Izhaja vsak četrtek in velja s poštniao vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta-št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
41. številka.
Maribor, dne 13. oktobra 1927.
61. letnik.
Ob 10 letnici Krekove smrti.
Dokler smo imeli Kreka živega "med seboj, niimo vedeli, kaj imamo. Kotnam je umrl, smo trenutno vsi začutili velikansko izgubo, ki je zadela naš narod, ko je ravno šel v novo ¡bodočnost. Potem pa smo sikoroda pozabili, pozabili nanj, ki nam je bil kakor Mojzes Izraelcem, kc so šli iz egiptovske sužnosti. Minilo je že deset let od tega, kar je umrl dr. Krek. In ta desetletnica nam zopet stavi pred oči njega, ki ga moremo nazvali očeta, ker nam jesaisekal temelje našega sedanjega doma. Tudi mi se ga hočemo danes spomniti. Nikakor pa to ne bodi le opomin nanj, ampak bodi prerojenje našega mišljenja in delovanja v Krekovem duhu in Krekovi delavnosti.

Dr. Krekov življenjepis.
Rojen je bil pri Sv. Gregorju nad Sodražieo leta 1865 kot sin učitelja. Po očetovi smrti se je preselil z materjo, katero je zelo iskreno ljubil, na očetovo posestvo v Selcih nad Škofjo Loko. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani ter je stopil v bogoslovje. Za mašnika je bil posvečen leta 1888, na kar je sel na Dunaj študirat, da je postal doktor bogoslovja. Ker je ljubil svoj narod in ga je narod spoznal kot enega svojih najidealnejših, je postal Krek deželni in državni poslanec. Imel pa je ¡bolezen, ki mu je leta in leta nagajala, poapnenje žil. In ko je dr. Krek pred desetimi leti obiskal svojega prijatelja župnika Bajca v Št. Janžu ne Dolenjskem, je tamkaj ugasnilo njegovo zemeljsko življenje. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer mu je narod v znak hvaležnosti na grobu postavil velik spomenik
Dr. Krekovo delo.
Z eno besedo bi lahko označili Krekovo delo: Ljubezen. Sama ljubezen ga je bila in čim več je je kdo potreboval, temveč jo je dobil. Njegova ljubezen pa se ni zrcalila v govoru, v frazah ,ki napitnieah, ampak v delu. Videl je, kako naš narod potrebuje izobrazbe kakor vsakdanjega kruha in poklical je v življenje krščanska prosvetna društva ter jih organiziral v eno enoto. Videl je, kako je naš kmet posebno trpel pod oderuštvom posameznih bogatašev po deželi, pa je šel na delo in ustanov il zadruge, hranilnice ter posojilnice in tudi te je združil v mogočno Zadružno zvezo. Da bi tega dela ne zastavil, bi gospodarski položaj Slovenije bil danes kakor kje v Galiciji Videl je trpina-Slovenca, slovenskega delavca, pa mu je osnoval delavske strokovne organizacije, ki mu varuje in brani delavske
pravice. Vse njegovo delo je bilo rojeno iz ljubezni, zato je uspelo. In danes, ko je deset let že od tega, kar pokriva njegovo truplo slovenska zemlja in kar se njegov duh ra-duje v Bogu, še vse njegovo delo živi, se razvija kot zdravo drevo, ki ga je dobro usadil vrtnar dr. Krek. In naš narod od teh dreves naših organizacij zajema sad, ki mu daje moči idejnega in gospodarskega življenja.
Bodimo vredni dediči Krekovi!
'Ohranimo to, kar nam je ustvaril! Naše organizacije, bodisi posvetne, gospodarske ali stanovske kot tudi politične, bodo cvetele in bodo vedno več sadov prinašale, ako jih bomo vodili in gojili z isto ljubeznijo, kakor jih je dr. Krek ustanavljal. Vsi oni, ki so že dosedaj požrtvovalno delovali v njih in še delujejo, so vredni dediči Krekovi.
Dajmo pa Krekovega duha pred vsem naši mladini! Ona, ki v današnjih razruvanih časih ne ve, kod bi ubrala pot v boljšo bodočnost, naj se pred vsem navzame duha Krekovega. Bodimo tako idealni, kot je ¡bil on, ki je izgoreval in izgorel v idealnem ognjevitem delu za dobro našega narotia.
Bodimo požrtvovalni kot on, ki nikdar ni vprašal, kaj pa bom imel od tega, če bom deloval v društvih, zadrugah in drugod, ampak je vedno gledal le na to, kaj bodo imeli od tega — drugi, kaj bo imel koristi od njegovega dela njegov narod.
Bodimo delavni kot on, ki ni le od jutra do večera, ampak prav pogoste krat tudi od večera do jutra delal, delal, če tudi je slutil, da mu ravno to pije in močno pije njegovo življenjsko moč. Ne v pokjju in miru, sredi dela se je ¡poslovil od nas.
Bodimo pri delu veseli kot on! Veselje do dela in veselje pri delu, pa kjerkoli, posebno pa v naših organizaci-jžfii, je ona skrivnostna moč, ki nas združuje, da ne odstopimo, da hočemo dalje, da hočemo novih del in novih uspehov. In to veselje se pomnožuje posebno z uspehi po delu. Kadar je Krek videl uspehe svojega dela, je bil bolj vesel, kakor bi si pridobil bogve kaj!
Ob desetletnici Krekove smrti ne mislimo torej le na to, da ga ni več med nami! Mislimo na to, da bo njegov duh po nas vseh še nadalje med nami, da bo po svojih vrednih dedičih ohranjal Krekovo delo in ga množil ter s tem ohranil prijeten dom slovenskemu narodu!
Občinske volitve in naši nasprotniki.
Pred kratkim smo objavili članek o občinskih volitvah, v katerem smo izrecno povdarili, da so občinske volitve v prvi vrsti gospodarskega značaja, da pa so v danih razmerah, ko naši nasprotniki tudi na tem polju gonijo politiko, zelo važna politična zadeva. Nismo mislili tako brezobzirno nastopiti zoper sodelovanje v občinah tudi z onimi, ki so morda le slučajno, iz nevednosti ali zaradi mode pristaši demokratske stranke, nas danes k temu vendarle sili okrožnica demokratske stranke, ki jo je razposlala v zadevi občinskih volitev. Okrožnica navaja:
»V splošnem naj veljajo glede občinskih volitev sledeče smernice:
1.	Kjer ne moremo računati sami na kakšen poseben uspeh, je treba gledati, da se napravi kompromis, pri katerem tudi naša stranka dobro odreže in na podlagi katerega se skupna lista ne sme vložiti kot lista SLS.
2.	Kjer je napredna večina, nastopimo sami s svojo listo, po potrebi tudi skupno z drugimi naprednjaki, vendar naj ostane vodstvo volitev v naših rokah.
3.	Kjer nimamo sami večine, pojdimo z vsemi naprednimi strankami skupaj proti klerikalcem.
4.	Kjer je to mogoče, je treba izkoristiti lokalne prilike, nasprotje ene vasi proti drugi itd. v.korist našemil nastopu.«
Iz teh točk moramo posneti to-le:
1.	Našim nasprotnikom so občinske volitev samo politična zadeva. Oni bodo po volitvah v občinske zastope šteli svoje župane, svoje odbornike, svoje glasove in še glasove drugih strank, ki bi se z njimi zvezale, kot svoje ter bodo
plozali v svet: »kako rastemo!«
2.	Demokratom je geslo: Boj zoper SLS. Z vsemi stran kami se lahko združujejo, samo da gre zoper SLS, zoper ono stranko, kateri pripada velika večina katoliškega slovenskega naroda. Zdaj, ko so radičevci v naših krajih popolnoma propadli, mislijo demokrati zasesti njihove postojanke in tako ustvariti dve fronti: na eni SLS, na drugi liberalna stranka.
3.	Da pa bi dosegla svoj umazan račun, ima namen izrabiti krajevna, osebna in druga nesoglasja, ki se bi tu in tam morda pojavila, v svojo korist. Torej tam, kjer bi zaradi domačega nesporazuma ne bil mogoč složen nastop SLS, bodo ene kar za svoje priglasili, SLS pa bodo toliko glasov odšteli.
Javno seveda demokrati ne govorijo tako, kakor ta-le njihova zaupna okrožnica poroča. Javno govoričijo, da gre le za gospodarsko stran občinskih volitev, ki itak nimajo političnega pomena. Toda prav nerodni so bili, da smo mi njihovo okrožnico dobili v roke ter jih zato danes javno razkrinkamo. Naši ljudje vidijo iz tega, da bodo občinske volitve velikega političnega pomena. Zato se bodo pa gotovo tudi ravnali po navodilih svoje politične strankine organizacije.
Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
(Dalje.)
Nežno je pogledala deklico, ki se je z Overtonom raz-govarjala. Obrvi je naježila in je tako opazovala Overtona. Nehoten gib je izdal, da se ji gospodič ne dopada.
—	In tudi lani sem bil doma ob tem času — je nadaljeval Mutsuhito Dsain. — Z resnim znanstvom se bavim, toda če črešnje cveto, me nekaj domov vlečo . . .
—	Domotožje — je kimala starka. — Tudi rodna zemlja vzdihuje po svojih sinovih . . .
MutSuhito Dsain jo je hvaležno pogledal. S toplim pogledom je pogladil sive lase tetke Bettsy, potem pa je skrivaj na dekle dvignil začudene oči.
—	Oprostite, — ga je predramila matrona — jaz sem že starejša dama in se le staromodno znam razgovarjati. Prazne družabne uljudnosti ne morem prenašati; od ljudi, katerih osebnost me zanima, vedno le to vprašam, kar se tudi meni dopada . . .
—	Lepo — je dvorjanil Mutsuhito Dsain. — Tudi jaz nisem prijatelj družbe. Le znanstvenim poizkusom živim.
Tetka se mu je materinsko smejala.
—	Enkrat že pride čas, »ko bodo črešnje zrele«, in takrat ne bodete sami, g. Mutsu . . .
—	... hito — ji je pomagal.
Nehote je pogledal na deklico in Overtona.
—	Srečen, komur ni omrežila srca zaljubljenost — je sanjarila tetka Bettsy.
Pri nas, -na Japonskem, je ljubezen drugačna, ko tu — je rekel Mutsuhito zamišljeno. — Naše žene še niso na isti črti ravnopravnosti in osebne svobode, ko evropejske ali ameriške dame. Naše žene so revne, male sužnje, igračke, majhne lutke; naše hitre male žene so slabe in otročje . . .
Overton je naravnaval kukalo, med tem je moral nekaj lepega praviti deklici, ker je 'Alice zarudela. Mutsu-
hito Dain je to opazil in vztrepetal. Starka je zgubala čelo in nežno pravila dekletu:
—	Dragica, kakor vidim, se zelo dobro zabavaš, ker si se spozabila na naj . . .
—	Draga tetka, mr. Mutsuhito te prijetno zabava — se je Alice smejala proti Japoncu. — Tudi Overton govori o zelo ljubkih in zanimivih stvareh.
Profesor Brinkley se je prikazal z novimi gosti. Dva mlada lorda je pripeljal. Ribjeoka, rumenkasta Anglosasa sta dala pogovoru drugo smer. Konjske dirke, 'lov, gledališče in druge stvari. Mutsuhito Dsain je neopaženo zapustil družbo.
—	Z Bogom — je tiho pozdravil in se pomešal med
goste.
Pri enem stebru je obstal in zijal na oder. Brinkley-jeva hči! Kako čudovita, kako brezskrbna in srečna! — Overton, srečni Overton . . .
III.
Svinčnik, s katerim je pisal obrazce, mu je padel iz roke. Sledil mu je z očmi, ko je padel na papir; mislil je, da ga pobere, a ni segel za njim. Neko zaspano slabost je čutil v rokah in v glavi. Kop — kop . . . Srce mu je tolklo.
Kaj hoče on, Japonec?
Nič. in vse. Toda »nič« je največji v svetovju; »vse« ima prostor v njem . . .
Zdelo se mu je, da se sam sebi smeje, toda ni se smejal. Izraz obraza je ostal mrk, nespremenljivo mrk. Toda človek ima dva obraza: zunanjega in notranjega. Oni je obraz telesa, ta obraz duše. Zunanji obraz ničesar ne pokaže, ako človek zna gospodovati nad samim seboj . . .
Gospodovati? Na trdem obrazu se je stresla žilica. Dozdevalo se mu je, da sedi v dirjajočem vozu, ki so ga pograbili konji. V njem samem so ti konji, on sam je tudi voz, v njem je tudi ona neskončna cesta, po kateri drvi voz obupa. Kam drvi? V samega sebe se vrne. Kaj je z njim? Nič. In najstrašnejše . . .
Zaljubljen!
Kako bela beseda! In kako črna . . .
Zaljubljen . . .
Zaljubljen je bil tudi ob drugih prilikah, a tista zaljubljenost ni bila taka. Doma, v Nagasaku, je od družine ku-
pil eno majhno dekle, peljal ga je domov in se z njim igračkal. Samo toliko. Dekle se mu je vsedlo k nogam in je bren-kalo na kitaro ter s sladkim, tankim glasom pelo pesem o belem mornarskem častniku, ki je na veliki ladiji odnesel s seboj žalostno srce male deklice . . . Lepa je bila. Ljubka je bila. Dekle še sedaj živi in pričakuje njegov povra-tek, ker mu je obljubil, da se po končanih študijah vrne in ga več nikdar ne zapusti.
Dekle . . .
Uboga revica ljubega Boga . . . Oh, ta ljubezen je popolnoma drugačna! Ta ljubezen žge, ko ogenj. Ko da se na srcu kadi živa žerjavica! Ta ljubezen in tiho sanjarjenje, kakor misli človek na malo deklico; ta ljubezen je vihar, ki lomi dušo, ta ljubezen je taifuin, japonski orkan . . .
Vstal je, omahovaje je stal za mizo, potem pa je začel hoditi po laboratoriju, ko da nekaj išče. Samega sebe je iskal. Nato se je s počasnimi koraki zopet podal na svoj prostor in je mirno obstal. Kakor obstane urni kazalec. Delati! Tiho se je spustil na stol in je začel razreševati velikanski obrazec.
Nima smisla. Kaj išče matematično formulo, ko niti samega sebe ne najde? On je x. Neznanka. Rumeni x, katerega vrednost pozna profesor Brinkley. Misleči x, ki v zaljubljenosti, v veliki enačbi niti svojih čustev ne zna iz-računiti . . . Neumnost.
Mutsuhito Dsain se je bavil sam s seboj, upadle oči so se mrzlično svetlikale, suho in brezradostno. Vroče čelo je pokopal v dlani in je poslušal bežeči čas. V laboratoriju je vladal top mir in v tihoti je slišal ropot: sekunde prihajajo in odhajajo, vsaka potuje z milijon vozovi in v milijon vozovih pelje radost in žalost človeštva. Kako prijetno je v samoti! Ko človeka muči tisoč dvomov. Kaka strahota je biti tako sam! Ko se človek samega sebe boji . . .
Profesor Brinkley je na univerzi. Kje pa je Overton? Overton sedaj gotovo zabava gospodično Alice, saj od zabavnega večera sem skoraj vsak dan gre tje. Overton je celo pri tem srečnejši! To je razumljivo. Bel mož. Belo dekle. Rumen mož — belo dekle, to bi bilo zelo čudno . . . Toda ali barva dela človeka?
Profesor Brmkley je veselo vstopil v laboratorij; vedno je bil tem bolj vesel, čim večje delo je dovršil. Japonec
Danes svetujemo kot odgovor na hinavsko nakano demokratov to, da v naših občinah zatrete vsako sled po SDS in da z njo, ki si je nadela nalogo organizirati v občinah vse, kar je mogoče, zoper SLS, nikjer ne sklepajte kompro misov. SDS je napovedala brezobziren boj nam, mi pa ji ga vrnimo, a vrnimo tako, da zmagamo na celi črti!!
Da bomo nasprotnike poznali.
Z Ljubljano se bahajo.
Demokrati se zelo bahajo z »zmago« v Ljubljani. Če pa podrobneje pogledamo to »¡zmago«, bomo videli, da tako zmagujejo, kot rajna Avstrija napram Rusom. Vsak dan je bila nova zmaga, pa vsak dan smo šli bolj — nazaj. In tako je tudi v Ljubljani. Niso še daleč časi, ko je bila Ljubljana tako liberalna, da je naša stranka imela po 2 ali 3 odbornike. Toda v teh volitvah je naša stranka sama priborila 19 mest v občinskem svetu. Demokrati si pa sami še v volitve niso upali, pa so zbobnali skupaj napredni blok, kti jim je dal 23 mest, toda to niso le demokratska mesta, ampak tudi od drugih strank. Tako se pa demokratska stranka baha s pavovim perjem. Če bodo pa imeli župana in koliko časa ga bodo imeli, je pa seveda drugo vprašanje.
Naši nasprotniki se družijo.
Zanimivo je to, kako se naši politični nasprotniki družijo v eno fronto, pa — jih nič ni sram! Pribičevič in Radič se kušujeta in tolčeta po rami. Radič dela to v — zahvalo za ono preganjanje, s katerim ga je Pribičevič zasledoval, da se je skril pred njim v luknjo! To jim mora pa že huaa presti, da taki ljudje sklepajo zveze prijateljstva! Še bolj zanimivo pa je to, da isti ljudje potem nam očitajo, ako si iščemo zvez in prijateljev. Proti združenim nasprotnikom je treba iti združeno!
