občinski poročeva
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazpvec,   tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale,-Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma"". Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih Jjudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE. 26. 12. 1983, LETO XXII, št. 17
nUlIllIlllllllllllllltIHNIlll
IHlinillHIHIllUUIIHIIIIIIIHUimUlINIIHIIIIIIIIIIHlIlHIlIHHHIIIIIIIUIIIIIIIIIUillliHIIHIIH
Izteka se leto, za katerega ugotavljamo, da v marsičem ni bilo podobno drugim, saj je prihajalo do mnogih problemov na gospodarskem in političnem področju tako v svetu, kakor tudi doma. Številne življenjske tokove so usmerjala medsebojna zaostrovanja, uporaba vojaške sile, zapleti med blokoma, vedno večje ekonomske težave dežel v razvoju, na eni strani milijarde za oboroževanje, na drugi strani pa milijoni, ki umirajo od lakote.
V ta mednarodna dogajanja moramo postaviti tudi vse tisto, kar se je dogajalo pri nas doma in kar imenujemo z eno samo besedo: stabilizacija. In kot smo v tem letu tolikokrat poudarili, gre v bistvu za drugačno ponašanje, za realno ocenjevanje ekonomskega in političnega razvoja, za utrjevanje samoupravnega in delegatskega sistema, za uresničevanje dogovorov in sprejetih sklepov.
In kako smo te naloge uresničevali v naši občini? Doseženi rezultati na gospodarskem, družbenem in samoupravnem področju dokazaujejo, da smo na vseh področjih presegli z resolucijo postavljene cilje, da smo dejansko začeli izvajati številne ukrepe in po njih uravnavati naše delo \in življenje. Velika rast industrijske proizvodnje, močno povečan izvoz na konvertibilno območje ob zmanjšanem uvozu, veliki dosežki nd področju kmetijstva, rast dohodka in sredstev za razširjeno reprodukcijo kažejo na veliko zalaganje prav vseh delavcev v združenem delu in na pripravljenost, da z vso odgovornostjo uresničujejo sprejete programe, kar je pripomoglo tudi k temu, da smo poravnali devizne obveznosti za tuje kredite. Ravno tako smo lahko zadovoljni z mnogimi dejavnostmi v krajevnih skupnostih. Velika pripravljenost krajanov za združevanje sredstev je prišla do izraza pri razreševanju telefonskega omrežja v Loki pri Mengšu, na Trojanah, Vrhpolju, v Moravčah in Veliki vasi, pri graditvi in obnovi družbenih objektov v Ihanu, na Viru, na Pšati, v Veliki vasi, Pečah, na Homcu, v Dobu, na Studencu. Nič manjša pripravljenost ni bila pri gradnji komunalnih objektov: križišča v Mengšu, cest v Pečah, na Trojanah, na Vrhpolju in v Lukovici, pri gradnji vodnih zajetij na Javroščici, v Dešnu, na Rovah in še bi lahko naštevali.
Poleg tega je bil družbeni denar oplemeniten tudi s prostovoljnim delom, saj je bilo opravljenih na tisoče delovnih ur, h katerim pa moramo prišteti veliko materiala, prevozov, skratka sopomoči in solidarnosti.
Obnovljene šole v Jaršah, na Zlatem polju, Češnjicah, gradnja šole s prilagojenim programom na Rojah in pripravlja/na dela za novo osnovno šolo v Trzinu, so rezpltati s samoprispevkom zbranih sredstev ter združene amortizacije. Na področju zdravstva smo . uspeli urediti nekatere zadeve v Zdravstvenem domu v Domžalah,    obnoviti zdravstvene
postaje v Moravčah, Lukovici, Blagovici in začeli z deli za .novo Zdravstveno postajo v Mengšu, kjer so opravljena tudi prva dela za gradnjo sodobnega doma počitka. Zgradili smo nova stanovanja in poslovne prostore v Domžalah.
Poleg tega smo odprli nova skladišča za blagovne in tržne rezerve v Jaršah, začeli graditi novo trgovino v Trzinu, dograjevati Klavnico v Studi in pripravili vrsto programov za vlaganje v Heliosu, Slovenijalesu, Tosami, Leku, Termitu, Mojci, Plastenki ter prenovili nove prostore Obrtne zadruge Zore v Mengšu in Združenja obrtnikov na Viru. Za nova zemljišča smo vložili velika sredstva ob regulaciji Rače in Čudne, gradijo se novi obrati v Jablah in novi prostori na Krumperku.
Takšni delovni rezultati pa so brez dvoma tesno povezani z delegatskim in samoupravnim delovanjem, z medsebojno povezanostjo vseh družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, delegatske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih in vodstvenih organov v združenem delu in, krajevnih skupnostih.
Doseženi rezultati pa nas ne smejo uspavati, ampak nam morajo biti vzpodbuda za nadaljnje delo in za hitro obračanje denarja v združenem delu. Ljubljanski banki — Banki Domžale, kakor tudi vseh oblik samoprispevkov v krajevnih skupnostih.
Ko sprejemamo gospodarske in družbene načrte za leto 1984, se , zavedamo, da bodo predvidene številke terjale še večjo delavnost in odgovornost, da bomo morali ponovno potrjevati našo veliko solidarnost ob glasovanju za IV. samoprispevek, da bomo morali veliko postoriti sami in si tako ustvarjati boljše pogoje za delo v delovnih organizacijah in za življenje v krajevnih skupnostih.
Predvsem pa bomo morali ustvarjati takšen dohodek, ki nam bo zagotavljal boljše osebne dohodke in omogočal takšno delitev, da bomo na dostojni višini ohranjevali vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varnost, kulturo in telesno kulturo in raziskovalno delo.
Vsi vemo, da leto, ki prihaja, ne bo lahko, da bodo na razpolago še manjša sredstva, vendar bomo z delom in samoupravnim urejanjem zadev razrešili marsikatero vprašanje tako, kot smo to uresničevali v letošnjem letu.
Globoko sem prepričan, da se zavedamo težav, ki nas spremljajo, ravno tako pa verjamem, da smo jih združeni in solidarni sposobni premagati. Naše skupno delo je edini porok, da bomo dosegli postavljene cilje, katerih osnova pa mora biti realnost in uresničevanje na delegatskih osnovah sprejetih sklepov.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 1984/
PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUŠARJ.r.
I
S9
I I
5
1
VSEM OBČANOM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO ZORA VJA, DELOVNIH USPEHOV i I IN OSEBNE SREČE!
Skupščina občine, družbenopolitične organizacije |
in uredništvo „Občinskega poročevalca" i
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiui!
umnim.....iHHiiHiHiHinmHiiimiHlMHniiiiiiiiiiiiiHmHimiiHHiiimHiiiMmiiiiniiHiimiiimiiiiiiiiimii
Dejavnost SZDL:
Programsko -volilni konferenci na rob
Predsedstvo letne programsko volilne konference SZDL na kateri so za predsednika vnovič izvolili Mira UKMARJA, za podpredsednika Vilija DRŽA-NIČA, za sekretarko pa Vero VOJSKA.
r
Knjižne nagrade razdeljene
Za nagradno križanko, ki smo jo pripravili ob dnevu republike, smo razpisali 5 knjižnih nagrad. Rešitev je do roka prišlo 243, komisija v sestavi Anton CERAR, Ema ŠKRJANC — OGOREVC. Bernarda KUHAR in Matjaž BROJAN pa je izmed prispelih rešitev dne 16. 12. 1983 v prostorih SZDL izžrebala naslednje nagrajence: CERAR Marija. Ljubljanska 63. Domžale
Don Jaka, Zormanova 15, Domžale Preskar Simon, Petrovčeva 7, Domžale
Mazi Vinko. Kamniška 14, Domžale kopač Matjaž. Železniška 3. Domžale.
Nagrade bodo prejemniki dobili po pošti.
Za nami je spet novo obodbje družbenopolitičnega delovanja, ki ga v dobršni meri začrtujejo zaostreni ekonomski pogoji, stabilizacijska naravnanost na vseh ravneh ter množica aktualnih problemov, ki segajo na vsa področja družbenega življenja. V takih okoliščinah zatorej, dela ni treba posebej načrtovati, saj ga načrtuje življenje samo. In prav Vpetost frontne organizacije SZDL v vse vsebinske oz. življenjske iztočnice je karakteristika obdobja in dela, na katerega se oziramo. V tem je tudi vzrok, zakaj je bi/ odziv na programsko volilno konferenci tako velik. Tako v številu prisotnih, kot v številu vsebinskih prispevkov na njej.
Pokazala se je moč frontnega, delovanja akcijska mobilizacijska sposobnost dela vseh oblik, pa tudi širina usk/ajeva/nih možnosti, ki jih SZDL ima.
Za našo občinsko organizacijo SZDL lahko upravičeno ugotovimo — to je nakazala tudi ocena dela — da je bila odprta za vso široke družbeno problematiko, ter odzivna za pobude ljudi, ki vidijo v organizaciji moč skoordiniranega, poenotenega delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij.
Kot kažejo podatki iz poročil, ki jih je predočit stari in
novi predsednik občinske konference Miro Ukmar, se je v
preteklem obdobju socialistične zveze stalno odzivala na vse
trenutne, kakor tudi dolgoročne probleme, usmerjala poti
reševanja na vseh področjih življenja in dela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Programsko- volilni konferenci na rob
Da smo bili
ifspešni pri razreševanju in spreminjanju razmer, nam kažejo številni uspehi v razvoju občine kot celote, v razvoju samoupravljanja kakor tudi pri razvoju krajevnih skupnosti in delegatskega odločanja na vseh ravneh. Sprejeta stališča, sklepi in usmeritve so bile v toku spreminjanja in napredka, bodisi kot deli celotnega našega političnega sistema, bodisi kot samostojne subjektivne sile. Ocenimo lahko, da je bilo v tem času izjemnb veliko storjenega. V občini kot celoti smo dosegli velik razvoj, pri čemer moramo posebej poudariti pozitivne rezultate na področju gospodarstva, predvsem pri uresničevanju izvozne usmeritve. Sicer vse pomanjkljivosti še niso odprav/jene, tako da nam v prihodnje ostaja še precej nalog. Programske usmeritve, sprejete pred štirimi leti in na letnih programskih sejah sproti dopolnjevane, nam kažejo, da smo se sami sproti kritično ocenjevali ter ugotavljali, kaj še moramo storiti, da uresničimo zastavljene cilje.
Razprava na konferenci je bila zelo pestra, saj so se delegati lotili domala vseh najpomembnejših vprašanj, ki nas tačas zadevajo.
Ob 22. decembru — dnevu jugoslovanske ljudske armade
Po prvi sovražni ofenzivi na osvobojeno ozemlje v zahodni Srbiji, jeseni 1.1941, so se razredčene pratizanske enote z vrhovnim štabom in tovarišem Titom umaknile v Sandžak. Po težkih bitkah z nadmoćnim sovražnikom so partizani nekaj dni počivali in urejali svoje vrste. Tovariš Tito je vsak dan pregledoval po en odred in se prijateljsko pogovarjal s hrabrimi borci za svobodo in boljše življenje, ki so bili goloroki, brez vsake pomoči.
Po razgovoru s tovariši je tovarišu Titu šinila v glavo misel, da bi bilo dobro, namesto odredov formirati brigade, vezane na določeno ozemlje, toda gibljive, sestavljene iz najpogumnejših borcev, ki bi bili iz vseh krajev okupirane Jugoslavije.
Tovariš Tito je kasneje tako le pojasnjeval potrebo formiranja takih brigad: „Naš umik in izguba osvobojenega ozemlja nista imela za našo nadaljnjo borbo tragičnih posledic, ker smo takrat že imeli svobodno ozemlje v Bosni, Hercegovini, na Hrvaškem in Črni gori. Tudi pozneje smo večkrat izgubili kako svobodno ozemlje, pa smo še vedno osvobodili še večje ozemlje. Izguba enega je za nas pomenila nalogo zavzeti drugo, ali isto, s še večjim prostorom, ker nismo smeli dopustiti nobenega skrčenja naših baz, ko je hkrati naša oborožena sila nenehno naraščala. Vsakemu našemu porazu je morala slediti večja zmaga. To je zakon revolucionarne strategije in taktike.
Revolucionarna bojna taktika pa zahteva neprestane ofenzivne akcije, kajti samo takšne akcije navdajajo z revolucionarnim bojnim duhom in novim poletom tiste, ki se bore in tiste, ki posegajo v boj."
V takšnem vzdušju in bojem razpoloženju je prišel 22.december 1941. Takrat sta ustanovila CK KPJ in Vrhovni štab s tovarišem Titom na čelu Prvo proletarsko brigado, v mestecu Rudo v Sandžaku, na tromeji Srbije, Bosne in Črne gore. To je bil rojstni dan naše jugoslovanske ljudske armade, ki ga svečano proslavljamo iz leta v leto. Svečano in ponosno na ta slavni in zgodovinski dan. To' je bila prava udarna brigada, ki je izpolnjevala najtežavnejše naloge. Prehodila je peš vso Jugoslavijo, preživela smrtonosni Igmanski marš. Njeni junaški borci so prišli v Trst, na Koroško.
Pozneje so ustanovili že več proletarskih brigad. Te brigade so se junaško borile do končne zmage in nam prinesle svobodo. Mnogi so omahnili v neenakem krvavem boju z nadmočnimi sovražniki vseh vrst in barv. Na njihova mesta so stopili drugi, nič manj junaški. Mrtvi so jih nemo opozarjali na nenehen boj do končne zmage. Tako so se srca živih in srca mrtvih nenehno prepletala v Titovi junaški partizanski vojski do končne zmage. Sovražniki so bili poraženi, čeprav so imeli na voljo vse, kar je dotlej poznala sodobna vojna tehnika. A naši junaški Titovi borci so imeli nekaj več: imeli so junaško srce, polno ljubezni do trpečega ljudstva, do zasužnjene domovine, čeprav mnogokrat goloroki, brez sleherne pomoči, mnogokrat obkoljeni, razbiti. A vedno zmagali! Vsi sovražniki in njihovo vodstvo so se prepričali, da ima naša vojska s tovarišem Titom na čelu, na svoji strani vse naše ljudstvo in da je ni sile, s katero bi lahko uničili naš pravični boj za svobodo in boljše življenje.
Kakor je bila med vojno, tako je tudi danes naša armada povezana z ljudstvom, saj je naša in svojega bistva ni zatajila niti za trenutek. Srečujemo jo povsod, pri vseh akcijah, kjerkoli je potrebno: ob potresih je prva, ko priskoči na pomoč nesrečnikom.
Tako je bilo v Skopju, Banja Luki, Črni gori, na Kozjanskem, Primorskem. Prav tako je ob poplavah, pomaga pri izgradnji cest, mostov, železnic, predorov, pri obiranju pojjščin, sadja in drugod. Ponosni smo nanjo. Kot budni čuvar naših meja, našega sinjega nega in našega modrega morja, našega imetja, jc vedno pripravljena braniti vse naše medvojne in povojne pridobitve, našo lepo domovino, Titovo in našo Jugoslavijo, ki je ena izmed najlepših na svetu.
To naj nam bo vodilo in opozorilo v sedanjih zaostrenih razmerah doma in po svetu: .,Tujega nočemo, svojega ne damo!''
Teh besed, ki jih je izrekel velikokrat tovariš Tito, še posebno ob kriznih obdobjih, ne smemo nikoli pozabiti!
Armada si ti, sem jaz, smo mi vsi!
Danica ZIDARIČ ^
PUČKO ANDREJ, vodja preseljevanja v TOZD Prašičereja Ihan: Če bo dovolj krme, potem bodo tudi rezultati našega gospodarjenja v letu 1984 vsaj tako dobri kot v letu 1983. Kot sekretar 00 ZK v naši organizaciji želim, da bi v naše vrste vstopilo več mladih aktivistov. Če pa bi bili vsi skupaj malo bolj aktivni, bi bilo tudi prav. Menim, da bo v letu 1984 malo težje kot doslej, vendar sem prepričan, da bomo „zvozili".
