NO. 76
/Imeri^ka Domovi M/i
'f S •
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0„ THURSDAY MORNING, APRIL 17, 1952
LETO LIH —VOL. UH
SEN. TAFT JE NASPROTNIK VSEGA...
Značilna ugotovitev vodilnega lista o dveh glavnih republ. kandidatih.
NEW YORK. — V zvezi s sedanjimi primarnimi volitvami, pravi uvaževan newyorski dnevnik The New York Times o dveh glavnih republ. kandidatih, Taitu in Eisenhowerju, med; drugim tudi tole:
Mr. Taft je glasoval proti oborožitvi ameriških ladij pred napadom na Pearl Harbor.
Mr. Taft je glasoval proti selektivni vojaški dolžnosti.
Mr. Taft je glasoval proti Lend-Lease ustanovi.
Mr. Taft je glasoval proti reviziji nevtralnostnega zakona 1. 1941.
Mr. Taft je glasoval proti a-meriškemu sodelovanju z Združenimi narodi.
Mr. Taft je glasoval proti a-meriškemu posojilu Vel. Britaniji.
Mr. Taft je glasoval proti Se-verno-atlantski varnostni zvezi in pogodbi.
Mr. Taft je glasoval proti programu štirih točk (za pomoč gospodarsko in drugače zaostalim deželami.
Gen. Eisenhower na drugi strani pa je skoraj vtelešenje odločnosti Amerike, da prevzame nase dolžnosti, ki so ji bile vsiljene po razvoju dogodkov, ki so naredili Ameriko vodilno silo na svetu. — Tako sodi gori omenjeni list.
Sovjetija spet poražena pri Združenih narodih
ZDR. NARODI, N. Y. — Sovjetija je zopet izgubila nadaljno rundo v svojem neprestanem in vztrajnem prizadevanju, da nadomesti kitajske nacionalistične delegate s komunističnimi in da zagotovi rdeči Kitajski sedež pri Združenih narodih. Komisija petnajstih držav Zdr. narodov je porazila sovjetski predlog oziroma resolucijo, da se izključi iz Zdr. narodov nacionalistično Kitajsko.
Novi grobovi
Mary Mirte!
V torek zveče rje umrla v Doctor’s bolnišnici Mary Mir-tel, roj. Puzel, Bedford Heights Warrensvile. Bila je stara 60 let in doma iz Sodražice pri Ribnici, odkoder je prišla semkaj pred 40 leti. Spadala je k SŽZ, podr. št. 73. Poleg žalujočega soproga Louisa zapušča hčer Mary Bradač in dva vnuka. Pogreb bo iz Louis Ferfolia zavoda v petek zjutraj ob 9:15, v cerkev sv. Jude na Richmond Road ob 10. uri in od tam na pokopališče.
John Rosic
Umrl je John Rosic, stanujoč na 12636 Iroquois Ave. Zapušča ženo Helen, sinove Johna, Toma, Pete, Richarda, Milana in Ru-dolpha in hčeri Ann Mills v Kaliforniji in Vero. Umrl je v Lakeside bolnišnici. Star je bil 65 let in rojen v žumberaku. Bil je član društva Sv. Nikolaja HBZ. Pogreb bo iz Golubovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9, v cerkev sv. Nikolaja ob 9:30 in od tam na pokopališče.
John Zadnik
Po dolgi bolezni je preminul v Womans bolnišnici John Zadnik, star 70 let, stanujoč na 17821 Marcella Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, rojeno Jak-šič, doma iz Podgaja na Dolenjskem; 6 otrok: Anna Turšič, John, ml., Mary Price, Jennie Schmidt in Helen Grebeck in Betty; 10 vnukov; nečaka John Mersnik in več sorodnikov. Rojen je oil v vasi Bireej, fara Trnovo na Notranjskem, kjer zapušča 2 sestri in več sorodnikov. Tukaj je bil 47 let. Bil je član dr. Kras št. 8 SDZ in dr. Vipavski raj št. 312 SNPJ. Bil je vpo-kojen od augusta 1951. Poprej je bil zaposlen pri Apex Co. 18 let in v Collinwood Shale & Brick Co. 20 let. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Grčija podpisala pogodbo
ZDR. NARODI, N. Y. — Gruja je podpisala konvencijo Zdr. narodov, s katero jamči ysem beguncem na svojem teritoriju osnovne socialne, ekonomske in politične pravice. Grčija je šestnajsta država, ki je podpisala to konvencijo.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes sončno in toplo. Jasno in hladno ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 17. aprila 1873 je bil rojen John Pierpont Morgan, ameriški bankir in znan filantrop (človekoljub). Umrl 31. marca 1913.	______v
Eisenhower je zmagal v volitvah v N. Jersey
Dobil je večino republikan skih delegatov te države.
NEWARK, N. J. — General Eisenhower je izšel z veliko zmago iz primarnih volitev v državi New Jersey. Poročila, ki so dospela do včeraj popoldne, naznanjajo, da je dobil Eisenhower 339,589 glasov; Taft 204,-506: Stassen 19,819 glasov; Mac Arthur 251 (vpisanih) glasov, in Warren 95 (vpisanih) glasov.
Od demokratov pa: Kefauver 138,883 glasov; Truman 131 — (vpisanih) glasov; Stevenson 155 (vpisanih) glasov in Douglas 35 tudi vpisanih glasov..
Senator Taft je izjavil, da v državi New Jersey ni bilo pričakovati drugačnega rezultata, ker mu je ondotni governer A. E. Driscoll najprej obljubil svojo podporo, potem pa se je javno izjavil za Eisenhower j a.
Dvajset sekund trajajoča pogajanja
PANMUNJOM, Koreja. — V sredo so se vršila zopet pogajanja glede gradnje letališč tekom morebitnega premirja in glede vprašanja Sovjeti j e kot nevtralne sile za nadzorovanje premirja, toda celotna “pogajanja” so trajala samo dvajset sekund. (To je manj, kot je vzelo nam, da smo to napisali! . . .).
Misteriozni paket za obsojene naciste
BERLIN, zap. Nemčija. — Na/ tukajšnjo pošto je prispel paket, ki je bil naslovljen na jetnišni-co v Spandauu, kjer so zaprti Rudolf Hess in ostali nacisti. Oblasti so se bale, da utegne biti v paketu bomba, zato so dale
Izjaloviiev prizadevanj za sporazum z jeklarji in induslriaki
Pojavila se je možnost, da bo vlada zvišala jeklarjem mezde navzlic protestu in-dustrijalcev.
WASHINGTON. — Prizadevanja vladnih pisredovalcev v jeklarski industriji so se tekom razgovorov v torek izjalovila, nakar je vlada izjavila, da bo pričela proučevati možnost, dat zviša jeklarjem mezde kljub nasprotovanju od strani industrialcev.
Zdaj splošno pričakujejo, da bo trgovinski tajnik Sawyer, v čigar območju je zdaj jeklarska industrija, poklical Phil Mur-rayja, predsednika CIO organi-
paket odpreti po strokovnjakih, zacije jeklarjev, in Benjamina
Ko so ga ti z največjo previd-
Fairlessa, predsednika United
nostjo odprli, so našli v paketu States Steel korpor a N j e, k raz-sv. pismo.	I govorom v Washington.
Preveliko prijateljstvo
CANBY, Minn. — Hans Ness in Kermet Dokken se nista videla že več let, nato pa sta se nenadoma sestala v neki restavraciji. Podala sta si roke in si jih tresla s tako “ihto”, da se je Nessova roka pod komolcem izvinila.
Poveljnik marinov pri papežu Piju XII.
RIM. — General Lemuel C. Shepherd, poveljnik ameriškega marinskega zbora* in njegova žena sta bila 14. aprila sprejeta v privatni avdijenci pri papežu Piju.
ZAHTEVE HASTAVLJENCEV TRANSITNEGA SISTEMA
Unija bo zahtevala 28 oz. 43 centov zvišanja mezd na uro za svoje člane. - V pogajanjih, ki se bodo pričela v ponedeljek, pridejo na dnevni red še druge važne zadeve.
CLEVELAND. — Unija, kateri pripadajo vozniki mestnih avtobusov in motormani poulične železnice, zahteva od Cleveland Transit, sistema 28 centov zvišanja mezde na uro za svoje člane.
Dalje bo zahtevala unija zvišanje 43 centov na uro za približno 2,000 od ure plačanih kakor tudi mesečno plačanih uslužbencev v neoperirajočih departmentih. To zvišanje kot tudi druga kontraktne dobrine, ki jih zahteva unija, bi stale Transit sistem $3,000,000 na leto.
Operatorji vozil, na katerih je samo en uslužbenec, zaslužijo zdaj $1.67 na uro. Unija zahteva zanje $1.95 na uro. Kjer sta v vozilih po dva uslužbenca, zaslužita po $1.57 na uro, toda po 1. juliju ne bo na nobenem vozilu več po dveh uslužbencev.