Vedno smo izdajalci!!
To je res imenitno, kako znajo naši demokrati! Preje, ko smo ¡bili sami, so nas v Beogradu tožili, da nočemo s Srbi, da smo izdajalci domovine in ne vemo, kaj še vse! Zdaj, ko smo v vladi, v kateri so tudi Srbi, in nastopamo skupno z radikali, pa smo zopet izdajalci domovine! Pa ustrezite demokratom, če morete, ki so se že naravnost o-smešili s to svojo gonjo zoper klerikalnega lintverja in njegova izdajstva.
Zveza s framazoni.
Demokrati silno vpijejo, češ, da smo zvezani s framazoni, to je brezverci, ki so organizirani proti kat. Cerkvi. Ali mislite, da se demokrati bojijo, kaj bo zdaj z našo vero (in z našo Cerkvijo in z našim katoliškim narodom, da so tako zoper to zvezo? Nikakor ne. Demokrati se zveze bojijo ravno zaradi tega, ker bodo zdaj srbski framazoni pustili katoliško Slovenijo v miru, ker bodo celo framazoni delovali na to, da se uredi razmerje med našo državo in katoliško Cerkev. To in še marsikaj drugega jezi frama-zonsko demokartsko srčece, da skače kakor mlado mače. Nam taka zveza škodovati ne more, ker je 'bolje, da poleg framazonov vladajo tudi zastopniki katoličanov, kakor pa, da bi vladali sami framazoni!
Med Bogom in hudičem
plava že čisto zmešano glasilo radičevcev. To mu ne gre v glavo, zakaj on dobiva iz vseh župnij enako sporočilo, da so duhovniki povsod, pa vsi brez razlike to nedeljo povedali s prižnice ono znamenito 'besedo Učenikovo: »Nikdo me more služiti dvema gospodoma, Bogu in mamonu . . .« Seveda, on se ne razume toliko na cerkvene reči, da bi vedel to, da morajo po vseh cerkvah brati vsako nedeljo evan gelij in da je na tisto volilno nedeljo prišel ravno označeni evangelij. In ¡kjer so duhovniki besedo Gospodovo razložili, so jo gotovo prav razložili, kar kaže posebno razburjena pisava radičevskega lističa, ki tudi ne more služiti
dvema gospodoma, pa Bogu z napadi na Cerkev in duhovnike gotovo ne služi. — Tudi Radič sam se je zelo razgiftal zaradi tega in prvo, kar je predlagal v Beogradu, je bilo, da je treba katoliške duhovnike gospodarsko uničiti! — Pa bo zopet prišel in lovil katoličane z besedami: »Hvaljen Isus in Marija!«, pa bo zopet nosil svečo pri Rokovi procesiji, kadar bo treba ljudem nasuti peska v oči. Toda moti se, če misli, da mu bo ta gonja kaj 'pomagala. Le do golega naj se razkrinka ta politična hinavščina.
Slučajno nimajo milosti vere . . .
Radičevci imajo tudi svojo posebno prosvetno organizacijo. Imenujejo jo »Zvezo fantov in deklet«. Imeli so občni zbor in tam so povedali med drugim tudi to, da oni — združujejo vse, one, ki imajo milost vere in one, ki bi te milosti slučajno ne imeli. — To pa je res izvrstna stavba na »temelju naukov naše Cerkve«. Radovedni smo, kako so te svoje člane in članice sedaj ocenili, kdo ima slučajno milost vere in kdo je slučajno nima. In če združujejo vse skup, kaj nastane iz tega? Ena garjeva ovca 100 zdravih garjeve napravi. Ena gnila jabolka vsem ostalim gnilobo povzroči. Tako je tudi pri ljudeh. Če se oni, ki imajo milost vere, družijo s takimi, ki te milosti nimajo, lahko vedo, kaj jih čaka. S to svojo izjavo so se radičevci najbolj razkrinkali, da jim nikakor ni resno za temelje krščanstva, njim je le za ljudi, ali imajo milost vere, ali je slučajno nimajo. Zato prav odločno svarimo našo kmetsko mladino pred to novo pastjo. Naša mladina v naša katoliška prosvet na društva!
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada ima večino od 315 — 206 glasov. Predno je bilo kako glasovanje v narodni skupščini, so naši nasprotniki še vedno vpili, da sedanja vlada nima večine. Pribičevič in Radič sta namreč ponudila Davidoviču, da glasujeta za demokratskega kandidata, ki naj ibi bil predsednik narodne skupščine. Mislila sta, da na te limanice bo Davidovič šel, in bo kakega svojega hotel spraviti na predsedniško mesto in ne radikala Periča. No in na prvi seji narodne skupščine dne 6. t. m. so bile volitve. Volilo je 305 poslancev. Za N. Perča jih je glasovalo 206, za Pribičevičevega kandidata pa 90, to je njegovi in Rad i cevi 'poslanci. Zdaj pa je bilo — glorije konec, vlada pa ima dvetretjinsko večino!
Pretep v narodni skupščini. Če bi kdo mislil, da se zna jo samo fantje na vasi pretepavati, bi se celo motil. Tudi nekateri poslanci mislijo, da spada to k njihovi časti. V četrtek so namreč bile volitve v odbor, ki bo določil, kdo je pravzaprav poslanec. Ob priliki teh volitev so se prepirali, ali ima predsednik Peric volilno pravico ali ne. Ta prepir je trajal nad dve uri, končal pa je s pretepom za volilno posodo. Ko je hotel oddali predsednik svojo glasovnico, je skočil k volilni posodi radičevec dr. Pernar ter jo je z roko pokril. Tudi drugim poslancem ni pustil blizu, da bi volili. Seveda so drugi navalili na njega in čeprav je močen, je konečno moral podleči krepki roki poslanca Žebota, ki ga je zgrabil ravno v trenutku, ko je hotel vse glasovnice raztresti po dvorani. Za kazen za svoje nekulturno obnašanje je bil zato dr. Pernar izključen od 3 sej iz narodne skupščine.
Verifikacijski odbor, ki potrjuje poslance, če so pravilno izvoljeni, je sestavljen tako: 7 radikalov, 5 demokratov, 2 naša, 4 radičevci, 2 Pribičevičeva, 1 zemljeradnik. Vlada ima v tem odboru 14 in opozicija 7 zastopnikov. Ta odbor bo sklepal tudi o ljubljanskem mandatu, zoper katerega je vložena pritožba. Predsednik odbora je dr. Subo-tič, tajnik pa dr. Behmen.
Za razčiščenje v demokratski stranki. Zelo neprijetno je demokratskim ministrom v vladi, kadar se čuje, da Davidovič sklepa na drugi strani dogovore z Radičem in Pri-bičevičem. Izgleda, kakor da bi uganjali himavščino. Zato so sklenili ti ministri, da zahtevajo od celotnega kluba, da J
jih podpjra v sodelovanju z radikali in SLS, ali pa, da jim izreče nezaupnico. S to zahtevo se je položaj konečno razčistil z zmago Marinkoviča, ki je v vladi.
Skrb vlade za Slovenijo. Če je vsaj eden naš človek v vladi, se to takoj pozna. Ko smo bili spomladi v vladi, smo lzposlovali, da se je dovolil kredit 4,296.000 Din za ceste v Sloveniji. Ko smo šli iz vlade, se kredit ni izplačal. Sedaj pa, ko smo zopet v vladi, se je dovoljeni kredit tudi nakazal. In tako dobimo za naše deželne in okrajne ceste v Sloveniji 4,296.000 Din, kar bo vsaj za prvo silo zaleglo da se bodo ceste uredile in zboljšale.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Med nami in Bolgarijo
je prišlo do ponovnega nesporazuma. Že smo bili blizu temu, da se obe državi kar najbolj približata, toda prišlo je vmes nekaj, ¡kar je to zbližanje preprečilo. Macedonija, najbolj južni del naše države, je donesla to zapreko. Mace-donci silijo pod 'bolgarsko oblast, v kateri so nekoč bili. Ker se sami ne morejo s silo upreti, pa prihajajo preko meje iz bolgarskih gozdov cele tolpe ljudi, ki potem po Mace-doniji ropajo, ubijajo, zažigajo. Naša država seveda tega ne more pripustiti. Bilo je že veliko teh napadov makedonst-vujučih, kakor se te organizirane čete imenujejo, toda tega pa še ni bilo kot zadnji čas, ko so pretekli teden ubili generala Kovačeviča, poveljnika naše vojske v Štipu. Naša država — to je razumljivo — ne more mimo pripustiti, da bi iz sosedne države prihajale čete, ki bi nam na naši zemlji ubijale našo vojsko in uničevale naše domove. Zato je sklenila zasledovanje teh čet do meje bolgarske. Istočasno pa je zahtevala od bolgarske vlade, da tudi ona razžene te čete na svojem ozemlju. Bolgarska vlada pa pravi, da ni odgovorna za to, če se te čete skrivajo po bolgarskih gozdovih in da sama nima moči jih razgnati, ker nima vojske. Spor pride najbrž pred Društvo narodov. Krvavega spopada se ni bati, če tudi si ga želi — Italija, ki bi v tem slučaju seveda nastopila zoper našo državo.
Nad Italijo se bo to še maščevalo. Naši ljudje v Italiji trpe najhujša preganjanja. Fašizem jim počasi uničuje vse. Vzel jim je šolo, vzel jim je društva, vzel jim je časopisje in knjige, jemlje jim zdaj tudi gospodarske ustanove in druge. Do golega hoče fašizem izropati našega človeka. — Poleg tega pa ruje Italija, kjer more, zoper našo državo. Tudi v sporu z Bolgarijo dela zoper nas in kdo ve, če ravno ona ne podpira tistih tolp, ki prihajajo zopet v Macedonijo, ker so opremljene z najmodernejšim orožjem.
Med Francijo in Rusijo razmerje še nikakor ni urejeno. Ker zahteva Francija brezpogojno, da ruski poslanik Rakovski odide, ko preveč deluje v zvezi s komunisti v Franciji. Rusija ga seveda težko žrtvuje.
Na Češkem so dne 17. t. m. občinske volitve. Dasi so tudi tam te volitve važne predvsem za gospodarstvo v občinah ,'jih vendar vse stranke smatrajo za strogo politično zadevo ter bodo tudi po izidu teh volitev cenili moč posameznih političnih strank. — Češko je obiskal francoski trgovski minister, ker bo dobila Češka večje posojilo. — Češka odda svoje železnice v zasebne roke, najbrže družbi, iki se bo pogajala tudi z našo državo v isti zadevi.
Sredozemski blok, zveza držav na Balkanu in še druge zveze se jKtjavljajo v meddržavnem političnem življenju, ker države uvidevajo, kako zelo pametno je, če se naslonijo druga na drugo in ne, da so tako zaplankane in sovražne med seboj.
Revolucija v Mehiki je znova zadivjala. Točnih poročil ni, ker Calles, ta odpadnik in .krvnik katoliškega ljudstva, ne pošilja v svet resničnih poročil, drugače pa je meja popolnoma zaprta. Res je le, da so se organizirale čete, ki so pod vodtsvom dobrih generalov hotele streti moč tega človeka. Poročila pa pravijo, da sta dva generala teh čet že umorjena in da je revolucija zatrta. Če tudi katoličani neposredno ne vodijo te revolucije, vendar bi za Mehiko bilo dobro, da bi se strla moč vladajočih brezvercev, ki so v
ga je nemo pozdravil, potem pa se je sklonil pri mizi in nadaljeval delo.
Nekoliko pozneje je profesor prišel iz svoje sobe.
—	No, prijatelj Mutsuhito, ikako daleč ste? — si je zadovoljno mel roke. — Orjeta ono visoko matematiko, ko kak orjak trdo ledino . . .
Mutsuhito Dsain je molčal.
—	Ne posreči se mi, — je potem iztisnil skoz stisnjene zobe.
—	Kako to? — se je smejal stari znanstvenik. — To je vam igrača . . .
Pogledal je stolpe številk; čelo je nabral in z enim pogledom je preletel celo številčno polje.
—	Kaj je to? — si je popravil špegle. — Kaj delate? — je začudeno gledal asistenta. — Ves obrazec je napačen! Glejte . . . glejte . . . glejte ... — je podčrtal drugo za drugim.
Mutsuhito Dsain je stal s povešeno glavo.
—	Kaj vam je? — ga je gledal profesor Brinkley začudeno. — Neverjetno! Ali tako hočete sestaviti električni zrakoplov?
—	Bolan sem — je mrmral malodušno.
Stari znanstvenik je osupnil.
—	Kaj vam je? — je vprašal nemirno.
Mutsuhito Dsain je molčal.
—	Recite, prijatelj, povejte odkrito — je vstal profesor Brinkley. — 'Res ste bledi — mu je gledal v lice — in če prav vidim, ste nekoliko shujšali. Kaj vas boli?
Čelo maldega znanstvenika je bilo potno.
—	Vi imate vročino! Hodite, popeljem vas na vaš stan, takoj pokličemo zdravnika . . .
—	Hvala — je spoštljivo odvrnil Mutsuhito Dsain — organizem je v redu . . .
—	Nemogoče! Ali pa morda kaka duševna potrtost?
Japonec je trmasto molčal.
—	Kaj vam je — ga je nežno dalje izpraševal. — Bojim se radi vas — ga je za roko prijel. — No, hodite z menoj in mi povejte — ga je peljal proti svoji sobi. — Nekaj skrivate pred menoj . . .
Mutsuhito Dsain mu je obotavljaje sledil.
—	Vedeti hočem — je zaprl vrata Brimkley. — Jaz sem vaš očetovski prijatelj in imam pravico do tega . . . Mate-rijelna skrb?
—	Ne — je odgovoril.
—	Nego kaj?
Dobrohotni obraz se mu nenadoma zjasnil.
—	Razumem — je pokimal s priznanjem. — Domo-tožje . . .
Mutsuhito Dsain se je obotavljal.
—	Hrepenim po domovini, toda . . .
—	Pojdite torej domov! En skok. Par tednov počitka vam ne bo škodovalo. Potem pa tem boljše . . .
—	Ne morem iti — je zmedlo momljal.
—	Kako ne (bi mogli iti! Dobite dopust.
—	Ne morem . . .
—	Kako? — iso se mu razkolačile oči. — Koga vraga? Tiho je skimal.
—	Ali ste zaljubljeni?
Mutsuhito Dsainov obraz je zarudel, potem pa je kri izginila iz njega. Skoraj uničen je stal pred profesorjem.
—Da — je mirno pritrdil.
Stari gospod se je veselo smejal.
—	Prijatelj, to ni sramota! Priznam, svoj čas sem tudi jaz padel preko tega. To je tako ko ovčja garja . . . Ali morda ¡bolj resen slučaj?
Japonec je brez besede prikimal.
—	In ako nisem nadležen, ali je lepa dama?
—	Krasna . . .
—	Blondinka? — ga je šaljivo izpraševal.
—	Rujava . . .
—	Seveda — je kimal prizanesljivo. — Oh, srečna mladost! Tako že razumem oni obrazec —.je meril na zapiske. — Tako krasno oslarijo naredi le zaljubljen človek!
Obrisal je očala in se dalje šalil.
—	Da. V japonskem delu sem videl mnogo ljubkih in ličnih žensk.
Mutsuhito Dsainu se je zopet vrnila prisotnost duha.
—	Ni Japonka"— je pripomnil tiho.
—	Aha! Še bolj zanimivo. In vrača ljubezen?
—	Ne verjamem — je otemnel rumeni obraz.
—	To je že hudo. Morda . . . oprostite . . . izpovejte vse . . . Morda vam bom kot starejši in izkušenejša mož s kakim svetom na pomoč. Kje ste se spoznali z damo? tf,
Mutsuhito Dsain ga je odkrito pogledal.	^
—	V vaši hiši.	—
Brinkley je debelo gledal.
—	Ali? In ako smem vedeti . . . Kdo je dama?
Vaša hčerka.
Brinkleyjeve očale so padla na tla.
—	Alice?
—	Da — je odprl dušo.
Poteze na obrazu so mu skoraj otrple, po mali postavi se je razlil leden mir, le ustnice so se gibale.
—	Ljuibim jo — je izjavil odločno.
—	Ne—mo—go—če ...	.
—	Zakaj?
—	Ker . . .
—	Sem Japonec?
Znanstvenik se je zavedel.
—	Bog varuj! Menda vendar ne mislite, da med človekom in človekom delam tako razliko . . . Celo, ako je o vas govor! A vendar . . .
—	Razumem — je prikimal Mutsuhito Dsain s trpkim smehom.
Znanstvenik ga je pogledal in na obrazu mu je zaigralo neko sočutje.
—	Rad bi Ibil, da bi me v resnici razumeli . . . Vaša izjava me je res presenetila, toda saj sem oče in ta trenutek . . . Alice je edina hčerka . . . Mr. Mutsuhito Dsai11' kak namen imate?
Japončevo oko se je zarosilo.
—	Rad ibi zaprosil za roko gospodične!
Dolga pavza. — Ko da so retorte prisluškovale. — Profesor je sklonil sivo glavo in se globoko zamislil.
Potem si je počasi nataknil na nos očala.
Dalje prihodnjič.

-i

svojem sovraštvu do krščanstva t tel katoliški tftaMi skle-aili zbrisali vsako sled katolištva.
