JUTRA Velja mesečno prce-nan v uprevi ali po pošli 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Poštnina plačan« v gotovini MunoonM Leto V. (XII.), štev. 1 Maribor, petek 2. januarja 1931 Izhaia razun nedel|e n praznikov vsak oan ob 16. up Račun prt poštnem ček zav, v Ljubljani št. 11.409 Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Naši trgovinski odnošoji s Češkoslovaško stopajo — zdi se — v novo fazo. Na eni strani čujerno, da namerava v doglednem času odpotovati v Prago posebna komisija naše vlade radi pogajanj za sklenitev nove carinske tarife med našo državo in ČSR, na drugi strani pa se je baŠ v zadnjih tednih pojavilo dejstvo, da so bile sklenjene med češkoslovaškimi konsumentskimi in jugosloven-skimi producentskimi odnosno izvoznimi organizacijami pogodbe za dobave večjih kontingentov naših agrarnih produktov za Češkoslovaško. Slednje je na žalost samo začasno, kot posledica carinska vojne, ki je nastala med Češkoslovaško in Madžarsko. Nujno je pa potrebna poglobitev in razširjenje naših trgovinskih odnošajev do Češkoslovaške, v tej smeri, da se sedanje provizorično stanje spremeni v trajno in da bo postala naša agrarna produkcija dobaviteljica češkoslovaških konsumentov. Tr-govitllka pogodba s Češkoslovaško, katera zadeva se vleče sedaj že cela leta brez vsakršnega uspeha, mora končno spraviti ta problem na pravo pot. V Zvezi s tem je vsekakor zanimiva Izjava, ki jo je podal češkoslovaški trgovinski minister dr. Matoušek ob Novem fetu o nadaljnjem razvoju češkoslo-vaško-jugoslovenskih trgovinskih odnošajev. Povdaril je, da ste obojestranska uvozna in izvozna bilanca v gotovem nesorazmerju, ki ga je treba odstraniti. Razvtjj zadnjega časa kaže, da raste ne-!e uvCz iz čSR v Jugoslavijo, ampak tudi jugaslovenski uvoz v ČSR, ki je v 1. 1930 larasel napram 1. 1929 od 264 na 318 Milijonov Kč. Kljub novemu Češkoslovaškemu carinskemu zakonu o uvozu kmetijskih pridelkov, ki ga je diktirala izključilo nuinost potrebe borbe proti gospodarski krizi, je še vedno vse polno predmetov, o katerih so možna pogajanja. Dejstvo — je nadaljeval minister dr. MatouJek — da je Češkoslovaška od 15. dec. mprej v brezpogodbenih odnošajih do Madžarske, je položaj Jugoslavije še znatno izboljšal. Zakaj razlike v carinskih postavkah za ogrske pridelke in za pridelka drugih držav, s katerimi je ČSR v rednih gospodarskih zvezah, so znatne: 30 Kč pri 100 kg pšenice, 20 Kč pri 100 kg svinj itd. Z brezpogodbenim stanjem je izključena konkurenca madžarskih vip Sedaj je torej železo vroče in upamo, da bo naga vlada napela vse sile, da bo sklcmen* čltnprej čim ugodnefša trgovinska iogodba s Češkoslovaško. Ako uvažimoj da znaša že samo vredno^ na-bavk, ki jih je za bližnjo dobo s’ ' mila centrala praških konsumentskih zadrug t jugoslfivenskimi kmetijskimi zadrugami za nabip koruze, pšenice, vina, sadja, masti, sipine itd. v Jugoslaviji, nad 200 milijonov dinarjev, mora biti vsakomur na prvi h|p jasno, kako ogromne koristi bo imela Jugoslavija od urejenih trgo-! vinskih odnoša;ev v ČSR. Jasno je tudi, da ima Madžarska velik interes na češkoslovaškem trgu in da bo storila vse, NOVOLETNI NJEGOV POKLON ZEDINJENIM DRŽAVAM. — ITALIJA BORBI ZA POSOJILO, KI NAJ JO REŠI IZ SEDANJE TEŽKE KRIZE. RIM, 2. januarja. Snoči je Imel Mussolini v radio govor, namenjen za Ameriko. Iz govora se vidi, da je bil glavni namen Mussolinija, da pobije protiitalijansko propagando v Zedinjenih državah, ki je v zadnjem času tako močno narastla, da je celo preprečila najetje velikega italijanskega posojila. Mussolini je uvodoma zavračal vse trditve o slabem gospodarskem položaju Italije, češ, da