Posamezna številka 10 vinarjev.
SIOV. 8.
V MUm, v sreflo, IZ lanuartja isi
Leto XLIV.
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— ca en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: 2a celo leto naprej . . K 24 — sa en meseo „ . . „ 2'— T gpravl prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: —
sa celo leto....... V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— sa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostotpna peUtvrata
(72
široka ln 3 mm visoka aU nje
prostor) za enkrat .... po 20 t za dva- in večkrat . .15,, pri večllh naročilih primaren popnst po dogovora.
Poslano:
enostolpna petltrrsta po 40 vil.
Izhaja vsak dan, tzvsemil ia-
delje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni rad'
Itjf Uredništvo je v Kopitarjevi allol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi aUoi št t — Račaa poštne brantlntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Lončen austrijski!
LovČen se deli na dva glavna grebena: Štirovnik (1723 m) in Jezerski vrh (1657 m) ali Lovčen v ožjem smislu. Od povsodi v Črnigori, z Durmitorja kakor tudi s Ko-mova, se vidijo značilne oblike Lovčena, in že preje nego krene parobrod v Boko Kotorsko, pozdravlja potnike z višine Lovčen. Krog Lovčenovih vrhov brije neprestano hladen veter, tako da se odpira odondi na vse strani krasen razgled, kakršnih je malo v Črnigori. Zares, pesniška duša kneza Petra II. je morala vedno po-hitevati na ta veličastni vršac, s katerega se odpira diven pogled na vse strani. Pa tudi priprosti Črnogorec gleda z zanosom na svojo sveto goro ter jo s ponosom kaže tujcu. Da, Lovčen je tako prirastel k srcu vsakega Črnogorca, da si Črnegore brez Lovčena niti misliti ne more.
XXX
Lovčen je najvišji vrh kraške skalnate stene, ki zapira črnogorsko visoko planoto ! Njeguš proti Kotorskemu zalivu in proti j planoti Župa. Pobočje tega gorskega nasipa je visoko približno 11 metrov, Lovčen-sko gorovje samo se pri Štirovniku dviga do 1759 metrov nad morjem. Avstrijsko-črnogorska meja gre v črti nekoliko pod grebenom gorovja, pri Pestingradu do 1079 m visoko, kjer se vije glavna cesta v Črnogoro in stara gorska cesta iz Kotora v Njeguš, meja se nato povspne in se vije onstran gorske ceste ob Lovčenu kakih 800 metrov visoko čez prelaz Goliš, kraj Ciojanovič in utrdbo Kosmač do gora nad Sutomorom in Špičem.
Vrhovi Lovčena, ki ga smatrajo Črnogorci za sveto goro in za 'znak svoje dežele, pripadajo Črnigori, vznožje in strmi robovi so avstrijski, dasi so tu tudi skupni pašniki, na katerih pasejo skupno čredo črnogorski in dalmatinski pastirji.
Meja pri Kotoru je za nas tako neugodna, da se nahaja notranji kotorski zaliv v vedni nevarnosti. Kotor postaja v zadnjih letih, posebno odkar je izbruhnila vojska z Italijo, vedno važnejši, saj se tu nahaja naše drugo za Puljem najvažnejše morsko utrjeno pristanišče.
Vprašanje, naj se meja na Lovčenu uredi, se je zadnja leta večkrat izprožilo. Prvič so je izprožili, ko so pričeli Črnogorci ob aneksijski krizi utrjevati zahodne lov-čenske strmine. Izprevideli so, kakšna napaka se je storila svojčas, ko so določali mejo med Črnogoro in Dalmacijo. Vprašanje Lovčena se je drugič izprožilo ob balkanski vojski 1. 1912. med pogajanji s Črnogoro o Skadrskem jezeru.
Gospodarskega pomena pač to kraško robovje nima, vojaško je pa Lovčen za Črnogoro le važen v slučaju napada na Avstrijo.
Črnagora se je vedno trdovratno branila, naj se uredi meja tako, kakor je želela Avstrija. V prvi vrsti so črnogorskega
1 kralja v tem oziru hujskali naši takratni zavezniki Lahi. Bolj kot Črnogorci so Italijani ljubosumno stražili gorskega orjaka, o katerem so znali, da zmanjšuje pomen Kotora. Kako visoko da cenijo Italijani • Lovčen, dokazuje izjava Cadorne ob za-četk uvojske, da bi se Italija nikdar ne vojskovala z Avstrijo, dokler niso v nevarnosti vprašanja o razdelitvi posesti ob Jadranskem morju, posebno pa vprašanje Lovčena.
X x X
Kako so zavzeli naši Lovčen.
Vojni poročevalci poročajo iz vojnega časnikarskega stana:
11. j a n. Zmagovite čete generala Ko-vesza so premagale Lovčen, trdnjavo po naravi, ki so jo leta in leta že utrjevali, o kateri je svet sporazuma sodil, da je nepremagljiva. Po najobširnejših pripravah, ki so trajale več tednov, pred vsem je šlo za to, da so pošiljali redno streljivo, namenjeno težkim topovom, se je pričel pred nekaterimi dnevi napad na Lovčen. Kove-szove čete, ki so zmagale zmagovito že marsikako težko nalogo, so zdaj izvedle svoje mojstrsko delo.
Zavzetje Lovčena pripada najslavnejšim dejanjem sedanje vojske. Naši artilerijski premoči gre triumf, ker je z v naskokih izurjeno pehoto izpeljala, kar se je zdelo nemogoče.
Vrhovnega vojnega vodstva najbrž zavzetje Lovčena ni presenetilo, saj je tvorilo končni uspeh dobro premišljenega, v vseh podrobnostih izdelanega napadalnega načrta. Vodstvo naše armade je natančno poznalo mogočno črnogorsko trdnjavo, i Znano jc le bilo, da so zadnje čase zgradili novo z artiljerijo, oboroženo utrdbo na j 1759 metrov visoki gori. O premoči naše artiljerije pa naš generalni štab ni dvomil in o jakosti napadalne moči naših čet tudi ne.
Ko so minuli teden končali vse priprave, so pričeli načrtoma obstreljevati in pripravljati pot pehoti, ki je počasi napredovala. Pehota je lezla z dveh strani po cestah, ki vodijo v Lovčensko sedlo. Na severu so šli čez višine Krstac, ki so jih vzeli. Prodiranje južno od Kotorja so izpeljali čez Šolar, ki so ga vzeli v soboto z naskokom. Črnogorci so tu v višini 1300 metrov zgradili močno postojanko, ki so jo vzeli naši po boju mož z možem, ki je trajal več ur.
Naši težki in najtežji topovi, ki so jih podpirali topovi naših bojnih ladij, so že v prvi uri izredno učinkovali.
Tri dni so plezali naši na lovčenske robove. Zmaga se mora prišteti najkras-nejšim činom čet.
Istočasno, ko je končalo topništvo svojo pripravo, so se naše rojne črte s Kr-stača in s Šolarja približale črnogorski glavni postojanki. Ukazali so jim, naj naskočijo. Črnogorci so se še obupno branili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. januarja. (K. u.) Uradno Se poroča:
Lovčen je vzeti
V	tridnevnih trdih bojih je premagala naša hrabra pehota v krasnem sodelovanju s težkim topništvom in z Njegovega Veličanstva vojno mornarico ljut odpor sovražnika in strašne težave zimskega vojnega ozemlja, ki štrli liki zid 1700 metrov visoko iz morja in ki je že leta sem prirejen za obrambo. — Plen: 26 topov in dva 24 cm možnarja, dva 5 cm moderna možnarja, dva 12 cm tonova, dalje strelivo, puške, živila in zaloge oblek. Del topov je nepoškodovan in se vporabi proti sovražniku.
V	severovzhodni črnigori smo vrgli sovražnika, ki se je včeraj tik pred Be-rane še branil. V naši lasti je kraj in gospodujoče višine južno in zahodno od tam. Hitremu nastopu se je posrečilo, da smo goreč most čez Lini v Be-rane rešili, da ni bil popolnoma uničen.
Pri Peči smo zopet izkopali 13 srbskih topov in veliko streliva.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Na Lovčenu, »sveti gori« Črnogorcev, vihrajo od predvčerajšnjim avstrijske zastave. Kaj pomen; osvojitev te razkričane gorske trdnjave v vojaškem oziru, omenjamo na drugem mestu. Naš list je že pred leti pisal o Lovčenu in poudarjal njegov pomen za nišo monarhijo in njeno moč na Adriji. Sinoči pa je došlo veselo poročilo, da so naše zmagovite čete po tridnevnih trdih bojih osvojile Lovčen. Veselo poročilo za nas, ni pa veselo za Italijo. V Rimu je to poročilo vplivalo čisto drugače. Posest Lovčena napravlja kotorski zaliv za nezavzetno pristanišče in varuje našo nadvlado na vzhodnem obrežju Adrije, Ničesar se v Italiji niso bali bolj kot poročil, da bi naša monarhija se polastila te gore. In če se je poročalo, da se med Cetinjem in Dunajem pogajajo o Lovčenu, tedaj je nastal v italijanskem taboru velik vihar ogorčenja vsled kršitve ravnotežja v Adriji. V resnici so pa bili ogorčeni zato, ker so italijanski državniki prav dobro vedeli, da bi od dneva, ko pride Avstrija v posest Lovčena, za vedno padel v vodo načrt z »mare no-stro« (naše morje). Osvojitev te gore zato ne pomeni samo začetek uničenja stare Črnegore, marveč tudi izjalovljenje vseh italijanskih upov.
Nikita je bil tudi od strani Italije kot izpostavljena postojanka, ki naj bi nas vedno vznemirjala. Naš slab strategičen položaj v Kotorskem zalivu naj bi se izko-
TrMo pismo.
i.
Velecenjeni gospod uredniki Od izbruha vojne je Trst stopil globoko v ozadje onega pomena, katerega je imel v dobi miru. Zato ni čuda, da se danes Trst v časopisih le mimogrede omenja, kakor kaka rovtarska vas. Ne smem reči, da se Trstu zato godi krivica, ker dosti veselejše v Trstu ni kakor v kaki gorenjski vasici. Ako bi nas bili časopisi pred vojno toliko prezirali, kakor sedaj, potem bi mi pač pokazali zobe v protest.
Noč in dan so pred vojno prihajali transoceanski parniki in parniki krajših potov v Trst. Glasno so tulile sirene in po obalih je tekalo tisočero bosih dclavcev-težakov s težkimi tovori na plečih. Avstrijski Lloyd je pripeljal rumene ljudi iz Kobe, ponosna »Marta Washington« parfumirano eleganco iz New Yorka in Brazilije. Koči-jaži m avtomobili so drdrali po ulicah, ki so bile že itak žive tovornih vozov iz proste luke in kolesarjev v krušni in športni služljiji
ristil, da nam padejo Črnogorci za hrbet. Našim junakom se moramo zahvaliti, da se ta načrt že iz početka vojske ni uresničil. Črnogorci so pač mogli vpasti v del Hercegovine in Bosne, vendar niti en mož ni zadnjih 17 mesecev mogel stopiti v Kotor. Nič niso pomagali Črnogorcem težki italijanski in francoski topovi, naši junaki so se držali in tudi obdržali Kotor in njegov zaliv. Danes pa je njih junaštvo venčano z osvojitvijo Lovčena, ki takorekoč gospodari nad Kotorjem. In čim večje veselje prešinja ob tej veseli vesti naša srca, tim večja pobitost mora vladati v krogih Italijanov — njih zaveznikov. Nič več ne bo mogel kralj Nikita zapeti: »Onam' onamo, za brda ona«, Lovčen jc avstrijski in ostane za vedno avstrijski. Kot stolp sv. Štefana nad cesarskim Dunajem, tako bo Lovčen kraljeval nad našo Adrijo in klical vsem sovražnikom države, da ob morju, ob katerem bivajo Hrvatje in Slovenci, ne bo nikdar gospodaril Italijan! S ponosom moramo poudarjati, da so tudi pri osvojitvi Lovčena sodelovali hrvaški in slovenski vojaki in mornarji, katerim domovina pošilja iskreno zahvalo za delo, s katerim so obvarovali naše primorje italijanske pohlepnosti. Hrvaška zastava se danes poleg cesarske zastave ponosno vije s poslopja Katoliške tiskarne, slovenski je to pozdrav avstrijskemu in hrvaškemu morju ob Boki kotorski, za katerega bo odslej združen s sinovi naših zemelj jamčil Lovčen, da ostane vedno naše!
XXX Lovčen,
V primorskem delu Črnegore je najvažnejša skupina planine Lovčen. To je precej ravna visoka planota, obkrožena s planinskimi vrhovi Babljakom, Jezerskim vrhom in Treštanikom. V bližini Trešta-nika se nahajajo izviri takoimenovanega Ivanovega korita, ki odtekajo v Blatišta, kamor izginjajo skozi požiravnik. Proti Jezerskemu vrhu se vzpenja Štirovnik; oba se spuščata v strmih pobočjih k Boki Kotorski, dočim se spušča Lovčen polagoma v ravninah proti Njegušem in Cetinju ter na tej njegovi strani ne odteka noben potok. Po Lovčenu se je nekoč tudi celo cetinjsko polje zvalo Lovčenski dolac.
Lovčen je najčešče imenovani vrhunec Črnegore, to je »sveta gora« Črnogorcev kot grob slavnega pesnika in kneza vla-dike Petra II. Njeguša. Lovčen, najvišja planina primorske skupine, je krona široke in visoke planote, ki zapira zaledje veličastne Boke Kotorske. Sedlo Krstac (984 m) tvori prelaz iz Kotora na Cetinje, a nedaleč teče po strmem pobočju politična meja med Avstro-Ogrsko in Črnogoro.