RUDI SMJD, oskrbovalec pitališča v TOZD Prašičereja Ihan: Uspehi v delovni organizaciji naj bi biLi taki kot doslej. Želim, da bi se še naprej tako razumeli in medsebojno uspešno sodelovali. Morda bi se še dalo izboljšati delovne pogoje, sicer sem pa zadovoljen. Zase bi si želel predvsem zradvja, pa kakšno „povišico", da bi lahko sledili zviševanju cen, mi pa mu glede na njegove uspehe v krosu v okviru tekmovanj SOZDA EMONA (več 2. mest) zaželimo, da bi bil 1984 enkrat za spremembo prvi.
FRANC GNIDOVEC: V letu 1984 bomo 'največ skrbi namenili izgradnji sanitarno-profilaktičnega vozla (zdravstvena zaščita, družbena prehrana, garderoba). Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi tudi v letu 1984 vzredili blizu 85.000 prašičev. Osebno si želim zdravja, predvsem pa miru, saj sem v 2. svetovni vojni izgubil starše in vem, kaj je to. Prepričan pa sem, da bo sodelovanje med vodilnimi in delavci še naprej tako vzgledno, saj le tako skupno delo zagotavlja tudi uspehe. To se kaže že 25 let in prepričan sem, da v naslednjih ne bo nič drugače.
KAJ PRIČAKUJEJO OBČANI:	
r Kako	v letu 1984?
smo povprašali delavce v nekaterih delovnih organizacijah v naši občini. Povedali so nam, njihove želje, pričakovanja   in   tiha   upanja  so verjetno	približno enaka kot si jih v teh dneh   delovnim ljudem in občanom v naši izrekamo vsi delovni ljudje in občani, občini, zato naj bodo dobre želje vseh naših sogovornikov tudi naša čestitka vsem ™™«»<™«««»«..............................1«.....I"*!«««!...........SKK* ..........IMIimiMMIllimi^^
VIKTOR POGAČAR, vodja vzdrževanja v SEMESADIKE: Z delom kakor tudi odnosi v naši delovni organizaciji sem zelo zadovoljen in želim si lahko le, da bi še naprej ostalo tako. Kljub raznolikemu delu, (tudi na terenu) smo s sodelovanjem naših delavcev v samoupravnih organih in delegacijah zadovoljni, le več konkretnih zadev bi želeli obravnavati in da bi se naša stališča in predlogi upoštevali. Ne bi bilo tudi slabo, če bi večkrat govorili o dolžnostih, ne pa da običajno slišimo in skušamo uveljavljati le svoje pravice.
FRANC SINK, vodja drevesnice v DO SEMESADIKE: Delamo z naravo za naravo, zato želim, da bi nam bila še naprej naklonjena. Prepričan sem, da bodo vsi naši delavci še naprej v primeru potrebe pripravljeni prijeti za vsako delo. Večji uspejii pa ne pridejo le z delom, temveč tudi z boljšimi delovnimi stroji in napravami. Menim, da bi bilo prav, da bi glede na posebne specifične pgoje naših delavcev, le našli možnosti za njihovo ustreznejše nagrajevanje, trudili pa se bomo tudi, da bi v naše vrste zaposlili še več mladih.
JOŽE DOLIN AR, transportni delavec FILC: Predvsem bi morali zagotoviti, da bi delavec s svojim delom zaslužil toliko, da bi kljub nenehnim podražitvam lahko živel.^ Želel bi še več tesnejšega povezovanja med družbenopolitičnimi organizacijami tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti ter večje sodelovanje s strokovnimi službami. Sicer pa veliko zdravja in pa več skrbi vsakemu delavcu posebej, zlasti tistim, ki so socialno ogroženi.
VERA JERNEJČIČ, mikalka (FILC): Zaradi narave dela si predvsem želim, da bi bil material, iz katerega delam, čimboljši, kajti le tako bo naš končni izdelek kvaliteten, pa tudi OD bo boljši. Vsi se bomo morali pač čemu odreči, če bomo hoteli izpeljati to, kar smo si zastavili. Želela bi boljših delovnih pogojev (to se ji bo uresničilo v kratkem), sicer pa miru, zaupanja, pa da le slabše ne bi bilo.
LUDVIK KONJAR, strojni mizar (TAMIZ): Predvsem bi morali OOS dati več možnosti (tudi finančnih), da bi pomagala svojim delavcem Še vse preveč je razlik med plačilom umskega in fizičnega dela zlasti pa se to kaže pri veliki administraciji. Posledica tega so odhodi dobrih strokovnjakov iz proizvodnje. Več skrbi bi morali nameniti tudi obveščanju vseh delavcev in pa vključevanju mladih tako v delo samoupravnih organov kot družbenopolitičnih organizacij.
ANDREJ GRILC, tesarski mojster (TAMIZ): Sodelovanje v DO je kar v redu, želeli pa bi si, da bi v usmerjenem izobraževanju več srbi namenili strokovnemu in praktičnemu upsosabljanju učencev, saj bi se le tako lahko hitro vključevali v proizvodnjo in bi bilo za vse lažje. Zase bi želel predvsem zdravja in pa glede na trenutne razmere v svetu, da ne bi prišlo do vojn.
SLAVKO PIŠEK, obratni električar (FILC): Več zainteresiranosti delovnih ljudi in občanov za delo v družbenopolitičnih organizacijah, v delegacijah in tudi v krajevni skupnosti. Treba je zagotoviti pogoje in možnosti, da bi sleherni delavec s svojim delom zaslužil za svoje vsakdanje življenje. Sindikat in Zveza komunistov bi se morala bolj uveljaviti med ljudmi, v svoje vrste pritegniti več aktivistov, ki so pripravljeni delati. Zase želim predvsem zdravja in miru v svetu.
MIHA JURAK, tehnični vodja (TAMIZ): Predvsem bi želel, da bi material, ki ga nujno potrebujemo pri našem vsakdanjem delu pravočasno dobili, kajti le tako bomo lahko uspešno gospodarili. Dejstvo je tudi, da s starimi
stroji ni več moč dvigovati produktivnosti, zato bo treba kupiti nove. Končno pa menim, da bi bilo potrebno v naši občini že urediti telefonsko omrežje, saj takšno kot je, že zdavnaj ne zadošča potrebam ne le delovnih organizacij, temveč vseh delovnih ljudi in občanov.
JOŽE KOŽELJ, šabloner (MELODIJA): Želim si, da bi bilo vsaj tako kot v letu 1983. Z medsebojnim delom in odnosi sem zadovoljen, tudi glede družgenega standarda je kar v redu. Morda bi ne bilo slabo, če bi med seboj še več sodelovali, več skrbi pa bomo namenili tudi izboljšanju delovnih pogojev, ki morda za vse delavce še niso najboljši.
MARJAN MAJCEN, vodja splošnega sektorja (MELODIJA): Predvsem bi si želeli, da bi še povečali proizvodnjo v okviru naših možnosti to pa bi hkrati pomenilo tudi povečanje števila zaposlenih, saj gre pri nas predvsem za ročno delo. Želeli bi, da bi bili pogoji gospodarjenja znani pravočasno in bi veljali dlje časa, da bi lažje dobili material, ki ga rabimo pri vsakodnevni proizvodnji in da bi končno stekla že dlje časa načrtovana investicija.
Vsem sogovornikom hvala in uspešno 1984!
Vera Vojska
Sklepna letošnja prireditev pohoda „PO POTI SPOMINOV NOB" _
Množičnost v lepih doživetjih obujanja spominov
V nekajletnem organiziranju sklepnih prireditev, ki jih pripravljajo za pohodnike po „Poti spominov NOB občine Domžale" so letos pripravili tokrat v Slamniku že drugo svečanost ob podelitvi. Prisotnim, ki jih je bilo mnogo iz več slovenskih občin, je v imenu predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB spregovoril Boris LEN ČE K — Igor. V svojem govoru, v katerem je nanizal tudi vrsto podatkov o udeležbi na „Poti spominov" je posebej poudaril, da postaja naša „Pot pominov" Najlepša manifestacija obujanja spominov na čase NOB. V tej manifestaciji sodelujejo občani zelo množično, tako da je letos po majski zaključni prireditvi „Pot spominov" prehodiIp novih 126 pohodni kov.
V nadaljevanju je tov. Lenček povedal:
V treh letih in pol, odkar obstoja pot spominov, jo je prehodilo 715 pohodnikov, ki pa so jo prehodili 1085 krat. Razveseljivo je, da se na pot podajajo stari in mladi, stari tudi častitljivih 70 let in naši najmlajši, naši pioninji in cicibani, ki uživajo v čudovitih lepotah naših hribov in gozdov, obenem pa spoznavajo kraje, ki so nudili partizanom hrano in zavetje, kjer so se bojevali težki in krvavi boji, kjer smo doživljali velike
zmage, kjer so ljudje prestali toliko grozot, kraje, ki so žrtvovali skoraj 1000 svojih najboljših žena in mož samo iz naše občine zato, da danes lahko v miru živimo v svoji svobodni socialistični Jugoslaviji.
126 novih pohodnikov
Od zadnjega srečanja letos v maju je pot prehodilo zopet 126 pohodnikov. Spominske značke so bile podeljene 38 članom DO Helios Domžale na njihovi proslavi, tako, da jih danes ni tu med nami. V tem času
je pot prehodilo 81 ljudi iz občine Domžale, 34 iz Ljubljane, trije iz Litije in Kamnika, po dva iz Polzele in Zagreba ter eden iz Laškega. Med njimi je 34 pionirjev, kar 16 junakov pa je mlajših od 10 let. Najstarejša pohodnica je bila tov. Anica Zmavc iz Ljubljane (roj. leta 1909) pa Stane Šmon iz Domžal, ki je istega letnika.
Na pohodu cele družine ...
Zanimivo in spodbudno je da se za pohod po poti spominov odločajo cele družine, večje skupine z vodičem iz delovnih organizacij, predvsem pa večje skupine učencev naših osnovnih šol. Tako je osnovna šola „Jurij Vega" iz Moravč izvedla pohode svojih učencev. Od 22 učencev jih je 12 pot v celoti prehodilo. Želimo, da temu vzgledu sledi čimveč šol iz naše in tudi iz drugih občin.
Podvig slepih in slabovidnih
Tudi   7   slabovidnih   in slepih
Karel kušar
Jože Dob ni k
Dr. Frane Brine
pohodnikov v spremstvu vodnika tov. Franca Vesela je pot uspešno prehodilo, za kar so bile izrečene še posebne čestitke.
Tako je pot spominov postala skupna pot, pot. po kateri hodi staro in mlado, pot na keteri vsi uživamo lepote naše svobodne socialistične domovine, za katero je padlo toliko žrtev in za katero je bilo prelite toliko krvi.
Mlada Moravčanka je prebrala spis, ki so ga ob tej priložnosti prebrali in ga tudi objavljamo, prireditev pa je obogatil nastop Stob-ljanskega okteta z lepe doživeto interpretiranimi priložnostnimi pesmimi. Ob lepi, doživetij polni kulturni prireditvi, ki se je končala s tovariškim srečanjem, gredo organizatorjem vsa priznanja.
Na prireditvi so povedali
Mi mladi Moravčam »Po poti spominov NOB« občine Domžale
Pot spominov je prehodilo 19 pionirjev in 2 mladinca naše šole. Vodja poti je bila tov. Lemutova.
Pot jc dolga 110 km, poteka pa po meji občine Domžale. Označena jc rdeče belo, z markacijo in s črko D. Čeprav je pot dolga 110 km, smo mi prehodili več, ker smo večkrat izstopali. Pot vodi ob spomenikih in obeležjih NOB in ob zgodovinskih znamenitostih, skozi vasi, gozdove, samotne kmetije.
Na teh. pohodih smo spoznali koliko življenj, trpljenja in požganih domov so dali slovenski, naši ljudje, Zdaj šele razumemo, zakaj so to žrtvovali. Videli smo en del naše domovine. Lepa je, res lepa! Se lepša jc v teh pomladnih mesecih v marcu, aprilu, maju in juniju, ko so naše poti vodile ob množici zvončkov, krone, teloha, resja, dišečega volčina in divjega česna.
Pot smo razdelili v 5 delov. Po njej smo hodili s knjižico „Vodnik po Poti spominov", kjer jc opis poti, zemljevid poti in prostor za 19 žigov, katere smo dobili ob spomenikih.
5 celih sobot smo hodili, gledali, se veselili, jedli, si nagajali in se smejali.
Kljub zemljevidu in vidnim markacijam
smo nekajkrat zašli s poti. Pa kaj zato!
Planinec najde vedno pravo pot!
Naj vam opišemo zadnji del naše poti od Radomelj skozi Mengeš, na Mengeško kočo skozi gozdove na Rašico, Dobeno do Trzina.
Ob sedmih smo se zbrali na avtobustni postaji v Moravčah. Odpeljali smo se v Domžale, od tam v Radomlje. Pri spomeniku v Radomljah smo dobili 16. žig. Od tu smo nadaljevali pot skozi Mengeš na Gobavico, kjer smo jedli, žigosali in se odpočili. Od tu do vrha Rašice smo hodili skozi gozdove 3 ure. Med potjo smo se do sitega najedli borovnic. Čeprav smo bili močno utrujeni smo plezali na razgledni stolp vrh hriba Rašice. Tu je spomenik narodnemu heroju Stanetu Koscu 18. žig. V Koči na Rašici smo pisali razglednice in se odpravili navzdol proti vasi Dobeno, kjer je naselje počitniških hišic. V gostilni Ručigaj je bil 19. žig in zadnji podpis v vpisno knjigo. Pot nas je vodila navzdol v Trzin in v Domžale. Tam srno „navalili" na sladoled pri Kalimeru, ki nas že kar dobro pozna, saj pokupimo in poližemo vse, kar ima. Ob 19. uri smo se odpeljali domov. Veseli smo bili, da smo napravili vse poti.
Sestavili: Simona, Nataša. Tatjana in Matej.
Gostoljubnost čez vse
Pohodniki so na zadnjem srečanju, pa tudi že na prejšnjih, izrazili veliko zadovoljstvo nad prijaznostjo in gostoljubnostjo naših krajanov ob Poti spominov NOB. Se posebej se pohodniki zahvaljujejo domačinom na kontrolnih točkah, kateri hranijo vpisne knjige in žige. Tam se pohodniki ob prijaznem sprejemu po potrebi na toplem in suhem lahko okrepčajo, odpočijejo in se z domačini porazgovorijo o ne tako davni preteklosti v času boja za svobodo.
Brine dr. Franc in Marija iz Ljubljane sta se pismeno že dvakrat oglasila ZZB NOV Domžale in med ostalimi lepimi vtisi o naši Poti, tudi poudarila, kako prijetno se je podati na pot, ko je človek ves čas v vaseh pri ljudeh, ki so tako prijazni.
Ker pa je sličnih pohval o domačinih - hraniteljev vpisnih knjig in žigov na kontrolnih točkah še več, naj ob tej priliki navedemo katere so to domačije in hranitelji, kjer so naši pohodniki deležni tolike njihove pozornosti:
pri ROŽIČU v Viševku pod Trojico, v ŠOLI v Križevski vasi, pri ŽERINKOVCU na Grmačah, pri MAJDIČU v Moravčah pri BRIGLJU v Hrastniku, pri TRDINU na Limbarski gori, v gostilni BALOH v Dolinah, pri OSREDKARJU v Češnjicah, pri GODINU v Trnovčah, v PLANINSKEM DOMU na Gobavici in v gostilni RUČIGAJ na Sp.Dobenom.
Za nudeno pozornost pohodnikom po Poti spominov, se vsem lastnikom navedenih domačih in drugim, še posebej lepo in toplo zahvajuje ZZB NOV Domžale v želji, da tak odnos do pohodnikov nadaljujejo in gojijo še v bodoče. Vse pohvale vredno, z našo skupno zahvalo.
Karel KUŠAR, predsednik SOB Domžale:
Vsem pohodnikom po „Poti spominov NOB domžalske občine" iskreno čestitam v imenu Sob Domžale in družbenopolitičnih organizacij. Ta toplina, ki jo občutite na poti ni umetna, je iskreno čustvo naših občanov do vseh, ki so se odločili, da bodo s pohodom počastili spomin na NOB.
