po5»nini plačana v gotovini
Maribor, četrtek 31. oktobra 1935
Ste\ 748 Leto IX XVI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravo: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredniitva 3440, uprav« 3405 izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA!
99
Zadnja parita Italiji za sporazum
Ak© Italija angleško-francGskega predloga, ki bi se izvedel preko Ženeve, ne sprejme, se bodo uporabile tudi vojaSke sankcije - Angiš a in Francija edini - V Londonu in Parizu pri-
cakueio polom fašizma v Italiji
Nova akcija	|
ŽENEVA, 31. oktobra. O najnovejši akciji za kompromisno rešitev vzhodno
briškega spora se doznava sledeče: An-Siija je odklonila vse Lavalove posredovalne predloge in Mussolinijeve zahteve, je pa pozneje na podlagi diplo-■na skih pogajanj med Parizom in Londonom pristala na sestavo novega skupnega angleško-franeoskega predloga. Ta predlog bo sedaj dokončno revidiran 'n sporočen Mussoliniju, da ga sprejme ali odkloni. O vsebini tega predloga se kolportirajo najrazličnejše vesti in veruje, ki jih je zelo težko kontrolirati. Neka eri pariški in po njih drugi listi so objavili, da obstoja vsebina predloga v ^ein:
Vsebina predloga
Predlog razlikuje med amharsko in ‘ttainharsko Abesinijo. Prva bi prišla pod t,adzors.vo Društva narodov in bi bile Za to potrebne te-le točke: l. Uprava: i albanski svetovalci pri negušu, italijanski krajevni guvernerji ali italijanski svetovalci v obmejnih pokrajinah, zlasti zapadno od Adis Abebe. 2. Vojska: uvedba sistema tujske legije, ki bi omogočila ustanovitev italijanskih enot in siacioni-raiije Italijanskih čet v določenih krajih. T Teritorialne določbe: Harar ostane pri Abeslniii, Ogaden dobi I alija, v Tigra5i 'u Danakilu bi se izvršile mejne spremembe, po katerih fei Italijani bržčas do-hili doslej zavzeto ozemlje. 4. Izhod Abe-^uije iz morja. Opasti) bi se sistem svobodnih pristanišč v korist koridorja, ni °a še dogovorjeno, ali nai bi šel ta ko-Idcr čez dosedanje 1 alijansko in iransko ali pa britansko ozemlje.
Malo upanja
V	tukajšnjih diplomatskih krogih se pa Strjuje, da angfeško-irancoski predlog "ajfcrže ne bo čisto tak, ker se objavljeni Osnutek ne ujema z načeli Druš va naro-Jov. Kolikor je tu znano, Anglija in bTancija ne nameravata doseči nobene [!fšitve, ki ne bi bila v skladu z Ženevo. Odobritve s strani Društva narodov za *ako reši ev najbrže ne bi bilo mogoče j biti, ker so se že doslej nekateri de-°Sati izjavili odločno proti vsakemu razkosaniu Abesinije. Naloga Društva prodov je, da ščiti svoje članice, ne pa, a sankcionira nj!hovo oškodovan:e. Pa l(di sicer je v uspeh te najnovejše akcije bjalo upanja. Iz Abesinije poročajo, da besinska vlada ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi kakorkoli uničeval ssiiisko samostojnost in neodvisno«;, j,a haj ta sklep napravijo že velesile, ruštvo narodov ati kdorkoli. Iz Italije ta Izročajo, da Mussolini ne veruje v
regi
(..da bi se mogla najti kompromisna ev. ki bi zadovoljila obenem Italijo,
^be: jnjj0 jn [)ru§tv<) narodov.
Zadnji poizkus
an-p^DON, oktobra. O najnovejši ^.^ko-francoski akciji zatrjujejo tu, kaiiif> to za<*nJ‘ P°izkus za mirno rešitev nsko-abesinskega spora. Ako Ita-
lija predloga ne sprejme, povem opustita tako Anglija kakor Francija vsak nadaljnji poizkus. Dosežen je že popolen sporazum med Londonom in Parizom, da se bodo v tem primeru sankcije stopnjevale in se ne bo nihče strašil seči nazadnje tudi po blokadi in vojaških sankcijah. Včeraj je prejela angleška vlada od francoske vlade tudi že zadevno zagotovilo v obliki note, ki je odgovor na zadevno vpraševalno no.o angleške vlade.
Vojaške sankcije
LONDON, 31. oktobra. Tu se vrše pogajanja med francoskim generalnim štabom in angleško admiraliteto, ki vzbujajo veliko zanimanje. Namen pogajanj je določiti podrobnosti za sodelovanje francoskih in angleških bojnih sij na morju, na kopnem in v zraku. I alijpnski listi poročajo, da gre že za priprave za vojaške sankcije in popolno gospodarsko blokado Italije. Tudi pariški listi poročajo, da se je na včerajšnji seji francoske vlade sklepalo o vojaških sankcijah, ako sedanja francoska akcija ne bi uspela in bi bila angleška mornarica napadena. Francija se vedno bolj približuje
stitvi vojne proti Abeslnlji. Anglija pričakuje od tega kapitulacijo Italije in spremembo režima. Francija riskira sicer s tem prijateljstvo z Italijo, upa pa, da ga bo z novim režimom lahko obnovila.
In male države?
ŽENEVA, 31. oktobra. Tu se razpravlja o stališču držav, ki niso velesile, do italijansko-abesinskega spora. Veliko začudenje vzbuja, da prepuščajo te države skoraj brez ugovorov iniciativo velesilam, dočini bi prav one morale stopiti pri tej s!varl v ospredje. Društvo narodov je bilo ustanovljeno za to, da ščiti svoje članice, in to vse brez izjeme in razlike, ali so velesile, srednje ali Kiale države. Zaradi tega Društvo narodov ne bi smelo postopaj drugače v primeru, kadar gre v interesu velesil, kakor tedaj, kadar gre za interese srednjih in malih držav. Prav te bi morale sedai nastopiti z vso energijo, ker ako se zgodi, da velesile samovoljno rešijo italijan-sko-abesinski spor v škodo Abesinije, bo s em ustvarjen precedens, ki postane lahko velike nevarnosti za eventual
stališču Anglije, da se da Italija s sank- i ne bodoče spore med velikimi in malimi cijami docela izolirati in prisiliti k opu-1 državami.
itaSI?ewske čete ENakalo
Abesinci imajo utrjene postojanke bolj na jugu - Položaj na vzhodu in jugu - Letalske akcije
LONDON, 31. oktobra. Na severnem abesinskem bojišču nadaljujejo Italijani svoje napredovanje in so doslej bili v spopadih le z manjšimi abesinskimi četami. Napredovanje se torej vrši v glavnem brez pravili bojev. Italijanske čete so se sedaj približale na 20 km Makali, katero obstreljujejo s težkimi topovi. Abesinci so pa mesto že izpraznili in so Italijani dognali, da ,leži abesinska vojska v utrjenih postojankah južno od Mukale v gorovju, ki nudi zelo prikladno obrambo in mnogo ovir napadalcu. Drugače ni na severnem bojišču pomembnih dogodkov. Iz bojev zadnjih dni se izve, da so Abesinci pustili par sto italijanskih vojakov mirno napredovati po neki dolini, nato so jih pa z obeh bregov napadli in Skoraj do zadnjega pobili. Le nekaterim se je posrečilo pobegniti nazaj in se rešiti. Pri teh bojih so pa imeli večje izgube tudi. Abesinci.
DŽIBUTI, 31. oktobra. Na vzhodnem abesinskem bojišču je zbranih sedaj poleg iregularnih čet tudi okoli 400.000 mož dobro izvežbane. disciplinirane in oborožene abesinske vojske, ki operira z vso odločnostjo proti Italijanom v področju pogorja Musa Ali. Abesincem
se je posrečilo na tem bojišču Italijane ne le docela zaustaviti, ampak jih tudi potisniti nazaj, tako da je sedaj izginilo skoraj vsako upanje, da bi mogli Italijani s te strani prodreti proti železniški progi Džibuti—Adis Abeba.
