Poštnina olačana v gotovini Leto LVII. V Uubliani, v petek, dne 12. jullia 1929 Št. 155 St. 2 Din Naročnina Dnevna maja za državo SHS mesečno 2_5 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljsko Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za inozemstvo MO D msM-LjV MZ.%^ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po l'30 in 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem n Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltar/evl ulici SI. 61111 HoUoplal se ne vračalo, nctranklrana •ilama se ne sprelemalo + Uredništva oJe/on St. 2050. upravnlštva št. 2328 Zopet Bolgarija Evropa je navajena na vesti, ki prihajajo iz Balkana o nemirih na jugoslovanski - bolgarski meji. Posebno je ona navajena na »nemire«, ki se redno vsako leto ponavljajo in dogajajo neposredno pred jesenskim zasedanjem Društva narodov. Bolgarska diplomacija je svojčas znala te »nemire« spretno izkoriščati. Na eni strani je na podlagi takih vesti, ki so jih plačani agenti trosili po svetu, poskušala vzbujati proti naši državi nezaupanje; na drugi strani je zopet dokazovala Evropi, kako krivične da so odredbe mirovne pogodbe, ki ne dovoljujejo Bolgariji toliko vojske, kolikor bi si jo želeli Ferdinandovi zastopniki. Vedno in vedno se je ponavljala trditev, da bolgarska vlada ni zmožna vzdržati v svojih mejah mir, češ, da je število beguncev iz Makedonije tako veliko, da je njihova organizacija tako mogočna, da vlada z njej na razpolago stoječimi varnostnimi organi ni mogoče zatreti njihovega gibanja. Ni se bolgarski diplomaciji sicer posrečilo, doseči spremembe omenjenih odredb mirovne pogodbe, kar je pač najbolj želela; pač pa se ji je posrečilo s takim tarnanjem že večkrat doseči podpore in posojila za »uboge begunce«. Evropa je s tem pokazala svoje usmiljenje in obenem dobro voljo, da stori vse za zaščito iniru v tem delu sveta. Bolgarska vlada pa je ta posojila in mednarodne podpore za begunce uporabila za oboroževanje razbojniških tolp, ki pod vidom nekakega nacionalnega idealizma ropajo in plenijo, ubijajo in vznemirjajo prebivalstvo v obmejnih krajih v vseh Bolgariji sosednjih državah. Ne samo naša država, tudi Romunija in Grčija so ponovno pred merodajnim forumom opozorile na ta dejstva in na tako izkoriščanje mednarodne dobre volje od strani sofijske vlade. In zdelo se je, da bodo vplivi predstavnikov evropskih držav imeli uspeh in da bolgarska vlada vsaj oficielno ne bo več podpirala nezakonitih organizacij in njihovega za splošen mir nevarnega delovanja. Kdor je tako mislil, se je ljuto prevaril in ni poznal bolgarske mentalitete, ki nima nič slovansko dobrohotnega in odkritosrčnega, marveč prevladuje krutost in zahrbt-nost tartarsko-azijskih značajev. Po kratkem presledku so nezakonite organizacije pričele s še bolj živahno akcijo. Obmejni incidenti so zopet na dnevnem redu. Izzivanja so vsakodnevna. Zahvaljujoč dejstvu, da so naše oblasti bile pravočasno obveščene o namerah makedonstvujočih razbojnikov in so meje zato dobro zastražene, so izostale žrtve prebivalstva na našem ozemlju. Naše oblasti so še pravočasno ukrenile vse potrebno, da naše prebivalstvo v obmejni pokrajini lahko v miru dela za svoje blagostanje. Upadi bolgarskih komitov v našo državo so zato odpadli, pač pa se jim je posrečil upad v Grčijo, kjer so po poslednjih vesteh izvršili med prebivalstvom pravi pokolj in ropanje. Med tem ko te razbojniške čete izvršujejo ta svoj rabeljski posel, pa je bolgarska vlada, njena diplomacija in ves propagandni aparat pridno na delu, da z neresničnimi vestmi in z obrekovanjem vrže vso odgovornost na sosednje države. Ni dneva, da ne bi bolgarska uradna agen-ca razširjala vesti o ubojih bolgarskih kmetov na ozemlju sosednih držav ali o napadu na bolgarske čete. Bilo bi odveč, če bi morali odgovorni faktorji vsakodnevno demantirati te vesti, ki jim v Evropi le malokdo veruje. Vendar pa smatramo, da bo potrebno proti takemu nelojalnemu delovanju storiti krepkejše ukrepe. Naša država je doslej še vedno izvršila vse svoje obveznosti. Imeli bi sicer vzroka dovolj omejiti se proti Bolgariji s kitajskim zidom, pa smo vendar s piratskimi protokoli ugodili vsem željam bolgarske delegacije, šli smo pri tem celo preko običajnih meja dobrohotne popustljivosti, ki je v navadi samo med dobrimi prijatelji. Za odgovor smo dobili perfidnosti, še močnejše napade in famozno amnestijo krivcev za vse gorje, ki ga je srbsko prebivalstvo doživelo med bolgarsko okupacijo južnih krajev. Odločno protestiramo proti neresnicam, ki jih širi bolgarska vlada in še bolj odločno zahtevamo, da se stori vse, da se tudi Bolgarija prisili na spoštovanje mednarodnih pogodb in da lojalno izvrši mirovne pogodbe. Bivši prestolonaslednik Karel pride na Bled? Dunaj, 11. jut. (Tel. »Siov«.) Tukajšnji listi poročajo iz Londona, da se bo v prihodnjem času prav gotovo sestal bivši prestolonaslednik Karel s kraljem Mihaelom na Bledu. Briand za ustanovitev Panevrope Senzacionalna vest pariškega tista — Še letos naj se skliče splošna konferenca evropskih držav -- Po ameriškem vzgledu osnovane združene države Evrope bi takoj rešile vprašanje Anschlussa in manjšin — Skepsa drugega pariškega lista Pariz, 11. julija. (Tel. »Slov.«) »L'Oeure« in »Echo de Pariš« prinaša senzacionalno vest, da hoče Briand slovesno apelirati na vse evropske države k ustanovitvi združenih držav evropskih. — Tozadevni konstruktivni predlog misli predložiti že na septemberskem zasedanju Društva narodov. Predlagal bo še za to leto sklicanje splošne konference vseh evropskih držav. »L'Oeure« piše, da bo ta načrt rešil mnoga težka vprašanja. Tako sc bo lahko Avstrija priključila namesto Nemčiji evropskim združenim državam. Briandov načrt je logična in harmonična posledica locarnskih pogodb. Ustanovitev združenih držav evropskih je za vse evropske narode gospodarska potreba. Nora država bo slonela na zgledu Združenih držav ameriških. Ko se bo enkrat Evropa združila gospodarsko, bo tudi nastala resnična politična vez. Nadalje piše »L'Oeuvre«, da je o tem načrtu Briand že dolgo sanjal in da je sedaj prišel čas, ko lahko te sanje uresniči. Njegov načrt je nastal po dolgotrajnem premišljevanju in je v popolni meri upravičeno upanje, da bo spravil s sveta vsa današnja težka gospodarska in nacionalna vprašanja, predvsem vprašanje »Anschlussa« in manjšinski problem. Po mnenju lista je pridobil Briand za svoj predlog že veliko število evropskih vlad, ki so zainteresirane v Društvu narodov, kajti jasno je, da bo slonela konstrukcija evropskih združenih držav začasno na arhitekturi Društva narodov. Za septembersko zasedanje pričakuje Oeuvre« popoln uspeh Briandovega predloga. V »Echo de Pariš« označuje Pertinax to iniciativo Brianda kot pravljični grad. Briand da je sedaj uvidel težke posledice svoje neprevidne locarnske politike in da smatra radi tega sedaj za potrebno, gigantsko pretiravati svoje stare načrte. Ker je danes Francija prisiljena uzdati, jo hoče Briand slikati kot žrtev v službi plemenitega ideala. Briand da si osvaja program II. internacionale, ki je istočasno tudi program nemške revanše. Vsem težkim vprašanjem, vprašanju Porenja, uničenju francoske armade, predčasnemu razoro-ževanju, oslabitvi zavezniškega sistema med Francijo in manjšimi državami, priključitvi Avstrije k Nemčiji, reviziji Verzajske pogodbe, vsem tem težkim problemom se hoče Briand izogniti s svojim novim načrtom. Gotovo ni slučaj, da so se objavile vesti o Briandovem načrtu ravno pred otvoritvijo velike parlamentarne debate o reparacijah in dolgovnem vprašanju. Gotovo služijo te vesti, prepričati francoske levičarske stranke o miroljubnih namenih francoske zunanje politike k pomiritvi in učvrstenju položaja Poincarejevega kabineta v ratifikacijski debati. Gotovo ni slučaj, da se ravno danes čujejo pametne besede v zadevi porenjskega vprašanja od strani desničarskih listov. Tako meni Herve v »Victoire«, da je treba staviti kot pogoj izpraznitve Porenja sledeče: Kakor hitro se vrne v Nemčijo cesar, ali kakor hitro skušajo Hohenzollernci državni udar proti nemški republiki, se mora Porenje zopet zasesti. Celo francoski socialisti in radikali bi v tem slučaju kot prvi zahtevali zo-petno zasedbo Porenja. Brez vsakega dvoma je, da bo novi Briandov načrt našel v Franciji mnogo odobravanja. To se pozna že na tem, da se je Herriot že pred kratkim nedvoumno izjavil za zdru-fene države evropske in da je akcijski odbor Društva narodov pod vodstvom senatorja de .fouvenela že pred nekaj tedni vršil živahno propagando za Panevropo; istotako je izjavil Loucheur še pred nekaj dnevi, da je Panev-[ ropa najuspešnejše sredstvo za gospodarsko obnovitev Evrope; tudi francoski industrijski krogi so se v zadnjem času izjavili za Briandov načrt, kakor se vidi iz nedavnega pisanja v »Journal industriel«. Intenzivno delo zun. ministrstva 34 konvencij letos ratificiranih, 10 novih pripravljenih Belgrad, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo danes seznam konvencij, ki so bile ratificirane od 1. januarja 1929 do danes. Ratificirane so bile te konvencije.: 1. Naknadni sporazum k trgovinski pogodbi med našo državo in republiko Avstrijo. 2. Začasna trgovinska pogodba med našo kraljevino in Egiptom. 3. Ratifikacija Kellogovega pakta. 4. Pogodba o skupnem delavskem posredovanju med našo kraljevino in republiko Avstrijo. 5. Sporazum med našo državo in češkoslovaško republiko o prepovedi, zahtevati sod-nijskim potom dolgove v bivših avstrijskih kronah pred 26. februarjem 1919, v kolikor je denar sporen. 6. Mednarodna konvencija za pobijanje nemoralnega prometa in publikacij. 7. Konvencija o pobijanju trgovine z belim blagom. 8. Mednarodna konvencija o poenostavljenju carinskih formalnosti. 9. Protokol o prepovedi porabe plinov v vojni, 10. Mednarodna konvencija o avtomobilskem in potniškem prometu. 11. Delavska konvencija med našo kraljevino in Argentino. 12. Pogodba o trgovinstki plovbi med našo kraljevino in Albanijo. 13. Konvencija o izročitvi krivcev med našo kraljevino in Albanijo. 14. Konzularna konvencija med našo kraljevino in Albanijo. 15. Konvencija o izročitvi krivcev in sodni pomoči med našo kraljevino in Madjarsko. 16. Trgovinska pogodba med našo kraljevino in Madjarsko. 17. Konvencija za obrambo proti nalezljivim boleznim med našo kraljevino in Madjarsko. 18. Konvencija o skupnem negovanju bolnikov med našo kraljevino in Madjarsko. 19. Pet specielnih konvencij 7. Madjarsko: a) o reguliranju železniškega prometa in transporta, b) o vzdrževanju železnih obmejnih mostov, c) o uporabi železniške postaje Bole, d) o upravljanju in vzdrževanju obmejnih cest, e) o zaščiti in čuvanju državnih mej, obeliskov in signalov. 20. Konvencija o prijateljskem razpravljanju spornih vprašanj z Ameriko. 21. Konvencija o arbitraži med našo kraljevino in Ameriko. 22. Konvencija o trgovinski pogodbi med našo kraljevino in Francijo. 23. Konzularna konvencija med nami in Francijo. 24. Več protokolov o prometu v solunski coni. 25. Mednarodni sporazum o izvozu kož. 26. Mednarodni sporazum o izvozu kosti. 27. Pogodba o socialnem zavarovanju z Nemčijo, 28. Sporazum o sezonskih kmetskih delavcih z Nemčijo. 29. Trgovinska pogodba z Latvijo. 30. Dopolnilni sporazum trgovinskega dogovora z Nemčiijo. 31. Prijateljski pakt z Grčijo. 32. Konvencija o poštnih hranilnicah na-sledstvenih držav. 33. Konzularna konvencija s Poljsko. 34. Konvencija o pravni pomoči s Poljsko. Dalje se dela v zunanjem ministrstvu na teh desetih novih mednarodnih konvencijah, ki bodo ratificirane ta mesec: 1. Mednarodna radiotelegrafska konvencija. 2. Konvencija o opiju. 3. Konvencija o začasnem trgovinskem sporazumu s Finsko. 4. Mednarodna konvencija o meterskem sistemu. 5. Mednarodna konvencija o uvozu in izvozu. 7. Konvencija o dvojnem obdačenju z Madjarsko. 8. Konvencija o prenosu sedežev transportnih družb. 9. Haaška konvencija o civilnem postopku. 10. Akt o arbitraži, pomirjenju in sodnem razpravljanju med državami male antante. Belgrad, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Minister za soc. politiko dr. Mate D r i n k o v i č jc danes odpo'oval na Bled. Ob 11 dopoldne je bil na dvoru v avdienci. Uprava le vKopltarlevl ul.il. O * Čekovni račun: L/uhlfana štev. 10.630 In 10.3-49 xa lnaerate, Sarajevo SI. 7563. Zagreb št. 39.011. Vraga ln Dunal St. 24.797 Naraščanje lesnega izvoza Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Neka-teri listi so prinesli vest, da je bil dosedanji letošnji izvoz lesa manjši kakor lanski. Ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo te vesti zanika in pravi, da je znašal izvoz lesa v prvih petih mesecih leta 1928. 899.000 ton, dočim znaša v istem razdobju letošnjega leta 923.000 ton. Vrednost izvoženega lesa je znašala leta 1928. 708,000.000, leta 1929. pa 858,000.000 dinarjev, Po teh oficielnih podatkih znaša torej letošnji izvoz lesa v prvih petih mesecih za 24.000 ton več, kakor je znašal v istem razdobju lanskega leta. Potrebno je naglasiti, da raste stalno tudi izvoz polfabrikatov, kar zna-či, da se naša lesna industrija spopolnjuje, da racionalno izkorišča lesne sirovine ter daje pri tem delavstvu in siromašnemu prebivalstvu zaslužka ter večji dobiček od vloženega kapitala. Z ozirom na rezerve izdelanega blaga imamo upanje, da bo izvoz lesnih produktov še nadalje rastel. Lesni produkti znašajo v prvih petih mesecih letošnjega leta 53% celotnega izvoza po teži in 35% izvoza po vrednosti. Uredba o oblastni trošarini Belgrad, 11. jul. (Tel. Slov.«) Današnje »Službene Novine« prinašajo uredbo o plačilu oblastne trošarine. Od 15. aprila se bo plačevalo na račun trošarine od 100 1 piva 30 Din, od 1001 vina 50 Din, od 1000 kg ekstrakta, esence in eterskega olja z alkoholom 400 Din ter na vsako hektolitersko stopnjo likerja, ruma, konjaka, špitira in žganja 5 Din. Proces proti dr. Paveliču preložen Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Proces proti dr. Ante Paveliču in Gustavu Perčecu se je pričel danes ob 8 zjutraj pred državnim sodiščem za zaščito države. Sodnemu dvoru je predsedoval dr. Ogorelica, ki je konstatiral, da obtoženi niso prišli na razpravo, da si so bili pozvani na način, kakor predpisuje zakoin. Po najnovejših informacijah se dr. Pavelič in Per-čec nahajata na Dunaju. Ker nista prišla na razpravo, proglaša, da se proces vrši in contu-matia. Državni pravdnik dr. Ucovič je sestavil obtožnico, ki jo je prečita! sodnik Koščec. Obtožnica pravi: Dr. Ante Pavelič, odvetnik, rojen 1. 1889 v Mostarju, in Gustav Per-čec, rojen 1. 