Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden tnesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo ln ekgpedlclja t „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. I Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t o 1 e f o n - i t e v. 74. Štev. 22&. V Ljubljani, v četrtek (>. oktobra 1898. Letnilc XXVI Ministerstvo Dipaiili-kaizl. Z vstopom barona Dipauli-ja v Thunovo ministerstvo izvršil se je popolen preobrat v notranje-politični situaciji. Ministerstvo kaže odslej popolnoma novo lice, kojega mar-kantne poteze mu dajeta imeni: Kaizl in Dipauli. Vsak teh dveh mož je politična individualnost prve vrste, vsak jo obdarjen s sijajnimi svojstvi duha in značaja. Z vstopom Dipaulijevim pa je grof Thun dosegel za trenotek velevažen vspeh : navezal je s tem katoliško ljudsko stranko popolnoma na-se in jo tako pridobil za nespremenjene nagodbene predloge. Katoliško - narodna stranka bi v drugih razmerah vstop barona Dipaulija v ministerstvo z veseljem pozdravila. Kajti baron Dipauli, kot voditelj katoliške ljudske stranke, v kabinetu, po-menja približanje vladne smeri katoliškim načelom. In uprav baron Dipauli je najspretneji in najodločneji nositelj ideje modernega političnega katolicizma. Njegovo versko prepričanje je kri-stalnato čisto in iz njega izvaja z železno doslednostjo vse posledice v zasebnem in javnem življenju. S tem se združuje v njegovem političnem delovanju posebna taktična spretnost. Brez predsodkov je v stanu transigirati na vse strani, zato so njegova pota mnogokrat silno zamotana in za navadnega umrljivega včasih nerazumljiva — vedno pa vodijo v smeri jednega velicegacilja: do popolne zmagekatoliške ideje v naši Avstriji. Opravičeno bi torej vstop Dipaulija v kabinet moral vzradostiti vsacega katoliško mislečega Avstrijca in vzlasti tudi slovensko katoliško-na-rodno stranko, — če bi se ta vstop ne bil izvršil ravno v sedanjem kritičnem trenotju. Danes pa obžalujemo, da se je to zgodilo, kajti baron Dipauli, kot trgovinski minister, bode v prvi vrsti imel zastopati nagodbene predloge, katoliško-narodni poslanci pa bodejo morali trgovinskemu ministru Dipauliju vladne nagodbene predloge odkloniti, kajti nemogoče je, našemu kmetskemu ljudstvu naložiti nova teška bremena, kakor zahtevajo vladne predloge. In poslednje padejo, kakor hitro jih odklonijo katoliško - narodni poslanci, katerim se še gotovo vsaj nekateri drugi poslanci iz zveze pridružijo, s tem pa pade tudi Thunovo ministerstvo, kajti večina je odvisna od 5—6 glasov. Obžalujemo toraj, da se bode baron Dipauli, dični voditelj katoliškega gibanja v Avstriji, skoraj gotovo obrabil v kratki kritični dobi. Mi pa tega ne moremo zaprečiti, kajti: »S a 1 u s rei publicae suprema lex e s t o ! « Državni zbor. Dunaj, 5. oktobra. Državni zbor je pričel delo, in svet se čudi. In vendar je jasno, ko beli dan, da državni zbor nima druzega namena, kakor da dela. Obstruk- cija je vsem se v živem spominu, istotako slovesne prisego nemških zastopnikov v llebu in na mnogih shodih, da ne pride do dela, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb in ne da popolnega zadoščenja užaljenemu nemškemu narodu. In danes se le vrti mlinsko kolo, sicer počasi in šepavo, dokler mu ne zmanjka vode. Levičarji namreč morejo vsak dan vreči v žleb poleno in kolo se ustavi. To sluti vlada, in zato se trudi, da si pridobi večino, na katero bi se mogla zanašati v vsakem slučaju. Ker je odstopil trgovinski minister dr. Baerenreithcr, vlada ne more računati na ustavoverne veleposestnike in je navezana edino na desnico, na katero se hoče opirati, kakor se je grof Thun v seji in pri drugi priliki izjavil. Vprašanje pa je: Ali ostane večina solidarna in ali bode mogla skozi drn in strn za vlado? Ivonstelacija je danes pač taka, da je solidarnost desnice nujno potrebna in da je zbrana polnoštevilno in pripravljena na vse eventualnosti. Ali pa more desnica brezpogojno prevzeti nalogo, dolžnosti in odgovornost vladne večine? To je vprašanje, katero stavlja vlada in je predmet resnim posvetovanjem. Ako je res, kar poročajo razni listi in se čuje med poslanci, da bi v skrajnem slučaju morala desnica glasovati tudi za neizpre-menjeno nagodbo, kakoršna je v načrtu, potem jako dvomimo, da bi se večina hotela žrtvovati ter prevzeti vso odgovornost za škodljive posledice v teku prihodnjih 10 let. Istina je, da se vlada že ta teden preosnuje in spopolni iz krogov desnice. Toda to ne more in ne sme biti odškodnina za neprecenljivo moralno in gmotno škodo, katero bi imela na vesti večina. Recimo, da bi Jugoslovani dobili v ministerstvu svojega zastopnika. Bila bi to res velika pridobitev, o kateri Slovenci in Hrvatje do minolega tedna niti sanjali niso. Kdo pa jamči, da se nova vlada vzdrži vsaj skozi nekaj let, skozi dobo, v kateri bi bilo mogoče pripraviti trdna tla za nov zistem, osi-gurati si vse pogoje za gotovo