Po noči je bilo življenje isto kot po dnevi, z razliko, da so počivale razkošno založene trgovine. Zgodaj proti jutru so zopet drvili tovorni vozovi v prosto luko, da izpraznijo blago, katero je ladja pripeljala iz neskočnih daljav. Po mestu so se sprehajali zamorci, Indijci, Kitajci, Kalabrezi, Grki, Japonci itd. Bil je to mišmaš vseh narodov. Čnl si njihovo godbo in učil si se njih psihologijo, ki je pogosto tuja našim čutom morale. Tako mi je dejal nek Turek, da se mu smili žival ubiti, da pa ima veliko veselje takrat, kadar vidi viseti svojega sovražnika na vrvi. Kitajec, ki je govoril dokaj dobro nemško, mi je pri nekem pogovoru omenil, da vidi belokožce tako rad, kakor podgano na dvorišču. Pri tem pa ni imel niti najmanjega namena žaliti.
Ves ta konfort je izginil. Zastor tega življenja je padel in v Trstu smo ostali sami, zaviti v širok plašč dolgočasja, v katerega se zavijamo že 17 mesecev.
II.
Do 20.majnika 1915 je pritiskal na tržaško prebivalstvo vpliv kamore in magistrata. Regnicoli in iredentisti so se šopirili po mestu; hodili so kar po sredi ceste in gorje onemu, ki je spregovoril slovensko besedo. Bil je v najugodnejšem slučaju deležen psovk. Ko so regnicoli odhajali,
so kričali tržaškim iredentarjem v slovo: »na svidenje čez 14 dni, v Trstu, a s puško!« Nekaj teh objestnežev je policija potegnila iz vagonov in spravila na varno. Tudi drugi nezanesljivi elementi so odšli vsak svojo pot in danes bi človek, ki pride za par tednov v Trst, odnesel prepričanje, da v Trstu ni več kamore, Toda motil bi sc, kajti kamore in kamoristov imamo v Trstu še precej. Njeni pristaši so celo še na važnih in odgovornih mestih, kjer nemoteno goje v sfrcu srd zoper vse kar je našega! —
III.
O življenjskih razmerah vam imam malo omeniti. Saj je tu pri nas, kakor povsod drugje. Izkaznice imamo za kruh in krompir in olje. Sadje je tu letos strašno drago — do 1 K 60 h kilogram jabolk! Po gostilnah stane navadno kosilo od 1 K do 3 K, — kamor pač greš. Razlika jc le ta, da dobiš tam, kjer stane kosilo 3 K, tudi serviet in boljšo postrežbo. Stanovanja so pa sedaj cenejša, kot poprej. To pa radi tega, ker jc na tisoče stanovanj praznih.
Grmenje topov iz soške fronte nam jc ostalo v ušesih, kakor tik trk od ure, katerega slišiš tudi takrat, kadar sc je ura žc ustavila. Nihče sc radi tega tic razburja. Kadar pride laški aeroplan, tedaj sc obr-
nejo oči tisočerih proti nebesju, v katerem se ziblje Judež, obdan z belimi kolobarčki naših topovskih strelov. On uide, a pride čas, ko ga bo doletela sodba pravice.
Pri Horotienkl
Jožef Uhcrnik iz Št. Petra pri Noven mestu na Dolenjskem je pisal svojim staršem:
Mrači se in krvava luna vstaja. Gledam jo izpred podrte hiše pri požganem mestu Horodenki. Vstaja z one strani, kjer je moja domovina; krvava je, ker tudi tam sc sedaj vrše boji in teče kri v brambo ljube domovine. Luna vstaja vedno višje in zvezdice veselo migljajo. Tudi moje srce je veselo, ker mi pravijo nebesne prikazni, da bomo zmagali vse svoje sovražnike. Kakor se dviga luna na nebu, tako se dvigamo mi nad naše sovražnike in vedno več naših zmag nam miglja nasproti. Naj le počaka Italijan — ravno tako bo padel v jamo, ki jo je nam izkopal, kakor Belgija in Francija in Rusija. Pa tudi Srbija pride na vrsto. Bog jc z nami in vodi naše orožje in zmagali bomo tako, da se nas ne bo upal n;kdar več nihče lotiti/
Nastala je noč. Oglasi se grmenje. Kaj jc to? Saj je nebo jasno. Ali sc zopet giblje
SLOVENEC, dne 12. Januarja 1916,
Z divjim ročnim metežem je zasedla pehota vrh Lovčen.
Napad na zahodno črnogoro.
Dunaj. Vojni poročevalec »Nr. Wr. Journala« poroča: Boji proti Črnigori so se
eričeLi zdaj z večjo silo tudi na zahodu, vedle so jih operacije koncem novembra pri Trebinju, pri Avtovcu in pri Bileku. Slo je takrat za to, da potisnejo Črnogorce tako daleč nazaj, dokler se ne izključi vsaka nevarnost za strategično cesto, ki vodi v Kotor. To se je tudi popolnoma doseglo, nakar so izvedli vse druge priprave za nadaljne napade proti Črnigori. Nikolajeva armada se je zapletla v trde boje ob Tari in pri Beranu. Napočil je pravi trenutek. Po močni pripravi s topovi se niso pričeli boji le pri Avtovcu, marveč tudi na lovčenskih strminah in ob obeh straneh ceste, ki vodi iz Kotora v Cetinje.
Italijanske skrbi za Črnogoro.
Lugano. »Idea nazionale« se razburja vsled grozeče nevarnosti, da Avstrija porazi Črnogoro. Pravi, da bi posledica tega ne bila samo odprta vrata v Albanijo, marveč tudi zasedenje Lovčena. (No, sedaj, ko je Lovčen že naš, se bodo Italiiani imeli priliko še bolj razburjati. Op. ur.)
Črnogorci se ne morejo bojevati, če jih ne preskrbe z živežem.
Lugano. Črnogorci, ki so dozdaj širili v Rim nečuvena poročila o zmagah, pripravljajo svoje zaveznike zdaj na poraz. Nedeljsko uradno poročilo poroča o avstrijskem napadu na celi črti in da se Črnogorci umikajo.
Št. S.
Premagana Srbijo.
Oklic srbskemu narodu.
Beogradske Novine«prinašajo sledeči
oklic:
Srbskemu narodu!
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apo. -'lski kralj ogrski je blagovolil odobriti, da se ustanovi vojaška generalna gubernija v onih delih Srbije, ki so zasedeni od c. in kr. vo'ske.
Pozivam prebivalstvo, naj s polnim zaupanjem pomaga oblastem in upravi pri njih delu, naj se naredbam breznogojno pokori in naj se varu;e vsake politike. Vsak odpor bo najstrožje kaznovan.
S stvarno in pravično upravo hočem napraviti v deželi zopet red, tako, da se srbski narod, katerega so njegovi prejšnji voditelji zapeljali, zopet povrne k rednim razmeram.
Belgrad, 7. januarja 1916.
Ces. in kralj, vojni generalri guverner: grof Salis, podmaršal.
Srbski akti v Sofiji.
»L' Echo de Bulgaire« poroča, da je dospelo v Sofijo deset vagonov, napolnjenih s srbskimi akti.
V Belgrad so se vrnili tudi Dimitrij Vidakovič, šef ministrstva 1 javnih del; Jovan Jovanovič, gimnazijski ravnatelj in poslanec; dr. Dragic Pavlovič, odvetnik in mnogo trgovcev in obrtnikov.
Krali Peter odpotuje na Francosko ?
Kodanj. Iz Aten se poroča: Kralj Peter
se poda iz Soluna v neke francoske toplice. Prej si še ogleda solunske utrdbe in pregleda došle srbske čete.
Ukradene slike v beltfrajski kraljevski palači.
Budimpešta. C. in kr. vojaško poveljstvo v Belgradu je obvestilo višje mestno glavarstvo v Budimpešti, da je v belgrajski kraljevski palači ukradena slika vredna 30.000 kron, ki jo je slikal srbski slikar Jovanovič. Slika se nahaja baje v Budimpešti.
sovražnik? Da, prodreti poizkuša. Toda zastonj. Naši ga zgrabijo tako, da ves zmešan beži. Naša postojanka je ostala v naših rokah. Patrole gredo poizvedovat; povsod kupi mrtvih Rusov. Pa jim še ni zadosti. Ob polnoči še enkrat poskusijo. Začne se streljanje, da se lastne besede ne razume. Granate, šrapneli, ročne granate, puške in pištole pokajo in se mešajo med seboj, kakor bi bil sodnji dan. Počasi se začne Rus pomikati proti nam; mi ga čakamo kakor mačka na miš. Ko pride sovražnik do žice in že misli, da nas ni nobeden več živ, tedaj s krikom naskoči. Sedaj pa mi po njem! S strojnimi in navadnimi puškami začnemo tako streljati, da je sovražnik kar okamenel in ne more ne naprej ne nazaj. Vse pada navskriž in kliče na pomoč. Mi pa: Le po njem, le po njem!
Nato je bila nekaj dni huda vročina; ruski mrliči so začeli smrdeti, muhe . . .
V naših postojankah ni bilo več obstati, pojavila se je kolera in t'fus. Torej naprej ali pa nekoliko nazaj. Toda rajši naprej — poskusimo, če bo šlo, ne bo greh. In šlo je, zopet smo zapodili Ruse za 8 km nazaj, Tako nam gre tukaj vedno prav in po sreči in ravnotako tudi na drugih boj ščih. Mislim, da ni več daleč čas, ko nas bodo sovrržniki prosili za odpuščanje. Zakaj Bog je z nam' in mi smo z Bogom.
Zemljevid k dogodkom v Albaniji.
1500 avstrijskih vojnih u'etnikov iz Srbije v Marseille.
MarseiHe. (K. u.) »Agence Havas«: Iz Soluna je pripeljal parnik »Sin?i« 1500 avstrijskih vojnih ujetnikov iz Srbije.
Srbski vojni plen v Sofiji.
Sofija, 12. januarja. (Kor. ur.) Listi poročajo: S posebnim vlakom so pripeljali na tukajšnji kolodvor srbski voini plen. Nahajala se je med njim tudi gala-kočija kralja Petra, dalje arhivi srbskega glavnega stana in generalnega štaba in več bronastih trdnjavskih topov.
Dogodki na Grškem.
Oblegovalno stanje v Atenah,
Atene, 10. januarja. Oblegovalnega stanja pričakujejo še pred otvoritvijo zbornice 24. januarja.
Sporazum izkrcuje čete v Orlanu.
Berlin. »Nationalzeitung« posnema po ruskih listih iz Soluna, da je izkrcal sporazum čete v Orfanu (severnozahodno od Chalkidike) in da jih namerava, še več izkrcati. V zaliv Orfano se je pripeljalo nekaj vojnih lad;j sporazuma, ki ga nameravajo prirediti za opirališče. Trdi se, da so že določili brodovje, ki naj se v Orfanskem zalivu udeležuje obrambe Soluna, da krtje krilo glavne francosko-angleške armade. Grki so zbrali velike sile na črti Seres— Kavala.
Grška in ententin denar, Budimpešta, 11. jan. »Az Est« javlja iz Sofije; Grška stiska dobiček iz ententine stiske. Zahteva predujem na novo grško posojilo in odpravo blokade, da dobi dežela živil.
Devet grških parnikov pogrešajo, Berlin. »Tagl. Rundschau« poroča iz Haaga:
»Central News« objavljajo iz Aten: Tu so zelo vznemirjeni, ker ni došlo devet z žitom naloženih parnikov iz Amerike.
Toolev o roložai
Budimpešta, 1. jan. »Az Est« poroča iz Sofije. Finančni minister Tončev je izjavil, da je čisto gotovo, da Grška ostane do konca nevtralna. Ofenziva osrednjih sil in Bolgarije proti Solunu je neodvisna od Grške.
Z Rumunijo imamo tudi danes dobro razmerje. Za Rumunijo je danes brez smotra, da vstopi v vojno, pa naj si bo na strani osrednjih sil ali entente.
Vojsko Z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Izvzemši navadnih bojev s topovi je bilo včeraj tudi ob besarabski bojni črti in v vzhodni Galiciji mirno. Danes zjutraj je sovražnik iznova po najlju-tejši topničarski pripravi zaman napadal prostor Toporovec—Rarancze.
Namestnik načelnika generalnega štaba: Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
q- i a n. Na bojni črti od zaliva Riga do Pripjata se ni nič izpremenilo. Sovražnik
I je južno od Pripjata zopet poizkušal vzeti j Čartorisk. a smo ga z občutnimi izgubami dvakrat vrgli. Naše čete so pregnale v Galiciji ob srednji Stripi sovražnika z vzhodnega brega. Po novejših poročilih je bilo ujetih 7, januarja 20 častnikov, 1175 vojakov in so zaplenili tri strojnice.
8. jan. Pri Rigi in blizu mitavske ceste so uporabljali Nemci zopet strupene pline proti našim strelskim jarkom. Sovražni napad, podvzet z znatnimi silami pri vasi Čartorisk, je vrgel naše oddelke, a pozneje se nam je posrečilo, da smo vrgli sovražnika in ujeli 3 častnike in 50 mož. Izjalovilo se je več poizkusov, da nas vržejo iz Čartoriska. Ob srednji Stripi so se polastili naši oddelki na posameznih točkah sovražne postojanke, na drugih mestih so se zakopali pred sovražnimi žičnimi ograjami. Ujeli smo v tem odseku 17 častnikov, nad 1000 mož in smo zaplenili več strojnic. Severnovzhodno od Čmovic je poizkušal sovražnik zadržati našo ofenzivo z obupnimi protinapadi močnih sil, odbili smo vse napade z velikimi izgubami za sovražnika. Naše čete so ujele tu 14 častnikov in nad 300 vojakov in so zaplenile dve strojnici.
