Jt. 43. V Gorici, v soboto dne 27. junija 1914. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v 1. nadstr. na " Tečaj XL1V. ..Vse za narod, svobodo in napredek J* Dr. K- Lavrič. UpravniStvo se nahaja v Oosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na J«?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za oblike in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ugosiovansko vprašanje II Nemci z vso silo prodirajo na jug. V ¦današnjih časih je pričelo sistematično napeljevanje Nemcev v naših deželah ob Adriji, prihajajo kot uradniki, trgovci, {obrtniki, tovarnarji, podjetniki, nemških 'delavcev dobiš že prepogostoma med najini. Po nemških listih se neprestano go-''¦¦ ori o Adriji, o važnosti Adrije za Nemce in da se Nemci ne dajo odriniti od Jadrana, pri čemur mogočno pokažejo na sever, v Nemčijo, češ. glejte, tam gori so naši yr-.hovni zaščitniki, od tam se od Bismarka Valie veleva Nemcem, da zasedejo dežele V«ib Adriii in se polaste Trsta. Odkar je od-¦•.pria nova planinska železnica, dere nemška sila proti Adriji, import Nemcev je ; \idno večji in njihova pozicija vedno '¦mojuejša. zlasti odkar so stopili na nji-imvii stran Italijani. Ti in Nemci se bomo sedaj skupno proti Jugoslovanom, pred ' sem pa proti nam Slovencem: vJav-|. i boj / združene italijansko-neinške stra-i; v.re proti nam; mi smo najbolj nevarni ^ aim in drugim, m;. ker smo predstraža 2 'ugoslovaiistva proti Nemcem in ker se "' i.iejsfvujemo v Trstu na tak način, tla ra-; . iega rada italijanska veljava v Trstu in , i-reti italiianstvu Trsta popoln iiogin. Ita-!,;:tiu Ti Nemci bi radi spravili s sveta seveda vse Jugoslovane, ali pobotali bi se ' :'!-:o v Srbohrvati. samo da bi nas zadušili Tu:.'i \- irializein bi privolili, samo ako r', : bili mi />"tvo>.aui Nemcem, da bi šli čez :-.is do I rsta. Slovenci sum sedaj telPaui ; •! usteva.ii v nemški in italijanski javuo-,•¦¦: kot narod, proti kateremu treba natopiti z vso energijo, da se naredi ž ujm. ' .;¦ hoOeio eni in dnigi. v glavnem Nemci. ¦•-: -e potopimo v nemštvu. in Italijani bi • e imel1 proti remu, nič bi ae mislili na da nc prav gotovo i oni vdušijo v nent-»i poplavi. Nemški državni poslanec dr. pi. ' ^dvmian ie govori! na shodu nemškega A^Tuda v Gradcu !v t. m. obširno o *' ¦¦ a'::!1 >i ie :meuova' jugoslovansko ¦'.sšanje \eliko nevarnost /a dr/avo. -' ' '•::' še niemu ^:cer ;Io\ ek i- tudi še dr- »., ,,t. Plovil vavnega državljana. Lodgm.m nravi, -e Slovanu ne sme nikdar priznati jed-<¦< pravinstj. Torej človeka in državPa- še viiiiio Nemci v Slovanu, tako za silo. P'.»ča davke in >lu/i vojake. al: da bi bil »viiii v \vstriji jednakopraven z Nein-m. '•' '¦ i si..- sme biti. to se ne sme nik-' /godili Tako govore in tako delaj') Vinsko nav.iiovanie na Adriio živo -uieva v ;;iv.os|ova!)ski poiirki. to nnva- '-•;i:e druži Slovence. Hrvate in Srbe. »arod miki. h'gos|o\\ini smo! Z veseljem čujeruo take euunciiacije : a slovenski, hrvatski, srbski strani. Pri- * 1 je nemški pritisk i-t k;ir sama ob sebi je /raMki zavest skupnosti iugoslovanske--:•' rodu ob Adriii. In ta skupnost se ugo-"•i\lja v politični!" listih, na zborovanjih, v ; rogramih sUva-iskih strank v uašili de-želaii. \' revidiranem programu Hrvatske • "čke napredne stranke v Dalmaciji z ve-!,'Kega zborovanja 2n. t. m. v Splitu či-tamo: I. H. P. N. S. priznava kot svoja temeljna načela, da ima vsaki narod pravico, da se sam upravlja iti da so Hrvatje, Srbi in Slovenci jeden narod s tremi rav-nopravnhiii imeni. 2. Stranka se bo borila za popolno samoupravo hrvatskih, srbskih in slovenskih zemelj v Avstro-Ogrskt monarhiji. Tako se utrjuje jugoslovanska skupnost, tako se napoveduje skupen boj proti grabežnemu tujcu, ki hoče udrcti v naše dežele in nas ponemčiti ali pregnati z rodnih naših tal. Vsporeduo z zdravim pojmovanjem položaja in iz tega izvirajočim tokom v solidarnost, v skupno zavzemanje in boreuie >:a pravice Slovencev, Hrvatov in Srbov se vrši versko-straukarsko barvano reševanje jugoslovanskega vprašanja v klerikalni stranki. Pred dvema letoma je bil v Opatiji sestanek slovenskih klerikalcev in hrvatskih pravašev. Takrat so bombastično razlagali svetu, da je sklenjena vez med Slovenci in Hrvati, da smo jeden narod, da se je razširila naša mala slovenska domovina iti en rod biva od italijanske meje tje dol do Balkana. Poznali pa so samo Hrvate in Slovence. Srbe so izključili. Naši klerikalci že od nekdaj ne marajo Srbov, ker so pravoslavni. To se je pokazalo na posebno eklatanten uačhi že takrat, ko ie Šlo za iedinstvo jugoslovanskih državni') poslancev v parlamentu na Dunaju pa so rekli slovenski klerikalci: dobro, bomo skupaj, samo onih dveh srbskih poslancev iz Palmaeije ne moremo sprejeti v svoji* sredo. \erski moment je onemogočil je-diustvo jugoslovanskih poslancev. V ()i,a-tii so tncJj povdarjali katoliško podlago obeh uarod.-v Slovencev in Hrvatov in na tej podlam zjedinienie. Srbe zametava-io. ker so pravoslavni, kakor da bi bila kaka neizmerno dalekosežna razlika med pravoslavno in rimsko-katoliško veroizpovedjo! Sedai se je oglas:! scuieuiški profesor ur. vkš { šeničnik v Ljubljani in napisal članek o jugoslovanskem vprašanju. Pojavlja staro klerikalno stališče: jedit.stvo med katoliškimi Slovenci in Hrvati, s" Srbi nobenih st;kov. Pospne >.e celo do te ubotiu.sii. da bi bilo iedinstvo.med Slovenci. Hrvati šu Srbi delo bclgraiske fra-mas-..;;ske lože! Pr. Pšeničnik mlete po Sii)iii in govori, kakor da zjedhiievauje med Slovenci, Hrvati in Srbi meri na 'Mv 'iritev \eiike Sri.ijc! Čemu leta dr. t 'šetiičuik če/ mej', namarhiic? \\\ :mamo i\ič pred ojmi iedinstvo na-d Jugoslovani '¦ t:!ouari;i5i. da pa kulturne vezi y>v\ narodih, ki bivajo v raznih državah, ne poznajo državnih mej. to je pač nekaj samo po -ebi umevnega. Tako je po celem svetu in rudi mi poznamo Srbijo in Rusijo, ne da bi pri tem hoteli podreti meje monarhije. Ali v monarhiji naj se Čaje naš yias jedinstva. monarMja naj upošteva jugoslovansko moč ;n /vrši mene zahteve: ne bo jej v škodo. ¦Marveč k v korist. L trdi se in v svojem iiigoslovanstvu bo imela nnjkrepkejšo oporo za svoi obstoj. Kar se t'če vere, pa poglejmo zopet v program H. P. N. S. Tam čitamo: 'Upoštevaje, da je v narodu, ki ima tri veroizpovedanja. za narodno misel uničevalna vsaka politika, ki se istovetuje z je:!no vero ??li cerkvijo, se bo stranka bo-ri!a proti vsakemu političnemu izrabljanju vere v separatistične proiiuarodne svrhe, razširjajoč v narodu misel verske znoslji-vosti in vzajemnega sp(>štovanja verskih svetinj. ¦¦< Tako je prav! Po tem se moramo ravnati. Naši klerikalci so s svojim naziraiijem o jugoslovanskem ujediujeva-nju v manjšini. Ali sprevfdeti bi morali svojo /moto in zapustiti svoje tesno stališče, ker ako bodo vstrajali na njem, se bodo kazali v vedno jasnejši luči za ne-prijatelje jugoslovanskega jedinstva in vedno bolj bodo zahajali na poti deiiun-cijantstva skupno z Lahi in Nemci proti jugoslovanskemu zjedinjevanju! Renegati. V času (aško-nemškega pobratimstva v avstrijskem Primorju se zopet oglašajo lio nečednih predalih nemških listov razni renegati. ki z nesramno predrznostjo nro-slavljajo na njim lasten način — neuaturno zvezo obeh narodov. Da bi pa oprostili pred ljudmi ta politični konkubinat, govore o zvezi dveh »kulturnih narodov« proti tretjemu narodu, ki se ne more ponašati s tem ponosnim naslovom, proti nam Jugoslovanom. Ne pride turni na misel, da bi to renegatsko ekspektoracijo osmešili obračunati hočemo za enkrat le z renegati samimi in potem se šele lotimo njihovih ekskrementov. Neprijetnosti odloži človek pač za konec. Na trnjevi poti slovenskega trpljenja in vstajenja, imamo vedno enega zvestega spiemljevalca naših nasprotnikov ¦— re-negata, janičarja, poturico. Ko se je slovenski rod še klanjal Perunu in Triglavu, ko so mladeniči in mladenke častile bo-einjo Živo, že tedaj je vstal med našim narodom, omamljen od sladkih besedi in darov sovražnika — prvi renegat. Vsled njega smo zgubljali zemljo, vsled njega smo izgubili svoje plemstvo in naš kmet je bil ob svojo pravico, ob staro pravdo. Neizmerno gorja so nam prizadeli 'i odpadniki, ki so se na mehkih stolih izneverili Sloveniji in postali sužnji nemške nadvlade. In to ko morje neizmerno gorje so povečali potem stoterni janičarji, po sili ugrabljeni narodu in po sili nastali njegovi sovražniki. Na vse