DŽIBUTI. 31. oktobra. Na južnem bojišču se nadaljuje manevriranje italijanske vojske. Napad na Gorahej se še ni izvršil, in se še vedno le pripravlja. V večji akciji je tu samo letalstvo, ki je te dni bombardiralo nekatere abesinske kraje in jih deloma docela porušilo. Velike priprave delajo Abesinci za obrambo Hararja. Iz strahu pred letalskimi napadi je civilno prebivalstvo že po veliki večini zapustilo to mesto. Ras Na-sibu je odšel iz Džidžige in se ne ve, kje je sedaj njegov glavni stan, zatrjuje pa se, da je njegov namen spraviti Italijane v past in jih potem uničiti. Tudi proti italijanskim letalskim napadom so se Abesinci pričeli uspešneje braniti. Do-selj so sestrelili že 11 italijanskih letal, dve sta morali zaradi defektov pristati v bližini Hararja. Obe ti dve letali so Abesinci zaplenili in popravili ter ju nameravajo uporabiti proti Italijanom.
BCafoliika cerkev in afriška vojna
Zakaj Vatikan ne posreduje za mir? — Italijanska akcija je v duhu misije katoliške Italije
prečil nadaljevanje vojne proti Abcsini-ji, Vatikan kot središče krščanstva ne gane, ali se vsaj ne loti nobene resne akcije. Na to začudenje je odgovoril \fca-
V svetovni javnosti se je pojavilo že pred tedni začudenje, kako je mogoče, da se v času, ko si ves svet z Društvom narodov na čelu prizadevaj da bi pre-
tikali na usta angleškega kardinala in naglasil, da je sicer odločno za mir in proti vsaki vojni, torej tudi tej proti Abesiniji, da ga pa doslej še nihče ni povabil k sodelovanju pri kaki akciji in tudi iz Ženeve ni nikoli prejel vabila za pristop k Društvu narodov. Samostojne akcije proti Italiji kot svoji sosedi, ki vatikansko državo čisto obkroža, pa Vatikan tudi ne more riskirati, ker je Italija močno oborožena velesila, vatikanska država je pa brez obrambnih sredstev. Mimo tega pa Vatikan tudi ne more zanašati razdvoja v vrste italijanskega katoliškega naroda. Iz tega bi torej sledilo, da se Vatikan boji — vojne z Italijo!
Te dni je pa imel milanski kardinal Schuster pred predstavniki fašizma in množico ljudi v milanski katedrali govor o priliki zadušniee za v Abesniji padle Italjane, v katerem je dejal, da ta svečanost ni čisto politična, ampak v svojem bistvu tudi katoliška. Naglasil je, da pomeni, dan 28. oktober (dan fašistične revolucije in pohoda na Rim) pričetek novega poglavja italijanske zgodovine, a tudi katoliške cerkve v Italiji, v kateri se vzgaja sedaj mladina v duhu pravega katoličanstva in italijanstva. Nato jC pa govoril o mnogih dokazih božje milosti, ki je Italijo posebej odlikovala s tem, da je v njej že 20 stoletij apostolska stolica. Poterii je pozval vse prisotne k delu v imenu Boga za narod (italijanski) in katoliško cerkev, zlasti v sedanjem času, ko italijanska vojska triumfalno prinaša v Abesinijo svojo zastavo in križ, ko sproščuje sužnje okov in odpira mišjo-narjem, propovednikoin evangelija, nove poti. Dobro voljo vseh bo Bog nagradil z zmago in mirom, k} ga bo izvojevala italijanska vojska po nalogu domovine zaradi bratstva vseh kristjanov in v imenu rimske civilizacije. Večna misija ka oliške Italije, je misija miru in Danteja, po kateri je Kristus Rimljan.
V	bolje razumevanje je treba k temu govoru pripomniti samo to, da so postali Abesinci kristjani skoraj prej kakor Rimljani, odnosno Italijani in se sveti križ (er krščanski evangelij blestita v Abesiniji že več ko poldrugo tisočletje. Razlika med Abesinci in Italijani je samo ta, da prvi ne priznavajo papeža za svojega vrhovnega verskega poglavarja, ampak pripadajo h koptski krščanski cerkvi. Zato kot stari kristjani ne rabijo od nikogar več ne križa ne evangelija. Kristusa, ki naj bi bil po kardinalovem govoru Rimljan, so pa v resnici Rimljani križali ko; »kralja Izraelcev«. Na križu je stal napis JNRJ (Jezus Nazarenus, Rex Judeorum) in JNHH (Jehosua Na-zirjot, Harnelek Hajehudin) — Jezus Nazarenski, kralj judovski!
POSLEDICE VOJNE.
M1LAR 31. oktobra. Najnovejši izkaz »Bance dhtalia« izkazuje sledeče spremembe: Zlata podlaga se je znižala od 4.025 na 3.936 milijonov lir, devize od 412 na 379 milijonov lir, dočim se je znižal lombard od 3.242 na 3.234 milijonov lir. Obtok bankovcev se je znižal od 15.405 na 15.270 milijonov, obveze a vi-sta pa od 534 na 487 milijonov.
MIR V JUŽNI AMERIKI.
BUENOS AIRES, 31. oktobra. Vojna med Paragvajem in Bolivijo je tudi for-melno zaključena. Obe državi sta izvedli demobilizacijo in se obvezali, da ne bosta pošiljali v obmejno ozemlje nobenih novih čet in bojnega materiala.
.Spominjajte se CMO
Sfran 2.
Marlborsttl »V e 5 e r n f S« Jutra.
V	Mariboru, dne 31. X. 1935.
■■ im—m«——n   ni   iirm"'”*"
Od smrti nas ne odkupi bogastvo zlata
Pomen praznika Vseh Svetih — Razni stari pogrebni običaji — Tudi današnje človeštvo si gradi dragocene grobnice in spomenike
Vseh Svetih dan je posvečen spominu mrtvih. Množice ljudi romajo na ta dan na pokopališča, okrase grobove dragih pokojnikov s cvetjem, prižigajo lučke in se v pobožni molitvi potope v spomine, ki so jim še edini ostali na mrtve svojce, ki jih krije zemeljska ruša. Počastitev spomina pokojnikov pa je že stara navada. Kakor druge pomembnejše praznike, tako so razne verske skupine tudi tega prilagodile svojemu kultu. Dale so mu drugo zunanjo obliko in spremenile njegovo bistvo tako zelo, da se da le še po zgodovinskem razvoju ugotoviti njegov prvotni izvod in pomen.
Skrivnostni pojav smrti si je domišljija vsakega naroda razlagala po svoje in si temu primerno tudi ustvarila pogrebne obrede in način postopka s pokojnikovim truplom. Zato je število pogrebnih običajev in obredov ogromno. Ne samo vsak narod ima svoje posebne ceremonije, marveč jih najdemo pri enem in istem narodu zelo različne. Dandanašnji pokopava večina narodov svoje mrliče. Bogatejši in naprednejši pa so jih pričeli zadnja leta sežigati, ker smatrajo sežiganje za bolj pravično in higijenično. — Način sežiganja in pokopavanja izvirata oba iz davnin in ni ugotovljeno kateri je starejši. Tudi žive še danes preprosta ljudstva, ki sežigajo mrliče. Prebivalci otokov južnega morja pa pripravijo mr-ču ležišče iz listja in dračja, ter trupla ne pokopljejo, marveč ga čez nekaj dni po smrti vržejo v morje. Njihovi sosedje so nekoliko naprednejši. Oni polože truplo v čoln in ga izroče morskim valovom.
Pokop mrličev v zemljo ali skalnate grobnice pa je človek vršil že od nekdaj po določenem obredu. V prepričanju, da ob smrti zapusti duša človeško telo v obliki belega oblačka ter živi na drugem svetu novo življenje, so naši stari predniki dajali umrlemu na grob jedi in pijače, da ne bi pogrešal v novem življenju teh dobrin. Pozneje se je pri nekaterih narodih razvila šega, da so pokojnikom dajali tudi druga življenjska ugodja, kakor pohištvo in posodo, njim ljube dragocenosti in orožje. Pri nekaterih afriških plemenih je celo še danes v navadi, da mora mrtvemu možu slediti v grob tudi žena.