Od ure plačani uslužbenci za-
služijo zdaj $1.40 do $1.80 na uro. To so splošni uslužbenci. Nameščenci, ki so plačani z mesečnimi oz. polmesečnimi plačami, pa zaslužijo zdaj do $5,000 na leto. —
Tozadevna pogajanja se bodo začela v ponedeljek.
Poleg zvišanja mezd in plači zahteva unija še sledeče:
POČITNICE — Tritedenske počitnice po treh letih službe, ne šele po desetih letih kakor doslej.
ŽIVLJ. ZAVAROVALNINA IN BOLNIŠKA PODPORA — Tranzitni sistem naj plača vse stroške zavarovalnine do vsote $3,000 in bolniške podpore od $40 do $60 tedensko za 26 tednov. Zdaj delodajalci in delojemalci vzajemno plačujejo stroške zavarovalnine do vsote $2,000
naj ostane uslužbenec lahko doma dvanajst dni v letu. Sedanji kontrakt dovoljuje samo 7 dni v letu.
8-URNI DELAVNIK — Minimalni delovni dan mora znašati osem ur. Mnogi uslužbenci delajo zdaj samo po šest ur na dan.
NEDELJSKO DELO — Čas in pol za delo ob nedeljah in praznikih, ko naj znaša polni delavnik šest ur, s 25-minutnim premorom za kosilo.
Poleg teh zahtev so še druge, med njimi naslednje:
Izredno nastavljenim nadomestnim ljudem mora biti zajamčenega 40 ur dela na teden in to v petih, ne v šestih dneh, kot doslej. — Družba mora preskrbeti vsako leto uniforme uslužbencem, ki jih morajo zdaj sami
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Deseta obletnica—
V	petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za; pokojnega Andreja Korenčan v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Na obisku—
V	našem uredništvu se je o-glasil Rev. Stanislav Jazbec, doma iz Križa pri Tržiču. Po vojni je bil štiri leta in pol v Španiji, nato pa se je preselil V Ameriko. Sedaj je na poti na novo službeno mesto v Bismarck v North Dakoti.
Danes seja—
Nocoj točno ob sedmih bo seja; društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ.
Jim Šepic zbolel—
Nenadno je nevarno zbolel poznani in priljubljeni rojak Jim Šepic, stanujoč na 13507 Argus Ave. Nahaja se doft« pod zdravniško oskrbo. Obiski niso dovoljeni. Prijatelju Jimu želimo skorajšnjega okrevanja.
Važne seja—
Nocoj, v četrtek ob osmih bo važna seja društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Po seji bo malo prigrizka. Seja bo v Slov. domu na Holmes Ave.s
in stroške bolniške podpore od plačevati. — Uslužbenci, ki ima-
$26 do $30 tedensko za 26 tednov.
jo mesečno oz. polmesečno plačo, naj dobe overtime po osem-
BOLEZEN — Radi bolezni: urnem delavniku.
Delovanje krščansko - demokrat, organizacije
NAJMANJŠA KNJIGA NA SVETU — Na sliki vidimo poleg navadne znamke dva izvoda knjižice, o kateri sodijo, da je najmanjša na svetu. Knjižica meri komaj četrtino kvadratnega palca (1 kv. cm.) Obsega očenaš v nemškem jeziku na 20 straneh, 19 strani je pa praznih. V navadno škatlico za vžigalice spravijo lahko 252 takih knjižic. Knjižico je natisnila neka tiskarna v Muenchenu na Bavarskem.
SMOTER amer. politike za ustanovitev Združenih držav Evrope, ima svojo največjo podporo v krščansko - demokratičnih strankah Evrope. Te stranke že imajo absolutno večino v parlamentu Belgije in Italije. V koalicijskih vladah pa so te stranke udeležene v Franciji, Zapadni Nemčiji, Holandiji, v Švici in Luksembourgu.
Internacionalni zvezi krščansko - demokratičnih strank pripadajo tudi zamejni voditelji teh strank v Centralni Evropi, ki imajo svoj glavni stan na 339 E. 52nd St. v New Yorku. Poslujoči predsednik te organizacije je Slovenec dr. Miha Krek. —-Ta zveza izdaja svoj buletin “Christian Democratic News Service.” Buletin vrši važno delo, ker oskrbuje ameriški tisk z informacijami o dogodkih v državah za železno zaveso.
Iz Bukarešte izseljujejo komunisti vse “neproduktivne” ljudi
PARIZ. — Romunska komunistična vlada je odredila nasilno izselitev “neproduktivnih ljudi” iz Bukarešte in v teku so že množične deportacije iz romunskega glavnega mesta, ki so ga nekdaj nazivali “Pariz Vzhoda”. Za izselitev je določenih približno 200,000 ljudi, to je ena petina celokupnega mestnega prebivalstva.
Izseljevanje se je pričelo pretekli mesec na podlagi vladne naredbe, ki pojasnjuje, da se mora v mestu “narediti prostor za delovne ljudi.”
S prostorom, ki se ga bo tako na umeten način pridobilo, se bo predvsem okoristilo vojaško
in civilno osebje komun, partije, klubi in ustanove te partije ter vladni uradniki. Ljudje, ki bodo še ostali v Bukarešti, bodo preseljeni v druga stanovanja, tako da se bo izpraznilo cela poslopja in v nekaterih primerih cele mestne bloke.
Doslej se je vršilo to izseljevanje v omejenem obsegu, — morda po tisoč oseb na teden. Zdaj pa bo to izseljevanje pospešeno.
Na pusti Baragan stepi, nedaleč od Bukarešte, gradijo zdaj nešteto lesenih barak, ki bodo
Oni, ki so določeni za deportacijo, so teoretično obveščeni o tem 12 do 48 ur v naprej. Toda čim se je pričelo izseljevanje, je že na tisoče ljudi pospravilo isvoje najpotrebnejše stvari v kovčege, da bodo pripravljeni za takojšnjo izselitev na ukaz državne milice.
Ta zločinska in brezsrčna zadeva se je pričela že lanske jeseni, ko so pričele vladne oblasti delati čudna in nerazumljiva znamenja na identifikacijske papirje, na racijske karte in druge dokumente, ki jih morajo
služile kot bivališča razseljen-'ljudje vsak čas imeti na razpo-cem, katerih dokončna naselitev, lago za pregled v vseh komuni-še ni bila odločena.	'stičnih državah s kontroliranim
1
državnim sistemom.
Kategorije prebivalstva, ki so določene za izselitev, so sledeče: 1. Rodbine vojnih zločincev ali onih, ki so obsojeni v zapor, ali onih, ki se jim je posrečilo zbežati iz dežele. 2. Bivše vojaško osebje, bivši drž. uradniki ini zemljiški posestniki ter trgovci, katerih trgovine so bile podržavljene. 3. Saboterji in upokojenci, ki so stari manj kot 56 let.
Te kategorije pa so tako široko pojmovane, da izselijo lahko vsakogar, ki je režimu neljub. Pod označbo “posestnikov” je razumeti vse, ki posedujejo 25 ali več akrov zemlje.
Krščanska demokracija je navile vsemu zatiranju in preganjanju v državah za železno zaveso še vedno integralni del evropske demokracije. Milijone ljudi v deželah za železno zaveso smatra “platformo” krščansko demokratske stranke za najtrdnejši temelj demokratske obnove vsega življenja in svoboščin v svojih deželah.
Tukajšnja ustanova “Christian Democratic Union of Central Europe” je izdala 80 strani obsegajočo knjižico o aktivnostih in bodočih načrtih teh strank v Centralni in Vzhodni Evropi.
V PARIZU SE NAGLO UČE
PARIZ. — Kdo pravi, da1 znamo samo v Ameriki? — Štirje banditi, oboroženi z brzostrelkami so na enem glavnih pariških bulvarjev ustavili voz za' prevažanje zlata ter pobegnili s plenom, ki je bil vreden $74,-285.
Pozabljiv voznik
TOLEDO, O. — Roy F. Rice je povedal sodniku, ko je bil aretiran, da je popolnoma pozabil že od leta 1942, da bi si nabavil licenco za vožnjo avtomobila, katerega je ves ta čas/ vozil brez licence. “Deset dni zapora, za vsako leto en dan!” je rekel sodnik.
------o-----
Aretacije v Braziliji
RIO DE JANEIRO. — Oblasti, ki preiskujejo komunistično infiltracijo v braziljske oborožene sile, so ukazale aretirati 13 armadnih, mornariških in letalskih častnikov.
Velika Britanija bo branila svoje bivše sovražnike
Pogodba za vzajemno obrambo med Veliko Britanijo. Zapadno Nemčijo in Italijo.
LONDON. — Velika Britanija je pristala na sklenitev 17 let veljavne vzajemne obrambne pogodbe z Nemčijo in Italijo. Britanija je obljubila, da bo pomagala svojima bivšima sovražnicama, če bi bili napadeni. — Zapadna Nemčija in Italija pa sta se obvezali za borbo ob strani Vel. Britanije, če bi bila ta; napadena v Evropi.
Vel. Britanija je že prej dosegla tozadevni sporazum s šestimi članicami Evropske obrambne zveze — s Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksembour-gorp in zdaj z Zapad. Nemčijo in Italijo.
