!!*»»♦**'«• •'• " •»;«:*•»-t**r i:4???'!-*'*!;:,- ■ • . . ... -s: ... GLAS NARODA list &ofeitskih delate?* r Ameriki* S & H H ■ •*?■'.:' -H bmN TELEFON: OOSTLAJfDT 2876_ Bsltrad i> Btoond 01— Matty, BcpUmbw 21, 1903, 1 the FortOfflotet jfew York, W. T., vn&m Act of OonfW of March 9,187f TELEFON; OO^tUUTOT W7t HO. 189.~fiTEV.189. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 13, 192* — PONDELJEK, 13. AVOUBTA~1928.~ VOLUME XXXVL — LETHIE 200,000 oseb pri Radičevern pogrebu. DR. ANTE TRUMBIČ ZAHTEVA POSEBEN HRVATSKI PARLAMENT Bivši jugoslovanski zunanji minister bo voditelj o-pozicije. — Sest tednov trajajoče žalovanje za pokojnim Radi čem. — Venec kralja Aleksandra. — Pet škofov pri pogrebu. — Trnjev venec s kroglo v sredi. KARlIJERA NEMŠKEGA PUSTOLOVCA LONDON, Anglija, 1 1. avgusta. — Iz Zagreba poročajo, da je bivši zunanji minister in član hrvatske kmetske stranke, dr. Ante Trumbič, izjavil, da bo imela Hrvatska svoj lastni parlament, ki bo posloval ločeno od beograjske skupščine. — S Srbi ni mogoče sodelovati, — je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu. Mi sicer nimamo namena zrušiti državo, toda za vsako ceno bomo oprostili Hrvatsko pred beograjsko korupcijo. Srbom smo se prostovoljno pridružili, navzlic temu nas pa smatrajo kot premagance in nam nalagajo davke, ki so bolj vojni odškodnini kot pa davkom podobni. Tega mora biti konec. Mi Hrvatje zahtevamo svoj lastni parlament. DUNAJ, Avstrija, I I. avgusta. Po vseh hrvatskih mestih so na čast pokojnemu kmetskemu voditelju Stjepanu Radiču razobešene črne zastave. Vodstvo kmetske stranke je določilo šest tednov trajajoče žalovanje. Prva dva tedna se ne bo vršila nikaka javna prireditev. Radičevim naslednikom je bil imenovan podpredsednik hrvatske kmetske stranke dr. Maček, vse pa kaže, da bo prevzel dr. Trumbič vodstvo kmetsko-demokratske koalicije. ZAGREB, Jugoslavija, 12. avgusta. — Več kot sedem ur se je pomikal pogrebni sprevod s truplom Stjepana Radiča iz glavnega stana kmetske stranke na pokopališče. Truplo je bilo položeno poleg trupel dr. Pavla Radiča in dr. Basarička, ki sjta bila usmrčena dne 20. junija v skupščini. Pogrebne cerimonije so se začele ob desetih zjutraj ter so trajale do pol šestih zvečer. Pogreba se "e udeležilo več kot dvestotisoč oseb iz vseh delov Hrvatske, Slovenije in deloma tudi Srbije. Na čelu pogrebnega sprevoda so jahali Sokoli. Vencev je bilo nad tisoč. Ob grobu je govoril Stjepanu Radiču star kmet, najstarejši predsednik nekega kmetskega društva. Glavni govor je imel dr. Maček, naslednik Radiča kot voditelj hrvatskih kmetov. Za motiv svojega govora si je izbral Radičeve besede: — "Sov-rnštvo mine, edino ljubezen je trajna." Svetozar Pribičevič je rekel, da bo Radičeva smrt viesničila velik ideal pokojnika, namreč združitev vseh skrskih, hrvatskih, slovenskih in tudi bolgai-sitih kmetov v veliko državo, ki se bo razprostirala od Jadranskega do Črnega morja. Med venci je bil tudi trnjev venec, v njem pa sredi hrvatske zastave krogla, ki je indirektno povzročila Radičevo smrt. Pogreba se je udeležilo pet škofov. Kralja jc zastopal general Matič, poveljnik četrte armade. Poleg njega je nosil vojak venec z napisom: "Aleksander II. — Stjepanu Radiču". Pogreb se je mirno vršil, in ves dan ni bilo nobenega sledu o kaki demonstraciji. Francoski "Col. Law« renče" je bil poslan na Hudičev otok. — Klems, o katerem so rekli, da je bil povzročitelj rifske vstaje, je bil rešen smrti po skrajno pustolovskem življenju. PARIZ, Francija, 12. avgusta. Smrtonosna enoličnest Hudičevega otoka bo zavila ostalo življenje Jasepha Klerosa, ki ni poznal ^tekom cele svoje karijere vojne, pu-stolovstev in žen^k niti enega pustega trenutka. Francoske oblasti so ga včeraj obsodile na počasno smrt v tej kazenski koloniji, ker je de*zertiral iz francoske Tujske legije ter se pridružil rifs^kim vsta-sem A bdel Krima. Prvotno je bil obsojen na smrt, a smrtna Obsodba je bila izpreme-njena v dosmrtno ječo na Hudičevem otoku. Arabci so ga poznali kot "nemškega romarja" ter "romarskega glavarja" in katerega so smatralli njegovi sovražniki kot "dušo" ali "možgane" rifske armade. Ker je ravnokar okreval od ran zadnje bitke in bolezni, ki so jim sledile, bo končal v najbolj strašni kazenski koloniji karijero, ki se da primerjati le z ono angleškega polkovnika Lawrenee-a. Poklican v nemško armado iz' svojega domačega DuesseMorfa, se je Klems zaljubil v neko francosko igralko leta 1907. Star je bil takrat dvajset let ter je pobegnil ž njo v Parkz. Tam ga je igralka zapustila ter se oklemila Madžara, ki je imel več denarja. Klems je nato poskal svojo srečo na Bližnjem iztoku. Prišel je v Carigrad ter dobil ta službo za nakupovanje preprog' za neko evropsko tvrdko. Celi dve1 leti se je potikal po Perziji in Afganistanu ter napravil celo potovanja v Arabijo, kjer sd je z obiskom v Meko pridobil naslov "Ha-džija", s katerim so ga Arabci pozneje (počastili. S precej obilnim zvitkom bankovcev se je vrnil v Evropo, a je bil oropan svojega denarja v Monte Carlo, nakar je v povračilo oropal neikega bogatega Angleža. Več kot eno leto je živel v Parizu iz roke v usta in fconecno, leta 1912 je postalo tako slabo zanj, da je stopil v Legijo tujcev. Osem let službe je preživel sko-ro izključno v Severni Afriki ter je napredoval do poročnika. Večina njegovih eočastnikov pa je obstajala iz Francozov in ti so zrli nanj prezirjivo kot Nemca. Nekega, večera ga je imenoval njegov višji častnik "Boche" in Klems ga je pobil na tla. Taka kršenja discipline so najstrožje kaznovana v tej "legiji pro-kletih" in Klems, še vedno v uniformi, je pobegnil v dvomljivo zavetje sovražnih plemen. Pobrali so ga člani plemena Be-ni AVarein, ki so takrat vojevaii privatno vojno proti Franciji. Ti domačini so ga izročili ženskam za običajno trpinčenje. Posrečilo se mu pa je prepričati poglavarja tega plemena, da je več vreden živ kot pa mrtev in tako se je pričela njegova arabska kari j era, ki bo se daj zakijočeoa na Hudičevem oto N0TIFIKACLISK1 GOVOR REPUBUKANSKEGA KANDIDATA Hoover je obljubil farmer jem ves dobiček tarifa. — Vztrajal pa je glede prohibicf je. — Velika množica je cula govor. — Stanford avditorij je nudil slikovit prizor* ko je bil Hoover obveščen o no-. ... i minaciji. PALO ALTO, Cal., 12. avgusta. — Herbert Hoover je imel včeraj popoldne svoj sprejemni govor kot predsedniški kandidat pred največjim poslušalstvom kakega predsedniškega kandidata. RAZKRITJE NAJSTAREJŠE CIVILIZACIJE! Pri izkopavanjih v Mezo 1 potamiji so razkrili naj- ' starejšo civilizacijo kar jih pozna dosedaj svet. _ ] , PARIZ, Francija, 12. avgusta. Ameriški raziskovalci v E1 Moug-heir, v dolenji Mezopotamiji s o ' razkrili civilizacijo Ura pred pet tisoč leti in ta razkritja so ponme-| nju (znanega arheologa Contenau-aj bolj važna kot pa je bilo razkritje groba Tutankamena. Ur Kaldejeev je bil najmanj 1500 let starejši od groba Tutankamena ter nas spravlja v direktni stik s civilizacijo, ki je že propadala .pred petimi ali šestimi tisoč leti. Ta izkopavanja se vrše v deželi, ki je bila, soglasno tradicijo, dom Abrahama ter je bila ob enem času obljudena od Sumerijcev, in-do-evropskega naroda, ki ni bil v nikakem stiku s plemeni, ki so pozneje prebivala v zapadni Aziji. Sumerijci so iznašti pisanje in Babilonci in Asirei so le sprejeli, kar so se naučili od svojih