bodočnost? Slovenci in primorski Hrvatje se boro za svoj obstanek, za svoje življenje, a tega si ne rešijo z drobtinami, z dvema ali tremi slovenskimi uradniki, s slovenskimi razpravami pri graškem nad-sodišču ali recimo s podaljšanjem dolenjske železnice do hrvaške meje. To so zahteve, katere bi nam morala izvršiti vsaka vlada brez nadaljnih pogojev. Doslej so res morali biti slovenski zastopniki veseli, ako so mogli izposlovati vsaj take malenkosti. Toda prvi namen je in ostani, da rešimo narod v celokupnosti, da postavimo trdne meje na severu in jugu, preko katerih ne bodeta mogla prodirati naša nasprotnika. To pa je mogoče, ako od zgoraj pritisne trdna, brezozirna roka, da čutijo vsi organi do zadnjega davčnega iztirjevalca, da veje druga sapa, ki čisti zrak po raznih uradih. Ali moremo to pričakovati že sedaj od vlade? Ali so razmere v toliko dozorele, da bi bil v kratkem času mogoč tak prevrat? To so vprašanja, na katera je težko odgovoriti, ker se še vedno sučemo v vrtincih prohodnega stanja. Na trnjevi poti imamo na vsak korak tisoč ovir, katerih vlada niti ne vidi, ker se skrivajo v raznih kotih velikanskega birokracijskega stroja. Ako dobe naši zastopniki take garancije, da bode mogel Slovan na jugu politično in gmotno prosto dihati in zreti v gotovo bodočnost, potem bodo vedeli, kaj jim je storiti. Sicer pa odgovarjamo: Timeo Danaos et dona ferentesl V jednakem položaju so Čehi. Res, da je njihov položaj neprimerno ugodnejši od našega, toda v programu svojem imajo premembo nagodbe in melius, to so poslanci obljubovali na raznih shodih, to je celo sedanji finančni minister dr. Kaizl kot poslanec označil kot conditio sine (jua non. In danes naj bi oni češki poslanci, ki zastopajo kmečke okraje, glasovali za nagodbo tout prix ? Da, levičarji to očitajo desnici, da se bode v odločivnem trenotku vrgla vladi pod noge. Včeraj je poslanec Kaiser navajal iz »Slov. Naroda« odstavek, ki pravi, da Slovenci lahko glasujejo za nagodbo, saj bodo troške neugodne nagodbe plačale le bogate dežele, kakor so Češka, Moravska, Šlezija in Nižje-Avstrijska. Levičarji so se seveda lahko krohotali tej naivnosti ; ali se pa bodo, ko pride odločivni trenotek, o tem dvomimo. Prvo branje nagodbenih predlog se je torej v ponedeljek pričelo in utegne biti končano jutri, ko govori le šo gener. protigovornik. V dvadnevni debati sta se od raznih govornikov le finančni minister in dr. Menger stvarno pečala z nagodbo. Finančni minister je bil v vidni zadregi, ko je moral braniti svojega adoptivnega otroka. Naglašal je sicer potrebo nagodbe in dobre njene strani za skupno državo, toda govoril ni kot poslanec, temveč kot minister, ki ima vezane roke nasproti ogerski vladi. Priznal je, da obseza načrt za Avstrijo mnoge neugodnosti, a dostavil, da spremembe niso nemogoče. Dr. Lccher, Kaiser, Millesi in Girstmayer so s svojimi govori vzbujali jako malo pozornosti. Večinoma stvarno je o podrobnostih nagodbenih vprašanj govoril dr. Menger, seveda z opozicijo-nalnega stališča. V današnji seji so govorili doslej dr. Roser, Schlesinger, dr. Lueger, Noske in Ilannich. Dr. Lueger je povedal marsikatero resnico glede popustljivosti avstrijskih vlad nasproti Mažarom, kajti istina je, da so Mažari doslej še vse dosegli, kar so zahtevali. Toda gospod Lueger je opustil dostaviti, da so bili Nemci, ki so ustvarili dualizem in za Avstrijo toli neugodne razmere jedino le z namenom, da vzdrže svojo hegemonijo. In sedaj, ko niso dosegli svojega mmena, zahtevajo od Slovanov, naj popravijo na mah vse, kar so zakrivili Nemci. Zadnji govornk n bil dr. Chiari, nato predlaga posl. Gsecz v imenu desnice konec debate, a Kaiser zopet glasovanje po imenih o tem predlogu. 1'redlog večine, da se konča debata o prvem branju nagodbenih predlog, je bil vsprejet s 189 proti 149 glasovom. Govornikov je bila vpisana še dolga vrsta, a levičarji so sc stisnili okolu vogla ter molčali. Koncem seje je p slanec vitez Bcrks stvarno popravil predbacivanjo poslanca Kaiserja, ki je včeraj skušal osmešiti 'oveiiHko poslance, češ, da bodo glasovali za vsa,, nagodbo, ker so slovensko-hrvatske pokrajine itak pasivno in čutijo bremena neugodno nagodbe le bogatejše deželo. Posl. vitez Berks je naglašal, da slov. poslanci ne odobravajo dotičnega članka v »Narodu« in niso ž njim v nobeni zvezi; sicer pa je »pasivnost« relativen pojem, ker treba v račun uzeti tudi vojna bremena. Posl. B i a n k i n i konstatuje, da je Dalmacija le vsled tega pasivna, ker so jo vse vlade doslej zanemarjale v vsakem oziru in ker so stroški za stražo na meji razmerno mnogo višji. V jutrišnji seji bode torej govoril še glavni protigovornik in zbornica izvoli odsek, ki bode imel nalog pretresati nagodbene načrte in staviti zbornici svoje nasvete. Govori se, da predsednik dene na dnevni red kot prvo točko vladno predlogo glede uravnave plač državnim služabnikom. Politični pregled. V Ljubljani, 