strani smo oddajali svoje najboljše ljudi, da jih kruta tujina otruie s sovraštvom do nas, da ubijajo potem lastne matere in lastne brate. Polgo. neizmerno dolgo se je to godilo, stoletja in stoletja pripovedujejo o tej naši grozni bolečini toda končno je le Judi nam zjasnila usoda vremena in vsaj na vzhod nismo več oddajali poturic. Toplo s'Ince splošnega evropskega prebujenja ie doseglo tudi nas, da je zavel po naših krajih veseleiši zrak in dobili smo prve sinove, ki se niso tudi v mehkih blazinah odrekli svojemu rodu. Število renegatov na sever se je zmanjšalo — dobili smo prvo narodno inteligenco. Kak prevrat je nastal ž njo po vsej Sloveniji. Pismenost ljudstva se je dvig-mfa, rastla ie splošna naobrazba in ž njo gospodarski razvoj naroda. V par letih je izvrši! naš kmet ogromno delo, da je postal lastnik svoje zemlje. Vse to so bile blagodejne posledice skupnega delovanja vseh, od prebivalca najbornejše koče. pa do lastnika ponosne palače. Ves narod je napredoval in se veselil kulturnega razmaha, le eden je proklinjal napredek kulture — t o j e b i 1 s 1 o v e n -s k i r e n e g a t. Živahno delo na vseh poljih mu je z neizprosno jasnostjo govorilo, da je storil nečastno dejanje, ker se je odrekel delu, ponosu moža, ker je za par krone uklonil vrat in hrbet in postal bo-jaziivec. največja sramota moža. Da bi udušii to vest, da bi preslepil sebe, se je zagrizel v svoje renegatstvo in zato je po-turica hujši od Turka. Kjerkoli in kadarkoli je .občutil slovenski narod kak udarec, vselej je bil radi tega v vrstah povzročiteljev tuui renegat. Že precej zgodaj je opazil narod škodljivost teh ljudi, toda nastopil ni proti njim nikdar dovolj silno. Vse preveč dobrote je bilo proti renegatom in premalo brezobzirnosti. Zgodilo se je celo, da je vskliknil marsikdo, kaj se hoče, je pač v državni službi. Neodpustljiva popustljivost, ki rodi grozne posledice. Včasih so se renegati zadovoljili le s tem, da so zaničevali in zasramovali našega kmeta, naš narod, da so ovirali naš razvoj. Danes tem poturicam to ne zadostuje. V Ptujskem okraju ubijajo ljudi s šnopsom, na Primorskem kličejo še drug narod na boj proti nam in na Koroškem divjajo, ko azijske horde Džingiskana . V sredini Slovenije pa opravljajo nečedni posel denunciantov, nasilnežev in obreko-valcev. Tako delajo danes ti švabski sužnji, tako se obnašajo naše poturice. Sramota nam, če ne udarimo po teh ljudeh z vso silo, če ne nastopimo proti njim brezobzirno. Zadosti dolgo se je košatil med nami renegat. Slovenski stariši so dopuščali, da je brezčasten renegat postal njihov sorodnik in da je postal lastnik denarja, ki ga je s krvjo prislužil od njega tako zaničevani slovenski kmet. V družbi se je oproščalo renegatu, da je zmerjal vse po vrsti s psi in skoraj da ga nismo pozvali, da se naj posluži daljših psovk. Vsepovsod je smel ošabno vrteti svojo puhlo glavo in možje mu niso dali zaslužene brce. Ali te obzirnosti je dovolj, in skrajni čas, da obračunamo z renegati z vso strogostjo in brez najmanjše sentimentalnosti. Smo dosledni nasprotniki vsem, ki ovirajo naš razvoj, smrtni sovražniki pa smo renegatom. Opravičil ne Čujemo, sploh ne poznamo — poznamo le renegata. V nobeno našo družbo nima dostopa, ker kakor gobovec tako more tudi on koga okužiti. V nobeni rodbini ne more postati rodbinski član, ker njegova kri sramoti vso hišo. če ie lačen, nas to ne briga, če je žejen, naj si pomaga sam — zanj nimamo pomoči, nimamo usmiljenja. Tako bi moral čutiti ves narod in Slovenija bi biLi očiščena mrčesa in zopet bi se blestela njena slava. Kmečki shod sklicuje »Gospodarska zadruga za Goriško okolico« za v nedeljo dne 28. t. m. ob 7. uri in pol zjutraj v Gorici pri Jerasu (na južnem kolodvoru). Dnevni red: Poročilo o trgovini s krompirjem. Na shod so vabljeni člani in tudi nečlani pridelovalci krompirja za prodajo. Na shodu se poroča o letini krompirja v Italiji, na Ogrskem in v Nemčiji, o razmerah in vplivu teh dežel na prodajo našega krompirja. Dalje se poroča o moči in vspehih konkurence. Posebne važnosti in dokaz neopravičenega in za naš pridelek škodljivega postopanja trgovcev bode sledeče poročilo: Okrožnica trgovske družbe: Bombic & Comp. Gorica. Poročilo bode povsem stvarno brez vsake osebne žalitve, tako, da se brez vsake skrbi vdeleže nečlani, ki pridelujejo krompir za prodajo. Zadruga bode izplačevala krompir takoj po shodu 28. t. m. do 3. ure popoldne in 29. t. m. na Sv. Peter od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. Načelstvo, Miaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane na leto K 10* ~ V, leta~.;¦••;;, -^»V^;^* V« » ...» 2*50 Posamične številke stanejo 8 vin. Ha naročila brez donoslatffr naročnine se ne oziramo. V poriediffi TOMfiOLA na Volčjiffragi. je imela dne 18. t. m. ob zelo veliki udeležbi v Celju svoj občni zbor. Iz predloženega poročila posnemamo sledeče: »Zadružna Zveza v Celju je v letu 1913 končala trideseto leto svojega delovanja med Slovenci in primorskimi Hrvati. Nje zasluge ,za razvoj slovenskega zadružništva v prejšnjih desetletjih so znane. V. zadnji dobi, v dobi splošne gospo- ' darske,krize, je tudi ta organizacija trpela; neumornemu delu Zvezlnfega vodstva pa gre zasluga, da so se v organizacijo povrnile zopet redne razmere in da je Zveza danes na znotraj trdnejša, kakor je bila kedaj poprej. Olede Šoštanja in Glavne posojilnice, teh najhujših ran iz zadnjih let, je Zveza popolnoma krita in ji ne preti iz tega nobena kriza več. Računski zaključek.z,a leto 1913 izkazuje biiančno stanje 1,532,800'40 K, čisti dobiček 3.961 K, rezerve koncem poslovnega leta 72.012*15 K, deleži 93.200 K. V dobi najhujše krize je JZvcza rabila visoke bančne kredite. Stanje istih je bilo koncem leta 1910 623.40170 K, koncem 1912 334.000 K, koncem 1913 pa 80.000 K, iz česar sledi, da je Zveza izvršila v zadnjih letih tudi glede odplačevanja izposojil veliko razbremenilno delo. Biagovni oddelek se je pečal s skupin im naročevanjem umetnih gnojil iti poljedelskih strojev ter skupno prodajo sena za vojaške dobave v Pragi. Denarni promet znaša v tem oddelku 75.872'34 K proti 30.340'22 K v letu 1912, dobiček pa 69P51 K. Blagovni oddelek se peča le s posredovanjem na račun članov. Je star še le dve leti in bo Zveza za- izpopolnitev s potrebno previdnostjo storila vse, kar v tem ozi-ru zahtevajo koristi članstva. Tudi v preteklem letu je Zveza posvečala ravizijs-skemu delu največjo pozornost. Redne revizije so se izvršile v 72 zadrugah ter se je porabilo za to 256 dni. Razentega pa se je izvršilo približno 100 izrednih revizij in kratkih nenadnih obiskov v posameznih zadrugah. Zvezin" funkcijonarji in uradniki so v preteklem letu obiskali skoraj vse članice ter se je vsaka prilika porabila v to. da so se z zadrugarji v posameznih zadrugah vršila posvetovanja o zboljšanju in poglobitvi zadružnega poslovanja. Kakor vsa prejšnja leta. ie tudi lani Zveza storila za pouk izredno mnogo. Vršila so se tri velika okrožna zborovanja: prvo v Gorici za Goriško, kjer je bilo udeležencev 55, drusro v iMariboru s 30 udeleženci in tretje v C e 1 i u s 120 udeležene'. V teh velikih okrožnih zborovanjih se je razpravljalo o naukih krize s nosebnim ozi-rom na zadružno drlo, o sedanjem stanju kmetijskega zadružništva, o revizorjevih .izkušnjah, o izpopolnitvi Zvezine de-"narrie centrale, o zadružnem nakupovanju in zadružnem prodajanju kmetijskih potrebščin in kmetijskih pridelkov ter o drugih važnih zadružnih vprašanjih. Razentega se je vsega vršilo po zadrugah 41 manjših zadružnih poučnih sestankov. Izdala se je v preteklem letu tudi knjižica, ki po poljudno razpravlja o važnosti posojilnic in sicer pod naslovom »Slovenci ^čuvajmo svoje posojilnice«. Te knjižice se le izdalo v 10.000 izvodih ter je že vsa razpečana. Končno je za pouk skrbelo tudi Zvezino glasilo »Zadruga«. Kar se specijelno tiče organizatoričnega delovanja, snovanja novih zadrug, se Zveza v preteklem letu s tem še ni pečala, kakor je bilo že omenjeno, pač pa je v obstoječih zadrugah pripravljala tla za skupno naročanje in prodajanje kmetijskih pridelkov. V kolikor se bo pokazala potreba za snovanje samostojnih zadrug za blagovni promet, se bo to delo izvršilo letos in v bodoče. V načelstvo so bili. izvoljeni sledeči: dr. A. Božič, Celje, predsednik, dr. V. Ku-kovec, Celje, I. podpredsed., Jos. Ulčakar. Trst, H. podpredsed., A. Mirnik, Celje, dr. E. Kalari, Celje, Josip