predhodnikov. Zgodovina Ura kaže, .soglasno z Oontenau, —resnične pričetke evropske civilizacije ter je vsled tega direktno 'bolj zanimiva kot po-jznejši " egipčanski razvoji. Ameriški raziskovalci bodo gotovo našli grobove, ki prekašajo onega Tutankamena v sijaju, kajti Sumerijci šo pokopavali kraljevske osebe celo na bolj razkošen in barbarski način kot Sciti, kot nam jih je o-pisal Herodot. Kralji so se posluževali le zlata. Pod zbirko zlatih posod je mogoče najti sledove služkinj, kuharjev in hlapcev in konj, ki so bili vsi zadavljeni ob smrti kralja ter zakopani s kraljem vred. Mehiški letalec poletel na Cttbo. HAVANA, Cuba, 12. avgusta. Podpolkovnik Roberto Rierro, mehiški armadni avijatik, je prinesel včeraj zvečer na Cub o poslanico -dobre volje iz Mexico City. Dvanajst ur in 40 minut po odletu z Valbuena letalnega polja je spravil svoj earoplan na tla na Campos Columbia, kjer ga je Čakalo na tisoče nazdravljajočih ljudi. Fierro je prinesel sporočilo dobre volje od predsednika Callesa predsedniku Machadu. ! Kabelska sporočila so prehitela avijatika in dolge ure pred priho-■ dom avijatika so se pričeli zbirati ljudje na letalnem polju cnbanake ' armade, kjer jej$*pred-et&vlja brtz dvoma rcfcotfdcr kon-jarmade, kjer je .^itogmp pf^til DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 "" 50« ...V.;..... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 1 •' ' —i—' ''» -.' i ■■*.'«* 'i Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim, zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za t alia izplačila od 3% nd 2%. ' " ■ 1 ' 1 i11 n i. * * * ■ ' ' Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30'. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; z* $200 —$4; \ za $300 —$6. ■ ,« 4 Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje.' Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete gleda n&eura nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZT r _ i rrfi i 'TraiiMit i*'n|; iP>"ttWi» -'i J-i M ■ ; ižit,. mkŠ: NkjreUjl slormskl dnevnik I VeU»UTi«l«to ... $6.00 g Z* pol leta.....$3.00 | Za NČw York celo leto . $7.00 I Z* inozemstvo celo leto $7.00 i I the United Sktes. 1' - t lamed erery day except Sunday« I and legal Holiday*. I 75,000 Readers. Truplo Kirkwooda odvedli t Ktniai. a njeni prošnji ni fcilo ugodeno. Starejši Kirkwood, ki je dospel nemkaj iz Denverja v petek, ni imel nieesar proti temu. da Ift žena videla truplo njagovega sina, a warden jetnieruee je zanikal dovoljenje bres sodnega povelja. Preiskava Mrs. Kirkwood je določena na peten* in njena oružma bo (napela vse &iiet da spodnje njec jfcpust proti — — ^Inožiee, v 'kateri so prevladovale ženske, niso izgledale tako straš- j no velikanske, kajti notifikacijska oerimonija se je vršila v največje avditoriju sveta, v katerem je prostora za skoro 90,000 oseb. Tradicija izjavlja, da imajo republikanci vedno lepo vreme ob svojih nastopih, demokratje pa vi- ] harno. Coolidge je imel napri-mer pred štirimi leti dovršen, hladen večer v tropič nem Washing-tonu, dočim je govoril Davis sredi nevihrte v zmerni "West Virgmiji. To je bil dober govor, mogoče ' najboljši, kar jih je Hoover kdaj j imel, kajti 011 se ni nikdar postav- ^ ljal s svojimi govorniškimi zmož- ^ nostrni. Na vsak način pa je bil govor skrajno skrbno sestavljen. Za- j dovoljil je večino republikancev. ^ Za farmer je je bil govor vse preje kot zadovoljiv, ker je nepresta- , no povdarjal svoje zasluge kot tr- _ govski tajnik in v drugih lastno-jstih. i * ' I Glede profiLbicije se je še nada- ^ 1 lje nagroil proti suhi strani, a ne neizprosno, kajti priznal je, da ne i posluje Volsteadova postava na . 'dovršen način in da je treba nekaj ; storiti glede te-ga, 11 ALBANY, X. Y., 12. avgusta. — ! Governer Smith je bil molčeč poslušalec pri otvorjenju predsedniške kampanje včeraj zvečer. Sedeč poleg radija v sprejemni sobi ek-Jsekutivne hiše, v družbi svoje žene, sina in sinahe, je poslušal sprejemni govor Hooverja od pričetka pa do konca. Obdržal je sain zase svoje mnenje glede tega uvodnega dokaza' moči in sile svojega uasprotnika.1 Mesto komentarjev pa je obnovil svoje priprave za svoj lastni vstop v predsedniški boj dne 22. avgusta, po dvenočnem prekinjenju, katero je povzročila smrt Brennana v Chieagu. Governer Smith je opravil skoro vse svoje delo glede sprejemnega govora ponoči. Priznal je včeraj. da niso časnikarji niti videli tega dokumenta, čeprav so ga videli na delu v Kapitolu vsaki dan, dokler ni odšel v Chicago. Včeraj zjutraj, po povratku iz Chicaga, je opustil-vse politične zadeve, vključno afero s pastorjem Stratonom. Le Bourget polje je imelo rekordni dfcn. PAMZ, Francija, 12. avgusta. Pariško letalno polje zahteva lah- - ko zase vodstvo med trgovskimi i zračnimi pristani Evrope, kajti i včeraj je odletelo ž njega 22 zrač-i nih krdžark, nosečih 122 potnikov i in štiri (tone tovora, dočim je do- - spelo semkaj 23 aeroplanov s 123 t potniki in tremi (tonami tovora. 1 Od pravljenje 247 potnikov in se-• dem ton tovora v 24-urah. >pred- - etavlja brez dvoma rekotti. xa koii-^ YiBWCitalO Evropo. { -jrrv^c. i ' ^ „.. ^TJ 'ff.lL,... ,r'B , | -1 „ — ,r - • ^ - -' - GLAS NARODA ^ H (8L0TENE DAILY) \ —_ . Owned and Published by / BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) < Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer < Place of business of the corporation and addresses of above officers: , 82 Cortlaudt St., Boroagb of Manhattan, New York City, X. Y. - "GLAS NARODA" (Voice of the People) i • ———---—— 1 Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00 in Kanado ............................$6,00 Za pol leta................................$3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ...........................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 J Advertisement on Agreement. ! "Olas Nartoda" izhaja vsaki dan itveemsi nedelj in prednikov. j Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se \ Ijlagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-j kcv, prosimo, da se Dam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje j najdemo naslovnika. | "GLAS NARODA", 82 Cortland t Street, New York, N. Y. j Telephone: Cortlandt 2876 HOOVERJEV GOVOR V soboto je bil Herbet Hoover oficijejno obveščen o < svoji nominaciji ter imel pri tej priliki dolg govor, v katerem je pojasnil svoj program. j Dotaknil se je tudi priseljeniškega vprašanja ter pokazal, da zavzema v tem ozira povsem drugačno stališče kot velika večina republikancev, ki skušajo obdati deže-j lo s pravcatim kitajskim zidom. M Hoover je obljubil, da se bo v slučaju svoje izvolitve zavzel za izpremembo obstoječe priseljeniške postave.1 Pretežni del svojega govora je posvetil farmerjem. Po njegovem mnenju je treba farmerjem pomagati in k 13-lnu bo dosti pripomogla ustanovitev predlaganega zveznega farmskega urada. Vlada nikakor ne bo delila s farmerjem dobička, am-! pa k mu bo samo finančno pomagala, da se bo osamosvo-j jil- . . . ] Herbert Hoover je kot trgovinski tajnik opravil mnogo konstruktivnega dela. rešil je mnogo zapletenih problemov in obljublja na zadovoljiv način rešiti tudi težaven problem ameriškega farmerja. Glede proliibicije je pa izjavil, da osemnajstega a-mendmenta ni mogoče preklicati in da je treba proliibi-eijsko postavo brezpogojno izvesti. Priznal je, da je proliibieija rodila marsikaj zlega, toda vse to se bo dalo popraviti. Po Hooverjevem mnenju ni o modifikaciji suliaške-postave nikakega govora. Modifikacija pomenja odpravo, česar bi pa ameriški narod ne dovolil. Ko je govoril o prohibieiji, je Hoover jasno dokazal, da v tem pogledu dosti ne pozna sentimenta ameriškega 2iaroda. - BALKANSKE ŠEGE IN KAV APE Včasi so vladale na Balkanu take sege in navade, da te jim je čudom čudil svet. Omenimo naj le stališče, ki ga zavzema ženska po Albaniji, Macedoniji in deloma tudi 1 o Črnogori. Nobenih drugih pravic nima reva kat de-J * ti in trpeti. To je prav dobro ponazorjeno v sliki, ki jo je videti v marsikateri albanski liiši. 