Zapadni diplomati upajo, da bo tozadevni sporazum pospešil ustanovitev evropske armade, v kateri bo tudi 400,000 za-padnonemških vojakov.
Za obrambo Francije, Belgije, Luksembourga in Nizozemske se je Britanija obvezala že 1. 1950 v Bruslju s pogodbo, ki bo veljavna 50 let.
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. Danes bo pričel v Clevelandu z'ezni senatni varnostni odbor z dvodnevno preiskavo komunističnih aktivnosti v United Electrical. Radio and Machine Workers of America uniji.
SAN ANTONIO, Tex — Osem letalcev-rezervistov je sporočilo časnikarjem, da vlada veliko nezadovoljstvo letalcev na Randolph Field letališču in da bodo zahtevali kongresno preiskavo.
CLEVELAND. — Rdeči križ je snoči sklenil, da bo nabral v Clevelandu in okolici $240,000 kot svoj delež k 10 milijonom, ki se jih bo nabralo po vsej deželi za žrtve poplave na srednjem zapadu.
f
aHERT*KA DOMOVINA, APRIL 17, 1952
Ameriška Domovi ima
—■■■■'te
« vi i
*mč3VZ£JSwm
•117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 76 Thurs. April 17, 1952
Trumanov zaseg jeklarn
Vladni zaseg jeklarn je vzdignil veliko prahu. Nekateri časopisi, med njimi tudi resni in umirjeni, so predlagali, naj senat Trumana zaradi tega “nezakonitega dejanja" odstavi (impeachment). Podobne glasove smo slišali tudi ob priliki, ko je predsednik odstavil gen. MacArthurja. Tedaj je skupni odbor senata in predstavniškega doma vrši dolgotrajna zasliševanja in končno ugotovil, da je imel predsednik pravico storiti, kar je storil, da pa način ni bil ravno najboljši. Javno mnenje se je končno pomirilo. Tokrat se zdi, da utegne biti stvar malo bolj nerodna, če ne bo prišlo že prej do kake druge rešitve.
Amerikanci ne vidimo radi, da polaga vlada roke na našo imovino, ki je po ustavi zaščitena.
Zaseg prjyatne imovine po vladi v izredni sili (emergency) v ameriški zgodovini ni nič novega. Novo je le to, da je tokrat predsednik to storil, ne da bi se obrnil na senat za potrebna pooblastila.
Truman bi bil lahko preprečil jeklarsko stavko, ne da /bi se podajal na negotovo pravno pot, če bi se poslužil Taft-Hartley zakona. Da tega ni storil, je verjetno treba iskati razlog na področju politike. Truman se je uzakonitvi tega zakona upiral, kolikor se je le mogel. Ob zadnjih predsed niških volitvah je obljubil, da bo ta zakon razveljavil, kar pa se mu do danes ni posrečilo. Da se je Truman te možnosti zavedal, je najboljši dokaz v tem, da je dejal, da je unija jeklarskih delavcev vsaj moralno izpolnila določbe tega zakona, ko je stavko odložila ne samo za 80 dni, ampak celo za 99. To je res. Unija je to storila, toda storila je prostovoljno, ne pa na osnovi zahteve zakona.
Predsednik se je pri zasegu skliceval na splošne pravice, ki jih ustava daje predsedniku Združenih držav iruna pravico, ki jo ima kot vrhovni poveljnik oboroženih sil v vojni. Bridka resnica je, da smo v vojni. To nam dokazujejo vsakodnevna poročila iz bojišča na Koreji, toda predsednik sam je to vojno imenoval le “policijsko akcijo.”
Pravna stran Trumanovega dejanja je v resnici precej zapletena in tvegana. Nasprotniki sedanje demokratske administracije so zavpili, da je Truman segel po diktatorskih sredstvih. Taft je pretekli teden na primer izjavil, da si je Truman vzel oblast, ki jo v resnici nima. Nekateri republikanski senatorji se pripravljajo, da bodo to vprašanje stavili v senatu.
I
Med tem, ko se nekateri prepirajo glede pravne strani Trumanovega dejanja, tečejo pogajanja med predstavniki delavcev in jeklarske industrije dalje. Če bodo ta pogajanja uspela in bo vlada lahko vrnila jeklarne v roke njihovih lastnikov, kar se bo verjetno zgodilo preje, preden bo sodišče dokončno odločilo o pritožbi, ki so jo jeklarske družbe vložile proti vladinemu zasegu jeklarn, bo ta pritožba kot brezpredmetna sama po sebi odpadla.
Zanimivo je, da so se pred nekaj tedni proti zasegu privatne imovine od strani vlade pritožile tudi delavske unije. Tedaj se je šlo za zaseg železnic. Ko je namreč grozila lani železničarska stavka, je vlada zasegla železnice. Delavske unije so pa proti temu protestirale in vložile na sodišču pritožbo. Torej enkrat se pritožujejo lastniki, enkrat delavci.
1 o je vsekakor zanimivo dejstvo. Tokrat se pritožujejo lastniki, ker so mnenja, da je vladni zaseg v korist delavstva, tam se pritožujejo delavske unije; ker so prepričane, da je bil vladni prevzem železniških družb ugoden za delodajalce, delavcem pa škodljiv.
Eno je gotovo, naj bo že izid pravnega vprašanja kakor-šenkoli, če bo do njega sploh kdaj prišlo, to Trumanovo dejanje bo imelo nesporno svoje posledice v bodočnosti tako z ozirom na reševanje sporov med delodajalci in delojemalci kot tudi z ozirom na tolmačenje predsednikovih pravic v okviru ustave.
Kljub nejasnosti in tveganosti pravne strani predsednikovega koraka pa bi človek dejal, da smo v Ameriki še daleč od kakršnekoli diktature. Izredni časi prinašajo pač izredne rešitve težavnih vprašanj. Želeti pa bi bilo, da bi se tako vlada kot tudi vladani — torej vsi državljani — držali obstoječih zakonov, ki nam jamčijo svobodo. Da ne bo ostalo samo pri željah, ampak da se bodo zakbni tudi v resnici izvajali, to je pa končno v rokah nas samih. Mi volimo predsednika, mi volimo kongresnike in senatorje. V kolikor se eden ali drugi ne ravna po naših željah in zahtevah imamo pri volitvah možnost, da mu to pokažemo. Dolžnost vsakega državljana je, da se za javno življenje zanima, zasleduje njegov tok, se briga, kaj oni, ki jim ;'e svoje pooblastilo dal, počno ter temu primerno ob volitvah glasuje. Če se bomo vsi po tem ravnali in svoje državljanske dolžnosti vestno izpolnjevali ni nevarnosti, da bi svoboda, ki jo sedaj uživamo, kdaj izginila.
NOVINE
Sosedov stric so pripove-davali
(Nadele. — Piše Vanek)
Pri goricaj, kanja so stric prek Svetkov hodili, je lepo vrejmei bilo i tak so stric tudi dobre volje domov prišli. Večer so včasii k nam prišli i so nam zacnoli nadele praviti, kak je bilo, kda so jij na Vogrskem palik zaprli.
Kda so naj v Budapešto pripeljali, te sva si mislila, ka nama) je na Rususkom bouše bilo kak tu. Tam sva bar ne zaprejtiva bila, tu so naj pa zaprli, kak če *bi kakšiva razbojnika bila. To srečo sva imela, ka so ednoga od' naše kompanije v špitali naj šli i tisti je povedao, kak se je zgodilo, kda so nas Rusi zgrabili. Oni je bio te ranjeni i se je tak napravo, kak če bi mrtev bio te so ga pa Rusi ne dosta gledali. To: je bila najina rešitev. Nekak po štirinajstij dnevaj pride paznik
i nama pravi, ka moreva iti z njim v kancelarijo. Jaz sam pravo Martini, ka zdaj nekaj bo. Če naj zdaj ne pustijo, te va duže zaprejtiva, kak če bi v Rusiji ostala. On se mi je začno smejati i se z mene norca delati. Ti vsikdar znaš vse naprej, samo, ka je te navadno ravno naopak. V kancelariji vdariva s petami vkup pred ednim oficirom i te nama ponudijo stolce. Eden mladi nama je pravo, naj si vsede-va, paznika je pa ven zgono. Jaz Sam samo čakao, kda nama pove, ka slobodno domov ideva. Det je pa ne do takšega guča prišlo. Eden starejši je prečto z ednoga paper a, i povedano je bilo, kak se je z nama zgodilo v tistom časi, kda so naj Rusi zgrabili. Zdaj dobiva tri tijedne sabadša-ga, nato se pa moreva opet v Kaniži javiti.
(Drgoč dele)
* * * I »I -I'f-I <	■IHr ■14 4	♦ ♦ f
BESEDA IZ NARODA
Koncert Glasbene Matice
Cleveland, O. — Pokojni moj dobri prijatelj Jaka Debevec mi je vedno prigovarjal, naj Glasbena Matica zapoje več naroc' nih pesmi na svojih koncertih Bil je tako navdušen za našo narodno pesem, da je obiskal koncerte “Adrije” in “Slovana, čeprav je bil že hudo bolan, samo da je užival narodne melodi je, katere sta zbora imela veči noma na programu. Veselil se je, da bo slišal “Kmečko ohcet pri društvu “Triglav,” najtežje je pa čakal na koncert Glasbene Matice, ki bo v nedeljo ob štirih popoldne v SND na St. Clair Ave.