Kaj ?e novega v Beogradu?
Novoizvoljeni poslanci smo se zbrali k prvi-seji v Bel-gradu v sredo, dno 5. oktobra. Opazili smo, da so prišli po večini novi možje v skupščino. Med najmočnejšo stranko, pri radikalih, smo videli več kot polovico novih, neznanih obrazov. Pri volitvah so propadli skoro vsi takozvani Pa-iičevci. Sploh je bilo pri "teh volitvah med ljudstvom mnenje, da tiste politike, ki so vsa leta delovali na škodo države in ljudstva, ne smejo več poslati v parlament. Celo prejšnji predsednik narodne skupščine Pašičevec Marko Trif-kovič, k« ni bil poseben prijatelj Slovencev, je propadel. Tudi Radič nima niti eno tretjino prejšnjih poslancev v sedanji skupščini. Vsakega, ki je imel svoje mišljenje in ni »oglašal z nesmiselno in pijano Radičevo politiko, je vrgel Radič veo in si je izbral po večini take, ki mu znajo dobro kimati. Davidovičeva stranka je prišla v novo skupščino še «nkrat tako močna, kakor je bila poprej. Tudi Davidovič ima večinoma nove ljudi. Nemci, ki so narastli za enega poslanca, so vsi stari, ravno tako tudi muslimani (Turki) iz Bosue, kateri pa so Radiču pri volitvah odtrgali tri poslance. Naš klub ima enega poslanca več kot poprej,^ dobili smo namreč enega v južni Dalmaciji, ki pripada naši ljudski stranki To je poslanec Štefan Barič, predsednik hrvatske ljudske stranke. Od slovenskih poslancev sta nova samo Ivan Jerič iz Murske Sobote in Jakob Vrečko iz Ponikve. Vsi drugi stari poslanci so tudi tokrat bili izvoljeni, — znamenje, da je ljudstvo v Sloveniji zaupalo svojim zaupnikom. Edina nova Stranka v skupščini so rdeči socialdemokrati, ki pa imajo v celem paralamentu samo enega poslanca. To je uradnik mariborske bolniške blagajne Pete-Jan. Med 315 poslanci bo njegov glas vpitje v puščavi, ker se na njegovo besedo nihče oziral ne bo.
Najmočnejša stranka v parlamentu, radikali, so se vse-dli v zborovalni dvorani na desno stran, mi Slovenci smo poleg njih v sredini, zraven nas sedijo Nemci in levo od Nemcev Davidovičevi demokratski poslanci. Radič se je vsedel s svojimi v sredini pred nami. Sam Radič sedi v 1. klofi. Mož je tako kratkoviden, da ga mora vedno kdo voditi 2 roko. Samostojni demokrati, ki so od zadnjih volitev 1 poslanca zgubili, sedijo na skrajni levici, za njimi pa srbski zemljoradniki (kmetje) 8 po številu. Zraven njih in samostojnih demokratov se je vsedel edini socialist Petejan.
Naša vladna večina šteje 219 poslancev. V tej večini so radikali (113), Davidovičevci (79), Jugoslovanski klub (21), ic. Nemci (6). Če ostane ta večina skupaj, je to tako močna ;£ronta, da vse čivkanje žalostnih in tepenih samostojnih demokratov in Radiča ne bo nič pomagalo.
Prva seja je bila zelo burna. Radičevci, samostojni demokrati in zemljoradniki so "tako vrešali, da je bila zbornica podobna pravemu Babilonu. Hoteli so s kričanjem preprečiti sejo, a so bili preslabi.
Ravno tako kot prvi dan, so silno kričali Radičevci in njih najnovejši zavezniki samostojni demokrati drugi dan. Volili #mo odbor, kateri ima pregledati, ali so bili vsi poslanci pravilno izvoljeni ali ne. Radičevci niso pustili voliti predsedniku, dasiravno ima za to pravico. Radičevec dr. Peraar je raztrgal glasovnice, ki jih je oddal predsednik dr. Peric. Nastala je strašna rabuka. Vse je hitelo k predsedniški mizi. Dr. Pernar je zgrabil za skrinjico, v kateri so bile glasovnice, očividno z namenom, iste uničiti. V tem momentu ga je zgrabil prav krepko^naš poslanec Že-bot in ga je tako stisnil, da se niti ganiti ni mogel. S tem se je preprečila namera Radičevcev, da bi onemogočili štetje glasov. Dr. Pernarja in še enega njegovih pomagačev pa je narodna skupščina obsodila za njuno prostaško vedenje s tem, da sta bila izključena od treh sej. Sam Štefan Radič je divjal, kakor bi bil Obseden in je zmerjal na vse strani. Žalostno za Hrvate, da imajo take voditelje!
Od ¡petka naprej feaa seje takozvani verifikacijski od-
Naša društva.
Dekliška 31arijina družba v Mariboru vprizori igro: »Junaška deklica« (Ivana d'Arc) v nedeljo, dne 16. okt., točno ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma.
Slivnica pri Mariboru. Bralno in izobraževalno društvo siiyniško proslavi 20 letnico obstoja in dela v nedeljo, dne 16. oktobra. Sodelujejo: Katoliška omladina iz Maribora in sosedna društva. Prijavljenih je že precej društev zlasti iz severne okolice Maribora. Želeti bi bilo, da se udeleže tudi druga društva.
Sreča te išče, um ti je dan. Tako kliče danes prosvetno društvo v Rušah prijateljem društvenega dela. V nedeljo, dne 16. oktobra priredi namreč ob 3. uri popoldne v prostorih Novakove restavracije veliko tombolo s 400 bogatimi dobitki. Največji dobitek je lepa molzna krava, drugi cel voz lepih drv, potem sadje, vino, malinovec, lepe knjige itd. — vse samo za 5 Din, toliko namreč stane kartica za tombolo! Pridite, ne bo vam žal!
Sv. Barbara v Halozah. Slov. katoliško izobraževalno društvo obišče dne 16. oktobra 1927 svojega bivšega voditelja č. g. Verbanjšaka. Zato mu poklanja in priredi ta dan po ve-černicah v Društvenem domu na Hajdinu Moliere: »Sca-pinove zvijače« in burko »Luknja v namiznem prtu«. Obe igri sta polni smeha in humorja, zato prijatelji ne zamudite te prilike. Vstopnina po navadi. K obilnemu obisku vabi domačine in vse okoličane društveni odbor. Na svidenje na Hajdinu! Predstava bode pri vsakem vremenu. Bog živi!
Sv. Jurij ob Taboru. Naš Orel priredi v nedeljo, dne 16. t. m., na Kvedrovem v Ojstriški vasi igro »Sin« v štirih dejanjih. Po igri vrtna veselica z bogatim srečolovom. Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev domače knjižnice. Vsi prisrčno vabljeni!
JanuS Goleč: ; _	: • r
Usoda prepitanega purana.
Reja puranov je še danes v polnem cvetu po celem hrvatskem Zagorju ter štajerski Sotelski dolini. Smelo trdim, da ni v krajih ob Solti količkaj pomembnega gruntar-
bor, kateri ima nalogo, da pregleda vse volilne spise in se prepriča, ali so se volitve vršile povsod v redu ali ne. Naša stranka se je pritožila proti izvolitvi znanega Ureka, kateri je bil pred leti obsojen na več mesecev zapora radi izsiljevanja. Urek se je tedaj izgovarjal, da ni popolnoma pri zdravi pameti in radi tega ne odgovarja za vsa svoja dejanja. Celo zdravniki so mu dali tako spričevalo, da iz njega sledi, da pri njem nekaj ni v redu. Kako more tak človek potem biti poslanec! Ravno tako je pritožba tudi proti ljubljanskemu poslancu Kramerju, ker so v Ljubljani samostojni demokrati goljufali pri volitvah in so celo za mrtve volili. Na ta način so dobili skromno večino 20 glasov. Izvolitev vseh poslancev SLS pa je odbor potrdil, ker se je prepričal, da so pravilno izvoljeni.
V sredo ali četrtek se bodo seje nadaljevale in skupščina bo potrdila ali pa razveljavila nekatere nepravilno izvoljene poslance. Gotovo bo zopet zelo burno, ker Radiča in Pribičeviča silno pika, ker ju nihče ne mara v vlado in morata čakati zunaj za plotom.
Po 20. oktobru se bo začelo redno delo. Poslanci bodo ostali več mesecev pri sejah v Beogradu, kjer se bode razpravljalo o novem proračunu in raznih potrebnih spremem bah glede zakonov in državne uprave.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico se vršijo.
Zadnjič smo poročali, da so bila še v teku pogajanja, ali se bo dosegel sporazum za enotno listo pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. V industrijskem odseku se je sporazum dosegel, v trgovskem in obrtnem pa ne in to po krivdi samostojnih demokratov, ki upajo, da bodo z goljufijami ter z lovom za glasovnicami dobili zbornico zopet v roke.
Že iz tega, da so se pogajanja zaradi samostojnih demokratov razbila, je možno spoznati, kako zelo se naši nasprotniki trudijo, da bi dobili trgovsko zbornico v svoje roke. Slovenski trgovec in obrtnk pa ve, da bi bila zanj to največja nesreča, saj bi vladali v zbornici tisti ljudje, ki so upropastili dozdaj že veliko gospodarskih zavodov in gospodarsko uničili veliko število trgovcev in obrtnikov. Važno je torej, da vsak trgovec in obrtnik ve, kako voli, da bo prav volil.
Vsak upravičenec bo dobil od volilne komisije glasovnico in izkaznico z ovitki. Da bo volitev veljavna, je potrebno, da se odda glasovnica, na kateri je zapisana ali prilepljena kandidatna lista, v zaprti kuverti obenem z izkaznico volilnemu odboru, ali pa se odda na pošti priporočeno vsaj do dne 30. oktobra t. 1. V ovoju za glasovnico ne sme biti razven glasovnice ničesar drugega, izkaznica se priloži že zaprti kuverti, v kateri je glasovnica, to vse skupaj pa se odda v drugi kuverti. Glasovati se sme samo za potrjeno kandidatno listo, katero bomo pravočasno objavili.
To je torej način volitve. Treba pa je zdaj opozoriti na to, da bodo naši politični nasprotniki šli od trgovca do trgovca in od obrtnika do obrtnike, rer bodo glasovnice pobirali ter jih po svoje priredili. Zbiranje glasovnic sicer ni prepovedano. Toda odločno svetujemo, da naši trgovci in obrtniki ne odstopijo svojih glasovnic drugemu kot samo našemu človeku, če že oddajo glasovnico drugemu v izpo-nitev!!
Resna beseda trgovcem in obrtnikom!
Ze zadnjič smo pripomnili, da želimo najboljšega razmerja med kmetskim ljudstvom in med trgovskim ter obrt nim stanom. Prav pa je, da se to tudi ob kaki priliki pokaže. Velikanska večina kmetskega ljudstva je v taboru SLS. Po večini se trgovci in obrtniki ne izpostavljajo preveč v političnem življenju, vendar je prav, če naši ljudje vedo: ta trgovec ali obrtnik ni zoper nas. Zato svetujemo, da u-porabite to priliko ter svoje glasovnice opremite le z našo kandidatno listo, ali pa, da vse skupaj izročite naši organi-
ja, ki si ne bi privoščil za praznike puranove pečenke. Pitan ter pečen puran s pravim kislim zeljem je res — nebeška jed!
Pri moji rojstni hiši so redili že od nekdaj purane. Je velika sitnoba in zahteva precej dela, predno se posreči, zvaljeno purče dvigniti v kočijo vozečega purana. Purja skrb je bila pri nas na ramah stare dekle Roze, stara mati je vodila le nadzorstvo. Za vsake praznike so odbrali babica največjega purana in tega je Roza pitala, da se je o-debelil in mu je postalo meso bolj mehko slastno.
Kot otrok in posebno še v mlajših dijaških letih sem ogledoval bogzna kolikokrat to puranje pitanje, ki je pravo mučenje živadi. Zgodaj zjutraj je zobal za zakolj odločeni puran sam zrnje, kolikor mu je dišalo. Nato ga je pograbila Roza. Sedla je na nizko pručico, žival med noge, nategnila jej je vrat, na stežaj odprla kljun in sedaj je pričelo nasilno pitanje. V na široko odprti kljun so romala cela prgišča kuhane koruze, koje požiranje je pospeševala Roza s kazalcem. Ko je že začel puran gledati bolj debelo, je prekinila krmljenje v toliko, da si je opomogel reva nekoliko za sapo. Za koruzo je prišla na vrsto v cmoke po-svalkana moka. Cmoke je namakala dekla v mleko, da so bolj naglo polzeli po grlu. Pitanje je bilo končano s par celimi orehi, ki so morali v puranovo puto radi boljše prebave. Tako naphana žival je bila po pitanju v nekaki omotici in se je opotekala. Ker je bila puta preveč polna, je vleklo purana pri stopicanju naprej, da je korecal le s težavo. Radi prenasičenja je nesla Roza ubogega trpina kam v hlev ali za plot na mirno mesto, da se je odpočil in prebavil toliko od preobilne hrane, da je lahko hodil po koncu. Pitanje se je stopnjevalo in sicer tako, da je porivala dekla v presledkih v krof vedno več od zgoraj imenovane hrane. Nasilno odebelenje je trpelo po več tednov. Oni praznični dan, ko je borbotal puran kot pečenka na mizi, je žela Roza posebno pohvalo. Stara mati so jej odrezali v nagrado najboljši kos.
Bil sem drugogimnazijec na božičnih počitnicah. Snega je bilo tisto zimo dovolj in radi zime je opravljala Roza posel pitanja v kuhinji. Za Božič in Štefanov dan obsojeni puran je bil velikan in že tako opitan, da je več počival nego šetal po dvorišču.
raciji, ki vam bo ustregla ter pomagala pravilno i i polnit i glasovnico. Po vsej Sloveniji bomo natanko gledali, kdo je z nami in kdo je zoper nas! Mislimo pa, da so danes tudi trgovci in obrtniki izpregledali dovolj jasno sliko gospodarskega položaja ter ne bodo dali zaupanja liberalni kandidatni listi, ker tega zaupanja ne zasluži!
Našim krajevnim organizacijam!
Prosimo vas, da storite vse, kar je v vaši moči, da bodo trgovci in obrtniki v vašem delokrogu glasovali pravilno in za pravo kandidatno listo! Bodite pozorni na nasprot nike, ki imajo nalašč v to plačane agente, kateri se bodo z vso silo zagnali za glasovnicami, da bi jih polovili. Že zdaj opozorite trgovce in Obrtnike na to, da tem agentom ne nasedajo ter storite vse, da jim vi sami pomagate izvršiti pravilno glasovanje.
Za poštenost in pravice trgovskega in obrtnega stanu gre in za to, da se vse uničujoča SDS odrine od te «borni-ce, torej na pazno in odločno delo!
Kaj je novega?
Iz delovanja mariborskega oblastnega odbora. Obširno
se je poročalo glede nakupa mariborskega sanatorija od strani oblastnega odbora in o spremembi tega zavoda v pre-potrebno porodnišnico. Nakup sanatorija je javil oblastni odbor zdravstvenemu ministrstvu in to je odobrilo ta korak in s tem je cela zadeva tudi glede najvišjega mesta končno veljavna. Bolnišnice v mariborski oblasti so doslej le deloma pod oblastnim odborom in to predvsem z ozirom na upravo. Zdravstveni oddelek pri oblastnem odboru rešuje prošnje glede podaljšanja zdravljenja itd. Tekom tega meseca bo končan popolen prevzem bolnic od strani odbora in se bo izvršil obenem tudi temeljit pregled zavodov.
Mariborski oblastni odbor za popravo po zadnji povodnji poškodovanih cest. Šef oblastnega gradbenega oddelka g. inžener Fišer se je vrnil z ogleda škode po povodnji na cestah v slovenjgraškem okraju. Zadnja povoden j je napravila največ škode v Mislinjski dolini, kjer Mislinja naravnost vpije po regulaciji. Za najnujnejša regulacijska dela ter popravila i poškodb, katere je napravila Mislinja, je odobril oblastni odbor kredit 300.000 Din. Okrajni zastop Slovenjgradec je že tudi potrošil ravno za Mislinjsko dolino 600.000 Din. Z omenjenima vsotama se bo letos pri Mislinji popravilo le toliko, da se bodo preprečile jesenske in spomladanske povodnji. V resnici bi bilo potrebno več milijonov, da bi se Mislinja zregulirala in odstranile nevarnosti, ki ogrožajo ob času povodnji celo dolino. Gosp. inžener Fišer si je ogledal cestne poškodbe v dolini Velunja, katere je povzročil narastli potok Velinja. Resnična škoda v tej dolini znaša 30.000 Din, oblastni odbor je že nakazal takoj kot prvo pomoč 5000 Din. Precej škode je napravil še potok Suhodolšnica, ki je pritok Mislinje in je močno razdrl cestno zvezo Sv. Jedert—Vrbje. Oblastni odbor je nakazal za popravo te ceste 7000 Din. — Oblastni odbor se je moral pri razdelitvi prvih denarnih podpor letos ozirati predvsem na slovenjgraški okraj, ker sta trpela ta dva največ radi povodnji in sta bila izmed vseh okrajev mariborske oblasti najbolj potrebna denarne podpore.