4'Beg v Egipt" se imenuje fclika. Predstavlja Božje Dete, Marijo in Jožefa. Marija nosi v naročju Božje Dete in velik jerbas na glavi. Z levico vodi osla. Na oslu pa moško sedi — oblečen v albansko nošo, seveda, s fajfo v ustih — sv. Jožef. Še en primer. Muslimanu zapoveduje vera, da se mora vsak petek v čisto vodo umiti. Verska zapoved mu je sveta. Da bi mu ne bilo treba hoditi predaleč, je začel kopati moslim poleg hiše vodnjak. Njegov sosed Srb, ga je mirno gledal in čakal. Po dolgem trudu je bil vodnjak iz-man. Ko je muslim spustil vedro vanj in vode zajel, je »j vodo vred zajel tudi kopico Srbovega blata. Vse truda-polno delo kopanja vodnjaka je bilo brezuspešno. Toda moslim se je maščeval. Ne samo nad Srbom, pač pa nad Tsem pravoslavjem. Ko so pravoslavni Srbi na Velikonoč pobožno v cerkvi molili, je hodil krog cerkve strahoviti maščevalec—moslim ter vlekel za seboj karjolo, polno gnoja. Čas pa ni zabrisal teh navad. Še vedno se ponavljajo, sedaj v tej, sedaj v oni obliki. Pred par dnevi je ustrelil srbskega urednika Hristo-viea neki hrvatski železničar.. Najbrž je hotel s tem svojim dejanjem domovino rešiti. V Beogradu so pripravili Hristoviču svečan pogreb.' Ob določeni uri, ko je imelo dospeti truplo z vlakom na beograjsko postajo, je pa namesto trupla z vlakom dosper lo poročilo, da so hrvatski železničarji dotični vagon "po-* motoma" odpeli ter ga pustili na stranski tračnici neke samotne hrvatske postaje. Ki, k*ko AWiw^ie je izvramo še na 2M P;1«-xSHSbK £ "" '.t'^"* .,» * * ' ■_»»__^__- . . TT"M'#* '~ -•v» GLAS NAKOPA, 13. AVQ. 1928 Novioe iz Slovenije. Eksplozija smodnika ▼ Arivji. n Pri Polšniku s e je dogodil kaj ^ •uden primer, da se je pri kmetu V jr»bnarju užgal smodnik, ar dnevi pa si je kuhal možakar ^ malico. Vzel je samovar, ki ga je „ G namestil na usodni skrinji. Ker mu - i - - ,5 pa je začel pojemati ogenj, je vzel , steklenico s špiritom in ga je kar 1 med gorenjem naliva!. Neprevidnost pa se je takoj ma- f seevala! Spirit »e je vnel in gore- * "•a tekočina je začela kapati skozi * »pranje v skrinjo. Pri tem se je smodnik vnel. kar je povzročilo 1 eksplozijo. Nevarni plini, ki so se J pri tem »tvorili, so zaradi jake si- * le razgnali nesrečno .skrinjo, go- ' reči plini pa so tudi nevarno osmo- 1 di!i neprevidnega Grabnarja. ( Kmet je dobil pri tem hude o-pekline. Smodnikov puh ga je o- ' švrknil po obrazu in telesu do pa- 1 ku, ranile pa so ga tudi -deske raz- ^ letele skrinje. ( Poškodovani kmet je trpel nekaj 1 časa silne muke, ki so mu celo ovi- 1 rale, da bi šel k zdravniku. Ta pa mu je nasvetoval nujen odhod v ljubljansko bolnico, kamor se je opečeni mož tudi podal in kjer bo čakal nadaljnega ozdravljenja. Morilec mlinarja Goloba prijet. V noči od 24. na 25. julija je bil umorjen v Sp. Bresnu pri Zidanem mostu 63 let. stari posestnik in mlinar Ivan Golob, ip, d. Čibej. Umorjen je 'bil na jbrže v spanju v svoji sobi, kjer ga je našel zjutraj | mrtvega v postelji njegov sin. ko j mu je prinesel zajtrk. 27. julija so; aretirali kot osumljenega zločina 61-letnega Frana Brečka, doma i t Sela p. i Laškem. Pri njem so namreč našli na perilu kakor tudi na denarju krvave madeže. Pri sebi je imel samo še 300 Din., dočim je jbilo Golobu oropanih 430 Din. Ure, ki je umorjenemu Golobu izginila, niso našli pri osumljencu. Aretirani Fran Brečko, je bil svoječasno premožen človek; leta 1921 je prišel iz Amerike, kjer je bil 15 let. Takrat je prinesel s sefooj baje POZDRAV! Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse rojake v Milwaukee ter se zahvalim vsem. ki so me spremili na kolodvor. Pozdrav tudi članom -društva "Soča". Hvala Sakser State Bank za prijateljsko postrežbo. To tvrdko vsem prisrčno priporočam 1 * Predno odpotujem v domovino, pozdravljam vse, posebno pa mojega braita Franca, Andreja Č>ka-pina Marv in Joe Škapina, Antona Snoja, Franceta Hreščaka in Martina Hreščaka. Hvala tvrdki Sakser State Bank za uljudno potrežbo. Jernej Čehov m. I nad pol milijona dinarjev, ki pa jih je v par letih zapravil s popivanjem v raznih zakonitih gostil- ^ nah. Ljudje govore, da je bržiko- f ne iz Amerike pobegnil zaradi kak- j šnega kaznjivega dejanja. V zad- o njem času je živeli zelo siromašno 1 ter se je preživljal kot gozdni de- 11 lavec. Orožniki so ga našli v ne- *" kem skednju v vasi Debro pri La- š škem. Bil je v skednju zakopan v > slami. Z njim je bila tudi njegova 1 žena. 1 Oddali so ga v zaj>ore okrajne- c ga sodišča v Laskom. Umora, ki je 1 toil izvršen na bestijalen način, aretiranem ni priznal. Dognalo se je, da je Brečko že par tednov redno prihajal k umor- j jeneniu Golobu" ter mu nosil razne i alkoholne pijače, največ žganja. Sumijo, da je morilec hotel na ta j način izvedeti, kakšne so njegove < denarne razmere. Umorjeni Golob 1 je imel namreč navado, kadar je < bil nekoliko dobre volje, da se je 1 rad pohvalil s svojim denarjem. . Bil je varčen človek in je imel pre- . eej denarja naloženega v hranil- < niči. Morilec je gotovo pričakoval- 1 da bo našel pri njem večjo svo-to denarja. Dopisi. Durant Ctty, Pa. Da ni bilo že nobenega dopisa iz naše naselbine, so men-da vzrok' slabe ra'zmere. K tem slaibim rac.-1 meram se še pogostoma javljajo' bolezni in smrt. Xa dan 5. avgu-•sta je smrt ugrabila dobro znane-tga rojaka v naši okolici Franka j Mišica, doma iz Bločic pri Rakeku. Pokojni je bil star 48 let. Pred nokako 25 leti je prišel v Ameriko. Tukaj zapušča ženo in šest nedoraslih otrok. Žal. da on ni pripadal k nobeni 1 organizaciji. Da je bil pokojni priljubljen v naši naselbini je bilo ■ razvidno pri mrtvaškem odru in ■ pogrebu. Društvo št. 391 S. X. P. " J. mu je kupilo krasni venec. ' Znanci in prijatelji ]>okojnega, ' so mu podarili v zadnji dar veliko • krasnih cvetlic. * Naj mu bo lahka ameriška gruda ! Jernej Krajee. Ely, Minn., V številki 184, z kine 7. avgusta, s je bilo pomotoma izpuščeno, da je - v imenu ustanovnikov govoril so-brat Jerič, član društva št. 1. ka- - terega je občinstvo burno pozdrav-» ljailo. Ob isti priliki je izročil glavnemu uradu sliko še živečih ustanovnikov. Sliko je podaril sobrat Mantel j, eden izmed Ustanovmikov , JSKJ. Matija Pogorele. i - KO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI t SLOVENSKI DNEVfOK V ZDE. DRŽAVAH. CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA VITALUO t Uvedena Je bila posebna brzojavna služba v Italijo, katera nam ; amocota pošiljati — DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2,— Doeedaoj« pristojbina je bila Opniarj«— aafte stranke, da naj nn nnCaja v zelo nujnih stoCajib denuu fapiafih potom direktnega brcajava. ker je ešne i ikrepi* ]>roti širjenju malarije. V ^ stri je že zopet več smrtnih slu- , ajev vsled malarije, ki bo št1 na- ■ašeala vsled slabih letin. * Piščanci za finančne stražnike. 