Ko sem mu pripovedoval, da bodo matičarji zapeli “Luna si je,” “Od oglarja” “Ljuba si pomlad zelena,” “Nič, nič, nič jaz teb’ ne dam” in druge — so mu kar oči žarele. “Da, da, kaj ta kega Tone,” je rekel. Vse te pesmi sva prepevala v razdobju celih 23 let in nikdar se jih ni naveličal. Ko sem mu povedal da je na sporedu tudi “Mornar” v Zormanovi priredbi za mešan zbor in v moji interpretaciji, katero sem pel na stotih koncertih je bil poln navdušeja. Zamrmra: sem mu nekaj taktov pesmi “Pri zibeli,” ki je stara nad 90i et, mi j6 rekel: “Samo ta pesem je vredna vstopnine.”
“Peli boste mnogo drugih, klasičnih in iz raznih oper, Tone, to je vse lepo in mnogo ljudi jih rado posluša, ampak za me je naša pesem in na koncert bom prišel tudi, če me bodo morali vleči, da bom le zopet užival našega naroda mile zaklade, ker Matica zna sijajno zapeti. In potem bomo pisali . . .”
Ljubi Jaka, odšel si prezgodaj in pustil rano v mojem srcu. Ampak v nedeljo bom dal čustva Tvojemu spominu, da se oddolžim prijateljstvu triindvajsetih let in katero gre preko groba. Tvoje navdušenje za slovensko pesem me bo vzpenjalo za nadaljno poglobitev starih in mladih slovenskih pevcev v Ameriki. Imel si toliko čustva, kot ga ima pesem in melodija. Slava Tvojemu spominu!
Tone Šubelj.
Ne dajmo Trsta!
Washington, Pa. — Le zakaj se italijanska vlada tako peha za Trst? Mar DeGasperiju ni znano, kakšne dobrote je delil primorskim Slovencem in Hrvatom Mussolini? Nad pol milijona Slovencev in Hrvatov je držal kot v ječi. Vzel jim je sloven-
ske duhovnike, zaprl slovenske! šole. Fašisti so požgali Narodni dom v Trstu in se polastili slovenskih narodnih domov tudi drugod po Slovenskem Primorju. Naši rojaki so v teh letih pretrpeli ogromne krivice. Sedaj pas Italijani že spet stegujejo roke po naši zemlji. Mar jim naj bo to za nagrado za njihovo “kulturno” delovanje na tem prostoru? Slovenski narod na to ne more in ne bo nikdar pristal. Tudi zavezniki bodo spoznali, da se s slovensko zemljo ne more kar tako barantati.
Slovenci so morali v času italijanske vlade hoditi celo k italijanskim duhovnikom k spovedi, ker slovenskih ni bilo ali pa jih ni bilo dovolj. Italijanski šovinizem je hotel slovenski jezik popolnoma zatreti, pa se mu; hvala Bogu ni posrečilo.
Kaj se je vse dogajalo v zadnji vojni. Na tisoče slovenskih mož in fantov, pa tudi otrok in žena je bilo pobitih, na tisoče slovenskih domov požganih. Mussolini je dobil svoje plačilo, toda njegov duh z njimi ni končal.
Trst je za Italijo mrtvo mesto. Iz njega ne bo mogel dobiti italijanski delavec niti enega grižljaja kruha več. Nasprotno, Italija bo morala v Trst marsikaj pripeljati, če ga bo hotela ohraniti. To je treba italijanskemu narodu, ki kriči zaradi Trsta, povedati, pa bo nemara kmalu mir.
Vsak narod ima pravico, da ohrani, kar je njegovega, torej, tudi slovenski. Tržaško ozemlje, Gorica in še Beneška Slovenija imajo pravico, da se priključijo ostali Sloveniji, da se z njo združijo.
Vsak narod pa ima tudi pravico do poštenega kosa kruha. Italijanom ga manjka, njihova zemlja je premajhna, da bi mogla vse rediti. Toda s tem še niso opravičeni segati po naši zemlji, ta je dovolj gosto naseljena. Naj gredo tja, kjer je prostora!' še za milijone in milijone ljudi. Afrika in Južna Amerika imata prostora dovolj, kjer bo pridni Italijan lahko pridelal svoj vsakdanji kruh. Marsikaj bi se pa dalo napraviti še tudi v sami Italiji, če bi bila zemlja tam pravično razdeljena. Naj izpeljejo agrarno reformo, ki bo dala zemljo onim, ki jo že stoletja obdelujejo.
Danes ni čas, da bi se krščanski narodi med seboj prepirali, danes se je treba skupaj boriti proti komunistični nevarnosti. Meje se bodo dokončno še vedno lahko reševale, ko bo prišel pravi čas.
Svet je potreben prenovitve,
prenovitve v Kristusu. Le na ta način bomo dosegli pravo bratstvo in svobodo. Držimo se Kristusovih besedi: “Ljubite se med seboj!” Komunizem ne prinašal nobene rešitve, to bodo prej ali slej spoznali tudi italijanski delavci. Spoznali bodo, ko ga bodo poskusili, če ne preje. Zavezniki s ponudbami, kot je bila ona) glede Trsta, ne bodo zadržali širjenja komunizma v Italiji, storili bodo pa veliko krivico Slovencem in ustvarili novo gnezdo nemira in sovraštva.
Meje je treba določiti pravično, le na ta način bo zavladal na svetu mir.
Delavec.
fiulturna far onika
Naročnica iz Minnesota se oglaša
Hibbing, Minn. — Ne bi mogla prestati brez AD. Takoj, ko pride, jo vzamem v roke in jo preberem od začetka do kraja, potem jo dam brat tudi drugim. Hotela sem se g. Debevcu zahvaliti za redno pošiljanje lista, pa je žal odšel prezgodaj v večnost. Veseli me, da list tudi po njegovi smrti redno prihaja v moje roke. Za pokojnika, ki je bil res dober človek, sem zmolila nekaj očenašev, kar naj bi po moje storili tudi vsi drugi slov. katoliški ljudje, saj je za nas vse veliko dobrega storil. Naj mu bo Bog dobri plačnik! Moje sožalje družini in uredništvu na težki izgubi.
Mary Oberstar.
Zbor Triglav se pripravlja na proslavo 5-!efnice
Cleveland, Ohio. — Kot poročevalka tega zbora, se oglasim, kadar vabim na zabave ali pa poročam o veselih in žalostnih novicah, ki se pojavijo pri naših pevcih.
Sedaj smo v teku koncertne! dobe, kakor čitate v naših listih. Veseli nas, da je zbor Adrija preložil datum svojega koncerta. S tem je ustregel prav tako drugim zborom kot sam sebi. Res bi bilo dobro, da bi zbori imeli svoj koledar za celo leto, kateri bi kazal datume koncertov in zabav in tako bi medsebojno delovali mesto da bi eden drugemu delali konkurenco s priredbami na en in isti dan.
Kaj vse se žrtvuje pri zborih skozi leto, ve le tisti, ki celo leto pohaja na vaje. Naš zbor bo imel svoj spomladanski koncert dne 4. maja v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. To bo tudi proslava pete obletnice našega zbora. To gotovo že vsak ve, saj je bilo v listih poročano že pred več časa in ni izgovora, da se ni vedelo.
Mesec maj je mesec porok in svatb vseh vrst. Pa tudi pri Triglavu se ženimo, saj bomo podali opereto “Kmetska ohcet” prav po stari šegi, obleka bo pa krasna narodna noša. Ta prizor bo prvič na odru.
Lepo besedilo in note je zložil ter nato podaril našemu zboru za predstavitev na odru, naš poznani in odlični umetnik ter pevovodja g. Anton Schubel. Enak program še ni bil podan tu na zapadni strani.
Torej 4. maja bo rojstni dan, Triglava. Skozi vsa ta leta je nas vodil naš predsednik Jacob Jesenko. Ima veliko skrbi in dela to vidim sama (saj sva v eni hiši), marsikaj bi lahko napisala o njegovem delu, pa mi je nemogoče, saj si lahko predstavljate zakaj. Ako se mu hočete izkazati hvaležne, kakor tudi vsem uradnikom, pevcem in pevovodji g. Schublu, pridite in napolnite dvorano na ta dan. Zvečer ob 8. uri bo istotam velika plesna veselica. Za ples bo igral priljubljeni orkester Johnny Vadnala in njegovih fantov. Spominjam se še, ko so pred 17. leti; nastopili tu na zapadni strani, pa so ljudje pravili: “. . . ja, ti fantje bodo enkrat No. 1 . . .” in res jih vsak rad posluša. Torej, le zapomnite si ta dan že sedaj.
