezovanja komunistov na ravni delovne organizacije ali večjih osnovnih organizacij. Po mnenju Jožeta Habinca v nekaterih zasavskih delovnih organizacijah iščejo kratkoročne rešitve, tudi izven združenega dela. Skratka, nekateri bi v zaostrenih gospodarskih razmerah radi poiskali bližnjico, kar pa je seveda povsem zmotno. Ponekod se še bohoti preveč optimizma, v nekaterih delovnih sredinah ne znajo dovolj izkoristiti lastnega znanja, premalo varčujejo z energijo, materiali ipd. Niso redki primeri, da tu in tam računajo s precej visoko (in nestvarno) rastjo osebnih dohodkov, na tej osnovi pa so tudi nerealni najrazličnejši računi za splošno in skupno porabo. V nekaterih sredinah so rebalansi gospodarskih načrtov bolj tehnične operacije. Med drugim je Jože Habinc opozoril na težave papirne industrije Djuro Salaj v Krškem, ki zalaga s papirjem približno 80 odstotkov porabnikov v Jugoslaviji. Doslej je ta delovna organizacija uspela kolikor toliko uspešno zadovoljiti vse potrebe pri nas po tiskarskem papirju, pri čemer so tudi z izvozom lahko prišli do nekaterih nujnih tujih surovin. Vse bolj pa čutijo pomanjkanje odpadnega papirja, ki ga še največ zberejo v Sloveniji, drug- je pa precej manj. Letos bo ta organizacija izvozila za okrog 46 milijonov dolarjev papirja, seveda pa postaja ob tem vse bolj pereče vprašanje domačih surovin in odpadnega papirja. Zamisliti se velja, če izvaža le 19 od 64 tozdov v občini V ravenski železarni so si jasno začrtali nadaljnjo pot, je povedala Alenka Pikalo. Na prvem mestu bo povečanje izvoza na konvertibilno področje, svoje izdelke pa bodo prodajali zlasti tistim organizacijam združenega dela, s katerimi uresničujejo skupne izvozne programe na -zahodnih tržiščih. Vso pozornost bodo posvetili tudi varčevanju z energijo in materiali, izboljšali bodo organizacijo dela in produktivnost, pri čemer bodo tudi zaostrili osebno in kolektivno odgovornost. V ravenski občini pa ugotavljajo, da prepočasi poteka preobrazba občinske uprave in zmanjševanje administracije. Tudi nad podatkom, da od 64 tozdov ravenske občine izvaža samo 19 organizacij, še velja zamisliti. Zato pričakujejo od vseh organov -od občinskih do najvišjih na ravni federacije - da bodo bolj učinkoviti pri delu in bolj stabilizacijsko naravnani. Komunisti v Ravnah si bodo prizadevali čim bolj mobilizirati vse delovne ljudi in občane in se pri tem opreti na lastne sile, opozarjajo pa tudi na nujnost boljšega in večjega povezovanja združenega dela in sredstev v merilu Jugoslavije. Pri tem je treba okrepiti obveščenost in idejno enotnost vseh komunistov, vsi tozdi pa naj iščejo dodatne možnosti za izvoz, še zlasti tisti, ki so doslej izvažali malo ali sploh nič, je menila Alenka Pikalo. Pestro kulturno sodelovanje O kulturnem sodelovanju med republikami in pokrajinama je razpravljal Franc Šali in menil, da se bodo morali komunisti odločneje zavzemati za to, da bodo delovni ljudje in občani dejansko nosilci dolgoročne politike kulturnega sodelovanja. Povedal je, da to sodelovanje v obdobju 1976-80 le ni bilo tako nepomembno in neurejeno, kot nekateri mislijo. Veliko je najrazličnejših stikov in oblik kulturnega sodelovanja med delovnimi organizacijami, občinami, društvi, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki sega čez republiške in pokrajinske meje. V mnogih primerih gre tudi za zelo pestre oblike sodelovanja. Najpomembneje pri tem pa je, da nosilec takšnega kulturnega sodelovanja ni »država«, marveč gre za pobudo in potrebo baze — delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva, občine ipd. Seveda pa sc moramo vprašati, kolikšna je pri tem sodelovanju dejanska vloga delovnega človeka - samoupravljala. komu je ta aktivnost namenjena, je dejal Franc Šali. Morali bi se vprašati, koliko ob takšni kulturni aktivnosti ljudje pridobijo, koliko so kot ljudje kulturno bogatejši. Zato bi morali na tem področju ne samo narediti še več, marveč kulturno sodelovanje tudi kritično oceniti, pa tudi v sredstvih javnega obveščanja bi morali takšni aktivnosti nameniti več pozornosti. Za razvoj kulturnega sodelovanja je treba narediti več tudi na področju jezikovne kulture, je menil Franc Šali. Naše visoko šolstvo je glede tega še premalo usposobljeno. Študiju kultur in jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije se na marsikateri jezikovni fakulteti posveča premalo pozornosti, recimo: govorimo o tem, kako se morajo Albanci, Slovenci in drugi učiti srbohrvaščino, ali, kaj smo storili, da bi vsakomur omogočili, da se — v kolikor želi — usposobi v razumevanju oziroma rabi kateregakoli jezika naših narodov in narodnosti. Recimo, v Sloveniji je precej delavcev in družin iz drugih republik. Med nami so tudi pripadniki albanske narodnosti, toda doslej, kolikor vemo, še nismo uspešno rešili vprašanja študija albanske kulture, še posebej kulture Albancev, socialistične pokrajine Kosovo. O jeziku je predsedstvo CK ZKS, kot je bilo povedano v eni (današnjih razprav, sprejelo akcijska stališča. Z raz-pravljalcem se strinjam v tem, da morajo le-ta biti vodilo za komuniste. To seveda pomeni gojiti lastni jezik in storiti vse, da se ga tudi vsi, ki z nami v enakopravnosti živijo, čimbolje naučijo, da pa pri vsem tem lastnega jezika in kulture ne zatajijo. Toda tudi mi se moramo učiti — kot že rečeno — še bolj organizirano jezikov in kultur drugih, še posebej tistih, s katerimi skupaj živimo in ustvarjamo v ožji in širši domovini. Predvsem pa moramo storiti vse, da bo jezik ostal izrazna moč samoupravljalcev, ne pa žrtev raznih odtujevalnih in pološčevalskih sil. Spodbuditi komuniste, da bodo kljub težavnim razmeram dosegli večje uspehe Operativni program usmeritev dela CK ZKS in njegovih organov poudarja predvsem uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov LJUBLJANA, 3. junija - Cenfralni komite ZKS se je strinjal tudi s predloženim operativnim programom usmeritev dela centralnega komiteja in njegovih organov. Kakor je poudaril Miha Ravnik, so v njem najpomembnejše naslednje naloge: • nadaljnji razvoj in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi, povezanimi v združenem delu, odloča o svojem delu, o delovnih razmerah in o sadovih dela, torej tudi o vsem presežnem delu, kar vključuje tudi uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in razvoj ter uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja na področju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema; • spremljanje in odzivanje na idejne vidike pomembnejših procesov v naši družbi na področju uveljavljanja sistema družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, še posebej na področju obvladovanja dohodka in sredstev družbene reprodukcije v celoti, na področju kulturnega ustvarjanja, uveljavljanja zasnove usmerjenega izobraževanja, mednacionalnih odnosov, družbene samozaščite in SLO, zunanje politike in drugih področij družbenega življenja; • razvoj in organiziranost ZK, uveljavljanje osnovnih organizacij ZK in posebej še občinske organizacije ZK, usposabljanje za aktivno delo v SZDL ter uresničevanje vloge in odgovornosti ZK za uveljavljanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. V program smo zajeli 21 področij, vprašanj, informacij in ocen. Pri nekaterih nalogah smo že opredelili cilje, pa tudi osnovno usmeritev, oziroma kaj želimo doseči, je rekel Miha Ravnik. Vrsto nalog pa določa le naslov, medtem ko sodi razdelava priprave in pristopa v naslednjo fazo. Izhajamo predvsem iz stališča, da mora zveza komunistov na osnovi dokumentov in usmeritev, predvsem pa družbenopolitične situacije, nameniti v svojem delu več poudarka konkretizaciji usmeritev, zaključkov in dogovorov, ter vnesti veliko več znanja. Predvsem pa se mora usposobiti, da bo odpirala perspektive in poti razreševanja na vseh področjih, kjer danes zadevamo ob probleme in odstopanja, pa tudi težave, ki se pojavljajo v družbenem in gospodarskem življenju. Z jasno usmeritvijo, da zveza komunistov ne more uresničevati nalog sama. Zato je potrebna široka aktivnost in vpetost komunistov v vse sredine samoupravne organiziranosti in družbenopolitične organizacije. Z operativnim programom usmeritve dela CK ZKS in njegovih organov želimo opredeliti predvsem nosilce in spodbuditi široko aktivnost. Ze v snovanju in oblikovanju stališč, usmeritev in zaključkov želimo pritegniti zelo širok krog ljudi, s posebnim poudarkom na vključevanju znanstvenega dela, ter dograjevati osnovna izhodišča s preverjanjem v praksi. S programom naj bi omogočili tudi večjo povezanost akcij v osnovnih in občinskih organizacijah ZK, pa tudi v organih centralnega komiteja. Z aktivnostjo v vseh drugih družbenopolitičnih organizacijah, skupščini, zbornici, saj menimo, da je program le del celovite aktivnosti v Sloveniji. Operativni program predvsem opredeljuje nekatera prioritetna področja, katerim želimo v zvezi komunistov in njenih organih posvetiti v obdobju, ki je pred nami, večjo pozornost, kjer se želimo bolj vsebinsko in poglobljeno dokopati do nekaterih usmeritev in ocen, ter aktivirati komuniste, da hi v procesu, v razmerah, ki so izredno težke, dosegali večje uspehe. Predvsem želimo, da bi v delu zveze komunistov, pa tudi drugih organiziranih subjektivnih sil dosegli bolj celovito obravnavanje vprašanj, in še zlasti, da bi bila zveza komunistov in njeni organi vpeti v tista področja dela, kjer bi pomagali razreševati nekatere idejne probleme, pa tudi nakazovati poti in razreševanje aktualnih nalog, ki so pred komunisti. V dosedanjih prizadevanjih za uresničitev za-* stavljenih ciljev, se je kot metoda delovanja in organiziranja zveze komunistov, njenih organizacij in organov že uveljavilo tudi delo izvršnih sekretarjev predsedstva CK ZKS. Njihove delovne izkušnje v uveljavljanju idejnopolitične in akcijske vloge zveze komunistov narekujejo, da se ta metoda, ki se je pokazala kot koristna oblika delitve dela v centralnem komiteju oziroma v predsedstvu kot njegovem politično-izvrš-nem organu, ohrani tudi naprej, obenem pa se vsebinsko še izpopolni. pravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov. Pri tem pa je opozorila, da je treba ob zaostrovanju in kaznovanju negativnih pojavov hkrati spodbujati pozitivne pojave. V stabilizacijske programe je treba po njenem vnesti tudi prizadevanje za zakoni-stost in ustavnost, pri čemer imajo seveda posebno odgovornost državni organi. V svoji razpravi pa je odgovorila tudi na dve mnenji dveh drugih članov CK. Na vprašanje, zakaj na nekaterih območjih osnovne organizacije ZK bolj prizanesljivo kritizirajo neprimerno ravnanje svojih članov kot drugje, je menila, da je težko izenačiti dvoje ali več različnih problemov. Osnovnim organizacijam pa naj bo vodilo pri izrekanju kritike statut, ne pa pogled v druga okolja. Ni se strinjala z razpravo člana CK, ko je govoril tudi o problemih tovarne papirja Djuro Salaj iz Krškega, zakaj v njegovi razpravi je videla tudi izsiljevanje, ko je omenil, da se bodo morali zaradi cenovnih problemov usmeriti v izvoz, čeprav doma že zdaj primanjkuje papirja. To misel je podkrepila s tem, da so porabniki papirja v preteklosti doma kupovali papir dražje kot bi uvoženega. • Centralni komite ZK Slovenije je na današnji seji imenoval dvajsetčlansko delegacijo v republiško konferenco SZDL Slovenije, v kateri so: Viktor Avbelj, IVlarko Bulc, Slavko Gerič, Ivan Godec, Vinko Hafner, Silva Jereb, Dino Kodarin, Milan Kučan, Ivo Marenk, Andrej Marinc, France Popit, Miloš Prosenc, Miha Ravnik, Mitja Ribičič, Jože Smole, Franc Šetinc, Valerija Skerbec, Emil Štern, Anton Vratuša in Marija Zupančič-Vičar. komunistov, da se odločneje zavzemajo za uveljavljanje tržnih zakonitosti. Kritično se je ozrl tudi na položaj delavcev v kmetijskih delovnih organizacijah, ki v marsičem zaradi težkega gospodarskega položaja še vedno niso izenačeni z delavci v združenem delu, saj na primer ne dobijo niti regresa za dopust. Zaključil je, da bi morala družbeno organizirana kmetijska proizvodnja biti uspešna tudi takrat, ko so tržne razmere neugodne, kajti zasebno kmetijstvo se še vedno prilagaja razmeram, ne glede na družbene razmere. Stabilizacijo kmetijstva pa bi morali iskati predvsem v stabilizaciji gospodarstva skozi produktivnost dela in konkurenčnost. Franc Šifkovič je v svoji kratki, jedrnati razpravi najprej dejal, da za presežke v interesnih dejavnostih ni mogoče kriviti delavcev, ki v njih delajo, saj je očitno, da so presežki predvsem posledica prehitrega naraščanja osebnih dohodkov. Odgovornost pa bi padla nanje šele tedaj, če se v okviru interesnih skupnosti ne bi odločili za zmanjševanje prispevnih stopenj. Opozoril je še. da se komunisti ne bi smeli kar pogovarjati o tem, da bodo tovarne stale, ker bo primanjkovalo reprodukcijskega materiala. Tovarne občasno stojijo že danes, je menil, komunisti pa bi se morali z vsemi močmi angažirati za to, da bi bilo zastojev čim manj, čeprav ne bo deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. S seje CK ZKS so poročali: Borko De Corti, Igor Prešeren, Gregor Pucelj, Vlado Šlamberger in Jana Taškar Bolj ustvarjalni odnos Na Vrhniki sledijo akcijam in ukrepom kongresa slovenskih komunistov, je povedala Marija Iskrenovič, zato so tudi sprejeli akcijski program z roki in nosilci. Gospodarstvo v občini je za zdaj dokaj uspešno premagovalo težave, imajo pa tudi dve delovni organizaciji, ki sta močni in pomembni izvoznici: ena še naprej dosega dobre izvozne rezultate, druga pa že peša. Poudarila je, da bomo morali izkoristiti v prihodnjem obdobju vse skrite rezerve, ki so predvsem v nas samih, v premajhni odgovornosti, malomeščanskem vedenju. Komunisti marsikdaj mislijo, da so dovolj aktivni že, če obiskujejo sestanke osnovnih organizacij, medtem ko njihovega ustvarjalnega odnosa ni dovolj čutiti na drugih področjih. Med uspešne oblike delovanja komunistov pa je uvrstila akcijsko povezovanje, ki se vse bolj uveljavlja. Več prizadevanje za ustavnost in zakonitost Francka Strmole je povedala, da je najbrž vsem, ki živijo od svojega dela, po republiških kongresih in pokrajinskih konferencah ZK jasno, da bo boj za stabilizacijo težaven in dolgotrajen. Pogoji za pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov bodo težavni, zato bo najbrž tudi veliko primerov izpadov, stranpoti, ko bodo iskali nove možnosti za pridobivanje dohodka. Zlato je poudarila pomen spoštovanja zakonitosti v boju za stabilizacijo. Po zakoniti poti pa morajo hoditi vsi. Pri sprejemanju vseh samoupravnih odločitev se je namreč treba zavedati, da pomeni zakonita pot tudi bitko za uresničevanje ustave. Seveda pa je treba bitko za zakonitost in ustavnost pojmovati dovolj široko, saj to ne pomeni samo izvajanje zakonov in predpisov, temveč spoštovanje samou- Vsestranska škodljivost visoke inflacije Janko Česnik je soglašal z mislijo, ki je bila izrečena v uvodu, nanašala pa se je na obogatitev osnov skupnega življenja v federaciji, v iskanju tvornega sodelovanja, skupnem razumevanju in vztrajnem iskanju skupnih stališč. Prav tako je menil, da samoupravni sitem kaže svojo vrednost tudi v težjih gospodarskih razmerah, s čimer je zavrnil kritike, da je samoupravljanje primerno samo takrat, ko nam gre dobro. Hkrati pa je opozoril, da sedanje težave pomenijo priložnost za mlajše komuniste, ki pogostokrat tarnajo, da nimajo pravih možnosti in aa so v senci starejših. Zdajšnje zapletene razmere so po njegovem priložnost za njihovo kaljenje, zakaj program stabilizacije je resnično dolgoročna naloga. Ob gospodarskih problemih pa je opozoril, da je treba presojati tudi stabilizacijsko naravnanost zakonov, predpisov samoupravnih sporazumov in aktov. To bi morali analizirati. Zaustavil se je ob vprašanju, kako naj, denimo izvedejo likvidacijo nekaterih bank. Nekaj predpisov se sicer dotika tega področja, vendar nimajo nobenih izkušenj, nekateri celo menijo, da tega ni mogoče storiti. Menil je, da se vse bolj utrjuje spoznanje, da administrativni ukrepi nimajo neomejene moči, da je njihova vrednost le v premoščanju nekaterih težav. Poudaril je še problem inflacije, ki ne škoduje samo gospodarjenju, temveč se njeni slabi vplivi kažejo tudi na področju pravnega sistema. Kaznovalna politika izgublja ost ob močni inflaciji, zakaj nekatere OZD težijo k kratkoročnim ciljem, ko nezakonito dvigujejo cene in delajo podobne prekrške, misleč, da kazen, ko bo izrečena, ne bo več visoka zaradi inlacije. V kmetijstvu še vedno ni velikega napredka Vlado Prebilič je svojo razpravo osredotočil na kmetijstvo, kjer, kot je ocenil, se razmere še vedno niso bistveno spremenile; še vedno je veliko površin zaraščenih ali pa obdelovalnim površinam spreminjajo namembnost. Z normativi smo sicer preprečili drobljenje zemlje oziroma zaščitili kmetije, vendar pa se zaradi tega ni bistveno povečala proizvodnja, zato se bo treba temeljito lotiti dogovorov in sklepov za uresničevanje programov obnove zemljišč, pa hkrati programov za pospeševanje živinoreje, pri čemer bi bilo treba odločneje izpostaviti izkoriščanje pašnikov. Opozoril je tudi na problem koruze in drugih poljščin, ki jih uporabljajo za izdelovanje živinske krme, saj dispariteta cen povzroča velike težave in pomanjkanje krme. Zato je naloga SGP HRASTNIK SGP HRASTNIK, TOZD Centralni obrati Dol pri Hrastniku Komisija za delovna razmerja TOZD Centralni obrati Dol pri Hrastniku razpisuje dela in naloge KV-voznika Pogoji: - izpit »C« kategorije - šola za KV voznike - odslužen vojaški rok Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP HRASTNIK, Cesta 1 maja 68, Kadrovska služba (z oznako — na razpis). Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po sprejetju sklepa. 3-4155 1. Komisija za delovna razmerja TOZD UNIVERZITETNI INŠTITUT ZA GERONTOLOGIJO INTERNA KLINIKA TRNOVO o. sub. o. UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA o. sub. o. razpisuje naslednja deia in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA BOLNIŠKEGA ODDELKA A VODJA BOLNIŠKEGA ODDELKA B 3. VODJA AMBULANTNO-POLIKLINIČNEGA ODDELKA 4. VODJA ENOTE ZA FIZIOTERAPIJO IN REHABILITACIJO 5. VODJA MEDICINSKO-BIOKEMIČNEGA LABORATORIJA 6. VODJA HEMATOLOŠKO-KOAGULACIJSKEGA LABORATORIJA 7. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE VODJE ODDELKOV: odd. A, odd. B, odd. za intenzivno nego in terapijo in ambulantno-polikliničnega odd. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.-4.: medicinska fakulteta, specialistični izpit iz interne medicine, 5 let delovnih izkušenj in razgledanost v medicinski gerontologiji pod 5.-6.: znanje, ki ga daje fakultetni študij farmacije, kemije, medicine ali biologije in podiplomska specializacija iz medicinske biokemije, 5 let delovnih izkušenj pod 7.: višja šola za zdravstvene delavce, odd. za medicinske sestre, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj Prijave sprejema kadrovska služba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Bohoričeva 28, z oznako za »razpis«. 15 dni po objavi razpisa. Izbrani delavci bodo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovani za 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. 4-4177 Osebni dohodki nimajo vedno pravih »korenin« Delegati ljubljanske mestne skupščine o vrsti bistvenih vprašanj letoš-njega gospodarjenja — Nujno je treba izpolniti izvozne naloge LJUBLJANA, 3. junija — »Kje bomo odlagali strupene odpadke; koliko je nezaposlenih ljudi; koliko med njimi prvič išče zaposlitev; kako bomo zaposlili mlade, ki prihajajo iz šol; kje so konkretni programi naložb za prestrukturiranje gospodarstva in natančne razlage, kaj bo tako prestrukturiranje prineslo; kje je poročilo o stanju zdravstva v mestu...«, to so glavna vprašanja, ki so jih postavljali delegati mestne skupščine na današnjem zasedanju zbora združenega dela. Pestra razprava, ki je na mestni skupščini ob poročilih o lanskem gospodarjenju ter uresničevanju resolucije za leto 1982, verjetno marsikoga presenetila, saj je v zadnjem času nismo ravno pogosto slišali. Kljub temu, da industrijska proizvodnja v letošnjih štirih mesecih raste in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 6,8 odstotka, se • LJUBLJANA, 3. junija -Novi direktor Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane je Gregor Berkopec — bivši podpredsednik in sedaj član mestnega izvršnega sveta, namestnica direktorja Zavoda pa je Rada Pe-rovšek. Ta sklep so danes sprejeli delegati mestne skupščine, ki so obenem potrdili tudi sklep o razrešitvi dolžnosti dosedanjega direktorja Ivana Novaka, ki je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta občine Center. bo za dobre uspehe treba zelo truditi, saj se oskrba z uvoženimi in domačimi repromateriali slabša. Le osem odstotkov delovnih organizacij je namreč z uvoženimi surovinami dobro preskrbljenih, pri 30 odstotkih pa je oskrba na kritični meji. Združeno delo mora zato vse napore vložiti v to da, bo izpolnilo izvozne obveznosti in to predvsem na konvertibilno tržišče, saj ga mora povečati za 13 odstotkov. Se posebne pozornosti bodo deležne tiste organizacije — tudi take so še — ki pravijo, da jim za svoje potrebe ni treba izvažati in da ne potrebujejo nobenih sprememb. Poleg tega pa mora združeno delo dosledno spoštovati samoupravne dogovore in usmeritve pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Premalo je združeno delo naredilo tudi v pogledu prestrukturiranja gospodarstva. Že res, da se je poraba denarja za naložbe lani zmanjšala za 22 odstotkov, kar je prav gotovo pozitivno, vendar pa oh tem ne moremo mimo dejstva, da ni bila začeta niti ena naložba, ki bi bistveno prispevala k prestrukturiranju gospodarstva. Komisija za presojo naložb je namreč odobrila 50 od 54 predlaganih investicij, vendar so bili to v glavnem skladiščni in infrastrukturni objekti. Kako pa je z osebnimi dohodki? Lani so bili zaradi visoke rasti življenjskih stroškov realno n:žji za osem odstotkov, v letošnjih štirih mesecih pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 8,7 odstotka. Pri tem bode v oči podatek, da smo letos za osebne dohodke namenili 30 odstotkov več kot lani, medtem ko je dohodek večji le za 21,3 odstotka. Pod drobnogled je treba vzeti tiste delovne organizacije, ki so kršile dogovorjena razmerja in imajo že tako ali tako nadpov- prečno visoke osebne dohodke. Prav tako bodo posebne pozornosti deležne tiste delovne organizacije. ki so. kljub izgubam, zelo povišale osebne dohodke. Delegati so danes postavili posebno vprašanje tudi o nezaposlenosti v mestu. Brez dela je 1.300 takih, ki zaposlitev iščejo prvikrat. Na Skupnosti za zaposlovanje so že pripravili program prekvalifikacij za tiste, ki so se pripravljeni v to vključiti, pri drugih pa skušajo premostiti težave z zaposlitvami za določen čas. Današnja razprava delegatov zbora združenega dela mestne skupščine je dokaz, da se delavci veliko ukvarjajo s sedanjim položajem v gospodarstvu in skušajo pripomoči, da bi se popravilo. Poleg tega je tudi dokaz, da so »novi« delegati svoje obveznosti vzeli zelo resno in odgovorno. MOJCA KAUČIČ Kako pride človek do rečnega peska in mivke Dovolilnice za odvoz izdajajo pri Hidrotehniku -Kljub temu je ob rekah tudi veliko tatov LJUBLJANA, 3. junija — Na Slovenčevi 95 v Ljubljani, kjer ima svoje prostore Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, je mogoče kupiti dovolilnico za odvoz rečnega materiala in se tako ceneje preskrbeti z mivko in peskom na obrečjih rek in potokov. Kubični meter mivke stane 122 dinarjev, peska pa 40 dinarjev. Trije nadzorniki, ki delajo na obširnem območju porečja Save od Kranja do Sevnice, dela Kolpe, Iščice in Kamniške Bistrice pa ne morejo odkriti vseh tistih, ki kljub temu kradejo pesek in mivko. Leta 1974 je bil izdan zakon o vodah, ki velja v mejah Slovenije, na podlagi katerega izdajajo dovolilnice. Posamezniki imajo pravico do odvoza približno dvajsetih kubičnih metrov materiala. ki ga mora človek kopati le na določenem kraju in ročno nakladati. Pri mnogih še prevladuje miselnost iz časov, ko so lahko nenadzorovano odvažali neomejene količine peska z obrežij rek. Tudi danes niso redki ljudje, ki odvažajo mivko in jo preprodajajo tudi po desetkratni ceni. Letno zasebniki s tega območja legalno odpeljejo okoli 8000 kubičnih metrov mivke in peska, kolikšna pa je ta količina v resnici. nihče ne ve. Nadzorniki imajo težko delo, včasih tudi nevarno, ker nekateri Color: izdelali bodo več poliestrskih smol Nova, 20-tonska reaktorska posoda bo končana leta 1984 - Brez novih skladiščnih prostorov ne gre MEDVODE, 3. junija - V tovarni barv in lakov Color TOZD Smole se pripravljajo na postavitev nove 20-tonske reaktorske posode, sedme po vrsti, za sintezo poliestrskih smol. To bo za sedaj največji Colorjev reaktor, stari, v velikosti 3 oziroma 13 ton, so dnevno izdelali 50 ton sintetičnih smol, z novo reaktorsko posodo pa se bo proizvodnja povečala za približno 40 odstotkov. Skupno z reaktorjem bodo 12.000 ton sintetičnih poliestr- morah zgraditi ogrevane skladiščne cisterne, v katerih bodo lahko zagotovili primerne pogoje za shranjevanje kemikalij, in sicer anhidrida ftalne kisline-pora-bijo ga 2200 ton letno; skladiščili ga bodo pri 160 stopinjah Celzija in anhidrida maleinove kisline-shranjevali ga bodo pri 60 stopinjah Celzija; potrebujejo pa ga IOOO ton letno. Drugi sestavni del reaktorske posode pa bo ogrevalna naprava - peč. v kateri bo mogoče kemikalije ogreti na 300 stopinj Celzija. Predračunska vrednost naložbe je 180 milijonov dinarjev, končana pa bo predvidoma leta 1984. Opremo bodo kupili doma. V tozdu Smole letno izdelajo skih smol, za 1,3 milijona dolarjev pa jih izvozijo. A. B. Mladi pevci v Vodmatu LJUBLJANA, 3. junija — Na osnovni šoli dr. Jožeta Potrča v Vodmatu je bil včeraj zaključni koncert otroškega, pionirskega in mladinskega pevskega zbora. Okoli 200 mladih pevcev, ki vadijo pod vodstvom vnete pedagoginje Bronke Sax, se je v nabito polni telovadnici zvrstilo pod geslom »Glasba je naša radost«. Koncert s pestrim programom je trajal kakšni dve uri. Nastop mladih pevcev je občinstvo navdušil. S. S. Iskra 1. ISKRA - IEZE n. sol. o. TOZD SEM - Tovarna specialnih elementov in materialov n. sub. o. Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: Vodenje operativne priprave dela Od kandidatov pričakujemo višjo izobrazbo tehnične smeri oz. višjo šolo za organizacijo dela s tehnično predizobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj 2. Samostojno opravljanje tehnoloških nalog Od kandidatov pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj 3. Razvojno raziskovalna dela na področju elektromehanskih sestavnih delov Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj 4. Skladiščna dela (skladiščnik) Od kandidatov pričakujemo poklicno šolo kovinske ali trgovske smeri, tečaj za skladiščnika in leto delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Prijave sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE, TOZD SEM. Kadrovska služba, Ljubljana, T ržaška 2. 3-4156 želijo kar fizično obračunati z njimi in jim dokazati svoje pravice. Nedovoljen odvoz se smatra kot kraja, kazen je denarna, lahko pa tudi zaporna. Od leta 1975 do danes je bilo pred sodiščem okoli štirideset hitrega zaslužka željnih občanov. Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana ima sklenjene pogodbe z nekaterimi gradbenimi podjetji, ki po isti ceni odvažajo večje količine materiala. Na obrežjih je tudi nekaj separacij ha krajih, kjer je pro-donosnost rek največja. Denar, ki se zbere na ta način, porabijo delavci VPH TOZD Hidrogradnje za regulacijska dela rek in potokov, ki prispevajo k naravnem ravnovesju našega okolja. JANA VIDMAR Gledališče na ulici LJUBLJANA, 3. junija-Včeraj zvečer je v preddverju Križank nastopilo v okviru prireditve 3. spomladanski gledališki festival gledališče Januš Cirkus z Nizozemske. Nastop te gledališke skupine — kot tudi drugih, recimo Ane Monro iz Ljubljane, Kugla glumište iz Zagreba — se vključuje v okvir kulturnih prireditev na prostem, ki jih prirejata ŠKUC in FORUM; tokrat z namenom predstaviti nekoliko drugačno, ulično gledališče. Skupine se bodo predstavljale še jutri in v soboto. Festival je finančno omogočila Kulturna skupnost Slove- n'ie- L. Š. Taksisti v Cankarjevem domu LJUBLJANA, 3. junija - V Kulturnem domu Ivana Cankarja se je popoldne zbralo okoli sto ljubljanskih taksistov. Pogovor z njimi je sklicala uprava Cankarjevega doma z namenom, da bi jih opozorila na pomembnost kulturnega doma ter na pomembnost kongresov. Vse preveč je bilo namreč primerov, da so se ljubljanski taksisti neprimerno vedli do gostov, ki so se udeležili predavanj ali kongresov v Cankarjevem domu. d v. Mladinci urejajo pašnike Na Novem svetu pri Logatcu je za pašo usposobljenih že okrog 5 hektarov travnikov LOGATEC, 3. junija — Na Novem svetu - v krajevni skupnosti Hotedršica so okrog 5 hektarov zemljišč uredili v pašnike, kjer se bodo pasle ovce. Za pašo bodo kmalu usposobili še 5 hektarov. Tako se bo na tem prostranem pašniku čez čas lahko paslo okrog 200 ovac. Akcijo za usposobitev teh površin v pašnike je pripravila logaška Kmetijska zdruga, pomagali pa so mladinci in krajani Hotedršice. Mladinska delovna akcija, ki jo je pripravila občinska konferenca ZSMS, je trajala tri dni, delalo je pa okrog 35 mladincev. Vrednost dela, ki so ga opravili, znaša 72.000 dinarjev; aktiv mladih zadružnikov (okrog 20 mladincev) pa prireja delovne akcije na Novem svetu ob nedeljah, vendar pri delu niso sami, marveč tudi njim pomagajo krajani. Nedavna tridnevna mladinska delovna akcija na Novem svetu — pravijo na občinski konferenci ZSMS — pa je bila hkrati priprava mladincev na republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko '82«. V drugi izmeni te akcije (od 18. julija do 8. avgusta) bo okrog 40 brigadirjev iz Logatca pomagalo urejati cestišča na Goričkem. Hkrati za letos načrtujejo še nekaj lokalnih delovnih akcij. Tako bodo v kratkem pripravili enodnevno akcijo v krajevni skupnosti Naklo, kjer bo 20 mladincev kopalo jarek za električne kable. Poleg tega bodo mladinci uredili tudi prostor za taborjenje v Kališah, kjer vsako poletje poteka pouk obrambnega usposabljanja mladih, ki niso v šolah poslušali predavanj o splošnem ljudskem odporu. Jeseni bodo logaški mladinci v več krajevnih skupnostih pomagali kopati jarke za telefonske kable. Nekaj izkušenj so si nabrali že spomladi, ko so v krajevni skupnosti Trate kopali jarke za telefonsko omrežje. Sicer pa so prejšnji mesec mladi Logačani pomagali tudi pri pogozdovanju na Vrhu nad Rovtami; občinska organizacija mladih se je dogovorila s skupnostjo krajevnih skupnosti, da mladinci pogosto sodelujejo pri teh in podobnih delih. L. D. Muzej ni le spomenik preteklosti Novoustanovljeni Arhitekturni muzej bo imel osem delegatov LJUBLJANA, 3. junija — Delegati zborov mestne skupščine so na današnjem zasedanju sprejeli tudi odloka o ustanovitvi Arhitekturnega muzeja in ustanovitvi Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. Pri tem je predvsem pomemben četrti člen odloka o ustanovitvi Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki določa organ upravljanja, torej svet muzeja. Sestavljajo ga delavci muzeja oziroma njihovi delegati poleg tega pa še osem delegatov družbene skupnosti. Arhitekturni muzej namreč mora »živeti« tudi z okoljem, kjer stoji, saj je sestavni del njegove kulturne zgodovine, s svojim delom pa se mora vključiti tudi v sedanji trenutek. K. M. Tekmovanje v prvi pomoči Prireja ga občinski štab za civilno zaščito v občini Ljubljana Šiška LJUBLJANA, 3. junija - Ob 40-letnici ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad in 90-letnici rojstva tovariša Tita, prirejata občinski štab za civilno zaščito in sekretariat za ljudsko obrambo občine Ljubljana Šiška v sodelovanju z občinsko organizacijo RK 11. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči KS in organizacij združenega dela civilne zaščite. Rdečega križa in osnovnošolcev — članov RK v šolah. Tekmovanje bo v soboto, 5. junija, ob 7.30 v osnovni šoli Riharda Jakopiča. V znanju iz prve pomoči se bo pomerilo 60 starejših ekip in 25 ekip osnovnih šol. A. B. Za koga teče poslovni čas? Banke in trgovine v Ljubljani bi se naposled morale prilagoditi vsakdanjim potrebam ljudi JUBLJANA, 3. junija — Odlok o poslovnem času bank, pošt, lokalov in drugih ustanov in uradov, ki so ga na današnjem zasedanju zborov mestne skupščine sprejeli delegati, je sprožil burno razpravo. Vse pripombe in amandmaji so dokazali, da v Ljubljani še vedno nismo pripravljeni »skočiti« iz ozkih interesov in se prilagoditi potrebam večine oziroma se »žrtvovati« za boljše delo in s tem boljši gospodarski položaj. Predvsem velja to za »bančnike«, ki so se na vse pretege upirali temu, da bodo morali ob sobotah zapirati med 14. in 15. uro in ne več med 11. in 12. uro. S tem, da že več kot leto dni delajo šele od osme ure dalje, so marsikomu onemogočili, da bi svdje denarne zadeve uredil pred prihodom na delo, zato morajo zdaj svoj poslovni čas urediti tako, da bodo ljudje hodili v banko takrat, ko niso v službi — ne da bi brez potrebe stali v dolgih vrstah. V banki se morajo organizirati tako, da bodo v kar naj večji meri »služili« občanom in ker za zdaj še niso pripravljeni delati z delje- Prvi turisti v hotelih UUBUANA, 3. junija -Včerajšnjo noč so v ljubljanskih hotelih prespali 1703 gostje (94 odstotna zasedenost); 38 odstotkov med njimi je bilo tujcev iz evropskih in tudi bolj oddaljenih držav. Prespalo je devet tujih in dve domači skupini, povprečno po štirideset ljudi. Tri turistične skupine so bile v hotelu Lev in štiri v Iliriji, ki sta bila to noč najbolj zasedena. Hote! HoT.day Inn je gostil skupino italijanskih turističnih delavcev in novinarjev, ki si ogledujejo Jugoslavijo, Kompas pa skupino medicinskih sester iz Zagreba. Sicer so prevladovali posamezniki. V Turistu je precej obiskovalcev sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki je v Kranju, v Levu pa so udeleženci dnevov zabavne glasbe, ki bo te dni v Cankarjevem domu. Konec tedna pričakujejo hotelski delavci nekaj tujih skupin, sicer pa bo prostora dovolj. Rezervacije priporočajo le v hotelu Lev, Ilirija in Bellevue. J. V. SPREHOD PO TRŽNICAH Pomaranče, češnje, jagode LJUBLJANA, 3. maja - Naše tržnice so vsak dan bolje preskrbljene z vitamini. Pestrejša je že ----------------------------------1 *—«s saf|no kUpo s češnjami in jagodami. Pomaranč je ponudba zelenjave, omislimo pa si lahko tudi dovolj, na voljo so še tudi jabolka. Češnje, ki so jih v začetku začeli prodajati po 120 din, so že nekoliko cenejše. V Ljubljani in Murski Soboti so še po 100 din (na ljubljanski tržnici tudi po 70 din), sicer pa so že po 40 (na koprski tržnici) do 100 din. Vabljivo dišeče jagode prodajalci cenijo od 60 do 120 din. Seveda so dražje in tudi lepše. Pomaranče, ki smo jih vsi tako mrzlično iskali, so zdaj na voljo v zadostnih količinah. Prodajajo jih od 60 (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota) do 70 din — toliko stanejo v Celju in Novi Gorici. Jabolka so na voljo od 30 (Maribor) pa celo do 80 din (na celjski tržnici). Solata dobro uspeva, saj je na tržnicah ne manjka. Prodajajo jo od 30 (Nova Gorica) do 80 din (Ljubljana, Celje). Letošnja čebula je najdražja na ljubljanski tržnici, kjer jo ponujajo tudi po 80 din (pa tudi po 60), v Murski Soboti je po 40 din, na koprski tržnici od 40 do 60 din, po enotni ceni 60 din pa stane kilogram čebule v Mariboru, Celju in v Novem mestu. Novega krompirja je čedalje več, stane od 40 do 60 din. Za spremembo v jedilniku lahko mesno juho zamenjamo z zelenjavno juho z grahom, ki je v Kopru po 30 do 50 din, na ljubljanski tržnici pa ga ponujajo od 60 do 70 din. Zeleno solato lahko nadomestimo tudi s kumarami, ki so po 50 (Maribor, Celje, Novo mesto) pa do 67 din (Nova Gorica). V Ljubljani, Murski Soboti in na koprski tržnici so po 60 din. Najcenejša špinača je v Kopru, kjer stane kilogram 36 din, dosti dražja pa je v Celju in Ljubljani — 70 do 80 din oziroma 60 do 80 din. Jajca so po 5,30 do 8 din, branjevka na ljubljanski tržnici pa je domača jajca prodajala po 9 din. Lepo se je sprehoditi tudi po cetličncm delu ljubljanske tržnice, med najrazličnejšim cvetjem. Posebno vabljivi so šopki drobni šmarnic, belih marjetk in drugega drobnega cvetja. DOPISNIKI DELA 3 6 1912 soiAtA 1 Čebula KR0HP18 KORENJE 6RAH KUMARE ŠPINAČA JAJCA Češnje JAGOOE POMA- RANČE JA80LKA LJUBLJANA 60-80 60-80 40-50 180-200 60-70 60 60-80 5,3-7 70-100 60-120 61 50-70 MARIBOR 60-70 60 60 200 - 50-55 50 6 -7 70-00 60-80 61 30-50 CELJE 60-80 60 45 -60 - - 50-60 70-80 6,5-7 60-70 50 70 50-80 MUR SOBOTA « 40 40 100 62 60 42 6-6,4 100 120 61 50 NOVO MESTO 60 60 *5 90 52 50 50 6,5-7,5 80 90 63,7 57-70 NOVA GORICA 30-40 _ 50 - 67 40 7,5 45-60 120 70 50 KOPER 40 40-60 40-50 84 30-50 60 36 8 40 60 - 80 62/75 57 PRAVNA POSVETOVALNICA Družinska invalidnina F. K., S. Ali vdovi po vojaškem invalidu v vsakem primeru preneha pravica do družinske invalidnine če sklene novo zakonsko zvezo? ODGOVOR: Zakoncu prenehajo pravice do družinske invalidnine in druge pravice, ki so mu bile priznane po smrti vojaškega invalida z dnem, ko sklene zakonsko zvezo — razen v primeru, če je to pravico pridobil oziroma obdržal, ker je pridobitno nezmožen. Starostna pokojnina T. R. M. Prihodnje leto boste dopolnili 60 let starosti in 17 pokojninske dobe. Ali boste res upravičeni do starostne pokojnine, čeprav ste se ponovno zaposlili šele letos, pred tem pa ste bili nazadnje v delovnem razmerju leta 19 71? ODGOVOR: Po novem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se bo uporabljal od L januarja 1983, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let ter starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ni več torej potrebna izpolnitev pogoja t. i. gostote zavarovalne dobe, to je dopolnitev najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih ali najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih desetih letih. Pokojninska doba V. E., M. Alf se res ne šteje v pokojninsko dobo čas, ko je bil delavec zaposlen z manj kot polovico polnega delovnega časa? ODGOVOR: Čas, prebit na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva v zavarovalno dobo le, če je zavarovanec delal najmanj s polovico predpisanega polnega delovnega časa. Zaposlitev z manj kot polovico polnega delovnega časa je podlaga le za zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Prenehanje delovnega razmerja pripravnika T. V., V. Kdaj preneha delovno razmerje pripravnika? ODGOVOR: Prenehanje delovnega razmerja pripravnika je odvisno od tega, ali je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali za določen čas. V prvem primeru mu preneha delovno razmerje, če po prenehanju pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil. V drugem primeru pa po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. Družinska pokojnina R. J., T. Preživljate brata, ki je postal, ko je bil star 32 let, zaradi bolezni popolnoma pridobitno nezmožen. Ali bi bil v primeru vaše smrti upravičen do družinske pokojnine za vami? ODGOVOR: Čeprav je vaš brat postal popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine (do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se redno šolajo, najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti), bo pridobil pravico do družinske pokojnine za vami, če ga boste do svoje smrti preživljali zaradi tega, ker nima lastnih dohodkov za preživljanje. Oprostitev davka na dediščine in darila R. N. O. Koliko znaša vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila? ODGOVOR: Z zakonom o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/1982) je določena vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila, na 50.000 din. Zajamčene pokojninske osnove L. T. S. Koliko znaša letos zajamčena pokojninska osnova borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943? ODGOVOR: Nova zajamčena pokojninska osnova, od katere se odmerijo pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, znaša od 1. januarja 1982 13.411 dinarjev (poprečni mesečni osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji je v preteklem letu povečan za 17,6%). Zakonito dedovanje A. V. C. Vaš mož je umrl, ne da bi napravil oporoko: Ali so upravičeni do dedovanja njegove zapuščine poleg vas in otroka tudi njegova mati ter njegova brata? ODGOVOR: Pokojnikovo zapuščino dedujejo na podlagi zakona pred vsemi drugimi njegovi otroci ter njegov zakonec, ki spadajo v t.i. prvi dedni red ter izključujejo od dedovanja ostale dediče. Zapuščino dedujejo po enakih delih. Moževo zapuščino boste torej dedovali po polovici otrok in vi. nim poslovnim časom, bodo delali ob sobotah dlje. Pripombe na določila predloga odloka so imeli tudi zasebni gostinci, ki bi si radi med turistično sezono zagotovili kolektivne dopuste. Ker zdaj lahko zaposlujejo več delavcev — do deset — si tudi letni oddih lahko zagotovijo v tistem času, ko to želijo, ne da bi zato morali zapreti vrata. O poslovnem času trgovin z živili se delegati niso veliko pogovarjali, saj je predvsem od trgovcev odvisno, kdaj bomo lahko kupovali kruh in mleko. Odprejo namreč lahko med sedmo in osmo uro. Več pripomb so delegati imeli na zapiralni čas, saj je 19. ura poleti prezgodnja. Pri tem so tudi pripomnili, da bi v Ljubljani morali imeti vsaj eno trgovino odprto do 22. ure, če že ne take, ki bi bila odprta 24 ur na dan. MOJCA KAUČIČ Plinske bombe in ražnji LJUBLJANA, 3. junija - V pritličju Name prodajajo trikilo-gramske plinske steklenice s priključki za kuhanje, peko in za luč. Steklenica stane 692,96 din, priključek za kuhanje dveh jedi hkrati stane 1506,48 din, za peko pa 620,34 din. Luči imajo tri različne velikosti, stanejo pa od 447,83 do 1017,02 din. Posebej stoječi kuhalnik za kuhanje dveh jedi hkrati stane 2280,24 din. Poleg tega imajo tudi litoželezne ponve po 669,28 din, ter tri različne velikosti rešetkastih ražnjev za peko rib, ražnjičev, pleskavic, čevapčičev in drugega mesa. Stanejo od 620,34 din do 1324,65 din. R. M. Tovarniške ročne tapiserije LJUBLJANA, 3. junija — V ročni tkalnici tovarne Dekorativna že 18 let izdelujejo ročno tkane unikatne tapiserije, preproge, pregrinjala, tapetniško blago, prte in blazine. Njihovi izdelki niso cenjeni samo v domovini ampak tudi v tujini, kjer so številni hoteli opremljeni z njimi! Danes je v ročni tkalnici zaposlenih 13 delavk, ki delajo na desetih statvah, prav takih kot so jih imele naše babice. Vse statve so bile narejene ročno v tovarniški mizarski delavnici po vzoru pravih muzejskih statev. Kot pravi vodja ročne tkalnice Metka Sieberer, je dela vedno dovolj in čeprav navadno naredijo naročene unikate v mesecu dni, je potrebno te dni počakati še malo dlje. A. B. Poimenovanje trnovske šole LJUBLJANA, 3. junija - Trnovska osnovna šola — v Karuno-vi ulici - slavi letos 20. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je šola dobila novo ime - po X. slovenski narodno osvobodilni brigadi Ljubljanski. Spominsko ploščo z novim imenom je na proslavi krajevnega praznika petih KS in šole odkril narodni heroj in prvi komisar brigade Janko Rudolf. K. M. NOVI KIH Vselitev v izpraznjene sostanovalkine prostore C. Z. M. Komu pripadajo stanovanjski prostori, ki ostanejo prazni ob izselitvi enega sostanovalca? ODGOVOR: Izpraznjene sta-novalske prostore je ob izselitvi enega sostanovalca stanodajalec dolžan oddati sostanovalcu, ki je ostal v stanovanju. V primeru pa, če s to oddajo stanovanje ne bi bilo smotrno izkoriščeno, sme stanodajalec sostanovalcu odpovedati stanovanjsko pogodbo, če mu preskrbi drugo stanovanje, primermo tistemu delu stanovanja, ki ga je uporabljal kot sostanovalec. V vsakem primeru pa se lahko stanodajalec sam vseli v izpraznjene prostore. Prenehanje delovnega razmerja ob zaporni kazni V. L. K. Kolikšna zaporna kazen ima za posledico prenehanje delovnega razmerja? ODGOVOR: Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu, če je zaradi prestajanja zaporne kazni več kot 6 mesecev odsoten z dela, in sicer z dnem, ko začne prestajati kazen. UTRIP Prva gneča na Koleziji UUBUANA - Že prav poletne temperature, ki se zadnje sončne cini v Ljubljani gibljejo med 25 in 29 stopinjami,- so privabile tudi prve kopalce. Naš posnetek je s Kolezije, kjer se kaže že pravcata gneča v bazenu, če bo sonce še naprej tako radodarno. V potuho kopalcem je prav gotovo ogrevana voda, sonca se pa seveda ne da podkupiti. Vremenoslovci obetajo da bo vsaj še nekaj dni na široko razdajalo toploto. (M. U., foto: Marjan Zaplatil). Prisrčni mladi umetniki LJUBLJANA - Otroci v vzgojnem zavodu France Prešeren na Prešernovi cesti v Ljubljani se prav gotovo ne dolgočasijo niti v pustih deževnih dneh. Vzgojiteljice jih spodbujajo, jim svetujejo in pomagajo in tako. je nastala tudi tale neuradna razstava na dvorišču vrtca, ki je bila namenjena predvsem mamicam in očkom, je pa tako razgibana in prisrčna, da marsikomu mimoidočih nehote zastane korak. Tudi igračke, ki so jih izdelali majhni otroški prsti, so na ogled. Nasmejani obrazi pričajo, da so mali umetniki tudi sami navdušeni nad svojim delom. (M. U„ foto: Miško Kranjec). Viški gasilci praznujejo 110-letnico LJUBLJANA — Gasilsko društvo Vič je bilo ustanovljeno leta 1872 kot tretje društvo na Kranjskem. Najprej je zgradilo manjši dom z vso opremo, ki so jo z leti modernizirali, dokler niso leta 1932 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili nov dom. Bil je tedaj najlepši v Sloveniji; takšen stoji še danes ob Viški cesti. Viški gasilci so bili vedno med najnaprednejšimi v Sloveniji, na vseh tekmovanjih so posegali po najvišjih mestih. Generacije so se menjavale in z moderno opremo vedno uspešno posredovale pri reševanju neštetih požarov. Požrtvovalno in nesebično delo viških gasilcev uživa podporo vseh Vičanov. (Foto: Marjan Zaplatil) ROJSTVA LJUBLJANA: V sredo je osebje porodnišnice v Kliničnem centru pomagalo 24 mamicam pri rojstvu 16 deklic in 8 dečkov. Tokrat je bila najlažja deklica -tehtala je 2150 gramov, rekorder v teži pa je bil s 4150 grami - deček. (R. D.) POROKE KAMNIK: V soboto po 10. uri se bosta v poročni dvorani kamniške občine poslovila od samskega stanu dva para; eden med njimi je Plak Avgust in Košir Silva. DOMŽALE: Na občini v Domžalah bosta v soboto dopoldne izmenjala zakonska prstana Konjar Marjan in Razpotnik Francka. Razen njiju se bosta v soboto poročila še dva para. (R. D.) POGREBI LJUBLJANA: Na Žalah-Navju se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 80-letnega upokojenca Jožeta Petriča (ob 11.15); 71-letnega upokojenca Franca Humarja (ob 15. uri); 88-letnega upokojenca Janka Fabiča (ob 16. uri) in 68-letnega upokojenca Leopolda Oberdanka (ob 17. uri). BOROVNICA: Danes ob 15.30 bo na pokopališču v Borovnici pogreb 90-letne gospodinje Frančiške Krašovec. KAMNIK: V soboto ob 16. uri bodo na pokopališču v Homcu svojci pospremili na zadnjo pot 61-letnega ščetinarskega pomočnika Petra Nagliča. DOMŽALE: Na domžalskih Žalah bo danes ob 17. uri pogreb 52-letnega Eleka Lovenjaka. VRHNIKA: Na Vrhniki je umrl 85-Ietni upokojenec Jožef Kogovšek. Pogreb pokojnika bo v Šentjoštu. (R. D.) DROBIR Hitro, vendar s premislekom* Pa nekateri grajajo našo pošt o. Pravijo, da včasih dolgo traja, preden pismo prispe na cilj, da so telefoni vsepovsod pokvarjeni, da so na poštah vrste itd. Kot na večini področij, nas tudi pri tem v tujini prekašajo. Te dni je (corpus delicti je v predalu) namreč v Ljubljano na določen naslov prišla razglednica z italijansko znamko iz italijanskega Barija z italijanskim poštnim žigom 28. marca 1979! Tudi to je za Guinesso-vo knjigo rekordov. (M. S.) Dobrodošlo zanemarjanje dolžnosti Ljubljanska zveza komunalnih skupnosti bi morala že lani pripraviti metodologijo, po kateri bi lahko izračunali stroške komunalnega urejanja zemljišč in ceno, ki bi jo za to morali plačati kupci stanovanj. Svoje obveznosti komunalci niso izpolnili in na seji mestnega izvršnega sveta je nekdo pripomnil, da je to prej dobro kot slabo, saj bi bile cene, če bi bila metodologija pripravljena, še višje kot zdaj. Ne zgodi se pogosto, da bi bilo dobro, da kdo ne opravi svojega dela, ampak v tem primeru so lahko komunalcem hvaležni vsi, ki bi si radi kupili streho nad glavo. Tudi to se ne zgodi pogosto. (K. M.) Malo preoptimistične želje Kot je običaj pri predajanju različnih delovnih dolžnosti, si ljudje, ki odhajajo in prihajajo na nova delovna mesta, izražajo najboljše želje za nadaljnje delo. Tako je Slavko Klein-dienst pri prevzemanju dolžnosti sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor zaželel prejšnjemu sekretarju Milanu Kneževiču, ki je prevzel dolžnost predsednika komiteja za kmetijstvo, da naj bi v času njegovega mandata začeli pšenico izvažati namesto uvažati. Bržčas je vprašanje, ali bo moč uresničiti tole željo novega sekretarja, kakor je tudi vprašanje, ali bo lahko nov sekretar z delom medobčinskega sveta presegel vse lokalizme, različne ozkosti in druge slabosti, ki se zrcalijo v delu tega telesa. (B. D.) Vsakdo naj bi postal reden bralec knjig V ponedeljek se v Londona in pod okriljem UNESCO začne svetovni kongres o knjigi — Poglavitni cilj desetletja je »beroča dražba« »K hmB MkhI - to je linija priljubleni 1. violinski koncert Niccoloja Paganinija. jana Sodobna britanska risba 62-75 Sodobno britansko risbo so razstavili v Maribora, Kopru in v Pilonovi galeriji v Ajdovščini — To ni teatralična, leporečna, marveč avtentična in avtorska risba, ki ne goljufa našega časa Razstava sodobne britanske risbe, Id je s posredovanjem Britanskega sveta v zadnjih letih obiskala vrsto kulturnih središč v Evropi, Južni Ameriki in drugod, ter končno prišla hodi k nam (videti so jo že v Beogradu, Maribora, Kopru; pozneje potuje v Sarajevo in Skopje), predstavlja vrhunski dogodek. Prav obdobje med leti 62 in 75 sodi med najkvalitetnejše v zgodovini povojne umetnosti. Med razstavljalci so imena svetovnega slovesa in enormnega vpliva, kot so David Hockney, Richard Smith in Bridget Riley, da omenimo le nekatere. Tako gledamo popartistične, hiperreaiistične, poznokonstruk-tivistične, opartistične, konceptualne in analitične, minimalistične, pa monokromne in abstrakt-noekspresionistične risbe, ki so lahko: študije, krokiji, vzorci in predloge za večja dela (slike ali grafike, pa tudi ambiente in skulpture); lahko so skrajno doživljajske in osebne, intimne ali splošne, teoretične in »objektivne«, zaresni in ironični projekti, ■n žanrske in iluzivne, domišljijske ali skrajno trezne, dobesedne in realne; humorne in igrive, im-. pulzivne in poetske, ter »glasbene«, »arhitekturne«; ali pa (kar je resnično redkost) že kar končane umetnine, to je samostojne risbe. Funkcija razstavljenih del je torej zelo različna in moramo zato podrobno opazovati vsako risbo posebej ter pri tem opredeliti njen namen in pa vsebino-sporo-čUo. Drugače bi lahko večino risb »odmislili« in »pozabili«, ker nas ne bi zadostila njihova nedokončanost. Da, funkcija, vsakokratna vloga risbe, je tista, ki daje slikam pravo in ustrezno mesto. Tako je na primer risba Michaela Sanah Nadaljna študija za spomenik bronaste strojnice Mickeya Mousa (po mnenju avtorja razstave) renesančna, kar pomeni, da je sredstvo za preskušanje podob ter za razkrivanje umetniških problemov. Hkrati je kiparska, ker je Sandle kipar; in pa ironična, humorna. Pri Tnchrejn, ki je predvsem kipar (nekdaj sodelavec St. Martini School of Art v Londonu, danes profesor v New Yorku; vplival je tudi na slovenske ustvarjalce Vodopivca, Počivav-ška), gre — prav nasprotno — za mikroštudije skulptur, in za pro- sojnost ali potiskanost papirja, ki nanj slikar nanaša izrazito teoretske in meditativne črte. In Bridget R0eyeva, njene predloge za grafične odtise so izjemna dela, ki so umetnico postavila ob bok utemeljiteljev op-arta, kjer risba ustvarja vtis dinamike, prelivanja in valovanja, a so vendar tudi še prisotna čustvena, eksistencialna stanja. Seveda bi bilo treba tako (študijsko, konkretno) pristopiti k vsakemu delu, kar nam končno omogoča tudi obširen katalog, drugače se nam smisel slik zgubi, zabriše. Še nekaj je pomembno in ne le kot opomba: »Nekatera imena so namreč dobro znana v svetu umetnosti, saj predstavljajo vidne osebnosti, ki dajejo britanski umetnosti sloves mednarodnega pomena. Ti umetniki so doma. občudovani in cenjeni, vendar na druge, manj priznane, ne smemo gledati drugače kot na njihove stanovske kolege. Kajti očitno igrajo umetniki v britanski umetnosti vloge, ki niso neposredno povezane z njihovim mednarodnim statusom. FIoyland, Smith in Walker so na primer v veliki meri vplivali na mlade slikarje tako s svojim delom kot z neposrednim poučevanjem, medtem ko se zdi, da Stephenson, Do-nagh, Huxley in Craig-Martin (ki so prav tako cenjeni učitelji) nimajo neposrednih privržencev. To velja tudi za Tuckerja in Cohena (dobro znani osebnosti v londonskih šolah za likovno umetnost zaradi svojih temeljnih stališč do bistva skulpture in risbe), ki nimata nič več posnemovalcev kot Hockney in Rileyeva; katerih delo je zelo znano, a je v britanskem umetniškem svetu nekako izolirano.« (Norbert Lynton). Največja vrednost razstave sodobne britanske risbe pa je gotovo v sami risbi kot taki; v risbi, ki ni nikoli teatralična in leporečna, temveč avtentični, avtorski in skoraj seizmografični zapis umetniškega stanja, doživljanja, mišljenja. V risbi, ki nikoli ne more goljufati našega očesa. ANDREJ MEDVED hsp f11 ni) g - L*-'i informativni tednik ciste J ) A Izšolali so že več kot sto tisoč voznikov Šestdesetletnica obstoja zveze voznikov in avtomehanikov — Mnogi člani so bili aktivni udeleženci NOB — Še naprej usposabljati voznike LJUBLJANA, 3. junija — Zveza voznikov in avtomehanikov Slovenije, ki povezuje 67 združenj, v katerih je včlanjeno 21.000 voznikov, avtomehanikov, upravljalcev gradbene, gozdne in kmetijske mehanizacije ter drugi cestnoprometni udeleženci, letos praznuje 60-letiuco obstoja. Na današnji tiskovni konferenci je Alojz Cobec, predsednik predsedstva Zveze združenj ZZŠAM Slovenije spregovori! o pomenu organizacije in orisal tudi njen dosedanji razvoj. Organizacija beleži svoje začetke v letu 1922, ko so se prvi vozniki avtomobilov, bilo jih je 25. v takratni Dravski banovini medsebojno povezali. V svojih šestdesetih letih je bila organizacija šoferjev in tudi avtomehanikov napredna, hkrati pa so njeni člani ohranili medsebojne stike tudi potem, ko je okupator med vojno organizacijo razpustil. Mnogi člani organizacije so bili aktivni udeleženci narodnoosvobodilne borbe. Leta 1943 je prva motorizirana enota partizanskih sil sodelovala pri napadu na Žužemberk. Ta dan, to je 13. julija so si vozniki in avtomehaniki, združeni v 7/.ŠAM Slovenije, izbrali za svoj praznik. Združenje ima danes velik pomen za vse udeležence v prometu. Po drugi strani pa novi zakon o varnosti cestnega prometa Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov poleg Avto-moto zveze Slovenije naloga. da morata nuditi avto šolam strokovno pomoč pri izvajanju predpisnega programa tako za voznike, kot voznike inštruktorje in učitelje predpisov. V zadnjih letih pa je ZŽSAM v svojih dvaindvajsetih avto šolah izšolala več kot 10O tisoč voznikov raznih kategorij. Na tiskovni konferenci je Alojz Cobec povedal, da bo združenje še naprej strokovno Spreminjal vsote na hranilnih knjižicah Alojz Žibert je obtožen, da je ponaredil svojo in bratovo hranilno knjižico ter dvignil denar I JURIJANA, 3. junija - Na temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani so sestavili obtožnico zoper 2 6-letnega Alojza Zibe rta iz Rake pri Krškem. Obtožnica ga bremeni, da je spremenil javno listino in si z goljufijo pridobil protipravno premoženjsko korist. Žihcrt. ki jc brez zaposlitve in tudi brez sredstev za preživljanje, jc 24. decembra pred dvemi leti v svojo hranilno knjižico, na kateri jc imel vloženih le nekaj dinarjev, vpisal tri številke pred vsoto in potem dvignil na pošti v Raki pri Krškem 4000 dinarjev. Nekaj dni pozneje jc na podoben način dvignil denar še na pošti v Dobrim j ah. Obe poštni uslužbenki sta to napako ugotovili šele pozneje pri preverjanju obdolženčevega salda. Žibcrta jc, kot kaže. uspeh njegove »akcije« ohrabril in je vzel hranilno knjižico svojega brata, ki služi vojaški rok. Tudi to knjižico jc ponaredil in odšel v Ljubljani), da bi tam dvignil denar. Ker pa so bile številke v hranilni knjižici slabo ponarejene, jc to uslužbenka pošte na Linhartovi I v Ljubljani takoj opazila, zato je Žiberni rekla, naj jo počaka, da bo preverila stanje na njegovi hranilni knjižici. Taje očitno nekaj posumil in pobegnil s pošte. Tako jc po navedbah obtožnice Žibert storil tri kazniva dejanja ponarejanja listin, dve goljufiji in en poskus goljufije. Za goljufiji gre zato, ker je Žibert z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto dve poštni uslužbenki, za poskus goljufije pa zato, ker mu to v tretje ni uspelo, kajti poštna uslužbenka na Linhartovi je zasumila, da nekaj ni v redu. Žibert je že v preiskavi priznal kazniva dejanja, ki jih jc storil, zagovarjal pa sc jc, da je moral priti do sredstev, ker je bil brez zaposlitve. Pri tem jc šel tako daleč, da jc poleg svoje spremenil tudi £>ratovo hranilno knjižico. TOMAŽ GORENC usposabljalo voznike motornih vozil za naloge in opravila, ki jih zahteva združeno delo in družba nasploh, kot tudi za naloge, ki izhajajo iz koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Glede na to, da ima organizacija 21000 članov, da pa je sicer v Sloveniji 68 tisoč voznikov in avtomehanikov, to pomeni, da bo imela zveza še veliko dela z vključitvijo le-teh. Združeni bi lahko bistveno pripomogli k izboljšanju delovnih in življen-skih razmer posadk na težkih tovornjakih in avtobusih v skladu z evropsko konvencijo. Na tiskovni konferenci so tudi novinarje obvestili, da bo osrednja proslava ob 60-letnici ZZŠAM Slovenije 5. junija letos v Ljubljani. ŽARKO HOJNIK Goljufal s ponarejenima naročilnicama BEOGRAD, 3. junija - In-šektorji SNZ Beograd so prijeli 44-letnega Beograjčana Slobodana Milenoviča, ker so utemeljeno sumili, da je dve beograjski delovni organizaciji oškodoval za 2,6 milijona dinarjev. Milenovič se je 4. februarja letos oglasil v delovni organizaciji Tehnopromet in se referentu predstavil kot zastopnik Jugotu-rista. Izročil mu je ponarejeno naročilnico in prevzel tisoč krogličnih ležajev, ki jih je nemudoma prodal zasebnemu mehaniku Cvetku Atanackoviču. Dva meseca kasneje je na enak način opeharil delovno organizacijo Metalservis, prav tako v Beogradu. Tokrat se je izdajal za zastopnika negotinskega podjetja. S ponarejeno naročilnico je prevzel pet tisoč krogličnih ležajev, ki jih je nekaj dni kasneje spet prodal Atanackoviču. Preiskovalci so doslej ugotovili, da je oškodoval Tehnopromet in Metalservis za 2,6 milijona novih dinarjev. M. P. Lastnico hiše zahrbtno ubil iz koristoljubja Zagrebško sodišče obsodilo Adema Husi ca na devet let zapora, ker je zadavil 54-letno Nado Mikulič ZAGREB, 3. junija - Kot smo že poročali, se je pred zagrebškim okrožnim sodiščem zagovarjal 24-letni Adem H lisic, Id ga je obtožnica bremenila, da je zadavil 54-letno Nado Mikulič. Hkrati sta pred sodnike stopila še 30-letni Aslan Salihi in njegova 29-letna žena Nazifa, Id ju je obtožnica bremenila, di sta Husiča nagovarjala k zločinu. Danes pa so izrekli tudi sodbe. Namestnica okrožnega javnega tožilstva Vuka Šparac je zahtevala za vse tri najstrožjo kazen, ker so Mikuličevo zahrbtno ubili iz koristoljubja. Kot je povedala, sta zakonca Salihi Husiča z orožjem prisilila h gnusnemu dejanju, da bi prišla do hiše, vredne tri milijone, ki jo je nanju prepisala Nada Mikulič v zameno za dosmrtno vzdrževanje. * Branilec prvoobtoženega, Tomo Miter je' zahteval, naj njegovega klienta oprostijo, češ da je bila žrtev zadavljena, ko ji je Husič pritisnil gobo na obraz. Tudi za drugo - in tretje obtoženega sta branilca Nikola Vučetič in Zlatko Katavič zahtevala, naj ju oprostijo," ker ni niti enega dokaza, da sta res storila, česar ju dolžijo, poleg tega pa je tudi prvoobtoženi na prvem zaslišanju zločin priznal in šele kasneje zvalil krivdo na zakonca Salihi. Senat okrožnega sodišča v Zagrebu, ki mu je predsedoval sodnik Branko Čižmek, je obsodil Adema Husiča na devet let zapora, Aslana in Nazifo Salihi pa je oprostil, ker ni dokazov, da sta Husiča nagovarjala k zločinu. Predsednik senata je v kratki obrazložitvi povedal, da so nesporno dokazali Husičevo krivdo. PREDRAG IVANČEVIČ Kurir Medexa zadržal denar zase LJUBLJANA, 3. junija - Namestnica javnega tožilca je vložila na tukajšnjem temeljnem sodišču obtožnico zoper 78-letnega Milana Bregarja iz Kranja, ki je obtožen, da je storil kaznivo dejanje poneverbe. Bregar si je protipravno prilastil denar v družbeni lastnini. V času od 28. marca do 30. junija lani je bil kot kurir zaposlen pri delovni organizaciji Medex, ekspert import na Miklošičevi cesti 30 in takrat je na pošti na Praža-kovi ulici dvigoval denar, ki so ga pošiljali kupci blaga po povzetju. Denarja pa ni posredoval v službi naprej, ampak ga je zadržal zase. Tako si je protipravno pridobil 48.220,80 dinarjev. Bregar je v preiskavi dejanje priznal in pojasnil, da je nakaznice, na podlagi katerih je prejel denar, zadržal pri sebi in imel tako evidenco, koliko je dolžan. Ker je vedel, da bo njegovo dejanje odkrito, je hotel denar vrniti s prodajo klavirja. Škodo bo, kot je sam obljubil, povrnil do konca leta. T. G. Računalniški kriminal V Belgiji so na milo zaporno kazen obsodili računalniškega strokovnjaka, ki je skušal izsiljevati ameriško družbo — »Zadevo« je rešila obsojenčeva žena BRUSELJ, 3. junija (Tanjug) - Elektronskemu računalniku, pojmu sodobne tehnike, danes nasplošno priznajo, da je omogočil predvsem prodor človeka v vesolje in da je dvignil raven številnih najpomembnejših tehnoloških procesov na vseh področjih našega življenja. Žal pa je omogočil tudi »napredek« kriminala oziroma njegovo prilagajanje modernim časom. Morda je treba vzeti kot nekaj običajnega, da se jc ta oblika kriminala pojavila najprej v Bruslju, saj je belgijsko glavno mesto sedež več sto mednarodnih in multinacionalnih družb, katerih vskdanjega dela si brez računalniške tehnike ni mogoče predstavljati. To je opazil tudi neki 32-lctni belgijski strokovnjak, ki je vodi! računalniški oddelek ameriške družbe, katere evropski sedež je že dolgo v Bruslju. Nekega večera je iz računalnika vzel šest kolutov z dragocenim elektronskim spominom, brez katerih je bila naprava praktično neuporabna. Obstalo je celotno delo v centrali, možakar pa je potem po telefonu poklical »šefe« v Belgiji in jim ponudil »zamenjavo- za milijon švicarskih frankov (25 milijonov belgijskih frankov). Na sodišču so ugotovili, da ni dosti manjkalo, pa hi Američani Dela na mostu tečejo skoraj po načrtu MARIBOR. .1. junija - Dvonadstropni most čez Dravo spada ne samo med najpomembnejše cestne objekte v Mariboru, temveč je pomemben za ves slovenski prostor. Prav zato zdaj delavci Gradisa, tozd \izkc gradnje, hitijo, da bi do 22. julija končali dela na mostu. Sedaj delajo na tako imenovanih širokih hodnikih, montirajo pa tudi izolacijo, robnike in razsvetljavo. Dostopi do mosta so v glavnem končani. 1. - . - .T ____ .L,...'/- I- O t nn m#i/icl-i cf runi Pral- /a t ~ * čeprav je res. da je več storjenega na pobreški kot na meljski strani. Prav zato računajo . prevelike zamude. (Foto: Bogo Čerin) da ne bo zahtevani denar izplačali, saj sq se zavedali, kolikšne so dnevne izgube zaradi blokade evropskega poslovnega centra v Bruslju. Zanimivo pa je, da je do spremembe prišlo na »drugi strani«. Belgijski izsiljevalec je namreč na severni bruseljski postaji najel omarico, v katero je spravil kolute, ključe pa je pustil v nekem tukajšnjem hotelu. Bil je prepričan, da bo denar vsekakor dobil. Potem je odpotoval v Španijo, od koder je nadaljeval pogajanja z ameriško družbo. Kot kaže, je do preobrata prišlo po tistem, ko je telefoniral svoji ženi, ki ga je (ob spodbudi firme) prosila, naj se takoj vrne v Bruselj, ker mu bo vse odpuščeno. To ga je očitno prepričalo, še zlasti, ker je imel zelo visoko plačo - v našem denarju približno deset milijonov dinarjev na mesec. Ne glede na veliko brezposelnost so namreč računalniški strokovnjaki v Bel- giji zelo iskani. Američani so ravnali korektno, celo tožili ga niso, vendar sta bila tožilec in sodišče drugačnega mnenja, še zlasti, ker je bil Belgijec zaradi podobnega poskusa pred tremi leti že obsojen. Zdaj je dobil osem mesecev zapora, pogojno za dobo pet let, kar je po mnenju mnogih ljudi nepojmljivo mila kazen, saj je bila vsota, ki jo je skušal izsiliti, astronomsko velika. Zakaj je bilo belgijsko sodišče, ki sicer velja za zelo strogo, tako popustljivo, se ne ve, zanimivo pa je, da je obsojenec že dobil novo ponudbo za delo, ki ni nič slabše od njegovega dosedanjega. POD PRISEGO Godi se mi krivica, saj sodišče trdi, da je bilo moje početje umazano, jaz pa sem se ravnal po načelu »roka roko umije«. jana SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJ* Zaradi neorganiziranosti centra proti toči v Žikarcah naj bi toča 19. maja povzročila veliko škodo MARIBOR, 3. junija - Jasno je, da tudi z najsodobnejšim sistemom za obrambo pred točo le-te ne bomo povsem preprečili. Izstreljevanje raket lahko posledice le omili. Kljub temu pa je bilo na izredni seji izvršilnega odbora za obrambo pred točo območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije precej hude krvi, ker je bilo 19. maja zaradi toče precej škode. ker lahko radar usmerjajo le ob praktičnih preskušnjah. Res pa je, da celotna ekipa na radarskem centru v Žikarcah takrat še ni bila najbolje vpeljana, niso najbolje delovale nekatere radijske zveze ter da so na Žikarcah šele nedavno montirali nov radar, ki mu še vedno manjka računalnik (tega naj bi montirali junija) in bo treba še nekaj časi in več akcij, da bo radar pravilno usmerjen. Celotna investicija pa naj bi veljala okoli 50 milijonov dinarjev. Zaradi vsega tega so se dogovorili, da je treba izdelati kar se da enoten sistem za obrambo pred točo VASJA VENTURINI Na podlagi podatkov zavarovalne skupnosti Triglav, območne skupnosti Maribor, je toča naredila tedaj veliko škode na območjih Kapele in Murščaka, Vurberga in Piramide ter v Grajeni in okolici Koga ter Gomile. Po mnenju strokovnjakov iz območne samoupravne skupnosti radar na Žikarcah ni bil pravilno usmerjen, čeprav so ga delavci hidrometeorološkega zavoda prav ta dan usmerjali. Ti pa so trdili, da ga niso usmerjali ta dan, 24 UR Za Prislanovo so bile usodne poškodbe vratu Nadaljevanje sojenja Francu Brencetu, ki je decembra lani umoril 72-letno Karolino Prislan TITOVO VELENJE, 3. junija - Pred velenjskim sodiščem se je nadaljevalo sojenje 28-letnemu Francu Brencetu iz Celja, ki je obtožen, da je lani, 3, decembra, na Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki na grozovit način in iz koristoljubja umoril 72-letno Karolino Prislan. dinarji so našli pri postaji šele ob četrti preiskavi. Od dneva, ko so našli Prislanovo mrtvo pa do četrte preiskave, ko so našli denar, je bila hiša nezavarovana in je lahko vsak vstopil. Sicer pa je priča menila, da je imela Prisla-nova več denarja kot pa so ga našli preiskovalci. Marinka Obu je menila, da je sumljivo, ker so našli vrečko z denarjem pri postaji. Prislanova je bila namreč nezaupljiva in bi denar vsekakor bolje skrila. Izvedenec medicinske stroke je povedal, da so pri obdukciji odkrili številne poškodbe pri Pri-slanovi, vse pa je zadobila pred smrtjo. Zaporedje je težko določiti, vsekakor pa so bile usodne poškodbe vratu. Ruvanje je trajalo precej dolgo, nekatere poškodbe pa pričajo, da se je Prislanova branila. Senat je obravnavo prekinil za nedoločen čas. SREČKO ŠROT Priča Anica Hrome, ki je imela gostilno v Gorenju, je pred sodniki povedala, da se Brence nekaj dni pred umorom Prislanove ni pojavil v njeni gostilni, niti ni pri njih naročil rum, kot je sicer povedal v zagovoru. Sicer pa se je prej večkrat oglasil pri njih skupaj z delavci, ki so delali pri zasebniku Petru Kneževiču. Vedno je na hitro spil in takoj odšel. Skoraj enako je nato pred sodiščem pričal tudi njen mož Danilo Hrome. Franc Obu, ki je bil sosed Prislanove, je povedal, da so, ko so jo našli mrtvo, najprej poklicali zdravnika. Hiša je bila ob njihovem prihodu razmetana, vendar se jim to ni zdelo sumljivo, saj je bil v hiši Prislanove skoraj vedno nered. Skupaj z miličniki, ki so prišli kasneje, so iskali denar, a ga niso našli. Miličniki naj bi potem še trikrat brezuspešno iskali denar. Vrečko s približno 17.000 Trčila avtobusa polna otrok NOVI SAD, 3. junija (Tanjug) — Danes popoldne se je na cesti Tuzla — Zagreb — Beograd v sremski vasi Kuzmin zgodila prometna nesreča, ki na srečo ni terjala življenj. Trčila sta dva avtobusa tuzlanske registracije, v katerih so bili otroci. Po sporočilu prometnih organov se je nesreča zgodila, ko je voznik avtobusa tuzlanskega podjetja Transervis Ivica Lovrič ustavil, da bi šlo mimo vozilo, ki je zavijalo v levo. V tem hipu pa je v avtobus trčil drugi avtobus istega podjetja, ki ga je vozil Mehmed Fejzlič. V obeh avtobusih so bili otroci, ki so se peljali na ekskurzijo v Beograd. V nesreči, v kateri sta bila poškodovana oba avtobusa, je bil ranjen le učitelj Hasan Mehmedovič, ki so ga prepeljali v bolnišnico v Sremski Mitroviči. Na srečo nihče izmed otrok ni bil ranjen, tako da so se lahko odpeljali v Beograd. Gmotno škodo ocenjujejo na 150.000 dinarjev. Umrl pod traktorjem KRŠKO, 3. junija - Na strmem pobočju travnika v bližini Vranja pri Krškem se je danes ob 11.30 smrtno ponesrečil s traktorjem 25-letni Maks Kun-šek iz Vranja 19. Kunšek je z neregistriranim traktorjem, h kateremu je imel priključenobra-čalnik, obračal seno. Pri tem se je traktor, ki ni imel varnostne kabine, prevrnil na traktorista. Maks Kunšek se je tako hudo ranil, da je kmalu po nesreči umrl. N. V. Svet srednje šole Edvarda Kardelja ekonomske, zdravstvene, družboslovne in gostinske usmeritve Slovenj Gradec razpisuje dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE V skladu z določbami statuta šole morajo kandidati poleg splošnih pogojev, ki so predpisani v zakonu o združenem delu in zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko izobrazbo ene izmed usmeritev šole - da imajo pedagoško in -andragoško izobrazbo - da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgoji in izobraževanju in - da imajo strokovni izpit Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti in biti družbenopolitično aktivni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na svet z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. 2-4143 V STISKI ZANESLJIV PARTNER % PflRTflER Grosuplje, tel. (061) 772-854 Tisk poslovnih obrazcev, časopisov, prospektov n INDUSTRIJSKI BIRO Podjetje za Izgradnjo industrije, p. o. 61113 Ljubljana, Titova 118, p. p. 69 razpisuje in objavlja naslednja prosta dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. direktorja delovne organizacije . - visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj; zaželeno aktivno znanje nemškega oz. angleškega jezika. Pričakujemo kandidata z ustreznimi moralno-političnimi vrlinami, ki ima izkazane organizacijske sposobnosti za vodenje inženiring organizacije ter izpolnjuje pogoje za delo v zunanji trgovini. Nastop dela v septembru 1982. Kandidati naj prijave naslovijo v 30 dneh po objavi na »Razpisno komisijo DS«. Najkasneje v 30 dneh po zaključenem razpisu morajo kandidati predložiti pisni koncept usmeritve in razvoja delovne organizacije. 2. vodja komerciale - visoka izobrazba ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne usmeritve, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, izpolnjen? pogoji za delo v zunanji trgovini, izkazane komercialno organizacijske sposobnosti pri inženiring opravilih. Nastop po dogovoru 3. vodja splošnega oddelka diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, vsaj 5 let izkušenj pri pravnih, samoupravnih ali splošnih delih ■ v gospodarstvu. Nastop v septembru 1982 Za delo na perspektivnih področjih delovanja naše delovne organizacije iščemo nove sodelavce za naslednja področja: 4. projektiranje tehnologije nekovin dipl. ing. kemije ali tehnologije z večletnimi izkušnjami pri proizvodnji ali projektiranju steklarske industrije. Perspektivno iščemo tudi projektanta podobnega profila za področje keramične industrije in drugih dejavnosti nekovin. Nastop po dogovoru. 5. organiziranje računalniških obdelav visoka izobrazba tehnične usmeritve, poudarjena samoiniciativnost in veselje do dela pri organiziranju, svetovanju in prodaji računalniških storitev, aktivno znanje angleškega jezika. Sprejeti delavec bo uvedel tehnične in poslovne računalniške obdelave na dveh mikroračunalnikih APPLE II in organiziral tudi ustrezno ekipo. Pogoji dela po dogovoru, nastop dela jeseni 1982. 6. dipl. ing. strojništva - za projektiranje na področju tehnologije kovinsko predelovalne industrije, pričakujemo sodelavca, ki zelo dobro pozna to dejavnost in ima večletne ustrezne delovne izkušnje, pričetek dela po dogovoru 7. dipl. ing. strojništva - za projektiranje v oddelku strojnih konstrukcij z nekaj letnimi delovnimi izkušnjamii na tem področju. Nastop po dogovoru 8. strojnih tehnikov - za projektiranje na področju tehnologije celuloze in papirja (zlasti projektiranje cevovodnih načrtov). Zaželena vsaj dveletna praksa pri projektiranju, konstruiranju oz, v proizvodnji na omenjenih področjih Pričetek dela čimprej. 9. lesnega tehnika - za delo pri uvajanju sodobnih organizacijskih sistemov v pripravi in v neposredni proizvodnji, pričakujemo sodelavca z večletnimi izkušnjami in veseljem do praktičnega (tudi terenskega) dela na omenjenem področju. Prednost imajo kandidati z dodatno usposobljenostjo na organizacijskem področju. Nastop po dogovoru. 10. ekonomskega tehnika, - končana ESŠ, vsaj tri leta prakse na področju ekonomskih analiz v gospodarstvu (proizvodnja in finančne analize), znanje strojepisja ter zaželeno znanje nemškega ali drugega svetovnega jezika, nastop po dogovoru Prijave za dela od 2. do 10. bo sprejemala kadrovska služba 15 dni po objavi. Za vsa dela od 4. do 10. velja pogoj poskusnega dela dva do tri mesece. Sprejeti kandidati za dela pod 4. do 9. imajo možnost pospešene ureditve stanovanjskega vprašanja. Če želite priti v organizacijo, kjer bodo vaši osebni dohodki in vaš celoten položaj predvsem rezultat vašega uspešnega dela, pošljite pisno vlogo z vsemi osebnimi in drugimi podatki, ki jih zahtevajo razpisni pogoji. Dokazila bomo želeli od kandidatov, ki’jih bomo v 30 dneh po objavi obvestili, da so v ožjem izboru. 31-4078 James in Suzanne Pool ODKOD HITLERJU DENAR 8. nadaljevanje Na večer 22. novembra 1922 je na nasvet stotnika Trumana Smitha, pomočnika vojaškega atašeja ZDA. prišel na eno Hitlerjevih zborovanj harvardovec Ernst (Putzi) Hanfstaengl. čigar mati je bila Američanka in čigar kultivirana bogata družina je imela v Munchnu umetniško založniško podjetje. Hanfstaengla, ki je bil nasprotnik komunizma in ga je bolela tedanja nemoč Nemčije, je Hitlerjevo govorništvo povsem prevzelo. Nekaj dni zatem se je včlanil v stranko. Ko sta se nekega večera po večurnem razpravljanju s predanimi strankinimi privrženci vračala domov iz kavarne Neumeier. se je Hitler obrnil k Hanfstaenglu. rekoč: »Ne smete biti razočarani, če se pri teh večernih pogovorih omejuje na razmeroma preproste teme. Politično agitatorstvo mora biti primitivno. Prav to moti pri drugih (nemarksističnih) strankah. Postale so... preveč akademske. Preprosti mali človek ne more slediti in postane prej ali slej žrtev grobo prepričevalnih metod komunistične propagande.« Hanfstaengl mu je iskreno pritrjeval, rekoč, da niu vliva največje zaupanje v strankin končni uspeh prav njegova (Hitlerjeva) sposobnost, da zna govoriti v vsakdanjem jeziku, da zna »zadeti« z vsako besedo. Potem je Hanfstaengl nadaljeval, da ga v nekaterih rečeh spominja na ameriškega predsednika Theodora Roosvel-ta, ki ima moč in pogum, vitalnost in domačnost z vsemi vrstami ljudi, neposrednost v deja- njih in govoru, zaradi česar je drag povprečnemu državijanju. »Po Munchnu se govori, da gre vam in vaši stranki samo za trušč in kričanje, brutalnost in nasilje,« je nadaljeval Hanfstaengl. »Mogoče vam bo v uteho, da so vse to govorili tudi o Rooseveltu, a jih ni poslušal in je potegnil deželo s seboj.« »Popolnoma prav vam dam.« je odvrnil Hitler. »A kako naj svoje ideje vbijem v glavo nemškemu narodu brez tiska? Časniki se ne zmenijo zame. Kako naj nadaljujem svoje govorniške uspehe z našim ubogim časopisom Volkischer Beobaehter na štirih straneh, ki izide enkrat na teden ? Dokler ne bo izhajal dnevno, ne bomo prišli nikamor.« Nato mu je Hitler razkril svoje velike načrte, ki jih je imel s strankinim časopisom, ko bi se le kako dokopal do denarja. »Najbrž sem se odločil prav ta večer,« je kasneje napisal Hanfstaengl, »da bom odrinil občutnejšo podporo.« Prav nekako v tem času je Hanfstaengl dobil delno izplačan delež od družinske umetniške galerije v New Yorku. ki so jo med vojno zaprli. Dobil je samo 1500 dolarjev, ki pa so. zamenjani v devalvirane marke, pomenili nezaslišano bogastvo. Naprodaj sta bila dva ameriška tiskarska stroja. Če bi se našel denar za njun nakup, bi to pomenilo, da bi lahko nacistično glasilo v polnem formatu izhajalo vsak dan. »Zvedel sem.« je rekel Hanfstaengl. »da bi bilo mojih tisoč dolarjev dovolj za zahtevano vsoto, naj se zdi to še tako neverjetno. Tako sem neko dopoldne stopil tja in izročil dolarje Amannu, s pogojem, da je to brezobrestno posojilo. S Hitlerjem sta bila čisto iz sebe.« ★ ★ ★ S francosko zasedbo Porurja se je nemška valuta povsem sesula. Vlada je morala pošiljati v Porurje denarno pomoč za sto tisoče tistih, ki jih je pasivni odpor spravil ob delo. Da bi pokrili to velikansko obveznost, so natisnili več denarja. Pogosto se napačno sklepa, da je bil to začetek inflacije.Inflacija se je pravzaprav začela že med vojno. V Angliji so vojne stroške pokrivali z večjim obdavčevanjem, v Nemčiji pa so za kritje čedalje večjih izdatkov natisnili več denarja. Po vojni se je ta proces še pospešil. Cene so se naprej podvojile, potem potrojile. Vlada je govorila, da je inflacija ekonomski proces, nad katerim nima nihče nadzora. V resnici pa je bila inflacija metoda, ki jo je izbrala nemška finančniška elita, da bi ušla obveznostim in preložila breme na srednji razred. Financiranje pasivnega odpora v Porurju je dalo vladi potreben izgovor, da je sprožila nebrzdano inflacijo. Marka je padla na vrednost 10.000 za dolar in potem na 50.000. Cene so poskočile vsak dan potem pa že dvakrat na dan. Najhuje so bili prizadeti pošteni, solidni meščani srednjega razreda, ki so varčevali za starost in doživeli, da je šlo čez noč v nič vse, za kar so delali. Začeli so tiskati bankovce s čedalje višjimi vrednostmi. Tovarne so začele izplačevati mezde dvakrat na teden, ker se je vrednost denarja toliko zmanjšala od ponedeljka do sobote. Na plačilni dan so žene delavcev čakale pred tovarniškimi vrati. Takoj ko so možje dobili mezde, so zdrveli ven in dali denar ženam, da so v najbližji trgovini nakupile blago, še preden je vrednost denarja še bolj padla. Plače delavcev v industriji, ki so bili pretežno člani delavskih sindikatov, so bile vsaj nekoliko prilagojene padajoči vrednosti marke. Slabše se je godilo srednjemu razredu. Nemalo intelektualcev se je znašlo v položaju, da s plačami, ki jih je razjedala inflacija, niso mogli živeti. Poiskati so si morali nočne službe kot šoferji taksijev in natakarji, da so se preživeli. Veliko ljudi, ki jih je inflacija pritisnila ob zid, je dajalo svoje imetje na prodaj za ceno, ki je upoštevala vrednost marke ob času prodaje. Ko pa so bile pravne formalnosti opravljene in pogodba podpisana, je vrednost marke padla še bolj in je kupec dobil hišo, vredno 20.000 dolarjev, za 1.000 dolarjev. Finančniki in velike družbe z neomejenim kreditom so izkoristili te okoliščine in si poceni nabrali velike vrednosti. »Verjemite mi, beda naših ljudi bo še večja,« je Hitler svaril narod. »Lopov se bo znašel. Pošten, zanesljiv trgovec, ki ne špekulira, pa bo do kraja uničen: najprej mali človek na dnu, na koncu pa tudi veliki na vrhu. Razlog: ker je država sama postala največji slepar in goljuf. Država roparjev!« Ogoljufali ste nas, vi lopovi in sleparji je kričal proti vladi. »Figo nam je mar vašega papirnatega denarja! Dajte nam trdno vre-, dnost - zlato!« Potem je Hitler povedal svojim poslušalcem, da bodo kljub tisočem in tudi milijonom mark v žepu kmalu stradali, ker bo kmet nehal prodajati svoje pridelke. »Ko smu boste ponudili svojih milijon (mark) listov papirja, ki mu ne bodo za drugo, kot da z njimi prelepi stene v hlevu, ali bo kaj čudnega, če bo rekel: »Obdržite svoje milijone, jaz pa bom obdržal svoje žito in maslo.'« Hitler je bil eden redkih politikov, ki so pravilno ocenili inflacijo kot naklepno kampanjo, ki naj oropa srednji razred njihovih prihrankov. Predstavniki ustaljenih političnih strank so ves čas trobili ljudem, da nima nihče nadzora nad inflacijo, ampak naj zaupajo in marka ne bo več padala. Ko so se Hitlerjeve napovedi glede inflacije začele izpolnjevati, je hodilo njegove govore poslušat vse več in več ljudi. Ker je razkrinkal to eno sleparijo, je mnogo ljudi mislilo, da je pošten in resnicoljuben človek. Njemu osebno prihranki niso nikoli kaj dosti pomenili, zato mu je je bila inflacija verjetno dobrodošla tema za pridobivanje popularnosti. Kakor je padala vrednost marke, tako je naraščalo število članov v nacionalsocialistični stranki. Skoraj nič ni znanega o človeku, ki je znal za nacistično stranko pridobiti izredno veliko denarja - o Maxu von Scheubner-Richterju. O njegovem poreklu, poklicu in dejavnosti med prvo svetovno vojno veljajo zmedena mnenja. Se v času življenja je bil Scheubner-Richter vedno skrivnostna oseba. Zelo se je potrudil, da ni nikdar prišel v središče pozornosti in je svojo dejavnost vedno zavijal v tajnost. Vendar o njegovi pomembnosti ni mogoče dvomiti. Iz opombe v uradni kartoteki je razvidno, da je za nacistično stranko pridobil »ogromne vsote denarja.« Leta 1923 je imel že precejšen vpliv na Hitlerja in stranka se je za večino stikov z visoko družbo zanašala nanj. V puču 9. novembra 1923 je korakal v prvi vrsti z nacističnimi voditelji, s Hitlerjem z roko v roki. Ko ga je zadela krogla, je med padcem Hitlerju izpahnil ramo. Hitler, ki ga je Scheubner-Richterjeva smrt izredno pretresla, je izjavil: »Vsi drugi so nadomestljivi, razen rjiga.« Leta 1884 se je v nemško-baltiški družini višjega srednjega razreda Richterjevih rodil' otrok, ki so ga krstili za Maximilliana Envina. V študentskih letih je bik član plemiške bratovščine Rubonia v Rigi. V revoluciji leta 1905 se je kot mlad konjeniški častnik v kozaškem polku boril za cesarsko rusko vlado in med nemškimi izseljenci pomagal organizirati oddelke samozaščite proti upornikom. Kasneje se je 'poročil z Mathildo von Scheubner, hčerjo tovarnarja, čigar tovarno je stražil njegov polk. Ker industrialec von Scheubner ni imel sinov, je Max Ervvin dodal k svojemu ženino plemiško ime, kot je bil takrat običaj. Scheubner-Richter je šel leta 1910 v Miinc-hen študirat gradbeništvo. Tam se je vpisal v, aristokratski bavarski polk Chevaux legers in postal nemški državljan. Edino pristno politično prepričanje, ki ga je imel v tem času, je bilo močno nacionalistično čustvo. Med prvo svetovno vojno se je viteško boril tako na zahodni fronti kot na srednjem vzhodu. Spričo svojih jezikovnih sposobnosti in zanimanja za bolj rafinirane plati politične manipulacije je bil v drugi polovici vojne imenovan za nemškega konzula v Erzerumu v Turčiji. Kot diplomat se ’ je osebno udeležil več nevarnih ekspedicij h Kurdom in drugim zatiranim narodnim manjšinam na Kavkazu. Kasneje so mu bile izkušnje in poznavanje političnih spletk na tem področju. bogatem z nafto, v veliko korist. Scheubner-Richter je veljal za izvedenca o Rusiji, zato so ga proti koncu leta 1917 poklicali v nemški vojaški štab za baltske dežele, da bi prevzel urad za tisk in obveščanje javnosti v Rigi. Položaj nemških čet na vzhodni fronti se je po ruski revoluciji zelo malo spremenil, zato so se leta 1918 hudo upirale temu, da bi se odpovedale osvojenim ozemljem. Bo razumnost le prevladala? Predsedstvo ZTKJ v Sarajevu o sistemih športnih tekmovanj in besedilu resolucije za 12. kongres ZKJ SARAJEVO, 3. junija - Na maratonski seji predsedstva ZTK Jugoslavije so največ pozornosti posvetili oblikovanju stališč k tistemu delu resolucije za 12. kongres ZKJ, Id govori o telesni kulturi, podprli pa so tudi predlog komisije za napredek športa in olimpijske priprave, ki je za sejo predsedstva pripravila gradivo, v katerem je skušala strniti stališča in pripombe republiških in pokrajinskih ZTK in TKS k tekstu sporazuma o sistemih športnih tekmovanj na zvezni ravni. Predsedstvo je glede osnutka besedila resolucije za 12. kongres ZKJ menilo, da preveč obrobno obravnav a področje telesne kulture, pri čemer bi veljalo bolj upoštevati, da je ta dejavnost po svojih vrednotah prav tako nenadomestljiva z drugimi, kot sama ne more zamenjati katero od njih, denimo izobraževalne, kulturne itd. Na seji so zato predlagali, da bi v besedilu resolucije posebej poudarili vlogo telesne kulture v procesu vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa naj bi resolucija določnejše odgovorila na odprta vprašanja profesionalizma v vrhunskem športu, če že ne opredelila, kakšna je vloga vrhunske športne ustvarjalnosti v razmerah socialistične samoupravne družbe Člani predsedstva ZTKJ so imeli I KOLESARSTVO | Druga etapa Traxlerju G ALTU R. 2. junija - Kolesarsko dirko »Po Avstriji« so nadaljevali z 2. etapo Innsbruck-Haltur (116 km). V •letečih« sprintih so se znova odlikovat sovjetski in madžarski tekmovalci ter Avstrijci, na zadnjih kilometrih poti pa se je izoblikovala vodilna skupina deveterice, v kateri je bil v sprintu najhitrejši Avstrijec Traxler pred nosilcem rumene majice Mušickim. Traxler je zmagal v času 2:54.05. 3. je bil Kozjakov in 4. Heggli (švi). Rumeno majico je Mučicki obdržal, njegova prednost pred Traxlerjem pa /daj znaša 23 sekund. Med ekipami vodi SZ z 19:32.27 pred Avstrijo. Jugoslavija pa je deseta z 19:35.20. V petek vozijo tretjo etapo Galtur-Bre-genz (121 km). Uvrstitve Jugoslovanov v 2. etapi (Innsbruck-Galtiir. 116 km): 13. Polončič 2:54.42. 17. Piri. 20. Cuderman. 34 Polanc. 42. Lampič - vsi 2:54.42. 