1885 v Valkovu, se obtožujeta, da sta zapustila našo državo ter stopila v zvezo z bolgarskim nacionalnim komitejem, katerega cilj je, da Macedonijo odcepi od naše države, ter da sta javno in vidno v Sofiji manifestirala prijateljstvo do macedonskega komiteja. Pozneje da sta podala izjave, napadajoč v njih stanje v naši državi in podčrta/vajoč potrebo po kooperaciji svoje akcije z akcijo macedonskega komiteja za odcepljenje Hrvatske in Macedonije od naše države. Drugi del obtožbe se nanaša na propagando dr. Paveliča in Per-čeca, češ da sta propagirala nasilje in terorizem z namenom, da izvršita svoje namere. V obtožbi se citirajo članki, ki so izšli v bolgarskih listih »Zarja«, »Makedonija« ter »Svoboda ali smrt«. Kot priči se navajala dva jugo-slov, časnikarja v Sofiji Mandekič in Gošič. Državni pravnik zahteva v svojem govoru smrtno kazen v smislu §§ 1., 3., 4. in 5. zakona o zaščiti države. Zagovornik ex offo dr. Ri-naldo Čulič izjavlja, da nI za dejanje dr. Paveliča in Perčeca podan nikak dokaz in zahteva zato oprostilno razsodbo. Ob 11 dopoldne je bil proces preložen na 5. uro popoldne. Ko se je proces nadaljeval, je dr. Ogorelica izjavil, da je sodišče sklenilo, preložiti proces na 17. t. m., da bosta na razpravo osebno povabljena in pod prisego zaslišana jugoslovanska časnikarja v Sofiji Mandekič in Gošič. Podrobnosti o plovdivskem atentatu Sofija, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor dozna-vamo, je smatrati atentat na cesti Kričim— Plovdiv vendar za zelo slabo pripravljeno politično dejanje. Glavni krivec, emigrant Bram-barov je pregovoril štiri sovaščanc, da bi umorili nekatere »velike gospode«, ki sc peljejo zvečer na silavnost ob priliki otvoritve nove ceste. Ker sta sc v prvem avtomobilu, ki je šel mimo napadalcev, nahajali le dve osebi, med katerimi pa jc bil minister za javna dela, so ga pustili mimo in napadli šele drugi avto r. revolvcrskimi streli. Po napadu .so sc mirno vrnili v svojo vas, kjer pa so bili razkrinkani. Fran Šuklje: Rojaki, na plan! Na plan vas kličem, mili rojaki, na delo, ki bo združeno s trudom in naporom ter z velikimi denarnimi žrtvami, toda navzlic temu se bo bogato obrestovalo iu bogato izplačevalo. To delo bodi z zgradbo posebnega moderno urejenega in opremljenega poslopja za študijsko biblioteko v Ljubljani! To delo je postalo neizogibno, je pa obenem tudi nadvse hvaležno. Dobro urejena velika knjižnica je dandanes aparat, brez katerega si znanstvenega in prosvetnega gibanja niti misliti ne moremo. Ponašamo se s svojo ljubljansko univerzo in se radujemo njenega lepega razvoja, toda ne zabiino, da »i la longue« je nemogoče vsako vseučilišče brez bogate knjižnice. Tako knjižnico imamo, svoje dni se je imenovala licealna biblioteka, danes se imenuje študijska. Moremo jo prištevati bogatim zavodom, kajti dandanes šteje že 46.000 del z okroglo 150.000 zvezkov. Med njimi naha-jete poleg dragocenih rokopisov in prvozačet-nih natisov flinkunabljev) tako dragocenih del kakor so »Monumenta Germaniae«, Ste-phanus: >Thesaurus linguae graecae« itd., izmed katerih vsako delo zase vredi celo premoženje. Ali kje je ta bogati hram znanosti, kje «e zajema iz tega vednostnega sklada? Suho dejstvo je, da večina ljubljanskih inteligentov niti ne znajo ne, kje je študijska knjižnica nastanjena. In kako tudi? Sigurno sem jaz najstarejši gost naše biblioteke; zahajam v njo nič manj nego dolgih sedemdeset let in hvaležno moram priznati, da velik del moje naobraženosti, v kolikor je še imam, izvira iz onih impulzov, koje sem dobil iz te znamenite zbirke. Vsled tega tembolj čutim vso sramoto, da puščamo te dragocenosti v prostorih, kamor so jih po potresu leta 1895. za silo spravili iz porušenega licealnega poslopja, še danes, po dolgih 34 letih ter navzlic temu, da smo v novi državnosti poklicani in upravičeni, višje stavljati svoje nade in cilje! Zaupam naši javnosti veliko tajnost: Studijska knjižnica je »z a č a s n o« nastanjena na Zgornjih Poljanah, v pritličju poslopja za II. gimnazijo ter razpolaga s kakimi šestimi sobami in več magazini. Uradniki, deloma natlačeni v mali sobici, ali pa naravnost ogroženi po nevarnosti, da se do stropa natrpane množine knjig in časnikov nanje ne zvale ter jih pokopljejo pod njih ogromno bežo! In čitalnica! Večja soba, s sedeži za k večjemu 20—24 čitateljev in to za zavod, kateri naj služi duševnim potrebam univerze s petimi fakultetami, trgovske akademije, konservatorija, tolikih srednjih šol itd.! In nad vhodom v čitalnico se čita, da je srednješolcem _ vstop dovoljen le s posebno pri- znanico, sicer prepovedan! Gledam nazaj v one zlate čase, ko je mnogo večja bralna sobana v stari gimnaziji bila nabito polna nas mladih fantov, ki smo slastno uživali sadove stare in nove kulture. Zakaj so bili prejšnji rodovi brez dvoma duševno nad sedanjo generacijo? Dokaj je razlogov, ali enega posebno naglašam: Ker smo imeli v licealni biblioteki nastavljene jasli, iz katerih smo vedno mogli zajemati tečno duševno krmo! Naravnost rečem, da je način nastanjenja Studijske biblioteke vprav javni škandal. Nevarno bo naposled, kakega inozemskega učenjaka vpeljati v našo »narodno« knjižnico. Saj se včasih pobahamo z našo kulturo, a tu se razpostavljamo nevarnosti, da nas tuji in-teligent zavrne z opazko: Niste kulturni, kajti noben kulturni narod ne postopa tako brezčutno z duševnimi zakladi! Kaj storiti torej? Nenutdoma pričeti z veliko, dobro premišljeno, na dokaj let se raz-tegajočo akcijo v to svrho, da si nabavimo veliko, »ad hoc« zidano, moderno opremljeno poslopje, v katerem naj bodeta nastanjena štndijska biblioteka in deželni arhiv. Odbacivam filistejski ugovor: »Saj je Studijska biblioteka državni urad, torej je dolžnost države, preskrbeti jej primeren stan.« Teoretično gotovo gola resnica, toda kaj imamo od tega? Vobče se ne moremo pohvaliti, da bi Belgrad preradodarno skrbel za naše kulturne potrebe, toda priznavati moramo obenem, ako smo količkaj pravični, da je naša mlada država čestokrat v hudih finančnih stiskah, ter da jej mnogokrat primanjkuje novec celo v slučaju, ako ima sama izrazito voljo, ugoditi našim prosvetnim težnjam. S tega sledi, da bo sigurno poteklo mnogo, mnogo let, preden bi država mogla misliti na tako zgradbo. In naša knjižnica ne more več čakati! Da le eno povem, pomislite, pod staro Avstrijo prijemala je licealna biblioteka en »dolžnostni« izvod od sleherne tiskane stvari ir. Kranjske, sedaj pa prejema tak izvod od vsake publikacije iz cele države. Skrajni čas je tedaj, da se zdramimo ter si iz lastnih moči postavimo, kar neobhodno potrebuje prosvetna bodočnost našega naroda. »Narod sobč«, ona ponosna deviza, katero • so Cehi postavili na svoje krasno gledališče, naj se blesti tudi nn hrartiu, sezidanem za našo biblioteko v prid sedanjemu in bodočemu rodu! Toliko za danes o tem predmetu. V glavi Imam ves načrt o poteku vellkoootezne akci- Poincarejev govor J*arii, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne se je začela v Parizu parlamentarna debata o ratifikaciji dogovora o dolgovih. Vse lože in tribune eo bile nabito polne. Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo Poincare. V začetku svojega govora je Poincare opomnil na težave, ki so se pojavile ob sestavi današnjega kabineta in bi bila zato nova kriia težak udarec za Francijo. K juri-dični strani problema je izjavil: Dejstvo, da je Francija dolžna tako Angliji kakor tudi Ameriki, se ne da zanikati. Kajti Francija je izdala pravomočne dolžniške obveznice, ki se lahko vsak čas dajo v promet. Danes ne gre za vprašanje, ali so tozadevni dogovori za Francijo ugodni ali ne. Računati je treba z dejstvi C" illaux-Churchillovega in Mellan-Be-rangerjerega dogovora. Francoska vlada se je v zadnjih treh letih trudila na vso moč, da doseže zboljšanje plačilnih pogojev za Francijo in predvsem kako garancijsko klavzulo. Toda vse je bilo zastonj. Torej je treba pogodbo ratificirati, in sicer v obliki, kakor so jo sestavile vse zavezniške države. Po Vi ungovem načrtu bo morala Nemčija plačevati v Anglijo in Ameriko potoni reparacijske banke. Ako bi Francija s pridržki zastrašila Anglijo in Ameriko, bi se morda ti državi nenadoma protivili Youngo-vemu načrtu. Ce bi pa Francija ne ratificirala, bi se Youngov načrt najbrže sploh ne uresni- čil.'Anglija ln Nemčija bi ostro protestirali, ako bi Francija po zanikanju svoje lastne pogodbe o dolgovih zahtevala od Nemčije obveznosti za 62 let. Nemčija bi se sklicevala na novo dejstvo, da Francija ne ratificira, med tem ko se je plačevanje Nemčije raztegnilo na 62 let le iz ozira na obveznosti Francije v istem terminu. Nato je Poincare prišel v oster konflikt s poslancem Marinom. Omenjal je, da je Marin, ki danes tako ostro nasprotuje sprejemu pogodbe o dolgovih, med vojno sani zahteval francosko posojilo v Ameriki in da je s to j zahtevo v skupščini tudi prodrl. Marin je i proti temu ostro protestiral in izjavil, da je i že takrat izrecno zahteval pridržek, da bi se ! vsi medsebojni zavezniški dolgovi kompen-i zirali. Marin je še naglasil, da so nadaljnje ! francoske vlade premalo energično zastopale i njegovo stališče. Poincare je odgovoril, da j nosi Marin odgovornost za delovanje drugih I vlad, ker je bil sam minister. Francoski dolgovi so v''no tako dejstvo kakor verzajska pogodba, j - 'i kateri je on glasoval skupno s francoskim socialistom, poslancem Auriolom. Auriol je ostro napadel Poincareja radi tega izpada. Poincare je nadalje izjavil, da ni nobena francoska vlada zahtevala anefcsije levega brega Rene. Nato je bila seja prekinjena. Anglija deloma proti Voungovemu načrtu Pariz, 11. julija. (Tel. »Slov.« V repara-cijski komisiji so angleški delegati včeraj odklonili volitev zastopnikov aliiranih držav za konferenco izvedencev, ki se bo vršila dne 15. julija v Berlinu. Ta konferenca bi morala sestaviti statute internacionalne reparacijske banke ter določiti potrebne formalnosti pri prehodu od Dawesovega do Youngovega načrta. Angleški protest si razlagajo politični krogi s tem, da hočejo Angleži protestirati proti nekaterim določbam Youngovega načrta. Posebno niso zadovoljni s tem, da bi dobila Francija prevelik delež na nezaščitenih nemških dajatvah. - - Trdna večina MacDonatda London, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Spodnja zbornica je včeraj odklonila spreminjevalni predlog liberalcev k prestolnemu govoru s 374 proti 51 glasovom. Anglija znižuje mornarico London, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Express«, se bo v najkrajšem času angleška vlada odločila za črtanje dela angleškega mornariškega programa. S tem bo. vlada izvršila deloma svoj razorožitveni program in prvi korak k odstranitvi podmornic kot vojno orožje. Za redne cdnošaje med Rusijo in Anglijo London, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Macdo-nald je izjavil danes na vprašanje v spodnji zbornici, da bo imel parlament v kratkem priliko razpravljati o zopetni vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Rekel je, da je angleška vlada v pričakovanju prihoda sovjetskega delegata v Anglijo, da bi se z njim vodila pogajanja. Mussolini obišče London? London, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Express«, bo še v mesecu juliju Mussolini obiskal popolnoma neoficielno nekaj dni London, in sicer bo prišel na razstavo letal, ki se otvori prihodnji torek. Francoski delegati za meddržavno konferenco Pariz, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Francoska vlada je danes na ministrski seji določila delegate za meddržavno konferenco. Delegati so Poincare, Briand, finančni minister Cheron, guverner državne banke Moreau ter generalni tajnik zunanjega ministrstva Berthelot. Izmenjava mnenj med vladami za meddržavno konferenco je v polnem teku. Vse vlade so si glede programa konference edine. Le v zadevi kraja so pogovori vedno ostrejši. Zupan mesta Motreaux je poslal v poštev prihajajočim vladam predlog, naj bi se konferenca vršila v tem mestu. Gršhi protest Pariz, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Grški poslanik v Parizu Polit is je, kakor poroča Petit Parisien«, imel avdienco pri Briandu, pri katerem sc je pritožil proti okrnitvi grškega re-paracijskega deleža. Pri tej priliki je tudi izrazil Politis željo, da bi se na prihodnjo meddržavno reparac konfcrenco poklicala tudi Nov atentat v Sofiji Sofija 11. julija. — Včeraj okoli ene ponoči je priSlo zopet v sredi Sofije do streljanja. Trije neznani ljudje s komitskimi čeladami so v zasedi počakali Vasiljeva Bokeva, ko se je vračal iz kavarne, da gre domov. Atentatorji so izstrelili par revolverskih krogel ter ga zadeli s par streli v nogo. Atentatorji so nato pobegnili. Sodi se, da so atentatorji po pomoti ustrelili Bokeva, ker se ta ni nikdar bavil s politiko. V kavarni pa je bilo več pro-togeristov in najbrže bi morali ustreliti enega od njih. Policija je izvedla obširna poizvedovanja, a so bili vsi njeni napori zaman in so ostali atentatorji neznani. Letalske vesti Newyork, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Letalca Mandell in Reinhardt sta na svojem letalu »Angelino« v sredo ob 19.30 minut imela za seboj 200 ur neprekinjene vožnje. Letalca sta sporočila, da ostaneta v zraku toliko čala, dokler jima ne odpove motor. Rim, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Navdušenje italijanskih množic pri prihodu Letala »Padfinder« v Rim je tem večje, ker je aparat letala italijanske firme »Belanca« in ga vodi letalec Williams, ki je po rojstvu Italijan in bil kot šestletni deček adoptiran od nekega Američana. Polet od severnoameriške obale do Rima je trajal 79 ur. je. ki naj nas dovede do označenega cilja. Sedaj se omejujem na to, da sem sprožil, idejo. Bog daj, da ni semensko zrno padlo na skalnata tla, da moja beseda ni ostala »glas vpijočega v puščavi«, »vox ciamantis in ae-serto«, temveč da bo odmevalo z mnogo strani. In tak mnogokratni odmev pričakujem. »Rojaki na plan«! Oboroževanje Madjarske V angleškem parlametnu je interpeliral poslanec delavske stranke zunanjega ministra, če mu je znano, da je v nekaterih madjarski/i okrajih že dejansko uvedena splošna vojaška obveznost, kar odločno nasprotuje Trianon-skemu dogovoru. Interpelant vprašuje zato zunanjega ministra, kakšne korake misli pod-vzeti, da bo madjarska vlada spoštovala odredbe Trianonskega dogovora. Na interpelacijo je odgovoril zunanji minister Henderson to-le: »Vlada Še nima nobenega potrdila o v interpelaciji navedenem dejstvu, ima pa inddcije, da se ustvarjajo pogoji za madjarske dobro-voljce in da se Trianonski dogovor striktno ne izvaja. Edini kompetentni organ, ki bi mogel izvršiti anketo o teh nerednostih, je Svet Društva narodov.« Minister Henderson je nato izjavil, da pristaja na to, da pride vsa zadeva pred Svet Društva narodov, če dobi o stvari točne podatke. Interpelant je nato zunanjemu ministru obljubil, da mu bo priskrbel potrebne podatke. Odgovor madjarske vlade šele v soboto Praga, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Po mnenju »Pragcr Presse« se odgovor madjarskega zunanjega ministra Valka na noto češkoslovašike | vlade ne more pričakovati pred soboto. Valko j je danes konferiral s trgovinskim ministrom i Hermannoin o raznih železniško - političnih ] vprašanjih, ki so najbrže v zvezi z incidentom j pri Hi d as Nemeti. »Narodni Listy« povdarjajo, da je preteklo od incidenta pri Hidas Nemeti že štirinajst dni. Javnost in uradniki, ki so na madjarski meji izpostavljeni napadom, so ogorčeni nad češkoslovaško vlado, ker tako malo energično zahteva opravičilo Madjarske. Tudi če je bil Pecha res kriv kazenskega dejanja, se vendar mora Madjarska opravičiti, ker način Pechove aretacije ni bil v skladu s čcškoslovaško-ma-djarskim dogovorom. — Brez tega opravičila imajo vse pogodbe z Madjarsko le teoretičen značaj. „Večer" zahteva internacijo Apponyta »Večer«, popold. glasilo agrarne stranke, opozarja v posebni notici, da se zdravi v Karlovih Varih madjarski grof Apponyi, eden najbolj vidnih državnikov sedanje Madjarske. »Večer« zahteva, da se grof Apponyi internira in se na ta način revanžira Češkoslovaška Madjarski za njeno postopanje proti češkoslovaškemu železničarju Pechi. Tako dolgo naj bo prisiljen grof Apponyi, da ostane na Češkoslovaškem, dokler ne izpuste Madjari češkoslovaških železničarjev. Trochega prošnja delinitivno odbita T/ondon, 11. julija. (Tel. »Slov.«) »Daily Express« poroča, da je kabinet včeraj končnoveljavno zaTrnil prošnjo Trockega la prihod na Angleško. Dunajska vremenska napoved. Pretežno | jasno. Temperatura nekoliko višja,- Praga, 11. jul. (Tel. »Slov.