NOVA RUSKA OFENZIVA.
Dunaj. Vojni poročevalci poročajo dne 11. t. m.: Dozdaj so se popolnoma izjalovili ljuti napadi Rusov ob besarabski meji. Kako resno so mislili Rusi prodreti bojno črto, dokazuje okolnost, ker sta na nekem primeroma tesnem prostoru napadli dve ruski diviziji. Vojni poročevalec lista »Zeit« opisuje' boje v vzhodni Galiciji. Ozemlje ob Stripi ni ravno, marveč valovito. Bregi reke Stripi so precej strmi. Naši ne stoje ob reki, ki ni široka. Neprijetno je v jarkih, ker so mokri. Ceste so dobre kakor tudi železniške zveze. Nova ofenziva je ruske čete, kakor vse kaže, presenetila, ker je bilo tam prej precej .mirno, a Rusi nas le niso presenetili. Naše postojanke so zelo mogočne, jeseni in po zimi so jih vedno bolj utrjevali, posebno z žičnimi ovirami so močno utrjene.Naše vojake preveva duh prepričanja, da njih črte Rusi ne bodo predrli.
PRESKRBA RUSKE JUGOZAHODNE ARMADE.
Stockholm, 11. januarja. V armadi ob ruski jugozapadni fronti vlada vnovič velik nered, ker je preskrba čet popolnoma odpovedala. Vojaki že tri dni niso dobili mesa. •
CAR SPREJEL PREDSEDNIKA DUME.
Carsko Selo, 12. januarja. (Kor. urad.) »Petrograjska brzojavna agentura«: Car je sprejel predsednika dume, ki mu je izročil poročilo o delu proračunske komisije.
SAZONOV NAPOVEDUJE IZJAVO O POLOŽAJU.
Stockholm, 11. jan. »Rječ« in »Ruskoe Slovo« poročata, da je Sazonov v proračunskem odseku podal celo vrsto izjav o nevtralnosti Rumunije in napovedal za prihodnjo sejo obširno izjavo o položaju.
RAZNE RUSKE NOVICE.
Kodanj, 12. januarja. (Kor. ur.). Iz Pe-trograda: »Birževie Vedomosti« objavljajo poročilo o sklepu vlade, da oškoduje tiste, ki so trpeli škodo ob pogromih v Moskvi. Namestnik i ob Donu nameravajo prirediti shod, kako nastopiti proti draginji živil. Moskovsko »Russkoe Slovo« poroča s Finskega: Nek odbor je opozoril na pomanjkanje žita, rži in krompirjeve moke in da. zmanjka tudi sol in sladkor, če ne vrede uvoza. Tudi vozil manjka. V »Novem Vremju« se Menčikov čudi v članku: Boj za kruh«, ker niso še v Rusiji popisali
živil in ker ni o tem važnem vprašanju nobene Statistike. Predlaga ostrejše odredbe proti špekulantom in opozarja, da so odkrile rekvizicije velike množine skritih živil. Menčikov se čudi, da pol Petrograda strada, nakopičujejo 43.000 železniških voz na progi Petrograd-Moskva.
SPOMINSKO SLAVJE POLJSKE VSTAJE IZ L. 1863.
Dunaj, 10. januarja. Vrhovni poljski narodni odbor je poslal vsem okrajnim in krajnim organizacijam odbora oklic s pozivom, da se 22. januar 1863., dan, ko je buknlla Zadnja poljska vstaja proti Rusom, povsod slovesno praznuje. Spominske slav-nosti naj se vrše do srede februarja in naj se pritegne zlasti kmečko prebivalstvo.
Vojska z Kalijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Položaj je neizpremenjen. Na JuŽ-« nem Tirolskem je priletelo nad dolino Adiže 11 italijanskih letalcev, ki so me* tali na veg točkah brezuspešno bombe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 11. januarja. (Kor. ur,) Iz vojnega tiskovnega stana:
10. januarja. Topničarstvo je delovalo na celi bojni črti. Sovražnik je zelo uporabljal svpje velikokaliberske topove posebno proti Zugnatorti in proti Monte Stil južnovzhodno od Rovereta kakor tudi proti Tržiču, a napravil je le neznatno škodo. Zvečer 8. t. m. je poizkušal sovražnik napad s pehoto na naše postojanke na Sief blizu Col di Lana, a so ga takoj odbile naše čuječe čete.
Italijani napovedujejo nov napad.
Curih. Od dne do dne se množe italijanska poiočila, ki napovedujejo nov italijanski napad. Med preroki se nahaja tudi »Seoolo«, ki napoveduje nov laški napad ob Soči. Telefonski promet, ki so ga ob prič^tku vojske ustavili, se 17. t. m. zopet otvo$. Vsi vojaki letnikov 1882 do 1889, ki so na' dopustu, so pozvani nazaj v bojno črto.
Italija pošilja na dopust mornarje.
Lugano. (K. u.) »Idea Nazionale« poroča, da so poslali za nedoločno dobo na dopust vpoklicane mornarje letnika 1888.
Kaj pripovedujejo italijanski vojakL
Neki Italijan iz kraljestva, ki živi sedaj v Švici, pa je zadnje božične praznike prebil v Italiji, ve to-le povedati o ljudskem razpoloženju v severni Italiji:
O praznikih je bila po italijanskih mestih in vaseh prilika, slišati najpretreslji-vejša pripovedovanja vojakov, ki so se bolni ali lahko ranjeni vrnili k svojim družinam. Nobene sledi navdušenja ali zmagoslavne zavesti ni tu opaziti; nasprotno vlada glasna nevolja, ki se neredko izpre-vrže v psovanje in preklinjevanje. Seveda vsak slavi svoja lastna junaštva, a s tem je kmalu pri kraju. V mnogih točkah se sodba vojakov tako natančno vjema, da ni mogoče, da ne bi odgovarjalo resnici. »Ne verjemite našim časnikom, ti lažejo,« se glasi splošno geslo. Drugo: »Naše vojno vodstvo se je motilo v terenskih težkočah in v sovražnikovem odporu.« Neki vojak, ki je bil od začetka v vojni, nazadnje bil pa ranjen v strelskem jarku ob vznožju Col di Lana, pripoveduje o strahovitih naporih in o nemožnosti, da bi se napredovalo: »V ledenem mrazu so nas poslali v nov strelski jarek. Lakota nas je mučila že 24 ur. Proviantni oddelek radi neprestanega ognja Avstrijcev ni mogel do nas. Tedaj zopet mogočno zastavi svoj ogenj sovražna artiljerija. Vidimo, kako plane po gorskem pobočju navzdol sovražna kolona. »Ogenj!« Najsprednejši cesarskih se prevrne navzdol. Granate lete krog naših glav. »Madonna mia!« kriče naši neprestano v smrtnem strahu. Častniki nam delajo pogum z »Avanti Savoia!« in nas hvalijo radi zadetka. A že se valja deset stot-nij, ki so si upale iz strelskega jarka, strahovito pohabljenih, v krvi na robu jarka. Avstrijci postrele desetkrat toliko muni-cije nego mi. Srečen, kdor je ranjen in ga avtomobil kmalu odpelje na obvezovališče. Toda zgodi se, da leže raztrgani vojaki po cele dni brez pomoči ter izkrvavevajo v mukah strašne vročične žeje. Gorje, ako moramo izgubiti naše postojanke, častniki neusmiljeno ustrele vsakega bojazljivca. In ako celo moštvo kriči »Cambio!« (izmenjava), potem so častniki izgubljeni. Čaka jih vojno sodišče. Po vseh brezuspešnih napadalnih naskokih mora vsak udeleženec priti do spoznanja, da je tu vsa energija zastonj. Naš boj že dolgo ni več ofenziva. Igra se že mesece ponavlja. Ponoči napredujemo, podnevi se moramo umakniti. Položaj je popolnoma brezupen, o »Vittoria« (zmagi) ne more biti več nobenega govora.« Mornarični vojaki trdijo, da je imelo italijansko brodovje mnogo več škode, nego je javnosti znano. Nevarnosti po minah, letalih in podmorskih čo'nih so tako silne, da je vsaka, tudi najmanjša alt-
U3}3UUjd JJBS^ 'ISOUZJp BUJ0A0?p03U b(iD
Italijan uvidi, da pomenja nadaljevanje vojne ob teh okoliščinah golo izkrvevanje v prid Angleški. Ali pa se z londonsko pogodbo, kar je tudi mogoče, ne misli tako natančno.«	(»Grazer Volksblatt.«)
Laško vojno posojilo.
Rim, 10. januarja. (Kor. ur.) Salandra Jc pozval poslance in senatorje, naj delajo propagando za vojno posojilo. Italija mora dati za vojno toliko ljudi in denarja, kakor doslej še nihče ni mogel slutiti. Uspeh pa bo prinesel tudi velik dobiček, ki pa sedaj zahteva obilih sredstev, Italija, katere »vojaški čini« presegajo vsako pričakovanje sveta«, se mora odlikovati tudi v svoji gospodarski energiji in odpornosti.
Lugano, 10. januarja. (Kor. urad.) Še včeraj popoldne je rimsko društvo pod zastavami Trsta, Rovereta, Tridenta, Istre in Dalmacije slavilo spomin Viktorja Ema-nuela II. in rimski župan je imel ognjevit govor o »lavorikah laških čet«, in danes, prvi dan podpisovanja vojnega posojila, so vsi listi prinesli najlepše članke o veliki bodočnosti Italije, kar pride čez nekaj ur vest o izpraznitvi Dardanel, o potopu angleške križarke »Edvard VIL« in ogrože-nju Črnogorcev na celi fronti. Kako občutno je vse to udarilo, kaže »Idea Nazio-nale«, ki je nevoljna nad nemarnostjo en-lente in opozarja na sorodniške vezi s Črnogoro in nevarnost, da Avstrijci vzamejo Lovčen, kar bi se dalo preprečiti le z naglo pomočjo Italije. (To bo pač pre-kasno. Op. ur.)
Italija in Srbija.
Lugano, 11. januarja. Iz Rima se poroča: v članku o Adriji pravi »Idea Nazio-nale«, da so srbske zahteve glede Adrije izključene. Srbija ne more misliti na to, da postane dedič Avstrije ob Adriji, ker sicc: postane takoj sovražnica Italije. Žal, da obstoji srbski imperializem, ki trpi na blaznem veličju in sanja o večji, Italiji enakopravni Srbiji ob Adriji. Če Italija dela za Srbijo, stori to le za tako Srbijo, ki se ukloni laškim interesom. — »Mat-tino« ima članek: »Uboga Srbija«. Pravi, naj se pri sentimentalnem razmišljanju ne pozabi svete sebičnosti. V politiki je treba misliti hladno. Ne sme se misliti na srbske, ampak samo na laške interese. Tudi se ne sme pozabiti, da je Srbija sama zakrivila svojo usodo, ko je odklonila sporazum t Bolgarijo in ko je ostala v postojankah svojih čet, ko naj bi po zgledu Belgijcev deželo izpraznila in se združila z enten-tinimi četami v Macedoniji. List pravi: Če Italija srbsko armado v Albaniji preživlja in nanovo oborožuje, tedaj naj oslabljena Srbija stopi pod laško varstvo in naj se bojuje pod laško zastavo.
Bivši laški minister umrL
Rim. (K. u.) Umrl je bivši minister, profesor Barcelli, v starosti 83 let.
Boli do zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. januarja. (K. u.) Iz velikega glavnega stana:
Odbili smo napade sovražnika proti jarkom, ki smo jih vzeli severozahodno od Massiges. število tam njetih sovražnikov se je povišalo na 480 mož. Neko angleško z 2.8 cm topom oboroženo bojno letalo smo prisilili pri Woumenu južno od Dixmfindena z obrambnim ognjem in z nekim bojnim letalom, da se je moralo izkrcati. Letalo s posadko je padlo nepoškodovano v naše roke. Pri Tournai smo sestrelili v zračnem boju neko angleško dvokrilno letalo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francoski ministrski predsednik pred padcem.
Geni Pariški list »Radical« poroča, da radi popustitve gallipolske ekspedicije najbrze odstopi Briandovo ministrstvo.
Dubost zopet izvoljen za predsednika senata, — v posl. zbornici pa Dechanela.
Pariz, 12. januarja. »Agence Havas« Dubost je bil zopet izvoljen s 175 glasovi za predsednika senata.
Pariz, 12. januarja. Zbornica je zopet izvolila za predsednika s 322. glasovi Dechanela.
Angleški zakladni minister
je postal general in poštni mojster Samuel, ker je odstopil sir Simons.
Izjava manjšine francoskih socialistov.
Bern, 10. januarja. (Kor. ur.) »Berner Tagwacht« objavlja izjavo manjšine francoskih socialistov, ki je bila prebrana na pariškem zborovanju. Po mnenju manjšine bi moralo strankino vodstvo ob začetku vojne skrbeti, da se na vsak način vzdrži zveza z vsemi delavskimi strankami po vseh deželah. Toda vodstvo je zadušilo glas stranke, namesto da bi nastopilo za nage! koncc vojne. Voditelji so pograbili pretvezo, kakor da sta Nemčija in Avstrija izzvali, kakor da naj bi francoski socialisti vsled navidezne manjše odgovornosti en-tentinih sil ne imeli več povoda delati za najlepšo nalogo: mir med narodi. Zavrgli 1
so zveste socialiste, mi pa smo šli v Zim-mervvald, da nemškim, ruskim in laškim sodrugom povemo, da je še velik del francoskih socialistov zvest socialističnim načelom, in le cenzura brani, da jih ne moremo izpovedati.