Berk, Celje, Franjo Roblek, Žalec, L. Plavšak, Št. Jur ob Taboru- dr. M. Gorišek, Št. Lenart v SI. gor., A. Gnus, Dol, Fr. Punčuh, Slap, posl. Fr. Miklavič, Kobarid, dr. K. Janežič, Vo~ loško, M. Verbič. Sodražica, dr. R. Pipuš, Maribor, udje načelstva. V nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči: J. Smertrrik, Celje, predsednik, Fran Pirkmajef, Fran, podpredsednik, Feliks Robič, Lembah, Fr, Toplak, Ptuj, K. Schwentner, Vransko, Fr. Piki, Žalec, dr. Lj. Stiker, Brežice, M. Goričar, Mozirje, Fr. Kocbek, Gornjigrad, M. Turfc, Borbv-Ije, udje nadzorstva. O. M. podružnicam v premislek! Moška C. M. podružnica v Gorici je razposlala te dni vsem cenjenim posetri-nam okrožnico v svrho prispevanja za razširjenje Narodne šole na Blančan v Gorici. Vredno bi bilo opomniti še par besedi: »Narodno šolo« v Gorici se misli razširiti iz dvorazrednice letos v tro, prihodnje leto pa v štirirazfednico, kakor je letos že razširil »Schulverein« svojo po-tujčevalnico. Ker je pa sedanja šola v to premajhna, si ne moremo drugače pomagati, kakor z zidavo. In od kod denar? Saj redni dohodki niti ne krijejo tekočih stroškov (n. pr. meseca maja t. 1. je bilo "čelo 6000 K deficita). Moška in ženska C. M. podružnica sta si z letošnjima občnima zboroma stavila nalogo, z vso silo delati na to, da se v par letih nabere ves potreben kapital v Gorici iu na Goriškem, da se čim preje uresniči.želja st"skanih in preganjanih slov. železničarjev in Blančanov. V ta namen je nabranih že skoraj f.000 K, za kar še enkrat iskrena hvala vsem. ki so količkaj k temu pripomogli. Naberimo še enkrat toliko — in trdnjava naša stoji trdno v ponos nam — in v strah njim! 51 je vseh podružnic C. M. na Goriškem. Dosti jih je v narodnem boju in če prispeva vsaka po par desetakov, naši ideali so uresničeni. Najprimernejše je v ta namen določiti d n ev e za nabiranje darov C. M. D. Vsak naj da, kolikor more. Izkušnja uči, da veselice stanejo og-nri-nega denarja in le prerado se zgodi, da je celo izguba, posebno še v sedanjem vremenu. Cenjeni odbori podružnic in rodoljubi! Prirejajte meseca Julija zbirke za naše narodno šolstvo, plačila Vam ne bo dal nihče za to, plačilo Vam bodi zavest, da e te storili narodu našemu dobro, da ste mu obranili naraščaj — našo deco. In naše dobro ljudstvo Vam reče: Bog Vam plati! Tombola na Volčjidragi v prid slov. šolstvu v Sv. Petra in Pavla dan priredi pevsko izobr. društvo »Prešeren« svojo vsakoletno običajno tombolo na Volčjidragi in sicer v prid razširjenju C. M. šole na BJančah in »Šolskemu Domu«. Isti dan imajo tudi Italijani svojo vsakoletno prireditev, na kateri zbirajo kron-ce in med nji.mi, to je ravno žalostno, tudi slovenske, s katerimi nam potem ugrablja-jo in potujčujejo našo mladino, katera postane mnogo hujša proti nam nego so pristni Italijani sami. Da bi se ta dan zbirali okoliški in mestni Slovenci na podobni prireditvi, kjer bi svoj denar obrnili sebi v korist, je sklenilo dr. »Prešeren« pred par tedni'ta dan posvetiti narodnemu šolstvu s tem, da prireja tombolo v korist mestnemu šolstvu. Do sedaj je bil vspeh vsako leto zadovoljiv. Lansko leto je dalo na pr. omenjenima zavodoma preko 500 K. Upamo, da letos io" svoto prekoračimo, če se bodo vsi zavedali svoje dolžnosti. Do letos je bila ta prireditev združena s koncertom. Letos se pa na splošno željo članov priredi ples. Ples pa je vzbudil veliko gonjo proti društvu pri nasprotnikih. Ta dan imamo v Št. Petru cerkveni shod in je razumljivo, da se ta dan plesa ne dovHi. Zato je prosilo društvo dovoljenje za ples eno nedeljo pred sv. Petrom ali županstvo je odgovorilo, da v letu 1914 ne dovoli nikakega plesa. Sedaj je bilo društvo primorano poiskati si zavetja v tuji občini na Volčjidragi. ; Blag je namen, ki ga zasleduje društvo s to prireditvijo, ali vendar šempeter-ski novostrujarji so se z vso vnemo vrgli na agitacijo proti veselici. V cerkvi* grmi in treska ali brezuspešno, ker ljudstvo je spoznalo onega, ki je prinesel v naš do-sedaj mirni Šempeter razdor. Najboljši odgovor temu strastnemu sovraštvu bodi ta, da se v pondeljek dne 29. t. m. vsak narodno čuteč Slovenec udeleži šempeterske tombole na Volčjidragi. -—. Pričetek plesa je ob 4, tombole ob 6. Zveza vlakov je za izletnike zelo ugodna, zato je upanje, da bosta C. M. šola na Blančah in Šolski Dom imela kar- največ koristi tega dne. Sedaj, ko nastopa ona doba, ko vsakdo kdor- more pohiti za nekoliko tednov ven na deželo, je vsekako potrebno opozoriti naše letoviščarje, da naj pri izberi mesta ali kraja, kjer so se namenili prebiti čas svojega dopusta, se ozirajo na našo divno koroško deželo, ki gotovo s svojo naravno krasoto prekaša marsikatero drugo. — Toda ne samo radi svoje naravne krasote, radi vsega potrebnega konforta, ki ga zahteva letoviŠčar ter radi ugodnih železniških zvez, morajo naši letoviščarji posečati Koroško tudi iz narodnih ozirov. Koroškim Slovencem manjka posebno inteligence ter priprosto ljudstvo, ki vidi »boljšega človeka« vidi v njem le Nemca, predstavitelja njemu višjega naroda. — Od tod svoje lastno podcenjevanje. Slovenski del Koroške s svojimi lepimi livadami, prijaznimi vršički in mogočnimi velikani, ki štrle v nebo ter s pohlevnim in vljudnim tam prebivajočim ljudstvom, tvori ono idealno letovišče, ki si ga želi od-letnega dela pokoja - željni uradnik, trgovec itd. — Zraven nepretira-nih cen v gostilnah in restavracijah, ki o-mogočajo tudi manj premožnim si zbrati svoje letovišče, priporoča snažnost, dobra postrežba te kraje. — Goriški Slovenci, ki sami veste, kolike vrednosti je moralna opora, uvažujte pri izbiranju letovišča ta-le nasvet. Potrebne informacije rade volje daja društvo »Gorotan« Hotel Trabesinger v Celovcu. — Priporočljiv., je Bel jaški in boroveljski okraj. nas mnenje, da naj postane obrtnik ali trgovec le oni, ki ni za študiranje. Da drn-, god ne mislijo tako, nas učijo zgledi n. pr, na Češkem. Starši, dajte svoje sinove do 14. leta v realko, in Če jo dobimo — v realno gimnazijo, ali pa v meščansko Šolo, potem pa v strokovne, obrtne, trgovske, poljedelske in druge take šole. Posebno velikega pomena za nas je c. kr. državna obrtna š' a v Ljubljani; { Pisatelj omenja, da kažipot takoj pr-. vič ne more biti popoln. Zato prosi, da naj • se mu sporočijo eventualna dopolnila. Tako dopolnilo je potrebno glede" d e -k I e t, ki obiskujejo srednjo šolo. Prizadeti stariši to želijo. Kažipot za izbiro šol in poklicev. Kažipot za izbiro šol in poklicev z dodatkom o notranjem ustroju najvažnejših šol. Sestavil rr. Jeran, realni suplent, založilo društvo slov. profesorjev. Cena 60 vinarjev. Lično sestavljena knjižica nam podaja pregled o vseh mogočih poklfcih in o nadaljevanju študij za vsako stopnjo šolske izobrazbe. Razni poklici in šole, katerim bi se marsikdo posvetil z veseljem, so pri nas še malo znani. Zato se naši dečki držijo šablone in študirajo tako, kakor nekdaj in se ne ozirajo nič na individualno nadarjenost. Navedeni kažipot pokaže marsikomu pravo pot. V »Uvodu« čitamo: Cesto se obračajo starši do učiteljev z vprašanji, kateri poklic naj bi izbrali svojim sinovom iu v katere šole naj jih pošljejo. Po ogromni večini polni dandanes slovensko dijaštvo le srednje šole, med temi spet po večini gimnazijo, ker mu je ideal uradniški poklic ter ne vidi, da s;je lepa bodočnost tudi strokovno : ;obraženemu obrtniku, trgovcu, poljede. , gozdarju, mornarju, tehniku i. d. Do;, aj vlada pri Moll-ov Seidlitz-prašek je za na žoloden trpeCo noprekoRljivo qredM.ro katero ima prednost pred vsemi dragimi dr» ¦tiSnimi Čistil, kroglicami in grenCioami. Cena orig. škatlje K2-- Ponarejanje se sodnijsko lasledoje. Mollo-vo Franc, žganje in sol M0LL'l za ribanje tivota — Bolečino olaJluJoCo In o^repCnlofe sta-roznano sredstvo proti trganja In prehlajenjn vsake vrete. Orli?, steklenica K 2-— Na prodaj po vseh lekarnah i in mirodilnicah. Glavna lekarna A. H0LL, c. in kr. dvorni založnik., Dunaj, Tnchlauben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. Advokat dr. Egon Stare je otvoril odvetniško pisarno u Trstu, ulica Nuova št. 20.il. (hiša Živnostenske Banke). Telefon Sto. 28-83. m \ Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 7 priporoča svojo mesnico, t kateri seče meso prve vrste in vse drugo, , kar spada v mesarsko stroko. — Ifle.aica je moderno in higieničao