0. oktobra. Poslanska zbornica je v včerajšnji seji končala splošno razpravo o prvem branju nagodbenih predlog, kakor je sklenila desnica in je predlagal njen zastopnik vitez Ja\vorski. Dotični predlog, ki meri ob jednem na to, da se izvoli odsek 48 članov, ki bo pretresal nagodbene predloge, vsprejet je bil pri imenskem glasovanju s 189 proti 149 glasovom. Govoril bo toraj v današnji seji le še glavni proti- in morda tudi glavni zagovornik, potem bo pa rešeno prvo branje in cela zadeva izročena odseku. Stvar se je izvršila skoro brez vsega hrupa in mirno, da se je lahko na prvi hip pokazalo, kaj se je zgodilo v levičarskem taboru. V današnji seji se toraj nagodbena razprava v prvem branju dovrši, potem pa pride na dnevni red vladna predloga o regulaciji plač državnih slug, nekaj zasilnih naredeb, ki so v zvezi s proračunskim provizorijem, ter mogoče že tudi ministerske zatožnice. Tak dnevni red je določil predsednik koncem včerajšnje seje, ustrezajoč želji levičarjev. Zopet značilno. Ministerska kriza ti Avstriji rečena. Včerajšnji dunajski uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika grota Thuna in trgovinskega ministra dr. Baern-reitherja, s katerim cesar vsprejemlje ostavko poslednjega. Ob jednem se pa že z vso gotovostjo poroča in se že tudi oficijelno potrjuje, da je imenovan naslednikom v trgovinskem ministerstvu član katoliške ljudske stranke baron Dipauli. S tem je torej kriza poravnana in grof Thun se lahko zopet malo oddahne. Dr. Baernreither povrnil se je sedaj zopet v naročje svojih zvestih tovarišev, ki so ga s svojo taktiko prisilili, da je ostavil Thunovo ministerstvo. Prorokovalo se je povodom demisije Baernreitherjeve mnogo o spremenjeni taktiki nemških levičarjev, posebno pa liberalnih veleposestnikov ter se splošno trdilo, da bo levica dobila s tem prosto roko za nadaljevanje obstrukcije. To je deloma sicer resnično, toda gotovo je, da se velik del nemških levičarjev, posebno pa somišljeniki dr. Baernreitherja ne bodo dali zapeljati od radikalne klike, marveč bodo tudi nadalje zvesti privrženci vlade, ako jim le obljubi kako malenkost, ter glasovali konečno tudi za nagodbo. V tem slučaju pa odpadejo potem vse druge kombinacije in grol Thun si bo vesel mel roke, da je tako po ceni rešil se iz neprijetne zagate. Notranje politični položaj je sedaj do cela pojasnjen. Združena levicajki je dosedaj nadaljevala posebno vrsto obstrukcije, ki pa ni bila nič manj nevarna, kakor ona v zadnjih dveh zasedanjih, je kdo ve iz kakih nagibov skrila 3voje kremplje ter se ponudila Thunovi vladi za poslušno deklo, akoravno ni v vladi več zastopan njen somišljenik. Po našem mnenju je dovedel levičarje do tega koraka jedino le strah pred slovansko klerikalnim parlamentarnim ministerstvom, s katerim je baje pretil grof Thun levičarjem. Do tega pa seveda v Avstriji ne sme priti, dokler bo na avstrijski zemlji raztezal svoje veje kak nemški hrast, in da se to prepreči, smejo levičarji sncsti dano besedo, ter glasovati za nagodbo tudi tedaj, ko bi se naši polovici naložilo vseh sto odstotkov. Grof Thun je bil pa tudi zadovoljen s spremenjeno taktiko levičarjev, tembolj, ker se mu sedaj prav nič ni treba ozirati na po-stulate Jugoslovanov in mu je vse jedno, kaj počne ta skupina, ker jih več nujno ne potrebuje. Poljaki mu ostanejo zvesti do zadnjega, Čehom treba obljubiti le kako ministersko mesto, kato- liška ljudska stranka je sedaj privezana z dvemi ali tremi vezmi in levičarji, vsaj potrebno število, so se mu uklonili, tako da ima sedaj popolnoma dovolj. Tako skovana večina bo vsprejela nagodbo, kakoršno bodo hoteli Mažari in grof Thun je rešen vseh nadlog in težav. Za vse drugo se pa mož ne bo brigal. Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj svojo prvo sejo, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Thun. Načelnikom je bil izvoljen, kot že omenjeno, grof Schonborn, njegovim namestnikom vitez Jauorski, za poročevalca je kot vselej odbran svetnik Beer in za zapisnikarja poslanec Povše. Takoj nato bi bila morala deputacija preiti v meritorno razpravo, toda mesto tega se je vršil daljši razgovor o želji grofa Thuna, naj se odlože razprave avstrijske deputacije, češ da se bo sicer opravičeno dvomilo nad delavnostjo parlamenta ter mislilo, da se dela le na videz in da je prenehanje obstrukcije novo bojno sredstvo. Svetnik Beer je nasprotno zastopal mnenje, naj deputacija takoj prične razgovore in se njeni člani poprej zjedinijo o zahtevah ter o kvoti, potem naj se vrši skupna seja v Budimpešti še le v ponedeljek. Izvajanju ministerskega predsednika se je protivil tudi delegat dr. Stein-\vender ter rekel, da grof Thun išče le prilike, kako bi mogel proglasiti parlament kot za delo nezmožen. Konečno je pa večina seveda le pritrdila vladni želji, ob jednem pa tudi določila, da se vrši prva skupna seja v ponedeljek. JDreyfus-Esterhazy. Zopet sta na dnevnem