Otvoritev železniškega postajališča Cirknica. Za gospodarski napredek navdušeni možje v občini Cirknica nad Mariborom so pred nekaterimi leti sklenili postaviti med postajama Pesnica in Št. Ilj novo železniško postajališče. Od Pesnice do Št. Ilja je približno 10 km. Odboru se je posrečilo, da je v letošnjem letu postavil ravno v sredini črte med Pesnico in Št. lijem postajališče za promet s potniki. Na čelu odbora je stal delavni in spoštovani župan g. Ivan Vicman. Posrečilo se je njemu in njegovim tovarišem, da so v kratkem času zbrali med prebivalstvom gradbeno gradivo in tudi toliko denarnih sredstev, da se je z zgradbo lahko letos začelo. Železniško ravnateljstvo, politična oblast in naši poslanci so šli odboru na roko in tako se je posrečilo spraviti zgradbo pod streho. Ljudje so po-
Par dni pred izvršitvijo smrtne obsodbe je prijokala Roza k stari materi in jim tožila, da se danes puran sploh ne dvigne na noge. Za plotom si hladi polno puto v snegu, gleda milo v zrak in odpira bolestno kljun. Ogled od stran i babice je ugotovil, da je žival prepitana, kar končava s — smrtjo. Ako se prenasičenemu puranu ne odpomore, bode poginil, to je držalo kot Amen v Očenašu. Vse ženske pri hiši so obstopile bolnika in ga omilovale v strahu, ker bi znale ostati za božične praznike brez najboljše pečenke. Po posvetovanju semtertja se je očohala Globočka Jera desno dlan ob lednja, si nategnila škrica na ruti ter modrovala:
»Bibičevi Bari še ni poginila nobena perut. Ona zna oteti smrti še nežnega piščanca, kaj bi prepitanega purana ne!
Bibička je morala s hriba na naše dvorišče za plot, kjer je še vedno šalil puran in prosil s pogostim potrepa-njem z očmi odpomoči. Ugotovitev bolezni izpod Barine-ga jezika se je tudi glasila v prepitanje. V tem slučaju je edina rešitev — nož. Ne smete misliti, da je zahtevala kurja zdravnica puranovo glavo, ampak narekovala je najnujnejšo potrebo — operacije.
Globočka Jera, ki je bila najmočnejša med domačim ženskim spolom in na najbolj visokih nogah, purana za obe peruti in z njim proti svinjskemu hlevu, kjer je bilo bolj proti luči. Jera je vzela bolnika med noge, ga prijela močno za peruti, Bibička je pokleknila pred prenapeto put, ostale ženske so se razvrstile v polkrogu. Da ne bi trpel reva bolna preveč bolečin, je zahtevala Bara od stare matere skodelico z vinskim žganjem in cunjo. Capo je namakala stara Roza v žganje in umivala puranovo glavo. Bibička je popukala perje na puti in privlekla iz žepa navaden pipec, pri nas pravijo nožiču: lovrek. Hotela je prerezati kožo, a ni šlo, ker je bilo rezilo preveč topo. Odbr-zela je k brusu in še jaz sem moral vrteti brusni kamen. Ko je bila ostrina preizkušena na nohtu ročnega palca, je zopet klečala zdravnica pred puranom. Potegnila je na dolgo po koži, ki se je potegnila narazen in se je prikazal špeh. Babnice se kar načuditi niso mogle, kako debela je žival in kako škoda bi je bilo, ko bi bila poginila brez rešilne roke. Ko je bilo špehove presoje dovolj, je zasadila Bara lovrek v kožo obolele pute in jo razparala po dol-
žrtvovalno opravljali vožnje in razna dela brezplačno, ali kljub temu znašajo stroški za postajioo okoli 140.000 Din. Postajališče stoji blizu Ehrlichovega (Repnikovega) mlina na meji treh župnij: šentiljske, spodnjekungovške in jare-ninske. Za slavnost otvoritve in blagoslovitve postajališča, ki se je vršilo v nedeljo, dne 9. t. m., je vladalo po celi okolici veliko zanimanje. Ob prihodu slavnostnega vlaka ob dveh popoldne se je zbralo nad 1000 ljudi iz vseh okoliških občin. Hiše so bile v zastavah. Godba Omladine iz Maribora in šentiljski pevski zbor sta povečala slovesnost. Slavnost je otvoril predsednik pripravljalnega odbora župan g. Vicman. Govorili so še: zastopnik velikega župana okrajni glavar g. dr. Ipavic, odposlanec ravnateljstva železnic g. Črnigoj, narodni poslanec Žebot, oblastni odbornik in gerent okrajnega zastopa g. dr. Veble, dve deklici, duhovni svetnik župnik č. g. Evald Vračko, kateri je tudi blagoslovil zgradbo. Po otvoritveni slavnosti so odkorakali slavnostni gostje z godbo na čelu v gostilno gospe Muršec, kjer se je slavnost nadaljevala. Tu se je razvila prijetna zabava, sledili so govori, petje in godba. Topiči so naznanjali ta dan širni okolici, da so naši obmejni kraji v gospodarskem oziru dosegli zopet lep napredek. Ljubezen do države se s takimi čini in ustanovami najbolj utrjuje, ako narod vidi, da mu oblasti in uprava gre na roko. V našem predelu smo dosegli zadnja leta v tem oziru prav lepe uspehe: tovorno postajo v Št. Ilju, novo državno cesto iz Št. Ilja v Apačko kotlino, elektrifikacijo in sedaj pa še postajališče Cirknica. Želimo si še cestne zveze z Gornjo Sv. Kungoto in preko Poličke vasi s Sv. Jakobom, pa bomo imeli zveze na vse strani. Omenjam še, da gradi tovarna Sladki vrh žično železnico, od postaje Št. IIj do Mure. Tudi ta ustanova bo izročena prav kmalu prometu. Želimo prebivalstvu teh krajev, da bi srečno uživalo dobrine novih gospodarskih pridobitev.
Umor finančnega stražnika Resnika pred poroto. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo nor očal i o pričetku razprave proti viničarju Vinku Bezjaku, čevljarju Francu Klemensbergerju, Lojzetu Golobu in Dominiku Ja-merniku, ki so bili obtoženi, da so umorili ob avstrijski meji v Ceršaku finančnega stražnika Janko Resnika, ki jih je zalotil pri tihotapljenju. Ker sodišče ni moglo ugotoviti krivde, se je v sredo odpeljala cela porota na mesto zločina. Odpeljali so se z jutranjim vlakom sodniki, porotniki, obtoženci in njih zagovorniki. Od postaje Št. Ilj so šli v Ceršak peš po tihotapski poti skozi gozdove. Pa vendar tudi ta preiskava ni zločina pojasnila. V sredo popoldan se je razprava nadaljevala v Mariboru pozno v noč ter je bila zaključena z oprostilno razsodbo. Vsi obtoženci so bili takoj izpuščeni iz ječe.
Nova avtozveza. Z 18. t. m. se otvori avtopromet na progi Št. Ilj v Slov. goricah (postaja)—Marija Snežna—Apače— Gornja Radgona. Avto bo vozil iz Marije Snežne v Gornjo Radgono dnevno dvakrat, ob sobotah in sejmskih dnevih trikrat. Ravno tako bo po dogotovitvi ceste Št. Ilj v Slov. gor. —Marija Snežna. Tudi na tej progi bo omnibus vozil dnevno dvakrat, ozir. trikrat. Cena vožnje bo 1 Din od kilometra. Lastnik koncesije je gospod Konrad Kauran, slovenjegoriški rojak iz Št. Jakoba v Slov. goricah.
Komaj preprečena železniška nesreča. V sredo, 5. okt. se je domala pripetila v Prevaljah velika železniška nesreča. Ko je ob 15.30 prihajal osebni vlak iz Maribora, je v postaji se nahajajoči osebni vlak premikal tako, da je z zadnjim vagonom ogrožal uvoz osebnega vlaka. Trije vozovi so stali izven znamenja, do kamor se sploh sme premikati. Le pazljivosti službujočega uradnika se je zahvaliti, da se je pravočasno preprečilo trčenje, čim je namreč uradnik uvidel položaj, je odredil, da je tovorni vlak potegnil vozove naprej, nakar je osebni vlak lahko uvozil v postajo, saj je v istem hipu že pridrvel po progi.
Tat in tolovaj. Pri Sv. Barbari v Halozah se je dogodil tale žalostni slučaj: Slapernik Adolf, 26 letni agent pri vinski tvrdki Pukl v Mariboru, je kupoval vino pri Sv. Barbari, obč. Gruševa pri posestniku Ploju. Prišel je s kolesom in ga je pu-
gem. Iz odprtine se je vsula koruza, že na pol prekuhani močnati cmoki v obliki kaše ter še čisto celi orehi.
Pri živem telesu in polni zavesti razparani puran je zeval v vsem obupu proti nebu. Roza ga je otirala z žga-njico, ženske so se praskale po dlaneh in se čudile, koliko prehrane se skrije v puto opitanega purana. Bibička je določila natanko, koliko še lahko pusti te ropotije v krofu in koliko mora ven, da bo žival ozdravela.
Obe na dolgo urezani rani je bilo treba nekako zbližati, sicer ne bosta zacelili. Bara je hotela imeti šivanko in nit. Stara mati so prinesli sicer pravo šivanko, a črn cvirn, po katerem ne celi. Bibička je že preizkusila kot celilno edino — hodno nit. Pri ogledu hodnega cvirna je modrovala, da je preveč robat za nežno znotranjo kožo, ker za to je treba čiste pražnje niti. Pražnji cvirn je bil potegnjen skozi šivankina ušesa. Da je šivanje rane manj bolestno, se mora nit potegniti pred šivanjem preko voska. Tudi to «se je zgodilo po dolgem iskanju bele voščene sveče. Prvi šiv ni držal, ker je Bara pozabila na vozel. Z lovrekom je razcufala konec niti, napravila vozel in sedaj je šlo s pra-žnjo ovoščeno nitjo do konca krofove rane. Za špeh in zunanjo kožo je bila dobra prvič prinešena — hodna nit. Operacija je bila končana. Bara je vstala, Jera je spustila peruti, bolnik je še šalil z odprtim kljunom proti nebu, a ne več tako korajžno kakor pred operacijo. Bibička je nagnala babico po bučnega olja in s tem namazala zunanjo rano.
Smrti otetega purana so odnesle ženske za plot v — frneg. Položile so ga tako, da se mu je hladila dolga rana v snegu, da bi ga ta hladil in odganjal vročino.
Bibička je zagotavljala, da bo bolnik na večer že zo-bal, a pitati ga ne sme Roza vsaj en dan ne!
Stara mati in Bara sta pili v hiši kavo in se razgovar-jali o kurjih boleznih; za plotom v snegu je začel šaliti o-perirani puran s tako naglico, da so zalile strežnico Rozo solze kar curkoma. Preplašena dekla v hišo. Ženske so ob stopile ponovno purana in razložile puranovo zevanje ali v vročico ali v piko na jeziku. (Pika ali pivka je osušenje kurjega jezika.) Še na pol živega purana med noge in že prvi pregled jezika je bila ugotovitev težke pike, ki je tudi smrtonosna.
stil pred kletjo, v kateri je bil le malo časa. Ko pride s kleti, ni bilo več kolesa. Hitro je šel po poti naprej, kjer je videl, da ima neki Ribič njegovo kolo. Ko mu hoče vzeti kolo nazaj, ga je Ribič zabodel z nožem v hrbet. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico.
Čitatelju »Slovenskega Gospodarja« iz G. Radgone. Uredništvo »Slovenskega Gospodarja«je prejelo nepodpisano pismo od nekega čitatelja »Slov. Gospodarja« v Gor. Radgoni in »več kmetov iz okolice«, da je neimenovani kupil vino in moral plačati trošarino. Vpraša, če je bil to dolžen. Odgovarjamo: Vinogradniku, ki vino pridela, ga ni treba ne javiti in nič plačati. Vsakdo pa, ki vino kupi, pa mora plačati državno in še občinsko trošarino. Čitatelja pa prosimo, naj postane tudi naročnik »Slovenskega Gospodarja« in če bo še kdaj kaj izpraševal, naj se podpiše. Odgovarjamo pa v bodoče le samo naročnikom »Slovenskega Gospodarja«.
Pred važnimi dogodki. Ravno čez mesec dni bo žrebanje znamenite loterije v Murski Soboti. Glavni dobitki so na ogled in vzbujajo velikansko zanimanje. Saj so pa naravnost tudi veliko bogastvo. Ti dobiki so: avtomobil (40 tisoč Din), tovorni voz (5000 Din), šivalni stroj (3000 D), kolo (3000 Din), slamoreznica (2500 Din). Razen teh glavnih dobitkov je še okrog 700 drugih. Skrajni čas je, da se vsak pobriga za srečke, ki so skoraj zastonj, kajti 5 Din je res malenkost. Tu še omenimo, da bo dne 15. oktobra velik sejm v Murski Soboti. Takrat se vsi glavni dobitki postavijo na trg, da jih vsak lahko vidi. Tudi je dobro vedeti, da čisti dobiček te loterije gre za zidavo dobrodelnega dijaškega zavoda. Ta zavod se bo imenoval »Martinišče« po imenu zaščitnika sv. Martina škofa. Zavod bodo vodili gospodje Salezijanci, ki so znani kot zelo dobri vzgojitelji posebno v današnjih časih.
Nesreča z možnarjem. V pondeljek, dne 3. oktobra je Franc Bertole, 27 letni posestnikov sin iz Blatnega pri Pi-šecah nabil star možnar, da bi z njim streljal na predvečer svojega godu. Ko je možnar zažgal in se ta ni pravočasno sprožil, je šel gledat, kaj pri možnarju ni v redu. V istem hipu pa se je možnar sprožil in poškodoval fanta močno po desni strani glave. Domači so ponesrečenca spravili v brežiško bolnico. Bodite previdni pri ravnanju s smodnikom.
Posredovalnica dela v Murski Soboti. Na razne prošnje, se je vendar ustanovila posredovalnica v Murski Soboti, v prostorih »Kmetske posojilnice« (Kolodvorska ulica, poleg javne bolnice). Vsi, kateri želite kakšnokoli službo ali delo, obračajte se na to posredovalnico, katera vam bo brezplačno preskrbela potrebni zaslužek. Ravno tako se naj tudi obračajo na to posredovalnico osebe, ki so potrebne kakšne delavne moči: hlapce, služkinje, vajence, pomočnike, poljske delavce in tudi pisarniške moči. Obrača se lahko vsak ust-meno oziroma pismeno na posredovalnico.
Strašno dejanje obupane matere. V sredo popoldne se je zgodila v Carevi Čupriji v Bosni strašna tragedija. Miroslav Tur je pri pripravljanju žganja iz sadja po nesrečnem naključju zgubil še drugo svoje oko — enega že poprej ni imel — tako da je postal popolnoma slep in nesposoben za delo. Ko je to videla njegova žena, je zdrvela v strašnem obupu s štirimi svojimi otroci, starimi 8, 5, 4 in 3 leta, proti mostu in jih po vrsti vrgla v narTistlo reko Bosno, nakar ie še sama skočila v vodo. Ker ni bilo nobenega človeka blizu, so vsi utonili. Strašna nesreča je vzbudila v vsej okolici veliko sočutje z nesrečno družino.
Hiša se je zrušila. V vasi Batijevci v Hercegovini se je zrušila hiša Maksima Zurovca vsled starosti in razpokanih zidov. Pod seboj je pokopala njega, njegovo ženo in brata, ki so težko ranjeni ter dvoje otrok, ki so ju potegnili mrtva izpod ruševin.
Težka atvomobilska nesreča. Na potu iz Kotora v Cetinje se je prevrnil potniški avtomobil, v katerem se je nahajalo 10 orožnikov in 3 vojaki, 20 metrov globoko. Vsi potniki so težje in lažje ranjeni, a eden je mrtev.
Uboj bivšega narodnega poslanca. V sredo so tri neznane osebe ubile nedaleč od mesta Despotovca v Srbiji bivšega
Stara mati so morali po bolj debelo šivanko ter kupico bučnega olja. Snemanje pike z jezika in mazanje z o-Ijem je bilo sicer bolj kratko nego operacija na krofu; bolniku pa ni odvzelo smrtnobolestnega zevanja. Zaupanja je treba, je povdarjala Bara in prisegala pri nebu in zemlji, da bo dočakal iz dvakratne smrtne nevarnosti oteti puran božične praznike. Roza se je useknila na dolgo, obrisala solze in vse babnice so posmukale v kuhinjo, da bo imel puran za plotom bolj mir na samem.
Ženske so klepetale v kuhinji. Babica so pripravljali Bibički špeha in moke v nagrado za posrečeno operacijo, katero so videli na lastne oči tokrat prvič. Kako ponosna je bila Bara, ker je sililo toliko žensk v njo, vse so hvalile navdušeno njeno zdravnško znanje ter spretnost. Občudovanje Bibičke se je tako stopnjevalo, da je vse pozabilo na purana za plotom, še Roza je bila vesela, da je bilo smrtno nevarnemu prepitanju odpomagano tako naglo. Že preko poldneva je šlo, ko so vrtele babure po kuhinji jezike in je zažvižgal pred kuhinjskim oknom mlinar. Mlinarjev žvižg je bilo znamenje, da je skrajni čas za kosilo, h kateremu je treba pozvati celo družino.