Francoski kapitani nameravajo oborožiti trgovske ladje.
Berlin, »Corriere mercantile« izvaja: Francoski kapitani trgovske mornarice so sklenili predlagati, naj se vse trgovske ladje oborože tako, da se ne bodo mogle le braniti pred podmorskimi čolni, marveč da jih bodo tudi lahko napadali, kar žc Angleži z uspehom izvajajo. List zahteva, naj mornariški minister Corsi zapove, naj oborože vse trgovske ladje, ne samo tistih, ki vozijo po Jadranskem morju. Vsi parniki bi lahko brezobzirno napadali podmorske čolne, če bi tudi ne bili napadeni po njih.
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO,
Carigrad, 12. januarja. (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stana:
Dardanelska bojna črta.
Neka sovražna bojna ladja je streljala ponoči od 27. na 28. decembra z obrežja Imbros z odmori do jutra na Sedilbahr, Taki Burnu in na Hissarlik; 28. decembra so obstreljevali nekateri rušilci in neka križarka od časa do časa Sedilbahr, a jih je prisilil ogenj naših baterij, da so se morali umakniti.
Kavkaška bojna črta.
Ponoči od 27. na 28. decembra smo uspešno odbili napad sovražnika, ki ga je podvzel s slabimi silami na našo bojno črto pri Narmanu. Ogenj našega topničarstva je uničil del sovražnih strelskih iarkov.
Z ostalih bojnih črt se nič ne poroča.
Francosko uradno poročilo o izpraznitvi Gallipolija.
Pariz. (Kor. ur.) Uradno: Ponoči na 9. t. m. se je popolnoma izpraznil Galli-poli, za kar je bilo nekaj dni najnatančnejše pripravljeno in po angleškem višjem poveljstvu kakor tudi po višjem poveljstvu francoskega ekspedicijskega zbora vse popolnoma urejeno. Izpraznitev se je izpeljala brez izgub. Odvedli smo ves francoski bojni materijal, izvzemši šestih trdnih mornariških topov, ki smo jih pokvarili in še uničili, predno smo popustili postojanko in jih obseza angleško uradno poročilo, ko poroča o popuščenih 17 topovih.
Izjava Enver paše o bojih na Gallipoliju.
Carigrad. (Kor. ur.) Vojni minister Enver paša je izjavil v zbornici med drugim: Trdno sem bil ves čas prepričan, da sovražnik na Dardanelah ne bo uspel, četudi nismo razpolagali z vsemi modernimi obrambnimi sredstvi. S podporo Nemčije smo pridobili dve veliki bojni ladji. Naša mornarica je bila vsaj v ožinah kos sovražni. Minister opiše nato operacije, opozarja, da so bili Turki začetkom osamljeni, pohvali odkrito in modro stališče Bolgarije, nakar se je otvorila zveza z osrednjima velesilama, vsled česar je moral sovražnik bežati. Sovražnika bomo prepodili čez naše meje in mu tudi zabranili, da ne bo mogel skru-niti nam odtrganih dežela.
Zakaj je zapustil sporazum Dardanele.
Rotterdam. Zdaj se je izvedelo, zakaj se je pečal angleški kronski svet, ki je bil, kakor so poročali javnosti, sklican na posvet o brambni dolžnosti, predvsem o vprašanju operacij na Dardanelah. Poročila generala Hamiltona so razblinila zadnje dvome o nepremagljivosti morskih ožin. Angleški častniki na Galipolliju poročajo prave čudeže o junaštvu Turkov, o trdnosti njih trdnjav in o strašnem učinkovanju avstrijskih težkih topov. Angleškemu poveljniku so zato zapovedali, naj se hitro umakne tako, da rie bo imel velikih izgub.
100.000 turških vojakov prostih.
Dunaj. Posledica angleškega umikanja z Gallipolija je, da je prosta turška armada 100.000 mož.
Izgube francoske gallipolske armade.
Genf. Švicarski listi poročajo iz Pariza, da znašajo izgube francoske armade na Gallipoliju po izjavi v francoski zbornici 60 odstotkov izkrcanih čet.
Angleški delavci in Dardanele.
Rotterdam, 11. januarja. Angleška delavska stranka je vložila v parlamentu prvi opozicijski predlog proti vladi, v katerem se zahteva strogih odredb proti povzročiteljem izjalovljene dardanelske akcije.
Chamberlain o položaju na iraškem bojišču.
London, 11. januarja. (Kor. ur.) Posla-niška zbornica. Chamberlain je izjavil o položaju na iraškem bojišču, da stoje angleške sile radi vremenskih razmer še vedno pri Seidhaidu. Angleška konjenica je dognala, da se nahaja sovražnik 6 mili vzhodno od Kut-elAmara.
Najvišje cene za seno in slamo.
Za dobo vojske je poljedelsko ministrstvo določilo 10. januarja cene za seno in slamo: za seno se šteje, navadno seno, detelja, lucerna in dr., za slamo slama cd pšenice, rži, ječmena in ovsa. Če prodaja proizvajalec seno nestisnjeno v kozolcu, ne sme cena met. stota presegati:
pri senu 13 K; pri slami, omlačeni s cepcem 9 K, pri slami, omlačeni s strojem, 8 K. Pri stisnjenem senu ali slami je dovoljen najvišji prebitek 1.50 K. Veliki trgovec ali kmetijske organizacije pa smejo pribiti k zgorajšnjim najvišjim cenam 2.50 K. za meterski stot. Ta cena na debelo velja od nakladalne postaje in ima v sebi komisijske, posredovalne in podobne pristojbine, dovozne stroške in vse izdatke in nakladanje. Če pa proizvajalec sam od nakladalne postaje prodaja naravnost konzumentu, sme pribiti k najvišjim cenam 2 K. Za nadrobno prodajo, to je pri množinah do 20 met. stotov bo določila cene deželna vlada. Cene veljajo pri gotovem plačilu pri sprejemu, sicer so dovoljene 6 in tričetrti-ne obresti. Deželna vlada ali v nujnih slučajih tudi okrajno glavarstvo lahko pozove proizvajalce, da seno ali slamo, kar imajo preko lastne potrebe, prodajo za najvišjo ceno. Če se kdo brani prodati, lahko oblast proda njegovo zalogo in določi posebno ceno, ki pa ne sme nikdar preseči 90 90 odstotkov najvišje cene od dopustnih piibitkov. Če je politična oblast zahtevala seno ,tedaj ga mora posestnik osem tednov brezplačno hraniti in po trgovskih običajih zavarovat. Po 8tedenski shrambi pa dobi za vsak met. stot 50 vin. za vsak mesec. Nevarnost slučajne poškodbe in zmanjšanja vrednosti gre v tem trenutku na upravičenca. Obstoječi sklepi, sklenjeni pred to pogodbo po višjih cenah, izgube veljavo, v kolikor niso sklenjeni z vojaštvom ali državo. — Zgorajšnja določila veljajo le za domače seno in slamo. Železnice smejo prevzemati tako blago le, če je voznemu listu priloženo prevozno dovoljenje pristojnega okrajnega glavarstva. Talcegn dovoljenja ni treba za dobave vojaštvu ali državi. Razni prestopki se kaznujejo z globo do 5000 K ali 6 mesecev zapora.
Uradni izkazi izgub.
Izgube 20. lovskega bataljona.
Ujeti: Kadet Malek Karel Anton (tudi ranjen); lovec Ancel Anton, Janeževci, Štaj.; tit. patr. vodja Bratuša Vinko, Rogatec; lovec Bukovšek Matija, Kalobje; lovec Dobovičnik Anton, Celje; lovec Ga-tolin Karel, Ptuj; lovec Geršak Alojzij, Ptuj, Št. Peter; lovec Klobasa Anton, Brežice; lovec Kmetec Anton, Šikole; lovec Kolar Mihael, Buče; lovec Kovačič Josip, Merčno selo; lovec Kramar Josip, Št. Peter; lovec Lah Anton; četov. Lichtenegger Ivan, Celje; lovec Mastnak Štefan, Št. Jurij; lovec Ocvirk Franc, Št. Peter; lovec Penič Josip, Ptuj; lovec Plevnik Ivan, Zdole; lovec Presker Rudolf, Zakot; lovec Pristovšek Vinko, Celje; lovec Ribič Franc, Žalec; lovec Robek Franc, Št. Peter; lovec Sajko Anton, Št. Jurij; lovec Šiler Ivan, Ptuj; rez. Soline Jernej, Celje; rez. Srnec Josip, Ljutomer; lovec Vider Ivan, Sv. Pavel; lovec Vidmajer Albert, Zabukovje; lovec Zavrl Franc, Celje; lovec Žakšek Anton, Brežice.
Izgube 17. pešpolka.
Inf. Mihelčič Mih., Št. Jurij, mrtev; inf. Šifrer Jakob, Loprik, mrtev.
Prvi kardinal saiezijanske družne.
V zadnjem vatikanskem konzistoriju z dne 6. decembra 1. 1, je sv. oče imenoval kardinalom tudi monsignora Janeza Cag-liero, naslovn. sebastopolskega nadškofa. Nj. Em. je prvi kardinal iz saiezijanske družbe. Imenovani je bil eden prvih in najbolj priljubljenih gojencev častitljivega Janeza Boska. Ta mu je, ko je bil Cagliero še dijak, jasno prorokoval, dA bo postal duhovnik, misijonar in celo škof. Posvečen v mašnika je bil takoj desna roka Jan. Boska, posebno vsled svoje podvzetnosti, svojih organizatorskih zmožnosti, kakor tudi vsled svojega nenavadnega glasbeniškega talenta. Pod Leonom XIII. je bil monsignor Cagliero eden najbolj priljubljenih cerkvenih skladateljev v Italiji. — Ko se je slednjič posrečilo častitlj. J. Bosku udejstviti svoje vroče želje in lepe načrte ter raztegniti delokrog svoje ustanove tudi na prek-morske misijone, vidimo na čelu prve saiezijanske misijonske ekspedicije ravno duhovnika Jan. Cagliero, ki se je napotil z 10 tovariši v Buenos Aires. L. 1883. je Leon XIII. povzdignil Patagonijo, misijonsko polje prvih salezijanskih misijonarjev, v apostolski vikarijat ter ga izročil Jan Cagliero. Že naslednje leto ga je imenoval naslovnim škofom magidskim; posvečenje je prejel Cagliero v baziliki Marije Pomočnice v Turinu dan pred praznikom Brezmadežne 1. 1884. Šele tedaj je napočil zanj pravi čas nepretrganega in sadonosnega apostolskega delovanja med divjimi južno-
ameriškimi rodovi. Velikanski svoj vikarijat — meri nič manj kot 730.000 km1 — je večkrat križem prepotoval; apostolska gorečnost ga je gnala tudi preko meja njegovega vikarijata v dotlej še skoro nepri-stopne pokrajine. Menda je malo, ljudi, ki so prepotovali v svojem življenju toliko in tako nepristopnih pokrajin kot kardinal Cagliero. — L. 1904. je bil povzdignjen v naslovnega nadškofa sebastopolskega, leta 1908. je pa postal izredni apostolski delegat v ljudovladi Kostarika v Srednji Ameriki. Vsled svojega velikega ugleda v diplo-maličnih krogih se mu je po nekajletnem delovanju posrečilo navezati diplomatične odnošaje med Rimom in petimi srednjeameriškimi ljudovladami (Guatemala, Hon-duras, S. Salvador, Nikaragua in Kostarika). Za te in druge zasluge za sv. Cerkev ga je sedaj doletelo najvišje odlikovanje sv. Stolice, kardinalski klobuk. To visoko odlikovanje je pa obenemMudi dokaz dobrohotne naklonjenosti, ki jo kaže sv. oče Benedikt XV. mladi salezijanski družbi ob stoletnici rojstva njenega ustanovitelja. — Nj. Em. kardinal Cagliero je star 75 let, izmed katerih jih je preživel 60 v salezijanski družbi. Ustanovil je v Ameriki 96 salezijanskih zavodov in misijonov. Po svoji obširni izobrazbi, po svoji privlačni pri-prostosti v občevanju in poznavanju ljudi ter sveta, po svoji dalekovidni in bistri ročnosti v diplomatičnih zadevah in vsled velikih zaslug v vinogradu Gospodovem, spada Nj. Em. med najznamenitejše cerkvene dostojanstvenike sedanjosti. Ko je potoval po srednjeameriških ljudovladah kot apostolski delegat, je bilo njegovo potovanje podobno vrsti zmagoslavnih pohodov in povod večdnevnih katoliških manifestacij.
Pismo z Malte.
Preč. p. Bonaventura jc prejel od P. Adolfa Čadež naslednje nemško pisano pismo:
Malta, 21. X. 1915.