K. Mauser:
E. Kockebov “Strah in pogum”
Leta nazaj je pesnik in pisatelj Kocbek že vzbudil precej šuma. Ko je izdal svojo pesniško zbirko Zemlja, je bila knjiga dobro sprejeta. V njej je pokazal pesnik močno svojski obraz. Hodil je svojo pot, ki pa je bila te daj še zdrava. Kmalu pa se je pokazalo, da je Kocbek izšel iz nekega čudnega francoskega de-kadenstva. že ob španski revoluciji je nastopil s člankom, ki je pokazal, da gre Kocbek na čudno opolzko pot, ki je bila daleč od katoliškega mišljenja. Začel je zagovarjati neko individualno krščanstvo, se zgubljal v neki nezdravi misticizem in v njem je obtičal. Nova revija Dejanje, ki se je odtrgala od Doma in sveta, je kmalu pokazala kam gre nova pot. Pojav Ijati so se začeli novi, med njimi n. pr. Jože Brejc, ki je bil nadarjen pesnik, pa se nikoli ni mogel uravnovesiti. Izredno senzitiven je nihal iz skrajnosti skrajnost in se ne čudim, da je danes med množico, ki je obsojena. .Marsikdaj sva govorila. Danes je želel, da bi se zakopal nekam v samoto, jutri si je želel novega življenja. Ko sva se zadnjič srečala leta 1943 v žalostnih okoliščinah pa mi je dejal: Približujem se popolnosti-postajam komunist. Vedno mi je bilo žal tega nadarjenega človeka. Tudi nad njim je grešil Kocbek s svojo zmedenostjo. In danes je Kocbek sam prišel na isto. Kocbek in Brejc sta prišla do razkola, ki je za oba poguben. In ne samo to. Nad njima se je maščevalo1 tudi upanje, ki sta ga imela. Bile sta prepričana, da bo umetnost po revoluciji svobodna. Uničujoče kritike po zadnji Kocbekovi knjigi pa so razgalile vso
Vstopnice se dobijo pri pevcih v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., pri g. A. Schublu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in v Oražmovi trgovini na St. Clair Ave.
Ob tej priliki bomo izdali tudi lične programske knjižice z oglasi. Vsem onim, ki so nam žel naklonili svoje oglase, izrekamo našo toplo zahvalo, priporoča-
gnilost, ki danes vlada v umetnosti doma. Kocbek in Brejc sta padla, živita, toda kot umetnika sta umrla. Zakaj? Skušala sta nekaj povedati po svoje. Odmaknila sta se od linije, ki je ukazana in s tem sta smrtno grešila. Ob Brejcu in Kocbeku se razgalja vsa laž, ki se sicer za zunanji svet odeva v resnico. Dejstvo je, da je danes umetnost doma dekla režima. In to zlasti v literaturi. Umetnik slikar ima še neko možnost, da po svoje živi. Roža ostane roža, drevo drevo. Pisatelj pa je navezan na pisani izraz in ta je pod strogo! kontrolo. To se je ob Kocbekovi knjigi jasno pokazalo.
Ob nastopu revolucije se je pisatelj Kocbek pridružil komunistom. Kakor je sam trdil kot katolik. S tem je hotel pokazati, da je možno sodelovanje. Dvomim zelo, če je bil Kocbek vseskozi tega mnenja. Vsaj iz sedanje njegove poti sklepam, da se je v njem dolgo kuhalo, čas im razmere mu niso dopuščale, dal bi prišel z odkrito besedo na dan. Saj je tudi v njegovi knjigi, ki je sedaj izšla še vse megleno in nejasno, toda vendar se čuti, da je Kocbek prišel do doslednega konca, ki je bil nujen. Zanj nazaj ni več poti. Strah ga je preteklosti, katere je sokriv- in pogum se ga loteva, da bi vsaj z megleno izpovedjo vrgel iz sebe kar ga žre. Zato ni nič čudnega, če sta se ga lotila kar dve stari korifeji: Miško Kranjec in Josip Vidmar. Saj je še mnogo drugih, ki se zaletavajo vanj. Celo tako daleč je vse, da krajevni odbori pošiljajo protestne izjave. Naj bo to menda znak o čudno sladki svobodi o umetnosti, ko morejo različni laiki po krajevnih odborih odločati, kaj je umetnost in kaj ni! Včasih je celo Miško Kranjec zdihoval, da ne more povedati resnice. Pa je vendar v stari Jugoslaviji izdal precej: rdeče pobarvanih romanov. Kakšna svoboda pa je danes? Za Kranjca je. Lahko si je v svoji “Pisarni” privoščil župnika Klaklja, ki ga je vseskozi v Marijanišču vzdrževal. Brez dobrotnika Kleklja bi pisatelj Kranjc ne prišel daleč. Da se mu oddolži, ga je v romanu, ki je navadno žaganje,- res “lepo” naslikal. In vendar pisatelj Kranjec ni Kleklju do kolen. Todai Kranjec piše po liniji, piše o petletnem planu. Torej je umetnik velikega kova. Zato je tudi poklican, da daje lekcije vsem literatom, ki se od linije odmikajo, ki bi vsaj včasih radi povedali resnico o preteklih časih.
Tako se je v članku “Kam pe-
mo pa se še drugim trgovcem, profesionalcem, društvom in po- | lJe W pot” trdo zaletel ob kriti-
sameznikom, da se pridružijo. Anna Jesenko, poročevalka.
Vera v Ukrajini
Ameriška katoliška agencija Inter Catholic Press, poroča, da se je v Donskem bazenu in vi sovjetski Ukrajni močno razširilo krščansko versko gibanje, ki priznava papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve. To gibanje deluje v popolni tajnosti, kot v prvih stoletjih krščanstva. Verski obredi se vrše na skritih krajih, predvsem po duhovnikih grškokatoliškega obreda, ki je; v Ukrajini po komunistih likvidiran. Ti duhovniki podnevi delajo v sovjetskih podjetjih, ponoči pa vrše svojo duhovno dolžnost s tem, da krščujejo,, poročajo, pridigujejo in podobno.
Nekaj številk
Iz raznih mednarodnih statistik je razvidno, da šteje svetovno združenje ženskih organizacij 36 milijonov članov. — Svetovno združenje ženske mladine pa deset milijonov članov. Mednarodna organizacija krščanskih sindikatov šteje tri milijone 276,000 članov, mednarod-žozistovska organizacija pa 1 200,000 članov.
ka Franca Filipiča, ki je v kritiki Levijevega “Kristus se je! ustavil v Eboliju,” zapisal takole: Vedno čutimo, da pisatelj ne pripada nobeni izmed poznanih italijanskih političnih formacij, ne čuti se vezanega z obzirom do kakršnekoli stranke, temveč sledi samo svoji logiki, gnan po žlahtnih prvinah nepokvarjene! nravi.”
In vsevedni Miško Kranjec pravi k temu, da je tako idealistično in precej reakcionarno! stališče dovoljeno le za privatno uporabo, ne pa za delovno ljudstvo. Čudno ozek je torej postal pisatelj Kranjec po novem. Ne privošči ljudem, da bi povedali svojo misel, niti toliko svobode jim ne pusti, kakor jo je Kranjcu pustila stara in gnila Jugoslavija. Ali ima Kranjec dvojno merilo? Enega zase in enega za druge. Je to zrela rdeča svoboda v umetnosti?
Nič čudnega torej, da je z neznano silo planil Kranjec tudi po Kocbeku. V članku “Za razpotjem” je izlil vso svojo jezo, ki je tudi uradna jeza. Kocbek je smrtno grešil, ker je umazal partizanstvo in govori o nekem krščanstvu, ki se ga Miško boji kakor hudič križa.
(Dalje prihodnjič)

DOHOYINX, APRIL 17, 1952
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
Slovesna otvoritev nove dvorane pri cerkvi sv. Janeza Ev. v Milwaukee, skupno s proslavo Materinskega dneva
Za nedeljo 11. maja — na materinski dan — se pri cerkvi sv. Janeza Evangelista v Milwaukee! vrše obsežne priprave za slovesno otvoritev novega cerkvenega; avditorija, ki bo na ta dan formalno izročen faranom in javnosti v uporabo. S slovesnostjo-bo združena tudi proslava Ma-
terinskega dneva v počast vsem slovenskim materam. Za naselbino bo to važen zgodovinski dan, pri katerem želimo imeti in Vabimo tudi vse naše bližnje zunanje rojake, da ga dostojno proslave z nami. Pripravlja se bogat in pester program s simboličnimi prizori na novem odru v počast slovenski materi, nastopi cerkvenih pevskih zborov, deklamacijami v slovenščini in angleščini naše mladine, kratke zabavne enodejanke, nastopi v narodnih nošah in drugi zanimivi
“OH, OČKA IN MAMA SPET NE GOVORITA DANES -	IN SI POŠILJATA “PISEMCA”!”
Ne preobremenite Vaše etektrične napeljave, če zidate ali modernizirate, vključite “ADEQUATE WIRING.”
Posvetujte se z Vašim električarjem.