23-lt-tna Ana Eržen iz Zaplane je šla 15. avjrusta lanskega leta ■ •ez mejo j>o piščance za finančne »tražnike. Ko se je vraeala, jo je irijela druga finančna patrulja in »vadila sodišču. Erženova je izpovedala, da sta prišla k nji na dom. Iva finančna stražnika in vprašaja, ali ma na prodaj piščance. Ker jih ni imela, sta ji rekla finauear-ja, da naj poskrbi piščance pa z most ran meje, ki teče tam prav blizu. Erženova je to storila. Te dni je bila proti nji razprava v Ciorrci. Predsednik sodišča je rekel enemu prizadetih finančnih stražnikov: Govorite resnico! Od vas je odvisno, ali bo obtoženka kaznovana ali ne. tV ne boiste govorili resnice, vas dam zapreti, čeprav ste finančni stražnik! Erženova je bila oproščena. Žaljenje Duceja. V Furlaniji neprestano žalijo Mussolinija. Aretacije so vršijo dan na dan in ni je vasi. v kateri bi ne bilo aretiranea ali obsojenca radi razažljenja ministrskega predsednika Mussolinija. Te dni je bil aretiran v Santini blizu Vidma slikar Leonard is. ker je izrekel nekaj za Duceja razžaljivih beseošto. da se 1 »orazume z laškim uradnikom. Če 1 e. se zgodi včasih, da se Slovenec, -i pride na pošto, razgovarja z u- 1 idnikom na prste! 1 Sedaj je poštni urad nedostopen ašim ljudem kakor občinski, 1 avčni in užitninski. Šikane. veli-e globe, za slovensko besedilo na 1 ttzgledniei dvojna tarifa! Pisma . : .Jugoslavije s<* natančno j>re«rlt*-ujejo. Poštna tajnost je poko-ana. Milko Gombač, alostni junak, iz .Motovuna, ki je lažjo >pravil v ne-rečo ctjlo vrsto lladih ljudi, j«* star 26 let in je žeiijen. Hrbet ima ukrivljen, i nosi, j»isati n*- /.na. 1'lan je fa-istične stranke in miliee: Italijanko ne zna. Pred sodiščem je pri-►ovedocal. da so peli dijaki in dru-:i mletleniči .Mussolinija in kralja aleče in govorili proti lta- iji. Branitelj dr. Zennaro: Kad bi zvedel, zakaj je priča Milko Gonita-* ostal v družbi v gostilni, ko so >eli po njegovi izpovedi protidr-:avne pesmi in zakaj ni on kot fa-iiHt in nriličar reagiral na take ža-itve.' Preds(*dnik se je protivil in ;odni dvor je odibil branitoljevo ■prašan je. Branitelj dr. Zannaro je {»ojas-iLI ]>rotislovja. v katera zašel iombač. Prvotno je pred preiskovalnim sodnikom rekel, da je za-•el ptiti protidržavaio pesem Grgič. >ri obravnavi pa trdi. da so začeli x'ti \-si h krat u. Grgie je imel ob ej priliki ofenziven govor, orož-ukom j>a je rekel, da je bil govor-lrk Vesel. Gostilničar Josip Gom->ač pove kot priča, da je Milko udi njega nekoč ovadil, pa se je pokazalo, kako si je bil vse na lepem izmislil. Kot bivši župan mu ni bo tel dati nravnostnega spričevala. Delo mu smrdi. Vpokojeni učitelj Albin St rekel j pozna Milka [iomača. od mladih let. Ne samo jaz, ampak vsi. ki ga ipoznaino. smo prepričani, tla Gombač ne more bili prav pri zdravi pameti". Milko [ ionibač je ovadil tudi Marijo K lun iz Mislič, da je sovražna državi, pa je bila oproščena, ker ni bilo nika-kega dokaza. In tako izprijeno bitje; ka/kor je Milko Gombač, je ... italijanskim sodnikom proti inteligentnim slovenskim fantom dobro došel ovaditelj in priča, da jih vržejo v ječo! Nesreča na kolodvoru. Te dni je ponesrečil premogar Anton Ivovavič. Hotel je speti lokomotivo iz vagoni, med tem pa sta ga prijela Odbijača za roko in mu jo tako nevarno poškodovalo, da so ga morali odpeljati v bolnico v Ljubljano. RAD BI IZVEDEL za naslov družine TURŠlCV Zadnji čas so bivali na 1021 Albert St., E. Toledo, O. Kdor ve. ga prosim, da mi naznani, ali naj se sami oglasijo. — Matija . Modic, 214 Hickory Ed., Ford City, Ont., Canada. (?x 13.14&15) ROJAKE V CANADI prosim za za naslove sledečih : KARL JOX-TEZ. TONI TtJSS, rodom Hrvat, JOHN STEGEX&EK, ki je še le pred kratkim sem prišel. Oe pa shičajno sam1! čitajo. naj se mi javijo, ker jim imam poročati nekaj važnega. — Louis Schkra-ba, Box 153, Hangersvile, Ont., Canada. Pftftr ČhUljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglaiu jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste Peter Zgaga 1 Možak je prišel k zdravniku in mu rekel: — (iospod zdravnik, z menoj je nekaj narobe. Prosim, preiščite me. Potem mi pa j>ovejte, kaj mi je. Toila ne z latinskimi iti grškimi, pač pa z navadnimi, priprosti-mi besedami. ZdTaviiik ga .ie pre iskal in rekel nato: — Xo, če hočete, Viini bom pa povedal. Od preobiie pijače vam je grl o uneito. od j>rt*<»bile jeili se vam je pa želrtdec razširil. — Hvala vam. — s<» je zahvalil možak. — Sedaj mi pa še po latinsko in irrško povejte, kako se bolezen imenuje, da bom lahko ženi povedal. * — Bntr v«-. «*•». ve mo j snnbee, da ima .u >lena:-— vprašala j»o-■itarna devica >vt»j(, ljubeznjivo prijateljico. — Ali te j<* zares zasnubil? — Prav zares. Že dan poroke je določil. i — <>. le brez skrbi bodi. Natančno ve. koliko denarja imaš. * Rojakinja je pripovedovala : — Nekatere so re> čudne, ker brani- -jo svojim možem piti. .laz pa mojemu pustim, naj pije, kolikor hoče, posebno sedaj v tej vročini. Zakaj bi mu branila, revežu, saj itak nima dosti od življonja. O, kar pije naj, kar pije naj. Drugega seveda ne kot vodo in kako sotlo včasi. O, vode pa kolikor hoče. i ^ * i — Zakaj se niste poročili* — . so vprašali starega samca. — Oh, to jf čudna zgodba. Ko . sem bil mlad. sem imel z neštevil-, irimi ženskami opravka. Toda no-. bena mi ni prav }>osebno ugajala. . In tedaj sem sklenil, da se ne po-j ročim prej, dokler ne najdem žen-. ske. ki bi bila v vseh otzirih popol-. na. Iskal sem in iskal, dolga, dol<.'a i leta. Slednjič sem jo vendarle na- j ) šel. llila je popohia v vsakem ozi-) ni. — No. in ' — so ga vprašali. > — S poroko ni bilo seveda nič, ! ker je tudi ona hotela imeti moža. j j ki bi bil v vseh ozirih popoln. Ta-. ko sem ostal samee. In prisegel bi ) skoraj, tla je tudi ona še v^dno ? samica. * > N»-ka znanstvena ekspedicija je . v Južni Ameriki zasledila čudno ribo. Dokler je v vodi je riba majhna in nič posebnega. Ko jo pa na su-r ho potegnejo, se začne razvijali in . rasti, Včasi zraste za dve svoji pr-i votni velikosti. j Menda je neikaj podobnega tu- , di ob obali Long Islanda. ne samo _ v Južni Ameriki. Samo. da imajo baš nasprotne lastnosti, Kibe ob Long Island u so v morju velike. ' Vsak slovenski ribič ti bo f/. rokama natančno pokazal, kako veliko je ujel. Toda na j>oii proti domu in ]>onoči v ieeboxi se mu je naj- i manj za tri dolžine skrčila. 1 * Razjarjen oče je rekel boječemu snubcu: — Tak tako, tak tako? Za mojo , f hčerjo lazite? In jaz nisem vedel uičefciar o tem. Lepa rev! Ijepa reč! Povejte mi, če ste jo že kdaj po-" ljubili? J V snubcu se je pojavil pogum in je možato odvrnil: j . — Prisegel sem ji. da ne bom te- . ga nikomur povedal, i ' * Bila sta nerazdružljiva prijatelja. Nato sta se poročila. In po pe- i . tih letih sta se zopet sestala. Ni čuda, ee sta govorila samo o svojem -zakonu. i PrVi je x>ripovedoval: — Rečem ti, da sem v zakonskem stanu povsem zadovoljen. Glede vseh važnih zadev odločujem jae, glede ne-važnih zadev pa ona. No, da ima več veselja in da je mir v hisi, sem ji dovolil, da ona določi, ce je zadeva važna ali »i važna. — Pri meni je drugače, — je pojasnjeval prijUelj. — Kakorhitro se glede kake ^zadeve zediniva, od-loepjem jaez. Če »e pa ne moreva sporazametti glede kake stvari, pa ona odločuje. ; 'JMf _ i GLAS NARODA. 