Moja mati so se prestrašili, ko so slišali prihod mlinarja, a štedilnik še čisto mrzel! Mlinar Franc je debelo pogledal, ko je videl kar celo kopo babnic v najbolj zaupnih pomenkih. Po kratkem ogledu brezdelnih žensk si je nategnil oba konca dolgih mustač in siknil:
»Ferdamane babe, pri jezičnih klopotcih ste pozabile celo na kosilo, za plotom vam pa leži v snegu poginjeni puran!
Liki strel med jato ptičev je bobnila mlinarjeva opomba na ženščine. Bibičke s špehom ter peharjem moke ni bilo naenkrat nikjer; Rozi so se udrli hudourniki solz; stara mati so si očohali obe dlani in hajdi za plot. Mlinar je govoril istino. Puran z izpraznjeno puto, brez pike na jeziku, ni več stegoval vratu, ni več zeval proseče proti nebu, glavo je imel zarito v sneg, nogi stegnjeni na dolgo in
proč od telesa, rdečekoravdasti vrat smrtnobled---
Stara mati so ga dvignili, spustili z roke, da je telebnil zopet za plot, ker preminul je — in bil že trd!
Je preteklo precej časa, predno so si opomogle naše ženske brez Bibičke toliko, da so bile vse enega mnenja: Najboljše bi bilo, ako bi bile zaklale purana pred opera-
narodnega poslanca Stanislava Milenkoviča. Oblasti s» uvedle najstrožjo preiskavo.
Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in jih pri tem
mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol i» prehitro utripanje srca, naj popijejo zjutraj in zvečer po K kozarca prirodne grenčice »Franc Josef«. Vodilni zdravniki kiurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda Franc Jos«I uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 1338
Gospodarstvo.
Pred prevzemom kmetijskih šol v mariborski oblasti.
Smo že poročali svojčas, da se je vozil v Belgrad k kmetijskemu ministrstvu odbornik za kmetijstvo v mariborski oblasti g. Zupanič radi prevzetja kmetijskih šol. Ko so bili pred kratkem v Belgradu pri finančnem ministru na posebnem posvetovanju predsedniki oblasti, je šlo tedaj tudi za kmetijske šole v Sloveniji. Na podlagi zgoraj omenjenih pogajanj je poslalo kmetijsko ministrstvo mariborskem* oblastnemu odobru predloge, pod katerimi je pripravljeno odstopiti takoj kmetijske šole v mariborski oblasti. Te šole so: mariborska, ona v Št. Juriju ob južni žel., in Raki-cany v Prekmurju. Te šole so bile za proračunsko leto 1927-1928, torej do 1. aprila 1928, v državnem proračun» po tem redu in za te svote: Maribor 480.000 Din, št. Jurij 520.000 Din in Rakicany 253.000 Din. Poljedelsko ministrstvo je pripravljeno, omenjene šole odstopiti oblastni skup ščini s celim imetjem, gradbami, živim ter mrtvim inventarjem in s pridelki, to je s prehrano za ljudi ter živino do nove žetve. Ministrstvo stavi sledeči način prevzema: 1. Vse stroške glede vzdrževanja šol, nastavljencev ter slu-žinčadi prevzame s 1. aprilom 1928 oblastna skupščina. Skupščina pa bo imela tudi vse dohodke od posesti, ki so pri kmetijskih šolah. 2. Od 1. aprila 1928 bo nastavljal oblastni odbor učne moči ter služinčad in si pridrži poljedelsko ministrstvo samo še nadzorstvo nad kvalifikacijo učiteljev, oziroma inženerjev. 3. Ministrstvo bo vršilo še nadalje sporazumno s predsednikom oblastnega odbora nadzorstvo nad učnim načrtom in nad učnimi knjigami, ki se bodo rabile na teh zavodih. Samoobsebi umevno bo poljedelski minister še nadalje nadzoroval pouk v teh šolah. T omenjenem odloku opozarja minstrstvo oblastni odbor, da mu naj sporoči, ako je pripravljen sprejeti naštete pogoje, da ne bo treba kmetijskih šol vnašati v novi državni proračun. Mariborski oblastni odbor bo poslal te dni poljedelskemu ministrstvu sklep, da sprejme zavode pod predloženimi pogoji in kmetijske šole bodo prešle popolnoma pod oblastno skupščino s 1. aprilom 1928.
Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem za leto 1927. V smislu odredbe velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 29. julija 1927, E. št. 651-50 se s tem razglasuje, da se bo vršila slovesna razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem leta 1927, dne 15. oktobra 1927, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesta 26-11. Ob tej priliki se bo vršilo tudi strokovno predavanje o živinoreji. Živinorejci se vabijo, da se udeležijo razdelitve diplom in pohvalnic ter predavanja. — Gerent: dr. Andrej Veble s. r.
Odlikovanje vina. G. dek. upravitelj in duh. svetnik Iv. Šketa, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja in g. Jakob Polja-nec, posestnik in župan v Zagajičih sta dobila za vino, razstavljeno na vinski razstavi v Ptuju, diplomo s pohvalo. Saj je haloško vino zares izborno. To priznanje naj bo vzpodbuda drugim, da še oni z umnim kletarstvom povzdignejo že itak dober sloves haložana. Vinskim odjemalcem, ki želij» prav dobro kapljico, pa priporočamo oba odlikovanca.
Sadna letina v Medjimurju. Talne in podnebne prilike v hribovitem delu Medjimurja (srez Čakovec) nudijo sadnemu drevju zelo ugodne pogoje za njegov rast in rodovitnost. Posebno jablane so redno vsako drugo leto bogato ob
cijo. Toliko muk celo predpoldne, nazadnje je pa odnesla Bibičeva Bara lep kos špeha, poln pehar pšenične moke — naša hiša pa je bila na božični dan in na Štefanovo brez običajnega pečenega purana s kislim zeljem.
Malodane tik pred božičnimi prazniki na posledicah dvakratne operacije za plotom poginuli puran je spametoval odločilna mesta pri naši hiši toliko, da je obveljalo za bodočnost pravilo: Tudi za proslavo praznikov odločeni puran naj zoblje toliko, kolikor samemu diši. In res, od tedaj naprej smo jedli za vsake božične praznike sicer ne-pitanega, pač pa zdravo zaklanega purana!
Za razvedrilo.
Rešitev ugank. Vrabec preje pozoblje 100 kg ovsa kot pa dva konja, ker konj sploh ne je. — Odmev odgovarja v vseh jezikih. — Z uganko si glavo ubijaš in te vendar ne boli.
Nova uganka. Iz lukenj samih sem narejena, držim pa vendar, kar se da. Če v sredi popusti le ena, razpadem ti na kosa dva — in moja moč več ne velja. Kdo sem? — Poslal N. N.
Lasje mu izpadajo. V apoteko je prišel siromašen mo-žiček in prosil za mažo, da bi mu lasje rastli. Apotekar ga je vprašal: Ali imate kako bolezen, da vam lasje izpadajo? — Možiček: Bolezni nimam, pa hudo ženo imam!
Važno vprašanje. 0 poroti sta se dva pogovarjala ter je eden začudeno vprašal: Ti ali veš, da je ta ubijalec po-miloščen na dosmrtno ječo? — Drugi: Beži no! Koliko časa bi pa drugače moral sedeti, če ne bi bil pomiloščen?
Tudi dobra metoda. Sodnik je imel pred seboj navihanega tatica, ki pa ni hotel priznati svoje tatvine. Sodnik pa mu jo je prav natančno do poslednjega koraka popisal in ga vprašal: Zdaj pa povejte, če je bilo tako ali ne? — Tatič: No, gospod sodnik, ravno tako že ni bilo, pa je to tudi dobra metoda!
Če režeš čebulo. Gost iz mesta je gledal deklico, ki je rezala čebulo in bila solzna, pa jo je vprašal: Zakaj pa jokate? — Deklica: Ali ne vidite, da režem čebulo? — Gost: Ti dobra deklica, ti, ali se ti tako smili?
ložene 6 sočnim ter dišečim sadjem do zadnje vejice. Tudi letos, ko je izborna sadna letina, se šibijo veje pod težo krasnega sadja. Da je res temu tako, je razvidno iz dejstva, kako živahna je sadna trgovina. Posebno zanimanje za naše sadje imajo inozemski trgovci, ki ga pridno kupujejo ter izvažajo v svojo domovino. Največ povpraševanja po našem sadju je od strani Avstrijcev, Čehov in deloma Nemcev, ki spravljajo naše sadje celo naprej v prekomorske dežele. Natančne statistike glede množine izvoženega sadja mi žal ni mogoče podati. Vendar sem iz zanesljivih virov doznal, da se je v letu 1925 natovorilo na postajah Čakovec, Središče in Ljutomer okrog 250 vagonov prvo- in drugovrstnega samo medjimurskega sadja (v prvi vrsti jabolk). Ta številka nam jasno dokazuje, kako važno mesto zavzema sad-jarstv» v omenjenem delu mariborske oblasti. Tudi letos je dokaj izborna sadna letina. Temu primerno je pa tudi začela sadna trgovina nastavljati prav zadovoljive cene. Že v prvem početku se je vnela nekaka medsebojna mešetar-ska konkurenca, ki je pa žal povzročila več škode kakor pa koristi. Začelo se je namreč z obiranjem sadja na zahtevo odjemalcev v času, ko še ni niti popolnoma dorastlo, še manj pa dozorelo. Vse to prenaglenje v prvih početkih je povzročilo sadni trgovini večje ali manjše rane, ki ne bodo tako kmalu zacelile. Na drugi strani je opažati, da tudi med sanimanci za sadje ni takega tekmovanja, kot je bilo to leta 1925, to pa bo najbrž iz gotovih razlogov. Kljub vsem o-menjenim neprilikam pa še cena vendar drži od 2—2.50 D za 1 kg. Za dosti višjo ceno bi se lahko vnovčevalo naše sadje, ako bi se na licu mesta pakovalo v sode ali drugo primerno posodo. Temu pa otežkoča pomanjkanje strokovnega znanja in prakse. Dosedanje zkušnje so pa vendarle pokazale, da bo v bodoče poleg živinoreje edini in najbolj zanesljivi vir dohodkov sadjarstvo, v prelepem hribovitem delu Medjimurja.
Iz hmeljskega trga. Iz Žatca poročajo, da vlada na ta-mošnjem hmeljskem trgu neprestano živahno povpraševanje in nakupovanje. Zelo mnogo blaga se pokupi za nemške pivovarne. V soboto se je na deželi plačevalo blago po 2200 do 2500 čK za 50 kg (okrog 74 do 84 Din za kg). Pred dnevi se je le najprvovrstnejše blago plačevalo po 2500 ČK za 50 kg, sedaj pa je to ceno doseglo tudi ostalo zelo dobro blago. Prav tako so se popravile tudi cene slabšemu blagu. Porast cen znaša v minulem tednu 150 do 300 čK pri 50 kg Zaključno razpoloženje je zelo čvrsto. Cene se dvigajo. V žateškem okolišu je doslej prodanega po cenitvi okrog 80 odstotkov vsega tamošnjega hmeljskega pridelka. — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je v minulem tednu znašal dovoz 1800 bal, prodanih pa je bilo 1200 bal. Promet je bil pri nespremenjeno čvrstih cenah miren. Prvovrstni hmelj se je podražil za 10 mark pri 50 kg. — V Savinjski dolini je bil v minulem tednu priličen promet. O kupčiji po vzoru inozemskih tržišč letos seveda ni govora zaradi velikega navala novih izvensavinjskih hmeljarjev, ki brez vsakega pojma o hmeljski kupčiji in o razmerah na inozemskih hmeljskih tržiščih prihajajo ponujat blago v Žalec ter ga prodajajo eden tako, drugi zopet popolnoma drugače. Cene se gibljejo med 45 in 58 Din za kg. Te dni je bila neka večja partija prvovrstnega blaga prodana celo po 62 Din za kg. Kakor kažejo zadnja poročila, se bo položaj polagoma le zboljšal, zlasti ker že ponehava naval izvensavinjskih hmeljarjev, ki so lažje spravljali svoje blago v denar tudi zaradi zelene barve, dasi kakovost tega blaga da-leko zaostaja za savinjskim blagom.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 8 konj, 12 bikov, 149 volov, 466 krav in 7 telet; skupaj 642 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 9 Din, poldebeli voli 7 do 8, biki za klanje 6 do 7, klavne krave debele 5 do 6.25, plemenske krave 4 do 5, krave za klo-basarje —, molzne krave 5.50 do 6, breje krave 5.50 do 6, mlada živina 6 do 8, teleta 10. Prodalo se je 374 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 54 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. t. m. se je pripeljalo 417 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—125 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece stari 320—400 Din, 5—7 mesecev stari 420—450 Din, 8—10 mescev stari 550—650 Din, 1 leto stari 1000—1100 Din, 1 kg žive teže 10—11.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 241 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav, telic 10 do 18 Din, telečje meso 17.50 do 22.50, svinjsko meso sveže 17 do 30 Din kg.
Pisma iz domačih krajev
Sv. Križ pri Dravogradu. Pri slavnoznani romarski cerkvi Sv. Križa je kruta vojska vzela tri zvonove. V nadomestilo dobimo zaenkrat vsaj dva nova. Slovesno blagoslovila se bosta v nedeljo 23. oktobra t. 1. Začetek slovesnosti je ob deveti uri. Iskreno vabljeni romarji; čast. župni uradi na-prošeni, da slavnost oznanijo s prižnic! — V černečah bo blagoslov dveh novih zvonov v nedeljo, 16. oktobra. Prijatelji povabljeni!
Ruše. Zadnjo nedeljo je bila v Rušah pomenljiva slavnost, blagoslovila se je nova, moderna motorna brizgalna. Z njo je naše gasilno društvo stopilo v krog velikih gasilnih društev. Nova brizgalna deluje brezhibno in dela čast ruški občini. Bodi iskrena hvala izrečena vsem človekoljubnim dobrotnikom, ki so s svojimi izredimi darovi omogočili nakup dragocene brizgalne, na prvem mestu tovarni za dušik, ki je darovala v ta namen 15.000 Din, pa tudi domači občini, ki je podarila društvu lepo vsoto!
Vurberg. Gospod urednik že mogoče mislite, da smo pri nas na Vurbergu že popolnoma zaspali, ker nič ni poročila od nas. Evo vam torej par novic: Tukajšnjo graščinsko gostilno je kupil tukajšnji najemnik in gostilničar g. Klemenčič, od katerega pričakujemo, da bo ljudem postregel s pristnim vurberškim vinom. — Cerkveno predstoj-ništvo pa je kupilo zraven cerkve stoječo poslopje žitnico, takoimenovano pintarnico. S tem poslopjem smo pridobili lepe prostore, kjer se bode naša mladina lahko zbirala in izobraževala, pa tudi politični shodi se bodo lahko tukaj vršili, ker se bo za to pripravila lepa dvorana. Dal Bog, da bi se tukaj res storilo veliko dobrega za naš borni slovenski narod. — Pri skupščinskih volitvah smo Vurberžani prav imenitno volili, tako da je naše volišče prišlo s sliko v »Slovenca« kot eno najbolj vzornih volišč v Sloveniji.
Naši volilci so dali SLS 238 krogljic, vse druge stranke so dobile komaj 10. Vsa čast našim možem in fantom! Nekaj zmešnjave nam je mislil tukaj delati učitelj g. Majcen iz Ptuja s pomočjo tukajšnjega g. šolskega vodje. Toda ni bilo druge nesreče, kakor da je g. Majcen malo pozabavljal čez vurberške klerikalce, potem pa ni bilo sluha več o demokratih. — Komaj pa smo dokončali en volilni boj, že imamo drugega na pragu in sicer boj za občinsko upravo. Pri zadnjih občinskih volitvah se je dalo nekaj dobrih naših mož zapeljati z raznimi lažmi in s takoimenovano »Gospodarsko stranko ter je tako zlezel na županski stolček bivši propadli oblastni demokratski kandidat Preložnik, ki je hotel zboljšati občinsko gospodarstvo. Toda, kdor je celo dobo treh let pazno opazoval občinsko gospodarstvo, je prišel do prepričanja, da župan g. Preložnik ni velika sreča za našo občino. Tudi sedaj že hodi okrog nek županov agent z nabiralno polo, na katero pobira podpise za g. Preložnika ter hoče naše volilce spraviti na drugo pot. Svetujemo, naj si vsak volilec predoči, da je g. Preložnik glavni zaupnik demokratske stranke ter je tudi pri oblastnih volitvah kandidiral na demokratski advokatski listi. Kdor bo podpisal in volil na demokratski listi, tisti bo obenem podpiral demokrate, ki so nam tako žalostno zagos-podarili celo Slovenijo, sedaj bi nam radi še naše občine. Torej pozor, volilci!