Ljubi p. Bonaventura! Pisma prejel. Hvala lepa! Zame so tembolj zanimiva, ker že 1 in četrt leta nimam nobenega domačega časnika .Domači listi niso dovoljeni, pač pa ilustrirani časopisi. Dva meseca sem čitam »Corriere della Sera«. Glasom »Woche, 49, Ruhleben« je na Nemškem ravnotako. V Ruhlebnu p. Berlinu je interniranih okrog 4000 angleških civilistov. Naš ta-bor, 2 ločena dela: Vcrdala in St. Cle-mens Caanp, je pol tako močan. Naše življenje je podobno onemu v Ruhlebnu. Vstanem zjutraj ob pol šestih, ob pol sedmih mašujem v zasilni kapeli, ob 8. uri čaj, sir, kruh, ob 9. apel, opoldne vojaško kosilo, ob uri čaj, sir, kruh, ob 5. drugi apel, zvečer tarok, ob 11. k počitku. Od sveta smo popolnoma ločeni, kakor oni v Ruhlebnu. Cas se prebije z godbo, tennisom, nopometom, kartami...; učiš se angleščine, francoščine, italijanščine, arabščine .. nervozno čakaš na pošto, politiziraš, se prepiraš ... letaš po dvorišču gor in dol kakor nor, napraviš kravat, prideš v luknjo ... Enajst mesecev je že minulo, pa še nobene nade na rešitev. Znorel bi! Ako mi takoj odgovoriš, bom prejel krog Novega leta. Vesele božične praznike! Prisrčen pozdrav! Tvoj Adolf. — P. S. Pozdravi tudi Dajvslov.« (Daj v Slovenca«.)
Razne novice.
Stroj, ki sam piše, je iznašel neki Američan. S pomočjo elektrike se prenese valovanje izgovorjene besede oziroma črke na posebno pripravo na stroju tako, da pritiska na tipke izgovorjenih črk. Pomanjkljivosti je še precej; tako ni med posameznimi besedami nobenega presledka in se drže vse črke skupaj, a to se bo dalo odpraviti. Dalje stroj ne zaznamuje ločil. Kar je pa glavno: stroj piše tako, kakor se govori, ne pa po pravopisu, kar mora zlasti v angleščini zelo motiti. Iznaj-ditelj pa upa, da bo sčasoma vse te pomanjkljivosti premagal.
Ruski »kvas«. Naši vojaki se na Ruskem vedno bolj seznanjajo z rusko narodno pijačo — »kvasom«. Pri Rusih je f-» kvas vsesplošno v navadi, imajo ga po vseh bolnišnicah in vojnih lazaretih, kakor ga sploh uživa vse vojaštvo in delavstvo pa tudi drugi sloji; ne zametajo ga niti v najvišjih krogih. Kvas, ki sc lahko proizvaja v vsakem gospodarstvu, se pripravlja iz moke in pšenice, rži, ječmena, ajde ali temu podobnih sladinskih snovi, ali iz kruha ali iz zmesi navedenih snovi z dodatkom sladkorja ali brez njega, in sicer potom istočasnega kislega in alkoholičnega kipenja. Pijača se rabi, ko se nahaja v stanju pokipenja; vsebuje zelo malo alkohola. Kot začimba sc dodevljejo navadno kake dišave, posebno poprova meta. Prof. dr. R. Kobert v Rostocku je že pred leti opozoril Nemce na ruski »kvas« in priporočal, da se uvede tudi na Nemškem kot ljudska pijača.
I
1200 preSičev lz Srbije so pripeljali te dni v Draždane.
P	Pomanjkanje mož. Po sedanji vojni bo
veliko pomanjkanje mož. Podobno je bilo tudi v križarski vojnah. Sv. Bernard je ta-čas pisal: »Mesta, vasi in gradovi so brez prebivalcev, sedem žen najde komaj enega moža, toliko je vdov pri še živih možeh.«
68.000 mark za izgubljeno nogo. O priliki neke železniške nesreče v North Ber-non, Ind., dne 6. septembra m. 1. je izgubila 12letna Katarina Wilder pl. Minkvvitz iz Milwaukec levo nogo pod kolenom. Prizadete železniške uprave so izjavile pred sodiščem, da so pripravljene deklici plačati odškodnino 68.000 mark.
Plesi ▼ Italiji. Milanski listi dan za dnevom vabijo občinstvo na plese, ki jih prirejajo razna društva na korist »Rdečemu križu« v Italiji. Ti »sanitetni« plesi se vrše v dvorani Cora, sedežu prejšnjih nemških društev m Italiji.
Mladi Editason, sin velikega iznajdite-ija, je po vsej priliki zelo mnogostransk talent. Ni le skladatelj in pesnik, marveč tudi tehnik; iznašel je posebne dele za avtomobile in svojemu očetu redno pomaga pri njegovih delih. Tega pa še ne dovolj, je mladi Edinson pred kratkim v Newyorku o tvoril majhno operno gledališče — »Thim-ble Teater«, kjer naj pridejo do besede razvijajoči se ameriški umetniki. Edinson, ki je star sedaj 26 let, si je delo razdelil takole: tretjino časa posveča gledišču, tretjino laboratoriju svojega očeta in tretjino svojemu pisateljskemu delovanju. Piše pod psevdoninom Tom Sleeoer.
—	Ustreljena zaradi roparstva. »Beo-gradske Novine« poročajo, da sta bila dne 16. decembra 1915 vsled obsodbe vojnega sodišča ustreljena v Belgradu Srba Gjoka Martič in Peter Stekič-Braganac, oba iz Lipe, in sicer zaradi roparstva in nedovoljenega nošenja orožja.
Igralčevo maščevanje. Pariški »Ex-cclsior« poroča: Pred začetkom neke priljubljene ljudske igre v Malem gledališču se je neki nizozemski igralec ostro spri z ravnateljem. Leta mu je odpovedal z be-scu.. ni: »Ko dovršite svojo vlogo, imate takoj zapustiti gledališče.« Igralec je predstavljal sodnika, ki mora v drugem dejanju glavnega junaka obsoditi na smrt, v tretjem dejanju pa izvrše smrtno obsodbo. Ko je v drugem dejanju javni obtožitelj prelral obtožbo, tedaj začne govoriti sodnik — obrambni govor, v katerem je obtoženca sijajno branil in ga nazadnje — oprostil. Med igralci je nastala brezupna zmeda — spustiti so morali zastor. Občinstvo je začelo hrumeti in zahtevati nazaj svoj denar. Ravnatelj je moral to tudi storiti ter se je britko kesal svoje naglosti nasproti igralcu.
Razpuščena italijanska društva. Uradni list »Tiroler Bote« objavlja razglas, da so na podlagi §§ 24. in 25. zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, razpuščena naslednja italijanska društva: 1. »Societa di assistenza sistenza fra i regnicoli temperanea-denti nel Trentino« (podporno društvo za regnikole) v Roveretu; 2. »Unione agenti Roveretani«; 3. Club ciclislico Aldanese; 4. »Unione ciclistica« v Mori;
5.	»Societa di Riva della societa di astra i regnicoli temporaneamente resi-mente residenti nel Trentino« v Rivi;
6.	»Pro eoltura societa Rivana per 1'istruzione popolari« v Rivi: 7. »Cir-colo socialista« v Rivi; 8. »Circolo cat-tolico di cultura« v Rabni, in 9. »Societa operaia di lavoratori italiani di Feld-kirch«.
Tri 17-te. Zadnja sreda pred novim letom je bila »veliki dan« za loteriste, kajti ta dan so se žrebale številke v treh loterijah: Pragi, Lvovu in Trstu. Kakor vselej so se izkušeni loteristi in loteristovke tudi topot držali v prvi vrsti številk starega in novega leta, t. j. 15. in 16., češ: te »pridejo« čisto gotovo. Stavili so nanje »solo«, »am-bo« in razne druge kombinacije. Pa kaj se je zgodilo? Niti na enem mestu ni »prišla« ne 15. ne 16., namesto tega pa v vseh treh loterijah 17.! Kaj takega pa še ne! so se jezili loteristi.
—	Svidenje. Neki dunajski črnovojnik je prišel s fronte na dopust. Ko stopi na kolodvoru na cestno železnico, debelo pogleda, ker prvič vidi ženskega sprevodnika dajati listke. Sm£je se pošali: »No, kako se je v par mesecih vse izpremenilo; sedaj s^ ženske postale celo kondukterji!« Te-
® daj se obrne sprevodnica proti njemu. — »Križ božji, saj to je pa moja stara!« zavpije črnovojnik ter objame sprevodnico. Sopotniki so bili ganjeni, nato so pa veselemu svidenju klicali »hoch!« in »hoch!«
Primorske novice.
Visok obisk. Na sv. Treh kraljev dan se.je s popoldanskim vlakom pripeljal na kandijsko postajo Nj. enkscelencija knezo-nadškof goriški, metropolit dr. Fran Borgi-ia S e d e j v spremstvu milostnega opata o. Bernarda Widmana iz Zatičine, kjer zadnji čas biva v sredi svojih bogoslovcev in gg- bogoslovnih profesovrjev. Na kolodvoru je Nj. ekscelencijo sprejela duhovščina z mil. g. proštom dr. Elbertom, z g. c. kr.
de. sodnim svetnikom v pok. Kovačem, mons. Zamparo, goriškim kanclerjem na čelu in velika množica primorskih beguncev, da pozdravijo svojega nadpastirja. Med slovesnim zvonenjem se odpeljejo v Šmi-hel, kjer obiščejo župno cerkev in samostan Notrc Dame, kjer biva začasno mnogo redovnic iz Gorice. Nato stopijo v bolnico čč. Usmiljenih bratov ter obiščejo ondi se nahajaioče ranjence, katerih je mnogo s soške fronte. Vojaki so bili veseli tolažil-nih in priznalnih besed visokega dostojanstvenika. Nadaljni obisk je veljal cerkvi in samostanu čč. oo. frančaškanov. Slednjič sta se peljala cerkvena dostojanstvenika v kapitelj, kjer se jim je poklonila domača duhovščina. Drugo jutro zjutraj ob 7, uri je Prevzvišeni v kapiteljski cerkvi maševal med asistenco naše, svoje in redovne duhovščine ter obhajal mnogo vernikov, večinoma svojih beguncev. Nato je obisk veljal samostanu v Pleteriah, odkoder se je z večernim vlpkom vrnil v Zatičino. Presvetli metropolit naše ilirske provincije je prej enkrat še kot dvorni kanlan na Dunaju obiskal Novo mesto. Izrazil se je pohvalno o zavodih, ki jih je obiskal. Bog daj, da bi se mogel Prevzvišeni, ki zdaj kot begunec obiskava svoje vernike, kmalu vrniti v svojo solnčno prvostolnico v Gorico.
Dne 19. marca t. 1. bo visoki dostojanstvenik zopet prirel v Novo mesto nridigo-vat in pontificirat ter tako razveselil svoje begunce in nas.
Novi imenik pogrešanih družin z Goriškega priobčimo v jutrišnji številki »Slovenca«.
Naše družine v Turinu. Jožef Maraž iz Št. Ferjana pri Gorici, sedaj vojrk, sem pomotoma prejel od Alojzije Maraž iz Št. Ferjana, ki je z otroci internirana v Turinu, pismo, namenjeno njenemu možu. Pomota se je zgodila zato, ker se enako pišemo in imamo tudi krstna imena enaka (oba moža Jožeta in obe ženi Alojziji) ter smo oboji iz Št. Ferjana pri Gorici. Pismo se glasi: »Turin, 13. deccmbra 1915. Dragi moj mož! Najprvo Tc iz globočine mojega žalostnega srca pozdravim kakor tudi Tvoji trije otročiči in cela naša družina. Naznanim Ti, da smo vsi zdravi in da nam gre dobro. Kruh nam ni še primanjkal; imamo vsaka družina svoje stanovanje in čedne postelje, za otroke kavo in mleko, Jaz delam v neki fabriki, da oblečem otroke in da imamo kakšen krajcar za pribolj-šek. Dobimo dvakrat na dan kuho in še kaj zraven. Povem Ti, da strašno težko čakamo konca te strašne vojske, da bi še. kdaj šli v naše kraie. Pa tudi čitamo, da še ni nič znati in da je bila naša vas Št. Ferjan vsa polna mrtvih. Dragi mož, lepo Te prosim, skrbi sam zase, da ne prideš v kakšno nesrečo, ker- dobro veš, da smo reveži — kaj začnem jaz s tremi otroci, ko hiše nimamo več! Prosim Tc, poskrbi, da izveš, kje ie Tvoj brat Alojzij; njegova žena, to je hči Nuta z Budinika, je tudi tukaj blizu; zdrava je ona in otroci. Piši mi, ali si voiak in v kateri vojašnici. Pozdravljamo Te vsi skupaj, z Bogom.« — Ti Maraži so stanovali pred vojsko z Italijo v Št. Ferjanu na Sovenici in so imeli mle-karijo. Kolikor je prijemniku gornjega pisma znano, ta Jože Maraž ni vojak, ampak je nekje blizu Gorice pri našem trenu in vozi s svojim lastnim konjem. Kdor bi kaj natančnejšega vedel o njem, naj mi blrgo-voli poslati njegov naslov pod tem-le naslovom: Jožef Mnraž, k. k. Landst.-Wach-Halbbaon., 2. Komp., Feldpost Nr. 330. Rad bi mu poslal ženino pismo. Naslov njegove jene je naslednji: Luigia Maraž, pro-fuga, v'a Cimarossa Nr, 30, Turino, Italia.
K. V tukajšnji poljski bolnišnici so bili vojaki ranjenci na sv. večer vsi bogato obdarovani z darili. V vsaki sobi je bilo nastavljeno in lepo ozaljšano božično drevo. Največja zasluga, da so se darovi pobirali po občini in da se je potrebno nakupilo v mestu, gre gospodičnam učiteljicam E. Ingerl in M. Kavčič. — Tukajšnja poljska bolnišnica ni več nič podobna poljski bolnišnici (Feldspitalu). Tu vlada povsod najlepši red in snaga. Ranjenci dobro postreženi. Zdravniška oskrba je izborna. Poleg veščih svetnih bolniških postrežnic irfta ta špital šest usmiljenk iz Ljubljane, ki so že v mirnem času služile kot bolniške sestre v raznih bolnišnicah. Razsvetljava je povsod električna. Za dušno pastirstvo je tukaj nastavljen č. g. D. Vlakančič, ki z neprimerno pridnostjo obiskuje bolnike in ranjence in jih tolaži s tolažili sv. vere. Vsak dan ima v bolnišnici sv. mašo in spoveduje in obhaja uboge ranjence.