Jože DOBNIK, tajnik Planinske zveze Slovenije
Opravili smo izredno lepo pot. Prav je, da se v imenu vseh, ki smo se tu zbrali na tej svečanosti, zahvalim organizatorjem srečanja in občinskemu odboru ZZB NOV za čudovito pot, ki ste jo tako lepo speljali po obrobju občine. Na to pot imamo izredno lepe spomine. Spoznali smo mnoge kraje, srečali smo se z mnogimi ljudmi, spoznali preteklost in hude čase, ki so jih ljudje tod preživeli. Prijazni ljudje, enkratno so nas sprejeli povsod, kamor smo se prišli vpisat ali ožigosat knjižico. Pohvaliti moram tudi oskrbovanost obeležij, vzdrževanje cele poti, pregleden zemljevid. Mislim, da prihajajo časi, ko bo vse manj denarja za druga potovanja, zato je tale vaša ,JPot spominov" idealna priložnost za to, da se v prihodnje v še bolj množičnem številu srečamo. Kot predstavnik Planinske zveze izrekam vse priznanje.
Dr .Franc BRINC, zdravnik, po hodnik:
Sam sem rekonvalencent po operaciji, pa sem pot lepo opravil, tokrat že tretjič z ženo. Ker sva prej prehodila že več planinskih poti, laže ocenjujeva tudi vašo. Ta je ena najbolje urejenih, odličen zemljevid, gostoljubni ljudje. Na kontrolnih točkah, ki so po hišahl zelo zelo prijazni. Človek ne bi verjel! Iskreno sem vesel, da sem spoznal to čudovito okolico Ljubljane. Navdušen sem!
J
Aktivnosti domžalskih komunistov v novembru:
Wm
ffiHSBSSSnHBmnnRBBEZm'
Ustanovitev osnovne organizacije ZK v Mlinostroju
•k :•
Na svoji 14. seji je občinski komite ZKS Domžale obravnaval program aktivnosti po 8.seji CK ZKS, osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 81-85 v prihodnjem letu, spregovorili so o načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije predvsem pa je bila podana pobuda oz. predlog za vnovično ustanovitev osnovne organizacije ZK v delovni organizaciji Mlinostroj.
Nadaljujejo se aktivnosti in neposredni obiski v delovni organizaciji MLINOSTROJ. kjer bo ukrep družbenega varstva podaljšan za eno leto. V zvezi z delovanjem komunistov v delovni organizaciji (osnovna organizacija je bila razpuščena) je občinski komite prejel poročilo posebne delovne skupine, sestavljene iz članov občinskega komiteja o normalizaciji odnosov med člani ZK in tudi sprejel sklep o ponovni, ustanovitvi osnovne organizacije ZK. Občinski komite ZK je pri tem ocenil, da bodo člani ZK
organizirani v 00 ZK lahko še. bolj konstruktivno sodelovali pri odpravljanju vzrokov, ki so pogojevali sprejem ukrepa družbenega varstva.
Na podlagi ocene razmer v delovni organizaciji Avtoservis Domžale je v pripravi predlog za sprejem ukrepa družbenega varstva za eno leto.
Množično v obravnavi dokumentov
Najpomembnejše aktivnosti komunistov so potekale v pripravah na
9. sejo centralnega komiteja ZK Slovenije. Javna obravnava v občini je bila zaključena na skupni seji predsedstev vseh družbenopolitičnih organizacij.
Nadaljujejo priprave, da bi sprejeli program aktivnosti za uresničevanje usmeritev in nalog 8. seje CK ZKS in
10. seje CK ZKJ. trenutno poteka priprava osnutkov resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985 v letu 1984 in načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Na podlagi sklepa občinskega komiteja ZKS je dogovorjeni, da ta dva dokumenta obravnavajo vse osnovne organizacije ZK skupaj s temeljnimi delegacijami in samoupravnimi organi temeljnih skupnostih.
Programsko volilno konferenco do sredine januarja
V okviru rokovnika priprav na programsko volilne konference v osnovnih organizacijah ZK, so bili na skupni seji predsedstva občinskega komiteja ZK in komisije za kadre, organiziranost in razvoj ZK, obravnavani predlogi kandidatov za nova vodstva osnovnih organizacij ZK. V ponovni postopek so bili vrnjeni predlogi, kjer so za sekretarje OO ZK predvideli nosilce poslovodnih funkcij. Same programsko volilne konference bodo zaključene do predvidenega roka, 15. 1. 1984.
Tovariško razsodišče' občinske organizacije ZK je obravnavalo in sprejelo poslovnik o svojem delu, nadzorna komisija pa je pregledala
obračunavanje in odvajanje članarine ZK v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih. Glede na ugotovljeno stanje in tesnejše sodelovanje s sekretarji osnovnih organizacij ZK in njihovimi blagajniki, bo opravila tudi pregled v osnovnih organizacijah.
Prav tako tačas poteka šola socialističnega samoizobraževanja. Glede na to, da ima precejšnje število kandidatov za nova vodstva že opravljene oblike idejnopolitičnega usposabljanja, so v to šolo vključeni tako kandidati za vodstva OO ZK kot ostali udeleženci, ki so jih predlagale , osnovne organizacije ZK.
Seminar za novosprejete člane in kandidate za sprejem v ZK se bo pričel iv tem mesecu.
Napredkova vozila pred novim skladiščem v Jaršah; tam je odslej občinska »baza« naše preskrbe. VOLILNO PROGRAMSKA SEJA OK SZDL DOMŽALE:
SZDL — odprta in odzivna na vso družbeno problematiko
Z volilno-programsko sejo Občinske konference socialistične-zveze v naši občini se je zaključilo štiriletno mandatno obdobje, ki se je pričelo spomladi leta 1979. Priprave nanjo so bile temeljite in so potekale od letošnjega poletja; v tem času so volilno-programske seje izvedle vse krajevne organizacije SZDL, ki so v večini izvolile nova vodstva in podobno kot na občinski ravni skušale ugotoviti, ali je bila socialistična zveza z vsemi svojimi organizacijskimi oblikami dela dovolj odzivna in dovolj odprta za družbeno problematiko ter predloge in pobude delovnih ljudi in občanov in ali je bila dovolj življenjska, ljudska, dovolj združujoča za vse ljudi, ki jim je skupna naša samoupravna socialistična pot.
Na konferenci je bilo kritično ocenjeno opravljeno delo, v bogati razpravi pa smo skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kako smo ob težkih in zahtevnih nalog uresničevali frontno, množično in mobilizacijsko ter usklajevalno vlogo socialistične zveze.
Obenem je bilo v razpravi ugotovljeno, da prihodnje obdobje ne bo v nobenem primeru lažje od dosedanjega, razveseljivi pa so rezultati na področju industrijske proizvodnje in gospodarjenja nasploh,, kjer naši delovni ljudje kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegajo lepe uspehe. Veliko skrb bo še nadalje potrebno namenjati izvozu na konvertibilno področje ter rasti kmetijske proizvodnje, kjer bo odločnejše korake potrebno narediti tudi pri reorganizaciji kooperacijske povezanosti kmetovalcev občini. Nerešeno ostaja vprašanje Ljubljanske banke Banke Domžale, veliko več bi lahko napravili na področju drobnega gospodarstva, do konca letošnjega leta pa bi bilo potrebno razrešiti tudi vso problematiko ob ustanavljanju Centra za socialno delo, v okviru katerega naj bi končno uvedli tudi enotno evidenco socialnih pomoči. Center se bo moral približati tako delovnim organizacijam kot krajevnim skupnostim ter v tesnem sodelovanju sproti reševati socialne probleme.
V razpravi je bilo izpostavljeno
tudi vprašanje informiranja v občini, ob tem pa je bilo največ besed izrečenih o nadaljnem izhajanju Občinskega poročevalca, ki je s spremenjeno obliko in pestrejšo vsebino že kvalitetno napredoval, še več kvalitete pa se pričakuje s profesionalizacijo uredništva v letu 1984. V razpravi je sodelovalo tudi nekaj delegatov iz krajevnih konferenc SZDL, ki so zlasti opozorili na konkretne življenjske probleme v svojih okoljih (delegacije, urejanje področja SLO in DS, kadrovska politika), sproženo pa je bilo tudi vprašanje ustrezne organiziranosti SIS in delu društev in družbenih organizacij, ki jim sedanja zakonodaja nalaga veliko odvečnega dela na administrativno-finančnem področju, ki bo nujno potrebno poenostaviti, če bomo hoteli, da bodo interesna združenja občanov dosegala tako lepe uspehe še naprej. Pozabili nismo niti frontnemu delovanju družbenopolitičnih organizacij tako v občini kot v posameznih krajevnih organizacijah SZDL.
Ob razpravah o dosedanjem delu pa je' bilo izrečenih tudi veliko predlogov, pobud in dopolnil, ki bodo upoštevana v programski usmeritvi za delo OK SZDL v naslednjem mandatnem obdobju.
Potem, ko so dobili podporo v vseh  temeljnih okoljih, ko  so o
predlogu razpravljala vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini je bilo na volilno-programski konferenci izvoljeno tudi novo vodstvo:
Miro Ukmar - predsednik (KK SZDL Slavko Šlander)
Viljem Držanič - podpredsednik (KK SZDL Simon Jenko)
Vera Vojska - sekretarka (KK SZDL LUKOVICA)
ter člani predsedstva OK SZDL Domžale: Stane Mlakar (delegat OK ZKS), Miroslav Birk (OS ZSS), Alfonz Avbelj (00 ZB NOV), Zvone Slovnik (OK ZSMS), Karel Kušar (SO), Anton Kos (družbenopolitični zbor), Matija Svoljšak (KK SZDL Slavko Šlander), Herman Breznik (KK SZDL Vencelj Perko), Franc Mušič (KK SZDL Trzin), Ema Škerjanc-Ogorevc (KK SZDL Radomlje), Jernej Lenič ml. (KK SZDL Vir), Franc Avbelj Lojko (KK SZDL Vir), Boris Lenček (KK SZDL Vencelj Perko), Franc Zabret (KK SZDL Mengeš), Slavko Mišek (KK SZDL Mengeš, Božo Jašovic (KK SZDL Slavko Šlander), Jelka Zalogar (KK SZDL Jarše Rodica), Igor Krizman (KK SZDL Trzin), Janez Cerar (KK SZDL Moravče), Marjan Gorza (KK SZDL Radomlje), Stanka Avbelj (KK SZDL Krašnja), Irena Judež (KK SZDL Blagovica).
Obenem je bil izvoljen tudi nadzorni odbor, finančno-administrativna komisija ter žirija za podeljevanje priznanj OF. Delegati konferene so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev pravil občinske organizacije SZDL Domžale v zvezi z ustanovitvijo, notranjo organizacijo in načinom dela plenuma SZDL v naši občini (o tem bomo še pisali), ob koncu pa se je novoizvoljeni predsednik OK SZDL Domžale tov. Miro Ukmar v imenu vseh zahvalil tov. Emilu Tomau Vera Vojska
Skladišče blagovnih rezerv v Jaršah:
Temelj redne in celovite preskrbe
--1-——.---
Pred dnevi so v Jaršah odprli občinsko skladišče blagovnih in tržnih rezerv, objekt, ki so ga v Domžalah v želji zagotoviti dobro preskrbo, načrtovali že več let. Ta objekt 3828 m2 veliko skladišče, ki ga je prejela v upravljanje TOZD Grosist 700 članskega domžalskega Napredka, pomeni prelomnico v zagotavljanju preskrbe za občane domžalske občine. Ta objekt so v Napredku načrtovali več kot 20 let, vendar ga zaradi intenzivnega izgrajevanja mreže trgovci (več kot 30 novih ali obnovljenih trgovin) niso sami zmogli uresničiti tega cilja. Uresničen pa je bil naposled - kot je poudaril direktor DO Napredek Stane Skok - z veliko pomočjo in razumevanjem Skupščine občine. Izvršnega sveta, organov upravljanja v Napredku.
Naložba je rezultat združenih sredstev, saj so za skladišče blagovnih in tržnih rezerv združili sredstva poleg Napredka še LB - temeljna banka Domžale, interna banka SOZD Pomurka pa tudi različni sovlagatelji, ki bodo imeli v skladišču svoje blago. To so RADENSKA, Union, Goriška brda, KZ Vipava, Slo vin in drugi. Objekt je stal investitorja nekaj manj kot 10 milijard starih din (točneje 9,8), ob tem pa so bile prekoračitve manj kot 5 odstotne. Za to gre zahvala izvajalcu SGP Gorica, ki je pohitril gradnjo, predvsem pa, kot poudarjajo v Napredku, gre zahvala izredno strokovnemu delu sodelavcev iz domžalske samoupravne komunalne interesne skupnosti. S skladiščem bodo upravljali kot rečeno v Napredku skladno z občinskimi potrebami in programi uresničevanja nalog s pod-
ročja preskrbe. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil predsednik Izvršnega sveta Herman Breznik. Poudaril je, da je želja pridobiti tako skladišče stara že 6 let in da je bilo za to, da je bila zasajena prva lopata, vloženo mnogo truda. Objekt, ki je vključen v plan občine iz leta 1980, meri 38328 m2, 3168 m2 je pritličja, 132 m2 znašajo pomožni prostori, etaža pa 582 m2. Od vsega omenjenega je skladiščnih površin 3400 m2.
Herman BREZNIK je še opozoril, da je tudi ta objekt rezultat medsebojnega sodelovanja; velike rezerve so še v kmetijstvu in pravem organiziranju kmetijske zadruge. Le tako bodo lahko vložena sredstva občanov in občine v to dejavnost ter ob povezavah lahko dala prave rezultate v oskrbi, rezultate, ki jih pričakujemo.
BROJAN
Gostje med ogledom površin, koder bo dovolj prostora za občinske blagovne in tržne rezerve
Svečanost otvoritve je opravil najstarejši delavec vskladiščuNapredka Jože RAPE.
Aktualnost domžalskega šolstva:
Stoji učilna zidana... (ampak premajhna)
V domžalski občinski izobraževalni skupnosti kot je znano obravnavajo in operativno vodijo razreševanje vprašanj osnovnega šolstva, investicij v vzgojno izobraževalne objekte ter usmerjenega izobraževanja v občini. Prav na področju usmerjenega izobraževanja občutijo največji problem v slabih prostorskih pogojih, kar že ovira izvajanje programov, koder tudi se ni vse dorečeno.
Pogoji za delo v Centru srednjih šol namreč niso zadovoljivi. Center še vedno deluje na štirih lokacijah, kar povzroča velike težave pri organizaciji dela in dejavnosti in je nujno treba pričeti z reševanjem tega problema, tako v občini kot tudi na posebni izobraževalni skupnosti. Poleg tega pa je nujno treba urediti tudi nove delavnice za proizvodno prakso, saj so sedanje nefunkcionalne in tudi premajhne.
V naši občini so stekle priprave za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje že v letu 1978. Načrtovalci tega srednjega usmerjenega izobraževanja v občini Domžale so izhajali iz srednjeročnega programa družbenega razvoja občine Domžale.
Na osnovi podatkov so se v Domžalah izoblikovale naslednje usmeritve:
- kovinarsko-predelovalna
- usnjarska in usnjaisko-predelo-valna
- denarni in blagovni promet
- agroživilstvo
-kemijska, tekstilna, papirna, v povezavi z drugimi centri.
Uvajanje usmerjenega izobraževanja je zahtevalo preosnovo sedanje mreže vzgojnoizobfaževalnih organi-
zacij v skladu s cilji in potrebami usmerjenega izobraževanja.
Tako je Center srednjih šol v Domžalah organiziran kot enovita organizacija za izobraževanje in izvaja naslednje programe:
1. Kovinarskega
- obdelava kovin in upravljanje strojev SKR
- kovinarstvo in strojništvo
2. Usnjarsko — galanterijskega
- usnjarsko-krznarski tehnolog
- galanterijski tehnolog
- usnjarsko-krznarski tehnolog
- galanterijski tehnolog
- usnjarsko - krznarski - konfekcijski tehnolog
3. Program za trgovsko dejavnost Ob sprejemanju družbene preobrazbe vzgoje in izobraževanja, je bil tačas spremljan tudi razvoj nove mreže šol, ki bo morala preseči
nekatere slabosti, ki so že nastale v obstoječi organiziranosti mreže šol.