V	tesni zvezi s takim pojmovanjem posmrtnega življenja je izredno razkoš;e, ki se je razmahnilo po pogrebih ter doseglo pri starejših kulturnih narodih svoj vrhunec. Zgodovina nam pove, da so se pri starih Egipčanih preselili ob smrti faraoni iz palače v palačo. Vsak kralj si je takoj ob nastopu svoje vlade pričel graditi grobnico, za katero je moral tlačaniti ves narod in državna blagajna je morala
Janko Furlan:
Obsojenim
In spet se zbirajo množice, vse pogreznjene v svoje svinčene težke misli. Trohnenje... prst... prah.
Pred nami zazija nepojmljiva večnost, strašna in veličastna z eno samo svojo mogočno in ubrano pesmijo.
A nad prahom in večnostjo? — Smisel... nesmisel?
Kaj drsaš s tresočo roko preko mrkega mrzlega čela?
Ali je tvoj potlačeni vzdih strah pred razpadom samega sebe, pred zgubo čutnega sveta — ali se ti je za hip u-trnilo spoznanje in zganilo v tebi ono 'božanstvo, ki ga sam nosiš in čegar plod si?
Kam strmiš: v uganko materije ali one duha?
Tam se v potajenih solzah sunkoma dvig nejo krepke prsi, tam bulji v gomilo dete in strmi, strmi. Kaj pelje v tem nezavestnem bitju? Še nikoli ni bilo
v	čaru teh oči tega izraza.
Solza za solzo kane na hladno gomilo. Komaj vidno in neslišno se zganejo usta.
Mati... oče... sin...
Neslišno govori sreč, neslišna je ljubezen.
In samo v ljubezni se porodi iskrena molitev.
prispevati za balzamiranje trupla in -pogreb ogromn« denarja. V grški zgodovini so bili izjema Špartanci, ki so svoje mrliče na šehih zanesli na pokopališče ter jih pokopali brez vsakih svečanosti. — Atenci pa so prirejali vedno sijajne pogrebne svečanosti. Mrtvemu so dali v usta novec, obulos, da je z njim lahko plačal Haronu prevoznino, v roko pa košček pogače za hudega njegovega psa Cerberja, ki se je zaganjal v duše, ko so stopale v čoln. Tudi stari Rimljani so z veliko skrbjo prirejali pogrebe, ker so imeli vero, da duše nepokopanega človeka blodijo še sto let po smrti in trpe pri tem velike muke. Tako pri Grkih kakor Rimljanih je prvotno pokopavanje mrličev prišlo iz navade in zameni-
lo	ga je zažiganje. Pri vzhodnih narodih pa so bili pogrebni obredi zelo preprosti. Perzijci, so trupla izpostavljali jastrebom za hrano, da ne bi s človeškimi ostanki onečiščali matere zemlje.
Za pokopavanje mrličev so se odločili prvi kristjani, kakor nam razodeva zgodovina, po židovskem običaju, pri Čemer je bila odločilna vera v vstajenje mesa. Isti način so si osvojili pozneje tudi Mohamedanci. Kadarkoli sta se širili krščanska in muslimanska vera, sta povsod zatrli običaj sežiganja mrličev kot gnusno pogansko navado. Vendar oa vse vere, ki oznanjajo enakost vseh 'iudi pred bogom in smrtjo, niso mogle zatreti prastarega običaja pompoznih pogrebov, katerih svečanosti odgovarjajo bogastvu, družabnemu položaju ter ugledu pokojnika. Cerkve same delajo pri tem razliko med siromakom in bogatinom.
Vera v posmrtno življenje je povzročila, da so ljudje svojim dragim pokojnikom prirejali tako veličastne pogrebe, ustvarila pa je tudi celo vrsto vraž, ki temelje na starih poganskih predstavah in so se ohranile do današnjega dne. Po nekod je še dandanašnji navada, da od-pro ob smrti vsa okna v hiši, da lahko odleti pokojnikova duša v vsemirje. Drugod zopet pravijo, da ni dobro ob smrti dragega svojca preveč plakati, ker mora pokojnik zbrati vse solze, pretočene zaradi njega, v stekleničico. Razširjena je tudi vera, da človek, ki je umrl nasilne smrti, toliko časa ne najde pokoja, dokler ne izslede njegovega morilca. Ko pa se ta pojavi pred truplom, fia začnejo rane znova krvaveti. Da mrliči »nazaj hodijo«, je tako zelo razširjena pralna vera, da jo vsi poznamo. Spiritisti s svojimi nauki le še doprinašajo k temu, da ta vraža ne izumrje.
Kakor vidimo, se človeški duh ne more pomiriti z mislijo, da je po smrti vse končano. Človeštvo si gradi dragocene
O, Bog...!
Molče gomile v strašni in veličastni večnosti, enaki minuti kot tisočletja. In iz njega in vanj se v strahu in trepetu preliva vseh mrtvih dar....
*
Meglena, vlažna noč, ki tlači srce in dušo.
Roma nema, dolga procesija. — Ne, to so sence tisočev in tisočev, vase uprtih, plašnih in potajenih.
Kam vodi pot teh nočnih duhov?
Gomile iščejo, vsem enako drage, vsem enako svete, ki krije najstrašnejšo bolečino in največjo radost?
Tava dolga procesija, da pokloni noooj svojo bolest junakom, smelim in močnim v odpovedi, velikim v ljubezni ir. bolesti, ki so se vsi žrtvovali najdraž->«mu.
Domovini.
Tava, tava dolga procesija, duh bolesti. Zaman. Ni znamenja na sprani zemlji med bodečim trnjem in brinjem in o-strimi školji.
Množica obstane, senca se splošči v neizmerno dolgo črno progo.
Samo štiri sence stoje nepremično. Siiiiiu...!« zveni njihov strašni krik v vlažno noč.
»Siiiin...!« vzvalovi proti množici od uasptotnt strani-O, trpeče tnatere, velike po krvi in srcu, kolika je vaša bol!
grobnice iz mramorja, si postavlja — še ko je pri življenju — drage spomenike in želi biti pokopano z največiimi častmi. Verska modrost, da je človek prah in pepel in da se bo v prah povrnil,
zatemni pod mogočnim vtisom smrti. In vendar ni smrt nič drugega, kot neprekinjen počitek po težavah in bridkostih človeškega življenja.
Uut&iMJbki
M
Mariborski pedagogi v .»Popotniku
Učiteljska izobrazba v bodočnosti? — Kako je z naSe šolo? — Šola in dom — eno telo
Tudi znanemu pedagoškemu časopisu »Popotniku«, ki ima za seboj že 57-letno tradicijo, niso prizanesli današnji težki časi. Doslej je izhajal redno vsak mesec, letos pa bo moral izhajati v obliki dvojnih številk vsak drugi mesec. Vkljub temu pa je letošnja dvojna številka za septem ber in oktober po obliki in vsebini nad vse simpatična in aktualna. Kot majhna ilustracija, kako je naš Maribor zainteresiran na šolskih in pedagoških vprašanjih, beležimo kot kronisti dejstvo, da so v tej številki zastopani kot sotrudniki večinoma sami mariborski pedagogi in šolniki in da bi za to lahko krstili ta zvezek za »mariborsko številko«. Tudi ured ništvo lista je že dolga desetletja v Mariboru. Pa obrnimo nekaj listov v tej reviji!