opremljena- Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom. : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši L nadstropij Isampijone za Sokoiske prireditve ! z monogramoni Sokola In napisom: „Na zdar!" jima v zalogi trgovine H. Gabršček v »Trgovskem Domu". Prednaznanilo. V kratkem dospe v Gorico Miloška izvanredLost .sedanjosti telepatični medium uganitev misli, neposredna izsleditev predmetov, tclepalin, esloriorizucm občutljivosti, takojšnje izračunatije itd. Nastani se v „CENTRAL BIO'• Priloga „Sot8"$l, 45, z dne 27, junija 1914. Politični pregled. Albanija. — • Zadnje upanje albanske-i ga kneza se je izjalovilo. Čete Prenk Bib-\ |)ode, glavarja ali kapitana katoliških Mi-iklitov so razbite. Z okoli 2000 Mirditi je ; korakal Prenk Bib-Doda proti Druču, a i njegov pohod so hitro končali vstaši', ki ! so rned tem tudi že osvojili Elbassan, pre- ¦ polico sredrir& ^banij^in^kj-ogrožajo že--i mesta v južni Albaniji ko Fieri, ueralfiri | celo Valono. Knez Wied ali kakor se sani svoji tnegalomaniji imenuje kralj Albanije, je torej brez vojakov in brez de-ele. Kljub.temu pa mislijo .gotove.vele-^ sile, da je umestno Vsiljevati mohame-dancem še dalje krščanskega kneza, dasi-ravno ni nikjer vladar svobodnim moha-mcdancem nernohamedanski vladar. Da je \Vied tudi vzor nezmožnega vladarja, o tem ne zgubljamo niti besede. Kako vzdržati kneza — to je sedaj začetek in konec albanske politike. Da v varstvu topov vojnih ladij ne misli še Wied na konec je jasno. Ker je iz severa pomoč izključena, se (hraca sedaj Wied na jug. V Valoni nabira Izmal Kemal bej čete. Če je to tudi politično pametno, pa je velikansko vprašanje. Izmal Kcrnal bej. eden najizobraže-nejšiti Albancev, je mož, ki je navajen vladati na svojo roko. In če bi Tzmal Kemal bej v resnici bil opora Wiedu, tedaj mu je le slična pomoč, ko Essad paša. Ta pomoč torej ni presigurna. Ostaja le še ena — prostovoljci. Ali kdo se naj danes navdušuje za VVieda. tega vzor moža trez jrlave in srca. Le tisti, ki je izgubil že vse. ki ie prhiljen, da igra hazardno igro. !n ¦ to vidimo tudi sedaj. A I b a n s k i k o -i t e n a D u naju je začel nabirati i) r o s t o volj e e. Dosedaj se jih je že na Dunaju- priglasila 1800, od katerih pa so morali 200 zavrniti, najbrže so bili ti cvet Pkittcnbruderjev. Te dvomljive eksistence popeljejo v Drač, kjer dobe orožje. Nam je res čisto vseeno, če pogine ktera baraba ali kteri desperados doli v Albaniji - k o n s t a t i r a m o p a t o, da se z o pet Kaže vsa a v s t r i j s k a kr i -v i č n o s t v polni meri. Kdor je hotel iii na Balkan, na pomoč bratom Srbom 'n Bolgarom v prvi balkanski vojni, temu je bilo to prepovedano in bil je kruto kazno-\an. če je bil prostovoljec. Za albanske pustolovščine pa je sedaj seveda vse dovoljeno. — Če bodo ti -'Prostovoljci« rešili VVieda je pač več ko neverjetno. Vstaši so za enkrat že še boljši vojaki in tudi ma'o i.rij pogumni. Srbski kralj Peter I. je vsled bolezni poveril vlado prestolonasledniku Aleksandru. Kraj se ie odpeljal v kopališče, da «e ¦¦zdravi. Konkordat med Srbijo in Vatikanom 'klenjen. Po tem konknrdatu se ustanov1 nadškofih« v Belgradu in škofija v kopija, /a škofe so lahko imenovani le ¦»ni. proti katerim nima srbska vlada ho-beriih zadržkov. Bogoslužni jezik '¦ " s t a r o s I o v e n s k i in latinski. Ka-?"t: se kje rabi. o tem določa nadškof. V Ivlgradu bo dalje tudi semetršče. Katoliška cerkev je v cerkvenem oziru podrejena * "anežu. Prostovoljce za Albanijo nabirajo na Dunaju. Priglašenih je bilo dne 26. t. tu. '!. i'.rnacija K o v a č i č a je daroval za slov, • ¦: Kko so!o na Blančah v Gorici 20 krm -."•. t. m. ponoči stud. med. 1' r a n l r š i č. Naj počiva v miru! Vspored koncerta, ki ga priredita orkester in pevski zbor moškega učiteljišča v Gorici v soboto dne 27. t. m. na vrtu pri »Zlatem Jelenu«: l1.1. Strauss: Princ Me-tuzalem, ouverturo-orkester. 2. H. Vola-rič: Izgubljen cvet — moški zbor. 3. Sara sate: Reverie-violin. 4. Haydn: F-dur kvartet. 5. C. E. Bach: Zbujeuje pomladi, romanca ••- orkester. 0. Laharnar: Lahko noč —- moški zbor in bariton šolo. 7. Hau-ser: Ogerska rapsodija — violin šolo. 8. L. Boccherini: Menuet — orkester. — Zače-\Ttik W b*mm Th fltrt zvečer*^- Vstopnina 4(1 vinarjev, za d^ake 20 vin.' Ker je čisti dohodek namenjen »Dijaški kuhinji«, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v Tolminu dne 29. t. m. koncert in sicer v gledališki dvorani. Pričetek ob 5. uri popoldne. Vspored: A nt. Lajovic: Napitni-ca. Vodica čista ... Bolest kovač, mešani zbori. M. H u b a d: Slovenske narodne pes mi: a) Je pa davi slan' ca pala, b) Luna sije, c) Bratci, veseli vsi, d) Ljub'ca, povej!, e) Škrjanček poje, mešan zbor. Odmor. O. D e v: Hrepenenje, D a v. J e n k o: Na moru, moški zbor. Jos. P r o-c h a z k a: Ljubezen, St. M o k r a n j a c: drugi in osmi šopek narodnih pesmij, mešan zbor. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani. — Društvena Glasbena šola priredi v nedeljo, dne 28. junija 1914. ob 10. uri dop. javen nastop učencev v dvorani Trgovskega Doma. — Nastopijo ti učenci in u-čenke: Klavir: (Začetniki igrajo četve-roročno z učiteljem): Jakoučič Josip I. letnik, Papež Valeska L letnik, Sterle Marjan I. letnik, Zega Emil II. letnik. — Gosli: Bakmč Stanko I. letnik. Ušaj Alojzij I. letnik. Kožuh Franc II. letnik, Roceo Josip II. letnik. Sch\varz Aleksander III. letnik. •--- K 1 a v i r: Kremžar Marija 111. letnik. Črnko Cirila III. letnik. Zešiin Rudolf II. letnik. Gosli: Dominko Franc H. letnik, Zajec Božana III. letnik. Medved Ivo III. letnik, Patik Lev III. letnik, Kremžar Maks III. letnik, Bianehi VValter V. letnik. — Klavir: Brumat Miroslav IV. letnik. G osli: Zentner Lev V. letnik, Micha- iec Alojzij IV. letnik, Veudraniin Karol IV. letnik. O poni b a: P, T. občinstvo se prosi, da je med proizvajanjem godbenih točk popolnoma mirno. V nedeljo ob !0. dopoldne pride z južno železnico v Gorico pevsko društvo lovor« iz Opatije. V Gorici se ustavi do treh popoldne, potem se pa odpelje na Bled, kjer priredi koncert. Goricam, sprejmimo naše goste kar uajnrisrčnejše. V s a k d o n a j p r I d e jutri ob 1 0. d o p o ! d n e n a j u ž n i k o i o d v o r. Odbor društva »Šolski Dom« v Gorici vabi k šolski veselici, katero priredijo učni zavodi tega društva koncem šolskega leta v Trgovskem Domu« dne 27. in 28. junija I°14. Začetek ob S. uri popoldne. Vspored: Letni časi , spevoigra. Dvo in tro-glasui zbori s samospevi, dvospevi ter z oeklamacijami in živimi slikami, uravnani za snrcml je vanje na klavirju ali harmoniju Slovenski mladmi poklonil Anton K o-si Vstopnina: Za osebo s sedežem v foteljih 2 K. v L. 2.. X in 4 vrsti 1 K 20 v. v !ns'cdniih vrstah St) vin., stojišča 40 v. -Sedeži na balkonu po 1 K 20 v. Čisti dohodek ie nameuien učnim zavodom »Šol-skesta doma«. Vse rodoljube v mestu in v bit/ni^ okolici vabi, da podpiraio z obilno udeležbo sveto stvar, odbor Šol. Pom*. Planinci! Program za te praznike ie sledeči: V nedeljo z vlakom ob 5*12 do Podinclca. od tam na Kobilino Glavo (1475 mL 3 ure. Seston na Tolmin, kier se vkrcamo na ropoHanski avtomobil do Ko-b-srida: dalie do Pre/niee, kjer se prenoči V pondeliek odhod ob 1 -4 čez vas Kv^vč, planino Kržlhtk na Krn 2245 in, kamor se pride okrog 9 ure. Po dobrem odmoru in okrepčilu sesLmimo čez Sleme v Tolmin. Mimogrede skočimo mogoče še na Peske (2178 m). Kdor se hoče pridružiti nrvi, drugi ali celo oba dni, dobro-doši l Kazen ali celo nagrada ste za sedaj izključeni. Planinski pozdrav! Ničnostne pritožbe so vložene proti razsodbi v kazenski stvari R. Konjedica 'Mizarska zadruga) in sicer od strani državnega nrnvdništva radi prenizke kazni in oprostitve od raznih obtožitev razven orio gif>f|č krivde konkttrza. od strani bra-nitelia m radi ohsodhc sploh. Tukajšnje srednje šole prlrede te dni na vojaškem strelišču streljanje na dobit- ke. — Gimnazijci bodo streljali v soboto 27. t. m., realci v torek 30. t. m. in gojenci slovenskega učiteljišča v sredo L julija. Streljanje se prične vsakikrat ob 2.30 popoldne. Med streljanjem igra vojaška godba. Razdelitev dobitkov se vrši v torek za vse zavode skupno s primerno slovesnostjo. Vstop v Panovec bo takrat prost. -Slovesna maša v spomin dneva smrti cesarja Ferdinanda"29".'