THE ELECTRIC COMPANY
prizori, že ves ta popoldanski program zasluži, da ga nihče nei zamudi. Dvorana bo otvorjena ob pol treh popoldne, slavnost pa se prične točno ob treh. Po-popoldanskem programu se bo servirala v spodnji dvorani okusna večerja, po večerji ob 7. uri pa se prične gala ples za mlade in stare ob zvokih godbe dveh nišah odličnih muzikantov — Eddie Galluna in Franka Grlice, ki bo trajal do 11. zvečer, Vstopnice so po $1.50 za popoldanski program in večerni ples (davek vključen), za mladino

AW-7-52
Tune in .. . the
AMERICAN-
SLOVENIAN
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning
11:00 to W£\VV 12:00 C. S. T.	W IF IV I NOON
920 Kilocycles
Mr. and Mrs. Frank R. Staut, Directors
English and Slovene
Announcements!

^^paysMillswon't forget mFone woman's calm courage
K m	^
Hr
ihafllav the swollen fcdkapoo xmA dowrirteduifttvalk/!
. '>
■ • t.
41
For the folks of Gays Mills and the neighboring countryside, last July 21 was truly a day to remember.
That morning eight inches of sudden rain drenched the upper Kickapoo Valley. Water cascaded down every ravine and gully into the Kickapoo River, swelling that brooding old stream to huge size and savage menace.
The frightening news reached Mrs. Wilma Gander, chief operator of the Farmers Mutual Telephone Company* in Gays Mills. Instantly realizing the emergency, she switched on the village warning siren, then turned back to her switchboard to answer the dozens of frantic calls.
For 21 long hours, Mrs. Gander stayed at her post, calmly speeding the messages to organize safety and rescue measures. Warned in time, villagers were able to move fire trucks and ambulances to safe ground. Mrs. Gander alerted the Red Cross, the National Guard, army forces at Camp McCoy, to the community’s peril. Watchers at vantage points channeled all flood news to the telephone switchboard.
By noon the flood was surging five feet deep outside the ofifice, lapping across the floor at the operator’s feet. Her chair teetering on a box, her board raised on cement blocks, Mrs. Gander continued to relay flood information. She remained on duty almost continuously until the flood receded next morning.
Mrs. Ganders’ courageous devotion to duty was in the true telephone tradition. At a civic dinner recently her fellow-townsmen gathered to honor her, and to witness the presentation of the Theodore N. Vail silver medal award in recognition of the heroic work she performed so well on the day that Gays Mills will not forget.
pod 16. letom in do osmega leta 60c (vključno davek), otroci pod 8. letom pa so prosti. Vstopnice lahko naročite že zdaj v župnišču (naslov za zunanje goste, ki bi se radi udeležili je: St. John’s the Evangelist Rectory, 823 W. Mineral Street, Milwaukee 4, Wis., telefon župnišča je: Mitchell 5-7369), ter pri članih pripravljalnega odbora. Pri naročilu navedite, koliko vstopnic rabite po $1.50 in koliko po 60c. Zasigurajte si jih pravočasno, da ne zamudite tega velikega dneva v Milwaukee na materinski dan 11. maja. Več o slavnosti bomo še pisali.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAEROBNIH SPOMENIKOV

Matija Škerbec:
CERKLJE PRI KRANJU med okupaujo in revolucijo
(Nadaljevanje)
Oddelek nemške vojske Zgornjem Brniku je bil zelo mo- likvidirali obe postojanki, kar bo
domobranstvo, ki so ga smatrali za nemštvo in nacizem bolj nevarnega kot pa komuniste. S to nemško postojanko v Zg. Brniku so morali imeti komunisti nekak dogovor, da jih ne bo motila pri napadu na domobrance. Še več! Kot se je po napadu u-gotovilc, je nemška žandarmeri-ja partizanom posodila strojne puške za ta napad!
Da bi pa od drugod ne mogla priti kaka pomoč domobranskima postojankama, so pa tisti dan ob napadu komunistični terenei zasekali vse ceste, ki so vodile proti Cerkljam in Lahovčam.
Komunisti' so tako bili trdno prepričani, da se jim napad mora posrečiti, da bodo popolnoma
vav opomin vsem, ki bi se še drznili upirati komunističnemu nasilju.
Toda partizanski strategi so delali račun brez krčmarja!
(Dalje prihodnjič)
Možkl dobijo delo
ZASTOPNIKE IŠČEMO
v starosti od 40 do 50 let za firmo, ki izdelava zimska okna, mreže itd. Vprašajte za Joseph J. Vassal.
Chamberlin Co. of America 1812 St. Clair Ave. (79)
čan in je razpolagal celo z artilerijo. Ker leži Zgornji Brnik nekako v sredi med Cerkljami in Lahovčami, bi bila nemška žan-darmerija in nemško vojaštvo od tam kaj lahko preprečili vsak napad na obe domobranski postojanki. Toda mnogi Nemci so sovražna gledali na slovensko
MALI OGLASI
V BLAG SPOMIN
ŠTIRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN DOBRE MATERE
Mary Klemenčič
ki je v Bogu preminila 17. aprila 1928
Draga in ljubljena nezabna mati! Ob tužni obletnici Tvoje smrti žalostni klečimo na Tvojem grobu, kjer sni-vaš večno spanje v soseščini svojega soproga in našega ljubljenega pokojnega očeta. V globoki žalosti Vama kličemo: Spočijte se v Bogu do klica k vstajenju!
Žalujoči:
OTROCI Cleveland, O., 17. aprila 1952.
Bara naprodaj
Lepa “soda bar” naprodaj, pripravna zai razvedrilno sobo (recreation room). Prej rabljena v Ezella gledišču, 12 čevljev dolga, iz jekla, jako lepa. Cena $85.00.
Ezella Theatre 7011 Superior Ave.
(78)
IŠČEJO STANOVANJE
Zakonski par bi rad 3 sobe v St. Clairski okolici od E. 65 do E. 79 St. Pokličite RA 1-2928 do 3. ure in potem pa TY 1-1299.
(79)
Naprodaj
“Magic Chef” peč na plin, $60. — “Electrolux” ledenica, $60.—“Ironrite” likalnik, $125. — Pohištvo za stanovanjsko sobo, $30. Pokličite PO 1-0731.
(77)

Hiša naprodaj
1252 E. 71 St. Hiša za 2 družini prenovljena za 3 družine, 5, 4 in 3 sobe, 2 furneza na vroči zrak, veranda zgorej in zdo-lej, 2 garaži. Sedanja najemnina $160. Cena $12,650. — Vprašal j te pri
P. P. Muliolis 6606 Superior Ave.
(77)
GLAVNI STAN ZA BLAGO NA JARDE ZA MOŠKE IN ŽENSKE ZA POŠILJKE PREKO MORJA PO ZMERNIH CENAH
Čisto izgotovljeno blago, 50% volna, 50% rayon, za moško obleko, idealno za vse leto, v plavi sivi in rjavi barvi; regularno $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jard.
Blago, ki se ne zmečka, volna, rayon, gabardini in sharkskins, 60 palcev široko, za moško ali žensko obleko v temnih in svetlih barvah; regularno $2.50 vrednost, sedaj samo $1.75 jard.
Mi imamo tudi silno količino blaga na jarde, pripravno za ženske suknje, obleke in krila po posebnih cenah. V zalogi imamo kompletne potrebščine za krojače in šivilje.
Govorimo nemško in slovensko v naši trgovini.
S. LIEBERMAN WOOLEN 00.
1446 W. 3rd St, blizu Superior Ave.	CH 1-6067
Odprto od pondeljka do sobote od 9 do 5:30 popoldne Ob sobotah od 9 do opoldne
Ameriško-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
W K F C - - - 1460 KO
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
*77je Farmers Mutual Telephone Company is one of 240 independently-owned telephone companies in the State connecting with and co-operating with the Wisconsin Telephone Company—working always to serve Wisconsin better.
PRIDRUŽI
lepših narodnih in
se odlični domači venske Pesmi—
in valčkov, kakor tudi naj-iimetnih pesmi Slovenije—
družbi Klubu Prijateljev Slo-
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue	Tel.: DElaware 7-8515
Chicago II, Illinois
ljudstvu očiten dokaz nepremagljive vojaške sile O.F. in kr-
Ženske dobijo delo
POWER SEWING MACHINE OPERATOR
Šivilja za ženske obleke iz bombaža in rajon.
SCHREIBER WALLACH
1239 W. 9th St.
(78)
JANITRESS
Začasni
popoldanski šift
AMERICAN STEEL & WIRE DIV.
u. S. STEEL CO.
1230 Marquette Rd.
(E. 55 in St. Clair okolici— TO 1-2000, Ext. 742)
(81)
Molki dobijo delo
Delo v tovarni
Truckers, lathe hands, tool-makers, die makers, set up men, za dnevni šift. Dobra plača od ure. Prosta bolniška zavarovalnina ali proti nesreči.
Bishop & Babcock Mfg. Do.
vogal E. 49 in Hamilton
______________________(79)
Upsetfer Operatorji Feeders & Helpers
Plača od kosa in od ure
Midwest Forge Go.