63. Marn 7 min. zaostanka (15 km pred ciljem je Marn padel in izgubil stik z vodilno skupino, ki ji je dotlej narekoval tempo!). Uvrstitve Jugoslovanov v končni razvrstitvi: 13. Cuderman -1.16. 24. Polončič. 28. Pirš. 41. Polanc. 47. Lampič — vsi -1.19. 63 Marn -8.49. FRANC HVASTI VIGEVANO - 19. etapo kolesarske dirke profesionalcev po Italiji je dobil Švicar Bundi, ki je v sprintu ravninske etape zmagal pred Belgijcem Van Calsterjem in Italijanom Moscrjcm V skupni razvrstitvi še vedno vodi Hinault z minuto in 41 sekundami prednosti pred Continiejem in Švedom Primom. ki zaostaja za minuto in 53 sekund. sicer nekaj pripomb h gradivu komisije za napredek športa in olimpijske priprave glede besedila sporazuma o sistemih športnih temovanj na zvezni ravni, vendar so se sporazumeli o vseh Jjistvenih spornih zadevah, predvsem pa so se zavzeli, da bi dokument čim-prej sprejeli in podpisali. Jutri se bodo v Sarajevu na skupni seji sestali še predsedstvo ZTKJ. JOK in organizacijski komite ZOI 1984. TOMO LEVOVNIK Hadžijev se kali za SPEDU TATABANYA - Dvajsetletni bolgarski dvigalec uteži Ljubomir Hadžijev je dosegel nov svetovni rekord v m uš ji kategoriji: v olimpijskem dvoboju je dvignil 252.5 kg <112^ 4- 140). Njegov prejšnji rekord je bal 250 kg. Izjemna dosežek se je znanemu bolgarskemu dvigalcu posrečil na mednarodnem tekmovanju za »pokal Pano nta«. kjer tekmojejo številni dvigalci, ki se bodo septembra udeležili SP v Ljubljana. V nadaljevanju tekmovanja je Bolgar Manolov dosegel svetovni rekord peresnolahke kategorije s 135,5 kg v sunku. Prejšnji rekord. za pol kg manj, je imel Kubanec Nunez. Smrtna nesreča speedwayista STACHNAL - Na polfuaadvu dirki za evropsko prvenstvo v spccdwayu na travi na Nizozemskem se je v dirki za »Nagrado StadmaJa« smrtno ponesrečil Zdenek kadraa. stalni član če* sk<>*4o>aške državne reprezentance. Kadraa je bd najuspešnejša dirkač ČSSR v spcedwaya na ledu. trikrat je bil tretji v finala SP, na letošnjem pa je zasedel 4. mesto. Zdenek Kadraa je stari znanec naših dirkališč in ljubiteljev motociklističnega športa, zadnjič pa je pri nas nastopil na dirki za »Zlato čelado« v Lendavi leta 1981. Češkoslovaški dirkači so na EP na travi — z zboljšanimi jawami — sodelovali prvič. Kadraa pa se je že uvrstil v finale EP, po tem uradnem sporedu pa je sodeloval še na usodni dirki za nagrado atesta Stachnala. F. T. KAM. KAJ. KJE Družinska rekreacija v Bakovcih ________ MURSKA SOBOTA - TVD Partizan it Bakovcc pn Murski Soboti, ki letev, praznuje ID-letnico uspšncga dela. bo v nedeljo skupaj z ljubljansko RTV pripravil prvi družinski rekreacijski dan. Udeleženci - posamezniki in družine, ki so lahko tudi Mrstavljcnc, sc bodo v lepo urejenem vaškem športnem parku, zgrajenem 1976 leta. pomerili v štiridesetih tek-movalnih panogah Točneje, gre za igre (tenis / gumijastimi obroči, skupinski slalom, skakanje prek vrvi. med dvema ognjema. ppeki itd.), saj bodo zmagovalci prav vsi. ki bodo napolnili vse rubrike v tekmovalnih kartončkih. Ti bodo za posmeznikc zeleni, za ekipe *»7iroma družine pa modrc barve. Da ne N prišlo do nepotrebne gneče, kajti že doslej so organizatorji /brali številne prijave, ne samo iz Pomurja. temveč tudi od drugod, bodi* /hirali prijave in delili tekmovalne kartone na vseh kontrolnih točkah ob tekmovališču. Vsem. ki jim hodi* posamezne igre delale preglavice, jih lahko med tekmo izpustijo, sicer pa jih bodo demonstrirali člani domačega Partizana. Po koncu tekmovalnega dela družinskega rekreacijskega dne bodo Ba-kovcam, ki jih kar 70odstotkov aktivni* sodeluje v TVD Partizanu (letos si* na p*Klr«>čju rekreacije proglašeni za najboljšo vaško krajevno skupnost na področju rekreacije), pripravili tudi družinsko zabavo. Začetek tekmovanja, ki ga bosta vodila Mito Trefalt in Evgen Titan, bo «»b 9. uri. Cc bo deževalo, ho družinski rekreacijski dan v Bankovcih prihodnjo nedeljo. IVAN GERENČER Plavalni tečaji na Koleziji I JI Jftl JANA - Plavalni klub Ljubljana tudi letos prireja plavalne tečaje za otroke in ouraslc. Začetek prvega tečaja za odrasle bo v ponedeljek. 14. t. m., trajal bo 12 dni od 20. di» 22. ure. Cena tečaja je 600 din. Prvi tečaj za otroke se bo začel v ponedeljek. 28. t. m., trajal.ho prav tako 12 dni. od 9. do 12. ure. Cena tečaja je 500 din. Vpisovanje je vsak dopoldan, ob sredah tudi popoldan in' šc uro pred pričetkom tečaja. Vse druge informacije po telefonu 262-420. Pohod na Osolnik_________________ MEDVODE - Partizan Medvode vabi vse ljubitelje hoje na t rimsko akcijo »Pohod na Osolnik«, ki ga organizirajo v nedeljo. 6. t. m. Start pohoda bo pred domom Partizana v Medvodah med 7. in 9.. uro, kjer bodo vsi udeleženci dobili kontrolne kartončke. Cilj bo v brunarici na Osolniku. Kdor bo na cilj prispel do 13. ure. N* prejel značko. Udeleženci se na Osolnik lahko povzpnejo iz Sore ali iz Ločnice. Ob 14. uri bo pred brunarico podelitev priznanj v tekmovanju za »Pokal Partizana« v smučanju za sezono • 1981/82. VINKO JURJEC Ponove kolajne v Brno Jugoslovanski kegljaški reprezentanci odpotovali na SP v ČSSR LJUBLJANA — Iz Zagreba je sinoči z Balkan-ekspresom prek Dunaja odpotovalo na 14. svetovno prvenstvo v kegljanju v Brno jugoslovansko zastopstvo. ki si v ČSSR obeta lep uspeh. V naši moški ekipi so Dragaš. Boljat. Marinšek. Jager. Liovič. Fabac in Parčina. vodja pa je Duje Smolja-novič. v ženski pa Krištof. Perman. Nagy. Bartolovič. Lesjak. Tkalčič irj Čolakovska. trener pa je Bogo Gomolj. Reprezentanci sta precej pomlajeni. po dolgih letih v ekipi ni Mira Steržaja, nasploh pa je v zastopstvu tokrat manj igralcev iz Slovenije. Med moškimi je to samo Kranjčan Marinšek. med ženskami pa Mariborčanki Nagyjeva in Tkalčičeva in Celjanka Lesjak. Ekipi sta odpotovali na SP dobro pripravljeni in dobro razpoloženi. samo Dragaš tarna zaradi stare poškodbe. Slovesen začetek prvenstva bo v soboto ob 19. uri. v nedeljo in ponedeljek bodo tekmovale ekipe (10 moških. 9 ženskih zastopstev), v torek in sredo bodo tekmovale dvojice, četrtek je na SP prost dan. v petek pa bo veliki finale posameznikov in posameznic. H U. »Modri« že imajo številke Nogometni reprezentanti so se razvrstili sami — Seznam »22« dokončen? NOVI SAD - Nogometni reprezentanti na pripravah v Novem Sadu st* si sami izbrali številke od 1 do 22. To možnost jim je dal selektor Milja-nič. koj vse kaže. pa je seznam »22«, ki ga mora prijaviti do 5. t. m., že dokončen. Igralci so izbrali naslednje številke: 1-Pantelič. 2-Jerolimov, 3-Gudelj. 4-Zajec. 5-Stojkovič, 6-Krm-potič. 7-Petrovič. 8-$ljiyo. 9-Zo^ Vujovič. 10-Živkovič, 11-Z1. Vujovič, 12-Pudar. 13-Sušič. 14-Jovanovič, 15-Hrstič. 16-Šestič. 17-Jerkovič. 18-Deverič. 19-Halilhodžič. 20-Šurjak. 21-Pašič. 22-Svilar. Reprezentanti se bodo drevi ob 20. uri v Beogradu pomerili s selekcijo novinarjev, manjkal pa bo Zajec, ki še ni povsem nared. Igrali bodo: Pante-lič. Krm potic. Zo. Vujovič. Jovanovič, Stojkovič. Gudelj, Zl. Vujovič, Petrovič. Sušič. Šljivo. Šurjak. Miljanič je pred tekmo dejal, da pričakuje bolj angažirano in agresivno igro. kot so jo reprezentanti prikazali v Zenici. V Beogradu bo tudi sestanek predsedstva NZJ. na katerem bo tekla beseda o opremi, kajti sestanek v Zenici o tej temi je odpadel. VLADO VUJIN V Beogradu drugič za hitrostno prvenstvo Avtomobilisti bodo v nedeljo ob sotočju Save in Donave spet nabirali točke - Kdo so favoriti? LJUBLJANA — Potem, ko so tekmovalci v hitrostnem avtomobilizmu »spali« domala do konca maja, bodo v juniju zelo aktivni. Najprej bosta dve preizkušnji ob sotočju Save in Donave. Dirka, ki je bila minulo nedeljo v Kragujevcu, je že opozorila na tiste tekmovalce, ki imajo letos največje možnosti. Seveda so tudi izjeme, saj nekateri odlični tekmovalci na izjemno zahtevni (slabi) stezi v Kragujevcu niso imeli dovolj potrpežljivosti ali sreče. V kategoriji do 785 ccm sta tako izpadla lanskoletni prvak J. Šikloši in tretjeuvrščeni Miljkovič, medtem ko se mnogi znani tekmovalci - med 49 udeleženci - sploh niso uvrstili na dirko oziroma med 20 najboljših (Sikv-vič, Nikolič in tudi naš Djaniš). Vrstni red šesterice najboljših: 1. Miličevič (Zastava) 15. 2. P. Milenkovič (Jugoauto) 12, 3. Bečar (Željezni-čar) 10, 4. Otenheimer (Beograd) 8, 5. Pavlin (Donit Olimpija) 6. 6. Hadžič (Željezničar) 5. Največji osip je bil v kategoriji do 1150 ccm, grupa ena. Djelmaš (lani enajsti) se ni uvrstil v finale. Milenkovič. Mitič, Katunarič, Dobrohotov, Rlanuša in drugi, ki so bili lani nted najboljšimi, pa se niso uvrstili med prvo šesterico. Vrstni red: 1. Vesnič (Jugoauto) 15. 2. Žurka (Zastava) 12, 3. Vidic 10. 4. Studen (oba Donit Olimpija) 8. 5. Mikša (Siget) 6. 6. Šikloši (Zastava) 5 itd. V najmočnejši kategoriji je bil ogorčen boj s presenetljivo majhnim osipom. Naj večje presenečenje je pripravil Macukič.' ki je zaradi težav z avtom osvojil šele peto mesto. Vrstni red: 1. Filipovič (Siget) 15, 2. Milovanovič (Jugoauto) 12, 3. Vlah (Ina) 10. 4. Regvart 8, 5. Macukič (oba Dinamo) 6, 6. Urbančič (Donit Olimpija) 5 itd. V konkurenci društev je zanesljivo prevzel vodstvo lanskoletni prvak Jugoauto, ki se je letos okrepil še z Vesničem: 1. Jugoauto (Beograd) 39, 2. Zastava (Kragujevac) 32. 3. Donit Olimpija (Ljubljana) 24. 5. Siget (Zagreb) 21,6. Željezničar (Sarajevo) 15 itd. R. R ŠEŠCE PRI ŠEMPETRU - KS Še-šče je priredila turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 10 ekip. Zmagala je Latkova vas, ki je v finalu odpravila Gomilsko z 2:0. Tretje mesto je osvojila ekipa Matk, ki je premagala I.očico s 3:1. JOŽE GROBELNIK Tek na Mohor_____________________ JAMNIK - Klub maratoncev »Mali vrh« z Jamnika bo priredil v nedeljo. 6. t. m. že peti tek na Mohor. Start bo ob 9.30 v Nemiljah. Prireditev je vsako leto v počastitev dneva mladosti. Proga poteka po poteh, kjer se je med vojno zadrževala Prešernova brigada. Proga bo dolga 7 km. višinska razlika ho 250 m, vendar proga ni pretežka. Tekmovalce bodo razdelili v pet kategorij, to je dve ženski in tri moške. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili kolajne in diplome, praktična darila pa bodo izžrebali. Startnina je 50 din. prijave pa bodo sprejemali še v nedeljo od 8. ure naprej. * M K. Spet na strelišče_______________ LJUBLJANA - Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana Moste-Polje prireja v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo v soboto 12. t. m. ob 8. uri na strelišču ob Dolenjski cesti rekreacijsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Prijavijo se lahko vsi občani starejši od 16 let. ki niso aktivni strelci. Pismene prijave sprejemajo do ponedeljka 7. t. m. do. 13. ure v pisarni ZTKO Ljubljana Moste-Polje, Koblarjeva 34. Najboljši bodo prejeli kolajne in diplome. Vse informacije lahko dobite po telefonu 448-132. D. B. Poraz z Romuni ATENE - V 2. kolu balkanskega prvenstva v odbojki so bili doseženi naslednji rezultati - moški: Romunija -Jugoslavija 3:1 (5.-14, 5, 11), Grčija - Bolgarija 3:0; ženske: Bolgarija — Grčija 3:0. Romunija — Turčija 3:0. Rekord štafete Gorice Dobri dosežki atletov in atletinj iz SRS na mitingu Bora v Trstu TRST - Slovensko športno združenje Bor je bilo prireditelj uspelega nočnega atletskega mitinga, na katerem «** največ uspehov dosegli atleti in atletinje iz Slovenije. Moška štafeta AK Gorica je v postavi Gregorič. Urbančič. Blaže j. Humar dosegla nov republiški rekord na 4x100 m s časom 41,8 Najpomembnejši izidi - moški. 100 m: Fabčič (Lj) 11,1, 3. Vadnal (Po) 11,5, 200 m: Humar (G) 21,4, 4. Gregorič (G) 22,0, 5. Fabčič (Lj) 22,4, 800 m: Mohorovič (Nm) 1:54,0, 6. Markovič (Ol) 1:54,8, 9. Šikonja (Nm) 1:57,4, 4x 100 m: Gorica 41,8, 400 m ovire: Frisano (Vid) 53,0, 3. Urbančič (G) 54,6, 4. Tavčar (Ol) 55.7, višina: Martini (Trst) 210, 2. Adamič (G) 205, 4 Tišma (G) 200, 5 Bilač (Po) 193, daljava: Milani (Trst) 701, 3. Bilač (Po) 672, 6. Gostinčar (G) 652. krogla: Lakner (Lj) 13,77. 4 Rutar (Po) 11.96, (6 kg): Culig (Tr) 13,69. ženske, 400 m: Pistrino (SNIA) 55,1, 2. Paškulin (Ol) 57,1, 800 m: Tanceri (Trst) 2:15,4. 2. Kmet (Ol) 2:18,6, 3. Klavora (Pos) 2:26,4, 100 m ovire: Papič (DZ) 13,9 - osebni rek.. 4. Eržen (Nm) 15,5, višina: Lapajne (G) 181, 2. Kolar (Ol) 175, 3 Rant (Ol) 172, 6 Mlekuž (Po) 160. daljava: Vrkič (DZ) 582. 2. Pušeli (DZ) 575. J- N. ŠE 9 DNI DO »MUNDI AL A« NARANJIT0 POROČA Nezadovoljni Francozi TOULOUSE - Francozi so odi-grali zadnjo tekmo pred .1: i7/^: i: I KIH HIM 1? I 1 2 3 4 5 . 6 7 8 9 10 r 12 13 14 15 16 17 ■ 18 m ■ 19 20 h 21 22 23 24 25 P~ 27 f 28 29 30 31 tor, 31. generalni sekretar OZN pred Waldheimom. NAVPIČNO: 1. makedonski politični delavec (Naum, 1920 — 1960), 2. puščava v centralni Aziji, 3. ime umrlega politika Beblerja, 4. čas brez vojne, 5. veznik, 6. gozdna rastlina s prijetnim vonjem, ko se posuši (dišeča), 7. poldrag kamen prelivajočih se barv, 8. ugleden ameriški tednik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, 9. otrplost, odrevenelost, 10. dvojica, 11. velika zmeda, 14. ime madžarskega rovolucionarja Kuna, žrtve Stalinovih čistk, 16. hrvaški skladatelj in dirigent (Ivan, »Zrinjski«) 18. hrvaški skladatelj in dirigent (Antun, 1894— 1955), 20. delujoči ognjenik na Siciliji, 22. postava, 23. goveji mladič, 24. religija, 25. pristaniško mesto v Alžiriji, 26. obmejna vas na Koprskem, 27. števnik, 29. avtomobilska oznaka Titovega Užica. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Montana, 8. Isar, 12. atentat, 13. Atri, 14. Roma, 15. tehnika, 17. sklad, 19. sl., 20. Kos, 21. rariteta, 24. ion, 26. E(mile) Z(ola), 27. Vilar, 30. Kroisos, 33. Anny, 34. resk, 35. Lokrida, 37. Alta, 38. Annakin. SESTAVLJA: VITAN MAL RIŠE: MATJAŽ SCHMIDT V službi celjskih grofov mwm mm zgornjem robu je bila že preperela in razjedena. pogledala oskrbnik in ostareli hlapec. 291. Prišla sta iz hiše z lopatama in nosili. Mudilo se jima je na kmečko pokopališče, kjer naj bi izkopala skromen grob za Veroniko, zakonsko ženo celjskega dediča. »Pojdiva! Midva ji ne moreva več pomagati!« je rekel Bertold in dvignil sina na konja. Mimogrede ga je z rokavom podrgnil po mokrem licu. »Kako bo novica prizadela šele Friderika! Ostal je brez ljubljene žene, brez imetja in na Kočevskem mu podirajo toplo ognjišče!« — »Hudič nikoli ne pride sam,« je Luka ponovil staro ljudsko modrost. DELO ★ stran 15 CANKARJEV DOM ZGORNJE PREDDVERJE Do 4 junija - razstava strokovnih in znanstvenih knjig Nemike demokratične republike. ki jo organizirata Mladinska knjiga in Cankarjev dom Razstava je odprta od 9. do 20. ure Vstop je prost. SREDNJA DVORANA PETEK. 4. junija, ob 20. uri - DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE -Ljubljana*82. SOBOTA. 5 junija, ob 20. uri - DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE -Ljubljana'8 2 Delovne organizacije in mladina imajo pri nakupu vstopnic za obe prireditvi 20% po- MALA DVORANA Teden francoskega »drugačnega« filma PETEK. 4 junija, ob 19. uri: RDEČA SENCA (L ombre rouge) Jeana-Louisa Co-mollija je primer »zgodovinske« fikcije, prikazuje pa delovanje sovjetskih agentov v Franciji, zadolženih za posredovanje orožja borcem španske republikanske armade; Ob 21 uri: OKROGLA MIZA o francoskem »drugačnem« filmu, na kateri bo poleg sodelavcev »Ekrana« sodeloval Serge Tou-btana. urednik francoske filmske revije »Ca-hiers du cinema« SOBOTA. 5. junija, ob 19. uri: MOJE MALE LJUBICE (Mes petites amoureuses) -režiserja Jeana Eustachea so zgodbe o odraščanju dečka, ki je otroštvo preživel pri babici na deželi, o njegovih prvih skušnjavah m odkrivanju telesa, o prvi ljubezenski dogodivščini: ob 21 un PONT DU NORD (Le Pont du Nord) režiserja Jacquesa Rivetta se dogaja v itinh dneh. ko po pariških ulicah in trgih, med gradbišči m praznimi prostori spremi jame dve ženski, od katerih je ena pravkar prišla iz za pura in vneto išče svojega nekdanjega ljubimca. Spored sta izbrala Jože Dol mar k in Brane Kovič Filme bosta simultano prevajala Marjola Zdravic in Zarja Perovšek PETEK. 4 junija, ob 12. uri - D Zajc: PETELIN SE SESTAVI. Lutkovno gledališče J Pengov. Ljubljana. Gostovanje v Mengšu Vstopnice so » prodaji pri blagajni Cankarjevega -torna * Emonskem prehoda, vsak dan (razen nedelje), od 9. do 14. in od 17. do 19. are, oziroma do začetka predstave. Prodaja vstopnic uro pred predstavo ali rezervacije in informacije vsak dan. od 11. do 14. ure po telefonu 314-789. NA GOSTOVANJU PETEK. 4. junija, ob 9.30 in 11. uri -Polonca Kovač: VRTEC PRI STARI KOZI v VVZ Tolmin. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR PETEK. 4. junija, ob 10. uri - P. I. Čajkovski: HRESTAČ - za glasbeno mladino D. Ob 20. uri - R. Šeligo: SVATBA - Drama SNG gostuje na Sterijinem pozorju v Novem Sadu SOBOTA. S junij«, ob 19.30 - G. Gnrsh-win: PORGY IN BESS - z« red SOBOTA GLEDALIŠČA DRAMA SNG PETEK. 4 junija, ob 19.30 - abonma E m izven (tudi konto). Simon Gray: IGREJfc KONEC. Vstopnice so tudi v prodaji. Opozarjamo na zadnjo možnost ogleda Grayeve igre! Ne zamudite' PONEDELJEK. 7 junija, ob 19.30 - abonma Študentski II. Drago Jančar DISIDENT ARNOZ IN NJEGOVI OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA SOBOTA. 5 junija, ob 19. uri - V Bellini: PURITANCI - kontoin izven. Predstava ob 35-let mo umetniškega dela zborovodje Jožeta Hanca >f _ „ SREDA. 9 junija, ob I9JO - V.**™ PURITANCI - abonma ŠTUDENTSKI I. konto, izven. ____ Blagajna je odprta vsak dan. razen nedelje, od lO. do 12. in dve un pred predstavo. Inf. m rezervacije po telefonu (061) 214-180 MESTNO GLEDALIŠČE IJLBLJA.NSKO PETEK. 4 junija, ob 19.30 - Motitre: NA-MlSlJENI BOLNIK. za abonma PETEK SOBOTA. 5. junija, ob 19 30 - Mohirc: NAMlSlJENI BOLNIK. 7a abonma SOBOTA. PONEDELJEK. 7. junija, ob 19 30: A. Vamjalov LOV NA DIVJE RACE. za abonma KOL E. m* PETEK. 4. junija, ob 19.30- Milan Kunde-ra: JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR. Gostovanje v Varaždinu v okviru medsebojne izmenjave. KONCERT /f Drevi ob 19.30 7. koncert na-mtmrga abonmaja Slovenske flBmrmonije. Orkester SF bo pod vodstvom MatfMaaa Bo- ___ HMrta izvedel Bachovo Suito št. 1 v C-duni. Paganinijev 1. violinski koncert v D-duru in Stravinskega Petruško. So-Inl Ciloav SUkoviE KINO Slovensko Mladinsko Gledališče __________Ljubljana__________ SOBOTA. 5 junija, ob 20 un in nedelja, ft. junija. Oh 20 un - MISSA IN A VIINOR Pl* motivih novele D Krša Grobnica za Hotiva Davidoviča Avtor prcdttavc Ljubiva Rivtiv Govtovanje na 12. fevtivalu vever-noncmvkih glcdalivč v Hamburgu Šentjakobsko gledališče IJLBUANA. Krekov trg 2 PETEK. 4 junija, ob 19:30- M Benetevič HVARČANKA. komedija Abonma red A ■n izven. SOBOTA. 5 junija, oh 19.30 - M Benete-nč HVARČANKA. komedija Abonma red C in izven NEDELJA. 6 junija, ob 16. un - M. Bene tevič HVARČANKA. ktvnedija. Za izven Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18 ure. na dan predstave pa dve un pred pričetkom predstave. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA v KI) »Španski borci« SOBOTA. 5 junija, ob 1«. un - Jan Malik: Žogica marogica Ob Ib un - Milan Dekleva: SANJE O GOVOREC! CeSnji Prodaja vstopnic pri Magajni KD »Španski borci« vsak petek, od 12. do 16. ure. na dan predstave pa uro pred predstavo. KULTURNICA na Zidovski stezi PFTEK. 4 junija, ob 17 un - Otroci otrokom' Milne-Petrovič »MEDVEDEK PU«. gostuje mladinska lutkovna skupina LG KUD K*»Hanci Kamnica SOBOTA. 5. junija NI PREDSTAVE! SPORED ZA PETEK KINOTEKA, MBdoBčeva c. 28: amer. film STRAST DO GLEDALIŠČA. Režija: Sidney Lumet Glav. vi.: Henry Fonda. Susan Strasberg. Joan Greenwood, Herbert Marshall. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Prosimo cenjeno občinstvo, da ne zamuja predstav' KINO UNION: amer. barv. film. drama POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT (The Postman Always Rings Twice). Prod.: MGM/Lonmar. 1981. Cannes 81. FEST 82! Glasba Michael Small. Kamera: S ven Nyk-vist Scenarij po romanu Jamesa M. Cainea: David Manet. Režiser: Bob Rafelson. Glav. vi.: Jack Nicholson. Jessica Lange Igrajo še: John Col kos. Michael Le mer in drugi. Brez predfilma' Predstave ob 16., 18.IS in 20.30. Film ni pnmeren za otroke! (ONO KOMUNA: zgodba, ki je ne pozabiš - amer barv WS film. ljub melodrama PRIHODNJE LETO OB ISTEM ČASU (Same Time. Next Year) Prod.: Universal, 1978. Glasba: Marvin Hamlish. Kamera: Robert Surtees Scenarij po lastnem odrskem delu: Bernard Slade.Režija: Robert Mulligan Igrajo še: Ivan Bonar. Bemie Ku-by in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.. 18 15 in 20.30. Ob 10. un MATINEJA: amer barv. grozljivka KRVAVA PLAŽA režiserja Jeffreya Blooma Samo danes' KINO BEŽIGRAD: franc. barv. W film, kom SE ZNOREL BOM (Je vais craquer). Prod.: Trivacra Films. 1980. Glasba: Jean-Pierrc Sahar Kamera: Jean-Francois Rohm. Scenanj po lastni zgodbi: Gerard Lu-zier Režija Franco« Letterier. Glav. vi.: Christian Clavier. Natalie Baye. Anemone in drugi Brez predfilma' Predstave ob 16., 18. in 20. un KINO TRIGLAV: AVALA PRO-F1LM IN NJENE USPEŠNICE - amer barv WS film. drama BUSČ IN BEDA HOLLY-VVOODA (Day of the Locust). Scenarij in režija: John Schlcsinger. V glav. vi.: Donald Sutherland. Karin Black. Burgess Meredith in drugi Brez predfilma! Predstave ob 16.. 18.15 m 20 30. KINO VIČ: franc. barv. W film. kom. KRALJ ZAPELJIVCEV (Le Roi des cons). Proti.: F rana y. 1980. Glasba: Nicholas Samuel. Scenanj: Paul Volinsky. Režija: Claude Comfortes. Glav. v|. Francis Penin. Mane-Cnstinc Dcscouart in drugi. Predstavi ob 16. in 18. uri. IN MEMORIAM ROMMY SCHNEIDER - kratka retrospektiva: nem. barv. film. drama SKUPINSKI PORTRET Z DAMO (Gruppenbild mit Dame). Scenarij in režija: Aleksandar Petrovič. Glav. vi.: Rommy Schneider. Michel Galabru. Brad Dunff in drugi. Predstava ob 20. un. Zadnjikrat' KINO SlSKA: PREMIERA - bong, barv CS akcij karate-film POGUMNI ZMAJ (The Dr a gon. the Hero). Prod.: Hong Kong. 1980. Scenarij in režija: Godfrey Ho. Glav vi.: John Liu. Dragon Lee. Tino Wong m drugi Filmske novice št. 22. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. (Naslednji film. amer. film. krim KAZNILNICA režiserja Jamaa Fanaka. okrutna zgodba iz kaznilnice nekje na jugu ZDA.) KINO SLOGA: kanad. barv. dok. SVET SI.ACENJA (Mondo Strip). Kamera: Mau-rice Joliot. Režija: Anthony Kay. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Film ni primeren za otroke! OTROŠKI KINO MOJCA: amer barv. risanka ROBIN HOOD. Režija Wolfgang Rcitherman. Predstavi ob 16. in 17.30. KINO CANKARJEV DOM - VRHNIKA: amer hafv film MOČNI ZLOČINCI, ob 20. uri. KINO NARODNI DOM - LOGATEC: filmska predstava odpade - Občinska pevska revija z gosti iz Repentabra KINO CENTER - KRANJ: amer. barv pust film VELIKI RIZIK.ob 16.. 18. in 20 un. Režija: Stewart Raffill. Igrajo: Ernest Borgmne. Anthony Ouinn. James Brolin. KINO STORŽIČ - KRANJ: amer barv kom UMAZANA IGRA. ob 16.. 18. in 20 un. Režija: Colin Higins V glav. vi.: Goldie Hawn KINO TRŽIČ: ni kinopredstav! KINO DOM - KAMNIK: ni kinopredstav! KINO RADIO - JESENICE: amer barv. film NAVADNI LJUDJE, ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ - JESENICE: franc. barv. film LAVRA - SENCE ENEGA LETA, ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA: angl. barv. zab. film NEUSTRAŠNI MINI MORRIS, ob 20. uri. KINO BLED: amer. barv. zab. film DESETICA. ob /O. uri. KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA: zaho-dnonem. barv film LJUBEZEN POD 17. LETOM, ob 20. uri. ■ONO SORA - ŠKOFJA LOKA: amer. akcij, film 007 - SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ, ob 18. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: Šved. barv. film. erot. drama LJUBEZEN NA VRTILJAKU/ ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za mladino do 15. leta starosti. ■ONO DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: amer. barv. W film PRIVATNA URA, ob 19. uri. ■ONO SVOBODA O - TRBOVLJE: angl. voj. film NEVARNI PREHOD, ob 17. in 19. uri. ■ONO BREŽICE: amer. barv. film ULICE NASILJA, ob 20. uri. KINO ČRNOMELJ: amer. znan.-fant. film 1MPERU VRAČA UDAREC, ob 20. uri. KINO ŠMARJE PRI JELŠAH: dom. barv. mlad. kom. GREMO NAPREJ, ob 16. uri. Ital. barv. družb, drama TRUE BRATJE, ob 20. uri. ■ONO ROGAŠKA SLATINA: zahodno-nem erot. film. kom LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA, ob 17. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! KINO SOČA - NOVA GORICA: angl. film ZORA V DEŽELI ZULU. ob 18. in 20. uri. ___ ■ONO SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: franc, film GADJE MATURIRAJO, ob 18. in 20. uri. NOČNI KINO - amer. film SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH, ob 22. uri. KINO SOČA - KOPER: franc. kom. ZANESENJAK. ob 18. uri. Amer. drama DR. ŽIVAGO. ob 20. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene! ■ONO ZVEZDA - IZOLA: amer. drama PRAVICA ZA VSE. ob 18. in 20. uri. ■ONO TARTINI - PIRAN: franc. ljub. kom ŽEPNI LJUBIMEC, ob 18. in 20. uri. KINO DIVAČA: zahodnonem. -franc. kom. SPIM S SVOJIM MORILCEM, ob 19. uri. KINO MARIBOR ■ONO GLEDALIŠČE: amer. barv. drama VSI SMO BILI HIPIJI, ob 15.30 in 17.45. Režiser: Paul Mazursky. V glav. vi.: Michael Ontkean. Margot Kidder. Ray Sharkey. Film posvečen mesecem Kongresa ZKS in ZKJ - sovj. barv. ljub. kom. MOSKVA NE VERJAME SOLZAM, ob 20. uri. Režiser: Vladimir Menjšov. V glav. vi.: Vera Alento-va. Aleksej Batalov, Irina Muravjova. KINO UNION: predstav ne bo. KINO PARTIZAN: nem. barv. kom. NEPREMAGLJIVI OSKAR, ob 10. uri. Film za otroke ni primeren! Amer.-ital. barv. pust. film SUPER VOHLJAČ, ob 15.30. 17.45 in 20. uri. Režiser: Sergio Corbucci. V glav. vl.r Terence Hill. Ernest Borgmne. Joanne Dru. KINO UDARNIK: nem. barv.kom. NEPREMAGLJIVI OSKAR, ob 15.30. 17.45 in 20. uri. Režiser: Florian Burg. V glav. vi.: Walter Kraus. Maric Luise Lusewitz, Wart-ner Roglin. Film za otroke ni primeren! V soboto, 5. junija bo ob 10. uri otroška matineja v KINU PARTIZAN z amer. kinotečnim otroškim filmom MAJHNA PRINCESKA (Shirley Temple). ob 10. uri matineja v KINU UDARNIK z amer. barv. glasb, filmom JAZZ PEVEC, ob 22. uri pa predpremiera z ital. barv. erot. kom. DEKLE ZA ODDIH. RADIO MARIBOR 7.30 Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Obvestila. zabavna glasba in EP; 8.35 Iz zakladnice del Georgesa Bizeta; 13.20 Pregled sporeda in zabavna glasba; 13.30 Po domače; 14.00 Novice; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Obvestila, zabavna glasba in EP; 14.30 Želeli ste - poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Mladi iz naše produkcije; 17.15 Ste pripravljeni za ples?; 17.45 Reportaža dneva; 18.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 18.30 Arije iz italijanskih oper poje tenorist Plači do Domingo RADIO ŠTUDENT Železniško gospodarstvo Ljubljana obvešča potnike, ki potujejo z vlaki preko mejnega prehoda Sežana, da z namenom jim zagotoviti kulturen in varen prevoz ter omogočiti mejnim in carinskim organom nemoteno delo, uvaja s 7. junijem nov način odprave potnikov preko tega mejnega prehoda. Za potovanje z elektromotornimi vlaki, ki vozijo na relaciji Ljubljana—Trst, mora imeti potnik mednarodno vozovnico (posebna cena), ki velja samo za vlake od vstopne postaje do postaje Trst in obvezno rezervacijo sedeža. Potnikom z ostalimi vozovnicami in brez rezervacija vstop v te vlake ni dovoljen. Potniki, ki potujejo preko mejnega prehoda Sežana z ostalimi vlaki, morajo imeti mednarodno vozovnico izdano po splošnih mednarodnih predpisih in obvezno rezervacijo deža. ZLATI KLUB - SAVNA Obratuje vsak dan, razen nedelje, od 9. do 22. ure. V torek samo za ženske, druge dneve mešano ter v soboto, od 8. do 18. ure mešano. BOWLING Obratuje od ponedeljka do sobote od 16. do 22. ure. MINI GOLF Obratuje od ponedeljka do petka od 14. do 21. ure, sobota in nedelja od 10. do 21. ure. DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Na 11.00 Prebujenje; 12.00 Tolpa bumov; 12.30 Iščemo zvezo z bazo; 13.15 Brodel in obvestila; 13.45 Jazz na novo: A. Korjukin. Mombasa, info; 15.00 Izklop I; 20.00 Za-grevanje; 20.30 Untergrunter; 21.45 Pasjev očih 13; 22.45 Služimo ljudstvu; 24.00 Izklop 11 OBVESTILA ŠKUC Stari trg 21, Ljubljana se- V tivoii Telesnokultuma skupnost, zveza telesnoku-lumih organizacij mesta Ljubljane in Zavod Tivoli organizirajo brezplačno rekreacijsko plavanje v bazenu Tivoli za delavce popoldanskih izmen, študente, dijake in upokojence, in sicer od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.30. CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI Umik rekreacijskega plavanja od ponedeljka do petka, od 14. do 19. ure; mali bazen za neplavalce od 14. do 15.30, ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Možnost sončenja. Cena: 50 din, otroci do 7 let 25 din. Za karte, kupljene preko sindikalnih organizacij, je potrebno doplačati 15 din. za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — Pediatrične klinike — Vrazov trg 1. tel.: 310-246. 2. 7« nujno nbovntfko p*»—na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Zla otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060. 3. Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tef: št. 94. bufauita je v prostorih enote za zobozdravstveno varstvo Nebotičnik -TOZD Center, v drugem nadstropju, Kidričeva 1. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. MARIBOR ZD Maribor, Ubca talcev 5, telefon 22-222 V mestu: dr. Herman Lešnik, okoliška dežurna služba: dr. Marjan Količ in dr. Zoran Žebeljan, ambulantna dežurna služba: dr. Janko Pisanec, pediatrična dežurna služba: dr. Marjeta Korbar. DEŽURNA LEKARNA LJUBIH ANA Centralna lekarna, Prešernov trg 5. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani obvešča, da bo mag. Besim Spahič zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Analiza simbola i /načenja predstave proizvoda kao sastavnog dijela ekonomske propagande« v petek, 11. junija 1982, ob 11. uri. Javni zagovor bo v sejni sobi fakultete, Kardeljeva ploščad 5. 4-4207-0 danes ob 17. un nastopa gledališče ANE MO-NRČ>, ob 20. un skupina FV 112/15, jutri, v soboto, ob 17. uri gledališče ALTERNATIVA z Reke in ob 20. uri KUGLA GLUMI-ŠTE iz Zagreba. Še danes je odprta razstava Davorina Marca. Ogled od 10.—17. ure. V prodaji je tudi 6. številka publikacije »Galerija ŠKUC izdaja« istega avtorja. V pripravi je 7. številka publikacije »Galerija ŠKUC izdaja« z naslovom »Vsi ste izdajalci« Delovna organizacija odda v središču Ljubljane poslovne prostore pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Takoj«. 4-4183 Iskra ISKRA - Industrija za električna orodja Kranj, Savska loka 4 IŠČE KOOPERANTE Iščemo proste zmogljivosti na večvretenskih stružnih avtomatih (lahko tudi enovretenskih) za struženje zobnikov 25-60 mm. Interesenti dobijo informacije vsak delovni dan, od 6.-8. ure v oddelku kooperacij delovne organizacije Iskra - Industrija električnih orodij, Kranj, Savska loka 4 ali po telefonu (064) ,21 -964. 27-4005 MALI OGLASI TEL. 223-311 STANOVANJA prodam OB MORJU v Izoli (Simonov zaliv) »rodam stanovanje — 2 sobi, kopalnica, ku-linia, zaradi selitve - nujno. Ponudbe pod »Sončno«. P-8888-10 DVOSOBNO stanovanje v Medvodah prodam. Ponudbe po tel. (061) 556-393, dopoldan, v soboto in nedeljo 612-117 ali pod »Gotovina«. PT-112852-10 GARSONJERO, komfortno opremljeno, v središču Most, s telefonom in balkonom, prodam najboljšemu po/iudniku. Informacije po tel. 322-241 int. 319 dopoldne ali 444-017, zvečer. P-10424-10 ENOSOBNO stanovanje prodam. Tel. (061) 451-276, popoldan. T-112770-10 STANOVANJE, starejše, enosobno, v Zalogu pri Ljubljani, 50 m*, prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 10764-10 STANOVANJE, dvosobno, komfortno, prodam za 180 M. Tel. (061)51-661. F PT-112645-10 STANOVANJE, triinpolsobno, v središču Ljubljane, komfortno, I. nadstropje, telefon, prodam za gotovino, od tega polovico takoj, drugo po dogovoru. Informacije po tel. (061) 224-048 ali (051) 713-544. V PT-111502-10 zamenjam kupim GARSONJERO, novo, komfortno, v Šiški, Dravlje, bližina doma za ostarele, zamenjamo za starejše stanovanje kjerkoli v jubljani. Ponudbe pod »Soglasje SSS«. TRISOBNO stanovanje, komfortno, v bloku na Jesenicah, zamenjam za Ljubljano in okolico. Ponudbe pod »Dogovor«. T-l 12523-15 DVE enosobni stanovanji, komfortni s iglasjem zamenjam za gospodarsko poslopje z zemljo oz. kmetijo do 50 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Doplačilo«. T-112258-15 GARSONJERO V Radencih zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Komfort«. 9036-15 STANOVANJE, novo, lastniško, trisobno, 77 m2, blok, IV. nadstropje, centralna, mestni plin v Novih Jaršah, zamenjam za enakovredno. Ponudbe pod »V Kosezah oz. Šiški«. P-10640-15 STANOVANJE, trisobno, lastniško, zamenjam v centru Maribora za manjše v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Zamenjava na podružnici Dela, Trbovlje«. J PT-112355-15 TRISOBNO stanovanje zamenjam za 2 manjši. Informacije po tel. 212-584, vsak dan, med 8. in 10. uro, Pirc. P-10744-15 STANOVANJSKA OPREMA STAREJŠE stanovanje v Ljubljani, kupim. Cena do 2 M - m2. Ponudbe po tel. (061) 551-169, med 16. in 17. uri. P-10771-12 ENOSOBNO ali večje stanovanje v Ljubljani kupim. Ponudbe po tel. 441-102, int. 71, Jamnik. 10673-12 GARSONJERO ali manjše stanovanje kupim v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Stanovanje«. 8981 najamem SOBO, za štiri mesece, išče mlada družina brez otrok. Ponudbe pod »Takoj«. 10698-13 STANOVANJE, enosobno ali garsonjero, za dve leti, v Ljubljani ali okolici, najamem. Tel. (061) 448-754, od 8. do 13. ure ali ponudbe pod »Dveletno predplačilo«. 8982-13 SOBO, s kuhinjo, s posebnim vhodom ali garsonjero, iščeta fanta. Ponudbe pod »Redno plačilo—takoj«. 8953-13 GARSONJERO ali enosobno stano vanje na Viču ali v Trnovem najame mlad uslužbenec. Ponudbe pod »Nujno«. 10677-13 GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče mlad par. Ponudbe po tel. (061) 557-400. 8932-13 GARSONJERO, za eno let. družina. Ponudbe pod P-10665-13 uporabo sanitarij, najraje elacija Center-Bežigrad, ii e po-iščeta prodam KOMBINIRAN otroški voziček, uvožen, ugodno prodam. Tel. (OH I) 47-021 P-10681-30 APARATI IN STROJI prodam SPALNICO, staro leto dni in peč na olje, ugodno prodam zaradi selitve. Ogled vsak dan po 15. uri pri Šušteršič, Cesta v Mestni log 9, Trnovo. P-10498-20 SEDEŽNO garnituro (4 fotelje in en kotni element), ugodno prodam. Ogled v petek in soboto, od 15.—17. ure. Naslov: Puterlejeva 23, Ljubljana, Kodeljevo. P-10639-20 DNEVNO 345-057. RABLJEN orehov kavč prodam. Naslov: Novo Polje, Cesta 14/6. 10737-20 TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3 kW, prodam. Tel. (061) 310-655, int. 221. T-112656-20 KLUBSKO MIZO temno rjave barve, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (061)310-443. T-l12535-20 KOMPLETNO garderobno omaro poceni prodam. Hošiminhova 11 (stan. 15). prodam. Tel. (061) T-l12650-20 BUI.DOŽERSKE dele za TG 90, dve gosenici, dva koštura, kompletne garniture, rol ne, teleskope, menjalnik, jarem, plug, glavno vzmet, kompletno šasijo ter drugo, ugodno prodam. Inf. vsak dan od 20. do 21. ure, po tel. (061) 881-240. PT-112546-40 POLAVTOMATSKO stružnico ameriške znamke FAY 305 prodam. Darko Molan, Gregorčičeva 11 a, 65294 Dornberk ali tel. (065) 22-611, int. 462. PT-112093-40 ZRAČNI kompresor trudbenik EKZ-3, prodam. Motor 27 kw, .zmogljivost 180 mVh, odlično ohranjen. Tel. (068) 51-073. Pl0686-40 FOTOKOPIRNI stroj nashua (A4, A3, potnanjšanje) prodam. Tel. (065) 22-281. PT-112745-40 MOTORNO ŽAGO husqvamo 444, popolnoma novo, prodam ceneje. Tel. (061) 831-372, zvečer. T-l12634-40 VRTNO kosilnico alpina-hobi 80 poceni prodam. Tomačevska 50, Ljubljana. 10637-40 ROMAJOR 314, letnik 1981, prodam. Tel. (061) 211-787. T-112541-40 TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG, 4 kW, prodam. Inf. dopoldne po tel. (061) 325-444. T-112037-40 PLETILNI stroj znamke brother prodam. Ogled popoldan, Uršič, Grgar 165 pri Novi Gorici. (65251) T-112817-40 VRTALNI stroj do 20 M. M., skoraj nov, prodam. Tel. (064) 40-143. 9069-40 BATTENFELD stroj za predelavo plastike, 30 gramov, ^vtomatik, prodam. Tel. (064) 74-205. PT-112348-40 STROJ za brizganje plastike battenfeld, 40-gramski, pokončen, prodam. Silvo Pevec, Prožinska vas 6,63220 Štore. T-112819-40 EKSCENTRIČNO stiskalnico. 20 t, nemško, prodam. Telefon zvečer 722-509. T-112685-40 STROJ, avtomatski, sladoledni, ugodno prodam. Tel. (062) 811-577. 587-40 TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3 kW, novo, prodam. Inf. po tel. (061) 212-306. T-l12762-40 ELEKTRO motor, 15 kV, 700 o/min, prodam. Jeran, Šmarca 56, Kamnik. 10710-40 BRUNARICO ali siarcjšo hišo kupim na Gorenjskem. Ponudbe * ceno in kratkim opisom pod »Gotovina 82*. P-10593-62 ZAZIDLJIVO parcelo v Domžalah ali okolici kupim. Plačam v gotovini. pod »Domžale«. P-10490-62 zamenjam ZAZIDLJIVO parcelo, 600 m2, s lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko odločbo v občini Ljubljana Šiška, vas Utik, zamenjam za manjše stanovanje v Slovenskem primorju — ob morju. Parcela je 100 m oddaljena od asfaltne ceste, sončna, na robu gozda, in oddaljena od centra Ljubljane 12 km. Ponudbe pod »Dogovor«. PT-112659-63 vikendi STAREJŠO kmečko hišo ali brunarico kupim na Notranjskem ali na Dolenjskem. Ponudbe pod »Mir na samem«. P-8978-64 VIKEND za tri družine v Kvarnerskem zalivu najamem v prvi polovici avgusta. Informacije po tel. (061) 268-680. P-10842-64 LESENO vikend hišico prodam. Britof 115, Kranj. T-112720-64 GRADBENI MATERIALI prodam P-9071-2O :o, nujno potrebuje mlada družina. Ponudbe pod »Predplačilo«. HIŠO, novo, kupim v neposredni bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina«. P-8661-13 STANOVANJE enosobno ali dvosobno, v Ljubljani ali okolici, išče par. Ponudbe pod »Nujno«. P-10559-13 STANOVANJE ali garsonjero nujno iščeta mlada zakonca brez otrok, mirna in nekadilca. Sva redna plačnika. Ponudbe pod »Nujno«. P-10750-13 STANOVANJE iščeta fant in dekle. Ponudbe pod »Takoj«. P-10790-13 STANOVANJE, eno ali dvosobno, malo kuhinjo in lastno kopalnico, od septembra dalje iščeta dve študentki v Kranju. Ponudbe z opisom stanovanja in ceno pošljite na naslov: Parunov, Lucija 8, Portorož. PT-112724-13 SOBO s sou] seben vhod, reli mirna fanta. Ponudbe pod »Mirna«. SOBO, s posebnim vhodom in sanitarijami, išče mimo dekle. Tel. (061) 316-777 int. 377, proti večeru. PT-112446-13 SOBO išče mlada igralka v središču Ljubljane. Tel. (061) 215-530. PT-112458-13 OPREMLJENO garsonjero ali enosobno stanovanje, v juliju, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Poštena«. 9020-13 _______oddam_________________ DVOINPOLSOBNO stanovanje v centru Bežigrada oddam. Ponudbe pod »Takoj«. 10824-14 SOBO, dvoposteljno, ogrevano, oddam študentkam, tudi ob delu. Ponudbe pod »Red in mir«. T-112788-14 ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, s souporabo sanitarij, oddam za eno leto. Vseljivo takoj. Ponudbe pod »Predplačilo«. 9016-14 STANOVANJE, komfortno, novo, dvoinpolsobno, neopremljeno, vseljivo julija, oddam v Fužinah, za daljši čas. Ponudbe pod »Navedite ceno«. 10608-14 STANOVANJE, enosobno, neopremljeno, oddam samski osebi. Tel. (061) 265-735. T-112858-14 SOBO oddajam na Jezerskem na lepem in mirnem kraju. Tel. (064) 21-652, dopoldne. P-T-112721-14 ENOSOBNO stanovanje s 1. julijem oddam v BS-3. Ponudbe pod »Predplačilo 18 mesecev«. PT-112793-14 GOSPODINJSKA OPREMA prodam POMIVALNO KORITO, brez omarice, 120 x 60, z desnim odcejevalni-kom, prodam. Glinškova ploščad 5, 111. nad., stan. 17. 12345-25 PRALNI STROJ gorenje, tovarniško nov, prodam. Tel. (061) 344-607. 8964-25 HLADILNIK obodin, pralni stroj gorenje 664 BIO S in bojler (10 litrov) končar, prodam. Tel. (061) 326-225. T-112611-25 KUHINJO, gorenje G-152, novo, še zapakirano, s šankom, U-oblike, ugodno pro-Tel. (061) 217-980, od 18. do 20. 10704-25 POMIVALNI stroj indesit, malo rabljen, prodam. Tel. (061) 326-332, popoldne, od 15. ure naprej. P-8913-25 ŠTEDILNIK kiipersbusch, nov, prodam. Tel. (061) 342-679. T-l12789-25 0 SALONITKE, rabljene, okoli 1000 kosov, poceni prodam. Tomačevska^ 50, Ljubljana. LOKALI oddam v najem ŠTIRISOBNO stanovanje, mimo, v vili, telefon, centralna, primemo le za pisarne ali predstavništva, v neposredni bližini G. R., oddam. Ponudbe pod »Center«.8977-53 P-1038-70 80 lil2 hrastovega parketa (2. klasa) in aluminijaste radiatorje za 15.000 kalorij, prodam. Tel. (062) 811-038. 8929-70 STREŠNO OPEKO tipvinkovci, no-vo (3200 kosov), prodam. Telefon (061) 766-047. T-l12556-70 PEČ za centralno kurjavo Tam Stadler 25000 cal. in nekaj radiatorjev prodam. Ogled vsak dan, l 14.30 do 15.30, Skušek. Mala čolnarska 8, Trnovo, Ljubljana. P-10840-70 4200 litrov kurilnega olja s cisterno in gorilec CTC prodam. Stefan Pavrič, Moste 79/A, Komenda. 10847-70 DESKE za opažanja prodam. Informaci -je dopoldan (061) 316-640, int. 31, popoldan (061) 325-903. T-l 12849-70 ELEKTRO gradbeno omarico z ohišjem ;n dovodnim kablom, komplet, prodam za 6000 din. Ogled pri Kogoj, Koseze 2lb pri Vodicah. 10375-70 KOVINSKO konstrukcijo za okrogle stopnice prodam. Ogled: Marjan Capuder, Rožna dolina C. 5/10, Lj. T-112699-70 300 m2 demit mreže za fasado prodam. Tel. dopoldan (061) 327-567. 9027-70 PEČ za 'centralno kurjavo Feroterm, 35.000 ccal, zelo ugodno prodam. Telefon (064) 23-624. T-112780-70 MOTORNA VOZILA kupim STANOVANJE ali hišo, po možnosti z lokalom, ni pogoj, možno lokal posebej v Ljubljani, na Bledu ali v Portorožu, kupim. Ponudbe pod »Plačam z gotovino - zdomec«. P-8959-52 vzamem v najem dam. ure. kupim »tar, L27. poceni kupi štu- 10793-26 HLADILNIK, dent.Tel. (061)315-12 KOMPLETNO opremo za ureditev kioska hot-dog kupim. Pondube pod »Plin-!elektrika«. P-8810-26 © OTROŠKA OPREMA prodam ŠPORTNI voziček, zložljiv, prodam. Inf. po tel. (061) 818-149, po 15. uri. T-l12827-30 OTROŠKI voziček, športen, italijanski (bime) lepo ohranjen, prodam. Tel. (061) 57-996, popoldne. * T-112814-30 GLOBOK italijanski voziček, temno moder, zložljiv, prodam. Ogled do 15. ure Bratina, Bratov Učakar 74, Ljubljana. P-10654-30 I SLIKE za osebne izkaznice in za legitimacije vseh vrst vam ekspresno in kakovostno izdela Fo-to-Grad, Miklošičeva 36, Ljubljana. 127791-165 DELAVNICO za papirno galanterijo, s trifaznftr. tokom, v Ljubljani, najamem, plačam dobro. Možnost honorarne zaposlitve. Ponudbe po tel. (061) 263-929. PT-112864-54 POSEST prodam HIŠO z vrtom v bližini Kopra oz. Škofij prodam. Inf. po tel. (066) 540-82. T-l12588-60 HIŠO, staro, kmečko, z večjim gospodarskim poslopjem in 1000 m2 zemlje, prodam blizu Bleda. Ponudbe pod »Dogovor«. PT-112515-60 STANOVANJSKO hišo, primemo za vsako oh.:, v Krašici pri Bujah, prodam. Krašica 42, po 14. uri. PT-112251-60 PODSTREŠJE, delno adaptirano, 35 m2, prodam. Ponudbe pod »Možnost razširitve«. PT-112533-60 ZAZIDLJIVO parcelo 1500 m , najraje v celoti, po 200 N. D/m*, 40 km iz Ljubljane, lepa, sončna lega, blizu ceste, elektrika, oddaljena približno 100 metrov v smeri proti Dolenjski, prodam. Zglasite se od 19. ure naprej po tel. (061) 348-476 ali (061) 49-027. P-8968-60 STANOVANJSKO hišo, novo, zaključni fazi, v Radomljah pri Domžalah, na sončni 800 m2 veliki parceli ob Kamniški Bistrici, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Priložnost«. P-10720-60 HIŠO, manjšo, starejšo, v Trnovem, prodam. Ponudbe poa -Gotovina«. 10766-60 I. NADSTROPJE nove hiše V Borovnici, 100 m2, cena 2,4 M/m2, prodam. Ponudbe pod »Stanovanje z vrtom« ali tel. (061)746-154. T-l12736-60 kupim ZAZIDIJTVO parcelo do 500 m“, okolici .jubljane, kupim. Ponudbe pod »Do 40 km iz Ljubljane«. * T-l12653-62 GRADBENO parcelo, do 15 km okrog Ljubljane, kupim. Ponudbe pod »Do 1000 nvV P-8918-62 prodam GOLF J, 1. 