kriza v Italiji ni prav nič večja kakor v drugih državah na svetu in da je posledica svetovne gospodarske krize. Nato je skušal upravičiti svojo sovjetski vladi prijazno politiko, ki je zadela na ostro kritiko tudi v Zedinjenih državah in kateri je v veliki meri prip?sati neuspeh Italije pri najetju poso!ila. Mussolini je naglašal, da so trgovski stiki Italije s sovjetsko Rusijo potrebni za obnovo gospodarstva, vendar pa nimajo nobenega vpliva na notranjo ali zunanjo politiko Italije, češ da si fašizem in boljševizem diametralno nasprotujeta. Sedanja gospodarska politika Italije stremi po Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra' » Ljubllani, Prešernova ulica št. 4 Poslanik Pesič stauljen no na razpoloženje BEOGRAD, 2. januarja. Z ukazom Njeg. Vel. kralja in na predlog zunanjega ministra je sporazumno z ministrskim predsednikom naš dosedanji poslanik v Pragi, general Peter Pešič, stavljen na razpoloženje. ravnovesju državnega proračuna in znižanju cen na drobno. Korporacijska država je storila svojo dolžnost. Italija ima sicer pol milijona brezposelnih, so pa to večinoma delavci, ki ostanejo pozimi brez deia. Italijanska vlada je nasprotna podpiranju brezposelnih, ker zavajajo podpore delavce, da ne iščejo dela. Zato daje fašizem prednost javnim delom, ki dvigajo materijaino kulturo. Da pa lahko Italija svoj gospodarski program tudi izvede, potrebuje veliko posojilo. Novi režim v Evropi nima tako solidne osnove kakor fašistični. Zedinjene države naj verujejo v prijateljstvo Italije in v njeno željo, da hoče živeti v miru z vsemi narodi. Podtikanje, da hujska Italija k novi vojni, je brez vsake podlage. Svoj govor je Mussolini zaključil z besedami: Prepričan sem, da bo mir na svetu ohranjen in da se bo njegovo blagostanje pokazalo povsod že v kratkem. Pozdravljam vse, ki so poslušali moj govor in se spoštljivo klanjam predsedniku republike Zedinjenih držav. Čudna nebesna nrikaxen V BERLINU JE BILA NA SILVESTROVO ČUDNA NEBESNA PRIKAZEN, IZ KATERE SKLEPAJO NA KRVAVE DOGODKE. BERLIN, 2. januarja. Na Silvestrov večer so opaziil Berlinčani čudno nebesno prikazen, ki je vzbudila med praznovernim ljudstvom izredno zanimanje in povzročila vse mogoče govorice. Dočim je bilo nebo zadnje dni zelo oblačno, se je v sredo zvečer naglo zjasnilo in na nebu se je pokazala luna, obdana od kr-vavo-rdečega svita. Prikazen je trajala samo četrt ure, nakar se je nebo zopet pooblačilo. Prebivalstvo je smatralo to čudno prikazen kot slab znak za novo leto in je sklepalo, da pride letos še do krvavih dogodkov in nove vojne. V znanstvenih krogih tolmačijo to prikazen tako, da so bile višje zračne plasti vlažne, vsled česar so se svetlobni žarki, prihajajoči od lune, lomili in povzročili krvavo-rdeči svit lune. 5mrtni boj maršala loffra PARIZ, 2. januarja. Maršal Joffre je od včeraj ob 11. dopoldne v agoniji. Le snoči se je za pol ure zopet zavedel in v največje presenečenje zdravnikov zahteval brivca, da ga obrije. Kmalu nato, ko so mu izpolnili željo, pa ie padel zopet v nezavest in se doslej ni več prebudil iz nje. Njegovo dihanje pojema, le srce je še močno in zato zdravniki ne morejo napovedati, kdaj bo nastopila smrt. To stanje lahko traja še nekaj dni. Splošna rudarska stauka u Rngliji LONDON, 2, januarja. Včeraj je bila po vsej Angliji proglašena splošna stavka rudarjev. Navodilu osrednje organizacije rudarjev so se odzvali vsi rudarji, tako da počiva delo v vseh angleških rudniških revirjih. Do stavke je prišlo, ker podietniki vztrajajo na skrajšanju da si ga obdrži. Doslej ni bil mogoč zaključek ti^ovinske pogodbe med ČSR in Jugoslavijo, ker je ČSR nekoliko preveč ščitila svoje agrarne, Jugoslavija pa svoje industrijske interese. Sedanje stanje odpira pot do sporazuma. Za tako veliko pridobitev tudi male koncesije niso na Jkodo. delovnega časa in znižanju rudarskih prejemkov. Jutri zvečer se bo sestala ponovna konferenca podjetnikov in zaupnikov rudarjev, na kateri bodo skušali urediti spor v toliko, da bi prišlo v pondeljek zopet do obnove dela. Ni pa dosti Izgledov za to in tudi posredovanje vlade dosedaj ni imelo uspeha. 