Sedanji pogoji gospodarjenja pa še bolj zaostreno terjajo gospodarno izrabo prostorskih, materialnih in kadrovskih zmogljivosti, pri tem pa zahtevajo zagotovitev kvalitete izvajanja vzgojno izobraževalnih programov. Iz teh razlogov se bosta v naslednjem šolskem letu združila programa trgovske in poslovno-finan-čne dejavnosti v enotni ekonomski program.
Srednja ekonomska šola v Domžalah, ki obstaja od 1972 leta, je z uvedbo usmerjenega izobraževanja dobila trgovski program, poslovno-finančni program pa je začel izvajati Izobraževalni center Rudolfa Maistra v Kamniku. Tako sta na relaciji 10 km nastali dve ekonomski usmeritvi, ki se nameravata združiti v šolskem letu
1984/85; sedež usmeritve naj bi bil v Kamniku.
Glavni razlogi za združitev so:
- gosta mreža šol ekonomske usmeritve v ljubljanski regiji oziroma bližina Kamnika in Domžal
- uvajanje enotne ekonomske usmeritve oziroma predvideno združevanje obeh programov v slovenskem merilu
- omejevanje vpisa in vprašanje obstoja šol; v začetku usmerjenega izobraževanja smo v Domžalah vpisali 5 oddelkov I. letnika, drugo leto le 3, za šolsko leto 1983/84 pa sta odobrena le dva oddelka
- boljši prostorski pogoji za enotno ekonomsko usmeritev v Kamniku
- skupna sredstva za opremo osnove tehničnega pouka učilnic.
Ob tem ostaja problem zagotovitve del in nalog dvema učiteljema slovenskega jezika, enemu učitelju zgodovine, enemu učitelju geografije ter delo za pol učitelja za umetnostno vzgojo.
Ob tem pa se pojavlja vprašanje s čem, oziroma ali sploh zapolniti takoimenovano tretjo usmeritev?
IGRI
Dva sestanka v Radomljah:
Sejali smo danes: kaj bo zraslo jutri?
V vsej republiki so potekale priprave na sejo CK ZKS o mladih. Gradivo za sejo, ki je izšlo v času dopustov (zelo neprimeren čas), je dvodelno: prvi del na. zelo neživljenjski, poenostavljajoč in birokratski način obravnava mlado generacijo in njene probleme; drugi del, ki ga je napisal Milan Kučan, je veliko boljši, saj priznava, da so mladi del te družbe (z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi) in so takšni kot smo jih vzgojili in kot si jih zaslužimo
Radomlje so obiskali tovariši Skerjanc, Lenček in Gorza. V dveurnem razgovoru z vodstvi radomeljskih druženopolitičnih organizacij, društev in krajevne samouprave so ugotovili, da posplošena ugotovitev o nedelavnosti mladine ne velja. V Radomljah deluje 9 družbenih organizacij in društev (Športno društvo, Fotokino klub Mavrica, Društvo prijateljev mladine, Krajevna organizacija Rdečega križa, Radioklub „27.julij", Gasilsko društvo, Pevsko društvo »Rudolf Božič", Turistično društvo, Taborniški odred „Mlinski kamni") v katere je vključenih preko 200 mladih. Prva ovira pri delovanju mladincev pa nastane, ko gre za vodenje društva. Mladi so največkrat nezainteresirani za delo v organih društev in ..nesmiselno" sedenje na sestankih, na drugi strani pa v društvih raje prepuščajo organizacijske in izvršilne naloge starim izkušenim članom.
Precej časa so posvetili delu osnovne organizacije ZSMS v kraju. Po šolsko bi jo
lahko ocenili z „dobro". Pri najbolj zanimivih in konkretnih akcijah (krajevni časopis Ogledalo, NNNP, zabavna prireditev Zmešnjava, tekmovanje v drsanju in smučanju,. . .) se zbere tudi 40 mladincev, manjša pa je udeležba pri drugih aktivnostih. Na dan je prišlo tudi nekaj starih grehov, ki so vplivali na manjše zanimanje mladih za ZSMS: „direktiva" dobronamernih, naj bodo v vodstvu mladinske organizacije le mladi komunisti; prijava, ki jo je KS naslonila na občinsko sanitarno inšpekcijo, da je le-ta potem prepovedala mladinske plese; mladinski prostor je bil preurejen v pekarno, novega pa ni;. ..
Najpomembnejši del pogovora je bil tisti o političnem delu komunistov med mladimi. Začel ga je tovariš Lenček, ko se je spomnil dela v predvojnem Sokolu: „Mulci smo se zbirali na telovadbi. Telovadili smo, ker nam je bilo všeč. Nihče nam ni predaval o politiki, ker bi nam bilo to odveč. Toda vaditelji so bili napredno
usmerjeni in so nas med športom neopazno „pumpali" z napredno politiko." Njegovemu mnenju so se pridružili tudi izkušeni in dolgoletni komunisti, tovariši Merhar, Pančur in Krištof. Povedali so, da je bila pred vojno ena od pomembnih nalog komunistov delo v legalnih društvih med množicami. Danes pa tudi komunisti mislijo, da morajo biti za vsako stvar plačani in da svoj »dolg' do Zveze komunistov poravnajo že z rednim plačevanjem partijske članarine.
Zaključek bi lahko strnili v enem stavku: Več boljšega dela komunistov z mladino, manj brezplodnega sestankovanja, zaupati mladim odgovornejše naloge in ne na vsako noviteto mladih gledati kot na protidržavno, saj je mladina končno takšna, kakršno smo vzgojili starejši.
Sredi novembra so se zbrali Radomljani i na programski in volilni seji Krajevne konference SZDL. Ocenili so štiriletno delo in sprejeli usmeritve za prihodnje obdobje. Razrešili so dosedanje vodstvo in izvolili novo. Razveseljivo je, da je od 35 delegatov konference kar 14 žensk in 12 mladincev. Obravnavali so tudi aktualna pravašanja: javna razsvetljava, slabo delo nekaterih delegacij, krajevno informiranje, kanalizacije, izgradnja novega poslovno stanovanj skega bloka, ideja o kroniki Radomelj in okolice. Igor LIPOVSEK
Občni zbor osnovnih organizacij ZS
Izteka se drugo leto po 10. kongresu in prišel je čas za izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in konstitutivne seje konferenc osnovnih organizacij v delovnih organizacijah. Bistveno za občne zbore je, da nikjer ne smejo biti nepotreben formalni sestanek, temveč sestanek sindikalnega članstva osnovne organizacije, ki bo temeljito analiziralo in ocenilo delovanje v preteklih dveh letih ter sprejelo delovno usmeritev za delovanje svoje sindikalne organizacije.
Osnovna organizacija ZS mora na občnem zboru posebfio pozornost nameniti problemom v lastnem okolju, ki zadevajo delovne in življenjske razmere in druga vprašanja socialne varnosti, uresničevanju planskih nalog TOZD oz. delovne skupnosti, uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela, varstvu pri delu in zdravstveno varstvo. Oceniti je tudi potrebno kako deluje osnovna organizacija ZS, koliko so člani vključeni v delo sindikata, ali se sestajajo sindikalne skupine, kako delujejo delegacije, itd. Seveda pa se ob delovnih usmeritvah ne sme mimo aktualnih nalog, ki čakajo sindikate.
Glede na rokovnik priprav in izvedbe volilnih sej je potrebno občne zbore izvesti do 25. decembra. Premik je bil potreben predvsem zato, da bi pravočasno pripravili izhodišča za odločitve, o katerih bomo razpravljali in jih sprejema/i na zborih delavcev ob zaključnih računih. Prej se je to dogajalo hkrati, zdaj pa naj bi osnovne organizacije ZS v svojih programskih usmeritvah že imele vse potrebne prvine, tako glede stabilizacijskih prizadevanj v družbi, kot v svojem neposrednem okolju — v tozdih. S tem bodo osnovne organizacije pridobile več časa za temeljitejšo presojo vseh odločitev, o katerih bomo razpravljali do sprejemanja zaključnih računov in gospodarskih programov.
J. Arnuš
Kaj  so  pokazali  nočni  pregledi v domžalskih delovnih organizacijah?
SEMINAR ZA DELO:
Mladi so se dva dni usposabljali
Kako najbolje pripraviti mladince za delo v osnovnih organizacijah, je večno vprašanje v Zvezi socialistične mladine. So boljši popoldanski, celodnevni ali večdnevni seminarji? So boljši posveti? So boljše mladinske politične šole? So boljši napotki, ki jih člani predsedstva občinske konference ZSMS delijo ob obiskih v osnovnih organizacijah? Je boljši opomnik, ki se ga v osnovne sredine pošlje po pošti? Težko je izbrati pravo obliko. So na seminarjih boljše splošne teme ali ozke, mladinske? Spet ne veš, katera vsebina je najboljša. Dokončnega odgovora ne moremo dati. Odvisno od situacije, časa, namena .. . Letos je, po skoraj dveh letih, spet prišel na vrsto dvodnevni seminar.
Dopoldne 17. decembra so člani vodstev iz osnovnih organizacij ZSMS naše občine ..obdelovali" Karla Kušarja, predsednika domžalske občinske skupščine. Največ časa so namenili stanju v gospodarstvu občine, razvoju gospodarskih in družbenih dejavnosti v prihodnjem letu ter varnostni in politični situaciji v občini. Odkrit pogovor med mladimi največ zaleže in temu se tovariš Kušar ni izmikal. Prvič smo mladi slišali jasen odgovor, podkrepljen s številkami in utemeljitvijo, o nabavi godbenih instrumentov. Razplet je bil pričakovan: mladi so za razvoj godbene kulture, vendar pa proti temu, da se na vsako njihovo odkrito vprašanje reagira z užaljenostjo in etiketo ..sovražnikov godbe".
Popoldne sta člana občinskega komiteja ZKS, Simon Duretič in Cveta Zalokar-Oražem, pripravila poročilo o 9. seji CK ZKS, ki je bila namenjena mladini. V skladu z zaključki seje, je tudi razprava na seminarju potekala v sproščenem vzdušju in priznavanju, da mladi s svojimi direktnimi in kritičnimi vprašanji nimajo namena „rušiti" sistema samoupravnega socializma in pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe, socialistične revolucije, povojne izgradnje, politike neuvrščenosti ter avant-
gardne vloge ZK", ampak želijo ustvarjalno prispevati k razvoju naše družbe. Prvič je nekdo iz najvišjega foruma ZK v občini pred mladimi samokritično dopustil možnost, da so za ugled in neugled ZK odgovorni predvsem komunisti sami. Seveda je treba ločiti zrnje od plev! Slabih izkušenj z redkimi komunisti ne gre posploševati na vso organizacijo. Zato so pomembni nekateri zaključki s seje, od katerih si ZSMS precej obeta:
-komunisti so dolžni delati med in i mladino;
- organi in organizacije ZK morajo sodelovati z organi in organizacijami.ZSMS, a ne z vidika podrejenosti in
nadrejenosti, temveč z vidika enakopravnosti in pomoči;
- mladi komunisti morajo predvsem delati v ZSMS:
- komunisti morajo bolj tolerantno gledati na kulturna gibanja med mladimi (alternativna scena, punk . . .)•
Ksenija Cankar je pripravila za osnovne organizacije ZSMS predlog obrambnega načrta oz. predlog načina delovanja 00 ZSMS v izrednih razmerah. Čeprav se med mladimi pojavlja vprašanje o smiselnosti takšnega dokumenta, predlog daje osnovni organizaciji konkretne  napotke  za delo
Tudi noč ima-s^oje kontrolorje
V posebni akciji so pred praznikom dneva republike 29. novembrom izvedli v nekaj delovnih organizacijah Domžal in Kamnika posebno akcijo, ki naj bi preverila, kako varujemo naše skupno premoženje tako v fizičnem kot protipožarnem smislu.
V akciji, v kateri so sodelovali predstavniki milice, UJV in požarni inšpektor občine Domžale so pregledali varovanje 16 delovnih organizacij. Zlasti so želeli preveriti fizično varovanje in s tem v zvezi usposobljenost varnostnikov z varovanjem orožja.
Požarni inšpektor občine Domžale Marjan TROBEC pa si je 3 delovne organizacije ogledal podrobneje v požarno varnostnem smislu: Kaj je akcija pokazala in kakšne so ugotovitve po njej?
Kar zadeva varovanje družbenega premoženja ugotavljajo, da je večina delovnih organizacij poverila vprašanja varovanja specializirani ustanovi „VARNOST" ah pa so varovanje organizirali znotraj delovnih organizacij sami.
V domžalskem Avtoservisu so v akciji naleteli na novega varnostnika, ki razmer v podjetju ni še dobro poznal, z gasilnimi aparati pa je znal rokovati le toliko, kolikor se je ravnanja naučil v vojski.
V mengeški Melodiji in domžalski Tosami imajo lastne varnostnike, ki so bili dobro seznanjeni z možnostmi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
mladih v izjemnih razmerah (mobilizacija, vojna . . .).
Pred večerjo se je 56 seminaristov razdelilo v štiri skupine in se pogovorilo o problemih, težavah osnovnih orgarizacij. Člani predsedstva občinske konference ZSMS so povsod poskusili pomagati z nasveti za izboljšanje dela OO ZSMS.
Po večerji naj bi se z odgovornim urednikom tednika Mladina pomenili o vsebini tega časopisa. Urednika ni bilo, a kljub temu je, po šaljivi predstavitvi Mladine, stekla polurna razprava o reviji, s katero so mladi zadovoljni, le več barv bi si želeli in lažje teoretične članke.
Naslednje jutro je seminariste z akutal-nimi dogodki v svetu seznanil novinar Drago Flis. Posebno plodna je bila po pavzi razprava, v kateri so mladi „iz prve roke" lahko zvedeli o kriznih žariščih, odnosih s sosedi, politiko velesil, položaju novinarjev in tiska pri nas . . .
Za zaključek sta predsednik in sekretarka občinske konference pripravila pregled aktualnih nalog ZSMS v tem trenutku.
Medtem, ko je večina čakala na kosilo, so se sestali člani predsedstva OK ZSMS na 22. seji. Najbolj „vroči" in dolgotrajni točki sta bili občinski stabilizacijski program in delo domžalskega mladinskega kluba.
Seminar je bil sklenjen z ugotovitvijo o potrebnosti takšnih oblik usposabljanja, čeprav bo treba skozi delo in (ne)uspehe ugotoviti njegovo resnično vrednost za akcijsko krepitev ZSMS.
Igor LIPOVSEK
požara in mesti, kjer bi lahko nastal. Ob tem se je nasploh pokazalo, da je verjetno optimalni način za varovanje in požarno zaščito v kombinaciji obeh dejavnosti, kjer je organizirana gasilska služba je še obhodna čuvajska služba — pravo zagotovilo za sorazmerno veliko varnost.
V Slovenijalesu v Radomljah sta bila tako gasilec kot varnostnik ustrezno usposobljena in v celoti prestala preizkus. V Slovenijalesu so dobro seznanjeni z možnimi nevarnostmi.
Zelo pohvalno imajo varnostno službo organizirano v Leku, kjer so kot edini v občini pred prazniki izdali za vse 4 dni - posebna navodila s predvidenimi predpostavkami in tele-
fonskimi številkami za dosegljivost oseb.
Kljub nekaterim dobrim ocenam pa se je pokazalo tudi nekaj pomanjkljivosti: ponekod varnostnik v DO nima na razpolago ključev vseh prostorov, skladišč, lakirnice (Melodija). To dejstvo bi lahko ob eventuel-nem požaru intervencije zelo oviralo. Zato je požarni inšpektor izdal odložbe večjim tovarnam, da izdelajo posebne zapečatene omarice z rezervnimi ključi, ki bi bili na voljo prav v takih primerih.
Drugje spet (primer FAM na Želodniku) puščajo vnetljive in lahko gorljive snovi nezavarovane, brez slehernega fizičnega varovanja ali osvetlitve.