79, bele krem barve, reg. do februarja 83, 34.000 km, prodam. Tel. (071) 617-710, junija, ponedeljek, torek, od 20.-22. ure. 10662-80 PEUGEČT GL6, maj 1979, mandarin barve, prodam za 26 Ivi. Tel,(061) 832-673, od 16.- 18. ure. 10661-80 GOLF diesel, dobro ohranjen, ugodna cena, prodam. Tel. (071) 42-548, po 16. uri. T-l 12388-80 ŠKODO 110 L, letnik 73, prodam za 3,5 M. Radovan Stritih, Kamnogoriška 36, Ljubljana-Dravlje. T-l 12508-80 DIANO, letnik 77, prevoženih 29000 km, prodam. Informacije po telefonu (061) 821-244. T-l12356-80 GOLF JGL, nov, prodam. Inf. po tel. (071)537-179. T-l 12608-80 - «•* » - irtem pa se je obrnila, prišla k meni in sedla na rob moje postelje. Dolgo me je gledala, kot nekdo, ki ne ve, kaj naj si misli, potem pa me s hladnima rokama prijela za čelo, me pobožala po laseh, se mi ustavila na senceh in me gledala. Smehljala se je, ampak ne poredno, lešnikove oči so bile temne od skrbi. Leonore Fleischer TEKJEMOIE Življenje 14. nadaljevanje Zdaj je vpil. Njegov glas je bil divji in obenem obupan. Kako naj človek prodre skozi to navidezno neobčutljivost in se dotakne njegovega zdravega razuma? »Rekel bi, da je iskala izhod zate, pa ji je šinila v glavo nora misel. Če boš svoboden, si je rekla, boš morda le kaj ukrenil glede svojega življenja^ Zmešalo se ji bo, ko bo izvedela, kaj boš ukrenil... Olimpijske igre, za posrat!« Richiejev obraz je potemnel od prezira. »Boš podpisal ali ne?« je vprašal. »Naj najprej pogledam, kaj piše!« je zakričal Michael. Nihče ga ne bo silil v nekaj, za kar se sam ni bil odločil. Sicer pa se sploh ni hotel ločiti. Richie je zavzdihnil, njegova jeza se je shladila. »Prav.« Vrgel je papirje nazaj na predalnik in odkorakal proti vratom. Roko je že imel na kljuki, ko se je obrnil in pogledal svojega prijatelja naravnost v oči. »Michael, včasih me spraviš v tak bes, da bi te najraje mahnil, a se zavedaš tega? Se zavedaš tega?« »Se.« Michael je bil prizadet, jezen. Obrnil mu je hrbet in skomignil z rameni. »In veš zakaj?« je vztrajal Richie. »Zato, ker vem,Vda si sposoben, da imaš čez in čez dovolj energije... pa je čisto vseeno, kaj bi z njo storil, samo da bi že kaj storil... namesto tega...« iskal je pravih besed, a jih ni našel. Preplavila so ga čustva. »Ubija me, Michael, ko te gledam, kako si uničuješ življenje. Ubijata me, ti in Janet. Glej, kaj si naredil iz svojega zakona. Ni mi vseeno, razumeš...« Zaječal je, na oči so mu pritisnile solze. »Ko boš pregledal papirje in se odločil, mi sporoči,« je zašepetal. Michael se je ugriznil v ustnico. Richiejeve besede so ga prizadele, vedel je, da je mislil iskreno, kar je govoril. Tudi sam je bil na tem, da zajoče. »Hvala, Richie,« je rekel z nizkim glasom. Hotel je še kaj dodati. Hotel ga je s čim pomiriti, a s čim. Lahko bi mu kaj obljubil, a kaj. »Hvala, kaj naj ti drugega rečem,« je rekel blago. Richie Rosenberg je bil resda stvaren človek, ki pa je imel svojo občutljivo točko. In Michael Andropolis se je je bil pravkar dotaknil. »Nor si, ti je to že kdo povedal?« je zamrmral. »Ampak te imam vseeno rad! Pokliči me, boš? Me Ek)Š poklical?« je silil. Michael je prikimal in se nasmehnil. Soba je bila naenkrat polna jabolčnega zavitka. »Poklical te bom.« »Saj nisi jezen name, a ne da ne?« je vprašal Richie, kot bi bil otrok. »Sploh ne.« Richie ga je ostro pogledal. Skrbelo ga je. Na njem je opazil odločnost, ki ga je begala. Kot da se bo zdaj zdaj odcepil od preostalega človeškega rodu. In to nikakor ne bi bilo naravno. »Se spomniš, kako sva kradla olive $ospe Sadaris? Ko sva bila majhna?« Michael je prikimal in oba sta planila v smeh. Jeza je splahnela in Richie se je nenadoma čisto zresnil. »Celo večnost se že poznava, fant,« je rekel z blagim glasom. »Če kar koli potrebuješ...« »Vse t>o v najlepšem redu, Richie,« mu je zatrdil Michael. »Zgini že enkrat.« Usta so se mu razširila v poreden nasmeh. Richie mu ga je vrnil. Potem je zmajal z glavo. Še vedno ni ničesar razumel. »Že grem.« Michael je ostal sam v svoji podnajemniški čumnati. 2. POGLAVJE Vreme v New Yorku je nepredvidljivo. Dan je nenadoma zagorel od vročine. Soparno tropsko popoldne je pognalo živo srebro v neslute-ne višine. Mesto se je topilo in hlastalo za zrakom. Edino za Michaela Andropolisa, ki se je bil napotil po Park Avenue proti poslopju, kjer je imel svoje pisarne olimpijski komite Združenih držav, se je zdelo, da se ga vročina ne tiče, da je njegovo žilavo in gibčno telo za takšne vremenske skrajnosti neobčutljivo. Za vročino se ni menil, mučilo ga je čisto nekaj drugega. Na olimpijske igre so imeli pravico iti samo najboljši tekači v deželi; da bi se tam pomerili z najboljšimi tekači sveta. Med kandidatom za olimpijske igre in stadionom v Montrealu je stalo nič koliko ovir. Najprej so bile na vrsti kvalifikacijske predtekme. Te je Michael že opravil, in to z odličnimi časi. Toda kljub temu je moral svoje sposobnosti dokazovati naprej. Čakale so ga tekme, na katerih se bo moral pomeriti s tekači iz vseh dežel, s fanti, ki jih še nikdar v življenju ni videl, in ki prav tako kot on računajo na olimpijske igre. Koliko med njimi jih je hitrejših od njega? Koliko med njuni jih je že doslej teklo bolje od njega? Tega mu nihče ni mogel povedati. Ni vedel, ali se je s svojim časom uvrstil med tiste, ki bodo tekli skozi Boston, ali ne. In Boston je veljal za največjo preizkušnjo, najtežjo oviro, pred katero bodo čez štirinajst dni stali najboljši tekači iz petdesetih ameriških držav. Na desetine jih bo, a izbranci, ki bodo v olimpijskem maratonu predstavljali Združene države, bodo samo trije. i7nAiA nFl O TOZD »DELO« GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, ŠTCvIlKA \'2DDISN^VNA^NINA88ZA^ASEB^EANAROČNIkI 210°DINMMES^ČNOViLNAKAZILA NAROČNINE NA TFKfVl RAČUN TOZD DELO ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZRN 22 DM, ZDA I!o^L AVS™jT°4 50 ^L ^ALIJA 11 740 LIR. FRANCIJA 56 F. F., ŠVICA 17.50 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 54 š. KRON« LETNA NAROČNINA ZA TUJINO ZDA 112 DOL.. AVSTRIJA 1.854 ŠIL., ZRN 264 DM, FRANCIJA 674 F. F., ŠVICA 210 ŠV™A ^VEDSKA 646 Š KRON. ITALIJA 140.880 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB, ŠTEVILKA 50100-620- 107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN ^ ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA 8S“« OD 75 D0216:5URE* 0SZPR™S0BotJ:H oi°7L DS°Yl. URE oŠŠbŽo (SUBIf EV A 'BBO TE^LEKSU VU DELO VT 3^-63) S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16.-URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBUANE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRAUNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 221-555 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE ROKOPISOV NE VRAČAMO __________________ _____________ TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 215-752 16. stran ★ DELO Petek, 4. junija 1982 MALI OGLASI TEL. 223-311 GOLF JLy letnik avgust 80. prodam. Td. (061)316-554 1H3649 MZ 150, dobro ohranjen, malo važen, prodam (23 OOO) Poljedekka 14. Ljubljana 10834-86 BUGGY prodam Informacije popoldan po tel (061)441-102 10629-86 AUDI 100 LS prodam za 6.5 M. Gode-2 pn Škofji Loki. T-l 12815-86 ZASTAVO 750, letmk november 1977. prodam Tel (061) 349-439. PT-112621-8« Z 101, letmk 75. poškodovano, poceni prodam Motor brezhiben Tel 268-214. \o- P-10643-86 RITMO 65 L. star 2.5 leti. prev 42 000 km. prodam Inf potd (061)313-139 T-l12626-1» GOLF JGL, star leta. 10 000 km. bele barve, prodam, cena 32 M. Tel. (071) 549-704 Tl 12619-66 GOLFA, popolnoma novega, prodam. Tel (071)42-993. vsakdan T-112620-66 AiVfl 8, registriran do maja 83. in karam-holiran amr. prodam Jože Košmrlj. Zamostec 70.61317 Sodražica. 16626-06 PEUGEOT 304 popolnoma obnovljen. letnik 1970. prodam Informacije po telefonu 261-827. od 14. do 16 ure. . -5 369-66 GOLF J, letnik 77. malo vožen. garaži-ran. prodam Tel (068)44-362. T-112818-66 ZASTAVO 1300, letnik 1976 m motor za ami ah spačka prodam Informacije po telefonu 556-113. 10627-66 ZASTAVO 101 komfort. letmk 1980. prodam Informacije po tel (061) 50-629. P-16641-66 AUDI 100 LS, potreben popravila in SAAB 96 prodam. Tel. (064) 74-205. PT-112347-6« GOLF JGL, nov. neregistriran, bele barve, prodam Td. fOl1) 149-976. PT-112444-66 MEČE D ES 170, dfead karavan. 20000 km po generalni, letnik 1951. vozen, ugodno prodam Td (067)81-594 PT-112265-66 GOLF, nemški, bel. štin vrata, letnik 76. deseti mesec, prodam za 15 M Pondube po telefonu (061) 554- lOI. Ljubljana P-16535-60 TOMOS 14 tK prodam Telefon (061) 261-985. di^midne. 10685-60 GOLF JGL. letmk 1081. registriran, bele barve. 11 OOO km. odlično ohranjen, prodam. Tel. (061) 340-400 T-112757-66 GOLFA, novega, prodam Td. (071) 549-344 T-l 12735-66 VOLKSWAGEN 1200. dobro ohranjen. registriran 1976. prevoženih 76 000 km. prodam /a 120 (100 dm Tel (061) 452-457 T-l 12661-66 RENAULT 4 TLS. letmk 1977. garaži -ran. odlično ohranjen, z bogato dodatno opremo. prodam. Td. (061) 225-544. T-l 12776-60 L AND RO VER (na henon). I + 6 sedežev, reg . generalno urejen, prodam Td (076) 27-826.od 12. do2l. ure T-112799-86 ZASTAVO 750. karamholirano. prodam za 7000 din Motor in menjalnik 8000 km po generalni Vilko Trampuž. Golo hrdo 5. Medvode ali telefon (061J 612-803 T-l 12759-86 GOLFA, novega, prodam Td. (071) 616-970 T-l 12761-66 PEUGEOT 504, letnik 1972. prodam Ogled pn Janez Rode. Radomlje. Rova 3. T-l 12673-66 ZASTAVO IOI, mediteran. letmk 1980. ugodno prodam Pbnudhc po tel (061) 346-974. T-l 12661-60 GOLF, letmk 1981. prodam Tel (Oll) 213-547 . T-l 12656-60 ZASTAVO, letmk 1980. registrirano do maja I9K3. prodam Inf pn td (068) 62-222. po 15. un T-l 12654-80 ZASTAVO IOI. letnik 1979. ugodno prodam Informacije po td. 612-007. popoldne T-l 12697-80 LADO 1200 l_ s plinsko napravo, letmk 1978. prodam Ogled po 15. uri Lutar. Ob Kvedrovi Sil. Ljubljana 10731-66 VAUXHALL Viva L 1300. letnik 1976. ncwrzen. prodam Tel (061) 317-879. od 8. do lO.ure 9631-60 GOLF, letmk 1981. prodam Z radiom in prevlekami Informacije od 7 do 13. ure po td. (078) 81-684. 9056-60 SIMCO 1301 spccial. letmk 1971. ugodno prodam Td. (061) 446-391. popoldne, od 14 dn 18. ure. T-l 12736-66 ŠKODO 120 LS, letnik november 78. prodam Td. (061) 347-749. od K do 13 ure. ob delavnikih PT-112566-66 BMW 320, letnik 1977. prodam. Jošar. tel (069) 78-010 ali služba (069) 23-299. PT-112603-80 VOLVO 343 DL, 1977. 77000 km. bel. avtomatik. garažiran »n ndhčno ohranjen prodam. I njze Cerkvenik. Melikova 22. I juNjana PT-112623-80 GOLF, letmk 1980. 26 OOO km. Mal no garažiran prodam za 29.5 M Sašo Pok ovce. ribniška 43. Ljubljana. td. 310-874. P-16591-60 KAWASAKI Z 1000, odlično ohranjen. ugodno prodam Ivan Gogala. Novo Pblje. c. VH/I. Ljubljana Polje. td. (061) 224-048 PT-116445-60 MAGIRUS Jcutz D 230. kiper. tri osi. dohro ohranjen, cena ugodna, prodam Tel (064) 50-476 PT-112409-60 PEUGEOT 204, letmk 1969. vozen, poceni prodam Ogled popoldne od 16 do 19. ure. razen sobote in neddje Aleš. Škofjeloška 21. Preska Medvode PT-112425-66 120 P, letmk 79. prodam. Ogled pn Korpar. Pob. bataljona 115 PT-112562-66 DIANO 0 L, maj 79; prodam ali zamenjam za večji avto. najraje warthurg turist, od letmka 78 naprej. Td. (061) 445-432. PT-112534-86 MEILLER kiper keson (4.50 m dolg) za težji dvmvsni kamion prodam Td. (064) 77-854 P-8824-80 AUDI 60, letmk 1971. dobro ohranjen, prodam Td (061)771-178. PT-112241-60 AUDI SO GL, letmk 76. prodam Tomaž Barlič. Andreja Bitenca 44. Ljubljana PT-111731-66 ŠKODO 120 L, neregistrirano. 380 km. prodam. Td. (068) 22- mmm i -771. so irano. 1. sobota. P-6935-66 ALFO 2000, I 72. prva reg. 76. prodam Cena 18 M. Tel. (061) 556-958. P-10656-80 FIAT 126, I. 78. prodam Td. (061) 347-426. Logar PT-112636-66 KAMION MAN 15216. letnik 1973. srednji pogon, evropa aksel. prodam Jožo Križan, td. (041) 253-666 PT-112269-60 MERCEDES 14-18, kiper. leto izdelave 1970. prodam Td (061) 783-172. Nace Lesjak. Stična 77.61295 Ivančna gon-ca PT-112371-60 GS duh 1050. letmk december 72. prodam Murkova 23. Ljubljana T-l 12576-66 APE CAR. registriran do marca 83. prodam Ponudbe na »Delo«. Koper po »Obala- PT-112569-66 NOVEGA golfa JGL prodam Td. (071)39-304 PT-112778-66 GOLFA JGL, krtmk 1982. bele barve, podam Td (Oll) 144-915 PT-112766-66 GOLFA, starega šest mesecev, prodam Tel (064) 27-747 PT-112791 -60 VRSTNI red za Z IOI confort odstopim. Inf po tel (061)751-085 v petek, od IO do 14 are. Matjaž T-l 12615-66 GOLF JGL, letnik december 80. prodam Informacije po td. (071) 30-009. od 18 do 20 ure PT-112666-66 R S GTL, star 3 leta. z vgrajeno plinsko napravo in radio aparatom prodam Ogled v soboto in nedeljo dopoldan Milan Mezek. 64224 Gorenja vas. Dolenja Dobra-a št 2. P-16746-66 MINI mons 850 prodam. Ogled: Miran Jakič. Cesta na Brdo 124. Ljubljana, v petek in soboto, med 15. in 18. uro. P-10666 66 DIANO, november 78. prodam. Td. (061)832-173 PT-112677-60 DOSTAVNI opel rekord 2000 £. letmk 1982. 7000 km, prodam po stan ceni. Ponudbe po tel. 445-258. P-19711-80 GOLF JGL, star IO mesecev. 6.000 km. prodam Tel (011) 346-056 16773-66 MERCEDES 220 D. letmk 71. obnovljen. nujno prodam. Td. (061) 447-696. PT-112766 66 ŠKODO 110 L. letnik 73. prodam za 3.5 M. Radovan Stritih, Kamnogoriska 36, LjuMjana-Dravlje T-l12566-66 ZASTAVO 1300, prevoženih 70.000 km. krasno ohranjeno, ga raži rano. vozno, registrirano do oktobra 82. prodam. Kličite po tel. (061)722-705 PT-112666 60 GOLFA JLG 50 prodam Inf po Id. (071) 43-713. FT-11247l-»0 PEUGEOT MM GL I december 1976 prodam Toni Rifelj. Gornji grad 147. td. (063)842-041. P-16736-66 GOLF JGL, rumene barve. nov. prodam Td (061) 557-151. int. 321. PT-112751-60 VW golf JLD. letnik 1979, prevoženih 50.000 km. prodam. Inf. po tel. (071) 536-886. po 16. uh. P-112610-60 DIANO, (junij) brez rje. poleg zimska streha, grelec, radiokasetofon m druga oprema. prodam. Naslov: Klemenc. Ptujska 16 (po 14. uh). PT-6937-60 R 12, letnik 1975. prodam. Inf. po tel. (061)722-822. PT-112613-80 ZASTAVO 750, letnik 1981. prodam Neven Bora k. Novo Polje, cesta XII/2. PT-112666-66 kupim KADET, golf. I. 76/80. kupim. Bombač. Tomova 6. 63211 Škofja vas-Celje. tel. (063)24-468 P-112568-82 garaže GARAŽO najamem v Mižim Adamičeve ulice v Šiški. Td. 222-302. dopoldan P-16733-83 GARAŽO v Mižim Adamičeve ulice v LjuMjam najamem Td. 552-470. P-10734-83 MONTAŽNO garažo, cena 15.000 din. prodam Bojana Cizej. Jemčcva 3. Trzin 6947-63 deli za avto GENERALNO obnovljen motor, za fiat 750. prodam Kadunc. Knezov štradon 43. LjuMjana-Rudnik T-l 12562-84 KOMPLETEN motor za spačka prodam za nadomestne dele. in pira bole, okrogle. za spačka, francoske, nove. prodam. Cena po dogovoru. Milan Nevečny. Hoši-mmhova I l/BS 3. po 16. uh. (Pn obračališču avtobusa št. 20j. 6923-64 AVTOPLAŠCE sempent hi-life 155 SR 13. nove. prodam Telefon (061) 217-980. od 18. do 20. ure. 16703-84 DIANO po delih prodam. Td. (061) «32-173. PT-112678-84 SPAČKA po delih prodam. Td. (061) 347-293. PT-112741-64 NADOMESTNE dele za austin 1300. zadnji del karoserije. 3 vrat?, levi blatnik, motor z menjalnikom, kompletne polosovt-nc in druge dele. vse dobro ohranjeno, prevoženih 39000 km. možna dostava, prodam Td. (061) 821-461. od K do 12. in od 16. do 19 ure 10765-64 AVTOCERADO TAM 2 t prodam Mogoča postavitev kot garaža za avto. Ponudbe pod »C'erada« T-l 12652-84 FAP 13 K po delih prodam. Kuhar. Smar-ea 70. Kamnik 6968 84 ZA ŠKODO S 100 prodam nov sprednji levi blatnik in zadnjo masko Anton Geiger, ob Zeleni jami 21. 16721-64 DELE za BMW 2002. masko, baubo, odbijač, hladilnik, prodam Td. (061) 612-664. P-169544 84 ŠKOLJKO za zastavo 101 prodam po delih ali kompletno. Inf. po telefonu (061) 326-178 T-l12828-84 ZADNJO desno os. kratko, za jeep Wil-lys kupim. Td. (063) 730-022 PT-112351-64 tov. prikolice TOVORNO prikolico za osebni avto prodam Cesta dveh cesarjev 104/a, Petrovič. 6936-65 TOVORNO prikolico z naletno zavoro, dimenzije 2x 175 cm. ugodno prodam. Td. (067) 84-507. od 19. do 20 ure. PT-112563-85 KIPER prikolico gorica PK 22. prodam. Tel .(061)811-146. PT-11276-85 PRIKOLICO wagt kiper. 10 t. tnsir.tn-ski kiper, prodam Niko Sodnikar, Ješetova 33. Stražišče. Kranj. PT-112593-60 ŠPORTNI REKVIZITI prodam DIRKALNO kolo prestige. novo. prodam Tel. (061) 59-787. od 19.-20. ure F-10653-90 ŠOTOR za 3 osebe induplati. rabljen 1 sezono, prodam. Ogled v soboto in nedeljo Strma pot 3 (Streliška 26). P-10667-90 ČOLN jadrnica 3.5 m. jadra 6 m:, ugodno prodam Celovška 466, ogled popoldan, razen sobote in nedelje. P-10682-90 JADRNICO oddam Telefon (061) 741-323. PT-112243-90 METZELER-MAYA, 3.3 m. z ja- dn in drugo opremo, tomos 4. vse malo raMjeno, ugodno prodam. Vovk. td. (061) 51-103. P-8952-90 ŽENSKO športno kolo. rdeče. novo. pet prestav, prodam Tek (061) 325-557. PT-112567-90 ŠOTOR za 3—4 osebe, s predprostorom, poceni prodam Ogled v soboto in nedeljo. Novak. Ižanska 162. LjuMjana. P-10777-90 JADRNICO elan 425 S prodam. Inf. po tel. (061)345-209 T-l 12679-9« JADRNICO meteor. 6 m. kompletno opremljeno, skoraj novo. ugodno prodam Informacije po telefonu (061) 262-112. P-16756-90 IZVENKRMNI motor evinrude. 40 KM. nerabljen, ugodno prodam. Ponudbe po tel (068)21-396 PT-112716-90 LUPINO ferocementne jadrnice 9x3,35 in okoli 400 kg mrež za gradnjo, prodam Ogled vsak delavnik dopoldne. Lahko na kredit Cerkova 26. LjuMjana. T-l0743-90 MANJŠI gliser. oMika flešer. prodam. Janez Stoje, tel (061) 263-167. Pod vozna pat 40. LjuMjana PT-112712-90 ČOLN elan GT 401 z motorjem chrysler 45 KM in prikolico prodam Telefon (061) 558-288. P-10663-90 KAJAK češke izdelave, malo raMjcn, poceni prodam. Td. (061) 59-049. T-l 12728-90 SURF jugo radng prodam. Lužnik, td. (064)62-040. T-l12651-90 DIRKALNO kolo Campagnola special št. 58.. popolnoma novo. prodam za 3 M Td. (061) 557-035. T-l12790 90 KANU za štiri osebe prodam, cena po dogovoru. Milan Nevečny. Hošiminhova 11/BS 3. po 16. uri. (To je pri obračališču avtobusa štev. 20.) P 6922-90 JADRNICO komet 801, kompletno opremljeno, prodam. Td. (066) 76-810. PT-112862-90 JADRALNO desko barakuda, pr o-. dam. Miro Hafner. Breg ob Savi 43. Mavčiče PT-112325-90 SURF sailhoard gr and prix prodam. Zaradi odhoda v vojsko. Telefon (061) 219-295. 9077-90 ' ŠOTOR makarska za štiri osebe, dvakrat rabljen, prodam Td. (061) 553-752. popoldne. T-l 12612-90 ČOLN pasara B 500. motor tomos 10 z električnim vžigom ugodno prodam. Ogled vsak dan. JK - Pirat. Portorož. T-l12547-90 GUMIJAST čoln beograd šport II z motorjem tomos 4.5. oboje nerabljeno, ugodno prodam. Inf. po telefonu (061) 342-441 T-l 12614-90 ŠOTOR za tri do štiri osebe in hladilnik za kamp prikolico ugodno prodam. Tel.. (061)310-443. T-l12536-90 SURF hifly 111 ugodno prodam. Td. (061)443-094. , 6943-90 ŠOTOR za tri osebe, nov, (ena spalnica in predprostor) prodam za 7000 din. Td. (067)81-196. T-l 12630-90 GLISER gumar za šest oseb z volanom prodam za 2,5 M. Debevec, Rojčcva 17, Li. 10633-90 doLN - maestral 9 s prikolico. raMjeno eno sezono, prodam. Td. (061) 612-038, v petek popoldan T-l12328-90 ČOLN elan 410. motor tomos 4. prikolico za čoln ter nerabljeno vlečno kljuko za wart-burg. prodam. Maks Rant. Kranj. Sitarska pot 10, Stražišče (blizu gostilne Benedik), tel. (064) 24-851, int. 49. dopoldan, razen nedelje. T-l 12571-90 GLISER GT 400 z motorjem yohanson 40 KM in prikolico ugodno prodam. Td. (061) 342-996. T-l12564-90 ČOLN T 310 prodam za 16.000 din. So-nja Škarja, laobodova 6. 61240 Kamnik ali tel. ob delavnikih (061) 721-122, int. 51, sobota (061) 832-864. dopoldan. T-l 12532-90 SURF alpha hawaii rocket prodam. Tel. (061) 213-908. od 16. do 18. ure. 10651-90 ROGOVO športno moško kolo prodam. Td. (061) 344-983. 6969-90 kupim MANJŠI čoln, primeren za prevoz na strehi avtomobila, kupim Ponudbe pod -Banca- P-10772-92 prikolice BRAKO prikolico skif prodam. Cencelj. Tremerje 11, Celje. 584-93 KAMP prikolico takoj najamem za en mesec dni Tel. (061) 340-447 T-l 12820-93 KAMP prikolico, večjo, za postavitev na Krku. kupim. Td. (061) 48-328. T-l12651-93 m GLASBILA prodam PIANINO f brst er prodam, cena 65000 din Td. (066) 24-322. T-111695-100 AKUSTIČNI APARATI prodam TV kolor. 66 cm. nov, prodam. Inf. po tel. (061)324-443. T-l 12672-105 AVTOKASETOFON univerzum stereo, ter 40 W hooster prodam za 7500 ND. Cotič. Belokranjska 14. Lj.. popoldne. 10753-105 PIONEER SA-710 stereo ojačevalec (2x75 W RMS). kakovosten kasetofon akai GXM-10 (super GX glava, programator. MPX filter), tuner sansui T-60 ter amerišk^ zvočnike advent 1 (100 W RMS) prodam. Tel. 310-156. 9037-105 KASETOFON sansui. zvočnike ITI 80 - 120 W in mešalno mizo z equaliserjem. ugodno prodam. Oven. Viška 67/11, Ljubljana T-l 12771-105 HI-FI stolp miida 6000 z zvočniki prodam Tel. (064) 24-189 T-l 12764-105 AVTO radio, avtoreverz kasete stereo, hi-fi s šestimi spomini, prodam. Td. (061) 211-638. T-l12769-105 TELEVIZOR, pokvarjen prodam za dele ali če ga usposobite s popravilom za 1.000 din. Fine P.. Rožna dolina. C. V. št. 13 a. 10046-105 SHURE ozvočenje, 2x200 W. sleiv 150 w. z mikserjem za klaviature prodam. Td. (049)22-813. T-112634-105 TRI SISTEMSKE zvočnike sony 2x30/50 W prodam za 6000 din. Td. (066) 22-397 ali (066)26-239. Miro. PT-112621-105 ZVOČNIKE jamo J73, 50/70 W. danske. nove. prodam za 1.1 M. Telefon (061) 721-055. po 15. uri. P-10675-105 BARVNI televizor Gorenje selektoma-tic, malo rabljen, prodam za 2,3 M. Budna. Prešernova 7, Velenje. (063) 850-756. PT-112665-105 SONY hi-fi stolp. (40+40 W), prodam. Cena 7 M. Lampreht. Pod gozdom VI/17 Grosuplje F-10707-105 UMETNINE IN STARINE prodam DVA GOBELINA, akt in cvetje ter Perkovo sliko Lož org. prodam. Td. (061) 225-299. dop 10645-110 ZLAT baročni prstan z akvamannom in zlate uhane z briljanti in biseri prodam. Tel. (061)737-374. PT-112271-110 ZBIRKO starih žepnih ur ugodno prodam Informacije Td. (061) 559-260 (do 9 ure zjutraj). P-6649-110 m KNJIGE prodam B DELO dobi KLJUČAVNIČARJA, mizarja M delavca za predelavo poliestra, redno zaposlim. Amon Mirtn, Zaplana 55,61373 Rovte, tel. (061) 741-323. PT-112242-130 GOSTILNA ob Ljubljanici. Velika čolnarska 17, LjuMjana. takoj zaposli gospodinjsko pomočnico za pomožna dela v kuhinji. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Razgovor o zaposlitvi in pogojih je mogoč vsak delavnik. Ob nedeljah je gostilna zaprta. Td. (061) 221-951. PT-112464-130 KV NATAKARICO ali priučeno zaposlim takoj. Sobote in neddje proste, drugo po dogovoru. Ekspres bife v Soteski, Gregorčičeva 4. 16526-136 ŽENSKO z znanjem kuhanja, lahko je mlajša upokojenka, in dekle za delo v strežbi zaposlim takoj. Ponudbe pod »Bife«. 8976-130 INŠTALATERJA centralne kurjave, vodovoda zaposlim takoj. OD po dogovoru. Razgovor vsak dan [»18. uri. Vendramin, Smrekarjeva 19, LjuMjana. P-9062-136 išče DIPLOMSKE naloge tipkam hitro in solidno. Td. (061) 263-522, zvečer. P-8795-132 varstvo »J« ;-07 razen srede. BIAIV1 6. mednarodna razstava orodjarskih strojev in orodja zagrebški velesejem ¥ od 14.-19. 6. 82 S 1. JULIJEM potrebujem varstvo za pet in polletnega fantka, po možnosti za Bežigradom. Interesenti naj se zaradi dogovora oglasijo po tel. (061) 345-145, po 19. uri. P-10646-133 VARSTVO za 7-mesečnega fantka iščem na domu (Tacen). Inf. v ponedeljek po td. (061) 59-972 PT-112760-133 © ŽIVALI prodam NEMŠKE ovčarje z rodovnikom, stare 7 tednov, prodam. Brane Strajnar, Log 62, 61351 Brezovica pri Ljubljani.P-10761-150 NEMŠKEGA ovčarja z rodovnikom, starega eno leto. prodam. Dušan Goršič, Gornje Lepovče NH, Ribnica na Dolenjskem. PT-112767-150 PSIČKO, nemško dogo. staro šest tednov, odličnih staršev, mati z zlato medaljo ,na mednarodni razstavi, prodam. Urščaj, td. (068) 51 -073. P-10687-15« 40 knjig (Nobelovci) prodam za 5000. Kovjenič, Frankovo nas. 46. Škofja Loka. P-10501-120 po 22. ure. T-l 12787-130 BASSET hound, samičko, staro dva meseca, prodam. Td. (064) 44-510. T-112855-150 DALMATINCE, stare 7 tednov, prodam. Informacije po tel. (068) 22-187. T-l12850-150 MLAlDEGA bokserja z rodovnikom, 8 tednov starega, prodam. Informacije po td. (061) 348-784 T-l 12662-150 PERZIJSKE mucke (rodovniške, stare 7 tednov) prodam. Napast, Igriška 107, Maribor. tel. (062) 35-087. 569-152 iščem IZGUBILA se je psica — nemški ovčar na področju Dobrunj. Najditelju nudim nagrado. Td. (061) 49-184. PT-112749-153 RAZGLASI izgubljeno PROSIM poštenega najditelja fotoaparata Zenit, pozabljenega v soboto, 22.5. 82, ob Savi v Šmartnem, da ga vrne za nagrado na naslov: Podgornik, Kvedrova 20, Nove Jarše. T-l 12816-160 DNE 31. 5. 1982, sem izgubila ključe. Poštenega najditelja prosim, da me pokliče po tel. (061) 312-486,. do 10. ure - Branka 10679-160 preklici PREKLICUJEMO veljavnost garancijskega lista št. 354-049 za tovorni avto zastava 650 AN/PK. 10709-162 PODPISANA Justi Geiger. Streliška 37 a, Ljubljana, sporočam, da nisem plačnik dolgov bivšega moža Franca Geigerja, Streliška 37a. 9011-162 razno NOVO jedilno mizo, 160 cm, poceni prodam. Tel. (061) 452-165 9026-164 POkOCNO OBLEKO novo. belo, št.42, prodam. Inf. po tel. (061) 323-965, dopoldne. Milka. T-112067-164 POROČNO obleko roza barve s pletom ali brez prodam. Ogled vsak dan. od 7. do 19. ure. Marjetka Malovrh, Žažar 19, 61354 Horiul. 6927-164 PEC za centralno, novo, barvni TV in psa, nemškega ovčarj^, starega 17 mesecev, prodam. Inf. po tel. (067) 81-526, popoldne. PT-112627-164 GOSTINCI, POZOR! Krožnike, jedilni pribor, steklenino, prte, nadprte, žar na oglje večje kapacitete ter različen gostinski drobni inventar, prodam. Informacije po tel. (061)261-508. P-9018-164 OBRTNIK prevzame vsa zidar-sko-tesarska dela. Ponudbe pod »Takoj«. Z-10758-165 MLAJŠO upokojenko za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu iščem. Tel. (061) 737-100. PT-112394-130 KV KUHARJA ali kuharico išče gostilna Topli val. Kobarid. OD po dogovoru. Stanovanje preskrMjeno. Kličite po tel. (065) 85-071. vsak dan. od 12. do KOMPLETNE selitve pohištva, strojev, blagajn, kiper prevozi, prevozi iz tujine. Zanesljivi. Tel. (061) 342-420. PT112297-165 ČIŠČENJE in popravljanje električnih bojlerjev. Tel. (061) 266-645. T-l 12478-165 KOMPLETNE selitve, prevoze, opravimo strokovno na vseh relacijah. Selitve klavirjev, težkih strojev, pisarn. Telefon (061) 345-417. PR-P-10221-165 1661 POKRIVAMO strehe z aluminijasto trapezno pločevino. Ponudbe pod »Poletje«. P-10492C165 Komisija za delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti organov ZKS v Ljubljani objavlja dela in naloge tajnice pri Mestni konferenci ZKS za določen čas Pogoji: - srednja izobrazba upravno administrativne, ekonomske ali splošne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na delih tajnice ali podobnih delovnih nalogah - preizkus znanja iz strojepisja - družbenopolitična aktivnost Delovno razmerje sklepamo za določen čas do 31. decembra 1982 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mestna konferenca ZKS, Komenskega 7, Ljubljana. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 2-4133 AUTCXIXI)MMEFICE Delovna organizacija za notranjo in zunanjo trgovino ter servisno dejavnost AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, Ljubljana, Trdinova 4, Delovna skupnost skupnih služb vabi k sodelovanju nove delavce, ki bi želeli opravljati dela in naloge 1. KUHARJA 2. POMOŽNIH KUHARJEV-TOČAJEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: poklicno šolo gostinske stroke ter 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: osemletko s tečajem za gostinske PK delavce ter 1 leto delovnih izkušenj Za skupno sodelovanje se bomo pod 1. odločili v 3-mesečnem poskusnem roku, pod 2. pa v 2-mesečnem poskusnem roku. Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Autocommerce, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Trdinova 4. Rok prijave je 15 dni. 2-4138 DO UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, o. sub. o. TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni In tuberkulozo GOLNIK, o.sub.o. razpisuje v skladu s čl. 165 in 166. čl. Statuta in sklepom delavskega sveta naslednja dela in naloge: 1. VODJE ODDELKA ZA ENDOSKOPSKE PREISKAVE zdravnik specialist, medicinska fakulteta, specialistični izpit iz pnevmologije oz. interne medicine, 2-semestralni podiplomski študij, akademska stopnja, 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJE RENTGENOLOŠKEGA ODDELKA zdravnik specialist, medicinska fakulteta, specialistični izpit iz rentgenologije, akademska stopnja, 3 leta delovnih izkušenj 3. VODJE ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE diplomirani pravnik ali pravnik, visoka ali višja izobrazba pravne ali druge smeri, 3 leta delovnih izkušenj 4. VODILNE MEDICINSKE SESTRE PNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 100 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 5. VODILNE MEDICINSKE SESTRE PNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 200 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 6. VODILNE MEDICINSKE SESTRE PNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 300 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 7. VODILNE MEDICINSKE SESTRE PNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 500 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce. 3 leta delovnih izkušenj 8. VODILNE MEDICINSKE SESTRE FTIZIOPNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 100 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 9. VODILNE MEDICINSKE SESTRE FTIZIOPNEVMOLOŠKEGA ODDELKA 200 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 10. VODILNE MEDICINSKE SESTRE SPLOŠNO INTERNISTIČNEGA ODDELKA 400 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 11. VODILNE MEDICINSKE SESTRE SPLOŠNO INTERNISTIČNEGA ODDELKA 600 višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 3 leta delovnih izkušenj 12. VODILNE MEDICINSKE SESTRE ODDELKA ZA INTENZIVNO NEGO IN TERAPIJO višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 2-semestralni tečaj iz intenzivne nege, 3 leta delovnih izkušenj 13. VODILNE MEDICINSKE SESTRE PNEVMOLOŠKEGA ODDELKA V LJUBLJANI višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 2 leti delovnih izkušenj 14. VODILNE MEDICINSKE SESTRE GINEKOLOŠKEGA ODDELKA višja medicinska sestra, višja šola za zdravstvene delavce, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati morajo poleg posebnih pogojev, določenih s samoupravnimi splošnimi akti, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da so državljani SFRJ - da imajo družbenopolitične vrline (pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in do samoupravljanja) - da imajo ustrezne moralnopolitične vrline (pozitiven odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo) Delavci za razpisana dela in naloge bodo izbrani za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisnega postopka obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Golnik 36, splošni oddelek z oznako »za razpisno komisijo«. 3-4173 ZASAVSKI RAČUNSKI CENTER Trbovlje, p.o., C. Oktobrske revolucije 14, 61420 Trbovlje razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO ZRC za mandatno dobo 4 let 2. VODJO GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA DO ZRC za mandatno dobo 4 let Pogoji: 1. - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - sposobnost vodenja in organizacije dela - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost - obvladanje enega svetovnega jezika 2. - višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. , Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s podrobnim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zasavski računski center (razpisna komisija) Trbovlje, p. o., C. Oktobrske revolucije 14, 61420 Trbovlje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od preteka roka prijav, 2-4152 TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« p. O., ŠKOFJA LOKA Delavski svet in razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 1 za 4-letni mandat Pogoji: - visokošolska izobrazba ekonomske, tekstilne, organizacijske ali druge smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih del oziroma nalog ali višješolska izobrazba ekonomske, tekstilne, organizacijske ali druge smeri in pet let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih del oziroma nalog — družbenopolitična aktivnost in pravilen odnos do razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov. Prijave sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 4-4185 ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. O. TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1 vabi po sklepu delavskega sveta k sodelovanju 2 ZOBOZDRAVNIKA za delo v ambulanti za odrasle in v šolski zobni ambulanti v Kamniku (poln delovni čas, za nedoločen čas) Pogoja: MF - stomatološke smeri in opravljen strokovni izpit Poskusno delo po SS. Stanovanje za zobozdravnika v ambulanti za odrasle je zagotovljeno. Zaželen zakonski par. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale, 61230 Domžale, Titov trg 1 - za TOZD »ZV Kamnik«, in sicer 15 dni po objavi. 3-5160 Razpisna komisija Kemične čistilnice in pralnice »BISTRA« razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa - direktorja DO Za poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima višjo strokovno izobrazbo 2. da ima dve leti delovne dobe z vodilnimi deli in nalogami 3. da je moralno-politično neoporečen Poslovodni organ bo imenovan za štiri leta. Prijave sprejemamo 20 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kemična čistilnica in pralnica »Bistra«, Škofja Loka, Spodnji trg 27, z oznako - »za razpisno komisijo«. 3-4164 ZAHVALA Ob smrti naše drage TEREZIJE ČUDA roj. Hočevar iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala župniku za lepo opravljen obred. Hvala pevskemu zboru, zdravniškemu in strežnemu osebju v Domu za ostarele na Bokalcah za skrbno nego in požrtvovalnost ob tako težki bolezni. Še enkrat vsem iskrena hvala Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrl LOJZE FORNAZARIČ Pogreb bo v petek, 4. junija 1982, ob 17. uri izpred hiše žalosti v Vrtojbi Žalujoči: Žena, hčerka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka ANDREJA HORVATA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom, še posebej Gradisu, TOZD Kovinski obrati Ljubljana za nesebično pomoč ter govornikoma, pevcem in glasbeniku za ganljivo slovo Vsi njegovi Ljubljana, Dokležovje, Semič L RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI OD 5. JUNIJA DO 11. JUNIJA 1982 DELO MIMO DNEVNIH OCEN Znamenje na srcu Julka Vahen je pripeljala v studio (V znamenju - prvojunij-ski torek, prelep zvezdnat večer) trojico kardiologov, kirurgov, katerih delo in življenjski poklic sta zdravljenje bolezni srca: prof. dr. Košaka, prof. dr. Janežiča in prof. dr. Obreza. Povabila jih je s povsem določenim namenom: da bi nam povedali, ali v danih razmerah svoje stroke, v okviru or-ganizacijsko-delovnih form, ki so ustvarjene v našem osrednjem, univerzitetnem kliničnem centru, ter s tehnologijo, ki zavoljo zdajšnjih finančnih in uvoznih stisk spet počasi, a zanesljivo za-stareva in zaostaja za svetovnimi normativi, so kos nalogam, ki jih čakajo, se pravi: zdravljenju približno tisoč primerov akutnih srčnih bolnikov, kolikor jih na Slovenskem vsako leto »stopi« na usodni seznam te najbolj kruto razsajajoče sodobne bolezni. Ali jo zmorejo, to -svojo nalogo, kako jo opravijo in česa se lahko od njih glede tega nadejamo v bližnji prihodnosti? Vprašanja so skušala biti kolikor mogoče nedvoumna, da bi tako izvabila na dan tudi konkretne odgovore. Teh pa — če smo seveda poslušali s pravo mero in senzibiliteto — ni bilo kaj prida, vsaj ne zelo konkretnih. Zvedeli smo, da imamo dostojen »kardiovaskularni« team, v njem že skoraj ducat vrhunsko usposobljenih operaterjev, ki jim meritorni svetovni poznavalci stroke izrekajo vsa priznanja, pa tudi dovolj podmladka, tako da ka-drovsko-strokovnih zaostankov na tem »terenu« pravzaprav ni — a vse to je izzvenelo le kot okvir. Pod ta okvir, pod te bolj ali manj obče oznake, pod kožo stvari, samo jedro podatkovnih dejstev, kamor naj bi beseda segla, pa nas trije spraševalkini sobesedniki niso popeljali. Tako zdaj ne vemo,' ali je dovolj upanja, da pridemo na vrsto, če nas okoli srca doleti tisto najhujše, in tudi r ali nam domači team strokovnjakov s svojo organizacijsko razporeditvijo, s svojimi postopki ter s svojimi medicinsko tehničnimi in drugimi možnostmi kot bolnikom zares lahko obeta tretman ki mu smemo do kraja zaupati. Če namreč Julka Vahen, seznanjena s posledicami krčenja TV kruh vsakdanji tega (zdravstvenega) dela skupne porabe, ni spraševala tja v en dan. Seveda pa nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja v ozadju vseh teh vzročno-posledičnih odločitev in ravnanj. Gre namreč za človeško srce, za temelj življenja, posamičnega in skupnega ... VIKTOR KONJAR bu, vendar ni sprejemal direktne satelitske slike, temveč posredno, od avstrijske televizije ORF. V Londonu pa se je pokazalo, da obstajata dve različni skupini televizijskih postaj. Prva bi hotela satelitsko televizijo uresničiti takoj in je bila tudi pobudnik tega poskusa, druga pa bi program sprejemala, vendar bi bila njena dolžnost, da ves čas daje poročila o reakcijah na te poskuse. Oba udeleženca pravita, da se je v Londonu večkrat poznalo, da gre za eksperimentiranje. Ena večjih napak je bila tudi, da so program razglasili za evropski, čeprav vsa Evropa pri njem ni sodelovala. Velikokrat se je čutila tudi močna propagandna vloga Velike Britanije, pa čeprav naj bi bil satelitski program v prvi vrsti dopolnilo nacionalnim informativnim programom, ne pa neka informativna sila nad njimi. Bistvena značilnost prihodnje satelitske televizije bo nedvomno v tem, da bo vsebovala program z visokim kulturnim nivojem. »Tu se pojavi možnost nečesa, kar naj bi na primer ustrezalo tretjemu radijskemu programu pri nas,« pravi Rudi Cilenšek. »Poskus zaenkrat še ni odgovoril na vprašanje, ali bo to tudi protiutež vdoru komercialne televizije. Dejstvo namreč je, da je v ozadju ogromno tržišče, za katerega je mednarodni kapital močno zainteresiran.« MARKO JENŠTERLE PRIHODNOST Prek satelita Sateliti so danes že nekaj povsem običajnega, v tem desetletju naj bi jih v vesolje poslali okrog trideset, vsi pa bodo pokrivali tudi naše ozemlje. »Zakaj je torej tudi Jugoslavija zainteresirana za satelitsko televizijo?« se je na tiskovni konferenci, ki jo je o tem novem mediju pripravila ljubljanska televizija, vprašal Lado Pohar, član delovne skupine JRT za koordinacijo evropskih satelitskih programov. Satelit je bodočnost televizijskega medija in je zatorej nujno, da se televizijski delavci zanj čimprej zavzamejo, je menil. Jugoslavija mora biti zraven tudi zaradi tega, da ima ves čas možnost izražanja svojih stališč, kajti večkrat se dogaja, da se ob odsotnosti držav godijo krivice na njihov račun. .Tu pa je končno še znano načelo, da tehnične novosti niso last samo razvitega sveta. Nedavni poskus prenašanja prek satelita v Veliki Britaniji, ki sta se ga udeležila tudi Lado Pohar in Rado Cilenšek, pomočnik direktorja TV programov ljubljanske televizije, je bil poskus zaprtega tipa, oddaje pa se je dalp videti le na posebej pripravljenih centrih v Evropi. Pri nas je bil tak v Zagre- TELEVIZIJA LJUBLJANA_______________________ 8.00 Poročila 8.05 Ciciban, dober dan: Ce ladja zboli... 8.25 Mladi virtuozi: Saksofon 8.45 Mi smo mali muzikanti: Rime 9.15 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje 10.05 Novo vznemirja, angleška poljudnoznanstvena serija 10.15 Pisani svet: Uroki 11.05 Človekovo telo: Drugi način uravnavanja življenja 11-35 Po sledeh napredka 12.05 Dva dni v Weimarju. dokumentarna oddaja 12.35 Poročila do (12.40) 16.10 Poročila 16.15 Darwinova pustolovščina, angleški film FUm • Dannaove« potovanj«, v katerem prihaja do novega in revolucionarnega odkritja o razvoja vnt je namenjen predvsem otrokom. Gre torej za poočmi mladinski film, ki pa na le zanimiv, temveč celo zabaven. Damin je predstavljen kakor neke vrste Peter Pan. čeprav pri tem njegov nank ne izostaja. Njegovo potovanje pa seveda spremljajo številni posnetki živali, ki jih Damin prončnje. T« je že romantična zgodba med Damino m in Emmo, ki se kooča s poroko in rojstvom otroka -ki ga Damin spremlja prav tako znanstveno. Predvsem odnos med materjo in otrokom primerja z odnosom med samico in mladičem. Režiser se je lepo izognil predolgim disknsijam okoli Daminove-ga dela IZVOR VRST in Damin ima ob tej priložnosti zvito nogo, tako da se je pravzaprav ne more n de k tki, zatopa se le naprej posveča prenčevanjo Živah. Vsekakor je fibn precej bolj zanimiv od bioloških or in ntegae navdošM otroke za Daminovo teorijo ter vzhoditi željo, da bi jo sami še bolj spoznali. Režija: Jack ConfVer Iga jo: Nicbotas Chy, lan Richardsoa. Snsan Macreadv. Cbriatoper Marti. 