«) »Češke Slovo« piše, da se bodo češkoslovaških manevrov na Moravskem udeležili generalni štabi Francije Romunije in Jugoslavije. Praga, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Komunistični poslanec Muna, prvi ustanovitelj češke komunistične stranke, je bil izključen radi oportunizma. Kakor se čuje, se namerava Muna umakniti iz javnega življenja. Varšava, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Pri vaji pionirske čete v bližini meje pri Modlinu je eksplodirala mina. Pri tem je izgubil življenje en ka-plar, štirje pionirji so pa bili težko ranjeni. Upnikom Slovenske banke ponujenih 22 odstotkov Zagreb, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Uprava stečajne mase Slavenske banke je preko sodišča ponudila upnikom 22% poravnavo, plačljivo takoj. Upniški odbor je sklenil sklicati zbor upnikov, ki bo o ponujeni poravnavi končnoveljavno sklepal. Verjetno je, da bo zbor ponudbo sprejeL izgon nemškega časnikarja Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.<) Dopis* nik »Berliner Tageblatta« Theodor B e r -k e s je dobil od belgrajske policije poziv, da tekom treh dni zapusti našo državo. Objavil je namreč v »Berliner Tageblattu« članek pod naslovom »Massenmord auf dem Balkan«, kjer širi bolgarske neresnice in tendenziozno piše proti interesom naše države. Belgrajske vesti Vrnjačka Banja, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Prometni minister dr. Ante Korošec je nocoj ob pol 7 prispel sem v spremstvu svojega kabinetnega šefa. Belgrad, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Avstrijski poslanik Hermann Plonies se je vrnil z odmora in prevzel danes posle avstr. poslaništva. Belgrad, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Sem je prispel Vladimir M i s e 1 j od tajništva Društva narodov. Obiskal je zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča ter odsek za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu. Belgrad, 11. jul. (Tel. »S!ov.«) Minister za javna dela Savkovič je danes sprejel zagrebškega župana dr. Srkulja, ki sc je oglasil pri njem v imenu zveze jugoslovanskih mest. Dr. Srkulj je izročil ministru predstavko zveze jugoslovanskih mest, v kateri ga prosi, da izda komisarjem oblastnih samouprav naročilo, da komisarji ne bi uporabljali ljudstva za kuluk. Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika ekonomske stroke so napravili Slovenci: Lojze H a r t m a n , Joško F e r i n č i č, Milan Kocuvan in Vid Murko. Zagrebške vesti Zagreb, 11. jul. (Tel. »Siv.«) Jutri se bo vršila seja zagrebškega občinskega sveta. Dnevni red bo v glavnem isti, kakor je bil na zadnji seji, ker takrat ni bilo potrebnega kvorurna, dočim trdi zagrebški župan, da za kvoruni zadostuje 25 glasov, trdi veliki župan, da je potrebnih za kvontm 34 glasov. Mestno zastopstvo se nahaja v neugodnem položaju, ker se lahko zgodi, da bi veliki župan razveljavil sklepe občinskega sveta radi neveljavnega kvoruma Zagreb, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne so se angleški arheologi vrnili z izleta v Slovenijo. Popoldne so si v dveh skupinah ogledovali mesto. Zvečer pa jim je mestna občina priredila v mestni kleti svečan banket. Zagreb, U. jul. (Tel. »Slov.«) S snočnjitn brzim vlakom so prispeli v Zagreb danski izletniki pod vodstvom tajnika našega konzulata v Kopenhagnu. Danes so si izletniki ogledali mesto in njega znamenitosti, jutri pa nadaljujejo svoje potovanje po naših krajih. aj je novega Koledar Petek, 12. julija: Mohor in Fortunat. Naši izseljenci v številkah Žalostni slučaji izrabljanja izseljencev Ljubljana, 11. julija. Po statistiki, ki nam jo je dal ua razpolago izseljeniški komisarijat v Zagrebu, se je meseca aprila izselilo iz naše države v prekomorske države 1924 oseb, to je za 166 manj kot aprila 1928. Tudi skupno število izseljencev 6158 za čas od 1. januarja do konca aprila je za 1718 manjše kot v istih mesecih lani. Potemtakem naše izseljevanje v prekomorske države pada in je letos padlo za 22 odstotkov. Meseca aprila se je največ ljudi izselilo iz Hrvatske in Slavonije in sicer 761, iz Vojvodine 645, iz Dalmacije 187, iz Slovenije 177, iz Srbije 80, iz Bosne in Hercegovine 66 in iz Črne gore osem. Med izseljenci je bilo 68.8 odstotkov poljedelcev. Največ izseljencev je odšlo v Kanado: 762, v Argentino 549, v Združene države 556, v Uru-guay 132, v Brazilijo 69 itd. Iz prckomorskih držav se jc skupno vrnilo v domovino aprila meseca 635 oseb. V času od 1. januarja do konca aprila se je skupno vrnilo v domovino 1453 oseb, dočim se jih je lani v istem času vrnilo manj, namreč 1352. število naših izseljencev v prekomorske države torej poda, število onih, ki se vračajo, pa raste. V evropske države je odšlo za zaslužkom meseca aprila 1275 oseb in sicer v Belgijo 565, v Francijo 449, v Luksemburg 185, v Nemčijo 59. v Holandijo 17 in v Češkoslovaško 2. Od januarja do konca aprila je odšlo iz naše države v evropske države skupno 2473 oseb, dočim se je v vsem letu 1928 izselilo 12.538 oseb. Ob tej priliki, ko objavljamo številke našega izseljenstva v tujino, naj omenimo še dru-g, žalostno konstatacijo izseljeniškega komisa-rijata. V zadnjem času so se namreč pojavili slučaji brezvestne zlorabe naših delavcev v Belgiji in v Luksemburgu. Veliko število brezvestnih agentov, deloma tudi naših ljudi, vabi nsše delavce, da odidejo v tujino tudi brez belgijskih vizov. Obljubljajo jim. da jih bodo megli pretihotapiti preko meje in da jim bodo p: oskrbeli najugodnejši zaslužek. Toda v večini slučajev jim ti agentje ne morejo preskrbeti zaslužka, ker ti delavci nimajo dokumentov v redu in noben belgijski delodajalec jim ne sme dati dela. Tako se ti ljudje potikajo pr. Belgiji, dokler jih ne primejo belgijske policijske oblasti in jih izženejo preko meje, odkoder se vračajo goli, bosi in lačni domov. Rav-n< tako se godi našim delavcem, ki na tak način prihajajo v Luksemburg. Naše poslaništvo v Bruxellesu preganja take agente, toda če se mu posreči, da enega izsledi, se že pojavi drugi ki nadaljuje s takim zločinskim delom. Radi tega ponovno opozarjamo vse one, ki žele iti na delo v Belgijo ali v Luksemburg, da n» gredo tja pod nikakim pogojem brez veljavnega belgijskega ali luksemburškega vizuma, k' ga morajo poprej dobiti pri belgijskem poslaništvu v Belgradu. Tudi naj delavci ne nasedajo prefriganim goljufom, ki se izdajajo za »prijatelje revežev«, v resnici pa so njihovi oderuhi, ki jim obljubljajo, da jih bodo vtihotapili, za mastne nagrade seveda, v Belgijo ali v Luksemburg. Belgijski ali luksemburški vizum se more dobiti samo na podlagi garantnega pisma belgijskega ali luksemburškega delodajalca, ki pa mora biti potrjeno od belgijskega ali luksemburškega delovnega ministrstva in samo delavec, ki ima tako garantno pismo, je gotov, da bo dobil zaposlenje. Odlikovan zadrugar Dobrepolje, 10. julija. V nedeljo je zastopnik okrajnega glavarstva v Kočevju izročil zlat zaslužni križec, ki g«< je podelil Nj. V. kralj načelniku Hranilnice iu posojilnice v Dobrepoljuh gospodu Antonu Jakopiču iz Podpeči, kakor jc Slovenec kratko že poročal. Zbran je bil celoten odbor Hranilnice in Kmetijskega društva in odličnejši delavci na zadružnem polju v dobrepoljski okolici. Odlikovanje g. načelnika je gotovo zasluženo, saj je dobrepoljskn hranilnica prva rajfajznovka za slovenskega kmeta. Počela je v burnih letih 1895 kot zamisel Kreka in Jakliča. Njej so sledile še druge v okolišu. Po odhodu g. Jakliča je vodil hranilnico g. Jakopič z vso ljubeznijo in vnemo kot zadrugar, ki je že leta 1895 zvesti-. sodeloval z Jakličem pri hranilnici in kmetijskem društvu. Bog jc delo blagoslovil. Poleg obilih dobrot, ki jih je zadružništvo prineslo v obširno dobrepoljsko dolino, je danes kot viden sad poštenega dela dvoje najlepših posle pij v Dobrepoljah last zadruge: Kmetijskega društva mogočna stavba in nov Društveni dom ter še hiša Hranilnice in posojilnice. Z odlikovaneem si deli cela zadruga in zadružno delo priznanje Nj. V. kralja, kar jo v ponos celi dolini. C. Jakopiču in tovarišem pa želimo še obilo plodonosnih let na polju slovenskega zadružništva! , Krvava tragedija v celici dveh blaznih Uboj v mariborski javni bolnici. Maribor, 11. julija. Nocoj okoli polnoči jc ubil blaznež, ki ni bilo še mogoče ugotoviti njegovega imena, v javni bolnici svojega umobolnega tovariša. Obadva sta bila sama v skupni celici. Ubiti pacient se zove Ljudevit Zagožen, 27 let star, rojen v Dortmundu na Nemškem, pristojen v Braslovče v Savinski dolini. Napadalec je bil vedno miren in je le tuintam kazal malo razburjenja in je bil le redko napaden od umobolne strasti. Sestra usmiljenka je okoli polnoči slišala glasen ropot in zamolkel krik in dotične celice in je v družbi z drugim osobjem pogledala, kaj ropot pomeni. Osobje je našlo Zagožena v mlaki krvi pol mrtvega. Neznani untobolni je z debelim pokrovom nočne posode nenadoma udaril Zagožena in mu razbil lobanjo tako, da je bila vsaka rešitev nemogoča. Napadalca so ukrotili in ga zvezali. Dne 12. aprila je mariborska policija neznanca aretirala nekje na ulici, a se še dosedaj ni moglo ugotoviti kdo je. Po govorici soditi mora biti doma s Kranjskega, skoro gotovo iz ljubljanske okolice. V bolnišnici morajo oskrbovati umobolne, ker na Studencu ni dovolj prostora. Čuden je slučaj, da bi bil Zagožen že danes odpuščen iz bolnice kot zdrav, a ga je zadela ta usoda. Neznanec bi bil prišel 8. avg. na Studenec. O iuristovski nesreči na Prisojnihu Kako so rešili ponesrečenega Kajzelja. Ljubljana, 11. julija. O turistovski nesreči na Prisojniku smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Medicinec Kajzelj in tehnik Drofenik sta v nedeljo dopoldne ob lepem vremenu zapustila kočo »Na Gojzdu« ter se odpravila na plezalno turo po severni steni Prisojnikove glave. Vreme, ki je bilo spočetka lepo, se je med plezanjem po stenah iz-prevrglo, in nastal je hud snežni vihar. Tako sta oba turista bila primorana obtičati na severni steni, kjer ju je zalotila noč. Vsa premočena, hrana jima je tudi že pohajala, sta prenočila v Stenah prvo noč. Drugi dan sta bila še vedno v Stenah, istotako naslednjo noč. Bila sta precej onemogla, vendar ju energija ni zapustila. V torek zjutraj je bilo vreme že lepo, a zelo hladno, vsled česar so bile skale poledenele. Kljub temu, da je bilo po poledenelih skalah plezanje zelo nevarno in težko, sta se vendar odpravila, da se rešita iz težavnega položaja. Dopoldne sta srečno plezala, ob 1 popoldne pa se je Kajzelju na gladkih skalah spodrsnilo, da je padel in si zlomil nogo. Kajzelj je kljub svoji mladosti vešč in treniran veleturist, ki se ni brez potrebe podajal v resne nevarnosti. Njegova nesreča je posledica elementarne nezgode, v katero sta zašla. Ko je Kaj zelje v tovariš videl, da se je Kajzelj resno ponesrečil in da ne bo mogil nadaljevati ture, ga je pokril s svojo obleko — hrane pa mu žal ni mogel pustiti, ker je je obema že zmanjkalo — ter odhitel navzdol, iskat pomoči. Posrečilo se mu je, da je srečno prispel v kočo »Na Gojzdu«, kjer je sporočil nezgodo, ter nadaljeval pot proti Jesenicam, kjer je obvestil o nesreči jeseniške »Skalaše«. Nato se je odpeljal v Ljubljano, kamor je prišel v torek zvečer, ter obvestil stalno reševalno ekspedicijo »Skale« v Ljubljani. V klubovem lokalu »Skale« zbrani Skalaši so ukrenili, da ima 9 Skalašev oditi takoj ponesrečenemu Kajzelju na pomoč. Odpeljali so se iz Ljubljane ob 1 ponoči na dveh avtomobilih. Enega teh je brezplačno in nenaprošen velikodušno dal na razpolago ljubljanski veletržec g. I. C. Mayer. Med tem je ob 10 zvečer z Jesenic že odšla jeseniška »Skala« na Prisojnik. Ljubljanski Skalaši so v sredo ob 9 zjutraj srečno priplezali do ponesrečenega Kajzelja, ki je silno trpel radi močnega mraza in telesne izčrpanosti. Slekli so mu premočeno in zmrzlo obleko ter ga oblekli v toplo in suho obleko, dali mu vročega mleka, uravnali v šine njegovo zlomljeno nogo, nakar si je ranjeni Kajzelj takoj opomogel. Občudovanja je vredno, kako veliko energijo si je ohranil ponesrečenec, ki je v popolni zapuščenosti, brez hrane in v zmrzli obleki ostal pri čisti in jasni zavesti ter si celo noč smotreno drgnil premrle ude, da mu ni zastala vsled mraza kri po žilah. Nato so ga položili na nosilnico ter ga jx> italijanski strani nesli proti koči na Gojzdu. Tako jugoslovanska kakor italijanska obmejna straža je reševalcem velikodušno pomagala. Eni kakor drugi so pomagali nositi nahrbtnike, da so reševalci ložje nosili nosilnice. Na Vršiču je ranjenca pregledal češki zdravnik, ki se je slučajno ondi mudil ter svetoval, nemudoma ekspedirati ga v Ljubljano. Nesli so ga do koče »na Gojzdu«, nakar so ga z vozom prepeljali v Kranjsko goro, kamor so prispeli v sredo ob 11 Pomota ie, ako se misli, da kava Hag brez kofeina ni enako vredna glede na okus in aromo drugi kavi. Kofein, kateri — kakor znano — mnogim škoduje, ie popolnoma brez vpliva na čiste aromatične vrednosti kave. Neškodljiva kava Hag, mešanica naj* plemenitejših in najfinejših vrst kave, je celo prijet* nejša in nežnejša kot večina drugih kav. Prepričajte se sami. Dobiva s* v vseh boljith trgovinah z mešanim blagom. Zahtevane kavo Hag v hotelu in kavarni. Kava Hag varuje srce in zvečer. Tu jih je že čakal rešilni avto, ki je ponesrečenega odpeljal v ljubljansko Leonišče, kamor je prispel v četrtek ob 2 zjutraj. Sedaj je njegovo stanje že čisto dobro in izgleda prav dobro. Dogodivščina dveh Nemcev Zagreb, II. julija. Tujski promet v naši državi postaja prav važen del našega narodnega gospodarstva in če bi šlo vse po sreči, bi tujski jiromct postal prva naših industrij in najlepši vir dohodkov Zh naše ljudi. Če bi šlo vse |>o sreči — kajti pogoji so dani in zanimivosti je v naši državi toliko, da bi tujci morali kar vreti k nam, posebno, ker jc zemljepisna lega naše države dokaj ugodna. Če bi šlo po sreči — pa ne gre in nikakor noče iti. Oblasti se trudijo na vse načine, propagandu je dobra, vsi faktorji gredo kolikor mogoče na roke, toda to. kar pride tujcev k nam, je dokaj malo in iz Hrvatskega Pri-morja prihajajo pritožbe, da še ta tujski promet pada. Morda bo vzroke razjasnila nekoliko afera, ki sta jo doživela dva Nemca v Crikve-nici. Prejšnji mesec sta prišla ta dva Nemca s svojim avtomobilom v Crikvenico in se ustavila pred hotelom »Mirumare«. Nemca sta auto pustila pred hotelom in odšla na večerjo. Malo pozneje sta prišla mimo dva višja občinska funkcionarja v spremstvu mladega šoferja ter sc brez nadaljnjega vsedla v avto obeh Nemcev ter naročila šoferju, naj ju odpelje v Novi. Pri povratku se jim je pripetil defekt in ker nista mogla iti dalje, sta občinska funkcionarja kratko in malo pustila avto nu cesti in odšla, šoferju pu sta naročila, nuj ostane pri avtomobilu. šofer je neknj časa čakal, nato pa prosil nekega avtomobilista, naj priklene na svoj avto pokvarjeni avto. Ko sc jc šofer vrnil v Crikvenico, je pustil avto pred hotelom >Mi-rainare«, kot da se ni nič pripetilo. Drugega dne je mladi šofer šel k obema občinskima funkcijonarjema in zahtevah od njiju 300 Din za svoj trud, toda ona dva sta ga vrgla skozi vratu. Oba Nemcu sta medtem zvedelu, kdo je brez njunega dovoljenja vzel njujin avto in sta obisknla ona dva občinska funkcijonarja ter zahtevala od obeh odškodnino za poškodbo na pokvarjenem avtomobilu. Ta dva pu sta to enostavno odklonila, eden od obeh funkcijonarjev pa je celo izjavil, češ: »Čas je v Jugoslaviji denar, nimam časa razgovarjati sc z vami!« Po vsej pravici užaljena Nemca sta stvar prijavila okrajnemu glavarstvu ter izjavila, da sc bosta z h stvar že pobrigala, clu bo ta brezprimerni slučaj jiostopanja s tujci v Jugoslaviji objavljen v nemških časopisih. O tej aferi je, kakor stno zvedeli, obveščen tudi turistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo in ne dvomimo, da bo tu uvedel najstrožjo preiskavo ter krivca eksemplarično kaznoval. Take slučaje bo treba resnično enkrat za vselej onemogočiti. En tujec, ki odnese slabe vtise iz naše države, škoduje več naši propn-gundi kot pa more deset brošur koristiti. Ne hadi pri smodniku! Strašna nesreča v Bačkein Petrovem selu Novi Sad, 9. julija. Strašna nesreča se jc pripetila te dni v Bačkein Petrovem selu, vzrok pu ji je bila brezskrbna neprevidnost. 