17301 St. Clair Ave.
(76)
TAPC0
potrebuje
moške
izurjene in novince ZA
Press Loaders Press Operators Polishers Buffers Miscellaneous Machining Utility Operators Acetylene Welders Bench Inspectors Hand Truckers
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Izvrstni delovni pogoji. Stalno delo. Prinesite dokaz državljanstva.
Uradne ure:
. 8 zj. do 5 pop. dnevno 8 zj do 4 pop. v soboto in nedeljo
THOMPSON PRODUCTS, inc.
23555 Euclid Ave.
(81)
MALI OGLASI
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
MAX’S
AUTO
SHOP
BODY
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
“OLIVER”
potrebuje
operatorje za
Drill Presses (Single Spindle) Radial Drill Press Milling Machine Vertical-Horizontal
LATHES Engine Lathes Large Turret Lathes Boring Machine Hobbing Machines Bullard Machines
Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem delu.
Tool and Die Makers Tool Makers
Tool Room Machine Operators Experimental Mechanics Sheet Metal Layout Fabricators
Dobra plača od ure; mora biti pripravljen delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki; povišek v mezdi s poviškom v ceni življenskih potrebščin, avtomatičen povišek v plači do maksimalne mezde; zavarovalnina za delavca in njegovo družino; 5% povišek za delo na 2. šiftu, 10% na 3. šiftu.
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 popoldne in ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Gorp.
19300 EUCLID AVE. KE 1-0309
(77)
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. off Brookpark Rd.
(X)
ČE...
ste izurjen
Gage and Templet Maker Machinist Millwright Layout Man
ali
Hammer Driver
in se zanimate za stalno delo z dobrim zaslužkom pri zanesljivem podjetju, boste hoteli takoj preiskati kakšne priložnosti dobite v teh delih.
Visoka začetna plača.
Vse delavne koristi.
Champion Forge Go.
3685 E. 78th	MI 1-5804
(77)
•'.^	'• i-	'■ ••	_5-	•.	• ; ' •	, ; j
AMERIŠKA DOMOVINA, APRtL 17, 1952
[

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
CftUMTUena 29. norembra 1914.
• tSSnZSr Sedeč Joliet, III ““S LFuT*
N«4e geslo: “Vse n vero. dom In narod; vsi sa enega, eden aa tss.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TU8HEK. 716 Raub 8t. Joltet nilnota
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 65« No. Broadway St.. Joliet. Ul. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANIČE. 650 N. Hlckorv St.. Jollet. Hlinoda Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORffiE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, Ul. Vrh.’ rdravnlk: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St„ Jollet. Ul.
NADZORNI ODBC«!	Tii. .
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd„ Chicago 23. Dl.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, Jollet. Ullnols
m.
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVTiAKOVICH 39 Wineheli St.. Sharpsbiirg. Pa.
MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, UL Predsednik Atletltaega odseka: JOSEPH L DRAŠLER.
No. Chicago, Ul.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave.. Cleveland 3. Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbln, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
DruStvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
Tika.
Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnlne.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski In angleški
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
eredo I
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK 1. WEDIC. 301 Lime St, Jollet. Dl>
Iz urada gl. predsednika Družbe Sv. Družine
štirinajsta redna konvencija Družbe sv. Družine se bo vršila meseca avgusta letošnjega leta v Chicagu, Illinois. Priporoča se vsled tega, da članstvo že sedaj razmišlja, kaj naj bi se uveljavilo, da bi bilo v korist članstvu in organizaciji kot taki.
Pravila naj se pazljivo prečita in ako kateri izmed članov ali članic misli, da je sprememba ali izboljšanje pravil potrebna in za Družbo koristna, naj to predloži članstvu pri društveni seji v razpravo. Ako se članstvo s priporočilom strinja in ga odobri, naj se to potem v Glasilu priobči. Ravno tako priporočam, da se vse take nasvete in priporočila pošlje na glavni urad, nakar se
bo to predložilo odboru za pravila oziroma konvenciji. Na podlagi takih nasvetov, bo mogoče] glavnemu odboru pripraviti poročilo, ki bo kazalo, kaj članstvo želi, da se iz pravil črta in zopet kaj naj se uveljavi. Na ta način bo mogoče delegaciji 14. konvencije predložiti natančno pojasnilo, kaj članstvo želi in pričakuje, da se napravi.
Bratje in sestre, vpoštevajte moje priporočilo. Pridite z nasveti na dan. Sedaj, pred konvencijo je čas, da spregovorite. Po konvenciji kritizirati, bo prepozno.
Z bratskimi pozdravi,
Frank Tushek, gl. predsednik. Joliet, 111., April 7. 1952.
Društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD
Dragi mi bratje in sestre! Ka- seji boste slišali tudi finančno kor Vam je znano smo na letni poročilo za zadnje tri mesece, decemberski seji sklenili, da se Pobirala bom tudi poseben ases-prihodnja 14. redna konvencija ment 25c od vsakega člana(ice) Družbe Sv. Družine vrši tukaj' za konvenčni sklad. To se tiče
v Chicagi in sicer se prične v ponedeljek dne 19. avgusta.
Ker je zadnji čas, da začnemo resno misliti in se dobro pripraviti za tiste dni, vas iskreno prosim, da se udeležite naše prihodnje mesečne seje v nedeljo dne 27. aprila ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na tej
samo tistih, ki še niste plačali. Nadalje vas tudi opozarjam, kateri še niste storili svoje velikonočne dolžnosti, da to v kratkem storite.
Še enkrat: pridite na sejo v velikem številu!
S sestrskim pozdravom
Anna Frank, tajnica.
Joliet Holy Family Society Bowling News
Singers Strengthen Lead
Standings at the end of the 11th week of.the second round of the Joliet Holy Family Society Bowling League show the Len Wedic Singers undisputed in first place, followed by R. Del Sasso Ringers.
The league leading Singers won two games the night of March 14th from the Kegglers. J. Bennett, captain of the Keg-glers, rolled high series of the night, hitting the pins for a total of 570, which included a high game of 201.
Guzzlers Take Three
The R. Del Sasso Ringers dropped three games to E. Su-
bar’s Guzzlers in very closely contested matches. One game was decided by one pin, which is such “a hard game to lose.”
E.	Subar led the victors with a great series of 544.
R. Del Sasso was high for the Ringers, keggling a total of 515. Low “honors” for this night:— Single game: Rich Eichom 107;
F.	Wedic 112.
Team Standings Team-Captain	W L
1.	Singers-L. Wedic .....23	10
2.	Ringers-R. DelSasso....18	15
3.	Guzzlers-E. Subar ....15	18
4.	Kegglers-J. Bennett	...10	23
Individual Averages
1. F. Trizna 			171.45
2. G. Mettille 			 ...168.19
3. R. DelSasso 			167.43
4. J. Bennett 			165.49
5. N. Pope 			163
6. Bill Foth 				162.38
7. E. Subar 			159.22
8. Gene Wedic 			159.21
9. Len Wedic 			157.33
10. Bertognoli 				157.32
11. M. Bokan 			156.26
12. Senenberger 			156.14
13. T. Kunstek 			155.07
14. E. Henry 			154.21
15. E. Vranich			153
16. J. Kocuiba 			144.19
17. R. Elliott 			144
18. J. Wedic 			143.50
19. C. Elliott 				141.37
20. R. Eichhorn 			137
21. F. Wedic 			134.26
22. M. Bennett 			128.10
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Miscellaneous Standings
High single game: G. Wedic 236; F. Trizna 232; Henry and Del Sasso 230.
High 3-game: A. Mettille 602; F. Trizna 590; R. Del Sasso 577.
High Team Single: Ringers 923, Singers 903.
High team 3-game: Ringers 2565, Singers 2550.
From the Gutter
Big Joe Kocuiba and his big toe are constantly getting in trouble with the foul line. Better shorten the toe, Joe.
Strike
Wha hoppen to Bertognoli’s 175 average or was it 155.
Spare
L. Wedic, Treasurer of our League, participated in the Lion Club League tournament in New Lenox and came out with third place, honors in the singles. Nice going, Len.
Split
A few weeks ago arrangements were in progress to have a fine gang of bowlers to come here and have a match game with us, but due to the fact that there is a city tournament going on in Chicago, it was postponed until a later date. We will bowl them here once, and then travel up to Chicago and bowl them there.
Strike
March 21st was an open night for all league bowlers, due to the fact that our City tournament is in progress. More news on this later!
Spare
E. Subar enjoys our Friday night bowling. Is it because he enjoys his free beer from his friends, Bertognoli and Russ Senenberger?
Split
Joe Kocuiba mentioned that Joe Bennett’s delivery is something out of the ordinary. A hop, skip and a wiggle as though he was trying to throw something out of gear. Incidentally, Joe Kocuiba’s bowling is improving quite a bit.
Gutter Ball
Here comes one at me—I better get moving along.
By J. Split.
xxxxxxxxx^
XXXXXXX XXXXXXJ
Re-ISu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo bpdy In fender j«. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 15 2nd Street
i;xx^.^!x^xx^'x!xlit!ll!l!!ž!^!iflxxx^x^!t!¥i
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 M uskoka Ave. IV 1-654«
Velik rdeč
prapor z Arhangelom se je ne-kolikokrat pripognil, pozdravljajoč rodno step, in po njegovem zgledu so se pripognili vsi bunčuki in polkovna znamenja. En vrisk se je izvil iz vseh prsi.