Sv. Jakob v Slov. gor. Kaj je slišal popotnik iz Jarenine k Sv. Jakobu? Šel sem v teh lepih dnevih vesele trgatve iz Jarenine k Sv. Jakobu v Slov. gor. Ker imam navado, svoj nos povsod vtakniti zraven, sem se pridružil tudi dvema kmeticama, ¡ki sta stali na poti in se po ženski navadi pogovarjali. Spoznal sem, da sta obe materi šolskih otrok, ena iz Jarenine, druga od Sv. Jakoba. Izvedite, gospod urednik, sledeč njun zanimiv pogovor. Jareninčanka: Ti, Mirna, ali imajo šolarji sedaj tudi pri Vas počitnice? — Jakobčanka: Da, imajo vsi prosto en teden, razven onih iz I. razreda. — Jareninčanka: Oho, potem pa imamo mi v Jarenini bolj dobrega šolskega ministra, ki je dal počitnice celih 14 dni. — Jakobčanka: Čuj, Neža, midve se gotovo ne prištevava k učenim ljudem, pa to menda Ti in jaz spre-vidiva, da to ni noben red. En dan je šola, drugi dan ne; en dan manjka ena učiteljica, drugi dan so vse, in naša de-ca enkrat ostane v šoli celi dan, drugokrat jih pošljejo domov, tako da je sploh boljše, jih nič v šolo pošiljati, ker se na tak način itak ne morejo nič^ naučiti. — Jareninčanka: Ja, vidiš, Mima, kako dobro bi bilo za nas in naše otroke, če bi bile počitnice sedaj; no, morebiti pa naši poslanci le kaj dosežejo, saj smo tudi me matere za nje agitirale. —. Jakobčanka: Bog daj, saj ta nered ne more dalje obstati, ker imamo škodo starši in otroci. — Jareninčanka: Ja, še eno nevoljo imamo mi v Jarenini. Pri nas je sedaj v I. razredu ena pristna Hrvatica za učiteljico, ki ne razume naših otrok in otroci ne nje. Se domov prijočejo, ker gospodične učiteljice ne razumejo. — Jakobčanka: Čuj, Neža, tega Ti pa skoraj ne morem verjeti, ko pa je pri nas na Slovenskem toliko učiteljic; saj se bere, da jih preveč za učiteljice študira, namesto da bi delale in gospodinjile. — Jareninčanka: Pa je le resnica in ljudje pravijo, da je ta nesreča za našo deco prišla sem zavoljo neke visoke osebe. Glej, Mirna, naučili se otroci ne morejo ničesar, potem pa bomo zopet me »neumne« kmetske matere krive, če otroci ne bodo nič vedeli. — Jakobčanka: Čuj, Neža, sedaj mi pa povej, kaj pa potem delajo Vaši možje, saj jh imate dovolj še prav imenitnih; pri nas pri Sv. Jakobu še kaj takega ne bi bilo mogoče. Kolikor vem, so sedaj višji šolski gospodje v Mariboru sami strogi in pravični možje, ki nas kmetsko ljudstvo radi imajo; tje je treba iti, jim te reči povedati in poprositi za red in pravico, pa bo. — Jareninčanka: Saj res drugo ne bode pomagalo, bomo poskusili na ta način doseči spremembo teh neznosnih razmer. — Potem sta se ženski še pogovarjali z žalostnim srcem o — pa je bolje, da ne povem tega, ker vem, da bi ne hoteli natisniti, samo eno bi morebiti bilo dobro, da bi Vi, g. urednik, višje šolske go> spode opozorili na nošo in obleko različnih učiteljic. Kmetsko ljudstvo bi v nebesa povzdigovalo onega, kateri bi n. pr. predpisal učiteljicam sploh, kako se je treba oblačiti, če hočejo veljati za vzgojiteljice kmetskih otrok.
Stranice pri Konjicah. Dobili smo dva nova bronasta zvonova, ki se prav lepo vjemata z malim še ostalim starim zvonom. Blagoslovil jih je mil. g. arhidijakon iz Konjic. Zahvaljujemo se tudi vlč. g. našemu dušnemu pastirju, ki se je veliko trudil za dobavo in za lep izid blagoslavljanja. Blagoslovitev se je vršila z godbo in streljanjem iz topičev. Zahvalimo se tudi pevskemu zboru, ki se je prav dobro držal. Prišlo je tudi veliko ljudstva iz sosednih župnij in to je bilo tudi dobro za naše gostilničarje, ker so rade volje vsakemu dobro postregli in z mirnim potom šli vsak na svoj dom. Zvonove že imamo, kakor smo si želeli, sedaj še moramo orgle popraviti, ker nam je vojna piščalke vzela. Imamo upanje, da bo tudi to šlo, seve bolj polagoma, ker je sedanji čas bolj slab za denar, a šlo bo.
Gornja Ponikva pri Žalcu. Osnovna šola na Gornji Ponikvi praznuje v nedeljo, dne 16. t. m., 501etnico obstoja osnovne šole in 251etnico novega šolskega poslopja po sledečem redu: 1. Dopoldne ob pol 10. uri sv. maša za pokojno učiteljstvo in šolarje, katero daruje vlč. g. dekan msgr. Rottner iz Skal. 2. Po sv. maši slovesnost pred šolskim poslopjem. 3. Poklonitev venca šolske mladine na spomenik padlih vojakov, bivših šolarjev. 4. Popoldan ob pol 3. uri šolarska igra »Čudežne gosli« s petjem in deklamacijami. Pri slovesnosti svira rudniška godba iz Griž. Za topla in mrzla jedila bo poskrbljeno. K obilni udeležbi vabita — šolsko upraviteljstvo in krajevni šolski odbor na Gornji Ponikvi.
Št. Ilj pod Turjakom. Dne 8. t. m. smo spremili k večnemu počitku Valentina Urbanceljna, p. d. Črnjaka, posestnika v Dovžah, katerega je Bog po kratki mučni bolezni poklical k sebi. Bil je oče 11 otrokom, katere je vse lepo krščansko odgojil. Odbornik tukajšnje posojilnice, odkar se je ustanovila. Večletni občinski odbornik in cerkveni ključar sv. Urha 20 let, kjer je tudi največja njegova zasluga, da so dobili nove zvonove, ki so mu zapeli žalo-stinko na njegovi zadnji poti. Značaj njegov je bil jeklen, neomajen. Ob volitvah vedno odločen naš pristaš in ne o-mahljivec, katerih je toliko žalibog med možmi. Odkar je postal gospodar, je bil vedno naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Možje šentiljski! Posnemajmo rajnega Črnjaka v njegovem značaju ter bodimo povsod kot možje-značaji
na svojem mestu. Družini Čmjakovi naše sožalje, rajnemu pa svetila večna luč!
Mislinje. Pobegnil je od svojega mojstra 141eten močan fant Leopold Bernik. Oblečen je v temnorjavo štofasto obleko, kratke hlače, zelen sviter n je brez pokrivala. S seboj nosi »Domovinski list« in šolsko odpustnico iz Škof-jeloke. Prosimo, da se nam javi, kjer se nahaja, da pridemo po njega. Plačniki za kako prehrano ali izdano mu gotovino pa nismo nikomur in pod nobenim pogojem, prosimo, da se ga ne podpira, ker ne bomo vračali kake odškodnine, če napravi kje kako nepravilnost. — A. F. Iršič, Mislinje.
Novaštifta pri Gornjemgradu. V Beogradu je pred ted nom umrl g. Ivan Kelc, nadučitelj v pokoju. Imenovani je nad 30 let služboval v naši župniji kot šolski vodja. Večina Novoštifčanov je k njemu hodila v šolo. Ko je on prišel k nam, je bila šola nastanjena še v mežnariji, ker je pa isto potres leta 1895 zelo poškodoval, se je pa potem postavila nova šola, katera se je pozneje še za eno nadstropje dvignila, tako da je danes res lepa stavba. Da se je ravno vsled Kelčevega prizadevanja postavila in uredila nova šola, so mu mnogi svojčas zamerili, a danes mu pa moramo zato biti hvaležni. Bil je častni občan tukajšnje občine, dolgoleten občinski tajnik, zadnja leta vojne pa občinski gerent. Človekoljuben in blagega značaja n v šoli rad rabil palice; a če jo je rabil, je bila pa njegova roka navadno precej težka, o tem se je pisec teh vrstic sam prepričal. Politično sicer ni bil naš pristaš, pa če je »Slovenski Gospodar« svoj čas večkrat kaj pisal o njem, se ga naj pa še sedaj spomni. Za vso njegovo skrb in ves njegov trud, k ga je imel z nami, svojimi bivšimi učenci, naj mu Bog poplača s plačilom v nebesih. A mi mu pa ohranimo blag spomin!
Šmartno pri Šaleku. Kruta smrt je po dolgi, mučni bolezni ugrabila ljubečemu možu Alojziju Oštir pd. Pavlu ▼ Gor. šaleku skrbno gospodinjo, šesterim nepreskrbljenim otrokom pa dobro mater Nežo v 42. letu življenja. Zadnjo nedeljo je bila ob obilni udeležbi položena k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Zavednemu somišljeniku in dolgoletnemu naročniku našega lista naše iskreno sožalje!
Dramlje. Kakor običajno vsako leto, bode tudi letos ▼ nedeljo, 23. t. m. na prijaznem gričku, sredi vinskih gorie pri cerkvi sv. Uršule romarski shod. Slovesno sv. opravilo se vrši zjutraj ob 7. uri, drugo ob pol 11. uri. Častilci sv. Uršule od blizu in daleč prijazno vabljeni!
Šmarje pri Jelšah. Razno. Okrajni zastop je kupil od g. Pusteka hišo na Glavnem trgu, kjer se nahaja okrajno glavarstvo. Prostore za trgovino hoče predelati za zborovalnico prihodnje srezke skupščine. — Umrl je bivši orožnik in dolgoletni nočni čuvaj Jakob Vesenjak v starosti 78 let. Bil je dober, krščanski mož, poseben prijatelj duhovnikov. Blag mu spomin! — Naveličal pa se je zemskega življenja Ožbalt Grabler, posestnik na Vrhu. V starosti 61 let se je na podu obesil. Vzrok samomora ni znan. Pokopan je bil brez cerkvenih obredov. — Tukajšnji zdravnik dr. Lorger je imel prav dobro uspela predavanja o jetiki, dvakrat v Katoliškem domu, enkrat pa v šoli in v gostilni Habjan. Svoja predavanja je pojasnil s številnimi skioptičnimi slikami, ki so živo po-kazazale grozno razdejanje te zavratne morilke, ki ga vrši t človeškem organizmu. Poslušalci so bili gospodu zdravniku hvaležni za njegov obilni trud in si želijo še večkratna slična predavanja. Da bi ljudje le tudi upoštevali in izpolnjevali zdravnikove nasvete!
| VOZNI RED
veljaven od 1. oktobra 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA ^ v Mariboru. Cena za komad D'n 2 -
DRUŽINSKA PRATIKA
Iz a leto 1928
js podobo Sv. Dru-jžine je že izšla ter jse dobiva po vseh večjih naših trgo-vinah^ papirja itd.
Segajte le po naši I!
1391
F
kakor vse drugo zimsko in letno manufakturno blago, kupite najceneje
99
Oglejte se pred nakupom veliko zalogo, in prepričali se boste, da je blago trpežno in cena nizka. Za obilen obisk se priporoča
ALOJZIJ DROFENIK
Celje. Glavni trg 9
139+
Zanimivosti.
Živ zgorel. V osiješki mlekarni se je zgodila težka nesreča. 28 letni delavec Josip Andrej, ki je bil zaposlen t mlekarni, je hotel zakuriti veliko peč. Ker so bila drva vlažna in niso hotela goreti, je Andrej vzel velik vrč petroleja ter hotel ž njim politi drva. Petrolej se je zapalil in nastala je eksplozija. Andrej sc je zgrudil na tla in goreči petrolej se je zlil nanj. V pravem pomenu besede je živ zgorel.
NAJVEČJA MENJALNICA
i
<
O
Z
>4 <
-> <
Q
O te
CL
k
Vsakovrstnega žita fižola i. t. d. in za-loga^moke mlina „Čakovec". Zaloga soli. GLEDAJTE NA FIRMO^
FRANC GROBELŠEK
MARIBOR, Aleksandrova cesta 57-57a
obvezo in spregle-dajte vendar enkrat, da je samo Taš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para ln pilite tako) po vzorce od snkna ln kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega ln pisanega platna, cefirja, barhenta, flanela in sploh
vse manufakture na veletrgovino R. STERMECKI,
CE ;JE, št. 24, k]er je Izbira velikanska, kvaliteta lzborna ln cene čndovilo nizke. Naročila čez 500 Din poštnine prosto.
232
Vsak dober kmetovalec kupi danessamo
CENTAURJEU TRAKTOR
ker stane s plugom vred samo 30.000 Din in se dobi iz Zagreba oziioma iz Osijeka ali Maribora in ker se ž njim pri navadni in lahki uporabi napravi vsa v poljedelstvo spadajoča dela. CENTAUR TRAKTOR orje, vlači, valjari, seje, obseka, kosi, mlati in vleče ter se lahko uporabi za pogon pri vsakem stroju, ki se uporablja v poljedelstvu. CENTAUR TRAKTOR je pripraven tudi za vinorejstvo. Z detajliranimi po-ponudbami je radevolje na razpolago poljedelstvo A. G. BUDAPEST, ^Alkotmany utca 25 J
1375
Kilni paSOVi (Bruchbänder)
tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergle, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzo-rije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar,
Celje, Slomškov trg 4 (za farno cerkvijo).
975

R. Navnik
modna in galanterijska trgovina
Cel j e, Aleksan dr o v a 4
nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.: moško in žensko perilo, nogavice, rokavice, otroške obleke iz finejšeg« štofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robce itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna
in točna.	1784
Vaš denar naložite najbolj varno in dobičkanosno ▼
PO^OJlMItl V TOJiIIKU
r. z. z n. z.
ki Vam obrestuje proste vloge po 6% in vezane po dogovoru. Retni in invalidni davek plačuje posojilnica iz
lastnega.	600
Točna in solidna postrežba I
Ustan. 1909.
Kilne pase
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim icd»icam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsett, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
Franc Podgoršek, bandažist, Maribor Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
164

Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
¡1V
r. z. z n. z.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje.
Tekoči računi. Posojilo na poroštvo, zastavo In vknjižbe. Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. do
59;
12. ure.

Minoritski samostan v Ptuju
ima na prodaj 30 (trideset) m' hrastovinc na prostoru pri Novi Cerkvi v Halozah, čisto ob javni cesti, ter 1000 (en tisoč) m" bukovine na štoru v Stanošini in Sedlašeku pri stezi. Za formacije na licu mesta obrniti na minoritskega logarja g. Ign. Sakelška na Gojkovi — Stanošina (p. Podlehnik). 1333
ln-
se je
O
o o
o
Južno-štajerska hranilnica Celje
T lastni hiši Cankarjeva «lica it. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leto 1880
«prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica stuna. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vranko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Postne položnice na razpolago.
82
O
o
o
lovci, pozor!
1369
Znameniti Hlrtenberškl naboji ln hliie se dob« prt
tvrdkl ČUTIČ, MARIBOR, Slovenska ul.lS
Pnhiis+vn PostelJnlna> preproge, linoleum, zastori, vloiki, ma-* UlllO L V U| trace, posteljne m namizne odeje, platno, perje, žim*, pohištvena tkanina (blago), gradi za matrace, vse po zelo nizkih »enaiž
pri
karl preis
zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov. 1392 Maribor, Gosposka ulioa 20.	Ilustrirane cenike gratte.
¡IZŠLA JE;
BLASNIKOVA J
IjfELim pRATIKA;
■ za prestopno leto 1928, ■
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« jej
najstarejši slovenski kme- S tijski koledar, koji je bil • že od naših pradedov naj- J bolj vpoštevan in je še g danes najbolj obrajtan. ■
Letošnja obširna izdaja se g odlikuje po bogati vsebini h in slikah.	g
»VELIKA TRAFIKA« je" najboljši in najcenejši dru- g zinski koledar.
g Dobi se v vseh trgovinah g po Sloveniji in stane 5 D. 19 Kjer bi jo ne bilo dobiti, J| naj se naroči po dopisnici pri	1365
! J. Blesnika naslednikih
q tiskarna in lliografičnl zavod B LJUBLJANA, BREG ŠTET. 12 & BBBBailHIHBIIIII
Mesečno varovalo „LUPA",
po zak. zaščit, zajamčeno nepropustno, je za sedanjo modo neobhodno potrebno, ker pri sedenju, športu in plesu damske obveze same po sebi niso dobre, ker večkrat pokvarijo perilo in obleko. Varovalo »Lupa« je izgotovlje-no iz materijala, ki se lahko pere in se lahko tudi prekuha. Težko je 30 gramov, ne raztrga se, ovaruje in prihrani obleko in s tem zasigura pomirjajoči in siguren občutek. Na razpolago so zahvale. »Lupa« bo mesečne hlačice z njihovimi mnogimi slabimi stranmi (nepri-kladne, nezdrave, drage) popolnoma izrinila. Cena 75 Din.
Mesečna obveza »Feminosal« je najdovršenejša, najbolj zdrava in radi dolgoletne trajnosti na tem polju. Stane 125 Din.—.
Razpošilja se po povzetju. Naročila je nasloviti na »Au-rora« d. d., Sremska Kameniea broj 41,	1373
Bolni živci!
Časopisne kronike prinašajo vsak dan cele rubrike o samomorih, in čitH-telj, ki jim sledi, prihaja do zaključka, da je vzrok vesh teh dejanj večinoma razkrojenost živcev. Zdravniki vsega sveta streme za tem, da odstranijo to bolno stanje, ker je bolne živce mogoče ozdraviti.