32 letni kmet Horvat je v svojem stanovanju polnil lovske patrone s smodnikom. Pred seboj je imel 2.5 kg smodnika, kur ga pa ni oviralo, da si ni brezskrbno pri tem delu prižgal cigarete. Slučajno mu je cigareta pudla iz ust naravnost — v smodnik. Smodnik se jc užgal kot blisk. V trenutku je bil Horvat spremenjen v živo bukljo. Nesrečnež je dobil strahovite opekline. Mogočen plamen gorečega smodnika je v nasledn jem hipu užgal vse stanovanje. Ilorvutova žena jc dekla v sosednji sobi, toda tudi njo je objel plamen. Noge so ji zgorele do kolen. Velik dim iz Ilorvatovc hiše jc opozoril sosede, ki so prihiteli gnsit in ki so brž rešili nesrečnega Horvata in njegovo ženo iz hiše. Toda bilo je že prepozno. Štefan Horvat je bil prepeljan v novosadsko bolnišnico, kjer je za groznimi opeklinami umrl. Njegovo truplo so jirepeljali nazaj v Bačko Petrovo selo. Horva-tovn žena leži smrtno nevarno poškodovana v Bučkem Petrovem selu in imajo zdravniki malo upanja, da bo ostulu pri življenju. E K.: Solnce v Zenitu 2. Svetilnik. Na mlado breskev pod oknom je priletel ptiček. Poln veselja čivka, stresa z repom, pogleda na vse strani s solncem razlite zemljo in odleti. Šla sva s tovarišem po lepi cesti, ki veže Assisi z Ancono. Spuščala sva se iz srednje-visokega prelaza apeninskega pogorja po severovzhodnem pobočju v kotlino, kjer se je pod novim, še višjim gorskim skladom belilo majhno mesto Gualdo Tadino. Tisti dan je bil septemberske Marije praznik. Zato sva bila praznično razpoložena. Svežo jutranjo skrivnost sva hranila skrbno in previdno lomila opojni kruh tihega šepeta dreves in belega solnca. Ljudje so tam gorsko ubrani. Samota, višine, pogled v doline, gozdovi, njive v rebri, oljka ob cesti, figovo drevo pred hišo, mir vsenaokoli. Še zvonenje je čudovito domače. Morda so tam sami samostani, kajti zvonenje je tenko in srebrno. Glasovi prihajajo iz gozdov in se lovijo v svežem zraku. S posameznih hribov in pobočij se oglašajo zdaj tu zdaj tam, kakor bi se pasle planinske črede. In ne vidiš človeka. Ko pa je nastala vročina in ko se je strmina spremenila v položno cesto, ki se vsak hip spusti navzdol, sva odložila nahrbtnike, razgrnila plašče in zaspala. Zbudila sva se ob uri dolgih senc. Hitro sva se napravila na pot in stopala v kotline proti mestu. Neko čudno podobnost sva opazila z Assisi jem, ko sva sla po široki položni cesti do mesta na pobočju. Na obeh straneh ceste stojijo topoli. V mesto nisva hotela, zato sva zavila proti severu in stopila v dolino. Po njej je tekla majhna reka, na levi železniška proga, na desni cesta. Po tej cesti sva odro-niala v večer. Ko se je dolina odprla v polje nu desni in levi, sva prišla v vas. Večerni hlad se naju je ovijal. Ljudje so stali sredi vasi v gručah. »Dober večer,« sva pozdravljala v tujem jeziku. Z večerno prazniško gesto so odzdravijali. Možakarji so kadili pipe, stali razkorače-ni in z rokami v žepu opazovali čudna romarja. Dobrodušni ljudje so bili. Ko sva na desni pod bregom zagledala vodovodno cev, sva se hotela za vsako ceno odžejati. Zavila sva na dvorišče iu odlagala nahrbtnike. Pa vpraša majhen, živ možiček: »E, gospoda, odkod?« Tovariš je bil spreten, pa je pokazal znanje tujega jezika: »Takole malo po svetu. Študenta sva. Prihajava iz Assisija in greva v Ancono. »A -3—< je šlo začudenje med ljudmi. Ženske so zašepetale. Krog ljudi je postajal vedno večji. Zadaj so se podili otroci. Možičku ni šlo v glavo: »Peš?« In je pokazal na noge. »He, kajpak! Peš! Saj sva mlada!« Možakar je potrepljal tovariša po rami, dal pipo iz ust, pogledal po ljudeh in visoko zapiskal: »Porco diavolo, to sta pa junaka!« Potem je nenadoma in skrivnostno vprašal, kakor bi se nečesa hipno spomnil: »Slišita, zakaj pa sploh hodita?« »Odkod prihajata,« je hotel vedeti nek visok fant. Vsi so postali radovedni. Tovariš je položil prst na usta, da je nastal mir in pokazal preko Ancone: »Noi siamo Jugoslavi.« »A—« Spogledali so se. »Že vem, že vem,« se je možiček živahno udaril po bedru, »Austriacol« Drugega sem videl, da je momljajoč povlekel iz pipe: Mhm! Tovariš je skušal priti do besede, pa ni mogel. Tretji iz grupe je vprašal: »Ali sta iz Dalmacije?« »Da,« sva pritrdila, samo da bi bili domovini bliže. Tedaj se je možiček spomnil, da pozna Dalmatince. »E, čujte gospoda, Dalmatinci so krasni dečki. Saj veste, da ste bili v svetovni vojni naši nasprotniki.« Pljunil je in živahno ge-stikuliral. »0, smo se dobro dajali. Se pravi, jaz nisem bil v vojni. Jaz sem bil doma. Zakaj? Prosim, le poglejte moje posestvo. Lepo, kaj? Veste, pa je obširno. Sam ga v vojski ne bi zmagal. Pa sem zaprosil za vojne ujetnike. In smo jih dobili. In veste koga? Baš Dalmatince. 0, krasni dečki. Jaz sem bil v tei vasi njihov nadzornik.« Ženske so se smejale, črne oči so švigale nemirno. Midva sva delala važne obraze. Večerni hlad nas je objel. Možiček je na vsak način holel povedati zgodbo. »No in veste, kaj se je zgodilo. Moram vse povedati. Delavci so bili pridni. O, to pa. Še zdaj vem, kako je bilo ob žetvi. Mi kar žanjemo in kosimo žito, pa ne pobiramo klasja, ki odpade. Ti fantje pa so pobrali sleherni klas. Takole so bili ves dan pripognjeni, kakor da bi hoteli najti sleherno zrno, ki se je izgubilo. Pomislite, pa so delali za sovražnike.« Sklanjal se je in dvigal. Z rokami je delal prečudne kroge. »Pa smo jih zato imeli od srca radi. Dosti nismo imeli, pa smo jim dali listo, kar smo sami imeli. Imeli so kočo tam zunaj. Skupaj so spali, čez dan so delali na raznih njivah, zvečer pa so se zbrali. Nekaj ji je vleklo in držalo skupaj. In ko smo bili najbolj pusti iu žalostni, so tam zunaj na polju tiho zapeli. In tega, slišite, joj, tega ne bomo pozabili. V imate krasne pesmi. Ah, čudovite melodije so peli.- »In tedaj, poslušajte, ledaj se je najlep- šemu in vitkemu fantu stožilo po domovini. Ves čas je bil bled in globokih oči. Ko so vsi ostali zapeli, tedaj ni mogel skriti domotožja. Verjemite, meni je bilo hudo. Šel je na tistile hrib — poglejte, ni daleč — pa je hotel videti morje in čez morje domov, kajpak, iz oči smo mu brali. Pomislite, kje je še morje in kako je še morje široko. Ah, bogve, kdo ga je čakal?« »Nekoč pa je prav ta fant hipoma izginil. Ves dan ga ni bilo; tudi naslednji dan se še m vrnil. Vprašali smo tovariše. Gledali so začudeno. Rekli so, da ne vedo. Ko pa je nastal tretji večer, je stal pred mano ves truden in prašen in rekel: »Gospodar, jaz sem tukaj!« »Kje si bil?« Solze je imel v očeh in ni vedel, kako bi odgovoril. »V Anconi!« »Kaj si delal v Anconi?« »Svetilnik,« je izbruhnilo iz njega. Potem ni več govoril. Mi pa smo si bili takoj na jasnem. Vprašal sem kratko: »Si videl?« Nič več ni odgovoril. Njegova vitka postava se je sklonila in upognila kakor podžagano mlado drevo.« Možiček je umoknil. Lepo rdeča zarja je ugašala. Ljudje so bili tiho. Žene so se ogrinjale z rutami. Med nami je bila spletena skrivnostna vez. Zdelo se mi je, da slišim zunaj na polju domačo pesem. Nato smo se zdrznili iz lepega večera. Naložila sva si nahrbtnike in nagnila naprej. Vabili so naju, da bi v vasi prenočila, pa sva se prijazno zahvalila. Dali smo si roke. Potem sva stopila na cesto in utonila v lepo, neslišno dihajočo. svetlo noč. Ko sem se naslednji dan solnčil na an-conskih obrežnih skalah in zrl preko zelene gladine, sem z očmi poiskal svetilnik in ga tiho poljubil. Tam od naše domače strani pa je vzcvetelo morje in rumena ribiška jadra so se napela v božajočem mistralu. Pasjjon na prostem Rudi nenadnih tehničnih zaprek smo preteklo soboto in nedeljo morali predstavo odpovedati. Zelo neljubo nam je bilo zlasti še zato, ker so mnogi celo s Štajerskega, Notranjskega, Gorenjskega in od drugod prišli, da vidijo veličastno prireditev. Tistim, ki so jo videli prejšnjo soboto, posebno pa v nedeljo, je zelo ugajala. Dejali so, da na vsak način še pridejo gledat. Je pa tudi res nekaj veličastnega, tembolj, ker se vrši pod milim nebom. Saj je vse kaj drugega in vse bolj naravno na prostranem pozorišču kakor pa na tesnem gledališkem odru. Od zadnje prireditve se je tnnogokaj tehnično in scenično izpopolnilo. Ne zamudite prilike in oglejte si izredno prireditev v Mladinskem domu na Kodeljevem v soboto iu nedeljo (seveda ako ne bo deževalo) ob osmih zvečer! Predprodaja vstopnic Prešernova ulica 38 iu v Mladinskem domu. Druge vesti if Duhovnike, ki se žele udeležiti zadruž- j nega tečaja v Ljubljani, vljudno prosimo, da pri-glase svojo udeležbo Zadružni zvezi čimpreje. Tečaj za duhovnike bo v bogoslovnem semenišču v dneh od 22. do 26. julija. Za prenočišča in drugo je preskrbljeno. -Vsem duhovnikom, ki že delajo v zadružništvu ali ki si žele temu delu posvetiti, bo tečaj obilno nudil. ■fc Znani in ugledni nemški časnikar dr. Josip Hribovschfk je danes obiskal naše uredništvo. On ostane dalj časa v Sloveniji, da si ogleda lepote naše domovine. if Umrla je včeraj zjutraj gospodična Marija 0 z m t c. Pogreb bo v soboto ob 9 dopolodne v Središču ob Dravi. Prizadetim naše iskreno so-žalje. •fc Novo ime prvega doma zgrajenega letala ljubljanskega Aero-kluba. Gradnja tekmovalnega letala ljubljanskega Aero-kluba se bliža svojemu zaključku. Kret letala naj bi se izvršil pričetkom septembra t. 1. pa razpisuje klub tekmovanje v izbiri najlepšega in letalu najprimernejšega imena. Letalo bo živordeče lakirano, imelo bo brzino do 200 km na uro in bo sposobno za vse vrste akrobacij, kar znači, da bo v svoji gibčnosti in okretjiosti odgovarjalo najrazvajeuejšemu letalskemu okusu. Ime naj bo tedaj temu pirmemo, da se bo prilegalo osobinam navedenega letala, obenem naj pa, če le mogoče, izraža nekaj pristno našega-domačega. Predloge je dostaviti v zaprti kuverti na naslov: Aero-klub »Naša Krila« Ljubljana. Kazino II. in priložiti 1 Din v znamki za reševanje. Najlepše ime bo dičilo naše novo letalo. predlagatelj bo pa lahko izbiral med daljšim poletom okrog Ljubljane in med kako novo dragoceno slovensko publikacijo, ki je izšla. Ribičeva sreča. Dno 10. julija je Kari Kačič, pek v Trbovljah vlovil na trnek 13'A kg težkega sulca. Vreme. Včeraj je v Ljubljani bilo lepo, dasi ne še vroče. Zanimivo je, da je Ljubljana poleg Splita včeraj bila najbolj vroče mesto v državi." V Splitu so imeli namreč 25° C, v Ljubljani pa °° 2" C. Povsod drugod je bilo hladneje. Zagreb je imel 22° C. Mariboi in Skoplje 21° C. Belgrad le 20" C. Minimum je bil pa najnižji v Ljubljani (8.2" C), najvišji pa v Splitu 17° C. Tudi Belgrad in Maribor sta imela zjutraj minimum 10" C. Vreme je tedaj v celi državi hladno. it Drava naplavila utopljenca. Pri vasi Brezno blizu Prevalj je Drava pred petimi dnevi naplavila truplo neznanega moškega, ki je moralo biti 2 do 3 tedne v vodi. Utopljenec je približno 35 leten, srednje velik, oblečen pa je bil tako, kot se oblačijo koroški delavci na pražnje dni: srajco z zelenimi naramnicami in kratke hlače. •k V zrakoplovno podčastniško šolo v Petro-varadinu bo sprejetih letos 100 gojencev. Reflek-tanti morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let in so morali dovršiti najmanj osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prednost bol o imeli kandidati, ki so dovršili kak gimnazijski razred, potem pa oni. ki so popolnoma ali pa vsaj deloma vešči kovaške, monterske, ključavničarske, šoferske ali kake slične obrti. Lastnoročno pisane in s 5 dinarskim kolkom kclkovane prošnje naj se predložijo »komandantu vazduhoplovnih stručnih škola v PetrovaradimK najkasneje do 1. septembra t. 1. Sprejemni izpit se bo delal iz čitanja. pisanja in računanja. Šola bo trajala dve leti. Po dovršeni šoli se bodo razporedili absolventi kot podnared-niki k zrakoplovnim jedinicam. V naredniškem Sinu bodo imeli pravico napraviti izpit za častnika ali tehničnega poslovodjo. Če pa ostanejo podčastniki, bodo lahko postali piloti, mehaniki, radio-telegrafisti, aeroplanski fotografi itd. Ostali pogoji so razvidni k službenega vojnega lista št. 27, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. * V »Uradnem listu« od 11. julija t. 1. je objavljena »Uredba o ureditvi ministrstva za grad-be in njegove zunanje službe' (»SI. novine" z dne 20. junija 1929). -k Zlati prstani v cestnem blatu. Včasih se zgode tudi neverjetne stvari. Da je to res. je skusil te dni neki delavec v Zagrebu. S svojim tovarišem, takisto delavcem, je čistil eostni kanal v Palmotičevi ulici. Pri tem delu je delavec v blatu opazil zlat prstan: jasno, da je delavec, prstan koj pobral. Pokazal je prstan delovodji, ta pa se za dragoceno stvar ni dosti brigal. Kmalu potem je dotični delavec našel v blatu še dva prstana Eden je bil celo poročni, imel je vtisn jen napis »N. K. 28. aprila 1878«. Oba prstana je delavec pridružil tretjemu, drugi dan pa jo je z zlato robo mahnil k zlatarju. T;, pa je osumil delavca tatvine, poklical stražnika in mož je moral na policijo. Tamkaj so ga zaslišali ter ga potem izpustili. * ■jc Gremij trgovcev v Ribnici ima svoj uradni dan dne 14. julija 1929. in sicer od 8 do 10 dopoldne v Pobrepoljah, v prostorih gosp. šteha in od 4 do 6 popoldne v Velikih Laščah, v prostorih gosp. župana Iv. Hočevarja. •k Schaffhausen-ure. F. Čuden, Prešernova 1. Dr. Hubad Ivan zobozdravnik v Škof ji Loki ne ordinira od 15. do 20. julija. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imata drevi: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Kam potujejo Ljubljančani Ljubljana, 11. jul. Nemirni ljudje smo Ljubljančani. Prav nič nimamo onega, kar bi nas držalo vedno na istem mestu, kjer bi živeli vse svoje življenje. Takega, ki se svoj živ dan ni ganil iz Ljubljane, bi pri nas težko našli. Ali nihče nam naj zato ne očita premajhne domovinske ljubezni in ljubezni do našega mesta. Res je samo toliko, da prav radi potujemo. Pošten Ljubljančan ni zdrav, če vsaj enkrat na leto ne odrine kam daleč, če že ne v inozemstvo, pa vsaj do Bleda, na Štajersko ali do Zagreba, v Dalmacijo in še naprej. Tako prijetno je »rajžanje« in koliko človek novega vidi na potovanju! Pa tudi v inozemstvo potujejo Ljubljančani prav radi. Saj je samo v prvi polovici letošnjega leta izdala ljubljanska policija potovanja željnim Ljubljančanom 3274 pohiih listov. Nekaterim Ljubljančanom žilica kar ne da miru. Vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni morajo skočiti preko meje. Pa Bog ne daj, da bi imeli preko meje kake resne opravke, o ne, niti kupčij, niti opravkov, samo skopat se gredo kam v Gradež ali Grljan, pa češnje zobat v Gorico, spotoma nazaj obiskat še kakega sorodnika kje v Divači ali kjerkoli, pa morda še kako fletno urico pozabavat se v Vipavo, pa je srečen samo, da je prekoračil mejo. Seveda so med pomiki tudi taki, ki gredo preko meje po opravkih, pa tudi taki, ki gredo na daljše potovanje in zlasti precej takih, ki cenijo tuja letovišča bolj kot domača. Med 3274 potnimi list jih je bilo: 43 za Francijo, 4 za Rumunijo, 2 za Bolgarijo, 991 za Italijo, 533 za Avstrijo, 9 za Madjarsko, 101 za Češkoslovaško, 41 za Nemčijo, 13 za Švico, 16 za Poljsko in 7 za Grčijo. Ostalih 1517 potnih listov je bilo takih, ki so bili veljavni za vse evropske države. Tu ni vštetih 63 potnih listov za prekomorske države. S temi potnimi listi so potovali večinoma izseljenci: v Združetie države, Kanado, Brazilijo, Argentino, Uruguai, Egipt... Na razne izlete, ekskurzije in skupna potovanja v inozemstvo je odšlo okrog 2500 Ljubljančanov. Ti so potovali s skupnimi, kolektivnimi potnimi listi. So to športniki, dijaki, izletniki itd. Relativno največ Ljubljančanov je s skupnim potnim listom potovalo v Prago na svetovadavsko orlovsko proslavo. Dokai potnih listov pa je bilo veljavnih še iz prejšnjega leta. Če bi sešteli vse te, ki so dobili oziroma podaljšali letos