!u'nija 1875. je bila danes v Stolni cerkvi. Prisostvovali so vojaški in civilni dostojanstveniki. Slovenskih starišev sveta narodna dolžnost je ta, da vpičejo svoje dečke za gimnazijske študije namenjene v slovensko gimnazijo! Slovenski otrok v slovensko šolo! To je pravilo, edino pravilo za poštene slovenske stariše! Nikdo naj se izgovarja z nemščino, češ, v slovenski gimnaziji se ne nauči učenec nemščine; ni res, nemščine se nauči tako, da jo bo znal p o p o I n o m a po končani gimnaziji. Torej, slovenski otrok v slovensko šolo! Porotno zasedanje v Gorici je pričelo v ponedeljeK in končalo v torek. Vršila se ie samo iedna razprava proti finančnemu nadpazniku Jerneju Fajsu, ki je bil usluž-hen v Doleniah ob italijanski meji. Porotna klop je bila mešana, zato ie bil navzoč tolmač. Predsedoval je razpravi dvorni svetnik Cazafura, prisednika svetnik Sterle in sodnik Leoncellis. Državni pravdnik Zorzi, braniteli dr. Turna. Fajs je rojen leta 1871 v Slov. Bistrici, je vdovec, ima dve hčeri. Obtožen je bil po § 126. in § 131 k. z., da je trrešil nad svojo lastno hčerjo. Hčerka Štefanija, ki je živela kakor druga, v Bistrici, ie nrišla lani po letu k njemu. In takrat bi bil baje zlorabil svojo hčer. Zaslišanih je b'I6 polno prič, izmed kater>h mnoge niso izpovedale naiboliše o 12 letni Štefaniji, ki se je baje protivila, da bi se oče še enkrat oženil in mu je tudi zaoretila, da mu že nekai napravi. Fajso-va liubica je o njem med drugim prav ugodno izpovedala. Konec razprave, ki se ie vršila ori zaprtih durih, je bil ta. da so se porotniki prepričali o Faisovi nekrivdi iti so ga soglasno oprostili obtožbe. Deželni šolski svet je imel danes po-poludne sejo pod predsedstvom namestnika princa Hohenlohcja.. Utonil se ie v Soči včeraj popoldne sedmošolec tukajšnje nemške gimnazije Hoktor Delchin, star 17 let, sin rač. svetnika pri gozdnem ravnateljstvu v Gorici Ivana Delehina.Šel se je kooat s tovariši v Sočo pod konjedercem. Učili so ga plavati: onemu, ki m je držal na vrvici, je spodrsnilo, Delchin je bil v večji vodi, močan tok ga ie potegnil nase, prijel ga je morda krč in Delchin je izginil v vodi. Truplo iščejo pa ga še niso našli. Vest o tej nesreč1 se je hitro raznesia po mestu in novsodi so jo občutili s sožaljern za stariše. Delchin ie prva letošnja žrtev deroče in mrzle Soče, koliko jih bo še? Aretirana sta b"la danes v Gorici dva obrtnika baje radi goljufije, storjene vojaškemu erarju. ...... Sokrivih je baje 5 vojakov Iz voj. skladišča. Fora, ščavo! — Tako so nahrulili danes na magistratu v Gorici nekega slovenskega pečarskega pomočnika, ki ga je poslal gospodar po pomoti na magistrat namesto na glavarstvo, da se prijavi za delo v Gorici. Fora ščavo! so kričal' nanj in sedaj čakajo, da jih Bombic in ČešČuti še pohvalita za tak lep pojav italijanske kulture! V Goric? se je popilo v mesecu maju 1700 hI piva. Ženska obrtna šola Sol. Doma v Gorici otvori svojo razstavo dne 12. julija t. I. ter bo občinstvu odprta dva dni. Nekaj članov slov. gledališča iz Trsta priredi v sredo L. četrtek 2. in petek 3. julija v hotelu »zlati jelen« v Gorici kabaretne večere z zabavnim vsporedom. Prfžgite kresove na predvečer 4. jul. praznika sv. C. in M. — Mogočno naj pla-po'aio sirom slovenske domovine! Oba praznika se še predstavlja »Devica Orleanska« v Central-Bio, dne 30. pa je sploh zadnja predstava tega zanimivega zgodovinskega dela. Slike nam kažejo Ivano kot pastirico, kot pobočno deklico na očetovem domu, kot navdušeno junakinjo v boju proti sovražnikom in njeno tragično smrt na grmadi. Kdor še ni videl tega imenitnega filma, naj te dni po-seti Central-Bio in naj si ogleda to izborno delo. Vojaška godba v nedeljo kakor tudi v pon,deljek ne igra. Nudila se nam bode pa prilika, videti poleg »Device Orleanske« nov film, ki nam.predstavlja 60pp telovadcev pred svetim očetom povodom kongresa v Rimu. Oba omenjena filma sta toli zanimiva, da zaslužita vsestranskega zanimanja in naj nikdo ne zamudi te prilike, da si jih ogleda. Srečo in bogastvo nudi loterija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je onih, ki zgube, neprimerno več. Komur je za denar vseeno, ta bo ostal pri loteriji, komur pa ie njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijske banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamo-re obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. iPonudba je vseskozi poštena in.se tedaj sama od sebe priporoča.. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po po-jasn!|oi ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 5. Samo mati ve, kakšne skrbi dela hrana dojenčka, ako materinega mleka, najboljše otroške hrane nič ni ali če ga in zadosti. Kolikokrat si mati ne ve pomoči, kaj naj da otroku. Vestna mati pa ne dela poskusov, ampak poseže po zaupanju vrednem, davnoslavnem preparatu kakor je Nestlč-jeva moka za otroke in veselila se bode presenetljivih vspehov. — Poučna knjižica o otrokovem negovanju in pos-kušnjo Nestle-jeve moke za otroke se dobiva popolnoma zastonj pri tvrdki Henri Ncstle, Dunaj, I. Biberstrasse 8 K. Listnica uredništva j G. dop. iz Vrtojbe: Vaš dopis »V obrambo« smo prejeli; priobčimo ga v torek. Domača politika. V času prepovedi. — Okrajno glavarstvo v Gorici je prepovedalo Sokolom s k u p e n pohod s ko z i m e s t o, to je iz ulice sv. Ivana v Št. Andrež na dan 5. julija »z ozirom na javni mir in red« seveda. Proti prepovedi je uložen utok in Če je kaj pravice za Siovence, se mora utoku ugoditi, ker mi ne dobimo nobenega pravega uzreka, zakaj bi ne smeli Sokoli korakati po Gorici! — Prepovedan je dalje cvetlični dan na Volčjidragi na dan 29. t. m. Politična oblast hoče odslej dovoljevati cvetlične dneve samo v patriotične in humanitarne namene mednarodnega značaja. No, tu pa se je ujela modra politična oblast! Mi trdimo, da služI cvetlični dan za slovensko šolstvo v obmejni Gorici patriotičnim namenom. Politična oblast naj malce razmišlja to pa pride do jednakega zaključka. Torej je prepoved neumestna! Slovenci in Slovenke! Glede na te nas žaleče prepovedi bodi naš odgovor toliko večja udeležba v Št. Andrežu in v Volčjidragi toliko večja požrtvovalnost ža naše šole v Gorici! Podružnica »Lege« v Gorici je irnela v nedeljo svoj redni-letni občni zbor, na katerem pa ni bilo tistega velikega navdušenja kakor prejšnja leta.. Sedaj se je bil boj proti Juriju Bombiču. Proti njemu naperjeno so že pred dvema letoma na občnem zboru »Lege« v Gorici oddajali volilne listke z napisom »Falottenverein«, češ. Bombic naj gre v »Flottenverein«, kjer je odbornik; ker je tam odbornik, nima ničesar več iskati pri »Legi«. Sedaj se je pridružila k »Flottenvereinu« še Np-vara! Kot župan mora biti Jurij pri Flottenvereinu in k proslavi spomina na bitko pri Novari mora iti vsako leto. Odtod odpor proti njemu, Bombic mora pasti in padel je. Flottenverein in Novara sta ga le» tos vrgla iz odbora Lege. Med mladimi italijanskimi polltičarji vlada tak duh, da kdor proslavlja Novaro in je v »Flottenvereinu«, ne tiče na nobeno častno mesto med njimi! Zakaj ga ne vržejo še z županskega stolca in postavijo nanj kakega ga-ribaldinskega Mazzin:anca! ~~ Irredenta v Gorici je v cvetu, vlada seveda je ne vidi. V odboru »Lege« v Gorici je polno tnož s slovenskin i priimki: Marušič, Na- glič, Pinavčič, Travdn, Perinčič, .Masič, i Planiščič, t^nik v novem odboru pa je Brezina, sin češkega očeta. Proti temu je bilo več glasov, češ, v Legi naj bodo sami domači Italijani ne pa kak »discendentc di S. Vencesiao«. Vendar pa je prišel v odbor in cejo za tajnika Brezina! — Takale fenegatska kri prevladuje v odboru Lege in divja proti Slovencem. »Lega« y Gorici je imela v preteklem letu dohodkov K 18.522'94, izdatkov pa K 12.426'92; prebitka torej K 6.095*12. Največ tega denarja gre v Podgoro: za otroški vrtec K 3632*40, ljudski laški šoli v Pod-gori dajejo K 1106. Torej K 4700 za pottij-čevanje Podgore! Za otroški vrtec v Zdravščini je.dala Lega lani iz Gorice K 1328'20, podpira vrtec v Ogleju, furlanskemu konviktu je dala K 6000, za revne učence 100 K. — Italijani dobivajo denar po večjni od Slovencev in tako izrablja Lega slovenski denar za pgjujčevanje Slovencev. — Narodnoobrambnemu delu moramo Slovenci posvetiti vse večjo pozornost! Med Slovenci Je živel pokojni dr. Josip G o 1 m a j e r. Njegov legat za »Lego« je dobila podružnica v Gorici lansko leto; znaša K 480. — Pagoni je bil slovenskega pokoljenja, Pagori sr Cerkljanskega. .Njegovo zapuščino za Lego V; znesku K.598 je dobila podružnica'V Gorici "lani. Vedno teče slovenski denar v blagajno Lege!, . DOPISI. Gorenjepolje. — 28. in 29. t. m. se priredi v šolski dvorani na Gorenjempolju šolska razstava in sicer: iz pisanja, risanja, možkih in ženskih ročnih del. Sta-riši in mladinoljubi se uljudno vabijo, da si jo ogledajo. Iz Vipave so potegnili utopljenca, in sicer med Mirnom iti Gabrijami. Po delavski knjižici se je videlo, da je utopljenec Anton Mokrin iz Lokovca, leta 1840. rojen. Okrog vratu je imel pas od hlač, na njem so visele klepala za koso. Truplo je bilo v vodi že kake tri tedne. Protialkoholno društvo Sveta vojska v Tolminu bo imelo v nedeijo 28. t. m. po-poludne po blagoslovu svoj občni zbor v ljudski šoli v Tolminu z zanimivim predavanjem. K,ob'ini vdeležbi se vabijo vsi člani in prijatelji protialkoholnega gibanja. Iz Bovca. — V nedeljo 28. t. m. priredi Šolska mladina konecletno veselico v dvorani »Gasilnega Doma« s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Oljki, dekl. 3. Pastirček, štiriglasen zbor. 4. Veseli pastir, dekl. 5. Vprašanje.solnčecu, dvogovor. 