Po uvodni strani, ki je posvečena obletnici marseljske tragedije (R. L. Petelinova). je v tej številki objavljena globoko in stvarno zamišljena razprava Gustava Šiliha o »Reformi učiteljske izobrazbe«, obsegajoča kar 20 strani klenjh misli in predlogov, ki bodo^morali priti prej-ali slej do realizacije. Šilihovi reformni predlogi učiteljske izobrazbe te melje na načelih stroge selekcije in na načelu poklicne enotnosti v tem smislu, da zasedejo sčasoma najboljši učitelji iz prakse po nadaljnjem temeljitem študiju v višjih pedagoških akademijah oziroma na univerzi (pedag. fakulteta) vsa ona vodilna mesta, ki so v sklopu osnovnega šolstva in ljudskega izobraževanja. Onega učitelja, ki se je uspešno uveljavil v osnovni šoli, medtem pa je tudi dosegel v etapah doživljeno visokošolsko znanstveno in pedagoško usmerjeno naobraz-bo, je treba pozneje vrniti osnovni in meščanski šol! na razna vodilna mesta, da se ohrani poklicna enotnost in zavest, česar ravno v današnjem šolsko-uprav-nem sistemu ni opaziti. Vmes omenja G. Ši'ih tudi nekaj misli o »narodnem tipu srednje šole«, ki bi se naj uveljavil poleg — realnega in humanističnega tipa.
Z»Utrinfci z nadzorovanja« se oglaša v tej številki znani E. Vrane, kjer ugotavlja današnje stanje šolsko-reformne-ga gibanja v dravski banovini s posebnim ozirom na vpliv neugodnih gospodarskih razmer na notranje podrobno šolsko delo. Njegovo poglavje »Kriza elemeotarcev« bo zanimala tudi starše
O, vitezi — junaki z največjo in naj-dražio svetinjo!
Saj je bolje, da ne piše zgodovina o oni strašni noči, o vaši noči iz vlažnih dni! Mi je ne zabimo, te noči, ker ste nam jo
vi	s krvjo Zaklenili v naša ranjena srca in trepetajočo dušo. V tej noči je vsaka naslednja sekunda stopnjevala trepet in so ure navrhano nalile bolest. Zemlja se je zganila in zaječala in kriknila so srca, da so se zaprle dveri od sveta najbolj odmaknjenih koč.
O, ta noč iz naše najtežje usode! Kazalec ure je lezel na ono usodno mesto, ko so se vsi — od deteta do starca — z grozo ozrli v ono stran in oka-rneneli. Matere so krčevito stiskale levo stran upadlih prs.
»Zdaj, ta hip. Molimo...«
Vsi so čulij kako je takrat počilo enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat...
In vsi so čutili da so ti streli namenjeni njim vsem, njihovi ljubezni, največiiin najplemenitejši.
O, dan naše grozne noči! Zakaj te ni čas preskočil?!
Ne!
Ker samo siromašna zemlja pričara najstrašnejšo bolest in največjo radost. In ljubezen.
O, bedna zemlja, kolika je tvoja ljubezen io kako velika so njena deiania!
Zato je nocoj naša procesija tako nepregledna
otrok elementarcev. — Enako delavm Stanko Lavrič opisuje svojo »Pot do življenjske šole«, ki jo je praktično izvedel v svojem službenem kraju in v kate-ri je bilo govora že v tem dnevniku. Ker so bili letos spomladi razpisani natečaji za nove šolske knjige, bo dobro služil sestaviteljem teh knjig Senekovičev članek »Razredno čtivo Iv, rsše čitanke«, kjer pravi pisec, »da je brezuspešno delo s predelavo v katerikoli obliki, reševati idejo stare čitanke, kajti mrtvo ostane, kar je duhovno zgodovin* ski razvoj že prehitel«. — H koncu piše še Alb. Žerjav o »Strnjenem pouku v praksi« s posebnim ozirom na depoji* zacijo in noveltziranje šolske zgodovine, kar je prikazal na posebnem primeru zgodovinske snovi iz svetovne vojne. Njegov članek bo nudil učiteljem več napotkov za preureditev pouka v aktivno-' življenjsko sfero. Številko zaključuieio razne pedagoške beležke in kritike šolskih knjig in učil.
Revija »Potnik« ni namenjena samo učiteljstvu, tudi širša javnost lahko zasleduje iz posameznih številk stremljenja našega učiteljstva, in njenih vodnikov, da bo toliko zaželjeni stik med šolo in do mom še tesnejši in prisrčnejši, kaknr je bil doslej! Naroča se pri JUU v Ljubljani in stane letna naročnina 50 Din. — Ig-
Mame msH
Iz sodne službe. Upokojeni so na lastno prošnjo pisarniški uradniki: Jurij Vrhovnik pri sreskem sodišču na Prevaljah, Franc Voršič pri Sreskem sodišču v Slovenjgradcu in Martin Zorjan pri sreskem sodišču v Ptuju.
Italijanska zlata podlaga se zniž«!e* Zlata podlaga se ie, kakor poročajo >z Milana, znižala od 4.025 na 3.936 mibi°' nov lir.
Internacionalizacijo gibrai arske ož-fe bo zahtevala Italija. Hm...
Demobilizacija... Paragvai in ia sta sedai tudi formalno zaključili d°‘' gotrajno vojno. Obe državi sta izvsc'" demobilizacijo ter sta se obvezali, da 110 bosta nabavljali nikakšnega vojnega ma" teriala več.
Elementarne katastrofe po vsem sveto. Iz Madrida poročajo, da je na obali pred pristaniščem Santa Cruz utonila ladja s 4 ribiči, ki so našli svoj konec v razburkanem valovju. — Usodne popi11' ve so v Mehiki. Mesto Huerto Cabesas je pod vodo, ravno tako naselbina San Pedro in Guatemala. Valovje je odnes'0 več mostov. — Iz Newyorka poročaJoj Strahovit uragan je popolnoma uni^jl mesto Cape Gracias ob obali Nikaragve-število mrtvecev in ranjencev še ni u£°' tovljeno. — Ob priliki groznega neurja poginilo na Haitiju okoli 2000 ljudi, 300° je brez strehe. Vlada je poslala na mesto katastrofe razna živila. — Iz Tok3 javljajo: Katastrofalno neurje je zalotil0 na visokem morju 17 ribiških ladij s Pre' ko 100 ribiči, o katerih ni ne duha nc sluha.	_
$aspedw&ka m
Sejem za prašiče v Ptuju. V sredo 30-oktobra se je vršil običajni sejem prašiče v Ptuju, ki je bil prav dobfo za' ložen, kupčija pa je bila srednja. Prigna-
li	so 335 svinj in 162 prascev, skuP^ 497 ščetinarjev. Povprečne cene za k»°' gram žive teže so bile naslednje: Pr^‘“ tarji 4.50 do 4.80, debele 5 50 do 5-°u’ plemene 3-50 do 4.50; prasce stare “ 12 tednov so prodajali po kakovosti 0 50 do 100 Din komad. Kljub obilnemu Pogonu na sejem so se cene svinj11' nekoliko dvignile. Prihodnji sejem za prašiče v Ptuju bo 6. novembra.
Mariboru, dne 31. X. 1935.
Marfljorslfl »V e S e r n lic« Jutra.
Stran 3.
fk&ti&aeske m Akcijske Movite
mala 1936: obmejni kolodvor v Mariboru
Na prizidku poslopja glavnega kolodvora se postavlja streha — V Mariboru bodo uradovali avstrijski obmejni policijski, carinski in železniški uradniki, ki pa ne bodo stanovali v Mariboru
V nadaljevanju poslopja glavnega kolodvora na prostoru, ki je bil doslej prazen med tem poslopjem in novo palačo carinske pošte, se je te dni zgradil prizidek. V tem novem prizidku bo osem uradnih prostorov, med katerimi bo prodor, kjer bodo pregledovali avstrijske Potnike, večji od ostalih in ki bo predstavljal pravcato malo dvoranico. Za ta Prizidek se je dovolil kredit v iznosu 300.000 Din, katera vsota bi menda ne zadoščala, ako ne bi železniška uprava vršila gradnje v lastni režiji. S 1. majem 1936, to je z veljavnostjo novega voznega reda, se bodo v tem prizidku namestili uradi avstrijskih obmejno-pollcij-skih, železniških in carinskih oblastev. Vsega skupaj bo uradovalo v teh pro-
storih okoli 20 do 30 uradnikov, medtem ko je bil doslej pri tukajšnjem glavnem kolodvoru samo zastopnik avstrijskih zveznih železnic. Ti uradniki pa ne bodo, kakor doznavamo, stanovali v Mariboru, ampak predvidoma v Špilju in se bodo ob svojih uradnih urah vozili v Maribor na službena mesta. Ta ureditev obmejnega prometa bo dala Mariboru značaj obmejnega kolodvora in je zamišljena po vzoru slične ureditve ob-mejno-prometnega poslovanja v Pliberku in na Reki, kjer imamo na sličen način izvedeno zastopstvo naših železniških, carinskih in obmejno-policijskih uradov.