svoj potni list in te, ki so potovali s skupnimi potnimi listi, dalje družinske člane lastnikov potnega lista ter one, ki so imeli veljaven potni list še od lani, pa se nam število v prvi polovici letošnjega leta zaokroži na 7000 do 8000. Torej je samo od januarja do koncem junija leta 1929 pokukal preko meje vsak osmi Ljubljančan. Pa recite, če Ljubljančani nismo nemirni, potovanja željni ljudje! Seveda tako potovanje ni vedno za zabavo. Dostikrat potujejo ljudje po težavnih opravkih in neredko gredo po bridkem potu za kruhom. * © Društvo Zoo nas obvešča, da je žirija včeraj ocenila predložene načrte za zoološki vrt v Ljubl jani in priznala nagrade po sledečem vrstnem redu: 1. g. arh. Spinčič in Vlado Bohinc, 2. Dušan in Vlado Bohinc, 3. arh. Domicijan Serajnik, 4. Franjo Kuglič. Načrti so na vpogled od 12. do 17. t. in. v mestnem gradbenem uradu soba štev. 1 med 12 in 14. O Regulacija Pražakove ulice ie nujno potrebna. Pražakova ulica je sprva obetala, da postane ena najlepših ulic v Ljubljani, toda kar naenkrat se je vsa akcija za regulacijo te ulice ustavila. Prvi del te "lico, od Kolodvorske ulice do Miklošičeve ceste je že kolikor toliko urejen in zadnja leta se je mesto stare, razpadle pletilni-ce dvignilo več novih palač. V skrajno žaloslnem stanju pa je ta ulica med Dunajsko ceslo i'i Ciga-letovo ulico, tako, da morajo že stražniki pisati prijave, kako nujno potrebna je regulacija. Hodnik je popolnoma razpadel, cestišče razorano, plo šča na požiralniku sploli ni pritrjena, temveč lo prislonjena, tako da bi se mogla vsak čas pripetiti tu večja nesreča. Povrhu tega pa še neznosni vonj iz skladišča kosti in starih cunj, ki okužili e vso okolico. Posestnik Miihleisen je že sporočil mestni občini, da je pripravljen proti nepretirani odškodnini odstopiti za regulacijo potreben svet, toda mestna občina nima denarja, če pa že mora odlagati regulacijo Pražakove ulice, potem naj mestna občina ukrene vsaj eno, kar ne bo tako težko: predvsem je treba odstraniti iz Pražakove ulice tisto neznosno skladišče. To je v skladu tudi z novo cestno naredbo, ki jo je občinski svet sklenil pred ledni. Dalje bi bilo nujno potrebno, da mestna občina popravi hodnik in cestišče v Praža-kovi ulici. To ne bi zahtevalo preveč stroškov in bi se že našlo kritje v rednih kreditih za tlako-valna dela. Stvar je res nujna in naj se mestna občina torej zgane! O Tlakovanje šentjakobskega trga. Včeraj so mestni delavci pričeli prekopavati del trga Sv. Jakoba, to je cestišče med Starim trgom, šentjakobsko šolo in Založnikom. To cestišče bodo tlakovali z drobnimi granitnimi kockami, lako kot je že tlakovan Stari trg. Tlakovanje tega cestišča je bilo že pred leti v načrtu, izvrševati pa so ga pričeli šele sedaj. Ostali šentjakobski trg in druge ulice šentjakobskega okraja pa bodo morale počakati za tlakovanje — boljših časov. O Iz mestnega avtobusnega prometa. Koj v začetku, ko je meslna občina otvorila avtobusni promet med Vičem in Ježico, se je videlo, da dva voza na tej progi ne bosta zadostovala. Vendar je mestna občina z nabavo novih voz odlašala. Te dni pa je prišel v Ljubljano nov voz, ki je že stavljen v promet. V kratkem pride še troje takšnih avtobusov ter se bo potem avtobusni promet na dosedanji progi spopolnil. Med Vičem in Ježico bodo vozili štirje avtobusi, tedaj na četrt ure v vsako smer. Kakor smo informirani, se bodo izdajali tudi otroški, delavski in kopalni vozni listki. Kopalni listki se že izdajajo ter stane s tem listkom vožnja iz Ljubljane (pošta) na Ježico in nazaj 5 dinarjev. — Pocenila in spopolnila se bo tudi avtobusna vožnja h kopališču v Medno. © Kdo ie obešenka? Včeraj smo poročali, rta so 9. t. m našli v rrozdu nad Hrušico obešeno neznano žensko. Obošenka je visela kake tri mesece na drevesu. Ženska je bila 35—40 letna, srednje velika in kostanjovih las. Na glavi je imela belo križasto ruto, črno ševijotasto krilo, modro srajco, črne visoke čevlje na zadrgo in čru pred- pasnik iz klota, dalje večbarven plet, črno in bolo | pikasto pompaduro, v kateri je bila siva križasta ruta in zastor z rdečim všitim monogramom M. Z. ter ključ in kos mila. Ker ne pogrešajo nobene take ženske v Slepariji vasi ali v HruSici, je gotovo, da je ženska prišla kod iz Ljubljane ali od kod drugod. Kdor bi kaj vedel o tem povedati ali l>ogreša tako žensko, naj sporoči policijski direkciji v Ljubljani ali pa najbližji orožniški postaji. © Karamboli in nesreče brez konca in kraja. Karamboli so v Ljubljani postali kaj navaden pojav. toda toliko jih pa le ui bilo nikoli, kot te dni. — Prav komičen karambol se je pripetil v sredo popoldne na Sv. Petra cesti. Neki dijak je namreč podrl s kolesom dr. Pavla Pestotnika, radi česar je nastalo na ulici precejšnje razburjenje. K sreči je dobil dr. Pestotnik le manjše praske, vendar dovolj, da je nesrečnega dijaka zapisal stražnik. — Na oglii Miklošičeve ceste in Frančiškanske ulice sta trčila dva osebna avtomobila Oba avtomobila sta se pri karambolu precej poškodovala. Lahko pa bi prišlo še do večje nesreče. -- V Frančiškanski ulici se je pripetil tudi drug karambol. Neki elektrotehniški vajenec je pozabil, da je ta ulica v smeri proti Dunajski cesti prepovedana za vsaka vozila. Tako je prav za prav sam zakrivil, da je neki avto podrl njegov voziček, na katerem je peljal dva elektromotorja. Vajencu se ni pripetilo nič hudega, pač pa je precej poškodovan voziček in sta pokvarjena oba elektromotorja. — Neki zidar je v Šelenbirrgovi ulici s kolesom podrl 20 letno Štefanijo Jegličevo. ki je dobila pri padcu lažje poškodbe ter se zdaj zdravi doma. 0 Otroški voziček so ji ukradli. P«ena-vadna tatvina se je pripetila te dni pred zavodom za zdravniško zaščito mater v Lipičevi ulici. Žena čevljarskega pomočnika Franja Dermastia je prišla iz Zgornje Šiško na zdravniški pregled v ta zavod, svojega otroka pa je pripeljala z otroškim vozičkom. Voziček je pustila pred zavodom, sama pa je z otrokom odšla v zavod. Ko se je vrnila, ni bilo vozička nikjer. Voziček je bil vreden kakih 400 Din, s perilom vred pa 750 Din. Voziček je ukradla bržčas kaka ženska, ki je tudi imela opravek v zavodu. __ Zobni zdravnik šernova 5. V fotografiji uporabljajte razvijalec, fiksir, zlato kopelj in vse druge kemikalije od slovite tovarne lumičre, Parts Zaloga: Drogerija Gre-gorič, Ljubljana - Pre-Zahtevajte cenik! »r. $. n€ ordinira do 18. avgusta. Maribor □ Izredna slovesnost treh odličnih roja-jakov. V Mariboru obhajajo te dni posebno slovesnost v ožjem prijateljskem krogu trije odlični slovenski duhovniki: Infulirani stolni prošt dr. Martin Matek, častni kanonik in šk. duhovni svetovalec Valentin M i k u š , župnik pri Sv. Juriju ob južni železnici ter Franc P e č n i k , župnik pri Sv. Ulriku v Podgorju pri Slovenjgradcu Vsi trije so stopili letos v 70. leto starosti. Jubilanti so vsi rojaki iz Gornjega grada. Čestitamo slavljen-cem in kličemo: Še na mnoga letal □ Nevarno je obolel duhovni svetnik č. g. p. Filip Benicij Pere, vizitator III. reda »v. Frančiška v Mariboru. Priporoča se sobratom v molitev! □ Nova maša v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 14. julija bo daroval prvo sv. mašo č. o. Konšlaniin Uranltar, iz reda oo. frančiška nov. Cerkvena slovesnost se začenja v baziliki Matere Milosti ob pol desetih. Slavnostni govornik je č. g. o. Gabrijel PlaninSek. □ Jugoslovanski delavci v Francijo. Dne 10. t. m. ob pol 17 je prispelo z, vlakom iz Zagreba 150 delavcev v Maribor, kjer so na kolodvoru večerjali in se odpeljali ob 20 preko Špilfelda, Gradca, Selztala, Linca in Passana na Francosko. Ker Francozi, kakor tudi Nemci priznavajo jugoslovanske delavce kot pridne, vestne in poštene, bodo kaj kmalu odšli še drugi transporti. □ Nesrečna družina. Z ozirom na našo včerajšnjo notico o bolezni rr. Prulla popravljamo to vest v toliko, da je obolel samo sin. g. lekarnarja Prulla, a da je oče hvala Bogu zdrav. Naš informator. ki je sporočil to vest našemu mariborskemu uredništvu, jo bil napačno informiran. □ Arehova nedelja pri F.uški koči. Dobili smo sledeči dopis: Izvolite objaviti v svojem listu, da se bo letos obhajala tako zvana cArehova ne-delja> dne 21. julija in ne 14., kakor je nekdo pomotoma raztrosil. □ Zaplenjena paprika. Pri nekem veletržcu v Mariboru je tržno nadzorstvo zapienilo v četrtek 3 velike vreče paprike, ker je imela razne primesi. Trgovec je sam prijavil, da je paprika sumljiva in torej njega ne zadene krivda, ampak dobavitelja. Kemična preiskava je dognala, da je paprika res pomešana s sumljivimi tvarinaini. J3r Jutri začuc obratovati avtobus mesta Celja. Po dolgotrajnih in deloma mučnih pripravah stopi jutri prvikrat v obrat celjsko mestno avtobusno podjetje. Kakor znano, razpolaga podjetje za sedaj samo z enim avtobusom. Je to izredno elegantni in skoro gotovo brezprimerno ko-modni voz znamke .Mercedes-Benz, ki je že pri poskusnih vožnjah zbudil obče zanimanje. Za enkrat sta naročena še dva voza znamke Avstro-Fiat, ki pa dospeta naravnost iz tovarne šele kasneje, najbrž v avgustu enkrat .<3 Začasni vozni red mestnega avtobusa. Dokler ne dospejo novi vozovi, bo že nabavljeni Mercedes-Benz vozil dnevno po enkrat na progi Celje—Vransko in nazaj ter Celje—Rogaška Slatina iu nazaj, dnevno dvakrat pa na progi Celje —Dobrna in nazaj. Vozni red je sestavljen tako, da vpošteva prvenstveno železniški vozni red ter tako omogoča pri daljših potovanjih potniku čim manjšo izgubo časa. Po prihodu vseh jutranjih vlakov (t. j. osebnih vlakov iz Ljubljane, Maribora in Savinjske doline), odide avtobus ob tri četrt na 8 na Dobrno. Ako belgrajski brzovlak v Zidanem mostu ne zamudi ljubljanskega osebnega vlaka, imajo tako tudi letoviščarji iz južnih krajev takoj zjutraj udobno zvezo z Dobrno. Poleg tega se bodo lahko te zveze posluževali gostje Rogaške Slatine, ki hočejo za eden dan obiskati Dobrno, ker ima jutranji mariborski osebni vlak zvezo v Grobelnem z vlakom, ki pride iz Rogaške Slatine. 0 V Staro Gradiško so včeraj za tri leta odposlali zopet dva »poštenjaka«. Prvi je bil 46 letni Martin Kolarič, brezposelni delavec iz Ji-rovcev v ptujskem okraju. Tatvine, beračenje in vlačuganje so glavne njegove čednosti. Drugi pa je komaj 26 letni Pavle KaliSraik iz Zg. Tuhinja. Že večkrat je imela z njim sodnija opravka, pravkar pa je odsedel dva meseca strogega zapora radi tatvine. 0 Čigav je pes? Ko je Minka TkalSič šla v sredo zvečer po Gosposki ulici se ji pridruži pes volčje pasme, svet.losive barve, s široko belo liso na prsih in brez znamke. Vzela ga je s seboj v Gaberje št. 154 na stanovanje iu hrpno, dokler se ne oglasi lastnik. Dopisi Jesenice Umrl je v Kurji vasi hišni posestnik g. Lovrenc Ženiva. Bil je pristna gorenjska korenina in avtohton Jeseničan, po materi in očetu. Celih 51 let je bil uslužben pri kranjski industrijski družbi, zadnje čase seve le kot paznik tovarniškega parka Hreiiovice. Bil je vzor krščanskega moža, tudi vsak delavnik je bil pri sveti maši. Pokopali so ga v četrtek po starem krščanskem jeseniškem običaju, namreč s sveto mašo. Veselega in dovtipnega moža bo marsikdo pogrešal. Bodi mu lahka domača jeseniška zemlja preostalim pa naše iskreno so-žalje. Sprejem Hrvatov. Treba je omeniti, da smo Jeseničanje tudi brate Hrvate, ki so se vračali v ponedeljek pozno zvečer iz Prage, pozdravili na .jeseniškem kolodvoru Godba katoliškega delavskega prosvetnega društva je neumorno igrala na peronu kljub pozni uri. Hrvatje so bili vidno presenečeni za toliko pozo m ost ter so se med veselim vzklikanjem, da se leta 1931 vidimo v Ljubljani, odpeljali proti svojim domovom. Bled Kedaj gotovo posetiš Bled? Ali no v nedeljo 21. julija, ko se vrši ob 4 popoldne v zdraviliškem parku velika tombola v korist novemu prosvetnemu domu?! Vrednost dobitkov nad 20.000 Din. Oskrbi si pravočasno srečke pri odboru kat. prosv. draStva na Bledu. MARENBERG. V nedeljo, dne 14. julija se vrši desetletnica osvoboditve Dravske doline v Marenbergu s sledečim sporedom: 1. Ob 7. uri zjutraj sprejem gostov na kolodvoru v Vuhredu. 2. Ob pol devetih odkritje nagrobnega spomenika dne 8 maja leta 1919 v osvobodilnih bojih pri Marenbergu padlemu junaku Matiju Glad, naredniku slov. planinskega polka. 3. Ob pol desetih slovesna sv. maša na cerkvenem trgu v Marenbergu, ki jo daruje prečast. g. prošt Serajnik iz Dravograda. 4. Odkritje spominskih plošč v svetovni in v osvobodilnih bojih padlim vojakom pri vhodu v farno cerkev v Marenbergu. 5. Govori na cerkvenem trgu. 6. Povorka po trgu. 7. Ob 15. uri popoldne velika narodna veselica na šolskem vrtu s koncertom raznih pevskih in godbenih društev in raznimi zabavami. Prosimo, da se slavnosti udeležite v Km večjem številu, da utrdimo tukaj ob državni meji narodno in državno misel ter se obdolžimo vsaj nekoliko za našo svobodo padlim žrtvam. Narod, ki ne zna ceniti svojih junakov, jih ni bil vreden! j Pripravljalni odbor. Rogaška Slatina Gostovanje mariborskega gledališča v Rogaški Slatini. V soboto 13. t. m. gostujejo člani narodnega gledališča v Mariboru pod vodstvom g. režiserja J. Poviča z letošnjim salonskim šlager-jem, Fodorovo velezabavno in duhovito komedijo »Cerkvena miš«. V glavnih vlogah bosta nastopila ga. Savinova in g. Grom, ki sta dosegla v Mariboru s temi vlogami odlične uspehe. Slovenska Krajina Izredni občni zbor kat. akademskega društva Zavednosti« se je vršil 9. t. m. v Soboti. Na občnem zboru se ie prečitalo pismo g. Klekla, predsednika vrhovnega pripravljalnega odbora za proslavo desetletnice osvobojenja naše krajine, kjer prosi tudi naše društvo za sodelovanje. Na občnem zboru je bil tudi starešina društva, bivši poslanec g. Jerič. Izvoljen je bil popolnoma nov odbor, katerega predsednik je akademik g. Horvat Franc. □ Pozna žetev. Radi hude in dolge zimo se je komaj ta teden začela pri nas žetev. Tako pozne žetve že dolgo vrsto let ni bilo. Kmetje so z žetvijo na splošno zadovoljni. Sicer je huda zima naredila nekaj škode tudi na žitu, tako da ie bolj redko, a zato lepšo. Kolik bo pa pridelek, bomo videli šele po mlačvi. Posvečujte Gospodove dneve. Dobijo se v naši napredni Soboti različni obrtniki-katoličani, ki ne ločijo nedelje od delavnika. V nedeljo dopoldne so pri svojih šivalnih strojih, a popoldne posedajo po'parku in gostilnah. Prosili bi take gospode, zlasti pa gospodične, da če že nočejo posvetiti nedeljskih ciopoldnevov, da se naj spravijo s svojimi stroji vsaj na taka mesta, da jih naše ljudstvo ne bo gledalo ko gre k maši in se nad tem upravičeno zgražalo. Če to ne bo pomagalo, bomo navedli imena. Prireditve iti društvene vesti Mlad. dom Kodeljevo. Danes 12. julija ot 8 zvečer se vrši generalna skušnja za Pasijon. Prosim vse sodelujoče igralce, da se točno udeleže skušnje. _Potokar. Turistika Podružnica SPD v Gorjah priredi na Mrzlem Studencu pod Triglavom veliko planinske veselico v nedeljo 14. julija popoldne, pri kateri sodeluje godba na pihala in gorjanski pevski zbor. Čisti dobiček je namenjen za popravo potov in markacij. Vsi prijatelji planin se vabijo k obilni udeležbi. YliG0-AGENCIJA Caixa 1723 SAN PAI1I0, DRAZIIIJA se je ustanovila za posredovanja privatnih in trgovskih poslov med Brazilijo in Jugoslavijo. Pomenki o radiu ii. Radio — vremenski prerok. Pri Žokovih je taka navada, da gospodar po večerji določi, kaj bo naslednji dan družina delala. »Kosili bomo,« je predlagala gospodinja. »Sedaj je lepo in stanovitno vreme. V par dneh bomo lahko imeli vse seno pod streho.« »Tudi ječmen je zrel. Kaj če bi želi jutri? Seno lahko počaka,« se je vmešala dekla Neža, ki je imela tudi nekaj besede pri hiši. »Kose so sklepane in tudi Čmerinova dva bi imela jutri čas, da bi prišla pomagat, da »pokla-timo« tiste bilke za Močvirnikom. Kosili bomo!