6rof Romanones za prehodno ulačo MADRID, 2. januarja. Kralj Alfonz je sprejel bivšega predsednika vlade, grofa Romanonesa, voditelja liberalcev, v posebni avdijenci, da se informira pri tem odličnem državniku o položaju v državi. Grof Romanones je pri tej priliki opozoril kralja, da je nujno potrebno, da se odpravi sedanja vlada generala Beren-guerja, ki se je pokazala mnogo preslaba. Obenem mu je predlagal, da naj se sestavi potem prehodna vlada, v kateri bi bili zastopniki vseh bivših strank, tudi levice. Na čelo te vlade bi stopil, kakor se zatrjuje, grof Romanones, ki pa je sicer mnenja, da sedaj še ni primeren trenutek, da bi se državi vrnila ustava. Njegova vlada bi imela predvsem nalogo, da pomiri razburjene duhove in da počaka na ugodnejše razmere za vrnitev u^ave. Za spoj Slouenije z morjem SUŠAK, 2. januarja. V smislu sklepa akcijskega odbora za izgradnjo železniške zveze Slovenije z morjem je načelnik odbora, g. župan Juraj Ružič, poslal predstavko banoma Dravske in Savske banovine, v katerih jih prosi, naj odpo-šljeta vsak po enega stalnega delegata v akcijski odbor, da boste obe banski upra- vi tako službeno zastopani v odboru in stalno poučeni o njegovem delu. Imenovanje obeh delegatov naj bi se izvršilo že do 15. t. m., da bosta mogla že sodelovati na seji akcijskega odbora, ki se bo kmalu vršila. Rusko blago poč mačžar! firmo BEOGRAD, 2. januarja. Gospoda krogi iz Banata so opozorili merod kroge v vladi, da se v zadnjem č uvažajo iz Madžarske velike koli raznega sovjetsko-ruskega blaga, zl tekstilnega. Cene temu blagu so tako i ke, da je vsaka konkurenca nemogi Gospodarski krogi opozarjajo, da ti jo ogromne škode, ki bodo še večje, se ne bo našlo načina, da se onemog nadaljnji uvoz ruskega blaga pod m; žarsko firmo. Borze Curlh: Beograd 9.126, London 25.04, Milan 27, Praga lin 122.85, Sofija 3-73. Pol za meh. pol za smeh »Natakar, ali bi lahko govoril z gostilničarjem?« »Obžalujem, pravkar je bil naprošen h krstu-« »Kaj! Tudi v tujih kleteh se udejstvuje ?« ♦ »Kaj je težje: Lov ali šofiranje?« »Eno je težje od drugega. Na lovu nič ne zadeneš, pri šoliranju pa vse«. * Včeraj sem bil pri zobozdravniku. »In Vas zob še boli?« »Ne vem, on si ga je pridržal.« • Sedaj vstopim kot vajenec v tovarno, v kateri ste bili prej vi ravnatelj. Povejte mi vendar, kako se pride naglo v tem obratu kvišku? »Z dvigalom, dragi dečko!« * »Kaj pa vendar je tvoj mož, kadar pride zvečer domov?« »Vse, kar ni v hiši.« • Dosedaj ste vendar zahajali samo v dostojna zabavišča. Kako pa ste zašli sedaj v ta nočni lokal?« »Veste kaj, moja žena mi je rekla, ako bom obiskoval take lokale, potem grem lahko vedno sam od do« ma!