Prizidek se bo v kratkem dovršil ter na pomlad opremil.
Olepševanje Maribora in mestna obilna
Tudi Olepševalno društvo v Mariboru ne da »Slovencu" miru
Iz vsake stvari bi radi napravili poli-tikuni, ne morejo si pač predstavljati, da bi kdo delal za splošno dobro brez Političnega interesa. Tudi Olepševalno društvo, ki je bilo vedno splošna mariborska stvar, jih je zbodlo; pač le za to, ker ne sedijo v odboru sami JRZ Politiki. Sedaj, ko sami na magistratu vedrijo, bi radi tudi Olepševalno društvo imeli sami v rokah. Ne bodite vendar ljubosumni, če še hoče kdo drug tudi za Maribor kaj storiti. Saj bo še tudi drugod pomoč prav potrebna. Sicer je pa tnestni svet določil svoje zastopnike v °dbor Olepševalnega društva, v kate-rem sedijo poleg zastopnikov gradbenega urada tudi odločilni strokovnjaki. Zato je drzna trditev, da vodi Olepševalno društvo le nekaj »zasebnikov«, še bolj drzna pa je pripomba, da ti zasebniki uiso pokazali iniciativnosti in da je bilo treba vedno dreganja po častnikih, da
so se zganili. Vsak Mariborčan vidi, da so se prav v zadnjih letih storili največji koraki naprej v olepšavi mesta.
Kakor smo že v poročilu o občnem zboru Olepševalnega društva navedli, stanejo delavci z nadvrtnarjem na leto okroglo 220.000 Din, presežek preko mestne subvencije, ki znaša 117.000 Din, krije društvo iz svojih sredstev. Če bi hotela občina sama vse delo opraviti, bi morala zadevno postojanko v proračunu zvišati za okroglo 100.000 Din. Pripomniti pa je treba, da vrši vse delo Olepševalno društvo po dogovoru z mestnim gradbenim uradom.
Olepševalno društvo gotovo ne bo imelo ničesar proti temu, da vsa olepševalna dela plača občina sama. Naj bi pa mestna podjetja mar tudi drevje prodajala, koncerte prirejala, gojila drsalni in veslaški šport? Malo več resnosti in stvarnosti bi ne škodilo!
Našim naročnikom!
Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih prav vljudno prosimo, da nam naročuino za mesec oktober nakažejo. Tudi one naročnike, ki so v morebitnem zaos anku, prosimo, da svoj dolg ta mesec sigurno poravnajo, da jim bo treba pošiljanje lista ustaviti.
Uprava »VEČERNIKA«.
dušnega očeta pobili z gorjačo na tla
Tukajšnje državno tožilstvo je prejelo danes prijavo o tragičnem dogodku, ki se te Pripetil v Dobrenju ob meji. Kakor se navaja v prijavi, se je hotela pastorka barija Pec iznebiti svojega krušnega “četa posestnika Krajslerja Karla. Ko je Kraisler zvečer šel s svetiljko v hlev, ga Marija Pec, njegova pastorka, z gorečo pobila na tla, da je nezavesten obleci. Starček je klical na pomoč, njegove ^ice na pomoč je slišal dninar Neuhold ‘n ga rešil udarcev, ki bi mogli postati Us»dni. Marijo Pec so orožniki zaslišali ter io ovadili mariborskemu državnemu °žilstvu.
Iz profesorske službe. Premeščen ie ?d tukajšnje klasične gimnazije dr. Mi-^ Grošelj na klasično gimnazijo v ^iubljanl. Na tukajšnjo klasično gimna-’jo pa pridejo Anton Klasinc iz Ljublja-»\Fran Pahajner iz Starega Bočeja, 'v0s>P Umek iz Nove Varoši in Lojze Žu-ek iz Velike Kikiride-Osebna vest. Naš domači eksperimen-s nj Psiholog, grafolog itd. g. Svengali De vrnil z večje uspešne turneje zo-ve* v Maribor. V zadnjem času 'e iz-J . več docela novih in zanimivih eks-erimentov.
prV krčme ne smeta. Sresko sodišče ie tjve^0vedalo zahajanje v krčme za dobo ^ n let Francu Rečniku, delavcu iz Sp. w ~ št- 32 m Martinu Rečniku, delavcu ^odnjih Hoč 72.
Na Kelnaričevem grobu gorijo lučke.
Spomin na tragično smrt mučenika in trpina A. Kelnariča še ni ugasnil pri Mariborčanih. Te dni so prihajali delavci na njegov grob in prižigali svečke ter polagali vence na grob.
Za milcon dinarjev presega v primeri z lanskim proračunom predlog skrbstvene postavke za novi proračun za leto 1936-37.
Nekateri upoštevajo, drugi ne. Naše opozorilej, naj bi se promenada na Aleksandrovi cesti usmerila tako, da bi hodili vsi desno, torej po enem delu v smeri proti Trgu svobode, po drugem pa v smeri proti Prešernovi ulici, je nekaj zaleglo. Nekateri se drže takega reda, nekaj jih je pa’še vedno, ki se z vso silo rinejo med množico ljudi v nasprotno smer. Te brezobzirnosti bo moralo biti konec. Uporniki naj pomislijo, dai cesta ni le za promenirajoče, ampak tudi za tiste, ki gredo po njej po opravkih. Tudi merodajna oblast se še ni ganiSa, da bi izdala zadevno odredbo.
Šest akademskih slikarjev in troje akademskih kiparjev razstavi svoja najnovejša dela na jesenski razstavi kluba »Brazde«, ki bo otvorjena v nedeljo 3. novembra dopoldne v veliki kazinski dvorani (Narodno gledališče) in bo odprta do vključno 17. novembra. Razstavili bodo slikarji: Karel Jirak, Ivan Kos, Fr. Košir, Z. Mušič, Albert Sirk in Ante Trstenjak ter kiparji:	VI.	Štoviček,
Martin Kolbič in J. Samec,
Mojstrska izpltaa predavanja se radi praznikov prekinejo xa se danes v četrtek. v petek, soboto in nedeljo ne vršijo. Nadaljujejo se v ponedeljek 4. novembra ob običajni uri. Danes v četrtek 31. oktobra zvečer ob 21. uri se zaključi obrt ni knjigovodski tečaj v učilnici Trgov, ske akademije.
Tukajšnje društvo »Nanos« priredi ob priliki praznika Vseh svetih na mestnem pokopališču spominsko svečanost za bazoviške žrtve ter za Gortana. Pre-
Pulja V. Gortan ter 5 let od bazoviške tragedije. Ker ne vemo za njih grobove, kje spe, jim bo tuk. emigracija priredila na pokopališču spominski grob, ki bo za kapelico sredi pokopališča. V petek 1. novembra bo ob 16. uri oficielna poklonitev ob tem spominskem grobu. Obiskovalci grobov se vljudno naprošajo, da prineso cvetja tudi na ta grob. Obenem se naprošajo vsi obiskovalci grobov, da prisostvujejo tej pietetni svečanosti.
V	proslavo Jadranskega dne — obletnice naše prve pomorske afirmacije — priredi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru 6. novembra 1935 ob 20. url v dvorani Ljudske univerze predavanje g. prof! Baša o naši pomorski poziciji. Uvodno besedo bo govoril predsednik krajevnega odbora g. dr. Rapotec. Vstop prost!
Izlet na Semorjev dom — Kremžarjev vrh. Mariborska podružnica SPD priredi v soboto 2. novembra izlet k Seniorjevem domu. Odhod s koroškim vlakom ob pol 14. uri do Brezno—Ribnice, z avtom do Ribnice, peš po novi poti do doma. V nedeljo ob ll. uri je blagoslovitev kapelice sv. Roka pri koči na Kremžarjevem vrhu. Lepa ie planinska jesen'! Nas vabi!