«, je odločil Cene, najstarejši Živkov fant in bodoči gospodar. Tako so ugibali in sc prerekali ter čakili, kaj poreče stari Žok, ki mu je naposled vendarle šla zadnja beseda. »Tak, stari, zini no že, kako misliš!«, je podrezala gospodinja. »Bom zjutraj povedal. Če te ob štirih pokličem, Cene, bomo kosili. Če te ne pokličem, boš spal dlje in vedel, da bomo želi,« je dejal gospodar. »Nekam čuden se mi vidiš, stari, zadnje čase. Odkar imamo tisto skrivnostno škatljo, ki ti jo je prinesel Zapikov »žvener« 'z Ljubljane, si ves drugačen. Še zmešalo se ti bo. Preveč se pečaš z »žvenerjem« in tako zagonetne pogovore imata, kot bi hotela uganjati kake coprnije. Ali se spodobi za starega dedca, da vse večere presedi s tistimi »ponvicami« na ušesih ob črni škatlji, namesto da bi legel in si spočil trudne kosti? In sedaj naenkrat še to: »Bom zjutraj povedal.« Družina mora zvečer vedeli, ali bomo jutri kosili ali želi. Vidini, da moram sama odločiti. Kosili bomo! Tudi Smoletovi bodo kosili; vsi pametni kmetje kose sedaj, ko je vreme za to « »Bom zjutraj povedal,« je trmasto vztrajal gospodar in se smehljal, vedoč, da si ne bodo upali ukreniti proti njegovi volji. Poiskal je pipo in mehur s tobakom, nabasal, prižgal in sedel k radiu. »Greš poslušat, stara?« Vardi« najmanj 4, največ pa 10 odstotno dividendo. Kot bivši upnik pa dobi sedaj 10 milj. Din, ostalo pa v obrokih. Ta sporazum je predložen v odobritev ministrstvu za šume in rude. Program razstave domačih obrtov na razstavi »Ljubljana v jeseni«. Velesejmska uprava priredi s sodelovanjem državnega osrednjega zavoda za ženske domače obrte zanimivo razstavo domačih obrtov, ki bo obsegala: čipkarstvo, slamnikarstvo, suho robo, lončarstvo, platnarstvo, volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se bavijo z naštetimi panogami domačih obrtov. da sporočijo odseku za domačo obrt pri uradu Ljubljanskega velesejma koliko prostora potrebujejo in pod kakšnimi pogoji hočejo sodelovati. Rentabiliteta italijanskih delniških družb v letu 1927. Iz statistike o rentabiliteti delniških j družb v Italiji je razvidno, da je imelo 782 družb s skupno glavnico in rezervami v znesku 1.6.65 milijard lir, odštevši izgube posameznih družb, od 7,1% do 9.5% dobička. Najvišjo rentabiliteto v tej grupi imajo zavarovalnice, potem pridejo vodovodi, papirnice, banke, rudniki itd. V drugi grupi, kjer jo rentabiliteta od 4 do 7 %, je 1404 družb z glavnico in rezervami od 12.54 milijard lir. V tej grupi so n. pr. kemična industrija z 4.67%-no rentabiliteto, železnice z 4.1%, finančne družbe z 5.90%, industrija gumija z 6.81%, družbe z nepremičninami v mestih 6.12, avtomobilna industrija z 4.23 itd. Tretjo grupo tvori 587 delniških družb s kapitalom in rezervami v znesku 7 65 milijard. Rentabiliteta I te grupe je med 0 in 3.99%. Nahajajo pa se v tej i grupi: metalurgična industrija, industrija usnja, paroplovne družbe, stavbne družbe, keramična industrija, industrija umetne svile ter razne transportne družbe. V četrti grupi, kjer prevladujejo zgube nad dobički, je 1178 družb, ki imajo 63-!8 bilijonov lir kapitala in rezerv. Med temi družbami so z največjimi procentuelnimi zgubami na prvem mestu filmske družbe, potem pridejo hotelske, industrija naravne svile, lesna industrija in konfekcijske družbe. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA »Slavia«, d. d. za industrijo lesa v Zagrebu bo imela svoj občni zbor 27. t. m. Kot je razvidno iz objavljene bilance so upniki znašali 15.9 milj. Din (11.5), akcepti 6.3 (1.9). Povišanje sredstev je služilo največ za povečanje zaloge in gozdov, kar je izkazano v bilanci z 19.7 (6.3). Znižali pa so se dolžniki od 10.1 na 6.3, vrednostni papirji in de-poti pa od 2 na 1.1 milj. Dobička izkazuje bilanca 0.08, dočim je bilo 1. 1927 0.34 zgube. Balmatia d. d., tovarna cementa, je imela 2 milj. Din (1.7) čistega dobička pri kosmatem dobičku od 9.7 milj (7.8). Upniki znašajo 22.3 (39.0), amortizacijski zaklad 17.0 (13.8), valutna rezerva, ki je bila storjena ob priliki revalorizacije, je ostala neizpremenjena s 24.3 milj. Med aktivi so se povišale investicije od 48.8 na 53.5, produkti od 3.5 na 4.5, znižali so se pa znatno dolžniki 7.7 (22.0), materijal 6.0 (10.2). Dividenda je 40 Din od delnice, t. j. 20%-na in je ista kot lansko leto. napravil 1085, nasprotniki 543, dosegel jo torej razmerje 2:1. Zanimivo je, da more izkazati Rapid proti vsakemu svojemu nasprotniku pozitivno bilanco. Hertha n. pr. je igrala doslej proti Rapidu 26 krat in ni niti enkrat zmagala. Proti Admiri je igral Rapid v prvenstvenih tekmah 18 krat, je dobil 12 iger, zgubil 6, in je dosegel razmerje goalov 61 : 27. Take in podobne številke nam navaja knjižica. Posnemanja vreden klubi ČE IMAŠ ŠPORTNEGA MINISTRA. Francoski državni podtajnik za telesno vzgojo Henry Pathfi je pravzaprav francoski športni minister. Posrečilo se mu je, da je' dobil od vlade za leto 1930 tri milijone, frankov več za telesno vzgojo kot v letu 1929. Večje naklonilo naj služi v prvi vrsti gradbi novih športnih igrišč in nabavi higienskih naprav, kot kopalnic, pršnih kopeli itd. Športni klubi sami naj dobivajo slej ko prej kolikor mogoče malo državne podpore. Tu vidimo, kaj se pravi, če imamo športnega ministra. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Borza DENAR 11. julija 1929. Devizni promet je bil zelo neznaten (700.000 Din). Do zaključkov je prišlo v devizah Trst, Curih in Prari pri neizpremenjenih tečajih, le Trst zaznamuje neznatno zboljšanje. Devize je dala Narodna banka, le za Trst je bila privatna ponudba. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2288.50 bi., Berlin 1357 bi., Bruselj 792 bi., Budimpešta 993.42 bl„ Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 801.37 bi., London 276.41 1)1., Ne\vyork 56.87 bi., Pariz 223.12 bi., Praga 168.20 do 169 (168.60), Trst 297.05—299.05 (298.05). Zagreb. Amsterdam 2284 —2290, Berlin 1355.50 do 1358.50, Budimpešta 991.92—994.92, Curihl094.40 do 1097.40, Dunaj 799.87—802.87, London 276.01 do 276.81, Ne\vyork 56.77—56.97, Pariz 222.12 do 224.12, Praga 168.20-169.00, Milan 297—299. Belgrad. Berlin 1355.50—1358.50, Budimpešta 991.92—994.02, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.87 do 802.87, London 275.01—276.81, Neuvork 56.77 do 56.97, Pariz 222.12—224.12, Praga 168.20—169, Trst 297.08—299.08. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.83, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.125, London 25.22125, Madrid 75.30, Ne\vyork 520.02,'Sofija 3.75, Pariz 20.3575, Praga 15.385. Milan 27.205, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju (valuta) 12.47%, (valuta) 12.45. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 zaklj., Ruše 275—285, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 407—408 (407), kasa 407—408 (408), termini: 12. 423 do 424.50, 7 odst. inv pos. 86.25 den., agrari 50.50 do 51. Bančni pap.: Hipo 202-204 (202), Poljo 16 do 16.50 (16), Kred. 92 den., Jugo 80.50—81 (80.50), Lj. Kr. 123 den., Prašted. 852.50 den., Srpska 152 den., Zem. 130 den., Obrt. 80—32, Etno 164—180. Ind. pap.: Guttmann 200—205, Slavonia 175 bi., Slaveks 96, Danica 115 den., Drava 375 den., še-čerana 455—475, Osj. ljev. 200—210, Brod. vag. 150 bi., Union 170—175, Isis 18 bi., Ragusea 495 bi., Trbovlje 462—465 (464), Vevče 125 den., Nar. šum. 32—54, Piv. Sar. 205 bi., Oceania 190 den., Jadr. plov. 575 bi. Belgrad. Narodna banka 7500, agrari 50—51, vojna škoda 404.25—405. Dunaj. Don. sav. jadr. 83, VViener Bankverein 22.05, Bodencredit 100.10, Creditanstnlt 53.11, Es-coinpteges. 22.50, Aussiger Chemische 248, Guttmann 24.75, Alpine 40.05, Trboveljska 57, Leykam 7, Rima Murany 113.80. Les Danes je bilo zaključenih 15 vagonov drv in 2 vagona lesa. Tendenca neizpremenjena. 2itO q Čvrsti položaj na našem žitnem tržišču, ki vlada že nekaj dni pod vplivom čvrste tendence na čikaški borzi in na še nadalje trajajočo konveni-enco naše pšenice s potiskih postaj v relaciji Brai-la, nikakor ne moremo imenovati v splošnem takega, kajti na postajah, kjer ni možnosti izvoza, so cene znatno nižje in je opaziti celo rahlo tendenco k nazadovanju. Za navadno bačko koruzo se zahteva danes ista cena kakor za navadno bačko pšenico, s čimer je po dolgem času anomalije, ko • je bila pšenica cenejša od koruze, doseženo vsaj ravnovesje med cenama obeh predmetov. Cena za pšenico in koruzo je torej 208—212.50 bačka nakladalna postaja. Bački oves notira 195, novi ječmen 63-64 pa 160 nakladalna postaja. — 1'šenična moka srednje bačke znamke notira 310 za ničlo, 290 za dvojko, 275 za petico, 265 za šestico, 245 za sedmico in 150 za osmico franko nakladalna postaja. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promplna): pšenica nova, uzančno blago 250—252, stara bačka 80 kg 2 odst. 255—257.50, za julij 257.50 do 260, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 360—370, koruza bačka, mlev. tar. 267.50—270, navadna tarifa 260—262.50, ječmen ozimni 270—275, oves 265 do 270. Zaključeni so bili štirje vagoni stare pšenice ter dva vagona nove. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bn. par. Tisa 215—220, sr. 207.50—210. Koruza: bč. 207.50—210, bon. 205 do 210. Ječmen: bč. 155—160. — Moka: Og 300—310, št. 2 280—290, št. 5 265—275, št. 6 255—265, št. 7 235—245, št. 8 140—150. Promet: 49 vagonov pšenice, 4 ovsa, 25 koruze, 1 ječmena in 8 moke; skupaj 87 vagonov. Budimpešta, Tendenca čvrsta. Pšenica: oktober 23.70—23.74. zaklj. 23.74—23.75, marec 25.88 do 25.99. zaklj. 25.95—25.96. Rž: oktober 19.02 do 19.23, zaklj. 19.23—19.25, marec 21.10—21.25, zaklj. 21.24—21.25. Koruza: maj 19—18.89, zaklj. 18.92 do 18.94, julij 23—23.02, zaklj. 23.12—23.18. ZDRAVILNA ZELIŠČA. Cene zdravilnih zelišč se gibljejo navzdol. Vzporedno s trgovino z suhimi gobami pričela se je početkom tega meseca razvijati kupčija z zdravilnimi zelišči. A tudi za te produkte ne vlada letos tako zanimanje, kot se je vobče pričakovalo. Cene se tlačijo pri nas vsled nižjih ponudb konkurence iz Italije, Rusije in deloma tudi iz Nemške Avstrije. To »e zlasti opaža pri »arniki«, ki je lansko leto dosegla višek cene, med tem ko še cena letošnjega blaga giblje v veletrgovini okoli 25 Din za kg. Z ozirom na situacijo v inozemstvu pa moramo biti pripravljeni na nadaljnje padanje cene, tega v zeliščni trgovini tako važnega izvoznega predmeta. Živina V Milanu notirajo: Voli I. 5—5.40, II 4.50 do 4.90, III. 3.10—4.10, krave I. 4.60—5.20, II. 8.70 do 4.50, III. 8.50- 3.60, biki I. 4.60—5, II. 4—4.50. — Prošli teden je bilo prodanih 669 jugoslovanskih telet po 7.25—7.75 za kg brez užitnine. Hmelj VIL poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmoljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 10. julija 1929. Rastlina je vobče zdrava, če so se tudi v minulem tednu pojavile v posameznih nasadih hmeljske uši. Vreme je precej ugodno — le toplejših noči bi si hmeljarji želeli. Zgodaj obrezana hmeljišča prehajajo v cvet, pozno obrezana pa dobivajo cvetne nastavke. Pred kratkim so eksporterji nakupili 7—800 stoto'' hmelja in se le-ti zanimajo še za ostanek lanske letine, ki ga cenimo na 5—600 stotov. Druitveno vodstvo. Veslaško tekme v itenleyju na Themsi so vsako leto eden glavnih dogodkov prijateljev vodnega športa na Angleškem. Goste množice ljudstva se zbero na obeh bregovih reke, da opazujejo zanimive tekme najboljših veslačev Anglije. Meh iiv/ht i / ve/d mirne 10 vrvenjehs jega koncema na svetu. Ni čuda, če je tak nered v gospodarsko-socialnih razmerah, če neomejeno ukazujejo v gospodarstvu take pustolovske nature. Klic iz afriške pustinje V Evropi sc tačas predstavlja film »V najtemnejši Afriki«, ki ga je rninolo jesen napravila ekspediciija dr. grofa Mihaela Esterhazyja in kolonialnega pisatelja Wilhelma Rothhaupta Ko je bila elcsp edicija pred božičem na pohodu skozi pragozdove in stepe ob reki Rovumi, ji je neki črnopolti kolonialni poštni sel izročil pismo iz Evrope, zaradi katerega sc je morala elcsp edicija nemudoma vrniti v Evropo. Najbližja dosegljiva luka je bil samotni Miikindami, kamor prihaja samo vsak mesec enikrat obalni parnik nemške vzhodnoafrišike proge. Ekspe-dicija je v napornih pohodih hitela proti hiiki, kljub temu pa je parnik zamudila in čakati bi bila marala v tej divji samoti cele tedne na novo praplovno zvezo. V tem so sc spomnili, da plove pravkar v višini Mozambiquea proti severu visokomorski parnik »Tanganyika«, ki je last družbe Hamburg—Amerika. Brzojavili so generalni agenturi v Kilindine-Monubassa in prosili, naj javijo »Tanganyiki«, da krene v lu-ko Mikindami in sprejme ekspedicijo na krov. Agentura je pa zahtevo odklonila, češ da bi bila vožnja za parnik v teh vodah zaradi koral jnih čeri nevarna. Ekspedicija pa ni obupala, marveč se je brzojavno obrniila naravnost na generalno ravnateljstvo Hajpag v Hamburgu. In sedaj se je zgodilo čudo moderne tehnike: Hamburg je po radiu poslal »Tanganyiki« preko silnih svetovnih morij povelje, da naj nemudoma krene V pravcu Mikindani in sprejme tamkaj na krov Esterhazyjevo ekspedicijo. Ko se je na sveti dan dvignilo solnce iz Indijskega morja, se jc pokazala na obzorju drobna pika, ki je pa hitro ras tla: bil je parnik »Tanga-nyika«, ki je brezžično povelje prejel in hitel po ekspedicijo. Angleški mornarji vežbajo s plinskimi maskami ob topu; levo sansibarski sultan. ter je zaslužil dnevno po 1 dolar. Ko je bfl 19 let star, so ga sprejeli v inženerski zbor tvrdke in šest let kasneje je bil imenovan za voditelja nekega novozgrajenega obrata. S 27 leti je postal generalni intendant Thompsonovih jeklarn ter je zaslužil letno 50.000 dolarjev in 3% celotnega dobička. Leta 1897., ko še ni dopolnil 35 let, je bil Schwab že predsednik Carnegiejeve Steel Corporation. Takrat sta začela Rockefeller in Morgan boj proti Carnegieju, ki se je po dolgem omahovanju sem in tja končal s sporazumom, to je z ustanovitvijo orjaškega jeklenega trusta »United States Steel Corporation«. Njegov predsednik in s tem skoraj neomejen gospodar orjaške industrijske in finančne sile (trustova glavnica je znašala tedaj 1100 milijonov dolarjev) je postal 39 letni Charles M. Schvvab. Nekdanji zelenjadarski hlapček, poštni voznik in jeklarski delavec si je zgradil sijajno palačo za 5 milijonov dolarjev. Veliki uspehi so Sclnvabu skalili pogled za meje dosegljivega. Vrgel se je v špekulacije; ustanovil je ladjedelniški trust, pri katerem je izredno veliko izgubil. Slednjič pa se je odpeljal v Evropo z namenom, da razbije banko v Monte Carlu. Zaigral je silne vsote in slednjič tudi zaupanje svojih vrhovnih šefov, ki so ga vrgli s predsedniškega mesta. Toda Charles Schvvab je bil še gospodar samega sebe; sam si je naložil leto šte-denja, da bi uredil svoje finance; prodal je svoje dirkalne konje, vrgel velike množine delnic polagoma na trg in tako začel iznova. Leta 1903. je kupil takrat neznatne Betle-hemske jeklarne, jih od leta do leta razširjal in prekosil vsa podjetja, ki niso bila v velikem trustu; slednjič se mu je posrečilo, da je priključil svojemu podjetju tri druge jeklarske družbe in kasneje še dve. Konkurenca Betlehemskih jeklarn je jela jeklenemu trustu postajati nevarna. Schwabova moč je bila v tem, da je imel v rokah surovine in pa dobro organiziran transport. Imel je dragocene rudnike na Kubi, v Chile in na Švedskem, nadzoroval je sedem železniških družb in imel lastno trgovsko brodovje. Špekulaciji z delnicami se je posvečal z večjo srečo nego prvič. Ko jc lani umrl predsednik jeklenega trusta Združenih držav, je postal njegov na-slpdnik Schvvab, ki se je torej po 25 letih napora znova dvignil na čelo drugega največ- Smešnice »Iz kakšnega razloga pa ste svojemu bivšemu gospodarju zažgali hišo? Iz maščevanja?« »Bogvaruj! Iz hvaležnosti vendar!« * V menažeriji: »Ali se kamela tudi nauči kakih umetnij?