redu ta dva moža, našel se je v židovskih krogih nov dokaz za Dreyfusovo nedolžnost in Ester-hazyjevo krivdo. To potrjuje prvič pismo znanega pesnika Bjornstjerna Bjornsona, katero objavlja glavna zagovornica Drejfusova, dunajska Židinja »N. Fr. Presse«, in pa izjava nekega »odličnega nemškega diplomata« napram dopisniku mažar-skega lista »Budapesti Hirlap«. Tudi v tej se zatrjuje z največjo sigurnostjo, da je Dreyfus popolno nedolžen. O prvem pesniku, ki je nekoč primerjal »jetnika na vražjem otoku« z Nazarejcem, je že itak znano, da mu je ta zadeva zmešala popolnoma vso pamet in sedaj v svoji blaznosti ne misli na druzega, nego na Dreyfusovo nedolžnost. Malo bolj jasno pa je odgovoril nemški diplomat na vprašanje, ali računa na možnost izvedbe Drey-fusove revizije. »Na vsak način, je baje odgovoril ta mož, Brisson je jedini, ki bo izvedel to delo, ki ima zato potrebno zmožnost in tudi voljo. Z gotovostjo lahko trdim, da bo Dreyfus tekom dveh ali treh dnij ostavil sedanje bivališče in se vrnil v Francijo. Glavni krivec je Esterhazy, Picquard pa mož poštenjak«. — Le nekaj je pozabil diplomat dostaviti, namreč to, ali se štejejo oni dnevi od onega slovesnega trenotka, ko je izustil te besede, ali pa od tedaj, ko se reši revizija. Diplomat in vsi židovski krogi najbrže o tem niso zadostno poučeni. Sprememba v kitajski vladi. O tem taj-nostnem preobratu so došla v poslednjem času zopet nekatera poročila s Kitajskega, ki pojasnu-jejo silovito smrt cesarjevo. Poročila dohajajo iz Shanghai-ja, vendar pa si nasprotujejo glede načina smrti. Na jedni strani se trdi, da so cesarja zastrupili ali obesili, drugi pa zagotavljajo, da so ga usmrtili z razbeljenim železom. Tudi so na-glašali, da nameravajo evropske velevlasti cesarico odstaviti ter prijeti Li-Hung čanga in druge radi umora cesarjevega. Seveda je ta vest najbrž popolno neosnovana. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 5. oktobra. Pričetkom današnje redne seje poroča župan, da je v ime mestne občine položil sreberen venec na krsto pokojne cesarice Elizabete ter da je za izraženo sožalje mestnega zbora prejel potom deželnega predsedstva Najvišjo zahvalo. Ob jednem omeni tudi, da je istim potom došla Najvišja zahvala za izraženo čestitko povodom cesarjevega rojstvenega dne. Odbornik Š u b i c pri tej priliki še jedenkrat omenja žalostnega vtisa, ki ga je provzročil nečloveški zločin, ter v spomin na preblago ccsarico stavi nastopni nujni predlog: 1. V hvaležen spomin na Nj. Veličanstvo cesarico Elizabeto in držeč se preblagih namenov Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Fran Josipa I. se določi za dobo 10 let, t. j. od šolskega leta 1899—1900 do šolskega leta 1908/09 letni znesek 200 gld. kot podpora ta deklice, ki so žele v umetnih ženskih ročnih delih povspeti do višine sedanjega časa. 2. Pravico do te podpore, ki se podeli za celo učno dobo, imajo absolventinje tukajšnje strokovne šole za umetno vezenje in Čipkarstvo, ki vstopajo na dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, ali na kako drugo jednako dunajsko državno šolo. 3. Pri oddaji te podpore imajo v Ljubljano pristojne prosilke prednost pred drugimi kranjskimi prosilkami. 4. Magistratu se naroča, da vse potrebno ukrene glede financijelne strani te podpore, glede obvestila visoke vlade in vsakoletnega razpisa. — Predlog se vsprejme soglasno in brez debate. Nadalje naznani župan, da je storil potrebne korake, da dobi časniški ekspedit pri tuk. poštnem uradu dvojezični pečat in da se izklicevanje postaj južne železnice na Kranjskem vrši tudi v slovenskem jeziku. Pekovskim mojstrom Pauerju, Bizjaku in Jenkotu se je dovolila podpora po 50 gld., da se jim omogoči obisk dunajske razstave. Ker pa je obiskal razstavo poslednji na lastne stroške, seje podelila tretja podpora pekovskemu mojstru J. Podržaju. Nadinžener Žužek poroča, da se je pri napravi novega rastlinjaka v Tivoli pokazalo, da sedanje kurišče ni več rabno za novi rastlinjak, marveč je treba novega železnega kurišča ter popraviti dimnik. Vsled tega predlaga nujno, naj se pri tvrdki Bruckner & Co. v Gradcu naroči novo kurišče za znesek 1679 gld, 96 kr. ter dovoli za popravo dimnika in pleskanje vsega železa svota 413 gld. 42 kr., torej skupno 293 gld. 38 kr. — Predlog se vsprejme. Nadinžener Duffe predlaga, naj se ob desni strani Lingarjevih ulic do Medarskih ulic napravi asfaltni trotoar za svoto 430 gld. 98 kr., katere tretjino pa morajo povrniti dotični hišni posestniki. — Predlogu se pritrdi. Prošnji posestnika Fr. Dolenca na Poljanski cesti, na čegar posestvu je vknjiženo 3300 gld. 3 odstotnega obrestnega posojila za brezbremenski odpis sveta, ki ga je odstopil v cestne namene, se ugodi, ker ni za mestno občino nobene nevarnosti. Poroč. odb. dr. Tavčar. V upravni odbor mestne hranilnice se za dobo od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1901 izvolijo