6. Najboljše vince za; otroke, petje s spremljevanjem glasovirja. . 7. Nazaj v. planinski raj, dekl. 8. Zlata kanglica, štiriglasen žen. zbor s spremljev. glasovirja. 9. Snegulčica, igra v, dveh dejanjih. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo s sedežem v prvih štirih vrstah I K, v ostalih po 70 vin., stojišča po. 50 vin. — Čisti dohodek je namenjen za nabavo raznih potrebščin revnim šol. otrokom. Vse rodoljube v trgu in bližnji okolici se vabi, da podpirajo z obilno udeležbo sveto stvar. — Vodstvo Ijud. šole v Bovcu. Letovišče. — V Čezsoči pri Bovcu se odda letoviščarjem več stanovanj v najem. Pojasnilo se dobi pri g. K. Klavora — Gorenjepolje p. Kanal. Iz Gornje Vrtojbe. - (K a n a 1 i z a-cij.a.) — Kakor smo zvedeli, je dobila naša občina iz zaloga za ublaženje bede okrogio svoto 2000 K, ki naj se porabi za izvršitev javnokoristnih naprav. Menimo, da bi se ta podpora ne mogla bolje uporabiti, kakor da se zgradijo še skozi ostali del občine neobhodno potrebna kanalizacijska dela (deloma je vas že kanalizira-na). Reš je, da so tudi druga dela potrebna, a v taki meri kot to, gotovo nobeno. Za to bi bila dolžnost vseh odgovornih oseb, da se zavzamejo za izgotovilev te naprave. Trditev, da je cestni odbor dolžan kriti stroške na račun okrajnega cestnega zaloga za kanalizacijo, je neutemeljena in napačna. V smislu § 27. točka 5. občinskega reda je županstvo dolžno skrbeti za zdravstveno yo\teVlo v svojem področju (in kanalizacija je pred vsem potrebna iz zdravstvenih razlogov, to ve ..tudi q., kr. okrajni zdravnik v Gorici) ;Y drugi vrsti pa določa § 10. cestnega, zakona iz leta 1894., da gredo stroški za zgrad- i bo vodotokov, pri p r e v o z ,n i h cestah j (to je pri cestah, ki vodijo skozi mesta, trge, vasi) na breme dotične občine. Ce-I štni odbor je že o tern vsaj deloma zadostil svoji dolžnosti, da je odmeril v letošnjem proračunu za izpeljavo tega dela znesek 1500 K," ki bi skupno s "prej omenjeno svoto gotovo zadoščal za kritje vseh izdatkov, ki bi jih zahtevala izgotovitev kanalizacije. In s tem bi se tudi odpo-mogio. največjemu nedostatku kraja. Županstvo pa naj skuša zadostiti svoji dolžnosti s tem, da se z vso odločnostjo zavzame za izvršitev kanalizacijskih naprav v Gornji Vrtojbi. Ko se je leta 1912. gradila s podporo za ublaženje bede kanalizacija v Dolenji Vrtojbi, takrat se je z vso silo povdarjala tudi potreba kakega dela v Gornji Vrtojbi. Brez dvoma je bilo to umestno. Danes ni I kanalizacija nič manj potrebna, in ker so denarna sredstva na razpolago, naj se tudi izvrši, kajti ta naprava ima prednost pred vsako drugo v občini. C. kr. okrajno glavarstvo pa prosimo, da poskrbi za uporabo omenjene podpore v zgoraj označeni namen. Ako ni prepričano o umestnosti naše zahteve, naj se obrne za informacije do svojega zdravstvenega poročevalca, ki je že neštetokrat L priporočil županstvu izvršitev kanalizacije kot. edinega vspešnega sredstva proti odcejanju gnojnice na cesto in že diktiral I kazni radi tega. Zdaj je prilika korenito odpraviti to v zdravstvenem oziru veliko \ zlo. Iz Solkana. — V našej občini se močno občuti polom »Mizarske zadruge«,, nrzarska obrt propada vedno bolj in bolj in to je naše mizarje prisililo, da so se začeli zbirati in premišljevati, kako bi se rešili propada. A edina rešitev mizarske obrti je ta, da se mizarji združijo in vstano-vijo novo zadrugo, druge rešitve ni. Pri vstanovitvi so razne težkoče, ker začetek je vs(ak težak, posebno v teh slabih časih, in zato je tudi dolžnost županstva, da priskoči na pomoč mizarjem, to je, da jim gre na roko na en ali drugi način, ker občini je v veliko korist, ako cvete mizarska obrt. Svetujemo našim starešinam, da bi opustili razširjenje starega pokopališča, ki bi stalo 50.000 K in bi odgovarjalo potrebam samo za 10 let, naj se napravi raje novo pokopališče, ki bo stalo samo le o-koli 25.000 kron in bo odgovarjalo za 100 let, na ta način prihrani občina najmanj 50.000 K. . < Dolžnost starešinstva je tudi, da nam preskrbi toliko obljubljeni nov vodovod, ker vode močno primanjkuje, ena tretjina občinarjev je celo brez vodovoda. Dolžnost je tudi, da nam g. starešini preskrbijo potrebno razsvetljavo, da ne bo vladala ponoči taka egiptovska tema kakor sedaj. Močenje cest je tudi pomanjkljivo. — Gospodje starešine, vprašamo Vas, za-I kaj ne delate v.blagor občine, kakor ste j obljubljali pri volitvah? Solkanci. Bilje. — V nedeljo, dne 12. julija t. I. se bode vršil velik javni pies pod košatim kostanjem v Biljah. Začetek ob 4. uri popoldan. V Breginju bo v soboto 27. t. m. domoljubna slavnost, obhajali bodo stoletnico, odkar spada Breginjska občina k avstrijskemu cesarstvu. Odkrijejo tudi spomenik. Iz Tomaja. — V ponedeljek, dne 29. t. I ni. na praznik sv. Petra in Pavla bode obi- I čajni ples na dvorišču g. Antona Čefuta. Del čistega dobička je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Javni ples priredijo fantje v Prvačini dne 28. junija v prostorih restavracije pri kolodvoru. Bralno društvo »Vodnica« v Dol. Trebuši, Tolminsko, priredi v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni »Pod cerkvijo« veselico s sledečim vsporedom: »Pot do srca« — veseloigra v enem dejanju, »Zakonske sladkosti« — šaljiv prizor. Po vsporedu ples in. prosta zabava. Prodajale se bodo razglednice za šaljivo pošto in cvetlice. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Sokokki vestnik. V. župni zl&t Goriške Sokolske Župe se vrši v nedeljo, dne 5. julija v Št. An-drežu pri Gorici. V petič že bode stopilo goriško SoKolstvo pred slovensko javnost, da poda račun o celoletnem svojem delovanju v telovadnicah. Videli bodemo ta dan sliko iz življenja v Sokolskih telovadnicah, sliko neumornega in težkega dela na polju Sokolske vzgoje. Ta dan se bodo zbrali Sokoli iz cele Goriške in stiskali si bodo drug drugemu roke prisegajoč zvestobo in udanost svojemu narodu. Ponosno bodo vihrale slovenske troboj-nice in plapolaje pošiljale pozdrav Sokolom, ki gnezdijo na Goriškem gradu. Visoko, v zrak bodo odletavale črne vrane, I preplašene od strelov s katerimi bode I pozdravljal Št. Andrežki Sokol brate, ki bodo prišli z narodne meje in iz srca Slovenije, oznanjujoč jim, da tudi on stoji na : straži, da čuva nad grudo naših očetov. Mogočno bode donela naša himna, sovražniku »Memento mori« tja do mestne periferije oznanjujoč mu, da se ne ustrašimo niti bomb. Goriški Sokoli! Sokolice! Goriški Slovenci in Slovenke! 