13. AVG. 1928 S I KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 g§) FRlIfOl \Y ŽOl.SA O KRŠKIH ČAROVNICAH V K rilcem imajo kroniko in j«» v kroniki |io]iiiiHno. kako »so hiti Kr<"a-lii 'ie njetra »*/.• gone r-nrovniei- \><>>kozi htaro in preležano l>layi> in da vi bili njili 7aknn>ki dru/.eti vrli krsw"an>ki možje, ki *»o vdani v božjo voljo brez. ugovora preti a id i. tla jim j< ptwYftua goMpusk« jemala in v ja rem "trnju pražila vaji ne družice. Ohranila je kronika imena n-irleJnih meuvi'aiiov. ki so j»ok«iree glasu .svoje vent i in a veejo lull-jo <"a*t eelo sami uvajali svoj«* soproge zaradi /lmlej.skt^fra earovanja. j'a mi tudi i? ok »iiee. iz bližnje in daljne, dohajali zakonski možje z enakimi botroljubnimi težnjami in je bilo dokaj prometa pred sodnikom in po štaeunah in kremah, pa tudi obilo novih porok m* je praznovalo. «"-1 m je potekala prizadetim \doveem doba žalovanja, in .so se praznovale poroke po .starodavnem i bit'ajn ob obilnem j»*In in pjln s trobento in ha>om in so bili Kren-IIt za-tovoljni s položajem, hi še razmleva kronika. Matija .Juriša ni dal n-iruati varljivemu videzu njene po-božiiosti. Kolikokrat in od katere strani koli .si jo je ogledoval, vsa-kikrat j»' prihajal k istemu za-kljueku : Xak. nje preljubi Bog no bo vzel. in je tie bo v svoje kraljestvo, ves raj bi mu skazila. In še je ugibal, kako se je mosrlo zgoditi, da si je on, Matija duriša. izbral takšno in ha.š t » ženo. T *tr i -|>— <<| t§> Severa'* Regulator tako v lelo pomaga. Ščiti »istem JSyS v kritičnih £asih. Tisoče-// re ga slave in ga redno nn V uporabljajo. Dobite ga v y lekarni. REGULATOR 1 ^-----------^ bal je in uganil: pi-klenske rare sc ujele v svoje mreže. Ponašala pa se je imenovana go^pa. kakor rečeno, jako pobožno in >o jo čislali tudi očetje ka-pneini, ki jim je hodila izpoved a t: svoje, zla>ti pa še grehe vseh ilru-trih krških gospa. In so v nedolžnosti svojih >rc hvaležni sprejemali larove. skrivaj jim jih je po. šiljala /. mize in iz kuhinje svojega moža. Pa pripoveduje kronika in zdajle se pričenja zapletljaj. kako da se j-1 bil graščak na sosedn jim Sraj-barskem Turnu spomnil mestnega sodnika Matije -Juriše — morebiti' j*- imel pri njem kako pravdo s krškimi trgovci ali kali — pa mu je poslal košek lepih krških rakov in na vrhovi vejici nabrano kito okusnih ptičev. Kroniki ni posneti, kake vrste .so bili ptiči, toda kakorkoli, sodnik se je razveselil pozornega daru. dal je kuharici potrebnih ukazov iti šel, da si povabi na obe,I mestnega svetovalca Ivana Mihaela Ledla. i Ta Ledi je bil ko.j za Jurišo 171."». leta i/.bran mestnim sodnikom t. Rila sta si pri jatelja in sta rada drug drugega povabljala in to zaradi prijazne' spodbude pri jedi. Sodnik je bil torej po označenem opravilu z doma. bas ta čas .se je vrnila od cerkvenih svojih opravi! njegova gospa. Xu.s jo je zanesel v kuhinjo, >koro je padla znak. ko je ugledala divoto rakov in omenjenih brezimenih ptičev. In ni izpraševala. od kod in zakaj, ampak se ji je sprožil jezik, da ji je regljalo iz ust in regljalo. dokler da niso bili raki kuhani, ptiči o-evrti iti kuharica vsa iz uma. in je morala kuharica z raki in ptiči v pokritih skledah na eno dve k očetom kapucinom. No in potem se je razvila stvar slovom beležk v kroniki približno takole : < »poldne pripelje sodnik prijatelja Ivana Mihaela Ledla k obedu. < >d prijetnega pričakovanja se obema smehljajo lica: "Holaj. na mizo ptičke, za ptički rake!" Sedeta in se široko prekrižata h kratki molitvi, tla jima laže mine čas čakanja. Od molita, čakata in čakata, sodnik kliče, se prikaže v vratih gospa: kakšni ptički, kakšni raki.'— nikdo da ji ni ničesar povedal o kakih ptičih, o kakih rakih, pa je vendar gospodinja. — in so ji reg-ljala brezzoba usta in se ji je regljalo in regljalo brez konca in kraja. Sodnik po konci in mimo regija. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FORCION LANQUAOS INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Ameriški črnci. Irski jezikoslovec George Grier-son se je podal že I. IST.'i. v Indi-Ijo} da bi proučil tamošnje jezike, l Te študije je seda.j končal in jej' objavil zanimivih podrobnosti. V Indiji je 171» različnih jezikov s 544 djalekti. ki jih govori okroglo 290 milijonov ljudi. Mno^o m-d njimi jih je zelo čudnih, vsaj za , naše pojme. Tako je odkril o navdahnjenju satanovem skušala vsaj še druge pogubiti. Zlasti je dolžila sokrivde častite očete kapu-cine. Toda so bili člani sodišča možje, izkušeni v earovnižkih prav. d ah, vsak je nosil na goli koži blagoslovljen amulet, in moč teh a-muletov je varovala sodišče, da ni verjelo zlodejskim klevetnjam. Ob sodili so jo in .sežgali. Njen soprog ji je bil še preskr-bel lep, stanu primeren sprevod iz ječe do grmade. Spremljali so jo štirje iapovedniki iz Ljubljane, ob vaaki strani eden in eden spred in Seodaitja generacija črncev ali zamorcev Združenih Držav so potomci sužnjev ki so jih privedli iz Afrike v Ameriko. (Angleška beseda za urnca je Xegro: izraz "nig. ger", ako ga belokožee rabi, se smatra za žaljivka). Natančno število črncev, privedenih v Ameriko kot sužnjev, ne bo bržkone nikdar znano, kajti nihče ni vodil zapiskov o njihovem prihodu. Neki strokovnjak ceni, da je prišlo v Ameriko približno 900,000 črncev v 16. stoletju. 2,750.000 v 17. stoletju, 7,000.000 v 18. stoletju in čez 4.000.000 v 19. stoletju — vsega skupaj približno 15.000.000. Za kolonijalnUi časov so izkr-cavali črne sužnje večinoma v Zapadni Indiji (otokih centralne Amerike). Veliko število njih je prišlo na kontinent .ko si je Angleška 1. 1713 zagotovila pogodbo za prevažanje sužnjev. Zgodovina črncev v Ameriki j" do leta 1863 v glavnem zgodovina suženjstva. V prvem času uvažanja črncev so jih smatrali kot ue-kake fevdalne tlačane, kakršni so bili b-dokožni tlačani v Evropi. Ono malo svobodnih črncev, kar jih je bilo. je dostikrat tudi imelo volilno pravico in dogajale so se tudi poroke med črnci in l)elokožc; hlapčevskega stanu. Polagoma pa se je razvila kasta plemenske barve, ki je obsojala črnce v držav-, Ijansko in legalno inferiornost. Črnee je postal suženj v pravem pomenu bes^du. Ko se je suženjstvo zakorenini-lo na jugu sedanjih Združenih držav, je črnec postal ''zasebna lastnina*' svojih gospoda rje v fmast-irs). Njegovi zakoniti lastniki s ga mogli prodajati ali podarjati, mogel je biti zaplenjen radi dol-gov gospodarja in ločen od svoje družine. Črnec je bil oropan vseh t^rneljnlli človeških pravic. On se ui mogel zakonito poročiti, ni mogel imeti svoje lastnine, ni mogel trgovati ali sklepati pogodbe, niti biti priča na sodišču. Ni bilo dovoljeno učiti črnce pisati in čitati. Gospodarji so bili edini sodniki nad črnimi sužnji in so jih mogli telesno kaznovati in v nekaterih slučajih tudi ubiti. Črnci se niso podvrgli suženjstvu brez odpora. Bilo je mnogo uporov črncev v 19. stoletju, dasi ni-kak upor ni nikdar uspel. Treba-lo je krvave državljanske vojne med Severom in Jugom, da se suženjstvo za vedno odpravi iz Amerike. XIV. amendment h Konstituci-ji, ki je bil sprejet 1. 