nastopni člani, in sicer iz občinskega sveta : Gogola Ivan, dr. Hudnik Matija, Klein Ant., Lenče Josip, Mally Fran, Pavlin Fran, Svetek Anton, Velkovrh Ivan, Zabukovec Jakob, dr. Požar Lovro; iz meščanov: Borštner Vinko, Gorič-nik Fran, Kollman Fran, Petričič Vaso, Polec Jul., Rohrman Viktor, Terček Fran, Trtnik Fran, Urbane Feliks, Malenšek Martin. Bivšim se živim članom upravnega odbora se izreče zahvala. Prošnja »slovenskega učiteljskega društva« za prispevek k potnim stroškom treh društvenikov za obisk dunajske razstave po 30 gld. je postala brezpomembna, ker je že profesor Leveč prejel potrebno svoto v ta namen. Poročevalec odbornik Zabukovec. Isti odbornik poroča o prošnji »Unterstiitzungs-verein far durftige und \vurdige Horer der Rechte der k. k. Universitiit in Wien« za prispevek k jubilej ski ustanovi za pravoslovce, ki se odkloni.— Jednako se odkloni prošnja društva »Austria« v Norimbergu za subvencijo, o kateri poroča odbornik M a 11 y. Na dopis finančne prokurature glede vknji-ženja Al. Supevčevi dovoljenega 3odstotnega posojila 4000 gld. za državno brezobrestno pona-predščino 8000 gld. na njeni hiši se sklene, izplačati posojilo tudi tedaj, ako je vknjiženo na drugem mestu. Por. odb. dr. Stare. Odbornik Žužek poroča o vredbi nivela od Valvazorjevega trga do vogla Gogolove hiše, ki je nujno potrebna vsled prenizkih nivelov pri Vel-kavrhovi in Goriupovi hiši. Dotični predlogi se vsprejmo, vendar odb. Lenče svetuje, naj se v bodoče bolj pazi pri določevanju nivela, da ne bo pozneje nepotrebnih stroškov. Odbornik Gogola pa graja nenavadno počasnost pri gradnji kanala na Rimski cesti. Župan pojasni, da je temu kriva kranjska stavbinska družba, ker ni dala dovolj delavcev, deloma pa izredna globočina in voda. Glede delavcev je že opetovano opozoril družbo in se nadja, da bo sedaj odpomogla temu nedo-statku. Prizivu posestnika dr. Munde v zadevi zgradbo nove hiše poleg sedanje na Rimskej cesti se ugodi, ker je projektovani prostor 5 kvadr. metrov le zračni preduh in ne služi kot dvorišče. Por. odbornik Pavlin. Daljša razprava se vname o prizivu Iv. Graj-žarja proti sklepu mestnega magistrata glede zgradbe hleva pri njegovi novi hiši na Dunajski cesti, o kateren) poroča isti odbornik. Grajžar namerava prirediti hotel, k temu pa na sosedni parceli sezidati hlev z gospodarskim poslopjem ob Predilnih ulicah, za katere je določen strnen zistem, po predloženem načrtu bi pa bil prostor ob teh ulicah nezazidan in bi bil le majhen kos vrta mej ulico in hlevom. Poročevalec predlaga, naj se prizivu ne ugodi. Njegov predlog je podpiral odbornik Subic. Ugovarjal mu je v ime odsekove manjšine odbornik Žužek, katerega sta podpirala odbornika Turk in dr. Tavčar. Vsi ti govorniki so naglašali, da proti predloženemu načrtu ne govore zdravstveni, ne stavbinski oziri, ker je dovoljena po stavbinskem redu tudi taka izprememba, ter da bi Grajžarju vsled tega neprimerno narasli stavbinski stroški. Pri glasovanju je bil vsprejet z majhno večino predlog odbornika Žužeka, naj se prizivu ugodi in dovoli stavba po predloženem načrtu, vendar pa je župan razveljavil ta sklep, ker nasprotuje določbi glede zidanja hlevov. Odbornik dr. Požar predlaga, naj se ob južni železnici na Blei\veisovi cesti napravi lesena ograja v dolžini 170 metrov ter poveri to delo najcenejemu ponudniku Pr. Pustu za znesek 336 gld., čemur se pritrdi. Posestnici Ivani Stern na Emonski cesti seje naročilo, naj facadira svojo hišo tudi na severni strani. Proti temu odloku je vložila priziv, o katerem poroča odbornik Žužek. Njeni želji se ugodi proti temu, da se zaveže izvršiti to delo takoj, ko bo otvorjena novo projektovana cesta ali pa regulirana Emonska cesta. (Konec slždi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 6. oktobra. (Orijeutalska fautastiška kombinacija.) Židovski žurnalist Penižek že zopet straši po židovsko-liber. listih. Kar na mah je vrgel ime dr Ferjančiča v razne židovsko liber. liste kot morebitnega slovenskega ministra. Seveda ni na stvari nič resničnega, gre se namreč le za židovsko-liberalno mahinacijo, s katero se hoče dr. Ferjančič v ospredje spravljati, kakor da bi bil on zaupnik slovenske delegacije. No moremo misliti, da bi grof Thun tako malo poznal naše razmere, da bi na kako tako kombinacijo zamogel resno misliti. Vedeti marveč mora, da bi tak korak imel kot neposredno posledico najostrejo opozicijo katoliško - narodne stranke, kajti tega nikakor ne smemo dopustiti, da bi se povsod prezirala naša večina v slovenski delegaciji. Vlada ima, če se hoče ozirati na Slovence, zadosti resničnih zaupnikov ogromno večine slov. naroda na razpolago, da jej ni treba posezati po osebi, koje ime v resni kombinaciji bi občutila kat. narodna stranka kot vdarec v svoj obraz. (Presvetli gospod knez in škof) se je včeraj zvečer vrnil s kanoničnega potovanja na Dolenjskem. Birmancev je bilo v Šentjerneju 611, na