17.40 Španija '82, 2. oddaja pred svetovnim nogometnim prvenstvom 18.50 Naš kraj: Reteče pri Škofji Loki Za Rateče na Gorenjskem ste prav gotovo že shšah. Morda ste v vasid na severo-rafcndarm konca naše ožje domovine tn-di MH - vsaj na mejnem preboda. Za Rateče pri Škofji Loki pa boste bržčas odmajali z glavo, češ, tega kraja pa ne p lirama n. In prav to vasica^ Ratrčani pravijo, prvo vas m abenem prvo krajev-m skapnost na Gorenjskem, borna predstav« v redni tedenski oddaji Naš kraj. Občani, ki žive takorekoč na meji med iadastrijskim zaledjem LjnMjane, Kranja in Škofje Loke ter kmečkim življem, na vratih Gorenjske v tej starodavni vasi — ki se vse bolj Ari - v glavnem le živijo, delajo po znnaj knjdL Vendar so krajani v prostem časa zelo priradtvni: tako na kotlarno prosvetnem področja, športa ia ostalih aktivnostih. Naj omenimo le tam-knrafhi orkester - eden najstarejših na risvgnrfctm — v katerem se sreča jejo kar tri generacije, ki kajpak sadelnj«|a tadi nasploh v kraja. A44.U L. » »----»--■---BU vossjii je pnpravn novinar mkz m lini* T^e^BifciSir 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik .19.55 Vreme 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe '82, prenos V okvira Dnevov slovenske zabavne glasbe 82 bomo iz Cankarjevega doma neposredno prenašali slavnostni koncert ob 70-letnici Bojana Adamiča. Nastopil bo revijski orkester RTV Ljubljana, ki ga bosta vodila Bojaa Adamič in Jože Privšek. Zvrstili se bodo mnogi znani jugoslovanski vokalni interpreti zabavne glasbe: Arsen Dedič, Gabi Novak, Majda Sepe, Marjana Deržaj, Elda Viler, Skupina Pepel in kri in instrumentalni kvartet Silva Štiagla. Govorni del bodo obogatili: Jože Javoršek, Hajradia Krvavac, MUjenko Prohaska, Ljubiša Samardžič. Frane Milčinski, Ivan Hrtrich. Arsen Dedič. Gabi Novak in Mira Stupica. Koncert bo povezoval igralec Jaaez Vrbovec. Režiser: Mirč Kragelj Urednik: Urban Koder Televizijska realizacija: Stane Sumrak 21.15 Zrcalo tedna 21-30 Zadnji žarek pred mrakom. ameriški film ODDAJNIKI H, TV MREŽE 17.00 Srečanje šol 18.00 Človek in pol, humoristična serija 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert zabavne glrslie: Vrnitev k šansonu 20.30 Poezija: Pesniki revolucionarji 21.05 Poročila 21.10 Feljton 21.45 Športna sobota 22.05 Svet orožja, informativno .politična oddaja 22.45 Kronika Sterijevega po-zorja (do 23.30) TV ZAGREB 1. PROGRAM 16.40 Poročila 16.45 TV koledar 16.55 Iz sporeda TV... 17.30 Kako domov, zabavnoin-formativna oddaja 18.15 Mali koncert 18.30 Povsem osebno: Olga Bo-žičkovič 19.30 TV dnevnik 20.00 Sicilijanski zapeljivec, italijanski film 21.45 TV dnevnik 22.00 Polnočna promenada TV Zagreb II. program___________ isto kot na II. TV mreži KOPER___________________________ 17.00 Z nami pred kamero ' 17- 30 XI. cantapiccolo — festival otroških pesmi 18.00 Dokumentarna oddaja 18- 30 Z nami pred kamero TVD - Stičišče Dve minuti Kulturne prireditve 19.15 TVD - danes 19.30 Grožnja z Marsa — celovečerni film — igrajo: Tony Russell. Jane Fate — režija: Anthony Dawson 21.00 TVD - danes 21.10 Film - ponovitev RADIO I. PROGRAM____________________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.30 Prva jutranja kronika 6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Iz naših sporedov 7.30 Z radiom na poti 8.05 Pionirski tednik 9.05 Zapojmo pesem: Dekliški pevski zbor iz Szegeda 9.20 Komorni intermezzo 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Panorama lahke glasbe 10.40 Svetovna reportaža II. 05 Zborovska glasba po želji poslušalcev — Peter Bedjanič (ponovitev) 11.40 Dvorakovi slovanski plesi na svetovnih koncertnih odrih 12.00 Na današnji dan 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Danes do 13-ih; Iz naših krajev; lz naših sporedov 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Kulturna panorama 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.05 Studio ob I7-ih 18.30 Poje tenorist Bruno Seba-stian 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Zabavna glasba 19.35 Mladi mostovi 19.55 Domovina je ena 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe - Ljubljana 82 (prenos iz KDIC-a) 21.15 Za Slovence po svetu 22.00 Iz naših sporedov 23.05 Lirični utrinki 23.10 Od tod do polnoči 00.05 Nočni program - glasba II. PROGRAM 7.30 Sobota na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Človek in prosti čas«, koledar večernih' prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj 13.05 Srečanja republik in pokrajin 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik i t 19.25 Stereorama 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe - Ljubljana 82 (prenos iz KDIC-a) 21.15 Pol ure za šanson 21.45 SOS - V soboto obujamo spomine 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa III. PROGRAM__________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Književnost jugoslovanskih narodov 16.05 Francois-Bernard Mache: Danae 16.25 Znani skladatelji, znani interpreti 17.00 Glasba je... glasba — I. Petrič: Trois images — Koncert za violino in orkester, P. Hin-demith: Simfonični plesi 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Portreti jugoslovanskih zborovskih skladateljev — Jakov Gotovac 19.00 Pogledi-v glasbeno preteklost - z mariborskim kvintetom trobil 19.30’ L. van Beethoven: Sonata v A-duru, op. 2 (Wilhelm Kempff — klavir) 19.55 Poročila 20.00 G. Verdi: Ples v maskah — opera v 3. dejanjih 22.10 V nočnih urah 22.45 Literarni nokturno - Jose Veiga: Nadležni petelin KOPER_________________________ 0.00 Nočni program radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper - Poročila; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaža iz zamejstva; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba, informacije, intervjuji; 14.55 Ekonomska propaganda; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Mladim poslušalcem; 16.55 Zaključek s pregledom novic MARIBOR_____________________ 7.30 Danes za vas; 8.10 V soboto dopoldne; 9.00 Glasbeni radiogram; 10.05 Mariborski bruc; 10.45 In še nekaj o filmu; 11.00 Otroški radijski studio; 1 1.30 Sestanek starejših; 12.40 Želeli ste — poslušajte; 13.05 Oddaja za Slovensko Bistrico; 13.40 Iz Slovenskih goric; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Pojemo in igramo; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Alfi Nipič vam predstavlja; 17.45 Reportaža dneva; 18.00 Po vaši izbiri TELEVIZIJA LJUBLJANA______________________ 9.05 Poročila 9.10 Živ žav, otroška matineja 10.10 J. London: Martin Eden, italijanska nadaljevanka 11.10 TV kažipot 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05) 15.50 Visoki pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper 16.30 Poročila 16.35 Osem filmskih pričevanj — Vojvodina: Parlog, igrani film Viček je s filmom Parlog spregovoril o rodni Vojvodini, njenih ljudeh, ki se obadajo s prostranimi polji in človeškimi problemi, ki se pojavljajo v vsakdanjem sodobnem življenju. Parlog je filmski prvenec avtorja Karolja Vi teka. V svojem pogledu na film je Vitek izjavil: »Režiserji niso samo razlagalci sveta, v katerem živijo. Ne bi se vsaj smeli zadovoljiti s to vlogo. Pomemben je pogum režiserja, pa tudi smelost družbe. Sam sebi pogosto zastavlja vprašanje, zakaj posneti film, ki ne odkriva sveta okrog nas, ki ne govori o nas samih, ki ne polemizira z določenimi pogledi na svet? Zakaj posneti samo tisto, kar že vsi poznamo? Verjamem v film. Verjamem v to, da film lahko menja stvari in stanje. Verjamem tudi v družbo, ki od filma pričakuje kritiko. Režija: Karol Vitek, igrajo: Stevo Žigon, Solti Bertalan, Irena Prosen, Rada Džuričin 17.55 Športna poročila 18.10 625 18.40 Opera narave: Venezuela - 2. del, dokumentarna serija 19.05 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 S. Zaninovič: Vojaki, nadaljevanka TV Beograd 20.55 Človek brez meja: Misli lahkokrile spremljevalke, dokumentarna serija 21.30 Športni pregled 22.00 Poročila ODDAJNIKI II. TV MREŽE 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) 15.50 Rokomet - Metaloplasti-ka : Kolinska Slovan 17.15 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Velikani jazza 20.40 Včeraj,'danes, jutri 21.00 Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka (do 21.45) TV ZAGREB 1. PROGRAM 9.50 Poročila 10.00 Otroška matineja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja in »Znanje-imanje« (do 14.00) 14.45 Gledalci in TV 15.15 Ikone, dokumentarna serija 15.45 Oddelek »B«, jugoslovanski film 17.15 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Manj strašna noč.... nadaljevanka TV Ljubljana 21.00 Morje, ljudje, obale, dokumentarna reportaža 21.30 Športni pregled 22.00 TV dnevnik TV Zagreb 11. program________ 17.20 Rokomet - Jugoslavija : ZSSR, prenos 18.30 Mundial 82: Kdo je kdo? od 19.30 isto kot na II. TV mreži KOPER________________________ 17.00 Z nami pred kamero 17.30 TV film 18.15 Visoki pritisk — glabena oddaja 18.50 Z nami pred kamero 19.15 Stičišče - tednik TV dnevnika 19.30 Norci imajo zmeraj prav - celovečerni film — Igrajo. Rav-mond Devos, Paula Moore -režija: Fran^oise Reichem- bach 21.00 Sedem dni 21.10 Romagna Liscio - glasbena oddaja RADIO L PROGRAM_______________________ 5.00 Jutranji program 6.00 Dnevni koledar 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija 7.00 Jutranja kronika 7.30 Zdravo, tovariši vojaki 7.40 Vedri zvoki 8.00 Iz naših sporedov 8.07 Radijska igra za otroke — Frane Puntar: Beli dan Bdi dan je alegorija življenjskega kroga od rojstva do smrti. Beli dan, ki ta krog prebodi od jutra do noči, v tem času preživi življenje otroka do starca. Začne se zgodaj zjutraj, ko nosovi še vsi smrčijo. Petelini in budilke zbude nosove in jih poženejo po opravkih. BeH dan pa potuje iz dežele v deželo jutra, pa v deželo kovanja, kjer na podkujejo konja, pa v deželo prodajanja, kjer kupi bič in v deželo pitja, kjer napoji konja, in naprej v deželo brezbrižnosti, kjer ga noč položi spet in se spet oglasijo nosovi. Ves ta čas tava za Belim dnem deklica, ki je prepozno vstala in ga ne more ujeti. Zanjo je bil ta čudoviti beli dan izgubljen. Igrajo: Janez Hočevar, Miletiča Janežič, Majda Potokar, Silvij Božič, Vladimir Jurc, Jože Mraz, Kristijan Mnck, Marn Černe, Brane Ivanc, Katja Levstik, Mojca Ribič, Jana Osojnik, Darinka Svetina, Borut Gorinšek, Marjan Ribič , Oto Pestner, Dare Hering. Pesem noči poje Eva Novšak-Houška. Režija: Rosanda Sajko, Dramaturginja: Djurdja Flere, glasba: dr. Urban Koder, ton in montaža: Metka Rojc, tehnični asistent: Sandi Zgonc Avtor igre Frane Puntar je posebno uspešen kot pisec radijskih iger za otroke — Pravljica v modrem, »A«, Medvedek zleze vase, Cestožerka, Gosli, Uho, Jabolko, Vrata, ki škriplje jo,-Trobentica... Na Tednu Radio 82 na Ohridu je žirila izbrala Puntarjevo igro Beli dan za najboljšo v kategoriji iger za otroke. 8.53 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12.00 Na današnji dan 13.00 Posebna obvestila 13.10 Zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 14.05 Humoreska tega tedna -Jerome Klapka Jerome: Trije možje 14.25 Z majhnimi ansambli 14.40 Pihalne godbe 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra — Adam Vučjak: Domači krap 18.23 Na zgornji polici 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo, zvečer 22.00 Iz naših sporedov 22.20 Glasbena tribuna mladih — Skupni program J RT - Beograd 23.05 Lirični utrinki 23.10 Nočni koncert lahke glasbe 00.05 Nočni program - glasba II. PROGRAM____________________ 7.30 Nedelja na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 — 19.00 Od enih do sedmih (V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj ...) 13.15 Šport in glasba 14.45 Živimo z naravo 16.00 Pet minut humorja 16.10 Posnetek športno glasbene prireditve »Pri Elanu se dobimo« z Bleda 18.00 Zimzelene melodije 18.30 Planinske in alpinistične novice — novice iz domovine in tujine: 14.30, 15,30 in 17.30 To nedeljo ne bo na sporedu večine naših stalnih oddaj, kajti prostor smo odstopili posnetku športno glasbene prireditve »Pri Elanu se dobimo«, ki je bila v soboto na Bledu in na kateri so nastopile vse generacije naših smučarjev. Med športnimi dogodki pa bomo največ pozornosti posvetili evropskemu pokalu v kajaku in kanuju na divjih vodah v Tacnu. 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Stereorama 20.30 Glasba iz starega gramofona 21.30 Iz francoske diskoteke 21.45 Nove plošče 22.45 Zrcalo dneva ni. PROGRAM 17.00 Dober dan na III. programu 17.02 Slovenska in svetovna zborovska glasba 17.30 En sam. za dva. za tri... (Kogoj in Osterc) 18.00 Z našimi opernimi umetniki 19.05 Izbrali smo za vas 21.05 Sodobni literarni portret — Kurt Vonnegut V aocojšaji oddaji Sodobni ttttrarai por-tret vam predrta* 1 jamo ameriškega pisatelja Kurta Vonneguta. Za predstavite* smo izbrafi odlomke iz njegovega najbolj znanega rentna »Klavnica pet«. Karl Vonnegut >-f rodi! leta 1922 e IMHfdH, e umnim imd državi Indmni. Že pred vojno je opnstil začeti stadij kemije in začel pisati za lokalni časopis. Mod vojno je trii v Nemci ji. kjer so ga ajefi Nemci. Kot vojni a jetnik je bil v Dresdenu med ameriškim bombnim napadom, v katerem je izgubilo življenje 35.000 IjudL Po vojni je najprej št odiral antropologijo na cbicaški aniterri. potem pa ve jr .►<<)«« čil /a '*obod»o pivalelje>anje /»slovel je leta 1963 m sicer z romanom Mačja zbirka. Od takrat naprej pomeni vsaka njegova knjiga nov uspeh, tako »Bog vas blagoslovi, gospod Rose w at er« (1965), »Klavnica pet« (1969) ia »Zajtrk prvakov« (1972). »Klavnica pet« je avtorjev poskus dokončnega obračuna z doživetjem, ki se vleče skozi vse njegove prejšnje romane: to je bombardiranje Dresdena. Glavni jaaak BWy POgrim je kot nemški vojni ■jetnik doživel bombardiranje Dresdena in se k tema kar naprej vrača. V zgodbi se nenehno prepletajo prihodnost, preteklost ia sedanjost. Odlomek se začenja takrat, ko leži Bill* kol edin. prrn>eI. potnik letala, Id je trčilo v neko goro, v bolniški sobi skupaj s profesorjem Rsn-foordom, strastnim mifitaristom. ki pri-pra>lja zgodovino ameriškega »ojnega letalstva. Duša, bral bo Kristijan Muck, povezovala pa Barbara Berce. ( 21.25 Nedeljska serenada (Mozart, Brahms, Šostakovič) KOPER________________________ 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.30 Naš čas 8.00 Poročila; 8.07 Kinospored 8.10 Stoji, stoji lipica — Glasbeni utrinki; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil — za naše kmetovalce; 13.00 Na valu radia Koper, sosednji kraji in ljudje; 13.30 Glasbeni notes, ekonomska propaganda; 13.45 Glasba po željah 15.00 Radio Koper na obisku 15.15 Igra orkester Ati Soss 15.30 Domača rock scena; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zabavna glasba; 16.30 Primorska poje; 17.00 Nedelja na športnih igriščih MARIBOR______________________ 11.00 Ljudje ob meji; 11.30 Zabavna glasba; 11.45 Novčič v Ju-gotonovem galsbenem avtomatu; 12.00 Mariborski feljton; 13.10 Želeli ste - poslušajte TELEVIZIJA LJUBLJANA 16,50 Poročila 16.55 Novo vznemirja, angleška poljudnoznanstvena serija V intelektualnem življenju našega stoletja obstaja neprekinjena tradicija, zlasti v Franciji, želja po absolutni svobodi. Avantgarda, katere voditelji so buržoazni liberalci, se nenehno upirajo okovom družbe. Svoje korenine je ta tradicija dobila že pri Markizu de Sadu in v romantiki 18. in 19. stoletja. Gre za ponovno vzpostavitev človeka in spreminjanje realnosti v skladu z željami. Seveda je to ironično, poetično, romantično. Navdihe pogosto iščejo pri Freudu in njegovi podzavesti. Njihovi glavni sovražniki so duhovščina, policija, šefi, cenzorji in birokrati. Kajti njihova umetnost išče spontanost, vendar je obsojen na propad, ko se v šestdesetih letih nenadoma sooča z resničnostjo. Še zadnjikrat so se te tendence pojavile v Franciji leta 1968. Pred tem pa so dobile svojo kompleksno in estetsko obliko v surrealizmu. Surrealizem je bil prej vera kot gibanje. Čeprav so ga formalisti prezirali, je surrealizem dosegel velik vpliv. Bil je očitno izhodišče za iskanje iracionalnega in estetskega v moderni kulturi. Film je posnet v Parizu, Italiji, New Yor-ku, Barceloni, Londonu in Majorci. Vsebuje pa enkratne intervjuje z Dalijem, Manom Rayem, Maxom Ernstom ter arhivske dokumente o Reneju Margrittu in Joanu Miroju. 17.35 Znanstveno-tehnični film: Atmosferska konvekcija 18.30 Obzornik 18.45 Pop glasba: Skupina Predmestje (za JRT) 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Rudi Šeligo: Svatba, predstava Prešernovega gledališča iz Kranja Šeligova drama »Svatba« gorovi o ranjenem svetu, njeni junaki so ljudje, ki lebdijo med breznom tragičnih usod in izbruhi zagrizenega sovraštva. Med te neusmiljeno razkrite usode prideta Lenka in Jurij, dva otroka božja, norčka, obdarovana s svetlobo čiste ljubezni in zaznamovana z veliko, usodno željo, da skleneta poroko, ki bo zvezala njuno ljubezen, da bosta lahko rodila otroka. Dramatični konflikt Šeligove »Svatbe« temelji v stiku Lenkinega in Jurijevega neomadeževanega življenja za ljubezen in rojstvo z ranjenim svetom ljudi, že zaznamovanih s temno usodo časa in sovraštvom pogubljenih. V stiku ljubezni in krutosti, prvinskega in groteskno obnovljenega rituala, je na odru Prešernovega gledališča v Kranju v režiji Dušana Jovanoviča nastala predstava, ki jo smemo uvrstiti med najbolj izrazite stvaritve sodobnega slovenskega gledališča. Dramo interpretirajo: Milena Zupančič (Lenka), Ivo Ban (Jurij), Janez Hočevar, Ivanka Mežan, Dare Ulaga, Alja Tka-čev, Draga Potočnjak, Jože Kovačič, Tine Osman in drugi. Režija: Dušan Jovanovič 21.55 Kulturne diagonale 26. maja se je v Novem Sadu pričel sedemindvajseti jugoslovanski gledališki festival — Sterijino pozorje, na katerem bodo širši javnosti predstavljene nekate-■ re najboljše stvaritve naših gledaliških ustvarjalcev z vseh jugoslovanskih odrov. V današnjih Kulturnih diagonalah, ki jih pripravlja novinarka uredništva Kulturno-političnega programa Majda Knapova, pa bomo spregovorili o tem, kakšen je današnji gledališki trenutek, ali je Sterijino pozorje res veren odraz le-tega in kakšna bi morala biti usmeritev Sterijinega pozorja v prihodnosti. 22.40 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.45 Beograjska kronika 18.45 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Vsi za vse, oddaja o socialni politiki in družbenem standardu v Mariboru, prenos 20.55 Zagrebška panorama 21.15 Dober večer: Mišo Kovač, ponovitev zabavno glasbene oddaje 22.05 Gibljive slike, oddaja o filmu (do 22.50) Bg ZAGREB H. PROGRAM 17.30 Napoved sporeda 17.40 Poročila 17.45 Ilustrirane zgodbe 18.00 Pesem v ateljeju 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Pop godba 19.30 TV dnevni.k 20.00 J. Kovačevič: Ženske, drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 22.05 TV dnevnik TV Zagreb II. program__________ isto kot na II. TV mreži TV KOPER______________________ 12.30 Odprta meja - confine aperto - Odd. v slov. jeziku. 17.05 TVD - vesti 17.30 TV šola 18.00 Cinenotes 18.30 Z nami pred kamero TVD - stičišče dve minuti 19.15 TVD - danes 19.30 Druga resnica — celovečerni film - igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein -Režija: Christian Jaque 21.00 TVD - danes 21.10 Mundial 1982 - Predstavitev ekip 21.30 Baletni večer Odprta meja - confine aperto - Oddaja v slov. jeziku RADIO I. PROGRAM____________________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.30 Prva jutranja kronika — obvestila 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska ‘napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Iz naših sporedov 7.30 Z radiom na poti 8.05 Aktualni problemi marksizma 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... II. 35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.00 Na današnji dan 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes ob 13 00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov 13.20 Priporočajo vam ... 14.05 Zbori na koncertnih odrih - Od Pliberka do Traberka -II. oddaja 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo 18.25 Zvočni signali 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Blejski kvintet 20.00 V delavnici Josepha Hay-dna 21.05 Iz glasbene diskoteke 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza 00.05 Nočni program (samo na UKV omrežju I. programa) 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini II. PROGRAM_________________ 7.30 Ponedeljek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne in- formacije, Minute za EP in še kaj 13.10 Ponedeljkov križemkraž 14.30 In naših sporedov 14.55 Minute za EP 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.00 Jazz na II. programu -The jazz Messengers 20.30 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programu / . ' III. PROGRAM *________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.05 Utrinki iz solistične glasbe (Rahmaninov, Liszt, Enescu) 16.30 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Pesmi Antona Lajovica) 17.00 Tako muzicirajo... 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — prof. dr. Miha Japelj (ponovitev) 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji - Slavko Osterc in Marij Kogoj 20.00 Literarni večer — Od Ibsena do Tonesca - IV: Oskar Wilde 20.40 Stereofonski operni koncert 21.45 Glasba 20. stoletja (Pe-trassi, Kučera, Petrič, Krenk, Denisov, Ramovš) 22.45 Literarni nokturno - Igor Likar: Romarji, vodnjarji... KOPER________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmera; 7.15 Radijski, televizijski, filmski spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper — poročila; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaže, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu — glasba; 14.30 Pogovor o jeziku; 14.40 Zapojmo pesem: otroški zbor osnovne šole Šempeter; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 V podaljšku — pregled, športnih dogodkov; 16.55 Zaključek s pregledom novic MARIBOR______________________ 7.30 Danes za vas; 8.10 Tretji polčas; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Želeli ste — poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Glasbeni zimzelen; 17.45 Študij in glasba; 18.30 Novosti iz Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana TELEVIZIJA LJUBLJANA____________________ 17.10 Poročila 17.15 Slovenske ljudske pravljice: Roža Škrlatka in sin Orlič 17.30 Otroška folklora ČSSR: Hanča, Janko in Lucija 18.00 Palčki nimajo pojma, otroška serija TV Zagreb 18.30 Obzornik 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Skupno, oddaja TV Ljubljana in drugih jugosl. TV studiov Tokratno oddajo jugoslovanskih studiev iz cikla Skupno ponovno pripravlja ljubljanska televizija. Spregovorila bo o gospodarskih razmerah pri domačih zračnih prevoznikih, ki so vse prej kot rožnati. Boj za potnike in tovor je na svetovnem pa tudi domačem trgu iz dneva v dan hujši. V zaostrenih pogojih dela bodo seveda konkurenčni samo najbolje organizirani in tako ali drugače mad seboj dobro povezani zračni prevozniki. To dejstvo vse bolj spoznavajo tudi naše domače letalske družbe in po več kot desetih letih neuspešnega dogovarjanja smo zdaj končno le priče prvim korakom, ki naj bi vodili k boljšemu sodelovanju. Se nam torej obeta nova organiziranost jugoslovanskega zračnega prometa? Na to osnovno vprašanje bo dala odgovor oddaja, v kateri bodo sodelovali predstavniki naših zračnih prevoznikov, popestrili pa jo bodo tudi filmski prispevki z drugih televizijskih studiev. Oddajo pripravljata novinar Janko Sopar in režiser Božo Vranešič. 20.50 I. Silone: Fontamara, italijanska nadaljevanka 21.45 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladinski harmonikarski orkester iz Kanjiže 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Pripovedi revolucionarjev: 40 let pozneje 21.20 Zagrebška panorama 21.35 Dokumentarni filmi neuvrščenih: Nepozabni Ekvador (do 22.00) TV ZAGREB I. PROGRAM 17.30 Napoved sporeda 17.40 Poročila 17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Mladinski harmonikarski orkester iz Kanjiže 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja TV Ljubljana 20.50 Nacionalni lov. španski film 22.15 TV dnevnik TV Zagreb II. program_______ isto kot na II. TV mreži KOPER_______________________ 12.30 Odprta meja - Confine aperto - Oddaja v slovenskem jeziku 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD - vesti 17.30 TV šola 18.00 Lahka atletika: Celje — Skokov Memorial 18.30 Z nami pred kamero. TVD — Stičišče, Dve minuti 19.15 TVD - Danes 19.30 Boksar po sili - celovečerni film - Igrajo: Franco Franchi. Ciccio Ingrassia. Režija: Mariano Laurenti 21.00 TVD - Danes 21.10 Mundial 1982: Predstavitev ekip 21.30 Jazz na ekranu - Odprta meja — Confine aperto. Oddaja v slovenskem jeziku RADIO PRVI PROGRAM____________________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.30 Prva jutranja kronika — obvestila 6.10 Prometne razmere 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper. Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Iz naših sporedov 7.30 Z radiom na poti 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 8.35 Iz glasbenih šol. XI. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za .. 11.05 Ali poznate... Pianistka Tadeja Perkavec Z oddajo Ali poznale...? »a» vabimo k poslušanju Chopinove klavirske glasbe. » katero se bo predstavila ndarla. sedem -najstletna slovenska pianistka Tadeja Perkavec. Z enajstimi leti so jo sprejeli na Visoko glasbeno šolo v Duisburgu, 's trinajstimi leti pa so jo sprejeli v mojstrski razred na glasbeni šoli v Folkwang v Essnu. Z javnim nastopanjem je Tadeja Perkavec začela, ko je imela deset let. V okviru Duisburškega tedna se je javnosti prvič predstavila s tremi zaporednimi recitali. Sledila je še vrsta uspešnih nastopov in po dveh letih nastopanja na tujih koncertnih odrih smo jo v okviru abonmajskega koncerta »Mladi mladim« kot dvanajstletno pianistka spoznali v dvorani Slovenske filharmonije. Mlada pianistka je dosegla že vrsto prvih nagrad med njimi je letos ponovno dobila prvo na regionalnem in deželnem tekmovanju »Jugend musiriert« - Mladina muzicira. 5. junija je z nekaterimi mladimi umetniki nastopila v sloviti new>orški koncertni dvorani Camegie Hall, jeseni pa jo bomo kar dvakrat slišali tudi s koncertnega odra Cankarjevega doma. O mladi pianistki je glasbeni kritik že pred leti napisal »... njena igra je izvir in dokaz resničnega talenta...« Oddajo je pripravil Pavel Mihelčič 11.35 Naše pesmi in plesi 12.00 Na današnji dan 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.30 Priporočajo vam... 14.05 V korak z mladimi 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00-ih 18.00 Sotočja (iz studia radia Maribor) 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli J RT 21.05 Radijska igra - Frane Puntar: Pulover 21.52 Glasbeni intermezzo 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Filmska glasba 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba 01.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.) II. PROGRAM_____________________ 7.30 Torek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih - glasba. tema dneva. »Na obisku v...«, koledar večernih prireditev in druge servisne informacije 13.35 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.00 Glasbeno skladišče 21.30 V živo... 22.15 Blucs - 11. oddaja V mcutih ia vtltaintt M*** m »c pojavil »novi val« Maera. V aocojiaji oddaji koale v dvefc riiladkak paalaMt izrednega kitarista loea McCoya ir Jacksona v Mitaiaaippija. ki je m«a prvina zašel igrati v auajiik ia »ešjik Macao v- skifc zasedbah. Odlikovala ga je neverjetno popolna »svvieg« tehnika igranja na kitaro, ki jo je povzel ir jazza. V oddaji bomo tudi razložili dve glavni smeri in obliki Starša, opisali značilnosti in povedali imena nekaterih značilnih predstavnikov omenjenih stilov: Conotrv ali podeželskega bhaesa in Citv ah mest-nega bluesa. Seveda bo ledi nocojšnja oddaja glasbeno dopolnjevala razlago o razvoju blnesa. Oddajo je pripravil Vladimir Trop 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa III. PROGRAM___________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Radijska šola za srednjo stopnjo 16.15 Minute za Nicanorja Za-baleta, Johann Georg Al-brechtsberger: Koncert za harfo in orkester v C-duru, Carl Reinecke: Koncert za harfo in orkester v e-molu. op. 182; 17.00 Srečanje s skladateljem — Uroš Krek 18.05 Svet tehnike — Henrik Dvoržak: Nova tovarna za energetsko opremo v Šentjurju 18.20 Iz oper in glasbenih dram 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Z repertoarja Concertge-bouw orkestra 22.20 Skupni program J RT -studio - Jugoslovanska glasba KOPER_________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere: 7.15 Radijski, televizijski, filmski spored; 7.25 Poročila; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Kcper — poročila; 13.15 Kinospoied; 13.30 Reportaža, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu — glasba; 14.30 Iz zborovskega arhiva: dekliški zbor Sloga s Črnega vrha nad Idrijo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Aktualna tema; 16.30 Zabavna glasba; 16.55 Zaključek s pregledom novic MARIBOR_____________________ 7.70 Danes za vas; 8.05 Zabavna glasba; 8.35 Za dobro voljo igrajo Fantje treh dolin in ansambel Franca Miheliča s pevcema; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku: 14.15 Zabavna glasba; 14.25 Napevi, ki jih radi poslušamo; 14.40 Naši zbori — moški zbor VRES DPD Svoboda Prevalje, vodi Jožico Kert: 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Zabavna glasba; 17.30 Mladi - mladim; 18.00 Sotočje; 18.45 Mladina igra - nastop gojencev Srednje glasbene šole Maribor TELEVIZIJA LJUBLJANA_____________________ 17.25 Poročil«! 17.30 Ciciban« dober dan: Pojoče ure 17.45 Gusarji kapitana Gancha, hra/ilska otroška serija 18.15 Pozdravljena, Makedonija 18.30 Obzornik 18.45 Zapisi za mlade: Borut Lesjak Ime skladatelja Boruta Lesjaka našim otrokom ni ne/nano, saj je bilo dolga leta povezano /. radijsko javno oddajo Veseli tobogan, izpod njegovega peresa se je porodilo še lepo število ljudskih pesmic za najmlajše, pa tudi mladinskih glasbenih suit, kratkih, z glasbo izpovedanih zgodbic. Odrasli tudi poznajo Boruta I.esjaka. samo i. druge plati - kot pianista, kot aranžerja, komponista glasbe za film in gledališče, pa še kaj. Kako je zrasel fantič, ki se je riKlil kakih 70 m proč od radijske hiše v Ljubljani, ne da hi vedel, da bo z njo kdaj kaj povezan, kako se je njegov glasbeni študij začel s harmoniko, pa še, pa še - marsikaj veselega in tudi trpkega nam je povedal o sebi, kar smo seveda posneli in skupaj z nekaterimi njegovimi skladbicami povezali v Zapise za mlade 19>15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Deželanka, francoski til ni Deželanka je zgodba o dveh ženskah, o Christine in Claire. Obe sta privlačni, imata 30 let in podobne težave. Razlikujeta pa se po značaju in čutenju. Zgodba se odvija v Parizu, kamor Christine zaide v upanju, da bo dobila zanimivo delo, vendar ostane njena situacija vseskozi nejasna. Pri nekem občasnem delu se sreča s Claire, ki je prav tako brezposelna. Po poklicu je igralka in ima dva otroka. Je precej modernih nazorov, ne izbira med prijatelji, ki jih menja po potrebi in na vsak način si hoče zagotoviti eksistenco. Christine želi ostati zvesta svojim načelom, noče se podrediti velemestnim standardom, ne išče avantur, počuti se povsem odtujeno. Christine se končno odloči, da se vrne v rodni kraj, kjer je življenje r«nrdn brij dolgočasno, vendar rv *fikl med ljudmi pristnejši. Deželanka r film o težkem obdobju. dogaja se leta 1980, ko je Pariz poln brezposelnih. Je tudi film o negotovosti na čustvenem področju, saj ljudje večinoma živijo le za kratke urice. Filmski avtor Claude Goretta se je v svojih zadnjih dveh filmih Čipkarici in Deželanki posvetil raziskovanju lika sodobne mlade ženske. C.v je v Čipkarici prevladala pesimistična plat življenja, je v Deželanki uspel ohraniti nekaj optimizma. Film sodi v novejšo francosko produkcijo in je z uspehom sodeloval na številnih filmskih festivalih, pa tudi komercialno pomeni precejšen uspeh. Scenarij in režija: Claude Goretta, igrajo: Nathalie Bave, Angela VVinkler, Bruno Ganz, Dominique Paturel, Patrick Chesnais, Pierre Vernier. 21.50 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zgodbe iz gozda 18.15 Aktualnosti 18.45 Glasba narodov: Peru 19.30 TV dnevnik 20.00 Reportaža o mestu Šibenik 20.05 Šibenik: Igre brez meja 21.30 Zapis o Hoffmanovih pripovedkah, dokumentarni film 22.15 TV dnevnik (do 22.35) TV ZAGREB I. PROGRAM 17.30 Napoved sporeda 17.40 Poročila 17.45 Zgodbe iz gozda 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospie 18.45 Glasba narodov: Peru 19.30 TV dnevnik 20.00 Reportaža o mestu Šibenik 20.05 Šibenik: Igre brez meja. zabavna oddaja 21.30 Zapis o Hoffmanovih pripovedkah. dokumentarni film 22.30 TV dnevnik TV Zagreb II. program__________ 18.15 Delavski razred in avantgarda. izobraževalna serija 18.45 Kaj pa je s pticami? - poljudnoznanstveni film od 19.30 isto kot na II. TV mreži KOPER_________________________ 12.30 Odprta meja — Confine aperto - oddaja v slovenskem jeziku 17.00 Z nami preti kamero 17.05 TVD \ esli 17.30 TV šola 18.00 Narodna glasba: pesmi in plesi sveta — Kitajska 18.30 Z nami prd kamero TVD - Stičišče Dve minuti 19.15 TVD - Danes 19.30 Bubu - celovečerni film -igra: Massimo Ranieri 21.00 TVD - Danes 21.10 Mundial 1982: Predstavitev ekip 21.30 Športna sreda — Boks Odprta meja — Confine aperto — oddaja v slovenskem jeziku RADIO I. PROGRAM 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.20 Rekreacija 5.30 Prva jutranja kronika -obvestila 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Iz naših sporedov 7.30 Z radiom na poti 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb 8.30 Izbor za sredo 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo II. 05 Ali poznate... (prenos iz Maribora) 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.00 Na današnji dan 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deska - Cirila Trajbarič - violina 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Zabavna glasba 19.35 1 ahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Slovenija 20.00 Prenos iz koncertnega ateljeja DSS 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo - Ha-race Silver 24-ftO Poročila 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor) 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.) H. PROGRAM___________________ 7.30 Sreda na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večenih prireditev, druge servisne informacije 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa IH. PROGRAM__________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Pojo male vokalne skupine 16.05 Ars antiqua... 17.00 Popoldanski komorni koncert (Debussy, Ravel, Fau-re in Milhaud) 18.05 Ekonomska politika 18.20 Iz manj znanih oper 19.30 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigenta Samo Hubad, Milivoj Surbek solista Božo Rogelja — oboa. Rok Klopčič — violina 21.40 Izbrana proza — Philip Dick: Ubik 22.00 Komorni studio — z mlajšo generacijo slovenskih skladateljev, (Golob, Kopa, Strmčnik, Rojko) 22.45 Literarni nokturno Ljudska: Kralj Matjaž in Alenčica KOPER________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski, filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper — poročila; 13.15 Kino-spored; 13.30 Reportaža, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu - glasba; 14.30 Z nagimi glasbenimi, umetniki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.35 Glasbeni kiosk; 16.55 Zakliuček s pregledom novic MARIBOR__________________ 7.30 Danes za .vas; 8.10 V sredo dopoldne; 11.05 Ali poznate? (Prenos v Ljubljano); 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Želeli ste — poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Petnajst minut s kvintetom Štatenberg; 17.15 Malo mešano; 18.00 Veliki mojstri v moderni preobleki; 18.15 Iz zakladnice del Franza Schuberta (prof. Vlado Golob); 18.45 Literarna oddaja TELEVIZIJA LJUBLJANA__________________________ 17.15 Poročila 17.20 Zbis- B. Žužek: Zlatorog 17.35 Mi smo mali muzikanti: Dirigent, češkoslovaška glasbena- serija Z deseto oddajo se bomo mali muzikanti, veseli bratislavski otroci, poslovili. Pravzaprav se ne bodo kaj dosti poslavljali, kajti zagotovo se še vedno zbirajo v hiši strica Doremifaka in se zabavajo ob pesmicah, risbicah in glasbenih potegavščinah, le da bratislavski televizijci niso več utegnili snemati nadaljnjih oddaj. No, v tejle zaključni oddaji bomo videli razstavo, ki jo je stric Dorcmifak pripravil: same palice! Paličice takšne in drugačne, med njimi tudi dirigentska s priloženim dirigentom, ki ga je po naključju začarala čarovniška palica... Se enkrat zapišimo, da je oddaja posnela bratislavska TV pod vodstvom režiserja Ivana Krajička. nastopali pa so otroci iz tamkajšnjih šol in igralci bratislavskih gledališč, med njimi zaslužni umetnik Jose! Kroner kot stric Doremifak. Oddajo je prevajal Samo Savnik Urednik: Jasna Novak 18.00 Mozaik kratkega filma: Postaja, Vrtavka in Okvir, animirani filmi V današnjem »Mozaiku kratkega filma« bomo prikazali nekaj uspešnih kratkih animiranih filmov iz produkcije Dunav filma iz Beograda. Ta producentska hiša se zadnje čase čedalje bolj uveljavlja tudi v animiranem žanru in marsikdaj predstavlja zelo uspešno konkurenco »zagrebški animirani šoli«. Dunav film kot producent je bil leta nazaj znan predvsem po svojih socialnokri-tičnih dokumentarcih. 18.30 Obzornik 18.45 Na sedmi stezi Tokratna oddaja Na sedmi stezi bo skoraj v celoti posvečeni eni sami športni panogi — velikemu športnemu dogodku — Svetovnemu prvenstvu v nogometu. Pred začetkom tekmovanj v Španiji bo naše gledalce gotovo posebno zanimalo, kako so naša nogometaša pripravljeni in kaj sami pričakujejo. V oddaji bodo nastopili nogometaši in trenerji, naša ekipa jih bo obiskala na treningu v Novem Sadu, neposredno pred odhodom v Španijo. Prispevek pripravljata Ivo Milovanovič in dr. Andrej Stare. Drugi prispevek, današnje oddaje bo stalna rubrika (športnik meseca maja 82) - rubrika, za katero smo se že na začetku leta odločili; da mora biti prisotna \ vsaki oddaji, saj želimo ob konču leta napraviti izbor najboljših skozi vse leto. Režija je delo Staneta Skodlarja, producent je .Stine Vardjan, redaktor oddaje pa Tomaž Lajevec. 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Mednarodna ybzorja 21.30 Ana Karenina. baletna oddaja TV Beograd V tokratni baletni termin uvrščamo balet »ANA KARENINA«, ki je nastal na glasbo Rodiona Sčedrina in se tesno naslanja na literarno predlogo, Tolstojev roman, V Moskvi ga je leta 1972 koreografi rala skladateljeva žena Maja Pltsec-kaja, s pomočjo Natalije Riženo in Vik- torja Smimova-Goiovanova, pri nas pa je bil doslej postavljen le v Beogradu v koreografiji Dimitrija Parliča leta 1973. Balet, ki ga boste videli, je posnela beograjska Televizija. Ano Karenino pleše Višnja Djordjevič, Vronskega fta Radomir Vučič. 22.15 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Kronika občine Split 17.00 Gledališče na podstrešju, otroška oddaja 17.30 Se enkrat, zabavno glasbena oddaja 18.00 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial (slovenski komentar) 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu (do 22.30) TV ZAGREB L PROGRAM: DO 19.30 Isto kot na oddajnikih II. TV mreže!! 19.30 TV dnevnik 20.00 Monitor, politični magazin 21.20 TV kiosk 22.20 TV dnevnik TV Zagreb II. program________ 18.30 Zagrebška panorama 18.45 Neobvezno, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Jakšič: Stanoje Glavaš, prenos iz Letnega gledališča v Krnjevu KOPER________________________ 12.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slov. jeziku 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD - vesti 17.30 TV šola 18.00 Lahka atletika: Hanžekovičev memorial 18.30 Z nami pred kamero TVD - stičišče Dve minuti 19.15 TVD - danes 19.30 Tuja zarota — celovečerni film — Igrajo: Robert Mitc-hum. Geneviere Page — Režija: Sheldon Reynolds 21.00 TVD-danes 21.10 Mundial 1982 — Predstavitev ekip 21.30 Kdo pozna umetnost? Odprta meja — Confine aperto Oddaja v slov. jeziku RADIO 1. PROGRAM_____________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.30 Prva jutranja kronika -obvestila 6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved /a pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Z radiom na poti 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Mladina poje: Mladi pojo pod vodstvom Ivana Vrbančiča, 2. del 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 T uristični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Ali poznate opero »Jolan-ta« Petra Iljiča Čajkovskega? 11.35 Naše pesmi in plesi 12.00 Na današnji dan 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih; Iz naših krajev; Iz naših sporedov 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslu- šalee — Bravničar: Hvmnus Slavicus, Slovenska plesna burleska. Simfonija št. 2 — I. stavek 14.40 Jezikovni pogovori 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00-ih 18.00 Z ansamblom Vita Muženiča 18.15 Lokalne radijske postaje 18.35 Marijan Lipovšek: Sonata za klavir (Marijan Lipovšek — klavir) 18.55 Minute za EP 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer — Slovenski roman — VIL Rado Murnik: Groga in drugi 21.45 Lepe melodije 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 l.irični utrinki 23.10 Mozaik lahke glasbe 00.05 Nočni program glasba 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.» 11. PROGRAM_____________ 7.30 Četrtek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih - glasba, Za mlade radovedneže. Mehurčki, tema dneva »Vro-če-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.00 Od ena do pet 21.00 Zavrtite, uganite ... 22.00 S festivalov jazza - Poletni jazz koncert - Hollywood Bowl 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pro-gra m a 111. PROGRAM__________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Radijska Šola za višjo stopnjo 16.15 Odlomki iz slovenskih oper 17.00 »Poredne in okrogle« 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ohridsko poletje Sl - Daniel žafran, violončelo, Feliks Gottieb — klavir (Brahms, Schumann, Franck) 19.40 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) Bojan Adamič 20.00 Večer skladatelja Clauda Dehussyja 22.00 Okrogla miza III. programa KOPER_________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper — poročila. Glasba, objave, kinospored; 13.30 Reportaža — zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu -glasba; 14.30 Mladi izvajalci -republiško in zvezno tekmovanje učencev in študentov glasbe; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Galsba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.40 Juke box; 16.55 Zaključek s pregledom novic MARIBOR______________________ 0.00 Nočni program (prenos v Ljubljano); 7.30-8 00 Danes za vas; 8.35-9.00 Za razvedrilo (Kamniški kvintet in ansambel Kreže s pevci); 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Zabavna glasba; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Vedno lepe melodije; 17.30 Pričevanja; 18.00 Iz arhiva naših posnetkov; 18.15 Mali recital klarinetista Valterja Petriča, 18.30 Jazz, rock in še kaj TELEVIZIJA LJUBLJANA_______________________ 17.25 Poročila 17.30 Mak oh progi, otroška serija TV Skopje 18.00 Slovenski pihalni orkestri 18.30 Obzornik 18.45 Joga in zdravje, izobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Včeraj... za jutri: Nova doba. dokumentarna serija Kako »o živeli a*gu*ta leta 1945. dobra dva meveca po konca drage svetovne vojne? Predvveoi *mo poskrbeli za otroke. da bi prebili nekaj časa po kolonijah, ker je pomanjlumje med vojno in vse hudo. kar so prestali, zdravstveno močno načelo naš najmlajši rod. Stiske so še velike. Se dobro, da je poletje — v Trbovljah morajo mnogi prenočevati še pod kozolcem. Na karte pa tisti, ki so polnoletni, dobijo pol litra vina. I velikim navdušenjem se udeležujemo fi/kulturoega zleta, kjer tekmujemo kakor za stavo, namesto na dopust pa odhajamo na prostovoljno delo. Sodišča imajo polne roke dela z zaplembami in se k v estri premoženja, ki je last nemške države, nemških državljanov, vojnih zločincev in njihovih pomagačev. Podrobno spremljamo delo AVNOJ-«, ki se preimenuje v začasno narodno skupščino. Med drugim izglasuje resolucijo o ozemeljskih pravicah Jugoslavije do tistih dežel, ki so bile po prvi svetovni vojni priključene k Italiji. Podpredsednik zvezne vlade in minister za ustavodajno skupščino Edvard Kardelj napove priprave za splošne volitve. Tako zelo smo zaverovani v svojo notranjo graditev, da se nekega avgustovskega dne ne zavemo dobro, da je naš planet pravzaprav stopil v novo zgodovinsko obdobje, v čas. ko moč atoma lahko pomeni izjemen razcvet, lahko pa tudi dokončno uničenje naše Zemlje. Avtorica serije: Marja Fortič. 