5. julija praznujemo god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda! Ali ga moremo dostojneje proslaviti nego z udeležbo na župnern zletu, i na tem taboru goriških Slovencev! Goriš-! ki meščani odgovorite laškim barabam, ki | že po svojih listih čivkajo in ki so po-; trgali vabila na zlet, s polnoštevilno ude-j ležbo! Nihče naj ta dan ne gre drugam nego v Št. Andrež! Na zdar! Javni sokolski nastop v Komnu. — Preteklo nedeljo je prvič nastopil kornen-ski Sokol pred javnosto, da pokaže sad I svojega dela v telovadnici. S svojim nastopom je pokazal, da je vršil svojo nalogo dobro in vzgledno. Ob krasnem vremenu i v z zastavami okrašenem Komnu je kora-I kalo;80 članov v kroju na telovadišče, | kjer je razložil brat gWornik pomen in I vzvišene cilje sokolskega dela. Točno ob I 4. popoldne se je pričela telovadba. Najprej je nastopil naraščaj (42). Pod vodstvom br. Ščuke je s svojim izvajanjem »vaj se skazal vrednega, da vstopa v sokolske vrste. Telovadba članov je uspela v isti meri. Proste vaje so zaključile članke, ki so izvajale vaje dovršeno. Orodna telovadba je ugajala v isti meri, ko prosta. j Posebno pa se je divilo občinstvo nekater j rim posameznikom. Telovadni nastop je I'bil nato končan z lepo skupino. — Nastop i korhenskega Sokola je pokazal, da poj-I milje komenski Sokol svojo nalogo dobro. V tem znamenju naprej — in doseženi bodo še lepši uspehi. . i Sokolska slavnost v Karlovcih je prepovedana, ker se je politična oblast bala, da pride na slavnost vse polno Sokolov J iz Srbije! Gospodarske .vesti. , , Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljublja-, ni se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred.pričeitkom nove- j ga šolskega leta in sicer se vpisujejo u-čenci vedno vsake tri dni pred otvoritvijo.) vsake učne priredbe. Natančneji ,podatki j se nahajajo na črni deski zavoda, objavili j se bodo pa pravočasno tudi po jistih. Na živinskein trgu v. Gorici je bilo v četrtek 300. glav,goveje živ.nie in 900 pre-, šičev. Od 1. julija 1914. dalje se bode dnevno dvakratna poštna vožnja na,progi Lp-.j gatec kolodvor-Idrija poštni urad in nazaj oskrbovala z avtomobili in izročila, avto-mobilnemti podjetniku Ivanu Sicherl v Spodnjem Logatcu. SvilodoL tgg v Gorici je„ odprt. Prva dva dneva že je bflo na trgu skupno 503 kg svilodov po K 280 do K 3.30. Cena krompirju v Gorici je bila te dni 12 K kvintal. Njiva, 1050 štir. sežnjev, da letos do 60 kvhitalov krompirja; kmet dobi za tako njivo krompirja 720 K. , Ravnateljstvo »Slovenske trgovske šole s pravico javnosti v Trstu« (ulica Stadion .21, 1. nadstr.j naznanja, da se otvori na šoli s prihodnjim šolskim .letom tudi I. tečaj dvorazredne d.ekliš-k e t r g p v s k p, š o I e, ako se oglasi vsaj 20 učeni: V slučaju,, da se tega števila ne doseže, še uvrste učenke, kakor v tem letu, kot hospitantke v deški tečaj. Tozadevne prijave sprejema ravnateljstvo od 1. do 4. julija t 1. od 9,—12. dop., katero da tudi natančna pojasnila glede vspreje-ma. Vpisovanje učencev (dečkov) pa se vrgi dne 16. in 17. septembra 1.1, od 9.—12. in od; «-W6. ppp,, I , Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabj. U'gr člane, da se polnoštevilno udeleže , prireditve pevskega društva »Prešern« 29, t. in. na Volčjidragi in 5. julija pa Sokolske veselice v Štandrežu. Dne 12. julija priredi društvo celodnevni izlet po Brdih skozi Pevmo, Št. Ferjan, Kojsko, Šmartno in, Kozano. Na 26. julija celodnevni izlet po Krasu skozi Dutovlje, Tornij, Sv. Križ, Štor je, Vrabce, Št. Vid, Vipayo, Ajdovščino in nazaj. I Razne npsti. Mestni sve^t tržaški. — V petek se je nadaljevala proračunska razprava. V začetku seje je reagiral svetovalec Ara glede tajnih raportov o učiteljih. Povdar-jal je, da ne obstoje nobeni tajni raporti. Temu nasproti pa je, povdarjal svet. W il f a n, da so se razpravljale stvari, ki niso v tabeli. Nato se je razpravljalo o varnostni policiji, zdravstveni policiji, pasji'taksi, policiji nad živili, čistosti in o gobah radi policijskih nedostatkov. V splošnem se je poudarjalo, da jeskrbljeno za javno zdravstvo premalo in so se sprejeli razni predlogi, kako zboljšati javno zdravstvo.. . • Velika-nesreča se je zgodila v Trstu v prosti luki. S parni.ka »CIara« bo skladali železje. Po nesreči je padla traverza na dno skladišča in ubila delavca. Ivana Franza. Drugi dejavec Karol Rebec je močno, ranjen na, eni roki, Ne pod 10 milijonov. — V nekem be-rolinskern listu je bil te dni oglas: »Princ iz stare knežje rodbine, star 40 let, brez dolga, išče nevesto, ki mora imeti najmanj 1,0 milijonov«. Morda jo le dobi! Neizvedljiva onrtna obsodba. — Sodniki švicarskega mesteca Mocrel so že par dni y nemali zadregi. Okrožno sodišče tegahnesta v kantonu VVallis je obsodilo na sip rt nekega Maaga, ki je umoril svojega soseda. Ker ni bilo prav nobenih olaj-šujočih okoliščin, bi se morala smrtna sodba tudi izvršiti. V vseh drugMi švicarskih kantonih je sicer smrtna kazen že davno odpravljena, obstoji le še v kantonu VVal~, lis, a tudi tu. se že leta in leta ni izvršila nobena. Sedaj pa je nanesla prilika, da zahteva zakon spirtno obsodbo. Maag mora biti obglavljen. Do.tu so• souniki čisto lahko rešili svojo nalogo. Težave pridejo šele sedaj. Kako pa naj usmrte Maaga. Cel kanton-nima nobene giljotine, drugače pa se ne mor s nobenega obgla-! viti. Sicer bi se lahko izposodili giljotino na Francoskem, ali,državni ugled tega ne dovoljuje. Tako živi Maag mirno v celici in čaka na giljotino in na svoj stoletni rojstni dan v ječi. Ruski car proti alkoholizmu. — Ruski .car je izdal strog ukaz proti zlorabi alkohola v ruski vojski. Vsem vojakom je pre- - povedano metd..opravljanjem, vojaške službe vživanje vsake alkoholne pijače. Častniki ne smejo pošiljati vojakov po alkoholne pijače. Kdor bi bil kaznovan zaradi zavživanja alkoholnih pijač, ne more hiti v službi povišan.. Podčastniki pa, ki bi bili kaznovani zaradi pitja alkohola, se degradirajo. ., Celo častnikom daje ukaz stroge predpise. V njihovih obednicah, Lkjer se je navadno mnogo popivalo, se s'ne jo sedaj prodajati alkoholne pijače samo med obedom. Potres je bil v četrtek na Sumatri. Napravil je veliko škodo., Mnogo ljudi je prišlo ob življenje. Velik požar je v Salenu uničil tovarno in pol mesta. Škode je 120 milijonov dolarjev. Vizitke albanskega dvornega maršala, -— Gospod p!. Trotha, dvorni maršal vMbreta od Škipenije« je bil te dni v 3e-rolinu, kjer je skušal ublažiti nasprotstva, ki, so nastala med njegovim vladarjem in merodajnimi krogi v Berolinu. Ali njegovo, potovanje je rodilo malo uspehov, - temveč pa smeha. Pl. Trotha se je predstavljal naokoli z vizitkami, ki so nosile bombastičen naslov: »Marechal de la Cour de Sa Majeste de Roi d' Albanie« (dvorni maršal Njegovega veličanstva kralja Albanije). Ker ni Wied niti kralj, niti Veličanstvo temveč le visokost, so se Trothi in Wiedu seveda .smejali. Ker je uganjal pl.,Trotha še slične megalomanič-ne neumnosti je prinesel nek nemški list vest; da premeni sedaj pl. Trotha svoje ime y pl. Trottel. Na vsak način ga bo to ime dobro karakteriziralo. Slovensko planinsko driištod. Dijaške izkaznice SPD za leto 1914. Kakor vsako leto, izda tudi letos Slovensko planinsko društvo akademikom, dijakom srednjili, irgovskjli, pb,rtnin. in. podob- a nili šol izkazhTee,'ki 1nii doVoijftJ^-^rMV' sto prenočišče po do novih in kočah S. P. D. Da se olajša na eni strani izdaja, na cintfti strani razpečavanje izkaznic, se opozarjajo za bodoče vsi interesenti na sledeče: vsak razred posameznega'žavcffa naj sestavi seznamek dijakov, ki žele prejeti izkaznice; ta seznamek je predložiti pravočasno tekom šolskega leta, najmanj pa 14 dni pred zaključkom šol z nabranim zneskom (po 40 vinarjev od posameznika) razredniku, da ga predloži referentu v učiteljskem zboru. Ko prejme Osrednji odbor SPI) v Ljubljani poslane izkaze, izstavi in odpošlje izkaznice na posamezne zavode, ter je tako cela zadeva na najkrajši in najugodnejši način rešena in so pota, poštnine i. dr. neprilike premnogim posameznikom prihranjene. Na sličeu način tiai si blagovole g akademiki potom svojih akad. društev pravočasno priskrbeti izkaznice. — Kdor bi si iz kteregakoli vzroka ne mogel tem potom preskrbeti izkaznice, naj se zglasi edino le v trgovini Ko-reneanovi. Stari trg št. 5 v Ljubljani osebno ali pismeno. V zadnjem slučaju je poslati nanrei poleg 40 v za izkazivco še JO v za poštnino ter natančen naslov pre-ieimiika. Sok) in bivališča. Aljažev Hoin v Vratih ie že odprt in oskrbovan, planinci naj ne zamudijo ogledali si Vrata v tem času. ko se opazuje pole«.: krasote narave tudi grozota njenih inoiVj V visokem gorovju ob sklepu dolini.' ie še miirgo snega; vsled tega se snežni Ha/ovi udiralo preko sten in grme v »-'obodne. Od našega, hotela'se nailepše opazuie ta boi noletia proti sneiru in ledu >.' goi-ah Nekai minut nad hotelom ie tudi lotos prihrumel velikanski plaz iznod Stena rja, ki ie notri do potoka B;strice odloži' ogromne množine snega. Vendar pa je Alhr/ev Ooin popolnoma na /urnem. Aliažev Dom ie dobro prezimil. se ie pre-'eklo nedeljo odprl nrometu in je skrbno in dobro itreien in soloh uailepša planinska •vsiohvka Slov. Plan. Društvu. Slovenko nteninekn društvo osred-;:ii o'ibor J iuMiana. jo i/.dal lično ilustn-r-Hin brošuro o tur'sr. hofohi Zlaroroirn ob pohiniskem jezeru. Slovenski planinci in plauinke pose/ite po brošuri Ter opozorite ^\'ne znance in prijatelje na divno to našo :¦! \-(«!f\"iv;i,> fpiinoveiso postojanko "b b<--¦-'¦¦•H lulii^ planin Holuij^kem jezeru! • ro^ure r-izn(.