« Kako se naj reši muzejsko vprašanje? Neki starokopitni čudaki predpotopne dobe, ki nimajo pojma o duhu sedanjega časa kakor n. pr. odborniki zgodovinskega, muzejskega in drugih taikih nepotrebnih društev gnjavijo že dalj časa poštene mariborske »purgarje« s takozva-nim muzejskim vprašanjem. Pravijo, da je muzei v Vuiiboru sn.iš"r, notreben in hočejo imeti za svojo ropotijo cele palače. Jaz pa mislim, da je to vprašanje čisto enostavno. Mrtev kapital muzeja naj se oživi, t. j. naj se pametno uporabi. Kdo pa bo zanemarjal gostilne, bare, kavarne, boksarske prireditve itd. samo zato, da se bo do smrti dolgočasil med staro šaro? Kaj se nahaja v muzeju, ne vem, ker nisem bil tam še nikdar, čeprav sem že trideset let v Mariboru. Slišal pa sem, da imajo staro orožje, denar, slike, pohištvo, nagačene živali, kamne in drugo. Po mojem mnenju je najbolj pametno, če razdelimo kamenite in železne sekire, nože, helebarde, sablje, revolverje, pištole, puške in kanone med našo nadebudno mladino na deželi. Žandarji, sodniki in državni pravniki itak nimajo pravega deia. Vsak Mariborčan mi bo pritrdil, da je naša prva in najsvetejša dolžnost pospeševati vinogradništvo, ki se nahaja sedaj v težki krizi. To storimo, če podvojimo in potrojimo konzum alkohola. V to svrho naj se ustanovi na kmetih še par neobhodno potrebnih gostiln in vinotočev, katerim naj se podarijo iz muzeja vsi uporabljivi predzgodovinski, rimski in novejši piskri, lonci, steklenice, kozarci, ma;o!ike itd. Novce izročimo davkariji. Menda izvirajo denarji muzeja od starih Keltov, Grkov, Rimljanov, raznih sredn eveških in novodobnih kraljev, cesarjev itd To pa nič ne de, ker davčni uradi nikoli ne vprašajo, odkod pride denar in vzamejo radi zadnje pare, — Bankovci naj se razdele med ubogo ljudstvo (posebno tiste, ki so podobni jurijem in kovačem). Tudi jaz bi jih zamenjal v ka* ki banki ali v trgovini, če bi me ne 'do^ bili. Medalje, svetince i. dr. naj dobe tw sti, ki še niso odlikovani. Pohištvo naj se spravi pod most, kjer smo imeli doslej razstave pohištva samo od časa do časa. Tako bi imeli stalno razstavo. — Slike naj se namestijo v ličnih, solidnih in praktičnih hišicah pred frančiškansko cerkvijo, na Glavnem trgu, pri državnem mostu, v parku itd. Tako bi združili po Horacovem receptu koristno s prijetnim. Koristno je namreč gledati med prijetnim opravilom slike naših umetnikov. Pravijo, da imajo v muzeju tudi par kipov. Ti se naj uporabijo v športne svr-he na Mariborskem otoku. Tegetthof bi izvrstno služil za tarčo ali pa za brcanje (zmagal bi tisti, ki bi ga prekucnil z eno brco). Sv. Caharija je baje 2.50 m visok. Kako fino bi služil zato, da bi skakači čez njega skakali! V gotski Marij-ni kip bi mladina lahko metala žoge itd. Nago Venero pa naj postavijo tja, kjer se zbirajo njeni častilci in častilke. Even-tuelno naj se uporabi v šolah za seksualno prosveto. — Narodne nošnje in stara cerkvena oblačila bi izvrstno služila za maškerade. — V Slomškovih kočijah naj se prevažajo gnoj, smeti in sneg. Tako si prihrani mestna občina mnogo nepotrebnih izdatkov. — Naravoslovni oddelek je odveč. Ribe, ptiči in druge živali so samo za prehrano. Kdo pa bo jedel ribe v špiritu in nagačene ptiče? Metulji bi izvrstno služili kot vzorci za moderne kravate. Kamni, rudnine in oka-menine naj se uporabijo za tlakovanje cest. Saj imamo v Mariboru itak preveč blata. Sicer se pa te stvari dajo drugače praktično uporabiti n pr. za pobijanje šip. Vzorci pohorskega lesa naj se pokurijo, ker so menda že dovolj suhi. Dandanes je itak veliko pomanjkanje drv. Na ta način bi lahko izpraznili muzej ter uporabili muzejske prostore za resnične kulturne namene, kakor zahteva to sedanjost. Najboljše bi bilo, da se nastani v teh prostorih kaka nočna kavarna z damsko postrežbo. Lahko pa se uporabi muzej tudi za boksarske predstave ali pa za spiritistične seje. Taka rešitev bi bila posebno priporočljiva, ker se nahaja poleg muzeja dekliška šola, Tako bi bil naš Maribor sijajen vzgled novodobne kulture za druga mesta. Mariborski novodobne?. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 2. januarja. Zaprto. Sobota, 3. januarja ob 20. uri »Življenje je lepo«. Pri znižanih cenah. Zadnjič. Nedelja, 4. januarja ob 15. uri »Grof Lu-ksenburški«. Kuponi. — Ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Znižane cene. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 5. januarja ob 20. uri »Življenje je lepo«. Gostovanje maribor. gledališča. Iz gledališča. Da se ugodi želji nekaterih obiskovalcev gledališča po ponovitvi zabavne Achardove komedije »Življenje je lepo«, se bo ta zanimiva komedija vprizorila v soboto, 3. t. m. zadnjič v sezoni in pri znižanih cenah. — V nedeljo, 4. t. m. se bo ob 15. uri vprizorila Leharjeva melo-dijozna in vesela opereta »Grof Luksen-burškl«, ob 20. uri pa se bo ponovila Nušičeva veseloigra »Gospa ministrovka«, ki Je letos dosegla v Mariboru kar najlepši uspeh. Da se omogoči obisk te zelo zabavne komedije tudi najširšim slojem, veljajo pri tej predstavi znižane cene. 'Življenje je lepo« na ptujskem odru. Prihodnjič gostuje mariborsko gledališče v Ptuju 5. t- m. Vprizorila se bo zabavna in zanimiva komedija francoskega dra matika Marcela Acharda »Življenje je lepo«, ki je v Mariboru kakor tudi v Ljubljani naletela na kar največ je simpatije občinstva. Zlasti veselo in zabavno je tretje dejanje, ki pri občinstvu žanje salve smeha. Glasovi iz Amerike. Svojo letošnjo ameriško turnejo so donski kozaki pod vodstvom Sergeja Jarova zaključili tako senzacijonalno, kot doslej še noben zbor. Vsi veliki ameriški listi brez izjem« se izražajo o zborovi neradkriljivi umetnosti v superlativih. Tako piše n. pr. »The Newyork Tribune« ... tenorji, ki so peli č^st in božajoč falzet in basi, ki so se navpično pogrezali v najnižje globine. Te globine nehavajo tam okoli znamenitega ruskega kontra C. Mariborski koncert tega zbora bo v sredo. Sedemdesetletnico obhaia danes 2. t. m. znani nemški priro-doslovec in pesnik Viljem Bolsche, eden onih redkih znanstvenikov, kk je znal visoko znanost poljudno tolmačiti pri-prostemu narodu. Zlasti je znano njegovo ogromno delo »Ljubezensko življenje v naravi«, nešteta so pa tudi druga njegova dela znanstvene in pripovedne vsebine. Razpis Kolenčevih ustanov. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1930/31. Prednost imajo prosilci, ki so s pokojnim Kolencem v sorodstvu ali svaštvu in domačini iz gornjegrajskega sreza. Ustanova za dijake visokih šol se nanaša na tuzemske in inozemske visoke šole, ustanova za dijake srednjih šol pa je namenjena dijakom gimnazije, trgovskih šol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do 20. januarja. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo o izpitu, kolokvijih itd. Prosilci, ki že uživajo kako ustanovo, podporo ali pomoč, morajo to v prošnji navesti. V vsaki prošnji je navesti dalje naslov. kam naj'se vrnejo listine in pošljejo obvestila. Lutkovno gledališče Sokola-matice vprizori v nedeljo 4. t. m. ob 3. url popoldne v mali dvorani Narodnega doma marijonetno igrico »Gašperček čarrv-nik«. Mariborski in dnemi drobiš Našim naročnikom Današnji številki smo priložili položnice. Vse naročnike, ki so za preteklo leto z naročnino še v zaostanku, prosimo, da naj dolžni znesek Simprej poravnajo, da jim bo tudi v novem letu omogočena redna dostava lista. Uprava »Večernika«. Noui srezki cestni očbor u fnariboru je imenovan. Novi cestni okraj (srez) obsega dosedanje okraje Maribor, Sv. Lenart in Slovenska Bistrica. Načelnik sre-skega cestnega odbora je v smislu zakona mariborski župan g. dr. Alojzij Juvan. Namestniki načelnika so: prvi Franjo Žebot, dosedaj načelnik okr. cestnega odbora v Mariboru; drugi dr. Milan Gorišek, župan v Sv. Lenartu v