Raki 615, v Leskovcu 541, na Trebelnem 352, na Mirni 133, na Čatežu 99, v Št. Lovrencu 139, v Trebnjem 611, na Krki 647, v vsem skupaj 3748 (Dopolnilna deželno - zborska volitev) v volilni mestni skupini Kranj - Škofjaloka namestu pokojnega posl. Globočnika je razpisana na 26. okt. 1.1. (Kanonično vmeščena) sta bila včeraj čč. gospoda Simon Ažman na / pnijo Studenec in Vaclav Vondrašek na župnijo Ambrus. (Koiikurzui župnijski izi danes dovršili gg. Janez Iiladnik, vikar Črnem Vrhu, Fr. Indof, kapelan v Prečini; Jaklič Karol, administrator v Prežganju; Košir Fr., kapelan na Vrhniki; Krumpestar Fr., administrator pri Sv. Gregorju, in Pavlovčič Jak., administrator v Suhorju. (Katoliško slovensko politično iu gospodarsko društvo s sedežem v Jareniui) priredi prihodnjo nedeljo dne 9. oktobra v proBtorih Stefličevih v Jarenini svoje ustanovno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor i*osp. dr. Rad. Pipuša, odvetnika v Mariboru. 3. Razlaganje pravil. 4. Vsprejemanje udov. 5. Volitev odbora. 6. Poročilo deželnega in državnega poslanca gosp. Fr. liobiča o delovanju v Gradcu in na Dunaju. 7. Slučajnosti. Potem prosta zabava s petjem. — Začetek ob '/,4. uri popoludne. — To prvo politično društvo v obsežnem okrajnem glavarstvu mariborskem, ki obsega župnije, ki leže na severu od Maribora ob jezikovni meji, utegne za tukajšnje slovensko ljudstvo, katero vedno bolj propada tu ob meji v narodnem in gospodarskem oziru, postati velikega pomena. Naj bi se le vsi poklicani rodoljubi takoj lotili dela pri društvu, ki bo v svojem okrožju prirejalo shode in dra-milo ljudstvo iz narodne zaspanosti in nezavednosti ter ga napeljavalo k izboljševanju vedno bolj propadajočega narodnega gospodarstva. (Imenovanje.) Nadučitelj v Kamniku g. Fr. S p in tre je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru. (Na Brezji) bodo imel prevzvišeni knez in škof v nedeljo 9. t. m. sveto mašo in pridigo o priliki slovesnega nastavljanja frančiškanov v novem samostanu. (Sadna razstava na I. mestni šoli.) Vodstvo I. mestne šole v Komenskega ulicah je priredilo tudi letos lepo sadno razstavo. V pritličju je v omaricah razstavljenih in lepo razvrščenih 21 jabolčnih in 14 hruševih vrst. Nekatera jabolka imajo napise: »F. J. I « ali »Na zdar«, nekaterim je pa vtisnjena cesarska krona. Prelepo sadje sta razstavila g. Janko Ž i r o v n i k, nadučitelj v Št. Vidu, ki ga je pridelal na tamošnjem šolskem vrtu, in g. dr. Ivan Jan, magistratni tajnik, ki ga je pridelal na svojem sadnem vrtu v Gorjah. To sadno razstavo priporočamo v obisk vsakemu, ki se zanima za plemenito sadjerejo. (Z Gorenjskega.) Državnim našim poslancem glasno na uho! Gorenjsko železnico so začeli v zadnjem času s povdarkom imenovati — železnico agentov in letovičarjev, kakor bi nas poštenih davkoplačevalcev ne bilo. Mi smo kratki s svojimi dokumenti. Že zdavnaj ni bila, — kot v poslednjih letih — vrejena zveza z Ljubljano tako ostentativno in naravnost škodljiva ne samo našemu kmetu, temu stereotipnemu »plačaj davek in molči«, ampak tudi našemu meščanstvu in obrtnemu stanu na ljubo — bodimo odkritosrčni — raznim agentom in njih šefom! Kdor hoče, recimo, iz Kranjske Gore ali z Dovjega v Ljubljano po nujnih opravkih, da jih izvrši še isti dan, mora vstati zjutraj od 2.-3. ure in dospe v Ljubljano krog 6. ure. V tem času je doli vse zaprto. Ali naj zmrzuje naš pošteni davkoplačevalec po zimi v debelem snegu na ljubo štirim, petim agentom, ki hote zvezo z »blaženo« Italijo? Agent, kateremu »nese« vožnja, si bo že vedel vse vrediti brez škode, če se tudi mi Gorenjci vozimo pri belem dnevu kot pošteni ljudje ! In za letovičarje — potresni vlak je zdaj luc-us a non lucendo — kako se lepo skrbi celo poletje in zlasti še ob nedeljah in praznikih. Vlakov je kar na izbero! Le ta ubogi kmet, obremenjeni naš meščan in stradajoči obrtnik nima niti toliko pravice in ugodnosti pričakovati od matere države, da bi so pripeljal v Ljubljano pri belem dnevu in da bi ne prezebal v snegu in taval po gosti tami! Gg. poslanci! V duhu se peljite od Kranjske Gore, kjer so razni uradi, od Jesenic, kjer so velike tovarne, Radovljice z glavarstvom i dr., Kranja s cvetočim poljedelstvom itd. in videli bodete, kolika krivica se nam godi s sedanjim voznim redom! Proč s to spako, ki nam v obraz bije! Tudi to je za nas imenitno vprašanje! Gg. poslanci, ki ste v zadnjih dneh nekako bratovščino pili z vlado — ugodnejši v o ž n i red nam prinesite za »prešce« domov za sedaj ; kar po telefonu izvemo, moramo itak — plačati! (Krasne razgleduice za Prešernov spomenik.) Ravnokar so izšle razglednice z doprsno sliko našega Prešerna, posnete po modelu našega slavnega kiparja A. Gangla. Razglednice so krasno izdelane, predstavljajoče našega pesnika tako, da se lahko prištevajo med najkrasnejše slovenske razglednice. — Z ozirom na to, da je čisti dohodek določen za Prešernov spomenik, smo prepričani, da bo slovensko občinstvo iste z veseljem vporabljevalo. — Dobivajo se pri gospici Amaliji Jenko in gospici Ljudmili Roblek v Litiji (Kranjsko). Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je dragocenih mark iz vseh delov sveta doposlal in še obljubil gospod poštar Lucijan Ivovačič. Bog * ga živi! (Kmetijsko društvo v Podkorenu) rogistrovana zadruga z omejeno zavezo bo imelo 23. okt. ob četrti uri popoludne v društveni hiši izvanreden občen zbor. Na dnovnem redu so : izvolitev nadzorstva, razsodišča in prememba pravil. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v St Petru imela jo v mesecu septembru: sprejemkov........23S0-3S in izdatkov....... » 1842 35 tedaj denarnega prometa . . . gld. 4222-73 Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 1730-50, vzdignilo pa gld. 392 35 in je stanje konec meseca septembra gld. 31.576-72. Posojil se je dalo gld. 1450—, vrnilo pa gld. 78-— in je stanje gld. 27.245-—. Članov ima posojilnica 266. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 6. oktobra. Vest čeških »Narod. Listov", da „Slov. kršč.-nar. zveza" kandi-duje kako osebo za slovenskega ministra, bodisi dr. Ferjančiča ali koga druzega, je čisto navadna tendencijozna i z -najdba dunajskega korespondenta „Nar. List." in dunajskih židovsko-liberalnih no vin. Postopanje „Slov. kršč.-nar. zveze" v tej smeri je popolnoma nemogoče, ker b f t a k ukrep moral u č i n i t i t a k o j k r i z o v klubu in v večini. Dunaj, 6. oktobra. Po govoru generalnega govornika Fourniera je bil vsprejet predlog Javorskega. da naj se predloga o nagodbi izroči posebnemu odseku. Ta odsek zbornica izvoli jutri. Na to je sledila razprava o vladnem predlogu glede zboljšanja plač državnim služabnikom. Za ta predlog jo oglašenih 20 govornikov. — Levica je skušala obravnavanje zavleči, zahtevajoč, naj se njeni nujni predlogi istovrstno obravnavajo z vladnimi predlogi, a predsedstvo je odklonilo to zahtevo. 0 predlogu za zboljšanje služabniških plač so govorili poslanci Pro-chaska, Eisele, Schiicker; fin. minist. dr. K a i z 1, ki je dejal, da je sedanja predloga za sluge ugodnejša, nego je bila prejšnja ; vlada bo v ta namen potrebovala svoto 3 in pol mil. gold.; a zbornica bo morala vladi dovoliti vire, da pokrije te večje troške. Iz vrst opozicije so klicali ministru, da bo dohodninski davek večji, kakor je proraču-njen. To trditev je Kaizl zavrnil kot neosno-vano. — Posl. Pommer je predlagal, da se naj ta predloga vrši z vsemi mogočimi okr ajšavami. Za ta predlog je glasovala tudi desnica. Dunaj, 6. oktobra. Vlada zahteva od vladne večine, da glasuje za nespremenjene n a g o d b e n e predloge. Dunaj, 6. oktobra. Ko je prevzel D i -p a u 1 i trgovinsko ministerstvo , sta ga Thun in Kaizl natančno poučila o dogovorih avstrijske vlade z ogersko glede nagodbe, ter mu dejala, da o kakem zboljšanju predloge za Avstrijo ni govora, ker se je avstrijska vlada ogerski zavezala za nespremenjene predloge. Pravijo, da je ta vest tendencijozna. Dunaj, 6. oktobra. P r e o s n o v a ministerstva se izvrši tedaj, ako b i k a t e r i s e d a n j i h nemških ministrov n a s p r o t o v a 1 zahtevam desnice. Za sedaj misli vlada, da preosnova ministerstva ni nujna. Dunaj, 6. okt. Češki in poljski poslanci so imeli skupno posvetovanje, pri katerem so zahtevali od vlade, da naj izvrši p o-p olno jednakopravnost pri sodiščih v S lezi j i. Sedaj sodišča uradujejo le n emški. kar je proti naravnim in temeljnim državnim zakonom in kar napravlja slovan- skira strankam tudi veliko nepotrebnih koškov, ker morajo v mnogih stvareh skrbeti za prevode. Poslanci zahtevajo od vlade delati nato, da pridobi zakonom veljavo tudi v Sleziji. Dunaj, 6. oktobra. Mesto barona Di-paulija, ki je imenovan trgovinskim ministrom, bo izvoljen v kvotno deputacijo poslanec dr. Kathrein. — Deželni glavar dr. Ebenhoch je bil brzojavno pozvan iz Linoa na Dunaj. Dunaj, G. oktobra. Državni zbor je vsprejel predlog Javorskega, da se vladne nagodbene predloge izroče posebnemu odseku, brojecerau 48 članov. Dunaj, 6. oktobra. V prihodnjih dneh se avstrijska in ogerska vlada posvetujeta v Budimpešti o n a g o d b e ne in p r o v i z o r i j u, ker nagodbene predloge ne bodo v nobenem parlamentu pravočasno rešene. V ta namen pridejo z Dunaja Thun, Dipauli in Kaizl v Budimpešto. Carigrad, ti. oktobra. Včeraj so izročili poslaniki štirih velesil turški vladi skupno noto glede rešitve krečanskega vprašanja. Pariz, 6. oktobra. „Matin" poroča iz baje zanesljivega vira, da se bo glavni pro-kurator izjavil za revizijo Dreyfusove afere in se nadja, da se v istem smislu izjavi tudi kasacijski dvor, ker je revizija vsled novih dokazov nujno potrebna. Madrid, 6. oktobra. Admiral Cervera bo imenovan dosmrtnim članom senatske zbornice. Newjork, G. oktobra. „Herald" poroča, da je Aiac Kinley naročil članu mirovne komisije Dayu, naj takoj prekine posvetovanja. ako bi stavila Španija prevelike zahteve ali pa delo zavlačevala. V tem slučaju odposlali bi Amerikani v Evropo svoje brodovje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30t>'2 m. Cas opazovanja Stanje barometra v aim. Temperatura p® Celziju Vetrovi Nafcc o H .