Polki so se svobodno razvili; dovbiši in teorbanci so prijahali na čelo vojske; zabučali so kotli, zazvenčale so liatune in teorbani, oberem pa je pesem, zapeta od tisoč grl,: pretresla zrak in stepo:
“Oj, vi stepe, stepe rodne,
z rdečnim cvetom pisane,
kakor morje ste široke.”
Teorbanci so popustili uzde, se nagnili nazaj v sedlih in z očmi, uprtimi proti nebu, so udarjali ob strune teorbanov; li-taurniki so dvignili roke nad glave in bili ob svoje medene obroče, dovbiši so tolkli po kotlih in vsi ti domevi z monotonimi besedami pesmi in z glu-šečim, neličnem švistom tatarskih piščalk eo sie zlili v neko ogromno soglasje, divje, a o-tožno kakor sama pustinja. Opo-jenost je objela vse polke; glave so se gibale po taktu pesmi, in naposled se je zdelo, da s<3 je razpela vsa stepa in se ziblje z ljudimi, konji in prapori vred.
Splašene jate ptic so se strgale s stepe in letele pred vojsko, kakor druga zračna vojska.
Včasih je prenehala pesem in godba in tedaj se je slišalo plapolanje praporov, pekel in pr-
skanje konj in škripanje taborskih voz, podobno kriku labodov ali žerjavov.
Na oslu, pod velikim rdečim praporom in pod bunčukom, je jezdil Hmielnicki, rdeče o-pravljen, na belem konju, s pozlačeno bulavo v roki:
Ves tabor se je pomikal polagoma proti severni strani, pokrivajoč kakor grozen val rečice, dobrave in mogile, ter polnil s šumom in krikom stepno puščo.
A od Čehrina, od polnočnega konca pustinje je plul proti temu valu drug val kroninih vojsk, pod vodstvom mladega Po-tockega . Tu so šli Zaporošci in Tatarji kakor na ženitovanje, z radostno pesmijo na ustih, tam so resm huzarji stopali v zamišljenem molku, ker niso šli radi na to vojno brez slave. Tu je pod rdečim praporom star, izkušen vojskovodja grozeče po-tresal bulavo, kakor bi slutil svojo žalostno in bližnjo usodo.
Delila jih je še velika stepna širina.
Hmielnickemu se ni mudilo. Računil je namreč, čim bolj se pogrezne mladi Potočki v pustinjo, tem bolj se oddalji od obeh hetmanov, tem laže ga bo mo-bel premagati. Medtem so pa vedno novi beguni iz Čehrina, Povoloče in iz vseh okroženih ukrajinskih mest dan na dan pomnoževali zaporoške sile, o-benem prinašajoč vesti iz sovražnega tabora. Hmielnicki je izvedel od njih, da je stari hetman pcslal sina le z dvema tiso-
čema po kopnem*, (Ukrajinski viri n. pr. Samoil Veličko, podajajo število kronskih vojsk na 22.000, ta številka ji2 očividno kriva.) a šest tisoč semenov in tisoč nemških peščev z bajda-ki po Dnjepru. Obe te sili sta imeli ukaz, da sta v stalni zvezi, toda ta ukaz je bil že prvi dan prekršen, ker so bajdaki, ki jih je gnal bistri Dnjeprov tok, znatno prehiteli huzarje, stopajoče ob bregu; tudi so pohod neizmerno ovirale in kasnile vse rečice, izlivajoče se v Dnjeper.
“Hmielnickemu, ki je hotel, da bi se ta razdaljenost še bolj povečala, se torej ni mudilo, Tretji dan pohoda je obstal s taborom okolu “Komiše vode” in-počival.
Vtem so prednje straže Tukaj-bej a privedle vestnika. Bila sta dva dragonca, ki sta za Če-hrinom ušla iz tabora Potocke-ga. Goneč dan in noč sta mogla znatno prehiteti svoj ostrog. Privedli so ju pred Hmlelnicke-
ga-
Njihova izpoved je potrdila to, kar je bilo Hmielnickemu že znano o silah mladega Štefana Potockega. Sedaj sta mu prinesla tudi novo vest, da sta poveljnika semenov, ki plovejo z nemško pehoto na bajdakih, stari Barabaš in Krzečovski.
Ko je Hmielnicki slišal zadnje ime, je planil -na noge.
“Krzečovski? Polkovnik vpisanih perejeslavskih Kozakov?”
“On sam, jasni velemožni hetman!” sta odgovorila dragonca. Hmielnicki se je obrnil do okoli stoječih polkovnikov:
“Na pot!” je zaukazal z grmečim glasom.
Ni minila ura in tabor je krenil dalje, dasi je solnce že zahajalo in se ni obetala jasna noč. Nekaki strašni, rjavi oblaki so se Valili po zahodni nebesni strani, podobni zmajem, levom,
proyemu bregu. Sedaj so šli tiho, brez pesmi, ne da bi bili na kotle in letavre, in naglo, kolikor jim je pač dovolila trava, tako bujna v tej okolici, da so v nji pogreznjeni včasi kar ginili izpred oči, in se je zdelo, da raznobarvni prapori kar sami plavajo po stepi. Konjiča jie trla pot vozovom in pehoti, ki je stopala s težavo in v kratkem znatno zaostala. Medtem je noč pokrila stepe. Ogromni rdeči mesec se je polagoma pokazal na nebu, a ker so ga vsak hip zaslanjali oblaki, se je razpaljal in zopet gasnel, kakor svetilni-ca, ki vanjo piha veter.
Bilo je že dobro črez polnoč, ko so se pred očmi Kozakov in Tatar jev pokazale črne, ogromne mase, ki so se natančno razločevale na temnem nebesnem dnu.
Bili so to zidovi Kudaka. Prednje straže, pokrite s temo, so se bližale pred trdnjavo tako oprezno in tako tiho, kakor volkovi ali nočne ptice. In že bi bilo mogoče nenadoma naskočiti spečo trdnjavo!
Toda kar naenkrat je blisk na okopih raztrgal temo, strašen grem je stresel Dnjeprove skale in ognjena krogla jie v iskrem loku preko neba padla v stepna travo.
Mrki kiklop Grodzicki je dal znamenje, da čuva.
“Pes enooki'” jie zamrmral Hmielnicki do Tuhaj-beja, “vidi še oelo v noči!”
Kozaki so šli mimo trdnjave. Da bi jo zavzeli sedaj, ko so korakale proti njim kronske vojske, niso mogli misliti; zato so šli dalje. Toda gospod Grodzicki je valil za njimi iz topov, da so se tresli trdnjavski zidovi, ne toliko, da bi jim povzročil škodo, ker so šli v znatni oddaljenosti, temveč da bi opozoril vojske, ki so plule po in se drug drugemu približevali, | Dnjepru ter niso mogle biti več kakor bi se hoteli pognati v boj. daleč.
Tabor je zavil v levo, k Dnje-
(Dalje prihodnjič.)
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Cisto volneni
otroški plaščki in garniture
1/2 cene 4
.68
Regularna 9,95
Posebne modne novosti v paradi “punčk s kitkami” ... so plaščki iz čiste volne v ljubkih novih pomladnih barvah . . . nekateri s pisanimi rayon pentljami . . . drugi z belimi pique ovratniki, ki se z lahkoto odstranijo. Otroški plaščki s prilegajočimi se klobučki v velikosti 2 do 4 in 4 do 6.
Otroške 29c dvojno močne
bombažaste trening hlačke
4za$1
Dvojna debelina, mehke, belo-bom-bažne trening hlačke ... z elastiko v pasu. Velikosti: 2-4-6.
Za dojenčke 69c do $1 flanelne	Stvarna vrednost 1.39 do 1.99 potrebščine za dojenčka iz plastika 69C (3 za $2)
Kimono ali spalne srajčke 2za$1	
Flanelne kimono ali spalne srajčke. Bele in v barvah. Z majhnimi napakami.	Predmeti, ki jih vsaka mati potrebuje . . . Držala za steklenice . . . vreče za perilo in druge potrebščine. Z malimi napakami.
Otroške 39c čudovito
pastelne kratke nogavice
4 pari za $1
Otroške kratke nogavice v novih pastelnih pomladnih barvah. Velikost 4 do 6V2. Z majhnimi napakami.
M
Otroške obleke—regularno 1.99		Otroške $1 Denim Boxer Jeans
Zelo znižane! Omejena zaloga obleke iz dobrega pralnega £4 blaga v pisanih vzorcih. Različni kroji . . . samo v maj-	1 hnih merah.	•		Otroške denim boxer dungarees . . . zelo trpežne, v pasuQQ elastika ... v modrih in drugih barvah . . . Velikosti 2-6.^^'1'
(Telefonskih naročil aa te predmete žal ne sprejemamo)		(Telefonskih naročil za te predmete žal ne sprejemamo)