1868. je podelil državljanstvo in enako zaščito zakona vsem osebam, rojenim Gozdni požar. Te dni je nastal v gozdu nad vasjo požar, ki bi lahko postal usoden, če bi bilo količkaj vetrovno. Domačini so ogenj lodcali-zirali s tem. da so z nosili na goreča mesta pi-sti. Kdo je zažgal. se m- ve. Najbrže neprevidni kadilci. rojaki. naročajte 8s na "glas naroda", največji slovenski dnevnik v zde državah. I PRAV VSAKDO"!] X kdor kaj išče; kdoi f i kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo f | priznava, da imajo Z i čudovit uspeh — i I MALI OGLASI 9 i v"Gla. Naroda" 1 lisci ren i5ciTi!niTev«CTisciTrci iicifrci fBcifBci rec* ali naturaliziranim v Združenih Državah. Dve l"ti kasneje je bil vzakonjen XV. amendment, ki je izrecno [>odelil enakopravnost be-lokožnim in barvopoltuim državljanom in prepovedal, da bi kaka država napravila razliko med državljani radi "plemena, barve ali prejšnjega suženjskega stanu". (Trnr, prt h i m I str o r Združenih Državrah Črnci niso kakor Indijanci "gi-nevajoče pleme" v ameriškem kontinentu. Leta 1910 je bilo 9.828.000 črncev v Združenih Državah, leta 1920 pa 10.463.000. (Hasom ljudskega štetja od 1. 19*20 j;- bilo 1.260,000 črncev v državi Ueorgia. 935.000 v državi Mississippi. — 900.000 v državi Alabama. 865,000 v državi South Carolina, 763.000 v državi North Caroline, 700.000 v Louisiani. 690.000 v Virginiji. 472,000 v državi Arkansas. 452.000 v državi Tnnessee, 330.000 v Floridi. Jug sani j»' torej vseboval čez 7,000,000 črncev. Ostali del je raztresen čez Srednji zapada. Vzhod in Pacifični obal. Od 1. 1920 je priseljevanje črncev iz Juga na Vzhod, zlasti v hi-dustrijalna središča, stalno naraslo Že 1. 1920 je bilo 161.000 črncev v mestu New York. 136.000 v Phi-ladelphiji. 113.000 v Chieagu in 109.000 v Haltimoru. (Kanec prihodnjič.) Najvišjo lestvico na svetu Bkm n;* ~ VNSSaWOOO a UMMBWOOa M. v. ima požarna bramba v Berlinu. Lestvico je mogoče v teku tridesetih sekund raztegniti, da je sto čevljev visoka. eden zad, in voz, ki je na njem sedelo vseh pet, je bil okus ogrnjen s črnim blagom. Raibelj je bil v kolegijalno počaščenje gospoda sodnika oblečen v najlepši svoj kroj, bil je postaven mož in žensko občinstvo se ga ni mogla nagledati. Pa tudi sodnik Juriša je bil deležen obilih prijaznih pogledov gd strani nežnega spola; v dobro so mu šteli, da je tako dostojanstveno dal izkazati svoji soprogi zadnjo čast. Soglasno je bila o njem sodba, da bi bil navzlic svojim letom še kos osrečiti žensko srce. Korakal je koj za rabljem in ni ganil očesa od svoje žene, dokler je je bilo kaj videti in je bilo od njej količkaj sluha in seveda duha. In zraven so neutrudno godli piestni piskači svoje žalostne in spodbudne viže in so godli tako vrlo in krepko, da ni bilo skoro nič čuti zlodejskega grohota, ki je po poročilu stresal čarovnico, ko so jo peljali mimo samostana očetov ka-pueinov. Bilo je zelo lepo in se je sloves krepnostnega mesta krškega silno utrdil in razširil daleč po sosednjih krajinah, da ni bilo po krških kremah več prostora za tujce, ki so vreli semkaj zaradi svojih žena. Krčan so bili po pravici ponosni nase pa je tudi cerkev kre-menito njih vernost stavljala za cgled vsemu drugemu svetu. Jas mislim, da ta snov ne bi bi- la neuporabna za izvirni roman iz domače zgodovine, ako bi človek imel časa in tako dalje; ljudje radi bero take stvari, posebno če je knjiga tiskana na boljšem papirju in je tudi drugače zunanja opre-: ma lična. Romanopisci, ganite se! In da se ne pozabi: V kroniki stoji še nekaj, kar pa nemara ne spada v leposlovje, ampak bolj v pravno vedo. Zakaj so namreč Kr-čani s tako gorečnostjo pa tudi u-spešnostjo započeto preganjanje čarovnic kar na mah opustili. Kronika piše, da zato, ker so jim pričeli prihajati od višje ljubljanske oblasti računi za pravico: sodnik ni bil zastonj, pisar tudi ne. najbolj drag je bil rabelj. pa tudi grmada je stala, v vsako je šlo devet voz drv in deset otepov slame in še to in še to. Skratka računi so vrlo in krepko, da ni bilo skoro nič j bili za one čase čuda visoki, ti, čuti zlodejskega grohota, ki je po poročilu stresal čarovnico, ko so jo peljali mimo samostana očetov ka-pueinov. Bilo je zelo lepo in se je sloves krepnostnega mesta krškega silno utrdil in razširil daleč po sosednjih krajinah, da ni bilo po krških kremah več prostora za tujce, ki so vreli semkaj zaradi svojih sena. Krčan so bili po pravici ponosni nase pa je tudi cerkev kre-menito njih vernost stavljala za cgled vsemu drugemu svetu. Jas mislim, da ta snov ne bi bi-* ' ..'H' ■ ■ ' , - -v . . ■ . ' . , T: mesto Krško, pa plačaj! Pa so Kreani dobili ljubljanske te fakture v roke in so jih razumeli pa so dejali: "Nak! Reč je lepa in zaslužna, ali je za nas predraga, mi smo trgovci. Naj dedci odslej sami opravijo s svojimi ženšč i nami, kakor vedo in znajo, mesto jim jih ne bo vec sežigalo." In so pri tej priči izpustili vse čarovnice in stornirali vse pravde. In so imeli prav: čarovniške pravde bi jih bile pognale ▼ konkurx. Cpicaic-pjrplM NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE 10 inches po 75e. ČLANI KVARTETA ".JADRAN" s »premlJevaujem orkestra. 25084F (Nočni Čuvaj (Pevec na Note MARY VDOVI C H in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba Dr. Wm. J. Luuache. 25085F (Cingel — Congel, Duet (So Ptičice Zerane, Duet ANTON S H r BE L. Bariton s spremljevanjem orkestra. 25086K <®e Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 75c. ANTON SHUBEL. Bariton 25082F (BocT MoJa. Bod" MoJ* f (Nebeška Ženitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25683F (Sladki Spoirini K____(Čez Savco v Va» Hodii VOJAŠKA GODBA "KRL'G" 25077F (Štajerski Lendler l (Dolenjska Polka ** HOVER BRATA * n \ r 25078F (Neverna Ančka, Valček 1 _ '•' (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica " Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET ' 25004F (Kukavice (Upanje SDlONČlC BRATER 25006F ■ ^ (Domače peaml l 25075F (V alovo (Slovenske pesmi a 2507CF (En let in pol -Z.1 L r (LJubca moja HOVER TRIO s Petjem * "r » i)' 25A70F (Al* Me Boš Kaj Rada imela ' , (Odpri Mi Dekle'Kamrico * MOŠKI KVARTET "JADRAN" * »** 25087F (Na planine (Faintje »e zbirajo Vl 9 HOVER TRIO ' : ; , /■ ' 25065F (Samo še enkrat, ValCek ' ' , ' (Ven pa not. Polk* " . ' 25M2F (Poiter Tanc * ^^ .. (Ribenška Polka 25074F (Sokolaka Koračnica ^ (Kde Je moja Ujubica, V*lCek ■ ' COLUMBIA ORKESTER 25088F (Dve Črni OČI ' J , (Carlotta Valček \ 12070F V finskih dolinah, ŠotII Na krovu ladije. Valček Jabrlor Kovltetat Kvintet 12009F Lastovk valček Usmili s« me. Val Tek Ruski Norltetnl Orkestev 12072F Spomladni Valček ^ Sladke vljolčiee. Valček ^ Ruskt Noviteto! Orkester 2Sw71F Šebelska korainlea Regiment po cesti are (a petjem) ' U^er Trio 2504SF Polka fitaparjev Ti si moja. Valček ^ Bojmt Trto IUUP Jaka na St. Claim. Polka ' Clevelandski valček ^ aoyer Trlo 12 ineh ti.M člani jadranskega kvarteta / f ■ sprnnljevanjem Orkestra. ON8F ) Kmečka Svatba. Del l ) Kmečka Svatbi, Del 2 VSAKI POŠIUATVl PRILOŽIMO SO« IGEL BREZPLAČNO - Manj kot šest plošč se ne pošlje. — SL0VENIC PUBLISHING CO. r 82 Cortlanat Street New. kY<»& N. ,Y. _ OffiAS 1* iVI. IMS 40 (Nadaljevanje.) Vsi ti paeijenti so bili prepričani, da je res natančen glede tega. I)a ni pozabil vseh teh številk in delov, jih je znaanainoval v svojo bilježnieo, da ni nikdar napravil nobene napake. Bolnik sam namreč ne bo oprostil zmote same polovice čase. Predpisal in modificiral je z isto natančnostjo dolžino dnevnih kopeli, na temelju principijev, ki -o bili znani le njemu samemu. Dr. l.aton."ljubosumen in ves iz sebe, je skomignil z ramama ter rekel: — On je slepar. Njegovo sovraštvo rivedla s seboj svojega zdravnika, ki