« Strežnik: »Gotovo. Če vržem prednjo kaj užitnega, se takoj pokloni kakor človek.« (Vrže kameli osata.) »Toda to stori pač zaradi krme ...« »In človek morda ne ravno tako?« Strašen otrok. Mali Tinček priteče v salon, kjer je zbrana mamina družba, in zavpije: »Mamica, igrali se bomo zobozdravnika; daj, posodi nam svoje zobovje!« i Gledališki igralec imenovan za indijanskega gln-I varja. Znani gledališki igralec Pavel Wegener, ki j so ločasno nahaja na turneji po Južni Ameriki, je i bil v Quepe pri Pemuco (Čile) imenovan za čast-' nega glavarja indijanskega rodu Aramanas. Tudi zdravje gre skozi želodec možgani, jetra itd.); sveže ribe; poper; Lie-bigov mesni ekstrakt; pivo (zdravilno pivo ali sladno pivo); malaga, rdeče vino (kot začimba v jedeh); kava, čaj, kakao (samo toliko, da se pobarva mleko. Dovoljeno so jedi: Mleko, približno I do 1 Ys liter dnevno v katerikoli obliki, poseb- ' no surovo mleko — če je od zanesljivo zdravih krav! — dalje kislo mleko, mlečni kakao ali riž, smetana, kefir, malo slani siri; dalje neslano surovo maslo; sadje vseh vrsl, posebno mnogo surovega sadja, a tudi kuhano, kom-poti, marmelade, sadni sokovi, limonada, sadjevec, pečena jabolka; poleni sveže solate in sočivje (nobena zelenjava naj se ne devlje v vrelo vodo, marveč naj se pari; juham in drugim jedein se morejo dodati surovi sokovi razne zelenjave): paradižniki, razne kolerabe, pesa in repa, krompir, šparglji, razno zelje in ohrovt karfijole, kislo zelje, kreša, en-divija, spinača, grah, fižol v stročju, leča, gobe, kumare, buče, korenje (posebno surovo nastrgano in oslajeno) itd.; jajca in razne jaj-čje jedi; riž (neoluščen), zdrob, tapivka, kaša, Ovsen zdrob; sladkor, posebno rujavi kandis in pa pristen čebelni med; oljkino olje, svinjska mast. Da se v jedeh prikrije pomanjkanje soli, naj se menjaje obilo začinijo s kostno moko, raznimi zelišči: majoranom, pehtranom, ko-prom, čebulo, poprovo meto, lovorjem, kunii-no, peteršiljem, zeleno, česnom, redkvijo itd., dalje s citrono, raznimi dišavami, mandlji, orehi, rozinami itd. Cas za uživanje hrane je natančno določen; k jedi dobe bolniki že prej omenjeno mešanico mineralnih soli. S to dieto so doslej dosegli izvrstne uspehe pri 300 bolnikih s težko in najtežjo kožno, kostno ali žlezno je-tiko; izboljšanja in ozdravljenja so trajna. Manj dognani so uspehi pri pljučni tuberkulozi. Dobro je, ako bolnik tudi po ozdravljenju še nekaj časa nadaljuje s to hrano. Pravda za dolge rokave koncertne pevke Na Dunaju se je te dni na drugi instanci završila pravda, ki je tekla za dolge rokave koncertne pevke ali prav za prav za račun teh rokavov. Zgodba je tale: Lani meseca septembra se je koncertna pevka Nelly Lorbeer na Dunaju v kopališču Diana opekla na parni cevi ter dobila na nadlaketi 12 cm dolgo opeklino II. vrste. Tisti dan so namreč v kopališču poizkusno zakurili centralno kurjavo in cevi še niso bile zadostno zavarovane. Gdč. Lorbeer je proti kopališkemu podjetju vložila tožbo na plačilo 1000 šilingov za bolečine in 500 šilingov za dve večerni obleki, ki jim je morala dati narediti dolge rokave, da pokrije brazgotino, ki jo je zapustila opeklina, in radi tega še za eno novo obleko z dolgimi rokavi. Okrajno sodišče je razsodilo, da dobi pevka za bolečine 500 šilingov, za dolge rokave pa nič, ker le-ti z nezgodo niso v nobeni vzročni zvezi. Tolžiteljica je vložila priziv na deželno sodišče, toda s slabim uspehom. Deželno sodišče je razsodilo, da je prvo sodišče odredilo za bolečine previsoko vsoto, nasprotno pa bi bilo moralo pevki priznati tudi odškodnino za dolge rokave, ker je jasno, da mora pevka pred javnostjo prikriti svojo izobli-čeno nadlaket. Vendar pa za družabno damo zadostujeta dve večerni obleki in gre torej pevki odškodnina le za oba para dolgih rokavov na dveh starih oblekah, ne pa za novo obleko. Razsodba se glasi: Gdč Lorbeer dobi za bolečine 300 šilingov, za dva para dolgih rokavov pa 200 šilingov. Salomonsko! Francoski letalski kapetan Condourret, ki je več tednov v Sevilli zastonj čakal na dovoljenje zrako-plovnega ministrstva za oceanski polet, je 7. julija poletel nazaj v Francijo. V bližini Angoulema je pa letalo padlo na tla. Condourret se je ubil, njegova tovariša, dva španska letalca, sta pa težko ranjena. Od prodajalca zelenjave do miljarderja Večina dolarskih kraljev je začelo svojo pot čisto revno kje na cesti s culico v roki ali v kakem majhnem podjetju. Nič drugače ni bilo z diktatorjem ameriške jeklene industrije Charlesom M. Sclnvabom. Kot mlad fant je Schvvab prodajal zelenjavo v majhni branjariji; kasneje je bil poštni voznik na progi med ameriškima podeželskima mestoma Lorettom in Cressonom; zaslužil je po 2.50 dolarja na teden. Pot ga je vodila mimo jeklarn Edgarja Thonipsona, katerih posestnik je bil Andrew Carnegie. Posrečilo se mu je, da je tu dobil delo kot navaden delavec Znan je pregovor, da gre ljubezen skozi želodec. Še mnogo bolj upravičeno pa lahko trdimo, da gre zdravje skozi želodec. To ve iz lastne izkušnje vsak otrok, vsaj v kolikor gre za nezmernost, za uživanje nezrelega sadja, slaščic itd. V zadnjih letih so pa nemški zdravniki dognali, da se dajo nekatere bolezni s primerno hrano naravnost zdravili, posebno rane in pa jetika. Poizkusi na živalih so že pred leii dokazali, da pitanje z beljakovinami zmanjša sprejemljivost telesa za nalezljive bolezni; mastna hrana poveča telesno odpornost, ogljikovodikov bogata hrana pa jetiko pospešuje. Dokazano je, da je telo tembolj podvrženo okuženju, čim več je v njegovem staničju vode. Zato so tudi vsako gnojenje in vnetje od nekdaj zdravili z izsušenjem. Ker je ku- Kckcnorjev naslednik. Iz Friedriehshafena poročajo, da bo dr. Eckener izročil vodstvo prometnega oddelka zgradbe Zeppelinov in s tem tudi vodstvo Zeppelinovih voženj znanemu kapetanu Lehmannu. hinjska sol predvsem tista snov, ki najbolj pospešuje vlago v staničju, moremo pobijati razne bolezni s tem, da dajemo bolniku čisto neslane ali pa vsaj le malo slane jedi. — Zelo veliko ulogo igrajo pri pobijanju raznih kiranih bolezni tudi vitamini, ki se nahajajo predvsem v surovih živilih, sadju, mleku, zelenjavi itd. Pri zdravljenju ran in zlomljenih kosti je vitaminov bogata hrana zelo bistven pripomoček. Po mnogih poizkusih so nemški zdravniki dr. Max Gerson, dr. Herrmannsdorf in prof. Sauerbruch natančno določili zdravilno dieto za jetične. Ta hrana vsebuje obilo beljakovine in maščobe, le malo pa ogljikovodikov. Bolnika pa ni smeti brez meje debeliti, marveč je treba količino hrane takoj zmanjšati, čim je dosegel svojo pravo težo. Hrana za enega bolnika vsebuje poprečno dnevno 90 gramov beljakovin, 160 gramov maščobe in 220 gramov ogljikovodikov; kuhinjska sol je je popolnoma izključena. Pač pa dobivajo bolniki veliko množino posebne mešanice anorganskih (rudniških) soli, ki jo je sestavil dr. Gerson. Taka prehrana telesu vzame vlago, ga izsuši. Zdravilni jedilni list za jetičnike je sestavljen takole: Prepovedano so jedi: Kuhinjska sol; konzerve vseh vrst; prekajeno in začinjeno meso; klobase in gnjat; prekajene ali nasoljene ribe; kis; Maggi; kocke za juho. V omejeni meri dovoljene so jedi: Neslan kruh; kruh iz neoluščenega žita; prepe-čenec; rezanci; makaroni; pecivo; sveže meso (do 500 gramov na teden); drob (prižlec, mf^Mmmm Nemški abecednik v lntinici. Pod naslovom »Fibel in Lateinschrift« von Prof. A. Lenarčič je izšel z ministrskim odobrenjem O. N. br. 27.990 od 10. aprila 1929 pravkar v jugoslovanski knjigarni ta prepotrebni abecednik, ki je namenjen našim manjšinskim šolam z nemškim učnim jezikom. S to počctnico bo olajšan pouk v nemščini, ker nikakor ne gre, da bi mučili otroke najprej z gotico, nato z latinico in s cirilico. Nemci sami opuščajo gotico, v naši državi je sploh nepotrebna in se v dopisovanju z uradi ne sme rabiti. S to početnico smo izpolnili vrzel, ki jo občuti vsak, ki poučuje naše otroke nemščino. Vse naše »Nemške vadnice« začno z latinico, manjkal pa je potrebni abecednik v latinici. »Fibel« se v bistvu ne loči od sedaj rabljivih, pač pa prinaša nekaj novih modernih inomen-tcv. Vsak učitelj si bo uravnal pouk tako. ka- kor se bo zdelo njemu najprimernejše. Nikakor ni bistveno, (in priučimo najprej pisano črko in potem šele tiskano, prav lahko začnemo kor ni bistveno, priučimo najprej pisano najprej s tiskano, ker je ta enostavnejša, potem priučimo pa tiskano. Slike v knjigi so pristno naše. Po razgovoru pridobimo dotični oglas ali potom fouomimike, ali potom normalne besede. Za katero pot se bo učitelj odločil, to je stvar tehnike pouka. Naj sledi še nekaj stavkov iz uradnih recenzij za ministrstvo: »Ova je knjiga namenjena za |K>četnu pouku u osnovnim školama, u kojima ie nemački nastavni jezik. Ima dosta njemačkih početnic za pučke Skole, što su se dosada i u našoj državi upo-tiebljavale, a one su uvedene više za uporabil n drugim zemljama. Svakako je korisno, dapa-čr potrebno, da mačkim nastavnim jezikom u našoj državi udesi se za osnovne škole sa uje- početniea, koja bi odgovarala našim posebnim mjesnim, narodnim i državnim potrebama...« — »Ova Fibel unosi u našu bukvarsku književnost toliko modernih moinennta, da je taj bukvar daleko bol ji od sviju bukvara, koji se upotrebljavajo u našoj državi.« Cena vezanemu abecedniku je Din 28. Zadnjo številko Križa 5—6 je uprava poslala mnogim nenaročnikom. Med njimi pride v prvi vrsti v poštev častita duhovščina, ker se vsebina te številke tiče katoliške akcije. Uprava se obrača na tiste gospode, ki jim je številko naslovila, da jo blagovolijo po priloženi položnici poravnati. Kdor je ne misli obdržati, naj jo nerazrezano vrne, kdor bi pa številke ne prejel, naj piše ponjo na upravo Križa, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. * Tisti, ki je v zadnjih mesecih prečital novelo z imenom Castelmoi to, sigurno ne bo odrekel užitka, ki mu ga je novela dala, tudi drugim ljudem. Pretresljiva zgodba se odpre v tiho resničnost življenja: zemlja in Bog, greh in kesanje, ljubezen in usmiljenje. Zgodba mladega duhovnika je tako prepiosto-eno-stnvna obenem pa tako globoka, da zapusti v slehernem človeku dragoceno spoznanje. Kdor hoče novelo imeti, naj se požuri, kajti na razpolago je še le nekaj izvodov. Dobi se v upravi Križa, Miklošičeva c. 5, v Katoliški knjigarni in Novi Založbi. Izvod stane 5 Din. Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in Eodobi z navodilom, kako se nabirajo in suše. 'ruga izdaja. V Ljubljani, 1929. Založil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa. Strani 79. Cena Din 6. — Kako nujno potrebno je bilo pri nas to delce, nam najlepše dokazuje dejstvo, da jc bila prva izdaja razprodana v dobrem mesecu. Ker je bilo pa povpraševanje po njej toliko, je preskrbel oblastni odbor takoj zo novo izdajo in knjižica je sedaj zopet na razpolago. To je prvo slično delo pri nas, napisano z vso temeljitostjo, vendar poljudno in nn kratko, zato bo šla gotovo tudi druga izdaja hitro med vse plasti našega ljudstva, zlasti pa med revne sloje, katerim bi nabiranje zdravilnih rastlin lahko nudilo znaten vir dohodkov. Posameznikom oblastni odbor PRK knjig ne ošilja in jih naj ti zahtevajo v najbližjih njigarnali. i MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1'50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez zuamke ne odgovarjamo. Službe išče mladenič ki je izvršil vinarski te-iaj, kot-kletar ali kaj podobnega. Nastop takojšen. - Ponudbe na Ivana Tanjšek, Št. II}, Velenje. Gospodična bivša učiteljica roč. del, želi primer, mesta kot družabnica ali vzgojiteljica, zmožna več jezikov. Zeli nastopiti službo takoj. Samo resne ponudbe z navedbo plače na podružnico »Slov.« Celje pod šifro: »Inteligentna«. Trgovski pomočnik meš. stroke, dober ma-nufakturist in izložbeni aranžer, dobi stalno mesto. Istotam se sprejme močan kmečki fant kot hlapec v skladišče. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Zanes-sljiv« št. 7535. Kuharica ki dela vse, išče mesta k majhni družini. Gre tudi na deželo. - Naslov v upravi »Slov.« št. 7554. Agilni agent: (-ce) se iščejo za prodajo zelo dobro idočih predmetov. Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno. - Dopise z označbo točne adrese je poslati Banki »Agrarija«, Beograd, Obiličev venac štev. 25. Učenca z dobrimi šolskimi spričevali, zdravega in poštenega iz solidne rodbine, se sprejme takoj pri trgovcu Alojziju Hotko, Žužemberk. Pri ponudbi takoj vposlati spričevalo. Potnika agilnega in zanesljivega išče proti dobri proviziji tovarna mila v Sloveniji za takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Milarska stroka« štev. 7190. Pridno dekle pošteno, vajeno snage in perila, se sprejme za hišna dela s 1. avgustom v Rokodelski dom v Tržiču. - Ponudbe na župni urad v Tržiču. Trgov, vajenca s primerno šolsko izobrazbo, zdravega, poštenega, uglednih staršev -sprejme takoj tvrdka Martin Plut - Črnomelj. Mesar, pomočnika vešč v izdelovanju vsako' rstnih klobas, sprejmem. Ponudbe pod »Sna-žer in pošten« upravi »Slovenc«. Strojni ključavničar za montažo in popravila, se išče. Dobra plača. Splošna stavbena družba, Maribor, Tezno. Sprejme se trg. pomočnih izrecen železninar dober prodajalec; ozira se samo na dobro izvež-bano moč v železnini. -Istotam se sprejme VAJENEC z zadostno šol. izobrazbo, dober računa''. Prednost nemščine zmožen. Ponudbe je poslati na naslov: Davorin Pod-lesnika nasl. Franjo Čer-ne, Radeče pri Zid, m. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko dokler traia zaloga L. Brozovič, kemička čistiooa peria. Zagreb Ilica 82. Železna blagajna stoječa, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7527. Objave Advokat dr. Vladimir Glaser naznanja, da je odprl svojo pisarno v Beogradu, Miloša Velikog 17/111. E2G31 Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Stanovanja Opremljeno sobo za dve osebi, parketira-no, električna razsvetljava, s posebnim vhodom, v sredini mesta, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7530. Portal 2.60 m visok, obstoječ iz dveh izložbenih oken in vhodnih vrat, kompleten z roletami in stekli, dobro ohranjen, po ugodni ceni proda Martin Plut, Črnomelj. Kupim hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Harmonij rabljen, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe s popisom harmonija in z navedbo cene naj sc pošljejo na naslov: Župski ured Janjevo, Kosovo — Južna Srbija. iM Novo hišo dvostanovanjsko, ob Dunajski cesli proda Fr. Jerko, Črnuče, p. Ježica. Tovarniški prostori s skladišči, pisarno in ev. enim stanovanjem, vodovod in elektrika, že vse inštalirano. Prostori so suhi in svetli ter pripravni za manjšo industrijo, oddaljeno 20 minut od centra, se oddajo v najem za avgust event. tudi prej. Ponudbe pod »Snažen predmet« na upravo »Slovenca«. Lov občine Struge se odda dne 13. julija t. 1. na javni dražbi v zakup za dobo 5 let in 8 mesecev. Dražba se bo vršila v Ribnici ob y. 11 dopoldne. Lov se nahaja na najlepšem kraju Dolenjske, kjer je veliko divjačine. Županstvo. Nova Evropa, dvojna številka, ti. julija 1929 ima samo članke o Gregoru, škofu nin-skem, ki mu je postavil v Splitu genijalen spomenik Meštrovič. Iz teh člankov se vidi, da zgodovinska razisknvanja ne odkrivajo škofa Gregorja niti kot osebo niti kot nosilca in branilca kake ideje toliko, da bi mogli to doku-mentarično dokazati, ampak da to njegovo vlogo samo večulimanj odgovarjajoče dejanskosti sluti intuicija. Zgodovina o tem škofu, ki velja za branilca slovenskega duha in bogoslužja proti latinstvu, ve jako malo in splitski cerkveni zbor 1. 