S Krasa. Celi mesec dec. smo imeli žalostno jesensko vreme. V prejšnjih letih smo imeli meglo, a je trajala le po par dni. Letos, ko je blizu nas vojska, je skoro neprenehoma megla, ki daje Krasu še ža-lostnejše lice, kakor je v resnici. Prej smo slišali od vojakov, da je v Galiciji in na Srbskem strašno blato, nam domačinom pa se zdi, da so povsod blatne ceste, koder se premika vojaštvo. Enkrat smo mislili, ua je za vojsko treba samo vojakov, pušk in kanonov. Nekaj trena, smo mislili, da mora tudi biti. Ali da je toliko trena, tega bi si pa človek poprej nikoli ne mogel misliti, — Vsaka reč ima dobro in slabo
stran. Tako tudi megleno decembersko vreme. Ta mesec smo imeli samo en dan solnce in samo tisti dan pa je prisopihal Italijan po zraku in pozdravil Dutovlje, vsaj do 28. decembra,
Aprovizacljska komisija v Trstu je v svojih 16 razprodajalnicah prodrla v času od 27. decembra 1915 do vštevši 1. januarja letos za 96.753 K 8 h živeža.
V smrt je hotela 261etna gospa Hor-tenzija Janach, stanujoča v Trstu, Via Co-logna Štev. 67. V nedeljo zvečer je zaprla duri svojega stanovanja ter odprla plin. Da bo bolj gotovo dosegla svoj samomorilni namen, je izpila tudi močno dozo kokaina. Med tem pa so domači pričeli iskati Hortenzijo, in ker se je bila le-ta trdo zaklenila v svojo sobo, so poklicali policijo, ki je šiloma vdrla v stanovanje. Nudil se je pretresljiv prizor. Zdravnik rešilne postaje, ki je med tem prihitel na lice mesta, je našel na tleh ležečo lepo, elegantno damo, kateri je življenje že pričelo ugašati. Le z velikim trudom se je zdravniku posrečilo bolnico spraviti zopet k zavesti. Prosila je, naj se jo pusti, da umre. Ostala je v domači oskrbi in pod strogim nadzorstvom.
Po vsej sili umreti je hotel 30. m. m. 29-lelni posestnik A. D. iz Umaga, ki je nekaj dni stanoval v Trstu v hotelu Vanoli. Ob 10. uri dopoldne se je vrgel v morje s pomola Sanita. Nekaj navzočih vojakov ga pa je potegnilo na suho in rešilo gotove smrti. Ko so mu nato hoteli postreči s tem in onim, se je D. izvil in iznova skočil v morje. Pa vrli vojaki so ga tudi topot izvlekli na suho, nakar so nesrečnika odvedli v bolnišnico.
Na-javnih podporah brezposeln m in družinam upoklicanih vojakov se je v Trstu do konca decembra 1915 izplačalo potom občine 1,417.899 kron 53 vin. S pro-stovolj. darovi se ie pokrilo okoli pol milijona kron, drugo trpi občina, ki se ravnokar bavi s preosnovo javne dobrodelnosti. Napravi se namreč »kataster revežev«, da bo mogoča boliša kontrola in da bodo podpore dobivale le zares potrebne osebe. Samo odbor za breznoselne jc izplačal doslej 93.036 družinam skuoaj vsoto 1,049,266 K 93 vin. Občinski urad za podpiranje družin upoklicancev, ki od države ne dobivajo zadostnih podpor, da bi se mogle preživljati, pa je izplačal doslej 322.487 K 60 vin. Podpore znašajo po 2 do 10 K na teden.
Radi neozdravljive srčne napake, ki jo je že dolgo let mučila, se je skušala zastrupiti 601etna dninarica Jožefa Vlasevich v Trstu. Preneljali so jo v bolnišnico.
Zastrupiti se je poskušala v Trstu 64-Ietna Josipina Blaževičeva.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Sežani gospa Marija vd. Bekar (Francinka). — V Bazovici je umrla Fani Pahor.
Dnevne novxe.
-j- Boroevič častni občan obmejne slovenske občine. Občinski odbor občine Ccršak v župniji Št, Ilj v Slovenskih goricah je v svoji seji dne 9. jan. imenoval generala Boroeviča za častnega občana.
+ Ministrski svet. Včeraj popoldne se je vršil ministrski svet, ki je dalj časa razpravljal o moki.
-f Ob nadomestnih volitvah v Novi Gradiški na Hrvaškem je bil izvoljen namesto dr. Hinkoviča, katerega mandat je bil razveljavljen, kandidat stranke prava dr. P a z m a n.
-f Brat papeža Pija X. umrl. Umrl je brat papeža Pija X. Angelo Sarto v starosti 79 let.
—	Hrvatski sabor se baje zopet sestane dne 20. t. m.
—	Ne čakamo več radi. Slovenski fantje in možje nam pišejo z južnega bojišča: Celih šest mescev smo že tukaj na koroških obmejnih skalah in čakamo na laškega izdajalca, ki pa si ne upa v naše kraje. Nam je tega čakanja že dovolj. Najljubše bi nam bilo, če bi že jutri začeli prodirati v Italijo. Verdnik Matevž iz Makol, Štern Štefan iz Rač, Pleteršek Anton iz Dobrove, Škerget Pavel iz Lembaha, Zoreč Alojzij in Majerič Janez iz Ptuja, Kovač Matija in Lovrenčič Vinko od Sv. Jerneja.
Odlikovani so bili dne 1. januarja sledeči slovenski vojaki saperske stotnije št. 7/3 z bronasto hrabrostno svetinjo: poddesetnik Franc Sorčan iz Celja; Janko Šober iz Loga pri Radečah in Anton Švarc iz Zagorja.
4- Izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva. Deželna vlada razglaša: § 6. t. u. razglasa z dne 2. januarja 1916. 1., dež. zak. št. 2, o izdelovanju in razpečavanju kruha in peciva, se izpreminja in naj se glasi tako: Cena po določilih § 5. iz krušne moke izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 52 vinarjev in onega s težo 490 gramov na 26 vinarjev. — Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev. — Ta razglas dobi moč z dnem razglasitve.
-i- Najvišje cene za svinjsko mast in svinjsko slanino. Na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 29, novembra 1915. 1., drž. zak. št. 348, se zaukazuje za razdobje
cen od' 16. januarja 1916 do vštetega 15. februarja 1916 tako: Kadar prodaja trgovec svinjsko slanino prekupcu, sme biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine: za nam zno slanino (soljeno ali nesoljeno) 618 K, za hrbtno slanino (soljeno ali nesoljeno) 669 K, za sirovo slanino, soljeno 608 K, za prekaje-no sirovo slanino 657 K, za prekajeno namizno slanino 668 K, za prekajeno hrbtno slanino 723 K, za neprekajeno slanino v kosih 639 K, za prekajeno in papricirano slanino v kosih 687 K.
—	Iz finančne službe. Za višjega finančnega respicijenta je imenovan Anton Šerbec, respecijent v Brežicah; za respeci-jente so imenovani: J. Lužar in G. Kerndl v Mariboru, F. Štiglic v Leskovcu, M. Pe-tančič v Šoštanju, J. Kline v Ljutomeru, F. Repolusk v Kozjem, J. Obram pri Sv. Juriju ob južni železnici, F. Werk v Maren-bergu in M. Ferenčak v Šmarju pri Jelšah. F. Mešič, ki se nahaja od začetka vojske na boiišču, je imenovan za finančnega nad-paznika.
—	Iz justične službe. Namestnik višje-ga državnega pravdnika v Gradcu Rudolf Tschech, bivši namestnik držtvnega pravdnika v Mariboru, je imenovan, za namestnika višjega državnega pravdnika v Gradcu v VI. činovnem razredu.
Premog se bo podražil. V trgovinskem ministrstvu so premogarske družbe zahtevale zvišanje cen, ker je razmerje med marko in krono tako poskočilo. — Tudi pridelovalci sladkorne pese zahtevajo nekoliko višjo ceno. Ni še gotovo, ali se vsled tega podraži tudi sladkor.
»Pridejo še hujši časi.« Minister notranjih del princ Hohenlohe je sprejel dunajskega župana in mu govoreč o težavah pri preskrbi živil rekel, da uvideva težko breme, ki se je naložilo prebivalstvu z novo naredbo o cenah moke, opozarja pa, da pridejo še hujši časi in se bodo prebivalstvu kot posledice vojne naložila še dalj-nja bremena.
—	Odlikovana vojna kurata. Pohvalno priznanje od c. in kr. vojnega ministrstva sta dobila dr. Janez Lučovnik, vodja pisarne vojnega superiorata, in Peter Ju-rak, vojni kurat graške garnizijske bolnišnice.
'— Centralno deško semenišče z lastno gimnazijo se ustanovi v Zagrebu. Tako so sklenili hrvatski škofje na svoji zadnji konferenci.
—	Iz poštne službe. Poštna oficijanti-nja Terezija Verstovšek v Gradcu je imenovana za poštarico na Bizeljskem.
—	Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici nadučitelj v pok. g. Anton Stres.
—	Umrla je občespoštovana Ivana Malešič, vulgo Gorenjska Rusovka, pri Ribnici.
—	Gledališče so zaprli v Mariboru, ker se je med vojaki, ki so nastanjeni tudi v poslopju kazine, pojavil slučaj črnih koz.
—	Nesreča s topovsko kroglo. V Mariboru so včeraj popoldne nekatere osebe ogledavale neko topovsko kroglo, ki je na-krat eksplodirala in enega moža ubila, pet težko, tri pa lahko ranila.
Državna pomožna akcija v pil J podjetjem tujskega prometa. Na incijativo c. kr. ministrstva za javna dela se je uvedla v prid hotelskim podjetjem, ki so vsled vojnih razmer financijelno ogrožena, pomožna akcija. V izvedbo te akcije se je ustanovila pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani deželna komisija, katere naloga je posebno prepričati se o dopustnosti vloženih prošenj in jih predlagati imenovanemu ministrstvu v odločitev. Ta državna pomožna akcija omejila se bode samo na gotova, tujskemu prometu služeča hotelska podjetja. Načela pomožne akcije upogledajo interesentje lahko pri c. kr. deželni, vkdi (oddelek X.) v Ljubljani in pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Radovljici, Kamniku in Postojni. Primerno opremljene prošnje, ki so, kakor tudi njih priloge, podvržene postavnemu kolku, bi bilo ulagati na deželno komisijo za izvedbo državne pomožne akcije hotelskim podjetjem pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani do 15. februarja 1916. Da se olajša sestava popolnoma primernih prošenj, nastavila bode deželna zveza za tujski promet zaupnike, ki bodo šli interesentom na njih željo na roko. Imena teh zaupnikov se bodo v kratkem objavila.
—	Trgatev oljčnega sadu v Smirni. Oljčni sad v vilajetu Smirna znaša 40 milijonov kilogramov, od katerega je 30 milijonov kilogramov določenih za izvoz v Avstro-Ogrsko.
—	Vojaška železnica Simin—Han— Bulatovci. Za časa te vojske so zgradili v Bosni od Simin—Hana pri Tuzli pa do Bu-latovca, vojaško železnico. Da se more lažje aprovizirati okraje Zvornik in Vlnsenico, je dovolila vojna uprava, da se smejo po tej progi prevažati tudi življenjske potrebščine*
—	Službe prt policiji v Belgrad«. Pri
državni policiji C. in kr. vojaškega generalnega guvernementa v Belgradu je zasesti naslednja mesta: Detektivni nadzorniki I. razreda, letna plača 3000 Ki detektivni nadzorniki II. razreda, letna plača 2600 K; detektivi I. razreda, letna plača 2400 K, retektivi II. razreda, letna plača 2160 K; za vse činovne razrede stanovanjska do-klada po 600 K na leto. Dalje so za vse činovne razrede normirane štiri petletnice po 250 K, ki se vštejejo tudi v odmero pokojnine. Stalna namestitev se izvrši šele po šest- oziroma pri posebno sposobnih prosilcih po štirimesečnem poizkusnem službovanju. Sposobni člani kakega drugega detektivskega zbora se izjemoma takoj stalno nastavijo kot detektivi. Sprejemni pogoji so ti-le: 1. Avstrijsko ali ogrsko državljanstvo oziroma bosensko-hercegovsko deželanstvo in starost najmanj 24 in ne nad 40 let; 2. popolno zdravje; 3. v vsakem oziru neomadeževano življenje; 4. popolno znanje nemške^ in hrvatskega jezika v govoru in pisavi, in sicer v toliki meri, da je zmožen sestaviti pismena poročila, in končno znanje elementarnega računanja; 5. kot prednost velja, ako je prosilec več let živel v slovanskih deželah (na Balkanu) ter so mu znane tamošnje razmere. Pod pogojem, da posedujejo te lastnosti, je pri sprejemu v detektivsko službo prav posebno upoštevati: a) Vsled vojne za službo na fronti nesposobne postale podčast-. nike in vojake, ki imajo za to službo duševno in telesno sposobnost; b) doslužene podčastnike, ki imajo v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. 60, pravico do civilne državne službe; c) doslej pri policiji uslužbene osebe; d) prosilce, ki majo večjo splošno ali pa specielno strokovno izobrazbo, posebno ako znajo več notranjih in inozemskih jezikov, končno e) prosilce, ki imajo vsled svojega prejšnjega posla obsežno osebno znanje. Prosilci imajo svoje prošnje, katerim je priložiti do-movnico, nravstveno spričevalo in spričevala o usposobljenosti, čim najpreje poslati na naslov: Nachrichten-Abteilung des k. u. k. Militar-General-Gouvernements in Belgrad.