je bil Italijan, dr. Mazelli iz Milana. Bil je mlad mož kakih tridesetih let. ]ustaven, vitek i 11 zelo čeden človek, ki je nosil brke. Takoj prvi večer je izvojeval zmago pri tabledotu. Vojvoda, melanholičen mož. strašno debel, ni maral samote ter je želel zavživati *voje obede v skupni obednici. Dr. Mazelli je poznal skoro takoj \*akega ^talnega gos»ta ter imel prijazno besedo za vsakega moškega, žert.sko in smehljaj za vsakega uslužbenca. Sedel je n.i desni strani vojvodinje, čedne ženske, stare od 35 do 40 let. z bledim obrazom, črnimi očmi in lasmi. Vsaki pot, kadar se je podajalo kako jed, ji je rekel : — Zelo malo! — ali pa: — Tega sploh ne! Napolnil ji je čašo lastnoročno t«-r meril z največjo skrbjo natančno poreijo vina in vode. I "rejeval je tudi hrano vojvode, a očividno na brezskrben način. Kaaventega pa s». ni brigal pacijent za njegov nasvet. Požiral je vsako stvar kot požrešna žival. Izpi! je ,pri vsakem obedu dve stekle-i.ici čistega vina, nakar je omahnil v svoj stol ter se pričel pritoževati nad svojo prebavo. Po prvem obedu je dr. MazelH presodil in pretehtal vsakega s pogledi svojih oči, odšel na teraso kazina, da se pridruži Gontrlnu, 1 i je kadil smodko. Predstavil se mu je ter pričel kramljati. Ob koncu ene ure „ta bila dobra prijatelja. Naslednjega dne je bil predstavljen Kristijani, ko je ravno šla v kopel ter vzbudil nje-«10 zanimanje v pogovoru desetih minut, fte isti dan ju je sprijaznil z vojvod 111 jo, ki istotako ni ljubila samote. Iiri-al se je za vsako stvar na domu Spanca. l>al je izvrsten nasvet kuharju glede kuhanja, komomieam je dajal dragocene migljaje glede higijne glave in -tako naprej. Kocijažu je dal dragocene informacije glede veterinarske ipedicine. Predvsem pa je znal napraviti, 'd*, je potekla ara bitro in lahko. Vojvodinja je rekla Kristijani, govoreč o nj^m': — On je čudovit mož, draga inadama in 011 ve (vse ter stori vse. Njemu se imam zahvaliti za svojo ]>ostavo. — Kaj, za vašo [»ostavof 1 — Da, pričela sein postajati debela in on me je rešil s svojo di-jeto m likerji. Vedel j^ ra-zventega, kako napraviti zanimivo celo medicino, kajti govoril je o njej s tako lahkoto in veselostjo, da je per pr ie a I o svojem nadkriljevanju vse uvoje poslušalce. " — Napravite, da bo telo vršilo svoje posle, — je rekel, — da bodo koza. mi«ice, vsi organi in posebno Želodec, k! je nekak očem celega stroja, vršili svoje poale. Trdil je. da je samo dijeto zmožen napraviti ljudi vesele ali ža-lo»tne, zmožne fizičnega ali intelektualnega dela, sočasno s hrauo katero odreja. s ,0 ,Vqjo metthlo uptiva baje odo na možganske zmožnosti, na spomin, domišljijo in na vse manifestacije dnha. Za-kljuni je na .šaljiv način z naslednjimi besedami: — Kar se ti,V mene, jaz zdravim z masažo in euracoa. -Masaži je pripkoval naravnost čuda ter govori o Hollamlerj«, Ham^trangu kot o bogovih, ki so dovršili čuda. Pokazal je svoje fi-in. bele r(hke ter rekel: 7 S tmni » lovek lahko vzbudil v življenje mrtve. I ' ' Nato pa je dostavila vojvodinja: | f \ \ — V resnici masira on naravnost dovršeno. f ' slavil je tudi ahkoholične likerje, vzete v majhnih * množinah. *tlm"h™v> ž. hHlec Ob gotovih časih in izdeloval je mješane pija-' stavljene, katere je morala piti vojvodinja ob goto- Vili urah, alt pred obedi ali poznajc. Vsako jutro je prišel nekako ob poldesetih v kazensko kavarno 1,r vprašal za svoje stok len ice. Nato je pričel nalivaj pogasi iz te steklenice nekoliko in iz druge več v posodo, katero je držal livriran služabnik. Nato je odredil doktor: — Tukaj! Odnesi to vojvodtngi v njeno kopel, da po,rije. pred-r.o se obleče, ko bo stopila iz bane. irvaHdlv* ^T'^ V Par dnA občudovanja vseh Lah" " vsakovrstne načrte, da dobe pd njega Ta doktor pa ni bil na razlago javnosti. Javnost ga ni place-vala ter ga ni mogla klicati, kajti on je prrpadfel vojvodinji, izključ-l r.o le vojvodinj. To samo dejstvo je razburil^ ljudsko domišljijo ter vabudilo željo, da se ga konzultira. Ko pa se je pričelo govoriti d" j« vojvodinja zek> ljubosumna, se je pričel obupen boj med vsemi temi damami, da dobe nasvet od tega lepega Italijanskega doktorja. | Govorica dneva je bila, velik predane* konverzacije, edinti bred-met javnega ™nmanja, ko se je raaširila govorica, da dvori grof Gontran de Ravenel šarloti Oriol v namenu, da se poro* ž njorTo je postal takoj vir naravno^ gluaečega klepetanja v Envalu j ; i- > ' * ■ > ' 1 ""lZr7r' ''till-" 0Mb 2 t> ** Prt-d kratkim je bilo vlomljeno v poslopje češkoslovaškega poslaništva v Parizu in neznan vlomilec je ukradel soprogi poslanika Osuskega dragoen nakit. Gospa Osuska je sporočila policijskemu komisarijatu. da se je ob 5. zjutraj. ko je še trdno spala, naenkrat zbudila, ker je slišala v spalnici ropot. Kmalu je zagledala na pragu moža, ki je držal v desni roki revolver, v levi pa električno sve-. tilko. "Clomilfc • je bil nizke, krepke postave, na obrazu je imel masko. Pomeril je 11a pos'lahikovo soprogo in zakričal: Ne gani se! Kje so tvoji dragulji ? Gospa mu je pokazala predalček, v katerem je imela biserno ogrlico in prstan. Vlomilec je mirno pre iskal vso spalnico in ko je opravil svoje delo. je ironično pozdravil gospo in odšel Vse kaže, da je vlomilec dobro pozal poslan i šk o poslopje. Prišel je skozi stranska vrata z vrta in splezal .skozi okno v kuhinjo. Pre-dno se je lotil posla, se je v kuhinji dobro najedel in si privoščil steklenico najboljšega vina. £?elc potem si je ovil noge cunjami* in v,zel ključe od sob, ki jih je našel v kuhinji. Splazil se je v levo krilo poslan i kovega stanovanja, kjer je spalnica gospe Osuske. Posla-nikova spalnica je v drugem krilu poslopja tako. da je poslanik zvedel za vlom. ko je vlomilec že davno oil nesel pete. K sreči je bila večina draguljev spravljena v poslanikov! spalnici. Vlomilec je odnesel samo nakit, ki ga je imela gospa pri sebi. Ko je pobiral nakit iz predalčka, je hotela gospa zakleniti vrata, toda vlomilec jo j<* prehitel in prisilil z revolverjem, da je legla in čakala, dokler ni odšel. Ko je spravil v ž"p biserno ogrlico in prstan v vrednosti 150 tisoč frankov, mu je gospa dejala, da lahko gre. Vlomilec je mirno odgovoril, da se mu nikamor ne mudi. Hotel je vlomiti tudi v sobo. kjer je spala poslanikova de-ca. Gospa ga je pa prosila, naj ne vzifejnirj^ Jn vlomile ie te* »v " - — - .-T * - m želji .ugodil. Policija je'takoj uvedla preiskavo in upa, da se ji bo posrečilo drznega vlomilca izslediti, ker ga je poslanikova soproga točno opisala in ker so na razpolago tudi odtisi prstov, ki jih je pustil vlomilec na steklenici in na pohištvu. Pariški tisk se obširno bavi z drz- j ni m vlomom v češkoslovaško poslaništvo. j MONARHIST WOLF OBSOJEN Pred dunajsko poroto se je zagovarjal te dni bivši avstrijski mo-narbist. Mož je"bil bbtožen veleiz-daje, ki jo je zakrivil s tehi da je po aretaciji Bela Kuna pisal madžarskemu poslaniku na Dunaju pismo, v katerem predlaga, naj bi Madžari navalili na avstrijsko o-zemlje, strmoglavili vlado, odvedli Bela Kuna in zasedli Burgenland. To pismo je dal natisniti tudi na letakih in razširiti med monarlii-sti. O avstrijski republiki se je izrazil nekoč zelo za niči j i vo. Ta izraz in pismo madžarskemu poslaniku ga je spravilo pred poroto. Nekaj časa je preklinjal in zmerjal vse povprek, nato je pa začel jokati. Trdil, je. da pisma madžarskemu poslaniku m pisal in da tudi letaltov ni razširjal. 