Starokatoliška cerkev. Na praznik Vseh svetnikov 1. novembra bo ob 9. uri slovesna služba božja, v soboto 2. novembra, Spomin vernih duš, bodo od 9. ure naprej tri sv. maše zadušnice. V nedeljo 3. novembra ne bo v Mariboru službe božje, ker bo ta dan ista v Celju. Prihodnja služba božja bo v nedeljo 10. novembra. Verniki so vabljeni k udeležbi.
Strelska družina na Pobrežju bo pri
redila v nedeljo 3. novembra 1935 ob 18. uri družabni večer pri Renčlju. Na sporedu je tudi nagradno streljanje.
Dijaški kuhinji v Mariboru je darova! veterinarski svetnik g. Lobnik Franc namesto venca na grob svojega učitelja g. Karla Pestevška 200 Din. Odbor izreka najlepšo zahvalo!
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v. petek Vidmarjeva ir. Savo-stova lekarna, v soboto pa Minafikova in Kbnigova lekarna.
četrtek	četrtek
SVENGALI
Velika kavarna
GRAJSKI BOMO Telefon 22-16
Samo še četrtek celi dan in petek ob 11. uri pred-poldan ob 1/2 3. in V2 5. uri popoldan, nadalje pr; matinejah v soboto ob 2. uri in pa nedeljo ob 11. uri predpoldan največja aktualiteta današnjih dn;
„AbesmiJa 1935“
V petek ob 1/2 7. uri svečana premijera prekrasnega filma »ZLATI OKOVT1, krasen velefilm y nemškem jeziku z Joano Cravvford in Clarke Gable-jem v glavnih vlogah.
Kino Union. Danes film ljubavnega čara, ciganske glasbe in čardaša, vesela opereta »Ljubavne melodije« (»Clo-Clo«) z Marto Eggert, Rolfom Wanka, Hansom Moser, Leom Sl&zak, glasba Franc Le-har.
Ilatodna
REPERTOAR.
Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri: »Tar? tuffe«. Red B. Gostuje član ljubljanske drame Emil Kralj.
Petek, 1. novembra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Znižane cene.
Sobota, 2 novembra: Zaprto (generalka).
Nedelja, 3. novembra ob 15. uri: »Tar-tuffe«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Beneška noč«. Premiera.
Drevi gostuje v gledališču Emil Kralj.
Simpatični gost je eden najvidnejših moči ljubljanske drame ter nastopi v naslovni vlogi komedije »Tartuffe«. Red B.
Za Vse svete »Izdaja pri Novari« po znižanih cenah. Delo je napisal mnogo igrani švicarski pisatelj Arx ter je radi' svoje učinkovite in pretresljive vsebine ter dobrega podajanja doseglo na mariborskem odru popoln uspeh.
Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo 3. novembra ob 15. uri. Uprizore prav zabavno komedijo slovitega mojstra Molierea »Tartuffe«. Veljajo znižane cene.
Prva glasbena premiera bo to nedeljo *večer. Uprizore v režiji J. Povheta ko;t gosta klasično opereto mojstra dunajske glasbe J. Straussa »Beneška noč«. V muzikalnem, pogledu je delo izvrstno, ima kar operni pečat in zveni v orkestru polno in barvito. Dejanje se godi v Benetkah in prevladuje komika. V večjih vlogah Udovičeva, Barbičeva, Rasber-gerjeva, Gorinškova, Sancin, P. Koviq, Verdonik, Rasberger, Harastovič in Košič.
«985
Ponarejevalci denarja pred malim ka zenskim senatom. Pred mariborskim -malim kazenskim senatom bi se morali zagovarjati radi obtožbe ponarejanja 20-dinarskih kovancev 28-letni posestniški sin Franc Matuš iz Šalovcev, 31-letni posestniški sin Janez T. in 22-letni delavec Franc S. iz. Šalovcev. Senat je obsodil 28-letnega posestniškega sina F. Matuša radi razpečavanja — ne ponarejanja! — 20-dinarskih kovancev na 2 meseca zapora in 500 Din denarne glo be. Drugega soobtoženca Janeza T. je mali senat oprostil, dočim tretjega sploh ni bilo k razpravi.
Nepošten hlapec. Posestnik Alojzij Črnčec v Gradiški pri Pesnici je naznanil1 oblastem, da je njegov 21-letni hlapec A. J. izginil brez sledu. S seboj je odnesel gospodarjevo najboljšo obleko, zimski plašč in čevlje; razen tega mu je tudi poneveril 235 Din, kateri znesek je kasiral pri nekem posestniku za prodana jabolka.
S smrtjo se bori v tukajšnji bolnišnici 5-letni sin uslužbenca falske elektrarne Alojzij Lakner, ki ga je danes zjutraj povozil na cesti pred elektrarno neki osebni avtomobil. Otroka je vrglo več metrov daleč v kup gramoza in je nezavesten obležal z veliko rano na tilniku. Fantku se je velik kamen zaril v meso in mu pretrgal žile. Dečkovo stanje je zelo resno, ker se doslej še ni zavedal, in ni veliko upanja, da bi okreval.
Pri nabiranju jabolk je padla z jabla ne 20-letna delavka Neža Kamenšek iz Makol in si strla levo roko nad laktom. Prepeljali' so jo v splošno bolnišnico.
Mesto v domovino v hladni grob. V Vel. Kikindi je živel Jožef Zuran, doma iz Velikega vrha pri Sv. Barbari v Halozah. Pred nekaj dnevi je pisal staršem pismo, v katerem jim sporoča, da oride koncem oktobra na dopust. Toda pred par dnevi so prejeli starši obvesti-
teklo je že 6 let, odkar je padel mučenik lo, da se ie sin Jožef 2uran smrtno
ponesrečil v Vel- Kikindi in da je na po,-sledicah poškodb umrl. Z globoko užaloščenimi starši vsi toplo sočustvujejo.
Z gorečo cigareto v ustih zaspal. V Grajski ulici 2 bi bilo včeraj zvečer skoraj prišlo do usodepolnega požara. Tam stanujoča zasebnica Marija Jerčičeva je prijavila policiji, da je njen podnajemnik cvetličar Ilija Adamovič zaspal z gorečo cigareto v ustih. Med spanjem mu je ogorek padel na postelj in namah so ga objeli plameni. Zgorela je vsa posteljnina in rešitev je prišla v zadnjem trev nutku.
21.000 Din škode trpi posestnik Frane Tašner v Crmelji, ki mu je zgorelo gospodarsko poslopje z vsem inventarjem,
75.000 Din škode trpi posestnik Karol Kraner iz Selnice ob Muri, ki mu je pogorelo gospodarsko poslopje z zalogo slame, sena in poljskih strojev.
Neznani rokomavhl so vdrli v stanovanje posestnice Terezije Kranove v Lipju ter odnesli iz stanovanja vse, kar je bilo količkaj vredno. Za storilci se vršijo poizvedbe.
Ob hlače. Včeraj popoldne je neznanec ukradel ključavničarju Avgustu Marku iz Delavske ulice 35 hlače, ki jih je med delom zračil na dvorišču. Marko je tatvino prijavil policiji.
Deklica pobegnila Iz poboljševalnice. Pred nekaj dnevi je pobegnila iz poboljševalnice v Požegi 14-letna Marija Turkova. Prišla je k svoji materi, delavki Antoniji Turkovi v Taborski ulici 6. Toda deklici ni bilo doma obstanka. Komaj tri dni je bila doma, pa je že pobegnila ter se sedaj potepa nekje po Mariboru. Mati je prišla vsa v skrbeh na tukajšnjo policijo ter prosila, da ji privedejo hčerko zopet domov. Deklica je za svoja leta zelo dobro razvita.
Mnogo nagrobnih vencev je bilo na današnjem trgu. Prodajali so se po 20 do 100 Din komad.
Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 12.2, minimalna 6, relativna vlaga 91, barometer 740.
k
Stran 4.