925 nam ničesar' ne priča o taki njegovi usmerjenosti. Duh tistega časa nam je čisto neznan in kaj so takratni ljudje hoteli, to radi tolmačimo po svojih današnjih vidikih o zgodovini. Najboljši se natn zdi v tej številki »Nove Evrope« članek Svetozora Rittiga, ki zgodovinskost in legendarnost v osebi in delu ninskega škofa še najbolj objektivno loči; na vsak način Gregor ni čisto noben »borec proti papeštvu«. Rittig pa najbolj točno domneva umetnost velikega Meštroviča. Intere-snntni so tudi podatki dr. Pilarja o notranjih zvezah med Gregorjem ninskim in bosenskim bogomilstvom, dasi je tudi ta stvar seveda zelo problematična. Čisto zgodovino, ne priznavajoče nobeno samovoljno intuitivno konstrukcijo, zastopa v tem zvezku Grga Novak in je pač njegov članek treba dobro prebrati; istotako je važen članek dr. Koramana, ki skuša pomen ninskega škofa v zgodovini hrvatstva točno opredeliti na podlagi historijskih dokumentov. M. č. polemizira z don Bulicem radi kraja, kamor so postavili spomenik (Dijoklecijanov peristil) in soglasno z dr. Rittigeni trdi, da je kraj prav izbran. Dubrovnik, mesečna ilustrirana revija, dvojna številka za junij in julij piše med drugi mo letošnjem gostovanju ljubljanske opere v Dubrovniku in pravi, da topot Dubroveani z gostovanjem niso bili zadovoljni ter da njena gostovanja sploh od leta do leta umetniško padajo. Beležimo kot kronisti. « Andre Gide: L'Ecole des Femmes. (Nouvelle Revue Francjaise.) Šestdesetletni Gide, ki je ena najmarkantnejših osebnosti v novejšem francoskem slovstvu, je pravkar izdal pod gornjim naslovom nov roman, v katerem opisuje v obliki dnevnika usodo ženske, ki se je bila iz ljubezni poročila z odličnim, zelo inteligentnim in prikupnim človekom, v katerem pa spozna tekom let ničvrednega komedijanta, brezvestnega podleža, Češnje, urah In tirugjo zelenja. vo z najboljšim uspehom ukuhatev WECK-ovlt» čašah za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celp kraljevino pri tv. „Fnictiis' ', Ljubljana. Krekov trg 1 O/I. - Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodič. — Zahtevajte cenik ki je umel prevariti neizkušeno mladenko. V svojem bridkem razočaranju pobegne k ambulanci na bojišče, kjer umre od nalezljive bolezni. — Preprosta zgodbica nudi Gideju priložnost pokazati na mnogih mestih svoje odlične psihološke sposobnosti, vendar je našlo delo le malo odziva med čitateljstvom, ker nikakor ne doseza več prejšnjih avtorjevih del, Gide, ki se vedno bolj oddaljuje od verskih resnic, čudo, tudi vedno bolj propada kot umetnik-tvorec ter doseza uspehe le še kot dovršen stilist in dober psiholog. $. i. Glasba na univerzi. Univerza v Brnu je otvorilu pod okriljem filozofske fakultete glasbena predavanja, ki so tudi pristopna širši javnosti in hoč~;----'-»-s« ----------- --J--HI. skladateljev. nosti in hočejo poglobiti umevanje sedanjih skladateljev. V tekočem semestru se ie predavalo o romantični operi in novi češki glasbi (po tri ure na teden) ter so se vršile številne praktične vaje za začetnike in naprednejše: niuzikologija, kontrapunkt, temeljne struje klasične glasbe itd. Univerza se je odločila za ta predavanja, ker imajo konzervatoriji predvsem strokovno usmerjen pouk in se ozirajo na umetnike, ne pa na navadne obiskovalce opere. * Erzabtei Monte Cassino, iz italijanščine prevel Janez Vidmar OSB (Verlag Auer, Donau-vviirth, 93 strani), je dober pregled delovanja tega važnega kulturnega centra Europe ob 1400 letnici slavne opatije. — Der moderne Seel-sorger auf den Pfaden des lil. Johannes Baptist Vianney je prevod dela, ki ga je spisal Amerikanec msgr. Kirlin. Kirlin nam pokaže, kako čudovito se dušobrižniške metode svetega arlškega župnika prilega jo našemu času in kako plodovito sc dajo uporabiti v modernem velemestu. ZInsti mlademu duhovniku so knjige zelo prav prišle (Verlag Herder, 172 strani, 4.50 M). — Myslik nnd Poesie je naslov večji razpravi Henri Brenionda, slovečega avtorja velike »Zgodovine religioznosti v Franciji«, ki so jo prevedli v nemščino (Verlag Herder, 262 strani, 3.60 M). Knjiga je zbudila v Franciji velik šum in kontroverze. Na vsak način je ena najglobljih analiz poezije in poetičnega tvor-siva. Problem je bistvena sorodnost med mističnim doživetjem religije in tvornim doživetjem pesnika. Podpsralte ,Siov, stražo* iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiii izjava Objavljam, da se Franc Mastnak ne nahaja več v moji službi ter vsled tega ni upravičen v mojem imenu sklepati kakršnekoli si bodi pogodbe, ker istih ne priznam. Spod. Iludinja - Celje, dne 10. julija 1929. _IVO ČATAR, lesna industrija. ......................................................................................... PšeniCno moho najboljših mlinov nudi najet reje veletrgovini* žita in mlevskin izdelkov A. voilf Unbitana ltPsIJevn ccstn 24. Vsakovrstno ZlatO ftnpMije po oaivišiih cenah. ČERNE. iuvelir. Lioblfana Wolfov» ulica št 3. »Sarolea« svetovno znani motocikll. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo I amprel in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1, Močen in gibčen in eleganten za oba Oakland je ljubljenec razvajenih avtomobilistov Ljubke linije Oaklanda, njegov vitki radijator — simbol gibčnosti in jakosti motorja — in harmonične barve raznih modelov so ta voz vse povsodi priljubile med mladim moškim in ženskim svetom. In Oakland deluje tako kakor obeta s svojo vnanjostjo. Nagel pri startu in voljan, kadar je treba pospešiti hitrost, z lahkoto razvija brzine, ki jih boste tudi na samotnih cestah le redko uporabili. Protiutež tej bllsko« viti hitrosti so s posebno skrbjo iz« delane Oaklandove Steeldraulic — zavore, ki so tako popolne, da se voa po nekaj sekundah ustavi kakor uko-pan. Voz si morete ogledati pri vseh zastopnikih Oaklanda, tudi na cesti ga lahko preizkusite; prodajalec vam bo na zahtevo rade volje dovolil poskusno vožnjo. Oakland — Pontiac CHEVROLET - PONTIAC - 0LDSM0B1LE - OAKLAND _ BUICK - VAUXHALL - LA SALLB CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI F1SHEHJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS Privilegirana Agrarna Banka d. d. Temeljna začetna glavnica 300,000.000 Din POZIV NA VPIS DELNIC Privilegirane Agrarne Banke d. d. Nepovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proizvaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabšale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma tri leta, je težko zadela naš največji stan, poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da se je zadolžil, često za velike, nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačena carinska zaščita, s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov. Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu priskoči na pomoč v interesu njega samega, kakor tudi v interesi gospodarske koristi ostalih narodnih slojev. • Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi k ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more preskrbeti kmeta s cenenimi kratko in dolgoročnimi posojili. Zaradi tega se je z zakonom od 16. aprila 1929 ustanovila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D., ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo. Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Belgradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspoziture tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba. Začetna glavnica banke znaša 300,000.000 Din, razdeljena na 600.000 delnic, ki se glase na ime, vsaka po 500 Din. Bančna glavnica se more povečati do ene milijarde dinarjev. Država prispeva pri prvem vpisu delnic s 120,000,000 Din, državna razredna loterija v začetku z 20,000.000 Din, Poleg tega je velik del vpisa zagotovljen od državne Hipotekarne banke, Narodne banke in Poštne hranilnice. Vodstvo Privilegirane Agrarne Banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji iz 15 članov. Predsednik upravnega odbora je postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev. Banka bo dajala kratka in dolgoročna posojila izključno poljedelcem, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki zapadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov in na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala banka na zastavo nepremičnin. Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgrade skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katere jamči država. Izdajala bo tudi založnice na podlagi posojila na nepremičnine. Z ozirom na določbe zakona o ureditvi banke uživa ona velike predpravice: Državne ustanove bodo sprejemale dclnice Agrarne banke kot kavcijo, Narodna banka, državna Hipotekama banka in Poštna hranilnica jih bodo pa prejemale v zastavo (lombard). Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad. Država jamči za izplačilo vlog, kakor tudi za založnice in bančne obveznice. Država jamči za izplačilo dividende do 6% na delnico. Preko te najmanjše divi-dende, ki je zakonito zagotovljena, imajo delničarji pravico tudi na superdividendo v razmerju z višino čistega bančnega dobička. Privilegirana Agrarna Banka bo imela vse pravice, katere uživa državna Hipotekama banka v pogledu izvršilnega postopanja. Na skupščini delničarjev ima vsakih 10 delnic en glas. Pozivajo se vsi pridobitni krogi, gospodarske ustanove, poljedelske zadruge ler njihove zadružne zveze, ustanove in denarni zavodi, banke, zavarovalna društva in vsi državljani, katerim je napredek našega kmeta in naše zemlje na srcu, da z vpisom delnic Privilegirane Agrarne Banke prispevajo k ustvarjenju čim čvrstejšega temelja le koristne ustanove. Z vpisovanjem delnic Privilegirane Agrarne Banke ne vrše oni samo dolžnosti vestnega državljana s tem, da stavljajo na razpolago svoja sredstva poljedelstvu, ki je najvažnejša in temeljna panoga našega narodnega gospodarstva, nego vlagajo svoj denar plodonosno v sigurni prvovrstni vrednostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in bankam je zakonito dovoljeno, da delnice Privilegirane Agrarne Banke vpišejo za svoje rezervne fonde. Pri vpisu je treba položiti 125 Din, io jc 25% nominalnega iznosa delnice brez kaluh stroškov, a ostanek je treba plačati v treh enakih obrokih, po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930. Vpisovanje traja do 15. julija 1.1, uključivo ter te rok ne bo podaljšal 6000 Din mesečno plačam za lepo stanovanje 5-6 velikih sob, poselska in kopalna soba, po možnosti s souporabo vrta, centralna lega — si. novembrom ali kasneje. Ponudbe pod „Tri odrasle osebe" apazapjamo v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Ali Ze veste, da dobi vsak, ki naroči ,.Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto. Zasloni elektronko SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko)? Letna naročnina Din 250'- in Din I0'-za poštnino premije Ali Ze poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG, G. M. I?. II. Wien I. Pestalozzigasse 6 ROZALIJA ZOHRER naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok, vnukov in pravnukov, žalostno vest, da je njen srčno dobri soprog, ozir. oče, tast, ded in praded, gospod upravitelj posestva v pokoju v sredo 10. julija ob Y<22, previden s tolažili svete vere v 85, letu strosti boguvdano mirno zaspal. — Pogreb blagopo-kojnega bo v petek 12. julija ob 17 (petih) iz hiše žalosti, Zgor. Radvanje št. 67, na domače pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto 13, julija ob 7 zjutraj v magdalenski župni cerkvi v Mariboru, Zgornje Radvanje, dne 11. julija 1929. Žalujoči ostali. Posebni parte se ne bodo izdali. "Ji^S d ■a 5-a«! 1 ».5 »J ►» H "r a v a »f— a - s n5q isasij o , . ^ a > a T3 -O « nt u a ^ m l—j n -o N a S o "7 > t .Xf> In * • ŠJ-SuJ^ u ° . s y oQc»j« »O S fi-rSo^ igS J! a-5 SgS.S-D N Z. sj C/) JJ . 1§S»5| Zž^j*a 3>Z I"5 a2oS 1-- 'N ^ a •g A0ST>~ Išžo _lJS l— u oo »stoti-(m T. C. Bridges: Na pomoči 73 Roman. »Da nekaj snujejo. To je že Alan sinoči rekel in jaz že kar slutim, da bo res tako.« Jim se ni smejal. Sčasoma je začel Samove napovedi ceniti. Še preden pa mu je prišlo na misel, kaj naj reče, zadoni strel, za njim pa cela salva. »Andy strelja!« krikne Jim. -Hitiva k njemu, Sam! Jim pa ga ujame za roko. »Stoj, Jim! Saj se morda tudi na tem koncu pripravljajo! Stražiti morava na svojem koncu. ;; »Ampak tam jih mora biti vse polno!« ugovarja Jim. »Morda jih bo tudi na najini strani vse polno!« odvrne Sam. »Tristo mačkov! Eden je že tu!« Brž potegne pištolo in ustreli v neko senco, ki je bingljala nad njima. Takoj nato pa straža Hulov nekoliko dalje na vzhodu zažene krik, da je šlo kar skozi ušesa. »Ali ti nisem pravil?« reče Sam srdito. Kakih sto se jih naenkrat spušča preko stene!« Komaj to izgovori, že skoči velik, kosmat Bakair na tla, da je votlo zabobnelo, in samo jard je manjkalo, pa bi bil priletel na Jima. 74. Ogromna premog. Toda Samova gibčnost je Jima rešila. Zapodil se je namreč Indijancu poti noge, ga prekucnil in ga s toliko silo treščil ob tla, da se ie onesvestil. Zdaj pa zabingljajo po vsej dolgi steni na vse strani vrvi, in postalo je vsakomur jasno, da se pripravljajo divjaki na odločilen boj, da dolino napadejo in zasedejo. »Ne bomo jim mogli ubraniti,« reče Sam v skrbeh. Njihova premoč je le prevelika.« Saj bo prišla pomoč,< mu pove Jim. Pripravljenih je še petdeset Hulov.« Tudi pet sto jih nič ne opravi, ako pridejo Bakairi v dolino! odgovori Sam. Zdaj mora nastopiti aeroplan! Samo s tem se jih iznebimo, če jih oplaši-mo. Jim, steči v mesto in reci Alanu, naj takoj vzleti. Aeroplan je na tempelskem trgu.« Tebe naj pa samega pustim?« se upira Jim. Vztrajal bom,« pravi Sam živahno. Saj bi šel sam, pa ti tečeš bolje nego jaz. Jim je strašno nerad zapustil Sama, vendar pa je videl, da je to še najboljše, kar more storiti. Obrne se torej in steče kot zajec. Ko je pridirjal na trg, je najprej zagledal aeroplanova žarometa. Alan! Alan!« sopihaje sporoča. »Glavni naskok se je že začel! Bakairi plezajo preko stene kar v trumah! Vzleteti moraš nemudoma!« Nemogoče! : ga zavrne Alan. Eno kolo pušča in ga popravljava. Še dvajset minut ali pol ure ne bova gotova.« Torej nas bodo pomandrali, reče Jim bridko in že hoče steči nazaj, ko ga Alan prestreže in mu odločno reče: Samo ena stvar nas more rešiti: da pokličemo Gadsdena in njegove ljudi. Gadsdena! se začudi Jim. Da. Gotovo se bo rad boril in morda bodo njegove puške potegnile vngo n;i našo stran. Tale mož I o skočil k llaku po ključ od templa. Brž reče nekaj besedi Hulu, ki mu je pomagal, in mož kar skokoma odhiti. »Jim, povabi in vodi Gadsdena ti! Jaz se niti za trenutek ne morem odtrgati,« reče Alan in se brž spet obrne h kolesu, kjer je Juan delal z obupno naglico. Jim ni čakal več ko dve ali tri minute pa zdelo se mu je, da je pretekla cela ura. Ves ia čas pa so pokale puške pod vznožjem stene in Jim je vedel, da si prizadevajo Sam in Greg in Andy, "kako bi napadalce vrgli nazaj. Tu pa se posveti neka luč in priteče Ilak. Samo nekaj odsekanih besed mu reče Alan in starček brž pokima ter zdirja proti templu. Dva njegovih mož pa stečeta po Gadsdenove puške. Vrata se odpro in Jim plane po hodniku. Samo nekaj hipov pa je stal v Gadsdenovi celici. Gadsden je slišal streljanje in mu ni bilo treba ničesar pojasnjevati. »Hočeš reči naj grem v boj, kajne? Ali right! Pomagal bom. Ne bom sedaj mešetaril, vendar pa toliko rečem: če pridemo iz boja živi, pričakujem svobode!« * »Ta »če« je pa velik!« odgovori Jim, ko skupaj z velikim možem dirjata venkaj. Po vsej dolgi steni visijo preko roba vrvi kakor pajkove mreže in Bakairi plezajo kar v trumah v dolino.« Istočasno ko Gadsden so na trg prišli njegovi ljudje. Mrko so gledali, vendar pa nisi niti'malo mogel dvomiti o njihovem pogumu, ko si jih videl, kal to so pograbili vsak svojo puško ter v dvostopu odkorakali za svojim vodjo. Ko so prišli do porušene glavne ceste na južni strani mesta, jim pridirja nasproti kak tucat čokatih mož čokoladne barve. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ccč. 'zdajalelj Ivan Rabovec. Urednik: Franc Tcrseglav.