V občini Domžale so sklenili, da bo požarni inšpektorat oz. inšpekcijske službe zaostrovale neodgovorna ravnanja tako posameznikov kot odgovornih oseb. Dinamično pa bodo spremljali tudi ravnanje specializirane delovane organizacije Varnost spremljali napake in pomanjkljivosti s področja fizičnega in požarnovarnostnega varovanja ter na te napake opozarjale.
Koristni odpadki v družbeno korist
Tudi šolarji iz podružnične šole iz Vrhpolja so se že večkrat vključili v akcijo zbiranja odpadnega papirja, na območju Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog.
Zato je prav, da v času ekonomske stabilizacije spregovorimo o tem nekaj besed, da se z načrtnimi akcijami in malo dobre volje,da narediti marsikaj koristnega za našo družbo. Saj še vedno primanjkuje pri nas tako iskane surovine, kot je odpadni papir. Tako bi lahko vsaka krajevna skupnost na svoje območju organizirala akcijo, po šolah, in s tem delno ublažila uvoz ogromnih količin uvoženega papirja v Jugoslavijo.
Tako so na podružnični šoli na Vrhpolju v občini Domžale že večkrat izvedli zbiralno akcijo. Otroci so obiskali vsako gospodinjstvo in nabrali precej odpadnega papirja. Časopisni papir so nosili in vozili na samokolnicah na zbiralno mesto v šolo. Od tu ga je šolski kombi odpeljal v Moravče, kjer so ga naložili v velik kontejner Papir servisa iz Ljubljane. V kontejner so otroci iz obeh šol nanosih precej ton odpadnega papirja.
Naj omenimo še, da so samo vrhpoljski šolarji nabrali 350 kg časopisnega papirja, in zanj prejeli 1.200 dinarjev. Denar bodo
verjetno porabili za izlet. Najbolj prizadevni so bili otroci iz nižjih razredov, zato so prejeli 11 značk „dober zbiralec papirja".
Torej je akcija v celoti uspela, predvidene pa so še druge take acije v tem šolskem letu. Zato priporočajo vsem tistim, ki imajo doma v kletnih, podstrešnih prostorih in drvarnicah še odvečni papir, da ga čimpreje oddajo zbiralcem.
Pionirji se zahvaljujejo vsem tistim krajanom, ki so papir že darovali, in se hkrati priporočajo tistim, ki tega niso storili.
Jože NOVAK
LJUDJE IH ZEfDUfl
Razgovor z vodjo Zavarovalne skupnosti Triglav, PE MENGEŠ Petrom Gubancem:
Z zavarovanjem — večja gospodarska in zdravstvena varnost živine
Pomemben prispevek zavarovalstva za večjo prirejo mesa in mleka *
Peter Gubane ni znan le kot priznan strokovanjak s področja veterine (delegat Sveta veterinarske faklutete v Ljubljani) pa tudi izredno uspešen javni in politični delavec, ki mu je delovna domena zavarovalništvo v vseh njegovih aplikativnih oblikah.
Njegova stroka kot taka je seveda v najinem razgovoru nenehno prisotna, ko sva se pogovarjala v vprašanjih organiziranosti in vodenja zavarovalništva v poslovni enoti Mengeš, ki delovno posega na območji občin Domžale in Kamnik. Tov. Gubane se spominja svojega referenta na IV. kongresu veterinarjev Jugoslavije, ki je potekal še pod Titovim pokroviteljstvom. V tem referatu so vzniknile ideje o možnostih zagotovitve večje gospodarske in zdravstvene varnosti živine. Ta oblika je z njegovim angažiranjem zaživela v Ribnici, posebej uspešno pa v domžalski in kamniški občini.
„Uspehi našega pristopa so več kot očitni in gospodarsko še kako izmerljivi in tehtni," pripoveduje Peter Gubane, ki je v letošnjem letu praznoval tudi osebni jubilej 50 letnico,h kateremu mu iskreno čestitamo ■
Opišite nam tov. Gubane, kako deluje Zavarovalna skupnost Triglav oz. njena poslovna enota?
Po dogovoru družbenopolitičnih skupnosti občin Domžale in Kamnik je bila medobčinska zavarovalnica za področje teh, sedaj ..Zavarovalna skupnost Triglav, OS Ljubljana, Poslovna enota Mengeš", ustanovljena na osnovi Zakona o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih iz junija 1961. Po naslednji in novi organizaciji zavarovalstvajc delovni kolektiv te ustanove od leta 1967 dalje uresničeval družbeno ekonomsko funkcijo kot poslovna enota zavarovalne skupnosti Sava Ljubljana.
Po ustavni preobrazbi zavarovalstva iz ustave leta 1974, poslovna enota funkcionira od 1.1.1977 kot POSLOVNA ENOTA Zavarovalne skupnosti Triglav Območna skupnost Ljubljana.
Upravljanje Zavarovalne skupnosti in upravljanje s finančnim kapitalom te skupnosti, opravljajo izključno zavarovanci. Njihovi organi so od občinskih konferenc do zbora delegatov zavarovalne skupnosti oblikovani v enodomni sistem ali drugače povedano: »Zavarovalna skupnost Triglav ima na vseh stopnjah upravljalske strukture le delegate zavarovance krajevnih skupnosti in združenega dela." Torej zavarovalni delavci ne sodelujemo pri soodločanju, smo le strokovni servis za opravljanje zavarovalnih storitev.
Kako je s takoimenovanimi rizični skupnostmi?
Druga značilnost poustavnega organiziranja je v tem, da smo teorijo rizika po posameznih vrstah zavarovanj podredili dohodkovni soodvisnosti znotraj rizičnih skupnosti, katere so organizirane pb gospodarsko panožnem principu. Te rizične skupnosti so: industrijska, kmetijska, prometna, komunalna in družbene dejavnosti in rizična skupnost osebnih zavarovanj.
Kmetijski zavarovanci so tako prvič v zgodovini uveljavili svojo rizično skupnost.
Vsaka rizična skupnost je pravna oseba, s svojim zborom in svojimi organi.
Za  tako organizirane zavarovance pa
ustrezne naloge in opravila izvajamo delavci poslovnih enot, predstavništev inzastopov, ki so organizirani v delovno skupnost območne skupnosti, ter delovna skupnost zavarovalne skupnosti Triglav.
Katere naloge izvaja delovni kolektiv vaše poslovne enote?
Delovni kolektiv Poslovne enote Mengeš izvaja vse naloge s področja zavarovalnega procesa na območju občin Domžale in Kamnik. Ta korektiv je danes strokovno tako usposobljen, da more opravljati vse zavarovalne naloge, ki so mu zaupane po delovnih načrtih zavarovancev. Kolektiv danes šteje 54 delavcev in delavk (ter 2 delavca za določen čas). Poslovna enota ima predstavništvo v Kamniku, za leto 1984 pa upamo, da bomo predstavništvo odprli tudi v mestu Domžale. Področje občin Kamnik in Domžale imamo razdeljeno na 24 zasebnem sektorju t.i.zastopov, katere obdelujejo ali pridobivajo in sklepajo vse vrste zavarovanj zavarovalni zastopniki.
Pridobivanje in sklepanje zavarovanj v družbenem sektorju, obdelava vseh vrst zavarovanj, likvidacija vseh vrst škod, kontrolo dokumentov ali zavarovalnih pogodb in druge spremljajoče delovne naloge pa opravljajo delavci na sedežu poslovne enote, organizirani v ustrezne oddelke, odseke in referate ter službe.
Postrezite nam, prosim, z nekaj številkami ....
Naš kolektiv bo npr. v letu 1983 pridobil cca 55.000 zavarovanj, likvidiral cca 8.000 škodnih primerov in opravil cca 300 preventivnih pregledov pri zavarovancih.
. Na osnovi leh pregledov in tudi specialističnih pregledov, se dogovarjamo z zavarovanci za konkretne strokovne preventivne ukrepe, ki naj bi preprečevali ali zmanjševali družbeno in zasebno škodo na določenih mestih.
V letu 1983 bo npr. Poslovna enota obratovala s cca 24 starimi milijardami premijskih sredstev. •
•V združenem delu domžalsko-kamni-škega gospodarstva pa je trenutno naloženo preko 20 milijard starih dinarjev in to predvsem v delih združenega dela, kjer so ta
sredstva, glede na gospodarsko in proizvodno stanje, najbolj potrebna. S tako skupnosti.
Znani ste kot pobudnik zavarovanja živine v kmetijski rizični skupnosti, koder ste že organizirali uresničevanje družbenega dogovora o gospodarski in zdravstveni zaščiti domačih živali. Povejte nam nekaj podatkov o tem . . .
Največjo pozornost smo v zadnjih dveh letih polagali na organiziranje gospodarske varnosti v kmetijski rizični skupnosti, kar je v skladu s prednostnimi potrebami gospodarstva, saj se pri prehrani ljudi vse začne in zaključi. Med temi zavarovanji bi omenil značilno vrsto, to je zavarovanje domačih živali.
V sodelovanju in razumevanju Izvršnega sveta Skupščine občine, Emone DO Kmetijska kooperacija in sklada za intervencije v kmetijstvu smo skupno uspeli to s pomočjo občinske konference SZDL in krajevnih skupnosti uresničiti tudi v praksi. Gre za »Družbeni dogovor o gospodarski in zdravstveni zaščiti domačih živali" v obeh občinah.
Kaj ta dogovor pomeni?
Pomeni sistemsko, dosedaj najboljšo rešitev gospodarske in zdravstvene varnosti osnovnega živinorejskega kapitala, to je plemenski živali goveje vrste in kopitarjev.
Tako so za riziko bolezni zavarovane vse plemenske živali (krave in telice nad enim letom starosti in tudi plemenske kobile) v istem hlevu, s 65 % nižjo premijsko ceno. glcde^ na stari individualni način takšnega zavarovanja. Tako ugodna rešitev za živinorejca je možna le s tem, da je ZST s pričo dobre organiziranosti znižala premijsko ceno za 30 7c, s 35 % pa sodeluje že omenjeni sklad za intervencije v kmetijstvu.
S tem ima živinorejec uveljavljeno pravico za nadomestilo zavarovalne vrednosti živali v primeru pogina živali in še s tržnim proporcem v primeru zasilnega ali ekonomskega zakola živali. Opravičen je pa tudi do nadomestila za reševalne stroške v primeru škode.
Živinorejci imajo pravico do brezplačnih veterinarskih uslug vključno z intervencijami ob porodih. Po poslovnih podlagah ZST so iz tega izključeni le primeri kužnih bolezni, ki jih zatiramo po ustrezni državni zakonodaji (npr. parkljevka, vranični prisad, kužna malokrvnost konj).
Te naloge zahtevajo dobro organizirano in opremljeno veterinarsko službo v neprekinjenem sistemu delovanja. Tudi tu je Zavarovalna skupnost Triglav odigrala odločujočo vlogo s sodelovanjem obeh občin ter republiške veterinarske uprave, ki je s svojo skrbjo pokazala veliko razumevanja za sodobne potrebe živinoreje na tem področju. Tako je ta osnovni živinorejski kapital (plemenske živali, ki ga je v zasebnem sektorju vsaj 80 % od vse živine širše ali skupaj popolno oskrbovan glede na potrebe z ustreznim strokovnim servisom, to je Veterinarskim zavodom Kamnik-Domžale, ki noč in dan bedi nad najmanj 4x povečanimi zdravstvenimi vprašanji v konkretnih rejskih razmerah.
To torej pomeni večjo zdravstveno varnost živali, manjšo obolevnost, s tem v
zvezi pa torej lahko govorimo o velikih gospodarskih prihrankih.
To trditev nam dokazuje povečano število veterinarskih intervencij v obdobju po uveljavitvi tega sistema zdravstvene in gospodarske varnosti. Pomembno je, da tako za razliko od prejšnjih časov preneka-teri živinorejec pokliče in tudi dobi takojšnjo veterinarsko pomoč, ne da bi ga motili faktorji kot so: visoki stroški, misel na nestrokovno intervencijo ali morda tudi v smislu »saj primer ni tako nevaren".
Takšna - sicer življenjska, vendar ne vedno strokovna razmišljanja so v preneka-terih primerih povzročila pogin živali ali podaljšala dobo zdravljenja oz. zakasnelo vzpostavitev takšnega zdravstvenega stanja, da bi živali bile možne ponovno proizvajati maksimalno količino mleka in mesa, tu pa moramo prištevati tudi zdrav naraščaj, škodljive abortuse in predčasne porode.
Med temi dejstvi imajo odločilno vlogo CAS in STROKA, pri slehernem potrebnem primeru za veterinarsko medicinski poseb, ki ima za rezultat več ali manj prirejenega mesa in mleka in zdravega podmladka, vzporedno dobijo živinorejci nasvete npr. za prehrano - dieto, higieno in druge pravočasne nasvete za vzrejo svojih živali.
Na osnovi teh ugotovitev in potrebnega ter možnega preventivnega delovanja s strani veterinarske službe trdimo, da je uresničitev tega organizacijskega sistema gospodarske in zdravstvene zaščite plemenskih živali, pri istem številu živali najmanj 4 7c več mleka in mesa ali drugače, najmanj 4 7c več mleka in mesa pri porabi iste količine življenjske energije, pomeni ogromno gospodarsko pridobitev. Prepričani smo, da je le skozi takšno prizmo potrebno ugotavljati pomen in vlogo sistemske rešitve gospodarske in zdravstvene varnosti, katera ima očitno pomembno vlogo pri racionalizaciji pridelave prehrane. Skozi takšno prizmo moramo ocenjevati tudi vlogo in pomen delovanja Veterinarskega zavoda Kamnik - Domžale, kije tudi podpisnik in soodgovorni strokovni izvajalec tega dogovora, katerega pa možne koristi še niso do konca izkoriščene.
Kaj smatrate za svojo prvo zavarovalniško dolžnost, in jo skušate uresničevati kot zavarovalna ustanova?
Naša glavna naloga je, da s svojim delovanjem preprečimo čim več družbene in zasebne škode ter da ponudimo in uresničimo čimveč gospodarske in osebne varnosti združenemu delu in občanom. S svojim strokovnim delom težimo za tem, da izplačamo čimpreje vse odškodnine, ki so po poslovnih podlagah ZS Triglav in po Zakonu o obligacijskih razmerjih dovoljene.
Zavarovancem želimo, da v pritožbenih postopkih (odškodnine izven pristojnosti zavarovalnih delavcev) uveljavijo sporne odškodnine pri pritožbenih komisijah upravljalcev in arbitražnem sodišču ZS Triglava, tudi usmeritve za takšne primere morajo dobiti posamezniki pri strokovnih delavcih Poslovne enote Mengeš.
Spričo določenih sprememb v poslovnih podlagah ZST si zastavljamo tudi naloge za
Peter Gubane dipl. vet. vodja ZS Triglav PE Mengeš
novo organiziranost kolektivne gospodarske varnosti visokovrednih stvari naših občanov. Vendar moramo pripomniti, da takšno delo zahteva temeljite organizacijske pri' prave in resno sodelovanje čimvečjega kroga občanov in njihovih organizacij kol so: krajevne skupnosti, društva, hišni sveti in drugi.
Kaj pa ocene vašega dela? Kaj kažejo?
Naše delo ocenjujejo po določeniti normativih upravljalski organi najmanj 3x letno, (reševanje škod, regresov, bruto premije) in tudi po gospodarjenju z začasno prostimi zavarovalnimi sredstvi in oblikali preventivnega delovanja.
Do sedaj so bile te ocene našega del' dobre in tudi nadpovprečne. Posebno dobre ocene za naše delo je še bila podana na zadnji občinski konferenci zavarovancev občine Domžale, kot temeljne upravljalske strukture dne 3.11.1983. Za nas te ocene mnogo pomenijo, posebno nam pomenijo kot vzpodbudno za še boljši napredek našega dela in utrjevanje zavesti, da smo * službi zavarovancev vseh gospodarskih panog, občanov in skupnosti.
Nekateri posamezniki, kateri so zelo redki pa tudi izražajo nezadovoljstvo npr-ob postopku reševanja njihovih predlogov ali zahtev. Tudi takšne primere moramo razumeti, prosimo pa jih, le za določeno mero strpnosti pri kontaktiranju s posameznimi delavci, s katerimi moramo doganti stvar po določenih pravilih.