»vc ■;■. h, i
Mariborski »V e i e r n I k« Jutra.
V Mariboru, dne 31. X. 1935.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Siimeva
»Je,« je ugovarjala Sida, »veni, da je. To je silanovstvo z druge strani, ki se v mojih* prednikih in pokazalo tako očito, ali vsaj ne pred njihovim koncem.«
»Ker so znali živeti,« je ugovarjala Danica. Ti pa ne znaš. To je vsa razlika.«
»Potem me spremeni, ako moreš.«
»Jaz te ne morem, moja draga. To storiš lahko le sama. Iztrži se iz teh misli in okleni se Danila, ki te ljubi več kakor zaslužiš. Biti bi morala srečna. Ako bi nas naši možje ljubili samo polovico tako, bi bila najsrečnejša ženska na svetu. Pozabila' bi na vse drugo, pa naj bi bilo karkoli.«
»Ljubi, ljubi... Kdo ve, da me zares tako strašno ljubi? In potem: kam me je pripeljala ta njegova tako velika ljubezen?«
»Molči!« je vzkliknila Danica jezno. »Kako te ljubi, vem najbolje. In kam te je pripeljal? Do teh norih misli gotovo ne. Sem, kjer si, si prišla sama. Ne išči krivde izven sebe in tudi ne rešitve. — Spremeni sebe, pa bo svet okoli tebe v v hipu ves drugačen.«
»Spremeni... če ne morem. Ali pa... Morda se mi kdaj posreči, toda to se la-
hko zgodi iz novega notranjega dozo-retja. Ne silite vatne. Počakajte. Vse to je tako strašno... Saj sploh ne morete razumeti. Kako tudi? V svojem zakonskem življenju doživljate samo srečo; vse gre po ravni poti, tako mirno, lepo, naravno...«
»Tako se zdi samo tebi,« jo je prekinila Mary. »V resnici je v vsakem zakonu poleg lepega tudi mnogo grdega in nevšečnega. Popolnosti na svetu ni. Morda bom povedala preveč in ne bi smela, toda ni me sram: tudi v mojem zakonu so divjali viharji. Bilo je že v prvem letu, ko sem opazila, da se mi mož odmika. Prebedela sem dolge noči, da bi našla vzrok in sem ga naposled tudi našla — mož me je varal.«
»Tvoj mož? so vzkliknile začudeno Sida, Jasna in Danica.
»Da, moj mož. Kaj ne, to se vam zdi docela nemogoče in neverjetno, pa je ven darle res. Varal me je z neko učiteljico v bližini. Ko sem izvedela in se prepriča la, da ni vse le domišljija, sem odšla k njej...«
»Ti si se tako ponižala?« se je začudila Jasna.
»Da, ponižala, ako meniš, da je bilo to
ponižanje. Jaz ne mislim tako, ker ne pre šojam življenja po nazorih tistih tnalih, po blatu riječih gobcev, ki se ne morejo dvigniti v višje perspektive. Ko bi bila vedela, da je njegova ljubezen do tiste ženske zares resnična in globoka, morda tega ne bi bila storila, a ugotovila sem že kmalu, da je le trenotna moška kaprica, goli pohlep po nečem novem, po namišljeni spremembi. Sprejela me je neprijazno in je spočetka trmasto tajila. Bila je celo sirova. Vsaka druga na mojem mestu bi bila planila na njo jo zgrabila za lase in se zagrizla v njeno meso. Jaz vsega tega nisel storila. Ohranila sem mirne živce in jo prav s tem svojim mirom premagala in razorožila. Moje be sede so jo zadevale huje kakor bi jo u-darci. Toda nisem ji govorila o sebi, ne, govorila sem ji samo o njej in o njem. In prepričala sem jo. Uvidela je, da stoji pred njo ženska, kakršne se ni nadejala.«
»In potem?« sta vprašali radovedno hkrati Danica in Jasna.
»Potem ga je sama odslovila.«
»Mu je povedala, da si bila pri njej.«
»Ne. Odslovila ga je z drugimi aigu-menti, ki so bili bolj prepričevalni, tako prepričevalni, da je zlezel vase in se ves vrnil k meni.«
»Kaj si tedaj storila?« je vprašala Danica.
»Ničesar. Nikoli mu nisem niti z besedo ali s čimerkoli izdala, da vem za
ujegov greh, ali da seni se vanj kakorkoli vmešala. Ako bi bila to storila, hi dosegla nasprotno od tistega, kar s etn hotela. Narobe, potrudila sem se nuditi mu tisto, česar je prej morda pogrešal-Skrbela sem, da je bila njegova ljube-ze tako zaposlena pri meni, da ni vec imela časa misliti na drugo. Izmislila sem si sto drobnih malenkosti, ki so me delale vedno novo in dobro vem, kako se je v tistih časih neštetokrat čisto znova m1' ljubil vame.«
»Vendar si pozabila 'na nekaj zelo važnega«, je dejala Jasna, »na to da so tj to ne bi bilo posrečilo pri vsakem. Moral je biti za to že po naravi dojemljiv.«
»Docela pravilno. Ako bi bil tisto žensko zares ljubil, ali ako bi bil človek brez notranjih globin, bi bila ostala tud1 vsa ta moja strategija brez zmage. Po; misliti pa moraš še na nekaj drugega: kal bi bila storila katera druga na mojem m8 stu! Napravila bi škandal pri njem in pn njej, pobegnila od njega ali se ločila, R zakona bi bilo konec. Tako pa ni le ostal, annpak je postal celo srečen, zelo srečen.«
»Kako si ga mogla, kljub temu še liu' biti in pretrpeti toliko za ponovno osvo; jitev njegove ljubezni? Jaz tega ne ht zmogla,« je dejala Jasna.
rSe bo nadaljevalo.)
pluislui
Proslavitev češkoslovaškega narodnega praznika. Jč-liga v Ptuju je na skromen, ali prisrčen način proslavila v soboto 26. oktobra češkoslovaški narodni praznik. Polnoštevilna publika je do zadnjega kotička napolnila okrašeno dvorano v »Mladiki«. Najprej je povzel besedo predsednik JČ-lige v Ptuju g. dr. Visenjak, povdarjajoč važnost 26. oktobra pri bratskem češkoslovaškem narodu. Nato ie dijaški zbor meščanske šole zapel češkoslovaški himni, nakar je ravnatelj ptujske gimnazije g. dr. Kovačič obširno opisal pfevratne dneve v Pragi leta 1918. Po skoraj enournem nadvse zanimivem predavanju je dr. Visenjak zaključil skromno, a prisrčno proslavo, ki se je morala vršili radi nepredvidenih ovir v manjšem obsegu.
Nezgode in nesreče. Huda nesreča se je dogodila pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Anton Plohl je pregledoval samokres, ne da bi bil vedel, da je orožje nabito. Nenadoma je padel strel, ki je zadel v bližini stoječo 20-letno Rozalijo Plohl v trebuh, da je obležala v mlaki krvi. Pripeljali so jo nemudoma v ptujsko bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, vendar krogle niso našli. Stanje dekleta je zelo resno. — V isti zavod so spravili tudi 62-letnega Alojzija Bezjaka iz Jir-šovcev s težkim zastrupljenjem nezavestnega. Bezjak je šel v klet po mošt, kjer so ga pa moštovi plini tako omamili, da je padel v nezavest. Ker se dolgo ni vrnil, ga je šla njegova žena iskat in ga našla v globoki nezavesti. — Pri nakladanju krompirja na kolodvoru je padel z vagona Miha Pfeifer na tračnice in se nevarno poškodoval ter zadobil tudi težke notranje poškodbe. Tudi tega so ptujski reševalci spravili v ptujsko bolnišnico.
Nesreča preži na ljudi. Ponesrečila sta se 10-letni Štefan Mlakar, sin mlinarja Iz Tršca. Fantek je padel na cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. — Jakob Kopše, 5-letnl sin posestnika iz Majšperga, pa je padel pod voz, naložen z repo. Kolo mu je popolnoma zdrobilo desno roko. Obadva ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. — Nadalje se je nevarno porezal 26-letni viničar Jožef Cafuta iz Dr-
stelje. Pod pazduho je nosil steklo; pri tem pa se mu je spodrsnilo in ga je steklo nevarno ranilo na desni roki. Tudi ta ponesrečenec se zdravi v ptujski bolnišnici.