—	Kazensko zasledovanje »časnikarjev«, Iz Gradca se poroča: Vojno sodišče zasleduje radi zločina proti brambni sili države urednika »Srbobrana« v Newyor-ku, S. Dimitrijeviča, časnikarskega karikaturista Ivana Jagra iz Minneapolisa, rojenega leta 1871, na Vrhniki na Kranjskem, in izdajatelja »Glasa Naroda« v Newyor-ku, Franka Sakserja, rojenega 1859. leta v Ljubljani, ameriškega podanika.
—	Ladjedelnica v Novem Sadu. Nek konzorcij se je obrnil na mestno upravo Novega Sada s prošnjo, naj se mu ob obrežju prepusti 36 johov zemljišča za zgraditev ladjedelnice. Ta konzorcij se je zavezal zgraditi ladjedelnico v dveh letih in pol potem, ko bo sklenjen mir ter bo pri delu trajno zaposlenih 300 delavcev.
—	Civilni kruh za vojaške osebe. ;>Grazer Volksblatt« piše: Zaloge moke in kruha v prodajalnah so namenjene za civilno prebivalstvo, ker vojnožitni zavod itak v prvi vrsti in obili meri preskrbuje vojaški erar z žitom in moko. Za vojake bi moralo biti torej v vojašnicah dovolj kruha. Če kljub temu vojaške osebe kupujejo kruh v prodajalnah, je temu vzrok to, da pri raznih četah ali zavodih moštvo ne dobi kruha, marveč denar zanj. To je sicer zelo lagodno, toda iz različnih vzrokov bi bilo želeti, da se omeji samo na izredne slučaje kakor preje. Vojaki naj dobivajo kruh v vojašnici, potem se ne bo pritrgovalo od zalog za civilno prebivalstvo. Saj je vojaški komis prav dober, kar so nekateri še le v vojni prav spoznali.
—	Poročil se je v Gradcu trgovec, sedaj narednik, g. Rudolf Simonišek z gdčno Marijo Tauber.
«
—	Strašen vihar na Dunaju. Z Dunaja poročajo dne 11. t. m.: Od poldne naprej divja strašen vihar, katerega žrtve so doslej: 1 oseba mrtva, veliko pa težko ranjenih. Na mnogih delih mesta je vihar povzročil obilo škode na poslopjih; razbite so šipe in celo več streh je vrgel vihar raz hiš.
Za sirote padlih vojakov je darovala gdč. Polonica Zabret v št. Vidu nad Ljubljano knesek 50 K.
Osem slovenskih Šolskih sester je srečno dospelo 4. novembra v New York s parnikom Nevv-Amsterdam. Drugi dan so se odpeljale v Chicago.
—	Naredba c. kr. trgovskega ministrstva glede dolžnosti naznanila surovega olja, bencola itd. Na podlagi ces. naredbe z dne 10. oktobra 1914 se odreja nastopno: Vsa surova olja in iz njih proizvajani produkti, bencol, katran-olja domačega in tujega proizvoda spadajo pod dolžnost naznanila. Podjetja za prozivajanje mineralnih produktov in surovega olja morajo svoje zaloge naznaniti po stanju z dne 1. januarja 1916, potem po stanju z dne 15. januarja 1916 in po stanju 1. in 15. vsakega nadaljnega meseca. Tudi je na*n»jati hkrati prirastek in odbitek. I«to velja za podjetja za pridobivanje bencola in katran-olja. Trgovsko ministrstvo gotova
podjetja te dolžnosti oprosti. Trgovska podjetja in podjetja za skupno pridobivanje (zadruge i. dr.) bencina, petroleja, plin-olja, mazalnega olja, bencola in katran-olja morajo svoje zaloge po stanju z dne 1. januarja 1916 naznaniti, ako imajo v zalogi le 10 meterskih stotov mazalnega olja, vseh drugih vrst pa 50 ali več meterskih stotov. Enako velja za 15. januar in za stanje vsakega 1. in 15. nadaljnjega meseca. Naznanilo je tudi podati, ako ima podjetje od zadnjega naznanila manj kakor 19, odnosno 50 meterskih stotov. Naznanila so odposlati za vsako obratovanje ali zalogo posebej v teku 5dnioddnevaštetja — oddati jih je na pošto pa vsaj zadnji — t. j. peti dan oddelku za mineralne produkte c. kr. trgovskega ministrstva na Dunaju in sicer natančno vpisane po tozadevnih vzorcih. Za vojaška oskrbovališča, ladjedelnice, državne naprave in železnice so posebni predpisi. Pod zaporo se denejo že vse se nahajajoče zaloge in kolikor še prirastka sploh pride; bencin vsake vrste, plin — olje (motorno olje) cilinder-olje, vulkan-olje, katran-olje in motor-bencol. Kdor hoče dobiti te snovi, mora imeti za gotovo količino od trgovskega ministrstva, za bencol in bencin, ki se rabi pri poljedelskih strojih pa od poljedelskega ministrstva, ako ee pa oddaja vojaštvu, ni potreba dovoljenja, marveč le naročilni list vojaške oblasti. Ta primanjkljaj se mora v dolž-nostnih naznanilih pa posebej označiti. — Dovoljenja za dobivanje teh snovi daje oddelek za mineralna olja c. kr. trg. ministrstva za poljedelske potrebščine (bencin in bencol) pa poljedelsko ministrstvo. Za zadnje mora prošnje potrditi občinski urad, za snovi, ki se rabijo pri rudnikih, rudarski urad, sicer pa politična oblast I. inštance odnosno obrtno nadzorništvo. Natančnejše je razvidno iz naredbe c. kr. trg. ministrstva z dne 18. decembra 1915, št. 377 drž. zak.
Ljnlfflanske novice.
lj G. mestni župan dr. Ivan Tavčar je
v včerajšnjem »Slovenskem Narodu« priobčil neko notico, katero bi kot župan moral pravzaprav poslati vsem listom. V županovi notici se glede nekaterih vesti pravi: Tudi se opaža, da so vesti dostikrat neresnične. Tako se je že večkrat v listih poročalo, da je bila ta ali ona oseba poškodovana pri navalih na pekarije ali prodajalne. Ravno sedaj se raznaša novica, da je bil pri navalu na vojno prodajalno na Bregu poškodovan nek deček. Poizvedbe pri policiji so pokazale, da je ta stvar neresnična in mora neresnična biti, ker je tisti dan, ko se je baje zgodila nesreča, vojna prodajalna že bila v Gosposki ulici in ne na Bregu. Tudi vse druge nesreče, o katerih se je pisalo, se po poizvedbah pri policiji niso nikdar pripetile. Zatorej je skoraj verjetno, da tiči v razširjanju takih vesti tendenca, aprovizacijsko delovanje magistrata v slabo ime spraviti. Če je to pametno, je pa drugo vprašanje. D. I. T.«
Tudi mi smo priobčili v dobri veri nekaj notic o »nezgodah«. Ker pa g. župan trdi v »Narodu«, da je bila to mistifikacija, smo napram mistif.kaciji in mistifikator-jem odvezani vsakega ozira.. Dotične vesti so v naš list prišle skupno z aprovizačnimi vestmi z mestnega magistrata! če in kdo je imel pri tem namen ljudi razburjati, naj preiskuje g. mestni župan sam. Naši 'zastopniki so že v občinskem svetu in tudi drugod povdarjali, da je mnogo stvari tako urejenih, da bi bilo mnogo manj razburjenja med občinstvom, ako bi se bile uredile drugače. G. župan je jako hvalevredno sprožil diskusijo o mestni aprovizaciji. Nadaljevali jo bomo.
ru, sedaj ga je rešila smrt vsega. Zapušča vdovo in pet otrok.
lj Tatica. 52 letna dekle Jera Peternel iz Kranjske gore, ki je bila pred kratkim po odgonu spravljena domov, je prišla v petek v Ljubljano in je prenočila ter se seveda tudi pošteno najedla in napila v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Drugi dan dopoldne je skrivaj zapustila gostilno, ne da bi kaj plačala. Proti večeru se je vtihotapila na podstrešje hiše št. 19 na Sv. Petra cesti in hotela ukrasti perilo, ki se je lam sušilo. Pri tem lepem delu so jo pa zasačili. Peternelovko, ki je bila radi tatvine že šestkrat kaznovana, so aretirali in izročili sodišču.
Razna poročra.
II Umrli so v Ljubljani: Jakob Bind-lechner, bivši pleskar in slikar, 76 let. — Marija Tomic, čevljarjeva vdova, 78 let.
—	Emanuel Povše, rejenec, 11 mesecev.
—	Marija Kunstelj, hiralka, 76 let.
Ij Stranke, ki so svoj čas naročile pri mestni aprovizaciji krompir, naj se oglasijo prihodnje dni med uradnimi urami v mestnem tržnem uradu, nasproti »Mestne posredovalnice za delo in stanovanja«.
lj Nezgode. Konj je udaril Antona Hočevar, hlapca na Dunajski cesti št. 12 s kopitom tako močno v levo nogo, da je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici.
—	Kamen je odletel Andreju Kovačič iz Idrije pri Bači št. 27, delavcu pri gradnji državne ceste v Cerknem v desno oko ter mu ga težko poškodoval. Zdravi se. v tukajšnji deželni bolnici.
lj Umrl je je 10. t. m. v deželni bolnici Franc Zetko, posestnik iz Ložev pri Postojni, star 55 let. Zadnj; Čas je bil v zapo-
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 11. januarja. (Kor. ur.) V zbornici je kršč. soc. poslanec G i c s -w e i n govoril proti zlorabam velikih bank in velikega kapitala in zahteval socialno-političnih reform za malega kmeta in obrtnika.
Finančni minister Teleszkvie branil banke, češ, da dobički v zadnjin letih ne kažejo, da bi banke monopolitično izrabljale narodno gospodarstvo.
Predlogo o centrali finančnih zavodov so vrnili finančnemu odseku.
Nemški državni zbor.
Berlin, 11. januarja. (Kor. ur.) Državni zbor je zopet začel svoje delo. Socialist Liebknecht je interpeliral radi Armencev. Zastopniki raznih strank so se pritoževali nad cenzuro, ki skuša zlasti vplivati na časopisje po deželi. Nato so začeli, razpravljati o preskrbi z živili. Iz vseh strank se je izvolilo 15-članski odbor, ki bo vladi svetoval pri vseh vprašanjih o prehrani.
Papež in londonski dogovor.
Lugano, 11. jantarja. »Secolo« opozarja, da vatikanska časnikarska agentura »La Correspondenza« prinaša vest švicarskih listov, da ima londonska pogodba za skupno sklepanje miru od strani entente važne določbe, katere ententine sile vežejo, da se bodo uprle vsaki izpremembi rimskga garancijskega zakona in da papeža ne bodo pustile k mirovni konferenci. List pristavlja: V laškem zunanjem ministrstvu v tej zadevi naravno zelo molče, toda vsled vatikanskega značaja omenjene korespondence vlada prepričanje, da se gre za manever, ki naj izzove izjavo o zadevi, o kateri bi vlada še rada molčala.
Tendenčna poročila o Vatikanu.
»Osservatore Romano« odgovarja na ponovljene napade nacionalističnih listov na Sv, stolico; »Kljub našemu predvčerajšnjemu odločnemu dementiju še vedno razni listi poročajo, da hoče sv. oče potom Švice vplivati na entento, da sprejme tako-zvani »nemški mir«. Ti listi poročajo tudi o raznih besedah sv. očeta, o nasprotjih v nazorih raznih cerkvenih dostojanstvenikov glede sedanjega položaja. Protestiramo proti nelepemu in nečastnemu sistemu, s katerim se hoče vzeti ceno delu Sv. stolice.«
.Kraljica Viljemina kot posredovalka za mir.
Amsterdam, 11. januarja. Nizozemska kraljica Viljemina bo sprejela Fordovo poslaništvo za mir. Poslaništvo hoče prositi kraljico, naj se postavi na čelo mirovnega gibanja in posreduje za sprejemljiv mir.
Knez Biilow v nemškem državnem zboru.
Frankobrod, 12. januarja. Knez Biilow bivši poslanik v Rimu in prejšnji državni kancler, je odpotoval iz Lucerna, da bo navzoč pri otvoritvi pruske poslaniške zbornice.
Nemške obljube Ameriki.
Washington, 10. januarja. (Kob urad.) Reuter javlja: V noti o potopitvi »Wdliam P. Fryefc obljublja Nemčija, da bo neboril-cem dala priliko, da se spravijo na varno, predno potopi zaplenjeno ladjo. Če bi vreme na morju ali bližnja obala ne nudila dovolj gotovosti, da bi čoln dospel v bližnje pristanišče, se osebam na krovu ne bo ukazalo stopiti v Čolne.
Ameriška nota Angleški.
Washington, 10. januarja. (K. u.) »Central News« poročajo: Državni tajnik Lan-sing pripravlja noto Angleški, v kateri prosi, naj se blokada omili. Nota to utemeljuje s prejšnjo angleško izjavo, da živil ni mogoče smatrati za konterbando.
Pogibelj parnika »Član Macfarlan«.
London. (Kor. ur.) 12. januarja. »Reuter« poroča z Malte: Parnik »Član Macfarlan« je bil potopljen 30. decembra. Na Malti so izkrcali 2 častnika, 4 strojnike in 18 Laskarov, 13 Laskarov je umrlo v rešilnih čolnih.
iz nemške armade.
t. Vojna kuhinja.