Možne so tudi obojestranske zmote, katere so tudi zelo redke. Prav takšni primeri zahtevajo strpnost in tudi primerno vzdušje pri razgovoru za uveljavanje predle gov in zahtev, saj je na kraju treba upoštevati, da smo vsi le ljudje.
Bi morda za zaključek želeli kaj posebej poudariti?
Zavarovalnica potrebuje in tudi ima vse ustrezne strokovanjake za ocenjevanje i" revizijo rizikov, poleg tega pa tudi spremlja' joče službe za ustrezno poslovanje kot jil> imajo druge OZD.
Posebnih srednjih, višjih ali visokih šol za zavarovalstvo ni. Prav zaradi 1 moramo strokovnjaki iz vseh vrst poklicev obvladati svojo stroko in jo tudi znati prilagoditi na specifiko zavarovalni)1 postopkov. Vse primere pa je treba t določili poslovnih podlag in javno zakonodajo - kot je Zakon o obligacijskih razmerjih.
Prav to pa predstavlja visoko stopnjo osebne odgovornosti v slehernem primeru zavarovalnega postopka. Vse to delamo v našo skupno korist, zavarovance prosimo, da vsako nejasnost preverjajo le pri nas, ker smo za to tudi odgovorni. Na kraju vsem zavarovancem želimo SREČNO NOVO LETO in dobro sodelovanje s svojo zavarovalno skupnostjo Triglav.
iiiimmimmiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiimiiiiiimiim
Delo inšpekcijskih služb sega na področje varstva okolja:
Usnjarji in »galvana« onesnažujeta okolje
Delo usnjarskih obratov in galvanizerjev so delavci inšpekcijskih služb spremljali tudi v preteklem času, saj so to delo kontrolirale in tudi ustrezne pojave prijavljale, oz. nanje ukrepale. S tem problemom se je pred časom ukvarjal tudi že domžalski Izvršni svet, ki je vprašanja onesnaževanja obravnaval na več svojih sejah. V občini imamo 12 gaivanizerjev in 4 usnjarske obrate, ki so vsi že več ali manj (enkrat ali večkrat) — onesnaževali okolje.
Proti onesnaževalcem so inšpekcijske službe že nekajkrat sprožile postopke za kaznovanje: nekateri posamezniki so bili kaznovani, vendar so bile kazni simbolične, pač glede na veljavna določila zakona o prekrških.
V zadnjem času pa so inšpekcijske službe pri vseh galvanizerjih in usnjarjih uvedle sistem nadzora, ki se kaže v štirikratnem letnem jemanju vzorcev pooblaščenih zavodov. Kaj kažejo ti stalni, sistematični nadzori pri naših
galvanizerjih in usnjarjih? Kaj slabo sliko! Le poredkoma se ob teh pregledih zgodi, da bi bil kak izvid ustrezen. Tudi sedanji, zadnji opravljeni pregledi po odvzemanju vzorcev (v oktobru in novembru tega leta) ne kažejo nič boljše slike. Vzroki za tako stanje so v tem, da se obrtniki, nosilci omenjenih obrtnih dejavnosti, ne zavedajo, do kakšnih hudih posledic lahko pripelje takšno, onesnaževanje. Ne zavedajo se! Zato je potencialna
nevarnost za naše zdravje zaradi njihove onesveščenosti čedalje večja.
Nekaj galvanizerjev je v preteklosti resda gradilo svoje čistilne naprave. Vendar so meritve pokazale, da tudi ti še vedno (kljub čistilnim napravam) okolje onesnažujejo. Vsako tako onesnaževanje ima velik vpliv na vodo, podtalnico.
Stanje pri nas nasploh je takšno, da so se pristojni odločili sprejeti nov zakon o vodah. V njem poostrujejo sankcije za onesnaževanje. V zakonu je določeno, da se v kritičnih primerih posamezno tako dejavnost, ki onesnažuje, tudi prepove. V Dom Žalah smo odločeni, da bomo za zaščito okolja v težjih primcih z ukrepom prepovedali spuščanje onesnaženih odplak, to pa pomeni tudi prepoved opravljanja obrtne dejavnosti. O tem bo na eni prihodnjih sej vnovič razpravljal Izvršni svet Skupščine občine Domžale in v tem smislu sprejel tudi ustrezne sklepe.
B.
Posnetek iz Vrhpolja z akcije »Koristni odpadki«. Mladi ne izneverijo! (joto: J. Novak)
Dober dan, domžalski občan!
Janko Torelli_
0 šolnikih je bilo v naši rubriki „Dober dan domžalski občan" bolj malo zapisanega, čeprav so bili nekdaj, marsikje pa tudi še sedajf gonilna sila kulture v kraju, predvsem pa na vasi. In eden takih šolnikov je tudi upokojeni prosvetni delavec Janko Torelli, rojen leta 1909 v Kamniku, ki skupaj z ženo Metko, prav tako upokojeno prosvetno delavko, živi v Domžalah. Ker je bil oče železničar, in je kot tak služboval po raznih krajih, je tudi njega vodila pot na Primorsko, v Grahovo, kjer so pred leti posneli film „Na svoji zemlji". Prav tu so v času 1.svetovne vojne potekali hudi boji. Zato so morali leta 1917 zapustiti ta kraj in tako odšli v Ljubljano. Dva razreda osnovne šole je napravil v Grahovem, ostale pa v Ljubljani na Prulah in Grabnu, pravtako tudi 4. razrede gimnazije in učiteljišče, ki ga je uspešno končal v letu 1928.
sem tudi pel, je dolga leta vodil Marko Jernej."
„Kje ste pa službovali? "
„Za službo je bilo po končani soli prav tako težko kot sedaj; v tem času se je že tudi pri nas pričela gospodarska kriza. Nekaj časa sem v letu 1928 kot volonter poučeval na osnovni soli na Prulah. Leta 1929 sem dobil prvo službo na Velikem Trnu, nad Krškim, kjer sem bil zaposlen do leta 1931, ko sem odšel k vojakom v šolo za rezervne oficirje v Sarajevu. Po končani vojaščini sem zopet ostal brez službe, kajti gospodarska kriza je vse bolj kazala svoje zobe. V tem času sem uspešno napravil praktični izpit. Službo sem dobil šele leta 1933 na Gorjušah nad Bohinjem, v čudovitem gorskem svetu. Tu sem se tudi poročil."
Ker je bila pri razgovoru navzoča tudi žena Metka, ki je istočasno gospodinjila, sem jo povprašal, kako sta se spoznala.
„Veste oba sva bila člana učiteljskega . pevskega zbora, pa sva se tu spoznala, čeprav je Janko učil na Gorjušah, jaz. pa v Mirni peči. Rada sva se imela, zato sem tudi jaz prišla na Gorjušo. Pojeva pa še sedaj rada, saj Janko prepeva pri moškem pevskem zboru upokojencev Janez Cerar Domžale, jaz pa pri ženskem", je pripomnila vedno dobrovoljna žena Metka. ,„
..Ali ste dolgo ostal na Gorjušah?
„Na Gorjušah sem ostal le 3 leta. Otroke sem vzgajal v zavedne državljane. Ker sem že na učiteljišču igral v dramski skupini in pel v zboru, sem bil med začetniki kulturno prosvetnega dela. Ustanovil sem pevski zbor, pa dramsko skupino, ki je uprizarjala številne igre in skeče in sodelovala na vseh proslavah. Domačini so naju, potem, ko je v kraj prišla še žena prosili, da bi še ostala, ker so naju imeli izredno radi, toda pot naju je vodila v dolino. Leta 1936 sva odšla v Bučko, ki leži med Skocjanom in Rako na Dolenjskem. Tu je bilo namreč izpraznjeno mesto upravitelja in učitelja. Od takrat dalje sem bil upravitelj. V kraju je bila šola stara petrazrednica. Učila sva sama, vseh 210 otrok. Leta 1939 sva odšla v Zidani most, kjer sva ostala do leta 1941, ko so Nemci šolo zaprli, zaprli pa so tudi mene."
„Kje ste bili zaprt? "
„Nemci so me zaprli v Laškem. Nato so nas transportirali na Hrvatsko. Toda le do Krapine, odkoder sem nato preko Karlovca prišel v Ljubljano, kjer sem imel starše. Službo sem dobil v Čatežu, vendar so me -leta 1942 Italijani zaprli in internirali v Trevisu in Gonarsu. Ob razpadu Italije leta 1943 sem odšel peš domov. Postal sem partizanski učitelj v Podklancu pri Sodra-žici. Solo smo imeli kar v delavnici pri ženinem bratu, ki je izdeloval suho robo. Svobodo sem pa užival le krajši čas. Ob 6. ofenzivi leta 1943 so me dobili Nemci in zaprli v tržaški Rižarni. Ker se nisem hotel priključiti beli gardi, so me odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Najdlje sem bil v Nurnbergu.kjer sem ostal do konca vojne. Po vojni sem se vrnil v Ljubljano, kjer so živeli starši in žena."
„Kje ste  pa  učiteljevali  po koncu vojne? "
„Jeseni leta 1945 sem najprej krajši čas učil v Mengšu, nato pa tudi krajši čas v
Kulturni koledar v decembru
13.12. - 15.1.1984-Salon MEBLO Domžale - razstavlja akademski slikar Leon Koporč
NOVOLETNI KONCERTI!
23.12.1983-v Mengšu 28.12.1983 - v Domžalah
Ajdovščini. Od leta 1946 pa do upokojitve leta 1970 sem bil upravitelj Osnovne šole v Trzinu. Ker je primanjkovalo učiteljev sem še po upokojitvi 7 let pomagal pri podaljšanem bivanju otrok na Osnovni šoli v Radomljah "
..Letošnje leto praznuje KUD Franc Kotar Trzin 60-letnico delovanja. Prav-gotovo imate kot dolgoletni upravitelj v Trzinu lepe spomine na bogato kulturno življenje v Trzinu? "
„Zares so lepi spomini na Trzin, predvsem pa na Trzince, ki so izredno delavni in požrtvovalni, čeprav so bolj zaprti vase. Toda če živiš z njimi in delaš za napredek kraja, znajo oni to tudi ceniti. Prva leta je bilo težko, kajti med vojno je bila požgana šola in kulturni dom. Vse je bilo treba obnoviti, domačini se tega niso
ustrašili in vse uredili s prostovoljnim delom. Pri kulturnem delu sem veliko sodeloval z neumorno trzinsko kulturno delavko pokojno Marjanco Ručigajevo. Že otroke v šoli sem navdušil za kulturno delo, saj je na šoli deloval otroški pevski zbor in dramska skupina. Veliko časa sem pa posvetil tudi delu KUD-a Franc Kotar, kjer sem   se  veliko   ukvarjal  z dramatiko.
Amaterizem ima svoj čar in kot tak bodočnost, pa najsi bo to v glasbi, dramatiki, slikarstvu. To velja predvsem za deželo, predvsem za preproste ljudi, saj imajo obiskovalci kulturnih prireditev posebno radi zabavna dela. Veliko sem tudi režiral. saj imam režiserski tečaj. Žena je dolga leta suflirala, pa pisala plakate, kajti za drag tisk plakatov društvo ni imelo denarja. Rad se spominjam uprizoritev dramskih del Narodni poslanec, Kralj na Betajnovi, pa Miss Agata in drugih. Z denarjem od predstav smo opremili oder, tov. Marica Brejčeva je pa poskrbela, da smo dobili denar za nakup reflektorjev. Tudi mladina je uspešno igrala, saj se še vedno rada spominjava nepozabne uprizoritve Mačehe in pastorke Kristine Bren-kove, s katero smo uspešno gostovali tudi v Domžalah. Moški pevski zbor, v katerem
„Kdaj je Trzinu? "
bila   ustanovljena   šola v
„Sola je bila ustanovljena leta 1887. Najprej je bila v manjši kmečki hiši. Z leti je bila povečana in nadzidana, po vojni pa obnovljena. Ob 70—letnici šole sta se tega jubileja udeležila tudi dva domačina, ki sta bila med prvimi učensi na tej šoli. V Trzinu, kjer sva več kot 10 let učila sama z ženo, sva bila gonilna sila kulturnega življenja v kraju. Čeprav sva učila po ves dan, sva to delala z veseljem. Domačini so naju imeli radi, saj sva bila del njih."
,,Dolga leta ste delovali tudi v domžalski čitalnici. Kaj mladina najraje bere? "
„Čitalnica pri domžalski knjižnici je bila ustanovljena leta 1978. Tu sem deloval do leta 1982. V čitalnici je 1000 knjig. Najpogostejši obiskovalci čitalnice so mladi, pogosto jo obiskujejo tudi študentje, saj je v čitalnici tudi dovolj knjig za študijsko izpolnjevanje Če dobro poznaš knjige, lahko tudi bralcem uspešno svetuješ. Učenci osnovnih šol pa najraje prebirajo naravoslovne knjige, pa zgodovinske in politične."
..Omenili ste, prepevali. Kje vse? '
da   ste   vedno radi
„V učiteljskem pveskem zboru sem pel od leta 1928-1936. V teh letih smo veliko nastopali po Jugoslaviji, pa tudi na Češkem in v Bolgariji. Na sodelovanju v zboru imava z ženo nepozabne spomine. Pel sem tudi v trzinskem pevskem zboru, ki je bil ustanovljen leta ,1947, od leta 1965 dalje pa pojem v moškem pevskem zboru upokojencev Janez Cerar Domžale."
„0 družini še nisva govorila . . ."
„V Domžalah, na Kamniški cesti živiva z ženo in sinom Jankom, če od leta 1965, hčerka Jelka, dipl.oec, pa je zaposlena v Železarni Jesenice."
„Za svoje dolgoletno kulturno delo ste prejeli pravgotovo več priznanj? "
„Prejel sem bronasto častno značko Učiteljskega pevskega zbora, medaljo dela, občinsko priznanje za požrtvovalno delo na prosvetnem področju, zlato Gallusovo značko, Linhartovo značko, Kersnikovo plaketo, pa tudi priznanje KUD-a Franc Kotar Trzin."
Janku Torelliju želimo, da bi še vedno tako uspešno upravljal svoj avtomobil, da bi ga še dolgo videvali kako zravnano hodi z ženo Metko proti Trzinu, kjer sta preživela toliko lepih let, predvsem pa mu želimo zdravja, kajti le tako bosta tako on kot žena lahko še prepevala v zborih pesmi, ki so ju združita.
Tone Ravnikar.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Med nagrajenci—dobitniki Kersnikovih plaket je bila tudi članica Likovnega društva Peter Loboda iz Domžal — Ida REBULA.
Kersnikove
plakete
1983
na posebni Prireditvi 9.12.1983 v kinodvorani so
jih podelili nagrajencem
Skupščina Kulturne skupnosti občine Domžale je na svojem zasedanju dne 18. 10. 1983 sprejela sklep o podelitvi Kersnikovih plaket, največjem priznanju za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek k obogatitvi življenja delovnih ljudi in občanov domžalske občine. Podeljene so bile na javni kulturni prireditvi v Kinodvorani v Domžalah. V programu je ob 25. letnici delovanja nastopil „Trio Lorenz".
Kersnikove plakete za leto 1983 so prejeli:
Zlato Kersnikovo plaketo z listino in zlato značko
prof. MATIJA TOMC - slovenski skladatelj, ki je bogato in raznovrstno posegal v glasbeno ustvarjalnost, saj je v 84. letih svojega življenja ustvaril okrog 1300 skladb. Največje mojstrovine je pokazal v zborovski glasbi, čeprav je njegova dejavnost posegala tudi v filmsko in odrsko glasbo do simfoničnih in komornih skladb ter oratorijev. Pozabil ni niti na skladbice za otroke in mladino.
S področja umetniškega oblikovanja slovenskih ljudskih pesmi so njegove prireditve mojstrovina najvišjega razreda. Lahko trdimo, da v naši občini ni glasbene skupine, ki v svoj program ne bi vnesla tudi skladbe Matija Tomca. Posebna vrednost njegovega ustvarjanja pa je tudi v tem, da je napisal posebne skladbe za naše skupine.