18. julija zvečer je bila proglašena obsodba. Porotniki so vprašanje r glede veleizdaje z 11 glasovi potrdili. Sodišče je obsodilo Wolf a na eno leto težke ječe. Wolfov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo in sodišče je ugodilo njegovi želji, da Wolfa ne zapro dokler višja instanca nrt bo sklepala o ničnostni pritožbi. Stroga kazen. Antonio De Francesehi iz Benetk je star cerkveni tat. Ko je. že doma okradel skoro vs cerkve, je prišel v-Furlanijo in v Vilesu izmaknil iz cerkve 15 lir. Goriški sodniki so ga obsodili na 3 let«. 3 mesece in 5 dni ječe. Apitirajte rs "Glas Naroda", naj večji slovenski dnevnik • Amerik* Kako se potuje t stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poufen o potnih listih, prtljagi in drugtb stvareh. Vsled ua>e dolgoletne izkušnje. Vam mi zuinoremo dati najboljša pojasnila ih priporočamo,' vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl znmorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo duvoljenje all permit iz Wasblngtoiia, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnje vsaj en mesec pred odpotovanjem in tb naravnost v Washington, I>. C-» na generalnega naselni.skega komisarja. (Ilasom odredbe, ki je stopila T veljavo 31. Julija 1926 se nikomur vet? ne i»ošlJe j»eri»it i»o |jo5ti, amj»ak cu mora iti iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najliližji naselnl&ki lira d ali pa ga dobi v New Torku pred odiiotovanjein, kakor kdo ▼ proSnji zaprosi. Kdor i>otuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom .te postave z ji morejo ameriški državljani dobiti svoje 2eqe in neporočene otroke IzimkI 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so idle pred 1. junijem lfrjS. leta poročene, izveu kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 071 priseljeneev letno. Do po-loviee te kvote- so upravičeni riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija leta poročili in ljedeb-i. oziroma Žene in neporočeni otroei izj»od 21. leta onih ne-driavljanov, ki so bili x>ostavno pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v Isti, pa se ne sprejema nikakih prošenj za ame-rikanske vizeje. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK ADVERTISE in GLAS NARODA SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Stečajna vellkeca veJvoJa, roman ................ j| Cefcellc®................... Jt| 1« dežel MtreMv. Baukart. Izbrani >piaf H Inke Delete JI ■n|fg» • lepem vedenju, govorjenju In nnhtaz iiv- UenJn. Bontoo.......... Mt l^beializcai ............... Materija Im Eoertiim. Čemelj .It Otrod Selnea. PncHj, t t. L— Predhodniki In Mejni utoneUl-teljl ruskega realizma — (Prijatelj) ............. tU Prav« In revolucija, - Leo Pitani« M Cehor ....................M Tignvi tebjnr Maurice Labia nc ....................j| ▼ej*n na Tnrikca ............J9 PeeBl v praži, 49, t ?. .. M Sodnikert strlUr. .........M TIri ligiudii • razpeta, n Zeyer, t. ............. ji Vladar.....................si Veteran pisma, Kmetova .. J« Uved v Fitazofljop Veber .. 1,— Tnnnset in Vern, vedoelovca Stadija, Veber .........L— Zbrani Maedj Po«, llmbankl ..............LM IrtWt ft. Tthafcifk. poveat M IGU 1 Igra v 5. dejanjlk .V Lekalnn ielesrlen, v 3. dejanjih ............ M Pepduk, narodna pravljica. & dejanj ............... a Mnpnh. komedija v S. dajn. n^b .......... Vrtlner, drama v 8 dejanjih .99 VeieJn, drama v S dejanjih M "GLA8 NASODA9' •2 Oortlandt Bt, [ . V«v Tork • 15. avgusta: Colombo, aJtncro. NapolU Osnova W. avgusta: Uaurctsnla, Cherbourg. Wsatphalla. Hamburg UiMDcbra. Cherbourg. 10. svgusta: II« ds Franc«. Havrs «1 A. M-", Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg. Lapland. Coerbpurg. Antverpen. DeuUcnland. Cherbourg. Hamburg VOIendum, Boulogne »ur Mer, Rotterdam. (2. avgusta: Aqultanla, Cherbourg. Gso. Washington, Cherbourg, Bremen OB. avgusta: France. Havre (1 A." II.) I Majestic, Cherbourg. Arabic, Cherbourg. Antwerpsa Cleveland, Hamburg Leviathan. Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Viendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam. Come Blanc&inano. ususti 10. svguete: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 2». avgusta: Berengarla, Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen. 50. svgusts: Dresden. Cherbourg 51. avgusts: Olympic, herbourg. 1. septembre: Paris Havre <1. a M.) BrlKenland. Cherbourg, Antw^n^n llainburt, . Cherbourg, Hajnbur^ New Amsterdam Boulogne aiir ilcr Rotterdam ■ ' 4. septembra: i Resolute.; .Cherliotirgr, liftmburg • 6. septembra: ' ■ , Mauretarpa, Cherbourg I^res. IlardtAg. fh^rbourR 6. Septembra: He de France. Havre <1 a Al j Homeric. Cherbourg Minriewasi'ka, CheS-bourg iv.nnlaiid, Cher6ou*K Albert Ballin, -Cherbourg. Hamburg Colutnbua, C^herljourg. Bremen Conte Grande. Napoll Genova -Rotterdam, Buulg^ir aur Mer, Kot-terdani 12. septembra: v Aquitania. Cherbiiurg l're}» Roo.se vel t, Cherbourg 1*. septembra: Republic. Cherbourg. Bremen 15. septembra: Franc. Havre <1 A. \f > Majestic. Cherbourg Lapland, .Cherbourg Antwerpen New York, Cherbourg. Hamburg Levi than. Cherbourjf Augustus. Napoli, flenova. 1 Prvl^ nov parnfk > 18. septembra: Orinoco, Hamburg, direktno 19. .septembra: Berengarla, Cherbourg Skupno [h»-itovanje. George Washington, - Cherbourg, Bremen 20- Septembra: Stuttgart. Bremen Colombo, J'almero, Napoll, Genova 21. septembra: Saturnla, Trst 22.. septembrS: P»rls_ Havre «1 A. M > Olympic. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Minn^tonka, Cherbourg Deutachland. Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg, Bremen Volendarn, Boulogne sur Mer, Rotterdam f KAD BI IZVEDEL xa svojVga sva-ka KAEOLA KOXCUT. č'e kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, ali pa ce bo sam čital, naj se mi oglasi., — Peter Marinič, 184 Mirtle Ave., Buffalo, N. Y, (2^ ir&13) 25. septembra: Rellnace, Cherbourg, Hamburg- 28. septembra: Mauretania. Cherbourg 27. septembra: I>resden, Cherbourg, Breiiten 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 28. septembra: 1 lie de France, Havre il A. li l Homeric, Cherbourg C. Belgeidand, Cherbourg, Antgr%r-pe"n Conte Grande, Napoti, O*nov*- Ve«,r»datn, Bt>uiourg. Hamburg'? Aquitania. Cherbourg -j iTes. Harding. Cherbourg, fipfct^en 6. oktobra: t France. Havre «l a. >£ > Ma>fltV'. Clfcrfcjurg, I'ennUnd. Cherbourg, Antwerpen Mlnnewa.ska, Cherbourg Hamburg, Cherbourg; Kemburg I.eviathari, Cherbourg Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen . Roma. Napoli, <;«-no\a 10. oktobra: Berengaiiu. i"h<-rbourg 1're.i Roosevelt. Cherbourg, Bremen. i 13. oktobra: l\u-i.i Havre <1 a. M.) UlyinpiQ. »'herbourif I.apiand, Clierbourg l^ai>lanU, 4'lierbourK "Albert Balllii, 'Cherbourg Hamburg .Conte «hi. gton, 'Cherbourg, Bremen 20. oktobra lie de France. Havre (1 A. M > Hamr3. Fr Scblfrar. Wool Nw Ian. Joeeph Joraa. WBock. J. Peternti. OTIS Up«, Fr. Kroba. WISCONSIN t Mllnoah>a. .Jogeph Tratnik in Joa KoTen. . .' j. Rorfae tm okolico, Frank jeiane Sheboygan, John Zoraaa. Woot AlHo. Freak Skok. WYOMING Rock Spring* Louie Taochar. iMoMiaiiHla. A. S. Arka. ▼eok oaaropalk lada potrdilo na gre ta, katero Jo prejeL n&atopnlko roje bora toplo priporočaš^ Naročnina aa -Glao Riimf Za ono loto fa.00; aa pol lota g&OO, oa Mil aMnoa CZtOi aa aatrt lete tU* "uaMaa aa Rwapa p PT. aa as« MPe- Kretanfe parnlkov Shipping