Trojni poskus samomora. Svoje mlado življenje si je hotela vzeti še komaj 21-letna T. K. iz Ptuja radi nesporazum-ljenja s svojim zaročencem. Včeraj na vse zgodaj se je odpravila proti Dravi in skočila v deročo reko. Ker je pa dobra plavalka in je bila tudi voda zelo mrzla, je splavala zopet na obrežje, kjer je nekoliko časa tavala sem in tja, nato se pa zopet pognala nazaj v hladno va-lovje. Toda tudi tokrat se je s plavanjem rešila. Popolnoma mokra, kakor je bila, je odšla k deset minut oddaljeni družini, kjer je na zvit način prišla do britve, s katero si je prerezala na levi roki mišičevje. Tudi ta poskus samomora se je izjalovil in to kljub temu, da si je prl-zadjala z britvijo štiri globoke rane. Poklicali so ptujske reševalce, ki so kandidatinjo samomora prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Razno
. DALMATINSKA VINA
črna in bela, čez ulico pri litru Din 1,— cenejša. Poskusite. da se boste prepričali. Tako dobro kapljico dobite redko kje, samo v gostilni »Novi svet«, Maribor, Jurčičeva 7.	4949
Gledališki odsek Sokola, Ruše, priredi na praznik Vseh svetnikov Schčnherr-jevo dramo v treh dejanjih »Otroška tragedija«. Pričetek ob 20. uri.
Izlet v Sofijo. Pozivamo brata, ki je iz Sofije odnesel nov zelen klobuk, da ga preda v župni pisarni v Mariboru.
Z letali na razbojnike.
Čudno, toda resnično:	ministrstvo
vojne v Mehiki je izdalo posebno službeno poročilo o bonbah z razbojniki v zvezni državi Jalisco. V tem poročilu se navaja, da so deli 4. pehotnega bataljona iti 38. konjiškega polka pomagali letalski eskadrili pri zavzetju vrha Ce-rode Meza, ki ga je branilo več stotin razbojnikov. V umiku so zapustili razbojniki bojišče, kjer so pustili 27 mrtvecev, pa tudi mnogo konjev, orožja in streliva. Vojska je pri tej borbi Izgubila
4 vojake, med njimi enega Častnika, 8
vojakov je bilo lažje ranjenih. V nadal njem preganjanju razbojnikov je voj-
ska, podprta v zasledovanju po letalih,
našla več mrtvih trupel. Računa se, da so razbojniki v tej čudni bitki izgubili
preko 50 ljudi.
ZAHVALA !
Podpisani Josip Perko, trgovec v Počehovi, se tem potom zahvaljujem „DRAVI“ zavarovalni zadrugi v Mariboru za kulantno izplačilo zavarovalnine, ter gornjo domačo ustanovo vsakomur toplo priporočam.
Josip Perko I. r.
Počehova pri Mariboru, dne 22. oktobra 1935.	4984
GOSTILNA
Splavarska ulica 5. jutri prašiček na ražnju. Izvrstno novo in staro vino. Se priporo* ča gostilničarka Drčar. 4983
OTVORIL SEM
v Vetrinjski ulici 22 nasproti trgovine Weixl, pomožno kle parsko delavnico ter se za vsakovrstne plinske in vodovodne inštalacije >n kleparska dela cenjenemu občinstvu priporočam. — Franjo KARBA, Trubarjeva 4, Vetrinjska 22. Telefon 24-24. 4980
DOMAČE KOLINE
Jetrnice, krvavice. Gostilna LSschnigg, Tržaška 7, pod vodstvom M. Seiiried. 4978
AFRIK, ŽIMA,
vata, žimnice, otomane, kau-če, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Ve* trinjska 7, Koroška 8.	42S5
KOVČKI. DAMSKE TORBICE.
aktovke,, listnice,, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske hi lovske, torbe, .nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. Velika izbira. zmerne cene. Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. 4864
Posteljnina
volnene odeje
odeje iz kamelske dlake
šivane odeje
perje
puh	4970
,Weka* Maribor
Aleksandrova cesta 15
MLAD TEMNOSIV PINC
(Stallpintsch) sc je zatekel. .SHši na ime »Stutz«, pasja znamka 613. Odda naj se pro ti nagradi: Martinz, Gospodka ul. 18.	4975
MORSKE RIBE
Sardele, osliči, trije, lignje, lubini, igle ribja salata Itd. Hotel »Novi svet«, Jurčičeva ul. 7.	4971
Vreden
ogled pohištva
specijaliteta tapecirano pohišto
„Weka‘* 49„
stanovanjske potrebščine Maribor, Aleksandrova 15
Izložbe do 22 •> razsvetljene
Posest
DVA GOSPODA
takoj sprejmem na stanovanji in hrano. Meljska c. 58. 4077
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo. MJi® ska ul. 31. drugo dvoriš^ icvo.	4967
GOSPODA
ali gospodične) sprejmem ,lJ stanovanjc. Taborska ulica >' 4958
NOVOZGRADBA
soba. kuhinja, hlev, vrt. Din j 0.000. — Novozgradba. 2 sta novanj, velik vrt, 35.000. — Posestvo, 12 oralov, z hišo in mlinom, ,38.000. — Lepo Po sestvo, 64 oralov, pri mestu, 120.000, kakor trgovine, gostilne, pekarne, industrije po najnižjih cenah. Posredoval-uica »Rapid«, Gosposka 28.
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Praprotnikova ul. 29, Krčevina.	4974
GLOBOK OIROSK,yoziCEK
naprodaj. Tomšičev drevored 6.	4968
NAGRADO Din 1000.—
dam tistemu, kateri izsledi krivca, ki mi je v soboto, 26. t. m., ponoči onesnažil hišo. Lačen Ivan, Tezno. Maistrova ul. 4.	______ 4967
ODEJE
šivane, od vate, volne in puha, solidno zajamčeno in najceneje pri NOVAKN, Ko* roška 8.	4961
Prodam
KOMPLETNO SPALNICO
kuhinjo in različno drugo poceni Bjodara. Starinarna Sa-muh, Mlinska ul. l. 4972
OPREMLJEN KABINET
poceni oddam. Magdalenska ul. 79.	4966
Oddam dve
OPREMLJENI SOBI
v vili pri parku, eno enemu, drugo dvema gospodoma. — Vprašati Trubarjeva ul. 11-1. __________4987___________
" SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova 28, pritličje desno._______________4960
Stano¥anie
Najelegantnejše
zimske plašče ltl obleke
kakor tudi
Trenchcoate Hubcriuse Plašče za deške Gumijaste plašne za gospode in da®1® dobite pri
Francu Cverti°u
krojaštvo in konfekcij Maribor, Gosposka
Vse lastni izdelek*
Službo išie
KUHARICA ,
pridna in poštena, z letni”jj izpričevali, stara 27 let. z priti k boljši družini. ^)opl(>[j na upravo »Večernika« »Stalna«.
•1979
Službo dobi
SOBO IN KUHINJO
oddam s januarjem 1936. Mal*
gajeva 11. Pobrežje, v bližini šole. Vprašati Praprotnikova ul. 26, Švare, Krčevina. 4976 4898
PRODAJALKO ■
z manjšo kavcijo takoj sPr • mem. Ruška c. 3. I. Ijfrf desno._________ ____
Kožuhovino
Veliko izbiro od najfm^
do naicenejse. otro^ ^ ^ izdelano, po soli dnevnih cenah samo pri
P. Semko
krznarski mojster
MARIBOR	3
Gosposka ulica ste
Gostilna „Balkan“ „&	»»«»*"'
sveže domače prekajene klobase ter Pe*e7'jj Sladki muškatelec in pečeni purani. V ne jeterne klobase, purani, pečenice itd.
Za obilen obisk se priporoča gostilni 3^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,