Kolikor dni je ▼ letu, to-žive te bolniki v misli, ka-liko noči brez spanja preko bi se mogli rešiti te bolezni. Raznovrstne bolečine v glavi, šumenje t ušesih, nepoznane vizije pred > očmi, želodčni krči in podobno jim onemogoča delo. Ti pojavi so jasno ofoiležje bolnih, napetih živcev. Povojni ljudje so žal zelo dober materijal za živčne bolezni in posledica tega so množice pacijentov in kandidatov za samomorilce. V borbi za zdrave živce in da se preskrbi zdrava generacija, vidimo na prvem mestu originalno sredstvo za zdravljenje »KOLA-LE-CITHIN«.
Mnogi podatki dokazujejo, da Kola-Lecithin presenetljivo deluje, oživlja rdeča krvna telesca, vzdržuje ljudi v njihovi mladosti in svežosti. O delovanju tega sredsta se more vsakdo prepričati, samo poguma ne sme izgubiti.
Spodaj navedena tt. pošlje vsakomur, kdor pošlj^ svoj naslov
popolnoma brezplačno
malo poskusno Skatljico Kola-Lecithina in tozadevno vrlo poučno brošuro. To je napisal specijalist, ki se je moral sam s svojimi živci boriti in je vsakemu bolniku na živcih dober kažipot.
Zahtevajte takoj mak», brezplačno poskušnjo.
Ernst Pasternack,
Berlin, S. O.
Blchaelklrchpl. Nr. 13. Abt. 709
Posestvo v izmeri 4 in pol orala, zzidano hišo in gospodarskim poslopjem, sredi vasi Sv. Martin pri Vurbergu, vse v najboljšem stanju, se proda. Vprašati pri Mariji Toplak, posest, istotam.	1322
KMETJE! Najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja I. Hochmuller, Maribor, Pod mostom 7, desni breg Drave. Dobijo se po ceni dobri otrobi in prga. Kupujem in zamenjam tudi orehe.	1358
Preklici
Podpisani Kari Girlinger, major v p. in posestnik v St. Hju v Slov. gor., preklicujem, kar sem govoril o g. Francu Ehrlich in njegovi obitelji, posestniku v Št. Ilju v Slov. gor. Vse moje opravljanje napram njemu in njegovi družini je bilo strogo izmišljeno ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Girlinger.	1368
Izjava.
Podpisani obžalujem in preklicujem neresnične in žaljive besede, katere sem govoril 18. 9. t. 1. v gostilni Friškovec v G. Doliču o Leopoldu Smon-ker, p. d. Gašparju v Doliču, in ga zahvaljujem, da je odstopa od tožbe.	1361 Alekš Borovnik, p. d. Pušnik, v Kozjaku.
OREHE
FIŽOL,
SUHE GOBE, KUMND,
JANEŽ
kupuje po najvišjih cenah špecerijska trgovina
ANTON FAZARINC
Celje. *
4'J [136Í
Pozor!
Čevlji, samo ročno delo
iz najboljšega blaga, moški in ženski visoki boks 220 D, moški in ženski nizki in otročji
Po najnižjih cenah kupite pri: rane Neubauer, čevljar, Maribor, G. Gosposka ul. 33. 1387
Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd., kakor tudi šivalni iu vezalni jermeni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova c. 13. Zahtevajte ponube. 1136
Sadno drevje v najboljših vrstah, predvsem bobovec, Bau-manova reneta, Damazonov in bosfcopski kosmač, landsber-ška reneta, kanadka, šampanjska reneta itd., več vrst mošt-nih hrušek, večja izbera žlahtnih hrušek, sliv, breskev itd. Drevje prima vrste po D 12.50 komad, nekaj slabeje drevje veliko ceneje. Pišite po cenik na drevesnice T. Dolinšek, št. Pavel v Sav. dolini. 1384
Sprejmem takoj kovaškega vajenca. Ivan Steblovnik, kovač, Šmartno ob Paki.	1370
Zeljnate glave vsako množino kupi po najvišji ceni Lovrec, Maribor. — Predpoldne: Glavni trg, vrsta olja, popoldne: Slomškov trg 16.	1252
Učenec, ki ima veselje do pekarske obrti, se sprejme pri: Franjo Ceh, Smetanova ulica št. 1, Maribor.	1377
Učenec, ki je dovršil z dobrim uspehom meščansko šolo ali 2 gimnazijska razreda, se sprejme v trgovino z železnino Anton Brenčič, Ptuj.	1358
Učenec iz dobre hiše, samo z dobro šolsko naobrazbo, in kateri bi lahko imel vso oskrbo pri starših ali sorodnikih, se takoj sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje. 1381
Ivo Knuplež, ekonom pri Sv. Jakobu v Slov. gor., proda več tisoč prvovrstnih enoletnih jabolčnih divjakov. Pri odjemu v jeseni popust.	1364
Izgubila sem dne 9. t. m. zvečer na poti Sv. Lovrenc v SL gor,—Ptuj 530 Din. Pošten najditelj naj mi svoto vrne za nagrado na upravo lista. 1386
Viničarji z 4—5 delavsk. močmi se sprejmejo v oskrbovanje in obdelovanje po 3 orale vinograda. Plača se od enega o-rala 1250 Din, deputat stanovanje in kurjava prosta. Ponudbe na Ilija Predovič, Fram št. 122.	1366
Šafar in hmelar, ;;tiT 36 let, išče službo. Ima šestletno prakso. Nastop 1. novembra. Naslov v upravi lista. 1360
Sprejme se zdrava, poštena 5n krepka vajenka v trgovino z meš. blagom pod šifro 1927.
Viničar s 4 ali 5 delavskimi močmi, se sprejme. Naslov v upravi lista.	1385
Vrtnarja, starejšega samca ali pa oženjenega brez otrok, ver-zriranega tudi v negovanju sadnega drevja in v kletarstvu, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače na oskrbništvo graščine Poganec, pošta Novo-mesto.	1380
Malo posestvo, poldrugi oral, s zidano hišo in gospodarskim poslopjem, pol ure iz Maribora, se proda. Pobrežje, Zrkov-Ska cesta 64, Maribor. 1390
KAJENJE JE SIRUP!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravja škodljivemu kadenja z
DR. RASCHER-JEVIM, PDTSCH TARLETAMI.
1 zavoj Din 30 ln poštnina, popolna knra od 5 zavojev Din 145,
C'0ŠILJA T. T. „AURORA", SREMSKA KAHENICA BR. 41. (Dobiva se tudi večinoma v lekarnah ln drogerljah.) 1374 BvmngnaaMMaHMMHHnMnii
Prazne sode od masti, zelo pri.
i>ravne za vlaganje kislega žeja in prazne zaboje vsake velikosti, zlasti pripravne za transport sadja, prodaja zelo poceni: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg 2. 1393
Kupim posestvo za 15.000 Din, ki lahko ena oseba tam ostane. Naslov v upravi lista. 1362
Lepo posestvo na prodaj, lepe njive, sadonosnik, vinogra in gozd ter travnik. Poslopja v dobrem stanu v izmeri 11 oralov. Več se izve pri Janezu Rajšp, poestnlku T Zikarcih, pošta Sv. Barbara niže Maribora.	1389
fiei
a,
Prodaja. Glasom sodnega edi-kta se vrši dne 15. okt. 1927 ob pol 9. uri v Bukovcih št. 111 pri Ptuju prodaja 1 gramofona s 16 platami, enega 4 mesece starega prašiča, Ž paket ter-entin mila, 23 kg Gazela mi-18 komadov vrvi, 10 uzd za konje, 2 paketa sveč, 6 kg Fran ka in 1 decimalne tehtnice, nakar se interesente opozarja.
Lepo posestvo, eno uro od Maribora, 18 oralov, se proda. Naslov v upravi.	1326
Kravo, mlado 3 do 5 let staro, le dobro dojnico, brejo ali na novi doji, kupim takoj. V ponudbi naj se navede teža. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista.
v
Šaljiva pošta
Mnogi so v zadregi za razglednice pri šaljivi pošti, ki je stalna točka raznih veselic, ker ne vedo, da se dobi 100 listov šaljive pošte za 10 D v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ravno tam se dobi tudi vse druge potrebščine za okrasitev in raz-svetlitev veseličnih prostorov. Papir za vse izdelke papirne konfekcije kupujte le v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Obravnava zoper veliko roparsko tolpo v Varaždinu.
Te dni se je pričel v Varaždinu proces zoper tam splošno znanega roparskega poglavarja Iva Balažiča in njegovo tolpo. Vseh obtožencev je 35. K obravnavi je pozvanih okoli 100 prtič. Ker je sodna dvorana za tak proces premajhna, se vrši obravnava v mestni telovadnici. Obravnava, za katero vlada veliko zanimanje, bo trajala 10—12 dni. Pred-zgodovina je sledeča: SI ion o kot Jovo Čaruga, je operiral Balažič že dve leti in pol z dobro organizirano tolpo. Imel je številne prijatelje, ki so ga ščitili pred preganjanjem oblasti. Na ta način je lahko nemoteno ropal in plenil, dokler ni padel končno vendarle orožnikom v roke. Vsega skupaj očita obtožnica Balažiču okoli 50 roparskih napadov, umorov in tatvin. Balažič je 'bil pri zaslišanju zelo miren in priznava zločine. Izpovedal je, da je Imel sedem bratov ter da ga je prisililo -postopanje njegove matere, da je postal že v mladih letih nepridiprav. Prvo tatvino je izvršil 1. 1919. Ker je bil radi te tatvine obsojen na tri leta ječe ter vsled tega ni mogel več postati pošten človek, je postal »tat po poklicu«. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Plen je delil s svojimi tovariši.
Medvedka v zdravilišču. V zdravilišču Kasindol v Bosni je zavladal v pondeljek velik strah. Ko so bolniki ravno zajtrkovali in šli v paviljone, da bi se solnčili, se je pojavila pri ženskem paviljonu medvedka s štiri-mli mladiči. Med bolniki je nastala velika preplašenost. Vsi so pustili svoja ležišča in pričeli bežati v sobe. Nekateri so pričeli delati barikade. Medvedka z mladiči pa se je mirno sprehajala po -potih, nasutih s -peskom, in začudeno gledala preplašene ljudi. Bolniki iso skozi okna motrili promenado medvedke. Upravitelj zdravilišča je vedel, da je v sarajevski oblasti prepovedano ubijati medvede in je celo zadevo prijavil okrajnemu glavarju. Ta je ukazal neki orožnišM patrulji, da medvedko prežene, kar se je tudi zgodilo. Medvedka z mladiči je bila pregnana proti Jakorini, odkoder je najbrže zbežala radii vojaških manevrov, ki so se tam tiste dni vršili.
Koliko je vredna ena solza? Nemogoče bi (bilo, izračunati, koliko je pravzaprav vredna ena solza in ta seveda ¡iz ženskega oka. Vrednost ženske solze -nam naj pojasni ta-2e slučaj, ki se je dogodil v dobi svetovne vojne na Francoskem. Zadnja vojna leta so pomagali Francozom tudi Amerikanci z redno vojsko ter dobrovoljci. Na Francosko je prišlo 30.000 amerikanskih dobrovoljcev. Eden od teh je videl po noči francosko krasotico in se ta-koj zaročil z njo. Ker pa niso Francozi že od nekdaj prav verjeli Ame-irikancem, je obiskala koj drugo jutro po tej zaroki zaročenka Amerikanca žlahta presrečne francoske poročenke, in mu povedala- da se strlinja popolnoma z zaroko. Ubogi Amerikanec je videl, da je njemu v zakon namenjena francoska krasotica ¡po dnevu čisto drugega obraza nego je bila v noči. Najboljše, si je mislil, da ne bom -prisiljen se poročiti, ako pobegnem nazaj v Ameriko, in je to tudi storil.
Prevarani Francozi so sedaj preklinjali, uboga zaročenka je jokala. Končno so se odločili vsi, da bodo Amerikanca tožili in -so najeli posebnega odvetnika. Ta advokat je naperil tožbo proti pobeglemu Amerikaneu irr zahteval za jok -prevarane Francozinje 1 milijon dolarjev odškodnine. Po item vzgledu je izprevideti, koliko da je približno vredna solza ene prekanjene devojčice. Ženske solze so torej v gotovih slučajih dražje nego najbolj dragoceni — žlahtni kamni.
Žalostna usoda dvojčkov. Pri mnogih divjih narodih smatrajo dvojčke za veliko nesrečo. V Loango ob afriški zahodni obali smatrajo dvojčke kot posebno jezo bogov ¡in da jih vsaj nekoliko pomirijo, jim darujejo poleg rojenih dvojčkov tudi mater. Dvojčke takoj po rojstvu umorijo, mater pa prisilijo, da lizvrši samomor. Ako pa se temu upre, jo preženejo v divjino, kjer ni človeškega bitja. V Old Ca-labar (Južna Nigerija) so dvojčki nekaj groznega in mati sama stremi, -da Jih čimprej konča. Običaj v onih krajih je, da novorojena bitja polože v vrč ter izpostavijo v gozd divjim zverem. Ravno tako smatrajo Apono-zamorci rojstvo -dvojčkov kot predznak nezgode. Ti jih sicer ne umore, pač pa prisilijo mater, da se umakne z njima v samotno kočo, ter ne sme več priti v stik z drugimi člani družine. Tudi sami skrbijo za to, da se ne podajo v bližino, kjer prebivajo -pregnanci. Šele po preteku šestih let smejo zopet z materjo vred med svojce, ker šele po tolikem času je »jeza« bogov ponehala. Vazaromo-zamorci pa prodajajo dvojčke, ali pa jih izpostavijo v gozdu. Malalaki pa enega izmed o-beh žrtvujejo morskim psom. Ravno obratno pa je ob Zg. Nilu, kjer pozdravijo dvojčke kot posebno srečo in naklonjenost bogov ter imajo pri tem svoje svečane -pojedine lin godbo. V deželi Fetu obdrže oba novorojenca, ako sta enakega spola, drugače -pa enega umore. — Tudi v Ameriki so imeli čudne nazore glede dvojčkov. Guayana Indijanci smatrajo dvojčke kot veliko sramoto in tako nesrečna mati dostikrat enega izmed obeh umori, da se tako odtegne za-sramovanju. Pri peruanskih Antis Indijancih je običaj, da zadnje rojenega dvojčka živega pokopljejo. V Novi Holand-istki (Avstralija) tudi enega izmed dvojčkov žrtvujejo in sicer dečka, ako sta različnega spola. Pri starih Mehikancih je bil običaj, da so takoj po rojstvu enega izmed obeh žrtvovali bogovom, ker so bili mnenja, da -bode, ako ostaneta oba pri življenju, eden izmed njiju pomoril starše, kadar doraste.
Ruska vas brez moških. V okolici Nove Ladoge v Rusiji je vas, na katero so postale oblasti posebno pozorne, ker je naseljena vas s samimi ženami, ki so udove. Odrejena posebna komisäja je dognala, da so bili vsi moški tega sela pobiti. Voditeljica tega razbojniškega pokreta je kmetica Sofija Sarafin, ena najbolj zlobnih žensk -na celem svetu. Sarafi-nova je ¡bila o-možena trlikrat. Prva dva moža je zastrupila, tretjega je sunila v vodo, da je utonil. Ko je spravila s sveta svojega tretjega ter zadnjega moža, je začela nagovarjati svoje sosede, naj se iznebijo svojih mož na razbojniški ¡način. I-n res, te divjaške ženske so začele prirejati večerne zabave, na katere so vabile svoje može. Ko so se ruski in alkoholu udani imožje upija-nili, so jih še zvabile v klet lin jih tamkaj enostavno pobile na smrt. To pobijanje lastnih mož se je začelo po vojni: Možje so se vračali z raznih front in hoteli prevzeti nazaj posestva kot gospodarji, a temu so se uprle njih zlodijeve žene. Zgoraj omenjena Sarafina je pobila sama 30 mož. N-i je stalo mnogo truda, da je pregovorila druge žene za ta krvavi in nečloveški -posel, ker ruske žene trpe mnogo od strani svojih -mož, ki jih pretepavajo. V celem je bilo ubitih v vasi 580 mož. Nečloveške žene so pustile -pri življenju svoje sinove in sklenile, da bodo živele do smrti kot vdove, a so jih sedaj oblasti vtaknile pod ključ.
Jama očakov. 40 km južno od Jeruzalema med Betle-
hemom in Beršelbo stoji svetopisemsko mestece Hebron, znana romarska točka. Tam počivajo v jami Meorath-ham-chpce očaki Abraham, I-zak in Jakob z ženami, razen Jakobove žene Rahele, katere -grob je ob betlehemski cesti. Nad jamo se dviga Omarova mošeja, veliko muslimansko in židovsko svetišče. Arabci ne -pustijo nikogar vanjo. Pred 600 leti so naredili malo odprtino v skali. Romarji vržejo vanjo molitve Abrahamu. Nekoč je dovolil sultan Abdul Hamid ameriškemu milijarderju, da obišče jamo. Amerikanec je prišel v Hebron. A turški vali (glavar.) mu je rekel, da ga ne bo nihče spremljal vanjo, ker ima dovoljenje edino za svojo osebo. Razen tega je gosta opozoril, da ga bo zazidal, ker sme v jamo, nikjer pa ni napisano, da sme zopet ven. Amerikanec se je tedaj -premislil. Šele sedaj so -pričeli Angleži z razkopavanjem dolge vrste jam. Kosti niso našli, toda prva votlina je poslikana s freskami, delo nekega p-uščavnika Teofilakta iz V. stoletja po Kristusu.
Organistovske zadeve.