Srebrno Kersnikovo plaketo z listino in srebrno značko
ACI BERTONĆELJ — za izredne dosežke na glasbenem področju, kot solist in spremljevalec številnih domačih in tujih glasbenikov, kjer se je povzpel med svetovne pianiste, za vsakoletno sodelovanje pri grobeljskih koncertih in pri delu komisije za pripravo programa grobeljskih koncertov, ki so z njegovim sodelovanjem pridobili na kvaliteti ter postali eden izmed vsakoletnih pomembnejših slovenskih glasbenih dogodkov.
DANIJEL FUGGER - za 10-letno mentorsko in strokovno delo v Likovnem društvu „Petra Lobode", ki je tudi z njegovo pomočjo pridobilo na kvaliteti in postalo pomemben dejavnik našega kulturnega prostora ter za izredne dosežke na njegovem likovnem ustvarjanju, ki smo ga spoznali na njegovih samostojnih razstavah v naši občini ter na republiški razstavi članov DSLU.
METKA PICHLER - za izredno uspešno zborovsko delo z pevskimi zbori šolskih kulturnih društev, za dosežke z mladinskim pevskim zborom SKD osnovne šole Josip Broz Tito na republiškem festivalu v Zagorju in Mariboru ter zveznem tekmovanju v Celju. Po njeni zaslugi so izšle tudi gramofonske plošče in kaseta s posnetki otroških pevskih zborov.
Bronasto Kersnikovo plaketo z listino in bronasto značko
IV ANKA BLEJC - za večletno aktivno delo v MPZ. gledališki skupini in samoupravnih organih DKD Svoboda Mengeš.
TOMAŽ BOLE — za pobudo o delovanju I i ko/ne galerije v Meblu, za inciativo k proslavljanju 150-letnice J.Kersnika, za prispevek k razvoju kulturnega življenja v KS Lukovica, za izdajo pesniške zbirke „Življenje gre svojo pot".
TONE I PA VEC — za 20 let petja v zboru, za kvalitetno izvajanje vlog v okviru dramske skupine za režisersko delo v Kamniku, Mengšu in predvsem v Trzinu.
MIHA KA VČIČ - za več kot 10-letno aktivno delo na gledališkem področju, za delo v dramski skupini FKK Mavrica, za vlogi v predstavi "Mihael Kolhaas", za mentorstvo in strokovno pomoč v drugih dramskih skupinah v občini.
ADA LOVŠE - za dolgoletno aktivno dela na gledališkem področju, za številne dobro oblikovane vloge, za delo v KUD „Franc Kotar" Trzin in v samoupravnih organih KUS občine Domžale.
Likovno razstavišče „METULJ" — za večletno delovanje likovnega razstavišča „Metulj", za prizadevanje k dviganju likovne kulture v naši občini.
STANE PELC — za vzpodbujanje kulturnega življenja med mladimi, za vodenje Mladinskega kluba za delo v prevojskem KUD, za režiranje v skupini KOMKUL pri OK ZSMS Domžale.
MARIJA PERNE — za štirideset let aktivnega igranja v KUD „Franc Kotar" Trzin, za izdelanih 13 glavnih vlog, za delo v upranih organih društva. .
Triu Lorenz se je za njegov nastop na prireditvi ob podelitvi Kersnikovih nagrad zahvalil predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Jernej LENIČ.
Slamke iz
novoletnega
slamnika
Trdoživost pa taka
Zadnja programsko-volilna seja SZDL se je neznansko zavlekla. Minili sta dve uri, pa tri, štiri.. Nekateri so nadaljevali v peto .. . šesto ...
- V čakanju na redukcijo so najbolj trdoživi tja proti polnočni uri vendarle dočakali. .. malico.
Boljši kot na ..republiki" .,.
Na isti programsko volilni seji naše občinske SZDL smo na koncu vendarle obsedeli v večjem številu, kot je to uspelo celo republiški konferenci...
Mi že vemo - zakaj!
Premalo stolov
Napredek je glede za programsko volilno sejo pripravil mnogo premalo stolov, glede na kasnejše potrebe in število sedal, ki so želela sesti.. .
Jim bomo že oprostili, Napredkov-cem!
Tovariši imajo pač izkušnje s-takšnimi sejami...
Ukrep pred ukrepom
Znano je že, da je za domžalski Avtoservis predlagan ukrep družbenega varstva. Pa so dobili v Avtoser-visu še ukrep pred ukrepom: pospravite okoli bajte!"
Naša ,4ady" na obisku
Ko se je v Leku razvedelo, da bo prišla na obisk predsednica zveznega Izvršnega sveta Milka Planine so vsi planili v pospravljanje, da je vse sijalo. Železna lady na obisk kasneje na žalost ni prišla, čistoča je pa (na veselje) ostala.
Procesija k prašičem . • -
V Ihanu se že lep čas vijejo prave procesije obiskovalcev v želji videti svinje. Delavce Prašičereje razumemo, vendar predlagamo: Pustite ljudi naj si ogledajo prašiče vsaj v naturi, če jih že na kavljih ne morejo ...
Sekcijska razprava na Viru
Glede na to, da imajo na Viru na razdalji 50 m že 4 gostinske lokale, bi za petega lahko pripravili sekcijsko razpravo.
Bogate izkušnje pri tem imajo že Mengšani, ki jim bodo radevolje priskočili na pomoč. Tam imajo na Glavnem trgu že 4 oštarije .. .
Plin - hudičev sin ...
Znano je, da iz znanih varnostnih razlogov v SPB-1 prebivalci ne bi smeli imeti plinskih jeklenk. Glede na to, da sedaj že elektrike ni in glede na stotere napake, pomanjkljivosti in okvare občani vsaj na plinskih štedilnikih lahko kuhajo - jezo.
HK - HK .. HK-.. do četrte ure zjutraj
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri SZDL se je močno oddahnil, ker je v pripravi predlog, da alkoholnih pijač ne bi točili od 4. do 9. ure zjutraj. Ali to pomeni, da ga bomo luckali do 4. ure zjutraj, ko stopijo aktivisti sekcije ,jia teren"?
Ni res, pa je res ...
Ne boste verjeli, pa je vendarle res, da kultura lahko stane tudi 120.000 din na osebo za en sam samcat večer. Tak lokal se nahaja v Lukovici, s svojimi cenami pa zelo spominja na rokovnjače, ki so se lotili človeka prav tam nekje v bližini. To rokovnjaško tradicijo nadaljuje njihov poglavar, ki bo vzel vsakemu od tistih, ki bodo za novoletno noč prišli blizu po 2.300 din za začetek seveda . ..
OMŽALSKA NOVOL
Domžalska
novoletna
kronika
Vsako leto kot zakleto z novim letom se začne; še vsako pa to
novo leto — nam doslej — splahnelo je. .
Letos smo v začetku leta prispevkov zbrali kar preveč, kar bi sicer za SIS dali, soldov je,
— za metat preči Modro smo tovarnam dali:
To je tovariši,
— za izvoz!
Kmalu pa bi se kesali -
ko dobili smo po nos!
Nične •
boste,
so dejali,
sami solde
zafrečkali;
se na posel
ml spoznamo,
mi ga vzamemo —
in damo.
To so rekli birokrati: solde morate nam dati; je normalno da pač gre, kjer ga manjka še in še ... ■
— x —
Zdravstvo, šolstvo tudi naše je useka/a bolest;
vse to, mucki, dnarce rabi ki nam — ne leži
— na cest.....
— x
So obletnice slavili
Induplati
in Jaršani
isto pa so
reč stori/i
pri Kocjančič'
nam Virjani.
Praznik enih,
drugih zgleden —
jubilej obojih
vreden;
Ko bilo bi
še drugač
tam čez cesto
pri Bonač ......
Delat
„popendekel" znajo
kaj pomaga,
ko imajo
stricev malo,
ki ne dajo
niti njihove devize,
jih zato
težava grize.
Ko so gradili pri Bonač, vsi so rekli — Bo drugač . . . devizedali bomo radi, za izvoz
vsi tu v Be/gradi . A zdaj deviz ni, ne denarja, ki ga roka pridna ustvarja . . Še naš dolar vzelo je,
ga požrla nafta je K sreči so tovarne dale
in dolarje vkup zbežale. Se tako rešilo je, vrtijo dalje stroji se; posebej pridno se vrti za izvoz naš KS - 3.
— x
Ne dovažajo nam vlaki, kar so obljubili ' Bosnijaki!
Naj še tako v Bosno dreza Izvršni svet in se napreza: Mrtvo ladna tam je — Breza! •
Fletno so denar pobrali, kolma pa nam
niso dali, le obljube — Te pa imamo! Mar naj te na ogenj damo?
Manjka torej nam kurjave, ki bi jo za cene prave preselili srečno si — vsi občani v kleti.
Dosti pa je še premoga,
ki ga izvaža
Poljska uboga.
Ta je premog
k sreči tu,
cene pa so
- juhuhu.....
x —
Je v preskrbi malo bolje: k sreči nam ne manjka ob/je. Še na voljo nam je moka! Kje so plenice za otroka? Brez pleničk ostaja sir) dolga vrsta je za plin ....
— x —
Praznik občine slavimo v maju več
že nekaj let, v hali skupaj se dobimo iz leta v leto spet in spet.
Da bo bolje nam obeta ta ki vedno govori, a katerega to leta — te novice pa žal — ni!
Ni proslav in prireditev striže špaga se nič več to je vsesplošna umiritev: z razsipnostjo — je preč.
— x —
Kmetom letos dobro kaže: mnogim je na splošno laže,
od gnojila do škropiva njihova so pota živa: tja na občino, Emono in kmetijski inšpektorat, prikoraka vsak prav rad, da takojci si dobi — kar pač rabi in želi.
Ako družba bi želela, meso ki nanj že dolgo čaka, — pa iz hleva bik ne prikoraka. Bika, tele in pa svinjo preselili smo v skrinjo.....
Vodo smo želeli piti iz globokega vodnjaka, ' kjer pod poljem se krog Mengša -voda čista nam pretaka. Se pokaže, da ni vsak strokoven, da bi naš vodnjak nam izkopal kot je treba, prav. ga pokonci naravna/. Ker možje so tam na sredi ljubega nam tam polja, vodnjak skrivili topogledi,
vode črpat se ne da .
Velik bil je že halo
če bo šlo ali ne bo; dober
novi ni vodnjak ker skopali so — vijak.
rNA KRONIKA
3iiHiiiiiit)iuiiiiiiiiminHiHiiHiii»~iHiiiHtii}iiMimM!uiuuiiiimtumiiiiuniiiiHH
Šumberku iar:
'ervoar! esniti se l
fletno urlja.....
7 občinski
\nar
! etijstvo šel, vnemar: i na draga ne da,
I obetala mesa; pezacije so
e druge rešle .... iga našega pi
bilo -
a komarja!
lobili smo je to,
ačevali
lahko.
ko
tega se
m, ga
i
\ snedli. 'i bi bili
naši kmeti
I vu i več
1
nesa
0 bi
a k a vi je bkup .... >iaj še 7? želeli:
1 večkrat že/i,
enar ostal bi tu, o t zdaj' šel lu.
ej zadruga čka, naša, irugače bnaša,
istemu, daj — 1 L daš,
*ko bo ^ c naš.
išče Pavovec stalo
đ njega dni! v začetku leta,
3 gradnja ičeta,
išče končno poleti *>dobi novi dsveti. dkojci 1va tri, fšč se 3/ zaredi, kaj precej za cesto igeš iz vasi les to. 7 za cesto in prav je igeš zdaj P - za zdravje.
Če besede bi bila opeka, že zdavnaj služil bi človeka ...
Žal pozimi in poleti nam luč podnevi rada sveti. Dočakali zdaj smo čas, ko je udarilo po nas.
S štromom y>
zdaj je fuč,
reducirajo
nam luč.
To vas prosim,
da bi dalo
večkrat roko
na stikalo
in vaše ustavilo
početje,
da dan
razsvita
nam podjetje.
V Ihanu novo nič: so razmnožili se prašič .... Oskrba njih je čudovita . . so polna .njihova korita
Znano pa še vedno ni
Kdo v Ihanu tam smrdi.
Ali prasec
zaudarja
ali blato
gospodarja?
— x
Kulturni dolgoletni trud trzinski tam praznuje KUD. Trzin je majhna naša vas, ki jo je
pozabil čas .... Velikih hiš ni ne denarja, dobiček si Trzin
ne ustvarja: preprost, marljiv in priden svet, kulturno dela — brez besed.
A ob koncu
dvigam
glaž;
na vaše
zdravje
urednik ■
(S
7\
ft UA1 j§ le
EUKKA7 1HCNI ,t>A BO^ ?0iUK TA ČASCm mii)
3NimiiuamMiMiuii«miituimwm
Matjaž
Domžalska novoletna kronika
Smučarji — prvaki
Smučarji domžalskih klubov so prvaki. Pa ne v smučanju. Ker več trenirajo v drugih disciplinah, so prvaki v prepiranju!
Dražji zobje, ali res?
Po novem letu bo treba za zobe dati pol premoženja, tako vsaj obetajo. Naš urednik izjavlja, da za pol cene kvalitetno izdela sicer na videz konjske, vendar lepe zobe (lesene).
Kdaj zmanjšanje?
Zadnji popisi zaposlenih kažejo, da se število zaposlenih na Skupnosti osnovnih šol počasi, ampak vztrajno veča.
Istočasno pa smo na uredniškem odboru dne(kaj vas pa briga kdaj) ugotovili, da se število delavcev na Šolah niti počasi, niti vztrajno, niti slučajno - (kot je bilo sicer obljubljeno) ne zmanjšuje ...
Pedagoške delavke v pedagoške aktive
Glede na dela in naloge, ki jih opravljajo nekatere snažilke (jutranje varstvo in podobno) predlagamo, da jih vključite v ustrezen aktiv pedagoških delavcev . . .
Nujno potrebni stvari...
Glede na to, da strokovne delavke v socialnem skrbstvu želijo uvesti nujno potrebno enotno evidenco socialnih pomoči, predlagamo da predhodno uvedejo nujno potrebno enotno gledanje na osnovne probleme
svoje enotnosti.
Rent a car vozila v n?šem združenem delu
Znano je, da je moralo nekaj naših delovnih organizacij za svoje delovno,
komercialne, montažne in druge potrebe v pomanjkanju bencinskih bonov najeti Rent a car vozila, kjer pač ni omejitev bonov in kar je zakonsko popolnoma v redu. Še dobro, da gre za avtomobile, kaj bi bilo če bi šlo za rent a avjone
Kopalnico ima ...
Oljčan v 7. nadstropju SPB-1 pripoveduje grozljivko o pipi, ki potuje po .kopalnici, steni, ki se odmika, o . . .
Preveč, preveč, tov. Hrovat ... to je še za grozljivko preveč ...
Zvočni zvoki ...
V SPB-2 imajo nezaslišano zvočno izolacijo. Prebivalci, ki so si v tem objektu kupili stanovanje, pripovedujejo, da je zvočna izolacija slaba do te mere, da grozno ropota, tudi ko se kdo češe ...
Kako vam gre, tov. Tornc? <
V SPB-1 ima nek tov. Tome vhodna vrata svojega stanovanja dobesedno in natančno na ulici.
Če greste zjutraj mimo, ga nikar ne motite, tudi če slučajno sedi pri zajtrku, nikar mu kar z ulice' ne voščite ..Dober tek". Pustite človeka . .
Skok v posteljo
V SPB-1 imajo tudi tako majhne sobe, da gre vanjo le ena sama postelja. Kadar želita v njej spati dva, je drugemu naloženo, da skoči v posteljo kar z okenske police, kajti drugače ,,skok" ni mogoč.
Le tega še ne vemo, ali so take sobe za slovensko nataliteto stimulativne ali ne...,
E VALEČ
STRAN 9
JI HULTURfl in HULTURng PRIREDITVE
KUD Franc KOTAR Trzin:
Sklepne prireditve ob 60-letnici
Ob 60 letnici KUD Franc KOTAR iz Trzina so v domu druženih organizacij pripravili veliko kulturno prireditev, na kateri so podelili ne le interna krajevna priznanja za delo na kulturnem področju, pač pa so podelili tudi priznanja ZKO Kulturnim delavcem iz vse občine.