-2 M 9- P > .2 • 8 & CM s ^ „ 741 8 151 sl. szah. oblačno 0'0 739 8 737 0 128 19-7 al. svzli. sl. jug del. jasno jasno Sredma včerajšnja temperatura 15 4". za 3-2" nad uortoaloir. Jamčeno pristni « ■ v (jagodovec) 712 s-1 se dobiva pri tvrdki Ivi i an i & M i ii ti i k. V najem se takoj odda v nekem mestu na Gorenjskem dobro obiskovana s staro trgovino z vinom na debelo in z vso posodo. Tudi zaloga pive se pod ugodnimi pogoji takoj odda. 700 2-2 Poizvč se pri upravništvu „Slovenca". Peharija se takoj da v najem v Gorenji Vasi štev. 5 pri Škofji Loki. Več je poizvedeti ravno tam. 68« 3—2 inematograf Lumiere. V od podpisanega podjetništva najetem steklenem salonu kazine 706 3 (vhod skozi vrt) danes in vsak dan ob 5., 6., 7. in 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 10.. II in 12. uri dopoldne in ob 4. uri popoldne predstave s kinematografom Lumiere delniške družbe v Lyonu. I£sr Od torka, dne 4. oktobra 3 nov vspored: t. Panorama obale Saone (od parnika posneta), — 2. Izhod iz stolne cerkve v Milanu. — 3. Šola za mečevanje. — Nevihta na morji pri Opatiji. — 5. Sežiganje ljulike. — 6. Odhod 500 ciklistov. — 7. Kralj Umberto in kraljica Margherita v Monzi. — 8. Dianino kopališče v Milanu (na splošno zahtevanje). — 9. Podiranje zidu (na Dunaju več ko lOOOkrat predstavljano). — 10. Stolni trg v Milanu. — 11. Steeple-Chase dragoncev (na splošno zahtevanje). — 12. Prepir med ženami, ki ga prekine pes (komično). Vstopnina 20 kr. Otroci in vojaki 10 kr. (Sedeži.) Vspored brezplačno. X n <1 ii j i teden! Podjetništvo. * Teodor Slabai\ja, * srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, & priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnloo za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, ^^ da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si W obroke sam lahko določi. 386 52—19 W Pošilja vsako blago poštnine prosto. Takoj je mogoče nastopiti službo cerkvenika in organista v Revijah pri Kamniku. Rokodelci imajo prednost. ŽE "u, p a i is, arad v XT e v 1 j a. žito" 2-2 Leopold Rihar, župnik. Proda se hiša v Kranju v dobrem stanu s petimi zgornjimi sobami, spodaj pripravno za prodajalno, zadej vrt. Več pove gostilničar na Rodici št. 19 pri Mengšu. 705 3-2 CCS >oo co C* Ci ^ o e M rt o ter? S JS xi o O «n —'O c o o JS 2 Z " IS ca al n C a> s > 6» s S co o '■S S «>o c .M o-rt = a © o s a rt -r* C E 708 2-1 o M -o "tb c t« N O O C a> rt S s rt S o 5 © £ Oni dopustniki in nadomestni rezervisti sanitetnega oddelka št 8 in garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani, kateri se hočejo prostovoljno udeležiti slavnostne razdelitve jubilejsko-spominske kolajne (medalje) na dan 2 grudna 1898, naj to ustno ali pismeno tu sem naznanijo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1898. €. in kr. ^arnizijska bolnica v Ljubljani. Izrok v sklic ostalinsiti 11 upnikov. C. kr. okrajno sodišče v Ribnici poziva vse upnike, kateri imajo kaj terjati iz ostalin^ dne 31. avgusta 1898 z oporoko v Tržiču (Strugah) umršega Jožefa Šporer, posestnika v Tržiču št. 11, naj se pri tem sodišču oglasijo, svoje iskovine napovedo in dokažejo dne 21. oktobra 1S08. 1. ali do te dobe svoje prošnje pismeno vlože, sicer bi oni do ostaline, ako bi s poplačanjem naznanjenih terjatev pošla, ne imeli več nobene pravice, razen kolikor jim pristoji kaka zastavna pravica. €. kr. okrajno sodišče v Ribnici, dne 30. septembra 1898. 698 3 -3 Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po 4% odstotka brez odbitka rcntnega davka, katerega posojilnica sama iz svojega plačuje. 468 6-4 1 > u 11 a j 8 k a borza. Dn6 6. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrij. ' kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska z. 15 » 120 > 40 > 101 > 35 » 119 » 90 » 9S » 10 » 900 » - > 353 » 75 » 120 » 15 » 58 % 87V 11 > 70 » 9 > 53 » 44 > 05 » 5 > 68 » Dne 5. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . > » južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/„ 165 gld. — 158 » 50 194 > 75 99 » 25 138 » 25 131 » — 107 > 75 112 > — 98 > 50 98 » 20 — » — 179 » — 156 > 70 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 40 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Ge->6;s srečke, 40 gld..... Waldsi 11« > ve srečke, 20 gld. . . . Ljuh'j:in-ke srečke....... Akc.. 'Ti?lo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije F erdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3395 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 19 > 25 > _ . 80 > 20 . 60 > — . 22 > 50 . 154 » 80 r. 3395 > — . 419 > — . 72 > 75 . 109 > — . 175 > 50 . 173 > — > 12 kr.