20.00 Ne prezrite 20.55 Gospod Horn. ameriška nadaljevanka 21.35 Spremljajmo — sodelujmo. športna oddaja 21.45 Nočni kino: Cena preživetja. zahodnonemško-kanad-ski film Režiser Hans Noever sam pravi, da je njegov fihn tipična »ameriška zgodba«, ki le po znnanjih elementih spominja aa evropska dogajanja, vse podrobnosti pa so značilne za »aovi svet«. Njegova zgodba je povzeta po resničnih dogodkih in Noever si je moral priboriti posebna dovoljenja za snemanje njegovega filma. Joseph C. Randolph je poprečen ameriški državljan z družino, dvema odraslima otrokoma in pridno ženo, ki skrbi za dom. Zaposlen je v tovarni elektronskega materiala in v dvajsetih letih je močno napredoval, saj velja za vsestranskega uslužbenca. Nekega dne pa najde med službeno pošto računalniško obdelano sporočilo, da je odpuščen. Vzrok: zmanjšanje števila delavcev. Randolph ravna precej nenavadno: kupi si puško, se vrne v pisarno in ustreli 5 odgovornih mož. ki so odgovorni za njegovo odpustitev, čeprav se mirno prepusti roki pravice, pa procesa ni in ni. saj je podjetje medtem zašlo v kočljiv položaj in noče tvegati z afero... Pri pisaaju scenarija je Noeveru močno pomagalu Randolphova soproga, pa tudi ameriški novinar Winterhalter privleče vso zgodbo na dan v svojem časopisu. Kr/ija: Hans Noever. Igrajo: Mictiel Piccoli. Martin VVest. Marii} n Clark. Suzie Galler. Daniel Rossen. ODDAJNIKI II. TV MREŽE 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Spominki iz Višegrada 18.15 Namesto top liste 18.45 Telestart. zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni atelje 20.50 Zagrebška panorama 21.05 Ritem razvoja, dokumentarna oddaja 21.55 Bes. ameriški film (do 23.25) TV ZAGREB 1. PROGRAM 17.30 Napoved sporeda 17.40 Poročila 17.45 Spominki iz Višegrada 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Koraki, mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Tigrova brigada, serijski film 21.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Kultura srca TV Zagreb 11. program__________ 18.30 Zagrebška panorama ob četrtkih do 19.30 isto kot na II. TV mreži KOPER________________________ 12.30 Odprta meja - Confine aperto - oddaja v slovenskem jeziku 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD - danes 17.30 TV šola 18.00 Aktualna tema 18.30 Z nami pred kamero TVD — Stičišče Dve minuti 19.15 TVD - Danes 19.30 Dvigalo za morišče - celovečerni film. igrajo: Maurice Ronet. Jeanne Moreau. režija: Louis Malle 21.00 TVD - Danes 21.10 Mundial 1982: Predstavitev ekip 21.30 Komorna glasba: Juliah Bream Odprta meja - Confine aperto — oddaja v slovenskem jeziku RADIO I. PROGRAM II. PROGRAM_________________ 7.30 Petek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do petih 14.30 Iz naših sporedov 15.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stop pops 20 in novosti 21.30 Večerni radio 22.45 Zrcalo dneva 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem 5.20 Rekreacija 5.30 Prva jutranja kronika —. obvestila 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Koper. Mariboar) 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Iz naših sporedov 7.30 Z radiom na poti 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 8.35 Glasbena pravljica — J. Osredkar: Janko in Metka 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate.. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00. Iz naših krajev; Iz naših sporedov 13.20 Zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Škatlica z godbo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Pojemo in godemo 18.30 S knjižnega trga 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Radi ste jih poslušali 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper) 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 111. PROGRAM_________________ 15.30 Dober dan na III. programu 15.45 Radijska šola za nižjo stopnjo 16.15 16 strun — L. van Beethoven: Godalni kvartet št. 8 17.00 Popoldanski concertino 18.05 Radijska igra - Martin Owusu: Nepričakovana vrnitev 18.45 Glasbene miniature 19.15 Suita v zborovski glasbi (Vasilij Mirk. Stojan Stojkov) 19.30 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz SF! Simfonični koncert slovenske filharmonije, dirigent Jiri Be-lohlavek, solisti Kostadin Kirkov, Rudi Pok. Andrej Jarc: J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 6 v B-duru, Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru »Titan« v odmoru: Poročila in pričevanja o glasbi 21.45 Mednarodna radijska univerza 22.00 Giacomo Meyerbeer: 4. dejanje opere »Hugenoti« 22.45 Literarni nokturno - Gabriela Mistral: Pesmi KOPER________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, TV in filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper: poročila; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaže, zanimivosti; 14.10 predstavitev oddaj. glasbene želje poslušalcev po telefonu - glasba; 14.30 Pesmi in plesi naših narodov; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Glasbena medigra; 16.40 piknik ob koncu tedna MARIBOR______________________ 7.30 Danes za vas; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Čez tri gore; 13.20 pregled sporeda in zabavna glasba; 13.30 Po domače; 14.05 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.15 Zabavna glasba irf EP; 14.30 Želeli ste - poslušajte; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Danes; 17.00 Mladi iz naše produkcije; 17.15 Ste pripravljeni za ples?; 17.45 Reportaža dneva; 18.00 Iz diskotek naših poslušalcev; 18.30 Giuseppe Verdi: Ples v maskah - odlomki iz opere Petek, 4. junija 1982 DELO ★ stran 19 KOMUNALA CELJE razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri — najmanj pet let delovnih izkušenj — organizacijske in poslovne sposobnosti — ustrezna ocena kreativnosti in uveljavljanja načel samoupravljanja ter socialistične morale v skladu z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Celje Kandidati za direktorja delovne organizacije morajo pred imenovanjem predložiti razpisni komisiji koncept osebnih pogledov na uresničevanje ciljev in planov delovne organizacije. Vloge z dokazili o izpolnjevaju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: KOMUNALA CELJE. Kadrovsko organizacijski sektor. Mariborska 2, s pripisom na ovojnici - »za razpisno komisijo«. O izidu razpisnega postopka bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 3-4174 »RAPID« TOZD ZUNANJA TRGOVINA - BEOGRAD Filiala Ljubljana, Vošnjakova 9 razpisuje oglas za sprejem pripravnika za nedoločen čas za delo POSLOVNO TEHNIČNEGA SODELOVANJA V ZASTOPNIŠTVU V FILIALI LJUBLJANA. Pogoji: — višja ali VKV šolska izobrazba — srednja ali KV šolska izobrazba — obvezno znanje nemškega jezika. Prijave s potrebnimi dokumenti naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh od datuma objave oglasa. Nepopolne in nepravočasne prijave ne bomo upoštevali. O izidu oglasa bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. 2-4141 »CARNEX« INDUSTRIJA MESA VRBAS PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Tržaška 67 objavlja prosta dela in naloge v skladišču Ljubljana, Tržaška 67 1. komercialista - potnika Pogoji: višja — srednja ekonomsko-komercialna izobrazba ali VKV trgovski delavec živilske stroke, odslužen vojaški rok, 3 leta delovnih izkušenj, obvezno aktivno znanje slovenščine 2. administratorja — kartotekarja Pogoji: srednja ekonomsko-administrativna izobrazba ali KV trgovska delavka z delovnimi izkušnjami, obvezno znanje slovenščine 3. skladiščnega delavca - serviserja Pogoji: končana osemletka — KV trgovski pomožni delavec, obvezno znanje slovenščine 4. skladiščnega delavca 5. skladiščne delavke Za delo pod 4., 5. razkladanje - nakladanje ter druga dela v skladišču je potrebna zdravstvena sposobnost za fizična dela z živilskimi izdelki. Poskusno delo za vsa dela in naloge po sporazumu. Nastop takoj ali po d.ogovoru. Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. 3-4170 Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. ‘do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, stelegramom ali po tel. 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 221-555 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. i Glej, zdaj usoda ti je grob obdala ■ z vsem, kar ti veselilo je srce, ko še se kri po žilah ti je gnala. (M. J. Lermontov) V SPOMIN Pred desetimi leti, 4. junija 1972, nas je veliko prezgodaj zapustil naš dragi sin, oče, brat in mož PETER POLAJNAR V soboto, 5. junija 1982, ob 12. uri se bomo zbrali ob grobu na pobreškem pokopališču in se poklonili tvojemu spominu Vsi tvoji Ljubljana, Maribor, 4. junija 1982 Umrla je naša bivša sodelavka MARUA KINCL PTT upokojenka Od nje sc bomo poslovili v petek, 4. junija 1982, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Šentjurju pri Celju Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu Podjetje za PTT promet, Celje, TOZD za PTT promet, Celje Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš delavec v pokoju VLADO MARZIDOVŠEK borec NOB Pogreb pokojnika bo v petek, 4. junija 1982, ob 16. uri izpred hiše žalosti na Frankolovem Družbenopolitične organizacije in Delovna skupnost Ljubljanske banke, Splošne banke Celje Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v 78. letu starosti prenehalo biti srce našega {plemenitega moža, ateta, brata in starega ateta JANEZA ŽUNIČA Od dragega pokojnika se bomo poslovili v soboto, 5. junija 1982, ob 16. uri na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju Žara s posmrtnimi ostanki bo od 4. junija 1982 od 16. ure in na dan pogreba v mrliški vežici na pokopališču v Vojni vasi Na željo pokojnega cvetje in vence hvaležno odklanjamo v korist sklada za drage medicinske inštrumente bolnišnice Novo mesto Njegovi: žena Ana, otroci Ivan z Ivanko, Ana z Jožetom, Mirna s Cekotom, Peter s Pepco, Stane z Darjo, sestri Bara in Reza in njegovi vnuki in vnukinje Vesna in Tinka, Andreja in Ivo, Aljoša in Simona, Andrej in Peri ter Grega in Rok Črnomelj, Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Zagreb, 3. junija 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric STANE OGRIN upokojenec Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 7. junija 1982, ob 18. uri iz vzhodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah / Na dan pogreba bo ležal v osemnajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Milena z družino, brat, sestre in drugo sorodstvo Ljubljana, Vrhnika, Bohinj, Radovljica, 3. junija 1982 Nepričakovano nas je zapustil BOJAN ŠMID uslužbenec LB Gospodarske banke Ljubljana Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot aktivnega in požrtvovalnega sodelavca Delovna skupnost LB Gospodarske banke Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, sin in brat BOJAN ŠMID uslužbenec Od njega se bomo poslovili v torek, 8. junija 1982, ob 17. uri na pokopališču Polje Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici Polje Žalujoči: žena Milena, hčerkica Maja, oče, mama, brat Miran z ženo in drugo sorodstvo Ljubljana-Polje, 3. junija 1982 Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl PAVEL MASLO upokojeni sodnik Višjega sodišča v Ljubljani Vestnega in prizadevnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovna skupnost Višjega sodišča v Ljubljani POSLEDNJI DAN MAJNIKA JE ODŠEL SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL prof. JOŽE KOŠAR JANEZ ŽUNIČ NEKDANJI PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA IN SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE, ČRNOMELJ IN NOSILEC DRUGIH ODGOVORNIH DRUŽBENIH DOLŽNOSTI SODELAVCI IN PRIJATELJI NE BODO NIKOLI POZABILI MOŽA KLENEGA ZNAČAJA IN POŠTENEGA SRCA, KI JE SVOJE ŽIVLJENJE IN DELO POSVETIL UMETNOSTI PISANE BESEDE DOLGA LETA JE BIL NAŠ RAVNATELJ TER GLAVNI UREDNIK IN ZALOŽBA JE POD NJEGOVIM RAZUMNIM VODSTVOM DOSEGLA RAZCVET V SPOMINU GA BOMO OHRANILI KOT ČLOVEKA, KI JE S ŠIRINO DUHA IN SMISLOM ZA PRAVIČNOST VODIL NAŠO HIŠO IN ZBRAL KROG IMENITNIH SODELAVCEV OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU SKUPŠČINA OBČINE, ČRNOMELJ OBČINSKA KONFERENCA ZK SLOVENIJE, ČRNOMELJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL, ČRNOMELJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV, ČRNOMELJ OBČINSKI SVET ZSS, ČRNOMELJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS, ČRNOMELJ ZALOŽBA OBZORJA V MARIBORU ČRNOMELJ, 3. JUNIJA 1982 f I S DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Čvrstejša povezava na monetarnem področju? Ameriški predsednik Reagan se je v Parizu dvakrat sestal s francoskim predsednikom Mitterrandom — Različni pogledi na rešitev krize OD NAŠEGA dopisnika PAJUZ, 3. junija - A—MB par ihi M Reagan, U je šnod malo peed polnočjo » hodi Mrttft' pridal na OHjja, se je danes kar dvakrat sestal s preda«rtnilrnm UMRei—U—a, gostitelje« 8. vrha imln iliiali riranih dežel zahodne poloble. Štiriindvajset or pred začetkom versajskega shoda se v francoski prestolnici žirijo govorice, da stegnejo Američani zaveznikom predlagati čvrstejšo povezavo na monetarnem potRočjn, nega sistema na japonski jen in ameriški dolar. Kosilo v Elizejski palači in večerja v ameriškem veleposlaništvu sta danes minila sicer z obi- čajnimi nasmeški in rokovanji, toda vmesni krajši pogovor na štiri oči najbrže ni bil samo kramljajoč. Predsednik Mitter-rartd je namreč včeraj na ženevski tribuni, pred 1800 delegati iz 147 dežel, včlanjenih v mednarodno organizacijo dela, gladko zavrnil Reaganove teze o izhodu iz gospodarskih težav. Krize, je v tehtnem govoru poudaril Mitter-rand, »ne bomo premagali z absurdno logiko .vsak zase* in z igro Ameriška pomoč Nikaragvi ZDA ponujajo pomoč pri odpravi posledic katastrofalnih poplav v tej državi CIUDAD MEXICO, 3. junija (Tanjug) — Predstavnik ameriškega veleposlaništva v Nikaragvi je danes ponudil vladi te države ameriško pomoč pri odpravi posledic katastrofalnih poplav, ki so minuli teden prizadele severne in zahodne dele Nikaragve. Kot poroča mehiški radio, je dobil odgovor, da hi Američani še naj-holj pomagali, če bi odpravili embargo na odkup hrane, kar so svoj čas že obljubili. Namreč, po spremembi na vrhu v Washingto-nu so Združene države Amerike uvedle embargo na posojilo 15 milijonov dolarjev za izvoz moke, koruze in jedilnega olja v Nikaragvo Kot povod so navedli, da »Nikaragva podpira salvadorske upornike«, vendar opazovalci pravijo, da je pravi razlog nezadovoljstvo Washingtona s pore volucionamimi ukrepi vlade v Managui. Zaradi poplav, ki jih je povzročil ciklon »Alletta«. je nastalo za okrog 200 milijonov dolarjev škode, terjale pa so 758 življenj. Javno mnenje podpira Thatcherjevo LONDON, 3. junija (Tanjug) — Kol so pokazale zadnje raziskave britanskega javnega mnenja. je večina anketiranih menila, da je britanska premierka Thatcherjeva »sposobna voditeljica v kriznem razdobju.« Rezultati raziskav. objavljeni v Daily Ex-pressu. kažejo, da je 44 odstotkov vprašanih ugodno ocenilo, kak«> Thatcherjeva vodi vlado. Opozicijski voditelj Michael Foot je dobil samo 9 odstotkov pozitivnih glasov, ameriški predsednik Ronald Reagan pa 10 odstotkov. Zmaga socialistov na Nizozemskem HAAG, 3. junija (Tanjug) — V nasprotju s pričakovanji so včeraj v drugem krogu občinskih volitev na Nizozemskem zmagali socialisti. Dobili so skupaj 2S,8 odstotka glasov, za dva odstotka več kot marca lani. Vodilni krščanski demokrati so dobili nekoliko manj glasov kot v prvem krogu občinskih volitev, tako so se jim socialisti znova nevarno približali. Presenečenje so tudi slabi rezultati liberalcev, ki so v prvem krogu zmagali. tržnih sil«. Reagan je povrh v letalu nad Atlantikom zvedel novico, da je dolar pred njegovo prvo turnejo v Evropi na vseh zahodnih denarnih trgih znova pobezljal in dosegel skoraj rekordne vrednosti. Ameriški predsednik ni po naključju prvi pripotoval na versajski shod. Danes so najavili, da se bo še pred začetkom »vrha sedmerice« ločeno sestal z britansko premierko Margaret Thatcherjevo in z japonskim premieram Suzukijem. Priložnost za bilateralne pogovore bodo izkoristili tudi drugi udeleženci vrhunskega srečanja; Mitterrand bo recimo Suzukija z najhitrejšim vlakom na svetu popeljal iz Pariza do Lyona. Čeprav se bo delovni del konference »bogatih« začel šele v soboto zjutraj, so nekateri povabljenci z najrazličnejšimi izjavami že prekrižali kopja. Tako je, recimo, uradni predstavnik bonskega kanclerja z besedami, da je ZRN »privržena dolgoročnim gospodarskim menjavam z vzhodnimi deželami in odklanja vsakršno trgovinsko vojno«, zavrnil Reaganov poziv zaveznikom, naj glasujejo za »začasno obdobje rezerviranosti« do finančno-gospo-darskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Na predvečer versajskega vrha se potemtakem oblikuje močna pratiameriška fronta, in Reagan je zato poleg pred- Saudski sklad ustavil pomoč Zairu AMAN, 3. junija (PETRA) -Saudski sklad za razvoj je ustavil sleherno pomoč Zairu, zato ker je zairska vlada nedavno sklenila navezati diplomatske stike z Izraelom. Saudski minister za finance in gospodarstvo je za saudsko časopisno agencijo izjavil, da bodo o tej stvari razpravljali na bližnjem sestanku OPEČ (organizacije držav izvoznic nafte), ki bo v Gabonu. loga o večji monetarni solidarnosti ponudil tudi »pogostejša in tesnejša posvetovanja« z glavnimi industrializiranimi partnerji. Državni sekretar Alexander Haig, član ameriške delegacije, pa je v predsedniškem boeingu novinarjem zaupal, da bodo v Versaillesu poleg gospodarskih vprašanj pretresali tudi »Bližnji vzhod, odnose med Vzhodom in Zahodom, Poljsko, dežele v razvoju in položaj v Latinski Ameriki«. In še obrobna, zabavna, vendar značilna predversajska poteza gostiteljev; motoristi, ki spremljajo blindirano limuzino ameriškega predsednika in ki bodo jutri tudi v spremstvu drugih državnikov, so beemveje in honde prvič zamenjali s francoskimi prototipi težkih motornih koles, ki jih poganja znani motor iz ci-troenove »male žabe« (model GS). VILKO NOVAK Napad na naše delavce v Iraku Škapina oboroženih oseb 27. maja na silo odpeljala osem naših delavcev BEOGRAD, 3. junija (Tanjug) — Kot so povedali v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, je skupina oboroženih neznancev malo pred polnočjo 27. maja vdrla v naselje v katerem žive delavci Montaže iz Slavonskega Broda, sozd Dju-ro Djakovič, in na silo odpeljala osem delavcev, ki so montirali opremo v cementarni v Kasludji v bližini mesta Selejmanija na severu Iraka. Med napadom niso uporabili strelnega orožja. Ugrabili so Pavla Vodopijo (delovodjo), Pera Radiši-ča, Ferda Hjuberta, Stipeta Djako-vica, Mira Markovca, Vinka Cipra, Jova Pathoviča in Mirsada Hadžiča. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prej, in sicer ne le jugoslovanskim, temveč tudi delavcem iz Velike Britanije, ZRN, Poljske in drugih držav. Kot je sporočil zvezni sekretar za zunanje zadeve, so poskrbeli za potrebne ukrepe, da bi čimprej osvobodili delavce ter storili vse, da bi zagotovili boljšo varnost na drugih gradbiščih v tem delu Iraka. Še daleč do izhoda iz krize Na Poljskem objavili osnutek zakona o ljudskih odborih — Neenotnost v vrstah poljske partije VARŠAVA, 3. junija (Tanjug) — Kriza na Poljskem, največja v novejši zgodovini države, se nadaljuje kljub prizadevanjem (predvsem vojaških) oblasti, da bi ustvarile razmere za njeno odpravo. Skoraj ne mine dan, da v sredstvih javnega obveščanja ne bi navedli številnih primerov, ki potrjujejo tako ugotovitev o resnosti krize kot o prizadevanjih za njeno odpravo. Poljska združena delavska partija, ki je kot vodilna družbena sila tudi sama v krizi, je po uvedbi vojnega stanja zavzela stališče, po katerem je treba probleme v državi odpravljati postopno, v skladu z njihovim značajem jp sorodnostjo. Zato je aprilski 7. plenum centralnega komiteja v celoti posvetila gospodarskim problemom, pri čemer je izhajala iz predpostavke, da je izboljšanje gospodarskega položaja bistvenega pomena tudi za odpravo krize na ideološko-političnem in družbenem področju. Naslednji plenum, ki bo junija in na katerega se že pripravljajo, bo posvečen proble- Delovno poletje mladih Letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij v Sloveniji se bo udeležilo 4800 brigadirjev — Do konca avgusta 572 tisoč delovnih ur LJUBLJANA, 3. junija — V nedeljo, 6. junija bo pričetek letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij, ki bodo potekale v gospodarsko manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih Slovenije. V treh mesecih do konca avgusta bo blizu 4800 brigadirjev v treh izmenah opravilo 572 tisoč delovnih ur. Danes so na tiskovni konferenci, ki jo jc organizirala pred pričetkom teh akcij RK ZSMS, povedali, da bodo brigadirji letos prebivali v več novih naseljih, ki jih še v naglici dograjujejo zadnje dni pred začetkom akcij. Akcija v Istri ho imela letos prvič značaj zvezne akcije. Na njej bo skupaj sodelovalo 500 brigadirjev. Zgradili bodo višinski vodovod v obalnem zaledju za območja občin Izola. Koper in Piran. Vrednost opravljenih del naj bi presegla 8 milijonov dinarjev. V kozjanski akciji bo sodelovalo v treh izmenah skupaj 650 brigadirjev, ki bodo imeli dve naselji — v Bistrici ob Sotli in Šentvidu pri Planini. Delali bodo na območju šmarske, šentjurske, laške in sevniške občine na cestnem in vodovodnem omrežju, kanalizaciji in elektrifikacijah. Vrednost opravljenih del naj bi Iransko topništvo obstreljevalo Basro Iraška letala napadla iranske položaje severno od Horamšara — Iranske sile odbile protinapad TEHERAN, BAGDAD, 3. junija - Iransko težko topništvo je včeraj obstreljevalo stanovanjske četrti v iraški luki Basra, neko iraško letalo pa je večkrat preletelo Teheran in sveto mesto Kom. Akcija omenjenega iraškega letala — je rečeno v sporočilu vrhovnega poveljstva iraške armade, ki ga posreduje tiskovna agencija INA — je dokaz, da lahko iraške letalske sile dosežejo katerakoli mesto v Iranu, hkrati pa opozorilo zaradi iranskega bombardiranja iraških mest in življenjsko pomembnih objektov. V Teheranu je bil včeraj letalski alarm. Prvič v več kot 20 mesecih, torej po začetku vojne, se je zgodilo, da je prišlo neko iraško letalo tako globoko na iransko ozemlje, saj leži glavno mesto 480 kilometrov daleč od meje z Irakom. Iraška letala so včeraj napadla iranske položaje in oklepna vozila na območju severno od Horamšara, pri čemer so sovražniku povzročila izgube. V včerajšnjih operacijah pri Horamšaru ter na posameznih sektorjih osrednje in južne fronte so iraške sile ubile 18 sovražnih vojakov, v svojem sporočilu pa so priznale izgubo 10 vojakov. Po najnovejšem iranskem vojaškem sporočilu, ki ga posreduje tiskovna agencija IRNA, so iranske sile »na eni od horamšar-skih front« odbile iraški protina- • BAGDAD, 3. junija (INA) -Član sveta revolucionarnega poveljstva Iraka in namestnik premiera Tarek Aziz je danes odpotoval na delovni obisk v Sovjetsko zvezo. V Moskvi se bo s tamkajšnjimi voditelji pogovarjal o dvostranskem sodelovanju in položaju na območju Zaliva. pad. Tokrat se je zgodilo prvič po 24. maju (osvoboditvi Horamšara), ugotavljajo opazovalci v Teheranu, da iranska stran računa tudi s sovražnikovimi protinapadi. Do manjših vojaških operacij je prišlo še pri Abadanu in na raznih sektorjih zahodne fronte. presegla 16 milijonov dinarjev. V Posočju bo gradilo in obnavljalo vodovodno omrežje 650 brigadirjev, ki imajo obnovljeno naselje v Kobaridu. Obnavljali bodo tudi visokogorske planinske pašnike. Njihovo delo naj bi bilo vredno 15 milijonov dinarjev. Brigadirsko naselje v Dornavi pri Ptuju bo v slovensko-goriški akciji gostilo poleg slovenskih tudi 7 mladinskih brigad iz drugih republik in pokrajin. Skupaj bo sodelovalo na tem območju 500 brigadirjev. Gradili bodo vodovode na območju ptujske in lenarške občine. Vrednost opravljenih del naj bi dosegla skoraj 12 milijonov dinarjev. V Suhi Krajini bo v akciji sodelovalo 650 brigadirjev, ki bodo imeli novo naselje v Žužemberku in se bodo vozili na delovišča občin Novega mesta. Trebnja in Kočevja. Z gradnjo in obnovo cest in vodovodov bodo prihranili družbi okrog 15 milijonov dinarjev. Akcije v Istri, na Kozjanskem. Posočju. Slovenskih Goricah in Suhi Krajini so zvezne, republi- Colombo sprejel veleposlanika SFRJ RIM, 3. junija (Tanjug) — Italijanski minister za zunanje zadeve Emilio Colombo je danes sprejel veleposlanika SFRJ v Rimu Marka Kosina. Med daljšim in prisrčnim pogovorom sta izmenjala mnenja o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih ter odnosih med Jugoslavijo in Italijo, za katere sta ugotovila, da se uspešno razvijajo. Potres v Mostarju MOSTAR, 3. junija (Tanjug) — Prebivalci Mostarja so oh 14.01 in 15 sekund občutili močnejši potres. Po podatkih seizmološke postaje v Mostarju je jakost potresa znašala pet stopenj po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa je bil v samem mestu, žarišče pa komaj pet kilometrov pod površjem. Potres je povzročil le krajši sunek. Takoj po tem sunku so v Mostarju čutili še en šibkejši sunek iz istega epicentra. Potres ni povzročil večje škode, pač pa je zbudil vznemirjenje med prebivalci. ške akcije pa bodo v Beli Krajini, Brkinih, na Goričkem, Koban-skem in Krasu.* Vodovode in ceste v črnomelj-ski in metliški občini bo gradilo in obnavljalo 320 brigadirjev. V tej belokrajinski akciji naj bi naredili za 6 milijonov dinarjev. V gozdarskih in kmetijskih delih ter pri cestah in vodovodih bo v brkinski akciji sodelovalao 460 brigadirjev. Njihovo delo ho preseglo vrednost 14 milijonov dinarjev. Goričko bo sprejelo 500 Bri-gadirjv. Večinoma bodo popravljali ceste in opravili dela v vrednosti 6 in pol milijona dinarjev. Potrebna dela na kmečki zemlji in urejanju cest do hribovskih zaselkov bo opravilo 240 mladincev, ki se bodo udeležili akcije na Kobanskem. Vrednost del bo dosegla 4 milijone dinarjev. V kraški akciji bo sodelovalo 360 brigadirjev, ki bodo imeli tabor v Kostanjevici na Krasu. Zgradili bodo kraški vodovod, vrednost njihovega dela pa bo dosegla blizu 5 in pol milijona dinarjev. anka Štrukelj mom mlade generacije. Medtem pa se v partijskih vrstah nadaljuje razprava o programskem dokumentu »Za kaj se borimo in k čemu stremimo«. Dokument bi morali, kot je bilo že prej rečeno, že sprejeti, vendar je v partijskih vrstah prišlo do polemik v zvezi z vsebino in cilji, razprav, ki še vedno ne pojenjujejo. Deklaracija »Za kaj se borimo in k čemu stremimo« bi morala biti vrsta programskega dokumenta, ki bi predočil vizijo graditve poljske socialistične družbe, • VARŠAVA, 3. junija (Ta-njug) - Na Poljskem so danes objavili osnutek zakona o ljudskih odborih in tako imenovanem teritorialnem samoupravljanju in o njem se bo začela javna razprava. Bistvena značilnost zakona je, da lokalnim organom državne oblasti, ljudskim odborom, zagotavlja veliko večjo avtonomijo, kar zadeva socialni kulturni in gospodarski razvoj. Vodja ideološkega oddelka CK Walery Namiotkowicz je v intervjuju za dnevnik Rzeczpo-spolita pravkar potrdil neenotnost v partijskih vrstah v odnosu do bistvenih postavk te deklaracije. Najprej, kot je dejal, se je izoblikovalo vprašanje, zakaj sploh sprejeti tako deklaracijo. Če pa bo do tega že prišlo, so zahtevali nekateri, potem je treba jasno določiti, kakšen bo socializem »h kateremu stremimo«. »To je zahteva, da je treba precizirati perspektivo razvoja socializma v naši državi«, je dejal Namiotrovvicz, ko je povzel razpravo o projektu deklaracije in hkrati poudaril, da poteka v vzdušju sporov, polemik in nasprotovanj ter da je bilo doslej veliko pripomb na vsebino in posamezne formulacije tega dokumenta. Če sodimo po naslovu, ki ga je intervjuju dalo uredništvo, »Razprava se nadaljuje«, potem je težko verjeti, da bo deklaracijo mogoče sprejeti že na junijskem plenumu. rOGLEDALO KEROZIN - Zadnjič kličemo potnike za Split. DUŠAN PETRIČ1Č, Večernje novosti »Želimo nadaljevanje razgovorov« Feliks Wieser; »Strah pred izgubo volilcev je bil glavni razlog za odpoved razgovorov« CELOVEC, 3. junija (Sindok) - »Socialisti menijo, da bi vsak mali korak v korist Slovencev naletel na odpor na Koroškem, zato se bojijo, da bi izgubili nekaj 100 ali nekaj 1000 glasov pri prihodnjih volitvah«. To je po mnenju predsednika ZSO, inž. Feliksa Wieserja resnigni vzrok za odpoved razgovorov vlade s Slovenci. V intervjuju v najnovejši številki Slovenskega vestnika poudarja, da mini demonstracija ne celovški železniški postaji ni mogla biti vzrok za odpoved razgovorov. Vzroke je treba iskati bolj v tem, da zdaj skrbi vladajoče v glavnem to, kako ohraniti vlado, zato trenutna notranjepolitična situacija v Avstriji žal ne kaže dobro za narodne manjšine. Predsednik ZSO izraža željo, da bi pogovore čimprej nadaljevali odločno pa zavrača očitke, da bi bili Slovenci krivi za odpo- i ved razgovorov. Kupi papirja in oblačil V enajstih slovenskih občinah je včeraj potekala tradicionalna akcija Rdečega križa za zbiranje oblačil — V drugih občinah do 15. junija LJUBLJANA, 3. junija — V Sloveniji jetlanes prvič stekla organizirana dvanajstdnevna akcija zbiranja starega papirja tudi v delovnih organizacijah in uradih, ne pa samo po gospodinjstvih, kot je bila navada doslej. Med 17. in 19. uro pa je potekala tradicionalna akcija zbiranja starih oblačil. Spravili jih bodo v skladišča Rdečega križa za primer večjih nesreč, pa tudi za pomoč socialno ogroženim. Tone starega papirja, ki ga bodo tako zbrali, bodo vrnili papirni industriji, izkupček pa bo Rdeči križ porabil za dograditev mladinskega letovišča na Debelem rtiču. Danes so aktivisti Rdečega križa zbirali star papir v delovnih organizacijah in uradih enajstih slovenskih občin, vse druge pa se bodo zvrstile v dneh do 15. junija. V Brežicah jim je krepko priskočil na pomoč sindikat. Že dopoldne so pred večje delovne organizacije v občini pripeljali velike zaboje in v njih se je, kot poroča Vlado Podgoršek, kaj hitro znašlo 3.000 kg odpadnega papirja. Zgodaj zjutraj je akcija zbiranja starih oblačil in papirja stekla tudi v sežanski občini. Daniel Božič piše, da so bila številna zbirališča v starih šolah in kulturnih domovih. Do 14. ure so zbrali kar 6 ton papirja in tono oblačil. Do večera pa so nameravali zbrati vsaj še enkrat toliko vsega. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 4. junij 1982 C A anticiklona SLOVENIJA V Primorju ho precej jasno, drugod po Sloveniji deloma jasno, s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje nočne temperature bodo od 8 do 13, v Primorju 18, najvišje dnevne od 26 do 30. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu bo jasno, drugod po državi dek>ma jasno s popoldanskimi nevihtami. VREMENSKA SLIKA Nad pretežnim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka v višinah topel in vlažen zrak. KAKO KAŽE ZA SOBOTO Bo deloma sončno. V notranjosti Slovenije popoldanske nevihte. TEMPERATURE MORJA Portorož 20. Šibenik 21, Rab 22, Split 20, Hvar 20 in Dubrovnik 20 stopinj Celzija. Vreme in temperatura dne 3. junija 1982 ob 13. uri kraj vreme stop. Ljubljana poloblačno 27 Planica poloblačno 24 Brnik poloblačno 27 Kredarica poloblačno 7 Maribor delno oblačno 28 M. Sobota nevihta v okolici 27 Sl. Gradec poloblačno 27 Celje poloblačno 27 Novo mesto nevihta v okolici 26 Nova Gorica jasno 30 Portorož jasno 26 Reka delno oblačno 27 Pulj jasno 27 Hvar jasno 26 Dubrovnik jasno 27 Zagreb delno oblačno 28 Beograd jasno 27 Sarajevo jasno 27 Titograd jasno 30 Skopje delno oblačno 27 Celovec jasno 27 Gradec jasno 28 Dunaj jasno 28 Benetke — — Milano delno oblačno 28 Genova — - Rim jasno 27 Pariz oblačno 24 Berlin jasno 31 Stockholm delno oblačno 27 Moskva — - Klasifikacije podnebja Klasifikacij podnebja je več. Ena najstarejših deli podnebje na Zemlji v tri podnebne pasove, ki jih določajo astronomski pokazatelji. Ti ustvarjajo določeno temperaturno polje v nižjih plasteh našega ozračja. Ob ekvatorju je vroči pas. ki sega do severnega in južnega povratnika. V njem ni zime. Sonce je dvakrat na leto v zenitu. Dnevi in noči so približno enako dolgi in sončni žarki padajo opoldne na tla vedno pod skoro pravim kotom. Zato so dnevna temperaturna nihanja večja kot letna. Zmerna pasova segata od povratnikov do polarnih krogov na severni in južni polobli. V njima so dnevna in letna temperaturna nihanja velika. Navadno so letna večja od dnevnih, tako da sta hladna zima in toplo poletje močno opazna. Od polarnih krogov na obeh poloblah tečajev pa se razširjata hladni polarni kapi. Na njih sta dan in noč dolga po 6 mesecev. Letna temperaturna nihanja so velika, medtem ko so dnevna zelo majhna. Podnebje je mogoče klasificirati tudi na osnovi rastlinstva. To razdelitev je v začetka 19. stoletja izdelal A. Humboldt. V Murski Soboti so zbiranje starega papirja organizirale osnovne organizacje sindikata, pomagali pa so jim tudi mladinci. Zbirali ga bodo štiri dni. Do danes opoldne so ga zbrali v Muri, občinski upravi in Panoniji kar po nekaj velikih transportnih posod. Tudi v manjših delovnih organizacijah so zbrali nekaj papirja, vendar, piše Ivan Gerenčer, imajo povsod v Murski Soboti zbiranje starega papirja in obleke redno ter dobro organizirano tudi sicer. Izkupiček pa namenjajo mladinskim organizacijam in športnim društvom v tozdih. Tudi v Novi Gorici so z akcijo pohiteli. V tem tednu so posamezniki in delovne organizacije prinesle občinskemu Rdečemu križu nekaj vreč starih oblačil in SUH) Zgodba z naslovne strani < TOMAŽ DOMICEU Stopov magnetofon BOJAN ADAMIČ Ljubljana 82 DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE Cannes 82 OBRAČUN POD ČRTO Film BLIŠČ IN BEDA OTROŠKIH ZVEZD obutve, pripeljali so veliko pohištva in celo pralni stroj, piše Slavica Črnica. Na novogoriškem Rdečem križu so se, tako kot marsikje drugje, na to akcijo dobro pripravili. Aktivisti krajevnih organizacij so namreč že pred dnevi v vsako gospodinjstvo prinesli posebna obvestila in navodila zanjo. • Zvečer nam je Rdeči križ Slovenije poslal prve podatke o uspešnosti akcije zbiranja oblačil, tekstila in obutve. Na Jesenicah so zbrali 2500 kg uporabnih oblačil, 500 kg obutve, 25 kg neuporabnega tekstila, v Kočevju 500 kg uporabnih oblačil, v občini Ljubljana Center 12 tisoč kg uporabnih oblačil, 300 kg obutve, za Bežigradom pa 10 tisoč kg nesortiranega tekstila, in 50 kg obutve. V Mariboru so zbrali 21 tisoč kg nesortiranega blaga, v Slovenskih Konjicah 1750 kg uporabnih oblačil, 1030 k(? neuporabnih in 160 kg obutve, Ravne na Koroškem 2000 kg uporabnega in 800 kg neuporabnega tekstila, v Slovenski Bistrici 1000 kg uporabnih oblačil, 900 kg neuporabnih in 320 kg obutve. V Trbovljah so zbrali 4500 kg nesortiranega blaga in 400 parov čevljev, v Ajdovščini 2693 kg oblačil, 529 kg tekstila in 40 parov čevljev, v Grosupljem 2400 kg nesortiranega blaga, v Izoli 3590 kg blaga in 200 kg obutve, v Kranju 8000 kg oblačil in 2000 kg odpadnega tekstila ter v Ljutomeru 500 kg oblačil in 100 kg odpadnega tekstila. V mariborski akciji zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in šotorov, je danes v Mariboru, kot poroča Marjan Kos, sodelovalo okrog 500 aktivistov Rdečega križa. Ljudje so rabljene predmete puščali pred vhodi svojih blokov, oziroma hiš. Osrednje zbirno mesto je bilo skladišče na Titovi cesti. Drugače je bilo v Kopru, kjer je bilo kar pet zbirnih mest. občani pa so bili o akciji obveščeni z letaki. Ker za rabljeno pohištvo niso našli primernega skladišča, so ga vozili kar od darovalcev k novim lastnikom. V Trboveljski občini je Rdeči križ pripravil šest zbirnih mest. Aktivistom je pri zbiranju pomagalo 300 mladih. Brezplačni prevoz je oskrbelo deset trboveljskih delovnih organizacij. Tako so zbrali okrog 5 do 6 ton oblačil in obutve, piše Pavle Burkeljc. Tudi v Celju, kot poroča Ivica Burnik, so številni telefonski klici Rdeči križ še pred začetkom akcije obvestili, da bo bera starih oblačil posteljnine, obutve in šotorov letos dobra. Mednarodni sejem cvetja v Zagrebu ZAGREB, 3. junija — Danes so v zagrebškem Gornjem Gradu slovesno odprli 17. mednarodni sejem cvetja, ki sodi med največje tovrstne prireditve na svetu in najstarejše v naši državi. Na 21 tisoč kvadratnih metrih razstavlja 250 udeležencev iz skoraj vseh krajev naše države ter Zvezne republike Nemčije, Švice, Češkoslovaške, Japonske in LR Kitajske. Med obiskovalci je vzbudila največje zanimanje razstava mesta Šanghaja, na kateri si je mogoče ogledati več kot 140 različnih rastlin, ki jih goje v tamkajšnjem nacionalnem botaničnem vrtu. Šanghaj se prvič na evropskih tleh predstavlja z zanimivo razstavo tradicionalnih kitajskih miniaturnih dreves, imenovanih bonsai. Rastline, ki si jih je mogoče ogledati na mednarodnem sejmu v Zagrebu, so stare od 13 do 100 let. Na sliki je del razstavnega prostora. (Telefoto; Tanjug) Nevsakdanji zločin v Hongkongu HONGKONG, 3. junija — Duševno moteni fant je danes v Hongkongu ubil dva človeka, laže ali huje pa jih je ranil 43. V dvanajstem nadstropju neke zgradbe je najprej z mesarskim nožem zaklal neko žensko, zdrvel zatem po stopnicah in spotoma ranil še nekaj ljudi, ko je prišel do pritličja, pa je planil še v otroški vrtec in se znesel nad malčki. Ko so ga lovili, je ranil še enega policista, drugi pa ga je obvladal šele potem, ko ga je obstrelil. Nogometni »peke!« pod Vezuvom RIM, 3. junija (Tanjug) - Zaprte šole, prodajalne in uradi, uničena pošta, zažgani avtobusi in več deset avtomobilov, blokirana »sončna avtocesta« in železniška proga; to je »bilanca« divjanja na ulicah revnega mesteca Nocera Inferiore, skritega za južnimi pobočji Vezuva, s 50.000 prebivalci, mafijskim podzemljem in še vedno nerešenimi problemi, ki jih je povzročil potres pred dvema letoma. Spričo revščine tega pozabljenega mesta je edina tolažba njegovih prebivalcev domači nogometni klub »Nocerina«, ki se je »junaško« bojeval za vstop v drugo nogometno ligo. Piščalke nekega »sovražno« razpoloženega sodnika in razprava za zeleno mizo sta onemogočili domačim nogometašem igrati »odločilno tekmo« s klubom iz Campobasso. Pred dvema tednoma sta se neposredna nasprotnika — »Cambasso« in »Nocerina« pomerila v Noceri. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Toda »Campasso« se je pozneje pritožil in zahteval obe točki, ker da so enemu izmed njegovih igralcev že takoj ob začetku tekme gledalci zagnali kamen v glavo. Ko so navijači včeraj zjutraj zvedeli, da je »Nocerina« za zeleno mizo izgubila tekmo z 2:0, so se njihove strasti tako razvnele, da so v kratkem spremenili mesto v pravi pekel. Tudi okolici ni bilo prizaneseno. Kaj takega v Italiji ne pomnijo. Nocera je bila podobna pravemu bojišču, bitka se je jela pomirjati šele danes zjutraj okrog četrte ure, ko se je morala navijaška »gverila« zaradi posredovanja močnih policijskih sil vendarle umakniti v hiše, kamor so se zabarikadirali močno prestrašeni prebivalci. PA ŠE TO POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL — Oglasil se nam je kmet iz Zasavja, Rudi Napret iz Mama pri Hrastniku. Kot vsi drugi prebivalci tistega kraja se je veselil nove asfaltne prevleke na sedanji prašni cesti, pa mu je v to veselje kanila kaplja pelina. Delavci celjskega cestnega podjetja so mu na njivo, kjer gre te d?ii pšenica že v klasje, kruh v Zasavju pa je zaradi podrtega ekološkeg i ravnotežja bolj trd kot drugod, zložili kup cementnih cevi. Tam ce* i zdaj ležijo že od srede maja, gradbene mehanizacije, ki bi pričala o začetku del, pa ni še od nikoder. A X Vrhunec praznovanja bo nova šola v Podbočju Ob prazniku občine Krško ocenjujejo tudi zdajšnje gospodarstvo — Iz težav iščejo nova pota — Odslej prednost agroživilskemu kompleksu KRŠKO, 3. junija — Ob 7. juniju, dnevu slovenskih izgnancev, se tudi v občini Krško spominjajo najtežjih dni iz narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa mladih skojevcev, ki so kot prva oborožena skupina na Slovenskem padli v gozdu Dobrava pri Brežicah. Občinsko praznovanje pa je hkrati priložnost za oceno zdajšnjega gospodarstva, čeprav se tudi v Krškem že zavedajo, da tako bliskovitega razvoja, kakršnemu so bili priča zadnje desetletje, ne bo. Občina Krško jc namreč v minulem srednjeročnem obdobju prehitela mnoge razvitejše, dinamični* gospodarsko rast so d*»segli z mnogimi naložbami, poslej pa žele bolj izkoristiti vse danosti, /nanje in tehnologijo ter zastaviti programe, ki bodo prinesli novo kvalitet«*. Ob močno razviti industriji b«*do dajali prednost agr« »živilskemu kompleksu družbenemu in zasebnemu, krepili pa tudi dr«*bno gospodarstvo. Da bi. dosegli te cilje, bodo seveda p«*trebni posebni napori, saj kažejo ek«*nomski kazalci za prve tri mesece tega leta že nekatere negativne učinke: ustvarjeni dohodek je nižji, izgube so osem- krat višje k«*t v enakem obdobju lani, slabš;» je bila likvidnost poslovanja ter preskrbljenost s surovinami in z reprodukcijskim materialom. Spodbudno je vendarle. da 24,3-odst«*tno izpolnjujejo plan fizičnega obsega industrijske proi/vinlnje ter da so izv«*/ povečali za f»f» odstotkov. Kljub vsem naporom pa je aku-mulativnost gos^nlarstva upadla, manj sredstev pa so k«»lektivi namenili tudi za poslovni in rezervni sklad. Z doseženimi nominalnimi rezultati v Krškem seveda nis<* zadovoljni. /at«* b«»d«» vložili dodatne napore za uresničitev nalog. DROBIR Hitro, vendar s premislekom* Pa nekateri grajajo našo pošto Pravijo. da včasih dolgo traja. pretlen prispe' na cilj. da vi telefoni vse po v-sod pok varjeni, da so na poštah vrste itd. Kot na večini področij, nas tudi pri tem v tujini prekaša jo. Te fini je (corpus tlclicii je v pralalu) namreč v I.jnbljaiH* na določen naslov prišla rasglalnica z italijansko znamko iz italijanskega Harija z italijanskim pristnim Žigoni 2X marca M/79? Tudi tr» jr? za (inincsso-vo knjig«* rck«»rdov IM. S.) Dobrodošlo zanemarjanje dolžnosti Ljubljanska zveza komunalnih skupnosti hi morala že /ani pripraviti metodologijo, po kateri hi lahko izračunali stroške komunalnega urejanja zemljišč in ceno. ki hi jo za to morali plačati kupci stanovanj. Svoje obveznosti komunala niso izpolnili in na seji mestnega izvršnega sveta jc nekdo pripomnil, da je to prej dobro kot slabo. saj hi bile cene. če hi hi/a metodologija pripravljena, še višje kol zdaj. Ne zgodi se pogosto, da hi bilo dobro, da kdo ne opravi svojega dela, ampak v tem primeru so lahko komunalcem hvaležni vsi. ki hi si radi kupili streho nad glavo. Tudi to se ne zgodi pogosto. (K. M.) Malo preoptimistične želje Kot jc običaj pri predajanju različnih delovnih dolžnosti, si ljudje, ki odhajajo in prihajajo na nova delovna mesta, izražajo najboljše želje za nadaljnje delo. Tako je Slavko Klein-dienst pri prevzemanju dolžnosti sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor zaželel prejšnjemu sekretarju Milanu Kncžcviču. ki je prevzel dolžnost predsednika komiteja za kmetijstvo, da naj hi v času njegovega mandata začeli pšenico izvažali namesto uvažati. Bržčas jc vprašanje, ali ho moč uresničiti tole željo novega sekretarja, kakor je tudi vprašanje. ali ho lahko nov sekretar z. delom medobčinskega sveta presegel vse lokalizme. različne ozkosti in druge slabosti, ki se zrcalijo v delu tega telesa. (B. O.) • Osrednji dogodek letošnjega praznika občine Krško bo otvori. tev nove šole v Podbočja, kar bodo združili s tradicionalnim srečanjem borcev in aktivistov Gorjanskega bataljona — po njem bodo šolo tudi poimenovali — ter borcev Slovenskega bataljona Krajiške brigade. Na nedeljskem slavju bodo podelili tudi naslov častnega občana Lidiji Sentjure ter Jožetu Borštnarju in najvišja občinska odličja. Veliki znak občine Krško bo prejel Silvo Gorenc, znake občine Krško pa pihalna orkestra Krško in Senovo ter Leo Koman in Silvo Mozer. Gasilci iz Malega Mraše-va, Vid Budna ter dr. Rudi Malo-vašič pa dobe priznanja občine Krško. zastavljenih in sprejetih v letošnji resoluciji. VLADO PODGORŠEK Z gorenjskih njiv bo več pšenice Na 160 hektarih bodo pridelali 304 tone pšenice — Z zadrugo 297 sklenjenih pogodb KRANJ. 