Odkrita beseda. Tajnik Društva organ i sto v za marib. škofijo dobiva vedno pisma, v katerih organisti vprašujejo za razne nasvete. To je popolnoma v redu in -prav. Vidi se, da zaupajo vodstvu društva. Tajnika to veseli in se počuti srečnega, ako more komu ustreči. Ni pa v redu in prav to, da veliko teh, ki iščejo pri tajništvu nasvetov, niso niti člani društva. Je to znamenje velike stanovske nezavednosti. Vsako delo čaka plačila. Tudi taki organisti naj bi se zavedali, da -pokažejo svojo hvaležnost društvu s tem, da pristopijo kot člani in članarino, v redu plačujejo. Mislimo-, da ga pač ni organista, najsi ima še tako slabo plačo, da bi si ne mogel pritrgati teh par dinarekov na mesec. Društveni odbor ima tudi veliko izdatkov. Brez teh ni nobenega društva. Dohodkov pa nima drugih, kakor članarino. Ako še te malo dobi, potem je odboru: delo zelo otežkočeno. Pozivamo torej vse organiste, da vsak -pristopi kot član in članarino redno plačuje. Organistom, kateri niso člani društva, se v naprej sploh ne ¡bo več odgovarjalo. Ob enem se bode izključilo iz društva vse, kateri so članarino že dolgo dolžni. Vsak član -se naj zaveda, da nima napram društvu le pravic, ampak tudi dolžnosti. Kdor hoče postati član društva, lahko to prijavi z dopisnico tajniku Francu Klančnik, organista v Šmartnem ob Paki.
Organisti, čitajte! Tajništvo Društva organistov za mariborsko škofijo večkrat dobi od kakega organista vprašanje v kakšni zadevi, o kateri je ravno pred par dnevi bilo priobčeno poročilo v listu »Slovenski Gospodar«. Iz tega izprevidimo, da ne čitajo vsi organisti' »Slovenskega Gospodarja«. In ravno v tem je velika napaka. Pozivali smo že vse organiste, naj pazno zasledujejo društvena poročila v »Slovenskem Gospodarju«. Na ta način je veliko lažje obvestiti vse, kaikor vsakega posebej. Vsak organi-st naj torej stalno čita »Slovenskega Gospodarja« in si tozadevne važne številke shrani.
Pokojninsko zavarovanje organistov. Nekateri organisti so vprašali na tajništvo Društva organistov, kako da že čez pol leta ne dobijo od Pokojninskega zavoda položnic za plačevanje mesečnih premij. Vzrak je ta, ker se je vršila prevedba nameščencev-zavarovancev v druge razrede. Po sedajni noveli bosta odpadla I. in II. razred. Pri tem je pa nevarnost, da bo veliko» organistov od zavarovanja izključenih, ker imajo napovedane prenizke dohodke. Svoje-časno smo že v listih opozarjali organiste, naj napovejo točno vse dohodke, ker je napačna napoved tudi pred oblastjo kaznjiva. Ako se v tem oziru, da je vsled prenizkih dohodkov izključen, godi -kateremu članu našega društva krivica, naj se takoj óbrne ¡na tajništvo.
V Rožno dolino nazaj!
Zagibala se je serafinskega jutra dolina rož, naodela se s svečanostjo, kot še nikoli po Reharjevi primiciji. Zamolil je 4. oktobra najslovesneje svojo kipečo jutranjo molitev tihi dol, od Stvarnika med Celje -in Vojnik z rahlo roko zasajen pa z rožami naravnimi in nravstvenimi vpleten. Zaživela je tega dne marljiva dolinica življenje neupehanega mravljišča, kjer je solnčnega oktobra še vse na nogah, da se ¡deloma poveseli svojega to- in večletnega gradbenega, z uspehi venčanega truda, deloma da še kupici prehranjeval-nico za zimsko delanezmožnost. Praznični delopust je bil ta delavnik dobrim Rožnodolincem, ki jim pospravljeno, zdaj bujnosetveno ravnico prerezavajo v neenakih razdaljah na-lahne uspenjave, ponositi bolmi, kot bi bili varnostni po-dnevni pregledniki in ponočni stražniki, vsi vabljivi kot so potrebne in mikavne nekatere debelejše jagode na nizu rožnega venca.
Zazibal se je lega nepozabnega dne rožat svet v bo-žanskomila občutja. Srečen dol, ki ga boža dan na dan, leto za letom mir in zadovoljnost. Ta dol ni razstava človeškega zla. Ni tu dom neukrotljivih strasti, bolne in mrtve vere, strtega upanja, pohojene krščanske ljubezni. Teh domov ne plitvi sosedska ujedljivost, ne občinska nagajivost. Tu se ne šopiri politična sovražnost, tu ne mesari volivna bojevnost. Srečni, trikrat srečni Cerkve in Slovenije stebri, ki vas vodijo katoliška načela, vas vse — volilce in izvoljence! če ne prej, pa na dan vseh dni, na dan splošnega izplačevanja vam bo razodeto, da ste ravnali prav. Takih ovčic pastir bi želel biti i jaz ... .
Zacvetela je letos še enkrat Rožna dolina in vsa razcvetela. Razcvetelo je Šmartno v tisti lepi sflori, ki jo je prihranila Kraljica venca rožnega zase in za štiri srebrno-mašnike: domačega župnika g. Franca Ozvatič, kojemu se je pridružil Franc Močnik od Sv. Štefana, Martin Petelinšek iz Maribora, Alojzij Zamuda iz Črešnjevca. Cerkveni in izven-cerkveni prireditvi je veljala zadnja roža, srebrnomašnikom na prsi se je pripel zadnji cvet. Izpod slavoloka z napisom »Naj cvetja, solnca nežni kras — kot danes — vedno vodi vas!« je med zelenjem in cvetjem korakala dolga procesija v svetišče, v bajnih odbleskih in bojah dehteče. Bodi! Saj je dobrotno nebo tudi petkratpet pomladi na jubilante Hvalo solnca veselja in miru, sipalo cvetja sreče, solnca in cvetke seveda, pomešane enredkokrat s sencami trpkih prevar in neuspehov, pomešane z pelinom krivic in nepokoja. Pač res: solnca in sence, smeh in jok vsepovsod, v vseh časih.
Zapela je vesela dolina. Pelo je vse, mlado in staro, pelo ves božji dan, v pozno noč. Lepo si pevala »Mala pevka« na
.odru v popoldanski predstavi. Ženica, za mano sedeča, od let in trudov upognjena, mi je med igrokazom pošepetala: »Gospod, jokala bi in pela, pela in jokala cel dan . . .« Odgovor: »Jaz šele!« — Lepo ste peli, pevci, na predvečer pod okni, še lepše na odru, najlepše pa v cerkvi! Le urite se pa vedrite z dostojnim petjem srca svoja in druga!
Zaigral je šmartinski dol. Vojniške godbe glasbila in svirala so odmevala daleč črez vinogradne, oratne, gajeve griče. Še kaj? Zagrmeli so topiči in s svojim dvadnevnim gromom poveličevali redko slavnost ter odjekali v veliki dalji sosednih krajin.
Ko sem vse to gledal, vse to poslušal, vse to urno v predale srca shranjeval, zraven pa Previdnost zahvaljeval in prosil, da zjekleni moje nadaljne sklepe in načrte, nisem nič več mislil, da sem že jesenskih krizantem vrtnar, da sem že srebrnolasi romar, potnik skoro ob kraju svojih stez; ampak zasanjal sem, da sem še enkrat muropoljski primicijant, še enkrat najsrečnejši človek na svetu. O Bog moj, zazdelo se mi je zdaj tretjokrat v petindvajset letih, da ne čutim nič več kričečega nesoglasja svoje nizke, grešne naravne — v visoki pesmi vzvišenega duhovniškega poklica. Ustvarilo se mi je koprnenje psalmistovo: Kdo mi da peruti, kot so go-lobje, da odletim daleč, na visoko, in se tam odpočijem na veke ... In na vprašanje, kako bo Rožni dolini popisana današnja stran računske božje knjige, sem si odgovarjal: Brez dvoma — povoljno.
V mesečini nas je sojubilante avtomobil bliskoma ponesel proti Celju. Prehitro smo imeli za seboj blaženi in bla-žilni prag Rožne doline. Ko so iz daljave zasinile celjske luči, je bilo videti, kakor bi se še nočno nebo nam na l jubo prestavilo za kratki čas na zemljo. — žal, da se pri človeku še tako globoki utisi le prehitro izgubljajo. O rožnodolskih to ne velja. Tokrat mi ni misel pobijala misel kakor gostokrat, kadar kje odidem, kadar dobljene utise razvrščam in ocenjujem, a do jasne razsodbe ne pridem. Ne, ob vrnitvi na dom nam je vsem sojubilantom dozorel in iz globin srca privrel samo en pravec: »Spomini na 4. oktobra 1927 mi ne iz-cvete do smrti, in ko bo le mogoče — v Rožno dolino nazaj!«
O tihi dol, kolikokrat in s kako mehkimi čuvstvi mislim na te in bom mislil! Blagoslavljam te od daleč. Ogibaj se te elementov groza, ogibaj se te tujih zapeljivcev sovražna noga! Gorje mu, ki bi skrunil tvoje božje, tvoje narodne, tvoje grudne svetinje! Ti pa, tihi rožnati dol, ne odrekaj Kristusu-Kralju njegovih vladarskih pravic, ker v tem korenini in vršiči tvoja prava notranja sreča. Bog živi te!
Zopet korak naprej!
Jako važno kemično sredstvo se je vpeljalo iz Nemčije, ki je bilo pri nas dlosedaj še nepoznano, med tem ko se uporablja v inozemstvu že desetletja z izvrstnim uspehom.
Malenit-Basilit
je neka kemična tvarina, zmleti papriki podobno, 4—5% raztopljeno v vodi, najnovejše in najboljše sredstvo za im-pregniranje vsakovrstnega lesa. Malenit se uporablja, kakor že omenjeno, povsod, kjer je les izpostavljen vlagi in neugodnim vremenskim vplivom in mora zarano strohnetL
V Nemčiji, na Nizozemskem, na Čehoslovaškem, v Avstriji vporabljajo Malenit z j ako dobrim vspehom rudniki, železnice in slična velepodjetja. Neko rudniško podjetje Čehoslovaške -poroča, da je z Malenitom napojen les iz let 1914—1915, to je do dne poročila leta 1923, v teku 9 let, še popolnoma zdrav, med tem, ko je bilo treba poprej vsako poldrugo leto ves les v rudniku radi popolne srtrohne-losti obnoviti. Prihranek je znašal tekom navedenih devet let 120.000 čK. K temu je še omeniti, da je bil les po devetih letih še popolnoma nepokvarjen in ostane v -uporabi še leta in leta.
Postopanje z Malenitom je najpriprostejše in ne zahteva mikakih strojev, strokovnjakov ali -sličnega, tako da se lahko -posluži tega sredstva vsak priprost človek. Malenit je neškodljiv za človeka, živali in rastline, radi česar se lahko uporablja v vinogradih za trsne kole, vrtne stebre, plotove, duri in okna, zlasti za podmice v vlažnih 'okalih, hlevih, kleteh in drugod.
Hmeljarji, ki potrebujejo na sto in sto tisoč hmelovk, si ¡bodo prihranili mnogo, če se ¡bodo poslužili Malenita, ker bodo hmelovke dva- do trikrat dalj časa uporabne kot so ¡bile do sedaj. — I-sto je pri vinogradnikih. Trsno kolje je treba letno ojstriti, ker strohni oni del, ki se nahaja v zemlji, leto za letom, vsled česar je kolje v -par letih neuporabno.
Sredstvo je bilo preizkušeno v kemičnem laboratoriju v Mariboru in je isto glasom analize št. 780-14 istotako priznano kot gori omenjeno. Za Malenit se zanima že sedaj več velepodjetij in med temi vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Z Malenitom napojen les postane le nekoliko rumen, ne povzroča nikakega neprijetnega duha ali nesnage, ¡kakor dosedanja sredstva ali karbolinej.
25 let!
V moji 25 letni praksi rabim z najboljšim uspehom Thurpil (tirpil), ki je zelo po ceni in izvrstno učinkuje. To sredstvo nas varuje vsake izgube telet vsled driske. G. H., poljedelski oskrbnik v U. O.
Thurpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
TVRDKA FRANC KSAV. KRAJNC, nasl. MARTIN GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg št. 1, praznuje letos oktobra
BO LETNICO
svojega obstoja. Ona je najstarejša mariborska trgovina z manufakturnim blagom. — Tekom dolgih let si je tvrdka vedno prizadevala, da postreže cenjenim odjemalcem z najboljšim blagom in solidnimi cenami. Vsled tega in radi reelnega poslovanja v vsakem oziru si je pridobila tvrdka naklonjenost in zaupanje vseh slojev mariborskega in daljnega okoliškega prebivalstva. V proslavo tega redkega jubileja se je tvrdka odločila, da postreže cenjenemu občinstvu letos pri Vsem blagu z izvanredno nizkimi cenami. 1A I! ISSrHPH1 Ne zamudite torej ugodne prilike ter 11| J J	03 oglašajte se prav mnogoštevilno v trgovini:
IULI ^IfS^ «FRANC KSAV. KRAJNC, nasl.
MARTIN GAJŠEK, GLAVNI TRG ŠT. 1
CIRILOVA KNJIŽNICA
OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE:
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano).
Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovanski Piemont, Din 7.—.
Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega
preporoda, Din 10.—. Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
G.	J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
—	II. del, Din 10.—.
H.	G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.-, III. del Din 32.-.
A. Conan Doyle: V libijski puščavi, Din 12.—. Arnold Bennett: 2iv pokopan, Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—. E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
Elza Lešnik: »šumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—. Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano). Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka, Din. 12.—.
Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 28.—. Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora, Din 20.—.

Zadružna gospodarska banka d. d,
Podružnica Maribor.
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6. pred frančiškansko cerkvijo. IzvrSuie vse bančne posle najbulantneie. — Naivišie obrestovani vlog na knjižice in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
k. Arbeiter, Maribor, Slcltl
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
Vsi ljudje
veliki in majhni
^	govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah
boljše blago. 72»

PLETENE JOPICE,
sveterje, kapice i.t.d. dobite najboljše in najcenejše tam kjer jih delajo doma, in to je V PLETARNI M. VEZJAK MARIBOR, VETRINSKA ULICA 17 1247
Mo?a posojilnica t Marini
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta IO
779
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.
S3
Naložite denar*le pi*i
Ljudski posojilnici v Celju
reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer Je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentnl fn invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri
Sukno za birmance, ženine in neveste se dobi najceneje pri
I. TRPINU, MARIBOR
17 GLAVNI TRG 17
1083
58
NA NOVO!
NA NOVO
IUfa novo otvorfena trgovina pletenin
ZemUo Hribar
Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice9 pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni.
POSTREŽBA M*R V O VRSTITA i
NA DEBELO
1050
NA DROBNO
Denar naložite
¡c^- najboljše in najvarnejše
pn
Spodnještajerski ljudski posojilnici ===== v Mariboru — -■
1165
Stolna ulica 6 r. z. z b. z. Stolna ulica
Obrestuje hranilne vloge bres
6°|o
na trimesečno odpovi
8°/o
Ustanovljena leta 1859
Klobučarna Lambert Chiba
Celje, Kralja Petra cesta 14
Trgovina klobukov In klobučarskih izdelkov Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežba i
'v .fti,«';
1
Za kvašenje pšenice TJ
uporabljajte suho sredstvo ^

Jj;
Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez sneijavosti.
Za kvašenje rii, ječmena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje
PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunsklh, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni In priznani sredstvi: „Omenienl sredstvi sta preizkušeni tudi na ogledni in kontrolni postaji v Topčlderju. Izdelovanje in razpečavanje PORZOLA in H1COSANA je -........... odobreno po Ministrstvu poljedelstva in vode št. 31863/4." .............
Zahtevajte cenike In navodila od
1008
„KASTEL" tvorne kemijskih in plnaeeutskih izdelkov d.d., KARLOV AC
Svojo veliko Izbiro
damskih klobukov
priporoča ponajnlžjl ceni
Mary Smolniker
modlstlnja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedlonice.
zamenja in kupuje tovarna olja, Maribor, Pod mostom 7. 1291
Kmetje, drevesničarji, pozorl Radi opusta drevesnice razprodam okoli 5000 kom. jabolčnih, hruškovih sadežev boljše vrste ter okoli 9000 kom. divjakov, čez 3 leta starih, dalje breskve, kutine, cepljene črešnje itd. po izredno nizkih cenah. Za ogledati v drevesnici tik premogovnika Velenje. Vpraša se pri lastniku Jurak Josip, Zreče.
loZ«/
Na obroke!
št. 1.
1279
Manufakturna in konfekcijska trgovina
Ivan Masinak
Celje
Cesta Kralja Petra 15
@ßlas ü
trna uspeh H
rvinnnnnrinnnrinnnnnnnni KuaniiBU»«iuH«w»»>MJMI»!j
Mlinarski učenec, močen, poštenih, krščanskih staršev, se takoj sprejme. Vpraša se pri Sv. Trojici v Slov. gor. hiš. št. 41.
1327 2-1
Solike torbice, nahrbtnike, Jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1137
i»Ii 1111«n u u ii a i Ii rmi mi n n imun»
HIMIIC
^^^^^■■■■■■■■■MMMMMMHBBH^-----------
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega
23235348235323535353234823484823535348232323235353234853