Slov. gor.; tretji Srečko Robič, župan v Limbušu; četrti dr. Jože Pučnik, odv. in pos. v Slov. Bistrici; člani odbora so gg.: Fr. Lorber, posestnik v Sp. Porčiču; Ivan Muršak, posestnik v Sp. Voličini; Ivan Šerblnek, banski svetnik v Vrtičah; Ivan Janžekovič, posestnik v Košakih; Alojz Šiker, župan v Sv. Marjeti; Janko Kostanjšek, posestnik in trgovec v Sv. Martinu pri Vurbergu; Anton Šuman, posestnik v Vosku; Dragotin Roglič in Ferdo Pinter, oba trgovca v Mariboru; Ivan Kirbiš, posestnik v Prepolah; Simon Prešern, župan v Poljčanah; Josip Rajšp, posestnik v Sp. Polskavi; Jakob Florjančič, župan v Sv. Miklavžu; Viktor Glaser, posestnik v Smolniku. 1 M1 ^r-—Orafsh:?; Danes zadnji dan: JAZZKRALJ. Od jutri, sobote dalje, 100% nemška opereta: ZEMLJA SOLNCa. Richard Tauber. - - Union: Od danes dalje: Ljubim, ljubiš, ljubi W!LLY FORST. Vesela 100% nemška zvočna opereta Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeilah in praznikih ob 15.. 17„ 19 (n 21. nrl PredDrodaia dnevno: od 10. do 12 ur* na blaeainl. XXVI A POLO KINO V soboto, 3. in nedeljo, 4. januarja: V ORLOVIH KREMPLJIH. 2 dela v eni predstavi. 5Muestrovo je bilo tudi letos v našem mestu izredno živahno. Vsakdo se je hotel posloviti od starega leta v čim večji razigranosti in dobri volji, čeprav mu je morda zapustilo le mračne spomine in prineslo same skrbi. Mestne ulice so proti večeru silno oživele. Vse je hitelo na razne prireditve, da dočakajo nastop nc ;ga leta. Največje zanimanje je vladalo seveda za silvestrski večer Sokola-muice v Unionu, kjer je bila velika dvorana z galerijo vred nabito polna občinstva. Program je bil zelo raznoličen, ugaj -le pa so najbolj telovadne točke. Prav animirano razpoloženje je vladalo tudi po restavracijah in kavarnah, vendar pa sil-vestrsko-novoletna razigranost nikjer ni prekoračila mej dostojnosti. K'no .OIflW‘ Studenci. V soboto, dne 3. in nedeljo 4. januarja: PAT IN PATACHON kot tihotapca in igralca. 2 uri smeha. Predstave ob delavnikih ob 20. (8.) uri, ob nedeljah in praznikih ob 16., V, 19. in 'Al 1. uri. Moderna godba. Maribor se množi. V minulem letu je umrlo v Mariboru 767 oseb, in sicer 405 moških in 362 žensk, porodov pa je bilo 1218 (639 dečkov in 579 deklic). Koliko smo v Mariboru pojedli v 1. 1930? Na mariborski živinski trg je bilo v 1. 1930 prignanih 13.786 glav živine. T.o* danih je bilo 7463 glav, od teh 520 v Avstrijo,. 196 v Italijo. Od 13.241 prignanih svinj je bilo prodanih 7210. Špeharji so pripeljali 2461 vozov z 6520 zaklanimi svinjami, 937 vozov in 4482 vreč krompirja, 232 vozov in 1C52 vreč čebule, 323 vozov in 757 vreč zeijnih glav itd. Hranilnica Dravske banovine v Mariboru se odslej imenuje dosedanja Oblastna hranilnica. Tudi njena podružnica v Celju se odslej imenuje Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje. Tako je odredila banska uprava. Žrebanje drž. razredne loterije za I. razred je preloženo na 16. januarja 1931, kar naj izvolijo vzeti cenjeni igralci na znanje. Nakup srečk je s tem igralcem omogočen do 16. januarja. Kdor še ne ve, kako izgleda glavni dobitek Din 1,200.000, si ga lahko ogleda pri Antonu Goležu v Mariboru, Aleksandrova cesta 42, do 16. t. m. Zato kupujte srečke pri Goležu in če zadenete glavni dobitek, ga lahko vzamete takoj s seboj. TRENCHCOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni jopiči, 300 vrst krzna, pllši, snežni Čevlji, snežni Škornji, galoše, kakor tudi vse ma-nufaK turno blago na obroke. ORNIK, M' ■'bor, Koroška cesta 9. XLU1 Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor In okoliš ima svoj redni občni zbor v torek, dne 6. januarja, ob 9.30 uri na vinarski