3. junija — Letos bodo na gorenjskih poljih pridelali precej več pšenice kol prejšnja leta. tako da je ho več tudi /a prodajo. Gorenjska kmetijska zadruga se je zavezala, da se bo s kmeti dogovorila, da bodo s pšenico posejali 200 hektarov in da bo od njih odkupila 300 ton pšenice. Do konca lanskega leta je zadruga sklenila s kmeti pogodbe za odkup 240 ton pšenice, v letošnjem letu pa še za nekaj nad 60 ton. Skupno so sklenili 297 pogodb za 304 tone pšenice, ki jo bodo pridelali na 160 hektarih. Pri setvi pšenice so sodelovali strokovnjaki pospeševalne službe. ki so kmetom med drugim priporočali izbiro semen zaradi ziimenjave sorte, pravilno dognojevanje in učinkovito zaščito. Pozimi so zanje pripravili tudi 16 strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo okoli 300 kmetov. L. S. Kranjčani dihajo že močno onesnažen zrak V Kranju bodo najprej sestavili kataster virov onesnaževalcev okolja—Sodelovanje z Mariborom KRANJ, 3. junija — Skrb za čisto in zdravo okolje postaja v kranjski občini vse pomembnejša sestavina družbene dejavnosti. Ta se ne kaže le v občasnih akcijah za čiščenje in urejanje mesta in podeželskih krajev ter njihove okolice, marveč v zadnjem času tudi v načrtnejših prizadevanjih za varovanje okolja. uhaja v zrak preveč škodljivih snovi, izdelavo osnutka občinskega odloka o varstvu zraka in drugo. Ker pa je zrak le del okolja, v katerem ljudje živijo in delajo, so se v Kranju odločili, da komisijo preoblikujejo in preimenujejo v -komisijo za varstvo okolja. Njeno delo se bo zato razširilo na vsa področja onesnaževanja zaradi celovitosti obravnave varovanja okolja. Prav zato bodo komisijo po strokovni plati okrepili z inšpekcijskimi službami, predstavniki delovnih organizacij, ki so največje odnesnaževalke okolja in z drugimi strokovnjaki. Prvi korak k pripravi ukrepov za izboljšanje okolja v Kranju bo kataster virov onesnaževalcev zraka. Tega bo izdelal center za varstvo okolja pri mariborskem zavodu za zdravstveno varstvo, s katerim so sklenili pogodbo. LADO STRUŽN/K Zbor slovenskih jamarjev in raziskovalcev Krasa V organizaciji jubilanta, JK »Vinko Paderšič-Batreja«, se bodo od 11. do 13. jun. zbrali v Novem mestu in Podturnu NOVO MESTO, 3. junija - Jamarskemu klubu »Vinko Paderšič-Batreja« iz Novega mesta, ki letos praznuje 20-letnico uspešnega raziskovalnega dela, je zaupana organizacija 12. zbora slovenskih jamarjev in raziskovalcev Krasa. Od 11. do 13. junija se bo v Novem mestu in v Podturnu na obronkih partizanskega Roga mudilo blizu 130 ljubiteljev podzemskega in k raškega sveta. Slovenski jamarji se bodo utaborili v neposredni bližini Podturna, ki jim bo tudi izhodiščna točka. Prvi dan srečanja bodo v novomeškem domu JLA odprli jamarsko razstavo, ravno tako bo tam tudi predavanje o dolenjskem Krasu. Najbolj naporen bo drugi dan srečanja, ko se bodo po ogledu filma »Ljudje ob Krki« zvrstila strokovna predavanja ko na primer Speološke značilnosti Dolenjske. Lukenjska jama — arheološko najdišče. Človeška ribica v dolenjskem Krasu in njegovem obrobju. Izvir Globočice ob Krki, Paleolitske najdbe v jamah na Dolenjskem, Kraški pojavi v krškem hribovju itd. V tem času bo tudi slavnostna seja jamarskega kluba »Vinko Paderšič-Batreja« ob njegovi 20-letnici, dalje občni zbor Jamarske zveze Slovenije in taborni ogenj s programom v jamarskem taboru v Podturnu. Zadnji dan srečanja so jamarji pripravili raziskovanje jame Pihalnik nad Podturnom in ogled znamenitosti partizanskega Roga z Bazo 20. V jamarskih klubih širom Slovenije, trenutno jih je registriranih 31, z več kot 1.000 člani, se odvija bogata raziskovalna dejavnost. Poleg odkrivanja podzemeljskih jam. ki so veliko turistično bogastvo, v Sloveniji se približujemo številki 3.000, sodi med raziskovalno delo tudi iskanje vodnih virov. SLAVKO DOKL V Sevnici se bo razlegala pesem Posavcev Na sobotnem jubilejnem srečanju se bo zvrstilo 23 zborov s 530 pevci SEVNICA, 3. junija - V posavskem ljubiteljstvu dosega zborovsko petje nedvomno najvidnejše mesto, predvsem pa to velja za njegovo množičnost, saj deluje ta čas v občinah Brežice, Krško in Sevnica že skupno 28 pevskih zborov z več kot 600 pevci. Večina njih se bo v soboto predstavila na že tradicionalnem 10. srečanju, ki ga organizira Posavska pevska zveza. Na jubilejnem nastopu bodo pred spomenikom kmečkega punta v Sevnici zapeli zbori iz Artič, Brežic, Brestanice, Boštaj-na, Cerkelj, Dobove, Globokega, Kostanjevice, Krškega, Pišec, Sevnice, Sromelj, Loke pri Zidanem mostu, Studenca, Zabukov-ja in Zdol. Med njimi je vse več mlajših, ki že segajo po bolj svežih skladbah, sicer pa je rast kvalitete tudi rezultat strokovnega izpopolnjevanja. Na sobotnem srečanju bodo ob strokovnih pogovorih petim zborom in štirim dirigentom podelili tudi posebna priznanja. V. P. Zbor borcev na Mežaklji Ta prizadevanja so še posebno potrebna zaradi onesnaženega zraka. Ta jc namreč v Kranju že tako onesnažen, da mesto spada v tretjo kategorijo, to je med kraje, v katerih jc zrak onesnažen že nad dovoljeno, a še pod kritično mejo. Zaradi tega je občinska skupščina po zakonu o varstvu zraka dolžna sprejeti sanacijski program, v katerem predvidi ukrepe za izboljšanje razmer. V ta namen so v Kranju že pred časom ustanovili komisijo izvršnega sveta za proučevanje dimnih snovi iz industrijskih virov in večjih kotlarn. Ta je sprejela okvirni delovni program, v katerem jc med nalogami predvidela izdelavo analize izvor.-v dimnih snovi in katastra onesnaževalcev zraka, stalne meritve izpuhov iz dimnikov, tako v kurilni sezoni kot tudi v ostalem času, izdelavo sanacijskih programov delovnih organizacij, od koder Tudi iz domače volne lepe tkanine Kolektiv Sukna v Zapužah skuša čim več uvoženih surovin zamenjati z domačimi ZAPtlZ.lv. 3. junija V prvih treh nu-M-tih lct«*s vn \ Industriji volnenih izdelkov Sukno /apti/c v primerjavi z enakim oh«l«»hjem lani p«»veeali eeloim prihodek /a 17. dohodek za 19. čisli doh«»dck za I * ter osebne dohodke za 32 odstotkov S temi d«*scžki pa niso bili /atlovoljm Na 1«* s«* največ vplivale težave v pr«»i/vodnji. do katerih je prišU* /aradi pomanjkanja surovin. Za-lo jc tudi upadla priHluktivnost. Na manjši d«*hodck s«* vplivali tudi močno povečani str«*ški /a surovino in energijo (sami s«* cene lahki* povečali aprila) ter i/vo/. v katerem d«*segaj«* nižje cene kol doma. Da hi i/holjšali nv«»| položaj, so sprejeli program p«»schnih ukrepov, med katerimi je tudi la. da sc jc treba v proizvodnji 'čim holj prilagajati trenutni oskrbi s surovinami. P«» štirih mesecih s«* bili rezultati žc boljši. «»b pollclju pa naj bi /č »ujeli« n a črt mane Sukno. ki iiua 400 zaposlenih. proi/v«*dna to/da pa v Zapužah in v Jurjeviči. je lani i/vo/ilo /a 300.000. letos pa naj bi kar /a 750.04MI dolarjev. Ves izv«*/ bo segal na konvertibilni trg. /lasti v Irak. Alžir. Švedsko in ZRN. Uvoziti bodo m«»rali za 2.5 milijona d«»-larjev surovin — volne in česanen. Pri lem so jim d«»slej z združevanjem deviz p«*maga!i njih«»vi kupci - k«»nfckcionarji. po sprejemu n«»vcgn deviznega zakona pa ne vetlo. kako ho s tem v prihtnlnjc Zaratli sk«*raj popolne «*dvi-sm*sti pr«>i/vodnjc od uvoza, je zadnje ohd«>hjc v Suknu minil«* v iskanju, kako bi čim več uvoženih surovin zamenjali z «l«»mači-mi Zal«* m* nc vključevali v p«»-spcšcvanjc ovčereje in «>rgani/i-ran «*«lkup volne na Gorenjskem ter se povezali s kmetijskimi zadrugami p«» Sloveniji. Njih«»v r:t/v«»jni «*ddclck je dokazal. da je mogoče iz doslej zmeraj podcenjevane «U»mačc \«»lnc izdelati čud«»vite tkanine Na zim«* m* izdelali iz nje in*v »program« ter zanj že prejeli priznanje za kakovost in izvirnost na ljubljanskem sejmu Mode. I ani s«* odkupih, predvsem na fM»vcii|'kcm. 10.000. letos pa naj hi 15 OOO t«»n domače volne (na let«* potrebujejo «*d 250.000 d«» 300.000 t«»n volne). Kmetje d«>hij«» povprečni* za kil«*gram ncpranc volne 160 dinarjev. k«» pa v tov urni seštejejo vse stroške, jih kil«*gram d«»mače volne stane več k«*t tista, ki pride iz Škotske. VLASTA FF.I.C Mladost, ki vihti lopato in nosi v srcu poštenje Trikratno udarnico Vido Rifelj mika brigadirsko življenje, ki ne pozna sebičnosti in stremuštva NOVO M F STO. 3. junija — Prihodnji teden bodo zaživela brigadirska del«»visča širom Jugoslavije. Med mlade, ki hod«* pomagali pri premagovanju zaostalosti na nekaterih območjih naše ožje in širše d«»m«»vine. se ho spet vključila 19-letna Vida Rifelj. ki je doma iz Lešnice pri Novem mestu, zaposlena pa je v izv«»znem oddelku n«*v«>meške Industrije motornih vozil. K«»maj čaka. da Ih* odpotovala v C mo goro. kajti to Im* že njena sedma akcija. ^3 AKTIVISTOV BORCEV GOREN)SKE’Q0 MEZAKLAOu JESENICE. 3. junija - Potem ko je bilo prvo srečanje aktivistov in borcev Gorenjske leta 1969 v Železnikih, ho letošnji, štirinajsti zbor, t«» nedeljo, na Mežaklji, na kateri je med NOB padlo 59 partizanov. Zbor se bo pričel t»b Domu železarjev ob enajstih, udeležili pa se ga bodo aktivisti, borci, mladina in drugi iz osmih občin, kranjske, radovljiške, (ržiške, škofjeloške in jeseniške ter kamniške, domžalske in šišenske.'^ različnih partizanskih enotah, ki so se bojevale na Gorenjskem, je bilo namreč velik«* borcev tudi iz zadnjih treh navedenih občin. Pokroviteljica zbora, na katedrom se bo predvidoma zbralo 4.000 ljudi, bo občinska konft renca SZDL Jesenice. • V. F. Črnomaljci tudi letos vabijo na jurjevanje Kres bo v soboto — Sodelovalo bo več kot 300 folkloristov, pevcev, godbenikov - Gostje iz Beltinec ČRNOMELJ, 3. junija — Črnomaljci bodo v soboto in nedeljo spet privabili nekaj tisoč gostov iz vse Slovenije in tudi sosednjih regij Hrvaške na svojo tradicionalno prireditev: kresovanje in jurjevanje. Ta folklorna prireditev, ki jo pripravljajo v Črnomlju že od leta 1963 in je letos jubilejna: dvajseta, je z vsakim letom bolj priljubljena. UTRIP Jubilej jeseniške glasbene šole JESENICE — V soboto bo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah koncert, ki ga bo pripravila glasbena šola Jesenice ob 90-letnici rojstva tovariša Tita, 100-letnici glasbenega šolstva na Slovenskem ter 35-let niči svojega delovanja. Pričetek koncerta ho ob 18. uri. (V. F.) Srečanje huje prizadetih invalidov PODNART — V soboto bo v domu kulture v Podnartu srečanje huje prizadetih invalidov, članov gorenjskih društev. Srečanje, ki se bo začelo ob 15.30, N* pripravilo Društvo invalidov Radovljice, v kulturnem programu pa bodo nastopili moški komorni /bor DPD Svoboda Podnart, učenci OŠ Ovsiše, pionirska folklorna skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno in ansambel »Karavanke« i/ Tržiča. (V. F.) Vse o vojaških poklicih V Črnomlju imajo posebno skupnost za jurjevanje, ki skrbi, da je vsakoletna prireditev na ustrezni ravni. To jim lepo uspeva, saj ne gre le za veselico z zvenečim imenom, temveč resnično folklorno prireditev. Zato je tudi vedno veliko obiskovalcev, ki spoznajo izvirne plese, šege in nekdanja obredja ob prihodu pomladi in ob zasuku pomladi v poletje. Kresovanje in jurjevanje je zato izredno dragoceno za prenašanje našega kulturnega izročila in tako presegata turistične okvire. Jurjevanje in kresovanje bona tradicionalnem jurjevskem prostoru v tako imenovani jurjevan-ski dragi. Dolino pod hotelom Lahinja v samem začetku Črnomlja so že pred leti uredili za vsakoletno jurjevanje. Letos so opremi pridali še kozolec, ki so ga s prostovoljnim delom posta- Mlndt v IMV cenijo in spoštujejo svojo sodelavko, zato so ji tudi zaupali mesto predsednice zbora brigadirjev, saj imajo v tej novomeški delovni organizaciji stalno mladinsko delovno brigado. ki šteje UMI mladih. O svojem mladinskem prostovoljnem delu je povedala tole: »Ko sem obiskovala ekonomsko srednjo šolo v Novem ntestu. šču in pomagala v štabu, tako da je navadno delala kar za dva. Na vprašanje, kaj jo vleče v brigado, je Vida odgovorila na kratko: -Vsaka delovna akcija jc posebno doživetje Ker sem družabna. uživam v kolektivnem življenju. kjer ni sebičnosti, slre-nništva. ljubosumja in zlih misli. Mladi mislimo in delamo pošteno. kar imamo v srcu imamo tudi na jeziku. Razširila sem krog prijateljev. zdaj jih srečujem tako-rekoč na vsaki akciji, kar jc tudi posebno doživetje«. Ob koncu je Vida povedala, da zdaj. ko se je zaposlila, nima več toliko prostega časa. kot ga jc bilo med šolanjem, zato bo odslej lahko le enkrat na leto oblekla brigadirsko obleko. SLAVKO DOKL sprehod po Tržnicah Pomaranče, češnje, jagode LJUBLJANA, 3. maja - Naše tržnice so vsak dan bolje preskrbljene z vitamini. Pestrejša je že ponudba zelenjave, omislimo pa si lahko tudi sadno kupo s češnjami in jagodami. Pomaranč je dovolj, na voljo so še tudi jabolka. Mariboru, Celju in v Novem mestu. Novega krompirja je čedalje več, stane od 40 do 60 din. Za spremembo v jedilniku lahko mesno juho zamenjamo z zelenjavno juho z grahom, ki je v Kopru po 30 do 50 din, na ljubljanski tržnici pa ga ponujajo od 60 do 70 din. Zeleno solato lahko nadomestimo tudi s kumarami, ki so po 50 (Maribor, Celje, Novo mesto) pa do 67 din (Nova Gorica). V Ljubljani, Murski Soboti in na koprski tržnici so po 60 din. Najcenejša špinača je v Kopru, kjer stane kilogram 36 din, dosti dražja pa je v Celju in Ljubljani — 70 do 80 din oziroma 60 do 80 din. Jajca so po 5,30 do 8 din, branjevka na ljubljanski tržnici pa je domača jajca prodajala po 9 din. Lepo sc jc sprehoditi tudi po cetličnem delu ljubljanske tržnice, med najrazličnejšim cvetjem. Posebno vabljivi so šopki drobni šmarnic, belih marjetk in drugega drobnega cvetja. DOPISNIKI DELA Češnje, ki so jih v začetku začeli prodajati po 120 din, so že nekoliko cenejše. V Ljubljani in Murski Soboti so še po 100 din (na ljubljanski tržnici tudi po 70 din), sicer pa so že po 40 (na koprski tržnici) do 100 din. Vabljivo dišeče jagode prodajalci cenijo od 60 do 120 din. Seveda so dražje in tudi lepše. Pomaranče, ki smo jih vsi tako mrzlično iskali, so zdaj na voljo v zadostnih količinah. Prodajajo jih od 60 (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota) do 70 din — toliko stanejo v Celju in Novi Gorici. Jabolka so na voljo od 30 (Maribor) pa celo do 80 din (na celjski tržnici). Solata dobro uspeva, saj je na tržnicah ne manjka. Prodajajo jo od 30 (Nova Gorica) do 80 din (Ljubljana, Celje). Letošnja čebula je najdražja na ljubljanski tržnici, kjer jo ponujajo tudi po 80 din (pa tudi po 60), v Murski Soboti je po 40 din, na koprski tržnici od 40 do 60 din, po enotni ceni 60 din pa stane kilogram čebule v 3.6.1962 S 01 ATA I CtStKA KROMAR KORENJE GRAH KUMARE SpioaCa JAJCA CeSuje JA600E POMA- RANČE JABOLKA LJUBLJANA 60 -00 j 60-80 40-50 160-200 60- 70 60 60-80 5,3 - 7 70-100 60-120 61 50-70 MARIBOR 60-70 j 60 60 200 - 50-55 50 6 -7 70-80 60- 80 61 30-50 CELJE 60-60 | 60 45-60 - - 50-60 70-60 6.5-7 60-70 60 | 70 50-80 MUR SOBOTA «2 | 40 40 100 62 60 42 6-6^4 100 120 ! 61 50 NOVO MESTO 60 60 *S 90 52 50 50 6,5-7,5 80 90 63,7 1 57-70 NOVA GORICA 30-40 - 50 - - ! 67 40 7.5 45-60 120 j 70 50 KOPER 40 40-60 40-50 64 | 30 - 50 1 60 36 8 40 jbO - 80 j 62/75 57 vili delavci GOK tozda Begrad. Kresovanje v sredini Drage se bo začelo v soboto zvečer ob pol devetih. Okoli kresa bodo zaplesale folklorna skupina iz Draga-tuša. Kresnice iz Dragatuša. Ad-lešičev in z Vinice, Jazo z Vinice in semiška folklorna skupina, ki bo prikazala semiško ohcet. Kresovanje pa se bo po običaju zavleklo do jutranjih ur. V nedeljo zjutraj pa bodo nastopile na jur-jevanju folklorne skupine iz Ad-lešičev, Bojancev, Črnomlja, Metlike, Predgrada, Pretoke, Starega trga in z Vinice. Kot gostje pa bodo zaplesali folkloristi iz Beltinec. Na prireditvi bo sodelovalo več kot 300 folkloristov, pevcev in godbenikov Glede na takšno število nastopajočih in zaradi rednega obiska več tisoč gostov je postalo jurjevanje največja turistična prireditev Bele krajine MILOVAN DIMITRlC Novo trgovino bo dobila le Dolenja vas Ribniški srednjeročni načrt ne predvideva širitve trgovske mreže RIBNICA. .3. junija - V ribniški občini načrtujejo da v tem srednjeročnem obdobju nc bodo dosti širili trgovske mreže. Predvideli so gradnjo enega samega trgovskega lokala in sicer v Dolenji vasi. V drugih krajih nameravajo lokale le vzdrževati ali pa jih malce posodabljati. V nekaterih zaselkih si sicer želijo novih trgovin, toda zaradi pomanjkanja denarja bo za zdaj ostalo le pri željah. Ribničani so dobili pred kratkim blagovno hišo, ki jo je postavil Mercator, tozd Jelka Ribnica. Blagovnica je bistveno izboljšala preskrbo in tako Ribničanom ni več treba toliko po nakupih v druge kraje. Naložba v novo blagovnico pa je hudo obremenila ribniško Jelko. Anuitete so visoke in firma se je v letošnjem prvem trimesečju znašla v težavah. Računali so na večji porast nakupov. No, nakupi so že, vendar manjši, tako ni čudno, da ima trgovina na voljo tudi manj denarja za naložbe. M. D. KRANJ — V okviru desetega sejma opreme in sredstev pivilne zaščito v Kranju so pripravili tudi razstavo o vojaških poklicih. Trije mladi vojaki kopenske, letalsko in mornariško tehniške šole dajejo mladim obiskovalcem in njihovim staršem vse informacije o vpisu, načinu šolanja in življenju v šolah. Žal je obisk na razstavi pičel. Sole tako zamujajo priložnosti, da bi sc osnovnošolci, pa tudi drugi učenci na razstavi lahko laže odločali kam po končani šoli. (M. K , foto: J. Z.) Trboveljsko tekmovanje »Sindikat v SLO 82« TRBOVLJE — Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinskem svetu zveze sindikatov v Trbovljah je razpisala tekmovanje na temo »Sindikati v SLO 82«. Tekmovanje bo 5. junija na Mrzlici. Začetek bo ob 7. uri pri zgradbi trboveljske občinske skupščine, rezultati pa bodo objavljeni ob 13. uri pred domom na Mrzlici. Tričlanske ekipe se bodo pomerile v streljanju s puško, izpolnjevale bodo teste s področja SLO in družbene samozaščite, tekmovale pa bodo tudi v metanju ročne bombe v cilj, orientaciji na terenu in prihodu, ki bo dolg osem kilometrov. (T. L.) Avtokamp pri Termah je oživel ■Mpr s m * \ i hb i PRAVNA POSVETOVALNICA VIDA RIFELJ: »Akcija je doživetje.« sem se prvič prijavila na /vezno mladinsko delovno akcijo »Sava 79« v Zagrebu. V brigadi mi je bil«* zel«* všeč. več sem dobila. k«»i sem pričakovala, /at«* sem se «Hll«*čila. da b«*m spel poribagala tam. kjer je najbolj potrebno. Z.agrebti mi sledili Deliblatski pesek. Istra. Slovenske gorice. G«»-ričkt* in Suha krajina, zdaj pa me čaka Titograd, tja potujem / novi »meški* brigad«*« Vida je bolj redk«*besedna. Tisti. ki j«» poznaj«* pa pravijo, da /na izredno spret n«* vihteti lopato in kramp, /at«* si je na delovnih akcijah prislužila trikratn«* udamistv«*. Delala je na dcl«*vi- SRH* Družinska invalidnina F. K.. S. Ali vdovi po vojaškem invalidu v vsakem primeru preneha pravica do družinske invalidnine če sklene novo zakonsko zvezo? ODGOVOR: Zakoncu prenehajo pravice do družinske invalidnine in druge pravice, ki so mu bile priznane po smrti vojaškega invalida z dnem, ko sklene zakonsko zvezo - razen v primeru, če je to pravico pridobil oziroma obdržal, ker je pridobitno nezmožen. Starostna pokojnina T. R. M. Prihodnje leto boste dopolnili 60 let starosti in 17 pokojninske dobe. Ali boste res upravičeni do starostne pokojnine, čeprav ste se ponovno zaposlili šele letos, pred tem pa s te bili nazadnje v delovnem razmerju leta 1971? ODGOVOR: Po novem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se bo uporabljal od 1. januarja 1983, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let ter starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ni več torej potrebna izpolnitev pogoja t. i. gostote zavarovalne dobe, to je dopolnitev najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih ali najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih desetih letih. Pokojninska doba V. E„ M. Ali se res ne šteje v pokojninsko dobo čas, ko je bil delavec zaposlen z manj kot polovico polnega delovnega časa? ODGOVOR: Čas, prebil na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva v zavarovalno dobo le, če je zavarovanec delal najmanj s polovico predpisanega polnega delovnega časa. Zaposlitev z manj kot polovico polnega delovnega časa je podlaga le za zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Prenehanje delovnega razmerja pripravnika T. V., V. Kdaj preneha delovno razmerje pripravnika? ODGOVOR: Prenehanje delovnega razmerja pripravnika je odvisno od tega, ali je sklenil delovno razmerje za nedoločen cas ali za določen čas. V prvem primeru mu preneha delovno razmerje, če po prenehanju pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil. V drugem primeru pa po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. Družinska pokojnina R. J„ T. Preživljate brata, kije posta/, ko je bil star 32 let, zaradi bolezni popolnoma pridobitno nezmožen. Ali bi bil v primeru vaše smrti upravičen do družinske pokojnine za vami? ODGOVOR: Čeprav je vaš brat postal popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine (do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se redno šolajo, najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti), bo pridobil pravico do družinske pokojnine za vami, če ga boste do svoje smrti preživljali zaradi tega, ker nima lastnih dohodkov za preživljanje. Oprostitev davka na dediščine in darila R. N. O. Koliko znaša vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila? ODGOVOR: Z zakonom o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/1982) je določena vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila, na 50.000 din. Zajamčene pokojninske osnove L. T. S. Koliko znaša letos zajamčena pokojninska osnova borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943? ODGOVOR: Nova zajamčena pokojninska osnova, od katere se odmerijo pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, znaša od 1. januarja 1982 13.411 dinarjev (poprečni mesečni osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji je v preteklem letu povečan za 17,6%). Zakonito dedovanje A. V. C. Vaš mož je umrl, ne da bi napravil oporoko. Ali so upravičeni do dedovanja njegove zapuščine poleg vas in otroka tudi njegova mati ter njegova brata? ODGOVOR: Pokojnikovo zapuščino dedujejo na podlagi zakona pred vsemi drugimi njegovi otroci ter njegov zakonec, ki spadajo v t.i. prvi dedni red ter izključujejo od dedovanja ostale dediče. Zapuščino dedujejo po enakih delih. Moževo zapuščino boste torej dedovali po polovici otrok in vi. Vselitev v izpraznjene sostanovalkine prostore C. Z. M. Komu pripadajo sta novan/sk/ prostori, ki ostanejo prazni ob izselitvi enega sostanovalca? ODGOVOR: Izpraznjene sta-novalske prostore je ob izselitvi enega sostanovalca stanodajalec dolžan oddati sostanovalcu, ki je ostal v stanovanju. V primeru pa, če s to oddajo stanovanje ne bi bilo smotrno izkoriščeno, sme stanodajalec sostanovalcu odpo vedati stanovanjsko pogodbo, če mu preskrbi drugo stanovanje, primermo tistemu delu stanovanja, ki ga je uporabljal kot sostanovalec. V vsakem primeru pa se lahko stanodajalec sam vseli v izpraznjene prostore. Prenehanje delovnega razmerja ob zaporni kazni V. L. K. Kolikšna zaporna ka zen ima za posledico prenehanje delovnega razmerja? ODGOVOR: Delavcu prene ha delovno razmerje po samem zakonu, če je zaradi prestajanja zaporne kazni več kot 6 mesecev odsoten z dela, in sicer z dnem ko začne prestajati kazen. ČATEŠKE TOPLICE - V nadvse lepem naravnem okolju je pred tremi leti, ko so v celoti posodobili in razširili čateške Terme, dobil svoje mesto tudi velik kamp, v katerem so lani zabeležili 22.000 prenočitev, med njimi tretjino tujcev. Zdaj kamp širijo tako, da bo lahko hkrati v njem bivalo v prikolicah že več kot 1.200 gostov. V neposredni bližini kampa je več teniških igrišč, ki omogočajo rekreacijo tudi zvečer. (Besedilo in slika: (V. P.) Prapor mladih članov Rdečega križa RIBNICA - Na posebni slovesnosti v ribniški osnovni šoli so pod pokroviteljstvom zdravstvenega doma razvili prapor mladih članov Rdečega križa. Posebne spominske trakove so takoj pripeli nanj občinski štab civilne zaščite, občinska gasilska zveza, občinski odbor Rdečega križa, osnovna šola Ribnica in delovna organizacija Riko. (M. D.) Pionirski pohod na Travno goro RIBNICA — Pionirji iz osnovne šole v Loškem potoku, Sodražici in ribniški pionirji so izoblikovali več pohodnih enot, ki so danes ponesle na Travno goro dve kurirčkovi torbi: tisto, ki je prišla s Primorske in tisto iz Ljubljane. Pionirji so si spotoma ogledali znamenito Ogenjco, kjer je bila partizanska bolnišnica, na Travni gori pa so predali kurirčkovi torbici pionirjem s podružnične osnovne šole Sušje in Ribničanom. (M. D.) Razstava Karla Plemenitaša KOSTANJEVICA NA KRKI - Ob prazniku občine Krško bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo grafik, del profesorja Karla Plemenitaša z domače osnovne šole. O likovnem pedagogu bo spregovoril ob petkovi otvoritvi Lado Smrekar, ravnatelj osnovne šole in Galerije Božidar Jakac. (V. P.) Gledališki obisk iz Nove Gorice IZOLA - V izolskem gledališču bo jutri v soboto, ob 10. uri, natopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Gledalcem se bo predstavilo z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandolina. (D. B.) Iskra ISKRA - IEZE n. sol. o. TOZD SEM - Tovarna specialnih elementov in materialov n. sub. o. Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. Vodenje operativne priprave dela Od kandidatov pričakujemo višjo izobrazbo tehnične smeri oz. višjo šolo za organizacijo dela s tehnično predizobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj 2. Samostojno opravljanje tehnoloških nalog Od kandidatov pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj 3. Razvojno raziskovalna dela na področju elektromehanskih sestavnih delov Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj 4. Skladiščna dela (skladiščnik) Od kandidatov pričakujemo poklicno šolo kovinske ali trgovske smeri, tečaj za skladiščnika in leto delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Prijave sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA - IEZE, TOZD SEM, Kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. 3-4156 Kdo vse je kriv, da so Argonavti potonili? Že pri ponesrečenem rojstva novogoriškega hotelsko-rekreacijskega objekta je bilo več botrov - Sklepi občinskega komiteja ZKS - Zaposliti 54 delavcev NOVA GORICA, 3. jareja — Pitmili fco tul« olpifm»Ml ki ‘ “ pri »rinili ia poslovanja novogoriškega nosti, vsi ije ZK v tista delo vitih otpaaadjak, kjer oagaai (UNZ, sodkUe) po i IM atifijonov itiasrju, ia delavce«, ki so še v te« tozda. To so glavni sklepi z današnje seje novogoriškega občinskega komiteja ZKS, na kateri so razpravljali o odgovornosti za nastali položaj tozda Argonavti v delovni organizaciji Golfturist Ljubljana sozda Integral. Tozd je namreč pred stečajem, novogoriško temeljno sodišče je na pobudo kolektiva in po sklepu novogoriškega izvršnega sveta pretekli teden začelo s predstečajnim postopkom, ki bo trajal do 26. junija. Takšen je torej sklepni del vrsto let trajajoče gospodarske aajti i je objekta, ki s okrog a 54 agonije Argonavtov. Današnja razprava pa je pokazala, da ni nič kaj lahko poiskati odgovorne zanjo. Očitno je krivcev veliko preveč. Naložbeni projekt nedvomno ni bil premišljen. To dokazuje nefunkcionalnost objekta, v katerem so prenočitvene zmogljivosti občutno premajhne v primerjavi z ostalimi zmogljivostmi. Rekreacijski, prehodni in drugi prostori za goste so bili ves čdk poslovanja hotela, torej že od začetka neizkoriščeni. Brez odgovora torej ostaja DROBIR Hitro, vendar s premislekom* Pa nekateri grajajo našo pošto. Pravijo, da včasih dolgo traja, preden pismo prispe na cilj. da so telefoni vsepovsod pokvarjeni, da so na poštah vrste itd. Kot na večini področij, nas tudi pri tem v tujini prekašajo. Te dni je leorpus delieti je v predalu) namreč v Ljubljano na določen naslov prišla razglednica z. italijansko znamko iz. italijanskega Banja z. italijanskim poštnim žigom 28. marca IW Tudi to je za Ciuincsstt-vo knjigo rekordov. (M. S.) Dobrodošlo zanemarjanje dolžnosti Ljubljanska zveza komunalnih skupnosti bi morala že lani pripraviti metodologijo, po kateri bi lahko izračunali stroške komunalnega urejanja zemljišč in ceno, ki bi jo za ro morali plačati kupci stanovanj. Svoje obveznosti komunalci niso izpolnili in na seji mestnega izvršnega sveta je nekdo pripomnil, da je to prej dobro kot slabo, saj bi bile cene. če bi bila metodologija pripravljena, še višje kot zdaj. Ne zgodi se pogosto, da bi bilo dobro, da kdo ne opravi svojega dela, ampak v tem primeru so lahko komunalcem hvaležni vsi, ki bi si radi kupili streho nad glavo. Tudi to se ne zgodi pogosto. (K. M.) Malo preoptimistiene želje Kot je običaj pri predajanju različnih delovnih dolžnosti, si ljudje, ki odhajajo in prihajajo na nova delovna mesta, izražajo najboljše želje za nadaljnje delo. Tako je Slavko Klein-dienst pri prevzemanju dolžnosti sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor zaželel prejšnjemu sekretarju Milanu Kneževiču, ki je prevzel dolžnost predsednika komiteja za kmetijstvo, da naj bi v času njegovega mandata začeli pšenico izvažati namesto uvažati. Bržčas je vprašanje, ali bo moč uresničiti tole željo novega sekretarja, kakor je tudi vprašanje, ali bo lahko nov sekretar z delom medobčinskega sveta presegel vse lokalizme, različne ozkosti in druge slabosti, ki se zrcalijo v delu tega telesa. (B. D.) vprašanje, kako so lahko razne strokovne komisije odobrile naložbeni projekt, kako ga je lahko potrdil investitor. Takrat je bila to delovna organizacija Alpe Adria, ki se je kasneje združila v Golfturist. Brez odgovora je tudi vprašanje, kako je projekt oziroma naložbeni elaborat, če ga seveda sploh je, ocenila strokovna služba Jugobanke, ki je za gradnjo Argonavtov posodila denar in sicer najprej za predračunsko vrednost 37 milijonov dinarjev, nato pa dala posojila še za ves dodaten denar. Argonavti so namreč po pet let trajajoči gradnji stali že 123,6 milijona dinarjev; Jugobanka je sicer pokazala razumevanje za težave Argonavtov in odobrila predlagano podaljšanje mirovanja (moratorija) za odplačevanje naložbenih posojil, znižala je obrestno mero in podaljšala odplačilni rok za sanacijska posojila. Vendar velja tudi v banki iskati odgovornost za premajhno skrb za tako veliko vsoto vloženih družbenih sredstev. Za gospodarske težave Argonavtov je očitno odgovoren tudi izvajalec del, GIP Obnova iz Ljubljane in sicer zaradi slabe izvedbe naložbenih del. Streha na primer pušča že od začetka in zato notranjost objekta in oprema hitro propadata. Kako je mogoče, da so zagonski stroški dosegli kar 40 milijonov dinarjev, je še dodatno vprašanje, na katerega očitno nihče ne ve odgovora. Delovna organizacija Golfturist in sozd Integral nista uresničila ukrepov iz sanacijskih programov za odpravo vzrokov ponavljajoče se izgube, ki skupaj za vsa leta doslej znaša okrog 36 milijonov dinarjev. Tozd je bil prepuščen samemu sebi tudi s spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi, v katerem je za delovno organizacijo opredeljena, omejena odgovornost za ta tozd pa »brez odgovornosti«. Seveda pa bodo morali krivce iskati tudi v novogoriški občini, ne le zunaj nje. SLAVICA CRNICA NOVI KIH Novo naselje za brigadirje na Koprskem Mladi prostovoljci zvezne delovne akcije »Istra 82« bodo gradili vodovod KOPER, 3. junija — V soboto bodo v Vanganel pri Kopru prispele štiri mladinske delovne brigade, ki bodo gradile višinski vodovod v prvi izmeni zvezne mladinske delovne akcije »Istra 82«. Mladi bodo prebivali v novem naselju, ki pa še ni dokončano. Gradbinci in brigadirji bodo zato nekatera dela opravili v prihodnjem tednu. Montirati morajo sanitarne kontejnerje, ki jih dobavitelj še ni izročil, ograditi naselje, urediti dohode do barak in pripraviti igrišča. Brigadirji bodo v soboto in nedeljo krepko poprijeli za delo in do nedeljskega popoldneva okrasili naselje, za slovesno otvoritev s kulturnim programom. Sodelovala bo pihalna godba iz Marezig, pevski zbor in mladinci s koprskih šol, ki so predstavljali Slovenijo na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. D. B. Kako za Mlekarno Dekani namolsti dovolj mleka? Izgube v tozdu Agraria mimo vseh pričakovanj — Živinorejci na obalnokra-škem območju bi morali biti bolje nagrajevani, cena mleku pa ustreznejša KOPER, 3. j maja - Preskrba z mlekom postaja na obatno-kraškem območja iz leta v leto bolj problematična. Ponudba z mlekom je vse manjša, povpraševanje pa iz leta v leto večje. Tozd Mlekarna Dekani delovne organizacije Agraria je za letošnje leto že kar načrtovala, da bo imela mflljona dinarjev izgube, vendar je ta izguba že ob prvem trimesečju znašala 7,8 milijona dinarjev. Položaj nikakor ni enostaven. Kaj torej storiti, tla bi ne le začasno, ampak dolgoročno rešili preskrbljenost tega območja z mlekom, hkrati pa omogočili " v Dekanih normalno poslovanje? Izguba nastaja iz različnih vzrokov - po eni strani zaradi premajhnih razlik med nabavno in maloprodajno ceno mleka, pa zaradi dolgo nespremenjenih cen za proizvodne stroške in zaradi povišane amortizacije. Bistveno vprašanje pa je seveda surovina - surovo mleko, ki ga je na tem območju premalo. »Živinoreja na obalno-kra-škem območju ni tako razvita, da bi mleko lahko kupovali na nekaj odkupnih mestih, prisiljeni smo ga kupovati v dokaj razpršeni mreži naših kooperantov. To pa takoj podraži nabavno ceno mle- ka. Glede na to je mleko avtomatično dražje kot v drugih slovenskih mlekarskih središčih. Seveda ga moramo prodajati po isti ceni, ki velja za vso republiko, medtem ko je na Hrvaškem, na primer v Dalmaciji, cena mleka višja kot v ostalem delu te republike, prav zaradi posebnih, težjih pogojev pri pridobivanju mleka v Dalmaciji,« pove direktor tozda Mlekarna Dekani Aleksander Šimonka. Mlekarna Dekani oskrbuje štiri obalno-kraške občine in del Istre, torej območje, s katerega odkupuje mleko. Za letos načr- Gostinstvo jim ne diši Na obali se še vedno vse premalo mladih odloča za poklic kuharja in natakarja — Preveč kandidatov za učiteljski poklic in poklic špediterja KOPER, 3. junija - Skoraj leto je že, kar smo začeli z usmerjenim izobraževanjem, tako da so prvi uspehi in pomanjkljivosti opazni. Kljub drugačnim možnostim je v obalno-kraški regiji še vedno preveč mladih, ki bi se želeli izobraževati za neproizvodne poklice, skhni potrebami in dolgoročno kadrovsko politiko. Na jezikovno usmeritev srednje ekonomske in družboslovne šole v Kopru se je vpisalo skoraj dvakrat več dijakov, kot je razpisanih mest, preveliko zanimanje pa je tudi za učiteljski poklic in poklic špediterja. Za druge vzgojnoizobraževalne programe, ki jih ponujajo šole obalno-kraške regije pa je interes v glavnem premajhen. Na obali, ki ji dobršen del kruha reže turizem, še vse premalo mladih izbere poklic kuharja in natakarja, kar pomeni da bo jeseni sedlo v klopi izolskega gostinskega in turističnega šolskega centra manj kot 100 dijakov, čeprav so jih nameravali sprejeti 150. Podobno velja za kemijsko usmeritev na koprski naravoslov-no-matematični in pedagoški šoli, saj je na razpolago več štipendij, kot bo vpisanih prvošolcev. Na piranski prometni in pomorski šoli že vrsto let ni zadovolji- Pobratimi iz Brankovine v Pradah Sodelovanje tned osnovnima šolama se vse bolj širi - Skupaj tudi med počitnicami KOPER. 3. junija - Danes so v Koper oziroma bližnje naselje Prade prispeli učenci osmih razredov z Osnovne šole bratov Miloš in Branko Pavlovič iz Brankovine pri Valjevu. Tu so se srečali z vrstniki z osnovne šole Elvire Vatovec, ki je pobratena s šolo v Brankovim. Popoldne so se učenci skupaj šli kopat, zvečer pa priredili družabno srečanje, po katerem so učenci iz Brankovine prenočili pri prijateljih iz Prad. Sicer pa tokratno srečanje ni prvo, saj imajo med šolama razvitih že več vrst sodelovanja. Tako so lani učitelji iz Prad bili na ekskurziji v Brankovim in se hkrati udeležili proslave ob stoletnici tamkajšnje šole. Letos so Brankovčani obisk vrnili in skupno organizirali letovanje za 30 šolarjev iz Prad pri vrstnikih v Brankovim, ti pa bodo prihodnje leto prišli na počitnice na morje. D. G. Bolje so organizirani zaveda, da ne sme več stati ob strani in da mora okrepiti predvsem vlogo konferenc mladih. To velja tudi Za delavsko mladino, ki postavlja kopico vprašanj v zvezi z vlogo mladih v ustalitvenih procesih našega gospodarstva, zanima pa jo tudi, kako je z zaposlovanjem, stanovanjsko politiko in nagrajevanjem po delu. Ugotavljajo pa, da so doslej ta vprašanja največkrat obravnavali le v ozkih krogih najprizadevnejših aktivistov. Med 65 tolminskimi osnovnimi organizacijami ZSMS s svojo delovnostjo izstopajo predvsem nekatere krajevne organizacije, ker pa se omejujejo na delovne akcije, pestro športno in kulturno dejavnost in ponekod tudi na plodno sodelovanje z borci. Prevladuje namreč še vedno mne- Krajani v Topolcu ne čakajo na pomoč drugih V tej krajevni skupnosti se ob letošnjem prazniku lahko pohvalijo z uspehi — V načrtu 48 telefonov TOPOLC, 3- Janija - V krajevni skupnosti Topole v itirskobistriški občini, kamor sodijo še kraji Mereče, Podstenje in Podstenjšek slavijo 4. junija svoj praznik. Na ta dan leta 1942 so namreč fašisti požgali vse tri kraje razen Topolca kot povračilo za aničenje italijanske postojanke. Hkrati so na trpa v Ilirski Bistrici po močenja obesili Josipa Čeligoja iz Topolca in Jakoba Pecmana iz Smrja. Na hiši, kjer je bila italijanska postojanka, bodo odkrili spominsko ploščo. Krajevna skupnost Topole se je začela hitreje razvijati po letu 1978. ko so se odločili za samoprispevek. Najprej so uredili v Topolcu kanalizacijo ter asfaltirali vaške ceste. V začetku leta 1980 so uredili novo kanalizacijo v Podstenju in v vsa gospodinjstva napeljali vodo ter asfaltirali 300 metrov vaške ceste. Naslednje leto so z denarjem iz samoprispevka in s finančno pomočjo občine asfaltirali več kot 2300 metrov dolgo cesto od Mereč do križišča s cesto Reka-Po-stojna. Zdaj imajo v načrtih še gradnjo kulturnega doma ter napeljavo 4X telefonov; slednje bodo financirali v glavnem krajani sami, nekaj pa bo primaknilo tudi postojnsko ptt podjetje. V prizadevanja za razvoj krajevne skupnosti se je vključila tudi mladinska organizacija. Nje- ni člani aktivno sodelujejo v svetu in skupščini krajevne skupnosti. v občinski skupščini, raznih društvih in drugod. Marljiva pa je tudi krajevna organizacija borcev; tudi njeni člani so delovni na vseh področjih. Naj omenimo, da je kar 96 krajanov sodelovalo v NOB, padlo pa jih je 15. Borci prenašajo tradicije NOB na mlade in skrbijo za spominska obeležja. Za konec naj še zapišemo, da slavijo letos v krajevni skupnosti že petič svoj krajevni praznik in da so doslej že številni krajani prejeli priznanja OF in razne nagrade. Prav letos pa je prejela krajevna skupnost Topole veliko plaketo in pismeno priznanje, kar ji bo nedvomno v veliko spodbudo pri nadaljnjem delu. PETAR NIKOLIČ • V Tolminu so z evidentiranjem brigadirjev pričeli nekoliko prepozno. Doslej namreč še niso zbrali vseh prijav. Prizadevajo pa si, da bi se za odhod v brigado ogrelo več kot 50 mladih. Menijo, da je do zastojev prišlo tudi zaradi razočaranja, Id so ga tolminski brigadirji doživeli na lanski akciji »Jesenovac«, Id je bila zelo slabo pripravljena. Do težav je prišlo tudi v nekaterih delovnih organizacijah. Na zelo pičel odziv pa so naleteli v tolminskem šolskem centru, ki je t»wl dal 20 brigadirjv, letos pa le dva. bak. To velja tudi za večje krajevne skupnosti, kot so Bovec, Tolmin in Kobarid, kjer pa so mladi storili prvi korak že s tem, da so se nekoliko bolje organizirali. V zadnjem času je opazen večji vpliv tolminske mladine na družbena dogajanja, so poudarili na konferenci mladih—Pozornost izobraževanju TOLMIN, 3. junija — Tolminski mladinci, Id so na svojo letno konferenco prvič povabili tudi predstavnike pionirskih odredov, so v pregledu opravljenega dela v minulem letu ugotovili, da so končno le uspeli bolje organizirati lastne vrste. Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo občinske organizacije ZSMS. Za predsednico konference so imenovali Maro Rotar iz Kobarida, za sekretarja pa Sergeja Žagarja. Kaže, da se tolminska mladina nje, da je na Tolminskem vpliv mladine na dogajanja v krajevnih skupnostih še vedno preši - Na minuli konferenci mladih je bil govor tudi o delu šolske mladine, kjer manjka strokovno usposobljenih kadrov. To pomanjkljivost pa naj bi že letos odpravili s pomočjo nekaterih oblik izobraževanja, ki je pravzaprav že steklo. V tolminskem šolskem centru so že organizirali mladinsko politično šolo, na katerih so govorili o vlogi in delu mladinskih organizacij. Drugi del šole pa bo namenjen članom predsedstev in komisij. Konferenca mladih tolminske občine je potekala v času, ko tudi na Tolminskem zaključujejo priprave na odhod med brigadirje. Zato so težavam, s katerimi se letos srečujejo pri oblikovanju brigade »Franca Šavlija - Medveda«, ki se bo že ta mesec udeležila ZMDA »Vranje«, posvetili posebno pozornost. KATJA ROŠ vega vpisa na navtično smer, premalo pa bo prvošolcev tudi na ladijski strojni usmeritvi. Vse kaže, da bo tudi v sežanski družboslovni šoli jeseni kar precej praznih klopi. • Na obalno-kraškem območju razmišljajo o kar najbolj smotrni organizaciji srednjega šolstva. Sklenili so, da bodo nekatere vanja centralizirali. Prvi korak naj bi bila priključitev piranskega družboslovnega oddelka h koprskemu, manj oddelkov pa bosta imeli še trgovska in administrativna usmeritev. Neskladij je v obalno-kraški regiji kar precej, tako da bodo morali odgovorni do jeseni, ko bo steklo že drugo leto usmerjenega izobraževanja, še veliko postoriti. Nekatere dijake bodo preusmerjali v času podaljšanega vpisa, ki bo trajal do pričetka novega šolskega leta, pa pridobiti še nekatere omahljivce in tiste, ki bodo v drugih regijah zavrnjeni. Dokončne podobe o tem, kako bodo jeseni zasedene posamezne šole in usmeritve, še ni, kajti do septembra bo še precej sprememb in prav to mora biti prednost usmerjenega izobraževanja, njegova prilagodljivost družbenim potrebam in potrebam združenega dela. Šole obalno-kraškega območja so usmerjene k združenemu delu in izobražujejo predvsem kadre, ki bodo zapolnili vrzeli, ki so nastale zaradi zaposlovanja ljudi brez ustrezne izobrazbe. Vsekakor pa se zastavljajo številna vprašanja, kako predvideti potrebe po kadrih. Neugodno stanje gospodarstva in težaven položaj nekaterih večjih delovnih organizacij na obali, njihova kratkoročna razvojna in gospodarska politika in boj za premostitev trenutnih težav, prav gotovo niso v prid smotrnemu in dolgoročnemu načrtovanju potreb po delavcih. DANIJEL BOŽIC tujejo; da naj bi za to območje potrebovali 7,7 milijona litrov konzumnega mleka in 1,7 milijona litrov mleka za predelavo. Glede na načrtovane odkupljene količine mleka pa sedaj že vedo, da bodo lahko zagotovili s tukajšnjega območja le 7,7 milijona litrov mleka, 1,7 milijona litrov (ali še več) mleka pa bo zmanjkalo. Omenjeno količino morajo seveda kupiti drugod v Sloveniji. To dokupljeno mleko pa je zaradi prevoza za 5,68 dinarja dražje, kar pomeni skoraj 10 milijonov dodatnega denarja. Na obalnokraškem območju se bodo zaradi vsega tega morali resno lotiti preskrbe z mlekom. Pri mleku so še enkrat spoznali, da se vsa stvar začenja pri živinoreji. Načrtov v zvezi s tem ne manjka. Postavili naj bi tri ali štiri farme s kravami-molznicami, kar naj bi zagotovilo približno dodatne tri milijone litrov mleka. Prav tako naj bi z ustreznimi cenami in boljšim nagrajevanjem uspeli živinorejce prepričati, da bi oddali več mleka. Računajo namreč, da dajo na primer molznice na tem območju vsako leto po 3300 litrov mleka, kmetje pa ga v povprečju oddajo le po 1800 litrov od vsake krave. Ostalo količino prodajo in porabijo sami. Celo to se pogosto dogaja (kar se drugod že dolgo ne več), da z mlekom krmijo živino, namesto, da bi živini zagotovili nadomestke. Direktor Aleksander Šimonka je prepričan, da bi namesto 7,7 milijona litrov mleka lahko s časom in z uresničitvijo vseh predlaganih ukrepov na tem območju zagotovili skoraj dvojno količino mleka na leto (15 milijonov litrov). Prav na take številke opirajo načrte v obnovi mlekarne v Dekanih, za kar so doslej že vložili več kot 20 milijonov dinarjev. Za nove objekte z opremo pa bi potrebovali približno 300 milijonov dinarjev. Številka ni majhna, še posebej ne, če računamo, da se prav v teh dneh po občinah odločajo za dodatno nagrajevanje (za premije) pridelovalcev mleka (po 1,5 dinarja na liter) in da v mlekarni zahtevajo dotacaje za izgube, s katerimi naj bi prva leta poslovala nova mlekarna. Vendar je po mnenju vodilnih delavcev mlekarne v Dekanih obnova tega obrata edini način, ki bo dolgoročneje zagotovil normalno preskrbo z mlekom. BORIS ŠULIGOJ SPREHOD PO TRŽNICAH Pomaranče, češnje, jagode LJUBLJANA, 3. maja — Naše tržnice so vsak dan bolje preskrbljene z vitamini. Pestrejša je že ponudba zelenjave, omislimo pa si lahko tudi sadno kupo s češnjami in jagodami. Pomaranč je dovolj, na voljo so še tudi jabolka. Češnje, ki so jih v začetku začeli prodajati po 120 din, so že nekoliko cenejše. V Ljubljani in Murski Soboti so še po 100 din (na ljubljanski tržnici tudi po 70 din), sicer pa so že po 40 (na koprski tržnici) do 100 din. Vabljivo dišeče jagode prodajalci cenijo od 60 do 120 din. Seveda so dražje in tudi lepše. Pomaranče, ki smo jih vsi tako mrzlično iskali, so zdaj na voljo v zadostnih količinah. Prodajajo jih od 60 (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota) do 70 din — toliko stanejo v Celju in Novi Gorici. Jabolka so na voljo od 30 (Maribor) pa celo do 80 din (na celjski tržnici). Solata dobro uspeva, saj je na tržnicah ne manjka. Prodajajo jo od 30 (Nova Gorica) do 80 din (Ljubljana, Celje). Letošnja čebula je najdražja na ljubljanski tržnici, kjer jo ponujajo tudi po 80 din (pa tudi po 60), v Murski Soboti je po 40 din, na koprski tržnici od 40 do 60 din, po enotni ceni 60 din pa stane kilogram čebule v Mariboru, Celju in v Novem mestu. Novega krompirja je čedalje več, stane od 40 do 60 din. Za spremembo v jedilniku lahko mesno juho zamenjamo z zelenjavno juho z grahom, ki je v Kopru po 30 do 50 din, na ljubljanski tržnici pa ga ponujajo od 60 do 70 din. Zeleno solato lahko nadomestimo tudi s kumarami, ki so po 50 (Maribor, Celje, Novo mesto) pa do 67 din (Nova Gorica). V Ljubljani, Murski Soboti in na koprski tržnici so po 60 din. Najcenejša špinača je v Kopru, kjer stane kilogram 36 din, dosti dražja pa je v Celju in Ljubljani - 70 do 80 din oziroma 60 do 80 din. Jajca so po 5,30 do 8 din, branjevka na ljubljanski tržnici pa je domača jajca prodajala po 9 din. Lepo se je sprehoditi tudi po cetličnem delu ljubljanske tržnice, med najrazličnejšim cvetjem. Posebno vabljivi so šopki drobni šmarnic, belih marjetk in drugega drobnega cvetja. DOPISNIKI DELA 3.6.1912 SOLATA CEBUU KROMPIR KORENJE 6RAH KUMARE 5PI»AEA JAJCA CeSmje JAGODE POMA- RANČE JABOLKA LJUBLJANA 60-80 60-80 40-50 180-200 60-70 60 60-80 5,3-7 70-100 60-120 61 50-70 MARIBOR 60-70 60 60 200 - 50-55 50 6-7 70-80 60-80 61 30-50 CELJE 60-00 60 45-60 - - 50- 60 70-80 6,5-7 60-70 60 70 50-80 MUR SOBOTA « 40 40 100 62 60 42 6-6.4 100 120 61 50 NOVO MESTO 60 60 45 90 52 50 50 6,5-7,5 80 90 63,7 57-70 NOVA GORICA 30-40 — 50 - — 67 40 7.5 45 -ISO 120 70 50 KOPER 40 40-60 40-50 84 30-50 60 36 8 40 60 - 80 62,75 57 PRAVNA POSVETOVALNICA Družinska invalidnina F. K., S. Ali vdovi po vojaškem invalidu v vsakem primeru preneha pravica do družinske invalidnine če sklene novo zakonsko zvezo? ODGOVOR; Zakoncu prenehajo pravice do družinske invalidnine in druge pravice, ki so mu bile priznane po smrti vojaškega invalida z dnem, ko sklene zakonsko zvezo - razen v primeru, če je to pravico pridobil oziroma obdržal, ker je pridobitno nezmožen. Starostna pokojnina T. R. M. Prihodnje leto boste dopolnili 60 let starosti in 17 pokojninske dobe. Ali boste res upravičeni do starostne pokojnine, čeprav ste se ponovno zaposlili šele letos, pred tem pa ste bili nazadnje v delovnem razmerju leta 1971? ODGOVOR: Po novem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se bo uporabljal od 1. januarja 1983, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let ter starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ni več torej potrebna izpolnitev pogoja t. i. gostote zavarovalne dobe, to je dopolnitev najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih ali najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih desetih letih. Pokojninska doba V. E., M. Ali se res ne šteje v pokojninsko dobo čas, ko je bil delavec zaposlen z manj kot polovico polnega delovnega časa? ODGOVOR: Cas, prebi. na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva v zavarovalno dobo le, če je zavarovanec delal najmanj s polovico predpisanega polnega delovnega časa. Zaposlitev z manj kot polovico polnega delovnega časa je podlaga le za zavarovanje za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Prenehanje delovnega razmerja pripravnika T. V., V. Kdaj preneha delovno razmerje pripravnika? ODGOVOR: Prenehanje delovnega razmerja pripravnika je odvisno od tega, ali je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali za določen čas. V prvem primeru mu preneha delovno razmerje, če po prenehanju pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil. V drugem primeru pa po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. Družinska pokojnina R. J., T. Preživljate brata, ki je postal, ko je bil star 32 let, zaradi bolezni popolnoma pridobitno nezmožen. Ali bi bil v primeru vaše smrti upravičen do družinske pokojnine za vami? ODGOVOR: Čeprav je vaš brat postal popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine (do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se redno šolajo, najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti), bo pridobil pravico do družinske pokojnine za vami, če ga boste do svoje smrti preživljali zaradi tega, ker nima lastnih dohodkov za preživljanje. Oprostitev davka na dediščine in darila R. N. O. Koliko znaša vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila? ODGOVOR: Z zakonom o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 12/1982) je določena vrednost premičnega premoženja, od katerega se ne plačuje davek na dediščine in darila, na 50.000 din. Zajamčene pokojninske osnove L. T. S. Koliko znaša letos zajamčena pokojninska osnova borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943? ODGOVOR: Nova zajamčena pokojninska osnova, od katere se odmerijo pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, znaša od L januarja 1982 13.411 dinarjev (poprečni mesečni osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji je v preteklem letu povečan za 17,6%). Zakonito dedovanje A. V. C. Vaš mož je umrl. ne da bi napravil oporoko. Ali so upravičeni do dedovanja njegove zapuščine poleg vas in otroka tudi njegova mati ter njegova brata? ODGOVOR: Pokojnikovo zapuščino dedujejo na podlagi zakona pred vsemi drugimi njegovi otroci ter njegov zakonec, ki spadajo v t.i. prvi dedni red ter izključujejo od dedovanja ostale dediče. Zapuščino dedujejo po enakih delih. Moževo zapuščino boste torej dedovali po polovici otrok in vi. Vselitev v izpraznjene sostanovalldne prostore C. Z. M. Komu pripadajo stanovanjski prostori, ki ostanejo prazni ob izselitvi enega sostanovalca ? ODGOVOR: Izpraznjene sta-novalske prostore je ob izselitvi enega sostanovalca stanodajalec dolžan oddati sostanovalcu, ki je ostal v stanovanju. V primeru pa, če s to oddajo stanovanje ne bi bilo smotrno izkoriščeno, sme stanodajalec sostanovalcu odpovedati stanovanjsko pogodbo, če mu preskrbi drugo stanovanje, primermo tistemu delu stanovanja, ki ga je uporabljal kot sostanovalec. V vsakem primeru pa se lahko stanodajalec sam vseli v izpraznjene prostore. Prenehanje delovnega razmerja ob zaporni kazni V. L. K. Kolikšna zaporna kazen ima za posledico prenehanje delovnega razmerja? ODGOVOR: Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu, če je zaradi prestajanja zaporne kazni več kot 6 mesecev odsoten z dela, in sicer z dnem, ko začne prestajati kazen. UTRIP Tretje kulturno srečanje mladih ŠEMPAS - V nedeljo popoldne se bodo v tem kraju na Goriškem zbrali mladi iz vseh krajevnih skupnosti novogoriške občine na tretjem kulturnem srečanju. Novogoriška občinska konferenca ZSMS in konferenca mladih iz krajevnih skupnosti sta pripravili pester program. Najprej bodo mladi za okroglo mizo srečanja spregovorili o kulturnem delovanju v krajevnih skupnostih, sledil bo večurni program, v katerem bodo sodelovali člani 12 osnovnih organizacij ZSMS, zvečer pa bo družabno srečanje s plesom. (S. C.) Boljši časi za tolminsko ovčerejo ZATOLMIN - Na Tolminskem se je v zadnjih letih močno povečalo zanimanje za ovčerejo, živinorejsko panogo, ki je v povojnem času močno nazadovala, sedaj pa obeta postati pomembna dodatna dejavnost tolminskega kmetijskega gospodarstva. V tej občini so pogoji za ovčerejo zelo dobri, o čemer pričajo tudi podatki, da se je na Tolminskem v preteklosti paslo preko 16 tisoč ovac. Sedaj jih redijo okoli 3500, v tem srednjeročnem obdobju naj bi črede povečali na 5 do 6 tisoč glav. V načrtu imajo tudi zidavo hlevov za okoli tisoč ovac. O ovčereji je tekla beseda tudi na prvi regijski živinorejski razstavi v Zatolminu (na sliki). (Foto: K. R.) Kolektiv Cicibana praznuje 35. obletnico MIREN PRI GORICI — Kolektiv delovne organizacije Ciciban Miren, tovarne obutve in otroških potrebščin, praznuje letos 35. obletnico dela in uspešnega razvoja. Izdelki tovarne so danes znani po vsej Jugoslaviji in zunaj meja. V soboto bodo v mirenskem kulturnem domu delavci pripravili slovesnost in na njej podelili listino o patronatu nad partizanskimi čevljarskimi,' sedlarskimi in ortopedskimi delavnicami ter usnjamami, ki so med narodnoosvobodilnim bojem delovale na območju komande goriškega vojnega področja. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala iz Prvačine, moški pevski zbor iz Mirna, mladinski zbor Bilje - Orehov-Ije — Miren in učenci mirenske osnovne šole. (S. C.) Gledališki obisk iz Nove Gorice IZOLA-V izolskem gledališču bo jutri v soboto, ob 10. uri, natopilo Primorsko dramska gledališče iz Nove Gorice. Gledalcem se bo predstavilo z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mirandolina. (D. B.) Brkini pričakujejo mlade moči TATRE - Brigadirsko naselje, kjer bo letos spet republiška mladinska delovna akcija že čaka na brigadirje, ki bodo prišli 5. junija. Letos so dom na Tatrah, ki ga uporabljajo tudi za usposabljanje mladih, ki se vključujejo v teritorialne enote, za mladinske seminarje in podobno, krepko obnovili. Temeljito so prenovili kuhi-njo, uredili jedilnico, postavili so dva nova šotora, popravili prikolice za bivanje^ itn. Skratka, kot pravijo v sežanski občini — člani sežanskega izvršnega sveta so si naselje ogledali v sredo — je za brigadirje vse pripravljeno. Upati je, da bodo dom koristno uporabljali tudi v bodoče. (Foto: D. G.) Sto sedemdeset let šole na Kapeli KAPELA — Tu so pred kratkim proslavili 170-letnico osnovne šole, ki sodi med najstarejše v radgonski občini. Učenci so pripravili bogat kulturni program za številne domačine ter goste z Osnovne šole Momčilo Živojinovič iz pobratenega Mladenovca. Ob tej priložnosti so podpisali tudi listino o pobratenju med obema šolama. (L. K.) Srebrni jubilej cerkljanskega Radio kluba CERKNO — Korenine cerkljanskega radioamaterstva, ki letos praznuje 25. jubilej, segajo pravzaprav v čas NOV, ko je bila iz Cerknega vzpostavljena zveza med glavnim štabom NOV in Primorsko. Radio klub v Cerknem, ki je za časa svojega plodnega delovanja izšolal 40 radioamaterjev ter s svojo dejavnostjo močno navdušil tudi mlade, gredo tudi zasluge, da se iz tega kraja vsak teden oglaša lokalna radijska postaja. Člani kluba so bili namreč ustanovitelji cerkljanskega radia, ki je tudi s pomočjo opreme, ki so jo cerkljanski radioamaterji izdelali sami, prerastel v pomemben vir informacij iz idrijske občine. (K. R.) Iskra ISKRA - IEZE n. sol. o. TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov in materialov n. sub. o. Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: t 1. Vodenje operativne priprave dela Od kandidatov pričakujemo višjo izobrazbo tehnične smeri oz. višjo šolo za organizacijo dela s tehnično predizobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj •C 2. Samostojno opravljanje tehnoloških nalog Od kandidatov pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj 3. Razvojno raziskovalna dela na področju elektromehanskih sestavnih delov Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj 4. Skladiščna dela (skladiščnik) Od kandidatov pričakujemo poklicno šolo kovinske ali trgovske smeri, tečaj za skladiščnika in leto delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Prijave sprejemamo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA - IEZE, TOZD SEM, Kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. 3-4156 Petek, 4. junija 1982 ŠPORT IN ŠAH DELO ★ stran 13 Bo razumnost le prevladala? Predsedstvo ZTKJ v Sarajevu o sistemih športnih tekmovanj in besedilu resolucije za 12. kongres ZKJ SARAJEVO, 3. junija — Na maratonski seji predsedstva ZTK Jugoslavije so največ pozornosti posvetili oblikovanju stališč k tistemu delu resolucije za 12. kongres ZKJ, ki govori o telesni kulturi, podprli pa so tudi predlog komisije za napredek športa in olimpijske pri-P«ave, Id je za sejo predsedstva pripravila gradivo, v katerem je skušala strniti stališča in pripombe republiških in pokrajinskih ZTK in TKS k tekstu sporazuma o sistemih športnih tekmovanj na zvezni ravni. ^ Predsedstvo je glede osnutka besedila resolucije za 12 kongres ZKJ menilo, da preveč obrobno obravnava področje telesne kulture, pri čemer bi veljalo bolj upoštevati, da je ta dejavnost po svojih vrednotah prav tako nenadomestljiva z drugimi, kot sama ne more zamenjati katero od njih, denimo izobraževalne, kulturne itd. Na seji so zato predlagali, da bi v besedilu resolucije posebej poudarili vlogo telesne kulture v procesu vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa naj bi resolucija določnejše odgovorila na odprta vprašanja profesionalizma v vrhunskem športu, če že ne opredelila, kakšna je vloga vrhunske športne ustvarjalnosti v razmerah socialistične samoupravne družbe. Člani predsedstva ZTKJ so imeli KOLESARSTVO Druga etapa Traxlerju G ALTU R. 2. junija — Kolesarsko dirko »Po Avstriji« so nadaljevali z 2. etapo Innsbruck-Haltur (116 km). V »letečih« sprintih so se znova odliko-vai sovjetski in madžarski tekmovalci ter Avstrijci, na zadnjih kilometrih poti pa se je izoblikovala vodilna skupina deveterice, v kateri je bil v sprintu najhitrejši Avstrijec Traxler pred nosilcem rumene majice Mušickim. Traxler je zmagal v času 2:54,05, 3. je bil Kozjakov in 4. Heggli (Švi). Rumeno majico je Mučicki obdržal, njegova prednost pred Traxlerjem pa zdaj znaša 23 sekund. Med ekipami vodi SZ z 19:32,27 pred Avstrijo, Jugoslavija pa je deseta z 19:35,20. V petek vozijo tretjo etapo Galtur-Bre-genz (121 km). Uvrstitve Jugoslovanov v 2. etapi (Innsbruck-Galtiir. 116 km): 13. Polončič 2:54,42, 17. Pirš. 20 Cuderman. 34. Polanc. 42. Lampič — vsi 2:54,42» 63. Mam 7 min. zaostanka (15 km pred ciljem je Marn padel in izgubil stik z vodilno skupino, ki ji je dotlej narekoval tempo?). Uvrstitve Jugoslovanov v končki razvrstitvi: 13. Cuderman -1,16, 24. Polončič. 28. Pirš. 41. Polanc. 47. Lampič — vsi -1,19. 63 Mara -8.49 FRANC HVASTI sicer nekaj pripomb h gradivu komisije za napredek športa in olimpijske priprave glede besedila sporazuma o sistemih športnih temovanj na zvezni ravni, vendar so se sporazumeli o vseh bistvenih spornih zadevah, predvsem pa so se zavzeli, da bi dokument čim-prej sprejeli in podpisali. Jutri se bodo v Sarajevu na skupni seji sestali še predsedstvo ZTKJ, JOK in organizacijski komite ZOI 1984. TOMO LEVOVNIK MONTU ČAMPIONI - Francoski kolesar Bernard Hinault spet vodi v skupni oceni kolesarske dirke po Italiji V IH etapi (K5 km) jc na zadnjih ID km pobegnil tekmecem, doslej vo-dilni Contim pa je /;n»stal zn več kot tri minute. V skupni oceni jc Hinault minuto in 41 sekund pred Italijanom Continijcm. tretji pa je Šved Prim. ki zaostaja I 53 min Hadžijev se kali za SPEDU TATABANYA - Dvajsetletni bolgarski dvigalec uteži Ljubomir Hadžijev je dosegel nov svetovni rekord v mušji kategoriji: v olimpijskem dvoboju je dvignil 252,5 kg (112*5 + 140). Njegov prejšnji rekord je bil 250 kg. Izjemni dosežek se je znanemu bolgarskemu dvigalcu posrečil na mednarodnem tekmovanju za »pokal Pa-nonia«, kjer tekmujejo številni dvigalci, ki se bodo septembra udeježili SP v Ljubljani. V nadaljevanju tekmovanja je Bolgar Manolov dosegel svetovni rekord peresnolahke kategorije s 135,5 kg v sunku. Prejšnji rekord, za pol kg manj, je imel Kubanec Nunez. Smrtna nesreča speedwayista STACHNAI. — N* polfinalni dirki za evropsko prvenstvo v spccihvim na travi na Nizozemskem w je v dirki za »Nagrado Stachnala« smrtno ponesrečil Zdenek Kudma. stalni član češkoslovaške državne reprezentance. Kudma je bil najuspešnejša dirkač CSSR v speedvvavu na ledu, trikrat je bil tretji v finalu SP, na letošnjem pa je zasedel 4. mesto. Zdenek Kudma je stari znance naših dirkališč in ljubiteljev motociklističnega športa, zadnjič pa je pri nas nastopil na dirki za »Zlato čelado« v Lendavi leta 1981. Češkoslovaški dirkači so na EP na travi - z zboljšanimi jasrami -sodelovali prvič, Kudma pa se je že uvrstil v finale EP, po tem uradnem sporedu pa je sodeloval še na usodni dirki za nagrado mesta Stachnala. p y KAM. KAJ. KJE Družinska rekreacija v Rakovcih MURSKA SOBOTA - TVD Parti zan iz Bakovec pri Murski Soboti, ki letos praznuje 10-letnico uspšncga dela. bo v nedeljo skupaj z ljubljansko RTV pripravil prvi družinski rekreacijski dan. Udeleženci - posamezniki in družine, ki so lahko tudi sestavljene, se bodo v lepo urejenem vaškem športnem parku, zgrajenem 1976. leta. pomerili v štiridesetih tekmovalnih panogah. Točneje, gre za igre (tenis z gumijastimi obroči, skupinski slalom, skakanje prek vrvi. med dvema ognjema, podajanje žoge preko glave, udari in teci. zbijanje loncev, balinanje, metanje podkev, tek z rjuho, tek v vrečah, vlečenje vrvi. hoja po opeki itd.), saj bodo zmagovalci prav vsi. ki bodo napolnili vse rubrike v tekmovalnih kartončkih. Ti bodo za posmeznike zeleni, za ekipe oziroma družine pa modre barve. Da ne N prišlo do nepotrebne gneče, kajti že doslej so organizatorji zbrali številne prijave, ne samo iz Pomurja. temveč tudi od drugod, bodo zbirali prijave in delili tekmovalne kartone na vseh kontrolnih točkah ob tekmovališču. Vsem. ki jim bodo posamezne igre delale preglavice, jih lahko med tekmo izpustijo, sicer pa jih bodo demonstrirali člani domačega Partizana. Po koncu tekmovalnega dela družinskega rekreacijskega dne bodo Ba-kovčani. ki jih kar 70 odstotkov aktivno sodeluje v TVD Partizanu (letos so na področju rekreacije proglašeni za najboljšo vaško krajevno skupnost na področju rekreacije), pripravili tudi družinsko zabavo. Začetek tekmovanja, ki ga bosta vodila Mito Trefalt in Evgen Titan, bo ob 9. uri. Ce bo deževalo, bo družinski rekreacijski dan v Bankovcih prihodnjo nedeljo. IVAN GERENČER Plavalni tečaji na Koleziji LJUBLJANA — Plavalni klub Ljubljana tudi letos prireja plavalne tečaje za otroke in odrasle. Začetek prvega tečaja za odrasle bo v ponedeljek. 14. t. m., trajal bo 12 dni od 20. do 22. ure. Cena tečaja je 600 din. Prvi tečaj za otroke se bo začel v ponedeljek, 28. t. m., trajal bo prav tako 12 dni, od 9. do 12. ure. Cena tečaja je 500 din. Vpisovanje je vsak dopoldan, ob sredah tudi popoldan in še uro pred pričetkom tečaja. Vse druge informacije po telefonu 262-420. Pohod na Osolnik MEDVODE — Partizan Medvode vabi vse ljubitelje hoje na trimsko akcijo »Pohod na Osolnik«, ki ga organizirajo v nedeljo. 6. t. m. Stari pohoda bo pred domom Partizana v Medvodah med 7. in 9., uro, kjer bodo vsi udeleženci dobili kontrolne kartončke. Olj bo v brunarici na Osolniku. Kdor bo na cilj prispel do 13. ure, bo prejel značko. Udeleženci se na Osolnik lahko povzpnejo iz Sore ali iz Ločnice. Ob 14. uri bo pred brunarico podelitev priznanj v tekmovanju za »Pokal Partizana« v smučanju za sezono 1981/82. VINKO JURJEC Po nove kolajne v Brno Jngodovansld kegljaški reprezentanci odpotovali na SP v ČSSR LJUBLJANA — Iz Zagreba je sinoči z Balkan-ekspresom prek Dunaja odpotovalo na 14. svetovno prvenstvo v kegljanju v Brno jugoslovansko zastopstvo, ki si v CSSR obeta lep uspeh. V naši moški ekipi so Dragaš, Boljat, Marinšek, Jager, Liovič, Fabac in Parčina, vodja pa je Duje Smolja-novič, v ženski pa Krištof, Perman, Nagy, Bartolovič. Lesjak, Tkalčič in Colakovska, trener pa je Bogo Gomolj. Reprezentanci sta precej pomlajeni, po dolgih letih v ekipi ni Mira Steržaja, nasploh pa je v zastopstvu tokrat manj igralcev iz Slovenije. Med moškimi je to samo Kranjčan Marinšek, med ženskami pa Mariborčanki Nagyjeva in Tkalčičeva in Celjanka Lesjak. Ekipi sta odpotovali na SP dobro pripravljeni in dobro razpoloženi, samo Dragaš tarna zaradi stare poškodbe. Slovesen začetek prvenstva bo v soboto ob 19. uri, v nedeljo in ponedeljek bodo tekmovale ekipe (10 moških, 9 ženskih zastopstev), v torek in sredo bodo tekmovale dvojice, četrtek je na SP prost dan, v petek pa bo veliki finale posameznikov in posameznic. H. 0. »Modri« že imajo številke Nogometni reprezentanti so se razvrstili sami — Seznam »22« dokončen? NOVI SAD — Nogometni repre-zentanti na pripravah v Novem Sadu so si sami izbrali številke od 1 do 22. To možnost jim je dal selektor Milja-nič, kot vse kaže, pa je seznam »22«, ki ga mora prijaviti do 5. t. m., že dokončen. Igralci so izbrali naslednje številke: 1-Pantelič, 2-Jerolimov, 3-Gudelj, 4-Zajec, 5-Stojkovič, 6-Krm-potič, 7-Petrovič, 8-Šljivo, 9-Zo. Vujovič, 10-Živkovič, 11-ZI. Vujovič, 12-Pudar, 13-Sušič, 14-Jovanovič, 15-Hrstič, 16-Šestič, 17-Jerkovič, 18-Deverič, 19-Halilhodžič. 20-Šurjak, 21-Pasic. 22-Svilar. Reprezentanti se bodo drevi ob 20. uri v Beogradu pomerili s selekcijo novinarjev, manjkal pa bo Zajec, ki še ni povsem nared. Igrali bodo: Pante-lič, Krmpotič, Zo. Vujovič, Jovanovič, Stojkovič, Gudelj, Zl. Vujovič, Petrovič, Sušič, Šljivo, Šurjak. Miljanič je pred tekmo dejal, da pričakuje bolj angažirano in agresivno igro. kot so jo reprezentanti prikazali v Zenici. V Beogradu bo tudi sestanek predsedstva NZJ, na katerem bo tekla beseda o opremi, kajti sestanek v Zenici o tej temi je odpadel. VLADO VUJIN V Beogradu drugič za hitrostno prvenstvo Avtomobilisti bodo v nedeljo ob sotočju Save in Donave spet nabirali točke - Kdo so favoriti? LJUBLJANA - Potem, ko so tekmovalci v hitrostnem avtomobilizmu »spah« domala do konca maja, bodo v juniju zelo aktivni. Najprej bosta dve preizkušnji ob sotočju Save in Donave. Dirka, ki je bila minulo nedeljo v Kragujevcu, je že opozorila na tiste tekmovalce, ki imajo letos največje možnosti. Seveda so tudi izjeme, saj nekateri odlični tekmovalci na izjemno zahtevni (slabi) stezi v Kragujevcu niso imeli dovolj potrpežljivosti ali sreče. V kategoriji do 785 ccm sta tako izphdla lanskoletni prvak J. Šikioši in tretjeuvrščeni Miljkovič, medtem ko se mnogi znani tekmovalci — med 49 udeleženci - sploh niso uvrstili na dirko oziroma med 20 najboljših (Šilo-vič, Nikolič in tudi naš Djaniš). Vrstni red šesterice najboljših: 1. Miličevič (Zastava) 15, 2. P. Milenkovič (Jugoauto) 12, 3. Bečar (Željezni-čar) 10, 4. Otenheimer (Beograd) 8, 5. Pavlin (Donit Olimpija) 6, 6. Hadžič (Željezničar) 5. Največji osip je bil v kategoriji do 1150 ccm, grupa ena. Djelmaš (lani enajsti) se ni uvrstil v finale. Milenkovič, Mirič. Katunarič, Dobrohotov, Blanuša in drugi, ki so bili lam med najboljšimi, pa se niso uvrstili med prvo šesterico. Vrstni red: 1. Vesnič (Jugoauto) 15*. 2. Žurka (Zastava) 12, 3. Vidic 10, 4. Studen (oba Donit Olimpija) 8, 5. Mikša (Siget) 6, 6. Šikloši (Zastava) S itd. V najmočnejši kategoriji je bil ogorčen boj s presenetljiyo majhnim osipom. Naj več je presenečenje je pripravil Macukič, ki je zaradi težav z avtom osvojil šele peto mesto. Vrstni red: 1. Filipovič (Siget) 15, 2. Milovanovič (Jugoauto) 12, 3. Vlah (Ina) 10, 4> Regvart 8, 5. Macukič (oba Dinamo) 6, 6. Urbančič (Donit Olimpija) 5 itd. V konkurenci društev je zanesljivo prevzel vodstvo lanskoletni prvak Jugoauto, ki se je letos okrepil še z Vesničem: 1. Jugoauto (Beograd) 39, 2. Zastava (Kragujevac) 32, 3. Donit Olimpija (Ljubljana) 24, 5. Siget (Zagreb) 21,6. Željezničar (Sarajevo) 15 itd. R. R. ŠEŠČE PRI ŠEMPETRU - KS Še-šče je priredila turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 10 ekip. Zmagala je Latkova vas, ki je v finalu odpravila Gomilsko z 2:0. Tretje tne-sto jc osvojila ekipa Matk, ki je premagala Ločico s 3:1. JOŽE GROBELNIK TENIS J Connors Izpadel PARIZ - Američan Connors je na *xiprfem teniškem prvenstvu Francije izgubil proti Špancu Higuerasu z 2:6. 2:6. 2:6. Argentince Vilas pa jc premagal Francoza Yanicka Noaha s 7:6. 6:3. 6:4. V mladinski konkurenci se je Jugoslovanka Sabrina Goleš uvrstila v 3. kolo z zmago nad Afganistanko Riach s 7:6. 6:3. V ženskem finalu v soboto bosta igrali Navratilova in Jaeger. Prva je zlahka premagala Mandlikove s 6:0, 6:2, druga pa je prizadejala boleč poraz prvi nosilki Chris Evert-Lloyd, saj jo je ugnala kar s 6:3, 6:1. V 3. kolu turnirja mladink je naša Šašakova izgubila proti Barrable (JA) z 2:6, 3:6- JADRALSTVO V vodstvu Čerin Lesce PTUJ - Tretji tekmovalni dan na letališču v Moškanjcih je bil uspešen. Na hitrostnem preletu Moškanjci-Ko-privnica-Moškanjci (140,8 km) je zmagal Thaler (Lesce) s hitrostjo 90,20 km na uro. Tekmovanje je končalo 32 jadralcev, uvrstili pa so se takole: 1. Thaler (Lesce) 993, 2. Lukman (Mb) 980, 3. Šimenc (Lesce) 975, 4. Čerin (Lesce) 973. S. Čuš (Ptuj) 939, 6. Poglajen (Ce) 937 itd. Po treh dneh je skupna uvrstitev: 1. Čerin 2.905, 2. Šimenc 2.891,3. Pfeifer (M. Sobota) 2.714, 4. Kolarič (Ptuj) 2.680, 5. Berginc (Ce) 2.675, 6. Lilija (Ce) 2.599, itd. Na 22. mestu je edina ženska udeleženka Milena Cestnik (Ptuj). MILAN ZUPANC Rekord štafete Gorice Dobri dosežki atletov in atletinj iz SRS na mitingu Bora v Trstu TRST - Slovensko športno združenje Bor je bilo prireditelj uspelega nočnega atletskega mitinga, na katerem so največ uspehov dosegli atleti in atletinje iz Slovenije. Moška štafeta AK Gorica je v postavi Gregorič, Urbančič, Blažej. Humar dosegla nov republiški rekord na 4x100 m s časom 41,8 Najpomembnejši izidi - moški, 100 m: Fabčič (Lj) 11,1, 3. Vadnal (Po) 11,5, 200 m: Humar (G) 21,4, 4. Gregorič (G) 22,0, 5. Fabčič (Lj) 22,4, 800 m Mohorovič (Nm) 1:54,0, 6. Markovič (Ol) 1:54,8, 9. Šikonja (Nm) 1:57,4, 4x 100 m; Gorica 41,8, 400 m ovire: Frisano (Vid) 53,0, 3. Urbančič (G) 54,6, 4. Tavčar (Ol) 55,7, višina: Martini (Trst) 210, 2. Adamič (G) 205, 4. Tišma (G) 200, 5. Bilač (Po) 193, daljava: Milani (Trst) 701, 3. Bilač (Po) 672, 6. Gostinčar (G) 652, krogla: Lakner (Lj) 13,77, 4. Rutar (Po) 11,96, (6 kg): Čulig (Tr) 13,69, ženske, 400 m: Pistrino (SNIA) 55,1, 2. Paškulin (Ol) 57,1, 800 m: Tanceri (Trst) 2:15,4, 2. Kmet (Ol) 2:18,6, 3. Klavora (Pos) 2:26,4, 100 m ovire: Papič (DZ) 13,9 - osebni rek., 4. Eržen (Nm) 15,5, višina: Lapajne (G) 181, 2. Kolar (Ol) 175, 3. Rant (Ol) 172. 6. Mlekuž (Po) 160, daljava: Vrkič (DZ) 582, 2. Pušeli (DZ) 575. J. N. ŠE 9 DNI DO »MUNPIALA« NARANJITO POROČA Nezadovoljni Francozi TOULOUSE — Francozi so odigrali zadnjo tekmo pred odhodom na SP in izgubili z Walesom z 0:1. Tako na tretji tekmi zapored niso dosegli gola. Izgubili so že namreč s Perujem z 0:1. in igrali z Bolgarijo 0:0. Še nekaj reprezentanc je odigralo zadnje preizkusne tekme pred »selitvijo« v Španijo. Čile je v Santiagu premagal brazilskega prvoligaša-Botafogo s 4:1 (3:0), Kuvajt je v Rabatu igral z Marokom 3:3 (2:1), Poljska je v Reutlingenu v ZRN premagala enajsterico Stuttgarta z 2:1 (2:1), Anglija je gostovala na Islandiji in z domačo reprezentanco igrala samo 1:1 (0:1), Belgija pa je v Bruslju premagala moštvo Ajaxa s 4:2 (2:1). Po tej tekmi je belgijski selektor dokončno odredil 22 igralcev za SP. Zadnji test ekipe ČSSR PRAGA — Po oceni selektorja ekipe . CSSR Venglosa sklepne priprave potekajo natanko po načrtih. Največ pozornosti je posvetil organiziranju hitrih nasprotnih napadov ter napadalni igri nasploh. Ali je bil Venglos pri kovanju taktike uspešen ali ne, bo moč videti že 17. junija, ko bo CSSR igrala prvo tekmo s Kuvajtom. Čehoslovaki so v zadnji tekmi premagali poljsko moštvo Szombierki s 3:1, z Visokih Tater pa se bodo zadnjič spustili danes, ko bodo imeli v Pragi zadnji test v igri z ekipo Niirnberga. Greemvood ne mara mladih -v LONDON - Angleški selektor Ron Greenwood se zanaša predvsem na starejše in izkušene igralce. To mu zamerijo tudi angleški novinarji, ki menijo, da na »mundialu« ni mogoče uspeti, če v ekipi ni mladih moči, kakršna je na primer Ma-radona pri Argentini. Angleži bodo v Španiji igrali v glavnem s »starci«, kot so demence, Brooking, Neal, Keegan, Mc Dermott, Shilton, ki imajo nad 30 let, medtem ko so upi Hodle, Sansom, Robson, Morley, Regis in še'nekateri zapostavljeni. • Kralj na otvoritvi SP MADRID - Španski kralj Juan Carlos se bo udeležil slovesne otvoritve svetovnega nogometnega prvenstva 13. t. m. na štadionu v Barceloni, kjer bosta svetovni prvak Argentina in Belgija odigrali prvo tekmo SP 82. Nekaj je tudi možnosti, da si bo kralj ogledal prvo tekmo španske reprezentance, ki 16. t. m. v Valenciji igra s Hondurasom, zanesljivo pa je, da si bo Juan Carlos ogledal finalno tekmo 11. julija v Madridu. V Španiji še ni pravega vzdušja MADRID — Španska televizija je sicer po prihodu svetovnih prvakov iz Argentine gromoglasno objavila »mundial je stekel«, toda v Španiji, za zdaj še ni pravega nogometnega razpoloženja. V Argentini pred štirimi leti je bilo vse drugače, dežela je že več tednov pred SP živela za prvenstvo, v Španiji pa je vse razmeroma mirno. Krivec je, kot vse kaže, turistična agencija »Mundiae-spana«, ki razpolaga s 50 odstotki vstopnic in večino hotelskih uslug. Vzrok za mir pa so seveda cene, saj je za enoposteljno sobo treba na noč plačati tudi do 150 dolarjev. V rudarski sklad 1,8 milijona ZENICA — Za tekmo Jugoslavija — selekcija BIH so prodali vseh 23.000 natisnjenih vstopnic. Čisti dohodek znaša 1,8 milijona dinarjev, ves denar pa so nakazali v sklad »12. maj«, ki je. namanjen za pomoč družinam rudarjev, ki so bili žrtve nedavne nesreče. Speedwayisti za »zlati znak občine Krško« Na nedeljskih dirkah (ob 15. uri) izbrani tekmovalci iz šestih držav . KRŠKO — Štadion Matije Gubca v Krškem je že od nekdaj žarišče vr-hunskga speedwaya. Tej tradiciji bodo Krčani ostali zvesti tudi v nedeljo 6. t. m., ko bodo ob 15. uri priredili mednarodne speedwayske dirke posameznikov za »Zlati znak občine Krško«, lovoriko torej, za katero se bodo izbrani dirkači odslej potegovali vsako leto. Že za nedeljsko tekmovanje je neumornim organizatorjem uspelo zbrati imenitno konkurenco iz šestih držav. Avstrijo bosta zastopala brata Adi in Robert Funk. Češkoslovaško Kučera in Sova, Italijo Zare-mella in Andriolo, Madžarsko Mesa-roš in J. Sziracky, ZRN Eder in Nie-der, v Jugoslovanskem zastopstvu pa bodo St. Kekec, Kocuvan, Kocmut, domačini Žibert, Omerzel in Gerje-vič, rezervi pa bosta Pavlic in Horvat. Glavni sodnik na prireditvi bo Rado Kranjc, delegat AMZJ Oto Škofič, direktor dirke pa naš dolgoletni državni prvak in reprezentant Franc Babič iz Krškega. »Prireditelji pričakujemo lep obisk, saj je za nedeljske dirke povsod zelo veliko zanimanje,« je povedal Stanko Žigante, dolgoletni športni delavec, brez katerega ne mine nobena speed-wayska dirka v Krškem. V četrtfinalu ni bilo presenečenj Zanimivi, a tudi ostri boji za jugoslovanski nogometni pokal na območju Slovenije LJUBLJANA — Nogometaši Rudarja iz Titovega Velenja, Slovana, Izola in Maribora so polfinalisti letošnjega tekmovanja za jugoslovanski pokal na območju Slovenije. Rudar (T. V.) : Šmartno 5:0 (0:0) TITOVO VELENJE - Hud naliv v prvem polčasu je obema enajstericama preprečil pokazati, kaj znata. V drugem polčasu pa so drugoligaši z golom Mišetiča v 54. min. dokončno strli odpor borbenih gostov. STRELCI: Mišetič, Omladič, Zir-dum. Kodre in Narandža. Pred 200 gledalci je sodil Sitar (T. V.), ki je tik pred koncem izključil gostujočega igralca Hrena in pokazal še štiri rumene kartone. Izola : Stol s 4:1 (1:1) IZOLA - Tekma je bila precej groba. Domači nogometaši so šele v drugem polčasu ugnali goste, ki so igrali odprto. Sodnik Prekič (N. G.) je pokazal 2 rumena kartona, v 33. min. pa izključil domačega igralca Lovrenčiča. STRELCI: Scotto 2 ter Žiža in Gregorič po 1 za Izolo, za goste pa je bil uspešen Fricelj. L. O. Vozila (veterani) : Slovan 3:5 (1:1, 1:0) NOVA GORICA — Novogoriški veterani so se ljubljanskim republiškim ligašem izvrstno upirali. Celo vodili so. V drugem polčasu pa je ekipi, ki je v povprečju starejša od 35 let, pošla sapa. V regularnem času pa se je zanimiv boj končal brez zmagovalca. Slovan je bil uspešnejši pri strelih z 11 -m. STRELCI: Leban 2 in Klanjšček za domače, za goste pa Štucin, Bučar, Marolt, Škrlj in Djekič. Pred okoli 350 gledalci je sodil Bu-rič (Koper) Maribor : Steklar 4:1 (0:0) MARIBOR — V prvem polčasu sta moštvi na razmočenem igrišču igrali med kazenskima prostoroma. Po odmoru pa so se »vijoličasti« razigrali in prisilili goste na njihovo polovico igrišča. Najboljši na tekmi je bil vratar Steklarja Kosovec, ki je ubranil najmanj pet golov. STRELCI: Protič, Fatur, Jutriša (avtogol) in Krempl za Maribor ter Maraš za Steklarja. Pred 300 gledalci je sodil Uran (Mb). S. P. LAS VEGAS — Mehičan Rafael Limon je spet svetovni boksarski prvak v juniorskolahki kategoriji WBC: v 12. rudni je knockoutiral prvaka, Filipinca Rolanda Navareteja. Novi prvak je tedaj s 13 udarci poslal na tla Filipinca prav v trenutku, ko je odjeknil gong. Po pravilih, ki veljajo v ameriški zvezni državi Nevadi, gong ne rešuje knockoutiranega boksarja, zato je sodnik štel Navareteju do 10." PO DOMAČIH KRAJIH Postojnčani branijo naslov POSTOJNA — Občinska strelska zveza iz Postojne bo v nedeljo organizirala že 21. strelsko tekmovanje slovenskih mest z MK puško serijske izdelave. Pokrovitelj prireditve je skupščina občine Postojna. Organizatorji so na tekmovanje povabili vse najboljše slovenske ekipe. Za mnoge bo to zadnja preizkušnja pred republiškim prvenstvom, ki bo v Ljubljani 19. t. m. Naslov prvaka bodo hranili Postojnčani. Ekipa Jesenic je doslej zmagala osemkrat, ekipa Celja, ki ima tudi ekipni rekord s 1009 krogi, štirikrat, Kamnik trikrat, Kranj dvakrat, po enkrat pa Škofja Loka, Zabok in Postojna. Rekord med posamezniki si še vedno lasti Janez Otrin z Jesenic, ki je leta 1969 nastreljal 263 krogov. E. P. Primorski upokojenci na športnih terenih IDRIJA — Društvo upokojencev v Idriji je pod pokroviteljstvom OSS Idrija na športnih igriščih v Cerknem in Idriji v okviru »Tedna starejših občanov« priredilo 10. športne igre upokojencev Primorske, ki se jih je udeležilo 300 tekmovalcev iz 10 primorskih občin. Zmagovalci, balinanje: Izola, kegljanje: Koper 449, streljanje z zračno puško: Nova Gorica 650 in Roškar (NG) 168, šah: Koper 23,5, plavanje, moški: Nova Gorica 56,20 in Bucik (NG) 15.60, ženske: Sežana 112,20 in Vulesova (NG) 31,80 in reševanje križank Idrija in Oblak (Idrija); udeleženci pa so tudi kolesarili - za trim. Končni vrstni red: Nova Gorica 89 točk, Idrija 80, Tolmin 79, Izola 61, Sežana 59, Postojna 55, Ajdovščina 52, Koper 51, Piran 43 in Ilirska Bistrica 24. SILVO KOVAČ Željezničar : Železničar (NIŠ) 22:21 (11:9) SARAJEVO — V zaostali tekmi 20. kola I. ZRL za moške je domači Željezničar premagal vrstnike iz Niša z -22:21 (1 1:9). Zborovanje slovenskih jamarjev LJUBLJANA — Jamarski klub »Vinko Paderšič-Batreja« iz Novega mesta bo organizator letošnjega, 12. zborovanja slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, ki bo od 11. do 13. junija v Novem mestu. Osrednji del zborovanja bodo letos posvetili strokovnim predavanjem, ki bodo v soboto, 12. junija v novomeškem domu JLA. Predavatelji bodo najbolj znani slovenski speleologi, ki bodo z najrazličnejših vidikov prikazali raziskovalno dejavnost jamoslovcev, in sicer predvsem na dolenjskem krasu. Isti dan popoldne bo slavnostna seja domačega jamarskega kluba ob 20-letnici delovanja, na katero vabijo vse nekdanje člane, zatem pa bo občni zbor Jamarske zveze Slovenije. Zvečer bo v jamarskem taboru v Podturnu ob jami Jazbini taborni ogenj s programom. SAH SAH SAH ŠAH ŠAH Damjanovič edini zmagal Miroljubno kolo na mednarodnem turnirju v Osijeku — Popov vodi OSIJEK - Peto kolo mednarodnega šahovskega turnirja je minilo v znamenju remijev. Tako se je končalo kar 7 partij, zmagal jc samo velemojster Damjanovič - nad Vil$ndom. Rezultati 5. kola: Viland : Damjanovič 0:1, Kneževič : Popov remi, Smedercvac — Košanski remi, Poeuča : Sazsvary remi, Prihyl : Bertok remi, Tringov : Bilek remi, Hulak : Skein-bris remi. Vrstni red: Popov 3,5, Skembris, Damjanovič in Smederevac po 3, Hulak, Tringov. Kneževič, Bertok, Bilek, Pribyl in Košanski po 2,5, Viland in Pt>čuča po 2, Saszvary 0,5. Zmaga in poraz Jugoslavije ATENE — Na balkanskem mtboj-karskem prvenstvu jc moška ekipa Jugoslavije premagala Bolgarijo s 3:1 (9. II, -15, 5), Grčija pa Turčijo s 3:1. Jugoslovanke so v 1. kolu izgubile z Romunijo 2:3 (-13 -11.2, 8, -6. Bolgarija pa je zmagala nad Turčijo s 3:0. Srebrni kolajni v Slovenijo POŽAREVAC — V hotelu »Du-nav« so se končala letošnja državna prvenstva v problemskem šahu, na katerih je nastopilo 35 posameznikov in 9 tričlanskih ekip iz vseh republik in pokrajin, razen SR Črne gore. V reševanju šahovskih problemov je v ekipni konkurenci zmagala Srbija (Kovačevič, Trifunovič, M. Mladenovič) s 40,5 točke pred ekipo Slovenije (Klasinc, Ostruh, Ugren) 36,5 in ekipo BiH (Abdurahmanovič, Čatič, Kukavica) 335. Sledijo ekipe Beograda, Makedonije, Vojvodine, Hrvatske itn. V posamični konkurenci je državni prvak ponovno postal Kovačevič s 16 točkami pred Klasincem 15 in M. Mladenovičem 14,5 itn. V komponiranju tematskih šahov- skih problemov, katerih temi je zadal in nato vrstni red problemov določil mednarodni mojster problemskega šaha in mednarodni problemski sodnik FIDE Bolgar Petkov, je med ekipami zmagala Makedonija (Janev-ski, Milošeski, Mihajloski) pred ekipe BiH ter ekipo Hrvatske. V tem delu tekmovanja ekipa Slovenije ni bila uvrščena zaradi muhastega pravilnika, ki ga sodnk ni poznal, čeravno so reprezentanti Slovenije Ostruh, Ugren in Žunec imeli v skupini pomožnih matov kar 4 uvrščene probleme med prvih 10. Kajti, če bi sodnik v skupini matov v dveh potezah uvrstil tematsko pravilen, čeravno vsebinsko slabši Žuncev mat v dveh potezah na zadnje šesto mesto, bi ekipa Slovenije tudi v komponiranju osvojila srebrno kolajno. L. U. Že v petek, ob 18. uri bo v domu JLA otvoritev jamarske razstave in takoj zatem predavanje o dolenjskem krasu, medtem ko bosta zadnji dan jamarskega zborovanja dve ekskurziji. Za vse te prireditve sprejemajo organizatorji prijave še do 8. junija. Prijave je treba poslati na naslov novomeškega jamarskega kluba (Žabja vas 47), kjer dajejo tudi vse podrobne Informacije. M. R. Udeležencev Tacna 82 čedalje več Naš selektor ni imel veliko izbire pri sestavljanju reprezentance LJUBLJANA — Udeležencev slaloma na divjih vodah za evropski pokal, ki bo v soboto in nedeljo v Tacnu, je čedalje več. Prišli so še Američani, Švicarji in Belgijci, ki se že pripravljajo na tacenski slalom. V naši reprezentanci bodo tekmovali - kategorija K-l: Čižman, Abra-mič, Mata kovic, Zafirovski, Pavlovič in Delič, C-l: Lilek, Radončič in Kraljič, C-2: Pinter - Kukec, K-l, ženske: Denša. Zvezni selektor in trener Rade Kovačevič ni imel veliko izbire, ker so nekateri tekmovalci pri vojakih, zato je dobil mesto v ekipi tudi veteran Matakovič iz Zagreba. J. D. Velenjčani ne gredo na kvalifikacije TITOVO VELENJE - Karatejski klub Velenje si je kot ekipni republiški prvak pridobil pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo, vendar je izvršni odbor sklenil, da klub zaradi finančnih težav in neizkušenosti tekmovalcev na njih ne nastopi. Velenjčani so pravico nastopa ponudili drugouvrščeni Emoni iz Ljubljane, vendar tudi Ljubljančani niso pokazali zanimanja za nastop na kvalifikacijah. UNITAS ITOVARNA ARMATUR p. o. LJUBLJANA CELOVŠKA 224 UNITAS, TOVARNA ARMATUR Ljubljana, Celovška 224 objavlja prosta dela in naloge: I. ZA SEKTOR RAZVOJA IN PRIPRAVE PROIZVODNJE 1. DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA — za opravljanje delovnih nalog s področja planiranja in analiz Pogoja: visoka izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj 2. DIPLOMIRANEGA METALURGA — za delovno nalogo zasledovanja, raziskovanja in uvedbo tehnoloških dosežkov v proizvodnji na področju litja in kovanja medenine Pogoji: visoka izobrazba metalurške smeri, 4 leta delovnih izkušenj ter znanja tujega jezika 3. INŽENIRJA STROJNIŠTVA ali STROJNEGA TEHNIKA - za tehnološka dela na področju namenskih polavtomatskih strojev za obdelavo sestavnih delov armatur Pogoj: višja oziroma srednja izobrazba strojne smeri ter 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj 4. OBRATNEGA ELEKTRIKARJA - za delo pri vzdrževanju strojev Pogoja: poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj II. ZA SEKTOR PROIZVODNJE 5. več KV STRUGARJEV za delovne naloge prestavljanjajin nastavljanja stružnih avtomatov in polavfomatov Pogoja: poklicna kovinarska šola ter 2 leti delovnih izkušenj 6. več NK delavcev za priučitev pri delih v livarni, brusilnici in montaži Pogoj: končana osemletka Vsa dela združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo po samoupravnem splošnem aktu. Dela in naloge od 4. do 6. so dveizmenske. Ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi. «• Stanovanj nimamo. 3-4166 Od Montevidea n«ar MiniIc ZR NEMČIJA 1974 - SPET NESREČEN PORAZ Z »VEČNIMI TEKMECI« Jugoslovanski nogometaši so drugi krog jubilejnega 10. svetovnega prvenstva v ZRN začeli z nastopom prav proti gostiteljem. Četudi je bil tokrat sistem tekmovanja spremenjen in je osem najboljših ekip igralo v dveh štiričlanskih skupinah. je še vedno šlo za neke vrste četrtfinalno tekmo (pač z manj usodnimi posledicami), zaradi česar lahko rečemo, da so se Jugoslovani in zahodni Nemci s tem že četrtič srečali v četrtfinalu svetovnega prvenstva. Bilanca je bila pred to tekmo 26. junija v Diiseldorfu sicer v prid ZRN, ki je slavila zmago najprej v Ženevi 1954 in nato še v Mal moj u 1958, medtem ko so naši bili boljši le v Čilu 1962, toda tradicija ima v takih derbijih le drugorazredno vlogo. V obeh taborih so prav medsebojno tekmo imeli za ključno. Potem ko so bili zah