Posebnega priznanja so bili deležni člani društva s prejemom Kersnikovih nagrad, kot najvišjega občinskega priznanja na področju kulture. Na predlog društva sta prejela Kersnikovi nagradi Tone IPA VEC in Mici PERNE, na predlog ZKO pa Ada LOVŠE.
V bogatem kulturnem sporedu so nastopili oktet bratov Pirnat, člani šolskega kulturnega društva iz Trzina ter 4 člani društva z uspelimi monologi iz že uprizorjenih dramskih del.
Ob priliki praznovanja 60 letnice so v Trzinu izdali tanjšo brošuro z pregledom desetletnega delovanja v zadnjih 10 letih ter nekaterimi pogledi na prehojeno pot. Ob jubileju KUD Franc KOTAR iskreno čestitamo.
B.
Uspešna prireditev ob jubileju:
Cankarjevi »Hlapci« v Trzinu
Ob 60 letnici KUD Franc KOTAR Trzin jih je uprizorila dramska sekcija tega društva:
Ob jubileju krajevnega kulturnoumetniškega društva Franc KOTAR, jubileju, ki pomeni pravzaprav krajevni praznik za ves Trzin, domačini niso mogli tega praznika praznovati z večjim kulturnim poudarkom, kot so ga. Cankarjev klasični dramski tekst o človeških deriantnih stolnicah leno izmed neuničljivih je hlapčevanje) so uprizorili na način, ki je za amatersko gledališče v vsakem primeru afirmativen način, ki kateremukoli gledališču prinaša kvalificirajoče atributive kakovosti in sicer vse kaj več kot le golega tekstualnega reproduciranja.
Tenzijo predstave, gledališko vzburljivosi večera je režiser Tone Ipavec znal vnesti v 50 in veččlanski kolektiv in ta žar, ki ni bil lasten — kot slišimo le pri uprizoritvi, je znal ohraniti tudi v ostalih uprizoritvah.
Posebej želim poudariti izredno skrb za izreko, saj je kultuviranost jezika, Cankarjansko zapletenega in v specifičnih težavnih formulacijah Cankarjeve sintakse tudi ponekod za izreko nenaravnega, velika dragocenost predstave.
Leta je bila unzanscensko dobro zastavljeno, mestoma nekoliko premalo razgibana, uprizoritvi pa gre očitati nekaj scenskih spodrslajev. Klasični Cankarjev tekst so TRZINCI postavili v sceno, kjer je bila ponekod docela realistična, drugje pa je bila za dojemanje potrebna tudi abstrakcija. Ta razkorak je nekoliko motil prav tako tudi poskus dati klasični drami sodobno glasbeno podlago, poskus, ki se žal ni obnese/, saj k aktualizaciji teksta ta poseg ni v ničemer pomagal.
Cankarjeve „Hlapce" je reži ral Tone Ipavec, ki je znal s pravo mero poudariti kulminantne izpovedne točke drame, da o hlapcih kot gospodarjih aktualnostno drama ni ničesar izgubila. Izmed igralcev velja podčrtati premočrtno dosledno v tipizaciji Cankarjevega lika uresničeno vlogo župnika Ivana Ručigaja, tercet učiteljic Mirni Cotmanove, Jelke Moravčeve in Irene Zupanove. Zanimiv je tudi Jože Štih v vlogi Jermana. Štih je kot nosilec drame znal gledalcu dočarati dramo človeškega nehanja, dramo človeka, ki se med hlapce ne podaja. Osebnostna tragedija Jermana po zaslugi Jožeta Štiha zaživi v vsej svoji dramatičnosti.
Učitelja Komar in Hvastja- Franca Kurenta in Helmuta Kerbiča pa sta ponekod s svojima skrajnostima nekoliko preveč izstopala iz zaokroženosti
predstave, četudi sta bila oba emotivno izredno vključena vanjo.
Ostali kolektiv KUD Franc KOTAR iz Trzina (omenil bi še iskrivo epizodo vlogo kmeta Načeta Mira Cotmana) je v enaki meri prispeval k uspehu predstave, ki bo gotovo imela ne le v občinifše mnogo ponovitev. V njenem primeru gre za uprizoritev, ki pomeni za  KUD Franc KOTAR iz Trzina
Planinsko društvo Domžale:
enega od vrhov ddgoletne, šest desetletij trajajoče dramske aktivnosti.
K jubileju in še posebej k predstavi lahko amaterskim dramskim igralcem iz Trzina lahko samo čestitamo.
BROJAN
Novoletni
kulturni
praznik
v Radomljah
Letos novoletnega koncerta sinfoni-čnega orkestra Domžale-Kamnik ni bilo, a uspešno so ga nadomestili, po mnenju mnogih pa prekosili, pevci iz Radomelj in Loke pri Zagorju. Domačini so v petek, 16. decembra do zadnjega kotička napolnili dvorano in celi dve uri uživali v zborovskih
Posnetek s koncerta v Radomljah, ko je zapel Ladko KOROŠEC.
in solističnih pesmih slovenskih in tujih skladateljev.
Najprej se je predstavi moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj z osmimi slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Pod vodstvom temperamentne pevovodje Katarine Arčon-Zavbi so dokazali, da se uspešno razvijajo kljub pomladitvi.
Ploskanje se še ni poleglo, ko ga je zopet izzval basist Ladko Korošec. Povedal je, da je svojo pevsko kariero pričel v Rudarskem pevskem zboru Loški glas. Natrosil je kopico šal in anekdot iz svojega in življenja skladateljev, katerih arije je predstavil. Kot solistka in v duetu z Ladkom se je predstavila tudi sopranistka Sonja Hočevar.
Na pianino in harmoniko ju je spremljal Milan Stan te.
Rudarski pevski zbor iz Loke pri Zagorju ima že dolgoletno tradicijo. Zato so si pod vodstvom Mirka Prašnikarja izbrali tudi težje pesmi. Sredi Rudarske pesmi Jakoba Ježa je prišlo do redukcije, a Ločani so mojstrsko, v pravem rudarskem ambientu, pripeljali pesem do konca, Nič čudnega, saj je polovica rudarjev! Ker so organizatorji pripravili agregat, je po nekajminutnem premoru prireditev nemoteno potekala do konca.
Za zaključek so se ,.rudarjem" priključili še radomeljski pevci in skupaj so zapeli Zdravljico in pesem o novi Jugoslaviji. Prvo je dirigirala domača pevovodja, drugo pa
gOStUJOČi- IgorLIPOVSEK
Kako je potekal izlet v neznano
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tako visoko (880 m) danes ne bomo več, je bilo mnenje in tiho zaraščeni gozdovi so oživeli, kramljanje, smeh, vriskanje in še česa je bilo na izobilje. Smer Štance Laze, ter hodili po „poti K Zodreda", se spustili ob grebenu Kresniškega kamnoloma v Dešen si ogledali spominsko ploščo na hiši, kjer je bila v njej med vojno partijska konferenca za Štajersko, mimogrede še pokukali v Osoletovo jamo. Podričali smo se po strmini bližnjice, ter se zasukali v smer, ki pelje na Grmače.
Večkrat je bilo spotoma opaziti kakšnega popotnika, ko previdno sega v nahrbtnik, ter mimogrede neslišno zatrobi v nekaj podolgovatega, kjer naj bi se kot navadno nahajalo nekaj „kačjega". Tokrat Franci (Brojan) ni več zavohal hišo z odličnim moštom, nevem. ali se je hotel nekako odkupiti ali kaj. Pozneje je bil mošt in mislimo ..Kačji" sokriv za malenkostno nerodnost pri družici zelo visokega funkcionarja v PD. Po kratkem počitku smo kar padli na položno pot in bili smo v Grmačah. Vas je bila med NOB zelo aktivna, leta 1944 so jo. nemci požgali. Na Grmačah se od poti KZO odcepi evropska E-6 peš pot, in knjiga ,.Pot spominov občine Domžale" v Žerinkovičcvi hiši, je takrat dobila vse naše avtograme.
MORAVČE - PRESENEČENJE
Evropska in ..Domžalska" pešpot združeno zavijeta v serpentinasto bližnjico proti Moravčam. Na precej pokoncu stoječem klančku navzdol kar pademo na griček
pred samim mestom. Nekam čudno, skrivnostno so se obnašali, se spominjam nekateri vodilni tisti zadnji konec poti, pa kot vem, smo nekako bolj pokoncu nosili svoje nosove, vohali, saj je zadišalo, bolj po čebuli, skratka, prijetne vonjave v sicer tako jasnemu dnevu. Kolona je kar obstala, sam smo od daleč zagledali v njegovi veličini samega predsednika Maksa Prelov-ška. (Hočem reči, enotretinskega predsednika) in je bil zato tako visok, ker si je nataknil kot kuhar tudi temu primerno visoko pokrivalo in bel predpasnik. Čeprav je bil ta po celotni površini natisnjen z kompletnim receptom za ajdove žgai.ce, teh ni bilo, pač pa je bil tistikrat Maks glavni, oz. edini kuhar, ki pa je bil kriv le toliko, da nam je v zajetnem kotliču pripravil prav imeniten golaž. To mi lahko potrdijo tudi vsi tisti, kateri smo si priborili ponovni ..repete" in to smo bili vsi, saj nas lesene žlice in lične posodice še danes doma spominjajo na oblikovanje. Kruh, pravijo je pri ..Kavki" v Moravčah brezplačen, pa tudi tam je bil. pa še marsikaj druzega, pa
pijača tudi. Vse tisto veselje takrat se je dogajalo na klančku, samo 10 m od uradnega napisa Moravče, na „Cesti heroja Vasje" št. 31-, na vrtu in v hišici, kjer občasno preživi počitnice Marjan Grilj. Mislim; da je moral kar sam pospravljati podstavke in plohe, toda, na tistem kraju menda še nikoli ni bilo tako živo.
Razpoloženje brez primere, posebno pa lična darilca v obliki frakeljčka, na kateremu so nalepljene kvačkane rožice, delo skrbnih rok Vidmarjeve mame, ki je sodelovala z vso toplino, in je skrbela da bodo njeni neugnani veseli planinci ja zadovoljni. Se enkrat, hvala vam, kakor tudi njeni hčerki Stanki Rističevi za vso prizadevnost. Majhna pozornost s toliko topline in veselja, spravi vso zadevo res v presenečenje, Tončka Cerarjeva v vlogi brhke točajke, pa še Francka Matičičeva, gonilna sila sekcije <- za ta dan je imela pripravljeno roko v mavcu, pa se je, če se ne motim, bolj ozirala po kotlu, kot pazila na Maksa. Prizadevni Zvone iz Trzina, Janko in Lojze Praprotnik ter tudi drugi člani odbora, so lahko za zgled mlaj šim^ saj so vedno oni tisti, ki skrbe za dom na Veliki Planini in udarniško poprimejo, da bo vse tako ali še bolje kot preje, ko je velik del truda uničila zlobna roka.
Naša pohodna ekspedicija je na izletu v neznano tisti dan imela res lep sončen pa tudi veseli dan. Nasmejali smo se ob tomboli, ko je npr. „Sporn" odvijal lepo ovito, s cvetjem in trakom okrašeno veliko
škatlo, pa je pokukal iz nje prisrčkan majčkem mucek, ki se mu je prav prliznieno drgnil ob obraz.
„Ce smo že v Moravčah, MAU mora biti", je priletela od nekod zlobna pripomba, pa je že takoj dobil novega lastnika (mucek) in najmlajši udeleženec tistega dne 10-letni Matjaž Pirnat ga je hitro odnesel v očkov avto. Z nami je hodilo tudi polovico Pirnatovega okteta, z družinami, zato pa je bilo kasnejše petje že kar na nivoju. Se enkrat je imel srečo Špornov ata Ciril, mislim v tomboli, zadela je vsaka, ko se mu je prismejala zares velika škatlja, nato v njej vsaka manjša, akkih 12 ali nekaj več z humorističnimi zapisii in, radovednost je bila zelo velika, na koncu vrhunec, v foliji majčken zavitek, - čisto novi, še neuporabljeni zobotrebci. Šala je bila na višku, še posebno, ko je padla zopet pripomba, „pa ne za mačka".
Tako je bilo vse do poznega popoldneva, šale, smeh, dobra volja, Maksov kotel polizan - tudi pomit, vince na „up" je ogrelo že hladen večer. Pravijo, planinci so veseli ljudje, namazani z vsem mogočim in v njihovi družbi tak dan kar prehitre mine.
Izleti, katere pripravlja Planinsko društvo Domžale ;so prijetni, toda izlet v neznano je bil tistikrat pravo doživetje. Zato je „Moravski avtobus" ob' 18 uri odpeljal v Domžale zadovoljno razigrane planince, ki so vse popre k dejali, takih izletov si še želimo in kakor je rekel tudi avtor sestavka. VULKAN JURIJ
99
5217
Srečno novo leto želijo delovni kolektivi
DO Tok© n.sol.o., Domžale 61230 Domžale. Kidričeva 1 Telefon 061.721-811. telex 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
— Galanterija
— Potovalni izdelki
— Torbarstvo Maribor
— Drobna galanterija Žižki
— Usnjarna
— Maloprodaja
— Commerce ( *r DSSSS
PROIZVODNI PROGRAM: ženske torbice, potovalni izdelki, aktovke in mape. pasovi, drobna galanterija, izdelki iz reptilij. rokavice, šolske torbe. Športne torbe vrhnje usflje in usnjena podlaga
HKLIOS
— BARVE
— LAKI
— EMAJLI
— DEKSTRINI
— LEPILA
— UMETNE SMOLE
— JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA
tami8c
Lo
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hojele in gostinske obrate.       Se priporočamo
splošna gradbena dejavnost beton-zagorje ob savi n »u
TOZD »GRADNJE« DOMŽALE, Kolodvorska 10
Priporoča svoje storitve in čestita za praznik
OBRTNIK
Mengeš
Opravlja:
zidarska, kjučavničarska. steklarska in parketarska dela
Priporoča svoje usluge in čestita za praznik'
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
»PLANIKA« KRANJ
TOZD »MOJCA« LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»termit«
domžale
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
V-
v.
zavarovalnica »triglav«
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
pošta domžale
Papirnica
Ko
ičevo
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke.
več vrst sestavljenih kartonov
zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo
V..
DOMŽALE
» a v t o s e r v i s «
61230 DOMŽALE. P. p. 74
Telefon: 721-831. 721-829 ŽIRO RAČUN 50120-601-30260
DEJAVNOSTI: Pooblaščeni VVV in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Kleparsko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov • Izdelava aluminijskih nadgradenj (keso-nov) na vseh vrstah tovornih vozil
J
V.
Radomlje
proizvaja žagan les. jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
melodija mengeš
Čestitamo za praznik
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
J
Kolektiv delovne organizacije
trgovsko gostinska DO
NAPREDEK
osutko. domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM TOZD OSKRBA
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
pidrometa
Kovinsko in strojno podjetje
r
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izgradnja regionalnih vodovodov, --- preskrba s pitno vodo in odvajanje
odpadnih voda skozi čistilno napravo
Restavracija z garnl hotelom
»PRI KONSKU« Trojane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki —- klobase — pečenice z zeljem — piščanci Garni hotel — neprekinjeno oaprt — 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnica oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje. sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke Sončna terasa. Priporočamo se!
gostom in občanom iskreno čestitamo
r
emona
DO kmetijska kooperacija, p.o. Domžale, Kidričeva 14
z naslednjimi dejavnostmi proizvodnje in odkupom kmetijskih pridelkov, prodajalnami kmetijskega rep-romateriala v Domžalah. Lukovici, Blagovici. Moravčah. Kamniku, Komendi. Tuhinjski dolini, pospeševalno službo za pospeševanje zasebnega kmetijstva
SE PRIPOROČA IN ČESTITA
J V-
IZVOZNO -UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE Mengeš
Z delovišči:
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti
nudi gozdno seme. sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
r
Ce želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki so iz klasičnih
in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
K>
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Šercerja 4
Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
TOSAjMA
DOMŽALE
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI
Živilski kombinat
»ZlTO« LJUBLJANA
poslovna enota domžale
Čestitamo
GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku
TEKSTIL.
TOZD
c sol o.. 61234 Mengeš
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE
VAM ČESTITA OB PRAZNIKU