Voina kuhinja je vozna kuhinjska priprava, katere namen je kuhati jed za večje število moštva obenem; vsaka stotnija
ima po eno tako kuhinjo. Nemška armada uporablja te kuhinje sedaj prvič v vojni. Šc v vojni leta 1870—71 je moral vsak nemški vojak sam skrbeti za hrano, dobil je sicer od svoje stotnije surovo hrano, katero si pa je moral v posebni kuhalni pripravi sam skuhati na ognju v taboriščih. Prednosti, katere nudi vojna kuhinja za preskrbo vojaštva, so zelo velike, in le čuditi se je, da jo niso že preje vpeljali. Pred kakim pol stoletjem je tedanji šef pruskega generalnega štaba Moltke nameraval vpeljati vojne kuhinje, toda ni prodrl s svojo namero. Rusi so bili prvi, ki so vpeljali vojne kuhinje in jih tudi praktično vporabljali v rus-ko-japonski vojni 1904—05. Nemški častniki, ki so se iz študijskih namenov nahajali na rusko-japonskem bojišču, so takrat spoznali, kake vrednosti so vojne kuhinje; vsled tega so jih potem vpeljali za poskus deloma tudi v nemški armadi in jih prvič rabili pri vojaških vajah 1. 1908. Ker so se te kuhinje izborno izkazale, so jih Nemci potem splošno vpeljali. Francozi in Angleži nimajo Je danes ne vozn:h vojnih kuhinj; vsak vojak je tam tudi svoj kuhar.
Vojna kuhinja je bolj podobna kakemu možnarju kakor kuhinjski pripravi ter obstoja kakor navadni top iz dveh delov: iz prednjega in zadnjega voza, ki sta pripre-žena drug na druzega tako, da je mogoče vsacega posamič voziti. V prednjem vozu je shramba za 200 železnih porcij za moštvo in 3 železni odmerki za konje; tu je shranjeno tudi namizno in kuhinjsko orodje. Kuhalna priprava se nahaja na zadnjem vozu, ki obstoja iz okoli 200 litrov držeče-ga kotla in kurilnika. Kotel je dvostenski, med zunanjo in notranjo steno je prostor, ki je napolnjen z oljem. Olje se najpreje segreje od ognja v kurilniku ter s svojo toploto kuha jedi, ki so v kotlu. Ta posred-nji način kuhanja ima veliko prednost prvič v tem, ker se jedi ne morejo prismoditi, kajti olje se razgreje le do neke gotove toplote, drugič pa ostanejo dalje časa gorke, ker se razgreto olje le počasi ohlaja. Do deset ur in še dalje so jedi v kotlu gorke. Poleg tega kotla je pa še drug kotel za kavo, ki drži okoli 70 litrov in iina svoj poseben kurilnik. Za kurjavo se rabijo drva, šota ali premog; kuriva mora biti za dva do 3 dni v zalogi, ki se nahaja v zadnjem vozu. V zadnjem vozu je shranjen tudi mlinček za kavo, posodice za sol in poper. Prav zadaj pa je zaklopna mizica, na katero se da pritrditi stroj za rezanje mesa. Poleg tega pa je še polno raznih predalčkov, ki so zaznamenovani s številkami, in vsak služi svojemu posebnemu namenu. Cela vojna kuhinja je vzor vojaškega reda in smotrenosti; na precej majhnem prostoru se nahaja cela množica raznovrstnih priprav in pripomočkov. Vojna kuhinja z napolnjenimi kotli in dvema voznikoma tehta okoli 1500 kg; vozita jo dva težka vprežna konja.
Navadno dolivajo vojaki «o dvakrat na dan gorko jed iz vojne kuhinje, meso in prikuho ali juho, in dva- do trikrat vročo kavo. Hrana je sicer priprosta a tečna, katero lačni in utrujeni vojaki z najboljšim tekom zavžiVajo. Vojaki šaljivci imenujejo vojno kuhinjo »top za guljaž« (Gulasch-kanone).
Vojne kuhinje so se v tej svetovni bor« bi izborno obnesle. Navzlic temu pa se. semintja prigodi, da moštvo iz različnih vzrokov ne more dobiti gorke hrane iz vojne kuhinje, bodisi da je kuhinja predaleč zaostala, bodisi da so se posamezniki razkropili in preveč oddaljili od svojega krdela. V takem slučaju si mora skuhati vojak hrano sam, zato ima tudi še vsak nemški vojak posebno kuhalno pripravo na torni-stri. Toda to so le posamezni izjemni slučaji.

: Harojjte »Slovenca.
Darovi.
DAROVI ZA DRUŠTVO »PRIPRAVNIŠKI
DOM«.
(XXXV. izkaz.)
»Slomškova zveza« 40 K (mesto vencev na grob učiteljici gdčni Vidrovi in prof. Modicu). — Dostal Jos. 20 K. — Po 10 K: Gasparin Viljem, Premrl Stanko, dr. Lampe Evgen, Oblak Anton, Kalan Andrej, Kušar Fr., Molj Janez, dr. Pečjak Greg., Zbašnik Fr. — Po 9 K: dr. Marinko Jos. in Traven Ivan. — 8 K: dr. Aleš Ušeničnik. — Po 7 K: dr. Svetina Ivan, dr. Pcrne Fr. in Vr-hovec Fr. — Potokar Jos. 6 K. — Po 5 K: dr. Demšar Jos., Zupan Jos., Zupančič Val., Ahačič Matej, Eržen Fr. in Tavčar Matej. — Zupan Ivan 4 K 80 vin., Golmajer Jos. 4 K 40 vin. — Po 4 K: Toran Jan., dr. Merhar Alojzij, Nadrah Ign., Barle Jan., Vidergar Jan., Vodopivec Jan., Dcjak Henrik, Arko Mih., dr. Gnidovec Jan., Križaj Nik., Krek Fr., Zelnik Jos., Pfajfar Jan., Mikš Jan., Schweiger Fr., Steska Viktor, Knifir Jos,, Pavlin Jan., dr. Grivec Fr., Rihar Matej, Dobnikar Jan., Oblak Jan., Jemcc Anton, Vovko Fr., Mihelčlč Jan., Nemec Anton. — Dr. Janežič Jan. 3 K 60 vin. — Po 3 K: Lanfierholz Jan. in Sa«
šelj Jan. — Po 2 K: Čadež Ant., Hutter Jan., dr. Gregorič Vinko, Perko Jan., Mrak Mat., Abram Jan., Verbajs Ant., Plevanič Jan., Lesar Jan., Jamnik Ant., dr. Čekal Ferd., Krische Fr., Jereb Mat., Rebolj Mat., Pavlovčič Jak., Zupane Andrej, Suš-nik Jan., Poljak Martin, Zorko Fr., Kepec Jan., Plantarič Jos., Poljšak Ant., Kunauer Jan., Jane Peter, Bizjan Jan., Petrič Jan., dr. Ušeničnik Fr., Slak Mat., Regon Jos., Bernik Val., Jarc Martin, Erker Jos., Miiller Janez.
©©©©©0<d©6>©©6)©©©©
Samo še danes:
ICin® Oiiatriil
ob poi 6 , 7. in pol 9- uri zvečer:
© Sužnji dolžnosti. ©
ijfokaz s predifro in fiemi dejanji z Vando T/eu.nann in Vi.;jo Mrsen v Slavnih vlogah.
Albert Paulig kot Asta Nielsen,
liborna bu.lta « d?;eh dejanjih.
Jutri v čefrfek ob eelrf n? 5. uro popoldne
velike predstave za otroke
z izbranim, novim, krasnim sporedom.
©©G>00(9©©e>®00©©©(9
Pouk
daje akademični slikar. 12 ur 16 kron.
Ponudba pod „ADRIA".
92
Pred prchlaienjem grla in vratu nas ob-varje izpiranje s Fellerjevim antiseptičnim bol lajšajočim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fluid'\ 12 stcklenic stane samo 6 kron poštnine prosto. Lekarnar E. V. Feller, Stubica Elzatrg št. 285 (Hrvatska). Čez 100,000 zahvalnih pisem. Mnogo priporočano.	(—ee—)
aver
dobro ohranjen, se ceno proda ali zameni za lahko koc jo. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št 72.
dobro izurjeno z dežele, in krepkega dečka iz poštene hiše sprejme večja tvrdka na Dolenjskem Ponudbe pod »344 post. resi, Karmel«.
Iščejo se
na Studencu. — Vojaščine prosti možje dobe tu li-p zaslužek. — Oglase sprejema red usmiljenih sester v Ljubljani, deželna bolnica.	80
Sprejmem takoj
* za boljše stalno delo Ivan Stupica, krojaški mojster Dob pri Domžalah.	78
Sprejme se takoj § • •
Kupi se rabljeni
27
pri Prane Peterlin-u v Kamniku.
Gostilna
s trnfiko in žganjetočem, edina v prijazni vasi blizu Ljubljane, v lepi popolnoma opremljeni enonadstropni hiši
se da za več let v najem.
Hiša se tudi proda. Zelo upodno za begunce, ki imajo nek j denarja. Povpraša se pismeno na »»Poštni predal 35« Ljubljana.	87
ročni vožiček
na dva ali štiri kolesa. I. Rozman, Flor-janska nlica 24.
Orehov okrogli les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
,426
Dobro izurjena
ki je vešča obeh deželnih jezikov, se sprejme v trgovino mešanega blaga I. N. Kocelj, škoijalokn.
23
izurjenega KUtaria
dalje
sodorskesti pomočniku
ali sodarskega učenca in
2	kietarska delavca
ter enega
W$T kočijaža
(vsi vojaštva prosti) sprejme takoj tvrdka M. Rosner & Co. Sp. Šiška poleg piv. „Upion".
ŠartljBvo moka trez vsakih kart!
Samo pri meni lahko dobite vsako množino fine šartljei/e moke. Samo en zavitek rabite za t šarttlj brez kako druge moke, brez sladkorja, brez kvasa itd. Mnogo 100 zavitkov že razprodal. Ravno tako priložimo vsakemu navodilo! Moka ostane (udi delj časa, če so na suhem brani! Samo kratek čas bo še dobiti, zato naročite taUoi a mani kot
3	zavitke ne morem poslati. Cena za 1 zavitek samo K 1 30. Pazite, da ne zamudite, ter da se pozneje ne bodete kesali!
Razpošiljalnica šartljeve moke
Ivan Urek, Borovlje, Koroško.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom3dnis korenino, brez bolečin ne odpravi Cena lončku z jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kascbau (Kassa) I., poštni predal 12 82 Ogrsko
Ria-Balsam.
Naznanilo!
Slavno občinstvo se opozarja, da je za nakup otrtega prediva (Brech-flachs) pooblaščen za celo Kranjsko samo iVLhael Omahen mlajši iz Višnje-gore in nobeden drugi, kar je bilo pred nekaj časom napačno objavljeno. Opozarjajo se posestniki prediva, naj istega njemu pošljejo. Plača se po predpisani ceni in kvaliteti. V nasprotnem slučaju ga bode moral pozneje vsak posameznik na svoje stroške poslati v tovarno!
ftlihael Omahen miaisi,
Višnjagora.
Zahvala.
Za obilo dokare iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskre-noljubljenega sina, oziroma biata, svaka in strica, gospoda
C
Josip Belič-a
izrekamo tem potom našo najiskrennjšo zahvalo.
Po«ebna zahvala pa bodi č. očetom frančiškanom, prebingorodnomu gospodu dr. Ivanu Tavč<iju, županu ljubljanskemu za čaščeče spremstvo pri pogrebu, c. in kr. glavnemu voinopošlnemu urad", gg. častnikom vojaško avto-kolone, gg. tovarišem pokojnika za kor[>orativno udeležbo pri sprevodu, gospodom pevcem za gani ive žalostmke ob hiši in grobu, vs«m darovaleljem krasnih vencev in šopkov, ter sploh vsem, ki so spretnih prezgodaj umrlega na njega zadnji poti.
V LJubljani, 11. januvaija 1916.
93
Žalujoči ostali.
Belo vino 1914
ogrsko s posodo dobavlja po K 109 za hektoliter. Najmanj se odda 150 do 200 litr. Predplačilo se želi.
Josip Pic %
Gradec, Joannenumring 16.
82
Ha najvišje novere HJegovega c. jB&fc In kr. Hiastolskegi Veličanstva.
43. c. kr. držav
za civilne dobrodelne namene, v državi zastopanih kraljevin in dežel
Ta denarna loterija vsebuje 21.148 (Milko? v gotovini v imm znesku 525.090 kron. Glavni drtllelt znala 20,
Srečkanj) se vril javno na Dunaja 10. februarja 19 6.
Sračka stane 4 krono.
Srečko 86 dobo pri oddelku za dobrodelno lotorijo na Dauaju III., Vordere Zollnrutsstrufio 5, v lotorijskib kolokturab. tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih' in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastoni. Srečne sc pošiljajo poštnine prosto.
4	Oil senerai. ravnatelja državne loterije mm zo Modelne loterije.)
za žepne svetilke, najboljše kakovosti, dobavlja trgovcem na debelo in razproda-jalcem elektrotehniška tovarna M. Weis> senberg, Dunaj, ki. 3., Raimundgasse 6.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna vainost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 191'i...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namsrava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjnO ZaiiarODanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine proslo.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12.
vsake vrste (posekan in stoječ), tudi cele gozde se kupi po visoki ceni. — Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo lista pod šifro „Kostanjev les".
M
Ljubljana, mestni trg
SpecIJalna trgovina pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenCke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
1928
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške .Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostlnčar. državni uoslanec.