šiM;i gonuneriovniii odbor. ¦ iolv'- r;i se tw'i \' Hsim: Požel, /v!'»ri!f, )v |!lK] udarec, ki na občutijo vsi ^ivedtii vinograu?r'ki naprednih vinskih (,'^'el Na Štaierskem se ie /araditega že l""sil vinarji shod v Mariboru, na kate-r|,,n so k istopilj razni g(>vonnki in se nri-'"/ovali oroii nov' ininisteHfi naredbi, ki '""<>iv veliko škodovati domači vinski ' 1'^'ii in vse to le Ogrom na ljubo. Na •Krškem imajo namreč ugodnejše vinske 17. in 36. letom prosto, izseliti se, ako se ne bode odpotovanjiTprotivil kak zadržek. Dokaz, da ni takega zadržka, je doprinesti o priliki kontrole. Ta dokaz obstoji ali iz onih dokumentov, iz katerih je razvidna popolna izpolnitev naborne in vojne obveznosti (potrdilo o plačevanju vojaške takse, izpričbar-o izotopu ]z armade, vojne mornarice ali domobranstva, slovo, spričevalo o oprostitvi črnovojniš-kc službe- aii črnovojniška prehodnic . uradno potrdilo o »kvalifikaciji« za vojaško službo nesposoben« ali pa »brisati«), ali na. v kolikor ni še izseljenec popolnoma zadostM svojim vojnim obveznostim, iz uradne izdanega potnega lista. (Konec prih.) Izselfeuanje. ! (Objava politične oblasti.) j V zadnjem času se v javnosti pogosto pojavlja mnenje, da je vlada ne oziraje se na slobodo izseljevanja zajamčeno v državnih temeljnih zakonih in omejeno samo po vojni obveznosti prepovedala potom novih policijskih predpisov sploh izselitev osebam med 17. in 36. letom. To mnenje, ki ie najbrže večinoma pripisovati napačni razlagi ČasniŠkih poročil, ne odgovarja resnici. Tako mnenje je tembolj potrebno popravka, ker bi njega razširjevanje ob sedanjem neugodnem gospodarstvenem položaju v tukajšnjih iz-seljeniških okoliših povzročilo splošno vzncnrrjenje prebivalstva ter' zelo ne- : ugodne posledice za izseljence same. j Pred vsem je povdarjati, da se na merodainih mestih nikdar ni mislilo na kako splošno prepoved izselitve za gotove strarostne razrede ali pa na splošno orne- '' jitev začasnega izseljevanja, ki v gospodarsko slabili časih pomenja pač za posamezne okraje naravnost potrebo. Namere merodainih krogov ne stremijo torej z;: tem. izseljevanje v obče prepovedati, ampak le za tem, da pridejo že obstoieči predpisi do veljave. Poizvedovanja o obsegu in o načinu tukajšnjega izseljeniškega gibanja, so dognala stalno, vsestransko z obžalovanjem opaževano dejstvo, da so se v zadnjem Času mnogi naboru :n vojni dolžnosti obvezani mladeniči odtegovali obveznostim vojnega zakona, izselivši se, ne da bi si bili preskrbeli potrebnih potnih leirti-pnieii. Nezabrauieno nadaljevanje takega stanja bi pomenilo resno nevarnost za vi-talue interese brambene moči. Temu zlu ie bilo treba odpomoči. Začasno iskani«1 dela iti zaslužka v :n po Jako zmernih cenah " Resorvni fond: K 126.014*60 Vplačani deleži s K 48.048 Zadružnikov t 1707, Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. najceneje kupovališče nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za /trojaee in čevljarje, Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse Mne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje, Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. »Goriška Ifndska posojilnica opisana zadruga z omejenim jamstuom Telefon štev. 79. ti GOFlCl Ustan. 1. 18B3. lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.)j sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. .Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi po . .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago a i hranilniki, Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. L Položnice poštne hranilnice A na razpolago brezplačno. « R dmerbad postaja Jož. žel. začetek sezono pr»ega maja - Wm- (Štajerski Gastcin\ *-**• NajboiJ y zdvavilno radioaktivno Akrato toplico ŠtujerRkotfa 8 ,; do :V7'° j?rudov (,',, učinkuje kakor Gastein, Toplitz, 1'fiiffcr proti protinu, revmatizum ženskim m živčnim boleznim, oslabelosti, poSkod-bom, influenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zvezo brzovlakov h Dunaja 8, iz Trsta 6, iz Budapešta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališfia Rbmerbad na Štajerskem. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICI! Jos. Verdi IckaliSCe Štev. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o soolem ateljeju od 9. ure dop. do 5. are pop Naročajte se na „SOČo" m „Primorca". IZIDOR NANDT autorizouana stavbena turdka $ diopici 1 ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporoča p; n. občinstvu za vsa ! stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. C. kr. priu. touarna mila in sueč E. HOLZER nasl. G. BRHTTIHH 140 let obstanka tovarne je najboljše jamstvo za občinstvo, da so izdelki prvovrstni. Omenjena tvrdka, izdeluje milo in sveče in je ena najstarejših tvrdk v Avstriji, ki je bila 7 krat odlikovana z diplomi in svetinjami. — Da spozna si. občinstvo vso dobroto kakovosti izdelkov, ki so napravljeni iz pristnih maščob in kljub temu se ne boje nikake konkurence> je sklenila tvrdka staviti na razpolago si. občinstvu uzorce mila, ki se jih lahko vdobi zastonj v tovarni v ulici Torrente št. 5. VRŠS? Varaždinske Toplice (Hrvaško). Železniška in postna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvečavo, Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. jako priporočljivo proti protinu, reumatizma, ischias itd. Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, pTsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. Elcktr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. -~ Zdravljenje potom fforketja zraka. — Odprto celo lefco. — Moderna oprema. — Mori hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška nodba. Prospekte pošilja gratts. Zdravnik: Dr. I. Lohert. fllirodilnica, papirnica in touarna šolskih zueikou KoŽTIfir & C= " ®orica» ^ sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Na drobno In debelo. Kupujte samo dvokolesa „GEriCE" in .»Hltetia", ki so najboljši francoski sistem in najlrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo aii za dirke. Šivalni stroji Original IflCflOria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu št. 9. 475.000 bron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine 5 originalnih vrednostnih srečk 5 koiih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, l. in 14. majnika, 1. septembra (dve). 1. februarja, 1. julija, ( . 14. septembra ter 1. marca (dve), 1. avgusta, 2. novembra. 375.000 kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine 3 originalnih vrednostnih srečk 3 kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. januarja, 15. januarja, 1. februarja, 1. majnika, 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 14. septembra, 2. novembra. Kupnina za veliko skupino vseh 5 sr«čk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. Vsaka sreika mora najmanj onkral zadeli! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse sreflce imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplalilu kupnine Se dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj. HHT" Vsak eenj. naročnik zaniore dobiti nagrade In premije ter na ta SHT- način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti mr» jih zastonj. ~&H Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo sreikovnega oddelka Ceike industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. ----------- Naslov za pisma-. SrcCkovno zastopstvo ljubljana 5.-----------Kil-: Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici DelniSka glavnica K H.UOIMI0« Rezervni zakladi K l,O00.Mir centrala Llntolfana, podružnice: Celte-Celoiiec, Sarajeva. Split, Trst Vloge na knjižice po 4fia°|o> v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. || Eskont menic. !! Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj Borzna naročila. || Stavbeni krediti. il ' ' «. «w, Promese za vsa žrebanja. I Predujmi na vrednostne papirje. Vnoveenje kuponov m izžrebanih vrednostnih papirjev. j Srečke na obroke. Sufes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.